ILSlvG v LJUdUAN roAtnmn oiaćanii . „otovim Leto LXL Y Ljubljani, v petek 12. januarja 1954 9n nn 1.50 Din ---—-- Naročnina OR^^B* A. aHM^ » - ^^^^^^ <"ek račun ШШ ^^ ^^Ш^^т ^ ^^^ Л- ^ift liana iu »tvo - ue- ШШШ ■ Ш^Ш__Ш |<> ла ^^^^^^^ ^^Л Ш Ж ^^HM^fe гв »ШЛ МШв РШш JVT 1IV Ш ^Н^кж ^ШШ ino/.einslvo 120 Din flk Ш^Ш Ш Ш Uredništvo je v ЈКв^ ^^ЈИИ^*^ ЈШшШШШ0ф ^F ЈШЖшШШЛФ ^^^^ Uprav,.: Kopitar Kopitarjevi ul.6/111 jeVH telefon 2УЧЈ Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 Id 205» ■ Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneve po prazniku Japonsko blago v Jugoslaviji Velikanski industrijski razvoj Japonske vedno bolj skrbi tiste evropske države, ki so nekdaj v ogromnih množicah prodajale svoje industrijske proizvode nu Daljnem vzhodu in v tem ne le bogatile domače gospodarstvo, ampak dajale tudi zaslužka milijonom delovnih rok. Eden vzrokov velike brezposelnosti v Ev. ropi je ravno to. dn so se obširne pokrajine, ki so še pred nekaj lel i tvorile bogat trg za evropsko industrijo, v poslednjem času same industrializirale ali pa pričele kupovati bližje in zato cenejše blago. V prvi vrsti je Japonska, ki na Daljnem _ vzhodu vedno bolj prevzema trg evropskim industrijskim državam, zlasti pa seveda Ameriki. Japonska se je neverjetno hitro industrializirala. Še leta 1879 je štela 35 milijonov prebivalcev. toda 1940 so jih našteli že 64,4 milijonov to je 169 na km-, kar pomeni, da se je v 50 letih prebivalstvo skoraj podvojilo. L. 1889 je imela Japonska le 767 tovoren, 1904 že 9234. (vojska z Rusijo je pospešila industrializacijo!), toda 193(1 ima že nad 30.000 velikih industrijskih ohratov, v katerih je nad 2 milijona delavcev producirnlo za 7,716 milijonov jenov produkcijske vrednosti. Če se prišteje še rudarje in transportne delavce, je bilo 1931 zaposlenih v sami industriji 4,729.436 delavcev, od teh 3,215.256 moških in 1.514.180 žensk. (Podatki po publikaciji BIT: Le travail industriel lin Japon 1933.) Japonska je že pred 50 leti prenehala s svojo zloglasno politiko popolne izolacije, ki je trajala nad 200 let. Zadnje desetletje pa se je vpruv mrzlično vrgla na študij evropskih razmer in tudi — innnir. Njene strokovne komisije niso le študirale strojev, ampak tudi ljudi. Japonski narod, ki je žilav in poln ekspanzivnegn duha. se je navzel imperializma evropskih velesil. Vedno bolj postaja nevaren svojim sosedom. kakor kuže rusko japonska in japonsko kitajska vojna, ki slu se obe ugodno končali za Japonce iu jim poleg velikih ozemelj pridobile ludi gospodujoč položaj na Daljnem vzhodu. Med svetovno vojno so se spretno postavili na stran zmagovitih velesil in zasedli nemške kolonije nad ekvatorjem. Toda vse (o Japoncem očividno no zadostuje. Zadnje leto so napovedali nekrvavo gospodarsko vojno tudi Evropi in sicer nu njenem lastnem teritoriju. Torej »rn-menn nevarnost« ni več strašilo temveč jo postala živa resničnost. Kajti vedno hujša gospodarska ofenziva Japoncev bo še bolj znižala življenski standard evropskega delavca, ki je žc itak hudo prizadet od gospodarske krize. Japonska ima mnogo predpogojev za gospodarsko konkurenco z Evropo. Predvsem je spretno devalvirala visoko vrednost svoje valute (jena), kar ji omogoča eksport. Mednarodno pogodbo o 48 urnem delavniku je sprejela le teoretično. Dejansko dola delavec na Japonskem 60 ur tedensko, med tein, ko tovarne delajo 24 ur dnevno, to je 120 ur na teden. Evropska industrija pa v najboljšem slučaju Ic 48 ur... Delavske plače so izredno nizke. Japonski delavec je silno skromen v svojih živ-ijenskili potrebščinah. Decembra 1932 je japonski delavec v manufakturni industriji za 10 urno dnevno delo dobil tedensko 4.40 švicarskih frankov. medtem ko švicarski delavec v isti industriji za 8 urno dnevno delo dobi 50 šv. frankov tedenske plače, angleški pa 45 šilingov. Delo torej stane na Japonskem le dvanajstimi tega, kar v Švici in devetino. kar je plačan angleški delavec. Zato je n. pr. v produkciji naravno svilo, ki je domač produkt. Japonska prišla na prvo mesto: v eksportu umetne svile pa je postala največja izvoznica na svetil. Primerjajmo številko! L. 1930 jo Anglija eksportirala 58.5 milijonov jardov umetne svile, Japonska pa 84.5 milijonov jardov. L. 1932 pa Japonska izvozi že 231.6 milijonov jardov umetne svile, od tega polovico v pokrajine angleškega imperija, medtem, ko j(> angleški izvoz padel žc na 45,2 milijonov jardov. Kakor jo omenjeno, ne zasipa Japonska s svojimi izdelki le Kitajske, Indije, Avstralije. Južne Afrike, Mehike, ninpok preplavlja tudi samo Evropo s svojo svilo, tekstilnim blagom, urami, porcelanom, igračami, bicikli i. t. d. To blago prihaja tudi že v Jugoslavijo, seveda največkrat pod imenom nemških, avstrijskih in francoskih firm, ki k nam uvažajo. Konsumonti zaenkrat še nimajo nič od tega. ker razlika v japonskih in evropskih cenah ostaja povečini pri posredovalcih, ki delajo seveda z ogromnimi dobički. Zadnje dni pa je jugoslovansko trgovsko javnost nemilo presenetila vest, da bodo Japonci sami ustanovili svojo trgovsko misijo v Jugoslaviji in sicer za enkrat v Zagrebu. Trgovski krogi bi iz razumljivih razlogov radi preprečili naselitev japonskega industrijskega koncema na našem teritoriju, vprašanje jo, če se jim bo to posrečilo. Dejstvo jo. da jo že v vseh večjih evropskih trgovskih središčih plasiran japonski kapital ia japonsko blago. V »Journal do Geneve (25. dec. 1933) skuša sicer zastopnik Japonsko pri Mednarodnem uradu za delo Shnnzo Yoshisnka pomirili Evropo, češ. da evropske države še vodno zelo mnogo uvažajo na Japonsko. zlas(i Nemčija, vendar so iz njegovih lastnih statistik vidi. dii tn uvoz vedno bolj pada medtem ko japonski hitro narašča. I/ vsega pa se vidi. da kakor ruskemu lesnemu eksportu. tako tudi japonski industriji največ omogočajo mednarodno konkurenco izrodilo nizke delavske plače. S svojo taktiko Japonska sicer preprečuje brezposelnost v svoji državi, vendar je kljub temu življenski nivean japonskega delavca izredno nizek. Dunajska vremenska napoved: Sedanje vreme bo mogoče trajalo še nekaj dni. Pričakovali je, da bu nostalo topleje. Zagrebška vremenska napoicd: Lahno oblačno, stalno in zelo hladno. Med Rusijo in Japonsko Dva smrtna sovražnika - že čakala na spopad Znamenja bližnjega vojnega požara — Krčeviti napori pred halaslroto... BKicher. Dočim je ruske kopne vojske na man-džurski meji ena petina celokupne armade, pa je zbranih letal ena četrtina vsega ruskega letalskega parka. Isto velja za tanke, mitraljeze in topništvo. Število vsake vojne edinice jc podvoieno. Koliko šteje japonska armada Japonske čete so ruskim po številu enake, ako niso močnejše. Te čete so razmeščene v Ko- Washington, 11. januarja. Razume se, da je mogoče dobiti najboljše informacije, kar se tiče vedno bolj zaostrujoče-ga se spora med. Rusijo in Japonsko, v Beli hiši v Washingtonu. Oficielni krogi sicer ne smatrajo vojne med te- .. . „. .... , ma dvema velesilama ; rc)1 ,n Mandžuriji. Imaio pa Japonci najmani eno za gotov tod Drizna- 1 divizijo severno od Pekinga v Mongoliji in vse se - e' a P " zdi, da bodo Japonci svoj glavni udarec izvedli ravno na tem sektorju, čeprav bi operacije v Mongoliji v svrho obhoda ruske armade bile zvezan«. ! z velikimi terenskimi težkočami. Na vsak način ! izvršuie sedaj japonski generalni štab veliko pre-! mestitev čet na azijskem kontinentu. Japonci so seveda prepričani o svoji zmagi na kopnem. Trans-sibirska železnica baje že 15 let ni bila popravljena in je sploh v slabem stanju. Sovjeti si tudi ne Japonski general Araki vajo, da je verjetna. Ta verjetnost se naslanja na dejstvo, da Rusija, ki je dozdaj na Daljnem vzhodu imela nezadostne sile, sedaj koncentrira v Primorju iti Amurski oblasti kakor tudi v ozadju, to je \ /.abajkalju, velike vojaške sile. Kar se tiče iplo ako ponska, da bi se spor rešil mirnim potom. Vsaj za rusko to na vsak način velja, dočim o japonski diplomaciji nihče ne ve, kaj v resnici misli, ker ostaja do zadnjega jako vljud- upajo preveč oslabiti svoje fronte na zapadu. Japonci računajo tudi z notranjimi težkočami Rusije in z njenim slabim finančnim položajem. Ruski rubelj v inozemstvu ima samo eno petino vrednosti tega, kar velja v državi sami. Velika premoč Rusije v zraku Velike skrbi pa prizadeva Japonski premoč Rusije v zraku. Rusija razpolaga z ogromnimi aeroplani, od katerih lahko vsak prenese 1 tono bomb iz Vladivostoka do Tokia. Lahko si predstavljamo, kakšno ogromno škodo bi ruske letalske eskadre lahko povzročile japonskim mestom, ki so večinoma iz lesa in papirja. Nasprotno Japonci Rusom ne morejo veliko škodovati z aeroplani ne glede na lo, da je japonsko zračno bro-dovje številčno slabše od ruskega. Vladivostok, ki ga morejo Japonci edino z uspehom bombardirati, za Ruse danes ni več posebno važen, diplomacije, se trudita tako ruska kakor ja- Nevarnost japonske politike v Kita ju Hitri tempo ruskih vojnih priprav ima svoj vzrok tudi v dogodkih v Mandžuriji, kjer bo 15. t. m. proglašen za cesarja Mandžurije in Mongolije Pu-Ji. Japonska vlada sicer trdi, da Pu-Ji nima namena, zavladali tudi nad severnim Kilajem, toda Rusi tega ne verjamejo in poudarjajo, da bo cesarjeva garda sestavljeena iz samih japonskih na. Zato mnogi računajo ; vojakov in častnikov. Tudi je mandžurska vlada v zelo na eventualnost, da bi Japonska kar udarila, zadnjem času imenovala 400 japonskih častnikov ne da bi poslalg Rusiji ultimaium. Na ruski strani I za častnike mandžurske vojske. Japonci hočejo pa dela na vojno komisar za vojsko Vorošilov, ki je pridobil zase veliko večino javnega mnenja. Da japonski vojni minister Araki dolgo dela na preventivno vojno, ni nobena tajnost. Zdi se pa, da jo japonski generalni štab še nekaj časa zadržuje, in sicer iz sledečega razloga: Kopne sile Rusije in Japonske so približno enake, baje pa so ruske taktične in strategične sile pod japonskimi. V zraku pa imajo Rusi veliko premoč. Zato je načrt japonskega generalnega štaba ta, da bi mikadova armada, še preden bi mogla ruska letala doseči japonska mesta in jih razrušiti, ruske kopne sile na Daljnem vzhodu z naglim sunkom odrezala od Rusije, in sicer z obhodom iz Mandžurije preko Mongolije na Irkutsk v Zabajkalju. Amerika ostane nevtralna Glede tega važnega vprašanja piše dr Moore, bivši ameriški vojni poročevalec, ki je jako dobro informiran o Rooseveltovih namerah, v »North American Newspaper Alliance« sledeče: Vzrok, da med Rusijo in Japonsko že zdavnaj ni izbruhnila vojna, je pripisati v prvi vrsti dejstvu, ker ni bilo znano, kaj bo v tem slučaju ukrenila Amerika. Japonci so se izogibali konflikta z Rusijo, ki je od svoje strani tudi bila skrajno miroliubna, tako dolgo, dokler so bile na Pacifiku koncentrirane vse ameriške pomorske sile. Zaradi tega ie japonski mornariški minister vedno odločno nastopal proti svojemu tovarišu, vojnemu ministru Arakiju, ki je zahteval preventivno vojno. Sedaj pa. ko je Amerika naenkrat večji del pacifiške flote poklicala nazaj v Atlantik, je japonski generalštab postal bolj agresiven. Baie pa ie tudi ameriška vlada zaupno sporočila japonski, da nima namena v slučaju vojne podpirati ne Japonske ne Rusije. Zbiranje ruske vojske Koliko mož je Rusiia zbrala na Daljnem vzhodu o tem ni noben kabinet v Evropi točno informiran, pač pa trdijo v Tokiu, da se nahaia tam nad 20 odsl. celokupnega števila ruske rdeče armade, in sicer 10 pehotnih divizij in 3 konjeniške divizije, razvrščene v 4 sektorjih: V Vladivostoku, v Habarovsku. v Blagoveščensku, četrti sektor pa je v provincah Čita in Irkutsk. Vrhovni poveljnik vseh ruskih sil na Daljnem vzhodu jc general tudi Pu-Jia oženiti s princeso japonske vladarske hiše. Pu-Ji bo imel poleg sebe tudi posebnega svetovalca japonske vlade Hajašija, ki je bil svoj-čas japonski poslanik v Londonu. Na drugi strani pa je značilno, da so Japonci sedaj odpoklicali vse svoje čete iz severnega Ki-taja in da se zelo trudijo, kako bi sklenili z nan. I Ruski general Bliicher, poveljnik vzhodnih armad kinško vlado kompromis oziroma naravnost pogodbo. Tudi to je razlog, da ruski vojaški krogi I sedaj očilno zagovarjajo potrebo hitrega udarca. ' Iz tega razloga se opaža tudi, da sc sovjetska vla-i da sedaj izogiblje vsakega konflikta z mandžur-sko vlado: vojaški ruski krogi zaradi tega, ker menijo, da bi se dalo v Mandžuriji intrigirati proti Japonski in jo tako v slučaju vojne ogroziti za hrbtom, dočim ruska diplomacija dela tako, ker se skuša vojnemu konfliktu izogniti do zadnjega. Medtem ko se Vorošilov v Moskvi z vsemi silami prizadeva, da bi se iz Vladivostoka začele smrtonosne letalske operacije proti Japonski, in medtem ko japonski generali v Mandžuriji komaj Dve bolgarsho-mgoslovanshi slavnosti Sofija. II. jan. V Sofiji so priredili delegaciji jugoslovanskih Penklubov zelo prisrčen sprejem. Na postaji se jo bilo zbralo okoli iiO članov bolgarskega Penkluba s predsednikom Balabanoviin, prof. Mihalčevini, prof. Filovim in drugimi na čelu. Dalje so bili prisotni jugoslovanski poslanik dr. Vukčevič s prvini tajnikom poslaništva g. Smilja-ničoin. zastopniki bolgarsko jugoslovansko lige, v imenu pevskega društva Ousla pa prvi dirigent Sagov. Kazen tega so.bili ludi zustopniki lislov iu druge ugledne osebnosti. Po zelo toplem pozdravu in predstavljanju so goste peljali v hotel Union Palače . kjer so jim priredili intimno večerjo. (Hode na pozno noč in utrujenost gostov so opustili nagovore in zdravico. Danes dopoldne ob Ki so si gostjo korporativno ogledali razstavo jugoslovanske umetniške skupine Oblik«. Danes ob 12 jo sofijska bolgarsko-jugoslo-vatiskn liga gostom tla časi priredila svečan banko! v hotelu Bolgariji . Vsi sofijski listi prinašajo loplo članke o prihodu zastopnikov jugoslovanskih Penklubov in na-glnšnio pomen osebnih stikov mod odličnimi zastop ■liki kulturnega življenja obeh bratskih držav. Sofija. II. jan. m. Snoči so člani diplomatskega odboru priredili poslovilno večerjo našemu dosedanjemu sofijskemu jKislaniku Vuk-čeviču. ki odhaja sodu j nu .svoje novo mesto v Budimpešto. Poslovilni večerji je prisostvoval |>olog članov diplomatskega zbora tudi predsednik vlado in zunanji minister Mušnnov ter veliko število uglednih bolgarskih politikov in kulturnih delavcev. V imenu člauo\ Union klu-Imi jo prvi pozdravil poslaniku Vukčciičn bivši minister Molov, ki jo posebno miglušul velik preobrat v odnosih med Bolgarijo in Jugoslavijo. Za njim je eovoril predsednik vlado in zunanji minister Mušnnov. ki jc Vukčeviču čestital. du je za časa njegovega bivanju v Sofiji prišlo do zliližanja mod olicnin bratskima narodoma in državama. V imenu diplomatskega zbora so je od Vukčeviču poslovil francoski poslanik na sofijskem dvoru Caniboii. Ob koncu se je Vukčevič zahvalil vsem govornikom ter izrazil veliko radost, dn je doživel na sedanjem mestu zbližan jo med obrnio narodoma Nato jo napil bolgarskemu kralju in bolgarskemu na rodu. čakajo kakšne provokacije z ruske strani, se diplomati na obeh straneh zaenkrat še trudijo, kako bi sc spor poravnal. 