rz Tečji ilomuld dnerail^j
▼ Združenih državah
Velj* za vse leto - - - $6.00 g
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto - $7.00
Za inozemstvo celo leto $7.00
GLAS
AR0DA
rz
list. slovenskih delavcev v Ameriki«
The largest Slovenian Daily in the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: CHelaem 3—3878
Entered as Second Class Matter, September 21, 1983, at the Post Office at New York, N. Y.f under Act of Congress of March 3, 1879
TELEFON: CHelsea S—3878
NO. 84. — ŠTEV. 84.
NEW YORK, FRIDAY, APRIL 18, 1931. — PETEK, 10. APRILA 1931
VOLUME XXXIX. — LETNIK XXKI1
PORTUGALSKI PREDSEDNIK CARMONA IŠČE ZAVETJA
Z OTOKA MADEIRE SE JE RAZŠIRILA VSTAJA TUDI NA BLIŽNJE AZORSKE OTOKE
Vse kaže, da se bo tudi posadka v Lizboni v najkrajšem času spuntala. — Garniziji dve Azor-skih otokov sta se pridružili vstašem. — Politični izgnanci voditelji revolucije na Madeiri. — Portugalsko glavno mesto je slično oboroženemu taboru. — Veliki topovi bojnih ladij so namer jeni na mesto.
LIZBONA, Portugalska, 1 0. aprila. — Ker vse kaže, da se bo tudi tukajšnja posadka spuntala, si je poiskal portugalski predsednik Carmona s člani svojega kabineta zavetja v vojašnici tretjega artilerijskega polka.
Lizbona se je preko noči izpremenila v oboroženo taborišče. Vojaki stoje bodisi na straži, bodisi patrulirajo po mestu. Ulice so polne oklopnih avtomobilov. Artilerija je zasedla stragične točke izven Lizbone. Topovi bojnih ladij v pristanišču so namerjeni na glavno mesto.
LIZBONA, Portugalska, 9. april. . — Vojaška vstaja v Funchalu na Madeiri, kjer je prevzela vojaška junta vlado nad otočjem, se je razširila tudi na Azore. Garniziji na otokih San Miguel in Angra do Heroismo sta odrekli zvestobo centralni vladi v Lizboni.
Položaj na otoku Angra do Heorismo je tem resnejši, ker se nahaja tam precejšnje število političnih izgnancev, ki so nekoč zavzemali v lizbon-ski vladi visoka stališča. Vse kaže, da vodijo izgnanci vstaško gibanje.
Danes zjutraj je bilo aretiranih v tukajšnjem mestu trideset oseb, osumljenih zarote.
Splošno se govori, da se je vlada premislila in da ne bo skušala s silo zatreti vstaje na Madeiri. Tako obotavljanje bi navdalo vstaše na Portugalskem z novim pogumom.
Med aretiranimi je bil tudi major Aragae, nadzornik vojaške letalske skupine. Toda v zaporu ni bil dolgo. Popoldne je skočil preko zidu kaznilnice, p1 anil v čakajoči avtomobil ter se odpeljal na letališče. 1 am je zaplenil aeroplan in neznanokam od-letel.
Med aretiranimi so:—dr. Luno Simeon, bivši član kabineta, dr. Rocha Sarairva, profesor literarne akademije, in inžinir dr. Kent Serao.
Vlada pravi, da je z aretacijo teh oseb zatrla zaroto, koje namen je bil strmoglaviti vlado predsednika.Carmone. Med aretiranci je tudi nekaj častnikov lizbonske in oportske garnizije.
GANGSTERJI —PRVA ŽRTV A A. ČERMAKA
Novi čikaški župan hoče prepoditi vse bandite. Češki poslanik v Wash-ingtonu je čestital svojemu rojaku k izvolitvi.
MACADOOSE
JE USTRAŠIL _______MOKRACEV
Izjavil je, da pripravljajo mokraške tendence demokratom gotov poraz. Odredbe proti nezaposlenosti.
LOS ANGELES, CaL, 9. aprila. — ( Ugleden demokrat William Mac- ( Addo je zavzel v javnem pismu stališče proti Raskobu, predsedniku narodnega demokratičnega komi- , ■Leju, glede njegovega stališča proti prohibuziji. j
MjcAdoo je izjavil nakratko, da, bodo damokral-i prav gotovo pora-' ženi, £e bodo zavzeli stališče, kot ga pripoorda Raskob.
Nadalje se glasi v pismu: — Bolj pametno je pečati se z vprašanjem splošne nezaposlenosti, ki je na'jfcuj važno in važnejše kot prohitoicija. Demokratska stranka ne more nikdar rešiti problema splošne nezaposlenosti ter se pečata z zavarovanjem delavstva.
BUFFALO, N. Y., 9. aprila. — Danes se je .pričel pred tukajšnjim
CHICAGO, 111., 9. aprila. — Anton Cermak, ki ionerava zasesti svoje mesto kot župan Chicaga, je bil danes vprašan, kaj misli storiti z Al Capon cm.
— V kolikor md je znano, se mudi sedaj izven mesta, a svetujem mu, nvj se ne pr.kaže v prihodnjih čtirih letih, — je tcdvnnil Cermak.
— Izgnan je bil od tukaj. Zdaj stanuje v Floridi. Tam naj ostane.
— Kako pa, je z.banditii v aološ-nem? — so ga vprašali.
— Hjudaka volja in moja policija jih bosta pregnala od tod. Mi
im uno dobro policijo ter lahko v šestdesstdih clneh bopet uveljavimo postavo in red.
Zastopnikom angleškega časopisja je rekel Čermak, da nima ničesar proti angleškemu ikralju.
— Kaj »bo moj prvi korak? Prvi zveznim sodiščem proces proti prej-korak sem že storil. Dal sem poli- sinjemu priseljeniškemu inšpekcijskemu komisarju navodilo, naj jtorju Charles Dreherjuin števikiim zopet nastavi štiri (policijske kapi- ' drugim, ki so obtoženi, da S3 sprav-
tane, ki so bli odstavljeni, ker so bili moji prijatelji.
ljali v deželo velike množine opoj-niLh pijač iz Canade.
Mtoda je obstajala v tem, da so po-Ej jjali prazne vozove v Canado, kjer so bali naloženi z "opojnimi pijačami, nato so dospeli ptreko medna- ' rodne meje brez inšpekcije. j
GOSPODARJI USTANOVILI
_SVOJO UNIJO
Duhovniki in odvetniki si prizadevajo pretrgati vrste United Textile Workers.
BOSI V LAWRENCE BULL
LAWRENCE, Mass., 9. aprila. — No/a unija je bila usUmo/Tjerta tukaj. Odvetnik Maioney je 31- marca objavil, da je dobil carter za delavsko organizacijo za Lawrence, ki bo dofoila ime: * i FRIEEXRICHSHAFEN, Nemčij-a,
American Textile Workers un"ja. D. aprila. — Veliki nemška vodljivi Označil se Je kot odvetnik nove balon "Graf Zeppelin" se bo danes ; unije, kDj« stremljenje je izboljšati' podal ni precej dolg polet.
ZEPPELIN" BOODLETEL V PALESTINO
Obiskal bo tudi Egipt, ker so Angleži dovolili, da se sme ustaviti v Kai-ri. — Vodil ga bo dr. Eckener.
PREMLADA STA ZAČELA
Trinajstletni fant je povedal materi,' da se je pajdašil s petnajstletnim, ki ima na vesti u-mor.
Mrs. Elsie Harris ije telefonirala včeraj newyorski policiji, da je njen trinajstletni sin bandit ter .da je eden onih, iki so prejšnji teden u-smrtili v Bronxu krojača Salomona Ballowitza in ga oropali, da so dobili denar za cigarete in kinematograf.
Pr&čino je prišla policija, se ije trinajstletni Milton umil in se preoblekel. Mati ga je skrbno počesala.
Policistom je povedal, da se je pajdašil s petnajstletnim šolarjem Myronom Hessom, kateri je ustrelil krojača.
Tudi Hessa so aretirali. Mirno sta priznala policaja, da sta oropala kakih dvanajst proa orov, v namenu, da dobita denar za cigarete in druge malenkosti.
Revolver jima je posodil petnajstletni James 13 ona ros, ki ga je pred par tedni izmaknil ii nekega avtomobila.
Ko sta .pozvala Hess in Harris krojača, naj dvigne roke in naj jima pove, kjje ima denar, se je slednji zakrohotal ter planil proti njima. Hess je sprožil, in Ball^wii:z je omahnil na tla.
Državni pravdnik se še ni odločil, če bosta prišla pred mfcidinsko sodiš :e ali pred pravo poroto.
Po njegovem mnenju je kinematograf dosti prispeval k pokvarjenosti mladine. Mladina je začela smatrali lopove in gangs ter je za junske. ki se znajo spretno izogibati policiji, ter jih je začela v vseh ozirih posnemati.
Neka družba je izdala poročilo, iz kaierega je razvidno, da so lani v Brooklynu izvršili 44 odstotkov vseh zldilnov fantje, ki še niso dosegli starooti enaindvajsetih let.
VZTRAJNOST PRISTANIŠKIH
USLUŽBENCEV
Governer Louisiane išče izgovorov za svoje nedelavnost. — Boji se nadaljujejo.
položaj delavcev. Ustanovili so jo duhovniki in odvetnika kot protiutež napram United Textile Workers.
S rah pred komunisti je kumo-val novi o^janizacij-i. Tvko so iz-' javili vsi, ki so se .pokorili njenemu Vlada je odločno zanikala vest, da so se čete, ki klicu. Rekli so, da nočejo tako sia-
so bile poslane, da zatro zaroto, pridružile vstašem. ibh čaSav kot so v Rusiji Vojaška ekspedicija, poslana na Madeiro, bo šele jutri dospela v Funchal. Doslej še nekrkava revolta v Funchalu, je vsekakor dosti več kot pa samo lokalna vstaja, kajti vodijo jo možje, ki so zavzemali nekoč v portugalski vladi visoka mesta, ter so izza dne, ko so bili poslani v izgnanstvo, upali, da se bodo prej ali slej vrnili v domovino. aiken, s. c., 9. aprila. — Pokrat-0 ./-m. ii v* . ki bolezni, pUjuanaci, je umrl da-Sprva je Urmonova vlada označila vstajo kot n€s ^^ speaker poslanske zbomi-
nekako burko, danes se pa že zaveda vse resnosti ec, MLdhcisis Lcmgworth. star je položaja bil eno&nšestdesd: let. Ob njegovi
a m i 1 •. • v • .. . »* 1 • • i smrtmi posteiji je bila, njegova že-
Med političnimi izgnanci na Madeiri se nahajata na ^ hči pekojnega .predsednika
SPEAKER
LONGWORTH
JE UMRL
Letel bo preko Sredozemskega murja v Palestino in Egipt »ter dosegel tisto, kar so mu bili Angleži pred dvema letoma prepovedali.
Tedaj namreč niso hoteli dovolili, da bi pristali v Kairi, da bi se potniki izkrcaii in si ogledali mesto.
Izgovarjali so se, da ndčejo prevzeti odgovornosti, če bi zašel "Graf Zeppelin" nad Egiptom v hude vetrove in če ibi se mu kaj zgodilo.
Na to je radvrnil dr. Eckener: — Vem, vem. Nas smatra angleški je-rob 2» m z ile otročLake ter se bo(ji, da bi ipocepaH v vodo ter si zmočili noge.
Topo t bo vzel seboj petindvajset po.niikov. Poveljeval mu bo dr. Eckener.
Če bo šlo vse posreči, se bo v pon-deljek že vrnil v Nemčijo.
ROSENDAHL BO POVELJE-VAL "AKRONU"
WASHINGTON, D. C., 9. aprila. Poveljnikom mornariškega vodljivega bo iona "Akron", ki bo vkrat-kem dovršen, bo poveljeval Charles E. Rosezidahl. Poskusni poleti se bodo pričeli kučem meseca julija.
NEW ORLEANS, La., 9. aprila. — Stavka (pristaniških delavcev cb vodni fronti New Orleansa, je zahtevala danes nadaijni dve žrtvi. Boj, katerega bojujejo člani, zveze pr'Jstaniakih delavcev pncitd znižanju, ki naj bi spravilo mezde od 80 centov na 65, imel že preje zi posledico dve žrt;vi na obeh straneh.
Razventega pa je bilo tudi d-osti ranjeniih.
Lastniki nimajo nikakih i2*,ub.
Vodili so boj za znižanje plač srdito ter gledali nato, da se je vsakdo pokoril njih poveljem.
Dve osebi stii bili s"noči ustreljeni tekom spopada 3 tstavkokazi.
Stavkarske straže so btile takoj na mestu, in ibolj bi se gotovo nadaljeval, če bi se napadalci ne u-maknili.
Pet mož je bilo ranjenih.
Takoj po spopadu se je posvetoval governer Long z zastopnikom Ameriške Delavske Federacije, Hol-tom Rossom.
Robs je včeraj nagOTraril pred louisdansko Državno Federacijo. Rekel ije da se bori osem tisoč- mož v pristanišču New Orleansa. za svojo eksistenco.
D;fxl je zagotovilo, da bodo vse organizacije podpirale pristaniške delavce.
Izjavil je nadalje, da je governer Long pred svojo izvolitvijo obljubil, da bo skušal na miroljuben način uravnati d.avko. Obljubil je, da bo skušal dobiti stare plače za delavce v pristanišču.
Osltalo je pa le pri Obljubah.
ŽENSKE NA FINSKEM SO PROTI SUŠI
Prohibicija pospešuje pijanost in škoduje zmernosti. Vsakovrstni primeri prohibicije.
HELSINGFORS, Finska, 9. aprila. Prošnja, katero je podpisalo preko 100,000 žensk, bo v prihodnjih par dneh predložena predsedniku Finske. Ženske se Izjavljajo kot odločne zagovornice treznosti, a dajejo izraza strahu, da bo popolna prepoved tnja doselila baš nasprotno, kar se nv.imerava.
S strahom opažaijo pijanost in nezmernoat v uživanju alkohola pod sedanjima postavami in batii se je, da se bo nezmernost razširila na vse mase.
— Me smo brez moča, — se glasi nadalje v prošnji, — dokler je pra-vomožna sedanja prohibicija. Treba je uveljaviti primemo zakonodajo, da se kontrolira in uredi ken-sum alkohola ter prične i resničnim 'delom zmernosti.
Ženske, ki so 'vložile peticijo, imu-jo. dober stoves v deželi kot zagovornice zmernosti.
Opozarjajo na to, da pitata j a položaj vsako leto slabši in da prevladuje v vedno rastoči meri v'.iho-tapljanje, da se množi število umorov in dra naraSča pijanost tudi med ženskama ter e/troci.
Prošnja se končuje z ugotovilom, da podpirajo prohilbticijo le fanatiki in nekako 100,000 tihotapcev.
MORILCA VIVIAN GORDON SO NASH
Nenavaden dihur
MISSOULA, Mont., 9. 'aprila. — Neki lovec v Bitter Root Valley je ustrelil dilhurja, ki 'je popolnoma bele barve. Ker je bil dihur nenavaden poj-u«v, domnevajo strokovnjaki. da gre v tem slučaju za kako kožno bolezen.
Skrivnost newyorške lahkoživke Vivian Gordon, katero so našli pred šestimi tedni zadušeno v Bronxu, je baje pojasnjena.
Policija je are)orala 32-letnega Harry Steina, znanega Ibutlegacrja, prodajalca oonamljivih sredstev in roparja. Aretirali so tudi njegove [tri tovariše.
Stein odlcCtno teamJiku(je Vsako krivdo, toda policija ima baje ne-ovrgijive dokaze, da je oi morilec.
