Štev. 13. V Ljubljani, dne 30. marca 1911. Leto XXIV. Konec. V ponedeljek je Lil državni zbor odgoder. in v kratice m bo tudi razpu-ščen. V Dokaj tednih bomo imeli nove volitve za državni zbor. Izpolnila se mam je vroča želja, da se je pometlo s .to zbornico, v kateri naša nasprotna in dostikrat naravnost sovražna večina •ni imela nikdar pravega smisla za Hjudske potrebe in pa koristi našega naroda. V bivši zbornici so se združil© proti nam vse nemške stranke, krščanske in svobodomiselne, in ž njimi so se zvezali naši ljubi Lahi, ki so povsod tam, kjer menijo nam kaj škodovati in katere so podpirali zvesto tudi Poljaki, ki zaradi posebnih galiških razmer vlečejo bolj z Nemci, kakor pa Z. nami. In če so bile te stranke same preslabe proti nam, so jim prišli na pomoč tudi socialni demokratje. Sedaj ije pa konča.no. Poražena je vlada in mjene stranke. Opozicija naših poslancev in njihovih čeških zaveznikov jih ije pognala v volivni boj, katerega so se silno bali in v katerem si obetajo tako malo uspehov. Brez upa zmage stopajo v volivni boj, ker nimajo pokazati svojim narodom ničesar, kar bi količkaj bilo podobno uspehom. Niti /uboge italijanske visoke šole, za kate-jro so se pulili Italijani, Nemci, socialni demokratje in vlada, katero so najodločneje zahtevali visoki krogi, ka-t!kor je zunanje ministrstvo, na ljubo (Lahom v kraljestvu, ker niso dopustili tnaši poslanci. Našim poslancem mora jdati vsak, pa bodisi nasprotnik ali ^prijatelj, izpričevalo, da so v bivši febornici vselej nastopili odločno kakor ne velevala čast in korist slovenskega in ar orla. Priborili so si v političnem jsvetu tolik ugled, kakor ga slovenski poslanci v državnem zboru še nikdar niso imeli. Danes govore s spoštovanjem o naših poslancih vse stranke zbornice, pa tudi visoki krogi, kateri še pred nedavnim časom za Slovence vedeli niso. V našem listu smo vestno beležili boje naših poslancev v državnem zboru, zato sedaj vsega ne bomo ponavljali. Spominjamo le, kako so se v kritičnih trenotkih v državnem zboru odlikovali naši poslanci pod spretnim vodstvom našega dr. Susteršiča. Ko Je bilo pred poldrugim letom v državnem zboru vsled obstrukcije vse narobe, ko si nihče več ni mogel pomagati in je bilo pričakovati, da pojde vsak hip vse vsaksebi, je vstal dr. Krek in predlagal spremembo poslovnika. Vlada in njene stranke so bile presenečene in so glasovale za predlog in rešile zbornico. Ko so hoteli dati Italijanom visoko šolo, so naši poslanci Gostinčar, Demšar, dr. Hočevar in dr. Korošec ovirali ustanovitev te šole in jo tudi preprečili, ker bi bila njena ustanovitev pri sedanjih političnih razmerah udarec našemu narodu. Bili so časi, ko so nemške stranke in njihovo časopisje z vsem srdom bile po slovenskem voditelju dr. šusteršiču, ker jim je s svojo spretnostjo tolikrat prekrižal račune. Naši poslanci so bili vseskozi možje na svojem mestu. Zato pa pojdejo lahko v volivni boj. Z vso smelostjo bodo smeli povedati svojim volivcem, da so zastopali vselej odločno in uspešno koristi svojih volivcev. V naših vrstah je pred vsem kmečko ljudstvo in ravno za kmetiški stan so naši poslanci veliko dosegli. Omenjamo le postavo o kužnih boleznih, podporo za povzdigo živinoreje, ki znaša vsako leto 6 milijonov kron. To so stvari, ki bodo sčasoma silno povzdignile blagostanje kmečkega stanu in blagostanje vsega naroda. Pa kaj bi mi pisali o tem, poglejmo, kaj govori o njih naš nasprotnik, ki gotovo nima namena jih hvaliti. Nemško-židovski liberalen in kapitalističen list na Dunaju, »Sonn- und Montags-Zeitung«, piše: »Kmečki poslanci so edina stranka v zbornici izvoljeni na podlagi splošne in enake volivne pravice, katera je v zbornici v resnici dosegla lepe uspehe Z mirno vestjo smejo stopiti pred svoje volivce in s ponosom kazati, da ne prihajajo praznih rok in zaradi tega se nobenemu izmed njih ni treba bati novih volitev, zakaj vsak ve, da bo od svojih hvaležnih volivcev zopet izvoljen, da mora biti izvoljen.« —• Tako govori o naših poslancih nemški židovski liberalec. Da! Naši poslanci naj le pridejo k svojim volivcem. Mi jim zaupamo, kep so pokazali kaj znajo in kaj morejo in naš slovenski in bratski hrvaški narod bo v prihodnji novi državni zbor pen slal že v večjem številu mož našega; mišljenja, da bodo še z večjim uspe* hom delali za korist našega slovenske* ga ljudstva. POLITIČNI POLOŽAJ V AVSTRIJI. Za našo uradniško sedat njo vlado so zavlada.Ie vse drugačne kakor pa ugodne razmere. Čitateljem -»Domoljubo-. vim« bo znano še, da je bil dovoljen koncem prejšnjega zasedanja državnega zbora vladi trimesečen začasen proračun do 31. sušca t. 1., ker je vlada upala, da ji zbornica potem pravočasno dovoli redni državni proračun. Pa vlada je obračala, zbornica je pa obrnilal Ni upanja, da bizbornicado DOBI SE V VSEH LEKARNAH! > Herbabnij-jev podfosfornato-kisli Apneno-železni sirup Ta je ie 41 let uveden, zdravniško preizkusen in priporočen prsni sirup. Odstranjuje sle/, pomiljuje l>a36 * krvi in kosti. Cena steklcnici K £'"0, po poŠti 40 vinarjev več za zaviek Varstveno zavarovan. PURJODAL. S: i[g"'UllilS HčRBflBN', V.lf. "•/& Jod ^nrsncmllln izdelek (isll kri, pospeiuje prebavo, lajša krče, kakor tudi nervozne bolesti. Povsod lani, kiuljr te jo.l b!i sartaparilla Izdelek predpisuje, sc uporablja z najboljšim uspehom. Cena ?lek!enicl K 2-20, po poill 40 vinarjev vei za zavilek. ZXSS£ Bt. flellmanma lekarna „Zur Barrtcrzisil" Mr ibIiMJ. lekarnarjih v Ljubljani, Beljaku, Celju, Celovcu, Črnomlju, Novem mestu, Reki. Sovodnju. St. Vidu, Trbižu, Trstu. Vciikovcii in VolSperku. 320?» Edino glavna razpošiljat I/ zalogi je Se pri Sukna, volne, svile, cefirja in še raznovrstno drugo perilno blago za spomladansko in poletno sezono. Svetuje se, da si vsakdo ogleda to veliko zalogo, kakovost blaga in čudovito nizke cene tvrdke: Hedfgf S Horifiiik Naročite vzorce, ki se Vain jih pošlje zastonj In franko! mm 4 tedne na peskušnjo ali na ogled razpošiljam po povzetju svoja kolesa. Deli koles in popravila po ceni. Fr. DuSek, tovarna koles, Opočno ob drž. žel. št. 175. CeSko. - I! ceniki zastonj. ustrovanl 506 1911 Modni cefiri 1911 ■■ m in bo:"b . >sti kanafaV. iulet-, rjuhe damasti. bri-r bc: 7.1 poletno sezeno. balisti. atlasi, deleni. svilo, v; n c :a tkani.- a, bliao za damske in moš^e obleke ku- p te lir.Keneje pri izdelovalcu Jaroslav fllarck, tkalnica in rnzpo?iijain'ca v Bistri št 45 pri Novem mestu cb M, Ce-ko. Vzorci se t)o:i!;-i;o :nston in poštnine prosto. Dopisuje slovensko. V enem letu nad 300 priznalnic iz Slovenije. 619 Na prodaj je 2 minuti od Ljubljane oddaljena v lepem kraju pri glavni cesti. Cena 11.000 K. Več izve se: Novi Vodmot 61. 692 Unionrn sprejme takoj za vrtnarsko V <1JKI1 se mu upirajo, zažugal, da bo izvakl posloX- ce, kar pomeni, da razpusti zbornico. In nem. nacionalci so se morali sedaj udati ter so sklenili, da bodo glasovali za dnevni red, kakor ga želi vlada, da bodo tudi vse dovolili, samo za svoje volivce so odkrili nekaj želja in prošenj. Če jim vlada ugodi, je druga. Kmalu se je jasno pokazalo, da so se udali in sklenili glasovati za vlado le pod močnim pritiskom, da nima sedanja večina prave resne volje za resno delo. Ko se jo po končanem prvem branju izročila vladna predloga glede dovolitve vojaških novincev brambnemu odseku, je postavil zbornični predsednik pretekli četrtek na dnevni red razpravo o začasnem proračunu ter po dogovoru strank postavil predlogo o laški pravni fakulteti na drugo mesto, da bi prišla v razpravo šolo po Veliki noči. Socialni demokrati, ki morajo po svoji navadi in maniri vedno nekoliko iz svoje nagajive kričavosti narediti kaj po svoje, da je vsaj kaj o njih »govoriti«, so topot hoteli nekoliko prescnc-čiti vladno večino in so predlagali, naj se postavi na prvo mesto dnevnega reda laška fakulteta. Tu so rešili vlado Slovenci, ki so dali svoje glasove maloštevilnim navzočim večinskim strankam, da so soc. demokrati propadli s svojim predlogom in ni prišla laška fakulteta res najprej na vrsto. Pri glasovanju je le prav malo manjkalo in vlada bi bila s svojimi večinskimi strankami vred poražena. Č.o bi bilo Jugoslovanom več zato, da večino spravijo v zadrego, kakor pa na tem, da laška fakulteta ne pride še na vrsto v razpravo, bi bili takrat glasovali za predlog soc. demokratov in vlada bi bila v veliki stiski. Obenem se je tudi pokazalo, da je večina tudi od opozicije zelo odvisna. Slovanska opozicija ima sedaj sploh važno ulogo. Za rešitev začasnega proračuna je le še nekaj dni in če hoče večina lc par daljših govorov napraviti v zbornici, pa je po večini in na njo sc opirajoči sedanji uradniški vladi! Sicer bo pa itak tudi kmalu! AVSTRIJSKA POSLANSKA ZBORNICA. — NJENI DNEVI ŠTETI? V razpravi ovladni predlogi glede dovolitve vojaških novincev je dejal poslanec Gostinčar vladi nekaj važnih naukov in opominov ravno glede vojaštva. Ilc-kol je, da čeprav potrebuje država veliko vojaštva za svojo obrambo, se mora pri tem, ko zahteva vojakov, vedno tudi ozirati na potrebe i n k o -r i s t i ljudstva. Zlasti naj se skuša pri vojakih ohraniti ljubezen do domače zemlje, da se no bodo vse boljše od vojakov došle delavne moči izgubile na škodo kmetu po mestnih tovarnah in industrijah. V n r a v n e m oziru naj se skrbi za moštvo, da ne bo prihajalo od vojakov domov pokvarjeno. Olajšave za oprostitev vojaške službe se morajo razširiti v korist gospodarstva. .V slučajih, ko nima kdo oskrbovati gospodarstva, bi moral biti eden sinov oproščen vojaščine. Daljo je grajal govornik, da so moštvo izrab, lja v pristransko narodne prireditve n. pr. 17. vojaškega pešpolku v Celovnr godba v službo naravnost proti nam Slovencem ustanovljenega »Šulfernj, na« in »Svidmarke«. To je za Slo. vence žaljiva pristranost. t Izprememba vojaškega kazenskega re, da je gotovo nujno potrebna. Pri vojakih naj se upelje kmetijski p o ti k, da se kmečki fantje pri v o, j a k i h ne odvadijo in o d t u « j i j o kmečkemu d e 1 u in ne izgubo veselja do kmetijstva. Nadalje jo grajal govornik poslanec Gostinčar postopanje oblasti glede o d i š k o d n in e k m e t u , k i mu j o n a-rede vojaške vajenazemljii s č i h , zlasti poljih, koliko čakanja, prošenj in potov treba, predno kmet pride do skromne odškodnino, ki mu gre po pravici! Ljudem sc mora it j v toni oziru na roko! Vojaška oblasK naj se ozira na te žoljo! Nacionalec nemški Mu lik iz Spodnjega Štajerskega je t i r -j al od zborničnega predsednika, naj ukrene, da avstrijska zbornica laški čestita k »jubilejne zedinjenja laške polente! Pa predsednik se je dobro izrezal iz te zagate. Katoliške stranke bi za tak predlog sploh' ne mogle glasovati, če bi se pa vnela,' debata v zbornici o tem, bi to lc škodi -i zavezniškemu razmerju med nami in Laško in slišale bi sc ob tej priliki roči, ki bi jih laška kosmata težka vest v> prenesla posebno lahko. Zato je on odgovoril Maliku, da se kot zbornični predsednik strogo drži delokroga zlu -niče in zato ne posega v zunanjo poli -ko. Dobro jo jc izkupil liberalni nemški narodovec! V plenarni (polni) seji je preto! > sredo pri razpravi o z a č a s n o nt proračunu govoril tudi edini koroški slovenski poslanec član »Slovenskega kluba« Grafenauer, ki ') povdarjal, da mora v 1 a d a z ver-jo močjo podpirati kmečko zadružništvo in želi, da se pomaga ljudem, da morejo svoje proizvode, in pridelke kupcu prodati naravno-1 brez odirajočili prekupcev. Kot zgled jo navajal koroškega kmeta, ki bi mogel mnogo svoje živine prodati na dunajski trg, če bi bili prevozni stroški primeroma nižji, kar je pri sedanj i It nemogočo. Dobro je poslanec Grafenauer tudi naslikal h u j s k a j oč e delo zagrizenega nemškega nacionalizma na Koroškem in obtožil vlado, da nala-u tako mirno vse to gloda. Socialno - zavarovalni pododsek j« sklenil nekaj novih določil. Važna jo določba, da so v zavarovanje proti nezgodam prištejejo tudi bolezni, ki nastanejo radi zastrupljenja po živem srebru ali svincu. Vojni odsek je sprejel in zakljueil vladno predlogo glede vojaških doslu-žencev (veteranov). »Slovanska Enota« (parlamentarna komisija) je imela pretekli četrtek sejo, da je storila potrebne sklepe o skupnem postopanju vplivno močne slovanske opozicije. Čehi so bili odločno zoper to, da se tej vladi sedaj