8. t. m. je sovjetski poslanik v Tokiu Jurjcnev bil v avdienci pri Hiroti in je izjavil, da Rusija želi obnovili pogajanja za nakup mandžurske železnice To pogaiania so namreč cele tri mesece počivala Japonski zunanji minister mu je odgovoril, da upa, da sc bo zadeva srečno rešila. Zaradi tega sedaj v Wa-shingtonu mislijo, da se bo mogoče izogniti vojnemu plamenu v Aziji. Pokazalo sc bo kmalu, ali je ta optimizem utemeljen. Napetost v Angliji London, II. jan. b. Kusko-japonsko napetost spremljajo tukajšnji politični diploinutični krogi z velikim zanimanjem in skrbjo. Zadnje vesti potrjujejo, da se ruska vlada pripravlja za vsak slučaj. V Sibirijo, posbno pa v primorske pokrajine ob mandžiirski in korejski meji neprestano prihajajo novi ruski oddelki. Te dni je bila. tako se trdi. i Moskvi konferenca, nn kateri jo bil odobren načrt, po katerem se organizira obramba v slučaju, kakršnegakoli japonskega napada na sovjetsko ozemlje. Po vesteh iz Tokia ima sovjetska Rusija sedaj na mandžiirski meji 10 pehotnih in tri konjiške divizije. Francija računa na pomoč Rusi/e Rim, II. jan. b. O priliki skleniti e rusko-francoske trgovinske pogodbe poroča »Tribuna«, da so bila pogajanju, ki .so sc vodila nekaj mesecev. zolo težavna. Kazalo jo. du lio francoska vlada odobrila sovjetske zahteve in je končno tudi sprejela večino sovjetskih predlogov. Francosko vlada upraviouje to s tem. du jo bilo pri zaključilvi pogodbe treba računati / višjimi političnimi interesi. Ti višji politični interesi so po mnenju »Tribune« v tem, da sovjetska Rusija lio izključuje možnosti, da pride do vojne z Nemčijo, od katere so vsoholj oddaljuje ia so trudi, da za vedno onemogoči nemške ložnje o ekspanziji na vzhod. Rusija se takoj vsebolj približuje državam, ki so prevzelo nalogo, da so spoštujejo in ohranijo obstoječe mojo. Nu drugi strani pa se tudi Francija trudi, da ima od Rusijo čimveč koristi ter da odnosi mod njo i'1 sovjeti postanejo šo jasnejši in čvrstejši. Kraljevska dvojica je zapustila Zagreb Zagreli, 11. jan. Danes ob 10 dopoldne je vladarska dvojica po skoraj enomesečnem bivanju v Zagrebu, ki jc bilo prekinjene samo s kratko odsotnostjo na lovu, zapustila Zagreb iu sc vrnila v prestolnico v Bolgrad Prod prihodom kraljevsko dvojice so se na postaji zbrali ban savsko banovine g. dr Perovič s soprogo in osebnim tajnikom Vojnovičem, povoljnin armijo general Marič s soprogo, šef štaba IV. ar-mijske oblasti general Mihajlovlč, dvorna nama gii Tavčarjeva, poveljnik savske divizijske oblasti general Bodi, mostni župan dr. Krhek s soprogo, pod-ban dr. Iladži, upravnik policijo dr. Mihaldžič in drugi. Na peronu so bili takisto maršal dvora genoru' Dimitrijovič. upravnik dvora general Vukovič, udju-tant Nj. Vol. kralja podpolkovnik Mužički in pa minister dvoru Antič. Veličanstvi jo sprejel maršal dvora general Dimitrijovič, nakar sta so prijazno poslovila od množic ter od prisotnih dostojanstvenikov iu vsto pila v dvorni vlak. Oodba jo igrala državno himno, medtem so jo dvorni vlak že začel pomikati s po sinje. Kralj in kraljica sla šo dolgo stala pri oknu iu veselo odzdravljnla na pozdrave dostojanstveni kov nn peronu. Itelgrad. 11. jan. A A Nj. Vel. kralj in kriiljini sta •l.inos nh 17..32 s svojim spremstvom prispela na topfiderskn železniško postalo. Balkanski pakt in Italija Verjeten - neverjeten - verjeten Nova ustava v Avstriji f i ^ ^ТТ^И^ДГИГЈДДМЈВТИУВГТИРИИГ^ИИИТВВ^ TTffBMH ИИИИИИИп! ДЈ^тСТИИИИЈИЈтУИгИИИШЈИ Gospodarska in hulturna zbornica - Svet dežel - Državni svet Dunaj, 11, januarja 1931, Posebno poročilo »Slovencu«. Vaš dopisnik je imel priliko govoriti s članom komisije, ki pod vodstvom ministra dr. Lndcrja izdeluje načrt nove avstrijske ustave in je dobil o tem predmetu nekaj informacij, ki še niso bile predane javnosti. Minister dr. Fnder se ie tudi te dni vrnil na Dunaj ter je poročal osrednji zvezni vladi o napredovanju dela, ki ga je podvzel in ki se bliža koncu. I\> teli informacijah predvideva dr. hnaerjev načrt nove avstrijske ustave ustanovitev dveh parlamentov ali zbornic, ki bosta delovali druga ob drugi vsaka na svojem točno omejenem polju. Ena teh zbornic naj bi se imenovala »Kulturna zbornica« druga pa -Gospodarska z b o r-nicai. Ti dve imenovani zbornici naj bi si med seboj delili vse zakonodajne posle, razun onih, ki bi jih ne opravljal »Svet dežel« (Landerrat), ki bi se sestavljal i/, vseh deželnih poglavarjev in finančnih ravnateljev vseh zveznih dežel avstrijske republike. Poleg obeli zbornic in Sveta dežel pa uvaja dr. F-nderjev ustavni načrt Se poseben »Državni svet«, katerega člani pa bi bili imenovani na predlog zveznega kanclerja od predsednika republike. Državni svet bi igral v avstrijski ustavi isto vlogo, kot jo imajo drugod senati ali višje zbornice, razun da bi ne imel pravice predlagati nobenih zakonov. Pač pa . bi državni svet lahko ugovarjal in zaviral ter končno ludi onemogočil izglasovauje zakonov, ki bi jih smatral za protiustavne ali državni in državljanski dobrobiti nasprotne, Važno je pri novem ustavnem načrtu, da se v ničemer ne dotika zveznega značaja države in da ohranijo potemtakem vse dosedanje dežele avtonomijo v dosedanji meri. K d i n o izjemo tvori le Dunaj, ki bo dobil kot državna pre-stnlica posebno ustavo, kot jo imajo Pariz ali Belgrad, ter bo pudel pod neposredno upravno oblast osrednje zvezne vlade. Kulturna zbornica bo deljena v šest stanov: učiteljski stan, ki mu pripadajo tudi starši šoloobveznih otrok, pravniški in pravosodni stan, duhovski stan, zdravstveni stan, slan drugih kulturnih delavcev (umetnost . . .1. Gospodarska zbornica se sestavlja iz treh velikih gospodarskih stanov, to je kmetski stan, industrija, obrt in trgovina, ter promet in kredit (denarni zavodi...]. Po dobljenih informacijah pride nova ustava .šc tekom tega meseca pred ministrski svet, ki ga bo t regledal, mogoče nebistveno spremenil in jo objavil v sedaj še nedoločeni pravni obliki. Zdi se pa, da bo vlada vključila v dr. r.aderjev načri določbo, d a d c b a t a v zakonodajnih zbornicah u e bo javna, da bo javno samo g I a s o -. a n j c. Člani novih zbornic nc bodo sprejemali mesečne plače ampak bodo dobivali sanjo odškodnine za vsako sejo, ki so ji prisostvovali. Ing, S.ch. Kako \c prišlo do preloma v pogajanjih z Nemčijo Dunaj, 12. jan. (Posebno poročilo Slovencu«.) Na razna vprašanja, ki sem jih dobil glede vesti, ki sem jih poslal med božičnimi prazniki in ki jih je Slovenec« priobčil pod naslovom tDu-najski pakt«, inorain ugotoviti, da vztraiam pri svodi; trditvah, da so se dne 21., 22. in 23. decembra vršila pogajanja med uradnimi zastopniki avstrij-•kc vlade in med narodno socialistično stranko v prisotnosti nemških, italijanskih in madjarskih diplomatskih zastopnikov in da so dne 23. dec. zvečer dozorela do sklepov, ki sem jih smatral za važne, da jih vam javim. Nov položaj Nov položaj jc nastal pa božičnih praznikih, ko so Heimvvehrovci, ki bi bili p.otisnjeni na stran, dvignili glave, sc postavili v bran in zahtevali aktivnejšo vlogo pri državni upravi. Točnih in zanesljivih informacij o tem nenadnem preobratu nisem mogel dobiti, ker vlada povsod največja tajnost, toda znano jc, da je avstrijska vlada hotela Hefmvvehrovcc pomiriti v toliko, da bi vstopili med bodočo pomožno policijo pod imenom »lovcev« In bi prešli pod neposredno vodstva državnega kanclerja samega. Starhcmberg jc to ponudbo zavrnil pod pritiskom štajerskih in gornjeavstrijskih voditeljev Hcimvvehra, ki so krščanskim socialcem ravno teko nasprotni kakor socialdemokratom. Predvčerajšnjim so sc vršila nova pogajanja med Dollfussom in Slarhembcrgotn, o katerih pa v javnost ni prodrlo ničesar zanesljivega, rozun, da je Starhcmberg zelo ropotal, grozil, razpošiljal proglase med narod in zahteval, da naj preide vsa vojaška in policijska oblast v roke podkanclerja majorja Fcya, ki je šc vedno heimvvchrovski zastopnik v vladi. Zaenkrat imam vtis, da vse čaka na prihod italijanskega državnega podtajnika Suvicha, ki je moral svoj obisk preložiti od 11. januarja na 18., da dobi vlada med tem dovolj časa za ureditev notranjega s nora, ki jc nepričakovano nastal zaradi Starhcmbcrgovega rohnenja. Za Suvichov prihod Po smrti Starinskega Puri;, II. jan. e. Izvršni odbor radikalno socialistične stranke je imel snofi sejo. na kateri se je bavil s finančno afero Sta vinskega, v katero je zapleteno več radikalnih socialističnih poslancev. Predsednik lirrriol jc zahteval, rta morajo biti vsi krieti izkljitfnii iz ftrankc. Дujno je. dn se izvide radikalno čiščenje v stranki. Rivši minister Dnli-•iiier in bivši predsednik poslanskega kluba radi-kulno-sorialislične stranke Dalinrer je predložil iz-rršnrrmi odboru dokumente, s katerimi je hotel dr,kazali svojo nedolžnost. Resolucija, ki je bila sprejeta, zahteva, da vlada najostreje postopa proti .sem krivcem. Včeraj je. bila konfrontacija me,I poslancem in bajonskim županom Gnralom, ki je ie od prvega !ne afere v zaporu, in ravnateljem Sla vinskega banke v Bavouneu Tissierom. Ta konfrontucija je prinesla veliko senzacijo. Garat je izjavil, dn je imel Stavinski zelo odlične zveze z vodilnimi oseb- nameravajo avstrijski narodni socialisti prirediti velike manifestacije in Suvich bo imel priliko sprejemati navdušene izraze vdanosti na vsej p.otj od državne incje da Dunaja. Čudna vest „Te m osau Pariz, 12. jan. Ig. Današnji »Tempsu poroča iz Dunaja, da zadobiva nova ofenziva dr. Dtollfussa proti hitlerjevcem pravo mednarodno važnost predvsem zaradi obiska, ki ga bo napravil na Dunaju Suvich, državni podtajnik v italijanskem zunanjem ministrstvu. V dunajskih političnih krogih zatrjujejo, da ie napoved protihitlcrjcvske ofenzive v tako važnem času (spričo prihoda Suvicha na Dunaj) najboljši odgovor na razne vesli, ki so jih narodni socialisti trosili po inozemstvu, posebno po balkanskih državah, češ da Italija podpira hitler-ievce na Dunaju pod pogojem, da Nemčija prizna neko bledo neodvisnost avstrijske republike. Na Dunaju so mnenja, da je italijanska diplomacija preveč pamelna, da bi podpirala razne kombinacije, ki bi se uresničile za ceno avstrijske neodvisnosti, ki jo pa Italija smatra kot temeljno potrebo reorganizacije Kvrope, Na Dunaju pričakujejo to-lej od strani Suvicha le odobritev Dollfussovc politike. (»Tempsova* informacija nosi povsem polurad-ni značaj. Vsi bi želeli, da bi odgovarjala dejanskemu položaju, toda zdi se maloverjelno, da bi šol Suvich, katerega vloga, ki jo je igral v Berlinu še pred nedavnim časom, je danes popolnoma jasna, razširjati jarek med Nemčijo in Avstrijo, ki sla obe enako pri srcu italijanski diplomaciji. Imamo vtis, da bo prišel na površje nov kompromis, ki bo odmeril nekoliko večjo vlogo Hcimvvehrovcem, a ki bo le potrdil politično linijo Italija—Avstrija— Nemčija—Madj,irska, ki se pojavlja na površju politične Evrope. Op. uredn.) Krvave demonstracije v Celovcu 2 ubita • ,Carinthia' poškodovana Celovec, 12. jan. Ig. Na Korošcem jc na več krajih prižlo včeraj do težkih demonstracij, ki so j-h povzročili dijaki, utafcorjcni v »c Karntner Tagblatt« in kjer so tudi prostori krtčun-sko socialne stranke. Demonstranti, ki jih jc bil) nad ste, so z&čeli obmetavati poslopje s kamenjem, razbijali so po oknih ter so vrgli tudi bomb) na dvorišče tiskarne, kjer je eksplodirala. Polic;st, ki je stražil vhod v poslopje, je bil od teh surovežev nap.-jJcn s pes mi in s koli. Prestrašeni pol'cist jc npjprcjc ustrelil v zrak, toda demonstranti sa sc navalili nanj, ga podrli na tla, vlekli seboj po cesti ter ga slednjič vrgli čez plot v Rudolfovi ulici. Težko poškodovani stražnik se je kljub prizadetim poškodbam še dvignil in ustrelil za tolovaji. Dva od demonstrantov sta padla smrtno zadeta, tretji je bil težje ranjen. Nato je'prišla policija na pomoč, ter veliko število demonstrantov aretirala in pozaprln. Izgredi na madparski meji Dunaj. It. jan. b. V več delavskih taboriščih jo prišlo snoči do težkih vstaj iiarodno-socialisličnili pristašev. V delavskem taborišču Štren na Gradi-ščanskem je 114 delavcev zapustilo taborišče pod vodstvom ravnatelja taborišča, ki so nato demonstrirali. Prekoračili so madjarsko mejo, kjer so jih niadjurske obmejne straže prijele. Na Dunaju so se zbrali delavci iz taborišča Lobau in hoteli po mestu demonstrirati z žabicami. Na mestni dunajski meji pa jih je že čakala policija in 250 demonstrantov aretirala. Vešala Danes ob pol 10 dopoldne ле je nadaljevala v Gradcu razprava pred prekini sodom proti Petru Straussu. Ko so bile zaslišano priče in ko so zagovorniki nehali govorili, je senat ob 10 izrekel obsodbo. s katero se Peter Strauss obsoja na smrt na vežalih. Po zakonu se ima ta kazen izvršiti že v roku dveh ur. če ne pride do tega časa pomilostitev. Zagovornik je takoj poslal prošnjo na predsednika Miklasa, da pomilosli Slraussa. Reiorma sodišč Dunaj, 11. jan. Današnja Reichspos! < piše v svojem uvodniku, da namerava avstrijska vlada uvesti posebna sodišča, sestavljena bodisi iz sod-nijskih kolegijev bodisi iz sodnikov poedincev, ki bodo razsojala o političnih deliktih po tako imenovanem skrajšanem postopku. Uradna »Reichsposl« v omenjenem uvodniku kritikuje sistem porotnih in mešanih sodišč kakršna so danes v Avstriji, ter napoveduje velike reforme v avstr. pravosodju. noslmi francoske politike. Ko so ga prjsili. da se izjavi določneje, je Garat končno izjavil. m> % Po zaključku srlošne debate ie bilo glasovanje o proračunu, ki je bil sprejet s 23 proti 1 glasu. Ob času poročila se vrši podrobna debata o posameznih proračunskih postavkah. ★ „Slovenec" v Boieanji Solija. 11, jan. m. l.n Bulgnrie« v reloft ponuti-skuje izjavo, ki jo je dal sSlovenctir /ii novoletno številko bolgarski poslanik na jugoslovanskem dvoru dr. Georgic Kjoseivanov. Osebne vesti Belgrad. 11. jan. m. Odlikovani so: z redom Belega orla !>. stopnje: dr. Luka Kravi na v pravosodnem ministrstvu. Z redom jugoslovanske krone 3. stopnje: Tvnn Vrančič, predsednik ape.lacijskega sodišča v Ljubljani, dr. Alojz Gradnik, podpredsednik ppclacij-skega sodišča v Ljubljani, dr. Ker d o Prenj, predsednik upravnega sodišča v Celju. Z redom jugoslovanske krone i. stopnje: dr. Vilko Kozina, državni pravdni!; v Ogulinu, Jakob Anlloga, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani, dr. Franjo Jankovič, zdravnik kaznilnice v Mariboru. Ž redom jugoslovanske krone j. stopnje: Vinko Štrukelj, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani, sedaj v pravosodnem ministrstvu, Franjo Jakopič, starešina okrajnega sodišča v Mosta r ju. dr. Franjo Farkaš, sodnik okrožnega sodišča v Celju. Z redom sr. Snce .'I. stopnic: Anton Na gode, snil-nik Stola sednioriee, oddelek b v Zagrebu, Peter KerSič, predsednik okrožnega sodišča v Ljubljani, dr. Fran Vidovič. predsednik okrožnega sodišča v Celju, dr. Krik Eberle, sodnik apclacijskega sodišča v Ljubljani, dr. Rudolf Sajovic sodnik ap'elneij-skega sodišča v Ljubljani. Z redom *e. Save I. stopnje: dr. Maks Juvanc. sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani, dr. Stanko štrukelj, sodnik istega sodišču v Ljubljani, dr. Julij Pellticher, namestnik državnega pravdnika v Ljubljani, dr. Ilitiko Lučovnik, namestnik državnega pravdnika v Ljubljani, dr. Albin Juhart. namestnik državnega pravdnika v Celju. Z redom sv. ^iive 5. stopnje: loško Ciherle, višji kanclijski oficijal njiolarijskr-gn sodišča v Ljubljani. dr. Slojan tliiiič. sodnik okrajnega sodišča v Ljubljani. Vladimir Dekleva. računovodja npelacij-skega sodišča v Ljubljani, Janko Spreizer. računovodja apolacijakegn sodišča v Ljubljani. Franc Podboj. vodja zemljiško knjige pri okrajnem sodišču v Ljubljani, Jožo Riijner. višji pisarniški glavar pri okrajnem sodišču v Ljubljani, Julij Mnršič. vodja zemljiške knjige pri okrajnem sodišču v Ljubljani. Mnrtin Gašper, višji pisarniški glavar pri okrajnem sodišču v Mariboru, Henrik Toplak, višji pisarniški glavar pri okrajnem sodišču v Celju, Josip Može, vodja zemljiške knjigi- pri okrajnem sodišču v Ze-muntt, Bernard Nikilletič, vodja zemljiške knjige pri okrajnem sodišču v Celju. Josip Soban, višji pisarniški glavar jui okrajnem sodišču v Novem ineslu. ★ j I _ b. Nevvvot-ka poročajo, da je Tildeu premagal VilH-s., s 8:0, 0:0, 1:3 in 0:2. Tekmi jc prisostvovalo 20.000 ljudi. Znani angleški pisatelj Wel!s je imsl včeraj v angleškem radiu predavanje, v katerem je silno napadel Zvezo narodov. NVells pravi, da je ta ustanova popolnoma zgrešila svuj cilj. »Morning Post« prinaša danes zanimiv član -k o razmahu fašizma v Franciji, l ist poudarja, da pred enim lcloin nihče ne bi mogel verjeti, da bo fašizem kdaj v Franciji posta! aktualen. Demokraciji so ludi v Franciji najbrž že šteti dnevi. Karupcijshi plaz dere naprej Pranje umazanega perila v levičarskem kartelu Doprinos občinskih davščin katastrofalno pada proračunska Srf« Anion Hribar - sedemdesetletnih Tiho kakor sneg so zapadla leta našega včasih lako glasnega pevca, da komaj vemo, da še živi. Mera mu je danes pokazala že 70. V poleti prijetnem zatišju na Zalem logu nad Železniki žup-nikuje že 20 let in glava se mu je pobelila, da je častitljiv kakor očak pri svoji čredi. Kdor pa bi ga sodil po njegovi vzravnani postavi, brhki hoji in duševni živahnosti, bi mu jih prisodil komaj 40, toliko sile in svežosti je v njem. »Ampak izmed vseh najrajši imamo Toneta Hribarja. Zvečer, kadar smo vsi zbrani okrog velikanske okrogle mize v sredi sobe in svetilka gori nad njo, pa če so vrata v prefektovo sobo zaprta, tedaj ima Hribar besedo. Joj, koliko ve pripovedovati! O morah prve, druge, tretje vrste, o čarovnicah, o netku, o mrličih, ki se na svet vračajo, o peklenščku, o Kurentu.. , brez konca in kraja. Doma je iz krške župnije na Dolenjskem, torej iz iste župnije, kakor je bil Josip Jurčič; pravi, da pozna Jurčičevega Krjavlja, ki da še živi in je res tak junak; pravi, da mu je o mdrah, čarovnicah i. dr. pripovedoval stari oče, ki je z bistrim očesom takoj spoznal čarovnico med ženskami v cerkvi ob nedeljah... Pa tudi pesmice zlaga ta Hribar; časih, kadar sedimo