Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja ce ioletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi nI. 6/1II Telefoni nredništva in oprave: 29-92, 29-93. 29-94, 29-95, 29-96 — Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.549 za inserato; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 U pr a va: Kopitarjeva ulica štev. 6. Pomen Koroške za narodno vzgojo Pred borimi sedemnajstimi leti! Ves svet je bil v silnem vrtincu, ki se je pozneje za nekaj let umiril, ker je bil že utrujen, danes pa že znova valovi. Po vseh delih zemlje so se črtale nove meje, vsi narodi so bili na tehtnici. Cele pokrajine so dobivale nove gospodarje. Alzacija in Lorena, vzhodni deli nemškega cesarstva, severne pokrajine avstro-ogrske monarhije, Dobrudža, Bcsarabija, Kavkaz, Panonska nižina, vzhodni deli ruskega ce-farstva, naš zahod, ves Balkan — da ostalih delov sveta niti ne omenjamo — vse to je bilo na razpotju. Po dva in še po več se jih je potegovalo za eno pokrajino, dokler ni ostala >— najmočnejšemu in jo bo imel, dokler ne pride močnejši. Bil je vrtinec, v katerem se je pokazalo, da mi še ne spadamo med močne. Bil je tako hud, da slovenski narod ni mogel ves v novo državo. Eden izmed biče v, ki so jih močni vihteli nad nami,, je obležal na Karavankah in naš rod na njihovem severu proglasil za narodno manjšino, ki sme živeti med nemško večino, dokler... V tem velikem vrtincu pred sedemnajstimi leti smo torej izgubili Koroško. Res se je to zgodilo po ljudskem glasovanju, toda marsi-kaka krivica je sad glasovanja in marsikdaj je že glasovanje samo krivično. Močnejši nam je to glasovanje vsilil in povabil zraven tisoče in tisoče ljudi, katerih narodnost ni bila dvomila in o katerih se je vedelo že stoletje, da bodo glasovali za sožitje z nemško večino. Ti so odločili tudi za tiste, o katerih so je že stoletja vedelo, da so Slovenci in da žele ostati povezani s svojo narodho celoto. Toda to je bil zadnji korak močnejšega, ki je bil potreben zaradi olikane Evrope. Dejstvo ostane, da smo Koroško izgubili takrat, ko so stari, gospodstva vajeni narodi izvajali svoje stoletne načrte. Za vse meje, ki so bile takrat na novo začrtane, so narodi že desetletja in desetletja prej pisali in brali, demonstrirali in trpeli, pripravljali vse potrebno in čimrlalje resneje hrepeneli po uresničenju. Marsikak močni je v tem trenju načrtov podlegel, toda samo za trenutek, danes zopet vsi veliki narodi izvajajo svoje stare načrte, nekateri opogumljeni, ker se jim je nekaj že posrečilo, drugi razdraženi, ker so enkrat podlegli. Tudi Koroška ni čez noč prišla pod nemško večino, ki si je že zdavnaj hotela podvreči to lepo zemljo. In tudi danes ne širi svoje duhovne premoči po njej kar tjavendan, nekako mimogrede, kakor jo mi mimogrede branimo in se mi mimogrede zanimamo za njo, ampak po načrtu, kot del svojega narodnega dela, kot svoj poklicni, narodni posel, ki ga za nobeno ceno ne mara zamenjati za kakega drugega. Ta načrt ve za vsako občino, za sleherno vas, vse ve, kako je treba zastaviti tu, kako tam, ve, kam hoče priti, zato žc prvi korak prav postava. Sedemnajst let jc minilo, veliko potujčevalcev je med tem že umrlo, ki so za njimi prevzeli to delo osvajanja, nič ne zgreše svojega pota, noben korak jim ni prazen, ker imajo isti cilj, ki je bil že pred sedemnajstimi leti jasno viden. Mednarodno priznane pravice manjšin so jim pri vsem tem kaj majhna ovira, saj se redkdokdaj dvignejo preko resulocij, ki jih pa oni vsak čas lahko izpod-foijejo z nasprotnimi resolucijami. Tako gre to delo na naših robeh naprej in priznati si moramo, da se naš rod dobro drži, ker mu je obramba prirojena, kakor je drugim prirojeno osvajanje. V tistih usodnih trenutkih mi nismo imeli programa za sto let. Program so imela društva, klubi in stranke, pa ne za sto let, ampak od enega občnega zbora do drugega, skoraj v vsakem pa je bila tudi točka, kako se je treba boriti proti nasprotnemu društvu, klubu ali stranki, da še tisti, ki so z bolečino v srcu hoteli ves narod usmeriti k skupnemu cilju, s peskom v čevlju niso mogli uspešno naprej. Imele so program tudi občine in dežele, za brvi, pota in mostove, toda za take stvari se narod ne more navduševati sto let, ne more prenašati žrtev sto let, ampak samo do slavnostnega odkritja, pa še takrat samo tisti, ki bodo neposredno deležni dobrot1 novih podjetij, komur pa križajo račune, je bil pa proti in je še danes tako. S takimi dnevnimi programi obteženi smo bili vrženi v svetovni vrtinec med narode, ki že stoletja hlepe po naši zemlji. Beri politično knjige naših sosedov in boš videl, kako ostro so že v prejšnjem stoletju gledali na ozemlja, kjer danes stoje. Seveda so nam potem lahko odrezali kos za kosom, z vsemi brvmi, poti in mostovi, ker take stvari »o uporabne pod vsakim gospodarjem. čeprav so se nam zdele najvažnejše in smo v naši slepoti mislili, da bodo večno naše, če jih Ie zgradimo. In danes se najbolj prazne duše, ki ne morejo pognati pogleda čez celoto, izprašujejo: Zakaj smo izgubili Koroško? Ljudje božji, vprašajmo se raje: Zakaj smo izgubili Novo ves pri Berlinu, zakaj smo izgubili Donavo, Muro in Dravo, da najsvetejše reke v bolesti zamolčimo, zakaj smo izgubili Blatno jezero? In temeljito se vprašajmo, strogo in brez prizanašanja, da se ne bodo naši potomci izpraševali: Zakaj smo izgubili Ljubljano? Povsod isti vzroki! Izprašujejo se tudi: Kdo je kriv, da smo izgubili Koroško? Ali so se Nemci kdaj izpraševali, kdo je kriv. da so izgubili Alzaeijo in Loreno, da so propadli pri ljudskem glasovanju v Schlesvvig-Hollsteinu. da so izgubili pol kolonialnega sveta? Pa imajo do vseh teh ozemelj vsi jasno opredeljeno stališče. po katerem tudi delajo. Ali danes vemo, kaj bomo kot katoliški narod, v Jugoslaviji, v takih in takih razmerah, v tej in tej okolici počeli naslednjih sto let? Ali vemo. kaj moramo v naslednjih sto letih doseči? Ali vemo. kako bomo sto let skrbeli za našo narodno manjšino na Koroškem? Prav jc, če imajo javne tehnične pisarne svoje načrte. naj jih izvajajo po najboljši vesti in vednosti, zato so postavljene. Prav je. da ima gradbeni oddelek tega ali onega magistrata svoje načrte, mij jih izvaja, zato je postavljen. Nihče pa naj vodovoda v Beli Krajini ali . ljubljanski kolodvor ne predstavlja kot na- | Romunija pripravljena za sporazum z Madžarsko Važna Tatarescova izjava, ko je pregledal utrdbe na madžarsko-romanski meji Bukarešta, 9. oktobra. AA (Rador) Danes popoldne se je vrnil predsednik vlade Tataresco v družbi vojnega, letalskega in mornariškega ministra z inšpekcijskega potovanja. Pri tej priložnosti je imel govor, v katerem je poudarjal, da so utrdbe na zahodnih mejah Romunije zgrajene za obrambo države in obrambo miru v^ zunanjih razmerah. Vsako nasilje pomeni vojno. Zato so utrdbe na romunskih mejah, obenem utrdbe za zagotovitev miru. Nato je Tataresco nadaljeval: 0 priliki te svečanosti, ki je obenem potrdilo čedalje večje moči naše države, proglašamo ponovno željo po miril, živo željo, da živimo v prijateljskem razmerju z vsemi, tudi s tistimi, ki jih je zgodovinska zmota spravila v nesoglasje z našo državo. Izjavljamo pri tej priložnosti, da smo pripravljeni sodelovati z njimi za utrditev in obrambo miru in za organizacijo vzajemnega sodelovanja v tem delu Evrope na temelju spoštovanja pravic in skladnosti interesov. Prijatelj-s k o p o n n j a m o roko vsem, ki so teh misli in čustev, vsem, ki jih navdaja ista želja po miru in sodelovanju. Ko sem nedavno govoril v nekem mestu, kjer živi večina manjšinskega prebivalstva, se mi je zdelo potrebno izjaviti, da želimo utrditi razmerje, normalno sodelovanje in vzajemno zaupanje do vseh manjšin, ki so za Italijanski odgovor: zmerom prišlo v nstroj naše nacionalne države in ki so vso zgodovinsko dobo. morda več stoletij bile v mejah našega naroda. Obžalujemo vse krivice. ki so v preteklosti zgradile zid sovraštva med nami. Prežeti duha časa, v katerem živimo, in v okviru naših zakonov, temelječih na enakopravnosti in pravici, želimo tem manjšinam zn-jamčiti vse okoliščine za njihov svobodni razvoj. Glede nesporazumov in težkof, ki se docela naravno pojavljajo v razmerju med manjšino in večino. izjavljam, da se lahko zmerom urede v duhu sporazuma in miroljubnosti. Toila baš zaradi takšnega ravnanja z manjšinami, ne smejo le-tc nikoli pozabiti, da morajo lojalno izvršiti vse svoje obveznosti do romunske države in da je njihova prva dolžnost, da smatrajo za svoje vse koristi in stremljenja te države, ki s toliko žrtvijo jamči svobodo njihovega jezika, vere in blaginje. Zanimanje za dr, Stojadinovičevo potovanje Pariz, 8. oktobra. AA. O bližajočem se obisku dr. Milana Stojadinoviča v Parizu, je priobčil današnji -Ordre« daljši članek pod naslovom Fran- Nobenih pogajanj - brez Nemčije London, 9. okt. e, V prvih popoldanskih izdajah objavljajo listi samo v izvlečkih vsebino italijanskega odgovora na angleško In francosko noto. Italijanska nota povdarja najprej, da se Italija ne more udeležili nobenih konferenc ali pogajanj v španskem vprašanju brez Nemčije. Zato predlaga italijanska vlada, da naj se pogajanja o vseh španskih problemih nadaljujejo t> odboru za nevmešavanje. Prvi vtisi o odgovoru italijanske vlade pravijo, da je vtis odgovora v Londonu zelo slab. V angleških vladnih krogih menijo, da položaj zaradi španske zadeve še nikdar ni bil tako težak, kakor jc sedaj. Vendar pa angleška vlada ne bo zavzela stališča pred svojo sejo, ki bo v sredo. Pariz, 9. okt. c. Italijanski odgovor, ki je bil danes dopoldne ob U izročen v Rimu angleškemu veleposlaniku lordu Perthu in francoskemu odpravniku poslov Blondelu, pravi: t. Kraljevski italijanski zunanji minister se sklicuje na izjavo francoskega odpravnika poslov z dne 2. oktobra tega leta in v imenu fašistične vlade jemlje na znanje francosko zagotovilo o nedotakljivosti španskega ozemlja in sicer kontinentalnega, k olonialnega in pomorskega. Tudi nima v zvezi s tem nobenega razloga, da bi ponavljal isto stališče fašistične vlade o nedotakljivosti španskega ozemlja. 2. Fašistična vlada je tudi prepričana, da borbe v Španiji veča napetost tudi med drugimi državami v Evropi. Tudi fašističifa vlada želi, da bi napetost v tem vprašanju popustila. Zato hoče 3. fašistična vlada proučiti vsa sredstva, ki naj omogočijo, da so začne resnično izvajati prava politika nevmešavanja. 4. Francoska vlada pripisuje poseben pomen vprašanju prostovoljcev. Toda v tej zvezi mora fašistična vlada opozoriti, da je treba ugotoviti odgovornost, da jc bila ravno fašistična vlada listu, kl je prva z Nemčijo zahtevala prepoved odhoda prostovoljcev in zahtevala njihov takojšen umik. Vendar hoče fašistična vlada proučevati tudi to vprašanje kot eno izmed bistvenih ziulev. na katerih sloni vsa politika nevmešavanja. (Id avgusta lanskega leta pa vse doslej je italijanski zastopnik v odboru za nevmešavanje poudarjal to stališče. To stališče tudi dokazuje, da fašistična vlada v ničemer ni spreminjala svojih nazorov o nevmešavanju. 5. Francoska vlada želi, da naj se začno med Francijo, Italijo in Anglijo pogajanja, da bi se pospešila politika nevmešavanja. Francoska vlada meni da bi na ta način bilo mogočo odstraniti težave, na katere jc naletel odbor za nevmešavanje. Italijanska vlada pa dvomi v postopek, ki je predlagan. To so vprašanja, ki se tičejo tudi drugih držav in ne samo Francije. Italije in Anglije. Tudi pristanek Burgosa in Valencije bi bil praktično potreben. V a l e n c i j s k a vlada pa je še nedavno v Ženevi izjavila, da ne more dovoliti odhoda nobenega prostovoljca s svojega o z c m I j a. Torej sc vidi, da bi po tem postopku žc v uvodu narastle komplikacije in bi se sporazum zavlekel, ki ga fašistična vlada želi. Fašistična vlada meni, da hi se»vsa ta vprašanja lažje reševala v odboru za nevmešavanje. 6. Fašistična vlada izjavlja, da ne more nikdar sodelovati pri nobenih pogajanjih in pri nobeni konferenci, kjer nc bi bila zastopana tudi Nemčija. Francija, Anglija bi šli ladi na svoje London. 9. okt. b. V tukajšnjih diplomatskih krogih se trdovratno širijo vesti, da bo na predlog Francije lo prišlo do skupne angleško-fran- M O %apoved za lePo ^ ELIDA mitfa ELIDA BELI ŠPANSKI BEZEG omamljivcga vonja snežnobcle barve rodni program, ves narod se more zavzeti 6amo zato, da bo tista voda vedno Slovencem na razpolago, sto let sc more ves narod upirati samo poizkusom, da bi ti krlaj na kolodvoru tuj uradnik pomolil vozovnico v tujem jeziku in bi ti po tuje moral imenovati svojo postajo: na kolikih nekdaj slovenskih kolodvorih je že tako! Ne more pa narod niti deset let ostati pri živem življenju ob skioptičnih slikali novega ljubljanskega kolodvora, če ga še skiop-tične slike Koroške tako malo pozive! Vsaka narodna manjšina se more trajno ohraniti samo takrat, kadar jc ponosna na svoj večinski narod, na materno hišo. kadar neprestano gleda in opazuje svojo večino in ji to — v vsej lojalnosti do tuje okolice daje poguma, da trajno hoče ostali url istega naroda, čepnn manjšinski. Misel na večinski narod jc močnejše jamstvo za ohranitev na- rodnih manjšin kot pa vsi mednarodni zakoni, ki govore o njihovih pravicah. 1'oda maloverni bodo dejali: »Nas je tnalo, mi ne moremo tako, mi...« Ali smo takrat, ko nas še ui bilo malo, imeli oči obrnjene v večje dalje? Ali smo takrat kaj bolj vedeli, kaj je naš stoletni program? Kdaj nas bo tako malo, da bodo maloverni rekli: >Sedaj nas jc pa ravno pruv, da lahko začnemo?« Toda, čc nas je res tako malo, pa se vsaj zmenimo, kako se bomo sto let, |w> načrtu, vsi kot eden upirali narodni smrti! Zgodovino pa nam ponuja lepši delež, nc jadikujmo, oči odprimo! Pred sedemnajstimi leti jc bilo to! Za zdravega ena ura ni nič. za umirajočega pa je lahko korak iz življenja v smrt. Za zdrav narod sedemnajst let ni nič, čas našega umiranja pa še ni prišel, čas čiščenja je pa že tu! cosko-jugoslovausko prijateljstvo ostane nedotaknjeno in se mora še poglobiti.« Člankar pravi med drugim: Dr. Stojadinovič je s tem, da pride v Pariz, da podaljša prijateljsko pogodbo z našo državo, hotel pokazali mednarodni javnosti visoki politični poinen, ki ga on in njegova domovina pripisujeta tesnejšemu sodelovanju med Francijo in Jugoslavijo. Francija ne bo ostala ravnodušna napram prijateljskim korakom predsednika jugoslovanske vlade, obenem pa vnovič ugotavlja ves nesmisel raznih kritik jugoslovanske vlade in njene zunanje politiko, ki so se pojavile zadnja leta v javnosti. Člankar prehaja na to na podpis pogodb z Bolgarijo in Italijo. Pisec ju obširno analizira in navaja njene velike koristi za splošni mir v Evropi in pravi: Če Balkan danes ne povzroča več skrbi Evropi, je to v znatni meri zasluga pomirljivih iu gibčnih metod, s katerimi je predsednik vlade dr. Stojadinovič s svojo čvrsto osebnostjo obeležil zunanjo politiko Jugoslavije. Francija se veseli zavidanja vrednega političnega in gospodarskega položaja, ki se vanj razvija zadnja leta Jugoslavija. Prepričani smo, da bo ekspoze jugoslovanskega premierja naši vladi prepričal našo vlado o točnosti njegovih političnih naziranj in o po-polni lojalnosti in zvestobi do Francije. Podobno piše tudi »Information«. coske demonstracije, ce Italija nc l>o pozitivno odgovorila glede sodelovanja v španskem problemu. Zaenkrat je težko reči, če l>o to navadna manifestacija, ali nameravata obe velesili izvršiti močnejši pritisk na Mussolinija. Diplomatski krogi pa so prepričani, da sta Anglija in Francija trdno odločeni na svojo roko rešiti španski problem, če bi Italija negativno odgovorila Berlin, 9. oktobra. A A. (IJNB) Diplomatska politična korespondenca se bavi z italijanskim odgovorom na vabilo Velike Britanije in Francije na konferenco treh in pravi med drugim: Nihče ne more ugotoviti, da se nota ne bi držala absolutno stvarnih iu pravnih dejstev. Tako se po pravici pripominja, da je vprašanje, ki ga skušata zahodni državi spraviti v debato, eno izmed vprašanj, ki so izrecno pridržana odboru zu nevmešavanje. Zato se to vprašanje ne more proučevati l izločitvijo drugih držav, iu te države se tudi ne morejo po kratkem posvetovanju v omejenem krogu postaviti kar pred gotova dejstva. Anglija se čuti trdno London, 9. oktobra, b. V Stubintownu je mini-sler za oboroževanje Thomas Inskip izjavil, da ni nobenega dvoma, da bi Anglija ne prebredla leikili časov, brikone pa jo čakajo mnogo težje izkušnje kakor pred, 20 leti Minister je posebno poudaril spremenjeno stališče delavske stranke, ki omogoča naglo oboroževanje Anglije, tako da je že danes sposobna razvili vse svoje ogromne sile proti, vsakemu napadalcu. Pred izredno sodišče v Rimu pridejo Rim, 9. okt. TG. Dne 12. oktobra se v Rimu začne zasedanje izrednega sodišča za zaščito države. Piva pride na vrsto skupina Ki mlajših, akademsko izobraženih mož iz Milana, ki so obloženi. tla so delali nerazpoloženje proli fašistični stranki. Med njimi so odvetniki, pisatelji in umetniki, ki pripadajo znanim milanskim družinam kakor Luzzatto. sin profesorja Luzzatta, Rodolfo Morandi, ki je spisal velik ' znanstveno delo o zgodovini italijanske težke industrije, ter Alberto Malagugini, sin bivšega marksističnega župana v Pa vi ji. Po Rhomovem zgledu... Hitlerjevci aretirani v Pragi Praga, 9. okt. TG. Državna policija je v Pragi aretirala arhitekta Ileinza Rutha, ki je bil zastopnik« Ilenleinove nemške hitlerjevske skupine v Angliji in je tudi sestavil protestno spomenico nemških hitlerjevcev na češkoslovaškem na Zvezo narodov v Ženevi. Istočasno je bilo aretiranih še 14 drugih vplivnih hitlerjevcev iu članov Ilenleinove skupine. Policija je o aretacijah izdala uradno poročilo, v katerem pravi, da so se aretiranci pregrešili zoper javno moralo... in da je nemogoče, da bi še nadalje vzgajali nemško mladino na Češkoslovaškem. General Milch bo šel tudi v London Berlin, 9. okt. c. Državni |XKltajnik v upniškem letalskem ministrstvu, general Milch, ki sije pravkar vrnil iz Pariza, v Ik» drugi polovici oktobra obiskal London, kjer bo nadaljeval s |xi-gajanji, ki jih je imel s francosko vlado. Dunajska vremenska napoved: Pri malo spremenljivi temperaturi in lahnih zapadnih vetrovih oblačno in včasih jasno. Zagrebška vremenska napoved: Pričakovuti jc zboljšanja vremena. Žalne slovesnosti ob tretji obletnici smrti kralja Aleksandra M a Oplencu ob navzočnosti Nj. Vel, kralja, kraljice, kraljeviča in kneža-namestnika Pariz, 9, oktobra, AA. Danes je bila v Parizu ganljiva svečanost ob triletnici mučeniške 6mrti Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitleja. Pred pariškim spomenikom kralju Petru I. in kralju Aleksandru I. se je ob pol 11 zbrala cela baterija petega pehotnega polka z godbo in zastavo. Obenem so se začeli zbirati okoli spomenika tudi mnogoštevilni Parižani, ki so želeli izkazati čast Viteškemu kralju Aleksandru. Nato so postopno prihajale tudi uradne osebnosti, med njimi mnogo generalov, kakor general Georges, prvi pomočnik načelnika francoskega generalnega štaba, ki je bil nevarno ranjen pri marsejskem atentatu; prišel je, da se osebno pokloni spominu pokojnega kralja in svojega vojnega tovariša. Dalje je general Saenel zastopal na svečanosti generala Gamelina, prišel je tudi general Henry. Pariško občino je zastopal podžupan Massard, navzočni so bili pa tudi bivša pariška župana Chiappe in Conteno. Med uglednimi civilisti je treba omeniti bivšega predsednika republike Milleranda. Prireditelji te svečanost, člani pariškega odseka »Poilue d Orient« in pariškega Društva prijateljev Jugoslavije so bili med prvimi, ki so dopoldne zavzeli prostore pred spomenikom jugoslovanskima kraljema. Bivše francoske vojake s solunske fronte je vodil njihov predsednik Grisoni, župan v Courbevoiju. ^Prijatelji Jugoslavije« so pa prišli s svojim predsednikom Emilom Dardom, bivšim francoskim poslanikom v Belgradu. Prišel je tudi predsednik parlamentarne skupine »Poilus d'OrienU, poslanec Brunet, da se pokloni spominu bivšega vojaka in vojnega druga. Češkoslovaški poslanik v Parizu Osuski je osebno prisostvoval tej francosko-jugo-slovanski žalni svečanosti. Jugoslovanski poslanik dr. Purič s svojo gospo je bil na svečanosti obdan 7. vsem osebjem poslaništva, z vojaškim odposlancem in z mnogoštevilnimi uglednimi Jugoslovani, ki se mude v Parizu. Med njimi so bili ravnatelj Vremena« Drag. Stojadinovič, bivši predsednik društva jugoslovanskih rezervnih častnikov Ni-kodije Bogdanovič, prof. belgrajskega vseučilišča Grgur Jakšič, načelnik ministrstva za socialno politiko g. Hofmanovič in drugi. Na svečanost so prišli tudi mnogi člani jugoslovanske pariške cno-ie s svojim predsednikom Nikoličem in 6 svojim odborom; prišli so z zastavo. Svečanosti so se udeležile tudi mnogoštevilne francoske vojaške orga- nizacije z zastavami. Pri tej priložnosti je bijo več lepih govorov. Belgrad, 9. oktobra. AA. Danes ob 11 se je na Oplencu vršila, žalna slovesnost za pokojnim kraljem Aleksandrom 1. Zediniteljem z molitvami za pokojne na grobu v kripti. Žalne slovesnosti so se udeležili. Nj. VeL kralj, Nj. Vel, kraljica Marija, Nj. kr. Vis. kraljevič Andrej, Nj. kr. Vis. knez-namestnik Pavle, dvorne dame, člani civilnega in vojaškegji doma Nj. Vel. kralja,, guverner N}. Vel. kralja in poveljnik kraljeve garde. Zagreb, 9. okt. b. Včeraj in danes so bile sjiominske slavnpsti ob tretji obletnici smrti viteškega kralja Aleksandra I. Davi so se vse šole udeležije" spominskih svečanosti. V rimsko-kato-liški katedrali je škof dr. Salis Sevis ob veliki asistenci opravil žalne obrede, ki so se. jih udeležili predstavniki vseh civilnih in vojaških oblasti, raznih društev in številno občinstvo. Na državnih poslopjih so bile razobešene zastave na pol droga, vse trgovine pa so bile zaprte. Belgrad, 9. oktobra, m. Na tretjo obletnico tragične smrti kralja Aleksandra so bile po vseh tukajšnjih cerkvah in molilnicah žalne elužbe božje, katerim so prisostvovali zastopniki kr. vlade, vojaške in civilne oblasti. V pravoslavni cerkvi'Aleksandra Nevskega je opravil liturgijo zagrebški metropolit in podpredsednik sv. sinoda Ddsilej. Žalnemu opravilu v katoliški cerkvi Kristusa Kralja v Krunski ulici so prisostvovali prav tako zastopniki vseh cerkvenih, vojaških in civilnih oblasti. Popoldne sfe je odpeljala na Oplenac večja skupina senatorjev in narodnih poslancev, ki so se prav tako poklonili spominu pokojnega kralja. Danes so vsa tukajšnja državna in samoupravna poslopja izobesila državne zastave na pol droga, prav tako pa tudi ostali hišni lastniki. V vseh državnih in samoupravnih uradih je delo počivalo. Iz poročil, ki so prispela v prestolnico, so bile tudi po ostalih mestih države žalne službe bofje za pokojnim kraljem, Razna narodno-obrambna in kulturna društva pa 60 priredila žalne komemoracije. Demir Kapija, 0. okt. AA. Prometni minister dr. Melimed Spaho jo danes dopoldne prisostvoval spominski svečanosti na čast pokojnemu Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju v dvorni cerkvi na Demir Kapiji. Konkordat ne pride pred senat kvi ne v politiki in se ne ustraši nobenega kra-vala, da bi se obdržal na tem oniajanenv in demo-ratiziranem odru, ki se imenuje »naše javno življenje t.' če morejo razni Sokiči, NilriŽi, JeitiŽi in Kojiči, zakaj ne bi mogel še, on, Voja JaajiČ, ki je bil žo staremu Pašiču paradni sluga. (»Vojoj ti si spet pijank mu je rekel ob smrti.) Omeniti hočemo samo vlogo, ki jo je I a pevec barona Trenka in oznanjevalec svobodne ljubezni v du-hovskem krilu igral v času vojne, ko je — kot mentor in tovariš sina sivolasega srbskega pre-mierja, vpisan na listi uradnikov zunanjega ministrstva kot vojaški ataše v Rimu — prišel v London in tam delal »pri nacionalnem delu . dokler ga londonska policija z rokom 24 ur ni izgnala! Če torej daues res Voja Janjič vodi pravoslavno duhovščino v obrambi pravoslavja in v zbiranju srbstva — potem so pa res nastopili hudi časi zii pravoslavje in za srbstvok Belgrad. okt. AA. 0 zadevi konkordata je ,lal predsednik vlade dr. Stojadinovič danes poročevalcem tole izjavo: Ker jc narodna skupščina sprejela načrt zakona o konkordatu. Iti iinel zdaj priti v razpravo pred senat. Se isti dan, to je 23. julija, ko jc konkordat prodrl v narodni skupščini, selit izjavil, da moramo vsi želeli, da konkordat prodre v lepšem in spravljivejšem razpoloženju naroda. S sprejetjem konkordata. sem dodal, sc nc sme kaliti verski mir v naši državi. In potem sem končal svojo izjavo z besedami, da kraljevska vlada konkordata senatu ne ho odkazala takoj v nadaljnjo razpravo. Razmere se niso spremenile v taki smeri, da hi moral spremeniti svoje stališče, ki sem ga podal pred dvema mesecema. Dosledna temu stališču, kraljevska vlada nc ho izročila senatu zakonskega predloga o konkordatu v razpravo in sprejetje. Belgrad, 9. oktobra, m. Glede izjave, ki jo je podal ministrski predsednik dr. Stojadinovič danes predstavnikom jugoslovanskega časopisja, v kateri izjavlja, da kr. vlada ne bo predložila senatu ratifikacije konkordata, objavlja jutrišnjo : Vreme naslednji članek: Izjava predsednika vlade dr. Stojadinoviča o tem, da predlog zakona o konkordatu ue bo predložil senatu v ratifikacijo, bo prineslo veliko olajšanje v našem javnem življenju, ('udna je bila usoda tega zakonskega načrta! Tisti, ki so tekst konkordata sklenili, ga popravljali, ga izdelali, parafirali, so bili prvi, ki so se ga odrekli. C!. Jevtič, eden prvih tvorcev konkordata, je v skupščini glasoval proti svojemu lastnemu delu. Za njim pa šc mnogo drugih, razume se, bivših ministrov. Pravoslavna cerkev, katere poglavar je poljubil in blagoslovil g. ministra Auerja v trenutku. ko se je podal na pot, da podpiše konkordat, se je dvignila prav tako proti temu zakonskemu načrtu. Voditelj večine katoličanov v državi, gosp. dr. Maček, od katerega se je moglo pričakovati, da se bo dvignil v obrambo verske enakopravnosti kot predhodnice politične enakopravnosti, za katero se toliko trudi, se je držal docela rezervirano in ni kazal niti malo zanimanja za to vprašanje, lz-vzemši konkretnega in lojalnega zadržanja bratov Slovencev je v vprašanju konkordata ostal osamljen, kakor vitez brez strahu in napak, predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič. Junaško je vzdržal borbo, dobil večino v skupščini, toda je kot'moder državnik moral priti do pravega spoznanja. Za njega je to bilo toliko lažje, ker ta konkordat ni bil njegovo osebno delo. Po smrti velikega kralja mučenika je ostal tudi načrt konkordata kot njegova zapuščina. In kakor vestni ptsmonošn raznnšn pisma iz poštnega zaboja do ekspedicije, tako je tudi dr. Stojadinovič dvignil in odnesel pisemce s kraljeve pisalne mize pred narodno predstavništvo. Sprejem ni bil sijajen. Pred tem taktom je bila dolžnost predsednika vlade, da pismo vrne tja, kjer ga je vzel. Toda eno je gotovo: Jugoslavija konkordat mora imeli zaradi svojih ."> in vol milijonov katoličanov'.« Kakšni značaji so vodili borbo proti konkordatu S srdito borbo proti konkordatu se peča tudi zadnja števili« revije Nova Evropa. Najprej ugotavlja, da ob uzakonitvi ustave srbske pravoslavne cerkve nihče ni nič vprašal za mnenje, tudi se s strani katoličanov nihče ni nič mešal v razmerje med vlado in pravoslavnim sinodom. Knko jc torej ob konkordatu s strani pravoslavne višje In nižje duhovščini! mogla nastati taka kampanja proti meddržavni pogodbi? Kje jc tu čut za enakopravnost? Članek precej govori tudi o Voji Janji-ču. ki je imel ob teli dogodkih skoro prvo politično besedo, in pravi: Tu je se ved c prvi Voja Janjič. .raspop« in politični polivali", ki nima kaj izgubiti ne v cer- Učiteljski klub JRZ Učitelji resavskega okraja v Srbiji so na nekem sestanku ustanovili politični klub JRZ. Za predsednika je bil izvoljen šolski nadzornik in sklicatelj prvega sestanka Dimitrij Popovič. Klub šteje doslej 24 članov. KI u Železničarjev JRZ v Celju Danes je bil v Celju občni zbor kluba železničarjev JRZ. Tovariš Repnik je otvoril občni zbor ter pozdravil delegate iz Ljubljane g. Mašiča, Po-nikvarja in Cimpermana. Uvodoma se je občni zl>or spomnil obletnic blagopokojnega kralja Aleksandra I. Zedinitelja z enominutnim molkom in pokojnega dr. Kreka s polminutnim molkom. Gospodje delegati iz Ljubljane so pojasnili pomen kleba in bodrili k nadaljnemu združenemu delovanju. Občni zbor je pozdravil tudi celjski župan Mihelčič in želel klubu mnogo uspeha. Pri volitvah je bil izvoljen stari odbor: predsednik tovariš Repnik, tajnik Deželak, blagajnik Plahuta in Gabrovšek. Bukarešta, 9. oktobra. AA. General Cantani-zenc. predsednik stranke »Vse za domovino«, ki je dejansko bivša »Železna garda«, jc davi po dolgem bolehanju umrl. Milan. !>. okt. AA. (DNB) V neki tovarni v Brcsciji sc jc podrla streha nad strojno dvorano, ko so jo delavci ravno popravljali. 15 dclavcov jc zasulo. Doslej so potegnili izpod razvalin dve trupli in osem nevarno ranjenih delavcev. Najeiegantnejši jesenski plašči in površniki Prvovrstni kroji In blagovi po nizkih cenah Lukii. Stritarjeva ulica Besedilo sporazuma Zagreb, 9. oktobra b. Danes je posebna izdaja Hrvatskega dnevnika« objavila besedilo sporazuma med belgrajsko združeno opozicijo in dr. Mačkom, ki se glasi: »Hrvatska kmetska stranka in samostojna demokratska stranka, združeni v kmetskodemokratski koaliciji, narodna radikalna stranka, demokratska stranka in zemljoradniška stranka so dosegle naslednji sporazum: I. Zastopajoč načelo demokracije smatramo narodno suverenost kot izhodišče vsake državno organizacije in narod izvor vsake javne oblasti. II. Ustava z dne 28. junija 1921 je bila sprejeta brez Hrvatov. Ustava z dne H. septembra 1931 nima moralne vrednosti, ker je v nasprotju z osnovnimi demokratskimi načeli, sprejeta pa ni bila samo brez Hrvatov in proti Hrvatom, temveč tudi brez Srbov in proti Srbom. Vlada, ki temelji na enostransko sprejeti ustavi in ki se naslanja nu nekak tako imenovani parlament, nima nobene avtoritete niti med Hrvati, niti med Srbi. lil. Soglasni smo v tem, da je neobhodno potrebno, da se uvede nov ustavni red, ki bi bil zasnovan na načelih narodne vladavine, ustvaril pa naj bi se kot' skupno delo Srbov, Hrvatov in Slovencev. IV. Naše stranke, zavedajoče se, da zastopajo tudi srbski in hrvatski narod, zastopajo stališče, da je nastal skrajni trenutek, da se enkrat za vselej preneha z vsemi nedemokratskimi sistemi in režimi in da se omogoči Hrvatom, Srbom in Slovencem, da sporazumno organizirajo svojo državno skupnost na splošno zadovoljstvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. V. Edino pravilna pot k cilju je, da pride na državno upravo narodna vlada, sestavljena iz predstavnikov vseh političnih strank, ki so v resnici vkoreninjeni v narodu. Takšna vlada bi imela skupaj s krono na dan stopanja na državno upravo pravico: 1. da proglasi začasno osnovni zakon Jugoslavije, s katerim se istočasno ukine ustava z dne 3. septembra 1931. Ta osnovni zakon bi vseboval bistvena načela države, ki so izvensporna in bi veljala do sprejema nove ustave. V osnovnem zakonu bodo sprejete naslednje določbe: a) da je Jugoslavija naslednja, ustavna in parlamentarna monarhija; b) da v Jugoslaviji vlada kralj Peter II. iz dinastije Karadjordjevičev; c) da do kraljeve polnoletnosti izvršuje kraljevo oblast namest-ništvo; d) da so državljanske in politične svoboščine zavarovane in da je zajamčen parlamentarni sistem vladavine 'n da bo ustavotvorna skupščina sprejela ustavo s takšno večino, v kateri bo veČina srbskih, večina hrvatrkih in veČina slovenskih narodnih poslancev iz ustavotvorne skupščine. — 2. istega dne proglasiti pravičen in demokratičen volivni red in razpisati volitve, za ustavotvoi'r|o skupščino. Vlada mora dati jamstvo, da bodo volitve v ustavotvorno skupščino izvršene, svobodno, tako da -bo prišla do izraza prava narodna volja. Vlada bo organizirala narodno ustavotvorno skupščino po načelih parlamentarizma. VI. Navedene stranke v duhu tega soglasja ustvarjajo blok zaradi skupne borbe za ustvaritev in izvedbo političnega in državnega programa, ki ga vsebuje ta sporazum. Zagrob-Belgrad, 8. oktobra 1937. Dr. Vladko Maček Adam Pribičevič Aca Slanojevič Ljub. M. Davidovič Jov. M. Jovanovič Vtis v javnosti Belgrad, 9. oktobra. AA. O sklenjenem sporazumu med bivšo KDK in združeno opozicijo smo mogli v tukajšnjih političnih krogih izven združene opozicije zbrati te-le vtise: Ker se je za sporazum delalo tako dolgo, je bilo pričakovati, da bo uredil tisto, kar mu je bil glavni cilj. in to je hrvatsko vprašanje. Iz podpisanega sporazuma se pa jasno vidi, da to vprašanje še nadalje ostane popolnoma odprto kot predmet nadaljnjih in novih pogajanj. Sporazum obsega ono, kar se imenuje »procedura«. Ta procedura določa: 1. sestavo nove koalicijske vlade, 2. ukinitev ustave, 3. oktroiranje nove začasne ustave, 4. oktroiranje novega volivnega zakona, 5. volitve v konstituanto, 6. delo v kon-stituanti za sprejetje nove ustave brez majoriza-cije med Srbi, Jlrvati in Slovenci. Začetek te procedure je posebno nesrečno izbran, ker pomeni državni udar. Tako gospodje iz opozicije, ki so, kakor trde, bili iz načelnih, demokratskih razlogov proti državnemu udaru z dne 6. januarja 1929, zdaj tudi saini predlagajo nov udar. To je vsekakor ona stara reakcionarna teorija o »dobrih« in »slabih« državnih udarih. Dobri «o, kadar «e pride na oblast, slabi, kadar se odide z oblasti Vsekakor je ta pot zelo spolzka in se v pravi demokraciji nikoli ne priporoča, Toda kam bi nas pripeljal tudi ta državni udar, ta kršitev prisege, vsa ta pravna negotovost? Predvsem bi nam se dala začasna ustava. Pozornost zbuja, da se v tej ustavi med nespornimi načeli, ki se morajo izvajati, ne omenjajo: nedotakljivost državnih meja, neenotnost vojske, neenotnost države in naroda. Ali so to sporne točke, ki se ima o njih še debatirati? Odgovora na to vprašanje v tem sporazumu ni. Po začasnem sporazumu bi se delalo za sprejetje novega, »defeni-tivnega«. Torej: ukine se ustava, ki obstoji, da se oktroira druga in da se naposled izda tretja. Za to definitivno ustavo je proglašeno spet novo načelo Ne sme biti preglasovanja med Srbi, Hrvati in Slovenci. Ker je v Sloveniji n. pr. okoli 20 poslancev, ne bi bilo nove ustave, če bi jih 11 med njimi ne bi zanjo glasovalo, čeprav bi zanjo glasovalo 300 drugih poslancev. Sporazum ne določa: kaj bo, če se v konsti-tuanti ne doseže soglasje. Ali bo država ostala brez ustave? Ali ima vsaka »narodna individualnost« pravico delati kar hoče? Če smo mi v naši državi doslej trajno zastopali idejo narodnega edinstva, je bilo to zato, ker ima po teoriji nacionalnosti en narod pravico do ene, do svoje države. Ker smo en narod, smo po svetovni vojni dobili tudi eno državo. Če pristanemo na teorijo o treh narodih, moramo pristati tudi na teorijo o treh državah, to bi nas pa privedlo ne v federacijo, temveč v nekaj, kar je še hujše, v konfederacijo ali v tri države. . Iz tega. izhaja, da »procedura«, ki se nam torej predlaga, ...... 