oar Write U*Today
Advertising
are
REASONABLE____
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
JsTfe NA DAN DOBIVATE t\
W C "GLAS NARODA" {j
. PO roSn NARAVNOST NA 1 STOJ DOM (bvicatf mMJ ftll {( * ^^ praznikov).	, U
ZA $a- NA LETO NAD SOOJS^L h
Teleplwwe: CHelsea 3-1242
toimd m Serand CU» Matter StpMber 21*. 19*3 al the Pert Office at New lerfc. N- 1,
Act ef loogrcM ef March 3rd. 187«.
No. 202. — Stev. 202.
NEW YORK, WEDNESDAY, AUGUST 28, 194 0—SREDA, 28. AVGUSTA, 1940
Volume XLVIII. — Letnik XLVIli.
SPOPADI MED RUMUNCI IN RUSI
Nemčija in Italija se prizadevata preprečiti vojno na Balkanu
Včerajšnja ix>ročila nasanjajo, <la jo prišlo do mnogih Hl>opadov na kopnem in v zraku med ruskimi in run umskimi vojaki v suverni Moldaviji in da na mejo (prihaja mnogo nemškega in ruskega vojaštva.
Romunski uradni krogi priznavajo, da je prišlo do več obmejuili spopadov na sdveru z Rusi, na za padu pa z Madžari.
Rusi in Rumunci so imeli v spopadih blizu 100 mrtvih in še mnogo več ranjenih. Ru-lnunei t nI i jo, da Rusi vpada jo na Ruinunsko.
HITLER BO UREDIL BALKAN
Spopadov uned Madžari in i sprotujejo temu, da hi Runnm-Rumunei ni treba vzeti po-1 ska odstopila kak del svoje sebi i o resno, kajti Madžarska zemlje, in da bo tudi zadošče
Rumunci izgubili sest aeroplanov
Po nekem poročilu je bilo izstreljenih (j rumunslcih aeroplanov, ko so ruski aeroplani ■veejerat preletePi mejo in se opustili z Rumunci ty boj.
Rosni spopad med Madžari in Romunci
Včeraj je prišlo do prvega resnega spopada med T"* -\un-ei in Madžari. Kot pravi ruinunsko poročilo, je nek ma-d žar ski vojaški aeroplan letel eoz Transilvanijo do Alba Julije, 110 milj v notranjosti Ru-munske ter jo na razne kraje v Transilvaniji metal oklice na prebifvalstvo. Runiunski letalci so jra pričeli zasledovati in posrečilo se jim ga je prisiliti, da j«' pridal v •'bližini Dehre-cina na Madžarskem. Madžarski pilot je bil ranjen.
Madžarsko poročilo pa pravi, da je romunski aeroplan priletel čez mejo ter je napa-del madžarski aeroplan blizu I Mireči na.
Do tega spopada je prišlo kmalu zatem, ko so bila prekinjena madžarsko - rumunska
jKigajanja v Turn Severinu. Iz tega je raavidno, kako zelo so najieti odnošaji med Madžarsko in Romunsko zarai Transilvanije.
Vnanji ministri se bodo sestali na Dunaju
Nemčija in Italija skušate posredovati v tsporu med Ruinunsko in Madžarsko zaradi Transilvanije. Na Dunaj sta prišla nemški vnanji minister Joachim von Ribhentrop in i-taljanski vnanji minister grof Galeawzo Ciano, kamor sta povabila mažarske in rumun-wke zastopnike. Ribhentrop in grof Piano bosta določila me-j*> med Madžarsko in Ruinunsko ter bosta zahtevala od obeh vlad, da njuno odločitev sprej-frnete, ali pa se zavežete, da avoj spor odložite toliko časa. da ne ho več nevarnosti, da hi bil kaljen mir v jugovzhodni Ei/roipi.
Nwneija in Italija sta zelo ozlovljeni v«led nastopa madžarskih zastopnikov pri pogajanjih v Turn Severinu. Nemčija in Italija »ta tndi v tem ijeni Rnmun-kajti
je danes vazalka Nemčije, Ru-munska pa je njen protekto-rat. Romunska je bila razde-Ijena, Madžarska pa poplačana za svojo pomoč Nemčiji, ko je bila razdeljena ČehosloMi-ška. Vendar pa Nemčija Madžarski ne bo dovolila, da bi dobila nazaj vse ozemlje, ki ga je izgubila po svetovni vojni in ji tudi ne bo pustila, da bi dobila oblačit v ]>odonavskih državah.
Hitler je že določil meje balkanskim drža/vam in tej odločitvi Berlina se ne more upirati niti Madžarska, niti Rumunska. fiedajnji prepir zaradi
no onim Madžarom, ki zahtevajo, da je vrnjena Madžarski cela Transilvanija.
Sedanji spopadi imajo samo namen potolažiti notranjo nezadovoljnost. Ako ho madžarska armada vpadla v Transil-vanij, te<laj moremo biti prepričani, da jc za vpad dal dovoljenje Hitler. V tem slučaju se bo rumunska armada umaknila za črto, ki jo je določil Hitler, kalkor se je zgodilo tndi v Besaralbiji, Bukovini in D( Jbi udži.
Hitlerjeva strategija je male države nahujskati eno proti
Pomanjkanje delavskih stanovanj v Ameriki
ni
Tovarne potrebujejo delavce, nihče se pa pobrigal za njihova stanovanja. — V mnogih slučajih gre polovica zaslužka za najemnino. — Obrambni program je prezrl važno vprašanje.
V
Tekam zadnje vojne je merika prel>ozno spoznala, da je treba iv vsak program za o-bram'bo deže4e vključiti tndi gradnjo delavskih stanovanj. Marsikateri tovarni je manjkalo delavcev, ker niso imeli kje stanovati. Vsepovsod se je pojavljalo nezadovolj s* t v o, kajti stanovanja, če jih je bilo sploh kaj, so bila draga, in v mnogih slučajih je 'bilo treba plačati najemnine, ki niso bile v nobenem razmerju z dela včevim zaslužkom.
Napolpodrte kolibe in zapuščena poslopja so preurejali v človeška bivališča. Za pl ime-
je najšibkejši n a rodu o ob ram-
Prohibicija v Franciji
Prepovedana je pijača, ki ima več kot šestnajst odstotkov alkohole. — Butleganje je pod najstrožjo kaznijo prepovedano.
meje ima samo vrednost pro I drugi, nato pa nastopiti kot \to- ren denar sploh ni bilo mogo-pagande, da Ibodo pomirjeni sredovalec te* slednjič vse \ če dubiti primernega standva-romunski naejonalisti, ki na-1 spraviti y>od svoj protektorat.
USODA POLJAKOV V FRANCIJI
Poljskim vojakom, ki so se borili ob francoski strani, bo odkazano delo. — V domovino se ne sme nihče vrniti. — Francozi so jim še vedno hvaležni.
V Franciji se še vedno nahaja 15 tisoč demobiliziranih poljskih vojakov, ki so se borili ob strani Francozov proti nemškim v padu ikoni. Francozi so Občudovali lijiliavo junaštvo in jim bodo trajno hvaležni za izkazano pomoč.
Poljskim častnikom bodo dali 'brezplačno oskrbo, bivši poljski vojaki ibodo pa organizirani v iMJsamezne delavske j skupine.
Poljska armada v Franciji je bila mobilizirana istočasno s francosko armado. Razlika je le ta, da so se Francozi brneli /vrniti v svoje domove, (ločini je Poljakom povratek ne-
Anglijo, kjer tivorijo sedaj v angleški armadi ijiosebne oddelke. Nekateri so se umaknili v Švico, kjer so jih švicarske oblasti razorožile.
VOJNA V ANGLIJI IN AFRIKI
Novi nočni napad
Sinoči so nemški aeroplani že peto zaporedno noč nafpa-«11 i London. Zračno ministrstvo naznanja, da je bil prvi napad, ki je trajal dve uri in 40 minut, uspešno odhit. Komaj pa je premjial prvi napad, je prišel drugi. Enemu nemšlke-
mogoe.	.	.	v.,
I mu acroplanu se je posrečilo
Poljska armada je bila or ganizirana v Franciji meseca maja ter razdeljen v dve diviziji.
Poljaki so se neustrašeno borili. Mnogo jih je padlo, mnogo so jih Nemci ujeli. Usoda ujetih Poljakov je bila strašna.
Malo pred kapitulacijo Francije se je precej Poljakov u-makuilo z angleško armado v
priti skozi mestno obrambo in je vrgel nekaj vžigalnih bomb. Poleg Londona je bilo napadenih še 20 angleških mest.
Madžarska je prelomila svojo Obljubo, da ne 1>o skušala izsiliti poravnave sii>ora j^leda Transilvanije, dokler boste Nemčija in Italija zapleteni \ vojno z Anglijo.
Nemčija, poslala 100 divizij na vzhod
Nevtralni opaaovalci pravijo, da je Hitler na vzhodno mejo poslal skoro 100 divizij, ali 1,500,000 vojakov. Potniki, ki prihajajo s severa, pa poročajo, da prihajajo ruske divizije skozi Besarabijo in Bukovimi na novo mejo.
Dosedanje izgube v zraku
Nemško vojaško poveljstvo pravi, da je bilo v liti dnevih zračne vojne uničenih 1005 angleških aeroplanov in 98 zaščitnih balnqv; Nemci pa so izgubili 271 aeroplanov.
Angleži bombardirali laška mesta
Že petič v dveh tednih »so angleški aeroplani preleteli Alpe ter so vrgli več ton bomb na Fiat tovarno za aeroplane v Turimu ter na to|varno za magnete v Šesto San Giovanni.
Poročilo iz Kaire pravi, da so v soboto priplule angleške bojne ladje v pristanišče Bar-dio v Libiji in so bombardirale mesto. Ralvno tako so bojne ladje tudi bomjbarcFrrale
Bombo,
nja.
Zdi se, da se nekaj sličnega pojavlja tudi v tem času.
Narodni izvršilni odbor stanovanjske oblasti je dognal, da ' je pomanjkanje stanovanj večje kot je bilo leta 1917. To dejstvo predstavlja (veliko oviro na rodno obrambnega programa.
Stanovanj ni mogoče dobiti v industrijalnih okrajih, kjer so tovarne dobile velika vojn i naročila ter potrebujejo sorazmerno z naročili tudi večje štdvilo delavcev.