vsak pri svojem pultu, opazujem, kako si natihem z nogo takt bije — takrat vem, da meri stopice in verze,« Tako nam popisuje njegov sošolec dT. Debe-vec našega jubilanta v »Vzorih in bojih«. Pa je še danes vse to res, ne le o takratnem A. Hribarju, ampak tudi o današnjem v veliki meri. Kdo zna priietneje zabavati družbo, kdo več povedati ko A Hribar? V njegovi družbi ne zmanjka besede, ne smeha, ne dobre volje, zakaj g. Anton je mož, ki si nikoli ni obračal življenja v grenkobo, marveč je bil vedno dovolj preprost in skr-omen, oa tudi dovolj močan in samostojen, da si je vedno s smehom ogledoval življenjsko komedijo. Koliko ljudi ga prav zaradi te življenjske vedrosti obiskuje, da se nalezejo pri njem optimizma, te pre-Tedke in predragocene soli našega življenja To store toliko raiši, če spoznajo njegovo čudovito slovansko gostoljubnost, ki ji ne stavi meja niti lastno pomanjkanje. Pa danes ne pripoveduje več o m9rah in podobnih romantičnih snoveh, ki so ga tedaj zanimale kot pripovednega pesnika, danes govori največ iz boigate zakladnice tega, kar je sam doživel. Saj je pa tudi tega toliko, da mu ne zmanjka zlepa, a zanimivo ni nič manj kakor zgodbe o čarovnicah. Če ti začne drobiti zgodbe o vojni, kako so mu v župniji kopali strelne jarke, kako je branil ljudi pred nemškim nasiljem in bil pri tem kar mimogrede obsojen na smrt, a ga je le srečen slučaj rešil, kakšne sile ujetnikov so se z italijanskega boiišča valile skozi nietfovo vas in mu kakor kobilice snedlc vso jesensko kuho po njivah itd itd., kako so se poiavili po prevratu Italiiani v župniji in je on ustavil njih prodiranje po Selški dolini, kako je vzdrževal zveze s Sorico, ki so jo bili za več mesecev zasedli Italijani, pa so ga pri tem ujeli in odvedli v zapor, kako je mora! prevzeti v oskrbo zapuščeno. Davčo, ki jo ie italijanska mem odrezala od matere župnije v Novakih, in ;e hodil tja nekai let maševat in učit sleherni ted :p kot šestdesetleten junak in dogradil Davčariem lepo novo župnišče s prostorom za zasilno šolo, da so lahko prosili in upali svojega gospoda in še in še — se boš čudil njegovi spretni besedi in bogastvu njegovih doživetij. Kdor bi vse lo hotel prav ocenili, bo moral priznati, da je v resnici veliko, veliko dobrega storil svojim župljanom. da upravičeno gledajo v njem dobrega prijatelja in očeta, Ki ga imajo zares radi. Prav rad pa pove tudi marsikaj zanimivega iz tiste dobe, ko je še pel, ko je bil glavni pesnik Doma in sveta pod urednikom dr. Fr. Lampetom. Saj nam je v tistih časih poklonil dva zvezka »Po-pevčic milemu narodu«. Rad nam pove, kako rodoljubno pridno so se tedaj trudili okrog začetnega lista in ga zalagali s pesmimi in spisi. Kaj naj rečemo o g. Antonu kot pesniku? Da je v njem neka pripovedna sila, o tem ni dvoma, o tem dvomi še mnogo manj tisti, ki ga je slišal, ko tisti, ki ga je le bral. Brez dvoma je tudi res, da čudovito lahko oblikuje — in prav to mu je postalo usodno. Kar Hribarju kol pesniku manjka, je tista silnost doživetja in sicer miselnega in čuvstvene-ga, ki pravemu pesniku razkolje svet v dva ne-pomirljiva pola, naj sc potem imenujeta po Prešernovo »pekel in nebo« ali kakorkoli že. Iz te doživljajske silnosti se pesniku porajajo občutja in problemi, ki jih oživlja v svojih umetninah Hribarjeva poezija pa pomenja lahkotno verzifikacijo zgodbe, ki pa jo je premalo prebolel, da bi nosila v sebi moč resnične umetnine. Njegova poezija je ugajala in še ugaja kot lahko zabavno berilo, je po svojem prijetnem, na narodno pesem sipominjajočem pripovedovanju obstala, dokler se ni pojavila tudi pri nas moderna poezija, ki so zahtevali od nje, da rešuje važna osebnostna, čuv-stvena in miselna in življenjska vprašanja Kako močna ritmična narava pa je Hribar, nam dokazuje dejstvo, da je njegov pouk svetopisemskih zgodb za otroke ves v verzih in včasih še ob spremljavi harmonija; tako si otroci v verzih in pesmi osvajajo snov. To nas spominja na srednii vek, ko ljudje še niso brali knjig in so si v pesmih sporočali važne zgodovinske dogodke, ker so iih tako laže obdržali. In prav tak zares ljudski pesnik je Hribar, pesnik, ki si nikoli ni domišljal, da bo s svojo umetnostjo reformira! pesništvo, da bi pesnil z ambicijo velikega umetnika: pesnik je v slogu svoje družabne narave, svoje dobrodušnosti, ki se daje družbi v zabavo in rahlo poučevanje, ki ji prija, da more komu osladiti grenko uro, da lahko pokramlja s kom. Ne kot človek in ne kot pesnik ni silil Hribar nikoli proč od preprostega človeka, nasprotno: ubranil se je mestu in službam v njem, ker jc izvrstno poznal svojo naravo, ki ji je mesto samo med kmetskim ljudstvom, ki je iz njega izšel. Ko hi bil kdo znal to življenjsko moč, to pesniško spretnost cepiti na živlienisko globino, bi morda dobili v njem silnega pesnika — če bi ne bil ubil v njem pristnost in plemenitost preprostega človeka. Ob 70 letnici mu želimo še dolgo krepkega zdravja, še veliko optimizma, da bi nas bogatil ln oplajal z njim, ko smo tako silno potrebni te pristne dobrote in pravega nepotvorjenega smeha! ALGOCRA1INE Divjanje Plive pri bosanskem Jajcu Mesto Jajce v Bosni je že dober teden v razburjenju ki ga je povzročilo naglo naraščanje reke Plive. Najprej |e Pliva poplavila bližnio .asico .ie lero, potem pa predmestje Pijavice ttr take povzročila ogromno škodo. Voda ,e tako narastla, da je podrla in odnesla trdno zidano zgradbo mestne K,aobi se v vseh lekarnah Proizvaja E. LANCOSM * . PAltIS. OrI rce. pod br. 10876 nd 30. X 193.1 Dolenja vas, 10. januarja. Smrtna nesreča se je zgodila včeraj popoldne. Gospodinja M, Klim iz Dolenje vasi 15 je šla na svisli po seno za konja. Na vrhu lestve je naenkrat omahnila in padla lako nesrečno na glavo, da je pol ure po nesreči umrla. Pokojna je bila ugledna gospodinja, vzorna verna mati', odbornica Odbor za proslavo Bezenškove 80letnice Dne 1. novembra 1933 se je ustanovil v Ljubljani odbor za proslavo 80 letnice profesorja Antona Bczenšeka. Predsednik tega odbora je g. Fran Novak, gimnazijski ravnatelj v pokoju, nestor slovenskih stenografov v Ljubljani. Častni podpredsednik je g. Teodor Goluboff, ravnatelj slenografskc-ga instituta v Sofiji, podpredsednik g. Ant. Rud. Legat, ravnatelj privatne trgovske šole v Mariboru, častni podpredsednik g. Slavo Dragic, profesor v pokoju in urednik »Stenografa« v Zagrebu, blagajnik g. Dominik Bezenšek, prokurist, Ljubljana, Zelja,rska ulica 6, tajnik g. Alojzij Bolhar, ! gimnazijski profesor v Celju; odborniki gg.: dr. : Blaž Svetel, profesor trgovske akademije v Ljubljani, Josip Fistravec, profesor v p. Maribor, Ignac Reich, šolski upravitelj, Frankolovo pri Celju, Vaclav Čeh, župnik, Frankolovo pri Celju, Fil'p Šnabl, trgovec, Frankolovo pri Celju. Častna odbornika gg.: dr. Josip Šilovič, univerzitetni profesor, bivši hrvatski ban in sedanji senator, ter Ivan Jamnicky, profesor in predsednik Hrvatskega stenografskega društva, oba v Zagrebu. Odbor ima nalogo izdati spominsko knjigo za pokojnega profesorja Antona Bezenšeka in prirediti ob 80 letnici dostojno proslavo. Odkrita bo tudi spominska plošča na njegovi rojstni hiši v Bukovju pri Celju. Spominska plošča bo narejena iz pohorskega granita z zlatim napisom. Spominska Parnih v SpodnH Hrušici V Spodnji Hrušici, občina Dobrunje pod Ljubljano imajo lep parnik. Da je lep in velik in pripraven. to lahko vidite že s lele podobe. Lahko pa elopile tudi v Spodnjo Hrušico k mizarskemu mojstru g. Josipu Hočevarju, pa vam ga bo pokazal. Parnik je 11 metrov dolg. 3 metre visok in ima prostora za 6 mož posadke. Torej kar čedna ladja. In domače delo! Napravila sla ga v Ireli dneh dva mlada fanta čisto sama: 17 letni Hoče- varjev Lojze in njegov 10 letni bral Marjan. Lojze po poklicu sicer ni ladjedelec, ampak pleskar, ki je delal pri Jančarju v Ljubljani, Ker je sedaj brezposeln, se je s svojim bratcem lotil delati to ladjo. Material je bil čisto zastonj. Kar iz snega sta ga naredila. Če ne verjamete, pa res stopite v Spodnjo Hrušico, pa boste videli. In ne pozabite t pohvaliti brihtnih fantičev! rafm večih cerkvenih organizacij. Mati-vdova zapušča štiri otroke. Pred 13 leti se je njen mož Lovro na istem mestu in na isti način ponesrečil in mrtev obležal pod lestvo. Pogreb bo 11. januarja ob pol štirih popoldne. Pokojna Klun je svakinja pred tremi meseci umrlega Antona Kluna v Mostah. Blagi pokojnici večni mir, družini sožalje! knjiga, ki bo v obliki monumentalne monografije I ter bo delala čast ne samo slovenskim, ampak tudi vsem južnoslovanskim stenografom in kulturnim de-I lavcem, bo obsegala okoli sto' strani oktavnega | formata s ca. 20 slikami na finem umetniškem pa-: pirju. Na koncu knjige bo pridejan seznam vseh Bezenšekovih del ter popoln življenjepis, ki bo zanimal ne samo slenografe, ampak tudi literate in kulturne zgodovinarje sploh. Odbor je začel organizirati akcijo prostovoljnih prispevkov in je prav te dni razposlal okrožnice s prošn|o za gmotno podporo. Za proslavo se zanimlje tudi inozemstvo, zlasti bolgarski stenografi, katerim ie bil Bezenšek oče stenografije in mojster, pa tudi nemški stenografi, s katerimi je imel Bezenšek tesne in najboljše zveze, se zanimajo in se bodo udeležili proslave. Pravd vedno več Ptuj, 11. ianuarja. Kakor je posneti iz statistike, so pravde pri okrajnem sodišču v Ptuju v zadnjih letih silno narasle. To naraščanje je opažali tudi v letu 1933 in to kljub zakonu o zaščiti kmetov. Precejšen na-rastek poslov je pri prisilnih izvršbah, malotnih stvareh posebno pa pri varnostnih in skrbstvenih zadevah ter plačilnih nalogih. Vzrok, da se je delokrog spornih zadev po novem postopku znatno povečal, je predvsem ta, ker spadajo sedaj sporne zadeve do 12.500 Din pred okrajno sodišče, a so prej spadale le do 6.250 Din. Iz letnega pregleda se vidi, da so tako sodniki, kakor ostalo pisarniško osobje trajno preobremenjeni, ker je stalež osobia že lela in leta isti. Civilnih pravd je bilo lani 2883 (v oklepaju podatki za 1932 2916); opominjevalnih tožb 1286 (1128); prisilnih izvršb 5199 (5232); varstvene in skrbne stvari 8167 (6197); preklicno postopanje 13 (28); stvari pravne pomoči 33 (366). odpovedi zakupnih stvari 51 (24); obči vpisnik 586 (420); overitev podpisov 667 (908); zemljeknjižne zadeve 3710 (4373); izpiski iz zemljiških knjig 784 (760|; stvari sodne uprave 414 (482); številke denarne knjige 3460 (4414); plačilni nalogi 4237 (1919); kazenskih prestopkov 1427 (1573); pravna pomoč 462 (451); število poizvedb v kazenskih zadevah 42f (415); število prestopkov mlajših mladoletnikov 3t (27). V temni noči našel grob v Paki Šmartno ob Paki, 9. januarja. V nedeljo popoldne je opazovalo mnogo ljudi iz Šmartnega in okolice kraj, kjer je bil ubil Martin Meh. Med njimi je bil tudi posestnik Klančnik, po domače Penšek iz Skornega. Proti svoji navadi je zvečer zavil v gostilno v Gorenju in se vračal v temni noči po samotni poli domov. Pod težkim vtisom uboja v domačem kra,u ter v temni noči je zašel in se naenkrat znašel v mrzlem objemu Pake. Nesrečnež je zaman iskal pomoči. Pulil je po obrežju travo, klical ter vpil, dokler ga n: Paka docela zagrnila in ga končno mrtvega naplavila na produ. Raioi Penšek je hil povsod spoštovan, pošten in varčen mož te skrben družinski oče, ki zapušča potrto ženo in šest nepreskrbljenih otrok. Tukajšnje ljudstvo |c zaradi dveh žalostnih slučaiev smrti močno razburjeno. Penšekovo truplo bo pokopano na pokopališču v Gorenjem. Anton Heinen Dovolite mi malo prostora v Vašem cenienem listu, da se s tenii vrsticami hvaležno oddolžim spominu svojega učitelja, ki se mu imam zahvaliti za vse. kar me ko-likortoliko usposablja za delo med narodom. Cela vrsta naših prosvetnih delavcev jc sedela v njegovih predavanjih, poslušala njegove duhovite zamisli, kadar je bilo treba v tečaju kmetskim Fantom kaj prav temeljito obrazložiti, pa je nehote in nevede prešla z njim v razgovor, ki ni bil samo vprašanje in odgovor. Premnogi se bodo spomnili najbrž že osivelega duhovnika, nekoliko upognjenega, lepe glave (Goethejev profil!), s tistim mehkim kaši jem nadušljivcev, ki tako pogosto postane duši ji v, da sj moraš, hočeš nočeš, zastreli usta z robcem (kako veliki in raznobarvni so bili Hcinenovi robci!), zelo ljubeznivega, vedno dobrovoljne-ga. nikoli užaljenega, na vsakršno vprašanje z odgovorom pripravljenega, skrajno preprostega resničnega intehgenta iz kmetske hiše. Vsuko leto v zimskih mesecih so se zbirali okoli njega kmetski fantje, njegovi ljubljenci, zreli možje, tudi žene in celo dekleta ne samo i/. Nemčije in Avstrije, ampak tudi iz Francije, Belgije, llolandske, ki so same toliko storile za izobrazbo kmeta in delavca: nič čudnega, če ga je odkril tudi nekdo izmed naših, da smo se potem po letih razvrstili tudi drugi, lioteč osebno dobiti pritrdila vsemu onemu, kar so nam dale njegove knjige. ijuiu učiteljski ein — koliko nam je pruvd 0 svoji domuči hiši v Bedburgu pri Kiilnu — je imel čudovito mnogo smisla za težnje učiteljskega titanu ter ee je prav zaradi tega posvetil poučevanju naroda, a mu je bilo premalo samo to. kar bi mogel storiti le kot duhovnik in je zato po enajstih letih rektornta ua dekliški šoli v Kupen ti sledil klicu svojega mentorja Franca Mitze-ja k delu za narod v centralo katoliške prosvetne zveze v M. Glad-bacliu. Dvajset let intenzivnega zbujajočega in obnavljajočega dela pri voditeljih raznih stanov v mestu in na deželi je pomaknilo moža v prvo vrsto priznanih ljudskih prosvetnih delavcev Nemčije. Ob priliki tisočletnice obren-skili dežel ga je počastila univerza v Bonnu z dr h. c. Poleg nepregledne in silno plodovite dejavnosti v predavanjih, tečajih, konferencah, delovnih zajednicnlt. ki so ponesle njegove ideje k ljudem raznih konfesij in narodnosti čez nemške meje. sega njegov vpliv v globino in širino zlasti z njegovimi bogatimi spisi. Skrivnost njegove osebnosti in dalekosežnegn pomenu njegovih spisov prav dobro izraža Carlvles z, besedami: »Največja stvar, ki jo more človekova duša napraviti, jc. dn vidi nekaj in tisto, kar je videla, na preprost način izrazi, lasno videti, je pesniška umetnost, prerokba, reiigija, vse ob enem.« Resnično, besede, ki jih je fleinen tolikokrat rabil, so najprimernejše 7,1 ni. , . ,. j . Dočim so široke plasti nemškega ljudstva zapadle materijaliz.mu. sebičnosti, uživanju, je lleincii v vsej tišini svojega duhovniškega življenja zase jo i seme v svojih knjigah, ki bodo 1 blagoslov še poznim rodovom. Njegova iz- ključila umetnost je, da se zna tako popolnoma vživeti v oni krog ljudi, ki шti govori, kakor da jc eden izmed njih. Kar |ki je v njegovih spisih, dn tako močno zajamejo čitutelju, pa je ona. sebe pozabljajoča ljubezen človekoljuba, ki ne pokaže samo temin življenju, ampak tudi svetlo stran in ne miruje prej. da vse zaničevane, ponižane in razžaljene dvigne na višino življenja. Njegove spise delijo v religiozne, v one za nego družinskega življenja, za vzgojo in izobrazbo ter državljanske iu socialne vsebine. Religiozni spisi, n. pr. »Vrednota vere« (za dekleta). »Živeti s Cerkvijo« (za žensko mladino). »Kristusova pridiga na gori«, ki jo govori Kristus možu 20. stoletja, »Naše apolo-getske naloge«. »Bog in človek«. »Vrednote katoliških dogem« itd, Spisi zn nego družinskega življenju: »Družina«. »Življenjsko ogledalo« (vzgojni članki v »Domoljubu« v letih 1929—1932), >Koko mati oživlja dom«. »Materina bolest in radost«. .Materinstvo. poklic in življenjska vsebina žene« itd. (Te tri zadnje so prišle k našim ženam po radiu 1930/31.) Za vzgojo in izobrazbo: »Smisel In smoter vzgoje in izobrazbe«, beseda vzgojiteljem: »Ci-I ji in pota ljudske izobrazbe«, »Nepolitične opazke k šolskemu vprašanju«, »Pisma podeželskemu učitelju« (v prevodu Slov. Učitelju«), »Večerne ure«, razgovori z mladimi državljani v d veli delih; l.ebensfilhruiig«. dekliško samo-vzgoja; Mladi kmet. vstani!«. >0 vsakdanjih rečeh«. »Ob večnih virih«. »I niist« itd. Državljanske in socialne vsebine; Kuko pridemo do ljudske skupnosti«. »Kako si vzgojimo i od voditeljeve. >K«i je kristianu drža- va«. »Izvor in razvoj države«. »Miglaji za državljansko vzgojo«, »Skrb za mladino organski člen skrbi z.a narod«. »Kako ohranimo samobitnost kmetskega stanu«. »Mamonizeiii in kako ga premagamo«. »Razlika stanov«, »Socializem, solidarizem«, itd. Vse tc knjige in brošure so izšle v založništvu Volks-Vereins-Verlag (V V V); zadnja njegova delo pa že v drugih založbah. V letu 1932 je Heinen odšel z. dolgoletnega svojega torišča in je postal podeželski /upnik v mali vasici na spodnjem Renu. Za leto I9»4 se je pripravljal sestanek vseh njegovih učencev njegovem malem župnišču. u ga je Bog prej odpoklical ... Zgodovinski 6. januar 1929 me je zalotil pri njegovih predavanjih v Paderbornu. Do-l>ro jutro. Jugoslovani, ali že veste najnovejše!1 Nimate več ustave, ne parlamenta, kralj \le-ksnndcr hoče razvozljati gordijski vozel: kaj pravite k temu?