Stev. 256.
V Ljubljani, v sr. do. dne 6. rcuerrhra 1901
Leto xxxu.
Velja po poŠti:
za cclo leto naprej	K 26'—
za pol leta „	„ 15-—
za četrt leta „	„ 6'50
za en .nesec „	„ 2-20
V upravniStvu:
za celo leto naprej	K 20-—
za pol leta „	w 10-
za četrt leta „	„ 5'—
za en mesec „	„ V70
Za pošilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
(JredniŠtVO j® v Kopitarjevih ulicah Ht. 2 (vhod čez
-----dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. UredniSItega telefona itev. 74.
Političen list za slovenski narod
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72mm): zaenkrat . . . . »13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemli nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne.
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2. —
----Vsprejema naročnino, inserate In
reklam aclje. ti pravniškega telefona štev. 188.
Slovenske učne knjige.
Nenadni uspeh, ki ga je S. L. S. dosegla pri vladi na polju slovenskega šolstva, je v prvo vrsto postavil zanimanje za slovenske učne knjige, ki se bodo zdaj takoj rabile v poslovenjenih razredih naših višjih gimnazij. Seveda je stopilo to vprašanje, na čigar nenadno rešitev se ni nihče nadejal, zdaj v jako akuten stadij. »Slovenski Narod« je hotel takoj očrniti S. L. S., češ, da je ona kriva, da ne leže knjige že natisnjene pred nami, ter se je zaletel v referenta deželnega odbora g. deželnega odbornika Povšeta.
Da se bo pa vsa zadeva pravično sodila, smo si iz zanesljivega vira preskrbeli natančnih podatkov in tu priobčujemo celo kroniko tega vprašanja, v kolikor je v zvezi z deželnim odborom.
Deželni odbor je s pismom z dne 10. jan. 1900, št. 196, prosil gg. profesorje spisatelje, da mu čimpreje naznanijo, koliko je že do-gotovljenih učnih knjig »Matematike«, živalstva, prirodopisa in rastlinstva za višjo gimnazijo, verouka za V. razred, Iatinsko-slov. slovarja, latinskih vaj za V. in VI. gimnazijski razred.
To pismo se je poslalo g. ravnatelju prve višje gimnazije, A. Senekoviču, dr. Svetini, ravnatelju Wiesthalerju, prof. J. Hubadu, prof. Brežniku in prof. A. Pavlinu.
Z dopisom z dne 5. svečana 1900 se je g. ravnatelju Fr. Wiesthalerjii pisalo, da deželni odbor pritrjuje nasvetu, da se latinsko-sloven-ski slovar napravi v dveh izdajah.
Dne 25. jan. 1900 je dobil deželni odbor obvestilo g. prof. Brežnika, da je njegov rokopis latinskih vadb za V. in VI. gimnazijski razred že v aprobacijo predložen pri naučnem ministrstvu in referent deželnega odbora je prevzel nalogo na Dunaju delovati na to, da se aprobacija kmalu izvrši. Q. prof. dr. Svetina je z dopisom z dne 26. jan. 1900 dež. odboru naznanil, da bo učna knjiga verouka za V. gimnazijski razred dogotovljena do sklepa^ šolskega leta; gosp. ravnatelj Senekovič piše dne 30. jan. 1900, da spisuje prof. Matek v Mariboru algebro in geometrijo za višjo gimnazijo in da je do 1902 upati na dogotovitev teh učnih knjig.
Z dopisom z dne 19. svečana 1900 je dež. vlada naznanila, da zaradi pomanjkanja denarnih sredstev vlada ne more ugoditi prošnji deželnega odbora, da bi g. prof. Pleteršnik dobil dopust za celo leto. da pa more prihodnje leto za to prositi. Prof. Pavlin jc s pismom z dne 17. aprila 1900 poročal o zadevi spiso-vanja botanike za višjo gimnazijo.
Po nalogu deželnega odbora z dne 24. aprila 1900 glede izdaje slovenskih učnih knjig za višjo gimnazijo je deželni odbor s pismom
LIK6K.
Mjev bral.
(Iz francoščine.)
Tesno sobo v hospitalu razsvetljuje medlo jesensko solnce.
V	ozki železni postelji leži mlad človek z energičnimi potezami na obrazu in z upadlimi lici. Inteligentno zroče oči so pravkar obsen-čile roke smrti.
Ob njegovi strani na naslonjaču sedi star mož, s čigar obraza odseva obupna bol. Uprl je oči v one umirajočega, kakor da bi hotel svojevoljno pridržati bežeče življenje. Prijel je bolnikovo roko in jo stiskal v vedno slovo.
Oče umirajočega je.
Zdravnik stoji pred njima in opazuje resnično ginjen žalostni prizor. Zatopljen je, da ne čuti, da mu polže solze po velem licu in se noizgubljajo v rjavi bradi
V	kotu sobe moli usmiljenka rožni venec.
Smrt se plazi okrog, že slutijo njeno bližino, že čujejo nje mrtvaški dih ... zdi se, da hoče še čakati, da sc obotavlja . . . kakor da še-le išče svoj plen . . .
Iz te hiše jemlje navadno lahka bremena, nedolžne ročice otrok, ki morajo otrpniti, ko iih pograbi ledena, neizprosna roka smrti, njih bistre oči, ki se morajo zapreti za vedno tu na zemlji, ko šc niso videle grehov, da se gori nad zvezdami zopet odpro . . .
Ali sedaj leži namestu otroka mož in rav-
z dne 23. junija 1900, dež. odb. št. 5569, prosil gg. pisatelje in siccr gg.: prof. dr. Svetina, prof. B. Mateka, prof. J. Hubada, prof. Pavlina, prof. J. Macherja, da po vsej možnosti na to delajo, da bi se učne knjige, katere spisati so gospodje prevzeli, čimpreje dogo-tovile in mogle dati v natis in da poročajo, do katerega časa je upati dovršitev omenjenih knjig. Dostavil je deželni odbor, da je deželni zbor v svoji seji 24. aprila 1900 naročil, da se takoj potem deželni odbor, ko si je zagotovil dobavo učnih knjig do gotove dobe, obrne do c. kr. deželnega šolskega sveta z zahtevo, da učna uprava dovoli predavanje v slovenskem jeziku za navedene predmete, ter da že iz tega razloga prosi za nujno izvršitev knjig. Z dopisom istega dne pa je deželni odbor odposlal prošnjo učnemu ministrstvu za pospešitev aprobaci.ie.
Po nalogu deželnega zbora je deželni odbor s pismom z dne 23. junija 1900 naprosil prof. Vrhovca, da spiše knjigo za pouk o do-movinoznanstvu.
Dne 1. julija 1900 je nato g. prof. Matek naznanil, da bo matematiko za V. gimnazijski razred (algebro in geometrijo) do konca oktobra 1900 pripravil za tisk, do konca leta 1901 pa bi potem dovršil ostali del algebre in geometrije.
O. prof. dr. Svetina je z dopisom z dne I. julija 1900 sporočil, da izroči učno knjigo verouk za V. gimnazijski razred po velikih počitnicah žc v potrjenje knezoškofijstvu. G. ravnatelj Senekovič ie z dopisom z dne 18. julija 1900 naznanil deželnemu odboru, da je g. prof. Macher obljubil prevzeti spisovanje botanike za višjo gimnazijo. G. prof. Vrhove je sporočil z dopisom z dne 10. avgusta 1900, da sprejme spisovanje knjige o domovino -znanstvu.
Pod dež. odb. št. 12207 je 12. oktobra deželni odbor izplačal založniku Kleinmayrju za izdano knjigo »Zgodovina novega veka«, katero je spisal prof. Kaspret. 600 kron honorarja za pisatelja.
G. prof. Brežnik je s pismom z dne 3. oktobra 1900 sporočil, da je oddal revidirani rokopis latinskih vadb za V. in VI. razred v aprobacijo.
Z dopisom z dne 15. februarja 1901 je deželni odbor profesorju pisatelju zagotovil honorar za delo. Z dopisom z dne 11. februarja 1901 je deželni odbor ponovil prošnjo do pisateljev, da pospešijo dogotovitev knjig ter kazal na nalog deželnega zbora, zato da je dovršitev knjig zelo nujna postala.
Dne 3. maja 1901 je prof. Matek sporočil, da je že oktobra 1900 predložil knjigo geometrijo za višje gimnazijske razrede v rokopisu učnemu ministrstvu v aprobacijo; istotako prvi del knjige aritmetika in algebra za višje gimnazijske razrede.
no ista smrt mu je pravkar pritisnila usode polni pečat na čelo.
Hotel je kakor Jezus v Najmu rešiti ubogi materi njenega sina, toda bil ni Bog in premagana smrt se je maščevala nad njim samim in ga položila na smrtno posteljo.
Star je bil petindvajset let in bil zdravnik za notranje bolezni v hospitalu sv. Evgenije. Dosegel je prvo darilo na medicinski fakulteti in slavcpolna prihodnost ga je čakala . . .
Toda tega je bilo sedaj konec; neizprosna smrt ga je tiščala za vrat in ga davila — mladi zdravnik je imel diphtheritis.
In ta zdravnik je bil edini sin očeta, prezgodnjega vdovca.
* « *
»Oče . . . želim ... da potem, ko se ločimo . . . posinoviš kakega otroka ... naj ti nadomestujc sina... da ne ostaneš sam. Moj ubogi, dobri oče!«
»Spolni naj se ti tvoja želja, sin moj.«
Vrata so sc nalahno odprla.
»Gospod Vauquelin, predsednik je slišal o vašem velikodušnem činu in vam pošilja križec častne legije in svoje pozdrave.«
Lahna rdečica je dahnila v obraz umirajočemu, dočim mu je ubogi oče z zmešanimi tčmi in s tresočimi rokami pripel križec na rdečem traku na belo srajco.
»Hvala . . . hvala . . .«
Počasi je nagnil glavo k svojemu zdravniku.
»Prosim, dajte mojemu malemu bolniku lepe igrače ... naj se tudi on veseli . . . vsaj sem bil tako zelo odlikovan . . .«
Ko se je vračal iz pokopališča, uprt na
G. prof. dr. Svetina, opravičuje zakasnitev knjige zaradi potrebe nekaterih prememb in preobilega posla. O. ravnatelj J. Hubad je z dopisom z dne 13. maja 1901 naznanil dežel, odboru, da je dogotovil nad polovico knjige »Živalstvo« za VI. gimnazijski razred ter da obljubi dogotovitev v pravem času.
V seji dne 25. maja 1901 je deželni odbor sklenil, da z ozirom na izjave pisateljev učnih knjig, iz katerih je soditi, da bodo še v letu 1902 dogotovljene, ne more vložiti pri deželnem šolskem svetu zahteve za dovoljenje pouka v teh predmetih v slovenskem jeziku.
Z dopisom z dne 23. septembra 1901 je založnik Bamberg sporočil, da je učno ministrstvo knjigo »Latinske vadbe za četrti gimnazijski razred«, sestavljeno od g. prof. dr. L. Požarja, odobrilo; nato je deželni odbor nakazal v izplačilo za to obliublieno podporo 500 kron.
Kiigotržec L. Schwentner je s pismom z dne 1. novembra 1901 prosil za subvencijo za izdajo nove učne knjige »Mineralogija«, katero namerava spisati g. dr. Hinterlechner; deželni odbor jc v seji 30. novembra 1901 zagotovil 70 kron honorara za vsako tiskano polo za spisatelja.
Tvrdka Bamberg je s pismom z dne januarja 1902 prosila za podporo v svrho izdaje učne knjige »Fizika«, katero spisuje ravnatelj Senekovič. Deželni odbor je tej prošnji takoj ugodil in nakazal v izplačilo podporo 500 K.
Dne 8. marca 1902 je referent pod dež. odb. št. 2934 predlagal, da je naprositi gg. pisatelje učnih knjig, da zanesljivo do konca marca poročajo, v koliko so dogotovljene knjige, katere spisati so sc gospodje obvezali iu ponovil, da je skrajno nujno, da se te knjige dogotovijo, da zamore deželni odbor potem storiti potrebne korake za vpeljavo poučevanja teh predmetov v slovenskem jeziku. Taki dopisi so se odposlali gg.: prof. Brežniku, prof. Mateku. prof. dr. Svetini, prof. Macher-ju, ravnatelju F. Hubadu; ravnatelju Wiestha-lerju zaradi slovarja; istotako se je poziv poslal za dogotovljenie knjige »Mineralogija«.
S pismom z dne 14. marca 1902 je ravnatelj g. VVicsthaler poročal, da je dovršena še-le polovica latinsko-sloveriskega slovarja, katerega urejevanje je on prevzel. V pismu navaja, da se pri takem pomanjkanju slovenskih srednješolskih učiteljev pogreša več učnih moči, potem pa naraščajo ure za učitelje, tako da so ti preobloženi in jim nedostaje potrebnega časa i zaželjene duševne čilosti za tako naporno delo, kakoršno je sestava slovarja. Vsled tega je pet profesorjev odpovedalo sodelovanje pri slovarju in vsi opravičujejo svojo odpoved s tem, da jim pri takih razmerah nikakor ni mogoče poleg izvrševanja svojih učiteljskih dolžnosti prevzemati šc tako postransko naporno delo. Gcspod urejeva-
prijatelja svojega rajnega sina. se .ie obrnil še enkrat nazaj med trepetajoče ciprese. T.e-daj je zapazil priprosto oblečeno gospo, ki je položila na novi grob iz belih cvetlic spleten venec.
Bila jc mati rešenega otroka. ...
»Dober dan, gospa Sorbier, pa vedno tako pridni.«
»Ze mora tako biti, gospod Filip. Vaše srajce so že gotove, ravno sem jih hotela ne-sti k vam.«
Bilo je priprosto delavsko stanovanje, toda snažno in staro pohištvo iz orehovega lesa se je svetilo, kot bi bilo izrezljano iz dragocenega mahagonijevega lesa. In Ivan Sorbier, bivši žandarmerijski brigadir, čigar portret je visel na steni v črnem, lesenem okvirju, jc gledal prijazno s stene, nasmeh mu je krožil krog usten.