V mnogih krajih so začeli graditi nove municijske tovarne. Vso pažnjo posvečajo tovarnam, nihče se pa lic zmeni, kje bodo stanovali delavci, zaposleni v tovarnah.
/bežna stanovanjska oblast ima v to s vrli o na razjiolago le nekaj nad trinajstih milijonov dolarjev, kar je seveda le malenkost v primeri s porajajočimi se potrebami.
Neki uradnik stanovanjske oblasti je rekel:
—	Prav dobro se zavedamo, da je glavni cilj narodiHvo-brantfbnega programa nagla produkcija letal, tankov, topov in municije, toda če ne bo šla gradnja delatvskih stanovanj roko v roki z gradnjo no vili tovarn, se bodo ponovile težkoče, ki smo se morali z njimi baviti začasa svetovne rvojne. Mnoge tovarne ne bodo mogle izvršiti kon traktov, ker ne bodo imele kje nastaniti svojih ljudi.
—	Že sedaj morajo dati nekatere delavske družine polovico svojega zaslužka za stanarino. Poslopja, v katerih ni že leta in leta nihče stanoval, okušajo prerediti tv stanovanja. Tn pomisliti je treba, da je narodnoobrambni program šele v začetnem razvoju.
Stanovanjska oblast je ob
nje stanovanj člen v verigi bnega programa.
Kock Island, 111; — Več sto delavcev, zaposlenih v tukaj šnjih tovarnah, mora stanovati iv drugih mestih. V tem kraju je praznih samo 35 hiš, tod.i med njimi ni niti ene, ki bi bila sposobna za človeško bivališče. Tovarne potrebujejo velikega števila delavcev, priglasi se jih pa le malo, ker*nimajo kje stanovati.
Pittsburgh, Pa. — Pred kratkim so zgradili tukaj \eč novih tovarn, v katerih bodo produeirali temeljni materija!, potreben za oborožen je. Delavskih stanovanj ni. Vprašanje ie, kako bodo mogle tovar-ne obratovati.	I Willkie noče debatirati
Newport, R. I. — Mornari-'z McNuttom
ška aktivnost se bo povečala toda ne prej, dokler ne bo na razfMjlago stanovanj za 1800 delavskih družin.
Newark, N. J.— Zdi se, d i se nam bližajo take razmere ;
Francija je že od nekdaj slo-,-vela kot domovina sladke vin ] žava bo s šcstnajstprocent nim ske kaplje ter dobrih likerjev.1 konjakom. Najslabši konjak .;■■ Marsikateri Amerikanec je v j imel dosedaj od ."»5 do pr<»-času proliibieije odpotoval v eentov alkohola. Francijo, kjer si je privoščil Ameiikancii najbrž ne 1mm1«» vsega, česar mu domovina ni več naročali konjaka in i-.er mogla oziroma ni hotela dati. jev iz Francije, ker je um-..
Zdaj je pa tndi Francija o- če v tej deželi dobiti mučne.;-blagodarjena s prohibieijo. , še izdelke.
Prepovedana je namreč vsaka p0^t.|V0 j(. 1IVelj«l.-ila vlada pijača, k. ima v^ kot šestnajst |nar-a!a	ki jr „ ,„ „j;,,
odstotkov alkohola.	N .	x]] alkoholizem Fraa
K<lor pro.la pga< o oseh., k, ; ^^ ^ n>b n še ni stara dvajset let, je pod- 1
vržen strogi kazni. Najstrožje kazni so določene tudi za bnt-leirerje in munšajnarje.
1(». (xlstotno ivino je dovolj močnof—še preveč, — toda te-
Alkoholizein je ena izme ! Štirih Indezni, ki so >tra-no n-ničevale francoski narod. Druire tri so: jetika, rak in silili-.
Politična kampanja
Republikanski predsedniški kandidat Wendell L. Willkie noče zaenkrat z nikomur drugim debatirati o New Dealu, kot edinole s prtKlsednikom R<K»seveltoiu. Ponudil se mu j< McNutt, zvezni security administrator, pa je njegovo ponudbo odločno Ziiivrnil, češ, da bi bilo to "potrata časa".
kot so prevladovale tekom sve-t(»\nie vojne, ko smo morali postaviti cele kolonije šotorrjv, v katerih so stanovali delavci.
Los Angeles. — Tukaj je pet velikih zraikoplovnih tovarn, ki imajo danes zaposle- i Socialisti izzivajo nih 40 t i so<'; mož. 1. januarja j WiUkieja je bilo v 1eh tovarnah zaposle- j
nih samo 10 tisoč mož. Od 11.	newyorskim
januarja pa do danes je bilo Commodore, kjer je kampanj-zgrajenih le malo delavskih !ski glavni stan ropublikanske-stam^.anj. Tz«Jeluvanje aero- j tfa preds<'dniškega kandidata planov je lahko v primeri s j«' korakalo včeraj več mladih
je
problemom, kje ho mogoče nastaniti delavce.
Vsi tozadevni podatki bodo predloženi kongresu, ki bo moral čimprej nekaj ukreniti v tem pogledu.
Pcpeževa poslanica Rooseveltu
so-.ijalistov, ki so z velikimi lepaki pozivali kandidata, naj s socijalištičnim predsedniškim kandidatom Normanom Thrtmasorn debatira o javnih ! zadevah.
Willkie j<» rekel časnikarjem: — ('e se Normanu Tlio-iiia^u ]»osreči dobiti predsednika Roosc\*elta za debato, lahko vsi trije skupaj nastopimo in povemo svoje mnenje.
V torek je obiskal Willkieja ipennsylvanski državni senator Frank Harris, ki mu je re-
v Des Moines, Iowa: — Vprašate me, - kakšnimi kampanjskimi sredstvi razpolagajo demokrat je in republikanc:. Povedati vam moram, da -mo de-mokra.tje v vseh ozirili zelo skromni in da nimamo ''eiiar-ja, dočim bodo Willkiejex i -'»-bojevniki raz]»olairali z neomejenimi sredstvi. Bogatini bodo storili za Willkieja v-e, kar jim bo mogoče -toriti. Prav nič ne pretiravam, če rc<-ei!i, da bodo potrošili republikanci za (volilno kampanjo nad tri milijone dolarjev.
('e ImkIo republikanci res to-hotelon,!liko potrošili, bodo pn kršili določbe Hatcheve po-tave.
Xa vprašanje, če bo Willkieja uspelo pridobiti /a - e jM-žne države, ki so bile d< -!»' j solidno demokratske, je o Ivrn'd
Fly nil:
— "Willkie bo imel v južnih •1 ržavah r:ivno toliko u-:»eha kot ira 1m> imel v mojem okraju. newyorškem Bronxu.
Flynn ho vodil knmp: njo za predsednika Rur-sevelta v vzhnSInih državah, v -ploŠnem so mu pa p<» ver jene \ e demokratske kampanjske zadeve.
Prejšnji teden je odpotoval iz Italije proti Združenim državam Rooseveltov zastopnik pri Vatikanu, Myron C. Taylor. Pržtf.ijo, da mu je papež |kel, da bi bilo vprid repnbli-izročil za Roosevelta važno j>o- kanski stvari, če bi imel Will-
slanico.
Taylor, ki je po hudi bolezni precej dobro okreval, se namerava šele j>o volitvah vrniti v Italijo.
Sl.oječasno so Roosevelta o-stro kritizirali, ker je poslal Tavlorja v Vatikan.Najostrej-ša kritika je prihajala iz protestantskih krogov.
KORUZA IN PŠENICA
Poljedelski department pojavila poseben seznam, iz ka- roča,* da bodo letos pridelali v
_
terega p°*meiiiaaiio sledeče:
Youngstown. — Najemnina nairašča z vsakim dnem. Gospodarji zahtevajo za stanovanja tako visoke cene, da jih
družine z zmernimi dohodki ne [.pšenice pa 754 milijonov 971 morejo zmagovati, Pomanjka- bušljev,
___'—z._i
deželi 2248 milijonov 246 tisoč bušljev koruze in 760 milijone*,- 623 tisoč bušljev pšenice.
Lani so pridelali 2619 milijonov 137 tisoč bušljev koruze.
kie na delavski praznik v Pittsburgh!! javni govor.
Willkie za obvezno voiaško službo
Republikanski predsedniški kandidat je tako vnet zasrovor-inik obvezne vojaške službe, da bo v posebnem g. ivoru priporočil senatu takojšen sprejem Bu r1-* c-AVad savorthovc pred 1 o-c:e. Co ne bo sam govoril, lw» pa dobil v ta namen kakšnega j senatorja, ki bo izrazil njegovo rn.ii en je.
Flynn napada republikance
Edward J. Flynn, predsednik demokratskega narodnega
Prvi sestanek obrambnega sveta
V	pondeljek se je vršil v Ottawi prvi sestanek ameriško kanadskega obrambnega odbora. Sest ameriških zakupnikov je iiueiur>'al preil-ednik Roosevelt, pet kanadskih p.i kanadski ministrski predsednik Mackenzie King.
V	odboru je tudi newyorski žnpaai l>a (fnardia. <>11 je celini, ki ni v zvezni službi. I »rusri so armatiiii in mornariški častniki in člani državnega depart-monta.
Mehika bo ustavila vse ladje
Iz glavnega mesta Mehike poročajo, da je dobila mehiška obrežna straža povelje, ustaviti vse tujezemske ladje, ki pri-
_:___
a_
0<lbora, je rekel pred odhodom plujejo v mehiško vodovje,
_____
n0 LI S HABOD XT* — Hew Toil
[Wednesday, August 28, 1940
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
GLAS NARODA
(VOIOfr OF THE PEOPLE)
99
Owned Truk
Published by Slovenje Publishing Company, (A Corporation).
President; J. Lopah*, Sec. — Place of business of the ud iddnyii of >bor« officers: 210 WEST 18th STREET, NEW YORK. N. Y.
47th Year
"QUi Naroda" Is Issued every dsy except Boodiyi and holidays. SshacrlpUan Yearly $A.—. Advertisement on Agreement.
Za celo leto velja llat sa Ameriko In Esnsdo 94.—; sa pol leta $3.—; ■a Cstrt lets 91-GO. — Za New York ss celo leto 97.— ; sa pol leta 93 60. Ea inoaemstvo sa celo loto 97.—; sa pol leta |3M
"GLAS NARODA** IZHAJA VSAKI DAN IZVZKli&I NEDELJ IN PRAZNIKOY
"GLAS NARODA." 219 WEST 18th STREET, NEW YORK. N. Y. Telephone: CHelsea 9—1242
POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI
LIST ■ tern, da imate vedno VNAPREJ pis-čano naročnino. Catopi» mora odgovarjati potrebi časa. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA.
