Posamezne Storilke« Navadne Din lv-*v ob nedeljah Din 1*50» .TABOR* izhaja mi daa, 2ij«. Leto: IV. Maribor, sobota 14. julija 1923. Številka; 156 i&i1' • & Stabilizacija dinarja. •V zagrebški reviji »NoVa Evropa« je Rjavil narodnogospodarski publicist sr. A. Ivo B e lin zanimiva izvajanja o našemi valutnem problemu. Jasno je, da je ekonomski razvoj našo države v ozki '®vezi z usodo dinarja in od ekonomskega >apredka zavisi tudi politično in kul-‘turno ozdravljenje Jugoslavije. Zal, da *Se javnost premalo zanima za gospo-; barske probleme. In vendar je na pr. 'Vprašanje naše valuto daleko važnejše 'tod raznih ozko-iJtrankarskih političnih 'ivprašanj in »vprašanj«. Smatramo, da je 'Prav posebno aktuelno vprašanje stabilizacije dinarja, zlasti, odkar vidimo, da j (Je razmere v Avstriji vidno popravljajo ker je vladi uspelo, stabilizirati te-[^aj avstrijske krone. Za danes prinašajo kratek izvleček iz omenjenega član-;^a g. dr. Belina, opozarjajoč hkraitu na revijo »Nova Evropa«, ki posveča hvalevredno pozornost tudi našim ekonom .Bkinj problemom. *• : • ^^oma ugotavlja pisec, 'da je fcSa-Hje in padanje dinarja na curiški bor-1 delo atmanje špekulacije. Nato po-, aPa* da je ozdravljenje našega raz-; ojen^gg gospodarskega življenja le Iao«oče, če se dinar absolutno sta-llizlra. Zak’aj 'stabilizacija valute znači h ,?rV1 stabilizacijo cen. Tovarnar ;®eh zffati gQ 0b' 'nakupu Burovitf, po kakšni ceni Bo ]ahko prodal izgotovljen N®brikat, knaet pa Bi 'hoče že pri setvi j Sli Ha jasnem’, kako drago 'bo prodajal rj^oje pridelke. Brez kalkulacije Hi do* gospodarstva, a kalkulacija' je zapisna od stabilizacije. Zato je inatavrio, ^a naši sospodarski krogi zahtevalo ved-5o glasneje, da jiaj. se tečaj dinarja gta-'frilMra. 5* Trenutno BO nafiajamlo v Bplofinii go-(tpodarski krizi. Najboljši dokaz o te; pkmi je obrestna mera 20%, 30% ta celo Kez 20%. Glavni vzrok krize je pomanj-Itauje razpoložljivega kapitala soraz-itaerna bapram! povpraševanju. Zgradili [tono toliko gospodarskih podjetij, da teaml jaedosfcaja iaredstev za nadaljnje u-t^Pešno vodstvo teh podjetij. Današnja |Gospodarska kriza je tedaj v bistvu kritja kapitala itf kredita. Potreben' nam! je tfaečji dotok kapitala, ki pa mora priti jbodisl od znotraj bodisi od zunaj. a znotraj Se zbira kapital edinole z varčevanjem1. Dokler pa je naša ; ^aluta islaba in dokler so tržne cene nestalne, nima nihče veselja do varčeva-i11 Ja in' nalaganja denarja v denarnih za-^ih, lei ga potem dajejo na razpolago ^®Podaiiskim! producentom. Šele z ab-®°«3tno stabilizacijo dinarja bi oživelo ■ ‘ ^selj© do štednje, ki bi pripomogla k “SstajiaHju novih kaipitalov. Absolutna "tahilizacija valute, t. j. Stabilizacija, ki '71 izložena perturbacijam in oscilaci-;i^i. je v svojem jedru zlata valuta, da-: travno Morda nima zlate podlage. Vsak iVSarčevaleci je lahko siguren, da bo dobil Prihranjen denar ob vsakem' času pri-'®Kžno enak kvantitet realnih dobrin. . Absolutna 'stabilnost valute pa je tu :! _ velikega pomena za dotok tujega kapitala. Tuj kapital ne gre rad v države 6 slabo valuto. V tem' oziru je imel zadaja leta dovolj slabih izkušenj. DoSedaj je tuj kapital udeleževal našega gospodarskega življenja večinoma tako, da te kupoval delnice Saših' podjetij. To je i taekaka vrsta razprodaje. Če bil bila Ha-, ea valuta Stabilizirana, bi mtc^la velika Podjetja računati z direktnimi kreditom ta “°^»tvu. Zadnjo posojilo Uprave fondov a v Švici je čisto hazardno delo: bi začel dinar Slučajno zopet padali “ , ^ kdo nanS jamči, da do tega He miore l^itl —■ bi pretrpela Uprava Fondova ®Bromj£o izgubo, če bi bila hotela poSo-Sfaiti, Uvažiig.a tu^i to8 da je s m Napetost radi Reke. Negrotti pri Ninči^u. — Sklep rešte koustituaute. — Razburjenje v, Primorju, — jt [Vlada pripravlja odgovor na italijanski predlog. Beograd, 12. julija. Včeraj je imel bora za zunanje zadeve. Šefi strank bo-italijanski poslanik Negrotti dolg raz- do zahtevali od Ninčida izjavo o reškeni govor z Ninčičem radi aneksijo Reke. vprašanju v skupščini ter izjavo, kaj Ninčič je vztrajal pa rapallski pogodbi, misli vlada ukreniti y zaščito rapallske Položaj se je poslabšal. , . pogodbe. Sušak, 12. julija, dani reško kori- Sušak, 13. juMja. (Izv.) Kakor 'se stituante v Kraljeviči so danes v po sob- doznava, ostane župan mesta Sušak, ki ni resoluciji ugotovili, da ogromna ve- je bil z deputacijo pri kralju, še par dni čina reškega prebivalstva odklanja v Beogradu, da prisostvuje poSvetova-aneksijo Reke s Strani Italije. nju paritetne komisije, ki se vrši danus Sušak, 12. julija. Povodom vesti o ali jutri. Posvetovanja se udeleže pred-predstoječi aneksiji Reke je zavladalo y sednik naše delegacije dr. Rvbar, dr. celem* Primorju ogromno ogorčenje Laginja, admiral Priča in dr. Angjolino-proti Italiji. Pričakovati je izrednih do- vič. Na tem' posvetovanju se bo sklepalo godkov. Zanella, predsednik reške vla- o noidaljnem postopanju naše paritetne de, ki je v izgnanstvu v Kraljeviči, piše komisije ter o odgovoru, ki ga bo podala v svoji »Diffesi«, da bi za slučaj plebi- naša vlada na italijanske predloge y. zaščita na Reki danes ne glasovalo za devi rešitve reškega vprašanja, aneksijo niti 10% prebivalstva. Oii sam! Beograd, 13. julija. (Izv.) Radi o-pristane na aneksijo, če bo za njo glaso- bolelosti zunanjega ministra dr. Ninčica valo vsaj 10%. paritetna komisija včeraj hi imela feeje. Beograd, 12. julija. Vse beograj- Kakor znano, bo podal zunanji minister ško časopisje odločno zavrača vsak po- na prihodnji seji oficielno poročilo sk-uš razveljavljenja rapalMce p^jgodbe. bazi naših pogajanj z Italijo, Zahteva se izvolitev parlamentarnega od v *.r . Iz narodne skupščine. Razprava o vojaškem zakonu. - Beograd, 13. julija. Danes sta ime- radikalni poslanec Boža Maksimovič. Za la seje samo demokratski in radikalni njim sta govorila poslanca Škulj (kler.), klub dooim so driugl klubi odposlaji ve- Saliib Balič (musliman) in Divac (soc čino Svojih članov v, volilne organizacije dem.', ki v času, ko to poročamo, še goža beograjske