60 10 O c. OSREDNJA RMJ 11MICa PRLmukSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovim ^ (AA ,. Abb. poslale I gruppo C^eiia 44 H) lil* Leto XXXVII. Št. 22 (10.844) TRST, torek, 27. januarja 1981 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Goren ji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnieni Evropi. OD VČERAJ MORAJO BOLNIKI NEPOSREDNO PLAČEVATI ZDRAVNIŠKE PREGLEDE SINDIKATI ODLOČNO OBSOJAJO OBLIKO BORBE KI OŠKODUJE PREDVSEM MANJ PREMOŽNE SLOJE Minister Aniasi, ki se bo jutri sestal z vsemi pristojnimi deželnimi odborniki, poziva k prekinitvi «bele stavke» zdravnikov in k obnovitvi pogajanj RIM — Navzlic državni zdravstveni službi (ki bi morala biti zastonj ki za vse državljane enaka), je moral včeraj, kdor si je hotel popraviti zdravje, sam plačati zdravnika, ali pa potrpeti, če pač ob koncu meseca ni premogel potrebnega denarja, kar pri revnejših slojih in upokojencih bržkone ni redkost. Zdravniki splošne prakse in občinski zdravniki so namreč uresničili. Po sobotni nenadni prekinitvi pogajanj z ministrom za zdravstvo A-(Uasijem o obnovitvi konvencije z javno zdravstveno službo, grožnjo o vračanju k zasebni praksi, to je Proti takojšnjemu neposrednemu Plačilu. Odločitev zdravniških združenj FI MMG, ANMC in SNAMI, ki jo o-pravičujejo kot skrajno sredstvo Pritiska na vlado, deželne uprave ut občine, ki da nočejo spoštovati sporazuma, doseženega 31. decembra. je povzročila nemalo težav zavarovancem. Predvsem je treba u-Poštevati, da običajno v tem letnem času mnogo ljudi oboli za raznimi o-blikami vnetja dihalnih organov, kar polni zdravniške ambulante. tej obliki »bele stavke» po dru-gi strani zdravniška združenja niso določila nobene enotne tarife, tako ua so nekateri zdravniki zahtevali za ambu'antni pregled po 6.600. drugi Do 8.000, tretji spet po 10.000 in Več lir, za preg'ede na domu pa cd 12 do 20 tisoč lir. Nekateri zdravniki so učinke svoja protestne ,akcije raztegnili tudi na predpisovanje' zdravil, tako da receptov niso pisali na običajnih obrazcih roza barve, potrjenih od ueželnib zdravstvenih uradov, am-Pak na svojih osebnih bele barve. Zato v nekaterih krajih bolniki niso mogli dobiti zdravil zastonj (mimo stalnega «prispevka»), ampak so morali v lekarnah plačati njihovo ceno v celoti. Zadrega in težave za hudi, ki potrebujejo pomoč zdrav-oika so bile torej že včeraj velike, se večje pav,bodo. Če se bo protest zdravniških združenj nadaljeval v teki obliki, že sedaj je namreč jasa0. da izplačanih honorarjev te-ujeline zdravstvene enote državne skižbe ne bodo vračale v celoti, vprašanje je le, kolikšne bodo za m običajne birokratske zamude. Enotna sindikalna zveza CGIL -LISL - UIL je zaradi tega obsodila ^sno odločitev* zdravniških združenj, ker »oškoduje državljane in utežkoča izvajanji zdravstvene reforme*. Pri tem sindikati kritizira-J° močne poviške prejemkov (do 48 miSijonov lir letno), ki so jih zdrav-Uiki dosegli s sporazumom ob koncu leta in poudarjajo potribo, da Se opravi splošen pregled izdatkov za izvajanje zdravstvene službe. O- benem pozivajo deželne uprave, naj zahtevajo od zdravnikov brzojavno sporočilo o prehodu v zasebno prakso, naj objavijo sezname zdravnikov, ki ne sodelujejo pri protestu in naj določijo postopek za povračilo izplačanih honorarjev. Še mnogo ostrejši je ton tajništva UIL, ki naravnost poziva zavarovance, naj ne plačujejo zdravnikov, češ da je taka oblika borbe »nesprejemljiva*. če bi zaradi tega zdravnik odklonil pregled, naj bi ga prijavili sodišču zaradi »neizvajanja službene dolžnosti* in »odklanjanja pomoči*. Medtem je minister za zdravstvo Aniasi izrazil pripravljenost, da se takoj obnovijo pogajanja z njegovim posredovanjem in je pozval predsednika zdravniške zbornice dr. Parodija, naj poskrbi za prekinitev protestne akcije v taki obliki, ta pa je takoj odgovoril, da je pripravljen posredovati v ta namen. Jutri se bodo pri Aniasiju zbra- li vsi odborniki za zdravstvo 20 italijanskih dežel. Za bolne državljane se pa napovedujejo nove težave, ker je združenje bolnišniških zdravnikov CIMO potrdilo vsedržavno stavko kategorije za 2. i’ 3. februarja, o-benem pa izrazilo popolno solidarnost protestni akciji splošnih in občinskih zdravnikov. Pred novimi poviški zavarovalnin za avte RIM — Z mesecem zamude bo drevi medministrski odbor za cene določil nove tarife obveznega zava rovanja za avtomobile in druga motorna vozila. Ni še torej znano, za koliko se bo zavarovalnina povišala pri posamezni kategoriji vozil, iz včerajšnjih odgovorov predsednika odbora, ministra za industrijo, na parlamentarne interpelacijo je pa sklepati, da bo povišek dosegel v povprečju 20 odstotkov. Pandolfi je namreč povedal, da so zavarovalnice zahtevale poviške do 28 odstotkov, po njegovem jih bo pa medministrski odbor obdržal v mejah od 17,8 do 20,9 odstotka. Odložena razprava o ekstradiciji Marca Donat Cattina PARIZ — Jutri bi moralo sodišče iz Pariza razpravljati o izročitvi Marca Donat Cattina italijanskim oblastem. Kaže pa, da bedo razpravo odložili, ker so sodniki iz Neaplja v teh dneh izdali za Donat Cattina zaporni nalog pod obtožbo sodelovanja pri umoru prof. Alfreda Paolelle. Dokument so tudi poslali v Pariz. V ŠPANIJO JE IE PRISPELO 35 DELEGACIJ Danes v Madridu začetek zaključnega dela KVSE Nadaljevanje dialoga odvisno od uspeha madridske konference - Na sklepnih sejah bi morali tudi določiti kraj prihodnje KVSE MADRID ropski varnosti Danes se bo začel sklepni del konference o ev-in sodelovanju. V Madridu so že delegacije 35 držav udeleženk, včeraj je prispela tudi delegacija Jugoslavije, ki jo vodi pomočnik zveznega sekretarja za zunanje zadeve Ignac Golob. Okoli 500 predstavnikov 35 držav bo proučilo 83 predlogov za obogatitev procesa KV SE, ki so jih dali v prvem delu madridskega sestanka. Izdelali bodo tudi sklepni dokument. Do zdaj je bilo doseženo načelno soglasje, da v Madridu določijo datum in kraj prihodnje konference o evropski varnosti in sodelovanju. Za pripravo prihodnje konference so se do zdaj ponudili Bukarešta, Bruselj in Dunaj. Kot kaže pa vzhodna stran zahteva pozitivno bilanco v Madridu, predno bi se dogovorili za novo srečanje. To je bilo zaslediti iz izjave vodje sovjetske delegacije Leonida Hjičeva. ki je ob prihodu v Madrid poudaril, da bo mesto madridske konference odvisno od njihovih rezultatov. Pomočnik sovjetskega zunanjega ministra je tudi dejal, da si SZ želi uspešen konec madridskega zasedanja. Pred začetkom sklepnega dela sestanka so potekala vsestranska posvetovanja vlad 35 držav. Včeraj se je v Madrid vrnil vodja španske delegacije Ruperez, ki je obiskal Bruselj in Strasbourg, kjer se je posvetoval s predstavniki članic pakta NATO in evropskega sveta. Potekala so tudi posvetovanja med Vzhodom in Zahodom, (dd) V TAIFU ZAČELA ISLAMSKA KONFERENCA Muslimanski svet išče skupni jezik Glavni problemi so iraško - iranski spopad, bližnje-vzhodna kriza in sovjetski poseg v Afganistanu TAIF — Tretja islamska konferenca, ki se je predsinočnjim začela v svetem mestu Meki in se sedaj nadaljuje v letoviščarskem saudskem mestu Taifu, je dogodek zgodovinske važnosti za sedem sto milijonov muslimanov, kljub temu, da na konferenci niso zastopane vse islamske države. Šiitski Iran ajatulaha Homeinija ni poslal v Saudovo Arabijo svojega predstavnika, da mu ne bi bilo treba sedeti za isto mizo z iraškim predsednikom Sadamom Huseinom, voditelj Libijske džamahirije Moa-mer Gedafi je prav tako ostal doma, saj je lani pretrgal diplomatske odnose s Saudovo Arabijo. Dve državi. Egipt in Afganistan, pa ni: sta bili povabljeni. Prva zaradi campdavidskega sporazuma, druga pa zaradi prisotnosti sovjetskih čet na njenem ozemlju. Mimo odsotnosti pa lahko že sedaj ugotavljamo iz otvoritvenega govora saudskega suverena kralja Haleda, da bodo skušali predstav- uiiilllllllllHItllllllllllllllllHimilllllllltllHIMIin ..................................................................................... KONČANO SOJENJE POBUDNIKOM KULTURNE REVOLUCIJE ITALIJANSKI KOMUNISTI SO V NEDELJO PRAZNOVALI 60-LETNICO STRANKE Na osrednji proslavi v Rimu Berlinguer ponovno poudaril novo usmeritev partije Predlog o «demokratični alternativi» je edina možna rešitev za premostitev sedanje krize - Ganljivo nagrajevanje najstarejših članov RIM — Italijanski komunisti so z nedeljsko osrednjo manifestacijo v rimski športni palači, ob udeležbi ogromnega števila članov, pristašev in gostov, proslavili 60-letnico svojega obstoja. Vsedržavni tajnik Enrico Berlinguer je v svojem obširnem in podrobnem govoru podal kratek obračun in politično oceno šest desetletij delovanja partije, ki se je začelo š kongresom v Livornu 1921. leta. Berlinguer je predvsem poudaril, da je KPI v svoji zgodovini zasledovala in dosegla zlasti tri pomembne cilje: v državnem merilu uveljavitev kot najzvestejši predstavnik delovnega razreda, prevzem vodilne vloge v okviru evropskih komunističnih gibanj in velik ugled, ki so si ga pridobili v svetu meč strankami, gibanji in vladami, ki se borijo proti kolonializmu in kapitalizmu ter imperializmu guer vendarle namenil trenutnemu položaju v državi in vlogi, ki jo ima KPI v sedanjem kriznem obdobju. Vsedržavni tajnik je z o-strino ponovno poudaril potrebo po političnem «preokretu», ki bi privede! do ustanovitve tako imenovane »demokratične alternative* oziroma vlade brez sodelovanja in podpore KD ; Berlinguer .je priznal, da je ta pot i/Tedno težavna in zahteva o-gromnega napora, vendar pa je tudi edina, ki lahko privede do rešitve in državnega preporoda. Berlinguer je nadalje ostro kritiziral popuščanje vlade do teroristov in obsodil »špekulacije* in »sumničenja*, ki so sledila Pertinijevim namigom na mednarodne povezave italijanskim teroristov. Socialistom je zlasti očital, da izkoriščajo Pertinijeve trditve in jih usmerjajo proti komunistom; Berlinguer je njihovo zadržanje do tega vprašanja označil za »nevredno Največ jo pozornost pa je Berlin i, m, i,i,n, i, lin,, i,iM,iiiiiii,iii,,iiiu,iiiiiii,lii,ilililiMliilii iiiiiiu 111,1,1,11,,»», ,i ■iiiminilMilltlllilllliiiinillHIllllllliitllllliiltlllllll ZANIMIVA POBUDA RTV LJUBU ANA MISEL IN GLAS KARDELJA NA KASETAH IN PLOŠČAH Ljubljana — Manj ko dve leti tem, ko so Slovenci in Jugoslo-izgubili Edvarda Kardelja, vegana jugoslovanske revolucije, mi-leca in graditelja sistema samoupravljanja, politika in državnika, “Deda še ni mogoče celovito in po-te‘no izmeriti veličine njegovega Prispevka k osmišljanju revolucije koreniti preobrazbi jugoslovanske **k>bne družbe. Dan pred 71. oblet-jJF0. njegovega rojstva, k’ se je spo-"llnjajo 27. januarja, je založba ka-re'’ in plošč RTV Ljubljana na slo-Dsnosti v okrogli dvorani Cankar-pvega doma predtavila album šti-'n kaset in štirih plošč z izborom z govorov i-' izjav Edvarda Kardelja T1 leta 1953 do konca njegovega Javnega družbenega in političnega ”el°vanja. S tem RTV ni le žare “Ma nove brazde v svojem vse bo-ptejšern diskografskem programu n ponudbi, marveč je z množično znajo kaset in plošč - živim govo-pni jugoslovanskega politika in te-retika ponudila kar najširši jav-možnost soočanja Kardeljeve ,sn in družbene praks' Slovesnosti so se udeležili mnogi Pr£dstavniki slovenskega družbenopolitičnega, znanstvenega in kultur-[/'Sa življenja, med njimi Pepca h;v?eli’ Janez Zemljarič, Mitja Ri- ■ Danes stavka na uradih za delo RIM — Danes bodo po vsej državi stavkali ravnatelji in osebje uradov za delo, ki protestirajo proti neobčutljivosti vlade za njihove probleme, predvsem pa proti sklepu računskega dvora, ki jim ne priznava povračila stroškov za delo na terenu. Neizvajanje te služ- be povzroča prekinitev dopolnilne blagajne za uslužbence obratov v krizi in dodeljevanja nizkeobrestnih posojil za naložbe podjetij. Skupščina SFRJ bo kmalu ukinila zakon «par-nepar» BEOGRAD — Odbor za notranjo politiko zveznega zbora skupščine Jugoslavije je včeraj predlagal, naj zvezni zbor na zasedanju 3. februa rja po hitrem postopku sprejme spremembe zakona o omejitvah voženj in uporabe motornih vozil. Tako naj bi ukinili omejitve na podlagi tako imenovanega »par — ne-par» zakona, ki je izzval številne motnje v vsakdanjem življenju ir. posegel v poslovanje organizacij združenega dela. Stroga obsodba «tolpe štirih» Maova vdova Jiang Qing in Chungiao obsojena na smrt PEKING — Posebno kitajsko sodišče, Iti je sodilo «tolpi štirih* in «Lin Piaovi kliki* je predvčerajšnjim obsodilo Mao Zedongovo vdovo Jiang Qing in bivšega oremiera Zhanga Chungianuja na smrt. O-bema so izvršitev smrtne kazni odložili za dve leti in navadno to pomeni. da so jima smrtno kazen spremenili ^"dosmrtno ječo. Posebno sodišče je oba obtožilo, da sta «skušala spodkopati diktaturo proletariata* in s svojim protirevolucionarnim delovanjem naj bi škodovala ljudstvu in državi. Yao Wen-yana so obsodili na dvajset let zaporne kazni, Wang Hongvvena, ki naj bi bil eden od glavnih krivcev protirevolucianarnega delovanja, pa na dosmrtno ječo. Ostali člani «tol-pe štirih* ali kot so jo imenovali v zadnjem času «tolpe Jiang Qing» pa so bili obsojeni na 16 do 18 let S to obsodbo se je v Pekingu končal proces proti pobudnikom in glavnim nosilcem kulturne revolucije, ki se je začel že 20. novembra lani. Kitajska sredstva množičnega obveščanja so sojenju posvečala po- sebno pozornost. Tudi v nedeljo je kitajska televizija predstavila svojim gledalcem osemnajstminutni zapis o nedeljski zadnji seji. Prav odnos sedanjega vodstva do umrlega voditelja je bil prisoten skoraj na vseh sejah sodišča. Jiang Qing je še v svojem zadnjem govoru poudarila, da poskuša sedanje vodstvo z obsodbo njenega delovanja obsoditi tudi celotno Mao Zedongovo delo. To je posredno izjavil tudi tožilec Jiang Wen, ki je dejal, da vsi člani centralnega komiteja kitajske partije vedo, da je Mao Zedong odgovoren za napake med kulturno revolucijo. Obenem pa je jasno začrtal smernice za preučevanje Maovega dela, ko je podčrtal, da so njegove zasluge večje od njegovih napak. Ob procesu se je nadaljeval tudi boj za nadaljno usmeritev Kitajske med predstavniki Hua Guofen-ga in Deng Xiaopingom. To je včeraj posredno potrdil tudi dnevnik Remin Ribao, ki je opozoril na razne faktorje, ki zmanjšujejo državno enotnost. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiliiilililiiiiiiiiiiiiimiiiiitiamiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM Revija godb v Kulturnem domu niki 37 držav tudi v medsebojnih odnosih uresničiti preporod, ki preveva po vsem islamskem svetu. Ni nobena skrivnost, da so med posameznimi islamskimi državami in voditelji še vedno neporavnani računi. Iraški predsednik Sadam Husein in sirski predsednik Asad se nista niti pogledala, Kaledove besede sprave pa je upošteval alžirski predsednik Bendžedid, ki je kljub saharskemu sporu podal roko maroškemu kralju Hasanu II. Vsekakor pa predstavlja za enotnost islamskega sveta najhujšo oviro sedanja vojna med Irakom in Iranom. Tako pakistanski predsednik Zia Ul Hak, ki je obenem tudi dosedanji predsednik konference, kot tudi generalni tajnik OZN Kurt Waldheim sta izrazila potrebo o prekinitvi sovražnosti in obljubila vse svoje napore, da dosežeta spravo med obema vojskujočima državama. Bržkone pa srednjevzhodne vojne ne bodo rešili na sedan i konferenci. Večji poudarek bodo dali predvsem bližnjevzhodni krizi in izraelski aneksiji vzhodnega dela Jeruzalema. Kuvajtski emir Dža-ber al Ahmad as Sabah je pozval vse muslimane, naj »osvobodijo sveto mošejo Al Akso v El Kudsu* (Jeruzalem). O sveti vojni proti Izraelu za sedaj ni spregovoril še nihče, a vsi so obsodili eampdavid-ski sporazum, voditelja PLO Ja-serja Arafata pa izvolili za podpredsednika konference. Glede Afganistana je predsednik Zia Ul Hak včeraj dopoldne ponovil svoja stališča in predlagal konferenci, naj jih osvoji. Pakistanski predsednik zahteva brezpogojni umik sovjetskih čet in nasprotuje priznanju sedanjega režima v Kabulu. Večina udeleženk konference se strinja s takimi zahtevami, verjetno pa se ii bodo uprli tisti, ki so bližji Moskvi. iiumvttittiiiiiiiiiiiMiiiiiitinffiiHtiiiiiitHiiimmiiitii mnen Nedeljski nastop naših godb je pritegnil v veliko dvorano Kulturnega doma zelo številno občinstvo, kaže tudi gornja slika. Poročilo na drugi strani Ob Križajevi zmagi Jugoslovanski šport (in v njem slovenski) je v nedeljo in včeraj na mednarodnem področju dosegel uspehe, ki bodo ostali zapisani v domačih analih te dejavnosti. Ob uvrstitvi rokometašev ekipe Kolinska Slovan v polfinale pokala evropskih prvakov, Je v Wengnu Križaj zmagaj v slalomu svetovnega pokala, v Adelbodnu pa je včeraj Strel zasedel drugo mesto v veleslalomu. Če odštejemo nekoliko manj odmevno, a pomembno zmago rokometašev nad Barcelono, potem sta tu še dva smučarska dosežka, ki sta bila zlasti po zaslugi televizijskega medija vzrok širokega zanimanja ljubiteljev športa širom po svetu. Uveljavitev pred tako velikim mednarodnim avditorijem na področju, kjer ne vlada brezkompromisna konkurenca ie na strogo športnem področju, ampak tudi na tistem, ki ga pogojujejo drugačni interesi, predvsem gospodarski, pa tudi družbeni (in zakaj ne, tudi politični, kar s pridom Izkoriščajo zlasti vzhodne države), pomeni vsekakor tudi uveljavitev bivanja nekega naroda v družbi ostalih, prav to pa dobi še posebno ceno, če sl tako uveljavitev pribori majhen narod v družbi velikih in vsestransko močnih sosedov. In če k temu dodamo še to, da je v \Vengnu in v Adelbodnu v dveh dneh bilo na odru zmagovalcev tudi šest parov smuči, od katerih je štiri izdelala ista tovarna, in to je bil v našem primeru begunjski Elan, potem že nikakor ne more biti dvoma, da danes veliki športni uspeh' na mednarodnem področju niso in ne morejo biti zgolj dogodek v okvira športa samega, ampak ga presegajo ter se prelivajo, dopolnjujejo in zraščajo z mnogimi in vedno številnejšimi dejavnostmi in vrednotami naše družbe in našega časa. Gledano skozi ta zorni kot pa 1-majo dosežki Križaja, Strela in tv stalih še posebno vrednost. Podrobnejše poročilo o teh šporG nih dogodkih priobčujemo na športnih straneh, (bp) llllllillltllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIHIIIllllllllllllltlllMimilltlllllllllllllllllllllllllllllllllHlIllIllllllIlllllltlllllllinilllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIinitHtllllllliMMIlUlllllllllllllllllllllllllllllllltillllllllllllia Delegacija SSk na obisku v Ljubljani LJUBLJANA - Včeraj je bila na obisku v Ljubljani delegacija de želnega vodstva Slovenske skupnosti iz Furlanije - Julijske kra jine. Predstavniki Slovenske skupnosti so se sešli s predsednikom republiške konference SZDL Mitjo Ribičičem, s predstavniki mesta Ljubljane in obiskali ter si ogledali inštitut Jožef Štefan. V delegaciji slovenske skupnosti so bili deželni predsednik SSk prof. Andrej Bratuž, deželni tajnik dr. Drago Štoka, pokrajinski tajnik za Goriško Marjan Terpin ter člani de želnega tajništva dr. Karel Brešan, dr. Emil Valentinčič, prof. Alojz Tul in Antek Terčon. Predstavniki Slovenske skupnosti so predsednika republiške konference Mitjo Ribičiča, predsednika komisije za narodnosti Danila Turka in druge sodelavce seznanili z glavnimi smermi svoje akcije v tem letu. posebej v zvezi z napori za globalno zaščito Slovencev v Italiji. Na pogovoru so poudarili, da je enotna aktivnost Slovencev v Italiji, ne glede na njihovo strankar sko pripadnost, bistvenega pomena za uresničitev predlogov o globalni zaščiti. Predstavniki SZDL Slove nije so izrekli podporo tem prizadevanjem in poudarili nujnost celo- vitega uresničevanja osimskih sporazumov. V razgovoru so se dotaknili tudi problema razlaščanja na Kolonkovcu in izrazili zaskrbljenost spričo problemov, ki jih taki posegi povzročajo Slovencem v Italiji. Predstavniki Slovenske skupnosti so bili dopoldne na magistratu na pogovoru s predstavniki Ljubljane, ki jih je vodila predsednica mestne konference SZDL Ljubljana Nu ša Kerševan. Delegacija Slovenske skupnosti je predstavnike Ljubljane seznanila z aktualnim položajem Slovencev v Italiji posebej v zvezi z globalno zaščito in pokazala veliko zanimanje za razvoj in druž- benopolitično dejavnost slovenskega glavnega mesta. Ker so bili v delegaciji Slovenske- skupnosti tudi nekateri predstavniki posameznih občinskih uprav je pogovor nanesel tudi na konkretno izmenjavo Izkušenj v tem pogledu. Kasneje so se predstavniki Slovenske skupnosti srečali tudi z predsednikom mestne skupščine Marjanom Rožičem, nato pa obiskali Inštitut Jožef Stefan, kjer so se dogovorih za usklajen napor, s katerim bi povečali sodelovanje posameznih znanstvenih ustanov v Trstu, Gorici in Ljubljani. JURE PENGOV NA