f-fr' /ti, У Poštnina ofafana v gotovini Leto Lvni. V Liubfiani, v Soboto, dne 8 februaria 1930
1. »zdaia st. 2
Naročnina
Dnevna iioaja
U kraljevino Jugoslavijo mesečno U Din polletno 150 Dln celoletno 300 Din
za inozemstvo
mesečno 40 Din nedeilsKa izdala ceioie no v Juge slavili 1Z0 Dln, za Inozemstvo 140 C

VENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov i stoip. pelu-vrsta mali oglasi po ГЗО init),već|l ogiasl nad mm viSrne po Dln г-зо veliki po 3 in 4 Dln. v uredniškem delu vrstica po iu Dln n Pr veciem n naro'uu popust Izide od •» z.juiraJ razen ponaeljKa in dneva po prazniku
urcamAi vo /e v Kapilar/e vi ulici Al. 6 illl Rokopisi se ne vraCalo, nelranhlrana pismo se ne spre/emalo UreamAiva telelon il. 2050. upravnlAtva Al. 2328
Gospodarski položaj Poljske
Poljska s 30 milijoni prebivalcev je pretežno agrarna država. Skoraj 10 odstotkov poljskih državljanov se bavi s poljedelstvom, ki bi prinašalo seveda mnogo več sadov, če bi stal poljski kmet na tako visoki stopnji omike kakor češki. Tako pa še sedaj leži nad milijon oralov rodovitne zemlje kot praha neobdelane vse leto, da si zemlja odpočije, ker je ne gnoje. Od industrije živi sicer samo 18 odstotkov, vendar pa ima Poljska nekaj važnih industrijskih središč, kjer se na veliko proizvajajo na najmodernejše načine tekstilni in železni izdelki.
Tudi Poljsko tare gospodarska kriza. Dočim je znašala vrednost uvoza 3 milij <rde 112 milijonov zlotov, se je prodalo v tujino samo za 2 milijardi 813 milijonov zlotov poljskih proizvodov. Poljsko narodno gospodarstvo je imelo torej lansko leto 299 milijonov zlotov ali okrog 2 milijardi Din izgube.
Ta primanjkljaj poljske trgovske bilance je tem usodnejši, ker tudi Poljska občuti poljedelsko krizo. Kes je sicer obdelovanje zemlje zvezano na Poljskem z manjšimi stroški ko na Češkem ali v Sloveniji in zato poljski kmet lažje preda poljedelske pridelke po nižji ceni kot češki ali slovenski kmet, vendar pa nepričakovani padec žitnih cen ogroža tudi poljskega kmefa. Poljski državljani morajo plačevati ne samo redne davke, ampak so morali obnoviti tudi večino poljskih domov. Zakaj svetovna in boljševiško-poljska vojna sta divjali zlasti na poljskem ozemlju in uničevali poljsko uarodno premoženje. Zato je razumljivo, da zahteva življenjski nanredek od poljskih državljanov, da se finančna mogočnost popolnoma izkoristi.
Padanje cen poljedelskih pridelkov je prisililo poljskega kmeta, da omeji sveje potrebe do skrajnih mej. Mesto kave se zadovoljuje zjutraj z domačimi jedili, štedi z obleko, perilom in obuvalom, novo poljedelsko orodje kupi samo tedaj, če mu staro res popolnoma odpove službo; celo najbolj napreden velik kmet čaka z nakupovanjem poljedelskih strojev, če mu je le mogoče, ker misli, da bo vsled kmetske krize padla njihova cena.
Narod je kakor človeško telo; če je bolan samo eden ud, trpi vse telo. Tako se tudi delavci ne morejo radovati padanja cen kmet-skih pridelkov. Kaj mu pomaga, da je kruh cenejši, če pa izgubi delo? Tako je kmetska kriza začela provzročati krizo tudi v industriji. Najbolj se čuti zastoj v kopanju železne rude, v železni, tekstilni, sladkorni in kožni industriji. Narastla je edino produkcija premoga in pa soli. Zakaj Poljska, ki proizvaja letno okrog 350.000 ton kamene soli, ie našla v zadnjem času za njo odjemalce v Meksiki, Braziliji in južnem Kongu.
Iz vseh teh razogov narašča brezposelnost. Samo v znamenitem poljskem industrijskem mestu Lcdz, ki ima okrog 31.000 delavcev, jih je zadnji teden 4600 izgubilo delo. Dočim je bilo 1. decembra 1929 ekrog 188.000 brezposelnih delavcev, jih je sedaj že 211.000, med njimi 47.000 žen. Razen lega pa je v izredno težkem polcžaiu skoraj ves krojaški obrt, torej okrog 100.000 družin. Poljske čevljarje pa ogroža znani češki velepodjetnik Tomaž Bata. Kakor je predrl s svojimi prodajalnami čevljev v Nemčijo, četudi se je proti njemu zvezalo 85 največjih nemških tovarn za obuvala, in zmagonosno prodira celo v E^ipt, Indijo in južno Afriko; tako si hoče Bata ustvariti tržišče za svoje čevlje tudi v Poljski, kjer je nedavno osnoval tri prodajalne. Ker poljski čevljar ne more izdelovati obuvala po tako nizki ceni kakor Bata, preti resna nevarnost 140 tisočem poljskih čevljarjev in njihovim družinam.
Velike težave dela poljski industriji Nemčija, ki izpodriva Poljsko s svetovnih trgov. Nemčija je za poljsko industrijo tem nevarnejša, ker je dvignila Nemčija svoj izvoz že na največjo predvojno višino, četudi je sedanja Nemčija manjša od predvojne. Tako jc izvozila lansko leto okrog 14 milijard ton svojih proizvodov, a njena trgovska bilanca izkazuje 47 6 milijonov mark ali 646 milijonov dinarjev prebitka. Nemška konkurenca je vzrok, da se poljski gospodarski stroji v razmeroma majhni meri izvažajo v sovjetsko državo. Nemčija vsestransko podpira svejo industrijo in svoj izvoz v Sovjetsko unijo; even-tuelno izgubo krije nemška vlada s 65 odstotki. Razen tega more nemška industrija vsled vladne pomoči zahtevati izplačilo gospodarskih strojev šele v petih letih, dočim morejo
Uprava ic uKofiiiui/ei/1 ui.Si.b ^ ceJiovni račun: Lluhi/ana šlev. Kt.bSU ln 1U.34V sa In.seioie, SaialevoAl.7S03, /utiit-h il. 30.0U. Vraqa In llunar Ц. 24.79)7
Nove napovedi poitatija

Bivši bojevniki zahtevajo pospešitev poitalijančevanja - Delitev Slovencev
v tri vrste
Trst, 7. febr. t. »Italia«, glasilo bivših bojevnikov, zahteva hitrejše raznarodovanje Slovanov v Italiji. V pogledu odpornosti deli italijanska revija Slovence v tri vrste. V prvo vrsto spadajo ljudje, ki se jih avstrisjka in jugoslovanska propaganda ni oprijela in so pod slovanskim plaščem ohranili šc rimljansko dušo. Te bodo Italijani v najkrajšem času poitalijan-čili. V drugo vrsto je treba šteti Slovane, ki so sicer še pod vplivom »tujih idej«, a bodo prej ali slej ugledali luč italijanske »svobode«. Tretji pa bodo zakrknjeni tudi umrli, ne da bi jim posijala luč svobode. Te je treba izločiti z energičnimi sredstvi iz slovenske množice. Fašistična Italija ne more trpeti tujega vtikanja v njene notranje zadeve in bo vse zaupnike tujih organizacij spravila na varno, ker hoče dovršiti svoje civilizatorično delo (!). Umetno orga-
nizirani odpor ni za Italijo nobeno vprašanje. Kolonizacija, selitev v notranjost in izseljevanje Slovanov, šola in vojaščina vršijo naglo svoje delo. Italija bo tudi dvignila življenjske pogoje primorskega ljudstva!
T udi krstna imena
pridejo na vrsto
Trst 7. febr. t. Občinski komisar v Štanjelu na Krasu je sklenil pričeti »uradno« izpre-minjati slovanska krstna imena. Za ta sklep je že prejel uradno pohvalo. Doslej je bilo uradno izpreminjanje slovanskih krstnih imen v teku samo v Trstu in sicer so se menjala imena šolskih otrok. Starši prejemajo kratkomalo od magistrata poziv, naj predložijo novo ime, ki ga želijo, sicer ga bo občinski uradnik sani
določil. Prepovedana so imena kakor: Ciril, Metod, Milan, Milena, Dušan, Boris, Stanko, Venceslav i. I d. Neki deklici jc občina vzela ime Milena, čeprav nosijo vse italijanske kraljičine to ime kot drugo! V to vprašanje bo morala prej ali slej poseči ludi cerkev. Župniki so danes po zakonu primorani v uradnih dokumentih rabiti nove poitalijančenc priimke. Gle: de krstnih imen pa ni nobene zakonske določbe. Tu nastane vprašanje, ali more država prisiliti cerkev, da rabi tudi nova krstna imena, ki so bila vsiljena udom katoliške cerkve po državnih organih? In drugo vprašanje: Ali more cerkev prepovedati, da se slovenski otroci krstijo na slovanska imena, ki so vendar imena katoliških svetnikov! Cerkev bo gotovo morala nastopiti proli takšnemu vtikanju v njene zadeve!
Mučemštvo kristjanov na Kitajskem
3 škoii oba avl eni, 2400 kristianov pokianih
Milan, 7. febr. 1. Iz Kitajske se je te dni vrnil italijinski misijonar, ki je bil več ko 30 let na Kitajskem. Naravnost čudež je bil, da se je kot edini rešil iz grozovitega pokolja kristjanov v provinci Šangsi. Pater, ki noče, da bi se imenovalo njegovo ime, je dejal, da jo bilo pri tem pokolju 2400 kristjanov vsled svoje neomajne vere ubi'ih. Trije škofio so bili obglavl.ieni in njih glave razslavljeno v lesenih kletkah, njih trupla pa so bila vržena pred mestno ob7idje psom in jastrebom. Po-kolj je zasnoval in izvedel podguverner, ki je potem sam padel v nemilost in bil obglavljen.
Trikrat je moral zamahniti krvnik, da je glavo čisto odsekal od trupla. V provinci fcangsi, kjer je tekla mučeniška kri kristjanov, je še nad 80.000 katoliških kristjanov iu kljub vsemu preganjanju se vse misijonske postaje lepo razvijajo.
Bati pa se je, da bo v bodoče delo misijonarjev znatno težje, ker so se nekatere velesile že odrekle vsem privilegijem, ki so jih imeli njih misijonarji. Tako se je že odrekla tem predpravicam britanska vlada, dočim se z ameriške strani zatrjuje, da bo Amerika vztrajala na svojih predpravicah.
Proti sežiganju mrličev
Belgrad, 7. febr. b. Povodom proš"je društva Ogenj« za zidavo krematorija v Belgradu, se je razvila v tukajšnjem časopisju živahna polemika o ciljih tega društva, o potrebi krematorija ter o stališču krščanske cerkve v tej zadevi. Po izjavi svetega sinoda, ki je odločno protiven vsaki misli na to, da bi pravoslavna cerkev podpirala to akcijo, je iz teološke strani posvetil v to vprašanje frančiškan o. dr. Vlašič, nakar je odgovoril predsednik društva Ogenj« dr. Vojislav Kujungžič.
V današnji »Politiki« prav tako iz teološkega stališča odbija in odločno odklanja ustanovitev krematorija dr. Simon Stankovič, arhimandrit in profesor pravoslavne teološke fakultete v Belgradu. Na pod'agi svetopisemskih izrekov dokazuje upravičenost odklanja-jočega stališča cerkve. Bolj zanimivo je to, kar pravi o voditelju tega pokreta: »Voditelj tega pokreta, ki datira že od leta 1904., je g. dr. Vojislav Kujungžič, zdravnik. Posebno sumim na neko posebno krščansko razpoloženje gospoda Kujungžiča, ki objavlja v včerajšnji »Politiki«, da je pobornik nesmiselne teorije o tatvini mrtvega telesa Jezusa Kri-
stusa od strani bližje okolice. Tega stališča ne zastopa noben kristjan, najmanj pa pravoslaven. Zdi se mi, da gospod Kujungžič uživa pri tem, da spravlja na dan take senzacionalne zadeve. Tako je nedavno v •>Narodni Odbrani« objavil članek, v katerem zahteva, da se cirilica zamenja z latinico. Tako vprašanje lahko obravnava samo filozof, ne pa zdravnik !«
Ta izjava uglednega pravoslavnega teologa se mnogo komentira z ozirom na dejstvo, da se opaža v zadnjem času živahno delovanje gotovih krogov.
Kakor smo zvedeli, v Belgradu še nadalje kroži poziv, da naj se pravoslavni pristaši društva »Ogenj«, ki propagira sežiganje mrličev, odpovedo pravoslavni veri in naj se vpišejo v bolj »liberalno« vero, ki dovoljuje sežiganje mrtvecev, to je v protestantovsko. Ta poziv najbolj jasno označuje verska čustva pobornikov zahteve za sežiganje mrličev.
V današnji »Pravdi« se prav lako obrne proti krematoriju pravoslavni prota Petrovič. Lahko trdimo, da je vsa javnost odločno proti nameram znanih krogov.
Načrt ribarshega zakona
Be'grad, 7. febr. b, Te dni je zborovala v Belgradu konferenca banskih strokovnjakov za definitivno redakcijo novega ribarskega zakona. Po načrtu, ki ga je komisija izdelala, so vse fevdalne pravice ukinjene. Sstale privatne pravice pa se lahko razlaste, ako lo zahtevajo splošni javni interesi. Policijske odredbe in predpisi se zelo poostrujejo, posebno glede ribarjenja s prepovedanim orodjem in pripravami, kakor n. pr. z dinainilom. V vsej državi se vpelje zakupniški sistem pod nadzorstvom kmetijskega ministrstva. Koncesije bo izdajal ban, v katerega pristojnost spada tudi razdelitev voda na revirje.
Večina članov komisije je zahtevala, da se predvideva tudi poseben banski fond, v
poljske tovarne dovoliti največ dvoletno izplačilo.
Ne samo politično, tudi gospodarsko bi Poljska mnogo pridobila, če bi se ožje naslonila na Malo antanto. Gospodarski razlogi samoobrambe, ki je možna samo v velikih za-jednicah, jo bodo ludi prej ali slej privedli k temu koraku
katerega bi se stekal denar od zakupnine in sicer 50%. Ta predlog je bil sprejet. Fond bo služil za pospeševanje in zboljšanje ribarstva.
S to redakcijo je popravljen prvoten osnutek, ki je predvideval ekspropriaciio vseh ribarskih pravic ter ustanovitev samo ene vrste ribarskih revirjev.
Seja v'ade
Belgrad, 7. febr. (AA.) Danes od 12 do 13 je bila seja ministrskega svela pod predsedstvom predsednika vlade generala Petra Živ-koviča. Ministrski svet je razpravljal na seji o tekočih poslih.
Savski ban v Varaždinu
Varaždin, 7. febr. z. Ban savske banovine dr. Silovič je ob priliki svojega potovanja v Zagorju posetil v Varaždinu ludi frančiškansko gimnazijo. Rektor kolegija oče dr. Pišepek se je zahvalil banu za njegovo ljubezen proti siromašnim otrokom. Ban si je v družbi rektorjn ogledal prostore gimnazije in izrazil svoje zadovoljstvo ter pohvalil delo frančiškanov za Izobrazbo mladino
Obtetmca
papeževega kronan?a
Belgrad, 7. febr. z. V nedeljo se bo na svečan način proslavila obletnica papeževega kronanja. Pri tej priliki bo imel papeški nuncij v Belgradu msgr. Pelegrinetti v cerkvi Kristusa Kralja svečano službo božjo.
Zagreb, 7. febr. z. Dne 12. februarja L 1. ob obletnici kronanja papeža Pija XI. se vrši v zagrebški stolnici ob 10 dopoldne svečana služba božja nadškofa dr. Bauerja.
Preosnova vo ne akademije
Belgrad, 7. febr. b. Vojni lisi prinaša uredbo o reorganizaciji vojne akademije. Po tej uredbi se vojna akademija deli na nižjo in višjo vojno šolo. Nižja šola ima nalogo, da sprejete mladeniče pripravlja in vzgaja za bodoče mlade častnike naše vojske. Višja šola pa ima namen, dati mladim častnikom našo vojske višjo vojno znanstveno izobrazbo.
Po novi uredbi se bodo začetkom letošnjega šolskega leta sprejeli v vojno akademijo mladeniči, ki so dovršili kot redni dijaki 4 razrede državne gimnazije ali realke in ki so prestali malo maturo. Glede starosti jc v odredbi določeno, da nc smejo biti kandidati mlajši od 14 in ne starejši od 15 let. Za računanje starosti se jemlje vpoštev rojstno leto. Glede trajanja pouka predvideva uredba 5 let. Končno predvideva uredba za leto 1930-31. izjemo, po kateri se lahko sprejemajo novi gojenci ludi še po dosedanjih predpisih.
Kongres vinogradnikov
Belgrad, 7. febr. b. Kakor smo žc poročali se bo v najkrajšem času vršil v Belgradu kongres vinogradnikov. Tukaj so bili v zadnjih dneh zastopniki raznih vinarkih zadrug, ki so z merodajnimi činitelji razpravljali o programu in cilju lega kongresa, na katerem se bo predvsem sklepalo o ukrepih, ki so potrebni za zboljšanje položaja naših vinogradnikov. Sem spada predvsem ustanovitev, vinske borze ter pospešitev izvoza naših vin v inozemstvo.
Belgraîske vesti
Belgrad, 7. febr. z. V nedeljo ob 3 popoldne se vrši v dvorani nove belgrajske univerze protestni miting proti verskemu preganja, nju v Rusiji.
Belgrad, 7. febr. b. V nedeljo bouo ua svečan način otvorjene razne delavske ustanove, ki jih je v zadnjih lelih zgradila belgrajsko občina. Med drugimi so to zgradba za prenočišče brezposelnih, otroški vrtci in bolnice
Belgrad, 7. febr. (AA.) Jutri izide prvi številka »Glasnika za strokovno izobrazbo , ki ga bo izdajalo ministrstvo za trgovino in industrijo. Druga številka je že pripravljena in In izšla v kratkem.
Belgrad, 7. febr. (AA.) Ministrstvo zr gradnje je znižalo voznino na vseh avtobusih v državni režiji v Bosni in Hercegovini na 0.75 Din za km.
Bolffrnd, 7. febr. (AA.) na seji dne 5. 1. iti je Privilegirana agrarna banka dovolila 508 zadružnih posojil, 62 dolgoročnih hipotekarnih nosojil in 7 meničnih posojil.
Revizija soc. zakonodaje in delodajalcev
n.
Namen zakona o zaščiti delavcev je, da nudi potrebno zaščito delovnim močeni lu da ustvarja institucije, ki naj bi na eni strani čuvale nad izvrševanjem določil zakona, na drugI strani pa, da bi nudile oporo delavstvu pri boju za njegove ekonomske, kulturne in moralne Interese. V svojem poslanstvu pa vplivajo te institucije že po bistvu •svojega ude-Jstvovanja kot posredovalke med nasprotujočimi silami v gospodarstvu in družbi.
Kakšno stališče zavzemajo delodajalko orga-oizaiijo napram tem institucijam?
a) Inšpekcija dela.
Inšpekcija dela je nadzorni in izvršilni organ socialne zaščite. Radi tega mora imeti najširšo oblast, najmanj pa vso onq oblast, katero imajo ostale izvršilne oblasti v državi z ozirom ua izvrševanje ostalih zakonov. Radi tega ima inšpektor dela pravico, da smo obiskati podjetja vsak čas, brez napovedi, da občuje z delavstvom direktno; da pokliče na pomoč strokovnjake in druge izvedence; da izdaje odloke, ki morajo biti izvršeni tekom enega meseca in slično.
Iz predloženih zahtev pa je razvidno, da zahtevajo delodajalci, da sme inšpektor dela obiskati iu pregledati podjetje le v spremstvu lastnika podjetja ali pa njegovega pooblaščenca. Ako bi se uresničila lo zahteva, bi prišel inšpektor dela ob svojo avtoriteto, delavstvo v dotičneni podjetju pa ob možnost svobodnega iu odkritega izražanja. Kajti ka'ori delavec bo imel dovolj korajie, da se — četudi po pravici — itepovoljno iznui proti podjetniku v pričo podjetnika!
Nezgode v obratih ne bi smel inšpektor dela več preiskovati osebno, suiel bi le odrediti komisijo, v kateri pa bi moral biti tudi zastopnik delodajalcev.
Inšpektor dela tudi ne bi smel pritegniti pri pregledovanju obratov strokovnjaka, ki bi bil po njegovem mnenju najbolj prikladen, ampak bi se smel posluževati le oseb, ki so v javni službi. Torej odvisne osebe. Pri pregledu obrala morajo nuditi podjetniki inšpektorju dela vsa potrebna sredstva in dokumente. Podjetniki zahtevajo, da se ukinejo vse te pravice.
Proti odlokom inšpekcije dela je možna pritožba na ministrstvo za socialno politiko. Delodajalci pa zahtevajo, da naj bo mogoča pritožba še na državni svet in da naj bodo odloki toliko časa ne-izvršilni. dokler ne bodo rešile priliva vse Instance. Z drugo besedo, odloki bi bili v velikih slučajih brez pomena.
Krona vseh zahtev pa je želja, da se kaznujejo kršitelji zakona o zaščiti delavcev lo i denarno globo, ne pa tudi z zaporom. Sedaj je namreč v veljavi zaporna in denarna kužen.
Kdor zasleduje in primerja pazljivo sedanja določila zakona in zahteve delodajalcev, bo ntoral priti do zaključka, da je boljo, da ni nikake inšpekcije dela. kakor pa da bi bil lak spaček, kakršnjtga iele zastopniki delodajalcev.
b) Delavske /horuire.
Delavske zbornice so se neverjetno hitro uveljavile in so veliko koristile delavstvu, pa tudi družbi, ker so spravile s sveta marsikak trd oreh. ki bi sicer povzročil precejšnja razburjenja. Tudi pri sodelovanju izdelave delavskega prava so prva-čile vsem institucijam v državi.
Pa tudi napram delavskim zbornicam so nastopili delodajalci.
Žele, da se ustanove za nameščence posebne zbornice. Dalje zahtevajo, da morajo prisostvovati državne oblasti vsem skupščinam delavskih zbornic. Volilno pravico za delavske zbornice naj bi imeli le delavci, ki so dopolnili 21 let — sedaj, ki so stari 18 let.
Za delavstvo v obratih bi smele le tedaj intervenirati, ako žele podjetniki.
c) Borze dela.
Borze dela posredujejo za delo brezposelnim delavcem. V ta namen jim smejo nakazovati tudi polovično vožnjo. Po sedanjih določilih ne smejo pošiljati borze dela delavcev v obrate, kjer je štrajk ali pa izprlje.
Delodajalci zahtevajo, da sinejo dovoljevati borze dela polovično vožnjo delavcem, ki gredo na sigurno delo. Didje da smejo iskati delo le za take delavce, ki niso v štrajku ali pa v izprtju.
Kar se tiče uprave borz dela, žele, da ne sme bili v njih nadglasovanja in da smejo veljati le tisti sklepi, za katere so glasovali tudi vsi delo-daialski zastopniki.
d) Obratni delavski ïaupniki.
Odločno zahtevajo delodajalci tudi ukinitev institucije obratnih delavskih zaupnikov, češ da so le sredstvo polilično-razredne borbe proti današnjemu družabnemu redu. Pri tem se sklicujejo celo na boljševike, ki da so uvideli, da ni dobro, če se vtikajo v upravo podjetij delavci in nuine-ščenci, radi česar da so dali vso oblast ravnateljem.
Ako bi pa vendar ostala ta institucija, potem naj bi smeli vršiti delavski zaupniki svoje funkcije le izven delovnega časa. Dalje, da ne bi smela postati delavski zaupnik nobena oseba, ki l>i ne imela po mnenju podjetnika, za to potrebne moralne kvalifikacije.
e) Delavske legitimacije.
Za delavstvo je zelo važno, da ima legitimu-eije, ker se velikokrat seli
Sedanji zakon dovoljuje, d« sme dobiti delavec potrebno legitimacijo ali pri državnih In samoupravnih oblasteh ali pa pri delavskih organizacijah.
Po inleneijah delodajalcev naj bi izdajale take legitimacije le državne oblasti. Pa ludi le legitimacije bi bile za delavca brez pomena. Izročiti bi jih namreč, moral svojemu delodajalcu. Nazaj bi jo mogel dobili le, če bi na lo prislal dotični uradnik. V slučaju štrajka ali izpora hi se pa vse legitimacije izročile policiji odnosno pristojni politični oblasti.
Navedli smo le najvažnejše zahteve delodajalcev v pogledu zakona o zaščiti delavcev. Pa žp iz teh bo mogoče napraviti nepristransko sodbo.
Dunajska vremenska napoved. Nov sneg, po-sebiiu v padla.
Madjarska se približuje Jugoslaviji?
Budimpešta, 7. febr. z. V zadnjem času se opaža, tla se madjarska zunanja politika polagoma preorlentira napram Balkanu in v prvi vrati napram Jugoslaviji. Odkar se je vrnil Bethlen iz Haaga, se je začela očitna akcija za sporazum meti Madjarsko in Jugoslavijo. V
niadjarskih gospodarskih krogih se vrše razgovori za trgovske zveze z Jugoslavijo. V političnih krogih se z velikim zanimanjem pričakuje zununja politična izjava odgovornih či-niteljev, ker se povsem vidi, da želi Madjarska vzpostaviti na bazi haaškega sporazuma normalne razmere z državami Male antante.
Dr. Schober pri papežu
Rini. 7. febr. D. Obisk avstrijskega zveznega kanclerja dr. Schobra prt papežu je trajal natančno eno uro. Prišel je v Vatikan v spremstvu avstrijskega poslanika pri Vatikanu ter ga je sprejel pri glavnih stopnicah maestro di caméra msgr. Caccia Dominioni z nekaterimi drugimi dostojanstveniki. Pred njimi sta stopala dva švicarska gardista do papeževih soban, Tam je dr. Schobra sprejel msgr. Crenionesi, ki ga je peljal k papežu. Razgovor s papežem je trajal 25 minut. Čuje
se, da sta govorila o mnogih stvareh, da se je papež zanimal za sedanji razvoj prilik v Avstriji, pri čemer je vpletal svoje osebne spomine iz časa, ko je deloval na Madjar-skem. Nato je odšel dr. Schober h kardinalu, generalnemu tajniku Gasparriju. Ob 12 je zapustil Vatikan.
Italijanski kralj je sprejel dr. Schobra ua Kvirinalu ob 15.15. Danes opolnoči se dr. Schober odpelje iz Rima.
Schober podpisa! tudi vojaško pogodbo?
Dunaj, 7. febr, z. Kakor se doznava iz diplomatskih krogov, se vztrajno razširjajo vesti, ki so prišle preko Berlina, da je avstrijski zvezni kancler dr. Schober v Rimu podpisal poleg prijateljske In arbitražne tudi vojaško pogodbo. Na ta način je Avstrija stopila v vrsto onih držav v Srednji Evropi iu na Balkanu, ki stoje pod vplivom in vodstvom Italije. Na merodajnih mestih se te vesti de-mantirajo kot izmišljene in fantastične. Kljub tem demantoin se pa te vesti trajno vzdržujejo. Za jutri napoveduje nemški demokratski In socialni demokratski tisk v tem pogledu novn odkritja.
