DECEMBER "1 N 1. Adventna 2 P P.ibijajKi 3 -T Frančišek Ks. 4 S Barbara, dev. 5 Č Saba, opat C P Miklavž 35 $ .1 S Ambrož ~8 N Spo£. M. D. 9 P Peter Kanizij 10 T Janez Veliki 11 S Marija, dekla AMERIKANSKI PRVI SLOVENSKI LIST S AMERIKI pislo: Za vero in narod — ta praviao in ranico — od boja do tmatje} GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V . CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAjSTARE/SŽ IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN »LOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (NO.) 231. CHICAGO, ILL., TOREK, 3. DECEMBRA TUESDAY, DECEMBER 3, 1940 LETNIK (VOL.) XLIX. Grki zasedli nove strategične točke Od jugoslovanske meje do Jadrana Italijani na umiku na albanski fronti. — Večina spopadov se vrši z bajoneti. — Sneg še bolj otežkočil bojevanje. Atene, Grčija. — Italijanska bojna fronta v Albaniji se je tekom dni koncem tedna zopet umaknila nazaj na celi črti, od jugoslovanske meje do Jadran.-skega morja na jugu, in grške armada je zavzela nove strategične točke, kakor se glasi grško uradno poročilo. Na južnem odseku fronte so Grki pregnali še zadnje ostanke italijanskih čet od mesta Konispolis, katerega so zasedli zadnji petek; v osrednjem delu so napredovali blizu mesta Premeti, na. skrajnem severu pa so dobili v svojo popolno posest mesto Pogradec. Iz tega mesta so se Italijani sicer umaknili že pred tednom dni, a, ker so imeli zasedeno okoliško gorovje, ni bilo grškim -četam r.logočc, d j. bi polnoma zasedle mesto, ter so imele v njem le par prednjih straž. Bojevanje v teh krajih, kakor ponovno povdarja grško poročilo, je skrajno težavno zaradi robatega in razjedene-ga goratega sveta. Te dni pa je postala situacija še bolj o-težkočena, ko je zapadel sneg. Težave občutijo obe strani in o kakem modernem vojevanju niti govora ni. Mehanizirane čete sploh ne pridejo v poštev, marveč se vrše boji le z arti-lerijo in s spopadi mož proti možu z bajoneti. Pri tej bojih na nož se odlikujejo zlasti ma-cedonski oddelki v grški armadi, in sicer tako, da so se Italijani naravnost pritožili potom radio. Eden govornikov se je namreč izrazil, da je bojevanje na bajonet "barbarski način bojevanja, ki kaže, da je narod neciviliziran." Na to obdolžbo pa je dal neki grški list odgovor, da je tako bojevanje brez dvoma manj bar-barsko, kakor pa uporaba italijanskih bombnih aeroplanov proti civilistom. Italijani so dobili sicer znatna ojačenja te dni, vendar pa jim ne pomagajo dosti, kajti kljub temu se morajo stalno umikati. Toda grški častniki ne omalovažujejo moči Italijanov in pravijo, da se njih umiki vrle v popolnem redu. -o- FRANCOZ APELIRA NA AMERIKO Jersey City, N. J. — Z nekim parnikom je prispel semkaj zadnji petek preko Atlantika svoječasni francoski min. preds. Chautemps, in sicer v "neuradni" misiji. 55 letni mož, na katerem se poznajo sledovi zadnjih dogodkov, je ob prihodu apeliral na Ameriko, naj si ne ustvarja papačne fodbe o Franciji. Duša francoskega ljudstva, je dejal, se ni izpremenila in Francija bo 2opet vstala, pri čemer se upa na pomoč Amerike. PROSLAVA UJEDINJENJA Chicaški Jugoslovani obhajali narodt/i praznik stare domovine. Chicago, 111. — Tukajšnji jugoslovanski živel j se je zadnjo nedeljo spomnil na svojo staro domovino in je združen z njo v duhu slovesno obhajal nje največji narodni praznik, namreč Dan ujedinjenja. Bila je to 22. obletnica dogodka, ko so se tri jugoslovanski narodi, Slovenci, Hrvatje in Srbi, zedinili v eno državo, Jugoslavijo. Proslavo • tega dogodka .,o tukajšnji Jugoslovani obhajali v Pilsen Park paviljonu in obširna dvorana je bila docela napolnjena. Program je bil dokaj poster in zanimiv ter ga je vodil ravnatelj jugoslovanske radio ure, Geo. Marchan. Nastopilo je ve,č pevskih moči, solo in v zborih, in spretno je bilo uvrščenih v program tudi več glasbenih točk. Domoljubne govore so imeli odlični predstavniki vseh treh narodov. Slovence je pri tem zastopal tukajšnji župnik, Rev. Edvard Gabrenja,^ ki je v izbranih besedah priporočal občinstvu, naj ne pozabi svoje stare domovine. Programu je sledila običajna prosta zabava, pri kateri so imeli trije "bračo" priliko, da so pri bari "u bratskom zagrljaju" dokazovali svojo medsebojno ljubezen. -o- SMRTNA KOSA Chicago, 111. — Zadnjo nedeljo popoldne je preminul v bolnici sv. Ane tukajšnji rojak, Frank Vidmar. Njegovo truplo leži na domu, 2041 W. 22nd Place, od koder se bo vršil po FRANCIJA NASTOPI PROTI DOBIČKARJEM Pariz, Francija. — Francoska vlada je objavila zadnji teden, cla se bo najstrožje nastopilo proti raznim dobičkarjem, ki skušajo izrabljati sedanje težke čase za svoje osebne profite. Proces proti njim, se povdarja, bo hiter in tekom 21 ur utegnejo biti obsojeni. Kaznovani bodo do dveh let zapora in z globo dt $23,000 Povrhu tega jim u-tegne država zapleniti njih zaloge, deloma ali docela, ter jim prepovedati nadaljnji biz-nes. Komur pa bo ta še dovoljen, bo na vratih njegove trgovine prilepljena objava. l njegovi aretaciji, katera bo priobčena tudi v časopisju. ŽIVALSKA RAZSTAVA V TEKU Chicago, 111. — Zadnjo soboto se je, kakor je bilo že po-ročano, otvorila v prostorih tukajšnje klavnice, llalsted in 42. cesta, običajna letna razstava farmarskih domačih živali. Razstava je v teku vsak dan in se, zaključi prihodnjo soboto zVecei". Kakor se ceni, je na njej razstavljenih raznih živali, konj, govedi, prašičev, ovac, v vrednosti Go pet milijonov dolarjev. Okrog 13,000 živali so farmarji od blizu in daleč pripeljali na ogled in razumljivo je, da so te živali pravi "aristokrati" med svojimi vrstami, posebni sodniki pa izbirajo vsak dan najboljše med najboljšimi. Kdor se zanima za farmarstvo, bo imel gotovo velik užitek, ako si to razstavo ogleda. PRED JUGOSLOVANSKIM OBISKOM V BERLINU Berlin, Nemčija. — Nemška časopisna agencija je zadnji petek izrazila možnost, da u-tegnejo v kratkem priti v Nemčijo na obisk jugoslovanski državniki. Ta zamisel se .je rodila v Jugoslaviji, sami, kakor se trdi. Vendar pa niso uradni krogi izdali o tem lii-kake izjave. -o- LJUBEZEN DO TAŠČE PRESENETILA SODNIKA Chicago, 111. — 31 letni Walter. Appelt je tako presenetil sodnika Desorta, pred Od Ogrske zahteva vrnitev Sedmograške Železna garda končala š svojo "čistko." — Antonescu posreduje v Berlinu in Rimu, da se vrne Sedmograška Ru-muniji. — "Čistkarji" baje izvršili samoumor. PO KALSVETV — Washington, I). C,—No /oizvoljeni pod preds. Wallace je v govoru, ki ga je nedavno mel pred zborom škofov, proslavljal papeža Pij a kot "moč-lega voditelja sil, ki skušajo doseči mednarodni mir in pravičnost v sedanjih dnevih." — Pittsburgh, Pa. ;— V dneh 14. in 14. decembra bo imel tukaj zborovanje ekse-kutivni odbor narodne organizacije katoliških tjolničark. Ta organizacija, ki je še mlada, ima namen, da strne bolničarke v ožji medsebojni stik in jim navdihuje ljubezen do clo-brodelja. — ^('janapolisj Tnd. — Me-todistovski pastor dr. Ruskin se je v nekem govoru izrazil, da so si protestanti dosti na škodi, ko so odpravili spoved. Vsaj toliko bi se lahko uvedlo, je dejal, da bi imeli verniki priliko, potožiti pastorjem svoje probleme in težave. — Ženeva, Švica. — Meet štirimi milijoni prebivalcev, ki jih šteje