REGISTRACIJA TUJEZEMCEV
Včeraj je začel zvezni j irsrtiču i urad registrirati tuje-zemce, ki jih je v Združenih državah nekaj nad tri milijone. Registracija bo trajala štiri mesece, torej skoro do konca decembra.
l)a«i je predsednik Roosevelt šele i>oleti s» svojim podpisom odolbril takozvani 4'alien registration aot' , sta justični department iu generalni poštni mojster v presenetljivo (kratkem času ukrenila vse potrebno za izvedbo te postave.
Nekaj resno svetujemo vsem našim rojakom, ki še niso državljani: Na registracijo se dobro pri«pravite! Nihče naj se re registrira 'prej, dokler ne tve odgovorov na vsa tozadevna vprašanja. S tem Ibo prihranil sebi in uradnikom dosti sitnosti in časa.
Vsakdo naj si preskrbi v registracijskem uradu vzorec iBlaink Form ARi, Alien Registration). Vzorec naj dom«: natai ino prouči in naj vpiše odgovore na stavljena vprašanja. Vzorec naj nese nato v registracijski urad in naj ga da ura-diuicu, ki bo odgdvore enostavno prepisal.
Dosti se govori o ,prstnih odtisih. Po mnenju nekaterih spa^la človek, ki mu odvtzamejo odtise prstov, že v razred zločincev, kar pa nikakor ni ros*.
Prstni odtisi so v mnogih slučajih potrebni. Koliko žrtev, nap rimer, bi se dalo uspešno identificirati, če bi imele oblasti že prej odtise prstqv na razpolago.
Mnoge ugledne oseibe na odličnih mestih s'o zadnja leta prostovoljno dale oblastim odtise prstov. Človek namreč nikdar ne ve, kaj ga še čaka v življenju.
Nedvomno bo v tej deželi tv doslednem času uveden policijski prijavni sistem. Takrat bo moral vsak prebivalec Združenih držav, državljan ali nedrzavljan, rekordirati odtise pr-sto>\\ To je namreč edino sredstvo, s katerim je mogoče točno ugotoviti človeka.
.Nedrzavljan i naj si torej zastran Odtisov prstov ne delajo nobenih breapotrebnili skrfii.
Kdor bo točno izpolnil svojo dolžnost napram novi domovini, rije držaivljan bo nedvomno v doglednem času postal, bo storil to le sebi v prid.
Z izkaznico, ki jo !bo dolbil ipri registraciji, se bo lahko ob vsaki priliki izpričal. Ž njo mu bo mogoče zavrniti vsaka morebitna sumničenja.
CHURCHILLOV GOVOR
Kadar najavi angleški ministrski predsednik Winston Churchill v poslanski zibomici .svoj gn(vor, je jasno, da namerava res ne'kaj povedati.
Govor, ki ga je imel prejšnji teden, je prava govorniška umetnina.
Anglija je danes v težavnem .položaju. V dosti bolj te-?.a -nem kot je bila tekom svetovne vojne, v bolj težavnem kot je bila kdaj izza leta 18R0.
Winston Churchill tega ne prikriva in no taji. Toda njegov govorra<zodf»va zaupanje in navdaja z županjem. Ministrski predsednik Churchill je mojster besede.
V 4iOi*lam-ki Zbornici je obširno poročal o splošnem vojnem položaju. Njegovo poročilo je ibilo trezno in stvarno. Govoril je s tistim pesniško-umetniškim zanosom, ki ga njegova dva suhqpama prednika Baldwin in Chanuberlain nista bila zmožna.
Churchill predvideva težko in dolgo vojno, ki bo Anglijo še dolgo časa puščala v d ofenzivi.
Trnjefva, težavna pot še vedno vodi navzgor. Ofenziva oziroma poznejša končna zmaga je še daleč nekje v nevidni daljavi.
Anglijo čaka dolgoletn«, težko, na]>orno in najhujših žrtetv polno delo. Najprej se m oira ubraniti sovražnikja. Potoni šele misliti na nafiad.
Pretežen del svojega govora je pos-veti'1 Churchill so drl o vanju z Združenimi državami. |S4eherni razumni Ame-rikan«c mora pritrditi njegovimi izvajanjem, kajti usoda Amerike in usoda Anglije srta druga v drugo zapleteni.
Proti Hitlerjevemu barbarstvu in tiranjftvu je pač treba kaj skupnega. Anglija ne zahteva in tudi ne potrebuje ameriške vojaške sile. Potrebtfje pa njihove naravne sile s katero je Amerika v taki mno žini oblagodfcrjena,
Delavske Vesti
XL-
FORD ODPUŠČA DELAVCE.
Pred dobrim tednom se je vršila v Deaiborn, Mioli, seja United Au*o Workens. 37 Fordovih mehanikov (pattern makers), se je udeležilo seje in pristopilo k uniji. Nekaj dni po tistem, jih je Ford Motor Co. odpustila iz službe.
To je ugotovil« R. J. Thomas, predsednik unije avtnih delavcev, ki vodi kampanjo za organiziranje vseh, ki so pri Fordu v službi. V soboto je brzo-javil Ed-elu Fordu, naj sprejme te ljudi nazaj. Na podlagi Fordovega odgovora bo sestavil načrte za svojo bodoče napore.
/Gori omenjeni delavci so bili v Fordovi okužbi že od deset do dvajset let. Kompanija se izgovarja da so bili odpu/ščeni zaradi pomanjkanja dela, do-čim unija prav dobro ve, da ima Fordova sl-utžba dela še najmanj za sedem ali osem mesecev..
Tiz zapriseženih izjav, ki so jih podali odpuščeni delavci uniji, je razvidno:
Pattern makers zaslužijo pri Fordu od 25 do 75 centov manj na uro kot pa po drugih avtnih tovarnah: že večkrat so prosili za zvišanje mezd, toda prošnja jim! je bila vedno odbita. V Pattern departmental je zaposlenih 130 mož. Osemdeset jih je sklenilo pristopiti k uniji. Najprej jih je pristopilo 37. Po nekaj dneh je kompanija naznanila, da nima dela. Naprej je bilo odpuščenih 37 delavcev, k'malu po tistem pa še 40.
(Ralph H. Plummer. 46-letni oče petih otrok, je bi F pri Fordu zaposlen nenehoma 19 let. 12. avgusta letošnjega leta je imelo 40 Fordovih pattern makers sejo v hotelu Wolverine. 37 delavcev se jo pridružilo k uniji, med njimi tudi o-menjeni Plummer. Nekaj dni prej je 98 i-znved 130 pattern n takers sestavilo in podpisalo prošnjo za boljše plače. V njihov department je pridivjal superintendent ter jim zapre-til. da bo nekaj delavcev postavil na cesto, druge bo pa naučil pokorščine. Naslednjega dne ie bilo 37 delavcev odpuščenih z izgovorom, da je v de-partmenltu zmanjkalo dela.
James T. Nunn je poročen in oče dveh otrok. Za Forda je delal neuelioma 23 let. 12. avgusta se je udeležil seje United Auto Workers. Uniji je pred-
ložil imena 80 svojiih tovarišev, ki se žele pridiužiti uniji. V departments je bilk) sama pet po službenih Idtih starejših delavcev kakor Nunn. 20.-avgusta mu je kompanija sporočila, da ga ne potrebuje več.
•Slično se glase izjave vseh drugih odpulščenih delavcev.
GOSPODAR NAJ PLAČA V GOTOVINI.
»Človek bi mislil, da ni velike razlike, če dobi delavec svojo tedensko plačo v obliki čeka ali pa v gotovini. Pa je razlika, kot je jasno razvidno iz resolucije. predložene 77. državni konvenciji Delavske federacije v Niagara Falls, N. Y.
/"Plačevanje s čeki," je rečeno v resoluciji, 44je škodljivo, nepripravno ter je proti interesom unijskega delavstva."
Čemu? V naslednjem navajajo nekatere razloge:
Delavec je v največ slučajih prisiljen plačati nekaj tihemu, ki m-u ček izmenja. Sal<o-nerji dajejo delavcem pijačo na upanje, da bo ob tednu pri izmenjavi čeka dolg- plačan.
{Marsikateri delodajalec plača delavca s čekom, na banki pa nima potrebnega kritja.
Delodajalec ki plačuje s čeki, vleče še nekaj dni obresti od izplačane vsote.
Konvenciji je bilo predloženo vsega skupaj nad dvesto resolucij, tikajočih se najrazličnejših zadev organiziranega delavstva.
'V splošnem se je konvencija mirno in redno vršila.:
(Delegacija je priporočila ponovno izvolitev predsednika Roosevelt a in stavila več važnih predlogov za izboljšanje delavske zakonodaje.
V petek je bila konvencija zaključena. Z doseženimi uspehi je vladalV) splošno zdovolj-stvo. .
fProd zaključkom so se vršile še volitve. Izvoljeni so bili skouo vsi dosedanji odiborniki.
CIO KRITIZIRA MUNICIJ SKE MAGNATE.
Mesečno gospodarsko glasilo Kongresa za industrijalno organizacijo (CIO) ostro kritizira davčno predlogo, s katero se sedaj bavi zbornični odbor za pota in sredstva. Predloga določa davke, ki naj bodo naloženi municijski indiustriji in industriji, ki izdeluje naročila za narodno-obranibni program.
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam lin Vašim Otrokom
■ >	j	»j
K R A N J S K 0 Si OVEN S K A KATOLIŠKA. J E DNO T A

Najstarejša slovenska podporna organizacija
v Ameriki . . . Posluje že 47. leto članstvo 37,000	Premoženje $4,600.000
SOLVENTXOST K. S. K. JKDNOTE ZNAŠA 122.55%
Če hočeš dobro sfbl In svojim drmfim, zavaruj «0- pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organisadji, KRANJSKO SLOVEN SKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer se lahko zavarnješ za smrtnlne, razne poškodbe* operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do «0. lota; otroke pa takoj po rojstva in do 16. leta pod svoje okrHje«
K. H, K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate se-danje dobe od *3M.00 *> $5,00fcM. .
K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot, Ce še nisi t lan ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne orgaafameije, potrudi se in pristopi takoj.