Milan, 7. febr. D. O Italijansko-avstrljski
prijateljski pogodbi piše oficiozni » Popolo d'Italia«: Prijateljstvo med Ttalijo in novo Avstrijo je bilo živo v čustvih obeh narodov še pred to pogodbo. Mussolini je nudil Avstriji vidne dokaze prisrčnosti, katere so avstrijski ' državniki vrnili s prostodušno lojalnostjo. Pogodba odgovarja z Italijanske strani odločni volji vlade in čustvu naroda. ; Corriere della Sera« označuje ta podpis kot preokret v zgodovini odnošajev z najbolj neposrednim izmed tako različnih dedičev bivšega avstrijskega cesarstva in kot etapo v preosnovi Srednje Evrope po smernicah pravičnosti, ki jo je Rim vedno poudarjal v zgodovinskem in pravnem smislu.
Ameriški predlog v Londonu
London, 7. febr D. Državni tajnik Stimson jc objavil nastopni predlog Amerike: Pariteta z Anglijo v vsaki ladijski kategoriji. Skupna to-naža obeh broclovij: vsaka po približno 1 milj. 200.000 ton, Od velikih križark z 20 cm topovi jih bo imela Amerika 18, Anglija pa 15, pri čemer ima Amerika piesežek 30.000 ton. Nasprotno naj ima Anglija 12.000 ton več, kakor Amerika, pri malih križarkah s 15 cm topovi. Da pa se odstrani tudi zadnja diferenca, naj ima vsaka od obeh držav pravico, zgraditi natanko enako brodovje, kakor druga. Tako torej lahko Anglija z zmanjšanjem števila tnalih križark dobi 18 velikih križark namesto 15, nasprotno pa lahko Amerika opusti 3 svoje kri-žarke, zato pa sme graditi male križarke. Število velikih bojnih ladij naj se z zmanjšanjem na obeh straneh zenači že 1. 1931, namesto leta 1942. Sedaj ima Anglija 2 veliki bojni ladji več kakor Amerika. Za torpedne rušilce in ladje matice za letala predlaga Amerika popolno enakost, za podmornice pa čim najmanjšo tonažo. Amerika je slej ko prej pripravljena, glasovati za odpravo podmornic, če so tudi druge države pripravljene za to. Vsekakor pa je treba delovanje podmornic omejiti z istimi mednarodnimi pravnimi določbami, ki veljajo za vrhovne ladje v delovanju proti trgovskim ladjam. Podmornice ne smejo napadati, če ne poskrbijo za varnost potnikov. Glede Japonske predlaga Amerika, da se določi gotovo razmerje celotne to-naže brez enake relacije za ladijske kategorije. Glede Francije in Italije pa Amerika ne stavlja posebnih predlogov, ker se njuni problemi Amerike ne tičejo direktno. Končno izjavlja Amerika, da bi naštevanje številk s strani drugih delegacij povzročilo samo besedno prerekanje.
izjava Siimsona
London, 7. febr. AA. »Havas« poroča: Šef ameriške delegacije Stimson je dal včeraj novinarjem to-le izjavo: Ameriška delegacija
je bila ponosna in zadovoljna, ker je mogla takoj v začetku na prvi plenarni konferenci sporočiti, da vlada med Ameriko in Veliko Britanijo načelen sporazum o pariteti. Sedaj je ameriška delegacija v stanu, da izjavi, da sta Anglija in Združene države pripravljeni priznati pariteto tudi vsem ostalim državam. Združene države smatrajo, da smeje imeti vse zainteresirane države enako število križark in da se odstranijo vse ladje velike tonaže. Tako bi svet že koncem '1931 dosegel popolno enakost vojnih mornaric velikih sil. Mimo tega so Zedinjene države pripravljene podpisati protokol o ukinjenju podmornic. Kar se tiče odnošajev med Francijo in Italijo, velja poudariti, da so tudi tema dvema državama bili stavljeni predlogi, da se doseže pariteta. Stimson je sklenil svojo izjavo z ugotovitvijo, da brez rešitve francosko-italijan-skega vprašanja ni rešitve vprašanja razorožitve.
London, 7. febr. A A. Havas« poroča: Včerajšnja izjava Stimsona je bila sprejeta v vseh krogih pomorske, razorožitvene konference kot največja senzacija.
Tokio, 7. febr. A A. Kakor se doznava iz merodajnih krogov, so ameriški predlogi za Japonsko nesprejemljivi.
London, 7. febr. AA. Francoski ministrski predsednik Tardieu je odpotoval v Pariz, kjer se bo udeležil zbornične debate in seje ministrskega sveta.
London, 7. febr. AA. Prvi lord admirali-tete Alexander je izjavil novinarjem, da bo sklep o razveljavitvi programa za pomorske gradnje tekom leta 1930. prihranil državni blagajni 7 milijonov funtov.
London, 7. febr. AA. »Havas« poroča: MacDonald in Tardieu sta imela snoči ob 10 sestanek, na katerem sta se razgovarjala o nadaljnjem delu na pomorski konferenci in o zadnjih predlogih Združenih držav.
Kaj sta sklenila Hoover in Macdonatd?
Macdonatd več obUubil, kakor priznal — Hoover zahteva fasrtos* Nezadovoljnost v angleških krogih
London, 7. febr. D. Ameriška delegacija | je nocoj o polnoči po direktnem naročilu ■ predsednika Hooverja s pismeno izjavo pozvala angleško delegacijo, da zavzame svoje stališče o ustnih dogovorih, ki sta jih sklenila Hoover in MacDonald v Washingtonu o vprašanju razorožitve. Dasi ameriško sporočilo v tekstu seveda ne določa nobenega roka, se vendar čuje z dobro informirane diplomatske strani, da hoče Hoover do ponedeljka v obvezni obliki zvedeti od Anglije, ali je Mac Donaldova vlada v stanju, na konferenci, ali če ne bi prišlo do dogovora med petimi državami, izven konference v obliki ameriško-angleškc pomor, pogodbe uveljaviti washing-tonske razgovore glede kategorij in ladijskih tipov. To sporočilo je v angleški javnosti, predvsem v parlamentarnih krogih, povzročilo precejšnjo pozornost, ker je MacDonald, če Amerika med tem washingtonskih dogovorov ni enostransko »poslabšala«, v Washingtonu očividno več obljubil, kakor je hotel po svoji vrnitvi v Anglijo priznali. MacDonald je po svoji vrnitvi iz Amerike dal razumeti, ( da sta se Amerika in Anglija zedini'i na to, da je Amerika za tri do šest velikih križark
več obljubila Angliji dvanajst do štirinajst malih križark več. Amerika zahteva sedaj tri velike križarke več, dovoljuje pa Angliji za to samo 42.000 ton več za male križarke, s katerimi bi mogla Anglija zgraditi samo sedem malih križark po 6000 ton. Za angleške mornariške stratege je presenetljivo dejstvo, da Hoover zahteva že s L januarjem 1931 vzpostavitev popolne paritete v velikih bojnih ladjah s tem, da Anglija razoroži pet velikih bojnih ladij, Amerika tri, Japonska pa eno. Hoover je razen tega program križark obremenil še z določbo, da sme Vsaka država graditi »ladjo za ladjo«, to je, če bi se,ameriški admirali premislili, sme Amerika n. pr. namesto 18 graditi samo 15 velikih križark, sme pa za manjkajočo tonažo treh žrtvovanih velikih križark graditi male križarke in s tem napraviti iluzorično vsako premoč Anglije v obalnih križarkah. Posebno težavno pa je za Anglijo dejstvo, da Hoover ne želi samo odprave podmornic — saj sla se o tem Anglija in Amerika že dogovorili v Washingtonu — temveč sprejema tudi Tardieuievo izjavo, da je treba skleniti obvezne dogovore glede omejitve porabe podmornic v trgovin, vojni.
Za zavezništvo malih držav Srednje Evrope
Praga, 7. febr. D. V svoji repliki na debate o njegovem ekspozeju v senatu je zunanji minister dr. Beneš izjavil med drugim, da mora sicer Češkoslovaška v svoji zunanji politiki "ohraniti linijo svoje stare zavezniško politike, da pa mora s svojimi bivšimi nasprotniki tudi sodelovati odločno prijateljsko in z dobro voljo. Tako se je Češkoslovaška približala Avstriji in poskusila to tudi z Madjarsko. Dr. Beneš ugotavlja z zadovoljstvom, da tudi z Nemčijo ni bilo nikdar nobenega resnega konflikta. Zavezništvo s prijateljskimi državami se je sklenilo v gotovih okoliščinah in se tudi danes razvija organično v smislu panevropske politike. Zavezništvo male antante zgublja svojo ostrino, katero je moralo imeti v začetku kot obrambni faktor proti ekspanziji gotovih niadjarskih krogov. Zato hoče Češkoslovaška odkrito in sistematično delovati za novo zavezništvo malih držav v Srednji Evropi, ki je samo prvi korak in etapa za resnično vseevropsko zavezništvo.
Sobranje sprejelo
haaški sporazum
Sofija, 7. febr. AA. Današnja seja sobranja je bila izredno burna. Ministri Ljapčev, Burov in Molov so še enkrat raztolmačili ugodne strani haaškega sporazuma ter uaglašali zaslugo Demokratičeskega zgovora. Sporazum jo bil zatem sprejet od sobranja z večino glasov ob burnih protestih opozicije. Socialisti so se vzdrzan glasovanju, čeprav so ravno socialisti v zvozi z zemljoradniki in demokrati prav živahno motili govornike. Zemljoradniki so motili pred vsem govor Ljapčeva, ki je napadel njihovo stranko in pokojnega Stambolijskega, češ, da so ugonobili Bolgarsko. Sobranje je bilo odgodeno do 18. februarja, ker bodo 16. februarja občinske volitve ua Bolgarskem.
Sofija, 7. febr. AA. 82 članov večine je imelo sestanek ter izvolilo tričlansko odposlanstvo, ki naj obišče posamezne frakcije demokratičeskega zgovora ter jih skuša pridobiti za združitev y enotno stranko pod imenom : Demokratičeskega zgovora . Odposlanstvo jo. doslej obiskalo Bttrova, Cankova in Ljapčeva.
Amnestim na Šoanskem
Madrid, 7. febr. AA. Ministrski svet je sklenil sprejeti ostavke civilnih guvernerjev. Na svojem mestu ostaneta samo guvernerja v Madridu in Barceloni. Uradni list priobčuje ukaz o amnestiji civilnih in vojaških oseb, ki so bile obsojene zaradi upora.
Madrid, 7. febr. AA. Ministrski predsednik Berenguer je sklenil proglasili politično amnestijo.
Nova zmaga delavske stranke na Angleškem
London, 7. febr. A A. Pri nadomestnih volitvah v spodnjo zbornico v Brightsidu je bil izvoljen z 11.543 glasovi delavski kandidat Marshall. Konservativci so dobili 8612, liberalci 3650 in komunisti 1084 glasov.
Pogreb
župnika \ovoseha
Zagreb, 7. febr. z. Danes dopoldne se je na svečan način vršil pogreb šestinjskega župnika Novoselca. Pogrebne svečanosti je opravil g. Janko Barle, kanonik in ravnatelj nadškofijske pisarne, z asistenco dveh duhovnikov. Od pokojnika se je poslovil g. Rusan. Pogreba se je udeležilo veliko število Šestinj-cev in Zagrebčanov.
Deputacja pri savskem banu
Zagreb, 7. febr. z. Včeraj so posetili ban-sko upravo zastopniki vseh komunalnih organizacij zagrebške periferije. Ker ban g. dr. Šilovič ni bil navzoč, jih je zelo prijazno sprejel podban Sava Stojanovič. Predložili so svoje prošnje v prvi vrsti glede gradbenega ! dovoljenja na periferiji mesta Zagreba. Dalje so zaprosili, da se vsem lastnikom hiš na zagrebški periferiji oprosti kazen, ker niso izobešali zastav ob priliki državnih praznikov, ker ljudje res niso mogli kupiti zastav. G. podban je zastopnikom izjavil, da bo njihove prošnje toplo priporočal in da se jim bo ugodilo v smislu obstoječih zakonskih predpisov.
Učitelji pri tinančnem ministru
Belgrad, 7. febr. z. Včeraj so se /.glasili pri finančnem ministru dr. Šverljugl zastopniki učiteljev iz vse države. Zastopniki so razložili g. ministru svoj težaven materijelen položaj in ga prosili, da naj se v novem uradniškem zakonu vpoštevajo njihove lozadevn* prošnje.
Od Soče in Jadrana
Ubila se jo 39 letna Gorkič Pavla iz Vrtoj be. Ko je padla z ognjišča, si je razbila lobanjo in na mestu izdihnila.
Prebivalstvo Idrije. V preteklem letu se je v Idriji rodilo 254 otrok, umrlo je 170 ldrij-čanov. Priselilo se jo 89 ljudi iz goriške pokrajine, 10 iz drugih pokrajin in 20 iz inozemstva. Izselilo se jih je 64 v goriško pokrajino, 18 drugam v Italijo in 11 v inozemstvo. Dne 1. januarja 1929 je štela Tdrlja 7 rdrumenimi občinami 10.704 ljudi, dne 1. januarja 1930 pa 11.378 prebivalcev,
Prekmurski
Murska Sobota, 0. februarja.
Prekmurski delavec ni izbirčen. Naj se mu «61jubi delo in primerna plača, pa se bo rad odločil, če treba, tudi za daljnjo pot. In kamor pride, so zadovoljni ž njim. Pot mu je kazala v Nemčijo in v zadnjem času še na Francosko Ker se zdi, da bo za nekaj let baš Francoska absorbirala večino našega sezonskega delavstva, zato nekaj besedi o tem, kako je živel in služi! naš prekmurski delavec v pretekli sezoni na Francoskem.
Sicer so že leta 1925. prvi naši sezonski delavci odšli na Francosko. 30 jih je bilo, ki se niso strašili ne tujega kraja in ljudi, katerih jezika niso poznali. Ali ti so slabo naleteli, zaslužili so slabo: 120—135 frankov mesečno. Posledica lega je oila, da se naslednjih par let ni nihče več mogel odločiti za Francosko
Boljši pogoji so se jim ponudili šele leta 1929. Bilo jih je takoj 1114, med temi 874 moških in 240 žensk, ki so se odločili, da odidejo na Francosko. Od teh se jih je doslej vrnila že dobra polovica, kakih 5—6000 pa jih je ostalo še tam, ker so vezani po pogodbi, da ostanejo tam do spomladi oziroma do prihodnje jeseni. Vsaj 400, ki so šli v preteklem letu na Francosko, jih je namenjeno, da ostanejo tamkaj 2 leti.
Vse delavstvo je bilo zaposleno z delom na polju, razen nekaj hlapcev ozir. dekel in služkinj, ki so opravljali vsaktero delo. Večinoma so delali »kak samotni sebk, po njihovih lastnih besrdah. Štedili so, kar se je dalo, zato ]>a, tako pravijo, je bilo tudi vredno ili na Francosko. Moški so zaslužili mesečno 220, ženske pa Ш)—180 frankov.
Približno 81% delavstva je bilo v splošnem zadovoljnega z razmerami in zaslužkom. Večina teh je zadela na dobre gospodarje. Nekateri se celo pohvalijo, da so bili ozir. so sijajno preskrbljeni. Ostalih 19% pa se pritožujejo, da je bilo njihovo delo naporno, nad 16 urno, hrana slaba, plača nizki in da so jih delodajalci zlorabljali. Takoj tu pa omenjamo, da je med temi zopet polovica takih, ki tudi doma niso delali, pa so šli na Francosko, da bi tam na lahek način prišli do denarja, dočim so ostali izmed nezadovoljnih naleteli res na take delodajalce, ki so se striktno držali pogodb ozir. skušali še celo kaj odtrgati od tega, k čemer jih je vezala pogodba. Mnogo so pripomogle k iz-bol.šanju reklamacije Ekspoziture javne borze dela v Mur. Soboti pri Francoskem emigracijskem društvu v Zagrebu, katero je nato interveniralo pri centrali v Parizu. Povedati pa je treba, da so bile nekatere pogodbe za delavstvo silno neugodne. VeČina delavstva si je sama radi svojih dobrih lastnosti izboljšala svoj položaj. Edina pogodba, ki je bila res ugodna za delavstvo, je bila ona za delavstvo pri obdelavi sladkorne pese. Zanimivo je končno tudi to. da doslej še noben delavec, ki je bil na Francoskem, ni vprašal za delo v Nemčiji, dočim зе je doslej že 3C0 izmed tistih, ki so bili v Nemčiji, priglasilo za delo na Francoskem.
Mimogrede omenimo tu, da je bil zaslužek Poljakov in Belgijcev, s katerim je naše delavstvo skupaj delalo, boljši od zaslužka naših ljudi. Tako so dobivali Poljaki in Belgijci od 1 ha obdelan'' sladkorne pese 375, naši pa le 800 frankov, povrh tega so dobivali Poljaki in Belgijci dnevno še po pol litra mleka in potrebni krompir za hrano, naši pa so morali vse lo sami kupiti.
Zdravstveno stanje delavstva je bilo zelo ugodno. Na Francoskem jih je zbolelo 18 do 20. Deloma so ozdraveli tam, 8 ali 9 pa se jih je vrnilo domov. Res pa je ludi, da so se vrnili domov vsi zelo izmučeni in izdelani.
Za njihovo duševno življenje se nihče ni brigal, samo trije so povedali, da sta z njimi govorila dva francoska duhovnika, ki sta za silo znala nemški. Sploh so bili prepuščeni v duhovnem oziru samemu sebi, svojcem in domovini, ki pa žal ni storila svoje dolžnosti. »Novinec edino so jih posečale, toda le neznaten del. Še mnogo bolj kakor katoliki pa so bili zapuščeni evangeličani. Približno polovica delavstva je bilo katoličanov, polovica pa evangeličanov. Zaposleni so bili v naslednjih de-partementih: Oise. Haute-Marne, Aisne, Moselle, Artois, Cantal, Loire, Haute-Loire, Loire-Inférieure, Doubs itd.
Med delavci je bilo 250 do ЗОО Madjarov, toda Francozi sploh tega niso vedeli. Tudi to je zanimivo, da so se francoskemu jeziku zelo malo privadili, dočim so oni, ki. so bili v Nemčiji, prišli domov razmeroma z dobrini poznavanjem nemškega jezika.
Letos pojde na Francosko, kakor računajo pri Borzi dela v Murski Soboti do 2000 delavstva, in to žo do konca maja ozir. do 15 junija t. 1. Od 10. januarja t. 1. posluje v Murski Soboti že »Zastopstvo francoskega generalnega društva za imigracijo v Zagrebu«, katero angažira tukajšnje delavstvo za Francosko. Zastopstvo namerava poslovati kake 3 do 4 mesece, če bo pa potrebno, tudi še dalje.
Iz stikov, ki jih je imel pisec teh vrst z delavstvom in drugimi faktorji, se da posneti, da bi bile sledeče stvari nujno potrebne, da se v interesu sezonskega delavstva rešijo še pred pričetkom bodoče sezone:
1. Pogodbeni rok med delodajalcem in delojemalcem je treba skrajšati Sedanji pogodbeni rok je bil leto dni ozir. devet mesecev, skrajša naj se na pol leta ali pa morda še na manj. Ce se pogod-
i v Franciji
beni rok skrajša, se delavec, ki je naletel na slabo mesto, prej lahko oprosti in si prebere na boljše. V pretekli sezoni je n. pr. nekaj podjetnih delavcev, ki so padli v roke slabim gospodarjem, kratko-malo pobegnilo in popustilo založeno kavcijo ter si poiskalo boljša mesta.
2. Pogodbe med delodajalcem in delojemalcem naj se perfektno izdelajo že pred odhodom, in sicer v duplikatu in z navedbo naslova delodajalca. Duplikat naj bi ostal pri borzi v Murski Soboti radi evidence in eventualno potrebne intervencije. Delodajalec bi si v tem slučaju upal mnogo manj zlorabljati delavca.
3 Vsi transporti delavstva naj se odpravljajo direktno v Maribor ter od tam dalje in ne preko Zagreba.
4.	Za delavstvo, ki odhaja ua Franccsko, naj se izda cenena informativna knjižica, v katedi bo našel delavec vse. kar najnujnejše potrebuje v tujini. Izdala pa naj bi se tudi kratka, a ne pretežka ter nad vse praktična knjiga za učenje najpotrebnejših stvari o francoskem jeziku.
5.	Treba je najti duhovnika, ki bi šel z delavstvom in bi bil zunaj njegov duhovni voditelj in pomočnik.
6 Borzi dela naj «e zagotovi dovolj sredstev, đa bo kos svoji težki nalogi	Erko.
O, Polonai
Sioan-ov Uniment
odstranjuje bolečine I
Rešite se revmaficith bolečin!
Ako želite, da bodo izginile bolečine v mišicah in sklepih, tedai vzemite tako' Stoan-ov Liniment (mast) Zadostue že, da se le malo namaže. Mast gre takoj v kožo. hladi pri vnetju, odstranjuje kožni srbež, ključenje in bolečine.
Na tisoče ljudi ie nn to način odpravilo svojo revmo
Rabite Sloan-ovo mast proti revnmtmnu, išijasu. bolečinam v križu, proti boleznim v bokih, bolečinam distorzije in kontuzije 1er proti vsem boleznim mišic.
Generalno nato sivo MIŠKOVIĆ & COMP.
Beograd - Sarajevska 70
Dobiva se v vseh lekarnah In drogeriiah
Kaj res že šestdeset? Saj ne zgledaš; krepka i in močna si in stopiš še, kot bi imela troje križev in ne šesti
Zvestoba za zvestobo
V ospredju stoje Alešova mama. zadaj ua desnj pa sedi Polona
Alešova Polona! — tako ji pravijo, tako jo poznajo vsi. Tudi Ljubljančani, ki kaj radi zahajajo sleherno nedeljo in tudi ob delavnikih na Po-' savje k Alešu in katerim naša Polona tako rada ! in z vso vnemo streže.
Polona :e s svojim življenjem ter s svojim de-j lom in izredno ljubeznijo in skrbjo tako prirastla : k Alešovi hiši, da pač ni čudno, če jo vsi gostje ! smatrajo kot pravega družinskega člana.
Apolonija Bergint se je rodila leta 1870 v ; črnuški fari, tam Podborštom. V mladih letih je i nekoliko let služila pri »Rogovilcu« na Črnučah; ; tisto leto po potresu (1896) je prišla na Ježico k ! Alešu, kjer je ostala domača vse do danes, ko praznuje dvojen jubilej: 60letnico svojega rojstva 1er hkratu 35 letnico, kar je vdana in dobra moč in podpora Alešovi hiši.
Ves čas, kar je pri Alešu, jc bila vzor pridnosti in poosebljena skrb za hišo in gostilno; ob vojskinem času je bila pokojnemu »Alešu«, Tonetu Vilfanu, desna roka; pomagala je ob vsaki priliki in povsod: sejala je, orala, kosila, furala in ločila vino ter stregla gostom Povsod je imela oči, za vse se je brigala in skrbela. V hiši si je tako priborila neomajno zaupanje, ki še zdaj druži njo in gospodarico hiše, dobro Alcšovo mamo. Kadar gredo mama od doma — ampak težko jih spraviš, da bi kam šli —, je Polona tista, ki skrbi za red v hiši ter hrani tudi vse ključe domačije; v času materine odsotnosti pravi gospodar!
Treba je še povedali, da Polona pri Alešu ni uslužbena, marveč tamkaj le pomaga. Ima namreč Polona svojo hišo. lepo, belo hišico ob cesti ; svoj čas si jo je postavila iz prihrankov 1er takrat v njej odprla ludi malo trgovinico, ki jo še danes vodi.
Bog živi Alešovo Polono! — ji kličejo ob dvojnem jubileju Ljubljančani in vsi, ki jo poznajo. Še na mnoga leta in še dostikrat na svidenje v »ekstra« sobici pri Alešu!
Ta ženska ie pa huda!
Kako so na sodišču ukrotili Knssiko.
Lepi kraji so tam nad Ljubljano. Cim bolj gledaš tja na Gorenjsko, lepše je. Pojdi iz katerekoli strani hočeš povsod uživaš naravo v obilni meri. Lepe steze te vodijo čez zeleno travnike, pa tudi po državni oesti imaš ob lepem vremenu omenibu vreden užitek. Ljudje so pa tam — v tistem kraju, ki ga imamo v mislih — sploh dobri in hladnokrvni, le sem pa Ija se dobi kaka izjema, saj že slar pregovor pravi, du ni pravila brez izjeme.
Taka izjema je mlada in brhka Rezika. Pa prav pomembna izjema, ki gotovo odtehta 10 manj pomembnejših. Omožena je Rezika z' miroljubnim in pohlevnim Poldelom, ki ima omoženo sestrično Olgo, nič manj pohlevno kakor je sam.
Rezika in Polde sta lansko leto stanovala v restavraciji Kljun, v zgornjih prostorih. Ker pa med Poldetom in Olgo še vedno vladajo sorodni odnošaji, se je Olga nekega dne v novembru odločila, da bratranca Poldeta obišče. Prišla je v restavracijo in našla lam domačo gospo mamico, ki ji je začela praviti, da so zgoraj večkrat bolj glasni kot bi bilo treba. In glej prav tedaj se je zopet zgoraj začela domača predstava. Butalo je in ropotalo, da je bilo strah
»Pojdi, pojdi gor Olga, iu pomiri razburjene duhove« je svetovala dobra mamica Olgi.
Ta je res ubogala in odšla v stanovanje hude Rezike. Ko je stopila v sobo, je našla svojega bratranca ubogega Poldeta vsega okrvavljenega po obrazu, opraskanega in pretepenega, dočim je bilo v sobi nekaj pobitih čepin in šip, postelja pa je kazala prav žalostno lice. Malo osupnila je vstopiv-ša Olga ob tej pozornici in takoj izprevidela, da se vrši hud domač prepir, v katerem je napadalka žena Rezika, ker je še v trenutku, ko je stopila Olga v sobo držala svojega moža Poldeta za laso in butala njegovo glavo ob gredenco.
»Dober dan Bog daj!« ponižno pozdravi Olga.
»Vidiš Olga, to li je hudičlc je jokajo odzdravil ubogi Polde.
Oj me. si je mislila v srcu Olga, kakšna je ta Rezika. Začela je z najlepšimi besedami miriti razjarjeno Reziko, naj se nikar tako ne razburja. Re-ziki pa se je zdelo to prigovarjanje sploh odveč. Kaj, ona je gospodar, in naenkrat se ;e presenečeni Olgi tako zavrtelo v glavi, da se je v omotici kobacala po stopnicah doli v kuhinjo k dobri mamici. Bridko jokaje in ihte je vpila Olga proti njej:
»Ježeš, Ježeš. kako me je za uli' usekala!-
Dobra mamica restavracije Kljun pa se je tega tako prestrašila, da ni vedela, kaj bi počela. Kaj si mislite, tako huda ženska, ki je že tudi njo enkrat kar na lepem napadla, istotako tudi njenega sina lil hčerko, da so se komaj, komaj rešili...
Toi žila je ibtečo Olgo in izjavila, da se boji iti za pričo na sodnijo, ker potem, gorje ji!