ZDRAVSTVENO STANJE
KRALJA JURJA
•LONDON, Anglija, 9. aprila. — Poročilo, da se kralju J ur ju obrača na bolje, je izzvalo po vsej Angliji veliko zadovoljstvo. Navzlic temu se pa govori, da so zdravniki le s težaivo preprečili nr;pad plučnlce.
bivši portugalski ministrski predsednik Cardoso in bivši vojni minister Fereira. Oba prištevajo med voditelje vstaje.
Vstaši eo u ver jeni, da bo izbruhnila vstaja tudi na drugih portugalskih otokih in slednjič v domovini, česar posledica bo str mogla vi j en je Carmonove diktature.
Z veliko vztrajnostjo se širijo vesti o predsto-jeci vstaji v Lizboni. Vojaštvo je pripravljeno v vojašnicah za vsak slučaj.^
RcicaeveCita.
Truplo bodo odvedli v Cincinnati, Ohio, kjer bo v soboto popoldne pokopano.
TUNNEY V HAREMU
ISTAM3UL, Turčija, 8. aprila. — Sem je dl:tspel bivši boksarski šamp-jan Gene Tunney, ki potuje |po Orientu. Včeraj si je ogledal harem bivšega sultvna.
Mornarji in častniki na ragvečji portugalski bojni ladji "Vasco da Gama" so se spuntali. Pravijo, da se ne bodo borili vstašem v Funchalu.
Portugalski kanonski čoln, ki je vršil pristaniško službo v Funchalu. se je pridružil vstašem.
CUNARD GRADI DRUGI
OGROMNI PARNIK
Iz Londona poročajo, da je naroČila Cunard družba zgraditi drugi ogromni parnik, ki bo veljal nekako 'trideset milajcoov dolarjev. Sii-oen bo p:irniku "Br'tanLa", katerega že zdaj grade. Imel bo triin-sedemd£i3Cit. t»'soč ton ter se bo mogel glede naglice meriti z najhitrej -šlimi parniki, ki vozijo med Evropo in Ameriko.
Zaenkrat sta najhitrejša nemška parnika "EJuropa" in "Bremen".
ADVERT I S, E in "GLAS NARODA"
DENARNA NAKAZILA
IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKA2E NASTOPNI SEZNAM
V JUGOSLAVIJO
Din 500 ............................................5 9.35
Din 1000 ................................$ 18.50
Din 2500 ......................................$ 45.75
Din 3000 ____________________________________________$ 54.60
Din 5000 ________________________________________$ 90.50
Din 10,000 ..................................$180.00
V ITALIJO
Lir 100 ____________________________________________________9 5.75
Lir 200 ..........................- $11.30
Lir 300 ____________________________________________________$16.80
Lir 500 _________________________________$27.40
Lir 1000 _______________________ $54.25
IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH PristojbinaL znaša 60 centov za vsako posamezno nakazilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, s* $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $5.25.
Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dlnarJUv Urah ali dolarjih, dovoljujemo Se boljše pogoje. Pri velikih nakasl lih priporočamo, da se popre] i nam pismenim potom sporazume-te glede načina nakazila
Nujna nakazila izvršujemo po CABLE LETTER
pristojbino 75e.
Sakser State Bank
82 Cortlandt Street New York, N. Y.
Telephone BArday 7—0380
■d
NEW YORK, FRIDAY, APRIL I«, 1931
The LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A.
Owned and Published by ILOVtNlC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
L. Benedlk. Treu.
Place of baatneu ef the corporation and addreoes of above officers: WW, 1Mb Mnet, Mmfh of MuilMtttan. New York City, N. Y.
"GLAS NARODA (Voice of the People)
Day Except Sundays end Holidays
Ea celo leto velja Ust sa Ameriko
In Kanado______46.00
Ea pol leta____________$3.00
Ea Četrt leta_________41.50
Za New York sa celo leto $7.00
Za pol leta_________$3.50
Za Inozemstvo sa celo leto---$7.00
Za pol leta_________________.$3.50
Iz Slovenije.
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
__"Glas Naroda- Ishaja vsaki dan lzvzeroil nedelj ta praznikov.
Dopisi bres podpisa In osebnosti se ne priobčujejo. Denar na] se bls-(opoll pottljati po lioney Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da m nam tudi prejftnje bivaliiče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
"GLAS NARODA", »C W. IStta Street, New York, N. t. Telephone: Chelsea $$78 _
DAVKI NE BODO VIŠJI
Kmalu nato, ko so je vrnil predsednik Hoover s Porto Rita in Virgin otočja, je razpravljal o tem in onem ter tudi omenil, da bo predložen novemu kongresu, ki se lK) sestal meseca decembra, proračun za državne izdatke, j Rekel je, da bodo izdartki presegali dosedanje, v isti sapi] je pa potolažil javnost z obljubo, da davki ne bodo zvišani.
Vsekakor je bila njegova želja, da bi milijonarji in 1 velekorporaeije pravočasno izvedele, da jim tudi pri- j hodnje leto ne bo treba prenašati težjih davčnih bremen.
t
Kaj pomenja ta izjava i Pomenja, da se bo Hoover na vse kriplje branil, če bi se s te ali one strani zahtevalo kaj denarja za preskrbo nezaposlenih.
Sedanji brezposelni bodo tudi v bodoče brez dela, oni ,k! zdaj stradajo bodo tliJdi prihodnje leto stradali, seveda, če ne bodo prej lakote pomrli.
Washington^« gospoda se v tem oziru noče ganiti. Predvsem ji je na tem, da milijonarjem ne bo treba plačevati višjih davkov.
Coonel Woods, ki načeluje predsednikovem odboru /n odpravo nezaposlenosti, je obvestil Hooverja takoj po njegovem povratku, da ni v tekočem l0tu niti misliti na odpravo gospodarske krize. Vse kaže, da se bo kriza še po-večala.
In kaj mu je odgovoril predsednik?
Odgovoril mu je, da bo pozval prihodnji kongres, naj se ne ozira na prošnje in zahteve skupiti in posameznih okrajev
Če govori Iloover o skupinah, misli s tem razredne skupine, oziroma zahteve nezaposlenih in zahteve strokovnih zvez.
Kot interese posameznih okrajev smatra najbrž tudi zahteve, ki so prihajale lani iz farmerskih okrajev Jitgo-zapada, ki so bili prizadeti vsled suše.
Zadnja leta je bilo vrnjenih multimilijonarjem na mHijone dolarjev, češ, za so plačali preveč davka.
Milijon za milijonom je šel iz zvezne blagajne nazaj v nenasitno malho kapitalistov nezaposleni pa zastonj prosijo in moledujejo, di hi jim padla kaka mrvicca z bogato obložene mize.
Hoover je s svojo izjavo izzval nezaposleno delavstvo. Zavedno delavstvo bi mu moralo na ta izziv pošteno odgovoriti.
Toda, kaj se hoče. Ameriško delavstvo je vključeno v Ameriški Delavski Federaciji, ki zavzema skoro v vseh vprašanjih približno isto stališče kort". ga zavzema predsednik Hoover.
ZAKONI LORDA RUSELLA.
Peter Stepič umrl.
28. marca se je po vsej Ljubljani razširila .povsem nepričakovana vest, da je ob 15. v Leoniščru umrl Peter Stepič iz Šiške.
Ponoči se je podvrgel težki operaciji, ki je fcal, ni prestal.
Pokojnik se je rodil 9. marca 1866 pri Sv. Križu pri Kosi.anjevici na Dolenjskem. Bil je sin kmečkih staršev, ki so imeli 10 cJirok. Že z 10. letom je cd&el po svetu. Z žilavo vztrajnostjo in nenavadno prirojeno inteligenco se je kmalu osamosvojil ter si ustanovil v Šiški vinsko trgovino, ki je že v nekaj letih prav lepo napredovala ter se slednjič razvila v veliko in cvetoče podjetje, či£ar sloves gre po vsej Jugoslaviji. Letos 9. mrarca je pokojni Peter £tepie v ožjem krogu praznoval 65-letnico in se pač še ni kdo ni nadejal, da ga bo usoda tako naglo iztrgala te dela in živi/jen j a.
Spominu vzornega notranjskega gospodarja.
"Feroamami človek, misliš, da boš vse ustrahoval, pojdi ven, če imaš kc-rajftoi"
In nato se je zgodilo....
Ženske so zbežale, moža pa sta se z noži drug drugega zabodla v vrat. Mlakar je obležal takoj, Droeg pa je odšel in odhajajoč še dejal: "Zdaj pa hudič imaš dovolj!"
Sestro je nato še poprosil za cunjo, da si obveže rano, nato pa je kisnil močno krvaveč proti domu. Toda je že po neka j korakih omahnil ter v luži krvi obležal na cesti. Vračajoč se z dela ga je v takem stanju našel neki L. J. ter ga spravil domonr. Vendar tudi zanj ni bilo
pomoči več — v.kratkem je izcUh-nil.
Nož, s katerim je Mlakar nasprot-jniku zadal smrtno rano, je ležal j pred hišo. Driag pa je svojega po I izvršenem dejanju obrisal in ga še I vvdtanfl di. Naredba navaja, da se
je zadnje tv.se začela Zeileiso.va _ j metoda uporabljati v mnogih fcra-! Jih jug. države. Poudarja, da zdravljenja z visokofrekvenčno električ-
Nedavno je umrl v Marseillu nagle smrti angleški državni pod-tAijnddc za Indijo lard Russell. Ta lord j« bdi prvi Mwtopwifc Delavske stranke T angleški gosposki zbornici. Svoj mednarodni "Moves'* pa si je lord RuseM priddbll s svojimi ženi-tracni.
Let* 1891 ae je lord RusseU, po-ttem ene najstarejših angleških pkaMSnitAitih rodbin, oGenll z go-spodKno Mabel Scaftavo. Že nekaj raoaeoev kasneje pa ae je dal v Ameriki ločiti od svoje žetne in se je kknaJu ofcenll e neko drugo žensko, iter pa tfe tAl tsaf1 atffcan Mko po Belo "atdbodinlh" ameriJcafnfcklh pota d« angleška
(gosposka) S ndieca aapora raradt dvo-
ženistva. Med svetovno vojno se je lord Russell oženil tretjič, pa tudi ta zakon je trajal samo ipar dni. Do škandala ipa je prišlo, ko je ločena žena rodila sina. Lord Russell, ki je mnogo držal na svoje ime in na svoje staro plemstvo, ni hotel, da bi bil njegov tvsstednUc otrok "nizkega pokolenja za sodnjsko dn "nizkdia" polokenjn in sledila je nafto dolga vrsta procesov ea sodni j-sko ločitev aakona. TI procesi so avojčas v^tmjatt zanimanje svetovne tjaraostl.
Naletita ae največji
*Glaa Naroda1 dnevnik *
Pcikrjnik je prevzel leta 1874 posestvo po svojem očetu ter s 3vo po zvesto zakonsko družico vzorno kmcitovai. Leta 1878 ga je iztrgala iz mirne domačije vojna* v Bosni in ko se je srečno vrnil, je leta 1884 pričel trgovino z mešanim blagom in z (gostilno. Brez posebnih šol je po svoji nadarjenosti vodil gospodarstvo in vse posle jako dobro in tudi uspehi niso izostali.
Kako je prišlo do strašnega uboja pri Makolah.
Makolski fara že nekaj časa sem ni imela beležiti kakega krvavega dejanji- Na veder pred Marijinim praznikim, pa se je v Sp. Ložnici
no stru'jo z aparaturo po metodi dr. Franca Zeileisa, niso znanstveno priznale niti jug. medicinske fakul-td.e niti Glavni zdravniški svet. Razen te se je mož že ni profesor, vodja, zagrebškega ek-pre^orudil 'ter začel po sobi neusani- sperim m talnega patološkega in far-ljeno razgrajaJti in preklinjati. Že- malok^loškega instituta se je mudil no, ki je prišla za tem v kuhinjo, j nedavno rnvJdno v Beofjradu in o-je zmerjal na vse preteke, njeno predem napram setrudniku "Vre-
nr:ter Alojzijo Stržič pa udaril s pest j a po ustih, da. se ji je vlila kri.
Da bi našla pomoč za mater in za sebe, je stopila iz hiše na cesto. Tedaj pa — bilo je proti pol 21 — je prišel tod mimo Franc Drozg, Uidl ncikoiiko vinjen. Da bi se vpričo žensk pred svojim nekdanjim sovražnikom in rivalom dovolj korajž-nega pokazal, je izjavil, da se ga on nič ne boji, in ga je koj nato pozval iz hiše rekoč:
mena** v naslednji izjavi svoje stališče v zvezi s 'sistemom Zeileisovega Isčenja.
"Verjetno je", je pričel znanstvenik na vprašanja novinarj-a, "da leži bodočnot v znamenju lečenja z visekofrekventnimi električnimi stnijami. Fizi kali črni učinki so tudi do dantr. Mikuiičle *je naito govoril bolj obširno o načinu eierfcije s rposebnlm ozirfcm na metodo Zeifeisovo in njegovih naslednikov :h trdil dalje, da se upcraiblja električna struja nepretrgoma že izza Teslovih poizkusov in sicer ees'ie z večjim ali manjšim uspehom. Po njegovem mnenju deluje Zeiteis s*aan z mnogo večjimi uspehi kakfr njegovi učenimi, ki rastejo kakor gobe po dežju in ki operirajo r. Mi-kulič:a zatrju-je. da je metoda nedvomno dobra, da pa se pri izbiri Tbolenj vrse premalo upoštevajo ti-£):e vrste in primeri, pri katerih bi a ase van je zares koristilo.
Na vprašanje n'c^inarja je znanstvenik pozneje še dodal, da po njegovem prepričanju z dovoijnim znanjem izvedeno sistematično električno obsevaUe brez dvoma koristi pri raznih vrstah živcevnih obolenj, pri mnogih kožnih boleznih, v gotovih primerih arterioskleroze, zlasti pri lupertoniji, črevesnih motnjah. težkih slučajih sekrecijskih žlez. 'jlEaB
Za ukrep ministra, va s^cijalne politike in narodnega zdravja je bilo vsekakor odločilno dejstvo, da se je v jug. drža vi zelo razpasio izkoriščanje slc»vesa "Zeileisove metode" in da se je elektroteraipija marsikje preobličila v mazaštvo ali v riskatno eksperimenitiranje.
Ker je v Ameriki vsaka ščava prepovedana, is to tako tudi vsokio žr£Jbanje in vsaka loterija, bom za-pii»al, da se je dogodek završil v neki dnugi deželi, kjer je dovoljeno marsikalj, ikar je v Ameriki ^postav-no prepovedano.
Živela -sta mož in žefna.
Ona je bila žena v pravem pome-
Dopisi,
Charleston, W. Va.
Tukaj pošiljam vsoto za nadaljnje let a, za n-uim taiko zvestega prijatelja Glas Naroda. Prosim, da mi pošljite Ludi Pratiko in Koledar, drugače bi morda pozaibil kdaj tiu bodo ti, ali oni godovi in prazniki. -Kcledar iima pa: i'cak 'vsako leto toliko lepega in zanimivega, d-a spet nočem ostati brez njega.
Drugega nimam za sporočiti, kot da sa je pri nas zopet oglasila ga. Št crklju in nam podarila zalo hčerkico, katere smo vsi prav veseli.
Le škoda, da je Peter Zgaga tako daleč, bi ga prav radi pavj/aili (na kratijo, da tbi imeli v&a zabave j in veselja. Imeli bomo vsega dovolj. Za nameček pa še god^a, da se bcaJ: tahko ::udi malo zavrteli.