1. ne ureja glavnega problema, , . • • r 2. vodi državo v negotovost, kakor skok v meglo, 3. nc spoštuje demokratskih načel, da 6e pride po redni, z ustavo predpisani poti na upravo države, in ne po poti državnega udara. Pri vsem tem se pa pozablja važno dejstvo, da v naši državi danes obstoji kraljevsko nainest-nišlvo, ker je kralj mladoleten. Ali se v takšuih razmerah sploh more spremeniti ustava in zlasti ali se more k temu še vsa ustava ukiniti? In mar ni ravno nasprotno dolžnost vseh in vsakogar, da varuje ustavo, ki nam jo je zapustil pokojni veliki kralj mučenik in Zedinitelj — ustavo takšno, kakršna je — do polnoletnosti mladega kralja? Ni dvoma, da se ustava mora varovati in ohraniti, v niejab te ustave se pa vendarle sinejo iskati in najti rešitve, ki bodo ustregle vsem krajem naše države iu vsem delom našega naroda. Japonski ni za Kitajsko ozemlje, hoče samo vreči vlado Tokio, 9. oktobra, AA. DNB: Listi prinašajo izjavp vlade, objavljeno s posebnim dovoljenjem japonskega cesarja. Izjava govori posebno o obtožbi ameriške vlade, da je Japonska kršila pakt devetih držav. .Japonska vlada ugotavlja, da je Japonska v sporu s Kitajsko v stanju samoobrambe, zato je kršitev pakta devetih držav nemogoča. Dalje izrecno ugotavlja, da Japonska nima na Kitajskem nikakih teritorialnih osva-jalnih ciljev. Izjava iskreno obžaluje, da Amerika in ZN ne razumeta japonsko-kitajskega spora. Japonske čete, ki jih ima Japonska na Kitajskem na podlagi pogodbe, so Kitajci izzvali in šele nato, ko se ni posrečilo incidentov omejiti, se je Japonska odločila za samoobrambo. Razen tega je znano, da je Kitajska po načrtu pripravljala vojno proti Japoncem. V nasprotju s tem se japonske zahteve proti Kitajski omejujejo na to, da Kitajci opuste svojo protijaponsko stališče in vse postop- Iz diplomatske službe Belgrad, 8. oktobra. AA, V imenu Nj. Vel. kralja Petra II., so z ukazom kraljevskega namestni-štva in na predlog predsednika vlade in zunanjega ministra imenovani: Dragan Božovič, svetnik 4/2, v zunanjem ministrstvu, za glavnega konzula v 4/2 na konzulatu v Solunu; Radovan Petrovič, svetnik v 4/2 pri poslaništvu v Pragi, za svetnika v 4/2 pri poslaništvu v Bukarešti; Dr. Vladimir Rybar, svetnik v 4/2 v zunanjem ministrstvu, za svetnika v 4/2 pri poslaništvu v Washigtonu; Todor Ristič, tajnik 5. skupine pri poslaništvu v Stockholmu, za svetnika 4/2 v istem poslaništvu; Milivoje Gavrilo"ič, tajnik 5. skupine pri poslaništvu v Rimu, za tajnika v isti skupini v zunanjem ministrstvu: Vikašin Sečerovič, tajnik v 5. skupini pri zu- nanjem ministrstvu za tajnika v 5. skup. pri poslaništvu v Rimu; Vojislav Radanovič, tajnik v 6. skup. pri poslaništvu v Londonu, za tajnika v 6. skup. v zunanjem ministrstvu; Veljko Miletikovič, tajnik v 6. skup. v zunanjem ministrstvu, za tajnika v 6. skup. pri poslaništvu v Londonu; Ljubiša Višacki,, tajnik v 6. skup. zunanjega ministrstva za tajnika v 6. skup, pri poslaništvu v Ankari: Nikoli Peražič, tajnik v 7. skup. pri poslaništvu v Wa6hingtonu, za tajnika v 6. skup. v tajništvu ministrstva. S kraljevim ukazom jc na predlog predsednika vlade m zunanjega ministru povišan dr, Kosta Lu-kovič, šef centralnega presbiroja v 3. skupini t. stopnic v 2. skupino 2. stopnje, ke, izvirajoče iz takšnega stališča. Japonska u želi resnega sodelovanja s Kitajsko in se zavzema za trajen mir na Daljnem vzhodu. Japonska vlada obtožuje Kitajsko, da podpira komunizem, samo da škoduje japonskim koristim na celini, Ti nameni predstavljajo kršitev nenapadalnega pakta in ogrožajo svetovni mir. Hirota je dejal, da bi Japonska v načelu zelo rada pristala na konierenco velesil, pod pogojem, da se skliče po pravilni poti, to je v skladu z določili pogodbe med devetimi državami. Toda Japonska ne more sprejeti vabila na tako konferenco, ker so jo javno proglasili za napadalca. Razen tega nastane prašanjc, ali podpisnice pogodbe devetih držav lahko sklepajo o tem, ali je Japonska dejansko kršila to pogodbo. Japonska je izključno v nujni obrambi in samo odgovarja na kitajska izzivanja. Če se sestane konferenca devetih držav, bo najbrž sprejela samo resolucijo, ker bo govora o načelih mednarodnega prava in kjer bodo v moralnem pogledu dovolili Kitajski tisto, česar Japonska ne more sprejeti. Nasprotno se pa države-podpisnice ne bodo voljne odločiti zoper razne kolektivne sovražne kitajske ukrepe, kakor je n. pr. gospodarski protijaponski bojkot. Na koncu je Hirota dejal, da mora japonska vlada imeti pred očmi izkustva, pridobljena v razvoju mandžurske in abesinske zadeve in mora biti zato oprezna. Smrtna nesreča Šenčur, 9. oktobra. Jarčev Janez je kuhal žganje in imel okrog sebe nekaj prijateljev, med njimi tudi Kordeža Franca, poročenega moža, po domače Šturafarjevega. Kordež se je pozno ponoči vračal domov in ker je bil od vročega žganja nekoliko preveč navdahnjen, je šel ležat v Jarčev hlev. Zjutraj so ga Jarčevi našli mrtvega. Ležal je z obrazom v tla, na zobeh. Ljudje se sprašujejo, kaj je zakrivilo njegovo smrt, ali prevelika količina žganja, ki ga je zavžil, aH pa sc je v spanju tako nerodno obrnil, da je prišel z ustmi na tla in sc je zadušil. Po vsej okolici ie nenadna smrt — in tudi strašne okoliščine smrti — napravila globok vtis. Ženo ponesrečenca Maaco vse pomiluje. Oklic za tO. oktober Po nesrečnem plebiscitu je ostalo na Koroškem še 100.000 naših rojakov. Priznali so lojalno rezultat 10. oktobra in so od svojih novih gospodarjev pričakovali, da jim bodo pustili vsaj naj-skromnejše kulturne pravice. A za svojo lojalnost so želi le posmeh in preganjanje. Avstrijski Nemci se iz zgodovine niso naučili ničesar: odpravili so zadnje sledove že itak skromnega slovenskega šolstva; saj so postale koroške šole najvažnejši instrument za ponemčevanje. Izročili so oblast nad koroškimi Slovenci nacionalnim šovinistom, ki se zbirajo pod okriljem celovškega Heimatbunda, tujim in domačim odpadnikom. Ti proglašajo namenoma vsako slovensko kulturno prireditev za iredento, hujskajo brata proti bratu. Pod pretvezo obujanja spominov na plebiscitne boje obnavljajo vsako leto nanovo stare rane z vedno ostudnejšo gonjo. Saj ti tujci na Koroški zemlji živijo od tega; brez zdražb in brez hujskanja bi postali odveč, izgubili bi svojo eksistenco. Kakor grd pajek se je zagrizel nemškutarski Heimatbund v prelepo deželo Koroško, od vzhoda do zahoda so razpredene njegove organizacije po slovenskih vaseh. Kakor hlapec Jernej išče naš narod svoje stare božje in človeške pravice. Od postaje do postaje stopa na svojem križevem potu: v Pokr-cah so napadli duhovnika-domačina, ker se je zavzel za slovensko petje v cerkvi; pri Božjem grobu nad Pliberkom so orožniki razgnali in aretirali slovenske fante, ko so prižgali kres na predvečer godu sv. Cirila in Metoda; v Doberli-vesi so napadli voditeljico slovenske dekliške zveze in jo nevarno ranili; v Kotmarivesi so z gnilimi jajci in s koli razgnali mirne slovenske kmete in delavce, zbrane na pevski prireditvi; odstavili so po vrsti naše poštene priljubljene slovenske župane ter na njihovo mesto postavili tujce, nemške komisarje. Po naših vaseh so začeli stikati za slovenskimi knjigami. Končno so iz zasede v temni noči napadli in pobili do smrti kmečkega sina, pevca Miheja H a b i h a samo zalo, ker je bil zaveden Slovenec. A hujši kakor ves ta pritisk so moralni udarci, ki prav v zadnjem času padajo po koroških Slovencih: v sredi slovenske Podjune so si postavili odpadniki svoj »nemški dom«; sredi slovenskega Roža je Heimatbund posekal slovensko lipo in postavil bahav spomenik odpadnikom. V Zavrhu in na Obirskem tik pori stenami Karavank, kjer je doslej naš narod mirno živel, oral in drvaril. je Siidmarka postavila dve novi šulferajnski šoli — ponemčevalnici. Letošnje poletje in letošnjo jesen so se vrstile prireditve, na katerih so Heimatbundovi govorniki slikali v zgovornih barvah slovensko nevarnost na Koroškem in zbi- rali denar za »ogrožene nemške obmejne šole«!!! Prav te dni dosegajo te. prireditve svoj višek s široko zasnovano nabiralno akcijo, ki bo trajala tri dni ter bo segla v zadnjo slovensko vasico, v sleherno šolo, v sleherni urad in v sleherno podjetje na Koroškem. Dežela Koroška se kar ne more pomiriti. Nad njo visi prekletstvo 10. oktobra, na njeno čelo je vžgan Kajnov žig. Medtem pa uživajo Nemci v Jugoslaviji vse pravice narodne manjšine: imajo svoje učiteljišče z nemškimi profesorji, imajo svoje gimnazije, meščanske in strokovne šole, imajo na stotine nemških osnovnih šol in otroških vrtcev, ki so posejani povsod, kjerkoli prebivajo Nemci. Nobenemu Nemcu se pri nas ni skrivil las zaradi tega, ker je Nemec. Podpisane organizacije smatrajo kot zastopnice bele Ljubljane, središča slovenske kulture, za svojo dolžnost, da opozore ob obletnici koroškega plebiscita s tem proglasom slovensko in jugoslovansko javnost in ves kulturni svet na sramotne kulturne razmere, v katerih morajo živeti Slovenci na Koroškem, na postopanje avstrijskih oblasti, ki smatrajo v čudni zablodi za povsem naravno, da se v srcu Evrope pridno inteligentno ljudstvo 100.000 ljudi oropa vseh pogojev za človeka vredno kulturno življenje, ki jih more nuditi le vzgoja v materinem jeziku. Podpisane organizacije ugotavljajo, da je bila kulturna skupnost vseh Slovencev potrjena z velikimi žrtvami, ki jih je slovenski narod skupno z brati Hrvati in Srbi dal za Koroško od časov, ko je zaposedel koroško zemljo, pa do časov, ko so slovenski prostovoljci skupno z vojaki redne jugoslovanske vojske žrtvovali svojo srčno kri za svobodo koroških Slovencev in za čast Gospe svete. Na tridesetih pokopališčih trohnijo kosti teh junakov. Podpisane organizacije ugotavljajo, da smo priznali podpise zastopnikov kraljevine Jugoslavije na mirovnih pogodbah in na protokolih plebiscitne komisije v Celovcu, da pa nikoli ne bomo priznali, da bi moral izgubljeni plebiscit pomeniti kulturno zasužnjenje kulturno najstarejše veje slovenskega naroda. Zato pozivajo podpisane organizacije vse Jugoslovane, da se s pravo bratsko ljubeznijo oklenejo koroških Slovencev in da jih moralno in materialno podprejo v njihovem boju za slovensko besedo in za bodočnost slovenske kulture, ki ne sme umreti tam, kjer se je porodila in kjer je najžlahtnejše zacvetela. Ljubljana, dne 10. oktobra 19>7. Ta oklic je podpisalo 41 slovenskih društev. m 11. septembra ob 2 zjutraj je zadel v most čez Dravo v Vuzenici velik lesen splav, ki ga je narasla Drava odtrgala od brega. Splav se .je ob mostu postavil pravokotno na smer vode ter se zagozdil ob 5., 6. in 7. kozi mostu računano od levega brega Drave. Ker je Drava še naraščala, splava ni bilo mogoče rešiti in okrog 8 zjutraj mostne koze niso mogle več zdržati pritiska vode. S tem da so se podrle, je padlo tudi 6., 7. in 8. polje mostu. Prekinjen je bil vsak promet med Muto in Vuzenico in železniško postajo Vuzenica. Most, ki ga je voda vzela, so v tem času še popravljali, tako da je voda napravila tudi precej škode na popravilih, na novo zabitih pilotih itd. Zaradi pretrgane cestne zveze so od Železniške postaje Vuzenica odrezani kraji: Muta, Sv. Primož, Gortina, Pernice in deloma Zgornja Vi-žinga. ki vsi teže proti tej železniški postaji. Prav tako so hudo prizadeti prebivalci Vuzenice na desnem bregu Drave, ki morajo hoditi na vlak Ciril-Metodov zbor Vekoslav Višoševie, ravnatelj Ciril-Nlcto-dovega zbora, je pravi njegov ustanovitelj, organizator in duša vsega njegovega dela. Glasbe so je učil pri prof. Lhiganu in Sloga r ju v Zagrebu, vodil je že pred svetovno vojno semeniški /.bor, po vojski je pa reorganiziral akad. -»Mladost«, ki ji je bil več let predsednik in jc opravil ž njo zelo uspele turneje po Avstriji, češkoslovaški in Pol jski. Leta 1931 pa je osnoval Ciril-Metodov zbor in ga s pomočjo dirigenta Komanovskega dvignil na današnjo višino. Od leta 1934 je tudi predsednik zveze za cerkveno glasbo v Jugoslaviji. Leta 1936 je bil imenovan /a ravnatelja Ci-rii-Metodovega zbora, in ves čas urednik Ciril -Metodovega glasnika, ki je edina glasbena revija te vrste ne le v Evropi, temveč na svetu sploh. V ponedeljek bo imel Ciril-Metodov /bor, Višoševičovo najvažnejše delo, svoj koncert v Unionu. Vstopnicc v kinu Union. — Pri zaprtju, motnjah \ prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef grenčice«. Lavantinski stolni prost dr. M. Vrabar 60 letnih Za popravilo mostu čez Dravo pri Vuzenici ali v Vu h red ali v Trbonje. Ne glede na to pa je prekinjena važna zveza za tovorni promet, saj gredo po tej cesti veliki tovori za železarno na Muti in precejšnje množine lesa. Glede na nujnost popravila mostu, je odredil g. ban dr. Marko Natlačen, naj se nakaže okrajnemu cestnemu odboru v Dravogradu za popravilo mostu 30.000 din ter je hkrati odobril, da okrajni cestni odbor iz svojega proračuna porabi prav tako 30.000 din, ki jih bo mogel prihraniti pri svojih drugih cestnih gradbenih delih. Okrajni Ctestni odbor ima tako na razpolago 60.000 din ter bo lahko takoj začel s pripravljalnimi deli za popravilo mosta, zlasti z nakupovanjem potrebnega lesa. Ban g. dr Marko Natlačen je prav tako odločil, naj okrajni cestni odbor čimprej sestavi natančno poročilo in načrte za popravilo mostu s proračuni vred. na kar bo banska uprava skušala najti sredstva, da se bodo pokrili stroški, ki bodo nastali s popravljanjem mostu. Tudi upokojenci pričakujejo zboljšanje Vlada je z zadnjo naredbo omilila položaj državnih nameščencev nižjih skupin ter zboljšala njihov položaj. Državni nameščenci so to lepo gesto vlade sprejeli s priznanjem na znanje, ker so spoznali, da država po svojih močeh misli nanje. Toda tudi upokojenci zaslužijo istega priznanja, saj so vse svoje življenje žrtvovali v delu za državo in za skupnost. Upokojenci sedaj apelirajo na vlado in g. finančnega ministra, da se spomni tudi njih ler jim nekoliko zboljša njihove prejemke. Pokojnine državnih nameščencev so povprečno nizke in zato bi bilo primerno, da se s podobno naredbo, kakor pri aktivnih državnih nameščencih. nekoliko zbol.jša tudi položaj upokojencev. Imamo pa še v Sloveniji precej starih ozir. kronskih upokojencev, katerih položaj je obupen. Tudi ti pričakujejo od vlade in države, da zboljšata njihov položaj. Upokojenci bodo znali biti za lo hvaležni! Maribor, 9. oktobra. Danes je lavantinski prošt mil. g. dr. Maksimilijan Vraber obhajal 60 letnico svojega življenja. Jubilant se je rodil v trdni krščanski družini na Kapli na Kozjaku dne 9. oktobra 1. 1877. Po dovršeni domači ljudski šoli je šel na mariborsko gimnazijo, kjer je maturiral. Že kot dijak se je odločil za duhovniški poklic ter po maturi vstopil v mariborsko bogoslovje. Za mašnika je bil posvečen 25. julija 1901 v mariborski škofijski kapeli. Kaplanoval je najprej v Makolah, odkoder ga je škof, ki je dobro poznal njegove sposobnosti, poslal v Rim, kjer je nadaljeval svoje študije ter bil 1. 1906. promoviran za doktorja cerkvenega prava. Po povratku iz Rima je bil kaplan v Vidmu in Žalcu, od tam pa je šel v Trst za ravnatelja na dekliškem liceju. Kmalu se je zopet vrnil na Štajersko in postal kaplan v Novi Cerkvi in nato vikar v Celju, odkoder je bil poklican za špiri-tuala na mariborsko bogoslovje, na katerem je predaval ludi cerkveno pravo. L. 1918. je bil imenovan za stolnega kanonika, 1. 1931. za stolnega dekana, 5. februarja 1934 pa je po imenovanju dr. 1. J. Tomažiča za ordinarija postal stolni prošt. Vsa jubilantova življenjska pot od prvega kaplanskega mesta pa do visoke cerkvene časti stolnega prošta. je bila eno samo veliko delo in žrtev. Kot dušni pastir se je povsod, kjer je služboval, izkazal z vzgledno gorečnostjo v cerkvi in šoli. ter si že takrat pridobil sloves enega najboljših cerkvenih govornikov, ki ga uživa še danes. Bilo bi težko prešteti vse njegove cerkvene govore, ki jih je imel po naših farah ob slovesnih prilikah od časa, ko je prispel v Maribor na odlična mesta. Na dekliškem liceju v Trstu je pokazal svoje sposobnosti in svojo ljubezen za vzgojo mladine, ki jo je pozneje izpričal še kot škofijski veroučni nadzornik za srednje šole, katerega posle je več let opravljal kot mariborski stolni kanonik. Svoje znanje cerkvenega prava, ki si ga je pridobil s svojo vestno delavnostjo in v Rimu, danes z uspehom uporablja v težavnih cerkvenopravnih vprašanjih kot predsednik lavantinskega škofijskega cerkvenega sodišča. Ta položaj mu je upravičeno dal sloves enega prvih strokovnjakov v vprašanjih cerkvenega prava. Gospod jubilant je poleg svojega ogromnega dela, katerega mu je nalagala visoka cerkvena služba, še našel časa za izvencerkveno delo. Po smrti stolnega prošta dr. Mi^eka sta ga namreč Spodnještajerska ljudska posojilnica in Tiskarna sv. Cirila izvolili za predsednika svojih načelstev. V tem svojstvu je znal modro voditi oba zavoda ler ju varno prepeljati skozi leta krize, ter ju še ojačiti, da danes predstavljata najmočnejša zavoda te vrste. Gospod prošt je danes od svojih duhovnih so-bralov, od svojih prijateljev in znancev laikov prejel mnogo čestitk k svojemu 60 letnemu življenjskemu jubileju. Tem (estitkam se pridružujemo tudi mi ler mu prav iz srca želimo, da bi mu Bog dal zdravja in da bi še veliko let mogel svoje sile posvečati Cerkvi in ostali moder voditelj naših zavodov. m 10 milijonov za mariborsko carinarnico Vprašanje zgradbe mariborske carinarnice 1 niče; 3. dovozna in nakladalna rampa in dvori-prihaja v svojo končno fazo sedaj, ko je občina | šče: 4. odkup hiše ua vogalu Einspielerjeve in dobila v svojo last za zgradbo določena zemlji- ( Erjavčeve ulice; 5. ureditev, kunalizacija in tla- šča. Takoj, ko so zemljišča postala občinska last in so zamenjane mest. vojašnice za druge vojaške objekte, se je komisionelno sestavil program za zgradbo carinarnic, ureditev in tlakovanje okoliških cest. ki neposredno vodijo k carninar-nici, in zgradbo stanovanjskih hiš /a carinike. I/.vršeni so že idejni in deloma tudi detajlni načrti in proračuni, tako da bo do prihodnje pomladi vse v podrobnosti pripravljeno za graditev. Izvedba ogromnega gradbenega programa se bo izvršila v treh etapah. V prvem delu programa je predvidena zgradba carinarnice in najnujnejša ureditev okolice carinarnice in nakup zemljišč za dopolnitev stavbišč za stanovanjske hiše /a carinike. Prvi del programa obsega sledeča dela: I. carinsko poslopje s skladišči; 2. oprema carinar- Bitka med cigani in orožniki pri Vinici Vinica, 8. oktobra. V noči od četrtka na petek so neznani ljudje vlomili v čevljarsko delavnico trgovca Fabjana v Starem trgu ob Kolpi. Ko so zjutraj opazili vlom in videli, da je odnesenih 55 parov čevljev in druge stvari, so se spravili starotržki fantje in en finančni stražnik na zasledovanje. Vlomilcem so sledili do Sinjega vrha .Tam so pa sled izgubili in so nadaljevali pol na Vinico. Že pozno zvečer pa se je neki kmet iz Uča-kovcev napotil na Vinico. Med potjo je dohitel družbo ljudi. Z zanimanjem je posvetil z lučjo v obraz nekega člana te družbe. V tem trenutku mu je pa neznanec potisnil samokres pod usta z besedami: ;Idi napredk Ves prestrašen je kmet seveda pohitel in prišel v Vinico. Med tem časom so bili viniški orožniki brzojavno obveščeni o vlomu. Zasedli so na hrvaški strani viniški most in na kmetovo opozorilo, da prihajajo vlomilci proti viniškemu mostu, so napravili zasedo. Na slovenski strani so zasedli most viniški lovci. Naenkrat orožniki opazijo, da se po nekih skalah plazijo na most vlomilci. Ko pridejo do srede mostu, zakliče narednik orožništva gosp. Ka-stelic: »Stoji«. V tem trenutku sprožijo cigani salvo strelov v orožnike. Zadet je bil gosp. Kastelic v roko. Nato odgovore tudi viniški orožniki s streli. V veliki zmedi so vlomilci pobegnili nazaj v slovensko stran v neznano smer. Na slovenski strani niso mogli streljati v vlomilce, ker se je med tem nabrala velika množica ljudi, in bi bila nevarnost, da bi se zgodila nesreča. Na mostu je zadet od strela orožnikov padel nek vlomilec, ki se je izkazalo, da je cigan. V obupu si je prerekal trebuh, da je črevesje izstopilo. Nato se je hotel pognali v Kol|>o. toda orožniki so lo preprečili, ga odnesli vsega ranjenega v vas in nato odpeljali v novomeško bolnišnico. Ranjenec je ves čas pri zavesti in je izjavil, da pripada ciganski družini Goman, ki so doma s hrvatske strani. Drugih pa ni izdal. Med prebivalstvom je zavladalo veliko razburjenje, ki se ne more poleči. Vsa Belokrajina živahno komentira ta dogodek z željo, da bi se posrečilo poloviti cigansko tolpo ilizacijc kovanje Einspielerjeve ulice; 6. ureditev in kanalizacija Erjavčeve ulice; 7. železniški nadvoz nad Erjavčevo ulico; 8. ureditev tirov pri carinskih skladiščih; 9. cesta na severni strani carinarnice s kanalizacijo; 10. nakup zemljišč za dopolnitev stavbišč za stanovanjske hiše /a carinike. Celokupni stroški te prve etape so pro-računani uu 10,310.00 din. Od tega odpade na samo zgradbo carinarnice s skladišči 5,100.000 din, na dovozno in nakladalno ranipo 950.000, na ureditev in tlakovanje Einspielerjeve ulice I,1M).000, za železniški nadvoz 730.000, za ureditev Erjavčeve ulice 680.000, za novo cesto na severni 6trani carinarnice 640.000 din. Ta delu naj bi se pričela pomladi leta 1938 ter bi bila končana leta 1940. Drugi del programa obsega sledeča dela: stanovanjske hiše /.a carinike in ureditev njihove okolice. Za oboje bi se porabilo 3,920.000 dinarjev, od tega odpade na zgradbe hiš 3 milijone 570.000 din. Hiše bi se začele graditi v poletju 1944). V tretjem delu programa bi se izvedla sledeča dela: I. tlakovanje Erjavčeve ulice; 2. ureditev in kanalizacija dela Trdinove ulice; 3. ureditev in tlakovanje Trstenjakove ulice in 4. dovozna cesta iz košakov zadaj za progo k carinarnici. Stroški za vsa dela so proračunani na 1.763.000 din. Kakor je iz navedenega rn/vidno, je gradnja carinarnice z vsemi projektiranimi ostalimi deli eden največjih gradbenih projektov, ki se je v Mariboru dosedaj izvršil. Celokupni stroški so namreč preračunani na 16,015.000 din. Za finansiranje teh velikih del bi služila gotovina v kaldrminskem fondu, dohodki fonda in pa posojilo pri hipotekami banki, ki bi se amortiziralo /. dohodki kuldrmine Fond razpolaga že s tolikimi dohodki, da bi bilo potrebno za izvedbo prve etape najetje posojila samo v iznosu 3,200.000 din. Anuiteta za posojilo bi znašala letno 330.000 din, ker pa znašajo dohodki fonda letno 850.000 din, bi ostal še letni prebitek 500.000 din, ki bi služil za odplačevanje posojila v znesku 4.500.000 din, potrebnega za i/.vedbo druge etape, manjkajoči znesek pri tretjem delu programa pa bi >e kril iz prihrankov, ki bi »e dosegli pri izvršitvi prvega in drugega dela programa. , flSko. 2adostl ste sel/* iffin '9r<&. z^idj se bomn /f S) l^po&teno umili!>v [rSUiifi,.igranje je pa I bogprijetnoi seuruvdfTl zdaj je,«« Modra teta pravi: Za. perilo in, Zd otroke btbiio najboljše SCHICHTOVO L, W MILO Mkm SELEN vo sredstvo za pranje / ^eVvo Drobne novice Koledar Nedelja. 10. oktobra: (21. ]>obinkoštna, žegnan-ska nedelja.) Frančišek Borgia, spozn.; Dauiel in tovariši, muČenci. Ponedeljek, 11. oktobra: Materinstvo Matere božje; Nikazij. Novi grobov I -f- Ivan Arhar, uslužbenec nabavljalne zadruge drž. železnic je izdihnil svojo dušo v ljubljanski bolnišnici, odkoder ga bodo pokopali v ponedeljek ob 2 popoldne. Naj mu sveti večna luč, žalujočim svojcem naše sožalje! -f Na Bledu so v soboto 9. t. m. pokopali g. Antona Kokalja, upokojenega učitelja meščanske šole, ki je doživel lepo starost 87 let. Naj se s|>očije v Bogu! Svojcem naše sožalje! ■J- G. Jože! Povili, posestnik v čučji mlaki pri Škocjanu, je zatisnil oči in ga bodo pokopali danes na pokopališču na Otoku pri Škocjanu. Naj počiva v miru! Sorodnikom izrekamo sočutje! -f- (5. Franc Deu. posestnik v Tržiču je 8. t. m. sklenil svoje življenje, star 66 let. Pogreb bo danes ob 4 po[>oldne na Iržiškem pokopališču, kjer bo čaka! večnega vstajenja. Svojcem naše sožalje! Proti zaprtju Ojl.a ref. S. br. 3236 dne 19. II. I9J6. — »Čas«. Prva številka »Časa« za 1. 1937-58 i/ide JO. oktobra. Prinesla bo l>ogato in zanimivo vsebino. Dosedanje naročnike prosimo, naj nam ostanejo zvesti in naj tudi svojim znancem priporočijo našo revijo, da jo naroče. — Uredništvo in uprava »Časa«. — Ustanovni občni zbor poverjeništva Rakek, kluba železničarjev JRZ Ljubljana bo danes ob pol 7 zvečer v društvenem domu na Rakeku. Člani kluba vljudno vabljeni. Hladna jesen Ze prihaja . . . Varujte se prehlada!!! Nudimo Vam odgovarjajoče jesensko blago za obleke in površnike v raznih kvalitetah: na željo Vam izgotovimo obleko ali površnik prvovrstno in po meri tudi pri nas v lastnem ateljeju LJUBLJANA Aleksandrova c. St. T DRAGO $CHWAB, — Dekliika Katoliška akcija v lavantinski škofiji je razposlala župnijam, odkoder so se dekleta udeležila 15. avgusta »Dekliškega dnevac na Bet-navi. okrožnice za mesec oktober z načrtom za delo v dekliških krožkih s posebnim programom za delo DKA. čč. gg. duhovniki, ki okrožnice niso dobili, pa bi jo želeli prejemati — izhajala bo mesečno na 6—8 straneh —, naj to sporoče na naslov: škofijsko vodstvo DKA, Betuava, Maribor. — Odkril je spomenika blaqopokojnemu viteškemu kralju Aleksandru 1. Zcdinitelju na Rakeku bo nepreklicno in ob vsakem vremenu v nedeljo, dne 17. oktobra t. 1. ob 12.30. V veljavi so vsa vabila, ki so bila razposlana za 5. september t. 1. Naprošajo se vsa društva in organizacije, ki se nameravajo udeležiti odkritja iu položiti pred spomenik venec, da to čimprej javijo podpisanemu odboru. Nadaljnja navodila slede v našem dnevnem časopisju. — Odbor za postavitev spomenika viteškemu kralju Aleksandru 1. Zedinitelju na Rakeku. — Preložitev banovinske ceste Velika Loka-Čatež pri Mali Loki. Na banovinski cesti Velika Loka-Čatež je pri gradu Mala Loka, kjer je bano-vinska kmetijska gospodinjska šola, cesta izpeljana v hud klanec, ki ima ponekod 20 odstotni vzpon. Poleg tega je cesta nepregledna radi izredno ostrih ovinkov, cestišče samo pa nima zadostne širine. Ker bo preložitev tega klanca prišla v bližnji bodočnosti na vrsto, je odredil ban g. dr. Marko Natlačen posebno komisijo, ki naj ugotovi gradbeni program preložitve in določi glavne smernice za izdelavo potrebnih načrtov. Ljubljana Komenskega ul.* Telefon »t. Dr. Franc Derganc i»f-piinuij kinrg.tti.Tt. Ordlnira: 11.—1. — Poziv vojnim dobrovoljcem! V nedeljo, dne 10. t. m. bo odkrita na pročelju narodne šole v Domžalah po Naredili odbrani spominska plošča blagopokojnemu viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinileliu. Vabljeni so vsi tovariši vojni dobro-voljci. da se v čitn večjem številu udeleže počastitve nesmrtnega kralja. svojega vrhovnega vojnega druga iz vojne za csvobojenje in zedinjenje Cdhod iz Ljubljane gl. kol. ob 8.05 dop., prihod v Domžale ob 8.33 - Odbor. — Društvo »Narodni dom« v Zagrebu, vabi vse svoje člane in prijatelje društva na društveni sestanek, ki bo v soboto, dne 16. oktobra ob 20.30, v društvenih prostorih. Kraljicc Marije ul. 3. Po društvenem sestanku bo društvena čajanka, člani in gosti dobrodošli. — Službeni list kr. bnnske uprave št. 81. dne okt. t. I. objavlja /akon o gosjKitlarskih zadrugah (zadružni zakon)«, dalje »Spremembe v »taležu državnih in banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine« in »Razne objave iz »Službenih novim. — Šoferski izpiti /n okraje Novo mesto, Brežice. Krško in Črnomelj bodo pri okrajnem na-čolstvu v Novem mestu dne 10. novembra t. 1. (o dopoldne /n vbiirnnje prošenj jo čhs do 2 novemnra t. L — Semenj v Krškem. Mostni gospodarski odbor v Krškem naznanja, da bo letošnji Luke-žov sejem v Krškem, ker pade dan sv. Lukeža v |>onedcljek, dne 18. oktobra t. i., vrši šele v jionedeljek po sv. Lukežu, to je dne 25. oktobra t. 1., kar naj blagovolijo sejmarji upoštevati. — Za brate za mejami nam ne sme biti nobena žrtev prevelika: dno 9. in 10. oktobra do-kažimo, da smo prij^ravljeni doprinesti zanje vsako žrtev. — Bran-i-bor, Ljubljana. Preskrb/te si pravočasno Lutz peči, tovarna Lfubl/ana VII. — Zveza združenih delavcev v Ljubljani je dobila svoj telefon št. 35-29. — Vode so upadle. Hidrotehnični urad včeraj ni prejel brzojavnih obvestil o stanju Savo in drugih voda. Le vodomerska postaja Sv. Križ pri Kostanjevici je včeraj dopoldne sporočila, da jc bilo stanje Krke ob 7 zjutraj 301 cm nad normalo. Krka je zaradi deževja močno narasla. Vodomer pri Česnovi elektrarni v Tacnu-Brodu je včeraj dopoldne zaznamoval stanje 1.45 metra nad normalo. V petek ob 11 dopoldne je tam Sava dosegla 2.50 m nad normalo. Popoldne je začela upadati. Upadla je v dobrih 24 urah za I meter. Ljubljanica jx>lagoma upada. Vode so se sploh vrnile v svoje struge, kjer so se razlile po ravninah. Deževati jc prenehalo v [>etek ob 13.30. — Žrtev davice. Iz Trboj pri Smledniku nam jioročajo: Nevarna davica se je pojavila v vasi Trboje na Gorenjskem. Zahtevala je žrtev starejšega, 6-letnega sina Jožefa Čobaška. Klicali so zdravnika, ki je takoj preskrbel prevoz v bolnišnico, pa je fantek kl jub temu podlegel bolezni. Drugih žrtev do sedaj še ni; bolni so doslej vsi ozdraveli. Ako pride zdravnik pravočasno, ni smrtne nevarnosti. Nesrečni in vzorni družini naše iskreno sožalje! — Železniškim upokojencem v vednost. Prejel sem dopis iz Belgrada, da se nahaja tam predsednik združenih društev železniških ujiokojencev iz Subotice, Sarajeva, Zagreba in Ljubljane gospod Kiš, kateri je na merodajnih mestih podvzel potrebno. Natančnejša poročila sledijo. Za društvo železniških upokojencev v dravski banovini, Ljubljana, Šalamun, predsednik. — Razpisano zdravniška mesta. Razpisanih je 15 mest pri ministrstvu vojske in mornarice in me-stvo šefa oddelka za notranje in nalezljive bolezni v mestni bolnišnici v Subotici. Rok za vlaganje prošenj je do 15. XI. 1937. — Spored priljubljenih izletov »P u t n i k at Maribor z modernimi avtokari: 16. do 17. oktobra: dvodnevni izlet v Mariazell, vožnja in vizum 200 din. — 17. do 18. oktobra: dvodnevni izlet v Gorico in Trst, popolen aranžman 475 din. — Izkoristite ugodno priliko, prijavite se takoj. Informacije in prijave »Putnikc Maribor. Otvoriena le Prijateljem dobre vinshe kapljice! Ako ljubite dobro kapljico in želite imeti nemoten užitek, pridajte vinu približno tretjino Rogaške slatine »Teinpel« vrelca. Okus bo popolnejši in — Rogaška slatina ima še to prijetno lastnost, da prepreči neprijetne posledice kakor glavobol, zgago, želodčno kislino itd. Vzemite torej k vinu vedno RogaškoSlatino3>Tempel dolgo in nujno prav zelo potrebovali delo, kakršno nam je sedaj končno vendarle podal prof S. Kranjec in ki zasluži res prav vse naše priznane. Omejuje se sicer predvsem na politično-zgodovinski potek, vendar ne prezre tudi idejnega valovanja ler gospodarskega in socialnega razvoja, tako da imamo pred seboj delo, ki ga bo vsak bralec, z'asti pa seveda še izobraženec, bral z največjim zanimanjem užitkom in pridom. Zlasti stare:šemu izobraženstvn bo delo izvrstno služilo tudi zato, ker bo v njem našlo cela poglavja, o katerih v šoli sploh ni nikoli ničesar slišalo in n« pozneje bralo zaradi velikega pomanjkanja tozadevne literature. Prejeti pa ne smemo tudi zasluge založništva, ki Umifio v/erno opremilo s številnimi slikami (nad 100) in petimi nova juvelirska trgovina in delavnica za urarska dela vodena po priznanem strokovnjaku. Boili - Bazelj, Frančiškanska ul. 3. zemljevidi, ki plastično ponazorujejo tekst, tako da imamo pred seboj v vsakem pogledu odlično delo, za katero bo vsak od srca hvaležen pisatelju in založbi. Vedno blagodejna toplota Lutz-peči, Ljubljana VII - Beljaška 4 — Po tovarniških cenah prodaja manufak-turne ostanke za moške in ženske obleke, fla-nele itd, »Textilos«, Miklošičeva cesta 17 (palača Vzajemne zavarovalnice). — Smejali bi se, če bi kdo trdil, da je britje užitek, toda, če uporabljate mesto mila CIMEAN brivsko kremo, se bodete čudili, kako prijetno drsi rezilo preko kože. Poizkusite! Srečke drž. razredne loterije žrebanje I. razr. 20. in 21. t. m. ima z raznovrstnimi številkami na razpolago Jugoslovanska banka d. d. podružnica Ljubljana ki se je preselila V Gajttvo ul« 3« poleg nebotičnika — Želja vsake praktične gospodinje je, da si kuhanje olajša in poceni. To danes ni več težko doseči, treba si jc samo nabaviti »Triumph«-šte-dilnik. »Triumph« štedilnik je okusen, štedljiv in cenen. — Zanimiva razstava ženskih ročnih del v vseh tehnikah vezenja, kvačkanja in pletenja, izdelanih z MEZ prediva za ročna dela, v Celju, hotel Union, odprto od torka 12. oktobra 1937 dnevno od 10 do 18 nepretrgoma. Vstop prost! Ne prodaja se! Razirna krema „LA TOJA" ima edina na svetu v sebi med drugimi učinkovite soli iz zdravilnih vrelcev otoka La Toja. — Zveza za tujski promet v Sloveniji, Ljubljana, Tyrševa cesta 1 -III, opozarja vse izdajatelje tuj skop rometnih in gostinskih plakatov, prospektov in drugega propagandnega materiala, rla se morajo po odredbi kr. banske uprave dravske banovine Zvezi predložiti v pregled vsa taka izdanja, preden se tiskajo. Interesenti se opo-zarjajo na to, da v lastnem interesu predlože vsa izdanja že v konceptu. — Shakespeareov Julij Cezar v Župančičevem prevodu in druga klasična dela se po izredno znižani ceni (8 din broš., 13 din vez.) dobe pri Novi založbi v Ljubljani. Posebej še opozarjamo na Shakespearovega »Beneškega trgovca«, So-phoklejevega »Kralja Oidipa«. Euripidov -»Bratski spor i. rlr. Za dijake višjih razredov priporočamo tudi keleminovo »Literarno vedo«. — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežo6t. Zima na Jadranu. Onim. ki potrebujejo odmora In želijo izogniti se zimi, nudi Pension „NADA" v Splitu - Bačvice najusodnejše bivališče. Krasen, mirni položaj, velike, čiste ln zmfne sobe. Popolna domačnost. Mesečne cene od aprila do oktobra 1300 din. — Večerni trgovski tečaj na Christoiovem učnem zavodu, Ljubljana, Domobranska cesta it. 15, prične 7. oktobra (knjigovodstvo, računstvo, pisarniška dela, korespondenca, nemščina, stenografija, strojepisje). Vpisovanje še ves teden dopoldne, popoldne. zvečer do 8 ure Brezplačni prospekti. — Večerni trgovski tečaj na Kongresnem trgu 2 II. nadstropje vpisuje in daje pojasnila dnevno. Začetek pouka 15. oktobra. Svetinje Kratek odgovor. »Jutro« od 6. t. m. niti v svojem poročilu o blagohotnem kumstvu Nj. Vel. kraljice hčerki Ivana Kosija od Svetinj, ki se je razvilo v navdušeno manifestacijo patriotizma svetinjskih občanov, ki ni zadevala nikogar, ni moglo kaj, da ne bi skozi nevešče, onemogle in osamljene roke znanega dopisnika (kdo mu pa verjame, da je iz Ormoža?!) tudi v tej zadevi sprožilo nekaj puščic na resnično najbolj vplivno osebo v {ari, ki pa so bedasto zgrešile. Spotika se ob sliki, ki jo je objavil naš list, češ da je najbolj vplivna oseba v fari aranžirala stvar tako, da otroka ne drži mati, ki je osišče na slavnosti, ampak župan Pučko Miloš. Res, da slika ni tehnično bogvekaj, a gospod bi se res lahko malo poinformiral pri otrokovi materi, ki dete resnično pestuje, saj si je s Kosijevimi celo v kumstvu. Toda njemu ni bilo nikoli do resnice, predvsem, kadar je bilo treba opljuvati najbolj vplivno osebo v fari, pri čemer pa je redno oblatil samega sebe, da se je kcunčno v lastni nesnagi potopil. Vrhnika Tukajšnje katoliško društvo rokodelskih pomočnikov ponovi v nedeljo 10. okt. ob pol 8 zvečer znamenito veseloigro v treh dejanjih »Tisočak v telovniku«, Vsi, ki je še niste videli, pridite pogledat, ne bo vam žal. Vstopnice si pravočasno preskrbite v predprodaji v Rokodelskem domu. Teharje Zadnjo nedeljo je bil na Teharjih občni zbor Prosvetnega društva, ki je pokazal bilanco dela v retekli sezoni in dal smernice za prosvetno živ-ienje v bodočem letu. Kakor je razveseljivo dejstvo, da se Prosvetnega društva z veseljem oklepa mladina iz vseh stanov, se žal pogreša sodelovanje tistih, ki bi >e morali po svoji moralni dolžnosti udeleževati društvenega življenja in dajati pobude in smernice mlademu rodu. Za prihodnje leto je bil izvoljen odbor s predsednikom g. kaplanom To-minškom. Poleg drugih odsekov, ki že delujejo z lepimi uspehi, se je nanovo ustanovil še dramatski odsek, ki si je nadel nalogo, da v bodoče sistematično goji ljudske igranje. Popolnoma na novo je eedai urejena tudi društvena knjižnica, ki šteje že nad 700 knjig in posluje vsako nedeljo dopoldne v kaplaniji. Ker je knjižnica organizirana kot javna in ie založena z mnogimi lepimi knjigami, j» ?