Političen list za slovenski narod. Po polti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 fld., za pol leta 8 gld., is četrt leta 4 fld., za en mesec 1 fld. 40 kr T administraciji prejeman, velja: Za oelo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta B fld.. aa en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedicija v „Katol. Tiskarni" Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo, Vrednlfitvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzomsi nedelje in praznike, ob ',',6. uri popoludne. Čtev. 297. =S= V Ljubljani, v petek 29. decembra 1893. Imetnik XXI. Slovenci v državnem zboru. (Dalje.) V Celju je na gimnaziji pripravljalni razred, v katerega pridejo dečki iz šol na kmetih, da se uče jedno leto nemščine, da morejo potem slediti pouku na nemški gimnaziji. Ta pripravljalni razred je krivičen za stariše in otroke, ker morajo poslednji jedno leto dalje študirati, nego drugi otroci. Mi zahtevamo, da se vpeljejo slovenske paralelke, da odpade dotični razred. Že prejšnji minister Gautsch je leta 1891 bil ukazal, osnovati slovenske paralelke na gimnaziji v Gorici. Osnovi teh paralelk se je uprl tržaški namestnik Rinaldini, češ, da ni primernih prostorov. To so mi pravili poslanci, katerim je to povedal minister sam. Jedini ostanek famoznega dislokacijskega ukaza je odprava kranjske gimnazije. Ta ukaz se je povsod drugod razveljavil, le ua Slovenskem še ne. Na Primorskem se uradne v italijanščini in nemščini, dasi poslednja še deželni jezik ni. O slovanskem urado-vanju v uradih na Primorskem se še govoriti ne more, dasi je Večina prebivalstva slovanska. Jeduake razmere so na Koroškem, kjer tudi ni duha ne sluha o slovenskem uradovanju. Naravnost nečuveno je, če nadlegujejo slovenske stranke z nemškimi tiskovinami, dočim so tudi slovenske na razpolago. Da označim, kako omejeno je slovensko uradovauje, naj opozorim na civilne in kazenske registrature. Le poglejte va-nje, pa bodete videli, če se nahaja slovenščina vsaj približno v tistem razmerju, kot je število slovenskega prebivalstva. Tako je na Spodnjem Štajerskem 380 000 Slovencev in 40.000 Nemcev. Vprašajte, se li v tem razmerju uporablja slovenščina. Omeniti moram še nekaj besed o goriških porotnikih. Porotno sodstvo je na Primorskem tako, da je mora obžalovati vsak prijatelj pravosodja. Goriški poslanci so dne 10. t. m. stavili jako poučno interpelacijo v tej stvari. Najdete jo v zapisniku in vas na-njo opozarjam. Poslednji čas je bila privatna tiskovna pravda. Ker je časniški članek bil corpus delicti, moral se je del tega članka, na kateri se je opirala zatožba, vsprejeti v vprašanje, ki se je stavilo porotnikom. Ti porotniki pa slovenskega vprašanja še čitati ne znajo, nikar da bi je še razumeli. Načelnik je tudi zares preskočil • slovenski vstavek. Zaradi tega se je vložila pritožba ničnosti, kajti zakon predpisuje, da se imajo prcčitati na porotnike stavljena vprašanja. Mari si moremo pri tacih razmerah pričakovati objektivno pravosodje zlasti pri takem nasprotju strank, kakor je ua Primorskem, ko je vendar najelementarnejša dolžnost sodnikova, da pozna članek, o katerem ima razsojati. Na Koroškem silijo se slovenski župani z globami in zapori, da dopisujejo slovenski z okrajnimi glavarstvi. Dosedaj smo se v tem oziru imeli pritoževati le proti celovškem okrajnemu glavarju, sedaj ga je jel posnemati še beljaški okrajni glavar. Mi ne moremo molčati, ko bi koalicija rada take stvari potlačila. Vsak človek, posebno jurist, se mora vprašati, od kod imajo oblastva pravico, tako postopati, na kateri zakon se opirajo? Da je ministerski predsednik navzoč, bi