občinske volitve. vori. Vsi trije govorniki 9o s svojega Beograd, 13. julija. (Izv.) DaneS stališča ostro kritizirali vladni taredlog. dopoldne se je v parlamentu nadaljevala Seja bo x>o govoru poslanca Divača .generalna debata o voj^kem zakonu, bržkone zaključena ter se bo »adaijev.a-Kot prvi je govoril poročevalec večine, la jutri- dopoldne. ; JA. •ic prepovedi razširjalo že naučeno je notranji minister z državnimi iuteiesi, —O-* Zahteve slovaške Harodne stranke. Stranka odločno proti Radiče* it Posojilo Franclje Jugoslaviji. Pariz, 12. julija. (Izv.) Zbornica je Beograd, 12. julija. V torek je do- sprejela zakonski predlog, s katerim se potovalo semkaj 15 delegatov slovaške dovoljuje Jugoslaviji posojilo y znesku narodne stranke pod .vodstvom evan- 300 milijonov frankov. geljskega duhovnika g. Širka Tajniku radikalne Stranke so izročili memorandum, ki je bil sprejet na zboru v Pe-i trovcu. V njem se Slovaki izjavljajo za vidovdansko ustavo in obsojajo Radi-fievo akcijo. Zahtevajo pa, da se po vseli slovaških krajih otvorijo šole, v katerih se niaj uči tudi srbohrvatski jezik; češkoslovaška gimnazija v Petrovci se naj razširi v osemrazredno; vprašanje agrarne reforme se naj reši tako, da se zemlja da tudi slovaškim legijouarjem; slovaška evangeljska cerkev se naj loči od •f- Konferenca y Sinaji. Praga, 12. julija. -Prager Presse« izve, da bo konferenca Male antante v Sinaji otvorjena dne 28. julija. Udeleže se je ministri Ninčič, Duca, Beneš. Ne-ofioijelno bo zastopana po delegatu tudi Poljska, ki pa za sedaj še ne vstopi v Malo antanto. , , . Aretacija Soproge egiptškega princa. Osumljena umora moža. _ _ London, 11. julija, V nekem london'- jlemške in Slovakom se naj da corkvena Bkem hotelu je bil umorjen egiptovski avtonomija. Deputacijo je sprejel tudi princ Orli Chamcl Fahni Bey. Z jjim je min. predsednik Pašič. VV.V4?-: stanovala njegova žena. Prvotno somi slili, da gre za političen' umor. Danes je Angleška vlada o nemških reparacijah, vzbudila ogromno senzacijo vest, da je bila žena umorjenega, princezinja Ali London, 12. jul. Danes Sta podala v Chamel Palmy aretirana, ker je os um imenu angleške vlade mini. predsednik ijena umora, Baldwin y spodnji in zunanji minister: BORZA. Curzon y zgornji zbornici enake izjave, , : ' v kateri, obsojata zasedbo Poruhrja, ki Curili, 13. julija. (Predborsa). Pariz ni prinesla zaveznikom nobene koristi, 33.92, Beograd 6, London 26.30, Berlin Nemčijo pa gospodarsko upropašča. An- Pra-!ja 17.20, Milan 24.70,Newyork gleška vlada bo skušala še enkrat dose- Dunaj 0^)08075, ži?. krone 0,0081-25; či sodelovanjo Francije in Belgije pri *mPešta 0 065, Sofija 5.10. _ treba rešfti Ttiimim' notoni' t-m. i« ij. Parb3gr|525-5io!ljaČurihkIei6!35—1640, treba reštti mirnim' potom, ker je i cer London 4.32-4.34, Berlin 0.44-0.455, v nevarnosti obnova Evrope in Svetov- Dimaj 0.1325—0.1335, Praga 2.82—2.84, drugih’ državah’ obrestna mera znaizia nižja. Angažovanje tujega kapitala tj našem gospodarstvu bi vplivalo tudi; na znižanje naše obrestne mere. Gospodarska sanacija Avstrije je bi. la mogoča šele potem, ko je avstrijska krona dosegla stabilnost. V, devetdesetih) letih so si Rusija, Argentina, Indija in mnoge druge države opomogle a tem, da so absolutno stabilizirale svojo derufcno valuto. Takšna stabilizacija dinarja pa zai hteva dva pogoja: aktivno plačilno hi* lanco in ravnotežje državnega proračo-* na. Nato pisatelj obširneje razpravlja o sedajnem stanju obeh pogojev. Ugotavlja, da bo dobra finančna, zlasti davčna politika mnogo pripomogla k uravnote. ženju budžeta. Država no bo yeo odvisna od Narodne banke. Plačilna bilanca Se je izboljšala, k«f se je povišal naš izvoz. V januarju tL smo izvozili za 329 milijonov dinarjev, t februarju pa že za 384 milijonov! dinarjev, kar pomeni, da izvažamo za skoraj 100% več pego v zadnjih mesecih' minulega leta. Uvoz je nefkoliko .slabši, gl-mamo pa za zadnje mesece iiikakiH n-radnih’ podatkov, ker jih pristojno nnU nistrstvo izdaja z enoletno zamudo. Odkar se je izboljšala konjunktura- v, Zedinjenih državah ameriških’, Smemo računati, da bodo paši rojaki več zaslužili in pošiljali domov večje svate. Račana se, da bo .vsako leto dotekalo v naše gospodarstvo približno za eno milijardo dinarjev od naših izseljenoev. Pogoji za stabilizacijo so tedaj1 da&i. Vprašanje je, na kakšnem kiurzu naj bi stabilizirali dinar. Tu je treba razjasjtitJ pojme: Stabilizacija ne pomeni, d« popravimo dinarski kurz in1 da ga poteral stabiliziramo na iz vest no dobo, poteral pa ga poženemo zopet višje. Pisec sklepa, da je današnji tečaj di* narja čisto solidna in realna baza za stabilizacijo. Posledice bii ne bile tako tqS-ke kot se običajno m igli. Stvarni ekzi* stenčni problem za delavstvo in1 urada® štvo obstoji v tem, da se kar največ pnoi dircira, ker bodo samo pri porastu peo< dukcije mogli spraviti Svoje plačo v sklad z živi jenskimi potrebščinam1}. 0& puščanje delavstva kot posledico fttabi' lizacije denarja Jia višjem! nivoju Ism« doživeli na Češkoslovaškem1 in hi si mtnda nikdo ne želel podobne krize pri nas. Bogastvo naroda se ceni po njegovi produktivni moči, ne oziraje se nato, k a/ ko trenutno notira njegova valuta. | Stabilizacija dinarja ha visokem tfv voju bi škodovala tudi interesom! naše ga kmeta, ki šteje 80% všega prebivaV stva. Prva posledica bi bila, da bi padl4 cene poljedelskih pridelkov, dočim M pridelovalni stroški in cene industrijskiti izdelkov padale bolj počasi. Za industrijo in’ trgovino pa bi stabilizacija na vfc sokom! nivoju značila težko krizo. Absolutna stabilizacija dinarja' V« podlagi, na kateri so se trenutno stabilizirale cene realnih dobrin, bi tedaj imela zelo blagodejne posledice za naš« celokupno gospodarsko življenje Pisec obeta predloge o tehnični' BfcraJlj stabilizacije dinarja. /■• ni mir. Obe zbornici ste izjavo yl.ade Milan 4-05 4.07, Ne\vyorik 93.25—94.25, vlade za svojo vrhovno Inštaneo, amjpr arzeli g odgbra^aajem na “v — Eudiinoešta 1.07^1,1P. ^ \_BsdJ6a. Ktmo jto je laži S j9fipx«df Politične vesti. * Državne