Leta XXV.
TRGOVSKI LIST
Številka 27.
Naročnina za Ljubljansko __	__________ ____ _______ ___ ________ ________ ________ _______________ _________ _______ _______
pokrajino: letno 70lir (za H BV BL. 1	MM W HTBL fl|	H	■	^B	■	Uredništvo Ljubljana,
75 lir), za •'> H H m	BnV	H m O	H	Gregorčičeva ulica 23. Tel.
leta 35 lir. za >/, leta 17.50 W V	^BBP	W	^B	W	BBV	W	25-52. Uprava: Gregor,
lir, mesečno 6.— lir. Te-	čičeva ul. 27. Tel. 47-61.
denska izdaja letno 25 lir Z,	.	,	.	.	.	w	Rokopisov ne vraCarno. -
pia£a to toži se v Ljubijam Časopis za trgovino, IndustrUo. obrt ia denarništvo STiSaStS
C 0 N C E S S I 0 N A R 1 0 E S C L U S I V 0 per la pubblicitš di provenienza italiana ed estera: II IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ZA OGLASE i*. Kr. Italije (razen za Ljubljansko pokrajino) ISTI TUTO ECONOMICO ITALIANO-MILANO, Via G. Lazzaroni 10.	|	|	in	inozemstvo	ima	ISTITUTO	EC0N0MIC0	1TALIANO-MILANO,	Via G. Lazzaroni 10.
Liubliana. petek 3. aprila 1942-XX
Gospodarski
razvoj v letu 1941
Po poroiilu	guverneria
Guverner Italijanske banke dr. V. Azzolini, ki je na občnem zboru delničarjev podal zaokrožen pregled svetovnega gospodarskega razvoja, se je po počastitvi spomina vojvode d’Aosta in vseli padlih narodnih borcev strokovno izjavil o mnogih skupnih značilnostih sedanjega svetovnega gospodarskega razvoja.
Leto 1941. je še bolj izoblikovalo smernice svetovnega gospodarstva, ki jih je bil guverner že lani nakazal. Vojna je postala res svetovna in je še razčistila gospodarsko razdelitev sveta na nekaj vele-prostorov. Japonska je potegnila črto pod gospodarsko vojno Ameriških zedinjenih držav proti državam trojnega pakta, vidno posebno v Južni Ameriki, v angleških do-minionih in kolonijah ter v evropskih nevtralnih državah. Zadnje so pa bile bolj zadete ko Italija, poleg tega so zasežena ameriška imetja dosti večja ko zasežena italijanska imetja.
Denarni trg
Po naglih japonskih vojnih uspehih je namesto dolarja in funta zavladal na vzhodu jen, kakor po porazu Grške in Jugoslavije na Balkanu že lani marka in lira. Splošno pa so povsod narasli javni izdatki in posledica so za denarni trg važni večji dohodki zaradi povečane proizvodnje za vojno in pa zaradi manjših zalog potrebščin padec izdatkov navadne potrošnje. Učinek je zvišanje denarnih prir hrankov in zato večja likvidnost na denarnem trgu. Ta likvidnost se je kazala v begu k nepremičninam in podžigala špekulacijo, je pa tudi olajšala izdajo znatnih državnih posojil v vseh državah. Od tega so imele kot posrednice korist tudi banke, kakor deloma že prejšnji© leto. Država ima dosti načinov, da privaja odvečni denar in ureja obtok, poleg davkov tudi omejitev porabe, urejanje cen, zaporo nepremičnin itd. Posebno hoče država zajamčiti varnost prihrankov.
dela končala. Prehod je pospešila znatno državna pomoč.
Guverner ugotavlja, da se je zunanja trgovina Italije v lanskem letu znatno popravila, uredila so se carinsko-valutna vprašanja in poslovanje z zasedenimi ozemlji.
Glede lanske letine se mora upoštevati to, da se je izvedla že vsa sredi vojne in njenih vplivov, ki so pač zadevali vso proizvodnjo. Tudi vreme ni bilo ugodno. Kljub temu so kmetovalci premagali težave in čeprav pridelek ni dosegel višine prejšnjih let ter deloma niti ni zadostoval za kritje rednih ljudskih potreb, je izid še ugoden, če upoštevamo višje, tudi krite potrebe za vojsko ob neznatnem uvozu od drugod. Nasprotno pa se je vzdržal to starega, tradicionalnega izvoza blaga.
V	področju industrije ugotavlja guverner, da statistika za leta 1937.—1940. ponovno zahteva decentralizacijo podjetij.