ga prosil, da naredi konec takemu narod dražečemu početju. V Krškem na Kranjskem se je nedavno imenoval za vodjo okrajnega glavarstva mož, ki slovenski nezua. Torej že na Kranjskem na taka odlična mesta, kot so okrajna glavarstva, nastavljajo ljudi, ki narodovega jezika ne znajo. S tem pa še nisem pojasnil vseh nedostatkov. Obžalovati moramo pri tacih razmerah, da je sicer spoštovani državnik, katerega že 20 let pošilja slovenski narod v zbornico poslancev, vse to prezrl in mislil, da se že s kouservatizinom lahko zadovoljimo, ko je sodeloval pri snovanju koalicije. Kou-servatizem ima dva pojma. Konservirati Slovenci nimamo ničesar. Preteklost je za nas veriga krivic. Če pa konservatizem si tako mislite, da se ničesa ne zgradi brez ozira na staro, da se vse novo ima iz starega organično razviti, potem smo mi pravi iu iz prepričanja konservativci. Toda mi hočemo razvoj, ne pa le mirovanje, iu nismo hoteli ostati v parlamentarni skupini, v kateri smo bili, da bi kdo ne mislil, da podpiramo tak vladen program. Vendar so Slovenci tudi ostali v tej zvezi. S kakimi namerami so ostali, slišali smo iz ust č. gospoda predgovornika. Oni imajo iste smotre, kakor mi, in le taktika nas loči. Ti gospodje so se zavezali in slovesno obljubili, da nastopijo isto pot, kakor smo jo mi, ako se jim ne uresničijo zahteve, katere smo mi stavili. Vzlic temu pa izjavljam v imenu svojih somišljenikov, da bodemo glasovaii za budgetni provizorij. Mi to storimo, ker vemo, da je nadaljno pobiranje davkov potrebno, da se morejo državni posli redno dalje vršiti. Glasovali bodemo pa za provizo-ričui budget tudi zato, ker se tudi nadejamo, kakor naši v klubu ostali somišljeniki, da bode vlada se ozirala tudi ua naše razmere in naše želje. Morda le ministra Plener in Wurmbrandt stopita k stranki, s katero sta tako tesno zvezana^ in jej rečeta: Gospoda moja, nimamo li državnih osnovnih zakonov, da se izpolnijo in izvrše? Vedno ne morejo ostati neizvršeni. Ker mislimo, da to ni izključeno, glasujemo za začasni budget, postavimo se na stališče opazovanja. Kmalu bodemo videli, če se bode ozirala vlada na LISTEK. Janez muzikant. Poljski spisal Hcnryk Sienkiewicz. (Dalje.) Večkrat po noči se je naš Janez-muzikant pomikal proti neki gostilni. Ponočni čuvaj, ki je štel navadno zvezde na nebu in se s psi pogovarjal, da ne bi zaspal, opazil je belesrajčnika. Pa v gostilno ni nikoli stopil, samo do nje. Tam se je pritisnil k zidu in poslušal. Ljudje so plesali, peli, igrali in vriskali. Zdaj se je slišalo ropotanje čevljev, zdaj dekliški glasovi: „Kaj pa?". Gosli so pele tiho: „Bomo jedli, bomo pili in se veselili"; bas je pa pritrjeval s svojim debelim glasom: „Kar nam je dal Bog, kar pam je dal Bog!" Okna so bila razsvetljena, in fantu se je zdelo, kakor bi se vse v gostilni treslo, pelo in igralo. Janez pa je gledal in poslušal ves zamaknjen. Vse bi bil Janez rad dal, ako bi mogel dobiti take gosli. Toda odkod jih dobiti? Kje napravljajo tako orodje? Ko bi jih posodili saj v roke! Kaj pa! . . . Dovolili so mu le poslušati. Zato je torej navadno poslušal, dokler ni zagrmel za njim glas po-nočnega čuvaja: „Ali se ne izgubiš naglo domov, ponočni malopridnež!" Zbežal je bos domov; pa še za njim je letel glas od goslij: „Bomo jedli, bomo pili in se veselili", iu doneči basevi glas: „Kar je dal Bog". Kadar je Janez slišal gosli, naj si je že bilo v semenju ali pri poroki, tak dan je bil zanj velik praznik. Skril se je za peč in več dnij ui govoril; gledal je kakor maček z bliščečiini očmi iz temote. potem si je izrezal sam gosli iz koščeka lesa in konjskih žim; te pa niso hotele igrati