Največji
v Združenih državah
V«||a za m leto ...	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za hmm York celo leto .	$7.00
Za faaoMoutvo celo leto	$7.00
GLAS
AR0DA
r
Listsloven jkihdelavcevyAmeriki.
TSLZF0V: OHelm 3—3878
I- The largest Slovenian Daily in the United States.
a Issued every day except Sundays ®
and legal Holidays. H	75,000 Readers.
Vcan
HO. 303. — ŠTEV. 303.
Entered si Second Ola— Matter September 21, 1903, at th> Port Office at Hew York, K. Y.t tinder Act of Congress of March 3, 1870
TELEFON: CHelsea 3—3878
NEW YORK, TUESDAY, PECE MBEB 27, 1932. — TOREK, 27. DECTEMBRA 1932
VOLUME XL. — LETNIK TL.
STRAŠNA NESREČA V ILLINOISKEM PREMOGOVNIKU
ŠTIRIINPETDESET MAJNERJEV JE POSTALO ŽRTEV STRAŠNE KATASTROFE V SHAFER MINE
Devetintrideset trupel so spravili iz rova, petnajst jih pa še vedno pogrešajo. — Katastrofa se je za-vrsila šeststo čevljev pod zemljo. -— Reševalci delajo z nadčloveškimi napori. — Pretresljivi prizori pred vhodom v rov. — Dva stara majnerja sta identificirala trupla.
MOWEAQUA, 111., 25. decembra. — Dan pred Božičem se je dogodila v Shafer Mine Velika nesreča. 625 čevljev pod zemljo se je utrgala plast kamenja in zemlje ter zasula 54 majnerjev. Reševalci z velikim naporom odkopujejo zemljo, toda pri de-iu jih ovirajo strupeni plini, ki prihajajo iz rova.
Do sedaj še ni natančno znano, kaj je povzročilo nesrečo, vendar pa prevladuje mnenje, da so se vneli plini, vsled česar je nastala eksplozija.
Dva paznika v jami sta prvo zapazila nesrečo, ko se je o rovu pričel valiti dim. Hotela sta pogledati, kaj je temu vzrok, toda prišla sta do velikanskega kupa kamenja in nista mogla dalje. Ta prostor se nahaja 2 I 00 čevljev od vhoda v rov. Koliko kaine-menja se je utrgalo, ni še znano.
Ves dan v soboto in celo sveto noč so rešilci z nadčloveškim naporom skušali priti do svojih tovarišev. Do sedaj so našli trupla 1 2 majnerjev.
Pred vhodom v jamo stoji velika množica sorodnikov ponesrečenih rudarjev in nestrpno čakajo, kdaj prinesejo truplo tega ali onega majnerja i z jame.
Državni ravnatelj za rudnike John Millhouse, ki nadzoruje reševalna dela, se je izrazil, da je le malo upanja, da bi bil še kak majner pri življenju, razen, če je kateri ostal za steno kamenja, skozi katero ne more prodreti strupeni plin.
Zene pred rovom so se držale junaško, pri malo-kateri, je bilo videti solze, ker so se zavedale, da so njihovi možje v vedni nevarnosti, toda otroci neprestano jokajo po svojih očetih.
Prvo truplo so prinesli iz jame na Božič ob 8. zjutraj, ali 24 ur nato, ko se je pripetila nesreča. Zatem so vedno prinašali v rjuhe zavita trupla in vsa množica je sledila žalostnemu sprevodu v zasilno mrtvašnico.
Tam je množica čakala. V mrtvašnici sta dva stara majnerja, ki sta poznala vsakega izmed ponesrečenih, in s.a identificirala trupla. Nato je bilo na okno mrtvašnee napisano ime mrtvega majnerja.
M noz'ca je nestrpno pogledala na ime, žena je kriknila, nato pa jo je kdo peljal na njen dom. Nato se je množica zopet vrnila k rovu.
Rov ima obliko velike črke T. Kjer se rov razdeli, so majnerji vozili na svoje prostore in na tem kraju so našli prvih dvanajst trupel. Malo upanja je še, da so rudarji, ki se nahajajo v severnem delu jame, še pri življenju.
MOWEAQUA, 111., 26. decembra. — Vse upanje, da bi bilo mogoče rešiti koga izmed 54 premogarjev, kateri so postali žrtev strašne katastrofe je izginilo.
Danes so prinesli iz rova sedemindvajset trupel, včeraj pa petnajst, dočim jih petnajst še vedno pogrešajo. Ti ponesrečenci se nahajajo v severnem de lu rova, ki je bil vsled ekslozije najbolj prizadet. — Ta del rova je bilo treba zapreti, da ne bi strupeni plini ovirali reševalcev.
Nekaj upanja je navdalo reševalce danes zjutraj, ko jim je začeli pihati nasproti sveži zrak. Zrak, ki so ga stroji ^črpali v rov, je prihajal nazaj, kar je pomenilo, da je naletel na oviro, za katero so slutili tvoje tovariše.
Norman H. Davis pri governerju Rooseveltu
NIHČE NE VE KAJ JE SALOON
Skoro vsak sodnik je drugačnega mnenja. — Nekateri smatrajo celo plesišče za salon.
Washington, D. C., 2<J. dec. — Nazori sodišč, kaj je "saloon" oziroma kaj je "opojna pijača", .so zlo različni. Toda to bo treba prej ali slej ugotoviti, ker se tiče vprašanje modifikacije Volsteadove postave. Nekateri sodniki so mnenja. da je ".saloon" prostor, v katerem .so naprodaj opojne pijače.
V	Illinois je označil neki sodnik saloon za "poslopje, sestoječe iiz več sob".
V	Alabami. Montanf. Minnesota Xevv Jersey in Indian i označujejo saloon enostavno kot "prostor, T katerem se prodajejo in pijejo opojne pijače".
V	Ooloradi je pred kratkim razsodil neki sodnik: — Plesišče.j v katerem prodajajo neopojne pijače, je saloon.
»Slično je glede opojnih pijač. V Iou-i m Missouri smatrajo vsako pijačo za opojno, ki vsebuje le kako sled alkohola.
V	Illinois in Oklahomi pravijo sodniki, da je pijača opojna, če vsebuje več kot pol odstotka alkohola.
V	Coloradi je razsodil neki sodnik: — Že z samo besedo "pivo" je označena opojna pijača.
V	Arkansas. New Hampshire, Massaehusets. India ni in North Caroliuii smatrajo za opojno vse. kar se imennje "vino'*.
V	Michigan smatrajo za opojno pijačo jabolčnik, ki vsebuje dva in pol odstotka alkohola.
TUDI MEDVEDJE
IMAJO DEPRESIJO
LETO 1933 BO _ SVETO LETO
V svojem govoru je razglasil papež sveto leto. Upa, da bodo narodi prenehali govoriti o vojnih dolgovih in o vojni.
Vatikan, 2G. decembra. — Papež Pij XI. je v svojem božičnem govoru razglasil celemu svetu leto 1933 za sveto leto. tekom katerega upa. da bo svet prenehal govoriti o Vojni odškodnini, vojnih dolgovih in vojni in drugih zadevah. ki razburjajo svet t t bo pričel misliti na izboljšanje razmer.
Papež .je govoril 22 kardinalom, ki so mil prinesli božična voščila, toda z njihovim posredovanjem je govoril celemu svetu.
Jubilejno leto. ki se prične 2. aprila 1933, je določeno za obhajan je 1900-le.tnice Kristusovega trpljenja, smrti in vstajenja.
V svojem govoru je papež izrazil svojo željo za mir. medsebojno zaupanje, prijateljske odnašaje, večjo pomoč povsod, kjer je potreba največja, ter za skupno od-pomoč sedanjega žalostnega položaja.
Govoril je o sporih med narodi in državami, o strahotah vojne in o državljanskih vojnah ter njih
PERZIJA SE J^OČEUKLONITI
Perzijski narod podpira šaha v boju proti Angliji. — Peržija noče, da bi bil izročen spor mednarodnemu razsodišču v Haagu.
Teheran, Perzija, 2G. dec. — Mala Perzija je pozvala angleškega leva na boj zaradi petroleja za angleško mornarico.
Perzijske vodilne osebe so šahu Riza kan Pa hlevi obljubile svojo j je tudi član odseka, kojega nalo- j pomoč in m i priporočale, da ga je sestaviti program za bodo- ;
eo svetovno gospodarsko konfe-; renco, ki se bo vršila v Londonu. ' Pozneje je rekel diplomat čas-niškim poročevalcem, da je zaen-
VAŽNA KONFERENCA GLEDE
GOSPODARSKIH PROBLEMOV
ALBANY, N. Y., 26. decembra. — Governer Roosevelt se je vrnil danes iz Hyde Parka, kjer je preživel v krogu svoje družine božične praznike. — Par minut pozneje je sprejel v svojem uradu Normana H. Davisa, ameriškega delegata na ženevski razorožitveni konferenci.
Davis, ki je začel svojo dipl o- " matsko karijero za časa Wvlsono-ve administracije, ko je bi! Roo-! sevelt pomožni mornariški tajnik.
B0ŽJEP0TNIKI V BETHLEHEMU
vztraja pri odpovedi pogodbe z Anglo-Persian Oil Company, ki je glavni vir za dobavo perzijskega petroleja za angleško mornarico.
Dežela je selo ozlovoljena, ker krat cilj mednarodne razorožitve-
je Anglija zagrozila, da bo spor predložila medna rodnemu razseo-dbšču v Haagu. Perzijski narod je
Več sto Amerikancev js za Božič obiskalo svetopisemske kraje.— Iz Jeruzalema so se peljali z avtomobilom.
Betlehem, Palestina, 26. dec.
ne konference prepovedati uporabo strupenih plinov, uporabo premične težke artilerije ter mnenja, da razosodišče ne more!bombn3i aeroplanov. ; raizsojevati med kako državo in i Nadalje stremi konferenca za
privatnim podjetjem, za kakoršno j tem, da bi države .zmanjšale Ste- . Vee .sto Amerikancev je obhaja-smatrajo Anglo-Persian družbo. ! vilo svojciga vojaštva ter bi tro-' Jo božični večer na .svetopisemskih Perzija je naglo nastopila. Ko šile svoj denar v kake bolj korist-, krajih V »Sveti deželi. Ti božje-je Anglija poslala ultimatum, v ne s vrhe nego je oboroževanje, j potniki so potniki, ki potujejo o-katerem naznanja, da bo spor — Predvsem je treba obnoviti koli .sveta sparnikom ~Empress of predložen mednarodnemu razsodi- nuiLsebojno zaupanje — je dejal Britain' in so dan pred Božičem šču v Haagu, se je Perzija poslu- Davis — katerega je dandanes ta- prišli v Jeruzalem, žila svoje prednosti kot članica ko inalo med narodi. Zaupanje je Zvečer so se iz Jeruzalema 0(1-. .	„ . .	, .Lige narodov ter zahtevala, da se namreč temelj kredita kredit je peljati 7. avtomobili V mesto Kr •
]>osledicah o fmanen.in gospodar I	propusti jAgi naroddov.1 pa tisti dinamo-stroj. ki poganja stusove.ga rojstva.
tiri L'nt'»i L"i ninto r^ri m orA t-	_ I	1	*	|	j	"V" 1	Vw * 1	■»	.
sklicujoč se na svojo pravico, da	industrijo in trgovino. S temi pro -Naa njimi je ono zvezanaro n«-
sme opozoriti Ligo na angleški	blemi se bo moral pečati naš bo-pritlsk. | doči predsednik, in jaz sem pri-
Dai.^s vsakdo po celi Perziji o-	šel zato sem. da razpravljam ž
paža veliko nasprotstvo proti An-	njim o teh važnih vprašanjih. glijL Na vsaki uliei v Teheranu je sl/ati samo
ski krizi, ki nima primere v Zgodovini.