Za pojasnila o zavarovalnini In za»vse druge podnbnoeti se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jed note, ali pa na:
GLAVNI URAD
351-353 No Chicago Street,	Joliet, Illinois
iCLO zatrjuje, da bi prinesla predJbga, če »bi 'bila sprejeta v svoji sedanji obliki, samo.tristo milijonov dolarjev, kar je dosti premalo. Davek na dobičke naj Ibi znašal samo tri in pol odstotka, doči-ni je znašal leta 191S skoro trideset odstotkov.
<OK> očita industrijalcem, da stavljajo vladi pretirane zahteve. Mnogo industrijalcev ni hotelo povečati oziroma preurediti svojih tovarn, da 'bi odgovarjale zahtevani narodno-obrambnega programa, češ, da se boje prevelikih davščin.
INezadovoljni >o tudi z Vin-* on-TranimeMovo postavo, kd določa, da v ladjedelnicah in tovarnah'za letala, ne smejo znašati dobički več, kot sedmi do osem odstotkov.
OBRAMBNA INDUSTRIJA V ZAPADNIH DRŽAVAH.
Notranji tajnik Iokes je priporočil narcrdno-otorainbni komisiji, naj ra-zvije nrunieijske industrije v Rocky Mountain državah, predvsem pa v Cali-forniji. Calvin J. Wirtz, pod-tajnik v departmentu za notranje zadeve, je izdelal načrte, da bi tovarne do'bivale pogonsko silo iz zveznih elektrarn, predvsem iz elektrarne pri Grand Colee nasipu.
* 'Pretežni del vojnih indu-strii," je rekel1 Wirtz, "je v -e-vero vzhodnih državah, v zli mino no Mississippija. V enajstih zatpadnih državah, ki zavzemajo 40 odstotkov prostornine naše dežele, ni nobene nrunieijske industrije, daisi bi bilo to zelo potrebno za obramlbo pači fične obal i.''
IZelo značilno pororilo je podal tudi Paul V. MctNutt, upravitelj zvezne starostne zaščite, ki pravi, da se bo letos izvežba-lo v raznih poklicih nad dvaj-seit tisoč mfladih ljudi, katere bo lahko uporabiti v narodno-ob-raniibntli industrijah. M'adi ljubijo .se uče za mehanike in električarje, ki jih industrije zelo potrebujejo.
'Drugačnega mnenja so delavske organizacije, ki s številkami dokazujejo, koliko izvež-banih mehanikov je še brez dela ter da bi bilo treba najprej te ljudi zapoditi.
MADDEN BO NAJBRŽ OSTAL.
'Ta teden poteče uradni termin J. W. Maddona. predsednika Delavskega urada (National Laibor Relation Board). Demokratski senator Thomas iz Utah ie izrazil upanje, da ga bo predsednik Roosevelt, tudi vprihodnje obdržal na tem mestu. Upravo Delavskega urada «0 v zadnjem času ostro kritizirali. ne samo nekateri kon-gresniki, pač pa tudi delavski voditelji in industrijalci.
'Ue bo Madden odstopil, ozi-
Peter Zgaga
Nevvyorske Svetovne razsta ve bo finalu konec. Še dober mesec, pa se bodo zaprla vrata ogromnega razstavišča, ki je privabilo sicer milijone ob iskovalecy, toda ne toliko, kot se jiJi je nadala uprava.
»Slovencev je bilo lani precej, letos pa znatno manj.
Kot že precej zapozneli gostje so dospeli iz Clefvelanda: Mrs. Nettie Štrukelj ter Mr. in Mrs. Martin Romih in Mr k. Alary Zakrajsek iz Elkart, Ind. ki tudi mene obiskali in mi povedali precej iiovic.
Prafv ij>osebno sem bil j>a vesel prijatelja A. Blažiča iz Barbcrtona, ki sta ga pripeljala k meni A. Svet in Jerry Ko-privsek.
roma, če navzlic predsednikovi zahtevi lie bo hotel ostati na svojem dosedanjem mestu, bo postal njegov naslednik najbrž John O. Winant, ravnaftelj mednarodnega delavskega urada. Winant je republikanec ter je ibil svoječaano governer države New Hampshire ter prvi predhodnik iSocial Security administracije.
NENAVADEN SLUČAJ.
Uslužbenci in delničarji Nan-kock Knitting Mills v'Philadel-phiji r»o po burni seji sklenili, prositi strokovno organizacijo, naj jim dovoli znižati plače. Podjetje obratuje na zadružni podlagi. Vsak delavec je prispeval 300 dolarjev, vsaka delavka po 150 dolarjev. Vsi «o člani unije tekstilnih delavcev in plačani po lini jski Irstvici.
jNa seji so preračunali, da podjetje ne more obstajati, če bo plačevalo p!a«'e kot jih unija določa.
Vprašanje je, r"e bo unija vpoštevala njihove razloge.
A' tovarni izdelujejo nogavice, ki so se pa v zadnjem času pocenile. (V hoče tovarna konkurirati z drugimi sličnimi podjetji, mora poceniti svoje izdelke.
«mronaiiiiii i: uc iwir: m i:::; mi i«; :a • :i: i:;:;rnr rr:: • ■ • --l ■ • k ::::: r r ?: r: ^-uan
Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN . POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno
II
DARILNE POŠJLJATVE v JUGOSLAVIJO in ITALIJO
100 DIN.--	— $ 2.30
200 DIN.--	~ $ 4.40
300 DIN.--	— $ 6.50
,400 DIN. — —	- $ 8.50 V DINARJIH
500 DIN.--	— $10.25
1000 DIN.--	— $2(1.—
2000 DIN.--	— $39.—
■, .	100 LIR---$ 5.00
V LIRAH	200 LIK--— $11.50
	300 LIK---$17.—
	500 LIK--— $28.—
	1000 LIK---$55.—
Ker zaradi položaja v Evropi parni ki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljatev vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati
♦i.-.
Vsled razmer v Evropi ni mogote v Jueoxla vi jo in Italijo nakazati denarja v DOLARJIH, temret Mamo v dinarjih oz. Itrak. IsU velja tudi za ,tn druge er-reprfte driave.
SLOVENIC PUBLISHING CG.
»i POTNIŠKI ODDKLER :
216 West ISth Street, New York
I
Blažiča sem v tej koloni že omenil kot /i»evca po lxr/ji volji, s kakršnim se ne more ponašati vsaka »slovenska naselbin«!.
Kraševec je, doma iz Po-Ntojne in j>o poklicu kohač. Bo-leg -svoje družine—ženo (ima in dva otroka—poleg stare, zasužnjene domovine in nove domovine Amerike je slovenska pesem najbližja njegovemu srcu.
in prijatelji moji, kako zna peti! {Slovenski Barberton je lahko po Iv sej pravici ponosen nanj. On je duša tamkajšnjega društvenega življenja, in če je na programu prireditve njegovo ime, je to zadostno jamstvo, da »bo prireditev uspela.
Sc par dni, pa bomo v septembru. Kako čudno je bilo letošnje poletje, j »osebno v New York n.
Začelo se je sredi junija, sredi apgusta ga je bilo pa že konec.
Država New Jersey, ki je nekoč tako slovela po svojih komarjih, >-e je leto* skoro |m>-vsem iznebila te nadloge. Le sempatani .-i videl kakšnega, ki pa ni imel potrebno koraj-žo.
Z delavskim praznikom se pikniki oficijelno zaključijo. Nevvvorški Slovenci so imeli letos di/volj tc robe. Menda ni bilo nedelje brez slovenskega piknika.
Zdaj bo nekaj ea-a mir. Ko bo društvo Slovenskih mater oiijavilo svojo prvo prireditev, bon 10^ že pralv na ]»ragu zime.
Mladi fantje se zelo zanimajo za debato, vršečo se v Washington 11 glede uvedbe obvezne vojaške službe.
Tozadevna predloga bo ne-dlvomjio sprejeta, če ne v prvotni, ]>a v nekoliko p red ruga-čeni oflWiki.
Ako človek natančno premisli in prispodablja Ameriki druge države, mora nehote priznali, da z ozirom na preteči nevarnost dežela ne tirja od svojih državljanov prevelikih žrtev.
Mlademu fantu, ki nima za nikogar skrbeti, leto dni življenja v vojaški kempi ne bo |K#sebno skodlo val o. Začasa Vojaške služlie bo dobil plačo, kakršne ne dobil vojak v nobeni drugi državi na svetu.
—- To je militarizem! Mi smo proti militarizmu! — «e sliši tukaj in tam.
Četudi bi Burke-Wadswor-thova predloga sprejeta v *vo-ji prvotni, nespremenjeni ob liki, bo dežela še daleč od milita rizma.
Časi so pa pač taki. da je treba v slučaju potrebe na-Opioti vojaštvu postaviti »vojaštvo.
Z miiliovniki, liesedami in protesti ni mogoče odbiti so-,* ražnika.
\V
— Največji nesmisel je domneva, da bo Hitler stegnil roko po Ameriki! — se neštetokrat sliši in bere.
Ce bi kdo lani ob tem času rekel, da letos obsorej ne bo več Poljske, Norveške, Danske, Holancteke, Belgije in Francije, bi ga tisti, ki smatrajo napad na Ameriko za nesmisel, nagnali z norcem.
Toda neverjetno -se je zgodilo iu sicer prej nego je največji jiesimist domneval.
Preikednik Roosevelt je vse drugo prej nego militarist.
Toda mož je bistrogled, pre-s iden in preudaren, iu se v polni meri zaveda resničnosti pregovora, da je prepozno zvoniti po toči.	*
"GLAS NAROD A" — New Torir
Wednesday, August 28, 1940
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
II
Poročila i* raznih naselbin, kjer bi rajo in delajo Slovenci
AMERlSKO*ANADSKA POGODBA
Med Združenimi državami in Kanado -je bila sklenjena obrambna pogodba, rije podrobnosti pa zaenkrat še niso znane.
To je zelo mačihio, kajti Združene države so se dogovorile glede obrambe z držiivo, ki se nahaja v vojni. Dogovor se tiče vet"' ali manj tudi materinske dežele Anglije, čaje dominij je Kanada.
Kolikor se je moglo doslej zvedeti, bodo Združene države najele -za dobo dcvetindeveMeret let nekaj kanadskih in najbrž tudi angleških j»o.-tojaiik, ki bodo služile kot oporišča za
letala.