sploh ne dovoli proračuna. Poslanci »Slovenskega kluba« so pa po svojem načelniku dr. Šusteršiču izjavili v dopoldanski seji »Slovanske Enote«, da je »Slovenski klub« v svoji celoti za razpust zbornice, ker kaže nezmožnost za pravo in resno ljudsko delo, a »Slovenski klub« je soglasnega mnenja, da bi ne bilo umestno uprav sedaj še pred Veliko nočjo privesti zbornico do razsula, kajti z b o rn i c a stoji sedaj vznamenju pokritjanaj-imenitnejše potrebe monarhije kot velevlasti in se »Slov. klub« nikakor ne more strinjati s tem, da bi se rešitev teh vprašanj zaprečila. »Slovenski klub« svari opozicijo pred takim sklepom. Zastopniki »Slovenske- iz tega zopet en nauk več: Z Nemci proti slovanski večini se da vladati le, ko treba zadati Slovanom krivico; a ko treba dovoliti državi najnujnejše, neha moč nemške večine, n e more te stvari rešiti brez Slovanov ! Slovani pa vsaj vobče niso dolžni po nobenem zakonu, da bi zavse najrazličnejše krivi-c e, prizadejane jim od na sedanjo večino se opirajoče vlade, ji to povra-čevali z uslugami! V proračunskem odseku so v soboto začeli člani »Slovanske Enote« polagoma z obstrukcijo, zato ni dvoma, da vnajkrajšem času doživimo ali ostavko (de-misijo) vlade,še bolj gotovo pa razpust zbornice. PRVE LJUDSKE ZBORNICE NI VEČ! Dunaj, 27. marca (V2 4. popoldne). Ministrski predsednik baron Bienerth Romanca. Povest iz naroda. Spisala M. Buol. — Poslovenil o. Ve< selko Kovač. (Dalje.) Počasi je stopala v vas. Kjer se vaška pot nekoliko razširi, stoji majhna cerkev — zapuščeno, nič kaj lepo poslopje. S strahom se je Micika ozrla proti zanemarjeni hiši božji. Čudna puščoba je zrla raz njene strehe, ne-, popisno zapuščenost je kazalo sivo, mokro in z mahom porastlo zidovje. Okraski nad okni in vrati so že zdavnaj odpadli. — Ali naj zopet poizkusi svojo srečo? Izprva se je nekoliko obo-tavljala, potem pa je stopila bližje. Njena slutnja je bila opravičena: tudi ta cerkev je bila zaklenjena. Urno je izpustila kljuko, se obrnila in odšla s težkim srcem iz vasi. Na parobku prijaznega gozdiča se je usta-* vila. Tu je mislila leči, da se odpočije. Toda kaj bi bilo, če ji zmanjka moči in bi jutri več ne mogla naprej? Ali naj umrje brez duhovnika? Groza jo je iz-preletela ob tej misli. Nepopisno težko ji je postalo pri srcu. Na bližnjem kamnu je razvila culo ter pogledala, ali ni morebiti v njej šc kak košček kruha. Pa ničesar ni našla. Med potjo je použila zadnjo drobtinico. Na misel ji je prišel svilnati moš-njiček. Skoro je že pozabila nanj. Za tistih par novcev bi dobila skledico juhe, jutri pa bo dobri Bog že pomagal na drug način. Namah jo je obšlo veselejše čuv-i stvo. Mošnjiček jo je spomnil na Ivan-dida in ta spomin ji je vlil v srce novega veselja do življenja. O, ko bi on vedel, da v teh dneli velikih težav in skrajnega pomanjkanja ni občutila niti najmanjšega znamenja svoje strašne bolezni, kako bi ga to veselilo. Kako bo pač vesel, ako se povrne k njemu ozdravljena, oproščena hude boleznil In vsi, ki jo poznajo, kako bi se potem čudili in slavili višarsko Mater božjo. Koliko upanje se je razlilo ob teh mislih v njeno dušo, kolika želja in hrepenenje po ozdravljenju, pa tudi kolika moč in vztrajnost za nadaljno pot in koliko veselje do življenja! O da, čutila je, da je na pragu ozdravljenja! Prekletstvo se je začelo umikati. Nanovo potolažena ie krenila zopet' proti vasi. Na prvi hiši, ki je bila nekoliko ločena od drugih, je bilo zapisa-i no z velikimi črkami ime sela: »Slo* venski kot«. Bila je to nenavadno lepa in prijazna kmetijska hiša, zidana prostorno in z enim nadstropjem; na ok« nih so se smehljale lepe cvetlice in krasile bele stene. Micika je stopila v prostrano in mračno vežo. Kodrast nes. ki ie ležal v 3> Prihod Njegove c. in kr. Visokosti prestolonaslednika Franca Ferdinanda s soprogo na otok Brioni. ja kluba« bodo glasovali zoper č e -oki predlog, izjavljajo pa že naprej, da bodo v slučaju, da bi bili preglasovani, kar bi zelo obžalovali, vendar se kot vselej zvesto držali storjenega sklepa »Slovanske Enot e«. Vtisek izjave je bil i. globok in večina jc sklenila sklepati o : tem še le popoldne, kjer so Slovenci I glasovali zoper češki predlog, le za ..Čehi. Torej vlada ne dobi proračuna od sedanje zbornice pravočasno, položaj je skrajno poslabšan I Izboljšanje položaja je mogoče le z razpustom zbornice. Slovanom, posebej nam Slovencem se itega ninajmanj bati,ker nove volitve nam morejo biti le vkorist in ojačenje, izkupi-)la jo bo bivša sedanja večina, predvsem toemški nacionalci, vlada pa bo prejela je poslal predsedniku poslanske zbornice dr. Pattaju odlok, s katerim cesar odgodi zbornico. Razpust se izvrši v kratkem. V prihodnjih dneh se vrši ministrski svet, v katerem se bo določil dan razpusta in se posvetovalo o terminu za razpust. Tudi se bo vršilo posvetovanje, kaj se ima zgoditi z bančno predlogo in brambno reformo. V dobro poučenih krogih se trdi, da bo ministrstvo Bienerthovo podalo formalno demisijo. V brezparlamentarni dobi se bo s § 14. uzakonil budget, 70-milijonsko posojilo, reforma osebno-dohodninskega davka, to je povišanje višjih kategorij, ln davek na žganje. Tudi se bodo izvršilo velike izpremem-be v kabinetu in se bodeta baje reaktl-virala portfelja ministrov - krajanov. Termin za nove volitve še nI določen, menda jih nameravajo razpisati jeseni, po juliju. kotu, se jc vzdignil in se ji približal. Ves čas pa je mahljal z ropom, kakor bi sc hotel opravičiti radi opreznosti, ki mu jo nalaga vežna služba hišnega vari h a. Ta prijazni pozdrav je ubogo ro m ari co razveselil. Dobrikajoč se mu je pogladila veliko glavo, češ, da je že lep in priden. Med tem so sc pa že odprla vrata in na pragu se je pokazala vitka postava mlade gospodinje z detetom v naročju. Hitro je stopila k psu in ga prijela za ovratnik kakor v bojazni, da nc bi žival pozni popotnici storila kaj zalega. .Micika je s plahim glasom vprašala, ali bi se tu ne dobilo za denar in dobro besedo nekoliko juhe. »Za dobro besedo: juhe kolikor želite,« je prijazno odvrnila gospodinja, »za denar pa ne damo ničesar.« Potem naj vam pa Bog plača namesto mene,« je odgovorila Micika, »in pa višarska Mati božja.« >Kaj ? Ali greste morebiti na svete Višarje,« je živahno vzkliknila mlada žena. Potem pa jo jc vprašala, odkod prihaja in ali ima že prenočišče. Ko je Micika zadnje vprašanje zanikala, je bila gospodinja polna sočutja. »Kaj, še brez prenočišča, reviea? Potem pa le kar tukaj ostanite, čc vam je drago. Pojdite kar z menoj v kuhinjo in ko bo mali Anžek sit, pridete pa vi na vrsto. Miciki je postalo lahko pri srcu. Hotela je slediti prijaznemu vabilu — toda naenkrat se ji je stemnilo pred očmi in ni čutila ničesar več. XIV. Ko se je Micika prebudila, ni bila pri polni zavesti. Njeni občutki so bili topi, očesne trepalnice kakor iz svinca. Niti izpregledati ni mogla. Ni se mogla domisliti, kje se nahaja. Čutila je lc to, da ni sama, morebiti ker je v bližini slišala lahen ropot. V takem stanu je Micika prebila nekaj časa sama. Tedaj pa je prišla v sobo gospodinja in ko je opazila, da sc je rornarica že prebudila, se ji je prijavno približala ter jo nagovorila. Micika se je začela opravičevati, cla je njena bolezen povzročila toliko sit-Dosti in skrbi, toda gospodinja jo jc tolažila rekoč: «To ni vredno, da bi v misel je. mali; da je le vam, uboga reviea, nekoliko odleglo.« Tako prisrčno in prikupljivo jc bilo vedenje mlade žene, da se je Micika namali zopet pomirila. Čutila se ie kakor v hiši kake sorodnice ali prijateljice in bilo ji je pri srcu, kakor da ima nekako pravico ostati tukaj. Nekaj časa jc premišljevala svoj položaj, potem pa je zopet zaspala. Ko se je prebudila, so je čutila nenavadno okrepčano. Vzdignila se je in E? sebe" Soba> v kateri je Io- nom an o! -v!ri na" Pred odprtim ok-zi^sočnaki ralad^e * »ko- ce Tvoie zlate majaikovo soln- ce svoje zlate žarke v sobo. Micika ip aegU naglo po obleki, ki je bila lepo zložena na vznožju postelje. Tedaj pa se ji je naenkrat povrnil po polen spomin. Njenega srca se je polotila taka žalost, kakršne dosedaj še ni poznala; zdelo se ji je, da je uničena vsaka tolažba in da je splavala po vodi sleherna nada. Torej vse stradanje, zmrzovanje, mučno potovanje in molitev: vse zaman. Verovala je in upala močno kakor prej nikoli — pa zopet sama prevara! Srce ji je bilo mrzlo kakor led! Vse jc ostalo kakor je bilo! Z boleznijo in s prekletstvom, s katerim sc je podala na pot, se zopet povrne domov. Seveda, le precej domov! Saj je itak vse zastonj! Naenkrat se jo jc polastilo močno hrepenenje po domu, hrepenenje, ki je bilo že skoraj podobno blaznosti; saj jo jc vleklo v ono mrzlo gorska domačijo, iz katere je ravnokar zbežala in kjer ni bilo niti očeta niti kake druge utehe več. Srce jo je vleklo tja z vsemi silami: niti za korak ni hotela več stopiti naprej. Oblekla se je in šla po stopnjicah v pritličje. Gospodinja je začula njen korak. Vstala je in z nožem v eni ter napol olupljenim krompirjem v drugi roki jc stopila na kuhinjski prag ter jo prijazno povabila k zajtrku. Micika jc nemo sedla za mizo. Gospodinja je postavila pred njo skledo juhe, iz katere se je močno kadilo. Potem je vzela zopet krompir v roke. Začela je pogovor in se skrbno ogibala vsake besede, ki bi le količkaj spominjala na žalostno stanje njenega gosta. Zato je govorila o krompirju kot o najbližnjem predmetu. Dejala je, da v tem času pač ni več dober, najbolje se da še pripraviti, če ga zdrobi in skuha. Vprašala je Miciko, ali jc ona istega mnenja. Ko pa je ta namesto odgovora nemo in zmešano zrla predse, je spoznala gospodinja, da je vendar bolje napeljati govor kam drugam. Zato je začela pripovedovati o sv. Višarjah in kako zelo časti višarsko Mater božjo, kar so jo naučili rajna, prerano umrla mati. Romarici, ki jo je trla nema, nepopisno huda bol, se je naenkrat udri potok vročih solz po bledem licu. »O, gotovo mislile, da sem ob pamet,« jc ihtela. »Vedno sem želela priti na sv. Višarje. Toliko dni sem že hodila iz Pustriške doline, sedaj mi je pa kar naenkrat vse drugače pri srcu« Obrnem se nazaj proti domu, na vsak načir hočem takoj iti domov!« Osuplo je pogledala gospodinja ubogo dekle. Mislila si je bržkone, da v Micikini glavi ni vse v redu. Toda vkljub nenavadnemu čudenju, s katerim jc vprašajoče zrla na tujo romari-co, je gledala iz njenega očesa vendar tako odkritosrčno sočutje, da ji je Micika skoro proti svoji volji odprla svoje srce. Razodela ji je vse svoje žalostno razpoloženje, bolezen, sklep, trdno zaupanje in močno razočaranje, ki jo je presenetilo preteklo noč. Gospodinjino lice je obšel lahek nasmehljaj. Nož je položila na mizo top privzdignila sklonjeno glavo jokajoč romariee rekoč: »No, nikar mi tako ne jadikujte lr\ obupujte! Saj šc niste bili na sv. Višarjah. To bi bilo pač preveč, da bi vas Mati božja prej uslišala, preden pij, dete v njeno svetišče.« Debelo in nekam vprašajoče jo po-gledala Micika prijazno gospodih j,,, kakor da hoče vnovič, še večkrat .-li-šali te otroške besede, ta priprosti dokaz, kako premajhno je njeno zaupa-njo in da nezgoda, ki jo je zadela včeraj, nI ničesar drugega, kakor zadnja, , velika izkušnja njenega zaupanja. In gospodinje ni bilo treba dolgo prositi; ponovno je namreč zatrjevala: »Časa, le nekoliko časa pustite Materi božji na sv. Višarjah!« Homarici se je vsled tega srcc zopet popolnoma olajšalo; najrajša bi bila takoj vstala in nadaljevala pot m sv. Višarje. A gospodinja ji ni tega pustili. Prej se je morala pri njej odpočiti in okrepčati. Micika jo je ubogala in da bi ji napravila veselje, je začela priv pridno zajemati iz sklede, ki je stala pred njo. K / se je nekoliko okrepčala, jo '5 gospodinja povabila: »Sedaj pa ostanite nekaj dni p i nas in se od počit je, potem boste pa zopet lažje nadaljevali svojo težavn > pot. Micika je bila tako slaba, da je r> J z veseljem sprejela to prijazno vabilo. Čez dan je pomagala mladi ženi v hiši in na vrtu ter sc ukvarjala z malim Anžekom, ki se je ni prav nič bal. Mo -tem ste se pogovarjali o tem in ono::t in Micika je s smehom pripovedoval , kako je včeraj mislila, da je prišla v luteransko vas, ker so bila cerkve;, i vrata zaklenjena. Gospodinja se je nasmehnila: »I\ -toličani smo pač, a cerkev je re-9 z -prta. Veste, tu v vasi nimamo duliov-nika; lc ob nedeljah prihaja iz šmo-horja.