tako lepe, kakor one v gostilni. Igral je na njih od jutra do večera, če prav je bil tepen zato, da je bil konečno podoben nezrelemu obtolčeuemu jabolku. Njegova narava je bila že taka. Ubogi otrok je hujšal veduo bolj, lase je imel zmirom gostejše, oči večje, odprte, dasi skoro vedno solzeče, obraz mu je upa dal in prsi so se mu udajale globlje in globlje. Ni bil, kakor drugi otroci, marveč kakor njegove gosli. Ob žetvi je bilo. Janez pa ti je umiral deloma gladu, ker je užival le surovo redkvico, še bolj pa zaradi hrepenenja po goslih. To hrepeneuje mu je pa prineslo nesrečo in — smrt. Grajski sluga je imel gosli in igral včasih nilnje zvečer, da bi se prikupil grajski bišini. Janez se je večkrat priplazil k odprtim vratim obednice, da bi gosli videl. Visele so nad vrati nasprotni steni, kamor so srpo strmele muzikantove oči. Zdelo se mu je, da so ztlnj neka nedosegljiva svetinja, katere se ne sme dotakniti nobeden nevreden. Želel je, da bi je vsaj v reke dobil, vsaj od blizu dobro pregledal. . . . Revno, majhno otrokovo srčice se je treslo pri spominu na tako srečo. Jedenkrat po noči ni bilo nobenega v obednici. Gospoda je zapustila grad in se odpeljala v tuje kraje. Sluga se je pa mudil ua drugi grajski strani. Janez skrit v grmovju, ki je rastlo pred hišo, je gledal dolgo časa ves zamaknjen na cilj vsega svojega hrepenenja, ua gosli, ki so se videle skozi odprta vrata. Luna je bajno sijala in obsevala tudi gosli s svojimi srebrnimi žarki. Tako se je zrcalila v njih, da je le-ta odsev Janeza kar slepil. V onem lesku se je videlo vse tako lepo: izrezane strani, strune iu zavihnen vrat. Klinčki so se svetili pri njih, kakor kresnice, zraven je pa visel lok, kakor srebrna šibica. . . . Oj! Vse je bilo tako krasno, tako čarodejno! V grmovju skriti Janez je gledal zmirom neomah-Ijivo ne le z odprtimi očmi, marveč tudi z odprtimi usti. Strah ga je pridržaval v grmovju, — neko nepremagljivo koprnenje pa ga je gnalo v sobo. Ali so bile čare, ali kaj? Tu pa se mu je zdelo, kakor bi se k njemu približavale svitle gosli in nad njim plavale. . . . Care, nič druzega, kakor čare! V tem trenotku je zapihal veter. Drevesa so lahno zašu-mela, grmovje je zašepetalo, in v tem šumenju je slišal ubogi Janez prav natančno: „Pojdi Janez! V obednici ni nobene žive duše! . . . Pojdi Janez! Pojdi po gosli! . . ." Jasna, svitla noč! Na vrtu nad ribnjakom je začel žvrgoleti slavec, včasih bolj tiho, včasih bolj glasno: „Pojdi, pojdi, pa vzemi! Nobenega ni notri !" Gosli so zopet zabliščale. . . . želje naše. Če nas bode varala uada, postavimo se v boju ua stran drugim Slovanom, kjer bodemo prišli v poštev ue po svojem številu, temveč po mi-lijouih Slovanov, katere tukaj zastopamo. Mi mislimo, da se povsod morajo prepričati, da se ta država poprej ne more lotiti druzih življenjskih nalog, da bodo Slovani jednakopravui ne le na papirju, temveč tudi v resnici. (Živahno odobravanje.) (Dalje sledi.) I z saboru hrvatskega. Iz Zagreba, 23. decembra. Gentralua debata o proračunu jo trajala od 19.—22. decembra. Mislilo se je s početka, da bode dokončana v dveh dneh, tako je vsaj računala večina saborska, ali se je prevarila. Opozicija se je uprla z vso silo tako površnemu razpravljanju proračuna, kakor ga je naumila izvršiti večina. Ko je opozicija v svojih govorih oponesla vladi to naglico, izjavil je ban, da ni 011 niti najmanje vplival v tem pogledu na sabor, nego da je to večina sama tako fcklenila. Zdaj vsaj vemo, zakaj ni mogla opozicija prodreti s svojim predlogom, da se proračunska razprava odloži. Večina je hotela z one strani v svojem bizan-tizmu vladi proračun