Ta oporišča ImhIo zgrajena na Novi Fuudlandiji, na Ber-mudi, v Karibskem morju ter w'južnem delu Pacifika.
Na ta način bi se Amerika zavarovala pred bodočimi Hiti erjevimi napadi. Pogajanja so v političnem pogledu ze-1-» pomembna. Najbrž /predstavljajo najvažnejšo »vnanjepo-1'tirno (odločitev Združenih držajv iaza s*prenieinlbej nevtral-nost ne ]>ostave.
Pogajanja so važen korak k zgradnji mednarodne iu-t( resne skupine Združenih držah in Anglije.
Eno prvih akcij r zvezi « tem obrambnim načrtom jo ustanovitev skupnega severo-ameriškega "o bra mirnega sveta", >estoječega iz jietih Amerikaneqv> in petih Kanadčanov.
Jasno <la tbodo imeli pri ]K>gajanjih in dogovorih odločilno besedo ameriški vojaški strokovnjaki.
Vojaška obrambna skupnost je v enakem interesu obeh prizadetih držav. Anglija bo v ta namen največ žrtvovala, nad rimer se pa prav nič ne pritožuje, kajti že zavest, da so Združene države v obrambnem pogledu na strani Kanade o-ziroma na njeni strani, je vredna marsikatere žrtve.
Hitler najbrž ni nikdar domneval, da bo osnovana proti njemu tako mogočna zveza.
KAJ ZAHTEVAJO OD VOJNEGA PILOTA?
Ne samo letala, tudi letalci morajo biti brez napake. — Izredno strogi pogoji za pilotsko službo. — Priglasi se dosti mladih ljudi, toda sprejetih jih je le malo.
Kanada prevzela francoski parnik
Kanadske oblasti so prevzele francoski parnik "St. Malo", ki je bil zasidran v nekem kanadskem pristanišču.
Ze prejšnji teden smo a>oro-čali, da je bilo precej mož posadke deportiranih v Francijo, ker fio izjavili, da se pod nobenim pogojeni ne bodo borili za Anglijo.
K maki po izbruhu vojne je posvetila Kanada vso pažnjo gradnji letal iu vežbanju vojnih pvlototv.
Zgrajene so bile nove tovarne. Iz Anglije, pa tudi iz Združenih držav so bili poklicani najboljši inštruktorji, iu kmalu 'je bil v teku ogromen program, čigar smoter je, dati domači deželi oziroma Angliji zračno silo, ki bo v vseh ozi-rih po]>olna.	*
Služba vojnega pilota je za marsikaterega mladega človeka mikavna, toda za to sIužIh) ni sleherni s|>osoben.
Velikansko število mladih mož se je prijavilo za vojne pilote, toda le malokateri je bil
lahke zvočne tresljaje, in kandidat mora nedno spoznati točno smer, odkoder prihajajo ti rahli zvoki.	(
Nato mu izmerijo moč sluha za zvoke zelo razi." "*»ega števila tresjajev na sekundo. Pri tem .se ne sme pojaviti noben "gluhi kot" sluha, kajti takšni nodostatki bi pilotu lahko (postali usodni v borbi s* so -vražnimi aparati.
Sledijo preizkrušnje srca in pljuč. Kandidat mora ob robu stola napraviti šest počepotv na eni sami nogi. Takoj nato mora z vso silo pihniti v gumasto cev. Ta 'preizkušnja je zelo težka, ker utriplje srce divje že zaradi počefpov, plju-
Petorčke so prispevale za ambulanco
Znane Dioime petorčke so kupile ambulančni .voz za kanadski Rdeči križ. Tozadevno poročilo je podal te dni njihov trgovski i>oslovodja Meitli Munro.
Deklice so seveda še premlade, da bi se mogle zalveda-ti, v kakšnem položaju se nahaja. njihova dežela. Imajo tudi milijonsko premoženje, s katerim pa tudi same ne razpolagajo.
Vse njihove denarne zadeve upravlja j>osebeii odbor oskrbnikov, ki je tudi določil potreben denar za nakup ambulance.
Ko je bil nedtvno izdan poziv, naj Kanadčani darujejo pet milijonofv dolarjev za Rdeči križ, so petorčke prispevale tisoč dolarjev.
V oskrbniškeru odboru so: Oliva Dionne, oče petorčk; sodnik J. A. Valin ter Percy D. Wilson, zastopnik province Ontario.
Zopet se je zganil Kirkland Lake, ali sedaj so se pa naši malčki oglasili, oziroma se bodo 1. septembra zyveeer ob 6.30. so j Paymaster, Porcupine Lake, prav tako! Mladina naj se za-
PRODUKCLIA ZLATA SE VEČA
Mesec junij je bil zelo ugoden za lastnike zlatih rudnikov v provinci Ontario. — Rekordna produkcija v 63 zlatih rudnikih. — Posledica smotrene produkcije..
Produkcija zlata v. provinci j 1 >e Santis, Dome Faymar, llai-Ontario ni regiment i rana. Ker : I nor, Hollinger (Ross), M<ln-potrebuje dežela velikih mno- J tyre, Moneta, NayQiob, Pamour, žin te dragocene kovine, lastniki rudnika)v vsmerili vse svoje napore v povečanje produkcije.
Uspeh ni izostal. V mesecu juniju je bil dosežen rekord. Doslej ni bilo noben mesec nakopa nega toliko zlata kakor nieteeca junija.
63 rudnikov je produeiralo 267 tisoč 238 unč zlata in 58 tisoč 202 unči srebra, kar predstavlja vrednost 10 milijonov 327 tisoč 306 dolarjev.
Ce dodamo k temu še produkcijo pivih IX* t ill mesecev, je bilo nakopanih v prvi polovici tekočega leta 1 milijon 652 tisoč l.">8 unč zlata in 2s4 tisoč ii-4 unč srebra, kar predstavlja vrednost 60 milijonov 274 tisoč 146 dolarjev.
V primeri z istim časom lanskega leta se je produkcija zlata povečala za skoro šest odstotkov, produkcija srebra pa za šestnajst in pol odstot-
SiovsmcL i j JiimadjL
Zabava v Kirkland Lake, Ont.
Preston East Dome.
Kirkland Lake (11): Bid irood (xoklen Gate, Kirkland I«-ike ti old, Lake Shore, Ma-cassa, Morris Kirkland, Syl vanite, Teck-IIughes, Tohurn, Upper Canada, Wright-Har-greaves.
Lanier Lake (3): Chester ville Kerr-Addison, Omega.
Matachewan (3): Mataelie-wau (Consolidate«!, Tyranite, Voung-Davidson.
Sudbury in Timagami Xew (i oh len Kose.
(1)
okraj (1): (Mine
(12): Jel'li-
Algoma Lake.
Thunder Bay okraj Bankfield, Hard Hoik eoe, Leitch, Little Long La«*, MacLeod-! .'ockshutt, Magnet, Northern Empire, Sand Riv-er. Sturgeon River, St. Anthony, Tombill.
Patricia predel (12): Beivns
ene gibati, mladina, na katero zidamo svoje ujkj in nade, da se ohranijo naši običaji, naše tradicije, na koje smo ponovili mi, kot iso bili naši predniki.
Stariši, dajte otrokom priliko, da se že sedaj uvrste v vrste kulturnih delavcev.
Kot je že bilo zadnjič poro-čano, bodo šolski otroci priredili za sklep šol. leta nekak Koncert z gdč. Papeževo na čelu. Kot je razvidno, je t v ari -ne precej. Torej vsi na prelista v o v Poljsko Ilallo na Wood- Street.
Vabljene so tudi naselbine, kot so Tinimins, No rami a in ako ni predaleč tudi Val d'Or in okolica.
VzjKjred prireditve:
1.	Pozdrav: Štirje modrija-
ni.
2.	TchJlvactba: Peričiee.
3.	Deklamacija naših malih.
Vsi otroci iz razreda B.
4.	Pesem: Marička sedi na
kamenu. Petje vseh o-trok iz razreda B. '). Knplet: Beraček.
6.	Vprozoritev jmmladi, ko-
scev in žanjic. Pojejo o-troci iz raizreda A in B.
7.	Enodejanka: Doktor Ki-
sla Repa.
8.	Enodejanka: -Slovenska
šola. Otroci iz razreda A.
0. Petje treh prit lika vcev. 10. Sklep: Hej Slovani! Drugi del prireditve: Slovenski kino. Prikazovanje slik iiz domačega življenja.
Na svidenje v dvorani!
'Matija Otoničar.
Dopis iz British Kolumbije
sprejet |»o nešteviluih preizku-jča so fm vznemirjena s hitrim šnjah, ki jih inora napraviti.
Kandidate pregledujejo najine j optiki, potem jim pregledajo špecijalurti pljuča, srce, ušesa, nos in grlo. Mnogi kandidati odhajajo razočarani, ker jim je zdravnik ugotovil
kakšen majhen nedostatek, o'držati eelo minuto. Pritsk zra-
Ogromna tovarna za letala
Iz Winnipega poročajo, da je dol hI a Carter-Hall-AIdimger Company kontrakt za zgradil jo velike zrakorplovne tovarne na Stovenson letališču. To-vamo bo obratovala MacDo-nal'd Brc*. Aircraft Ltd.
Tovarna s stroji in drugo opremo bo veljala skoro tri-četrt milijona dolarjev. Tovarna bo popravljala raizna letala in sestavljala ivelike Ae-1 ro-A nsou bombnike.
Temelj so postavili v začet-dihanjem. Toda živosrebrni J ku avgusta. Okoli novega leta steber na drugem koncu cervi se mora dvigniti do določeno meje, drugače kandidat pri tej skušnji pade.	*
Kandidat mora nato napolniti pljuča z zrakom ter ga za-
katerem niso prej ničesar vedeli. Za -pilote izbirajo telesno in duševno najsposobnejše ljudi.
Na driski l*>leg čakalnice je narisanih toliko pregrad, kolikor mora vsak kandidat vzdržati preizkušenj. Uspehe pregledov vpisujejo v pregrade zaporedoma, toda le za malo-katerega moža dowpejo konca, kar bi jwmenilo, da je kandidat prebil vse preizkušnje.
Nekateri se izkažejo sposobni za letalske strelce, toda kot piloti ne prihajajo v.jio-štev. Tisti, ki ne apratvijo vseh prerizkušen j zaradi majhnih nedostatkov, lahko ostanejo v letalski slnžbi (za delo v hangarjih), ne nudi se jim |>a prilika, dvigniti se v zrak.
