ss Velja po pošti: s Sa celo leto napre] . K 28-— za pol leta » . » 13*— za četrt » » . > 6*50 aa en meseo » . > 2'20 u Nemčijo oeloletno » 29*— ■a ostalo inozemstvo > 35*— ■s V upravništvu: ss Za oelo leto napre) . K 22*40 ■a pol leta » . > 11-20 ia četrt » » . » 5*80 ■a en meseo » . » 1*90 Im polUJan)e na dom 20 v. na stcsec. — Posamezne Stev. 10 v. ===== Inserat!: Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat......po 15 v za dvakrat.....» 13 • za trikrat.....» 10 » ■a več ko trikrat . . » 9 » T reklamnih notloab stana enostolpna garmondvrsta 80 vinarjev. Pri večkratnem objavljanju primeren popnsi. Izhaja: vsak dan, izvzemši nedelje la pr.aznlke, ob 5. nrl popoldne. Uredništvo Je v Kopitarjevih nlioah štev. 6/IIL Bokoplsi se ne vračajo; neiranklrana pisma aa na as aprejemalo. — Uredniškega teleiona štev. 74. h Političen list za slovenski narod. Upravništvo Je v Kopitarjevih nlioah štev. 6. i m Sprejoma naročnino, inserate in reklamacije. Upravnlškega teleiona štev. 188. = J*"* Današnja številka obsega 18 strani. Po zmagi. Vseslovenska politična organizacija, vzrasla iz združenih kardel Slovenske Ljudske Stranke, je ustanovljena. Mož;e enih misij in vzorov, utrjeni v hudih borbah, iz išl i iz novih zmag, so si podali roke in so sklenili zvezo, ki obsega vso Slovenijo. Ta armada je moč in bodočnost slovenskega naroda. Iz bojev in iz zmag so izišli ustanovitelji Vseslovenske Ljudske Stranke. Go-ričani so prišli naravnost z bojišča, na katerem so porazili nasprotnike, Štajerci so pred kratkim' vstali kot en mož in so se otresli liberalnega jarma. 'Na Kranjskem se je pa ravno pred 'tednom odigrala igra, pri kateri so liberalci zaigrali svojo usodo. Da gre z liberalci tako urno navzdol, tega so pač sami krivi. Najnovejši poraz te stranke na Kranjskem, ki ja luijši kakor vse, kar je doslej to stranko zadelo, ni pripisovati samo vzornemu vodstvu jn izborili disciplini poslancev S. L. S., ampak tudi precej strašni brezglavosti in nespameti liberalcev. V »Slovenskem Narodu« dan na dan npijejo, da so oni zmagali v kranjskem deželnem zboru, da bo deželni glavar pl. Šuklje moral »sramotno bežati« 'iz dežele, da so vse zakone, ki jih je sklenil deželni zbor, pokopali itd. Prirejajo shode povsod, koder -je še dobiti kakih dvajset liberalcev, in jim razlagajo svoje »zmage«. Pustimo liim to, naj slepe sami sebe! To nam nič ne škoduje; če pa se liberalci mamijo z opijem, naj jim bo! A poglejmo si vendar, kako je bilo! Med liberalci sta bili dve mnenji: Eno za obstrukcijo, drugo pa zoper obstrukcijo. Drugo mnenje je zastopal dr. Tavčar, ki si je že toliko izkušenj pridobi! v boju s S. L. S., da ve, da se njeni poslanci ne boje nobenega parlamentarnega boja. Dr. Tavčar je vedel, da liberalci obstrukcije ne vzdrže, zato ie stvaril pred njo. Pa s tem mnenjem je propadel v stranki. .Nad dr. Tavčarjem vihte knuto mladi, ki jim je samo za boj in za škandal. Prirejati demonstracije, pobijati šipe, upiti in razgrajati, to je cilj in namen te radikalne struje, ki drvi slepo naprej. Njim je razgrajanje samo ob sebi namen. Pametnega pozitivnega cilja nimajo nobenega. Ta struja je zmagala, dr. Tavčar je bil oreglasovan. Ti mladi so pognali stare v obstrukcijo proti njihovi volji. Liberalci so se zagnali v boj z vso silo, celo zrak so okužili v zbornici, da ne bj bilo mogoče zboro- vati, a ko so vztrajali naši poslanci, so liberalci opešali. Kakor so se prej hrabro vzdignili v boj. tako so potem bežali iz dvorane. Dr. Tavčar je vztrajal do zadnjega in je edini v liberalni stranki dal vzgled strankarske discipline. Vse drugo jc bilo zmešana, tuleča četa, ki ni vedela, kod in kam. Liberalci so pokazali, da so nezmožni tudi za obstrukcijo. Zagnali so se z vsemi silami, izkričali svoja pljuča, razbili svoje ■pesti, poteni so pa pobegnili. Njih namen je bil ta, da takoj v početku razbijejo deželni zbor, da ne bi bilo prišlo niti do obravnave o lovskem in občinskem zakonu. Mislili so, da bo vse zbežalo pred Turkovim upitjem in Supančičevim smradom. Tako so bili prepričani, da bo že v soboto dne 25. septembra končan deželni zbor. da so imeli za nedeljo 26. septembra že sklicanih več ljudskih shodov, na katerih so hoteli proslavljati liberalno »zmago«. A to se ni zgodilo. V besni jezi so psovali v »Narodu« deželnega glavarja, ki je tako vestno in vseskozi nepristransko vršil svojo dolžnost, in beračili so prj deželnem predsedniku baronu Sclnvarzu, naj vlada vendar odgodi deželni zbor. Kolika izprememba od lani! Lani strašno tuljenje na barona Sch\varza, ki so ga zmerjali s krvoločnim volkodlakom in mu vihteli krvavo manšeto — zdaj pa so istega barona Sclnvarza prosili, naj jim pride na pomoč! Dasi so na usodi prve obstrukcije morali razvideti, da se poslanci S. L. S. ne bodo vdali, so vendar mladi v svojem fanatizmu gnali svoje poslance v drugi boj. V soboto je bila obstrukcija strta, v nedeljo so mladi proglasili na shodih, da se mora obstruirati za vsako ceno. Glejte, celo stari S\*etec v Litiji se je navzel iz <»Naroda« fanatizma in je predlagal resolucijo za obstrukcijo. »Alter schiitzt vor Thorheit nicht«, pravi pregovor. Stari Svetec je svarilen vzgled, kako strašno trpi politični intelekt pri ljudeh, ki »Narod« bero in mu verjamejo. Dr. Tavčar je svaril v stranki pred obstrukcijo, in ponedeljek je bil popolnoma miren. Zdelo se je, da je pametni glas dr. Tavčarjev zmagal nad slepo neumnostjo. A tega niso trpeli »mladi«, ki so hoteli, da »stari« v tem boju izkrvave, da bodo oni zasedli njihove prostore. V torek so izšli v »Narodu« govori raznih Ribnikarjev in Žerjavov, ki so slavili Turka in postrani zaničevali dr. Tavčarja. Povsod na koncu i se je čital brezobziren poziv: Obstrukcija ! do skrajnosti. Zažvižgala je knuta. Dr. Tavčar, šef-.redakter »Slov. Naroda«, je moral trpeti, da so mladi, ki njegov kruh jedo, v nje- govem listu izdali preko njega parolo, nasprotno njegovemu mnenju. V stranki jc zmagala zopet pod tem i pritiskom obstrukcija. Dr. Tavčar se je i udal in je vodil obstrukcijo v odsekih in v | zbornici, kakor je vedel in znal. Svoj up so liberalci postavili na Nemce. Nemci kot zastopniki kapitalistov so nasprotni lovskemu zakonu, ki daje več pravic kmetom. Novi občinski volivni red pa bo Nemcem vzel privilegije, ki jih vži-vajo zdaj v raznih zastopih. Tržič bo slovenski po novem volivnem redu, vse nade, ki jih imajo Nemci na Jesenice in na Domžale, gredo po vodi, ko stopi v veljavo volivni red, ki ga jc predložila Slovenska Ljudska Stranka. Hipoma so bili tu skupaj liberalci in Nemci. Isti liberalci, ki so pred nekaj meseci še tako besno napadali Nemce, so rama ob rami z Nemci šli v boj proti S. L. S. Dr. Tavčar je rekel pred nekaj meseci, da je bila zveza z Nemci najmodrejša poteza liberalne stranke. V boju proti lovskemu, občinskemu, šolskemu zakonu in proti deželni banki je ta zveza z Nemci kar naenkrat oživela. Z govori in z glasovanjem so Nemci tako zastopali svoje stališče, da je bilo res težko ločiti, kdo 'bolj obstruira v deželnem zboru. Zmanjkalo je iz zbornice namestnika deželnega glavarja barona Liechtenberga. 'Deželni glavar ni vedel o tem. Po daljšem izpraševanju se izve, da je šel med sejo domov, ker je — bolan. Liberalci so torej hoteli utruditi deželnega glavarja, a pl. Šuklje je bil mož na svojem mestu. »Ce hočete, vzdržim 48 ur«, je zaklical liberalcem, ko so zahtevali od njega, da naj zaključi ali prekine sejo. In tako se je zvršila tista znamenita seja, ki je trajala sedemnajst in pol ure, od osme ure zjutraj do pol druge ure ponoči. Tako dolgo še ni predsedoval zdržema menda noben deželni glavar. Liberalci so opešali. Dr. Tavčar jc, zvest strankinemu sklepu, govoril ure in ure; on edini se je skazal zmožnega, da z govori vztrajno ubija čas, in kar je govoril, sicer ni bilo samo zlato, pa se je še dalo poslušati. Kmalu se je izkričal dr. Triller, od ostalih poslancev pa niti eden mi bil sposoben za daljši govor. Liberalci iso torej začeli boj, ne da bi prej premislili, ali so ga zmožni dokončati. Zato je bil konec klavrn; ko niso imeli smrdljivih plinov na pomoč in ren v rokah, so bili brez parlamentarnih zmožnosti. Žalosten je bil pogled dr. Tavčarjev na to svojo četo, ko je ob enajsti uri ponoči, uvidevši, da niti eden od njegovih tovarišev ni zmožen govora, proglasil, da zapusti liberalna stranka zbornico. Druga obstrukcija je bila strta; zopet za pametnega človeka dokaz, da na tej poti ne rasto rožice, pa tudi ne lovorovi listi. Pa so zopet dvignili mladi bič nad sta-Timi. »Narod« je odmeval hvale obstrukcije in slave Turkove. Obstrukcija za vsako ceno! Da so spravili stranko v bojevito razpoloženje, so strašno lagali, polnili list s psovkami in grožnjami, tako da so svoje revne pristaše pripravili čisto ob pamet. Tretjič so morali liberalci v deželnem izboru obstruirati. Tretjič je dr. Tavčar propadel, a je držal disciplino. Vedel je, da mladim ne gre za drugo, nego da imajo priliko udariti po starih, češ kako so nesposobni, da niti obstruirati ne znajo. Zato je dr. Tavčar hotel imeti vsaj sklepni efekt ■zase. Hotel je obstruirati ob koncu zadnje seje, da bi mogli poteni liberalci upiti po vsej deželi, da so deželni zbor razbili. To je bilo tudi Nemcem všeč, ki so ves čas izkušali vplivati na posamezne poslance S. L. S., da naj bi odnehali proti Jiberalcem. Nemci bi bili radi, da bi se bil deželni zbor razbil, ker bi to slabo vplivalo na sankcijo že sklenjenih postav. Tako so torej z večjo nado na uspeh začeli liberalci s tretjo obstrukcijo. Izključeni Turk je prišel zopet nazaj, torej se je začela lahko zopet hrupna obstrukcija. Kako krasno bi se dalo pisati v »Narodu«: Naš dični inteligent, Josip Turk, je kot neustrašen lev razbil deželni zbor, da so se klerikalci kot plahe ovce razpršili. Šusteršič je bežal, Lampe je bil ves zelen, Krek se je tresel na celem životu itd., itd. Liberalna stranka bi bila rešena in glorije ne bi bilo ne konca ne kraja. Pa prišlo je drugače, Tretji poraz je bil najhujši. Kakor šiba božja nad Amo-nite je udarila sodna roka S. L. S. po liberalni stranki. Zapustili so zopet zbornico, in ko so bili zunaj, je sklenila zbornica nov poslovni red. po katerem bodo taki pribori tako otežkočeni, da se jih bo težko že upala liberalna stranka. Liberalci so podali tu dokaz svoje nesposobnosti. Psovati znajo, na papirju ma-žejo strašne stvari, a za realno delo ti ljudje niso. Tragična pa je usoda dr. Tavčarjeva. On. ki je za stranko res delal in žrtvoval, mora zdaj prisiljen sodelovati, ko se stranka ubija. Mnogo je grešil v svojem življenju dr. Tavčar, a mnogo mu bo odpuščenega, ker tako vdano prenaša strašne budalosti, s katerimi ga križajo ljudje, ki - so kruh dobili iz njegovili rok! | Po liberalnih shodih in v liberalnih listih pa se glasi: Bum, bum! klerikalci so j poraženi. Junaški nastop narodno-napred- LISTEK. ljubljanski rotovž. Kakor znano je ljubljanski občinski svet nedavno sklenil da mestno hišo podere in na njenem mestu sezida novo, sedanjim razmeram odgovarjajočo. Ta sklep občinskega sveta je v javnosti zbudil veliko nejevoljo, ker bi tako naše mesto bilo zopet oropano umetnine iz one slavne dobe, ki nam je ustvarila najlepše, kar imamo. Sklep kaže popolno pomanjkanje vsakeršnega umetniškega čuta; dočim druga mesta svoje davne spomenike, ki niso samo lepi, ampak tudi nosijo toliko zgodovine, skrbno varjejo, se pri nas podira starina za starino. Ce še poderejo Robbov vodnjak, ki jc lepši kakor vsi novi spomeniki, ki jih v Ljubljani imamo, bo Ljubljana izgubila zadnji spomin na svojo renesančno in baročno dobo, iz katere imamo le še malo hiš, in izgledala bo tako pusto in enakomerno, kakor pač vsako moderno, komaj iz tal zraslo mesto. Dočim bi morali naši mestni očetje na to gledati, da ohranijo ves mestni del na Starem trgu doli do Viranta in tia oni strani do stare Auerspergovc pa-inče, ki še najbolj kompaktno kaže lice stare Ljubljane, in dočim bi morali osnovati umetniško-ohranjevavno komisijo, pa sanjajo o slikarskih muzejih na Gradu in hočejo do tal porušiti ono poslopje, ki je še edino karakteristično za Ljubljano — naš rotovž. V mestih, kjer imajo količkaj umeva-nja za svojo zgodovino, skrbno pregledajo, kar je od nje preostalo spominov, celo v zasebnih hišah, in tako bi se tudi v Ljubljani našla še marsikatera umetnina — karakteristična stopnjišča iz baroka, ograje velike umetniške vrednosti, stropi s štukaturami in opresnimi slikami, kipi — vse to sc še danes najde po različnih kotih v Ljubljani. A vse to bo šlo. če nc bomo imeli oblasti, ki bo to mogia preprečiti. Sicer pa, kar se rotovža tiče, je sklep ljubljanskega občinskega sveta silno nepremišljen. Popolnoma izključeno je namreč, da ne bi centralna komisija na Dunaju, ki ima tu važno besedo, povzdignila svojega glasu in opozorila merodajne faktorje, da namero občinskega sveta preprečijo. Naš rotovž mora ostati, kakršen je ! Nova mestna hiša se bo pa morala drugod zidati, ali pa naj, če že morajo podirati, podero bližnji hiši ter na njih mestu zgrade nekaj, kar bo v skladu s starim rotovžem. Naše čitatelje pa bo brezdvoma zanimala zgodovina ljubljanskih rotovžev. Ljubljana je imela t r i mestne hiše. Prva je bila sezidana leta 1297. in je stala na Starem trgu. Kje, se natanko ne da dognati, vendar pa se sodi z veliko verojetnostjo (Vrhovec: Die \vohlI. landesf. Hauptst. Laibach; 1886), da je stala tam, kjer je zdaj c. kr. obrtna strokovna šola. ljudstvo je ta kraj še do naših časov imenovalo »Komavn«, kar se izvaja iz »Commune«. O obliki tega rotovža se nič ne vč. Drugi rotovž se je začel zidati leta 1484. Ta mestna hiša jc stala prav tam, kjer stoji današnja. Zgradili so jo v tistem času, ko se je začelo mesto čudovito širiti. Takrat niso bili tako beraški časi kakor dandanes. Meščanstvo je bilo bogato in ponosno; Valvasor piše, da so »die Z\volfe des itmeren Rates« hodili oblečeni v škrlat kakor benečanski plemiči, ostali sveto-vavci pa v črnih talarjih ... Za rotovžem je bil še do leta 1548 kamenolotn. Kakšna je bila druga mestna hiša? Ta rotovž jc sezidal Ljubljančan Peter Bezlaj. Ni bil velik, a silno zanimiv in prava umetnina. Vidi sc ga na sliki v Val-vazorjevi »Elirc des Hcrzogth. Krain« v XI. knjigi na strani 674. Na tej >iiki napravi ta rotovž skoroda isti vtis kakor srednji vunmolcei del seda- njega. Oaspodaj je arkada — stopnjic ni — nad arkado eno nadstropje, na vrhu mali stolpič. Na desno od vhoda se vidi na sliki takozvani »Narrenkoterle«, železna kletka, v kateri so izpostavljali zločince. Kar pa jc mestni hiši dajalo prav poseben znak, sta bila gola kipa Adama in Eve v naturni velikosti, ki sta bila vzidana na pročelju v vsakem kotu eden, pročelje samo pa je bilo v vsem svojem obsegu prebogato opresno (fresko) poslikano. Adam in Eva ter slike. Natančen opis rotovža nahajamo deloma v Valvazorju, največ pa v nekem rokopisu, ki se nahaja zdaj v semeniški knjižnici. Rokopis slove: Curia Labacen-sis Urbis Metropolis Duc. Carnioliac. Angcgeben und verfasst durch einen Trcugesinnten Patriotcn 1680. Pisec je neznan, bil pa je najbrž arhitekt, navdušen pristaš italijanske renesance. Valvazor nam opiše kipa Adama in Eve in pravi o njih, da sta bila »izborno izdelana«. Eva je postala znamenita, bila je, kakor pravi Valvazor. »das Wahr-zcichen« ljubljanskega mesta in je postala predmet večalimanj finih dovtipov. Tako so potnike in rokodelske »vandrovec«. če se še niso na magistratu zglasili, vpraSali, ali še niso šli staro devico n.a rotovžu poljubit?, ni poslancev . . . itd. Ze jih zopet bičajo, da naj obstruirajo decembra meseca, ko oride na vrsto ljubljanski mestni statut. Stari se bodo dali bičati, to je njihov fatum. Mladi maigstratni uslužbenci potiskajo podžupanu dr. Tavčarju v roke tnož, s katerim naj izvrši harakiri. On uboga, ker drži disciplino. Liberalni svet, ki bere liberalno časopisje, se pogreza v budalosti. R oveli bodo •in lagali, da so zmagali oni. Tako so tudi ipo zadnjih volitvah na Goriškem pisali, da so oni zmagali, zmagali so tudi na Štajerskem, zmagali so v Barceloni in sploh povsod. To si verjamejo in so zato strašno bojeviti. Od Šlajpaha na Veliki Loki do ■Peternela na Bledu vrši soglasni bojeviti •klic, da treba le še malo psovati, pa bo Slovenske Ljudske Stranke konec. Torej psujmo še toliko, kolikor jc treba do dobrega konca! Pa psujejo. To je njihovo delo. Kaj bi neki delali, če ne bi psovali? Drugega ne znajo. Njihova politika je bila vedno le razdiranje, preganjanje, pso-vanje. Ti pa, krščanski človek, ki imaš še glavo na vratu, povzdigni pogled proti nebu in poglej po slovanski domovini! Bila je nevihta, a nebo se je zjasnilo. Blata je pač na cesti, luže se vidijo semtertje. tA solnce sije veselo, luže -se bodo posušile, blato bomo postrgali. Nad celo domovino sije eno solnce Vseslovenske Ljudske Stranke, ki je stranka razumnega dela, polna poguma za bodočnost. Ni več mej. liberalni provincializem -je padel. Čete krščanskih slovenskih mož gredo pojoč na delo. Pa kako veselo se peva po •zmagi! Resnici o Ferreru. Brezdomovinsko svobodomiselstvo je s polnim parom na delu, da do dobra izrabi v svoje umazane namene smrt brezvestnega lopova Ferrerja. Vse, kar se prišteva svobodomiselstvu — od vodenega liberalizma pa doli do najčrnejšega anarhizma — vse na široko odpira svoja umazana usta, da kriči o justičnem umoru, o nezaslišani krvoželjnosti španskega kralja in njegove »klerikalne« vlade, o črnih naklepih jezuitov itd., itd. V vseh središčih prostozidarskih lož so se vršile »protestne« priredbe radi »justičnega umora« na Ferrerju; pred vsem seveda v Parizu, kjer je propala drhal streljala na obče priljubljenega in spoštovanega policijskega pretekta Lepine-a, a zadela nekega drugega. svoio službeno dolžnost vršečega redarja, ki je na zadobljeni rani tudi umrl. Oglasil se je nato seveda tudi oni Rim, ki ga vodi in vlada framazon in jud Nathan, pod čegar patronanco so se vršile divje demonstracije proti Španski; v Londonu je socialistična drhal hotela napasti katoliško katedralo ter je skoro ubila nekega duhovnika. Govorniki so poudarjali, da bi obglavljenje vseh evropskih vladarjev še ne bilo dovolj zadoščenja za Ferrerjevo smrt, da se mora španskega poslanika izgnati iz Londona itd. Tudi v Bruslju, Bero- j linu, na Dunaju, v Budimpešti, Trstu in 1 drugod je svobodomiselstvo dvigalo svojo glavo in demonstriralo svojo solidarnost z ono strujo ki je svoj strupeni meč namerila na en edini cilj: na Boga in vse, kar je z njim v zvezi. Tudi naša slovenska zemlja, j žalibog. nosi pripadnike te peklenske struje, kar so glasno dovolj izdala njih gla- j sila: Umazani »Slovenski Narod«, hinav- , ska tržaška »Edinost«, ki je že toliko časa potuhnjeno zastrupljala lahkoverne bravce z brezdomovinskim svobodomiselstvom pod krinko absolutnega narodnjaštva, po- tem -Rdeči Prapor« in druge časopisne cunje te vrste, ki so vse strnile svoj glas z divjim krikom celokupne mednarodne drhali anarhizma in brezbožtva. Vsak pošten Slovenec sc mora sramovati in iz dna duše obžalovati to prikazen, ki jc tako tuja verni in krepostni duši slovenskega ljudstva. Toda eno nas pri tem tolaži: Bolj kakor bi mi kdaj mogli je to manifestiranje za brezdomovinskega anarhista razkrinkalo to kačjo zalego naših odkritih in prikritih liberalcev in svobodomislecev