« — »Nič hudega se ne more zgoditi, saj je naše krvi in zato mu ziiiipoino.« — »Ali slišite, Nemci? Vi |hi ne zaupate nikomur in obnorgute vsakogar. Tako mul narod, ki je prestal toliko hudega, pa /. vsem zaupanjem pričakuje srečne bodočnosti...« S tem razgovorom se je pričelo 7. januarja I9_'9 državoznnnstvo v Heiiienovein tečaju iu raz-\esili smo zemljevid Srednje in Vzhodne Kvro-pe ter smo vanj začrtali meje Jugoslavije... Univerzalni Heinen, Nemec, a nikoli šovinist. je govoril [Milno uro o [Minižanill in razžaljenih narodih, ki morajo priti do svojih pravic... To i mi je bilo po petih letih po leni dogodku lleinenova zadnja pravic«, da je odšel po plačilo k Bogu. A. I. Liublianske vesti: Proti ukinitvi bakteriološkega ZaVOda tziava ravnatelja dr. Lea Hribarja Ljubljana, 11. januarja. j Poročali smo, da je državni veterinarsko- i bakteriološki zavod v Ljubljani v resni krizi, ker je j v nevarnosti, da izgubi svoje dosedanje prostore. .Mestne občina je namreč odpovedala zavodu njegove dosedanje prostore v šentpeterski vojašnici. Naprosili smo šela zavoda dr. Lea Hribarja, f.aj nam da o tej zadevi primerno izjavo. Gosp. šel dr Leo Hribar nam je dejal: Kriza zavoda, ki sedaj nastopa, je žc latentna od dne, odkar je prejšnji upravnik podpisal pogodbo, da se zavod takoj izseli, kakor hitro bi oblast to zahtevala. Zalo bi morala imeti uprava takrat dolžnost, da se pobriga za nove prostore ali pa da ta provizorij spremeni v definitivnosi, na ta način, da napravi pogodbo s sedanjim lastnikom. S lem bi bil obstanek zavoda zagotovljen vsaj za 10 let. Uprava je bila lo tembolj dolžna, ker je investiran v zavodske adaptacije kapital 100.000 Din, ker so bili prostori zavodu pač primerno preurejeni. Ce je to uprava poskušala, pa ji ni uspelo, bi mogla v teku 6 let za najemnino, ki je bila v začetku zelo visoka, namreč 100.000 Din, pozneje pa zmanjšana na 50.000 Din, najti primerno zgradbo za bakteriološki zavod in sklenili z najemodajalcem dolgoletno pogodbo. To znižanje najemnine od 100.000 na 50.000 in pozneje na 36.000 Din, jc nastalo zato, ker zavod ni plačeval nobene najemnine, dokler jc bila nekdanja šentpeterska vojašnica državna lastnina. To jc bil najbrž tudi povod ministrstvu za poljedelstvo, da je v proračunu za lelo 1933/34 najemnino sploh črtalo. Novembra leta 1932 je prevzela mestna občina ljubljanska šenlpetcrsko vojašnico in je takoj v začetku odpovedala prostore. Pozneje pa se je »uvi-devajoč potrebo zavoda« vendarle odločila, da sklene občina pogodbo za eno leto. Novembra lani pa je mestno načeblvo ponovno prostore sodnijsko odpovedalo. Vse dosedanje prošnje so ostale nerešene. Rok za izselitev je 1. februar. V primeru, d« sc mora zavod res izseliti, ie nemogoče, da bi dalje obstojal, če ne bo priskočilo na pomoč poljedelsko ministrstvo, kamor spadamo, z znatno denarno vsolo za adaptacijo novih prostorov, kakor je potrebna znanstvenemu zavodu in ki bi veljala okoli 70.000 Din. Povečati hi se pa morala tudi postavka za najemnino, ki je sedaj določena z 20.000 Din na leto. Dobro bi nam prišla tudi pomoč banovine in mestne občine ljubljanske, ker zavod izvršuje vse preiskave iz dravske banovine in pa tudi za ljubljansko občino je obstoj zavoda potreben, ker zavod izvršuje vse bakteriološke preiskave, kolikor mu jih dostavlja mestno načelstvo.j Gosp. ravnatelj, prosim vas še za izjavo, kakšne so naloge, delokrog in važnost vašega zavoda?* Naloge zavoda so predpisane že s pravilnikom. Za širšo javnost so najbolj važne naslednje ugotovitve: Prvič zavod preiskuje materija!, ki mu ga pošiljajo v preiskavo in ugotavlja na osnovi preiskave kuge in invazijske živalske bolezni. Prvi pogoj za uspešno zdravljenje je točna diagnoza in la jc pri kužnih boleznih ludi izkušenemu strokovnjaku težka ali celo nemogoča. Točno diagnozo v takih primerih more dali samo bakleriološki zavod. Kakšne važnosti je lo, naj vam najbolj služi dejstvo, da imajo vse živalske kuge lastnost, da sc več ali manj hitro širijo. Kakšne so le posledice, če ie diagnoza zgrešena! Naj navedem le nekaj primerov: pri vraničnem prisadu se more pripetili, da žival v najkrajšem času pogine. Pri tem morejo biti spremembe organov tako neznatne, da se pri razlelesitvi ne da ugotoviti točna diagnoza. Sele bakteriološki zavod more dognali vzrok pogina. Tudi svinjska rdečica in svinjska kuga sta si pogosto po zunanjih znakih in v začetku bolezni tako podobni, da ju ni mogoče ločili. Le bakleriološki zavod more ugotoviti pravo bolezen. Najtežie pa je v primerih, če oboli svinja hkrati za obema boleznima. Tu ie diagnoza tudi za bakteriologa trd oreh in ie potrebna skrajna pazljivost in dobro strokovno znanje. S tema mešanima oblikama, pa moramo danes, ko se svinjska kuga stalno širi, računati. S tem, da zavod s svojimi diagnozami pomaga Jivinozdravnikoin na terenu, izpolnjuje nalogo, ki Drevi ob 8. uri v kinu KODEL3EVO premjera najnovejšega češkega zvočnega filma DOBRI V03AK ŠVE3K Saša Rašllov Rezervirajte vstopnice! Telefon 31-02. je neprecenljive gospodarske važnosti in vrednosli za vso banovino in še čez njene meje. Zavod pa je prepričan, da bi bilo njegovo delovanje nepopolno, če sc ne hi tudi praktično udej-stvoval. Zato smo letos preiskovali kužne bolezni in to posebno čebel na terenu. Moramo ugotoviti, da smo imeli pri tem zelo dobre in vidne uspehe, ki so nas utrdili v našem prepričanju, da je naša terenska služba bila resnično v veliko gosjiodarsko korist. Bili smo tudi na Cerkniškem jezeru in ugotovili bolezen ščuk, ki je bila, kakor znano, dosedaj pri nas neznana. Sodelovali smo ludi pri zatiranju svinjske kuge in sicer z uspehi, s katerimi moramo hiti mi in svinjerejci zadovoljni. Delo zavoda je bilo nazorno pokazano na letošnji veterinarski razstavi, kjer smo z veterinarji razstavili v 6 velikih paviljonih, sodelovali pa smo tudi pri 8 drugih. S tem pu sem povedal samo del vsega tega, kar delamo. Naše delo je še mnogo bolj obsežno. Strokovnjaki zavoda so imeli tudi predavanja po različnih kmetijskih tečajih in v radiju. Radijskih predavanj jc bilo 20, dr. Kocjan sam pa je imel 30 popularnih predavanj na deželi. Iz te izjave boste spoznali, da je zavod pri svojih zelo slab:) dotiranih sredstvih iskal stike z živinorejci in rejci vseh različnih živali ter izvrševal vse preiskave brezplačno ter je bil vedno na razpolago z nasveti in dejansko pomočjo. Zato bi bilo nepotrebno še naglašati, kakšna bi bila škoda, čc se zavod ukine.« • Smrt nn cesti. Ljubljanski brivski mojster g. P o 1 i a n e c je imel te dni na obisku pri sebi svojega očeta Ivana Poljanca, 73 letnega rudarskega upokojcnca iz Trbovelj in svojo mater. Da-n"s popoldne sta sc oba starčka poslovila in sla nameravala odpotovali. Sin ju je spremljal po Maistrovi ulici na kolodvor. Pri vojašnici jc stari mož, ki ga ic trla naduha, naenkrat omahnil in vzkliknil: »Držite me, da ne padem!« Sin ga jc res prijel, priskočili so ljudje, ki so sltiišalj moža oživiti. Poklicali so reševalni avto, nekdo pa je tekel po duhovnika. Ko je reševalni avto prišel, je starček žc izdihnil. Došli duhovnik mu je pogojno podelil svelo olje in mu pogojno dal odvezo. Truplo je bilo nato prepeljano v mrtvašnico. Pokojniku naj sveti večna luč, g. sinu in drugim svojcem naše iskreno sožalje! O Dobrotnica naših slepih. Včeraj smo poročali o domu slepih, ki bo v Strablovem gradu v Slari Loki. V članku jc bilo poročano o več dobrotnikih. ki so pomagali do tega lepega uspeha. Opozorjeni, naj lo poročilo dopolnimo z imenom še ene velikodušne dobrotnice slepih, naknadno sporočamo, da je prva velika dobrotnica slepih bila gospa Josipina K r i ž m a n s Karlovške ceste št. 5, ki je darovala svojo hišo na Karlovški cesti. 0 Nagla smrt. Včeraj popoldne so našli tovariši knjižničarji v Francoskem institutu v Narodnem domu nezavestnega g. Aleksandra Popova, (io letnega ruskega emigrantu in večletnega knjižničarja v institutu. Popov je bil takoj prepeljan v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da ga je zadela srčna kap. Kljub vsemu trudu zdravnikov pa Popova ni bilo mogoče rešiti ter je kmalu po prevozu umrl. Pokojnik, ki je bil zelo izobražen in marljiv mož, bo zapustil lope spomine mod obiskovalci francoske knjižnice. Sorodnikov v Ljubljani ni imel: čas njegovega pogreba še ni določen. O Francoski institut v Ljubljani. Zaradi nenadne smrti knjižničarja gospoda Aleksandra Popova dreviSnJc predavanje odpode 0 V socialni sklad J S siu darovala gg. dr. Jaso Kaniušič. odvetnik v Ljubljani 150 Din kol do-lirinos iz neko poravnave in Beno Gregorič, dro-gerisl v Ljubljani 200 Din. Obema darovalcema izreka Jadranska Straža iskreno zahvalo. 0 Nesreče pri smučanju. Na veliki Planini se je pri smučanju v ponedeljek ponesrečil znani tjnb-Ijunski podjetnik dr. Vendelin Mogler. Zlomil si jo nogo. Včeraj je bil prepeljan v Leonišče. — Včeraj popoldne si je pri smučanju zlomil nn Rožniku desno nogo 23 letni slušatelj tehnike Jože Feren-čak. stanujoč v Ornžnovem domu. — 1'ri igri si jo zlomil levo nogo 10 letni trgovčev sin Milan Hniclak iz. Prisojne ulice 3. — Včeraj proti večeru je žagal na Perdanovem dvorišču na Krekovem trgu drva ilO letni žagur Jože Ograjšek. Med delom ga je pritisnila cirkularka za levo roko in mu jo' v dlani pretrgala. 0 Reševanje v I. НШ. Stalislika reševalne posluje, ki je sedaj dogolovljena, izkazuje nekatere zanimivosti. Tako izvemo, da so bili lani Irije veliki požari v mestu, 4 srednji, 28 tnalih, 9 dimniških iu 0 namišljenih. Reševalci so iz nevarnosti reševali lani (i oseb, štirikrat živali ter enkrat odstranjevali eno prometno oviro, (.ilavno dolo pa so opravili z raznimi prevozi v primerih bolezni in riesreč. Lani je bilo 2508 vseh prevozov z reševalnimi avtomobili, skupno pa j" bilo prepeljanih '2636 bolnikov in ponesrečencev Lani so reševalci posredovali v 406 primerih poškodb, 15 primerih zlomljenja rok, 81 primerih zlomljenja nog, 9 primerili zvina udov, 4.5 primerili zastrupljenju, (J3 primerili umobolnosli, 10 primerili sanioumora, drugače pa skoraj izključno v jiriincrih resne bolezni, ali celo infekcij. Reševalci pa so tudi lani opravili ogromno koristnega dela za mestno občino in njene urade ler ji prihranili težke tisočake. Občinski svet bi moral biti tem fantom še bolj naklonjen kakor jim sicer je. O Smrt laboda, t) čebelah in mravljah Irdi ljudstvo, o labodih pa pesniki, da ne poginejo, temveč uniro, kakor ljudje. Svojo zadnjo labodjo pesem je predvčerajšnjim v tivolskem ribniku iz-pel tudi eden od treh krasnih labodov, ki jih je podarila Ljubljani kraljica Marija. Z žalostjo jo mestni vrtnarski ravnatelj g. Lap pobral lepega samca, ki je bil med tremi odraslimi labodi najmlajši. Uradni živinozdravniki so ubogega laboda raztelesili in natančno preiskali, kaj mu je bilo. Ugotovili so oster prehlad črevesja. Lepi |iarček labodov, ki je še ostal, pa ima že nekaj piščet, tako da se nam obljublja krepak labodji naraščaj za tivolski ribnik. Ni pa nn škodo nihče slišal umirajočega laboda poti, da bi tako potrdil staro pesniško pravljico, da labod samo enkrat poje, namreč ob svoji smrtni uri. _______ 0 Avstrijski židovski krošnjarji. Razne trgovske korporacijo in organizacijo se že dolgo pritožujejo čez razno avstrijske židovčke, ki obiskujejo stranke na domu, po navadi opremljeni z velikimi kovčeki ter v nemščini ali slabi hrvaščini vsiljujejo manjvredno miinulakturo ter je res precej raz-pečajo. Po zukonu je take vrste kroSnjarjenje strogo zubianjeno Tem krošnarjom že del j časa posveča posebno pozornost ljubljanska policijn, ki jc že nekaj takih krošnjurjev izgnala iz. mesta. Včeraj je policija zasačila zopet dva taka krošnjurju. Dognala je, da slu krošnja rja prenesla čez mojo ko. maj nekaj metrov blaga in še to bolj za pretvezo. Blago pa sta kupila v nekem hrvatskem mestu in sicer najslabše kvalitete, kar sta ga dobila. Z zgovornostjo in z raznimi triki ler kretnjami pa sla neizkušenim strankam dopovedovala, da jo lo prav pristno angleško ali češko blago, ki izvira iz neko konkurzne mase. Kupčije sta imela res dobre, toda temu cvetu v času gospodarske suše je policija sedaj naredila nekoliko mrzle slane. Židovčka bosla morala z enim prihodnjih vlakov čez Spilje. Cerkveni vestnih Celodnevno češčenje sv, R. T. v Zavetišču sv. Jožcia. V vrsto cerkva in iavnih kapel, v katerih je v ljublj. škofiji vpeljano Celodnevno če-ščenje najsvet. Zakramenta, je letos uvrščena tudi nova kapela sv. Jožefa v Zavetišču na Vidov-danski cesti. Prvo celodnevno češčenjc bo v soboto 13. jan. Prva sv maša bo ob četrt na 6, nato vsako uro do 11, zvečer ob pol 6 pa pele lita-nije z blagoslovom. Mariborske vesti: Barometer gospodarskih razmer Najločnejšo bilanco o splošnem gospodarskem položaju, posebno pa še o gosj odarstvu našega kmeta, nam nudi še vedno zemljiška knjiga. Tu se vestno beležijo vsa gospodarsko gibanju, vsaka prodaja ali nakup zemljišča, vsaka obremenitev s posojilom, vsi |)renosi, eksekucije, zastavni izbrisi itd. (iospodursko življenje brez zemljiške knjigo bi si bilo danes težko zamislili. £o v normalnih časih je bil vpogled v zemljiško knjigo zanimiv, še bolj sedaj v časih krize, ki se najbolj zrcali v naraščanju prometa v zemljiškoknjižnem uradu zlasli v po-gledu intabulacij in eksekucij. Vsa druga gospodar-ska gibanja sicer tudi napredujejo, toda njihov razvoj je normalen prirastek, dočim kažejo zlasti tn-tabulacije nepredviden skok v višino. Je to posledica splošnega nezaupanja, ko se zahteva za vsak dolg osigurarije. Samo v nenormalnih časih je mogoče, da je prišlo v mariborski zemljiški knjigi do iiilabulacije zaradi zneska 80 Din. To je sploh najnižji rekord tega urada; najvišji lani doseženi znesek med intabulacijauu pa jo .5 milijonov Din VI oži ii promet je bil v preteklem lelu za 900 številk večji, kakor v Ljubljani, dasi je Maribor znatno manjši. Je pa to znak živahnejšega gradbenega in nepremičninskega prometu. Največja nepremičninska transakcija je bila mariborski grad, ki ga je kupila občina. Zaščita kmeta je prinesla mnogotere izpremembe. Tako je nazadovalo število izvršenih eksekucij, dražbenih postopanj iu prisilnih uprav. Zalo pa se vedno veča število intabulacij nn kmečka posestva. (_| Srebrna poroka. Te dni je slavil znani mariborski trgovec c. Jakob Preue iz Tattenbachove ulice s svojo gospo soprogo Berto srebrno poroko. Uglednemu zakonskemu paru naše iskrene čas ti tke. □ Kako smo lani potovali. 2.500 v Mariboru hivajočih ljudi poseduje potni list za inozemstvo. Za bližino meje. pri kateri se Maribor nahaja, to nikakor ni veliko! Svoječasno je bilo število potnih listov mnogo višje. Velike takse in pa težavne denarne manipulacije pri prestopu meje so ga pa znatno stisnile. Pn je poleg tega še znatno število ljudi, ki pri prestopu meje no rabijo ne dovoljenja ne potnega lisla ... Zato pa jih čaka v slučaju smole mesec dni brezplačnega prenočevanja v jetnišnici! Oddelek za potne lisie na tukajšnjem policijskem koniisurijalu je izdal lani 5-77 novih ter vidiral 1502 starih polnili listov (Id tega za jirekomorske države 30, za Južno Ameriko 7. Tu bivajočim ino-zoniceni jo vidirnla policija 382 vizumov, prijavilo pa se je tekom lota v uradu s potnimi listi, vidirn-niini od naših konzularnih zastopnikov v inozemstvu, 1784 tujih državljanov. Ll Seja mestnega sveta je Lila v sredo zvečer na mestnem nučelslvii Obravnavale pa so se samo osebne in manj važne tekoče občinske zadeve. O gradbenih iu obrtnih dovoljenjih se na seji ni razpravljalo. fj Izprcmeinba v programu. Spored nocojšnjega slavnostnega koncerta v unionski dvorani se je nekoliko izpremenil. Uverturo ob začetku bo igral celotni pomnoženi orkester in no samo vojaška godba. Dirigiral bo uverturo g. kapelnik Svoboda. Ob zaključku bo dodal orkester pod taktirko g. prof. Mitroviča še valček iz Č'ujkovskijovo opere Jcvgenij Onjegi.il. n Redek ptič. Industrijalec g. Ornik je ustrelil pri Dravogradu velikega severnega pondirku, ki je v naših krajih zelo redka ptica. l J Načrti z u ii ionsko dvorano. Ponesrečeno zgradbo unionske dvorane ima v veliki meri nn vesti bivši mariborski gradbeni urad, ki leta 1908. ni dovolil, da hi se bila dvorana zgradila s fasado proti Prešernovi ulici. Stavbe same sedaj ni mogoče več izpreininjati, nujno bi pa bila potrebna obnova notranjosti poslopja in pa kurjave. Zlasti naprave za kurjavo so zastarele, kar povzroša izredno slro-. Ske društvom, ker rabi dvorana vagon premoga, j Kakor doznavamo, se bodo nekateri nedostatki v • dvorani preuredili ter popravili. □ šleviln prijateljev radija narašča. Ob zaključku leta se je nahajalo v Mariboru skupno 1174 radijskih aparatov, dočim jih je bilo lela 1932 še 1050. Na novo je bilo tekom leta prijavljenih 370, odjavljenih pu 252 ujiarutov. □ Himen. Včeraj zjutraj sla se poročila v baziliki Matere Milosti v Mariboru g. Janko Kostanj-šek, veletrgovee in posestnik ler predsednik mariborskega okoliškega greinijn, in gospodična lirne-stina Mlakar, strokovna gospodinjska učiteljica in voditeljica gospodinjskih tečajev iz Ptuja. Poročal je g. župnik Martin Krhatič od Sv. Jakoba v Slov . goricah, za priči pa sta bila g. župan Rudolf Partič iz Dupleka in vseučiliški asistent g. Janko Bajč iz Ljubljane. Novoporočencema obilo sreče! ГЈ Kamennrji brez kruha. V granitnih kamnolomih v Ribnici na Pohorju bodo ustavili delo /. 