V svojem naznanilu svetega leta je rekel papež, da ga želi mnogo odličnih oseb.
—	Sveto leto ne bo doseglo svojega namena, — je rekel. — ako goborimo o mednarodnih sporih. pomanjkanju zaupanja, oboroževanju, razor ozon ju. vojni odškodnini. vojnih dolgovih, moratoriju. nezmožnosti odplačila, gospodarskih in finančnih razmerah ali pa o velikem pomanjkanju narodov.
—	Svet naj ne posluša več sa- j mo takih govorov, temveč mesto njih visok in odločen duhovni poziv za boljše življenj" in boljšo hrano duše.
pogovor o sporu
zaraeli petroleja. Vsi se zgražajo JVJANCUKUO NE nad angleškim ultimatom in grož-1
PLAČA dolgov
Perzijski uradni list "Iran", ki	-
zagovarja perzijsko stališče, pra-	Man^o, 26. det-. -
vi v nekem svoiem elanlru:	T	, .	-. - , -
J	, Inozemske družbe pritekajo na
Angleško »poročilo I«igi na- Mančukuo državo za plačilo dol-
bo. ki je spominjalo na noč pred lf>32 leti. ko so trije Modri iz Jutro ve dežele prinesli v hlev svoja darila zlato, in ka<ft!o za novorojenega Odrešenika.
Toda bolj svetel, kot vse zvezde. je bil električno razsvetljen velik križ nad cerkvijo Kristusovega rojstva, ki je iz daljave izgledal kot velika zvezda repa tira nad mestom. \ katerem je bil rojen Kristus.
Wasnington, D. C., 23. dec. — Depresija je prčfilrla državivi u-rad za divje živali, da so morali v narodnem Yellowstone parku pobiti črnih medvedov.
Ker so imeli hoteli v parku, ki dajejo največ hrane za žirvaH. le- j tos zelo majhen zaslužek, ni bilo
za medvede dovolj hrane. Vsled j Policija, ki preiskuje pogorišče v tega ko medvedi pričeli stradati in j siromašnem okraju Fukagawa v jih je h:lo treba postreliti.	j Tokio, je našla 19 trupel. 18 ož<ra-
rprava parka se je bala. da bi | nih m ranjenih ; 32 pa jih je vedno j lož medvedi vsled lakote prijeli j pogrešajo. Med žrtvami je največ padati obiskovalce parka.	i korejskih kulijev.
požar v tokio
Tokio, Japonska, 2o. decembra
rodov podaja napačne podatke in ga. Vlada je poravnala nekatere
poskuša v.stvariti popolnoma na- manjše obveznosti, toda ni plača-
| pa cen položaj.	t la glavnega svojega dolga v zne-
„ .	„	sku 10.000.000 mehiških dolarjev.
'Iran pravi, da angleška pri- ,	, - -__,	.	,
1. " .. e	1 I \ lada je imenovala posebni od-
tožba. da je perzijska vlada ne-. % , ____. , ,,, ___•
. .	.	• bor. da pregleda dolgove pre.isnje
nadoma in brez poscmbndga prej-	, , , ....
v .	. 1	.	mantrzurske vlade m l/.del
snjega naznanila kratkomalo pre-; ^ ^ <xll>lai,LIo dol
klicala pojmlbo. popolnoma nie , ^^ ^^ Japonski. Tudi i na zapad. obrežju španske Afri ne omenja, da se je perzijski na- | Xem&3jta m Združene države hna- ke. je bilo s parnikom pripeljani!.
jo iztirjati visoke vsote.	j na Špansko. Sami ne vedo. zakaj
Visoke vsote je dolžna vlada ' so biLi prepeljani in če bodo izpu-
i/.«ieia na-:n. Največ je
španski izgnano
_se vračajo
Cadiz, španska, 23. decembra. Šest monarh isto v. ki so se udeležili španske vstaje v avgustu in so bili izjrnani v Villa Cisneros
rod že opetovano izraezil. da je nasproten tej petrolejski pogodbi.
Ta spor ni bil nikdar pred- raznim tovarnam za stroje za ve-
ozen za nova pogajanja, ker bi s tem Perzija priznala to koncesijo, katere ni nikdar odobravala.
S podvojenimi močmi so se podali na delo ter so našli sedemindvajset premogarjev, toda "^i so bili mrtvi. Postali so žrtve strupenega plina.
Lastnik premogovnika Glenn Schaffer je pred osemnajstimi meseci ustavil obratovanje. Ker je bila pa naselbina, broječa 1400 oseb, odvisna od premogovnika, so se premogarji združili in obnovili obratovanje na kooperativni podlagi.
Začetkom prejšnjega tedna je delalo v rovu nad sto mož, v soboto pa samo štiriinpetdeset.
Trupla ponesrečnih premogarjev so v sivih krstah v neki prazni trgovini. Za vdove in sirote se je zavzel Rdeči križ. Iz vseh delov dežele prihajajo darovi v blagu in denarju.
ATHENS, Ohio, 26. decembra. — V rovu št. ), ki je last Ohio Coal Company, je izbruhnil ogenj. K sreči ni bilo v premogovniku tedaj nobenega premogarja. Oblasti so odredile, da mora biti rov šestdeset dni zaprt.
"Iran" pravi, da je bila pogodba sklenjena po nevednosti, sebičnosti in iz lastne koristi onih. ki so pogodbo sklenili.
liki arzenal v Mukdenu. Vse blago je bilo z velikimi stroški poslano v Mukden, predno je Japonska vpadi a v Mandžurijo, toda blafro ni bilo nikdar izročeno osebam ali oblastim>ki so blago naročile. Sedanja vlada zatrjuje, da tega blaga ne potrebuje.
šČeni na svobodo.
božično darilo
za papeža
štiri dni dea v nemčui
Berlin, Nemčija, 2<>. decembra. ______Po vladnem načrtu je delo v Xem-
Vatikan, 2(>. decembra. — Pa- dolo<Vno na 40 lir na toden in pež Pij XI. je za božično darilo	plačah. To je nazna-
MUSSOLINI KOT ZIDAR
Milan, Italija, 26. decembra. — Poleg tega, da je Mussolrni dober avtomobila>t. jahač in kapitan, jo tudi dober zidar.
To do sedaj se ni bilo znano, dokler ni pred kratkim obiskal poslopje. ki ga sedaj zidajo. Pristopil je m je celo vrsto opeke položil v ravni črti.
sprejel en milijon lir ($31.150).
To vsoto so zbrali razni duhovniki in verniki šrrom sveta. Med njimi je tudi mnogo Amerikancev.
Za to darilo je -več mesecev agi-trral vatikanski list "Osservatore Romano".	Šanghaj, Kitajska, 26. dec. —
Doneske je sprejemal urednik 20 odličnih mohamedaneev je pri-lista grof della Torre, toda čekov Slo iz severnih krajev in so name-in denarja ni izročil naravnost njeni v Meko. na grob preroka
nil delavski minister Guether Ge-reke. Postava stopi v veljavo po Novem letu.
ovira za božjepotnike
papežu, temveč ga je poslal v pa-pesko zakladnico. Dan pred Božičem je poslal zadnji ček, ki je prišel v njegov urad.
Mohameda. Zaradi državljanske vojne pa jim ni mogoče potovati po suhem, temveč so pršil jeni potovati po morju.
šest japonskih
letalcev ubitih
Čanffčnn, Mandžurija, 24 dec. Ko so Kitajci izstrelili neko japonsko bombno leta&o, je bilo -ubitih šest japonskih letalcev, eden pa je bil nevarno ranjen blizu Wan Pao-žan, dvajset milj od Oangčuna protii severozapadu.
Aeroplan je bombardiral kitajsko taborišče. Kitajci so pričeli streljati na aeroplan in en strel je zadel motor, vsled česar je ae-padel M life
« * •
r\ p m ——
HEW YORK, TUESDAY, DECEMBER 27, 1032
DMLf	A
Glas Naroda
Auk
1 1 ! = Owned and PnblUfced by
■AVBOO nnunoNG COMPANY
(▲ Corporation)
3
•f the corporation and
Bmramgh «f Manhattan,
of above officers: New ¥m% City, N.

O L A S N A K« DA (Vaica af the i»eapto>
Ewrr Day Except Sundays and HoBdajs
▼elja a Ameriko in
pol leta
96.00
$3.00 $1.60
Za New York za celo leto......$7.00
Za pol leta	$3.50
Za Inozemstvo za celo leto......$7.00
Za pol leta....................$3.50
Subscription Yearly $6.00
Advertisement on Agree lent
*Olaa Naroda" lahaja mkl dan Ixraemil nedei] In praznikov.
mb podpisa in osebnosti se ne priottfujejo. Denar naj se blagor oil toflUatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se asm tudi prejšnje blralidče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
-GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York, N. Y.
CHebea 3—SS78
IZRABLJANJE OTROK
Novi grobovi.
V cestiti starosti 80 let jo umrla v Litiji okrajna babica Marija Dolšek. Znana in priljubljena je bila daleč naokrog.
— V Ljubljani je umrla po daljšem trpljenju v 68. letu starosti FrančiSka Ločnikarjeva.
—	V Framu je umrla posestni-ea in go*tilničarka Marija Turner-jeva. ki je učakala 75 let.
—	V Krašnji je umrl posestnik in lesni trgovec Janez Klopčič.
—	V Mali vasi je umrl posestnik Jože Škerlep.
—	V mariborski bolnici je u-mrl v Ptuju splošno znani priljubljeni davčni upravitelj v pokoju Matej Habjanič.
—	V rudniškem revirju I Tern e-Hokhausen v Wcs>taliji je umrl Franc Ferjančič iz znane idrijske narodne rodbine V Nemčiji je bival že iz predvojnih časov.
Veletrgovec Anton Kasman umrl.
