Misli"' £& ČVS/ t "1 , « V-:- •: :'ZWi '<■ Xs-».;: •> • \ , V plačana v gotovini ^ or- i» i gruppo Cena oo lir TRST, nedelja 6. novembra 1960 Leto XVI - Št. 266 (4729) Glasilo KPI «Unita» poziva vse delavce, demokrate in protifasiste, na/ glasujejo «proti celotni KD, proti njenemu političnemu monopolu, proti režimu nasilja, korupcije, diskriminacije, socialne krivičnosti in mračnjaštva* (Od našega dopisnika) RIM, 5. — Jutri bo volilo nekaj manj kot 33 milijonov državljanov, da bi obnovili deželni svet na Tren-tinskem-Gornjem Poadižju, pokrajinske svete 78 provinc in občinske svete v 8900 občinah. Občinske volitve bi se bile morale vršiti v 6919 občinah, toda v 12 občinah niso predložili nobene kandidatne liste ali pa so bile zavrnjene, medtem ko so v sedmih občinah na področju Polesine volitve preložili zaradi nedavnih poplav. Na Trentinskem-Gomjem Poadižju bodo volili samo v nedeljo, v vseh drugih krajih pa bodo volitve trajale do 14. ure v ponedeljek. Na Trentinskem-Gor-njem Poadižju bodo izvolili pokrajinski svet trentinske pokrajine (26 svetovalcev) in pokrajinski svet bocen-ske pokrajine (22 svetovalcev), ki skupno sestavljata deželni svet avtonomne dežele. Na Trentinskem je bil dosedanji razpored naslednji: KD 18 svetovalcev, PSDI 2, PSI 2, KPI, PLI, MSI in Trentinsko-tirol-ska ljudska stranka (podaljšek južnotirolske SVP) pa po enega svetovalca; preteklo pomlad sta svetovalca PSDI presedlala k socialistom, tako da je PSI imel 4 svetovalce, PSDI pa nobenega. Videli bomo ali jih bo PSI obdržal ali pa ju bo moral vrniti socialdemokratom. Za pokrajinske volitve je bilo predloženih 12.124 kan- didatur za 2.328 pokrajinskih svetovalcev: za vsak sedež se torej potegujejo 4,34 kandidatov. Volivcev za pokrajinske volitve je 29.185.890 (13.896.069 moških in 15 milijonov 199.821 žensk). Sedeže bodo razdelili po novem zakonu, ki uveljavlja proporcionalni sistem s korekturo kvocienta (+2). S svo jim volilnim znakom kand dirajo KD, PSI in MSI v vseh 78 pokrajinah; PSDI v 77 pokrajinah, KPI v 76 pokrajinah. Upravne volitve v obli- nah, ki imajo nad deset tisoč prebivalcev, se vrše po d’Hondtovem proporcionalnem sistemu, v ostalih občinah pa po večinskem sistemu. Občine, ki imajo nad pol milijona prebivalcev, izvolijo 80 občinskih svetovalcev; od 250.000 do 500.000 prebivalcev, 60 svetovalcev; od 100.000 do 250.000 prebivalcev, 50 svetovalcev; od 30.000 do 100.000 prebivalcev, 40 svetovalcev (pa tudi če imajo manj kot 30.000, da so le glavno mesto pokrajine); od 10.000 do 30.000 prebivalcev, 30 svetovalcev, 20 svetovalcev pa občine, ki imajo nad 3000 prebivalcev. V manjših centrih se stranke ne predstavljajo volivcem s svojim znakom, na njihovih kandidatnih listah pa kandidirajo pripadniki različnih strank; zato je težko, včasih pa povsem nemogoče ugotoviti, koliko glasov je dobila vsaka posamezna stranka. Take liste so vedno bolj pogost pojav, čim manjša je občina, v kateri se vrše volitve. Skupno je bilo predloženih 18.824 kandidatnih list, z 286.235 kandidati. KD je predložila s svojim znakom 5730 list, KPtt 1011, PSI 928, MSI 648, PLI 362, PDI 192 in PRI 121. S krajevnimi volilnimi znaki je bilo predloženih 9016 list. Oglejmo si še volilne rezultate glavnih strank na pokrajinskih volitvah leta 1951-52 in leta 1956 (številke med oklepajem se nanašajo na pokrajinake volitve iz leta 1956); PSI in KPI 7.834.006 (8.405.604); KD 7 milijonov 975.388 (9.301.633); PSDI 1.697.777 (1.783.481); MSI 1.402.202 (skupno z monarhisti 1.470.002); PLI 871 tisoč 135 (1.010.763); PRI 559.513 (275.155). Na volitvah za senat leta 1958 pa so glavne stranke dobile naslednje število glasov; KPI 5.700.959; PSI 3 milijone 687.612 (skupno 9 milijonov 388.571); KP 10 milijonov 780.864; PSDI milijon 136.796; MSI 1.122.036; PLI 1.024.146; PRI (in radikali) 367.412; Laurovi in Covellijevi monarhisti skupno 1.350.175. Današnja številka glasila KPI «Unitž» objavlja poziv volivcem, v katerem poudarja, da je KD v predvolilni kampanji dokazala, da nima najmanjšega namena spremeniti dosedanje politike in da je v sto in sto velikih in majhnih občinah sklenila posredna in neposredna zavezništva s »fašistično, monarhistično in delodajalsko desnico«, in vabi »vse delavce, demokrate in proti-fašiste, da brez pridržkov glasujejo proti celotni Krščanski demokraciji, njenemu političnemu monopolu, proti njenemu režimu nasilja, korupcije, diskriminacije, socialne krivičnosti in mračnjaštva«. Socialistično glasilo #A-vanti« pa prinaša Nennijev uvodnik, v katerem tajnik PSI poudarja, da se je socialistična stranka ognila vsakršni obliki kvalunkviz-ma, pesimizma in maloduš- nosti ter nakazala delavcem in deželi perspektivo, »morda edino perspektivo, ki je veljavna v sedanjem položaju«. Nenni zaključuje, da bodo volilne žare povedale, v kolikšni meri se bo povečala politična teža socialistične stranke in s tem njena odgovornost. «S povečano močjo socialistične stranke, se bo povečala tudi njena avtonomija, ki ni le vprašanje zavesti, ampak tudi vprašanje moči,« je podčrtal Nenni. Saragat objavlja v svojem glasilu »Giustizia« bilanco predvolilne kampanje italijanskih socialdemokratov in pripominja, da se je ta kampanja gibala v dveh smereh; proti reakcionarnim in komunističnim silam, ker prve izvajajo pritisk na KD, druge pa na socialistično stranko. Saragat se zelo huduje na Nennija in socialistično stranko, češ da od-jemlje socialdemokratske vo- (Nadaljevanje na 8. strani) ja koga in zakaj Danes bo skoro 33 milijonov volivcev in volivk odločilo o nadaljnji usodi Fanfanijeve vlade Ji anes in jutri bomo za || Pokrajinski svet tr-* *ske Pokrajine gla-* 23 kant^ate Neod-I) k.^'ahstične zveze, J^ke svete v obči-L„n VJ:n — Nabrežina, k fk’. dolina in Milje •ili V Ddidate napred-tako, kot smo to ■Ul, '»eno m jasno obraz-*e» jBa tretJ‘ strani na- ! dnevnika. Nh lvsem opozarjamo v°livke • f. (,i Sl, v nabrežinski za kan- iij, ®Venci in vsi napred- C jani iiU fasovali ttte# skupne ^Občinske J* tukajšnja itdfii demokracij a t«L l*rav vse. da bi H,.a^u s fašisti, mo-klika *■’ ralci in repu-»jib „ *’ ki jih je v zad* lijaj.j^0v°jnih letih z mi-1,11 ljudskega de-v to slovensko ob- naselij '"acula» da bi ji ■ enila nifn naroclni icaj ' nJen »Jv Prevzela občinsko 'ki i? v svoje roke. Od- narnreč hotel vla- Ko J bi •' initk,ji,b °sroni- ftfcki 'k' večini itali-s ba r'kalni župan n Prav tak ob-ki bi}-° r> Slovenci pa k' D°tisnjdii v kot '1^ * "*'b v občinskem Predstavljali samo *i’ ki t ?Venfiki svetoval-ki db besede ne b; ' Priti, kaj šele, JVtti Sme'' govoriti v h ^'f^rinskem jezi-1 tiaj politike. iVo|ivke V lfh °bči" ‘jo. d m v°l|vri Po- a se bo demo- kristjanski poskus uveljavljanja izjalovil. Poskrbijo naj torej, da se v vseh podeželskih obči-nah ohrani njihov slovenski narodni značaj. Zato pa ne zadostuje, da vsak zaveden volivev sam gla-je za omenjene napred-liste, temveč da prepriča sleherno našo slovensko ženico, da tudi Za kandidate Neodvisne socialistične zveze ona odda pravilno svoj glas. Zakaj je nujno potrebno, da Slovenci oddajo svoje glasove kandidatom Neodvisne socialistične zveze na volitvah za pokrajinski svet? Odgovor je zelo enostaven: Zato, ker je NSZ in ker so njeni kandidati v vseh povojnih letih dokazali, da so resnično dosledni borci za naše narodne in socialne pravice, da so v tej svoji borbi dosegli največ uspehov kljub znanim razmeram, ki niso bile nikoli ugodne, včasih pa celo take. da je v tej pravični borbi lahko vzdržal zares samo prekaljen borec za uveljavljanje pravičnih in pravilnih načel. Kar pa je najbolj važno, je to, da so jim v tej njihovi borbi dogodki zadnjih let, tudi v svetovnem me-rilu, dali prav. To je prvo in glavno. Drugi vzrok, da Slovenci glasujejo za NSZ, pa je važnost pokrajinske uprave, katere pristojnost se bo v kratkem še bolj razširila. Zato moramo Slovenci imeti v novem pokrajinskem svetu take svoje predstavnike, ki bodo,, vztrajno in dosledno zagovarjali naše pravice na podlagi republiške u-stave in posebnega statuta londonskega memoranduma. Kandidati NSZ pa že s svojim dosedanjim javnim delovanjem lahko jamčijo, da bodo te pravice trdovratno in vztrajno branili. Poleg tega bo pokrajinski svet razpravljal in odločal v še večji meri kot doslej o življenjsko važnih vprašanjih zdravstva, kmetijstva, prometa, socialnega skrbstva in po-moči zlasti podeželskim občinam ter o važnih vprašanjih našega šolstva. Kandidati NSZ vsa ta vprašanja zelo dobro poznajo in bodo zaradi tega lahko zanesljivo uspešno prispevali k reševanju teh vprašanj v največjo korist našega človeka. Končno bo izvolitev kandidatov NSZ utrdila ostale napredne sile v pokrajinskem svetu, v katerem bo zaradi novega proporcionalnega votivnega zakona v mnogo manjši meri gospodarila krščanska demokracija s svojimi zavezniki, ki niso bili Slovencem nikoli naklonjeni. VstiI? oddajte SVOJE GLASOVE 3JICNe ZVEZE! UHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuMuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiufuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiti,!,!!,!!!! Po mesecu trajajoči, ostro politično pobarvani predvolilni kampanji za upravne volitve «Hočemo razorožitev! » «Mi tudi, mi tudi!« Aktualni portreti KOCA POPOVIČ Jugosktv. zunanji minister, bo na povabilo vlade Zvezne republike Avstrije 24. t. m. odpotoval na 3-dnevni uradni obisk na Dunaj, s čimer bo vrnil uradni obisk dr. Kretskega v Jugoslaviji. Datum Popovičevega obiska v Risu m le ni uradno določen. sft' ’ * ■L -■ | % % WILLARD F. LIBBY ameriški profesor na u-niverzi v Los Angelesu, letošnji nagrajenec z Nobelovo nagrado za kemijo. Libbv je star S8 let. Od leta 19S9 je član ameriške komisije za atomsko energijo. Med drugim Je po večletnih študijih izoliral e-lement »ogljik 14», ki o-mogoča točno ugotavljanje starosti arheoloških in geoloških najdb. DONALD A. GLASER profesor na univerzi v Kaliforniji, Je dobil letos Nobelovo nagrado za liziko. Star je šele 34 let. Visoko priznanje Je dobil predvsem za realizacijo instrumenta (leta 1952), ki omogoča proučevanje narave Je-dra atoma in sil, ki delujejo nanj. Ta instrument imajo na univerzi Berkeley. OTOYA YAMAGUCHI 17-letnj japonski študent, ki je 12. t. m. do smrti zabodel voditelja japonskih socialistov med nekim njegovim Javnim govorom, se je 1. nov. obesil v celici poboljše-valnice za mladoletne v Tokiu, kjer je bil zaprt v pričakovanju procesa. Obesil se je z vrvjo, ki }c je naredil iz posteljne rjuhe. Kit. P1LI1HE LAGAILLARDE eden izmed glavnih voditeljev alžirskih upornikov, je tudi eden izmed glavnih obtožencev, na procesu mo barikadah*, ki s« je te dni začel v Parizu. Kaže, da se bo proces zelo zavlekel, ker bo obramba skušala zadevo zavlačevati. Glavnega obtoženca Josepha Ortiza ni na procesu, ker se še vedno skriva. SEDEM DNI V SVETU Sedmo leto vojne v Alžiriji V začetku tega meseca je vojna v Alžiriji stopila v svoje sedmo leto. Ob tej priložnosti so organizirali po svetu Številne solidarnostne man i-festacije z Alžirci. Predsednik alžirske vlade Ferhat Abas pa je govoril po radiu v Tunisu in njegov govor so oddajali tudi po maroikem radiu. V glavnem je ponovil, da z de Gaullom se ni mogoče več pogajati, ker se je pokazalo, da ni resno mislil, ko je govoril o samoodločbi. Zato mora alžirsko ljudstvo nadaljevati svojo borbo, dokler si ne pribori neodvisnosti. Pripomnil je, da se neodvisnost nikomur ne ponuja, temveč si jo je treba priborili. Po šestih letih vojne je Alžirija dosegla po vsem svetu velik diplomatski in politični uspeh in je deležna vsestranske moralne in materialne podpore. Odločno so se zavzeli za začetek pogajanj tudi predstavniki štirih glavnih veroizpovedi v Franciji, potem ko je kardinal Feltin obsodil krutosti v Alžiriji. Pobudo je dal predsednik protestantske federacije v Franciji dr. Boegner. Ta je predlagal, naj bi predstavniki katoliške cerkve, protestanske cerkve, židovske in muslimanske cerkve skupno posredovali pri de Gauilu in pri alžirski vladi, da obnovijo pogajanja za sklenite« premirja. Jasno je, da pri tem ni njih glavna skrb prenehanje zatiranja alžirskega ljudstva, temveč jasno govorijo, da je treba «preprečitj, da bi se v Alžiriji uveljavil med-narodni komunizemn. iVa drugi strani pa francoski ultrasi in fašisti ne mirujejo. Zloglasni general Sala n je pretekli teden odpotoval v Španijo, kjer so še nekateri drugi fašisti, ki so sodelovali pri znanem uporu v Alžiru. V Barceloni je Halan izjavil, da bo spet šel na ulico proti vladi, «če bi se pokazalo, da Alžirija ne bo ostala francoska». V petek zvečer je de Gaul-le govoril po radiu tn televiziji m izjavil, da se je odločil do kraja izvesti svojo politiko o «alžirski Alžiriji*. Dolgo in podrobno je obrazloževal to svojo politiko. V bistvu pa je ponovil, kar se je že vedelo: ponovil je načelo o samoodločbi ob navzočnosti mednarodnih «o-pazovalcev*. Ponovil je tudi poziv alžirskim borcem, naj položijo orožje, in je alžirski vladi zanikal pravico, da bi predstavljala alžirsko ljudstvo. Prav tako je ponovil, da se francoska vojska ne bo umaknila pred referendumom. Zagrozil je tudi, da bo razdelil Alžirijo, te bi kljub vsemu bil izid referenduma za Francijo neugoden. Opozicijo je opozoril, da bo razpustil skupščino in ra-pisal nove volitve, če bi bita vladi izglasovana nezaupnica. Ce bo naletel na ovire pri izvajanju svoje politike, pa se bo obrnil z referendumom na prebivalstvo. Mnogo se je v zadnjem času govorilo o motnosti, da v Alžirijo pridejo kitajski prostovoljci. Toda predsednik vlade Ferhat Abas je v petek izjavil, da Alžirci ne potrebujejo orOžje. Ce bi skega prostovoljca, temveč potrebujejo, orožje. Ce bi imeli enako vojaško opremo kakor Francozi skupno z nji- hovimi tanki in letali, bi bili že zdavnaj zmagah. Poudaril je, da se Alžirci borijo proti vojski, ki so jo povečini opremile ZDA in NATO. Devet desetin orožja in opreme in tudi uniforme, ki so jih Alžirci zaplenili sovražniku, so ameriškega izvora. »Bombe, je dodal Ferhat A-bas, ki jih Francozi uporabljajo za ubijanje naših žena in naših otrok, so ameriškega izvora. Zato ni nobenega vzroka, da bi se obotavljali, če se nam ponuja orožje z drugih strani.* Ferhat Abas je omenil tudi Burgibov predlog za združitev med Alžirijo in Tunizijo. Dejal je, da se po njegovem mnenju to lahko uresniči, ker bi bil to prvi korak k ustvaritvi severnoafriške federacije. Toda taka rešitev bi za sedaj še razširila vojno za Tunizijo, s čimer bi se spopad internacionaliziral. Očitno pa je Bur-giba sedaj pripravljen prevzeti tudi tako nevarnost. Na koncu je Abas izrekel mnenje, da bo vojna še dolga. Iz Kaira javljajo, da bo alžirska vlada verjetno v kratkem napovedala prihod prvih prostovoljcev iz arabskih držav Srednjega vzhoda v Alžirijo. V Parizu se je 3. novembra začel proces o »januarskih barikadah», ki je znan tudi pod imenom «proces La-gaillardes. Obtoženih je dvajset ljudi, na zatožni klopi pa jih je šestnajst. Štirje so v Španiji, in sicer: Joseph Ortiz, Jean Renengo, Robert Martel tn Jacgues Laguiere. V zaporu je pet obtožencev, drugi pa so na začasni svobodi. Obtožnica našteva 85 prič, obramba pa skoraj 300. Pred sodisče naj bi prišli predsednik vlade Debre, vladni generalni delegat v Alžiriji Delouvrier, generali Challe, Massu, Salan, Zeller, maršal Jouin, politiki Sou-stelle, Bidault, Lacoste, Biag-gi, itd. Računajo, da bo proces trajal skoraj do velike noči. Obramba bo skušala zadevo zavlačevati, češ da je bila preiskava potvorjena, in z grožnjo, da ima na razpolago «tajno orožje*, ki bi po trditvah obrambe lahko povsem preobrnilo celotni položaj. Nastaja sedaj vprašanje, ali daje ootožnica pravo sliko dogodkov, ki so se odigrali v Alžiru od 22. do 31. marca, ko so uporniki postavili po ulicah barikade. Vprašanje je tudi, ali je večmesečna preiskava osvetlila vse tajne zarote in ali bodo odkrite vse spletke, vse sokrivde in vse zarote. To je dvomljivo, ker segajo niti zarote v zelo visoke kroge vojske in odgovornih politikov, ki nimajo drugega cilja nego podaljšati stotridesetletno kolonialno izkoriščanje alžirskega ljudstva. Delo v OZN V Združenih narodih se nadaljuje delo posameznih odborov in najvažnejša debata poteka že vedno v političnem odboru v zvezi z razorožitvijo. Te dni je opaziti živahno diplomatsko in politično delovanje predstavnikov izvenblokuvskih držav. Ti pripravljajo načrt resolucije o razorožitvi, ki naj bi bila dokončen dokument o tem vprašanju. Med posvetovanji so predstavniki izven-blokovskih držav ugotovili mnogo skupnih stališč, ki so prišla do izraza med razpravo. Proučevanje teh stališč in medsebojna posvetovanja so v glavnem že končana. Sedaj so začeli navezovati stike s predstavniki drugih držav, predvsem Z Da in Sovjetske zveze. V zadnjih dneh se opaža zmernejši ton v debati in o-pazovalci ocenjujejo razvoj debate kot pozitiven element za nadaljnje priprave dokončnega načrta resolucije. Med pozitivne elemente spada tudi sestanek, ki sta ga pred dnevi imela sovjetski delegat Zorin in ameriški delegat Wadsworth. Med debato pa je predstavnik Malija poudaril, da v urejanju raz-orožitvenega vprašanja ne sme biti blokovske miselnosti, in je dodal, da bo pomembnejši uspeh mogoče doseči šele tedaj, ge bo pri tem sodelovala tudi Kitajska. Živahno posvetovanje, zlasti med delegati afriških in azijskih držav, pa se opaža tudi v zvezi s Kongom. Za ponedeljek je napovedana se- ja glavne skupščine, ki bo razpravljala o Kongu, in o-menjene države skušajo določiti skupno stališče. Tudi v posebnem političnem odboru poteka debata, ki se tiče ustroja organizacije združenih narodov. Sedemnajst držav Latinske Amerike je v četrtek predložilo načrt resolucije, ki priporoča spremembo listine. OZN, tako da bi se število članov Varnostnega sveta povečalo od 11 na 13 (število nestalnih članov bi se od 6 povečalo na 8). Potrebna večina za sprejemanje sklepov pa bi se od 7 zvišala na 8. Resolucija predlaga, naj se te spremembe izvršijo v času treh let. Prav tako predlaga resolucija zvišanje števila članov v gospodarskem in socialnem svetu od 18 na 24. Med razpravo v zvezi s tem je jugoslovanski delegat poudaril, da vprašanje razširitve Varnostnega sveta ter gospodarskega in socialnega sveta ni enostavno tehnično-organizacijska operacija. Pripomnil je, da se pred petnajstimi leti, ko je bila u-stanovljena OZN, to vprašanje ni postavljajo, ker za to ni bilo podlage. Tedanji svet se je omejeval v glavnem na Evropo in obe Ameriki, na Kitajsko v Aziji, in ves svet odvisnih in samostojnih držav je dobil bolj ali manj svoje mesto v OZN in v nje- (Nadaljevanje na 8. strani) — Jakec, mene se zdi, de postaja Trst zmiri bol svet. Jest rečem, de ne bo dougo, ke bo postou svet tudi pluc od Goldoni. Na Je vre ne vem kolko ke se ne smej. Ta ptvi , ke so prepoveli, so poli* caji primli pevovodjo j** ga držali, de ni mog* tuai piuc oa croiaom. na . zadnem shodi, ke je govoru dohtar Dekleva rigtrat. Jen vsako leto forte ahtajo, ^ se je vre najdu an faiišton, ke mu je ne be kašen zmislu ke j so, ne rečejo miga, de se ne smej, O l_/J SbK I CC CJ U lltlj/u, uc. OP ■»V * -a, samo, de je treba jemet an po**bJ^ je, de vs. Sveti pasajo. Jen pole so dobri t mešo. Jen pole, tudi če se deneš pršlo slabo zastran slovenskega jezika. Se namalo p očaki, pej bomo jemeli še an svet plac. Kej češ, na tistmi plači je tudi pikolo jen tistem, ke so tam jeh more forte šeki- permešo, tolko časa mečkajo jen ^ ji se žiher, ma pojat pej se jem ne smej. na Kontoveli al pej ju Bazovici.