Skozi odprta vrata se je videlo v majhno sobo. Železna postelja ob steni, okrogla mizica in majhna biblioteka jc bilo vse pohištvo.
Gospa Sorbier je postala vdova že dve leti po rojstvu sina Rcnč-ja. Od takrat naprej se je noč in dan trudila, da bi zbrala toliko denarja, kolikor ga je potrebovala za oskrbo domačije in za vzgojo Rene-ja.
Deček je bil živ in dobre volje, toda tičil se je dobro in mati je često bolestno vzdili-nila, kadar je pomislila, da mu zaradi pomanjkanja denarja nc bo mogla preskrbeti dovolj srečne prihodnosti. Toda lepega dne je dobila od ravnatelja na Iiceju v Saint-Louis pismo, v katerem ji naznanja, da jc gotova oseba, ki pa želi biti neznana, založila vsoto I
telj si je moral zato iskati novih sodelovalcev. Nasvctuje pa, da naprosi deželni odbor gosp. prof. Pleteršnika za to delo.
S pismom z dne 14. marca 1902 je prof. Brežnik naznanil, da jc njegovo delo dovršeno, pa tiskar še ni knjige natisnil. Dež. odbor je nato takoj pismeno pozval tiskarja, zakaj ne natisne knjige (dopis dež. odb. z dne 5. aprila 1902) in da to takoj stori.
S pismom z dne 17. marca 1902 je gosp. prof. Matek naznanil, da je za knjigo »Geometrija za višje gimnazije« (t. j. tvarina za V. gimnazijski razred) učno ministrstvo z odlokom od 25. maja 1901, št. 16471, dovolilo porabo te knjige.
Drugi del »Geometrije« (tvarina za VI., VII. in Vili. gimnazijski razred) bo kmalu dovršen, potem pride na vrsto drugi del »Aritmetike«. G. prof. Matek še dostavlja v tem dopisu: »Ko se dovoli slovenski pouk na višji gimnaziji, dam takoj prvi del »AriUnetike« in »Geometrije« tiskati; dokler pa ni tega dovoljenja, se mi zdi bolje, da počakam toliko časa, da sta oba druga dela popolnoma dovršena.«
Ravnatelj J. Hubad je na poziv deželnega odbora odgovoril, da izvrši rokopis »Živalstva« za VI. gimnazijski razred tekom leta 1902. Nato se je g. pisatelj naprosil, da takoj poroča, ali .ie spis odobren od učne uprave.
G. prof. dr. Svetina je s pismom z dne 25. marca 1902 sporočil, da je spis »Verouk za V. razred« že decembra 1901 izročil k. š. ordinarijatu v odobrenje, da pa ni še dobil odgovora.
Nato jc deželni odbor z dopisom z dne 4. aprila 1902 sc obrnil na k. škofijski ordina-rijat s prošnjo, da prej ko mogoče od g. prof. dr. Svetina predloženi rokopis pregleda in odobri ter se je v tem dopisu še omenil sklep deželnega zbora, ki je naročil deželnemu odboru vse storiti v pospešitev spisovanja učnih kn.iig za višje razrede srednjih šol.
Knjigar g. Schwentner proča s pismom z dne 2. aprila 1902, da mu je pisatelj »Mineralogije«. g. dr. Hinterlechner, zagotovil, da mu izroči dogotovljen rokopis do maja meseca istega leta. S pismom z dne 10. aprila 1902 se tiskar Bamberg opravičuje zaradi zakasnitve zaradi obilnih nujnih tiskarskih del in obeča, da se bo knjiga kmalu natisnila-
S pismom z dne 12. aprila 1902 je g. prof. Macher naznanil dogotovitev rokopisa »Botanike« za višje gimnazijske razrede; deželni odbor pa ie g. spisatelja naprosil, da skrbi za aprobacijo knjige.
G. prof. Pleteršnik je na dopis deželnega odbora z dne 5. aprila 1902 s pismom z dne 18. aprila 1902 izjavil, da nikakor ne kaže uredovanja latinsko-slovenskega slovarja pre- v vzeti iz rok g. ravnatelja Wiesthalerja, da pa bo še nadalje pomagal pri sestavljanju slovarja, prevzemajoč v izdelavo tiste črke, katerih
denarja, da bo njen sin lahko naprej študiral. Lahko si mislimo, kako se je zavzela in razveselila uboga žena, ko so se ji na ta način izpolnile sanje, ki so se tolikokrat porajale v njenem srcu. Od tedaj naprej je prosila vsak dan nebo, da bi čuvalo in blagoslovilo neznanega dobrotnika. — Zavod je dobival denar točno in ko jc Rene z odliko dokončal gimnazijo iu se že pripravljal za visoke šole, da bi se posvetil medicini, je zopet dobil potrebno vsoto, ki je zadostovala za vse skušnje.
»Edino eno me žalosti,« jc pogosto govorila mati, »in sicer to, da ne vem, kdo neki bi utegnil biti naš plemeniti dobrotnik.«
»Ej!« ji jc odgovarjal gospod Filip, »gotovo kak star general, kateremu je vaš mož, ko je bil še vojak morda rešil življenje.«
Gospod Filip je stanoval že skoro 20 let z vdovo v istem nadstropju. Imel ie sam svojo sobico, v katero ni smel nikdo nepoklican. Bil je majhne, prikupliive postave, oblačil pa se jc vedno v črno, elegantno obleko. Živel je od majhne rente. Imel pa je čudno navado. Vsako nedeljo je šel takoj po zajtrku z doma in se je vrnil še-le na večer. Neka gospa, ki jc v ravno tisti hiši stanovala je pripovedovala, da ga jc srečala nekoč s šopkom cvetic pri »Pere-Lachaise« in gospa Sorbier ga jc tudi videla parkrat, ko jc s povešeno glavo in s cvetlicami v roki zamišljen hodil gor in dol po peščenih stezicah pokopališča, po aleii trepetajočih cipres.
Toda gospa Sorbier je bila molčeča in nikakor ne radovedna, kakor so navadno sestre njenega spola. Ni se vmešavala v zadeve nikogar. In ko ie mali Rcnč na vprašanje: v\!i
ne bi mogel g. ravnatelj VViesthaier komu drugemu oddati; tudi je izrazil, da je pripravljen tudi pri urejevanju in potem pri popravljanju tiskanih pol sodelovati, če bo g. glavni urejevatelj slovarja to želel. O. profesor še potem pristavlja, da se je po njegovih mislih nadejati, da se izdelovanje slovarja tekom leta 1903 dovrši in more urejevanje pr.četi. Deželni odbor je nato poprosil g. ravnatelja Wiesthalerja, da poroča, v koliko je slovar izvršen.
Kn. škofijski ordinarijat je z dopisom z dne -'6. aprila 1902 naznanil, da je rokopis gospodu prof. dr. Svet.na vrnil z naročilom, naj ga po danili nasvetih presojevalcev predela in zopet predloži v odobrenje.
Knjigotržec Schuentner je s pismom z dne 16. maja 1902 prosil podpore, oziroma prispevka k stroškom za klišeje. Deželni odbor ima sicer le navodilo dajati iz kredita, dovoljenega od deželnega zbora za izdavanje učnih knjig prispevke za spisovanje učnih knjig in sicer 25 do 35 gld. za tiskano polo. Upošteval je pa, da so za tako knjigo dragi klišeji potrebni. je deželni odbor poleg honorarja za pisatelja (70 kron za tiskano polo) še 200 kron zalagatelju izplačal kot prispevek za klišeje.
G. prof. dr. Svetina je s pismom z dne
27.	maja 1902 dal pojasnilo, da se je zaradi predelave svojega rokopisa posvetoval z gg. profesorji dr. Marinko, dr. Ferne, dr. Pečjak in dr. Opeka ter da dovrši on knjigo za V. gimnazijski razred, ono za VI. prevzame prof. dr. Pečjak, ono za VII. razred prof. dr. Pcrne in ono za VIII. razred prof. dr. Marinko, da pa bodo knjige za VII. in VIII. razred še-le v treh letih dovršene in bi jih bilo možno popre-je dobiti le. ko bi dobil kateri imenovanih profesorjev daljši dopust.
Pod dež. odb. št. 12028, z dne 20. oktobra 1902 se je za knjigo »Fizika« izplačala podpora 500 kron, istotako je deželni odbor izplačal na račun 280 kron za knjigo »Mineralogija«.
Dne 18. maja 1903 se je tvrdki Bamberg nakazala v izplačilo podpora 200 kron za knjigo »Latinske vadbe za 5. in 6. razred«.
Prof. Brežniku se je dne 22. maja 1903 izplačal pisateljski honorar 409 kron za »Latinske vadbe«.
Z dopisi z dne 7. julija 1903 jc deželni odbor prosil gospode: prof. Matcka, ravnatelja Hubada, prof. Macherja, ravnatelja VViestlia-lerja, dr. Svetina, da bi mu blagovolili prav kmalu naznaniti, ali so od njih prevzeti rokopisi že dovršeni in ponovili so sc dopisi z nujno prošnjo zopet dne 30. decembra 1904 na gospode: prof. Mateka, ravnatelja Hubada, prof. Macherja, ravnatelja Wiesthalerja, dr. Svetina.
Na to je g. ravnatelj Wiesthaler z pismom z dne 12. januarja 1905 naznanil, da so razen treh izdelane že vse črke latinsko-slovenske-ga slovarja ter da se bodo te tri črke izdelale gotovo tekom leta 1905, tako da se bo moglo začetkom leta 1906 pričeti z rcdakcijo in proti koncu morda že s tiskom. Zal pa, da mu je eden sotrudnik odpovedal pred šestimi leti prevzeto delo, tako da mora iskati v zadnji uri novega sotrudnika.
O. prof. Matek je s pismom z dne 22. januarja 1905 naznanil, da se »Geometrija« za višje gimnazije nc bo delila v dva dela, ampak se bo tiskala, kadar bode treba, kakor ena knjiga. Učni upravi je predložil prvi del geometrijske snovi v pregled, to pa. da izve navodila in pogoje konečne aprobacije. Drugi del geometrijske snovi pa ic v presojo dal g. ravnatelju Senekovičti, ki je isto odobril in izjavil, da jc knjiga prav dobra in aproba-cija gotova. Kar se tiče »Aritmetike« za višje gimnazije, upa isto imeti dogotovljeno do konca leta 1905.
Ravnatelj J. Hubad ie z dopisom z dne
28.	januarja 1905 poročal, da rokopisa »Živalstvo« ni dovršil, ker ie bil nad dve leti bolan. G. prof. dr. Svetina je s pismom z dne 29. ja-ntiarja 1905 odgovoril, da rokopis -»Verouk« žal, ni šc dogotovljcn in od k. škofijskega or-dinarijata odobren. Poprave pa, ki mu ic bila naložena, zaradi preobilnih poslov ni še mogel dognati, pa tudi na to se jc hotel ozirati,
vas nismo, gospod Filip, srečali danes popoldne pri »Pere-Lachaise«, dobil »ne« za odgovor, je gospa Sorbier vedela, da je za starega gospoda mučno slišati slična vprašanja in je hitro obrnila pogovor v drugo smer.
Napram gospodu Filipu se je obnašala z gorko in hvaležno simpatijo, kajti le njemu se je imela zahvaliti, da ni umrl njen sin, takrat ko je bil v osmem letu hudo bolan. Gospod Filip pa ji je bil noč in dan na razpolago z dobrim svetom in pomočjo, Rene-ja pa je ljubil, kot svojega lastnega otroka.
In vendar (kako zelo se često motimo) bi ona prisegla, da stari gospod ne ljubi otrok, posebno pa še njenega I<enč-ja nc; kajti vselej je pogledal njenega fantka le strogo in mrzlo, nikdar ni imel pripravljene zanj gorke besede.
Toda od tedaj, ko je otrok vsled njegove skrbnosti ostal pri življenju, je popolnoma iz-premenil svoje obnašanje in jc začel skrbeti za dečka. Vsak dan je vprašal, kako se počuti, kakšne šolske naloge ima in bogato ga je obdaroval, kedar je prinesel dobro izpričevalo.
Ko pa je včasih Rene vesel tekel nasproti staremu gospodu, je naenkrat obstal začuden par korakov pred njim. Jezno in kakor tujca ga je gledal Filip. Ko pa so se srečale njune oči, nasmehnila sta se oba, in deček je vesel skočil gospodu v naročie.
Samo enkrat je bil nanj hud. Rcnč se je namreč radoveden in hudomušen,kakor otroci sploh, priplazi! skozi priprta vrata v stano-
da sc jc pričakovala od vsih avstrijskih Škotov odobrena skupna učna knjiga za višje razrede srednjih šol, ki bi se potem prevedla v slovenščino, enako, kakor so avstrijski škofje izdali skupni katekizem. Pospešiti pa bi moglo delo le, ko bi vsaj za nekaj učnih ur bil oproščen. Deželni odbor je nato prosil ravnateljstvo gimnazije, da odveže g. prof. dr. Svetina nekaterih učnih ur in je deželnemu odboru zelo na tem, da se ta knjiga dogotovi, zato kar najtopleje prosi za ugoditev.
Prof. Macher je s pismom z dne 11. februarja 1904 sporočil, da učne knjige »Botanika« za višje razrede še ni predložil nanovo v odobrenje, ker je med tem časom dovršil manjšo šolsko knjigo »Prirodopis za meščanske šole«; tvarino za »Botaniko« pa ima že vso predelano na moderni biologični podlagi ter bo tako predelano do Velike noči izročil v odobrenje. Ce se pa mudi za knjigo, bi moral c. kr. šolski svet recenzijo pospešiti, da nc bi ležala pri recenzentih zopet celih 19 mesecev.