oblasti Ha Hrvatakem t službi separatistov. Beograjski Usti (M pričeli napadati zadnje dni državne ob* lasti na Hrvatskeiri, posebno orožništvti in1 policijo, češ, da simpatizirajo z Ratfil 6«m' in sploh s separatisti in protldržartV nimi elementi. Za nas to razkritje Hi flot vo, ker Smo že davfio vedeli, da gotov' uradniki in orožniki ter policisti J Hr;vatskemi He Smatrajo be ograja! <5D¥fdS? m rMfrib6f, 14? julija 1923. ' Sie^aj uruidnilcav, orožnikov iri policistov, • iki $o najvdanejši hlapci klerikalcev in tnemčurjev. Znani so nam: celo slučaji, ; iko so orožniki v uniformi agitirali za 1 klerikalno stranko itd. Žali bo;' pa se tu-1 Idi nicd novopečenimi »radikali« v Slo-i vendji nahajajo osebe, ki stojo mnogo bližjo raznim tujerodnim iredentistič-' niw elementom, kakor pa državi zvestim . inarodnjakorn. Beograd prihaja pozno do . te-ga spoznanja, čeprav ga že od osvobojen j a sem na to opozarjamo. * Macedonska seljačka stranka. IN a {neki »politični« večerji, ki jo je imel -Radič te dni, je govoril tudi o Macedoui-jji in ovojih najnovejših propagandnih poslih. Po njegoveml zatrdilu se Maee-donoi silno zanimajo zanj iri stoje preko *- hrvatskili vojakov, ki službujejo tamkaj, v stalnih stikih z njim. Tam se tmu j e sedaj Macodonska seljačka stranka, ki bo samo podružnica njegove Hr-Vatske seljačke stranke in bo zasledovala popolnoma iste cilje. Na ta način, pra- vi Radič, bo počasi obkolil Srbijo ter jo prisilil na kapitulacijo. Beograjski »Preporod«, iz katerega posnemamo to vest, Vprašuje vojnega ministra, če mu je Bnano, da vrše hrvatski vojaki v Makedoniji posle Radičevih agentov in kaj misli ukreniti proti temu? Temu vprašanju se pridružujemo tudi mi. * Konferenca v Sinaji odgodena. Iz Bukarešte poročajo, da je konferenca ministrov Male antante v Sinaji, ki bi Se imela vršiti dne 20. julija, odgodena -Ido konca tm. in sicer na željo češkoslovaškega zunanjega ministra Beneša, ker Hoče prejudicirati lausannski konferen-id, katera bo te dni zaključena. * Glavne točke turškn-grške mirovne pogodbe. Mirovna pogodba med Turčijo In Grško, ki jo bila te dni sklenjena, Vsebuje sledeče glavne točke: Zavezniške čete morajo zapustiti Carigrad, Ča-tnak irt gallpoljski polotok šest tednov po ratificiranju po angorski narodni (skupščini. Nova turška meja naprain Bolgarski- poteka od izliva reko Resva- v Črno morje proti jugozapadu tako, Ida doseže tek reke Marice na oni točki, fejenr se stikajo meje Bolgarije in Grčije. ‘Meja napram! Grčiji teče vzdolž reke > jMarlce, prepušča /Grški Karagač ter: Bledi na to zopet toku Marice do izliva (v Egejsko morje. Moja napram Siriji jo določena po angorskem sporazumu med Turčijo in Francijo. Rešitev vprašanja Iraka ®e odgodi do rešitve vprašanja posesti Mosiula, če bi pa to v teku !) me-teeeev ne bilo rešeno, pride pred Zvezo taarodov. Turška dobi suvereni teto nad »tokoma Limbroa iri Teriedos, Grčija pa hud otoki Lenino«, Samos, Mitilene, Ki-»S, Samotrake in1 Nikarijo, toda pod pogojem! da demilitajrizira one, ki so v bližini maloazijske obale. Pravice Italije do Dodckaneza se potrdijo. Pogodba Utrjuje svoboden prehod skozi morske »žirie, odpravlja kapitulacije in zasigu-asava manjšinam zaščito, kakor v Polj-feki in Češkoslovaški. Tujci, ki bodo potovali po Turčiji ali tamkaj Stanovali, jBr. Ciril Kraševec: •* • Glasbena Matica v Mariboru. W Naša Glasbena Matica jo izključno (kulturen zavod. Je ognjišče in obenem Reprezentant jugoslovanske glasbene ■ kulture v obmejnem in nacijonalno {vročem Mariboru. Iz teli poslednjih razlogov ne prenese cepitve narodnih moči, (pač pa nujno potrebuje sodelovanja Iveeh zavednih Mariborčanov, brez ozira Ha njih mišljenje, stranko in sloj. Edi-B« kar Matica povdarja brez kompromisa, je nacijonalui moment. Zato je ltj.qlžnqst vsacega Mariborčana, da Matico aktivno podpira bodisi kot pevec jali godbenik, ali z denarjem, z nasvetom, z agitacijo in sploh na vsak pozitiven način. Tiste pa, ki iz osebnih ali 'drugih malenkostnih razlogov, ‘morda Matici hišo bili in niso naklonjeni, va J>ima, naj stopijo V neposredni stik z (njo, da spoznajo njene cilje in uvidijo potrebo pripomoči pri njenem delu. Prnikoslej pa bo stopala Matica po zavrtani poti mimo vseh, ki ne razumejo Jjjenega poslanstva. gajror "je bilo vsled povojnih' raznfer 'ViSe življenje razburkano in' otežkočerio jp je še danes, tako je morala in mora bojevati Matica, še posebno kot novo- mmmm MMi aa-jak ■ - ' - .J,.". - V' bodo podrejeni turškim1 državnim zakonom. Orientska mirovna konferenca je trajala v prvem zasedanju, ki jo končala — kakor znano — s polomom 77 dni, v sedanjem drugem pa tudi ravno 77, kar je vsekakor čudno naključje, kajti ravno 77. dan je bil dosežen sporazum. Vsega skupaj so se radi te mir<%me pogodbe pogajali1 Turki, Grki In zavezniki celih 154 dni ali pet mesecev. * Poziv velikega kneza Cirila ruske* mu narodu, Veliki knez Ciril Vladirni-rovič jo izdal na ruski narod proglas, v katerem spominja na prejšnje čase, ko je ruski narod vodila samo sv,, vera in pravica. Danes je razširjeno med ruskim narodom sovraštvo in pohlep; v proglasu poživlja ruski narod k zedinjenju v produktivnem delu. Kmetom obljublja, da obdrže vsa posestva od bivših veleposestev, vendar pa bo vprašanje rešeno zakonitim- polom. Nadalje obljublja v proglasu dedno pravico in svobodno trgovino. — V sovjetskih Krogih je vzbudil ta proglas, ki nima čisto monarhistične tendence, veliko vznemirjenje. Ruski mužik se vedno bolj oddaljuje od komunistov in za sovjete obstoja resna nevarnost, da so nekega dne ruski mužik obrne proti njemu. * Rusija in Japonska. Iz Tokija se je preko Vladivostoka razširila vest, da Japonska ne namerava priznali sovjetske Rusije de iure. Kakor se sedaj poroča, ta vest ne odgovarja resnici. Med Rusijo in Japonsko je sicer še mnogo vprašanj, ki čakajo rešitve, kljub temu pa je Japonska pripravljena započeti pogajanja z Rusijo, ki naj bi uredila vso medsebojne odnošaje. Dnevna kronika. — Prvi letnik na učiteljiščih. Nekateri listi so objavili v zadnjem času vest, da