42. številka. V Trstu, v soboto 26. maja 1888. Tečaj XIII. „E D I N O S T" izhaja dvakrat na toden, vsnko sredo in soboto ob 1. uri popoludne. ..Edinost" stane: za vse leto gi. H.-; izven A vat. 9.— g], za polu leta , 3.—; „ „ 4.50 w za četrt leta „ 1.50; „ „ 2 25 „ Poaami<"ne številke se dobivajo v pro-dajalnirnh tobaka v Trstu po nov.. ▼ Gorici in v Ajdovščini po <1 nov. Na naročloe lorez priložene naročnine se upravništvo ne ozira. EDINOST Vsi dopisi Hs^poMi I j« jo uredništvu v nliri Torrente At. lK Vsako pisnn> mora biti fraiikovano, k^tiV-fninknvana se ne sprejemajo. KuMLjkisi se ne vračajo. Oglasi in OZn^ntia- ne račune po 7 nov. vrstica v peti*Jy za naslove z debelimi črkami se plafjjo prostor, kolikor bi ga obseglo navadnih vrstic. Poslana, Javne zahvale, osmrtnice itd. hu račune po pogodbi. Naročnino, reklamacije in insorate prejema upravništvo v ulici Torrente 12, Odprto reklamacijo so proste poštnine. Glasilo slovenskega političnega dnužtva za Primorsko. »V edinoati j« n,oS«, Slovani v Trstu nekdaj denes. in VII. Poslednjič smo govorili o splošnem stanji slovenstva 1848. L; denea se hočemo zopet vrnoti na premo pot in razpravljati o tržaških Slovenih, da se natanko držimo zaglavja in da ispolnimo namen teh člankov. O tedanjem položaji elovonatva, v Trstu nam ne more nikdo ve6 mej živočimi povedati, kako je bilo, kaj se je godilo itd., kajti vsi možje, ki so bili navdušeni za slovonsko stvar, zdaj uže mirno počivajo v grobu. Zatorej napi ne ostaje druzega nego zateči se zopet po pomoč, kjer jo je dobiti. „Slovenije" 1848. 1. 30. list ima članek : „Pazite Slovenci! da kaj svojega ne izgubite ali ne pustite kaj imenitnega v nemar. Malo se spominate imenitnega slovenskega mesta Trsta v slovenskoj krajncj zemlji in premalo svojih slovenskih bratov v Trstu! V Trstu živi od nekdaj slovenski narod; zatorej kjer slovenski narod, tatn slovenska zemlja, da-siravno govore prebivalci v njem in v pri-morji razne jezike in bivajo razni narodi. Naj le veliko Tržačanov laškaje kriči v en dan, da Trst je laško mesto; vender dokazati tega ne morejo nikoli. Majhno krdelo rimskih naseljencev (romiseher Colonisten), ki so se bili v letu 181 pred Kriščevim rojstvom ugnezdili od morskega brega v tržaško-istersko selo, ne izda, da bi sedanji Trst moral biti laško mesto ; kakor niso storile nebrojne trume grških priseljencev v spodnji Italiji, ali brezštevilne druhali Vandalov, Gotov, Hunov, Galov in toliko drugih narodov po gorenji in srednji Italiji, da bi ta dežela ostala Grecija, ali Vandalija, Gocija, Hunija, Galija itd. Dokazano pa je lehko, da v Tržaščini poglavitni in premagavni narod je slovenski, toda samo v mestu nekoliko premak-nen in odrinen od Lahov, v katerih je dosta iz slovenskih starišov. Škof je Slovenec ; skoraj vsa višja in nižja duhovščina obstoji iz Slovencev; kmetje so vsi Slovenci; večina višjih in nižjih uradnikov pri carinskem uradu (eolniji) so Slovenci — tukaj slavna možaka Koseski-Vosel in C e r o r ; pri o. k. poglavarstvu, pri krvavem, velikem in malem sodišči, pri mestnej in „zdravjevarnej14 gospodski (Stadt- und Sanitiits-Magistrat) je dosta uradnikov in služabnikov Slovencev; zdravnikov, ranarjev in lekarjev je veliko Slovencev ; po vojniških in trgovskih bro« dovih je mnogo Slovencev; preko polovico velikih trgovcev, štacunarjev, kramarjev, krčmarjev, barantalcev, mešetarjev so Slovenci ali Slovani; večina umetelj-nikov, obrtnikov, rokodelcev, poslov so Slovani; celo nekdanja in sedanja mestna straža (Stadtmiliz) je nabrana iz samih Slovencev: z edno besedo, vse vasi okrog in tik mesta so slovenske. Ako ravno te osebo in drugi ljudje, kateri so prišli iz slovanskih in drugih dežel ustanovit se v Trst, govore laški jezik, zato no morejo nikakor biti Lahi, čeprav bi hoteli zatajiti svoj narod in po-tegnoti z Lahi. Znano je tudi, da ilirsko-primorsko poglavarstvo je krajna in meja med Lahi in Slovenci. Po tem dokazu je spričano dovolj, da Trst ni laško mesto in njega primorje in okolica ni laška dežela — tudi nemška ne —, ampak trdno in stanovitno slovenska, zvesta cesarju in ustavnemu vladarstvu, kar se je videlo vzlasti o letošnjem puntarstvu Italijanov. Čo tudi govore tržaški Slovenci sploh radi laški jezik, z Lahi prijazno občujejo, zložno in krotko ž njimi živč in jim prepuščajo veliko prednost, to je dokaz slovenske miroljubnosti in potrpežljivosti, za katere lastnosti se pa Laškoni prevzamejo in so Slovencem nehvaležni. V sedanjih časih se vidi, kako je to pridno, miroljubno, pošteno slovensko ljudstvo v Tržaščini še zmiraj tako malo čislano od priseljenih in domačih Laškonov, da celo zaničevano, in pozabljeno od vnanjih slovanskih bratov. Lahi nečejo spoznati, tudi Slovani ne podpirati opravičene narodnosti in veljavnosti tržaških Slovencev. Laškoni se po Trstu preširno šopirijo in ošabno gospodarijo črez Slovence, mestnim stražnikom obešajo grde priimke „13 a v k o 1 itt in „Matički", Slovencem sploh pa zaničljivi pridevek „ščavi" (robovi, sužnji, Sklaven). V Trstu ni ne slovenskih šol, ne uradov, ne časopisov za slovensko izobraževanje, ne slovenskega zbora (družtva) v duhu ustave ; le revno enorazredno šole so po vaseh okolo mesta, malo slovenskih pridig in krščanskih božjih služeb so tu- kaj oskrbuje in dobiva se zelo malo pripravnih knjig za slovenščino ! Ali ne žuga po teh neugodnih okoliščinah slovenskemu narodu v Tržaščini velika nevarnost nevrednega izpodrivanja, razpora in prihodnjega uničenja! ? Je-li pravično in naravno, da bije v slovenskem truplu laško srce P ! Ali ni ostudna sramota, da še slovenski Laškutarji zabavljajo med vrlimi Slovenci, ki nepopačono trdijo svoj jezik, svoje staro poštene šege na krajnoj slovenskej zemlji P Je-li še dalje trpeti, da nekateri laski časopisi v Trstu smejo grajati, osovražiti in spačiti vse kar ni laškega in se celo predrznejo naklepati, vse slovensko in nemške uradnike odstaviti iz služeb in jih nadomestiti z laškimi P Slovani! udarimo ob zvon svobodnega tiska (freien Presse), naj doni v slovenskih časopisih možki, jasni glas k okrep-Ijenju Slovanstva, k pozovu bratovske edinosti, — a tudi k ukrotenju protivnikom ! Uredimo tudi v Trstu šolo slovenskega slovstva, ustanovimo eden ali dva slovenska časopisa in vsaj edno sodnico (sodišče) se slovenskim uradovanjem, da vzbudimo z njimi tržaške Slovence svoje brate, ker doba je prišla, da čuti vsako ljudstvo lastno vrednost, da razodene svojo veljavo v besedi in dejanji ter utrjuje pravico svoje narodnosti in svobode! Spodbodimo sobrate, z iskrenim govorom klicaje k stanovitnemu zedinjenju Slovanstva, k pogumnemu osvobojenju i domovino in k močnemu utrjonju ustavnega cesarstva! Kazven tega pa Ijudomilo preporo-čajmo sobratu, da smo vsi Slovani namenjeni in dolžni kakor do zdaj tudi pozdaj čislati, spoštovati in prijazno ljubiti bližnjo in daljne sosede Nemce, Italijane, Francoze, Angleže in vsa druga ljudstva, ki po poti božjih in človeških postav naravno utrjujojo enakost, pobratimstvo in svobodo svojih narodnostij ali se hrepene oprostiti ter v nevarnostih jim moramo priteći v pomoč. Tako bodo skleneni razni narodjo z bratovsko zvezo, razpršen bode prepir in ustanovljen sveti potrebni mir.tt PODLISTEK. Sobotno pismo. Izpod Nanosa. Baš usel sem se in svinčnik nemarno izza ušesa jemaje „učeno« namuznol, češ: zopet bode svet čital, kaj znam, ko dobim pismo od prijatelja iz nekega primorskega mesta v Istri. Pobratim moj sklepal je list tako-le: „Z gorkimi pozdravi po-dajem Ti roko črez cvetočo kraje male domovine naše." Da, res mala je naša domovina ali sedaj, v tem časi je cvetoča in — lepa. V krasnem majniku obleče pač vsak hribček, vsaka dolinica praznično oblačilo. Vso jo ozaljšano in lepo, vso cvetoče in zeleno, da še celo — grobovi. Toda pustimo za sedaj mnogovrstne in s temi tudi vao pobeljeno grobove v svoji česti, ker čas je to veselja, čas radovanja. Saj se da i srce prevleči se skorjo ka-cega druzega elementa, liki podelavanje modelov s pomočjo galvaniČncga toka. Ža nekaj časa i srco pozabi lastno in svojih bližnikov tugo, pozabi, da jo na zemlji ter se vrže v naročje razkošja, v brezdno rajskih slastij, katerih nam nudi krasni maj-nik v izobilji. Stari Germani imenovali so ta mesec „\Vonne- ali Liebemonatw in Sravo so imeli, da so ga tako nazivali, .odaj pač pusti vragoljati Lelj več svojih pušic, no baš v tem meseci, ker brezskrbna mladost „No sluti, da cvetje na stezo nastlano, Le trnje zakriva, da zvene ji rado." No mislim pa s tem morda komu levitov brati o morali, ali morda koga učiti, kako bodi, kako no bodi. Svet je tak in bode. Kakeršcn mož, tak klobuk. Ali v tem so vender vjemajo vsi, da je mesec maj mesec veselja, mesec ljubezni, mnBec cvetja in radosti. Poglejmo, kako različno pač vsak uživa majnikove naslade: Sitni starček in klepetava starica nosita solncu kazat s kožo pokrite kosti svojega rojstva. Tam se razgovarjata, kako je dandanes svet ros drugačen, ali pa kako je ! bil za njih mladosti ves drugačen, kar je pač 1 ono in isto. Pripovedujeta si zgode in nezgodo svojega življenja, sitnosti in prijaznosti svojih zetov in hčera. Ko se približa v temo zaviti mrak, krevljata spet na duhu in telesu okrepčana in za nekaj let mlajša, samo za en dan bliže smrti priboljšana v zetovo ali hčerino hišo. Stari penzijonist jo včeraj užo primerjal zaprašeni slamnik in snažil letno obleko, misleč si: morda bodo pa vender kmalu čas. Delo dokončavši zložil jo je zopet prav lehko in varno z navadno pe-dantnostijo na prejšnjo meato in pritis-novši še suho, koščeno roko na vrh, dejal je: „Tukaj bodi!u Potem pa vzame kako lažjih vvojih palic ter jo ubere na soinco ali pa v prijetno senco. Govor državnega poslanca profesorja Fr. Šuklje-ja. (V seji državnoga zbora dne 19. aprilu t. 1. v generalnoj debati o budgetu. Po stenogriifskem zapisniku). (Dalje.) Sedanja debata je pa tudi politična in sem zatorej prisiljen, da označim svojo stališče nasprotni vladni politiki v svojem dvojnem svojstvu kot zastopnik slovenskega naroda in generalni govornik. Dovolite mi, da najprej spregovorim kot zastopnik naroda slovenskega. V teku debate čuli smo oratorično pomenljiv govor gospoda poslanca dr. Gregra, ki jo hudo napadal vlado. Dr. Gregr jo marsikaj neresničnega povedal, k temu prištevam zlasti njegove razpravo na finančnem polji, veliko jo pretiral, pa bodimo odkritosrčni, jako mnogo, kar jo navedel, naj se jo še tako grenko glasilo, ni bilo druzega kot resnica (Prav res! na desnici), ne bil bi tolmač naroda, temveč naravnost, kvarljivec javnega mnenja, ko bi se le upal braniti in zagovarjati naučnoga ministra, katerega so od več stranij, zlasti od desnice, tako energično prijemali. (Dobro ! na desnici.) Zahteve Slovencev v narodnem oziru so visoki zbornici uže dovolj znane. Ni naša krivda, čo tudi letos moramo visoko zbornico nadlegovati s ponavljanjem svojih zahtev. Nikdo nam no moro očitati, da kaj nemogočega mi zahtevamo, da prestopajo naše terjatve mejo skromnosti. (Dobro ! na desnici.) Mi no posegamo v pravice drugih; nazaj potisneni iz obširnega ozemlja, ki so v starodavnosti naši pradedi imeno-novali svojino, ki jo segalo s panonsko ni-žavo daleč v Tirolsko in na goronje Avstrijsko, želimo, da ohranimo narodna svojstva na bornem koščeku ozemlja, ki jo nam šo ostal, ter najdemo pot do kulturo z naravnim sredstvom materinščine. In kako stališče zavzemljejo vladni organi v boji, kateri nam usiljuje nagon po razširjenji premočnega nemškega in italijanskega soseda. Kar so dostaje pravosodno uprave, s hvaležnostijo priznati moram, da se vender prizadeva zadostiti dejanskim razmeram in pravnim zahtevam prebivalstva slovenskega in imeli bomo v specijalnej debati vsekako Politikar misli, kako bode iiuogočo doznati, kar bodo sklepalo „visoke" glavo v teli ali onih toplicah, naj bode užo Ga-stein, Karlovo vari ali naše domače Toplice na Dolenjskem. Preudarja, kako bi bilo mogočo se „dočepati" kake zanesljivo in varno osebe, ki bi poslušala pri klju-čavnieni luknjici, kar se bodo gospoda pogovarjala. Potem pa pride taka skozi klu-čavnico filtrovana novica v kakem listu, kakor novo pečena raca na prvem mestu, češ: to je vest. Časnikarji premišljujejo, a čim bodo mašili zevajoča žrela časniških predalov za poletne vročine in o pasjih dneh. Treba bode pač nmrsikoji članek natezati in natezati tako, kakor hudič oslovsko kožo v cerkvi za oltarjem, da je 'mogel napisati na njo imena vseh onih, katerim jo bila hiša božja vse drugo, no hiša molitvo. Gospod urednik, nekdo, ki je imel pri sebi tako mast, ali kakor pravi moja tovarišica „pod črto", nekdo, komur je bilo „da nou, nekdo ga je tedaj videl. A ker so se ljudje čemdaljo nespodobuejo vedli, koža pa je prihajala le pretesna, vzame jo vrag zopet v zobe, nateza in nateza, pa tako nesrečno, da mu zobje izpodlete in udari z glavo ob zid nazaj tuko, daje bilo čudo, Če si ni možganov pretresol. Oni, ki je videl to, zakrohotal se jo na ves glas, in zdaj jo šo njega napisal. Tako, samo ne tako nesrečno, treba za hude suše natezuti in gvozditi članko in člančiče, „dajo več". Treba zatorej, da se človek prej nekoliko preskrbi, tedaj uže v majniku; če no z drugim, barem z dobrimi utisi. — Tu je mož v najboljši dobi. Vazo se cveticami ima pred seboj na mizi. "Ljubi duševno zabavo in računi, katero časnike bodo naročil v drugem poluletji usodepol-nega leta 1888. in katere opusti, ker so „presuhi". Z obraza so mu bere, kako dobro mu de majnikov vzduh. Tam le stopa po costi njega pravi „kontrast44, ki je pa vedno v denarnih zadregah, a ipak rad bere, ako nima baš druzega dela: ta pa računi, koliko časopisov mu bode „morda" ustavljenih, koliko njih ga bode celo tožilo za neplačano naročnino. Prhki mladenič veseli so lepih juter, ko so bode svobodno sprehajal v vedrem zraku; dosta bolj se veseli pa še prijetnih večerov, ko bodo imel tu in tam kak „rendez-vous" se svojo izvoljenko. Njemu svet še vso obeta. Mlada dekleta, pestre cvetko našega naroda, vesele se lepega majnika bolj kot malokdo. Vesele se ga, ker jo to njim čas žetve, čas pravega življenja. Tega ali onega bodo prisilil pogled v krasno naravo, da primerja pisano cvetje in rože njenih lic ter da se potem vrže preti njo na kolena. Povedati jo nečem, znane formulo, ker pregovor pravi: boljša je prva zamera od zadnje. Utegnola bi katera divnih naših čitateljic reči, da sem preveč še priložnost, dokazati nieevnost napadov, ki so se uže zgodili ali se pa napovedujejo proti vodji pravosodnega ministerstva z one strani. Nadalje tudi priznavam, da se je na Kranjskem pod Taaffejevem ministerstvom mnogokaj obrnolo na bolje. Nehal je pritisk prejšnjih vlad in