Smrt je zopet posegla v vrsto najbnfljših škofjeloških mož. V sto ji hiši na Mestnem trgu je zatis-nil oči veletrgovec z železnino in posestnik Anton Kasman.
Anton Kasman se je rodil 12. januarja 1881 v Škof ji Loki. Njegov oče Francelj je imel takrat v sedanji Savnikovi hiši špecerijsko trgovino in je mnogo trgoval s kisom. Tone je obiskoval gimnazijo v Ljubljani, nakar se je posvetil trgovini. Imel je dalje časa lastno trgovino z mešanim blagom pri Sv. Križu pri Litiji, po očetovi smrti pa se je vrnil v rodno mesto. S pridnostjo in podjetnostjo je njegova trgovina zaslovela daleč naokrog. Z železarskimi potrebščinami je zalaga! ves škofjeloški okraj in je bilo v -Kaš-
V	Ameriki je nešteto malih in velikih tovarn, v katerih so zaposleni mladoletni otroci.
Gospodarji jih sleparijo za njihovo mladost in za nji-l*ovo zdravje.
Braniti se ne morejo, in baš zato je tako izrabljanje strahopetno in nasilno.
Tega izrabljanja ni niogia dosedaj odpraviti nobena zvezna postava.
Prvi predlogi za zabito otrok so se pojavili v decembru ldta 1906 v poslanski Zbornici. Po desetih letih je kongres uveljavil tozadevno postavo, ki naj bi postala po pretoku enega leta pravomočna.
Toda do tega ni prišlo. Sodnik Boyd iz North Caroline jo je v intersu pridelovalcev bomaža po južnih državah označil kot protiustavno.
3. julija 1918 je najvišje zvezno sodišče s petimi proti štirim glasovom potrdilo Boydovo odločiti v.
Naslednjega leta je kongres uveljavil nadaljno postavo za zaščito otrok. Pravomočn i je postala 25. aprila 1919. Po treh letih jo je pa najvišje zvezno sodišče j>ro-gla&ilo za neustavno.
Ta Odlok bi bilo mogoče ovreči le potom posebnega a-mendmenta k ustavi. Leta 1924 sta obe zbornici kongresa sprejeli tozadevni amendment.
Toda izkoriščevalci otrok so zmagali. Amendment bi moralo namreč oddbriti 36 izmed 48 rmeriških držav, kar se pa ni zgodilo.
Uradna statistika pravi, da je bilo leta 1924 zaposlenih v industriji poldrugi milijon otrok. To štivilo znaša sedaj nad dva milijona.
V	zadnjih mesecih se vedno bolj kupn i jo dokazi, da se zasužnjevanje otrok veča od dne do dne, ne samo-po juinih, pač pa tudi po severnih državah.	'
T	.	t i	Ker pa. bolečine le niso hotele po-
Po nekaterih tovarnah v New Jersey delajo otroci od nehati in Klemene skom ni mo-
petnajet do šestnajst ur na dan, pa zaslužijo komaj en premakniti glave, je šel k
dolar na teden.	i 7xlravniku- ki z* Je po^al v bol-
j nico. Ugotovili so. da ima pod k<»-
Slično izrabljanje se vrši v New Yorku, Pennsvlva- žo na "Njenem 1116x1,1 keP° str" niji, Massachusetts in drugcM*.
V	Združenih državah je v sedanjem času skoro petnajst milijonov nezaposlenih, katerim dela nad dva milijona otrok resno konkurenco.
Očetje in matere so brez dela ali pa premalo zaslužijo, da bi preživeli svoje ^družine.
In zato morajo otroci prodajati iK>hlepnim podjetnikom za sramotno plačo svoja mlada življenja.
Kamniku, da je ponoči nekdo razgrajal okrog kise in da ga je on malo nabil. Napadalca so aretirali.
Požar v Spodnji Polskavi.
V eni zadnjih noči je nastal o-g'mj na parni posestnika Ivana iSamatura na Spodnji Polskavi. Na kraj požara so takoj prihiteli gasilci s Spodnje in Zgornje Pol-skave in so omejili ogenj, da se ni razširil na sosednja poslopja, ki so krita s slamo. Hlev in parna sta pogorela do tal. Orožniki so aretirali kot osumljenega požiga nekega dninarja-, ki je baje grozil s požigom. č'e je are t i ranee res kriv, bo pokazala preiskava.
Borba za novo kolektivno pogodbo na Jesenicah.
Kakor je iznario. je delavstvo Kranjske industrijske družbe na -Jesenicah pred dobrim mesecem odpovedalo* kolektivno pogodbo, sklenjeno spomladi med podjetjem in predstavniki delavstva. Podjetje te odpovedi kolektivne pogodbe ni vzelo na znanje, marveč je za.bteyalo. da »e skliče v smislu pogodbe razsodišče, ki naj sklepa o tem. ali so za odpoved pogodbe podani dovolj tehtni razlogi.
Razsodišče se je res sestalo. Tvorili so ga za Delavsko zbornico Ivan Kopač, za Zbornico za TOI njen kanrulent Franjo Žagar iz Ljnbljane. kot predsednik dr. Ivan Vidmar, sreski načelnik v Radovljici.
■S sedanjo kolektivno pogodbo je delavstvo izjrubilo večino praznikov, odpravljene so bile skoro vso nadure ter zvišane plače, deloma prav znatno. Delavstvo je
Poziv!
Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako priza-deti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno.
Uprava "G. N.
u
__ > <	v
Peter Zgaga
manovi veletrgovini vedno ]>olne i Zgubilo tudi kurjavo, ki jo je do-roke dela	bivalo poprej j>o nizki ceni ter se
m ti odteguje poleg trga še 4 do
8 polenom ga je pobil.
Jakob Klemene, delavec na lesnem skladišču pri Lenassiju v Kamniku, se je nedavno vračal zvečer proti svojemu domu v ()1-sevek. Prej je malce pogledal v kozarec. za.to je bil prav dobre volje. Ko je šel po vozni poti skozi Ne vi je, je padel v apnenico ti-k ob poti, ker ni bila pokrita. Klemene se j«- hudo val nad lastnikom in iilu zaklieal. naj jamo pokrije, da ne bo ogrožala nevarnosti popotnih ljudi. 'Iz hiše je medtem pržtokel neki dvajset letnik s polenom v roki in ž njim udaril Kle-nienca po desni r^mi in po tilniku ter ga pobil po tleh. da je obležal nezavesten. Klemene je bil oprtan s težkim nahrbtnikom jabolk. Ko so ga spravili pokonci, je tožrl, da ga boli vra-t. vendar je še prihodnji dan šel na delo.
BMBABMA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO DT TOČKO KAKOR VAM POKAŽE NA 8T0PNI SEZNAM
▼ JUGOSLAVIJO i Dtnao ..............	V ITALIJO Lir 100 ........................ $ 5 70
pn, fM , ........ $ *nrt|	Ur 200 .................... $11.20
Dftn 400 .................. ............ $ 675	Ur 300 _______$16.40 Ur 400 ........ ............... $21.75
Din BOO............................... $ 8 25	
fltn l#no ... _ _ .........	| Lir 600----------$26.75 1 Lir 1000 ................. $52 JO
J)Ui 1000 ................ $70.00	
kot Kfloraj navtdan«, bodisi v dinarjih all llftH ^twyyJNw As boijt po0*je.
nručnjk V AMSBISKIH dolarhb Sa Iglično $ 5D0 morate podati _ S 5.70
>» >» 110.00 " » _iiojo
" " fl5J» " » _ 11*30
Vi	$2DjDQ	" _fH M|
" V. " ■ — jO«
Ml t staram krajn ttpla&flo V dolarjih. MfiujMM p* CABLI JkTV** m
MXTBOPOLITA9 TEATOL BUBXAU
(FRANK BAK8XR) 18tk STREET,	NEW YQBjt, N. T,
M.
jene tkrvi in najbrž nalomljen tilnik. V bolniei so takoj videli, da je poškodba smrtna in Klemene je res po par dneh umrl. Pokopali so ga v Ljubljani. Bil je priden delavec 'in oženjen.
Mladenič, ki je tako brezsrčno napadel ubogega delavca in mlatil po njem s polenom, je prihodnji dan javil orožniški postaji v
<;. odst : mesečne plače, drairinja življenjskih potrebščin pa j<* v zadnjih mesecih narasla. Delavstvo zato nestrpno čaka- na sklepe razsodišča, kar je uniljivo. .saj je od njih odvisno, ali b«> možno .sestaviti novo kolektivno pogodbo, ki bi odgovarjala delu in današnjim življenjskim potrebam delavstva.
Roparski napad na Mirju.
Xa Mirju je bil 11. decembra izvršen skrajno drzen napad na trgovko Franjo Stritihovo. Gospa stanuje v Kolizejski ulici 4 in .se je vračala v mraku iz mesfta po Gorjupovi ulici domov. Pred hi-
CENA
dr. kernovega berila
JE ZNIZANA
Angleško-slovensko Serilc
(ENGLISH SLOVENE KEAOM) Btmnm Mm
šo »t. je nenadoma skočil pred njo neznan mlajši moški. Xe da bi spregovoril bewdieo, je zagrabil za njeno ročno torbico, ki jo je držala v roki. z drugo roko pa jo je s komolcem sunil, tako močno v levi bok. da jo je mahoma podrl po tleh. Pri tem se je na torbici pretrgal jermen. Napadalec je na v.sa.k način poskušal iztrjrati Stri-tiliovi torbico popolnoma iz rok. Stritihova. ki je ležala na tleh. pa se je takoj zavedla položaja in zakričala : — "Pusti me. .saj te poznam !"
Te besede in pa nadaljnji vzkliki so napadalca zmedli. Prestrašil se je in po kratki borbi, pu-stivši torbico Stritihovi, zbežal v siiner proti Dobrilovl cesti in (bilje proti Emonski cesti, kjer .se je izgubil. Xe malo preplašena* gospa se je komaj dvignila iz blata, ki ga je tamkaj v preobilici, in odšla na policijo. Mimogrede je opatzila tudi, da je neznani napadalce izfrubil na kraju napada jra-lošo z leve nojre. ki jo je pozneje policija zaplenila. Obenem je policija odredila takojšnjo raci;"«) po gostilnah na Tržaški cesti, Rimski cesti. "Koleziji in v šetnja-kohnkem »»kraju, .ki pa je ostala brezupešna.
mlajše in cenejše moči. Po nekaterih revirjrh je bilo, kakor poročajo, reduciranjih večje število delavcev, ki so dela4i po 20 in Se več let. ter so z redukcijo izgubili v.se. kar so v teh dolgih letih prispevali za svojo pokojnino. Z redukcijami te vrste pa se je potem prenehalo in obupanim rudarjem dajejo sedaj nekaj upanja obljube, da bo prihodnja redukcija zadela le one rudarje, ki imajo že neoporečno pravico do pokojnine. Kako bo .s temi obljubami, pričakujejo rudarji v nadi hi strahu.