Bančni posli
Kljub omejitvam borznega poslovanja je bil promet večji tako z državnimi kakor z delniškimi papirji. Posledica so tudi višji zaključni tečaji. Pri delnicah se je kljub davku na prirastek vrednosti držal dvig tečajev, šele septembrski odlok o obvezni spremembi v delnice na ime je imel za posledico padec tečajev in nadvredno-sti, vsega na ‘26% nadvrednosti proti 14% v prejšnjem in 36% v letu 1919.
Važno je, da so vloge pri kreditnih zavodih in poštni hranilnici narasle od 116.7 na 146.4 milijarde lir. Od tega je hranil, vlog 66 milijard. Dvig pa znaša pri poštnih bonih nad 71% proti prejšnjemu letu, kar je dokaz zaupanja v usodo države in v njeno voljo, da zaščiti vrednost denarja, kakor je že naglasil Duce v govoru zadnji teden.
Uporabljeni krediti pri zavodin pod stalnim predsedstvom guvernerja Italijanske banke so znašali nad 17 milijard. Za to določeni državni odbor je tudi lani uspešno vodil ustroj italijanskega kredita. Banka pa je na novih ozemljih ustanovila svoje |)odružnice v Ljubljani, Splitu, Šibeniku in Kotom, nazadnje tudi v Cetinju, medtem ko so okrnjene čezmorske podružnice.
0 bilanci in emisijskem poslovanju banke je dal guverner nadrobnejše podatke. Emisijsko se je krila ena osmina državnih izdatkov, sedem osmin pa so krili davki in posojila. Že skromen dvig teh bi torej zadostoval, da se ustavi priliv denarnega obtoka. Dosedanji napori finančne uprave so bili popolnoma uspešni.
Poslovni obračun banke ob koncu leta 1941. izkazuje: naložbe v državi 55*25.1 milijona lir, pred-jemi na vrednostne papirje in na blago 5796.3 milijona, podaljšana plačila pri |>obotnih blagajnah 7U.8 milijona lir, skupno 11.392.3 milijona lir. Kosmati dobiček je dosegel 606.6 milijona, od česar se poravnati postavki stroškov in likvidiranih izgub v vsoti 434.1 milijona lir. — Pri čistem dobičku 172.5 milijona lir se razdeli 6% na dividenda.
Na koncu svojega poročila je naglasil guverner, da so bili uspehi poslovanja lani najbolj ugodni, odkar obstoji banka. Izkazal se je ves sistem kreditnega poslovanja. Država je v šestih letih zmagovito zaključila dve vojni in se pripravila na tretjo, v doslej še neznanem obsegu, ki jo pa vodi do enako sijajnega konca. Trden temelj gianitne državne stavbe in njene bodoče veličine je tudi italijanska kreditna organizacija.
Nekai	o	ev
mlečnem gospodarstvu
vsak torek
Ižnclld in petek
Prosta nabava za veletrgovine tekstilne in oblačilne stroke
Vlil. oddelek Vis. komisariata je poslal pod št. No. 30/1‘27 z dne 28. III. naslednjo okrožnico:
Z ozirom na III. odst. okrožnice VIII. št. 4776/107 z dne 24. novembra 1941 je korporativni odbor za razdelitev tekstilnih izdelkov dostavil prvi seznam vele-trgovskih tvrdk, ki trgujejo s tekstilnim blagom, konfekcijo, pleteninami, nogavicami, kramarijo in obutvijo. Te tvrdke se smejo še nadalje preskrbovati brez nabav-nic pri proizvajalcih in drugih grosistih v smislu določil navedene okrožnice.
Od 1. aprila dalje ne bodo smeli niti industrialci, niti grosisti več dobavljati blaga brez nabavnic tvrdkam, ki niso navedene v poslanem seznamu.
Smele pa bodo poleg grosistov, ki jih obsega omenjeni prvi seznam, še nadalje prosto dobavljati tudi izdelovalnice konfekcije z ra-cicniranim blagom, če le ne prodajajo občinstvu, lzdelovalnice konfekcije, ki proizvajajo blago, ki se ne zaračunava po točkah, se pa bodo smele preskrbovati samo proti nabavnicam, izdanim po določilih okrožnic VIII. No. 4776-265-42 z dne 9. januarja 1942 in VIII. No. 30/119 z dne 17. marca 1942.
Ustanove, na katere je ta okrožnica naslovljena, naj pozovejo industrijske in veletrgovske tvrdke, da se morajo natančno ravnati po gornjih določilih in jih opozoriti, da se bodo proti kršilcem uporabljale kazni, določene z naredbo Vis. komisariata z dne 8. novembra 1941, Sl. 1. št. 512/90-41, kakor tudi drugi, upravni ukrepi, zlasti odvzem obrtnega dovoljenja.