^ (|j Zatu ke tu da dišturbo. Zatu ke so kašni, ke nečejo slišat slovenskega petja nanka na unem sveti. Jen taku — na žegni neč petja! Stlencjo! Magari lahko rabaštajo kamioni, tramvaji jen tiste preklete vespe. Tu žiher! Ma petja pej ne! — Ma kej mi praveš! Sej »m biu zdej tudi jest na kašnem žegni, ma sm vidu jen slišou, de povsod so za Vse Svete peuski zbori pojali na žegni. —So, ja, ma ne u Barkoli. Tisti drugi žegni so vsi bol proč od murja, zatu tam -------------------- . lahko. Ma u Barkoli so vmes tudi kašni — Jakec moj, brez skrbi! Ta gospudje jen zatu u Barkoli se pej ne smej. prvi kaloni. morbet vre kej reku Santin. Ke uan znaš kak u nas jema rad. , e — Ben videš, Mihec, zdej, ke so v®^QSt ahtej, de ne boš volu za njeh ne nara jen nanka po ovinkeh. Ce rec, ne z* ne za tiste, ke jeh uani očitno al P' $ skrivš podpirajo, Ke če bojo uani J^0 velike arje zastran dosti glasov, se žel"* zmislet, de bojo nardili Posebne.io ji za Slovence! Nekšno rasno segregacj0 po smrti. Glej, de boš volu za na proti njem! četrte Kdo hoče moralizirati italijansko družbo Od za kod demokristjanom denar njih izredno Navajamo sicer le nekaj starejših primerov, ki pa so zelo značilni Krščanska demokracija se je tudi v sedanjo volilno kampanjo pognala z vso vnemo. Poleg ogromnih sredstev in tiskanega materiala, s katerim je zasula volivce, uporablja še vrsto gesel. Glavno geslo Je, seveda, «borba proti totalitarizmu*, ki se, seveda, izraža v borbi proti komunizmu, kajti znano je, da se z novofašisti veže v mnogih občinah. Takoj za tem geslom pa je po svoji važnosti njeno geslo o »moraliziranju družbe*. Vsekakor bi to geslo moglo biti za marsikoga vabljivo, kajti problem morale v tej korumpirani meščanski družbi bi bil zelo na mestu, saj se škandal vrsti za škandalom. Vprašanje pa je, ali je krščanska demokracija za to poklicana, saj se pri največjih škandalih, kar jih doživljamo vso povojno dobo, skoraj vedno posredno ali neposredno omenjajo i-mena demokrščanskih funkcionarjev, ki so vanje vpleteni in to tako pri majhnih škandalčkih krajevnega značaja, kot pri velikih škan. dalih, pri katerih se tako ali drugače omenjajo najvišji demokrščanskfl funkcionarji, celo sami njeni ministri. Odveč bi bilo naštevati razne primere, saj bi jih bilo za obilno knjigo. Toda pri enem se bomo vendarle ustavili, ker je posebno značilen in nam hkrati dokazuje, da tudi to, od kot krščanski demokraciji sredstva za njeno tako bogato volilno kampanjo. Res je, da bi bilo preveč naivno trditi, da KD dobiva svoja ogromna sredstva, ki jih za svojo mastodontično organizacijo potrebuje, samo iz tega vira, toda značilno je, da se KD pri zbiranju aredstev ne omejuje več na zasebna podjetja ali družbe, ampak na osnovi svoje moči — ker je pač na oblasti — posega tudi po javnih sredstvih in to v brk vsem zakonom. Primer, ki ga bomo navedli, je starejšega datuma, toda šele pred kratkim so prišle na dan določene podrobnosti, ki jdh povzemamo iz italijanskega tiska. V maju 1954 je izbruhnil tako imenovani škadal IN-GIC. Slo je za škandal v zvezi z državnim zavodom za interjevanje trošarinskih davkov. Tedaj je bil minister notranjih zadev sedanji minister Scelba, finančni minister pa Tremelloni. Funk- Nedelja, (t. novembru 19AO Radio Trst A 9.00; Rubrika kmetovalcev; 9.30: Slovenske narodne pesmi; 10.00: Po maši srečanje z Dimitrijem Tiomkinom in «Three suns»; 11.30: Gledališče za otroke nato Duo Morghen-Melller; 12*15: Glasba po željah; 13.00: gov orkester; 14.30: Poje Tl- no!; 11.45: Igra Kvintet Jože-to Gobbi; 15.00: Noro Morales ta Kampiča; 12.00: Naši poslu- in njegov orkester; 15.15: Nogomet minuto za minuto; 17.13: Simfonični koncert; 19.30: Športna nedelja; 21.00: Italijanski humoristi: Achille Campanile; 22.35: Koncert čelista Janosa Sia.kerja in pianlfca Eugenla Kronika tedna (Mitja Volčič); Bagnolija; 23.15: Plesna glasba 14.45: Vokalni kvartet »Večer- ii nica»; 1500: Ciganski motivi; II. piogruin 15.20:’ Tržaška mandolinisttčna g 30: Preludij z vašimi prl-skupina Nina Micola, 15.40: ljubljenimi; 10.00: Glasba za »Jam-session* — razmišljanje o praznični dan; 11.00: Nedeljski Jazzu; 16.00: Popoldanski kon- orkestri; 14.10: Avtorji poje- če«; nato plesna čajanka; 17.40: Arije m dueli iz oper; 19.15: Iz filmov In revij; 20.00: Ra-dio-Sport, 20.30: Billy Vaughn, Percy Faith in njuna orkestra, 21.00: Iz slovenske folklorne zakladnice; 21.30: Koncert če- Komentarji, lista Bttora Sigona in pianista buciana Canteja; 22.00: Nedeljski šport; 22.10: Plesna glasba; 23,00; Melodije iz starih časov. jo svoje pesmi; 15.30: Album pesmi; 17.00: Glasba iu šport; 18.30: Plešite z nami; 20.40: Mednarodni večer lahke glasbe v Monteczrlu; 22.10; Večerna glasba; 22.30; športni Saki čestitajo in pozdravljajo — I.; 13.30: Za našo vas; 13.45: Koncert pri vas doma; 14.15: Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II.; 15.30: Po vašem okusu; 16.00: Humore- ska tega tedna; 16.20: Za nedeljsko popoldne; 17.10; »Peli so ilh mati moja...*; 17.30: Radijska igra; 18.17: Amtun Sor-kočevlč. Sonata za orkester; 18.27: Sprehod pod New Yor-ku z orkestrom Wal Berg; 18.45: »Tvoj in moj klarinet...* In aruRe domače; 20.05: izberite melodijo tedna! 20.50: Orkester Jackie Gleason; 21.00: Sprehodi po glasbeni galeriji; 22.15: Ples ob radijskem sprejemniku; 23.05: Nočni komorni koncert. Trst 7.15: Kmečko življenje v deželi; 9.30: Danes na stadionih; 14.30: «E! Campanon*. za tržaško pokrajino in «11 Fogolar* za videmsko in goriško. Koper 7.13: Jutranja glasba; 8.03: Kmetijska oddaja; 8.30: Za dobro Jutro vam bodo zapeli in zaigrali; 9.00: Naša reportaža; 9.15: Zabavni zvoki; 9.45: Poje III. program 18.15: Richard Strauss: Junakovo življenje op. 40; 17.50: Skladbe Igorja Stravvinskega; 19.00: Giambattista Martini: koncertna simfonija za violino In čembalo; 19.45: Pro- blem starih v Itailji; 20.00: Vsakovečernl Koncert; 2130: Operna enodejanka Luigija Cherubinija: »Portugalska go- stilna*; 22.35; Luigi Cerubi.i: «11 crescendo* komična opera v enem dejanju. Slovenija 7.35: Igra pihalni orkester; Ital. televizija Gabv Novak; 10.00: Prenos RL; 7.45: Jakov Gotovac: Suita iz 10.30: Odlomki iz oper; 11.13: opere Morana — Stanko Blnlč- «Fiesta Flamenca* s hollywood-skim orkestrom; 12.00: Pogovor s poslušalci; 12.10: Glasba za vas; 12.35: Tedenski zunanjepolitični pregled; 13.30: Sosedni kraji In ljudje; 14.00: Glasoa po željah; 15.10: Zabavna glasba- 15.15: Poje moški kvinto' Niko Štritof; 15.30: Trideset minut z velikimi revijskimi orkestri; 16.00: prenos RL; i3.0u. Športna nedelja; .9.10: Glasbeni intermezzo; 19.30: Prenos RL; 22.15: Plesna glasoa. ki: Haremske pesme; 8.30: Iz imate pokvarjen televizor? TELEFONIRAJTE na 24018 Specializiram tehniki tvrdke «Radio TREVISAN* Vam iayotavt]ojo takojšnjo 'ntervennjo Nacionalni program 6.30: Vreme na italijanskih morjih; 6.35: Jutranje melodije; 8.45: Življenje na poljih; albuma otroških pesmi; 8 45: Melodije za dobro voljo; 9.45: Stevan Hristič: Četrta suita iz baleta Ohridska legenda; 10.00: Se pomnite, tovariši...; 10.30: Lahka glasba; 10.45: 10.15- TV za kmetovalce; 10.45: Dnevnik; 13.13: Izreden dnevnik za volitve; 16.00: Športni popoldan; 17.30: TV za otroke; 18.30: Dnevnik; 19.00: Registriran prenos športnega dogodka, 19.50; Steklena ogrlica (detektivka); 20.15: Kmoseiek- cija; 20.30: Dnevnik: 21.30; Televizijskim roman »La Pisana*; 23.0o: Potovanje na Japonsko; 23.30: Športni rezultati in dnevnik. PONEDELJEK, /. novembra 12.30; Dnevnik za volitve; 13.00: TV šola; 17.00: Program za otroke; 18.00: Tvoja pri- hodnost; 18.30: Dnevm*.; 19.00: Pesmi na oknu; 19.30: Oddaja za delavce; 20.00: Šport; 20.30: Dnevn k; 21.15: Pletro Masca-gni: »Lodoletta* (lirična drama v treh dejanjih); 23.05: Avtomobilizem 1960; 23.25: Dnevnik. Jug. televizija Beograu 9.30: Kmetijska oddaja; 10.00: FHm o Lassle; 20.00: Sedem dni. Zagreb 20.30: Umetniški film. PONEDELJEK, 7. novembra Zagreb 19.00: TV presled. Beograd 19.15: TV pošta; 19.30: Glasbeni film; 20.00: TV dnevnik; 20.15: Tedenski športni pregled. Zagreb 20.30: TV dra- 11.15: Angelo Giacotnazzl In nje- Spoznavajmo svet in domovi- ma: »Ulica brez Izhoda*. cionar INGIC Franco Simon-cini je tedaj gornjima ministroma prijavil neke »neurejenosti* v INGIC in v zvezi s tem je bilo nekaj oseb aretiranih, več ato oseb pa je bilo obtoženih, pa čeprav ne aretiranih. Računajo, da je doslej zapletenih v to zadevo najmanj tisoč oseb. Rekli smo «računajo», kajti «zadeva» je, kot toliko drugih, ttzadremala* in drema že šest let, kajti sodnemu funkcionarju v Milanu, kateremu je bila ta Zadeva poverjena, je bilo naročeno, naj jo razčisti, hkrati pa, naj se o njej ne govori, In tako se v njegovi pisarni kopičijo tone dokaznega materiala, ki pa stoji tam mrtev... Sedaj pa — leot povzemamo iz ti9ka — je prišlo na dan posebno težko dejstvo, ki dokazuje, da INGIC in razne druge družbe za iz-terjavanje trošarinskega dav- ka služijo tudi kot vir za vzdrževanje demokrščanske stranke. V primeru, ki je prišel na dan, gre za vsoto samih 40 milijonov lir, toda ni toliko važna vsota, važen je sistem, važen je princip, ki je za KD v veljavi. 17. novembra 1940 je bila zasebna družba «Carla Lan-gione e figlio*, ki je imela koncesijo za izterjavanje trošarinskega davka v Riminiju, prisilno razpuščena. Vzrok; nepravilnosti v poslovanju. Tako je ugotovil podprefčlot v Forliju. Po zakonu iz 14. oktobra 1940 bi namesto zasebne družbe morala prevzeti izterjavanje trošarinskega davka v Riminiju državna ustanova INGIC. Naatal je tako spor med družbo in prefekturo. Ce je podprefekt v Forliju imei prav ali ne, v tem primeru ni važno, kajti spor bi »e moral reševati pred državnim svetom. Toda KD tega nii dopustila in z intervencijo Tupinija in Scelbe je bila zadeva poverjena posebnemu razsodišču, ki ga noben zakon ne predvideva. In to razsodišče je poslovanje družbe »Carla Langione e figlio* — pohvalila, prefekt v Forliju pa Je moral javno priznati, da je pri pregledu računov »pogrešil*. Slo je za vsofo 40 milijonov, ki si jih je družba protizakonito prilastila, kot je pre-fektumi inšpektor naknadno ponovno potrdil. In kakšno zvezo ima s tem KD, se bo kdo vprašal? Ce bomo k t«™11 dodali, da je Carla Langione hči tedanjega senatorja Umber-ta Tupinija, in sestra demo-krščanskega poslanca in pod-tajnika pri predsedstvu vlade Giorgia Tupinija, je stvar bolj jasna. Kot »mo že rekli, ni važno, da gre za samih 40 milijonov, gre za princip, kako KD deluje. Od tod bomo stopili k drugemu primeru, kjer se prav lako govori o načinu dela in ljudi, ki govore o »moraliziranju družbe*. V približno isti dobi so tako v Cassinu kot Piacenzi in v Rimu prav tako obravnavali o družbi INGIC. V to zadevo se je kot prvi vpletel senator Resriagno, ki je svojo kariero začel kot župan v Cassinu. Za časa njegovega županovanja sla se za izterjavanje trošarinskega davka v Cassinu potegovali INGIC in zasebna družba Trezza. Z njegovim posredovanjem je dobička-nosno vlogo prevzela družba INGIC, ki pa je morala Restagnu odšteti poldrugi milijon lir za njegove volilne stroške, ko je ponovno kandidiral za senatorja. V istem času pa je prav tako po posredovanju senator- ja Restagna morala INGIC v Piacenzi odšteti KD kar deset milijonov lir. Bila je to doba, ko je KD s svojim znanim »večinskim zakonom* pri volitvah 7. junija 1953 hotela prevzeti popolno oblasit v državi in je za volilno kampanjo potrebovala ogromno sredstev. Računala je, da ji bo nakana uspela in je zato postala že nasilna. Senatorju Restagnu se pripisuje, da je v trenutku jeze (ali iskrenosti) predstavnikom INGIC rekel dobesedno takole; »Vse državne in pol-državne ustanove, brez vsake izjeme, so vedno bile dolžne in so tokrat še posebej dolžne finansirati in podpirati stranko tako glede stroškov za njeno običajno dejavnost, kot tudi glede izrednih njenih stroškov za volilno kampanjo*. Vefje »odkritosrčnosti* bi ne mogli pričakovati. KD je namreč stranka in ne država. INGIC pa je državna u-stanova, ne pa ustanova Krščanske demokracije. Na srečo je tedanja demokrščanska nakana o «50+1» spodletela. Toda stroške, Iki jih je KD pri volilni kampanji i-mela, je bilo treba poravnati in ker so se prostovoljno ali neprostovoljno v to kampanjo finančno angažirale tudi mnoge zasebne usla-nove javnega značaja, se je po volitvah na sedežu KD v Rimu začelo oglašati veliko upnikov, ki so od KD zahtevali, naj svoje obljube drži. Scelba, Gonella, senator Restagno in nekateri drugi so se tako rekoč pogreznili. Nihče jih ni mogel najti. Baje se je sam danes že pokojni De Gasperi utrujen in obupan umaknil v Valsugano. Pred svojim odhodom pa je vendarle obljubil, da bo KD glede svojih obveznosti «držala besedo*. Med tistimi, ki so tedaj vneto trkali na vrata KD kot upniki je bil tudi predstavnik INGIC, kateremu pa tedanji poslanec in sedanji minister Spataro ni mogel veliko pomagati, posebno ker Spataro ni bil velik prijatelj INGIC. Ni šlo seveda za kako osebno antipatijo, pač pa za dejstvo, da je Spataro velik prijatelj lastnikov raznih zasebnih družb za interjavanje trošarinskega davka. Gre, kot vidimo, za interese, za de-nag, ne pa za osebne simpatije ali antipatije. Da bi se v teh razmerah našla neka rešitev, je vodstvo KD izdelalo načrt, ki je predvideval vrsto finančnih posegov v območja davčnih in trošarinskih operacij, ki naj bi «ozdravili» finance'KD. Po tem načrtu naj bi med INGIC in družbo Trezza prišlo do sporazuma glede prepustitve izterjevanja trošarinskega davka v Rimu družbi Trezza. V ta pogajanja so bili zapleteni Spataro, Tupini in tedanji župan Rima Rebecchini. O zadevi pa so bili obveščeni tudi tedanja notranji in fij nančni minister. Cernu naj bi ta sporazum služil? Del dobička pri izlerjavanjih trošarinskega davka v Rimu ter v nekaterih drugih važnih središčih bi se moral stekati v blagajne KD. Druga točka že omenjenega načrta se je nanašala na sicilsko področje. INGIC naj bi se odpovedala svojemu poslovanju v nekaterih mestih na Siciliji, kjer izterjuje trošarinski davek v petnajstih mestih. V tem primeru je prišlo do kompromisa, da je INGIC odstopila le Trapani in Messino. Namen te «odpovedi»? Spataro je ta.«lovišča» hotel odstopiti neki drugi družbi, ki je bila pripravljena del dobička odšteti KD. Tretja točka tega načrta je bila iste prirode, toda ni bila izpeljana, ker se ji je postavil po robu La Loggia in še kdo drug na Siciliji. Vsi gornji primeri so stari, kot smo že v začetku rekli. So pa zelo značilni, ker dokazujejo, da vodstvo KD svojo stranko že istoveti z italijansko državo. Zamislimo si. kaj bi šele bilo, če bi ne bilo tako odločne opozicije, tako močnih naprednih sil. In potem se še upa govoriti o morali. Um m iiMiin"mia De Ganile v karikaturi Švedskega lisda »Stockholm Tidningeni), ki jo je povkel tudi napredni francoski tednik «L’Exprcs6» 0 Beseda prosti besedi **• Ob Jadranu in po Krasu I glas. Govornik se Živi in uspeva slovenska be- kor da ni opazil. Seda iz davnih dob. Včasih je poganjala prosto kakor brinje in bor, razmahovala se je v domovih in pod lipo, pela je o Lepi Vidi, o morju, trti in klasu. Severni gospodje so Jo odrivali iz sol in od svojih pragov. Domači svečeniki so jo vselej gojili m častili. Trubar jo je razglašal ob morju, zapisal jo je v debele knjige. Opomogla se je in prizve-ne,a skozi stoletja v naše dni. Prestopila je šolske in gosposke pragove. V trenju ljudstev ob zalivu, v mestu pod Krasom, je trpela v skromnih domovih. Ko so ji vse odrekali, si je sama postavila šolo na višini. Nemškimi je sledilo rimsko gospostvo, trie od prejšnjega. Zagrmel je krut u-kaz: «Vse bo rimsko! Nič slovenskega!» Beseda je poganjala Kakor skrivaj, po tihih domovih, skoraj četrt stoletja. A ni zdvajala. Cim trsi je bil ukaz, tem bolj je plamtela njena volja do življenja. Vneta se je silna borba za svoboao vseh. Zanemel je kruti rimski ukaz. Vsem je sinila svoboda. Prosto sta odmevali obe domact besedi v mestu pod Krasom, po ulicah in učilmcah, v skromnih tn posposfcih domovih. Gleda človek volilne shode v mestu ob slani vodi. Trgi, parki in križišča odmevajo oa dvojne proste besede, slovenske in rimske. Obe na isti ravni, 2a iste ctlje, za enake pravice. Človeštvo je silno napredovalo. Kje je zdaj habsburški cesar Franc Jožef, ki je obiskal mesto v času, ko je kanil nadenj človek z bombo, a so ga ujeli in obestli? Kje je južni odvetnik, ki je svojim zvestim ukazal, naj zažgd Narodni dom, aa se v zalivu ne bo več prosto glasila slovenska beseda? Kaico je končat prvi minister, ki je požigalca povišal m odlikovat, nato pa ukazal: rtu se govori samo italijanski*? Vprašanj m konca. Vsa se zdijo ta trenutek silno vazna. Po ljudskem vrtu se razlegajo slovenske besede govornika, ki razlaga rojakom važnost vsakega glasu za na daljnjo prostost besede. Od vrtne ograje bttknt togoten rimski glas, ki ozmerja govornika tn zahteva, naj u-tnolknt. 'ju ugovarja m se sklicuje na zakone. Uto drugih glasov se zlije z rimskim v bučen fcronot. Stražniki se v razdalji mirno muzajo. ub vsakem začetku slovenskega stavka se obnav ijajo žvižgi, psovke tn grožnje. Nekdo se zakadi v poslušalce, da nastane ravs m vpitje. Stražniki začno razganjati občinstvo, t-ozneje je govornik vprašal prvega stražnika, zakaj tu so prej odgnali razgrajačev. »Dragi moj, tudi oni smejo izražati svoje mnenje*, je bil odgovor. Drugič odide človek na višino ao trga pred cerkvijo. Množica valovi. Pesmi vro iz zvočnikov, it stražniki so vestnejšt. Zvrstijo se v polkrogu prea odrom kakor v pomirlj.vo obrambo. Kmalu se razlega po trgu prosta domača beseda, bučneje kot nekdaj Trubarjeva, ki m poznata mik ofona. Iz raznih smeri se vcusih oglasi kratko plcskunie alt soglasen kuc. Cez malo se začujejo trije žvižgi od drugega konca Ljudje se ozirajo. Žvižgi utonejo. Beseda odmeva prosto čez glave. Stražnikom se za hrbte pnrije nekaj mladeničev. Poslušajo zbrano. Od nekod prileti na oder goreči tveplenka, pade pod govornikovo sto-alce in ugasne. Iz druge smeri prifrci kamenček in rahlo zaropota. Kmalu spet iveplenfca. Nato debelejši kamenček. Srednji stražnik se nevoljno ozre: »Mulci, proč!* »Mi smemo poslušati!* se zadere osoren — nova žveplen^ fl0 kamenčkov. pj obrača liste, ramaKUj udarja. Nadlega Je » krat ponovi. Pad°0vtir!«2 kamen Ljudje uy se smejejo.J- 0|Si><- drugi sc . y,- šine mimo govorni r„|of vro" stražniki iztezajo Govornik pohiti •" 3<*' V ploskanje 11 žvižgi. Prostost bes za silo rešila. z1lo G Človek pošto Ji P ^ cirof po,dne blizu knž'sca ^1' in godbo. Beseda ji t razleže daleč P° lt niki opazujejo od vrt .. slušalcev nt vehk°< zdi prezgodnja. g t< prikolovrati v govornikom Cet\cti st ,j« veseljakov. Obleče«'. šj. lomarno: tu in °n> N odpne srajco ali pl hlačnico cez kc« (fl, 2». pl sati nekakšno att. t. jam oči in pačijo bi so pretirano špa^tjit^ kor da posnemalo iš * pragozda. PosluMlc? nsK% vorntku je jasno,^ ne00ll_ — —.™ jeio na ubornost l2 >. nost ljudi, ki so se^>L priselili k ’ morju »V zdaj tega 0ov“r,!'vor i0 vanje spremlja go P ca. Ljudje zaplos* vi mladici pa za? f reže ,n vrte v bllo .< Take prizore je . p goče videti v "‘ir iblačild . - veurila tn obiacv ^ +, zavezniška Pre ilti, ^\r mokracija iz je svoboda be-ede )fl potna, da po P“r,llltek j P vsakdo vsak lTK nlk j» nastopi kot BoV° ,nih ji kor pr, nas na *‘>.e ,tK, osreči postu-atce,• egitP>t Kaj, z novimi z ^efl „ razkritji Udkar J ft,id |( zalivu znova P tt*® ji gospostvom so stvar, obrnile rimski predstavni aal slovensko n-ijvečjem trgu, K , iti - . .....tena» —it1 - glasil za »svetega, pjf‘t bi slovenska bet „ jr,,, n« čila nerede. ti y trgih, kjer se — ,f ni Kogar ne mo«. v s jr Napot, se ’'.,ovek.tijf ivunsko stran ,n ‘,0, lj(jr sno od cerkve flfla ji* cerkve -njen z lepo t,vOp^0ji v no. Covo.mk vejilo ali na njem, teJ‘t'Z'jSK0 'Jfr tleh, prijate'u pon t y - poslušalcem. ^sj’„ieda)°. Ž iz tramvajev, zag . ji«1 / __ _. _____ r . , / r seboj govornika, ««. » n »n a s*/i»I / 1. * bo/t< jazno razloži, . , uajo svoj Uws’„,0i:l)e,ištf, stost besede «u(,0'‘fii prej poučijo o nih doltnosti". it nadleguje BOP°J0gi mu ne zvižP«- n> st itajo. Človeka zav>— L. f4, s tu, Goldonijev fa« stoje ne BO*^n0 rojK{ A stoje no. 'n0 m-- n >. no, komaj ofuf,Kaf^j», tlom, ž. oara -.i pi oi radi v,,h pr-« a radovednost > mjiP1L K rimski besedi kazi, da * vredna poč«««'/. Seme bi mopl« Fj :GMs.;;r*‘r«aWV UJO. Uiasni* - frj de dokazuje ’ -g, ^mtK se tiovin doka- jo«« -ji i le Neodvisna e-iC zveza doseči ,., j ;!> ji-drage pravic«, • r, ni, a Jih P02n“d (I' ci Prikorakaj visoka, “ krepka zavpije v *vojgr. „aW Trstu se govv # jo« H,ti proti ba‘ trei,ta,ie,y •*•*-«! na Pr ,./« le#1 ir j udari z ro raieta , th hrbtu, rarffa, mfca ga po za vrešči 'f'1’ !(iiii1( 1» m st i m se tiho ražnja \ £ je. tieseda J* * ',ico• % -s.-s. •»«. a-tk-%-e.«.'fc-a-t-tk % %■% »n. »%%v* x% ;►% *» tv*.%. •»■»■».»%■%* » * %■% a-aaat««« etana«««« t-•*-» »%.% ? a. t- * -*■ *•%%*. vt. «.a»ntttttti »*v» a a%a%aa% ».aaaaaaaaaaaaaa % »«%«»«%«» -* tattitti«« * ■n» ia*»v* »«-»»««««t i »«-m« *£*::£* r . c lMii mn: » ,T_-_ r- r. r TJ I * '.T- V! ViT »t M i. % . **, » 4* ttt ir.tilitiUtUU1t«i*3ltlHiU'.i 'VMtUlIlt til .t uvs,niii.nuiM*v 1 I . » . I : ’ . * *. * * i S \ V. III * '.'•iSi.H' . ' . HUUtmti 1 * ! 