numerično razmerje: 450.000 Slovencev proti 50.000 Nemcem je vender činitelj, ki se naravno pokazati mora. Toda naj smo uže dobili kar koli pod Taaffejevo vlado, vse je in ostane negotovo, vse je v nevarnosti, dokler tlači naše soplemenike na Štajerskem, Koroškem in Primorskem oni nasilstveni pritisk, ki ni nehal pod vlado Taaffejevo, niti malo prenehal, temveč se Še povekšal, (Prav dobro! na desnici.) In tu se mora povedati: žalostno jo, da so baš organi vlade, katero uže deset let tako nesebično podpiramo, da so baš ti organi orodje za narodno zatiranje. Posebno na Koroškem oblastva — in tu začenjam z deželnim predsednikom (Posl. Klun : Prav dobro!) — s tako gorečno8tijo delujejo pri pomenče-vanji, da bi pruski minister Gossler uteg-nol kar zavidati lavore gospodu Schmiedtu Zabierovvu. Naš naučni minister, katerega toliko proslavljajo zaradi njegove energije in delavnosti, ki po mojem mnenji mnogo avtoritete svoje po nepotrebnem trati za malenkosti, jo gluh za naše zahteve; resolucije visoke zbornice prezira z neko ponosno navdušnostijo in malomarno gleda, kako se dan za dnevom lojalnemu narodu krati pravica in zakon. Mika me, da bi to dokazal, toda skušnjavo hočem premagati, kajti imeli bomo v podrobni debati še dovolj priložnosti, da formulujemo zahteve svoje. Storili bomo popolnem svobodno, odkritosrčno bomo povedali resnico, kakor jo je naš zastopnik dr. Tonkli v budgetnem odseku. Poslali nas neso na Dunaj, da bi se komu poklanjali. Naša najvišja naloga je, da izrazimo v besedah čuvstva svoja, ki se gibljejo v globočini naše narodne duše, in zameriti se nam ne more, če ta čuvstva neso najprijetnejša, ko uže zastonj čakamo desetletja, ko so nas varale uže tolikrat nade in smo doživeli tako britke skušnje se sedanjim našim naučnim ministrom. Molčim o tem in omejiti hočem se na to, da navedem nekatere številke, ki se tičejo naše ožjo domovine. Seveda mi tukaj preti nevarnost, da po starej navadi, kadar se govori o Kranj-skej zmajajo z ramami in reko: Vaša dežela je pasivna. Dokaz za to so pa še , danea dolžni. (Poslanec Klun: Res je!) Res je, da najdete od 1876 1. v proračunu postavko 155.000 gl., katere donaša država1 za zemljiško odvezo. Toda nekaj druzega se ne sme prezreti in to je znesek, ki iz kranjskih živosrebrnih rudnikov v Idriji so steka v državno blagajnico, ki se sme povprek računiti na 300.000 gld. Ta isti donesek znašal je lani 353.000 gl., to je za celih 32.000 gld. več, nego plača Solno-graška vsega zemljiškega davka in za 50 tisoč goldinarjev več, nego Dalmacija. In če Be ozremo na neposredne davke, ni Kranjska zadnja dežela v Avstriji. Na glavo pride v Dalmaciji neposrednega davka povedal, in če pride ta glas celo do mene, potem: joj! — Device v „srpanu" se tudi vesele krasnega majnika z vedno nadejo, da so jih kaka oseba, katero so uže sto in stokrat iz zob osnažile, vender usmili ter popelje na svoj dom kakor svojino. Vesele se ga tudi, ker je to njihovim očem tečna paša, jezikom tečna hrana, kajti to so Vam kritikarice in kritikasterice v krilih, gospod urednik, da jim ni para. Pustimo jim to posebnost. No, in naposled da mi ne bode mogel kedo očitati lastne malomarnosti ter reči, da vse druge vidim, sebi pa ne maram pritrditi, da se i jaz veselim meseca majnika, osobito zato, ker sem čital v nekem eminentno nemškem listu, da so jo slov. delegacija (list dostavlja: es gibt nunmehr auch eino solehe) postavila naučnomu bud* getu ravno tako po robu, kakor češka. Slava njej! Ne veselim se pa tega morda za to, da bi bil gosp. naučnemu ministru škodoželjen zaradi stola ali klopi, kar je uže, temveč, ker čujem, da bode slednjič vender nekaj i za nas. Za nas, Kranjce, morda ne dosta, toda naj si pomagajo drugi inostranski bratje. Upajmo, da obljube niso bile, kakor pravi oni nemški list, le „eine Nothlugo!" Sicer pa tudi slov. delegacija lehko reče kabinetnemu načelniku, kakor jaz Vam, gospod urednik : Na svidenje! Vaš C. gl. 143, v Galiciji gl. 1*72, v Bukovini gl. 1'78, na Tirolskem, kjer se je davek povišal za G6%, o čemer je govoril dr. Stein-Avender, kar priznavam, gl. 2*44, na Kranjskem gld. 3 08. (Čujte! na desnici.) V celej Avstriji, če se ne oziramo na Dolenjo Avstrijo z Dunajem in njegovimi zares ogromnimi davki, pride povprek po gl. 3*44 na glavo,v kakor jaz mislim. Na Češkem — in to posebno nagla-šam, — ki se more po pravici sklicevati na svojo visoke davke, pride pa na glavo 4 gl. 51 kr. Nastane sedaj vprašanje, kaj je vender storila vlada za deželo, ki prinaša vender pošteno svoj del k državnim dohodkom, da povzdigne njeno blagostanje? Pri vseh onih postavkih, katere vsako leto izločimo iz gospodarskega primanjkljaja, se do sedaj ni niti eden krajcar izdal za Kranjsko. (Poslanec Klun: Čujte!) Investovala ta vlada ni nič v mojej ožjej domovini in tudi pri onih izrednih dohodkih, na katere se ne ozira pri pre-računjevanji gospodarskega deficita smo vsekako škodo imeli. Priznali mi bodete, da dežela more napredovati le tedaj, če ima razvito industrijo. Predpogoj za to so pa dobra občila. Oglejte si je na pr. na Kranjskem. Na Dolenjskem, v ozemlji, ki je večji nego cela Slezija, nimajo niti pedij železnice (Tako je! na desnici) in le jedno državno cesto, ki veže Hrvatsko s Kranjsko. (Klici na desnici: Žična železnica!) Ta je pa uni-cum, če se pomisli, kako je narejena; bolj ovira promet nego ga pospešuje. Drugod se izogibajo klancev, tu so jih prav iskali. (Veselost na desnici.) In, gospoda moja, nazadnje' so se vender lotili, da popravijo dva zlasti huda klanca, in sicer v Gorjancih ter mej Novim mestom in St. Jarnejem. Lani sva jaz in g. Pfeifer opozarjala, da so krediti za to premajhni. Tako se je za preložitev ceste mej Rudolfovem in Št. Jarnejem, za kar je treba 86.000 gl. lani postavilo v proračun 6000 gld. (Čujte! na desnici.) Zahtevali smo zategadelj več. In letos se je nam ustreglo, in postavilo v proračun 6.300 gl. tedaj za celih 300 gl. več. Gospoda moja, to vender ni druzega, kakor ironija. (Veselost na desnici.) Gospoda moja! Ponašati se smem, da imam toplo sočuvstvo za trpljenje druzih, vender bi izrekel skromno željo, da bi visoka vlada blagovoljno poslala vsako leto nekaj svojih članov, recimo dva ali tri dvorne svćtnike in če je mogoče, še jed-nega zastopnika uprave na Dolenjsko, da bi se iz lastne skušnje, iz lastnih muk prepričali o neverojetnih stiskah, katere prouzroča tako stanje občil na Dolenjskem. Državni proračun dobil bi potem takoj prijaznejšo lice! V tem obziru prišli bomo v specijalnej debati z resolucijami; jaz si uso-jam užo sedaj je naznaniti in preporočati visokej zbornici. Poglejmo le železnice. Železniška politika je v dvojnem oziru za Kranjsko jako škodljiva in sicer kar se tiče razširjenja naših železnic in kar se dostaje tarifov. Neugodnosti zadevajo nas in mnogo druzih. Pa tudi olajšave, ki se drugim dovoljujejo, nam škodujejo. (Dalje prih.) Politični pregled. Notranje dežele. Državnemu zboru došlo jo 2835 peticij s 47.648 podpisi, s katerimi se prosi, naj se sklene z Nemčijo carinska zveza, po katerej se bodo poljedelski pridelki smeli prosto uvažati v deželo. Poslanec Forregger napadal je na svoj nesramen način pravosodnega ministra barona Pra-žaka naredbe, po katerih je pridobil slovenski jezik prod sodišči tudi nekaj veljave. Posebno pa bode štajerskega