Tukaj OA -Spring HLI1 je prav malo , ju dal neznancu, dolar za srečko. Slovencev, le ;par družen, pa ze prav | i^a onega čaisa je nosil srečko v dobro .l-azumemo in igremo drug do čevlju in jo »je vsak večer tgrc'.i skri-drugega, kadar so nam dolge urce.1 vai pod karpet.
nu besede, in hujša kot vse zakonske žene kar (jih poznam.
Mož pa ni bil mož, pač pa capi-ca v pravem pomenu besede.
Predno sta se poročila, se je znala zatrjevati, takoj po poroki mu je pa pokazala zobe. In kakšne zoba je tmela, o B:g!
Nobenega (koraka ni smel napraviti brez njene vednosti, razen na delo in z deia domov, zjn'.raaivi.
Zaslužil ni dosti, toda nad tistim, kar je zaslužil, (je bila ona gospodar. Hre-pens-l 'je po tem in onem, pa si n* nikdar ni drznil upati, da se mu bo hrepenenje uresničilo.
Ko ze je vračal nekega dne ves strpljen z delo. pr:ti demu, stopi k njemu neznanec, rekoč:
— Siečo pcaujam, srečo prodajam. Kupi 'srečko, merda zadeneš največji dobitek — petnajst 'tisoč dolarjev.
— Petnajst tisoč dolarjev! — rojaku se je kar zmeglilo pred cčmi.
Takoj n^to je pa vprašai:
— Kol ko je srečka?
— Samo en dolar — je dejal neznanec.
Sama sreča, da je imel dolar v žepu. Od ust oziroma od nog si ga je pritrgal, ker je hodii, če je bilo lepa vreme, cele tri milje peš na delo.
Podnevi g3. je imel v čevlju skritega, zvečer, k'.'jdar ni ona gleda'a, ga je pa previdno položil pod karpet.
3:opil je v temno vežo, se sezul
Toliko za danes, pa še drugo leta kaj, če .bomo še zdravi in živi.
Pozdrav vsem rojakom in čitate-ljem tega lista!
Frank Kaušek, naročnik.
PROTIVERSKIPOKRET V RUSIJI
IZVRSTEN ČISTILEC TELESA
"New Prague, Minn., 13. j an.—Tri-nerjevo grenko vino je izvrsten čistilec in ojačevalec telesa.—Albert Pexa." Kratko in odkritosrčno priznanje, toda kolikega pomena za trpeče na želodcu!
Trinerjevo grenko vino
gotovo pomaga. Nič več vam ni tre-ba- iti v posteljo s strahom, da zopet ne boste mogli mirno počivati, ali sedeti pri mizi, z mislijo na neizogibno trpljenje in bol. To okusno zdravilo čisti želodec in črevesje brez ščipanja, odpravi zapeko in povrne dober tek do jedi, ter o-jača ves vaš sistem. Veliko zdravnikov ga predpisuje. Pri vseh lekarnarjih, mala ali velika steklenica, z vrednostnim kuponom. —Adv.
KJE JE JOHN LAMBERGAR?
Svoječasno je bival v St. Paul, Mirni., večkrat pa je menjal naslov, katerega želi izvedeti njegova žena ga. F. Lambergar, Dobrim je, štev. 88, p. Hrušica pri Ljubljani, Jugoslavija. — Kdor kaj ve o njem, naj sporoči direktna na navedeni naslov.
DELO ŽELI DOBITI bolj prileten SLOVENEC, poštenega. in mirnega znaftaga pri kakem naprednem kmobn. Naslov:
"IMeicc", o|« Gtal Naroda, Sit W. 18. 8t*eet, New TM, N. T.
(2x10*11)
Pred vsakim večjim praznikom, posebno pa pred božičem in veliko nočjo, se v sovjetski Rusiji poostri protiverska kampanja. Tudi na letošnje velikonočne praznike se pripravljajo ruski brezbožniki z vso vnemo. Propagando proti cerkvi vodi zveza brezbožnikov E. Jaro-slavskim. Letos bo protivelikonoč-na kampanja pridružena splošni kampanji, ki jo vodijo boljševiki za zmago takozvane generalne linije in pa za kolektivizacijo. Na kmetih bo protiverski boj združen s propagando za kolektivna gospodarstva. Zveza brezbožnikov pošlje na kmete posebne agitatorje, ki bodo delovali na to, da se ustanovi na vseh večjih kolektivnih gospodarstvih organizacija brezvercev.
V že obstoječih organiztcijah brezvercev se ustanavljajo posebne "udarne brigade", ki na>j poži-ve proftiversko propagando in se aktivno udeleže širjenja brezverske literature. Naloga vsake brigade bo razpečati določeno število glasila brezvercev "Brezbožnik". UdHrne brigade bodo obenem pridobivale brezverski organizaciji nove člane. V en okraj leningrajske oblasti pošljejo 120 aktivnih brezvercev, ki morajo organizirati 30 kolektivnih gospodarstev, kjer bodo člani samo oni kmetje, ki so že obrnili veri hrbet. Udarne brigade, ki bodo delovale v leningrajski oblasti, bodo marale audi poskrbeti, da naraste število organiziranih brezbožnikov vsaj na pol milijona. Po vaseh in mestih leningrajske oblasti so že razppslali 100,000 izvodov lista "Brezbožnik".
Po sovjetskim mestih so zdaj zelo poostrili propagando za brez-verstvo po tovarnah in delavskih klubih. Vse sovjetske javne kuhinje so dobile strogo prepoved kuhati velikonočna jedila. Zveza brez božnikov in za njo stoječa komunistična stranka napenjata vse sile, da hi rusko ljudstvo velikonočnih praznikov sploh ne praznovalo. Velikonoč hočejo boljševiki izpre-meniti v navadne delovne dni.
Včasi, to je bil sam, se je zamislil v ]epo badočnost.
— Ka'j, če bi dobil, kaj če bi res zadel Prvo, kar ibi storil, bi podkupil zdravnika da bi nasvetcrval ženi preživeti najmanj šest mesecev v o ta rem kraju. Ko bi jo spremil v prvi razred najboljšega par-nika, bi toliko časa ostal na pomolu, da ibi se prepričal, da je par-nik res odplul, potem bi pa stDipdl na k02.-1.rea viina k Italijanu. Morda bi fcaa* dva. ruknil, saj bi imel denarja- ikot toče.
Izza poroke ni bil nikdar pokusil žlahtne vinske kaplje.
Toda kaj, toda ka'j, to so -sanje, ki se miu ne bod1:? nikdar uresničile.
Kmalu je vse skupaj pozabil.
Nekega opoldne pa čitM v listih, katera številka je zadela.
S "tresočo roko sezutje čevelj, razgrne srečko — bila je njegova številka.
Nak, takega ipa še ne. Vesel je bil in žalosten. Strela, kani bo vendar z denarjem?
Ob štirih popoldne že ni mogel več vzdržati. Ponižno je rekel for-manu, če sme domov, ker ga nekaj po želodcu kriviči.
Odpravil se je v pisarno, kjer so delili dobijtike. P:«kazal je srečko, nakar so mu nasuli zvrhane žepe denaUja, tako cEa ga je komaj pri-tovoril domov.
Domov .prišedši, ga je začel vsi-pai:i na mizo, bilo ga je tri kupe, da je ženi kar ipOgled jemalo in da ji je sapa zastaijala.
Šele, ko ji je prave dal, kaiko neznansko srečo je imel, se je čudna blajžempst zalesfcetala v njenih očeh.
Zatem je pograbila vse zlatnike do zadnjega, jih zaklenila v omaro ter resnega obraza stopila preden j, rekdč:
— Koliko si pa dal za srečko?
— Dolar sem dal, — je odvrnil možic, vedoč, da se nekaj hudega obeta.'
— Kje si pa dobil dolar, a? Kje si ga dobil? Meni si ga izmaknil. ka(j ne? — je kričala, ga prijela za ramo in ga pričela tresti, da je trepetal ko šiba na . be temu m more dovolj načuditi.
Ali zgražanje ne pomaga nika.
mor. Hitlerjeve! so svoje pristaše tako prepojili z duhom načelne ne. strpnosti in nasilnosti, da se jim za dosego postavljenih ciljev nobeno sredstvo ne zdi nedopustno ali na. pačno. Postavili so tedaj primerno nasprotje temu, ikar predstavlja, jo težnje komunistov, samo da sto. je po etičnih vrednotah še za pre. ce*j stopenj nižje.
In ta dva nemška tabora sta se postavila v areno političnega živ. 1 j en j a kot nasprotna si pola ter se z vnemo lotila naloge, da se med. seboj no pobijata z vsemi sredstvi nasilstva. Odtod neprestani poboii in spopadi, bodisi v masah, bodisi kot osebna obračuna van j a. Politic, ni umori tudi spadajo v ta koncept, in zares se jih ni nabrala majhna vrsta. i
Na sredi med desničarskimi in levičarskimi e-kstremisti stoji nem. ška politična sredina. Ta mora od. bi/jati napade z leve in desne. Aii njena naloga ni samo to; njena historična dolžnost je tudi v tem, da onemogoči nadaljnjo pusuro. veloet in podivjanost, da omeji in končno zatre to brezvestno igro s krvjo in življenjem sorotjakov. Od tega, kako bo nemška sredina izvršila svojo nalogo, zavisi, ali bodo žalostni pojavi, kakor je hambur. ški umor, ostali samo epizoda, ali pa se bodo razrastli v zmagujoči si. stem, ki ne more prinesti drugega, kakor nacijonalno nesrečo. D a zmaga ona, in ne načelni nasilniki s skrajne desnice in levice, to je historični imperativ za nemško politično sredino.
"Izginiti mora vsaka slovenska beseda"
TELEFON "LJUDOŽRCEV"
Domačini iz Toga in Kameruna so rojeni telefonist:. Njihov sistem je raziskovalcem znan. Za telefon jim služi boben iz votlega drevesa, dolg 1 do 1.50 m v premeru 60 do 80 cm. Debelo leži na tleh in ima zgoraj majhno odprtino. Na kraj te odprtine udarjajo s paličicami, s katerimi se da pričarati nizek ali visok glas. Oba prenašajo na več kilometrov tako, da napravi abe. ceda s pomočjo tega bobna v eta. pah več sto kilometrov poti na dan.
Vsaka, še tako majhna naselbina ima svoj boben. Vsaka naselbini ima svoj akustični znak, s katerim pokliče drugo naselbino. Seveda pa ne gre za znak v našem pomenu besede. Nasprotno, t: znaki so na. vadno celi stavki, recimo: — Ah, ko bi bil bogat kakor je reka, polna rib, — ali — Smrt se deklet ne bo. ji, itd.
i
Nov železen rudnik.
V Tušiloviču so odkrili nov železen rudnik. Odkril gu je zagrebški odvolnik dr. Stapan Kavič, ki je dobil z nekim drugim advokatom iz Z ^reba 'i udi dovoljenje za izkoriščanje rudnika. V rudi je do 60 odstotkov železa.
VABILO SLOVENSKO PODPORNO DRUŠTVO
SV. JOŽEFA ŠT. 57, K. S. K. J.
PRIREDI SVOJO
lil SPOMLADNO
VESELICO
v soboto, dne 11. aprila 1931
v Dvorani Slovenskega Doma
AMERICAN SLOVENIAN AUDITORIUM
253 Irving Avenue
Brooklyn, N. Y.
S VIRA ZNANI "PALACE HALL" ORKESTER
VREDNOSTNE NAGRADE!
Krasna "Telectarone" Električna Ura, ter najbolji "Westinghouse"' Likalnik (Electric Iron).
KEGLJANJE ZA DOBITKE!
Prvi dobitek —, Drugi $5.—, Tretji $3.—
ULJUDNO VAS VABIMO, DA SE UDELEŽITE ZABAVE BO DOVOLJ ZA VSAKOOAR
Izvrstno postrežbo vsem zagotavlja — Odbor.
Vstopnina 50c.
Čekiranje obleke 10c.
Fašizem, ki je zadnje dni v svojih napadih na vse, kar je jugoslovansko, naravnost besen, je doprinesel zdpet nov dokaz, da hoče iztrebiti sleherno slovenska besedo na czem'lju, d naslovom "Gospodar", ki bi tolmačila italijanske zakone in raz-motri'vala pred vsem o gospodarskih vprašanjih ter poročala, tudi tj važnih dogodkilh. OblfLsti so prvotno izhajanje 'lista dovtoilile in pred par dnevi je izšla prva številka v 6000 izvodih. Ko pa so začeli list razpošiljati, so si obl-as-ti na enkrat premislile, vse pošiljke zaplenile in nadaljnje izhajanje lista prepovedale.
Taiko je bila zatrta zadnja tiskana 'beseda in stotisoči Jugoslovanov v Julijski Krajini nimajo sedaj niti ene same itLSkovine v svojem jeziku.
Fašistične oblasti so posegle tudi po cerkvenih knjigah. Nedavno je izšla v Gorici pod naslovom "Vex-mur Dei" zbirka slovenskih pridig, namenjenih duhovščini v onih krajih, kjer ljudstvo ne rasume italijanskih pridig. Ker pa je že mnogo duhovnikov, ki ne znajo dobro slovenskega jezika, je bila izdaja take knjige nujno pzitrefona. Toda čim je knjiga izšla, so jo oblasti za-branile in natisnjene izvode zaplenile.
Enaka usoda je doletela tudi molitveni k za otroke (pod imenom u Jasni se". Očividno je fašizem odločen zabranii:i sleherno tiskano slovensko besedo, da bi tako izpolnil svojo napoved, da bo v petih letih slovenski jezik popolnoma izginil.
Organ čeških klerikalcev "Lidove Listy" prinal-a obširen članek p;d naslovom: "Muke slovanskih katolikov v Italiji spominjajo na čase katakomb". V članku pravi list med drugim:
Znano je, da so jugoslovanski katoliki na poziv zagrebškega nadškofa dra. Bauer j a molih na dan sv. Jožefa za svoje slovanske brate v Italiji, ki jim fašizem brani razgovor z Baigom v njihovem materinskem jtizlku. Zaradi tega koraka jugoslovanskih ka klikov fašistični tisk napadi nadškofa dr. Bauerja in se obrača na Sveto stolico, ki je že večkrait dvignila svoj glas zoper preganjanje Slovanov v Italiji.
Dalje navaja članek: podrobne podatke o preganjanju Slovanov v Italiji in o mukah, ki so jim izpostavljeni duhovniki, ki si Upajo z narodom govoriti v njegovem materinskem jeziku. Nato pravi člam-kar: "Krivice in nezakonitosti, ki se vrše naaprcuti slovanskemu na-iDdu v Italiji od tu jej o prebivalstvo od Boga. in cerkve in ga gonijo v brezboštvo in 'komunlsem. Nihče nima moči, da bi nastopil proti temu".
Na k:ncu naglasa člankar potrebo po akciji vsega katoliškega sveta, da se katoliški Slovani v Italiji osvobode neprijatelj&v svete cer-« leve.
V Trstu se fašistovsflci dobravo!j-ci iz Julijske Krajine z velikim,pompom pripravljajo na nedeljsko mašo. Dan za dnem cfojavljajo po listih dolge pozive ici navodila za to ceremonijo. Pozvali so zastopnike vseh db!in v Julijski Krajini, naj se udeicuijo te mače. Dobili so tudi že neikaj cdijc.vorov, ki so jih drugega za drugim objanrili v tržaških dnevnikih.
"H Pincolo" je objavil nov poziv fašisflovskiih dobrovoljcev. Med drugim ipravi ta poziv:
"Ljudstvo Juiljske Krajine ne bo prišlo v meso, da ibi tfrmaredUo .balkanske manifestacije. Zbralo se bo vdano okrog praporov svojih občan fn se udeležilo blagoslova, ki ga fcfa tržaški škof podelil slavnim praporom. V resnem molku, »brez ne-fcjotrebniih govorov. Brez odvišnega petij a. Tako bo ljudstvo odgovorilo z griča Sv. J usti onim, ki so si u-
pali nalagati blazne hipoteke na to dežeilo".