20. januarjem. Izostala so naročila in podjetje je odpovedalo delavcem. Dosedanji poskusi Delavske zbornice za zaposlitev vsaj do pomladi so ostali brezuspešni. □ Sprememba posesti. Svoječasno Kormanovo galanterijsko trgovino v Gosposki ulici je kupil znani mariborski trgovec g. Drago Rosfnn. □ Pritožb proti avtobusom ne ho več. Kei so se množile pritožbe iz občinstva proti po blatu drvečim avtomobilistom, so dobili mestni avtobusi nalog ob južnem vremeuu voziti čez most in po Ve-trinjski ulici, kjer so bili pasunti najbolj izpostavljeni brizgajočemu blatu, z zmanjšano brzino. Ko bi bilo mogoče še sličen nalog izdati oslalim avto-mobllistoni... □ Gori! Včeraj zjutraj okoli .5 se je. pojavil ogenj v odprti drvarnici pri Pogačnikovi vili v Tru barjovi ulici 10. Požar so takoj opazili, da so ga jiožarniki jnavočasno zadušili, preden je zavzel večji obseg. V drvarnici je zgorelo kolo, vrtno orodjt in nekoliko slumc. Škode bo okoli 10.000 Din. □ l)rva so ga pndsula. Pri spravljanju drv se je na Pohorju ponesrečil 22 letni Franc Potočnik. Ko je drvel po strmini s sankami, naloženimi z, drvumi, je počila vrv ter so ga drve podeule. Pri tem jo dobi i zelo hude poškodbe, zaradi kulerili sr ga morali prepeljati v mariborsko bolnišnico. Pošljite naročnino! Kulturni obzornik Nova književna revija Te dni se je v izložbenih oknih večjih belgraj-skih knjigarn pojavila dolgo pričakovana nova književna revija Da na s;. Belgrad jo kot prestolnica književuo-revijalno slaboten. — -Srpski književni glasnik, (ki se. ob strani povedano, prav to dni jircureja na bolje!), Misao: in Život i rad , uiti /daleč niso še glasniki vseh javnih mnenj in nu-ziranj belgrujskih književnih krogov kakor ludi ne točno zrcalo stanja srbske in deloma tudi hrvaške književnosti. Tako se je n. pr. eden naših najizrazitejših proza i slov, Miroslav K r 1 c ž a , pred nekaj meseci za slalno preselil v Belgrad in iskal ventila. Prav islo je bilo ludi z donedaviiim neimenovanim urednikom Srp. knj. glasniku*, M i • I a n o m B o g d а n o v i č e m , ki velja za enega najbolj bistrovidnih književnih kritikov pri nas iu ki je že nekaj mesecev sčni (po kritikah v S. k, glasniku in _ Politiki r) dosledno molčal. Ta dva sta ludi ustanovitelja, lastnika in urednika novo-osnovaпеца književnega mesečnika Dnnas , ki bo baje glasilo sorijalno usmerjenih (Mi ne lendcnčno socijalnihl) književnikov Belgrnda in Zagreba oziroma Srbohrvalov. Kaj in koliko knjlžovno-umct-niško vrednega dela bo storila, p* bo mogoče oceniti Šele čez čas, ko se bodo okrog nje zbrali vsi oni, kalerim je za izrazno torišče, namenjena. Treba ju pripomnili, da prva številka, ki je pred nami, razen že omenjenih dveh ustanoviteljev revije. ki spadata v prve vrste književno delujočih pri nas, in deloma Avgusta Ceaarca, ne prinaša posebno zvenečih imen. Na uvodnem mestu je objavljeno pivo dejanje Krleže ve drame jU iogoru«, v katerem so nekateri deli silno močili in raztrgani. Zdi .se mi. da ie ludi tu Krleža vnovič potrdil, da je naj- globljo med jugoslovanskimi pisatelji prodrl v voj- ! ni milje in ga do danes tudi najvernejše podal. Na i drugem mestu je Bogdanovičev prograinalični čla- 1 nek Literatura da nas.',, ki kljub detni za-motanosti in nejasnosti vendar marsikaj pojasni. Da so danes pri nas mnogo Špekulira s socijuliiim ludi v književnosti, je več ko res, in Bogdanovič je storil prav, ko je na tem mestu in v prvi številki uspelo načel lo vprašanje. Literatura dauas, ako hoče da bude socialno aktivna, mora da iaiu u nnj-punijoj meri stvaralačke močnosli, da više no ikad j bude živa, organska, krvavo topla, kao podatak o ijiulinin i slvoriina, da pojam književne lepote ade- i ' kvalno, stopostotnn, preobrazi u pojam književne i i.-tine..Tal;o pravi. Kot čisto leposlovni prispe-I vek jo v prvi številki objavljen samo prvi del C.'o-1 sarčeve kolporlerske novele Slučaj kolportera Perica*. Marko Ristic obširno piše o temi -Moralni i socialni smisao poezije*. Zanimiv je ludi članek znanega režiseja Branka G'avelle ( Režija, kritika, publika;), H led o šo članki dr. Duro Vranešiea ( Kriza socialnega osiguranja ). Veselimi Muslešo ( Problem zaduženja poljoprivrede ) [znak, da bo revija posvečala posebno pozornost gospodarskim vprašanjem!J, Krleže ( Majnovija anatoma moje malenkosti ), Krste Hegedušiča, Bogdanoviču, Veselimi Masleše. Vane Zivadinovita-lloru. Revija bo izhajala mesečno na S tiskovnih polnil (prva številka ima lil slrnni) v obliki velike oktave, tiskana v latinici. V predplačilu 200 Din na leto. Uredništvo iu uprava: Kralja Petra ulica r><), Beograd. T. P. 50 letnica Sienkietviczeve trilogije Mnlokalcro slovstveno delo se more ponašati z slovesom pri najširši publiki, kakor velika epopeja poljskega pisatelja Henrika Sienkievricza iz junaško poljske zgodovine, trilogija >Z ognjem iu meceni . Potop: in >0ospod Volodijovski'. Pred 50 leti, koncem leta 1883. je tedaj 37 letni pisatelj nuvelic iz sodobnega malomeščanskega in kmečkega življenja, Henrik Sienkicwiez, pripravljal /.a javnost prvi del svoje velike zgodovinske trilogije pod naslovom Z ognjem in mečem-. Temu romanu sla sledila še dva kot nadaljevanje. II. S. je s tem delom dosegel nepojmljiv uspeli jiri svojem narodu, a priznanje mu je izkazal ludi ves vnanji svet, ki si je takoj oskrbel prevode le trilogijo. Skr/.etuski, Podbipiela, Volodijovski so postali simboli narodnega lierojstva, spomini na zmage pod ZburaŠem nad povodnijo Švedov in osvoboditev (''estohove, vse to je s svojim sijajem zaslepijalo oči tedaj razkosanemu poljskemu narodu in mu prižigalo vero v narodno vstajenje. Boliun bo ostal stalno v vrsti svetlih ljubezenskih junakov v svetovni literaturi in Zagloba, junak pri vinu, nepozaben tip vitezu Saljivca. Sienkievvicz je s svojo trilogijo prišel prav v času, ko je poljski narod zopet zahrcpenel i/, majhne, drobne vsakdanjosti, iz okovov tedaj vsevprek vladajočega pozitivizma j>o oni ponesrečeni j »oljski vstaji I. 1803.. tedaj je zalire-jienel duh iz ječe realizma in pozitivizma po širših, svobodnejših daljah, k.ier bi ludi srce dobilo svoj delež. In Sienkievvicz jc; temu hrepenečeinu duhu odprl neomejeno dalje domišljije Tli sl8 so srečala pisale!i in lirepenenio njegove dobe v lepi skladnosti. II. S. je imel ogromen vpliv na najširše narodne sloje in je za poljski nacionalizem storil toliko kol malokdo. A ludi v slovstvenem razvoiu mu je odeovarjal podoben uspeh. Za niim ie šla cehi pisateljska }nla. Ta smer zgodovinskega romano-pisja so ni zauslavila niti ob reakciii dekadentslva Przvhyszevvsklicvoaa ali parna*izmn Miriamovecn v začetku 20. stol.! Da. celo naiboll načelni pristaši Przvbvszewekoga v polisVi moderni niso ne le prenehali smatrali zgodovinsko povesi za nekaj umetniško manj vrednega kol roman ali novelo iz sodobnega življenja, anipnk so to smer celo sami začeli negovati (n. pr. Štefan Zoronwkl. \Vvsnlanski, iteymont, Sierosze\v9ki, Teimnver). Tudi novo]na generacija se je ol revolucijsko-poliličnih snovi vrnila k zgodovinskim. Od Osseiidovvskoga, Rapa-ckoga in M. Smolarsktga do najmlajših Choynov-skega, Choromanskega, Goelllu in deloma ludi Ku-dena Bandrovskega je slovstvu vidno prizadevanje, naslikali dobo Napoleonskih legionarjev ter čas zadnjih dveh vstaj. Mnlokalcro slovstvo ima toliko zgodovinskih leposlovnih del. kol jih ima poljsko slovstvo. — Prav je, da sc lo zanimive obletnico spomnimo tudi mi Slovenci. Tudi mi sino se s Sien-kiovviczem borili okoli Zburaša in okoli Ccslohove, uživali sladke opise vitežke ljubezni in se smejali Zaglobovim dovlipom. Sienkievviczevu trilogija, posebno prvi del 5Z ognjem in mečem-, nam ie bila predrago berilo in je ena izmed knjig, ki jih lahko beremo stokrat, pa so nam vedno v užilek in obogatitev. v. ★ Antologija linneoskih siinbolistuv. V založbi Lenicrrc v Parizu jo izšla antologija franc. sim-I'»listov, k jer so zastopani: Mnllai nič, Verlame. Rimbuu, Moreas. Verhuercn, t.uforgue, Corljieie i I. d. Zadnja številka sJ'rnlonsa« prinaša poleg dni gib zanimivih naravoslovnih člankov, ki so pisani v poljudni obliki, kratek zgoščen prispevek: -Kako nastajajo gorovja« (dr. Ivan Rakovec); Iu tolmači avtor ua podlagi najbolj znanih hipotez nastanek I gorovja. List izdaja Prirodoznanska sekcija Muzejskega društva v Ljubljani in slane na leto 50 Din Prejeli smo: Usoda gluhouenin mladine. Vilko Mazi, Ljubljana. 1033. Avtor razpravlja o svojslvu gluhoneniosti, o izobrazbi gluhoiieincev, o njihovi usodi |n> dovršenih naukih, o potrebi po razširjenju naše gluhonemniee in o podobnih aktualnih vprašanjih, ki pa bodo bržkone odmevala v prazno, kakor že toliko apelov za ozdravitev nnših ktillur-i nih. gospodarskih, zdravstvenih itd. razmer. Divja lovca obsojena Kamnik, 11. januarja. Pravijo, da jc divji lov strast, ki se ji človek prav lako težko odreče kakor kajenju in alkoholu. Nckai resnice mora že biti v tej trditvi, saj imamo nešteto zgledov, da večina divjih lovcev kljub pogostim in občutnim kaznim ostane pri divjem lovu. Divji lov je posebno razvit pod Kamniškimi p,aninatni in lovski čuvaji ima o vedno dovolj opravka z divjimi lovci, ki pa so tako prebrisani in pogumni, da din težko pridejo do živega Težko jih jc tudi spoznati na daljavo, ker so navadno \cjno niaskiruni V jeseni sla Loize in France, dva mlada fanta, pre/ala pod Košutir.o na gamse. Lovski čuvaj Alojzij Kcmperlc je s Korošice začul dva zaporedna strela in z daljnogledom opazil dva niaski-ratia divja lovca, ki vlečeta v gozd ustreljenega ravite ? gamsa. Sel jima je nasproli in ko ju jc pozval, naj sc ustavila, sta vrgla od sebe nahrbtnika in suknji ter zbežala. Pozneje so ju izsledili in oba sta tatvino priznala. Včeraj jc bila na kamniškem okrožnem sodišču razprava o tem slučaju. France je pripovedoval, da je lovski čuvaj trikrat ustrelil proti njima, ker se na njegov klic nista ustavila Prva krogla jc zadela v Francetov nahrbtnik, kjer jc razbila fteklenico. Oba lovca sta vrgla nahrbtnika, v katerih sla nosila meso uslrclicnc divje koze in -nl.i-diča, in sc pognala v divjem begu po hribu. France je skočil čez 8 m visoko pečino in si pri le n zvil desno nogo in sc opraskal po rokah. Oba s'a imela karabinke. Sodišče ju je obsodilo vsakeJa na dva meseca strogega zapora in povračilo 800 Din lovskemu zakupniku za ustreljeno divjo kozo in mladiča. Zudu ji t sem opazoval ptičke, ki so tukaj nekje r Ljubljani zobule hrano, ki jim jo je namelula ljubezniva roka prijatelju malih Hvali. Priletele so vse vrste pličice, ker snet) iu mraz delata lakoto Indi med lem malim pojočim svetom. Vrabtki, teli je bilo veliko, seničice. starčki iu tudi drozgi in kosi. Kosov je bilo največ, kar osem sem jih na-itel ki. so se bohotili med svojimi sovrstniki, ker j h je bolj grel topli pernati UoiušCek. Toda opazil sem, da so se kosi obnašati najbolj prešerno in — da, povem resnico — najboli brezobzirno. Toda prao začudil sem sc, ko sem videl, kaka su predvsem Itavsi,ii svoji; tunine brale in sestre. Z Viab-tlcum s sinico, ; drozgom so lipn spodobno skupaj zobati zrno, toda kakor hitro se ji- pojavil v bližini kakšen njihov »opernik. si jih ie viclel, kako se je namriilo perje, kako no se ruzkošile perutnice in se je povesila glnvca ter so se zakadili drug v drugega, du ga odžene j o. Iu kur je bilo najbolj zanimivo. nič jih ni motilo spravili od zrn, cele četrt ure sem jih gledal, iu ko sem se vrnil, so še ved,m sedeli iu čuvali ter poredno gledali po vejah naokrog, da bi pognati strun in s kljunom nabili vsakega, drugega, kosa, ki bi se drznil približali se, medlem ko so drugovrstni ptički, smeli pod njihovim rurtišlvom mirno polnili svoje lačne želodčke. Poleni pa še enkral recite, da se mi ljudje nimamo ničesar učili od drobnih pluič. izjava belgra:ske$a župnika dr. Petliča Cenjeno uredništvo »Slovenca« prosim, da priobči naslednjo izinvo: ; Tednik »Slovenija«, ki izhaja v Ljubljani, je že med letom 1433 objavil dopis pod naslovom Belgrajsko pismo«. V štev. 52 z dne 29. decembra 1933 je objavil zopet dopis pod istim naslovom. V obeh člankih dopisnik čisto krivo opisuje verske razmere katoličanov, posebej slovenskih katoličanov v Belgradu. Posebno v drugem dopisu na nedostojen način obrekuje in žali cerkveno hierarhijo belgraiske nadškofije, enako pa tudi obrekuje, žali in denuncira belgrajsko hrvatsko duhovščino. Vrhu legli na tak način aludira na posamezne hrvatske duhovnike, da bi to, če bi odgovarjalo resnici, kompromitiralo njihovo duhovniško časi, osebno poštenje in duhovniško delo. Za vse svoje tiditve pa dopisnik ne navaja nili enega edinega iočuega dejstva. Na prvi dopi-s nismo zaradi njegove neresnosli nili reagirali. Ko pa sta slovenska javnost in slovensko časopisje začela napačno presojati razmere katoličanov v Belgradu in ker se nam zdi nedostojno spuščati se v tako polemiko, je bil danes pooblaščen odvetnik, da vloži na .sodišču tožbo proti tedniku Sloveniji < in njenemu dopisniku. Sodna razprava bo vsej javnosti naiboljše pokazala, c'a hierarhija belgrajske nadškofiie in bel-grajski hrvatski duhovniki z enako ljubeznijo in enako požrtvovalnostjo delujejo tako za Slovencc kakor za Hrvate ter ostale katoličane.« V Belgradu, 9. januarja 1934. Dr. Matija Petlič, konzultor in župnik cerkve Kristusa Kralja. Anton Zoriio - 70letnik Danes pred 70 leti je zagledal luč sveta v Novi vasi pri Slovenski Bistrici v tedanji Jerov-škovi domačiji naš slavljenec Anton Zorko, upokojeni vlakovodja pri bivši južni žcleznici in stric blagopoko;nega msgra Jerovška. Po odsluženi vojaški službi bi moral prevzeli dom, vendar pa zaradi takratnega rahlega zdravja tega -i mogel, temveč ie vstopil na'prej v sodno službo, kasneje pi k železnici in tamkaj služil 38 let, v začetku kot sprevodnik, nalo pa kot vlakovodja v Mariboru. Po prevratu ie kol zaveden Slovenec ostal na mestu in stal ccl čas na braniku i tedanjih narodnih boiih in s skrajno požrtvovalnostjo in naporom opravljal težko in nevarno službo. V srečnem zakonu mu je ob prevratu umrla žena rodila devet otrok, od katerih živi pet dobro preskrbljenih Še vedno čil in zdrav je v svoji rojstni vasi in pa v Mariboru splošno priljublien in spoštovan. Je tudi žc dolgo let naročnik »Slovenca«. Naj ga Bog ohrani zdravega šc dolgo! Jugoslovanska knjigarna »■швшиаиви^ввишииишиииивиии priporoča sledeče novosti; Fiedler: DER GUTE GOTT. 156 strani Nevezano 55 Din. Guardini: W1LLE UND VVAHRHE1T. Duhovne vaje. 237 strani. Vez.mo 80 Din. Hallcriscbvrille/: WIE GUT DER HE1LAND IST. 1. Band: Dcr Magnet der Hcrzcn — Dic Vcr-heissungen des llerzcn Jesu. (Pripovesti o srcu Jezusovem.) 284 strani. Nevezano 66 Din. Miiller: FROHE GOTTESLIEBE. Religiozni-nravni ideal sv. Frančiška Šaleškega 304 strani. Nevezano 84 Din. Regis: DER KLOSTER-OBERE. Sein Amt und se'ne Pcrsonlichkcit. Praktična navodila za predstojnike in prednice samostanov. 254 strani. Vezano 130 Din Schmiedt: DIE K \MPFER GOTTES. Ideal sveče- ništva 223 strani. Nevezano 56 Din. Stcttcr; VNZENZ VON PAUL. Njegovo življenje in svetost. 208 strani. Vezano 76 Din. \Vaiti: PAULUS III. URCHR1STENTUM in KO-RINTH. Času primerna razinišljan'a o krščanskem življenju in duhovnem paslirstvu. 