POBUDO KRAJEVNIH UPRAV DREVI OB 18. URI NA TRGU UNITA MNOŽIČNA MANIFESTACIJA ZA CAA Prebivalstvo se bo ob 17.15 zbralo na Goldonijevem trgu, od koder se bo razvil sprevod * Govorili bodo župan Cecovini, predsednik pokrajine Carbone, predstavnik tovarniškega sveta in miljski župan Willi Bordon Na pobudo krajevnih uprav — tržaške pokrajine ter tržaške, miljske, dolinske, devinsko - na-brežinske, zgoniške in repentabrske občine — ter enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL se bo drevi prebivalstvo z vsega tržaškega območja udeležilo množične manifestacije v obrambo edinega preostalega ladjedelskega obrata na Tržaškem, miljske ladjedelnice »Cantieri Alto Adriaticom. Po dokončnem programu, ki je bil sestavljen na včerajšnjem sestanku med predsednikom pokrajinske uprave in župani vseh občin. bo manifestacija potekala takole: ob 17.15 se bo prebivalstvo zbralo na Goldonijevem trgu. od koder bo ob 17.30 odšlo v sprevodu proti Trgu Unita, kjer bo ob 18. uri napovedani shod. Zbranemu prebivalstvu bodo spregovorili tržaški župan Cecovini. predsednik pokrajinske uprave Carbone, član tovarniškega sveta ladjedelnice in miljski župan Bordon. Medtem se je včeraj nadaljevala »zasedba* delavcev prizadete ladjedelnice pred palačo deželnega odbora na Carduccijevi ulici, kjer so bili postavljeni tudi transparenti s solidarnostnimi pričevanji številnih tovarn. Vodilni odbor trgovinske zbornice je na sinočnji seji. ki jo je vodil predsednik Modiano, sprejel resolucijo, v kateri ugotavlja, da se je število zaposlenih v tržaški industriji zmanjšalo z 41.000 enot v letu 1973 na 35.C00 enot konec lanskega leta, kar pomeni nazadovanje za 15 odst. V zadnjih letih — pravi nadalje resolucija — se je skrčila zlasti zmogljivost ladjedelskih obratov z državno Obsojamo! Poziv krajevnih uprav in enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL prebivalstvu tržaške pokrajine, naj se množično udeleži današnje manifestacije v obrambo miljske ladjedelnice «Cantieri Alto Adriatico*, je gotovo umesten, saj gre za obrambo tržaškega gospodarstva pred postopnim propadanjem, ki smo mu priče že dolga povojna leta, s propadanjem gospodarstva pa tudi splošnemu nazadovanju pome na Trsta kot pomorskega mesta z vsemi ustreznimi dejavnostmi od pristanišča do ladjedelništva in z njim povezanih aktivnosti manjših obratov, ter še z njegovo vlogo mesta ob meji. Toda ob tem pozivu, ki je naravno namenjen tudi slovenskemu prebivalstvu pokrajine, pa ne moremo in ne smemo mimo vse obsodbe vrednega dejstva, da organizatorji manifestacije niso poskrbeli, da bi se z govorniškega o-dra na Trgu Unita ob italijanski slišala tudi beseda slovenskega govornika, pa naj bo že predstavnika pokrajinske uprave, ene od šestih sodelujočih tržaških občin ali enotne sindikalne zveze, v katero je vključena ogromna večina slovenskih delavcev, kmetov in nameščencev. Kako naj si razlagamo to kričečo nedemokratično potezo organiza torjev? Mar tako, da velja za Trg Unita, na katerem je pred letom 1954 že imela pravico javnosti slovenska beseda, še vedno in ponovno zloglasna parola «Qui si parla sol tanto italiano»? Ali kot še eno posledico popuščanja reakcionarnim protislovenskim silam, ki si v zadnjem obdobju ob nevarni pasivnosti demokratičnih sil prizadevajo izriniti slovensko prisotnost iz mesta in celo iz predmestij, kot dokazuje sistematično razlaščanje še preostalih produktivnih zemljišč, ki so skoraj izključno last Slovencev? Kako so mogli na tako grobo kršitev ene od elementarnih pravic slovenskih delovnih ljudi pristati demokratični predstavniki v javnih upravah in kako so mogle pristati nanjo sindikalne organizacije? Med današnjimi manifestanti bo veliko število Slovencev, saj smo del skupnosti, ki ji gotovo ni vseeno, če Trst propada, ker z njegovim propadanjem propadamo vsi, toda ta prisotnost bo grenka in bo obenem tudi ogorčena obsodba ravnanja, ki pomeni mnogo korakov nazaj v razvoju, ki smo ga sprem ljali in soustvarjali do afirmacije protidemokratičnih sil. Visok porast življenjskih stroškov v našem mestu Življenjski stroški se iz dneva v dan večajo in to občutimo vsi na lastni koži. Trst pa je v tem smislu nekakšen italijanski rekorder, saj se je življenje v našem mestu od dpcembra 1979 do decembra 1980 podražilo poprečno kar za 19,3 odstotka. To so podatki statističnega urada tržaške občine, ki osvetljujejo podražitve tudi po določenih resorjih. Tako se je prehrana v enem letu podražila za 16,5 odst., oblačila so poskočila za 18,4 odst., elektrika, plin in goriva pa kar za 36.8 odst. Niti stanovanjem ni bilo prizaneseno, saj se je cena le-teh zvišala za 21,9 odst., ostali stroški poprečne tržaške družine pa so poskočili za 20 odst. Skratka, vedno globlje je treba segati v žepe in kaže, da draginji še ne bo konca. Vzhcdnokraški rajonski svet je na sinočnji seji vzel v pretres pismo, v katerem ga tržaška občinska u-prava vprašuje za mnenje glede prednostnih javnih in siceršnjih gradbenih del na njegovem pristojnost-nem področju, ki se uokvirjaj v triletni proračunski načrt občine. Svetovalci so v odgovor soglasno izglasovali dokument, v kaierem so zopopadena vsa tista dela, ki so po sodbi rajonskega sosveta prvenstvene važnosti za ves vzhodnokraški okraj. V bistvu gre za pobude, ki so izrecno nujne za kritje prvobitnih potreb zainteresiranega prebivalstva. Mednje sodijo med drugim občinska izpostava z vsemi ustreznimi prostori ter napravami, od zdravstvenih struktur in družinske posvetovalnice do rešilne postaje in av-torešilca, šolski prostori (bazovski otroški vrtec ter italijanska osnovna šola s celodnevnim poukom pri Banih), nadalje park za handikapi-rane na Opčinah s prostorom za igranje odbojke in košarke, [»krita telovadnica ravno tako na Opčinah, raztegnitev metanskega omrežja z Opčin proti vzhodu in tako naprej. Pripomniti velja, da je seji rajonskega sveta prisostvovalo odposlanstvo Skupnosti Družina, ki se je zavzelo za primemo sodelovanje s pristojnimi dejavniki z onkraj meje ter napovedalo, da bo ta skupnost junija priredila zasedanje ob okrogli mizi o vprašanjih handikapira- _ ■iMiitiMiiiiiMimiiiMiiiiiimiiiliiifiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiifiifiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiitiiimiiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiHiiit V OKVIRU «BELE STAVKE« ZDRAVNIKOV SPLOŠNE PRAKSE Večina slovenskih zdravnikov ni zahtevala izplačila honorarja soudeležbo, ki so bili nekdaj nosilni steber tržaškega gospodarstva. Tudi zaradi tega se zdaj postavlja kot življenjska nuja nadaljevanje proizvodnje v miljski ladjedelnici «Cantieri Alto Adriaticom. Resolucija na koncu poziva osrednjo vlado, naj prevzame vse ukrepe, ki so potrebni za to, da bo miljski obrat lahko redno nada Ijeval s proizvodnjo. V zvezi z drevišnjo manifestacijo je Združenje italijanskih žena sinoči izdalo proglas, v katerem poudarja svojo soudeležbo na shodu na Trgu Unita in poziva vse ženske iz tržaške pokrajine. naj bodo množično prisotne na manifestaciji. O krizi v miljski ladjedelnici je na zadnji seji razpravljal tudi rajonski svet za Škedenj in Čarbolo ter po daljši debati soglasno sprejel resolucijo, v kateri ugotavlja, da predstavlja odklon Fincantieri, da bi pristopila k družbi »Can-tieri Alto Adriaticom, jasen znak brezbrižnosti osrednje vlade do življenjskih problemov tržaškega gospodarstva. Resolucija izraža vso solidarnost rajonskega prebivalstva s prizadetim delavstvom in poziva krajevne uprave in deželo, naj se zavzamejo za pozitivno rešitev tega perečega vprašanja. Na koncu naj omenimo še, da je združenje «Confesercenti», ki združuje predvsem upravitelje javnih lokalov, sinoči pozvalo svoje člane in somišljenike, naj za časa manifestacije zaprejo svoje lokale in se tudi sami udeležijo množičnega shoda na Trgu Unita. S SINOČNJE SEJE RAJONSKEGA SOSVETA SOGLASJE GLEDE PRVOBITNIH POTREB NA VZHODNEM KRASU Svetovalci izglasovali dokument, v katerem nakazujejo tržaški občini primarne zahteve prizadetih prebivalcev nih. Dckument rajonskega sveta, o katerem bomo nadrobneje še poročali, vsebuje tudi zahtevo, naj tržaška občina poskrbi za postavitev spomenika 71 talcem ter Pinku Tomažiču in njegovim soborcem. Dokument v splošnem odraža voljo in zahtevo vsega prizadetega prebivalstva, da se s tržaško občino ustvari tvomejši dialog v korist celovite skupnosti, ki naseljuje vzhednokraško območje. Prihodnj seja rajonskega sveta bo v torek, 3. februarja. Osrednja točka seje bo poročilo predsednika Karla Grgiča o dosedanjem delovanju sveta, oziroma njegovih izkustvih. Reči je treba, da. so ta izkustva doslej bila grenka, kot so bila grenka tudi izkustva drugih rajonskih sosvetov na Tržaškem, saj jim občinska uprava odmerja pristojnosti — kolikor jim jih sploh daje — z lekarniško tehtnico, (dg) »Bela* stavka zdravnikov splošne prakse, ki je od včeraj v teku zaradi prekinitve pogajanj pri obnovi vsedržavne pogodbe, je v Trstu ustvarila veliko zmede teko med pacienti kot med zdravniki samimi. Ker večina ne ve, kaj se dejansko dogaja v Rimu. se .je zdravnikom zdelo neupravičeno zahtevati od pacientov izplačilo honorarja, ki znaša 10 tisoč lir ga pregled v ambu lanti, 20 tisoč pa za pregled na domu. Bolniki pa večinoma niso bili obveščeni, o ^ggaj^u, zatp. si niso ustvarjali posebnih problemov pri odhodu iz ambulante. Iz pričevanj nekaterih zdravnikbv pa je izhajala tudi drugfi reshicaš da jo marsikateri bolnik stopil pred zdravnika kar z desettisočakom v roki. Obisk v ambulantah je bil vsekakor veliko nižji — znak. da je vče raj marsikdo dvakrat pomislil, preden se je odpravi) na pregled. V kratki telefonski anketi, ki smo jo izvedli sinoči, nam .je dr. Rafko Dolhar povedal, da .je odločitev o honorarju prepustil pacientom samim. Na 25 primerov sta mu denar ponudila le dva in še ta dva sta bila pri bolj »petičnežih® Večina pa za problem ni vedela. Njemu se vsekakor zdi ta »bela* stavka absurdna. saj ne prizadene delodajalca. ampak navadnega državljana in njegov žep. Tudi vsi mla.iši zdravniki, kot so Floridan, Starc. Jevnikar, Crismancic, Štokel.j in drugi, niso zahtevali honorarja. Dr. Štokelj, ki ima ambulanto v Rojanu, je pripomnil, da .je za druge zdravnike, ki delujejo v italijanskem ambientu in ki nimajo poglobljenega stika s svojimi pacienti, morda lažje zahtevati denar. «Meni ne prakse, ki jo je sindikalna organizacija F1MMG sklicala danes zvečer ob 21. uri v dvorani Centra za rakasta obolenja. Kako pa so se ravnali zdravniki italijanski narodnosti? Informacije o tem so bile zelo različne in težko je dati splošno oceno. Nekateri zdravniki za otroške bolezni, ki v Trstu tudi stavkajo, so nam povedali, da večinoma niso zahtevali izplačila honorarjev. Tudi posamezni zdravniki za splošne bole- P.a 9®. JW. .RfJ® detam tudl. zniuso-aam. povedali, da je le ka ves teden zastoj®, je pribil. | 20 odstotkov pacientov plačalo Zdenko Floridan je ravnotako 11- , pregled. Drugačnega mnenja pa krivično zvra- i bili., mlajši slovenski zdravniki, ki čati na bolnike sindikalne zahteve j so imeli vtis, da si njihovi kolegi zdravnikov. Zdravnik Gruden ki j v Trstu niso delali problemov v tudi ni zahteval izplačilo honorarja. | zvezi z družbenim in političnim naje imel dvom, če je njegovo sta | sprot iem. ki ga izplačilo honorarja lišče s sindikalnega vidika pravil- za zdravniški pregled načenja, (nf) no. »Toda kako naj vprašam upokojenca denar za pregled, ko vem. da mu ga že itak zmanjka*, je de.ial. Drugače pa so se opredelili zdravniki Settimo iz Križa, Salvi iz Doline in Verč od Sv. Jakoba. Oni so se držali sindikalnih navodil, skupno z ostalimi pa pričakujejo sklepe skupščine zdravnikov sploš- niiuiiMiMimiimiimiiiiiiiiHiMiiiMiiiMMiiiMiiMiiiMimiiinMiniiiiiiiiiiMiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiMinitiiiMiiiun PRIHODNJO SOBOTO V LJUDSKEM DOMU V KRIŽU SLOVESNA PROSLAVITEV 60-LETNICE USTANOVITVE KPI Govoril bo Giorgio Napoiitano • Bogat kulturni spored Komunistična partija Italije praznuje letos 60. obletnico svojega obstoja. Kot po vsej Italiji, si tudi v tržaških sekcijah stranke sledijo jubilejne skupščine, na katerih govorniki sintetično podajajo zgodovin skl pregled poti, ki jo je stranka opravila od daljnega 21. januarja leta 1921, ko je v Livornu prišlo do ločitve med komunisti in socialisti in torej do ustanovitve KPI. Slovesna proslava tega jubileja bo tudi v Križu in sicer v soboto, 31. januarja. Prirejajo jo sekcije K. Starc in I. Pertot s Proseka -Kontovela, Just Pegan iz Zgonika, sekcija devinsko - nabrežinske občine ter kriška sekcija Josip Vergi-nelia. Proslava bo v Ljudskem domu, začela pa se bo ob 20. uri. Kulturni spored predvideva nastope godbe na pihala iz Nabrežine, mo-škeg . pevskega zbora Vasilij Mirk s Proseka - Kontovela, ki bo nastopil ob spremljavi harmonikaške ga ansambla, mešanega pevskega zbora Rdeča zvezda iz Saleža ter domačega dekliškega pevskega zbora Vesna Nastopili bodo tudi recitatorji. Uvodne besede bo na jubilejni proslavi podala pokrajinska svetovalka Sonja Sirk. uradni govor pa bo imel član strankinega vsedržavnega tajništva Giorgio Napoiitano. Prireditev v kriškem Ljudskem domu pa bo le sklepni del proslave: v popoldanskih urah bodo namreč posamezne sekcije v štafeti ponesle in položile vence na spomenike na območju, kjer same delujejo; ob 16. uri se bo v kriškem Ljudskem domu delegacija štirih sekcij sestala z delegacijami OK ZSMS iz Radovljice. krajevne sekcije ZKS iz Komna, OK ZSMS iz Ilirske Bistrice ter OK SSOH iz Buj, vsi skupaj pa bodo nato položili venec k spomeniku padlim v NOB, Popoldanski del jubilejne proslave se bo zaključil ob kresu, ob katerem se bodo zbrali gosti, predstavniki štafet in člani vseh štirih strankinih sekcij. Delegacija SKGZ na obisku v Sežani Na povabilo družbeno političnih organizacij sežanske občine se bo danes popoldne mudila na uradnem obisku v Sežani delegacija Slovenske kulturno - gospodarske zveze. Obisk bo služil za medsebojno informiranje o gospodarskem razvoju sežanske občine v okviru petletnega načrta ter o položaju slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, obenem pa tudi za začrtanje programa nadaljnjega medsebojnega sodelovanja ob meji. V TEM TEDNU Številna zasedanja deželnih komisij Deželne svetovalske komisije se bodo v tem tednu večkrat sestale; na skupnem zasedanju se bosta že danes sestali komisiji za industrijo in za javna dela. katerima bo odbornik Biasutti poročal o deželnem načrtu za ureditev metanske mreže. Jutri pa se bosta sestali komisiji za turizem in za kmetijstvo, ki bosta nadaljevali z delom tudi v četrtek, ko sta predvideni seji komisije za skrbstvo in posebne komisije, ki proučuje vprašanja v zvezi z obnovo potresnega območja Furlanije. Poravnava naročnin« za radio in IV Čez par dni, in sicer v soboto, 31. t.m., zapade rok za plačilo rednih naročnin za televizijo in radio. Kdor ne bi plačal naročnine do tega datuma, bo podvržen globi ali drugim sankcijam, ki jih predvideva zakon. Naj še enkrat spomnimo, da znaša celoletna naročnina za črno-beli televizor 42.680 lir, za barvni pa 78.910 lir. Celoletna naročnina za radijske sprejemnike pa znaša 3 tisoč 630 lir. Drevi seja občinskega sveta Drevi se bo sestal tržaški občinski svet; sestal se bo ob 19.30, torej uro kasneje kot po navadi zaradi protestne manifestacije v podporo miljski ladjedelnici Alto A-driatico. V dnevni red je občinski odbor v zadnjem trenutku vključil še dva sklepa: prvi predvideva povišek davka na pobiranje in odvažanje odpadkov, drugi pa določitev dodatka, v višini 10 odst., na uporabo električne energije. 0'oa sklepa je občinski odbor predložil, ker tako določa vladni dekret o krajevnih financah. Sicer pa je u-soda tega dekreta, ki je že cd samega začetka naletel na ostro nasprotovanje krajevnih ustanov, še zelo negotova; vlada bo morala po vsej verjetnosti pristati na vrsto I sprememb, ker je zelo težko, da bi j ga parlament spremenil v zakon v ' taki obliki, kot so predlagale stranke večine. V VELIKI DVORANI KULTURNEGA DOMA Godbe na pihala so na nedeljski reviji zabeležile velik-uspeh Občinstvo napolnilo dvorano do zadnjega kotička ■ Nastopilo je sedem gedb, ki so upravičile svoj sloves - Priznanja organizatorja revije ZSštD Naše godbe na pihala so imele v nedeljo v Kulturnem domu svoj dan, saj je bila v organizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev «Retrija godb*. Z omenjeno revijo je naša osrednja kulturna organizacija nameraval valorizirati tovrstno kul-turno-umetniško udejstvovanje in moramo reči, da je v svojem namenu povsem uspela. Zelo številnemu občinstvu, ki je do zadnjega količka napolnilo dvorano, se je predstavilo šest oziroma sedem godb, ki so s svojim koncertiranjem ogrele še tako zahtevnega poslušalca in ljubitelja te zvrsti glasbe. Jasno je, da na odru se niso zvrstile vse godbe, ki delujejo na našem narodnostnem prostoru, prvi korak k temu pa je bil le narejen in upati je, da bo na prihodnjih revijah še več godb. Že ob vhodu v Kulturni dom je številne obiskovalce «sprejela» godba »Veseli godci» iz Bil junca, ki so igrali razposajene viže ter tako napravili prostor koncertu in u-stvarili pravo razpoloženje, še pred nastopom prve godbe na pihala pa je občinstvo pozdravil član SSG A-drijan Rustja, ki je celoten spored na duhovit način povezoval in napovedoval. Podpredsednik ZSKD Niko Sirk pa je v krajšem nagovoru označil pomen nedeljske revije. Med drugim je Sirk dejal, da so se v vseh večjih slovenskih vaseh na robovih slovenskega narodnostnega ozemlja pred 100 in več leti začele razvijali godbe na pihala. Kot nastanek in razvoj vseh prosvetnih -kulturnih skupin, je dejal Sirk, lahko povežemo tudi ustanovitev godbenih društev s trdno voljo naših prednikov, da bi se uveljavila slovenska narodna prisotnost in u-stvarjalnost v brk vsem tistim silam, ki so hotele naš obstoj preprosto zanikati. Pomen godb na pihala, ki so med najbolj tradicionalnimi in priljubljenimi zvrstmi naše kulturne ustvarjalnost’, gre torej preko samo družabnega združevanja vseh Ijubbelev le glasbe. Podpreased nik Z SKD je svoj nagovor zaključil z ugotovitvijo, da mora bili pri iskanju našega skupnega jezika prav kultura tisti element, ki nas mora krepiti in združevati. Današnja revija se vključuje v prizadevamo Z SKD, da bi v splošnem političnem boju za priznanje naših pravic, dala svoj odločilen doprinos. Občinstvu se je prva predstavila godba na pihala s Proseka. Pod vodstvom Slavka Lukse je zaigrala Škrgatovo koračnico «Kra?», Lorbe-kov »Ples v ritmu mazurke» in Vi-dalijeve «Melodije na oddihu». Pro-seški godci so prijetno presenetili z dokaj mlado sestavo godbe, kar pomeni, da si v prihodnje od njih iiimiiiiiiMiiMiiiiiiiimiiiiHfciiimiHiiMHfi.iiiHiHiiHiiiiuitiiamiiiiiiiiiiiuiitiimiiMiiiiiiiiiiiMmiiiHiniiiiii VČERAJ ZJUTRAJ NA POKRAJINI Seja dolinskega občinskega sveta Dolinski občinski svet se bo sestal na izredni seji v četrtek, 29. t.m., ob 18.30. Na dnevnem redu je predvidena razprava o raznih tekočih zadevah, ki se tičejo življenja v občini, med drugim pa bi moral svet odobriti tudi resolucijo o zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Brez dvoma pa bo zanimiva tudi razprava, o, pobudi, ki namerava pofetaviti ime občine Dolina v izvirno obliko,,, Predsednik Colli sprejel vladnega podkomisarja Predsednik deželnega sveta Mario Colli je včeraj sprejel prefekta Pastorello, novega vladnega podkomisarja. Predsednik Colli se je zadržal v prisrčnem pogovoru z dr. Pastorello, ki je v Trstu zamenjal prefekta Laroso, ki ga je posl. Zamberletti poklical med svoje sodelavce na potresnem območju italijanskega Juga. Lemah konkretnega na seji vključevanju bandikapirunih Včeraj dopoldne je bila na sedežu tržaške pokrajine posebna seja pokrajinskega sveta in obenem tiskovna konferenca o vključevanju handikapiranih v delovni proces. V krogih, ki se za ta problem zanimajo, je vladalo v teh dneh veliko pričakovanj. Večji del tržaškega delovnega sveta je obljubil udeležbo lastne vrhunske raprezentance, obenem pa je bilo rečeno, da bodo na seji poimensko najavljeni obrati, ki bi sprejeli handikapirance z delovno štipendijo in enoletno preizkušnjo. Kakor je bilo pričakovanje veliko, tako so bili malenkostni konkretni rezultati včerajšnje seje. t Praznega besedicčhja je bilo na seji na pretek. V svojem posegu sta .to poudarila tudi predstavnika tovarniškega sveta VM in Italsiderja, morda edina dva res zrela posega v celem jutru. Pozitivnemu delu seje lahko prištejemo tudi poseg dr. Orla za tržaško občino in predstavnika dežele, ki sta predstavila načrte za boljšo oskrbo handikapiranih na Tržaškem in širše v deželi. žal so