*rani ž« pridno poslužujejo. S Franjo Neubauer; Pozdrav tuboru v Si. Janža Buči kakor veter jesenski, spomin in se vrača nazaj, tja v dobo, ko naše svobode zazoril je prvi Sijaj. Po »pušelc«* pohiti, moj narorl. in vriske ponesi s seboj, in s pesmijo vneto, mogočno, znanilcu svobode zapoj! Tam pustil je drago življenje in padel je naš velikan, nas prerok, ki narod budil je, rešitve oznanjal mu dan. Mi šli smo mu vzidat le skromen spomin, premajhen za eder odličen le čin. Za eden — a bilo jih sto je in sto, ki zanje sedaj ga plačuje nebo. Slavit ga hiteli od vseh so vetrov, iz hiš bogatinov, iz revnih domov. Zastav ga in cvetja Proslavljal je kras, zasluge našteval govornikov glas. Bučala je pesem, grmela kot slap, ki sila zaganja in biča ga sap. Zvestobo svobodi prisegel je v^.k, obljubljal, da bratu brat vedno bo drag. Zdaj zOfMit vrstijo ee žete, navdušene kakor takrat, zedinjena sestra je s sestro in z bratom objema se brat. Vse vzklika svobodi, ljubezni, ki vžgana za dom je in rod, na vse se dobrotno smehljaje ozira nebeški Gospod. * Krek je imenoval Št. Janž »pušelc kranjske dežele«. Litijske občinske zadeve Litija, 6. oktobra. Na eni prvih sej sedanjega občinskega odbora sta bila izvoljena voditelj Slovencev dr. Anton Korošec in g. ban dr. Natlačen za častna občan*. Ob priliki I. obrt. razstave, ki jo je počastil pokrovitelj g. ban. mu je župan H. Lebinger pri »lavnostni seji, ki je bila takoj po otvoritvi razstave v šoli, izročil umetniško izdelano diplomo častnega občana Litije. Ob tej priliki je župan priporočil g. banu potrebe litijske občine: v prvi vrsti prepotrebno elektriko, katero je prejšnji obč. odbor odklonil, tako da je Litija, ki je pred vrati ban. elektrike, na zadnjem mestu. Druga potreba je zgraditev novega betonskega mostu, ki bi nadomestil »stoletnega« starčka.^ Sploh naj bi oblast malo več pozornosti obrnila na pozabljeno Zasavje. G. ban se je zahvalil za najvišje odlikovanje, ki ga more dati občina in obljubil podpreti želje občine, ki je dosedaj tako potrpežljivo čakala na naklonjenost oblasti. Obljubil je, da bo podprl vse pereče zadeve, katere je priporočil g. župan. Kakor diploma g. bana, tako je tudi diploma dr. Korošca delo akademičnega slikarja g. Bambiča in je bila razstavljena na obrt. razstavi in bo ob priliki izročena. Vojaški grobovi v Kranjski gori V štev. 230-a »Slovenca« od četrtka, 7. t. m., se je nekdo obregnil ob »zapuščena vojaške grobove v Kranjski gori«. Naj ve, da so bili grooovi ves ča6 dovolj oskrbovani, šolski otroci so jih vsako leto za Vse svete osna žili, položili nanje vence in prižgali lučice, podpisani sem opravil redno 1. nov. jsopoldne predpisane molitve in moški zbor je v spomin zapel par žalostink. To leto so pa bili zadnji ostanki trupel izkopani in drugam prepeljani, tako da je zdaj pokopališče fjopolnoma prazno in brez spominkov. Praznim grobovom pa ne kaže izkazovati kako posebno skrb in čast, zlasti, ker je parcela pod Bukovnikom last tukajšnjega posestnika, ki zanjo ni niti pare prejel in jo namerava zdaj polagoma zopet porabiti v prvotni namen. Žup. urad v Kranjski gori, dne 9. okt. 193?. Župnik: Karel čn.k. Težave hribovskih Trebeljevcev Prežganje pri Litiji, 8. okt. Poljski pridelki so domalega pospravljeni, ako nam je letošnje skra jno slabo vreme onemogočalo. Ko smo mlatili strnino, smo bili kaj razočarani, kajti ni bil pridelek tak. kakršen bi bil lahko. Vendar hvala Bgou, da nas je varoval toče in drugim ujm. — Krompir smo takorekoč iz mokre zemlje kopali. Pridelek bi bil lahko obilen, če ga ne bi toliko miši snedle. Kakor smo ga spravili v kleti, ga sedaj dan za dnem cele košaro gnilega ven nosimo. — S skrbjo gledamo v bodočnost, kajti če nam ho krompir se dalje tako gnil ne bo kaj spomladi saditi. Vzrok gnitja jc brezdvomno mokro deževno leto. — Našo vsakdanjo hrano zelje, so nam do pecljev pojedlo gosenice. Istotako bo zelo malo kostanja. Revščina in pomanjkanja se nam obeta! Jabolk jo nekaj, pa je tudi tako nizka-cena. da je izkupiček majhen. Tudi gobe, ki smo prejšnja leta dosti dobili zanje, letos ne rastejo, ker je pre-mokro in mrzlo vreme vse leto. — Danes, 10. t. m. nas obiščejo čluni »Fantovskega odseka« i/ smartna pri Litiji. Pokazali bodo našim fantom proste va.;e m izvajali druge telovadne točke. Bog jih živi' Spomin na črni dan pred 17 leti Resnica tn prevara na Koroškem Ob vsaki obletnici usodnega plebiscita se pri- | družijo naši srčni bolečini še skeleča vprašanja ' vesti in razuma: zakaj se je to zgodilo, ali bodo vzdržali naši bratje v neenakem boju, ali jim pomagamo, kakor nam ukazuje dolžnost, čast in lastni interes? Odgovori, ki so obenem nove obtožbe, nam odmevajo od vseh strani. Najhujšo in vsemu svetu vidno rano so nam zadale avstrijske oblasti na Koroškem s svojimi ljudskimi štetji. Na ozemlju današnje avstrijske Koroške — torej brez Mežiške doline. Jezerskega in Kanalske doline — so uradno našteli Slovencev 1880 1890 1900 1910 1923 1934 85.051 ali 26.6 % prebivalstva 84.667 75.136 66.463 37.292 24.857 25.5 % 22.3 % 18.3 % 10.1 % 6.3 % V letih 1880 do 1910 so šteli avstrijske državljane po »obievalnetn jezikuc, 1. 1923 vse prebivalstvo brez upoštevanja državljanstva po »jezikovni pripadnosti, 1. 1934 pa avstrijske državljane po »jeziku, v čigar kulturni kron spada vvralanec po svojem čustvovanjuTega leta so našteli tudi 1885 Slovencev tujih državljanov, po večini seveda iz Jugoslavije, in 39 Slovencev brez državljanstva. Skupno število pripadnikov slovenskega kroga«, tako avstrijskih kakor tujih državljanov, znaša 26.798 duš. Ako upoštevamo prirodni prirastek prebivalstva na Koroškem za posamezna razdobja, bi moralo znašati približno število Slovencev 1890 : 89.000 — 1900 : 94.000 1910 : 102.000 -- 1923 : 104.000 1934 : 110.000 L. 1934 je narasla naša izguba na 85.000 duš. Na drugi strani pa se je za isto število pomnožilo nemško prebivalstvo na Koroškem Slovenci žive kompaktno naseljeni v sodnih okrajih: Pliberk, Dobrla vas, Železna Kapla, Ve-likovec, Borovlje, Rožek, v južnem delu celovškega ter v vzhodnem delu šmohorskega sodnega okraja. Slovensko večino imata samo še pliberški in že-leznokapelski, izgubil jo je dobrlavaški. Slovenci po avstrijskem „ljudskem štetju" Po odstotkih je bil zastopan slovenski živelj v sodnih okrajih: železna Kapla Pliberk Borovlje Dobrla vas Rožek ' Smohor — vzhodni del Beljak — južni del Velikovec Celovec Celovec-mesto Beljak-mesto IVUIIKU »u JJU |,uuaij\ui .j....j.. . >■' venci napredovali oziroma nazadovali v poedinih občinah z ozirom na štetji iz leta 1923 in 1910, naj pokaže naslednja primerjalna tabela: L.1923 L. 1934 66.6 % 60.2 % 62.6 % 51.2 % 49.7 % 36.0 % 52.7 % 31.9 % 44.7 % 28.9 % 40.4 % 17.5 % 25.2 % 16.7 % 25.0 % 14.4 % 12.8 % 7.0 % 1.6% 1.4 % 0.5 % 0.6 % Sodni okraj Pliberk. Občine L. 1910 L. 1923 Bistrica pri Plib. 99.0 % 73.1 % Blato 97.8 % 72.1 % Žvabek 98.9 % 87.2 % Libeliče 96.9 % 83.5 % Libuče 88.3 % 50.6 % Pliberk 11.8 % 14.7 % Sodni okraj Železna Kapla. Bela 96-4 % 84.6 % Železna Kapla 26.3 % 28.9 % Sodni okraj Dobrla vas 59.1 % 47.3 % 80.6% 56.4 % (38.7 % 30.3 % Globasnica Rikarja vas Žitara vas Galicija Škocjan Dobrla vas 98.4 % 94.5 % 88.9 % 98.0 % 85.9 % 78.6 % L.1934 71.8 % 67.5 % 97.4 % 37.9 % 37.7 % 14.5 % 78.5% 23.8 % 81.6 % 40.2 % 32.1 % 18.5 % 17.7 % 17.1 % Sodni okraj Velikovec. 87.7 % 26.9 % 46.1 % 94.4 % 54.3 % 18.5 % 86.7 % 28.9 % 15.9 % 77.1 % 33 6 % 15.3 % 73.6 % 32.7 % 12.7 % 75.3 % 16.5 % 11.2 % 19.9% 9.8 % 8.7 % 64.9 % 19.8 % 5.9 % 0.3 % 1.0 % Djekše Št. Peter na Vašinjah Ruda Vovbre Grebinj Tinje Velikovec Važenberk Pustrica Sodni okraj Celovec. Bilčovs Zg. Vesca Hodiše Radiše Škofiče Kotmara ves Otok Žihiiolje Št. Tomaž Žrelec Pokrče Grabštajn Medgorje Vetrinj Sv. Peter na Gori Dhovše Dholica Št. Peter pri Celovcu Št. Rupert pri Celovcu V občini Tigrče niso našteli nobenega Slovenca, v občinah Trnja vas (Annabiichel), Trdnja vas, Kriva Vrba. Poreče, Blatograd, Otmanje, Dole (Ponfeld), Šmartin pri Celovcu in Gospa Sveta pa ne dosežejo Slovenci niti 1 %, dasi govori v večini teh občin skoraj tretjina prebivalstva med seboj slovensko Gospa Sveta šteje po zadnjem štetju 19 Slovencev (0.9 %), enako kot pri prejšnjem štetju. 96.0 % 98.8 % 70.0 % 90.9 % 72.5 % 66.2 % 92.7 % 41.9 % 41.5 % 70.0 % 44.3 % 37.4 % 94.2 % 54.2 % 36.0 % 57.4 % 39.6 % 21.4 % 41.9 % 17.3 % 17.2 % 30.2 % 13.7 % 6.5 % 19.1 % 6.2 % 5.7 % 50.7 % 22.0 % 5.1 % 58.9 % 21.8 % 3.3% 49.9% 5.8 % 3.2 % 96.2 % 50.9 % 3.1 % 15.5 % 9.8 % 2.6 % 0.2 % 2.2 % 2.2 % 2.2 % 2.0 % 37.7 % 6.2 % 1.6% 4.4 % 2.0 % 1.4 % 2.2 % 2.0 % 1.4% Sodni okraj Borovlje. Občine Sele Svetna vas Šmarjeta v Rožu Slovenji Plajberk Medborovnica Bistrica v Rožu Borovlje L.1910 L.1923 L.1934 '98.7 % -98.8 % 93.1 % 88.7 % 35.7 % 59.2 % 92.4 % 70.3 % 46.5 % 96.5% 92.3 % 42.0 % 65.3 % 31.7 % 30.0 % 55.5 % 65.9 % 24.5 % 23.5 % 29.7 % 22.2 % Sodni okraj Roiek. Loga vas Št. Jakob v Rožu Ledince Lipa Rožek Kostanje Vrba 93.3 % 89.8 % 96.8 % 44.5 % 71.4 % 65.8 % 18.6 % 59.0 % 40.5 % 91.6% 45.2 % 29.2 % 46.6 % 4.2 % 57.4 % 38.3 % 27.4 % 19.6 % 11.8 % 9.1 % 1.7 % Sodni okraj Beljak — južni del. Bekštajn 53.7 % 34.1 % 32.6 % Straja vas 92.5 % 32.4 % 28.0 % Bistrica na Zilji 83.9 % 8.1 % 20.7 % Vernberg 71.9 % 23.8 % 16.0 % Zilja 42.7 % 37.6 % 10.7 % Podklošter 39.9 % 22.7 % 7.3 % Smerče 49.4 % 3.3 % 4.3 % Sodni okraj Smohor — vzhodni del. Brdo 87.8 % 74.3% 44.0 % Blače 96.7 % 24.0 % 5.5 % Štefan 92.5 % 12.2 % 4.5 % Goriče 89.7 % 56.6 % 4.0 % Na vsem Koroškem so našteli nad 1 % Slo- vencev le še v občinah Št. Janž nad Mostičem (3.9 %) in Svinec (1.3 %) v sodnem okraju Svinec, ter Labot (3.2 %), Kollnitz (1.2 %), Legerbuch (2.4 %) in Št. Pavel (1.6 %) v sodnem okraju Št. Pavel v Labotski dolini. Vendar v poslednjih treh občinah našteti Slovenci niso prvotni prebivalci, ampak le priseljenci. Končna bilanca r,štetja" Končna bilanca štetja iz leta 1934 je sledeča: Večino imajo Slovenci v 10 občinah (leta 1923 v 23 ob.), napredovali so per-centualno v 7 občinah, obdržali svoj položaj v štirih, v vseh drugih pa nazadovali, dasi izkazujejo nekatere teh občin pri zadnjem štetju absolutno večje število Slovencev kot leta 1923 (Blato, Bistrica pri Pliberku, Bela, Loga vas, Št. Jakob, Bekštanj in Vesca). Najhujše so nazadovali v sodnih okrajih Dobrla vas, Velikovec in Smohor. Razmeroma neznatno nazadovanje kažejo kraji ob jezikovni meji in jezikovno mešane ob- čine, nekatere izmed njih celo manjši ali večji napredek (Pustrica, Smerče, Št. Peter na Gori, zlasti pa Djekše). Marsikomu se bo zdelo pri čitanju navedenih številk, da je prav za prav nepotrebno vsako ozi-ran.ie na uradna štetja, ko so vendar enostavno izmišljena oziroma potvorjena. Temu pa ni tako. Uradne statistike so v Avstriji kakor tudi pot sod drugod podlaga za celo vrsto nadaljnjih uradnih ukrepov, ki v našem primeru pač ne morejo hiti drugačni kot neugodni in škodljivi za koroške Slovence. Ne sinemo dalje prezreti, da navajajo rezultate uradnih štetij kot resnična dejstva, ker pač uradno niso bila ovržena, vse znanstvene publikacije, vsi leksikoni, v atlantih so za osnovo za prikazanje razširjenosti slovenskega naroda. Avstrijske uradne številke so tudi merodajne za diplomatske in politične akcije, da ne covorimo o nemški propagandi, ki se jih poslužuje s pridom na vseh koncih in krajih. Načrti ponemčevanja Avstrijska vlada je odločila v svojem neprikritem stremljenju in po najvišjih predstavnikih jionovno [x>vdarjeni volji za razširjenjem nemškega kulturnega kroga do Karavank, naj ne veljajo pri določanju narodnosti objektivni znaki, kot so rojstvo, materni jezik ali vsaj jezik v družini, temveč subjektivno stališče, torej izjava popisanca, kateremu kulturnemu krogu pripada. S to odločbo je uradno štetje prešlo z administrativnega jx>-dročja na jx>liti£no-propagando. Uspeh v prilog Nemcev pri znanih političnih razmerah na Koroškem, ki so bile že neštetokrat jiopisane v našem časopisju, ni mogel izostati. Zanimive so pa metode, ki so se jih uradni organi posluževali pri svojem poslovanju in za katere je znano, da so bile pripravljene od Heimatbunda in odobrene od koroške deželne vlade. Koliko so hoteli našteti Slovencev, je bilo že naprej določeno. Predvsem je bilo treba dokazati da število Slovencev ni višje kakor je število pristašev slovenske stranke z njihovimi družinskimi člani vred. Ker je dobivala stranka pri volitvah stalno okoli 9000 glasov, ustreza število 25.000 pripadnikov slovenskega kulturnega kroga temu razmerju. Seveda so časih udarili še pod to mejo. V občini Škocjan v Podjuni so našteli 1109 Nemcev in 238 Slovencev (17.7%). Dve leti preje — pri občinskih volitvah 1932 — pa je dobila slovenska stranka 231 glasov izmed 624 oddanih, ali v odstotkih 37.2%. V občinskem odlioru je bilo od 16 odbornikov 6 Slovencev. Pri tem je u (»oštevati. da so volili slovensko listo le najzavednejši Slovenci. V teku kratkih 2 let naj bi torej |x> rezultatu ljudskega štetja 20% naših najzaved-nejših rojakov, ker v kraju ni razsajala kuga ali kolera, prešlo prostovoljno iz slovenskega v nemški kulturni krog. Pri učenem načelu za ugotavljanje jezikovne pripadriosti je bilo številnim komisarjem — j>o večini so bili učitelji in orožniki — tam, kjer so Tako so glasovali pred 17 leti Črna črta pomeni jezikovno mejo leta 1880. — Črtasta črta jezikovno mejo po ljudskem štetju 1. 1934. -— Pikčasta črta pa tvori mejo koroškega ozemlja, kjer so Slovenci pri plebiscitu I. 1920. imeli večino glasov. Uradni izidi koroškega plebiscita dne 10. oktobra 1920 v coni A so sledeči: Okrožje A, Rožek Oddanih glasov Občina Glaso- za Jugosl. za Avstrijo valcev abs. % abs. % Logavas . . 9 651 344 56-8 262 43-2 Na Dravi » • 389 141 35-9 252 6-1-1 Loče . . „ 663 410 64-3 228 35-7 Ledenice . , , 591 327 58-4 233 41-6 Št. Jakob v R. 1.893 968 54-2 816 45-8 Rožek . . . 321 128 40-4 189 59-6 Skupaj 4.508 2.318 53-7 1.980 46-3 Okr ožje B, Borovlje Zrelec , . . 245 80 32-7 165 67-3 Bistrica v R. a 947 500 54-9 410 45-1 Borovlje . . • 1.708 468 27-5 1.235 72-5 Hodiše . . a 598 274 47-4 304 52-6 Kotmaravas 794 272 37-7 449 62-3 Bilčovs . . • 438 331 79-4 86 20-6 Zihpolje . i • 607 142 24-9 428 75-1 Otok . . . 375 116 31-9 248 68-1 Medgorje • 522 106 21-5 383 78-5 Zgornja Vesca 214 139 68-8 63 31-2 Radiše . . a 383 188 51-0 181 49-0 Šmarjeta v R. 607 279 48-9 291 51-1 Škofiče a 664 286 44-7 354 55-3 Medborovnica a 558 225 41-7 315 . 58-3 Podljubel « 910 315 364 558 63-9 Vetrinj . . 4 910 152 17-7 703 82-3 Svetnavas a 516 321 65-9 166 34-1 Slov. Plajberk 375 276 79-5 71 20-5 Sele . . . 566 511 96-8 17 3-2 Skupaj a 11.943 4.981 1S'6 6.427 56-4 Okrožje C, P 1 i b e r k Pliberk . . . 562 136 24-7 414 75-3 Doberlavas . . 1.625 505 33-9 985 66-1 Železna Kapla . 612 181 32-2 381 67-8 Bistrica v Pod j. 1.070 653 64-7 355 35-3 Galicija . . . 559 156 28-5 391 71-5 Globasnica . • 708 366 53-8 314 46-2 Libeliče . , , 704 387 57-1 290 42-9 Libuče , , t («1 348 54-9 286 45-1 Blato . . , . 807 650 85-0 115 15-0 Rikarjavas . . 997 327 35-0 607 65-0 Škocjan . , . 701 298 45-4 358 54-6 Žvabek . , % 260 183 75-0 61 25-0 Žitaravas , • 796 317 40-1 474 59-9 Bela . . . . 1.507 1.029 78.5 281 21.5 Skpuaj . 11.589 5.536 51-0 5.312 49-0 Okrožje D, Velikovec Djekše . . . 904 273 35-0 507 65-0 Grabštajn , . 968 112 11-9 832 88-1 Grebinj . , . 1.786 380 22-8 1.290 77-2 Vobre .... 795 . 310 41-2 443 58-8 Labot ... 768 55 7-1 717 92-9 št. Peter na V. 627 251 42-0 347 58-0 Pokrče . , . 726 iai 18-9 574 81-1 Pustrica . . « 674 21 3-2 634 96-8 Ruda . a , . 823 285 36-1 505 63-9 Tinje . . . , 32J 44 14-1 269 85-9 Velikovec . . 1.424 229 16-5 1.154 83-r, Važenberk . . 1,123 349 25-4 1.026 74-6 jetniSnica (Vel.) 9 1 — 8 — Skupaj . 11.251 2.444 22-8 8.306 77-2 Celokupen pas A Skupaj 32.291 15.279 40.96 22.025 59.01 dbmagaj sočnemu otroku, da ohrani kolikor mogoče dolgo prve zobe! SARGOV KAL0D0NT PROTI ZOBNEMU KAMNU sploh koga vprašali, prav lahko, z lastno posebno interpretacijo prisiliti Slovence v nemški kulturni krog. Seveda niso vpraševali naših ljudi dobesedno po jeziku, v čigar kulturno območje naj bi vprašauec po svojem čustvovanju spadal, tudi ne. ali so Slovenci ali Nemci, temveč dosti bolj enostavno: ali so za Srbe ali za Nemce, za Jugoslavijo ali za Avstrijo, za kralja Aleksandra ali za Dolllussa itd. Če ni šlo zlepa, so podkrepili svojo uradno funkcijo z mnogo obetajočimi obljubami ali pa grožnjami. Prav jx>gosti so bili primeri, da popisanei sploh videli niso števnega komisarja, ki je v tihi sobici kar na svojo roko preštel Slovence in Nemce in našel n. pr v kraju, kjer živi 50 Slovencev iu 1 Nemec, rezultal: 50 Nemcev in 1 Slovenec. Zveza narodov zavrnila pritožbe koroških Slovencev Da manifestirajo svojo ogorčenost zaradi pristransko izvedenega štetja in da dobe vsaj moralno zadoščenje, so se koroški Slovenci 1. 1935 zaradi kršenja določil Saintgermainske pogodbe o zaščiti manjšin obrnili na Zvezo narogov s pritožbo. V nji so protestirali proti principom štetja, proti navodilom koroške deželne vlade lokalnim oblastem, kako naj v nemško korist izvedejo štetje, ter proti metodam, ki so jih uporabljali popisovalci. Zveza narodov je pozvala avstrijsko vlado, naj se izjavi o pritožbi. Avstrijska vlada je odgovorila, da jc preiskala vse primere zlorabe, ki so bili navedeni v peticiji, ter našla, da je bil j>opis izvršen v glavnem objektivno in vestno. Samo na Kostanjah, priznava avstrijska vlada, sta jx>pisovalca večkrat nastopala na način, ki ga navaja peticija. Očividno je bila storjena pogreška pri izberi jKtjiisovalrev. Tudi ugrabljeni princip štetja da ne nasprotuje odredbam Saintgermainske j>ogodbe, ker se te odredbe nanašajo samo na zaščito oseb, ki pripadajo kakšni manjšini, ne pa na zaščito manjšine kot celote. Manjšinski odbor Zveze narodov, sestavljen iz predstavnikov Turčije, Avstralije in Čileja, je predložil generalnemu tajniku Zveze narodov svoje jsoročilo o slovenski pritožili in o odgovoru avstrijske vlade nanjo. Ugotovil je, da je avstrijska vlada dala zadovoljiva jx>jasnila k vsem točkam pritožbe ter sklenil, da se preiskava zaključi, ne da bi hotel izreči svoje mnenje o načelnih vprašanjih, ki so bila načeta v pritožbi in v odgovoru nanjo. Pritožbo so spravili v arhiv. Rana, zasekana od avstrijske vlade globoko v naše narodno telo, je ostala odprta. Kdo jo ho obvezal, kdo ozdravil? Dr. Fellaher Julij: Pred 67 leti so koroški Slovenci zahtevali še svoj slovenski deželni zbor V »Slovencu št. 124. z dne 31. maja 193(1 sem objavil Življenjepis koroškega kmeta, politika in pesnika Tomaža Košata, p. d. Virta, v Žopračah blizu Vrbe ob Vrbskeni jezeru. Košat je z drugimi koroškimi rodoljubi organiziral drugi veliki koroški tabor v Žopračah, kateri se je vršil 18. septembra 1870. Teta Tomaža Košata — Klara Košat, poročena Šniidt, katera v visoki starosti še danes živi v občini Logaves in čita slovenske časopise, nam je ohranila izvod plakata, s katerim je Košat s svojim odborom vabil na tabor. Plakat je bil tiskan v tiskarni Janežič v Mariboru in se glasi: »Slovenci! Kdor more na noge, naj pride 15. nedeljo po binkoštih, to je 18. septembra t. 1., ob 4 uri popoldne v Žoprače blizo Vrbe tik Ro-žeške ceste k g. Primožu Košatu, po domače Virtu-, kjer se snide drugi letošnji tabor koroški. Pogovarjali se bomo o prav imenitnih in važnih stvareh. Odbor. Važnejši pa je letak, katerega hrani istotako Klara Šmidt. Iz letaka, katerega je sestavil Tomaž Košat in ga dal tiskati v isti tiskarni Janežič v Mariboru, je razvidno, da so v odboru koroški rodoljubi, in sicer pet župnikov, med njimi znani Franc Trajbar, župnik v Št. Jakobu v Itožu, štirinajst kmetov, katerih potomci so še danes steber slovenstva na Koroškem, kot so to Janežiči, Se-rajniki, Štikarji itd., štirje učitelji in šest zastopnikov raznih drugih stanov. Tudi vsebinsko je letak zanimiv, ker posnemamo iz njega, da so se koroški Slovenci že tedaj borili za pravice slovenskega jezika v šoli in v (Nadaljevanje na (!. strani.) Stran f> -SLOVENEC«, dne JO. oktobra 1937. Stev. 233. Žalni dan za pokojnim kraljem Aleksandrom v Ljubljani iana, 9. oktobra. Naše mesto, ki ga je veliki kralj Aleksander I. Zedinitelj tako zelo ljubil, se je danes, na tretjo obletnico njegove tragične 6inrli, z obnovljeno žalostjo oddolžilo njegovemu spominu. Raz vsa javna in zasebna poslopja so zavihrale davi žalne zastave. oziroma državne zastave na pol droga. Javni uradi in šole so imeli danes prosto, trgovine in obrati pa so bili zaprti od 10 do 12. Žalno cerkveno opravilo je v stolnici ob 10 dopoldne imel ob asistenci duhovščine škof dr. Gre-gorij Rožman. Žalnemu opravilu so prisostvovali med drugimi ban dr. Natlačen s jxxlbanom dr. Majcnom, vsemi načelniki posameznih oddelkov in uradništvom banske uprave, dalje divizijski general Tonič z brigadnima generaloma Dodičein in Popa-dičem. predsednik apelacijskega sodišča dr. Vla'-dimir Golja. rektor univerze dr. Kušej, mestni župan dr. Adlešič. ravnatelji dr. Fatur, dr. Sedlar in dr. Vagaja. predstojniki drugih uradov, vsi z velikim številom svojega uradništva. dalje predstavniki avtonomnih ustanov, korporacij in organizacij, številni častniški zbor, vsi tukajšnji zastopniki drugih držav in številno občinstvo. Službe božje so bile tudi v pravoslavni in pro-testantovski cerkvi ter v molilnicah drugih vero-izjx)vedi. Vse šole so imele danes /alno slovesnost za pokojnim kraljem. Posebno učinkovite so bile žalne slovesnosti na nekaterih večjih srednješolskih zavodih. Alladina se je udeležila tudi žalnih služb božjih v cerkvah, kjer ima sicer ob nedeljah redno službo božjo. Komemoracija na univerzi Akademska mladina je priredila 0. oktobra ob 11 komenioracijo za pokojnim kraljem Aleksandrom v zbornici na univerzi. Komemoracije seje poleg precejšnjega števila akademikov udeležil 1 Univerzitetna iuavguralna služba božja. Slušatelji teološke fakultete imajo za začetek novega studijskega leta v ponedeljek, dno 11. t. m., točno ob 8 v ljubljanski stolnici inavguralno službo božjo. Sv. mašo l>o celebriral prevzv. gosp. škof dr. Gregor Rožman s petjem slušateljev. K tej službi božji so vabljeni seve tudi slušatelji vseh drugih fakultet. Profesorji teološke fakultete se jo udeleže korporativno. Otroške nogavice, Karničnik, nebotičnik 1 Knt. prosvetno društvo Sp. Šiško sporoča, da se igra Stilmondski župan zaradi obolelosti igralcev ne vrši dne 10. t m., kakor je bilo objavljeno, temveč prihodnjo nedeljo 1". 1. m. 1 Drugo gospodinjsko razstavo priredi ženski odsek šentpeterske prosvete 17. oktobra v društveni dvorani, polog šentpeierskc cerkve. Razstava bo odprla od 7 zjutraj do 5 popoldne. 1 šiškarji! Kam pa danes? Vsi na otvoritveno predstavo Katoliškega prosvetnega društva v Sp. Siski. ki uprizori v samostanski dvorani ob 8 zve čer krasno dramo »Stilmondski župan«. (Nadaljevanje s 5. strani.) uradih in da so celo zahtevali poseben slovenski deželni zbor. Tudi vidimo, da so koroški Slovenci ledaj imeli še narodno zavedne učitelje, katerih pa danes na Koroškem ne najdemo. Vsebina letaku je sledeča: LE SPET NA TABOR. Slovenci! kaj je tabor, iu čemu tabor, slavno .-ino pokazali pred kratkim na Bistrici blizo Pli borka. Zbralo uas se jc blizo 8000 rodoljubov pod milini nebom, |>od košatimi lipami, po stari lepi šegi naših predstarišev. Posvetovali in pogovarjali smo se o najsvetejših naših pravicah in enoglasno očitno izrekli, kaj si želimo, kaj tirjamo po postavah nam danih. Bil je In tabor, kakoršnega bi si ubogi mi Koroški Slovenci ne bili kar bodi pričakovali. Le eno željo, srčno željo smo vsi še imeli in očitno jo izrekli: Še en tak laborU »še en tak shod! No, Slovenci! želja ta vaša in naša, »polnila bode se, upamo saj v kratkem. Vabimo Vas že danes: pridite, pridite vsi, komur je Se kaj mar za naš narod, pridite rodoljubi zlasti iz Celovškega, Borovškega. Rožeškega in Belaškega okraja, pridite vsi naj ste kmetje ali kajžarji, gospodarji ali posli, stari ali mladi, pridite /.j. uničijo />o binkošlih, to jc 18. septembru t. I. ob lili popoldne na tabor v 2oprnče blizu Vrbe (železuocestne postaje) tik Rožeške cesle k g. Primožu Knšat-u. po domačem Virtu . Preudarjali bomo tamkaj, kar smo preudarjali ali pretresovali že pri zadnjem taboru, namreč: 1. Ali bi se no dalo po postavnem potu doseči, da bi Slovenci posebej volili svoje zastopnike in da bi Slovenci imeli svoj deželni zbor? 2. Zakaj se ravnopravnost v kancelijah iu šolah ne uresniči? 3. Kako bi se dala po postavnem potu plačila zmanjšati in kmečko stanje /boljšali? 4. 11 koncu bode se dokazovalo, kako treba, dn se zdaj ob času vojske zvesto in nepremakljivo držimo domovine. Glejte Slovenci! koliko imamo se pogovarjali! Zatorej jiridile na tabor, naj si bode vreme še tako hudo. poti še taki slabi. Huda je sicer za petice, ali potrebovali pri taboru beliča ne bote, razen tega, kar po svoji potrebi in dobri volji bote zajedli in zapiti. Tudi časa ne bote zamudili toliko: gre le za nekaj ur v nedeljo popoldne. Komur pil se poljubi in kaže prav, po železnici lahko pripelje se za polovico boljši kup in sicer z lisliči. ki o pravem času bodo se vsem taboritom oskrbeli. Zatorej pripravite se sami, vabite še druge in na noge potom! Prijazno Vas vabimo tukaj podpisani. Bog pa nam daj svojo pomoči V Ž o p r a č a h , 18. avgusta 1870. Primož Košat kmet in gostilničar v Zopračah, širnan Rojiač, .lanez Hohkotler, Tomaž Abruč, Peter lleis, Janez Kobentar, Janez Šrvlcel, Gregor Obilčnik, Jakob Serajnik, Franc Čuden, Janez Sera mik, Franc Šuštar, kmetje; Janez Pečnik župnik v " Podgorjnh, Jožef Janežič, Andrej Pečnik in Valentin Janežič. kmetje v Lešah; Franc Trajbar, župnik v Še nt Jakobu; Valentin Lesjak, župnik v Dvoru in Anton Tuš učitelj v Dvoru, Janez Ev. Marinič, župnik v Lipi. Tomaž Lesjak, učitelj v Lipi, Jakob Knatlič, duhovni pomočnik. Rudolf VVucela, učitelj. Miha Pečnik učitelj, Peter Slikar, gostilničar. Ignac Cemernjak, (iregor Janežič, mlinar. Matevž Hribernik in Jožef šutar, kupca, Tomaž Liplc mlinar. Tabor v Zopračah je sijajno uspel. Na taboru jn govoril med drugimi Matija Majar Ziljski. g. prodekan filozofske fakultete prol. dr .Biljmo-vič. Govorilo je več akademikov. V imenu Akademske zveze je govoril stud. iur. Lovro Jan: Ob tretji obletnici strašnega marsejskega zločina, ob Irelji obletnici smrti našega vladarja se zbiramo k žalni kometnoraciji. Zbiramo se na svobodnih akademskih tleh slovenski akademiki, zbira se po svojih zastopnikih ves narod — v cerkvah in na žalnih proslavah. Zbiramo se, da se poklonimo veliki žrtvi svojega vladarja, da z vsem ogorčenjem obsodimo zločin, da mu po svoji krščanski dolžnosti izkažemo hvaležnost za njegovo vladarsko skrb in delo. Ko so se po vsem svetu dvigale razdiralne sile in hotele uničiti krščansko kulturo, ko so le razdiralne sile vršile svoj posel tudi na tleh naše države, je naš pokojni vladar nevarnost in zlolK) teh podtalnih sil spoznal in z veliko odločnostjo preprečil nameravane zlorabe. Prej kot večina evropskih državnikov je spoznal, da z barbarstvom, kakršno se dviga danes, ni mogoče skle-]>ati nobenih kompromisov. V tem je bil naš vladar velik. To je bilo njegovo veliko poslanstvo na svetu, ko je s svojimi ukrepi dajal pogum in vzgled neodločnim in boječim, svojim narodom pa zagotovil, da danes srečno in mirno žive v svoji svobodni državi. — Zato smo mu hvaležni — v tem ga občudujemo. Zločinsko nasilje je vzelo življenje našemu vladarju. Nasilje, ki se je porodilo iz razbrzdane svobodo in slepe strasti. — Ko se zbiramo h ko-memoraciji za pokojnini kraljem obsojamo taka nasilja, globoko prepričani, da nasilje in zločin nista nikdar pravilna in pravična pol. Ves kulturni svel je ogorčeno obsodil marsejski zločin in njegove krivce. Vemo, da tudi mi najbolje služimo vzvišenim ciljem našega |x>kojnega kralja, če vse slorimo, da se taka nasilja in tudi zločini ne l>odo nikdar več ponovili v naši zgodovini. Slovenska katoliška akademska mladina se globoko užaloščena klanja duhu, delu in žrivi velikega kralja. Slava mul 1 Vodstvo v Narodni galeriji. V nedeljo, K), oktobra ob 11 bo predaval o gotskem slikarstvu in o gotski plastiki roonsignor Viktor Steska. Oglejte si v novi konfekcijski trgovini moiko Ljubljana, Šelenburgova nlica 6 damske plašče, kostume in obleke i 1 Frančiškanska prosveta v Ljubljani priredi v torek, dne 12. oktobra, ob 20 zvečer v novi frančiškanski dvorani Spominsko proslavo ob 20 letnici smrti dr. Jan. Ev. Kreka. Na sporedu je govor prosvetnega inšpektorja, gospoda Ivana Dolenca, posvečen spominu narodnega heroja, dalje dekla-macija »Okamenela pesem« od dr. p. Romana .To-minca, recitacija »Kreku« od dr. Joža Lavrenčiča in krasno skioptično jiredavanje gospoda ravnatelja Franca Gabrovška. Rezervirajte 6i vstopnic® v predpiodaji »Pax et bonutn« v franč. pasaži jn sicer sedeže po 3 din, za člane z legitimacijami .po 2 din. stojišča po 2 din. člani in dijaki po 1 diji. Počastimo spomin velikega pokojnika in udeležite se te proslave, na kateri beste videli tudi prekrasne skioptične slike! 1 Vič. Na tretjo obletnico smrti blagojiokojnega kralja Aleksandra I. je bila na Viču služba božia ob 9 dopoldne, kateri so prisostvovali predstavniKi oblasti in domača društva, nakar je prosvetno društvo »Vič« položilo venec na sj>omenik kralja Aleksandra I. 1 Razstava g. černigoja. Danes ob 11 ima na svoji razstavi v Jakopičevem paviljonu predavanje g. Avgust Cernigoj. Umetnost ljubeče občinstvo o|tozarjamo na to predavanje. Pesem mode in višek kvalitete ie blago za damske plašče pri ¥ t Brata Vlaj, Wo!fova ul. 5 1 župnika iz cvetočega vinograda« bo danes /večer uprizorila Šentpcterska prosveta v Frančiškanski dvorani, h kateri vse prijatelje lepe igro vljudno vabimo. Začetek ob 8. Vstopnice se dobe dopoldne v dvorani Šentpctcrske prosvete. /večer pa eno uro pred predstavo v blagajni I' rančiškanske dvorane. 1 Člani križanske moške in mladeniške Marijine družbe imajo danes popoldne ob ugodnem vremenu poldnevni izlet na Rocenj pod Šmarno goro. Odhod z električno v času med 1. in pol 2. izpred Evrope. V grajski kapeli ob H. cerkveno opravilo. — Vljudno vabljeni tudi vsi prijatelji družbe. štedilnik, idvšakp' fcuvivo ■ FEROLim tih glav. Glave so bile po 1.50 do 2 din po velikosti ,drugače 1 din kg. Krompir je bil sprva po 0.80, pozneje celo po 0.70 din kg. I Nenavaden kolesarski karambol. Včeraj okoli 11.45 Se je na vogalu Krcsije, to je Nabrežje 20, septembra in Stritarjeva ulica zgodil nena-' vaden kolesarski karambol. Od Pogačarjevega trga je mirno privozil mlad kolesar. Z glavnega mostu pa je pritekel neki pes — jx>tepuli, Zaletel se je v kolesarja, ga porlrl ha tla in hiu prvo kolo spremenil v osmieo. Pes je pobegnil. 1 Obrtnike in njih nameščence opozarjamo na večerni trgovski in izobraževalni tečaj pri Chri-slofovem učnem zavodu, Ljubljana, Domobranska cesta št. 15. Brezplačni prospekti na razpolago! Damshe torbice, potne hovthe, aktovke . prvovrstne in najceneje izdeluje tunder Vinko, torbarstvo, sedlarstvo, jer nenarstvo, Ljubljana, Igriška ul. 3, zraven dram. gledališča. Sprejema tudi popravila 1 Obiskovalci zadružnega tečaja dobijo hrano in stanovanje prav poceni v Vajeniškem domu v Ljubljani, Kersnikova ulica 4. 1 Kino »Union < sporoča svojim obiskovalcem, da je klobuk »Marije Stuart« zadela izkaznica s serijo štev. 22 in 25. I Kino Kodeljevo, Danes ob 15.17 in 20, 111 jutri ob 20 dva filma »Izdajalci« v glavnih vlogah Lida Barova in Willy Birgel, in -Bengali«, pustolovski film iz skrivnostne dežele Indije. I Tvrdka Oroslav Dolenec, Ljubljana, Wol-fova ulica 10, jo pripravila za praznik Vseh svetnikov prvovrstne nagrobne sveče v izbranih barvah in oblikah. 1 Pisalne in računske stroje Vam strokovno popravi Simandl, Dvorakova ul. 5, tel. 24-07. 1 Vpisovanje v Umetniško šolo -.Probuda bo od II. do 15. oktobra samo ob 18, v sobi stev. 6, pritličje, na Tehniški srednji šoli v Ljubljani. Pri zadostnem številu prigiašfncev še bo redni pouk pričel, v ponedeljek, 18. oktobra. Podrobnosti o vpisu in tečajih so razvidne na razglasili deski »Probude« v veži omenjene šblc. 1 Francoski tečaji za odrasle na moškem učiteljišču v Ljubljani in sicer za začetnike, nadaljevalni tečaji in tečaji za konverzacijo so se pri-čeji dno -1. oktobra. Francoski institut obvešča interesente, da se še nadalje vrši vpis novih fre-kventantov pri služitelju učiteljišča g. A. Doleileu, kjer se dobe tudi - potrebne informacije. Tečaji trajajo 7 mesecev.. Ukovina je -mesečno 20 din. Zaradi opustitve trgovine popolna razprodaja moških in otroških oblačil ♦ J. Maček, Ljubliana. Aleksandrova c. št. 12 1 Slovensko stenogralsko društvo bo letošnjo zimo priredilo v večernih urah na Trgovski akademiji stenografski tečaj za slovensko stenografijo za začetnike in parlamentarno pismo ter nemško stenografijo. Ukovina bo znašala 30 din na mesec za 8 ur mesečnega pouka. Začetek bo kcmec oktobra. Prijave sprejma društvo na Trgovski akademiji, B!eiweisova cesta 8. 1 Trgovina krzna Srečko Lapajne je preselila svoje poslovne prostore na Aleksandrovo cesto 4, II. nadstropje. Telefon 37-37. Dvigalo na razpolago. Vhod iz pasaže. I Nočno službo imajo lekarne: v nedeljo: dr. Kmet, Tyrševa 41: mr. Tnikoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Ustar, Šelenburgova 7; v ponedeljek: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 0: mr. Ramor, Miklošičeva 20 in mr. Martus, Moste. — Pri motnjah v prebavi, pri napetosti, vzdihovanju, zgagi, povzročeni po težki zapeki, je zelo primerno vzeti na večer pol kozarca naravne »Franz-Josefove« grenke vode, zjutraj na tešče pa isto množino. Prava »Franz-Josefova« voda se izkazuje vedno kot popolno zanesljivo sredstvo za čiščenje črev. Oel. res. S. hr. 30474/M. Cclfc Velika izbira novih jesenskih ČEVLJEV modelov vseh vrst —-po zelo nizkih cenah. . . Prodajalna čevljev preje: Dunajska cesta 23 »Pri Pollaku«, sedaj: Kolodvorska ulica 11 »TRIUMF« 1 Predavanje s skioptiinim slikami 'p Rokodelskem domu. V. sredo 13. t. m. bo predaval v dvorani Rokodelskega doma, Komenskega ulica št. 12. g. Stanko Žakelj iz misijonske družbe. Popeljal nas bo na Japonsko, Kitajsko in v prednjo Indijo in pokazal, kako so v teh deželah kot pravi junaki delovali naši slovenski misijonarji. Predavanje bodo pojasnjevale številne barvaste skioptične slike raznih krajev, kjer so bili naši misijonarji. Vstop k predavanju je prost. Pričetek bo ob 8. zvečer. Vabimo k prav obilni udeležbi. I Velik sobotni trg. Ker se jo vreme nekoliko ustalilo in preobrnilo, je včerajšnji trg nenavadno oživel. Tržno nadzorstvo je postavilo 1000 klopi, na katerih je prodajalo do 150(1 pro- dajalk ra/no zelenjavo, »arije, gobe in druge |io trebščine. Mnogo prodajalk je bilo prisiljenih položiti blago kar na tla. Lepe gobe so bile že ob 10.50 vse razprodane. Cene gobani so bile 8 do 10 din kg, merica 2 do 5 din. V dolgih 20 vrstah je bilo razstavljeno razno domače sadje. Lepa jabolka so bila 2.50 do 4 din. Slabejša po I din. Hruško plemenite po 5 do 0 din kg. Grozdje 2 do 7 din. Na Sv. Petra nasipu so se letos pojavili prvi veliki vozovi krompirja in zeljna- Gledališče Drama. Začetek ob 20.: _ 10. oktobra, nedelja: ob 15 »Matura«. Izven. Znižane cene od 22 din navzdol. Ob 20 »Beraška opera«. Izven. 