Na to je deželni odbor zopet z dopisom z dne 24. maja 1905 prosil nujno, da gg. pisatelji po vsej mogočnosti pospešijo dogotovljenje prevzetih in ponovljeno obljubljenih rokopisov, ker je deželnemu odboru veliko na tem, da dobi knjige čim preje. Izjavil se je, da bi bil deželni odbor pripravljen, prositi pri naučni upravi za oproščenje od šolskega poučevanja, ter je osobito g. ravnatelja \Vicsthalerja prosil, da se glede tega izjavi.
Na to nujno prošnjo je s pismom z dne 30. maja 1905 prof. Matek naznanil, da je učna knjiga »Geometrija za višje gimnazije« popolnoma gotova in da bo izkušal učno knjigo »Aritmetiko za višje gimnazije« do konca leta 1905 dovršiti.
G. ravnatelj Wiesthaler je s pismom z dne 3. junija 1905 naznanil, da mu je zaradi preobilega posla nemogoče požuriti ureditev slovarja; zato nasvetuje, da deželni odbor njega odveže tega dela in skusi pridobiti g. prof. dr. Tominšeka za to urejevanje.
Na prošnjo referenta pa je g. ravnatelj "Wiesthalcr z dopisom z dne 26. junija 1905 izjavil, da bo vzlic preobilemu delu skušal po vsej mogočnosti pospešiti dogotovitev slovarja, osobito, če se mu izposlujc pri naučni upravi oprostitev pouka vsaj za eno leto.
Deželni odbor je takoj vložil prošnjo na učno upravo v tem smislu in izrazil svoje pričakovanje, da bo učna uprava uvaževala nujnost izdelave slovarja ter drage volje pripomogla, da bo deželni odbor mogel zadostiti naročilu deželnega zbora, ki želi takojšnje vpeljave poučevanja raznih predmetov v slovenščini na svojih gimnazijah.
Deželni šolski svet je na to prijavil odlok c. kr. učnega ministrstva, katero dovoljuje dopust, oziroma oprostitev gospoda ravnatelja od vsih predavani za celo šolsko leto 1906.
G. prof. dr. Svetina jc s pismom z dne 16. julija 1905 odgovoril, da je rokopis »Verouk« za V. gimnazijski razred še enkrat pregledal, popravil in izpopolnil one oddelke po navodilu, dobljenem od recenzentov ter da upa v počitniški dobi delo dovršiti.
Ker je g. prof. dr. Pečjak s pismom z dne 1. avgusta 1905 odgovoril, da bo verouk za VI. gimnazijski razred še-le v štirih letih dovršil, ker med šolskim letom ni mogoče zasnovati izvirnega in pedagogično dobro premišljenega dela, je deželni odbor to takoj 3. avgusta sporočil deželnemu šolskemu svetu. Za VI. gimnazijski razred ni navedel v dopisu vseh razlogov, navedenih od gospoda profesorja. Ker ic deželnemu odboru zelo ležeče na tem, da tudi to knjigo čimpreje dobi natisneno, prosi deželni odbor, da učna uprava oprosti gospoda pisatelja od poučevanja za eno leto.
Zal, da ic odbor na to prošnjo dobil dne 3. oktobra 1905 negativen odlok in opravičuje ministrstvo odklonitev s tem, da mu primanjkuje potrebnih denarnih sredstev. Gospodu profesorju pa je deželni odbor vzlic tej odklonitvi pisal in ga nujno prosil, da skuša po vsej možnosti pospešiti to delo.
Dne 15. februarja 1906 je tvrdki Bamberg
vanje starega gospoda, Nad pisalno mizo gospoda Filipa je opazil veliko sliko, zagrnjeno s črnim pajčolanom, na katerem je bil pripet križec častne legije in lorbarjeva vejica. Rene je prijel pajčolan, da bi ga odvzdignil; toda v istem trenutku ga je gospod Filip potegnil za ušesa in predno si je bil svest, kako se je to zgodilo, je stal že zunaj na hodniku in stari gospod je rekel:
»Da te nikdar več ne zasačim ondi!«
Rekel je s takim glasom, da ga je Rene vedno pomnil. O svojem indiskretnem obisku pri gospodu Filipu, pa ni črhnil nikomur besedice.
* # *
»Tu imate, gospa Sorbier, svojih 40 frankov in mojo prisrčno hvalo, kajti težko bi dobil koga drugega, ki bi znal tako ustreči mojim navadam.«
»Hvala, gospod, sedaj imam pa že zbrano vsoto, ki jc potrebna za prihodnjo skušnjo Rene-ja.«
»Ej, njegov dobrotnik ga gotovo ne bo zapusti!.«
»Ne morem se zanesti, previdnost ne škoduje.«
»Včeraj zvečer nisem čul, da bi prišel naš mladi gospod domov.«
Mati je vzdihnila.
»Hm, hm, bržkone sc je zabaval.«
»Moramo pač imeti nekaj potrpljenja, mladost mora malo ponoreti, gospod Filip.«
»Ali je pripravljen za skušnjo?«
»O, gotovo, to se pravi, upam vsaj, da ie.«
zagotovil honorar 70 kron za tiskano polo za učno knjigo »Latinska slovnica«, katero delo je prevzel prof. dr. Tominšek.
Tvrdka je to zahvalno vzela v vednost in se z gospodom prof. dr. Tominškom zaradi sestave knjige dogovorila.
Z dopisom z dne 1. junija 1906 jc gospod ravnatelj Wiesthaler predložil zapisnika z dne 12. februarja in 21. marca istega leta o posvetovanju ljubljanskih ravnateljev in profesorjev glede spisovanja slovenskih učnih knjig. Na to je deželni odbor v seji dne 16. junija sklenil obrniti se na naučno ministrstvo, da dovoli tudi v to, da se grščina poučuje v slovenščini ter je naučnemu ministrstvu tudi poročal o enketi profesorjev ljubljanskih srednjih šol v zadevi spisovanja slovenskih učnih knjig in pristavil, kako zelo ovira napredovanje takega dela negotovost, se li bode do-tična knjiga, ki se spisuje, v istini tudi vporab-ljati smela. Da negotovost v tem pogledu vneme dotičnega pisatelja ne more podžigati, je povsem umevno, in sicer tem bolj, ker se z ozirom na to, da se učne metode izpreminiajo, baš pri učnih knjigah lahko zgodi, da jc bilo vse trudapolno delo zaman. Taka nezgoda doleti pa še posebno lahko spisatelja slovenske učne knjige, dokler se ni na merodajnem mestu vsaj načelno določilo, za katere predmete se ima slovenščina uvesti kot učni jezik. To dejstvo daje deželnemu odboru povod, da si dovoljuje c. kr. ministrstvo iznova opozoriti na že tolikokrat v deželnem zboru Kranjskem izražene želje po razširjenju slovenščine kot učnega jezika v onih srednjih šolah, ki pri obstoječih razmerah v tem oziru morejo sploh priti v poštev. Posebno je deželni odbor utemeljeval opravičenost naredbe poučevanja grščine v slovenskem jeziku in v to citiral vse tozadevne sklepe deželnega zbora, kakor tudi izjavo strokovnjakov profesorjev v tej zadevi.
Ravnatelj \Viesthaler jc s pismom z dne 12. junija 1906 poročal, da je uredil komaj polovico slovarja in utemeljil vzroke te zakasnitve, osobito od teh bodi navedeno, da je moral več črk popolnoma predelati. Da delo hitreje pride do izvršitve, potrebuje zopet za eno leto oprostitve od poučevanja. Deželni odbor je takoj z dopisom z dne 20. junija 1906 prosil za oproščenje ravnatelja od poučevanja.
Z dopisom z dne 20. avgusta 1906 je tiskarna Bamberg naznanila, da je »Latinska slovnica«, spisana od prof. dr. Tominška, odobrena. Deželni odbor je na to takoj dne 25. avgusta nakazal v izplačilo obljubljeni honorar 1085 kron. Ministrstvo pa je z odlokom z dne 10. septembra 1906 ugodilo prošnji deželnega odbora in oprostilo g. ravnatelja od poučevanja za cclo šolsko leto 1906/07.
Z dopisom z dne 23. aprila 1907 je g. prof. Orožen naznanil, da je spisal »Zemljepis Av-strijsko-Ogrske države za 4. razred srednjih šol« ter da jc knjiga odobrena od učne uprave. Deželni odbor je na to nakazal v izplačilo obljubljeni pisateljski honorar v znesku 420 kron.
S pismom z dne 17. maja t. 1. je društvo slovenskih profesorjev poročalo, da jc njemu izročeno spisovanje učnih knjig oskrbelo in vpraša, ali bi deželni odbor honoriral tudi prevode takih knjig, ki bi izvirno sestavljene bile predrage radi novih klišejev.
Deželni odbor je na to društvu z dopisom z dne 11. junija naznanil, da je voljan hono-rirati tudi prevode in siccr s 60 K za vsako tiskano polo. —
To pač pojasnuje. da jc deželni odbor nepretrgoma deloval na dogotovljenje učnih knjig. Večje eksekutivne moči pa nima, zato jc natolcevanje krivično in pravičen domoljub bo iz tega izkaza sodil pravo in moral priznati, da več ni bilo možno v tej zadevi storiti g. referentu deželnega odbora.
ln da bi skrila svojo zadrego, je vzela denar, ki ga ji jc dal gospod in odprla omaro, da bi ga dala k že prihranjenemu.
»To je moj, oziroma Renejev šparov-ček,« je rekla in potegnila izpod perila majhno rdečo škatljico.
Naenkrat pa se je prestrašila, odprla je škatljico in prebledela — škatljica je bila prazna. Prijelo jo je za vrat in jo davilo.
»Tega ni storil on, ne, on ne!« je zaklicala.
Hkrati so jo zapustile moči, omahnila je na stol in obupno zajokala.
»Nič ne dc — obupati ni treba — gospa Sorbier. Kar meni vse zaupajte, jaz sem vendar vaš stari prijatelj, kajne?«
»Kako je torej z Renčjem?«
»Igra,« je rekla tiho.
»Igra?! — Nič ne dč, dobro srce ima, potrebuje le nekoga, ki bi mu naredil dobro pridigo.«
»Gospod Filip!«
»Pomiriti se — moral bi se zelo motiti, ko bi mu ne koristila. Ce bi se pa to zgodilo, potem pač ne zasluži še ene.«
»Toda jaz se bojim.«
Ni še izgovorila, ko se naenkrat vrata odpro. Mlad mož se prikaže na pragu. Gledal je zmešano in zbegano. Ko je zapazil svojo onemoglo mater, je takoi uganil vse in pre-bledcl.
»To je vaš čin, Rene,« jc rekel strogo stari gospod. Razvnel se je Rend, kakor vsak razburljiv značaj in odvrnil:
Notar Planton
Notarju Plantanu
je hudo, zelo hudo, da se je rešilo vprašanje Belokranjske železnice. V svojo tolažbo je začel pisariti; spravil je na dan v »Slov. Narodu« štiri članke, ki so po obliki in vsebini vredni svojega očeta. Mož bi srčno rad, da bi se mu v Belokrajini vzidala plošča, ki bi na nji stalo, da je ob času, ko je stekla nova železnica, živel in pisal na Slovenskem notar Plantan. Mi nimamo nič proti temu, ker smo v rcsnici hvaležni možu, da nam je s svojo junaško samohvalo napravil neprecenljive zabave. Odgovarjati človeku, ki na primer na dolgo in široko dokazuje, da je dr. Šusteršič grofa Harracha tako obdelal, da je ta na Plantana in na njegove predloge pozabil, bi bilo pač abotno. Le dveh stvari se hočemo dotakniti, ki nam pojasnjujeta, da tudi žurna-list Plantan hrepeni po tem, da bi lovorikam svojega discipliniranja dodal nove dokaze poštenja in pravicoljubja.
1. Šuklje in 500 gkl.
Tako-le piše Plantan (št. 151):
Nehote se spomnimo pri tej priliki na neko dejstvo, ki jasno kot bengaličen ogenj osvetljuje požrtvovalnost poslanca Šukljeja izza liberalne dobe, to je že iz časa pred letom 1901. Med spisi konzorcija Šuklje-Go-riany se nahaja v računih g. Gorianyja tudi postavka »31. Dezember 1894 fiir Professor Suklje 500 fl.«, in kasneje še 8 gld. To do-kažemo lahko po pričah in sedaj pa vprašamo, kaj pomenja ta beležka Gorianyjeva drugega kakor, da je Goriany izdal ali plačal znesek 500 gold., zakaj, tega ne moremo trditi, za profesorja Šukljeja. To dejstvo pa priča, da je iz Gorianyjevega žepa 500 gld. za račun Šukljetov bilo efektivno izplačanih petsto goldinarjev. Mi pribijemo to dejstvo brez vsakega komentarja in prepuščamo sodbo o tem kočljivem vprašanju vsem čitateljem teh vrstic. Dvomimo, da bo kdo trditi se upal, da diši to dejstvo po nesebičnosti, po ljubezni do stvari in do milih belokranjskih rojakov!
To sc pravi po domače: Šuklje se je dal podkupiti za 500 gld. od Gorianyja. Pribijmo suho dejstvo. Pred dvema letoma je prosil Plantan Gorianyja, naj mu izroči načrt za ozkotirno železnico iz Novega mesta v Belo-krajino, ki ga je bil dal izdelati leta 1894 v ta namen sestavljeni konsorcij. Notar Plantan je Gorianyju natvezel, da mu je naročil minister, naj sestavi nov projekt za normalno-tirno progo. Goriany ni poznal poštenjaka Plantana in mu je dal v roke vse dotične spise. Med njimi je bil tudi kontokorent imenovanega konzorcija. Tu se med dohodki bere postavka »31. Dezember 1894 fiir Professor Suklje 500 fl.« Ta svota je bila potemtakem, kakor je moralo biti jasno tudi Plantanu, vplačana na šukljejev račun. Tedanji profesor Šuklje torej ni prejel niti beliča, marveč se jc za stroške konzorcija, ki seveda nima nikoli nade na kako povračilo, obvezal za to vsoto. Dal je konzorciju na razpolago svoje moči, žrtvoval mu svoje delo, hkrati pa tudi za svoje razmere veliko svoto prevzel za stroške.