Evropska lesno gospodarstvo
Nemčija, Danska, Švedska in Finska so se sporazumele o vodstvu lesnega gospodarstva. To je prvi poskus tesnega gospodarskega sodelovanja, pri katerem ne gre samo za izmenjavo, temveč tudi za vodstvo proizvodnje. «Donauzei-tung» naglasa, da je ta sporazum važen korak k ureditvi novega evropskega gospodarstva. Sporazumno nameravajo urediti svoje gozdno in lesno gospodarstvo tudi države ob Donavi in Adriji.
Gozdovi Evrope brez Rusije obsegajo okrog 135 milijonov ha in pride od tega na Finsko in švedsko 47 milijonov ha. Na Finskem zavzemajo gozdovi 71.3°/o, na Švedskem pa 54.5 °/o deželne površine. Manj gozdov imajo dežele južno-vzhodne Evrope, ki hočejo tudi sporazumno urediti svoje lesno gospodarstvo. Gozdovi v balkanskih deželah in na Madžarskem so leta 1937. obsegali 21.45 milijona ha, v Italiji pa 5.8 milijona ha ali 18.7 %> površine.
Občni zbori
Tovarna zaves »Štora«, d. d. v Ljubljani ima svoj 19. redni občni zbor 15. aprila ob 11. uri v posvetovalnici Zadružne gospodarske banke. Na dnevnem redu sta poleg poročil tudi sprememba pravil in p;enos sedeža. Predlaga se zvišanje delniške glavnice od 380.000 na 3,800.000 lir. Delnice se morajo položiti tri dni pred občnim zborom pri blagajni Zadružne gospodarske banke.
Razvoj cen
se izraža tako z zvišanjem cen ko tudi s poslabšanjem blaga. Blaga je manj, razpoloženje mu dviga cene tudi nad razmerje do večjega obtoka denarja. Proti draginji je mogoče uspeti le z omejitvami povpraševanja in z odpravo pomanjkanja blaga, če bi bila mogoča. Gre torej za nevtralizacijo odvišne kupne moči. Pri tem se je ravnala doslej vsaka država po svoje. Ena v i sta ukrepov so izdaje malih državnih, ljudskih papirjev, plačljivih po vojni, dalje pospeševanje štednje ter gospodarske delavnosti določnih plasti, z olajšavami in drugim.
Zunanja trgovina in proizvodnja
V	proizvodnji so leta 1941. po-Sb vse stare zaloge in dela za prehod v vojno so minila; pričela se je proizvajalna doba dolge vojne, v kateri opada mirovna industrija, ker je omejena na temeljno ljudsko porabo blaga, pa tudi zaradi tega, ker so se prilagoditvena
Pomen mlečnega gospodarstva za narodno gospodarstvo se zlasti vidi iz njegove donosnosti. Na Madžarskem je n. pr. denarni donos mlečnega gospodarstva takoj za pšeničnim, v slabih pšeničnih letih ga celo prekaša, pa čeprav niso na Madžarskem klhnatične razmere za mlečno proizvodnjo posebno ugodne. Zlasti dobro se razvija mlečno gospodarstvo v deželah z enakomernimi padavinami skozi vse leto, ke(t so potem pašniki vedno zeleni. To prednost imata v Evropi Irska in tudi Nizozemska. Število goveje živine je zato na Irskem preseglo za približno ‘20°/o število prebivalstva. Posebno stališče glede mlečnega gospodarstva je zavzemala Danska, ki ni samo znatno povečala ploskev s krmili posejane zemlje, temveč je tudi uvažala znatne količine krmil. Tako je leta 1938. uvozila Danska 3 milijone stotov koruze, 2 milijona q soje, 1 do 2 milijona q krmilne rži ter 1.6 milijona q drugih krmil. Danska je zato mogla pet šestin svoje letne proizvodnje surovega masla izvažati, t. j. približno poldrug mi-
lijon stotov. Po izbruhu vojne se je morala naravno ta proizvodnja občutno skrčiti, ker je bil uvoz krmil nemogoč.
V	mnogih evropskih državah bi se mogel areal s krmili posejane zemlje znatno povečati. Tako je na Madžarskem od vse kmetijske zemlje odpadlo na s krmili posejano zemljo 34 %, na z žitaricami posejano pa 60 %>, dočim je bilo v Nemčiji s krmili posejane zemlje 46 %>, z žitaricami 40%, v Danski pa 50 oz. 43 in v Nizozemski celo 63 oz. ‘24%.