Od tega časa dalje se je Olga Rezike ogibMa kjerkoli se je je mogla. Nekega dne pa je šla kot običajno po kosilo v neko gostilno. Ko je prejela, je mislila ili čez cesto in domov, kar opazi, da drvi proli njej avlo. Da bi avto šel mimo, ie lepo počakala pri gostilni, držeč dva lonca napolnjena z iulio in polivko v naročju, la glej. prav tedaj se je tam na cesti pojavila Rezika, ki je nesla Poldetu kosilo, tja v livarno, ki stoji blizu gostilne, kjer jemlje Olga kosilo. Skrivaj se je Rezika pripognila in pobrala debel kamen in ga stisnila v roki. Ko je šla mimo Olge, jo je kar brez pozdrava česnila gori po nosu, da se ,ie zabliskalo ubogi Olgi pred očmi, kot ob najhujši nevihti, nakar se ji je po-cedila po nosu gorka kri. Rezika pa je .kar vihrala, zmerjala Oleo s packo in udarila po njenih loncih, da se je polilo vse kosilo po Olgini obleki. Nato je Rezika odšla.
Prav tedaj se je prikazala pri oknu spalnice trgovka Anica in videla kaka reva je Olga, vsa polita in krvava.
No, in še enkrat sta se srečali Olga in huda Rezika. Tam na Kurji stezi je bilo. Ko je Rezika Olgo srečala, ji je tudi kar na lepem pljunila v obraz in jo začela pretepati. Olga se ni mogla drugače rešiti kakor z begom. Bežala je kar je mogla tja proti livarni, kjer dela bratranec Polde hude Rezike mož. Pritekla je torej tja in vsa v sapi ЈјГО-sila Poldeta, naj jo varuje pred Reziko. Miroljubni Polde se je pa tega tako ustrašil, ko je videl teči proti njemu tudi Reziko, da je kar hitro zaprl in zaklenil vrata za seboj in Olgo, da je imel mir.
Vsi ti prizori in konflikti so segli ubogi Olgi tako v dušo, da jih jo razkrila advokatu in ga prosila naj pozove hudo Reziko pred sodišče.
Dobra mamica restavracije Kljun so se res tako bali hude Rezike, da so se odzvali šele ponovnemu vabilu. Cislo tresli so se pred sodnikom, ko so morali govoriti zoper Reziko. Vse so pove dali, kako rdeča je bila tedaj Olga od tiste klofute in razburjenja.
Vse drugače pa se obnaša Rezika. Na vse pričevanje ima toliko reglati, da mora sodnik Cesto klicali: »Dajte mir!«
Tudi trgovka Anica je morala pred sodnika, pa je prav malo povedala. Pač, kolikor je videla. Ključavničar Tone pa je potrdil vsaj deloma tisti prizor pred gostilno.
Sodnik je razvidel, da je Rezika res izredno huda ženska. Za prestopek zoper varnost Olginega telesa bo plačala 100 Din, če pa ne, bo pa 2 dni ri-čet jedla, če ji bo ugajal, za bolečine pa mora Olgi plačati 100 Din in 120 Din za zdravnika, 10 Din pa za streseno kosilo.
. Kako je zdaj? Kaj moram? ni šlo v glavo Reziki.
Sodnik ji še enkrat pove obsodbo. .Ia, to ni mogoče I Jaz nisem kriva. Kar inoža vprašajte! (»AhaK: si je mislil naš poročevalec. :>.Ic moral biti Polde pred razpravo dobro tepen, da je prišel zdresiran k sodniku. Ampak loga pred Reziko ni upal ziniti nn glas.)
Sodnik: Pritožile >e!
Rezika: Se bom pritožila! Jaz nisem udarila! Kje pa naj se pritožim?
Sodnik: Vi ste boli huda ženska, to je dokazano. Kar sem prinesite kolek za 20 Din, pa bomo Iu naredili pritožbo!
»Dobro, pristavi Rezik;- Ojoj, ojoj. kakšne jezice in trine je tista Rezika !am z lepegn Gorenjskega.
Prostozidarji za sežiganje mrličev
V Belgradši obstoja društvo -Ogenj , ki hoče zgradili-krematorij za sežiganje mrličev. V »Poli liki jo te dni predsednik društva dr. Voja Ku-jundžič napisal članek, v katerem dela propagando za sežiganje mrličev 1er končno v članku izraža dvom, da bi bil Kristus res od mrtvih vstal. V četrtkovi »Politiki, je proti temu članku napisal frančiškan profesor dr. p. Peler V 1 a S i č članek, v katerem s katoliškega stališča odločno pobija Irditve dr. Kujundžiča. V petkovi številki pa je v obširnem članku nastopit proli sežiganju mrličev dr. Simeon Stankovlč, pravoslavni arhimandrit in profesor teološke fakultete v Belgradu. Navel je razloge srbske pravoslavne cerkve zoper sežiganje mrličev in med drugim ugotavlja, kilo so v prvi vrsli poteguje za sežiganje mrličev ter navaja zgodovinske podatke Nato pa pravi:
Znano je, da se je In pokrat za sežiganje mrličev spočel v prolikrščanskih krogih. Na mednarodnem kongresu prostozidarjev, ki so jo vršil istega dne, kot zbor v Vatikanu v Rimu. lo je 8. decembra 1869, se je začela agilneje propagirati ideja za sežiganje mrličev. in sicer to pot z večjim uspehom kakor prej. Od takral pa do danes so glavni agitatorji tega gibanja prostozidarji, ki so v svoj program izza kongresa v Neaplju I. 1869. sprejeli vprašanje civilnega zakona in sežiganje mrtvih. S tem žele znatno zmanjšali vpliv cerkve pri sklepanju zakona in pokopavanju mrtvih. Reči moramo, da so vsi prostozidarji propagatorji krematorija. S tem, da hočejo mrtve sežigati, želo oslabili krščansko vero v vstajenje mrtvih in vero v bodoče življenje onstran smrti.
Vnebovpiioč zločin
Sinova pobila očeta do smrli
Maribor, 7. februarja Strašna vest jo prišla iz Makol. V Slopnem prt Makolah sta sinova, obvladana od vinskega prenapoja, prišla s svojim očetom, posestnikom K v prepir. Sredi prepira sla razkačena in razljučena navalila na svojega očeta 1er ga do krvi pretepala in obdelovala. Očeta, ki je /. naporom poslednjih moči jel klicati na pomoč, so sosedje iztrgali iz sinovskili pesti. Vsega krvavega 1er na sedmero mestih ranjenega so ga prepeljali v ptujsko bolnišnico, kjer je jiodlegel težkim poškodbam. V vsej okolici je zbudil strahotni dogodek največje vznemirjenje Slvar se bo končala pri sodišču ter se tozadevno pc organih javnega reda že zbira potrebno gradivo.
Mož umorjen, žena zaprla
Dol. Lendava, 5. februarja.
Vsa okolica 1). Lendave je še sedaj pod vtisom strašnega zločina, ki je bil v nedeljo zvečer izvršen v Dolgi vasi. Žrtev zločina je postal pekovski pomočnik Peter C. Umora pa sta osumljena njegova žena Marija in zet Štefan. Navedenega večera se je vrnil Peter domov obložen s klobasami in surovim mesom. Ženi je naročil, da bi mu meso skuhala. To se je zgodilo Mož jo začel jesti in grižljaje zalivati z vinom. Med tem jo prišel v sobo sosed Peter ga jo povabil k mizi, rekel pa jc ludi ženi, da bi prl-sedla. »S lakim lopovom ne bom sedela pri mizi. mu je zabrusila v obraz. Nato je prišel v sobo zel. Komaj je prestopil prag, se je začelo prerekanje, ki se je stopnjevalo in se razvilo v divje kričanje. .Sosed tega ni mogel poslušali. Poslovil se je in odšel.
Kaj se je potem godilo med Petrom, ženo in zetom, še ni pojasnjeno popolnoma. Cez nekaj minut je pribežal zet za sosedom. Peljal ga je nazaj, da bi videl, kaj se je zgodilo, češ, da ne bi kdo mislil, da sta on in Petrova žena morilca. Ob vstopu v sobo je zagledal sosed Petra na tleli. Na čelu je imel rano. Žena in zet sla začela sosedu pripovedovati, da jc hotel Peter ženo napasti z nožem, ker pa jo bil pijan, se je spotaknil in padel. Naslednjega dne jo Peter umrl. Ker jc bila stvar sumljiva, so jo prijavili orožništvu. Takoj so bili storjeni potrebni koraki. Truplo je bilo včeraj obducirano. Komisija je dognala, da je bil Peter s sekiro udarjen po tilniku. Ženo in zela so aretirali in odvedli v sodnij-ske zapore v D. Lendavi. Pri zaslišanju sta tajila vse in trdila, da je Peter žrtev nesreče. Kako se bo stvar razvijala, bodo pokazala nadaljna zaslišanja. Prejšnje razmere v liiši in gotovi drugi znaki krepe sum, ki otežuje ženo in zeta. da jo postal nesrečni Peter res žrtev zločina.
Požar v Slo žicah
Jožica, 7. februarja
Ob dveh jiopoldne je v zvoniku cerkve sv. Ju-rija v Stožicah nenadoma udarilo plat zvona; istočasno so ljudje začeli tekali po cestah proti Sto-žicam. Začul se je klic: »Gori...!«
Ljudje so hiteli v vas, kjer se je izmed drevja v nebo dvigal gosi, sivkasto bel dim. Gorela je po domače »Guzjova« hiša v Stožicah. Pravijo, da so se vnelo saje v dimniku ter so ognjeni zublji namah objeli podstrešje, planili v streho in liuSkni-li ven. Pogorela je vsa slamnata streha z ostrešjem v,red ter velika množina, menda za polnih 2000 Din otepov in sena, kar vse je bilo nakopičeno pod streho. Vse drugo so rešili stoženski gasilci in drugi ljudje, ki so takoj pritekli na pomoč. Ker n. bilo vetra in sloji hiša bolj osamljena, ni bilo nevarnosti za druga poslopja v vasi; požar z gašenjem vred jo v vsem trajal dobro uro. Poslopje je bilo zavarovano za 50.000 Din.
Nesreča je ljudi teni lilije zadela, ker j( ravno pred lednom umrl tudi gospodar hiše, stari Guzi. Ob tej priliki je posestvo dobila hčerka Marija, poročena Camernik. ki jo je koj prvi teden zadela spet bridka nesreča.
Ob lom požaru so je pokazalo, da vodovodu hidranti absolutno ne zadostujejo; gasilci so mogli komaj z eno cevjo posredovali vodo v goreče po slopje, pa še ta curek je bil slab. V slučaju večjega požara v Stožicah bi vodovod menda sploh odpovedal; gasilno društvo bi se moralo lega zavedali 1er oskrbeti nemara na primernem kraju večji rezervoar, kakor jih imajo po večini drugo vasi i naši občini
zahteva od otrok?
Ali šola preveč
128.
Z velikim zanimanjem zasledujem te razprave. Ne uiorem reči, da so je ta zadeva že vsestransko obravnavala. Zdi se mi, da je vprašanje pre-splošno. Ali je mišljena samo osnovna šola, ali tudi nadaljevalna, meščanska, obrtna, trgovska, sreduja šola? Ker sem že nad 30 let v šolski službi, pa na osnovni šoli, bom povedal samo o slednji svoje misli
U ver jen sem, da ga ni važnejšega vprašanja, kakor je to. Zato se bo tudi težko popolnoma izčrpno odgovorilo. Osuoviui šola daje svojim gojencem pravec za vso njihovo bodočnost, torej polaga temelj za srečo ali nesrečo naroda in države. Šola, idi boljše rečeno, učitelj, gredi srečo svojih gojencev. Zato leži na osebi učiteljevi silno težka, odgovornosti polna naloga. Kdo bo pa tej nalogi kos? Le listi, ki je poln idealne ljubezni do naroda in njegove mladiue Redko kateri stan zahteva toliko žrtev in samozatajevanja, kot pa učiteljski stan. Kdor tega nima, naj ne hodi na učiteljišče, ker bo sicer napravil nesrečnega sebe in liedogledno vrsto ljudi. To bi bilo treba povedati kandidatom(-iujaui) že pri vzprejemu in uaglašati skoz vse letnike. Učiteljišče ne bi smelo biti zatočišče raznim kruho-borcem temveč le za take, ki se čutijo zmožne za žrtve. Vsekakor pa mora imeti kandidat(-inja) dve zmožnosti: lepo pisavo in dober posluh in organ za petje. Kdor tega nima, ue sodi v ta stan. Gojenci gledajo v svojem vzgojitelju svoj vzor. če je učit Ij dober pevec, bodo dobri pevci njegovi šolarji. Da je petje vrlo blažilno sredstvo, je dognana stvar. — Šolarji pa imajo tudi veliko veselje z lepo pisavo in se je zelo radi poprimejo. Če se je olrok vnel za lepo pisavo, se rad poprime tudi pravilne pisave. Da je na učiteljišču preveč nepraktične, zato pa premalo praktične snovi, to je že bilo poudarjeno. Učiteljski kandidat(-inja) naj bo predvsem usposobljen, da bo v štirih letih mogel srednje nadarjene otroke naučiti pravilno brati, pravilno pisati in štiri račuuske vrste. To naj bo poglavitni smoter. Petje, risanje in telovadba dajejo pouku prijetno spremembo. Prirodoslovje. zemljepis iu zgodovina naj bi bili samo pomožni predmeti za branje in pisanje. To poudarjam zato. ker je premnogo slučajev, ko srednje zmožni, včasih celo nadarjeni otroci po končanih 8 letih ne znajo niti enega stavka brezhibno napisati. Tudi glede branja so lnnogokje velike vezave, če si v 0. razredu (7. in 8. š. 1.) niti eden otrok ne upa naglas brati, je to več kot čudno, pa resnično. Neki g. nadučitelj se je izrazil: >Na enorazrednici v ,R.' sem imel najboljšo šolo.« Kaj je pa lo? Dandanes je po 0 do 7 razredov. To ni nič hudega, če le niso višji razredi prazni.
Ne zdi se mi pa pravilno, da ima ena učna moč leto za letom vedno ali drugi, ali tretji ali četrti itd. razred. Velik moment pri pouku je, da pozna vzgojitelj gojence, gojenci pa vzgojitelja. Prvi razred je res nekaj posebnega in ni niti vsaka ženska učna moč zanj sposobna Toda, od drugega razreda naprej naj bi imel isti letnik vedno isti do konca. To velja tudi za ženske učne moči. Izgovor, da si katera gospodična ne mogla vzdržati discipline, ne drži! Treba je le, da je ua svojem mestu, t. j. vedno dobro pripravljena. Neki učiteljiSčnik mi je rekel pred leti: »Kar imam od ljudske šole imam od gospe S., ki je imela (zadnji) razred.« Učitelj bo pa imel uspehe tedaj, če je obc-nem vzgojitelj z besedo in vzgledom. Takega gojenci obožavajo in ga ohranijo v hvaležnem spominu tudi onkraj groba.
Žrtve mora prinašati in prenašati učitelj(-ica). Dandanes je veliko šol; pa niso vse v mestih, tudi ne v trgih, tudi ne pri župnijski cerkvi, temveč dostikrat kje bolj na samoti. Tu bo za gosposkega, mehkužno vzrejenega kandidata(-injo) trd oreh. Težko se je uživeti med ono vrsto ljudi, ki jih je morda poprej gledal (-a) bolj zviška dol. Čuti se nesrečnega, nezadovljnegn, dela prisiljeno, z nevoljo, ki jo (laja občutiti otrokom in okolici; gleda z ne-
Mrtvec
V poletju 1950 je neki advokat sedel s svojim prijateljem pri čaši vina ter tri orehe. Stvar se godi v Londonu. Advokat je pričel:
Ko sem nedavno prelistaval akte mojega očeta, sem našel ta-le časopisni izrezek, ki je datiran: 19. decembra 1930. Čuden dokument. Ako želiš, ti ga prečitam.
Prosim,« odvrne prijatelj. Advokat je pričel:
Pred londonskim policijskim sodiščem je včeraj izzval veliko senzacijo borno opravljen, sicer pa dostojen človek, ko je prosil sodišče za svet. Razgovor se je vršil dobesedno takole:
»Smem li vaši milosti staviti eno vprašanje?«
»Da, ako bom mogel odgovoriti.«
»Hotel bi samo to vedeti, če sem živ, ali ne.«
»Ne govorite neumnosti.«
»Jaz mislim popolnoma resno, vaša milost. Za mene je jako važno, da vem baš to; jaz sem namreč kovač po poklicu.«
»Ali ste pri zdravi pameti, ali ne?«
»Popolnoma pri pameti, vaša milost.«
»Kako polem morete staviti vprašanje?«
»Brezposeln sem, vaša milost.«
»Kakšne zveze pa ima to z vašim vprašanjem?«
»Dovolile, vaša milost, da pojasnim. Dva meseca sla že potekla, da sem brezposeln, a to ne po moji krivdi. Vaša milost je gotovo že čula, da je stotisoče ljudi v enakem položaju.«
»Dobre, nadaljujte, s
»Nisem član nobene organizacije. Vaši
voščljivostjo na tovariše(-ice), ki Imajo —• bojda po krivici — boljš». mesta itd. ild. Nesrečen človek, ki tudi ni zmožen, druge osrečevati. Iskal je v učiteljskem stanu, česar ni našel.
Mora se pa reči, da je mnogim neuspehom kriv ludi sistem, vedno nove učne knjige, brezštevilne naredbt- in odredbe raznih strani, neskončne pisarije itd., ki učitelju dostikrat grenijo življenje in mu habijo energijo. Marsikdo bi imel še lepše uspehe, ko bi smel razvijati svojo indivi-dualnost. še en zagovor enorazrednieam: Na neki taki enoruzrodnici se je izrazil g. šol. nadzornik, ki je bil šolnik od pet do glave in je tudi sam spisal več šol." knjig: »Otroci, zopel vas moram pohvaliti. Vi .se tukaj več naučite, kol pa na marsikateri št irirazrednici I«
Če bi pa hotel odgovorili na stavljeno vprašanje glede osnovnih šol, moral bi reči: »l)a* ali >Ne-.;l Glede branja in pisanja (spisja) premalo; glede realij preveč, glede pe*ja na splošno premalo.
Kotedar
Sobota, 8. februarja: Janez od Muta; Emilijan.
Osebne vesti
— /a /upnega upravitelja v Kamniku je bil
imenovan Viktor čadež, župnik v Mekinjah.
Iz bauske uprave. Na predlog predsedniku ministrskega svela in ministra notranjih zadev je Nj. Vel. kralj podpisal Ukaz, s katerim sla med drugimi postavljena: za načelnika upravnega cd-delka dravske banovine v 3-1 dr. Loon Stare, baltski svetnik iste uprave; za banskega inšpektorju kraljevske bimske uprave dravske banviiie v 81 dr. Josip Fcrjam-ič, načelnik upravnega oddelka iste uprave; oba po potrebi službe.
Iz sorlim službe. Sodnijski iapit pred višjim deželnim sodiščem v Ljubljani je napravil danes prav. praktikant okrož. sodišča v Mariboru dr. ùcr-lic. — V civilni odd. okraj, sodišča v Ljubljani je dodeljen sodnik dr. Riipnik. — Na mesto preiskovalnega sodnika dr. Kravinc pri dež. sod. v Ljubljani, ki je dodeljen na službovalo k ministrstvu pravde v Belgrad, je postavljen sodnik g. Kailrj.
- Zlato poroko sta obhajala v M. Soboti v torek v krogu svojih sorodnikov, prijateljev in znancev g. Franc Kirbis, posestnik in gostilničar in njega soproga M. Oba jubilanta sia še zelo čila.
IVoui grobovi
-f- Dr. Ignacij Jelovžek, médicinal ni svetnik in bivši višji okrajni zdravnik v Radovljici, je umrl v četrtek ob 11 zvečer v Ljubljani, kjer je stanoval v Nunski ulici št. 3. Rojen je bil ti. febr. 1851. Ko je končal medicinske študije, je bil 1. 1879. imenovan za okrajnega zdravnika v Radovljici Tu je ostal do 1. 1924., ko je bil vpokojen. Celih 43 let je deloval z ljubeznijo in uspehom na Gorenjskem, kjer si je pridobil ogromen ugled in spoštovanje. Danes v soboto opoldne bo njegovo truplo blagoslovljeno pred hišo žalosti in prepeljano na Vrhniko, kjer bo ob pol 3 popoldne poeteb od cerkve sv. Pavla.
N. p. v m.l Mata kronika
-A- Slovesna osmina po "f- g. kanoniku in dekanu 1. Lavrenčiču bo v ponedeljek 10. t. m. ob 8 v mestni župni cerkvi.
Na sledu za ponarejevalcem kronskih bonov. Šibeniška mestna policija je te dni aretirala Jakoba Filipija, trgovca iz bližnje vasi Brezine, katerega sumi, da je zapleten v znano afero 20odstotni'n kronskih bonov Filipi je priznal pri zaslišanju, da je zagrebški menjalnici Samojlovič prodal teh kronskih bonov v vrednosti 88 000 Din. V svojo obrambo pa je Filipi navedel, da je te bone kupil v Šibeniku od neznanega človeka in da absolutno ni vedel, da so ponarejeni. Vsi boni, katere je on prodal omenjeni zagrebški menjalnici, so bili svoječasno izdani v vasi Zloselih pri
milosti je gotovo znano, da moj stan nima svoje organizacije?«
»Da, da,«
»Vaša milost, tri tedne sem že popolnoma brez vsakih sredstev. Poskusil sem vse mogoče, da bi našel posel, a vse zaman.«
»Ste se li obrnili do ubožnega urada vašega okraja?«
»Da, vaša milost, ali urad ne more več dajati nobenih podpor.«
»Ali nimate sorodnikov, ali prijateljev, ki bi vam mogli pomagati?«
»Polovica njih se nahaja v enakem položaju kot jaz, vaša milost, od ostalih sem pa itak že vse izvabil.«
»Kaj ste?«
»Izvabil sem iz njih vse, česar niso neobhodno potrebovali.«
»Imate li ženo in otroke?«
>Ne, vaša milost To je ravno ena izmed zaprek, zaradi katere sem vedno zadnji na vrsti.«
Seveda, seveda, ali končno obstoja varstvo brezdomovincev, vi imate pravico...«
Vaša milost, bil sem v dveh azilih, toda sinoči so nas odslovili dvanajst, ker ni bilo več prostora. Vaša milost, lačen sem. Mar jaz nisem upravičen za delo?«
»Samo v ubožnem domu.«
»Povedal sem že, sir, da sinoči nisem mogel nikjer pod streho. Mar ne bi mogli kakega človeka prisiliti, da bi mi dal posla?«
»Težko.«
*Vaša milost, jaz sem silno gladen. Ali mi morete dovoliti, da prosim po ulicah?«
»Ne, tega ne morem. Dobro veste, da lo ne gre.«
»Ali bi morda smel krasti, vaša milost?«
Šibeniku. Filipi jih je prodal po 50% nižje od njihove nominalne vrednosti. Filipi je bil že prepeljan v Zagreb zaradi podrobnejšega zasliševanju,
•k Splitsko meščanstvo proti izvozu rib. Kakor znano, se je v zadnjem času znatno povečal izvoz morskih rib iz Splita v inozemstvo, to je v Trst, Gradec, na Dunaj in v Benetke, pa tudi v Zagreb, Belgrad in v Ljubljano. Zaradi tega se je pričela v Splitu akcija, da se uredi preskrba mesta z morsko ribo. Zanimivo je, da je bilo od 1. do 5. t. m. prinešeno na splitski ribji trg samo 30 centov boljših rib in 10 centov navadnih ka-menic, dočim je bilo v istem času izvoženih v Zagreb, Belgrad, Ljubljano, v Trst, Benetke, Gradec in na Dunaj okrog 45 centov najboljših rib. Prebivalstvo Splita je radi tega vznemirjeno, in to tembolj, ker imajo dalmatinski ribiči velike ugodnosti s strani vlade za pospeševanje ribištva na morju in za boljšo preskrbo domačega prebivalstva z ribami.
-fc Človek brez dinarja premoženja — dobiva milijonske kredite. Nedavno tega je umrl v vojvodinskem mestu Pašičevein žitni trgovec Ivan Spreitzer, ki je veljal za enega nujuglednejših trgovcev v tamkajšnji okolici. Spreitzer je vodil kupčije na debelo in je zelo mnogo špekuliral na novosadski in budiinpeštanski borzi produktov.
V	Pašičevem in v vsej okolici je užival velik kredit in jc od kmetov dobival mnogo blaga na upanje. Tako je Spreitzer prejel od kmetov blaga za okoli 700.000 Din, ki bi se morali plačati pozneje, to je, ko bodo kmetje to sami zahtevali. Razen tega je Spreitzer na račun neke tvrdke iz Vrbasa dvignil 100.000 Din. pri več tvrdkah pa znesek 40.000 Din. Ugotovljeno je, da vsi ti zaključki presegajo znesek milijon dinarjev, vsa aktiva pa ne znašajo niti en dinar, ker Spreitzer sploh ni nič zapustil. Vse te kupčije je mogel Spreitzer vršiti le radi velikega zaupanja, ki ga je užival, njegova insolvenca je bila - odkrita šele po njegovi smrti.
-k Ponarejevalec 1(100 dinarskih bankovcev. Po naročilu belgrajske policije je orožništvo le dni aretiralo v Bogojevu v Vojvodini Martina Amosa iz Sente, uglednega veleposestnika v Senti. Amos jo osumljen, da je sodeloval v znani aferi s ponarejanjem 1000dinarskih bankovcev, ki so bili pred kratkim odkriti v Maribora in ki bi morali priti v promet po vsej državi. Po naročilu belgrajske policije je bil Amos takoj prepeljan v Belgrad. Aretacija tako bogatega človeka, kakor je bil Amos in še v taki aferi, jo seveda izzvala v Vojvodini veliko senzacijo.
* Kmetijsko-zadružni tečaj v Slovenjgradcu.
V	sredo, dne 5. t. se je vršil v Gollovi dvorani dobro obiskan tečaj, katerega je priredila Zadružna zveza. Odbornik zveze katehet g. Kotnik je otvoril iu vodil tečaj. Nadrevizor Pušenjak je obrazložil vso današnjo pomembnost zadružništva za narodno gospodarstvo, vrline novega kmetijskega zakona in velevažen pomen Agrarne banke za naše kmetijstvo itd Okrajni kmetijski reterent Wernig je pojasnil položaj kmetijstva z ozirom na spremenjene gospodarske razmere, ki so nastale po vojni ter je začrtal smer gospodarskega delovanja za Mishnjsko dolino. Zanimanje za izvajanja strokovnjakov ie bilo nepričakovano živahno, vendar bi bila udeležba lahko še nekoliko večja. Da pa Gollo-va dvorana ni bila napolnjena do zadnjega kotička, kakor je bilo običajno ob takih prilikah, je pripisati predvsem temu, da ta tečaj ni bil v listih razglašen. To je povzročilo tudi povsem neosno-vane in neumestne govorice v mestu o nekakem strankarskem zborovanju, za katero naravno ni dana nobena podlaga.
if Zemljevid Dravske banovine v merilu 1 : 750.000 je izdala in založila Jugoslovanska knjigarna. Na zemljevidu, ki ga je narisal ing. F. Novak, je sedaj vrisal dr .V. Boninec točno mejo med dravsko in savsko banovino in sicer na podlagi občinskih mej. Nekateri drugi zemljevidi imajo mejo površno ali celo napačno vrisano. Cena zemljevidu je 6 Din.
jr Kako se obvarujemo prehlada, iniluence?