« Micika jc strmeč sklenila roki. Dejala je, da si ne more misliti tako velike vasi brez duhovnika. In začela pomilovati zapuščeno vas ter z vso zgovornostjo opisovati srečne razmer" svoje domovine in lepe pobožnosti v župni in frančiškanski cerkvi. Hitro je potekal Miciki dan z t dnem v gostoljubni hiši. In četrti dan je zopet vzela pot pod noge, seveda du-bro preskrbljena s popotnico. Gospodinja jo je seveda spremila nekaj časa. Micika je vzljubila blagodušno Iv -rosico z vso dušo, zato se je težko ločila od njo. Srcc ji je bilo polno čui i hvaležnosti in ljubezni. "Z Bogom! Hvala vam tisočera!- 'i je ponovno klicala v slovo. In mlada žena ji je še oddaleč odgovarjala: »Lc oglasite se zopet na povratkn ; pa spomnite se me pri Materi božji': Micika je obljubila. • In potem j -nadaljevala svoje romanje z novim upom v srcu. (Dalje prilU RAZGLED PO DOmOtflMI f MVMYMVMYMYMVM^ Izid dopolnilne deželnozborske vo [ litve. Oddanih glasov je bilo 6413. Od feh je dobil kandidat S. L. S. župan Ve liovec 4873 glasov, J. Mandelj 1136, Et-bin Kristan 140 glasov. Razcepljenih je Ibilo 264 glasov, neveljavnih glasov 625. [Pri volitvah leta 1908 je dobil takratni kandidat S. L. S. Josip Mandelj 3008 glasov, število volivcev S. L. S. se je to. rej zvišalo za 1865 volivcev! Volitev je pokazala naraščajočo moč S. L. S. Z brionskih otokov. (K sliki.) Kakor lani, imamo tudi letos čast imeti tukaj visoke goste: Nj. ces. in kr. Viso kost nadvojvoda prestolonaslednika 'Franca Ferdinanda z družino že od 4. ;t. in. Zato je tukaj na Brionih sedaj ibolj živahno in veselo, kakor sicer, kajti Nj. c in kr: Visokost prestolonaslednik ima tudi svojega duhovnika .seboj. Za božjo čast vneta visoka go-t-pa Nj. Visokost vojvodinja Hohenberg I jje pa naročila tabernakelj ter ga pu-% c-lila v tukajšnjo cerkvico postaviti, f ikjer se sedaj hrani Najsvetejše ves čas ; (bivanja cesarske družine na otoku. To-fl-ej smo lahko ponosni sedaj, ko ima-" pno [našega prihodnjega vladarja, z njim pa tudi vladarja vseh vladarjev (tako blizo nas. O argentinskem mesu piše avstrij-; 'sko-ogrski živinorejski list sledeče: »Iz jI popolnoma gotovega vira se nam spo-Saoča: V Trstu so z argentinskim me-om napravili veliko blamažo. V zadku so zahtevali za en kilogram 1 K, jrualo pozneje 80 h in nazadnje 60 h in e niso mogli dobiti kupcev. Ni treba pSe posebno povdarjati, da ubogi delavski sloji v Trstu niso preveč pri jedi izbirčni. Če kljub temu tem ljudem ni /ugajalo argentinsko meso, tedaj to dosti pomeni.« — Argentinsko meso je ilo tudi v Ljubljani sprva hitro pro-lano, gotovo pa je, da bi pri večjih po-&iljatvah argentinski osrečevalci zadeli jia enako smolo, kakor v Trstu. Promoviran je bil v Gradcu član S|}»Zarje« g. Josip Podobnik doktorjem prava. Naše iskrene častitke! Važno za društvene domove. Upr. odišče na Dunaju je izdalo razsodbo, a so gledališča in torej tudi tem po-obna društva prosta pridobninskega amestka, ker ta društva ne zasledujejo dobička, ampak le kulturne na-nene. Deželna gospodinjska šola na Vrh* nlki se je pričela dne 20. t. m. s sveto mašo ob 8. uri. Po svetem opravilu v cerkvi je imel v šolskih prostorih na Biovodošle gojenke primeren nagovor g. 'dekan Gantar kot predsednik kurato-rija gospodinjske Šole. »Gospodarska zveza« v Ljubljani Ima v svoji zalogi vsake vrste semena, t na kar opozarjamo kmetovalce. Isto-tam naročajte semenski krompir, katerega je dobiti še precej. »Gospodarska zveza« posreduje tudi pri nakupu vsakovrstnih poljedelskih strojev, motorjev itd. Železnica Polzela - Motnik - Kamnik (Domžale). Časopisi so objavili vest, da je v bodočo vladno predlogo o lokalnih železnicah vzeta tudi proga Polzela - Motnik s preliminiranim proračunom 13 milijonov kron; ker je pa proga Polzela-Motnik preliminirana le na 3 milijone kron, cela proga do Kamnika (Domžal) pa na 13 milijonov kron, zato je ta vest nejasna. Poslanec dr. Benkovič se je tedaj za pojasnilo obrnil na železniškega ministra, ki je odgovoril, da so časniška poročila o predlogi lokalnih železnic sploh netočna, da pa ima on namen, celo progo do Kamnika (Domžal) vzeti v bodočo vladno predlogo; iz izjave železniškega ministra je tudi posneti, da ministrski svet še ni definitivno sklepal o obsegu nove predloge. Inženir Lindauer iz Celja ima do 1. oktobra t. 1. izdelati ge neralni projekt Motnik - Domžale, na kar se bo vlada odločila za eno ali drugo traso. Imenovanja pri državni železnici. Gospod Golob Rajmund, tarifni kontrolor v Trstu, je imenovan za podnačel-nika komercijelnega oddelka c. kr. drž. železniškega ravnateljstva v Trstu. To je prvi podnačelnik pri ravnateljstvu državnih želcznic sploh, ki je Slovenec. Počitnice na srednjih šolah. Na-učni minister je odločil, da se glavne počitnice na srednjih šolah, ženskih li-cejih, na učiteljskih pripravnicah, trgovskih in primorskih šolah tako ure-de, da trajajo od 16. julija do 15. septembra. Da se pa dobi potrebni čas za zrelostne izpite in pa vsprejemne izkušnje, zato se bode šolsko leto na vseh teh zavodih že 1. ali 2. julija končalo. Zveza zidarskih mojstrov na Kranjskem. Po tečaju za zidarske mojstre, katere je povabil deželni odbor v svrho poduka za napravo vzornih hlevov in sploh kmečkih poslopij, so se zbrali mojstri v »Unionu« k posvetovanju, da osnujejo zidarsko zvezo z namenom, da bi ložje tudi večje stavbe prevzemali vsi sosedni mojstri in si pri tem pomagali z delavci in s tem zavirali tujo konkurenco. Zato se je osnoval pripravljalni odbor med zidarskimi mojstri na Kranjskem, ki ima preskrbeti pravila za zvezo. Za načelnika tega odbora je bil izvoljen g. Ivan Ser-šen, zidarski mojster, Radomlje, Kamnik, in za njegovega namestnika gosp. Ivan Kožuh, mojster na Ladij i. Grozna smrt Slovenca v Ameriki. V CleveJandu je umrl dne 7. t. m. grozne smrti Slovenec Alojzij Klun. Šel je kot ponavadi v tovarno »The Ohio Ce-ramic Engineering Co.« Naenkrat je prišel preblizu velikega jermena, ki goni velikanski stroj; jermenje ga zgrabi in zažene proti stropu, okoli velikega kolesa in ga parkrat z vso silo udari ob tla. Truplo mu je bilo vse zbi-to, večina kosti zlomljenih, sploh so ga takega potegnili iz stroja, da ga skoro ni bflo poznati. Ko so njegovi sodelavci slišali njegov krik, so hiteli ustaviti stroj. Ko je bil slednji ustavljen, so dobili Ivluna krvavečega iz več kot deset ran na tleh in nezavestnega. Dvignili so ga v avtomobil in peljali k bližnjemu zdravniku, od tukaj pa v luteran-sko bolnišnico. Tam je pa umrl tri ure pozneje, ne da bi se zavedel. Doma je bil iz Slatnika iz ribniške fare, star 22 let. V Ameriki je bival kakih pet let. Najbolj žalostno pri tem je, da se je nameraval pokojni Alojz Klun po Veliki noči oženiti. Kadar začne koga nesreča preganjati, ne odneha kmalu. Sestri bodoče neveste Alojzija Kluna je tudi ubilo ženina malo prej, ko se je hotela poročiti. Mož, ki je v boju pri Komornu rešil zastavo 17. pešpolka, umrl. Dne 17. t. m. je v Kranju umrl vpokojeni cestni mojster g. Martin Kušlan v 90. letu starosti. Umrli, rojen v Gorenji Planini pri Postojni, je bil leta 1841 asentiran k 17. pešpolku; leta 1843 je postal podi desetnik, dve leti pozneje korporal, čez leto dni četovodja in končno v letu 1849 narednik. Kot vojak je služil de-> vet let, 4 mesece in 6 dni ter se je udeležil v letih 1848 in 1849 bojev v Italiji in na Ogrskem. Pri trdnjavi Komorn je bil njegov polk razbit ter preganjan od sovražnika; tudi polkovna zastava sama je bila v največji nevarnosti. Takrat pa je bil Kušlan, ki se mu je po-i srečilo s svojo hrabrostjo, prisotnostjo duha in krepko vztrajnostjo rešiti zastavo. Snel jo je z droga ter jo ovil pod obleko okoli telesa, skril se v močvirju v nekem jarku, medtem ko so sovražne čete naokoli preganjale njegove bežeče tovariše. Dva dneva je bil v tem nevarnem položaju; šele tretji dan se mu je posrečilo, dospeti do avstrijskih čet z rešeno zastavo. Za ta čin je bil odlikovan z veliko zlato svetinjo za hrabrost, N. v m. p.! Kranjsko društvo za varstvo živali v Ljubljani je naročilo valilnic (gnez-dilnic) najboljše vrste, ki se sploh dobijo. Izumil jih je baron Berlepsch, izdeluje jih pa natančno po njegovem navodilu in pod njegovim nadzorstvom tvrdka Herman Scheid v Biirenu na 5« Vestfalskem, in sicer v sedmerih velikostih. Za naše razmere in za nase ptice gnezdilke zadostuje troje vrst, ki jih je tudi društvo naročilo, in sicer: 1 gnezdilnice za vrste senic, potem za brgleze, muhavčke, vijoglavke, rdeče-repke in male žolne; 2. gnezdilnice za vse vrste senic z le 27 mm širokim vhodom, ki so torej varne pred nadležnimi vrabci, posebno pred vsiljivim in nagajivim poljskim vrabcem, in S. valilnice, pripravne za naše žlobo-drave škorce. — Društvo bo oddalo valilnice svojim članom, potem pa, če jih bo kaj ostalo, tudi nečlanom za lastno ceno in proti povrnitvi voznih stroškov. Veljajo pa pod 1. in 2. navedene vrste na licu mesta po 47 vin., pod 3. omenjene pa po 98 vin. Oglasila je nasloviti na društvo. Ko l>odo valilnice prišle, bomo to takoj po časnikih razglasili. Mlekarski tečaj priredi deželni odbor v času od 20. aprila do 15. septembra t. 1. na zadružni mlekarni na Vrhniki. V tečaj bo deželni odbor sprejo. 11 učencev. Na Kranjsko pristojni učenci plačajo za hrano, stanovanje in pouk za ves čas tečaja po 150 K, izvcn-kranjski učenci pa po 250 Iv. šestim na Kranjsko pristojnim učencem podeli deželni odbor popolnoma prosto mesto. Prošnje za sprejem je vlagati na deželni odbor do 5. aprila t. 1. Prošnjam se morajo pridati dokazila o dovršeni starosti IG let, o domovinski pravici, o primernem zdravju in o lepem vedenju. Učenci ki se bodo učili popolnoma na svoje stroške, morajo priložili tucli obvezno pismo staršev ali varuhov, da bodo plačevali zanje oskrbnino. — Za naše mlekarstvo. Na tisoče denarja prinaša mlekarstvo našemu kmetu vsako leto, odkar so zrastle po deželi mnogobrojne mlekarske zadruge. Da pa se tako važna panoga našega narodnega gospodarstva nc zanemari, temveč utrdi, in da se odpravijo nedo-statki, kateri se pri tej vrsti zadrug kaj radi pojavijo v mlekarsko tehničnem, kupčijskem in špecijelno zadružnem oziru, sklical je deželni odbor kranjski posvetovanje zastopnikov mlekarskih zadrug, včlanjenih pri »Mlekarski zvezi« in v »Zadružni zvezi« v Ljubljani, na dan 4. aprila t 1., dopoldne. Ker sc poleg zastopnikov zadrug in obeh zvez posvetovanja udeleže tudi strokovnjaki v mlekarstvu in zadružništvu, vršilo se bo to posvetovanje v zborovalni dvorani deželnega zbora. Najdenih je več plošč za gramofon. Kdor jih pogreša, naj se oglasi v Trzinu št. 101. Naznanilo sejmov. Slavna županstva vljudno prosi založništvo »Družinske Pratike«, da mu čimpreje l»T^m?.rehUne teprememfce v letnih i ™ al1 Pa opozore na napake v do-tičnem zaznamku. Sezona ]e tn. Ze mrgole po ulicah n cestah avtomobili, motorji in kolesa In sicer so nekateri zelo razposajeni Dirjajo, kakor bi bile ceste samo zanie 6' Vozniki, pasanti in vsi predpisi so jim deveta briga; ponoči se ne brigajo za luči, podnevi pa ne za številke in če jih imajo, jih pritrjajo na neopažena mesta. Razne upravičene tožbe prihajajo. Da pa bode red, naj velja: Vsi avto-mobilisti, motoristi in bicilisti naj se drže tozadevnih predpisov, pasantom pa naj bo načelo, da jc nagajanje tem ravno tako prepovedano, kakor prestopki kolesarjev. Brezdavčni sladkor za čebelarje je bil vsled zaprek od strani tovarne in finančne oblasti oddan na železnico šele 24. t. m. v Pragi. Sladkor ne bo razdelila podrobno tovarna, kakor je bilo določeno, ampak osrednje čebelarsko društvo v Ljubljani po poštnem povzetju 180 članom, ki so se zanj oglasili. Za razpošiljanje je vse potrebno pripravljeno ter bo izvršeno po doliodu sladkorja v nekaj dneh. Toliko v vednost na razna vprašanja. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 4'/2% brez kakega odbitka. liroEfne ure cd 8. zjutraj do l. pline. Glej inseratl g Iz Gorij. Naši gospodarji, večinoma znani sadjerejci, so sc v obilnem številu udeležili na praznik Matere božjo predavanja o sadjarstvu. G. dež. inštruktor M. Humok jc v dveumo trajajočem pouku zlasti poudarjal, kako sadje naj goje sadjerejci v tako ugodnem solnčnem podnebju. Seveda je opozarjal tudi na napake. Sedanji deželni odbor s takim poukom res očetovsko skrbi za blagor našega naroda, ki je po veliki večini kmetiški. Hvaležni smo deželnemu odbora in gospodu inštruktorju. — Zgodovinska igra »Devica Orleanska« izpadla je izborno. Igralke, same vrle Gorjanke, nastopile so s tako sigurnostjo, da smo bili presenečeni. Izgovarjanje, in sploh vse obnašanje v najtežjih scenerijah, so izvršile precizno in z lahkoto. Čast bi delale vsakemu odru v mestu. Da so navzoči, ki so dvorano do zadnjega kotička napolnili, lagljo sledili posameznim prizorom, je domači župnik Ivan Piber, pojasnil v kratkih besedah zgodovinsko razmerje medj Francijo in Anglijo, potem nastop Device Orleanske ter opisal hrabro junakinjo. Pri zgodovinskih igrah, bi bilo pač nasvetovati, da se občinstvu na du, želi, preje obrazloži jedro, oziroma poda zgodovinska podlaga igri. Taka razlaga vzbudi pozornost in ljudje z zanimanjem slede prizorom igre. — Za cvetno nedeljo se uče »Mater Dolorosa«. — Nap a d na župnika Fertina iz Zasipa. Ko se je č. g župnik 21. t. m. v nedeljo zvečer vračal iz Gorij, kjer jo marljivo pri izpovedovanju pomagal, domov, napadla sta ga znana zlikoua Jakob Slivnik in Jakob Svetina. Zmerjala sta blagega gospoda ter šla za njim z odprtim nožem. Gospod jih je z gi. -njo, da bo z revolverjem streljal prepl, -šil vsaj toliko, da se ga nista upala dejansko prijeti. Oba sta šnopsarja in su-roveža, ki cerkve znotraj baje nikoli no vidita. Ker je orožništvo že napravilo ovadbo, bosta prejela plačilo, kakor a zaslužita. — G. Žumra - Leskov, a zdravje postaja čimdalje opasneje. Rojimo se, da ga bomo kmalu izgubili. Škoda za tako nadarjenega in marljivega moža. — Novo postajališč o v Podholmu skoraj gotovo dobimo. Pred štirinajstimi dnevi poskušali so z večjimi vlaki bo li mogočo na ondot-nem precejšnjem strmcu ustavljati vlake ali ne. Poskušnja jc pokazala, da bo mogoče. Ker bo tudi občina gotovo radovolje prispevala svojo tangento, jo upanje, da zaželjeno postajališče, ki bo v gospodarskem in prometnem oziru v veliko korist celej okolici, zlasti Podholmcein in Zaspljanom. g V šmartnem ob Savi priredi na cvetno nedeljo K. s. izobraževalno društvo za šentpetersko Posavjc igro »Sv. Neža«. Krasna igra sc vrši v prostorih zeljarno v Šmartnem. Začetek ob pol peti uri popoldne po križevem potu. Vstopnina: I. prostor 80 v, II. prostor 60 v, III. prostor 30 v, otroci do 10. leta po 20 v. g Moravče. Svoji k svoji ni. Malokje, lahko rečemo, je toliko zavednih ljudi, kot pri nas. Izvrstni možje, hvalevredne žene, dobra dekleta in fantje, z vsem tem se lahko ponaša moravška dolina. Le ena napaka jc šo med našim ljudstvom, in ta je, da sc, ne držo strogo pravila »Svoji k svojim«.Čc bo enkrat ta napaka odpravljena, potem bo tistih devet parov liberalcev izprevidelo, da jih prav nič ne obrajtamo. Zato gospodinje, ko pošiljate svoje otroke kupovat, pošljite jih v krščanske trgovine. Gospodar pa, čo potrebuješ kozarec vina, pojdi i ti v krščansko gostilno, kjer dobiš svoje poštene somišljenike, ne pa zabavljače. — Liberalna posojilnica je ž® začela izplačevati hranilne knjižico, katere ste izročili Ljudski hranilnici. Prvih 5000 K smo že prejeli, plačevati imajo še okrog 40.000 K. Ko bo katera knjižica izplačana, pošljemo jo vlaga^ tclju. Res je morala sodnija poseči vmes, toda ne da bi nam knjižico vzela, ampak le, da je liberalce prisilila k izplačevanju. Ne gre vse tako, kot to sklepajo liberalci, to že priznavajo sami. Pravica zmaguje. Zabavljače čez našo posojilnico pa svarimo, da naj ne stegujejo preveč svojih jezikov, če ne bomo poskrbeli, da se jim pristrižejo na Brdu, kjer imajo precej dobre škarje. g Selo - Moste. Slov. katol. izobraževalno društvo je priredilo v nedeljo, 26. marca, predstavo. Nastopil je tudi društveni mešani zbor. Mično je zapel nekaj pesmic, ali pogrešali smo par krepkih glasov onih pevk, ki so izosta-Ge zadnji čas. Ali bo šlo tako naprej? Društvenice pevko, zavedajte se svoje dolžnosti in bodite redno k pevskim skušnjam, ko vam je Bog dal posluh In dovolj zmožnosti za petje. Igra »Občinski tepček« se je igrala povsem po-voljno. Spretna roka režiserja je ustvarila vsakemu primerno dobro masko; rvsi igralci so povoljno rešili svoje vloge. Žalostno pa je bilo videti, da so •kljub vsemu vabilu in navdušenju za številno udeležbo ostali sedeži precej pra'.ni. Upamo, da se na cvetno nedeljo v večjem številu udeležite zopet nove Igre, katero pripravlja ženski oddelek. Jgra je času primerna prelepa Silvin Sardenkova »Mater Dolorosa«. Obleke izdelujejo društvenice same. Natančni program priobčimo drugič. g Iz Št. Vida nad Ljubljano. O sveti deželi in Jeruzalemu bo na tiho nedeljo popoldne predaval veleč, gospod dr. Jan. Ev. Zore, ki je eno leto ibival v teh svetih krajih. Predavanje se bo pojasnjevalo s skioptičnimi slikami. g Katoliško slovensko izobraževalno društvo v Čemšenikn je imelo dne 5. sušca svoj redni občni zbor (šesti, kar obstoja društvo). V preteklem letu 1910 je imelo društvo 5 predavanj in sicer: 1. O narodnoobrambnem delu, 2. ,0 namenu orlovske organizacije, 3. O zadružništvu, 4. O vzrokih draginje, 5. O zadružništvu in delniških družbah. {Važnost se polaga pred vsem na dnevna vprašanja, ki se pojavijo. Društvo je priredilo pet iger z deklamacijami in petjem. Kot okorni hribovci le počasi [napredujemo, pa sigurno. Manjka dru-Ištvene dvorane, manjka predavateljev. [Ce upamo, da pride od kake strani pomoč, so navadno le prazni upi. Dekanijskega odbora še sedaj nimamo. Svoj čas se je govorilo, da se bo delo predavanja organiziralo. Kje je kaj? Upajmo pač boljših časov, tako na primer čakajmo (pa ne križem roki), da bodo iučitelji kot požrtvovalni delavci stopili v naša izobraževalna društva, kakor si Itudi ti, dragi »Domoljub« poln sladkih upov. Do tistega časa pa sami vztrajaj-mo pri začetem delu! g Iz Vodic. Dne 19. sušca smo imeli v društveni sobi občni zbor hranilnice in mlekarne. Promet pri hranilnici je narasel v letu 1910 na 430 tisoč kron, 1112 tisoč več nego predlanskim. In mle- karna? Koliko je bilo v začetku nasprotovanja, podpihovanja in obrekovanja! Na občnem zboru smo pa slišali, da jc do tega dneva vse poravnano: posestvo in stroji so po preteku štirih let brez vsega dolga; torej ima mlekarna najmanj 6000 K čistega premoženja. Nekaj stotakov je pa poleg tega še v raznih zavodih vloženih. Lepa hvala Vodičanom, Bukovljanom, Turncem, Repenjcem in Utičanom, ki so v lepi edinosti z Zapožani pomagali doseči ta uspehe! Dobiček 1. 1910 je znašal 3742 kron, od tega smo po novem letu razdelili en tisoč kron med člane. Po občnem zboru je predaval g. Rod6 o živinorejski zadrugi in o živinski kugi. Prav hvaležni smo mu za primerne nauke! — Da se živinoreja povzdigne, jo živinorejska zadruga prosila Kmetijsko družbo za štiri plemensko bike pinegavske vrste. — Ako Bog da, si ustanovimo v kratkem še trojno zadrugo. Možje, bodite edini, in dosegli bomo povsod take lepe uspehe, kakor pri mlekarni! g Tržiške novice. V Lomu je umrla minoli teden najstarejša oseba, namreč: Marija Tišler, ki bi bila v tem me-secu dopolnila 90 let. — V Tržiču je umrla za jetiko 171etna Jožefa Ahačič. Komaj dober teden je ostala doma iz tovarne. Na smrtni postelji je želela biti sprejeta v Marijino družbo. Njeno željo je izpolnil gospod župnik, ki jo je na dan njenega godu vpričo drugih članic v njeni bolniški sobi sprejel v družbo. Dan pozneje se je preselila k Mariji. K pogrebu jo je spremila Marijina družba in ji zapela v slovo dve ža-lostinki. — Ravno danes dne 30. t. m. je sto let, odkar je pogorel velik del Tržiča. Požar je nastal zjutraj v hiši ko* vača Ivlandra. Z veliko naglico se j© razširil ter vpepelil 151 hiš, 111 delavnic in 75 oseb. Ubogo ljudstvo je kar tulilo vsled strašne škode, ki jo je povzročil požar. Spomin za to stoletnico se bo obhajal s cerkveno sbvesnostjo na dan svetega Florijana, ko se vrši vsakoletna procesija. g Od Sv. Duha pri Stari Loki. Popravek. Gotovo je že vsak sam zapazil napako, ki jo je povzročil tiskarski škrat v zadnjem dopisu; vendar popravljamo izrecno, da se semenj za živino ni vršil na svetega Jožefa dan, temveč na sv. Jedrti dan, kakor sploh vsako leto. g Šmartno nad Kamnikom. Dne 12. marca t. 1. se je ustanovila pri nas Živinorejska zadruga. Predavatelj g. Iv. Rod6 nam je pojasnil delovanje in namen živinorejskih zadrug, in sploh kaj pomeni zdravo zadružništvo v današnjih časih. Dal nam je tudi nekaj pojasnil o kužni bolezni pri goveji živini. Članov je takoj lepo število pristopilo k zadrugi. Prošnjo za vpis zadruge smo že oddali na deželno sodišče v Ljubljano. — Da pa gotovim ljudem ni prav, ker se je preko njih ustanovila omenjena Živinorejska zadruga, vidimo iz tega, da je neki mož, ki se šteje za najbolj »inteligentnega« v našem kraju, in ki je pred par meseci sam bil za to, da se ustanovi tukaj Živinoreji ska zadruga, rekel: Sedaj boste videli, kaj bo, ko ste se vpisali v zadrugo; in-, tabulirali se vam bodo na vaša posestva. Vprašamo: Ali je to dostojno od moža, da Širi take neosnovane govorice med ljudstvom, ko dobro ve, da to ni res. Pravila v roke in preštudirajte, na kakšni podlagi jo osnovana naša zadruga. Preko Vas se je ustanovila naša zadruga, in upamo, da bode z bož-. jo pomočjo tudi preko Vas uspešno de-< lovala! d Iz Tržišča na Dolenjskem. Dni 19. marca je priredilo naše Kat. slovensko izobraževalno društvo enodneven gospodarsko - poučni tečaj, katerega jo vodil deželni živinorejski inštruktor g. Rataj. Gospod predavatelj je poljudno obrazložil udeležencem, katerih je bilo zlasti popoldne obilo pomen praktične živinoreje in kar je z isto v zvezi. Pozival jc navzoče može na gospodarsko združevanje, brez katerega je danes napredek kmeta nemogoč. Dne 26. marca se je pa izvršil občni zbor Hranilnice in posojilnice, ki zopet letos dokazuje lep napredek. Prejemkov je bilo 131.619 K 24 v; izdatkov pa 125.551 kron 42 v. Prometa 257.170 K 66 v, lani samo 180.772 K 2 v. Kakor se vidi iz te-ga poročila, ugled Hranilnice in poso-jilnice raste z vsakim dnem, ker so ljudje spoznali"korist in varnost našega domačega zavoda. Tako je prav! Svoji k svojim! d Shod mladeničev trebanjske do> kanije pri Sv. Trojici. Kljub skrajno neugodnem vremenu, se je mladeniški shod tako častno sponesel, da kaj takega nismo pričakovali. Žc predpol-i dnem so začeli dohajati mladeniči od vseh strani peš in na vozeh, tako da je bila ob 1. popoldne dvorana društvenega doma popolnoma napolnjena s samimi fanti. Posebno častno je bil za* stopan Št. Rupert kot središče društvenega življenja trebanjsko - mokro-noške doline. Zaostati niso hotele tudi druge župnije, kot: Trebnje, Št. Janž, Mokronog in druge. Nismo rekli preveč, ako povemo, da je bilo navzočih' nad 200 fantov."Shod je otvoril in pozdravil udeležence mladeniče domači gospod župnik ter predlagal za predsednika tajnika dekanijskega odbora mladeniča Iv. Odlazeka iz Št. Rupcrta, ki je prevzel predsedstvo in podal besedo g. Iv. Strajharju, ki je mladeniča v navdušenih besedah vnemal za naša izobraževalna društva, Orle in Marijine družbe, živo jim je slikal njih vzore in značaje ter jasno začrtal pota, po katerih naj hodijo, da bodo ostali zvesti svojim starišem, domu in Bogu. Burno odobravanje je sledilo besedam navdušenega govornika ter kazalo, 7' kako jim jc govor segel v srce. Nato je predsednik shod prekinil in lepo je bilo videti, ko se je kot morje valila armada mladih in čilih fantov v cerkev, kjer je bilo okrog trideset fantov sprejetih pod plašč Marijin. Znamenit, v srce segajoč govor je govoril škofijski voditelj č. g. Janez Ivalan, ki je imel ta dan tri cerkvene govore. Po cerkvenem opravilu se je pa mladeniški shod iz-premcnil v pravi ljudski tabor. Kljub temu, da je močno dežilo, je bil naval ljudstva velikansk. Polna dvorana, župno gospodarsko poslopje, župnišče ter ves prostor pred župniščem in društvenim domom je bil napolnjen. Raz hodišče društvenega doma je prvi govoril društveni tajnik mladenič Kobal o domači grudi in tujini. Jasno jc opisal poslušalcem lepoto naše domovine ter kmečkega stanu, pošteno ožigosal tiste, ki se drznejo pripisovati vzroke draginje našemu kmetu ter pozival mladeniče k ljubezni do domače grude. In slednjič je govoril še č. g. Kalan, ki je