Zato se ni čuditi, če je Madžarska izvažala mnogo manj surovega masla ko druge države. Izvoz surovega masla je znašal I. 1937. v Danski 1.5 milijona q, v Nizozemski 1.0 in v Latiški 0.26 milijona q, v Madžarski pa samo 59.450 stotov. Veliki izvoz mlečnih izdelkov se je mogel doseči samo z uvozom krmil iz čezmorskih dežel. Evropa je pred sedanjo vojno uvozila 40.7 milijona stotov oljnatih pogač, t. j. 87 % vse potrošnje. Ustavitev tega uvoza je mahoma spremenila razmerje v evropskem mlečnem go-
Cena	0*60
spodarstvu. Nizozemska je morala zmanjšati število krav za 206.000, enako je morala tudi Danska omejiti svojo mlečno proizvodnjo. Kako težko stanje je nastalo zaradi ustavitve uvoza krmil, kaže to, da so skandinavske države brez ozira na velike izdatke predelavale celulozo za krmila. Ohranitev ravni v mirnem času je mogla s popolno reorganizacijo mlečnega gospodarstva doseči samo Nemčija. Uspeh je bil ta, da je moglo nemško mlečno gospodarstvo dati javni preskrbi na razpolago letno 7 milijonov stotov surovega masla.
Zelo je trpelo v zadnjih letih mlečno gospodarstvo v nekaterih evropskih državah zaradi živinskih bolezni ter slabih letin. A tudi slaba donosnost mlečnega gospodarstva v nekaterih deželah je ovirala razvoj mlečnega gospodarstva. To vse velja tudi za madžarsko mlečno gospodarstvo in «Pe-ster Lloyd» postavlja zato naslednji program za razvoj madžarskega mlečnega gospodarstva. Število krav bi se moralo dvigniti od sedanjih 1.7 na najmanj 2.5 milijona glav. Krave bi morale dati namesto sedanjih 1500 litrov na leto, najmanj 2060 litrov, kar je vsekakor dosegljivo, saj dajejo krave v Nemčiji 2400, na Danskem 3300, na Nizozemskem pa celo 3400 litrov mleka na leto. Ni se bati, da domači trg te povečane proizvodnje ne bi mogel sprejeti. Sedaj znaša na Madžarskem letna potrošnja mleka približno 140 litrov na osebo ali 0.7 litra na dan, na Švedskem pa znaša letna potrošnja 490 litrov ali 1.34 litra mleka na dan.
Kakšne bodo razmere po vojni, ni mogoče danes še reči. Evropa se je pred vojno sama oskrbovala z mlekom. Ce se bo tudi po vojni, še ni gotovo. Predvsem zavisi vse od količine razpoložljivih krmil. Jasno je, da se med vojno povečana proizvodnja žitaric ne bo takoj zmanjšala. V južnovzhodnih državah pa so razmere večinoma še tako primitivne, da ni računati na večjo proizvodnjo. Brez dvoma pa bo tudi po vojni Nemčija največji odjemalec mlečnih izdelkov. Tudi s tern je računati, da se bo v Nemčiji zaradi večje potrošnje mleka zmanjšala proizvodnja surovega masla.
Italijansko električno gospodarstvo
Italija ima razmeroma malo premoga, na razpolago pa ima ogromne vodne sile, od katerih se da po ugotovitvi ministrstva za delo izkoristiti okrog 12 milijard konjskih sil, kar ustreza letni količini 56 milijard kWh električnega toka.
Proizvodnja električnega toka se je povečala od 6 milijard kWh v letu 1926. na 16.5 milijarde v letu 1938. in na 20 milijard kWh v letu 1940. V prihodnjih letih se bo kapaciteta italijanskih elektrarn znatno povečala, ker gradijo zdaj 71 elektrarn, ki bodo dajale na leto 5.3 milijarde kWh. V načrtu je tudi gradnja 92 central v srednji in južni Italiji, ki bodo dajale 3.2 milijarde kWh. Za pridobivanje električnega toka bodo v večji meri izkoriščeni tudi izvori zemeljskega plina. 2e sedaj obratuje pet central, ki izkoriščajo zemeljske pline. Tako bo v doglednem času proizvodnja električnega toka povečana na letnih 27 milijard kWh.
Stran 4.
»TRGOVSKI LIST«, 3. aprila 1942-XX.
Štev. 27.