Neka stara hrvatska kronika popisuje na dolgo in široko, kako naj se človek obleče in obuje ter zavija in namaže z najrazličnejšimi sredstvi staro-vražarskega recepta, da se zavaruje pred prehladom in njega posledicami. Človeku se zdi, da prebira stare sanjske bukve ali pa najbolj neumne pravljce iz Tisoč in ene noči. Mož, ki priporoča taka obrambena sredstva in leke, je gotovo živel v dobi, ko proti prehladu in obolenju dihalnih organov niso poznali Panflavina in Kresivala, ki sta priznana kot najboljši sredstvi v obrambo proti takim boleznim.
if Okrožni urad za zavarovanje delavcev ima od ponedeljka 10. t. m. dalje nove telefonske številke in sicer 2681, 2682 in 2683.
тАг Koncert pevskega društva »Stol«, Žirovnica, s sodelovanjem orkestra g. A. Tancarja, bo
»Vi samo po nepotrebnem zadržujete sodišče.«
»Vaša milost, lo kar govorim, je bridka resnica. Jaz dobesedno umiram gladu. Ali mi morda dovolite, da prodam suknjič in hlače — pri tem je odpel suknjič in prikazale so se gole grudi — nič drugega nimam, da bi...«
»Ni vam dovoljeno, da se krelatc nedostojno oblečeni in jaz nikakor ne smem dopustiti, da se zakon krši.«
»Potem pa morda vsaj dobim dovoljenje, da smem prenočevati pod milim nebom, ne da bi me odvedli v zapor radi potepuštva?«
»Enkrat za vselej vam povem, da kaj takega nikdar ne morem dovoliti.«
»Kaj naj toraj počenjam, sir? Jaz govorim resnico. Ne mislim delati proti zakonu. Mogoče pa mi morete povedati, kako naj živim brez jedila?«
»To bi tudi jaz rad vedel.«
»Potem vas pa vprašam, sir, ali sem po mišljenju zakona vobče živ?«
Bolgarska pravljica
Nekoč se je zmislilo solnce, da bi se oženilo pa je prišlo k Bogu po blagoslov.
»Oženilo bi se rado, Gospod! Ali mi do-voliš?«
»Počakaj, premisliti moram to stvar.« je odgovoril Gospod in je poslal po satana, da ga vprašuje, kaj misli o tem?
Prišel je satan, pa ga je Bog vprašal: »Solnce bi se rado oženilo. Kako se ti zdi: ali naj mu dovolim ali ne?«
»Saj si vseveden, Guspuu. Sarn veš, kaj bi se iz tega izcimilo.« Tako je satan odgo-
v nedeljo, dne 9. februarja ob pol 4 popoldne v prosvetnem domu na Jesenicah.
•k Projekte za mariborsko stavbo OUZD
morejo dvigniti gg. projektanti v pisarni Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani (soba 205) vsak dan od 8 do 12. Projekte in zapisnik ocenjevalne komisije bo izročil urad proti predložitvi potrdila, da je bil projekt z označenim geslom vložen pri uradu.
it Gospodinje Vaše perilo pere, posuši, monga alt lika tovarna Jos Reich.
Ortopedski zavod Alene v Ljubljani. Šubičeva ulica 9 (v Mladiki) nudi nasvet in pomoč mladini s skrivljeno hrbtenico, г okroglim hrbtom, znaki grbe, visokimi rameni, izbočenim oprsjem, vzrastlinami, otrpnjenimi mišicami, v rasti zaostali itd. — Uradno ure vsak šolski dan od 15 do pol 18.
Ljubliana
Kai bo danes 7
Drama: Za ljubezen so zdravila. Izven.
Opera: Grofica Marica. Ljudska predstava po znižanih cenah.
Kino »Društveni dom« Glince ob 8 zvečer »Panika« v glavni vlogi Harry Bill.
Lekarne: Nočno službo imajo: Mr. Bahovec, Kongresni trg; Mr. Ustar, Sv. Petra cesta 78 in Mr. Hočevar, Šiška VU.
Л
0 Pravljice boste poslušali in gledali lepe
slike v nedsljo popoldne ob 4 v Akademskem domu. Na svidenje. — Kršč. žen. dr.
O Utopljcnca, priljubljeno predpustno burko, bo vprizorilo druSlvo rokodelskih pomočnikov jutri v Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12. Vstopnice se dobijo v predprodaji danes zvečer od 6 do 8 in jutri dopoldne od 10 do 12 v Rokodelskem domu. Predstava se vrši jutri zvečer ob 7 zvečer.
O Popis davčnih zavezancev se podaljša do 12. februarja 1930. Vsi, ki so popisne pole že prejeli, ali jih še bodo, se opozarjajo, da jih vrnejo najj<asneje do 12. februarja 1930 v mestni posvetovalnici na mestnem magistratu od 8—14. V nedeljo, dne 9. februarja 1930 pa od 8—12.
0 Čcskoslovenska Obec v Ljubljani. V nedeljo, 9. t. m. ob 16 v Narodnem domu predstava lutkovega gledališča »Fkina in povodnji inož«.
0 Surov napad na kolodvoru. Če človek pride z vlakom v mesto, se nadeja najboljšega, kakor na primer veselega svidenja, prijetnega ugodja v trenutku, ko bo skočil z vlaka, radostnih pozdravov in tako naprej. Upokojeni železničar Jožef Juvanc pa jc na ljubljanskem kolodvoru doživel te dni nekaj prav neprijetnega. Ko ie skočil z vlaka, se je zakadil proti njemu neznan moški, oblečen v železniško uniformo in ga dvakrat krepko udaril z nečem trdim po glavi. Starček Juvanc je od bolečin omedlel, neznani železničar pa jo je popihal. Rane Juvanca so precej hude. vendar pa ne nevarne. Policija je uvedla strogo preiskavo, da izsledi zlobnega napadalca.
0 Velika tatvina bonov. Predsinočnjem jc bil izvršen v pisarno šoferske šole na Dunajski cesti štev. 36 drzen vlom. Neznani vlomilec jc lastniku Karolu Čamerniku odnesel mapo, v kateri je bilo več 20% bonov za kronske bankovce. Boni so imeli skupno nominalno vrednost nad 30.000 kron. Vsi boni so bili na zadnji strani opremljeni z rdečo štampiljko »Merkur«. V mapi je bilo več raznih dopisov in kopij pisem ter katalogov od avtomobilov in hladilnih naprav za mlekarne. Ni izključeno, da bo tat poleg bonov skušal izkoristiti tudi ostale dokumente.
© Cerkveni prti na policiji. Mizo nekega kriminalnega uradnika v Ljubljani že nekaj dni krasita dva lepa cerkvena prta. To se pravi, ne krasita jo, samo na njej sta lepo zložena, poleg njiju pa stalno raste akt o njiju. Stvar je namreč taka: prta sta bila nekje ukradena, to je gotovo. Prta je policija našla pri neki tatici, ki sedi v zaporu. Ta ženska pa je boli slabega spomina. Priznala je, da je prta ukradla v neki cerkvi med Kamnikom in Ljubljano, kje natančno pa ne vc. Policija pa hoče sedaj poiskati lastnika, samo nc ve kako, zakaj med Kamnikom in Ljubljano ni samo ena ali dve cerkvi. En prt je iz belega platna, približno 300 kr 60 cm velik z belim robom iz čipk, približno " a širokim. Drugi prt je iz rumenkaste bomb;.."- ■•k in okrašen z zelenimi in rdečimi okraski. Će 'taki cerkvi manjkata taka dva prta, naj njen gospod napiše dopisnico na policijsko ravnateljstvo v Ljubljani, tako, da bosta prta našla svojega lastnika.
© Zobolehnica Pavla Marija Kocjančič, Dunajska cesta, ob sobotah popoldne ne sprejema.
O V nedeljo zjutraj svež golaž pri »Tičku na Gričku«.
■аи>——«—ваел-г, >■ ■ miiniiMMiim—
voril in ničesar več ni maral povedati. Za-jahal je svojega osla pa se napotil domov v pekel. A Gospod je poslal za njim čebelo, naj posluša, kaj bo satan govoril med potjo. Zgodilo se je, da je moral satan prebroditi veko in je rekel svojemu oslu: »Pij, osel, zdaj si boš moral za dolgo časa potolažiti žejo. Če bo Gospod kmalu oženil solnce, bo imelo mlade, in se bo posušila vsa voda na zemlji. Ne bo ostalo nobene reke in nobenega studenca. če se Gospod ne bo premislil. 2e zdaj je vroče, ko imamo samo eno solnce. Kaj do, če se jih naredi še več? .. .«
Čebela si je zapomnila te besede, se ta< koj povrnila v nebesa in Gospodu javila vse, kar je govoril satan. Bog zdaj ni dovolil solncu, da bi se oženilo. Bog je vseveden, a vendar vselej premisli stvar in poizve. predno kaj stori. Samo ljudje nikogar ne maraio poslušati in delajo, ne da bi stvar premislili.
(»Rossija i Slavjanstvo«, Pariz.)
so nailažji pol, po katerem prihaiaio bolezenske kali v naše telo. V KAVARNI se bo ete najlažje obvarovali nahoda, influence in bolezni v grlu, če bosle redno rabili ANACOT-pastilie dt Wanderia, i/ùbivuiu sv v vseli lekarnah. Viiiuite se tzueikuv, ki v zadnjem času imitirajo ANACUT-pastilje,
*H	S JR	Palace H-ttel Bellevne — Prijetna zimska klima —
lu|l M III /n	Dnevna temperatura 15 - stopinj — Otvoritev
Д Ш ШШ j Ц §| ш i ш	sredi decembra. — Specalna oprema za daljše bi_
лж Ж иигГш	vanje — Lastna godba — Tople morske kopeli v hi*"
Govorice o moščanshem morilcu
Vse brez podloge
Ljubljana, 7. februarja.
Devetnajstega junija lanskega leta je bil v Mo-Slali pri Ljubljani odkrit grozen dvojni roparski umor nad Marijo Zttclibauerjevo in mesarjem Andrejem Bifeflcem. Morilca niso mogli odkriti. Vse sledi, ki jih je policija zbrala, so bile nezadostne, da bi policija obdolžila koga umora. Ljudski glas je sumničil zdaj tega, zdaj onega in policija je nekaj ljudi tudi aretirala ali vsi so dokazali svojo nedolžnost.
Znano jc bilo, saj je med drugim (udi »Slovenec poročal o teni, da jc zadnja govorila /. umorjeno Zochbauerjevo neka Klara Kasberger iz Most, in to na dan umora, 19. junija zjutraj. To je dalo ljudem povod, da so pričeli sumničiti umora njenega sina Matka Raebergerja. Ali Matko Kasberger je podal najpopolnejši alibi, kar ni ga .ie mogoče misliti: dno 18. in 10. junija 1929 je bil on v zaporu radi nekih vlomov. Vsakdo mora biti sedaj prepričan, da on res ni morilec Zoehbauerjevo in Bitenca.
Kasberger je bil lansko polotje izpuščeu na prosta. Pogojno le, ker bi moral radi vlomov presedeti Se poldrugo leto v jefi. Ali Matko se ni mogel premagovali. Kradel jo še naprej. Pred dobrim mesecem jo vlomil v trgovino Pavla Bahovca na Vi-dovdanski cesti in odnesel okrog 2400 Din denarja. Prijeli so ga kmalu nato v neki vasici pri Planini. Bil je prepeljan v Ljubljano, kjer ga jo zaslišala policija. Matko Rasberger je še sedaj v sodnih preiskovalnih zaporih. Ker je od ukradenega denarja dal nekaj slo dinarjev tudi svoji materi, jo policija aretirala še to iu njegovo sestro, toda le za en dan
□ Vprašanje dekomunalizacije mestnega avtobusnega podjetja vsebolj. dozoreva. Kakor izvemo, so v teku pogajanja za prevzem omenjenega podjetja po nekaterih tukajšnjih privatnikih. Posebno z g. Liningerjem teko pogajanja zelo ugodno 1er je pričakovati, da se bodo v kratkem uspešno zaključila. G. Lininger namerava spremeniti vozni red, ukiniti nerentabilne proge, znižati voznino, šoferjem pa zvišati plače. Na tak način upa g. Lininger, da se inu bo posrečilo, (»staviti podjetje na trdno in čvrsto podlago, kar bo za brezhibno iti nemoteno funkcijoniranje prometa največje važnosti. Razen tega namerava g. Lininger nabaviti tudi nove avtobuse, ker sedanje število za točno vzdrževanje prometnega reda ne zadostuje več, kar se zlasti v poslednjem času še prav posebno opaža.
□	Oddolžil se je Maribor Plečnikovemu geniju. Mariborski kulturni delavci, naše izobraže-stvo in dijaška mladina so na četrtkovem prosvetnem večeru čisto napolnili dvorano Prosvetne zveze ter s smislom in hvaležnostjo sledili besedi predavatelja umetnostnega zgodovinarja dr. Steleta iz Ljubljane, ki je uvodoma vodeč v ozadja novodobnih cerkvenoumetnostnih teženj 1er razčlenjujoč Plečnikovo umetniško oblikovalno rast v troje razvojnih etapah (dunajska, praška in ljubljanska) dajal poudarka in dopolnila svojim uvodnim instruk-livnim razmotrivanjem s sočno razlago številnih skioptičnih slik, ki so omogočale dokončno doume-vanje Plečnikove veličine. Hvaležni so bili poslušalci predavatelju, ki je žel za svoj trud živahno priznanje vseli navzočih. Pred samim predavanjem je akademski pevski zbor odpel dvoje primernih pesmi. Priljubili so se prosvetni večeri; to je dokazal v posebni meri četrtkov prosvetni večer.
□	Volka so ustrelili — ob Dravi. Bivalci ob Izvirkih, ki teče k Studencem, so bili te dni priča zanimivemu dogodku. Tam ob Dravinem bregu pod Jožefovo cerkvijo je počil strel; zdrveli so iz svoje naselbine iri stekli v omenjeno smer. Na tleh je ležal v poslednjih krčih — volk. Storija je neverjetna; zato jo moramo pojasniti, da bo sprejemljiva. O. Lovec v Studencih je namreč redil pri sebi mladega volka ter-ga tudi izredil; tako zelo se je bil volkič prilagodil okolici, da je tudi pozneje bil čisto krotek in da ni prišlo do nikakih atavističnih izbruhov. Uaodepolno za lepo izrejenega volka pa je bilo, da je z doraščanjem in privzemanjem vedno oblejših oblik rastel na čudovit način tudi njegov
—	apetit tako, da je nazadnje znašala njegova vsakodnevna kvota 10 kg mesa dobre vage.'Z lastnikovim proračunom pa se to ni nikakor ujemalo; zato je g. Lovec naselbine Ob Izvirkih pripravil malo senzacijo.
□	Riziko nakane: začelo se je pri »poušter-cku«, zaključilo pri — jurčkih. Nakana in firbec se včasih dopolnjujeta, včasih pa ne. Nikdar pa ne na ploskvi carinskih zadevščin in razkritij. Tega dejstva prebridko resnico je doživela tudi Ljubljančanka Malčka N. V šir in delj slove mariborski cariniki
—	izlaknjevalci »švercarske« robe. Malčka tega bržkone ni vedela. Zato se je dogodilo, da se je zglednemu razkrinkatelju sumljive robe I. Novaku raz-odelo preobilje njenih dimenzij ter da je celo pou-šterček radi nenavadne svoje zaoblenosti in vsebinski dokajšnjosii izzival k potipu. Nakano je nosila v srcu Malčka; pa se ji je ponesrečila. Lepe, fine svilčke količinska precejšnjost je prišla na dan: izpod oblačila in iz mehkega poušterčka se je raz-odelo. In se je Malčka vračala v Ljubljano brez svilčke in tucata »jurčkov«, ki jih je morala položiti na licu mesta. 1
□	Tokovi mariborske emigracije. Taka so opažanja mariborska v poslednjem času: slovenski živelj se osredotočuje ob magdalenski in ko-roškopredmetni periferiji (nova četrt na Joštovem posestvu); v centrumu mesta pa se vsebolj usidru-je nemški živelj. O teh opažanj nadaljnih rezultatih še spregovorimo; če je ta pojav dober in koristen, ne vemo.
□	Od pogreba domov grede se je ponesrečil učitelj v Limbušu Jožef Pajtler. Na poledenelih tleh je spodrsnil ter si pri tem zlomil levo roko v ramenu. Leči se v tukajšnji bolnici.
□	Smrtna kosa. Preminula je v starosti 40 let ijospà Ana Fink, soproga profesorja Finka na tukajšnjem ženskem učiteljišču. Pogreb blage pokoj-nice bo danes ob 16 iz mrtvašnice na mestnem pokopališču v Pobrežju. Ugledni rodbini naše najgloblje sožalje.
ir PH prehlajenjlh, liripi, vnetju vratu. za-breklosti bezgavk, živčnih boleznih, trganju v udih dobro dene. «ko so s pol kozarcem naravno ^Franz-Josef« grenčice poskrbi za vsakodnevno ispraznenje črev. Po izjavah vseučiliških klinik sc odlikuje »Franz-Josef« vndn pn zanesljivem učinku ob zelo prijetni porubi. »Franz-Josef« srellčica Se dobivu v lekarnah, drogeri-juli iu špecerijskih trgovinah.
in ja uato «puetila. Klara Rasberger je sedaj na prostem. Vest o aretaciji Rasbergerjevo družine pa si jo prebivalstvo razlagalo drugače: da gre za po-jasnitev dvojnega umora v Mostah. Ta vest se je predvčerajšnjim in včeraj širila i>o vsej Ljubljani.
Informirali smo se na policiji in tam so rias zagotovili, da policija nima še nobeno sigurne sledi za moščanskim morilcem, čeprav ima seveda tu uraoj- vedno v evidenci. Odločno pa so na policiji zanikali, da bi bila aretacija Matka Rasbergerja le v najmanjši zvezi z moščanskim umorom.
Toliko o Rasbergerju! Umoru pu je bil osumljen še nekdo drugi, to je znani vlomilec Franc Šu-šteršič, član neke vlomilske tolpe, ki je bila pred kratkim izsledena, šušteršič je sicer priznal dva ropa in večje število vlomov, odločno pa je zanikal vsako zvezo z moščanskim umorom. Policija jc vestno proučila vso indicije, ki bi govorile, da je Su-šteršič morilec, pa lii mogla še prav nič ugotovili in je prišla celo do prepričanja, cla žušleršič ne more biti pravi morilec. Vsaj take informacije smo dobili na policiji.
Kakor Rasberger, je tudi bušteršifc v preiskovalnem zapori Kako se razvija sodna preiskava proti dušleršičti, pa nismo mogli dobiti nobenih informacij, ker je to še uradna tajnost. Zdi pa se, da tudi preiskovalno sodišče ne zaslišuje šušteršiča zaradi dvojnega umora, saj policija nima nobenih dokazov proti njemu, pač pa le radi ropov in vlomov.
Umor v Mostah bo torej zaenkrat ostal Se nepojasnjen. Pravi morilec je bogvekje in se zaenkrat še veseli, da božji mlini počasi meljejo...
□	Prekinitev električnega toka: Jutri od 8 do 10 prekine falska elektrarna dobavo električnega toka za celo mesto.
□	Blagodušno darilo. Častni član tukajšnjega prostovoljnega gasilnega iu reševalnega društva mestni župan dr. Alojzij Juvan je daroval istemu znatno vsoto 2000 Din. Prisrčna hvala! — Poveljstvo.
D • • •? 17., 18 ia 10. t. m ?. . .
□	Mariborski grafiki imajo drevi v Kazini svojo predpustno prireditev.
П Smuk zopet na pohodu. 2e so bili obupani mariborski smučarji; pa bodo navzlic vsein šc prišli na svoj račun Vremenska poročila vseh pohorskih postojank javljajo sneg pri temjjeraturi pod ničlo. Mariborska koča 30 cm, Ruška koča 30, Klopni vrh 40, Pesek 40. Stare podlage je dovolj; zato smukeše ne bo konca. Smuk!
□	Žirahno polje društveno življenje. Krščanska ženska zveza ima jutri ob 17. uri v dvorani Prosvetne zveze zanimivo predavanje o »Lurški Mariji«. Predava splošrjp priljubljena predavateljica ravnateljica gospa Antonija Stupca. — Po-selska zveza ima jutri ob 16 istotam svoj redni letni občni zbor. Narodnih železničarjev letna skupščina bo jutri ob 9 v mali dvorani Narodnega doma. — Mariborski rezervni častniki pa zborujejo v ponedeljek ob 20 pri Zamorcu.
П Predor kulturnega filma. V Grajskem kinu predvaja Prosvetna zveza svetovni kulttirno-znanstveni film »Simba« (Lev), ki razkriva pestrosl afriškega živalskega sveta. Da imajo Mariborčani smisel za take vrste filmska predvajanja, dokazuje poset pri včerajšnjih in predvčerajšnjih predstavah. — Prosvetni kino »Omladina« pa predvaja jutri in v ponedeljek ob pol 17 in pol 20 poučni film o Lurški Materi božji ter prijeten šalolilm. Prijatelji pouka in poštene filmske zabsve — vsi!
П Prijaieljski večer priredi drevi katoliška mladina. Vstop prosi. Začetek ob 8.
Naša zunanja trgovina
Iz pravkar objavljenih podatkov posnemamo, da je po bruseljski nomenklaturi iz 1. 1913 znašala naša zunanja trgovina (I. živina, II. hranila in pijače, III. airovine in polfabrikati, IV. končni proizvodi, V. drage kovine) vse v % vrednosti, v oklepajih podatki ra 1928:
uvoz
I,
II.
III,
IV.
V.
0.03 11.49 17.12 71.28 0.08
( 0.02) (13.05) 116.36) (70.51) ( 0.06)
IZVOZ
11.07	(13.77)
36.13	(25.96)
44.12	f50.28)
8.68	( 9.91)
Celie
36. OBČNI ZBOR SAVINJSKE PODRUŽNICE SPD V CELJU.
Ob zadovoljivi udeležbi se jo vršil v četrtek, 6. februarja, zvečer v klubovi sobi Celjskega doma 36. občni zbor Savinjske podružnice SPD. Vodil ga je nje načelnik sodni svetnik g. Tiller, ki je v uvodu pozdravil navzoče, posebej še društvenega nadzornika g. sod. svet. dr. Senjorja. Dalje je načelnik podal svoje poročilo o delovanju v pretek-lem poslovnem letu podružnice ter omenjal delo in napredovanje koče na Korošici.
Zanimivo je poročal jiodružnični tajnik gosp. učit. Žemljic: Članstvo podružnice stalno narašča. Tudi v preteklem letu je število članstva narastlo za 03 rednih članov, tako da šteje podružnica sedaj 743 redne člane, 67 ustanovnih in 1 častnega člana. Vsled nesoglasja med odborom in preglednikoma računov je odbor po lanskem občnem zboru podal ostavko, ki pa je bila preklicana, ker je naknadna natančnejša revizija priznala, da so računi v redu, vsled česar je odpadel za 14. maja 1920 že sklicani izredni občni zbor. — Odbor je imel skujmo 16 rednih sej. — Koča nn Korošici je po mnogih težavah dograjena in v glavnem tudi že opremljena. .Ie to enonadstropna iz kamna zidana stavba v višini 1910 m pod Ojstrico. Koča razpolaga z '22 posteljami ln 11 skupnimi ležišči. Država je k stavbi prispevala 10.000 Din. Pot skozi Robanov kot do te važne točke je v celoti dograjena ter opremljena z vsemi tehničnimi varovali kakor žico in klini in je skoro gotovo ena najskrbneje izdelanih planinskih poti pri nas. V divnem, tihem Robanovem kotu manjka sedaj le še koča ter je odbor že lani sondiral teren pri lastniku in je ujianje, da se bo posrečilo to vprašanje prej ali slej povoljno rešiti.
Pn Piskerniku se je napravil pod slapom Opalenkom v 1. 1929. nov bazen v velikosti štirikrat 6 metrov. Brv nad slapom Savinje, ki ga je voda znova odnesla, je nova, pot od iste do izvira Savinje znatno zboljšana in Frischaufov dom na Okrešlju popolnoma renoviran.
Obisk vseh koče je bil tudi letos zadovoljiv. Tnko zaznamuje Korošica 533, Frischaufov dom 505, Piskornikova koča s Tillerjevo 1954 obiskovalcev. V Mozirski koči jo vpisanih sicer le 271 obiskovalcev, vendar je bil obisk dejansko večji. Hauscnbichlerjeva koča ima 645 vpisanih posetni-kov, Celjska pa 1472.
Odbor je pridobil iz Ljubljane g. prof. Mlakarja, ki je v nabito polni dvorani Mestnega kina predaval o Matlerliornu. Zanimivo je, da sta čluna Savinjske podružnice SPD gg. Kopinšek in Gradi-šer prva Jugoslovana, ki sta brez vodnikov zajn-hala ta znameniti vrh.
Po poročilih blagajnika, ki je izkazal nad 800.000 prometa ter revizorjev se je še vršila volitev odbora ter je bilo sprejetih mnogo važnih sklepov za nadaljnji razvoj podružnice.
13 Jutri popoldne ponovijo Krokovci v Narodnem domu veaeloigro »Moč uniforme t.
li podatki kažejo, da smo eminenlno kmetijska država, v kateri pa dobiva vedno večjo važnost tudi izvoz sirovin: živina in hranila skupaj 47.20% (1928 49.73%), sirovine 44.12 (50.80%). Uvozne številke pa kažejo jasno, da uvažamo predvsem industrijske izdelke, 71.28%, toda tudi uvoz sirovin in polsirovin se veča radi naraščajoče industrializacije dežele.
Natančneje analizirajoč vrednosti vidimo:
Uvoz. Živina skoro ne pride v poštev, pač pu ji -našal lani uvoz hranil in pijač (kava, sol,
Zveza zavarovalnic kraljevine Jugoslavije (Savez osiguravajučih društava u kraljevini Jugoslaviji) je imela svojo plenarno sejo v Zagrebu, dne 29. in 30. jan. t. 1. Obravnavala so se važna vprašanja iu napravili dalekosežni sklepi, v svrho asanacije in konsolidacije celokupnega zavarovalstva. Istočasno sc je vršila volitev eksekutive in so bili izvoljeni v predsedstvo: za predsednika Gjuro Paunkovič, gen. ravnatelj Rosije-Fonsier v Belgradu; za podpredsednike: Mihovil Niltolič, gen. ravnatelj Croatie v Zagrebu in dr. Jogi p Derma-stia, gen. tajnik Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani.
Zadeva kočevske meslne hranilnice. Vprašanje kočevske mestne hranilnice, ki se vleče že tretje leto, je stopilo v tako fazo, da je morala uprava tega pupilarnega denarnega zavoda mestne občine Kočevje ustaviti vse nadaljnje izplačevanje in prositi za rešitev tega vprašanja odločitve banske uprave v Ljubljani. V zvezi s tem, je premoženjska uprava mesta Kočevja, ki je imetnica bogatih gozdov, ki jih je podaril I. 1471 nemški cesar Friderik III. občanom mesta Kočevje, kot nujno zainteresirana stranka pri vprašanju mestne hranilnice, izdelala spomenico, katero je s prošnjo vred poslala kabinetni pisarni Nj. Veličanstva kralia Aleksandra I. v Belgrad, eno pa v roke ministrskega predsednika geu. Petra Živkoviča. V spiomenici je obelodanjena zgodovina dela lega denarnega zavoda od
I.	1922 do danes. V prošnji na kralja prosi premoženjska uprava nujne rešitve lega vprašan;a. Za-
! deva mestne hranilnice v Kočevju, tega nekdaj tako
j cvetočega pupilarno-varnega denarnega zavoda, ki
I ima sedaj že na milijone Din pasiv, je predvsem zopet zadeva manjših vlagateljev, obrtnikov, malih kmetov in delavcev, ki bi bili s propadom tega zavoda hudo prizadeti, — B. V.