322 strani. Vezano 99 Din. U-cbet: HIMMELSLICHTER IM ERDENDUN-KEL. Slike iz življenja pobožnih duš nuvclše-ga časa. 206 strani. Vezano 60 Din. „Mladotiemšbo gib cmje" v Jugoslaviji Zagrebške »Novosti« poročajo iz Vel. Bečke-reka: Mladonemško gibanje se je pred nepolnima dvema mesecema pričelo v srcu Banata, v Vel. Bečkereku, kot reakciia na pretirani nemški šovinizem in kot prizadevanje za čim tesnejše sodelovanje nemške manjšine z večino jugoslovanskega naroda. V tem kra kem času se mu jc posrečilo pritegniti v svoj krog večino jugoslovanskih Nemcev. Program tega novega gib.aiva je deležen popolnega odobravan a pri večini Nemcev, ki so spre eli realno politiko nasproti čuvstveni politiki njihovega dosedanjega vodstva. Glasilo mladonemškeg.a gibanja 'Deutsche Volkszeitung«, ki mu je glavni urednik dr. Nikola llaslinger, ima že 2(K"0 naročnikov v vseh krajih Jugoslavije, Na čelu lista je zapisano geslo tega gibanja: »Vse za kralja, narod in domovino! Dne 8. t. m. je bila prva konferenca, katere sc je udeležilo 40 delegatov, S konference so poslali pozdrave Nj. V. kralju, banu donavske banovine Dobrin Matkoviču, predsedniku Jugoslovanske nacionalne stranke Nikoli Uzunoviču, generalnemu tajniku JNS dr. Albertu Kranierju i» narodnemu poslancu dr. Fedorju Nikiču. Govorniki so odločno obsodili dosedanje nemško vodstvo, in »Kulturbund«. Potem je bilo soglasno izvo jrno vodstvo mlado-nemškega gibanja. Za predsednika je izvoljen dr. Nikola Haslinger, za podpredsednika prof. Josip Maie, za tajnika dr. .Josip Glaug, za blagajnika Adam Ilekl. Člani uprave; Ludvig Grifl iz Ečke in dr. Avgust Hes iz Bačkega Jarka. Ljudsko gibanie lela 1933 Kranjska gora. Preleklo leto je bilo rojenih v župniji: 32 doma, 8 v deželni bolnišnici, skupaj 40, vmes 7 nezakonskih. Oklicanih je bilo 18, poročenih pa 15 parov. Umrlo jih je doma 23 in v Ljubljani I otrok kmalu po rojstvu, skupaj torej 24. Dva odrasla sla umrla neprevidena, oba tujca: enega je zahtevala škrlalica, ker jc bil prepogutnen iu nepreviden, drugega so ustrelili graničarji, ker je neopravičen prekoračil mejo na Karavankah iu zraven še bežal. Med umrlimi jih je bilo 0 nad 80 let starih, najstarejši jc dosegel 88 let. Otrok je umrlo kmalu po rojstvu 5. Torej precejšen prirastek. Sava. pri Liliji. V lelu 1933 smo imeli v naši župniji 80 krstov. 13 mrliče v iu 12 porok (oklicanih jc bilo 15 pavov). Ljutomer. V preteklem letu jc bilo v naši fari rojenih 138 olrok; umrlo jc 87 oseb; poročenih je bilo 47 parov. — Pri slabem počutju je naravna »Franz Josel« grenčica prijetno učinkujoče domače sredstvo, ki se z njim znatno zmanjšajo težkoče in češče zanesljivo koristijo že male količine. Dopisi ženskih zdravnikov hvalijo soglasno prav milo učinkovanje »Franz-Josef« vode, ki ie posebno izborna za nežni uslroj ženskega telesa Koledar Petek, 12. januarju: Alfred, opat; Arkadij, mučenec; Ernesl, škof. Novi grobovi •f V Mozirju je umrla gospa Marija S l r m -Se k, posestnica in gostilniearku. Pogreb bo danes ob 9 dopoldne. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše globoko sožnlje! Osebne vesli ~ Iz duhovniške sluibe. Ljutomerski kaplan g. llalns jo bi! prestavljen v Dolnjo Lendavo, odkoder je g. kaplan Ucjek odšel v črenSivcc. V Liu-tonier je prišel za kaplana g. Stanko Trobina, do-sedaj pri Sv. Jurju v Slovenskih goricah. Ostale vesti — I -J" Л ikollljn Sluzillskegu nekrologu. ki smo ga priobčili včeraj, sc jo vrinila neljuba p> niola. (V Stuzinski ni bil župnik v Koenlgsbrunnu, ampak je bival zadnji čas v mlnorilskem samostanu na Dunaju. Od lam je šel pomagat v dušnem paslirstvu v župnijo Koenlgsbrunn,. kjer gu .ie v izvrševanju dušnopuslirskcgu delovanja doliilcia smrt. — Katoliški tednik na Sušaku. Na Sušaku jc le dni izšla prva številka novega lednika »Islinc . ki nosi podnaslov -List za katoliško prosvelo in socialno pravičnost«. Uvodni članek jc napisal senjski škof g. dr Ivan Starčevič. Pozdravljamo novi tednik in mu želimo obilo uspeha. — Zanimivo potovanje v Palestini> z luksuzno ladjo . Kraljica .Marija . Drugi mesec sc prične jirv.o lctošn'e potovanje z luksuzno ladjo Kraljica Marija v Palestino. Odhod s Stišaka 19. februarja ob 15.30 ler traja potovnnie polnih 20 dni. od katerih ie 11 dni rezervianili za bivatve v Palestini Izletniki imajo priliko ogledali si razna mesta in svetišča Palestine in dalje časa zadržati se v Egiji-lu. Povratck jo iz llajfo S. marca niiiiio A'en. Dubrovnika in Splita na Sušak. Cene so od 4tV)0 Din daljo. V ceni ie všteta vožnja po morju, kaMna. kopeli in oskrba na latlil za časa potovanja. Prijave in programi pri Pulniku . biubliniia. — Zanimivi procesi, že svolečasno smo poročali. da sc bodo prve mesece lelos vršili odnosno pričeli pred okrožnim sodiščem v LjubHuni za-nimivi kazenski procesi. V kratkem sc bo razri- I slila lakiizvana Kocbekova afera, ko ic bi! pokoln! tovarnar iz Kranja, Kocbek, ndticliati na opazo- valni oddelek ljubljan. bolnišnice. Državno pravd-llišlvo je sedaj dvignilo obložbo proti njegovemu sinu in je zadevna razprava žc razpisana Morilci: mengiškega župnika Kuščarja, Ivan Lakncr, bo šc enkrat imel opravku z ljubljanskimi kazenskimi sodniki. Zaradi umora župnika jc bil Lakncr. ki je bil takrat še mladoleten, obsojen tia 20 letno rtibijo. Sedaj so nahaja v mariborski kaznilnici. Obtožen pa jc sedaj Lakncr večjega vloma, ki ga jc Še z dvema pajdašema izvršil že le a 1930 na Jezeru, kjer je iz trgovine Lapajne-Mazl odnesel za 7 000 Din raznega inaniilaklurnega iu drugega blaga. Njegova kumptmjona sta srečno u'ekla varnostnim obhi.slcm. ki so .ju še le lani prijeli in iz-r, čile sodišču Vse pride na dan! — Nesreča na žagi Na Koslerjevi žagi v Jnr-jevici je udarila vozna v nun 25 letnega delavcu Janeza škrnjnnrjii iz Velikih Poljan ler mu zlomila desno nogo. Skrajner je bil prepeljan v boliršnlro. — Koliko so V Sarajevu pokridili. V letu 10'1.1 so v Sar tre vu pokadili 39 250 80 кц tobaka, 131 milijonov 745.809 cigaret in 404.010 cigar. Pi.leg tega so porabili 2,057 921 zavitkov cigaie'n'h papirčkov. Monopolska uprava io dobila za tobak in papirčke skupaj 37,800 338.05 dinarjev. — Pri slabi prebavi slabokrvnosti shujšanju bledici, obolelosti žlez. izpuščanju nit koži. tvorih uravnava tl-ranz .ItiscU voda izborim lolt važno delovanje črevesa — Vreča z denarjem podla r morji . Denarni pistnoiiošu Kornaža v Splitu je m.-el za parnlk Crikveiiica 5'!00 tlinarjev v kovancih. Ko je šel čez novo obal i, mu je vreča z denarjem po nesreči padla v niol'jc. Korniža je bil ves obupan. Dva fanta sta pa skt čila v inurjc, se polopila in privlekla vrečo z denarjem na suh ) v uajveS'e veselje pistnnnoše, ki jc-vnCo odnesel na parnik in jo lam oddal. — Siri ' iz pištole mu razbil glavo. V neki vasi pri HrvaŠki Kosiajnici so lan jo in dekleta na Irelji pnivnslav ni praznik na vaškem trgu plesali Kolo. Nobena taka slava ue mine brez strcljania in ludi tukaj so pričeli slrelia'i. Ko ie neki 1'anl hotel med plesanjem izstreliti svojo p'š'olo. mu jo je skušal n;e:rov sorodnik Peter Zebič vzeli, da bi sani u.lrelil, V tem hipu se ie pištola f'ie petelin jc bil napet, sprožila in strel jc zadel Zebiča v glavo ler mu razbil lobanjo, rez pil ure je Zebič umri. — Z.a vseli ttdarec s sekiro ~>0 dinarjev. Neki Krašanovič je naznanil policiji v Vel. Bečkereku. da ga Hrži Dilner že nekaj mesecev nagavarju. naj ubije Ji'sipa Pitklaino. s katerim živi v divjem zakonu. 1'tži je obetala Krnšmmviuč za vsaki udarec s sekiro 5') dinarjev. To dni je bil dogovorjen sestanek. na katerega bi morala prinesti Krži dve sekiri. Dch.čeni čas je prišel Krašanovič, pa ne sani, ampak v spremstvu dveh detektivov. Detektiva sta se skrila. Krašanovič je pa palrktd na okno. Krži se jc oglasilu in rekla K rušit noviču. naj še tnalo pi.čaka. ker mežn še ni doma. Kasneje ga .ie poklicala notri. Krašanovič 'e šel. toda v sprem-stvu obeh deteklivov. ki s'a našla pripravljeni dve sekiri. Ft-ži so are irali in izročili sodišču. — Ktiitia jc dal /a pel kokoši. V vasi Glamoč pri Banjnliiki jc le dni neki delavec prodal nekemu posestniku konja za šliri kokoši, enega jicle-lina in lonec kislega mleka. — Nobečim ženam in mladim materam pomore naravna »Frau* Josefova. grenčica do urejenega želodca tn črevesja Naznanila Ljubljana Seja krščunike oel zu sliihut inpnijo bo drevi ob 8 \ stolnem župnišču. I Mali Parižan jc naslov novi zelo zanimiv i igri, ki jo bo uprizorilo rokodelsko društvo v nedeljo 14. t. m. ob pol osmih zvečer v Rokodelskem domu. Režijo ima g. dr. f r. Baje, Vslopnice se dobiva,o v predprodaji jutri od 6- 8 zvečer in v nedeljo i.d 10— 12 dopoldne v Rokodelskem domu, Kcmcuskoga ulica 12. I Kino ko.-eijcvo. Drevi ob 8 premiera najnovejšega češkega /.večnega filma po znani lili;igi iu popularni oderski burki Dobri vojak fcvejk . V glavni vlogi fj.i-a Kašiluv in drugi češki ode rs k i iu lilicski umetniki Cene kl ub premieri običajne. 1 Večina skladb v me?anem zbotu, ki jili bo pelo pevsko društvo ub!:anski Zvon« na koncertu dne 15. jantiatja 1434 ob 20 v dvorani Fil-harmonične druž/be, bomo slišali prv tč Prvič se bo pela A Hajdrihuva Luna sije, v neznani priredbi za mešani zbor, pravtako pa jc krasna A. Lebanova pesmica > S!ov o od doma . Prvič sc bo v Ljubljani izvajala 11. Volaričcva skladba Ljudmila« za soli i n mešani zbor.. Vstopnice sc dobe v Matični kliii'javiii na Kongresnem trgu. 1 Dr/avtia glasbena akademija iz Zagreba i'-va a na svojem siiiiloničnem koncerlu- v petek, .me 19. t. m. v velilvi Unionski dvorani poleg Beethovnovega koncerta za violin solo s sprem-ljevaniem oiSestra še Lholkovo simfonično vizijo »Morje« l Aceza akademsko -Izobraženih icn vabi svoie riitnice na >cvlan"k. ki bo drevi Ob 21 v damski s: bi kavarne Evropa- (po predavanju ge. dr. Grussinannove). Va/tm! I Predavanje SPI) i> Mtmtblankn in Mater h ovnu Drevi ob '-() besla v Delavski zbornici predavala gdč. F. Meheivič iu g. A- Kopinšek o svojih lurah m; M n'blanku in \lulerhornu. Sedeži po (i Din .stojišča pO 3 Din so dobe v predprodaji v pisarni SPI), pnltičn Grafike-. Mns:trykova vesta, telefon 29i>3 in zvečer o l pol 20 dalje pri blagajni v Delavski zbornici. Planinci pridite vsi! I \i,čiio sluibo imata lekarni: dr. Piccoli, T.vr-ševa c G iu mr. BakariTč, Sv. Jakoba trg 9. Mnribnr ul. od ni Pisarna MZSP v Mariboru, Kolodvorska šl. 1. Uradne tire vsak tort k, četrtek, soboto 17 do 18. CVIie c Diuftvo straže jclni.ških pazni-ob 18 v sprejemni pi-sodišča društveni te- Cel ie O.Slovi sna tridnev niču |it i sv . Jožefu v čj.-l bi. Katiii-iiii bo ob ea-u izpostav Ijeii.ja sv. Ki š-njega Tcleso ob priliki tluliov nili va j /a dekleta od 22. vlo -'">. januarju, Govori bodo vsak dun ob pol 0„ 14. in 17. uri. -6' Sv. obhajil ji bilo nu priljubljeni božji poli pri sv. Jožefu mul Celjem v letu I9S3. |,>-. letu starosti na I .juli-Ijaltski ceslj 12. gospod Martin Slil.jp, Oče . I o. k j jc bil pred mc.cci i 'voljen v ('olju. Kol tukajšnji la so prišli kapuci n i v lil Dioniz Pn- šucm pnstii- Ptuj: priznttn iu čislan jc bil kot pridigar uživa v vseh krogih veliko spoštovanje, /.cliiiln lini tudi na novem mestu veliko Uspclci. — \ Ptuj sc vrne zoiict bivši ivurdijan |>. Ilicronint Stre m i n gcr. sedaj v Celju. — Zo vikarja ju-i ptujskih kapucitiih je imenovan stovnik, ki potnuga is.očasno pri iluš siv ii žtiimi jc no tla jdiui pri Pluju. Huil.-i nezgoda so jc pripetila m lovu Karla C reber- j u. posest, sinu iz Jjršcvccv |ii i Sv. I r-batin. Padel jc tako nesrečno, du sc je puško sprožila, pri čemer mu jc raztrgalo levo dlan in /lomilo k<„.| Nevarno rutiiencga Ci reber j i so prcpcljuli v ptujsko bolnišnico. frooram* Kadio-LhihNnrna t Petek, 12. januarja: 11.00 Šolska ura: Smučanje (Janko Sichorl) 12.15 Plošče 12 45 Poročila 13.00 čas, plošče 1K.00 Plošče 18.30 Predavanje Narodne odbrane 19.00 Snkolslvo 19.30 Izleti za nedeljo (dr. Rudolf An lrejka) 20.00 Prenos iz Dunaja: Mis-а solemnis 22.00 čas, poročila, jilošfe. Sobota, 13. januarja: 12.15 Plošče 12.45 Por.i-čila 18.00 čas, plošče 18.00 Plršče, 4tnnic cest |8 3 i Zabavno predavanje (Valo llralinu) 1!).oo Ljudski nauk o dobrem iu zlu (dr. Veber) 10.30 zunanji politični pregled (dr. Jug) 20.O0 Kadio orkcs'er 20.30 Saksofon solo. g. Ziiicrl 21 00 Itnžifpe pesmi v tercetu (sestre Stritar) 21.30 Ča-. portič la 21.Г111 Kadio orkester in Radlcjazz. Drutst nroorntnni i Sobota. 1Л. januarja: llelgrud: 10,1 KI Und i o orkcslt c 10,5 i Koiiccrt poljske glasbe 21.00 Mala I I na tu v. opereta (111 ploščah. — Zagreb: 20.15 Klavirski kouc. rl 20 ;5 Koncert orkestra - iJunuj: 12.00 Orkcstolskem vikariatu Kisutnu, ki ga vodijo misijonarji Mili Bili iz Londona. Apostolski vikar tega vikariata Gorgonius Brandsma, ki je bil pred kratkim na Nizozemskem posvečen za škofa, je na svojem povratku v misijone obiskal sv očeta in nain je dal zanimive podatke o svojem misijonskem okrožju. »Predvsem me naslov »škof zlatonosnih poljan« ni očaral. Tudi vemo iz izkušnje, da nikjer v Afriki taka najdišča niso bila v korist domačinov, temveč celo nasprotno, v njihovo telesno in moralno suženjstvo. K sreči je vlada v koloniji Kenia izvedla najostrejše ukrepe, da bi se pri nas v Kakamegi kaj takega ne pripetilo. V novo imenovano komisijo za varstvo domačinov je bil tudi izvoljen apostolski vikar Ze nekaj let pred najdbo zlata v Kakainengi je naš misijon v tem kraju prav lepo uspeval in zato nas je ta novost upravičeno navdala z bojaz nijo. Hvala Bogu, naših črncev življenje je ostalo razmeroma nespremenjeno. Samo nekaj kilometrov od zlatega polja leži naš misijon. kjer uspešno de- lujejo mill-hillski misijonarji in uršulinke. Na praznik Kristusa Kralja je bilo sprejetih prvih šest |)0-stulantk v novo ustanovljen red redovnic-domačink. Ce bi vsaj nekaj od zlata pripadalo našemu misijonu, bi nam prišlo izredno prav ker misijonske naloge in uspehi v Kisumu rastejo z ogromno naglico. V prvih osmih letih obstoja misijona je bilo podeljenih 50.000 krstov Od ustanovilve misijona — leta 1925 — je bilo tam samo 1500 katoličanov, sedaj jih je kljub smrtnim slučajem, precejšnjemu izseljevanju itd že 42.707. Pred 30 leti smo še lahko govorili o teh naših ljudeh, da so divjaki; od danes naprej v štirih letih pa upamo, da bodo imeli že prvega svojega duhovnika-misi-jonarja. 1 rdno zaupamo v mučence iz Ugande, ki so tu v visoki časti, in v pogostno prejemanje svetega obhajila Zadnje leto smo razdelili nad pol milijona obhajil: to daje našim vernikom svojstven značaj in jih dela za vnete apostole, številna spreobrnjenj« ne gredo toliko na naš račun, temveč so v prvi vrsti delo krepkega jedra naših najstarejših kristjanov |X)d vodstvom številne, tisoč ljudi obsegajoče čete katehistov Edino tako nam je bilo mogoče, da smo v preteklem letu krstili 5000 odraslih.« (Fides.) Hitlerizem ubt'a radii Število naročnikov nemških radiopostaj se je skrčilo letos za 54 odstotkov. Vlada je razposlala v|irašalne jx)le. da bi ugotovila vzroke tega poraznega nazadovanja. Zdaj je objavila poročilo o zbranih podatkih, iz katerega je razvidno, da se sklicuje 40 odstotkov »uskokov« na denarne težko-če: brezposelnost, zmanjšan zaslužek, previsoke davke in slično. Do 5 odstotkov nekdanjih jx>slu-šalcev se pritožuje zaradi stalnih motenj, ki so jim vzele veselje do radija. Samo 9 odstotkov odgovorov je jjogumno ugotovilo glavni vzrok: dolgočasen in manj vreden oddajni spored. Kakor znano, tvorijo pretežno večino vseh sedanjih nemških sporedov dolgi Hitlerjevi, Gobbelsovi in Gorin-govi govori Predor pod Hudsonom Pod Hudsonom bodo gradili velik predor, ki ! bo vezal obe mesti Manhattan in New Jersey. Ministrstvo javnih del je dovolilo kredit 37 milj. do-| larjev za gradbo predora, katerega stavbni stroški so preračunjeni na 40 milj. dolarjev. Zajx>slenih bo 8000 delavcev za dobo štirih let. (A) 4300 hm brez pristanka j Svetovni rekord v daljavi za hidroplane so dosegli 12. maja 1031 Mermoz, Dabrv in Uimie, ki so preleteli 3173 km. Ta rekord so te dni pobili i zopet Francozi, in sicer korvolni kapitan Bonot, | poročnik .lean Pierre. pilot Gauthier. radiotele- ! grafist Emont in mehanik Duruthv, ki so preleteli j 4300 km, to je 1000 km več. Njihov hidroplan j Croix-du-Sud se ie dvignil v nedeljo ob 13.12 in J je pristal v Sait Louis du Senegal naslednji dan opoldne in 18 minul, to je jx) 23 urah. Letalo ,ie torej letelo z brzino 185 km na uro. Iz pritlikavca veltknn? ■ Francoski letalec Massotle je preletel 1000 km v I dveh urah 47 minutah in 31 sekundah in je s tem postavil nov svetovni rekord. Letel je s hitrostjo 358.158 km »Ali ste znoreli, da se radi klobuka izpostavljate življenjski nevarnosti?« »Veste, bal sem se, da bi se prehladil, ako bi šel dalje brez klobuka.