in pošteno slovensko ljudstvo bo pač skrbelo za to, da to kačjo zalego temeljito zatre. Ferrer samo pretveza. Kakor so se barcelonski dogodki razvili brez vsakega logičnega zunanjega povoda v divjaške izgrede proti cerkvam in samostanom — ki vendar niso zakrivili vojne s Kabili, — in je bilo na prvi pogled jasno, da so bili ti dogodki že davno pripravljeni, organizirani in izvedeni od ene in iste roke, od ene in iste tajne sile, ki je le čakala pretveze, da jih uprizori, — ravno tako tudi vsi ti vandalski izgredi in akademiške demonstracije svetovnega svobodomiselstva niso druzega nego prehodniki zaželiene in pripravljane revolucije, oziroma izrazi brezkončnega sovraštva do katoliške cerkve. Nihče ni bi! tako natančno poučen o krivdi Ferrerja in tako prepričan o pravičnosti njegove smrtne obsodbe, kakor ravno njegovi svobodomiselni »bratje«. Toda oni so hoteli zopet ob tem slučaju uveljaviti svoj vpliv, svojo vlado nad Evropo in iztrgati svojega člana roki postave, ki velja za druge Zemljane. Ko se jim to ni posrečilo, so pa spustili z verige najnižje svoje moči, so mobilizirali najnižji razred svojih podanikov, ki se skrivajo po predmestnih brlogih modernih Babelov, ter s tem na eni strani hoteli ostrašiti svet, na drugi pa tem svojim podanikom podati predokus bodočih ciljev in zmag, in jih tako z nova privezati nase... Slučaj Ferrer jim je bil le nova prilika, nova pretveza, da udejstvujejo iu poizkusijo svoje moči. Židovski »Berliner Tagblatt«. ki se je v tej Ferrerjevi kampanji najbolj nesramno-odkrito obnašal, to čisto naravnost pove, ko piše: « Z j u t r a j je bil Ferrer od španskih jezuitskih hlapcev ustreljen in že zvečer istega dne jc svet odmeval izjav, ki. naj so že imele tako ali tako obliko, ali so bile sploh pojav izrodkov. — niso bile v svojem jedru nič drugega, ko tisočeri odmev starega jeznega bojnega klica Voltaipjevega: »Ecrasez 1' infame« — Pogazimo uesram-nico, t. j. Cerkev. Več ko vse drugo pa govori dejstvo, da so se vsi izgredi in vse demonstracije obračale naravnost proti cerkvam in duhovnikom ter sploh proti katoličanstvu. Od kod in kaj je bil Ferrer. Časih se med svobodomisleci pač najdejo tudi ljudje, ki so odlični po svojem čistem značaju in obširnem znanju. Ako bi se kakemu takemu pripetilo kaj neprijetnega, kakor se ie n. pr. Ferrerju, bi človek že preje mogel verjeti, da se svobodomiselstvo zanj iskreno in iz prepričanja poteza; toda ustreljeni Ferrer je bil tudi kot človek skrajno propal in ničvreden, o kaki znanstveni naobrazbi pa še govora biti ne more. Rojep je bil leta 1855. v Barceloni in je hodil samo v ljudsko šolo. Ko je odrasel, je šel k železnici in je bil sedem let sprevodnik. V tem času se je začel pečati z anarhističnimi spisi in te ideje so mu tako prijale, da se jih je popolnoma oklenil. Pustil je službo in se podal v Pariz, kjer je v prostozidarski loži poučeval španšči- no, v ostalfcm pa se baVil s krčmarskimi posli. Seznanil sc je z neko pobožno, a histerično gospodično Ernestino Meunie, ki jo jc učil španskega jezika. Ker je bila bogata, jo je znal popolnoma omamiti, da mu je ob svoji smrti zapustila 750.000 frankov v namen, da zgradi otroško zavetišče in sirotišnico v Barceloni. Da je bila ta ženska res popolnoma verna in da ni mogla imeti namena s svojim bogastvom podpirati anarhizem, priča mej drugim dejstvo, da je v svoji oporoki zapustila tudi 3000 frankov za maše zadušnice zase in za svojo mater. Toda poštenjak Ferrer se za to ni brigal ter je s tem denarjem ustanavljal svoje takozvane »moderne«, a v resnici anarhistične šole, kar bomo še kasneje slišali. Ferrer je igral tudi na borzi ter bil sploh pravi denarni špekulant, ki ni opustil nobene prilike, da se brez dela in truda obogati — naši so- j cialisti imajo torej res dovolj vzroka, da i ga časte kot svojega vzornika! Ferrer kot mož in rodbinski oče. Predno je Ferrer s svojim bogatim j plenom zapustil Pariz in se podal v Barcelono. jc prišlo med njim in njegovo ženo radi njegove vedno ponavljajoče se zakonske nezvestobe do burnega prepira, v < katerem je ona nanj streljala in ga lahko ranila na glavi. Vsled njene tožbe je sodišče razsodilo na ločitev zakona. Žena sc je nato podala na Rusko, troje hčera iz tega zakona pa je ostalo v Parizu; najstarejša živi še ondi s svojimi nezakonskimi otroci v veliki bedi, druga je gleda-liščua igralka v Parizu, tretja se je preselila na Rusko. Ali je res bil anarhist ? Izmed sto in sto drugih dokazov navajamo danes (že zadnjo soboto smo pisali o tem) le te-le: »Koln. Zeitung«, ki ji pač živ krst ne bo mogel naprtiti »klerikalnih« tendenc, navaja odlomek nekega pisma, ki ga je Ferrer pisal svojemu prijatelju in ki se glasi: »Da ljudi ne prestrašim in vladi ne dam povoda, da bi zaprla moje zavode, imenujem iste: »Moderna šola«, namesto anarhistiška šola. Kajti cilj moje propagande je, to odkrito priznam, vzgojiti v šolali prepričane anarhiste. Moja želja je, povzročiti revolucijo. Za sedaj pa se moramo zadovoljiti s tem, da v glave mladine vcepimo misel, da treba trebljeuje s silo izvršiti. Mladina se mora tega učiti, da proti žandarjem in torturi ni drugega sredstva, kakor bomba in strup . . .« In »Epoca« piše, da je liotel Ferrer s svojim pedagoškim delovanjem: »S prevratnimi idejami napojiti možgane in sedanji družabni red porušiti do tal, ne da bi mu bilo mar za to, da bi vzgojil dobre delavce, uradnike in trgovce.« Ze o priliki atentata, ko sta se sedanji španski kralj in kraljica peljala od poroke in je kraljičino poročno obleko oškropila nedolžna kri anarhističnih žrtev — visokih kraljevih častnikov, — je bil Ferrer kot sokrivec v preiskavi. Dejanskih dokazov za njegovo krivdo sicer ni bilo mogoče dognati, a oblasti so ga dodobra spoznale in so zaprle njegovo »moderno šolo«. Ob teh dejstvih je vsako nadaljno dokazovanje odveč. Zakaj je bil obsojen ? Svobodomiselno časopisje tuli, da je bil Ferrer obsojen zgolj kot svobodomis-lec. le zaradi svojega svobodomiselnega mišljenja, da je padel samo zato, ker je klerikalizem zahteval njegovo žrtev. To je tako neumna trditev kot noč. Saj je vendar toliko let nekaznjen propagiral anarhizem, ne da bi se mu skrivil las, enkrat je bil že v preiskovalnem zaporu radi anarhistiškega atentata, a ker kljub tež- kim obteževalnim momentom ni bilo popolnega dokaza za njegovo krivdo — zopet spuščen v lepo svobodo. Ne zaradi svojih idej, marveč zaradi dejanj, ki so izvirala iz teh idej je Ferrerja končno vendar doletela že davno zaslužena osoda. Kakšna so bila ta dejanja je povedal 20. t. m. v španski zbornici notranji minister de la Cierva, ko je bila na vrsti razprava o barcelonskih dogodkih. Minister je poročal, da je bilo porušenih in požganih 68 verskim namenom služečih poslopij, 138 oseb je bilo umorjenih ln 40 ranjenih. Vse to je zasnoval in deloma tudi dejanski sam izvršil »junak« Ferrer, za katerim se sedaj jokajo tudi naši svobodomiselci, zlasti »Edinost«. Ali je bil postavno obsojen? Svobodomiselno časopisje kriči, da sodno postopanje proti Ferrerju ni bilo zakonito, da se mu ni dalo zagovornika itd, O tem je izjavil španski poslanik v Bero-linu, Polo de Bernabe, sledeče: Ob izgredih v Barceloni se je vlada prvič poslužila zakona Orden publico, ki so ga 1. 1870. sklenili radikalci. ki so imeli tedaj moč v rokah. Ta zakon določa, da se vsako uporniško dejanje obravnava pred vojaškim sodiščem. Vsi krivci izza barcelonskih revolucijskih dogodkov so bili postavljeni in sojeni po takem sodišču in nihče se ni pritožil nad tem. Šele tedaj, ko je prišel na vrsto glavni krivec in povzročitelj onih krvavih dejanj, je vzkipelo v »anarhistični aristokraciji«, ki ni mogla zapopasti, da bi bil eden izmed njenih gornjih štirsto ravno tako sojen, ko drugi umrljivi zemljani. Ferrer sam je odklonil vsakega zagovornika, nakar mu je sodišče za zagovornika postavilo častnika, če-gar odločno svobodomiselstvo je bilo no-torično. Kje je tu klerikalno nasilstvo? Vojaško sodišče je Ferrerja soglasno spoznalo za krivega; toda razsodbo so potem še temeljito revidirali najboljši pravniki, sodišče pa jo je z nova soglasno potrdilo. Od tu je šla razsodba na najvišje sodišče v Madrid, ki sestoji z generalov in sodnikov, pa tudi tu je bila potrjena. Ferrer je bil sojen po ustavnem sodišču in obsojen glasom zakona. To je istirva in vse drugo laž, kar se bo še dokazalo. (Španska vlada bo namreč objavila vse spise Ferrerjeve-ga procesa.) »Klerikalizem« v Španski. Isti poslanik je podal prav karakteristično izjavo o »klerikalizmu« v Španiji, o katerem toliko mažejo in kriče svobodomiselci. Sicer je vsakemu trezno in po-štenomislečemu človeku jasno, da bi v Španiji nikoli ne bili možni taki dogodki in taki odnošaji, kakoršni žalibog so, ako bi ondi nadvladovala katoliška načela. A dobro je, da to potrdi tudi veljak, ki pač temeljito pozna razmere v svoji domovini. De Bernabe pravi, da zlepa 'kje ne uživa občinstvo toliko svobode, ko ravno v Španiji. Ko je bil lani doma, je slišal v zbornici govore, ki bi se jih gotovo v nobeni drugi zbornici sveta ne trpelo. V drugih državah imenuje vseučiliške profesorje vlada, v Španiji se pridobi vseučiliško sto-lico s konkurenčno izkušnjo. Ti profesorji so skoro sami liberalci, deloma skrajni republikanci. Toleranca vlade nasproti revolucionarni propagandi je šla dlje, kakor bi to bilo mogoče v katerikoli drugi deželi, Strašni dogodki v Barceloni so bili uspeli. Seveda je katoličanstvo v Španiji državna vera — ker druge vere ondi sploh n —, a vsled tega ni ondi niti sence kakega verskega pritiska. Za zgled navaja se-nora Azcarate. bivšega podpredsednika senata. Ta mož je prononsiran republika- Oba kipa je izklesal iz peščenca Ljubljančan Janez Lipec. Kipa sta še danes ohranjena in sicer menda šc v kleti Ru-dolfina. Evi manjka glava. Umetniško veliko večje važnosti pa so bile pročelne tresko-slike. Slikarja imenuje Valvazor Gerizzi, neznani pisatelj »Curiae Lab.« ravnotako. Oba ga visoko hvalita; prvi govori o »kunstreichen Pin-sel«, drugi ga imenuje slovitega slikarja. Gerici. O tem Gerizziju je več domnev. Eni pravijo, da je bil to domačin Jerič, drugi ga imdfo za Laha Gerizzija, najbrže Geri-cija, ki j C pa drugače neznan. Ni pa izključeno, da'ie bil ta slikar znameniti Holan-dec Gerrit Harlemski, ki se istoveti večkrat z Gherardom Davidom. Ta umetnik je bil rojen v južni Holandiji in je delal veliko časa v Italiji, kjer se jc šolal. Na potu v Italijo je mogoče prišel v Ljubljano, ki je imela veliko zveze z domovino umetnosti. Na rotovžu je namreč bila izmed skupine slik najznamenitejša tista, ki je predstavljala Kambizovo sodbo. Taisto sodbo pa je naslikal Gerrit Harlemski za mestno hišo v Briiggu. Ta slika je zelo sloveča, ker se v njenih ornamentih vidi prva sled laške renesance. O ljubljanski »Kambizovi sodbi« pripoveduje Dolničar, da je bila »presloveča« in da so jo »Italijani in drugorodci sploh .visoko hvalili. (»pieturae illae celeberrimae et ab italis et alienigenis laudatissimae«.) Podrobnosti. Rotovž ie, kakor ga opisuje neznani arhitekt, slonel na dveh mogočnih pod-stavih in ie imel štiri okna v vrsti. Kar se Ciericijevili slik tiče, so bile te: Nad zid-cem je bilo naslikanih 12 sibil, med dvema oknoma pa Pravica v krasnem oblačilu, sedeča na prestolu, zraven nje nekoliko svctovavcev. Na obeh straneh vidiš Sodbo, in sicer na prvi Salamonovo, na drugi ■pa Kambizovo. Perzijski kralj Kainbiz obsodi namreč krivičnega sodnika, da mu živemu snamejo kožo s telesa in z njo pre-vlečejo stol sinu, ki mu nasledujc, da bi se vedno spominjal, da ima pravično soditi. Na drugi strani so naslikane štiri Čednosti, in sicer Zmernost, Previdnost. Srčnost in Modrost, katere so že stari Ljubljančani smatrali za neobhodno potrebne za svoje mestne očete. V posvetovalni dvorani je bila naslikana poslednja sodba, portreti cesarjev in cesaric in črtež ljubljanskega mesta. Načrti za nov rotovž. i lubljančanom je rotovž kmalu postal peniaihcn. Zlasti v oni dobi, ko se je začela razvijati renesanca do vrhunca in ko so Ljubljančani bili ponosni in bogati kakor malokdaj ter so želeli imeti v svojem mestu umetnine, s katerimi hi se mogli ponašati pred vsem svetom, so začeli premišljevati, kako bi zgradili novo mestno hišo. Sicer pa stara po 200 letih ni bila za nobeno rabo več in se je na vseh koncih podirala. Ze leta 1547., 15. novembra, jc mestni svet sklenil zidati nov rotovž. Ko pa je postalo vprašanje koncem 17. stoletja zelo akutno, so se začeli delati nOvi načrti. Gotiški načrt holandskega kapucina. Velikopotezen načrt je napravil neki holandski kapucin, sloveč arhitekt, kojega ime se nam pa ni ohranilo. Hotel je zgraditi magistrat v gotiškem slogu, po tistih vzorcih, kakor imamo še danes preslovite mestne hiše na Holandskem v Fiandriji (Briigge, Harlem. Leyden, Gent, Ant\ver-pen itd., itd.). Zakaj mesto tega načrta ni sprejelo, ni znano. Morebiti je bil predrag, morebiti pa javnosti ravno gotiški način zidave ni ugajal in se po pravici ni zdel za naše kraje primeren. Da bi bil denar ovira, ni misliti, ker sc je mesto tedaj ba-vilo z uprav velikanskimi načrti. Hoteli so namreč zidati velik kompleks javnih poslopij, ne samo rotovž, marveč tudi skladišče za žito, skladišče za sol, orožarno itd. Renesanški načrt neznanca. Drug načrt jc napravil ncznanec, ki je v že omenjeni »Curia Lab.« opisal stari rotovž in dodjal obširen načrt za novega. Če bi se bil ta načrt, zamišljen v bogati renesanci, izvršil, bi bil ljubljansi magistrat pravi muzej. Bil je načrt podrobno ta-le: Siog renesančen. Hiša dvonadstropna. Spodaj arkade z desetimi lopi. Nad lopi njim odgovarjajočih deset oken. v prvem nadstropju višja, v drugem nižja. Sredi prvega nadstropja bodi pomol. Zunanjščina. Okna visoka 9—10 čevljev; nad vsakim doprsna podoba kakega starorimskega cesarja ali Marta iz štuka. Mestni grb nosita dva genija iz mramorja. Na glavnih zidovih naj stojita kipa Srčnosti in na levi Čuječnosti, dalje kipa Adama in Eve, nazadnje kipi Modrosti, Pobožnosti, Upanja in Ljubezni. Pod mestnim grbom dvoglavi orel Rimskega Cesarstva ali pa ura ki pa naj bo zelo umetno izdelana; kaže naj poleg ur s posebnim kazalom četrtinke, spremembe lune itd., itd., in nai ima umetelno zvonivno napravo. Nad vhodom bodi vklesano: Publica curate! Notranjščina. Čez vhod stopiš v spodnjo dvorano, na obeh straneh pa sta stražnici. V vseli naj bi bile simboliške slike. Velika dvorana. Velika dvorana naj bi bila tako-lc poslikana: Giavna podoba Jazon na slav- niški čut, cenjeni občinski svetovavci ljubljanski! In pri tej priliki opozarjani ma regulacijo Ljubljanice in nove mostove, ki se bodo zgradili. Tu se bo zopet delalo po tistem regulačnem načrtu, ki je po potresu divjal po našem mestu. Vsa čast gospodu Hraskyju, ki je brez dvoma izboren inženir, toda stavbni estetik pač ni in si menda tega tudi sam ne domišlja. Ali ve širša javnost, da hočejo nov frančiškanski most zgraditi tako, da bo dobil skoro kvadratično, torej silno ne-estetično temeljno podobo? Vtisnjen med dve pusti kejni steni bo 23 metrov dolg in 17 metrov širok! Zdaj si pa to predstavite! Napravili ga bodo v betonu, iz materiala. iz katerega se pač delajo fabrike, skladišča in podobne konstrukcije v rusti-kalnem, grobem slogu, iz katerega pa se gotovo ne da napraviti kaj, kar bi se prilegalo Frančiškanskemu trgu in imelo umetniško vrednost, katere n. pr. tudi nima ponesrečeni jubiiejski most. vrhtega bo betonska stavba delo tujcev in bo domači 'kamnoseški in kamnolomski obrti zopet odšlo veliko zaslužka. Kaj ca Prešernov spomenik? Ne govorimo o njegovi kvaliteti, saj je tako grd, da bo kmalu žc sam to vedel. Kar pa ga najbolj kazi, je, da se njegove proporcije ne prilegajo trgu in da sploh za trg narejen ni. Pri regulaciji bi bila najlepša priložnost, da bi ga saj premaknili, to je, spravili ga v zvezo z mostom. Seveda bi bilo boljše, če bi to plastiko, ki ni kom-ponirana za mesto, spravili v kakšen park. Frančiškanski trg je sploh, kakor smo že uvodoma omenili, pravj klasični zgled ponesrečene trške regulacije. Vse je raztrgano, nobene enote in zaključenosti — za prehod vetru. In kar se zopet rotovža tiče, naj se vendar poklicani faktorji premislijo! Če že nočejo vse moderne spake, ki kvarijo prehod od mestnega trga čez most do frančiškanske cerkve, podreti, naj pa saj rotovž puste pri miru in na levo in desno od njega zgradijo uradna poslopja največje noblese in preprostosti, kakor se to prilega staremu poslopju. Gradbene črte Glavnega in Stolnega trga kakor tudi Starega trga pa naj se ohranijo, kakor so in nove zgradbe naj bi se dale v pretres posebni umetninskohranjevavni komisiji, v kateri bi sedeli ljudje, ki so poklicani in usposobljeni o umetnosti soditi. Oblika Glavnega trga je zrasla iz potrebe in iz naravnostnega odkritega čuta naših pred-namcev, sicer pa nahajamo sredino mesta in takozvani Corso tudi drugod, v Trstu, Rekj in celo v Rimu ter skoro splošno po-V'vsod,* Ohranjeno in nobenemu ne pade v glavo, da bi jo po »moderno« spakoval. XXX Ljubljana je nekdaj imela visoko este-'tisko kulturo. Če ne drugo, so nam za to dokaz naše cerkve, ki so uprav monumen-talne. Ali si n. pr. more človek misliti bolj karekteristiške in pomenljive fasade kakor je nunska, kj pred njo izginjajo vse naše novodobne čiričare na hišnih pročeljih? Jaz, ki poznam gotovo skoro vsa mesta v tem oziru, trdim brez obotavljanja, da ga ni v Avstriji zlepa mesta, ki bi imelo tako posebne, svojevrstne in obenem praktiške cerkvene zgradbe — pravi juveli in čisto izvirni. Seveda po potresu je po zaslugi teli in onih avtoriziranih inženirjev šlo ve-iiko takega za vedno v izgubo. In — začnite enkrat pri Virantovi hiši pa prehodite ves Šentjakobski in Stari trg in videli boste sramežljivo stisnjene med modeme zaboje marsikateri juvel iz baroka — prijazen — 'karakterističen in vsak kamen, vsak ovoj ob oknih in vratih se (zdi, kakor da bi vam klical: Spoznaj me! Reši me! Ohrani me! Ali bo stara Ljubljana res ginevala, ne da bi se je saj v zadnjem trenotku kdo usmilil in je rešil modernega regulačnega vandalstva? ! Moderni zrakoplovu! sestavi. Dva temeljno različna zakoplovna sestava sta danes v rabi: vodljivi baloni in pa letalni stroji. Prvi kakor drugi se zopet dele v več vrst, katerim je temeljno načelo sicer isto, ki so pa v podrobnostih j različno izvršeni. Oglejmo si najprvo ba-i Ione. j Na prvem mestu stoji tu trdi sestav, čegar mojster je grof Zeppelin. Njegov ba-jon je podolgast in ima aluminijasto ogrodje, torej je nevpogljiv, trd. Prevlečen je s svilo, ki je še z posebnim klejem nama-; zana, da ne propušča plina. V notranjosti ; je balon razdeljen v mnogo samostojnih plinovih celic ali balončkov, kar je jako bistroumna uredba. Ako se namreč zgodi nesreča, da balon poči na enem ali več mestih, potem uide plin le iz dotičnega poškodovanega balončka, v drugih pa ostane vse v redu. Vsled tega se balon lahko še v zraku vzdrži in se varno spusti na zemljo, medtem ko balon, ki obstoji iz ene same shrambe za plin, v istem hipu trešči na zemljo, kakor hitro se poškoduje in uide iz njega plin. To se je nedavno zgodilo francoskemu vojnemu zrakoplovu *>Republique«. o čemer so našli smrt štirje vojaki. Zeppelinov sestav s trdim ogrodjem ima tudi to prednost, da se mu oblika ne spremeni, ako tudi iz tega ali onega j vzroka uhaja plin; vsled tega tudi njego-! va vodljivost in zmožnost kretanja ne poneha in je nevarnost ponesrečenja tudi v tem oziru zelo zmanjšana. Dalje ima Zeppelinov zrakoplov največjo hitrost in se more najdlje v zraku vzdržati. Vse te prednosti so se izvrstno izkazale na vožnji »Zeppelina III.