se bo prvi letnik na učiteljiščih v prihodnjem šolskem letu radi liedostajanja službenih mest ukini L Opozarjamo «tu-riše, da ta vest ni resnična, vsaj višje šolke oblasti doslej niso izdale takega odloka. Vest je tudi sicer neverjetna, ker ne obstoja pomanjkanje službenih mest, pač pa pomanjkanj^ učilih moči, zlasti moških. Ne begajte torej staršev! — Maturanti celjske gimnazije letnika 1898 slavijo dne 25. julija ji. 25-letnico mature. Sestanek se vrši v Št. Jurju ob juž. žel. popoldne pri tovarišu Antonu Zdolšeku. Drugi dan napravijo izlet v Rogaško Slatino. — Žalostna obletnica. Danes 13. julija je minilo tri lota, odkar so laški fašisti na barbarski način upepelili Narodni domu v Trstu. Laška vlada šc do danes ni dala zadoščenja. — Sodelovanje srednješolcev v političnih organizacijah. Ministrstvo prosvete je odločilo, da se srednješolci no Smejo niti včlaniti niti sodelovati v »Orjuni«, »Hanao« in »Srnao«. — Izlet na Triglav prirede Italijani iz Trsta v nedeljo 15. tm. V višini 2864 m razvijejo italijansko trobojnico. — Rrelskava o atentatu pa Palica je bila 10. tm. zvršena. Preiskovalni sodnik Rafajlovie sestavi te dni obtožnico, katero bo obenem z obtožencem izročil sodišču. Nerazčiščeno je vprašanje, kje je Rajič dobil revolver. — Davkoplačevalcem se moralo Va zahtevo vračati davčne knjižice. Finančna delegacija v Ljubljani sporoča, da so davčni uradi zavezani davkoplačevalcem vračati na željo davčne knjižice proti plačilu 1 Din. Ako bi davčni Tiradi ne ustrezali zahtevam davkoplačevalcev, naj se posamezni primeri s konkretnimi podatki naznanijo finančni delegaciji. — »Pekatete« so predrage, pravi kdo. Kdor pa jih jo preskušal, se je prepričal, da so vzlic višji ceni cenejše, ker se zelo nakuhajo in se jih manj potrebuje, — Letošnja žetev. Poročila iz vseh delov naše države o letošnji žetvi so jako ugodna. Žetev ni samo obilna, ampak tudi kvalitativno dobra. Za izvoz bodo preostale letos zelo velike množine. Značilno pa je, da tudi letošnja izredno bogata žetev nič ne vpliva na žitne cene, ki so ostale na isti višini, kakor so bile spomladi. i I • ‘ — Promet na Jadranu vzpostavljen. Iver so paroplovue družbe pristale na 50%rni povišek plač svojim nameščencem, in so pomorci ta povišek sprejeli, je stavka mornarjev končana in promet na Jadranu vzpostavljen. — Polomija Ljudskega odra v Roga' ški Slatini. (Dopis.) Dovolite, g. urednik, da Vam povem, kako smo ga minulo nedeljo polomili v Rogaški Slatini; namreč ne mi, ampak »slavnoznaui« Ljudski oder mariborskih klerikalcev. Že ceie tedne je bobnala »Straža« o velikanskem nastopu Ljudskega odra v Rogaški Slatini. Vsi smo pričakovali, da bo obširna dvor.? n & zdraviliškega doma daleko premajhna, vzpričo pričakovanega navala I:i res! Ob 14. uri so jo primahali davni igralci iz Maribora. Najprej so jo mah aili k župniku, da jim je podelil svoj blagoslov. V dveh in pol urah so prodal komaj celih 7 vstopnic. Predat trn jo bi la napovedana za pol 21. uro. C'ua poteka — ure. je 21., a dvorana je še vedno praz na. Onih par radovednežev, ki so čakali v dvorani, je postalo nevoljnih. Neka sibska dama je vrnila kupljene 8 vstopnico ter zahtevala svoj denar. G. kaplan — ki je asistiral pri prazni blagajni — jo j> sicer skušal tolažiti, a dama mu jo odvrnila, da je iz Srbije vaiena večjega redu ju točnosti. Ob 21. iin je bilo v dvorani celih — 23 gledalcev, a šo od teh polovica s prostimi vstopnicami. Po polurni zamudi se je zvišal) število na i Igra pa je bila tako imenitna, ih je po prvem dajanju ostalo v dvorani še 3.6 gledalcev, vsi drugi so ogorčeni, odšli žc m>d predstavo. Je pa tudi res skrajna pmlrznost, 8 tako igro nastopiti v svetovno znanem zdravilišču. Resi lepo mnenje bodo dobili o Slovencih tujci, ki so si ogledali to polomijado. Najboljša je še bila suflerka, ki sl jo lahko slišal tudj zunaj dvorane. Polomija je bila cb 2t. uri zakjučena — pred prazno dvora« no, Največje ogorčenje pa jo tir stalo šer drugo jutro. Znameniti igralci so jfl mreč brez slovesa pop.hali. Ghpm, ki pospravljal dvorano, jo klel, da se 3« ar kadilo, ker mu niso plačali flhi ***** ajnvva honorarja za sinžouje ‘u JP°' spravljanje dvorane. Nič bol j vesel ni Ml islaviater. Nastavljene! res.&vrtt^J6 s.° drugo jutro vsakega, o katerem *?** slili, da spada k tej slavni klerik us:a' )vi, prijemali za plačilo naročei* 'fc' *rjc. toda na svojo žalost so u-oraUH*01 znati, da o Ljudskem odru r: več no duha. Tako je končala slavna tuT8^8 Ljudskega odra z velikim uspehom, kor vc povedati »Straža«. t , Postopanje z arnavtskimi vojn’8' begunci. Vojni minister je izdal bo, da sc zoper arnavtske vojne begU®* ce, ki se povrnejo v vojaško služim % teku štirih mesecev, opusti kazensko J10* stopanje. Vsi ti vojni begunci se bodo predali pristojnim komandam, da odd®* žijo predpisani rok, nakar se 0dp:i|te< Vsa žc uvedena kazenska postopanja morajo takoj ustaviti. Setve v Ukrajini uničene. »Odesi® komunist« poroča, da se je pojavilo i donski, ode&'ki in jekateriposlavski #®* berniji neke vrsto muha, ki je uničil* vso setev. . i - i.- stanck in razvoj. Nevenljivih zaslug za Matico si je priboril v dnevih vstvar-janja od ustanovitve do danes Matični oee-ustanovitelj, naš Oskar Dev, ki ji jc na najnesebičnojši in najidealnejši način žrtvoval svoje najboljše moči. Splošno se pojavljajoči porast kulturnih vrednot je povzročil v novejšem času tudi vi Matici dogodke, ki so zanjo epohalni in pomenijo njeno renesanco. Ti dogodki vsebujejo revizijo 5n izpolnitev delovnega programa in gospodarsko konsolidacijo, v kolikor to zahtevata u-spešni razvoj in obstanete zavoda. V in* formacijo še omenim, da so deli Glasbena Matica, ki jo na zunaj nedeljiva celota, v notranjem delovanju v tri oddelke in sicer: 1. glasbeno in pevsko šolo, 2. pevski zbor in 3. orkestralni odsek. Gori označeni epohalni dogodki se tičejo i Matice kot celote i posameznih treh oddelkov. Kot najvažnejši dogodek naj omenim sijajni letni zaključek glasbene in pevske šole. Zaključni dve produkciji gojencev zavoda dne 4. in 7. junija tl. sta dosegli glede programa in proizvajanja od Strani gojencev višino koncerta. Obe produkciji sta pokazali, da jo pouk v matični glasbeni iil pevski šoli v rokah odličnih učiteljev strokovnjakov. V bodočem šolskem letu se bo posvetila posebna i>c,zornost precizni funkciji . fetefcgi Ritij?ja ja.