« Kuharica se je odpravila v mesto in se čedno oblekla. »Vi ste se pa res lepo opravili, Tončka,« pravi gospod. »Da. da, naučila sem se pač, kako se je treba garnirati.« Rudniških nesreč ne bo več? V trenutku, ko je vsa evropska javnost pod dojmom strašne rudniške nesreče pri Oseku na Češkoslovaškem, prinašajo ameriški listi razveseljivo vest, da sta v Pensilvaniji v Ameriki dva rudniška inžen.jerja sestavila pripravo, s pomočjo katere je mogoče obvarovati rudarje pred eksplozijo plinov. Praksa bo pokazala, koliko je ta iznajdba vredna Inženjerja trdita, da je z njeno pomočjo mogoče stalno odvajati pline in prah, ki nastajajo pri kopanju premoga. Ne samo to, v primeru, da bi se v rudniku nabralo toliko plinov, oziroma toliko nevarnega prahu, ki bi lahko eksplodiral, sproži ta naprava sireno in e tem opozori vse rudarje, da so v nevarnosti. Ta priprava ima eno pomanjkljivost, da je namreč zelo draga in da se bodo prav radi tega lastniki rudnikov upirali, da bi jo vpeljali. Seveda bi jih lahko oblasti prisilile. da to store. Truplo slovitega sleparja Stavinskega, ki se je v Chamonixu ustrelil v trenutku, ko je policija potrkala na njegova vrata, da bi ga aretirala Gotovo ne veš Ameriški biolog dr. Herbert M. Evans Irdi, da je iiiašel zdravilo, s katerim lahko podaljša človeško lelo. Pritlikavci lahko postanejo velikani. Zdravilo je poskusil pri živalih, ki so postale dvakrat večje, kakor navadne iz iste vrsta. da ima zmrznjeno mleko isto hranilno vrednost. kakor sveže: da se zvok hitreje siri skozi kamen kakor skozi zrak; da je vvashingtonski Buruau of Standards sestavil črnilo, ki vsebuje anioni,jak mesto kisline,' ki razjeda papir; da so kitajski zdravniki že pred 1000 leti; zdravili opekline s čajem in da ,ie šele moderna znanost prišla na to staro metodo, ko je ugotovila,, d., laninova kislina, ki jo vsebuje čaj. blagodejno] vpliva nn o|>ek]ine; da v nekaterih ameriških velemestih brezpo-; solni slražijo v bližini šol kot prometni jHilicaji;- da so niagarski slapovi 30.000 let slari in da bodo že čez 20.000 let zginili. Naidražii spomenik na svetu bodo letos postavili v Montrealu skladaleljti kanadske narodne himne. Calixi Luvallee. Za s|:o-minski hram. ki bo združen s spomenikom, je kanadska vlnda odobrila kredit v okroglem znesku 150 milj. Din. (A) Pogled na 18 rakev. v katere so položili trupla ponesrečenih rudarjev v rudniku pri Oseki, Drugia 129 žrte\ je ostalo v rovu. češki rudarji spremljajo svoje tovariše ua zaduji poti Gospodarstvo Trgovinski sporazum z Italijo Postopno povečanje uvoznih carin za živino lielgnul, 11. januarja 1031. Današnja Politika prinaša na uvodnem uttvtu članek pod naslovom: Kaj predstavlja novi dopolnilni sporazum z llu-ijo . V članku razpravlja pisec N. D. o historijatu U J trgovinskih pogajanj z Italijo. Navaja, kako je sedanju borba Italije za zvišanje carin pri uvozu živino samo dol njonq akcije za osamosvojitev v agrarni produkciji. Kor se s sumim povečanjem carin ni dala doseči ros uspešna zaščita i t а I. živinorejo, se jo uvedel poleg povečanih carin še se-stom kontingen.ov. ki ga doslej Italija v laki obliki ui poznala. Nato navaja lelo detajle: z novim sporazumom jo carina določena za vole na 85 italijanski lir za stol. Dnscdaj jo znašala carina po komadu ztl vole 350 lir. Tako je seduj carinjenje ]>o komadu zamenjano s carinjenjem po teži. Ometi,;onn carina 350 lir za komad bi znašala za vole naših lož 50 lir za stol in pomeni torej novu carina povišanje za 35 lir pri slotu. Kor pa bi nova carina predstavljala prevelik skok v primeri s sedanjo, jo do-kčeiio, da so novo carino uveljavijo -postopoma. V prvih 1 mesecih po uveljnvljcnjn novega dopjl-niliHjgu sporazuma bu znašala carina 70 lir zu stot, v potoni mesecu bu veljala carina SO lir in bo po potom mesecu šele uveljavljena definitivna nova -lopnja 85 lir za stot. Tako se bodo postopoma uveljavilo ludi druge carino na živalsko proizvode. Novi sporazum jo eksperiment, Cu se bodo ceno dvignile in bomo imeli kaj od lega koristi, polom bo. to zn nas dobro. V sluča ju pu, da sn no doseže tu efekt, bomo Imeli priliko oceniti, koliko nam povečano carine konvenirajo. Z drugimi besedami, čo se za prve I mesece pokaže, da carina 70 lir še vodno dopušča rentabilen izvoz, kar p i-meni izvoz, ki ne bo imel za posledico znižanja današnjih cen za živino pri nas, bomo avtomatično prešli v peli mesec s carino 80 lir. odnosno v zadnjo .dobo s carino 85 lir, dokler nam bodo lo carino Poštna hranilnica v 1.<933 Pravkar objavljeni podalki o poslovanju Poštne hranilnice za december kažejo zopet povečanje števila vlagateljev za 3.855 na 264.515 Obenem pa so se povečale tudi vloge za 27 15 milj. Din. Velik dvig vlog v decembru, ki prekaša dvi-ie vlog v prejšnjih mesecih, jc pripisovati predvsem pripisu kapilaliziranih obresti za loto 1933. O gibanju hranilnih vlog nam govore Ic-le številke jasno dovolj; 31, dec. 1930 209.6. 31. dec. 1431 334.1. 31. dec. 1932 442.7. 31. dec. 1933 564.1. V treh lelili so se vloge pri Pošlni hranilnici d v igniic za 354.5 milj. Din in presegle vsoto pol niiljarde Din. Postna hranilnica ima zlasti mnogo malih vlagateljev in je danes po številu vlagateljev prvi denarni zavod v državi. Pa ludi po višini hranilnih vlog spada med vodilne zavode, s;i| te -imel naš največji denarni zavod hranilnih vlog na knjižice Praštedione vlog leta 1930 1.658.3 nu!j. Din in je v poznejših letih nastopil prav velik padec vlog ravno pri zasebnih denarnih zavodih, dočim so privilegirani denarni zavodi Se nadalje zabeležili znatne dvige. Skupno su lani hranilne vloge pri Poštni hranilnici narasle za 12l 6 milj. (leta 1932 za 108.6 milj.). Čc vzamemo za izhodišče 1. oktober, ko se jc torej približala naša denarna kriza svojemu višku, imamo zabeležiti dvig vlog za 265.6 milj. Din, kar jc ogromna vsota, ki bi prišla drugače naravnosl v prid našemu gospodarstvu, ki lako trpi na pomanjkanju kapitalov in kredita. . Podoben razmah kol hranilne vloge ie doživel tudi pošlnočekovni promet. V decembru ie znašal promet 5.293.0 milj. Din in je bil kot običairto nekoliko manjši kot prejšnji mesec, ker podjetja drže svoje naložbe pri poštni hranilnici že zaradi likvidnih bilanc. Pač pa je v decembru zopet na-rastcl odstotek brezgotovinskega prometa in sicer od -18.59 odst. v novembru na 49 08 odst. v decembru. Tudi število poštnočekovnih računov je v decembru naraslo za 158 in doseglo s tem stanje 23384. Lela 1932 jih jc bilo konec leta 21.888, leta 1932 pa 20 400. .. 'ludi vloge na poštnočekovnih računih so dosegle ob koncu .'cceinbra 1933 rekordno višino, znašale so 1.158.25 milj. Din. Vloge se že dalj časa od avgusta dalje gibljejo nad 1 miljardo Uin. Stanje vlog je bilo zadnja lela naslednje (v milijonih Din): 31. decembra 1930 31. decembra 1931 31. deccmbra 1932 30 junija 1933 31, avgurla 30, septembra 31, oktobra 30. novembra 31. decembra 1933 Dvig vlog je v tekočem letu videli kaj slalen in se bo golovu nadaljeval v prihodnjem lelu, Vsa luja sredstva Poštne hranilnice so konec leta 1933 presegla vsolo 1.722 milj. Din in so šc pred letom dni znašala komaj 1.387 milj. Din. Zalo je pričakovati, da se bo bilančna'vsola Poštne hranilnice v lelu 1933 dvignila od 1.465 na najmanj 1.800 milijonov Din, kar pomeni, da jc Poštna hranilnica poslala po bilančni vsoti četrti največji zavod v državi (Narodna banka, Državna hipotekama ban-k in Praštediona izkazujejo šc veije bilančne vsole). Gospodarska Mata zveza Kot smo že poročali, se je začelo v lorek zborovanje Gospodarskega sveta Male zveze v Pragi, ki ga je začel sam češki zunanji minister dr. Beneš. Na plenarni seji v sredo so bile že izbrane komisije, v katerih se bo delo nadaljevalo. Komisij bo pet: prva sc bo pečala z vprašanjem donavskega prometa, druga s poštnim prometom, tretja z železniškim prometom, četrta bo razpravljala o sodelovanju emisijskih bank, dočim ho peta obravnavala trgovinskopolitična vprašanja. Poleg tega je bilo sklenjeno, da ustanovi poseben uradniški odbor, ki ho dal resolucijam in sklepom dokončno obliko. S te in se je začelo podrobno delo, ki bo trajalo dalj časa in bodo sestavljene resolucije na vpo-šlevanje vladam članic Male zveze. zagotavljalo povoljne pogoje za i/.yoz. čo so pa pokaže, da naveden carino izključujejo možnost donosnejšega izvoza, nam jo rezervirana pravica sporazum odpovedati zu mesec dni ob koncu vsako od treh določenih dob, odnosno skozi -l, 5 ali v na-daljnih mesecih vsak trenutek. (To so nam no zdi volile uspeh. Op. ur.). Končno pišo ' Politika', da jo naš. kontingent za živino določen na -15,000 glav. Ta kontingent jo višji kol jo znašal naš izvoz U)3'2 in 1933 pri svobodnem režimu (ko jo znašal izvoz 20.(MK), odn. 10.000 glav). Kontingent so bo razdelil nu ledne. S konligoniiranjom pa. niso uvedeno nobeno posebne formalnosti. Z novim sporazumom so rešena nekalera veterinarska vprašanja. Nadut jo bo nuj-brže začel poslovali stalni gospodarski odbor. Novi sporazum stopi v veljavo, ko prlstanela na izprenienibo dosedanjih carin tudi .Madjarska in Romunija. Romunija j« že dala svoj pristanek, dočim so bodo pogajanju z Madjarsko začela v kratkem in jo pričakovali, da slopi novi sporazum v veljavo že meseca februarja 1031. S tem se potrjujejo dosedanjo vesli o tem sporazumu, samo s lo razliko, da carino niso znižano, kot smo prvotno poročali po Neue Proie 1'rosso , ampak so so povišalo. Kar so lice kontingentov, jo slika ne'asna. ker 110 vemo. katere vrste živino bodo prišle v poslov za kontingente. Dokler nam niso znani detajli, tudi ne moremo primerjali kontingentov s sedanjim izvozom, šolo tedaj se bodo pokazale vse strani novega sporazuma. Za privolitev v povečanio italijanskih uvoznih carin na živino nismo dobili nobenih koncesij, razen če smemo imenovati koncesijo, ki odtehta povišanje carin za lako važen predmet kot jo živina, '.višati ie carine na uvoz lunonogn olja. Pr!Č4kovali smo, da se bodo uredilo nekoliko boliše razmere za naš izvoz losa v Italijo, kar bi lahko zahtevali za kompenzacijo. Kdei zastarc amortizirane obveznice vojne škode. Po zakonu o izplačilu vojne škode zastare za amortizacijo izžrebane obveznice loterijske 2.5%/ rente za vojno škodo po 5 letih, tako zastare letos 28. februarja obveznice ki so bile izžrebane leta 1929. Doslej je neizplačanih samo še nekaj komadov tehle serij: 137 61-1 628 739 7 80 930 1695 1805 2074 2076 2369 2414 2495 :053 3435 3577 3729 3803 4020 4119 4333 4339 4393 4500 4605. Izvoz neprodanega slarega bmella. Finančno ministrstvo je odredilo, da sc v cenovnik za zava- 978.8 799.6 944.5 890.4 1.082.6 1 019.5 1.043.7 1.148.6 1.158.3 ruvanje valute pri izvozu blaga vnese nova rubrika >-sturi hmelj iu je na ta način d.ina možnost izvoznikom, da opravičijo devize za izvoz lega hmelja. Da pa ne bi prišlo do neprilik, |e finančni minister odredil posebno komisijo, v kateri bodo tudi zastopniki carinarnice iil ki bo vedno ocenila lunelj in se bo to beležilo pri izvozu v posebne rubrike. Ker je lansko blago večinoma prodani), bo sedaj omogočeno prodati $e pred novim pridelkom tudi preostale količine hmelja iz prejšnjih let. . Bor m Dne 11. januarja 1934. Denar Neizpremenjeni so oslali tečaji Bruslja, Curiha in Trsta. Narasli so Amsterdam, Berlin, London iu Pariz, popustili pa tečaji Newyorka in Praga. Avstrijski šiling je bil na ljubljanski borzi zaključen po 9.15, na zagrebški po 9.07, na belgraj-ski pa po 9.08 in 9.06. — Gršlu boni so notirali v Zagrebu 33 -34.50, v Beltfradu pa 34 (34). , Ljubljana. Amsterdam 2301.51—2312.87, Berlin i 1359.58 -1370.?8, Bruselj 755 79-799 73, Curih 1108.35—1113.35, London 186.42—1R8 02, Newyo-k i 3630.50—3658.76, Pariz 224.32—225.44, Praga 170.01 do 170.87, Trst 300.13—302.53. Curih. Pariz 20.235, London 16.845, Newyotk 330.--, Bruselj 71.80, Milan 27.11, Madrid I2.K), Amsterdam 207.625, Berlin 172.825, Dunaj 72.80 (57.50), Stockholm 86 85, Oslo S 1.60, Kopenhagen 75.20, Praga 15.34, Varšava 58.05, Atene 2 95, Carigrad 2.495, Bukarešta 3.05. VreHnns.fni papirji Tendenca ie bila v Za-treHti nekoliko slabejSa, čvrsto je edino 1% inv. pos. Pač pa je bilo boliše razpoloženje v Belgradu, kjer so tečaji večinoma narasli. Promet ie bil znalen in je znašal' vojna škoda 1000 kom., agrarji 100 0Л0, 1% i,.., pos. 250.000, begi. obveznice 150.C00, 8% Blcr 2.000 dol. in 7', Bler 1.000 dol. Ljubljana. T,\ inv pos. 54 den . agrarji 29 den., voina škoda 295 den., begi. obv 12 den.. S % Blcr. pos. 39 den., T/o Bler. pos. 57 den., Narodna banka 1% pos Drž hip. banke 52 den., Krani. ind. 250 bi. Zagreb. Drž, papirii T/n inv. pos. 57—59 (57, 58), agrarji 29—30 (30). vojna škoda 291—293 (294, 296, 2971, 2. 290—291 (240, 291), 3. 287-289 (298, 299), 4 ,88 ?89, 6'. begi. obv. 40 50—41.50 (40.50, 41), 8% Bler. pos. '9 75—40.50 (40), 7'i Blcr. pos. 37—37.50 (37). — Delnice- Narodna banka 3800 denar, Priv. agr banka 2-10—242, lmpex 50 den., Trboveljska 140 bi. Belurad. Narodna banka 3850—3900, Priv. agr. banka 241-2-13 (243, 240 50), 1% inv. pos. 59 d'u. (58), agrarji 29.50—30.25 130, 29.50), vojna škoda 296.50—297.50 (298. 296.50), 3. 2 har.n (Mndjurskii) ('clovee (Avs r!.jn) j Viir a v a II. (Poljska) j Kiiiilirshcric (Ni-iiH-lju) , I,o I/. (Pollaka) ; MAnlppiHnr r. T. T. (Ггапс.) Sever ih-iiišu v hi (Jilmisk (D n/I:;' Si-idnJeiiPiiillil vat 1.1117. (AvstrMu) fr*nl /,l)ll ГЈЈ (.VVKtrjll) Klita (t.alvlja) San Sel>asllaii (spaiit al Inivcniliuuri; (L>iksciubuisi (licinit/. (Nemčija) Tr t (Itn.1,1:0 J.llli- IV T. T. (Kram-I n) Krank'nrt (NninBIJa) Moutc Concrl (svten) Moravska OkIiiivii («"'. S. U.) I.nniton National (An^lljn) London N'uttoiial Tu r lil (Kiiltinl Moruv. Ostra vil llilrliy (fšvrilsku) Knfilcc (('rškos'0voska) Ncnpi-tJ (IIhIIJiiI Itarci-luiiM (šp»,.ljn) Z A O K K B lt'iril'an\ (Krancljn) Itn rl (t IIIII Ju I Hi-oltlsli-N'«t (inul (AnslIJa) Uciiues (l'rniivl.inl 1|||1н1)(-Г(г (Nfiiut a) .Norih Kejtliiual (Aiistl al ltratl Iti v. tCc.škuNlovaska) Iti,vcrsiim (M ozeuisfcii) Kruhov (Го J.kii) (il-llllll (Itlllljll) M csl-ltucluniil ( АпцПЈа) (irrnohlp (1'rnin-lju) Kri-Hliiu (.Selilf Jut (iiilci ovc (SvimIsI.ii) Alžlr (AtrlUu) ItriiHClJ (llnnuka) i IIi-IkI ju i llrno (i cšk islovnškn) I, i ni iiipi'M (Kranelja) Kuiuhiirir (Ncnivljo) lt«l»lngr»rs (l- tnskn) Bari Tu rin Turi n lleltsliorir lJratislava lnnsliriii.-k Iterliuskl v ul Hnottisli-Natlon. Ivošici; llilversuni Ke v ul North Natlnual Nurlti N'.ittun it Rordeau.s Zncrcti \Vosl-ltoglonal (Icmm Drosdcn DreMlcn (lotebnri; Brcslau 1'ustc 1'arlsli-ii Milan Pozllnllj tlriisol.t,fl,-nilska (iiailcr (Av-lrl.ln) i ' llrno Strsistiniiid Burvelonu Gradec (Iritdec Lomlon Tti'Sin i. Mtihtneker Miitiliu-ker Al/.ir l.oiiiloii-ltcirlonat (Апк11>) j 1'aiuaiiJ (To jsku) I Svrnssbotira (Ki-anclja) i llcriri-n (Švedska) i \ alcnclla (Španija) Itcilln (Ni-oh-IJkI i Moskvu (Knsl n), I lliikarckl (lf. niuiiljn) I MIhih lltiillj.-i) J09 I j 22:1 123 J!4 22B 2211 SS2 222 222 23» 239 2111 :tt S4« 2i7 251 2iT 2,'i!> 2M 2(3 2So . 3711 272 I 271 j 27fi i 27 S j »t i ! ?8» 291 2!1B 29 J :Ш2 3»t .1111 307 3119 31« 319 31« .121 I Ш ] 32S ^ 331 133; 3:11 I 342 j 314 ; 353 353 1 S.-.7 i 3*1 ! ЗКј G-2 II j li'j tl'j •> (IM OJ IJ 3 15» (7 19 112 50 ostala Doslej Poslej m K w ;>ii 13". 2tt III 59 20 90 10 12 15 32 tr.1 um 19 7 50 VI 12 1 Г5 109 1110 12 59 11 inbiir'i Scodtsli-Uciffonr.l tAl Ki Ja) i 371 51) Svo t tisti lieir. l.vov (1'ntIskal 377 lli D Lvov Ij< l|i, |jf tNcuičl'ii) ;IS2 . 120 H Tonlouse loiiloiisc ({.'rane J i) Uh7 . 8 I/alpzis Mlil iinil-lti" lo mi (AllSlt.lll) 391 25 1 lllll(lir«'št Kiitov lec tt*o Јчки) 39S i* S M dlatid-Ro'^. j \ 1 pori (KIohIhiI tU 13 1 Midlaiid-Res. | Marscllle iPi-nn ija) Itlt 5 I Snttens Miliiclicn (Ne ni čl :i) 1115 100 1 Kutoviec ItcVili (K-.to 1 k«) 4111 2(1 9 Atillonu Ivi I'W (Hllslin) 116 1(19 lici lin Itlli) llliltl'llj 421 511 Moskva Miit-khnliii (.švedska) I2I> 55 P/cIsrud l'«r|z P T. T. (Francija) 1,2 7 Štor k bolni H K L G R Л U 437 :!■;, Itlni So'li'ns (švbii) 443 ' 25 Pavle t'. T. T. Novtli-Kfifioniil (Anirlljii) 141 Г>9 Celovcu Lanu nticre (VomSIJn) 4"'ti UU lidunsk Lvoii-Lii- oun (Frniictju) t li l 15 tloi'oniil'isier 1'rana ( cNkosluviiškii) 170 120 l.yon-Lii-Doou Vn za I.lsabo.iii t ortirml.) I«? _ LunKenberi; HrusctJ (Friini'.) Ilir Kija! 4S4 15 Norlli Itcsionnl F'rcii '.c (Itn 1 (,-.) 192 29 t'iiipu Sunil v .-111 (švedska) 199 III t'l'Hjill Mar oko (A viku) 199 li'5 tire 11 zc Dunaj (Avstrl n) 597 120 Krušen 1,1'ranc.) .Mndonn ILutviJa) 515 29 Iluiuii Mllhlacki vSInl,(it rt (Nem.) 523 1911 K Igli Athlone (Irska) 531 tO Mtiuelieii 1'ali'i'ino (lini Ju) 531 ,-J l.l ud nn pošt it lli roinllnslrr |Sv Cill 510 110 AuksIii. rif IloilIllipcAllI (Ml ll nr-,kn) 5511 120 Ivaisersiaulcrii \ lina (Poljski!) 