11. oktobra, ponedeljek: Zaprto. 12. oktobra, torek: Pesem s ceste«. Premic erski abonma. Opera. Začetek ob 20.: 10. oktobra, nedelja: Ob 15 >La Bohemet. Izven. Znižane cene od 50 din navzdol. — Ob 20 »Aninconke«. Premierski abonma. * oktobra, ponedeljek: »Vrag na vasi«. Gostovanje Pie in Pina Mlakarja ter zagrebškega baleta. Izven. 12. oktobra, torek: Zaprto. Poizvedovanja Črno žensko sukneno jopico sem izgubila 5. septembra od Kolinskc tovarne do Schwentnerja. Pošten najditelj naj do odda proti nagradi na naslov, ki ga dobi v upravi -.Domoljuba«, c Žalne slovesnosti v Celju. Ob tretji obletnici tragične smrti kralja Aleksandra I. so vsi hišni posestniki v Celju razobesili drž. oziroma žalne zastave na pol droga. Ob 8 zjutraj je bila v opa-tijski cerkvi žalna služba božja. Udeležili 60 se jc predstavniki civilnih in vojaških uradov in oblasti z. okraj, glavarjem g. dr. Zobcem in županom g. Mihelčičem na čelu. Trgovski in obrtni lokali v niestu so bili od 8 do 10 zaprti. Državni in samoupravni uradi niso poslovali. Žalne službe božje 60 bile tudi ob pol 9 v pravoslavni cerkvi in ob 9 v evangeljski cerkvi. Po V6eh šolah 60 bile žalne svečanosti. Občinstvo se je v polnem številu udeležilo tudi komemoracij, ki 60 jih priredila posamezna društva v Celju. KINO METROPOL prinaša danes ob 16.15, 18.15 in 20.30 biser filmske produkcije »Pred solnčnim zahodom« (Der Herrscher) Ob 10.15 in 14 matineja >Krravi kapetan« c V nedeljo ob 6 zvečer ima kongregacija za matere svoj običajni sestanek. Ob pol 6 je 6eja odbora. c Odločilni momenti slovenskega naroda, to bo prvo predavanje K. P. D. v Celju, ki bo v ponedeljek. II t. m. ob 8 zvečer v domu v Samostanski ulici. c Krajevni odbor Združenja vojnih invalidov v Celju bo priredil danes tombolo. Ker je čisti dobiček namenjen najbednejšini vojnim žrtvam, vabim občinstvo, da se te tombole s 500 lepimi dobitki v kar največjem številu udeleži. V Celju se da v najem, eventuelno tudi proda manjše tovarniško poslopje s pripadajočim zemljiščem ca 1600 m3, od tega ca 400 m- zazidane površine, primerno za vsako inaniše ind. podjetje. Vpraša se: Celje, poštni predal 68. JSSOSSmOSMSSOSJOSO!^^ c Gostovanje Ljubljanske drame v Celju. Kolikšno zanimanje je vladalo med Celjani za Fedor-i jevo dramo »Matura«, katero je predvajala ljubljanska drama 8. oktobra ob 8 zvečer, je pričalo do zadnjega kotička napolnjeno Mestno gledališče. Zopet smo imeli priliko občudovati dovršenost ljubljanskih igralcev. Po končanih prizorih 60 želi tako številne aplavze, da so 6e morali večkrat pokazati pred zaveso. Da bode VaJ plail eleganten ga kupite.v modni trgovini Gustl Vračko - Celfe V zalogi tudi plašči za močnejše dame. c Očetje kapucini so zgradili za reveže, ki zahajajo vsak dan k njim, da se nasitijo, čedno vežico, da bodo siromaki jedli pod streho. V tvoji skromnosti pa so jo na tiho zgradili, v nedeljo pa so oznanili, da jo bodo popoldne blagoslovili. Vkljub temu se je zbralo tam precej ljudi. G. pater gvardijati je spregovoril nekaj hesed in nato blagoslovil vežo,: ki je potem izročena svojemu namenu. Mimogrede omenjeno, da razdele očetje kapucini dnevno nad 40 obedov in tako lajšajo bedo med našimi reveži. Zahvaliti se moramo očetom kapucinom, ki s toliko ljubeznijo pomagajo revežem, zahvaliti pa se moramo tudi tistim, ki so pripomogli, da se je zgradila ta veža, v kateri se bo lahko v hudem zimskem času ogrelo toliko siromakov. Šmihet pri Žužemberku Vzgojiteljici Franici v slovo! Danes odhaja r zasluženi pokoj šolska upraviteljica v Šmihelu f/ri Žužemberku gospodična Franica Bezlaj. Pred 19 leti, ko 60 divjale še vojne strasti, ko je grszila nemoralna razpasenost tudi že med našim preprostim ljudstvom, jc prišla naša Franica z belokra-jin&kih vinogradov v Šmihel med naše gričke ob zeleni Krki. Kakor skrbna mati je takoj vzljubila otroke in jih začela učiti in vzgajati, saj je bil mladi rod v povojnih letih vzgoje še posebno potreben. In vzgoji, pravi resnično krščanski vzgoji je ona z vso vnemo posvetila svoje odlične sposobnosti. Z gorečo besedo in lastnim zgledom je učila mlada 6ica poštenja, delavnosti in čistih, jasnih pogledov v vsa življenjska vprašanja današnje dobe. Pri teim je vedno z zgledom svoje lastne osebe kazala otrokom in staršem pot do Njega, ki edini more dati blagoslov in resničen uspeh človeškemu prizadevanju v blagostanju in nesreči. Pa tudi za časne zadgve je imela vedno odprto svoje dobrohotno srce. Kdo bi preštel vse nasvete, ki jih je z ljubeznijo dajala ljudem v gospodarskih vprašanjih in v časih bolezni, preizkušenj in tegob! Pri tem ni nikdar vedela levica, kaj dela desnica. Tudi v učiteljskih vrstah je bila čislana in vedno dobrodošla. V šoli in uradnem poslovanju je bila vestna in tudi do sebe stroga, sicer pa vesela, to-variška in materinsko dobra do mladega učiteljskega naraščaja, ki se je tako rado zbiralo okrog nje. Ni čuda, da jo je učiteljstvo žužemberške doline imelo več let za predsednico svojega društva. Ko odhajale danes, draga Franica, iz naše doline v svoj novi dom v Ljubljano, 6e Vam Vaši učenci in prijatelji iskreno zahvaljujemo za vse nauke in zglede, ki ste jih nam tekom 19 let v toliki meri dajali. Želimo pri tem, da bi Vam Vsemogočni, kateremu ste skozi vso službeno dobo posvečali Vaša prizadevanja, poplačal Vaš trud in blagoslovil Vašo življenjsko jesen e cvetjem zdravja, milosti, sreče in zadovoljstva! Izjava siromaka, ki mu \e voda vse vzela Ni res, da je zbirka, ki naj bi bila nabrana, v Brežicah na potrdilo Župnega urada v Sv. Križu za Slrgar.ja Franca iz Dola pri Sv. Križu, katero jc Strgar poslal v Brežice preko Kodriča Jožeta ml. iz Sv. Križa, bila poslana Sokolu v Sv. Križu, čigar načelnik je gori imenovani g. Kodne, ki jc to zbirko preko g. Kodriča ml. razdelilo med svoje člane in prijatelje, tako, da so drugi dobili, kar bi moral dobiti Strgar, njemu pa so dali beri in piši dvajset dinarjev. Pač pa je res nas|>rotno, da Kodrič sploh ni' načelnik Sokola v Sv. Križu, da ni dobil nobene, Strgarju namenjene podpore, kakor je končno res, da je Sokol v Sv. Križu, čigar član je g. Kodrič ml., prejel le zbirko Sokola v Brežicah kot prvo vna-n jo podporo po povod nji, ter, da je Sokol sam to zbirko razdelil svojim članom, katerim jc bila namenjena. Res pa je tudi, da je dobil Strgar podporo v znesku 25 dinarjev, toda ne od Sokola, marveč iz zbirke naprednih ljudi. Brežice dne 8. oktobra 1917. Joško Kodrič, mi. Pred desetimi leti: Ob desetletnici cerkve Nekdanja zasilna lesena cerkev Zgodovina cerkve sv. Frančiška in župnije v Šiški sega še v dobo pred svetovno vojno. Predaleč nas bi zapeljalo, če bi hoteli naštevati, kar se je sklepalo že leta 1908. na sestankih, ki jih je vodil pokojni p. Hugolin Sattner. Tudi ne spada v ta okvir popisovati dogovore in razlage, ki jih je provincialno predstojništvo sprejemalo in dajalo, ko je hotelo prepričati kranjsko deželno vlado in z njo vred tudi dunajsko, da je župnija in cerkev v Šiški nujno potrebna. Svetovna vojna je vse to delo pokopala, ni pa pokopala zamisli, ideje same. Takoj po svetovni vojni se je še bolj jasno videlo, da stara podružna cerkev sv. Jerneja ne more več zadostovati verski vnemi šišenskih vernikov. Iskati je bilo torej treba primernih, četudi zasilnih prostorov. In res. Našli so ob sedanji Železuikarjevi ulici leseno barako, kjer so imeli vojaki med svetovno vojno zjutraj službo božjo, zvečer pa kino. Ta bi bila. Stopili so v stik z »Gospodarsko komisijo deželne vlade za stvarno deniobilizacijo«. ki je končno provinciji barako podarila. Barako so popravili, jo ometali in pre-belili; znesli so od vseh strani najpotrebnejše za službo božjo. Tako je bilo možno, da je bivši pro-vincial p. Placid Fabiani v sporazumu z ordina-riatom dne 25. julija 1920 to zasilno cerkev slovesno blagoslovil. Čim bolj so se prebivalci tega okraja zavedali svojih verskih dolžnosti, tem lepše je zorela misel, da je v Šiški treba postaviti mogočno in prostorno cerkev. Sv. Frančišku, prijatelju delavskih slojev, naj bi bila posvečena in za 700 letnico njegove blažene smrti naj bi že stala. Tedanji provincialni vikar p. dr. Regalat Če-bulj je naprosil g. univ. prof. in arh. Plečnika za načrte. Ko so si ogledali prostor, kjer naj bi cerkev stnla, je bila soglasna želja, da bi bila cerkev drugače 'zasukana, kakor pa je sedaj, da bi imela drugam pročelje; Zakaj se.to ni zgodilo, o tem zgodovina zaenkrat še ne more pisati. Odločiti sti se m'orali za prostor, kjer in kakor stoji cerkev sedaj.' Dne 19. aprila 1925 je bilo stavbišče blagoslovljeno in delo se je začelo. Nadzorstvo je vodil inž. Suhadolc Anton, delo pa je prevzel stavbni podjetnik Jakob Accetto. Kojianje in betoniranje temeljev je šlo tako hitro od rok, da je bil temeljni kamen že 28. junija 1925 blagoslovljen. Četudi se je med tem morala izvršiti sprememba stavbnega podjetnika — za Accettom je delo prevzela stavbna družba »Probuda«: — je zidanje še dokaj hitro napredovalo. Pa kljub temu se je bilo bati, da jih ne prehiti zima, preden bi bila zgradba pod streho. Res, že 5. decembra je bilo tisto leto 22 stop. mraza. Delo je moralo za nekaj dni popolnoma prenehati. Med tem časom je dospela iz Maribora železna konstrukcija, ki naj bi postavljena na štiri železnobetonske stebre nosila srednji strop in streho. Mraz je ponehal in delo na stavbi se je nadaljevalo, tako da je bila nova cerkev dne 9. januarja 1926 že pokrita z deskami in strešno lepenko. štiri mesece nato je delo popolnoma počivalo. ker ni bilo denarnih sredstev. Sedemstoletnica smrti sv. očeta Frančiška je bila vedno bliže. Ali bo mogoče urediti vse najpotrebnejše, da se s tem duem preselimo v novo* cerkev? Na delo je treba, so rekli, pa bo šlo. Streho so pokrili s pocinjeno pločevino, pri oknih so postavili betonske okvirje, zidovje so ometa-Vali znotraj in zunaj ter čistili ogromno stebrovje. Na železno konstrukcijo so pripeli leseni strop, zravnali cerkveni tlak in postavili zasilna vrata. 2. oktobra so dvignili v do polovice sezidan zvonik nov zvon. Njegov glas — dis — je mogočno donel preko Šiške in marsikomu so solze ganotja stopile v oči. Okoli cerkve se je nabralo polno ljudstva, ki je med seboj ugibalo o slavnosti prihodnjega dne, v cerkvi sami pa so se vršile še zadnje priprave okoli velikega oltarja, ki so se zavlekle pozno v noč. 3. oktober 1926 je bil za Šiško eden najlepših in najpomembnejših dni. Kar so dobri šiškarji dolgo želeli, za kar so veliko žrtvovali, to so sedaj imeli: novo veličastno cerkev. Ze pred deveto uro so se zbirale množice ljudstva od blizu in daleč, med njimi šolska mladina, lejx> število narodnih noš in so nestrpno pričakovale slovesne blagoslovitve cerkve Obredne molitve, kakor tudi pontifikalno sv. mašo je opravil g. prelat Andrej Kalan ob asistenci g. kanonika dr. M. Opeke in provincialnih definitorjev. Slavnostni govor pa je imel provincial p. dr. Regalat Cebulj. Popoldne smo se poslovili od lesene zasilne cerkve in v slovesni procesiji prenesli Najsvetejše v novo hišo božjo. Druga sv. maša v novi cerkvi je bila o polnoči med 3. in 4. oktobrom v spomin blažene smrti našega velikega zaščitnika sv. Frančiška. Uresničila se je torej želja provincialnega predstojništva, da je asiški ubožec za svojo sedem-stoletnico dobil svoj viden spomenik tudi v slovenskem ljudstvu, na njegovem ozemlju. Lahko trdimo: v slovenskem ljudstvu, zakaj ljudstvo mu je postavilo ta spomenik s svojimi žulji, s svojimi prihranki. Zlasti tretjeredniki. vneti častilci svojega duhovnega očeta, iz vseh krajev Slovenije so veliko žrtvovali. Hvala jim za to in iskreni Bog plačaj! Naša velika zahvala gre pa predvsem ljubljanskim tretjerednikom, ki so si na pobudo jtokoj-nega p. Salvatorja Zobca pridobili neminljivih zaslug za šišensko cerkev. Seveda je bila cerkev, ko smo se vanjo preselili, brez opreme, brez okrasja, da celo brez tlaka. Na golih tleh smo mnogokrat klečali. Veliko je bilo še treba, da je bila cerkev toliko urejena, da je mogla biti posvečena. Tudi to se je zgodilo s pomočjo naših vztrajnih in požrtvovalnih dobrotnikov. 4. oktobra 1927 se je končala sedemstoletnica sv. Frančiška. Gotovo je bil ta zaključek v Šiški najlepši, ker se je sklenil s posvečenjem njegove cerkve. Točno ob 8 uri se je pričelo posveče-vanje. Konsakracijo cerkve, velikega oltarja in oltarja sv. Elizabete je izvršil ljubljanski škof g. dr. Ani. Bonav. Jeglič; oltar sv. Antona in sv. Terezije od Deteta Jezusa pa je posvetil mariborski škof g. dr. Andrej Karlin. Veličastno cerkev je torej šiška imela, treba ji je bilo še župnije. Tudi do te je bil prvi korak že narejen. Zakaj takoj po konsakraciji je g. škof dr. Jeglič razglasil Šiško kot ekspozituro župnije Marijinega Oznanjenja z vsemi pravicami župnije. Samostojna župnija pa je postala šiška dne 8. julija 1928. Do takrat je bilo med škofijskim ordinariatom in provincialnim predstojništvom vse urejeno, kar zahtevajo kanoni za ustanovitev samostojne redovne župnije. Ker je bilo mestno poglavarstvo z nameravano župnijo zadovoljno in banska uprava ni imela nič proti, je tudi ministrstvo pravde zadevo hitro uredilo. Imenovan je bil prvi župnik-vikar p. Pij Žankar in prva dva kaplana p. Blaž Farčnik in dr. p. Modest Novak, za subsidiarija je bil postavljen p. Bogdan Markelj. Prvo desetletje dela je za nami. Ali je pred nami počitek? Ne, ampak delo. Delo na globoko in široko. Naj bi žarek večne luči, ki noč in dan se lesketa iz cerkve in s svojo nežno milobo objema vse .. . prav vse, vnel in vžgal tudi prav vse za skupni smoter, ki ga imamo pri svojem delu. Na tabor v Kamnik V nedeljo 17. oktobra t. 1. vsi na veliki mani-festacijski tabor JR55. ki sc ho vršil ob 10 dopoldne na glavnem trgu v Kamniku. Govori minister dr. Krek M. in drugi. Slovenska kramola Star »slovanski izraz je to. Prokopij in Mavrikij j pripovedujeta, da so stari Slovani v vseh stvareh razpravljali javno. To bi bilo sicer v redu. Ali tam slišimo, da se potem celo soglasnih sklepov niso držali, marveč so se jim upirali, prišlo je do nemirov, zdrah in prepirov. Izraz za tako kramolo je prešel celo v nemško-bavanske vire 9. in 10. stoletja, ker so sosedje pač pazljivo zasledovali naše razrvane narodno-politične razmere in iz njih kovali kapital za svoje osvojevalne načrte. Take kramole doživljamo tudi še dandanes. Sen našega narodnega in političnega preporoda je bila zedinjena Slovenija. Dobili smo jo, okrnjeno sicer, pa vendarle. Pa je že prišel en del in bi si želel delitve po avstrijskih, poprej tako osovraženih kronovinah. Z univerzo smo dobili izpolnjeno nadaljnjo našo preporodno željo, a padla je obenem tudi že misel, če bi jo ne razkosali po pokrajinah (vsaj za eno fakulteto je šlo). V ognjišče našega zgodovinskega in domoznanskega študija naj bi se razvila muzej in arhiv v našem političnem središču, — pa zopet odpor. Ta kulturna kramola se javlja v članku prof. Fr. Baša v nedeljski štev. (227) ^Slovenca«. Na zatožni klopi zaradi kramole pa sedim prav za prav le podpisanec, ker da sem menda prelomil neke varaždinske in ljubljanske spomeniške punktacije. Na kulturni konferenci slovenskih mest leta 1935 sem bil navzoč poleg g. prof. Baša tudi jaz sam. Poverjen mi je bil referat o lokalnih muzejih in arhivih. Tam sem dejal, da se morajo muzeji med seboj podpirati, govoril sem o ciljih in nalogah lokalnih muzejev, navedel nekaj podrobnih primerov za te stvari ter nadaljeval, da na noben način lokalni muzej »ne bo smel tekmovati pri zbiranju z Narodnim ali Etnografskim muzejem ali z Narodno galerijo«. V te naše najvišje, vsenarodne osrednje ustanove, ki naj nas kot narodno celoto dostojno reprezentirajo pred tujim svetom z najlepšimi plodovi naše zemlje in našega duha, morajo priti vsi važni predmeti in vse umetnine, ki prikazujejo vrhove našega duhovnega stremljenja, ali so drugače v tej razvojni črti pomembni in značilni. Taki predmeti ne sodijo v lokalni muzej niti tedaj ne, čeprav izvirajo in njegovega ožjega območja in spadajo celo v okvir njegovih zbirk.., Vsi za znanost, narod in deželo pomembnejši ali drugače vidnejši dokumenti, tudi pisani, ne morejo ostati v muzeju ali arhivu kakega skritega in odročnega kraja. Zanje je pravo mesto edino le v prej navedenih osrednjih institucijah. Tu v Ljubljani morajo biti na razpolago široki splošnosti; tu more učenjak in laik zasledovati in pregledati celotni kulturni razvoj naroda, tu je v boljše razumevanje dana možnost najširšega znanstvenega primerjanja z ostalimi objekti in zbirkami, tu so na razpolago bogati zakladi strokovnih knjižnic, tu v univerzitetnem mestu morejo vse podrobnosti in ev. nastale dvome in nejasnosti rešiti znanstveniki, ki so se posvetili izključno le posameznim strokam, tu se more dalje uvajati v uporabo gradiva znanstveni naraščaj in končno nudijo le veliki zavodi s 6vojo tradicijo, s svojimi laboratoriji in s svojim izvežbanim osebjem poroštvo za trajno, varno in skrbno ohranitev predmetov.« Mislim, da ne bo nihče resno hotel trditi, da so za vse te namene dobri — odlivki! Navzoči »predstavniki naših najvišjih znanstvenih ustanov« (besede g. Baša) so to moje stališče brez ugovora odobrili in za bansko upravo sprejeta resolucija je le zgoščena vsebina mojega predavanja (gl. Kronika slovenskih mest, III, 1936, št. 74). Česa drugega pa pri otvoritvenem govoru ljubljanskega Mestnega muzeja nisem trdil. Glede načel namreč. Če pa naj le-la zbudimo k življenju, za to pa so potrebna sredstva, in na ta 6em nujno opozarjal, če si hočemo izgraditi poleg politične tudi svojo kulturno prestolnico. In tu se je spotaknil g. Baš ob neke namišljene in velike podpore, ki jih baje ljubljanski muzej prejema razen od države in banovine tudi še od »raznih osrednjih slovenskih korporacij, da omenjam samo ZTOI«, Zelo bi bil hvaležen, če mi tovariš g. Baš navede te organizacije, ki bi hotele za naš muzej kaj žrtvovati. V pomirjenje mnogim drugim moram žal zaupati, da muzej od TOI ni prejel niti pare podpore, pač pa le enkrat znesek za nakup predmetov, ki ostanejo last Zbornice in pridejo v snujoči se obrtno-tehnološki muzej. Kot podpornica ostane torej edino dravska banovina, ki pa se je kot dobra mati izkazala tudi »mariborski provinci«. Po tekočem banovinskem proračunu je namenjenih za muzejska in zgodovinska društva Spod. Štajerja 80 tisoč dinarjev, organizacije z istim ciljem na ozemlju bivše Kranjske pa dobijo 10.000 din. Ko sem na zadnjem občnem zboru Muzejskega društva za Slovenijo opozarjal na potrebo, da se to osrednje društvo našega zgodovinskega raziskavanja primerno upošteva v javnih proračunih, se je zopet g. Baš sprva čutil prizadetega, ko da bi se drugod ne smeli brigati za prospeh znanstvenih in kulturnih organizacij. Kajti tudi Ljubljančani bi radi svoj »Glasnik« izdajali v večjem obsegu, na boljšem papirju, slike enostransko potiskane na umetniških prilogah in ne kot doslej na navadnem papirju in obestraneko revno natisnjene, z gmotnimi 6redstvi je v zvezi tudi višina pisateljskega honorarja, kar vse vpliva seve tudi na pridobitev in izbiro sotrud- nikov. Dejal sem sprva. Saj g. Baš ni tako hud gospod kakor sc dela: ko je spoznal položaj ljubljanskega Muzejskega društva, je celo sam predlagal način, kako bi 6i slične organizacije priborile primeren delež v javnih proračunih. — Kako »zavidljiva« je državna dotacija, naj služi za primer dejstvo, da dobi za našo narodno in splošno zgodovino silno važni, med ljubljanskimi znanstvenimi institucij ami morda najbolj frekventni, po obsegu pa drugi največji arhiv naše kraljevine, t. j. drž. arhiv v Ljubljani, manjšo dotacijo kakor pa pokrajinski banovinski arhiv v Mariboru. Drž. proračun nima za ljubljanski arhiv nikakega osebja in je zato banovina pridelila arhivu dnevničarja, za banovinski arhiv v Mariboru pa je sislemizirano mesto arhivarja s fakultetno izobrazbo. Ne vem, iz katere moje besede sklepa g. Baš, da stremim za kako ekspropriacijo muzejskih zbirk. Tudi glede spominov na Slomška, je lahko pomirjen, nimam celo nič zoper to, da ljubljanski arhiv odstopi svoja Slomškiana, da se mariborska zbirka zaokroži. Iz skušnje, ki jih imam s tujimi znastve-mki, pa naj g. Baš verjame, da bodo redki, ki se bodo razen v Ljubljani hoteli ustavljati še v manjših lokalnih muzejih. V že omenjenem referatu sera očrta! delokrog lokalnih muzejev in n. pr. kot specialno nalogo celjskega in ptujskega muzeja označil prikaz kulture na osnovi ohranjenih spomenikov. Vse druge kulturno-zgodovinske zbirke so tam tako fragmentarnega značja, deloma v takem izboru in v takem stanju, da napravljajo vtis slučajne pridobitve in ne morejo doseči pri obiskovalcu 6vojega muzejskega namena. S sličnim sortiranim gradivom pa bi se mogel (tako sem izvajal dalje) izpopolniti tako mariborski pokrajinski kakor ljubljanski Narodni kot naš osrednji muzej. Lokalni patriotizem se mora tu umakniti višjim interesom in ciljem. Mar kdo misli, da so berlinski, monakovski, dunajski in drugi muzeji osnovani le z gradivom svojega najožjega okoliša? Pred vojno so spodnještajenski kraji in občine (tudi slovenske) kar tektnovaje polnili muzejske in arhivske zbirke v Gradcu. Ali ne bomo napredka danes tembolj privoščili svoji duhovni matici, četudi leži slučajno na ozemlju nekdanje Kranjske? Tudi naša Narodna galerija se še danes ne more izpopolniti z umetninami štajerskega ozemlja. Ne vem, kje leži krivda, ali na upravi Galerije ali pri nepoznanju in zalo neupoštevanju njenih ciljev in želja. Lu-ksusa dveh središč Slovenci pač nikoli ne bomo zmogli! Prav iz trte je izvita trditev, da bi Narodni muzej hotel le zbirati in odnašati predmete. G. prof. Bašu bi moralo biti znano, da je naš muzej interveniral le v primeru, ko je bila nevarnost za obstoj starin, ali ko jih je bilo treba rešiti pred izvozom v tujino ali pred prodajo v dobičkarske zasebne in prekupčevalske roke. Ne da je ropal, muzej je nasprotno predmete celo vrnil zopet na staro mesto, če se je izkazalo, da jim ne preti nevarnost. Zato je bil tudi ta pouk odveč. Narodnemu muze-ju priznava sicer v besedah prvenstvo, dejansko pa naj bi lokalni muzeji ne občutili njegovega obstoja menda drugače kakor v neki birokratični »vezi nad vsem slovenskim gradivom« in pa v prijetni nalogi za ravnatelja in kustosa (danes edina strokovna uradnika za kulturno-zgodovinski oddelek!) Narodnega muzeja, da bosta v predpasnikih in s cunjo ter krtačo v rokah čakala in čistila gradivo, ki jima ga bodo začeli pošiljati v restavriranje lokalni muzeji. Priznam: velepotrebna bi bila taka restavratorska delavnica; pripravil sem že pred leti prostore v ta namen, — ali treba je za to razen denarja za opremo in vzdrževanje laboratorija tudi preparatorja, ki je sedaj na razpolago samo za Pri-rodopisni muzej. Pa če bi zahteva za to nalogo posebnih sredstev, se bojim, da nastane tudi iz tega zopet kramola, kakor je nastala sedaj, ko naj bi se na kulturni konferenci slovenskih mest brez ugovora sprejete smernice spremenile v dejstvo in je padel zaradi tega na me očitek, ko da sem prekoračil sporazumne dogovore. Iskreno obžalujem, da spoštovani moj mariborski strokovni tovariš hoče videti v ljubljanskem muzeju strašilo nekakega biriča in imovinskega eksekutorja. Zagovarjal sem ista načela tako na kulturni konferenci mest, kakor pri zadnji otvoritvi Mestnega muzeja. Ta načela so docela skladna z načeli, ki so v veljavi pri vseh kulturnih narodih; omenjena konferenca si jih je zato brez ugovora osvojila za svojo banski upravi poslano resolucijo. Pa tudi izvajanja urednika g. dr. Tine-ta Debeljaka kažejo tako posrečene solucije in predloge, da se vprav čudim njegovi pronicavosti v strokovna vprašanja spomeniškega varstva. Javno in jasno sem izpovedal svoje misli, glede katerih mi je jako ugleden narodni, kulturni in znanstveni delavec s področja »mariborske province« izjavil, da se popolnoma strinja z njimi in da bi jih on od svoje strani le še z večjim poudarkom formuliral. Zato je morda prav, da je prišlo do javne diskusije, da se pojmi razčistijo in odstrani morebitna razlaga, ko da gre za dva tabora. Tudi sam se pri tem strinjam z načelom g. Baša: clara pacta, boni amici, ki mu pristavljam še pripombo, naj verjame, da je bilo tole moje pojasnilo napisano sine ira et studio. V Ljubljani, 4. oktobra 1937. Jos. Mal. Dr. Fr. Trdan: Pravi stari Briški in njegovi sinovi V življenju sem ga prvikrat srečal, ko je pripeljal svojega sina Alojzija v šolo. Prav tedaj je stopil v Abrahamova leta, ki mu pa niso nič kaj pristojala. Bil je srednje visoke postave, inteligentnega obraza in izrazito moškega koraka. V besedi je bil pravi »Kostevec«: mehak, obziren in vljuden. Dostojanstvena zunanjost je podajala roko slovesni resnosti. Govoril je mimo, skoraj brez kretenj, bolj počasi in preudarno. Ustnice mu je navadno obkrožal prikupljiv nasmešek, ki je hkrati odseval tudi s kostanjevo sivkastih oči. Ko se je nit pogovora pretrgala, je nekoliko po-molčal, potem pa dostavil: -Tako. prosim.« Četrt stoletja je od tedaj poteklo. Stari Briški je hodil s krošnjo na rami po svetu, otroci pa so hodili v šolo. Če boste pridni, bom vse storil za vas, samo da bi vas spravil do boljšega kruha. Nikdar mi ne bo žal za krajcarje, ki jih žrtvujem za vas. Nobena pot mi ne bo prestrma in nobeno vreme preslabo. Samo pridni bodite in na Boga no pozabite!« Tako jim je naročal vselej, kadar je odhajal z doma. In to se je redno jxuiavljalo leto za letom, dokler mu niso začele odpovedovati telesne moči. Očetovo naročilo je bilo otrokom sveto. Vsi — štirje fantje in dve dekleti — so se vrgli jx> očetu: bili so tihi in skromni, pridni in podjetni. Alojzij je bil navadno med prvimi v šoli. V veselje in jionos očetu! Ko »o za božične praznike sedeli skupaj za mizo in je oče gledal ta rdeča otroška lica. so bili v hipu pozabljeni vsi iuljt, križi, trpljenje in bridkosti. Kar nekako sladko mu je bilo pri srcu. Po letih je smotrno in trudapolno delo jelo iti v klasje. Hvaležni otroci so drug za drugim zapuščali očetov dom in si postavljali lastne strehe. Najstarejša hči gospodari na Gorenjskem, mlajša je postala s. Lidvina in zavzema odgovorno mesto na banovinski šoli v Svečiuah, Anton in Alojzij sta ugledna in spoštovana bančna uradnika, Matija se je posvetil ključavničarstvu in brat Jože se je v zadnjih letih preselil k njemu, da mu pri delu jx>inaga. Tudi v svetu so hvaležni otroci ostali zvesti stari tradiciji Briških in četrti božji zapovedi: vzorna medsebojna bratska Iju-bav se je tudi dejansko med njimi utrjevala in segala prav doli do Kolpe do skrbnih staršev in rojstnega doma. Ni »Kostevec«, ki se izneveri veri svojih očetov in pozabi na dom svojih prednikov! Lepih dni je navadno hitro konec. Tudi pri Briških so to okusili. Prijazno dolino ob Kolpi je obiskala bolezen, ustavila se je pri Briški materi. Dobra in skrbna ženica, že od mladih nog navajena trpeti, se ji je izprva junaško upirala, jiotem je pa ie obležala, niti v naslanjaču se ni mogla več držati. Dasi je silno trpela, vendar ni tožila. Hvaležni otroci so storili vse, da bi ji rešili življenje; Alojzij, daleč proč od materinega doma, je celo v svoji bližini poiskal priznanega zdravnika in z njim pohitel k bolni materi. Mati se ni branila zdravil, katera so ji dajali za lajšanje njenega trpljenja, a ko so ji hoteli vbrizgavati pod kožo. je to odločno odklonila, češ. taka zdravila so za one bolnike, ki ne znajo ali nočejo trpeti. Kmalu poleni je Briška mati doirpeia. Nad Briške sc je zgrnila žalost in puščoba. Po tistih dneh je začel tudi stari Briški pe- šati. Trdnega zdravja ni bil več niti v letnem času, na jesen in čez zimo ga je prijemalo trganje, noga pa mu je zatekala tja v pozno pomlad nialono vsako leto, z vsakim letom so pojemale njegove moči. Ker doma ni bilo več materine nege, sta ga hvaležna sinova Anton in Alojzij povabila k sebi. Stari Briški je izprva okleval, saj je res težko na stara leta zapustiti domačo grudo in dom in kraje mladostnih spominov, pa ljubezen do hvaležnih otrok je le zmagala. Stari Briški se je naselil v moji bližini in tako sva sc po letih zopet sešla in kot stara znanca jx>zdravila. V družbi svojih hvaležnih sinov in vnukov se je stari Briški kar pomladil. Zmeraj praznično oblečen, je pogosto zahajal v prosto naravo na bližnje Roje in gozd. Rad je posedal na zavodskem vrtu in prebiral časopise. Najrajši pa se je mudil na domačem vrtu, kjer so ga obkrožali številni vnuki kakor piščeta kokljo. In ko sta se. po končanem delu vrnila hvaležna sinova, sta še ona prisedla in očetovo veselje je bilo popolno. Prižgal je cigaro in z zanimanjem poslušal dnevne novice, ki sta mu jih pripovedovala hvaležna otroka. Kadar sem ugledal to lepo družinsko harmonijo, sem blagrovai očeta in sinove: »Oče, najbrž si niti v sanjah niste želeli tako lepih starih let. Godi se vam kakor kanalčku v kletki.« In preko očetovega lica je šinil značilni nasmešek hvale in zahvale. Nekoč sva sedela na klopici v zavodskem parku. Govorila sva o lepih starih časih, o katerih je stari Briški najrajši pripovedoval. Kot bi se prižgale iskre v temi. so mu vstajali mladostni spomini pred očmi. Videl se je, kako je kot otrok tekal okrog rodne hišice, ki je tako idilično snivala nad globoko zarezano Kolpo. In naokrog? Sama zgrbljena, gozdnata pobočja, skromne njivice, prostrane gmajne, goličave in prepadi. To je bil tedaj ves njegov svet. In prav tak kot nekdaj se je ohranil v njegovi čisti duši v starih letih. Padel jc z drevesa, ko je veverice lovil, pasel je kravico in ovčke. Večkrat je bil tepen ko pohvaljen. Ko pa je dorasel, je odšel v svet. To je splošen običaj v »Kostevski deželi«. Jeseni odpotuje večina moških z doma. — Po Velikem Šmarnu vržejo čez ramo »koš« in od|x>tujejo v Zagreb, Split in Belgrad ali pa tudi čez mejo v Avstrijo in na Češko. Združene, države v Ameriki, Canada, Argentina in Francija so jim še kot »zlate dežele« v spominu. Tako je delal tudi stari Briški do j>oznili let. Še lansko leto ga je zagrabilo, da bi šel nekoliko zdoma v svet, le s težavo so ga hvaležni otroci zadržali doma. Tudi domov ga je vleklo k rodni zemlji. Kadar se je spomnil na domek ob Kolpi, ga je spe-klo v duši. Hvaležni so ga razumeli, zato mu niso branili. Ko so letošnjo pomlad nastopili gorkejši dnevi, ga je znova zgrabilo in napotil se je proti domu. Kakor tedaj, ko si je ustanavljal družino: kupil si je kravico, obrezal drevje in |>onosno stopal po brazdah. Ker pa doma ni bilo več matere, sta mu poslala Tone in Lojze postrežnico. Tudi nagajivi vnučki so prišli za njim. Briških dom je bil kakor prerojen in starega Briškega so sosedje skoraj da zavidali: »Tak si, kakor bi imel dvajset let!« so mu večkrat ponagajali. Pohvala mu je bila všeč, zato je navadno odgovarjal: »Saj jih imam, pa že kar je čez!« V deželo je prišla deževna jesen, z njo pa je prišlo tudi trganje, revmatizem in druge podobne Nadaljevanje na 8, strani. Odgovor na anketo/ Kakšna bodi slovenska šota Do smrti pretepen kur\i tat Maribor, 9. oklobra. 