«».Kg gg. bolj nego doslej gledalo na pedagoško tehnično dovršenost in1 na absolutno točnost. S tem hoče Matica zaslužiti ip pridobiti zaupanje občinstva. Kot naslednji važni dogodek po vdarjam dovršeni nastop pevskega zb o ra pri koncertu z dne 2- junija 1928. Mo ški in mešani zbor -imata v svojem di rigentu Topiču, predsedniku Arnušu ii v odličnih glasovnih kvalitetah ter po žrtvovalnosti gg. pevk in1 pevcev ga rancijo za naj višji razmah. Pomembno je nadalje koncertiranje matičnega me šanega zbora v Zg. Radgoni in Ljuto meru ter v Rogaški Slatini in pevski izleta v Jarenino ter v Ruše. Vsi nasfo pi so so izvršili v znamenju globokegj medsebojnega razumevanja in sodelovanja med pevci in publiko. Ganljivo je bi lo gledati v Rogaški Slatini navdušen bratov Srbov za naše pesmi. Polovica, poslušalcev v nabilo polni dvorani : bili Srbi in njrh spontano navdušenje bilo prav tako priznanje umetnikom, k kor izraz ljubezni brata do btata. N izpod bit no je dejstvo, da je vžgala Ma tiča s to svojo turnejo marsik; !:) srce svoj vzvišeni cilj in da si jc njo zasi gurala moralno in' gmotno p< aro najširših' plasti občinstva. Nadaljni važni dogodek je letošnji društveni občni zbor, ki jo iarno določil smjteri Int delavni program Matice v ho-.jsSočtU*#- saisj; za Smrtna kosa. Zadnji teden sta uiprf8 v Celju dva stara nemška meščana. 7. tm. so pokopali knjigoveza Iv. Schmid* ta, 12. tm. pa Fr. Pacchiaffa, upravne#® svetpika delniške družbe Zlatarka v Zagrebu. Zadnji je bil svoj čas agilen odbornik. N. v m, p.! .Osebna vest. Iz Ljubljane v Celi® sta premeščena pisarniški pristav J0* sip Turčinovič k okr. glavarstvu i® Hinko Lotrič k policijskemu oddelku kot poveljnik oddelka. Najden utopljenec. Pri kopališču »D5* apa« so potegnili v torek dne 10. tm Savinje utopljenca, starega kakih 60 let* Našli so pri njem samo listek, na katerem je bil napisan neki dolg. Poslej identiteta še ni mogla dognati. Celjski šahovski klub je na. svojci® rednem obč. zboru izvolil sledeči odbor* -predsednik okr. komisar dr. Leo Bru®* čko, podpredsednik upravitej Ivo Metli* ka, tajnik prof. Lud. Vagaja, gospoda? prof. Srečko Brodar, odborniki: stud- iur. Cvetko Šribar, učitelj Jos. Gr®*®1, in Julko Kovačič. V nedljo, drte J5. trse vrši ustanovni obč. zbor slov. šah«#* sko podzveze, v kateri se bo združil® deset šahovskih klubov Slovenije, Tatvina. V kopališču »Diana« j® ** kradla neka Dovšek, delavka iz Ljubljane iz kabine zlati prstan, a jo jo ■*-dala poselska knjiga, katero je pustil* tamkaj. Vse stranke se svarijo pred r®** nirni postopači, ki se radi pomešajo ®et^ kopališke goste. ni izvršitvi programa bo posvetil odt vse svoje sile. Kot važen naj oirie® tudi sestanek orkestralnega odseka, katerem se je sklenila intenzivna obl Vitev in delovanje tega odseka in si< roko v roki s pevskim zborom. Kon®^ naj navedem še sestanek delegatov V' skega zbeva in orkestra z merodajni činitelji Matice, na ka.erem sestanku se določili v podrobnem programi sk11 nih koncertov in vzajemna podpora-bodočem društvenem letu priredi M®*' tri redne koncerte: v decembru in v f hodnji spomladi se priredita skT’ koncerta pevskega zbora in' orkest?8 voka)r)iip, instrumentalnim iri meš®11 programom. Ob kopen društvenega 1; pa priredi mešan: zbor samo vok3 koncert s programom, knjega vzaptfi boj na turnejo Zagreb, Karlovac, C kvenica, Šibenik, Split, Namenoma sem našlo! in pouih vse važnejšo dogodke, da razvidi javnost iz njih resno stremljrnjo W*lPr temu našemu pi^ekoristncmr. in’ trebnemu zavodu. Zato bi Lilo želeti, javnost v prihodnjem letu »Matico« v stransko podpre. Stariši naj vpišejo s jo deco v matično šolo, pevci in P®1 naj pridejo v zbor, godbeniki v orke« in vsak zavpden Mariborčan ttaj P®* po svoji moči obohm na oltar Malici •rD- Maribor’’ 147 julija T92^- 0JWV Mariborske vesti. Maribor, 13. julija 1923. ni Hinko Smrekar v Mariboru. V Ma- iboru se nahaja na rekonvalescenta znani slovenski slikar in ilustrator g Rinko Smrekar. G. Smrekar se je v znd-bjcm času zdravil na Dobrni pri Celju. -Maribor mu zaradi svojega mirnega Podnebja in zelene okolice zelo ugaja. Za sedaj je gost yilka Apiha, lastnika kovine z lesom. ^ rn Mariborski špeceristi oproščeni. V etrtek se je vršila pri mariborskem so-c'£cu razprava proti 78 mariborskim špe-j^jstom, ki so bili obtoženi »nečiste špe (jr a®ije« po čl. 9. zakona o pobijanju Koncem februarja je imel od-’. špeceristov trgovskega gremija se- * v kateri je sklcil povišati cene raz-živilom. Odsek je poslal vsem čla-^ okrožnico, v kateri povdarja, da so-z zvijanjem tudi trgovski gremij .Policijski komisarijat. Vsi trgovci se g navodil niso držali, temveč so povi- i cene šo le na podlagi novih, višjih 'Pnih cen. Zadevo je začela zasledovati k leUa, ki se je čutila prizadeto, z opaz-v°’. i 8°glaša z zvišanjem cen ter jo o-_ac a špeceriste sodišču. Trgovci so se n ^var^ali- da «e zvišali eene šo lo na g0, agi višjih cen pri nakupu. Po dalj-Šč Tazprav^ 80 bili vsi obtoženci opro-„ ®ni* državni pravdnik je vložil zoper ®Prostitev priziv. Restavracija »Maribor«. Danes, 'Ori IT koncert, Začetek ob' pol 20. kubinj ^ena ^di prvovrstna srbska hj^s-ro^8^0 eKktriško podjetje raznega toka'111^ P’ n‘ odjemalcem električne-, ure zjm* . . v‘ nedeljo dne 15. trn. od 5, nih poor^-f0 ure opoldan’ vsled nuj-havo Pim-MV elektrarni Fala ukine do m Kl'uhCtesa toka- »Perun« ima So *" mot(K‘iklif7 dne ig i BVojo redno sejo v petek, tih p' • uri v klubovih prosto- udeležbe. , Pran Padol. Devetletni sinček hCf Vpd?H,ka> delavca južne želez-šplezoi' V v?sakl.h’ kjer je na počitnicah, m -'a <'re '10, Vsled neprevidnosti drev U J ,'v’ stražniki nimajo in ue morejo j. * P°jma o -trgovskih zadevah. Nada-Protestira resolucija zoper postopajo 6 .sodišča, ki na podlagi takih