Trošarina. Belgraiska revija ^Narodno blagostanje« prinaša zanimive podatke o donosu državnih trošarin. Tako so znašali drž, dohodki od trošarine v 1. 1929 872.5 milj. Din napram 736.1 milj. v 1. 1928. To veliko povečanie donosa je pripisovati predvsem razširjenju trošarin na prejšnje srbiianske kraie. Tako ie dala lani trošAna na kavo 39.7 (1928 38.1) mili Din, na električne žarnice pa 12.8 (11.7) milj. Din, in to pri neizpreme-njenem področju; v razširjenem področju (s 15. aprilom 1929) pa so dale drž. trošarine na vino 76.5 (31.8) mili, na žganie pa 42.4 (17.3) milj. — Poraba trošarinskih predmetov (po istem viru) je lani znašala: sladkor 102.044 (89.760) ton, bencin 16.275 (19.526) ton. alkohola 4.265 4П0 (3 9"6.297) hektoliterskih stopinj in piva 500.427 (524.849) hI; pri pivu izhaja znižanje zaradi izpremenjenega načina plačevanja iste.
Viničarski tečaj v Pekrah. Uprava banske trt-nice in drevesnice v Pekrah, pošta Limbuš pri Mariboru, obvešča tem potom vse interesente, da se začne z dne 1. marca 1930 pri imenovanem zavodu četrti, 9 mesečni viničarski tečaj, v katerega se sprejme 12 mladenčiev. Pouk je v prvi vrsti praktičen in le v toliko tudi teoretičen, v kolikor je to za boljše razumevanje vsacega posameznega opravila v posameznih kulturah neobhodno potrebno. Gojenci dobe prosto stanovanje, brezplačno kmečko hrano in mesečno рк> 100 Din za pranje jierila in nabavo potrebnih učil. V tečaj se sprejmejo viničarski in kmečki sinovi, ki so stari najmanj 16 let, dovolj razviti in močni za opravljanje vseh opravil na zavodovem posestvu. Tako opremljene prošnje naj prosilci osebno izroče zgoraj navedenemu upra-viteljstvu najkasneje do dne 25. februarja 1930. O sprejemu v tečaj bodo prosilci takoj obveščeni. Tečajniki dobe ob zaključku tečaja izpričevala o doseženi sposobnosti v vinogradništvu, sadjarstvu in kletarstvu.
Bilanca vžigalične industrije. Uprava tovarne vžigalic v Osjeku izkazuje za 1929 pri glavnici
II.250	upnikih 1.4 (1.3) in investicijah 16.1 (16.1) in čistega dobička 3.0 (3.2) milj. Din. Novovrbaška tvornica vžigalic, katere večina delnic se nahaja v rokah Drave, pa ima pri glavnici 0.7 (0.7) upnikih 0.8 (0.5) in investicijah 1.4 (1.4) milj. čistega dobička 33.347 (36.735) Din. — Slavonska agrarna hranilnica, ki notira tudi na zagrebški borzi, izkazuje za 1929 vlog 11.3 (11.3) milj., upnikov pa 1.5 (0.8) milj. čisti dobiček znaša 0.55 (0.44) milj. in se bo radi tega dividende povečala za pol ali 1% (za 1928 7% = 3.50 Din.)
Povečanje naš4 W'fovinske mornarice. Jadranska plovidba na Sušaku bo gradila dva nova parnika tipa Makarska (226 bruto ton).
Znižanje diskonta v Angliji. Bank ol Eng-land je znižala diskont od 5 na 4'A%.
Posojilo tvrdke Siemens-Halske Te dni je vzbudilo mnogo pozornosti novo posojilo tvrdke Siemens-Halske, ki je zanimivo radi tega, ker se kombinira v njem delnica in obveznica. Gre za izdajo obligacij za 25 milijonov dolarjev (emisijski tečaj znaša 233%, amortizira pa se v 100 letih al pari. Da se kompenzira event. izguba iz amortizacije, bo obvezinčar dobil iste obresti kot delničar (sedaj 14% že 10 let sem). Realna obrestna mera znaša torej 6%, možno pa je zvišanje obre-slovanja, če gredo posli dobro. Originalnost tega posojila je v tem, da kombinira obligacijo in delnico dajoč navadnemu upniškemu papirju možnost udeležbe na riziku in dobičku.
Ameriške velebanke. Pri 100 največjih ameriških bankah so lani vloge narasle od 20.65 na 21.84 miljarde dolarjev. Največje banke so imele lani vlog (v milijonih dolarjev, v oklepajih podatki za 1. 1928): National City Bank 1.649 (1.349), Gua-ranty Trust 1.309 (842); Chase National 1.248 (1.126), Bank of Italy 893 (698), Continent Illinois Bank 878 (536), Fquitable Trust 765 (530), Irvine Trust 660 (734), Bankerst Trust 606 (.584). Central Ilannover Bank 598 (297), Securitv-First National Bank 541 (264) in First National Bank of Boston 522 (351),
riž, sadje itd. samo 872.7 milj. Din napram 1022Л milj. v I. 1928 in 861.5 milj. v 1. 1927. Stalno naraščanje beleži uvoz sirovin (predvsem za tekstilno industrijo (1. 1927 je znašal 1.243.9, 1. 1928 1.281.7 in lani ie 1.300 milj. Din. Uvoz fabrikatov je konstanten, narašča le po konjunkturi: 1927 je znašal 5.170.1, 1928 5.524.8, lani 5.413.2 milj. Din. Uvoz zlata, srebra in dragih kovin je lani dosegel komaj 6.3 inilj. Din (1928 5.1, 1927 9.6 milj.).
Izvoz. V našem izvozu igra važno vlogo živa živina, katere izvoz pa stalno nazaduje: lani je nazadoval od 887.1 na 877.1, predlanskim pa od 1.138.4 na 887.1 milj. Din. Lani izkazuje radi dobre žetve velik dvig izvoz hranil in pijač: od 1.672.7 na 2,861.7 milj. Din, v 1. 1928 pa je napram 1927 nazadoval od 2.012.8 na 1.672.7 milj. Stalno naraščanje pa beležita (ker sta neodvisna od vremenskih prilik) izvoz sirovin in polizdelkov kakor tudi fabrikatov. Izvoz sirovin (največ les in rude) je I. 1928 narastel na 3.240.3 (od 2.658.1) milj., lani pa je dosegel že 3.495.3 milj. Ravno lako je izvoz fabrikatov narastel od 590.9 milj. v 1. 1927 na 644,4 milj. v 1. 1928 in na 687.3 milj. Din v 1. 1929.
Borza
Dne 7. februarja 1930.
DENAR
Tudi danes so devizni tečaji napram včeraj nazadovali Do zaključkov je prišlo samo v devizah Dunaj, Praga in Trsi, v zadnji devizi je bilo zaključeno privatno blago.
Ljubljana (v oklep, zaklj. teč.). Amsterdam 2279 bi., Berlin 1356 b!., Bruselj 791.02 bl„ Budimpešta 992.61 bl„ Curih 1.095.90 bi., Duna» 797.68—800.68 (799.18), London 276.19 bl„ New york 56.65 bi., Pariz 222.63 bi., Praga 167.60 do 168.40 (168), Trst 296.15—298.15 (297.15).
Zagreb. Amsterdam 2276—22«2, Berlin 1354.50 do 1357.50, Bruselj 791.02 bl„ Budimpešta 991.11— 994.11, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 797.68 do 800.68, London 275.79-276.50, Newyork 56.55 do 56.75, Pariz 222.63—223.63, Praga 167.60—168.40, Trst 290.17—298.17.
Belgrad. Berlin 1354.50— 1357.50, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 797.68—800.68, London 275.79—276.50, Newyork 56.55—56.75, Pariz 221.6: do 223.63, Praga 167.60—168.40, Milan 296.21 do 298 21
Čurih. Belgrad 9.1275, Amsterdam 207.925. Atene 6.71, Berlin 123.74, Bruselj 72.20, Budim pešta 90.55, Bukarešta 8.08, Carigrad 2.40, Dunaj 72.91, London 25.19875, Madrid 67.60, Newyorl 517.90, Pariz 20.315, Praga 15.325, Sofija 3.745, Trst 27.12, Koj^enhaççn 138.50, Varšava 58.075. Stockholm 139.—, Oslo 138.35, Helsingfors 13.025
VREDNOSTNI PAPIRJI
Ljubljana. Celjska pos. 170 den., Ljublj. kred. 125 den., Praštediona 925 den., Kred. zavod 170 den., Vevče 132 den., Stavbna 50 den., Šešir 105, Kranj. ind. 232 den., Ruše 250—260.
Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 417 den., kasa 417.50—418 (417.50), termini: II. 413—413.50 (414), III. 413.50—415 (414.50—415), 8% Blair. pos. 90—90.50 (90), 7% Blair. pos. 79.75—80.75, 7% inv. pos. 80—82 agrari 50—53. — Bančni pap.: Union 204—205 (204), Poljo 65 den., Hrv. 50 den., Kred. 101—105, Jugo 86.50—88, L). Kr. 125 den., Medjun. 59.50 den., Nar. 8600—8700, Prašted. 925 do 930, Srpska 162 den., Zem. 135—138, Ravna gora 75 den., Katol. 34 den., Etna 164 den. — Ind. pap.: Guttmann 185—190, Slaveks 88—89, Danica 110—118, Drava 305 den., Sečerana 392.50 do 395, Oej. l|ev. 180—210, Brod. vag. 120—125, Union 150—170, Isis 20 den., Ragusea 395 den., Trbovlje 485—495, Vevče 125 den., Nar. šum. 40 bi., Piv. Sar. 160 den., Našice 1650 bi., Split Cement 600 den., Bečkerek, šeč. 1000 den., Nar. mlin. 20 den,, Oceania 180 den., Jadran 520 den
Belgrad. Narodna banka 8620, 7% inv pos. 82.75—83.25, agrari 51.50—52.50, voj. Skoda 415 50 do 416.50 (412—418), II. 414 (600), Srečke Rdeče-ga križa 85.
Dunaj. Don. sav. jadr. 96.65, Wiener Bank-verein 21.15, Creditanstalt 51, Escompteges. 171.20. Aussiger Chemische 424, Mundus 179.75, Alpine ■36.80, Trboveljska 60.35, Kranj. ind. 30, Leykair 6.40, Rima Murany 107.30.
žito
Na vseh svetovnih žitnih tržiščih je tendenca dosti prijaznejša in ludi pri nas je položaj z.t pšenico čvrst. Ponudbe boljših' kvalitet pšenice skoro sploh ni mogoče dobili, dočim se ponuja na slabših postajah slabše blago po dosli visokih cenah. — V koruzi je položaj neizpremenjen. Povpraševanje po blagu je dokaj živahno. — V ostalem ni beležiti nikakih izprememb.
Ljubljana (vse samo ponudbe, slov. post., plač. 30 dni, dob. prompt): pšenica bč. 80 kg 2% ml. tar. 265—267.50, bč. 78 kg 262.50—265, bč. 77 kg 255—257.50, rž 72—73 kg 2% ml. tar. 207.50 do 210, koruza umetno suš. ml. tar. 180—182.50, nav. vozn. 185—187.50, času prim. suha kval. gar. 157.50—160, ječmen bč. oz. 66—67 kg 180—190, 63—64 kg 170—175, oves nav. vozn. 205—210, moka »Og« fko Ljubljana vag. bi. plač. po prejemu 410—415.
Novi Sad. Nolacije so neizpremenjene.
Sombor. Pšenica bč. Tisa šiep pr. 215-220, bč. okolica Sombor 77 kg 210—215, bč okolica Sombor 78 kg 212—217K; sretnska žel. pr. 205— 210; slav. žel. pr. 202'/d—207H; ban. Dunav, Bega šlep pr., ban. Bega kanal pr. 207—212X-. — Oves: bački žel. pr. 137'/j— 142)4; sremski, slav. 140— 145. — Ječmen: bački 63/04 kg 120—125; bački letni 65/66 kg 135-140, bar. 66/67 kg 150-160. Koruz? bačka, zrna 100-105; bč, marc 105-110; bč. april, maj, bačka, posušena 115—120. — Fižol: bački 340 dc 360; bački, beli izbrani 360—370; bački, mešani 230—250. — Moka: sremska, baška. Ogg 350—360; Og 345—355 ; 2. 320-330 ; 5. 260—270 ; 6. 190—200: 7. 150-160; 8. 105-115. — Otrobi: neizpretne-njeni. Tendenca: neizpremenjena. Promet: 233 vagonov.
Budimpešta. Tendenca trdna. Promet: srednji — Pšenica: marc: 23.06, 23.27, zaklj. 23.23 23.24; maj: 23.96, 24.18, zakl. 24.13—24 14; oktober: 23.35 23.59, zaklj. 23 59—23.60. — Rž: marec: 12 63, 13.12, zaklj 13.01—13.02; maj: 13.48. 13.73, zaklj. 13.80—13.82; oktober: 15.30, zaklj. 15.30—15.35, -Koruza: maj: 14.10, 14.16; zaklj. 14.15—14.16; julij: 14.64, 14.72. zaklj. 14.08—14.69; transit maj: 13.20, 13.30, zaklj. 13.16-13.20.
Živina
Mariborski sejem. Na svinjski sejem dne 7. t. m. je bilo pripeljanih 140 svinj; cene so bile sledeče: Mladi prašiči 7—9 lednov slari, komad 280— 350 Din: .3—Jtnesece slari 380—450 Din; 5 7 :nc secev 480—550 Din; 8—10 mesecev 650- 850 Din: I leto stari 1100—1200 Din; I kg žive teže 10 do 12 50 Din: 1 kg mrtve teže 17—18 Din. Prodane so bile 103 svinje.
slovenskih goric
rti. Ilj, 3. februarja.
Ko, ta je pa ilobra!
Vsepovsod po cestah in ulicah jc ležala mehka bela snežena plast. Kaj ne bos -začuden obstal, — saj sinoči niti dišalo ni po snegu! Na, zdaj pa kar naenkrat, nepričakovano, tako rekoč prepozno, kol nalašč, po sili. Tekom noči jo bil sneg docela pokril meslne nliee, razgrnil se je po strehah in se nakopičil na vseli telefonskih in brzojavnih žicah, da so pod težo mehkega snega visele močno u|>ognjene nad cesto iu nad strehami.
Letošnja zima menda brije norce i/, nas. Najprej so nam napovedovali hud mraz, da bo pokalo in škripalo; ljudje so se v skrbeh založili z drvmi iu premogom, da jih huda zima in strašen mraz ne zaloti nepripravljeno ko lani. Na, mraza pa nič! In niti snega nič, še za našo vrle smučarje ne.
Na, zda j pa vslaneS tam v Mariboru, stopiš na ulico, pa sneg, vsepovsod sneg. In še kar naletava, še kar naletava: droben, gost...
Mi naj se vsled tega snega skesam? Ali naj zato ne grem, kamor sem namenjen: v Slovenske gorice? No, saj ne bo sile!
Kmalu je vlak potegnil iz Maribora in se prelit mimo sneženih polj in vrtov ter skozi Lajter-šperški tunel do Pesnice.
Nikdar še nisem bil hodil tam okoli. Kam naj -e obrnem? Pa vidim deklico, ki se požene s'postaje v sneg:
Kje se pride v Jarenino? _
Kar tamle, za progo in če/., poleni pu naravnost čez hrib.
l>a je daleč?
0 ne! Dobre Iričelrl ure. /.daj v tem vremenu morda eno uro.
No, hvala! Va pojdimo.
Spustil sem se v pot '/.a progo, kakor mi je pokazala deklica. Obupal sem koj v začetku. Saj to ni cesta, to ni niti steza, to je morje blata, brozge, snega, lil po tej poli celo uro? Ta bo pa lepa.
Stopil sem čez progo v breg; strmo navkreber -e je spenjala pot. Bila je lo široka poljska pot, vila -e je naravnost v goro. Na obeh straneh so bili travniki. njive, vse pod snegom, vse izravnano.
Pot je bila izhojena. Srečaval sem tudi še ljudi, ki so hiteli iz Jarenine čez hrib na postajo v Pesnico k jutranjemu vlaku, ki se o pol osmih vrača iz Št. Ilja v Maribor. Spretno so sc izogibali ljudje največjega blata, delali so velike ovinke s reste v njivo ali I ravnik, vsepovsod so se tako poznale sveže stopinje v beli sneg.
Vrh hriba sem se spustil v ono stran, po neki shojeni stezi. Potem pa naprej in naprej. Sneg je naletaval neprestano, s pogledom nisem segel dalj, ko nekoliko metrov predse; sem in tja me je oblajal kakšen pes. stekel je nekoliko korakov za menoj in se potem vrnil k hiši; jaz pa sem ril dalje v sneg, tu in tam po izhojenih stopinjah, drugod kar i celo. vsepovsod pa po neskončnem blatu ...
»Koliko je še do Jarenine?«
Kar hitro sle tam. še tamle čez. Dobrih de--et minut.
Tako sem prašal parkrat in so mi odgovorili vedno enako. Spomnil sem se tiste znane, ki kroži o naših vrlih Črnogorcih: Idi ti bre ovako pa onako, pa češ doči pravo za jedan sat i oholio! Ampak tistega roholio ni zlepa konec.
Stopal sem torej neprestano naprej. Zdaj navkreber, zdaj navzgor, pa spet navkreber, pa spet navzdol; pa še enkrat navkreber, pa še enkrat navzdol — in sploh menda ne bo konca. In vsepovsod blato, grozno blato, da se vdirajo čevlji do gležnjev, da sem obrizgau že do kolen, da se le komaj poganjam naprej v sveži sneg, ki še kar naprej naletava. Imenitna pot sicer, na svoj način romantična; Llovek jo res ne more doživeti vsak dan in kjerkoli.
To so Slovenske gorice, naše blatne, zdaj v zimi bele Slovenske gorice.
Našel sem bil končno Jarenino in sem se vračal po isti poti. Drugega izhoda ni. Cesta, vsaj po imenu državna cesla res pelje skozi Jarenino, toda prideš p« nJi ali v Št. Ilj ali ea k Sv. Lenartu, — nikakor pa ne kam k bližnji postaji, da bi se mogel vrniti v Maribor.
Petem Št. Ilj. Naša zadnja, obmejna postaja. Točka, kjer se je bil nemški klin po vsej sili hotel zajesti v slovensko telo in ljudstvo, da-bi prodrl lalje v deželo. Postojanka našega narodnega - leva:, boritelja za pravice in za svobodo svojega naroda, duhovnega svetnika Vračka. Več ko dve desetletji ju mož stal ko skala na tej točki, boril se je z vsemi sredstvi, bodril, vzgajal naše slovenske ljudi, krepil njih narodno zavest in jih branil pred nemškimi napadi. Tako je zidal zid, ki je polagoma nastal močan in je močno zadržal prodiranje Nemcev pro'i morju. Št. Ilj je ostal slovenski, bil jc tudi potem rešen in postal svoboden na svoji slovenski zemlji.
Našel sem gospoda svetnika nekam potrtega. Kol bi bilo v njegovi duši vse jokalo, kot bi mu neznana teža ležala na prsih in ga morila, stiskala.
»Kaj Vam je. gospod svetnik?«
j-Ah nič, nič...«
Toda vendar, saj to ni i/, nič?
Pomislite in sodile: pet in dvajset let „sem tu, dva rodova sta zrastla Ia čas v šl. Ilju; hude boje smo bili z Nemci, zapirali so me, obesili so me hoteli v Gradcu zaradi srbofilstva. Bil sem se za to zemljo, kupoval sem posestva, neštetokrat sem bil rubljen, ker nisem imel denarja, dn bi bil kupljeno plačal, — kupil pa sem zemljo zato, da sem jo rešil domovini, da jo niso pokupili Nemci, ki so se r. vso silo naseljevali po teli krajih. Od hiše do hiše sem hodil, navduševal sein ljudi za Jugoslavijo, bil sem prvi, ki sem v št. Ilju sprejemal in pogoščeval srbsko oficirje, neprestano sem govoril po taborih, po shodih, ljudem vsakemu posebej: to je naša domovina, to je za nas svoboda! Bil sem obsovražen od mnogih, v stalni nevarnosti za življenje, nakopal sem si bolezen, uničil sem si vse živce, oh pa pustimo ... Zdaj pn delam pokoro, pokoro za vsa dobra «lela, za vso borbo, zn ves napor, zato. ker sem hitel in pomagal, ko se jc naša država rodila in vstajaln v prvih bolečinah. Takrat ni bilo nikogar, ki bi mi pomagal, nihče ni zinil dobre besede, zdaj pa so vstali preroki in so znašli ludi za moje delo jwsebno sodbo ...«
»In kaj je zdaj, gospod svetnik?:
»Utrujen in žalosten sem do smrti; premišljujem, kako resničen je preirovor: Nehvnlcžnost jo plačilo sveta !î
Saj to ni mogoče. To je neverjetno. Kako more pasti na Vas senca nezaupanja?-:
»Ko bi jaz vedel, kako in zakaj! So na svetu ljudje, ki veliko vedo in veliko vidijo; so spet taki. ki veliko pretrpe in veliko prenesejo; končno pa so tudi takšni, ki nič nc vidijo in nič ne slišijo, pa vendarle mnogo vedo: dostikrat celo tisto, kar sc ni nikdar zgodilo...
Stvar jc vendar jasna in jaz sem prepričan, da boste tudi to preživeli; sem dalje globoko prepričan, da ste še vedno in prav tako navdušen Slovenec in Jugoslovan, kot Vas vsa Slovenija pozna izza njenih najtemnejših dni svoje zgodovine Tu borbe za to državo.
Stopila sva še v breg k gospodu Thalerju. Navdušen rodoljub, rodom i/. Železnikov na Kranjskem. Že več desetletij jo tu, ima svoje vinograde je tako rekoč kralj vinskih goric. Njegovo posestvo je pravcata graščina; on sam dobričinu, gostoljuben na vso moč. Saj ima dan ua dan goste z vseh koncev sveta, vsakemu z enako ljubeznijo streže in ga gosti. Njegov« klel je obilno založena, par litrov so komaj kaj pozna v sodu
Par uric smo sc kar prijetno imeli. Dobrosrčna oskrbnica je skrbela zu dober j>rigrizek. vneto je seveda nosila na mizo tudi dobro letošnjo kapljico. Čas je hitro mineval, zunaj jo nastajal mrak. V d: lino je bilo precej daleč, nu postajo še dlje, pot pa da se Bog usmili. Zat<- •no se ločili prej kot bi se sicer radi.
Pa še kaj pridite, pa pozdravite vse Kranjce! Bom, boni... Lahko noč, nn svidenje!-.-še sem hodil potom križem kraženi po tistih krajih: čez hrib in dol in po blatnih jarkih k Spodnji Sv. Kungoli, kjer je majhna cerkev, pa sami vinogradi krog nje; kjer se nič posebnega ne dogaja in teče domačinom čas kot bi ga z oljem mazal. Zdajle počivajo, poleti se ukvarjajo v. vinogradi, tudi s poljem, kdor ga ima. V zadnjih lotili se sem gori hudo naseljujejo Hrvati iz Bosne in Dalmacije. V tei fari je že nekoliko družin, ludi po sosednjih laran tako. Domača zemlja jih ne preživi; pusto jo ali prodajo ;n pridejo sem gor; tu kupijo in poskušajo živeti; niso pa vajeni tega življenja in tc zemlje, ki drugače rodi in zahteva ludi drugačno nego.
Trdo uro hoda in ste v Gornji Sv. Kungoti. Tam župnikujo gospod Magdič, ki so ga napodili iz Istre fašisti in jim je dvakrat komaj ušel. da mu niso vsilili ricinusa... To so vam posebne zgodbe, ki jih ve živahni gospod; so zgodbe slovenskega duhovnika prvič,in so drugič zgodbe trpljenja slovenskega naroda pod Italijo. ■ Ali bodo zdržali lam čez?. Jaz verujem v liste ljudi. To vam je dobro, verno in pridno ljudstvo. O Istra moja! Pol vasi se je zbralo in me spremilo na kolodvor, ko sem moral proč; vsi so pokleknili in so prosili, naj jih še enkrat blagoslovim... Storil sem. Ubogi ljudje so klečali tam, dvigali roke in jokali, fašisti pa so me priganjali in podili proč, v vlak, k odhodu... Oni tam venuejo v odrešenje, zaupajo v Jugoslavijo.-* Zaaj je gospod Magdič že nekaj let župnik v tem kraju, na eni najtežjih župnii na severni naši meji. V Kungoti so Nemci pred vojno osredotočili svoje delovanje in agitacijo; njihova društva so kupovala posestva in jih prodajala ali dajala zastonj nemškim priseljencem; to se je godilo v vsej okolici, na vsej črti prav za prav, kolikor daleč se stika naš slovenski rod z nemškim ; po vsej sili so Nemci hoteli čini prej in na vsak način k morju; sam Bog ve, kaj bi so bilo zgodilo, da lii bilo vojne ali če bi se bila ista končala drugače...
Zdaj se Gornja Sv. Kungota hudo presnavlja. Imajo prosvetno društvo, majhen, skromen društveni dom, oderček in pod njim v nekakšni kleti garderobo in shrambo za kulise in kar je pač še treba. Pa gre. Ljudje hodijo k igram iz mnogih sosednih l'ara; Gor. Sv. Kungota je tako .spet postala središče delovanja, zdaj slovensko katoliško prosvetnega. Gospod župnik sam vodi igre, režirn, slika kulise, riše plakate in jih razpošilja po vsej okolici. Celo goro teh originalnih, spretno risanih plakatov že hrani župnik na omari v svoji pisarni; za spomin bodo. pravi; kadar bo treba, jih bom dal na razstavo; so tile plakati priča pridnega snovanja in udejstvovanja vse fare gornjekungolske; so dokaz potrebe društva na tej točki naše severne meje in so tudi dokaz zavednosti slovenskih ljudi in njih žejanja po kulturi, prosveti in pošteni zabavi. Le žal, da društvo nima zadostnih denarnih sredstev, potem bi se lahko storilo še mnogo več.
Ko človek hodi tako-le po teh krajih in spoznava ljudi, njih miselnost, pridnost, življenje; ko vidi, kako se kateri izmed njih ali med njimi z vso silo, voljo in ljubeznijo trudi za njh duhovno kulturo, za moralično vzgojo — in kako težke so na drugi strani prilike za takšno udejslvovanje ju kolike so zapreke na vseh straneh, ledaj šele z vso grozo spozna:
Premalo, vse premalo se mi brigamo "za našo severno mejo. ki še ni tako trdna in narodno zavedna, kakor bi bilo lo potrebno!	F. Strah.
Še nekaj o Slrbskem Plesu
V športnih krogih je običaj, da se vsaka afera, pa bodisi še takšna, obravnava izključno le s sporl-; nega stališča. In končno je zadeva Vodišek tudi sa-| ino športna.
Avstrijci, ki so najbolj prizadeli, pišejo in konsta tirajo lojalno, da Vodišek ni edini krivec. Dejanje Vodiška, ki ima veliko zaslug za razvoj našega športa, je vse obsodbe vredno. Zlasti še, ker se s takimi dejanji utegne močno škodovati vsemu športu. In to v dobi. ko vsi ■/. vsemi silami delujemo na popularizaciji športa.