1 T 1 t - t: v« iLtmi; ijiit-tiir-fttt.Mtkt ■ • ' . . * • ■> > • 'H'.4 j (»UliiHVHiUT It H»H> t fBlCs? V tržaški pokrajini, ki Je razdeljena na 16 volilnih okrožij, bodo volivci tržaške, miljske, devinsko - na-brežlnske, dolinske, zgont-ške in repentaborske občine izvolili 24 pokrajinskih svetovalcev. V tržaški in re-pentaborski občini bodo volivci dobili samo glasovnico za pokrajinske volitve, v ostalih občinah pa še glasovnico za občinske volitve. Ko greste na volišče, upoštevajte naslednje! Prepričajte se, da ste vzeli s seboj osebno izkaznico, ki pa ni smela biti izdana pred l. novembrom 1954, ali kak drug veljavni dokument (potni list, poštna izkaznica, patentin, orožni list itd.). Ne pozabite seveda vzeti tudi volilnega potrdi- la! Na volišču Vam bo predsednik volilne komisije izročil glasovnico, na kateri so znaki in imena kandidatov 12 strank, kj nastopajo na pokrajinskih volitvah. Za kandidata Neodvisne socialistične zveze glasujete tako, da prekrižate volilni znak USI-NSZ Pazite, da na glasovnici ne napravite nobenega drugega znaka ali madeža (s svinčnikom, rdečilom itd.) PREFERENČNI GLASOVI NISO DOVOLJENI! ZATO SAMO PREČRTAJTE ZNAK IN GLASOVNICO ZALEPITE! Za občinske volitve v miljski občini glasujte za kandidate, ki nastopajo na listi FRAUSIN V občini Devin-N za Občinsko □ □ 1. COLJA Srečko □ 2. dr. FLORIDAN Egon □ 3. FURLAN Dušan □ 4. GERGIC Rudolf □ 5. KRAVANJA Josip □ 6. LAURETTA Alfredo o 7. LEGISA Viktor □ 8. LEGISA Drago o 9. MARKOVIČ Alojz □ 10. OLIVA Adriano □ 11. PIPAN Ludvik □ 12. ŠKERK Albin □ 13. dr. SKERK Jože o 14. TERČON Josip □ 15. TERČON Just □ 16. VISINTIN Ado LIBERTAS X □ FAC-SIMILE V devinsko-nabrežinski občini bo vsak volivec dobil od predsednika volišča dve glasovnici: glasovnico za pokrajinske in glasovnico za občinske volitve. Za pokrajinske volitve prečrtajte znak NEODVISNE SOCIALISTIČNE ZVEZE (glej navodila za pokrajinske volitve!), za občinske volitve pa prečrtajte znak OBČINSKE LISTE — most s klasjem, ki je na prvem mestu glasovnice. Ko greste na volišče, ne pozabite vzeti s seboj veljavnega dokumenta in volilnega potrdila, s katerima se predstavite predsedniku volišča. Ta Vam bo izročil dve glasovnici in svinčnik, potem pa boste šli v kabino, kjer boste prečrtali na eni glasovnici znak NEODVISNE SOCIALISTIČNE ZVEZE, na drugi pa znak OBČINSKE LISTE. Glasovnici potem zložite in zalepite, nato pa ju oddajte predsedniku volišča. Pazite, da ne napravite na glasovnicah kakega drugega znaka, bodisi s svinčnikom bodisi z rdečilom ali kako drugače, kajti v takem primeru je glasovnica neveljavna. V občini za Občinsko demokratično LOVRIHA Dušan _5^NC1N Josip J^LCIC Josip J^UjN^J ust >t‘HF.T Joe ^JANJusT RRVAT Urh v* J^SMAC Rudolf ^ovriha Josip KR AJJ Vera i>TA Josip -5X^ Ijtnacij Maks ~ tr^JARos Anton fcS-J^RGER Aleksander ?fc-RJAL Lidija i □ FAC-SIMILE LIBERTAS X občini bo vsak volivec dobil od predsednika 1 ob-.dve glasovnici: glasovnico za pokrajinske in glasovnico ^in11^6 v°Rtve. Za pokrajinske volitve prečrtajte znak fšjjt|s|^NE SOCIALISTIČNE ZVEZE (glej navodila za po-^Cjive v°Rlve!), za občinske volitve pa prečrtajte znak DEMOKRATIČNE LISTE, ki je na prvem mestu K e- kUm gre«e na volišče, ne pozabite vzeti s seboj veljavnega Cn nem delu boste naleteli na ovire. Delo vam ne bo šlo od rok. Lev (od 23. 7. do 22t 8.) Ljubosumnost je grda stvar in v vašem primeru je sploh brez podlage. Bodite bolj Tazsodni in potrpežljivi. Razgovori in pogajanja za ureditev poslovnih zadev. Obisk znancev. Devica (od 23. 8. do 22. 9.) Srečali se boste z neko osebo in I navezali z njo prijateljstvo; ljubezen se bo morda kasneje razvila. Ugodne priložnosti za poslovno delo in napredek. Potovanje. Tehtnica (od 23. 9. do 23. 18.) V ljubezenskih zadevah se vam ta I teden ne obeta nič prijetnega, če boste še tako trmasti. V poklicnem delu vas čakajo nove naloge. Lotite se dela s trdno voljo. Pismo. Škorpijon (od 24. 10. do 22. 11.) V srčnih zadevah vam bodo zvezde zelo naklonjene. Prijetni dogovori. Spremeniti boste morali neki svoj načrt in odložiti zadevo, ki vam je pri srcu. Nič zato. A Strelec (od 23. 11. do 20. 12.) Glede ljubezenskih zadev ne bo šlo vse po vaši želji in boste zaradi tega nekoliko prizadeti. Izboljšali boste svoje ekonomsko stanje in uredili neko važno zadevo. Pismo in obisk. Kozorog (od 21. 12. do 20. 1.) Verjetno se bo zgodilo nekaj, ki b o precejšnje važnosti za vaše zadeve. Obisk drage osebe. Zastoj v poklicnem delu. Izgubili ste lepo priložnost. Dopisovanje. Vodnar (od 21. 1. do 19. 2.) Presenečenja. Ugodne priložnosti z a prijetno zabavo. V poklicnem delu boste naleteli na hude ovire, ki jih boste premagali, če boste vztrajali do konca. Ne nasedajte praznim obljubam. Ribi (od 20. 2. do 20. 3.) Prijetne ure z drago osebo. Skrbi zara- I di finančnih težav bodo pre- hodnega značaja, ker se vam obeta zaslužek. Ne razburjajte se, če boste zgubljali čas za malenkostne zadeve. Pismo. Tega športa na Banjščicah sploh ni, čeprav je ta kraj zelo lep in razgleden. «Pač pa so prišli nekoč v Lohke neki polizani gospodje, ki so želeli večerje. Gospodinja je predlagala, da lahko pripravi koruzni golaž in gostje so oili v radovednosti nad nenavadno večerjo vsi navdušeni. Ko pa so se zvečer vrnili s sprehoda, jih je čakal na mizi močnik. Nič nam ni znano, kako se je stekla tista večerja* so končali Banjškarji «debato* o banjškem turizmu. Najbolj vztrajnim so začele lesti oči skup. Ura je bila pol ene .. Del sadov enajstih ofenziv na Soški fronti so čutili tudi Banjškarji na lastni koži. V avgustu leta 1918. je za tretjo italijansko armado začela ofenzivo tudi druga armada, ta je navalila proti Banjščicam. Dr.e 18. avgusta je zagrmel ogenj iz 3000 topov, ki je začel sipati granate na Avstrijce. Italijani so hoteli prodreti skozi verigo gori-ških gričev proti čepovanu. Banjščice so končno padle in Italijanov je kar mrgolelo tam okrog. «Bilo j-j strašno* pripovedujejo Banjškarji «Ostaii smo doma do zadnjega. Grmelo je in pokalo, da se ni ločil strel od strela. Artilerija, strojnice. Ponoči pa še žarometi. Gorela je zemlja in nebo...* Nato so se morali Banjškarji umakniti v pregnanstvo, da so si rešili golo življenje. Ko pa je nastopil zgodovinski Kobarid, so zbežali še Italijani, ki so pustili na Banjščicah čela skladišča orožja...* — «... Fu la Bain-sizza una tappa gloriosa verso la vittoria... E ad es-sa potranno ispirarsi i fu-turi combattenti dltalia* stoji na koncu neke italijanske knjige o borbah na Banjški planoti (Banjščice so bile slavna etapa proti zmagi... in tu se bodo navdihovali bodoči italijanski borci). Okoli petdeset brezen je na Trnovski planoti. Toda Banjška planota jih ima še enkrat več, celo več kot sto in nekatera so globlja od tri sto metrov. Blizu Kanalskega Vrha je znamenito brezno Jazbina, se pa vrnite praznih rok domov.* Turki so se potem na dolgo in široko posvetovali in končno namignili županu, naj jih pelje do Rupe. «Toda ti boš šel tudi z nami, pes garjavi, in še prvi boš stopil v jamo* je odločil poglavar Turkov. Turki so šli v jamo drug za drugim in so se že veselili, kako bodo peljali s seooj veliko število deklet in mladih fantov, pa še drug obilen plen. Toda komaj je zlezel zadnji Turek v jamo in že so naskočili banjški fantje in možje s koli iz zased. Najprej so zahtevali, da jim Turki izreče župana, nato pa so s koli neusmiljeno udrihali po vsaki butici, ki se je prikazala iz luknje. Vsi Turki kar jih je bilo v Rupi so vzeli žalosten konec! Tako se je tudi končal tisti pohod Turkov, ki so prišli na Banjščice zato, da bi požigali, morili in kradli... ... Naslednji dan pa ni prav nic več dišal po banj- Jame, brezno, kjer so kvintali in kvintali granat in celi topovi, «gilzne», razstrelivo in železja vseh mogočih vrst. Kdor bi vse to imel bi bil zelo bogat. Toda to je zelo globoko... Jazbina meri celih 518 metrov!!! Zanimivo je z njo primerjati n. pr. ljubljansk. nebotičnik, ki meri okoli 60 metrov, ali pa najgloblje brezno na svetu, na meji med Francijo in Španijo. Ta ima nekaj nad 600 metrov... Jazbino bodo prihodnje leto raziskovali strokovnjaki za jamarstvo. Banjščice so polne podzemeljskih predorov in lukenj. Rupa pri vasi Podle-šče ima celo vrsto čudovitih prehodov in dvoran. Ena dvorana je dolga 83 metrov, široka pa kar 25! Skratka: to je Postojnska jama v miniaturi! ... Nekoč so prišli na Banjščice Turki in klali, da je bilo strašno. Od Krvavca pa do Vodic je tekla kri v potoku, pravijo stari ljudje. Po tistem pokolu je tudi dobila vas Krvavec svoje ime. Takratni župan v Marcinjah je sklenil, da bo maščeval neštevilne nedolžne žrtve. Ko so prišli spet Truki v deželo, je ukazal ženam in otrokom naj se z živino vred skriiejo v gozdove, fante in može je pa poslal v skrito zasedo k jami Rupi. Pridrejo Turki m župan jih počaka preoblečen v potepuha «Za sto zlatov Vam povem, kako ujamete vse čeče in pobe na Banjščicah ter polovite vso živino, ne da bi se komu izmed vas skrivil le las na glavi! Osuplim Turkom je dopovedoval, naj se skrijejo v Rupo, Banjškarji se bodo kmalu vrnili iz dobro utrjenih zased, kjer, da čakajo dobro oboroženi na Turke, ker bodo mislili, da so se Turki vrnili nazaj proti svoji deželi «Ce me pa nočete poslušati pa pojdite naprej. Tam vas čakajo številni krvi in boja žejni naši ljudje. Ali Mreže šiva ........... ' : ' ' 1 § « “i m m MMMMM Si ški romantiki. Nebo se je zagrnilo z oblaki in rosil je dež. Ni še odbila ura sedem, Banjškarji ustaja-jo zgodaj in že je bil pripravljen vodič, ki je bil namenjen, da pokaže znamenito Rupo oa znotraj. S seboj je imel hlevsko svetilko, šli smo mimo Trušenj. «Tu je učil in u-stanovil šolo Valentin Stanič* je povedal pob (Na Banjščicah so vsi fantje pob j e, dekleta pa čeče!). Nedaleč od Trušenj se je nenadoma ulila ploha in sva bila na mah oba mokra. «Vodič» je obstal na cesti in se meni nič tebi nič premislil. «Ne grem naprej* je rekel trmasto «Tak, ves moker res ne»! «I* le Tiie “f « v ec, ki sl Je -od v«1 na levo ok°, UgšpiJ9 imel Kako J ko črnivkc. a to.1 . ♦Pozabimo ^j J diitio se spet k m n fj Ko so spet je ” šani okrog 'I n|e!(’ .0 K ;„gai neki ^VlJj? ♦No, zdaj P® zdraVJ zareč na nase # eno zapojmo-* rCf Nalili ;'0 Jjfljj. zdravili m ph^jp Prijeli okrog $ pf prijateljski ® ^ sto vipavsko. f jF. Pej smo Ji smo se 0 pej se «Moraa na vipavsKem,* . can, aa ima prav on. j« malce ujedljivo zinil 1 Medtem ko no no na vse l jen smo -ret smo Pa ALOJ Z sm0 0a kAv AR J YRIS EFTALIOTIS Striček Jannis in njegov osel Da zgodovina omenja Bd&rle tudi ime strička snnisa, je zasluga njego-osla. Le-ta — na-el mu je bil ime Psaros, 'vcek, kakor ga bomo tu-' ®i klicali — je zvesto ™hagal pri delu svojemu ■ppodarju vse svoje živ-™Je, odkar so mu prvič ,,a“eli na pleča sedlo. O-je bil za strička ? a sreča, navzlic tež-®mu delu, ki ga je moral ovijati, osel s pravim , ^ajern, katerega je po aL ko ga je Jannis šest "lesecev zapored, in sicer JJ*jhujših poletnih metili ki celo leva ukro-, ■ uporabljal pri vodni a-za črpanje vode. In uj* tem hudim jarmom ni * izgubil svoje moči ni-močnega riganja, celo . **r svoje živahnosti, po-lan° kadar ga je gospo-Pa tam pošiljal na vnik, da bi se odpoi-U t« ^e'a *"er s* osv ’’ii or-i izsušeni gobec je moral Jannis pro-1 svoj vrt, mu je pre-edinole še Sivček. Ta t*ii njegov prijatelj, sta-JJ8 opora, njegov kapi-alo tudi skupno delo, z pj:' 2 njim ga je bilo po-w Se je pomenkoval v Ju?*1 Počitka. Z oslič-ti - Sta kila stalno na po-" v vsem sosedstvu ni beležka o pisa- Novogrjkj pjsateIj A. Jhs EFTALIOTIS, e-toh Jzmed stebrov — timi nik°v »ovogrškega ^•uslcega jezika (dimoii-8j' v nasprotju z umet-Jezikom nkaiareu-tA1vi^’h krogov), se je Lml '' 1849 na °t°ku danes Mitilene, ovini starogrške pe-l*,* SaPf°- Spričo te- movini ,razmer v do-»o « *e Poživel veči-„v :življenja v inozem- * 'ni «Evropi», vendar Prav nič odtujil *čim otokom. Umrl v Antjbesu (Južna j, Dc'Ja) v starosti 74 kV W23. j* predvsem no-ibiri,. Nalboij znana je 01i™a novel »Nabiralka tMj*' 'z katere je vzeta im, n*ša zgodba. V Ve|a^t,u 2 drugimi no-Kretf sc dogajajo na točijo turško oku- bil0 deke ne zelenjave, lesa, ki ne ne D)-«* ~ “'°“i "-1 Sa ^iiein 6Sel na svojem zga-tec. hrbtišču sivi bra- Jannis in njegov 'ow.a si bila neločljiva teko* a’ tvorila sta tako jeH svitu stopal rata svoje koče, je *"im ?lek°v prvi pozdrav p *ivaU> ki »lavo, šla 2-US.esi ter §R P°Sle- je obrnila zaupno Z 'ePitT1i, velikimi % katere bi jo zavi-Sw P,° naikrasnejša čr- v; «»o«. Jbu . Sft je dogajalo ko t^tie °k budi vročini vc< hrk°lnih košar le pre-ogei rnf,r‘il° hrbet, da se 'oiC ’ ves pregnan, zlo-po hribu ^ iSj; Tprln1 je strtč' )e ter KT* minilo potrp- ' -mu j0 ie r,appl J* bi kl si ga človek H J,ov°hl. a ga je Siv-Hvo prenesel, •H0 v baredil vse, kar je 'tj^ legovi moči, da je B bij nanrM°val. sai si JlKlt V Svesn, da se s 1 tios ann|som nikakor _ Šaliti, čeprav je t? ^rtai? takrRt nosegel Nč] } Ce arožnte nihale. čestokrat je 0sel pametne'ši ...................... i, ^Ve'c* kl ua nič ne ničimer ne snri-r i je nedostonen j, ’ pa 'ogičpeea mišlje-Uh Občuti s dn, hrbtu ali pa tj^r,Pa je bil junaški C>»ljiv •Tat,rl1» C1 Je », ^P^antnč 7,a- ti»v° Živn imel Sivček V. tRr ^ k<> L se n’, u gospodarju 0M komur' \ ^»ko, ,m, lem ko se je Izteklo tudi neločljivo prijateljstvo strica Jannisa in njegovega sivca. Bil je vroč dan v avgustu, okoli poldne, ko sta se prijatelja potila s tovorom grozdja po griču navkreber. Ljudje so takrat trgali grozdje in obrano grozdje je bilo treba spraviti iz doline v vas, tam stisniti in predelati v mošt in vino. Naša dva sta bila na tretjem pohodu; morala bi pa ubirati isto pot tega dne še trikrat. Tako si nista mogla spotoma prav nič odpočiti. Kaj takega nista utegnila. Striček Jannis pa pri vsem tem ni bil več naj ml ^ j" 1 in Sivček tudi že precej v letih. Dobra žival že daleč ni bila več pri mladostnih močeh kakor nekdaj. «Pohiti!» mu je dopovedoval striček Jannis s hripavim glasom. «V tek, Sivček! To pot morava napraviti še trikrat. Zato boš za večerjo, dobil melonine lupine. Saj sva koj na cilju.» In Sivček je poskušal podvizati svoj korak, toda noge so se mu šibile, dolgi uhlji se mu povesili in spotaknil se je. Hipoma je obstal, kolena so mu klecnila in zvalil se je po tleh; beli trebuh in štiri noge pa še košare z grozdjem je obrnil k materi zemlji. Prestrašen je pritekel striček. Saj se kaj takega še ni primerilo. Začel je rahljati jermen pri sedlu, ki je ubogi živali komaj dal dihati, ker je bil pre-trdno zapet, ter ga je na koncu se prerezal z nožem. . Potlej je pomaknil ob stran težko leseno sedlo, prijel za vajeti ter skušal spraviti Sivčka na noge. «No. stari, vstani! Pred nama so še tri potovanja. Pokonci, pa dobiš nocoj za plačilo ječmena. Daj, vzdigni se, ubogi garač!* mu je govoril. In sklonil se je, tapljal žival po hrbtu, vratu in čelu ter znova poskušal, da bi osla z vajetmi primoral kvišku. Toda zaman. Sivčka ni mogel premakniti s tal. Tedaj mu je kot strela z jasnega prešinila možgane strašna misel, da gre nemara pri tem le za kaj hujšega. Od strahu se je skoraj sesedel, rad bi se kam naslonil, se otresel groze ter zbral potrebno moč, da bi pogledal oslu v oči ter dognal, če je še pri življenju. Stokaje je sedel, docela izčrpan od prenapenjanja, ko je reševal ubogo žival lesenega sedla, velikih košar ter si prizadeval, da bi, potegovaje za vajeti, osla vzdignil. In vse to pod žgočimi žarki opoldanskega sonca! Tako je obsedel, ne da bi se še Kdaj pobral, slonel ob ve-, liki skali, sredi poti. kler ni bilo ob tej uri živega človeka, da bi ga, kot u-sm 11 jeni samaritan, okrepčal z boro kanilo vode. Tedaj se je znova spomnil nesrečnega Sivčka. Skušal mu je priti bliže, ga pogladiti, postaviti spet na noge, se potem okoba-liti nanj ter doseči na njegovem usmisljenem hrbtu svojo kolibo. Tamkaj bi se oba temeljito odpočila, a košare z grozdjem naj bi tačas vzel vrag! Toda bilo je nemogoče! Čimbolj se je mučil s mislijo, da bi vstal, tembolj je padal v nezavest. Imel je saino še eno željo: da bi svojega zvestega tovariša božal, ter mu s tem dopovedal, da je v njegovi bližini, da je tudi on od prehudih naporov omagal in bosta družno tam ležala, dokler sl ne opomore. Napenjajoč vse sile, se je starec po vseh štirih plazil bliže ter stegoval roko, dokler ni ta počivala na mrtvem vratu živali, a v istem trenutku se Je tudi on zgrudil, ne da bi prišel iz njegovih ust en sam glas, ter zadnjikrat. zaspal. Vse je v njem otrpnilo, niti mravlje niti nadležne muhe mu niso več mogle do živega. In pod vrelo sončno pripeko je ob strani svojega Sivčka, junaškega Sivčka, ki je umrl v jarmu kot vojak no spanje. Drugega dne ni bilo na tem mestu na poti videti nič drugega kot samo še nekaj jagod grozdja, strička Jannisa so zagrebli na malem pokopališču v vasi. Ubogi Sivček pa počiva na dnu bližnje soteske. Niso ga zakopali, kljub njegovemu dolgemu, garaškemu življenju. Toda jastrebi so se ga usmilili. Oskubli so ga do kosti; le-te je segrelo toplo sonce, obelilo ter izpralo deževje, dokler niso še one razpadle — in od osla Sivčka ni ostalo drugega kot edinole ta zgodba. Prevedel: MARIJAN TAVČAR Še en prizor iz filma Rok in njegovi bratje, ki povzroča nekaterim mnogo preglavic, a je v Trstu doživel pri občinstvu velikanski uspeh |____DROBEC )Z TRŽAŠKE SLOVENSKE PRETEKLOSTI_| Tudi slikar Rudolf se je udeležil Nedavno je umrl — star 79 let — akademski slikar Rudolf Ernest Marčič. Smrt mu je izbila iz rok čopič in paleto v Lovranu pri Opatiji. Tam je preživel leta po osvoboditvi, po rodu pa je bil iz Litije ob Savi. V svojih domala osmih de-cenijih je akademski slikar Marčič mnogo doživel in precej sveta obhodil. Mnogo mi je o tem pravil in njegovih pisanih spominkov hranim za cel roman. Med drugim mi je večkrat pravil tudi o slikarski razstavi, ki je bila leta 1907 v Trstu. Uredili so jo v slovenskem Narodnem domu. To razstavo pred dobrim pol stoletjem so priredili takratni mladi slovenski u-metniki in so na njej sodelovali poleg Rudija Marčiča tudi nekateri ljubljanski akademski slikarji: Rihard Jakopič, Ivan Grohar, Matija Jama in drugi. • Prvo pobudo za tržaško slikarsko razstavo sva skuhala s profesorjem dr. Ivanom Merharjem«, mi je večkrat pravil Rudi. Dr. Merhar je bil po rodu Ribničan in je v Trstu služboval. Bil je zelo agilen narodni in prosvetni delavec med tržaškimi Slovenci. Tržaška razstava Je bila za vse sodelujoče umetnike pomembnega gospodarskega pomena, ker so Tržačani in drugi obiskovalci precej slik odkupili in tako omogočili umetnikom nadaljnje delo. Med največjimi kupci pa je bila takratna tržaška slovenska banka. Marčič mi je o svojem življenju in delu in o razstavi pripovedoval med drugim tudi tole: • V času, ko smo začeli priprave za razstavo, sem bil aktivni oficir v Boki Kotorski. Pred tem pa sem bil v 22. regimentu v Zadru. Zmeraj sem si želel službovati v obmorski garniziji, ker me je morje vsega privlačilo. Prav zato sem se najbolj oprijel slikanja morskih motivov in sem postal marinist. Nagnjenje do morja mi je bilo menda že v krvi. Moj oče je bil po rodu iz usko-ške družine Marčičev iz vasi Marčiči pri Senju. V avstrijski vojski je služboval 16 let in je dosegel čin • feldveblna«. Po dokončani vojaški dobi je dobil službo sodnijskega sluge v Litiji. Mati pa je bila Lovšinova iz Ribnice. V naši družini je bilo šestnajst o-trok; od teh le dve dekle- Morčič, ki je pred kratkim umrl v Lovranu, je bil poleg prot. dr. Ivana Merharja prvi pobudnik te tržaške razstave ti. V Litiji smo imeli majhno stanovanje in smo živeli precej na tesnem. Da bi i-meli doma v stanovanju kar največ miru, smo morali o-troci ždeti na svojih stolčkih in risati ali pisati ali brati. Tako so starši najlaže vzdrževali družinsko disciplino. Oče mi je nosil o-stanke barvastih svinčnikov, ki jih je dobil med pisarniškimi ostanki. Se preden sem vstopil v osnovno šolo, sem rad risal in slikal. Takrat sem dobil veselje do slikanja. Oče, rojak iz obmorske pokrajine, nam je večkrat pravil o svoji rojstni pokrajini ob Senju. Že takrat sem vzljubil morje in ob- morsko pokrajino. Prav to mo je potem gnalo na službovanje k morju. Tako sem postal slikar morskih, motivov — mari-iiist*. • V Trstu in na drugih razstavah — sodeloval sem na več kakor 60 razstavah doma in v tujini — sem prikazal večinoma marine: morje, valove, jadrnice, čeri ob morju in ladje, ki plovejo v daljavo po morski poti. To so bili zmeraj moji najljubši motivi«, mi je pravil Rudi s tiho pobožnostjo. Kdaj pa kdaj se je ustavil, zamislil in spet nadaljeval: • Morje sem študiral ob vsakem letnem času. Čestokrat sem si nabavil ladjo in sem plovil po morju. Rad sem potoval tudi ob nevihtah. Morja nisem spoznal samo od lepih strani in v sončnih dnevih, temveč tudi ob viharjih. Ob nevihtah sem se celo boril z morjem za življenje. Pa morja zato nisem nikoli prištel med svoje sovražnike, temveč za svojega najljubšega prijatelja, saj sem ga spoznal od vseh strani in ob najrazličnejših razpoloženjih«. • Razstavo v Trstu smo priredili pod okriljem Vesne, združenja mladih