Švica, je zdaj skoraj polovica katoličanov, kot se je izrazil načelnik urada za statistike. Naraščaj med kato-ličanstvom je posledica večjega števila rojstev, dočim ta nazadujejo pri protestantih. , ' , ~ , • katerim se je zadnji petek vr- greb to sredo s sv. maso v cerkvi i sv. Štefana ob 10. uri in od tam na Resurrection pokopališče. Pokojni je bil doma od Sv. Lenarta nad Škofjo Loko, na Gorenjskem, kjer še žive tri njegove sestre in en brat. Tukaj pa zapušča ženo, enega sina in eno hčer, a v Pittsburghu, Pa., ene ga brata. — Smrt je pobrala tukaj še drugo svojo žrtev, namreč Louisa Kovačiča, 2294 Blue Island ave., ki je preminul po daljši bolezni zadnjo soboto. Pogreb, ki ga ima v oskrbi podjetje Louis Zefran, se vrši ta torek oc doma, kjer truplo leži, s sv. ma šo v cerkvi sv. Štefana ob 10. uri in nato na sv. Jožefa pokopališče. Pokojni je dosegel starost 55 let in je bil doma iz Ljutome ra na Štajerskem, od koder je prišel v Ameriko pred 30. leti Tukaj zapušča ženo in tri sinove v starem kraju pa sestro. — Is kreno sožalje vsem prizadetim šila pravda za. razporoko, da je sodnik za par minut ukini' obravnavo, da si je lahko o-gledal Appeltovo taščo. Appelt je bil pripravljen, da pristane na razporoko, katero j< zahtevala njegova žena, obe nem pa je pripomnil, da je pr; volji, preživljati ženino mater torej svojo taščo, Mrs. Ide Koontz, do katere, kakor je dejal, čuti "iskreno ljubezen." Ta izjava je upravičeno osupnila sodnika, kajti, kakor jc dejal, je bil to prvi slučaj v vsem času, kar sedi na sodišču za razporoke, da je kdo preti njim zapel slavospev svoji ta šči. Mrs. Koontz, je pripomnil, b; zaslužila za svoje izredne lastnosti, katere mora brez dvoma imeti, da 'bi se ji postavil najmanj zlat spomenik. ——o-— ŠIRITE AMER. SLOVENCA NAGLA SMRT So. Chicago, 111. — Tukaj je v nedeljo 1. decembra zjutraj ob 12:30 nagloma umrla dobro poznana pionirka Mrs. Mary Enci-mer, članica društva Marije Čistega Spočetja št. 80, KSKJ. Zapušča moža, dve hčeri in sestro. Pokojna je bila doma iz Stare vasi, fara Št. Jernej na Dolenjskem. Pogreb se bo vršil v torek, 3. decembra, ob 10. uri iz cerkve sv. Jurija. — Vsem prizadetim iskreno sožalje, pokojni pa večni mir in pokoj! WILLKIE NAPIL ZDRAVICO PREDSEDNIKU New York, N. Y. — Bivši ropubl. predsedniški kandidat VVillkie je bil zadnji petek med častnimi govorniki na banketu, ki ga je priredila tukaj neka organizacija. V govoru je izjavil potrebo, da pri raznih javnih razpravah v Ameriki docela izostane vsaka osebna žalitev, ter pripomnil, da se je tekom zadnje volilne kampanje kršil ta princip na obeh straneh. Zdaj pa je potrebno, je dejal, da se strnejo vse stranke in skupno delujejo za ohranitev in ojačenje demokracije, na kar je dvignil kupo in naslovil zdravico "predsedniku Zed. držav," kar je izzvalo buren aplavz pri 3,600 navzočih osebah. Bukarešta, Rumunija.—Dočim je notranja situacija v Ru-muniji postala v nedeljo dokaj normalna ter se je prenehala krvava "čistka," ki so jo izvajali člani fašistične Železne garde proti svojim nasprotnikom, se je pa pozornost obrnila zopet na zunanji položaj. Ta dan, v nedeljo, so se vršile tukaj velike proslave Železne garde v spomin drugo ob-' letnice umora nad nje bivšim voditeljem Codreanujeni in do 100,000 članov te organizacije se je zbralo ta dan v Bukarešti. Ob tej priliki je imel min. predsednik Antonescu govor, v katerem je povdarjal upanje, da utegne Rumunija dobiti nazaj del< Sedmograške, I katei-cg.1 je {morala ueuVA n,i" prepustiti Ogrski. Omenil je, da pred par dnevi samo iz tega namena napravil potovanje v Rim in Berlin in, da je tamkaj našel popolno razumevanje. Kot politik in kot vojak sicer ne more nič podrobnega povedati, je dejal in dostavil, da "prišel bo dan, ko boste izvedeli, kaj sem storil v Rimu in Berlinu." Da bi bili tisti, ki so bili odgovorni za "čistko," kaj strožje kaznovani, ni pričakovati. Sicer pa trdi neko poročilo, da so se storilci že sami kaznovali, namreč, da je 30 oseb, ki so pomorile 64 raznih bivših voditeljev, izvršilo samoumor z revolverji. O kralju Mihaelu pa se uradno nič natančnega ne ve. Neka vest trdi, da se je samo iz mesta umaknil, dočim ve drugo poročilo povedati, da je pobeg nil v Jugoslavijo. -o- iz Jugoslavije Nevesela zgodba človeka, ki je iz nadarjenega ju ris t a postal drzen in brezvesten slepar in pustolovec. — Hrvatje bi radi vpeljali v svoji banovini neke vrste ba-novinsko gospodarsko avtarkijo. — Razno. Oglasi v "Amer. Slovencu" imajo vedno uspeh! RAZGOVOR MED ŠPANIJO IN AMERIKO Madrid, Španija. — General Franco je imel zadnji petek konferenco z ameriškim poslanikom Weddellom, dočim se je isti dan vršil razgovor med španskim zun. ministrom Sunerjem in angleškim poslanikom Hoave. Ti razgovori dajejo povod za domnevo, da se Španija ni tako tesno zvezala z osisčem. kakor bi se bilo pričakovalo po zadnjih konferencah z Nemčijo, med katerimi se je ena vršila tudi med Fran com in Hitlerjem. — Kakor se ugotavlja, so Zed. države pripravljene pod posebnimi pogoji pomagati Španiji s kakim milijonom ton živil, predvsem pšenice, kar Španija bridko potrebuje. FRAMASONSTVO ODPRAV- LJENO NA NORVEŠKEM Oslo, Norveška. — Kakor v drugih krajih, ki jih imajo na-ziji pod kontrolo, je bilo zdaj tudi na Norveškem odpravljeno framasonstvo. Tozadevni odlok je bil izdan zadnji petek. Razkrinkan slepar U ubij ana, 4. okt. — Oton Šket, rojen 1911 v Sladki gori na severni meji, je stanoval v Ljubljani. Bil je pred leti poznana osebnost, ki se je sukala med ljubljanskimi elega-tii in damami. Krenil je v svojem pustolovstvu na zelo o-polzka pota, ki peljejo navadno v kriminal. Od lanske jeseni do poletja letos se je pojavljal po raznih mestih Jugoslavije, v Ljubljani, Mariboru. Zagrebu, Belgradu in celo v Kragujavcu. Izdajal se je za odvetnika, za jezičnega doh-tarja, nastopal kot asistent na kliniki tega in tega primarija, kot koncipient, ki ima dobre zveze z vsemi ministrstvi, kot pravni zastopnik kake večje inozemske družbe. Kakor mu je pač kazalo, kakoršne so bito pač žrtve, tako si je znal ustvariti hitro svoj primeren naslov in položaj. Lahkovernim ljudem je izvabil okoli 25.000 din. Nekega Matijo je posebno opeharil, ko mu je obljuboval, da mu bo preskr-bel potni list za USA. Ta človek mu je izdal za razne stroške in pota do 2000 din. Pred malim kazenskim senatom je Oton Šket zanikal kaznivost njegovih poslov in se skušal oprati kot človek, ki je posloval pošteno. Bil je nekaj časa tudi zavarovalni uradnik pri neki zavarovalnici. — Mali kazenski senat je Otona Šketa obsodil na 8 mesecev strogega zapora in v izgubo častnih državljanskih pravic za 1 leto. Šket s sodbo ni bil zadovoljen. Prosil je sodnike, da bi ga pustili na svobodo, ker ima urediti neke zadeve in je bolan. Senat njegovo prošnjo odklonil. -o- Prenapeteži Ljubljana, 4. okt. — V srbski javnosti ni nič simpatično odjeknila težnja Hrvatov, ki Di radi tudi jugoslovansko gospodarsko področje razdelili in vpeljali neke vrste banovinsko gospodarsko avtarkijo. Hrvatje so take težnje že pokazali s tem, da so prepovedali izvažati v druge kraje države drva, sedaj pa se nekateri ogla šajo s predlogom, da se prepove tudi izvoz drugih predmetov, katerih