z njemu prirojeno šegavostjo do nagega razgalil našega najhujšega nasprotnika in sovražnika, alkohol. Z neovrgljivimi dokazi je slikal škodljivost pijančevanja z gospodarskega, narodnega in socialnega stališča. Vne-mal je ljudi, zlasti mladeniče k varčnosti in treznemu življenju. Ves njegov govor je bil prepojen z zdravim humorjem in krepkimi dovtipi, da so sc zbo-rovalci kljub skrajno neugodnemu vremenu prav pošteno nasmejali. Slišali smo, kako so nekateri, ki veljajo sicer za pijančke, dejali, da kaj tako lepega še niso slišali. Dasi je gospod dolgo govoril, se je mnogim zdelo še prekratko. Nato so je predsednik govornikom in poslušalcem zahvalil ter z željo, da bi lepe besede, ki smo jih slišali, ne padle med trnje in skalo, temveč v dobro, rodovitno zemljo ter obilo sadu rodile, zaključil krasno uspeli shod. Prav ta shod je pokazal jasno vsakomur, kako vzvišeni so nameni naših organizacij in kako brezmejno trapasti so tisti, ki vidijo v naših organizacijah samo strahove, katerih ni. Dal Bog, da bi ta shod rodil obilo sadov, naj bi ta shod poživil vse društveno življenje trebanjsko-mokro-noške doline. d št. Jernej. Šenljernejci smo uka-željni. Kadarkoli je prišel k nam kak predavatelj, jc bila udeležba tolika, da smo bili drug drugemu napoti. In to je ravno vzrok, da nismo še večkrat poprosili za kak tečaj, manjkalo nam je potrebnega prostora za shode. Soba I. razreda je res velika, a kaj ko je bila vselej nabito polna, kar je mučno za slušatelje in za predavatelje. Sedaj pa sc je temu odpomoglo. Posojilnica je namreč pozidala veliko prostorno dvorano, tako da bode lahko v njej zborovalo nad 800 udeležencev, in irihodTo nedeljo, dne 2. aprila, se bod v jej vršilo prvo tako zborovanje. Ta dan bodemo ustanovili tako potrebno »Kmetijsko društvo« in »Živinorejsko zadrugo«. Eden gospodov predavate-8' ljev pride iz Ljubljane, iz Grma pa g. vodja Rohrman. Šentjernejci, le pridite prihodnjo nedeljo popoldne številno k ustanovnemu shodu. Ne bomo se več tako drenjali in bali za kurja očesa, kakor dosedaj. Dvorana še ni popolnoma dodelana, a vendar toliko, da bodemo lahko v njej zborovali. d Umrl Je dne 26. marca v Svib-nem pri Radečah tamošnji mnogoletni organist in cerkvenilc Jakob Petavar. Naj počiva v miru! d Rob je zelo težavna župnija. Žup-na cerkev, iz katere se razlega posebno ubrano zvonenje, stoji na prijaznem griču. Župnija je vsestransko lepo or-ganizovana. Ima: Marijino in izobraževalno društvo, Orle, gledališko dvorano, hranilnico itd. Na duhovnih vajah je bilo zadnjič pet gospodov, ki so prav pridno spovedovali. d V Krškem je 16. marca umrla gospa Josipina Hočevar. To ime je znano ne samo po domači deželi, ampak tudi izvun nje in to zaradi obilnih dobrot, katere je delila na vse strani. Imela je veliko premoženje, katero je v obilnem obsegu porabila v dobrodelne namene. Zlasti je Krško bogato obdarovala, in kar je sedaj Krško, to je njena zasluga in zasluga njenega pokojnega moža. Cerkve, šole, razne zavode, vodovode po mnogih krajih je sama zidala, ustanovila ali bogato podpirala. Tudi v oporoki je veliko svote določila v dobrodelne namene. Svojemu rojstnemu mestu Radovljica je volila 200.000 kron, da se tam ustanovi zavod za gorenjska dekleta, kateri zavod bo pod vodstvom kakega ženskega reda. Samo Bogu je znano, koliko dobrega je pokojna storila. Bodi Bog tudi njen plačnik! Počiva na krškem pokopališču v lastni rakvi poleg svojega moža. Svetila ji večna luč! d Loški potok. Letošnjo zimo sem bil v slavonski šumi nesrečen, da sem postal za delj časa za delo nezmožen. Bolan, brez dela in stroški za zdravila. V veliko tolažbo mi je prišla podpora, ki mi jo je izplačalo tukajšnje društvo tesačev, — ki je obenem skupina Jugoslovanske Strokovno Zvezo, — katerega član som. Dobil sem podjioro za vse dni svoje enomesečne bolezni, to je 30 kron. Vplačal sem doslej 8 K 10 vin., kar se mi je tako dobro in o pravem času vrnilo. Ko sem ozdravel, dobil sem potom društva tesačev delo takoj. Tem potom se najtopleje zahvaljujem J. S. Z. za izplačano podporo, ki se mi je brez kakih sitnosti izplačala na dom, kot tudi društvu tesačev za zares nesebično skrb za ubogega delavca. Tovariši delavci! moj slučaj naj Vam kaže veliko korist zavarovanja in našega delavskega društva za nas osamele delavce. Kako zaslepljeni so delavci, ki tega ne uvidijo, kako nizki so ljudje, ki temu nasprotujejo. — Janez Lavrič, tesač, Retje 105. d Ponikve pri Dobrepoljah. Na svatbi g. Eduarda in M. Škulj se je dne 27. svečana nabralo 50 K za Slovensko otražo. Lep zgled je dal svojim svatom rodoljubni ženin g. Ed. Škulj z deset« kronskim darom. Domorodni svatjo niso zaostali s svojim darom, tako da se je nabrala lepa vsota za trpeče brat« in sestre pod tujčevo peto. Čast vrlemu ženinu in njegovim svatom. Da! ko so že odmeri dar za to in ono, naj bi so nikdar ne pozabilo na slovenskih svati bali na sklad za obmejne brate. Posnemanja in uvaževanja vredno! d Loški potok. Čipkarski tečaj je zopet otvorila Dekliška zveza, ki ga jo bila priredila že lansko zimo. Pouk i vodi učiteljica čipkarstva gdč. M. Pelhan. Poučuje se vsaki dan od 8. do 12. in od 2. do 5. ure. V učilnici — dvorani Društvenega doma — vlada vzoren red; tečaja se redno udeležuje do 30 učenk, zastopana je tudi sosednja. Draga z več dekleti. Opozarjamo dekleta sosednjih župnij, da se i one lahko prijavijo, ako se žele priučiti temu ročnemu delu. Morebitne oglase prosimo radi reda kmalu. d Boštanjski liberalci so pri zadnjih volitvah za deželni zbor volili Mandlja. Zakaj? Prvič zato, ker se jo Mandelj odpovedal ter ni hotel biti več poslanec. Liberalci boštanjske sorte so volili namreč že dosedaj zmeraj takega »poslanca«, ki ni bil izvoljen. Pri zadnjih volitvah so pa šli za korak naprej, ker so naprednjaki. Da bi bili bolj gotovi svojega uspeha, zato so topot volili takega, ki ni niti hotel biti poslanec. - -Drugič so volili Mandlja zato, ker ni kmet, temveč uradnik, Veliovec iz Žužemberka je pa kmet. Ostali so torej liberalno dosledni svojemu goslu: kmet kmeta, na katerega tako radi love ljudi ob volitvah. Siccr je bil Mandelj pred tremi leti tudi uradnik, pa taeas je kandidiral na ljudski program Slovenske Ljudske Stranke. - - Tretjič jo Mandelj zato ljubljenec naših ljuboz-njivih naprednjakov, ker mislijo v svoji nevednosti, da je Mandelj — socialni demokrat. Tako je vsaj govoiiL pred tremi leti neki zgovorni libcral-ček, ki je pa — gredoč rečeno — nc-volivec. Socialni demokrati so pa ljudje, ki hočejo kmeta prepoditi z njegovega doma ter oropati posestva in vso to dati državi, naj ona razdeli med najemnike. Torej zopet čisto tako, kakor umevajo liberalci besede: kmet za kmeta. Toda liberalcem jo tudi v Kostanju odzvonilo. d Volk je bežal pred zajcem. Ta čudna komedija se je videla na sv. Jožofa dan v Boštanju ob Savi. Deželni1 poslanec dr. Zajec je napravil sliod ton na njem našteval, kaj je že storila Slovenska Ljudska Stranka in njeni po« slanci v deželnem zboru za kmeta. Omenjal je med drugim zlasti novo zakone, to je občinski, lovski in cestni zakon. Že med govorom je spuščal neki Volk s Kremena, nahujskan in naučen od boštanjske liber. žlahte, kil se zmeraj rada skriva za tuje -hrbte, različne ocvirke, ki so bili pa vsi od kraja popolnoma neslani; najdebolej-šega je pa prihranil za nazadnje. Di\ Zajec je že končal, ko se oglasi Volk ter pove svojo modrost, katero so ga naučili poprej v gostilni. »Besede,« pravi, »besede so že lepe, samo bogve kaj je v srcu.« Zbrani posestniki so kazali naglas svojo nevoljo nad to neslanostjo ln ko ga je dr. Zajec poučil, da nima pravice dvomiti nad dobro voljo ljudskih poslancev, samo pogleda naj, kaj bo že dosegli kmetu v korist, tedaj je prihajalo Volku vroče in kot bi ga na-I podil z mokro capo, jo jo odkuril —-f tVolk pred Zajcem. d Na Vačah ni tako kakor bi si mi v marsičem želeli, pa tudi takoimeno-vanim nasprotnikom še ne cveto vijolice. Vsa zapuščina in ropotija nekdanjega liberalnega preroka nam .vzbuja le še pomilovalen smeh. Liberalnega »bav-bava« se še samo mladi ln stari otroci boje. Kako znajo liberalci iz same čiste »ljubezni« človeka pri sodišču v škodo pripraviti, o tem ne bomo pisali; liberalna maščevalno«^ Je povsod enaka. Nekaj posebnega jo pa županstvo na Vačah, kar se je pokaralo na dan deželnozborske volitve dne 21. t. m. Če je moral neki nevolivec Kozjek zapustiti komisijo in če je kaplan primerno zavrnil župana, je to zasebna in brezpomembna stvar. Ampak tisti zapisnik sedanjih in nekdanjih davkoplačevalcev, iz katerega se je moralo volivce iskati, ta nam pa ne sme iti takoj iz glave. Ali je res mogoče, da imamo pri nas tako »kunšt-nega« župana, ki ne ve, kaj je volivni Imenik, kakšnega je treba poslati okr. glavarstvu? V tistem zmašilu so bili zapisani poleg volivnih opravičencev tudi že dalj časa v Ameriki in v večnosti bivajoči, nadalje preužitkarji, i celo ženske itd. To se samo na Vačah Imenuje volivni menik, drugod nikjer. Župnika in kaplana, ki imata kot dav-s koplačevalca in tudi po svoji službi - .volivno pravico, je bilo treba šele po-„ to in reklamacije spraviti v zapisnik. 1 Da takih nismo izreklamirali, ki iz onega sveta itak ne morejo priti volit, ije pač umevno, ker smo hoteli imeti na dan volitve malo zabave. Prihodnji župan bode moral imeti več soli v glavi. Za volitve nismo prav nič agitirali. Brez najmanjšega našega vpliva se je pokazalo, da sta celo v domači občini dve tretjini ljudstva v taboru našo ljudske stranke. Mandelj je dobil dva glasova. Četudi ne rečemo nič, vendar pa dobro vemo, v kateri prodajalni in čegava roka je čečkala svoje oslarije na kakih 16 glasovnic. Mi si bomo dobro ogledali vsako kronico, če se nam je res toliko zamerila, da jo bomo nesli ,v liberalno gostilno, kjer se ljudem .vsiljuje umazani in sleparski liberalni Časopis ter v tako prodajalno, kjer se prodaja tudi liberalno hujskanje. Na Vačah imamo sedaj že četrto prodajalno, po Veliki noči se nam obeta še peta. Izbere dovolj! Lahko bomo hodili tja, kjer je dobro blago, pa se vsakemu prijazno postreže, ne da bi se koga žalilo ali zoper koga hujskalo. Svoji k svojim! Liberalce naj liberalci podpirajo, mi jih ne bomo. Dc3cacac3cac3c3acac3c3cac3c3c3a U □ n notranjske noulce u □ D □□□□□□□anciaanuuc: n Vrhniške novice. Deželna gospodinjska šola je zaključila svoje drugo šolsko leto s sveto mašo dne 15. marca. Le zimski tečaj za notranje gojenke traja še do konca marca. Šolo je obiskovalo 28 gojenk s prav dobrim uspehom. Dne 20. marca se je pričelo novo šolsko leto. — Social-nodemokraško oliko je kazal pred kratkim med sveto mašo pri Sv. Lenartu na Vrhniki neki Dolničar, strojarski pomočnik v tovarni g. Tomšiča. Počenjal je med svetim opravilom take nerodnosti, da so se vsi navzoči zgražali. Precej časa je imel priliko v preiskovalnem zaporu razmišljati o blažilnem vplivu socialnodemokraške-ga evangelija, kateremu je tako iz srca udan. Gospod Tomšič je seveda odpustil iz službe suroveža, kar je tovarnarju le v čast. — V gradu na Lesne m B r d u so se imeli v noči od 9. do 10. marca zelo, zelo veselo. Ob dvojni godbi je obilno zbrana »gospoda« rajala, kot da se vrši kaka šemasta predpustna maškerada. Kaj si pač more misliti dobro domače ljudstvo, ko vidi, da se v gradu v postnem času prirejajo veselice s pravim predpustnim sporedom! Saj še celo inteligenca, ki je res prava inteligenca, tako početje obsoja. Ekscelencc ni doma. Včasih so pa rekli: Kadar mačke ni doma, miši ple-. šejo. — Umrl je v Razoru dno 15. marca po vrhniški okolici dobro znani Gromčev Nace. širšemu slovenskemu svetu ga je nekoliko predstavil vrhniški rojak, pisatelj Ivan Cankar, z znano knjigo: »Aleš z Razora«. — »Mater doloros a«, ki se zadnji čas igra z najboljšim uspehom po raznih odrih, je tudi na našem odru izborno uspela. Obisk je bil velikansk. n Iz Idrije. Ples sredi posta. Naša liberalna mladina je napravila na praznik Marijinega Oznancnja veselico s plesom, enako je drugi dan v nedeljo socialno demokraški naraščaj va> bil na javen ples. Predpust je bil sicer dolg, a nismo slišali, da bi bile ti dve društvi napravile kako veselico, pač pa se jim sedaj v postu silno mudi. Mi !bi se sicer ne pečali s tema društvoma, ker vemo, kaki duh veje, ali vsaj kakega bi radi zanesli nekateri