511» tti V i lila It. zrn (lliillja) .liH t Krcibu k 1 U U 1. 1 A K \ 5 ti* 7 Ljubljnua luiihbriirk ( \ vsi rl.j . t 574 9-7 Oslo 1 lil, 3 in) Moskva (Itiisljn) 1197 190 K uliiitdborir , (1151 Ul) l.iilitl (Finska) 1115 III Lu\o rlionvs llt'.il m) llslo (Norveškii) Lciiliiicrad Klisi ul 118(1 1221 sn 199 Ki>l 11111I' orir (Danska) 1211 7*5 Moskva 113 II ni) V.ir nva (1'oljskn) 1 191 120 Mu .'ini 1131 • tn M..tabi (Švedska) 1351 39 \ iiv .11 vn 11112111) IVirlz-KIVOl itll'i ml M In« V (Kubljn) 14 2 1911 Ml) - k v U (1 r.ltl II, 1 Dnvcntr.v (Antl ln) 1599 -5 iniv-i iitrvll 'lui) Kiinlasvv ч!('г||л 11 M'n Ovni ) 1571 Ml Kiiulffsvvnslrr- tinti sen (IM.iiu) p,,, kjavlk (l-laniltjn 1 1Ш 11; •1 An aru TnrMJn) l«3» 7 , Ko« 110 ((.It «nt INI 1 1'iiri/. I(i)tl>" lf. 21 lil) S Moskva (Itiislje) 1711 590 L11 liti 117'JH in) ; 1'urlfUmllo (1 r.....- J«) I79li i II11 i zon 11 T 5 ml II11I/.'ll (NI o.'.rii'skii) IST5 1 7 Kovv mi 1 l'.BI.'i 111) 1 Smušha gorsba tekma v Guštanhi Sin. klub GuštanJ-Kotijo priredi U. Januarja modklubsko nlpinsko tekmo v smuku z vrha Utšljo goro s ciljem v Giištunju Proga vodi z vrha UrSlje goro, in sicer 2.5 km po ulpinskcui svetu, nato preide v 1 km dolgo gozdno (irogu, nakar dosoii odprle terenu vznožja Uršljo gore vso do cilju V Giištunju (12 km). K(;r bo dno 13. in II. januarja oskrbovan turistovski doni SPD na Uršlji gori, so priporoča izlol tudi netokniovnlcom. D110 1 I. januarju ho ob 8 zjutraj start. Tekmovalci so bodo spuščali vsaki dvo minuti. Mod progo Im pri smučarski koči (ištanglovi koči) okrepčevalnica in sanitetna postaja. Zdravnik pu bo na cilju v (iu-Stanju Po končani tekmi se vrši razdelitev častnih nagrad v gostilni g. Cvitaničn v Guštanjii. Vabimo tovariše smučarje, da se i., tekme v obilnem šlo-vilu udeleže. Na svidenje I Ljubljanska /im-ko -portnu podivciu ima drevi ob 20 v dantski sobi kavarne Kmoiia sojo upravnega odbora. Delegatu Suiuškegu klubu Logalec iu SK Tržič nuj se po ninžnosli te sejo tudi mlelož tu. Dalje gg. Kiijfož, Predulič, Iskra, Turnšek, Kuhar, đmuc, Marinko, dolonič, Vtičnik sigurno. Nailaljovalui suiliški tečaj. SPD priredi nadaljevalni smuški tečaj v bližnji kolini Ljubljane od 15. do 20. .januarju, vsakokrat oli 15. Udeleženci morajo obvladali |>lug iti ptužni zavoj. Prijavo sjirojoma pisarna SPD v svojih pioslorib v palači Grafiko . (Mnsurvkovu cesta). Mariborski smučarski klali. Odhod tekmovalcev k nedeljskim lokinani na Posek, Uršljo goro iu Provuljo. kakor ludi Marksov tečaj jutri v soboto. Tekmovalno prijavnico pri g. Purkeljcu. liockcj. V nedeljo ob -I popoldne v Mariboru pri Treh ribnikih hokev-lokma na drsališču med graškim klubom Kaslnor & Ooliler in ljubljansko Ilirijo. Tečaj ua ( iuiatu nad 1'alo traja še nepretr-gouiu. Snežne razmero zelo ugodne. Tečaj prirejo SSK Maraton pod strokovnim vodstvom. Tečajniki imajo v penzionu Konuun izborilo oskrbo po tiu.i-nižjih conah. SK Jugoslavija v Celju ima redili letni občni zbor dno 30. I m. ob 8 zvečer v klubovi sobi v Domu, Samostanska ulica. Pozivajo so vsi člani iti članice, da poravnajo vse obveznosti, vrnejo opremo, kolikor jo šo niso. ter plačajo vso lansko članarino. kor drugače iiintajo 1111 občnem tboru glasovalno pravice. Obenem sporočamo, da ne bo poslanka v pelek. dno 12. I ni., ampak dno 19. t. ttt. ob 8 zvečer v Domu, klubovn soba. S11111 ški odsek SPI) Trbovlje prtrodi 1-1. januarja 193-1 modklubsko slalom tekmo na M'zlici. ! ,Slarl nu Mrzlici pri planinskem domu ob 10 dopoldne, zalo jc potrebno, da prispejo tekmovalci žo v soboto. Premičnina za tekmovalce jo v zakurjeni sobi na skupnem težišču brezplačna. Pravico udeležim imajo vsi tekmovalci verificirani v J/.SZ. Prijavnimi znaša 10 Din Prvi trije tekmovalci prejmejo Iepu darila, in sicer I. poseben znak dr. Baum-gurtna, II. srebrno, lil bronasto plaketo, darilo SPD. Opozarjamo, da posebnih vabil klubom ne bomo dostavljali. Prijave in vsa pojasnili so na 1 razpolago pri tajniku Sip Gustav, Trbovlje. j tVemPrtsfio poročilo JZSZ in S № 1 a) telrfoničiio po stanju dne II. januarja ah 7 /j. Kranjska gora, Italcre-i'iaiiica: —lil", liuromc-' tor stoji, jusiio, mirno, sneg srenj, snega l'2'i cm, • Vršič iu Tamar IlOOcm pršiča, — Risbica IJiih. je-zero: —8", jasno, sneg srenj, siioga 85 cm, smuka i ugodna. — Bled jezeru: —7", oblačno, 10cm snegu, i — Murihnrsku koča. Poliursl i dnin: —5", jasno, ! mirno, bi o/ oblakov, lOcm novega suhega snegu na podlagi 25 cm, smuka idoalnu — l{u>ku koča: ! —5", jasno, mirno, 10cm suhega snosra nu podlagi ! JOrni, smuka ugodna. Klopni vrli: -5", jasno, mirno, 15 cm novega suhega suo|.u na podlaui oOam. smuka dobra. — Pesek: —ti", jasno, mirno, 15 rtu novega suhega snoga na podlagi H5 cm, smuku Idealna, uporabna skakalnica. — Seniorjcv 1I0111: —7", jasno. 10 cm novega sultoga snegit na jiodlagi -10cm. smuka Idealna. — ciiu.at nad 1'aln: —4", jasno, mirno, 5cm novega stilioga snega na podlagi 30 cm, smuka ugodna. — Sv. Lovrenc na Pahorju: —I", jasno, mirno, 5 cm novega suhega snegu na podlagi 40cm. smuka ugodna, skakalnica uporabna. — Ribnica ua Pohorju: —)", jasno, milno, 5 cm novega .suhega snegu nu pudingi 10 cm, smuka ugodna. — Rimski vrelec: --5", zelo oblačno, mirno, 5 cm novega suhega snegu nu podlagi 25 cm, I smuka idealna. li) pismeno po stanju dne KI. januarju ob 7 zjutraj Mrzlica nad Trbovljami: —7", megleno, mirno. 2 oin novega pršiča uu podlagi 70 cm, smuka prav dobra, skakalnica uporabna, izgledi dobri, smuka v planinah dobra. — Smučarski dam SK Ilirije: -12", Jasno, solnce, mirno, 200 cm snoga, sne;* srež, smuka idealna, izgledi za smuko v planinah dobri. — Smučarski doni nn Pokljuki: — 81', krasno vreme, mirno, 140cm snoga, 15cm pršiča na podlagi, smuku idealna, izgledi najboljši, smuku v planinah idealna. — Smuč,-irski dum Diivjc-Mojslruna: ____I", jasno, mirno, snoga dovolj, ponekod srenj, sicer pršič, smuka prav dobra, uu skakalnici pridno trenirajo, smuka v planinah idealna. Sijaju i uspehi мп ličarjev \ začetku sezono, švicarski sniiiearji so že nu sijajni višini, kur .-I) (loka /a I i (iti Iflključk II pretek legli Idil. V Potit recini jc skoči I i/ven konkurenti; Hudimi 73 111 ter jc poslovil nov rekord 11.1 tej skiik.il-nici. \ tekmovanju pu jo /magnl Kaufm.itin s -koki 60.3. (>"S in f.o ni. \ Aiidcrinuitit jc slurlul tuli Norvežan Birgrr Umni. ki jc /1uuv.1l , skoki 47. 57 in (Ai m. V < irimli lvu.liln p 1 jc zmagal КаиГшнип /. nujiliiljšim . \iiici ik.iuci so lic-koliko razočarali. - Oba kunuil-ka igralca lluli|iii*l in (■ roti ud I hn-tu konce februarja cvl-i/ Pr.igo, ker poteče tedaj doba. ki jiinu jo bilu dovoljena od kniladskc /vezo. Prvenstvo poklicnih lonis Igralcev v /dni-žctlih avuli atiKM'i-kih f-i jc izvojcval v l'lla-dclfi ji sini i mojster llig liill I ihlcn. ki jc jega iiartncrjii v iiiiuiu, \ iatciiiu lili Ini lircuutgu s 0:4, 6:1 in 6:2. . *v o- MALI OGLASI V malih oglasih velja t« ^гетоц "iiIih drva Pogačnik, Bohoričeva лНе« K DRVA N PREMOG pri Iv.Schumi Dol en iska cesta Telefon it. 2951 V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nadvse ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, stric, tast in svak, gospod IVAN POLANC upokojeni rudar danes ob 1. uri popoldne nenadoma, spravljen z Bogom, umrl. Pogreb blagega pokojnika bo v soboto, dne 13. januarja 1.1. ob 4 popoldne iz mrtvaške veže Zavetišča sv. Jožefa na Vidov-danski cesti na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Trbovlje, Maslovare, dne 11. ianuarja 1934. ŽALUJOČI OSTALI. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo pre-žalostno vest, da nam je Vsemogočni vzel za vedno našo drago mamico, staro mamo, taščo, sestro, svakinjo in teto, gospo Strmšek Mariio vdovo, posestnico in gostilničarko v Mozirju po dolgi, mučni bolezni, prevideno s tolažili svete vere. Pogreb nepozabne nam pokojnice bo v petek 12. januarja 1934 ob 9 dopoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče. Mozirje, dne 10. januarja 1934. Žalujoči ostali. Aleksandra Rahmanova: Dijaštvo, ljubezen, 76 Ceha in smrt V Sibiriji me zelo preseneča vedenje prebivalstva. V Tjumenu smo šli na trg, da bi dobili v zameno živil. Obrnili sino se do neke trgovke, ki smo ji ponudili prstan v zameno za zmetek. Vpraša nas: »Vi ste beženci?« »Dal« »No, potem vam ne prodam ničesar! Pa bi 0. tali doma! Rdeči so desetkrat boljši od Belih! Hudič vas je nam obesil na vrat!« Začela nas je obsipati s čisto prostaškimi psovkami, kakršne se nahajajo edino v besedni zbirki sibirske sejmarke. Z nami je bila tajna svetnica; trgovkine psovke so jo naravnost porazile, in to tem bolj, ker sc je zbrala okrog nas velika množica, ki je pritrjevala Sibirkitiji. Tajna svetnica se je povzpela na kmečki voz in začela kričati: »Vi ne marate Belih, ampak Rdeče? Dobro, izvrstno! Le pričakujte svojih osvoboditeljev! 2e prihajajo, prav, prav kmalu bodo tu! Zaprli vam bodo cerkve, postrelili vam može, mučili sinove in vam vzeli vse, kar imate! Ne boš več dolgo kup-čevala s svojim zmelkom, golobičica moja, jirivo-ščili si g« bodo komisarji! Ko boste berači, se spomnite bežencev, ki so prišli ob vse in stradajo, vi jim pa niti za zlato nočete dati zmetka in sladkorja!« Komaj je končala, je začela krčevito jokati in le s težavo smo jo spravili odtod. Moj Bog, kako neumni so ljudjel Vse morajo najprej na lastni koži občutili, preden morejo razumeti; liki psi so, ki morajo najprej čutiti oič, preden dountejo njegovo bislvo. Sicer je pa čudno, dn se v Tjumenu, kakor se vidi, prav tisti ljudje najbolj ogrevajo za Rdeče, ki imajo za nje boljševikl pripravljena najslnbšei presenečenja, namreč (rijov- 01, srednji uradniki, izobraženci in podobni. 26. junija 1919. Tjumen, ki nas je že včeraj tako prijazno sprejel, nas je nocoj še prav posebno počastil. Naš vlak so zapeljali na oddaljen tir. Nenadno je tolpa po-tepuhov obsula naše vozove in kričala: »Tu notri so buržuji! Beženci! Pogazite jih! Greva jim iztrgajte! Pobesite jih! Postrelite! Po-strelitek Kamni so začeli ,rčati na voz, okence je bilo takoj razbito in malopridneži so skušali vdreti vrata. Z vsemi silami smo se obesili na prečnike, da jim ni takoj uspelo vrata odpahniti Seveda se ne bi mogli dolgo upirati in smo 'lili prepričani, da nam bije zadnja ura Že so vrata popuščala, ko zaslišimo strele iz revolverje: krepka jx>velja v tujem jeziku se začujejo in v malo trenotkih je bilo vse liho. Neki inozemci, morda Čehi ali Američani. so pregnali tolpo. 27. junija 1919. Mati ima še vedno vročino; zelo se bojimo, da je pegasti legar. S široko odprt i in i očmi in žaret čim obrazom leži in kriči: »Hosj)odi! O, dn bi mogla >uni(. pet minut ležati v svoji postelji! Ali pač |iazi Maša na naše stvari? Kdo 1н> zdaj s|ial v moji postelji!?« Začne jokati. Vsi molčimo. Oče reče imčnsi: Kaj je dom? Doni je tam, .ijer smo; glavno je življenje!« Vse molči: kako dolgo bo Se ludi zadnje naše? 28. junija 1919. Zopet se vozimo Z divjo naglico drevimo. Xaš strojnik nima druge izbire, ne sine počasneje voziti; nekaj metrov za nami dirja drug vlak, zakaj Rdeči so nam baje tik za petami. Se hujši od teh, ki gredo za nami, so pa Rdeči, ki nas od leve in desne ogrožajo s smrtjo, partizani. Vsak trenotek pričajo razbiti in sežgani vozovi, ki leže oh železniškem nasi|iu, o žalostnem delu njihovih krvavih rok. Vlak drevi vedno hitreje, hitreje .. Zamežim I; s! mislim, zdaj, zda) zleti čez visoki nasip... 20 15 IO , OzeblinQi Ce Vam začno noge ali roke otekati in če občutite, da Vas pečejo ali srbijo, potem zmešajte v vroči vodi toliko Saltrat Rodella, kolikor je potrebno, da bo sproščeni kisik dal vodi videz neposnetega mleka. Ce pomočite tedaj noge ali roke v to mlečno kopel, prodre sproščeni kisik v znojnice. umiri in zdravi kožo in podkožno tkivo. Bolečine in srbečica izginejo, še predno poteče ena minuta Glejte na uro in občutili boste največjo ugodnost. Kurja očesa tudi izginejo in se lahko po par kopelih odstranijo s korenino vred Cestokrat se lahko po nekaj kopelih nosijo za celo številko manjši čevlji. Salti at Rodell se prodaja v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah. io Uprava »Slovenca« Maribor Koroška cesta 1 Podružnica: Aleksandrova 6 Sprejemajo se oglasi in naročniki lista, izvršujejo vsi U|iravn. posli in dajejo pojasnila ki spadajo v delokrog uprav-ništva lista. FOTOAPARATI svetovnih tvrdk Zeiss-lkon // Roden-stock // Voigtlander U Welta II Certo i. t. d. i. t. d. II ima vedno v zalogi FOTOTRGOVINA JUGOSLOVANSKE KNJIGARNE v Ljubljani i/ Miklošičeva cesta 5 Kako sem sc v 60. leto rešila dob ...IN KAKO SE MI JE POSREČILO, DA IZGLEDAM M LET MLAJŠA. •Dosegla sem starost bO let, torci starost, ko žena največkrat ne stremi več za tem, da bi bila privlačna Vendar sem u gol« radovednosti hotela preizkusiti na svojem razoranem in ostarelem obrazu delovanj* kreme Tokalon. hraniva га kožo. Premislite moie presenečenje, ko so mi že po enomesečnem upoiabljaniu kreme začeli govoriti: •Vi se pomlajuietel« Te opazke so me opogumile. da sem vztraiala m po petih mesecih se ie izvršilo čudo. da mi zdaj vsakdo, ki me vidi, pravi, da izgledam kot žena z največ 40—45 leti. Moja polt je svetla in nežna, prijetno rožna a gube so se vse izgubile. komai ie najti sled га njimi. To ie čudovito! Ko b< torej hotele vse žene uporabljati kremo Tokalon. hranivo га kožo, ne bi bilo več stark « Pripomba: Dama. ki nam ie poslala to pismo, nas je prosila naj njenega imena ne objavimo. Vsakdo pa lahko vidi men lastni rokopis. Mi tamčimo z vsoto 200.000 din., da vsebuje krema Tokalon. hranivo '.a kožo, nenavadne hranilne sestavine, ki se najskrbneie in naipazljiveje pripravljajo m ki so po zatrdilu najboljših specialistov neobhodno potrebne koži. da ahram svojo sve-žost in čvrstost in da ostane svetla in brez najmaniše gubice. Uporabljajte kremo Tokalon hranivo za kožo, rožne barve vsak večer preden greste spat, kremo Tokalon bele barve pa ciutrai in £ez dan. Čudili se boste. kako se vam koža popravita in kake se izboljšanje kaže že po eni sami noči. Za dober uspeh jamčimo. če o-stajah se 11:1111 pa le redko posreči, dn ujamemo malo vode. tako hitro jo zopet zapustimo. Strašno nas muči žeja. zakaj nimamo posode, da bi se mo-I gli vsaj malo založiti z vodo. Mati je še vedno bolna, oče se boji, da se ji tifus |>onovi. Vsnk sunek koles ji povzroči strašne muke. Tefa nima drugega opravila, ko da s špiritom otira mesta, kjer jo je ugriznila uš. Mali ima pegasti legar' Oče sedi poleg nje in ji ialostno strmi v shujšani obraz Zdaj se ne zaveda ... Vsa vožnja se mi dozdeva kot erozne sanje, mrtrn ... — ne njore biti resnica ... Voz se zaziblje, mati zastoka; ostali so se \i strahu pred pegastim legarjem stisnili v kote, sestre žde, glave so si skrile v plašče in tiho jočejo. Vlak hrumi dalje brez prestanka. Vroče je, neznosno vroče, nič vode... Ne moreni več zdržati! 1. julija 1919. V našem vlaku jih vsak dan nekaj umrje. Mrliče odlagajo na postajah. Če dolgo traja, da se vlak ustavi, se trupla v strašni vročini začno razkrajati in sirili slrasen smrad po vozu; in zraven njih leže živil Na postajah nas pa vedno pričakuje praznično nališpana množica, ki prihaja nalašč zato na kolodvore, da si ogleduje oddelke bežencev Ti ljudje, ki še ne poznajo Rdečih, nas radovedno ogledujejo, deloma prezirajo, deloma občudujejo, in nas vprašujejo, čemu bežimo; večina ima naš beg za neumnost ali kaprico. Mati ima še vedno visoko temperaturo. 2. julija 1919. Materi se v vročini neprestano blede o Rdečih. Včasih plane pokonci, hoče pobegniti, kriči o Gor-bunovu, Grizeldi. o Čeki ... Z mučno pozornostjo zasledujemo njene privide — pomoči ji nc moremo ... Danes smo se slučajno seSli z vseučiliškim oddelkom. Kdo bi pričakoval v razcapanih, umazanih, neobritih možeh vseučihiške profesorje I GeorgtJ Aleksandrovič je sedel na stopici in bral knjigo, jioleg njega je ležiil zvezek, ki je vanj od čas« de časa delal opazke. Nisem se mogla zdržati smeha; ostal si je zvest! .lekaterino Pavlovno sem komaj spoznala, takt shujšana in slabdtna je bila. Kaka muka za nosečo žensko! Elegantni profesor, k je bil kot lord. je čepel na tleh in v majhni skodelici izpiral umazane cunje; njegova žena je bila bolna. Profesor za jezikoslovje je hodil z malim detetom sem ter tja in i»a je skušal pomiriti s pesmijo o kozlu. Tudi njegove žena je bila bolna. 'ia »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel ćeć. Izdaiatelj. Ivan Kamnec Urednik Lojze Oolubii.