poslanca ona naredba, po katerej so mora, ako stranka to zahteva, tudi slovensko uknjiževati in celo v območji graškega nadsodišča. Celjski vročekrvni poslanec te naredbe hudo napada, a iz vsega njegovega govoričenja vejo sama slepa strast in podlost brez vse duhovitosti. Ministru očita, da pri imenovanji pristranski postopa in imenuje vselej Slovane hitreje nego Nemce. V dokaz temu navaja imo-novanje ljubljanskega državnega pravnika, ki si je baje da v Celji kot sodnijski svetnik pridobil samo to zaslugo, da jo pri neki obravnavi s čitanjem nekih pisem kompromitoval in osramotil neke pristne Nemce. Pritožuje se tudi. da so jo začelo tudi užo najvišje sodišče slovaniti, kar pomenja razjedanje celokupnosti naše države. Na to jadikuje, da je za Celje ime- novan slovenski notar, s čimer je Nemcem storjena baje da velika krivica. Krono svojemu neslanemu govoru postavil je s podlim natolcevanjem. Ta vrli „nemški" mož je rekel: „Razjedajoči element je slavizem in opustošenja kažejo se tam, kjer je slavizem najmočnejši, kajti Slovan v svojem značaji nima pravnega čuta!" Kaj tacega more izustiti samo podla duša. Predsednik ga je zato pozval druzega dne na dnevni red. Naš poslanec dr. Fer-jančičga jepa dostojno in vender krepko zavrnol. Naš poslanec govoril jo najprej ob onej zemljiško-knjižkej naredbi, katero je Forregger pobijal. Na to je pa zavrnol ono nečuveno natolcevanje, ki nam je došlo od najmanj nepoklicanega mej nepoklicanimi in misli, da mnenja celjskega poslanca ne dele niti njegovi pristaši. Govornik potem razpravlja razmere pri gra-škem deželnem nadsodišči. Težko jo govoriti o zatiranji jezika kacega naroda v uradih in posebno pred sodišči, ker Btvar dobi takoj politično lice, četudi je uporaba jezika pri sodišči stvar pozitivnega prava in označuje pravosodstvo. Ker se zatorej temu vprašanju po sili pripisuje politični značaj, zakrivilo se je, da razmere ne odgovarjajo zahtevam pravosodstva. Na Kranjskem so se te razmere izboljšale v območji deželnega sodišča v Ljubljani, do-čim v Novem mestu uradniki po svoji volji nemški uradujejo, če tudi imajo slovenske za tiskovine vsa sodna postopanja na razpolaganje, kar znatno olajšuje slovenko uradovanje. Na to so še govorili razni govorniki. Kronawetter toži, da se je osnovalo v Pragi izredno sodišče, pred katero postavljajo samo socijaliste. Neverjetno jo, kako pristransko postopa to sodišče in kako uvaža pričevanja in dokazila. Svoje trditve objasnuje z nekaterimi res čudnimi vzgledi; konečno kritikuje tudi postopanje državnih pravdnikov pri zaplembah časopisov in drugih tiskovin. Minister Pražak zagovarja svojo naredbo, po katerej se morajo vršiti uknjižbe na zahtevo tudi v slovenskem jeziku, ker to zahteva korist posestnikov. Odbija pa očitanje, da se pri zaplembah ravna pristranski. Pripravljen je omejiti objektivno postopanje in razširiti porotništvo tudi za novinarske pre-greške, vender jako dvoji, ali bodo novinarji a tem zadovoljni. Koncem pravi, da hoče imenovati za Koroško, Kranjsko, Štajersko in Istro uradnike zmožne obeh deželnih jezikov ter preporoča Slovencem, naj bodo s temi pridobitvami zadovoljni. Generalna debata je bila sklenena in centrala za pravosodno ministerstvo sprejeta. Delegacije bodo sklicane izvestno uže 4. junija in do tega časa mora državni zbor rešiti „proračun". Hrvatski sabor sprejel je načrt postave za varstvo podmorskega brzojava. Razpravljal bode pa tudi o ustanovitvi medicinske fakultete na zagrebškem vseučilišči. Madjaronskej vladi to pač ni po godu, a dovoliti bode morala debato o tem, za hrvatski narod prevažnem vprašanji. Saboru došla je v ta nam veleza-nimiva in temeljito sestavljena spomenica jugoslavensko akademije znanosti in umetnosti. Vnanje dežele. „Novoje Vremja" piše, da v peter-burških diplomatskih krogih nič ne vedo o predlogih, katere bi stavila Avstrija Rusiji o balkanskem vprašanji. Avstrija je hotela, naslanjajo se na Nemčijo in Italijo, z molčanjem Rusijo oplašiti, kar se jej pa ni posrečilo. Razmere moj Avstrijo in Rusijo so uže zelo napete; zdi se, kakor bi obe državi še pomišljali in čakali, predno se odločiti na kaj. To stanje pa no bode moglo trajati dolgo. Avstrija je oboroženemu miru na ljubo svoje finance uže tako napela, da kmalu ne bode mogla zahtevati šo većih žrtev od svojih narodov in to tem manj, ker baš manj premožni krogi nosijo največja bremena. Ako se v kratkem stvari ne zasukajo, bodi si uže na bolje ali na slabše, bode Avstrija v svojem interesu nekako prisiljena izzvati katastrofo in tako ukinoti to neznosne razmere. In res javlja so, da se v kratkem odloči, ako bo Avstrija in Rusija ne bodeti mogli sporazumeti; odpoklicali bodeti svoje zastopnike in razmere bodo potom mej obema državama mnogo ostrejše nego sedaj in konec sedanjemu stanju bode bliže. Rusija se tudi na to pripravlja, kakor poročajo poljski in dunajski listi, ker bodo velike vaje ruskih čet letos ob gališkej meji, kjer so užo koncentrirajo polki. Stavijo ae tudi ob železniških mejnih progah leseno barako za vojako, slično avstrijskim v Galiciji. Te dni jo bila slovesno odprta žolez-niča iz 11 o 1 e g a g r a d a v Solun. Ta železnica jc velikanskega pomena ne samo za Srbijo, ampak za vse balkanske države. Avstrija imela je tam, dokler ni bilo teh železnic, velik upliv posebno za to, ker je imela te države v svoji oblasti na polji narodnega gospodarstva. S to železnico odprta je pa tem državam nova pot, po katerej se prav lehko otresejo tega upliva, kajti za svoje pridelke imeli bodo sedaj druga tržišča in ne več, kakor do sedaj, na Duoaji. To tudi Čutijo v Pešti in na Dunaji in se ne morejo nič kaj od srca veseliti temu napredku balkanskih držav. — V Vranji pozdravil je narod prav navdušeno Ristica, ki se jo udeležil slavnega odpretja nove železnice, uočim je bil pa kralj Milan pri svojem povratu z Dunaja v Belem gradu prav mrzlo sprejet. Mrzlo so je držal o kraljevem dohodu narod in kar je zelo čudno, tudi ministerstvo ! Na Dunaji so opazili, da je kraljica Natalija posebno odlikovala pristaše rusko politike in tega ni skrivala, ampak jasno kazala svoje mišljenje. Isti dunajski politiki so dolžili tudi črnogorsko vlado, da podpira hajduke, ki se pojavljajo ob hercegovskej meji in prodirajo tudi dalje v deželo. Sedaj pa to zanikavajo, kajti črnogorski knez Nikola I. je avstrijskemu zastopniku v Cetinji izjavil, da črnogorska vlada ni za to odgovorna, kajti hajduštvo jo še dedščina turške vlade in so v teh krajih vedno pojavlja. Jedva so pa dunajski oficijozi preklicali prvo vest, raznašajo uže drugo, da se Črnagora pripravlja udariti na Hercegovino, ako bi se vnela rusko - avstrijska vojska in da zato nabirajo žito z izgovorom, da je v deželi velika lakota. Nemčija bode kmalu zelo povišala carino na rusko žito ter tako skoro popolnoma zaprla pot poljskim pridelkom na Nemško. „Post" pravi, daje 1884. leta bila Nemčija zelo popustljiva proti Rusiji, meneč, da bode Rusija z Nemčijo tudi tako postopala, a zmotila se je, zato mora sedaj tudi ona krenoti na drugo pot, t. j, začeti proti Rusiji gospodarsko vojsko. Berolinski oficijozi so tega mnenja, da se da mir ohraniti samo tedaj, ako se Rusijo financijalno zelo oškoduje. Nemška vlada je sklenola, da ne pusti nobenega tujca več črez mejo v Alzacijo in Loreno, ako nima podpisanega potnega