Tudi mi pravimo: Dvomimo, da bo kdo trditi sc upal, da diši Plantanovo brezstidno natolcevanje po poštenju in po dostojnosti.
2. Pisma.
Med papirji, ki jih je Plantan prejel od Gorianyja. je bilo slučajno tudi nekaj pisem: poslanec Šuklje mu jih je pisal v neki zadevi, ki je glede na njo tovarnar Goriany prosil njegovega posredovanja. Šlo se je za neko era-rično dobavo, zvezano z ustanovo neke nove obrti, cd katere bi imela dolenjska železnica mnogo koristi. Takih pisem pišejo poslanci, če vestno zvršujejo svoj posel, na stotine. In če bi se ljubilo bivšemu poslancu Plantanu kaj druzega delati, nego intrige v osebno reklamo, bi bil vsaj toliko spoznal poslanske posle, da bi se že iz najpriprostejšega sramu ne bil predrznil iz takih pisem kovati obrekovanja proti delavnemu in za svoj volivni okraj vnetemu ljudskemu zastopniku. Šuklje sam povdarja v enem teh pisem — in notar
»Gospod, pripravljen sem pač prenesti očitanja svoje matere, nikakor pa ne vaših.«
»Šin!«
»In vendar morate poslušati tudi moje očitke. Ce ne zardite pred njo, ki se noč in dan trudi za vas, potem morate pred menoj, jaz vas prisilim.«
»Pred vami?!«
»Da, da, pred menoj, pred tistim, ki vas je napravil iz ubogega fanta to, kar ste sedaj. Pred tistim, ki je skozi petnajst let izdajal denar za vaše študije!«
»Vi, vi ste naš dobrotnik?!« je vzkliknila gospa Sorbier.
Brezmejen je bil obup mladega moža.
»Ah! — Vi ste torej! Hvala vam! Mesto da bi me pustili v mojem temnem obzorju, mesto da bi me vzgojili za dobrega delavca, kot je bil oče, ste napravili iz mene revnega, nezadovoljnega človeka, ki hrepeni vedno naprej, ki mu pa sedaj ne preostaja drugega, kot pognati si krogljo v glavo!«
»Moj otrok!!!«
»Prosim vas, zakaj?«
»Ker sem igral, ker ne morem plačati dolga, ker sem ob čast.«
»Vi hočete plačati dolg s pregreškom?«
»To je moja stvar.« '
»Oprostite, to je moja stvar. To življenje, s katerim mislite tako prostovoljno razpolagati, ni vaše. Račun bodete morali dati od njega.«
»Komu, vam morda?«
»Nc, toda nekomu drugemu.«
Prijel je Renčja za roko in ga z
Plantan to v znamenje, da se odlikuj« tudi po skrajno komiški nespretnosti — objavlja z razprtimi črkami: »Ich will auch den Schein vermeiden, als stake irgend ein personliches Interesse hinter meiner Intervention f ti r Ihr Etablissement.«
Kaj hoče torej Plantan s temi pismi? Za vsacega dosto;nega človeka je dokazal, da se je poslanec Suklje trudil za svoj volivni okraj in da je predvsem izkušal dvigniti rentabilnost dolenjske železnice ter tako pospešiti tudi uresničenje belokranjske proge. Kakor Balaamu se mu godi. Preklinjal bi rad, pa mora blagoslavljati.
Kaj naj pa rečemo o notarju Plantanu, ki za upnost tako zlorablja? Mož hrepeni očividno po novi disciplinarni preiskavi. To je njegova in njegovih stanovskih tovarišev zadeva. Mi pa pozivljemo notarja Plantana, naj se več ne skriva z anonimnostjo, marveč naj s svojim podpisom jasno izrazi svoja natolcevanja proti poslancu Šukljeju. Odgovor dobi na kompetentnem mestu.
Državni zbor.
Dunaj, 5. novembra.
Danes ie finančni minister dr. vitez Kosovski predložil državni proračun za leto 1908 ter ga pojasnil z daljšim govorom.
Skupna potrebščina znaša po proračunu 2133,823.108 K, pokritje 2135,774.746 K. prebitek 1,951.638 K- Redni državni stroški so se torej v enem letu pomnožili za okroglih 62 milijonov. Kar se tiče »prebitka«, je pa stvar ta. Za leto 1906 je bil prebitek prora-čunjen na 2 98 milijona kron. Danes pa finančni minister s finančnim zakonom zahteva od parlamenta pooblastilo, da sme iz prebitkov leta 1906 porabiti kar 83 3 milijonov kron, in sicer za državne železnice nad 57 milijonov, za telefonske naprave 6 milijonov, za izredne melioracijske namene 4 milijone, za obrtniške in industrijske namene 1,800.000, za klinike 8 milijonov itd. Javnost navadno ne izve, koliko prihrankov ima država v svojih blagajnah. Sicer pa niti navaden veleposestnik ali trgovec ne more biti brez pametne glavnice. Ta proračun pa se še gotovo iz-premeni, ker pravi prispevek za skupne državne potrebščine, v prvi vrsti za armado, še ni določen. To je stvar delegacij, ki se snidejo šele v decembru
Stroški ministrstva za notranje posle se zvišajo za 5446 milijonov kron. večinoma za uravnavo uradniških plač.
Ministrstvo za deželno brambo zahteva več 6,800.000 K, in sicer 35 milijone za deželno branibo, 31 milijone za orožnike.
Naučno ministrstvo zahteva več nad 19 5 milijonov, in sicer za univerze nad 45 mil., za srednje šole nad 6 4 mil., za obrtne šole več 2 6, za trgovske šole več 238.000 kron.
Finančna uprava zahteva več 225 milijonov, večinoma za obresti in amortizacijo državnih dolgov. Trgovinsko ministrstvo zahteva več 5,963.000 kron, četudi se znižajo samo stroški za tržaško pristanišče za celih 7 milijonov. Za poštno osobje se zvišajo stroški za 7,348.420 kron, za telefonske naprave hoče vlada izdati skupaj 12,500.000 kron.
Zeleznično ministrstvo zahteva skupaj 469,759.890 kron, več okroglo 30 milijonov kron.	'
Stroški pravosodnega ministrstva se po-množe za 8,922.835 kron, od teh 62 mil. za uradniški plače.
Poljedelsko ministrstvo zahteva več 4,411.000 kron, in sicer se zvišajo podpore poljedelstvu za 1,840.050 kron.
Pokojninske potrebščine se zvišajo v bodočem letu za 5,985.864 kron.
In kje dobi finančni minister to višje pokritje brez novih davkov? Razni dohodki dr-iave rastejo od leta do leta nekako naravnim potoni, ker raste davčna moč prebivalstva. Finančna uprava računa, da se direktni davki pominože za 11,385.500 kron, in sicer zemljiški davek za 400.000 kron, hišni davek za 6,315.000, pridobninski davek za 2,430.000 K, osebna dohodarina za 2.030.000, carina za 7,214.000, užitnina za 10,132.000, vozarina za 2,899.000, pri tobaku upa država več dobiti
čakovano močjo tiral v svoje stanovanje pred podobo s črnim pajčolanom. Odkril jo je hitro, podobo mladega moža z ljubko se smehljajočim obrazom, ljubeznivo in razumno zročimi očmi.
»Temu, ki je pred dvajsetimi leti daroval svoje življenje, da bi tvoje rešil, ki sc je ponudil, da odkupi od usode tvojo eksistenco, ki je bila v nevarnosti; temu, ki se je posvetil življenju, polnemu častnega delovanja, temu, čigar grob krasi vsako leto tvoja mati, temu možu dolguješ svoje življenje!«
Staremu gospodu so se iskrile oči, ko je'govoril.
»O kom govorite?« je vprašal Rcnč in stopil za korak nazaj od užaljenega gospoda.
»O zdravniku Frangois Vauquelin, svojem sinu.«
Rene je zrl trenutek molče starega gospoda, potem pa je vzkliknil:
»Vaš sin! — Oh! — In vi!--« in zgrudil se je pred njim na kolena.-----
Uresničila se je lepa želja Francois Vou-quelina; oče njegov ni več sam, hvaležen po-sinovljenec mu slajša starosti dolgočasno življenje.
Rene Sorbier je dokončal svoje študije z odliko, dobil je red častne legije, ki je krasil njegovega »velikega brata«, kakor je namreč imenoval Frangoisa, na smrtni postelji in na mrtvaškem odru.
Njegova je prihodnjost, njegovo ime je znano mnogim materam, kajti svojo umetnost je posvetil mladini.
nad 7 milijonov pri železnicah 32 milijonov, pri državnih rudnikih nad 5 milijonov itd.
Te suhoparne številke je finančni minister obložil z mesom zanimivih pojasnil, ki pa presegajo okvir mojih poročil.
Vojaške plače.
Ko je končal finančni minister svoj govor, pričela se je razprava o nujnem predlogu krščansko-socialnega poslanca Stcinerja, ki zahteva:
»Vlada naj takoj stopi v dogovor z vojnim in skupnim finančnim ministrom, da skupna vlada že v bodočem zasedanju delegacij predloži načrt zakona, s katerim se bodo zvišale plače častnikom in moštvu. O uspehu teh dogovorov naj vlada zbornici poroča najpozneje v štirih tednih.«
Steiner je ob kratkem utemeljil ta svoj predlog, ki je nekaka demonstracija proti Madjarom. Steiner predlaga, naj bi se pro-stakom zvišala plača za 5 vinarjev, kar bi zneslo skupaj za vso armado nekaj nad 6 milijonov, zvišanje plač častnikom pa okroglo 9 milijonov. O tem predlogu so govorili: Fresl, socialna demokrata Nemec in Schuh-meier, dr. Stolzl, češka agrarca Bergman in Stanek ter grof Sternberg, ki je zopet napadal socialne demokrate ter vzbujal mnogo zabave. Zbornica je konečno odobrila nujni predlog, in sicer glede na zvišanje plač moštvu za 5 vinarjev soglasno, glede na zvišanje plač častnikom pa proti socialnodemo-kraškim glasovom.
Dr. Korošec za narodne pravice.
Ker je prosto-vsenemški poslanec dr. Miihlvvert imenoval rabo slovanskih jezikov v zbornici in v odsekih »einen Unfug«. so Cehi protestirali proti temu izrazu. Govorili so Za-zvorka, Zaruba, Kadlčak, Spaček, v imenu Italijanov dr. Conci, v. imenu Slovencev pa dr. Korošec. Med burnim odobravanjem Slovencev in Čehov je govoril izključno slovenski, se izrekel s svojimi kolegi solidarnim s češkimi brati in izjavil, da se bodo tudi Slovenci posluževali v zbornici in v odsekih svojih jezikovnih pravic in si v tem oziru ne bodo dali komandirati od nemških Mtihhver-tov. — Seja se zaključi ob 7. uri zvečer.
Ministrska kriza.
V	Pragi so zborovali zaupniki češke agrarne in mladočeške stranke ter sklenili, da sme Prašek prevzeti vodstvo poljedelskega ministrstva, dr. Pacak pa naj ostane češki mi-nister-krajan. Obenem so agrarci. Staro- in Mladočehi sklenili kompromis, da si povodom bodočih deželnozborskih volitev zagotove posestno stanje. Dogovoru glede na imenovanje čeških ministrov je pritrdila tudi češka katoliška stranka pod vodstvom dr. Hrubana. — Nemške stranke pa niso zadovoljne s kandidaturo poslanca Prašeka, in nemški listi objavljajo stvari, ki naj bi preprečile Prašekovo imenovanje za poljedelskega ministra. Nemški minister Prade hoče baje odstopiti, ker noče s Prašekom sedeti v kabinetu. Baron Beck pa odgovarja na nemške pretnje, da preosnuje ministrstvo v celoti. Morda že jutri, gotovo pa ta teden sta imenovana nova češka ministra. Vlada potrebuje večino za nagodbo, za katero pa morajo glasovati češki poslanci, ako zopet dobe dva ministrska sedeža. Češki glasovi pa so za vlado tembolj potrebni, ker se precej krha med nemškimi strankami, ki imajo tri zaupnike v kabinetu.
Nagodbeni odsek
je imel danes sejo, da si izvoli načelnika, njemu namestnika in poročevalca za nagodbo. Krščanski socialci so želeli, da je za načelnika odseku izvoljen bivši minister dr. Wittek. Ministrski predsednik pa ic podpiral kandidaturo dr. Kramara. In res je bil izvoljeni dr. Kramar z večino glasov, kar je silno razburilo krščanske socialce. Še večja je bila njih ne-volja, ker dr. Wittek tudi za namestnika ni bil izvoljen, ampak je dr. Lecher dobil večino glasov. Preden je predsednik proglasil izid volitve, so krščanski socialci zapustili dvorano ter napravili odsek nesklepčen. Baron Morsey je klical odhajajoč: »Pojdimo, saj Beck dela, kar hoče! Beck imenuje poljedelskega ministra brez nas, naj pa še načelnika nagodbenemu odseku brez nas.«
V	pojasnilo pripomnim, da se baron Mor-sey smatra kot rojenega poljedelskega ministra, in to je zopet sedaj povedal na ves glas. Jezi ga menda, da ga Prašek vzdigne iz sedla. Taka jeza pa je slabo priporočilo za bodočnost.
Kriza na celi črti.
