Na pragu državnega zbora. Kedar se državni zbor shaja, treso se ljudstva. Dokler so bili Hberalci v državnem zboru na krmilu, ni se bilo drugače godilo. Tega vam sami ne tajž. Postavo za postavo so skovali ali pa prenaredili, toda ljudstvu je bila redko katera na korist. Stala pa je vsaka denarja, denarja toliko, da so ljudstvu le rebra pokala. Da bi bila Ijudstvn le ena postava v tem kako olajšanje prinesla, tega nam ne dokaže živa duša, tudi iz vrste liberalcev ne, naj si še^bolj, kakor to po svojih glasilih store že do presedanja, za-se svoj6 najizvrstniše glave. Radi jim priznamo, da njih možje niao brez talentov, aamo žal, da jih poznamo doselimal le bolj po tem, kar so razdrli, in ne vemo pa jim prav hvale za nobeno stvar, ki ao jo svoje dni na novo vpeljali. In za take talente ae ljudstvo lehko zahvali in je to tudi storilo, aaj jim je čemdalje bolj in na večih krajih že hrbet obrnilo. Liberalcev stopi sedaj sopet manjše število čez prag državnega zbora. Na českem so v velicem posestvu liberalci za več glasov propadli. To je pouzročila pravičniša razvrstitev volilcev, katero so lani v državnem zboru srečno vpeljali. Po mestih in v malih krajih tudi na kmetih, pa so prodrli drugi možje, se ve, tudi liberalci, toda s sedanjo liberalno ,,levicott ne bodo čez drn in 8trn tekli. Da pa bodo le-ti še bolj. kakor so bili prejšnji kričali, češ, da se godi nemštvu sila, to nič ne de, kajti tako se pokaže le jasneje in hitreje, kam namerava nemški liberalizem. To mora in koristi gotovo cesarstvu, zakaj, kar vemo mi že zdavna, to pride tako na svitlo — to namreč, da gre nemškim liberalcem njih lastna veljava višje, kakor blagor cesarstva. Ce niso oni prvi in edini na vrhu, po tem jim je vse drugo deveta briga. To se sliši že sedaj skoraj v vsakem govoru, to se bere več ali maaj očitao v vsakem glaailu teh liberalcev. Ne moremo reči, da je ,,desaica", to je skupiaa nemških koaaervativcev pa slavjaBskili poslancev, poaebaih. aovih moči dobila, veadar slabša od prejŠBJih let, kolikor sodimo iz volitev, ni poatala. Pač 80 aemški koaaervativci vsled hadega pritiaka par mož izgabili, za to pa so si drugi klabi, posebao še česki, jili aekaj pridobili ia tako vsaj liberalci niso prišli aa bolje. — Tedaj pa tudi ae bo treba, da razkažemo na drobao, kaj ae je vsled zadajih volitev glede ,,desaice" aa bolje obrailo. Ce gledamo na število, ai se posebae izpremembe v ajej izgodilo, toliko pa veadar moramo reii, da je ostala zmagovalka. To pri tacih razraerali, kakor so aaše, tudi aekaj pomeni. Sedaj pa gre torej pri ajej aamo za to, da oataae, Hakor je dosehmal bila, ,,železai obroč", ter stopi\aa noge trdao ia edina — tam, kjer gre za \ blagor Ijadatev, katera zaatopa. Tega ae povdarjamo zastoaj, kajti na večih krajih ao si mBeaja tako pri koaaervativaik, kakor pri slovaaakili poslaacih aavakriž. Ta razlika ae more biti toliko v načelih, kolikor glede pota, po katerem bi poslaaci radi kaj doaegli. Na obeh atraaeh je namreč mož, kateriin se vrši vzboljševaaje aaših razmer preveč po malem. Poaebao aeiaški koBservativci aiso aič kaj zadovoljni Biti z vlado niti z ostalo deaaico; z vlado ne, ker se jim oaa čez mero braai ajih težeaj, ia z desaico ne, ker jim kaže ona vse premalo ogaja za-aje. Da aloveaskim, izlasti ae naaim poalaBcem ne agaja dosedaaji pot, to se lahko umeje, kajti aa njem ao pač ujeli obljube, pravic pa ,,presaeto malo". To ve vea svet, da gremo pri naa v tej dobi miru ia sprave tako v narodaem, kakor v verskem gibaaju — nazaj; naaim aaaprotnikom pa raste z vsacim daevom grebea in mi jim ga aaj še — gladimo! Tedaj pa se nihče več ne čadi, t-e postaja Bašim m o ž e m teano v kluba grofa Hohen\varta. Rajši bi ae daea ko jatre zdražili v aovem klabu — južnih Slovaaov. V Bjem bi lehko odločaiše terjali, čeaar je nam, ki v vsej reaaici trpimo silo, treba, aaj ae narodao razvijemo ia otresemo tujega jarma. Kakor čujemo, se to zdaj ae izgodi ali mi skorej Be dvomimo, da še pride prej ali slej do tega. Preložeao ai odložeao. Kar amo rekli, to aam kaže dovolj, da aimamo veliko zaupaaja v sedaaji državai zbor, pa tudi straha ne. V Bjem je veeina premala, da bi kaj važaiaih reči vkreaila ia od maajšiae bo pač veliko kriča, toda kjer je koli veliko kriča, tam je malo — volae. (?)