54 letni brezposelni delavec Franc Korpar iz Gosposvetske ulice 48 na Pobrežju, se je spravil v noči na 5. t. m. krast kure pri posestnika Ivanu l:.rtln na Zrkovski cesti 65 na Pobrežju. Frtlov k u rnik je v gospodarskem poslopju, kamor je Korpar v temni noči prišel ter si začel svetiti z u/igalnikom, da bi nascl lestvo. Imel je pri sebi nahrbtnik, vreče in košaro za kure ter železno dleto za vlamljanje ključavnice. Ko si je tako svetil, sc je prebudil Ertlov hlapec Ivan Krumpl. ki je spal na skednju v slami. Hlapec je mislil, da namerava kdo zažgati gospodarsko poslopje, pa jo naglo zgrabil za cepec: ter vprašal, kdo sveti. Korpar se je na to vprašanje potuhnil za voz ter čakal, da se vse pomiri. Hlapec pa je kljub temi videl neznanca, čepečega za vozom ter je parkrat udrihnil s cep- cem z vso silo. Zadel je Korparja po glavi. Ta je planil kvišku ter skušal pobegniti. Krumpl ga jc dohitel ter ga še nekajkrat oplazil s cepcem po hrbtu, nato pa ga je prijel in podrl. Medtem so prišli že Ertfovi, ki so tat« spravili v hišo ter poslali po orožnike. Orožniška patrulja je našla Korparja okrvavljenega. Gnali so za najprej na gasilsko postajo, kjer so mu izprali rane ter ga obvezali, potem pa je moral naprej v zapore okrožnega sodišča v Mariboru. Včeraj je Korpar nenadoma začel besneti ter je tako divjal, da je polomil železno posteljo in vso opremo v svoji celici. Poklican je bil takoj sodni zdravnik dr. Zorjan, ki je ugotovil, da je besnenje posledica udarcev na glavo, ki so povzročili izliv krvi v možgane. Korpar se je šele danes pomiril se je pa ltmalu nato onesvestil. Zdravnik je takoj odredil prevoz v bolnišnico. Bilo je pa že prepozno, ker je Korpar prej umrl. X Sami učeni gospodje opisujejo, kakšna je in kakšna naj bi bili. naša šola. — Nisem inteligent. pa vseeno mi bodi dovoljeno o tej zadevi povedati svoje mnenje. V prvi gimnaziji sem sc učil, da se učimo zh življenje, ne za šoio. Zatorej učimo se res tega. kar nas bo v življenju hranilo. Danes se mora človek učiti marsikaj, česar v življenju nikdar ne potrebuje in zaradi lega tudi kmalu pozabi. Dalje opažam, da učno snov le površno zmečejo med učence, ne glede na to, ali jo razumejo vsi ali ne. Otrok, ki nima nikogar, ki bi se brigal za njegov šolski napredek, se zna komaj podpisati, ko gre zadnjič iz šole. Saj pa tudi lahko, ko ga učitelj ne vidi vsega skupaj skoraj 180 dni v letu. Vedno se najde namreč kakšen vzrok, da ni pouka: učiteljsko zborovanje, bolezen, izleti, proslave itd. — Tako je na ljudski šoli. Na srednji šoli pa ni glavna stvar predavanje snovi tako. da bi jo vsak razumel, ampak to, kako bi se morda prenapolnjeni razred zdecimiral. Dokler se pa to ne zgodi, pa je treba napravljati razne zbirke denarja, četudi v namene, ki se šole prav nič ne tičejo. Pri ocenjevanju pa se dogaja, da igra včasih nc najmanjšo vlogo kako poznanstvo, zveze itd. Na univerzi pa je neuspehov kriva akademska svoboda*. Mladi akademiki pridejo na univerzo kakor mladi junci na gmajno: hočejo, da se jim vse pokorava — ženske, policija, politika, ljudstvo. vlada, celo Cerkev in Bog. Izjeme so seveda povsod, le žal, da jih ni več. Pa kaj?! Č'e so vsi merodajni krogi zadovoljni s takšno šolo. potem bom moral biti zadovoljen tudi jaz. Ker pa je s tem javnim vprašanjem dana beseda tudi staršem, zato povem svoje misli. Vse šolstvo v Sloveniji naj bi se spremenilo tako: Vsa snov sedanje ljudske šole se naj uredi tako, da jo bo mogoče predelati v treh letih, od-liosno v treli razredih. Poučuje naj se tako. da se bo otrok že v šoli naučil. Imenuje naj se pu Nižja ljudska šola. Povsod, kjer bo nižja ljudska šola, naj se ustanovi tudi Višja ljudska šola, ki naj bo obvezna. Traja naj 8 do 4 leta. V tej višji ljudski šoli naj bodo vsi isti predmeti kakor v današnji meščanski šoli; manj ali nepotrebni se naj črtajo, neizogibni pa prilagode tako, du bodo lažje umljivi. — Ta šola naj ima zn javne službe isto vrednost, kakor danes dva razreda srednje šole. — Revnejšim otrokom naj šolske potrebščine krije občina, banovina in država. jetje v začetku ni hotelo pristati n« splošno zvišanje plač, ampak je nudilo samo majhne spremembe pri posameznikih. To je zagovarjalo s težkim stališčem podjetja, kar se liče cen proizvo (lov in prodaje. Delavstvo je bilo radi tega zelo razburjeno, posebno z ozironi na obljube podjetja, dane pred par leti, ko je podjetje obljubilo ob znižanju plnč, da bo plače zopet zvišalo, ko se bodo dvignile cene življenjskih potrebščin. Kljub vedno naraščajoči draginji je delavstvo dolgo časa čakalo. Sedaj pa ko ni moglo radi težkih socialnih razmer več čakati, je želelo, da se dana obljuba izpolni. Ker je podjetje v začetku kazalo popolnoma odklonilno stališče v zahtevah delavstva, ali pu je nudilo samo malenkosti in ni hotelo izpolniti obljube, je delavstvo stopilo v stavko. To je bilo v Gračnici. Iz solidarnosti do stavkajočih delavcev v (iračnici so v Slavko stopili tudi delavci v Jurkloštru. Nn[>osled je po 16 dnevni stavki inšpekcija dela na željo obeli organizacij, ki imata svoje člane pri tem podjetju, sklicala razpravo za likvidacijo stavke za v petek dne S. oklobra. Najprej je zjutraj ob S bila obravnava v Gračnici. nato pa pojx>ldne v Jurkloštru. Podjetje je končno sprevidelo, da se ne more izogniti upravičenim zahtevam delavstva ter je pristalo nu prvotne zahteve delavstva. Pripomniti moramo, da je delastvo med stavko svoje zahteve zvišalo, ko je bilo že v stavki. Na popoldanski razpravi v Jurkloštru pa se je dosegel začasen vsaj zasilen Nadaljevanje s 7. strani. bolezni. Stari Briški ni prav nič pomišljal: idiličnemu življenju ob Kolpi je dal slovo in se vrnil k hvaležnim otrokom. Vendar se to pol ni po-mudil pri njih. Kakor že večkrnl |x>prej je iskal lajšanja v bolnišnici. Bolnišnice se je bil že kar navadil: postrežljive sestre, zgovorni bolniki sotrpini in bližnja kapelica, vse to ga je naravnost vleklo tja. Včasih je celo izrazil željo, da bi najrajši v bolnišnici umrl. Ljubi Bog, ki vse dobro plačuje, ga je uslišal. Pred odhodom v bolnišnico je bil izredno dobre volje. Od doma je odhajal, kakor da se odpravlja na sprehod. Mlajšemu sinu še povedal ni, da gre. »Konec tedna boni pa spet mod vami.* In je odšel. Vendar se ni več med svoje povrnil. Oteklina noge se je nepričakovano nnglo razlila po telesu in stari Briški je lo|>o pripravljen umrl. Hvaležni otroci so naložili krsto in prepeljali mrtvega očeta na dom ob Kolpi. Izpolnili so mu tudi to vročo željo, ki jo je vse življenje v srcu nosil: Doma bi rad počival poleg žene, očeta, matere in sosedov. Pri mrliču so se zbrali moški in žensko. Moški so bili praznično oblečeni in so se potihoma pogovarjali; ženske so bile pokrite s črnimi rutami. Vsakdo je še pokropil starega Briškega, ootem so se pa ruzvrstili. Nesli so ga skozi vas. Hi daleč do cerkve. Takrat se je pa pot vlekla in |e postajala utrudljiva, fce nosci so se menjali. Tik ob zidu so se pogrebci ustavili in polo-fili rakev ob svežem grobu. Ko je duhovnik blagoslovil jamo, so starega Briškega »pustili vanjo. Hvaležni sinovi so znovu znplakali, zenice so za-ilitele, moški so si otirali solze. Ko so se razhajali, je nekdo stopil k sinovom in »lasno spregovoril: Na očetov grob Ikmiio napisali: »Blagor očetu, ki je vzgojil luke sinove in blagor sinovom, ki so lako leoo skrbeli za očeta!« Kdor bi hotel iti v srednjo šolo, naj prej dovrši i nižjo i višjo ljudsko Šolo; preskok iz ljudske šole v gimnazijo, kakor danes, naj ne bo mogoč. V tem slučaju bi sprejemni izpit ua srednji šoli lahko odpadel. Z o žirom na to, ker bi najlažje predmete iz nižje srednje šole učenec predelal že v višji ljudski šoli, bi sc študij v srednjih šolali lahko skraj-šal na šesl let Gimnazije naj bi bile izključno, samo humuuistične ali klasične. Učni program obveznih predmetov nuj bi bil omejen samo na one predmete, ki dajejo splošno in čim globljo izobrazbo, zlasti plemenite značaje brez surovosti. Prosti predmeti naj bi bili razdeljeni po skupinah tako, da bi lahko vsakdo, ki se namerava posvetiti kaki stroki, dotično skupino obiskoval. Toda prosta naj bi bila samo izbira skupine, dočim naj bi bila za vsakogar obvezna vsaj ona skupina. Zaradi tega bi bilo trebu vse današnje knjige temeljito predelati, da bi nudile človeku res to, kar bo kdaj potreboval, ves drugi nepotrebni material naj se pa črta. Knjige naj bi bile trajne vrednosti, ne pa vsako leto druge. V vseh šolah v Sloveniji, razen v nižji ljudski šoli, naj bi se do vseh podrobnosti natančno predavala tudi zgodovina slovenskega n a -r oda. kar bi sčasom vse Slovence prepričalo, da smo res narod, ne samo — pleme. Slovensko-narodne zavesti in ponosu je pri nas vse premalo. II koncu pripomnim še to. da bi bilo v višji ljudski šoli neobhodno potrebno vpeljati nekaj novih predmetov, in sicer: osnovni pojmi zemije-merstva, poznavanje zemljiške knjige, računovodstvo (zlasti kmetijsko), poznavanje najpotrebnejših predpisov kazenskega zakona, davčnih in upravnih predpisov, — na tej šoli in v srednjih šolah pa bi bilo treba dijaštvo poučevati tudi lepega in vljudnega obnašanja napram vsakomur, ne samo napram nežnemu spolu. Namesto telovadbe in plesa naj bi se rajši kot neobvezni predmet zelo vneto gojilo lepo narodno petje in godba, n. pr. citre, tamburioe i. si. Na vso moč pu se naj pobija alkoholizem in nevera ter navaja k varčnosti in skromnosti. Takšna šola bi obzorje splošne ljudske izobrazbe — mislim — zelo dvignila, ljudi ohranila res ljudi, zmanjšala zdaj naraščajoči kader brezposelne inteligence ter razširila slovenske meje. Da pa bomo lo morda kdaj doseženo mogli tudi ohraniti, j( neobhodno potrebno, da o vsem tem odločajo samo zavedni Slovenci v — Ljubljani. Miha Krnel, posestnik, Dedjavas 37, p. Pišece. Jurkloštra stavkali prav za prav iz solidarnosti do delavcev v Gračnici. Dosežen bi bil še večji uspeh, če bi bilo delavstvo dalj časa organizirano. Velik delež pri uspehu ima Zveza združenih delavcev, ki je, ne oziraje se na pripadnost delavstva organizacijam, delala popolnoma nepristransko in predvsem za koristi delavstva. Kranj Knjiga »Senčurski dogodki*, ki jo je spisal g dekan Matija Škerbec, je v vezani izdaji že pošla in je tudi v broširani izdaji že ni veliko. Zato se ojK)zarja.jo interesenti, da si jo takoj naročijo v Tiskovnem društvu v Kranju, ker druge izdaje ne bo. Gorenjska — spominu Janezu Evang. Kreku. Prejšnjo nedeljo je bila na Sv. Joštu velika slovesnost blagoslovitve spominske plošče pokojnemu Janezu Evangelistu Kreku ob 20 letnici njegove smrti. Topol se je poklonilo veliko gorenjskega delavstva sjiominu velikega nepozabnega pokojnika, boritelja za delavske pravice. V torek 6. oktobra je bil posvečen fantovski sestanek v Kranju spominu tega pokojnika. Fantje so se zbrali v velikem številu okrog njegove okrašene sliko in v lepem predavanju slišali o življenju in uspehih pokojnega voditelja Slovencev. Prihodnji četrtek, t. j. 14. oktobra, pa bo v tukajšnjem Ljudskem domu prvi letošnji prosvetni večer posvečen spominu velikega Evangelista, na katerem bo predaval jirosvotni inšpektor g. Ivan Dolenec. — Tudi v Podbrezjah bodo imeli v nedeljo popoldne slavnost jiosvečeno spominu dr. Kreka ob obletnici njegove smrti. Gorenjci! Obračajte se v vseh zadevali uprave in uredništva »Slovenca«, -Slovenskega doma-. >Domoljuba; in ^Bogoljuba« razen k podružnici na Jesenicah tudi k naši podružnici v Kranju, ki je v prostorih Tiskovnega društva (za farno cerkvijo). Jadralno n I i motorno letalo bodo gradili. V tukajšnji gimnaziji se bo letos začelo z delom za novo jadralno ali motorno letalo, razen tega bodo izdelovali razne modele obeh vrst letal. Vodstvo vsega delu jo prevzel g. Pretnar Franc, ki je žo sam zgradil jadralno letalo in ga razstavil v gimnaziji. Pozivamo vse rezervne pilote, mehanike, mizarje, dijake in vse. ki se zanimajo za to delo. da sc prijavijo v najkrajšem času gimnazijskemu slugi g. Semenu. Ko bo nekaj interesentov, se bo sklical sestanek, katerega cilj l>0 ustanovilev podružnico Aerokluba. Na sestanku bodo sodelovali ludi člani ljubljanskega Aeroklubu. Tujski promet v mesecu septembru. V letošnjem septembru je obiskalo mesto Kranj 848 tulcev (602 Jugoslovana in 246 inozemcev), v lanskem septembru pa je obiskalo 849 tujcev (630 Jugoslovanov in 219 inozemcev). Jesenice Kino Krekov dom predvaja v nedeljo ob S zvečer dvojni spored: Veliki špijonažni film >Spi-jon A zev . Olga Čehovn in W. Liebeneger, mož z dvojnim življenjem in dvojno vlogo. Drugi film »fhmnpugne valček«, opereta dunajskih melodij in šlagerjev. Predvaja se tudi predobjavn filma Samostanski lovec«, ki bo kol glavni film zu otvoritev sezone (14. oktobra) jesenske kino sezone. Film je znan |hi romanu ki je izhajal v ■fSlovenčevem podlistku. m Izobraževalno društvo v Kamnici uprizori danes popoldn« ob treh v cerkveni dvorani ljudsko igro »Revček Andrejček«. Prijatelji vabljeni! m Slovenski Maribor za slovenski Korotan. Pod tem vodilom bo danes ob 17. obletnici koroškega plebiscita ob pol 11. v Narodnem domu mani-festacijsko zborovanje. Dva govornika bosta ponazorila narodnostni položaj koroških Slovencev, moški zbori Ipavčeve pevske župe bodo zapeli Jenkovo »Molitev«, ziljanska dečva pa bo povedala Pregljevo »Tožbo Korošcev«. Udeleženci naj bodo ločni, ker bo zborovanje ob napovedanem času. Ob pol dvanajstih bo v frančiškanski cerkvi žalna sv. maša za padlimi borci, ki so v bojih leta 1919 žrtvovali življenje za svobodo Koroške. Poniklanje vseh vrst predmetov izvnuje poceni in hitro Jugolivarna", Maribor, Levstikova 9 m Sprevod živali po mestu bo dane« dopoldne ob 11. Priredi ga društvo za zaščito živali. Pred frančiškansko cerkvijo se bo sprevod ustavil, nakar bo blagoslov živali, m Maribor ob obletnici marsejske tragedije. Maribor se je včeraj z žalostjo spominjal tragedije, ki se je pred tremi leti odigrala v Marseillu. Vse mesto je bilo v žalnih zastavah, tudi mnoge trgovske izložbe so bile okrašene s slikami pokojnega vladarja, zavitimi v žalno črnino. Državni in občinski uradi so praznovali, tudi v šolah ni bilo pouka. Zjutraj so bile v vseh šolah žalne šolske sv. maše, po službi božji pa žalne svečanosti po šolah. Ob 10. je bila velika žalna slovesnost v stolnici. Molitve za pokojnega vladarja je opravil pre-vzvišeni lavantinski vladika dr. Ivan Tomažič ob asistenci članov stolnega kapitlja. Cerkveni pevski zbor je pod vodstvom stolnega kapelnika ravnatelja Gašpariča izvajal pretresljivi psalm »Usmili se Gospod«, odpeval mu je pa iz presbiterija pevski zbor bogoslovcev. Bogoslovci so ob zaključku službe božje zapeli žalostinko »Človek glej«. Cerkev je bila nabita občinstva. Žalnim molitvam so prisostvovali predsednik okrožnega sodišča dr. Žiher, oba okrajna glavarja dr. Popovič in dr. Šiška, mestni župan dr. Juvan, mestni poveljnik general Stanoj-lovič na čelu aktivnega in rezervnega častniškega zbora, obmejni komisar Krajnovič, vodja carinarnice Mihajlovič, podžupan ?.e'oot, predstojnik okrajnega sodišča dr. Lovrenčič, poveljnik orožniške čete kapitan Mavrič, zastopnik predstojnika policije nadkomisar Kos, zastopnik višjega drž. pravdnika drž. tožilec dr. Dev, ravnatelj vseh srednjih šol, predsednik Prosvetne zveze dr. Hohnjec, zastopniki vseh mariborskih društev in korporacij. OTVORITEV Cenjenemu občin-Ivu vljudno naznanjam, da otvorim kot dolgoletni mehanik in vodja v r d k e Ivan Legat novo mehaničarsko delavnico za pisarniške stroje v Mariboru Tattenbachcva 24 rna vogalu S: dne In laitenbachova ul.) Vsa v mojo stroko spadaječa dela bom izvrševal sirokovnjaško in po najnižjih konkurenčnih cenuh — Prosim, da me počastite s svojim cen.j. obiskom ter se Vam priporočam. Z odličnim spoštovanjem KONRAD ŠAPECttMfl, mmmmmmmmmmmammmmmmmmm m Mladi umirajo. V bolnišnici je umrl v starosti 17 let dijak IV. razreda gimnazije Franc Jarc. Naj počiva v miru. m Župan in tajnik pred sodiščem. Pred okrožnim sodiščem je bila v petek razprava proti bivšemu županu občine Selnica ob Dravi Josipu Ver-doniku ter bivšemu občinskemu tajniku selniške občine, upokojenemu orožniškemu naredniku Andreju Letonji. Obtožnica jima očita, da sta sestavila fingiran račun za 300 din. ki jih naj bi bila občina Selnica porabila za popravilo nekega občinskega mostu, znesek pa si je izplačaj Letonja za 6ebe. Letonja je listino napisal, župan pa jo je podpisal. Letonja se je zagovarjal, da mu je na nepojasnjen način izginilo iz miznice 300 din, katere bi moral iz svojega doplačati, pa mu je občinski svet šel na roko ter mu je pomagal s lingi-ranim računom. Verdonik jc bil obsojen na globo 100 din ali dva dni zapora, Letonja pa na 200 din ali 4 dni zapora, oba pogojno za dve leti. Hiša sreče Vas vabi! Nove srečke državne razredne loterije si čimprej nabavite pri glavni kolekturi, bančni poslovalnici Bezjak, Maribor, Gosposka 25 m Ptujski šahisti v Mariboru. Danes igrajo re-vanžno šahovsko tekmo med šahovskim klubom iz Ptuja in šahovsko sekcijo SK Slavijo iz Pobrežja. Igrajo pri »Novem svetu«, začetek ob 15. m Šiviljske potrebščine, čipke. Ribarič, Ro-tovžl Gledališče Nedelja. 10. oktobra ob 20.: »Revizor«. Ponedeljek, U. oktobra: Zaprto. Naglo pojasnjen vlom Maribor, 9. oklobra Mariborski policiji se je posrečilo naglo izjasniti vlom. ki je bil izvršen včeraj popoldne v vilo dr. Kokošineka v Počehovi, ter prijeti storilca. Uradnika kriminalnega oddelka Grobin in Pavletič sta danes popoldne zaupno izvedela, da ponuja neki mlad možki na Glavnem trgu verižico na prodaj. Podala sta se na Glavni trg in aretirala 18-letnega Josipa Lvanje\a, brezposelnega hlapca iz Frama. Pri njem sta našla moško zlato verižico, prstan z briljanti in 1 srebrn pistan ter 1025 din gotovine. Na policijskem komisariatu sta ga zaslišala. Priznal je. da je izvršil vlom v vilo dr. Kokošineka včeraj dopoldne v družbi nekega Cirila, ki pa ga pobliSe ne pozna. Policija sumi, da je Ciril najbrž identičen z vlomilcem in tatom Cirilom Zavecom. TTranjek je dejal, da je Ciril vzel večji del denarja in dragocenosti in da sta kaseto, v kateri je bil plen, zakopala v gozdu pri Počehovi. Policija tudi sumi, da je Zavec izvršil pri belem dnevu vlom v Placerjevo trgovino v Gosposki ulici, o katerem pa smo že pred dnevi poročali. Ne Jezite se ako se Vam perilo prehitro liga. Blago temu ni vedno vzrok. Preuienjajte način pranja in perite s kvalitetnim izdelkom slovenske industrije s HUBERTUS milom, ki je domače, poceni in dobro! Slomškova družba — Ustanovni občni zbor Podružnice Slomškove družbe za ljubljansko okolico bo v nedeljo, due 17. oktobra t. 1. ob 10 v Rokodelskem domu v Ljubljani. Vabimo učiteljstvo, duhovščino iu prijatelje krščanske vzgoje. — Pripravljalni odbor PSD za ljubljansko okolico. Ptui Dr. P. Maležič iz znane ribniške družine se j« preseli! pred mesecem dni k nam iz Cerknice kot notar. Prevzel je notarsko pisaro po pokojnem notarju Lavoslavu Sevniku na Minoritskem trgu. Med tukajšnjim meščanstvom in okoliškim ljudstvom je ža dober znanec iz časov, ko je v Ptuju služboval za sodnika in sc je splošno priljubil kot prijatelj in dober svetovalec našemu kmečkemu ljudstvu. Ga stanj Velika plebiscitna manifestacija se bo vršila v nedeljo, dne 10. oktobra. Kot govornik nastopi prof. J. Šedivy iz Maribora. Sodeluje tudi mariborska Glasbena matica. Radeče pri Zidanem mosta Peternela Franceta 6rao pokopali v četrtek popoldan. Ponesrečil se je pri polaganju lignolita v papirnici, kjer je padel in si zlomil roko. Umrl je v celjski bolnišnici. Na zadnji poti so ga spremili delavci, godba »Savski val«, katere član je bil, pa je igrala žalostinke in mu izkazala zadnjo čast kot zvestemu sodelavcu. S sorodniki žalujemo, njegovi duši pa želimo večno srečol Sv. Jurij ob Taboru Nedeljskega Slovenca dobite vsako nedeljo in praznik že ob 6 zjutraj pri organistu. Ker bo »Slovenec« prinašal tudi vedno razne vesti iz naše bližnje okolice — pridno segajte po njem. Pri organistu lahko opravite tudi vse posle za Slovenca, Domoljuba in Slov. Gospodarja. Lahko plačate naročnino, naročite oglase in se o V6em informirate. Hmeljska sezona gre h kraju. Ljudje so hmelj po večini že prodali. Pridelek je bil v splošnem zelo dober, samo, ko bi bile cene boljše. Kakor čujemo, bo pri nas že v decembru zasvetila velenjska elektrika. Da bi le! Roko v ramenu si je zlomil Franc Grašinar. Hotel je iti k drugi maši, pa mu je na poti spodrsnilo, da je padel ter se je tako ponesrečil. Star je že 75 let ter ima radi tega tem hujše bolečine. Zdravi se v celjski bolnišnici. Želimo mu skorajšnjega okrevanja, Novo mesto Fantovsko okrožje v Novem mestu je zborovalo preteklo nedeljo v mali dvorani Prosvetnega doma. Oočnoga zbora so se udeležili zastopniki vseli fantovskih odsekov. Zvezo pa je zastopal g. Ivo Peršuh iz Ljubljane, ki je tudi podal daljše poročilo o preteklem in bodočem delu. Izvolil se je tudi nov odbor z g. prof. Rakovcem na čelu. Napredek. Dolenjska metropola je do sedaj trpela [»manjkanje prometnih sredstev za svojo dolino gradov, niti ni imela prepotrebnega vozila za druge daljše izlete. Temu je sedaj odpomogel tukajšnji avtopodjetnik g. Jože Kos, ki je pred kratkim postavil v obrat svoj novi izletniški avtobus z 32 sedeži, ki je prvi te vrste na Dolenjskem. Zelje, zdravo, krasne trde glave, prodaja Kmetijska družba, Novo mesto. Dol pri Hrastnika V nedel jo 17. oktobra ob pol 4 bodo v društveni dvorani igrali člani Igralske družine Voj-nik dve novi in moderni igri: »Parada ob hudičevem mostu« in »Igra o pohlepnem mesarju«. Vsebina obeh iger je vzgojna in umetniško obdelana. Način igranja pa je za nas popolnoma nov. To m več stara >igra« po obliki, to je nekaj povsem novegn, revolucionarnega. V »Pohlepnem mesarju« je globoko obdelan problom človeka in stroja. Resna vsebina je vklenjena neprisiljeno v prijetno zabavno obliko, da bo igra učinkovala kljub resnosti, šaljivo kakor najboljša komedija. Kdor hoče videli nekaj izvirnega na odru. naj pridol Stavka v Gračnici in Jurkloštru končana Delavstvo zaposleno pri podjetju Henrik Fal-ter, prvi jugoslovanski tovarni za podpetnike in druge lesne izdelke, jo dne 22. septembra 1!*87 stopilo v stavko po dveh brezuspešnih razpravah, v obeh obratih v Gračnici in v Jurkloštru. Pod- sporazum, s katerim bo delavstvu kljub temu, da uspeh ni jx»poln. precej pomagano. Slavka je na vsak način v vseh ozirih dobro uspela. Delavstvo je bilo disciplinirano. Dosegla je stavka svoj namen posebno, ker so delavci iz S kolesom po slovenski Koroški naseljih živijo Slovenci še strnjeno. So pa to najbolj ogroženi kraji na severu Starejši ljudje znajo še vsi slovensko, mlajši pa mešajo že precej nemških besed med slovenske. Starejši ljudje še čutijo trdno slovenski. Kar vzrudostili so se ob mojem obisku, kamor sem prišel, so se čutili nekam počaščeni. Povsod so me prisrčno sprejeli. Našel som med njimi tudi neki. j prav močno zavednih Slovencev. Tragika nzšega naroda Gospa Sveta. Do Podkloštra Pred dvanajstimi leti sem jo prvič videl z Golice. Pogled na prelepi Rož in čarobna jezera v daljavi se mi je globoko vtisnil v dušo, in od tlej mi je hrepenelo srce po nepozabni Koroški. Letos o počitnicah so se mi končno uresničile dolgoletne želje, da sem jo prvič obiskal. Skrbno sem se pripravil na to pot. Z zadostnimi informacijami, opremljen z zemljevidi, sem jo mahnil prvi ponedeljek v avgustu ob najlepšem poletnem vremenu s kolesom preko Korena čez mejo. Poln najlepših pričakovanj in zidane volje sem stopil na koroška tla, zajahal kolo vrh sedla in se spustil po strmem klancu na drugo stran navzdol. Že po nekaj ovinkih sem ves zavzet obstal nad prelepo pokrajino, ki se mi je spodaj pred menoj odprla: zelena polja, med njimi bele vasice, prav nasproti razdrte stene Dobrača, spodaj bistra Žila, malo dalje na desni pa smaragdnozeleuo Baško jezero. V pol uri sem bil že v dolini na asfaltirani cesti, ki teče iz Beljaka v Zilsko dolino. Tudi jaz sem se namenil najprej v Zilsko dolino. Odbrzel sem po gladki cesti naprej proti Podkloštru. Kolo teče kar samo, klancev sploh nisem čutil, res prijetna laka vožnja po asfaltu. Brzel sem mimo polj in sadovnjakov. Ljudje so ravno želi oves. Ženske v rutah in s slamniki na glavi. Na moj pozdrav so mi prijazno odzdravljali »dober den«. Sem in Ija sem se ustavil in jih nagovoril. Kar zjasnili so se jim obrazi, ko so culi slovensko besedo. Povpraševali so me, če. sem iz »Kranja* in če potujem po Koroški. Takoj sem občutil, da sem prišel med svoje ljudi, da se domovina razprostira tudi preko meje. Kmalu sem dospel v Pod-lclošter. Čedno urejen trg, ležeč prav pod našim Petelinjekom na eni strani in Dobračem na drugi. Na cesti slišiš največ nemško govorico. Napisi na trgovinah in gostilnah so vsi nemški, imena pa večinoma samo slovenska. Nedaleč od trga teče cesta preko reke Žilice, ki se v široki strugi v velikem loku izteka malo niže doli v Žilo. V Dolah se odcepi od asfaltirane ceste cesta v Vrata in proti Trbižu. Do italijanske meje je od tukaj le tri kilometre. Asfaltirana cesta pa zavije na desno, teče pod Gornjansko dolino, skozi prijazne Drašče proti Bistrici. V dražbi z Zahomečani Tik pred Bistrico sem zavil na levo v Zahomec, eno najbolj poznanih slovenskih vasi v Zilski dolini. Vas leži nekoliko odmaknjena od glavne ceste, na planoti, vzvišeni nad dolino reke , Žile. Je lo tipična zilska vas s košato lipo sredi [ dvigajo mogočne, divje, razdrte stene T)obrača, ki prehajajo spodaj v velikanska prodišča. Vsa ta južna stran Dobrača, ki se je v 14. stol. zaradi potresa vdrla in pokopala pod seboj nešteto vasi in gradov, pada skoraj pravokotno v Zilsko dolino. Gori, na strmem vrhu pa ždita dve cerkvici: slovenska in nemška. Res edinstven je pogled na Dobrač s te strani. Ob vznožju ležijo vasice: Čajna, Čače in Borce. Tik nad Čajno, sredi smrekovega gozda, se dviga mogočen tački grad, kamor se je do pozne jeseni bivši angleški kralj, sedaj Wind-sorski vojvoda, umaknil, da v tihem, idiličnem kraju, sredi naših dobrosrčnih Korošcev preživi prijetne dneve. Odkar se je naselil semkaj visoki gost, je dobila Čajna povsem novo lice, postala je na mah svetovno znana. Od vseh krajev prihajajo tujci obiskovat ta idilični kol pod Dobračem, zlasti v velikem številu Angleži. Zasluga novega čačkega gospoda je tudi bila, da se je asfaltirala cesta ii. Beljaka do Čajne in s tem poživil tujski promet v Zilski dolini, za kar so mu Ziljani zelo hvaležni. Iz Čajne sem se povzpel malo v breg do LabenC, od koder se ti nudi krasen pogled na spodaj ležeče močvirje ob Žili. Temnozelena, kot gladina jezera ravna dolina, porasla le z močvirsko travo, kjer se spomladi in jeseni pasejo številni konji iz vseh okoliških vasi. To močvirje ob spodnjem toku Žile predstavlja največje bogastvo Ziljanov. Konjereja je tukaj doma. Jeseni prihajajo po znane zilske konje kupci prav iz Nemčije, in pustijo Ziljanom precej lepe denarje. Onstran doline se lepo vidita vasici Bistrica in Zahomec, nad njima Bistriška in Za-homška planina s preko 2000 m visokim Ojstrni-kom na desni. Vrh teh planin se razprostirajo obširna, idealna smučišča, tudi našim smučarjem dobro poznana. Zadnja slovenska vas Brdo Iz Labenč gre pot na desno na Bleiberg, znanem po svinčenem rudniku, na levo pa skozi Št. Jur in Sv. Štefan na Šmohor, zadnjo slovensko župnijo v Zilski dolini. Nisem imel časa, da bi obiskal še ta del Zilske doline, zadnjo slovensko vas Brdo blizu Šmohorja, kjer počiva neustrašeni borec za pravice koroških Slovencev, Franc Gra-fenauer, vrnil sem se po isti poti skozi Bistrico, Podklošter proti Brnci. Vožnja v večernem hladu je bila prav prijetna. Zmračilo se je že, ko sem dospel v Zmetiče, majhno naselje pri Brnci. Prenočil sem v znani slovenski gostilni. Tudi tukaj sem doživel toliko iskrene gostoljubnosti in tako Baško jezero z Osojčico v ozadju. vasi, iz oken ličnih hišic pa te pozdravljajo živo-rdeči zahomski nagelčki, po katerih slovi ta kraj po vsej Zilski dolini. V prijaznem slovenskem domu sem prvikrat občutil vso iskreno gostoljubnost in toplo domačnost naših Korošcev. Sprejeli so me nadvse prisrčno. Doslej nepoznani, smo si na mah postali najbližji. Prijetno mi je bilo kramljati z vrlimi Zahomčani, ki so me upoznavali z domačimi prilikami in običaji, zlasti z zuame-nitim zilskim štebvanjem. Koliko si imamo povedali ljudje, ki nosimo v srcu iste misle in iste želje I Občudoval sem lepi jezik, ki ga Ziljani govore; zdi se mi. da je njih govorica najčistejša. S težkim srcem sem se poslavljal od teh prijaznih ljudi, mojih prvih dragih koroških znancev. Za slovo sem dobil tudi lep domač šopek v spomin na prijazni Zahomec. Pod Dobračem Iz Zahomca pade cesta v nižje ležečo Zilsko dolino, teče skozi Bistrico, že precej ponemčeno vas, skozi drevored v ravni črti preko Žile v Čajno. Krasen je ta del vožnje. Pred teboj se toplega sprejema, da me še danes preseneti, ko se spomnim teh dobrih ljudi iz Zmetič. Z ljubeznivo domačinko sva si drugi dan ogledala Brnco, ki je postala tudi pri nas zelo znana po svojem izvrstnem pevskem zboru. Vas leži na ravnici, med njivami, uedaleč od Žile. že na kraju Zilske doline, poldrugo uro pred Beljakom. Odtod je prav lep pogled na položni vzhodni greben Dobrača. V Beljaku Iz Zmetič sem krenil preko Žile mimo znanih beljaških toplic v Beljak. Beljak je danes najvažnejše tujskopronietno in gospodarsko središče Koroške, ter najvažnejše železniško križišče. Ima prav srečno lego ob vznožju Dobrača, posebno lepa pa je njegova okolica, ki sem jo občudoval z visokega stolpa župne cerkve. Na vzhodnem delu mesta se skriva med smrečjem krasno Magda-lensko jezero, na severnem delu, skriti med grički, pa temnozeleni Leonhartski jezerci. Na severno-zapadnem delu mesta, ob Dravi se odpira lepa špitalska dolina, izhodišče na Soinograd in Mona-kovo. Mesto se močno širi. vse polno ljubkih vil in čednih delavskih hišic je zrastlo izmed njiv in travnikov. Promet v mestu je zelo živahen, veliko tujcev in letoviščarjev srefavaš na ulici, slišiš pa povsod le nemško govorico. V Osojah Iz Beljaka sem se odpeljal mimo veličastnih razvalin Landskron na Osojsko jezero, kamor sem dospel že v pol uri. Jezero je stisnjeno med gorami, prav pod visoko Osojščico, v dolžini kakih 18 km proti severovzhodu. Kar nekam tesno mi je postalo ob pogledu na to v samoti skrito, temno jezero. Ob desnem bregu jezera vodi romantična pot. ki teče zdaj ob obali, pa se zopet oddaljuje, skrije se v gozd, da se za tretjim ovinkom znova približa vodi, spreminjajoča ves čas pokrajinsko sliko, v Osoje, kamor sem dospel v dobri uri. Že od daleč te pozdravlja izmed visokih to|>olov mogočno samostansko zidovje ob jezeru. Z nekako pobožnostjo sem se mu približal. Blizu samostana, ob jezeru, sem si poiskal prenočišče. Čudoviti mir vlada tukaj v Osojah. Nepozaben mi ostane večer, ki sem ga doživel pod samostanskimi zidovi ob tihem Osojskem jezeru. Našel sem si skrito klop ob jezeru, bil sem sam. V mraku je postalo jezero še temnejše, kar nekam grozno v tej samoti in tišini. Za menoj pa v molku vtopljeuo zidovje samostana. Iz lin samostanskega stolpa se utrga droben, srebrn, enakomerno pojoč glas: Ave Marija. Vtopil sem se v to čudovito tišino, v blaženo spokojnost. Nehote sein se zamislil v vekove nazaj, ko so tod vdano služili v samoti in tišini beli menihi Osojski Gospej. Spomnil sem se Mutca Osoj-skega, poljskega kralja Boleslava, ki je v tem skritem kotu, v miru in pokoju končal svoje burno življenje. Spokojno, s pobožno molitvijo v srcu sem zaspal tisti večer v Osojah. Drugi dan sem si ogleda! nekdaj znameniti, danes že opuščeni benediktinski samostan, ki po- lž njih pomenkov sem spoznal vso tragiko našega naroda na Koroškem, Ta rod, zlasti v severnih krajih, narodnostno umira, ne da bi se tega zavedal. Šola je popolnoma nemška. Otroke vzgaja čisto v nemškem duhu, nauči jih pa prav malo. Dve leti hodijo otroci v šolo le zato, da jih odvadijo domače govorice in privadijo nemški. Po štirih letih ne znajo ne enega ne drugega jezika več. In prav to je namen šole: pustili ljudstvo neuko in brezbrižno, kajti tako nezavedno maso je najlažje potujčiti. Ko otrok doraste, skušajo mladino pridobiti zase s plesnimi tečaji, ki jih prireja Ileimatbund po deželi. Njih cilj je: mladino zapeljali k veseljačenju in zapravljanju, čimprej gre dom na boben, tem prej se znebijo naših ljudi. Saj nasprotniki komaj čakajo, da naš človek gospodarsko propade, na vsako prodano zemljišče se priseli trd Nemec od Bog vedi kod s severa, in tako prehaja naša zemlja počasi v nemške roke. Naš kmet — zadolžen, če je zaveden sploh ne najde nikjer pomoči; pod ugodnimi pogoji in kolikor hoče pa dobi posojila v šoli pri učitelju, kdor zataji svojo narodnost in se vdinja nemcurjem. Glavni cilj potujčevalcev je: Slovence gospodarsko streti, ne dali jim nobene eksistence, saj so vse jame službe našim zavednim ljudem nedostopne. Vse drugo gre potem lahko. Na splošno ne nastopajo Nemci na zunaj s silo, kajti oni so v po-tujčevanju mojstri in dobro vedo, da sila vedno rodi protisilo, kakor smo to videli pri miših primorskih rojakih. Oni naše ljudi tako rekoč z rokavico na roki, skoraj brez bolečin ugonabljajo, pa vztrajno in smotreno. Politično mrtvilo Zelo jim olajšuje delo pri tem politično mrtvilo, ki je zavladalo v Avstriji po uvedbi avtoritativnega režima Včasih so bili shodi, volitve, vse to jc ljudi zdramilo in jih napravilo borbene. Osojsko jezero. V ospredju Osoje. časi že razpada. Poleti imajo v njem visokošolci svoj vojaški tabor, kjer opravljajo obvezne pred-vojaške vaje. Največja znamenitost samostana je pač samostanska cerkev, nastala v zgodnjem baroku. Kar prevzame te notranjost cerkve, vsa bogato okrašena v vsej baročni razkošnosti; oltar ves blišči v zlatu, V cerkvi se nahaja poleg stranskega oltarja Boleslavov grob: preprosta kamnitim grobnica z vklesanimi črkami: »Boleslav rex Po-loniac«", nad njo pa visi na steni poljski državni grb. V cerkvi se nahaja tudi več grobnic samostanskih opatov, z lepo okrašenimi nagrobnimi ploščami, z letnicami največ iz XVI. in XVII. stol. Vsa cerkev je videti kot muzej. Po žici navzgor lz Osoj sem se s čolnom prepeljal na drugo stran jezera, odkoder je napeljana na Kancel, t. j. na malo teraso pod vrhom 1910 m visoke Osojščice, žična železnica. Po rahlo napeti, močni jekleni vrvi drsita naenkrat dva vagončka, eden z vrha doli, drugi pa od spodaj gori. V enega se stlači lahko do deset potnikov. Za 6 šil. se prepelješ gori in nazaj. Rad sem žrtvoval ta denar za tako izredno priliko. Užitek je takale vožnja med nebom in zemljo! Mirno drsimo ob žici navzgor, kakih 10 m nad vrhovi dreves, spodaj pa temnozeleno Osojsko jezero. V 10 minutah smo že na vrhu. Okoli postajnega poslopja se nahaja vse polno hotelov v najrazličnejših planinskih slogih. Čudovito lep razgled se mi je nudil od tod. Prav pod menoj Osojsko jezero, na desni Beljak z okolico, na oni strani Žile zeleno Brnško polje, nižje doli prekrasno Baško jezero, za njim skoraj cel Rož, proti severu Vrbsko jezero s Celovcem v ozadju, in tam daleč Podjunska dolina. Najlepši pa je razgled na Julijske Alpe, vzhodne in zapadne. Nebo je bilo čisto jasno, na obzorju, kristalno čistem, so se ostro odražale oblike v nebo kipečih vrhov: Viš, Montaž, Kanin, Mangart, naše Alpe s Triglavom v ozadju, spredaj pa dolga veriga Karavank z Obir-jem in Peco tam v dalji. Ves zavzet obstaneš pred tem veličastjem prod seboj. Ko sem občudoval to prekrasno koroško zemljo, me je nehote obšla grenka žalost ob misli, da ves ta svet, od davnine naš, ječi danes pod tujini jarmom, da bije tod naš rod na svoji zemlji najokrutnejši boj za obstanek. Brez dvoma je to najlepši košček zemlje, kar smo jo Slovenci kdaj imeli. Pa še ta biser smo zapravili v svoji zgodovinski brezglavosti. Tako malo smo imeli in še tega nismo znali vsega obdržati. Žalostna je res usoda Slovencev. Proti Celovcu Žalosten, v trpke misli zatopljen, sem se vračal v dolino. Nadaljeval sem pot proti Celovcu Sonce pripeka, da se asfalt kar topi od vročine, kolo se lčpi na njem in enakomerno cvrči pod menoj Spoloma sem obiskal nekatere vasi, malo odmaknjene od glavne ceste: Skočidol, Podravlje ob Dravi in Pešce, pod 730 m visokim hribom Sv. Jurijem, odkoder se lepo vidi Vrba in Vrbsko jezero. Prav čedne vasice so to, kar čudil sem se snagi in redu, ki vlada tukaj na kmetih. Po teh Danes vsega tega ni, ljudstvo postaja počasi popolnoma brezbrižno za vsa javna vprašanja, v njem otopi vsaka narodnostna miselnost, pojenja vsako navdušenje. Pa tudi narava Korošcev samih, njih mehkosrčnost in skrajna miroljubnost jim zelo škoduje v narodnostnem boju. Zaradi ljubega miru opuste vsako borbenost, ne nudijo nobenega pravega odpora nasprotnikom. Nasprotno, nasprotnik jim v svoji drznosti iu agresivnosti imponira, sami se pa že v naprej čutijo poražene in brez moči. Res je pa tudi, da ^em našel po Koroškem veliko navdušenih Slovencev, zelo inteligentnih ljudi in veliko idealizma ler delavnosti pri mladih. In kako jim pomagamo mi v svobodni državi? Koliko mi žrtvujemo zanje? Kako so brigamo zanje? Tako malo nas je, vsak ud naroda bi nam moral biti dragocen, tam gori pa nam umirajo kar deset-tisoči. Žalostno bilanco moremo pokazati ob tem vprašanju. Skoraj bi človek dejal, da sploh ni v nas nobene narodne zavesti več. Koliko lisočev in milijonov Nemci žrtvujejo v ponetnŠevalno svrhe za Koroško, kako spretno propagando z nedeljeno Koroško delajo v svetu, da bi izbrisali iz te zemlje vsako sled slovenstva. Koliko pa mi žrtvujemo za svoje? Koliko knjig jim pa mi pošljemo na leto, da ne pozabijo domače besede? Znano je, kako tesne kulturne stike navezujejo Nemci s svojo narodno manjšino pri nas. Kako pridno jih nemška mladina obiskuje, jim prinaša knjig in svežega narodnega duha. In kako ini? Z dekla-macijami o izgubljeni Koroški ob obletnicah plebiscita ne napravimo še prav nič zanje. Skrajni čas je, da bi se že tega vsi zavedli! Več kulturnih stikov bi morali navezati z njimi. Vzbuditi med svojim narodom vsesplošno zanimanje za to zemljo, darovati jim knjig — kako radi segajo po njih — predvsem pa: obiskovali jih. Posebno zadnja leta Koroško zelo zanemarjamo. Povsod so mi tarnali ljudje, da jih tako malo obiskujemo. Kako zelo so veseli naših obiskov, v koliko uteho jim je, da morejo bratu, ki jih razume in culi z njimi, potožiti svoje težnje. Naravnost, greh je to od nas, da jih tako pozabljamo. Izgovor z draginjo v Avstriji tu ne bi smel držali, pa je tudi pretiran. Obiskuj to lepo zemljo! Domov sem so vračal po isti poli preko Korena. Na zadnjem ovinku pod sedlom sem so ustavil in jioslednjič s pogledom objel vso to prekrasno deželo pod seboj, v kateri sem doživel v kratkem tednu bivanja toliko nepozabno lepega in prisrčno toplega, da so ti bežni utrinki na papirju le medel odsvit tistega ognja in navdušenja, ki ga je v meni vžgala nepozabna Koroška. To poslednjo sliko sem si globoko vtisnil v spomin, ko sem se vrnil domov in odslej mi ostane Koroška nepozabna. v svoji prelesti in v svoji bolesti večno ljubljena. Zato veljaj moj klic vsej slovenski javnosti, zlasti pa tebi inlitdina: Obiskuj pridno to prekrasno zemljo, kjer boš doživel veliko lepega, zlasti pa prinesel svojim bratom onkraj Karavank no vega ognja in veliko moralne oporo v teh težkih dneh njihovo preizkušnje. Dr. D. L. MLADI SLOVENEC Mojster čarodej Za časa kralja Ludovika Filipa je živel na Francoskem znamenit čarodej, Robert Houdin po imenu. Nekega dne je dobil povabilo, naj pokaže 6voje umetnosti in vragolije v dvorcu St. Cloud pred samim kraljem. Houdin 6i je za to predstavo iztuhtal posebno mojstrovino, za katero se je kajpada 6krbno pripravil. Pri kralju in njegovih dvorjanih si je izposodil šest žepnih robcev, katere je zavil V paket in ga položil na mizo. Nato je naprosil tri na-vzočne 06ebe, naj vsaka na košček papirja napiše mesto, kamor naj pričara onih šest robcev v zavoju. Ko je bilo to 6torjeno, je čarodej prosil kralja, naj on z vseh treh kosov papirja izbere ono mesto. ki 6e mu zdi najbolj pripravno. »Poglejmo,« je dejal kralj Ludovik Filip, »kaj pravi prvi predlog: .