Po zbornični seji se je posvetoval Beck z voditelji čeških strank. Nemci so nevoljni. ker se vlada ni obrnila na nemške stranke glede na kandidaturo načelnika v pogodbenem odseku. Kramar je bil izvoljen za načelnika v pogodbeni odsek, ne da bi bil preje to znal. Nemški agraci so sprejeli resolucijo na min .predsednika, v kateri izjavljajo, da z nameravanim imenovanjem Prašekovim za poljedelskega ministra niso zadovoljni in da zahtevajo, naj ostane poljedelski minister Ati-ersperg. Min. predsednik na to ni podal določne izjave. Zveza nemških strank se je izjavila, da nameravano Prašekovo imenovanje za poljedelskega ministra škoduje nemškim koristim. Zvečer so zborovali nemški kršč. socialni poslanci. Sklenili so, da se ne udeleže sedanje rekonstrukcije vlade, a da zavzamejo stališče proti Prašckovi kandidaturi. Stranka se odzove vabilu nemškega odbora devetorice in odpošlje v odsek, ki se bo posvetoval o nagodbenih vprašanjih poslance dr. Luegerja, princa Lichtensteina, Gessmana, Ebenhocha in Schraffla. Dr. Lueger je naznanil Becku, da pripada mesto načelnika v pogodbenem odseku kršč. socialcem, ki so najmočnejša stranka v zbornici. Zdaj ko je že izvoljen za načelnika dr. Kramar, stranka ne
polaga nikake važnosti na to mesto. Odbor nemške devetorice je odposlal k Becku od-poslaništvo, ki je odločno ugovarjalo Praše-kovi kandidaturi. Nastop nemških strank proti Prašekovi kandidaturi za poljedelskega ministra je zelo poostril položaj. Češke stranke nastopajo odločno za Prašeka. Popoldne so se IX)ga:ali glede na poravnavo nasprotstev med Čehi in Nemci. Nemci priznavajo Čehom pravico do njihovega posestnega stanja v ministrstvu. Žrtvovati pa nočejo svojega poljedelskega ministra, ki se je izkazal kot zaupnik vseh agrarnih strank. Čehi delajo na to, da postane Prašek češki minister rojak, dr. Kramar naj bi pa postal trgovinski minister, kar mu je ponudil Beck, a se Kramar še brani. Beck je v razgovoru s češkimi voditelji želel, naj bi se kmalu pojasnil položaj. Beck je izjavil v razgovoru z voditelji strank, da morajo biti nasprotstva poravnana do jutri zvečer. Če do takrat ne nastane jasno, izbruhne kriza na celi črti. Položaj je zelo resen.
Minister za deželno brambo.
»Fremdenblatt«, ki je odločno dementiral poročila o odstopu ministra za deželno brambo, Latscherja, poroča, da je Latscher bolan in da odpotuje z ozirom na svojo bolezen. Za namestnika ni še nič storjeno. Ministra so našli v petek nezavestnega v pisarni.
Kvotna deputacija.
Ministerski predsednik Beck je poročal danes v seji kvotne deputacijc o pogajanjih avstrijske vlade z ogrsko glede na kvoto. Za poročevalca so izvolili barona Sch\vcgla.
Gosposka zbornica.
Gosposka zbornica se namerava namestiti v novem traktu dvorca, ki ni pripraven za stanovanja.
Mladočehi proti agrarcem.
Prej so vedno agrarci očitali mladoče-hoin, da so vladni hlapci, ker so imeli dva ministra. Zdaj pa, ko dobe agrarci ministra Praška, očitajo mladočehi agrarcem, da so vladni mameluki in da bodo iz same politične korupcije glasovali za pogodbo z Ogrsko. Agrarci so namreč prej, ko so bili še mlado-čehotn zavistni za njihove ministre, na vsakem zaupnem shodu izjavili, da so proti pogodbi, ker »ne pomeni nobenega zboljšanja za češke dežele.« Zdaj, ko miga Prašku ministrski portfelj, se jim pa pogodba takoj zdi bolj ugodna. Zdaj sc pa mladočehi igrajo radi-kalce in v »Narodnih listih« kličejo svojim poslancem: »Pomnite čast svojega naroda in ne pojdite z agrarci in klerikalci v vladno večino. Rajše vse izgubimo, kakor pa čast! Seveda prej ni bila čast v nevarnosti, ko je politika nesla samo mladočehom!
»Slovenska« številka o proračunu za I. 1008.
Za samostojne slovensko-nemške razrede v Celju pavšalna svota 49.525 K. Za nemški gimnazij v Ljubljani pavšalna svota 20.000 K. Za učila na nemškem kočevskem gimnaziju, kjer se letos otvori 6 razred 3000 K. Subvencija »Laibachcr Schulkuratorium« za vzdržavanje privatnega ženskega učiteljišča 2000 K. Subvencija mestni realki v Idriji 5000 K. Subvencija »Slovenski Matici« 1000 K. Subvencija »Šolskemu Domu« v Gorici za vzdržavanje pripravljalnega razreda za srednje šole 2000 K. Za novoustajiovitev slov. moškega učiteljišča1 v Primorju namesto slov. paralelk v Kopru pavšalna svota 12.000 K in 4000 K za stavbo. Za izpopolnitev državnega ljudskega šolstva v Primorju (pod to postavko spada tržaška slovenska šolal 20.000 K. Za regulacijo Save med Brežicami in Jesenicami (1. obrok) 81.525 K- Za popravo Karlovske ceste med Zagorjem in Metliko 20.000 K. Za regulacijo Rožne ulice v Ljubljani (1. obrok) 15.000 K- Za tlakovanje Dunajske ceste v Ljubljani (0—1 km) 20.000 K- Za cesto Podrošt-Petrovo brdo in Zalilog 20.000 K- Za dravski most pri Marenbergu 10.000 K. Verski zaklad terja za cesto Roterca- -Blatnik 4400 K, za cesto čez Pokluko 18.000 K, čez Opatovo goro 5000 K.
Proračunski pro 'zorij.
Finančni minister je predložil poleg proračuna tudi šestmesečni provizorij. v katerem stoji med drugim tudi dovoljenje, da sc blagajniški preostanki v znesku 83 milijonov kron porabijo v različne investicijske namene, predvsem za izpopolnitev voznega parka drž. železnic, telefonske mreže, klinik itd.
OGRSKA.
Državni zbor.
V včerajšnji seji so prečitali Košutov dopis, ki poverja tekoče posle za čas bolezni drž. tajniku. V nadaljni razpravi glede na začasni proračun naglaša bivši hrvaški sekčni načelnik posl. Roje, da je vlada hrvaško-srbske koalicije končala prejšnje žalostne razmere in da je v svoji dvanajstmesečni vladi nastopala vzorno in v znaku svobode. Hrvaška vlada ni preganjala mažarskih šol. Le potnažare-vanje je hotela preprečiti. Kovacs je hvalil avstrijske Poljake, ki so nastopili v avstrijski zbornici za Mažare. Zeli. da stopijo Mažari v zvezo z avstrijskimi Poljaki. Govoril je še srbski radikalec Liszavac. ki je napadal ogrskega min. predsednika.
SPOR V SRBSKEM KONAKU.
»Magyar Hirlap« poroča, da je nastal spor med srbskim kraljem Petrom in prestolonaslednikom Jurijem. Kralj je namreč prijazen z zarotniki, kraljevskimi morilci, prestolonaslednik jih pa demonstrativno sovraži. Zarotniki hočejo zato napraviti prestolonaslednika neškodljivega in spraviti tia prestol mlajšega princa Aleksandra, ki študira v Pe-
terburgu. Med princema Jurijem in Aleksandrom zato razmere niso najboljše.
MAROKO. — SPLETKE PROTI FRANCOZOM.
Francozom se je udal rod Benisnassen. Veliko važnost pripisujejo sestanku kralja Edvarda, Alfonza in nemškega cesarja Viljema. Edvard dela na to, da se izpremeni sedanja politika v Maroku.
RUSIJA.
Zopet odkrita zarota na carja.
Policija je zasačila zarotnika plemiča Ru-kovskega, ki je nameraval pognati v zrak cesarjev vlak namenjen v Carsko selo.
Časnikarji in nova duma.
Po novih predpisih ne bodo smeli časnikarji na hodnikih nove dume naravnost občevati s poslanci. Vstopnice dobe listi s posebnim dovoljenjem višje tiskovne oblasti.
Velik shod angleških železničarjev.
Na velikanskem shodu železničarjev v Londonu, se je izjavilo med 80.194 železničarji 76.925 zborovalcev za štrajk.
Dnevne novice.
+ Šolske knjige. Blamaža liberalcev v zadevi gimnazijskega vprašanja je popolna. Sami med seboj hvalijo delo S. L. S. in priznavajo, če bi šlo po delu njihovih Trillerjev in Šubicev, bi postal Nemec ravnatelj I. drž. gimnazije v Ljubljani. Liberalci uspeh S. L. S. za slovensko trgovsko šolo v Ljubljani skoro popolnoma zamolčujejo in to kaže vse malenkostno stališče liberalne stranke, ki se še ni povzdignila nad navadne psovke. Sedaj se prične s slovenskim podukom na višjih gimnazijah. Kar se je prej 10 let govorilo, je S. L. S. namah dosegla. Da se tudi profesorji niso nadejali tako hitre rešitve tega vprašanja, kaže dejstvo, da se jim s spisovanjem slovenskih učnih knjig za višje gimnazije ni nič mudilo. Videli niso praktičnega uspeha in so odlašali in odlašali, čemu pisati knjige, čc sc rabile ne bodo? Zato je smešno, da »Slov. Narod«, zato, da ni še teh slovenskih učnih knjig, zvrača krivdo na g. Povšeta. Samo-obsebi se razume, da bodo morale knjige biti ob pravem času gotove; opozarjamo pa, da se naj takoj začno pisati tudi knjige za trgovsko šolo.
+ Naši telovadci se zbero prihodnjo nedeljo v Ljubljani, da si ustanove »Zvezo telovadnih odsekov«. Spored je sledeči: Dopoludne ob 10. ie v telovadnici hotela »Union« ustanovni občni zbor. Ob pol 1. jc v veliki dvorani hotela skupno kosilo. Popoldne ob pol 3. do 6. so seje odbora in vaditeljskega zbora. Med temi sejami je vzorni nastop naraščaja (40 po številu). Ker se telovadci zelo zanimajo za ta dan. dosedaj je že priglašenih nad 100 zastopnikov in odposlancev odsekov, smemo pričakovati, da bo to lep dan, dan dela in načrtov za prihodnost. Vsakega prijatelja naše mladine vabimo, da se udeleži tega zbora, zlasti pa vabimo k dopoldanskemu zborovanju člane slov. kršč. soc. zveze v Ljubljani.
-f Shodi srednješolskih profesorjev. Bodoči vseavstrijski shod srednješolskih profesorjev sc bo vršil, kakor poročajo češki listi, najbrže v Ljubljani o prihodnji Veliki noči. Predsednik mu bo Poljak prof. Tuardovvski.
1 Srednje šole v Gorici. »Gorica« priob-čuje. z ozirom na veliki uspeh »Slovenskega kluba« o zadevi gimnazijskega vprašanja na Kranjskem, članek, v katerem zahteva, da se srednje šole v Gorici razdele v slovenske in laške. Gorica piše: »Srednješolske razmere v Gorici zahtevajo korenite izpremembe. Pojavi, kakor so se vršili pred par dnevi po našem mestu, so simptomi gnilobe in velike rane. Demonstracije srednješolcev! In zakaj? Na to odgovarja »Gorica«, ki priobčuje sledeče statistične podatke iz lanskega leta: »Na nemški (!) gimnaziji je bilo med 513 učenci le 36 Nemcev; torej niti 7odstotkov ne! To je vendar gorostasno razmerje, če pomislimo, da je bilo le Slovencev 262 in Lahov 211. ln profesorsko osobje? Lani je bilo med 26 profesorji 11 Nemcev, 11 Slovencev in 4 Lahi z ravnateljem. Nemških profesorjev torej nad 42 odstotkov. — To so res nevzdržljive razmere! Kako more nemški profesor z uspehom poučevati učence, ki ga ne razumejo. Posebno je to kvarno v prvih razredih. In tu nam statistika kaže, da so mešani c razredi res najslabejši. Iz »Gorice« posnamemo, da je lani v 1. c razredu na koncu leta izmed 40 dijakov zdelalo jih le 18. To so grozne številke, ki niso ne na čast zavodu, ne v korist učencem in njihovem roditeljem. Še slabše so razmere na realki, kjer je več Nemcev. Odtod toraj oni nezdravi pojavi, dijaške demonstracije. In nadalje moramo še omeniti, da morda ni nikjer disciplina med dijaki tako zanič, ko ravno v Gorici. In tega je vsega kriva neumna uredba srednjih šol v Gorici. — »Gorica« se obrača na »Slovenski klub« z zaupanjem, da bodo združeni naši poslanci odpravili krivico kakor na Kranjskem. Mi kot vseslovensko glasilo izjavljamo, da se bomo z vso silo borili za te upravičene zahteve goriških Slovencev. »Slovenski klub« je izvojeval pravico slovenskemu jeziku v šolskih ozirih na Kranjskem in kot »Slovenski klub« bo gotovo vse storil, da tudi goriški in drugi obmejni Slovenci dosežejo svoje pravice.
X Tožba proti »Slovenski Matici«. Pokojni Knez ie zapustil v svoji oporoki »Slov. Matici« 36 delnic »Narodne tiskarne« po 200 kron. Pristavil je pa opombo, s katero je hotel pri občnem zboru »Narodne tiskarne« zagotoviti, da bi v imenu teh delnic glasovali vedno gg. Hribar, dr. Tavčar in prof. Jesen-ko. Jasno ie, da ni pokojni Knez hotei s to
opombo nič drugega doseči, kakor da bi v imenu »Slov. Matice« vedno glasovali samo pravi pristni liberalci, in ker je smatral imenovane gospode za najpristnejše liberalce, je ravno njim pridržal glasovalno pravico. Da je stvar tako in ne drugače, je bilo doslej mnenje vseh prizadetih in tudi soglasno prepričanje »Matičarjev«. Kar se je pa oglasil prof. Je-senko, ki zahteva, da »Matica« te delnice izroči imenovanim trem gospodom, češ da so njihova last. »Slovenska Matica« je zaradi ljubega miru res prepustila te delnice dr. Tavčarju, Hribarju in Jesenkotu brez pravde. Pa s tem ta zadeva ni končana, kajti profesor Jesenko toži zdaj »Slovensko Matico« za vse obresti.
* Poljaki o slovenski narodni pesmi. G.