je na Hrvaškem več kot drugje. Seveda bi tako početje pripeljalo do primernega odgovora drugih banovin in nazadnje bi se v državi vnela gospodarska; vojna, ki bi splqšnosti in skupno sti prav nič ne koristila, temveč samo škodovala. Te dni se je oglasil "Hrvatski dnevnik" in rekel, da je treba enotne gospodarsko področje ohraniti, vendar se je treba o potrebnih gospodarskih ukrepih poprej med seboj sporazumeti. Videti je, da hrvaške avtarki-stične težnje izvirajo zgolj iz prenapetih glav, ki v zmago- slavju ne morejo najti prave mere in ne upoštevajo dejanskega stanja in razmer. Sčasoma pa se bodo tudi taki raz-boriteži ohladili in prepustili mesto razsodnejšim ljudem. Zemlja ju je zasula Ko sta 31 letni delavec Josip Razboršek iz Leskovca pri Laškem in 17 letni delavec Anton Iiiček iz Dobra pri Laškem kopala zemljo na prostoru za lesno skladišče pivovarne v Laškem, se je nenadno odtrgala plast zemlje in ju zasula. Oba so močno poškodovana pripeljali v celjsko bolnico. -o--. Smrtna kosa V Mariboru je umrla Ana F' javec, zasebnica stara 71 let. —Ljubljani v Vincenti-numu .je umrla sestra Viktorija Kojsneg, ki je skoro do konca življenja izvrševala naporno delo bolniške strežbe po privatnih hišah. Stara je bila 75 let. — V celjski bolnici je umrl Janez Horvat, posestniški sin iz Sv. Ruperta nad Laškim star 39 let. -o—— Nevaren padec Pri gradnji Ljudskega doma v Kranju je po nesrečnem naključju padel z odra kakih deset metrov v globino tamkaj zaposleni Jože Škodlar iz Primskovega pri Kranju in dobil precej nevarne poškodbe ter so nezavestnega spravili v bolnico. -o- Novi zvonovi Zadnje poletje je prijazno Razvanje pri Mariboru zadela huda nesreča, ko je med nevihto udarila strela v zvonik podružnice Sv. Mihaela. Lese-\ ni del zvonika je zgorel, zvonovi so pa popadali na obok cerkve in seveda počili. — Cerkev je ena najstarejših v mariborski škofiji in je bila zidana leta 1111 ter hrani več startih masnih oblačil, ki so med požarom zgorela. — Požrtvovalni Ilazvanjčanje so se takoj lotili dela in kmalu popravili stolp in drugo, ki je trpelo ob priliki požara. Počene zvonove so dati preliti in nedavno so jih dobili iz livarne, jih slovesno blagoslovili in namestili nazaj v' popravljeni stolp. -o-- Nesreča v tovarni V Majdičevi tovarni v Škofiji vasi je padel pri delu 43 letni delavec Jernej Kovač iz Arclina pri Vojniku in se nevarno pobil. --o——- Hlod ga je udaril Pri spravljanju lesa se je ponesrečil 16 letni gozdni delavec Josip Cirej iz Tera pri Ljubnem. Hlod ga je namreč udaril s tako silo, da mu je zlomil desno nogo in so ga morali peljati v bolnico. Stran 2, A-IViF.RIK.ANSK! SLOVENEC Torek. 3. decembra 1940 HUSS Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina: Za celo leto........................................$5.00 £a pol leta ....................................... 2.50 Za četrt leta ..................................... 1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto_____________________________________$6.00 Za pol leta ________________________________ 3.00 Za četrt leta __________________________________ 1.75 Posamezna številka.......................... 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as sccond class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Kaj je z našo dramatiko? se bo vzbudilo med onimi, ki se zato zanimajo le količkaj dobre volje, ni vzroka, da bi zanimanje za slovensko drama: i ko ne oživelo. Ljudi, ki so sposobni igralci in igralke je še precej med starejšimi, pa je gotovo veliko naših ml£-cfih, ki bi se dali pripraviti za dramske nastope. Treba je seveda le nekaj žrtvovanja, dobre volje, pa veselja do dramatike. Stvar je za nas Slovence zelo pomenljiva in je vredna, ne samo v eni naselbini, temveč v vseh naselbinah, kjer je še kaj slovenskega življenja, da se skuša s takimi sestanki vsaj dognati, ali je še kaj možnosti med nami, ki naj bi oživela zanimanje za slovensko dramatiko in sloven-Subscription- sko pesem. Ako je, potem kvišku glave vsi in na delo do-For one year......................................$?.oo kler je čas. Ako se le malce posreči, se bo slovenska go- F,or half a year................................. 2.50 ■ - - - - - - - - -- For three months ............................ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year ...._____________________________$6.00 For half a year _____________________________ 3.00 For three months ............................ 1.75 Single copy ........................................ 3c Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 vorica in slovenska pesem še dolgo cula v tej deželi potem, ko nas starejših že dolgo več na svetu ne bo. Tisti, ki imate kaj veselja do slovenske dramatike in slovenske pesmi, na dan, oglasite se tudi vi in povejte svojo besedo! Yorku. — Ko smo si neko« _:t> ogledali razstavo, smo se zopet podali v San Francisco, da obiščemo Mr. in Mrs. Bižal. Z Mr. Bižalom smo si namreč nekoliko v sorodstvu. On je prišel v Ameriko leta 1901, jaz pa leta 1909. Najprej sem se mu seveda predstavil in je bli j ako vesel našega obiska. Tisti veečr smo še pozno v noč kramljali o tam in onem in si vmes močili grla z, deset let starim domačim pridelkom. Ker je Mr. Bižal sam z ženo, nas je pregovoril, da smo pri njemu prenočili. — V razgovoru z njim sem izvedel, da živi tukaj še več naših ljudi, med temi tudi njegov brat Peter Bižal in John Sterk (Jura-jev). Naši Ijudjč imajo svoja tukaj naprej smo vozili ves popoldan skozi tako imenovane "Sierra N,eveda" hribe in oko-lu 8:00 prišli v državo Nevada v mesto Reno, kamor se hodijo vsi filmski zvezdniki razporo-čat. Tukaj se dobi razporoka skoro brez vsakega vzroka. Tisti, ki hočejo razporoko, se samo javijo pri advokatu in on jim da postavno veljavne raz-poročne listine. Ko voziš po glavni ulici, vidiš vsa vrata na stežaj odprta in povsod se vidi, kako igrajo za denar, prav kakor na borzi v New Yorku na Wall Streetu. Tukaj smo se ustavili za nekaj ur in si ogledali to )granje. . Reno smo se vozili vso noč preko raznih hribov in dolin, skozi dolgo puščavo, kjer red- Dogodki Med Slovenci po Ameriki Pred kakimi 15 ali 20 leti so bili naši slovenski dramski klubi in društva v zelo živahnem življenju. Celo po dve igri so se predvajale v marsikateri večji naselbini na en in isti dan. Še par let nazaj je dramatika živahno živela in procvitala. Tekom depresije, pa je nekam izginilo vse veselje in vse zanimanje za dramatiko. Kaka šolska mladina, nam še/ kaj priredi. Odrastla dramska društva in klubi so pa na nekem odihu, nekatera so se popolnoma razšla, nekatera, ki še žive pa kažejo prav malo življenja in se levpo redkoma prikažejo na odru. Kaj je vzrok za ta tako veliko prehitri zastoj na polju slovenske dramatike v Ameriki? Razlogov je veliko in vse vrste. Vprašaj tega iz te naselbine, ti pove, da ni več'zanimanja. Stari ne morejo ve so onemogli, so mnogi brez dela in se niti ne pokažejo več ne na nobeno prireditev. Mladina se pa ne zanima. Verjemi če hočeš. Pisec teh vrstic tega ne verjame. Pri sv. Štefanu so lani priredili lepo dramsko prireditev, dvorana je bila nabita do zadnjega kotička. Od blizu in daleč so prišli ljudje na igro. Mogoče se kje