Na drugem mostu je "111 Pep al d abjavil to-le škofovo pismo:
"S prošnjo, da bi objavili v Vašem cenjenem listu v spoipolnitev poročila, ki so ga objavili listi o blagoslovitvi zastav julijsko-krajinskih mest pri Sv. Ju3..uT Vam prilagam:
Zastcpniku dobrovoljcev Julijske Krajine dr. Gregu, ki se mu je predstavil izi ga prosil, da bi blagoslovil zastave odrešenih mest, je podpisani sprejel to prošnjo in dr. Gregu izročil naslednjo izjavo, da se dobesedno etoflasvi v listih:
"Ko so mu zagotovili, da bo ceremonija korektno pnUrijotf.čna in strogo v skladu z zakonskimi določbami in da bo izključen vs-ak drugačen njen pomen, 'ki ga cerkev odklanja in ki he pristoja katoliškemu škofu, se je škof Izjavil srečnega, da bo mogel blagosloviti zastave mest iiz odrešenih pokrajin". — Sledi podpis tržaškega škofa.
Tržaški škof je dal danes posebej objaviti svojo izjavo, ker je dobre vel j i v svojem pozivu dne 25. marca niso clo javili d'ctb&sedno, kakor je on to žatiteval. Tedaj so dobro voljci v svojem pozivu dejali:
"Davi je njegova eCcsceleaaea Alojzij Fcigar, tržaški škof, sprejel v avdijenoi predsednika zveze dobrovoljcev, ki mu je uradno sporočil inicijaLivo dotbro-volj^ev Julijske Krajine. Škof, ki je zelo prisrčno sprejel zastopnika dobrovojcev, se je, ko mu je odposlanec zatrdil, da bo ceremonija strogo patrijotična in da se bo izvršila v okviru zakonov brez namenov, ki bi nasprotovali zakonom katoliške cerkve, se je izjavil srečnega, da sam blagoslovi zastave mest iz odrešenih pokrajin".
V svojem komentarju pravi "II Piccolo", da so fašistovski dobro-voljci i'to3no ponesli ško|ovo izjavo v svojem proglasu. Očividno pa so tako "Picc'alo" kot dobrovOlj zi prezrli važen del izjave. Škof je vzel na znanje, da bo ceremonija tudi takšna kakor "pristoja katoliškemu škofu". "Ill Popolo di Trieste" pa je to v svojem komentarju po svoje cfaratslotžil. Dejal je namreč, da cerkev dovoljuje patrijotične ceremo-
nije .katerih pomen ni prepojen s. skritimi mo:ivi, ker "katoliškemu ' ik'j'ii ne pristoja, č*a bi se udeležil J eerlmcnije, ki bi imela pomen, ka-jkrlnega cerkve izključuje, ali na ; kratko političen pomen", j Ker fašistcivski dobro voljci tega jpr-tlpoplit-čnoga momenta v nobe-jnem svojem proglasu in pozivu niso z.*./beležili, kakor 'je to zahteval škof, je očividno, da so hoteli ipo-uiiriti politični mameii; napovedanega dcg :ilka, da so hoteli kakor se listi v svojih komentarjih direktno izražajo, pofeacaiti svetu, da za-gebški nadškof« dr. Bauer v svoji poslanici ni imel prav, ko je obsodil preganjanje Jugoslovanov v Italiji. Zaradi tega tudi ves pomp, vsi pozivi, da bi pripravili poleg faša-jstovskih ortrainzacu/j in korporacij ; k Sv. Justu čim več ljudstva ter ta-'ko "dokazali neuteoieljencst žalji-j vih manifestacij v jugoslovanskih mestih povodom poslanice zagrebškega nndikcfa".
Nedeljskih manifestacinj se bodo j udeležila vsa mogoča društva in I korporacij e, zastopniki vseh občin z zastavami in v starinskih krojih, > znvmi poslanec Ccselschi itd. Goriško zastavo so odlikovali z zlat o svetinjo. Vsa Julijska Krajina bo morala v nedeljo biti praznično raz-| položena in na vseh hišah po mestu ! in rra deželi bodo morali izvesiti italijansko zastavo.
PRIMORSKE NOVICE
Družba Cosullch je v svoji zadnji i nakar se je vrnil v nadškofijsko pa-ssji konino sklenila, zfjrajdDo dveh' lačo popolnoma ozdravljen, novih velikih motornih ladij v la-| Te dni je slavil Moms. dr. Sedej djedelnici v Tržiču. Mornarica druž- 25 letnico, odkar je bil posvečen za bs Ccsulieh se pomnoži tako za drve nadškofa.
znatni enoti, po 20,000 ton vsaka, J — Predvojaške tečaje v Pazinu in pospeši se promet z Južno Ame- je' obiskovalo 58 mladeničev. Pre-riko. izkušnjo pred komisijo, kateri je
— Dne 3. vprila 1928 je zadel v'predsedoval polkovnik Giordi-ano, bližini Krmina kamijon, ki ga je'so prestali vsi. vodil mehanik J. Provari,1 v moto-j — 28-,le,tna učiteljica Klementina CiikcCj, ki ga je vodil učitelj Anten Modelli v Idriji je zapazila med po-Klcmen5i3, in na katerega zadnjem ukodm, da je 10-letna učenka Ma-sedežu se je nahajal zdmsvnik dr. rija Tu&ur nekaj spregovorila s so-Fr. Marusič, oba iz Solkana pri Go- uičenko, poleg nje sedečo. Učitelj i-ri:i. Dr. Marušiča ije vrgel sunek na ca Modelli je pridivjala nad Tušar-tia, dclbil je hude poškodbe in v jevo ter jo udarila po glavi, da so goreaki bodici so mu amputirali dekletce skero nezavestno spravni desno rok:>. V bnskem juliju se je domov in. morali oddati v bolnico, vrilla v Krminu lezprava prcJ.i Kle- J Pri razpraivi v Gorici je bila uči-menčiču in Provariju, ki sta bila toljica Modelli oproščena obtožbe cbt^ižcna povzročene po^kodTos, in zaradi — pomanjk.vnja dokazeor. preti senatorju conte Segre-Sarto- j Stvar pride še pred prizivno so-riu kot civilno odgovornemu, ker dišče. je kamijen njegova last. Klemen-j čiič tje bil oproščen. Provari obsojen n*a en meoec in 15 dni zapira ter lia 1 plačilo odškodnine 5 tisoč lir dr.:
— Mosto Goric-a bo darovalo novi italijanski križarki, ki nosi ime "Go-rizza", bojno zaetavo. Osncr/al ss je prsdben cdbor z županom Bcmbi-gom na čelu, ki je prsvz-el nalogo, da nabere denar in nv&avi lepo, dragooeno zastavo.
Poročali smo, da se izvrši zopet
"V
KNJIGE VODNIKOVE DRU2BE
SO RAZPRODANE
Sprejemamo pa članari-nino za bodoče leto. Članarina znaša
si.—
Člani dobe potem knjige po pošti naravnost iz Ljubljane.
Uprava "G. N." t
Marušiču.
Scdnik je priznal tudi civilno odgovornost conte Segre-Sartoria. Na prizlve, podane proti razsodbi, se tje vršila sedaj v Krminu druga raz-
jtrava, pri kateri je Sodnik potrdil poskus za dvig pidmomioe "Pulli-prvo ivjzsodbo glede Klemenčiča in j no" iz morja pred Puio. Dvig je u-Provarija in preglasil oprostitev spel po štiridnevnem velikem tru-ccnts Scgre-Sartoria glede plaečila du in je Saurava podmornica se-cdškodnino dr. Marušiču, določene daj spravljena v ladjedelnišketti bana 42.5000 lir. !zenu.
Cente Scgre-Sart-orio je veleposestnik in graščaik -v Furianiji in na njegovem demu so fcjšistični hi- i jerarhi redni gostije.
— V Vipavi ima na povabilo ob- ; činskega komisarja postno pridigo ( v italijanskem jeziku neki kapucin od Sv. Križa pri Ajdovščini. Pater je pl-aičan iz ebžinske blagajne. Fašistični tisk porc:a obenem, da se preskrbijo v kratkem za vipavske šolske otroko primerni italijanski cerkveni govori.
— Goriški nadškof dr. Fr. Se-doj je Ibil 10. februarja operiran na k h v sanatoriju sv. Justa v Gorici. Operacija, ki jo je izvršil kirurg dr. Su?=ig je uspela dobro in jo je nadškof prestal brez narkoze. V sanatoriju je ostal do konca februarja,
V 20 MINUTAH ZA 20 LET MLAJŠI
V E C SIŽLE Za Vas!
NOVA Premier Junior in Spic Span Čistilca sta bila opremljena z VEČJO SILO, da zamorete lažje, hitreje čistiti!
PREMIER JUNIOR—je lafaak vacuum čistilec za majhen apartment ali dom ter ima obenem z visoko včrpovalnostjo za čiščenje tudi uspešno vrtečo se krtačo.
PREMIER J3PIC SPAN—v novem modelu, ki ga prvič nudimo, ima povečano ▼črpovalnost ter novo vsrkovališče, ki ga je lažje spraviti pod pohištvo. Spic Span čisti draperije, blazinasto pohištvo, radiatorje, obleko in ima posebno pripravo za odpravljanje molov iz shramb.
Naprodaj po nenavadno lahkih pogojih do 15. maja 19*31
The Newltork Edison System
The New York Ediion Brooklyn Edison Company
Company Incorporated
The United Electric Light and Power Company New York and Queen* Electric light and Power Company The Yonkcrs Electric Light «nd Power Company
Novi, lahki pogoji za PREMIERE
Premier Spic Span—$15.50 v grolovini ali $1.50 na roko in $1.65 mesečno devet mesecev, plačljivo z eiektriC. računi. Premier Jr.—$37.50 v gotovini. ali $3.75 na roko in $3.25 mesečno, 11 mesecev z našiifii računi za elektfiMb. Premier Duplex—De IXixe čistilec, $60 v gotovini ali $5. na roko in $5.30 mesečno z našimi prihodnjimi 11 računi za elektrikp. Pri zamenjavi damo na Duplex $10 p^pbsUL
"Ne bo preteklo 20 let, ko bodo ljudje rekli, da je ravnd.ako nedostopno izgfledriti star, kakor velja danes za nedos ojno ibiti umazan", — tako je baje rekel neki francoski kirurg, njegove besede pa je potrdil pariški "lepotni" kirurg Pas-sot, ki je popra.vil ljudem skoraj 4000 grdili noj^v....
— Frepriiian sem, — pravi Pas-sit, — da trpi mnogo ljudi mnogo več zaradi grdega nosa ali zaradi proč štrlečih ušes ali pa zaradi zgoraj nagubančenih lic kakor pa zaradi kake notranje bolezni. ki_je nihče ne v"_di. Modema kirurgija pi lahio marsika:cro lepotno napako pciprivi.
Grdi ljudje in ljudje s telesnimi nvpakami sploh silno tnpe duševno, ker so prepričani, -da se vse norčuje iz njvh. Po končani lepotni operaciji pa taki ljudje kar ni novo cGave in se čutijo kar za 20 let mla-jše.
"Lepotne operacije" niso prav nI a neivjjrne in tudi brez bolečin. Človeka napravijo neobčutljivega na tistem delu, ki ga hočejo operirat', z novOkainom po metodi Robert a Carieres-a. Takoj po opora^iji pa cpsr'ranec vstane in gre lahko na svoje delo. Krvi operirainec ne izgubi skoro nič. V tem leži uspeh nove metode,
Operirajo pa vse "od znotraj", da se sledovi icipei-oici-je nič ne poznajo; posebno nosove operirajo tako. Staro, nagrbančeno kočo pi "pomlaja-jo" tako, da izrežejo primeren kos, druigo kožo pa nategnejo (kakcr siLro, pomeokano rjuho, na postelji) ijja nekam za ušesa ali za lase na sencih, da se prerez nič ne vidi.
Operirati se dajo na lcpotj v veliki večini ženske, molki pa redko. Nnjveč se dajo z operacijo "pomladiti" ljudje, ki se boje. da bi izgubili zaratdi starosti svojo službo, ali pa iz gol& nečimernosti.
V resnici je i?a stvar taka, da o-stane toy ikar je s'jaro, vedno sjaro, in proti starosti nl:ibeno rezanje ali natezanje nič ne poma^ja.
Kadar ste nadlegovani vslcd zaprtnice
Zaprtnica po.vzroča, da se naberejo strupeni' ostanki. Ti strupi so pozneje prenešeni po vsem telesu in so vzrok skoro vseli bolezni, oslabelosti, izčrpa-nega stanja. Nuga-Tone očisti telo in krvni tok bolezni goječlh snovi, ojačuje obisti in mehur in prežene zaprtnico. Ko bo ti strupi pregnani iz sistema, želodec in drugi organi pridobe novo moč in živci ter mišice postanejo močnejfie. Nuga-Tone daje dober apetlt. hrana Btt lažje prebavlja, spanje je osvežljtvo tn počitno, teža narašča suhim. izčrpana telesa in splošno zdravje se vam Izboljša. Vi lahko dobite Nuga-Tone, kjerkoli se prodajajo zdravila. A ko vaš trgovec tega nima v zalogi, recite mu. naj Istega naroči ca vaa od njegovega prekupčevalca.
—Adv*t.
"GLAS NARODA*
NEW YORK, FRIDAY, APRIL 10, 1931
Tlie LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A.
.....................................IIIWWIIHIHIIM^^
POUČNE KNJIGE MOLITVENKI PESMI IN* POEZIJE
KNJIGARNA GLAS NARODA
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 West 18th Street, New York
: : : IGRE : : : RAZNE POVESTI IN ROMANI
*iiiiu.ii'iiftu/aiiiiiiiiiitiiiu^ .....t />04 i m n n i ti i n n 111 u m i n h 11 * l n m 11 m n! n i k^:^ niiHiiiiiuui fg^a jy^t iiui:iuiniiii m n i»n n n 111 * < 1 ■ i^m 1 m..........