Človeško okostje na Vodnikovem trgu.
Delavci mestne občine, ki na Vodnikovem trgu. iue.l Krekovim trgom in Pred škofijo, kopljejo jarok za položitev električne napeljave . so spravili na dan zanimivo najdbo, ki bo med prebivalstvom gotovo sprožila s pet mnogo živahnih, romantično razgibanih diskusij. V poldrag meter globokem jarku je delavec s svojim krampom nepričakovano trčil nal nekaj trdega, in ko je nekajkrat mogočno udaril in se mu jo navidezni kamen pod krampom razbil, je na zaeudenje prišlo na dan. da .se je pod udarci zdrobila — človeška lobanja. Previdno so
nadaljevali s kopanjem in so iz-. ,	. v- v.
»	....	. I Iz K.M< ( ree-ka.	i .. 111 ♦ po-
grebll se eno lobanjo ni celo vrsto < , , 4 „ , „ . 7,	., . .	,-iZdravljata Pavel /alaznik m
clOVeSKLh kosti.	| T.	* .
rrank Naglich ter pravita:
— Vesele praznike in srečno
,	,	.Novo leto* Ti žele .tukajšnji roja-
kra.ju. najbrž ne bo pretežko ugotoviti. Kakor znano, j*- na Vodni-!
kovem trgu svoj čas stala srinuia- - . .	, , . ti*
, . ..	. , | |o m z basanjem klobas. 1 udi t<
zija. toda gimnazija s temi okost-	. i	. ,
..	.	.	, I petina ie ~ —
ji — po vsej verjetnosti — nai-« - , u - i	i • . r, je le za z
brz ne bo v neposredni zvezi. Se
prej pa je bil tu kapucinski samostan. ki je bil pa opuščen z reformami cesarja Jožefa II. Zelo verjetno je. da .so izkopane kosti o-stanek kakšne stare samostanske .grobmee.
Vsekakor je tudi ta najdba zgovorna priča. Koliko zanimive, za-m ot a ne in romantične preteklosti je še zakopane v tleh. na katerih stoji L.rubljana.
Iz Manor. Pa., mi piše rojakinja :
— Dragi Zgaga I Čast. komur čast. S svojo kolono o moških si zaslužil medaljo. Če bi jih jaz delila. bi gotovo dve dobil. Jaz vedno pravim: — Kar Zgaga napiše, je vse res — četudi si včasi že tudi mene ošvnknil. Toda nobene kolone nisi še tako resnične napisal. kakor si to. Le daj še včasi moške malo poščegetati. Rečem, ti. taki so bid i. kot da bi sršene raz-dražil. Zelo sem ti hvaiežna. kajti izd i se mi. da se je moj poboljšal. odkair je čkal tisto kolono, t V boš nehal o njih pisati, se bojim. da tudi mojemu ne bo dosti zaleglo.
Lepo t«* pozdravlja hvaležna
rojakinja iz Penrisvlvanije. *
Rojakinji bom skušal ustreči, ker sem v gotovih ozirih galanten ter ženski ustreženi, če moreni.
Priznam, da mi je o moških slabostih precej težko pi-ati.
Ob .takih prilikah .se mi zdi kot da bi samega sebe butal po glavi.
Kakšnega porekla so lobanje in čloVeško okostje v zemlji na tem
ki. Pridi na kolino. S«»da.j smo na-t mree precej zaposleni s svinjari-
~ " er-še nekoliko, toda tisti ženske.
Naši v Ameriki.
V Clevelandu je preminul Jack Hanovac. v starosti 44 let. Podlegel je po par dnevni bolezni. Zadnji četrtič je preminula njegova
Kakor je navedla napadenka. jf bil napadiflec star najbrže šele kif>g 18 let. srednje postave, oble- j svakinja Helen Xemet
čeii menda v športno obleko, in s; _ ohajski governer klobukom na glavi. (*'akal je skoro gotovo v zasedi že dalje časa. Sferitiliova jei mela s seboj okrotr 400 Din gotovine, .ki ji je sicer <>-stala, navzlic temu pa trpi na o-bleki, ki si jo je pok varila v blatu, okrog 500 Din škode.
White je imenoval Slovenca Kraiuk Lau-sche-ta na izpraznjeno mesto v mestni sodniji. I.'rad nastopi z 2. januarjem	<>n je prvi slo-j
mi n.
venski sodnik v <'leve g oče celo v Ameriki.
Od vsepovsod sem dobil nešteto čestitk:
Posebno vesel s»-m bil pisma elcvelaiidske Micke, ki mi je ponovno zajrdila. <la ni huda name
in da bo še kaj pisala.
*
Vsem s«1 iskr»'iio zahvaljujem. •Najraje bi v<sakemu posebej stisnil roko in mu iz oči v o'"*i želel isto. 'kar so meni želeli. *
To je zgodba o mladi vdovi, ki j se je s sedemnajstim letom poro-j čila in vzela bogateča farmerja, ; ki je bil dvakrat starejši <k1 nje. j Petnajst let sta živela skupaj, in mladi, čvrsti hlapci niso mogli prehvaliti njene radodarnosti v 11 jubozn i.
1 Po petnajstih letih je pa stari farmer umrl. in ona je neutolažljivo jokala.
— Oh. kako sem mu stregla — je dopovedovala jtogrebceni. — j Do zadnjejra sem bila pri njeni. V luo. i mojem naročju je izdihnil. Jaz sem
Narailfe gm prt
KNJIGARNI GLAS NARGIM'
tU West Uth streti Rtv M Gtty
^IfiaiiiltlliWBMiJiLrtlli^irta
imajo velik uspeh
ji

Trboveljski rudarji med upom in strahom.
Kudarqi žive že več t«nlnov v! velikem .strahu zaradi napoveila-| ni h in po nekod tudi že izvršenih redukcij "iz gospodarskih razločkov". Redukcije naj bi zadele .starejše. za skromno pokojnino pa še neupravičene rudarje, da bi na njihovo mefvto prišle v rudnik
—	Dne 11. dec. j»» v Greauev, Minn., preminula rojakinja Virant v .starosti (»:{ let. Celili pet lt*t je bolehala in je vse to dolgo trj>-1 jen je voljno prenašala.
—	Pofota v Diiluth. Minil., je te <lni spoznala tri Jugoslovane krive ponarejanja denarja. Ponaredili so za	bankovcev. Prizadeti so John Fugina. fotograf iz (iiJberta. Viljem .1. Roso-vreh in Xick Medič iz Evelet ha.
Udobno Hitro
Poceni
i
Lahko danes potuje vsakdo, kdor je dobil potrebna navodila od veščega zastopnika. Da ne boste imeli na potovanju nobenih zaprek, pišite za brezplačna pojasnila na —
METROPOLITAN TRAVEL BUREAU
216 West 18th Street New York, N. Y.
mu zarisnila oči.
Stari pogrebec. ki m* ga je bil že nekoliko nakresal. je važno pripomnil:
—	No, oči mu pa žr ni bilo treba zatiskati. Saj zadnjih petnajst let sploh ni ničesar videl, najii^uij
pa tebe. ko si ga vlačila za nos.
*
ŽenAke ,so v splošnem prebrisane. dobe .se pa med njimi nekatere. ki so tako naivne kakor petletni otroci.
Dve nesrečnici — vsaka ženska je srečna, ki ima pijanca za moža — sta se jHigovarjali in tarnali o svojih križih in težavah.
—	Moj vse noči p rep i je — pravi prva — moj Bog. moj Bog, kaj bo* Xi n.K dnearja. ne blaga.
—	Tudi pri na>. ni denarja in ni blaga — in tudi mojega ni nikdar pred polnočjo domov. Sicer pa ne vem. kdaj pride, ker takrat ž* spim. Toda moj ne pije, o. moj pa že ne pije. Kajti ve bi pil, bi ne bil zjutraj, ko se zbudi, tako žejen.
*
Glavo je naslonila na njegovo ramo. ga sladko pogledala in ga še slajše vprašala:
—	Ti. moj predragi, sreno ljubljeni ! Ali me boš še dolgo rad imel ?
Pogledal je na uro in odvrnil:
—	T. seveda, dušiea zlata. Sedaj je šele pet. Moja žena je pa rp-kla zjutraj, da bo šele ob osmih večerja.
*
Ko je bil Amerbkanec v Napolju, mu je rekel Italijan :
—	Poglej ognjenik Vezuv. Kaj takega nimate v Amerik'..
Amerikanec se je zamislil in odvrnil :
—	Xak. ognjenika pa nimamo. Imamo pa zato Xiagarske slape-ve. ki bi -vaš Vezuv r petih minutah pogasi i.

■i '-'V '......



J AS KO KAČ
STEDNJA
Sotlobim zt/ndbo H« srrvtmja push njuha
. Ferdinand Ferline m* je rodil jhhI pmleno streho. v nežni mladosti *o mil vcepljali zlate življenjske nauke. {*» katerih je la««rl i I varie» kakor |mm| Mnj;el>kiiii vantvmu.
PimImki m* in m je rti«ntl gloltoko \ srce feetnv «»|M;tnin. ko sta čepih vitke divjake » sočiicjšimi cepiči. "*Nandek. eno pomni /a \>e življenje. Že men*' je i*'il v tvojih let i If na* prv i sadjar Praprot«ik :
Jablane, hruške in druge eepe
cepi v mladosti za stare zol»"!
Nele v vrtu, tudi v življenju *»em se ravnal |m> tem modrem reku in dobro M-in vozil t«*r mi i«- It »<r blagoslovil moj trmi.
Oče je bij žc /davnaj ped jjrinlo. sin je odrasel. se oženil in vestno vzgajal dvoje otrok v koristne državljane. Ni pil n»>re«negn alk«»-hola in ni zasmrajal čistega zraka s t« ' ak'»vini ilimom. zato j«- kljub : labim ča*om kakor mravlja pridno nosil desetak za desetakom v denarni zavod. Po dolgih letih takega vrgFednega življenj« >e je iz}M>lnil na njegovem delu minlri pregovor: Zrna do zrtia pogača. šu-setdi1^'! jurjev je Itilo zapisanih v njegovi Rkirbiv) čuvani hranilni knjižici. v| njegov pono. glasen vzgled \>ej družini ter živa zastav« upanja /d staro-t in bolezen, katen
"Na k!i 11 ko pojdeni!" m- je na-:kjer je jrledal uradnik v zrak ter zadnje naveličal tudi v«rledni Fei *vrl» l svoj« palca na trebuhu. Ka-
dinand Ferline. kak«*r bi se tudi navsezadnje š<- pohlevna ovca svojih strižeev. Ves teden ir« pregledovali. pretchtovali. merili in n-braeali dokler hlmi »sjMj/.nali .soglasne mmIIh*: t tpcracija!