« v Berolin, o kateri smo tudi v našem listu obširneje poročali. Poltrdi sestav je zlasti v veljavi v Franciji, ki je imela šest zrakoplovov te vrste; dva izmed njih: »Patrie« in že prej omenjena »Republique« sta ponesrečila, ostali štirje so: »Lebaudy«, »Liberte«, »Egalite« in »Renard«. Poltrdi zrakoplov obstoji iz balona, ki ima obliko smodke in je napravljen iz španske svile. Na spodnji straitii balona se nahaja nekak jeklen oder, ki daje zrakoplovu stalnost in zaprečuje, da bi se dolgo balonovo truplo ob strani upognilo; zrakoplov je tedaj poltrd. Pod •tem jeklenim okvirom visi na močnih železnih žicah ladjica z motorjem in propelerji ter prostorom za vodjo zrakoplova in druge spremljevalca. V jeklenem okviru se nahajajo krmila, na balonu :pa takozvani stabilizatorji, ki imajo zaprečiti zibanje zrakoplova. Premikanje zrakoplova povzročata dva zračna vijaka ob straneh. Njegova prednost obstoji zlasti v tem, ker je lahko prenosljiv. Razen v Franciji imajo te vrste zrakoplove v vojni službj tudi v Nemčiji (3), Rusiji (1), Italiji (1 gotov, 5 v delu) in Avstriji (1). Tretji sestav je popolnoma brez vsakega trdega ogrodja, torej netrd; najod-ličnejši njegov zastopnik je nemški major Parseval. Tudi oblika tega zrakoplova ima podobo smodke. njegova trdnost pa zavisi zgolj od pritiska plina v notranjosti balona. Ako tedaj iz kakega vzroka uhaja nec in po lastni glasni izjavi popoln ateist; a kralj Alfonz ga je imenoval za predsednika odseku za socialne reforme. »In ako mi govorite o vplivu duhovščine na ljudstvo,« tako je doslovno končal poslanik, »vam odgovarjam: Verujte mi dobesedno, danes imajo revolucionarji več vpliva na svobodnega španskega državljana, kakor ga bodo vsi menihi Španije skupaj kdaj imeli!« To tedaj je resnica o Španski in Fer-reru. Upajmo, da bodo vsi oni evropski krogi, ki niso naravnost — vsaj hotoma nc — v službi brezdomovinskega prostozi-darstva in anarhizma, spregledali o pravem času in nehali s Fcrrerjansko gonjo. To spoznaje je pri mnogih velikih listih že prodrlo in marsikje se že sramujejo zveze s požigaici in petarderji. Kaj bodo storili naši Fererrovci okolo »Naroda« iu »Edinosti«, nas nc zanima, ker ljudstvo si je o njih že napravilo svojo sodbo. K sklopu naj omenjamo še, da listi pri-občujejo vest, da je bil minoli petek v Barceloni na izprehodu ustreljen drž. pravd-nik, ki je predlagal smrtno obsodbo za Ferrerja. S smrtjo se grozi tudi sodnikom, ministrom in kralju. Stanovanja navedenih neprestano strogo stražijo detektivi. In (ako propalico proslavlja tudi naše liberalno učiteljstvo, kojega naloga je, da vzgaja mladino v verskem in patriotiškem duhu! Slovensko liberalno učiteljstvo je poslalo deputacijo na kongres svobodo-mislecev v Pragi, katerega je posetil brez-domovinec, anarhist in zagovornik kraljevskih umorov, Ferrer! Tudi brzojavni pozdrav so »Zavezarji« glasom sklepa radoljiške skupščine v Prago na Ferrerjev shod poslali. In potem se »Tovariš« še čudi, da se slovensko ljudstvo ne more za tako učiteljstvo ogreti. XXX. To je slika razmer, kakor bi tudi pri nas nastale, ako bi prišli naši slavni Fer-rerovci do besede. Upamo, da ne bodo! Kaki gine Stara Ljiibljaia. Veleodličen arhitekt - umetink nam piše: Sklep ljubljanskega občinskega sveta, da podere rotovž in tako uniči meni nič tebi nič redek spomenik iz one dobe, ko so imeli naši prednamci toliko zmisla za lepoto in smotrnost, kakor nikoli prej in nikoli poznej, je umetnike in umetnost ljubeče kroge tako iznenadil, da le kaj. Sicer je znana duha prazna brutalnost, s katero se je zlasti p^o potresu večjidel brez potrebe in čisto v nasprotju z načeli, ki vladajo v drugih mestih, rušila stara 'Ljubljana kos za kosom — izkazile so se mnoge fronte, kladvo je odkrušilo kipe, pod-okenske ornamente in girlande, monumen-talne fasade so nastale puste, predelovati so se začela stopnišča, izginile bujne baročne ograje, zdrobile so sc marsikatere stukature iu freski — toda da se bodo celo rotovža lotili, tega bi si ne bil kmalu kdo mislil. Rotovž (glej podlistek) je tako izredno dragocena umetnina, da zasluži, da bi steklo čeznjo poveznili in pa mesto nje rajši podrli vse nove hiše na Frančiškanskem trgu in začetkom Špitalske ulice ter nanovo komponirali in regulirali ves trg in nanovo nameravani most tako, da bi 6e vse nanašalo na frančiškansko cerkev, ki tu visoko dominira! To bi zahteval najenostavnejši umet- nostnem vozu z 42 argonavti kot početnik ljubljanskega mesta. Nad Jazonom naj plove genij mesta, ki ga krona in Farna, ki ga slavi, krog voza letajo geniji, kličoč: Vivat Emona! Zatem bodi 10 velikih okroglin (najbrž nad okni v notranjščini) s podobami Modrosti v spremstvu modrijanov Pitagora, Platona, Sokrata, Euklida in drugih. Nad njimi velik napis: Hic regi-tur mutidus. Na drugem koncu (morebiti nasproti) bodi Vera. držeč v desni križ, spodaj ob nogah različne ločine in brez-verstvo. V tretjem kotu Pravica z mečem in tehtnico, pod nogami Slcparstvo. V četrtem kotu Bellona, boginja vojske. Med temi bodi 6 enako velikih podob: Sloga, Stavbarstvo, Delo, Obilnost. Obrt, Zdravje. Kakor vidimo so tudi že tedaj imeli nekaj pojma o socialni higijeni... Pod nebom na ziden naj bi bile štiri podolgate slike štirih letnih časov. Potem bi naj sc naslikalo še 14 ščitov, vsak s podobami iu napisi; med temi naj bi bila dva tudi slovenska. Hodnik in ostale dvorane. Nad vhodom v posvetovalnico naj bi bil napis: D. O. M. Ad coiisulendum publi-cae Saluti curiam liane seu. Sedem iusti-titiae S. P. O- L. (Senatus populusquc labacensis — tako ponosno so se takrat Ljubljančani nazivali!) ficri curavit. Anno recup. salutis 16--. Poleg te dvorane bi bila sodna dvorana, nad njo ime vladarja in župana. Na hodišču pred dvorano naj bi se tudi napravile slike, med njimi one vseli kranjskih mest in štirih rek: simboli Save, Ljubljanice, Krke in Bistrice; nadalje portreti županov in velike zgodovinske slike: Razdejanje Emone po Atili, napad Turkov, ki so leta 1472. taborili na Poljanah, pa odšli, obleganje Ljubljane po celjskih grofih leta 1447., in druge. Sodna dvorana sama bi seveda tudi bila bogato poslikana. V drugem nadstropju naj bi se napravile štiri sobe, davčna, finančna, stavbna in registratura. Zadaj proti Gradu naj bi bila manjša občinska posvetovavnica (Ratsstube der Gemein) in stanovanji za strežnika ter rc-gistratorja. Tudi v teh naj bi bile slike iz rimske zgodovine (smrt Virginije in druge). Glej vse podrobne podatke v V. Ste-skovi razpravi v »Izvcstjih muzejskega društva« 1899. Tretji načrt je napravil Martenuzzi, znani tačasni graditelj, ki je leta 1720. odšel na Reko, kjer je pozneje zgradil na državne stroške skladišča in je v Ljubljani veliko hiš sezidal. Za svoj načrt, ki kakor predomenje-na dva, tudi ni bil sprejet, jc dobil od magistrata 12 dukatov odškodnine. Končno sc jc pa mestni svet odločil leta 1717., da zgradi nov rotovž, kakršen je še danes. Kdo je načrt zamislil, ni znano; pač pa je znano ime graditejja, bil jc Maček. Dne 5. aprila so začeli stari magistrat podirati, 16. aprila pa je takratni župan, trgovec Jakob Erendler, vložil temeljni kamen za novega. Stal je sedanji rotovž, brez opeke, ki se je dobavila iz mestne opekarne, 8000 fl. Balkon in stolp. Ko je bil dovršen, se je zdel meščanom krasen. Toda že leta 1787. se je začela gornja dvorana podirati. Sploh jc zavoljo tega rotovža imel magistrat večne sitnosti z okrajnim uradom (Kreisamt). Tako n. pr. je moral magistrat leta 1798. podreti veliki balkon, ki je bil 50 centov težak, pa je pretil, da pade na ljudi in na sejmarje. Na tem prostornem balkonu so se namreč vršili »kriminalni akti« pred občinstvom in so se obsojenim zločincem očitovali njihovi grehi ter se jih je tu javno izročalo krvniku, ako so bili na smrt obsojeni. Tudi stolp so predelali, ker sc jc podiral. Adama in Evo, ki sta bila še na prejšnjem rotovžu, so djaii v pokoj. Kipa sta se valjala po različnih kotih, dokler nista priromala v Rudolfinum. Za kaj vse so nekatere dvorane služIle. Zdi se, da je bilo na novem magistratu preveč prostora. Odzadaj proti Gradu, kjer so zdaj stanovanja in uradi, jc bila preje mala dvorana, v kateri jc magistrat v pustu prirejal mestne plese. Neko drugo dvorano so dajali v najem vsakemu, ki jo je rabil — tako je v njej leta 1763. nek Lah kazal opico in morskega prešiča, za kar jc magistratu plačal 1 fl. najemščine. plin, se balonova zunanjost dokaj spremeni (zgiba), kar zelo otežuje vodenje in okretanje. Sicer pa je ta zrakoplov podoben Zeppelinovemu v tem, da je balon v notranjosti razdeljen v več samostojnih balončkov, ki so popolnoma oddeljeni od. prostora, v katerem se nahaja plin in popolnoma prazni. Lc kadar se pripeti nezgoda, da prične uhajati plin, si zrakoplo-vec pomaga z njimi s tem, da jih načrpa iz zrakom in se balon na ta način zopet napolni in napne. Ta sestav ima mnogo manjšo varnost obrata ko prejšnja dva, pač pa je jako povoljen v dosegi višave. Zlasti pa tvori njegovo sposobnost za vojno službo okohiost, da gre izpumpan čisto .lahko na navaden dvovprežen voz. Sedaj imajo zrakoplove tega sestava: Avstrija, enega, Nemčija tri gotove in enega v delu. Francija tri. po enega pa: Anglija, Japonska, Amerika in Belgija. Vsegavkup je 'danes na svetu 33 vod-jjivih zrakoplovov v vojni službi, od teh je polvica še v konstrukciji. Kateri sestav bo nazadnje zmagal nad drugimi, Še ni lahko reči, a toliko je gotovo, da jc bi--stvo zrakoplovstva danes tako daleč do-gnano, da prihaja v vojaške svrhe že prav resno v poštev. Sedaj pa si oglejmo na kratko še letalni stroj, in sicer Bleriotov monoplan, kr ima v nasprotju z Wrightovim, Voisino-vim in drugimi aeroplani le eno nosilno ■ploskev. Aparat je po svoji obliki jako podoben kačjemu pastirju; ima na vsaki strani po eno veliko perut, t. j. nosilno ploskev in z njima zvezan dolg rep. na čegar •koncu se nahaja visočinsko in stransko krmilo. Dolg je sedem lin pol metra, širok sedem metrov. Nosilni ploskvi sta prevlečeni z domačo svilo in počivati na podstavku s kolesi, ki služijo ob vzletu in usi-dranju. Med tema dvema perutima zgoraj se nahaja sedež za vodjo aparata; dvoje koles služi za horizontalno in vertikalno krmilenje, dvoje za uravnavo zažiga in dotoka bencina v motor. Slednji je zgrajen v sredini aparata in goni stroj z vijakom na sprednjem koncu. Motor ima 80 konjskih moči in je delo Anzanijevo, ki jc iprvi mojster v tej stroki. Le-temu motorju se ima Bleriot v prvi vrsti zahvaliti, da je preletel morski rokav med Francijo in Anglijo, medtem ko se je isti poizkus njegovemu kolegi Lathamu, ki je imel drug motor, popolnoma ponesrečil. Bleriot je s svojim zrakoplovom v visočini 40 metrov preletel tudi 41 km dolgo črto iz Etampes-a v Chevilly pri Orleansu, in sicer še manj inego v eni uri in si s tem priboril nagrad^ pariškega aerokluba v znesku lOO.OOfii frankov. Ni dvoma, da bo tudi letalni stroj •za poizvedovalno službo v vojni jako po-iraben — v gotovem položaju še bolj nego baloni, ker nudi sovražniku slabši cilj za obstreljevanje. Bleriot pride s svojim legalnim strojem te dni na Dunaj. Prepodeni virllisfl. IzSpodnjeŠiške. V zadnjem času zabavlja onemogla 'liberalna stranka v Spodnji Šiški čez vsako napravo, katero odredj sedanji občinski odbor. Vse zabavljanje pa ne pomaga nič. Šiška bode šla svojo pot, ne oziraje se na liberalno zabavljanje. Jezi jih posebno še tO', da je moralo zapustiti občinski svet šest njihovih pristašev virili-stov. Ko so že vedeli, da jim bode v zadnjih občinskih volitvah trda predla, mislili so si na drug način pomagati, da bi še v bodoče obdržali večino v občinskem sve- Dolgovi in druge podrobnosti. V drugi polovici 18. stoletja je občina zabredla v velike dolgove. »Kreisamt« je v svrho asanacije mestnih financ magistratu ukazal, naj proda vso svojo premičnino. Tudi rotovž naj bi se prodal, je slavni okrajni urad, ki je takrat sploh mestu rad nagajal, svetoval, pa do tega ni prišlo. Druga nevarnost je rotovžu pretila, ko je taisti »Kreisamt« tudi v tem času hotel v rotovškem pritličju nastaniti glavno vojaško stražo, kar pa je magistrat z mnogimi prošnjami in protesti preprečil. »Narren-koterla« pred novim magistratom ni več bilo. Omeniti je šc, da je tisti kip cesarja Karla VI., ki je zdaj nameščen v vestibulu in je delo Francesca Robba, bil sklesan ob prihodu tega cesarja v Ljubljano (1728) in da jc prvotno stal na vrhu nekega slavoloka, odkoder so ga prenesli v mestno hišo. Razun Mačka so pri gradbi sodelovali šc Lah Bombasius in kamenosek Luka Mislej. Najlepši kras pa jc rotovž dobil, ko je slavni Robba izklesal sloviti vodnjak. • K « Zgodovina našega rotovža je pač tako zanimiva in stavba sama v arhitek-toniškem oziru za Ljubljano tako karakteristična. da nikakor nc gre. da bi se po sklepu našega velcniodrega občinskega sveta podrla. Zato apelira ljubljansko občinstvo, ki tega sklepa svojih mestnih očetov nikakor nc odobruje, na vse pokli-canc faktorje, da se nam rotovž za vsako ceno ohrani. Rojen Ljubljančan, tu. Postavili so v seznam virilistov še šest pristašev. Mislili so si, da bode novi občinski odbor tako neumen, oziroma malo-/brižen, da bode prezrl to manipulacijo, za katero bi se lahko posluževali druzega zraza. Bivši župan Viljem Maurer, ko je videl, da propade na vseh koncih in krajih, si je tudi pomagal na ta lep način, da je •sedel kot neopravičen virilist v občinskem svetu. Toda bistro oko novega občinskega sveta mu je njegovo veselje pokvarilo in moral je za sedaj oditi s svojimi petimi možmi iz občinskega sveta. Tako je sedaj popolnoma zlomljena in strta liberalna opozicija. V zadnji občinski seji je bil stavljen predlog, tičoč se mesarjev, kateri je v vsakem oziru umesten, kajti zgodovina zadnjih let nas uči. in sodni akti bi 'zamogli marsikaj povedati, da se jc ravno v tem obrtu v Šiški mnogo grešilo. Šišensko ljudstvo ni za to tukaj in nima za to denarja, da bi kupovalo slabo in izprijeno meso. Če pa liberalcem tako meso diši, dober tek jim. saj znano je, da ljubijo smrad in gnilobo. V splošnem sc pa kliče še enkrat, in sicer v zadnji pot, liberalni družbi mir! Drugače pridemo na dan s stvarmi, ki bodo smrdele bolj. kakor ono meso, ki je bilo svoječasno konfiscirano. Vič-Glince. V nedeljo ponovljena igra »Miklova Zala« se je še z lepšim uspehom obnesla I nego prvič. Pred igro smo imeli priliko na j odru videti in slišati neustrašenega brani- ! telja Št. Ilja in vrlega zastopnika štajer- j skih mladeničev g. Žebota. Prišel je v Ljubljano k ustanovitvi V. L. S. To priliko je porabil, da je obiskal tudi nas in se za-hvaMl osebno za znatni dar, katerega smo ; ob času taborske veselice darovali za šentiljski dom. V kratkih, jedrnatih besedah nam je opisal hude boje, katere imajo v Št. Ilju, da odbijajo navale prusakov in protestantov, ki stegujejo svoje grabežljive nemške prste po slovenski zemlji. Nastop tega priprostega kmečkega mladeniča. ki se je po 'neprestanem trudu povzpel do priljubljenega ljudskega govornika, je napravil na nas nepozabni vtis. 'Našim mladeničem je pa dal poguma, da se tudi oni poskusijo v nastopih kot govorniki, kar se je sklenilo v ponedeljek v začetku zimske dobe. Lažnjivi kljukec »Nemški Narod« sc je topot obregnil ob našo organizacijo. Zlasti kaže pretirano hinavsko skrb za naš naraščaj. Pravzaprav nismo mislili odgovoriti na njegovo poročilo z Viča. A da svet dobi novih dokazov, s kakšnim orožjem se skuša ta vedno propadajoča stran-tka s svojim izdajalskim listom ohraniti, na splošno željo sledeče sporočimo. Žalostnega dogodka, kateri je bil povod članku, nikakor ne tajimo, pač pa ga najstrožje obsojamo. A ne obsojamo tolikanj neizkušenega. omahljivega dečka iz našega naraščaja, ampak dotičnega, ki ga je zvabil v gostilno. Takemu vabilu bi se ne bil mogel izogniti niti najbolj vzorni Sokol! — Kakor smo zvedeli, je to človek, ki je malokdaj v normalnem stanju in je že večkrat mladino enako vabil okoli sebe. Obsojamo dotične v »narodni« gostilni pri Ani, kj so se nad obnašanjem zapelianega dečka razveseljevali, mesto da bi ga bili takoj iz gostilne iztirali. Kaj pa če je bilo vse to nalivanja z alkoholom nalašč uprizorjeno, da bi gotovi ljudje imeli vzrok planiti po našem naraščaju! Zadeva, upajmo, se bo že razvozljala. Še bolj je prišel ta res grajevredni dogodek v prilog onih, katerim je delovanje oo. frančiškanov trn v peti. 'Na podlagi tega dogodka je član- kar nagromadil laži, da je kar za zagrabiti. Gola, prav »Narodova« laž je trditev, da frančiškani v farovžu naraščaj vabijo k sebi in ga vzdržujejo z jedjo in vinom. Gola istina je, katero podpiše petdeset treznih dečkov naraščaja, da niti kapljice alkohola niso šc dobili v farovžu. Gola, nesramna laž jc, da se v »znani« gostilni zapravljajo v enaki namen cerkveni petaki za pijačo. Niti en vinar sc ni za to potrošil, še manj pa cerkveni petaki. Gola »Narodova« laž je, da so mladeniči pri Orlu zato, ker dobivajo v farovžu pijačo! . Ako se je pa kateri tako 'izrazil, »resnicoljubni« člankar, z imenom na dan! Kakor hitro zvemo, ga odslovimo. Lažnjivcev, (hinavcev, obrekovalcev ne maramo v naših vrstah. Taki spadajo k vam! Naštej nam imena tistih bolj izobraženih mladeničev, ki so zapustili društvo, ker se niso pustili komandirati. Nasprotno je res, kar je bilo pri vas trezno mislečih, so spoznali, da pod sokolsko komando ne bodo daleč prišli, in se vračajo med naše vrste. In to 1 vas boli! Sokoli! Vi izzivate, mi imamo pravi- i co na vaša izzivanja tudi odgovoriti. Kaj, če mi obrnemo ost in odkrijemo zaveso, ki •zakriva resnične, pa nečastne dogodke vaše zgodovine. Za priče teh dogodkov imamo natančne podatke, nc pa — vinjene priče, kakor vi! Kaj, če bj mi začeli odkrivati nad vse žalostni roman vzorsokola T.? Kaj, čc bi mi pisali o surovih nastopili oboroženega znanega atleta A? Kaj, če obelodanimo natančne podatke o vaših sestankih pri alhoholu, katerega se vam je vlivalo baje celo za vrat, ko je bilo grlo žc polno? Kaj, ako začnemo pisati o vaših počivališčih v jarkih, o zgubljenih čepicah itd.? Ali naj tudi o napredku vašega izbranega naraščaja kaj odkrijemo? O napadih J.? O uničevanju alkohola vaših malih? Imamo na razpolago trezne, ne vinjene priče, pred katerimi so se vaši nadebudni sokolčki bahali, koliko pijače, smedk so dobili v gostilni B. In to ne samo enkrat! Ako bj gospod Milčinski zvedel. kako jih vodite, jih brezpogojno odtegne vaši vzorni vzgoji. Čemu nosite svoje maslene glave na solnce, ko ste polni sami nečastnih dogodkov! Ako ne bo miru, borno še bolj posvetili v vaše zamazano gn.iezdo. Poprašajte učiteljstvo, kakšen je vaš in kakšen je naš naraščaj! Za naše krepke, čile, še nepokvarjene dečke vam gre. Že naprej se bojite teh čet, ki bodo pod modrim vodstvom duhovnikov in mladeničev Orlov enkrat ponos in dika naših Orlov. Te bi radi dobiii v svoje nečedne roke, pa vam bo spodletela zvijačna nakana! Zastonj hinavsko zavijate oči, brezuspešno blatite in obrekujete naše duhovnike, ki se žrtvujejo, da zlasti dečke rešijo vaših svobodomiselnih zanjk. Zastonj kličete stariše na pomoč. Stariši, dobri krščanski delavci, so prepričani, da so otroci pri Orlih v varnem zavetju. V vaše roke jih ne puste, magari jim obetate ■obleke, pijače, smodk itd. Torej ne pehajte se in ne belite si las vsled naše mladine. Vi skrbite za svoje, mi bomo pa za svoje. Ako pa boste pri naših kaj napačnega opazili, le povejte nam. pa ne sklicujte se na vinjene priče, ampak pridite ma dan s treznimi pričami in podatki. Poročajte golo resnico, kakor smo jo mi s temi vrsticami. Brez zamere! Na zdar! esesseeesasoeeee Vsem cenjenim naročnikom, katerim je potekla naročnina, smo poslali položnice in naj blagovolijo po isti čim najpreje doposlati naročnino. ScH39©©SOQBG09O9S Kranj. — V Izobraževalnem društvu »Kranj« je predaval 10. t. m. g. dr. Globočnik o tem, koliko se je v raznih časih cenilo človeško življenje. Predavanje je bilo bogato zasnovano in močno zanimivo. Spoznali smo, da kljub mnogim napakam naš čas vendar bolj skrbi za zdravje in dolgo življenje, kot katerikoli prejšnji. Čudili isino se, da v graščinah srednjega veka niso imeli dimnikov in da še v versajskein gradu Ludvika XIV. ni bilo stranišč. Spoznali smo pa tudi, da je minule čase težko presojati radi pomanjkanja statističnegia materiala. Tako v srednjem veku niso vodili mrtvaških knjig, le samostani in kraljeve rodovine so imele zaznamenovano, kedaj je kdo iz njih družine umrl in koliko jc bil star. — Predavanje je bilo dobro obiskano in gospod predavatelj je žel obilen aplavz. — Društveno gibanje na Vrhniki. Prvo javno in podučno predavanje Kat. slov. izobraževalnega društva dne 17. t. m. je bilo tako mnogoštevilno obiskano, da je bila velika dvorana »Društvenega Doma« polna. Predsedoval je predsednik društva g. Frančišek Vovko o francoski revoluciji. Z izborilo govorniško nadarjenostjo je podal jasno sliko grozodejstev zverinsko - podivjane brezverske druhali na Francoskem v 1. 