bili to le trenutki treznosti v seji, ki se nam ni zdela nič kaj pozitivna. Upajmo, da bodo res na naslednji seji prišle na dan vsa tista obljubljena zagotovila, tudi tržaških trgovcev, in da bodo končno na provinci ustanovili iz- millllllllMIftHIIIIIIimillllllllllHIIIIIIIIIMIIHIIIIIIIHUnillimmiMIIIIHIHHIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMMIIHIIIKIIIM Kolonkovsko vprašanje na sestankih KZ in SKGZ v Boljuncu in Gročani V okviru pobud za čimbolj obsežno seznanitev slovenske javnosti s pekočim problemom kolonkovskih razlastitev sta sinoči Kmečka zveza in Slovenska kulturno - gospodarska zveza priredili v Boljuncu in Gročani snidenji z domačini. V Boljuncu je spregovoril- tajnik KZ Edi Bukavec, v Gročani pa tajnik SKGZ Dušan Udovič. Oba sestanka sta bila prav dobro obiskana, kar izrecno dokazuje posluh naših ljudi za vprašanje, ki ni le zgolj socialno gospodarske, temveč in še zlasti politične narave, saj pomeni razlaščevanje zem lje, ki je skoraj izključno slovenska tako na Kolonkovcu kot drugod v tržaški okolici, očitno raznarodovalno ofenzivo. Ljudje so v obeh primerih poslušali govornika z velikim zanimanjem ter zavzeto tudi posegli v razpravo. Tembolj še, ker se dobro zavedajo, da lahko enaka usoda, kakor Kolonkovčane, prizadene v bližnji bodočnosti tudi druge kmetovalce od Podlonjerja in Sv. Ivana pa do Opčin. Tako v Boljuncu, kjer so se zbrali prebivalci tudi drugih vasi Dolinskega s predstavniki krajevnih organizacij vred. kakor v Gročani, je prišla do izraza odločna volja, da je prizadeto prebivalstvo na^ Kolonkovcu treba podpreti ne le s solidarnostnimi izjavami, marveč tudi po potrebi z množično mobilizacijo. Na ljudi je še poseben vtis napravilo dejstvo, da so kmetovalce, ki upravičeno branijo svojo zemljo ter z njo tudi lastno narodno bitnost, prvič s silo odstranili s te zemlje. V naslednjih dneh bodo sledili podobni sestanki še po drugih vaseh. vršno komisijo za podeljevanje delovnih štipendij. Včeraj je prišlo na dan veliko obljub; upajmo, da jih bodo končno izpolnili, (eva) Ameriška križarka bo danes odplula Te dni je bila vsidrana v tržaškem pristanišču raketna križarka Richmond K. Turner, ki spada v II. floto ameriške vojne mornarice. Severnoameriški vojaki so prišli v Trst na nekajdnevni »oddih®, že danes ob 8 uri pa bodo odpluli proti Španiji. Križarka Richujond K. Turner, nfa' katero so leta 1977 namestili rakete sistema HarpsttOje^olgfc-MKl.S mej-; Irov in dosega hitrost 30 vozlov, njena nosilnost pa je 8.200 ton. V teh dneh si je križarko ogledalo precej Tržačanov, včeraj pa so bili gostje na ladji tudi novinarji. Vloga križarke je predvsem ta, da v času voj ne brani in spremlja letalonosilke. Bazo ima v Charlestonu v Južni Ca-rolini. Med delavci ustavljene štivanske papirnice Za okrog 600 delavcev štivanske papirnice se je včeraj začela osem dnevna preizkušnja dopolnilne blagajne. Oh koncu nočne izmene ob C uri zjutraj so ustavHi stroje in zapustili tovarno: na delo se bodo vrniti v sredo, 4. februarja, prav take ob 6. uri. Okrog 300 uradnikov in delavcev pa bo ta čas redno na daljevalo z delom v obratu, kjer na bodo skrbeli le za vzdrževanje teh ničnih in varnostnih naprav ter za prevzemanje ,surovin ,'n odpremlki nje naročenih pošiljk papirja O problemih papirnice smo se včt raj pogovarjali s skupino slovenskih delavcev, ki so bili vpisani v dopolnilno blapg.jno in ki so vsi brez izjeme poudatili zaskrbljenost ob tej nepričakovani prekinitvi proizvodnje v obratu. Očitno sta pri mera bivše steklarne Vetrobel-SIRT in pivovarne Dreher utrdila v tukaj šnjem delavstvu prepričanje, da po meni vpis v dopolnilno blaga im prvi korak na poti. ki mora nujno prej ali siej privest’ do zapore prizadetega obrata z vsemi posledica mi. fci so v sedanjem kriznem polo žaju tržaškega gospodarstva vsem pred očmi. tUstavljeni stroji v papirnici so doslej veljali za dogodek z določenim prijetnim prizvokom — nam ie dejal eden izmed delavcev — kajti naša tovarna obratuje praviloma nepretrgano dan in noč, na petek in svetek. Brnenje strojev je doslej ponehalo le ob veliki noči, za I. maj, med poletnimi počitnicam ter za božič in novo leto. Zdaj pa je proizvodnja ustavljena, vsaj tako nam razlagajo, zaradi prenasičenosh tr žišča, kar pa nas nikakor ne prepričuje. saj ima grupa Fabbri - Bo nelli praktično monopol v Italiji, kar zadeva proizvodnjo zahtevnejših vrst časopisnega povirja». «/n tu ne are le za italijansko tržišče — je pristavil drugi delavec — tem več lahko bi rekli za svetovno tržišče. kajti naša papirnica izvaža velik del proizvodnje v Nemčijo, Francijo in v številne druge države, celo v daljno Argentino in Brazilijo.* «Od usode papirnice je odvisna usoda tudi številnih Slovencev :z naših krajev, — je še povzel vrvi delavec — saj so v njej zaposleni številni domačini it Devina, Seslja na. Križa. Gabrovca, Zgonika, Doberdoba in iz drugih slovenskih vasi na Tržaškem in Goriškem.* *Kako pa je na splošno urejeno vaše delo v tovarni?* smo vprašali tretjega delavca. »V tej zvezi nimamo večjih pritožb. Papirnica prejema velike količine smrekove in topolove hlodovine, pretežno r Karelije, ki jo praviloma izkrcajo v tržiški luki in odtod dovažajo s tovornjaki v papirnico. V obratu delujeta dve tverižni* napravi za proizvodnjo patiniranega časopisne ga papirja, ki ga tovarna izvaža po vsem svetu. Delavci delamo v treh izmenah (6-14, 14-10 in 10-6). Na delo in iz tovarne domov se lahko vozimo s tovarniškimi avtobusi. ki odhajajo i- Trsta, iz Čer vinjana in iz Gradeža. V d a pirnici deluje menza, s katero smo zado voljni tako kar zadeva kakovost hrane, pa tudi *račun*, ki ga zanjo plačujemo. Delovni oogoji so urejeni, pa tudi samo okolje je kolikor toliko v redu. če seveda odmislimo nesrečo, ki se je pred časom zgodila v bazenu za kemijsko tretiranje lesovine.» «No, vse le ni tako idealno v naši tovarni — se je v tem oglasil četrti delavec —: mene na primer ne bo nihče prepričal, da ne are pri tej prekinitvi proizvodnje za vnaprej preštudirano potezo, s ka tero hoče lastnik doseči, da boao javni organi, konkretno deželna uprava, priskočili na pomoč tovar ni s kakšnim finančnim prispevkom, tako da bo na lahek način posodobila nekatere zastarele naprave. Saj je prav prejšnji teden nastala resnejša okvara na eni od turbin, pa tudi enega izmed strojev zn proizvodnjo papirja bi bilo treba zamenjati s hitrejšim, ki naj hi zmogel do tOOO-UOh dolžinskih metrov na minuto...* iKakor koli že. upajmo, da are zdaj res za nujno začasno in objektivno upravičeno prekinitev proiz vodu je. Teh osem dni bo navsezad nje kmalu mimo in tudi na vlači se ne bo nič poznalo. Je pa sila neprijetno, da si zdrav, pa ne mo reš na delo. In o lem, da bi tudi naša papirnica morala kdaj dokončno prenehati s proizvodnjo, nočemo zdaj sploh misliti!* je na koncu dejal prvi delavec. Pomoč EGS potresnim območjem Dež-lna uprava je prejela iz Bruslja sporočilo, da bo EGS priznala vrsto prispevkov za izvedbo raznih javnih del na potresnem območju, ki jih bo sicer finansirala dežela. EGS bo konkretno izplačala 21 mi lijard 876 milijonov lir, kar ustreza 30% predvidenih deželnih naložb. Evropska gospodarska skupnost je začela priznavati te olajšave naši deželi po potresu leta 1976. Do danes je Furlanija - Julijska krajina prejela od združene Evrope skupno 51 milijard 157 milijonov lir pomoči. • V četrtek, 29. t.m., bo ob 20. uri na sedežu v Istrski ulici 43 seja rajonskega sveta za Sv. Ano in Naselje sv. Sergija. Na dnevnem redu bo tudi razprava okrog resolucije za Zaščito narodnostnih manjšin. Nesreča na delu S prognozo okrevanja v 30 dneii so včeraj sprejeli na urološki oddelek 27-letnega mornarja Jeana de Dieuja Kasolofonirina iz Mozambi ka. Medtem ko je dejal na ladji Mahaianga v Novem pristanišču, je nerodno stopil in padel na snodnii del trebuha. V bolnici so ugotovili, da mu je verjetno počila uretra. Vesplst povozit 77-letnega upokojenca Na Ul. Udine. v višini Trga Bel-vedere, je včeraj 20-letni Stefanu Pucci iz Ul. Bonomea 249 z vespo povozil 77-letnega Emilia Gombača iz Ul. Sara Davis 66. Upokojenec, ki ga .je Pucci zbil na tla medtem ko_ je prečkal izven prehoda za pešce, se bo moral zdraviti na ortopedskem oddelku zaradi verjetnega zloma rame in številnih udarcev po obrazu in levi roki 35 dni. Reševalci pomagali ostarelima osebama Agenti letečega oddelka in gasil ci so v nedeljo pomagali dvema starejšima osebama, ki sta se 00 čutili slabo, a jima nihče ni mogel pomagati, ker sta živeli sami. Gre za Libera Desideria, ki stanuje na Opčinah v Ul. Santa Fosca in za 81-letno Angelo Vitti. Ul. Timign« no 38. Prvega so sosedje slišali, kako stoka od bolečin, zaradi ka terih ni mogel niti odpreti vrat, druga pa se ni oglasila na klice prijateljice, ki stanuje zraven nje nih vrat. Reševalci so Vittijevo na šli omamijcno od dima, ki je bajc-uhajal iz peči na drva, katero so jo kurili v spodnjem stanovanju. pričakujemo še večji umetniški vzpon. Tudi g dba «Breg», ki j? ped vodstvom Viljema Slavca zaigrala odlomek iz opere Zrinski *V bc.» in venček narodnih «Vesela gmajna*, je dokazala pri izvajanju dokajšnjo zrelost in veljavo, želja vseh pa je, da bi k tej godbi pristopih še več mladih sil, saj ie godbena dejavnost v Bregu že tradicija, ki ne sme zamre,i. številni ansambel «F:larmonica di S. Bar-baia» od Korošcev se je pod vodstvom Liliana CrrettVa predstavila v najboljši luči. Pretežno mladi godci so vešče zaigrali «D:xie Parade*, Mozartovo simfonijo štev. 40 «Espa-no Canh in Slraussiano. V drugem delu pa se je občinstvu najprej predstavila godba na pihala iz Nabrežine. P,.d vodstvom Stanka Misleja je zaigrala koncertno koračnico «Florenlir.er marsh* ter operni potpuri «Operni smeš*. Tudi ta godba se je izkazala z eksaktnim izvajan cm. kot tudi godba na pihala iz Ricmanj. Le ta je poslušalcem posredovala koračnico cestnih povezavah z letališčem v Ronkah Danes ob 9.30 bo na pokrajini -sestanek med deželnim odbornikom- za promet in komunikacije Rinaldijem, župani Tržiča;- Ronk, štarancana in špetrai ob oSkjči »ter. pokrajinske u (inavei. Givorilfcbodo .o cestnih pe-vezavalrithcd deželnim letališčem V um iSLOVANSKO S.STALNC) ■^GLEDALIŠČE y V TRSTU Knjižnica D. FAIGEL v Gorici BAZOVICA lepljenka Sestavila: MIROSLAV KOŠUTA in MARIO URŠIČ Jutri, 28. t.m., ob 20.30 Ronkah z avtocestno ter z glavni mi prometnicami. Na pobudo pristojnega pokrajinskega odborništva pa bo 6. februarja v dvorani Roma v Tržiču nov sestanek o ureditvi prometa na ožjem tržiškem območju. PRVIČ V TEM LETU 4. februarja seja pokrajinskega sveta V sredo, 4. februarja, ob 17. uri se bo, prvič v tem letu, sestal go-riški pokrajinski svet. Na dnevnem redu je ratifikacija vrste sklepov ožjega odbora, imenovanje predstavnikov pokrajine v nekatere ustanove ter imenovanje preglednikov računov za leto; 1980 ter nekaj drugih tpčk. Najbrž se bo živahna razprava sprožila v zvezi z imenovanji pokrajinskih predstavnikov, napovedujejo pa tudi razpravo o terori- zmu. Prejšnji teden se je 'namreč sestal, pokrajinski antifašistični odbor za obrambo demokratičnih in štitucij. KMEČKI DELAVCI STAVKAJO Skupščina sindikalnih delegatov v Fossalonu V okviru vsedržavne celodnevne stavke kmetijskih delavcev, ki so jo oklicali konfederalni sindikati CG IL - CISL - UIL, bo danes v Fos-salonu pri Gradežu skupščina sindikalnih delegatov, na kateri bodo razpravljali o razdelitvi zemljišč razpuščene ustanove Ente Tre Ve-nezie. Kakor znano, se kmetijski delavci potegujejo, da bi dežela in ustanova Ersa zemljišča zaupali zadrugi, ki so jo že pred dvema letoma ustanovili med kmetijskimi delavci. Pogled na občinstvo v novem društvenem sedežu aiiiiiHiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuir AiiiiMiiiiuiiMHiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiniiimiiiiifiiiiiiiiiiTiiiiiiMiiiiiiiitiiiiiiiniiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiii NA DVODNEVNEM SIMPOZIJU V GORICI Furlanski katoličani se soočajo s politično-kulturno preteklostjo Ovrednotiti hočejo Faudittijevo stranko, ki se je zavzemala za italijansko kulturo, ai bila pa za priključitev teh krajev Italiji Goriški, oziroma furlanski katoličani se soočajo s svojo preteklostjo: ^Preteklostjo, ki" je 'bita dolga desetletja: «zdfhrznjena», -urhdno -pozabljena, ker je bilo furlansko katoliško gibanje vse do zadnjega, do zadnjik trenutkov avstro-ogrske monarhije, izrazito filohabsburško, zvesto avstrijski monarhiji. Zaradi tega, niso voditelji tega gibanja smeli nazaj v domači kraj, nacionalisti in fašisti so vse delovanje furlanskih katoličanov pred prvo vojno smatrali za narodno izdajstvo. Ta etiketa izdajalcev italijanskih nacionalnih interesov se je držala furlanskega katoliškega gibanja dolga vrsto let. Uradno ■ stališče najprej, > fašistov, potem ,iif.iva. vedno ob prisotnosti nehkena števila ljudi. Levii delež ie imel na simpozim že omenjeni Camillo Medeot. ki je (lllllimititillllllllliiltltllllllf 11111111111111111111111111) » ■ i ; i . imiiitiiitiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiimiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiimimtiimiiitiiiiiiiiiiiiiiiHiiiii DRZEN TATINSKI PODVIG V GORICI Okradli so zlatarno Russian na Korzu Vrednost blaga znaša okrog 40 milijonov V zlatarno so vdrli skozi luknjo v zidu - Podvig naj bi izpeljali med soboto hi nedeljo zvečer Drzen tatinski podvig so neznanci izpeljali med soboto in nedeljo zvečer v zlatarni Giuseppa Russiana, na goriškem Korzu Italia 33 ter neopaženo izginili s plenom, vrednim okrog 40 do 50 milijonov lir. Tatvino je odkrila šele v nedeljo, pozno zvečer, obhodnica zapriseženih čuvajev ter o tem takoj obvestila lastnika. V zlatarno so neznanci vdrli z dvoriščne strani in to skozi prostore sosednje trgovine šivalnih strojev Necchi, katere lastnik je Gio-vanni Duca iz Vidma. Nad stra-, niščnim oknom so najprej ukrivili, oziroma razširili železno rešetko, nato ’ pa so se v trgovini lotili kakih 30 centimetrov debele stene. S težkim kladivom in močno zidarsko špico so v zidu napravili kakih 40x40 centimetrov široko luknjo, skozi katero so se potem splazili v zlatarno. Težka blagajna zraven luknje je bila očitno pretrd oreh, zato pa so se spravili nad različne dragocene predmete in ure, ki so bile dosegljive v izložbi pod prodajno mizo ter drugod po policah-Menda so se tatovi — očitno je za take vrste podvig morala biti na delu skupina — splazili iz lokala po isti poti ter neopaženo izginili. Vlomilsko orodje pa so pustili kar na kraju samem. Menda so se iz dvorišča umaknili skozi dvoriščna vrata, ki se odpirajo na bližnjo Ulico Generale Ca-scino. Vrednost ukradenega blaga znaša po prvih ocenah okrog 46 do 50 milijonov lir, sicer pa bo za točne podatke treba počakati, da lastniki napravijo točen popis. Tatvino so odkrili, kakor smo že uvodoma zapisali, šele v nedeljo pozno ponoči in so zato tatovi imeli dovolj časa, da so s plenom izginili iz mesta, ali pa da so ga poskrili. Ob tem se postavlja vprašanje, kdaj so podvig izpeljali in kako so lahko neopaženo prišli na dvorišče zgradbe. Najverjetneje se zdi, da so bili na delu v nedeljo zjutraj ali popoldne, saj je takrat po bližnjem Korzu živahen promet. Ob ropotu, ki ga povzročajo motorna vozila pa je težko slišati razbijanje v . zaprtem prostoru. Ni pa izključeno, da so podvig opravili že v soboto, kmalu potem ko so zaprli trgovine. Ostaja tudi odprto vprašanje, kako so lahko zlikovci neopaženo prišli na dvorišče na zadnji strani poslopja. Kot ena od možnosti se navaja, da so se priplazili preko zida bližnje avtomobilske gataže, ki ima vhod na Ulico .Generale Cascino.-1 Kot žanimiviost' velja zabeležiti, da so neznanci pred kratkim na podoben način skušali vdreti v samo kakih sto metrov oddaljeno neko drugo zlatarno. Pa še to. V trgovini imajo sicer vgrajeno alarmno napravo, ki pa v soboto ni bila vključena. Ognjena noč na Goriškem Neobičajno razgibano noč so imeli od sobote na nedeljo gasilci na Goriškem, saj so morali krotiti kar dva velika požara. V Romjanu, v ronški občini, je ogenj zajel stanovanjsko hišo, v Gradišču pa je gorelo v nekdanji tovarni brusov in brusnega papirja. V Romjanu je ogenj skoraj povsem uničil stanovanjsko hišo na Trgu sv. Štefana 10, last Grazielle Si-monetti. Goreti je pričelo na podstrešju in od tam se je ogenj kaj kmalu razširil tudi v spodnje prostore, kjer stanujeta Ines Cussig in Silvana Feligan. Požar je izbruhnil okrog ene ure v soboto ponoči, gasilci pa so se več kakor štiri ure trudili, da so ogenj ukrotili. Škoda je precejšnja. Okrog polnoči pa je pričelo goreti v poslopju nekdanje tovarne brusov in brusnega papirja v predmestju Gradišča, v smeri proti Fari. Poslopje, ki je last Umberta Acoa iz Pordenona je sicer že dalj časa zapuščeno. Pred nekaj meseci je ogenj povzročil precejšnjo škodo na lesenih strukturah, sobotni požar pa sicer dotrajano poslopje, skoraj povsem uničil. Menda je bil ogenj podtaknjen. Preiskavo vodijo orožniki iz Gradišča. f. V prostorih osnovne šole v Ul. Žara v Gorici so včefaj okrog 15.30 našli truplo 42-letnega postrežnika Bruna Prinzia. Možakar se je, men da v trenutku obupa, obesil. V Sovodnjah so pokopali Frančiško Tomšič-Žofjctovo V Sovodnjah so včeraj popoldne pokopali 04-letno Frančiško Tomšič, po domače Žofjetovo Francko s Klanca. Umrla je v nedeljo zjutra j na svojem domu v Sovodnjah. Pokojnica je bila najstarejša občanka v sovodenjski občini in je lani 8 decembra slavila svo’ 94. rojstni dan. Bila je še kar čila in zdrava in zato je vest o njeni smrti prišla toliko bolj. nepričakovann. Francka je bila doma v Sovodnjah, kjer se .je rodila v daljnem 1886. letu. Bila je priljubljena ii: poznana med vaščani, kakor je bil priljubljen in spoštovan tudi njen mož Alojz, ki je bil med vojno predsednik vaškega narodnoosvobodilnega odbora. Sinu Milošu in sorodnikom izrekamo naše iskreno so žalje.. orisal politično ■ upravni ustroj goričke dežele, delovanje politično -gospodarsko - 'spdit&pe organizacije furlanskih katoličanov in zatem še like nekaterih protagonistov tistega časa. Njegova izvajanja so bila silno zanimiva, širši, piibliki. so odkrila marsikatero' novbst, nekaj zanimivosti je bilo tudi za tiste, ki se s temi vprašanji ukvarjajo. Prof. Salimbeni se je zaustavil ob širšem položaju katoliškega 'političnega gibanja v vsem takratnem Avstrijskem primorju, ob manjši prisotnosti katoličanov v Trstu in v Istri ter orisal študijske poizkuse Za politično zgodovino Icatgliškega gibanja titdi v drugih evropskih državah. Izredno zanimivo je bifo pre-‘dhvgnje‘JJtrtiftfNthd' Agrostihettija, ki MmtVQWhjft^FMuUi)evih prtšiaše.v ■ z.piočtto.