med svojo mladino. Pač pa nam sili pero v roke, ker je bil pri prvem društvu namenjen čisti dobiček za nabavo not in društvu za varstvo otrok. Znano je, da je pre-svitli vladar večkrat povdarjal, da naj se za otroka, za mladino kaj stori. In po njegovih nagovorih so se ustanovila društva za mladinsko skrb. A ta društva nekako pozabljajo namen, katerega je imel presvitli cesar. Ni bil namen samo nezakonske matere podpirati, temveč tudi otroke vzgojiti, in sicer versko-nravno. Katoliška vera pa v postnem času prepoveduje javne plese in zato si ne moremo misliti, da bi I predsednik našega društva za varstvo otrok odobraval, da se njegovo društvo porablja kakor vabilo za javni ples, saj on kot sodnik kaznuje z globo ali zapo-> rom one, ki kršijo državne zakone, torej^ ne more odobravati one, ki kršijo državne zakone, torej ne more odobrat vati one, ki kršijo cerkvene postave. Taka nedoslednost bi društvu silno škodovala. Na drugi strani smo pa zvet deli, da je blagajničarca vabila svojo tovarišice na veselico z javnim plesom. In ker je ona voditeljica naše dekliške šolo, so učiteljice, ki imajo še kaj razsodnosti v silni zadregi. Ali naj bodo svoji prednici pokorne, ali pa Bogu?, Kaj bodo učenke rekle: kateheta razlagata katekizem in govorita o plesu v. prepovedanem času, učiteljice pa silit jo na ples sredi posta. Kar eden zida, drugi podira, in naj ima vzgoja kake uspehe? Kaj je »Neue Freie Presse« žo tako zamorila krščanski znak našim Slovenkam in je židovski duh že tako prešinil naše vzgojiteljice? Gotovo jo to, da taka — recimo milo — nezavednost škoduje na ugledu učiteljstvu ln jemlje veljavo društvu, ki si po prepo-> vedanih potili išče kalnih virov. g Gornji Logatec. Marijina družba priredi dne 2. aprila po popoldanski službi božji v sobi izobraževalnega društva krasno in povsod z občudovanjem sprejeto Silvin Sardenkovo »Mat ter Doloroso« ali »Žalostna Mati Božja«. Vabila na dom se ne bodo pošiljala. Srčno vabljeni vsi! Kdor hoče kaj lepega videti— naj ne zamudi! Vstopnina: sedeži po 1 krono in pa 60 vinarjev, stojišča 30 vinarjev, otroci 20 vit narjev. Toplo vabljeni tudi sosedje! n V Šent Vidu pri Vipavi je dne 26. marca Orel prvikrat, nastopil v unit formi, in sicer pri skupnem svetem obhajilu pri jutrajnem opravilu. Dostojno in spodobno so bili navzoči pri službi božji in pristopili spodbudno k sveti obliajilni mizi Gospodovi. Tako je prav in lepo, da se goji prava katoliška poštenost. Vsi drugi mladeniči, ki imate dobro voljo in pošteno srce, tudi VI vstopite v teh fantov vrste! Značajnost in odločnost naj Orel goji, ker telo si krepi in tudi srce si blaži! — Vseh Orlov je 17, uniformiranih samo še 10. Vsem bratom okrog krepki »Na zdar«! n Iz Horjula. Dne 21. marca je ubilo na Brezovici pri Ljubljani zidarja Jožefa Vrhovca po domače Bitencove-ga Jožeta. Podiral je z drugimi obok a je bil tako nesrečen, da se je nanj vsul in ga tako poškodoval na glavi, da je bil v poldrugi uri mrtev. Sreča za blagega moža, ki je bil splošno priljubljen po svoji miroljubnosti in do-brovoljnosti, je bila, da je na dan svojega godu prejel sveto obhajilo, kar tolaži tudi žalujočo rodbino in sorodnike. n V Šent Vidu pri Vipavi je umrl dne 25. marca g. Štefan Francelj, učitelj v pokoju. Rojen je bil v Poljanah pri Ribnici dne 23. julija 1841. Služboval je 19 let v Šent Vidu in 14 let v Stu-denem pri Postojni. Bil je poseben prt. jatelj lepega cerkvenega in narodnega petja. Kadi tega so Šentvidci daleč okrog sloveli. Tudi zdaj bi bilo lahko tako, ker je tudi na mestu dober in vnet organist, samo da je zdaj nekaterim mladeničem in tudi možem pamet in srce pokvaril liberalni bavbav. Oprostite se tega hudega duha, da vam zo pet prelepa pesem v poštenem srcu za igra. Pokojni se priporoča vsem njegovim nekdanjim učencem v pobožno molitev. Iz Črnega Vrha nad Idrijo. Pri dopolnilnih volitvah za namestnika po kojnemu g. Dominiku Rudolfu, županu v Črnem vrhu. je bil izvoljen dne 12. t. m. g. Ivan Raznožnik, posestnik v črnem vrhu, mož katoliškega značaja ter zvest pristaš S. L. S. — Pretečeni teden smo se poslavljali od zelo priljubljenega kaplana Antona Ivastelica. Šel j" namreč od nas v Šmihel na Dolenjsko. Ilvala mu za plodonosno delovanje pri nas in obilo blagoslova božjega v prihodnje! V poslu. Razpelo vrh oltarja se leskeče, na njem bolest Gospodova žari, po cerkvi mrtve gledajo oči, ki svet ljubile so tako goreče, a ljudstvo judovsko je pobesnelo: »Le križaj ga!« Pilatu je velelo. Preteklost naša pred Teboj se klanja, pred Taboj sveti, križani naš Bog, pod težkim jarmom križev in nadlog srce skesano prosi odpuščanja: Mi grešniki smo Te na križ pribili, Gospod odpusti in se nas usmili! Fr. Pavšič. □□□□nannnnngt-ii-ir-inn Dobre knjige nnaanDaananaannan Dolžan, Iz dnevnika malega pored-neža. Ameriška humoreska. Po angleškem izvirniku. 1 K 40 h, vez. 2 K 30 h. Lepega berila ne samo za mladino, ampak tudi za odrasle je težko najti, kakor je »Dnevnik malega poredneža«. Spravil bc tudi najčmernejšega človeka v dobro voljo. . Haggard, Dekle z biseri. Povest iz ^vezek^s dobe. Ljudska knjižnica, 13. vest fe vir20 vez" 3 K 20 h- Ta po-žfva S: 0 dobe ie tak0 zan™i- znavalcev krščanske veS da Č P°,~ naš človek, bodisi izobražen ali ^ prost, rad po njej posegel*da'sftaKS dušno obzorje in oblaži srce 7a Važno za cerkvene zbore: Srce Jezusovo vse hvalo najbolj vredno; 21 pesni na čast presv. Srcu Jezusovemu, uglasbil Frančišek Kimovcc, odobril č. kn. šk. ordinarijut v Ljubljani. Cena partituri 2 K 40 h, glasovi po 50 h. — »Katoliška Bukvama« v Ljubljani jc pravkar v zelo lepi obliki izdala hvalevredno zbirko, katera obsega 21 nape-vov, in sicer: 6 mašnih, 11 raznih, 3 bla-goslovne in 1 slovesno hvalnico (150. psalm; veličastna skladba za slovesne prilike). — Odkar jc pobožnost presv. Srca Jezusovega splošno vpeljana, smo pogrešali take zbirke, kakor je omenjena; je torej našim cerkvenim zborom prav dobrodošla. Želimo, da bi isti v obilnem številu segli po njej in na čast božjemu Srcu gojili te lepe, v najpo božnejšem duhu in lahkem slogu zložene napeve, kateri se dobijo in naročajo v »Katoliški Bukvami« v Ljublja ni. Strokovnjaško oceno prinese pri liodnja številka »Cerkvenega Glasbenika«. Usakčo ki boleha na želodcu zahteual naj bi odločno ča se prlprauljajo njegoua jedila le z jedilno mastjo ker ta [e po preiskavi flunajskega vseučilišča izredno lahko prebavna. DC3C3C3C3C3C3C3nC3rint aaaaaannananauuag Za kratek čas □aac D n D Čudež. Herač ogleduje svoj oguljen klobuk, »Ne vem, kako jo to: Klobuk nima futra, na dobiva futra, pa je vendar zmeraj bolj masten!« Hitra izprememba. Feldbebel svojemu to-variSu: »Bolha je pa res korenjaki Komaj da jo par dni koropral, ]>u že kolne kakor naju eden!« Osoren berač. Gospod: »Tu imate par vU narjev, pa nikar jih ne dajte precej za Šnopsl« — Berač: »To vam nič inari, — jaz s svojim denarjem storim, kar hočem!« Razloček. A. »Čc bi ti milijon denarjev našel, kaj bi storil, — ali bi jih dal nazaj?« — B. »Ne vem prav. Če bi jih bil izgubil kak bogataš, kakor je Botšild, bi jih obdržal. Če bi jih bil pa kak revež izgubil, bi jih vrnili« Pogovor dveh uzmovičev. A. »Koliko j» vredna tvoja lepa suknja?« — B. »Najmanj pol 1 e t a, če sc izve, čegava da je!« Uganke ali zastavice. Zložna zastavica s krlptogramom. visoka gora e i i 1 i 1 i 1 i i 1 , m , n I n S lepa MSa nravno vodilo okrasek nizki kraj gad cvetlica tolažba v nesreči Dve začetni črki vsake besede sestavit* začetek slovenske narodne pesmi. Grebenska uganka, n a a a d d e e i k k 1 1 m n o o o r r u v t Zgornja vodoravna črta pomeni Jako razširjeno knjigo, spodnjo navpične vrste pa zua-čijo moška krstna imena. Zastavice. I. V družbi je bilo 48 moških in ženskih oseb, in sicer je bilo moških osem več kakor ženskih, koliko je bilo vsakega spola P II. ^cNe.k(i° j0 kupil dva konia- skuP ie Pla2al K too, toda en konj je bil za petino dražji nego drugi. Koliko je veljal vsak konj? m. Od sledečih 9 številk izbriši jih 6. da seštevek ostalih znaša 20, 1 1 7 7 9 9 IV. Dva očeta in dva sina so med seboj ras-delih tri jabolka in vsak je dobil po eno. Kako pa to? V. Znano, da se številka poveča, kadar njej pndeneš na levo stran novo številko. Kater« številke se pa nasprotno zmanjšajo če Jim na levo pridjaš novo številko? Rešitev zastavic. Rešitev posebne zastavice. Prst. Rešitev dopolnilne uganke s krlptogamom. Belfort, Everest, Nadarba, Javnost, Aleksej, Mcdling, Indijan, naknada. Benjamin Franklin. Rešitev zastavice L Sin 8, oCo 32. Rešitev zastavice U. Tonček B, FranCek 7 kron. Mnenje gospoda dr. M. Kohenoffa Berkovitza. Gospod J. Ssrravallo, Trst. S tem pismom Vam poročam o uspehih svojih poizkušenj z Vašim Serra-vallovim Klna-vinom z železom. Dosegel sem izvrstne uspehe pri moji kll-jenteli, posebno pa pri konvalescentih, malokrvnih in nevrastičnih bolnikih, katerih ima mnogo naša dežela vsled malarije. Vaš preparat je znan kot jako dober in sc razlikuje od drugih vin po Bvojem dobrem okusu. Lahko je prebaven in hitro učinkuje. Berkovitza, 13. oktobra 1908. Dr. M. Kohenoff. Zapuščina v uri. Zasebnica Elizabeta Glassner v Eggendorfu na Nižjem Avstrijskem jc kupila pred leti od nekega starinarja staro stensko uro. Pred dnevi, ko je uro snažila, je našla v uri skriven predal in v njem več zavojčkov starih bankovcev. Poleg bankovcev je bil papir z napisom: »To je moja zapuščina onemu, ki bo to uro Imel v časteh.« Doječe matere dobe s Scott-ovo emulzijo nove modi ne samo zase ampak tudi za otročiča. Mleko se pomnoži in je redilnejše; dete postane naravno cvetoče in živahno. Njen okus je prijeten in ni nikoli zo-perit, celo pri daljšem uporab-ljenju. Še ve«, 3114 SCOTT-OVH emulzija Pristna le l to zn&mko — ribičem — kot garancijskim znakom BCOTT-ovega ravnanja I je gotovo bistveno bolj učinkujoča kot navadno ribje olje, in več sto babic najtopleje priporoča v svojih pismih Scott-ovo emulzijo. Cena izvirni steklenici 2 K 50 v. Dobi se v vseh lekarnah. Skrivalnica, Kje jc grajski čuvaj? LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Brno, 22. marca: 49, 30, 33, 55, 29. Line, 24. marca: 13, 33, 73, 9, 56. Trgt, 24. marca: 70, 41, 33, 2, 1. Tržne cene za 100 kg. Ljubljana, dne 28. marca 1911. Deželni pridelki: Pienica...... Rž........ Ajda........ Ječmen...... Oves....... Proso belo.... Proso rumeno Koruza stara . . Koruza nova . . Leča........ Grah . . ..... Laneno seme . GraSIca..... Domača detelja Gorenjska repa Fižol Ribnlčan . Fižol Prepellčar Fižol Mandaton Čebula...... Krompir...... Zelje »veže . . Zelje kislo brez sod s....... Repa sveža . . . Repa klala brez •oda....... Brinje....... Kumna ...... Orehi....... Gobe suhe . . . . Ježlce....... Želod ....... Smrekovi storži. Seno........ Slama Stelja Cena K V 23 70 18 41' 1» 20 18 19 80 19 20 i; 40 10 00 14 311 26 80 20 _ 18 70 24 _ 125 _ 103 — 28 80 20 60 27 — 10 40 7 90 12 - 10 17 20 72 — 04 - 6 4 40 t 60 Živina, meso živa vaga: Goveda pitana Teleta težka . Teleta mata ■ . Prašiči..... KoštrunI Kuretnlna In drugo: Maslo kuhano od K 2(10'— do Maslo surovo od K 2(10 — do . Slanina sveža (ipeh) Slanina preka jena .... Mast svinjska Loj....... Jnjca 100 kom PUancl . . Golobi. . . Raca . Gos..... Kolonljalno blago na Ril Rangon od K 85' - do ... Kava Santos od K «64 — do Sladkor . Petrolej Cena K v 80 110 — 110 — 124 — 103 280 _ 290 - 166 - 176 _ 10» _ 94 — 7 60 80 8 00 60 86 _ 280 70 60 28 60 Bolezni, vsled prehla-jenja kot kašelj, katar, influenco zdravi in odstrani se B Sirolin „Roche", ki je od mnogih zdravnikov predpisan z uspehom proti pljučnim boleznim. Prednosti, da krepi pljuča, in pri tem vzbuja tek in je lahko prebavljiv, pridobe Sirolinu „Roehe" največjo priljubljenost pri odraslih kakor pri otrocih. Sirolin „Roche" se dobi v vseh lekarnah in bi moral biti v vsakem gospodinjstvu takoj pri rokah. 516 V vsaki hiši like neprijetnosti pralnega dneva, ako se namoči perilo že na predvečer s pralnim praškom ki popolnoma Izloči vso nesnago. Pralni prašek je predmet zaupanj'a, kajti lahko Je ponarejen In težko je ponaredbo dognati. Ako kupite izdelek tvrdke, katera Vam za pristnost jamči, tedaj bodete gotovo prejeli zanesljivo pralno sredstvo. Ponarejeni pralni praški (prah Iz mila) sicer tudi dobro čistijo, a uničijo v kratkem času vsako perilo. Najboljši In najzanesljivejši pralni prašek je vsekakor Schichtov pralni eksfrakt „Ženska hvala", Zavžiife ako ste nahodnl, hripavi, zaslezeni In če težko dihate, Fellerjev fluid z znamko „Elsa fluid". Mi smo se sami pr^ričalipri prsni^vratnih bolezni Ud., o njegovem zdravilnem, kaSelj lajšajočem učinku. Dvanajstonca za poskušnjo K ■ r - lzdeluic je lekarnar E. V. Feller v Stubici štev. 16 (Hrvatskoj. 