odobriti na lahko roko brez vsake veče debate, z druge strani pa s svojo naglico v tej zadevi opozicijo iznenaditi. Ali spodletelo jej je to. Opozicija je bila za borbo dobro pripravljena; kakor čila in oprezna četa je čakala na svojega sovražnika. Neutrudljivo se je spuščala v borbo ter sijajno zmagala. Vsak trezen opazovatelj je moral potrditi, da se je ravnala opozicija v vsakem pogledu tako dostojno, da bi mogla služiti na čast vsakemu parlamentu. Mirno in trezno je zahajala v borbo ter s svojimi govori odkrila vse rane, ki krvave na telesu hrvatskega naroda. Čuditi se moramo vztrajnosti te male čete v tej nejednakej borbi proti 77. Ponosno je zatoraj dr. Frank vzkliknil, ko je moral zadnji njihov član govoriti, ker od večine ni bilo nobenega več vpisanega : „Koliko duševno siromaštvo v tej večini!" I to je tudi v resnici. Kdor čita govore ene in druge stranke, mora priznati veliko moralno zmago zedinjeni opoziciji. Od večine je govoril edini dr. Pliverič, poznati vskok, precej trezuo in stvarno, a ker brani za hrvatski narod v mnogem pogledu nepravično nagodbo, ni mogel niti njegov govor proizvesti onega vtisa na poslušalce, kakorš-nega si je večina želela. A opoziciouaini poslanec Folnegovič je ves ta govor tako temeljito pobil ter govornika samega tako oskubil, da mu je moralo biti brez dvojbe žal, da je prestopil v tabor saborske večine. Vsi drugi govori vladnih privržencev pa so tako površni, tako plitki, da se mora človek čuditi ko jih bere. Tukaj se najbolje vidi, da se slaba stvar vendar ne da braniti, če je še tako učen človek zagovarja, a da so neki od teh govornikov učeni možje, ni dvomiti, saj so vseučilični profesorji proti hiši, in še vedno se mu je zdelo, da je slavec rahlo gostolel: „Pojdi, pojdi, pa vzemi!" Tako se je belosrajčnik približal obeduici. 2e je na pragu iu iz bolehnih Janezovih prsi) se sliši težko hropenje. Še jeden trenotek, in Janez je že v obednici. V tem so zakvakale žabe v vrtnem ribnjaku, kakor prestrašene, na to so utihnile. Slavec ni več žvrgolel, grmovje ni šumelo. Janez se je plazil tiho in pazljivo dalje, toda ni bil več miren, marveč obšel ga je strah. V grmovju se je čutil, kakor domii, kakor zajec v varnem brlogu; zdaj je pa bil kakor žival v pasti. Stopal je hitreje, dihal je težko in hripavo. Luna se je skrila za črne oblake iu tema ga je objela. Zabliskalo se je, blisk je osvetil za trenotek obednico in Janeza, ki se je plazil, kakor kača, k goslim. Blisk je ugasnil, luna se je bila skrila za oblakom, nič se ni videlo, nič slišalo. Za trenotek je zadonel v teinoti tib in jokav glas, kakor bi se bil nekdo dotaknil strun. — Neki debel in zaspan glas iz kota obednice vprašal je jezno: „Kdo je V. Janezu se je ustavil dih; debeli glas je vprašal drugič: „Kdo je notriV" Zdaj se je v kotu prižgala žveplenka. Soba se je razsvetila, in potem .... Oj, moj Bog! Cule so se kletvine, udarci; Janez je jokal, vpil: B0j, moj Bog, moj Bog!" — Psi so lajali, luči je bilo vedno več iu ropot po vsem gradu. (Konec sledi.) in odvetniki. Sploh se vidi iz vseh govorov večine neka duševna potlačenost in p» ravnodušnost, saj večina dobro ve, da bo proračun sprejet z vsemi njihovimi glasovi, če tudi se opozicija še toliko ustavlja. Večina more odločiti po svojej volji, a kaj poreče pa narod, ko bode čital govore opozicije, katerih večiua ni mogla pobiti. Predomislil si bode sčasoma vendar ter pri bodočih volitvah glasova) za onega, kateri ga brani. Nedvojbeno je letošnja proračunska razprava za opozicijo velike moralne vrednosti. Iz govora dr. Amruša, Evgena Kumičiča, dr. Baujavčiča, Folnegoviča iu drugih se vidi