res ne zanimajo, a v mnogih krajih bi se pa še. I{aj pa je potem vzrok? Eden glavnih vzrokov bo prav gotovo pomanjkanje dobrih ,požrtvovalnih4ižitdj|BV dramatike. Tisti, ki so prčcl nekaj leti veliko delali na tem polju, so eni že pomrli, drugi so se malo postarali in se jim ne' ljubi več žrtvovati dolge večere za učenje iger. Isti vzrok je tudi, da mnogi igralci nimajo več Veselja za igran je. Čemu naj hodim na vaje, kaj imam od tega, itd. se vprašujejo. Tako eden, tako drugi in nastala je suha puščoba m£ polju slovenske dramatike. Razun elevelandskih odrov vlada vsepovsod v tem oziru veliko mrtvilo in vendar je to še veliko prezgodaj. Slovenska dramatika je tvorila prav do zadnjih let najprivlačnejšo točko našega narodnega življenja tu v Ameriki. Slovenska dramatika je najbolj bujno procvitala tam, kjer so jo vodili ,eč. gg. duhovniki, ki so bili vešči gojitelji slovenske dramatike. Duhovnik kot učitelj dramatike je pridobil vsakega in vsako za sodelovanje. Danes so premnogi ti pomrli, ali odšli nazaj domov. Za njimi so pa ostali v tem oziru vrzeli, ki jih ni mogoče izpopolniti. Edino nam še kaj pri rede naše slovenske šolske sestre, ki vtaknejo tu pa tam kako slovensko igerco v program. Vzgajati in voditi je kos posebnega znanja. Zdi se pa nam, da bi Če kdo temeljito proučil našo mlado tu rojeno generacijo in bi jo znal inteligentno pridobiti za sodelovanje na polju slovenske dramatike, da bi ista z veseljem sodelovala in bi se z navdušenjem udejstvovala na tem polju. Koncem konca bi bilo to pa tudi hvaležno delo, ker v krogu dramskih in pevskih društev ali klubov je za tu rojene nase mlade fante in dekleta najboljša šola za učenje slovenskega jezika. S tem, da se učijo slovenskih iger se učijo slovensko brati in pravilne izgovorjave, v kolikor je to mogoče. Boljše šole za učenje slovenščine ni, kakor tu, ker to kar se nauči za igranje se nauče z neko pozornostjo in Vsaj skušajo preje doumeti in se jim tudi skuša preje pojasniti kaj v igri predstavljajo, itd. Tisti, ki imajo Še kaj smisla in ljubezni do slovenske dramatike in ki imajo vsaj nekaj sposobnosti za učenje dramatike, naj bi se z vso silo vrgli na to polje. S tem, če bo le malce uspeha bodo največ pripomogli, da bo slovenska govorica med našo mladino še precej časa živela. Da pišemo v tem članku o dramatiki, je nam dalo povod zanimivo pismo, ki smo ga prejeli te dni od enega izmed naših starejših pijonirjev in pravi: Toliko je še nas m wed nami veliko sposobnih, pa brezbrižno gledamo, kako med nami umira slovenska dramatika in slovenska pesem. čemu smo zidali naše dvorane, ali zato, 'da zdaj prazne stoje? Odlični pijonir ima popolnoma prav. Ker je pisal nam le privatno, nimamo pravice njegovega imena izdajati. Poznamo ga pa, kot veščega in sposobnega moža in mu svetujemo to le, kakor tudi vsem drugim, ki se zato zanimajo. Vi sklici to skupaj sestanek vseh, ki so se kedaj in ki se morda želijo zdaj zanimati za dramatiko. Na sestanku pretehtajte vse možnosti in če RAZNO IZ WEST ALU S A Wes>:- AHis, , Wis. Malo moram omeniti v dopisu, kakšno nenavadno vreme smo imeli v novembru. Dne 11. novembra smo imeli takšen vihar, da ko sem pisala dopis za v "Zarjo," sem menila, da ga ne bom nikoli skon-čala. Strašen vihar je tako pihal, da sem \z gotovostjo mislila, da nam hišo odnese. Celo miza se je premikala sem in tje in je bilo zares nevarno, da vse skupaj odnese. Parkijat sem vse skupaj pustila in šla v spodnje prostore, da se bomo laglje rešili, če res kaj pride. No, pa se je kljub vsemu viharju še srečno izteklo, da je. hiša še ostala. Danes ko to pišem imamo. štiri do šest in-čev snega, ki je zapadel včeraj, 25. novembra, ko je celi dan snežšlOv Menim, da sedaj nimamo več pričakovati kaj veliko lepih in dobrih dni. Pri naši 'cerkvi smo 'imeli bazar, katerega pe pa liSem mogla kar nič udeležiti, ker sem bila bolna, da sem bila 14 dni na'bolniški postelji, za kar mi je prav žal. Menim, da je bil bazar le dobro obiskan. Imamo prav pridne gg. duhovnike, zlasti hvala č. g. Dr. Rev. getniearju, za njegov Z AVTOMOBILOM PO DEŽELI Eveleth, Minn. (Dalje) Truki so bili tako obloženi, da je sadje kar trkljalo z njih na tla in se raztreselo po poti. Tako si lahko kdor hoče na^ bere sadja in zelenjave kar na poti, ker se za te razstresene reči nihče ne zmeni. — V Sari Meteo in South San Francisco živi veliko Jugoslovanov, doma tam od Metlike in Semiča in tudi Italijane se tukaj najde. — Okolu devete ure zjutraj smo dospeli v San Francisco. — To je lepo snažno mesto, z lepimi modernimi hišami, kjer ni komarjev, niti muh, pač pa so jim v v;eliko nadlogo mravljinci, ki prihajajo v hiše ill imajo z njimi ljudje veliko sitnosti. To mesto je bilo znano že leta 1848, ko je James Marshal našel tukaj zlato. Tedaj so se začeli ljudje zelo ilaseljevati v Cali-fornijo, kamor jih je gnala želja po zlatu in bogastvu. Na ta način je . San Francisco- v dveh letih narastel na 30.000 'prebivalcev, danes jih pa šteje 676.800. — Tukaj smo se najprej ustavili pred hišo Mi-chaela Bižala, po domače Je-rikev Ivaneč, ki živi na Utah društva, klube in cerkev. Dajkokedaj prideš do kake gaso-so poučeni v verskih naukih,1, linske postaje. Predno se člo-pa skrbi Rev. Vital V od uše k, (ki je nam na Elvelethu dobro znan, ko je 'paVikrat pri nas vodil sv. misij on. Je prav dober pridigar. V tej prijetni družbi nam je čas kaj hitro potekel in drugi dan smo se že morali posloviti. Mr. Bižal nam je prigovarjal, da naj o-stanemo vsaj še par dni in nam da na razpolago vso hišo in vse, kar želimo. Ampak, čas je neizprosno šel $vojo pot, ki je bil močnejši kot vse te vabljive prošnje. Še enkrat si sežemo v roke in Zbogom! Srečno pot! Naročal nam je, naj pozdravimo vse naše rojake v železnim okrožju in v bližini in obljubil je, da nas mogoče pride enkrat obiskat s svojim Chryslerjem. Odpeljemo se naprej po .velikem mostu po cesti št: 40 skozi mesto Oakland v Sacra mento, ki je glavno mesto dr zave Kalifornija. Oakland je znano mesto, da so tam najlepše hiše in stanovanja. Veliko ljudi, zlasti 'bogatinov in penzijonistov, pride semkaj. — Iz Sacramento smo se vozili ves popoldan če^ kameni- trud. Je Še mlad, pa je zelo Street, Hiša je dvonadstropna, čedna, "bela. Spodaj je garaža za . dva avtomobila, zadaj je pa lep vrt, z razno zelenjavo, medtem ko je V garaži lep modern Chrysler. Stopil sem k vratom in pritisnil na električni zvonec, a ker se nihče ni oglasil, sem vprašal sosedove, če sta Mr. in Mrs. Bižal doma. Odgovorili so mi, da so odšli po opravkih in se mogoče ne vrneta do šestih popoldne domov. Ker je bilo to predolgo čakanje, smo se domenili, da si med tem časom ogledamo Golden Gate razstavo. Popeljemo se po slavnem San Francisco Bay mosty, ki je najdaljši most na svetu, kateri veže Oakland z mestom San Francisco. Za prevoz čez ta most smo plačali od avta 25c, za parkanje na razstavi 35c in vstopnina na razstavo je bilo za odrastle 50c, za otroke 25c. — Razstava je za skoro polovico manjša kot v New Yorku. Imeli so pa tukaj večjo razstavo zrakoplovov kot v New umen človek. Mladina ga ima j a ko rada. Po pet sv. maš imamo na nedeljo, pa je cerkev vedno polna, zlasti še pri zadnji maši. Tudi lepo napredujemo, posebno