1792. Občinstvo je z napeto pazljivostjo sledilo nad eno uro trajajočemu predavanju ter povzelo iz tega lep nauk: Za kaj je vse sposoben človek, ako izgubi vero in blagi čut za vse kar jc lepega in čednostnega. Tudi gospod dekan Lovro Gantar je navzočim priporočil neomajano zvestobo veri krščanski ter »ra kratko razložil slične dogodke na Španskem. Opomnil je, da se dobijo tudi že v naših krajih ljudje, ki simpatizirajo s španskimi propalimi brezverci radi usmrčenia roparskega vodjo španskih revolucionarjev Ferrerja. Zadovoljni smo sc razhajali z željo v srcu, naj bi nam naše vrlo društvo kmalu zopet 'kaj sličnega priredilo. Sa Mi S: DEKANIJSKI ODBORI. Že lepo število izobraževalnih društev je ustanovljenih na Kranjskem. Vsako društvo je ob svoji ustanovitvi polno življenja, lepo se začne razvijati in pričakovati bi bilo najlepših uspeliov. Toda v marsikaterem društvu, kjer je bilo ob ustanovitvi veliko navdušenje, ponehava zanimanje za društveno življenje in društva začno nazadovati in hirati. Vzrokov temu moramo iskati večinoma v pomanjkanju discipline, v nadvladi, ki jo hočejo imeti nekateri Člani nad drugimi, potem tudi v preveliki občutljivosti nekaterih članov itd. Želo važen vzrok je pa tudi to. da je društvo navezano samo nase, da ni v nobeni zvezi, nobeni dotiki s sosednjimi društvi, da bi moglo z njihovim nasvetom ali z ■njihovo pomočjo preboleti notranjo krizo, ki se sempatje pojavlja v naših društvih. Da se ta nedostatek naših izobraževalnih društev odpravi in se zanese novo, sveže življenje v naša izobraževalna društva, sklenila je Slov. kršč. soc. zveza kot centrala izobraževalnih društev, da se ustanove po dekanijah »dekanijski odbori«, ko-jili delokrog in poslovnik spodaj priobču-jemo. Ti odbori naj bi bili nekako duša vseh društev v okraju, poživljali naj bi jih in navajali k enotnemu delovanju. Namen odborov je. da obranijo lepo razvijajoča društva v njihovi živahnosti, slaba in hirajoča društva na novo pozive in ustanavljajo nova, kjer so zanje ugodna tla; med ljudstvo pa širijo zanimale za društveno življenje in delovanje. Potoni odborov naj bi se zbližala posamezna društva; člani teh društev naj bi se med seboj spoznavali in čutili kot bratje med seboj. Na ta način, ko bi društveniki kakega slabejšega društva videli lepe uspehe drugih izobraževalnih društev, vzbudila bi se jim zavest moči in dobili bi več navdušenja za društveno delovanje. Odborova skrb bi naj tudi bila, da se vsa društva v njegovem področju enotno vodijo in delujejo primerno časovnim potrebam. Odbor naj bi tudi bil vez med društvi in Zvezo v Ljubljani. Da bo pa predsedstvo, ktero izvoli odbor izmed sebe, res vršilo to svojo nalogo, je treba, da je sestavljeno iz delavnih mož, ki se zanimajo za napredek društev, •ki sami delajo v društvih in imajo skušnje v društvenem življenju in delovanju. Tukaj bi ne smel nihče iskati svoje časti, ampak iskal naj bi le prilike, da more uspešno delati za blagor ljudstva, ki hrepeni po izobrazbi, za rešitev mladine, ki potrebuje nujno varstva in opore. Če torej hočemo, da bodo naša mnogo številna društva res delovala in dosegala svoj namen, je neobhodno potrebno, da se po vseh dekanijah takoj ustanove dekanijski odbori. Naj bi se zavzeli za to vsi, katerim je res mar za napredek in blagor našega naroda. Kdor bi o tem želel še kakih natančnejših informacij, naj se obrne na Slovensko kršč. soc. zvezo v Ljubljani. POSLOVNIK DEKANIJSKIH ODBOROV. i§ 1. V vsaki dekaniji se osnuje dekanijski odbor izobraževalnih društev. § 2. V ta odbor spadajo vsi predsedniki in tajniki posameznih društev. ;§ 3. Ta odbor izvoli iz svoje srede predsedstvo, ki obstoji iz predsednika, tajnika. blagajnika in dveh odbornikov. § 4. Predsedstvo naj ima redno vsak mesec sejo. 8 5. O sejah naj se vodi zapisnik, katerega prepis naj se pošlje S. K. S. Z. v Ljubljani. § 6. Odbor ima vsakega četrt leta sejo, o kateri se tudi napravi zapisnik in pošlje Zvezi. § 7. Seje predsedstva, oziroma odbora, naj se ne vrše vedno na enem kraju, temveč menjavajo naj se po krajih, kjer so društva. § 8. Pri vsaki seji naj se določi kra^ in čas prihodnje seje, oziroma tudi tvarina za prihodnje posvetovanje. § 9. Naloga dekanijskega odbora je: a) da nadzira obstoječa društva, da delujejo v smislu pravil; zato se vrši vsako leto revizija posameznih društev; b) da snuje nova izobraževalna društva. kjer je upati, da bodo prospevala; c) da osnuje knjižnice, kjer ni mogoče ustanoviti društev; č) da prireja društvom poučne tečaje, in skrbi za predavatelje; d) da skliče vsako leto dvakrat shod delegatov in priredi vsako leto enkrat dekanijski shod vseh društev; e) da zbira zapiske občnih zborov posameznih društev, iz katerih potem napravi poročilo za Slovensko kršč. socialno zvezo. § 10. Sklepi odborovih sej vežejo vsa društva. § 11. Vsako društvo mora svojo prireditev 14 dni prej naznaniti predsedstvu dekanijskega odbora in ta jo sporoči Zvezi. § 12. Prispevek v blagajno dekanijskega odbora določi za društva odbor. XXX + Iz S. K. S. Z. »Izkaznice«, ki so se razposlale te dni vsem izobraževalnim Boliatu Pcpe. (Naprej.) Hm.Pepe, je začeu ge-gespud dohtar Taučar. Jest sm že j zdauni vedu, de ti nisčlouk kar tku u eti dan. Vedu sm, de maš eti lep perejon več in bi zdraveh mežganu u glau, kokr usi Jeberalci, če mene vn uzamema. De s pa naraumnast prerok in de že velik naprej veš, kua seu t'a al pa tam zgudl, zvedu sm pa prouzaprou šele za gvišn ud »Slu-venca«, čc prou sm že en lep čas preh tud sam tu tnal duhu . . .« »A uni, gespud dohtar, če smem pra-sat, tud Slu venca« bereja?« sni ga jest mal ud strani puštenku. »Sej maja vnder sami soj list!« »Luba duša, sevede! Še clu sam »Slu-venca« zmeri berem. Kdu u pa brau tiste kulubocje, kc jli »Sluvensk Narud« dan na dan vn zbeleštrava? Sevede če tist vn uzamema, kar jest napišem.1 Tistga m pa tku ni treba pol še enkat brat. Lej tku pride, de jest, kokr tud ta več tal našeh sumišlnku ta nar bi veren »Sluvenca« be-rema. Pa pestima tu! Kratk in mal: jest sm iz »Sluvenca« zvedu, de s ti prerok in de je tu res, je biu kar črn na bel du-kazan iz tistmo knedlmajstrkasirjam, ke s ti že ene par tednu naprej puvedu, kuku se u ta reč vn iztekla. Ke pa men, ket večkatnem vuditeli, naša leberalna. na-rudna, napredna, radekalna al svuboda-mislna stranka, kokr ja že čma imenvat, ke use najna paše, leži hedu na srce, pu-trudu sm se li teb. de se mal iz taba čez tu pusvetujem in de m daš svet. če se m •še splača zajna am jemat se in če u pršla ta naša stranka še na zelena vejca?« »Letaš že težku, gespud dohtar, sej vidja, de sa že skori use veje gole, kar ni goleh, sa pa že tud rmene.« »No, sej nč na rečem, in tud na pu-gervam. de b mogl pridet glih letaš žc na ■zelena vejca. Kaj pa druh let, tkula spu-mlad, kc tku lepu use zelen vn pugajna in skačeja in prepevaja tički med zelenem vcjcam. A b na biu tekat tud za naša stranka mal prustora na kašn zelen veje, čc ja je za tičke?« zdihnu je žalastn gespud dohtar Taučar in s ubrisu souza, ke mu je prtekla dol pu nuse. »Ja, za tičke že, za tičke; al nima •stranka pa še matafir ni, ke ni nc tč ne niš, zatu pa na verjamem, de b biu kej iz tega. Sej veja, gespud dohtar, de zima jetčne pubira iu predn u druh let spet zuni zelen in uja tički skakal in prepeval pu vejcah, že zdauni na u več nhne leberaln-uarudiu - napredn - radekalii-svubodamislne stranke.« »A misleš. dc u za gvišn tku? A m res na morš dat nubenga upajna več? A tud dohtar Ribnkar nima nubene žaubc, de b nam pumagala in dohtar Uražen in usi ta druh dohtari, ke šlišja h naš strank?« »Use zastoju! Ud dohtar Uražna nej m uja pa kar tih. On je glih tist dohtar, ke je nima stranka tku narodu uperiru, dc je vs trošt zgeblen zajna.« »Kaj pa mi dohtari, ke se na paragrafe zastopma, kokr sm jest. dohtar Zerjou, dohtar Nuvak, dohtar Švigl in druh, al tud mi na morma naš strank pumagat iz para-grafem, če ja že un dohtari iz žaubam na morja snraut na zelena vejca?« »Dohtar Zerjou je že zajahu zelena vejca za soja pršona, tu veja; dohtar Nuvak? Ta jc šc prema! brihtn in dohtar •Švigl ja jc pa pr Vindišari glih tku iz para-grafem zafuru, kokr dohtar Uražen iz soja upcracija, al de me uja bulš zastupil: iz soia pirprnjarija.« »Kaj pa dohtar Trilllar? Temu vnder na morš nč naprej metat. In kunštn je pa tud tku. kokr en vclck. A mislš, de tud ! iz temu na u nč?« »Prou nč! Dohtar Trilllar je pa za ta reč prenarodn in zmeri tist guvari, kar b na smou, kar b pa mogu in ži'hr puvedu, tist pa puzab puvedat.« »Tok misleš pol. de tud mi ta jezičn dohtari na morma naša stranka več smrt rešt?« »Prou gvišn, de ne!« »Kua pa prefesari? Recima prefesar Juh, ke sina ga zadne čase na pumuč pu-klical? Prefesari sa vnder kunštn ldje, ke še druge kunšt učeja!« »Tist je že res; ampak Juh, Juh; sej veja, de keder juh putegne, se use staja, in ta Juh u nhn strank tulk przadjau, de 'sc u še preh vs vaš trošt staju. Juh bi biu dobr za kašna menažarija, de b afne iz isojmo bičam krutiu, druh se mu pa na uja pusti. Gespud dohtar, tud Juh na u belga pulfra znajdu, tu je tku gvišn ked amen u učenaš. Če b se Juga soje čase nauki in sveti negauga ranega strica tehanta, ■Buli mu dej nebesa, tku prjel, kokr se ga je negava amužna, pol b že jest nč na reku; ampak pol b pa tud gvišn na biu tku narodu, de b pu kmeteh za leberalce muhe luviu, ampak b tist soj bič narobe prjeu in b iz ta debelino končam pu lebc-ralneli ušabneh glavah upletu. Tu s nej zamerkaja, gespud dohtar! Tku je! Jest jm u te reč na'mor m dat druzga sveta, kok" de nej lcberalci lepu in prou hitr grevenga iiibedeja in se prprauja na zadna tira, de nazadne šc za grevenga na u prepozn.« društvom na ogled, se bodo dobivale v S. K. S. Z. v Ljubljani. Priporočamo društvom, da bi jih nabavila za vse tiste člane, ki potujejo v svet. + Znake S. K. S. Z. priporočamo vsem našim somišljenikom; zveza bo kmalu razprodala že drugi tisoč znakov! Sedaj so se naročil tudi za ženske somiš-ljenice posebni znaki! Ko pridejo, bomo žc objavili. V Ljubljani sc znaki dobe v upravništvu »Slovenca«, Katoliška tiskarna. Na deželo, in pa v večjih množinah se pa dobe le v tajništvu S. K. S. Z., Dunajska cesta 32, II. — Somišljeniki, posegajte po znakih, saj stane vsak le 70 vin. Iz Grma. Zimska kmetijska šola na Grmu. S preuredbo kmetijske šole na Grmu so se strokovni izobrazbi naših kmetskih mladeničev odprla vrata na stežaj. Sedaj se ne more nihče več izgovarjati, da se šola premalo ozira na potrebe raznih naših krajev. Pogoji šolanja so tako ugodni, da obiskujejo šolo lahko Dolenjci in Notranje! iz vinorodnih krajev, kakor tudi Gorenjci an drugi deželani iz živinorejskih 'in polje-ideiskih krajev. Za vse je skrbljeno. Za ikmetske sinove iz vinor. krajev se je vpeljala letna šola, za druge pa zimska šola, tako, da ustreza s to svojo uredbo vsem potrebam kranjskih gospodarjev. Najvažnejši korak za napredek strokovne izobrazbe našega ljudstva se je napravil s tem, da se je vpeljala zimska šola. Veliko kmetskih mladeničev, ki so pouka potrebni in željni, pohaja po zimi doma brez vsakega duševnega dela! Koliko zlatega časa se izgubi s tem za stanovsko izobrazbo! Vsem tem mladeničem je treba strokovnega pouka, da se pripravijo za svoj poklic! Vsem tem se nudi sedaj na Grmu zlata prilika, da sc praktično izuče o živinoreji, o prašičereji, o mlekarstvu, v porabi in pripravi raznih krmil, v ravnanju z. gnojem, v napravi gnojišč, v porabi umetnih gnojil v zboljšanju hlevov, v perutninarstvu itd., itd. Saj je zimski čas najugodnejši čas, da se učenci praktično vadijo v vseh teh stvareh. Kmetijska šola na Grmu bi morala biti odslej vsako leto polna zimskih učencev in samih sinov, ki so namenjeni za dom. Prednosti zimskega šolanja so namreč dandanes tako velike, da bi jih ne smel prezreti noben gospodar, komur je količkaj na tem, da se sin nekoliko bolj izuči in bolj pripravi na kmetski poklic, kakor se jje sam pripravil. Ne le da traja ta pouk po zimi, torej v času, ko je najlepša prilika za pouk kmetske mladine in ko se kmetski sin najlažje odtrga od hiše, ampak zimska šola je tudi cenejša. Zimska šola traja dve zimi po pet mesecev, od novembra do konca marca, skupaj torej 10 mesecev'. Z mesecem aprilom gredo učenci domu, da pomagajo na očetovem gospodarstvu. Ravno s to uredbo so se te šole tako priljubile, ker se v resnici ozirajo na potrebe domačega gospodarstva in gredo kmetu najbolj na roko. Velika ugodnost je tudi to, da je za obisk te šole določenih 20 štipendij po 150 kron za vsak tečaj. Velike so tedaj prednosti in ugodnosti zimskega tečaja in zato nujno opozarjamo naše gospodarje na to preosnovo šole, s katero je obisk šole izdatno olajšan, s katero se tudi raznim potrebam kranjskih kmetovalcev veliko bolj ustreza, kakor do sedaj. Obračamo se ob enem pa tudi na vse prijatelje kmetijskega šolstva z nujno »Ke že ud smrt guvariš, m pa saj pu-ivej, kašn nagrobn spumink b za nas ta nar ibl pasu; de uma lohka že preh mal zajnga puskrbel in s pusti muštre naprej pulužit »in de na u spet pol tak dirndej, kokr je tbiu iz Preširnum spumirikam!« »Nagrobn spumink? Hm! Kar pr iPerucit ga naručite, vam u že kej tacga skp zverižu, de u pudobn leberaln strank in de u na nen grob pasal. Ce b pa Perucit mč prpraunga na padi u glava, nej pride pa Faet«. Tu jc našel pri kamenolomu »Leghissa« vodo v giobočini 36 m. Nedaleč je prorokoval vodo v giobočini 24 m. ; Pozneje jo je našel na cesti »della Suboda« v globini 27 metrov. Hidrometriške študije, ki so jih bili tu povsod svojčas napravili inženirji, so pokazale, da se fant ni nič zmotil. Dr. Marchesini je izjavil, da se mu zdi, da fant ne more varati. Fant sam pravi. da vodo čuti, pa da ne more tega opisati. Je, kakor da bi ga pretresalo. Globino da pa čuti po palčici. Fant trdi, da čuti tudi, ako voda teče ali ako je stalna. Poizkušnje se bodo nadaljevale s pomočjo strokovne komisije. Dnevne novice. -h Najbolje informirana liberalna žur-nallstika vodi svoje občinstvo grozno za — nos. »Slovenski Narod« je pisal, da drž. poslanec Pogačnik ne bo izvoljen za podpredsednika državnega zbora, par dni pozneje jc bil izvoljen. »Narodni Dnevnik« je pisal, da se mora obnoviti »Narodna zveza«, brez dr. Šusteršiča. Se isti dan smo dobili poročilo, da so liberalni poslanci sklenili, da še gredo v »Narodno zvezo«, in da so konferirali dr. Šusteršič, Laginja in Ploj. In tako točno in vestno informira liberalno časopisje svoje naročnike dan na dan ... Ali ne dobite papirja za gotove namene ceneje kakor je ta čas-niški papir ? -t- Vseslovenska Ljudska in Hrvaška Kmečka Stranka. Koliko so se hrvaški in slovenski liberalci te dni nalagali o V. L. S. •in o H. K. S., katero vodi požrtvovalni Štefan Radič! Radič, so rekli, sc je podal črnim kranjskim klerikalcem zato, da bi s svojo stranko prišel na vrli in da bi mu slovenski klerikalci posodili ali kar podarili tisočake, da reši svojo Kmečko Tiskarno v Zagrebu bankerota. Vse to jc od kraja do konca izmišljeno, najgrše pa jc •da Radiču to očita tisti »Obzor«, ki je za časa predrauchovske vlade dobil iz hrvaškega državnega proračuna 20.000 K brezobrestnega posojila in jc svojčas iz rajnega Strossmayerja iztisnil 60.000 K za svojo tiskarno! Radiča večina hrvaških državno-pravnih strajnk zato sovraži, ker je edini pametni 1 j u d s k i politik in ker se ni še •nikoli z nobeno vlado vezal in se ji prodajal, kakor to redno, sistematično in tradicionalno dela '•':'] hrvaških politikov. Cc je Radič iskal stika z najrazlčncjšimi strankami na Hrvaškem, je to storil, da povzdigne politiškj nivo hrvaški in vse stranke, ki se zdaj preklajo za prazen nič, združi saj na demokratiški platformi. Posebno koalicionaši naj bi Radiču ne očitali nestalnosti, saj se še nobena stranka v monarhiji ni tolikokrat prelevljala kakor ravno hrvaška koalicionaška. Ona, ki je bila svojčas za Mažare, je potem bila proti njim, a danes se zopet z Justhom pogaja in bi tudi za Raucha takoj bila. čc bi pred izvestne politike porinil vladne jasli, iz katerih se ie pod banom Pejačevičem tako koinodno jei^lo. Radičeva stranka je poštena stranka in edina, na koji se bo dala zidati bodočnost nesrečne Hrvaške. V tem nas potrja tudi »Dom«, 20. t. m., ki odkrito pravi, da se mora v Hrvaški v najkrajšem času osnovati nekaj takega, kakor je naša V. L. S. in da sc mora taka stranka ustvariti tako s pomočjo duhovništva kakor s pomočjo svetske inteligence. V to svrho bo Štefan Radič začel zdaj akcijo, kajti, kakor pravj v »Domu« — mržnje in siinmičenja je že zadosti bito v Hrvaški, začnimo pametno, da nam ne pogine narod! Če hočejo Hrvati sebi dobro, naj gredo po tej poti — s tem pa, če bodo napadali nas in Radiča, bodo presneto malo za svojo domovino storili. + Svoje vtise od ustanovnega shoda V. L. S. popisuje Št. Radič v zadnjem »Domu« tako zanimivo,, da jih nc gre prezreti. Najprej pravi, kako je značilno, da je glasilo slovenskih 'liberalcev pisalo, da je izzivanje, ako se V. L. S. ustanovi v Ljubljani, češ. to je »napredna posest«. To je •res lepa napredna stranka, ki bi rada zastopnikom slovenskega ljudstva zabranila zbrati se v metropoli slovenski! Potem se Radič norčuje iz slovenskih in hrvaških liberalcev, ki so pisali, da bodo v Ljubljani demonstracije za Ferrera. pa je bilo tako mirno in prijetno v Ljubljani, da le kaj. Na kolodvoru, pravi Radič, je hrvaške kmete iznenadilo, da jih je prišel pozdravit sani načelnik S. L. S. dr. Šusteršič, o kojem so dozdaj mislili, da jc duhovnik, ker 5,e na Hrvaškem pripoveduje, da je S. L. S. skozinskoz »črna«. V dvorani »Unionovi« je bilo. pripoveduje dalje, med 3—4000 skupščinarjj komaj 30 duhovnikov, seveda tudi radi nedelje. Skupščinarji so večinoma v najlepši dobi, 30—40 let. Sploh so se Hrvati uverili. da duhovščina v S. L. S. premarljivo sodeluje, a se ne vsiljuje — kmet, duhovnik in inteligent, vsi delajo in ne poznajo medseboj raziike, česar na Hrvaškem žalibog ni. Najbolj je genilo hrvaške kmete, da se je skupščina začela z »Liepa naša domovina«, česar niti v Zagrebu ni več! Govori in duh, ki je vladal ,na zboru — piše Radič — je jasno kazal, da je v S. L. S. kmet res glavni politični faktor in ne »material«, kakor neumni »Obzor« piše. Hrvaški kmeti so se na ustanovnem shodu V. L. S. prepričali, da je vse, kar o S. L. S. pišejo slovenski in hrvaški liberalci, laž in ravno narobe resnica! Končno Radič opisuje veličastnost, ki je vladala, ko se je V. L. S. ustanovila in pravi, da se navdušenje, ki je na tej skupščini vladalo, sploh ne da opisati. — Tako sodijo o nas pošteni Hrvatje, o katerih nihče ne sumi, da so »klerikalci«. Zato nas pač oslarije, ki jih tiskajo >c Sv> :.