MOLITVENKI
SVETA URA
v platno vez................... .9«
SKRBI ZA DUŠO
v platno vez................. .90
NEBESA NAS DOM
v imitirano usnje vez. 1.—
v usnje vez. ..............„.1.50 : Veliki vsevedei
v fino usnje vez...........1.60 1
RAJSKI GLASOVI
v platno vez. ............... .80
v usnje vez....................1.20
v lino usnje vez. ........1.50
v najfinejše usnje vez. 1.60
v bel celluloid vez.......1.50
KVIŠKU SRCA
v imitirano usnje vez. .60
v usnje vez_________________ .80
v fino usnje vez.........1.—
v najfinejše usnje vez. 1.20 v bel celluloid vee.........1.20
Hrvatski molitveniki:
Ctjefaa starosti, fina ves. ........L—
najfinejša vea ..............l.M
Slava t nir ljudem, fina vea LM
naJflneJO .vea ..............1.60
Ivoaffc nebeški, v platno.......80
flDA V62 eeeososoeeeeeeeeeee »l«-*
Vieuae. najflnejfla vea ..........LM
Angleški molitveniki:
(sa mladina) Child'« Prajerbeok:
▼ barvaate platnice vaaano „ .30 v belo kost vezano ..........1.10
Come Unto Me ............................ .30
fino vezano ...........................35
Key of Heaven:
fino vezano _______________________ .35
v nanje vezano ............. 70
▼ najfinejše nanje vezano ....1.20
(Za odrasle)
Key of Heaven:
v celoid fino vezano ............1.20
v celoid najfinejši vez _______1.50
v fino usnje vezane........ LfiO
Sadje v gospodinjstvu........... .75
Slavonic American Tear Book ....1.— Učbenik angleškega jezika
trdo vez. —........................1.50
broširano ..........................1.25
Ufcia knjiga in berila laftkega Je-
rffc® •••••••••••••••••jIP
Uvod v Filozofije (Veberr) ____...L66
«80
Voščilo* knjižica ............... .50
Zbirka domačih zdravil ........ .60
Zdravila* selitfa ............... .40
Zel in plevel, slovar naravnega
zdravilstva ....................LM
Zgodovina Umetnosti pri Slovencih. Hrvatih In Srbih..........ISO
Zdravje mladine ................1.25
Zdravje in bolezen v doma«! hiiL
2 zv. ......................1.26
Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev (Melit)
H. zvez.................................. .80
Prorokovalne karte ...................1.—
Catholic Pocket Manna!:
v fino nanje venno ........ 1.30
Ave Maria:
v fino nanje vezano ........ 1.40
POUČNE KNJIGE:
Angleško slovensko berilo____.... t.—
Aitgleftfco-slev. in sfov. angl. slovar M Amerika in Amerikanei (Trna*)..S— AnKeUaka služba ali naak kake m
naj streže k sv. mail...........10
Boj nalezljivim boleznim .......75
Cerkniško jezera .................. 1J5S
DomaM živinezdravnik. trd. vea. ..1.60
Dama II živinezdravnik. bn*. ____1.25
DomaČi zdravnik po Knaipu:
trdo vea. ...................1J>0
brofilrano ....................1.21
Ooepodnjstvo................... 1.20
Oovodoreja ......................1JS6
Hitri raftinar...................?5
Jogootavija, Melik 1. »*e»>k ____L60
2. zvezek, 1—2 snopič ......LS0
Kletarstva (Skallckr) ..........ZM
Kratka srbska gramatika....... M
Kratka zgodovina Slovencev. Hrvatov In Srbov .86 Kake ae postane državljan Z. D. .25 Kako so »ostane amerUkl državljan .15 Knjiga o dostojnem vedenja .... jM Kal. Katekizem ................ J|
Kubična Računica ........................ .75
IJberaflzesn .................... JM
Linbavna in snubUna pisana .... .35 MateHjn In cneržija ............1.26
Mladeničem. L sv........*....... JM
Mladeničem, II. zv............. M
. . (eba svezkn skupaj .66)
Mlekarstvo ......................1__
Neariko-aogleOd tolma« ........1.4«
Najbeljia slov. Kuharica, 668 str.
lepo vea. (Kallnfiek) ..........6w—
Nasveti sa hUe m dem. trd. vea. L—
Nemščina bres učitelja:
1. <« .....................- M
ooosesa
aseeseososoosoi
Največji spisovnlk*Unbavnih In
Slov
Fravfla
trd. bral.
JI
.2.25
.35 .1—.
3% -2J6 UM
RAZNE POVESTI in
ROMANI:
Ana Kareoina Ciokstoj)
zanimivi roman zvezka). .$5.50
Amerika, ptvsod de*ro. doma najbolje ..».••••«.»»«..».»,».. .68
Agitator (Kersnik) broS. ...... .80
Andrej Holer................... .66
Bene&ka vedeževalka ........... .35
Belgrajski biser ................ .35
Bell meceaen ..••••••........... .46
Bele noči, mali junak .......... JSO
Balkansko.Turfika vojska ...... .80
Balkanska vojska, s slikami.....25
Boj in zmaga, port.............« .20
Blagajna Velikega vojvode...... .60
Belfegor ........................................ .86
Bey, roman .....................65
Burska vojska...................40
Reatin dnevnik ................ ,60
Božični darovi .................. .36
Božja pot na Bleda ........M
Božja pot na Šmarni gori _______ JSO
Levstikovi
L zv. Pesmi — Ode in decile —
— K am sam, balade fes
— Tolmač (Levstik) .
L zv. Otročje Igre v Bazi I toe poezije — Zabavljloe In paš ice — Jeza na Parnas, — Ljudski Gals — Kraljedvorekl rokopis — Tolmač (Levstik) .. , Trdo vezano..........1,
76
5. zv. Slika Levriika kritike In
in njecove
Cankar:
Grelnik Lcnard, bro*... Mimo življenja ......
Mrtvo mesto ........
Komantičuc du3e .....
Cvetke ......................
Cesar Jožef n. ..............
Cvetina Borograjska .........
Čarovnica .................
Čebelica ......................
Črtice Iz življenja na kmetih ., Drobiž, in razne povesti
Brisal Milanski ............
Darovana, zgodovinska povest
Dekle Eliza ..................
Dalmatinske povesti ..........
Dolga roka ...............».,
Do Ohrida In Doli z orožjem
.76 .86
.75 .60
JB6 M M
-35 .25
-30
.66 .50 .46 .35 .56 .70 46 .46
Don KfSot Is Ua Ma Dve sliki, — Njiva, Starka —
(MeSko) .................... .M
Devica Orleanska .............. JM
Duhovni boj ................... .5«
Dedek |e pravil: Marinka hi ikra-
teljčkl ......................s .66
Elizabeta .....................25
Fabijola aH cerkev v Katakombah .45
Fran Baron Trenk ............. .85
Filozofska Tgodba ........j66
Fra Diavolo.................... JU
Gozdovnik (2 svezka) ...........1.26
»eoooeeeoooee o «40
............ .25
... .61
... .7? ...... M
Gospodarica sveta.........
Godčevsld katekizem.....
Gostilne t stari Ljubljani
GrSIa Mitologija ........
Gusarji ------------------
Gusar v oblakih .............
Hadžl Mnrat (Tolstoj) ........ M
Hči papeža, vez. ......„...„............—
broš_______________________ .75
Hektorjev meč.....................................50
Hedvika ....................................A$
Hudi čaal. Blage dnie, veseloigra .36
Helena (Kmetova) .........................46
Hudo Bresdno (II. svj ................J5
Humoreske. Groteske ta Satira.
vezano ..................... JM
brofitrano .................. .66
Izlet g. Brončka ..... Izbrani spisi dr. H. Doli
Iz tajneatl prirode..........
Iz modernega sveta, trdo vez.
lad
»oooeooeo«
Prav« In i evolucija (Pltamlc) ..
ti In idejni utemelji ru-
.71 .78 M
.1J6
1.20 .66 .56 1.66
Izbrani spisi dr. Ivan Mencinger:
2 zvezka _______________________________150
Igračko brofilrano .......... M
I tli alee ........................ .75
Jagnje ................. .80
Janke ta Metka (aa otroke) .... .36
.L78
.-Ita8ija.is4c| ln Italijanski-alovenakl slovar —
Jotrl (Strug) tri. v. ............
broi. .•"».• ...^...^.a......
Jurčičevi spisi: Popolna ladaje lepo venanlh ....
(Alefiovoe) L...........
Kake ssn ao Jas Ifaal
(Aleiovoo) II. m. ,.u.aM,.n Kaka sam so Jas Ukat
(AleAovec) UJL
1..
Ljubljanske slike, Hlinl lastnik,
Trgovec, Kcpčijskl stražnik. U-radnfk. Jezični doktor, Gostilničar, Klepetulje, Natakarca. Duhovnik. Itd. ................ .66
Lov na ženo (roman) .......... J&&
Lucifer ..............................................1.—
Marjetica ...................... JB%
Materina žrtev ............................ 50
Moje iivljenje...................75
Mali Lord .................... JW
Miljonar brez denarja ...........75
Malo 0
Spake, humoreske, trda vea .... .86
HAKES-ZSAREVA DELA:
Naia leta, trd. brofiirano
vez.
M
Na Indijskih dtoklh ............ .56
Naši ljudje .................... .46
Nekaj iz ruske zgedevir?.......35
Na krvavih poljanah. Trpljenje ln strahote z bojnih pohodov blvSe-ga slovenskega polka ........LM
-21 J»
.6«
JS%
.. 35 .25 .L— .66
J56
JS »
Ob 56 letnici Dr. Janeza L Kreka
Onkraj pragozda ...............
Odkritje Amerike, trdo vezano ..
mehko vezana......
Praprečanove zgodbe ................
Tasti ln zanki ................
Pater Kajetan ............
Pingvinskf otok ...........
Povest o sedmih obečenlh .
Pravica kladiva .........
Pablrkl is Koža (Albrecht)
Pariški zlatar .............
Prihajat, novest .............. .66
I 01 igftlcc •«*••• (•••fasstaaaeses JB5
Pove«tif pesmi ▼ pro«! (Baudelaire)
trdo vezano .................. L—
Plat ivon a4§
Pri SirlCa •••••••••••o*a««aaeaae «68
Patria, povest is Irske junaSke do-
P o j^orsh In ^oUb^Ii
Pol ntra vipavca .............. .66
Poslednji Pravljice H. Pradtržanl. 40
^ aveaelz •••••••••• *o• a »o«*
Prvič med Indijanci............ J86
Preganjanje Indijanskih mlsjonar-Jev .......................... J6
Razkrinkani Haosburžani ...... i«
Roman treh src __________________1.20
Roman zadnjega cesarja Habs-bnržana......................................1.26
Robinzon
CENA ML KEXH0TEGA BERILA
JE ZNIŽANA :
^ Berilb
UDfOUSH 8LOTBVI
v.--—
i i
DMGARffiJLASHARODA
KI teefc'w' H
.80 .70 .76 .76
SPLOŠNA KNJIŽICA:
St. 1. (Ivar Albrecht) Ranjena grada, ivzlrna povest, 104 str., broširano ...........'.........
St. 2. (Rado Murnik) Na Bledu, Izvirna povest, 181 str., broš...
3. (Ivan Rozman) TestaaMtnt, ljudska drama v 4 dej., bro& 105 strani ...................
Št. 4. (Cvetko Golar) - Poletne klasje, izbrane pesmi, 184 str., broširano .....................
Št. 5. (Fran Milčlnskl) Gospod Fridolln Žoina in njegova družina vcaclomodre črtice 72 strani. broSirano ................
St. 6. (Novak) Ljubosumnost ..
Št. 7. Andersonove pripovedke.
Za slovensko mladino priredila Utva, 111 str., broš. ..........
Štev. 8. Akt. Mev. lib ...._______
Št. 9. (Univ. prof. dr. Franc Weber.) Problemi sodobne fOoco-flje, 347 strani, broš. ........ .70
Št. 10. (Ivan Albreht). Andrej Ternoue, rllijeCna karikatura ln minulosti, 56 str., brog. _...... .25
Št. 11. (Povel Golla) Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4 .slikah, 84 str- brci. ...... .35
Št. 12. (Fran Milčlnskl) Mocoinl prstan, narodna pravljica v 4. dejanjih, 81 atr^ broS.......... .8«
Št 13. (V. M. Garfiln) Nadežda Nikolajevna, roman, poslovenil U. Žun, 112 tsr.. broš......... .30
Št. 14. (Dr. Kari Engllš) Denar, narodno-gospodarakl spis, poslovenil dr. Albin Ogrls, 236 str., broi. ......................... M
fit. 15.
M
M Ji 0
.35 .75
in Jnles de Gsn-
Uenee Mauperin. .........40
Št. 16. (Janka Samec) Življenje, pesmi, 112 str., brofi. ........ .45
Št. 17. (Prosper Marlmee) Teme dnie v vicah, povest, prevel Mir. ko Pretnar. 80 str............. JI
Št. 18. (JarosL VrchHckj) Oporoka tukvvtikega craJMska, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Brada«. 47 str. bro«. .. M
fit. 16. (Gerhart Hanptman) Pa-lepljeni seen, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton fantek, 126 stau broi. ...... J6
Št 28. (JnL Ze.ver) Gcmpačl In Japonski roman, iz pme) dr. Fran Brada«, 164 str., broi. . ........... M
fit. 21. (Fridolln Solna) Dvanajst dbie, IL, 73 str.
oaa n«•m•»a•••••osa«**«
fit. 22. (Tolstoj)
60 str^
fit.83. (SophsMes) Wtra. ppalov. C. Golar. broMrano .....l.,v......
fit. 24. - (BL L Balwv)
Pompejev. L del, 350 str„ broš. ...M.Mt.x
fife m - - % XL del
4U imr) Črne "a*.
Si str.
JU
» o a o • • «
Št. 4». Tarzanov sin, trd ves____1.20
Št. 00. Slika De Graye..........1.26
Št 51. Slov. balade ln romance -8S
Št. 54. V metežu................1.—
Št. 05. Namišljen iboinik ...... M
Št. 56. To In onkraj Saile .... .SO Št. 57. Tarzanova mladost,
trd. vez. ................1.20
Štev. 58. Glad (Hamsnn\ .... JM
Št. 59. (Dostojevski) Zapiski Is mrtvega doma, I. del..........1.—
Štev. CO. (iJostojevaki) Zapiski iz
mrtvega doma. II. del ........1.—
Št. 61. (Golarj Bratje in sestre .75 Št. C2. Idi jot, T. del. (Dostojevski) .90
Št G*{. Idijot, II. del .......... ^6
ŠL 64. Idijot. IIL del.......... .90
Štev. 65. Idijot, IV. del .......90
Vsi 4 deli ..............3.25
Št. 66. Kamela, skozi uho šivan-
ke, veseloigra ................ .45
Slovenski pisatelji II. zv.
Potresna povest, Moravske slike, Vojvoda Pero 1 Perica, Črtice ........................ 2.50
Tigrovi zobje....................................1.—
Tik za fronto ...................70
Tatlč, (Bevk), trd. ves..........75
Tri indijanske povesti .......... .30
Tunel. soc. roman................LSfi
Trenutki oddiha ................ .50
Turki pred Dunajem .......... .30
Tri legende o razpelu, trd. vez. .65
Tri rože ...........................................80
Tiso? in ena noč (Rape)
vez. mala izdaja............81.—
Tisoč in ena noč
I. zvezek..................1.30
H« 1.4D
III..........................1.59
KNJIGE SKUPAJ........83.75
V kremplji h inkvizicije ................1.30
V robstvu (MatičiO) .............1.25
V gorskem zakotju ............ .55
V oklepnjaku okrog sveta. 1. del .90
.90 .75
3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv.
..Neža, Sun je ...................flp
13. snf^pič. Vestalka, Smrt Marije
de vire. Marijin otrok .........S<»
14. snopič. Sv. Boštjan. Junaška deklica, Materin blagoslov ..
Slavček, zbirka iolsklh pesmi —•
(Medved) .....................25
Vojaške narodno pesmi (Kosi) .. .30 Narodne voja&ke (FerJunClC) .. .30
(Pregelj) .....................1,—
Lira, srednješolska, 2. svezka skupaj ...........................2.-
Troglasni mladinski zbori:
Mešani iu moški zbori. (AljaS) — 3. rvezek: Psalm 118; Ti ve.-clo poj ; Na dan : DIvna nirf?........
.46
o. zvezek: Job: V mraku: Dneva nam pripelji žar; Z vencem ';em ovenčam slaro; Trivia v ......
0. zvezek : Opomin k v« ; Sveta noč: Stražniki: Hvalite Go-tqxxla; Občutki; r;»'slo .......
7. zvezek: .Slavček: Zaostali ptič; !>• »m«.rodua iskrica: Iri svadl>l; Pri mrtvaškem Fprevo«ju; <;eslo
S. zvezek: TI osrp«'-iti jn l,..ti imc-San zbor) ; Prijatelji in ^»n-oa (inrš:;n zl»or> ; litiji, solnčice stoj: Km»tski bi5i ............