neka nada v boljo bodočnost. Vsi govorniki so navdušeni za hrvatsko idejo, katero narodna stranka zistematično od sebe odriva, samo da zadovolji intencijam nekih mogotcev. Opozicija brani oduševljeno jedinstvo hrvatskega naroda, kar ga večina hoče razdeliti s tem, da v najnovejšem času Hrvate v Slavoniji kot poseben slavonski narod imenuje. Opozicija goji narodni ponos, ko ga večina ponižuje s tem, da mu vsiluje mažarski jezik. Opozicija brani pravice hrvatskega naroda na temelju historičnega, pa tudi naravnega prava, kar večina s prezirom zanikuje. Opozicija veruje v previdnost božjo ter povzdiguje s tem tudi versko gorečnost v narodu, med katerim se je že zares preveč indelerentizem razširil vsled slabega primera merodajnib oblastij. Opozicija mogla bi v tem pogledu narodu hrvatskemu pomoči, a s probujenim verskim in narodnim čustvom preporodil se bode ves hrvatski narod. To je prava pot, katere naj bi se naši opozi-cionalui poslanci držali tudi v bodočnosti. Odstraniti je treba pri nas verski in narodni indiferentizem, in nastopili bodo bolji časi za narod hrvatski. Politični pregled. V Ljubljani, 29. decembra. Katoliški centrum. Poslanec Zallinger, ki je izstopil iz Hohenwartovega kluba, priporoča v nekem zadnje dni priobčenem spisu osnovo katoliškega centruma. V tem spisu on označuje koalicijo kot pridobitev liberalizma. V Hohenwartovem klubu nimajo več jasnih pojmov o kouservatizmu in liberalizmu iu so zašli popolnoma na polzko pot opor-tunizuia, ki je pa le liberalcem v korist. V konservativnem klubu je Ebenhoch sam predlagal, da naj konservativci iz kluba izstopijo in njegov predlog sta podpirala Morsey in Dipauli, vzlic temu pa iz kluba niso izstopili. Resolucija o zagovarjanju katol škili uačel njega ni zadovoljila iu kako male vrednosti je, se je precej pokazalo, ko je on stavil interpelacijo zastran nedeljskega počitka. Nekateri nemški konservativci jo niso hoteli podpisati, da se ue zamerijo liberalcem in se sploh opaža neka mliičnost v katoliških stvareh. Zallinger pravi, da bi se miuisterstvo ne smelo podpirati, ker odriva katoliške zahteve. Iz mejverske šole ne more nič dobrega priti. Konservativci morajo izstopiti iz Hohenvvartovega kluba, če nečejo postati vladna, stranka z liberalci vred. Koalicijska vlada je zavarovalnica za liberalce, v kateri pa plačujejo konservativci premije. Grof Hohemvart je pomagal levičarjem do ministerskih stolov in pridobil levici od-ločivni pliv v vladi, če se konservativci ne bodo upali vladi postaviti po robu, ne bodo ničesa dosegli. Ministra Falkenhayn in Schonborn tudi v rninisterstvu ne bodeta mogla braniti katoliških ko-ristij. Po mnenju Zallingerjevem bi bil sedaj pravi čas, da se osnuje katoliški centrum. Manj vspehov, kakor Hohenvvartov klub bi ta centrum doseči ne mogel. Naloga katoliškemu centrumu bi bila, približati se krščanskim socijalistom, ki so na Dunaju liberalizem nazaj potisnili. Krščanski socijalisti so gotovo bližje katoliški stranki, kakor liberalci in mnogi člani konservativnega kluba. Zallinger pa ni za to, da bi novi katoliški klub moral vladi delati opozicijo, temveč bi jo podpiral, kjer bi se mu zdelo ujeno postopanje dobro, nasprotoval bi jej pa, ko bi kaj škodljivega predlagala. V bistvu torej Zallinger druzega ne želi, da bi bil konservativen klub bolj samostojen in se bolj ozirai na krščanske socijaliste. V tem oziru je pač vredno premisleka, kar 011 priporoča. Mladočehi tolažijo narod z ugodnim položajem vnanje politike, ko vidijo, da se notranja zanje vedno neugodnejše zasukava. Tako „Narodni Listy" vidijo v rusko-francoskom pobrateuju najboljše jamstvo, da