Najprej pregledajo kandidatu oči. Pregled je videti enostaven, toda zdrntvniki možu najpazljiveje preizkusijo spo-
ka /pri izdihavanju merijo posebno pri]>ra vo.
Ena najtežjih nalog je ta, da mora kandidat za določen čms(najmanj eno minuto) s pihanjem v ccjv obdržati živosrebri n r'ti^KT pod pritiskom 40 stopinj. Večina kandidatov te-jra ni zmožna.
Nato mora kandidat zamiža-ti in se postaviti na eno nogo, iu ne sme dihati. V tem poLo^ žaju mora Jvigniti najprej z eno roko, }x>tein i>a z drugo nekolikokrat do višine ramen posebno ploščo, na kateri je jeklen val. Rok pri tem ne sme ujiogniti in valj se mu ne sme skotaliti s »plošče.
Imeti mora vse zobe zdrave in mora biti sposoben slišati naijti&ji šepet na daljavo pet najst čevljev.
Normalni kifcni pritisk, zdravo srce, močna pljuča.
WjiblKWt očesnih mifcic in, spa- predvsem pa naglica prisebno
bo začela tovarna obratovati.
ka. Ce se bo produkcija nada-, River, Central Patricia, Coche-
ljevala v istem razmerju, bo-; nous Williams, (iold Eagle,
do zlata rudniki v provinci On- Hasnga. Ilowcv, Ja>on, Mad-
tario, producirali za 120 mili- sen Red Lake. McKenzie Red
jonov dolarjev «Irag<K'ene ko-1 Lake, Pick le (Vo\v, Sachiiro,
vine.	Uchi.
V naslednjem navajamo o- I Kenora in Rainy River o-
kraje, štt<|vilo majn in imena kraja (1): Wend i go.
zlatih majn:	' Južnoi-točni Ontario (1):
/ j Porcnppfine (18): Aunor, j CorHojra.
Broulan Porcupine, Buffalo Razno: Med >o všteti Ke-
Ainkerite, Coniarurum, Delnite,: lif^M), Darwin, Rcirnery itd.
KANADSKI DOMINIJ V VOJNI
Res sem prezrl, tla mi je naročnina pošla 10. julija, kajti mislili sem da mi poteče šele 7. oktobrii in ker ne bi rad videl, da me imenujete zao-stankarja, vam pošljem ^3. za nadaljnih šest mesecev.
Zelo me zanimajo dnevna poročila. List je zelo zanimiv, kajti v njem je ivse, kar se do-iraja jm> celem svetu, zato ga rojakom toplo priporočani ši-rom Kanade in Amerike.
Novi'* ni posebnih tu, kajti Kaj je Kanada dosegla v sedanji vojni in kaj šeiknr jo nas Slovencev, smo razna mera va doseči. — Dosedanji uspehi so naravnost presenetljivi, toda to je šele začetek.
Hitler vprizarja na Anglijo i mi svojimi naravnimi viri in zračne napade, toda angleška z vso požrtvovalnostjo kanad-protizračna sila jim je kos. j skega prebivalstva.
treuseni. Nukaj je na farmah, nekaj v gocsdu (logging keiu-pali) in nekaj jih dela v rudniku v North field.
Kar se rudarjjfv tiče, delajo še dosti stalno, ali delati
Včerajšnji izjalovljen napad' V naslednjem navajamo na London je dokazal, da»vsled j kratek pregled, kaj je že Iva-točnega streljanja angl. pro-I nada storila in kaj bo še stori-ta-zračnih topov, so Nemci pri- la \v bližnji bodočnosti, kiljeni tako visoko leteti, da Vkratkem bo na -Vngleškeiu zgrešijo objektive. Naj v e č otočju kanadski zbor dveh i>o-' milico soglasno z določbami škode je prizadete majhniu: polnih divizij z vsemi potreb- (narodne mobilizacijske posta-bivališčani v pre<lmestju. Iščinami. To bo zaenkrat zado tve.
Nemški naciji se najbrž že 1 stovalo, kajti Anglija ne potre-zavedajo dejstva, da so se lo- buje tako zelo vojakov kot tili neizvedljive naloge. Mate-j drugih potrebščin. Tretja in rieis-ko deželo navdaja prijetna četrta divizija bosta bjvežbani eavest, da je na njeni strani j in opremljeni v Kanadi.
m o r e j o trdo za par dolarjev. Z logarji je pa drugače. oni pa, ka«lar delajo, dobro zaslužijo. Delajo pa ne celo leto, komaj par mesecev. Pozimi, ako je preveč snega ali dežja, ne morejo delati; .poleti pa, ako je preveč suše, pa zopet ne, ker se bojijo ognja. Samo one kempe delajo sedaj, ki delajo-za vojno.
'Zdaj 'pozdravim vse rojake sirom Amerike in Kanade m tudi Petra Zj^ago, kateremu se večkrat nasinejem do solz.
Tebi Glas Naroda, pa obilo napredka in mnogo naročnikov.
S pozdravom vas naročnik: L. P.
Ladysmith, B. C.
aktivno milico je bilo lo. avgusta začasno odgodeno. S 15. avgustom so začeli vpoklici v
Po 1. oktobru bo vsak mesec vpoklicanih 30 tisoč mož za prisilno vežbanje.
Prisilno vežbanje bo trajalo 30 dni. Dnev na plača bo $1.20
ogromna sila — Kanada z vse-i Rekrutiranje za nestalno Najprej bodo vpokKcani mladi
sobno&t njegovega vida za br-zino, s kaftero sprejema iznena-denja.	,.
Nato ga preizkusijo sedečega j z zaprtimi očmi. Zdravnik po-V«roči s posebnimi prupravami
isti so glavni pogoji za pitote in ljihli, ki naj v letalu ravna jo s strojnicami in topovi.
Tak. človek mora biti kakor stroj bree napake, da mu je zmaga v zraku zagotovljena.
Vojni jetnik se je rešil
Iz Bangora v ameriški državi Maine je bilo poroča no: — Vojnemu jetniku, 25 letnemu »vurtii Redchu, je na poti v Kanado uspelo pobegniti na ameriška tla.
Reich, ki je bil mašinLst na nemškem subniarinu, se je nahajal na krovu neke angleške lati je. On in njegovi tovariši so bili poslani v Kanado, kjer naj bi bili internirani.
Ko je dovpela augleška ladja v St. Lawrence reko, je skočil Reich preko krova ter Eačel plavati /proti ozemlju Združenih držav. Rešilo ga je moštvo nekega ameriškega o-brežnega patrolnega čolna.
O«speljan je bil v državo Maine, kjer st> začele naselni-Ške oblasti priprav ljati vse potrebno za njegovo deportacijo. Zanj se je zavzel odvetnik Arthur Teele iz Bostona. Skliceval se je na mednarodno postavo, ki določa: če sprejme kakšna nevtralna država pobeglega rvojnega jetnika, mu mora zajamčiti svobodo.
- Kanadske oblasti pravi jo, da niso odgovornega Reich o v beg. Za jetnike so angleške oblasti tako dolgo odgovrne, dokler niso izkrcani v Kanaidi, i
ANGLEŠKA MORNARICA ZA DOMAČO OBRAMBO
moški, stari 21 in 22 let.
V teku ene»ga leta bodo vojaško is* vež ban i vsi tele»sno sposobni in samski Kanadčani od 21. do 43. leta.
Po tem sistemu zamore Kanada i z verba t i milijon mož, ne da bi bila pri tem kaj prizadeta industrija in j>oljedelj-st vo.
Slehernemu, ki se vrne iz vežbalne kempe, mora biti prejšnje delo zajamčeno. Konci meseca julija je imela kraljeva kanadska zračna sila 176.") častnikov in 17 tisoč 68'3 letalcev.
Za kanadsko mornarico grade Iv Angliji dva velika rušil-ca. Trije trgovski pa m i ki so biLi preurejeni v oborožene kri žarke.
Kanadska mornarica ima nad devet tisoč častnikov in mož ter 113 ladi j. V najkrajšem času bo dobila sto dodatnih la-«lij.
Začenši s prihodnjim letoiu bodo zgradile kanadske tovarne vsak mesec 360 letal. Kakor hitro bodo nekatere tovarne preurejene, bodo izdelale fvsak mesec trideset tankov.
Nova tovarna za tojH>ve bo veljala 10 milijonov dolarjev ter bo najmodernejša v vsem amrleskem imperiju.
Parlament je dovolili za tekoče leto v vojne svrhe 700 milijonov dolarjev. Ta vsota ne bo zadostovala. Dovoliti bo moral še najmanj 200 milijonov dolarjev.
Na reki Temzi je zbrano brodovje majhnih bojnih lrdij, čijili naloga je braniti angleško obalo. Te ladje imajo n alogo patrulirati 125 milj obre žja.
Angleški otroci v Kanadi
V neko ivzhodno kanadsko pristanišče je dospel prejšnji teden parnik z 1200 potniki, med katerimi je bilo več sto angleški otrok.
Otroci bodo izročeni v oskrbo raznim kanadskim iu ameriškim družinam.

"I3LXB ITAIDDP-I«Jorfi
.Wednesday, August 28, 1 940
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
Gozdarjev sin
EKESPEDICIJA NA JUŽNEM TEČAJU
S'jisal: FR. S. FINŽGAR.
Ko je Janez zaplesal prvič z Reziko, zaplesal je še drugič in tretjič — eeli večer. Nihče več je ni dobil. Zagorelo in zažarelo je v njem. Tudi Reziki je planila kri v lice in kmalu se dregali drvarji s komolci in «?i namigavalM: I'*Ali ju vrdisT Kak par!"
Med njimi je bil domačin, Ifiršev Pavle, ki je že davno hrepenel po Reziki. Poprosil jo je dvakrat za ples, a vselej mu je odgovorila, da ne utegne in odšla streč gostom.
* 'Ne utegne — z mano ne utegne — s Kranjcem pa! Kleti Janez Znesem se še nad teboj. Zapomni, kdaj si premotil Reziko!" ' Odšel je, stiskal pesti :n se rotil, da se maščuje.