^adrMno prgani-zacib..,0dv. Avgust, Sfiligoj pa je orisal položaj Slovencev na Goriškem in v Gorici, čeprav se ni o-meiil na obdobie, ki je bilo tema srečania, marveč je začel od knn ca štiridesetih let prejšnjega sto-letih. Predavaniem ' je sledila tudi di skusijačeprav okrniepa, kajti - v pičlih štirih minutah, ki so bile da ne diskutantom na razpolago, ni bilo mogoče razviti tez. Sicer pa bodo vsa predavanja in tudi celjt-ni. ne okrnjeni posegi diskutantov. objavljeni v posebni publikaciji. Tako je povedal■ prof. Tavamo, ki je vodil razpravo. Ob zaključku še dve ugotovitvi. Prvič: nekateri, tudi med poroče valci., se. nisp še počela otresli kom-niejcsa «obtožbe» na račun. Faidut-tijo, in hočejo njegovo zvestobo cesarju vedno nekako opravičevali. Drugič:' obakrat smo opazili med mibJikor zelo veliko furlanskih katoličanov, tudi takih, ki se politično udejstvujejo, bolj malo pa je bilo sodobnih demokrisUanov, ki nima-io veze s to furlansko preteklostjo. Tudi med prisotnimi, ki sodijo v to (irugo kategorijo, smo videP, kako nekoliko r^mdno sprejemalo poveličevanje Fnididtijo in njegovega oibania, ki ni bilo, čenrav zvesto rdeelnm italiinnst-e narodnosti, na-vdvSenn zn priključitev teh krajev Italiji. (mw) POPRAVEK Na goriski strani se je v članku o protestu Krpečke zveze zaradi dogodkov na Kolonkovcu vrinila ne ljuba pomota, kjer je rečeno, da se naši kmetje spominjajo na «zasego zemljišč v Števerjanu*, kot so na ši bralci razumeli, je treba pravilno brati «zasego zemljišč v Štan-drežu*. ŽUPAN OBČINE GORICA sporoča; da so na osnovi člena 6 zakona z dne 18. aprila 1962, št. 167, deponirani na občini (urad za urbanistiko — soba št. 1) od 27. januarja 1981 do 6. februarja 1981 vsi akti in tehnične listine, ki se nanašajo na varianto št. 16 veljavnega splošnega regulacijskega načrta občine Gorica, z ozirom na področje med ulicama Trieste in Trivigiano. namenjeno gradnn nove telefonske centrale družbe SIP. Varianta je bila sprejeta s sklepom občinskega sveta št. 16. z dne 14. januarja 1981. Zainteresirani si lahko ogledajo zgoraj omenjeno variante in dobijo informacije v zgoraj omenjenem u radu, od 9. do 12. ure ter predstavijo svoje ugovore v teku 20 dni, od 27. januarja 1981 d&lje. Zupan Antonio Scarano Gorica, 20. januarja, 1981 , DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Go rici dežurna lekarna Provvidenti, Travnik, tel. 29 72. Števerjansko prosvetno društvo «Briški grič* ima svoj nov sedež na Bukovju, v prostorni stavbi, kjer bo moč razviti več dejavnosti, ne samo tradicionalne ljudskoprosvetne. Dru-štveniki so že imeli v tej stavbi pred časom zabavno prireditev, v soboto pa so v tem prostoru imeli svojo prvo kulturno prireditev. Bila je sicer internega značaja, prostor so hoteli pokazati članom in prijateljem ter zastopnikom Zveze slovenskih kulturnih društev in prosvetnih društev iz Goriške. V novem sedežu so gostom pripravili kratek koncert svojega moškega zbora, ki ga je vodil Ivan Klanjšček. Zatem je o npvi pridobitvi obširneje govoril predsednik društva Silvan Pittoli. Orisal je vse povojno delovanje društva, zatem nakazal tudi nove možnosti, ki se odpirajo z novimi prostori. Predsednik ZSKD prof. Milko Rener, ki je domačine pozdravil v imenu te močne slovenske kulturno-prosvetne organizacije, je v svojem posegu dejal, da imajo prav Brici svojstvene možnosti razvoja in tudi svojstveno vlogo. Spregovoril je še odbornik ZSKD Zdenko Vogrič, ki je orisal dosedanje delo na etnografskem področju. V Brdih namreč zbirajo vse blago, ki bo služilo za odprtje briškega muzeja, ki bo na najboljši način prikazal kmečko življenje .v teh krajih. . Nov društveni sedež bodo seveda rporati pr.furediti in primerno opremiti. Tp pa., bodo delali postopoma. Potrebno bo veliko prizadevnosti domačih prosvetnih delavcev, iijuuno „ ... JUTRI V ATTEMSOVI PALAČI Koncert Goriškega godalnega ansambla Pod pokroviteljstvom goriške pokrajinske uprave bo jutri ob 20.45, nastopil o Attemsovi palači v Gorici, Goriški godalni ansambel. Izvajal bo dela Corellija, Vivaldija, Bacha, Mozarta in Griega. Guriški godalni ansambel, ki je nastal šele sredi prejšnjega leta, sestavljajo izključno gorički glasbeni poustvarjalci. Doslej je že nekajkrat nastopil v Gradežu, Koprivnem. Romansu ter imel tri koncerte V Gorici. Kot solista bosta na jutrišnjem koncertu nastopila Giorgio Marcossi ter Aldo Gossovel. Razna obvestila Na sedežu Slovenskega planinskega društva sprejemajo prijave za udeležbo na smučarskem tekmovanju na Matajurju, ki bo v nedeljo, 8 februarja. Prijave sprejemajo do torka, 3. februarja. PD Naš prapor vabi na predstavo dramske skupine iz Štandreža «Deset zamorčkov*, ki bo v četrtek, 29 januarja, ob 20. uri v društveni dvorani v Pevmi. Izleti Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo, 8. februarja, avtobusni izlet za smučarje. Tokrat so si za cilj izbrali prijazen kraj Innichen (San Candido) na Južnem Tirolskem. Prijave sprejemajoi samo na sedežu društva do 3. februarja, ali do oddaje vseh razpoložljivih mest. Kino ('•uriva VERDI 17.00—22.00 «Fantozzi contro tutti*. P. Villaggio in I. Vukotič. Barvni film. CORSO 1? 30—22.00 «R poliziotto super piu*. T. Hill in E. Bornine. Barvni film. VITTORIA Danes zaprto. Iršič PRINCIPE 17.30-22.00 «Flash Gor-don*. EXCELSIOR 16.30- -22.00 «11 bisbetico domato*. l\uva (iurica in ukuhcu SOČA 18.00—20.00 «Nezvesta». Ameriški film. SVOBODA 18.00-20.00 «Erotika na delovngm mestu*. Nemški film. DESKLE 19.30 »Kramer proti Kramerju*. Ameriški film. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo, Ul. Toti 52, tel. 72-701. OB OBLETNICI SMRTI 47 TEČAJNIKOV PARTIJSKE ŠOLE V CERKNEM Partijsko šolstvo na Primorskem 7 'j . V KPS in KPJ sta skrbeli za to, da bi se komunisti idejno usposabljali «Rdeea univerza» v zaporu - Mreža višjih in nižjih šol po Sloveniji Letos bo poteklo 38 let od ustanovitve Pokrajinske partijske šole za Primorsko in Gorenjsko, danes pa poteka točno 37 let, ko so nacisti vdrli v osvobojeno Cerkno in pobili 41 primorskih in gorenjskih deklet in fantov, 0 tem velikem udarcu, ki je prizadel celotno narodnoosvobodilno gibanje, je bilo že veliko, napisanega, saj je bil prvi spominski zapis o tem napadu objavljen že 27. januarja 1945 v Partizanskem dnevniku. Na prvi strani dnevnika med drugim beremo: «Naše gibanje raste iz ljudstva in ima tisoče in tisoče, milijon korenin. Preboleli smo izgubo: še bolj smo strnili svoje vrste, na mesto padlih so stopili novi tovariši in tovarišice, boj se je nadaljeval še z večjo srditostjo*. Na najbolj dostojen način se bomo oddolžili spominu padlih žrtev, če v tem spominskem zapisu poizkušamo osvetliti vlogo in pomen, ki ga je imelo partijsko šolstvo za razvoj narodnoosvobodilnega gibanja. Poglejmo si, kakšno obliko in možnosti je imela KPJ za izobraževanje svojega članstva med obema vojnama. Poleg rednih sestankov so imeli komunisti tudi študijske sestanke, kjer so proučevali predvsem razne direktivne članke Centralnega komiteja in drugih vodstvenih organov. Izredno pomemben je bil študij na robiji; tu so komunisti organizirali prave »rdeče univerze*. Politični zaporniki — predvsem komunisti, so si v stari Jugoslaviji izborili pravico, da so jih ločili od navadnih kriminalcev. Na skrivaj so dobivali marksistično literaturo, učili so se tujih jezikov in pridno študirali, mnogi so si na ta način pridobili obsežno znanje, ki je bilo oplemeniteno z revolucionarnimi izkušnjami «robijašev», kot so bili Josip Broz - Tito, Moša Pijade in drugi. Tečaje in seminarje so organizirali tudi na univerzah in sindikatih, posebno na beograjski univerzi je bilo dobro teoretično -ideološko vzgojno delo. Višji kader so sistematično vzgajali zunaj države, v ZSSR. V okviru Kominterne stg delovali dve šoli. Komunistična univerza nacionalnih manjšin zahoda in Leninska šola. KPJ je organizirala več šol oz. tečajev. Najpomembnejši sta bili v Makar-ski septembra 1940 in v Dubravi pri Zagrebu v začetku 1941. leta. Prav izkušnje teh šol so pomenile sa KPJ dragoceno izkušnjo. Komunisti so tako pripravljeni dočakali propad in razkosanje kraljevina Jugoslavije.^ Pjvaatetnih težavah, ko so se komunisti angažirali predvsem pri organizacij ljudskih množic za oborožan odpor, šo že 1942. leta začele delovati prve partijske šole. V Sloveniji so ustanovili višjo partijsko šolo pri CK KPS poleti 1943. leta. Ta šola, ki je delovala na kritem kraju v Kočevskem Rogu, pa ni bila prva, saj je bilo že jeseni 1942 nekaj krajših tečajev. Že do spomladi 1944 pa je Slovenijo prekrila mreža šol: od srednjih partijskih šol pri pokrajinskih komitejih in divizijah, do nižjih, ki so bile organizirane pri okrožnih komitejih KPS. Izmed vseh teh šol je najbolj znana tista iz Primorske. Legendarni šesti partijski tečaj, ki ga je 27. januarja 1944 zadela tako kruta usoda, je trajen pomnik in opozorilo mladim rodovom. Pokrajinska partijska šola za Primorsko in Gorenjsko je bila u-stanovljena konec oktobra 1943 na Vojskem. Bilo je sedem tečajev, osmi, ki se je začel prve dni marca 1944, se je kmalu po začetku, zaradi reorganizacije partijskih šol v Sloveniji, končal. Prvi trije tečaji so bili v stari ljudski šoli na Vojskem. Četrti se je tam samo začel, ker so se zaradi nemškega napada 10. decembra 1943 morali umakniti v Gačnik. Takrat sta padla dva tečajnika. Ostalim je uspel umik iz sovražnikovega obroča, predvsem 'zaradi naravnih pogojev. Bilo je zgodaj zjutraj, ko so se zaslišali prvi streli, padal je gost sneg in megla je omogočila tečajnikom in borcem zaščitne čete, da so se neopazno umaknili iz obroča. Od takrat naprej šola ni imela več miru. Peti tečaj je bil v Gorenji Trebuši. Tečajniki za 6. tečaj so se že zbirali v Trebuši, ko je prišel ukaz, da se morajo zaradi varnosti preseliti v Čepovan. Vendar tudi tu niso imeli miru. Selili so se iz kraja v kraj, dokler niso 21. januarja 1944 prispeli v Cerkno. V Idriji pa je nemški bataljon «Heine», v sodelovanju s svojo obveščevalno službo pripravljal desant na Cerkno. Nekako med 1. in 3. uro zjutraj je četa 138 do zob oboroženih vojakov odšla iz Idrije in v pospešenem maršu prišla do vzhodnega roba Cerkna. Malo po sedmi uri zjutraj, ko se je ravno danilo, je sovražnik udaril. Boj je trajal dobro uro. Presenečenje je bilo popolno. Padlo je 47 žrtev, bilo je tudi nekaj ranjenih. Malo pred koncem napada pa se je v vasici nad Cerknim oglasil partizanski minomet, ki je sovražnika pregnal iz vasi. Bataljon Vojkove brigade je poskušal napraviti zasedo na Želinu vendar je bil preveč oddalien od dogaja nja in mu je nemška četa ušla. Po dolgem premoru je sedmi tečaj nadaljeval z delom v Labinjah in Zakrižu, osmi pa je bil kmalu po začetku razpuščen. Pokrajinska partijska šola je zopet odprla svoja vrata 9. septembra 1944. Od marca do septembra pa sta pokrajinsko šolo nadomestili šoli pri XXX. in XXXI. diviziji šole pri okrožnih komitejih KPS. Vendar se je pokazalo, da primanjkuje sposobnih predavateljev in šole pri okrožjih niso povsed zaživele. Ponovno se je pokazala potreba po ustanovitvi pokrajinske partijske šole. Prva dva tečaja sta bila na področju Lokev, pod okriljem štaba IX. korpusa. Toda kmalu so začeli razmišljati, da bi nekje med Še-breljskim hribovjem zgradili kon-spirativno bazo. Kajti štab korpusa se je stalno premikal, to pa je motilo pouk v šoli. Po pregledu terena so se odločili, da bodo jbameiiM " ' ko dostopni grapi'P. c____ ______ je globoko med Šebreljskim hribovjem. Gnapa,-ki.je komaj pol j«-, re od šebrelj, je izredno slikovita. Po sredi teče majhen potok in malo pod slikovitim slapom, ki pada čez ogromno skalo, se tesen toliko razširi, da je prostora za več objektov. Cel november so partizani gradili in ko je bila šola dograjena, je imela pet barak: upravo, učilnico, kuhinjo s sobo za zaščitno četo, spe'nico za tečajnike in uto za pripravo na predavanja. V tej grapi so bili štirje tečaji. V marcu 1915 so se morali iz nje umakniti, ker se je tem krajem bližala najhujša sovražnikova o-fenziva, ofenziva na življenje in smrt. In v resnici so četniki odkrili prazne barake in jih sežgali. Sedmi tečaj, ki se je začel še v vojni, se je končal v svobodi. Kako resno je bilo delo v partijski šoli, nam priča poročilo upravnika partijske šole 9. maja 1945: »Študij se je vršil od samega začetka neprestano, razen dveh dni, ki so Trsta, sovjetske čete vkorakajo v Berlin, v Reimsu in Berlinu podpisana brezpogojna kapitulacija Nemčije, osvoboditev Ljubljane — opomba B. S.) so sicer vplivali na kurziste (vesela sproščenost), vendar smo skrbeli za to, da te vesti nikakor niso vplivale na potek študija.* Tečaji so se vrstili še do konca leta 1945. Januarja 1945 se je šola preselila v Opatijo, kjer so organizirali štirimesečne tečaje. Posebej se moram ustaviti pri učnih načrtih, po katerih so delale partijske šole. CK KPS je za vse partijske šole predpisal enotni učni načrt. Vendar so v posameznih šolah ta načrt prilagodili razmeram, oz. problemom, ki so bili na tistem področju pereči. Poudariti moram tudi to, da so se učni programi od tečaja do tečaja kvalitativno spreminjali. Namen teh šol ni bil seznaniti tečajnike s filozofijo marksizma, temveč posredovati jim čimveč konkretnih napotkov, kako naj delujejo na terenu ter jih seznanjati s pravilno partijsko linijo in političnimi dogodki, ki so se v tistih burnih časih vrstili kot na tekočem traku. Oglejmo si temeljna poglavja, ki so sestavljala enega izmed izmed takih načrtov: 1. 6 partiji; 2; Strategija in taktika, partije,. 3.; Državoznanstvo, 4! Partija' v dobi prehoda k mirnemu , delu za obno vo narodnega gospodarstva, 5. Zgradba organov vsenarodnega; gibanja in organov slovehske ljudske oblasti. Vseh petnajst tečajev prve in druge Pokrajinske partijske šole za Primorsko in Gorenjsko je obiskalo 693 tečajnic in tečajnikov. K temu številu moramo prišteti okrog 300 udeležencev tečajev pri XXX. in XXXI. diviziji. Seveda ne bomo mogli nikdar ugotoviti, kolikšno je bilo 'vsaj približno število tečajnikov v partijskih tečajih pri okrožnih komitejih na Primorskem. Mimo pa lahko trdimo, da je skozi višje, srednje in nižje tečaje šlo veliko več kot 1.000 komunistov iz Primorske in Gorenjske. To je bila velika vojska političnih, aktivistov KPS, ki so neutrudno delali in se žrtvovali v terenskih in vojaških partijskih organizacijah, za čimprejšnjo osvoboditev domovine ip da se staro nikdar več ne poyrne. Mnogi izmed njih niso dočakali svobode. Veliko pa jih je po vojni odigralo pomembno vlogo pri obnovi domovine in pri gradnji socializma. SAMO BEVK RESPIGHI JEV A OPERA V GLEDALIŠČU VERDI Simfonična razsežnost «Potopljenega zyona» Zelo dobra orkestralna izvedba lega problematičnega dela, ki ga v Trstu nismo videli že več kot petdeset let ■ Umetniškemg vodstvu gledališča Verdi je treba priznati pogum j n, tudi kulturno razsežnost pri sestav-' tjanju repertoarja operne sezone. Vključitev Respighijeve maladdne pozabljene opere «Potopljeni zvon» (La campana sotnmersa), ki je v Trstu ni bilo na sporedu že blizu -50 let, pomeni ne le dolžno priznanje avtdrju ob sicer zapozneli stoletnici njegovega rojstva, marveč tudi oživitev obdobja neposredno po prvi svetovni vojni, v čas iskanja «poetiinega gledališča* med klasičnim mitom in realnostjo katerega predstavnik v glasbenem svetu je bil tudi Respighi, skladatelj iskreno občutljive dovzetnosti za mitološki in pravljični na-turalizem, ki je prisoten v vseh njegovih kompozicijah, predvsem pa v simfoničnih. Operg «La campana sommersa» je bila prav zaradi take svoje značilnosti, zaradi simbioze pravljičnosti z realnostjo, zaradi hibridnosti svoje vsebinske zasnove, sprejeta z zelo deljenimi občutki, k čemer je prispevala tudi poprečna librelistična predloga Gaustal-le; ki je priredil besedilo po drami Gerhagja Hauptmanna. Toda Respighi je nepoetično prirejen libreto nadgradil 'sčšpojo gldsba, ki izhaja iz 'njegove simfonične \ razsežnosti, v kateri je izrazita' težnja po glasbeni nadgradnji drame. Ni zato neustrezna ocena nje- ’ ' govih sodobnikov, da ge «Potopljeni zvom bolj ^simfonična pesnitev z glasoma kot pa opera v italijanskem, smislu, čeprav ji je po' tej plati Respighi vendarle dal z mojstrsko orkestracijo in stilno čistostjo tisti čustveni poudarek, ki zagotavlja■ operi še danes pomembno mesto v italijanski operni ustvarjalnosti. Izvajajoč iz teh postavk, je bila tržaška uprizoritev (režiser Giulio Chazalettes, dirigent Gianfranco Mašini, scenograf in kostumograf Ulisse Santicchi) na pomembni u-metniški višini, kar velja predvsem za orkestralno in sploh glasbeno vodstvo. Dirigent Mašini je v celoti doumel simfonično globino partiture in njeno vodilno vlogo-,, pri tem pa je z, natančnim posluhom tudi za njene komorne zna- , čilnosti znal izzvabiti iz orkestra dognano muziciranje, ki je bilo izdatna podlaga glasovno ne vedno ustreznim protagonistom. (Nadaljevanje na zadnji strani) llllllllllllllllllllllllllllllll|||||||IMII||1ll|||«l|llllltl|||lllll|||||||||||||||||||||||||||||||llll|llt|llllllllll,llllll,,ll,ll,ll,l|llllllllllUl,,,|in,|,l,|||,ll,||,,,ll,1,||||,,|||,l„,ll|||||,||,|||||||||||||||||n||||||||||||U|(||||M|||||,||||||||||||||||t| V BOJU ZA ZAŠČITO KMETIJSTVA NA TRŽAŠKEM Predstavniki vsedržavne zveze zadrug so obljubili pomoč zadrugi Dolga krona Krajevne oblasti menijo, da kmetijstvo pri nas nima razvojnih možnosti - Razlogi za to nerazumevanje so drugod - Srečanje naših zadružnikov s predstavniki italijanskega zadružništva veljali premiku iz Trebuše v Dutovlje, kjer se nahajamo sedaj. Dogodki zadnjih dni (osvoboditev Kmetijstvo tržaške pokrajine je prav gotovo v naši deželi najmanjše, če upoštevamo njegove ozemeljske razsežnosti. S tem pa nočemo reči, da ta panoga nima možnosti razvoja ali celo obstoja. Nasprotno. Dejansko stanje te gospodarske dejavnosti se nagiba k vedno večji specializaciji pri obdelovanju kmečkih posestev. Iz tega izhaja, da število zaposlenih na tem področju narašča, posebno i.vaicev v raz-• i ne zadruge/KOC na primer v ži-činoččjškim, cvetličarskem, vrtnarskem in v drugih sektorjih. Re-struktunzacija teh sektorjev je pripomogla, da so se uresničili nekateri cilji zadružnikov. Poleg že zgrajenih zadružnih objektov, kot sta zadružni hlev v Praprotu in Kraška zadružna mlekarna na Repentabru, je v fazi gradnje zadruga Dolga krona v Dolini. Zadruga Dolga krona je bila ustanovljena 1975. leta in šteje sedaj 23 članov. Razpolaga z jusar-skim zemljiščem na hribu Dolga krona v dolinski občini, ki obsega 104 ha ornih in pašnih površin. Poleg tega je zadruga pridobila še 60 ali 70 ha in se razširila na bližnjo dolino, kjer je na razpolago 100 ha orne zemlje. Po številnih nesporazumih z odgovornimi deželnimi organi, so dela stekla, s prostovoljnim delom zadružnikov so ogradili skoraj vse 104 ha površin in zgradili manjši hlev za 40 pitancev, ki jih bodo vselili predvidoma prihodnjo pomlad. Večji hlev za 200 glav živine bodo začeli graditi čez leto dni. Zadružniki pa si niso še feNMIIIimiHMltnillllllHlMMIIHIIIIIUIIIIIIIIIHIllllllllIlHIllllllNIIIIIIIIHmillHIIHIIIIIIIIMIIIIiHlimillllllllllMIUIIIIIIIIIUIIIIMIIIIHIIIIIIIIIinillllimuilllllllllllllllll KAJ PRAVIJO PODATKI TEMELJITE ANKETE v Tuja delovna sila je na Švedskem «dobrodošel» a vendar «tuji svet» Švedska ima od dosdjenc delovne sile veliko več koristi, kot jo imajo tuji delavci od tc£a, da delajo na Švedskem - Diskriminacija prav povsod STOKUOLM - Švedska brez tuje delovne sile ne more naprej in vendar je v tej vsestransko razviti in bogati deželi tuja, najemniška delovna sila mečno zapostavljena pred domačo delovno silo. Tuja delovna sila je na Švedskem nekakšnem »tuji svet*, ki pa je vendarle »dobrodošel*. Oglejmo si to protislovje. Podatki raziskovanja, ki so bili objavljeni v publikaciji zavoda za nasel.tenska vprašanja, kažejp, da doseljena delovna sija najpogosteje opravlja težja dela in najpogosteje dela v težkih položajih kot pa domača delovna sila. Tuja delovna sila mora opravljati tista dela, kjer se delavec bolj znoji, tuja delovna sila mora več delati v nočnih izmenah in na delovnih mestih, kjer je delo bolj nevarno. Po podatkih, ki so jih zbrali y omenjeni anketi, odpade na noč no delo 31 ('dstotkov tuje delovne sile. 17 odstotkov pa domače, švedske delovne sile. To se pravi, da so domačini privilieirani pred tujimi delavci. Kar zadeva nevar na delovna mesta dela na teh komaj 6 odstotkov Švedov, medtem ko dela na nevarnih delovnih mestih že vsak četrti tuji delavec. Pa ne le v tem smislu, Izrazita diskriminacija tuje delovne sile na Švedskem se kaže tudi v socialnih dajatvah. Socialni izdatki za tujce so mnogo ali vsaj znatno manjši kot socialni izdatki za švedsko delovno silo in vendar doseljena delovna sila plača višji davek kot domača, švedska delovna sila. Te podatke je analiziral švedski gospodarstvenik Janegberg, ki je strnil podatke, ki jih je zbrala skupina znanstvenikov na področju ene švedske občine. Švedski znanstvenik svoja izva janja utemeljuje tudi s podatki, ki so jih zbrali preko sindikalnih organizacij. Socialne dbjatve za enega švedskega delavca ali nameščenca so v času te ankete znašale 4845 švedskih kron, izdat ki za tujo delovno moč pa so zna šali 3491 kron, švedska je dežela upokojencev. Pri osmih milijonih prebivalcev je nad 800 tisoč upokojencev. Pri tem velja dodati, da gredo na Švedskem v pokoj ljudie s 65 letom starosti. In ker so na Šved skem pokojnine razmeroma viso ke. oziroma ker se na Švedskem štejejo v delovno dobo vse možne zaposlitve ne glede na vplačevanje v pokojninske sklade so stroški za pokojnine ogromni. In tudi tu opažamo razliko med domačini in doseljenci, vendar pa to ne na račun švedskih zakonov, pač pa na račun tega, da je med doseljenci razmeroma zelo malo starejših ljudi. V tem ko odpade na Švede 10 odstotkov upokojencev, prideta na doseljence le dva odstotka upokojencev. V tem primeru je treba upoštevati tudi dejstvo, da imajo doseljenci, ki prihajajo v glavnem iz Evropskega Juga, razmeroma veliko otrok, .