pri mladini, katero "Bog ohrani še nadalje pri zdravju in pravi pameti. Že eno leto je minilo, kar nisem nič pisala v Amerikanski Slovenec. Nisem bila namreč dolgo naročnica in sem vedno odkladala, kedaj si ga naročim. Potem sem pa videla našo naročnico in smo ga zopet naročile. Zelo sem ga pogrešala. Ce ga vsak tako, naj si ga kar naroči. Listu A mer. "Slovenec želim v prihodnjem letu mnogo naročnikov, vsem naročnikom in čita-teljem pa vesele božične praznike in srečno novo leto.! Marica Kapac -0- Frireditve, ki so oglašane \ "Am. Slovencu" so vedno uspelpe. te hribe. Ko smo prišli na vrh, 11.900 čevljev nad morsko gladino, smo se za nekaj ur ustavili, da smo se nekoliko razgledali na okolu. Kar nas je najbolj presenetilo je bilo to, da je bil vrh te gore pokrit s snegom. Kdo bi si mislil, da imajo v Kaliforniji sneg še 28. junija? Za zabavo, smo se začeli kepati. Velike skrbi nam je pa prizadejal naš najmlajši sin, ki je bil zašel nekam v skalovje in smo se bali zanj, da ni kje padel v kak prepad. Dve uri smo ga iskali, predno smo ga našli. — S tega hriba je tudi jako lep i*az-gled na mesto Truckee in pa na jezero Tahoe. V Truckee smo se ustavili, da obiščemo mojega sošolca Georga Rad-da, po domače "Paličev," ki je bil zaposlen v California re-stavrantu in katerega že nad 30 let nisem videl. Tudi sedaj se mi ni posrečilo da bi ga videl, četudi sem si to že več let želel. Povedali so mi, da se je ravno pred par dnevi odpeljal na delo na takoivani "Mix Bay summer resorts", trideset milj od Truckee v snežene hribe, kjer imajo bogatini svoje poletne barakie, kakor mi v Minnesoti okrog naših jezer. Cas nam ni dopuščal, da bi odpeljal za njim in tako nisem mogel ustreči mojim tolikoletnim željam. — Od vek poda skozi to puščavo, se mora obilno preskrbeti z vodo in tudi nekoliko leda. Dobi se nalašč za to prirejen "suh" led. Obenem mora voznik tudi paziti, da je gasolinska posoda pri avtomobilu polna, predno zapelje v puščavo, ker ne ve, kedaj bo naletel na drugo gasolinsko postajo. Drugo jutro smo se pripeljali v državo Utah in se vozili po takoimenovanem "Salt Lake Desert" ali puščava slanega jezera. To je velikanska ravnina, pokrita s kot sneg belo slano skorjo, trdo kot kamen. Na spominski tabeli poleg pota smo brali, da so se 23. avgusta 1939 tukaj po tej slani puščavi vozili z avtomobili in da je John Cobb vozil 369 milj na uro. — Po tej puščavi smo se vozili kakih 200 milj do Great Salt Lake. Voda v tem jezeru je vsled obilice soli tako močna, da človek na njej lahko leži. Jako ugoden kraj za take, ki se uče plavanja. — Salt L'ake City, Utah, je daleč znano zgodovinsko mesto. Tukaj so se leta 1847 naselili mormon-ci iz Ne w Yorka In Penn-slvanije. Pregnani so bili zaradi svoje vere, ki je zoper našo postavo, katera jfon je dovoljevala imeti tudi po več žen. Mormonski stražnik nas je vodil naokolu in nam razlagal njihovo zgodovino. Pravil nam je, da so njihovi predniki hodili 2300 milj peš iz New Yorka in Pennsylvani-je in da jih je na potu zelo veliko umrlo od žeje in glada. Takrat je vodil njih narod Brigham Young. Razkazal nam je njihov Tabernakel, iz katerega se vsaki teden sliši po radio koncert. To je največji avditorium na svetu v katerem je prostora za nad 6000 ljudi. Zgrajen je bil leta 1853. Obiskovalcem ni dovoljen vstop v Tempel, ampak nam ga je razkazoval samo od zunaj. Ta Tempel, kakor nam je vodnik pravil, so zidali 10 let. Kamenje so pa vozili z voli iz države Nevada. Veliko bi se lahko opisovalo te zgodovinske kraje, ki so_ zares zanimivi. Kdor se tod mimo vozi, naj ne zamudi prilike si te zanimivosti ogledati. (Konec prihodnjič) Tatove je vlovil Cleveland, O. — Mr. John Sušnik, ki je solastnik firme Norwood Appliance & Furniture, je šel nekega večera preko ceste, da ugasne luči v podi užnici na St. Clair Ave., pa je videl pred jSflapnikarjevo prodajalno, kako se okolu ne-lz|kega avta suče nekaj fantali-nov, ki so se kmalu razkropili na vse strani. Sušnik se vrže za enim in ga vjame. Ta mu je priznal, da je eden izmed tovarišev ukradel iz parkahe-ga avta tri šunke. Primoral ga je, da je šel z njim in kmalu sta dobila še dva od te družbe. Vse tri je spravil v Slap-nikovo cvetličarno in pozval policijo, ki je kmalu dognala, kje so ukradene šunke. — Ta bi bil pa dober za detektiva. Predstavite vašim prijateljem "Amer, Slovenca" in jim gra priporočite, da se n&nj naroča! Nagla smrt rojaka Naticoke, Pa. — Tukaj je pred kratkim nagle smrti umri rojak Frank Pipan, v starost/ 52 let. Pokojni je bil doma iz Brezovega pri Litiji na Dolenjskem. Zapušča ženo in tri otroke. Poroka Pueblo, Colo. — V St. Mary cerkvi sta se pred kratkim poročila Miss Mary Krašovec in Mr. Frank Cramnalhe. Nevesta je hčerka Mrs. Krašovec, ki je vdova. — Novoporočen-cema želimo obilo božjega blagoslova in sreče v novem zakonskem stanu! Nesreča v jami Baggaley, Pa. — Pri delu v jami se je tukaj ponesrečil i*dad delavec, rojak John Zabkar. Poškodoval si je nogo. V pomoč slovenskemu misijonarju Chicago, ill. — V pomoč misijonarju P. B o g o m i 1 u Trampušu, sta darovala Lovrenc in Fani Pire iz Clevelan-da $1.00. V bolnišnico Cleveland, O.—V St. Lukes bolnišnico je bila odpeljana Mrs. Frances Smole iz East 63rd St. — V Glenville bolnišnico se je pa morala podati Miss. Josephine Fink iz Heck-er Ave. Smrt kosi Breezy Hill, Kans. — Na svojem domu je nagloma umrl rojak Math Mrakič, star 51 let. Baje ga je zadela srčna kap. Mrtvega so našli sosedje, ko so neko jutro prišli k njenemu. Pokojni je bil neože-njen in je bil doma iz okolice Bovca na Primorskem. V A-rneriki je živel 30 let in ne zapušča tu nobenega sorodnika. Nova slovenska bolničarka Imperial, Pa. — V General bolnišnici v Pittsburghu je uspešno dovršila izpit za bolničarko tukajšnja mlada roja-ikinja Bertha Jamnik. KLJUBOVANJE MALEGA KEYDA (90)' (Metro,poJitan Newspaper Servic«) Napisal: Edgar Rice Burrqugha BATTLING FIERCELY, SOH&OU SEIZED A TlSlBEbMAN, WHOM HE WOULD TAKE TO AID TACTAfS. ..n 1 1 1 .. —-:——• .P'6 hudem boju je opica pograbil^ črnca. fcatere.Ka bo odmvla Tarzanu v pomoč. fem j\. 1-i'mČttiM, -rJStVKVSsrttUTO.-. ew» "m 'NITKO FEATURg ;A'NDIC.\TL, Inc. v/ ' THE APE TOSSED THE FELLOW OVER A SHOULDER AND FLED. IT WAS LITTLE KEYDO,TAe&\N3 FRIEND. VET DESTINV HAD CHOSEN HIM TO BALK TAI?2\N'S RESCUE/ BUT SUDDENLY A SMALL QOY, DRAWING A BOW STEPPED INTO HIS PATH. KEYDO'S B0WST2IN6 TWANGED. AN < ARROW SPED TOWARD BOH6DU/ --—----Ml..__Ji Opisa si je naložila ugrabljenega črnca na lirbet in zbežala. Toda v tem že neki deček pograbil 7.a svoj lok in se pripravil na strel. (Bil je to mali Keydo, Tarzanov prijatelj. — ............... — Usoda ga je določila, da zadržuje Tarzanovo rešitev.) — Tetivo Kevdo-vega loka se je napelo in pšica je zletela proti opici!____ „•««»._______t PETAINA POZDRAVLJALO PREBIVALSTVO Torek, 3. decembra 1940 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 3 DRUGA NEDELJA V DECEMBRU "Sratje, jaz ne sodim, da sem dosegel. Eno pa: poza-bivši, kar je zadaj, a spenja-joč se po tem, kar je spredaj (Filip. 