Želel bi, da bi našli robce jjod enim teh svečnikov pri peči.' — Ne, to je preveč preprosto za našega čarodeja.« je nadaljeval kralj, »jx>glejmo naslednjo željo: .Zavoj z robci naj 6e znajde na kupoli Invalidske cerkve!' — To bi že nekako šlo. toda kujx>la Invalidske cerkve je predaleč, — ne za robce, ampak za nas « Ko je kralj prečital tretjo željo, je skoraj škodoželjno vzkliknil: »Gospod čarodej, prav tnočno se bojim, da vas bom spravil v zadrego. Tale tretja želja zahteva, da pričarate zavoj z robci jjod korenine jx>marančnega drevesa, ki stoji v drevoredu našega dvorca kot zadnje na desni strani.« »Samo to. Veličanstvo?« 6e je hladnokrvno začudil čarodej. »Izvolite, ukažite in pokoril se boni « Kralj je medtem na tihem naročil nekaterim svojim dvorjanom, naj takoj odidejo do omenjenega drevesa in naj ga strogo stražijo. Nato je dejal na glas: »Jaz sem se odločil za tretjo željo!« Čarodej je na te kraljeve besede pokril zavoj z robci z neprozornim steklenim jx>krovom, jx>-grabil svojo čarodejno palico in začel nekaj skrivnostno mrmrati predse. Ko je čez nekaj časa dvignil pokrov, zavoja z robci ni bilo več; namesto njega 60 presenečeni gledalci videli krotkega belega goloba... Nekaj časa so ljudje debelo strmeli v nežno živalico, toda kmalu so se spomnili, da se je treba sedaj prepričati, ali je čarodej res pričaral zavoj z robci pod pomarančno drevo. S kraljem na čelu so nemudoma odhiteli v drevored oranžnih dreves. Tu je kralj najprej izprašal dvorjane, ki 60 stražili arevo, ali 6e je kdo medtem smukal okrog drevesa. Ko 60 ga le-ti zagotovili, da njihovim čuječim očem ne bi mogla uiti niti drobna miška, kaj šele živ človek, čeprav čarodej, je skomignil z rameni in škodoželjno 6e smehljajoč dejal čarodeju: »Gospod čarodej, to pot sem pa prav močno v 6trahu za vašo čarobno palico.« Nato je naročil 6trežaju, naj brž pokliče vrtnarje. da izkopljejo zemljo okrog drevesa in jx>-gledajo pod njegove korenine. Vrtnarjem ni bilo treba dolgo kopati in vsem gledalcem je kar zastal dih. ko so izj>od korenin drevesa potegnili majhen železen zabojček. Bil je ?e močno načet od rje in je po vsem videzu moral že dolgo vrsto let ležati pod zemljo. Čudno najdbo so takoj izročili kralju. Vsi krog stoječi pa so kar trepetali od nepotrpežljive radovednosti. Vsi skupaj so 6e vrnili v dvorano, kjer je na mizi še zmerom ždel beli golob. In glej, golob je imel okrog vratu 6vilen frak in na njem je visel majhen, močno zarjavel ključ. Čarodej je kralju izročil ključ in ga naprosil, naj blagovoli lastnoročno odpreti zabojček. Kralju 6e je tresla roka, ko je vrtel ključ v ključavnici. Prvo. kar se je prikazalo na dan. je bil oru-menel kos pergamenta. na katerem je bilo napisano tole: -■Dne 6. junija 17S6 sem jaz, grof Balsamo Caglio6tro, zakopal tale železen zabojček, v katerem je šest žepnih robcev, pod pomarančno drevo v drevoredu dvorca St. Cloud. Čez 60 let točno i6tega dne bo ta zabojček z robci služil pri čaro-dejski predstavi, ki 6e bo vršila pred kraljem Lu-dovikorn Filijx>m in njegovimi dvorjani.« Kralj je bil ves proč od presenečenja in je hripavo zaklical: »Tristo kosmatih! To je pa že od sile! To je bilo na resnično čarodejstvo!« Na dnu zabojčka je res ležalo Še6t žepnih robcev... * Halo. bistre glave kotičkarske, napnite mož: gane in iztuhtajte, kako jc mogel slavni čarodej Robert Houdin tako mojstrsko pričarati šest robcev |>od korenine pomarančnega drevesa! (Povem vam samo toliko, da mož — kakor noben drug čarodej na svetu — ni imel prav nikakih nadnaravnih sil v sebi in tudi ni bil v zvezi s kosmatim rogatcem.) V prihodnji številki -»Mladega Slovenca« bomo jioleg pravilnega razkritja čarodejeve skrivnosti objavili tudi nekaj najboljših odgovorov naših kotičkarjev. Odgovore pošljite najkasneje do četrtka. 14. oktobra na naslov: Uredništvo »Mla dega Slovenca«. Ljubljana, Kopitarjeva ulica št. 6. Mirko Kunčič: Bolniška soba Z breze pod oknom kot ptič obstreljen tiho je zdrknil droben list. Kot utopljenec nekdo je razpel roke in kriknil iz sanj: Moj Krist! Stene so gluhe, hladne kot led. Tožba za tožbo, za vzdihom vzdih se kakor žoga od marmornih tal nemo. brezupno odbija od njih, Včasih prisluhnejo v daljno temo: Kaj m potrkal na okno skovir? Trideset bledih, koščenih teles s črno perotjo zasenči nemir, V strop, kjer je mrežo siv pajek razpel, 6tarec je trudno uprl oči; v svojo bridkost zdaj grebe kol črv: — Moje življenje na nitki visi... Deček kraj njega je komaj ujel v kletko srca petnajst mladih let in si zgradil prvi pravljični grad — pa je že moral med starce trpet. Starec pri oknu omahnil je v smrt, zganil se — bel je postal in čist. Z breze pod oknom kot ptič obstreljen tiho jc zdrknil droben list. Kakor mernik . . . Francka našega opikal roj čebel je, da obraz mu ves zatekel in zardel je »Joj, kako je zdaj velika tvoja glava in bojim 6e, da nikdar ne bo več zdrava!« \ Kaj pa drugi dan? Vsa glava je otekla, da je sestrica Marinka Francku rekla: In Tomaž, naš 60sed ni kak lahkovernik, pa je rekel: »Taka glava je kot mernik!« Sestrica Marinka pa jr zajokala: »Joj, če glava pravi mernik bi jx>stala!« Teta Meta in njen živalski vrt Jaz. Kotičkov 6triček, imam teto (Čemu ne bi smel imeti jaz, Kotičkov 6triček, svoje tete? Kajpak je to moja teta in ne morebiti vaša. Če bi namreč bila vaša teta. bi morala biti moja žena. kajti jaz sein vendar vaš striček. kakor dobro veste. Če bi bili, recimo, vi moji strici... — Dovolj! Skušal sem vam napisati globoko učeno razjjravo o sorodstvenem razmerju, pa bi se mi kmalu v gl%vi zmešalo. Ce imate veselje in čas, pa dajte sami razmišljati o tej soroduiški uganki!) Kakor rečeno, imam torej jaz. Kotičkov striček, teto Meto. Stara je kakor zemlja. Nič čudnega, saj sem že jaz, Kotičkov 6triček. dosegel Metuzalemovo starost. Zemlja pa je bila pred Metuzalemom. kakor veste iz Zgodb sv. pisma. Ta teta Meta ima prijazno, sončno sobo in to sobo je spremenila v pravi, pravcati živalski vrt. Kajpada nima v tem živalskem vrtu levov, tigrov, bivolov in 6lonov. Menda ne bo6tc od moje tete in niene majhne sobe zahtevali kaj takega! O sorodnike levov in tigrov pa že ima v živalskem vrtu: črnega mačka z ostrimi kremplji in tigrasto mačko, ki prijazno prede, pa tudi jezno prha. V vsako pravo menažerijo — pa — žal — spadajo tudi kletke. Gotovo 6te že sami videli — vsaj tisti, kar vas je i/ mesta doma —. kako se za zeleznimi palicami medved žalostno guglje sem in tja ali kako se na par metrih ozkega prostora leopard brez pre6tanka plazi iz kota v kot. Kako pravimo in kako bi bilo v resnici... ,,Pisano mater ima..." Sosedova Marica ima pisano mamo (mačeho). Kakšna bi bila ta »pisana mati«, če bi bila v resnici pisana, vidimo na sliki, ki jo je narisala Marija Omrjcc,, učenka II. razreda mošč. šole v Št. Vidu nad Ljubljano. Kaj tako žalostnega pri moji teli ne boste videli. Res ima štiri kletke, toda to so 6amo ptičje kletke. V teh kletkah pa ni nobenega ptiča, ki bi žalostno hrepenel po zlati prostosti. V prvi kletki je grlica, ki vsakogar pozdravi s prijaznim gru-Ijenjem. ko stopi v tetino sobo. V drugi kletki raz|>osajeno mežika krokar. Poleg visita na 6teni še dve kletki, v katerih veselo skačeta ščinkavec in vrabec. Teta ima svoje ptiče rada in najbolj hudo ji je. da morajo prebivati v tesnih kletkah. Zato vsak dan odpre vratica kletk in ptiči sfrčijo v 6obo, po kateri veselo frfotajo, skačejo in letajo. Visoko gori na svetilki pod 6tropom si skubijo perje, po tleh in na mizi pa iščejo in brskajo za drobtinicami. Vem, kaj vam roji po glavi! Tako-!e 6i mislite: Vse prav in dobro! Toda krokar in grlica, ščinkavec in vrabec bi pa le raje bili svobodni, kakor pa živeli v še tako lepi sobici in kletki. Vsekakor imate prav, samo — če bi ne bila zgodba teh štirih tetinih ptičev či6to svojevrstna. Soba moje tete namreč ni ječa. ampak »hiralnica«. Vrabec je padel iz gnezda. Teta ga je našla v vrtu in ga vzgojila. Pri svojem padcu iz gnezda 6i je zlomil nogo in tako 6e počuti v 6obi gotovo bolje, kot bi se v prostosti. Nekdo je prinesel teti grlico z zlomljeno perotjo in teta 6e je skrbno zavzela zanjo. Podobno jc tudi z ostalimi varovanci. Invalidni ptiči in mačke brez doma tvorijo miroljubno tetino družino. Mačke so se privadile svojih pernatih tovarišev in jih pustijo pri miru. Vsekakor pa mora seveda teta imeti budno oko. Izkušnjava je tudi za mačke huda stvar! Živalski vrt moje tete jc res v vsakem oziru I*>poln. Nc 6amo domačih, tudi »eksotičnih« ali tujih živali ne manjka. Želva je namreč tudi pri teti doma. Je jx>slednji ostanek terarija (kletka za kače, žabe. plazilce in jx>dobno golazen), ki mi ga je v mladih letih podaril oče. Želva — Greta je pravimo — je srečno preživela mojo nego in prehranjevalno umetnost, dokler 6e je niso usmilile dobre tetine roke. Pred tridesetimi leti 6tno jo dobili iz Grčije in je odtlej že pošteno zrastla. Morebiti bo kdaj tako velika, da jo boste lahko jezdili tudi vi, moji kotičkarji. Vendar bo še veliko vode steklo jx> Ljubljanici, preden 60 bo to zgodilo. Teta ima s svojimi varovanci polno dela. toda tudi veliko veselja. V j>ravo veselje so človeku živali šele tedaj, če jim lahko pomagamo v njihovi betežnosti. Veselje do živali ni v tem, da mučimo ubogega martinčka v škatljici iz lepenke ali pa da zapiramo lisico v ozek kurnik. Ljubezen do živali pokaže tisti, kdor pozimi krmi lačne ptiče, tie pa tisti, ki v živalskem vrtu ali cirkuški menažeriji krmi živali s tortami in jx>dobnimi sladkarijami. S tem zgolj škoduje njihovemu zdravju, da. spravlja celo v nevarnost njihovo življenje 6amo. Vem, da veste to že zdavnaj 6aini. Čemu sem vam torej danes pripovedoval o svoji teti in njenih živalih? Zato, da o tem razmišljate in tudi sami lepo ravnate z živalmi. Ukradeni konj Znani šaljivec in prefi igani lisjak Pavliha o katerem krož> toliko imenitnih zgodb, je imel v onih časih, ko se je ljudem na svetit še dobro godilo, hiev in v hlevu lej>ega rjavega konja, toda tatovi so bili tudi takrat na 6vctu in nekega jutra je našel Pavlih? svoj hlev — prazen. Pameten je bM Pavhha in je koj i>ogruntal. da konj ni sam ušel iz hleva, ampak da ga je odpeljal tat. Pavliha se jc čutil mnogo bolj brihtnega, kakor so vrli orožniki, zato je sklenil, da bo na iastno |>et.: iskal tatu. Čez dober teden je bii v sosedni va6i živinski semenj. V dolgih vrstah so 6tali razni zastoomki četveronožcev in p°trPe?1liv0 čakali, da menjajo gospodarja. Med njimt ie hodil Pavliha in si j»>-zorno ogledovai kor ie. Naenkrat je zapazil svojega rjavca m poleg njega črnega cigana. »Hej, ti črnuh.« ga je pobaral, namreč cigana, in ga ne preveč prijazno potrepljal po rami. »Tole je pa moj konj, ti zalega tatinska! Kar sem z njim!« , , Rekši to. je Pavliha pograbil konja za uzdo in ga hotel odpeljati. Cigan pa je zagnal vriši in pišč. tako da se je okrog njiju v hipu zbrala množica sejmarjev. Iz množice pa se je izmotal tudi vaški policaj in z važnim glasom posegel vmes: »Torej, kaj ie tu? Kdo je kradel, torej cigan, krmi ali Pavliha?« In že je imel pripravljen svinčnik in bele/nico, da na kraju samem zasliši tatu: »Torej...« »Tale je tat!« sta oba hkrati vzkliknila cigan in Pavliha ter pokazala s prstom drug na drugega. »Torej oba,« je zadovoljno vzkliknil vaški policaj in sc že pripravil, da bi ju odpeljal. Toda Pavliha, čigar poklic je bil uganjati druge v kozji rog. se ni pustil kar takole nesramno pretentati. »Pravica naj 6e izkaže,« jc modro dejal in obenem z rokami zakril konju oči. Obrnil sc jc k ciganu in ga jx>baral: »Na katero oko je konj 6lep? Če uganeš.'sem jaz tat, če ne, pa ti!« »Na levo!« je hitro bleknil cigan in že ga je spreletela bojazen, kako se bo vse to zanj izteklo. »Ni res!« je dejal Pavliha in odkril levo ko-njevo oko. Vsi so se mogli prepričati, da konj na levo oko vidi. (Nekateri so celo videli, da je konj na levo oko pomežiknil.) »Na desno!« je brž po|>ravil cigan in 6e hitel opravičevati, da se je zmotil. Toda že kar vidno 60 se mu tresle hlače. »Ni res!« je zmagoslavno zaklical Pavliha in odkril še desno oko. »Konj sploh ni 6lep. ne na levo. ne na desno oko. ampak vidi bolje nego ti, grdobi ciganska!« Vsi navzočni sejniarji 60 z gromkimi živio klici pozdravili Pavlihovo zmago, obenem pa se je na tatinskega cigana zlila ploha psovk, podkrepljenih z brcami in sunki, tako da ga je vaški polica i jedva utegnil vzeti v svoje varstvo. »Torej, eden je pa le tat,« 'jc za 6lovo še vzkliknil strumni varuh postave. STRICKOV KOTIČEK IIIMHIUlNIMlUHmMM Dragi striček! — Iz zelene Štajerske me j« zopet zanesel jesenski veter v Ljubljano. Seveda Ti 6i me že pozabil. Jaz pa sem v teh lepih jx>-letnih mesecih mnogo mislila na kotiček, v katerem sanjariš iz dneva v dan. Ko bi mogla, bi Ti nabrala v naročaj sončnih žarkov, ki so prihajali čudovito lepo vsak večer 6kozi okno. Nabrala bi jih in Ti poslala, da bi bil vesel! In rož bi Ti natrgala na travnikih, kjer črički pojo! Pa nisem mogla. Le skozi okno 6em gledala vino-grade in travnike in gozd in cesto, ki 6e vije čez polje. — še sanjariš? Še 6amotariš? Ne! Tvoji mali Kotičkarji 6o vedno pri Tebi. Seveda obiskati Te — toliko korajže ima malokdo — a mislijo nate jx)g06t0 vsi oni, ki jim Tvoja topla beseda seže v dušo. In teh, verjemi, ni malo! Zaželim si, da bi Te jioznala. Pa zdi se, da Te poznam po besedi! Prav lep pozdrav! Trpinova Martinka. Draga Martinka! — Ne, Kotičkov 6triček pa zdaj ne sanjari in ne samotari več v svojem kotičku. On zdaj že sedemnajst dni v veliki tuji 6obi na postelji leži in nemo gleda skozi okno na vrt. Njegove oči kličejo sončne žarke — a žarkov ni. Jesenski veter ee lovi v starem kostanju pod oknom in mu neusmiljeno trga orumenele li6te z vej. Kmalu bo do kraja okleščen, kakor je nazadnje do kraja okleščeno življenje takihle starih Kotičkovih 6tričkov. List za Ii6tom pada z vej, up za upom iz 6rca... Rož bi mi natrgala na travnikih, kjer črički pojo, pišeš. Žalostne so jesenske rože in hladen je njihov vonj; na V6eh mrtvih dan me spominjajo, in na samoten, od vsega 6veta pozabljen gfrob. Ne, jesenskih rož mi nikar ne trgaj! Predaleč so od mladosti in preblizu 6mrti. Pomladnih rož mi natrgaj, ko bo prišel čas! fn če tega časa zame več ne bo, nič ne dč. Rože, natrgane zame, mi bodo vseeno lepo dišale — za 6pomin. Lepo jKizdravljena tudi Ti! — Kotičkov 6 t r i č e k. Dragi sfriček! — Tudi jaz 6em ena izmed tistih, ki sem 6e slovensko citati naučila v Tvojem kotičku. Tudi pisati slovensko 6em 6e že naučila, 6amo da lahko čimprej pošljem Tebi svoj prvi pozdrav, ker je mama rekla, da cirilice ne znaš, drugače bi Ti že lani pisala. In še to Ti moram jx>vedati, da Te naš Ivo in Marica imenujeta kar »kosfriček« in Te tudi pozdravljata prav tako kot Tonček z »uveee«. Zdaj veš, da Te imamo tudi mi radi, čeprav smo daleč, daleč od Tebe. Če me daš v svoj kotiček, Ti bova z Marico z robcem poma-i hali v zahvalo, Ivo in Tonček pa bosta zavriskala, kadar se bomo peljali 6kozi Ljubljano v naše drage Žiri. Še en pozdrav od Tonke Šubic, učenke II. razreda v Nišu. Draga Tonka! — Tvoje drobno pisemce me je tako vzradostilo, da jo je ljuta gospa žaJost prestrašeno popihala 6kozi vrata. Saj veš, kajne, da sta si gospa radost in gospa žalo6t že od nekdaj hudi sovražnici, tako hudi, da ne moreta biti 6ku-> paj niti pol minute? Ljuta gospa žalost jo je tore} popihala, prijazna gospa radost pa je ostala — in 6va skupaj prebirala Tvoje pieemcc in se smejala na račun Tvojega bratca in Tvoje sestrico, ki sta takšna mojstra v okrajšavi imen. Iz Ko-tičkovega 6trička sta napravila »koslrička« — saj pravim, iznajdljive 6ta mi glave drobljanca mala! In tudi Tončkovemu prečudnemu pozdravu »trveee«, ki je podoben grozanskemu tuljenju strica volka v goščavi, 6va se smejala od srca, potlej pa se je moj obraz nenadoma zresnil in sem mogočno udaril ob mizo in slovesno "zaklical: »Naj me vzame sam boter medved, če ni fale Šubičeva Tonka iz Niša vrla deklica!« Tako 6em zaklical in izzivalno pogledal okoli 6ebe, če mi morda kdo ugovarja. Pa mi ni ugovarjal nihče, niti muha ne, ki je mimo mojega nosu frčala in brenčala: z-z-z... In ker mi nihče ni ugovarjal, je kot žebelj v zidtt pribito in dokazano, da si res vrla slovenska deklica. Ostani takšna vedno in povsod! Lejx> pozdravlja Tebe in vse Tvoje domače —> Kotičkov striček. MLADA NJIVA Žabji koncert V veliki mlakuži 60 6e zbrali vsi dobri žabji pevci. Domenili 60 &e, da napravijo koncert. Slavni žabji slikar Barvomaz jim je napravil lep lepak. Obesili 6o ga na kol ob mlaki. Ves žabji rod, staro in mlado, vse je hitelo k lepaku, da vidijo, kaj je novega. Lepak 6e je glasil: VES ŽABJI ROD SE VABI, DA PRIDE JUTRI OB OSMI URI ZVEČER K NAŠI MLAKI, KJER BODO IMELI KONCERT NAŠI NAJBOLJŠI PEVCI. VABIJQ pEVCI, Drugi dan v mraku se je zbral okoli mlake ves žabji rod. Ko 6o prišli pevci, jih je občinstvo burno pozdravljalo. Ura je bila osem. Pevci 60 se uvretili, prednje pa je 6topil 6am pevovodja Kvakar. Pevcem je dal s piščalko znamenje: Eden, dva tri! »Rega, rega, kvak kvak! Rega, kvak, rega, kvak!« je odmevalo v noč. Vsi zbrani poslušalci so z občudovanjem gledali pevce, posebno pa pevovodjo Kvakarja, ki jc dirigiral. Prve pesmi je bilo konec. Žabe 6o veselo ploskale. A takoj se je pričela druga pesem, žalo-stinka. Opevala je žalostno smrt župana Urlia, ki je pred kratkim izginil v žrelu tete belouške. Ni pa še bilo konec prve kitice, ko je prilo-mafitil na tihem boter jez, kateremu so zadišali žabji bedrci. Vse žabe s pevci vred so še pravočasno poskakale v vodo. le pevovodjo Kvakarja je boter jež, še preden je mogel uteči, zagrabil za bedro. »Ojej, pomagajte!« je klical nesrečni pevovodja. A nobena žaba ga ni slišala. Vse 60 bile globoko na dnu mlake. Dedek jež pa se je zakro-hotal in pohru6tal svoj plen. Šc obliznil 6e je, potem pa je odcopotal. žabe pa se še dolgo niso prikazale iz vode. Da, tako žalostno 6e je končal žabji koncert. Boter jež pa je bil vesel tako ma6tne jx>jedine. Valentin Albin, dijak, Ljubljana-Vii. Neki krojaški mojster je iskal prikrojevalca. Oglasili so se trije, od katerih je bil eden iz Celja, drugi iz Kranja, tretji pa iz Ribnice. »Prikrojevalec, ki ga potrebujem, mora bi ti hiter kot blisk, hitrejši kot katerikoli, kar sem jih imel dozdaj,« pravi mojster. Celjan je hitro dejal: »Jaz sem vaš človek, mero vzamem človeku, samo da ga vidim.« Gorenjec nato: »To še ni nič. Jaz mu pomerim celo obleko, če vidim dotičnega le okoli vogala iti. Ali si morete misliti še kaj hitrejšega?« Zdaj ao je oglasil Hibničan: »Jaz pa napravim nataučno obleko, ako mi pokažete le vogal, okoli katerega je dolični šel.« P H V Ž I N JI Mladina hoče sonca Vprašaj otroke, pri katerih učiteljih eo najrajši, pa ti bodo vedno eno in isto odgovorili: da imajo najrajši tiste, ki 6o dovtipni in dobre volje. In zmeraj 6e bo izkazalo tudi to, da imajo dotični učitelji in vzgojitelji tudi najboljše uspehe. Se potem, ko mine že več let jx> šoli, obiskujejo nekdanji gojenci in gojenke take vzgojitelje in 6kupno 6e spominjajo vedrega sijaja nekdanjih dni. Opazuj otroke, h katerim stricem in tetam gredo najrajši, katerih 6tricev in tet 6e najbolj razveselijo. ko pridejo na obisk. To so tisti in tiste, ki nuiajo otrokom vesele urice, ki so »hecni«. Oče in mati naj v duhu 6toj>ita nazaj v 6voje mlade dni in naj v njih poiščeta 6ame 6vetle ure in spoznala bo6ta, da 60 bile tiste ure svetle zato, ker eo izhajale iz 6ijaja veselja, ki ga je izžareval humor kakega človeka. In oče in mati naj 6e pošteno izprašata, kje sta dala svojim otrokom kaj najboljšega, kje sta najbolj vplivala nanje, kje eo se njune namere najhitreje uresničile in priznati si bo6ta morala, da 60 bile najrodovitnejše ure vprav ure veselja in dobre volje. Daleč- daleč za nami bi moralo ostati tisto pojmovanje vzgoje, ki naj vpliva na otroke s hudimi besedami in tepežem. Iskreno pa eta spojena pojma: vzgoja in vesel06t! Jedro vzgoje mora čim najbolj živeti v sončni luči. Pokrajina mladine je pokrajina (»mladi. Pomladansko zemljo jc treba orati, jx>sejati; iz nje mora veselo kaliti in ra6ti, na njej naj bi radostno cvetelo in uspevalo. Neki veliki vzgojitelj je dejal nekoč, da morajo vzgojitelji delati vreme v deželi mladine, da bo: časih dež, časih blisk in grom, največ pa jasnega in sinjega neba, ki naj z njega sije zlato sonce. Mladinska pokrajina je jako različna. Semena, ki počivajo v njej in pričakujejo življenja, 6o različne darovit06ti, a tudi plevela je dosti vmes. Da se zbudi življenje, je treba 6onca, veliko toplega 6onca. Šele sonce ]>ovzroči, da je dež izdaten in tudi nevihte so uspešne in koristne le tam, kjer kraljuje 6once z veliko močjo. Scmce nad mladinsko pokrajino pa je — humor. Lepo je označena dovtipnost, vedrost duše, ve- selje, z besedami »sončni humor« in »zlat humor«, kakor tudi pravimo »veselo sonce«, »sončno zlato« in »zlat sončni žarek«. Kdor hoče vzgajati, kdor dela v mladinski pokrajini, kdor orje in 6eje po njivah mladosti, ta naj nenehoma vsebuje sonce in naj se potrudi, da se njegovi žarki 6vetijo po »vzgojnem polju«. Kakor ima nebesno sonce lo moč, da so ljudje, odrasli in mAjhni, bolj delavni, bolj veseli v sončnih dueh, tako vpliva tudi 6once humorja blagodejno na vse ljudi, zlasti pa na mladino. Vzgojiteljska vedrina, humor, pa je izraz in izžarevanje velike vzgojiteljske ljubezni, ljubezni do mladine. Vprav zato pa tako vpliva in prikliče na dan veselje in veselost in vprav zato ustvarja in poraja 6adove. Seveda pa vse to ni tako mišljeno, da bi moral vzgojitelj neprestano »6tresati dovtipe in šale iz rokava«, da bi se morali otroci venomer 6inejati in grohotati. Vzgojno važno je. da je temelj vzgoje vesel, da je veselost v srcu in duši in da izhaja iz ljubezni do mladine. Tedaj mladina občuti toploto, lepo ji je ko ua toplem soncu, ko doma, ko v naročju matere. Tako toplino naj pa občuti mladina tudi v resnih besedah, kadar je posvarjena radi trme, uf>orno6ti, užaljenosti, jeze in drugih napak, ki so plevel, katerega mora vzgojitelj v težki borbi onemogočiti. Teh slabosti pa 6once veselja ne pusti na dan in plevel na soncu humorja kmalu usahne. Kakor pomladanska njiva željno vsrkava sončne žarke in topli dežek vase, tako je mladina v vedrem ozračju čudovito dovzetna iu spomin, čuv-stva, razum in hotenje so pripravljeni za dojemanje in udejstvovanje. Uspehi te potem naravnost osupnejo. Res je, tudi nevihte 60 časih potrebne. Lahkomiselnost, predrznost, lenoba mladine povzročajo večkrat kaj nfevarno soparico. To je prav tako pri-rodno, kakor da zunaj v prirodi nastajajo nevihte. A skrbeti je treba za to, da se iz nevihte ne izcimi škodljiva »huda ura«, ki se še dneve in tedne pozna škoda po njej in ki zastruplja s hladom in z vlago vse. kar je živega. Sha!ano testo Zgoraj: Testo ]>ripravljaš. Kvas že prej pristaviš, a kar v moko, kamor daš tudi sladkor in moko. Zgoraj: Testo more hajati (udi na hladnem. Narahlo ga zaviješ v prtič in daš v mrzlo vodo. Testo lepo in hitro haja, a ne sme biti v njem nobenih dodatkov, ki bi 6e raztopili v vodi. Sladkor in začimbe daš šele potem v testo, ko je že 6liajano. Kaj je athatij? Dandanes povsod naletimo na besedo alkalij. Dobiš jo zlasti v oglasih za milo, v predpisih za pranje, pri brivcu slišiš, da je treba lase umivati z vodo brez alkalija in to in ono milo ima večali manj alkalija. Beseda izhaja iz arabske al K a l j a , 6 čimer so imenovali lug iz pepela morskih in ohrežnih rastlin. Te alkalije, ki 60 jih pridobivali iz pepela raznih vrst rastlin, so v 6tarem veku, ko še niso poznali mila, uporabljali za umivanje in pranje. Prvo milo so naredili tako, da so loj-ali kozjo mast pomešali z lugom iz pepela rastlin. S tem se je mast raztajala in nastalo je milo. Na ta način še dandanes narejajo milo. Zdaj poznamo mnogo vrst alkalij, ki 60 manj ali bolj jedke. Uporabljajo jih za tvorjenje lusk iz mila, za milo, za praške iz mila in sploh za razna pralna sredstva. Najčešče uporabljajo pri tem tia-tronove in kalijeve lužnate snovi. S 6amimi lužna-timi 6novmi bi 6i blago pokvarili, zato jim dodajajo olja in masti. Trdo milo ne vsebuje j>ro-stega alkalija, a mehko milo ima še nerazredčen lug, odtod tudi njegova lastnost za dobro čiščenje. — Posebne vrste alkalija je tudi amonijak, ozir. 6alniijak, ki se v zvezi z oljetn ali mastjo začne peniti ko milo in ga uporabljamo kot čistilno sredstvo. Alkalij je na vsak način potreben za umivanje in pranje, ker milo ne razredči zadostno umazanije. Bombaževina je najbolj odporna zoper alkalij. Kemiki se bavijo z narejanjem takih pralnih sredstev, ki po njih blago ne izgubi barve in 6e ne raztrga. Iz kuhinje v kuhinjo Navodila za melancane Nadevane melancane Melancane razrežeš (tieolupljene) po dolgem in jih izdolbeš V6e 6kupaj malo okuhaš v slani vodi in ko vzameš iz posode, sesekljaš melan-canovo drobje in primešaš sesekljane, olupljene paradižnike, česen, sol in poper. S tem nadevaš. Nadevane melancane daš v kožico, pol i ješ z oljem in dodaš malo vode in pečeš v pečici. Ivo se začno peči, jih potreseš z drobtinicami. Pražene melancanove rezine Neolupljene melancane razrežeš po dolgem na rezine, ki so za prst debele, osoliš iih in pustiš, da 6e malo včuhnejo. Potem jih povaljaš v moki in pražiš v olju ali masti. Pašteta iz melancan Neolupljene melancane razrežeš na rezine, za pret debele, in jih okuhaš v slani vodi in ocediš. Povaljaš jih v moki in opražiš v olju ali masti. Nato dušis 20dkg mešanega, sesekljanega mesa (ua 3 ali 4 melancane), dodaš čebule, popra in 6oli. Potem polagai v pekačo: 6podaj melancane, nanje mesenino, kisle smetane, nekaj rezin paradižnika (ali tudi ne) in 6pet od začetka, dokler vsega ne uporabiš; na vrh pa daš smetano. Pečeš v pečici in daš v isti posodi na mizo. Jako okusna jed za pred drugimi jedili in če je mrzla, je izvrstna pašteta za na kruh. Solata iz melancan Melancane razrežeš na majhne kocke, malo okuhaš, ocediš. ohladiš, dodaš česna (ali čebule), popra, 6oli, olja in jesiha ter zmešaš kot navadno solato. Krompirjev hrtth Potrebuješ: y? kg moke. 3 žlice presnega masla, 4 žlice sladkorja, 1 rumenjak, % kg kuhanega krompirja (dva krompirja), % \ mleka, 20g kvasa, 1 žličko soli, % jajca. Zmešan, stlačen krompir primešaš v skledi k moki, osoliš in dodaš raztopljeno presno maslo, razžvrklian rumenjak, sladkor, limonovo lupino in 6ok in kvas, ki je raztopljen v gorkem mleku. 1z tega narediš na deski testo in ga pol ure gueteš, dokler ne dela mehurjev. Potem napraviš hlebček, ga pokriješ in pu6tiš hajati, da ga je še enkrat, toliko. Nato ga pomažeš z jajcem in počasi poldrugo uro pečeš. Drugi dan je boljši ko prvi dan. Razno Jetrni nadev Telečja jetrca opraži s čebulo, dokler niso nič več rdeča, potem jih zreži z mesoreznico z v frdo kuhanimi jajci, 6o!jo, majaronom in mastjo, tako da nastane lepa maža za na kruh. Nadevani svinjski zrezki Zrezke svinjskega mesa dobro pololčeš in pomažeš s sesekljano, v ma6ti opraženo čebulo. Na vsak zrezek daš žlico riža. Zrezke strkljaš skupaj ko klobasice in prevežeš. Na hitro jih opečeš v razbeljeni masti, jih obliješ z juho, da 6e more riž skuhati, pokriješ in duš iS. Ponarejena cvetača Srednje veliko zeljnato glavo na debelo razrežeš, skuhaš do mehkega v 6lani vodi in precediš\ Potem primešaš 3 jajca, 5 žlic moke in 2 žlici raztopljenega presnega masla. Vso goščo zaviješ v prtič ko štruklje in kuhaš % ure v veliko elanc vode. Potem zabeliš z drobtinami, ki jih na presnem maslu opražiš. Prisebni vlomilec: »Kar proč denite samokres, umetnica, 6aj bi jaz rad le vaš podpis!« Mož: »Kako to, da si kar dve uri govorila s sosedo?« 2e.na: »Ker ni imela časa, da bi prišla k meni na dom.< Moške obleke Kar ie poškodovane ga, mora biti nevidno Dosti skrbi imamo s poškodbami moških oblek. A če imaš malo potrpljenja, 6e da še rnarsi-kaka obleka, ki je že obnošena, skoraj prenoviti. Cim bolj 6e moška obleka nosi, tem boljše mora biti blago zanjo. Kadar kupuješ, ne štedi (če moreš)! Boljša obleka je tudi bolje narejena in dolgo obdrži 6vojo obliko. Predvsem je treba paziti ua ovratnik suknjiča. Večkrat ga je treba očistiti z bencinom ali zmesjo Iz 6alniijaka in vode (dva dela sahnijaka, en del vode). Ko čistiš, imej za to tako, ali v6aj skoraj tako krpico, kakršno je blago obleke. (Torej ne belo krpico!) Madeži od jedil se dajo odpraviti z vročo vodo, prej jih pa še zribaš in skrtačiš. Nove lilače, ki so iz mehkega blaga, kakršno se rado razpotegne, podšij tam, kjer je koleno, s kakim mehkim blagom v obliki kvadrata. Prišiješ ga močno na oba šiva, zgoraj f»a ga prišiješ s svilo, a vbodi ne smejo priti čisto skozi. Potem ne bodo hlače na kolenih izbuhnjene. — če so hlače 6podaj »ubite«, moraš rob pravilno razparati, ga dobro 06nažiti in prišiti na ubiti 6trani okrog in okrog gubo na znotraj. Potem ne 6tneš položiti privihanega roba tako globoko ko prej, tako da je nova guba na znotraj. Le na to je treba paziti, da niso hlačnice j>otem krajše. Slednjič dobro polikaš in prav nič se ne pozna, da imajo popravljen rob. Bolj neprijetno je, če je obleka raztrgana. Če le moreš, zašii obleko z nitmi iz blaga. Če ni krpe, pa dobodi nitke kje iz obleke. Mogoče 60 te nitke preslabe; tedaj kupi 6vilo prav enake barve. — "elitna konkkkcija tolaslek, MARIBOR prinaša vedno nainovojfe Hlače moraš zadaj že prej podložiti z istim blagom, preden eo preluknjane. To je precej lepše, kakor všite krp: — in dosti manj dela imaš. Največ opravka ti pa dajo rokavi, če 60 v zapestju razeefrani, a tudi rokavi 6e dajo popraviti. Blago prav ob robu prerežeš in ga na notranji 6trani z nevidnimi vbodi z istobarvino 6vik>. s prav ozkim robom sešiješ skupaj, če je bil rokav zadosti dolg, naj bo šiv malo bolj na znotraj. Sprednji rob potrebuje velike pažnje. Trdo platno, ki je znotraj, je treba ozko odrezati in 6pet našiti platneni trak, ki je na sprednjem robu. Seveda to popravilo ne bo či6to nevidno, vendar se z likanjem v6e lepo iziravna. Tudi podlogo suknjiča ali suknje lahko doma obnoviš. Staro podlogo lepo odparaš, si natančno ogledaš, kako je bila prišita, si po njej prikrojiš novo podlogo. Paziti moraš spredaj na rokavih, kjer moraš jiodlogo nategniti. Najlažje 6c da to delati, če spodnji rob prišiješ 6 6trojem, vse drugo, tudi sprednji rob, pa na roko. Ko dokončaš šivanje, moraš obleko vedno lepo polikati, in 6icer vedno po vlažni krpi. Da odpraviš paro, malo z roko potolči 6podaj blago, da se ne bo nagubančilo. Za vse to je treba malo korajže in pa precej ljubezni. Nekaj je pa tudi vredno veselje, ko vidiš, da z delom prihraniš denar, ki bi bil potreben za novo obleko. Jopice Za jopico kupi vso volno naenkrat, 6icer 6e more zgoditi, da je imaš premalo, pa iste barve in vrste ne dobiš več. — Ce pleteš najprej hrbet, se že privadiš vzorcu, preden začneš plesti sprednji del. ki je težji. Plašči za v dež po novih predpisih Vsi plašči so tako prikrojeni, da jih moreš obleči vrh kostima Zgoraj: Da postane testo rahlo in enakomerno, ga je treba dobro pregnesti, tepsti in kvišku metati, da močno pade na desko. — Spodaj : Medvedove šaf>c. Razvaljano testo prerežeš s koleščkom na podolgovate štirikotnike, v sredo daš trdo mezgo. Potem ko6e po dolgem prepogneš, pomažeš robove z beljakom, stisneš skupaj in, če hočeš, jih malo narežeš. Nato namažeš s presnim maslom in pečeš. Junaško življenje Sedem in dvajsetim otrokoqi je žena Boxail iz zahodnega Beana v angleški grofiji Su6sex dala življenje. To število je za Veliko Britanijo pač rekordno, in 6tarko, ki ji njen 84 letni mož še živi, so letos ob njeni 80 letnici močno [>oča6tili. »Zmeraj 6em živela 6amo za 6vojih 27 otrok, ki je med njimi dva para dvojčkov in še trikrat trojčki,« je rekla starka. »Trda usoda je to. da je 20 mojih 6inov m hčera umrlo pred menoj! Katera mati, razen mene, je morala na svetu prestati to bridko forje, da je morala preživeti 20 svojih otrok!« — tarka ni bila svoj živ dan nikoli v kakem kinu, fledališču ali na plesu. Preveč je imela 6krbi in ela s svojimi otroki. V 6voji mali hiši, kjer je odgojila in vzgojila vse svoje otroke, nima nc plina ne elektrike. V6e življenje je 6ebi in svojim otrokom 6ama šivala obleke. »Ne razumem,« pravi stara žena, »kako more kaka ženska hrepeneti po čem drugem, ko po tem, da fKKtane mati!« »Mama, kaj 6e pravi štediti?« »Stediti? To je ti6to, o čemer očetje zmeraj govorijo, kar pa matere molče izvršujejo.