CERKVENE PESMI:
.41
.46
15. snop:?. Turki pred Dunajem, Fabjola in Neža ............
20. snopič, rijinega
Sv. Just; Ljubezen Ma-otroka ..............
jsn
.3o
PESMI IN POEZIJE:
Akropolis in Piramide .........80
broširano ....................go
Axazel, trdo vez.................j._
Balade in romance, trda vez......1.25
Bob ca mladi zob. trda vez ....
Kragnljcki (Utvn) ............
trdo vezano ................
Moje obzorje, (Gangl i ...........
Naries (Gruden). broS...........
Primorske pesmi, (Gruden), vez.
Slutne (Albreht) bro?...........
Pohorske poli < Glaner > broA.____
Oton Zupančič: Sto neank ...................
.40
.65 .hO .1.25 .30 .33 .30
Domači glasi. Cerkvene pt^ou!
me>:ui zbor .................
12. Tantum Er ............
12 Panxe I.in-ua Tantum Erco.Ge-
nitori (G<*rl»ič) ..............
Hvalite Gospoda v njegovih Bvet-nikih. 'JO |>e ..1.36 I Dom šel na planince. Podpuri slov.
.90' nar. iK?smi. (Bajuk) ..........
*60 i Na Gorenjs!;em je fletno..........L-
2m dd •••■■••••■•••••••«••«•
Večerna pisma, Marija Kmetova .
Veliki InkvizitOr ...............
Vara (Waldova), broS.........
Vojska na Baiikann. s slikami ..
Vrtnar, (Rabindraaath T a gore),
trdo vezano .....*...........
broširano ..................
Volk apokornik ln druge povesti
Trdo'vezano ..................
JS5
.75 .66
1.— .1.25
Viinjega repatiea, roman, 2 knjigi U»0 Vojni, mir ali poganstvo, I. sv... ,3»
V pustiv je žla. III. zv ...... JZ5
Valetln Vodnika Izbrani spisi .. .30
Vodnik svojemu narodu ........ .25
Vodnikova pratika L 1627...... .56
Vodnikova pratika L 1628...... .56
Vodniki in preporold ...........60
Zmisel
Zadnje dnevi nesrečnega kralja .. .66
Za kruhom, povest ............ .35
Zadnja kmečka vojska...........75
Zadnja pravda, broš. .......... .50
Zgodovina o nevidnem človeku .. .35 Zmaj
Iz BMC^ ••••eeessea««na« »76 Življenje slov. trpina, Izbrani apisl
Alešovec. 3. zv. skupaj ........1.56
Zvesti sin. povesi .............. .25
Ziatokopi ....................JM
Ženini na£e Koprnele ........i. .45
... .45 ,, JS$
Zmote In konec gdč. Pavlo
Zlata vas ................
Zbirka narodnih pripovedk:
I. del...................
Zbirka h. del
Znamenje ft tirih (Doyle) ....... M
Zjtedovinske anekdote .......... .36
Z ognjem In mečem..............3_
Zločin ln kazen, 1. ln n. zvezek 1._
Zgodbe Napoleonovega huzarja .. .66
Zgodbe zdravnika Muznlka...... .76
Zlati pantar ..........................M
Zvestoba do groba ......................1.56
ZBKKA SLOVKNSKIH POVKSTI
L sv. TJ—r afl
2. sv. Hode
3. zv. Veeele povesti.....
4. vz. Povesti in sliko ...
5. sv. Študent ml be. Nai nji kruh ..............
JS
.35 j35 J35
M
SPISI ZA MLADIKO:
'OANOLl
2. zv. trdo veaano. Pripovedke ln
PCmill nnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnn JM
3. av. trdo vezana Vsebuje 12 po*
•••••••••nonnnnnnnnnnonn
t zv. trdo vesnnoL Vsebuje 8. po-
V€S8tt naannnnnnnaonnnaannnnnnn
6. zv. trdo vezane. Vinski brat .. J56 6. ar. trdo v«—no. Vsekaj« 10 po-
. ___v 6. dejanj i
Cjrraa dio Bergerao. Herolčaa ko-medija v potih tfefaaffh. VefS wo-
m
PESMI Z NOTAMI:
NOTE ZA KLAVIR
(Pavčič) Slovenska koračnica
10 zvezkov. Vsak zvezek po.....30
10 zvezkov skupaj ..................2.50
NOVE PESMI S SPREMLJEVANJEM KLAVIRJA
Album slov. narodnih pesmi
(Prelovec) ................................ .80
Šest narodnih pesmi (Prelovec) .80 Pesmarica 'moških zborov
'Balatka) ................................1.—
MEŠANI In MOŠKI ZBOR
Priložnostne pesmi (Grum) ....1.10 Slovenski akordi (Adamič):
. .1. zvezek .....................75
II. zvezek ...................15
Pomladanski odmevi, I. In II. zv.,
vsak ........................45
Ameriška slovenska lira (Holmar) 1.— Orlovske himne (Vodopivec) ....1.20 10 moških iu mešanih zborov —
(Adamič) ...................45
MOŠKI ZBOR Trije moški zbori (PavčiC) f=> Izdala Glasbena Matica ........ .40
Narodna nagrobnica (Pavčič) .. .35 Gorski odmevi (Laharnar) 2. zv. .45
SAMOSPEVI:
Štirji samospevi. Izdala Glasbena
Matica .......................45
Naši lunini..................... .50
MEŠANI ZBORI: Planinske, II. zv. (Inharnar) .. .45 Trije mešani zbori. Izdala Glasbena Matica ........*...........46
BAZNE PESMI S SPREMLJEVA-NJEM:
Domovini, (Poester) ............ .40
Izdala Glasbena Matica Gorske cvetlice (Laharnar) Četvero ln petero raznih glasov.....45
Jaz bi rad rudečlh roi, mofikl zbor m bariton solom ln priredbo za
dvospev ...................... JS6
V pepelničnl noči (Sattner), kan-tanta za soli, zbor ln orkester.
Izdala Glasbena Matica.......75
Dve pesmi (Prelovec), za moški
zbor ln bariton solo ............ JS9
Kupletl (Gram). Učeni Mihec,— . Kranjske šege in navade, No-
zadovljstvo, 3 zvezki skupaj ..1.— Knpleta Knza Mnca (Parma) _ j46
PESMARICE GLASBENE MATICE:
L Pesmarica, uredil Hnbad .. .2.50 4. Koroške slovenske narodne pesmi (SvikaršiČ) 1., 2., ln 8. zv, skupaj ...................
M Al .»C PKSBSARICX:
St 1. Srbske narodne himne .. 1.5
St la. Sto čutiš, Srbine tainl .. .15
Št. 10. Na planine ..............15
ŠL 21. Zvečer ...........................15
9t 12. Vasovalec ....................15
teoad aa Mladine (Ži-
i 6 sraki sknpaj ........ M
RAZGLEDNICE:
NewyorSke. Itazlične. ducat.....46
Velikonočne, božiču« in noioletne
ducat ..........................4f
Iz raznih slovenskih krajev, ducat
Narodna noša, durat.............4$
posamezne po .................Q3
ZEMLJEVIDI:
Stenski zemljevid Slovenije aa moč-alm papirju s platnenelml pregibi ............................7.56
Tokrajni ročni zemljevidi:
Dravska Banovina .........................30
Jugoslavija .......................................30
Gorenjska .................... .11
Slovenske Gorice, dravsko ptuj-
skopolje ..................... .36
Ljubljanske in mariborske oblasti .36
Poborje, Kozjak .............. 66
Celjska kotlina. Spodnje sloven-
• sko posavje ...................36
Trelonurje In Medumnrje.....36
Kamniške planine, Gorenjska ravnina in ljubljansko polje . -
Oanada ........................ .46
Združenih držav, veliki .........4d
Milil •••••ooooeoooeoeaaooonoep 9
Nova Evropa .................. .66
Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas. Kentucky in Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi, YYashinr-
- ton. Wyoming, vsaki po.......29
Zml jevidl:
. .Illinois, Pennsylvania. Minnesota. Michigan. Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York — vsaki po .........................46
Velika stenska mapa Evropa ....2,—<
Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, rekomandirajtš pismo.
Ne naročajte knjig, katerih ni # ceniku.
Knjige pobijamo poštnine prosid
"GLAS NARODA"
216 W. 18. St.,
New York
PRAV VSAKDO
kdor kaj išče; kdoi kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj pro daj a; prav vsakdo priznava, da iniaj
o
čudovit MALI
uspeli
OGLASI
'Glt.Ntrol^
•o
NEW YORK, FRIDAY, APRIL 10, 1931
LARGEST SLOVENS O AIL'
BORIS RIHTERSlC:
Ali naj vam povem zgodbo, ki mi Jo je povedal eden tistih, ki so v vojni nekaj izkusili? Čujte jo prav tako, kakor ml Je sam pravil!
— Takrat smo bili Se sami mladi fantje. Iz šol so nas poklicali in poslali na rusko fronto. Iz nas so st tavili stotnljo, namestu tiste, ki s® jo Rusi nekaj dni razbili tako ti meljito, da se je jih Je od dvesto m (ž vrnilo komaj petnajst. Ti so nas petem učili in naročeno nam je bilo, naj se jim pokorimo.
Eden med njimi, precej star Poljak, je bil prav čudak. Tam nekje b i/.u, kjer se je bil vršil boj, jc bil doma, in vsak košček zemlje v bližini je poznal. Kadar je prišlo povelje, naj gremo naprej in preišči-mo ravnino, ki je ležala pre-d nami, se ie vselej ponudil sam. In naj sn je zgodilo karkoli, on je ostal zmeraj neranjen.
S seboj v jarku je imel psa. Bo;? ve, kje ga je pobral? Tovariš, ki je prišel že pred nami, ml je povedal, da ga je menda prinesel \ e^a izstradanega od doma. In ta p'_s kuštrav, ušiv in ves umazan in b aten, ki ga je bilo v jarku zmeraj več ko dovolj, je bil edino na sve tu, za kar je še maral. Gorje tistemu, ki bi se bil p;a samo dotaknil! Od svojega mu je dajal jesti, čeprav je bilo hrane tako malo in je bila po vrhu vsega še tako slaba, da je bil človek lačen, čeprav si je z njo napo.nil želodec.
Neko noč je prišlo povelje za napad. Ni nam bilo dosti do nj:ga. Vti dan smo se morali že braniti pred Rusi, ki so nas na vsak način hoteli izb^zati iz jarkov, in potem š-> to. Toda ukaz je bil ukaz, in mora i smo se mu pokorti.
Naglo smo nataknili čelade in se založili z ročnimi granatqjni. Potem smo se tiho splazili iz rovov in zuee'i lerti po trebuhu naprej. Ukazano nam je bilo, da razrežemo žične ovire in potem nenadoma u-darimo na Ruse, ki to neč prav gotovo ne pričakujejo napada. Vodil pa nas je Poljak, ki sem vam o njem že pravil.
Vse je šlo po sreči. Bili smo že pred ovirami in vzeli granate v reke, da si z njimi uteremo pot naprej, ko pride znak za napad. Tedaj pa so nas morali opaziti. Nenadoma se je zasvetilo in slepeč pramen reflektorja nas je oblil. Z vseli «trani ?a zapele strojnice ln dež krogel nas je obsul. Bolestno stokanje ranjenih in kriki na smrt zadetih so prevpi i njih pokanje.
Prišel je ukaz za umik. Z velikimi izgubami smo se je!i pla?iti nazaj. Nekateri so v trenutnem strahu planili pokoncu in jeli bežati.
PES
Toda preden so bili na pol poti, so jih krogle podrle.
Ko smo bili malo nato spet v jarku in se začeli iskati, smo videli, da se nas ni vrnilo niti polovico. In med onimi, ki jih ni bilo nazaj, je bil tudi Poljak.
Tedaj pa se je zgodilo nekaj čudnega. Pes, ki je dotlej mirno ležal v kotu in dremal, se je nenadoma prebudil in dvignil glavo. — Stal sem zraven njegu in ga čisto natanko videl. Opazil sem, kako je začel vohati po 7-raku, potem pa je vstal in se pretegnil. Počasi je šel po vsem rovu in iskal. Kmalu je bil nazaj. Videl sem, kako je postajal čedalje nemirnejši. In potenj je spet tekel po vsem rovu in se vr nil. In čedalje hitreje je tekel, in vendar vnovič od konca do konca. Toda gospodarja, ki ga je iskal, ni bilo nikjer. Zalajal je. Nič. Obstal je sredi teka in začel tuliti tako presunljivo, da se je človeku moralo trgati srce.
Nato je utihnil, kakor bi nekaj premišljal. Zdajci pa se je pognal navzgor in skočil iz jarka. Videl sem, kako se je krčevito s prednjima tacama oprijel roba in skoraj zdrsnil nazaj. Toda obdržal se je in je i?ginil v daljavi, ki so jo še zmeraj razsvetljevali ruski žarkometi.
— Ta se ne vrne več, — mi je rekel tovariš, ki je sial zraven mene in vse videl. Razstrele, ga kakor sito.
Tedaj je priletela krogla, ki se je razploščila ob njegovi čeladi. — Naglo sva se umaknila v zavetje.
Moral sem obvezati novinca, ki jo je bil skupil in tako sem čisto pozabil na Poljaka in psa. Pa tudi
— danes bi se bil morda nečesa takega spomnil — takrat pa je bilo čisto drugače. Takrat smo za take reči otopeli. Preveč smo imeli opravka s svojimi lastnimi mislimi in skrbmi, da bi se bili utegnili brigati za drpge.
Nisem bil še z zavezovanjem gotov, ko je stopil k meni tovariš, ki je prej z menoj gledal, kako je pes pobegnil iz jarka. Sklonil se je k meni in me poklical. Ko sem končal, sem šel k njemu in ga vprašal, kaj hoče.
— Poglej! — mi je rekel in pokazal proti žičnimi oviram. Naglo sem pogledal iz jarka. Tam sem zagledal psa, ki je stal kakor črna senca v luči žarometa in tulil.
— Njegov gospodar leži tam, — mi je rekel tovariš. — Dobro sem ga videl ,ko je padel.
— Škoda psa! — sem mu dejal.
— Prav pogrešali ga bomo. Čeprav nam ni bilo dosti do njega, ga bomo vendar pogrešali. Pa tudi Po-
ljaka je škoda. Ni bil napačen človek.
Spet sva se morala umakniti toči svinčenk, ki so bile namenjene psu, pa so prišle do naju. Kar pogledati se nisva upala ven, ker so tako nizko letele. Molče sva sedela v rovu in kadila. Nenadoma pa se mi je zazdelo, da postaja pasje tuljenje močnejše.
— Vrača se, — je dejal tovariš.
— Videl je, da mu ne more nič pomagati in zdaj prihaja nazaj.
Toda psa ni bilo. Zazdelo se mi je celo, da se tuljenje oddaljuje, in potem je vse umolknilo.
— Zadet je, — je zamrmral tovariš* — Ne bo ga več. Škoda.
Potem se je z drugega konca priplazil častnik in nam naročil, naj pazimo, ker pripravljajo Rusi napad. To skoraj ni bilo verjetno a vendar smo morali ubogati in se na vse pripraviti.
Ko sva tako napeto čakala, se je zgodilo nekaj, kar mi ostane v spominu do sodnega dne. Začul sem, kako se nekaj giblje v bližini. Mislil sem, da je Rus, ki ni dovolj o-prezen. Krčevito sem prijel za pu-ko, pripravljen, da sprožim takoj, ko bo treba. Naglo sem dvignil glavo, pokukal čez rob jarka....