Cehi premagajo sedanji težavni položaj. Ce poprej ni levica, zatrla Cehov, jih bode sedaj še manj. Z ozirom na zmedene razmere v Nemčiji in finaučni potom v Italiji imajo Cehi najboljše pričakovati od bodočnosti. Mi sami prizna vamo, da vuanja politika vpliva na notranjo, ali tacih nad pa ni staviti na rusko-francosko pobratenje, kakor ga stavijo Mladočehi. To pobratenje ima le bolj mirovni značaj in torej ne bode vplivalo veliko na druge države. Sicer je pa treb» vediti, da se v Parizu in Peterburgu kaj malo brigajo za Čehe in jih komaj poznajo. Zadnje dni je zopet v Parizu izšla knjiga, v kateri se zmatrajo Cehi za isti narod z Mažari. O kacih posebnih zmešnjavah v Nemčiji se pa govoriti ue more, če se samo v parlamentu nekatere stranke malo spro. To, da „Narodni Listy" morajo čitatelja tolažili z vnanjo politiko, pač najbolje dokazuje, da že sami obupa-vajo nad vsakim vspehom njih parlamentarnega delovanja. Zaleski za koalicijo Bivši gališki deželni minister je nedavno poročal svojim volilcem iz vele-posestva v Levovu. Izrekel se je za koalicijo. Kakor je znano, Zaleski sprva s koalicijo ni bil prav za-dovcljeu. V poljskem kiubu je osnovi koalicije delal marsikake ovire, kar je čisto naravno pri članu prejšnje vlade. Sedaj se je pa že moral Zaleski prepričati, da za Poljake koalicija ni neugodna. Da vse presojuje le s poljskega stališča, je pri poljskem poslancu skoro samo po sebi umljivo. Rusini. Se sedaj se nič ne ve, bodo-li Rusini pristopili slovanski koaliciji, ali ne. Vse je še odvisno od dogodkov v gališkein deželnem zboru. Rusini bodo letos zopet več rečij zahtevali posebno v šolskem oziru. Bili so že rusinski vodje pri me-tropolitu Sembratoviču, da bi skušal pregovoriti politike, da kaj privolijo Rusinom. Ako se bodo Poljaki kaj ozirali na rusinske želje v deželnem zboru, se Rusini koaliciji nikakor ne pridružijo. Ko bi pa Poljaki le zavrnili brezozirno njih tirjatve, tedaj se pa že zvežejo Rusini z Mladočehi. Finančni polom na Grškem in v Srbi ji. Mala Grška ima vkupe 900 milijonov frankov dolga. Obrestij tega dolga več ne more zmagovati, in zatorej je linančni polom neizogiben. Po novem letu posestniki grških obligacij ne dobe nobenih obrestij več. Avstrije ta finančni polom dosti ne zadene, pač pa bodo imeli silne zgube Ang ežl, Nemci, Francozi iu Holandci. V Parizu se je osnoval poseben sindikat, ki bode s francosko vlado vred storil potrebne korake v varstvo grških upnikov. Kaj posebnega ta sindikat ue bode mogel storiti, ker se ne more ničesa vzeti, kjer ničesa ni. — Avstrija bode pa huje prizadeta, ako Srbija napove bankerot, o čemer se zadnji čas govori z veliko gotovostjo. Posebno bi to čutili „L;inderbanku. Finance so v Srbiji silno slabe. Poslauci v skupščini niso vedeli nasvetovati nobetiega sredstva kako bi se zboljšale finančne razmere, razne stranke so le druga drugi očitale, katera je zakrivila največ dolgov. Iz debate je pa bilo jasno, da nobena srbskih strank nima posebnih sposobnostij za dobro gospodarstvo iu se je zatorej bati, da zabredo še v večje fiuančne težave. Od leta 1874, ko je bila Turčija ustavila plačila, ni nobene evropske države zadel finančni polom. Grška je torej prva, za njo pa pride Srbija. Šolstvo. Božično obdarovanje v uršulinski šoli. Dne 22. grudna je bila v tukajšnji vnanji šoli pri čč. mm. Uršulinkah spodbudna, za ubogo mladino kaj vestla slovesnost, obdarovanje revnih učeuk. V to svrho se je priredila v prostorni sobi 6. razreda vnanje šole mala šolska slavnost in sicer dvakrat. Ob 11. bilo je obdarovanih 33 učenk, katerim so tople zimske obleke in velikih belih štruc pripravile