Banco di Roma
Občni zbor delničarjev te italijanske velebanke je bil 28. marca ter se ga je udeležilo 56 delničarjev, ki so zastopali 2,929.051 delnic. Poslovno poročilo je podal upravnik delegat Veroi ter naglasil, kako zelo so se razvili posli zavoda. Med drugim je navedel: Hranilne vloge, tekoči računi in fondi so narasli za 1,9 milijarde ns preko 7 milijard lir. Podoben narastek zaznamujejo tudi naložbe, ki so se varno nalagale, predvsem v vojno 'in avtarkično industrijo. Dve emisiji 5 odstotnih zakladnih bonov v 1. 1941. sta dosegli, kolikor jih je zbral zavod, približno 3.400 milijonov lir. Poslovanje zavoda se je v preteklem letu znova razširilo in je zavod otvoril nove svoje podružnice v Sušaku v Kvarneru, Splitu, Kotoru in Šibeniku v Dalmaciji, v Vatbyu in Siri v Egeju ter pripravlja ustanovitev podružnice v Ljubljani ter v San Nioolu na Kreti. Skupna bilančna vsota se je zvišala od 13,1 na 20,1 milijarde lir. Občni zbor je določil, da se od čistega dobička ustanovi posebni sklad v višini 3 milijonov lir za podpiranje rodbin uslužbencev zavoda, vpoklicanih pod orožje čisti dobiček znaša po tem odbitku 19,3 milijona lir. Občni zbor je sklenil, da se izplača 4% na dividenda, 3 milijoni lir se dodele rezervnemu skladu, na novi račun pa prenese 4,606.121 lir. Dividenda se ,začne izplačevati dne 30. marca pri vseh podružnicah.
Taksne	in
olajšave družbi tEmona‘
Iz italijanskega gospodarstva
Italijansko - madžarska trgovina
je v zadnjih dveh letih močno napredovala. Vrednost madžarskega izvoza v Italijo je 1. 1940. znašala 81, lani pa blizu 114 milijona pen-gov, vrednost uvoza iz Italije pa se je povečala od 56 na 150 milijonov.
Nova emisija 5 odstotnih blagajniških devetletnih bonov bo razpisana od 15. do 30. aprila. Za vpis teh bonov je določen emisijski tečaj 97.50 lire za 100 lir imenske vrednosti. Pri vpisu se bodo lahko uporabljali tudi prej vpisani blagajniški boni.
Enotna razdelitev mlečnih proizvodov je bila uvedena za vso Italijo že pred časom. Proizvodnja kravjega mleka je pod kontrolo. Knjižice za mleko so uvedene že v vseh pokrajinah. Italijanska mlečna proizvodnja je znašala pred vojno 68.7 milijona hi. Od te ogromne proizvodnje je znašala potrošnja svežega mleka samo okrog 44%. Za sir je bilo porabljeno 34%, za živinorejo pa 22.8% mlečne proizvodnje.
Letna potrošnja sladkorja znaša v Italiji pri 45 milijonih prebivalcev in pri mesečnem obroku pol kilograma okrog 270.000 ton. Poleg tega pa je treba še upoštevati znatno količino za izdelovanje marmelade, slaščic in likerjev. Ta potrošnja znaša najmanj 30.000 ton na leto. Pred vojno je znašata povprečna potrošnja 7 do 8 kg, se daj pa znaša racionirana potrošnja 0 kg, skupaj s potrošnjo za mar melado in slaščice pa 6.6 kg.
Uradne ure v državnih uradih in javnih zavodih bodo od 1. aprila do 31. oktobra ob delavnikih od 8. do 14., ob nedeljah pa od 8. do 12. ure. V poslovalnicah Banca dTtalia so uradne ure za stranke ob delavnikih od 8. do 12. ure.
Sončnice sejejo v Italiji meseca aprila in že letos bodo združili nasade sončnic z nasadi pese. Ce se na vsak hektar pesnega nasada posejejo jx> tri vrste sončnic, se dobi približno 1350 rastlin in 2.7 stota semena. Za letos je za nasade pese določenih 160.000 ha in če bodo sončnice posejane med peso v treh vrstah, bo pridobljeno okrog 270 tisoč stotov sončnične ga semena, kar da okrog 54 tisoč stotov olja.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal, smatrajoč za potrebno, da se dovolijo zavodu za poljedelstvo in nepremičnine »Emoni« v zvezi s prenosom imo-vine izselnikov taksne in davčne olajšave, naslednjo naredbo:
Clen 1. — Družba »Emona, lstituto Agricolo Iminobiliare« v Ljubljani je od dne svoje ustanovitve pa do konca leta 1947. oproščena plačevanja vseh taks in dopolnilnih taks kakršne koli narave in vrste v prid kakršne koli ustanove, izvzemši:
a) takso na rabokupne pogodbo ir. na priznanice o prejeti najemnini in zakupnini (tar. post. 14. in tar. post. 33. zakona o taksah z dne 27. junija 1921., s poznejšimi spremembami);
b) takso na menice (tar. post. 31. zakona o taksah z dne 27. junija 1921., s poznejšimi spremembami).
Člen 2. — Izjemoma in za spredaj navedeno razdobje so prosti oz. oproščeni vsakršnih taks in dopolnilnih taks kakor tudi davkov katere koli oblike prenosi bodisi premične kakor nepremične lastnine, vštevši stoječa drevesa v gozdovih, od nemških državljanov in domačih Nemcev izselnikov iz Ljubljanske pokrajine na družbo »Emona« in od te na prvega naslednika ter enako spisi, kupno-prodajne pogodbe, zemljiškoknjižni predlogi, odločbe in vpisi ob teh prenosih lastnine in zaradi njih ali pa nanašajoči se na vpis in izbris drugih stvarnih pravic.