....in zagledal sem psa. V soju žarometa, ki je prav tisti trenutek spet osvetlil poljano, sem videl, kako se je plazil proti jarku in vlekel za seboj nekaj, kar je bilo podobno človeku. Ko sem bolj natanko pogledal, sem opazil, da je bil to naš vodja.
Tudi drugi so to videH. Trije so naglo planili ven in ga med točo krcgel prinesli na varno.
Bil je nsvarno ranjen in odrezati so mu morali nogo.
Štirinajst dni nato me je zadela ista usoda In poslali so me v bolnišnico. Tam sem ga dobil. Ležal je v postelji zraven mene in na tleh je bilo ležišče psa, ki mu je takrat rešil življenje.
— Vidite, — je končal prijatelj.
— Dosti sem izkusil v vojni. Vse sem moral pretrpeti. Pomanjkanje, bolnišnico, grozjo, vse, vse, toda najbolj mi je ostal v spominu tisti prizor, ko sem videl psa, ki je reševal svojega gospodarja.
PASJE VPREGE
Sovjetske vojaške organizacije, na prvem mestu Zrakoplovno kemično društvo, so pričele gojiti stražne in vprežne pse. Omenjeno društvo je prevzelo tudi organizacijo posebnih skupin psov, določenih za varnostno službo v tvorni-cah, podjetjih, kolektivnih in sovjetskih gospodstvih itd. Mnogi pri
"Aviohima" so že "zaposleni" v raznih podjetjih. V zadnjem času vzgajajo zelo intenzivno vprežne pse za promet. Te dni se je pričela grandiozna vožnja kamčatskih psov na črti Ural-Moskva. Pot je dolga 3000 km in drži iz Sverdlov-skega (bivšega Jekaterimburga) čez Ural v Krasnoutimsk po gozdnih poteh in čez reko do Sarapula in Kasana ter v Nižnji Novgorod in Moskvo.
V dobi aviatike se nam vidi potovanje s pasjo priprego precej ro-i mantično. Navadno teče dvanajst ! velikih, mišičastih, volkovom podobnih psov. — Naletel sem nanje pri startu v Sverslovsku', poroča dopisnik "Krasnaja Gazete" v Lje-ningradu. "Ko so iz daljave zaslišali žvižg vodje Ivana Mihajlovlča Djačkcva, so naravnost pobesneli } od veselja. Ta majhen, energičen ! in vesel mladec, ribič in lovec, vo» : zač s pasjo vprego, je potiskal pred seboj lahke sani in žvižgal značilno "gnalno melodijo, ki je opozarjala pse, naj se pripravijo na pot. Kratek klic "Ejno"* in nestrpnim psom, ki so stali po dva in dva v vrstah, so vrgli na vrat jermenaste vojke. Srednja vojka se je napela kot struna in tenke noge psov so zadrhtele.
Tribuna na startu je bila polna ljudstva. Poveljnik Jurkovič je dal ukaz za odhod. Djačkov je krtknil veselo in glasno 'knjo" in priprega
i
1 je tekla z brzino 25 km na uro. —
)(ove Kmnjsko-Slovehske columha plošče
NEW COLUMBIA SLOVENIAN RECORDS
Novi umetnik John Germ, ki je dobro znan ie napravil svoje prve rekorde za* Columbia.
25159F It inčev 75c
\
Ne Dajte Ženam, Da Bi Hlače Nosile
Narodna pesem Oh, Ko Bi Le Vedeli. Mamica Vi
Narodna oesern
Zadnji mesec smo predstavili Louisa Belle-ta in Franka Ptat-a s rekordom 25156F, Spet Ptičke Po jo in Nieara Ne (Harod. Dnet). Zdaj nudimo izboren solo Fr. Plut-3
25161F 10 inčev 75c
Rje Prijazne Ste Višave Glasno Bi Zavrisnil
Narodna oesem Narodna pesem
Recite svojemu prodajalcu, na| vam zaigra katerikoli Columbia rekord In mu recite za zadnji cenik. Naročite Jih lahko tudi po poiti.
Columbia Records
vesw^raocsss*
Vrv«-Cona/Recording-The Records without Scnich
POZIV !
Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem posla naročnina za list, so naproŠeni, da jo po možnosti čimprej obnove. —
Uprava "G. N.**
SEDEM KNJIG
DEDEK JE PRAVIL.. MESUA .'■■ - t . - = -r-r-:
.Knjiga za mladino, ki vsebuje dve ljubki pravljici. — : Knjiga je bogato okrašena s slikami
.Razprava verske vsebine, katera je spisal bivši ljubljanski knesoikof. To je ene njegovih najboljših del.
MLADIM SRCEM:
SUNEŠKI INVALID,
Morda se noben slovenski pisatelj ne sna tako poglo. ;bftti v otrokovo dušo, kot se sna Ksaver Meško. Knjigo je bogato ilustriral Saša Šan tel.
.Povest za slovensko ljudstvo, v kateri so opisani ras. ' burljivi doživljaji mladega mornarja.
Skrajno zanimiva zgodovinska povest is dobe franco.
kralja Lodovika XIV. Izšla je ▼ treh natisih, kar znači, da je bilo po nji veliko povpraševanje.
181 strani debela knjiga s slikami. V nji je natančne
BALKANSKO TURŠKA V0JNAOmsana vojna, ki je bila predhodnica našega orehe je-
PARIŠKI
SLOVENSKO - AMERIKANSKIVsebuje zanimive članke, povesti, zanimivosti, pesmi, KOLEDAR..............ialo, Itd.
Knjigarna "Glas Naroda"
216 West lath Street
New York, N. 7.
n T
Columbia Phonograph Company, lae.
"Magic
11 Union Sq. West New York City
Notes"
se tu palma tudi menuje "sešelska" palma. V Berlinu jo bodo posadili v rastlinjaku, ki je 10 metrov visok. Palma rodi velikanske orehe, ki so štirikrat tako debeli kakor kokosovi orehi.
KAJ HOČEJO POSTATI NAŠI OTROCI?
Odrinili smo iz Sverdlovska proti Uralu.
V začetku je šlo nizdol, potem nekaj kilometrov daleč skoraj po ravnini, nakar se je začela pot vedno bolj dvigati. Vsenaokoli s snegom zameteni gozdovi. Iz vsake vasi so nam ljudje prišli naproti.
Psi pretečejo povprečno 15 km na uro. Na Kamč&tki živi upravnik pasje prlprege Curkin, ki napravi v 12 urah 300 km. Razen nas treh vlečejo psi dve vreči jukale in našo prtljago. Jukala je na poseben način posušena riba za pasjo hrano. Čez dan dobe pol, zvečer pa celo ribo. Včasi dobe tudi kos kruha. To je poleg snega njih hrana. Psi. spe zelo malo. Tudi jesti ne morejo dosti. Hraniti pse je prav tako velika umetnost, kakor vežbati jih."
NOVE PODROBNOSTI 0 PRESTOLONASLEDNIKU
Vpkojeni ravnatelj dunajskega dvornega in državnega habsburškega arhiva dr. Schlitter je imel nedavno na Dunaju predavanje o iprcstolcnf:sled. Rudolfu in povedal je nekaj novih podrobnosti, ki pa so seveda zopet močno pristransko pobarvane. Po njegovem mnenju je bil Rudolf že po naravi obsojen na blaznost kakor njegova strica kralja Ludvik in Oton Bavarski. Hessensko - darmstadtska deželna grofica Amalija, čije oče Ludvik IX. je bil duševno abnormalen, je bila namreč prababica i cesarja Franca Jožefa i njegove žene cesarice Elizabete, ki tudi ni bila -duševno normalna. Rudolf je bil torej dedno obremenjen, ker se je rodil iz zakona med sorodniki, ki niso imeli vseh koleščkov v glavi.
Že kot 141etni fantič je Rudolf napisal, da se bliža oblika držav republiki in da poj m vladarja ne spada v novo dobo. Trdil je, da so monarhije stvarno samo še razvaline. Pozneje je postal anonimni novinar. Pisal je uvodnike in po-
ročila za Sepszov "Wiener Tag-blatt". Bismark ni zaupal Rudol-fovim stikccn z novinarji naklonjenimi Franciji. Rudolf je bil prepričan, da je Prusija mnogo bolj navezana na Avstro-Ogrsko, kakor nasprotno. Videl je v duhu razpad Avstro-Ogrske, bil je prepričan, da se je Evropa v takratni obliki že preživela in da se izpremeni po velikih socijalnih prevratih v novo' Evropo. In vse to naj bi bilo po mnenju penzijoniranega de-rektorja dokaz abnormalnosti. — Čudno.
Ljubezen je igrala po direktorjevem mnenju v Rudolf o vi življenski tragediji najmanjšo vlogo. Rudolf je bil moe, ki se je notranje prezgodaj izživel, bil je strt in sit življenja. Baronica Vetcser ga je resnično ljubila, toda ljubljena ni bila. Mayerllnska tragedija je bila izključno le njena tragedija. S svojo izjavo, da hoče sledili prestolonasledniku na oni svet, je pa dala zadnjo pobudo za zgodovinsko dvojno smrt.
DRUŠTVA
O NAMERAVATE PRIREDITI
VESELICE, ZABAVE
OGLAŠUJTE
"GLAS NARODA" M Sta umo članstvo, pač pa vsi Slovenci v vaši
CENEZA OGLASE SO ZURNE
. REDKA RASTLINA
Za znanstvene zavode in muzeje dandanes ni lahko dobiti po.rebna dcpcinllo. in razne predmete za razstave in ogledovanje. V takih težavah se je nahajal tudi botanični vrt v Berlinu, kateremu je manjkalo precej redkih ratstlin.
Za izpolnitev svojih zbirk se je pa vodstvo berlinskega botaničnega vrta obrnilo na poveljnika nemške križa.rke "Emdtn", naj poskrili, da bo ibctainični vrt dobil vsaj nekaj redkih rastlin iz južnih krajev. Kri-žarka "Emden" je namreč plula o-koli sveita. Poveljnik kr žarke se je želji ravnatelja (botaničnega, ivrta odzval in je res poklonil zavodu več redkih rastlin, med njimi pa tudi eno, ki raste samo na dveh otokih na svetu.
Ta redka rastlina je visoka palma, ki raste samo na 2 "sešelskih" otokih v indijskem oceanu in zato
Na dunajskem vseučiličšu imajo poseben "zavod za dušeslovje", ki deluje že nad 10 let. Ta zavod bo v •kratkem izdal^ knjigo "Mladina in J poklic" (Jugend und Beruf), kjer je iibranaj vsa snov, ki se tiče razmerju mlad'ne do bodečega poklica, kolikor je pač bila snov zavodu dostopna.
Na zsivodu so po večletnih opazovanjih ugotovili, da stoji izbira poklica pri mladini vedno v tesni zvezi z razvojem družabnih razmer v ožji domovini. Nu Dunaju, kjer je ibilo gostiln, se cgreva mladina v veliki meri za gos-i frri carski poklic, v Liprkem pa, kjer je tiskarstvo doma, tišči vse v tiskarstvo. Opazovali sd tudi, da je zanimanje za brivski stan tudi zelo možno, odkar se je udomačila "frizura na fanta" skoro v vsaki rodbini. Med vejno so .pa opazovali, da so hoteli postati skoro vsi mladi ljudje trgovci z delikatesami, kar z ozirom na tedanjo lakoto ni bilo nfcč čudnega.
Na dunajskem zavodu so dalje ugotovili, da si ostajajo želje mladine po .končani srednji šoli glede bodočega poklica' gotovo vedno ena-Ike. Opazovali pa so pri tem tudi to, da se vedno bolj pojavlja med mladino nekak "razredni duh": sinovi bogatih starišev si zbirajo svoTood-ne poklioe, sinovi siromašnih ljudi pa iO zadovoljni, ie postanejo uradniki, učitelji itd.
No ipodlagi vestnih opazovanj so tudi ugd ovili, da se začno mladi ljudje zanimof.i za svoj bodeči poklic resno šele okoli svojega 16. leta. Zato predlagajo, naj nihče ne sili mladine k izbiri bodočega poklica pred to dobo.
t
NAZNANILO in ZAHVALA
S potrt ion srcem naznanjamo vsem znancem in prijateljem prežalostno vest, da nam je po dolgi bolezni zavedno zaspala naša prelj ubij ena mati —
MARIJA BITENZ, roj. DELEJA
Pokojna je bila mati desetih otrok. V rokah nam je zaspala 17. marca ob 12. uri ponoči. Rojena je bila 1. 1884. V Ameriko je prišla 1. 1903. Njen rojstni kraj je bil Ternovc, fara Rečica v Savinski dolini. 20. marca smo jo položili k večnemu počitku po cerkvenih obredih.
Tem potom se zahvaljujem vsem znancem in prijateljem, kateri ste jo bili prišli obiskat in jo spremili k Večnemu počitku. Dolžnost me veže, da se Vam moram iz srca prav lepo zahvaliti za vaše vence in šopke, katere ste podarili pokojni.
Ti pa, predraga, v miru spa vaj v kotičku zemlje, ki smo ti ga odbrali v mirni naravi. Prezgodaj si se ločila od nas, ali ne bo dolgo, ko boš dobila družbo. Pridružili se ti bomo vsi, kaiteri smo te ljubili. Naj ti bo lahka hladna ameriška gruda! Žalujoči ostali:
JOSIP BITENZ, mož, Sinovi: FRANK, LUDWIG, JOE, JOHN, WILLIAM. AUGUST,
ALBERT;
Hčere: MARY, ANA in MARGARETA Starost otrok je od 11. pa do 25. leta.
V Ameriki zapušča brata in enega bratranca in več sorodnikov. V starem kraju pa brata, sestro in sorodnike.
Še enkrat ti iz srca kličemo: v miru počivaj! R. 2, Palmyra, Wis.
V SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI NADVSE LJUB LJENEGA SOPROGA OZIROMA OČETA
ANTONA ŠTEMBERGER
. ki je preminul dne 10. aprila leta 1930.
Minilo je že leto dni, odkar si nas zapustil, toda v naših srcih živiš, in iz dna srca želimo, da bi se združili s Teboj.
Že leto dni leži Tvoje truplo v črni zemlji, toda Tvojo gomilo vedno cvetje krasi. Jaz in otročiči ga zalivamo s solzami.
Prerano je prišla smrt in pokosila ljubeče srce, ne meneč se za uboge sirote, ki z menoj vred neprestano žalujejo za Teboj.
Sladko in mirno počivaj, dragi moj Tony! V mislih smo vedno s Teboj in čakamo svidenja v večnosti.
Žalujoča soproga: FRANCES ŠTEMBERGER, >
TONY in JOE, sinova; KRISTINA, VIDA, DORA, hčerke
Crosby, Pa.
*Q L A I R i I O D A1
NEW YORK, FRIDAY, APRIL 10, 19S1
At LARGEST SLOVENS DAILY te V. S. ML
SKRIVNOST NEZNANKE
■UIIUllllll ROMAN IZ ŽIVLJENJA mm
Za Glas Naroda priredil G. P. ........................................
46
(Nadaljevanje.)
Tedaj pi je skočil Gun ter kot iv.zjarjen lev ter potegnil Hollmana nazaj
Sedaj Je stal prod njim ter gledal v spačeni, bledi cbrae Hollmana.
— Smikavti;, — podli smrkavec! Zahvali se usodi, ki me Je prisilila uničiti ±e cckra.t človeško življenje, kajti drugače bi te ustreli kot se-kk*ia p:a! TuTcaj. — vzemi to! — je rekel ter škrtal z zobmi.
Jahalni bič Je zavžvi&gjl ekozi zivk ter podel na lice Hollmana.
Ta se Je stresel ter hotel plamli na grofa.