česar ne opažamo pri, švedskih ljudeh, saj je prav v tem treba iskati vzrok, zakaj je na Švedskem toliko tuje delovne sile Zato pa imajo na švedskem ver Liko stroškov za šolanje otrok tujih doseljencev, švedska namreč zagotavlja otrokom tujih doseljencev šolanje v materinem jeziku ih mora zato kriti ne le vzdrževanje tujih učiteljev, pač pa jim mpra poskrbeti tudi stanovanje. In tega ni malo. Ob 8 milijonih Šved skega prebivalstva živi na švedskem tudi milijon tujcev, seveda tujih delovnih moči in članov nji hovih družin. Ekonomisti, ki so napravili ne kakšen obračun tega. koliko švedsko tuja delovna sila stane in koliko švedska od tuje delovne sile dobi, so ugotovili, da je tuja delovna sila na Švedskem ne le nujna, pač pa da se krepko izplača, da namreč veliko več da kot stane. Na Dolgi kroni gradijo hlev za štirideset pitancev edni glede tega, ali naj bi redili pitance, ali krave molznice, ali čredo plemenske živine. Kar se tiče poznejšega delovanja, člani zadruge načrtujejo sodelovanje z zadružnim hlevom v Praprotu o-ziroma s Kraško zadružno mlekarno na Repentabru, kar bi vsekakor bilo donosnejše, saj bi se. zadružne strukture med seboj do». polnjevale in izboljšale ter razvile gospodarsko dejavnost, kakršna je kmetijstvo. Težave, s katerimi se naši -zadružniki srečujejo, so poleg birokratskih, predvsem finančnega značaja. Deželni organi menijo, da je kmetijstvo v tržaški pokrajini nerentabilno in brez vsakršne možnosti razvoja, cejo obstoja. Prav zaradi tega se riaši pokrajini dodelijo le manjše vsote deželnih in drugih finančnih sredstev, ki naj bi se vlagale v korist kmetijstva, in'tako mine tudi več let, predno naši zadružniki uresničijo zastavljene cilje. Odgovornost za to nasijo, kot je bilo že večkrat poudarjeno, predvsem javni upravitelji ter njihovi strokovnjaki, ki skušajo na vse načine zavirati specifično dejavnost naših obdelovalcev zemlje, seveda v prid urbanizacije in industrializacije. Danes, ko smo pred novim primerom neupravičenega razlaščanja že tako skopih obdelovalnih površin, postajajo gornje ugotovitve tem hujše. Po načrtih tržaške občine (in’ v .sodelovanju z nekaterimi političnimi silami) bi moralo prav sredi najboljših ko-lonkovskih kmetijskih površin,- kolikor jih je še ostalo, zrasti nOvo veliko rezidenčno naselje- -Mislimo, da na ta način, na, način, ki je pri nas žal postat že stalna praksa, to je praksa razlaščanja zemlje in s tem omalovaževanja kmetijstva, pra|csa podrejanja kmetijskih površin raz/iim javnim koristim in. tudi,'špekulacijam, ne koristi nikomur. • Kmetovalci sami se ne moremo povsem izvleči iz tega stanja, saj smo bili v mnogih primerih tudi premalo pozorni ih rekel bi celo premalo ljubosumni na svojo zemljo. premalo smo' pazili na to, kar se je dogajalo in se’doga ja za našim hrbtom, ,pa srtio svojo slovensko zemljo prodajali izpod njene resnične vrednosti. V naši pokrajini in v naši deželi nasploh Si nihče ne postavlja vprašanja glede krčenja kmetijskih površin v korist industrije in drugih ožjih interesov ter prizna- nja razlaščencem vsaj tistih pra: vic, ki jim neizpodbitno pripadajo. Če podrobno pregledamo omenjena dejstva, ugotovimo-,’ da ni res, da bi kmetijstvo ‘v tržaški pokrajini ne imelo realnih možnosti razvoja in obstoja. Razlogi, ki se za takimi trditvami javnih organe« skrivajo, sa pae v tem, da. kmetijstvo predstavlja za slovensko skupnost v Italiji tisto gospodarsko panogo, ki ju je treba obravnavati iz gospodarskega, pa tudi'iz narodnoobrambnega aspekta, saj je to tista osnovna gospodarska dejavnost, ki nam daje možnost, da bomo ozemlje ohranili v svojih: rokah. ■ *>’ Zaradi tega sp se v petek zjutraj predstavniki zadruge Dolga krona s predsednikom J: Sancinom in odbornikom Pečenikmn na. čelu sestali s predstavnikoma vsedržavne zveze zadrug iz Vid- ma Quaglio in Zattijem, s predstavnikom KKZ Trobcem in s sodelavcem Kmeške zveze Križman-čičem. Do srečanja je prišlo predvsem zato, da bi se predstavniki vsedržavne zveze zadrug seznanili s problemi krajevnega kmetijstva, oziroma da bi se dosegli tisti cilji, ki bi zadružno gibanje pri nas privedli;v stanje, ki bi bilo primemo za nadaljnji razvoj.' .,(V Predstavnika vsedržavne zveze,, zadrug sta kritično ocenila, stališča, ki jih zavzemajo odgovorni organi za razvoj) kmetijske dejavnosti v tržaški pokrajini. Smatrala sta zg prepotrebno, da se od, besed preide k dejanjem in sta < zagotovila podporo svoje ustanove pri reševanju birokratskih in drugih problemov, ki se vedno pogosteje pojavljajo pred našimi zadružniki. DARKO KRIŽMANČIČ imtiiiMiHiKMiiiiiiMiiiiiiiimiiHiiiiiMiiiiMiiiiiuiMiiiMimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiniiiitmmiMMiimiiiiiiiiiiit Pred dnevi v Sežani pogreb Toneta Rekarja Pred dnevi so v Sežani položili k zadnjemu počitku Antona Be-kdrja, ki je umrl že 11. novembra v Trstu, a so njegove posmrtne) ostanke prepeljali v njegov ^rojstni kraj šele pred dnevi. Pri odprtem grobu se je od pokojnika poslovil ljubljanski vseočiliščni profesor France Adamič, ki vje med drugim rčkel: »Tone Bekar še je rodil pred sjco ro 80 leti v trdni slovenski družini, Zato se je po končani1 srednji šoli odločil za akademski poklic', za študij v Brnu in v Pragi, ki je bila tedaj mla'dtm dijakom iz Slo-Ivenskega Primorja idealno okolje za dhšfvni razvoj, za formirata je osebnosti in svetovnega nazora. Tam se je Tone Bekar sirečal z liberalnimi idejami in človekoljubnimi gibanji, tam se je srečeval z visoko razvito narodno kulturo. Spoznal je pisatelje in umetnike ter svobodoljubne ljudi tistega časa. Zato je tem težje Občutil razmere v svoji ožji domovini, kjer je fašizem zatiral najosnovnejše pravice človeka, slovenski jezik, slovensko kulturo, da’ bi s tem zbrisal podobo slovenske dežele. Zato je tudi ostal zunaj svoje domovine. Zaposlil se je v Pra- gi in si s tem ustvaril pogoje za življenje, študij in nadaljni razvoj. Kmalu je sredi Prage nastala trgovska družba, ki so jo vodili Bekar, Muha in Pučnik. Ti trije so postali središče za zbiranje .in pomuč študentom emigrantom iz Italije in Koroške, pa tudi iz Ju goslavije, zlasti med drugo sve tovno vojno so bili deležni podpo re nešteti interniranci in brejdom ; ci. Tone Bekar pa je bil v tej: družbi tisti, ki je vzdrževaj zveze z vsemi pomoči potrebnimi.* Nato je govornik prikazal, kako ■ je Tone Bekar koj po osvoboditvi navezal stike s staro domovino in začeL-z njo poslovati, a je vrne:- , kruto posegla doba ,- kominforpia. ko se je začelo preganjanje in tedaj Bekarju ni preoste-lovdrugega kot se vrniti v Sežano, na. svoj Kras, kjer je doživel preporod in svojo drugo mladost.* »Tudi potem, ko so ga njegovi prijatelji — je Franc Adamič zaključil svoj zadnji pozdrav >— in poslovni partnerji povabili v Trst za eksperta. Tope Bekar ni v ničemer spretnenil odnosov in načina dela in življenja. Živel je s Krasom, s svojim vinogradom, s svojimi prijatelji*. ITALIJANSKA'TV Prvi kanal 12.30 šolska vzgoja: Pedagofeija -,1(3.00 ^Dan za dnem ’ 'Rubrika Dnevnika 1 13.25 Vt-emeriska slika 13.30 'DNEVNIK ' ' 14.00 Ana, dan zz. dnem, R. nadaljevanje ' ‘14:30 Ban^ v parlamentu 14.40 Ogledalo sveta Informacijska rubrika Dnevnika 1 .15.00 Vino in kruh, I. Silona 16.05 Ihtavi, simpatični Braccio (fi ferro 16.30 Remijeve dogodivščine, risani film 1.7.00 Dnevnik 1 - Flash 17.05 3/ 2, 1 . . . Kontakt! Capitan Futuro, risanka 'Zakaj?* - • Glasba 18.00 Energija prihodnosti 18.30 Primissima, aktualnosti Dnevnika 1 19.00 Opla, cirkus 19.20 Za vse zlato Transvaala - 1. epizoda 19.45 Almanah . ‘-y. • , in Vremenska slika •20.00 DNEVNIK 20.40 Politična tribuna 21.45 Bratje Karamazovi 5. na-. 'daljevanje 22.45 Glasbene meje Dnevnik, Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Rabinovo gnezdo, komični TV film 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Poklic staršev, šolska vzgoja 14.00 Popoldan, dnevna rubrika 14.10 OHent-Express: Jane, 5. epizoda 15:25 Jezik za vsakogar: F rancoščina 16.00 Evropski dnevi 17.00 Dnevnik 2 • - Flash 17.05 Popoldan - 2. del Program za mladino 17.30 Čebelica Maja, risanka 18.00 Deset otroških zgodb 18.30 Iz parlamenta Dnevnik 2 Šport 18.50 Dober večer z. . . Enricom Mario Salernom vmes TV film iz serije George in Mildred Vremenske napovedi 19.45 DNEVNIK 2 - Poročila , : 20.40 Dnevnik 2 - Sedmi prostor Dogodki in , osebnosti tedna 21.30 Vladar Severa film ‘ Režija: Robert Aldrich, igrajo: Lee Marvin, Ernest Borgnine, Keith Carradine, James Goodwin Vladar Severa je film iz 1973 j leta. Gre za svojevrsten film svojevrstnega, režiserja Ro 2* »črne vožnje*, vendar je hkrati pripravljen tudi umo- * riti človeka, ki nima pri se- • ‘ bi voznega listka. Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 19.00 DNEVNIK 3 19.30 Dnevnik 3 - Deželni programi 20.00 in 20.35 Risani film 20.05 Novi računovodje, šolska vzgoja 20.40 Torkov, koncert 21.55 Portret strupa 22.45 Dnevnik 3 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 10.00 in 13.15 Zimski šolski spored 17.15 Poročila 17.20 Sebastijanova babica, risana serija 17.35 Glasba narodov: Slonokoščena obala 18.05 Mali svet, otroška oddaja 18.35 Obzornik 18.45 Obramba in samozaščite/ 19.15 Risanka : 19.20 TV nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 Dnevnik 20.00 Misel za prakso, spominska oddaja o Edvardu Kardelju Današnja oddaja nosi na-, slov »Misel za prakso* in jo je ljubljanska TV pripravila za vse jugoslovanske TV studie ob obletnici rojstva velikega revolucionarja, državnika in misleca Edvarda Kardelja: Z njo ljubljanska TV želi strniti ( misli, ki so v življenju jugoslovanskih, narodov nenehno navzoče, kajti vse, kar je Edvard Kardelj proučeval,. o čemer je razmišljal in se z ljudmi pogovarjal, ter nato zapisal, je nastajalo iz globoke potrebe revolucionarne prakse. S tem je Edvard Kardelj nenehno oplajal politične akcije. Marsikatero misel, ki jo je utemeljil, so doslej v Jugoslaviji v praksi že uresničili, marsikdaj pa bo šele prišlo na vrsto. Zato bo u-stvarjalno delo Edvarda Kardelja še dolgo nepogrešljiv usmerjevalec jugoslovanskim narodom pri oblikovanju samoupravnih socialističnih od-- nosov. 21.00 Obljubljena dežela, poljska nadaljevanka 21.55 V znamenju 22.10 Španske operne zvezde: Zgodovina opere Koper 'i J7.30 Trofeja, ponovitev filma ' 19.00 Odprta meja 19,2$. Orjaški kotiček niča »-in film iz gradu brez imena "k ' ''rile ža obstoj in se Selile, iz - čne v drugo zvezno državo ZDA. To »vrnitev* je; re-’ žiser Aldrich prikazal kot nekakšno balado, v kateri režiser razmišlja o tem, kaj lahko pomeni družbena sprememba, do kot lahko razna dogajanja privedejo. Govor je tudi o strašnem sovraštvu med brezposelnim »vagabundom* in njegovimi tovariši, govor je o železničarju, ki dopusti tudi tako imenovane 20.15 Stičišče 20:30 Ženski spol, film Igrajo: Joan Collins, Kenneth Moore 22.10 Ekonomske informacije 22.20 Košarka: Pokal prvakov Cibona - Squibb Cantu Zagreb 17\45 Pustolovščina 18.25 Kronika občine Osijek 18.45 Splošna ljudska obramba 21.05 Diskretni šarm btiržoazije, film TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah: Primorska duhovščina pod fašizmom; 9.00 Glasbena matineja; 10.10 Od- daja za otroški vrtec: 10.20 Radijski koncert) 11.30 Folklorni odmevi; 12.00 četrtkova srečanja; 12.30 Melodije od vsepovsod; 13.20 Glasba po željah; 14JO Otroški kotiček: Otroci pojo; ,14.30 Motivi ,z malega zaslona; 15.00 Sodobni sojind: 16.00 Mladi pisci; 16.15 Romantični trenutek; 16.30 Rezervirano za. . 17,10 Mi in glas- ba: Nove plošče; 18.00 Ob stoletnici šmi-ti Dostojevskega; 18.50 Priljubljeni motivi.: KOPER (Italijanski program) 6.30, 7.25, 13.30, 14.30, 16.30 Poročila; 6.00 — 7.30 Otvoritev, glasba za dobro jutro; 6.05 Jutranji koledar; 6.15 Obvestila in rekla-rpe; 6.37- Kinospočed, objave; 7.15 Objava sporeda; 13.00' Otvoritev: najava sporeda, pregled dogodkov; 13.05 Domači pevci, ^abavne glasbe; 13.4« Male sklšdbe velikih mojstrov; 14.00 Mladim poslušalcem; 14.37 Glasbeni notes; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Iz zborovskega arhiva; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba. KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 11 30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Mu-ratti mušic; 9.15 .Knjiga na radiu; 9,32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.15 Orkester Baiardi; 10.32 Mozaik; 11.00 Kini; 11.32 Horoskop; 11.35 Vrstijo se motivi; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 12.50 Z nami je...; 14.00 Prijeten po-ppldan; 14.33 Orkestalne miniature; 15.00 IVJladi pred mikrofonom; 15.15 Plošče; 15.45 Poje zbor -Vox Julia; 16.00 Glasovi našega časa; 16.15 Folk glasba; 16.32 Crash; 17.00 Glasbena fantazija: 17.32 Poje Frankie Valli; 17.45 Radijski oder; 18.05 Giovanni Fenati in con cer t; 18.32 Spomnimo se na opereto; 19.00 Večerni zbori; 19.45 Nasvidenje jutri. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje; 6.30 Ob zori diskretno; 7.25 Kakšna glasba!; 8.40 Včeraj v parlamentu; 8.50 Glasbeni trenutek; 9.09 Radio anch'io 81; 11.00 štiri četrtine; 12.03 Vi ih jaz 81: 13.25 Kočija; 13.30 Ulica Asiago Tenda, oddaja z občinstvom; 14.03 Jazzovska glasba; 14.30 Na strani statistov; 15.03 .Rally; 15.30 Popoldanski radijski spored; 16.30 Sprehod Lam-berta Lambertinija po Neaplju in okolici: 17.03'Patchwork, za mlade poslušalce; 18.35 Rock glasba; 19.30 Glasbeni odmor; 19.40 Gledališka družba: 20.30 Poje Ray Charles; 21.03 La Gazzetta, lirič-tii tednik; 21.30 Check-up za VIP; 22,00 Folklorna glasba; 22.30 Glasba včeraj in jutri. RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30, 13.30 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 — 8.45 Dnevi; Napoved današnjega sporeda; 9.05 Zlati pokai Henryja Jamesa, 2 nadaljevanje; 9.32 Radio 2 -3131; 11.32 Otroci in hrana v otroškem vrtcu; 11.56 Tisoč popevk; 12.10 Deželni programi' 12.45 Radijski koncert; 1341 SoundTrack; glasba in kino; 15.00 Radio 2 -3131 - 2. del; 16.32 Disko klub; 17.32 MIM: Branje romana »Zaročenca*, čas glasba; 18.32 Direktni -jrenos iz bara Greco, LJUBLJANA 6.00, 6.&0, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12 00, 19.00 Poročila; 6.10 Prometne informacije; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Z glasbo v dober dan; 8.30 Lz glasbenih šol; 9.05Z radiom na poti; 9.40 Turistični napotki; 10.05 Rezervirano -/.a. ..; 11.35 Znano In priljubljeno; 12.10 Danes smo izbrali: Uj,30 Kmetijski nasveti; '12.40 Po ..domače; 13.00 Iz > naših krajev; 13,30 Priporočajo ’ am.. •14.06 V korak z mladimi; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Zabavna glašha; 16.50 Radio danes, radio jutri!; 16.00 Vrtiljak; 18.30 Pojo amaterski zbori; 19.35 Lahko noč, (»troci!; 19.45 Minute z ansamblom Atija Sossa; 20.00 Slovenska zem-• lja v pesmi in besedi; 20.30 S solisti in'ansambli JRT; 21.05 Radijska igra; 22.25 Iz naših spore-.dov: 22.:«) Tipke in godala; 23.05 Lirični utrinki, 23.10 S popevkami po Jugoslaviji; 00.05 Nočni program. Kriški moški pevski zbor Vesna je Imel v soboto koncert v domači vasi. Ob tej priložnosti so pevcem pode-. , lili Gallusove značke . S&fr&ap .f __ ^ ■ W] i ypz*Li ,1....J j : ■ ...............'i«"' v .... ..... r . . . s . , - ' 4' i ■ Kolonkovec v središču pozornosti. Po slovenskih vaseh se v teh dneh vrstijo sestanki. Na sliki—s sestanka >,v Trebčah.-Govoril je Suadam Kapič Na nedavnem srečanju s pisateljema tov. Vipotnikom in Hribernikom v Kulturnem domu v Trstu je nastopil tudi moški pevski zbor «Fran Venturini* od Domja. S svojim u-branim in lepo donečim petjem so pevci navdušili navzoče, za kar so, skupno s pevovodjo Tavčerjem, želi res zasluženo priznanje m - ............ Na koncertu v Križu je nastopil tudi dekliški pevski zbor »Vesna* do konca meseca Dramska skupina iz Boljunca je pripravila veseloigro »VenderigTe na plači*, s katero uspešno nastopa po naših vaseh Slikar’Demetrij Cej razstavlja. Tokrat so njegova dela na ogled v Mač- V Borštu je tradicija, da praznujejo vaškega^patroita -sv^ftutona s kulturno ‘prireditvijo. Letos so mladi koljah. Razstavo so odprli v soboto na pobudo KD Primorsko Borštani med drugim pripravili narečno veseloigro »Dve družini* Umetnostna galerija Rossoni je posvetila zadnjo razstavo slovenskemu umetniku Borisu Zuljanu. Odprta bo Znani slovenski kantavtor Tomaž Domicelj je v soboto nastopil na Pro' ^PD Tabor z Opčin je prejšnji petek polagalo obračun svojega pestrega in uspešnega delovanja. Na sliki prizor z občnega zbora jV nabrežinskem društvu »I. Gruden* se vrstijo razne pobude. Pred nedavnim je nastopil tudi dekliški oktet V okviru torkovih kulturnih večerov v Slovenskem klubu se je naši pu koprske gimnazije bliki predstavil znani tržaški ansambel »R Canzoniere triestinoa V soboto je bilo- v Gorici prvo letošnje srečanje otrok, ki so se pomerili v poligonu. V telovadnici športnega središča se je zbralo skoraj 130 malčkov NOGOMET V PRVI ITALIJANSKI LIGI ROMA IN INTER USPEŠNA V GOSTEH Hud spodrsljaj Tržačanov KOŠARKA V PRVI ITALIJANSKI LIGI DERBI V TURINU BREZ ZMAGOVALCA V domačem srečanju Udineseju le točka - Spodrsljaj Fiorentine Italijanski nogometaši A lige so v nedeljo odigrali 14. kolo, in sicer predzadnje prvega dela prvenstva. Osrednja tekma je bila tokrat v Turinu, kjer sta se spoprijela Juven-tus in Napoli. Povedli so gostje, toda v nadaljevanju je Juventus izsilil remi, a ne brez težav. Vodeča Roma se je dobesedno razigrala saj je nasula Pistoieseju kar šjari gole. To je bil letošnji že tretji uspeh s štirimi goli. Dve prepričljivi točki je pospravil Inter z zadnjo in skromno Perugio. PRIHODNJE KOLO (1. 2.) Bologna - Como, Brescia - Asco-li, Cagliari - Pistoiese, Fiorentina -Juventus, Inter - Catanzaro, Napoli - Udinese, Roma - Avellino, Torino - Perugia. TENIS TURNIR V CINCINNATIJU Navratilova zmagala CINCINNATI — Martina Navratilova je osvojila prvo mesto na med narodnem teniškem turnirju v Cincinnatiju. Navratilova je v finalu premagala zahodno Nemko Sylvio Haniko s 6:2, 6:4. Kriek presenetil MONTERREY (Mehika) - Na mednarodnem teniškem WCT turnirju v Monterreyu je Južnoafričan Johan Kriek nepričakovano v finalu premagal Američana Vitasa Gerulai-tisa s 7:6, 3:6, 7:6. Poraz Jugoslavije V nadaljevanju teniškega tekmovanja za Pokal švedskega kralja je Bolgarija v Sofiji premagala Jugoslavijo s 3:0. OSTALI IZIDI ZRN - Avstrija 3:0, Finska - ČSSR 3:0, SZ - Madžarska 3:0, Nizozemska - Norveška 3:0, Danska - Poljska 3:0, švedska - Velika Britanija 2:1. Izgubili so doma proti Bancoromi • Tudi goriški Tai Ginseng praznih rok Hurlingham — Bancoroma 70:73 (35:35) HURLINGHAM: Laurel 33 (15:18), Lavvrence 11 (1:1), Mina 2, Baigue-ra, Ritossa 6, Tonut 12 (0:1), Mene-ghel 2, Jacuzzo 4, Scolini, Čuk. BANCOROMA: Papitto, Selvaggi 2. Davis 33 (13:17), Bini 5 (1:2), Po lesello 6 (4:7), Tomassi 11 (5:9), Hicks 9 (1:3), Castellano 7 (1:6). SODNIKA: Baldini iz Firenc in Garibotti iz Chiavarija PON: Lawrence (27) Hurlingham si je zapravil izredno priložnost, da bi osvojil dve izredno pomembni točki v borbi proti izpadu. Tržačani so namreč povsem zasluženo izgubili z neposrednim nasprotnikom in bodo tako verjetno pričeli drugo fazo na predzadnjem delu lestvice, kar, resnici na ljubo, ne daje prevelikih obetov za obstanek v ligi. Rimljani niso storili nič izredne ga, da so osvojili obe točki: v do- ločenih trenutkih sta jim krepko po- magala sodnika, vsekakor pa je bilo njuno sojenje pod vsako kritiko in je (tokrat upravičeno, čeprav izgredov ne gre odobravati) razkačilo prisot no publiko. Vsekakor so Lombardijevi varovanci igrali zelo slabo in si zmago tudi ne bi zaslužili. Edino Laurel je zaigral na običajnem nivoju, od o-stalih pa bi rešili le Tonuta in Ja-cuzza. Pri nasprotnikih je bil nedvomno Davis nerešljiva uganka za tržaške centre: on ima tudi največ zaslug za zmago svoje ekipe. NOGOMET V 3. ITALIJANSKI LIGI Niti odlični Antognnni (na sliki) doslej ni mogel preprečiti, da je Fioren-Jina nanizala vrsto slabih nastopov Velika kriza Fiorentine se nadaljuje, saj se je vrnila praznih rok tudi iz Ascolija. Po tem spodrsljaju sj Antognoni in tovariši v zelo nevarnih vodah. Dve tekmi sta se končali brez golov, in sicer v Catanzaru in Vidmu. Dve zlata vredni točki pa je izbojeval Avellino, kj je prvič po potresu igral na dorrfačem igrišču. Brez zmagovalca sta se razšla Como in Brescia. , IZIDI 14. KOLA Ascoii - Fiorentina > 1:0 Avellino - Bologna " ' 2:0 Catanzaro - Cagliari 0:0 Como - Brescia 2:2 Juventus - Napuli 1:1 Perugia - Inter 0:2 Pistoiese - Roma 0:4 Udinese - Torino 0:0 TBIESTIM OB ZIMSKI NASLOV Tržačani so v nedeljo nerodno izgubili doma proti Reggiani - Zandoli strelec zmagovitega gola za goste-Moštvo Cremoneseja prvo na lestvici LESTVICA Roma 19, Inter 18, Juventus in Napili 16, Torino 15. Catanzaro, Brescia, Cagliari in Pistoiese 13, Como 12, Bologna, Fiorentina, Udinese in Ascoii 11, Avellino 10, Perugia 7. Triestina — Reggiana 0:1 (0:1) TRIESTINA: Bartolini, Schiraldi (Giglio), Magnocavallo, Di Risio, Prevedini, Mascheroni, Coletta, A-mato (Di Croce), Mitri, Franca in Zandegu (Torresin, Lombardo in Le-narduzzi). REGGIANA: Eberini, Pederzoli, Corradini, Catterina, Benčini, Erba, Filosofi, Galassi, Zandoli (Sola), Matteoli, Tappi (Mossini), (Lovari, Caracciolo in Bruzzone). STRELEC: Zandoli (Reg.) v 43. minuti. Vsi obeti, da bo Triestina končala prvi del prvenstva na vrhu lestvice in si tako zagotovila zimski naslov, se, žal, niso uresničili. Po nepričakovanem porazu z Reggiano ni se nič izgubljenega glede na izredno zaželeno in dolgo pričakovano napredovanje v B ligo, toda prikazana igra in še toliko bolj pekoč prvi poraz na Grezarju pa te upe ne potrjujejo. Domačini,že dojgp časa.'niša pokazali tako neučinkovite in slabi) organizirane igre, kai; so gostje izredno dobro izkoristili Tudi ne moremo trditi, da v nedeljo daleč najboljši Magnocavallo in tovariši niso imeli priložnosti in to nekaj idealnih za zadetek, a kaj ko so bili prav vsi pri streljanju na vrata Eberinija zelo netočni. Tržačani niso znali izkoristiti terenske premoči, s tem da so stalno napadali preko sredine, ko je bilo potrebno dobro postavljeno obrambo gostov «raztegniti* in s tem spraviti domače napadalce v bolj ugodne položaje za strel na gol. Pri gostih pa sta bila najbolj ne- varna Tappi in Zandoli, ki je bil tudi strelec edinega gola. Do zadetka je prišlo, ko je Zandegu zaustavil žogo z rokama, ker je mislil, da bo sodnik žvižgal prekršek v njegovo korist, ker ga je Corradini nepravilno zaustavil. Zgodilo pa se je ravno obratno. Prosti strel je sodnik Baldi dosodil v korist Reggiane. Potem ko je Galassi odvzel žogo Franchi, jo je poslal do Matteolija, ta pa je odlično poslužil Zandolija, ki je z izredno točnim strelom ugnal nemočnega Bartoli-nija. Priigrano prednost so gostje škrb- no branili in odnesli dve povsem nepričakovani točki. G. F. IZIDI 17. KOLA Casale - Forli 1:0 Cremonese - Trento 2:0 Empoli - Fano 0:1 Modena - Treviso 0:0 Novara - Piacenza 1:0 Parma - S. Angelo Lod. 1:1 Prato - Mantova 0:1 Spezia'-- Sanremese Tftestina’ - Reggiana 0:1 0:1 LESTVICA Cremonese 23, Triestina 2 12, Fano in Forli 21, Treviso, Reggiana in Empoli 20, Mantova 19, S. Angelo Lcdigiano in Modena 18, Parma in Sanremese 17, Trento 15, Casale 14, Piacenza 13, Novara 11, Prato 9, Spezia 8. PRIHODNJE KOLO (1. 