Iiavno lako, kakor je vso obsodbe vredno "dejanje Vodiška, je obsoditi denunciranje ua službenem mestu in poskus, vzeti Vodišku kruh. V celi aferi jo menda to največja podlost. Kajti pisec
I Občni zbor ljubljanske bazenske pod zveze
V četrtek zvečer so je vršil občni zbor Ila--/.cua-podzvoze. Za lo zborovanje je nastal radi slabega tolmačenja sklopov na zborovanju zveze spor. Zveza je zahtevala sklicanje ustanovnega zborovanja Zapadno jiodzveze. Policija pa ni dovolila, da bi se lo zborovanje vršilo, ker še niso pravila potrjena. da, menda še niso niti izdelana. Zato je pa imela j>odzveza s^oje zborovanje, ki je poteklo mirno in v popolnem skladu. Ako bi sodili po drža-uju delegatov, je precoj izgledov, da se bo pričelo končno ludi v tej panogi delati. Soglasno je bilu izvoljena naslednja uprava: predsednik dr. Muyer, I. podpredsednik Kroflova, II. podpreds. šneler, I. tajnik Ruplova., II. tajnik Pošl, blagajnik Kušar, tehnični referent Italtezar; v odbor: Svetličeva, prof. Jelenčeva, Bucik, Samuda (Ptuj), dr. Stamol (Maribor), Kovačič (Zagreb); revizorji: Šaplja. Ra-bič. Pavličeva.
Čim pa potrdijo oblasti j>ravila o delokrogu podzveze, kakršna so bila sklenjena na zadnjem zborovanju zveze, prestane jioslovati ljubljanska podzveza, na njegovo mesto bo pa stopila Zapadli» podzveza s povečanim teritorijem.
NMIsKA ŠTAFETNA TEKMA V
DOYJE-MOJSTRAM.
Smučarski klub Dovje - Mojstrana opozarja smuško klube na velezanimivo smuško štafetno tekmo (medklubsko), katera se vrši v nedeljo dne il. îebr. t. I. v Mojstarni. Ta tekma prednjači pred drugimi tekmami s tem, da se pri štafetnem tekmovanju no pokaže moč posameznega tekmovalca, temveč moč celotnega dotičnega kluba.
Štafeta sestoji iz -I tekmovalcev in prevozi vsaki tekmovalec G km isto progo. Start in cilj je v Mojstrani.
Dosedaj je prijavljenih že vefc klubov in je pričakovali precejšnje udeležbe, ker je čas prijave do pol ure pred startom. Start ob 8.
Klub-prireditelj je določil zmagovalcu štafele lepo darilo v trajno last (krasen bokal). Poleg tega prejmeta prva dva, ki dosežeta najboljši čas. priznanice.
Snežne razmere so jako dobre, osobito, ker že dva dni po malem sneži in sicer suh sneg, in bo najbrže do nedelje skakalnica tudi uporabna. Tudi bo dana tekmovalcem prilika, da sc- lahko udeleže popoldan treninga smuških skokov v Kranjski gori, ker bo tekma zaključena že prilično ob tO.
I. SWK MARIBOR : SK ILIRIJA.
Radi lepega vremena, izgleda, da se bo letos nogometna sezona že zgodaj pričela. Kakor vedno, otvori tudi letos Ilirija sezono, vedoč, da prijatelji nogometa komaj čakajo tekem na zelenem polju, j Gost iz Maribora nam je prav dobro znan. Posebno nam ugaja njegova lepa kombinacijska igra in i'airnesa, zaradi česar so si povsem upravičeno pridobili simpatije Ljubljančanov. Ilirija jo imela z moštvom Maribora vedno dosti opravka, bil je to zanjo trd oreh. preko katerega ni šla vedno gladka pot. Tudi v nedeljski tekmi je pričakovati napete borbe, kjer bo najbrže odločila boljša kondicija. Zadnji dnevi so obema moštvoma omogočili trai-ning tako. da ne bodeta nastopila povsem nepripravljena. Pričetek tekme je določen za pol 10. V predtekmi igra Slovan z rezervo Ilirije, pričetek •ob 14.
VREMENSKO POROČILO ZA ŠPORTNIKE.
Jugoslovanska zimsko-sportna zveza je izdala danes tole vremensko poročilo:
Koča v Planici: 30 cm snega na podlagi, jasno, smuka idealna;
Kranjska gora: 3° C, oblačno, sneži, 30 cm pršiča;
Dovje-Mojstrana: —5° C. sneži, na podlagi 30 cm suhega pršiča. smuka idealna, skakalnica in sankališče uporabno;
Jesenice: —1.5° C, oblačno, sneži, smuka manj ugodna;
Bled: —4° C, jasno, snega na podlagi 4 cm, smuka manj ugodna;
Bohinj: 0° C, sneži, na podlagi 15 cm snega, smuka ugodna, mala skakalnica uporabna;
Mrzli Studenec: -—15" C, jasno. 30 cm snega, smuka dobra;
Tržič: -1-3" C, dežuje;
Krvavec: mnogo snega, smuka idealna, še sneži;
Sv. Križ pod Golico: 15 cm snega, smuka dobra, še sneži.
Smučarska koča v Planici 1108 in. Snežne razmere idealne. Na 20 cm starega snega zap-dlo 30 cm suhega suega. Smuka nadvse idealna. Izgledi za nedeljo jako ugodni. — Oskrbnik.
Potrt globoke žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je moj iskreno ljubljeni dobrotnik in posinoviteli, gospod
Anton Petin
posestnik in trgovec т Rušah, odlikovan z redom sv. Sare V. rarr.
dne 7. februarja 1930 ob pol 11 dopoldne po daljši mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, v 69. letu starosti, mirno zaspal v Gospodu.
Pogreb blagega pokojnika bo v nedeljo, dne 9. februarja ob 3 popoldne iz hiše žalosti v Rušah št. 24, na domače pokopališče.
Ruše, dne 7. februarja 1930.
Ivan Kupčič-Petin,
nrefpkt v dijaškem semenišču, posinovljenec.
teh anonimnih pisem tako na Dunaj, kukor luill na železniško direkcijo se v polni meri zaveda, knj dela. Nasprotno se pa Vodišek, v kolikor ga jioznamo, ni zavedal posledic, ki so nastale radi njegovega nepremišljenega dejanja
Da v tej aferi ni kriva Jugoslovanska zimska športna zveza, so Dunajčani takoj ugotovili. Zato ne moremo razumeti, da se je v nekem listu napadlo s težkimi očitki zvezo Postopanje zvezo jo bilo popolnoma korektno, če pa ni stvar javila v javnost, je storila pravilno. S športnega stališča bi bilo veliko bolje, da bi se afera uredila na drug način. Poudarjamo s športnega stališča, kajti ta afera lahko škoduje največ športu samemu.
To konetatirati smo smatrali za potrebno.
Iz klubov
Plavalna sekcija SK Ilirije. Opozarjani vst aktivne članice in člane, dn se sigurno udeleže strogo obveznega zdravniškega pregleda, ki sc vrši zn gospode v soboto due 8. I. m. ob 15 in za dame v ponedeljek dne 10. t. ni. ob Iti v zimskem kopališču. — Načelnik,
SK Ilirija (bazenska sekcija). Danes popoldne ob IG strogo obvezen bazenski in lahkoatletski trening za vso igralke. Jutri dopoldne ob 11 trening tekma dveh družin. Sledeče igralke imajo biti točno ob 10.80 v garderobi: Hafner, Wohlfart, Reni, Petrič. Nada. Nilti, Stana I. Rupel. Vida, Valči, Darinka, Stana II, Zita, Sina in Ruša. Prosim točno in sigurno. — Nač. sekcije.
SK Rakovnik. V nedeljo 9. I. i», bo ob 10 redno športno predavanje, ki ga bo imel g. Betetto; jiredaval bo o kombinacijski igri Za vse člane obvezno. — Po predavanju se vrši seja ožjega odbora. — Tajnik.
s patent, odpiračem
davno priznana krema za čevlje
V 5 barvah. Za čevlje v vseh modnih barvah bela SCHMOLLPASTA
Ljubljansko gledališče
Drama:
Začetek ob 20 zvečer.
Sobota, 8. febr. ZA LIUBEZEN SO ZDRAVILA. Izven.
Nedelja. 9. febr. Ob 15 pop.: POGUMNI TONČEK, mladinska predst. Izven. — Ob 20: CVRČEK ZA PEČJO, ljudska predstava pri znižanih cenali. Izven.
Opera: Začetek ob pol 20 zvečer. Sobota. S. febr. GROFICA MARICA. Ljudska pred
stava pri znižanih cenah — Jzven. Nedelja, 9. febr. ob 15: RfGOLETTO. Gostuje ga. Tinka Vesel-Polla. Ljudska predstava pri zniž. cenah Izven. — Ob pol 20: T1ČAR, opereta. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Uprava Narod, gledališča v Ljubljani vljudno prosi, da vplačajo p n. abonenti februarski obrok najkasneje do 14. t. m.
Mariborsko gledališče
Sobota, 8. febr. ob 20: KROG S KREDO. Ljudsk«
predstava. Znižane cene. Nedelja. 9. febr. ob 15: LEPA PUSTOLOVŠČINA. Kuponi. Za deco neprimerno. — Ob 20: NETOPIR. Kuponi.
Iz društvenega živVen*a
Opozarjamo na komorni večer skladb Slavka Osterca, ki je eden najproduktivnejših komponistov sedanje dobe in je bil učenec moderne šole praškega konservatorija. V Ljubljani se že več let ndejstvuje kot učitelj kompozicije na državnem konservatoriju. Vzgojil je cel krog mladih nadebudnih skladateljev, kojili dela so se že parkrat javno in z največjim uspehom izvajrla na naših prireditvah. Koncertni program je izredno bogat, pa tudi zanimiv, saj v posameznih točkah nastopajo skupine instrumentov in niso običajne vsaj v tej sestavi ne na naših koncertih. Občinstvo vabimo na ta večer, ki je precej edini svoje vrste v našem koncertnem življenju. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. Koncert se vrši v ponedeljek, dno 10. t. ni., ob 20. uri v Filharmonični dvorani.
Ciril Debevec o »naši gledališki kritiki«. »Slavistični klube opozarja na predavanje dramskega režiserja g. Cirila Defcevca, ki so bo vršilo definitivno v nedeljo. 9 t. m., ob 10 dopo'dne v zbornični dvorani ljubljanske univerze. — Vstop jo prost. Po predavanju debata.
Realčno podporno društvo v Ljubljani ima svoj redili občni zbor dne 18. februarja 1930 ob 17. uri v zborovalnici državne realke v Ljubljani.
—	Odbor.
Podporno društvo za služkinje ima svoj redni občni zbor IG. februarja 1930, ob 3 popoldno v Jugoslovanski tiskarni. Članice ste obvezne priti
—	Tajnica.
Jezica. Kat. prosv. društvo priredi v soboto, dne 8. t. m. ob 8 zvečer v društvenem domu kino-predstavo »Divna zemlja Bali«. Film kaže krasne pokrajine ter zanimivosti in posebnosti prebivalcev te divne zemlje. Sodeluje lamburaški zbor.
Črnuče, Prosvetno društvo vprizori jutri ob 3 [»opoldne veseloigro >Utopljenca«.
Kranj. Francoski krožek ima svoj redni občni zbor dne 17. t. m. ob pol 17 v gimnaziji. Ker je na dnevnem redu tudi sprememba pravil, ki naj 01110 goči društvu uspešnejše in smotrenejše delovanje, je želeti, da se člani zbora zanesljivo udeležijo. Prosimo j» tudi vse prijatelje našega namena, da pristopijo k društvu iu se zbora udeležijo. Več iz okrožnic, ki krožijo med člani in med povabljenimi.
Cankar pn nas doma
Vsak ilan čitaiuo, kako si ultra Ivan Cankar pet v širni svet. Vsak dan ïilaino o njegovi slavi, o velikem navdušenju, s katerim sprejemajo veliki iu bogati narodi tega neprekosljlvega našega tvorca ter ga pozdravljajo ob boku velikanov svetovne književnosti. Ne strašijo so primerjati njegova dela z največjimi deli, z največjimi pomiki sveta...
Kako pa jo ž njim doma, pri nas, kjer so je rodil, pri nas, ki nam je poklanjal delo za delom, sad za sadom, ki ga imamo vsega, ki se nam je ves daroval? Kako ga cenimo in ljubimo pri nas doma?
To vprašanje nima prav nobene zveze s tako zvano krizo književnosti, ne s krizo občinstva, kajti občinstvo čila danes mnogo več kot kdaj prej, občinstvo požira v prevodih velikane tujih slovstev kakor nikdar poprej, občinstvo ima zanimanje za slovstvo in prazne marnje so jereniijade, češ, da je sodobni človek odumrl lepemu slovstvu — najboljši dokaz, du je to utvara, so javne knjižnice in njih statistiko I
Vprašanje moramo zastaviti povsem drugače: Ce je Cankar danes doma eden tistih pisateljev, ki jih najmanj čitanio — in to je žal prebridka resnica, kakor ni težko uganili in o čemer bomo povedali še besedo, dve — kaj je temu dejstvu vzrok?
O Božiču smo pričakovali desetega zvezka »Zbranih spisov« Ivana Cankarja v izdaji Nove Založbe. — Ni ga bilo. Zakaj? Ker so Zbrani spisi« lako slabo prodajajo, da založba ne zmore več rizika izdaje dveh zvezkov letno, kakor doslej, ko se je tolažila s tem, da bo morda le zanimanje večje ter je vsako lelo vlagala ogromne vsole v izdajo — in se je morala nazadnje le odločiti, dn omeji izdajanje na en sam zvezek letno. Neglede na to, da se s leni izdaja razvleče — seveda ne po krivdi založbe, ki je doprinesla itak dovolj žrtev — ua še enkrat daljšo dobo nego je bila preračunana, kar bi bilo po obsežnosti Zbranih spisov« naravnost strašna zamuda, nam nudi la vsega obžalovanja vredni korak založbe najboljši dokaz za to, da se Sloveuci presnelo ninlo zanimamo za Ivana Cankarja baš ob času, ko prodira zmagoslavno v svet!
Vprašali smo se, kaj da je temu dejstvu vzrok. Mnogo je prav za prav vzrokov, a eden se mi vidi glavni: pomanjkanje zmisla v širokih plasteh ljudstva za naše slovenske stvari vobče, pomanjkanje ljubezni do slovenstva in pa — strah pred kritiko tega pomanjkanja. Eno in drugo odvrača ljudi od Cankarja prav zalo, ker je Cankar v najvišji meri poznal naše stvari in ker jih je ljubil z najjačo ljubeznijo — ker je tudi neusmiljeno bičal in kritiziral vprav pomanjkanje pravega zmisla in prave ljubezni zanje, kakor nobeden drug pri nas
Ni dvoma, da je Cankar najbolj izrazito zrcalo vsega slovenstva, kar jih imamo — in najbolj popolno. S listo božjo niilosljo, ki je le najvišjim izbrancem podeljena, je pretehtal, iu s samim žarom svoje besede, svojo podobe ocenil in opredelil ves naš slovenski narod v poglavitnostlh in v podrobnostih. Skozi delo njegovega genija smo se spoznali, smo prav za prav zavest dobili o sebi, iz teme in tôposti nezavednega živolarjenja smo skozenj v življenje stopili, kajti on je bil, ki lias je po imenu poklical, ki nam je pokazal naše lastnosti, s prečudovito nezmotljivostjo nas izoblikoval — dobre in slabe, veliko in majhne, čiste in omadeževane — da smo se naposled ugledali, videli. Jiele kadar za-dobiš zavest o kaki stvari, je stvar postala živa in ti kot taka služi, j e. Tako se je zgodilo z nami in v največji meri s in o skozi Cankarja, kar s m o. In dokler nam ne pride večji, ne bomo več nego smo sedaj.
A Cankar je prestal biti senzacija dneva, prestale so kritike in polemike, ki so jih izzivala njegova dela, kadar so izhajala iz njega živega. Cankar je umrl in konec je tiste bikoborbe, ob kateri se je nevedni svet naslajal. Na njegovem grobu leži gora njegovih del. Leži in čas teče ter pušča na papirju, na platnu vezave, svojo sled: minljivost... Mi smo zadovoljni s tem in uživamo ob novih, dasi manjših in brezpoinenibnejših dnevnih bikoborbah... če si pa požellnio zares velikega pisatelja — ali se jih morda manjka po svetu?
No, in zakaj pa Cankarja ne? — saj so tudi njega sprejeli in počastili v svetni ...
To je pa zalo, ker nam je preblizu, ker vemo, du prav nas po imenu pokliče, kadar pokliče; ker vemo, da nas vidi, da o nas piše, da nas razgalja, nas biča... In lo je seveda puhlemu človeku malo všeč .. Ker je Cankar naša vest, smo zaklenili težke dveri in ključ vrgli v morje.
Ker imamo javno mnenje; ki je z vsem nezadovoljno, le samo s sabo ne — poslušamo rajši prijetno javno mnenje. Odrekli smo se vsem dobrinam, ki nam jih nudi samoniklo življenje, samostojno ravnanje, resnična svoboda in lastna moč ... Zato se skrivamo zn drugimi, igramo hinavsko komedijo, se hlinimo in zatajujemo — zaradi udobnosti, zaradi ljubega miru — da nam le ni treba poslušal i v o s t i !
Ivan Cankar je naša vesl!
Kako dolgo še lx> trkal zaman? Vse dotlej, dokler ga ne bomo slišali, vse dollej, dokler ne bomo prodrli vanj kakor je on prodrl v nas — vse dotlej bomo mrtvi, kakor je zdaj on na videz mrtev za nas.	s.
ditoriju posebna čuvstvn in ki gn ......... ...w.
lilo s poljubnim optičnim drtižljujem nu pla i. vtis nu obiskovalcu ne sme temeljiti v z
Filmska umetnost
Nekai m'^ti o kinu i ? gledališču
Kdo poseča danes kino in kdo gledališče? — I)an za dnem, vedno znova in povsod, pred očmi vseh se odigrava in vendar malokdo razmišlja o tem!
Pojdi k večerni predstavi. Koga najdeš v kinu? — Vsekakor množico najrazličnejših ljudi. Ljudi raznih slanov v različnem življenjskem položaju. Ne manjka revnih, zanemarjenih, preprostih, pa tudi ne gosposkih, po najnovejši modi ukrojenih. In lo često pestro pomešanih med seboj. Uradnika najdeš poleg delavca, brezposelnega poleg imovitega, starca poleg mladih zaljubljencev, umetnika poleg trgovca in lako dalje do nepreglednosti. — In nihče se ne zgraža nad tem, nikomur ne pride na misel, da bi se ne pomešal med pestro množico brez imena, nihče se ne čuti v tem onečaščenega radi svojega visokega slanu. Odkar kino obstoja, je bilo laku in današnjemu človeku je že samo po sebi umevno.
In vsak od teh ima do filma svoje zahteve, pričakuje od njega nečesa drugega, mnogokdaj do skrajnosti različnega. In vse to daje bistvene poteze tudi vsebini filma samega, saj je življenjsko vprašanje vsakega filma — število posetnikov.
Kako vse drugačno sliko nudi gledališče! — • Vse bolj enotno, enega kova, po enem vzorcu prikrojeno. Vkljub temu, da gledališče danes nima več prave zasidranosli, opore v višjih slojih, kakor jo je skozi stoletja imelo, je vendar ohranilo do danes lice meščanskega gledališča. In to je ludi vzrok, da tako pestre slike v posetnikili kakor kino ne nudi. Vse je nekam polikano, enolno. Človek v razdrapani obleki jc nemogoč. A tudi v stanovskem oziru ima gledališče mnogo enotnejši značaj, a zato tudi mnogo ožji krog posetnikov. Širokim plastem so odprte ljudske predstave, a še le, kakor so razmeroma redke, nikoli ne nudijo one pestre slike kakor kino-predslave d ah za dnom. Ljudskih predstav kino sploh ne pozna, ker je vsak film kulturna last vseli slojev in vseh stanov. Gledališče pa je bilo od nekdaj last višjih slojev. Znano je plemsko gledališče iz časov vsemogočnih dvorov, znano meščansko gledališče s svojim mogočnim razmahom in vendar tudi to z zaključenim krogom posetnikov. Vse to pn je zopet uplivalo na razvoj gledališke umetnosti same in ji vtisnilo v vsaki dobi značilne poteze. Mnogo tega je ohranilo gledališče še danes. Kino pa se je že v svojih početkih odprl vsakomur, kdor jo hotel videli njegove tajne. In tako ima — nasprotno — gledališče še danes svoje bolj ali manj zaključene kroge. Vendar jih je od teh danes mnogo takih, ki izmenoma prav tako posečajo ludi kino. Nasprotno pa izrazili pristaši filma le redko zajadrajo v gledališče. Odkod la pojav, o leni prihodnjič. — Vzrok leži v veliki meri v bistvu filma samega.	H B.
Сепш zvočni I Um ?
V tehniki timske industrije je pokazala Amerika svoj višek in Evropa je mogla z njo v tem oziru le počasi in stežka tekmovati. Obratno je že v prvih početkih, ko se je začel film razvijali na stopnjo prave unielnosli. Amerika pokazala, da v leni oziru Evropi ne more biti kos. Tako se je znova vrgla na tehnično stran filma in stopila pred svei 7. zvočnim filmotn. S leni je znova nadkrilila Evropo. Začela si .ie osvajati pristaše filma, a v Evropi bolj kol čudovita novost, kol senzacija. Evropski človek se s leni ni zadovoljil. Kakor svoj čas ob nemem filmu, tako se je ludi danes že začel spraševali po kakovosti, po vrednosti te novosti.
Mnogi pristaši filma so v Evropi zavzeli odklonilno stališče, dočim postaja Amerika bolj iu bolj odvisna od zvočnega filma.
lahko zveže-lat-
nu. Vtis na obiskovalcu ne sme temeljiti v /u-poreč nosti predvajanih odlomkov, uiiipuk nu njih koli/i juh. Obo je — slika in ton — stvorita iiekuj tretjega : konflikt, ki se ne nulniju \ nobeni od sestav in. Če nu primer gledalec zre na platnu imiter, ki sedi s prti/uiniu rokiunu -njen odrasli sin jc pred krni kini umrl — in hkrati čuje jok detetu — je to čuvstveni ilinŽ-Ijuj. po katerem (lojalne /a materinski instinkt značilno občutje: du je sin predvsem od nje rojeno dete?
I ore j ne optičuo-to nu lilo pred vu ju nje dogodkov, temveč razumno, sinotreno, /miselno kombiniranje različnih elementov bodi bistve-uost zvočnega lihim — ne opisovanje, ampak Izraz razmerju do tistega, kar se predstavlja. I o ni več »glednuiA še man j »poslušani«, inn-puk sinteza obojega: »dojemam«.
Na ta način je problem rešen, ne da bi se izgubila kaka pridobitev te umetnosti. Proč s tradicijami opisujoče kineinutogrnfije iu z zu-padno mehanično reprodukcijo govorečega teatra!
To jc načelna stran. Praktična je spet druga. Ameriknnski in ungleški lastniki patentov zahtevajo bujne cene zu aparutc. Zlito so Rusi enostavno gtuui začeli z izuuii, predvsem leningrajski tehnik inžener. šorin, ki je opremil kino v hiši zveze filmskih umetnikov z. aparati lastnega izumu. To je prvi zvočni kino v Leningradu. Snel je tudi 12 krajših filmov, zlusti lanske linijske slovesnosti. Predvajal je tc filme v Nemčiji, kjer so želi priznanje. Delajo tudi drugi: Ohotnikov, Moškovič, Tuger, ki jc iznašel čisto svoj sistem snemanju in predvajanja.
/daj si; buv i ze več režiser jev ч siïeniunjoili zvočnih filmov: Pudovkin vrti Hira »Dobro se živi«. Ita/.iiiunij Železni veletok (po Scrul'i-movičovcin romanu), Preobruz.eiiskuju »Tihi Don« (Šolokov roman), Jcrofejcv Kontrasti«, Kozince v iu Iruiibetiberg Knu«, čer vUkov »Mestu in letu« (Kediu), Jutkevič krasili} Putilo-ycc« (ime strojne tovarne v Leningradu). Količini je film šolo grehu« (nemega smo gledali v jeseni v Ljubljuni) in Modri ekspres«.
Urez dvomu jc, da bodo Rusi tudi nu polju ^voČnegu lilnistva ustvarili nekaj čisto svo-jegu.	M. J.
Poziv slovenskim umetnikom!
Glavno vprašanje jo postalo vprašanje človeškega govora v filmu. Človeški govor je namreč v obliki, kot ga nudi gledališče, nemogoč. Ritem govora in ritem filma sta si tako različna v svoji hitrosti, da izgubi film v prilagoditvi na hitrost človeškega govora, ki jo počasen, vprav ono, kar tvori bistveno potezo vsakega pravega filmskega umotvora. V rasti, ko more ijjràlec îzpfOgovoriti en sam stavek zahteva film že več -različnih prizorov. Sodobni človek se je naučil govora neme slike. V kretnjah, različni hilrosti odigravanja, v izrazu igralca občuti lo, kar bi mu povedale sicer besede. — S tem je zvočni film že sam po sebi omejen na spremljajoče zvoke, a vendar velika pridobitev. ko se konečno otrese vseh hib in tehničnih nedostatkov.
Pomislimo samo, kako vse drugače bi bilo, da bi mogli slišati ob sliki na platnu, kako se v viharju lomi drevje, kako šumi peneče se morje in kako buta ob skale, kadar jo razburkano, kako grom pretresa oblake ob hudi uri... Kako vse drugače bi bilo, ko bi slišali ob vrvenju velemesta tudi hrup njegov, ko bi slišali ob sliki sikajoč nemir z blazno histrosljo skozi noč drvečega vlaka itd.,..itd. — In to je danes postalo mogoče.
In samo v najbolj napotili položajih, v utripu, ko človeka duši in si skuša bolesl najti izbruha, v času. ko nenadoma pade na človeka vsa teža življenja — samo tedaj in v podobnih položajih moro uajli človeški glas upravičeno mesto v filmu. In v teh izbruhih gledalca tudi ue moti zavest tujega, nerazumljivega jezika. 1'rav lako se sredi zbegane množice, kjer govori vse križem, tuj jezik skoro ne opazi.
Kolike vrednosti jo zvočni ïilni za spremljajočo glasbo, je zopet poglavje zase. Z njim je ino-' goče tudi v najmanjšem kinu predvajati originalno glasbo, komponirano za film — in to — predvajati s svetovnimi orkestri. Kako revna so bila doslej kinogledališča v tem oziru 1 Zvočni film je lorej nov korak k napredku le, ako najde ljudi, ki ga bodo znali uporabljati prav in lam, kjer je na mestu.
11 B.
O ruskem zvočnem filmu
Ruski zvočni film je še v početkih, u že li početki kažejo, da bo šel čisto svojsko pot, kot je bilo to z. nemim filmom.