ovadb *®ka sodbe, Resolucija je bila poslana cijskemu komisarijatu, predsedstvu *bor>Z'16ga S°dtščas trgovski in obrtni ^ Pici ter trgovskemu ministra. Mari-»ažr- policija je smatrala to resolucijo gov i ° ter je ovadila predsednika ir-cije gremija radi razžaljcnja poli-j»r .ln sodišča državnemu pravdništvu. Ije . Sedn-ik trgovskega gremija g. Wiexl 3« nagovarjal, da resolucija ni žaljiva j. . **® hotel le doseči odpomoč. Zato tudi -te aiia ni bila nikjer objavi j mn, :inX-Ve° p°slana samo v poštev prihaja-p0C-lrtt plastem. Skliceval se je tudi na •,asbilo finančnega ministra dr. Stoja-Pbviča, ki je sam imenoval postopanje 8 >cije zgrešeno. Okrožno sodišče v Ma-1 oru jo obsodilo g. Weixla radi pogre-j a Po § 104. na 2000 Din. globe. Due 4. v vp* 86 vr8‘ta pri stolu sedmorice 'dr su,na razprava* Zastopnik g. iWeixla . ,* _rnec -i0 dokazoval, da vsebuje re-_° ucija le dopustno kritiko. Vrhovni rzavni pravdnik se je temu bazi ran ju iidružil. Vrhovno sodišče je oprostijo g. Clxla obtožbe žaljenja sodišča, potrdilo a obsodbo radi razžaljenja policije, teH-',e smatralp izraz» »da si lastijo de-' ivni stražniki pravico,« y čemur je apopaden1 očitek Samoi astnega postopa-» a> za žaljiv. O uporabi zakona o pobi: draginje s strani policaje in Sodi-a omo o priliki še gpgegpvprili odkri-feegedo, J v ... ■ ■ i i., m. m,««.. ii"— r ...................... a* M tofb* Narodno gledališče. Turneja Bratina-Bukšekova. Včeraj je bil zaključen prvi turnus počitniške turneje ravnatelja naše drame g. Bratine in naše priznane tragedke ge Bnkše-kove. Kakor povzamemo iz časopisnih vesti, ima turneja lep moralen uspeh. Podeželsko občinstvo je vzhičeno nad umetniško igro obeh akterjev. Vsi predsodki padajo. Obisk menda ni povsod takšen kot bi bilo želeti. Kriva je pač konzervativnost podeželskega občinstva, ki jo je treba premagati z večkratnimi turnejami. Umetnika sta nastopila naj-poprej v Slov. Bistrici, potem sta se podala v Ptuj in odtod v Brežice, na Krško in v Trbovlje. V torek in v sredo sta nastopila v ljubljanskem1 dramskem gledališču. Ljubljanski listi so prisrčno pozdravili mariborska umetnika, ki oba uživata v Ljubljani lepo reputacijo. Gledališka pot obeh se je začela ravno na ljubljanskem odra. O vprizoritvi Schon-herrjevega »Ono« in Braccove »Prave ljubezni« prinašajo ljubljanski listi zelo pohvalne recenzije, tako glede igrokazov samih, kakor zlasti idede igre obeh akterjev. Recenzenti izražajo željo, naj bi k. Bratina in ga Bukšekova še ob drugi priliki nastopila v Ljubljani. Drugi turnus obsega nekatera mesta in trge na Kranjskem. ,, ■ -IL , obrat. — V ekonomskemi pregledu replicira dr. Sl. Kiršner na nek prejšnji članek o agrarni reformi v Jugoslaviji, dr. Ivo Belin pa ocenjuje Beloševičev »Uvod u študij narod nog gospodarstva«. Angleški sotrudnik »Nove Evrope« kritik E. H. R. Collings piše o preureditvi »Tate Gallery« v Londonu. x Astronomski koledar za leto 1924. Zagrebška zvezdama izda za prihodnje leto »Boškovič« astronomijski kalendnr za prestupnu gedinu 3924. Koledar je edini te vrste na našem jeziku, zato ga priporočamo vsem prijateljem astronomije. Naroča se pri: prof. dr. Otonu Ku-čera, upravitelju zvjezdarnice, Zagreb, Jurjevska ulica. 14. Denar (25 D) je treba poslati naprej. Kultura in umetiiost x Koncert gosp. M. Šimenca v Rogaški Slatini. V torek 10. t. m. je nastopil član' ljubljanske opere g. Šimenc v dobro zasedeni veliki dvorani »Zdraviliškega doma« v Rogaški Slatini, Prav tu smo lahko videli, kaj pomeni eno leto pri pevcu, ki ima ne samo izreden osr-gart, ampak tudi jekleno voljo za izpopolnjevanje. G. Šimenc so je oglasil namreč včasih' v ti dvorani že lani približno ob tem času, toda le »neo-ficielno« in še kot- skromni član provinoijalnega gledišča, kot začetnik takorekoč, in! oboje je moralo imeti svoj vpliv i nanj i na poslušalstvo. Toda zavest, da je danes prjznau ud velikega odra, no bi bila ne na zunaj no na znotraj dovolj za tolik uspeh, kakor ga1 je dosegel sedaj, da fcc ni, kakor rečono, tako jasno pokazalo, kako presenetljivo plodonosno je mladi mož porabil to leto in1 nam. na ta način odprl najsijajnejšo perspektivo tudi za bodočnost. Je še nekaj posebnega in’ zlasti pri poklicnih pevcih tako redkega, kar v vsi meri opravičuje te sade: g. Šimenc oči vidno bolj ljubi pianisime nego fortisime in' to mii mora takoj pridobiti — poleg njegovega ob vsi sigurnosti tako skromnega nastopa — srca tudi tistih, ki jim »bravure« nikakor še niso glavni čudeži . , . Pisec teh vrstic, ki je že lani -naglasa!, da hoče biti v prvi vrsti poročevalec, se noče baviti s posameznostmi, vendar naj izrazi svoje mnenje, da jc pomenil umetniški višek večera Michelnov prekrasni »Človeka nikar!«, ki nudi poleg sto prilik, da pokaže pevec i-n tudi njegov tihi kompanjon-spremljevalec vse svoje tehnične vrline, obenem1 tudi irri-ložnost, da pride do veljave čustvo, kjer ga je lcaj. In g. Šimenc je odpel to pretresljivo skladbo s čudovitim Gregorčičevim besedilom, v katerem se zablesti posebno tudi pred tujcem vsa lepota našega jezika, res pretresljivo lepo. Bolj »in-ternaeijonalno« publiko pa so seveda zgrabile še bolj arije iz oper (Aida, Pa-gliacci, Čarostrelec), ki so tvorile zaključek in vnele tako navdušenje, da se je moral pevec c-petovano vrniti na oder. Kar se tiče spremljevalca, nas g, dvorni založnik in župap Bizjak, ki je iz prijaznosti sodeloval, ni mogel več presenetiti, ker ga že preveč poznamo kot prvovrstnega pianista. x »Nova Evropa«. Izšla je 2. številka 8. knjige »Nove Evrope«. Prof. Jovan Gvijič objavlja zanimive spomine na svoja gipmazijska leta v Beogradu. Dr. Ivo Belin razpravlja o vprašanju stabilizacije dinarja. Njegova izvajanja prinesemo v kratkem izvlečku. V političnem pregledu piše L. o dvema državno-Pravnjma koncepcijama: srbske vlade in Jug-oslov. odbora. Obe sta ši bližji nego so običajno misli, ker imata obe iste slabosti in’ napake. Zelo zanimiv je članek Sl. Cihlara o osebnostih današnje Nemčije. Podan je točen portret sedanjega kanclerja Cuna. Pisec sklepa, da se pripravlja