2.) Cremonese - Sanremese, Empoli -Reggiana, Modena - Triestina, Parma - Novara, Prato - Fano, S. Angelo Lodigiano - Mantova, Spezia -Forli, Trento - Casale, Treviso -Piacenza. Komentar Mirka Novosela Zadrčani presenetili Gotovo se nismo motili, ko smo že večkrat pisali v tem komentarju, da sodi Zadar med najboljše peterke jugoslovanskega prvenstva in da je še posebno nevaren v gosteh. To se je v 15. kolu prvenstva tudi pripetilo, saj so Zadrčani po vsem zasluženo sredi Beograda premagali Parti zana. Resnici m ljubo, varovanci trenerja Josipa Djerdje v tem srečanju nisp začeli najbolje. Ko pa so v nadaljevanju ugotovili, da imajo edinstve no priložnost za zmago, so zaigrali odločneje, si priigrali zanesljivo prednost in tudi povsem za služeno zmagali. V vrstah Partizana je le Kiča novic skušal streti, sicer že očividno premoč gostov. Psi ostali Partizanovi košarkarji pa so igrali pod pričakovanjem in poraz ie bil neizbežen. Se je s tem porazom Partizan že mddaljih od naslova? Verjetno še ne. Sicer pa bomo že v naslednjih' kolih videli. če se je Partizan izmazal iz krize, ki ga v zgdnjih časih pesti. Spodrsljaj Beograjčanov je tako izkoristila Cibona, ki je zanesljivo premagala Rabotničkega in je tako trenutno sama na vrhu lestvice. V drugem, zelo pomembnem srečanju tega kola pa je ljubljanska Iskra Olimpija osvojila zlata vredni točki na Reki in se je tako oddolžila za poraz iz prvega dela prvenstva. Ljubljančani so v tem srečanju igrali doka] požrtvovalno in odločno. Pismo štirih mladih slovenskih trenerjev jih je verjetno stimuliralo, da na igrišču pokažejo, da so le še sposobni enakovredno igrati kot ostali prvoligaši. Od ostalih izidov velja omeniti še en domači spodrsljaj splitske Jugoplastike. Spličani so namreč po izenačenem srečanju izgubili proti Crveni zvezdi in so tako trenutno (skupno z Ra-bolničkim) na predzadnjem mestu razpredelnice. Za Jugoplastiko bo torei borba za obstanek še izredno težka. Težav glede obstanka v skupini najboljših pa gotovo nima tito-grajska Budučnost, ki je tudi v tem kolu doma pokazala, da zasluženo sodi v skupino moštev, ki se borijo za sredino lestvice. Košarkarji Budučnosti so namreč tokrat zanesljivo premagali beograjsko moštvo Radničkega L MK. Dve drag očem točki je doma osvojila tudi sarajevska Bosna, in to na račun nevarne Šibenke, ki bo morala sedaj celo paziti, da se reši pred naihujšim. Slavnič in tovariši bodo morali namreč' resno poprijeti in že v prihodnjem kolu doma osvojiti proti Budučnosti obe točki. 2. ITALIJANSKA LIGA Milan in Lazio igrala neodločeno Tako Milan kot tudi Lazio sta sklenila prvi del prvenstva z delitvijo izkupička. Za nameček sta igrala še oba doma, tako da ostaja razlika še naprej štirih točk. Korak naprej je napravila Sampdoria, ki je premagala z 2:0 Bari. Obenem pa velja omeniti, da bo enajsterica iz Genove v nedeljo, ko bodo druge ekipe B lige počivale, odigrala zaostalo tekmo z Riminijem in ima tako enkratno možnost, da celo dohiti Lazio. To bi si lahko v nedeljo privoščila Cesena, ki je v Bergamu remizirala. Zmagali so tokrat še: Catania. Lecce, Piša in Verona. Kot kaže bo morala LR Vi-cenza zapustiti tudi to ligo. IZIDI 19. KOLA Atalanta - Cesena Catania - LR Vicenza Foggia - Monza Lazio - Taranto Lecce - Palermo Milan - Pescara Piša - Varese Rimini - Genoa Sampdoria - Bari Verona - Spal LESTVICA Milan 28, Lazio 24, Cesena 23, Sampdoria 22, Genoa 21. Spal, Piša in Lecce 20, Foggia in Pescara 19, Catania 18, Verona in Bari 17, A-talanta 16, Taranto, Palermo in Rimini 15, Varese 14, Monza 13, LR Vicenza 12. 0:0 1:0 0:0 1:1 1:0 0:0 1:0 0:0 2:0 1:0 Recoaro — Tai Ginseng 92:80 (46:39) RECOARO: Griffin 21, Hackett 17, Cordella 19, Andreani 23, Bosio 2, Dal Seno 2, Solfrizzi 8, Abbondanza, Matassini. TAI GINSENG: Valentinsig 6, Pon dexter 22, Premier 24, Hayes 12, An-tonucci, Pieric 2, Turel 10, Puntin 4, Campestrini. Bianco. SODNIKA: Maggiore in Rosi iz Rima IZIDI 25. KOLA Hurlingham - Bancoroma 70:73 Grimaldi - Antonini 68:67 Fabia; Honky - Mecap; Liberti - Sa-cramora; Matese - Superga. Marko NOGOMET 100:78 85:90 90:80 93:85 82:80 I&B - Pintinox Billy - Scavolini Turisanda - Ferrarelle Squibb - Sinudyne Recoaro - Tai Ginseng LESTVICA Turisanda 42, Billy 36, Squibb in Scavolini 34, Sinudvne in Grimaldi 32, Ferrarelle 24, I&B, Recoaro in Pintinox 20, Hurlingham in Bancoroma 18, Antonini in Tai Ginseng 10. PRIHODNJE KOLO (1. 2.) Antonini - I&B; Sinudyne - Recoaro: Scavolini - Hurlingham; Bancoroma - Turisanda (31. L); Tai Ginseng - Billy; Pintinox - Grimaldi; Ferrarelle - Squibb. PRIHODNJE KOLO (8. 2.) Bari - Milan, Catania - Rimini, Cčkčna - Pescara, Genoa - LR Vicenza, Monza - Sampdoria, Palermo - Lazio. Spal i Lecce, Taranto -Atalanta, Varese - Foggia, Verona - Piša. A-2 LIGA Kljub 40 točkam Malagolija je Brindisi izgubil proti Carreri. Dali-pagič je tokrat dosegel le 8 točk in je tako le tretji na lestvici strelcev (711 košev). Vodi seveda Malagoli (780) pred Grochovvalskijem (731). IZIDI 25. KOLA 93:96 93:81 73:64 71:80 122:109 91:95 73:79 Brindisi - Carrera Mecap - Eldorado Superga - Honky Štern - Matese Sacramora - Rodrigo Fabia - Tropic Magnadyne - Liberti LESTVICA Carrera 40, Liberti in Superga 36, Brindisi 32, Honky 30, Tropic in Matese 24, Sacramora in Eldorado 22, Fgbia in Mecap 20„JMagnadyhč 18, Rodrigo 14, Stem iz.' ■ o/ii J . jIM IO PRIHODNJE KOLO,,(l. 2. Eldorado - Magnadyne; Tropic -Brindisi; Carrera - Stem; Rodrigo - V Angliji nič več kartončkov LONDON — Angleški sodniki ne bodo več uporabljali rumenih ali rdečih kartončkov, ko bodo nekoga opomnili ali izključili z igrišča. Nogometna zveza se je namreč odločila, da se povrne k staremu sistemu beležnice, ki naj bi dovoljevala sodniku nekaj trenutkov več premisleka. Proti ukrepu so se postavili sami sodniki, medtem ko ga je večina igralcev sprejela z zadovoljstvom. V februarju bo na Kubi letošnje mednarodno vaterpolsko tekmovanje za «Latinski pokal». Sodelovala bo tudi Italija. Posnetek z velikega finala v ameriškem «footballu» med moštvoma Raiders in Eagies. Zmagala je ekipa Raidersa s 27:10 (Telefoto AP) niHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimtiiitiiiiiiiiiiiimiiiiiitiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiininiuiiiiiiiiiiiiiiiil KOŠARKA V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU , ' 4 Kontovelu dragoceni točki Kontovelci bodo drevi igrali proti Don Boscu - Poletovci izgubili La Talpa — Kontovel 57:73 (20:30) KONTOVEL: Daneu, Rauber 8, Pupis 2, Ban 19, Prašelj 5, Emili 18, Vassallo 16, Velussi 5, Lisjak. Po.tekmi s Cusom so Kontovelci v nedeljo popoldan prišli ponovno do zmage proti sicer šibki ekipi La Talpa in tako so si priborili še dve žeto dragoceni točki za končno lestvico. Tekma je bila zelo hitra. Kon-tovelovi košarkarji, ki so skozi vso tekmo vodili, so predvsem s hitrimi in točnimi protinapadi polnili nasprotnikov koš. Naj dodamo še, da Livio Emili, ki sicer ni najboljše igral v prvem delu prvenstva in temu tudi lahko pripišemo vzrok slabega začetka prvenstva, je prav na zadnjih dveh tekmah pokazal, kaj velja in da spet prihaja v formo, Ne smemo pozabiti tudi na igro vseh ostalih, saj je vsa ekipa, z izjemo Rauberja, pri katerem se občuti pomanjkanje kondicije in izkušenosti, zaigrala na dostojni ravni. Danes Čaka Kontovelce še zaostala tekma z Don Boscom, ki jo bodo odigrali na domačem igrišču. U-pajmo le, da bodo-1 naši fantje tudi na tej tekmi zaigrali, kot znajo, saj bi lahko z dobro jn, hitro ugro tudi poskrbeli za presenečenje. Luxa 61:108 51:60 66:62 83:77 62:75 57:73 Borova košarkarska ekipa, ki zadovoljivo igra v promocijskem prvenstvu Danes Bor — CUS Borovi košarkarji bodo drevi ob 20.30 na stadionu «Prvi majs v Trstu igrali zaostalo tekmo promocijskega prvenstva proti moštvu- CUS. ’ ' IZIDI 11. KOLA Edera - Ferroviario Grandi Motori - Bor Stella Azzurra -SGT Bareolana - Scoglietto Polet - Don Bosco La Talpa - Kontovel LESTVICA Ferroviario 22, Bareolana 16, Don Bosco 14, Bor, Edpra in SGT 12, Konto vet; Grahdi Mbtorr in Stella Az žurra 8, Polet in išcoglletto 6, CUS 2, La Talpa 0. Ferroviario ima tekmo več, Bor, Scoglietto, Kontovel, Don Bosco In CUS imajo tekmo mgnj. -~Y „ r-I MLADINCI Bor A — Stella Azzurra 59:60 (29:26) BOR A: Bajc 2, Meneghetti 15 (5:10), Slavec 10, Labiani, Raseni 7 (1:2), Pertot 2 (0:3), Barut 6'(2:6), štavar, SODNIKA:. UgritUp Ešopi ._ PM: iBor l l:3iii i ,t^n v* ,u vi V zadnji tekmi prvega dela prvenstva mladincev je Borova A ekipa doživela nepričakovan poraz. »Plavi* so namreč izgubili proti moštvu, ki so ga mesec dni prej premagali kar s 45 točkami razlike. Vsekakor moramo reči, da so ši italijanski fantje zmago zaslužili, saj so pokazali večjo voljo do zmage. Boljši so bili tudi pri lovljenju odbitih žog in pri metu od daleč. Od naših ne bi prav nobenega pohvalili. To 'srečanje pa naj bo za bo rpvce lepa šola, da je podcenjevanje v košarki vselej usodno. • ■ *........Max Saba — Bor B 83:63 (42:31) BOR B: čok 10 (0:3), Devetak, Merku 7 (5:8), Škerl 2, Schillani 12, Gerdol 7 (1:2), Don, Lokar 7 (3:8), Kosovel 2 (2:5), Corbatti 16 (2:6). PON: Gerdol in Corbatti (37), Lo- re, medtem ko je skoraj polovica moštva preživela minuli teden v postelji zaradi gripe, in tako ni sploh trenirala. To se je poznalo in zato j* bil poraz neizbežen. —fp- IZIDI 4. KOLA Saba - Bor B 83:63 Bor A - Stella Azzurra 59:60 . Počitek: Inter 1904 LESTVICA -\ - Inter 1904 6, Saba in Bor A 4, Stella Azzurra 2, Bor B 0. SMUČARSKI TEK V KR iJiH SLOVENIJE Tudi v februarju zelo bogat spored kar (38): Čok (40). SODNIK: M. Gilleri (TS) Druga Borova mladinska ekipa je v nedeljo doživela svoj tretji zaporedni prvenstveni poraz in to z nepričakovano visoko razliko v koših. »Plavi* so zares slabo igrali. Italijanska peterka je vsekakor potencialno slabša od naših fantov, vendar slednji so prišli na igrišče v o-krnjeni postavi: igrali -so brez Šva- Objavljamo spored najpomembnejših tekov, ki bodo v mesecu februarju v raznih krajih Slovenije in katere prireja Odbor za množične tekaške prireditve pri Smučarski zvezi Slovenije. L februarja: Nova yaš i*- ’ Bloški tek 81 (proga dolga in 145 kovin 30 km). Opombe: rezervna proga. — Sobota, 7. februarja: Bohinj -n L Pustni tek (proga dolga 15 km). — Nedelja, 8. februarja: Črni vrh nad Idrijo — 7. Trnovski maraton 81 (proga dolga 10, 12, 15 in 42 km). — Sohota, 14. februarja: Kranjska gora — 1. štafetni tek (proga dolga 10 km). Organižator: TD Kranjska gora. — Sobota, 21. februarja: Rateče — 2. družinski tek Nedeljskega. Organizator: Nedeljski dneVnik. — Nedelja, 22. februarja: Pohorje — Areh — 1. Pohorski maraton (proga dolga 25 in 50 km), — Nedelja, 22. februarja: Mrkopafj — Memorial 26. zmrznjenih partizanov (proga dolga 21 in 42 km). — Nedelja, 29. februarja: Krvavee —- 1. kombinacijski tek (proga dolga 15 km/VSL). Organizator! SD Novinar. Zainteresirani za zgoraj nave dene tekaške prireditve se lahko za katerikoli informacijo (ali- vpisovanje) lahko obrnejo na urad Združenja slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI) v Gorici (UL Malta 2 - telefon 84-644). ......................................"""""I"........................................................................................................... ••■umiti............................................................................................................ ROKOMET POKAL PRVAKOV V SOBOTO POPOLDNE V PROSTORIH V ULICI BRASS V GORICI Ljubljančani v polfinalu IZIDI 15 KOLA NA REKI: Kvarner Iskra Olimpija Ljubljana 75:83 V BEOGRADU: Partizan Zadar 84:90 V ZAGREBU: Cibona Rabotnički Skopje 115:90 V SPLITU' Jugoplastika Crvena zvezda Beograd 98:100 V TITOGRADU: Budučnost Radnički LMK Beograd 85:81 V SARAJEVU: Bosna Sibenka Šibenik 103:93 LESTVICA Cibona 28: Partizan 26; Crvena zvezda 20; Zadar 18; Budučnost in Bosna 14; Iskra Olimpija. Radnički LMK in šibenka 12; Jugoplastika in Rabotnički 10; Kvarner 4. PRIHODNJE KOLO (31. 1.) Radnički LMK Kvarner: Iskra Olimnija - Jugoplastika: Crvena zvezda Cibona (po TV); Rabotnički - Partizan; Zadar -Bosna; š;benka Budučnost. V povratnem četrtfinalnem srečanju je Kolinska Slovan zanesljivo premagala Barcelono - Krivokapič najboljši Kolinska Slovan — Barcelona 31:18 (14:8) LJUBLJANA — Rokometaši Kolinske Slovana so najmanj za razred boljši od španskega prvaka Barcelone. Potem ko je jugoslovanski prvak zmagali sredi Barcelone z golom razlike, so bili gostje na Kodeljevem dobesedno nadigrani. Tokrat je bila premoč Krivokapiča in tovarišev veliko bolj izrazita. saj je padla odločitev že v prvem polčasu, ko so imeli domačini 6 golov prednosti, na koncu pa celo trinajst. Povsem zasluženo se je Kolinska Slovan uvrstila v polfinale tekmovanja pokala prvakov, kar je obenem tudi največji uspeh slovenskega rokometa sploh. Igralci jugoslovanskega državnega prvaka so se morali na samem začetku precej potruditi, preden so prvič potresli mrežo vratarja Bar cetone. Ta čast je doletela Krivokapiča. kateremu je sledil Vlado Bojovič. To pa je bil šele pravi začetek, saj je prednost domačinov neverjetno hitro rasla, da je bito v 12. minuti kar pet gotov razlike. Gostom nikakor ni šlo. še zlasti nerazpoložen pa je uil up španskega rokometa Serrano, ki ni dosegel niti enega gola. Zadnje minute prvega polčasa so bili gostje že povsem -»razbiti*, ker resnično niso pričakovali tako dobro razpoloženega nasprotnika, ki ni imel slabe točke. V drugem polčasu je bila igra domačina.še bolj sproščena in s tem tudi zanimivejša, saj ni manjkalo niti nekaj izredno atraktivnih akcij. da so številni gledalci prišli na svoi račun NOGOMET Maradona I- River Plateju? BUENOS AIRES - Kaže, da bo argentinski nogometni as Diego Maradona, za katerega je bila španska Barcelona pripravljena odšteti kar osem milijonov dolarjev, zapustil svoje moštvo Argentinos Ju-niors in prestopil k River Plateju. Njegov klub se je namreč odločil, da ga odstopi, v inozemstvo pa Maradona ne sme vse do svetovnega prvenstva, ki bo prihodnje leto v Španiji. Po nekaterih vesteh je River Plate ponudil šest milijonov dolarjev in dva igralca. Zmaaa Italijanov ORVIETO — V prijateljskem boksarskem srečanju amaterjev je Italija premagala ZDA kar s 7:0. Kar 125 otrok iz vrtca in iz osnovne šolo V prostorih telovadnice v Ul. Brass je bito v soboto popoldne vse živo. Zbralo se je kar 125 otrok iz vrtca in osnovne šole iz vse Goriške. Žal, so manjkali otroci iz Doberdoba. Nastopali so otroci iz šte-verjana. Pevme, štandreža. Sovodenj, Ronk in Gorice. Ko je zaigrala godba in so za-vihrale zastave, so otroci prikorakali v telovadnico kot pravi telovadci na kakšni olimpiadi. Pred vsako vrsto je namreč korakalo dekle v dresu, ki je nosilo itpe vsakega posameznega kraja, za njo so kajpak korakali otroci iz tistega določenega kraja. Ko so bili vsi »postrojem* je otroke in starše pozdravil predsednik ZSŠDI Igor Komel, vsem zaželel najboljših uspehov in končal z že ljo, da bi v bodoče šlo skozi telovadnico še več otrok kot doslej. Omenil je. da tokrat proslavljamo tudi dva pomembna jubileja, 10-let-nico organizirane otroške vadije na Goriškem, ter 10-letnico delovanja ZSŠDI v naši pokrajini. Nato se je začelo pravo tekmovanje. Po pičlih dveli urah so zmagovalci že stopali na zmagovalne stopnice. Najboljši so kajpak dobili ko laine. ostali pa spominske značke ZSŠDI. IZIDI VRTEC DEČKI (3 - 4) 1. Simone Colugnatti (Dom); 2. Elvis Peris (Iskra); 3. Ivan Pahor (Iskra); 4. Mirko Ferlan (Dom). DEKLICE (3-4) 1. Scilla Peric (Iskra); 2. Rossa-na Zotti (Dom); 3. Marta Gračner (Naš prapor); 4. Roberta Zotti (Dom); 5. Tanja Tonžar (Iskra); 6. Maylyn Jakin (Naš prapor). DEČKI (5 - 6) L Mario Korečič (Dom); 2. Matija Marassi (Dom); 3. Denis Mi-kluš (Briški grič); 4. Andren Cella (Dom); 5. -Rihard Gajer (Dom). DEKLICE (5-6) 1 - 1. Erika Briško (Dom); 2. Jana Gravner (Naš prapor); 3. Darja Marassi (Briški grič); 4. Sanja Ferlan (Dom); 5. Matejka De Rocco (Naš prapor). 1. raz. Oš (DEČKI) L Boris Lutman (O. Župančič); 2. Mitja Kobal (O. Župančič); 3. Martin Marussi (O. Župančič); 4. Kristjan Pahor (Dom); 5. Dino Per-šolja (ŠD Sovodnje); 6. Massimilia-no Bosch (Iskra); 7. Roby Milduž (Briški grič); 8. Valter Hlede (Briški grič); 9. Franko Baradel (Doni); 10. Maki Oklobdžija (Iskra). DEKLICE L Arianna Šuligoj (Briški grič); 2. Nataša Bizaj (O. Župančič); 3. Kat ia Florenin (ŠD Sovodnje): 4. Neva Devetak (ŠD Sovodnje)' 5. Vesna Cescutti (ŠD Sovodnje); 6. Miriam Tomšič (1'skra); 7. Rnffaela Maraž (Dom); 8. Nalaša Klemše (Dom) 2. in 3. raz. OS (DEČKI) 1. Mirko Šturma (Dom); 2. Onešti Sargo (Dom), Ivan Blasutto (Dom); 4. Diego Petejan (ŠD Sovodnje), Ladi Tomšič (ŠD Sovodnje); 6. Gabrijel Sfiligoj (Dom); 7. Robert Beiisa (O. Župančič); 8. Klemše Tomaž (Dom), Mitja Feri (Naš prapor), Andrej Simšič (Briški grič), Fabjan Koršič (Briški grič); 12. Mauro Inko (Dom); 13. Roby Makuc (Doin); 13. Marko Sošol (Dom); 15. Pavel Černič (ŠD Sovodnje); 16. Maksi Šuligoj (Dom), Mitja Koršič (Briški grič); 18. Ivan Bbrghese (Dom); 19. Igor Tomšič (ŠD Sovodnje); 20. Aleksander Komic (Briški grič), Auro Tomšič (ŠD Sovodnje). Denis Uršič (ŠD Sovodnje); 23. Mitja Bizaj (O. Župančič); 24. Mauri-zio Monti (ŠD Sovodnje); 25. Ivan Zotti (Dom); 26. Marko J11 celič (Briški grič). Edi Pelicon (ŠD Sovodnje) ; 28. Dimitrij Briško (O. Župančič); 29 Danjel Pisk (Dom). DEKLICE 1. Morena Krašček (Sovodnje); 2. Sonja Makuc (Dom), Nataša čau-dek (ŠD Sovodnje), Elena Miranda (Dom); 3. Ingrid Pintar (Dom) 4. Vanja Tonzar (Iskra); 5. Larissa Borghese (Dom), Nancy Hlede (Dom); 7. Maja Makuc (ŠD O. Župančič); 8. Kristina Marussi (O. žu pančič). Hilarija Tomasin (Dom); 10. Michela Kodermac (Dom), Anka Kuzmin (ŠD Sovodnje); 12. Tanja Kuzmin (ŠD Sovodnje); 13. Arianlia Simšič (Naš prapor); 13. Tamara Butkovič (ŠD Sovodnje); 15. Vesna Lulinan (O. Župančič); 16. Kristina Cigoli (O. Župančič), Valentina Kri-storčič (Dom); 18. Tanja Zavadlav (O. Župančič); 19. Ivana Nanut (O-Župančič). 