Precej dolgo v noč sd rajali, potem pa odšli — malo po -trani seveda — v svoje gozde in dčrnele bajte imzaj. Nekateri, ki so božjega d |ru le preveč zavžili, ^o poe^-pali po klopeh ter čakali prihodnjega dne. Med n^jmi je bil tudi Surga. Privlačnost zemlje >»a ie menda spravila pod mizo, kjer je zaspal. Janez, lioteč oditi, ga je klical in budil. Toda Storga je le vlekel dreto in se ni menil za sodrugov klic. Zato ga je pa Janez dvignil — videč, da ne opravi ničesar — ter ga položil na klop pri peči, mrmrajoč predse:
^'(Presneti človek, da je le prebit, pa je srečen." Sam se ni hotel vračat". Sklenil je pri Miheljnu prenočiti ter počakati Surge, da ee prespi. .
Rezika mu je prinesla *e en polič vina.. *\No, kaj ne. kiko "kravo" sem pripravil," ogovori jo Janez. "Ali ni bilo okusno meso, kaj?"
*4Dobro je menda, ker so je vsi tako radi j<Al!i." 44No, kaj ga ti nisi?"
"Ne. Ukradena reč je ukradena. Ae nikoli se nisem dotaknila plena divjih lovcev.**
*4Ne lw>di no, neumni; kaj ni zverina ravno tako moja, kakor bogat ineev? Bog je je za vse ustvaril in posebno še za reveže. Gospoda ima tako v-ega preveč.*9
**Xi tako, ne, Janez! Lov je kupljen — kdor strelja brez pravice, krade tujo lastnino. Zato te prosim, če hočeš ^am S4<hi prav, poslušaj me in pusti Poc ITanzo. Ta te bo zapeljal, da boš vse življenje nesrečen. Koliko je bilo že: postreljenih in pobitih zaradi lova. ker jih je zapeljal Hanza."
Beži, beži, ženska stiahopetnost! Ko bi bili vsi moški laki, kakor ste ve. potem nas gosposka s svojimi biriči tako ogloda do kosti. Kaj m"n:š, človek se ne sme kar tako dati v kozji rocr goniti. He, do.-ti jelenov še bova pobila s Hanzo, in v-i borSrnarji me ne za1 ere jo. Saj sem samo zato gori prijel, ker seni slišal, da je tu dosti divjačine. No. na Kranjskem bi jo kmalu potrdbili. Ali tukaj se pa nihče ne upa, Jrer so vsi Štajerci za nič, razen Poc Hanze. Zvedeli lKiste, kaj zna kranjski Janez! Zdaj pa pojdi in prinesi nasušilno i juho. Grem na s?no spat Surga je pi jan kot dež. S tako veho ni nikamor, da bi ?e hodilo v gozd.**
"Saj v veži visi ena. pa jo vzemi. — Janez, še enkrat te prosim, ubogaj me, ne pečaj se s Poc Hanzo in z lovom! Nesrečen boš in tedaj >e še z žalostjo -pomniš mojih besed.** -
'"K, brr — prazen strah,** je hitel Janez. Budila se mu j€ svarilna veet in hkrati je občtftil, da imajo dekletove besede poseibno moč dr. njega. In bil je v srcu vroč boj. v ka-leteni je pa zmagala strast, da je celo žaljivo odgovori? skrbni svariiki.
"l^'j, le j, kako i zgovorna, modrijanka! Kakor s priž-iiice, toliko naukov. To je vendar čudno, da bi me vsak rad učil in svaril, posel no pa ženske. Mislil sem, da so samo Laša mati tako sitni, ker so že stari; pa >te mlade prav take.** Rezika ga ni p<Kilušala. Žalostno ,-e je obrnila in šla v kuhinjo. Ogorke je pomal/ii b na pojemajoči ogenj in se zagledala kakor z velikim koprnenjen -skozi okno v jasno nebo. Polglasno je vzdihniia::
'"Ima ga že v mreži, hudobni llanza! Ne bo nehal, da ga izvodi popolnoma cd dela; zve se pa vse. in revež bo preganjan, ne da bi sme' pred ljudi. Škoda zanj!**
Rezika je pozna'a dobi o usodo divjih lovcev. In ko je pomislila, da doFeti ta ista tudi Janeza, prevzela je nepoznana *krb in bridkost njeno ilušo.
Ko je -edel Janoz sam v hiši, se je še enkrat razhudil nad Reziko, da je udaril ob mizo: "Kflete babe!** Ali hitro mu je bilo žiti Rezi k e, Poklieal jo je enkrat, dvakrat, ali ni se vrnila. Rad bi bil stopil do nje v kuhinjo in poprosil: "Ne hodi huda, Re-zika* Tod:? prevelika je bila njegova trma. NoČetn, je rekel, nalašč noč« ni! Zato je sklenil, da je ne pogleda več. Dvignil se je in šel iz pivnice v vežo. Tam je *nel rjuho s klina, prijel za kljuko veznih vrat in hotel oditi. 1 In verni ar — ni mogel..
« Obinil re je in stopiJ pred kuhinjska viata.
P'Laiiko noč, Rezika!" • w4Bog daj. Janez 44 Ne bodi lruda!" \ "Nisem huda, žažlostna pa sem!'*
"I zakaj?"	,
"Zato sai veš!**
*4Ne hoj >e zame! Ne pridejo mi do živega!'* ' Todaj je priše? gospodar Mihelj s svečo iz nadstropja — in je zapahu i 1 duri za Janfv.oni.
Pri gozda« je vi h je bilo vse tiho, kar je Janez o<Lšel. Ce-ravno je poprej rad zapuščal doni ter se klatil s puško po planinah, <e je vendar srnil ktmdu doniofv. A sedaj ga ni bilo. Mati je pogosto jemala sini v misel in smilil se ji je edinec, da -e mora potikati pc svetu ko hi bilo vendar lahko drugače. Vse preglavice, vse ostre besede sinove in njegova trma, vse ;e bilo pozabljeno. Niti misliti ni mogla na napake svojega otroka. Preveč ga je ljubila.
Poleg teh težav je mučila skrbno materino srce bridka kaJ z nJe^ovo dušo?? Saj je vedela, da se kot «=kri-vač ne «me prikazat: med ljudi, torej ne more nikdar v cerkev. Ir. Bog ve, kakšno družbo ima? (Podivjane, surove in brezbožne ljudi, ki ga gotovo popolnoma spridijo.
Zato ie pogosto pokleknila pred Žalostno Mater božjo in prisrčno prosila: "Varuj g.i, brani ga . .
(Nadaljevanje prihodnjič.)
Člani ameriške ekspedicije na južni tečaj sc vozijo po snegu, ki je debel do 18 padcev, na
sankah, ki jih vlečejo psi.
Kdaj in kje se je treba registrirati
Važno je, da vsak inozemec |br ah i katerikoli poštni urad iz-v Združenih državah pozna:med 7.0(H) poštnih uradov v
svoje pravice, ravno tako kakor svoje dolžnosti, kar se tiče registracije inozemcev.
(Zakon veleva, da se mora vsak inozemicc registrirati nekdaj med dnem 27. avgusta in 26. decembra, ali v tej dobi ima pravico, da se regi.-fti ira, kadar hoče. Niti njegov delodajalec, niti poštar v njegovem mestu, niti kdo drugi nima pravice reči inozemcu, naj se registrira, kadr oni hočejo. V roku teh štirih mesecev, ki jih zakon določa, si ^sme inozemec sam izbrati oni čas za rearistracijo, ki i mu je najbolj udoben in primeren.
[Mnogo inozemcev bo želelo registrirati se čim prej in kon-čalti vso stvar. Ako inozemec ima kako vprašanje ali dvom srlede svojega položaja in kak vpliv bo imela registracija na ta položaj, jaz bi mu toplo priporočal, naj se posvetuje s kompetentnim človekom, predli o se registrira. Naj -si vzame potrebni čas, da dobi dober nasvet. Morda se njegov pro-iblem more kako rešiti. Morda se pred 2fi. decembrom more najti kak nov način rešitve.
Združenih državah, ki so pooblaščeni z izvedbo registracije.
Ko se registrira, mora inozemec odgovoriti na 15 vprašanj, navedenih v tiskovini za registracijo, in nič več. Ako ne odgovori na nje resnično in čim mogoče popolno, izpostavi se strogim; kaznim. Poštni u-radnik pa nima pravice, da bi
stavil dodatna vprašanja, niti da podvrgne inozrmea kakemu preiskovalnemu izpitu, niti da bi pre i s ko vaj. dali so odgovori resnični. Ko registracijske tiskovine pridejo v Washington, tedaj imajo poklicani u-radniki pravico, ako je treba, da ugotovijo resničnost danili odgovorov.
Read Lewis, ravnatelj Common Council for American Unit v.
Zelezobeton je francoski izum
Dober nasvert ne pomenja. da mora biti draff. Imamo mno-*ro kompetentnih dobrodelnih organizacij in d mir i h činiteljev ki bodo radi dajali inozemcu brezplačen nasvet v tej stvari. Ža"libog je tudi mnogo ljudi, ki bodo skušali izrabljati inozem-ce, zlasti ene, ki se bojijo registracije. Vsak inozemec, ki potrebuje nasvevta, naj dobro pa-1 zi, da se obrne k človeku, ki zna in ki je pošten.
Vsak inozemec ima pravico, da se registrira ne le. kadar hoče, marveč tudi kjer hoče. On se more registrirati v vsakem prvoklasnem ali drugo-klasnem poštnem uradu oziroma v vsakem poštnem uradu, ki se nahaja v glavnem mestu okraja (county seatt). Po navadi inozemec najde najboli udobno, da se registrira pri svojem lastnem poštnem uradu. Ali v to ni prisiljen. Nikak delodajalec niti poštni upravitelj nima pravice zahtevati, da se inozemec registrira tam. Her je zaposlien. ali kjerkoli drugje. Tnozemec si sme iz-
STRAHOTE
VOJNE
Času primerna
KNJIGA Spisala Berta pl. Suttner 228 strani
Cena 50 centov
Dobite jo pri
KNJIGARNI SLOVENIC
PUBLISHING CO. 216 W. 18 St., New York



/Ivo je francoski vrtnar Meu-rier preti pet in sedemdesetimi b'ti po naključju izumil železo-befon, ni imel niti najmanjšega pojma o daljnosežnem pomenu svojega izuma. Hote! je izdelati nezdrobljive cvetlične lončke in je žično mrežo obdal s cementom. To je vse, kar je storil. A tudi danes poi^o-«toma nismo na jasnem, kaj pomeni kot tvorivo, zlasti tisti, ki je ojačen z železno žico in z železnimi palieami.