Pred letom, ko so se javljala prva znamenja o zmagi zvočnega filma, so ruski filmski režiserji z Kisenslciiioni nn čelu objavili načelno izjavo o zvočnem filmu. Bili so proti vlivanju tujih odvečnih elementov v film, ki bi ga poniževali in umetniško uničili s tem, da bi gu spremenili v gledališko atrakcijo, »igro«, kol je bilo to v začetku. Osnovu filmske umetnosti je neinost, ton ji je tuj. glavno načelo, po katerem se filmski material organizira, je montaža, ki je pri zvočnih filmih nemogoča. Ni si mogoče predstavljati modernega umetniškega filmu, ki bi registriral vse. kur se do--gaja n. pr. \ k'v.i^u. Odsekana, čuvstveno učinkovita optična montužn jc nemogoča — toni bi bili raztrgani in na truk bi prišli le odlomki besed. Govoreči film bi uničil mednnrodtjo utnevnost filma, kar je za sovjetski film zlasti važno, brez ozira nn izvoz.
A zvočni film je medtem postal neizogibno dejstvo, njegove tehnične pridobitve je bilo trebu izkoristiti — treba jc bilo tudi teoretične podlage zanj. Moral jo je ustvariti isti Kisen-stein v članku »Film štirih dimenzij« tukole:
Ton moramo sprejeti kot novo sestavino filmu: Doseči čim večje soglasje m sporednost ined optičnim iu tonalnim elementom — kar nu zapadli smatrajo za najvažnejše — je brez pomena. Ton ni zato tu. tla bi ilustriral to. kur se dogaja na platnu, amuak zuto, du vzbudi v av-
Nn seji odbora z<i razstavo Jugoslovanske sodobne umetnosti v Ljubljani, ki sc je vršila dne 6. februarja v prostorih Narodne Galerije, je dosedanji odbor izročil svoje funkcijo novemu odboru, sestavljenemu i/, navedenih gospodov: dr.ltujko Ložar. ToKralj, Miha Mu-leš, Fran Tratnik in Prane Pavlovec.
Podpisani novi odbor vabi tem potom vse slovenske oblik, umetnike (slikarje, kiparje, grafike in arhitekte), ki žele sodelovati na razstavi jugoslovanske sodobne umetnosti v Londonu ter drugih krajih Anglije, du za razstavo namenjena dela (lopošljejo najkasneje ilo dne 14. februarja do 0 zvečer nu naslov: Narodni dom v Ljubljani.
Razstava se bo v ršita od J. aprila do dne 30. maja 1950 pod imenom
Razstava jugoslovanske sodobne umetnosti v Veliki Britaniji.
Zu prireditev poskrbe: I. Tate Gallerv v Londonu, 2. Yougoslave Society v Londonu, 3 British Society v Zagrebu s svojimi odbori v Belgradu, Zagrebu iu Ljubljuni.
Ljubljanski odbor se imenuje Odbor za razstavo jugoslovanske sodobne umetnosti v Ljubljani«. Vsi dopisi nuj se pošiljajo na naslov: Dr. llajko Ložu r, Narodni muzej.
Sedaj znane podrobnosti so sledeče:
1.	Namestitev razstave bo v prostorih londonske Tate Gullery; otvoritev bo za vabljene I 2. aprila 1930, za splošnost "» aprila IO"»!).
2.	Razstava bo odprta najmanj šesi. največ osem tednov.
3.	Skupen obseg na razstavo pripiiščonili del znaša 120 slik, 60 kipov iu 100 listov rep. grafike, risb. .akvarelov itd.
4.	Iz. Londona bo potovala razstava \ razna mesta Velike Britanije; ta turneja mora bili zaključena koncem avgustu 1030.
3. Prireditelji v Veliki Britaniji si pridržujejo pravico, razstavo za turnejo cepiti, čc bi •bilo to potrebno s kakšnega -vzroki.
Pogoji zu udeležbo na razstavi:
l. Udeleženci morajo poslati svoja dela najjasneje do I-t. februarja do 6 zvečer v Narodni doni v Ljubljani.
2.	Dela bodo žirirana- a) od lokalne žirije v Ljubljani, obstoječe iz gg.. dr, Rajko kožarja Tone Kralja, Franca Puvloveu in l ine Kosu.
b) V Zagrebu, kjer pridejo pred centralno žirijo, v kateri bosta po dva zastopniku iz. Belgrada. Zagreba in Ljubljane; Dr K. Lo9.ar. N. Piriuit in prof. .1. Plečnik (za arhitekturo vse Jugoslavije).
e) Pravico zadnjega pregleda si pridržuje Tale Gnllery v Londonu; ta pregled se. bo pu oziral le na dopustnost razstavitve iz lokalnih običajev.
3.	Opremil mora biti z ozirom na reprezentativni pomen liujskrbnejšu: slike morajo biti napete ua spodnji okvir, dobto montirane v glavni okvir, laki suhi: rep. grafiku risbe, akvareli v paspartujih. Slaba oprema je lahko razlog za zavrnitev delu. Kipi samo: bron, kamen, les in keramika.
4.	Posamezniki morejo poslati največ pel svojih del pred žirijo.
5.	Udeleženci naj navedejo prodajne cene. kalerč so lahko dvojne od lokalno običajnih: te cene se ne bodo znižale, žirija jih more samo zvišati.
t,. Pošiljatcv \ Narodni dom in odstranitev iz. Narodnega doma gre v breme pošiljalca. Za pošiljatcv ni zahtevana nobena posebna embalaža.
7.	Udeleženci naj javijo, da nimajo ničesnf proti tonili; da sc njihova dela po zaključka razstavi4 v Londonu razstavijo tudi v drugih mesti b Velike Britanije.
8.	S pošiljatvijo del pred žirijo ni dana umetnikom nobena obvezu, da bodo njihova delu razstavljena.
Zaradi stiske časa -c umetnikom posebna vabilu ne morejo ponovno pošiljati, zato vabi imenovani odbor tem potoni vse slovenske oblikujoče umetnike, da zberejo in dopošljejo svoja delu na navedeni naslov kar nu podlagi le objave v časnikih, ter vabil, ki s0 jih prejeli še od prejšnjega odboru.
L j il b I j a n a , dne ?. februarja 1930.
Odbor za razstavo jugoslovanske sodobne umetnosti v Ljubljani.
Šafranek-Kavič : Hasanaginica
Prav je. da nas je uašu opera u poznala s tem odličnim delom hrvatskega kritika in skladatelja, ki si je s Hasanuginieo tudi žc v inozemstvu priboril ime. Reči je treba, da se je po Hatzeju in Burunoviću tudi nu našem odru nadvse častno uveljavil in dosegel velik uspeh.
Ogrizovičev romantični, ljubezenskega hrepenenju in srčne tragike nabito polni libreto po narodni pesnitvi si je dobil glasbeno tolmačenje v precej adekvatnem stilu, ki spominja tako po celotni strukturi glasbodroine kakor tudi po nekih drugih značilnostih nu šolo. ki jo je z.uplodil veliki »Tristun«. Črne maske tudi štejejo tega za starega očeta, toda oče jim jo bil le Schrecker in nekoliko Schonberg, šufran-kovu glasba pa je. če bi jo hotel z drugimi opisati, blizu morda Straussovi polimelodiki in romanskemu impresionizmu, obenem pn uvaja folklorne momente v svojo bujno in eksotično-pestro obeležje. Polimelodika tke v llusanagi-nici svoj napeti alterucijski stil. sili preko to-nalitete, razpršuje navadne zvočne zveze v (navidezne) interesantne ne/veze. stuplja tuje zvočne elemente in druži disonnnce, pri vsem tem pu stremi k enemu samemu cilju poduti nuj-sugestivnejše občutje k situaciji nu odru in se poslužuje v to svrho pestre in sočne instrumen-tucije. Vložki orientalizirujočegn značaju da jejo tej glasbi svojo posebno eksotiko.
Reči treba, z eno besedo, šafranek kovic jc mož, ki hoče, zna in more, in pri vsaki priliki v
I n
operi lahko čutiš, kako je mojstrski povedal baš to, kar je mislil. Nobeno mrtvo mesto ni ostalo, vsa so do koncu izčrpana in izruženu. Šafranek se je v tej operi dal z. močjo in neko zrelo sigurnostjo in, če ne bi svet tako drvel dunes v ravno nasprotne umetnostne horizonte bi prerokoval tej operi častno mesto v Evropi! lako pa je morda njen čas že uteke.I. Danes si nam oni sentiment romantike že odseda, ne razumemo, zakaj naj bi pokalu srcu za prazen nič ali zakaj ne bi gojili krepkega linearnega izraza iu delali v službi idejnosfi. Vsega tega pa ne jemljem g. Šafranku v zlo, ker si mislim, du se je s to opero dlje časa pečal in je pozneje k nam prišla, J; a kor bi jo rabili Je pač tako. Uspeli je pa pri naši publiki, ki je v tej smeri v operi šc vedno vzgojenu bil popoln Zrelo delo ga zasluži, čeprav je moderna ner-voznost že premaknila umetnostne ideale, kvaliteta pa ostane kvaliteta.
Glavno vlogo jc pela ga. Thierry jeva (Tla-sanuginicn) z. vso prekipevajočo čuv stvenostjo. kakršno je skladatelj glasbi vdahnil, llasuuugu g. Križuju je izboren. Pintorovičbeg g. Grbe lia mestu, kakor tudi grlčni Špnnova (tu dobre igra) in Ribičeva (primeren glas vlogi). Za opero se je temeljito zavzel direktor g. Polič. Želel bi si še mulo bolj ninnsirunegu orkestra v dinamičnem oziru, ansambel koncem prvega de junja boljši in na j ga ne bi prevpil orkester. V.
Nov zvezek Ljudske kniiiwce
T. C. Bridges: »Na pomoč!« — Grazia Deledda: »Novele.«
»Ljudska knjižnica«, ki jo izdaja Jugoslovanska knjigarna, vsebuje toliko lepega in zabavnega čtiva, da jo moremo po vsej pravici smatrati za najboljšo zbirko knjig zoper dolgčas, ki je pa hkrati tudi po kakovosti objavljenih del. neoporečna in na najdostojnejši višini, — Najnovejši zvezek — pet in. Irideseti — vsebuje več spisov. Na prvem mestu stoji povest T. C. Bridgesa, angleškega sodobnega pisatelja »Na pomoči« v prevodu Ani. Anžtča. Ta povest jc naravnost izvrsten komad lako-zvane zabavne in pustolovske književnosti, kakrSna j je dan današnji ne le v modi in splošno razširjena, ampak tudi huda nasprotnica tako zvanega resnega« slovstva. Vendar je Bridges v svojem spisu navzlio vsej napetosti in pustolovskemu značaju povesti prav resen in resnega vpoštevanja vreden pisatelj, ki sicer nima izrazitih umetniških sposobnosti, a zna živo in učinkovito opisovali dogodke. V dogodkih, ki jih opisuje, pu tiči vsa vrednost njegovega spisa in vprav v leni se odlikuje med ne-šleliinl drugimi pisatelji pustolovskih romanov: prava in globoko človeška težnja po plemenitosti, po dobroti in poštenju preveva dogodke, ki nam jih prikazuje
Dr. Joža Lovrenčič objavlja prevode pelili novel italijanske pisaleljlce G raz i je De-led de, ki je predlanskem bila odlikovana t. Noblovo nagrado. Že naslovi poeameznih novel izpovedujejo nehole domovinsko pripadnost pisate-
ljice: doma je iz Sardinije in iz lislega otoka, kjer se razvija samoniklo življenje posebnega drobca latinske narodne družine — sardski dialekt je. žo tako zelo oddaljen od italijanščine, da ga ni mogoči! zlepa uvrstiti med oslale dialekte italijanskega naroda — in se že v tem kaže del svojstvenosti De-leddine bližnje domovine. Kratek uvod prevajaleljev nas seznanja s plodovilim življenjskim delom te odlične pisateljice 1er z molivnostjo njenih spisov, o kaleri se izraža tako-le: »Motivnost preležne večino Deleddinih del je zajeta iz sardinskega živ Ijenja, ki se odigrava v kolonskih razmerah in jo primitivno pestro: dvorci, obzidani pašniki (tanke), pastirji, banditi, krvna osveta in hribi in ravnine in nad vsem čar južnega neba. Fabula je fabuli slična kakor oseba osebi, a vendar je v sleherni toliko nians, kolikor jih je v liričnem slikanju pokrajine, ki pred teboj kar oživi in zadehli. Vso je pristna, prava domačnost, ki ne išče elektov, a ven darle lako prijetno zadovolji... Realizem je njena umetnost, ki gre preko pokrajinskega kolorila in folklore v neomejen svel človeka in njegovega bistva. V času pompoznih iskanj in patoloških pro-gramov so človek ob Deleddini mirni, prisrčni pri-proslosti kar oddahne in vć, da se drži skrivnost skrivnosti koncem komev le — rodne zemlje.; — Sledi pet novel, ki so že izšle v • Slovenčcvem podlistku: Skušnjave«, -»Osveta , Zgodba o gospodu ravnatelju in Štev. 245.«, »Maščevanje po sebne vrste*. V kraljestvu skal-. — Prevod dr. .ložu Lovrenčič« je skrben in dosti gladek. — Ver knjiga pa je razveseljiv pojav na našem knjižnen trgu in gutovo bodo čllatelji zelo radi segali po nji.
Byrd se vedno na ledu
Pogreb Eme Destinnovo
Twkesfansko-sibirska
železni ca
Turksib, ena izmed čudnih ruskih kratic, pomeni ta čas najdaljšo železniško progo, ki se še gradi: turkestansko-sibirsko. Dolga bo 1448 kilometrov. Predlansko leto so njen severni del zvezali z mestom Aja-Gusom (prejšnji Sergijopol). Kolodvorska poslopja, brzojavni drogovi in 337 kilometrov proge skozi kazakstanske pustinje nam nudijo svojevrstno sliko. Pet mesecev kasneje, lani 1. maja so v Semipalatinsku in po vsej sovjetski uniji slavili otvoritev ogromnega mosta preko reke Irtiša, ki predstavlja del proge.
Most preko Irtiša je največji železniški most, kar so jih zgradili boljševiki. Porabili i so zanj 5100 sodov cementa, 16 000 kubičnih metrov kamenja in peska in 3340 ton železa. Nekaj časa je delalo ta most nad tisoč ljudi. Nenavadno ostra lanska zima je ljudi često prisilila, da so za dva do tri dni morali pustiti delo. Most so zgradili 10 mesecev in 14 dni prej, kakor so predvidevali v načrtu. Stroški so znašali 2,841 000 rubljev. Ko so most zgradili, so ga takoj izročili prometu. Predvsem služi za izvoz v zapadno Kitajsko in za uvoz svile in kože iz Kitajske.
Progo pa grade z veliko hitrico naprej. Na severni progi, ki je dolga 724 kilometrov, dela preko 20.000 ljudi in ravno toliko tudi na južni progi. Kakih 30 odstotkov delavcev je domačinov, kazakov. Na vseh važnejših točkah naletiš na skupne kuhinje, pekarne, bolnice, zadružne trgovine in poštne urade. Na severnem delu proge se v tem času nahaja 10 potujočih kinematografov, 30 klubov in 60 tečajev za pobijanje nepismenosti.
Železniška proga gre po večini skozi suho pustinjo. Do postaje Balkaš je proga že v uporabi. Dne 12. septembra preteklega lela je vozil prvi vlak do Balkaša, ki je od Semi-I paiatinska oddaljen 514 kilometrov.
Na severni in južni progi naravnost tek-, mujéjo, kdo bo preje gotov. Tekmujejo tudi
Charles Evans Hughes, bivši državni tajnik, sodnik pri mednarodnem razsodišču v Haagu, jc imenovan za najvišjega sodnika Združenih držav.
Preganjanje sektanîov
Po ustrelitvi tako zvanih »križarjev« v Voronežu pripravlja sovjetska vlada velikansko obravnavo zoper moskovske pristaše mističnih naukov »Edinega svetišča«. V Petro-gradu so zaprli 27 skopljencev, ter se nadaljujejo na temelju zaplenjene korespondence aretacije v Moskvi, Ufi, Tomsku, Irkutsku in drugih mestih. Na čelu obtožencev je Lomo-nosov, nekoč lastnik velike banke in zdaj veletrgovine v Moskvi. Med skopijenci je več premožnih ljudi kot na primer trgovka Tu-pinova, zlatar Aleksejev in drugi. Vendar so imel največ pristašev med delavkami kovinske tovarne v čast Zcljabevu, morilcu Alek-'sandra II. »Izvestija« pišejo, da so pustili starši skopiti otroke za denar in tudi iz straha. Neka delavka V. I. je hotela izstopiti in se omožiti. Preganjali so jo tako, da je skočila ponoči v Nevo in utonila. »Ne smemo biti napram verskim škodljivcem popustljivejši od carske vlade!« zaključujejo svoje poročilo «Izvestija«.
Mina jc kuharica pri Strgarjevih. Prosila je gospo, če sme v nedeljo ostati dalj časa zunaj, ker gre obiskat teto. Še preden je mogla gospa odgovoriti, se je oglasila mala Jelka: »Mama, le pusti jo, njena teta jc pravkai postala kaplar.«
*
Nepreviden šofer jc podrl mesarskegi. vajenca, ko je ta raznašal meso.
»Ali sem te zelo? Si morda ranjen?« ga je šofer sočutno spraševal.
Vajcnec (po tleh pobiraje vsebino košare): >Ne vem, tu jc srce in stegno, kje pa je moj jezik?«
Stanje Byrdove ekspedicije v Hossovem morju je po poslednjih vesteh nespremenjeno. Še vedno je Byrd z 42 možmi odrezan od svoje ladje >City ot New York«. Na Južnem tečaju sedaj že nastaja polarna noč, dočim na Severnem tečaju obratno nastaja zora »večnega« dne. Byrd se je po svojem slavnem poletu koncem novembra preteklega leta, ko je preletel Južni tečaj in po izvršitvi mnogih važnih znanstvenih raziskovanj, s svojimi ljudmi pripravljal, da se takoj po Novem letu vrne domov z mnogimi važnimi uspehi svoje ekspedicije.
Medtem pa se je pripetilo nekaj, česar ni nihče pričakoval in kar predstavlja po dosedanjih skušnjah vsekako izjemo, namreč: Ros-sovo morje in Zaliv kitov sta predčasno za-
William Howard Tait, najvišji sodnik v Združenih državah, je iz zdravstvenih ozirov odstopil.
mrznila. Byrd in njegovi ljudje so ostali zaprti na ledu v svojem izhodišču na Mali Ameriki kakor v kaki mišnici. City ob New York se namreč s svojimi 250 konjskimi silami ne more prebiti skozi 10 metrov debel led, da bi prišla preko Rossovega morja v Zaliv kitov in tam vzela na krov 42 mož Byrdove ekspedicije.
Byrd je zaprosil za pomoč ladje kitolov-cev, ki plovejo v ondotnih vodah. Te ladje so močne, imajo motorje po 1000 konjskih sil in bi se lahko prebile skozi zamrznjeno Rossovo morje in rešile ekspedicijo. Vsekakor je za-mrzovanje morja v tem času, kakor trdi sam Byrd, precej nenavadno. Radi tega so kitoiovci Byrdu javili, naj počaka še nekaj časa, ker bo verjetno nastopilo taljenje ledu. tako da bi se »City ob New York« mogla sama prebiti skozi Rossovo morje. Zadnjih 30 let raziskovanja Antarktika se še ni pripetilo, da bi že v prvem tednu februarja bil tako debel led. Vseh dvanajst poskusov različnih ladij od leta 1841., da se prebijejo skozi ledeno bari-jero, ki zapira pot v Rossovo morje, je uspelo, razen enega, brez velikih težkoč. Vsi ti poskusi so bili izvršeni sredi meseca januarja ali pa še preje. Pri tem je treba še poudariti, da so med temi ladjami celo jadrnice, kakor n. pr. stari • Erebus". na katerem je Jamesu
Clark-Rossu posrečilo prebiti se skozi ledeno I barijero. Pri tej priliki je odkril morje, ki se i po njem imenuje Rossovo morje.
Ross je jadral med 174. in 175. dolžinsko ! stopinjo in rabil za pot 4 dni. Na^iot je odšel ! 1. januarja. Pri svojem drugem potovanju pa ! se je Ross držal bolj vzhoda, isluijoč prehoda I okrog 146. stopinje zapadne dolžine. Tu je j rabil polnih 44 dni, da se je prebil skozi led. j Leta 1908. pa je Chackletonov >Nimrod«, kre-j nivši na pot 16. januarja, rabil za pot samo ; 12 ur iu ista ladja ob drugi priliki, krenivši na pot 20. decembra, samo 2 dni. Anumdsenov j Frani« je za isto pot rabil -1 dni, krenivši na pot 2. januarja.
Že pred mesecem dni se je videlo, da bo letošnja zima na Južnem tečaju nenavadna. Nekatere ladje kitolovcev so se napotile z Nove Zelandije, nadejajoč se, da se bo o božiču led stajal. Toda dve ladji sla se morali vrniti, dočim sta dve ostali zamrznjeni v ledu. Prvič se je letos v zgodovini kitolovstva zgodilo, da ladje kitolovcev niso mogle prodreti v Rossovo morje, razen nekaterih, ki so jih vodili zelo izkušeni mornarji, ki dobro poznajo one kraje.
Vsekakor je položaj Byrdove ekspedicije, ako se ne pripete izpremembe na ledu, zelo resen. V slučaju, da to stanje trpi kaj več časa in Byrd sam pravi, da je težko organizirati pomoč kitolovskih ladij — in če se »City of New York« ne bo mogla sama prebiti sko^i led, bo ekspedicija prisiljena ostati v ledu še eno leto. Še 6 dolgih mesecev teme in mraza! Ali bo imel Byrd dovolj hrane in kuriva za toliko časa, ko se nihče ni nadejal, da bo narava tako ponagajala. Kje naj se dobi hrana za 42 ljudi, ko so pa oni kraji pusti brez življenja? Razumljiva je torej bojazen za te hrabre ljudi. Byrd sam pravi v svojem poročilu sledeče: :>Ker je to stanje (zamrzovanje) čisto izreden pojav, upam, da bo tekom tega tedna nastopilo taljenje ledu in da bo naša City« sama prišla po nas. Ko se led, čigar debelina znaša sedaj 10 metrov, stali, bo izginil vsak vzrok skrbi. Toda če tega ne bo, bi samo pomoč kitolovskih ladij mogla omogočiti naši >City«, da se prebije skozi led in vrne svetu 42 ljudi ekspedicije, ki bi bili sicer prisiljeni še eno zimo preživeti v večnem ledu.
O zadnji možnosti Byrd ne govori mnogo. Smatra jo kot skrajno, ne omenjajoč pri tem, če ima dovolj hrane, kuriva itd. Vsekakor je ta teden precej kritičen in v par dnevih se i bo odločila nadaljna usoda Byrda in njegovih ljudi.
Avtomobili v Pragi
Število avtomobilov v Pragi raste tako hitro, da spravlja v nevarnost vprašanje prometa po praških ulicah. Ze sedaj se na glavnih križiščih često dogaja, da obstane ves promet za nekaj minut. Leta 1921. je bilo v Pragi okrog 2500 avtomobilov, leta 1926, nad 7800, leta 1927. že 10.700, leta 1928. nad 14.300 in leta 1929. preko 17.700. Zadnjič zraste to število vsaki mesec za 300 do 400 avtomobilov.
Te dni so v Pragi pokopali slavno pevko | Emo Destinnovo, ki je umrla na južnem Češkem. Destinnova je bila znana po vsem sve-■ tu. Svoj čas je pela v Newyorku, v nekaterih i nemških gledališčih in bila članica Narodnega I : gledališča v Pragi. Pogreb Eme Destinnove j jc bila veličastna žalna manifestacija Praža-i nov, katerih je došlo več desettisočev, da se I poslove od priljubljene pevke. Pri pogrebu so peli pevci narodnega gledališča. Posebno ganljivo je bilo, ko se je pogreb ustavil pred narodnim gledališčem, v katerem je pokojnica
Katekizem v švedskem parlamentu
Na Švedskem postava prepoveduje, da bi se otroci v ljudskih šolah učili katekizem na pamet. Katekizem se tudi ne sme pri pouku uporabljati kot učna knjiga za krščanski nauk in moralo, marveč samo kot zgodovinska, religiozna knjiga kakor svetopisemske zgodbe. Sedaj je pa v teku gibanje, da bi se v šolah zopet upeljal katekizem. Država je oficielno j krščanska, ima luteransko državno cerkev, ' kateri praktično pripada vse ljudstvo. Nekateri bi radi izrabili priliko, da bi verski pouk v šolah popolnoma odpravili, drugi pa nočejo ničesar slišati o kaki izpremembi obstoječih razmer. Naučni minister je dovolil, da se morejo otroci nekaj vrstic v katekizmu učiti na pamet, kakor se n. pr. uče na pamet psalne in nekatere duhovne izreke. Omejiti sc pa mora na najpotrebnejše. Prepoved, ves katekizem učiti ali ga uporabljati kot učno knjigo, ostane še naprej; ta prepoved nc velja za nekatera religiozna mesta in izreke. Kakor pravi minister, je že naprej slutil, da se bodo pojavila različna mnenja glede lega, I koliko in kaj naj se dovoli iz katekizma za j pouk v šoli. Upa pa, da bodo vsi člani parla-! menta sodelovali, da ne nastanejo resni spori.
tolikrat pela. Okoli krste so se postavne deklice, ki so nosile napise najboljših vlog po-kojnice (Šarka, Libuša, Tosca, Butterfly in mnoge druge). Z balkona so zadoneli otožni zvoki korala »Pot je končana«. Sprevod je nato krenil na višegradsko pokopališče, kjer je grobnica slavnih češkoslovaških kulturnih delavcev — Slavin. V to grobnico so položili tudi truplo Destinnove. Pogreba so se udeležili minister za prosveto dr. Derer in mnogi drugi politični in javni delavci. Predsednik Masaryk je poslal krasen venec.
v tem, kdo bo delo bolje in ceneje dovršil in kdo bo dal delavstvu med tem časom največ prilike, da se kulturno izobrazi. Vse to deluje, da so razmere v drugem gradbenem letu boljše, kakor v prvem.
Lani 19. julija je privozil prvi vlak v Alma Atu, glavno mesto Kazakstana. Prvič je tamošnje prebivalstvo videlo železnega konja in čulo njegovo brlizganje. Navdušenje je bilo nepopisno.
Do 1. oktobra so dovršili na obeh koncih 941 kilometrov proge, torej 60 odstotkov vse proge. Leta 1931. bo delo popolnoma končano
Nov Stadion v Madridu. Pogled na cn del tribun in odprtih sedežev Slndiona. kier bo orortora za
22.000 gledalcev.
Nov Stadion v Madridu. Pogled na zunanjost Stadiona.
dragi svak in stric, gospod medicinulni svetnik
bivši višji okrajni zdravnik v Radovljici
je v četrtek, dne 6. februarja ob 11 zvečer, previden s tolažili svete vere. po daljši bolezni v 82. letu v Gospodu zaspal.
I ruplo blagopokojnega se bi) v soboto, dne 8. februarja ob 12 л hiši žalosti, Ljubljana. Nunska ulica št. 3, blagoslovilo in potem prepeljalo na Vrhniko«, kjer bo pogreb ob 2.30 od cerkve sv. Pavla na vrhniško pokopališče.
Dragega pokojnika priporočamo v blag spomin.
a na
ŽALUJOČ' OSTALI
Pridobivajte novih naročnikov!
t Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša preljuba mati, stara mati itd., gospa
Katarina Žalec
vd. SSasmičar roj. Klemenčič
danes ob pol 9 dopoldne, v 86. letu, po dolgi mučni bolezni, večkrat previdena s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne rajnke bo v nedeljo, dne 9. t. m. iz Dolskega št. 7, na pokopališče sv. Agate. Sv. maše zadušnicc se bodo darovale v župni cerkvi sv. Helene v Dolskem. Dolsko, dne 7. februarja 1930.