"Pa hodi!" je It-gel vzgled ni državljan Ferdinand Ferline na bele mizo in ni «»a kmalu — ker ni bil pijance — uspavali. Kes želodec ie imel Man. je pokazal nož. ki je tudi odre,zal bolezen, kakor bi od s»-k;d |»mi rep. Mesec dni je ležal Ixiluik v p««r-telji nato pa :->o mu rekli. da j«' zdrav. X«* bilo bi uiu trčim tega š«' p<«M*bej reči. saj je občutil že pri sami misli iih jed neznansko lakoto. Skrbni zdravniki so mu še naročili ii*predpisali, kaj naj vživa in česa s«' naj ogiblje.
Kakor otrok 'hI krsta .s»» je prerojen vrnil Ferdinand Ferline spet v življenje, dvakrat srečnejši |»o bridkih izkušnjah v dolgi bole.uii. Važno je odklenil .skrivni predal uiizniee in potegnil z nje svoj zaklad — hranilno knjižico. Se ženo je p< klical k -ebi in oba otroka in jim pripovedoval:
"Pod pošteno streho sem v rodil. Ze v nežni mladosti so mi vcepili ,7late življenjske nauke, po katerih -em hodil varno, kakor fxnl annas Bo" gHskim var-tvoni. Posebno >•• mi očuvaj....	i«' ffloboko v srce vtisnil irčetov
Toda ni j.- ncsr.sV brez sre.-e. Iva-i opomin. ko sva cepila vitke divja-kur na pravičuega .Toba. so tudi N s»Vnimi cepiči: "Natulek. eno nanj navalih' skrbi in težave. Želo- lamini zh v*e življenje. Ze mene je ciec s,, mi, j,.	ku.iati. \a |H.st t'i<"*il naš prvi >«<ljar Praprotnik:
>ra je (M)stiivil (Klkraja, da .si* s-po-l
k»»ri prevzetnež. Pa ae jc zgodilo. da je 'bil eh-ojenec močnejši ml "»od-* nika. Začela se je kriieva pot Fer-' dinanda Ferlinca. nd konjederk k
pad* rje m zdravnikom in K,Mviali- ravnal q»o tem modrem reku in s.-Tl. ter na-aj do kenjed.-rk. Kdo bi (,obro	Vf>zj, ter mi Boff b]a.
goslovil moj trud. OPe je bil že
Jablane, hruške in daruge cepe cepi v malosti za stare zobe!
Ne le v vrtu. tudi življenji! sem
mu zameril, izobraženim <"*lovekn. če se je ponižal v h'4e/iii. Kdor je i-inel t« svojim ali tujim želodcem kdaj opravka že ve, da tu nehajo vsi družabni predsodki. »Vsa v-sega mu niso za pihali za njegov ubogi Želodec *
' Konj«dei-ske mi mu dajale inoče-radovega olja. padurji encijaiM»vih. kolmržev ib korenin in l -patike. zdravniki tinvtnro amaro in madljc-ve kapljice. s|M*cijali.sti pa so zdra v ili eden za plešo, drugi 'a |*»tne
kor da ga ne vidi. ni /menil zanj. Vrgled uf državljan je bil Ferdinand Ferline zato je čakal vdano pet, deset minut, nato pa s«-. je o j unačil in |K)m»lil knjižic<» skozi okence.	j
"Kaj pa h»»čete s tem papirjem .'j — '^a j«* vprašal blagajnik in na-j prej vrtel {talca na trebuhu.	!
"Obresti bi rad za pol leta." je i^ačuden odgovoril gospod Ferline.
4 KRASNE KNJIGE:
Z.erjavi ,
••"p i -	t«
1 ulipan
"Od pastirja do izumitelja* \ "Vodnikova Pratika"
za SAMO $1.35
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
216 W. 18th Street New York
^VAMPIRJI
N 1|R O H A H T/^/71 /
1 Spisal
EMILE GABORIAU
Ji
flj
52
VELEMESTA
zdavnaj |»<m 1 jfruflo. Odrasel s«1]!). >e oženil in vaju ljuba otroka, vzgojil v kori.-tna državljana. Nisem pil nesrečnega alkohola in ni-em zn^mrajal čistega zraka s tobako-vim dimom. Zato-sem kljub slabim časom kakor mravlja )»ridno nrfil d»>s«'tak za desetakoni v denarni za-v'»d. I*<» dolgih letih takega v/gled-nega življenja se je izpolnil na meni modri pregovor. Zrno do zrna
jK>jrača. (ilejte. ljuba druži niča. je »M**, trrtji mu je puščal kar pol !i- u<lpr| Frtr<1inand Ferline knjižico,
tra krvi. Kdo bi jim zameril, ko š* pa vedno iščemo kamen modrosti
• zdravil* rhh|i prati krfataMa
"D" fcfti mrm trpel orptetUx bole-
iint »traanccK Krblobota. Po«kw«la
mm vuknfrttac liniimcaU. p« mi
nobeden ni pooMffal. Prij«tHj mi je pripor m il Anchor Puii-F.ipcQtr. in ko »em ac le dvakrat njninl. je v t« bolečina iifimli. PaiaT.tpdkr
je Mjboljii med vmm."
K. V.
J- *
PASN-EXPF.LLER
Zmajal je z glavo blagajnik, s.*- j gel jw» stotak in mu ga »lal: Dogovor denarnih zavodov je takšen, da boste »lobili po UMI dinarjev v>ak teden." Hiulo se je začmlil Ferdinand Ferline: " Kak<» pa naj shajam komaj f/.dravljen z družino s tem denarjem.'"
"O tem pa ne govori nič dogovor denarnih zavodov." je mirno od-! govoril blagajnik iti se spet zazrli v muho, ki je počasi vodila po šipi pred njim.
"Kaj pa moj denar?" je vzkliknil kakor v smrtnem boju Ferdinand Ferline.
"Denar je varno naložen." ga ! je važno potolažil blagajnik. " Deset j milijonov vlog in pet milijonov re-i zervnega zaklada. Ste lahko povsem pomirjeni."
Xa ulici sem ga srečal, ko je držal v eni roki stetak v drupri pa knjižico. Kalno me je pogledal, ko .em ga vprašal, kako je z zdravjem.
"Kosmatega vraira bi požrl — toda s čini naj strežem svojemu o-zdravelemu želodcu.*' me je vprašal za svet.
"Ves kaj prijatelj. Ferdinand Ferline. poišči novega zdraA'nika. ki ti bo staro bolezen spet nazaj vopc-riral. Saj danes že živalim oči presajajo, jutri bodo že ljudem možga-I ne. Kar pinl nož prijatelj.
"Pa moj denar.'" je vadili nil nesrečn i ozdraVl jenec.
<:V<*s čas l»o varno naložen. Ko prebredes spet vso trnjevo pot od konjetlerk preko padarjev i n dravnikom do sjiecijalista bo pa že konec krize."
"In mojega življenja!" je poto-čil solza prijatelj.
"Otrokoma pa ostane denar in tvoj svetal vzgled najboljšega državljana." sem jra potrdil v njegovem
Iz Jugoslavije.
Izumitelj areoplana brez kril are tiran.
Iz Zagreba je nedavno pobeg-
OhitKdknil je. sel pogledat. «'e morda zii vrati kdo ]>rislu^kuje. potem so ji* pa vrnil ua svoje mesto in nadaljeval s pritajenim glasom:
—	Skratka en >am človek je nam na poti — Andre. Odstranimo ^a in vse pojile kakor po maslu.
Dr. Hortebiz«* ji* planil pok«uu-i kakor d-i l»i kdo sprki 1 z razheljeiii'll železom.
—	Nesnrnež! — ;,<• vzkliknil. — Ti bi hotel to storiti
Čutari sodni rksi*kutoi- se je zasmejal.
—	< 'r bo treba, pa storim! — jt* odgovoril.
Hortrbizov strah je bil tako vt*lik. elit je zdravnik kar z zobmi šklepetal. Bil je sii-er vedno pripravljen zuklieati človeku: liar ali <'ast!" Tmla zaklieati: tkI)eiiar ali življenje!*' in udariti.
—	Kaj pa če bi nas izsledili — je ji»e-Ijal.

(i«»rje to bi bilo zelo žalostno. Panl. kajti jaz ne znam nieesar prikrivati. In v dokaz Vam liorem vse povedati. Moj dobri ore je najboljši, najplemenitejsi elovek na svetu in izpolni mi vsako željo. Prepričana sem, d:i bi tudi prošnje Vasema prijatelja dr. llor-tebiza ne odbil. Piieprieana sem. da l»i nsli-šal mojo prošnjo, če bi na o pravem ča>u ]>rosila..."
—	In to pismo vas ni ganilo.' — j«* vprašal o«V Tantaine.
—	<Mkrito riV-i-iio da. L«* pomislite: tn i^i'e za milijonsko doto.
Pri teb- besedab je planil stari sodni ek-sekutor tak<» srdito ]H>konei. da ji* Paul prestrašeno odskočil. Tod« pogl«*d dr. Horte-biza ua je pomiril.
—	(V bi U- pomislil, kaj irovori, — ji- za-Dc-1 mrmral: — kaj ko )>i teihesede ne bile ^olo
širokoiisrenje t
—	Saj to je naš n«"enee! — j«* pripomnil zdravnik smeje.
Tantaine ji* stopil k Panlu. Položil nin je
— Nas.' Kaj ti pa pride na mis<*l ! Reei-I široko roko na glavo, reko«':
IZ xagreba je nedavno P'^-- ,no. ila je bil zločin storjen: iirhvi,-a bi. iska-	Nikoli ne zveš, deeko. k;i j je storila za-ml Smuko oKrenjak. kr pravi, da i i • . i - .
je iziuuil arcoplan brez kril. Poj1;4 k«vee. toda vprašat, semoramo.ee pri- tegospodlena Mavija.
njegovem begu .se je pri policiji <ln nas • Nikoli! Zve ua pr„ da vraea ta	le besede so vplivale na Paula tem bolj. •
v kateri j.' bilo zapisanih aewetdeset <^cd naftne m življenju.
jurjev. "Daiip?.. k-> sr vračam spet prerojen v življenje, bodo obresti mojega dela moj pomoi'nik in zdravnik. Zaihtela je žena ganjena v dobrem srcu. zacmerila sta >e oti-oka. Se celo Ferdinandu Ferlincu so se o vlažile njegove dobro vzgojene oe».
Sedaj že odprejo." je pogletlnl Ferdinad Ferline na uro. \-t^rknil knjižico v notranji žep suknjiča in važno in počasi stopil proti denarnemu zavodu, v duhu čitajoč jedilnik gostilne "Pri pečenem zajcu."
Nikogar ni bilo [»red blagajno.