\>rfnale, da si je mož cel roparski napad sam izmislil, zakar je bil sodišču ovaden in se bo moral o tem zagovarjati. — V spanju okraden. Ko je v noči od 17. na 18. t. m. posestnikov brat Karel Bratina iz ajdovščinskega sodnega okraja .zaspal na hlevu posestnika Petra del Lin-•za v Hruševju, inu je ob ti priliki dosedaj še neznan tat iz že.oa ukradel listnico, v kateri je imel 1624 K denarja, obstoječega ,iz šest bankovcev po 100 K. tri po 50 K, drugo pa iz bankovcev po 20 K. — Delavec ponesrečil. Dne 23. t. m. .med 7. in 8. uro dopoldne ponesrečil je v tovarni tvrdke Fink in nasledniki v Pod-gradu tovarniški delavec, 32 let stari Ivan Pogačar iz Ihana. Pogačar jc stal na lestvi ter jc hotel transmisijski jermen na kolo •natakniti. Pri tej priliki, ga je pa zagrabil jermen za desno roko in ga potegne o kolesu. nakar mu jc odtrgalo desno roko in desno pleče, tako da so odtrgani deli padli .na eno stran, in Pogačar na drugo stran. (Ponesrečenec je bil v par minutah mrtev. ■Krivda tc nesreče ne zadene nikogar. — Društvo zdravnikov na Kranjskem vabi na mesečno sejo, katera bo dne 26. •oktobra 1909, ob 6. uri popoldne v šolski 'dvorani deželne porodnišnice v Ljubljani. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika. 2. Dr. Plečnik, demonstracije. 3. Šolska zdravniška vprašanja. 4. Slučajnosti. — Ljubljana, 19. oktobra 1909. — Dr. Vinko Gregorič, t. č. predsednik. k Odmevi vseslovenskega shoda po Celovcu. Popolnoma prav je povdarjal na vseslovenskem shodu v Ljubljani poslanec Grafenauer, rekoč, da sc tega shoda celovški zmaj strašno boji. Celovški nacionalci so čisto zbegani, zlasti Metnitzova garda kipi jeze in osvete; popolnoma je pozabila zatrjevanj celovškega župana Metnitza v deželnem zboru, češ, da nemški nacionalci v Celovcu ne bodo segali po sredstvih, kakor Ljubljančanje 20. septembra lanskega leta. V sredo ponoči .so nekateri nemški nacionalci posadili pred hišo. v kateri stanuje g. dr. Brejc, »dišeče« znake celovške »heil«-kulturc. Eden izmed teh kulturovcev je vrgel v okno dr. Brej-čeve pisarne pest debel kamen s tako močjo, da je naredil v šipah zunanjega in notranjega okna luknji, ne da bi se bili šipi razdrobili in je priletel kamen v steno nasproti oknu s tako močjo, da je zapustil globok odtisek. Policije seveda tudi topot ni bilo 'blizu, in stavimo, da nemško-nacio-nalnih zlobncžev zopet nc bodo zasledili, Gosp. Metnitz, slabo poznate svo'e ljudi, pa tudi pozabljivi ste. Vedno še vabi na zidu dr. Brejčeve pisarne Mijontelo črni madež — izborcn kažipot, ki so ga lani po- stavili nemškonarodni kulturni slikarji. Sploh mora biti celovški župan vitez Metnitz udarjen s kurjo slepoto, kakor vsa celovška policija. Volivci splošne skupine v Črni in Možici so 10. t. m. izrekli svojemu dež. poslancu Metnitzu nezaupnico' mož pa noče o tem ničesar slišati, kakor tudj »oče videti očitanj v »Miru«. «Mir« mu je že opetovano očital, da je kandidat Metnitz agitiral na shodu v Ličjivasi zase z izjavo: »Slovenski duhovniki so dali Srbom 20 milijonov, da so se mogli pripravljati na vojsko proti Avstriji«, a vitez Metnitz molči kakor grob, čeravno mu morajo biti ta očitanja znana. Celovški župan in namestnik deželnega glavarja vitez Metnitz je namreč sam izjavil v deželni zbornici koroški, da toliko že razume slovenski, da vč. kaj mu »Mir« očita. Pa hu-duje se na »Mir«. Zakaj pa ne odgovori? Metnitz je res župan, vreden svojih občanov, ki razbijajo šipe na slovenskih hišah. k Vsenemec prof. Angerer je dal na vseh vogalih v Celovcu nabiti velike lepake, na katerih poziva vse nemške Ce-lovčane, da se udeležijo njegovega sobotnega zborovanja pri Sand\virtu, kjer jim bo naslikal v najživejšili barvah slovansko in klerikalno nevarnost za nemško narodnost in gospodarstvo v Avstriji. Štajerske novice. š Ženo umoril ? V sredo sc orožniki iz Gornje Sv. Kutiigunde privedli v zapore mariborskega okrožnega sodišča želarja Petra Smrečnika. Ta ima želarijo na Šoberskem, ki spada deloma pod župnijo Kanmica, deloma pod Sv. Križ nad Mariborom. Njegova žena Ana je zadnjo nedeljo dajala jesti prešičem. Tega dela očivid-no ni še končala, ampak ie izginila. Pozneje jo je našel njen sin v bližnjem gozdu, v katerem se je nahajal tudi Peter Smreč-nik. mrtvo; poleg nje je ležala canja s kostanji. Iz raznih vzrokov jc nastal sum, da jc Smrečnik zadavil svojo l:eno. Nasproti orožnikom je Smrečnik to odločno tajil. Na lice mesta se je podala mariborska sodna komisija, da dožene vzrok smrti Ane Smrečnik. š Kopališče v Laškem trgu je kupila baje neka francoska delniška družba. ljubljanske novice. lj Na javno predavanje! Prihodnji torek ob pol 8. uri zvečer predava dr. V. Pegan v dvorani S. K. S. Z. »Iz življenja hudodelcev«. Ii Moški zbor Ljubljane ima važno vajo v p o n e d e 1 j e k , 25. t. m., točno ob •8. uri zvečer za nastop v soboto,. — Ženski zbor ima pa prihodnjo vajo v to->r e k. lj Ljubljanska realka v začetku šolskega leta 1909/10: Učenci so takole razdeljeni po razredih: I. a 34, I. b 34. I. c 34, II. a 43, II. b 53 (in l privatist), III. a 37, III. b 26, III. c 25, IV. a 28, IV. b 51, V. a 28. V. b 46. VI. a 24, VI. b 29, VII. 31 (med njimi 15 Slovencev in 1 Celi). Skupaj 314 učencev po slovenskih oddelkih in 210 po nemških. Torej tri petine vseh dijakov na zavodu tvorijo Slovenci! lj Kako se je pripravljal gospod deželni poslanec Turk na obstrukcijo ali skrivnostna povest o »ketni«, ki je izginila. a se zopet pojavila in bila nato »kon-fiscirana«. Že precej časa znamo, zakaj da je bil gospod deželni poslanec Turk v deželnem zboru vojvodine Kranjske tako nataknjen, da je moral in moral spraviti »liberalna abstrakcija skuz« iu tako dal duška svoji nežni vžaljeni duši, ki je žalovala po skrivnostnih »ketnah«, za katere se je pred »abstrukcija« vojskoval gospod graščak Turk ali po domače »mladi Bolč'<. O Turkovi vojski s »ketnami« govori ves kolodvorski okraj in se smeja Bolču. ki jc vojsko »za ketne« ravno tako izgubil, kakor je izgubil kljub »smrdljivim bombam« obstrukcijo, dasi jc vpil živja, ko jc pretrgal dr. Triller poslovnik in ga vrgel v zbornici na tla. Takale je bila Turkova vojska za ketne: Dobil je vožnjo nckiii kotlov z južnega kolodvora v neko tvor-nico. Imel pa ni dovolj močnih verig, zato so mu dobre duše železničarji posodili dvoje močnih verig, seveda v zavesti, da se takoj vrnejo lastniku. Ena veriga sc je pa nekaj pokvarila in Turk jo je poslal popraviti tja, kjer znajo take stvari popraviti. Železničarji so čakali in čakali, kdaj pridejo verige nazaj, a niso prišle, ostale so pa le pod tajnim nadzorstvom železničarjev, ki so dobro znali, kje da čakajo verige, da zopet dobe noge. In res so prišle nazaj. Zopet so namreč pri neki »turi« rabili Bolčcvi ljudje »ketne« in gospod Bolč je rekel svojim ljudem: »Se sa ketne per fabrkatit, pune pejte, pa jih panucajte!« In res se je pojavila prva »ketna« južne železnice na tistem tiru južne železnice, kjer imajo Bolčcvi hlapci večkrat opraviti. A glej ga spaka. Železničar, Janez mu pravijo, jc prežal kakor nebodigatreba na grešno dušo na verigo, si jo ogledal in povedal Bolčevim ljudem: »Oha, ta ketna pa ni Turkova. ampak naša,« jo kratkomalo konfiscira! in javil svojim predstojnikom: »Turkovo verigo sem konfisciral ker je | naša!« Nekaj časa za tem je pa drugi železničar, Janezov predstojnik, konfisciral šc drugo Turku posojeno verigo, last južne železnice. Dični poslanec Bolč je ves divji prihrumel na »štokglajs« ob Dunajski cesti ,da se potegne za »ketne« in da pove, da ne gre državniku poslancu koufiscirati verig, če jih »nuca«, dasi jih je samo izposodil. A izobraženi in olikani zastopnik ljubljanske inteligence jo je izkupil. Železničarji niso ljudje, ki mirno požro, če jih kdo nahruli. Janezov predstojnik jc Turku povedal, da je tudi sam zaplenil verige zato, ker niso bile Turkove, marveč last južne železnice. Veleugledni poslanec Bolč je bil vedno bolj hud. Spomnil se je, da je deželni poslanec, da ima imuniteto in upil nad železničarjem: »Kij pa mislte, de ste! Al' mislte, de boste tle na štoklajs zlata medalja dubl? Sej jo ne boste. Vam bom že pukazu. Vas bom že u kuzi rug ugnou.« Seve, železničar mu ni ostal nobene dolžan, a ostal je v mejah dostojnosti, ki jo poznajo železničarji, čc tudi niso deželni poslanci. Turk je uvidel da vleče »ta kratko« in jo je odpihal, glasen smeh železničarjev in vseh, ki so imeli ondi opraviti, je spremljal gospoda Turka, ko jo je mahal rdečezelen proti Ljubljani. Poslanec Pepe, ki ima, kakor je trdil »Narod«, vedno navade, ki odlikujejo izobraženega človeka od žvine, je zdaj grozno hud na železničarje. Prekinil jc osebno občevanje ž njimi in se maščuje tako, da pošilja po svojih ljudeh, na kolodvor zmečkane avise. V kratkem menda izide igrokaz o poslaniškem delovanju gospoda poslanca Josipa Turka, ki bo razdeljen v dvoje odličnih poglavij: I. na dolenjski »šrangi« in II. pri »ketnah« na kolodvoru, v meddejanjih se bodo videli prizori na Turkovem domu. Inteligenca iz kavarne »Evrope« bo povabljena, da ploskali Izredni občni zbor »Slovenske Filharmonije« se je vršil včeraj zvečer v hotelu »Ilirija«. Udeležba je bila zadovoljiva. Podpredsednik Matej Hubad otvori .zborovanje, poroča, da se je sklical izredni ■občni zbor vsled tega, ker na zadnjem rednem občnem zboru izvoljeni predsednik in odborniki niso sprejeli poverjenih jim od-borniškili mest. Na dnevnem redu je volitev predsednika in odbora. Dr. Švigelj predlaga za predsednika g. Drachslerja. A. Bončar pa je predlagal za predsednika dr. Svigeljna, že radi tega, da si društvo ne odbije naklonjenosti mestnega občinskega sveta, za podpredsednika pa Mateja Hu-bada. Dr. Švigelj izjavi, da ne spr.ejme predsedniškega mesta, kakor tudi Hubad podpredsedniškega radi preobilega dela. Začelo se je nato prerekanje, kdo naj bi bil predsednik »Filharmonije«. Vsakemu se je ponujalo to mesto. :pa čast, ki jo je prej užival deželni poslanec in občinski svetnik Josip Turk se je vsakemu zdela presuni-ljiva. Predsednika Turka tudi k zadnjim občnim zborom ni 'bilo. Končno je predlagal g. Matej Hubad še enkrat politično skrajno prononsiranega dr. Š v i g-•lja (!) za predsednika. Dr. Švigelj ponovno izjavlja da ne more sprejeti tega mesta. Ima pač »tehtne« razloge. Nato se je zopet začelo prerekanje. Gledališki ravnatelj Fran Govekar je končno v daljšem govoru povdarjal smešnost položaja in predlaga za predsednika dr. Ravniliarja, ki je po daljšem pregovarjanju sprejel predsedniško mesto. Nato se je izvolilo štirinajst odbornikov: Ivan Knific, Viljem Trtnik, dr. Anton Švigelj, Anton Bončar, Matej Cadež. Josip Turk, Alojzij Zebre., Viktor Rohrmanu, Matej Hubad, Slavko Ravnihar, dr. Vladislav Pegan, Anton Sa-jovic, Fran Govekar, Milan Drachsler. — Pri slučajnostih je predlagal Fr. Govekar, naj se spremene pravila v toliko, da čc prvi občni zbor ni sklepčen, naj se vrši čez pol ure drugi občni zbpr ne glede na število članov. Predlog je bil sprejet. — Zalar, ki je bil navzoč kot »Narodov« poročevalec, predlaga, naj se spremene pravila glede na število odbornikov, ki naj se '/manjša. Hubad se izjavlja proti temu. Ce bo samo sedem odbornikov podpisavalo •menice, bodo čisto drugače podpisovali, (kot 19 odbornikov. K večjemu naj sc zmanjša število za sklepčnost odbora. Zalar je nato z ozirom na potrebno podpisovanje menic slovesno umaknil predlog. — Končno se dr. Švigelj zahvaljuje dr. Rav-niliarju, ker je prevzel posel predsedirka, ter Mateju Hubadu. Nato je dr. Ravnihar dveinpolurno zborovanje zaključil. l.i Obrtni shod sklicuje magistratno obrtno društvo, kateremu tiačeljujc znani bukvovez Breskvar in pri katerem .ie tajnik znani brivec Franchetti, za ponedeljek 25. t. m. zvečer ob 8. uri. Na dnevnem redu je: Pogovor glede volitev v obrtno sodišče in sestava kandidatov. Pogovor glede obrtno-nadaljevalnc šole in raznoterosti. Shod seveda je sklican tako, da mora vsak povabilo prinesti seboj, drugače seveda nc dobi vstopa. Seveda gospodi hočejo zopet nekaj skuhati, kar bi bilo » všeč nekaterim višjim gospodom. Seveda se bo natančno zvedelo, kaj sc bo govorilo I in gospodje magistratni obrtniki dobijo ob » priliki krepak odgovor. lj Vojaška godba igra jutri v »Zvezdi« od pol 12. do pol 1. ure popoldne. Ij Musica saera. Jutri se bo pri veliki maši ob 10. uri izvajalo v stolnici: Missa de Angelis (koral), Graduale »Locus iste«, zl. St. Premrl, Ofertorij »Domine Deus«. zl. P. U. Kornmuller. lj Slovensko deželno gledišče. Jutri, v nedeljo, popoldne se igra prvič ob izredno znižanih cenah ljudska igra v 4. dejanjih »Strup«, v kateri imajo glavne vloge gg. Nučič, Verovšek, Skrbinšek, Bohuslav ter gdč. Wintrova. Ta nova, izvirna igra, je namenjena širokim plastem našega naroda ter igrata v njej glavni vlogi učiteljstvo in mladina na kmetih. Dejanje se vrši v slovenski vasi v sedanjosti ter slika razmere med kmetskim ljudstvom ki je uda-rio alkoholu in vsestranski laiikomisehw> sti. Poleg tragičnih prizorov pa je poskrbel pisatelj tudi za humor ter je skušal v efektni drami pokazati, Koliko moreta koristiti ljudstvu v slogi in edinstvu delavna kulturna nositelja učitelj in kaplan, zastopnika napredka. Igra jc vseskozi prav zanimiva, zabavna in poučna ter bi bilo želeti, da bi jo uprizarjali tudi odri po malih mestih in trgih. — Zvečer se igra prvič izvrstna, po vsem svetu znana, francoska moderna burka: »Gospodična Josette — moja žena.« Namen te burke je, vzbujati smeh in nuditi gledalcu čim največ neprisiljene zabave. Dejanje se vrši v Parizu in v letovišču na Savojskem. Glavne vloge igrajo: ga. Iličičeva, gdč. Kandlerjeva, gg. Nučič, Poviie in Verovšek. — Opera pripravlja za prihodnji teden d'Albertovo »Nižino«, opereta pa Eys!erjevo »Umetniško kri«. lj Nove ceste v Ljubljani. Vsled zida* nja nove državne obrtne šole ob rimskem zidu na Mirju se bo vsled sklepa občinskega sklepa podaljšala Gorupova ulica ter se bo po regulačnem načrtu podaljšala tudi Cojzova cesta. Glavno pročelje omenjene stavbe bo obrnjeno proti Goru-povi ulici, stransko pa proti Cojzovi cesti. Dosedanje polje na Mirju bo v* dveh letih v polovici pozidano ter odprto javnemu prometu. Krakovski poljski pridelki pa se bodo znatno zmanjšali ob »rimskem zidu«, čegar zakladi romajo drug za drugim v deželni muzej. Telefonska in ftrzoiavna poročila. MINISTRSKI SVET. Dunaj. 23. oktobra. Danes se vrši seja ministrskega sveta. Kritičnih jezikovnih zakonov štirih nemških deželnih zborov se ne bo v tej seji nič omenjalo. Baron Bienerth hoče dobiti časa. da določi svoje stališče., predno po demisiji čeških ministrov gre k cesarju. MAŽARSKE PREDRZNOSTI. Budimpešta, 23. oktobra. Zahteve grofa Julija Andrassyja za mirno rešitev krize so: 1. Popolna samostojnost honved-iske armade. 2. Honvedni minister naj ima samostojni delokrog. 3. Popolna pariteta v emblemih n grbih. 4. Uvedba mažar-skega polkovnega jezika pri mažarskili polkih po izvedbi nove šolske postave. AVANZEMENT V VOJAŠKI SLUŽBI. Dunaj, 23. oktobra. Nasproti nekaterim razširjenim vestem javlja vojno ministrstvo, da bodo novemberska imenovanja nekoliko manj ugodna, kot ona meseca maja, da pa ni res, da se hoče pri imenovanju generalov prihraniti 200.000 K. Vsa proračunjena generalska mesta bodo zasedena. ZMEŠNJAVE NA GRŠKEM. Atene, 23. oktobra. Zveza častnikov zahteva od vlade, da odstavi dosedanje grške poslanike na evropskih dvorih iti jih nadomesti z novimi. Kako hoče ta častniška zveza in zbornica, ki je pod njenim pritiskom, gospodariti, je razvidno iz tega, da hočejo naprtiti budgct 135 milijonov drahem na hrbet državi, ki žc sedaj finan-cielno ni močna. Tudi se bo sedaj, kljub temu, da budget še nj dovoljen, naročilo 60 tisoč novih vojaških uniform, nove topove in vojne ladje. Ti teroristi se pač nič ne ozirajo na davkoplačevalce. Že sedaj se pokazuje v provincah odpor proti nasil-stvu vojaštva. Časopisje vodi istotako hud boj proti njim. Meščani v Lewdeijj so prebivalstvu iz Kvparissijc predlagali, ki so se prvi organizirali k odporu, i-i naj postopajo skupno. Na otoku Krtu se pojavljajo izjave v istem smislu. Grški preti revolucija. POTRES NA SICILIJI. Acireale. 23. oktobra.Sinoči ob 6. uri jc bilo čuti zopet potresne sunke, kj so močno poškodovali več sosednih vasi. 10 hiš je bilo razrušenih, več jih jc dobilo razpoke. Ena oseba je bila ubita. Prebivalstvo šotori na planem. Potresni sunki sc nadaljujejo. VEZUV BLJUJE. Neapcli. 23. oktobra. Vezuv jc v četrtek popoldne zopet začel delovati. Slišalo se jc iz ognjenika votlo gromenje, na kar so začeli leteti iz žrela kamenji več metrov visoko. Mnoga visoka odlikovanja so se že zdavna pripozriala Maggijevim izdelkom. Na znamenitih tazstavan vseli dežela dosegli so nič mani kot 13 državnih svetinj, 9 visokih nagrad. t>7 ziat li kolajn. 