« Naš domači zdravnik N. N. — Lj. Nehotni nočni izlivi 60 redni in naravni pojavi pri zdravih ljudeh. Če so prepogost-ni ali občutno slabeči, treba preurediti ali mehkužno ležišče ali preobilno ali dražečo hrano, pokro-titi nagajivo živčevje, predvsem pa očistiti domišljijo vse poltenosti. O vsem tem je bilo že večkrat pisano. Zoper spolno razdražljivost so v rabi tudi notranja sredstva, izmed domačih prihajajo v po-štev hmelj (bot. humulus lupulus) v obliki storžev ali moke, lan (bot. linum usitatissimum) v obliki 6emena in rumeni svišč ali košutnik (bot. gentiana lutea) v obliki korenike. Nekoliko zavrelice ali pa tudi s sladkorjem zamešanega praška katere izmed naštetih rastlin zvečer pospešuje miren počitek brez motenj. Isti. Nočni izlivi so vam sila mučni kot spomini in namišljene kazni za prejšnjo, zdaj popolnoma opuščeno zablodo. Vse gorje tiči samo v vaši duševnosti, ki je razboljena po prevestnem mozgo-vrtanju. Če je zabloda opuščena in nravstveno opravljena, zagrnite jo takoj s plaščem pozabljenja! Zaradi telesnih nasledkov ne imejte nikakšnih skrbi, čim manj se zmenite za kakšen nevšečen pojav, tem prej se sitnost uredi povoljno. Če se ne morete sami izkopati iz mučnih misli, prebirajte letos izšlo knjigo, ki kaže svetlo pot v veselo, zdravo življenje. R. S. — K. Zaprtje od šolskih let in tiščanje v želodcu od lani vas nadlegujeta, dvakratni rentgenski pregled ni pokazal posebnih sprememb, zdravnik je ugotovil premalo kisline v želodčnem soku in predpisal lekarniška zdravila, ki nekaj pomagajo, dokler jih jemljete, a stalno si jih ne morete kupovati, ker nimate dovolj sredstev. Kaj naj vam svetujem na daljavo, ko vas ne poznam in ne morem uganiti še več drugih okolnosti, važnih za presojo bolezenskega stanja in potrebnih za navodila, kako se zdravite s prehrano in domačimi pripomočki? Pa saj imate v bližini več dobrih zdravnikov, pomenite 6e z enim ali drugim o domačem zdravljenju svoje nadloge. D. S. — D. Hude bolečine, napenjanje v želodcu, bruhanje rumenordečih slin in močno huj-šanje mi vzbujajo domnevo, da imate čir (razjedli-no) na želodcu. Svetujem vam, da se napotite za nekaj časa v bolnišnico, kjer ugotovijo bolezen in vas morda pozdravijo — z nožem, ker se tako zastarela bolezen bržkone ne bo dala več drugače odpraviti. A. L. — ? Zanositev tri mesece po porodu pri doječi materi ni sicer nemogoča, a tudi ne verjetna. Manj mlečne prsi v zadnjem tednu še ne dokazujejo, da bi bila vaša bojazen upravičena. Ne dajte sc begati od ničesar in nikogar, vršite 6voje materinske dolžnosti nemoteno, naj bo tako ali tako! Tudi če bi se izkazalo, da vas doloteva še novo materinstvo, ni treba, da odstavite otroka takoj, držite ga pri prsih, dokler je v njih kaj hrane. Če bi pa vi sami začeli znatno slabiti iz tega ali onega razloga, potem se lotite odstavljanja in ga izvedite popolnoma v dveh do treh tednih. Otrok naj dobiva na tri ali štiri dni po en obrok pri vas mani oz. po en obrok umetne hrane več. Ista. Mlečnate prsi si ohranite dolgo s pripro-sto domačo hrano, zlasti mlečno ali močnato hrano, ki nai vsebuje tudi nekaj presnega 6adja in zelenjav, vsak dan, in pa s čvrstim dojenjem! Kako naj čvrsto dojite? Samo če dojenec krepko sesa! Otrok mora biti lačen, t. j. od zadnjega obroka naj preteče vsaj tri, še bolje tri in pol ali štiri ure. Istotako važno je, da otrok ni vajen piti po cuclju, zakaj, če dobiva umetno hrano s cucljem, kjer mu laže teče in je umetna hrana tudi slajša, ne mara več sesati na prsih. Če pa otrok ne 6esa čvrsto in do konca, 6e začne mleko v prsih »sušiti«, ker ga žleza proizvaja čedalje manj. Pravilo torej bodi, da dobiva otrok dodatno hrano samo po žlici, kar je za mater sicer zamudnejše opravilo, a bolj zdravo za oba, otroka in mater. Najbolj primerno dodajanje je po dojenju, če ni otrok zadovoljen na prsih ene strani, umestno je tudi tako, da dobi otrok za prvi obrok oboje prsi, za drugi pa umetno hrano, tretji prsi, četrti umetno, peti prsi. Ista. Dodatna ali umetna hrana za 3-—4 mesečnega otroka je razredčeno kravje ali kozje mleko, in sicer tri petine mleka in dve petini redčila, ki naj bo ali prav redka sladna »kava« ali redek rižev ali zdrobov sok ali tudi prav redka, z maslom narejena prežganka. Sladite rajši manj ko preveč, na obrok (150 g) mešanice zadošča navadnega sladkorja ena žlička ali en košček, mlečnega smete dodati nekaj več. V 5. do 6. mesecu smete umetno hranjenemu otroku dajati kaj bolj gostega dvakrat na dan, (prežganko, masleno ali mesno iuho z raz-kuhanim in precejenim) zdrobom, pšeničnim, riževim, koruznim ali ovsenim, ki je najboljši, za zvečer se napravijo ti zdrobovi tudi na razredčenem mleku. Umetno hranjenemu otroku je treba že po tretjem mesecu nekaj žličk svežega soka domačega sadja, pomaranč ali paradižnika na dan. Ko začne otroček dobivati zobke, naj si jih po končanem obroku brusi s trdo pečenim kolačem ali suho tepko. Po devetem mesecu naj dobiva tudi naravno hranjeni otrok po en obrok umetne hrane, ki naj bo že bolj gosto zakuhana juha ali mlečna jed in zmečkanina gomoljnic, zelenjav, sočivja ali sadja. Po dvanajstem mesecu naj se začenja počasen prehod na navadno domačo hrano poskusoma. A. Z. — V. Dušica vas je letos prvič napadla po močnem prehladu, in vi se čudite, da vas je zalotila nadloga tako zgodaj, ko ste komaj v srednji dobi. Jaz se čudim, da vas je prijela dušica tako kasno, saj se začenjajo napadi prave dušice (astma) že v otroški dobi, dočim se razvija naduha (pljučni emfizem) polagoma v drugi polovici življenja. Kaj vam je sprožilo dušične napade, mi je težko uganiti na daljo, poleg prehlada je bilo še katero dražilo, ki vam je spravilo pljuča v stanje krčevite na-ipihnjenosti, morda kakšen plin ali vonj ali prah. Znan ie cvetlični prah, razupit pa perni prah. Poglejte, če ni katera od omenjenih škodljivosti v vašem bivališču, zlasti spalnici, in odstranite jo. Za odpravljanje zastarele zasliženosti v dušnikih priporočam in sam rabim večkrat vroče mleko zmešano na polovico s katero domačo slatino. Isti. Zvarek iz ovsa, fig, rožičev, (suhih hrušk) in slezove korenike (v enakih delih), oslajen s kan-disom, ni napačen pri zastarelih in trdovratnih za-sliženjih. Tudi meni, bolniškemu zdravniku, eo ga varile sestre usmiljenke iz podobnih sestavin, menda ker sem jih ponoči prehudo motil s kašljanjem. I. V. — K. Voda za kuhinjsko rabo in pitje, napeljana po stenah stranišča, bo neoporečna, samo da je napeljava, kar skoraj mora biti, pravilno iz- MiniiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiitiiiiiiHiinitui ODREŽITE iniiimiiiiiiiimiiiiiiiiimiitiiiimiiiiii „9MT iMif ififlflHf 1 odgovarja samo na vprašanja, ka- g 1 terim je priložen tale odrezek. j 1 ,,Slovenec", iO. oftfobra 1937 | imunimi imiiiiimiimiiiMrniiiiiiiHiMiiiiniiiiHuiiimiimimiiiiiimiiiimiiiiimiiimiiiiiiuiiiiiS vršena. Ker mora biti odtek izpeljaji v stranišče, je vaša bojazen zaradi straniščnih plinov neutemeljena, 6aj imajo vse odtočne školjke napravo (»sifon«), ki omogoča pro6t odtok vode, zapira pa pot plinom navzgor. J. G. — B. Bolečina pod desno lopatico proti sredini hrbta menda ni v zvezi z nošnjo. Brez osebnega pregleda je vsako domnevanje prazno, ker je več bolezni, notranjih in zunanjih, ki delajo takšno nadlego. Bržkone je v jetrih ali žolčniku kaj v neredu. Ne odlašajte, posvetujte se o zadevi čimprej pri bližnjem zdravniku! I. 1. — Lj. O češminu (bot. berberis vulgaris) naj napišem slavospev? Težka zadeva, zakaj sluje samo to, kar je redko. Češminovega grmovja pa je v tej deželi več ko dovolj! Prav v tem letnem času so hoste, jase in pašniki kar rdeči od češminovega grozdičja. Iz tega grozdičja napravljajo marsikje prav prijeten kis, ponekod tudi vino (po vzorcu rdečega grozdičja ali ribezlja), da se napraviti tudi prav okusna čežana. Kot zdravilo se rabi sok iz grozdičja ali čaj iz lubada ali korenike za čiščenje črevesa, pri jetrnih ali vrančnih boleznih. Osebnih izkustev s to rastlino nimam posebnih, razen da 6e večkrat obodem na njenih trnjevih vejah, ko 6e plazim po goščah, iščoč bližnjic. Z. Š. — K. Ohromevanje mišičevja vam greni mlada leta? Dvakratno zdravljenje na zagrebški kliniki vam ni moglo niti ustaviti bolezen? Zadnjič se vam je zdelo, da so se zdravniki ob vaši postelji med seboj razgovarjali o nekem uspešnem zdravilu zoper vašo bolezen, ki ga klinika ne zmore zaradi nezadostnih sredstev. Ker ne poznam vaše bolezni, lakih je namreč mnogo vrst, in ker ne slutim, kakšno zdravljenje 60 imeli klinični zdravniki v mislih, vam svetujem, da se napotite na živčni oddelek tukajšnje bolnišnice, ki je zdaj dobro opremljena za zdravljenje vseh živčnih bolezni, kamor spada tudi vaša. Ko opravite to zdravljenje, počakajte še tri mesece, in če takrat ne bo zadovoljivega uspeha, da bi se vaše 6tanje izboljšalo ali vsaj ustavilo napredovanje bolezni, poročajte (sklicujoč se na ta odgovor)! F. L. — Lj. Brez izkazila in opravičila —. Pravni nasveti Posojilo državnemu uslužbencu. T. N. — Državnemu uslužbencu želite dati posojilo in vprašate, kako si ga zavarujete, da ne boste potem nosili škode. — Dogovorite se z dolžnikom, da vam v sporazumu z oblastvom, ki mu nakazuje plačo, privoli, da se mu vsak mesec nekaj pjače zadrži in vam znesek izplača, ali pa naj dolžnik najde zanesljivega poroka. Rubež poslovnega deleža družabnika pri druibi z omejeno zavezo. J. R. R. — Poslovni delež družabnika pri družbi z o. z. je zarubljiv. Predlog za to se mora staviti, kakor pri izvršbah sploh, pri okrajnem sodišču O rubežu poslovnega deleža obvesti izvršilno sodišče trgovsko sodišče, ki mora rubež zaznamovati v trgovskem registru, kjer je dotična družba z o. z. vpisana. Rubež sam pa na poslovodstvo družbe nima nobenega učinka. Če je v družabni pogodbi določeno, da je prenos poslovnega deleža odvisen od jiristanka družbe, potem mora v izvršilnem postojiku sodišče, ko je ugotovilo cenilno vrednost deleža, o dovolitvi prodaje obvestiti družbo in vse upnike, ki so dosegli rubež deleža, in jim sporočiti cenilno vrednost. Ugotovitev cenilno vrednosti po cenilcih ni potrebna, če se zahtevajoči upnik, zavezanec in družba sporazumejo za ceno prevzema. Če tekom 14 dni po obvestitvi ne prevzame deleža kupec, ki ga je družba pripustila, za določeno ceno, potem se proda poslovni delež po določilih izvršilnega reda in ni potreben pristanek družbe za prodajo. Veljavna oporoka. N. Š. Zg. S. — Radi bi zapustili svoje posestvo sorodniku. Vprašate, kako bi to naredili, da bo sorodnik res dobil posestvo, da mu ga ne bi mogel nobeden vzeti in da do vaše smrti nihče za to ne bi zvedel. — Posestvo lahko zapustite sorodniku z veljavno oporoko, ki jo sami napišete in podpišete. 0|>oroka je veljavna, če n. pr. zapišete: Za dediča celega svojega posestva imenujem svojega nečaka N. N in to podpišete. Dobro je, če zraven napišete tudi datum. Oporoko morate sliraniti tako, da se zanesete, da bo prišla po vaši smrti v roke sodišču. Da ne boste v skrbeh, če je oporoka pravilno napravljena ali ne, Kmetijski nasveti Redka ali gosta setev. I. R. I. — Priporočamo vam redko setev žita, j>a ee bojite, da ga ne bi zima vzela, trava prerasla aH da ne bi drugače slabo uspevala. Radi bi vedeli, kaj je bolj primerno: redka ali gosta 6etev. — Če hočemo na to pravilno odgovoriti, se moramo zamisliti v življenje rastline. Ta potrebuje za nemoten razvoj zraka, svetlobe in dovolj zemlje za svoje korenine. Že to vam pojasni zahtevo, da je treba žito sejati toliko na redko, da 60 izpolnjeni ti pogoji. Ker se bojite, da ne bi pre-redko setev dušil plevel, morate za to poskrbeti že prej, Ln sicer, da sejete žita po rastlinah, ki pustijo njivo čisto: detelje, krompir, koruza, torej okopavi-ne; nadalje no smeto žitom gnojiti s hlevskim gnojem, ki zelo pospešuje rast plevela. Redka setev vam donaša velike koristi: prvič si prihranite mnogo semena, drugič se vam rastline krepkeje ob-rastejo in tretjič poženejo trdo slamo, ki prepreči poleganje. Pri ročni setvi porabijo naši kmetje približno 220—250 kg pšenice na 1 ha. Če bi jo potrosili samo 160—180 kg, bi si prihranili 50 do 70 kilogramov na ha, kar pomenja prihranek kakih 150 din. Že to samo je vredno premisliti. Če je kdo že navajen gosto 6ejati in mu je težko trositi redkeje, tedaj naj pomeša seme s peskom, pa bo redkeje trosil. Ob redki setvi se žito krepkeje obraste in požene močne bilke, ki ne poležejo tako lahko. Kar se pa nevarnosti plevela tiče, je pač stvar pravilne priprave zemlje. Detelja zaduši ves plevel, da ostane zemlja čista; ne smemo pa gnojiti jk> detelji s hlevskim gnojeni, ker s tem spravimo mnogo plevela na njivo in dosežemo prebujno rast žita, ki ee zaradi gostote ne moro zadostno okrepiti. Pa tudi plevel po gnoju krepko požene in ovira žito pri razvoju. Če imamo plevel med žitom, ne zamudimo ga popipati, da preprečimo njegovo škodljivost. Redka setev žita ima vsekakor velike prednosti pred gosto setvijo. Jesenska priprava vrtne zemljo. A. G. K. — Vsako sjKunlad vam dela težkofe pravočasna priprava zemlje na vrtu za razne posetve in saditve. Zato bi nekaj dela radi opravili že jeseni. Kako bi ga bilo najprikladneje izvršiti? — Ko ste jiospravili vso zelenjavo z vrta, tedaj zberite vse odpadke, listje in plevel na kupu, določenem za kompost. Tega temeljito stlačite, da se snovi v njem začno prej razkrajati, ter ga lepo zravnajte. Koristno in lepo je tudi, če ga pokrijete s kakšnim vejevjem, na pr. s smrečjem, ker pod njim bolje zori. Nadalje poruvaj-te ves plevel po gredicah in poleh ter ga znosite na novi kompostni kup. Če že jeseni plevel izruvate, si za spomlad prihranite veliko dela, ker se vam ta ne bo preveč razrastel r« tudi ne napravil semena. Stari kompostni kup, ki ga bodetc uporabili spomladi. prekopajte ali prelopatite, da v njem strahno \'6e tisto, kar do tedaj še ni. Koristno je tudi, če že jeseni zagnojie gredice s hlevskim gnojem, ki ga tedaj lažje in bolj poceni dobite nego spomladi, ko hoče vsak z njim gnojiti. Čez zimo se gnoj v zemlji razkroji in spomladi dobe razstline že hrano iz njega. Zemljo prekopajte ali prelopatite čim globlje mogoče ter jo pustite v grudah neporavnano, da jo zimski mraz temeljito premrzne in se napije zimske vlage. Spomladi zadostuje, jo z grabljami poravnati in pripravljena je za setev ali saditev. Če na tak način pripravite v jeseni vrtno zemljo, vam bo spomladansko delo lahko in zelenjava ter drugo rastlinstvo bo dobro uspevalo. Zakaj ne smemo detelje pred zimo na kratko pokositi? S. N. Ž. — Slišali ste, da se detelja pred zimo ne sme gladko pokositi, ker sicer rada po-mrzne. Je-li na tem kaj resnice? — Seveda je! Pravilo velja, da mora bili detelja pred zimo kakih 10 cm dolga, potem dobro preziini. Mlada prvoletna detelja ni namreč še tako globoko vkoreninjena, da bi ne trpela po mrazu, ki zemljo stisne. In v varstvo korenin potrebuje nekoliko zelenja po vrhu, ki sicer zmrzne, toda služi koreninam kakor odeja, ki jih brani pred zmrznjenjem. Zato je splošen obiraj, da pustimo mlado deteljo pred zimo v dolžini 10 do cm- c, J i Zatiranje podgan v iltnici. K. M. — Sendaj v jeseni so že začele j>odgane seliti v zitnico. Že prejšnja leta ste preizkušali razna sredstva, )>a so bila večinoma brez uspeha. Radi bi zvedeli za zanesljivo sredstvo, s katerim bi te škodljivce zatrli. — Podgane v žitnicah ni tako lahko zatreti, ker imajo povsod dosti hrane. Zadelati je treki vse luknje in skušati preprečiti, da ne pridejo v te prostore. Okna je dobro zamrežiti, vse špranje, skozi katere bi se te glodavke lahko prigrizle, zatakniti s kosi slekla ali zaliti s cementom. Nastaviti strupe ali pasti v žitnici jo navadno brez uspeha, ker je živeža povsod dovolj. Pač pa je uspešna dobra mačka, ki jo zvečer zaklene« v žilnico. četudi ni vsaka močka kos podganam, vendar jih njen vonj kmalu prežene iz tega prostora Kako hraniti krompir, ki gnije? S. P. V. — Letos ste pridelali precej krompirja, toda med njim je mnogo nagnitega, oziroma na koncu počrnelega. Bojite se, da bo čez zimo v kleti ves pognil, zato bi radi vedeli, kako bi se ohranil nepokvarjen do spomladi. — Odgovor na to vprašanje ni tako enostaven, kajti, če je gniloba razvita že v notranjosti krompirja, tedaj jo ne morete preprečiti z nobenim 6redslvoin. Letos je pač tako mokrotno leto, da gnije krompir že v zemlji in bo gnil še nadalje v kleteh in zasipnicah ker ima pač klice gnilobe že v notranjosti Nekoliko bi se gniloba omilila, če j>o-stopate na sledeči način: Krompir spravite na zračen prostor tako dolgo, dokler ne pritisne mraz, toda ne izpod tri stopinje pod ničlo. Krompir ne sme zmrzniti, ampak se le do dobra osušiti. Potem ga še enkrat dobro preberite in spravite v klet ali v zasipnico. Na tla f>otrosite živega apna v prahu in ravno tako na vsako plast gomolja. Apno preprečuje, da se gniloba ne širi, obenem suši zrak, da vlaga ne pride do krompirja. S tem boste omejili razširjenje gnilobe od enega gomolja na drugega; ne morete jo pa zatreti v krompirju samem. Klet v zimskem času večkrat prezračite, toda le ob lepih dneh, paziti pa morate, da mraz ne prodre v krompir. Ko imate v zimskih mesecih nekaj časa, ponovno preberite krompir in odstranite gnilega iz kupa, po potrebi ga še na novo poapnite. S tem se ee stori vse, kar je mogoče za ohranitev zdravega krompirja. TODA VSAK nima toliko denar/a, da more potovati o kopališče VSAKDO bi moral dati za zdraofe letno 100—150 dinarjev in piti mesec dni mesto druge vode Radenski zdravilni vrelec onega z rdečimi srci. Pravilna naprava silaže. S. F. M. — Imate silaž-no jamo za okisanje kmre, katere se vam je pa lani precej pokvarilo. Radi bi vedeli, kako jo je pravilno vložiti, da se ne skvari. — Zelena krma za silažo: zelena koruza, trava, detelja in listi pese in zelja 6e dajo dobro ohranili, če sc neprodušno stlači in zadela, da ne pride zrak do nje. V zeleni krmi se mora iz sladkorja razviti mlečna kislina (tista, ki skisa tudi zelje in rejio ter ju naj>ravi okusno). Sladkorja ima največ zelena koruza, potem trava, najmanj pa zeleni listi pese in repe ter detelja. Dobro se torej skisa zelena koruza in repa, slabše pesno in repno listje, najslabše detelja. Če hočemo torej dobiti veliko dobre tečne silaže — okisane krme, moramo vložiti večjo plast zelene krine in vmes drugega zelenja. Vsa krma naj bo zrezana na slainoreznici, da se da povsod dobro stlačiti. Tudi naj bo sveža, ne porušena. Stlačili jo je povsod enakomerno, zlasti močno pa ob straneh, kjer zrak rad prodira norti. Zrak pokvari zeleno krmo, ker pospešuje razvoj gnilobnih glivic, ki jo razkrajajo. Po vrhu moramo krmo dobro pokriti s slamo, nanositi kamenja in zadelali z zemljo, najbolje z ilovico, da ne pride zrak v krmo, ko seseda. Špranje v ilovici je zamazati takoj, ko se napravijo. Tako dobimo zdravo 6ilažo — okisano krmo. O 06 t: »Kaj pa je tale ,Croquette I la cam baceres'?« Natakar: »To te prav za prav Valencienne h la creme po načinu Tourneda poehee a la Boulo-gnaise z sauce ragout fin ...« Gost: »Veste kaj, prinesite mi pražena je-trca!« vam svetujemo, da ob priliki, ko greste v mesto, napravite oporoko pri notarju in jo daste tudi shraniti notarju. Če bi se pa kasneje premislili in hoteli drugače ukreniti s svojim premoženjem, lahko vsak čas prejšnjo oporoko prekličete in tudi sami lahko napišete novo oporoko ali pa v prisotnosti treh prič napravile novo ustmeno oporoko. Zalotena kupnina G. F. K — Kupili ste hišico z zemljiščem. Ko ste že napravili kupno pogodbo in se je izvršil takoj prepis v zemijiški knjigi, ste bili od ljudi opozorjeni, da je prodajalka v preiskavi zaradi soudeležbe na tatvini in da boste morebitne kazenske stroške morali plačati vi, ker prodajalka razen hišice ni nič imela. Zato niste kupnine izročili prodajalki, ampak ste kupnine založili na sodišču in prodajalko o tem obvestili Prodajalka s tem ni zadovoljna in zahteva od vas celotno plačilo. — Prodajaika je upravičena, da zahteva od vas plačilo pogojene kupnine. Sodni polog ni plačilo. Sodni polog velja le tedaj kot plačilo, če je upnik nepoznan, odsoten oziroma če je nezadovoljen s ponujenim plačilom. Takrat je dolžnik upravičen založiti ponujeno plačilo pri sodišču. Vi ste pa samo zato založili denar pri sodišču, da bi mogla država zaseči ta denar za kritje morebitnih kazenskih stroškov prodajalke, ki sploh še ni obsojena! Če prodajalki ne plačate zapadle kupnine, vas bo pač tožila na plačilo iste Kupna pogodba se da le sporazumno z obema strankama razveljaviti. Pri sporazumni razrušitvi pogodbe se morata stranki tudi sporazumeti, kdo nosi stroške prepisa itd. — Prodajalka je dolžna zemljišče s hišico vam izročiti, kakor je zapisane v pogodbi. Če se ne bi pravočasno izselila, jo bosto moraii tožiti na izpraznitev hiše, prodajalka vas bo pa tožila na plačilo kupnine. Svetujemo vam, da se s prodajalko sporazumete in vsak izmed vaju naj izpolni določbe pogodbe in si prihranita nepotrebne pravdne stroške. Pravica revnih velja tudi v izvršilnem postopku. T. M. B. — Kot varuhinja nezakonskega otroka, ki je dobil ubožno izpričevalo, ste pri sodišču predlagali, naj nezakonski oče priseže raz-odetno prisego. Ker zavezanec na vabijo ni prišel, ste zahtevali odreditev zapora, da se zavezanec prisili k razodetni prisegi. Po naročilu sodišča ste založili stroške zapora za en teden. Zavezanec je prišel in takoj prisegel in odšel. Sodišče vam pa ni vrnilo celega založenega zneska, ampak odra-čunalo stroške prigona. Vprašate, če je bil postopek sodišča pravilen, ker je imel nezakonski otrok pravico revnih. — Če je bila otroku priznana pravica revnih, potem niste bili kot varuhinja dolžni založiti nobenih izvršilnih stroškov. Po § 165 c. pr. p. t. 5 je izrecno določeno, da so stranka, kateri je priznana pravica revnih, začasno oprosti plačanja pristojbin, potnih stroškov, dnevnic itd. tudi izvršilnih organov in da se morajo ti stroški začasno izplačevati iz državne blagajne. Svetujemo vam, da pri predstojniku sodišča zaprosite, da se vam neupravičeno zadržani denar zopet vrne. Če vaša prošnja ne bi bila uspešna, se pritožite na okrožno sodišče. Posledice nedovoljenega znanja. J. St. R. — Pišete, da sle imeli znanje z orožnikom, ki ni odnehal, češ, da konča sebe in vas, ako ga no marate, obljubljal, da vas bo poročil in vas s tem pripravil tako daleč, da ste se mu vdala, kar ni ostalo brez posledic. Zahteval je od vas, da posledice odpravite, da bo vse on plačal. Zaradi njegovih groženj ste ga ubogali. Sedaj ste bolehua, on vas ne mara več in se je poročil z drugo. Vprašate, če lahko zahtevate za sebe odškodnino in če lahko dosežete, da bo zapeljivec za svojo hudobijo kaznovan. — Če ovadite bivšega ljubimca državnemu tožilcu, potem se bo uvedlo kazensko postopanje ne samo proti njemu, ampak tudi proti vam in dotični ženski, ki je pomagala. Ce je pa preteklo več kot pet let, potem je pravica do kazenskega pregona zastarana. — Zapeljivca lahko tožite za vam povzročeno škodo na odškodnino, če niso že pretekla tri leta, odkar je ta škoda nastala. Če pa je ta škoda nastala pred več kot tremi leti. zapeljivec pa vam je do zadnjega obljubljal, da vas bo poročil, potem teče triletna zastaralna doba od onega časa, ko vam je zadnjikrat obljubil poroko. — Svetujemo vem, da si preskrbite ubožni list in pri sodišču prosite za odvetnika kot zastopnika revnih. Ker boste vtože-vali več kot 12.000 din, morate imeti odvetnika. Temu točno povejte, kako se je vse zgodilo in se lahko zanesete, da vam bo prav nasvetoval in rešil, kar se še rešiti da. Služnostna pravica se ne sme razširjati. R. I. R. — Pri vaši hiši ima sosed vknjiženo služnostno pravico za shranjevanje kmetijskega orodja. To pravico uživa že nad 60 let. Dokler je imel v shrambi samo navadno orodje, je bil mir. Pred letom si je nabavil motor in mlatilnico in si hoče nabaviti še mali traktor. Odkar ima motor, ga večkrat poskuša in popravlja, tako da vam dela ropot v hiši. Vprašate, če ima sosed z ozirom na staro vknjiženo pravico tudi pravico, imeti v shrambi tudi moderne poljedelske stroje. — Razlika je med kmetijskim orodjem, kot je bilo v rabi pred 60 leti, in sedanjimi sodobnimi stroji. Staro orodje ni povzročalo niti smradu po bencinu ali olju, niti ropota. Sosed ima pač pravico, da za to določeni prostor v vaši hjši uporablja kot shrambo. Nima pa po našem mnenju tudi pravice, v vaši hiši s svojimi stroji povzročati ropota in je to nedopustno razširjenje služnostne pravice, kar mu lahko prepoveste. — Traktor po našem mnenju ne bo smel sosed prevažati po vašem dvorišču brez posebnega vašega privoljenja. Nenaročena, toda zaračunjena luč. M. J. L. L. — Če električne luči niste naročili, je tudi niste dolžni plačati. Če ste pa kljub temu luč sprejeli, jo morate tvrdki plačati. Če imate priče za to, da je agent tvrdke od vas luč prevzel in je rekel, da jo bo vrnil tvrdki, ki bo vrednost luči odračunala od zadnjega obroka, potem je tvrdka dolžna to tudi storiti. Zaradi te sporne luči, oziroma plačila za to luč vas mora tvrdka tožiti pri domačem okrajnem sodišču. Če 6te 6e pa pri podpisu naročilnice istočasno podpisali tudi dogovor, da ee podvržete pristojnosti 6odišč v Zagrebu, potem vas bo 6mela tvrdka tožiti pri okrajnem sodišču v Zagrebu. Če boste dobili tožbo in vabilo k sodišču v Zagreb, potem pojdite takoj z ubožnim spričevalom k domačemu okrajnemu 6odišču, tam povejte, kakšen dogovor ste imeli in prosite, da 6e vam za razpravo v Zagrebu postavi zastopnik revnili, ki bo po-, tem pravdo po vaših navodilih vodil v Zagrebu. OtroSkl vodiki naj- Dvokolesa, Mvalnl (troji noveJSlb modelov motorji,trlollUJl pogreši) m Po se!« alikl ccall Ceniki fraakol »TRIBUNA" P. MTJIt, UUBUANM, Korfovik« « Podružnica: Maribor, Aleksandrova ce«U M ZELJE Anton Lireaux. kočar in najemnik gospoda Favrola v Jouchfcresu, je 6tal pred svojo kočo in s skrbjo opazoval slamnato streho. »Mah že prerašča 6leme,« je zamrmral. »Skoro bo vsa zelena, stene pa bodo kmalu vlažne kakor v kleti. Bogatini pa mi6lijo, da je za reveža vse dobro.« »Kaj pa imate spet z bogatini, moj dragi?« je vprašal neki glas za njegovim hrbtom. Kočar se je naglo obrnil in zagledal bogatega posestnika gospoda FSvrola. ki je slučajno slišal njegovo jatfikovanje. Pozdravil ga je z nekoliko zbeganim obrazom. »O. kar tako,« se je najemnik izognil odgovoru. »O. saj vem. vedno mislite nanje,« 6e je zasmejal gospod Favrol. »Vedno ste isti, ubogi Anton, in ne vidite, da se v vsakem rožnem grmu skriva trnje, in da so v vsakem življenju skrbi.« Lireaux je zmajal z glavo: »Kdor je tako bogat, da dela. kar 6e mu zljubi. lahko tako govori.« »Ravno zato. ker ne delam tega, kar ste pravkar rekli, Imam to, kar imam. Toda treba je znati postavljati meje svojim željam.« »No. revnim pa res ni treba očitati želj, saj ostanejo vedno samo pri njih. Toda če bi imel na svoji hišici 6treho. ki bi ne propuščala vode, mislim. da ne bi smel nihče imeti nič proti temu.« »Kaj bi radi imeli streho, krito z opeko?« »Če bi bil manj beraški, bi jo že zdavnaj napravil, toda saj bom lahko še zaslužil in tudi žito na polju dobro kaže.« »Toda. Lireaux. ali boste potem zadovoljni?« »Hvaležen bi bil ljubemu Bogu, če bi jo le imel.« »No. torej, če vam bo v korist in če boste potem zadovoljni, Lireaux, boste imeli streho iz opeke. Ob prvem iepem vremenu vam pošljem delavce.« Lireaux. presenečen zaradi tako nepričakovane ponudbe, se je veselo zahvalil gospodu Favrolu. »Saj je kljub vsemu dober ta naš bogatin,« je pravil pozneje svoji družini. Nekaj dni je porabil 6amo za to, da je premišljeval. kakšna bo njegova hišica pod novo, rdečo streho, lahko bo imel tudi podstrešje. Toda kočar je kmalu opazil, da bi moral zato nekoliko dvigniti zidovje, na katerem počiva ostrešje. To je popolnoma izprenienilo njegove misli. Brez zvišanja zidov ni imela nova 6treha nobenega pomena več zanj. Skoraj bi rajši pustil vse 6kupaj pri miru. Zato ga je obšla črna žalost, zoprno mu je bilo, da je primanjkovanje denarja neprestana ovira vseh njegovih načrtov. Imel je komaj toliko, da je plačal najemnino gospodu Favrolu. ki je zapazil njegov zaskrbljeni obraz in vprašal po vzroku. Lireaux zaskrbljeni obraz in vprašal po vzro-ali ne. končno mu je zaupal svojo novo skrb. »Saj sem vedel. Lireaux. da vas je težko razveseliti v vaši neprestani nezadovoljnosti. Ena izpolnjena želja vam že rodi drugo. Kljub temu hočem, da boste vsaj enkrat srečni, zato bomo tudi zidovje zvišali.« Lireaur ni še nikoli prišel tako vesel domov. Nekaj dni za tem je gospod Favrol res pes'al podjetnika, da si ogleda delo. V pogovoru ga je kočar vprašal, kaj namerava s starim ostrešjem. »Nič,« je odgovoril podjetnik, »je že preveč staro in trhlo, da bi moglo nositi novo streho. Če se vam zdi. ga lahko uporabile pri skednju, saj bi ne bilo napačno, če bi ga malo povečal),« je tudi on napeljeval vodo na 6voj mlin. »Pojdiva pogledat,« 6e je Lireaux takoj oklenil nove misli. Odšla 6ta k skednju in ugibala, kjer bi bilo bolj pametno, da ga razširijo. Podjetnik mu je celo izračunal, koliko bi stalo, če bi rajši zvišal hleve, skedenj pa napravil nov. To bi bilo nekaj, s čemer bi se lahko ponašal nasproti sosedom iu vsakdo bi lahko že oddaleč spoznal njegovo domačijo. Ne da bi pomislil na izdatke, se je takoj odločil za načrt, vendar gospoda Favrola ee 6am ni upal prositi. »Zopet mi bo očital, da nimam nikoli dovolj. Če bi imel s čim, ne bi nikoli nikogar prosil. Je že tako, da mora revežem zadostovati samo želja.« »Ne vznemirjajte se.« ga je tolažil podjetnik, ga bom že sam pregovoril.« Lireaux ga je še prosil, naj stori to čimprej in naj mu takoj prinese odgovor Ko je ostal sam. je že računal dobiček, ki mu ga bo vrgla ta novotarija. linel bo več prostora za seno in steljo. zato bo lahko vzdrževal več živine in gnojna jama. ki jo tudi namerava napraviti, se bo prej napolnila. Zares, si je mislil, ta popravila, ki prej niti vedel nisem zanje, so neobhodno potrebna, če se jih ne lotim sedaj, kdaj se jih pa bom. Saj gospod Favrol se gotovo ne bo dosti upiral. Minilo je mnogo dni. toda gradbenika, ne delavcev ni bilo od nikoder. Njegova nestrpnost se je spreminjala v strah. Zato se je sam odpravil k podjetniku, pa ga ni našel doma. Vračal se je še boli nemiren. Sklepal je. da ga je gespod Favrol zavrnil. Najbrž bo moral vse opustiti in se zadovoljiti samo z novo streho. Ali pa naj si izposodi pri kakem drugem kmetu, da mu bo potem moral tlačaniti celo leto in še več. Bil je jezen. Doma pa je že podjetnik z delavci postavljal oder. »Delo je zagotovljeno, oče Lireaux.« mu je zaklical podjetnik. »Kakšno delo?« je vprašal kočar, ki se ni upal sam pomisliti. »Katero neki, streha, hlev in 6kedenj!« »Oo6pod Favrol je dovolil?« »Da. prihodnji mesec začnemo.« »Pojdiva no na kozarček, da mi poveste, kako je bilo,« je veselo povabil podjetnika, ki mu tii bilo treba dvakrat reči. »Posestnik v Joucheresu je bil takoj zadovoljen. moral sein mu samo pojasniti vse podrobnosti prezidave in izračunati, koliko bo zneslo.« »Saj more vča6ih tudi mene imeli sreča rada,« se je nasmehnil Lireaux. in čelo se mu je zopet zvedrilo. Ko je zopet ogledoval svoj hlev. je spoznal, da bo postal stari vhod v popravljeni stavbi nemogoč, moral bi ga speljati skozi vrt. Zato bi moral razdreti del plotu in zasuti neko jamo: odločil se je, da to izvrši sam, ne da bi povedal gospodu Favrolu. Toda pri tem bi izgubil del vrt*. Brez zelenjave pa vendar ne more biti. Kaj napraviti? Bog ve. če bi mu gospod Favrol odrekel, če bi ga prosil za odškodnino, zemljo, ki leži itak brez vsake koristi na drugi strani poti. Zato se je znova odpravil k njemu pod pretvezo, da se mu zahvali. »Dober dan. Lireaux. najbrž ste sedaj zadovoljni.« ga je pozdravil posestnik. »Reveži nimajo pravice, da bi se pritoževali, če le imajo dovolj kruha,« je nekoliko boječe odgovoril Lireaux. »Zdi se mi, da vam zopet nekaj ne da miru. Kaj vam nisem ustregel v vsem, kar ste nie prosili?« »Hvaležen sem vam za vse,« je kočar čudovito hladno odvrnil. »Ampak da moramo živeti od zemlje, veste; in če kmet izgubi del zemlje, je ravno tako. kot bi mu vzeli del kruha.«* »Kdo pa vam ga hoče vzeti?« »Poslušajte,* se je le nekoliko zbal Anton Li-reaux. »Vhod v hlev bo zahteval del vrta. seveda, ne smem sc pritoževati. Toda, če mi moj gospod dovoli uporabljati oni mali košček zemlje onkraj poti kot vrt. bom dovolj odškodovan.« »Pametno!« je odvrnil gospod Favrol gledajoč kočarja v oči. »zdi se mi. da obsega oni mali košček zemlje celo jutro?« »Ne vem. gospod,« je odvrnil Lireaux z nedolžnim obrazom, »še nikoli ga nisem meril. Toda zame bi bilo veliko, med tem. ko vam ne pomeni skoraj nič.« »Trenutek,« je rekel gospod Favrol. »Treba je malo poračunati, moj dragi. Kar ste me postopoma prosili, doseže skoraj dva tisoč štiri sto frankov, če pa prištejem še vrednost zemlje, ki jo hočete imeti, bo rneslo okoli tri tisoč pet sto frankov. Toliko stanejo vaše ponižne želje v enem samem mesecu. To je točno polovico več kot imam jaz sam. Pa še najbrž ne boste srečni. Poslušajte me. moj ljubi Lireaux. bogastvo ni za onega, ki nima meje v svojih željah m potrebah Taki ljudje so kot sod brez dna. vse. kar vržeš vanj nikoli nič ne hssne Sreča, za katero dirjate tako brezmiselno. ee ne ujame na ta način, moj dragi! Sreča ni ne v bogastvu, ne v oblasti in v nobeni drugi stvari na zemlji. Sreča je v človeku samem « (Emile Souvestre.) Bodalce Domišljavost: »Zdaj vam moram pa pokazati \ -e ronigenske siike svojih pljuč iz sana torija. videli, kako 60 lepe!« Odhajal sem s počitnic in začelo me je mučiti vprašanje: Kaj boš prinesel otrokom? šel sem v vaško štacuno, da ne bi praznih rok prišel domov. Res je, da 6e otroci razveselijo očeta, ko ga spet zagledajo; res je pa (udi, da poželjivo škilijo v kovčeg, ali ne bock) kje med zamazanimi oblekami in pošvedranimi čevlji zagledali kako malenkost za6e. Odločil sem se, da kupim bodalce v usnjati nožnici, saj sem bil nožem že od nekdaj nekam prijazen. Razen tega bi bil najstarejši ves navdušen, da bi mogel tako orožje nositi ob desnem kolku in bodalce tudi ni bilo preveč drago. Za mlajša dva sem pa nakup odložil, ker ni bilo v štacuni nič primernega zanju. Pozneje, seveda, tudi nisem ničesar kupil, tako da sem šel na ladjo, ki me je morala pripeljati domov, edino le z enim 6amim darilom: z bodalcem za najstarejšega. Dosti je otrok, ki dobijo od svojega očeta, ko pride s potovanja, še manj, 6em si mislil, in prav nič ni dobro otroke razvajati. Neumno in napak je. da si kupiš naklonjenost svojih otrok, sem si dalje mislil, in najstarejšemu sploh ne boni dal tega orožja, čemu tudi, saj ne more početi drugega z njim, ko da 6e v prst zbode! Še kako nesrečo bom nemara preprečil, če si bom to bodalce obdržal zase. v 6jx»min na to nepozabno, lej>o jx>letie. Tako sem si mislil. A čim bolj sem 6e bližal domu, tem bolj sem bil v notranji stiski in sem neopazno prehajal iz zdvajanja v zdvajanje. Spomnil sem se, da sem 6am, ko sem bil še majhen, dobil od očeta, pri-šedšega iz Pariza, majhno ladjico. Ta ladjica in pa zavest, da je bila kupljena tako daleč, daleč od Kopetihagna, je bilo zame že ko dolgo potovanje v tujino. Otroci imajo jako bister pogled za bistvo vseh stvari. Napak bi ravnal, če bi svojim otrokom ne privoščil te notranje obogatitve, kakršno jim bo moglo dati to bodalce, tem bolj še zato, ker je bila voznina za to namišljeno potovanje z malenkostnim zneskom za bodalce že vnaprej plačana. Toda — eno napako je pa le imelo to darilo: vsem trem otrokom skupaj ga vendar nisem mogel dati! Celo, če bi tako naredil, da bi dal najstarejšemu klino. srednjemu pa nožnico, — a kaj bi ostalo za najmlajšega? Nič, tako že ne jx>jde! Prišel sem jx>zno zvečer domov in otroci so že spali. Ko sem stopal od posteljice do posteljice in sem pri vsakem otroku sklonjen ob6tal, tedaj mi je bilo hudo. da nisem vsakemu kaj prinesel. Ti si trapa, sem si dejal. Slabo poznaš otroke in ničvreden oče si! Lahko bi bil kupil navadno škatlo za igrače in bi še malo pri 6ebi štedil. pa bi tudi najmlajši kaj prinesel, saj je še tako majhna, da se vsega razveseli, kar dobi in ji je vseeno, kaj dobi! Tu je ležala in spala na blazini svojih lastnih svilenih las in jutri 6e bo zbudila in bo razočarana. ker si taka baraba. Neznansko slabo 6em spal. pač radi slabe vesti in že zarana zjutraj sem se zbudil. Splazil sem se v sobo obeh fantov in previdno zbudil najstarejšega. Ves prestrašen in pripravljen na boj je planil kvišku, me pogledal in objel, ko da mi hoče vrat zlomiti, nato je pomežiknil. rekoč: »Dobro jutro, oče, ali si zares že prišel?