Člen 3. — Davčna osnova za predpis osnovnega in dopolnilnega družbenega davka, kateremu je družba »Emona« zavezana, se določi zgolj le po letnem dobičku (čl. 86 , odst. 1. in 2. zakona o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1928., Službene novine 29/VII/51 in poznejše spre-
membe), izključivši predpis minimalnega davka, določevanega po kosmatem letnem prometu (čl. 86., odst. 2. omenjenega zakona).
Člen 4. — Družba »Emona« je zavezana zemljarini in zgradarini po zakonu o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1928., Službene novine št. 29/VII/51 in pravilniku z dne 29. avgusta 1928., št. 107.000 in poznejših spremembah, pri čemer pa je upoštevati tole:
a) posamezna posestva, ki jih je družba »Emona« kupila ali jih še kupi, ostanejo glede obdačeva-nja ločena in se izključuje združitev raznih dohodkov, ne da bi se upoštevalo, da so vpisana skupno na družbo »Emona«;
b) kljub temu, da so nepremičnine vpisane na družbo »Emona«, obdržijo glede davčne zavezanosti in odmere davka svojo dosedanjo uvrstitev kakor tudi vse oprostitve, ki so jih uživale pred pridobitvijo po družbi »Emona«. Družba »Emona« jo oproščena plačevanja davka na rente (iz členov 60. in 73. zakona o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1928., Službene novine št. 29/VII/51), davka od morebitnega presežka zakupnine nad katastrski čisti dobiček (čl. 60. omenjenega zakona).
Člen 5. — Od dneva svoje ustanovitve pa do nadaljnje odredbe je družba »Emona« z omejitvijo na društveni davek oproščena tudi plačevanja prispevka v »Narodnoobrambni sklad«, uvedenega s § 19. finančnega zakona 1939./40., objavljenega v Službenih novinah bivše kialjevine Jugoslavije z dne 1. aprila 1939 in poznejšimi spremembami.
Ljubljana 30. marca 1942-XX.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Einilio Grazioli
Mestne	tržnice
Od kresije do Zmajskega mosta segajoča vrsta vrat novih mestnih tržnic se je odprla mesarjem in gospodinjam. Po sto in stoletni tradiciji Ljubljane imajo tudi pri mestnih tržnicah prednost mesarji, ki so imeli svoje tržnice že srednjem veku. Na nekdanjem zgornjem, poznejšem in sedanjem Čevljarskem mostu so imeli lope, kjer so prodajali meso in tudi klali. L, 1514. so se mesarji preselili doli za škofijo, ob mostu pa se naselili predvsem čevljarji.
Nove tržnice so prva stopnja uresničenja velikega projekta arhitekta prof. Plečnika. Z zidarskimi deli pri tržnicah je začel mestna stavbenik Matko Curk dne 1. avgusta 1940, za njim pa po vrsti drugi obrtniki. Mestni tehnični oddelek in podjetniki so si ob pravem času nabavili potrebno gradivo. Tržnice so odprte z razr meroma majhno zamudo, saj so razmere drugje popolnoma ustavile tudi najpotrebnejša dela.
Nove mesarske tržnice se razprostirajo v dolžini 226 m ob Ljubljanici ter stoje na opornih zidovih regulirane reke. To dolžino je projektant najprej na sredi razdelil s tržnim mostom, kjer imamo sedaj 21 m širok presledek med srednjima dvema tržnicama. Na vsaki strani tega presledka za most pa stojita po dve tržnici, združeni z 12 m širokim pokritim stebriščem. Na vodo so tržnice 10 m visoke ter razdeljene na dve etaži. V spodnji etaži imajo mesarji shrambe, zgoraj imajo pa vse štiri tržnice samo po eno, vso tržnico zavzemajočo prodajno dvorano, ki jo krase živahni križni oboki iz opeke. Prodajne dvorane so znotraj visoke po 4 m ter po 5 m globoke. V vseh štirih dvoranah je razvrščenih 30 po 6 m dolgih miz. Nekateri mesarji so
zadovoljni tudi s polovico prodajalne mize in prostora. Pred 70 cm širokimi prodajalnimi mizami je za kupce 1.70 m širok hodnik. Za vsako posamezno mizo je' popolnoma opremljena in ločena mes-n-,ca z opremo iz umetnega kamna, belo emajliranega železa in jekla, ki ne rjavi, edino mesarski čoki morajo biti leseni. V vsaki posamezni mesnici sta tudi vodovod in električna napeljava za luč in moč, prav tako pa tudi v spodnji shrambi in najpotrebnejših pritiklinah Vsaka mesnica ima tudi priključek za svoj telefon. Drugi hodnik pa vodi zunaj ob tržnicah pod pri--streškom, ki počiva na 5.50 m visokih stebrih. Ker je streha ko Ion a de široka 3.40 m, gospodinjam pri kupovanju mesa tudi pred tržnicami ne bo treba dežnikov. V obeh stebriščih je prostora za po štiri klobasarice ali druge prodajalce mesnih izdelkov.