Adam L. Szymanski je priobčil v »Swiatu Siowiahskem« članek »Polacy w piesni lu-dowej siowienskyj«, v katerem priobčuje v poljskem prevodu tri epične pesmi iz Štrek-ljeve zbirke, v katerih se govori o poljskem kralju, ki ie Dunaj odrešil, in o poljski kraljici.
—	Državna polletja v Pulju. lz Pulju se nam piše: Slišijo se govorice, da bode začetkom leta 1908 v Pulju nameščen poseben odsek državnih stražnikov, sto po številu, takih, kakoršne ima Trst — z enim častnikom. Delokrog te policije bo obsegal Rovinj, Vod-njan in druge kraje v okolici. Z uvedbo je pooblaščen višji komisar Osto, ki je že stalno nameščen v Pulju. Povod temu so dali vladni in mornarski krogi, ker je v zadnjem času pokazala mestna policija večkrat, da ni niti kos niti sposobna, da vzdrži mir in red v mestu.
—	Slovenski napisi. »Konsumno društvo« v Rojanu je prosilo namestnega svetnika in istočasno magistrat za dovoljenje obesiti tablo s samoslovenskim napisom. Svetnik, kakor tudi obrtna oblast sta prošnjo rešila po-voljno s pristavkom, da isto potrdi tudi magistrat z ozirom na estetične predpise. Magistrat je prošnjo odbil, s"klicujoč se na zaključek 12. listopada t. 1., po katerem bi morala tabla imeti tudi italijanski napis. Namestništvo nima nič proti tekstu table, magistrat nič proti njeni obliki in »Konsumno društvo« hoče izobesiti le slovensko tablo.
—	Legar se .ie pojavil v fari Trata na Gorenjskem.
—	Umrl je v Gorici učiteljiščnik Ivan ivančič.
—	Prebivalci Gor. Kandije so vložili prošnjo na občino Šmihel - Stopiče, da se jim dovolijo dve svetilki in sicer na stari drž. cesti od hiše gospoda Recelja do g. Laknerja. Ta prošnja je popolnoma opravičena.
—	Nesreča ali hudodelstvo? Užitkar I. Pečjak iz Dol. Polja pri Toplicah je povabil prejšnji teden svojega sina Antona v svoj vinograd v Gor. Stražo. Ko je prišel sin Anton Pečjak v vinograd, očeta ni bilo v zidanici in tudi v vinogradu ne. Ko ga je potem iskal, ga je našel nedaleč od vinograda oddaljenem gozdiču pod nekim drevesom mrtvega. Starček je najbrže — kakor se ugiblje- — splezal na drevo, da bi sekal veje in iz njega padel tako nesrečno na desno sence na oster kamen, da se je ubil. Preiskovalni sodnik je odredil, da se ga obducira.
—	Poročil se je v Gradcu gimnazijski učitelj v Kočevju gospod Ivan Polovič z gdč. Floriankovo.
—	40(Ketnica Primoža Trubarja bo »Sl. Matica« proslavila s tem, da izda slavnostno knjigo in priredi akademijo.
—	Kmetijsko poučno predavanje. Včeraj se je odpeljalo večje število kmetovalcev, posebno iz Horjula in Selc, pod vodstvom gospoda mlekarskega nadzornika Legvarta na Tirolsko proučevati kmetijske razmere, zlasti živinorejo in živinske zavarovalnice.
Odvetnik morilec Hau je pomiloščen v dosmrtno ječo._
Štajerske noulce.
š Čuden samoumor. Iz Trbovelj se nam piše: Upokojeni rudar Jernej Ajdovec je hotel v ponedeljek skočiti s ceste, ki pelje preko Bevškega v Zagorje, v prepad ob cesti, a so mu zabranili. Toda kmalu je prišel drugikrat na cesto, in zdaj se mu je strašna nakana posrečila. Vsega pobitega so izvlekli iz brezd-na ter ga prenesli v trboveljsko bolnišnico. Ni se več zavedel. Rajni je bil nekoliko zmešan.
Ljubljanske noulce.
lj Plantanova seja v občinskem svetu.
Kakor je zbornični svetnik Kregar prisilil trgovsko in obrtno zbornico, da jc morala v železnični zadevi izpregovoriti, tako je »Slovenec« tudi ljubljanski občinski svet prignal do tega, da se je moral včeraj oglasiti. Težko je šlo liberalcem v obeh slučajih, a ubogati so morali. V trgovski in obrtni zbornici je nastopil Hribar, da sebe pere, v ljubljanskem občinskem svetu pa — Plantan, da ponavlja svoje članke iz »Slov. Naroda«. Da je ravno čedni Plantan dobil to nalogo, kaže, kako resno se je smatrala ta zadeva. Plantan, ki v »Narodu« objavlja zdaj vsa pisma, ki jih je kdaj bil pisal kot državni poslanec v zadevi Belokranjske železnice, razkriva samo, kako malo je storil in kako nerodno je vse za-počel, tako da imamo ravno iz njegovih podatkov najboljši dokaz, da ne bi bili liberalci te železnice nikdar dosegli. S Plantanovim konzorcijem bi dežela imela le stroške, ne doseglo bi se pa nič. Sedaj pa dežela dobi Belokranjsko železnico takorekoč zastonj in si je prihranila povrhu še stroške za Plantanov konzorcij. Pa to je že dovolj jasno, ozrimo sc ua seio občinskega sveta! — Plantanova resolucija je tako medla in prazna da je brez vsakega pomena, čisto Hribarjeva voda. Občinski svetnik Prosenc je izprevidel, da je
smešno, če ljubljanski občinski svet nastopi s tako revščino, in zato je hotel nekaj bolj konkretnega, priliti je hotel nekaj vina v Hribarjevo medlo vodo. Ker brez pogodbe nič ne bo z železnico, je to tudi v svoji dodatni resoluciji izrazil! In zdaj sc je dokazala vsa bistroumnost ljubljanskega občinskega sveta. Niso se upali sklepati o Prosenčevi resoluciji. Kakor ovce so se dali gnati občinski svetniki iz dvorane v posvetovalnico, kjer jih je Hribar privezal, da morajo glasovati proti Prosenčevi resoluciji. Kakor otročički, ki jih mati eno pesem nauče, so prišli nazaj. Zdaj so vedeli kako morejo in smejo glasovati. Kje je moštvo, kje je ponos ljudskih zastopnikov? Najlepšo pesemeo se je naučil dr. Triller. On, ki je proglasil v svet s polnimi pljuči, da moramo vsi »Proč od Dunaja in od Rima!« je zdaj predlagal ponižno zahvalo — Dunaju! Tako zanesljiv je dr. Triller v svojih političnih načelih. »Slov. Narod« ga seve ne bo napadel kot vladnega »mameluka« ali kot »dr. Susteršičevega hlapca«. — Občinski svetniki ljubljanski so pa vedeli, da je Prosenčeva resolucija na indeksu, dr. Trillerjeva se pa priporoča pridnim otrokom, in so glasovali po ukazu svoje politične pestunje. A Hribar je bil vsled Prosenčeve resolucije v strašnih škripcih. Njegovi resolucionaški pobratimi v »Jugoslovanskem klubu«, katerih pesniška politična zrelost ni še preskočila petošolskega obzorja, namreč hočejo z glavo skozi zid in bodo glasovali seveda po navodilih in informacijah, ki so jih dobili od Supila v Budimpešti. Belokranjska železnica in sploh vsaka zveza Hrvaške s Kranjsko je zoper njihov program; oni hočejo le v Budimpešto. Občinski svetnik Prosenc je čisto pravilno spoznal nevarnost in je stavil pogodbo v resolucijo. Hribar pa, ki pleše po budimpeštanski godbi, ne sme črhniti nobene odločne besede, tudi če bi bila od nje odvisna Belokranjska železnica, in zato so morali vsi liberalni občinski svetniki glasovati proti Prosenčevi resoluciji. Odklonili so vino in sprejeli Hribarjevo vodo. Vsa seja je bila torej precej brezpomembna in je koristna samo zato, da se spozna, koliko zavednosti je v liberalnih občinskih svetnikih ljubljanskih. Vsak belokranjski kmečki občinski zastop ima več razsodnosti in politične zrelosti, kakor pa gg. občinski svetniki deželnega stolnega mesta Ljubljane. Kmečki občinski zastopi so takoj spoznali pravi položaj in dali svojemu moškemu prepričanju tudi duška v krepkih resolucijah, ljubljanski občinski svetniki pa se obnašajo, kakor da ne bi znali do net šteti, dokler jim ne ukažejo, ali morajo roke dvigniti ali v žepu držati. Gospodje, smilite se nami!
Ij Častno svetinjo za 40Ietno zvesto službovanje je dobil nadučitelj gospod Leopold Armič.
jI Otroški vrtec v Spodnji Šiški. Pro-
vizorična učiteljica v Spodnji Šiški gdč. Vera Vencajzova je imenovana za voditeljico otroškega vrtca društva »Dobra Gospodinja« v Spodnji Šiški.
Ij Dobroznano gostilno »Pri faUnoštru« na sv. Petra nasipu je od gdč. M. Barborič prevzel bizeljski vinotržec gospod Balon.
lj Pobegnil je včeraj popoludne prisiljenec Tomaž Lindl, ko je žagal drva v Mestnem domu. Paznik ga je zasledoval, a mu je Lindl ušel na Grad.
Telefonska In brzojavna poročile;
KRITIČNA PARLAMENTARNA SITUACIJA.
"S
Dunaj. 6. nov. Parlamentarna situacija je nakrat postala jako resna. Nemci se z vso odločnostjo upirajo proti temu, da bi postal češki agrarec Prašek poljedelski minister in nekateri njihovi listi že zagotavljajo, da so dosegli uspeh. Češki agrarci stoje odločno na stališču, da Prašek ne sme sprejeti drugi ministrski portfelj kot poljedelskega. Težave so tudi, ker so pričeli Mladočehi povdarjati, da mora biti trgovinski minister. Fortov naslednik, kak Mladočeh. Ministrski predsednik
Beck namerava demisljoiiirat, ako se mu ne posreči stvar urediti.
Dunaj, 6. nov. Opoldne se razglaša, da položaj ni več tako kritičen, kakeršen je bil dopoldne. Skoro gotovo se bo našla pot, po kateri se bo zadeve tako uredilo, da bodo zadovoljni Nemci in Čehi.
BIVŠI PREDSEDNIK DRŽAVNEGA ZBORA — ZDRAVNIK.
Dunaj, 6. novembra. Danes je tukaj pro-moviran bivši predsednik avstrijskega državnega zbora grof Vetter za doktorja medicine.
JUGOSLOVANSKA ZVEZA.
Dunaj, 6. novembra. Jugoslovanska zveza ima danes sejo, kateri bode prlsostovala deputacija hrvaških resolucionaških poslancev iz Budimpešte. Naznanjeni so poslanci Šurmin, Zagorac, Tuškan in Pribicevič.
HRVATJE V OGRSKEM DRŽ. ZBORU.
Budimpešta, 6. nov. Hrvatje hočejo idem-nitetno predlogo zavleči do sobote tako, da bo govorilo še 10 do 12 hrvaških poslancev.
NOVA VLADA NA HRVAŠKEM.
Budimpešta, 6. nov. Hrvaški ban Rakod-czay pride jutri sem, da sprejme program, katerega mu sestavi ogrska vlada in da na temelju tega programa imenuje novo hrvaško vlado. Mažari pravijo, da pripravlja ogrska vlada za Hrvate veliko iznenadenje.
POŽAR NA KOLODVORU.
Trst, 6. nov. Na kolodvoru južne železnice v Trstu je zgorelo včeraj 58 bal bombaža. vrednega 9000 kron.
ZOPET UMAZANA AFERA.
Berolin, 6. novembra. Danes se je pričela obravnava o tožbi kneza Bulowa proti Adolfu Brandu, ki je tudi Biilovva obdolžil nenravnih dejanj. Biilovv je bil zaslišan za pričo, bolnega kneza Filipa Eulenburga, ki je bil tudi zaslišan za pričo, sta morala dva moža nesti v dvorano.
Razpošiljam nastopne i najfinejše mesne izdelfce:
Fine kranj. klobase, 11 kom. . . gld. V— . hrenovk*	, „ ... I1—
. salame iz gnjati, kp a . , . 120 Brun4v<Ske klobase .... „ —'80 Gnjati a Iu pra&ke „ , . . , 1 — Periutin čare	.... , — 90
jSB? Razpošiljam vse proti povzetju tfcjj od S lig- naprej.
Se priporočam	2510 6-1
M. MODIC, Šiška pri Ljubljani.
- Išče se - - 2523 3-»
prodajalka tobaka.
Prednost imajo take, ki so že služile v tobakarni. Imeti mora malo kavcijo. Vdove niso izključene .% .v Ponudbe na upravništvo ^Slovenca".
Več sto kubičnih metrov
lepih suhih smrekov.ali borovih
krajnilfov
(ali špeltov) meter dolgih, kupim, v Ljubljano postavljene. Ponudba ceneje doposlati do 11. novembra na naslov	2519 2—1
- - - Alojzij Večaj----
tovarnar peči v Ljubljani.
Tovarniška restavracija
papirnice v Vevčah, postaja južne železnice Zalog na Kranjskem se odda izurjenemu gostilničarju s potrebnim 2500 3 2	kapitalom.
Najemni pogoji se izvedo v pisarni vevške papirnice.
Modni telovnik zastonj samo ta mesec
P9 pri nakupu I obleke za nad gld. 20*—•. ^gJ«
Pelerina za častnike najboljše kakovosti gld. 10 —, pletena jopica z različno usnjeno obrobo, prej gld. 12'—, sedaj gld. 6—. Najfinejši modeli konfekcije za dame vsikdar v zalogi; vsakdo si jih lahko ogleda, nikogar se ne sili k nakupu.	2524 3-1
Angleško skladišče oblek
O. BERNATOVIČ
Ljubljana, Mestni trg 61. 5.
mmmmmimmimmš.