21 častnih odlikovanj itd. Večkrat sc jc udeležila tvrdka prvih svetovnih razstav izven tekme. ker je bil njen ustanovitelj. Julij Mag-gi, razsojevalec.o nagradah, n.pr.v Parizu 1889 in 1900. Pridobile so si pa tudi opravičeno zaupanje naših gospodinj Maggijc-va zabela in pred kratkim Maggijeve kocke za govedjo juho, ker Maggijevi izdelki tudi spolnujejo, kar obečajo. Javna zahvala Po oni nezgodi, ki me je doletela dne 0. avgusta v gorah, se mi zopet vrača popolno zdravje in že sedaj imam sigurno prepričanje, da vse one takrat pridobljene mnogoštevilne poškodbe ne bodo imele 11 i kakih stalnih, zame slabih posledic. To prepričanje 'šele utemeljuje zame vrednost takratne moje s tolikimi težkočiml zvezane rtšitve; zato se pa sedaj s podvojeno hvaležnostjo spominjam vseh onih požrtvovalnih oseb, ki so sodelovale pri tem napornem iu deloma tudi jako nevarnem delu. Predvsem naj omenim prijatelja in kolego, gospoda doktorja Jos Tičarja, župana v Kranjski gori, ki se je zvedši o nezgodi takoj z vso vnemo poprijel rešilne akcije in ki jc posebno drugo eks-pedlcijo razvrstil in vodil tako smoterno, da uspeh ni mogel izostati. Nudil mi je tudi v zvezi s kolego g. dr. Demšarjem iz Ljubljane že visoko gori na planinskem snegu prvo zdravniško pomoč. Sprejel me je potem v svojo gostoljubno hišo in ml v zvezi s svojo ljubeznivo sestrco gdč. Fanico Tlčarjevo stregel uprav samaritansko in mi s tem izdatno olajšal trpljenje. Čast onim šestim junakom, ki so priplezali po skalah prav do mene, da so mi nudili krepčila in me potem tako spretno in urno spravili ua varnejše mesto. Bili so to gg.: Janez Kosmač in Janez Pečar iz Kranjske gore, Janez Berginc. Andrej Komu, Jože K o ni a c In Anton Tožb ar iz Trente. Na malo boljšem terenu prevzeli so poleg zgoraj navedenih nadaijno rešilno delo in me spravili na nosilnici po dolgem in napornem potu v dolino gospodje: Jan cz Žerjav, Gregor Žerjav (vodniku S. P. D.) Jakob Pečar, Jožef Jakelj in Janez Pleš iz Kranjske gore in Janez Ore-jiovnik iz Mojstrane. Sodeloval je pri tem tudi iz zgolj Človekoljubja g. Al. Peter man, podžupan v Kranjski gori. V dolini me je sprejel na svoj voz in me lako prepeljal v Kranjsko goro gospod hotelir Jakob Čeme, ki je"potoma razventega brezplačno pogostil utrujene vodnike in nosaCe. Posebej mi je še omeniti svojega spremljevalca gospoda Iv. Petrovčiča, nadučitelja v Kranjski gori, ki je prebil prvo noč pri meni v skalah, mi prijateljsko stregel in potem obvestil in spremljal i neumorno ves čas rešilce in sodeloval vsepovsod I pri rešilnem delu. Iskrena hvala vsem zgoraj navedenim in vsem i drugim, ki so sodelovali! Hvala pa tudi sl. S P. D. in njega načelniku g. dr. Fran Tominšku kakor tudi vsem udelež-nikom prve ekspedicije, katera le vsled neugodnega vremena nI imela uspeha. Posebna hvala pa gospodoma dr. Viktor Dvvorskemu in H lavi, tehniku iz Prage, ki sta, uvidevši neuspeh te prve ekspedicije, katere sta se tudi udeležila, pohitela v daljno Trenlo in poprosila pomoči izkušene Trentarje. Hvala tudi rešilni postaji i N. pl. dr. in nje načelniku gospodu VVinzigu iz ' Mojstrane za izposojeno nosilnico in obvezila. Nadalje se zahvaljujem gg. kolegom vladnemu ! svetniku dr. E. šlajmerju, d r. J. Plečniku, dr. i J. Robidi in dr. M Rusu, ki so me v Kranjski j gori pričakovali in mi nudili pod vodstvom prvega ! in v zvezi z gospodoma dr. Demšarjem in dr. Tičarjem v ordinacijskih prostorih zadnjega potrebno zdravniško pomoč. Hvala pa tudi vsem gg. zdravnikom kirurgič- i nega oddelka ljubljanske bolnice, ki so sc ves čas • moje bolezni izkazali kot gorko čuteče kolege, predvsem zopet g. primariju dr. E Šlajmerju. ki sc je v zvezi z milostno svojo gospo soprogo na vse : načine trudil, da mi je olajšal moje stanje. Istotako j pa se tudi zahvaljujem čč. usmil j en k a m, ki so i na meni z neskončno potrpežljivostjo in pravo ! krščansko "ljubeznijo izvrševale svoje človekoljubno i in za bolnika tako tolažilno delo. Končno naj se zahvalim tem potom tudi vsem i znancem in prijateljem, ki so mi bodisi pismeno, ; bodisi z obiski izkazali svoje sočutje povodom do- | letele me nesreče. Ljubljana, dne 23 vinotoka 1909. Dr. Josip Stoje, zdravnik. Velečastiti duhovščini, gg. trgovcem, krčmarjem in gostilničarjem uljudno ponuja svoje lastno istrsko vino, belo in črno, po zmernih cenah. Vino je naravno, zato se more rabiti tudi za sv. maše. Vzorce na zahtevo se pošilja samo večjim odjemalcem za naročbo ali povrnitev poštnih stroškov. 2955 (1) Venceslav Mrlžmanič, posest. vinayr. Tinjan M. Železniška postaja za posode: Sv. u Šumi (St. Pietro ln Selva). odpre v mnogih slučajih vsem resnim boleznim vrata. Scott-ova emulzija pa zabrani usoešno njih nadaljni razvoj. Čistost njene sestavine, njena lahka prebava kakor njena redilna moč, so pri- j dobile pri zdravnikih, babicah, sta-riših in bolnikih za Scott-ovo ^p^^r emulzijo sloves kot najzaneslji- I If vejše sredstvo, proti vsem vrstam j © vfei prsnih in vratnih bolezni. Scott-ova emulzija se smatra povsod za neprekosno vzor-emulzijo. 2615 Cena izvirni steklenici 2 K 50 v. Dobiva sc v vseli lekarnah. ffi * Sflttrtfl ^ ^ ^vcže-ot* ^ ^itssUl Id^l^S 0 VttšCl h prašičev, kakor tudi ■ za gnojenje njiv, oddaja v vsakih množinah in po vsaki ceni Pristna le s to znamko — ribičem — kot garancijskim znakom SCOTT-ove-*;J.. ■•- I ili! m Glavno zastopstvo za južne dežele: V. JANACH IN DRUG, TRST. Išče se dobrega 2934 3-1 sposobnega za kovanje novih voz in kolarja in kočij enega dobrega oba samostalna delavca. Delo trajno. Plača dobra. Nastopi se takoj pri tvrdki: Brata I. & L. Merlak, prva dalmatinska ko-larska in karaška delavnica s strojem Šibenik (Dalmacija). v I. nadstropju, tri sobe, kopalna soba, veranda in pritikline, se s 1. novembrom odda. — Več se izve vila Bergmann, Poljanska cesta št. 83. 2958 2-1 Odda se takoj 2930 3-1 lepo meblovana mesečna soba s posebnim vhodom. Poizve se: Židovska ulica št. 1, I. nadstropje. 2930 3-1 ll n hišo V Zagozdacu h. št. 18,20,27 prodam iz proste roke hleve, kleti, Skedenj, svinjak, kaščo kakor tudi 27 ha 43 a in 55 m^ zemljišCa, obsteječ. iz 114 parcel: njive, gozdi, košenine, steljniki in pašniki. Pri hiši je dober vodnjak in velik sadni vrt. Vse v dobrem stanu; cesta in vodovod se gradita v kratkem. Cena 8000 kron, takoj se plača ie 2500 kron, drugo po dogovoru. Več pove lastnik Ivan Mihelič v Starem trgu pri Kočevju. 2910 2-1 - - - — - • ' - ™ — -r— v 1 « r^^M^r^*! posredovalnica v Kranju ima na prodaj: hišo na Bledu lepo v Gradu. Hiša je enonadstropna, ima 2 kleti, 2 kuhinji, več sob in 1 oral vrta. Sezidana je na novo ter se proda po ceni. — Nadalje LEPO UMETNO 0 NAKLEM pri Kranju. V hiši je starodavna gostilna pri »Zgub-u«, ki je bila vedno dobro obiskana. Hiša se proda tudi sama zase brez posestva. Z ozirom na lepo lego ter velike kleti je zelo pripravna za vinsko trgovino. Vsa pojasnila o tem daje protokol, posredovalnica L. Rebolj v Kranju. 2904 3-1 Tudi slav. p. n. občinstvu naznanjam, da imam v zalogi vsaka vrsto moderno štofo ter tudi nepre-močljiv tirolski loden za haveloke. Tudi imam narejene haveloke vsake velikosti za gospode in dečke po nizki ceni. Dijikim iniim ctiil Jakob Mikolie, (237-3*3) krojaški mojster, Noto mesto, Veliki trg St. 92 priporofa se preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne obiske, posebno - talarje, površnike itd. - po najukusnejsem in najnovejšem kroju. — Izdelujem vtako t to stroko spadajoče delo natančno po meri. Priporočam se preč. duhovščini, da me blagovoli počastiti s cenjenimi naročili, zagotavljajoč, da bodem vedno skrbel, d» izvršim vsako naročilo v največjo zadovoljnost prečastitih naročnikov. Slav. p. n. občinstvu priporočam svojo dobro urejeno krojaško delavnico, v kateri delajo najboljše delavske moči; zatorej se jamči za elegantno, lepo in moderno izvršitev naročil, kakor tudi r.ato, da se vsaka v moji dclavnici narejena obleka lepo prilega. S.3S:-:< Telefon št. 287. Telefon št. 287. Ljubljana, Stari trg št. 19 priporoča najboljše in najokusnejše vi e f« 2951 V Y» raznovrstno, prekajeno in sveže svinjsko meso od mladih domačih pitanih prašičev, dalje raznovrstne klobase. Hrenovke in safalade vsak dan dvakrat sveže. Poštne pošiljatve po povzetju od 5 kg naprej. Za izborno blago, točno postrežbo in solidne cene jamči in se priporoča zgoraj navedena tvrdka. ' ' . iT tir J. >y* IT«®! SW ry 'A m w jas Ii i l m vjm m, p I 1 S&J IT)r uljudnc neznanja 5I. ©bcin5tya 2908 3-1 ©tueriteu lekarne na Jejcnicolj na Q©renj5l(em. z lepimi izložbami in večjim pročeljem na ulico na glavni prometni cesti v Ljubljani. Posredovalec dobi dobro nagrado. -Ponudbe pod šifro: „Krestansky zavod 77" na »Všeobecne insertni. kancelare", Praha, Prikop, Bazar 27. 2922 2-1 Opravil, št. A. L 589/9 16 Dražb eni oklic. 2910 1-1 Vsled sklepa z dne 21. oktobra 1909, opravilna štev. h se prodado dne 26. oktobra 1909 ob 2. uri pop. v Ljubljani, Cerkvena ulica štev. 21 in Kolezijska ulica štev. 8 v zapuščino dne 20. julija 1909 umrle Marije Mihelič spadajoče premičnine kakor: gostilniška sobna oprava in pijača. C. kr. okrajna sodnija v Ljubljani, oddelek I. dne 22. oktobra 1909. za Celje išče d ir. Ivan Benkovič, od7! vet ni k v Bi ♦ežical ti (Štajersko). BtfSfflfl mm priporoča sledeče knjige \u \Vallace - Podravski, Ben-Hur. Roman iz časov Kristusovih. Vez. 4 K 50 v. Ljudska knjižnica: 1. zvezek: Znamenje štirih. Londonska povest. 60 v. 2. zvezek: Dostal, Darovana. Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. 60 v. 3. zvezek: Sienkie\vicz, Jernač Zmagovač. Povest. — Aehtleitncr, Med plazovi. 60 v. 4. zvezek: Detela dr., Malo življenje. Povest, 1 K. vez. v platno 1 K 60 v. 5. zvezek: Zadnja kmečka vojska. Zgodovinska povest iz leta 1573. 1 K 60 v, v platno vez. 2 K 60 v. 6. zvezek: Finžgar, Gozdarjev sin. Povest. 20 v. 7. zvezek: Detela dr., Prihajač. Povest. 90 v, vez. v platno 1 K 70 v. S. zvezek: Pasieglavci. Zgodovinska povest iz Kristusove legende. 2 K 20 v, vezana v platno 3 K 20 v. Spillinanove povesti: 1. zvezek: Ljubite svoje sovražnike! Povest iz maorskih vojsk na Novi Zelandiji. II. natis. 40 v, karton 60 v. 2. zvezek: Maron, krščanski deček iz Libanona. Povest izza časov zadnjega velikega preganjanja po Druzih. 40 v, karton 60 v. 3. zvezek: Mariiina otroka. Povest iz kav-ka.ških gora. 40 v. karton 60 v. 4. zvezek: Praški Judck. Povest. II. natis. 40 v, karton 60 v. 5. zvezek: Ujetnik morskega roparja. Povest. 40 v, karton 60 v 6. zvezek: Arumugani, sin indijskega kneza. Povest. 40 v, karton 60 v. 7. zvezek: Sultanovi sužnji. Carigrajska povest. 60 v, karton 80 v. 8. zvezek: Tri indijanske povesti. 60 v, karton 80 v. 9. zvezek: Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz japonskih misijonov. 60 v, karton 80 v. 10. zvezek: Zvesti sin. Povest za vlade /. ' barja Velikega. 40 v, karton 60 v. 11. zvezek: Rdeča in bela vrtnica. 40 v, karton 60 v. 12. zvezek: Korejska brata. Črtica iz misijonov v Koreji. 60 v, karton 80 v. 13. zvezek: Boj in zmaga. Povest iz Anama. 60 v, karton 80 v. 14. zvezek: Prisega liuronskega glavarja. Povest iz starejše misijonske zgodovine kanadske. 60 v, karton 80 v. 15. zvezek: Angel sužnjev. Brazilska povest. 40 v, karton 60 v. 16. zvezek: Zlatokopi. Povest iz misijonskega potovanja po Alaski. 60 v, karton 80 v. 17. zvezek: Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo. 60 v, karton 80 v. 18. zvezek: Preganjanje indijskih misijonarjev. 60 v. karton 80 v. 19. zvezek: Mlada mornarja. 60 v, karton 80 v. Jurčičevi zbrani spisi: 1. zvezek: Deseti brat. Roman. 2. zvezek: I. Jurij Kozjak, slovenski jani-čar. Povest iz 15. stoletja domače zgodovine. — II. Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. — III. Jesenska noč med slovenskimi polharji. Črtice iz življenja slovenskega naroda. — IV. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja. 3. zvezek: I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna povest iz časov lutrov-ske reformacije. — III. Dva prijatelja. — IV. Vrban Smukova ženitev. Humori-stična povest iz narodnega življenja. — V. Golida. Povest po resnični dogodbi. — VI. Kozlovska sodba v Višnji Gori. Lepa povest iz stare zgodovine. 4. zvezek: I. Tihotapec. Povest iz domačega življenja kranjskih Slovencev. — II Grad Rojinje. Povest za slovensko ljudstvo. — III. Klošterski žolnir. Izvirna povest iz IS. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest. 5. zvezek: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest iz 15. stoletja. — II. Nemški valpet. Povest. — III. Sin kmetskega cesarja. Povest iz 16. stoletja. — IV. Lipe. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest. 6. zvezek: I. Sosedov sin. — II. Moč in pravica. — III. Telečja pečenka. Obraz iz našega mestnega življenja — IV. Bojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest i z domačega življenja. — VI. Kako jc Kotarjcv Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. - VII. Črta iz življenja političnega agi-torja. 9. v, ,'ezck: I. Doktor Zober. Izviren roman. — M. Med dvema stoloma. Izviren roman. II. zvezek: I. Tugomer. Tragedija. — II. Berite Novice! Vesela igra. — III. Veronika Deseniška. Tragedija. — IV. Pripovedne pesmi. Cena: broširano ;'i 1 K 20 v, elegantno vezano a 2 K. Andrejčkovega Jožeta spisi: 1. zvezek: Črtice iz življenja na kmetih. .30 v. 2. zvezek: Matevž Klander — Spiritus familiaris. — Zgodovina motniškega polža. — Grcgelj Koščenina. 30 v. 3. zvezek: Amerika, ali povsod dobro — doma najboljše. 30 v. 4. zvezek: Popotni listi. — Cesar Jožef v Krašnji. — Nočni sprehod. — Popotniki v arabski puščavi — Spomin na Dubrovnik. — Damberški zvon. 90 v. 5. zvezek: Žalost iu veselje. 30 v. 6. zvezek: Nekaj iz ruske zgodovine. — Vojniška republika zaporoških kozakov. 30 v. 7. zvezek: Božja kazen. — Plaveč na Savini. — Čudovita zmaga. 30 v. S. zvezek: Enianek, lovčev sin. — Berač. 30 v. Kočevar, Mlinarjev Janez. Slovenski junak ali uplemenitba Teharčanov. Povest. 80 v. Cigler, Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih vojakov. 60 v. — Kortonica, 'koroška delnica. Povest. 60 v. Kržič, Anglejček. otrokom prijatelj, učitelj in voditelj. Tečaj II.—XV. kart. a 1 K. — Vrtec. Časopis s podobami za 'slovensko mladino. Letniki 95, 96, 97, 05, 06, 07, kart. a 4 K. — Zgledi bogoljubnih otrok iz vseli časov krščanstva. I.—III. del a 60 v., kart. 80 v. — Nedolžnim srcem. Pesmi s slikami, vez. 1 K 45 v. kart. I K 20 v. — Sveta Germana, izgled krščanske potrpežljivosti. 20 v. Šmld Krištof. Roza .lelodvorska. Lepa povest za mladino. S 6 podobami, vez. 2 K. — Mladi 'samotar. Povest. 30 v. — Timotej in Filemon. Povest krščanskih dvojčkov. 40 v. — Nedolžnost, preganjana in poveličana. Povest. 60 v. — Fvstahij. Povest. 40 v. — Cvetina Borograjska. Povest. 80 v. Tomšič, Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. Letniki 1889, 1890'. Kart. a 4 K. Zakrajšek, Ogljčnica ali hudobija in nedolžnost. Povest. 60 v., kart. 80 v. Malavašič F., Oče nas. Povest za mladino in ljudstvo. I K 70 v. Mati božja dobrega svčta ali bratovska ljubezen. Povest iz časov turških bojev Konccni XVI. stoletja. 80 vin. KraSovcc I"., Utrinki. Črtice in potopisi. 2 K. Rihar F., Andrej Hofer, tirolski junak. Ljudska igra v petih dejanjih. 80 v, 10 izvodov 5 K. Za križ in svobodo. Igrokaz v petih dejanjih. 50 v, 5 izvodov in več po 35 v. Slovenski A. B. C. v koloriranih podobah s pesmicami. Priporočljiva knjiga otrokom v zabavo in za početni nauk v braniu. 80 v., trdo vez. 1 K 20 v. Hitra vožnja. Knjiga s podobami za otroke. 1 K 60 v. Leposlovna knjižnica: 1. zvezek: Bourgct, Razporoka. Roman. 2 K. vez. 3 K. 2 zvezek: Turgenjev, Stepni kralj Lear. Povest. — Stepnjak, Hiša ob Volgi. 1 K 20 v, vez. 2 K 20 v. 3. zvezek: Prus (Aleks. Glowacki). Straža. Povest. 2 K 40 v. vez. 3 K 40 li. 4. zvezek: Ponižani in razžaljeni. Roman. Broširan 3 K. vez. 4 K 20 v. 5. zvezek: Sevčenko-Abram. Kobzar. Izbrane lirične in pripovedne pesmi z zgodovinskim uvodom Ukrajine in pesnikovim življenjepisom. Broš. 2 K 40 v, vez. .3 K 60 v. 6. zvezek: Champol-Levstik, Mož Simone. Broš. 1 K 90 v, vez. 3 K. 7. zvezek: Sevčenko - Abram, Kobzar II. del Hajdamaki. Poem z zgodovinskim uvodom o Hajdamaščini. Broš. 1 K 50 v. 6. in 7. zvezek skupno broš. 3 K 40 v, vez. 4 K 50 v. 8. zvezek: Sheehaan-Bregar, Dolina krvi. (Glenanaar.) Povest iz irskega življenja. Broš. 4 K 20 v, vez. 5 K 80 h. Slenkiewlcz, Potop. Zgodovinski roman. 1. in II. del. Broš. 6 K 40 v, vez. 9 K 20 v. — Križarji. Zgodovinski roman v štirih delih. Broš. 5 K 20 v, vez. 7 K 30 v. — Z ognjem in mečem. Historičen roman. 4 deli. Broš. 4 K 50 v, vez. 6 K 50 v. — Rodbina Polaneških. Roman. 3 zvezki. Broš. 10 K, vez. v dveh zvezkih 12 K 60 v. — Mali vitez, Pan Volodijcvski. Zgodovinski roman, 3 zvezki. Broš. 7 K, vez. 8 K 40 v. Medved, Poezije, I. del. Broš. 3 K 80 v, vezano 5 K. — II. del. Broš. 4 K, elegantno vez. 5 K 40 v. Sardenko Silvin, Roma. Poezije. Broš. 2 K, elegantno vez. 3 K 20 v. Prešerna Franceta, Poezije. Uredil L. Pilita r. Broš. 1 K. vez. 1 K 40 v. Lenard, Dr. I.eop., Nemščina brez učitelja ali slovensko-nemška slovnica za samouke. 1 K 20 v. Ml Dva .letnika sta skušala uiti iz za-ora. Ponoči sta kopala odprtino v zid, a bi se izmuznila na prosto. A naš grad bil zidan ob benečauskili časih, zato je d posebno še pri tleh zelo močan in ši->k. Kakor sta sc orjaka trudila, in je noč c precej dolga, vendar nista mogla zidu rebiti in na jutro sta spoznala, da jc ves japor zastonj. A za to prostovoljno delo ju niso kaj dobro odškodovali, ker so ju bolj zašili, i Novo poštno poslopje žc delamo. Res lepa stavba. Pri vratili nosi napis: K. k. ost- und Telegrafen-Amt, spodaj šele c. r. poštni in brzojavni urad. Na slovenski emlji smo, in Slovenci najbolj rabimo po-to, zato naj bi bil na prvem mestu Slovenki napis. To jc menda ogrelo nekega vro-ekrvneža, da je že dvakrat ponoči z bla-:>m namazal nemški napis. Ker hiša še ni olaudirana, trpi škodo le podjetnik, zato i lepo, ako svojega pristaša — vsaj ta-ega se je do sedaj zidarski mojster vedno kazal — oškodujejo na delu iu zaslužku. i Naš prvi pismonoša je izginil iz Idriji:. Do sedaj še ni dal glasu od sebe, da bi ^edeli družina in drugi, kje sc nahaja. i Sekcijski načelnik v ministrstvu za favna dela g. lioman je pregledoval vse naprave pri našem rudniku. Mudil se je 4 fini tu, šel v jamo, ogledal žgalnico, mudil ie v rudarski šoli. Zanimal se jc tudi za novo ustanovljeno gospodinjsko šolo, zato je skoraj celo uro pregledoval prostore, Študiral učni načrt in sc prepričal o potrebi in koristi nove naprave, želel ji obilo uspeha in obljubil tudi državno podporo. V čipkarski šoli se je posebno zanimal za naš specialni obrt in kupil nekaj čipk za svoj dom. Ker je ministrstvo za javna dela iudi patron idrijske župne cerkve, si jc ogledal tudi to, sc podal na pokopališče |n občudoval v cerkvi sv. Križa krasno staro sliko sv. Barbare. V nedeljo sc jc pri miein oglasilo več oseb z raznimi željami, a nič kaj niso bili zadovoljni obrazi, ko so zapuščali grad. Večinoma ie odgovoril, da finančni minister ima tako trdo zaprt Žep, da ni mogoče od njega kaj iztisniti za jzvanredne stroške pri ministrstvu za javna dela. Oni kredit, ki ga ima to ministrstvo ima pa že toliko izdatkov, da so isprejemki že v začetku leta pokriti. Rado pi dalo naše ministrstvo tudi izvanredne ugodnosti, a je važno vprašanje od kod vzeti. Zato menda pazniki in učiteljstvo iii doseglo za kar je prosilo. Drugi pa še . nočejo na dan z odgovorom, katerega so t dobili. i Neodkriti so naši liberalci. Kadar je deželni odbor ukrenil tako, da jim ni bilo všeč, so zabavljali, kar se je dalo. Takoj je bila občinska seja, ali pa celo ,protestni' shod proti odredbam deželnega odbora češ, da dela strankarsko, da jc vdinjan po-jsameznim osebam in podobne neumnosti so oznanjali. Kadar pa je deželni odbor jugodii liberalcem, so bili pa lepo tiho, da bi ohranili svoje nevedne pristaše v prepričanju, kako strankarsko dela deželni odbor. O tem imamo zopet vzgled. Ge-rent je hote! urediti občinsko pisarno. Kakor vsak pametni občinec je bil tudi on brnenja, da sta v občinskem uradu zadosti dva uradnika, če župan hoče biti primerno delaven. Uradnika naj pridno delata, zato a naj se ju boljše plača. Občina bo pa tudi na boljšem, ker priboljšek dvema uradnikoma ue bi znašal toliko, kakor izdaje občina, ker ima tri stalne in enega pomožnega uradnika. Liberalcem jc bilo zelo hudo za Julčeta, s katerim si občina ue pomaga dosti, kar pravijo tudi tiapred-njaki sami. Vendar so šli zanj v boj. Notar Pegan se je z znanimi prijatelji pritožil lina deželni odbor, proti gerentovim pre-membam v občinski pisarni in proti izboljšanju plač lastnima pristašema, občinskima uradnikoma, S. Kogeju in V. Novaku. Deželni odbor jc upošteval neko formalno napako gerentovo in liberalcem Klede pisarne ugodil. Pričakovali smo pri zadnji seji, da bo župan prečital tudi notarjev rekurz in rešitev, a pričakali tega nismo. Zupan u se ue zdi vredno obveščati občinstva in socialdemokratske zaveznike o notarjevih rekurzih in njih uspehu. Na Os\valda, Kavčiča in druge naše pristaše se sme hujskati celo s privatnimi pismi. Socialni demokratje zopet lahko iz tega razvidijo, da so jim liberalci le v toliko dobri in naklonjeni, v kolikor jih rabijo za Priprego kočiji, v kateri pa sede le sami. i Dobri gospodarji so v občini, kar smo že večkrat videli. Posebno, kadar se notar vmes vtakne, zaskeli občino. Pred dvema letoma je bil komisijski ogled za napravo javnih stranišč. Komisija jc nekaj Krajev spoznala za primerne. Pod vplivom notarja Pegana so letos res pričeli zidati stranišče, - a popolnoma drugod, nego je komisija določila. Zato je moral biti nov Komisijski ogled, katerega jc morala občina zopet plačati. Okoli 70 kronic je stal ta »špas«, ki jc bil pa sploh uprizorjen samo zato, ker se ni izpolnila želja znanega •nteligenta, da bi se namreč kapela sv. Janeza predelala v javno stranišče. P. železtiaio 3"Cuia-Ymo nipfijeniina razstava na Dunaju 1900: Državno odlikovanje in častni diplom k Blati kolajni. Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri in je rekonvalescentom in malokrvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet. Izbor ni okus. Večkrat odlikovana. Nad 6000 zdravniških spričeval. J. SERRAVALLO, c. ia kr. dvorni tatilelj V m f Zaščitna znamka „Sidro" Llnlrnent. Cnpsici comp. Nadomestek za Sidro-Paln-EKpeller jc splošno priznano kot izvrBtno bol bla-£ujočo in odvodno mazilo pri prclilajenju itd.; cena 80 v., K 1'40 in K 2'- se dobiva v vseli lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstvu, naj se jemljejo le originalne steklenice v škatljah z našo zaščitno znamko „Sidro" ™*j potem se je gotovo prejel or. izdelek. Dr. Rlchtsrjeva Mama prt ..zlatem levu" y Pragi Ellzabetna cesta štev. 5 nova \ ^B["■—— -"■".....—mmm Bopiinih organ v, pri nahodu, hri-pavosti. in vratnih oteklinah zdrav-nifrku priporočana jo 38 12 JI. ©Ifeffllifesa ^tellasr katera se z vspeliom rabi sama ali poma-š&na z gorkim mlekarn. Ta miloraztapljajoče, osvežujoče in pomirljivo deluje, pospešuje ločitev sleza in se v taeih slučajih posebno dobro obnese. Izvirek: Giesshiibl Sauerbrunn, želoz. postaja, zdravilno kcpaliaCs pri Karlovih varlh Prospekti sastottj in franko. V Ljubljani so dobiva v vseh lekarnah, večjih špccorijskili prodajalnicah ia trgovinah jestvinami i a vinom. Zalege pri Mihael Kastner-ju, Peter Lassniku in Andrej Šarabonu, Ljubljana. 114 E2—49 ¥ ® S ifiHill lir IIIK S3U2KMI miiaftESin sc tekoj sprejme za dobro plačo in stalno delo pri Karolu Koletiču, sodarskeni mojstru v Krškem. 2876 3—1 eaoKiBSEBEasias&saessiBn samo s tako damo, ki naroči opremo od tvrdke bratov J f reje ar v 2>obrusi. Naj si torej vsaka nemudoma naroči vzorce prekrasnega barhenta, flanel, kakor tudi lanenega in bombažastega blaga najboljše kakovosti. Izjemna reklamna prodaja. 6 kosov obeljenih rjuh brez šiva izbor ne kakovosti v velikosti 150 '200 cm K 13'50 2887 dokler jc še kaj v zalogi. i_i e sorei o 2 prav ctobro Izurfesaa tapetniška .mi 2-1 pomočnika, 1 prav dcjli.ro izurjena krofaška pomočnika za moško m žensko obleko. ■ r- _ ji n "a op1"" Celoletno delo, dobra plača! Refiekfaiiii es] se isretlstavllo v neileSjo 24. oktobra ® o!» 10. isrS rtonolflue v JioJbIm ..Sfotaij' Edini ugoden nakup osfan 40 metrov ceiira, barhenta, fla-nele. volnine itd. lepo zbranih, v kosih 1—8 metrov pošilja franko po povzetju za 18 kron slovito znana 509 izvozna tvrdka 52—1 v. J. iMiček n M\i v Podčbradih, Češko. NaroČite tako)! - Priporočilo! Veleč. g<>-spod V J. Havliček a bratr, Podčbrady. Zadnjo poslljatev sem sprejel z veseljem in se mi je zelo dopadla. Prosim, poSljitc ml še 10 metrov ostankov a ... Spoštovanjem V. V.Neustya, Uhry, 16, II. 1111 LSI, l£|&iu Mestni trg razpošilja ure, zlatnino in srebr- nino na vse kraje sveta, obrnile se zanesljivo na domačo slov. tvrdko! Veliki novi cenik zastonj. "•tJl Novost: Ploščnata, tenka, prava nikelnasta JYnker-Kos- kopf na6kamnov, pokrovi ostanejo vedno beli, prav natančno 36 ur idoča K 4*50. Srebrne ure od 6 K naprej. Večletno jamstvo. — flko blago ne ugaja, se vrne denar nazaj. Sokoiske verižice s siovensk. trakovi nikelnasta K l-20 srebrna K 5"—. 2171 21-1 Odlikovan i,.Brana Prlx" na svetovni razstavi St. Louisl Dobiva so povsod v škatljah po 10 vinarjev. if Pri graščini Preddvor, pošta Tupaliče, sc bo oddalo meseca decembra 1.1. okoli * ilii M la Ponudbe se sprejemajo pod «Lipa» glavna pošta Ljubljana poste restante. 2768 6—i ra 1 '—"II #8 RS? rrav Mre f illJilKlSIIK z hrastovega lesa, nekaj skoro novih, od 200—400, 700, 1200, 3000, 5000 litrov proda po nizki ceni pf^H Ps^lflfi Ljubljana, Selen-1 1 ti II USaSLlv burgove ulice 6. Sitrali tajni mmm vseh sesSavov, železne konstrukcije sfreh, mosjov in drugo izvršuje tovarna na stroje P n m iii i 1 i m n - Fričova ulice Stev. 892. - 3radnja želom, evetlienjakov, tudi kurjava dotičnih s toplo 2449 Vodo. 13—i Stažua kurjava za stanovanja z 2, 4 do S sobami. Novost: Patenta! razpraševaie!. mm IZPELJAVA vseh poslovnih transakcij. - Izdajanje čekov, nakaznic in KREDITNIH PISEM za vsa glavna in stranska mesta tu- in inozemstva. MENJALNIČNA DELNIŠKA DRUŽBA % H/l CDriTD 4 OSREDNJA MENJALNICA: ' lllEfllL U JLL * DUNAJ I., WOLLZEILE 1. On rit* 11 7tiiro • Baden< Kamrica, Čeika Lipa, Brno, Litomerine, Moravski Zumberg, Mfidling, ruui U^llitlC. Novi Jičin, Plzen, Praga, Graben, in Praga, Mala stran, Llbercc, Cvitava NAKUP IN PRODAJA vseh vrst rent, obligacij, državnlb papirjev, akcij, prioritet, zastavnlc, srečk i. t. d., i. t. d. j Zavarovanje proti izMi pri Zrelanlili srečk in vrean. papirjev. Prospekte in cenike premij zastonj in franko. slovenske tvrdke Posojilnice. Kmetska posojilnica lice, sprejema hranilne vloge In daje posojila, Dunajska cesta št. 18. Ljudska posojilnica "SEj Miklošičeva cesta 8. Inserat. Vvoiomnn podporno druStvo, Kongresni trg 19 UdjClUllU Qlej inserat. Razne ttardke. Jager Toni> trgovina ročnih del, Židovske ul. 5. Kolil&aDn '*ran' za'oga P°rcc'ana in steklenlne, Josip Košmerlprva !u3°slova"skatvor- izborne droži (kvas). niča drož priporoča svoje Lekarna Trnkoczy vtogb'ianl' mven " TV/T^M^infffH* T., trgovina s gpec. blagom In iviencillgcr delikatesaml.Sv. Petra cesta it. 37. in 42. Obrtno pomožno društvo feresnitrg Pficfnn Filip« slikar za napise, črke in grbe, JlI12)IUU Prešernova ul. 50. JfgO Simon, stavbena tvrdka, Sv. Petra c. 25. fihPft največja zaloga čevljev domačega iz-CilUClt delka, Prešernove ulice. nove, letošnjega pridelka, mehko lušin-jate in belozrnate kupuje v vsaki množini po dnevnih zanesljivih cenah tvrdka If. H. totem nasled. R 9 LiublSsna, šarile Terezije cesta št. Z. Tvrdka priporoča zopet ugodno priliko za nakup praznih, izborno ohranjenih, močnih 2792 in trpežnih io-i deloma enkrat rabljeni, deloma popolnoma novi, cd 500 do 400 litrov in od 600 do 700 litrov večje množine, po jako nizkih cenah, takoj dobavni. □ 2817 24-1 hripavost, katar, zaslc- zenje, katar v grlu, oslovski iu duSljivl ka-Solj odpravijo zdravn. preizkušene in priporočene karamele za prsa s tremi jelkami. 5500 notarijelno potrjsnih spričeval o dobri kakovosti. Zavoj 20 in «) vin , škatljica kO vin. dobivajo se v Ljubljani: Lekarna pri „0rl»", Rlh. Sušnllt, deželna lekarna pri Mariji Pomagaj" M. Leustck: Ubald pl. Trnkoczij, G Piccoli, pri ..Kroni" R. Bohinc; 1. GjuriCič, Metlika, |oš. Ancik, Ribnica, R. Roblek. Radovljica, D. Pire. Idrija, H. Itrilli, Lilija, H. Bur-dicli, Sk. Loka, H. Roblek, TrZif, K. Andrijanie in L Bcrqinami, Novom., K. Savnik, Kranj, J. Močnik, Kamnik, C. Huss, Vipava Stalno službo iiliie i* v kakem večjem slovenskem podjetju ali zavodu želi sprejeti mlad, vojaščine prosti, oženjen mož, absolvent trgovske šole, ki ima llletno prakso ter razpolaga z dolgoletnimi prima-spričevali. Vstop mogoč 15, novembra ali 1. deccmbra 1. I. Blagohotne ponudbe pod »Stalno 13227" na upravništvo Slovenca". 2912 3-1 Pozor! Pozor! Priporoča sc slavnemu občinstvu v mestu in na deželi nova modna trgovina Peter Šterk Stari trg št. 18 Ljubljana Stari trg št. 18 kot zelo solidna za nakup raznega modnega blaga. Velika zaloga letnega in zimskega moškega ženskega in otročjega perila, najmodernejših bluz, spodnjih kril, modercev, predpasnikov, rokavic, nogavic, ovratnikov, zavratnic, šerp, pajčolanov, otročjih obleke, svile in baržune za bluze in nakite, svilne trakove, posamentrije, čipke, šlinge in vse potrebščine za šivilje, kakor tudi velika zaloga najmodernejših in najboljših moških klobukov, čepic in vsakovrstne kožuhovine, vse po najnižji ceni. 1495 t za sadje pripravne, prav močne, v obsegu 20 do 22 hI, oddaja po prav nizkih cenah ROSNER & CO. Lov se da v najem na Bledu, v planini »Lipanca«, kjer je mnogo divjih koz petelinov, potom javne dražbe, ki se vrši v občinski pisarni na Bledu, dne 24. t. m popoldne ob 4. uri. 2821 3-1 prodajam že sedaj pod tovarniško ceno: obleke, površnike, pelerine in zimske suknje za gospode in dečke; jopice, paletote, mantile, pelerine, kostume, krila in Muze za dame in deklice. - Velika izbira kožuhovinastih ali s kožuhovino podloženih predmetov kakor: kratke, mestne in potne kožuhe za gospode; jopice, boe, mule in garniture za dame in deklice. imatovfič. fiil j ii trg 5. 2894 r.TEB BERNHARDT-OV1 Nitori oi 1 flo 1 ioil sil Obratni stroški 5—6 vin. za konjsko silo in uro. Nobsnega dima, nobenih saj, nobenega smradu, nobenega izpraža-nega strojnika, nobane nevarnosti za eksplozijo ali ogenj, nizki nabavni stroSki, se lahko postavijo v bivališčih, ni potreba nobe- " nega dimnika. Pripravljeni za takojžnji obrat. ft (g 1QQ |flli|$i Sil, Mt\ Ml 11| 3 V U lij. SlIO|| UTO Majceneja obratna moč za izvrševanje obrta, poljedelstva in industrije. Ponudbe z ugodnimi plačilnimi pogoji. — Ceniki in naslovi na ogled poslanih strojev na zahtevo na razpolago. 2714 12-1 M sinovi Gaii t/i C. kr. priv. tovarna za motorje in stroje U. U&llilRUl Mlini tilMUH ££ 131311 j i SEL/ SchiSnbrunnorstrasse št. 173, SI. Zastopnik: J. MIKULA, inžener, sodnijsko zaprisežen cenilec, Ljubljana, CigaleJova ulica 7. Podružnice Spljet, Celovec _tn Trst • UeitoSšJia gl&vnlce -K 3,<)0(M>00. SOBHOKECSS Ljubljanska banki V Ljnbljani Stritarjeve nlicB 2 sprejema vloge na knjižice in na te- 6/0/ koči račun, ter je obrestuje po čistih rJžat: ; Q 03" Kupuje in predaja srečke in vse vrste vrednostnih papirjev pa dnevnem kurzu. Podružnice Spljet, _C e lovec Su* Trst_ - Rezervni l®ad K 3^0.000. priporoča mila vseh vrst, toaletna mila, glicerinska in jedrnata, stearinske sveče znamki „ELEKTRfl'4 in „SOLNCE", posebno pa milo v prid „družbe sv. Cirila in Metoda" z znamko: 20. IX. 08 in blagovestnikov ki je produkt , • moderne kemije zato neprekosljivo blago.------------- paro-tovarna za mtlo, surovi marflarin. MMim Častiti duhovščini priporočam sflearlnslce sveče za cerkveno rabo z znamkami „EXCELSIOR" in ..SUPERIOR' Edino zastopstvo za Kranjsko za prava Puch-kolesa: „Specijal" Puch-koleaa.......K 15G-— ..Cnrier" kolesa ^ 113"—- Najboljše pnemnatike ReithoKer-jeve. — Najnovejši 527 šivalni stroji od K 68- - naprej. (i) Za prekupovalce ista cena, kakor v tovarni! Ker prodajam brez potnikov, vsled tega vse blago veliko oonsje. ....... m i Ceniki zastonj in poštnine prosto. odliCnim spoštovanjem urar ln trgovoo v LJubljani, m&m Slovenci, pozor! pri nakupovanju vencev. registrovana zadruga z neomejeno zavezo v lastnem zadružnem^omn f LflltlSllfll B OunajskI cesti štev. 18 jc imela koncem leta 1908 denarnega prometa nad K 71,417.344-75 brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike. Sprejema ti Mine vlose pa tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom In lih obrestuje gi dne vloge Ca dne Mil. Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1908 nad . K 17,102.911.27 Upravno premoženje............K 17,519.933-93 Posojujc na zemljišča po 5'/«% z ll/a°/o na amortizacijo aH pa po 5V«%> brez amortizacije; na menice po 6%. Posojilnica sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga. URADNE URE: vsaki dan od 8. —12. in od 3.-4. izven nedelj 114 in praznikov. 53—1 priporoča največjo zalogo krasnih Eunania naročila se izvršujejo :: hitro in točno. :: - Gene brez konkurence! - SJMTVMBatattR-j CUjavfUiiBIIMI z modernimi, velikimi brzaparniki iz M\m m Ifcrpen ? Rew-York in m Stari trg 21, filijalka v KRANJU na Glavnem trgu se naj vdanejše priporoča velecenjenim damam. 1 I Klobuke sprejemam v popravilo. 1 J je proga Na naših parnikih «Finland», «KroonIand», »Vaderland., «Zceland>, „Lap!andu, „Menomi-na", „Maniton", „Gothland", „Marquette" in «Samland«, kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antvverpnom in New~ Vorkoni, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice ponovem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminent-nega pomena in traja vožnja 7 dni. Mnogokrat odlikovana, Mnogokrat odlikovana, Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo Čez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor v Ne\v-York. Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik PriporoCa se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na v J * . « . * v w ♦ w . Franc Dolenc preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Zupniščem, samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustr. ceniki so na razpolago- Hažrti in lz?rš!tcv le pr! domači speciaM tvrdki. Tehniško ocene in načrti zastonj, ko se poveri tielo. Inžener-hidrotekt Velika zaloga juveiov, zlat" nine, srebrnine ter raznih ur. Blago prve vrste Točna postrežba - Majnižje cene ~ juvelir, trgovec z urami ier zapriseženi sodnijski cenilec. 195 52-1 .3. J{Iau/^a i^delovatelj t^irurgičnih in oric-pedičnih predmetov in tfandajž, Zjubljana, Prešernove ulice 5. Priporočata svojo velijo zalogo obvezU ja zdravstvo in bolniško postrežbo, bijejev, irigatorjev, aparatov 30 inhalacije s paro in mrzlo, sicrelijirana obveze in pamu^a, ka^or tudi nogavic ja k^čne jr;7e, pasove, vsakovrstne brizgalke, stvari in aparate ja samoklistiranje, najboljša kvaliteta gumijevih posteljnih podložk• Vse bandage se izdelujejo pod strogim nadzorstvom po odredbah p. n. gg. zdravnikov. Zunanja naročila se točno, hitro in disketno dopošiljajo. — Galvan'čni poniklovalnizavod Z motornim obratom. Popravila se izvršujejo točno in ceno. 3 5 Stambilije vseh vrst za urade, društva trgovce Itd. Anton Černe graver ia izdelovatelj kavčuk - štambiljev LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 6. Ceniki franko. 3450 521 Ustanovljeno 1S62. Telefon 584. ilflf I 3 C. IN KR. DVORNI M/lSlNIST VII. Kaisersfrasse štev. 71, vogal Burrjgasse. največja in najbogatejša zaloga vseh vrst >nXj{ posebo finih v vseh barvah, v StLL'1 ognju email. z nikeln. montažo peči za reguliranje (Fullofcn) cd 15 K višje, peči za trajno kurjavo za premog ŠlEElUi!, v vscii velikostil: žefezMNtispfflcii zadveali trisobe peči in kamini n plin. Ceniki zastonj in franko. 2442 Kdor je siv, izgleda star. Izborno, zajamčeno neškodljivo barvilo za lase in brado sta 1. Vitck-ov „Immcrjung", rudečk. nijave in črne barve. Barva takoj in trpežno, t kart. K 4 -. 2. Vitek-ov „Nucin", enojna steklenica KI'-. Ti barvili sta tisočkrat preizkušeni. Ldino pristni iz kem. laboratorija FB. VITEK & Co. PBflGiL Hat fitek-ov Jmmfirjunu" Vitek-ov JmmerjiiHd" Pred uporabo. Po uporabi. Zahtevajte leVitkove Izdelke In odklanj. odločno vse drago. Dobi sc pri: Hnt. Kancu, T.Mencingerju, Ljubljana. = čevljarski mojster = MIlana. Rafiecksaa cesta 2 Priporočam se veleCastiti duhovščini in slav. občinstvu v mestu in na deželi v obila naročila. Izgotavljam natančno po meri ter isto ohranim za prihodnja naročila. Obnovitev naročila zadostuje po dopisnici. Na željo pridem tudi na dom. Cene zmerne! Postrežba točna I 3292 §5 S JSJHJUSJS SLS B H B K S s 55' « Sl S s ss H r S ! S Sa Ustanovljena 1847. BJ8 B B B B B BT9 bbkbabbb g Ustanovljena 1847. Tovarna, pohištva 1. J. Naglas i, Turjaški trg štev. 7. ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ B Največja zaloga pohištva za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti, žimnati modroci, otroški vozički itd. Najnižje cene. 2832 51-11 Najsolidnejše blago. _ jcH OTn ss t ss rj ss ss s n jh fsttb & nrrrrff____ s5ssss£s§ss3f1s3ssssssssssqqss S__IS B SS S H ss 3 §5 ss ss 55 £5 ss ss ss_£I isssgasssssssssssssssssssss Priporoča se stavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v izdelovanje vseh v to stroko spadajočih predmetov: žično omrežje na stroj, obhajilne mize, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, vežna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike, strelovode, železna okna, železne stole i. t. d. i. t. d. Speeijaliteta: valjični zastori in solnone plahte po najnovejšem sistemu s samodvipalnimi oporami brez vijakov. t.viM.pTajamiHJ«! —|M M Najcenejša vožnja v Ameriko. »3 X h-t K W Š HJ oblastveno koncesiionl-rana potovalna pisarna za :: Ameriko :: v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 41 H E3 sa 2900 52-1 Najcenejša vožnja v Ameriko. aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaanaaaaaaanaaaaaaaaao :: !}ajuečja zalega i; moliti!) in oblel; C o C o C C o a o o o C D O O a o o a o o o a o cs oaaaaaaaaaaaaoaaaaaaoaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa Ljabljana, T>ucrni trg 3 !» podružnica: Dctfc mc$tc, CJlauni trg. □ a a □ □ a cs □ □ □ a a □ a a a a a a a a □ a □ 1422 100 1 a SEVCIK 2184 20-1 puškar v Ljubljani p Židovska ulica št. 8 priporoča svojo veliko zalogo najnovejših pušk in samokresov lastnega Izdelka, kakor tudi belgijskih, sulskih in čeških strogo preizkušenih pušk, katere presegajo glede dela in tudi ================ glede strela vse druge puškarske izdelke. —. Posebno dobre so lahke trocevke in puške z jeklenimi cevmi za brezdimni smodnik. Velika izbira pušk brez petelinov (Hamtncrlcs). Najnovejši topiči, velika zaloga vseh lovskih potrebščin kakor tudi potrebščin za ribiče, strelivo po najnižjih cenah na razpolago, Popravila izvršujem najceneje, točno in zanesljivo v lastni delavnici. Od zunaj naročenestvari odpošiljam s povratno poŠto. r; Ceniki na zahtevo zastonj in poštnine proste. '■- i' • > m i S i,- Ceno posteljno perje! 1 kg sivega skubljeneoa per|a K. 3, polBelefl« K Xo belega K 4. finega K 6, najboljšega sknblenega K V sivega puha K 8, beleoa K 10, prsnega puh« K 12, m 5 kg nadalje poštnlnt prosto. Dovršene postelje K'.