slovenskih umetnikov; bil sem med ustanovitelji tega u-metniškega združenja«, mi je pripovedoval Marčič. Prireditvenemu odboru, ki muje načeloval profesor dr. Merhar, je uspelo, da so pridobili za pokrovitelja razstave takratnega tržaškega pokrajinskega namestnika princa Hohenloheja. Ta je bil Slovencem in naprednemu življu še dokaj naklonjen, kar je dokaz to, da je sprejel pokroviteljstvo razstave in je razstavo v tržaškem Narodnem domu tudi sam odprl. O princu Hohenloheju, tržaškem deželnem predsedniku je bilo znano, da je po svojih nazorih bolj sodoben, kakor drugi člani tedanje avstrijske cesarske hiše, zato so mu vzdeli pridevek »rdeči princ«. Razstava je bila določena za neki pomladanski dan ob 11. uri dopoldne. Poslednje trenutke pred pričetkom razstave je imel razstavni odbor še precej dela. Prav tako tudi poročnik Rudi Ernest Marčič, ki je prišel k razstavi iz Boke Kotorske. Ker je bil aktivni oficir, je prišel k o-tvoritvi razstave v paradni uniformi. S šarpo okrog u-niforme, a na glavi je imel paradno čako. Medtem je obležalo na tleh nekaj papirčkov in smeti in poročnik Marčič je pograbil metlo, da bi odstranil smeti, preden se bo začel svečani akt otvoritve. Točno ob 11. uri je dospel v Narodni dom — kot eden prvih povabljenih gostov — pokrovitelj razstave tržaški deželni namestnik princ Hohenlohe S svojim uradnim sprem- stvom in člani družine je vstopil točno kakor ura v razstavno dvorano in aktivni oficir v paradni uniformi poročnik Marčič je stal v rokah še —• z metlo... To je bil gotovo nenavaden, morda celo smešen prizor: oficir v paradni uniformi z metlo! . . . Princ Hohenlohe je pristopil k članom odbora in ko je u-gledal oficirja v paradni u-niformi s šarpo in metlo, se je nasmehnil in v razigranem tonu vprašal: «Ste rezervni oficir? ...» •Visokost, sem aktivni o-ficir!», mu je odvrnil poročnik Marčič, se mu predstavil in dodal, da je tudi akademski slikar ter razstavljavec. • Oficir in akademski slikar in na razstavi — z metlo!... se je princ hudomušno in prisrčno nasmejal. Potem si je deželni namestnik ogledal razstavljene slike in je čestital prireditvenemu odboru k bogati in umetniško lepi razstavi. Za vse razstavljene slike so se podrobno pozanimali tudi člani prinčevega spremstva. Med njimi je bila tudi mlada dama, ki se je tako navdušila za mladega poročnika Marčiča in njegove slike, da je to poznanstvo na tržaški razstavi rodilo pozneje celo intimnejšo povezavo. Mlada dama si je zaželela pouka v slikarstvu in je zaprosila akademskega slikarja in poročnika Marčiča, da bijo povedel v skrivnost slikarskega znanja. Ta pouk je zbližal mladega moža in damo in pozneje je postala celo njegova — žena ... Tržaška razstava je še bolj zbližana in spoprijateljila dva mlada organizatorja, prof. dr. Ivana Merharja in slikarja Marčiča. Oba mlada moža sta se poznala že z Dolenjskega iz Ribnice, od koder je bil doma prof. Ivan Merhar, ki se je rodil v Prigorici v bližnji vasi pri Ribnici. Iz tiste o-kolice pa je bila tudi Marči-čeva mati, rojena Lovšinova. Pozneje je prof. Merhar napisal o življenju in delu akademskega slikarja Rudija Marčiča brošuro, ki je važen donesek k spoznanju njegovega razvoja in dela. Dr. Ivan Merhar (1974-1915) je padel leta 1915 pri Doberdobu kot avstrijski nadporočnik. Tedanjo slikarsko razstavo v tržaškem Narodnem domu so si ogledali mnogi Tržačani, saj so bili ponosni na kulturno prireditev v svojem kraju, ki je imel tedaj precejšnjo slovensko zunanjo podobo. Na ogled razstave pa so prihajali tudi mnogi obiskovalci iz Ljubljane in ostale Kranjske. V neki skupini so prihitele tudi ljubljanske žene, na čelu s Franjo Tavčarjevo, ženo slovenskega pisatelja in ljubljanskega župana dr. Ivana Tavčarja. Franji Tavčarjevi, ki je zmeraj kazala zanimanje za razvoj slovenske umetnosti, je bila zlasti všeč razstavljena slika Matije Jame: prikazovala je cvetočo pokrajino. Mlada gospa si jo je menda ogledala le bolj površno in je dejala svoji tržaški prijateljici: »Glej, to pa so naše slovenske planike . . .» Pa jo je poučil slikar Marčič z nasmehom: «Ne, to je le — ajda v cvetju . ..» Temu svojemu spodrsljaju se je Franja Tavčarjeva od srca nasmejala, dala pa je pobudo za splošno veselost. Slikar Marčič mi je pripovedoval še mnogo takih in podobnih domislekov in spominkov. — Zdaj počiva ta naš umetnik v Lovranu, na obali Jadrana, tih in nem ... JOŽE ŽUPANČIČ V šestnajsto sezono! 13. april 1920: Narodni dom v plamenih, na cesti vojaštvo, na očeh naštetih Slovencev grenka solza! Slovenska kultura na Tržaškem se je tedaj tako kruto in nečloveško prekinila. Za dolgo vrsto let se je od tedaj širila le ilegalno, pomešana z osvobodilno mislijo, ki si je skušala tudi s silo prisvojiti to, kar so ji drugi nasilno vzeli. Sledilo je pet in dvajset let strahovlade, beg naših ljudi v matično domovino, talci, koncentror cijiska taborišča, kapitulacija, konec vojne, zmaga! Trst je osvobojen! Slovencem je v skopi meri vrnjeno, kar jim je bilo vzeto. Slovenska beseda se zasliši na ulici, doni na javnih shodih, širi se topla in čista na odrskih deskah. Pozdravljeni, igralci, ki nam boste z ljubeznijo posredovan lepoto odrske umetnostiTudi gledalci, ki boste s spoštovanjem stopali v hram žive besede, pozdravljeni' Nadaljujemo tam, kjer smo pred leti po tuji krivdi obstali.... (France Bevk).... ljudje prihajajo od vsepovsod, polnijo dvorane, s solznimi očmi poslušajo besede, ki so jih pod udarci bičev in škornjev skoraj pozabili. Prva predstava Slovenskega narodnega gledališča za Trst in Slovensko primorje: «Cankar — Delak,* Hlapec Jernej in njegova pravica — 2.XII 1945 v gledar lišču «Fenice»... daleč je ta dan in vendar, kot bi bilo včeraj! # * * Stopamo v XVI. sezono z isto vnemo kot takrat, malce, razočarani, a kljub vsemu odločni in polni upov, da bomo premagali vse neštete težave, ki nam stoje nasproti. Sezono bomo pričeli z uprizoritvijo Javorškovih Manevrov. Tej premieri, ki bo, upam, zadovoljila ljubitelje lahke komedije, bodo sledili Ionescovi Stoli, delo, ki bo prav zaradi svojega avantgardnega prijema bolj namenjeno sladokuscem kot okoliški publiki. V tem delu bo nastopila, bivša članica našega gledališča Ema Starčeva, ki živi trenutno v Ljubljani. Cassonova igra Drevesa umirajo stoje, katere premiera bo predvidoma prve dni decembra, bo s svojo vsesplošno človeško noto navdušila vse naše gledalce. Za naše najmlajše bom.o naštudirali Golievo Sneguljčico. Konec decembra bo naše gledališče odšlo na krajšo turnejo z Dnevnikom Ane Frank. Po vsej verjetnosti bo Nušičev Dr. doživel svojo premiero v januarju. Za naprej bi težko napovedal, katero delo iz našega repertoarnega načrta bo prišlo prej ali pozneje na odrske deske. Lahko omenim, da bi se utegnila zaključiti XVI. sezona s toliko pričakovanim Shakespearovim Hamletom 'na prostem), da je v pripravah serija zabavnih večerov, da se že dalj časa govori o opereti, da se bo začelo z igralsko šolo; da... da... zaka j bi vam vse povedali, ljudem so všeč presenečenja, če so prijetna, in teh bi res lahko bilo veliko, če bi nam vsi Slovenci stali ob strani. Začenjamo novo sezono in znova bomo začeli pisati iste stvari. Obisk, obisk, obisk... vem, pokazali boste na veliko družino, pokazali na brezposelnega moža, na otroke, na cene... vendar pomislite. Žalostno je igrati pred pol prazno dvorano, medtem ko sedijo ljudje v na nabito polni kavarni in gledajo televizijski program. Organizirajte se sami! Pokažite, koliko vas je! Ob veliki udeležbi boste sami zadovoljni in poplačani za trud. Slovenci Tržaškega in Goriškega naj spoznajo, da obstaja gledališče zaradi njih in ne obratno. Kdor zametuje umetnost, ki se mu nudi, ta je ni potreben, ali bolje: ni je vreden. Z naše strani bomo skušali na vse načine ustreči čim večjemu številu gledalcev tudi za to, da bi lahko s ponosom trdili: Naše g'edališče je v službi naroda, iz katerega je zraslo in kateremu ie nameni eno! ADRJJAN RUSTJA R««r-.=3;--! : . Rudolf Ernest Marčič ................................................................................................. .......mm............................ mm m 1 •-• ' Wi-.V, ; .. Arturo Tosi PREORANA ZEMLJA ..m.mm.m....mmm..nm.nmm..n...mnm.m...n»..unn.mn..«m».mmmmi»..im.mnmm.mu..»m»i».iimmmm.m.....m.mm Slikarstvo A. Tosija je jasno, brez tajn in prevar syoj konec, ta- |v svoji opremi, zaspal več- Januarja bo preteklo pet let, odkar je umrl italijanski slikar Arturo Tosi. Rodil se je 24. julija 1871 v lombardskem industrijskem središču Bustu Arsi-ziu, v družini bogatega in-dustrijca. Rodbina Tosi še vedno zavzema važno me-to v lombardskem gospodarskem življenju. Njen prednik Franco Tosi iz Milana je ustanovitelj največje i-talijanske tovarne parnih strojev v Legnanu Tosije- vi so tudi ustanovili važno farmacevtsko podjetje v lombardskem glavnem mestu. Redki so bili pripadniki rodbine, ki so se odtujili poklicnemu delu v industriji. Mladi Arturo Tosi se je raje posvetil leposlovju in se pridružil književnemu gibanju lombardskih »scapiglia-tov« — razmršencev. Pustil nam je nekaj dobrih esejev in kritik. V umetniškem svetu pa je zaslovel v glavnem kot slikar. To umetniško panogo je gojil še z mladega vzporedno s književnostjo. Komaj 17 let star se je začel učiti slikarstva pri mojstru Jottiju. Kmalu pa se je izključno posvetil slikarskemu udejstvovanju. Zanimivo je pri tem, da je ostal do svojega petdesetega leta domala neznan širši javnosti. Sele pozneje je zaslovel kot slikar in nato zavzemal zadnjih 35 let najvidnejše mesto v italijanskem likovnem življenju. Prvič je razstavil šele leta 1909 na beneški Bienali. Kmalu nato je bil med pobudniki, ki so ustanovili odbor »Italijanskega novecen-ta». Z mladimi tega gibanja se je udeležil važnih o-sebnih in skupinskih razstav, ki so med leti 1925 in 1930 določale smernice najnovejši likovni umetnosti na Ita- ta—— lijanskem in odločilno vplivale na ves njen kasnejši razvoj do današnjih dni. Arturo Tosi je bil dober, mil in družaben človek. S svojim prikupnim nastopom in s svojo skromnostjo si je pridobil naklonjenost najširših krogov sorojakov. Po naravi je bil boječ in podvržen trenutkom potrtosti. Potreboval je tedaj pohvale in razumevanja. Dobra beseda ga je v takem primeru spet spravila v vedro in veselo razpoloženje. Nikdar pa ni prebolel razočaranja, ker ga niso sprejeli v Aka- Tr"* J!"j —r—v n-:;. X5 t| Arturo demijo znanosti in umetnosti. Neutruden je bil pri slikarskem delu, ki ga je najraje opravljal na svoji domačiji v Rovetti, v dolinah okoli Bergama, na obrečju jezera Iseo in na ligurski Rivieri. Za precej mesecev v letu se je spremenil v kmetovalca, da je pristneje sodoživljal krajino, da se je njenim večnim lepotam lahko približal s čistejšim srcem in z nepotvorjeno občutljivostjo preprostega podeželskega človeka. Neutrudljivo je risal krajinske motive, ki so se morda neveščemu očesu približnega o-cenjevalca njegovih umetnin zdeli slični ali celo e-naki. S takim delom pa je on z vztrajnim očiščevalnim umetniškim prizadevanjem, z nekakšno slogovno in tonsko eliminacijo, strgal s svojih pokrajin tisto skorjo, ki je spočetka nekoliko zamegljevala njegovo umetniško osebnost. Ni rečeno, da mora vsak umetnik vselej ustvariti velike mojstrovine; manj u-spela dela so le člen v verigi njegovega umetniškega stremljenja in so nekak nujen premor k njegovemu na- daljnjemu pesniškemu zaletu. Brez takega povsem naravnega nihanja ne bi bilo svetlobe in zvoka, skratka ne bi bilo življenja in razgibanosti, ki smotrno razbija enoličnost na tem svetu. Tosi je gradil svojo pestro umetniško pot v glavnem na vztrajnem in trdem delu, v stalnem premiku iz kraja v kraj, kamor ga je sproti vabil čar naravne barvne igre. Tosi je veroval samo v delo in v umetnikovo duhovnost. Zato se je ogibal vsake druge programske a-firmacije in pristranske u-metniške usmeritve. Izšel je iz romantične ločine «sca-pigliatov« in je do konca ostal zvest njenemu etičnemu dojemanju umetnosti, življenja in narave. Značilno pa je, da se ni nikdar postavil na kakšno apriori-stično dialektično stališče in da se je v umetniškem izživljanju izogibal polemiki. To ni bila zgolj posledica njegove skromnosti, marveč je šlo za njegovo o-sebno gledanje na lastno in tuje poslanstvo. Ta široko-grudnost, ki je že mejila na odsotnost kritičnih prije-mov, je lastna vsem Tosi- jevim sodelavcem pri ustanavljanju slikarskega gibanja »Italijanskega novecen-ta«. V okviru tega gibanja se je Tosi sprostil do izredne veličine. Umetnost je Tosi študiral na Akademiji v Breri, kjer se je posebno posvetil aktu, čeprav se je temu kasneje odrekel. Poglobil se je v slikarstvo pod vodstvom slikarjev Ferraguttija in Gru-bicyja. Za vzor pa si je vzel lombardsko slikarsko izročilo mojstra Cremone, ki ga je spopolnil zlasti na izsledkih slikarjev Grubicy-ja, Bazzara in Fontanesija. Tosijeva umetnost pa se je kmalu ločila od tiste njegovih učiteljev in vzornikov: izgubila je lombard- ski narečni izraz in je_ zadihala v bolj svobodnem in življenjskem vzdušju. Z njemu lastno prodornostjo je Tosi temeljito predelal lombardsko romantično kre-puskolarno izročilo iz konca prejšnjega stoletja. To je napravil pod lahnim vplivom francoskega impresionizma in postimpre-sionizma. Pravzaprav Tosi ni imel nikakšnega neposrednega stika s tema francoskima umetniškima stru- jama, zato je bolje, če z Bernasconijem tudi mi rečemo, da je Tosi hitro dojel izsledke impresionistov in postimpresionistov, ne da bi se predal njihovim slikarskim teorijam. Cezanne in Matisse sta mu kasneje posredovala geometrične vo-kviritve motivov, razmeji- tev prostora v navpični perspektivi in okus širokih, smotrno med seboj spoje- nih barvnih ploskev. Tosijevo slikarstvo je jasno, brez tajn in prevar. Zato kritiki često radi govorijo o naturalističnih primeseh v njegovi umetnosti. Toda te primesi so predelane in izražene kot pesniški sad njegove bohotne domišljije. Zasluga Artura Tosija je,, da je naturalizmu o-hranil njegovo zgodovinsko vsebino, ki so jo hoteli pristaši metafizike čistih oblik izmaličiti. Tosi je odločno očistil tla umetniške upodabljajoče tvornosti vseh pozitivističnih izraznih sredstev. Slikarski umetnosti je vrnil njeno pristnost in nepotvorjeno poslanstvo pri posredovanju lepote najšiiv Šim ljuskim slojem. In to je njegova največja zasluga. JANKO JEŽ Vreme včeraj: najvišia temperatura 18.8, najniž.ja 14.1 stopinje, zračni tlak 1003.7 se dviga, veter 8 km jugovzhcdnik, vlage 7ii odst., nebo pootolačeno. morje rahlo razgibano, padavine 13.7 mm, temperatura moria 17.5 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 6. nov^ubrt Lenarti Sonce vzide ob 6.51 in »t**,. 16.45. Dolžina dneva 9 54. *u»*J vzide ob 19.08 in zatone ob Jutri, PONEDELJEK. 7. nov. Zdenka _ Volišč« bodo odprta danes odi S. do 22. tare, Jutri pa od 7. do 14. ure Danes tržaški • V _ • • in shri in jutri bomo pokrajinski volili svet občinske svete Občinske svete bodo obnovili v milj skl, de* vinsko-nabrežinskl, dolinski in zgoniški občini Po treh tednih nekoliko bolj živahne volilne kampanje se bodo danes zjutraj ob 8. uri odprla vrata vseh 380 volišč na Tržaškem ozemlju. Volivci bodo začeli vstopati v volišča, Ida izvršijo svojo osnovno državljansko dolžnost in pravico, V Trstu bodo volivci volili samo za pokrajinski svet, medtem ko bodo v podeželskih občinah glasovali tudi za obnovo občinskih svetov, razen v re-pentaborski občini, kjer bodo volili samd za pokrajinski svet. Volilne operacije se bodo nadaljevale ves dan do 22. ure, NEODVISNA SOCIALISTIČNA ZVEZA sporoča vsem volivcem, ki zaradi bolezni, ali zaradi kakršnih koli drugih težkoč, ki izvirajo iz zdravstvenih razlogov, ne morejo iti sami na volišče, naj telefonirajo na št. 29416, kjer bo na razpolago vozilo, ki jih bo peljalo na volišče in nazaj domov. ko bodo volišča začasno zaprli. Odprli jih bodo spet jutri zjutraj ob 7 in nadaljevali z volilnimi operacijami do 14. ure. Tedaj bodo volišča dokončno zaprli za občinstvo. V njih bodo ostali samo predsednik volišča, skrutinatorji in predstavniki list. Člani voJivnega sedeža bodo takoj začeli šteti glasove. V občinah, kjer se bodo vršile tudi občinske volitve, bodo začeli najprej s štetjem glasov oddanih za obnovo občinskega sveta ter šele nato prešli na štetje glasovnic, ki se tičejo pokrajinskih volitev. Zato se predvideva, da bodo rezultati, ki se tičejo občinskih volitev v podeželskih občinah, znani že jutri zvečer. Včeraj ob 16. uri so se predsedniki volišč in skrutinatorji zbrali na svojih sekcijah ter uradno otvorili volilne operacije. Od občine so bili že nekoliko prej prejeli po štiri zavoje za vsako volišče. Prvi zavoj vsebuje uradni žig volilne sekcije in ga bodo odprli šele danes zjutraj po 6. uri, ko se bodo ponovno zbrali na volišču. Drugi zavoj vsebuje glasovnice za pokrajinske in občinske volitve, slednje seveda samo za tiste občine, kjer se bodo vršile občinske volitve, i Tretji zaboj vsebuje seznama moških in ženskih volivcev ter svinčnike z napisom «notranje ministrstvo«. V četrtem zavoju pa so pisarniški predmeti. Že včeraj popoldne so volišča zastražili policijski agenti. Vsega skupaj vrši to službo nekaj čez tisoč policistov. Podprefekt dr. Domenico Ma-nicheda, ki predseduje pokrajinski volilni kamisiji, je dal včeraj nekaj izjav v zvezi s pripravami za volitve. Na Tržaškem ozemlju je skupno 230.591 volivcev, in sicer 104.521 moških in 126.070 žensk, ki bodo volili za pokrajinski svet v 16 volilnih okrožjih. Od teh jih je 14 v mestu in dve na podeželju, in sicer v Nabrežini in v Miljah. Tržaška občina šteje 340 volišč, nabrežinska 8, re-pentaborska 1, miljska 16, dolinska 8 in zgoniška 3. Od skupnega števila 230.269 glasovnic so razdelili med volivce 226.269. Ostale, ki jih niso razdelili, predstavljajo 1,98% vseh volivcev. PSI o protisocialističnem manevru PSDI Tiskovni urad Tržaške federacije PSI je izdal sinoči na- slednje Sporočilo: «V zvezi s tiskovno konferenco v volilne namene, ki jo je priredilo vodstvo Tržaške federacije PSDI in na kateri so izjavili, da je baje večje število članov PSI podalo ostavko, PSI zanika to vest in ugotavlja, da so podali ostavko samo Lucio Lonza, Vittorio Lo-vero in Guerrino De Vecchi. Vse oftale trditve so sestavni del načrtne gonje PSDI proti Italijanski socialistični stranki, ki se je pričela s samim začetkom volilne kampanje.« «»------------------ Odobritev del na avtocesti Včeraj se je sestal v Benetkah izvršni odbor družbe «Au-tovie Venete« pod predsedstvom inženirja Federica Ri-noldija. Med drugimi vprašanji so vzeli na znanje tudi, da je upravni svet ANAS o-dobril dela na prvem odseku nove avtostrade Trst-Benetke, in sicer med Moščenicami (Li-zert) in Honkami, v dolžini kakih 8 km. Za ta dela bodo potrošili eno milijardo lir. Z našega podeželja Danes bomo volili.. Volilna propaganda je utihnila in danes pojdemo k volilni skrinjici. Tajne volitve, pridobljene z borbo naprednih sil, nudijo vsakomur mož. nost, da stori svojo dolžnost in voli za listo, ki ji najbolj zaupa. Kako pa smo se odločili — koga bomo volili? Pri tem vprašanju se moramo najprej vprašati, za kaj gre. Občina, pokrajina, dežela, država so upravni organi, eni v ožjem, drugi v širšem merilu. Vsaka uprava mora imeti za izvrševanje svojega dela sredstva, Ta sredstva mo. ra od nekod dobiti. V ta namen so davki, doklade, razne pristojbine in druge dajatve Nastaneta dve vprašanji: prvo, kdo se s tem razmeroma najbolj obremeni (obdavči) drugo, kako se ta sredstva po. rabijo, komu in čemu najbolj služijo, kako uprave razumevajo in ščitijo interese delovnih ljudi, v prvi vrsti delavcev in kmetov. V naši devin-sko-nabrežinski občini je razen tega še drugo vprašanje, ki je v trenutni politični stvarnosti predmet ostre volilne borbe med dvema kandidatni, ma listama; Občinsiko listo in demokristjanyko listo. Gre namreč za vprašanje našega obstoja. Ze šest let vihti krščanska demokracija na Tržaškem svoj ščit s križem; poskrbela je, da je posadila na vsa odločilna mesta (ustanove, uradi, organizacije itd.) svoje najbolj zveste 1 ire-dane pristaše in zdi s^ . že primeren čas, da se razšopiri na podeželju. Posebno pa ji je pri srcu devinsko-nabrežin-ska občina, ki naj bi po njihovo čimprej postala čisto ita. lijanski most med Trstom in Tržičem. Ta stranka se vsi- Miiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimiimi Izredna plima poplavila mestni predel ob obrežju Tudi Milje in Gradež prepravljena • Voda je vdrla v razne kletne prostore Včeraj se je v Trstu, Miljah ln Gradežu zopet ponovil pojav visoke plime, ki «o ga zabeležili pred približno mesecem dni. Nekoliko pred deveto uro se je ulila huda ploha, ob 9.18 uri pa je morska gladina narasla kar pol metra čez redno povprečje in je morje preplavilo nabrežje ter bližnje ulice. Voda je proniknila tudi v kletne prostore na Nabrežju Tretjega novembra ter v ulicah Genova, Mazzini in San Nico-16. V poslopju pristaniškega poveljstva (palačo Carciotti), je voda dosegla v pritličju kakih 20 cm višine. Okrog 10.30 ure so morali postaviti pred palačo prehode iz desk, da so ljudje lahko odšli iz nje. Voda je preplavila tudi pode nekaterih trgovin. Po drugi strani pa je začela zaradi hudega naliva dreti po nekaterih ulicah deževnica n so nastali ponekod pravi potoki jn mlake. Zaradi tega so morali odložiti tudi svečanost postavitve temeljnega kamna novega iiceja «Petrarca» v Ulici Rossetti, po katere spodnjem delu je nastal potok, ki se je zlival proti Montebellu, tako da je nastalo tam nekako jezer-ce in so vozila le z velikim naporom bredla skozenj. Voda ob nabrežjih se je odtekla šele v popoldanskih urah. V Miljah je morje preplavilo bregove že ob 8. uri in kmalu so bili Nabrežje Marconi. Ulica Verdi in Trg Marconi pokriti z vodo. Voda je vdrla v kletne prostore. V gostilni «A1-la Sanita« je dosegla okrog 50 cm višine. V Gradežu je odtekla voda šele proti večeru. Kot vidimo, ni pri nas tako hudih posledic kot v ustju Pada. «» • Mlačev žitaric v letu 1960 Pri Pokrajinskem kmetijskem nadzorništvu sta bila PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCHI »-II. TELEFON 93-808 IN 94-038 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico l-II. r-Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV, FRANČIŠKA št. 20 - Tel. št. 37-338 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi. NAROČNINA Mesečna 480 lir. — Vnaprej: četrtletna 1300 lir. polletna 2500 lir, celcletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — PoStnl tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: AD1T, DZS. Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki y Ljubljani 600-70/3-375. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO ^Izdaja in tiska ZTT. Trst (17. in 19. oktobra) dva sestanka; prvega so se udeležili predstavniki pridelovalcev in lastniki mlatilnic, drugega pa člani ožjega odbora, ki je bil imenovan na prvem sestanku. Po živahni diskusiji, katere so se udeležili skoraj vsi navzoči, je bilo sklenjeno, na kakšni podlagi se bo vršila mlačev žitnega pridelka leta 1960. Lastniki mlatilnic in kmetovalci so sporazumno odobrili: 1. Kraj in število dni mla-čve bodo določili sorazmerno s proizvodnjo določenega kraja in okolice. 2. Pokrajinski kmetijski nadzornik je poverjen da, na podlagi predvidene letine žita, določi začetek mlačve in datum mlačve v posameznih krajih. 3. Kmetovalci so obvezani pripeljati žito na določen kraj. 4. V pristojbini za mlačev, ki bo določena v primernem času, je všteto tudi vezanje slame. Ce se bo na primer mlačev vršila pred določenim sporedom, bo pristojbina pod- vržena malemu povišku, nasprotno pa se bo znižala, če se bo mlačev zakasnila. 5. Na domu bo mogoče mlatiti le takrat, kadar bo mlačev v določenih krajih že o-pravljena. V tem primeru se mora dotičnik dogovoriti za pristojbino mlačve. Pričakujejo, da se bo na podlagi gornjega dogovora vršila prihodnje leto mlačev nemudoma in brez zadržkov, v zadoščenje vseh. «»-------- Zakonski načrt uslužbencev bivše ZVU pred senatom V senatu so razdelili zakonski načrt za ureditev položaja uslužbencev bivše ZVU, Zakonski načrt je sestavljen iz treh točk. Prva se tiče civilnih uslužbencev, druga u-službencev civilne policije, tretja pa vsebuje prehodne določbe. Zakonski načrt bosta proučili prva senatna komisija notranjih zadev in peta komisija za finance, in sicer 22. novembra, ko se zopet sestane senat. Zlata poroka pri Sv. Ivanu M-Tv-r- Antonija Udovič por. Rauber Ko sta *i pred petdesetimi leti na današnji dan v sveto-ivantki cerkvi obljubila večno zvestobo ANTONIJA VDOVIC in ANTON RAUBER, sta mlada novoporočenca z veseljem in upanjem prejela nešteto voščil sreče vseh sorodnikov in prijateljev; zrla sta v bodočnost in zdelo se jima je, da bo ta vedno tako lepa kot si jo sama najbolj želita. Krna. lu se jima je rodila hčerka in njuno veselje je bilo tedaj po. polno; bila sta prepričana, da jima nihče ne more skaliti mirnega in srečnega družim skega življenja. Vtem pa so se začele širiti vesti o vojni. Anton je ostal brezposeln, nje. gova družina pa je medtem še narasla. Skrbni družinski oče ni videl drugega izhoda, kot da gre iskat srečo v daljno Ameriko. Vsem je bilo tež. ko; žena Antonija s štirimi hčerkami je ostala sama. Ni vedela, če bo še kdaj videla moža, ki je odšel tako daleč po svetu. Anton je slišal, da je v Evropi vojna in je trepetal za usodo svoje mlade žene in h(erkic. Redno je pošiljal domov svoj zaslužek, medtem pa ni niti vedel, če ga njegova družina prejema. Tako je minilo pet let. Nekega dne se je na »Mandrijis Anton Rauber pri Sv. Ivanu prikazal sAme-rikanec»: bil je Anton, ki se je vrnil k svoji družini. Snidenje je bilo veselo in žalostno obenem: našel je samo ženo s starejšo hčerko, kajti tri deklice so mu medtem umrle. A sedaj, ko je bil Anton doma in je bilo vojne konec, se je zdelo vse lažje in enostavnejše. Na «Mandrijis pri Rau-berjevih se je začelo mirno in srečno družinsko življenje, ki se nadaljuje še danes. An-tori in Antonija sta zavedna tržaška Slovenca in kljub letom (Amtonija jih ima 74, An. ton pa 73) sta še vedno čila in mladostna. Sama obdelujeta svojo njivo, Anton pa, ki je po poklicu zidar, se noče še popolnoma odpovedati svojemu poklicu, katerega bo opustil *ko bo star», kot sam pravi. Srečnima slavljencema, k* danes praznujeta zlato poroko, prav iskreno čestitajo in jima voščijo še mnogo let skupnega, mirnega in srečnega družinskega življenja: hči Ninka z družino, sestra Marija, nečaka Mario in Pavel z družinama ter vsi ostali sorodniki in prijatelji. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo «Primorskega dnevnika». VIL redni občni zbor tabornikov «Modrega vala» Tov. Drago Pahor se je po šestih letih poslovil od mesta staroste - Izvolitev novega odbora Taborniki rodu Modrega vala so imeli svoj VII. občnj zbor v prodorih prosvetnega društva Ivan Cankar pri Sv. Ja-eobu. Žal, letošnji občni zbor ni bil obiskan v takem številu kot prejšnji občni zbori. To pa zaradi tega, ker je mnogo tabornikov tekmovalo na stadionu «Prvi maj« v okviru športnega dne. Občni zbor je otvorila sestra Soča-Vida Pahor, nato je sledila taborniška himna. Po himni je spregovoril brat starosta. — Drago Pahor. V svojem govoru je omenil, da so tudi letos butali v taborniško organizacijo nasprotni vetrovi, toda kljub temu se je organizacija obdržala na trdnih nogah. »Vendar,« je poudaril,_«ni dovolj, da se samo obdržimo na nogah in ne skušamo razširiti svoje dejavnosti, temveč moramo napredovati. Kdor ne napreduje, in stoji dalj časa na isti ravni, ta nazaduje. Ne smemo se naslanjati samo na pohvalo, ki smo je prejeli, da smo dobra in organizirana organizacija. Paaiti moramo in delati za tem, da to zaupanje in vero ,ki jo imajo drugi v nas, obdržimo in ojačimo. To pa lahko dosežemo samo s pridnim m marljivim delom v organizaciji sami in izven nje.« Tov. Pahor je nato omenil izlete, ki jih je bilo lansko leto vsekakor premalo in še ti so bil; slabo obiskani. Da bi pritegnili člane k delovanju na tem področju, je bila v ta namen ipzpisana tržaška trans-versala. To je pohod, ki poteka P° vsem tržaškem ozemlju. Na tak način bi vsak udeleženec tega pohoda podrobneje spoznal naše najbližje kraje. Za nagrado udeležencem je bila izdana posebna značka. Zelo važna je družabnost, ki mora vladati med člani v vsakem času in povsod. Družabnost se lahko odraža v najraz-ličnejšln oblikah, vendar moramo pri tem paziti, da se pri tem ne odmaknemo bistvu taborništva. Tov. Pahor se je letos poslovil od mesta staroste, vendar ni dokončno zapustil organiza. cije, katero je on ustanovil n jo požrtvovalno vodil šest let. Omenil je, da mu ne bo vse-eno, ko se bo organizacija razvijala; zato je pozval mlade člane, ki sestavljajo odbor, naj vložijo vse svoje sile za delo m pomoč tako lepe mladinske organizacije kot je taborniška. Sledila so poročila: tajniško, načelniško, blagajn-ško in gospodarjevo. Iz tajni, škega poročila je razvidno, da je danes taborniška organizacija »Modrih val« sestavljena iz petih taborniških družin in sicer: Družina Belih galebov in Družina Jadranskega delfina v mestu; Družina morske zvezde v Barkovljah, Družina sumečega bora na Proseku ter Družina sokolov s Selivca z Opčin. Vseh pet družin šteje 179 članov, od teh 74 medvedkov in čebelic, to so mlajši taborniki v starosti do štirinajstega leta. Načelnik je v svojem poročilu v podrobnosti seznanil prisotne o izletih in taborjenju, o ekskurziji po Jugoslaviji in vsem ostalem podrobnem delu. . Taborniki so letos priredili taborjenje v Gozdu _ Martujku in nato še ek kurzi jo v Črno goro. Poslali so svoje predstavnike na V. zlet Zveze tabornikov Slovenije v Lesce. Poleg teh aktivnosti so priredili zimovanje na Lokvah, m klavževanje za medvedke in čebelice, tekmovanje s koprskimi taborniki, in še lepo število drugih športnih srečanj. Po Citanju poročil je sledila ga odbora, ki ga sestavljalo sledeči člani: starosta Mirko-Edvin Švab, podstarosta Zaj-ček-Irena Širca, tajnici Mijot Neda in Zorka Orel, načelnik Drasič Franko-Lisjak, podna-čelnik Lipovec Sergij-Borut, odgovorna za medvedke in čebelice Slavica Bandi-Slavček, blagajnik Som-Cupin Darij. Občni zbor so zaključili z velikim upanjem in voljo v vedno lepše in lepše uspehe v vzgojnem in taborniškem duhu, v katerem je smisel vse organizacije. «»------- Povozil ga je z vespo V Drevoredu D’Annunzio je včeraj popoldne 18-letni Lu-ciano Puntini iz Milj povozil z lambreto 43-letnega Remigia Botteghellija iz Ulice Caprin 6, ki je tam prečkal cesto. Botleghelli se je pobil in ranil po čelu in nogah. Sprejeli so ga na II. kirurški oddelek in se bo moral zdraviti 20 dni. «»—— Padla je v trolejbusu Ko se je včeraj popoldne 61-letna Virginia Cocolo por. Jenco iz Ulice Isella 20^ peljala s trolejbusom proge štev. 11 je zaradi nenadnega sunka padla in se pobila po prsnem košu ter si verjetno nalomila rebra. Sprejeli so jo na II. kirurški oddelek in se bo morala zdraviti tri tedne. Tatvine na dnevnem redu Neznanci so ponoči razbili šipo stranišča gostilne, ki jo ima 58-letni Pietro Tuljak na Trgu Giarizzole, da so lahko prišli v lokal, od koder so od. nesli 18.000 lir in nekaj steklenic vina. Romeo Bellisa iz Ulice Com. merciale 20 je prijavil polioiji, da mu je nekdo ukradel lambreto. Dario Manegatto iz Ulice Giuliani 2 se je pritožil, da so mu neznanci ukradli vespo. Timoleone Crassa od Zgornje Magdalene 206 pa se je pritožil, da so mu neznanci ukradli »Fiat 500». ...... OD VČERAJ DO DANES I ljuje slovenskim volivcem in se jim prikazuje kot najbolj iskren čuvar njih interesov kot nekak njihov rešitelj, češ: Cesar vam ni dala sedanja uprava in bi vam ne mogla dati Občinska lista, to vam bo v obilni meri izposlovala demofcristjanska lista. Za take obljube je treba imeli debelo in zelo kosmato kožo ali takšno, ki ne pozna čuta sramu in političnega poštenja, takšno kožo, ki ne loči laži od resnice in računa na nevednost volivcev. Ta ((demokracija« je imela že šest let priliko, da nam z dejanji dokaže, kako spoštuje in upošteva interese naše narodne manjšine v Italiji. In to je tudi dokazala, a ne s krščansko ljubeznijo, ampak z največjim sovraštvom. Ce ni imela v rokah vajeti naše občine, pa ima škarje in platno pri vseh oblasteh. Kaj so doslej za nas storile in kaj bi, če bi prišli na oblast?! Ta »demokracija« ima v naši občini sami eno zaslugo: z naselitvijo ezulov je spremenila narodnostni sestav v naši občini na škodo naših delovnih ljudi. In za to «uslugo» naj bi še volili zanjo! Edino Občinska lista bo pravično ščitila naše interese in njo bomo volili! Cerovlje Ana Pregelj iz Cerovelj št. 11 je pred nedavnim stopila v 95. leto. Ce se srečaš s to še vedno telesno in duševno čvrsto in prikupno ženo, se vprašaš, kaj da ji je skovalo takšno odpornost in zdravje. Ali je to vzklilo v njenem rojstnem kraju Cvetrežu pri Tolminu — v borni koči s pe-torico lačnih kljunov, ali je to kleno seme utrdila težka in pretežka borba v kraški kmečko-delavski hiši, ki je pod njenim materinstvom in gospodinjstvom zredila šeste-ro otrok? Vsekakor zelo zanimiva reč! Ana je že od svojega 14- leta dalje stalno prihajala s svojo sestro in drugimi tovarišicami na delo na K ras in prinašala domov zaslužek. Končno sta se s sestro omožili v Cerovlje in vzeli vsaka enega brata Semec. Razen te sestre, ki je umrla v svojem SO. letu, ima še eno 92-letno sestro v Lendavi (Prekmurje). Usoda ni Ani prav nič prizanašala. Ze leta 1907 je zgubila moža. Nima lahkih spominov na to dobo, ko je bilo treba otepati nategnjeno polento, ki je današnji svet ne pozna. A bolj zdrav bi bil, če bi živel tako, kol je živela o-na v svoji mladosti: z mlekom, fižolom, bobom, močnikom in suhim sadjem in bi se bolj gibal na zraku ter delal v naravi. Ana je vse življenje ljubila poljsko delo in se je še pred nekaj leti z njim rada ukvarjala. Se bi se, če bi ji ne nagajal kašelj. Samo ta ji da čutiti kopo let. Saj jih res ne kaže! Želodec, spomin, sluh in vid še dobro služijo. Cita brez očal. Na vprašanje, če je bila kdaj bolna, je odgovorila: »Samo enkrat v življenju (leta 1940) sem onemogla za kakšen mesec dni.« In pravi: »Bolje enkrat živet’ kot desetkrat umret’.)) Ona se torej ni naveličala življenja in bi se ob cveticah, ki jih izredno ljubi, še rada v spominu vračala k trdi, a lepi mladosti s tolminskih planin in na ostalo prehojeno življenjsko pot. To želimo tej tolminsko-kraški korenini tudi mi. Se mnogo zdravih let! Sesljan Bralce bodo zanimale tele naše novosti. Na naši železniški postaji ni že mesec dni nobenega železničarja, ki bi znal slovenski, ker je železniška uprava takšne premestila. Kaže, da je tej upravi znanje r.ašega jezika nepotrebno, če ne celo nezaželeno. V naši fari, ki obsega Mav-hinje, Cerovlje, Vižovlje in Sesljan, sta sedaj dva duhovnika, slovenski in italijanski. Slovenski mašuje v Mavhi-njah in v Sesljanu, italijanski v Sesljanu za ezule. Razlika v maševanju je v tem, da je pri nedeljski slovenski maši lepo petje, ki ugaja tudi Italijanom. Od dveh mesnic je ena v ezulskem naselju. Kaže, da je mesar precej podjeten, saj preskrbuje meso tudi okolici, ROJSTVA. SMRTI IN POHOKe Dne 3. 4. in 5. novembra se je rodilo' v Trstu 13 otrok, umrlo je 25 oseb, poroki sta bili 2. POROČILI SO SE: upokojenec Antonio Valente in upokojenka Giovanna Barisic. upokojenec Enrico Colella in upokojenka Roberta Herfert. , UMRLI SO: 73-letni Piletro Elitni, 72-1 etna Anna Vittor vd. Martkvis, 82-letna Carla Cema-žar por. Martini. 64-letna Antonia Varin por. Simoni, 82-letna Maria Pavan vd. Predonzam, 76-letni Michele Micheli. 77-letn Francesco Nussdorfer. 74-letm Antonio Fonda, 70-letn1 elemente Lenardon, 78-letna Mana V-gni vd. Radoicovich, 92-letna Cri-stlna Roth vd. De Rosa, 48-letm Glileo Derni, 40-letni Ennico Ber. tok. 87-letna Maria Antonietta Beretta vd. Corslnl, 47-letna Norma Famea por. Nicolini. 77-letni Francesco Russignan. 47-letni Ormelo Metliak, 50-!etrva Mar-gherita Padovan vd. Krašna. 83-letna Teresa Kosner vd. Spadalo 60-let na Noemi Ravalleo por. Parrinello, 72-letna Clementiina Bernazza por. Melottn. 76-letna Romana Casali, 56-letna Giustina Caiselll, 74-letni Martino Pesca-tori, 76-letni Tommaso Stefanini. OKLICI: agent Javne varnosti Terenzo Toccella in gospodinja Nada Errico. strojni kapetan Ma-riano Termini in gospodinja Ca-terma Donia. čevljar Mario Sac-co in gospodinja Maddalena Pa-razprava. Tej pa volitve nove- truno, uradnik Alteo Glanolla in gospodinja Oliva Pero&sa, steklar Alceo Tarlao in pletilja Gina Klančič, šofer Rinaldo Glavina in gospodinja Elvira Sergas, težak Vittorio Serii In gospodinja Antonia Sestan, ladijski natakar Marino Furlan in šivilja Liliana Danieli, industrllski izvedenec Antonio Montioco in šivilja Lu-cia Fragiacomo, pomorski komisar Manilo Toffoll i-n gospodinja Ornella Giovannini, krojač Guerrino Mosna in šivilja Glanina Moltoaro. pomorski oficir Arrigo Barbi ln gospodinja Luce Mari-netti, Livio Zadnik in Rinalda Corazza, barist Attlllo Arnoldo ln gospodinja Miranda Pieruz, težak Itallco Candido in Vilma Sartori. «»-------- LEKARNE ODPRTE DANES INAM-AI Cammello, Drevored 20. septembra 4; Crevato, Ulica Roma 15; Giusti, Greta Furlanska cesta 7; dr. Gmeiner, Ul. Gluha 14; Alla Maddalena, Istrska ulica 43; Prendini, Ul. T. Vecel-lio 24; Serravallo Ul, Cava-na I: Zanettl Testa d'oro. Ul Mazzini 43; dr. Mland, Barkovlle in Nleoli, Skedenj. NOČNA «»------- služba LEKARN Crevato, Ul. Roma 15; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; dr. Gmeiner, Ul. Giulia 14; Al Lloyd, Ul. deirOrologio 6; dr. Signorl, Trg bolnišnice 6. in to po predhodnem naročilu; dostavlja ga na dom. To je strankam všeč, ker jim prihrani pot. Ali drugi mesarji tega ne zmorejo? Iz tržaških kinematografov «P# neurja domov* «Po neurju domov» je eden tistih filmov, ki ugajajo že zaradi svoje dobre tehnične plati. Ima pa še poleg tega dovolj vrednot, da se človeku ne zdi izgubljen čas, ko ga gleda. Zgodba se plete med možem, ženo, sinom, nezakonskim sinom oziroma polbratom, ter še med dekletom iz bližnje soseščine in njenim očetom, Sin Thoren je zrasel kot da je samo materin, odkar je ta takoj po poroki odrekla možu vsako ljubeznivost in intimnost, ker je na precej drastičen način zvedela, da ima mož že drugega otroka in da je sploh preveč doma v ženskem svetu vse okolice. Toda oče odloči, da bo sedaj iz sina napravil moža; in res mu uspe narediti i z njega pogumnega lovca. To. da ko ga dekletov oče nekoč zelo nevljudno spodi izpred vrat, ko je prišel, da bi njegovo hčer peljal na zabavo, mu mati odkrije, zakaj se mu je to dogodilo in razkrije mu tudi, da ima polbrata — to je Raf, ki je pri njegovem očetu nekak hlapec. Thoren zapusti domačo hišo in odpove st tudi dekletu. Ko pa pride oče dekleta sam k Thore-novemu očetu ter s priliznjeno prijaznostjo pove, da nima nič proti stikom med dekletom in mladeničem, ga Thorenov oče razkrije kot podlega hinavca. Ta se maščuje in kmalu nato Thore-novega očeta ustreli. Thoren ga na begu zasledi in ustreli. Medtem pa se je z dekletom poročil Raf, ki povabi k sebi tudi Ano, ženo svojega očeta, sedaj vdovo. Tam bo lahko svojo ljubezen posvečala otroku, ki se je rodil in ki je ves podoben svojemu očetu — Thorenu. Poleg Roberta Mitchuna in Eleanor Parker je režiser Vin. cente Minelli s pridom uporabil še mlade igralce Georgea Pepparda, Georgea Hamil. tona ter Everett Sloans. Od teh mladih sta izrazita zlasti prva dva. «»------- Štipendije «G. Foschiatti» 9. novembra zapade rok za predložitev prošenj za udeležbo na natečaju za dodelitev štipendij za univerzitetne študente. Te štipendije je dala na razpolago občini Tržaška posojilnica za počastitev spomina Gabriella Foschiattija. Podrobnejše informacije se dobe na VI. občinskem oddelku, I. sekcija — šolstvo, v sobi št. 100 v drugem nadstropju občinske palače. Zaprta cesta Zaradi gradnje kanalizacije bo Lonjerska cesta med hišnimi številkami 40 in 66 zaprta za promet z vozili od 8. novembra do konca del. «»------- Nezgoda vespista Včeraj dopoldne se je 26-let. ni Andreino -Schiano iz Griže pri Miljah peljal z vespo proti Sv. Jakobu, pa je trčil ob avtobus proge štev. 28. Zletel je na tla in se pobil ter ranil po čelu in obrazu. Sprejeli so ga na II. kirurški oddelek in se bo moral zdraviti 10 dni. Trčenje avtomobilov na obalni cesti Včeraj okrog 13. ure je 21-letni Arnaldo Marzotti iz Vid. ma šofiral avto po obalni cesti proti Devinu. Poleg njega je sedel njegov 18-letni brat Adriano. Kakih 700 metrov od ho-tela Riviera je šofer na ovinku zgubil nadzorstvo nad vozilom, ki je zaradi spolzke ceste začelo plesati po cesti, nato pa treščilo ob levi del del avtomobila, ki je prihajal z nasprotne strani in ga je vozil 33-letni Giovanni Cramer iz Rocola 117. Poleg njega se je peljala 88-letna Amalia Vi-sentin poročena Beltramini iz Sesljana 107. Potniki so pri vsem imeli precej sreče, ker se niso hudo poškodovali. Adriano se je pobil po čelu in izgubil spomin; sprejeli so ga na drugi kirurški oddelek in se bo moral zdraviti 8 dni. Arnaldo se je nekoliko pobil po prsnem košu in bo okreval v nekaj dneh. Cramer se je udaril v dimlje in pobil po levi nogi ter se bo moral zdraviti dober teden. Beltraminijeva pa se je opraskala