3, 13.)" Ce je sv. Pavel mislil, da ni popolen, kako boš si domneval to ti, karkoli si? Ako je ta veliki apostol gledal le naprej, nikoli ne nazaj, kako hočeš ti počivati, postajati? Nevarno je ozirati se na prejšnja dobra dela, še bolj nevarno, ozirati se na grešni svet, katerega si nekoč okusil in ga zdaj zaničuješ. Kakor oči, ti more oslepiti tudi dušo. "Nihče ni pripraven za kraljestvo božje, kdor položi roko na plug, pa se ozira na to, kar je zadaj (Luka 9, 62.) Tako pove Gospod sam. Popotnika, ki stremi priti v tuje kraje, najbolj zadržuje, če si na pati o-gleduje stvari, ki bi naj ga ne brigale, in niso v zvezi s potovanjem. Potovati moramo tudi mi v življenje pred nami, neznano in vendar znano, tuje in vse naše. Potovati in potovati pa moramo, dokler ne moremo reči z apostolom: "Dokončal sem tek svoj (2 Tim. 4, 7.)" Naprej, naprej . . . Ako misliš, da si v popolnosti že zelo napredoval, dosegel visoko stopnjo v svetosti, bodi previden, da se ne varaš. Domneva še ni dokaz. Lahko pa se zaneseš na varen dokaz popolnosti, in to je, ako si popolen v ljubezni do bližnjega. Ta ljubezen je dejansko ljubezen božja, in le ta ima v sebi vso popolnost. "Ljubezen je potrpežljiva, ljubezen se ne hvali, ne napihuje, ne vede se nespodobno, ne išče svojega, ne togoti se, ne misli hudega, ne raduje se krivice, a raduje se resnice, vse pokriva, vse veruje, ve upa, vse prenaša (1. Kor. 19, 4....)" Ali imaš vse te čednosti? In če bi jih res imel, počivati, postati ne smeš. Sv. Pavel je imel vse, in v visoki meri, pa je neprestano stremel, da še raste v njih, silil je le naprej, t Posnemaj ga. LETOŠNJI STENSKI KOLEDARJI AM. SLOVENCA' Načelnik francoske viade, maršal Petain (na desni), je nedavno napravil potovanje po deželi, da se seznani z ljudmi. Slika ga kaže, ko se pozdravlja s kmetskim prebivalstvom v nekem malem kraju blizu mesta Lyon. u SLIČICE IZ NAŠE PRETEKLOSTI Kako je bilo prej Razen peče, oziroma avbe in šaplja (Vipavke so hodile navadno gologlave,) so nosile naše ženske pred 100, 200 leti, široko in nagubano krilo iz svile, izpreminjast predpasnik, bokratni spenzar in svileno resasto ruto okrog vratu. Moški ij>a razen kratkega suknjiča brez žepov — tesne in nerodne irhaste hlače, bele ali tudi barvane nogavice ter bar-žunast telovnik s kroglastimi debelimi srebrnimi al kositre-nimi gumbi. —. V obeh primerih se daj'o dobiti neke daljne sličnosti tudi z bavarsko-švabsko nošo. Tamkajšnja ljudska umetnost s svojimi motivi vrtnice, orla, monogra-ma Jezusovega (1HS) in Marijinega, dalje s svojimi slikami na steklo, z načinom stavbarstva (rezljani hodniki ob hiši in pohištva (stoli z orlovskimi naslonjali) je mogla vplivati umetnost in obrt. V okolici Bodenskega jezera je bila tudi v navadi čepica s "cofom" naše moške narodne noše. — Težnja časa po velikih in svet pretresajočih dogodkih francoske revolucije pa je šla za tem, da se tudi v obleki zabrišejo vse stanovske razlike. Ze Vodnik pravi, da se je po terezijanskih in jožefinskih reformah in s skrbjo za izboljšanje narodnega gospodarstva dvignilo blagostanje, kar se je poznalo tudi v "slovenski noši" preprostega ljudstva. Vodnik pravi, da je bila obleka izza leta 1780 vedno bogatejša, a obenem tudi bolj podvržena spremembami mode. -o- "Vojvoda Kranjski" Habsburžan Rudolf IV. (L358—1365) je izdatno razširil habsburško oblast. Pc dolgih prepirih z oglejskim patriarhom si je pridobil Postojno, Vipavo, slovenjgraški okraj in mnogo graščin in župnij. (Oglejski patriarhi niso bivali od leta 1218 več v Ogle ju, temveč v Vidmu na Furlanskem, kjer so živeli pod močnim vplivom beneške republike.) Te pridobitve pa so povzročile dolgotrajno in pre cej nesrečno vojno z nemirnimi furlanskimi sosedi. Rudolf IV. je sklenil tudi dedno pogodbo z grofom Goriškim in leta 1374 so dobili Ilabsbur-žani še istrsko grofijo, ozemlje ob Pivki in metliški okraj. — Rudolf IV. se je od leta 1364 imenoval "vojvoda Kranjski," (poprej "gospod.)" Ta vojvoda se je s posebno vnemo bavil z zadevami slovenskih dežel, dobro vedoč, da se tako najlaže okrepi habsburška oblast. Ko je on vladal, je "Kranjska" precej na-rastla in je do 1. 1815 segala celo do morja. Spomin tega vojvode, ki je zlasti pospeševal razvoj mest, je živelo v imenu Novega mesta (Rudol-fovo,) ki je bilo ustanovljeno leta 1365. -o- Kdaj je Ivan Cankar zadnjikrat nastopil kot govornik? Znano je, da je Ivan Cankar tudi večkrat nastopil javno, in sicer na političnih shodih, ko je kandidiral, ter večkrat s predavanji na delavskih večerih (Trst.) Radi ne-'lah, kakor na sed, ki pa zamro v orkanu ploskanja in odobravanja." Tako je poročal "Učiteljski Tovariš" in to je bil zadnji nastop velikega slovenskega pisatelja. -o- Prvi literarni stiki msd Čehi in Slovenci Slovenci smo bili sosedje s Čehi v davnem času ter bi mogli govoriti o stikih že z^a časa sv. Cirila in Metoda. Toda kot prvi literarni dokaz medsebojnega delovanja moremo smatrati tako zvani Sti-ški rokopis iz 1. 1419—1428 in obsega dve slovenski molitvici, v katerih je precej čeških jezikovnih sledov. Iz tega sklepamo, da so jih napisali češki menihi, ki so 1. 1419 zbežali pred Husiti s Češke ter se zatekli v Stično. Tako so si ti Čehi stekli zaslugo, da so sto let pred Trubarjem zapisali in ohranili slovensko besedo. Kako je živelo naše ljudstvo pred. sto leti Krog leta 1800 je 'bil pogled na naše zanemarjeno ljudstvo jako žalosten, kajti nemirna doba je zahtevala prevelikih žrtev in naš kmet ni mogel gospodarsko napredovati. Številke dokazujejo, da so plačevali slovenski kraji izmed vseh alpskih dežel razmeroma največ davka in da je bila v dvojezičnih deže-Koroškem in tlako kot nemški sosed. Razen osebne in vprežne tlake, ki jo cenimo pri slovenskih podlož-nikih v tej dobi vsako leto skupno na 2 milijona dni, so dajali naši kmetje še desetino v gotovini in velike pristojbine za spremembe v posesti. Če preračunamo vse davščine, slovenskih podložnikov na denarno vrednost, dobimo velikansko vsoto, ki so jo plačevali leto za letom, ne da bi prejemali za to kakih kulturnih ali gospodarskih koristi. Slovenski narod je krvavel, iz te rane, zakaj, dokler si ni opomogel kmetski stan, tudi ni mogel ozdraveti narodni organizem. Prva ustava v Srbiji Pred petimi leti so obhajali Srbi stoletnico svoje prve us-J~e, ki jo je proglasil knez loš Obrenovič 1. 1835; zato se imenuje tudi "sretenjska ustava" (sretenje: svečenica.) Koj te ustave se drži smola; nikoli namreč ni stopila v življenje. Miloš jo je pa tudi dal le prisiljen, ko so se njegovi rojaki z orožjem uprli njegovi samovolji, s katero je paše-val v Srbiji, kot pred njim turški paša. Po tej ustavi bi imela odločati v denarnem gospodarstvu narodna skupščina iz sto voljenih poslancev. Teh se Milošu ni bilo bati, kajti to kega takega govora, ki ga je priredila Splošna delavska zveza" v Mestnem domu 1. 