s. Nemčiji dajek-osgžen pre: Sokolstvo. o Za telovadni nastop Sokola v Studencih vlada splošno zanimanje in so vse priprave v polnem teku. Ja ujci, ki se bodo pekli po našem jugoslovanskem načinu, so žc došli iz zelenega Kozjaka. —-Br. Ellinger, znani na« indust-rijalec in član studenškega Sokola je prevzel šotor, kjer se bode točilo delniško pivo. — Obenem namerava v nedeljo dopoldne pri glavnih vajah napraviti več slik članstva, naraščaja in gojenk. Eazun pevskih društev »Drava«, »Zarja« in »Krilato kolo« sc prireditve udeleži seveda tudi pevsko društvo »Kolo«, ki je bilo lansko leto ustanovljeno za Studence, Radvanje, Pekre in Limbuš. Vse torej kaže, da se v nedeljo snidejo v Studencih vsi tisti, ki narodno čutijo in tudi delajo. Cene bodo kljub draginji ko likor možno nizke, da bode tako ogogo-čena udeležba čimvečjemu številu občinstva. o Odbpr sokolskega društva v Mari boru poziva vse svoje Članstvo, da so v čimivečjem številu udeleži priredbe bratskega društva v Studencih v nedeljo po poldne. Udeležba v civilu z društvenim znakont, zbirališče ob 14. uri v Narodnem domu. Zdravo! Odbor, o Vsi oni bratje iri seistre, kateri Be mislijo udeležiti župnega, izleta v Splitu, naj se javijo najkaanejo do 14. t. in., to je jutri dopoldne pri br. Marčan, da dobijo potrebne ihkaknice za polovično vožnjo ter v svrho prijavo za hrano ia stanovanje splitski sokolski župi. Na poznejše prijave se ne bode nikakor oziralo. Odhod iz Maribora se bode pozneje ter pravočasno javil. Sokolski kroj je vzeti 9 seboj. Industrijsko-obrtna vzorčna izložba v Mariboru združena z vinarsko, vrtnarsko, umetniško in gradbeno razstava (Od 15, do 2fi. avgusta 1923.) Reklama na razstavi. Razstavni odbor odda več reklamnih tabel in prostorov za reklamo v šolskem poslopju, kjer se vrši razstava. Opozarjamo v-se interesente na to ugodno priliko za u-spešno reklamo. Vsa pojasnila se dobe v pisarni razstavnega odbora, Cankarjeva ulica, tel. št. 835. Prijave za udeležbo na razstavi se sprejemajo samo še do 20. julija. Po tem roku radi tehničnih ovir ni mogoče več sprejemati prijav. Opozarjamo na to vse, ki se še niso priglasili. Prepričani smo, da bo vsakomur, ki bi se razstave ne udeležil, pozneje žal. Zalo naj se vsakdo pravočasno prijavi. Legitimacije za polovično vožnjo na vseh železniških progah naše države se dobe pri vseh denarnih zavodih ter stanejo 20 Dinarjev. Te legitimacije veljajo za vso zunanje obiskovalce ob enem kot permanentne vstopnice. Priporočamo vsakomur, da si pravočasno nabavi legitimacijo. Organizirajte obisk razstave! Vsem obrtnim' društvom, zadrugam itd. kakor tudi drugim1 korporacijam, priporočamo, da organizirajo korporativne obiske razstave. Pri tej priliki si lahko ogledajo mesto in okolico, pri čemur se lahko poslužijo vseh ugodosti za obiskovalce razstave, polovična vožnja, preskrba prenočišč itd. Priporočljivo je, da sc vsak korporativni obisk prijavi razstavnemu odboru, da poskrbi za vse potreb: no in dodeli voditelje po razstav; in mestu, - ‘ -:--J Vsa pojasnila glede razstave daje edi-< no pisarna razstavnega odbor* v Mari«1 boru, Cankarjeva ulica, tel. št. 32o, ifca*' mor naj se blagovolijo obrniti v*i iu«1 teresenti. . p Objave. § Zdravniško društvo v Mariboru i* prihodnjo odborov« sejo v pondeljffkJ dne 16. tm. ob 6, uri v kolodvorski ro2 stavraciji v Mariboru. ■; § Bralno društvo v Račjem priredi V nedeljo dne 15. julija v prostori« kolodvorske restavracije ljudsko veselico 9 mnogobrojno zabavo. Ker je čist; dobi1* ček namenjen za nabavo knjig, pričakuje odbor številni obisk zlasti vseh Povodnih krogov. § Mestni kino. »Ubijalec«, veliki francoski fil-m v 2. delili, I. del »Žrtve alkohola« v 4 činih se predvaja v petek, soboto, nedel jo i n pon del jek, ; Gospodarstvo. g Žitni trg v Zagrebu 13. jul. Postavno vojvodinska postaja: pšenica 429^430,’ turščica žolta 295—305, rž 350 —555, ječmen za pivo novi 275—285, za krmo novi 260—270, oves 300—310, moka »0« 610—€25^ ržena 575—600. g Nabava materijala. V pisarni twj prave barutane v 'Kamniku se vršijo ofertalne licitacije in! sicer: 1. 10. avg,, 1923; glede nabave 100 kg plošnateg« železa ter 350 kg okroglega železa v različnih debelinah; 2. il. avgusta 1928: rle-i de nabave 60 m* šip za okna; 3, 13. &ygj 1923: glede nabave 10.008 komadov laško-vili obročev; 4. 14. avgusta 1923: glede nabave 50 kg bele barve (suhe), 200 kg črne barve garantol, 80 kg firneža (dvakrat kuhanega), 20 kg minijuma (sijho-ga), 50 kg kita za okna in 25 kg terpentina. Natančnejši podatki ia pogoji eo vf pisarni trgovske im obrtniške zboraio* v Ljubljani interesentom na vpogled. *• g Resno svarilo hmeljarjem. HmielJ« društvo prosi svoje zaupnike, da vs«f hmeljarje resno svarijo pred predprodajo hmelja. V Žatecu ČSR ponujajo k^pc! hmeljarjem po 50 čK t. j. 580 jK za 1 kg hmelja — pa lamati!! mrrrrrrinLDa □ □ ixcopqowigpJ V nedeljo 15. julija 1923 vel na iivaii nastop in Ao Sokole v Studencih. □amuconnn o □ ero n o i mm-? Iz življenja in sveta. Papež in Mussolhjj. i Italijanska in papežev* držav* % še vedno nista spaprijaznila. Papež nikakor ne more preboleti, da mu j* Italije odvzela lep kos zemlja in ga rešila grenkih zemeljskih skrbi. V zadnjem času od jo mnogo govorilo, da ee bo papež »popri j azili 1 z italijansko vlado in mnogo upov se jc stavilo v sedanjega italijanskega vlastodržca Mussolinija, ki at je nekaj časa res prizadeval, da bi 6e izpii« ril s papeževo državo. Dozdevno pa avo-ti oče za to ni nič kaj vnet. Po Rimu «« raznaša sledeči govor med papežepi' it® njegovim tajnikom: Tajnik: »Rvpto^t, te dni boste dobili obisk Mnseolipij*.* Papež: »Najslabše pri teart je, da Srci ne morem reči, da me ni doma!« namreč ne more iz vatikana, ker je krofp in krog italijanska država, s kaiepp pa živi on v sovraštvu). Iz tega pogovora bi se dalo sklepati, d* papež ji; fflpvnO velik prijatelj Mussolinija. Izpred sodišča. Tatinska »Pogorelca*. 