po desni roki in se pobila po prsnem košu ter si verjetno nalomila rebra, zaradi česar so jo sprejeli na II. kirurški oddelek in se bo morala zdraviti tri tedne. ( I Z l ETI """) IZLETI SPDT Dne 13. novembra priredi SPDT izlet v Idrijo z ogledom rudnika. Na povratku planinsko martinovanje v Črnem vrhu. — Vpisovanje v Ul. Geppa št. 9 v d evnih urah. Hi) ^DAIIOVI IN PRIHPKVHI Prcsvetno društvo »Lipa« !z Bazovice daruje 1000 lir za Dijaško Matico. Ob obletnici smrti žene Anke daruje v počastitev njenega spomina Milan Jereb 3000 lir za Dijaško Matico. Namesto cvetja na grob tet' Johani Skrmačevl Iz Nabrežine poklanjajo nečaki 4500 Ur za Dijaško Matico. | Po več letih priredi | danes | j| prosvetno društvo | Valentin Vodnik v Dolini razstavo | slovenskih k j I knJlg W Vabljeni vsi prijatelji . dobre slovenske knjige | --------------------------- I jk Razstava bo odprta ^ od 9. do 21. ure ,\t( [ OLEPALlSČA ***) VERDI Pri gledališki blagajni se nadaljuje razdeljevanje abonmajskih izkaznic A, B in C za prihodnjo operno sezono, ki se bo začela v soboto 12. t.m. z Verdijevo opero »Simon Boccanegra«. Dirigiral bo Franco Capuana. V glavnih vlogah pa bodo nastopili: Dino Dondi, Mirella Parut-to, Mirto Picchi, Giorgio Gior-getti, Paolo Washington. Zbor bo vodil Adolfo Fanfani; režija Car-lo Piccinato. TEATRO NUOVO Pri gledališki blagajni se nadaljuje potrjevanje abonmajev ter sprejemanje novih abonmajev za prihodnjo sezono, ki se bo začela 18. novembra s premiero Pirandellove igre «Sest o-seb išče avtorja«. Abonmaji in prenotacije se sprejemajo od 10 do 13 in od 16.30 do 19.30 pri gledališki blagajni v Ulici Giustiniano ter v Pasaži Protti. Cena za abonmaje za sedem predstav: za premiere: sedeži sektor A 6000 lir; sedeži sektor B 4000 lir. Za ponovitve: sedeži sektor A 4000 lir; sedeži sektor B 2000 lir V četrtek 10. in petek 11. novembra bo imel francoski ansambel Jean de Rigault dve predstavi, in sicer: Molierovo »Le misantrope« in Achardovo »Jean De La Lune«. Prodaja vstopnic pri gledališki blagajni. [ BAZNA OBVESTILA j Narodna in študijska knjižnica v Trstu vabi vse one, ki so se priglasili za tečaj nemščine in ki se nameravajo še priglasiti, na sestanek, ki bo v ponedeljek 7. novembra t.l. ob 19.38 v prostorih knjižnice v Ul Geppa 9-IV. — Na tečaju bo poučeval prof. Josip Tavčar. [ MALI OP1.A.SI ) NAPRODAJ dobro znana in vpeljana gostilna Švara v Birmanjih s hišo in dvoriščem. Informacije v delavnici Švara. Ul. Giulia 28, tel. 96-742 ali pa: Švara, trgovina na Katimari. tel. 90-665. BRUSINI CAHLO. Trst. Ul. Bat tisti 20, prodaja gospodinjske električne predmete — štedilnike ua drva, premog, plin, elektriko — trajno goreče peči »ARGO« ter na plin ln elektriko. Olajšave pri plačilu. Postrežba piina na dom. — Tel. 29-041. Slovenski akademski klub ■JADRANi vabi na veselo MARTINOVANJE ki bo v soboto 12. novembra na Vrdelski cesti 7 začetek ob 21. uri Igra: BOGO s FAMILY Rezervacija miz v Tržaški knjigarni od četrtka dalje PECI IN ŠTEDILNIKI 9 NAJMODERNEJŠIH OB LIK NA VSA GORIVA. • ELEKTRIČNI LIKALNIKI, SESALCI ZA PRAH, PRALNI STROJI, HLADILNIKI. • I.ESTENCI TER VSEH VRST ELEKTRIČNE LUCI. • DEKORATIVNI PREDMETI. • SERVISI IZ PORCELANA. 0 NAMIZNI PRIBOR (Be. steck) IZ NERJAVEČE-GA JEKLA (HostfreD. KERŽE Trst, Piazza S. Giovanni 1 PRODAJA TUDI NA OBROKE Slovensko gledališč v Trstu V soboto, 12. novembra ob *'• uri v Avditoriju v Trnu KRSTNA PREDSTAVA Jože Javoršek MANEVRI Komedija v dveh delib Režiser: Jože Babič Asistent režije: Adrijan Scenograf: inž. arh. Niko a Kostumograf: inž. arh. Milena Matul Glasba: Aleksander Vodop>v Besedilo songa: Tit Vi 111 Osebe: Janez ‘ Jo,žkl?«•’ Brdavs - Danilo Turk, M Julij Guštin, Cesarica L w5t, Kobal, Gregor - Rado N -C3 Kobila Leli Nakrstova, ' - Miranda Caharija (i8r- r»j Benko - Stane RaztIfSr?i'nutfi' bolničar - Edvard ,b^aongatec drugi bolničar - Livijo B (fr (igr. šola). Ponovitev iste predstave v urj del Jo, 13. novembra ob v Avditoriju. Prodaja vstopnic od *e.trirf „ublj*nl Filodrammatico 14.15 ^e in junaki«, technicolor, Burke. m nje Grattacielo 14.00 »Ro0*® m VI govi bratje«. Film Luch‘n scontija. rju tP Arcobaieno 14.00 «Po M1- mov«, metrocolor, tchum, Eleonor Parker. ^ Superclnema 1430 *^e gdnvuSČ rov«, eastmancolor, Purdom, Rossana iK? Alabarda 14.30 »Petrograd Aurora 15.00 «Neizprosi»>»' fpeSeiti Capitol 14.30 «Ekstaza brez konca)«, Dirk Genevieve Page. .*) P Garibaldi 14.30 ((Neurje ysJ tajsko«, James Stevvart. Luu- starost Cristailo 15.00 »Samsko ° jjcS nje«, Shirley McLame, Lemmon. lrv0- Impero 15.00 «Sissi, carj ljenka«, ,,, £*? Itaha 15.00 «Zenske sa™rl5tra(> glasujte na občinskih volitvah za kandidate sprednih strank, ki nastopajo pod skupnim “lakom avtonomija in obnova kaiutvi' P°krajinskili volitvah oddajte svoj glas idatom socialistične stranke in komunistič-e Partije. *ujte^ vo^nem okrožju St. Peter Slovenov gla- ^didata PSI dr. PETRA ZORZO, domačina Slovenca, ali pa za kandidata SPI '^UOVANNIJA BATTOCLETTIJA. Kmetje in delavci v občinah JJrten, Neme, Tavorjana in Centa! j. Oruifo- k°^emo 6- novembra priti v občine! .‘'eti; Vc"° gospodarstvo moremo voditi, če hočemo še t i bled * kmetje po gričih in ravninah, po njivah ,'C sVo-® gadjem in vinjami po gričih, slovenski kmetje 21v‘no in po njivah krompirja. Naši delavci v ir i'• ki “JP.rajo priti do besede v komunih, saj so oni An* p ./po1 J0 vse ljudi po r.aših komunih in ne država « * ko ’n ne razni ent> in uradi. Dobiti moramo * °>tali a Une ln takšne avtoremne dežele, da bomo lah-uoma in dobili industrijsko delo doma. Slovenski emigranti Im in kmetje v Terski dolini! A*?* v naši dolini: Tajpano in Brdo. * bi k"’1®'' kdaj do svoje besede v teh dveh občinah? u^lii, o0.njm .šlo tako slabo, ako bi imeli mi besedo v Pa ?.?nie občinske .pieve so samo molčale in bile (« *ski ei ie ekonomska situacija od vseh občin v slab® v , v?ni?ii v Prealpi Giulie, pri nas najslabša, ta-jt Nj j’Up0t ie na primer na Jugu Italije. P v in 5iU .skallje je res slabo in zato dobivajo razne •t*. Več u Ve za industrializacijo, pri nas pa kmalu .kri«;, Judi, če bodo ljudje še dajali glasove za stare Kli„_ Janške tnn.m. Dejanje, ki je povzročilo ogorčenje vseh občanov Na proslavi vseh mrtvih v Števerjanu je župan premaknil venec bivših partizanov S tem je hotel dokazati, da ima občinska uprava pravico uveljavljati svojo oblast tudi v zadevah, ki ne spadajo v njeno pristojnost ■ Odprto pismo občinskih svetovalcev tli "or hiia aomune. '“i* za -® smrt svoiib krajev, ekonomski polom, naj i,e komune. ^ve smrt svoji.. stare demokristjane: Slovenski i kmetje in emigranti Sk v občinah Nadiških dolin! iljjtlkšen (‘as ie- da bi se zaslišal v komunih naših do-jji"l*setih f?ai9eten nov glas. Do sedaj smo imeli v zadnjih •iti^destat . serUe fašističnih italijcnsko-nacionalistič-£*ti»niv°u ln nato 'et Prav tako komandiranih de-k 5*1 je županov in konsiljerjev. kihu^PSlo ratati iz tega kot polomija! Naše doline jjlejo .“011 prazne, kmetijstvo se ne splača, v komunih V ‘neha"? u'308ajo vsakega gospoda iz Čedada in Vidma. 5 in n-n0 z nesrečno tradicijo, ki je prinesla le ne- švitj,0^*^ za na®e komune 0 nove napredne, demokratične ljudi do besede! Program za preporod , 0d v naših krajih j* ie treba korumpirani paternalizem, ki po- ^vi.^kran ^°stavlja naše ljudstvo. h* |n.n 1 a 'n državna uprava naj pomagata od-l'OiQvišča0 krizo v Nadiški dolini. tiljl*1! in a za brezposelne ne morejo odpraviti brezpo-v* in . .'Sracija ne mora odpraviti bede ter gospo-X °skrKpra'ne krize- 1*1«.* Ustnn je .treba za strokovno izobrazbo naših o- in S0Vltvijo posebne kmetijske šole za kmečko , iti j- *}v£da za vzgojo deklet, da bi jim ne bilo JtC vrerf po Italiji in v inozemstvo. 't* **ti n anotenje sadia in povrtnine: organizirati vse tl'>močZadruzni podlag i, tako za ohranitev pridel-S S zadružnih hladilnih naprav in organizirati Voi.Vi? na tr«u- S»lO it- ,*ke služnosti je treba takoj nuditi kot od-, Ifhtvu 6lJio pomoč hudo prizadetemu lokalnemu kf^eni Pz°8°zditev gorskih piedelov, ki so bili nekdaj . 7 »Izi a- °mačimi kostanji, je treba takoj nuditi teh-!:t .pstanovurno Pomoč. treba mlekarne v dolini za zmanjšali i ; lh stroškov in za obrambo cene mlečnih iz- tu°rT° kre Živin»n"1 *n kmetijstvo, predvsem za nakup ple-9 d^* tenf z. .živinozdravniško zaščito. ItjjO.gbi. nskl trg, ki ga je treba ustanoviti v Nadi- DE2ELNE AVTONOMIJE FURLA- Si >? Av-p«»krajina s posebnim statutom; $ VA OrJPNOMIJO na gospodarskem podroc- £tfEllll|ll„||),ll>l,ItlHHtlHHimHHHitHMIHlIiMMHMilMH,II ^dikalna Rrortlka ^lektivna pogodba Industriji slaščic i/ ---------------- :v nSte, !*i t,*vtle tl0vo kolektivne Ž , za^?0^156 za delav- NC iidP?;,leni v podjet UfUi 1 v poajei-L sl V"iki aVanie slaščic. I, rfmen'J° tisti Pešajo na disci- postopke. Delavski predstavniki končno zahtevajo, naj delodajalec doplača 30 odstotkov plače v primeru bolezni. Ker imamo na področju proste cone v Gorici številna podjetja za izdelovanje slaščic, v katerih je zaposlenih zelo veliko slovenskih mladincev in mladink, je obnovitev delovne pogodbe za naše področje velike važnosti. V teku so priprave za obnovo kolektivne delovne pogodbe za uslužbence trgov- skih podjetij. Sindikalne organizacije so poslala konfe-deiaciji za trgovino zahteve glede mezd, delovnega časa, odpustov, bolezni in nesreč na delu, periodičnih poviškov, 14. plače, počitnic in vajemštva. Ko st je 2. novembra takoj po maši zbrala v Števerjanu pred spomenikom padlih v drugi svetovni vojni številna množica ljudi, se je zgodil nezaslišan dogodek, ki bi lahko dovedel do zelo neljubih posledic, če se ne bi bivši partizani in svojci padlih brzdali in pomirili tudi tiste, ki so že pričeli žvižgati. Steverjanski župan Herme-r.egild Podveršič je namreč ukazal občinskemu slugi, naj venec bivših partizanov, ki je bil položen k spomeniku dan poprej, prestavi h kraju, da je na tisto mesto postavil občinskega. Dogodek je že na kraju samem povzročil upravičeno razburjenje, ki so ga občinski svetovalci izrazili v naslednjem odprtem pismu, odposlanem včeraj po pošti županu števerjanske občine: • Kot vsako leto so tudi letos predstavniki bivših šte-vorjanskih partizanov počastili spomin padlih tovarišev in položili venec pred spomenik padlim. Naslednjega dne, t. j. 2. novembra, je občinska uprava položila svoj venec in na Vaš ukaz je bil venec bivših partizanov premaknjen. Ta dogodek, ki je brez primere v naših krajih, je povzročil silno in razumljivo o-gorčenje pri občanih, predvsem pa pri svojcih padlih in bivših partizanih. Ljudje, ki so dali pobudo in prispevali, da se postavi spomenik kot trajen spomin na žrtve in doprinos občanov za boljšo bodočnost, obsojajo tako početje m Vašo svejevoljo. Vaš nastop, gospod župan, daje misliti, da ima edino občinska uprava pravico častiti spomin padlih in da si lasti pravico določevanja prednostnih mest pred spomeniki. Dejanje, ki se že samo po sebi obsoja, je bilo izvršeno s strani Vaše osebe ne v svoj-Sivu občana, ampak predstavnika občinske uprave in občinskega sveta. Zato zahtevamo, da nemudoma skličete izredno seje občinskega sveta, ker si podpisani ne moremo in nočemo prevzeti odgovornosti za dejanje, za katero v tem trenutku odgovarja celotni občinski svet.» OBČINSKI SVETOVALCI (Sledijo podpisi) Te dni se v števerjanu veliko govori o tem dogodku. Vsi občani so si enotni v tem, da se je župan okoristil z javno oblastjo, ki mu jo daje zakon, in je šel v lem pogledu tako daleč, da je t njo oškodoval bivše partizane in svojce padlih v zadnji svetovni vojni, ki so z lastnimi sredstvi kupili venec in ga 1. novembra postavili k spomeniku vseh padlih v zadnji vojni. S tem je hotel pokazati, da je občinska it-prava nad vsem ostalim, javno pa je užalil tudi bivše partizane in svojce padlih, ki so bili v tako velikem številu prisotni pri spominski svečanosti tudi naslednjega dne, to se pravi 2. novembra. Vsakdo ima pravico postavljati vence k spomenikom, nsjsi bodo to organizacije in zveze kakor tudi posamezniki, ki-r je spomenik javna last. Občinska uprava se je šele zadnja leta spomnila in pričela k spomeniku postavljati venec, medtem ko so bivši ■■si*', ' X. november; bivši partizani med enominutnim molkom pred spomenikom padlih v Števerjanu z vencem v sredini J november: na svečanosti Je župan Javno odredil, naj se venec bivših partizanov pomakne h kraju, na isto mesto pa se postavi venec občinske uprave partizani vence k spomeniku polagali od tistega leta dalje, ko so spomenik zgradili. Ponavljamo, da ima vsakdo pravico postavljati vence k spomenikom, nihče oa nima pravice, da bi te vence odstranjeval ali jih postavljal h kraju, kakor se je zgodilo v sredo. Ce je občinska uprava hotela postaviti venec, tedaj je imela dovolj prostora, da ga je postavila na kateri koli drug kraj poleg spomenika, ne da bi ji bilo treba zaradi tega prestavljati venec bivših partizanov z mesta, na katerega ga je prejšnji dan postavila delegacija bivših partizanov. S lem se je hotelo pokazati, da ima občinska uprava nekakšne posebne pravice in da je nad vsem ostalim, kar pa ni res. Dogodilo se je ravno nasprotno, in sicer to, da je s takšnim slabo premišljenim ali naročenim dejanjem, naj bo že kakor koli, prizadejala vse tiste, ki so s tolikšno ganjenostjo prejšnji dan prisostvovali polaganju venca bivših partizanov in se s solznimi očmi spomnili vseh onili, ki so žrtvovali svoia življenja za boljšo bodočnost, kakor tudi mrtvih občanov, ki so izkrvaveli na najrazličnejših frontah v drugi svetovni vojni. Ce bi občinska uprava hotela kljub vsemu ohraniti pravico, da postavi venec na sredo pred spomenik, pravico, ki ni nikjer zapisana in ki tudi v moralnem pogledu ni utemeljena, in to iz enostavnega razloga, ker spomenik ni njen, tedaj je imela za dosego takšne rešitve zelo ugedno priliko na seji občinskega sveta, ki je bila v soboto 29. oktobra, ko se je razpravljalo o proslavi pred spomenikom. Na tej seji je (svetovalec opozicije Ciril Klanjšček sporočil, da je že pred nekaj tedni obvestil predstavnika večine v občinskem svetu, da so bivši partizani sklenili položiti venec in zapeti pred spomenikom na dan 1. novembra. Predlagal je tudi, naj bi se istega dne položil tudi občinski venec. Predlog je dobil samo trt glasove demokratične manjšine, medtem ko je žu-p<,n po glasovanju izrazil svoje osebno mnenje, da bi bil tudi on za skupno proslavo. S tem se je diskusija o tem vprašanju zaključila in vsakdo je imel pravico u-krepati, kot ga je bila volja. Ce upoštevamo predlog manjšine, da bi organizirali skupno proslavo, predlog, ki ga je večina zavrgla, tedaj je, jasno kot pri belem dnevu, da se je skušala volja večine po njenem monopolističnem ravnanju v občini prenesli tudi na počastitev spomina padlih. S tem pa ni napravila same hude in neodpustljive pcl.tične napake, ampak je mimo dejanja, ki že meji na kazenski zakon, storila tudi dejanje, ki ne izvira iz pietete do mrtvih, katerim se je sp< menik postavil. Bivši partizani bodo vedno, kakor so to delali v preteklosti, s primerno svečanostjo počastili svoje padle tovariše in tiste mrtve, ki so padli v drugi svetovni vojni; s tem si ne lastijo nikakega monopola, ampak izvršujejo samo svojo dolžnost, ki izvira iz globokega spoštovanja do padlih. Tako in nikakor drugače cima pravice, da bi se obnašala občinska uprava, ki lahko sicer uveljavlja svojo voljo, kadar se tiče upravnih zadev, nikakor pa nima pravice, da bi si ustvar- jala privilegije, kadar gre za mrtve in za stvari, ki ne spadajo v njeno pristojnost. Pted mrtvimi smo vsi enaki, :n vsi smo dolžni samo to, da se jih spomnimo, eni prej, drugi kasneje, ne da bi si pred spomenikom, ki jim je bil postvaljen, lastili pravico, da izkazujemo svojo moč in oblastnost, ki je minljiva stvar DANAŠNJE TEKME A LIGA Bari Bologna Catania - Fiorentina Inter Lecco Juvefltus - Milan Padova - Torino Roma - Atalanta Sdmpdoria - Lazio Spal - Napoli Udinese - Lanerossi B LIGA Alessandria Geno* Catanzaro - Palermo Brescia - Reggiana Como - Prato Parma - Foggia Sambenedettese - Verona nogomet__________________ Crvena zvezda ■ Radnički 5:1 BEOGRAD, 5. — V prisotnosti okrog 10.000 gledalcev je danes Crvena zvezda premagala v prvenriveni tekmi Radnič-ki s 5:1 (4:1). Zanimivo je, da so vsi napadalci zmagovitega moštva dosegli po en gol. ClIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllfllllllllllllllllllllllllllilMIIIIIIIIIIIIIIIIIMlIlllllllllllll Košarkarsko prvenstvo prve lige Zopet visok poraz tržaških košarkarjev Hitra igra domačinov zmedla počasno Ginnastico Trie-stino - Moštvo Sjmmenthala doseglo čez 100 košev Tretje kolo košarkarskega prvenstva I. lige. ki bi ga morali igrati danes, so odigrali že v petek. Tudi to kolo se je končalo « predvidenimi zmagami favoritov za prvo mesto, od katerih je samo Simrnenthal, ki se ponaša z naslovom državnega prvaka, dosegel premočno zmago in tudi presenetit s številom zadetih košev. Igralci Simmenthala so bili nemreč zelo učinkoviti in so cosegli nič manj kot 118 točk proti 89. Srečanje z Giro je bilo r.a prvake le lahek sprehod, ker »e jim nasprotniki niso mogli nikoli pošteno postaviti po robu, da bi jim preprečili zadetke. Prvaki so brez posebnega truda spravili nasprotnike ve v prvem delu igre na kolena, v drugem pa so rezultat še podvojili. Zanimivo je, da so na- iliniliiliiiiuiiiiiiiiiiiiimiiitiiiHiiiiiiiniiliiiii Občinska seja v Doberdobu Danes ob P.30 se bo sestal občinski svet v Doberdobu, ki bo razpravljal o najemu državnega posojila za popravilo občinskih cest, o namestitvi dvojezičnih napisov po •vaseh in ulicah. •---«»—-— Kino v Gorici CORSO. 15.00, 18.15, 21.30: «Roo co in njegovi bratje«, film Luchina Viscontija. VERDI. 14.00: «U!ica Margut-ta», A. Lualdi, G. Blain. VITTORIA. 15.00: «Teddy boys pesmi«, D. Scala, P. Panelli. CENTRALE. 15.00: «Macumba, otok volkodlakov«, W. Reed. V. Rodann, v barvah. MODERNO. 15.00: «Osvajalci Oregona«. T/- • np v • v Kino v lrzicu PRINCIPE. 15.00: iiNaizprosne-ži», B. Lancaster, A. Hepburn. EXCELSIOR. 14.30: «Wisky m slava«. A. Guinnes, J. Molls. AZZURRO. 15.00: «Pošast iz Duesseldorf«, P. Loore. NAZIONALE. 15.00: «Nevarne matere«. SAN MICHELE. 