DRUŠTVA
u nameravate prirediti
VESELICE, ZABAVE
OGLAŠUJTE
NARODA" o* Sta
p« ni Slovenci v nN okolici.
Zravnal se je Ferdinand Ferline. mi segel hvaležni v roko ter odšel ponosnih korakov v življenje....
poročevalčeva hiša
bombardirana
javilo več oseb. katere je Korenjak osleparil. Jemal je od njih kavcije in jim obetal službe, ki jih seveda niso dobili-. Kakor ]K»roea francosko časopisje, je bil -Slavko Korenjak te dni v Parizu aretiran, ker je baje falzificiral potrdili* francoskega ministra avija-cije. s katerim se pohvalno odobrava njegov izum.
O bore žen razbojnik v potniškem vlaku.
Iz Novega Sada poročajo <> drznem uapadu na služben vagon mešanega vlaka na progi <Novi Sad—Sombor. Zjutraj ob 4.3(i i* krenil iz Xovega Sada mešani vlak š. "»093. V službenem vozu. ki je obenem postni voz. je bil samo vlakovodja Mihajlo Repič. Ko je vlak zapuščal postajo Veter-nik in krenil dalje proti Futogu. a je vozil še precej počasi, je iz-nenada skočil v vagon maskiran raorbojniJc v kmečki obleki, naperil revolver na pre.senečnega vla-kovodjo in zahteval, ila mu 'izroči ves denar, ki je v vozu. Repič se je izgovarjal, da sploh ne vozi s seboj nobenega denarja, ter je skušal razbojnika poriniti skozi odprta vrata iz vagona. Med obema je nastala borba, med katero je razbojnik oddal na Repiča dva strela in jra ranil na glavi in roki. Ivepiču se je naposled posre-
smrt baronu de fSreulhu roko oboževaneua dekleta, ki je bila poprej Obljubljena Andre u.....
— Grozno! — je zamrmral zdravnik.
ker ni mo^el razumeti, kaj pomenijo. Toda še pred no si je opomogel yd presenečenja 'in vprašal Tantaina. kaj je hotel reei, je slednji premagal svojo trenutno ginjeimst.
—	O. to vem še predobro. Zato tudi sto- Hladno se je poslovil, potegnil za seboj rim vse. kar bo v mojih moeeli. da se tej ' zdravnika in odšel kakor elovek. ki beži skrajnosti izognem. Nasilje se mi upira ena- 1 Ved neprijetnim pojasnilom.
ko kakor tebi. Izmislili si kaj boljšega. j Na bulevardu se je pa stari so lni ekso-Obmolknil je ker se je vračal Paul s - 's- kntor naenkrat ustavil in i>otegnil iz že}»*.i mom v roki. Oei so se mu kar iskrile.	'veliko srebrno uro.
—	Torej gre vse gladko? — ga je vpra-j — Via je že-štiri! —je vzkliknil. — Ka-šal zdravnik.	ko hiti eas! Moram te zapustiti, niti minute
—	Vsaj v toliko meri, <la se ne morem ni* sunem več zamuditi, pritoževati.	j — Toda d revi se vidiva, a i
—	Prihajate z lekeije, je-li• — To je malo verjetno. Namenjen sem v
—	Da. Prihajam naravnost od gospe neko restavracijo na zunanjih boulevardih. Godorgeeve. To vam je dražestna in prijaz- Zdravnik ga j«' debelo pogledal.
na dama! Bila je izredno ljubezniva z menoj. Toda ee st ni vesel, imam.za to še druge, važnejše razloge. ^
—	Ali vas smem vprašati kakšne -i Paul je zmagoslavno zavihtel v roki list
papirja in odgovoril:
—	Tole pismo mi je dala hišnica ko sem
— O. ne za zabavo, o tem si lahko prepričan! — je pripomnil starci*. — Drevi imam sestanek pri Turku s tem falotom. Totom. Tam moram poiskati Karolino. ki pozna tajno rodu Campdoee. O tem sem tr hm |>i*!*-priean. Karolina j<' premetena in ne govori radii, ker si' najbrž 'boji strašnih groženj:
se vrnil. Prinesel ga je fbaučni sluga. Uga-{obožuje pa dober pozi rek in vrag naj me
nite, kdo mi piše... Gi>»podiena Flavija Kigalova. ki prav nič ne prikriva svoje ljubezni.
—	O!
Oče Tantaine si je zakrival obraz z roko, ker se mu za očali ni zdel dovolj zakrit.
—	Snoči je pa bila Flavija hladna in ne-čilo. da je skočil v posebni odde-! dostopna. Pa lie da bi mislil, da sem si pri-lek v vagouu in se tam zaprl. Raz-J zadeval pripraviti jo do nežnosti. Kaj'še! bojni k .ie oddal nato skozi zaprta Mislil sem si: "Čas zapravljaš, mušiea mo-
Harbin, Mandžurija, 2%. <lec. — Hiša. v ikateri je stanoval ameriški časnikarski poročevalec Edvard Hunter je bila bombardirana. iKikdo ni bil ranjen.
Bk«cploi?ija je raztrgala tlak in razbila okna. ki so nasproti har-bin^ki polk*i,jski postaji.
POZIV
' ;__ "
NAROCNIKOl
Vse naročnike, ki se ni-so odzvali na
CENE ZA KLASE SO 2|ttMt
jim opomine prosimo, po možnosti takoj poravnajo naročino. Ko mur to začasno ni mogo če, naj nam sporoči.
Vsem onim, ki se ne I bodo odsvali, bomo pri (morani vstaviti nadaljno pošiljanje lista. Uprava "Glas Naroda"
vrata še več .strelov in Repiča š« tretjič ranil. Zaradi ropota, ki ira je delal vlak. ni strelov nihče slišal.
V.es dogodek se je odigral z bliskovito naglico in kri je vlak kmalu nato privozil v Kutog/ je razbojnik skočil iz vagona, še preden je vlak obstal. Ko se ob postanku vlaka vlakovodja ni javil dežurnemu prometnemu uradniku. je .ta sam »el v službeni voz. kjer je našel Kepiča nezavestnega v mlaki krvi.
Xaglo so pozvali zdravnika, ki je ranjencu prožil prvo pomoč in ga spravil k zavewti. K .sreči njegove rane niso smrtno nevarne. Repič je nato opisal ves dogodek dn nemudoma so bile obveščene varnostne oblasti. Ker je Repič. podal dokaj toi-en osebni popis napadalca, se nadejajo, da ga bodo kmalu izsledili. Dogodek je izzval seveda veliko senzacijo v vsem okraju.
Bolnišnica na dražbi.
Društvo beograjskih zdravnic ima svojo bolnišnico na Dedinju, h katero nima sreče. Nedavno so bile hude polem&e med staro in novo upravo bolnišnice, sedaj pa je stavljen predlog, naj bi se bolnišnica prodala — na dražbi. Ta predlog je stavil odvetnik neke tvrdke z avtomobili zaradi dolga 69,204 Din.
Prejšnja uprava bolnišnice je pri dotični tvrdki pred .tremi leti
prave se je dobila vsota od 100 tisoč Din in je nova uprava bolnišnice skušala skleniti nekako poravnavo glede avtomobilskega dolga, ki'pa ni uspela ter je po plačilu 100.000 Din s stroški vred ostalo še na dolgu 69.204 Din. Če ne bo <ta dolg v kratkem roku poravnan, bo bolnišnica s svojim inventarjem. vred res prišla na dražbo.
Obsojen župnik.
V Varešu je bil župnik Dominik Pavlo vie obsojen na 30 dni zapora zaradi kršenja zakona o zborovanju. Ker je višja instanca kupila osebni avto za 140,000 Din; obsodbo potrdila,0 je župnik na-' in ostala dolžna. Ob izmenjavi u- stopil zapor.
ja." in odšel sem prej nego običajno.
Lagral je. kajti bil je zelo nemiren.
— In prav sem storil. — je nadaljeval. — Ubogo dekle! Cujte. kaj mi piše.
Popravil si je lase, zavzel bojno pozo in zaeel eitati:
*4 Ljubi prijatelj!
Včeraj sem bila slabe volje in zdaj mi je žal. Vso noč nisem mogla zatisniti oči in neprestano sem mislila ua brikost, ki je Vam zrla iz oči, ko ste odhajali. Paul, to je bila preizkušnja. Ali mi morete odpustiti I Verjemite mi. da sem sama najbolj trpela.
Nekdo, ki me zelo ljubi, morda še bolj kakor Vi. mi neprestano zatrjuje, da spravi mlado dekle v nevarnost svojo srečo, če odkrije ljubljenemu možu vse svoje misli. Je io res ?
vzame, et* ne najdem likerja, ki ji bo razvezal 3<*zik. T<>roj na svidenje jutri. Mudi se mi!
NA D A i >7 EV A N J K SLEDI
Ljubiteljem leposlovja
Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne.
Knjigarna "Glas Naroda"
Tvorni ca 20-dinarskih falzifikatov v okolici Varaždina-
V okolici Varaždina .so te dni prišli na sled tvorniei za izdelovanje dvajsetdinarskih novcev.
Falzifikati so precej dobro u-speli. Tvornica se je nahajala v kleti nekega kmeta, ki je bil aretiran in izročen sodišču. Vsi aparati so bili zaplenjeni.
glava v žrelo levinje
V Varšavi goKtuje že uekaj ča-aa cirkus, ki predvaja kot ]>osebno atracijo točko z dresiranimi levi. Krotilec zveri si dovoli na koncu
produkcije predi^no svobodščino, da vtakne glavo v žrelo levinjc. Ko je te dni zvečer ponovil zaključno točko sjKjreda. je začutil, ko je hotel potegniti glavo iz žrela, da je levinja .zasadila svoje zobe v vrat. Z velikanski* muko se mu je posrečilo odpreti zverini gobec vsaj toliko. da je mogel rešiti glavo grozečega pogina. Občinstva je menilo. da je to samo krotilčev trik, toda stvar je bila čisto resna. Z zadnjim na|)«rom je krotilec napodil leve skozi hodnik v kletke, potem pa je pred publiko javno omahnil na tla. da so ga morali v areni naložiti na nosila in ga odpremiti naravnost v bolnišnico.
__
____
... .j'*..'**
HEW YORK, TUESDAY, DECS
27, 1932
SLOVESE DAILY tm O. S. JL
Tri lepe sestre.
Za Glas Naroda priredil L H.
Kakšnega mnenja
_ i
8	(Nadaljevanje.)
Ko a« konrfno ločita, si obljubita, da se kar nat	^
d it«. % |
C*b* kU rrmto držala to obljubo. Minil j« komaj kak dan, da 1 »ista govorila. ali *e saj videla. In če je Fritz samo šel ali jahal mimo njihove hiie. je stala na balkonu in sta se pozdravila.