Oddaja kavarne, j Prevzetjekavarne.
Uljudno naznanjam vsem častitim gostom ter slavnemu občinstvu sploh, da sem
kavarno;,Evropa"
s I. novembrom t. I. oddal dobropoznanemu večletnemu plačilnemu markerju go podu
Antonu Toncjeu.
Zahvaljujem se iskreno za vse dolgoletno zaupanje, ki se mi ga je izkazovalo v tako obilni meri in prosim, da se ohrani to zaupanje istotako mojemu izve*.banemu nasledniku.
V Ljubljani, dne 5. novembra 1907. Z odličnim spoštovanjem
Anton Krapš.
1,

1,
>
:
Vsem častitim gostom ter slavnemu občinstvu sploh, uljudno naznanjam, da sem z današnjim dnem prevzel renomirano
kavarno »Evropa"
katero bodem vodil z isto vestnostjo, kot moj prednik. Kot dolgoletni plačilni marker v Ljubljani pridobil sem si v svoji stroki vso izvežbanost, ki je za vodstvo take kavarne potrebna. Zagotavljam, da se bodem trudil z vso vnemo, da zadovoljim častite goste ter jih prosim, da zaupanje, ki so ga izkazovali mojemu predniku, ohranijo v bodoče tudi meni.
V Ljubljani, dne 5 novembra 1907. Z odličnim spoštovanjem
Anton Tonelc, Kavarnar.
2522 3-1


ANE ŠINKOVIC DEDIČI, Ljubljana, Mestnitrg
priporočajo svojo veliko izbero najmodernejših svilnatih in volnatih
MF" bluz, '"^r kožuhovine
(damske in otroške boe) po najnižjih cenah v najboljši kakovosti. 2;ol 3—2
Občinski svet llubllansh.
L j u b I j a n a , 5. nov. 1905.
Seji predseduje župan Ivan Hribar.
Predsedstvena naznanila.
Na županov nasvet se sklene, da občinski svet čestita grofu Janu Harrachu, ki je praznoval 2. t. m. svojo osemdesetletnico. Ponosno je dvignil svoj glas za koristi Slovencev in osobito za koroške Slovence.
Naslov klavnični ravnatelj se podeli gospodu Pavlu Skaletu, ki je dne 2. t. m. obhajal svojo 251etnico v težavni svoji mestni službi.
Zupan naznani, da je izročil gospodu nad-učitelju Armiču meščansko diplomo.
Magister farmacije Levstik je daroval 60 kron mestnemu ubožnemu zakladu.
Magistrat ni dovolil Tereziji Novotnyjevi koncesije za točenje likerjev in desertnih vin, Vlada ji je pa dovolila točenje likerjev in desertnih vin, ne da bi bila občina obveščena o pravici rekurza. Ugovor se je vložil in sc prosi za naknadno potrdilo. Dr. Triller ugovarjaj, češ, da se v slaščičarni pač ni treba bati, da nastane žganjarna. Saj ni nič hudega, če spije kaka dama kozarček malage.
Zupan: »Vgovor je vložen.«
Dr. Triller: »No, če je pa vložen, naj bo.«
Na znanje se vzame dopis III. armadnega zbora, da se ne premeste shrambe za smodnik z Ljubljanskega polja.
Zupan naznanja, da mu je na njegovo zahtevo mesarska zadruga naznanila, da se je znižala cena govedini 1. vrste od 1 K 56 v na I K 48 v, II. vrste od 1 K 36 v na 1 K 28 v in 111. vrste da je ostala neizpremenjena per kg. 1 K 20 v. Glede na cene svinjskega in telečjega mesa pa zadruga kljub pozivu še ni odgovorila.
Občinski svetnik gospod Prosenc: Ni drago samo meso. Podražilo se je marveč vse. Cene živini so res zdatno padle. Na draginjo živil osobito vpliva po mestih vžitninski davek. Dokler se ta davek ne odpravi, bo draginja vedno večja. Poslanci naj obrnejo svojo pozornost na odpravo vžitninskega davka.
Zupan naznani, da je zborovala tudi že draginjska komisija, a ker ni načelnik navzoč, pričakuje da poroča v bodoči seji.
Vzame se na znanje nemško poročilo »Električne cestne železnice«, da ne more uvesti pljuvalnikov, kar je zahteval občinski svet.
Končno naznani župan, da si je z ravnateljem Šubicem in z magistratnim svetnikom Zamikom ogledal v soboto Slovensko umetniško razstavo v Trstu. Ob tej priliki so se za prihodnjo galerijo nakupile slike Groharja, Jame, Strnena, Gvajca, Henriete Šantlove in Saše Šantlove za vsoto 1810 K. Nakup slik se naknadno odobri.
Belokranjska železnica.
Občinski svetnik Plantan: Dne 16. m. m. je naznanil min. predsednik Beck v avstrijskem državnem zboru, da se ima zgraditi železnica, ki veže Kranjsko z Dalmacijo. Ta zadeva ni važna samo za Kranjsko, marveč za celo državo. Potrebno je, da dvigne svoj glas tudi ljubljanska občina. Po dogodkih zadnjih dni bi si dal nasuti marsikdo peska v oči. Prizna se Plantanu, da sme predlagati glede na Belokranjsko železnico primerno resolucijo,-
Plantan: V nedeljo vršil se je neki shod »Ljudske Stranke« (Klici: Žlindra!) Ne bom sledil izvajanjem na tcin shodu. Ne maram pasti na nivo govornika in mi ni volja polemizirati ž njim. Vsem je znano, kaj da so pisali časopisi o Belokranjski železnici. Nekoliko moram označiti stališče naše stranke nasproti tej železnici. Nočem se hvaliti, a povedati moram, da sem bil jaz tisti, ki je imel dogovore z ministrom glede na to železnico in ki sem povzročil, da so opustili misel na ozkotirno železnico iz Novega mesta v Črnomelj, dočim je vzdrževal Wittek načrt o ozkotirni železnici. Kdor vc, kako težko sc izpremeni mnenje ministrov, pač lahko sodi. To je bila prva točka in moja zasluga.
Drugič sem pa jaz sam izposloval koncesijo do Metlike. S tem se je začel kamen šele valiti. Prej niso storili politiki, ki se zdaj tako ustijo, nič za to železnico. Ko smo pa zaprosili 1905 v dež. zboru prispevek, smo pa s tem vzbudili nasprotnike, da so strmoglavili predlog o podpori. Proglasili so naš konzorcij za nesposoben in povzročili, da je predlagatelj v deželnem zboru umaknil svoj predlog. Oni pa so se podvizali in osnovali čez osem dni nov konzorcij. Naš konzorcij bi bil naredil vse predpriprave, če bi ne bili pričeli ti možje svojih spletk. Soglasno z ministrom sem podpisal prošnjo za koncesijo. Zagotovili smo si tudi podporo vojnega ministrstva. Ni prišlo pa do trasiranja, ker nastali bi bili poboji, če bi dva konzorcija trasirala progo. To je dejanski položaj .Zdaj pa pride nam Kranjcem in Hrvatom v Dalmaciji na pomoč srečni slučaj. Mažari hočejo izpopolniti progo Košice-Bohumin. Pri tej priložnosti jc imel najlepšo priliko Beck, da ustreže državnim koristim iu pa Dalmatiiicein. Beck je stal na strani Dalmatincev, ki že od nekdaj zahtevajo zvezo z državo. Ker je pa naša vlada vedno zanemarjala Dalmacijo, so pa sklenili, da se bodo zdaj držali na ogrsjto stran. Sto-prav zdaj se jc začela avstrijska vlada šele zanimati za Dalmacijo. Kar se prej ni nikoli doseglo, je postalo sedaj nekaj naravnega. Beck je zato spojil obe železniški vprašanji. Zahteva Mažarov se izpolni šele, ko se zve-že dalmatinska železnica z belokranjsko. To jc dogovor sklenjen med obema vladama. Zeljo po zvezi z ostalo državo so pa gojili Dalmatinci že nad 40 let. Ko bi ne bilo gospodarske zahteve Ogrske in strah pred Dalmatinci, bi ne bili vsi Šusteršiči in Šukljeji ni-
česar dosegli. Ne bom govoril, kake zasluge ima kaka stranka pri tem vprašanju. Kar se je zgodilo, se je zgodilo le iz političnih in pa iz strategičnih ozirov. Zdaj pa tista časnikarska poročila, češ, da se mi nismo brigali za Belokranjsko železnico. Očitajo nam, da delamo take korake, da se postavlja v nevarnost Belokranjska železnica.
Kakor znano, točka o Belokranjski železnici se ne nahaja v pogodbi sami, marveč je le v dogovoru obeh vlad. Mogoče je, da se sprejme v eni ali drugi zbornici pogodba, odkloni se pa železnica. Resnica je.le, da je ta železnica za Kranjsko, Belokrajino in za Ljubljano velik napredek. Naravnost slepi bi morali postati, če tega ne izprevidimo. O kakih zaprekah Belokranjske železnice ni niti govora. Železnica je vitalnega pomena in pozdravljamo iz srca, da se je tako razvila ta zadeva. Potrebno je, da dvignemo svoj glas in si zato dovoljujem, da stavim sledečo resolucijo:
»Občinski svet ljubljanski z veseljem pozdravlja dogovor sklenjen med avstrijsko in ogrsko vlado glede na zgradbo Belokranjske železnice in železnice Ogulin-Knin ter poživlja obenem avstrijsko vlado, da stori brez odloka vse, kar se smatra za neobhodno potrebno ne le za južne dežele tostranske državne polovice temveč za vso avstro-ogrsko državo.«
Občinski svetnik Prosenc: Pred nekaj mesci bi ne bil nihče mislil, da dobimo zvezo z Dalmacijo. Eno stoji, da sta delali obe stranki za to železnico. Iz izvajanja gospoda pred-govornika sledi, da se je trudil 011 zato, da se zgradi proga do Črnomlja in Metlike. Šele Gautsch se je začel zanimati za zvezo z Dalmacijo. Vsi načrti so pa šli prej le do Metlike. Ravno dr. Susteršič (mrmranje) je bil tisti, ki je izprožil v delegaciji stvar. Glavna stvar je. da imamo zagotovilo o železnici. Priznati pa moramo, da se je trudil Beck in si pridobil posebnih zaslug za Belokranjsko železnico. Predlaga dodatno k Plantanovi resoluciji:
»Občinski, svet stolnega mesta Ljubljane izreka ministrskemu predsedniku ekselenci baronu Becku priznanje, ker sc je njegovemu modremu postopanju posrečilo gospodarsko razmerje med Avstrijo in Ogrsko na podlagi medsebojne pogodbe urediti za dobo desetih let in glasom te pogodbe pridobiti za Ljubljano in celo Belokrajino velevažno železnico, katera bo zvezala Ljubljano z Dalmacijo.«
Zupan: »Zeli še kdo besede? Ce nihče, gospod predlagatelj.«
Plantan: Hočem odgovoriti le nekoliko besedi. Predgovornik pravi, da smo delali le za Metliko. Tako so pa pisali le časopisi. Tisti, ki smo delali, pa vemo, da smo pred leti že mislili na zvezo s Karlovcem. S svojo besedo potrjujem, da so me višji funkcijonarji železniškega ministrstva opozarjali: »Izberite najkrajšo progo do Metlike, da se zveže Metlika s Karlovcem. Torej ni bila tajnost o namerah železniškega ministrstva pri poučenih naših krogih.
Zupan Hribar: Javna tajnost je, da so dalmatinski poslanci zdaj eden zdaj drugi že 20 let zahtevali skoraj v vsaki seji delegacije zvezo z ostalo državo. Ce je storil oni gospod, ki ga je navajal občinski svetnik Prosenc, je ponovil to v delegaciji, kar so pred njim govorili dalmatinski zastopniki. O zvezi s Karlovcem se je pa govorilo že v tej zbornici in drugod od naše strani.
Na željo dr. Trillerja prekine župan sejo. Občinski svetniki se podajo v posvetovalnico. Ostane le gospod Prosenc v dvorani.
Ko se občinski svetniki povrnejo, podeli župan besedo dr. Trillerju, ki izjavlja, da ne bo glasoval za Prosenčev dodatni predlog, ki spravlja v zvezo z Belokranjsko železnico celo pogodbeno vprašanje. Objektiven je pa dovolj, da gre min. predsedniku velika zasluga za Belokranjsko železnico. Predlaga, naj se pristavi Plantanovi resoluciji:
»Še posebej pa izreka občinski svet gospodu min. predsedniku Becku zahvalo na njegovem dosedanjem modrem in previdnem postopanju v tej zadevi.«
Občinski svetnik Prosenc: Dr. Triller je izvil iz moje resolucije svoj dodatek samo da se ne more reči, da je resolucija moja. Kon-statiram, da je v bistvu resolucija moja.
Nato obvelja Plantanova resolucija.
Zupan: »Zdaj prosim glasovati o dodatnem dr. Trillerjevem predlogu.«
Občinski svetnik Prosenc: »O mojem predlogu.« Dr. Trillerjev predlog obvelja.
Ustanovitev, odnosno obnovitev obrtnega odseka.
Sklene se, da se ustanovi, odnosno obnovi obrtni odsek občinskega sveta. Vanj se izvolijo občinski svetniki: Bergant, Kozak, Fran-chetti, Lenček, dr. Majaron, Turk, Vidmar. Odseku načeljuje Franchetti.
Za zaupnika v komisijo o osebni dohoda-rini sc izvoli mesto umrlega Seuniga gospod trgovec Ivan Fritsch.
Prezidava južnega kolodvora.
Poročevalec dr. Triller. Izpremeni se sklep občinskega sveta o 3 odstot. prispevku stroškov za podvoz na Martinovi cesti tako, da plača obč. svet ko bo zgrajen podvoz in do popolne prezidave južnega kolodvora 5 odstotkov one vsote, ki pripada občini. Odkloni se pa zahteva Južne železnice, da naj občina snaži in razsvetljuje nameravano viti tam, kjer jc sedanji prelaz, viti tam, kjerje sedanji prelaz.