15.00: ((Dogodivščine Toma Savviera«. ■■ ■ ■— (( DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna Kuerner, Korzo Italia št. 4. Tel. 25-76. Včeraj sta se v MoSi poročila Irma Sequalm iz Moše in Janko Kuzmin iz Sovodenj. Ob tej priliki mu čestitajo so-vodenjski peki, prijatelji, znanci in uredništvo našega lista. sprotniki Simmenthala zaigrali v tem delu igre mnogo bolje in so bili tudi oni precej u- spešni. Idrolitina Virtus, ki epada med trojico najboljših, je imela pre ej dela, da je spravila nasprotnike Stelle Azzurre na kolena. Sicer so si domačini priborili zmago, toda poudariti je treba, da so gostje zamudili več ugodnih prilik. Kljub tem hibam pa so zaostali le za razliko šestih točk. Dosti teže je bilo na IgnH, ki je komaj odpravil povprečno Biello. Zanimivo je, da so bili gostje Ignisa zelo dobri >n da je ie malo manjkalo, da niso pripravili prvo presenečenje letošnjega prvenstva. Zmaga jim je le za las ušla, ker so igralci Ignisa v zadnjih trenutkih izrabili nekaj priložnosti, medlem ko so si gostje te zapravili. Tudi padovanska peterica Petrarce je slavila nad Fonte Levissimo, ki je toliko bolj dragocena, ker so z njo prišli do letošnjih prvih točk. Ginnastica Triestina, ki je gostovala v Pesaru, pa je imela smolo, da je našla nasprotnike v odlični formi in pri najboljši volji, da po neuspelem srečanju z Biello izkažejo vsaj pred domačimi navijači. Prav zaradi teh vzrokov Tržačani niso mogli ničesar proti njihovim nasprotnikom, ki so izvajali tako hitre akcije, da «e tržaška obramba sploh ni mogla znajti. Nič ni čudnega torej, če so že v 5’ igre domačini vodilj s 23:5. Gostje so v prvem polčasu le težko prišli do koša nasprotnikov. V drugem polčasu so bili sicer učinkovitejši, vendar tudi domači-ni niso spali in so stalno večali svoj naskok, dokler se niso ustavili tik pred ciljem stotih točk. To srečanje je bilo vsekakor zelo lanko za domačine. Trie-st!na ni mogla ničesar proti hitrim nasprotnikom in je s tem pokazala, da zaradi svojih že priletnih igralcev ne more razvijati dovolj tekoče in ne- varne igre. Predvsem se je videlo, da se ne morejo upreti hitri igri. Bolj kot starejši i gralci so.se prj Triestini, izkazali mlajši, med katerimi sla bila brež dvoma najboljša Čepar in Tnrabocchia. Rezuhati: Lento Triestina 99:54 Simmenthal-Gira 116:69 I?nis-Kiella< 64:61 Virtus-Stelia Azzurra 72:66 Petrarca - Foute Levissima 61:43 Za kulisami //Z slovenski športni dan medeno in drago disciplino Sportini dan — največja vsakoletna športna manifestacija naše mladine — se Je končal. UTadno. S ivoii-mi številnimi dogodki in doživetji pa bo še dolgo živel med udeleženci in gledalci. Nekaj jih posredujemo tudi našim bralcem. * * # Ze pred začetkom prijav je vladalo med našo mladino veliko zanimanje za prireditev. Zato so prireditelji pripravili na prijavni poli kar 210 mest. Za vsak primer — so menili. Sicer mnogo več kot lani — ko je bilo prijavljenih 180 —- jih itak ne bo. Dan pred zaključkom sprejemanja prijav so morali dodati še eno polo. Letos se je prijavilo 33 odstotkov več tekmovalcev kot lani. # * * Med prijavljenci so bili športniki vseh starosti. Malemu 11-letnemu Borisu Stoki s Proseka bi bil lahko strelec Stanko Babič stari oče. # * * Kokošar si bo letošnji tek čez dm in strn še dolgo zapomnil. Dobil je dva krepka vbodljaja. Najprej mu je med tekom nekdo prebodel nogo z žebljem šprinterice. Nato pa zdravnik stegno z injekcijo proti tetanusu. * # * Rupel in Pavlica za tri leta ne bosta več nastopala na športnem dnevu. Odhajata v Rim študirat na Višjo šolo za telesno vzgojo. Le kdo jima bo kos, ko se bosta vrnila. # # * Gašperlin je že od prvega leta med favoriti v tekih na kratke proge. Toda prvo leto je dobil vročino. Pa drugo leto — je rekel. Drugo leto — lani — je imel tudi vročino prav na športni dan. Vse svoje upe je zato položil na letošnje tekmovanje. In letos — je imel zopet vročino. Za prihodnje leto ne dela obljub. Ze ve. Imel bo vročino. * * # V motoslalomu so morali tekmovalci startafi z ugasnjenimi motorji. Cibic je svojega »konja« dobro pripravil, toda nikakor ga ni mogel pognati. Ker se je revež le predolgo trudil s prižiganjem mu je 'prijatelj zaklical: Na, vzemi mojega, in vrži svojo škatlo na smetišče. Cibic je vzel prijateljev motor in po startu stekel k vozilu. V splošnem smehu pa tudi prijateljev motor ni naredil nič boljše «figure». Cibic je pri dveh motorjih ostal izven konkurence. # * * Najbolj milosrčna tekmovalka je bila Mijotova. Kot škamperlovka je v odbojki pomagala premagati tabornice, nato pa ji je bilo žal za nasprotnice. Pravijo, da je na račun poraza svojih nasprotnic potočila celo nekaj solzic. # * * Bazovci so poslali na igrišče 6 ljudi, šest mladih in krepkih fantov. Trije bi morali tekmovati, pa se niso javili. Trije pa so bili gledalci. Bili so edino društvo med štirinajstimi, ki si ni osvojilo niti ene točke. # # * Večji mački so bili Dolin-čani in Openci. Ti so prijavili le po enega tekmovalca. In ker sta se oba udeležila tekmovanja, so imeli tako na športnem dnevu stoodstotno udeležbo. Najboljši nagrad: so ob zaključku slovenskega športnega dn« določili za najuspešnejšo ekipo in društvo z naj-večjim številom nastopajočih. Prvi pokal Je pripadal Sve-toivanskemu PD Škamperle, za katero Je sprejel pokal Jurkič (zgoraj). Največ tekmovalcev pa je poslalo PD Prosek-Kontovel, kateremu so izročili drugi pokal. Nagrado so izročili mlademu namiznoteniškemu igralcu B. Miliču (spodaj), ki ga je sprejel v imenu ostalih tekmovalcev ^Dr. RAŽEM J0AHIM:------------------------------- *• BOMBARDIRANJE MESTA ISERNIE ---------f f (Iz spominov interniranca) Prišel je 8. september 1943 Isemia je mesto v srednji Italiji, v Abrucih, 100 km severno od Neaplja, v pokrajini Campobasso. Leta 1943. je mesto štelo okrog 8.000 prebivalcev, občina pa okrog 17.000. Razteza se po dolgem od severa pri železniški postaji kaka dva kilometra proti Jugu. Na spodnjem delu mesta se je nahajalo taborišče za internirance, kakor tudi bolnišnica in klavnica. Za taborišče je služil star samostan. Pod mestom v dolini pa Je stal majhen grič, kjer je bila cerkev sv. Kozme in Damijana. Na praznik teh svetnikov je bila tu velika božja pot. Nekdaj je bil tu poganski tempelj, posvečen Priapu, bogu plodovitosti. Se danes nosijo ženske v to cerkev sveče in prosijo za plodovitost in zdravje. Taborišče za internirance je bilo zaprto taborišče, to pomeni, da se interniranci niso mogli prosto gibati, marveč so smeli v mesto ln na sprehod samo pod spremstvom orožnikov in policijskih agentov. Vsako občevanje z meščani je bilo prepovedano. Ravnatelj taborišča je bil bivši kvestor. v njem je bilo zaprtih vedno kakih 120 internirancev vseh narodnosti. Povečini so pa tu bili primorski Slovenci, nekaj Hrvatov in Italijanov, dva Grka in en Kitajec. Nekaj časa je bilo tu tudi nekaj Nemcev in okrog 60 Židov, toda Židje so bili kmalu odpuščeni ali premeščeni drugam, nekateri so smeli celo v Ameriko. V mesecu septembru 1. 1943. je bilo v tem taborišču 43 Slovencev in 11 Hrvatov. Drugi so bili že prej odpuščeni ali premeščeni. življenje našega človeka v tem taborišču je bilo zelo žalostno. Najhujše je bilo dejstvo, da smo bili odtrgani od svoje rodne grude in svojih družin, od lastnega kulturnega kroga in slovenskega ozračja. Redka pisma, ki smo jih smeli pisati, so bila cenzurirana, prav tako pisma in pošiljke, ki so nam jih pošiljali naši skrbni sorodniki. Zato nismo vedeli, kaj se godi doma in kaj v naši ožji domovini, čitati smo smeli le italijanske časnike in knjige. Vsi Slovenci smo bili na strani Rusov in njihovih zaveznikov, ker smo le od njih pričakovali svoje osvoboditve. Toda, kako se je razvijal in organiziral naš osvobodilni boj doma, nismo še mogli zvedeti tedaj. Z nami so bili internirani naobraženi ljudje ln kriminalci, nedolžni in krivi. Slovenci smo bili zaprti zato, ker smo bili proti fašizmu in za svojo svobodo. Zato smo morali biti zelo oprezni, s kom in kaj govorimo, ker je bilo med nami nekaj ovaduhov. Zaradi tega smo se Slovenci izogibali drugih nezanesljivih ljudi in sami med seboj izmenjavali misli in potožili svoje gorje. Kajti vsem nam je vedno grozila še hujša internacija na otokih Tremiti v Jadranskem morju. Hrano, ki je bila zelo pičla in slaba, smo prejemali opoldne In zvečer v taboriščni menzi, katero je vodil neki Decoroso. če ne bi prejemali podpore od doma, bi vsi zelo oslabeli in zboleli. Zato pa smo delali načrte, kako se bomo maščevali nad našim dobaviteljem hrane, ki je imel velike dobičke na našo škodo. Toda nismo imeli prilike se nad njim maščevati in zahtevati zanj stroge kazni, ker je sam končal prej svoje življenje pod bombami skupno s svojo družino. Zaradi našega trpljenja in poniževanja je vsak imel proti svojim resničnim ali dozdevnim sovražnikom pripravljen račun, ki ga bo po osvoboditvi predložil. Zato je razumljivo, da smo" nestrpno čakali osvoboditve. Vsak Slovenec trpi v tujini zaradi velikega domotožja in hrepeni po svoji domovini. In v zaprtem taborišču, kjer so nam poveljevali tuji ljudje, ki so nas povrhu tudi sovražili in zaničevali, je bilo še huje. Slovenci smo bili stisnjeni v tem ozkem prostoru že nad dve leti Povedali smo si že ponovno vse, kar smo si mogli povedati. Nad dve leti smo gledali iste obraze, da smo jih bili že naveličani. Zato smo postajali vedno bolj nervozni in vsaka nerodna beseda je sprožila prepir. Prvo veselje nam je prinesel 25. julij 1943, ko je Mussolini demisioniral. Toda to veselje je bilo kratko, kajti za njim je prišel Badoglio in z nami so začeli naši gospodarji še slabše ravnati. Na sprehod so nas vozili na prašno cesto pod taboriščem in nadzorstvo nad nami se je poostrilo, če smo hoteli zvedeti od šolskih otrok kako novico in smo se jim približali, so agenti nas in otroke zapodili. To pa nam je pričalo, da mora Nemcem in Italijanom iti zelo trda in da mora vojne biti kmalu konec. Tako je prišel 8. september 1943. Kmalu smo z vriskajoče ulice zvedeli, da je vojska kapitulirala. V taborišču je zavladalo nepopisno veselje, kajti bili smo prepričani, da je sedaj vojne konec in da smo dosegli svobodo. Mislili smo si, da bomo šli čez nekaj dni domov. Pa ni bilo tako. Naslednjega dne okoli devete ure je naš agent Ricciardi zaklical z dvorišča: «Appello!» V zbor! Naši varuhi se niso še zavedli, da se je položaj temeljito spremenil. Zavedli smo se pa mi interniranci in nihče od nas se ni hotel odvzati v zbor. Interniranec Strgar iz Kamnika se je razjezil in po kamniško kričal: «Vam bomo mi dali appello! Kako se upate, da nas kličite še v zbor? Ali ne veste, da ste vojno izgubili in da ste brezpogojno kapitulirali?« Agenta, ki sta prišla v naš «kameron» v I. nadstropju, kjer smo se zbrali, da primerno proslavimo «našo» zmago, sta nas preplašeno poslušala in se potem molče odstranila. To je bil pravi upor. Dosegli smo del svobode in z dovoljenjem našega ravnatelja in šefa mestnih karabinjerjev smo smeli tega dne prvič sami brez straže v mesto. Tako smo 9. septembra prvič hodili svobodno po mestu. Dva bliskovita lovca sta se igrala v svetlem soncu nad izemijskim mestom, ki se je že veselilo konca vojne. Občudovali smo njune akrobacije in hitrost. Metala sta na mesto letake, ki so nam sporočali, da se mestu bliža sodni dan — bombardiranje. Mi takrat še nismo vedeli, za vsebino teh le- takov, ki so pozivali meščane, da naj se podnevi od 8 do 20 ure umaknejo, iz mesta, ker da bodo bombardirali. Za to spo ročilo smo zvedeli šele po katastrofi. (Nadaljevanje sledi) Poštnina plačana v gotovim Abb postale I gruppo - Cena 35 lir Leta XVI. - Št. 266 (4729) TRST, nedelja 6. novembra 1960 Jutri bo v Tunisu seja alžirske vlade Negativna reakcija na govor de Gaulla De Gaulle namerava pospešiti izvajanje svojega načrta o mlžirski Alžiriji» in se posvetuje s člani «alžirskega odbora» - Kakšno stališče bodo zavzele v OZN Franciji naklonjene države francoske skupnosti? PARIZ, 5. — General de Gaulle se je takoj po svojem včerajšnjem govoru loti', dela v zvezi s svojim načrtom o »alžirski Alžiriji«, ki bi ga hotel uresničiti brez sodelovanja alžirske osvobodilne fronte in proti njej. Reakcija alžirske vlade na včerajšnji de Gaullov govor n. še znana. V Tunisu je predstavnik te vlade izjavil, da nima za sedaj nobenega komentarja. Pripomnil je, da ne ve, ali bedo sploh objavili kakršno koli uradno izjavo. Dodal pa je, da je bila seja alžirske vlade, ki je bila določena za danes, odložena na ponedeljek. To so sklenili še pred govorom de Gaulla. De Gaulle je danes v Elizejski palači predsedoval »odboru za alžirske zadeve«. Seje se je udeležil tudi generalni delegat v Alžiriji Delouvrier. De Gaulle je dal navodila, naj se pospeši izvajanje načrta iz Co-stantine, kar se tiče gospodarskega ektorja, ter naj se pospeši tudi prenos upravnih oblasti na muslimanske Alžirce, ki sodelujejo s francosko vlado. Včeraj popoldne se je de Grulle dolgo razgovarjal s predsednikom Senegala Sen-ghorom in s predsednikom Slonokoščene obale Boignyjem ter s predsednikom bivšega francoskega Konga Julu.iem. Trije afriški voditelji so sporočili de Gauilu izid posvetovanj na konferenci afriških držav francoske skupnos i, ki sodelujejo s Francijo in ki je bila nedavno v prestolnici Slonokoščene oba'e. Jasno je, da je de Gaulle ponovil, da misli izvesti svoj načrt, ki ga je obrazložil v svojem zadnjem govoru Ni znano, kakšna je Lila reakcija •> mer.jenih afriških voditeljev in ali je prišlo do kakega sporazuma o morebitnem njihovem posredovanju med francosko 'n alžirsko vlado. Na v al; način postaja celot- ............... Kasavubu odpotuje v New~York no vprašanje vedno bolj zapleteno, ker se bodo afriške države francoske skupnosti, ki so doslej podpirale francosko politiko, morale končno odločiti in izreči jasno besedo glede Alžirije. Vsekakor se zdi, da so trije afriški voditelji danes povedali de Gaullu, da brez liberalnega stališča do Alžircev ne more pričakovati njihove podpore, in da se bodo med bližnjo debato v skupščini OZN postavili na stran Alžirije, kar bi zelo omajalo tudi temelje francosko-afriške skupnosti. Ravnatelj lista «Le Monde« predlaga nocoj glede Alžirije tristransko rešitev, kakršna je bila dosežena glede Cipra. Reakcija na de Gaullov govor ’e v posameznih gibanjih in strankah seveda različna. Veliko pozornost so vzbudile besede o «a!žirski republiki«, ki jo je de Gaulle prvikrat u-porabil. Te besede so izzvale med alžirskimi ultrasi veliko ra; burjenje. Socialistični voditelj Mollet pravi, da je tisti del de Gaul-lovega govora, ki se tiče Alžirije, »pozitiven«. Ljudski republikanec Coste-Floret pa pravi, da »kljub nekaterim zanimivim pojasnilom ostaja zamisel o alžirski Alžiriji meglena«. Tega mnenja seveda niso pristaši «francoske Alžirije«. Tako je Bidauit izjavil, da je de Gaullov program »bolj ko kdaj koli odvraten«. Pripomnil je, da je »nesprejemljiv in ne bo nikoli sprejet«. Jasno, da so zavzeli enako stališče tudi alžirski ultrasi, ,ki se sprašujejo med drugim, kakšen pomen naj ima jutri Ameriški državni departma ni zadovoljen, ker Kairmar-kjoeldov namestnik upravičeno obtožuje CeJgijo intervencije v Kongu LEOPOLDVILLE. 5. — Ka-savubu je nocoj sporočil, da bo odpotoval jutri v New Vork, da obrazloži stanje v Kongu v skupščini OZN. Kakci napovedano, se bo v ponče e! jek začela razprava o Ki ngu. V Leopoldvillu se je polkovnik Mobu u razgovarjal dares z vojaškim poveljnikom' OZN indijskim generalom Rikijem. Zatrjuje se, da so sile OZN začele operacije, da si zagotovijo nadzorstvo nad južnim delom pokrajine Kn.saj, kjer je v zadnjih dneh prišlo do krvavih spopadov. Tolpe Kalondžijevih vojakov so namreč prekršile sporazum o premirju zaradi hujskanja njihovih belgijskih voditeljev. OHasti OZN nameravajo določiti nevtralno področje, na katero ne bi imel dostopa nihče brez posebnega dovoljenja. Kalondži, ki si sam nadeva naziv predsednika tako imenovane rudarske države, je poslal Hammarskjoeldu brzojavko, v kateri pravi, da za-viača poročilo, ki ga je posla' Združenim narodom Hammarskjoeldov predstavnik Dejal. Kalondži hvali v svoji brzojavki Mobutuja in nje-geve »komisarje*. V Bruselj pa je prišla delegacija, ki jo vodi Je8n Boli-kango, ki se naziva za ministra za informacije v »vladi* llea, o katerem se že dolgo n:č ne sliši. Delegacija pa je oašla sporazumno z Mobutu-jerr, da se v Bruslju sporazume o nadaljnji belgijski po-iroči za razdiralno politiko v Kcngu. Diplomati so v zadnjem času malokateri dokument tako skrbno proučevali kot poročilo posebnega predstavnika tajnika OZN Dajala o položaju v Kongu. Dogodki v republik. Kongo vzbujajo zdaj veliko pozornost in zelo pogosto je moč slišati mnenje, da je zadnji čas za akcijo OZN. Dajalov dokument vsebuje več kot 40 strani. V njem so številni podatki, ki govore o težavnem položaju v republiki Kongo, kije nastal zaradi napada, vmešavanja od zunaj in delovanja raznih prevratniških elementov: Mobutuja, Combeja Kalondžija in drugih. Prvi sklep, povzet iz Daja-lovega poročila, je obsodba napada in vseh njegovih te-ževnih posledic. Dejansko u gotavljajo, da se napad nadaljuje v raznih oblikah. Zakoniti vladi ni mogoče opravljati zakonitih dolžnosti, v državi prihaja do neredov, pro-tikongoški elementi hujskajo na plemenske upore, omogočena je dejavnost belgijskih agentov, oficirjev in svetovalcev. Kakor hitro se je Hammar-slcjoeld odločil odobriti Dajale vo poročilo o položaju Kongu in ga v svojem imeli predložiti skupščini OZN, s; se oglasili tisti, ki so bili uo sedaj navajeni, da jih je H; mmarskjoeld poslušal. Najprej se je oglasil ameriški državni departma, ki je sporočil, da njegova vlada obsoja tisti del poročila, ki govori o belgijskem vmešavanju v Kongu. Tudi belgijski zunanji minister Wigny je nocoj sporočil, da njegova vlada zavrača zahtevo OZN za umik vseh belgijskih tehnikov iz Konga. Dodal je, da namerava zahtevati od Ham-marskjoelda »pojasnila* o obtežbah proti Belgiji. «»------- Filmski svet omemba «enostranske ustavitve sovražnosti«. Alžirsko prebivalstvo pa je seveda ponovno razočarano nad de Gaullovim govorom, ker ta ne da nobenega upanja, da bo vojna kmalu končana. V Parizu pa se je dejavnost v desničarskih in fašističnih krogih povečala. Na splošno se lahko reče, da so de Gaullove besede naletele bolj na neugoano reakcijo kakor pa na ugodno. Na eni strani ie razočaranje pristašev obnovitve pogajanj, na drugi strani pa jeza pristašev »francoske* Alžirije, čeprav je na drugi strani zagrozil v skrajni sili z njeno razdelitvijo. V pričakovanju uradnega stališča alžirske vlade, ki se bo sestala v ponedeljek, pa je treba omeniti izjavo, ki jo je podal predsednik alžirskega narodnega gibanja, ki sodeluje s Francijo, Mešali Hadž. Izjavil je, da je v de Gaullovem govoru nekaj novih pojasnil in elementov, ki lahko povzročijo zbližanje in razumevanje alžirske stvarnosti. Obžaloval pa je, da de Gaulle ni omenil možnosti pogajanj. Izrekel je mnenje, da »vsa vrata še niso zaprta*. Pozval je de Gaulla, naj da pobudo za sestanek pri »okrogli mizi*, ki naj omogoči »kvalificiranim predstavnikom alžirskega ljudstva, da prevzamejo odgovornost pred alžirskim ljudstvom, pred republikansko Francijo in pred svetom*. General Salan, ki je sedaj v Španiji, pa je v intervjuju španskemu monarhističnemu listu »ABC* izjavil, da »francosko ljudstvo* noče zapustiti Alžirije. Dodal je tudi, da ima važne dokumente o Alžiriji na varnem. V zvezi z znanim manifestom proti alžirski vojni je danes sodna policija zaslišala filozofa Sartra in pisatelja Simona De Beuvoira. Kar se tiče procesa zaradi alžirskih barikad pa ni nič posebno novega. Tudi danes so ves dan zamudili z razpravljanjem o ugovorih o-brembe giede pristojnosti sodišča in glede zakonitosti a-retacije Lagaillarda. Po dolgem razpravljanju in posvetovanju je "odišče razsodilo, da je pristojno soditi tudi za primer ravnatelja alžirskega lista »Echo d’Alger» Alaina I>e Serignyja, in da je bila aretacija Lagaillarda zakonita. Nato pa so razpravo odložili na ponedeljek. Sestanek verskih voditeljev PARIZ, 5. — Protestantska zveza Francije javlja, da so se aanes popoldne sestali kardinal Feltm, predsednik protestantske federacije pastor Marc Boegner, rabin Kaplan in ravnatelj muslimanskega zavoda v Parizu Bubaker in so imeli prvi razgovor o številnih plateh dejavnosti, o kateri so dobili nalogo, da jo začnejo«. Kakor je znano, gre za koordinacijo naporov, da se doseže konec vojne v Alžiriji. nih organizacijah. Ostali del sveta, to je azijska m afriška celina, pa je bil pod tujo ko-lonialno upravo in zaradi tega ni našel niti posrednega niti neposrednega odraza v OZN. Toda ogromne spremembe po letu 1945 na podlagi velike protikolonialne revolucije so menjale podobo sveta in nastaja nujna potreba preustro-ja OZN in njenih organizmov, ker ti odražajo sedaj zastarelo stanje na svetu. Prav v današnjem času, ko se organi OZN ukvarjajo z ogromno večino vprašanj, ki nastajajo v Aziji in Afriki, so države teh področij neprimerno zastopane v tej organizaciji. To je pokazal tudi primer Konga, kjer prav gotovo ne bi prišlo do današnjega stanja, če bi bile afriške in azijske države bolj primerno zastopane v glavnih organih Organizacije združenih narodov. Pomembna je tudi pobuda Jugoslavije, ZAR, Sudana, Venezuele, Gane, Cejlona in 15 drugih pretežno afriških in a-zijskih držav za odobritev resolucije v skrbniškem svetu, iiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiituiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiuiiitiiiMiiiiiittiiiiiiiiMiMiuiiiiiiiiiiimiimiiiHiiiinuMiiiiiiiiiinHMiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiMtni Pred proslavo oktobrske revolucije Predvideva se, da bo v sredo sestanek voditeljev komunističnih partij, ki bo morda važnejši od podobnega sestanka pred tremi leti je prispel v Ljubljano v spremstvu Rodoljuba Colako-viča, generalnega podpolkovnika Cumonje in šefa protokola predsednika republike Stambuka. Dopoldne je afganistanski kralj v spremstvu predsednika skupščine Slovenije Miha Marinka obiskal hi-drotehnični inštitut, kjer si je ogledal načrte raznih hi-drocentral, ki bodo zgrajene v Jugoslaviji, zatem pa muzej narodnoosvobodilne vojne. Po kosilu, ki ga je priredil v čast afganistanskemu kralju Miha Marinko na ljubljanskem Gradu, je kralj Za-liir s svojim spremstvom odpotoval v Postojno, kjer si je ogledal Postojnsko jamo, zatem pa v Koper, kjer si je o-gledal tovarno motornih koles »Tomos*. Afganistanskega suverena so na poti spremljali Miha Marinko, dr. Joža Vilfan in druge ugledne osebnosti Slovenije. Na vsej poti po Sloveniji je ljudstvo uglednega gosta toplo pozdravljalo. Afganistanski kralj je nocoj prispel s svojim spremstvom na Brione, kjer se bodo jutri nadaljevali jugoslovansko-afganistanski politični razgovori s predsednikom Titom. Čestitke LMJ Komsomolu BEOGRAD, 5. — Ob 43. obletnici oktobrske revolucije je centralni komite Ljudske mladine Jugoslavije poslal brzojavno čestitko Komsomolu, v kateri izraža željo za nadaljnje uspehe in uspešno delovanje v borbi za mir in gradnjo socializma. Sedem dni v svetu (Nadaljevanje z 2. strani) HOLLYWOOD, 5. — Filmski producent Mack Sennett je danes umrl v bolnišnici blizu Hollywooda. Star je bil 76 let. Sennett je vpeljal v filmsko umetnost Chaplina, Wallaceja Beeryja, Glorio Swanson n Carole Lombard. V Dallasu v državi Texas pa je umrl v starosti 55 let ameriški filmski igralec Ward Bond zaradi srčne kapi. Iz Londona javljajo, da te znani filmski igraiec Ramon Novarro dobil pljučnico in so ga odpeljali v bolnišnico. 