In ta skrivna srečanja a* lepim prostovoljcem so bila vzrok, da se Ani kar ni Ijidbilo iti iz mesta.
Da OuEela ni ničesar .opazila in izvedela o tajnih &estaakili mlajše sestre, je bilo zaradi tega. ker so &e njene misli pečale z nje nan dragim. Materi je <za upala svojo skrivnost', ker jo je vprašala in bi sicer avoji trpeči materi še obteievala *ree s skrbjo za .vvojo £<vljen*ko srečo.
—	To bo mogoče v*e izvesti, (tizeU. Ernst a ne smemo pustiti dolgo, da bi se ogibal naie hiše. Dobra si. nesebična * pa pa no m. Vedno se je izogibal in naravnost odklonil, da bi govoril z menoj «» denarnih zadevah, toda sedaj ne bom popustila. Moje veliko premoženje še ne more biti popolnoma porabljeno, četudi vem. da je že mnogo vzel od glavnice. Sicer pa sem drl tega premoženja izgovorila za TM — vsaki petdest tiso«" mark n va« deseti rojstni dan kot doto. In v teku let bodo samo obresti zadostovale za lepo poro«" no balo in prav nič ne pomišljam. da ta denar za tebe zahtevam j Kajti proti Ernstu pl. Ilibra ne more ničesar reči. Vedno pa je ta-( ko razdražen, ako hočem ž njim govoriti o denarnih zadevah. Ti si' tako skromna in ne zahtevaš toliko kot Dora —
—	Dora sanja o bogatem ženinu.
—	Mogoče — gotovo ji bo izpolnjena njena želja in za našo Ano je potem dovolj časa. če ste vedve preskrbljeni.
Izraz poln skubi na materinem obraou jo napravi starejšo kot je bila v resnici. O tako zatajevalnem življenju ni sanjala hči bogatega tovarnarja.
*
—	Vendar enkrat se je Niebelscliutz rešil vile. kot stoji — z vsem pohištvom — in kot sem slišal, za zelo visoko ceno, — pripo-\eduje grof Uernbausen pri kosilu.
—	Ali že veš. kdo jo je kupil? — vpraša Dora radovedno.
—	Tudi to vem. Xek bogat Amerikanee, Mr, Stork iz Chicage. |
—	Kaj pa je!	•
—	Kaj bo! — Hladno skomigne grof z rameni. — Prešičjerejec ' ali pridelovalec petroleja — ali — ali — no, ali pa kar že. česar j se človek nerad dotakne, ker preveč diši.	j
—	C*e pa prin«se mnogo denearja, szakaj ne? — pripomni Dora. — Ako bi bil ti s petrolejem ali s prašiči napravil mnogo denarja. t bi ne bila prav nič huda na tebe.
—	Potem pa ne bi imela časti biti komtesa Bernhausenova. In. to je tudi nekaj vredno — ali pa ti za to ni mnogo mar?
—	I*red štirimi leti mi je še bilo kaj zato. Zdaj mislim drugače. Kaj pa imam od tega ? — mu odvrne resno.
lirof od strani pogleda hčer.
—	O. potem pa bi se mogoče še poročila s kakim meščanom?
Dora ni vedela, kaj oče pravzaprav misli, ali odobruje ali nasprotuje. Vendar pa odgovori brez strabu:
—	Kakor že pride! Ako bi mi komteso Bernhausenovo dobro plačal, potem —	*
—	Dora, saj nisi vendar navadno blago! — zakliče jezno Gi-j zel«. I
—	Revne, plemenite hčere si ne morejo privoščiti luksusa ženi-, Ive iz ljubezni.	j
—	Po mojem mnenju je to mogoče, ako tako dekle ne zahteva j preveč raakošnosti.
Jezno gleda Dora sestro.
—	Jaz nisem ti, ponižna vijolica! In nisem tako dobro izbrala —
Radovedno gleda grof na svojo starejšo hčer. Ali si je že izbrala ? Mogoče celo kakega manj premožnega častnika! Ernest pl.} Ribra je bi vedno okoli nje. Zet brez premoženja, četudi plemeni-! tega rodu bi bil najmanj po njegovi želji. Boljše nobenega!
—	Ali ti je kaj več znano o tem Mr. Storku. papa? — obrne Do- j -a pogovor na prejšnji predmet. — Zelo sem radovedna, koga bomo imeli naproti naši hiši.
—	Stork boleha na želodcu in se bo zdravil pri drM*ulingerjit. Mrs. Stonk je precej dolgočasna in nezanimiva osebaT Njuna hči je približno tvoje starosti in je zelo pikantna. Danes dopoldne sem J celo družino v.idel v Reisenovem hotelu, ko so zajtrkovali.	'
Nekaj dni zatem sta Mr. in Mr. Stork izročila vizitke pri Bern-hausenovili.
Ošabno pravi Dora: — Kaj hočejo ljudje od nas! Ali se hočejo postavljati s svof inii milijoni?
Mr. Stork, suh možiček. obritega, nagubanega obraza takoj prične govoriti o namenu njegovega obiska. Predstavi se jim kot i novi sosed in ker ima njegova hči rada družbo, bi ga veselilo, ako bi se dame li<*ele za* njo zavzeti.
Lahen nasmeh se pokaže na grofovih ustih. Toda ugajalo mu je, da je Mr. Stonk govoril tako odkrito.
Dora molči in ni ji bilo po volji, da je bila Gizela v svoji Jju-boznjivosrti takoj pripravljena ustreči njegovi želji.
—	Žal pa mi je. da bomo mogli le malo časa zabavati vašo go-spk-o hčerko. Začetkom junija se bomo preselili na naš Bernhausen.
'— Kako daleč je to?
—	Z železnico pičlo uro.
—	To ni tako daleč. Z našim avtomobilom se pripeljemo v nekaj minutah —
Zopet oni lahni grofov nasmeh ki se je povečal, ko Mr. Stork vstane ter se z živahnim krepkim stiskanjem rok poslovi.
Mm. Stork je komaj odprla usta; govorila je zelo slab domaČi
.e
Vi?
VSEBINA KOLEDARJA ZA 1933,
PESEM. — KOLEDARSKI DEL. — 350 LET GREGORIJANSKE-GA KOLEDARJA. (Nastanek in ves razvoj Koledarja). —*"BEAl'-TIFIL OHIO". (V kakšni luči vidi F RAS K TROHA državo,-v kateri prebiva.) — PRVI. KI JE SKOČIL S PADALOM. (Nekaka padala so poznali že v 17. stoletju.) — ARIST1DE BRIAND. (Pogreb slavnega fraiK-oskega državnika.) — Strupi v gospodinjstvu. (Par na-v« hI i I gospodinjam.} — SPOMINI NA VERMONT. (M. RUPSIK op*, siije svoje doživljaje na "Zeleni gori".) — USODA BIVŠIH. (Usodri carskega častnika pod boljševiki.) — DOGODBA V ŽIBERSAII. (Kako se je "zamaknila*'. Korenova Rezika.) — ZAGONETNA INDIJA. (Dežela, katere zapadni svet ne more pojmlti.) — SRAMEŽLJIV SNUBEC. (Ljubka povet o snubcu, ki je dosegel svoj ideal.) — Dogodivščine SLOVENCA MED INDIJANCI IN ESKIMI. (Planinšek je i Tiled vseh Slovencev prodrl najdalje na Sever.) — ČUDNE NESREČE. (Zanimivo poročilo zavarovalniške družbe.) — Spomini gc-zdarjevežene. (Pretresljha zgodba matere, ki jo je napisal F. TROHA.) — ZGODBA PEČLARJA. — (J/. RUPSIK je Zborno orisal pečlarja Muharja). — PISKAČ. (Povest iz sodobne Rusinje.) —#KAJ PRIČAJO ZVEZDE O ŽENSKAH. (Vsaka ženska lahko izve kaj zanimivega o sebi.) — PRIZORI IZ BODOČE VOJNE. (Kdor prečita ta opis. dobi vpogled v s-trahote bodoče vojne.) — VOHUNSTVO MED VOJNO. (Kakšnih sredstev se poslužujejo vohuni.) — TREPANG. (Življenje na dnu morja.) — FRANKLIN D. ROOSEVELT. (Živ-Ijenjepih bodočega predsednika Združenih držav.) — IS ŠE CELA
~ :	VRSTA C LASKOV, PESMI IS SLIK.
/ *
Ali ni to etivo vredno
ntmoiisie novice
v Ju-
28 decembra:
Ntw Tork t Cherbourg Manhattan v HaV.e
30. decembra:
Olympic v Cherbourg
4.	Januarja: Majestic v Cherbourg Albert Ball in t Cherbourg
5.	januarja: Bremen v Bremen
C. januarja: Rex v Genom
7. januarja:
Lafayette
-11. januarja: leviathan ■ A<quitania Hamburg v
v Havre
- Cherbourg v Cherbourg Cherbourg
50c za VJpis?
TA KNJIGA JE za AMER. SLOVENCE NAJVEČJE VREDNOSTI
Naročite Slovenic PubIishing Co
New York City
danes
216 West 18th Street
vpraša
—	Ali bi smeli vedeti za ta tvoj poseben vzrok? Dora.
—	Ne bi želela, da bi ljudje primerjali naše življenje z življenjem gotovo razvajene Miss Stork.
—	Ali se bojiš. Gizela? Mimo i#tresc lepo glavo:
—	Ne za sebe, Dora.
—	O, potem na prav gotovo zaradi mene ta strah!
—	Dora, imaš nemirno, življenja lačno dušo —
—	Ki pa ne bo nikdar zavidala Miss Storkove. In na to misliš!, Zaraditega bodi popolnoma mirna. Jaz sem Bernhausenova! — pra-i- t "'/. a U Dora odločno.	citi. L
S
Prijazno ji Gizela ponudi desnico. — Oprosti, ako sem te žalila. Nisem.tako mislila.
(Dalje prihodnjič).
BLAZNIKOVE
Prati ke
za leto 1933
jezik
Grof Bernhausen je vzel novega soseda s šaljive strani.
— Saprabok. prešičjerejec i* Chicago pa hitro nastopa. Teh ' •e ne bomo tko naglo odkrižali.
Kdor jo hoče imeti, naj nam piše.
Cena 20c
s poštnino vred.