Dr. Trillerju je ugovarjal obč. svetnik Sajovic, češ da naj se izplača Južni železnici toliko, kolikor bo ona plačala za denar, ki si ga bo morala posoditi, da napravi podvoz.
Poročila finančnega odseka.
Za mestno zemljišče pare. št. 107 Kapucinsko predmestje ponuja tesarski mojster Ivan Zakotnik 8000 kron. Poročevalec občinski svetnik Sajovic predlaga, da sc Zakotniku ponudba odkloni, pač pa se mu ponudi svet za 21.000 K 75 v.
Občinski svetnik Prosenc predlaga, naj bi se prodaja mestnih zemljišč razpisavala. Ugovarjata poročevalec in občinski svetnik Ha-nuš. Obveljata končno poročevalčeva predloga.
Odkloni se nadalje ponudba Franca Jem-ca, ki ponuja za mestno senožet ob Tržaški cesti 2000 K.
Ivana Vodnik ponuja občini v nakup svoje zemljišče nasproti tvornici za lep, kjer naj hi se zidala delavska stanovanja. Zahteva 12 kron od sežnja. Ponudba se odkloni.
Odkloni se prošnja najemnika Mestne kopelji v Koleziji Jerneja Matevžeta, ki prosi, naj se mu odpiše zaostale najemnine v višini 253 K 73 v in ki tudi prosi, naj se 11111 podaljša zakupna doba za tri leta. Sklene se, da razpišejo zakup mestne kopelji v Koleziji za 1. 1908, 1909 in 1910.
Pri 42. žrebanju srečk mestnega loterijskega posojila, dne 2. jan. t. 1. se je dvignilo 600 srečk. Ostalo jih je še 67.555.
Vzame se na znanje poročilo o nenadni škontraciji mestne blagajne.
Stavbni odsek.
Odkloni se priziv Ferdinanda Stauda-cherja glede na naročeni 11111 trotoar ob novozgrajeni vili v Nunskih ulicah.
Šolski odsek.
Glede na -prošnjo uršulink za brezplačni električni tok v šolskih sobah in za napravo novega hodnika pred šolskimi sobami se sklene, da se glede na električni tok predno sklepa občinski svet, še prej vrši komisijonelni ogled, prošnja za napravo novega hodnika se pa odkloni.
Na znanje se vzame poročilo o porabi izredne dotacije za nakup zgodovinskih zem-i.iepisov na mestni slovenski dekliški osern-razrednici.
Cesar Franc Jožefova ustanova za realce se dovoli realcu VII. razreda Ivanu Štrle-karju.
Prekupovanje na trgu.
Prekupovanje na trgu se prepove ob delavnikih in sicer od 1. aprila do 30. oktobra do devete ure, od 1. oktobra do 30. marca pa do 10. ure dopoldne. Odkloni se pa prošnja prodajalcev sadia v tej zadevi.
Finančnemu in policijskemu odseku se nakaže predlog občinskega svetnika Hanuša, da naj se pomnoži število tržnih nadzornikov od 4 na 8 mož, ki naj dobe kolesa, da lahko nadzorujejo tudi prekupovanje ob mitnicah.
Prošnja zadruge gostilničarjev.
Odkloni se prošnja zadruge gostilničarjev za dovolitev godbenih avtomatov do polnoči, oziroma do 2. ure po polnoči.
Nadalje se odkloni ugovor gostilničarske zadruge proti podelitvi koncesije Ivanu Bizjaku za točenje kave in čaja.
Zupan zaključi javno sejo.
Istrska = =
vina
beli moškat, belo vino, ru-deče, teran, ter vinsko žganje se dobiva pri vinogradniku Antoniju Ferlan di Giorgio,
v Rovinju| Istra.
2421 24-5
s« priporoča velečast. cerkvenim predstojniltvom v obilna naročila ter si usoja naznaniti, da se nahaja njegova
delavnico
odslej n«
ElUabefni cesti
bliiu samostana 00. Jezuitov in nMproti Jožefinuma. s&fi 3
illlBlBi
*

| šolske potrebščine *
* *
* *
najcenejše in najboljSe
priporoča 2108 f.
I. Toni, Ljubljana
Sv. Petra cesta 31. Naročila po pošti najtočneje.
Proti dobri plači se sprejmejo takoj:
1 »n 3 žag^arja,
katera se razumeta na venecijaner-žago, in
5 delamo ^
v tovarni parketov.	2503 2-2
Proda se tudi mlinska oprava
(jo zelo nizki ceni. — Ponudbe je poslati na Simnio & Kušlan, Vir pri Domžalah.
^fiSODI,
novi in stari, še v dobrem stanju, se prodajo pri J. Buggenigu, Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico št. 5.
C. kr. oblnstveno potrjeno
20 104 77
tici(i&ce za Krojno risanje
branja de si/i
Ljubljana, Stati trs it. 28.
8 Potil st tudi mm to životnl meri, m
Kateri gospod ali gospa
bi bil voljan vzeti na brezplačno stanovanje
brej hrane in posteljne oprave pridnega učenca drž. gimnazije I. c. ?	2507 3—2
Cenj. ponudbe prijaviti je na upravn. ,Sloven:a'
Razpisuje se služba
organista in cerkvenika
pri Sv. Lenartu nad Škof jo Loko.
Plača 600 K. Prosto stanovanje in drva. Prednost imajo oni, ki so zmožni kakega rokodelstva. Nastop takoj.	2513 3 2
ISatoliSka Tiskam*
priporoia rmraovratta
HT vi z i t n i o O «

domačega izdelka«
priporoča po najnižji ceni in n&jbol|£! kakovosti slavnemu p. n. občinstvu k preč. duhovščini
JOSIP VfOMJ&R
== v Ljubljani ===== Pred Skotijo štev. 19 — Stan trg žte*. 4 Prešernove a lice Stev. 4. }63 m-u n Popravila to6no ia oan«. ■
Naznanilo.
V-cm častitim i.ostom, prijateljem in znancem ter slav. občinstvu sploh vljudn" naznanjam, da sem prevzel 2508 3 2
gostilno pr< Jopolavco'
v Ljubljani, Martinova cesta D.
Vodil jo bodem s strogo vestnostjo, in ker sem popolnoma izvežban v tej stroki, zagotavljam slavnemu občinstvu, da bodem skrbel za dobro in ceno postrežbo.
Priporočam se torej in prosim, da se mi ohrani isto zaupanje, kakor mojemu predniku.
Ljubljana, 1. novembra 1907.
Ignacij Banko
večletni uslužbenec hotela „Lloyd" v Ljubljani.
Prva domača slovenska pivovarna G. Auerjevih dedičev
>wljw»i Irti I8B4.
ittv. telefona 210.
v Ljubljani, Wolfove ulice ilev. 12
-	priporoča slavnemu občinstvu Id spoStovasta gostilničarjem pc^i I u h • r a •
marčno pi^ro v lodelh ln steklenicah.
Svetovna razstava St Lonis 1904. Najvišja odlika „GRAND PRIX".
GLOBUS
čistilni izvleček
ker se
____ponujajo mnoga ponarejenja.
Edini izdelovatelj: Fritz Schulz ml. Akcijska dražba, Lipsko.
m Zahtevajte le:
589 4
z varstv. znamko
(tLOHI'8
v rdečem pasu
Nova hiša
stoječa ob glavni cesti, na prav lepem kraje, v kateri je posebno dobro vpeljana gostilna in še dve drugi dobro idoči'obrti, se proda
radi bolelmosti lastnika pod prav ugodnimi pogoji. Pojasnila daje Franc Vodišek v gostilni pri „Buru((, Spodnja Šiška št. 205.	2426 6-4

Važna novost!
Anton mm-. za prautlo in srce.
Tragedija v petih dejanjih.
Cena knjige v elegantni vezavi K 3 50. Ker se bo novembra meseca igrala drama v ljubljanskem gledišču, oddajamo knjigo na pesnikovo željo onemu, ki jo naroči in plača pred koncem novembra, za skrajno znižano ceno	2-AO v elegantni vezavi.
Ta drama je izboren donesek za izpopolnitev slovenskega dramatičnega slovstva za ljudske odre, katerim sploh jako manjka primernih igro-kazov. Zelo laskavo in vseskozi nepristransko oceno je prinesel dne 10. oktobra t. 1. „Slovenec". Zlasti ugodno je ocenil dramo „Slov. Narod", „Ljubljanski Zvon" in ..Slovenec" pred osmimi leti, ko se je prvič uprizorila v ljubljanskem gledališču.
Obenem priporočamo tudi:	2316 12 11
Anton Medvedi »*«>«'»» j«-. Cena K 380, eleg. vez. K 5.—.
Gotovo je še vsakemu znano, koliko priznanja so našle te poezije in kako pohvalno se je izrekla kritika vseh slovenskih časopisov.
Katoliška Bukvama v Ljubljani.
C. kr. priv.
občna zavarovalnica Assicurazioni Generali u Trstu
ustanovljena 1831. 1. Jamstveni zakladi znašajo nad 300 milijonov kron.
poslovni Izkaz zavarovalnega oddelka za življenje:
Vložilo se je ponudb . . za zavarovano vsoto . . Izgotovljenih je bilo polic za zavarovano vsoto . . Naznanjene škode znašajo
meseca okt. 1907
1479 K 12,660.551 83
1277 K 10,804.93474 K 799,047 54
od I. jan. 1907
15489 K 128,817 718 88
13375 K 113,534 783 47 K 7,844.50279
C. In kr. dvorni založnik in papežev dvorni založnik
luu(j 5 .'—7
lekarnar Piccoli, lijsibljiiiisi
Dunajska cesta (lekarna pri angetju) ===== opetovano odlikovan, priporoča nastopne preizkušene izdelke- —.....- - .-----
Salmijakove pastile.gS:
pavost ln kašelj, razkrajajo sliz.
1 škatljica stane 20 h, U škatljic stane
2 kroni.
,,Antirrheumon""t0l^;db9toin°nreo,;
__seče sredstvo proti
trganju ln podobnim revmatičnim bolečinam. 1 steklenica stane 50 h.
■Žalctvnafr» vinn vsebuje za slabokrvne In nervozne osebe, blede in slabotne ^ClB/iUatU V mu otroke, lahko prebavljiv železnat izdelek. Ena polliterska stekl. 2 kroni. Poštni zavoj s 3 steklenicami K 6 60 franko zaboj in poštnina.
Tinlrtnrft ta	ie ielodec krepilno, tek vzbujajoče, prebavo in odprtje
linKliU ra LW /imuucu le)esa pospešujoče sredstvo. 1 steklenica 20 vin.
——— Naročila •• točno izvrie proti povzetju. -
Štev. 2248.
2505 3 2
Razpis službe
občinskega zdravnika y Tiesnu (Dalmacija)
z letno plačo 3000 K, ki se izplačuje naprej v mesečnih obrokih. — Služba se ima urediti poleg obstoječih zakonov potom pogodbe in zdravnik je dolžan opravljati zdravniške posle in zastonj zdraviti siromašneje rodbine.
V ostalih občinah sme pobirati za zdravljenje za vsak obisk po 60 vin., kedar bo pa izrecno pozvan izven mesta, pristoja mu za voz in pristojbino:
do Murtera K 4 — podnevu, a K 6 — ponoči
do Betine
do	Zlosela
do	Tribunja
do	Jezera
do	Ivinja
do	Dubrave
do	Dazline do Putičanja
4--4-— 6-3 — 3 — 4-5 — 6-
6-
6 — 8 — 5.— 5-— 6'-7"-8 —
iz Murtera v Betino in obratno K 2 —.
Prošnje naj reflektantje dostavijo podpisanemu oblastvu do konca meseoa novembra z dokazili, da so usposobljeni za splošno zdravilstvo in kirurgijo, da so opravičeni zdraviti v deželah zastopanih v državnem zboru in da so zmožni hrvatskega jezika.
Od občinskega upraviteljstva Tiesno v Dalmaciji,
dne 30. oktobra 1907. Načelnik:	Prisjednik:
Obratov.	L. Mazzura.
Opozarjam p. n. trgovce, žganjetoče, kakor tudi gostilničarje na svojo veliko zalogo eaenc, rumove kompozicije, raznovrstnih čajev, konjakov, malage, Lacrimae Christi, finega jamajskega ruma, pristne slivovke, brinjevca, tropinovca in pa vseh vrst likerjev.
Ugodno je za vsakega odjemalca, ker razpošiljam vsako množino po isti ceni, kakor tvrdke iz nemških krajev ter jamčim za najboljši uspeh vsake esence po priloženem navodilu. Neugajajoče blago sprejmem na svoje stroške nazaj.	2495 26—2
Za obila naročila se priporočam s spoštovanjem
Avgust Bcnlg-ar
I. kranjska trgovina s čajem, rumom in esenci,
Ljubljana, Šelenburgove ulic št. 3.
Predstave se vr&ijo v delavnikih od 5. do 9. ure popoldne, ob nedeljah in praznikih od IO. do II. ure predpoldne in od 3. do 9. ure popoldne.
Kinematograf EDISON
s Dunajska cesta nasproti kavarne „Europa". s s
Danes v sredo nov spored, igf
2124
Vsak četrtek in soboto od 3. do 6. ure popoldne predstava za dijake po zni-s s žani ceni. s s
Podružnica i v Spljetu. e
Oelni&ka glavnion« i i K 2.000.000 . i
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Stritarjeve ulice štev. 2
priporoča promese na ogrske premijske srečke žrebanje:
cele h K 12.—, polovice a K 7.— 15. novembra promese na 4 "L ogrske hipotečne srečke a K 4.— 15. „ premese na 3°|0 zemeljske srečke I. a K 5.— i6. „ __Vse tri promese skupno le K 19.—.
Olavni dobitek:
K 300.000 „ 70.000 .. 90.000
Podružnica a v Celovcu. 8
i Rezervni fondi t ■ i K 200.000. i i i