On *pa Je tako močno držal njegovo roko, da se je Hoilman opote-kel ter skoro p_del.
— Proč, ali pa te utirelim, — Je zaklical Gun ter ter potegnil svojo pl&tc-lo 12 prsnega žepa.
Teci_J je r.rglas zakričala Dagmar, ki se je prebudila iz svoje omotice ter se prijela reke, Jni «je držala pištolo.
— Ne streljati, G-unter, ne strciljati, — je klicala obupno.
Hcllmcin Je bil v rekah grofa. Njegova samozavest je bila močnejša
c:>t vse drugo.
Vsled tc«a se Je hitro umaknil.
Ko so se vrw'ju ateljeja zaprla za njim. je Guni.er povesil roki.
Z nrpapCjnfcn pc«ledom se je czrl v svojo ženo.
— Jaz bi tega ne smel stori.i. Ne smel bi se zavle*i k takemu. Ti ga IJutoLj, Ja® nočem tvoje nesreč. Ti bi morala priti k meni ter me prositi Je* te ljubim, Dagmar in zaman sem se upiral tvojemu čaru. Jaz tc nočem držati, le ti bi ne smeha lagati.
Ona Je stala, tresoča se po vsem živc u in razburjenje ji je jemale vsako jasno misel.
Njeni čuti so bih vsi zmedeni. Ljubila je moža od prvega trenutka, ko sta se videla. Vse drujo je padlo cd nje.
NcbtnefJ. feii.su pa ni megla spraviti ven.
Vrat Je bil kot privezan.
Ves f.te>je se Je pričel naenkrat vrteti in nacnkr^J. se je zgrudila nezavestna na tla poleg njega*
On oe Je prestrašil »ter gledal nainjjo.
Glcbc ka i*. ilort je ležala na njegovem obrazu.
— Preslaba Je bila za boj proti sami sebi. Hbtelai me je varati, a volja J« bila premcCna cd nje! Ne smem jo obsojati, kajui iborila.se je do radnje^*.. trenutka, — je rekel samemu sebi.
S stekanjem se je sklenil ter jo dvignil. Kot otroka jo je nesel v njeno lcutno sebo. •
Grad je ležal ket izmxt :n prazen.
Služabniki so se takrat nahajali v služabniški sobi, da zravžijejo večerjo.
Gro; je 7' Icill pvojo ženo na divan ter pozvonil služabnici.
T* Je prišla Ur s; prizadevala krog svoje goapodinje.
Grof je rekel, ko Je vstopila služabnica:
— Grofica 'je nezavestna! Pomagajte mi!
Hišna se Je vsa presti*, sena ctzrla na Dagmar.
Nato Je hitro prinesla nekaj fcelmske vode ter naročila robec v njej, da Jo pomaga spraviti zopet k zavesti.
Grcf Gunter je stal ves čas poleg.
Odpel Je ver žico z vivtu Dagmar cer pritisnil na čelo robec z ko lin-
sko vt:do.
Obraz Dagmar je bil še vedno zelo bled.
Ko je kenečno odprla oči. je Gunter odšel iz sobe.
Prepustil je Daigmar služkinji.
Ta je storila najboljše, kar je mJcgoče storiti v takem slučaju.
Najprej je bilo trcfca premaguti veliko ičrlpanost, ki se je lotila Dagmar.
Dila Je izmučena vsled notranjih bojev ter strašnega razburjenja. Njen strati, da ji bo ustrelil ljutočeka, je bil zadnji udarec. Kdaj bo prišla zepet k m!ru? Tudi cn je potreboval miru in počitka.
DEVETINDVAJSETO POGLAVJE.
Werner Hcllman je hitro pospravil svoje stvari ter se pripravil za e-ipetovanje. Vedel je, da ne more še nadalje ostati v gradu.
Nekaj čc.va nato je prišel k njemu služabnik, ki mu je prinesel zapečateno kuverto.
V ..ej kuverti se je nahajal če,k za vsoto, ki je bila dogovorjena med obema. Pcicg tega je ležal bilet:
— Razume se samdposobi, da boste takoj zapustili Taxem--burg. V";z ibo stal v eni uri ob vhodu stranske-a krila, v katere^ stanje te. Ekczi vežo ne vodi pot za v_ls, ker se nočem izpostav tt žepe tnemu srečanju z vami. V interesu grofice se hočem izogniti vsakemu nadaljnemu kravalu.
Grof Gunter Taxemburg.
Werner Hcllman je prečitvl ta listek ter ga raztrgal na drobne kašike. Cek pa je vtaknil v žep.
Njegova vloga tukaj Je bila izigrana.
Na vsak način pa bi se zadeva kihko končala slabše.
P S ola in Mi grcfa< s.ta hitro ohladila njegovo strast je povabilo. Verjemite mi, da tak:h odgovorov nisem vajen. Upam, da. ste si ta čas premislili in da mi sami prinesete odgovor, ču Lin Ho".
Milo je manjkalo, da Etia ni dobila živčnega n;,pada. Zanašala se je pa na svoja japonska kavalirja, kti sta ji cžblj Ubila storiti vse, C'x preprečita morebitno ugrabitev. Ti-|ste noM sta se skr la n»a vrtu hote-,la, kjer je Etta stanexvaia. Ob 1. po-[naii se je ua.avil pred hotelom av-jtarnob:!, iz katerega so izstopili •tri-f je možje, ki so pristavil k steni le-stvo. Japonca sta takoj vedela, za kaj gr. Planila sta na napadalce in jih pregnala.
j Vs? to je pravila plesalka, novi-.narju med vožnjo prot i nemški meji. Na meji so detektivi pregledali vlak in ir. šli med potniki Kitajca. Na pcz v je pokazal petni list, ki ga je izdoHo kitajeiko 'poslaništvo v Stookhoknu. Glasil se je na ime Ču Lin Ho. Kitajec je smeje priznal, da je res pisal plesvlki pismo. Ko so ga privedli pred njo, je takoj sp:zna!a v njem tujca, ki jo je zalezoval. Nemške Oblasti so ga zaprle in Obdolžile poskušene ugivtortve. V zaporu se Je pa czkaizalo, da je Ču L"n Ho zelo neprijeten jetnik, kajti takoj naeflednjega dne je p»o-betgnil. Brzojavno por;zilo iz S točk-holma se je glasilo, da je Kitajcev po^ni li~t panarejen. Celo tuje ime jni bilo kitajsko in oblasti so domnevale, da gre za eivropskega pusto-jlavcai, ki se je skrival pod kitajskim imenom.
Etta se je vrnila v Bud mipsšto in še vedno se je 'bala vsiljivega tujca. In njena bojazen je bila umestna, kajti kmalu se je izkazalo, da Ji je sleldil lažni Kitajec v Budim-
SAKSER STATE BANK
82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. L
posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne.
Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer.
Poslužujmc se vsi bres izjeme te stare in stanovitne domače banke.
POZOR, ROJAKI
Iz naslova na listu, katerega pre. jemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte toraj da se Vas opominja, temveč obno. vite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov
CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Laushin
COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Cuig. A. Saftič Salida, Louis Costello Walsenburg, M. J. Bayuk
J INDIANA
I Indianapolis, Louis Banich ILLINOIS
i Aurora, J. Verbich 1 Chicago, Joseph Blish, J. Bevčič, Mrs. F. Laurich, Andrew Spillar
Cicero, J. Fabian f Joliet, A. Anzelc, Mary Bambich, J. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle, J. Speech Mascoutah, Frank Augustin • North Chicago, Anton Kobal I Springfield, Matija Barborlch Waukegan, Jože Zelene
KANSAS
Girard, Agnes Močnik i Kansas City, Frank Žagar
MARYLAND
I Steyer, J. Černe
Kitrmiller, Fr. Vodopivec
MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stular
MINNESOTA
Chisholm, Frank Gouže, Frank Pucelj
Ely, Jos. J. Peshel, Fr. Sekula Eveleth, Louis Gouže Gi bert, Louis Vessel H bbing, John Povše Virginia, Frank Hrvatich
MISSOURI
St. Louis, A. Nabrgoj
MONTANA
Klein, John R. Rom Roundup, M. M. Panian Washoe, L. Champa
NEBRASKA Omaha, P. Broderick
NEW YORK Gowanda, Karl Strnisha Litte Falls, Frank Masle
OHIO
Barberton, John Balant, Joe Hiti Cleveland, Anton Bobek, Chas Karlinger, Jacob Resnik, Math Slapnik
Euclid, F. Bajt Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant in J. Kumše Nlles, Frank Kogovšek Warren, Mrs. F. Rachar Youngstown, Anton Kikelj
OREGON Oregon city, Ore., J. Koblar
PENNSYLVANIA
Ambridge, Frank Jakše Bessemer, Mary Hribar
Braddock, J. A. Germ BridgeviUe, W. R. Jakobeck B rough ton, Anton Xpavec
Claridge, A. Yerina Canemaugh, J. Brezovec, V. Ro. vanšek
Craiton, Fr. Machek
Export, O. Pre vie, Louis Zupan.
čič. A. Skerlj Farrell, Jerry Okorn
10. aprila:
Paris. Havre Homeric, Cherbourg Roma, a poll, Genova
11. aprila: MInnewaska, Cherbourg Lapland, Cherbourg, Antwerpen
14. aprila:
Vulcanla, Trat (IZLET) Aqultania, Cherbourg
15. aprila:
Lev :a than Cherbourg America, Ckierbour^. Hamburg Europa, Cherbourg. Bremen Albert Ballin, Cherbourg. Hambufg
16. aprila:
Berlin, Boulogne «ur Mer, Bremen
17. aprila: Maiestlc, Cherbourg
St. Louis, Cherbourg, Hamburg Reliance. Cherbourg. Hamburg Pennland, Cherbourg, Antwerven
21. aprila: Berengarla. Cherbourg Lafayette, Havre
*
22. aprila:
President Harding. Cherbourg. Ham burg
Hamburg, Cherbourg, Hamburg
23. aprila:
Dresden, Cherbourg, Bremen La Bourdoiinaia. Havre
24. aprila: Olympic, Cherbourg Bremen. Cherbourg, Bremen Statendam. Boulogne Sur Mer. Rot
terdam
Augustus. Napoll. Genova
25. aprila:
He -Je France Hnvre (IZLET) Al innetonka. Cherbourg
29. aprila:
Manretania, Cherbourg President Roosevelt Cherbourg. Hamburg
Deutschland. Cherbourg, Hamburg
30. aprila:
Paris. Havre
Republic. Cherbourg. Hamburg CJeneral von Steuben, Boulogne but Mer. Bremen
1. maja: Suturnia, Tret
Europa. Cherbourg. Bremen
Homeric. Cherbourg
Milwaukee, Cherbourg, Hamburg New Amsterdam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam.
P-e'genland, Cherbourg, Antwerpen
TiiiH:iiiiii;iiiiric{pf[iiii;i:!:
POZOR
Nekateri nam še vedno pisarijo na naš stari naslov — 82 Cortlandt Street, česar posledica so zamude in včasi se tudi kako pismo izgubi. Naš sedanji naslov je:
"GLAS NARODA 216 West 18th St., New York, N. Y.
kar naj blagovolijo vsi vpoštevati. Kdor ima še stare zalepke, naj na nji popravi nasloV, pre-dno pismo odpošlje.
Uprava.
2. maja:
Minnekahdri, Boulogne Sur Mer Rochambeau. llav.-e
5. maja:
Aquitania. Cherbourg
6. maja:
Leviathan, Cherbourg
Oeorge Washington, Cherbourg. Hamburg
X» w York. Cherbourg, Hamburg
7. maja:
Stuttgart. Cherbourg, Bremen De Grasse. Havre
8. maja: France. Havre Majestic. Cherbourg
Rotterdam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam *
Westernland, Cherbourg. Antwerpen
9. maja:
Columbus, Cherbourg, Bremen Minnewaakar, Cherbourg
12. maja: Berengarla, Cherbourg Bremen, Cherbourg. Bremen Cleveland, Cherbourg .Hamburg
13. maja:
America. Cherbourg, Hamburg Berlin, Boulogne Sur Mer, Bremen Albert BaJlin, Cherbourg. Hamburg
15. maja:
*I!e de Franre, Havre Olympic, Cherbourg Reliance, Cherbourg. Hamburg St. J .on is. Cherbourg. Hamburg Lapland, Cherbourg. Antwerpen Romu, Napol I, Genova
18. maja:
Europa, Cherbourg, Bremen
19. maja: Vulcania, Trst
20. maja:
• Mauretania, Cherbourg Pres,dent Harding, Cherbourg. Hamburg
Hajnburg, Cherbourg. Hamburg
21. maja:
Dresden, Cherbourg. Bremen Lafayette, Havre
22. maja:
1 Paris, Havre
Homeric, Cherbourg
Staiendam. Loulogiu Sur Mer. Rotterdam
Pennland, Cherbou s, Antwerpen
23. maja:
Minnetonka, Cherbourg ! 26. maja:
Aquitania, Cherbourg Resolute, Cherbourg. Hamburg
27. maja:
Leviathan. Cherbourg
President Roosevelt. Cherbourg. Hamburg •
Deutschland, Cherbourg. Hamburg
&8. maja:
General von Steuben, Boulogne S'ir Mer, Bremen
29. maja:
France. Havre Hajestic, Cherbourg Bremen. Cherbourg. Bremen New Amsterdam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam
Jie.genlUnd, Cherbourg, Antwerpen Augustus, Napoii. Genova
50. maja: » ^J
Mil wuukee, Cherbourg, Hamburg Rochambeau. Havre Mintiekahda, Boulogne Sur Mer
PARNI KI Z ZNAKOM označi Skupni izlet v Jugoslavijo.
..................M..................
Forest City, Math Kam n Greensburg, Frank Novak Homer City in okolico, Frank Fe_ renchack Irwin, Mike Paushek Johnstown, John Polanc, Martin Koroishetz Krayn, Ant. Tauaelj Luzerne, Frank Balloch Manor, Fr. Demshar Meadow Lands, J. Koprivšek Midway, John Ž ust Moon Run, Frank Podmilšek Pittsburgh, Z. Jakshe, Vjic. Arh, J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Reading, J. Pezdirc Steelton, A. Hren Unity Sta. in okoUco, J. Skerlj, Fr. Schtfrer West Newton, Joseph Jovan Willock, J. Peternei
6 DNI PREKO OCEANA
Najkrajša in najbolj ugodna pot za potovanj« na ogromnih parnikih:
(le de France 25. apr.; 15. maja
(1 P. M.) (4.30 P. M.) PARIS 30. aprila; 2. maja (6 P. M.) (Midnight) FRANCE 8. maja; 29. maja (3.30 P. M.) (6 P. M.) NajkrajSa pot po ftelezmcl. Vsakdo Je v posebni kabini z vsemi modernimi udobnostmi. — Pljafa in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene.
Vpradajte kateregakoli pooblaščenega agenta
FRENCH LINE
1» 8TATE STREET NEW YORK, N. Y.
Vsak zastopnik "zda potrdi*o za svoto, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. " Naročnina za "Glas Naroda":
Za eno leto $6.; za pol leta $3., za štiri mesece $2.; za četrt leta $1.50.
New York City je $7. celo leto.
Naročnina za Evropo je $7. za celo leto. ^
KDOR SE NIMA SL0VENSK0-AMERIKANSKI
KOLEDAR
ZA LETO 1931
CENA 50c
Po zanimivem Č t i v u presega vse dosedanje.
BLAZNIKOVE
PRATIKE
za leto 1931
CENA 20 CENTOV
Naj naroči, dokler iiK imamo Še v zalogi.
GLAS NARODA"
mw. IStfe Street New CStr -
' ":> .v • ■ 4
-