č. g. m. prednica, potem dobri Miklavž, ki je tudi letos skrivaj pred samostanskimi vrati za uboge otroke pustil kaj lep dar in pridne gojenke notranje šole, katere so same sebi marsikaj pritr-gale, S u .5 3. opazovanja zrakomera ▼ mm toplomera po Celziju ■g«s i 28 7. u. zjut 2 D. pop. 9. u zve < m a pr H 9» ~[| Natorni istrijanski črni teran. || .......................................................................................................................... i S« li J^njižico diči slika Leona XIII.. obsega 110 str. in proslavlja letošnji jubilej sv. Očeta ter 800 letni spomin zmage pri Sisku v otroški igri, ki se lahko predstavlja brez posebnih priprav. Zaradi lične oblike, mikavne, večidel pri-povedovalnevsebineje zelo pripravno spominsko darilo, kakor tudi primerno darilo za piruhe, za birmo, ob godovih, konoein šolskega leta in ob podobnih prilikah. Darilo o Novem letu POMLADNI GLASI posvečeni SLOVENSKI MLADINI. II. in III. zvezek Uredil ALOJZIJ STROJ. Založili sotrudniki. Tiskala Katoliška Tiskarna v Ljubljani. 1693 L epa mladTn aka knjfž fc a I « . W , . ..«« . - • - ' p.rodaje se v Katoliški Bukvami mehko vezan izvod po 20 kr., lično vezan po 30 kr., po pošti 6 kr. več. Pismena naročila sprejema tudi Ivan Štrukelj v ljubljanskem semenišči. II. zvezka je še nekoliko izvodov ravno tam in po isti ceni na prodaj. * \v.\v ^m^mmmmr HP psgggg^' 1 lllllllll III llllllllll lllllllllllllll lllll llllllllllllIlllllllllllllllllllllllllllllllllItlllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIlllllllllliV :♦] Orodja za sitno žaganje y kasetah (Laubsage-Werkzeuge), sobna telovadna orodja, različne svetilke sa pefoolej priporoča za novoletna darila "^Mf Andr. Druškovič, železarij a. 632 7-6 i^B Dunajska borza. Dn6 29. deoembra.' Papirna renta 5 %, 16% davka .... 97 gld. 45 kr. Srebrna renta 5%, 16% davka .... 97 . 20 „ Zlata renta 4%, davka prosta.....118 „ 40 „ i% avstrijska kronina renta, 200 kron . ■ 96 . 30 „ Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . . 1004 „ — . Kreditne akcije, 160 gld................346 . 40 . London, 10 funtov stri........124 „ 60 „ Sapoleondor (20 fr.)................9 „ 91 . Cesarski cekini....................5 . 94 „ Nemških mark 100................61 . 20 „ Dno 28. deoembra. Ogerska zlata renta 4%.......116 gld. 70 kr. Ogerska kronina renta 4%, 200 kron . . 94 „ 45 „ 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 145 „ — „ 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. , . 161 „ — „ Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....194 „ 75 „ Zastavna pisma av8tr.o8r.zem. kred. banke 4% 98 „ 21) „ 4% kranjsko deželno posojilo.....97 „ 60 „ Kreditne srečke, 100 gld.......196 „ 75 . St. Genois srečke. 40 eld.......69 „ 25 . 4% srečke dunajske parobrodne družbe . . 137 Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 19 Rudolfove srečke, 10 gld.......23 Salmove srečke, 40 gld........71 VValdsteinove srečke, 20 gld......48 Ljubljanske srečke.........25 Akcije anglo-avstrijske banke, 200'gld. . . 153 Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2905 Akeije južne železnice, 200 gld. sr. , . . 107 Papirnih rubeljev 100 ... ... 132 gld. 20 50 60 76 50 OJT Nakup ln prodaja "SJS vsakovrstnih državnih papirjev, areftk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjseza dobitki. Kulantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „1K EBC1J H" Wollzeile it. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B. JS<£~ Pojasnilavvseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh Špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti MC naloženih «T 1 i c.