1913 je prišel celo pred sodni-jo ter bil pozneje interniran na ljubljanskem gradu. Zadnjikrat pa je nastopil dne 5. septembra 1918 v Mestnem domu na učiteljskem shodu, ki je bil sklican pod geslom: "Gmotni položaj kranjskega učiteljstva." Tedaj so govorili Jože Gostinčar, Karel Triller in Lovro Pogačnik. Cankar jc nastopil po Lovro Pogačniku, za čigar govorom, "vsa dvorana grmi kakor en sam mogočen glas do obupa užaljene duše. V tem hrupu govori pisatelj Ivan Cankar nekaj be- Štajerskem, davčna mera v slovenskem delu dosti neugodnejša ko v bogatejših nemških krajih. In ko je morala radi splošne gospodarske stiske vlada znižati zemljiščni davek, ga je znižala, kakor poroča statistika, samo nemškim deželam, dotični primanjkljaj pa si poravnala v slovenskih deželah, ki jim je ob istem času zemljiščini davek zvišala. Tlaka je zahtevala vedno enake žrtve. Slovenski kmet je imel še zmeraj povprečno okrog 200 dni tlake na leto, in sicer razmeroma na Kranjskem največ, a tudi štajerski in koroški slovenski podložnik je hodil povprečno večkrat na bi bili itak po njegovi milosti izvoljeni neuki seljaki. Toda Srbija je bila pod turško nad-oblastjo in pod rusko zaščito. Obe vladi — turška in ruska — sta koj nastopili proti takim novotarijam, zlasti Rusija je videla v tem že celo revolucijo. Rusi in Turki šo rajši postavili Milošu za kontrolo "Državni svet" iiz :17tih dosmrtnih članov, samih odlični-kov, ki so bili deloma Miloševi tekmeci. Tej takozvani "turški ustavi," ki jo je sultan 1. 1838. razglasil, se zato Miloš ni maral pokoriti in se je že drugo leto rajski vladi odpovedal. -o- NOVA NAJDIŠČA AZBESTA Na področju Džigotore \ Uralu so odkrili novo nahajališče azbesta. Strokovnjaki sodijo, da je to ležišče vsaj tako veliko kakor nahajališče pri Bazenovu, ki se nahaja 90 km od Sverdlovska in kjer zaposluje 15 rudarskih podjetij delavce v štirih tvornicah. Prav tako poročajo o novih najdiščih azbesta v vzhodni Sibiriji. Proizvodnja azbesta v SO' vjetski zvezi je znašala pred dvema letoma 86.000 ton. Pred vojno je dosegla produkcija v tej stroki največ 20.500 ton. MM 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA' Te dni razpošiljamo stenski koledar "Amerikanskega Slovenca" za leto 1941. Do koledarja je upravičen vsak naroč-nk "Amerikanskega Slovenca," ki ima na list plačano naročnino. Po naselbinah,kjer imamo naše stalne zastopnike, bodo koledar razdelili naročnikom naši zastopniki (ce,) tam, kjer zastopnikov ni, jih bodo dobili naročniki direktno po pošti, kakor vsako leto doslej. Koledar bomo poslali vsem naročnikom tudi v Kanado in v Jugoslavijo. Naročniki, ki so oddaljeni od zastopnikov, ali ki žive zunaj na deželi izven m^st, naj se o prilikah zglasijo pri zastopnikih lista in dobili bodo od njih naš stenski koledar. Obenem prosimo tudi vse naše zastopnike (ce,) da naj skušajo po najboljših močeh koledar razdeliti med naročnike čimpreje. Kakor so bili doslej naši stenski koledarji lep kras za vsako slovensko hišo, bodo letos še toliko bolj, ker nosijo krasno sliko, posvečeno petdesetletnici ali zlatemu jubileju lista "Amerikanski Slovenec," katerega bomo proslavljali prihodnje leto 1941. Slika predstavlja teritorij Z|druž!e-nih clržav, v sredi stoji industrijski delavec, ki zre proti vzhodu in vseskozi se vrste naselbine v nepregledno daljavo, razne ustanove, cerkve, itd. Na drugi strani proti zapadli pa orje farmar na polju. Tako slika kaže one, ki si služijo kruh po raznih industrijah in one, ki so se posvetili kot farmarji lepemu far-marskemu stanu na deželi. Oba, tako Slovenca, ki si je služil kruh po industrijah po tovarnah in one, ki so se posvetili zemlji kot farmarji, "Amerikanski Slovenec" ž< petdeset let obiskuje v tej zemlji. Vse te dolga leta jih je učil, obiskaval kot resnični pravi prijatelj, bil stalna ve:', med njimi in brati in sestrami v stari domovini. Petdeset le4 je že lep . kos življenja in "Amerikanski Slovenec" imr, priliko, da se z njim ponaša. Letošnji koledar je posvečen temu spominu in bo, kakor navajamo lep kras za vsak slo venski dom, bodisi tu v Ameri * ki, ali stari domovini. Za nenaročnike stane sten ski koledar 20 centov s poštnino. Ista cena 20 centov ji določena tudi za naročila zc v Jugoslavijo in Italijo. Ker ju letošnji koledar res nekaj le pega bi priporočali, da kdo L more naj stenski koledar naroči tudi svojim domačim v stari kraj. Vse kar je potreba je, da se nam pošlje potrebni znesek, bodisi v znamkih al: v gotovini ter pravilni naslov. Drugo napravimo mi. Kqr je pa koledarjev le samo par str več tiskanih, kakor se jih potrebuje za naročnike, opozarjamo vse tiste, ki bi ga radi naročili svojim domačim v stari kraj, naj to nemudoma store predno koledarjev ne zmanjka. i NAŠI ZASTOPNIKI pri katerih si lahko naročite lista "Amerikanski Slovenec" in "Novi Svet", ali za iste obnovite naročnino. DVA ZUN. MINISTRA Slika kaže zun. ministra Italije, grofa Ciano (na desni), v družbi španskega zun. ministra, Sunerja. Moža sta se sestala ob nedavni konferenci s Hitlerjem v Bcrchtcsgadenu. POŠUin BOŽIČNA DARILA BRZOJAVNO! Ker se navadna in tudi zračna pošta neredno dostavlja v Evropi in ni mogoče z kako zanesljivostjo jamčiti točne dostave iste v teh vojnih razmerah, zato svetujemo, da se vsi oni, ki žele razveseliti v starem kraju svoje domače za božične praznike s kakim darilom, poslužijo BRZOJAVNIH NAKAZIL, iz razloga, da bodo domači prejeli pošiljatve do božičnih praznikov. Brzojavne pošiljatve se dostavljajo kar najhitreje mogoče v teh vojnih razmerah v Evropi. Vzame sedaj tudi za brzojavne pošiljatve od pet do deset dni. Pošiljatve, ki bodo nakazane vsaj do 14. decembra je upati, ako se kaj posebnega ne zgodi v Evropi med tem časom, da bodo do praznikov dostavljene. Tu navajamo cene, v katerih so že vključeni vsi pošiljatveni in BRZOJAVNI stroški in sicer sledeče cene za sledeče svote v dinarjih in lirah: DINARJI: Za $ .1.00........ 200 dinarjev Za $ 6.80......i 300 dinarjev Za $ 8.55........ 400 dinarjev /a S10.25........ 500 dinarjev Za $12.00 ........ 600 dinarjev Za $13.75........ 700 dinarjev Za $15.50........ 800 dinarjev Za $17.25........ 900 dinarjev Za.$18.75........1000 dinarjev Za $35.50.........2000 dinarjev Vse pošiljatelje prosimo, da nakazujejo dinarje v ravnih svo-tah ravno po sto in se poslužujejo zgorajšnih cen. Če pa kdo želi, da se pošlje njegrovo pošiljatev po pošti, tedaj naj od vsake svote odbije $1.00, kar je namreč zraven priračunano za stroške BRZOJAVA. LIRE: Za $ 6.00................ 100 lir II Za $15.00................ 300 lir Za $10.50............... 2.00 lir II Za $M.50................. 