4. in 5. raz. Oš (DEČKI) 1. Marko Marassi (Dom); 2. Silvan Tomšič (ŠD Sovodnje); 3. David Pahor (Oom), Aljoša Kuzmin (Sovodnje); Marjan Vogrič (Dom); 4. Silvan Škorjanc (Dom); 5. Marino Buzzinelli (Briški grič); 6. Robert čaudek (ŠD Sovodnje), Primož Klanjšček ''Briški grič); 8-Dea.. štekar (Briški grič); 9, Fabto Cuel (Briški grič); 10 Klavdij Korn-janc (Naš prapor). Aleš Nanut (štandrež); 12. Mihael Valentinčič (Naš prapor); 13. Gerry Hlede (Dom); 14. Valter Devetak (Sovodnje). DEKLICE L Vera Tomšič (Sovodnje); 2. Martina Briško (Dom); 3. Barbai;a Luvisutti (Sovodnje); 4. Nataša Mu-žič (Briški grič), Emanuela Kovic (Sovodnje); 6. Vesna Tomšič (Sovodnje), Sabina Tedoldi (Dom); 8. Martuela Maraž (Dom). Romina Ju-ren (Sovodnje); 10. Gloria De Car-lo (Briški grič), Romina Marassi (Briški grič); 12. Daša Hoban (O-Župančič); 13. Greta Pintar (Naš prapor); 14. Adriana Furlan (Na* prapor); 15 Barbara Tnbaj (O. Župančič), Federika Moretti (0. Župančič). —MUC*-’ PRIMORSKI DNEVNIK 7 ŠPORT ŠPORT SPORI 27. lemuaria 1981 SMUČANJE NA TEKMOVANJU ZA SVETOVNI POKAL Doslej najveiji uspeh Jugoslovanov Križaj (že drugič zaporedoma) zmagovalec slaloma v Wengnu - Strel osvojil drugo mesto v veleslalomu (za Stenmarkom) v Adelbodnu V jugoslovanski «beli karavani*, ki sodeluje na tekmovanjih za svetovni smučarski pokal, letos take radosti še ni bilo kot v r.edeljo In Ponedeljek. Najprej je (po lanski zmagi na isti progi) Bojan Križaj dodal zbirki svojih izrednih uspehov še enega, saj je bil na slalomski progi v Wengnu v nedeljo Prvi, nato pa je včeraj dokaj nepričakovano (glede na njegove doslej blede nastope) nenadoma zablestel še Strel, ki je bil drugi v veleslalomu v Adelbodnu. Ni kaj, izkupiček, kot ga Jugoslovani doslej na dveh zaporednih tek-, movanjih še niso dosegli, zlasti če dodamo, da so se izkazali tudi nekateri drugi njihovi smučarji. Wengenski slalom je v prvi vožnji potekal v znamenju premoči glavnega favorita Stenmarka. Nastop Križaja je razočaral njegove privržence. Vozil je sicer brez napak, toda prepočasi in obstal je šele na desetem mestu. Povsem razumljivo je bilo, da s tako uvrstitvijo ne more več računati na visoko mesto. Dobro so vozili Italijani, ki so imeli v «coni točk* kar štiri svoje predstavnike. Sicer pa se je med prvih deset, petnajst tekmovalcev uvrstila zelo pisana, raznonarodna druščina smučarjev, kar je kazalo na veliko izenačenost sil. V drugi vožnji je Stenmarkov nastop pokazal, da mož tokrat ne bo dopuščal presenečenj. Vozil je hitro in dokaj zanesljivo ter se je Prepričljivo postavil na prvo mesto lestvice. Toda njegova radost je bila kratkotrajna. Presenetljivi Avstrijec (z luksemburškim državljanstvom) Girardelli je prišel na nilj v za slabo sekundo boljšem času od Stenmarka in ta je moral Pogoltniti prvo grenko pilulo tega dne. Toda ni bila zadnja. Drugo tou je »priskrbel* Bojan Križaj, ki sc je pognal na progo s tako hitro stjo, da so mu sredi proge smuči ušle izpod nadzorstva, zagrešil je napako, se v zadnjem hipu ujel in nadaljeval vožnjo Vse je kazalo, da po tej napaki nima več možnosti za visoko uvrstitev, toda ko je Prispel na cilj se je izkazalo, da ju le vozil tako hitro, kot nihče Pred njim in je kljub napaki povedel. Tedaj še ni bilo jasno, če Je tako dober čas le njegova zasluga ali pa tudi »zasluga* proge (kar bi pomenilo, da bi lahko tudi ustali tekmovalci vozili hitreje od Prve skupine smučarjev), toda čim ved tekmovalcev je prihajalo na ulij, tem bolj je poštajSlcrTaSno, da je Bojan vozil naravnost feno-toenalno. Njegovemu času 'Se ni nihče niti približal in njegovo zmagoslavje je bilo popolno. Bravo Bojan! Ostali Jugoslovani na tem tek toovanju niso preveč blesteli: Strel to Cerkovnik sta »omagala* že v Prvi vožnji, Kuralt je že v prvi dosegel slab čas, v drugi p je odstopil, tako da je Križajev uspeh dopolnil le Novogoričan Jure Fran-ho. ki je s 23. mestom dosegel eno svojih najboljših uvrstitev v sve tovnern pokalu. Največje presenečenje tega tekmovanja pa je pripravil Girardelli, 111 je (glede na njegovo mladost) vsekakor tekmovalec, na katerega morajo postati favoriti pozorni že danes, saj bo gotovo še marsikomu prekrižal račune. Italijani so oni po prvj V0žnji polni optimizma. Po drugi pa dokaj razočarani De Chiesa je bil 5 , Gros je (za nje«o ve ambicije) dosegel skromno 13 mesto, ostali pa so se uvrstili slabo ali pa so odstopili. Lestvica slaloma: J- Križaj (Jug.) , Girardelli (Luks.) ?• Stenmark (šve.j * Žirov (SZ) “ De Chiesa (It.) ?■ Grlainsky (Av.) '■ Strand (Šve.) in . S. Mahre (ZDA) 1’35”41 Frommelt (Us.) 1’35”46 to- Halsness (Nor.) 1'35”50 !}■ P. Mahre (ZDA) r35'’76 Gaspoz (Švi.) 1'35"80 Gros (It.) 1’35”93 to Franko (Jug.) 1’37"32 Lestvica svetovnega pokala . v slalomu *• Stenmark “• Frommelt “• Križaj j- S. Mahre ”• Orlainskv 6 Strand pa je bil preveč previden in je nazadoval za 3 mesta. Kljub temu so bili • v jugoslovanskem taboru z nastopom »plavih* smučarjev izredno zadovoljni, zlasti s Strelovim, saj je ta tekmovalec dosegel svoj doslej največji uspeh, Razočaranje pa je prevladovalo v italijanskem taboru. Nastop «az-zurrov* je bil več kot bled, saj se je v prvi vožnji le Nockler uvrstil na (dobro) 6. mesto, z drugo je nazadoval na 10. mesto, Foppa pa je bil 20. LESTVICA VELESLALOMA 1. Stenmark (Šve.) 2’45”00 2. Orlainsky (Av.) 2’46”70 Strel (Jug.) 2’46”70 4. Liithy (Švi.) 2’46”71 5. Halsnes (Nor.) ' 2’46”75 6. Zurbriggen (Švi.) 2’46”88 7. Fournier (Švi.) 2’46”93 8. P. Mahre (ZDA) 2’47”41 9. Wenzel (Lie.) 2’47”61 10. Nockler (It.) 2’47”72 11. Kuralt (Jug.) 2’48”15 12. Skajem (Nor.) 2’48”39 13. Jakobsson (Šve.) 2’48”50 14. Gubser (Švi.) 2’49”00 15. Ortner (Av.) 2’49”12 16. S. Mahre (ZDA) 2’49”29 17. Gaspoz (Švi.) 2’49”31 18. Schnitzer (Av<) 2’49”51 19. Gstrein (Av.) 2’49”73 20. Foppa (It,) 2’49"87 LESTVICA SP V VELESLALOMU 1. Stenmark (Šve.) 75 2. Orlainsky (Av.) 53 3. P. Mahre (ZDA) 40 Na lestvici za svetovni pokal je Stenmark zdaj odločno prevzel vodstvo in nadaljnji potek tega tekmovanja prav nič ne kaže, da bi mu ga lahko kdo odvzel. Brez možnosti, da se dokoplje do bronaste kolajne pa ni niti Križaj, glede na to, da Miiller po padcu in poškodbi rame vsaj mesec dni ne bo nastopal. Podborski ima na razpolago le še en smuk, JP, Mahre pa je vsekakor človek, ki ga Bojan lahko premaga. Morda so mu nevarnejši nekateri, ki so ob ali za njim, med temi zlasti Orlainsky. LESTVICA SP 1. Stenmark (Šve.) 175 2. Miiller (švi.) 140 3, P. Mahre (ZDA) 138 4. Podborski (Kan.) 105 5. Križaj (Jug.) in Qrlainsky (Av.) 94 7. Weirather (Av.) 91 Svetovni pokal se bo zdaj preselil v Avstrijo, kjer bo v soboto na sporedu smuk, v nedeljo pa slalom, kar bo tudi zadnja kombinacija svetovnega pokala. Stenmark je že dejal, da se za to kombinacijo ne bo potegoval (ker je pač ne potrebuje), enako je izjavilo za Križaja vodstvo, jugoslovanske reprezentance, vendar pa bo morda prišlo do spremembe te odločitve, glede na to, da je Bojan spet v polni formi in bi mu točke kombinacije v St. Antonu še kako prišle prav v boju za visoko uvrstitev na končni lestvici svetovnega pokala. NOGOMET NA LESTVICI 2. AMATERSKE LIGE VESNA PREPUSTILA VODSTVO COSTALUNGI Precej neuspešno kolo za naše ekipe, saj je zmagal le Breg Vesna — Domio 0:0 VESNA: Košuta, Tence, Purič, Acquavita, Pribac, Vecchio, Zucca, Pipan, Candotti, Bortolotti, Dolia. DOMIO: Favento, Salomone, Cre-vatin, Legovich, Cinque. Montana-ri, Livan, Binetti, Neppi, Macorat-ti, Ferrini. Vesni ni niti proti Domiu uspelo priti do celotnega izkupička. Očitno je zašla Kriška enajsterica v krizo, iz katere pa se bo morala izviti v najkrajšem času. Posebno sta v zadnjih srečanjih odpovedala sredina igrišča in napad, ki sta le bleda senca, tistih, ki smo ju lahko občudovali v začetku prvenstva. Igralci čutijo vse preveč odgovornosti in vsi pričakujejo od njih zma- že drugič zaporedoma dva elanovca med tremi najboljšimi — bi lahko rekli zgornji sliki, ki prikazuje tri najuspešnejše smučarje včerajšnjega moškega veleslaloma v Adelbodnu: v sredini je Stenmark, levo Orlainsky in desno Strel (ki sta se oba uvrstila z enakim časom na 2. mesto). To je doslej najboljša Strelova uvrstitev sploh (Telefoto AP) go, tako da med tekmo vsi iščejo le pot do gola. Če jo najdejo kaj kmalu postane vse lahko, v nasprotnem primeru pa se «plavi» le razburijo, o čemer priča tudi kopica rumenih kartonov v zadnjih srečanjih. O nedeljski tekmi ni kaj povedati. V prvem polčasu so Križani imeli izredno priložnost toda Tence je ni znal izkoristiti, kmalu zatem pa je Favento ubranil lep Vec-chijev prosti strel. Drugi polčas ni v bistvu pove dal nič novega. Igrali so praktično na ena vrata, toda terenske premoči ni nihče znal uresničiti, tako da se je tekma končala pri belem izidu. Križanom sedaj ne obstane drugo kot trdo delo, da se izvlečejo iz krize in le tako bodo lahko obdržali mesto, ki ga zasedajo. Fabio Zarja — Costalunga 1:2 (1:1) ZARJA: Sancin (v 55. min. Pa-vatič), Žagar, Grgič, Franco, Ma cor, Križmančič, F. Ražem, Same-se, Fonda (v 65. min. Dana), Mo-setti in V. Ražem. COSTALUNGA: Mezzavilla, Družina, Doch, Sciarrone, Tugliani, Samec, Bussi, Persi, Rovatti, Gia-comin in Sirotich. STRELCI: v 15. min. Sirotich. v 45. min. Križmančič in v 58. min. Bussi. Zarja je v nedeljo doživela svoj drugi zaporedni poraz. Tokrat proti kvotirani Costalungi, Bazovci pa tokrat niso zaslužili poraza, saj so bili skozi vso tekmo popolnoma e nakovredni gostom. Tekma se je začela z rahlo premočjo Costalunge, ki je s hitrimi protinapadi večkrat spravila v zagato domačo obrambo. Gol je padel v 15. min. po zaslugi Siroti-cha, ki je preigral nekaj igralcev ter z diagonalnim strelom premagal vratarja Sancina. Po golu se je Zarja prebudila in popolnoma nadigrala goste. Najlepše priložnosti so se ponudile Fondi, ki pa jih ni znal izkoristiti. Zarja je izenačila prav v zadnji minuti prvega polčasa po zaslugi Križmančiča, ki je silovito streljal izven kazenskega prostora. V nadaljevanju pa je Costalunga ponovno pritisnila in po nekaj minutah prišla ponovno v vodstvo. Zarji pa do konca tekme ni uspelo izenačiti, tako da je morala ponovno poražena z igrišča. Najboljša v vrstah Zarje sta bila Križmančič in Macor. Big Čamp! Eiisi - Kras 1:0 (1:0) ČAMPI ELISI: Furlan, Zoffoli, Bulang, Faitina, Lizzi, Morgan, Miozzo, Pessi (Paccione). Petania (Urizzi), Ritossa, Petri, Belich. KRAS: Paulin, Terčon (k), Dilič, Puntar, D. Škabar, Germani (Blazina), L. Milič (Gulia), M. Milič, G. Ftrfolja, Villalta, Lanza STRELEC: v 27. min. p.p. Bessi. Kaže, da ekipa Čampi EUsi predstavlja za Kraševce skorajda nepremostljivo oviro, to pa ne zato, ker so tržaški igralci nepremagljiva ekipa, pač pa ker ima ta ekipa v srečanjih s Krasom vedno zvrhano mero sreče. V prvem delu prvenstva je v Repni: Čampi Eiisi remiziral, čeprav bi jo lahko izkupil vsaj s tremi zadetki v lastni mreži in za ta podvig še mora zahvaliti svojemu odličnemu vratarju. Tokrat pa so domačini zamenjali vratarja in vse je kazalo, da bo s tem Kraševcem olajšana naloga. Nasprotno, pa je v njihovih vratih stal odlični Furlan, ki je branil vse, kar se je dalo braniti. V prvem polčasu so gostje predvajali res vrhunsko igro, kakršne nismo še videli v letošnjem prvenstvu. Zlahka so si utirali pot do nasprotnih vrat, vseeno pa jim ni uspelo doseči zaželenih sadov. Izgledalo je, da so domača vrata kot začarana na tekmah s Krasom, nato pa so domačini v 27. min. v edinem resnem protinapadu dosegli zmagoviti gol z neubranljivim strelom Bessi-ja. Tokrat Lanzi ni in ni šlo od rok, saj je zapravil vsaj tri zrele SMUČARSKI TEK MARCIAL0NGA NOGOMET, V PRVENSTVU 3. AMATERSKE LIGE Frantoz med severnjaki Poprečna igra v derbiju Gaja-Primorec Za zmagovitim Švedom Lundbeckom se je uvrstil Francoz Pierrat Zmagali so domačini - Prosečani uspešni - Na Goriškem vse naše enajsterice zmagovite 1’34”27 1’34"69 1’34’'84 1'35"23 1'35”29 1'35”31 Nauk, ki ga je dobil Stenmark nedeljo, je s pridom uporabil v Ponedeljek v veleslalomu v Adel-o°dnu: v letošnji konkurenci mora TnZlA na vse a'> nič tudi Stenmark, n Šved je tako tudi vozil. Že v Prvi vožnii si je priboril skoraj o-desetink sekunde prednosti kr , naJbližjim zasledovalcem (to-5fa‘ Presenetljivim Jugoslovanom trelojn), enako napadalno pa je Prevozi) tudi drugo progo in njegovega naskoka 1 ”70 res ni bilo tat mo^e '^ničiti. Stenmark sr je ®ko oddolžil za nepričakovani *u-aarec*. ki ga je prejel v nedeljo. p Je moral »spustiti* kar dva tek toovalca pred sebe. Izreden podvig je opravil Jugoslo /®n Boris Strel. Vozil je neverjet-napadalno, brez težjih napak in * P'l že po prvi vožnji na drugem toestu lestvice. Vse je že kazalo, “a bodo Jugoslovani pripravili prvovrstno presenečenje, saj je bil po Prvi vožnji Kuralt 8. in Križaj 9. sta tako imela imeniten izho-ujsčni položaj za naskok na visoko mesto. Toda Strel je v drugem spustu dosegel le deveti čas (ki pa mu J* zaradi izredne prve vožnje še *dno zadostoval za delitev drugega "tosta z Orlainskim). Križaj je pa-(enako kot Cerkovnik), Kuralt Tisoči in tisoči tekačev so sp u-deležili slovite «marcialonge*. ki se ie .J* 70.J™ dofglprbgi pr: Trenta, vsa najboljša mesta so pobrali severnjaki, z izjemo presenetljivega -Francoza Pierrata, ki se je uvrstil na 2. mesto. Najhitrejši Italijan, De Zolt, je bil na 9. mestu, želo dobro pa' je tekel tudi Jugoslovan Reberšak, Id jp bil 25, Zmagovalec je progo pretekel v 3.19’36” s poprečno hitrostjo skoraj 22 km na uro, kar je rekorden dosežek., Najhitrejša ženska je bila Italijanka Canins - Bonaldi, ki se je u-vrstila na 79. mesto skupnp lestvice, le s polurnim zaostankom za zmagovalcem. Jugoslovanka Korde-ževa je bila na ženski lestvici peta. ŠD Polet se zahvaljuje V nedeljo popoldne so se s šolskega zimovanja vrnili dijaki nižje srednje šole »S. Kosovel*, ki niso mogli spremiti na zadnji poti Pavla Seumaka. Zato so se takoj po izstopu iz avtobusa zbrali v Prosvetnem domu, odkoder so v spremstvu staršev in odbornikov Poleta odšli v povorki na pokopališče, kjer so položili venec na Pavlov grob jn Izrazili sožalje potrtim staršem, *■ ŠD Polet je v teh dreh prejel številne izraze sožalja, ki kažejo, kako je bil Pavel Sedmak znan in cenjen športnik. Poleg sožalj, ki so jih društva objavila v Primorskem dnevniku, je Polet prejel sožalne brzojavke generalnega tajnika FIHP Domenica Di Gianfran-cesca, selektbrke FIHP Ivane Colombo Cattaneo, predsednika deželne kotalkarske zveze UISP Gina Agatinija, g. Malutte v imenu goriške federacije in goriških društev, pokrajinskega odbora ARCI Trst, Mojce Pintarič v imenu Zveze drsal-nokotalkarskih organizacij Slovenije, Kluba za umetnostno kotalkanje iz Nove Gorice, športnega krožka Kras, kotal-karskega kluba Grandi Motori iz Trsta, kluba Jolly iz Trsta, kluba Pattinaggio Palmanova, kluba Pattinaggio Ronchi, kluba Italcantieri Monfalcone, US Manzanese, Skating cluba 80 iz Latisane, kluba Roli San Marco iz Pordenona in druge. ŠD Polet se vsem iskreno zahvaljuje kot se zahvaljuje še posebej pevskemu zboru Tabor za žalostinke, organizacijam, ki so prinesle vence in "vetje ter vsem. ki so na kakršenkoli način počastili spomin našega Pavla. ŠD Polet tudi sporoča, da bo komemoracija za Pavlom Sedmakom danes zvečer, in sicer pred začetkom rednega občnega zbora. Skupna lestvica je taka: t. Lundbeck (Šve.) 2. Pipr at (Fr.) 3. Garanin (SZ) 4. Frykberg (Šve.) 5. Flach (Šve.) 6. Biorkheim (Nor.) 7. Kuosku (Šve.) 8. Jurasov (SZ) 9. De Zolt (It.) 10. Knotten (Nor.) 11. Bjorkheim (Nor.) 12. Rismyhr (Nor.) 13. Siitonetv TFth.) 14. Deola (It:) 15. Mork (Šve.) 16. Lunberg (Šve.) 17. Torni (Fin.) 18. Chiocchetti (It.) 19. Guttorm (Fin.) 20. Pedranzini (It.) 21. Karyalainen (Fin.) 22. Pedrini (It.) 23. Kapgller (Av.) 24. Piazzi (It.) 25. Reberšak (Jug.) 26. Rakhonen fšve.) 27. Thoma (?RN) 28. Limb.v (Šve.) NA OBČNEM ZBORU SPDT Obračun bogatega delovanja V Gregorčičevi dvorani v Ul. sv Frančiška ,.je bil sinoči 27. redni občni zbor Slovenskega planinškepa društva iz Trsta, na Katerem so ob lepem številu članov in gostov iz zamejstva in iz matične domovine podali obračun uspešnega in boga tega delovanja v lanski sezoni Daljše poročilo s sinočnjega ob čnega zbora bomo objavili v naši jutrišnji številki. Ascoli - Fiorentina 1 Avellino - Bologna 1 Caianzaro - Csgliari X Como • Brescia X Juventus - Napoli X Perugia - Inter 2 Pistoiese - Roma 2 Udinese - Torino X Atalanta - Cesena X Milan - Pescara X Verona - Spal 1 Prato - Mantova 2 Matera - Sambenedettese X KVOTE 13 - 259.282.000 lir 12 — 5.375.800 lir Gaja — Primorec 2:1 (1:0) Udm sodnik, ki pa ni dovoljeval ni- 01enik’ Kalc- M-RisfficmffiT Gabrieli, Križmančič, B. Grgič, Verše, Bolčič, B. Ris-mondov SalviJUi"170. min. Viviani). PRIMOREC: Leone, Franko Milkovič, Štoka, Boris Kralj, Marko Kralj, Čuk, Finessi, E. Kralj, Paolo Kralj, Mauro Kralj, Franko Kralj.,.. SODNIK: Ghersenti iz Milj. STRELCI: M. Rismondo v 37. min. • v ’ 53.. min. B. Grgič, v 7Q. min. Franko Kralj. •' . Srečanje med Gajo in Primorcem na- Padričab se je razživelo šele proti koncu prvega polčasa. Vse dotlej;je bila igra zelo raztrgana, k čemur je pripomogel drugače so- 3. AL NA TRŽAŠKEM V 2. povratnem kolu nogometnega prvenstva 3. amhter-. ske lige je bila osrednja tekma dneva‘derbi na.Padričah med Gajo in Primorcem, ki se j* končala z istim izidem kot v prvem delu prvenstva (2:1) - z * razliko seveda, pla so tokrat stavili gajevci. Prosečani so t' zgovornim 3:t (kol v prvem delu prvenstva ) premagali ekipo Cave, in pri tem še zastreljali ena;stme-trnvko ter tako ohranili štiri točke prednosti pred Olimpio, ki je v gosteh premagala Inter Ts IZIDI 11. KOLA Inter Ts - Olimpia 0:1 Gaja - Primorec 2:1 Cave - Primorje 0:3 S. Andrea - Sistiana 3:0 Aurisina - S. Luigi 2:2 LESTVICA Primorje 19, Olimpia 15, Gaja 13, S. Andrea 12, Primorec 10, Sistiana 9, S. Luigi in Aurisina 8, Intgr Ts 7. Cave 3. PRIHODNJE KOLO (I. 2.) Primorje - Aurisina, Olimpia - Cave, S- Luigi - Gaja, Sistiana - Inter Ts, Primorec -S. Andrea. B. R. ti najmanjšega prekrške,, in njtjc«ri upošteval prednosti, pe odštejemo lepo priložnost, ki jo je imel Branko Grgič v začetku, ni ne.,ena ne druga stran pokazala nič posebnega, tekma se je v glavnem odvijala na sredini, netočne pcda.ie in kombinacije so si sledile druga drugi. Gaja je bila za malenkost bolj prodorna v napadu, to pa je Ijito tudi vse. Proti koncu prvega polčasa je .prišlo do nepričakovanega razpleta. Ko je Gaja zaradi izključitve Olenika (zaradi ugovarjanja) ostala v desetih in je izgledalo, da bodo gostje izkoristili številčno prednost, so prav domačini povedli z zadetkom Ga-briejija, ki tje z lepim strelom z glavi premagal Vratarja Primorca. Sarho minuto zatem se je izredna priložnost ponudila še Bolčiču, ki je zaradi napake trebenske obrambe prišel do žoge, vendar je bil nekoliko preveč neodločen in tako ga je vratar, 'čeprav z veliko težavo, zaustavil. Gaja je v teh trenutkih silovito pritiskala in se sploh ni poznalo, da igra v desetih, saj je svojo številčno pomanjkljivost nadoknadila z veliko mero požrtvovalnosti. V nadaljevanju je Primorec takoj odločno napadel, vendar je prav padriško - gropajska enajsterica prišla v vodstvo z zelo hitrim protinapadom Branka Grgiča, ki je z močnim in točnim strelom od daleč drugič premagal Leona. V tem delu je bila igra mnogo bolj zanimiva in privlačna, gostje so vseskozi napadali in imeli terensko premoč, vendar niso domačini niti za trenutek zgubili glave, obramba je dokaj solidno opravila svoje delo. še zlasti se .ie odlikoval vratar Kante, ki je neka'krat res lepo posredoval. V tem delu igre je Primorec imel nekaj zrelih priložnosti. Najprej je vratnica zaustavila strel Borisa KraHa. Vratnica .ie znova rešila Kante ja vendar se je tokrat žoga odbila v poke od koder jo je Franko Kralj z glavo preusmeril v mrežo. Priložnost, da izenači se je ponudila Mauru Kralju: Kalc je namrpč brez potrebe z roko zaustavil žogo .........................................................................mnimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiii|Mimn»uiiimiimiiiiiii*iiin»Miimmiiiiiiniuiiitiiiiinin OBVESTILA ŠD Breg obvešča, da se bo otroška telovadba nadaljevala po običajnem urniku jutri, 28. januarja. * * * SKI Union priredi 2. ciklus smučarskih tečajev s pričetkom 8. februarja 1981 v Ravasclctu in na Zoncola-nu. Istočasno sporoča, da ima na razpolago še nekaj prostih mest in da vsako nedeljo vozi z avtobusi smučarje. Vpisovanje na sedežu, Ul. Valdiriv« 30 vsak dan razen sobote od 17. do 19. ure. • * * ŠD Polet vabi vse člane na letni REDNI OBČNI ZBOR ki bo danes, 27. januarja 1981, v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Na dnevnem redu sv poročilo predsednika, tajnika in blagajnika; razprava: poročilo nadzornega odbora; volitve novega odbora. Člane vabimo, da se občnega zbora udeležijo v kar največjem številu. • • * ŠK Kras sklicuje dne 30. januarja ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju v šolski telovadnici v Saležu 17. REDNI OBČNI ZBOR Dnevni red: t. otvoritev in izvolitev delov nega predsedstva; 2. poročila; 3. pozdravi In diskusija; 4. volitve novega odbora; 5. razno. SPDT prireja v nedeljo, L februarja, avtobusni smučarski izlet v Forni di Sopra ob priliki tekmovanja Skdanc. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20/11 od 11. do 12. ure. # ♦ » Odbojkarska sekcija ŠZ Bor sporoča, da bo seja sekcije v četrtek, 29. januarja, oh 20. uri. * # * Košarkarska sekcija ŠZ Bor sporoča, da je trening ekipe 1. divizije (veterani) še ta teden v sredo ob 18.30 na stadionu «1. maj*, od prihodnjega tedna dalje pa ob sredah ob 19.15 v šoli «Co-dermatz*. v kazenskem prostoru, najstrožjo kazen pa je Mauvo zft&relja). ^udi v zaključnih minutah tje Gaja .znova dokazala svojo nevarnost s hitrimi protinapadi, 'k khtferimi je skušala razbremenjevati nehel“m" pritisk gostov, ki svoje terenske premoči niso znali izkoristiti. Gajin trener Kozina po srečanju ni skrival zadovoljstva, vendar je tudi odkrito priznal, da jim športna sreča tokrat ni obrnila hrbta: »Tehnično tekma prav gotovo ni bila na višku, agonizma pa res ni manjkalo. Za slabo igro ie nekoliko kriv teren, pogojevali pa so jo tudi pomembnost rezultata, sodnik, ki je res nekoliko preveč piskal in tudi dejstvo, da smo večji del srečanja igrali v desetih.* 3. AL NA GORIŠKFM Adria - Audax 0:4 Capriva - Juventus 0:1 Iscnzo - Piedimonte 1:0 Fogiiano • S. Lorenzo 2:1 Brazzanese Mladost 1:5 Azzurra - Poggio 1:2 Vermigliano Fcrra 0:1 Sovodnje - Italcantieri 2:1 LESTVICA Pro Farra 24; Poggio 23; Azzurra, Isonzo 22; Audax 20; S. Lorenzo 19; Piedimonte, Fogiiano 18; Juventina 17; Mladost 16; Sovodnje 14; Brazza nese 12: Italcantieri. Capriva 11; Vermegliano 5: Adria 0. PRIHODNJE KOLO Audax Vermegliano, Pro Farra Isonzo, S. Lorenzo Brazzanese, Mladost Adria. Piedimonte - Sovodnje, Italcantieri - Azzurra, Po?gio Capriva. Juventina - Fogiiano. «Škoda, da smo tako nerodno zapravili priložnost,* nam je dejal Primorčev igralec Boris Kralj (trener Edi Kralj, je namreč v bolnici). »Sodnik je preveč prekinial tekmo in pogojeval našo igro. Remi bi bil prav gotovo bolj pravičen, za to prav gotovo ne moremo kriviti Ga'e. Poznala se .je odsotnost trenerja, nam pa j>' tudi manika'a i-gra na krilih, snredai pa so mladi in še neizkušeni igralci, ki se .jih kmalu polasti živčnost Ga;a ima v naoadu hitre igralce in nas ie večkrat snravila v težave z dolgimi podajami.* Velja še omeniti, da je na srečanju sodnik pokazal kar šest rumenih kartonov in enega rdečega. Res škoda, ker srečanje še zdaleč ni bilo grobo. Igralci »o namreč vse preveč ugovariali, sodnik pa tega o-čitno ni trpel Igralci bi morali to tudi upoštevati in se primerno ravnati, ker toliko opominov v srečanju med slovenskima ekipama je res nekoliko preveč. Cave - Primorj"e 0:3 (0:1) PRIMORJE: Babuder, Tomizza, Husu, Mikuš (v 6. min. Sugan), Bezin (59. min. Milič) Angileri, Per-tot., Zaccharia, Caucer, Persi, Ru-stja. STRELCI: v 26. min. Pertot, v 63. min. Rustja, v 79. min. Persi. Z zmago v gosteh nad zadn.je-uvrščeno ekipo Cave je proseško Primorje še bolj utrdilo svoj položaj na lestvici. Toda kljub lahki zmagi proti sicer šibkemu moštvu, kc| je ekipa Cave, Prosečani tudi v riedčljoli-Hiso-s prikdzaho igro zadovoljili.'Brez dvoma" so tifoti šibke-ittb'''moštvu ‘j&^b-ruumeni* igrali nekoliko motivirano, toda izgledalo je, da so vse preveč podcenjevali nasprotnika, tako da jim ni uspelo zaigrati homogeno in organizirano. Tako je igra Prosečanov slonela na :ndividualn;h akcijah, kar pričajo tudi vsi trije zadetki, ki so se razvili iz osebnih akcij. Toda kljub slabi igri so Prosečani imeli v vsej tekmi na razpolago številne priložnosti za gol. Sam Cauzer je zastreljal tudi 11-metrov-ko. Toda kot smo že prej omenili, igralci Primorja so preveč zadrževali žogo ali pa sami skušali priti do osebnega zadetka. Če bi Prosečani zaigrali bolj Skupinsko bi brez dvema osvojili zmago z večjo razliko. H. V. Sovodnje — Italcantieri 2:1 (1:1) SOVODNJE: Cabas, Devetak, A Kovic, Tomšič, Tomažič, Pete-jan, Butkovič, Sambo, Šuligoj, Mil-loeh (Vižintin) in Gomišček. STRELEC: Sambo Brez dvoma se sreča spet nasmiha sovedenjski ekipi. Po lepih in uspešnih nastopih iz prejšnjih nedelj so Sovcdenjci tud; tokrat našli pot do zmage; premagali so namreč pred lastnim občinstvom e-kipo Italcantieri iz Tržiča, katero so že premagali v prvem delu prvenstva z rezultatom 1:0. Tekma se je dobro začela za So-vodenjce, ki so takoj po začetku pričeli napadati nasprotnikovega vratarja; jasno je bilo, da hočejo domačini odnesti obe točki. Napore domače ekipe je konkretiziral Sambo, ki je z lepim in močnim strelom prvič zatresel mrežo go stov. Ti pa so tedaj začeli ostreje potiskati sovodenjsko ekipo v o-brambo in še pred koncem prvega polčasa jim je uspelo izenačiti. V drugem delu igre so domačini večkrat spravljali nasprotnikovega vratarja v hude težave, vendar jim je zadetek vedno za las ušel. Gol pa je vseeno padel; glavni «junak» je bila brez dvoma sreča, saj je obramhni igralec gostov sam premagal lastnega vratarja. P. M. Capriva — Juventina 0:1 Brazzanese — Mladost 1:5 1. - 1. Ideal du Gazeau 2. Jorky 1. Radar 2. Marasso 1. Asteroide 2. Brell 1. Rasty 2. Cubanga 1. Borgiano 2. Obizza 1. Vattone 2. Mastergin KVOTE 12 - 5.354.686 lir 450.000 lir 51.000 lir 2. -3. - 4. — 5 -6. - 11 -10 - X 1 X 2 2 1 X 2 X 1 1 1 priložnosti za zadetek. V 13. min. se je po lepi podaji v kazenski prostor nahajal Terčon tik pred vratarjem, a ni bil dovolj pr.seben pri zaključevanju in tudi la izrazita priložnost se je izjalovila. Gostje pa so se nevarno odpirali v obrambi, vendar vratar Paulin ni niti enkrat resno pos:gel v celotnem poteku srečanja. Ekipa Krasa je potrdila, da se proti slabšim naspro.nikom ne znajde. Že prihodnjo nedeljo bodo imeli Kraševci priložnost, da se oddolžijo za nerodni spodrsljaj, ko se bodo v Repnu spoprijeli v slovenskem derbiju z Zarjo, ki spada v sam vrh tega prvenstva. Z. S. Nekaj presenetljivih izidov je v središču pozornosti 2. povratnega kola nogometnega prvenstva 2. AL. Do spremembe je prišlo na samem vrhu lestvice, kjer je kriška Vesna po 16 ko lih prepustila vodstvo Costa-lungi. Nedeljski zavrtljaj. kot ie več nedelj zapored, ni bil pre več uspešen za naše ekipe. Do zmage je prišel le Breg, Vesna se je morala zadovoljiti s točko, Zarja in Kras pa sta ostala praznih rok. Z zmago proti Op. Supercaf je se je končala negativna serija Brega, ki je po štirih poraznih in enem remiju končno prišel do celotnega izkupička. Breg sicer ni pridobil mesta na lestvici, vendar je povečal prednost nad ekipami, ki so na spodnjem delu lestvice. Proti vsakemu pričakovanju pa Vesna proti Domiu ni šla preko belega izida, predvsem zaradi neučinkovitosti napadalne vrste. To je ■že drugič zaporedoma, dr Vesna pred domačo publiko ne da gola. Drugi zaporedni poraz je doživela Žar a, ki je doma kloni la proti Costalungi. Za ta ne uspeh imajo morda Bazovci delno opravičilo t> tem. da so morali na igrišče brez strelca Lenarduzzva in standardnega vratarja Puzzerja. Tudi Kras je v nedeljo ostal praznih rok. Kras je zgubil proti enajsterici Čampi E lisi, ki je tako po osmih nedeljah tsušet prišla do tretje prvenstvene zmage. Za Kras, ki je nazadoval za eno mesto na lestvici, je to bil četrti prvenstveni poraz. Omenili bi morda še, da bosta prihodnjo nedeljo Kras in Zarja odigrala prvi derbi povratnega dela. Prihodnjo nedeljo se bodo tekme pričele ob 15. uri. IZIDI 17. KOLA Breg - Op. Supercaffe 1:0 Zarja - Costalunga 1:2 Baxter - CGS 3:5 Čampi Eiisi - Kras 1:0 Vesna - Domio 0:0 Staranzano - Rosandra 0:3 Campanelle - Giarizzole 1:2 S. Marco - Libertas 2:0 LESTVICA Costalunga 24; Vesna 23; Rosandra 21; Zarja 20; Čampa nelle, Libertas in Staranzano 18: S. Marco 16; Kras 15; Breg in Giarizzole 14; Čampi Ebsi 13; Baxter in Domio 11; Op. Supercaffe 10 PRIHODNJF KOLO (1.2.) Giarizzole - Baxter, Rosandra - Vesna, Kras - Zarja, Op. -S. Marco. Domio - Breg, CGS -Campanelle, Libertas - Staranzano, Costalunga - Čampi Eiisi. B R. Breg — Opicina Supercaffe 1:0 (1:0) BREG: Ghersinich, Albertini, Trit-ta, Pinzin, Dagri, Klun (od 11. min. d.p. Samec), Ciguj, Dazzara Jez, Peroša, Strnad. OPICINA SUPERCAFFE’: Carme-li, Volturno, Lombardo, Castro, Mo-desti. Milani (od 15. min. d.p. Mez-zalira), Rumiz, Degrassi, Porro, Maranzana, Dagri. SODNIK: Capasso iz Tržiča. Breg je v rjedeljski prvenstveni tekmi iztržil dve nadvse dragoceni točki in to na račun neposrednega tekmeca, ki se bori proti izpadu. Brežani so z osvojenim izkupičkom lahko zadovoljni, vendar samo s tem, kajti pokazali niso prav ničesar zaradi česar privablja nogome* toliko ljudi ob rob igrišča. In da bo jasno, niti gostje z Opčin s* niso predstavili v najlepši luči, tako da smo v nedeljo v Dolini gledali izjemno bledo predstavo, ki jo je treba čimprej pozabiti. Breg je sicer v prvih minutah srečanja začel nevarno ogrožati gostujočega vratarja in v tem dem so predstavniki dolinske občine pokazali vsaj minimalno nogometno znanje, vendar samo do gola. ki ie padel po zaslugi Strnada v 9. min. In prav ta gol je bil edini svetel trenutek tekme in zabil ga je najzaslužnejši igralec, ki se je skozi vso tekmo srčno boril in tekal, njegovemu zgledu pa drugi niso znali: slediti, razen morda Kluna, dokler je bil na igrišču, in Pinzina. Strnad je torej dosegel gol, ki ga redko vidimo na naših igriščih. Iz obrata je z natančnim strelom tik pod prečko premagal Carmeli.ia. To bi bilo o nedeljski tekmi vse. Naj zabeležimo le še, da ie Opici-’ na Supercaffe po prejetem golu začela prevladovati na igrišču, čeprav si ni ustvarila niti ene zrele priložnosti za gol. Po drugi strani, pa so Brežani nekajkrat vendarle ogrozili Carmeli.ja. predvsem z Jezom, ki je v prvem polčasu zapravil stoodstotno priložnost, v drugem pa so ga gostujoči branilci zrušili v kazenskem prostoru, tako da bi lahko sodnik pokazal tudi na belo piko. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul Montecchi 6. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorica, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 ■ 57 23 Naročnina Mesečna 7.000 lir — vnaprei plačana celoletna 49.000 lir. V SFRJ številka 5.50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 80,00, letno 800,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 100,00, letno 1000,00. PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Oglasi Poštni tekoči račun zo Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 8 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» DZS 61000 Ljubljani Gradišče 10/11. nad., leleton 22307 Ob delavnikih: trgovski 1 modul 'šir. 1 st., viš. 43 mm) 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300, sožalid 400 lir za mm višine v širim 1 stolpca Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. Čl# n ItalijanskeI Zveze časopisnih I založnikov FIEG 27. januarja 1981 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdajal in tiska j K HUD UDAREC ZLOČINSKIM ORGANIZACIJAM KALABRIJSKE «’NDRANGHETE» KARABINJERJI SO V VČERAJŠNJI USPEŠNI AKCIJI SPRAVILI ZA ZAPAHE 123 DOMNEVNIH MAFIJCEV Aretacije so posledica večmesečnih preiskav kalabrijskih karabinjerjev, ki so prijavili sodstvu 232 oseb - 34 domnevnih mafijcev se je izognilo aretaciji REGGIO CALABRIA — Včeraj zjutraj so karabinjerji v široko zasnovani in uspešni akciji aretirali 123 domnevnih pripadnikov raznih mafijskih tolp, ki delujejo predvsem v Kalabriji, svojo organizacijsko mrežo pa so spletle skoraj po vsej Italiji. Agenti varnostnih sil so 105 oseb presenetili v pokrajini Reggio Calabria, ostalih osemnajst pa so aretirali v raznih večjih mestih in turističnih središčih v severni Itali ji. Še vedno iščejo 34 domnevnih mafijcev, za katere je državni pravd-nik iz Palmi j? Giuseppe Tuccio, ki vodi celotno preiskavo, prav tako izdal zaporne naloge. Zadnja akcija proti kalabrijski »'ndrangheti* je posledica večmesečnih preiskav kalabrijskih karabi njerjev, ki so pred dnevi predali sodstvu obsežno poročile o najrazličnejših protizakonitih dejavnostih 232 oseb. Državni pravdnik Tuccio je z.a večino teh izdal zaporni nalog, za 28 pa je podpisal le sodni poziv. S temi aretacijami so karabinjerji prizadeli skoraj vse mafijske skupi- ne, ki delujejo v pokrajini Reggio Calabria in naj bi jih bilo devetnajst. Pozaprli so namreč pripadnike tolpe Piromallijev iz Gioie Tau-ro, Mammolitijev iz Oppida Mamer-tina, Pescejev, Belloccijev in D’A-gostinijev iz Rosarna in še nekaterih drugih zločinskih organizacij, ki imajo svoja napomembnejša oporišča v Kalabriji. Vendar te skupine delujejo v vsej državi, med tistim', ki naj bi imela najbolj razvejano organizacijo je skupina, ki jo je vodila družina Furfaro. Le ta naj bi namreč izvedla večjo število ugrabitev v milanski, genovski in rimski pokrajini. Te mafijske skupine imajo tudi velik vpliv na celotno družbeno življenje v Kalabriji in so se večkrat izkazale tudi z raznimi nasilnimi dejanji proti predstavnikom predvsem levičarskih strank. Pripadnike tolpe Pescejev na primer obtožujejo umora tajnika komunistične sekcije v Rosamu. Njihova moč pa prihaja do izraza predvsem pri pomembnejših gospodarskh odločitvah, kjer si liiiiiiiMiiiinuuiiniiHiuiiiiiiiiimnuuiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiHniiiiiiHHifMimiitiiHii Giovanni Fiorillo se je predal sodnim oblastem z ustrahovalnimi akcijami, podkupovanjem in raznimi prisilnimi metodami krojijo odločitve javnih u-prav sebi v korist. Na tak način so na primer mastno zaslužili pri uresničevanju načrta gradnje pete največje italijanske železarne v Gioii Tauro. Z zapletenim sistemom zakupov so za več milijard lir izpraznili državno blagajno, pri tem velja omeniti, da še niso postavili niti temeljev železarne. Med zadnjo akcijo so karabinjerji aretirali tudi žensko in sicer 41-letno Concetto Retturijsvo, ki naj bi i-mela pomembno mesto v zločinski organizaciji. Preiskovalci menijo, da je zvesta sodelavka Michelangela Franccnierija, ki ga varnostne sile iščejo že 22 let. Tudi sama Rettu-rijeva je tri leta živela v ilegali in nšj bi bila posrednik med Franco-nierijem in njegovo tolpo. Wiesenthal proti naraščanju nacistične dejavnosti v ZDA LOS ANGELES — Znani «lovec na nacistične zločince* Žid Simon Wie-senthal je na nekem zborovanju v tem mestu prosil ameriško vlado, naj nemudoma prepove objavo in izvoz neonacistične propagande v Evropo. Dejavnost nacističnih fanatikov doživlja v ZDA nov zaskrbljujoč vzpon zlasti z mazanjem židovskih nagrobnih kamnov in pročelja hiš. kjer imajo svoj sedež židovske organizacije. stavila v ospredje vprašanje športne prisotnosti na nogometnih igriščih ter vprašan,je smotrnosti najrazličnejših pripomočkov (raket, bombic ipd.) za uveljavitev športnega navijanja. Že v kratkem bo v Rimu proces p/oti mlademu zločincu, ki se je sam predal sodnim oblastem, pre den bi ga te sodile v odsotnosti. Dolgo skrivanje ga je zdelalo in je pripravljen — kot je sam dejal — poravnati svoj dolg s pravico. Na sliki: Giovanni Fiorillo z materjo na rimski kvesturi. Prevelika doza mamila ubila 27-letnega zidarja iz Milana MILAN — V Milanu je včeraj zjutraj izgubil življenje zaradi prevelike doze mamila 27-letni zidar Nicola La Groia. Policijo je obvestili SbšČdd,' kT fca je našla mrtvega v kopalnici. Mamilo je bilo usodno tudi za 23-letnega mesarja Mariolina Con-casa, ki so ga včeraj ubili v Sas-sarij.u. Ccncas naj bi bil povezan z razpečevalci mamil. Obenem so se nadaljevala tudi prizadevanja varnostnih sil v boju proti razpečevalcem. V Bologni so zaprli deset oseb. ki naj bi se ukvarjale s prodajo heroina Uspešni so bili tudi beneški karabinjerji, ki so zalotili 22-letnega Piera Dantel-li.ia prav v trenutku, ko je izročal neki ženski dozo heroina. anketi, ki so jo pripravili za to priložnost, je večina obiskovalcev iz razila zadovoljstvo nad razstavo, ki je skušala biti v ocenjevanju takratnih dogodkov čimbolj nevtralna. Ostra zima v Abrucih preganja tudi živali L’AQUILA — Ostra zima v Abrucih povzroča preglavice ne le ljudem. temveč tudi živalim. Včeraj so prebivalci neke vasice opazili ogromnega medveda, ki je zaradi lakote taval po snegu, da bi našel prepotrebno hrano, avtomobilist Da je povozil nosečo volkuljo, ki se je prav tako neprevidno približala cesti. MED OBISKOM ITALIJANSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA C0L0MBA V EGIPTU Predsednik Sadat opozoril Italije in EGS na nevarnost Gedafijeve zunanje politike KAIRO — Italijanski zunanji minister Emilio Colombo je končal svoj uradni obisk v Egiptu z dali-šim pogovorom z egiptovskim predsednikom Anvarom el Sadatom. Po srečanju sta državnika obnovila vsebino pogovora na tiskovni konferenci v predsedniški palači. Sadat je ocenil kot : mm««- c,.1- t če so oblasti zajamčile intimnost včerajšnjega dne, bo danes vse v znamenju najbolj hrupnega uradnega sprejema, da bodo zbledele svečanosti v čast kakega tujega državnika, kljub temu, da bodo po protokolu istovetili bivše talce s tujimi državniki. Prav ta slavja pa že povzročajo v Ameriki prve polemike. Marsikateri časopis je včeraj zapisal, da je «cirkus>' ob »povratnikih* vseeno prehud. Amerika je 444 di preživljala eno »najhujših sramot* v svoji zgodovini, da- nes pa praznuje »nezasluženo zmago*. Premnogi pa se tudi spominjajo osmih žrtev ponesrečenega nasilnega osvobajanja talcev. Neki chi-caški dnevnik z zagrenjenostjo u-gotavlja, da so bili ranjeni povratniki iz vietnamskega ujetništva deležni čisto drugačnih slavnosti. A-merika se jih je skoraj sramovala. Danes pa je 52 novopečenih junakov v ospredju zanimanja ameriške javnosti. Za vsem tem pa marsikdo že o-paža megalomanijo nove admini; stracijei^ki bi hotela vrniti Ameriki nekdanji ugled in se sedaj zadovoli le H' nekdanjim Bliščem. Tudi dobro zrežirana kampanja o domnevnem mučenju talcev v iranskem ujetništvu je morala pred dejstvi izgubiti ostrino. Sedaj vsi poudarjajo, da so Iranci talce predvsem psihično mučili. Marsikateri »povratnik* ima po mnenju strokovnjakov ameriške sanitete izkrivljene poglede in občutke krivde, nekateri celo trajne psihične motnje. Kljub vsemu pa je «prevzgoja» v Wiesbadnu trajala le štiri dni. Zvesti golob LIZBONA — Psi niso edine zveste živali. Neki golob, last Portugalca Antonia Domingusa, ki živi v Pretorii je namreč preletel kar 4.800 kilometrov od Portugalske do Južne Afrike, da bi se vrnil k svo jemu gospodarju, ki ga je bil da roval nekemu prijatelju. Poznava! ci menijo, da je to prav gotovo naj večji «podvig», kar jih je zmožen golob, ki ni selivec. Potopljeni zvon» « (Nadaljevanje s 4. strani) Vlogo pravljičnega bitja Rau-dentelein je pela . iorella Pediconi, sopranistka zanesljivega glasu, ki pa se rahlo oddaljuje od poetičnega prizvoka. Zaradi tega ni bila dosežena med njo in njenim moškim partnerjem Henrikom v osebi tenorista Amedea Zambona tista kontrastnost med mitičnim in realnim, ki bi mordla biti vse skozi prisotna, ki pa ni prišla u-ustrezno do veljave tudi zaradi izrazito naturalistično obarvanega tenoristovega timbra. Isto bi mogli reči tudi za tri realistične figure; kurata, učitelja in brivca (Gianfranco Casarini, Nazareno Gospodarski zbornici Hrvatske in Slovenije o maloobmejnem prometu med Italijo in SFRJ BUJE — Slovenska in hrvatskn gospodarska zbornica sta priredili včeraj v Bujah posvetovalni sestanek o perspektivah okrepitve maloobmejnega prometa med Italijo in Jugoslavijo. Pomembne seje se je med drugimi udeležil tudi podpied sodnik hrvatske gospodarske zbornice Rudolf Kurelič. Med deli so zlasti podčrtali, da je bila dvostranska izmenjava blaga v okviru maloobmejnega prome ta, kljub naraščajoči gospodarski krizi, ki je zajela tudi obmejna območja vendarle na splošno pozitiv- na. Ugotovili so tudi, da sta Hrvat-ska in Slovenija od leta 1976 do 1980 beležili preko 300 milijard aktive. Med razpravo, ki je sledila raznim poročilim, pa so poudarili, da je za okrepitev tega pomembnega gospodarskega sektorja neobhodno potrebno, da italijanski parlament rotifi čira blagovna spiska C in D. Okrepitev maloobmejnega prometa pogojuje tudi nadaljnja razširitev tehnično-ii idustrijskega sodelovanja med italijanskimi in jugoslovanski mi podjetji. Prve uspešne konkretne pobude v tej smeri so pred krat- kim sprožila podjetja IPLAS iz Kopra, Ciciban iz Nove Gorice, Inter Commerce iz Umaga, Buje Export iz Buj in GIO iz Pulja, ki so podpisala srednje- in dolgoročne spora zume sodelovanja, kar je ne nazad nje omogočilo odprtje novih delovnih mest v nekaterih, gospodarsko najbolj zaostalih predelih F-JK. V teku so tudi pogajanja med številni mi podjetji iz Slovenije, Hrvatske in F-JK za ustanovitev ali okrepi tev tehnično industrijskega sodelova nja z vlaganjem mešanega kapitala , v vrednosti nad 80 milijard lir. (e.o.) | JO to JO o S JANUARJA ZADNJI DAN ZA PLAČILO TELEVIZIJSKE NAROČNINE BREZ DODATNIH KAZNI, KI JIH PREDVIDEVA ZAKON ČRNO-BELI TELEVIZOR LETNA LIR 42.680 6-MESEČNA LIR 21.785 BARVNI TELEVIZOR LETNA LIR 78.910 6-MESEČNA LIR 40.280 NAROČNINA RADIO/TV SE PLAČA NA POŠTNIH URADIH RAI RADIOTELEVISIONE ITALIANA