lista. Potne liste pregleduje in podpisuje nemško poslaništvo v Parizu. Boulangerova stranka na Fran-cozkem naglo napreduje. Neka v Parizu izišla knjižica dokazuje, da ni bil še nobeden vojni minister in nobeden vojni ge-j neral v vojski tako priljubljen kakor Bou-langer. Stranka si pridobiva vedno več listov, osnovala je tudi pedagogično novine, s katerimi hoče uplivati na učiteljstvo. B r a z i 1 j s k i cesar, ki je bil uže mnogo boljši, je zopet nevarno obolel in zdravniki imajo prav malo upanja, da bi ga še rešili. Ako tudi okreva, no bode ved mogel v Brazilijo. Došli so v Milan obiskat cesarja hčeri in zet. DOPISI. Iz tržažke okolice, 10. maja. [Izv. dop.J (p 1. Burgstaller — Naše razmere.) Pred nedavnim časom poskušal je neki „plemeniti" tržaški poslanec v državnem zboru tržaško-okoličanske Slovence „v vrečo" spraviti, a med tem se je sam „v vreči" znašel! In vender! prav oni „plemeniti" gospod, kateri skuša o vaakej priložnosti primorske Slovane pobijati, prav oni gospod se ima ravno tamošnjim Slovanom zahvaliti, da v državnem zboru sedi. Znano je, da je prav onega gospoda politično družtvo „Edinost" proglasilo pred leti za svojega kandidata in ga „kot novinca" prvič spravilo v tržaški mestni svćt, in predno je bil omenjeni gospod prvikrat • voljen v državni zbor, predstavila se mu j je deputacija mestnih slovenskih volilcev, katera se mu je izrazila o mnenji tržaških Slovencev. Plemeniti gospod Burgstaller sam ve, kaj jo takrat slovenskej deputaciji oblju-; bil, a ko je bil enkrat s pomočjo slovon-j skih volilcev uže izvoljen v državni zbor, ! pozabil jo na to — vsaj „nehvaložnost je ' nlačilo sveta!". — Znano je. kako je vedel oni gospod volilce V. okraja zbegati o zadnjih volitvah v tržaški mestni svet, in je tako rekoč prisegel maščevati so nad političnim družtvom „Edinost", katero mu je uže edenkrat spodobno zobe pokazalo! A mnenje pisca teh vrstic je, da moro ravno političko družtvo imenovanemu gospodu so peroti postriči, to pa lo s trdno voljo slovenskih volilcev. Pokazalo se bode o prihodnjih volitvah ! Razmere okoličanov opisalo so je uže mnogokrat v „Edinosti" in drugih sloven- gkih listih. Pa kaj pomaga vse to ! kaj pomaga, ako ae domači Slovenci „v edinem svojem glasilu" proti komu pritožujejo ! Mislimo skoraj, da se ne jemlje od nobene postajodavne strani obzir glede našega glasila, čeravno šteje „Edinost" več naročnikov, nego trije italijanski listi skupaj! (Mogoče da je resnica, a tržaški, vzlasti lrredentski listi imajo tajne vire, iz katerih crpijo in mozgajo življenje. Op. ured.) Koliko se je pisalo o znanem barkovljan-skem „kapuvili" ! Da bi kakšen italijanski list le črhnol o katerem nepovoljnem uradniku, precej bi bil dotičnik premeščen ali celo odposlan. Barkovljani so poskušali svoje nepovoljno mnenje o „kapovili" na razne načine pokazati, kakor je bilo mnogokrat v ,Edinosti" in druzih slovenskih listih omenjeno. Na vse zadnje napravili so Barkovljani prošnjo na magistrat, naj so imenovani kapovila odpravi. A kaj pomaga vse to, če se je cela vas nasproti o d n e m u človeku podpisala! Kaj pomaga vse to, če so zbrani barkovljanski možaki pred „liberalnim" županom Bazzonijem odločno zahtevali, naj se imenovani „kapovila" o d-strani! Vedelo se je do sedaj, da imenujejo na magistratu domače okoličane „schiave" ali sužnje, a minole dni se je očitno pokazalo, da na magistratu z okoličani tudi kot so sužnjimi ravnajo, ne meneč se za vse njihove najpravičnejše pritožbe. Barkovljani so čakli namreč dan na dan, da se njih kapovila odstrani — a kar naenkrat slišalo se je, da je magistrat onemu možu plačo povišal!!! Vidi se sedaj popolnoma, kaj meni magistrat — vladajoča „progressova" stranka se svojim razupitim liberalnim županom! Slovencem v Trstu je prisojeno le davek plačevati in krepke svoje sinove k vojakom pošiljati. (Znano jo namreč, da vsako leto primanjkuje v Trstu o novačenji 150 novincev, kateri navadno črez mejo popihajo — a med temi se ne najde izvestno ni jednega Slovenca!) V Barkovljah utegne se proti kapo-vili še velika demonstracija napraviti, in potem naj odgovarja magistrat. To gotovo slabo upliva na Barkovljane, ukazoval jim bode menda še nadalje tujec, poitalijan-čeni isterski Cič iz Oprtlja (Portole). Vredno je, in Barkovljani prav gotovo pričakujejo, da bo v kratkem kateri naših državnih poslancev v državnem zboru zaradi tega oglasi. Služili bi k temu na pr. tudi podatki iz „Edinosti" in drugih slovenskih listov, kjer je večkrat natančno opisano, kako so Barkovljani precej o po-trjenji omenjenega človeka odločno demon-strovali, da so morali vojaki ljudstvo miriti itd. Dotičnega g. poslanca bodo gotovo v tem vprašanji vsi drugi slovenski poslanci podpirali in tako se spravi na dan, kaj tržaški magistrat z ubogimi okoličani dela, in to posebno sedaj, v sedanji dobi, ko je „ljudstva glas — božji glas !". X. Iz Šempasa, dne 23 maja. [Izv. dop.] Čakal sem, da bo se kdo drugi lotil pera, ki ima boljše zmožnosti v ta namen, a zaman, zatorej prosim č. bralce oproščenja za zamudo. Marsikateri je povpraševal, čemu vihrajo narodne, deželno, državne in papeževe zastave na zvoniku tukajšnje farne cerkve uže na vnebohod, t, j. 10. t. m. ? Odgovorilo so mu je naravnost tako ponosilo, da uže 27 let no tako, in v tej zadevi ne, namreč da prihodnjo nedeljo 13. t. m. bodemo imeli tukaj novo mašo, katero bodo daroval č. g. Ivan Remec, tukajšnji domačin ; v ta namen so se pa tudi razni faktorji v roanici trudili po svojih močeh pripomoči, da so izvrši dostojno to sv. opravilo. Kakor namenjeno, tako izvršeno: na dan vnebohoda, 10. t. m., pripeljal se jo novomašnik č. g. Ivan Remec se svojim očetom iz Gorico in ko se zapazi o pol 12 ure opoludne blizo vasi drd rajoči se voz, začne lepo ubrano pritr-kovanje zvonov in pokanje možnarjev na bližnjem holmci. V soboto dan popred postavili so se mlaji ob hišah, ki obdajejo pot od župnoga dvorca do cerkve po dotičnih hišnih gospodarjih; nekateri tudi celo s cvetlicami okrašeni; razobesilo so se še druge zastave na cerkvi in privatnih poslopjih; tudi smrekovih mlajev so ni pogrešalo pred rojstno hišo novomašnika, župnim dvorom in cerkvijo, kakor tudi v cerkvi in na ' zvoniku. Slavolok z dvostranim v verzih sestavljenim napisom postavili so odborniki tu-kajšnjega bralnega družtva kot svojemu ljubljencu pred stopnicami, ki vodijo k cerkvi, katera jo bila za ta slučaj v polnem sijaji in tudi z mlaji in cveticami opravljena. Prava slovesnost so je pričela užo na predvečer in drugi dan zjutraj z no-številnim pokanjem možnarjev in dolgotrajnim pritrkovanjem zvonov. (Konec prih.) Izpod kršnega Čavna, 21. maja. [Izv. dopis.j Redka, pa srčno ganljiva slovesnost se je vršila včeraj na binkoštno nedeljo pri nas v Lokavci. Novosvečenik Č. g. Anton Slokar, naš domačin, je pel svečano mašo prvikrat tukaj v cerkvi sv. Lovren-cija, našega zavetnika. Ta preradostni dan za novosvečenika, njegovo rodbino in vso občino je užo tri dni poprej oznanjevalo veselo zvonjenje in streljanje. Minolo je uže sto let, od kar ni bilo iz te občine duhovnika. Ob 10. uri je bilo oznanjeno crkveno sv. opravilo. Pred mašo je imel teinu duevu primeren govor prečast. g. A. C. spiritual v Gorici. Mojstersko je snov najprvo narisal, a potem naslikal imenitnost duhovskega stanu, in kako obilno duševne dobrote