Vse tržnice imajo polkrožna okna, samo nekoliko ožja nego so dolge prodajalne mize1, da bodo tržnice vedno polne svetlobe vendar pa do skrajnosti obvarovane pred prepihom, čeprav ima vsaka prodajalna miza pred seboj svoja vrata sredi velike okenske stene.
Posebnost zase je pa položna streha tržnic, pokrita z velikimi betonskimi strešniki dveh vrst izredno dekorativnih oblik, da strehe ob vsaki razsvetljavi tvorijo drugače učinkujoč ter zelo živahen ornament.
Tudi podaljšek mesnic do tro mostja stoji na opornem zidu re gulirane Ljubljanice, vendar se pa monumentalna gmota tržnic za meso v novi stavbi zniža in raz členi, nato pa proti tromostju popolnoma zrahlja v stebrišče ter v tem lahkem ritmu prehaja v balu strado tromostja. Prehod med ste
bliščem in tromostjem, obenem pa zaključek stebrišča tvori mični cvetlični paviljon.
Stavbišče za tržnice je projektant našel na popolnoma zapuščenem prostoru. Tržnice z obema terasama in pokritim hodnikom zavzemajo 1876 m2 stavbišča. Tej površini je treba še prišteti 188 m2 sveta, ki je pripravljen za dohod na nameravani tržni most. Tako je bilo pridobljenega 2064 m2 stavbišča. Meter tega sveta je zdaj vreden najmanj po 800 lir ter bi občina samo za ta svet morala plačati najmanj 1,500.000 lir. Se nedodelane ribnice s stebriščem med mesnicami in tromostjem zavzemajo 320 m-’ doslej popolnoma neizkoriščanega sveta.
Vsi podjetniki in dobavitelji pri tržnicah so ljubljanski občani, tržnice pa so vsestransko zadovoljiv plod sodelovanja med mesarji, konsumenti in mestno upravo.
Trgovinski register
Spremembe in dodatki; Jelačin & Koinp., tovarna zamaškov, Ljubljana. Izbriše se zbog smrti prokurist Ivan Jelačin star. Vpiše se samostojna prokura elačin Melite roj. Gotz v Ljubimi.
Slavo Kolar, Ljubljana. Izbriše se zbog smrti javni družbenik Kolar Slavo, zaradi česar preneha avna trgovska družba. Samolast-nik firme odslej Kolar Milan, trgovec v Ljubljani.
Medič-Zankl, tovarna olja, lakov in barv, družba z o. z., Ljubljana. Izbriše se prokura, podeljena Jošku Zemljiču.
Mihael Pakič, trgovina s sitarsko in leseno robo v Ljubljani. Izbrišejo se javna družbenika Rohr-mann Viktor in Pollak Oskar ter prokuristinja Rohrmann Roza, Vpišejo se javni družbeniki: Rohrmann Roza, trgovka, Rohrmann Mimi, asebnica, Rohrmann Dabiča, zasebnica, ing. Rohrmann Vladimir, trgovec, Muller Vera roj. Rohrmann in Pollak Mira, roj. Rohrmann, soproga trgovca, vsi v Ljubljani. Družbo zastopa javna druž-benica Rohrmann Roza. Obratni predmet odslej: Trgovina z lesenimi in pletarskimi izdelki na debelo ter trgovina z mešanim blagom na drobno.
F. 1’. Vidic & Comp., Ljubljana. Izbriše se javni družbenik dr. Anton Dečman ter preneha javna trgovska družba. Samolastnik firme je: Dečman Anton st. Samostojna prokura se je podelila dr. Dečmanu Antonu.
A. Vodnik, Ljubljana. Obratni predmet: kamnoseštvo. Izbriše se zbog smrti lastnik Vodnik Alojzij. Izbrišejo se začasna uprava ter pooblaščenca dr. Leskovic Franc in Jankovič Alojzij. Vpiše se novi lastnik Jankovič Alojzij, kamnoseški mojster v Ljubljani. Besedilo odslej: Alojzij Vodnik nasl. Alojzij Jankovič.
Gospodarske vesti
Upravni odbor zagrebške elektrarne je sklenil, da se razširita kalorična električna centrala v Zagrebu in hidrocentrala v Ozlju.