23-letni posestnik Valentini Hnsnjak', ki je radi tatvine že 2krat kaznovan iti njegova 42-letna sestra Jaga Pinterič* kočarica, oba v Podgorja na Hry*t«kom, sta v času od 8. do 14. maja hodil* po Terbegovcih in drugih krajih gornje-radgonskega okraja ter se izdajala Pogorelca. Posluževala sta so nek« ponarejene listine, ter s tenj izvabila različnim osebam zrnje, mast, olj* vino. Pri tej priliki, P* sta Jasno je, -da Se mož veseli, da so čuti ■ »reoiiega, ker je dosegel po spletkah in ^premetenosti kak Svoj skriti Smoter, ka-[sterega; je dolgo in trdno zasledoval. — j> Iz ySaga njegovega vedenja, iz ySe ^otebkioBta, •Mi puhti iiz malega pokveče-'oega telesca, Se čuti le groza — da bi !ičkrvek klonil' dj)! (Strahoma pričakoval, ha ifogai Se vlije jeza- in' Sovraštvo, ki živi !« SSjomt, —• h- :■ •V’ pjiava SrSSal raclosf prijetno odseva ItnBS. B9 okolico, — ona druga radost, ki tkUJeSt hudobnem Sron, le Stiska srce, ae •rgrf.n.rgp za nesrečne žrtve, ki so v svoji nedolžnosti zapadle nenasitnemu volku Sovraštva. — Te vrste radosti je bila ona Henrika d’ Etioles, — V hipu ravno misli pa Ivano, -Svojo ženo. — In — ta človek — ta moški/ — Soprog — ki bi moral biti opora, pribežališče in zaslomba žene, kateri je dal svoje ime, — ta moški, kakor tudi mati Eloiza Poi-'sson, je hipnotično omamljen od grozne, nesramne misli, da je njegova žena v objemu drugega. — To je radost, ki ga navdaja. Zakaj oni drugi, ki objema njegovo ženo, — ki objema njo, katera bi morala biti edino njegova, oni drugi —' to je kralj. — In' kralj, — to je ‘sinonim mogočnosti, oblasti, bogastva, — Kralj — Isto kot iBlava, pofios in zakladi. — In vendar, — mož ki to misli, je mlad, bogat in plemenitega pakoljenja. —* Ali kaj je vse to? — Kadar grize v srcu strast, ki je ne pozna vsakdo, — in ki jo imenujemo častihlepnost, — ni nikdar dovolj slave in bogastva. — Nenasitljiva je kot vse strasti in žene v gotovo propast kdor se ji brezpogojno vda. — , Misel, ki je z rudečico sramu oblila pesnika Crebillona, — ki je bil pravzaprav tujec za Ivano, — ta misel je navdajala z zadovoljstvom in radostjo njega, njenega moža! — Le za tem, za tern Barno je fetremilo njegovo mišljenje le to so zasledovale njegove pohlepne spletke, — da potisne Svojo mlado, lepo, dražestno ženko v objem7 kralja, da mu jo vsili za ljubimko. Najprvo bo to pač vir časti in slave za ttjega — njenega soproga, — potem pa bo že Skrbel, da tudi drugo postano temu Primerno. Bog san? ve, kVj 6i ta izrodek še vSe predstavlja, kaj si želi in kaj pričakuje, kakemu maščevanju bo zadovoljil sti najprvo zadel? — Predvsem si slika, kako Ko. kralju grozil. — »Kajti«, — tako ekoro polglasno misli, »nisem ravno tak tepček, — in1 če so moja prsa slabotna in ozka, vendar jo moje Sorče pohlevno in hoče in bo doseglo, kar želim, — Ako hoče, da postanem gluh in slep, ako hoče, da postanem pra- vi vzor uslužnih in! popustnih soprogov, bo treba, da zadovolji in nasiti moje želje, če ne pa, — gorje!« — D’ Etioles ni videl soproge že več dni. Gospa d’ Etiole« je odpotovala, je izginila, ni je bilo .več, —1 Kje bi pač utegnila bitil! — Kje za zlomka, če ne pri kralju? — Oziroma če že ne prav pri kralju, kje v kakem zatišju, v kakem skritem gradiču, katero je imel kralj, oziroma katere wSo imeli bogataši, izprijeni pohajači y Parizu in! v Versaillesu. — Gospa d’ Etioles je pri kralju. — Henrik je tega popolnoma gotov, saj je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da to doseže. Vso svojo plemenitost in zvitost je uporabil, da doseže to ,— Nedvomno je bilo, da je dosegel u-speh, — njegove želje so izpolnjene do prve točke, ki je temelj njegovih na-daljnih načrtov. — Pa poglejmo, kaj namerava zahtevati od Ludvika XV. kot plačilo za Svojo podlo uslužnost. — Najprvo seveda dobro, mastno kost & tečno vsebino, ki potolaži tudi najb’1 glad. — In slednjič, da zadovolji še svoje ljo po gospodstvu, oblasti, — katera Ija in’ strast je ravnotako velika, k®1 je mala njegova postava, in obs®®1* kakor je malenkostna njegova ztt® njosit, — bo zahteval in si bo znal pr^\ biti še inesto ministra, — pričetkom* ^ veda le kaj man j važnega, a sčasoma■ že znal pridobiti najvažnejši T>ort>^ por najmogočnejšega ministra Francije. To se bo potem vse skladalo v Samo in imenitno službo, — ozirom® pomenilo za njega, da je postal po^Jj var, — bolj absoluten in mogočen, ^ oblasten in bogat cd samega kralj*-To bo pomenilo za njega, da si je Pv vrgel celo Francijo in' jo bo molzel« ^ žemal s svojo snho roko, ki je imela ® ILko roparskih krempljev, — da bo , dal lepo bogato Francijo, katere izn prišel edinole v njegovo mošnjo i® obogatil njegovo imetje. — . - To so bile sanje Henrika d* Eti0,, ravno ko je služabnik naznanil in šal, ali hoče sprejeti gospoda Joly<>^ Orebillon’ irt Poissona, katera dva ta dozdevno jako važna sporočila. Čeprav mu je bilo dokaj nepri da ni mogel nadaljevati svojega m# v obliki bogate province, katero bo on ■ družbi Poissona, je skrivoma takoj ^ administriral, vodil, — medtem ko je se- daj le podadministrator. — Tournehem ga j® ponižal S svojo velikostjo. — Hemlk’ d’ Etioles Se dobro zaveda, kaj Se vse lahko vlovi v takem kalnem bogateni ribniku, — za kaj takega mu neinianjka razuma in prebrisanosti. — - ■i6 treba Seveda še višjega ple- toeniitaškega stanu, — morda bo vojvo-^a>, dobil bo bogato doto lu’ seveda dobre dohodke, — to bi Se dalo primerjati lepi igrači z dragoceno in prijetno [1^ »»1 vega sanjarenja, vendar je rekel žabniku, naj privede ta dva prijat013^ Henrik je dobro poznal CrebiH015^ tragičnega poeta in! ako bi bil le-ta ^ ga ne bi bil sprejel, — ker je pa bu fllil, da gre tu za njegovo Soprogo Morda da mu ta dva prineseta ka . novic, — da ga otmeta njegove neg° ^ vositi, — da bo on Sam’ se znal ravfl si vedel začrtati novo pot delovanj® rovarenja. —> D’ Etioles je tedaj Sprejel prišleca ^ dobrohotno insolenco, katero so k ^ V onih’ časih', — pa tudi dandanes, gataši naprani pesnikom, umetn‘ _ in naj bi bil njih’ talent, njih gen^ tako velik', znamenit. — PTC^ ■— ............—........... —7 ----- —ui m prajt-i-uvf ia&u vciik, ia izdajatelj: Koazorcij »Tabor«. ^.Odftosoraj, nr^dniki Eudoli O zinu ^ Tiakai Mariborska tiskarna d. d,