dobiva človek po duhovnih itd. Potem je sledila sveta daritev, pri katerej so azistovali tudi nekateri bližnji duhovniki, „Tončetovi" osobni prijatelji. Kakor po navadi, tako tudi o tej izrednej svečanosti, slišalo se je edino slovensko petje raz pevališče. To se je novosvečeniku tudi osobito mililo, kar je pozneje pri obedu v napitnici kaj laskavo omenil. Inače bi o tem ne bil tu nič črhnol. Po dovršenem sv. opravilu se podajo povabljenci z novosvečenikom k g. županu, kateri je prav blagodušno ukazal prirediti v svojem belem dvorcu veliko gostovanje. Tam so je povabljenim prav dobro godilo! Začeli so kmalu drug drugemu napi vati in tako je beseda besedo „prinesla". A temu razkošnemu gostovanju se pozneje spremeni prostor. Županska oblast se zmisli pa vede vse povabljence ven iz belega dvorca v svoj prostrani perivoj (vrt). Tam je stalo novo omizje, na njem pa žarelo raznega vina, kakeršnega pridela sam g. župan v svojih vinogradih: brilantna kapljica! Veleč. gg. spiritual in novosvečenik sta se kmalu pod večer odpeljala v Gorico. Bog živi in zdravega ohrani novo-svečenika na mnogaja ljeta! Naj dela uspešno za nebeško carstvo, a tudi za sveto domovino! Ostali goBtje pa so ostali pri rujnem vincu, ter je svobodno srkali. Nebeške lučice zablesto na sinjem svodu, srebrni hlebec tudi priplava gledat, kaj delajo ti izvoljeni dobrovoljci, kateri so vedno pri-jazneji drug drugemu, lepo se pogovarjajo, milov pogledavajo, bratijo . . . Šo le kasno v noči so se razšli ti srečni povabljenci na svoje domove. Trikrat slava blagomilemu človekoljubu g. županu Fr. H m e 1 j a k u za toli mnogobrojno požrtvovalnost! Dobri Bože neka ga živi još mnoga ljeta! Domače vesti. In vender je res! Zadnjič smo objavili veat, da nekateri tukajšnji italijanski listi poročajo, da je naučno ministerstvo odbilo utok ali rekurz političnega družtva „Edinosti" tikajoč se ustanovitve slovenskih ljudskih šol v Trstu, a nismo hoteli takoj verovati. Zdaj pa imamo črno na belem odgovor magistratov ; v četrtek dne 24. t. m. je prejelo predsedništvo družtva „Edinosti" vrnene vse dotične priloge z odgovorom, da ministerstvo odbija rekurz iz tega uzroka, ker politično družtvo „Edinost" ni pooblaščeno v svojem imenu sestavljati utoko glede ustanovitve javnih ljudskih šol itd. O tem hočemo o priliki obširneje govoriti, za denes moramo samo ponavljati svojo začudenje, da italijanski listi posebno pa „Indipendente" takoj zvedo vse skrivnosti (?) magistratove ! To diši nekam po uradnej tajnosti; jo-li ? „Slovanska Čitalnica v Trstu" poziva vso čostite družtveniko na glavni zbor, ki bodo jutri 27. maja 1888. 1. ob fli/j uri zvečer. Odlikovanje. Cesar je podelil pristavu deželnega sodišča tržaškega Petru Olivo o priliki njegovega upokojenja naslov svetniškega tajnika. Imenovanja. Za vodje zemljiških knjig so imenovani: pri okrajnem sodišči v Tolminu kancelist Avgust Borlot; v Červi-njanu diurnist Jurij Cattaro ; v Korminu Ignacij Doljak; v Ajdovščini Fran Cibej; v Vodnjauu Konstatin Ostrogovič. Za kan-celista pa: pri okrajnem sodišči v Malem Lošinji diurnist Anton Benussi in v Pulji diurnist Josip Tironi. — Cesar je imenoval župnika v Miljah, častnega kanonika katedralnega kapitola koperskega Karla Mecehia za stolnega dekana tega kapitola. Imenovan je bil g. M e 1 i n g o Štefan za lesnega mešetarja pri kupčijskej borzi v Trstu in je tudi kakor tak uradno prisegel. Občinski svet tržaški ima v soboto 20. t. m. ob 6. uri zvečer javno sejo z nastopnim dnevnim redom: 1. Predlog mestne delegacije ob ustanovi več meBt v davčnem uradu; 2. predlog tržnega odbora o tolmačenji nekaterih doiočeb o prostornoj pravici; 3. poročilo zdravstvenega odbora o mngistratovem predlogu glede pre-naredbe zdravstvene službe; 4. poročilo mestne delegacije o prošnji ravnateljstva komunalnega gledališča za podporo; 5. prošnja družtva „societa degli Amici dcl-1'Infanzia" za podporo za morsko kopelj; 6. predloženje računa o potrebščinah skladišč za leto 1887.; 7. predlog za potrditev ustanovnega pisma „Natale Ongaro" ; S. volitev dveh članov v šolski odsek državno obrtne šole; 9. prošnja nekaterih prebivalcev na Opčinah, da bi bil tam vsak mesec živinski semenj; 10. prošnja raznih ribarjev za premeščenje obstoječega ribjega trga pri sv. Jakopu. Lloydov parnik „lmperatrix" spustil se je v četrtek 24. t. m. ob 9. uri zjutraj v morje. Kumovala je Nj. c. visokost nad-vojvodinja Marija Tereza v pričujočnosti visokega svojega soproga nadvojvode Karla Ljudevita. Udeležili bo se slavnosti deželni namestnik baron Pretiš, župan dr. Bazzoni, mnogo vojaških in civilnih dostojanstvenikov in ravnateljstvo Llojdove uprave. Občinstva je bilo brezštevilno. — Ob 9. uri zjutraj je blagoslovil mil. vladika monsgn. dr. Glavina v spremstvu mnogih duhovnikov ladijo in zatem se je porinola v morje. Težavno delo se je izvršilo pod-polno gladko. Nj. cesarske visokosti čestitali ste zaradi tega Lloydovemu predsedniku baronu M. Morpurgu ter si zatem ogledali Lloydov arsenal. Parnik je jeklen in 118*87 metrov dolg. Drži 7200 tonat in samo za skladišča je prostora 4379 tonat. Za popotnike je prostora v I. razredu za 77, v II. za 38 in v III. za 140 oseb. V ostalem ima vse potrebno priprave, skladišča, razne btroje itd, Razsvitljen bode z električno lučjo in sicer z 240 svetilnicami. Hitrost vožnje je vsako uro 15 milj. Statistika umrlih. Od 12. do 19. t. m. je umrlo v Trstu 85 oseb in sicer 40 možkih in 45 ženskih, Po starosti jih jo bilo: 23 do 1., 19 do 5., 3 do 20., 3 do 30., 3 do 40., 15 do 60., 17 do 80. leta in 2 preko 80 let. Lani je umrlo v istoj dobi 24 oseb manj. Povprečno je umrlo izmed 1000 oseb 28,32. Mrtvega novorojenca so našli v sredo 23. t. m. popoludne na obali Paniili med kupom kamenja. Dete je bilo zavito v krpe ali cunje. Mater išče policija. DrugI blagi čin „Česko-slovinskega Spolka" V Pragi. Zadnjič smo poročali, da je velečast. gosp. Jan Lego v Pragi kot poverjonik in častni član „Matice Slovenske" naznanil ji, da pristopi „Česko-slo-vensky spolek" kot ustanovnik k družtvu. Danes objavljamo drugo veselo vest, ki kaže bratsko vzajemnost in dejansko izvrševanje spolokovega sklepa: podpirati slovenska literaturna in druga družtva. Velozaslužni rodoljub in neutrudljivi posredovalec čeako-slovenskega bratoljubja, gospod Jan Lego, je namreč odboru „Narodno šolo" poslal 30 gld, podpore, katero ji je naklonil „Če8ko-slovinaky spolek" za družtvene blage namene. Ilvala in slava za dobrodušno darilo! Naj bi prijateljstvo utrjeno povodom v nopozablji-vega pohoda milih nam bratov Čehov v dnevih 9. do 12. avgusta pret. lota tudi pri nas rodilo isto požrtvovalnost in skrb za povzdigo slovanske ideje! V proslavljenje štiridesetletnice cesarjeve sklenol je odbor družbe sv. Cirila in Metoda izdati slavnostno knjižico s podobami cesarja in cesarico ter cesarjeviča Rudolfa in Štefanije. Knjižico spisuje gosp. profesor Ilubad v Gradci. Za vinarsko razstavo v Trstu, ki bode trajala od 9. do 23. junija t. I. izdaja odbor užo sedaj ustopnice. Veljavne so za ves čas razstave ter za obiskovanje vseli oddelkov izložbo in tudi za udeležbo koncertov in drugih slavnostij, ki se bodo vršile o tej priliki ter stanejo 2 gld. Tobak se bodo podražil. Iz Budimpešto namreč javlja „\Vicner Tgbl.", da bo jo užo sporazumela avstrijska vlada z ogorsko, da