2 tucata K 8 60 franko. Pol milijona gaže. Ruski pevec Chaljapin bo v prihodnji sezoni pel v teku petih mesecev 40krat v Evropi ter bo zato dobil od nekega konzorcija pol milijona gaže, kakršne doslej še ni imel noben pevec. Chaljapin bo pel po dva večera tudi na Dunaju in Budimpešti. Saško kr. d Stroji In elektroletin ^jjj?4 ln2.fet.pasl. * ^ Julo. polet. teli. Er. mostov. Prj,;. 40 vagonov krompirja napredni. Svetovno znani krompir, sncZ.nkc iz Amerike čudovito zelo izdaine, za sajenje in hrano najboljši, pri kuiianju os.ano cel, pri 50 kg sil celem vagonu poštnino . ros o vsoka želez, postaja iU.000 kg 900 kron, drugače Iz Gr3dca ICO kg 9 kron. 967 JOSIP BERGER Gradec, Holgasse 41. Ifelika noč! Vstajenje! V narave! Stipr ti«. 1U61I110 ži»j.l Rastlina vstajenja iz Palestine, tudi cvetlica iz Jknhe imenovana, ima čudovite lastnosti, zeleni in raste z zemljo aii brez zemlje, potreba jo jc samo poškropiti z (|onto vodo in postala je velika v 24, urah. Najlepši kras za sobe, za jedilne mize krasno ;epoti!o, pomen-lliv grobni okras. Ra-zuntega ima rastlina zelo Koristne lastnosti. Razširja prijetno vonjavo, Cisti sobni zrak, zamori vire nalezljivih boiezni, prežene molje, ščurke itd , zato ne sme manjkati v nobeni hiši. Rastlina vstajenja jene-venljiva, raste od enega stoletja do drugega, iie da bi prišla v dotiko z vodo ali prstjo, lahko se kuha, največja vročina ali mraz ne napravita na rastlino nikakega vpliva, vedno sveža in zelena, po leti in po zimi. - Krasno darilo vedno prležno, vzbuja povsod pozornost. — Mn -go priznanj. Edina rastlina te vrste, bogata pravljic; v sv. pismu govori Jcseiia o tej rastlin/. — 1 kos z uporab, navodilom K 1*80. Pri naprej vposlafvi zneska (tudi v znamkah) poštnine prosto. Proti povzetju 50 vinar, več za poštnino. Le lepe rast- j line. Točna postrežba, i er, (Vorarlbersko.) visok cvet izredne krasote Vsak ljubitelj cvetic bo očaran. Spomladi presajena na prosto, cvete vnovič v drugačni še lepši obliki. Pošilia še le v novembru do aprila. 1 velika čobuljica franko, če sc pošlje K 1-20, po povzetju A5 vinarjev dražje. Ko Scholz, Gaissau 44, (Vorarlbersko). Milijon (Razpošiljanje se je prlfelo in traja do zaCetka maja ) Jabolka. Iiruške orehi, breskve, domaČi kostanj, češnje, Cešplje, marelice itd., komad od K !•— naprej, I 0 komad, visokodebelnih jublan od K 251- naprej. 20' C00 komadov lepotnih in drevorednih dreves, kom. od 0Jli naprej. 2 milijona različnih lepotnih grmov, 100 komadov K 15'-20 milijonov akacij in gle-diclj, za lOOOkom. od K 1U--75. 15 milijonov gozdnih sadik: smrek, borovcev, hrastov Itd., 10U) kom. od K 2-20. Pas-mena perutnina in nje jajca za leženje, 20 najpreizknše-nejšili pasem, dalje tudi fazani za lov. Na zahtevo ilu-strovani cenovnik zastonj. Grofa Žige Batiliyanyja graščinska uprava Csendlak pri Radgoni. Leposlovni mesečnik »Dom In Mu stane za celo leto K 10 — Naroča se v Ljubljani. tajuipmtmuiiiiiiiiiLiDliljaH«, posestvom, M se iZntl op?e«^* Klerik, p. Gorenja vas št. 300 nad Škofjoloko. 52 =TH OGLAS je koristen za vsacega izobraženega človeka in tuili Vi morate vedeti ako vam jo mar zdravje vašega telesa, da je potreba v vaši hiši zanesljivega razkuževalnega sredstva. Dolezni (vratica, tifus, kolera, koze, ošpice itd.), poškodbe, nalezljive bolezni, opeklino se večkrat pojavijo; za razkuževanje ob bolniški postelji za antiseptične obveze ran, oteklin, y.a poškropljonje za dame in za odvrnitev nalezljivosti, za stalno v|>o- »,«,,' i.^nl.-nm vi • i i rt 11 i"ivl.'i i tron 1 <1 i n 7(1 nrliiiuiun clnhnfrn Hiihn ift .......V. ... .... u« . ....--- -------J ..... T " * . rabo pri vsakem načinu razkuževanja in za odpravo slabega duha, jo najbolj pripravno znanstveno mnogokrat preizkušeno in po celem rabo pri najbolj ...... ............. .......o........ ,..........-—- - .svetu znano, kot najboljše razkuževalno sredstvo sedanjosti priznano LYS0F0RDfl ker hitro in zanesljivo učinkuje, in ga skoraj vsak lahko rabi brez škode, prijetno aromatiško diši, kože ne draži (kakor druga razkuže-valna sredstva) in ker jo tudi zelo poceni, je mnogi zdravniki priporočajo in je v vsakem gospodinjstvu vedno v rabi. V izvirnih steklenicah (zeleno steklo) z vporabnim navodilom, se dobi za 80 vin. steklenica po 100 gramov v vseh lekarnah in drogerijah monarhije. Napravite poskus! Pomnite, da odstrani Ljsoform hitro in gotovo nejirijeten duh in pot! NOVO! Ion Izborno ustno razkuževalno sredstvo za vsakdanjo nego list in zob je aromatiška _________ ________ in fino dišeča v steklenicah po K 1-60. Ohranjuje zobe, di ustni duplini prijeten okus in odstrani hitro in zanesljivo neprijeten duh iz ust. Poclučljive, od najbolj slovečega zdravnika sestavljene brošuro o »Zdravju in razkuževanju« dobite pri kemiku Hubmann Dunaj XX., Petraschgasse 4, znanstveni referent izdelka I.ysoform, takoj zastonj in franko, ako pišete po nje. " 457 Gg. zdravnikom vzorec in literatura vsak čas zastonj in franko. P 70,10 17 Oklic. 097 Od podpisanega sodišča se bodo dne 20. aprila 1911 ob 8. uri dopoldne na licu mesta v Rovtah št. 3 pri Kropi draž-benem potom: 1.) prodali od pritiklin in premičnin vsi predmeti, katere ho na licu mesta predlagal varuh, posebno pa vsa živina; 2.) dale v zakup zemljišču vi. št. 87 k. o. Češnjica pri Kropi pripisane parcele izvzemši gozde, poslopja pa v najem za dobo šestih let. C. kr. okrajno sodišče v Radovljici, odd.I dne 19. marca 1911. Redka prilika! Tovarna, katero je uničil požar prepustila mi je vso zalogo rešenega blaga, t. j. več tisoč krasnih, težkih flanelastih odej z vsemi najnovejšimi in krasnimi vzorci, ki imajo neznatne, komaj vidljive vodene madeže. Te odeje so za vsako boljšo družino za pokrivanje postelj in ljudi, prav gorke, mehke in močne, 199 cm dolge in 135 cm široke. Pošiljam po povzetju, 3 komadi krasnih, težkih flanelastih odej za 9 K v raznih modernih harvah in vzorcih. 4 odeje za hišno gospodarstvo za 10 K. Vsakdo, ki naroči to blago je zadovoljen. 943 OTON BEKERA, c. kr. financ, nadstr. v p. NACHOD (Češko). Naročajte sobotnega,Slovenca' Posebna skladiSCe sukna in modnega kamgarna za moške obleke ima občno znana tvrdka = R. MIKLHUC = Ljubljana, Stritarjeva (Spitnlskn) ulica S 596 Cene zelo ugodne I Učenca krepkega in pridnega iščem za trgovino z mešanim blagom. Vstop takoj. Leopold Rainhofen, Rajhenburg fib Savi. . kg sivega lega K 2'80, belega icga perja K Z polbe-- K 4, finega K 6. nal- bo jšega skubljenega K 8, sivega pnha K 8, belega K 10, prsnega"puha "KT2,"od~8 kg nadal|e poštnine prosto. DovrSene postelje boqato napolnjene, iz zelo gostega (ako trpe2neqa rdečega, ---------------- llet-r " ... .(iu je modrega, belega aH rumenega lnl< ,----1,-, ""■m" u,,, uničil*,,,, iiiiL-t-nankluo-blaaa 1 per- niča vel. l80X116 cm z blazinama, velikost §0XSS, napol- nhc ,u ,,„. ' ' — r«""« iooaiio cm venae rv lo, 18, 20: vzglavnlca 90X70 ali 80X80 cm K 4-S0, 6, S-SO. Spod. pernica Iz gradla 180X116 cm K 1,3, 15. RazpoSIHa proti povzet|U poštn. prosto pri naroČilu od i« K dal|e. ---1 ------- r • f" »»U1UV.IIM UU IV IV Udl|V. M. Berger v DeSenlci St. 1010. ČeSki les. n,raa'Te£de!lar !lazn| "i1 3(1 blago zamen)«' - Ce-ciiiin„™ ilV odejah, prevlekah In vsem druflem posteljnem blagu zastonj ln poštnine prosto. 2293 Samo nara vnost od naše tovarne kupijo zasebniki blago za gospode In dame najboljše kakovosti po najnižjih tovarniških cenah. Dobi se vsaka mera. Ostanki po čudovito nizkih cenah. Zahtc ajte vzorce! Prva Stez.razpG^ilJ. tovar. blaga „SUDETIH" Krnov (Jttgcrndorf) št. I. 8173 Avstr,-Šlczija. Zaslužek! 2 — 4 K na dan in stalno s pre-vzetjem lahke pletenine doma. Edino moj stroj za hitro pletenje „Patenthebel" ima izkušene jeklene dele, plete zanesljivo nogavice, modne in športne izdelke. Predznanje nepotrebno. Poduk zastonj. Oddalienost ne škoduje. Troški mali. Pism.garanc. trajne službe. Neodvisna eksistenca. Prospekt zastonj. Pod!ctje za pospeševanje domačega dela, trgov, sodn protokol. Kari Wolf, Dunaj, Mariahilf, Nel-kengasse l/Ob. Sutaio ll_M»tevino lamoSUe Shleke dobite najce-ffie 1* lupstovamko Vzorci zastoni. Hiša na prostem blizu treh tovarn, donaša mesečno 100 K stanarine, z 1200sežnjcv dobre zemlje se proda za prav nizko ceno radi gospodar, bolezni na Selu 26, pri Ljubljani. Naznanilo in priporočilo. Podpisani javljam slav. občinstvu, da sem se preselil iz Malega polja, občina Col pri Vipavi v Črnivrh št. 9 pri Idriji, kjer bodem imel goslilno in kupčijo z lesom ter se priporočam za obilni obisk in naklonjenost. 970 Obenem opozarjam slavno občinstvo, da se obrača v pismenih ln drugih zadevah naravnost na moj naslov. ^Franc Pregelj, Crnl Vrh pri Idriji CLIMAX motori na Najcenejši obrat. Bacbricb & Co. tovarna za motorje DUNAJ XIX 6, Heillgenstadterstras. 83 Je. Bliža se čas za naknp lepega blaga, vsled tega zglasite se v gvantni trgovini = „Prl Škota" = v LJubljani, Pogačarjev (Sadni) trg kjer Vam je velika izber po znano nizkih cenah na razpolago. 595 Jajca za valenje od velikih, grahastih z AngleSkega importiranih , Plymouth Roks kokoši. Za 80» ,, oploditve jamčim in neoplojeno nadomestilu. Mirne živali, flno meso. Pleme je odlikovano na razstavi v Novem mestu z drugim darilom. Ducat stane 4 K brez zavoja. Prodaja Ludovik ševar na Rakeku. 931 Proda se pod ugodnimi pogoji: 908 X.) dve veliki parceli v Mestnem logu ob Malem grabnu, pripravni za stavbo delavskih hiš; 2.) lepo posestvo v Drnovci blizu Vač, obsegajoče 63 oralov njiv, travnikov, vrtov, gozda, z dvema hišama, obširnimi gospodarskimi poslopji, redi se lahko 20 glav govejo živino, 200 ovac in 100 ščetinarjev; komaj nekaj minut od posestva se nahaja mlekarna; 3.) lepo posestvo na Kresničnem vrhu blizu Li-tije, večinoma gozd, pa tudi njive in travniki z lepo hišo in gospodarskim poslopjem; 4.) veleposestvo na Spodnjem štajerskem blizu Šoštanja, 540 oralov gozdov, njiv travnikov, 30 poslopij, dva mlina in ena žaga, dva lastna lova. Posestvo se tudi lahko deli med 8 posestnikov, ker je toliko hiš s potrebnim gospodarskim poslopjem. Pojasnila podaja pisarna dr. Frana Pocek, odvetnika v Ljubljani, Stari trg 30. Winl(ler-ieyi Si iti Me. Železni kovCegi, zgibalnl kovčegi, kovfiegi za Čevlje in klobuke, torbe Iz usnja, kovčsgl l.torbs s pripravo za potov, potrebščino ali brez nje. 3DS.Winhler&sin speč. za kovcege Dunaj I., Himmelpfortg. 7, Telefon 8207 lluustr, ceniki zastonj infranko. Keprekosno! Zakonito zajamčeno Točna postrežba, Na prodaj Je v Gorenji vasi St. 2 n. Škoijoloko hiša z lepim vrtom vodnjakom, zemljišča za 25 mernikov posetve .in 3 gozdi. Leži tik drž. ceste in pol ure od kolodvora ter je zelo pripravna za gostilno ali trgovino. Ceno pove lastnik Vinko Bnkovec, Sora štev. 46, pošta Medvode. 865 Uradno ure od B. rano do 7. ure zvečer H Ustredni banka česky'ch spofitelen vP|azRzaSde, Osredn. banka čeških hranilnic, Ponterosse 2. Vloge na knjižice: 474 % Premijne vloge: 474 Vloge v tekočem računu In vlogo fiksno najugodnejie. Bančno trgovanje vseh vrst. 135 SJ-l - Oddelek za vadi/e in kavcije. - Uradne ure od S. rano do 7, ure zvečer. kadar bodete kupovale blago za lepe obleke, rute. kakor tudi drugo blago oglasite se zagotovo kadar pridete v Ljubljano v gvantni trgovini R. M1KLHUC Stritarjeve (Spltalske) ulice S 594 tam najdete zelo veliko izber blaga vsake vrste, pošteno ngodne cene ter prijazno in zanesljivo dobro postrežbo. 1 do 2 vinarja obratnih stroškov za uro in HIJ z mojim pat. motorjem z močnim pritiskom in za surooo olje od 16 HP naprej; 4 do 5 vin. pri mojih petrolinskih motorjih in petrolinskih lokomobilah, dalje 2—10 HP tudi stoječe motorje Tvornica motorjev I. WARCIIALOWSKI Dunaj III., Paulusgasse 1. Na tisoče motorjev v obratu. Cenovniki gratis. Ugodni plačilni pogoji. V zalogi tudi že rabljeni petrolinovi motorji. 315 , Ostanke. M« »trši Ifi®«!