Vsa aihitektura kulturnih narodov se neprestano spreminja, od kar je stopil cement na mesto opeke, kamna in poedi-nih no-ilcev. Mostne in cestne gradnje, gradnja • podzemskih železnic, vse vtste visokih in globokih gradenj postajajo. čedalje bolj odvisne od uporabe železobetona.
Danes, ko velja lahko vsaka industrija razen tiste, ki izdeluje ženske klobuke in otroške igrače, v danem primeru za vojno industrijo, ima industrija žrlezobetonškili gradenj še po-ehen pomen.
V moderni vojni računajo že v naprej na položajne boje, pa naj se razvijejo ti iz premikal ne vojne ali pa na podlagi že v naprej postavljenih utrjenih črt. CM ojačfvneira strelskega jarka do zaklonišča za civilno prebivalstvo, od osrednjih trdnjav do gradenj položajev za težko (topništvo, povsod prihaja v poštev železobeton.
Odkar obstoji, ni imela cementna industrija v Evropi še nikoli tako dobrih poslov.
{Brzina in liitra pot do smotra sta dve značilnosti našega časa. To velja tudi za gradnje. Sprva je bilo videti, da beton v tem pogledu ni baš i'dealen, ker je potreboval neki določeni čas da se je strdil. Takoj so za čeli ta nedostatek odpravljati. Izmišljali so si nove mešanice, ki so se sušile hitreje in prvi uspeli teh mešanic so bile nevarne razpoke. (Počasi pa so odpravili tudi »to zlo in to običajno na načine, ki so ostali tajnost. Med svetovno, vojno so z betonom divje eksperimentirali tudi v dragih pogledih. Američani so na primer zgradili celo brodovje prevoznih ladij iz betona, ki so bile praktično skoraj neuničljive. Ko je bilo vojne konec, so morail vse te ladje razsftreliti in potopiti, ker bi se drugače zadušili od same preobilice ladij.
Novi topovi zahtevajo poseith •
no trdnih postojank, če naj delujejo v redu, po drugi strani je treba povsem novovrstnili trdih cementov, da vzdrži takšna zgradba udar izstrelkov iz teh topov. Sestava teli novih gradbenih tvoriv je skrivnost, za katero so se hudo tepli, še preden je počil prvi strel v >e-danji vojni.
Nova zaloga...
in tudi nekaj novih knjig in pisateljev
SLOVENSKE
KNJIGE
CIGANKA
Povest <> mla<li ciganki, ki so jo hoteli prodati, pa je pobegnila.
cena 75c
DAMA S KAMELJAMI
Spisal ALEKSANDER D UM AS
Pisatelj sam pravi, da je knjiga uganka. Strmiš Tanjo kot v zastor, ki zakriva oder, kjer se Iki ij;ral kos življenja. In v tem slavnem romanu se res igra velik kos
lo zanimivega življenja.
cena $1.75
GROFOV JAGER
Spisal Albin Hrovatin.
Povest iz domačih hribov, ali povest o grofoveui ja~ gru Janezu Kresu i ku.
cena 75c
HUBERT
Spisal Paul Keller.
Komati iz lovskega življenja.
cena $1.—
JARI JUNAKI
Spisal RAIW) M VRNI K
Knjiga vsehuje	kratkih,
smešuh povesti in bo vsakemu v veliko razvedrilo in zabavo.
cena $1.—
IMENA, KI SO POSTALA POJMI.
V vsakdanjem življenju upora blja'ii»o pogosto besede, ne da bi vedeli za njihov izvor in ne da bi nam bi e dovolj jasne, fo so pojmi, ki jih i»o«»o>to ponavljamo, tako da se nihče več ne spomni, da >o nastali iz lastnih imen bolj ali manj slovitih j ljudi. .
Obloženi .kruh imenujemo pogosto sandwth. T,e redki vedo, da je ta bese*da izšla iz lastnega imena. Tznajditelj obloženega kruha je bil lord Sandwich. Ta lord je bil zelo strasten kvartopirec in zaradi tesra pogosto ni utegnil niti jesti. Da bi pa vendar preveč ne zanemarjal želodca, si je pripravil z maslom namazane hlelW-ke. ali pa jih je obložil z raznimi koščki salam in jajc, tako da je lahko i^ral in jedel obenem.
Z besedo maiLsarda so si že mnogi belili glave. Mnogi mislijo, da je to strokovni stavbni izraz in ne vedo. da se je pisal neki arhitekt Francois Man-sart. ki je zgradil v Parizu pr-"vo streho, oklnosno podstrešno etažo, kakršne dandanes v splošnem imenujemo mansar da.
Torbica pompadurka je dobila svoje ime po ljubici Ludo-vika XV., po markizi Pompadour. Manj znano pa je, da beseda nikotin izjvira od iniena francoskega diplomata Jeana Nicota. To je bil prvi človek ki je v Franciji kadil tobak. Pogosto tudi tu in tam rabijo besedo priessniHz, toda malo ljudi ve, da ta be^ekla ne pomeni le mrzlega obkladka, temveč da rzvira od imena Vincent Priessnitza, začetnika zdravljenja z mrzlo vodo.
iSe cela vrsta takšnih besed je, zlasti v tehniki, l^i izvirajo po navadi od imen izumiteljev odnoeno učenjakov, kakor na primer Ampere Watt, Ohm, Volt, Zeppelin, Morse, Diesel, itd, i i
i
KRAJ UMIRA
Spisal JOŽKO JL RAČ
Hladi koroški Šlovetiee zelo jasno In zanimivo popisuje ži\lje-nje kmetov iu rudarjev.
cena
KAKOR HRASTI V VIHARJU
Spisal Strachwitz.
Zelo zanimiva jM.vest iz do-
maeega življenja.
cena
75,
MOJE ŽIVLJENJE
Spisal IVAN CANKAR
Najboljši slovenski prijM>vedn;k in pisatelj je Cankar, ki v tej knjigi pripoveduj« marsikaj zanimivega iz svojega življenja.
cena 75c.
NA POLJU SLAVE
Spisal HENRIK SIENKIEWICZ
Pisatelj popisuj« sijajno zmago poljskega kralja Jaua Sobieske-ga nad Turki pri Ilotinu in s tem osvobojenje Poljske. S to zmago je bila končana turška sil«, |mm1 katero so toliko trpeli tudi slovenski kraji.
cena $ 1.—
OTROCI SOLNCA
Spisal IVAN PREGELJ
Poznani slovenski pisatelj ih»i>1-suje čudovit svet med žar kost jo južnega solnea in seneo hladne severne noči.
cena $ 1.—
ROKOVNJACl IZPOD TRATE
Spisal Kazimir Przrrwa- k Tetmajer.
Zelo zanimiva ftovest o divjem loveu CJronitovskem.
cena 75c
ROŠLIN in VERJANKO
Spisal JANKO KERSNIK
Kersnik, ki je i»o|t>g Josipa Jurčiča na> najboljši pri|*»- ^ [ ve«lalnl pisatelj, v tem roma- + ' nu j »opisuje življenje in dogodke na gradu I n or v dolini Krke na I>i»ietijskem. Roman je zelo zanimiv od začetka do k>'in-a.
$1 —
cena
JERNAČ ZMAGOVAC
Spisal sloviti poljski pisatelj HENRIK SIENKIEWICZ
Kakor vsi njegovi romani, je tudi ta zelo zanimiv.
cena S1.—
JUTRANJA ZVEZDA
Iz angleščine prevedel I*. >1.
Cernigoj
Roman se vrši v Kgiptu in pisatelj prav zanimivo predstavlja zmagoslavje prave ljubezni nad velikimi ovirami in nevarnostmi.
SAMOSTANSKI LOVEC
Spisal l Ganghnfrr.	k
Ganghoferja prišteva Jo med najboljSe s«»dobjie pl-
Ksitelje. —
Samostanski lovec je najbolj Hi<ijster.» ko njegovo delo.
cena $1.50
SODNIKOVI
Spisal JOSIP STRITAR
Starosta naših pisateljev in pravzaprav o<V pravilne slovenščine v t"iu *vojm rotna-nu živo in zaniiuivo |>opisuje življenje na deželi.
cena S 1.7 5
SREČANJE Z NEPOZNANIM
Spisal MIRKO JAVORMK
Pisatelj v knjigi jmvc isto, kot June naslov: srečal w je z lj»t-dmi. meil katerimi so nekateri že mrtvi, drugi še živi. Njihova usoda je Mla zjinimiva, pri m ka-terih tudi tragienn. l'r«*«! vs»-ni
pa jM.pisuje resnično življenje
iHisameznih.
cena
$1.—
V ZARJE VIDOVE
Spisal OTON ZI PANCiC
Najholjši in š«* živeči slovenski |N-snik [m m laja > to zbirko zojief nekaj umotvorov. Pesmi so imsvečene njegovi ženi Ani.
cena $ 1.—
cena S1 -—
$1.—

V LIBIJSKI PUŠČAVI
Spiral A. Conan l)o\le.
Zelo zanimiv roman, čegar dejanj«- se dog:ija v Kgiptu. v deželi bajnega Nila.
cena 50c
ZADNJI VAL
Spisal IVO ŠOICI.I
I'o%nani h-lovenski pisatelj nam v Jej knjigi p<x|;ija zelo zanimive podatke o svi»-jiti doživljajih v Rogaški Slatini.
cena $1.
ZNANCI
Spisal RADO M1RNIK
Poznani humorist v tej knjigi kaže razne značaje ter knjigo k,i m označuje kot "Poveati in orisi."
_cena $1.25
ZIMA MED GOZDOVI
Spisal Pavel Keller.
V tem romanu Keller v svetlih barvah riše <1ok«m1-ke na kinetib in posebno v
gozdovih.
cena $1.25
ŽITO POGANJA
Spisal Rene Razin.
Franeoski roman z<*Io na*
I>ete vsebine.
cena
75c
ZADNJI MOHIKANEC
Spisal J. F. Cooper.
I H" ji nje se vrši v letu 17.17, ko so še ludijanei kraljevali v lepi Mohawk dolini v kraju, ki ohsega sedanji državi New York in Vermont.
cena $1.—
Naročite pri:
KNJIGARNI "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street, New York, N. Y.
Poštnino plačamo mi.
Rojakom priporočamo, da naročijo te knjige že sedaj, ker zaloga je omejena in zaradi evropskih razmer je težko dobiti y tem času dokladek.
ifi - .. L „. ,