so povišajo cene tobaku in smodkam. Nova postava stopi v krepost užo 1. julija t. 1. Izginol trgovec. Poročali smo, da se je odpeljal dno 18. p. m. tukajšnji trgovcc Domenile Martinazzi iz Trsta na Dunaj, ter imel 4000 gld. gotovega denarja pri sebi. Od te dobe je izginol in bati se je bilo, da je ponesrečil. Preiskava na Du-naji pa jo dokazala, da je Martinazzi po-begnol in zapustil v Trstu preko 7000 gl. dolga. Išče ga sodišče. Požar je nastal vtorek 22. t. m. zvečer v kuhinji v podstrešji hiše št. 5 v ulici dei Baechi. Gasilci so ogenj kmalu pogasili. Skoda jo neznatna. Ogenj je nastal, ker je padlo žareče oglje na tla in vnelo pod. Nezgodi. Mornar Viljelm Federazberg je prišel na parniku „Polluco" mej delom stroju blizu. Zapletel si jo roko v kolo in stroj mu jo je zlomil. Odveli so ga v bolnico. — Dninarju Antonu Tacchiniju sejo razletela v tovarni Zanctti v roki steklenica kisle vode, baš ko jo je mašil. Ranjen je težko na vratu in morali so ga odpraviti v bolnico. Zblaznela je 38letna služabnica Ana Fuina, stanujoča v ulici Stadion hšt. 19. na svojem stanovanji. Odpravili so jo v blaznico. Policijsko. Težak Franjo Morovie je ukradel meseca marcija t. 1. iz skladišča na južnem kolodvoru desak, vrednih 100 gl. Policija ga je našla 22. t. m. in ga zaprla. -- Mornar Alojzij Goic iz Rovinja je odneael svojemu drugu Angelu Iveju suknjo, vredno 15 gld. Dobili so ga v nekej gostilni v ulici del Sale tor ga spravili pod ključ. — Zidarja Antona Hrnndo-lina ho odveli v zapor, ker je v pretepu ranil mizarja Jos. Mirco. — Znanega krč-marja Kadunca bo zaprli, ker jo razgrajal po svojej navadi v gostilni in razbil steklenico na goleni svojega gosta Karla Salamona. — Kavarnar Anton C. iz Sv. Mihe!ja pri Benetkah so jo spri se svojo ženo Elizo ter jo ranil z nožem. Spravili so vročekrvneža v zapor. Sodnijsko. Bivši agent Angel Arterai-sio, pri katerem se je našla velika svota denarja, ne da bi se znal izkazati, kje jo je dobil, bil je obsojen dne 24. t. m. zaradi ponevorjonja na 18 mesečni zapor. Dokazalo se mu je, da je denar ponevoril svojemu gospodarju, menjaču Bolaffio. Tržno poročilo. (Cone ho razurao kakor so prodajo na dobelo blago za gotov denar). Cena od for. do for, Kava Mocca.......100 K. 124.— 126.— Rio bisor jako lina . „ 105.— 107.— Java „ . 108.- 110.- Santos tirni..........„ 90.- 92.— „ srednja ... „ 86.— 87.— Ouatomala..........„ 98.— 100.- Portoricco..........„ 112.— 114.— San Jago do Cuba . „ 128.— 130.— Ceylon plant. fina . , „ 123.— 125.— Java Malang. zelena . „ 03.— 94.— Campinas..........„ —.— — Rio oprana .... „ 101.— 106,— „ tina............n 91.- 92.- „ »rodnja .... „ 86.— 87.— CasBla-lignoa v zabojih . . „ 28,- 29.— Kacisov ovet............„ 400.- 420.— Ingfcer Bungal............n 21.— 23.— Poper Singaporo..........„ 98,— 99.— Penang............„ 74.— 75,— liatavia............* 88.- 89.— Piment Jamaika..........„ 29.— 30,— Petrolej ruski v sodih . . 100 K. 7.25 -.- „ v zabojih . „ 8.25 —.— Ulje bombažno amerik. . . „ 97,— 38.— Locce jedilno j. f.gar. , „ 8D.— 40.— dalinat. » certifikat. . „ 43.— 44.— namizno M.S.A.j.f. gar. „ 57.— —.— Aix Viorgo .... „ 66.— 67* - n fino..........„ O".1.— 64— Božiči puljeSki ..........„ 5.50 5.75 dalmat. h cert. . . „ 6.50 6.75 Smokve puljoško v sodih . „ —.— —.— „ v vencih . „ 12.— 12.50 Limoni M osina......zaboj 5.75 6.— Pomeranče sicilijansko . . „ —.— —.— Mandlji Bari I.a.....100 K. 72.- 73.- dalm I.a, h cert. „ 75.— 76.— Pignolli..................„ 74.- 76.— B1Ž italij. najtinoji • • • ■ „ 19.50 20.50 „ srednji .... „ 17.50 18.51» Hitngoon extra .... „ 13.75 14.— I. a.........., 11.50 1172 II.it .... „ 10.75 11.— Sultanine dobre vrsti . . „ 33.— 35.— Suho grozdje (opaia) ... „ 25.— 26.— Cibetoe..................„ 14.— 15.— Slaniki Yarmouth I.a . . . sod — .— —.— Polenovke srodno velikosti „ 35.— 36.— veliko..........n 32.— 33.— Sladkor contrilug. v vreftah s certifik. ... 100 K. 33.50 FaiolCokH..............15.— 15.25 Mandoloni..........„ 12.05 — .— svetlorudeČi .... „ 12. -- — tomnorudef'i .... „ —.— —.— bohinjski............„ — .— —.— kanarček ..........„ - .— —.— beli, veliki..........„ — .— —.— zeleni, dolgi . , , , „ - .— —.— * okrogli ... n —• - —•— mešani, štajerski . . „ —.— —.— maslo......................Oo.- H).— Seno konjsko.............., 3.21 3.75 volovsko............„ 8.9:1 4.H4 Slama ..................* 2.94 3.57 Les, trami kub. e..........„ — .2H —.34 Ugljevlje................, 2 70 2.80 Zahvala in prošnja. Na prošnjo v raznih slov. časopisih objavljeno so knjižnici, katero si je ustanovila „podružnica sv. Cirila in Metoda /.a Beljak in okolico" z namenom, podajati podružničanom in mladini slovenski primernega poučnega in zabavnega berila, blagovolili darovati: blagorodna g. Magdič iz Ormoža po č. g. Greg. Kinspielerji nad 10 različnih jako lepih in koristnih knjig, slavno ^vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani* 42 različnih knjig večinoma v več iztisih vkup 64 zvezkov, »lavni odbor „Matice Slovenske" v Ljubljani 7 različnih knjig v več iztisili vkup 36 zvezkov, bi. g. Fran Pihač, trgovec v Beljaku, IS različnih knjig in bi. g. Lipe Haderlap, pisatelj v Celo vri, f> snopičev svojih „Koroških bukvić". Nadalje sta z namenom, da se omenjeni knjižnici omislijo primerne knjige, darovati blagovolila: bi. g. Simon Ilutar, c. kr. prjf. in c. kr. okr. šol. nadzornik v Spletu, 10 gl. in č. g. Janko Tikvie, kaplan v AVundsoliuliu, 1 gl. Za vse te darove izrekata podpisana najprisrčnejšo in najtoplejšo zahvalo; ob ednein pa si dovoljujeta prositi še druge rodoljube slovenske, naj blagovolijo to domoljubno in koristno podjetje s primernimi darovi podpirati.*) Na Brnci, dne 19. maja mcseca 1888. Matija Wutti, kmet in načelnik „podružnice sv. Cirila in Metoda za Bt'ljuk in okolico". Valentin Kraut, župnik hrnSki in tč, knijžničar *) Darovi naj mo blagovolijo pošiljati z naslovom : Gonpod Valentin Kraut, /upnik na Brnci (Fflrnitz bei Villach). Razglas, s katerim se p. n, občinstvu naznanja, da je v Komnu na dan sv. Rešnjega telesa zabranjena vsaka javna prodaja blaga in sploh vsaka barantarija. Županstvo v Komnu dne 12. majnika 1888. Objava odprtja. Mnogo povečano in z vsem konfortom po najnovejšem zistemu pripravljeno kopališče „Hotel de la Ville" nudi: mrzle in gorke kopeli v kopelnih kadih se sladko in morsko vodo, ruske in rimske znojne kopelji. Ponebu pripravljeni prostori za donche z velikim hasinom. Odprtje v soboto 26. maja 1838. l^opalne ure za ruske in znojne kopeli vsak dan od 7 zjutraj do 2 popoludne. Kopalne ure za vse ostale kopelji vsak dan od 7 zjutraj do 8. zvečer. Kopahu tene s o natanko naznačene ob uhodu. Uhod v kopališče je izktjučijivo Via dolin Cassa št. 1 (ne več skozi hotel.) T r h t, 2H. maja 1WJS8. „S L AV 1J A" vzajeniiio-zavarovalna banka v Pragi Čast nam je naznanjati ča.st. občinstvu. da smo vrlini za.stop za pokneženo mejno grofijo Goriško in Gradiško izročili gospodu Josipu Valenciču v Gorici in da je nafta pisarna odslej v ulici fcv. Klare št. 8. blizu gimnazije. Glavni zastop vzajemno-zavarovalne banke „Slavije" v Ljubljani. PRI JULIJU GRIMMU dežnika r, Barriera Vecchia 18 je zelo bogata zaloga dežnikov za go .spe in gospode za jako nizke cene. — Dežniki iz bombaža od 80 iiovč. naprej. Dežniki iz volne in satina od f. 1.40. naprej. Dežniki zidani od f. 2.50. naprej. Sprejemajo se vsakovrstni popravki za jako nizke cene. 41—104 TRŽAŠKA HRANILNICA Sprejemlje denarne vloge v bankovcih od od JjO Hold do vsacega zneska vsak dun v t^dnu razun praznikov, in to od 9—12 ure opoludne. Ob nedeljah pit od 10 — 11. ure zjutraj. Obresti na knjižice.......... Plačuje vnuk dan od'J—12 ure opoludne. Zneske od i)0 gld. precej, od oO—10U je treba 1 dan odpovedati, 100—lUUO 3 dni in Č«z 1000 pa 5 dni poprej. Eskomptuje menjiee domicilirane na trŽaš- k»- >i trgu po..... . . . Posojuje na državne papirje avstro-ogrske do 1000 gld. po...... . . višje zneske v tekočem računu po . Daje Uenar proti vknjiŽenju na posestva v Trstu. Obresti po dogovoru. TRST, 1. oktobra 18H7. Pomoč se P'->nu:-\ pri vseh toleznih, zlasti on'h. ki izvirajo iz spridens krvi, nadalje pri paiici. živčnih fcoleznih, ušesnih bolečinah, plućnih in želodčnih boleznih, naduhi, slabostih. protinu. trganji in pri v*.