^ AGENTI v vseh krojih monarlilje dobe visok zaslužek s prodajo izdelKov brunov. Izdelovalnlce lesenih zastiral ln zatvornlc Hollmann & Merkel Brunov 67, CeSko. Krasne novosti vezenih ln tkanih zastiral. 820 Semenska trgovina odlikovana in edina na Kranjskem strokovno urejena, na debelo in na drobno. Naznanjam častitemu občinstvu. da jc ilustrovani cenik že 37. leto izšel in se dobi brezplačno. Največja zaloga mnogovrstnega poljskega, zelenjadnega in cvetličnega semena, vsa preizkušena in zajamčena, pristna in dobro kaljiva, kakor tudi mnogovrstne cvetlice cvetoče in palme v loncih. Izdelujejo se tudi sveži kot suhi venci in šopki po znatno znižanih cenah in razni drugi predmeti. Spoštovanjem se priporoča mlfftrcilra Ljubljana, Bleiweisova . IlUl 5111(1 cesta 1, ali Vrtača 1. revmi . cclo zastarelih < slučajih ima v ribanje z IchticmenlGl izncnadcn uspeh 6000 priznalnih pisem 5 steklcmc 1 franko K 6-. i:dina razpošib' po ccs. svetniku in lekarnarju S. EDELMANN. SAMBOR, Ringplatz 34. Več kol 3000 slik vporabnlh predmetov in daril vseli vrst ima moj najnovejši glavni cenik, katerega pošljem takoj vsakomur in poštnine prosto. C. kr, dvorni založnik Jan Konrad Brilx St. 1410. (Csško). Najcenejša in najhitrejša vožnja T ■ je s cesarskimi brzoparniki-- . Kronprin essin Cacllia" ..Kgiser Wilhelm II." - ..Kronprinz Wi!helm" 160 ..Kaiser Wilhelm der Grosce". Podrobna pojasnila in potrebni pouk da vsakomur EDVARD TAVČAR, Ljubljana Kolodvorska ulica št. 35, nasproti stari TiSlerjevi gostilni. kedaj takougod-no priliko; Kje še, kot pri meni, dobite 10 metr. sortiranili ostankov med istimi: Delen zelo moderni vzorci za Jamske obleke in bluze. Ani: . c fir okusni vzorci za srajce, bluze ftd . Kanafas ; ivahne barve za postelne prevleke. Oksford za moike srajce za v:akd::njo vporabo, zelo močan Platno belo izborna kakovost. Peplta bi go za obleke in bluze. Modrikast blago za ku-hinj-ke predpasnike tn obleke za doma ; za samo o, zelo močan. Platno belo 17 - R? V i ostanki popolnoma brez napake in zajamčeno pristno b.nvni. Dolgost ostankov :i-lO metrov. Nikak riziko. Naročite takoj- Dalje 40 metr. finega p atna za životno in posteljno perilo za K J 9 50. Rjuhe brez šiva, zajamčeno platno, nedosežna dobra kakovost 150 cm široke, 'Jio cm dolge, komad K 2 65. Najmanj se odda G kosov. HazpoSilja se po povzetju! Tkalnica Julij Kaiitor, Baliu pri Združene tovarne za volnino prodajajo letos zopet izključno po meni 1000 komadov takozvanih za ceno le K H-UO komad in K 8*60 za par 16 parov franko na (ioni) naravnost na lastnike konj. Ti debeli, trajno trpežni koci so toph kot kožuhovina, teimiosivi, okoli 150/200 cm veliki, torej laliko pokrijejo celega konja. Razločno pisana naroČila, ki se izvršujejo le po povzetju ali Ce sc denar pošlje naprej, naj se pošljejo na STEMEE-jevo komisijsko razpošiljalnico združenih tovarn za koče Dunaj II, Taborstrasse 27 G. Ceniki na željo zastonj in franko. — Za neugaja- joCe se zavežem vrniti naprej postani denar. A\i'iogoštevilna priznanja in naroČila so došla od kobilarne v Radavcu, Komarno in Brodi;, župnika Kolarja Tutz, dr. Vračuna, odvetnika v Varasdu, posestnika VVeichbergerjn IloiM, Grii.-r ilda. Zor-tiovak, Rottcr Lichten, pl. Mroczlcnv.;Ki-ja Dobro-stanij, Rosenatterja Zg./Uoldav:'. H-uilissa Mank ;n-dorf, Sdtenka Gerlsdbrf, last- '. t tppctnega mlina, 3091 Fohringerj'1 :'ri dr. (1) Iz pr73vrsiti. materijala, npictlraul ln .....dobrim i.,en flp-• z lepim borduro, bel ali erem, ilobro zarobljen, obstoječ iz 2 delov po 90 cm Širine in 3C0cm dolnosti K '(-80, 350 cm dolg K 5-60, meter po K -•70. St Enaka vrsta v boljši izvršitvi obstoječ iz dveh delov no 115 cm Širine in 300 cm dolžine K 5-40, .550 cm K 6-30, meter po K -'80. -Največjo izbero čipkastih znstorov, zaves in polzaves najdete v mojem glavnem ceniku. Nikak riziko! Zamena dovoljena ali denar nazaj. - Pošilja proli povzetju ali predplačilu c. in kr. dvorni založnik JAN KONRAD, pošiljalnica v Briixu št. 1398 (Češko). Glavni cenik z nad 3000 podobami na zahtevo vsakomur zastonj ln franko. Najcenejše In najbolj učinkujoče odvajalno sredstvo! Filipa NEUSTEINA poslajeno odvajalne kroglfice (Neusjtelnovc Elizabelnc kroflljlce). Pred vsemi drugimi podobnimi izdelki imajo predno ! tr krogliice, n.oste vsakih škodljivih primesi, vpo bljajo se z ajve |lm uspehom pri boleznih v spodnicm delu telesa, lahno odvajajoče, kri čisteče; nobeno zdravilno sredstvo ni upodneie in obenem povsem neškodljivo, da bi preprečilo izvor premnogih bolezni. Kadi pr,. slajene oblike jih radi uživajo otroci. Škatlica s 1 < krogljicami staije M vin. ovoj z s škatljic , torej 120 krogljic, stane le 2 K. t e sc pošlje naprej K '•. se pošlje franko 1 ovoj! t Nujno sc svari pred po-aVallLllIOS ,urejanji. Zahtevajte Filipa Neuste na odvajalne kroqljlce\ Pristne le. če nosi vsaka škatlja in navodilo našo zakonito varstveno znamko v rudeče-ernein ti-ku ,,Sv l.copold" in podpis ..Ftlip Neuste n, Apotheke" Naše trgovsko so-dnijsko zavarovane embalaže morajo imeti našo Ivrdko Filipa Neusteina lekarna „pri sv. Leopoldu" — Dunaj, Plankengasse 6. — Zaloge v Ljubljani : Bihard Sušnik, lekarnar, 3171 in v več drugih lekarnah Materi Helij o jivbru, po ceni in. _ x** ca ca ca ca ca ca' eaeb ca registrovana zadruga z omejenim poroštvom sprejema hranilne vloge vsak delavnik od /< 3 / 0/ brez odbitka, tako, da dobi vlagatelj od 8. do 12. ure dopoludne in jih obrestuje - H*' " /4 /0 vsakih vloženih 100 K čistih 4 K 75 v na leto. Rentni davek plačuje dništvo samo. Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v 7 in pol letih (90 mesecih ali 390 tednih) v tedenskih, oziroma mesečnih obrokih, kakor tudi posojila na zadolž-nice in menjice. Prelat R. Kalan 1. r, predsednik. Kanonik I. Sušnik L r., podpredsednik. IL. »JJU .J crn rr 14 J F. P. Vidic&Komp.. Liubllana touarna zarezanih streSnikou ponudi v vsaki poljubni množini patent, diiogno zarezani ni strešnih-zahriuačH s poševno obrezo in priveznim nastavkom „sistem Marzola". Brez odprtin navzgor! Stretia popolnoma varna prod nevihtami! Najpreprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje streh sedanjosti Na željo pošljemo takoj vzorce in popis. Spretni zastopniki se IS£e|o. Veliko si prihranite t uporabo mojih lasestrižnikov in bradostrižnikov, li «o izdelani iz najboljšega soltnskega jelila, na|linejše ponikijani In nedo-sežuo praktični. St. »ISO la kakovost s premik, se česal ni-koma striže skozi 2 zoba brez glavnika S mm, s tankim če-salnikom 7 min, z debelim 10 mm na dolgo. Sirokost ^SŠM rezalnika (19 zod') je 41/.. cm, koinad z rezervnim peresom vse v finem kartonu z uporabnim navodilom vred,vsled Cesar si vsakdo lahko takoj lam lase striže K 5'80. Št. 91i>4. Dober lasestrtžnik z odprtim peresom kompleten K 4*80. St. 9151 Bradostriinik '/, mm dolg., Izvržltcv kot it. 9if,0, le primerno manjši brez premikajočih Be česainikov K S'—, it 9155. Brado-ttrižnik brez Cesalnika 1 mm dolgosti kompletno K 4'SO. Stroji ae moralo vedno dobro mazatf. Ntbak rlzlko. — Zamena dovoljena ali denar nazaj. Razpošilja proti povzetju ali predplačilu t. kr. dvorni ziiiiin Jan Konrad v Briixu 1386 (hM Slavni cenik z nad 3000 podobami se polije na zahtevo zastonj in franko. Gospodinja srednje starosti, izvežbana v kuhanju in gospodinjstvu, se išče za graščino s kmetijstvom. Kje, pove upravništvo „Domoljuba." 816 Dama ki hoče pospeševali kožno nego, ki hoče Izgubiti pege, ter doseči nežno mehko kožo in belo polt, se umiva le z Steckenpfeid lilijno nlečno milo (znamko Steckenpferd) tvrdkc Bcrgmann & Co„ Tešin ob Labl. Komad po 80 v se dobt v vseh lekarnah, drogerljali in trpovlnab s parfumom i. t. (T. 609 Konkurenčna budilka po amerikanskem sistemu, idoCa i vsaki legi, za službo rabna, dobre kakovosti, s 3 letnim pismenim Jamstvom za dober in pravi tek, K 2 90, 3 komadi K 8 —, s ponoči avetečim kazalnikom 1 komad K 3-30, 3 komadi K 9-—. NIkak rlzlko I Zamenjava dopustna ali se pa vrne denar. Razpošiijalnica po poštnem povzetja ali prejposlatvi denarja Prva razpoilljalnlce ur JAN KONRAD C. kr. dvorni založnik v BrDxu „ . _ _ it. 1370, Češko. Bogato Ilustrcvnn glavni cenik z nad 3000 slikami na zahtevo zastonj In franko. Najboljša tn najsigurnejža prilika za gfedenjel "S^i "ŽčU Denarni promet do 31. decembra 1910 čez 87 milijonov kron. Lastna glavnica K 608.996 84 Stanje vlog dne 31. decembra 1910 čez 21 milijonov kron. LJUDSKA POSOJILNICA registrovana zadruga z neomejeno zavezo 6 Miklošičeva cesta štev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela ..Union" za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po-- 41 % brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih 4'50 kron na leto. Dr. Ivan SušteršiC, predsed. Josip Šiška, stolni kanonik, pod,,redsed Odborniki: ^ iL^rrmlmlhl:- Za nalaganje po pošti so poštno-hran. položnice na razpolaganje. Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoči račun ter daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vredn. papirjev. Menjice se najkulant. eskomptirajo. seštnik v Ljubljani. ALatija Kolar, stolni Leskovic.hišni posestnik in blagajnik .Ljudske posojilnice' Ivan Kreoar, podpredsednuc, trg. m oort. zuun^c m p"-—- ■ ~-t — Ivan Pollak ml., tovarnar. Kwol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. Gregor ŠUbar, župnik na Rudniku. lienisch - Seno posteljno perje! 1 Kg sivega, dobrega skubl.i;-nega 2 K : boljšega 2 K <«; P rim« polbelega 2 K 80: belega A K; belega puha 5 K 1P; l kg izredno finega, snezno-belega, skubljenega 6 K 1". . i;; i kg puha t. K, 7 K: belega pulia to K ; najfinejši prsni puh 1-' K. — Pri 5 kg se polije franko. iz reio gostega rdečego, modrec;n. Dovršene POStel e beieaa ali rumenega nanking-biaga. I pernica lEO cm dolga, 120 cm Široko z 2 blazinama, vsaka 60 cm dolga, o "n Široko, napolnicna z novim, sivim, zelo trpežnim, puhastim posteljnim perjem 16 K; i polputiom ">i K ■ j puhom 24 K ; posamezne pernice 10 K. 12 k, 14 K, 16 K. blazine ? K 3 K 50, 4 K; pernice 2U cm dolge, cm Široke, K 13 L'| K 70. 1TKS , 21 li: blazine iocm dolge, 70cm Široke, 4 K 50 5 K 20 5 K 70; spodnje perirce Iz močnega, pasastega oradla ifo era dolge, no cm Široke, 12 K 60, 14 K 80. Pošilja proti povzetju od K t- viS franko. Zamena dovoljeno, za nepovoljno denar r.rza Cenik zastonj In franko. Š. BENISCH, v Dešenici štev. 71, Češko. V Ameriko m zložna, cena in varna š" Cunard Line Bližnji odhod iz domaČe luke Trsta: Ultonia 11./4, Saxonia 18./4., Pannouia 2.i o. 1911. IzLiverpola: Lusitanija (najboljši največji in najlepši parnik sveta), 8./4., 29./4., 20./5, 10./6, 8 7. 1911, A\auretania 22. 13./5., 3.6., 24.'6, 22., 7. 1911 Pojasnila in vožne karte pri Hndrej Odlasek, Ljubljana, Slomšk. ul. 25, blizu cerkve Srca Jezusov. Cena vožnji Trst-.\'ew-Jork III. razred K 180'— za odraslo osebo vštevši davek in K 100'— za otroka pod deset let vštevši davek. Eiionodsiropi hiša m Vrfinlki Slev. 113 v sredi trga na zelo prometnem kraju, v kateri se nahaja pekarija in trgovina mešanega blaga, pripravna tudi za vsako drugo obrt, krojače, čevljarje, urarje. vrvarje itd., so takoj proda za nizko ceno 11.4(X» K: pol kupnine lahko ostane vknjižene. Več pove Franc Mlhelčlč, lstotam. ',124 Tigrske spalne odeje dobre, trpežne kakovosti. Sl :C5t', Okazl|. llgrska liane), odeja. debela knkevost, mellrana, s pasasto borduro, 124> 190 cm velika i K 2-tC - St. 2051'.,. Ista I24> 2C0 cm vel K 2-SO. - St. 20£0. Izredno ccna spalna odeja, temnoslva, s pisano lord., 175X110 cm K 1'70. — Sl.2050' Ista, boljše kokov UiOX13o cm K 2-40-Največja izbera v mojem glavn ceniku. Nlkak rizlko t Zamena dovol|cna ali denar naza|l C, In Hr. dvorni zuiožnIK Jon Konrad razpošilialnica, Brttx št. 1394 (Češko). Glavni cenik z nad 5100 slikami na zahtevo zastonj In franko. Najboljša ura sedanjosti in po najnižji ceni. Srebrna ura od K 7 — naprej. Naročajte le pri moji domači tvrdki -ker boste tu res ceno In dobro postreien! Fr. Čuden u Ljubljani, samo nasproti Frančiškanske cerkoe Ceniki s koledarjem tudi po pošti zastonj. Tudi najboljši in najcenejši šivalni stroji so v zalogi. Ne več na Mestnem trga, samo nasproti Frančiškanske cerkve 3149 4 ledne na poskulnjo ali na ogled razpošiljam po povzetju svoja kolesa. Deli koles in popravila po ceni. Fr. Duiek, tovarna koles, Qpo