Redni promet na zračnih progah Zagreb—Benetke—Milan se je začel 30. marca. Isti dan je bila obnovljena tudi zračna zveza Zagreb —Budimpešta.
Na Portugalskem je bila omejena potrošnja električnega toka, ker uvoz angleškega premoga vedno bolj pada.
Cene indeksa za uvozno blago so se dvignile na Finskem (indeks 1. 1935 = 100) od 222 v januarju 1941 na 247 v decembru 1941 in na 287 v januarju 1942, torej v enem letu za 65 točk. Izvozne cene pa so se istočasno dvignile le od 167 v januarju 1941 na 190 v decembru in na 191 v januarju 1942. Nesorazmerje med cenami uvoznih in izvoznih predmetov se je torej povečalo.
Davčni dohodki Anglije so znašali v davčnem letu, ki se je zaključilo 30. marca, 2074 milijonov funtov, vsi državni izdatki pa 4776 milijonov, da znaša primanjkljaj 2702 milijona funtov.
Predsednik Roosevelt je podpisal zakonski načrt, s katerim se razširja najvišja dopustna meja za državni dolg od 65 na 125 milijard dolarjev.
Vojni stroški U. S. A. neprestano naraščajo in so znašali v novembru 1941 1.5 milijarde, v decembru 1.9, v januarju 1942 2.1 in v februarju 2.3 milijarde dolarjev. Pri tem pa še niso všteti vsi izdatki za dobavo vojnega materiala drugim državam.
Življenjski stroški so se v Združenih državah Sev. Amerike od 8. decembra zvišali za 25°/o.
Argentina je po novi trgovinski pogodbi s Španijo dovolila Španiji kredit 500 milijonov pezet, ki jih bo Španija porabila za nakup živil v Argentini.
Žitni izvoz Argentine je padel v januarju 1942 na 25.000 ton, dočim je v lanskem januarju znašal še 134.000 ton. Glavni vzrok za padec žitnega izvoza je v pomanjkanju ladij, število v Argentino došlih ladij je namreč v januarju padlo za 40°/o.
Na vzhodni obali U. S. A. so bile uvedene nakaznice na bencin, kakor poroča »Das Reich«. Nakaznice so postale potrebne zaradi uspešne nemške podmorniške vojne.
Singapur (po japonski šouan) nameravajo Japonci zgraditi kot največje središče japonskega ladje-delstva. že sedaj so ladjedelnice v Singapuru slovele kot najboljše na svetu in to prednost hočejo sedaj Japonci izkoristiti.
Japonski minister Ito je izjavil, da se mora ohraniti japonska proizvodnja svile na dosedanji višini, ker se svila ne uporablja le kot nadomestilo za bombaž, temveč je tudi zelo potrebna v vojaške namene.
Dviganje cen v Skandinaviji
Odkar je Skandinavija odrezana od svetovnih tržišč, se v vseh treh severnih državah dvigajo cene. V dinamiki tega dviganja pa je velika razlika med Švedsko in Dansko. Na Švedskem se je po zapori Skagerraka uvoženo blago podražilo za blizu 40%, dočim so se cene domačih proizvodov dvignile samo za 15%. Na Danskem pa se je uvoženo blago od aprila 1940. podražilo za 20%, cene domačih proizvodov pa so se dvignile za 30%.
Ker v ponedeljek tiskarne ne delajo, izide prihodnja številka »Trgovskega lista« šele v petek 10. aprila.
Denarstvo
Živnostenska banka v Pragi bo
izplačevala za 1. 1941. 4.8% dividendo. Bilančna vsota banke se je zvišala pd 5.88 na 6.31 milijarde Kč.
Bilančna vsota Dresdner Banke, ene največjih nemških bank, se je lani zvišala od 4,12 na 4.92 milijarde mark. Banka bo za lani izplačevala 4% dividendo, kakor za 1. 1940.
Železen denar je prvič po svetovni vojni uvedla švedska. V promet so prišli novci po 5 oerov, ki so po svoji zunanjosti popolnoma podobni prejšnjim bakrenim.
Ameriška zlata podlaga se je od izbruha vojne zmanjšala za 680 milijonov dolarjev.
Dosedanja pariteta med čung-kinškim in nankinškim dolarjem je odpravljena ter je vrednost čungkinškega dolarja zmanjšana za 25%.
Odložena velesejma
Budimpcštanski velesejem, ki bi moral biti od 1. do 11. maja, je preložen na jesen.
Mednarodni velesejem v Barceloni, ki bi moral biti od 5. do 20. junija, je odložen in se priredi v dneh od 8. do 25. septembra.
Že v 24 urah
barva, plesira in kemično s n ati obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Šelenburgova ul. 3 Telefon št. 22-72.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njen predstavnik dr. I van Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.