-n ženskih boleznih. Trakulja odpravi se v dv.*h urah z plav.i vred, z t kar se jamči Metoda, ki je hitra in sigurna, pospešuje se z odličnim *reds vom. Obširna "oročila po-š jejo nuj se z naslovom. „Hygiea-0fficin" Breslau M. J Proti hemoroidam! ® Kdor hoče čuvuti svoje zdravje nnj rabi, v P«*«v«' A • MENISKE KROGLJICE S • (Pilote dei Frati.) f W kri čisteče ni proti hemoroidam^ w 9 S^Tkoje izdeluje P. Fonda.# ^fc farmacista v Piranu ^fc Prepotrebne za vsakega, kateri trpi 9 na hemoroidah, zabavniju, brezteč- ^ A nosti, glavoboiji, ter sploh veliko sedi, tm ene čistijo kri in dober vspeh potr- JJ 9 jujejo zasebna in zdravniška snriče- vala. koja so priložena z podukom za ffc porabo vsakej škatljici v slovanskem, ^ (p nemČKem in Italijanskem jeziku. ^ £ Prodajajo se po 20 nv& škatljien v £ • vsih iekariinh TrsU, Reke, kakor ? tudi Istre, Dalmacije, Goriškega in ^ Trenta. 47-M ^ NULLUM PEPSINUM. nisi pepsinum Arpii. jasEnOm To izvrstno grenko želodčno zdravilo Je pod stalnim nadzorstvom družtva strokovnja škili kemikov in pod posebno kontrolo slove-čega zdravnika dr Hagerja. Pokazalo seje kot izvrstno najboljše sredstvo za slab želodec, toliko kar se tiče vkusa, kolikor sijajnega uspeha ter je v v tem ob/iru pripoznano od vseh zdravniških krogov v Nemčiji. Uspeh tj»ga zdravila je tolik, da so more zvati najboljše sreits vo proti pom >rskej bolezni, tudi nr^ti trebuhobolu In prohlajanju Že-lodčevem. Ako se pije vsak dan pred obedom kozarček te pijače z vodo, hitro se občuti dobrotvorni upliv. Za otroke zadostuje manj, primerno starosti. 1 —10 Zaloga v Trstu pri S. ASCOLI. Tia Nuova št. 15, I p. Mnrijaceljske želodečne kapljice,. izvrstno delujočo zdravilo pri vseh boleznih na že-lodeu Neprecenljive do brote je posebno vpliv nji-liov pri notecnosti, slabosti želode«, ako z grla smrdi, napenjanju, kislem pehanju, koliki, želodci- nem kataru, goreiiie frzavei) pri preobilnoj produkciji ulin, rumonici blu-vanju in gnjusu, glavobolu, ako boli iz želodca) krč v želodcu, zabasanji, preobilnosti jedi in pijač v želodcu, proti glistam, bolezni na vranici in jetrih in tudi proti zlati žili ali himorojdam. Cena steklenici je z nakazom vred samo 35 nov Glavni zalog ima lekar-ničar „k angelju varhu* 53-53 Dr. Brady Kremaler, Morava V Trstu jih pa dobite pri lekarničarju Bia-soletto aH1 orso nero in Seravallu blizo starega sv. Antona Riunione Adriatica di Sicurta v Trstu. Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na živenje v vsih kombinacijah Glavnica in reserva društva dne 3l.deoembra 1883 Glavnica društvo gld. 3,800.000 - Reservni fond oo dooičkov . 536.622 02 Posebna reserva dobičkov od zavarovanja na živi enie 150.000' — Rezervni fond 7.a podjetje na premikanja vrednostnih efektov 1B1.500'— Premijna reserva vseh oddelkov • 7,342.780,3d Reserva za Škode • 267 601 — V portfelju: Premije, ki se imajo potirjati v prihodnjih letih . . . . » 16.954.118'57 Skupni znesek vi h Škod plačanih od I. Ib38 do 1883 gld. 114.949.847 05 Urad ravnateljstva. 25—2 Via Val dirivo. 2 (v ln=tn*1 MS'. O Z. X. D Co s s * ■ £ © > % I I « -t o® t. rt rt - oo « če (N ec Ui o 3 i &h c a n TP O oc o .J S G.« O O t/.^e m a 8 «! <- ® Niiliere Auskuufr: bei P. Missler, General - Schiffs-Expedlent N. 10. Bremen, Bahnhof-Strasse Najnovejše letno lolago iz prave ovčje volne pošilja proti povzetju po jako nizkih stalnih cenah poznana reelna in solidna tvrdka J. W. SI E G E L BRNO Briinn. Gospodje krojači, kateri še nimajo mojih vzorkov, ter žele razširiti krog Hvojili naročiteljev v porabo jako 80-lidliega blaga, naj se obrnejo z dopisnico zaupno name. Dobe mojo najnovejšo zbirko vzorkov brezplačno in franko. ZBIRKA DOMAČIH ZDRAVIL, kakor jih rabi slovenski narod. S poljudnim opisom človeškega teles a. Izdal in založil Dragotin Hribar. — Odobril br. Edvard Beneditlč, nadzdtavnifi usmiljenih bratov v St. Vidu na Koroškem. Ta slovenskemu narodu zelo koristna knjižica dobi se pri „Narodnej Tiskarni" v Ljubljani, Gospodsko ulice št. 12. — Stane 40 kr., po pošti 45 kr. »C s £ Sve-* C = "c ej 4i 3 2 ^ V r. iS p 5 kr . ^ — —i t, o bc m "S ž? v IV „ C »O "rt Sta o ■ . ^ o "g 'S u S, i (! «i O Š 5 A 2 n »f . A 3 O -— rt 1) TZ rt N S bO a IT i- rS ^ S.S S a a Vi 5% J' *0 o 2-24 Piccoli-ju, lekarju »pri Angelu« v Ijubljani. j Sprejmite izraz moje naiskronejše zahvale za Vašo esenco, katera me jo rešila bolezni, koja me je spravila skoraj na kraj groba. Strašne bolečine sem trpel v želodcu brez vsakega upa na olajšitev. Vedno hujšej bolezni pridruži se še zlatenica. Ali jaz in mnogo mojih tovarišev dobilo je zopot popolno zdravje, in to le po Vašoj nedosogljivoj „Piccolijevej esenci", za kojo smo Vara do smrti hvaležni. Josip Tomažić, c. kr. orožniŠki v6dnik v Pulji. TVRDKA Bernhard Ticho Briinn, Krautmarkt 18, (v lantnej hi5i) pošilja proti povzetji: Češljano sukno za ostanek zi eej<> možkn obl^k^, more se prati, 6.10 m-L dolgo f. St — Valjano volneno sukno dvostroko Široko, za c-lo c.bl^ko za gospe v barvah 10 met. f -ft.— Tkana ovčja volna dvostroke Širokoati, trpežna, cela obleka 10 met f. 6.5G Indijski Foule volne, dvostruke Širok, cela obleka, 10 met f. B,- Francozki atlas Iz volne v vseh enostavnih biirvah, tuii progast in kariran; najnovejše, dvo«trok) širok, 10 met. f. G.E>0 Crr •ni Temo saksonski Izvod, dvo9troko širok, za celo bleko. 10 metrov f Terno veloure dvostroko širok, Sista volna, v v*eh modernih barvah za celo obleko 10 met f. Progasto blago za obleke 60 clm široko, najnovejši vzorki, 30 met f. tt. rt O Volnati ryps v vseh barvah. 6.0 ^m širok, 10 metrov f ».HO Dreldrath (TrožiČje) najboljša vrsta, fiO ctm. Široko, 10 metrov f. 2.HO Aquard blago 60 ctm široko. najnov> jši vzorki, 10 metrov f. ».»tO Francoski Voal 10 metrov, elegantna obleka, ki se daje prati. for. a«— Kosmanoški Kreton 10 metrov, za prani«, pod(>olna obleka for. S KO Ženske košulje iz močnega platna sčinksml 6 komadov f. 3.S5 Dom če platno 1 komad, 30 vatlov */t l'or: 4.KO i » 3o » >/t . Kiuq-Web* boljše it' go platnu 1 komad \ šin-k -M) v iti v f. O - Š i f o n 1 komad, 30 vatlov, I » f. R.CvO, nnj-boljše vrs'e f O.CS.O Kannafas 1 kom. 30 vrt t tov, Uli f. I HO 1 • ao . rudpft - .">*o Kannafas iz niti 1 komarl, I-'0 vatlov lila in rndeč fnr. O — Angl Oksford najboljši, iako pre|-.oro^ljiv, 1 komad, 30 vatlov f O r»o Oksford se more prnti, dobr* vrs