^1; gostega jako trpežnega rdečega, modrega, belega it rumenega Inlet-nanhlpa-btana, t pernic« vet. ttOXll| cm z 2 blazinama, velikost 99X58, ifepolnteno z lok. lepim mehkim perjem K 16, s polpuhom K 20, s pahog . . ... ,6, S polpuhO! K 21; posamezne pernice K 12, 1«, 16; vaqlavnlca Ki K 3-50, K 4. • Pernice 180X140 cm velike K 13, 18, £ vzglavnica 90X70 ali »i-SOcm K 4'60, 8'-, 5-50. Spoj pernici iz gradla 180X116 cm K 13 -, 15 - razpoJDl, proti povzetju poStn. prosto pri naroČilu od tO K dalji M. Berger v DeSenlcl 5t. 1010. Češki les, Za neugajajoče denar nazaj ali se }>lago zamenia. -Ceniki o žlmnlcah. odejah, prevlekah In vsem drug«« F 716 posteljnem blagu zastonj In poŠt. prosto. 5B-i j c. —f^*^ . cr. |S 1 ' 4 fe. "'' O Preoblekel. A :. "5T s M* SS Kot strokovnjak ln učitelj Glasbene Matice ln zaprto izvedenec c. kr. deželne sodnije jamčim za vsak Instn: ki sem ga preizkusil som. — Prodaja proti ceniku z izrednim popust tudi na najmanjše obroke brez zada Več vrst sodov ima naprodaj H. HEP sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 1810 Perje za postelje in pub 2899 priporoča po najnižjih cenah 52-1 F. HITI pred Škofijo 20, Zunanja naročila se točno izvršujejo, Priporoča se: (nasproti glavne pošte) v najprometnejši k mesta. — Sobe za tujce od V20 K napi restavracija v hiši. Oddajajo se tudi mesečne sobe po z žani ceni. ^84 52- najboljšega sistema, mline m stiskalnico iz grozdje in sadje. druv/o° feSezmsio :: dobavlja po najnižjih Gtimiea cenah slovenska vele-trgovina z železnino Ljubljani, jYlarij« ffsrezije cesta štev. I. Za inort In promet Zaloga koles Pucb, (Sivrla), Globus, Regent in drugih Specialnih znamk ler posameznih dslo?. Izposojevanje koles pretem koles za emnillranje, : pcnlkianle ter popravila : solidno in ceno. _Karol ČmnernlR LJubljana, Dunajske c. $t. 2818 12-1 1000 do 2000 K letnega zaslužka s pletenjem na naš najnovejši plc-tilni stroj. Potrebna glavnica 130 K Delo zajamčeno. Oddalje ne ovira. Zahtevajte prospekt. Gs&k. domača industrija »samostojnost" Praga II. Vencljev trg 63/35. St. 705 Flobert Teschln „WHRHHHD" kaliber 6 ali 9 mm z močno robato cevjo, dolgost 1 meter, za streljanje z zrni 1rrf\t\ 1Z1* in krogljami, teža 1 3U kg *VA —• Pošilja se le po povzetju. — Ilustrovani ceniki o orožju zastonj in franko. _ (1 1113 Franc Dušek, orožarna, Opočno 89, Češko. Lepa zračna 661 stanovanja vsake vrste, z 1, 2 aii več sobami od 8 kron mesečno naprej, se takoj ali za pozneje oddajo v novozgrajenih hišah na PredoviCevem selu poleg Ljubljane. — Več se izve pri E. Predoviču, Ambrožev trg 7, i: v Ljubljani. :: Založnik c. kr. avstrijskih državnih uradnikov Klobuke, cilindre in čepice v najnovejših faponah in velikih izberah 112 priporoča 52-1 Ivan Soklič. Pod trančo st. 2. Postaja stok. železnico. 4 tedne poskušnie n na ogled razpošiljam svoja KOLESA po povzetju. Deli koles čudovito po ceni in dobri. Ilust. ceniki franko. 2351 Fran Dušek tovarna koles, Opočno Stev. 85. na Češkem. ite"?« .°d M'-' F'°bart-puške od *8 50, piktole od K2-—, samokresi od K5-—. " Popravila ceno. — Ilustrovani ceniki franko. » F. DUŠEK o Opočno fitov. 77 •631 ČeSko. 32 Fotografski umetni zavod Ljubljana, Sodnljske ulice štev. U. Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil kakor: povečavanje, reproduciranje, fotografiranje tehničnih predmetov, interijerjev itd. i — Vsa dela se Izvršujejo točno tudi v največji množini. — Podjetje betonskih stavb! Brata Seravalli & Pontello LJUBLJANA, Slomškove ulice št. 19. 3060 Kiparstvo in tvornica umetnega kamna. 52-1 Različna kamnoseška dela iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih cevij, stopnic, posta-mentov, balustrad, strešnih plošč, raznovrstnih plošč za tlakanje, vodometov, korit in vodovodnih mušljev, korit za konje in govedo, ornamentov, kipov, fasad, plošč in desk iz mavca za stene in strope. — Zaloga kameninastega blaga in Samotne opeke. Vsa delu so solidno in strokovnjak izvedena. - Gena najnižja. - Jamstvo. - Zastop. svodov patent Jhriil". Dunajska cesta št. 13 poleg sc priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor p. n, občinstvu za pre-vzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega umetnega steklarstva in slikanja m steklo za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor | vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah. Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 2973 52-1 Narisi in proračuni na zahtevo zastonj. Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. n. odjemalcem v ogled. ■■■■nnanBBn Gloflovski c. in kr. dvorna založnika Dunaj I. Franz-losefs-Kai 15 in 17 priporočata «54 34-1 kakor tudi pisarniške potrebščine, pohištvo, n. pr. ki so izredno praktične :: za porabo. :: š S3 v ProsiisfttB zastonj in poštnine prosto. s. Telefon Sl. 12017. ajdic valjični mlin v Kranju, Kranjsko. Največja proizvajanja priznano najboliih pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki Izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko votle v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti. 2916 52-1 Zastopstva iti zaloge: v Ljubljani, Kočevju, Podgradu, Trnovem, Trstu, Pulju, Gorici, Celovcu, Beljaku, Bol-canu, Inomostu, Tridentu, Zadru, Spljetu, Ercegnovem, Kotoru, Sarajevem. Brzojavi: Valjični mlin, Kranj. | Ravnokar so izšle nove dvo-| plošče ! Cena 4 — krone in po 2 K 50 v Velika zaloga gramoTonov od t Dobi se tndi na mesečno obroke. Zato zahtevajte takoj brezplačno cele eramolonov g ln raznih ploBči. urar in optik .*. Ljubljana, Stari trg 26 3436 52-1 domačega izdelka priporoča po najnižji ceni in najboljSi kakovosti slavnemu p. n. občinstvu in — prečastiti duhovščini t o v Ljubljani « i Pred Sloliio si. 19. stari trs št. 4. Prešernove ulice st. 4. - Popravila točno in ceno. - —— — —^i..™*....*«—^ i ■ »»»-».u^ulaOBBBUBSnMI Osrednja banka čeških hranilnic lilinnlinrtordracco 99 - (Ustredni banka českgh sporitelen) - nnHm»n,w imiah Telefon st. 1201?. Podružnica: DUNAJ 1., Wippiinierstrasse 22. = (Ustredni banka českgh sporitelen) = Podružnica: BUHfl31.. Uippllnserstrasse zz. Vloge na knjižice in račun «•>/„ in 4V4%. - Kupovanje in prodaja vrednostnih papirjev. - Uprava in čuvalna zaloga brezplačno. Posojila okrajem, mestom, občinam in drugim javnim korporacijam proti amortizaciji na 4% in >/4% upravne pristojbine. Financiranje lavnih mi_ podjetij. Emisija lastnih 4% bankovnih obligacij, katere uživajo pupilarno sigurnost in se smejo rabiti za vsakovrstne kavcije. Del. kap. 7,000.000 K Telegrami: ,Sp o r obank a'. Deponiranje kavcij in : vadij raznih vrst : Eskont inenjic saino : denarnih zavodov : Bankovne informacije ■ in svete brezplačno : 01360156 Betonsko podjetje Tvornica cemeatnlli izdelkov, umetnega Mm in marmorja. ZAJEC & HORN LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 73, Filijalka na Pešati, pošta Dol pri Ljubljani Priporočamo bogato zalogo umetnega kamenja: cevi, okrogle in ovalne, (patent Kielberg zastopstvo za Kranjsko), stopnice, (najelegantnejši vzorci, brušene in polirane), mozaične, kakor tudi hidravlično stisnjene metallique-plošče za tlakove za cerkve, veže, kuhinje, hodnike, trotoarje v raznih barvah in vzorcih, podboje, križe, nagrobne spomenike, okvirje, postamente, balustrade, ornamente, facade i. t. d. — Opozarjamo posebno na prekrasne plošče iz umetnega marmorja (Carralijth-patent) za obhajilne mize, oltarje, za prevleko lisen, stebrov i. t. d. Gospode interesente, zlasti preč. duhovščino in stavbinske mojstre vabimo najuljudneje, da si ogledajo na licu mesta blago. iS CENIKE IN VZORCE POŠILJAMO RADE VOLJE N A ZAHTEVO. Priporočam preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo ogromno zalogo umetno izdelanih SI. občinstvu v Ljubljani in po deželi vljudno naznanjava, da sva najino prenovila in notri do ceste razširila, tako, da stoji sedaj pet lepo opravljenih, svetlih in prijaznih prostorov cenjenim gostom v porabo v katere se pride neposredno s ceste ali iz hiše in z dvorišča. Ena soba popolno zase je na razpolago cenjenim gostom za vsakojaka zborovanja. Tu sc točijo pristna domača vina in izborno Reininghausovo pivo. Dobivajo se ob vsakem času gorka in mrzla jedila ter od 9. ure naprej tudi zajutrek. — Postrežba jc točna. — Cene zmerne. 2921 3—1 Za innogobrojni obisk se vljudno priporočata iz črnega, zelenega granita, labradorja in belega karar-skega, kraškega in več drugih marmorjev; prevzamem in v popolno zadovoljnost izvršujem vsa umetna cerkvena in stav-binska dela. Preskrbujem slike za na spomenike po jako nizki ceni. Imam v zalogi nagrobne okvire. Ker delujem brez potnika ali agenta, prodajam nagrobne spomenike po jako nizkih cenah. Z velespoštovanjem 1021 (t) L. R. TRATNIK v Ljnbljani, Komenskega ulice štev. 26 Line 1909: zlata holajaa. najvišja odlika LIT Magdeburg - Buckau H p —--------------------------—— Podružnica Dunaj Dunaj III., Am Heumarkt Nr. 21. Premikalni in stalni patentovani na nasi*®n Par 'n vroči par ^^^^^^^^^^^^^^^^ od 10 —800 konjskih sil. Gospodarski, trpsžni in zanesljivi obratni stroji za vse !MnMskc Isa poUadslslce obrate. Wo!fova ulica 14 Wolfova ulica 14 priporoča sl. občinstvu svojo veliko zalogo za Jesensko in zimsko sezono vseh vrst najmodernejših čevljjev za gospode, dame in otroke, kakor tudi za turiste in telovadce ter razne čevlje za dom. Prave ruske galoše, dokoEenlce (gamašne) in vse v to stroko spadajoče potrebščine. Maročila po meri in popravila sc okusno, točno in solidno izvrSujejo v lastni SM 1133 dclavnici. — Zahtevajte cenike. sb? Posedaj IzdelamBi nad 650.000 P. S „ „Mlern\ SUttm \ SiMa-rom/to T.fflVium ^VifV-AcVn^ ...... Dunajska e©stai 37 iz prvih tovarn Avstrije: Bupkopsij S4ypia Cpuch), Waff£»mi*E)d izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena leta 1867. Vezcrajj® poučujemo brezplačno. Pri c. kr. okr. sodišču v Kranjski gori, odd. I., so po prošnji lastnice g. Katarina Grom, posestnice na Dovjem št. 20 na prodaj po javni dražbi sledeče nepremičnine: Zemlj. vi. št. 87, 206 in 344 k o. Dovje za katere se jc ustanovila pristavljena izklicna cena, in sicer: I. Za zemlj. vi. št. 87 ad Dovje: pare. št. 1738/2 hiša št. 20 v Mojstrani in pare. št. 1745 gospodarsko poslopje, žaga s kozolcem in drvarnico (24.000 K), vrt pare. št. 1738 (172 K 50 v), pare. št. 2068/2 žaga (9000 K), 336/1 travnik (147 K), 1455/337 (4593 K), 1455/334 (2450 K), 1455/332 (69 K 25 v), 1455/433 (847 K 98 v), 1455/243 (602 K 26 v), 1455/244 (4143 K 33 v), 637/1 (4479 K 76 v), 637/25 (3252 K 60 v), 637/28 (3285 K) 637/27 (3339 K), 650/56 (6868 K 36 v), 1455/320 (2602 K 99 v), 1455/317 (335 K 05 v),j 1455/119 (947 K 36 v), 1458/5 (1148 K 07 v), 1458/6 (1432 K 06 v), 1458/7 (87 K 76 v) 1482/47 (1004 K 18 v), 1482/50 (883 K 34 v), 1482/48 (63 K 62 v), 1482/49 (58 K 98 v) 1482/59 (11.782 K 61 v), 1401/9 (2244K32v), 650/182 (3103K20v), 650/183 (2505 K 30 v) gozdovi. II. Zemljišče vi. št. 206 ad Dovje pare. št. 650/169 gozd (3069 K 12 v). III. Zemljišče vi. št. 344 ad Dovje parcela št. 638/2 gozd (4895 K 91 v). Dražba se bo vršila l«iSS! 00 Ceniki 2as4®irati £n f^osaSco Slavnemu občinstvu si usojain uljudno naznanjati, da 58KS svoj brivski Su frlzerslci e&rt presni poleg kavarne .»Avstrija". Salon za dame s posebnim vhodom ln sc-psriraniml oddelki. Poleg umivanja glav, vsakovrstno friziranje in barvanje las. priporočam svoj gorki ln mrzli zdravniški priporočeni sušilni aparat. Izvršujejo se vsa lasna dela. Vpletke (kite) striženih in zmešanih las v veliki izbiri. Z vsem spoštovanjem se priporoča M. Podkrajšck frizer za gospode in dame. Sv, Petra cesta 32, Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmejo. Na posestvo zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno. Zdražitelji morajo položiti varščino v znesku 10% izklicne cene. Skupilo izplačati jc tekom mesec dni prodajalki. Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 in pa dne 2. novembra 1909 v Mojstrani pred začetkom dražbe. C. kr. okrajno sodišče, odd. L, v Kranjski gori, dne 9. oktobra 1909. Izdelek nedosežen glede trpežnosti, elegance in priležnosti torej najboljši izdelek monarhije, kar priznavajo vsi merodajni strokovnjaki. Naj torej nikogar ne premotijo livalisanja z drugih strani, vsak naj kupi le čevlje z znamko F. L. P. ZnamkaF.L.P Znamka F. L. P naj bi sc v svojo lastno kcrst poučil o Cenike pošilja brezplačno obenem z zaželjenimi pojasnili SSg Najcenejša in najhitrejša vožnja v Kmeriko je s parniki V PRID „DKUŽBE SV. CIRILA IN METODI!" rlHIH iPP^lfJtfl splošna delniška družba jMfBi $llvlifSMifl% 1 l^ltfsltea&i za zavarovanje v Pragi IflM Otf Genieratoo zastopstvo za vse slovsnsKs ilcžcle v Mm. ulica Donizetti št 5. EDINA slovanska delniška družba za zavarovanje na življenje, EDINA, katera kolekuje zavarovalne listine z narodnim kolekom, EDINA, katera kolekuje svoje dopise z narodnim kolekom. 0 0 0 Zavaruje najceneje, najugodnejše na vse načine! SVOJI K SVOJIM! Pojasnila dajejo vedno brezplačno okrajna zastopstva v vseli večjih slovensliili krajih. V deželni prisilni delavnici je izpraznjena z letno nagrado 2000 K. Služba se odda s pogodbo ter velja za njo enomesečna odpoved Pojasnila o službenih dolžnostih daje vodstvo deželne prisilne delavnice in deželno tajništvo. Prosilci naj predlože svoje prošnje priporoča podpisanemu deželnemu odboru. Od deželnega, odbora kranjskega v Ljubljani, dne 15. oktobra 1909. Naznanjam slavnemu občinstvu, da izdelujem v svoji novi, največji in po najmodernejšem sistemu urejeni tovarni na Kranjskem za upognjeno pohištvo in ::: deščic (parket) ::: ^fnlfO različne vrstc od priprostega do naj-finejšega izdelka, naslonjače, gugal-nike, pisalne fotelje, obešalnike, mize v vsaki velikosti, vrtne stole, stole za glasovir i. t. d. Imam vedno veliko zalogo bukovih in hrastovih na par prepariranih deščic (parket po najnižjih cenah.) Na zahtevo pošljem moj ilustrovani ccnik zastonj in franko. ::: Ivan Bahovee 1971 (1) tovarnar na Duplici p. Kamnik. za prebarvanje hiš, cerkva, župnišč, šolskih in jav-■»»hhihmii nih poslopij priporoča po izvanredno nizkih cenah mamMimamimammmmmfmmm. »aB^j^^^s^aill 1 IT Ponudimo vsako poljubno množinoi 480 Zarezane strešnike (prve vrste) za privezati ali pribiti na late torej popolnoma varno proti nevihti). zidarsko strojno opeko, Portland-cement, peči, štedilnike, samotne plošče za tlakanje cerkva, F. P. VODIC & Komp. Ljubljana. Na zahtevo pošljemo vzorce in prospekte takoj brezplačno. menažeriia z redkimi živalmi iz vseh delov sveta. Predstave vsak dan ob 5. in 7. uri zvečer. Glavna predstava: boj z medvedi in krmljenje v nedeljo in praznik ob U. in od 2. ure pop. vsako uro. Cene prosto-rom: 1.40 v, otroci30 v; II. 30 v, otroci 20 v. 2905 2-1 K obilni udeležbi vabi udani IdSfnik Najstarejša slovenska tvrdka te stroke. niMUiimniiii Obstoji že nad 38 let. imumiinmn imejiteljica zaloge cerkvene obleke in orodja Ljubljana, Molfove ul. 4 si usoja javiti preč. duhovščini ter si. občinstvu, da izdeluje natančno po naročilu in predpisih vsakovrstne bandere, baldahine, plašče, kazule, pluvijale, dalmatike, veiume, albe, koretlje, prte itd. itd., sploh vse kar se rabi v cerkvi pri službi božji. Izdeluje se vse ročno, solidno, pošteno ter po najnižjih cenah, ter se prevzemajo tudi naročila na vezenje, prenavljanje stare obleke ter sploh vsa popravila. Zagotavljajoč hitro 1» najpošlensjio postrežbo, prosi, da st pri 9403 njiročlllb Izvoli ozirati na prro flomačo tvrdko, 26„i Išče se poštena in pripravna stara 25—40 let z malo varščino za vodstvo male gostilniške obrti v Ljubljani. Vstop s 1. novembrom t. 1. Plača po dogovoru. - Več se izve v trgovini Valvazorjev trg Ljubljana. ženska Zasebniki \ naj ne zamude ugodne prilike Trtiovci za naroCbo Mam I ostankov naravnost iz tkalnice! 1884 Posebna ponudba: 12-1 40 met. oksforda za srajce, cellra za obleke, plave tkanine za predpasnike in bluze. Prima kakovost, pristno barveno le K 15-40. 40 met. rumburške tkanine, kreas-platna, ka-nafasa, zajamčeno prima kakovost, pralno, le K I8'40. 1 kos 150/200 cm rjuh, zajamčeno platno, brez konkurcnce, za le K 2-25. Brisače 40 cm široke, 1 m dolge, za samo 32 vin. 1 dvanajstorica robcev z atlas-robom K 1'25. Pošilja se po povzetju. Kompl. zavoj 5 kg povsod franko. Za neprimerno denar nazaj in se povrne tudi poštnina, torej nikak riziko. Prosim, da se ne zamenja moja tvrdka s podobno se glasečimi, ki pošiljajo neporabno blago, ne vračajo poštnineprivrnjenemblagu, in so le kramarji. — Obrne na| se vsak na Julija Mullerja tkalnico, Herm. Mestec, Češko. irminirr t^TUMT—' KFlTtt* Jtar Izvolite pisati po vzorce! -gaj V. J. HavliCek a bratr mmšm t iaaaaaaaaaaaaaaaa oaaaa oaaora aaa anaa^aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaai: Izvozih M priporoča lanenega in modnega blaga v različnih vrstah: § Samo pri nas pristno! laaaaoaaaeaaoaa oaaaaaaaaa aaaoaaaoaaaa aaaaaaaaaaaa ^^ \ Modno sukneno blago | " aaaaaaatjaaaaaaaaDaaaaaaoaaaoaacaaaanaaaaaaa Jesenske zimske basoaoaaaaaaaaaaaacaaaaa 110V0S1 oaaaaaaaac Vzorci franko. — 1 zavoj 40 m pralnih ostan- g kov okusno odbranih za K18.— Franko po povz. žaaaaaaaaataoaaaaaaooaoaaaaaaoai: cffirame MoSuie za dame, fiafior (udi za defilioe in oirofie, najnovejša mode, v največji izSiri priporoča po zelo ugednifi conafi modni salon • * ic uBljana, nasproti glavne pošie, JOjuSljaiia maminim mm imr erjg, S« fb Se priporoča za Izdelovanje kožuhov vseh vrst kakor tudi damskih jop, kolerjev, mufov. V zalogi ima vedno veliko izbero vseh vrst kožu-hovine. Sprejemajo se popravila vseh v to stroko spa-dajočih predmetov. Izdeluje se vse po najnižjih cenah. Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 21 j. VfflHEK, VINSKE SODE iz hrastovega lesa, zdrave, močne 295 3—1 od litrov 56/65 100/120 200/220 600/800 nadalje 8 komadov prav močnih, zdravih hrastovih sodov z vraticami v obsegu hit. 36, 36, 39, 39, 10, 46, 42 in 50 ima naprodaj po primerno nizki ceni tvrdka M. Rosner & Co, Ljubljana, poleg Koslerjeve pivovarne. Krila za dame gladka komad pasasta po vzorcu »» K 1'40 „ 1'50 „ 1'60 pošilja proti povzetju tovarna za volneno blago G. WEISSENSTEIN v Bystr€m pni Poličky. 6 krii gre na 5 kg poštni zavoj. Dalje pošilja čisto volnene nogovlce par po 90 v. in višje in čisto volnene iok« par po 60 v. in višje. Vzorci na zahtevo, neugajajoče se vzame nazaj. 2913 7-rl Sprejme se takoj za večje delo • VI« V «1 pri g. Mikoličn, Novomesto. 2900 3-t Hitim Dobro izvežbana kuharic* išče službe pri duhovniku ali v župnišču. Nastop takoj. — Ponudbe pod naslovom nSlužbau na upravo „Slovenca". 2868 2-1 GOSPODIČNA iz boljše hiše, vešča slovenskega in nemškega jezika, strojepisja in knjigovodstva išče služae vstopi°tudfTot praktikantiiija. Prijazne ponudbe pod „Skromna zahteva" postni predal 76, Ljubljana. 2918 3-1 delavnica za vsa cerkvena dela St. Ulrich. (Men. Tirolsko se najtopleje priporoča za vsa cerkvena dela. Velikanska zaloga svetili razpel. - Novi zanimivi slovenski ceniki zastonj in franko. -- Postrežba solidna in hitra. isi826-i KONGRESNI TRG 19 registrovana zadruga z omejenim poroštvom KONGRESNI TRG 19 sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 01 2 0 brez odbitka, tako, da dobi vlagatelj od vsakih vloženih 100 K čistih 4 K 50 v na leto. Rent. davek plačuje društvo samo. Druge hra- nilnične knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v 7'/2 letih (90 mesecih ali 390 tednih) v t c d e n s k i h, ozir. m e s e č n i h obrokih, kakor tudi posojila na zadolžnice in menice Dr. Fr. DolSak 1. r., zdravnik v Ljubljani, podpredsednik. Prelat A. Kalan 1. r., predsednik. Kanonik I. Sufinik 1. r., padpredsednik.