10.000 ljudi zapustilo poplavljena področja Kralj Zahir v Sloveniji in na Brionih LJUBLJANA, 5. — Afganistanski kralj Mohamed Zahir je danes zjutraj na poti po Jugoslaviji prispel iz Zagreba v Ljubljano, kjer ga je pozdravilo številno občinstvo in najvišji zastopniki LR Slovenije. Afganistanski suveren ROVIGO, 5. — Danes zjutraj je bilo stanje na poplavljenem področju nespremenjeno, poslabšalo pa se je, kar se tiče višine vode v reki Pad. Zaradi izredno močnega juga se je morje dvignilo in se voda ni mogla odtekati v morje. Ob izlivu se zaradi tega v strugi reke Pad voda dviga ter spravlja v resno nevarnost nasipe, ki so dolgo podvrženi močnemu pritisku. Na poplavljenem področju je voda dosegla sedaj skoraj povsod obrambni pas nasipov ter se razprostira med Taglio di Po in San Basilio. Obrambne nasipe so ponoči še okrepili. Medtem pa se nadaljuje izseljevanje prebivalstva. Po podatkih prefekture bo zapustilo svoje domove skupno okoli 10.000 ljudi. Razen tega so organizirali reševanje živine. Odpeljali so okoli 2000 glav goveda in drugih domačih živali s posebnimi splavi. Voda je v celoti poplavila vseh 10.000 hektarov površine, ki se razprostira od polotoka Ca'Lattis do Taglio di Po in San Basilio. Zdi se, da bo obrambni pas nasipov vzdržal. V zgornjem teku reke Pad so zabeležili novo dviganje vode v strugi. V osmih urah se je voda dvignila za 86 cm V poplavljenem bazenu je skupno okoli 130 milijonov kubičnih metrov vode. Iz razpoke v Po di Goro izteka voda s hitrostjo 400 kubičnih metrov na sekundo. Pripravili so že močne črpalke, ki bodo morda začele delovati prihodnji teden, da osušijo polotok Ca' Lattis. Na področju Pavie je vso preteklo noč močno deževalo. Voda v reki Pad se je začela spet dvigati. Zaradi močnega deževja se je tudi v Gardskem jezeru voda spet dvignila. V bocenski pokrajini je danes začelo znova snežiti v Dolomitih, v nižini pa močno dežuje. Na številnih krajih so zemeljski usadi poškodovali ceste. . Iz Palerma pa poročajo, da je tamkajšnje področje zajel izreden toplinski val zaradi južnega vremena. Termometer je danes kazal od 25 do 30 stopinj nad ničlo. MOSKVA, 5. — V ponedeljek bo v Moskvi svečana proslava 43. obletnice Oktobrske revolucije. Na proslavo so povabljeni vsi voditelji komunističnih partij. Doslej so piispeli: Liušaoči, predsednik LR Kitajske v spremstvu Tenkšiaopinga, tajnika KP Kitajske, Kamšenona, namestnika člana političnega urada KP Kitajske, Jangšangkuna ter Kučiaomuja, ki sta namestnika članov tajništva CK KP Kitajske; dalje Janoš Kadar, prvi tajnik KP Madžarske, Antonin Novotny, predsednik CSR, Gherghiu, prvi tajnik CK KP Romunije, Vladislav Gomulka, prvi tajnik Združene poljske delavske partije predsednikom vlade Cyran-kiewiczem, Zenonom Klisz-kon in Edvardom Ochabom, ki sta člana političnega urada partije. Na proslavi bodo sodelovali še: Hočiminh, predsednik Vietnama, Palmiro Togliatti, tajnik KP Italije, Mau-rice Thorez, generalni tajnik KP Francije, Todor Živkov, voditelj KP Bolgarije in drugi- Predsednika LR Kitajske Liušaočija je sprejel na moskovskem letališču Nikita Hru-ščev s številnimi sovjetskimi voditelji, med katerimi je bil tudi predsednik prezidija Vrhovnega sovjeta, Brežnjev. Voditelj kitajske delegacije je izrazil ob prihodu -svoje zadovoljstvo, da je prišel v Moskvo na vabilo Sovjetske zveze ter poudaril, da je »KP Sovjetske zveze pod vodstvom Hruščeva uresničila velike uspehe v gospodarstvu, v borbi za mir in v borbi za osvoboditev zatiranih narodov.« «Ce bodo vsi narodi okrepili borbo za mir proti mahinacijam imperialističnega tabora pod vodstvom ZDA, se bodo mogli izogniti imperialistični vojni«, je dejal ugledni ^itajski gost. Odgovoril mu je Brežnjev, k; je pohvalil uspehe kitajskega ljudstva in KP Kitajske pod vodstvom Maocetunga; poudaril je povezanost med Kitajsko in ZSSR in napore Hruščeva v OZN za dosego razorožitve in miru. Zahodni moskovski dopisniki poročajo, da bo v sredo po proslavi oktobrske revolucije predvideni sestanek voditeljev komunističnih partij. Po mnenju omenjenih dopisnikov, bo na sestanku sprejeta resolucija, v kateri bo rečeno, da ima vodilno vlogo Sovjetska zveza, da vojna ni neizbežna spričo večje moči socialističnega tabora nad im. perialističnim, hkrati pa bo poudarjena nevarnost vojne, dokler bo obstajal imperializem. V tem naj bi bil dosežen kompromis med sovjetskimi in kitajskimi voditelji. S tem v zvezi se omenja pisanje kitajske »Rdeče zastave«, ki v celoti zagovarja stališča Hruščeva in piše, da_ »se revolucija ne more izvažati« ter da je «mogoče doseči komunizem tudi s pomočjo nenasilnih parlamentarnih sredstev«. Nekateri dopisniki poročajo, da bodo voditelji komunističnih partij razpravljali predvsem o sestanki1 Hruščeva z Eisenhovverjem v lanskem septembru in o stališčih Sovjetske zveze vse do udeležbe Hruščeva v delu generalne skupščine OZN. Razpravljali bodo hkrati o »jugo-slovanskem revizionizmu« in o dogmatizmu. Poudarja se da bo spričo sodelovanja vseh voditeljev komunističnih partij, moskovski sestanek morda celo bolj važen od podobnega sestanka, ki je bil leta 1957. Pri tem se omenja, da je bil zadnji sestanek voditeljev komunističnih partij v Bukarešti letos v juniju ob priliki kongresa KP Romunije. Od te- Medtem pa je bil zabeležen danes še zadnji odmev včerajšnje lažne vesti o nekakem državnem udaru v Sovjetski zvezi. Ko je danes Hruščev sprejel veleposlanika Kanade, Davida Moffata Johnsona, mu je dejal med smehom: «No, vidite, tu sem.« Tako je povedal sam veleposlanik, ki je dodal, da sta Hruščev in Brež. njev dobro obveščena o lažnih vesteh. Hruščev je je na ta račun norčeval in veleposlanik je izjavil, da je pri dobrem zdravju in dobre volje. Medtem pa poročajo iz Berlina, da je sovjetski poveljnik general Zaharov odpovedal v zahodnem Berlinu veliki sprejem ob priliki obletnice Oktobrske revolucije novembra. Sprejem bo torej samo v Bonnu in vzhodnem Berlinu, in sicer v ponedeljek. Odpoved sprejema v zahodnem Berlinu tolmačijo z željo gen. Zaharova, da se izogne srečanju s poveljniki treh zahodnih sektorjev Berlina. Iz vzhodnega Berlina pa poročajo, da je vlada Zahodne Nemčije danes protestirala pri treh zahodnih silah proti ustanavljanju pomožne civilne policije v zahodnem Berlinu. Podobne protestne note so sprejeli tudi vsi trije zahodni veleposlaniki v Varšavi od poljskega zunanjega ministrstva. Kot posredovalec vzhodnonemške vlade, ki jo tri zahodne države ne priznajo. V noti se poudarja, da je pomožna policija polvojaška formacija, kar predstavlja poskus, da se izro-či orožje militarističnim in fašističnim krogom, ker bi bili taki pomožni policaji prostovoljci. Vlahovič o konferenci interparlamentarne unije BEOGRAD, 5. — Danes se je vrnila v Beograd delegacija jugoslovanske zvezne skupščine, ki se je pod vodstvom Veljka Vlahoviča udeležila letne konference interparlamentarne unije v Tokiu, zatem pa obiskala Indonezijo, Cejlon, Indijo in Združeno arabsko republiko. Vodja delegacije Veljko Vlahovič je po vrnitvi v Beograd izjavil, da je delegacija v vseh državah, ki jih je obiskala, opazila močno pro-tiimperialistično stremljenje in zavest o potrebi večje aktivnosti izvenblokovskih držav. Poudaril je, da je jugoslovanska delegacija na zasedanju v Tokiu dala viden prispevek sprejemu važne resolucije o razorožitvi, ki jo je skupščina sprejela in da je skupščina od številnih predloženih amandmajev za resolucijo sprejela samo amandma jugoslovanske delegacije. iiiiiiMiMiiiiiiiiiiiliiiitiiiiiiinitiiiiiniiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiluiilitiiiiiiiiiiiiliiiiiniiiiiiiiiiiiniil Danes po vsej Italiji upravne volitve ki zahteva, naj se omogoči predstavnikom nesamouprav-nih ozemelj, da bi kot opazovalci sodelovali pri delu vseh organov Združenih narodov. Kongo (Nadaljevanje s 1. strani) livce in glasove, ki da baje ne koristijo socialistom, ampak »komunistični turbini«, hkrati pa se zaganja proti mnenju tistih, ki zatrjujejo, da bi okrepitev socialistične stranke prispevala k utrjevanju njenega avtonomnega stališča. Po njegovem mnenju more okrepitev PSI prispevati le k temu, da bi socialisti nadaljevali «po »tari poti«. Saragat zaključuje, da bi se »mnogo spremenilo v Italiji, če bi PSI vrnil PSDI vse’ tiste glasove, ki jih je odžrl socialdemokratom«. Za politiko levega centra pa pravi, da zanjo ni potreben velik premik glasov, ampak bi zadoščalo le, da _ bi_ volivci «nagradili resne ljudi, ne pa sleparje; da bi opogumili tistega, ki se je vedno boril za bistvene koristi delavskega razreda in dežele«. Vatikansko glasilo «Osser-vatore romano« je pohitelo z demantijem glasov, ki so kro. žili v nekaterih krogih, češ da katoličani bi ne bili več vezani na enotnost pri izviše-vanju volilne dolžnosti, in poudarja, da so še vedno v veljavi izjave italijanskih »škofov in nadškofov«. Današnje upravne volitve -majo nedvomno izredno velik politični pomen. O tem so si vsi na jasnem. Sedanji vladi načeljuje Fanfani, za katerega je znano, da je mož naprednih struj v Krščanski demokraciji. Pa tudi za Mora je znano, da gredo njegove simpatije politiki levega centra, ki jo je skušal uresničiti preteklo pomlad, a je naletel na odpor desnice in Vatikana. O-ba sta danes mnenja, da Nje politika levega centra ne da uveljaviti v sedanjem položaju, in zato sta v predvolilni kampanji poudarjala potrebo po okrepitvi strank »demokratičnega centra«, v pričakovanju, da bodo dozoreli časi za pomagalo dosti, raje bi jima to škodilo, ker bi v tem primeru njuna oblast bila kratkotrajna. V tem primeru bi seveda prevladali v KD drugačni ljudje, n. pr. Scelba, ker bi toki volilni rezultati dali prav njemu in vsem tistim, ki zagovarjajo centristično politiko v interesu desnice in monopolističnih krogov, kar bi imelo za nujno posledico, da bi tako Fanfanija kot Mora odrinili z vodilnih položajev. Položaj Fanfanija in Mora se more utrditi le v primeru, da KD številčno nazaduje, kajti samo v takem primeru bi bili prisiljeni sprejeti podporo socialistov, ker je KD siovesno izjavila, da se z desnico ne bo vezala. V tem j« torej paradoks: Fanfani in Mero si morata želeti volilni neuspeh svoje stranke in njenih sedanjih zaveznikov, če hočeta doseči uspeh v svoji borbi proti dseničarskim ih tentrističnim krogom v svojih lastnih vrstah. A. P. daj dalje polemika proti dog- | politiko levega centra. Toda matizmu niti ni prenehala in | tu imamo paradoks: ce bi na se je morda celo zaostrila. I- jutrišnjih volitvah KD in sti dopisniki poudarjajo, da stranke, ki jo podpirajo, o-jugoslovanski voditelji na se- krepile svojo dosedanjo moc, stanku ne bodo sodelovali. * bi to i’anlaniju in Moru ne Beseda o prosti besedi (Nadaljevanje z 2. strani) dijevem trgu »n gleda stojnice. Izza okvirov z lepaki se oglaša rimski gouornik. Njegov oder je modro prevlečen in krasi ga grb savojske dinastije. Govornik je izbrano zlikan, v črni obleki in snečnobeli srajci, kakor za na dvor. Občinstva ni. Ko stopi na tla, mu upognjen gospod mehko stisne roko. Kje je kralj, ki je pred desetletji izročil državo ustanovitelju fašizmu'! Kam se je zatekel njegov sin, ki naj bi zavladal po želji teh dveh gospodov brez občinstva? Bližnji prodajalec časopuoo je izobesil tielike slike o zasedbi Rima po Amerikancili 4.6.1944 in o koncu ustanovitelja fašizma 25.4.1945. Borba ta svobodo gre svo jo pot. V mestu pod Krasom je še vedno potrebna borba za prostost besede. Ali pozna vsak volivec svojo dolžnost? Kakor rečeno, se bo v ponedeljek začela v glavni skupščini OZN razprava o Kongu. V ta namen je Hammarskjoeldov predstavnik v Leopoldvillu Dajal prišel v Neto York. Hammarskjoeld sam pa je pripravil za Varnostni svet in skupščino poročilo o položaju v Kongu, ki kaže vendarle o-brat v pozitivno smer. Tu je prav verjetno posledica dejstva, da je začel aktivno delovati posvetovalni odbor afriških in azijskih držav, ki imajo svoje čete v Kongu. Tudi odbor OZN za dobre usluge, v katerem so predstavniki držav, ki imajo svoje čete v Kongu, izvzemši predstavnike Kanade in Švedske, se pripravlja na odhod v Leopold ville, kjer bo skušal posredovati med Kasavubujem in Lu-mumbo. Hammarskjoeld ugotavlja v svojem poročilu, da še vedno manjkajo pogoji, ki bi omogočili ustvaritev stabilne vlade in uprave. Dodaja, da ni bilo sploh nikoli postavljeno vprašanje priznanja uspeta komisarjev» kot zakonite kongoške vlade. Dodaja še, da se je belgijska aktivnost v Kongu povečala, in to je imelo za posledico, da se je povečala nepopustljivost Mobutuja in oblasti Katange. Javni red pa se naglo razkraja tudi zaradi nediscipline vojske, kateri primanjkuje poveljstvo, ki bi se znalo uveljaviti. Značilno je, da Hammarskjoeld obtožuje oblasti Katange, da so zavzele negativno stališče v odnosih do OZN z vseh vidikov. Navzočnost in dejavnost čet OZN je bistveno prispevala k miru in varnosti, toda zaostritev političnega in gospodarskega položaja nalaga še velike naloge silam OZN. Dokler ne bo ko n. goska vojska primerno organizirana, disciplinirana in po-veljevana, bo še vedno velika nevarnost. Zato so potrebni nagli in drakonski ukrepi, da preprečijo gospodarsko in finančno zrušitev Konga. Važno je v poročilu tudi, da Hammarskjoeld končno obsoja državni udar polkovnika Mobutuja in pravi, da je ta udar pomenil vmešavanje vojske v politiko in pomeni novo grožnjo za mir in varnost. Kolegij komisarjev pa deluje ob podpori številnih belgijskih svetovalcev. Ta kolegij se je uprl tehnični pomoči OZN. Po mnenju Hammarskjoelda sta edini dve ustanovi, katerih temelji še obstajajo, prea-sedstvo republike in parlament. Ce bi zagotovili najmanjše pogoje nevmešavanja in varnosti, bi kongoški voditelji lahko našli pot in iskali mirno rešitev s pomočjo dveh ustanov. . Važne so tudi izjave, ki jih je dal predsednik osrednje vlade Lumumba dopisniku Tanjuga. Poudaril je, da so sedaj vsi pogoji, da se k on-goška kriza kmalu uredi, če bo OZN odločno delovala. Poudaril je, da je treba sedaj iskati konstruktivne vidike in se pozitivno lotevati problemov Ni se treba ozirati na napake, ki jih je ena in druga stran zagrešila v preteklosti. Dodal je, da je zadovoljen, da zavzema poslanstvo ^ OZN v zadnjem času stališče, ki sloni na realističnih momentih. Lumumba je tudi izjavil, da je sedanji razvoj krize v pokrajinah pokazal dejansko razpoloženje ljudstva in opredeljenost nacionalnih sil. Vlade in parlamenti v pokrajinah, skupno s prebivalstvom podpirajo osrednjo vlado. V Katangi pa je Combe samo krinka, za katero se skrivajo belgijski svetovalci in inštruk-torji. Omenil je tudi, da so sedanji Mob utujevi »komisarji« belgijski kolaboracionisti. Ti so namreč študentje, ki so študirali v Belgiji. Znano pa je, da ni mogel iz Konga iti študirat nihče, ki ni stoodstotno podpiral kolonialnega režima. Belgijci so Mobutuju poslali svoje učence in so asamo pevci pasmi, ki sor jih -drugi ^LumUmba je tudi ugotovil, .da padalci, s pomočjo katerih izvaja Mobutu svoje ak-(kje, v veliki, meri niso pravi vojaki. Med njimi je veliko Število mladine Kusovubujeve stranke Abako, ki so v zad-njem času oblekli vojaške uni. forme. Glede Kasav ubuja je Lumumba izjavil, da mu tujci vedno govorijo, da bi otvoritev parlamenta privedla do njegovega političnega propa. da. Ce bi on in drugii okrog njega samostojno odločali, bi se kaj kmalu sporazumeli. Na koncu je noudaril, da je vedno pripravljen skupno delati s Kasavubujem, toda zaradi okoliščin, ki so nastale zaradi tujega vmešavanja, bo težko prišlo do spontane pomiritve. nopolu KD je naslednji: Krščanska demokracija zatrjuje, da je usmerjena centristično, ker se v njenih vrstah nahajajo predstavniki vseh družbenih slojev, da pa ne pozablja na ljudski značaj svoje politične organizacije, ker večina njenih članov ne pripada premožnim slojem; vendar pa je njena politika, ki jo vodi od leta 1948, ko je De Gaspe-ri izključil iz vlade predstavnike socialistične in komunistične stranke, dejansko politika italijanskih premožnih slojev in tudi celo monopolističnih krogov, in to kljub zatrjevanju vodstva KD, da je proti monopolom in da se baje bori za gospodarski in socialni napredek dežele v o-kviru obrambe demokracije in svobode. Pod pretvezo o-brambe te demokracije in svobode so KD podpirali v vseh poznejših centnstičnih vladnih koalicijah od leta 1948 do danes tudi socialdemokrati in republikanci. Te podpore v prazno so se socialdemokrati in republikanci pred kratkim naveličali in prešli v opozicijo, ker se je izkazalo, da «o-hramba demokracije in svobode» koristi v glavnem le kapitalistom in veleposestnikom, nima pa posluha za življenjske potrebe najširših plasti delovnega ljudstva. KD ni hotela (ona pravi, da ni mogla) ustreči zahtevam socialdemokratov in republikancev po odločnih socialnih reformah, in se je raje odločila za enobarvne vlade KD, ki so se končale s podporo fašistov. Toda to zavezništvo med KD in fašisti ni trajalo dolgo, fa se je uprlo vse ično mokratično in proti/«'> ,j ljudstvo. Spričo te nii f0, fašizma, ki jo je KP.Aem0W vzročila, so jo socialdes ti m republikanci P° 0j. podprli in ji zagotov g poro tudi po volitvah, is pa še vedno poudaU Linil, zahtevajo politiko. ovatiC reform, ali tako ttn fc«-politiko levega ceJltr.’ fanti tero KD pravi, da J« ^ (,0 nemogoča, morda. P® . tf), mogoča «jutri«, ce ® j-iijcfln-socialdemokrati in rep ci močnejši kot so da it. ko se ta začarani H! ljuje: če bi bili močne vodili če bi bili politiko socidl pa form; ker ne vodijo 0fatf litike, ne morejo bttt ^ ši, ampak postajajo šibkejši. „niitika lr Tako imenovana P o” j41«s. vega centra je mogoa ^ jj s podporo socialistom podporo odklanjajo i» KD (pod pritiskom aes cerkvene hierarhije) ' in tudi socialdemokrati sa blikanci (pod Pretve*°’: if cialisti niso avtono,’':,t’o0 jf pak podrejeni fcorntzn fa da še niso zreli za . ntl mokracijo in svobodo, ^jr je do sedaj pripeljala ,afa)-. stične Tambronijeve t jj-Spričo tega je P o ^(r sno, kdo dejansko n tik o socialnih reform, m ima to politiko le na ia. «» ker se sam dobro zB refiK, je za tako politiko P 1Jjko>' in je KD ne bo mofl« „ ,<* -J 7 J z J -n n ? J D1 * v ni težka. Kalija Danes in jutri upravne volitve Pretekli petek se je zaključila predvolilna kampanja, kt je bila izredno bogata s polemičnimi prijemi predvsem na račun Krščanske demokracije. Glavni argurnent levičarske o-pozicije proti političnemu mo- ZIMA GORILNIKI NA NAFTO ZA VSAKO UPORABO Z AVTOMATIČNO ČRPALKO (belgijski patent) PECI — ŠTEDILNIKI — OGREVALNIKI ZA KOPALNICE VINO Kemijska sredstva za zdravljenje vina; plesni, kislobe itd. Sredstva za odvzemanje duha in barve. VSE ZA VINARSTVO BORLETTI ŠIVALNI STROJI SVETOVNEGA SLOVESA. Na obroke do roka 30 mesecev. — Jamstvo 25 let --VELIKA IZBIRA RABLJENIH STROJEV BAZZANELLA UMBERT0 TRST, Ul. F. Venezian št. 5 Tel. 24-197 A VTOMOfO 1MPORT - EK**1. ki" Nadomestni deli L itn1 nemških, angleških riških avtomobilov- ,e» motorjev 'n ,!P?i<|ine Trieste - Trst, Vla j . tel 30-197 ----- VIGNA„ Trst, Ul. Crispi 73 • tcl; Specializirana dela.]Lv irPjj} popravilo in obnovne osrJA nih naprav in reze AVTOPREv0Z'"’ Rihard Trst, Strada del Krn*1' Tel. 35-379 ^ TOVORNI PREVOftn, „ IN INOZEMSTV jjj - KONKURENČNE L - -VALTER Nabrežina, tel k daja SINGER S9-000; LIPS TV 75.000. 9300 lir, Lambrete-in gospodinj-ske Gostilna «Ex Ussaro» zopet odprta lastnik „ Ivan Filipcl TRST — Ulica Carducci 41 (nasproti pokrite** trt*’ vam postreže z domačo hrano — z n®.{|to!P istrskim in vipavskim vinom in Prs ljjin> Prt MADALOSSO eb'a nc# v Trstu, Ul. Tort' vogal XXX Ottohre.^ dobite vsakovrstno POHIŠTVO otroške žimnice — originalne PUR MAKI.F!X — Cen* PRIZNANO MEDNARODNO >/, AVTOPREVOZNISKO PODJETJE LA GORIZ1A GORICA - Ul. Uucn d'Aosta 68 • Tel. 28-45 • PREVZEMAMO PHKVOZ VSAKOVRSTNEGA TRST Ul. Moreri 7 Telefon it. 28 373 POŽAR TOVORNI PREVOZI ARTElf . kr“Je' V pse tudi r ino» Ito TVRDKA JOŽEF S&Z uvoz Mri vsakovrstnega lesa za predelavo >n ter jamskega lesa. TRST - Rlva lirnmiila št* B-l • TelBl1'11^ TVRDKA LORENZI THST, Ul. s tel. 24-245 »EMPORIO DEL MOTOCILLO« ne dele za Moto—Scootcr in z a M - « “'"v''1" druga mjtorn