— In Owl» je s svojo prijaznostjo še k temu pripomogla. — pro pomni Dora. — Naj nikar ne mislio, da se naan kaj izde, ker so ; prišli g Dolarike. Vem, da hočejo samo z našimi posredovanjem U 1	|kf	1
biti ▼peljajtu t družbo in če bo kdaj kaj narobe, bomo mi krivi. Do-i	ilSrOuSi
lartdce prmeeae naravnost sovražim —	,
v . . ,	. .' .	.1 216 West 18th Street
r- N« delaj jrm knviee, Dora, — jo opominja Gizela. — Zakaj . n* hi ljudem tforrii kaj dobrega, ako za to prosijo? S -tem se nie . HeW York, N. Y. ne zaveietao. Odvisno je od nas, da omejimo medsebojno občevanje ^akor hočeno sama. Tega Vendar ne bomo dovotift, da bi nas .mrnovah ošabne arwtofcrate. Za posebno iskreno prijateljstvo iz
>▼ tudi
.. i
prižgati, kako srkne dim in ga izpuh ne, kako si z nohtom otre.se pepel s cigarete, kako ravna pri vseli teh opravilih z roko — vse to so stvari, ki jih je mogoče napraviti Z lepi obliki, a tudi v zelo ned<*»tat ni.
V .splošnem je videti, pravijo pariški listi, da dame še ne znajo kaditi in se morajo tega šele nau-e se držiš .z vsakovrstnimi gibi nad vodo ali če se daš na hrbtu konja prenesti kamorkoli, še ne po-porneni, da znaš plavati in jahati. Tsto je s cigareto. Če jo sesaš med ustnicami, še ni rečeno, da znaš kaditi. Kajenje je v ženskem svetu še razmeroma nova navada, in odkar ne vzbuja več takšne senzacije. kakor nekoč, so imeli moški že j dovolj prilike opazovati, da se drži večina žensk pri tem opravilu nekaj tkanega. krčevitega, izumetničnega kar se ne da prikriti niti z neprist-V Parizu se je vršil pred krat- no brezbrižnostjo, niti z nervozno kim vsakoletni kongres francoskih' nemjrnoitjo. Ta napaka je lastna kadilcev, in poleg drugih točk: V9^m ženskam, naj si bodo k "družbe" ali dekleta iz ljudstva. Pred vsem ne znajo cigarete pokaditi z
14. januarja
Champtain v Havre Europe., v Bremen Conte tli Savoia v Genoa
18. Januarja:
Pre«i. Harding v Havre Deutschland, Cherbourg
29. Januarja: Olympic v Chedbourg
21. Januarja:
Bremen v Bremen Saturnia v Trst Paris v Havre
Veedam v Boulogne tur Mer
25.	januarja:
Mannaitan v Havre New York v Cherbourg
26.	Januarja:
Berengariu v Cherbourg 28. Januarja:
Lafayette v Havre
6. Januarja:
Hex v Genoa
7. januarja:
l~a.fayet.ttr
v Havre
najelegantnejša kadilka
m
dnevnega reda. n. pr. »poleg razgovora o željah in pritoi&ah glede kvalitete in cene tobaka ter žigic. poleg tekmovanja za naslov najhitrejšega in naj počasnejšega kad ilea
mirom in napraviti vtisa, da počenjajo s kajenjem nekaj samo ob sebi umevnega. Kar je pri moškem
"v raznih kategorijah'* (cigareta, naravno, je pri ženski poeta in ta smotka. pipa), so imeli letos na n ena ravnost je nasprotnica vsake sporedu tudi tekmo pod naslovom elegantnosti. Sieer je pa to razum-'4 Dama in cigareta". Šlo je ža da- Ijivo. kajti ženska še danes ne mo-mo, ki je sposdbna ipokaditi svojo re kar tako kaditi povsod in o»b vsa-eigareto na najelegantnejši način, kem času, pred \"so javnostjo kakor
Zmagala je neka gospodična Su- j moški. Zato ne najde neprLsiljeno-zy Pernin. in .njena zmaga v res- sti in ne kadi tako rekoč zase. — niči ni bila lahka. Prvič je bilo'temveč za druge. Manjka -ji šole. mnogo konkurentk in strogih sodni- Ko bo imela to za seboj, bo zadela kov, drugič pa nikakor ni tako sa-j pravo vedenje in šele takrat bomo mo ob sebi umevno, da mora kak- lahko govorili o elegantni kadilki.
šna dama tudi tako elegantno ka-	______
' diti, kakor.se. zpa n. pr. elegantno
oprmviti.	ADVERTISE
Način, kako izvleče cigareto iz	t a nrvr\
tulca, kako si jo prižge ali si jo da n "GLAS NARODA'
Katastrofa vinogradnikov I	lijski Krajini.
LiLsti so te dni ze poročali o katastrofi, ki je zadela letos vino-jrradnike na Vipavskem, na Krasu in v Istri, zlasti pa v reški pokrajini. Že letina sama je bila slaba, dekret poljedelskega ministra pa je imel tak učinek, da velik del letošnjega pridelka ni smel biti prodan.
Spričo spomladanskega mraza in poletnih nalivov, zaradi toče in slane je bilo letošnje vino precej vodeno, .tako da zlasti na Vipavskem. deloma v Istri in na Krasu. posebno" pa v reški pokrajini vino ni doseglo niti 9 odnosno 10 odstotkov alkohola. Pa tndi po količini letošnji pridelek ni bil velik. V Istri so pridelali letos o-krog 250.000 lil vina. v goriški pokrajini 175.000. od teh 25.000 lil črnega in 150.000 lil belega, v zadarski pokrajini pa 3000 lil. Podatki iz tržaške in reške pokrajine do sedaj št* niso bili objavljeni. ; Kmetijski minister Acerbo je med tem uveljavil dekret, ki določa. da se sme v javnih lokalih prodajati le vino z določeno za letošnje vino visoko gradacijo. Belo vino mora vsebovati 0. črno 10 1 odstotkov alkohola. Namen dekreta naj bi bilo izboljšanje itali-jan.ske vinske produkcije, ki sta ji ikrrca in naraščajoča inozemska konkurenca do sedaj že silno ! škodovali. Posledice, ki jih je iz- j zval dekret v Julijski Krajini, pa 31 JanuapJa. kažejo, da vlada niti od daleč ni j Europa v Bremen upoštevala razmer naših vinograd- 4. januarja: nikov, ki že nekaj let deloma po !	v c;heri>ourg
.	. , ..„-., ,, . Albert !U.'lin v Cherbur*
prizadevanju rasističnih oblasti.;
deloma zaradi večjih stroškov ne "Cherbourg morejo več konkurirati z italijanskimi vini. Skoraj vsa vipavska, velik del istrskih in vsa reška vinska trgovina je konsternirana. Vinski trgovci no vprašujejo ve«' po vipavski rebuli, ne po Istrskem teranu, niti po takozvanem domačem vinu iz reške okolice.
Ljudje so skušali doseči z raznimi vlogami in prošnjami vsaj to. tla bi se dekret za le.tos razveljavil. Vse pa kaže-, da bodo oblasti izjemoma olajšale položaj le v reški pokrajini, kjer se ie za vinogradnike zavzel pokrajinski go-spodarsko-korporacijski svet. Sodeč po stališču, ki so ga te dni zavzeli listi, je fašističnim oblastem v Julijski Krajini eolo prav. da je bil uveljavljen dekret, ki pomeni nov udarec predvsem za slovenske in hrvatske vinogradnike. Spričo te katastrofe se bo namreč znatno povečala možnost, da se spravi naš človek na beraško palico. njegova zemlja pa za mal denar proda vsiljivemu tujcu iz južnih italijanskih dežel.
Zapori v Julijski Krajini se znova polnijo.
Xiso se si* vrnili vsi amnestira-ni in "spokorjeni" iz zaporov in konfinacijskih taborov domov, kjer so i jih sprejeli z raznimi policijskimi nadzorstvi in svarili ali pa so jih takoj odposlali v južno in srednjo Italijo k vojakom, in že so spet pričeli loviti naše ljudi in ž njimi polniti deloma izpraznjene zapore.
Te dni so aretirali v Vižinadi pet kmečkih fantov. Nekdo jih je ovadil, češ da branijo v svojih domovih slovenske knjige, ki so bile pred leti v knjižnici tamkajšnjega slovenskega društva. Ka-rabinjerji so nato izvršili na njihovih domovih preiskavo jp res našli nekaj slovenskih in hrvatskih leposlovnih knjig. Dognali so. da so osumljenci pred leti sodelovali v društvu, ki so ga oblasti leta 192S razpustile. Dne 1. decembra so spričo tega aretirali pet mladeniče v. Brata Antona in Gregorja Sikmana so prijeli zjutraj. ko sta odšla na delo. brate Ivana, Andreja in Josipa Do-bri-loviča pa sredi noei na njihovem domu. Odvedli so jih najprej na karabinjersko postajo, nato pa v pulske zapore.
V Pevmi pri Gorici so dne 3. decembra aretirali 19-letnega organist a Lojzeta Lievpušcka. Tudi pri njem so policijski organi izvršili preiskaA-o. Odvedli so ga v gori-
li. januarja:
Leviathan v Cherbourg Aqultania v Cherbourg Ho-mburg v Cherbourg
14.	januarja:
Champlain v Havre
Europa \- Bremen
Con le d j Savuia v Genoa
18. Januarja:
l*reaid»-rit Harding v Kav:« Deutsc hUnd v Cherbourg
20.	januarja:
Ol> mpic v Cherbourg
21.	januarja:
IJremen v Bremen Saturnia v Tr»t l*ar(s v Havre
Veedam v Boulogne »ur Mer
25.	januarja:
Alanhatan v Havr* New York v Cherbourg
26.	januarja: Bcrengaria v Cherbourg
28. januarja:
l*afayette v Havre 31. Januarja:
Europa v Bremen
1. februarja:
Albert Bailin v Cherbourg
3.	februarja: .\quitania v Cherbourg
4.	februarja:
Conte di Savoia v Genoa
7.	februarja: Bremen v Bremen
8.	februarja: I<eviathan v Cherbourg Hamburg v Cherbourg
10 februarja: • •lympi«: v Cherbourg Paris v Havre
15.	februarja: Berengnria v Cherbourg
\ 16. februarja:
I>euts4.h!and v Cherbourg
17.	februarja: Europa v Bremen
18.	februarja: Champtatn v Havre Ilex v Genoa
22.	februarja: Bremen v IJreonen
25. februarja:
Conte di Savoia v Genoa Majestic v Cherbot"-g
V JUGOSLAVIJO
Prek« Havr«
Na Hitrem Ekzpresnem Parman
PARIS
20. JANUARJA 10. Februarja — 4. Marca
LAFAYETTE
5. Januarja — 28. Januarja
CHAMPLAIN
14. Januarja — 18. Februarja
NIZKE CENE DO VSEH DELOV JUGOSLAVIJE Za pojasnila In petne nste vpr«. iajte mi« poeblaičene agent«
9r»eneh, J&ne
19 8TATE STREET. NEW YORK
ške zapore. Mladeniča so kaTabi-njerji že dalje časa nadlegovali, ker je vodil slovanski pevski, zbor v e rek vi v Pevmi.
metropolitan travel bureau
(FRANK 8AK8ER) Sli WEST 18th STREET NEW YORK. N. Y.
PIŠITE* NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE

* r