500 lir ' Za $45.00............................. '000 lir To so cene za brzojavna nakazila. Če želite poslati potom pošte, odtegnite od zneska $1.00. Pri višjih cenah poseben popust. ONI, ki bivajo v Chicagi se lahko poslužijo našega-urada ob sobotah popoldne do pol 5. ure in ob nedeljah dopoldne od 9 do 11 ure, drugače pa vsak dan do pol 6. ure zvečer. Po pošti pa noslovite pošiljatve na naslov: JOHN JERICH 1849 W. CERMAK ROAD, -:- CHICAGO, ILLINOIS COLORADO: Canon City, — Ana Susman. Colorado Springs, — M. Kapsch. Crested Butte, — Martin Težak. Denver, — G. Pavlakovich. Leadville, — Miss Mary Ktun, Pueblo, — Josephine Meglen. ILLINOIS: Argo, — John Poljak. Aurora, — Mary Fajfar. Bradley, — Math Stefanič. Chicago, — Jožef Fajfar. Joliet, Rockdale in Lockport,—John Kramarich. La Salle, — Anton Strukel. North-Chicago-Waukegan, — Gabriel Drašler, Andrew Košir in Mrs. Jennie Kebcr. Oglesby, — Frank Jerin. Ottawa, — Mrs. Katherine Bajuk. Pullman, — Martin Golobich. Standard, Granville, — Joseph Bre-gar. So. Chicago, — Ant. Bakse, C. Ger-mek, Mrs. Agnes Mahovlich. INDIANA: Indianapolis, — Louis Androjna. Whiting, Ind. — Miss. Kathie Triller KANSAS: Franklin — John Dobravec. Kansas City, — Peter Majerle in Joseph Kostelec. MICHIGAN: Ahtnek, — Mrs. J. Hribljan. Detroit, — Steve Potočnik. Harrieta, Boon, Caddilac in okolica, — Mark Badovinac. Calumet, —\ Jos. Sustarsich. Iron Mountain, — Frank Richtar-sich. ^ Manistique, — Anton Krašovec, MINNESOTA: Aurora, — E. Smolich. Biwabik, — Mrs. Mary Detyk. Chisholm, — Frank Laurich. Ely, —• John Otrin, Jos. Peshell. Evelcth, — John Strah in Antonia JCenjgar. Gilbert, — Frank Ulčar. Greaney, — Katarina Kochevar. Hibbing in okolica, — Joe Zaic. Keewatin, — Mary Kolar. Leoneth in Spruce Location — Anton Pcne. New Dulutli, — M. Spehar. McKinley, — A. Hcgler. Rice, — Rev. John Trobec. Sauk Rapids, — John Burgstaler. Soudan, — Frances Loushin. Virginia, — Angela Schneller. MONTANA: Butte in Walkervilie, — Mary Kotze OHIO: Barberton, — Frank Smole. Bedford, — Frank Stavec. Bridgeport, — L. Hoge. Cleveland, — Za Collinwodd, St. Clair pri Sv. Vidu in okolico, Euclid in Nottingham, je lastopnik Mr. John Prišel. — Za Newburg in okolico Mr. J. Resnik, Rt. Rev. J. J. Oman in Anna Gliha. Conneajt, — Angela Beru*. Lorain, — Justina Paul. Girard, Nile«, Youngstown in vm okolica, — John Dolčič. Petersburg, — Mary Ohlin. j PENNSYLVANIA: Aliquippa, — Ant. Habich. Beadling, — Nikolaj Simcmich. Bessemer, Universal in »kotlet, — Frank KokaJ. Braddock, — Joseph Lesjak. Bridgpville, Presto, Cuddy, Morgan, Beading in Sygan, — Mary Usenienilt, Bulger, — S. Jenko. Burgettatown, — John Pintar, Cairnbrook, — Angela Statkovič Farrell, — Anna Lumpert, Forest City. — Mrs. Mary Grum. Homer City, — Pavel Novosel. Houston, •— Michael Tomiic. Imperial, — John Jamnlk. Johnstown, Conemaugh in okolica,— Matt Klučevšek. Lawrence, — Carolina Roiman. Pittsburgh, — Jos. Bahorich, Mrs. Mary Cždonič. Steelton, — Doroteja DerqifS, Ana Lopert. Strabane, Canonsburg in okolica, — Anton TomSič. Moon Run, — Jacob Drašler. Olyphant, — Mary Zore. St. Marys, — M. Aufderklam. Vanding, — Frank Pancar. WISCONSIN: Greenwood. Marahfield in Owen, — Jos. Rakovec. Kenosha. — Mrs. Maty Vidmar. Milwaukee in West Allit, — Mrs. Rose Dežclan. Sheboygan, — John Udovich, i« Marie Prisland, Johana Mehur. Willard, — Fr»nk Perovfhek in Lu.h\ . * še pripoveduje Poljakinjo Marta Wankowicz iz dne modernega potopa med njenimi rojaki. "Tovariši" ;je kričal Kozak, ampak če je bil Rus, v Poljakih ni videl ničesar drugega. Mai*ta pravi, da je bil — zverina, tako se je obnašal, ko je prinesel kulturo, in so kradli kakor srake. Thanks. D o b e s o d n o piše : "The commissar began his activities by the distribution of cigarette to our patients. Cigaretts! A priceless extravagance when" there were none to be had. Our soldier;; took them." Toraj nekaj je le tudi dobrega v vsakem človeku, in morda • nekaj dobrega tudi v tem, da je ta kulturono-sec iz Moskve ponudil cigarete — Poljakom in enako, da so jih ti vzeli. N,oben človek ni le ves hudičev. Dalje pa pravi sta M prta: "But when the Germans wanted some, (namreč nekaj cigaret) — the commissar refused them. Instead, he called the Soviet allies unutterable epithets, with which the Russian language is so rich..." Le drobna sličica je 'to, ampak kaže, da vsaj med vojaštvom iz Moskve in iz Berlina ni tistega "debelega" prijateljstva, kakršno je baje med Stalinom in Hitlerem, in bo baje še debelejše, ker ravno vidim, da pride "mandelsteh-auf" Mollotov na razgovore v Berlin, da clobi Hitler proste roke, ko palček Grk hudo briše "velikana" Italijana. Male ribice, dobre ribice. * Bitolj je v Jugoslaviji, ki je nevtralna. Je pri glavah v Beogradu. Nekaj bomb je padlo na Bitolj, iz kakšnih in katerih zrakoplovov, se ni moglo dognati. Precej odločno pa so povedali v Beogradu, da bodo nastopili "militarično" in ostro, ako se kaj takega ponovi. Saj niste tako naivni, da bi ne vedeli, kako se bombe mečejo. Kdo je bil, kdo jih je metal? Ali bi v Beogradu nastopili tudi, če bi bile bombe na-zijske? Mislim, da niso bile niti nazijske, niti laške te proda SE najvišjemu ponudniku hiša na 2048 W. Coulter st., Chicago; zidana, dve nadstropji; v ozadju zidan ' te na OR. JOHN J. SMET ANA OPTOMETRIST Pregleduje oči in predpisuje očala 23 LET IZKUŠNJE 1M1 So. Ashland Aveno« Tel. Canal 0523 dan od 9. bombe, če ne gre res za golo pomoto. Ako so bile bombe nameravane, so bile grške ali angleške. Zoper te bi pa v Beogradu ne bilo pričakovati preveč ostrega militaričnega nastopa. Tudi budalost 'bi bila. * Poročano je bilo, da imajo Nemci bombe v cementnih o-bodih. Obod tak ali tak, bomba je bomba, nadležna roba, če bumfne pred hišo ali v hišo. Pisker ilnast ali jeklen, železen, kaj je v piskru, to je važno. Ampak reklo se je, da Nemcem železa primanjkuje, ko delajo cementne piskre. To je slaba, roba za kak up. Morda je pri tem celo nameravana propaganda, da bi bilo upanje, ker bi bilo pač le Angležem škodljivo? Nemci so tiči. Pri ti in taki robi so se eni namazali, in to so bili ponosni Francozi. Ko je Hitler ma.r-širal proti Cehom, je prav francoska vlada francoski javnosti poročala, da so se nazij-ski tanki kar, zgrudli že na poti v Praho, ker so bili le iz — desk. In Francozi so sedeli in pili francosko vino za zako-pi in čakali, da se bo Hitler z deskami vred zgrudil, pa so se zgrudili strahovito prav sami. He. ,.he. . piskri in deske. Nemcem mora zmanjkati sape, potem jim bo zmanjkalo. POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo In najstarejšo jugoslovansko Ra~ dio uro od 9. do 10. ure poldne na WGES postaji, 1360 kilocycles. Društvo sv. Jožefa Stev. 53, KSKJ., Waukegan, 111. 40. leto pri K. S. K. Jednoti. Seja se vrši vsako drugo nedeljo ob 9:30 zjutraj. — Sprejema vse slovenske katoličane od 16. do 60. leti v odrasli oddelek; in v mladin. ski oddelek od rojstva do 16. leta. Skupno društveno imetje znaša $21,000.00 Članstvo šteje skupno 523 članov(ic). Nadaljna pojasnila se dobe od sledečega odbora: Frank Jerina, preds. Joseph Zore, tajnik Mike Opeka, blag. DRUŠTVO SV. VIDA štev. 25, KSKJ. CLEVELAND, OHIO Odbor za leto 1940: Predsednik: Anton Strniša; Tajnik: Anthony J. Fortuna, 1093 E. 64th Str.; Blagajnik: Louis Kraje. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:00 popoldne. Asesment se prične pobirati ob 12:30. Na domu tajnika pa vsakega 10. in 25. v mesecu. V društvo se sprejemajo katoličani od 16. do 60. leta v odrastli oddelek; v mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. 300 SVETIH MAŠ LETNO v življenju in po smrti, so deležni člani "Mašne zveze za Afriko". Članarina enkrat za vedno 25c za vsako osebo, živo ali umrlo. — Naslov: DRUŽBA SV. PETRA KLAVERJA za afriške misijone, 3624 W. Pine Boulevard, St. Louis, Mo. MICHAEL TRINKfl IN SINOVI PLASTERING and PATCHING CONTRACTORS (Pleskarji in popravljači ometa in sten) 2114 West 23rd Place, Chicago, Illinois Telefon Canal 1090 Kadar imate za oddati kako pleskarsko (plasterers) delo, pokličite nas in vprašajte nas za cene. Nobene zamere od nas, Se daste delo potem tudi drugam. Priporočamo se pa, da daste nam kot Slovencem priliko, da podamo naše cene za delo. Pleskarska dela vršimo točno in za iste jamčimo.