ŽALUJOČI OSTALI.
DEVET POSTAI V GRčl|l
Po novo m načrtu namerava Grčija zgraditi ile-vel oddajnih postaj, in sicer najpraj v Atenah, Zavela, v Variju, v Siti, aa Hiosu in v Heraklionu. Ostale tri pa še pridejo na vrsto.
E.UD. BARAGA, LJUBLJANA
ŠELENBURGOVA ULICA 6
TELEFON 29-80
Programi Kadio-Ljubtjana »
Sobota, 8. febr. 12.80 Reproducirana glasba.
—	13 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba. — 13.30 Iz današnjih dnevnikov. — 17 Koncert Radio-orkestra. — 18 G. Herkov: Espéranto. — 18.30 Dr. Grafenauer: Nemščina. — 19 Delavska ura. — 19.30 Prenos iz Belgrada..— 22 Časovna napoved in poročila. — 22.15 Koncert Radio-orke-stra.
Nedelja, 9. februarja: 9.80 Prenos cerkvene glasbe. — 10.00 Versko predavanje. — 10.20 Fr. Er- j javec: Ali nas res živinoreja rešuje? — 1100 Kon- i cert Radio orkestra. — 15.00 Prenos iz Hrastnika. — 16 30 Reproducirana glasba. — 17.00 Humoristično čtivo. — 17.30 Reproducirana glasba. — 20.00 Varie-tetni večer: Na harmoniko igra g. Stanko, kuplete poje g. Bučar. —- 22.00 časovna napoved In poročila.
Drugi programi i
Nedelja, 9. februarja:
Belgrad: 12,20 Koncert Radio orkestra. 16.00 Koncert ciganskega orkestra. 17.30 Koncert na ci-tre. 20.00 Violinski koncert. 21.00 Dnevne vesti in čas. 21.15 Pevski koncerl. 22.15 Plesna glasba. — Varšava: 10.15 Prenos božje službe. 12.10 Simfonična matineja varšavske filharmonije. 15.20 Malo glasbe. 20.15 Ljudski simfonični koncert. 21,40 Prenos iz Krakova. 23.00 Plesna glasba. — Budapest: 10.00 Nabožna glasba. 11.15 Protestantovska služba božja. 12.30 Koncerl opernega orkestra. 16.15 Glas-bena akademija. 17.15 Pestra radio ura. 19.00 Re- ' producirana glasba. 20.00 Večerni koncert operetne glasbe; nato l;oncerl ciganskega orkestra. — Dunaj: 10.30 Zborni koncert. 11.10 Koncert dunajskega simfoničnega orkestra. 15.00 Koncert Radio orkestra. 18.00 Koloraturne arije. 18.20 Koncert komorne glasbe. 19.30 Iz del Richard a Dehmela, 20.10 Opereta >Grofica Marica . — Milan: 10.45 Nabožna glasba. 12.30 Koncert radio orkestra. 16.00 Drama. 10.30 Koncert Radio orkestra. 20.30 Prenos operete iz Torina: >Legenda o smaragdu-. 23.40 Koncert jazz-orkestra. — Praga: 19.00 Koncert orkestra na pihalu. 20.00 Koncert iz del Pečke-ja in Smateka. 21.00 Reproducirana glasba in plesna glasba. — Langen-berg: 12 80 Orgelski koncert. 16.30 Violinski koncerl. 20.00 »Čardaška kneginjac, opereta; nalo plesna glasba. — Rim: 10:00 Nabožna glasba. 13.00 Opoldanski koncert Uadio kvinteta. 16.00 Popoldanski koncert. 21.02 Prenos opere Iris . — Berlin: 19.30 Arije in pesmi. 20.30 Operetni večer; nato plesna glasba. — Katovice: 10.15 Prenos službe božjo iz Vilne. 12.10 Simfonični koncert. 16.00 Koncert radio orkestra. 17.15 Mladinska ura. 19.25 Prenos iz Varšave. 21.00 Večerni koncerl. 21.45 Literarna ura. 23.00 Plesna glasba. — Toulouse: 13.00 Koncert simfoničnega orkestra. 18.00 Plesna glasba. 18.35 Koncerl na kitaro. 19.00 Ruske pesmi. 19.30 Simfonični koncert. 20.25 Pesmi. 21.00 Večerni koncert zabavne glasbe. — Stuttgart: 11.45 Koncert moškega pevskega zbora. 14.00 Marionetno gledališče. 17.00 Violinski koncerl. 19.30 Večerni koncert na pihala. 20.80 Koncert zabavne glasbe. 21.30 Večerni koncert radio orkestra. 23.15 Plesna glasba.
—	M. Ostrava: 9.00 Nabožna glasba. 11,00 Glasbena matineja. 12.00 Opoldanski koncert orkestra. nelO.OO Veliki popoldanski koncert. 19.00 Koncerl plesne glasbe. 20.00 Ob 80 letnici Masarykovi. 20.20 Slovaški večer. 22.15 Koncert zabavne glasbe.
Revmatizcm
odpravi zanesljivo in naglo!
Pomagala
pomagala
v ^Hiirnaii in airo!!f.r>!ah steliien'cn iMn 16 -
je tisočem îîudem tudi Vam bo
4 steklenice Din 77,—
R steklenic	» 131"—
14 »	» 205'—
25 »	» 320'—
РороШ railla: Шогш-о» i; ..АШАи. ursat»
Radio
RADIO IN LIUDSKO ŠTET|E
V Združenih državah nameravajo pri bližnjem ljudskem štetju na vprašalnih polah staviti tudi vprašanje: >Imate radio aparat??. Na ta način upajo, da b»do prav gotovo ugotovili šlevilo vseh aparatov v Združenih državah, saj so bili vsi dosedanji po-datki zelo netočni, ker tam ne poznajo naročnine,
ČLOVEŠKO TRUPLO KOT KABEL
Iz Newyorka poročajo: tehnični vodja oddajno postaje v Columbiji je v trenutku, ko bi morala postaja oddajati prenos govora angleškega kralja na londonski konferenci s strahom ugotovil, da jo kabel pretrgan. Ker nI imel več časa, da bi kabel popravil, je kratkomalo uporabil lastno telo za kabel. Z obema rokama je zgrabil za oba konca električnega voda in je v tem položaju vztrajal, vkljub 250 voltov močnemu električnemu toku do zaključka govora. Njegove roke so baje sedaj zelo ožgane. — Če je le vse skukaj resi?
PROTI KASLJU, PROTI PRRHT ADU
vse do €'5is и «r«anl« v:
- îlenhiH - miSlcalt zohch - glavi
oi?pia%i zasicslîiiti ш naglo
»♦♦♦»♦«♦♦♦•«»»♦»♦♦♦♦•♦♦♦♦♦HMWHHttmm» !
Sprejme se
hopespondentha
perfektna strojepiska, zmožna slovenščine, srbohrvaščine, nemščine, slovenske in nemške stenografije. Nastop takoj. Služba trajna, Reflektira sc samo na prvovrstno moč. Ponudbe; Ljubljana, poštni predat štev. 131,
♦♦♦♦♦♦♦♦♦-M
Prva celotna izdajal Doktorja Franceta Prešerna
z s rano del®
Cena Din 40—, elog. vezana Din 55'-Jugoslovanska knjigarna v ljubljeni.
-♦♦♦«♦««♦»♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦•»MHtmwwm«««*»»
svetovno priznani - najboljši pisalni stroj — na zalogi pri tvrdki
ki znajo delali na strojih, sprejme večja tovarna usnja. Ponudbe z navedbo zahtevkov in dosedanjega službovanja je poslati na upravo »Slovenca« pod značko »Stalno delo* štev 1514.
najboljše sredstvo proti prehla enju kašlju, bolečinam v vratu in astmi Zdravniško priporočeno! Samoproi?.vajalec
KARLOVAC
Odlikovana z zlato svetinjo v Kopenhagenu. - Dvorn dobavitelj Njeg. Vel. kralja Švedske in Njeg. kr. vis. prestolonaslednika kraljevine Švedske. — Te po celem svetu slovite tablete
SE DOBIVAJO POVSOD!
TVORNICE : KOPENHAGEN, GOTEBORG. WIEN, BERLIN. NOtîNB^RG, ESSEN, MILANO, PRAGA, LESZNo
Dobro izvežbane
v«
MALI OGLASI
Vaaka drobna vrat ca l-ЗО i)ln ali vsak* besedo SO par Na|maa|il oj m . 5 » In. Oglaal nac. devel vrallc ae računajo vliv. Za odgovor znam .u' Na vpraianja brez znamke ne odgovar|amot
lil
Gospodična
vešča srbskega, nemškega in madjarskega jezika, izurjena v vseh pisarniških poslih, išče primernega nameščenja v Sloveniji. Pisma prosi na Vlaškali-čev oglasni zavod, Novi Sad, pod »Perfektna«.
Vajenko
za šiviljsko obrt sprejme takoj modni salon Rodič d. z o. z., Ljubljana. Miklošičeva cesta 10.
Zakonski par
mlad in zanesljiv, brez otrok, z daljšo trgovsko prakso, lastno koncesijo in osebno pravico, želi primer, nameščenja ali pa kakega blaga v komisijo. Ponudbe pod »Zakonca«.
Pošteno dekle
išče službo v dobri hiši. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 1530.
Ključavničarske obrti
se želi učiti kmetski fant, star 16 let, poštenih staršev, v mestu ali na deželi. - Naslov v oglasnem oddel. »Slov. štev. 1531.
Prodajalka
starejša moč, izvežbana v mešani stroki, se takoj spreime v večjo trgovino. Prednost imaio, katere so v manufakturi in konfekciji dobro vpeljane, kakor tudi slov. in nemšk. jezika perfektne. - Naslov v upravi »Slov.« pod »Dravska dolina« št. 1481.
Stanovanja
Meblovana soba
lepa, separ. vhod, elektrika, se odda gospodu. Florjanska ulica 31/1.
Prazna soba
v bli'ini splošne bolnice sc odda. — Poizve sc v upravi »Slovenca« pod št. 1540.
сгает
Pisarniški lokal
v 1. nadstr na Dunajski cesti se odda tako). — Vprašati pri Gospodarski zvezi, Ljubljana, Dunajska cesta.
Kmečk* hišica
z vrtom ob dolenjski progi, se takoi kupi. Ponudbe pod »Kmečka hiša«.
Hiša
v kateri sc nahaja trgovina, v bližini Bleda, takoj naprodaj. Naslov pod št. 1567.
!E
»TiItUTj ïgçswrawffl
Dva vajenca
za mizarstvo sprejme Ivan Merhar, Stanežiče, p. Št. Vid nad Ljubljano.
Dva Žagarja
marljiva, trezna in poštena potrebujemo za ve J Sole!"PoizviTe ~v upravi nccnanko; eden naj bi j »Slovenca« pod št. 1525. bd ozenjen, drugi samski. | Plača 5 Din na uro. Nastop 1. marca. Ponudbe | na firmo Petrovič, pošta Busovača, Bosna.
Šoferska šola
I. oblast, konc., Čamernik, j Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugoavto). — Tel. 2236. Pouk in praktične vožnie.
Krojači, šivilje in nešivilje!
Pričetek tečaja 8. februarja. Zadnje novosti o modi. Generalno zastopstvo in prodaja modnih listov dresdenske akademije. Kroji po meri. Zasebno krojno učilisec v Ljubljani - Satri trg 19.
Sprejmem dijaka
v bližini srednje tehnič.
/a pisarno
se takoj odda Slomškova ulica 33, pri cerkvi Srca Jezusovega.
Posestva
Lepo zemljišče
ca. 600C m'-', za glavnim kolodvorom v Ljubljani, ceno naprodaj. . Ponudbe na inseratni odd. »Slov.« pod »Zemlijšče« št. 1482.
Kožarsko tovarno
moderno opremljeno, in stanovanjske hiše, proda za 300.000 Din Zagorski, Maribor, Tatenbahova 19.
Vajenec
te sprejme v trgovino z mešanim blagom v Ljubljani. Poizve se v upravi »Slovenca« pod št. 1534.
POHIŠTVO
priprosto in najmodernejše Vam nudi tvrdka po izredno nizki ceni
NREGAR IN SINOVA
Št. Vid nad Ljubi ano — nasproti kolodvora
TREIORN
varuje pred mrazom in se odlikuje po ne-nadkriljivi kakovosti in elegantni fasoni. Dobivajo se v vseh boljših trgovinah naše kraljevine
Kupujte samo
»
ШНШ
«
TRETORN
galoše in čevlje za sneg ker ni boljših.
Stavbena parcela
1100 m1', blizu trnovske cerkve, ob novi cesti, vodovod, elektrika na mestu, ugodno naprodaj. Ponudbe pod »Parcela« št. 1562 na upravo.
Preklic.
Podpisani Franc Puhar preklicujem tem potom vse neresnične govorice, katere sem govoril proti gdč. Ani Gričar in se ji tem potom zahvaljujem, da je odstopila od sod-nijske tožbe. Fr. Puhar.
Harmonij
naprodaj. - Naslov v upr. »Slovenca« pod št, 1451.
OBLAČILA
vseli vrst za vsakogar in za vsako priliko
izredno cci?©
t. MAČEK - LJUBLJANA - Aleksandrova 12
IE
iommii i m . mm ј1шш
ШшШ \ЦШШ
Sveže najfinejše norveško i !
Puhasto perje
• ■ •	i, • kg po 38 Din razpošiliam
9e! П S O Л I 0 Û P° povzetiu naimani 5 kg
S 1 ЧЈ S Çr UiBTIPotem čisto belo gosie
, . т\ r- Dir^n '<(! oo 130 Din in čist beli iz lekarne Dr G PICCO- Д k m Djn _
LI",a V, 4V5-1 |SC L B'°z°vie Zafi'eb ,lica
priporoča bledim in sla- 82 Kemjena čistilna per|a botnim osebam
Vezenje
nevestinih oprem zaves pregrinial naiceneiše in najfineiše Malek & Mi-keš Liuhhana poleg ho tela Štrukeli F.ntlanie ažunranie predtiskamc takoi
Dežne plašče
za dame in gospode, pelerine za dečke in odrasle, tople podloge k dežnim plaščem itd., kupite najbolje v špccijalni trgovini Jančigaj, Tavčarjeva (Sodnal 1, "asnrMi kavarne »Evropa«.
Likanje
moške ali damske oble ke 18 Din. Vso moško, damsko garderobo najhitreje zlika, kemično čisti, temeljito pošije, na željo naoravi novo podlogo, tudi obrne, Wallet Express, I jubliana, Stari trg št. 19.
ПмпагИГ
. iiros» «Mlo in cfmeno liiiolte na'cpiiplo nri
A. VOLIH. LJUBLJANA
veVir<rov<t)4 nt,n M noko
Itoillovn cesta 24.
Belo vezenje
se ceno izdeluje. Čeme, Žabjak štev. 6, I. nadstr.
COKO-BANANE
8 ključni, dobro ohranjen
pletilni stroj
SO SLASTNE! ?e pro<Ja- zanesljiva,°sc-
____ba ga dobi event. tudi na
obroke. . Naslov v oglas oddel. »Slov.« štev. 1498.
20 % kronske bone
kupuje najkulantnejše po dnevni ceni Prometna bančna družba, Maribor, Cankarjeva 14.
Oglje in trame
vsako količino — kupuje stalno tvrdka Škrbec & Bartol. Liubliana Miklošičeva cesta 6.
20% bone
kupi in plačuic naibolje Franc Rcisner. trgovec -Kopitarjeva ulica 1 (pri mesarskem mostu).
Sode
od jedilnega in strojnega olja, vsako množino, kupim. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1419.
Obroče
za sode, 45 mm širine, vsako množino, kupim. -Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 1418.
Vreče za oglje
kupuje družba »Ilirija«, Dunajska cesta štev. 46, tel. 28—20.
UMERI 'ANSKI IZUM NOVEGA BENCIhSHEGfl НШШ1Ш!
Walter Critchlow, 1924-K st., Wheaton, IU. U. S. A., je dobil patent za bencinski hranljivec in odstranjevalec ogljika pri avtomobilih in plinskih motorjih, ki prekaša vse dosedanje.
Stari Ford doseže z 1 1 bencina 26lA km, novi 22% km.
Vsaka druga znamka pokazuje neverjetno večje delo od %—И.
Izumitelj nudi napravo za vpeljavo brezplačno Enako oddaja povsod agenture in zastopstva ki donašaio mesečno S 250 do 8 1000.
Pišite še danes v angleščini na W Critchlow, 1924-K st., Wheaton, 111., U. S. A.
Ssno
več tisoč kilogramov dobrega sena prodam. — I Merzel Mirko, Ig.
I Zaradi preselitve
prodam novo, enonadstr., tristanovanjsko hišo in strojno mizarsko delavnico. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1469.
Olje
prečiščeno in zajamčeno oljčno, zelo finega okusa, razpošiljam po pošti po povzetju s poštnino vred: 5 kg Din 10V50. 10 kg Din 206-50. Zahtevajte po dopisnici. - Nikola F. Scterčić, Rose, Boka Kotorska.
Aidove moka Din 4-—
Polenta, zdrob	. . « 3'—
Koruzna činkv moka . . « 2'75 Pšenična ednotna moka . « ' 3'20
Rnzpoiiliam vsaKo množino od 2Л kp nopre,
Pavel Sedel, umetni mlit .lavornik. Gorenisko
za izdelavo aictovih in koruznih
20% bone
kupi Franc Uran, Ljubljana, Dunajska cesta 46. Telef. 2820.
Ognjegasna brizgalna
prenovljena, ki črpa vodo sama iz globine do 7 m, se kupi, . Ponudbe na županstvo občine Sv. Vid nad Cerknico.
Nuna očesa
Najboljše sredstvo proti kurjim očesom 0LAVEf> ie mast
Dobite v lekarnah dro-*erijah ali naravnost i? tvornice in glavnega skladišča
n. mi an
ehornnr - ч>» AH
Širite »Slovenca«!
Stroj
za izdelovanje cementne zidne opeke, stroj za izdelovanje cementnih I-1 o kov, pletilni stroj »Ideal«, pisalni stroj »Berni«, pisalno mizo amerik. in veliko želez, blagajno proda Martin Jančigaj. Ljubljana, Tavčarjeva 1.
SPECTRUm d.d. 1
itoinicaoi'lcii lir DruSr egosf hka LmibPana Vin
Celovška cesta 81 — Telelno 2343 Za-reb, Osi ck. Srcdišniica :
ZAGREB
/realno steklo, portalno steklo, mašinsko steklo 5 —t- mm, ogledala, brušena v vseli velikostih 11 oblikah kakot ludi brušene prozorne šipe, izoKene plošče, vsteklcvanie $ v med. Fina, navadna ogledala.	2
%«»»*»4ftO«»i O* »«-•»«* 4 » 3»»«»*«»»»»« »*»»«*
ZO ODSTOTNE KRONSKE KONE
kupuje v okvirju svoje potrebe po 60%
Pucka štediona, Osi jek.
Rok je kratek, kdor prej pošlje, bo prodal.
Požurite se!
1 '.v.-*- • v-:;, v-;
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prpateliem in znancem, da je naš dragi in nepozabni brat in svak, vele-častiti gospod
(VAN NOVOSELEC
župnik v Šestinah pri Zagrebu
dne 6. februarja 1930 ob 1 zjutraj, po kratki in mučni bo'ezni za večno zaspal ter izročil svojo blago dušo svojemu najvišjemu Gospodu.
Zemeljski ostanki blagega pokojnika se prepeljejo v Brežice, kjer bodo položeni k večnemu počitku v soboto dne 8. februarja popoldne na mestnem pokopališču. Naj sniva sladko večni sen!
Anton Novoselec, brat, Wien. Ana Schroll roj Novoselec, Graz, Marija Deržič roj. Novosclec, sestri. Janez Deržič, svak — in ostalo sorodstvo.
Pierre L' Ermite:
71
1
S« . £•>
D-
»I
.d 2 >°
g NO
.«•a -.J J-CnN
n rt
"3 »Q i _T
I r;
«J « O o
> . x b j^ixjQ.H o »Uo» •
S
8-g S
jiSQ - «
и -t: 00^ -
0.5 S 00 "qj!.,; i»
o GJ — f « •"2 f^l W/Î >>
oM.S< d"5
p- П —5
3°2-
-r > a. > o
'g CM n -5-
S .<• cZ
3<Rz5 .Sz, I S'S
'ČCeL . <Л —
v; ■ N ^
e° > S"? •M.-
„_ O 2»CQ
"S «s
.S. U o
«J.uCCON • Q. r\l r i _
II
Zena z odprtimi očmi
Roger Maude je izgubil svojo vero. Morda bo to vero spet našel, če bo dobil za ženo tisto, ki jo ljubi in je sama dovolj verna, da utegne v njeni obuditi vero njegovega detinstva.
Ta žena — joj, ta žena ni nobena druga, nego ona sama!
Torej naj se odzove klicu požrtvovalnosti? Ali naj doprinese svojo žrtev? Naj torej žrtvuje svoj mali lepi rojstni kraj... naj žrtvuje vse, kar ji je najbolj všeč ... naj žrtvuje nesrečnega Filberta, ki tam doli taka nanjo ... njega, ki čaka na kolenih klecé pred Razpelom? Ali naj se žrtvuje življenju v Parizu, poleg tašče in dveh svakinj, s katerimi je bilo že prvo srečanje nepopisno trpljenje in grozen udarec za njen najbolj upravičeni ponos?
Rolanda se je z grozo potapljala v vseh teli vprašanjih ...
Skušnjava sledi skušnjavi... Razlog razlogu ... Sleherna misel je bilka, kalere se obupanec oklepa. Razsodnost pobožnega dekleta se duši pod neizpodbitno doslednostjo Rogerjevega dokazovanja.
Po ulici Lépic se vračajo ... oh. kako dolgu je ta
pot!
Noč, ki je med tem postala vse bolj črna, jih objema. kakor da hoče braniti begu pred tem poslednjim naporom. Roger Maude koraka ob Rolandi.
Na obrazu mladenke opazuje zdvojenost, ki jo je povzročil najmanj pričakovani razlog. V mraku vnelo ponavlja:
Da, izgubil sem vero; toda ni ga človeka na svetu, ki bi mi jo mogel spet vcepiti, razen vas, Rolanda. draga moja... Mislim, da ga ni večjega čara za človeka viteške in mistične narave, kakršne ste vi, nego ,rešiti dušo, in sicer dušo mladega človeka', rešiti jo s pomočjo ,l jubezni'. Ali mar ne, Rolanda? ... Ne boste veiiuur odklonili, posktli mi angel v najrevnejšem, najglobljem in najsvetejšem pomenu besede.«
Roger Maude je pogledal deklé in spoznal, da je prav to vprašanje zadelo v živo in trpinčilo njeno srce.
»Prosim vas, gospod Maude... povedali ste že, kar ste imeli povedati... Uporabili... morda celo zlorabili ste vzvišeno sredstvo, o katerem nisem niti mislila ... Prosim vas!... ne trpinčite me še dalje!... ! Dovolite mi, da preudarim!...«
>Da p r e u d a r i t e !... Oh, v tej besedi je ven-' dar vse upanje!... Rolanda, bodite zahvaljeni za to ; besedo, ki ste mi jo nocoj poklonili... in ki jo shra-I nim v najbolj skritem kotičku svojega srca. Resnično, I hvala bodi PresVetemu Srcu!. . . Kajti te besede bi v Operi ne bil postal deležen.c
Ves blažen je stisnil njeno roko ter s tem poskušal utrditi jo v njeni obljubi, nato je šel in zapustil deklé v najhujši zdvojenosti.
Ko sta vstopili v hotel, se jc.1 teti spel zdelo, da sc je bilo nekaj med njima zgodilo.
Kako si mi žalostna, Rolandica! . . . Pozabi vendar že na neumno pustolovščino, ki sva io davi do-i živel i ! :
»Ah, to jo že daleč in pozabl jeno!...«
Kaj li jo torej?«
, Racla bi videla jasno sama vase .. .<r
Videla asno sama vase ... ? Toda povej vendar, radi česa?«
;Ne vprašujte!«
»Bodi temu kakorkoli, jutri zjutraj pojdem k sve-. temu obhajilu; tudi jaz bom prosila Roga. naj me pelje po pravi poti... Prosila ga bom, naj mi da zna-riienie. tako zame, kakor zate. On edini патга bo po-I svétil na pravo pot na tem strašnem križišču.«
Strašno zares! ...«
»Ubogi Roger! ... Storil je nocoj vse, kar jc mo-; gel, kaine?«
»Oh ... seveda.«
»Nalašč sem vaju pustila nekaj časa sama ... Ni bilo prav!...«
»Morda ...«
Tisto noč je Rolanda slabo spala. Kakor os'ra puščica je bila zapičena vanjo Rogerjeva prošnja, naj
Za Juenslovanskt) tiskarno » Ljubljani Karel Cet
Izdajatelj l*fti> Raltorcc,
se žrtvuje zanj. Budna se je obračala ... obračala vso noč ... Je-li to morda vse bož.ia vola? ...
Je-li to morda samo nova zvijača, da jo spravi s prave poti in hkrati uniči dve življenji? Skušnjava? ... ali klic aposlolstvà ...?
Najprej je prišlo Rolandi na misel, da bi obiskala gospoda voditelja iz :,S'are Rakovice« ter da bi mu razložila stvar, ki obtežuje njeno vest. Toda v tem slučaju bi morala izdati Rogerjev verski dvom. Čepiav ne bi izustila amena bi ga gospod voditelj takoj ug nij.
Če bi govorila jutri z enim gospodov kaplanov v cerkvi Sacré-Coeur ...? Duhovnik jo najboljši svetovalec v težkih urah življenja!
On živi v milosti svojega poklica .. na neki višji stopnji... izkušen je... osebne koristi nima nobene ... Boljšega nasveta ne bi mogla nikoder dobiti. Naposled pa je lam Bog; on jo bo peljal k lis temu duhovniku, ki je v tem slučaju najprimernejši.
Naslednji dan se je bil naredil ziutraj bisernosiv in poln ie bil oktobrske melanholije, ki človeka v dno prevzerra. Obe ženski sta šli počasi po ulici Lepic ter opazovali v polni dnevni svetlobi ogromno mesto ob vznožju, nad katerim se je vil dim in je bilo zajeto v neprestanem mrzličnem toku. Vstopili sla v božji hram in po kratki vroči molitvi sta počakali svete maše.
Rolanda je zapustila svojo tetko ter šla vprašat po službujočem gospodu kaplanu.
Kakšen je? ... tega ona ne ve. Pa vendar bo ta duhovnik že čez nekaj hipov odločal o njenem življenju, o njeni bodočnost, o njenem srcu.
Kako strašna je duhovnikova odgovornost, poc' kalere težo bi časih ošibile rame argola kakor pravi sv. Avguštin! Vprašanje, ki ga je Rolanda skrbno zapisala se je glasilo:
-Dekle, ki ljubi cd nekdaj vernega in poboinega mladeniča, s katerim je malone zaročena, bo li svoje življenje bolje uporabila, če se omozi z drugim mladeničem, ki ga ne ljubi... ki ga nikoli ne bo mogla ljubiti, ne njega, ne njegove okolice, a ga bo morda po tem zakonu privedla zopet k vernosti in pobož-nosti?«
Urednik t1 rane Krcmžar.