« Vzel sem ga k 6ebi v svojo sobo in mu dal bodalce, ki je bilo ponoči pod mojim zglavjem. Tako pristno in neposredno je bil veselj da se mu ni posrečilo, dasi je že velik fant, skriti svoje ra dosti in je koj jx>tegnil bodalce iz nožnice in že jMskušal ostrino na nohtu. »Ti, Jurček,« 6em mu dejal, »zdaj imaš pa dva noža. 7daj prav za prav ne potrebuješ več žepnega nožka?« »Ah. kaj bi mi tisti nožek!« je odvrnil za-ničljivo. Doslej jc bil ponosen nanj. zdaj mu nenadoma ni bilo nič zanj. »Ali bi mi ga dal?« sem vprašal. »Dal bi ga Petrčku — to 6e j>ravi, če ga bo hotel!« Šel je po nožek z luskinastim ročajem. Nato sem zbudil Petrčka. Takoj je bil popolnoma buden, usedel 6e je v posteljici in vprašal: Oče, kaj «o žar - ometi?« Po nekaj vprašanjih se je izkazalo, da je mislil na žaromete. Besedo je bržkone bral na kakem letaku. V tistih letih je. ko vse črkuje. Dal sem mu nožek in njegovo veselje ni bilo nič manjše ko bratovo, ker je zdaj vendarle imel nožek, za kar je 6tarejšega vedno občudoval in mu bil nevoščljiv in nas je zmeraj odkrito in z zvijačo mučil, da bi tudi on dobil tak nožek. »Ti, Peterček,« sem mu dejal, »zdaj imaš j« dva nožka, saj menda ne potrebuješ več pipca, ali ne?« »Ah. pipec,« je rekel in ga kar ni hotel več pogledati, ko je imel zaželeni nožek. »Ali bi mi ga. dal? Podarili bi ga sestrici, da bo tudi ona imela 6voj nož.« Koj mi ga je dal. To je bil majhen, skrhan, ves obrabljen pipec. Kaj bi človek z njim. to je bilo težko reči. Mogoče bi rezal presno maslo •— sira pa že ne bi. V tem hipu je pristopieljala mala v srajčki: »Ali je Julcek bodalče dobil?« je zadirčno vprašala. »Ali ne boš očkti rekla: dobro jutro?« sem jo vprašal. »Jaz plavim: Ali je Julcek bodalče dobil,« je trdovratno in inkvizitor6ko vztrajala ona prav po žensko trmasto. »Kaj pa imam jaz zate?« sem se ji dobrikal in ji ponudil pipec. Brez besede mi ga je izpulila iz roke in bilo je. ko da se je sonce prikazalo izza oblakov. Res nično je bila blažena, ne samo radi pipca. marveč vse bolj zato. ker je to pomenilo, da jo že prištevamo k velikim. Saj eo ji prisodili celo pij>ec, torej nož, ostrino! »Tako pa 6e reče očku dobro jutro.« je vzkliknila in se mi vrgla okrog vratu. * Zapomnite si to zgodbico! Mogoče vam bo še prav prišla, kadar pridete s kake jioti domov. (Dansko: Mogeus Lorenzeti.) Hing-Hiujeva pasi Vrhovni ravnatelj banke se je napovedal, da pride jutri zvečer. Gčrard Doriel, vodja pariške podružnice, je bil ves obupan. Zdaj je torej vsega konec! ZašpekuliTal se je bil in da bi 6e bil izkopal iz najhujšega, je globoko segel v blagajno. Nadejal se je, da bo z izkupičkom za svoji dve dragoceni kitajski preprogi povrnil vsoto, ki si jo je bil protipostavno prilastil; a kupčija se je vlekla v neskončnost! Že dva meseca ga je vodil za nos bogati prekupec 6 6časi in priliznjeno govoril, pri čemer 6e je s sladkobnim jioudarkoni ustavljal pri samoglasnikih. Nihče ni kaj prida vedel o njegovem življenju. Jako bogat je bil in je pred nekaj leti olvoril v 'arizti nekakšno umetniško galerijo, kar mu je olajšalo pristop v pariško družbo. Hing-Hiu se je dobrc^sfioznal na ženske in nežna Ief>ota Jacque iine Dorielove ga ie navdajala j občudovanjem. Zdaj ie Gerarda |->osliišal vljudno spokojno. Tudi Jacquelina je zdaj pa zdaj kako zinila vmes, da bi Kitajca prepričala v nujnosti kupčije. »Dobro,« je dejal slednjič Hing-Hiu. »jutri zjutraj vas i gospo Jacquelino pričakujem v svoji umetniški galeriji. Ob pol treh. Toliko časa le potrebujem, da se odločim.« Gerard ni vso noč nič spal, saj je njegova svoboda in njegova čast zavisela od Hing-Hiujeve besede. Se preden je bilo f>ol treh. je z Jacquelino že vstopil v umetniško galerijo Kitajca. Hing-Hiu ju je čim najljubezuiveje sprejel. Celo z zlatom uvezeni zmaji na njegovem vijoličastem svilenem kimonu 60 svoje 6pakedraiie glave nekam omilili, češ. ko da so jima prijazni v pozdrav. »Torej, obe preprogi kupim,« je z medeno-sladkim glasom zagostolel Kitajec. »Le da se mora mosje Doriel potruditi še v mojo banko, da ondi podpiše posebne garancijske listine o obeli pre progah in da zato koj 6prejme denar. Saj vsa stvar ne bo dolgo trajala, a moj upravnik zahteva te podrobnosti. Medtem bom jaz milostljivi gospej razkazal svoje tukajšnje zaklade in jo nato 6premil domov.« Jacquelini je bilo pri teh besedah precej čudno pri arcu, toda Gčrard. ki ga je bojazen za njegovo ča6t vsega prevzela, ie naglo pritrdil in odhitel iz sobe Kitajski sluga ga jc spremil ven in zaklenil hišna vrata za njim. »Gospa, inojo dragoceno zbirko si morete prav lagodno ogledati, dal sem galerijo zapreti. Sama sva,« je doda! Hing-Hiu po kratkem preniolku. In s priskutno jvijaznostjo je vodil Ja«|tielino po galeriji. Na stenah, ki so bile opažene s črnini žametom. so visele prelestne preproge. Pred njimi so bile v steklenih omaricah dragocenc vaze iz r>or- DOLENJSKI TOPLICE železniška postaja Strnit-Toplice NalučlnkovltajSe Radio termalno kopalltč« 38' C tdrivl Ji*urno revmatlzem »klepov tn milic, bolezni tirnega lUtema, »enake bolezni, organlčne motale arca in krvnega obtoka, razne posledic« zlomlionih koati itd. — Jeseaska tezona od 1. septembra do 31. oktobra. 10 dnevna pavšalna penzUa I. razred Din 600- , 20 dnevna Din 1.100--. V tem pavfialu Je vračunana prvorazredna soba ln prebrani, kopeljl s perilom, enkratni idravultkl pregled 1» vi« t&kae. Zahtevajte polaanlla in proapakte od uprave. celana iti agata. dalje kipci in slonovine in brona in šatulje s starinskimi novci. Hing-Hiu ji je vse razlagal in je pri tem stal čisto pri njej. Jacquelina ni ničesar videla in ne slišala. Srce ji je v strahu in trepetu bilo do vratu, kri ji je udarjala v sencih in pred očmi se ji je stemnilo. Opotekla se je. Kitajec jo je prestregel in jo odvede! na nizki, orientalski divan. Nato je stopil zadaj za njo in ji pokazal nekakšen venec iz listov, ki jc bil izrezljan iz enega samega kosa. Jacquelina je bila vsa prevzeta od prekrasnega izdelka in sijaja barv tega izrezljanega kamna. »Vidite?« Hing-Hiu se ji je z obrazom tesno približa!. »Tu znotraj sta še dve vejici, ki vprav iznajdljivo tako prehajata druga v drugo, da se z zunanjim vencem združita v eno samo celoto. Neki veliki umetnik je izdelal to mojstrovino na cesarjev ukaz. V vašem jeziku bi rekli temu vencu past.« Njegov glas ie bil zdaj prio6tren in tenak. »To je priprava, da j>ostanejo uporne ženske voljne. Ali vidite? Pritisk na tole pero in oba dela skočita naprej in vedno tesneje oklepata predmet, ki ga imata v objemu.« Hing-Hiu je odstranil svoje naočnike in iz njegovih oči so švigali bliski. »Razen tega pa je ta venec prelesten okras za okrog vratu.« Z opičjo naglico je dal mučilno napravo Jacquelini čez glavo, medtem ko je zaponko na sklep držal z dvema prstoma vsak sebi. Bledo obličje velikih, prestrašenih oči se je dvigalo iznad listnatega venca ko glava kake nručenice. »Kako ste vendar lepi!« je zahropel Hing-Hiu s stisnjenimi zobmi in je tako približa! svoj obraz Jacquelininemu, da je njegovo lice slonelo na njenem. Kri je šinila Jacqtielini v glavo. Oči so se ji še bolj razširile in s studom je hotela okleniti glavo v 6tran. »Ne zganite se!« je vzkliknil Hing-Hiu. »Če se le premaknete, 6te mrtvi! V mojih rokah ste!« Strahoten krik se je izvil Jacquelini iz grla. »Da. da, v mojih rokah ste,« je f>onovii Hing-Hiu in se zvijačno namrgodil. »In iz tega prostora ne boste odšli prej. dokler ...« Ne da bi se zmenila za nevarnost, je Jacquc-liua šinila kvišku. Hing-Hiu je bil radi te nepričakovane kretnje ves iz sebe in je sprožil pero na zaklep, a je j»ri tem pozabil jrotegniti prste ven. Zobje oben peres so se mu zasekali v meso. Od bolečin ves iz uma je telebnij na tla in potegnil nanj priklenjeno Jacquelino s seboj. Ko se je Gčrard koj za tem vrnil v galerijo, ker je bila banka že zaprta, je videl, da so hišna vrata zaklenjena in so bili kitajski sluge kot stražniki na preži. Zdaj se mu je oglasila sumnja. S samokresom v roki 6i je izsilil vhod in je pre-iekal galerijo. Kar je zagledal, je treščilo vanj. da bi bil skoraj zblaznel. Policijski stražniki, ki so na Gerardov klic koj prihiteli, so se trudili skoraj eno uro dolgo, da so osvobodili nezavestno JacqueIino iz pasti, ne da bi ji pri tem (»škodovali glavo. Zločinski Hing-Hiu je prišel v ječo, ki je pa ni tako brž zapustil, saj so bili izsledili še več njegovih sleparij. Oerardu Dorielu pa je prihitelo na j>oiiioč nekaj prijateljev, čim so zvedeli za njegovo ne srečo, tako da je rešil svojo ča6t. (Th. Burke.) Spomanlke, grobnica, kapele, cerkvena dela, obloge v marmorjih izbereta po nizki ceni pri kamnoaeško kiparskem podjetju Franjo Kunovar pokapaltfte S«. Krti - UUBUAN« Lišpove c »Ste ž« naročili, gospod?« »Še ne.« »Kaj želite, prosim?« »Čakajte malo, da premislim, kaj prav za prav želim. — Torej, predvsem bi rad imel ducat ostrig. Majhnih ostrig. S paradižnikovim narastkom.« »Prosim, gospod!« • Potem bi rad omleto z gnjatjo, zraven drob-njak in parmazanski sir. Toda sir mora biti pristni, italijanski parmazanski sir, veste!« »Prav, gospod!« »Za mesno jed si želim rostbif, dobro prepečen mora biti in da ne bo masten. Razumete? Dobro prepečen! In ne masten!« »V redu, gospod!« »Zraven bi rad dvojno porcijo opraženega krompirčka, pa veliko svežega presnega masla. In če rečem veliko, «e to pravi kar cel kos!« »Prosim I« »Za k mesu prinesite nekaj rezin praženega domačega kruha.« »Dobro, gospodi« »Ob koncu bi rad jabolčni zvitek, kozarček benediktinca in črno kavo. Potem še malo sira in banano. Imate banane?« • Seveda, gospod.« »S sladkornim poprhom! Vidite, vse tole bi rad. A moi zdravnik pravi, naj za kosilo izpijem kvečjemu kozarec hladnega mleka in en prepečenec. In tudi to mi nazadnje prinesite!« (Ameriško: Scott Corbett.) Poznani SALV A T-čaj zoper žolčue kamne in bolezni žolčnega mehurja se dobiva pri glavnem zastopniku lekarni pri .Sv. Ivanu. Zagreb. Kaptol 17. Prospekte o zdravljenju požljemo zastonj. Oel. rte. S. hr. 2/S70 Kurenčkuva Neška ma tud beseda Naš Ide sa pa res tku strašen siten, ko-ker pudrqme muhe. Usaka reč čja, de b se člouk utekvou, če prou mu nč mar ua gre. Puglejte, zdej pugervaja kar naen-kat ud mene. de se morem tud jest uglast in soj ježek uteknt u tista anketa, ke ja mama zdej zavle naseli sredneh šul. al gimnazi, kakor se prouzaprou reče tem šulam. Lepu vas pro-seni, puvejte no, kua mene brigaja sredne šule? Jest na boni več u šula hudila, utrok pa tud nimam, de b jih u šula pušilala. Scer b s mogel pa tud Ide misit. de jest na moreni vedet- kašne gimnazije b nam ble u zdejšneh časeh prouzaprou putrebne. Don-dons je ja na svet tud use drgač, koker je blu soje čase. ke sina s mogel še s trskam svetet. 6 šota smo pa kuril, ke druzga nisma mel. Svet je tku strašen napredvou. de me je kar groza, kam boma sčasama pršii, če boma tku naprej hitel. Jest se bujim, de pol še nazaj na boma znal. Asten- zdej pa puvejte. kuku se čem pol jest u taka reč utekvat, ke ja na zastopetn? Scer je pa taka reč zame strašen narodna in tud re6kerana. Kene, če rečem tku. se bom tem zamerla. če rečni tku, se bom pa unem zamerla. Nazadne bo pa ceu svet name mula držu. jest mislem, de še ta narbl pameten nardim- če držim ježek lepu za zubmi pa moučirn. Nej se sami med saba preklaja, dokler se jim bo luštal. Sej sčasama bo že tud tega preklajna konc, koker je blu že velik drugeh. Večen tku nubena reč na trpi. Puglejte kulk časa sma se dajal za useučiliška kni-žnca, pol za kemičen inštitut. Ceste 6ma tli tud met spelane not dol du murja. de b se lohka hudil saj u murje kopat, ke sa nam Gradašca, Malgraben in tud Ihlanca čist puferderbal. Cez špetau sma se tud gor držal, de je premejhen. Kuludvor sma tli met pa pud zemla. de nam Iblančanem ne bo sramote delu. koker nam ja dela zdejšen. No. in kuga mama zdej ud usega tega? Prou nč druzga, koker ena s kamnem puflikana useučiliška knižnca. Tu pa use zatu, ke nisma tli še mal pučakat, de b se še za cegu dost gnarja nabral, sa s mogel zidari pa s kaninem pumagat. Clouk more met ja tud mal pu-trplejna. Mi Sluvenci sma pa že ud nekdej take lurje Zatu pa mama tud ena liga. Noja. pa če eden del z Grada ogleduje ta nova useučiliška knižnca, se še precej dober vn uzame. Za take sruinake. koker sma Sluvenci. bo že za sila. Keder boma pršli du kašenga gnarja, boma pa še cegla nakepil, pa ga boma pr kašen prlo/nast s tem kamnein za-rpejnal. Mal še lohka putrpema. sej nisma glih preveč hajklih. Zdej se gre pa prouzaprou sam za srednc sule, ke jih boma mel hmal več u Iblan. koker štari. Zdej pa na veja. kua nej b se utroc — parden, štedenti sem tla rečt — na teh šulah uci . Kene. cn pugervaja, de se morja na sredneh sulah učit latinsk. drug prauja, de b jim blu turšk bi pu-treben. Sevede ta trek se putegujeja pa za kine-zarsk. Tc trdja. de je naša budočnast. koker sploh budočnast lepe naše dumuvine, sam še na Kine-zarskem No in tku naprej. Usak holt fesi u drug konc pol nej pa jest vem. s kerem nej putegnem. lest pa za soja useba tkula mislem- pa mende na bom dost talila: Naša in lepe naše dumuvine budočnast lx> prouzoprou šele na unmu svete. In se na unmu svete sam zatu. ke tam na bo nubeneli takeh kurit, de b se nam splačal zajne prerekat Men se čuden zdi. de našem gespudem, tistem, ke s mona z naša mladina glave ubijat, še ni u "lava padel, dc b dal ta reč na glasvajne. Utroc — čem rečt štedenti — tiet. ke se misijo u sredne sule zapisat, nej sami puveja. kua b se ta narrajs ueil. Za kar bo večina gla*vala. tist nej se pa_ pol na našeh sredneh šulah učeja. Jest sem prepričana, de bo velika večina te naše nadebudne mladine g a-sval za — žogobrc. In tu, pu mojeli misleh na bo falen Kene. menistra za telesna uzgoja mama ze tku al tku. Prelesari se boja pa že dubl. Sej b pre-iesari mende tud raj usak dan pu ene dve al pa tri ure uzuni na luft žoga brcal, koker se pa z nasa mladina pu šulskeh sobah kfretarel. Scer je pa don-don* tku useglih. kua eden štedira. Kdur ma gnar, Kaj pravi tehniha Jekleni pasovi ^ varujejo ceste O nesrečah na nevarnih ovinkih, posebno tam. kjer jc cesta speljana po strmih pobočjih, se je že dostikrat pisalo. Kolikokrat se pripeti nesreča, ker zaradi mokre ceste vozilo zdrkne s cestisca. ali pa zavozi v stran, ko se hoče izogniti nasproti 3m al pa primerna protekcija. bo z žogobrcam glih tku du sojga kruha pršou- koker tist, ke use fakultete preštedera. Ubrajtama pa žogobrcarje že zatu. ke slava in čast našga naruda ukul pu svet nesja. Sam tu je hudiman, ke zdej zadne čase tud naše punce tešejana sredne šule, če prou b jim tega na blu treba. Sej ena punca, če ma kej pud paucam in pa še mal 6reče zraven, tku lohka dubi muža tud brez sredne šule. Kene, če ma muža rada, mu tu lohka tud pu sluvensk puve. Na plač pa tud na bo z babneam pu latinsk za krumpir glihala. Asten, zdej sein vam puvedala soj mnenje ud sredneh šul. Zdej ga pa še drug puvejte. če vam moj mnejne ni pu vol. Mene pa zdej s šulam pr gmah pestite, lest se zdej u šule na bom več utek-vala. Sej nimam nč ud tega. Jest b se tud zdej u ta reč na utekvala, če b biu ureme mal drgačen, koker je biu. Dan za drievam je curlal dol na nas, koker b se bal, de se na boma pusušel. Jest 6em pa duma douličes predajala kar na debel. Kar za scagat m je blu. No, pa kua b vam j>rpoudvala, sej sami veste, kuku je čluvek pr src. če je u slabem ureinen kar 6am duma. Bukl mam dost duma za brat, ampak kar jih mam. sem že use desetkrat prebrala. Puflikala sem tud že use, kar je blu za puflikat. Jest sem pa že ena taka ženska, de na morem držat ruke naskriž. Prou zmeri morem kej brklat. Ce na brklam, sem pa bouna. Ker res nisem vedla več, kua b pučela, sem 6e pa kar za sila mal ublekla- uzela marela, pa sem stekla u šent-jakubska knižnca ke u Zvejzda. Tam sem prusila ena gespudična, de b m dah kej prou špasenga za brat, de b pršla u mal bulš vola. »Ta narlubši b m blu,« sem rekla, »če b m dal .Paulihata' al pa .Lažniuga Klukca', če ga mate.« »Mel sma ga že, ampak brauci sa nam že zdauni use razcefedral Sej nubeden na zna več na bukle merkat.« m je udguvarila gespudična in za čela ukul pu štelažah brklat. Kar naenkat pa pride spet nazaj h men in m prnese en čist nou zvezek, z ena pudobca na platnicah. »Gespa, tula bo pa ket zanalaš za vas, ke mate rad kašne špase Tula je šele te dni enkat izšlu. Jest sem že prebrala in vam lohka rečem, de tu .Lažniuga Klukca' desetkat pu-seka. Jest sem se že tku smejala, de b hmal počla.« Jest res uzamem tist zvezek u roka, pa videm. de je gor natiskan »Umetnast«. Kar debel sem ja gledala, ke sem mislela, de se če z mene norca delat. Ke m ja je pa le tku topel prpuročala, sem ja pa uzela. Duma sem ja prec prebrala. Za smejat se je blu že neki, tu je res. Ampak aufšnajdat zna pa ta »Umetnast« že tku, de »Lažniuga Klukca« vorenk puseka. K- N. Šah Iz turnirja velemojstrov v Badenu pri Dunaju prinašamo danes še naslednji dve zanimivi partiji. Ragozin—Reshevsky Igrana v 10. kolu 22. septembra. I di—d4. d7—d5 2. c2—c4, c7—c6 3. Sgl— f3, Sg8—f6 4. e2-e3. Lc8—f5 5. Lfl— d3 (v slovanski obrambi velja poteza Lf5 kot odgovor na skromno potezo belega e3 za najbljše nadaljevanje, ki vodi do izenačenja. V prvi potezi je običajnajše cXd5 in Ddl—b3, 6 čimer hoče beli takoj izkoristiti odsotnost damskega lovca na dam-LfS—b4 8. Ddl b3. Dd8—e7 0. 0—0, 0—0 10. a2 —a3, Lb4>(c3 11. b2Xc3, Dd8—c7 (dama je stala na e7 slabo, ker bi beli mogel igrati a4 z grožnjo La3. Črni poleg lega ni mogel razviti damskega skakača zaradi pritiska belega na b7.) 12. Sf3—e5 (beli je v prednosti in skuša 6edaj z izvedbo jDOteze e3—e4 moč svojega središča še bolj uveljaviti.) SbS—d7 13. Se5Xd7. Sf6X<17 14. f2-f3, b7-b5 15. Lc4—e2, e6—e5 (črni mora paziti, da ga beli v središču popolnoma ne obvlada.) 16. a2-a4. Lf5— e6 17. Db3—dl, Tf8-dS 18. a4Xb5, c6Xb5 19. Le2 Xb5, Dc7Xc3 (črni ni izgubil kmeta, pač pa je moral dovoliti belemu, da hitro spravi v igro svoje figure.) 20. Lcl—d2, Dc3—c7 (črni se mora braniti sedaj naenkrat proti neprijetnim napadom na damo.) 21. Tal— cl, Dc7—b6 (na Dc7-d6 bi prišlo Lc6! in d4—d5 s prednostjo za belega.) 22. Ddl— a4 (s silno grožnjo La5, proti kateri črni nima niti dobre obrambe.) Ta8—b8 (na a5 bi prišlo Tc6 z odločilnim napadom.) 23. Ld2—a5, vozečemu vozilu. V takih slučajih ne zavozi vozilo s poti pravokotno na smer vožnje, ampak od strani. Kjer je poleg ceste jarek za vodo. ali pa nižji teren se avto prekucne in nesreča je tu. Še bolj pereči so taki problemi v Ameriki, ki je znana po visoko razvitem avtomobilskem prometu. Da bi omogočili čimbolj varno vožnjo, so začeli delati na zunanjem robu cest elastične ograje, ki branijo vozilom, da bi zašla s poti. Ograje so Krizantca V vsak prostorček vstavi j>o eno črko. Besede se začno pri številkah, nehajo pri debelih črtah ter pomenijo: Vodoravno: 1. ima krava, 5. manj rabljena beseda za določitev, 13. oblika cvetenja, 10. prostor za igre in boj v starorimskem cirkusu. 17. kraj- kjer se 6ol koplje ali dobiva iz morske vode, 18. domače živali, 19. druga beseda za belo barvo, 20. znamenit kraj severno od Litije. 21. država v južnem Tibetu, 22. žensko krstno ime, 23. slovenski jezikoslovec-samouk. 24. svetopisemska oseba. 20 železniška jiostaja med Ljubljano in Litijo. 27. tuja beseda za podatke, '28. kos celote, 29. večje mesto v severtiovzhodni Italiji, 31. soustanovitelj Rima 32. svetopisemska eseba. 34. prijetno razvedrilo, 35. kraj na desnem bregu Donave v Sre-mu. 37. hunski poglavar. 39. izraz pri orodni telovadbi, 41. tuja beseda za upravitelja. 42. moha-medanski bog, 4-1. otroška beseda za očeta nekdanji jugoslovanski poslanik v Washingtonu, 47. vrsta vina 49. znani skladatelj dunajskih operet, 50 rimski bog vojske- 51. levi pritok Zgornje 1 un-guske. 52. preprosto orožje. 53. del glave. 55. tuja beseda za prisilno delo, 57. trgovski izraz za pred-plačilo. 58. kraj zahodno od Kostanjevice na Dolenjskem. 00. druga beseda za divjo kozo, 63. del obraza, 64. vrsta blaga. 65. tuja beseda za zvezdo repatico. 67. glavno mesto večje države na Balkanskem itolotoku. 69. kraj južno od Zehmelj na Dolenjskem. 71. kraj ob Dravinji med Slovensko Bistrico in Rogatcem. 72. kraj vzhodno od Polhovega gradca na Notrajskem. 73. kraj na zgornjem ptujskem polju, 74. stolp pri turških molilmcah, zgrajene iz 25 centimetrov visokega jeklenega traku ki ie vsake tri metre elastično pritrjen na le*en koi ki je zabit v zemljo. Vozilo, ki se zadene ob ta elastični zid. zdrsne ob traku in se odbije nazaj proti sredini ceste. . Prve take ograje so postavili pred letom m 60 se zelo dobro obnesle, Žrtev: »Tudi jaz sem bil nekoč žrtev iu-6tične krivice.« — »Ali 6te bili obsojeni?« — »Ne! Oproščen!« Db6—d6 24. La5—c7, Dd6—e7 25. d4—d5 (s tem zaigra beli še na več kot kvaliteto.) Sd7—c5 (po LXd5 bi beli menjal na d7 in dobil celo trdnjavo.) 26. Lc7Xd8, Tb8Xd8 27. Da4—a3, Td8xd5 28. e3—e4. Td5—d2 29. Da3Xc5, De7—g5 30. Tfl— f2, Td2—d8 31. f3—f4, Dg5—f6 32. Dc5Xe5 ,Df6-e7 33. f4—f5, De7-a3 34. De5-c7, Td8-cS 35. Dc7Xc8-f- in črni se je vdal. Ragozin — Capablanca Igrana v 12. kolu 24. septembra. 1. d2—d4, d7—do 2. c2—c4, c7—c6 3. Sgl-f.3. Sg8 f6 4. Sbl —c3, d5Xc4 5 a2-a4, Lc8-f5 6. e2—e3, e7-e6 7. LflXc4. Lf8--b4 8. 0-0, 0-0 0. Ddl—b3 (običajnejše je Ddl—e2) DdS—e7 10. Sf3—e5, c6—c5! (črni takoj udari po središču, kjer hoče beli fiolagoma dobiti premoč.) U. Sc3—a2. Sb4— a5 12. Db3—b5, b7—b6 13. f2—f3 (beli hoče na vsak način do premoči v središču.) c5+d4 14. e3—e4. Lf5—g6 15. Lcl—g5. a7—a6 16. Db5—b3, De7—c5 (Capablanca je lepo ovrgel nasilno igro ' slega in je obdržal kmeta.) 17. Lg5Xf6, g7 18. Se5—d3, Dc5-d6 19. Db3 -dl (grozi b2—H 75. ruska reka. ki se pri Nižjem Novgorodu izliva v Volgo, 76. italijansko pristanišče ob Jadranskem morju, 77. družba potujočih trgovcev ali romarjev v puščavi. Navpično: 1. ribiška fiotrebščina, 2. ženska oseba iz Finžgarjevega romana: »Pod svobodnim soncem«, 3. tuje žensko krstno ime. 4. vrsta številk, 5. skrajšano žensko ime, 6. etruj^ena žuželka, 7. francoska jx)litična osebnost. 8. severno moško ime, 9. prebivalec dela Istre, 10. pred nedavnim odstopivši predsednik turške vlade, U. industrijska rastlina, 12. slonov zob. 13. kuhinjska potrebščina. 14. Pregljeva drama, 15. 06eba iz grškega leposlovja (Odisejev sin), 23. del vodovodne napeljave. 24. krasen mladenič v grškem bajeslovju, ljubljene Venere. 25. večja država v Zadnji Indiji, 27. tuja beseda za deset božjih zaf>oveai, 28. vas pri Domžalah ob glavni cesti, 29. računski izraz, 30. tuja beseda za presledek. 33. izraz pri preji. 34. reklamno sredstvo. 35. bajeslovni grški letalec. 36. poljska politična osebnost, 38. vrsta zemlje. '10. |>rebivalec Italije v preprostem govoru, 41. grška črka. 43. turški naslov. 46. važna trdnjava v severni Španiji, 47. jioveličujoča slavnostna pesem, 48. sprednji del voza, 51. moško krstno ime. 52 tuja beseda za zbornico, 54. rastlina za-jedalka, 56. grajski uslužbenec, 57. tuja beseda za prijeten vonj. 58 del obleke, 59. gozdna žival. 61. otroška beseda za očeta. 62. donušljavec, ki misli, da v finejših rečeh kaj razume, 64 levi pritok reke Ural. 65. svetopisemsko mesto, 66. bližnja sorod-nica. 67. linsko pristanišče. 68. tuja beseda za dobo 70. del glave. 71 druga beseda za umirjeno stanje. Rešitev ztogovne krizanice z dne 3. oktobra Vodoravno: 1. opolo, 6. kolos, 10. Opava. 16. peta. 17 kolovoz, 18. Odar. 19. ilo. 20. komet. 21. idol. 22. Dna, 23. Lika. 25. Pag 26_ etan, 27 eter, 28 enota 31. tiger, 33. omaka. 35. kobila. 38. bok 39 ebonit, 41. omela, 42. lan, 43. 06, 44. anali. 46. para 47 bar- 48. omet. 50. Atos. 51. ena. 52. Mal. 53 abe 54 Job. 56. Oka. 57. lonec. 59. Adela. 61. komar ~63 obet. 65. uvod- 66. Oto. 68. Java. 71. tat 72 Udinc. 74. bera. 76. dar, 77. Eros. 78. ozi-mina 79 bala. 80. pasar. SI. Osaka. 82. nomad. Navpično: 1. opilek. 2. pelin, 3. otok. 4. lak, 5 okop, 6. komat, 7. Oleg. 8. Lot, 9. ovitek- 10. sodar, 11. ozon, 12. pol, 13. adut. 14. Vanek. 15. Ararat, 24. Atila. 26. Ugon. 27. Emona, 29. Oberon. 30. Ala. 32. Ibar. 33. oba. 34. anatom, 36. Oman. 37. Alah, 39. esej. 40. Ilok. 41. Opel, 43. omeio. 45. Isar, 47 bac. 48. obed. 49. tok. 52. met. 53. Adoni6. 55. boj, 58. obara. 59. avizo, 60. Atena-62. Avala. 63. otep, 64. etos. 65. udor. 67. Oran-60 Adam, 70. Arad, 72. USA, 73. Ema, 74. bik-75. Abo. belega in je obdržal kmeta.) 17. Lg5Xf6, g7Xf6 18. Se5—d3, Dc5-d6 19. DbS-dl (grozi b2-b4, na kar se je beli pri žrtvi kmeta zanašal.) TI8— c8 20 b2—b3, SbS---d7 21. Ddl— e2. Sd7—c5! 22. skem krilu.) e7-e6 6. Sbl-c3, d5Xc4 7. Ld3Xc4 Sd3X'c5. Dd6Xc5 23. Lc4—d3, 16—f5 24. Tal—bi, f5Xe4 25 f3Xe4, La5-c3 26. b3—b4. Dc5—e5 27. Sa2—cl. a6—a5 28. b4Xa5. Lc3-fa5 29. Tbl-b5, Tc8—c5 30. De2—f3, Tc5Xb5 31. a4Xb5. La5— d2 32. Sel—e2, Ld2-e3+ 33. Kgl-hl. Ta8-a3 34. Tfl—dl, h7—h5 35. h2—h3 (sedaj črni odloči hitro z lejx> kombinacijo, ki jo je pripravil s svojo zadnjo potezo. Partija je tipična za Capablancino hladnokrvno in dosledno igro.) Ta3Xd3! 36. TdX d3. Lg6Xe4 37. Td3Xe3, d4Xe3 38. DI3-fl, De5 Xb5 39. Dfl—f4. Le4Xg2+ 40. Kgl-h2 (beli bi se lahko takoj vdal, ker po KXg2 pride DXe2+ z izmenjavo dam.) Db5Xe2 in beli se je vdal. Razvezano snop je O slovenskem slovarju - Pri vsakem narodu so slovarji, rekli bi. neke vrste merilo za kulturno 6topnjo tega naroda, saj nam ravno oni dokazujejo, kako narod hoče in želi spoznati čim več, pa tudi nam kaže našo zvezo z drugimi narodi. Kolikor jezijiov znaš, toliko glav veljaš, pravi naš pregovor. Tega 60 se živo zavedali naši ljudje, ko 60 se vrnili iz drugih krajev. Slovarsko vprašanje pri Slovencih ni ravno revno. Že v protestantovski dobi v 16. stol. vidimo prve začetke. Krelj in Bohorič 6ta imela nekaj jirav malega slovarskega besedila. Bolj pomembna je Dalmatinova Biblija (1584), ki ima »Register« besed. Bohorič ima v svoji slovnici »Zimske urice« (1584) že tudi zbirke besedi, ki jih rabi kot primere pri sklanjatvi. Prvi, ki je res zbral in uredil slovenski besedni zaklad, je Iliero-nini Megiser. ki je 1. 1592 izdal slovar štirih jezikov. in sicer »Dicfionarium quattuor linguarum«. Tu je razložil nemške bes:de najprej z latinskimi, nato slovenskimi in nazadnje z italijanskimi besedami. Iz tega slovarja in iz govorice in okolice Devina je Italijan Alasija da Sonunarij>a sestavil slovar 1. 1607 »Vocabolario Italiano e Schiavo«. Nekako do srede 18. stol. ni izšel noben slovar s slovenskimi besedami, znanih je precej slovarjev, ki so 06tali v rokopisu. Nad vse važen slovar je Pohlinovo »Tu malu besediše treh jezikov«. Ta slovar upošteva ves besedni zaklad vseh slovarjev do te dobe. Vplival jia je zelo močno na vse poznejše sestavljalce. V 1. 1789 je Ožbalt Gutzmann izdal svoj slovensko-nemški slovar, ki se zelo naslanja na Pohlinovo Besediše. Kumerdej 6i je zelo prizadeval, da bi izdal slovensko-nemški slovar, v katerem naj bi bil zbran ves slovenski besedni zaklad. Dela ni dovršil in kolikor ga je zbral, je ostalo v rokopisu. Tudi Janez Debevec ni izdal 6vojega slovarja. Valentin Vodnik je nadaljeval Kumerdejevo delo, toda tudi ta slovar je estal v rokopisu. Prizadevanje za slovenski 6lovar je nekaj časa mirovalo. Začeli so zopet izdajati manjše praktične slovarje, tako Murkov (1833) Kekov (1834) ki je doživel šest izdaj in Janežičev nemško-slovenski (1850), slovensko-nemški (1851). Kumerdejevo besedno zbirko, Vodnikovo gradivo, potem še zbirke Ravnikarja iu Cafa je ujjorabil Matej Cigale in s jiodporo škofa Wolfa izdal nemško-slovenski slovar 1. 1860. Sedaj je bilo treba sestaviti še slovensko-nemški slovar. Dela 6e je lotil Fran Levstik, nadaljeval prof. Pajk, nato zopet Levstik. Končno ga je uredil Maks Pleteršnik in slovar je res izšel v dveh zvezkih 1. 1894 in 1895. Slovar je znanstveno delo. V njem so ujx>števani vsi izrazi prejšnjih slovarjev, očistil je besedi zaklad s tem, da je odstranil vse. kar ni domačega, oziroma razne umetne tvorbe. Njegov slovar nam kaže vso lepoto slovenskega jezika in bogastvo izrazov. Poleg tega je v njegovem slovarju pri raznih izrazih mnogo narodnih pregovorov in izrekov. Pri narodnih izrazih jiove, kje se ta izraz nahaja, kje ga je našel, pri katerem pisatelju ga jc dobil in v katerem kraju je razširjen. Zato je to eden največjih in najboljših slovarjev do današnjega dne. Živa potreba našega kulturnega razvoja pa kriči |x> novem slovarju, obsežnem ki bi zajel ves naš besedni zaklad in nam tako narekoval razvoj našega jezika. Deloma ga že vrši Pravopisni slovar. Slovenci si tako ustvarjamo in utemeljujemo svoj knjižni jezik, s tem si pa tudi dajemo legitimacijo za vstop na polje kulturnega udejstvovanja in k graditvi 6Voje lastne narodne kulture. Oglašujte v »Slovenca«! Izvoz v Nemčijo Kot znano je znašal redni kontingent za izvoz jabolk v Nemčijo iz naše države za 1937-38 1700 vagonov svežih jabolk. Po sporočilu Priv. izvozne družbe je bilo do 8. oktobra letos izkoriščenih okoli 350 vagonov, katere smo izvozili razsute. Razsuta jabolka izvažati je dovoljeno do 31. dec. letos in znaša odnosna carina od 25. septembra 1937 dalje 2 marki za 100 kg. Znano je, da je ta carina znašala do 24. septembra 1937 4.50 marke. Zaradi znižanja carine odpade premiranje izvoza jabolk v razsutem stanju po 25. septembru 1937. Vendar pa ostanejo naši ostali odnosni izvozui predpisi še v veljavi. Priv. izvozna družba pa se je zavzela za to, da dobimo izredne kontingente. V resnici nam je Nemčija dovolila izreden kontingent za industrijska jabolka za uvoz v Nemčijo v razsutem stanju do 31. decembra 1937 s carino 2 marki. Družba je pa mnenja, da bo ostanek rednega kontingenta zadostoval i za industrijska i za namizna jabolka. Na konferenci mešanega jugoslovansko-nemškega odbora v Dubrovniku nam je bil priznan kontingent 200 vagonov jabolk od omenjenega rednega kontingenta, da ta jabolka izvozimo v zabojih brez pokrova z najmanj 40 kg brutto in znaša carina 7 mark za 100 kg netto. Na podlagi tega obvešča Priv. izvozna družba vse zainteresirane uvoznike, da obstoja možnost izvoza v Nemčijo za 20.000 met. stotov svežih jabolk v zabojih brez pokrova z najmanj 40 kg brutto teže v času od 1. oktobra do 31. decembra 1937 skozi obmejne postaje: Bodenbach, Liebau, Mittehvalde, Passau, Oderberg, Reitzenhain in Salz-burg. Vsaka pošiljatev mora biti opremljena s predpisanim fitopatološkim potrdilom. V svrho pospeševanja izvoza kapiranih jabolk v Nemčijo razpisuje Privil. izvozna družba premijo 50 din za vsakih 100 kg, če se izvaža po predpisih družbe. Družba bo omenjene premije izplačevala na podlagi verificiranih carinskih potrdil, za katere daje izvoznikom potrebne tiskovine s tem, da ta potrdila prejme družba najdalje v teku 5 mesecev Monopolskotrošarinska amnestija Objavljena je uredba, po kateri se prekinja tiadaljni postopek v monopolskih in trošarinskih prestop., Se se osumljenec priznavajoč svojo krivdo popolnoma odreče vsake pravice na pritožbo in položi v teku 8 dni' pri monopolskih prestopkih enkratno monopolsko takso, vendar ne manj kot 50 din, pri trošarinskih tihotapskih prestopkih prikrajšano redno državno trošarino, za kazen pa šo dvakratni znesek prikrajšane trošarine, polovico z zakonom določene kazni, fe je za dofično krivdo določena pavšalna denarna kazen v enkratnem znesku, najnižjo z zakonom določeno kazen, če je za dotično krivdo določena v več zneskih. Denarni znesek, tu naveden, pa se poveča za polovico, če je storilec že drugič naredil to, pa od storjenega dela ni poteklo več kot 3 leta, če je tihotapil po zatonu, pa pred vzh6dom somsa in ni bilo,,storjeno tihotapstvo na rednih parobrodnih, železniških ali avtomobilskih progah ali poštnih vozovih- fetalnim dnevnim redom, ki je tudi objavljen. ■"' Postopek se ne prekinja v vseh onih primerih, v katerih ima delo za posledico odvzem dovoljenja za proizvodnjo, prodajo ali prosto skladišče monopolskih, odn. trošarinskih predmetov kakor tudi v tehle primerih, ko je delo izvršila oseba, ki se kaznuje po carinskih zakonskih predpisih zaradi uvoza monopolskih predmetov ali, ki se je s silo ali orožjem uprla državnim organom pri zajetju ali je poskušala zbežati ali delo pripravljala s posebno lokavostjo ali organizirala soudeležence, da oškoduje državo, ali je znan poklicni tihotapec, ki je bil že v zadnjih 3 letih več kot trikrat ujet, ali oseba, ki prejema od države prejemke ali mezdo ali pa ima od države posebne ugodnosti glede proizvodnje, prodaje ali vskladiščenja monopolskih odnosno trošarinskih predmetov. Stanje naših ktiringov Dodatno k naši vesli po povečanju klirinškega salda z Italijo in zmanjšanju z Nemčijo navajamo še naslednje podrobne podatke o stanju naših kliringov dne 30. septembra 1937 (v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 22. september): Aktivni kliringi: Bolgarija 6.156 (+ 6.156) dinarjev, Italija stari 41.019.94i (+ 167.365) lir, novi 20.172.856 (+ 2.797.830) lir, Nemčija 15.688.809 (— 2.437.794) mark, Poljska 14.546.265 (— 873.859) dinarjev, Turčija 5.532.208 (— 30.489) din in Španija 2.725.122 (— 42.775) pezet. Pasivni kliringi: Belgiji 4.204.278 (+ 116.250) belg. Madžarska 9.273.711) + 1.604.490) din. Romunija 26.984.179 (+ 4.164.571) din, Francija 5.572.845 (+ 752.814) frankov, Češkoslovaška 124.601.042 (+ 277.813) kron, Švica 1.532,600 (— 77.611) frankov. Znižanje uvoznih carin na benein itd. Nove carinske postavke za proizvode destilacije nafte itd. so naslednje v oklepajih dosedanje postavke (navajamo samo minimalne postavke, ker so maksimalne postavke ostale neizpremenjene): Tar. post. 177. 1. Bencin a) v cisternah ali tankih (13), h) v drugih sodih 22 (30). 2. Petrolej a) v cisternah ali tankih 5 (5), b) v ostalih posodah 7 (7). 3. Plinsko olje a) v cisternah in tankih 7 (8), b) v drugih posodah 9 (10). 4. Parafinsko olje a) v cisternah ali tankih 9 (13), b) v ostalih posodah 22 (30) zl din za 100 kg Trgovina t Albanijo. Iz Belgrada poročajo, da je dobila belgrajska Izvozna banka, ki ima podružnico v Tirani, dovoljenje za izvrševanje kompenzacijskih poslov. — V Skoplju delajo tamošnji trgovci na to, da osnujejo posebno delniško družbo z glavnico 3 milij. din za trgovino z Albanijo. — V Tirano je odpotoval ravnatelj belgrajske Izvozne banke gosp. Dimitrijevič, da reorganizira podružnico banke v Tirani. Nadalje jc njegovo potovanje v zvezi z namero banke, da osnuje v Draču tranzitna skladišča, kjer bo vskladišče-no blago lombardirala. Ljudsko štetje v Nemčiji. V številnih državah imajo ljudsko štetje večinoma vsakih 10 let ali pa celo 5 let (n. pr. v Italiji in Franciji). V Nemčiji je bilo zadnje ljudsko štetje leta 1933 izvedeno po modernih statističnih vidikih. Sedaj pa poročajo iz Berlina, da bo prihodnje ljudsko štetje že leta 1938 in je tozadevni zakon že izšel dne 4. oktobra. To štetje se ne bo omejevalo samo na prebivalstvo ln njegovo starostno, poklicno in drugo sestavo, ampak bo priključeno tudi štetje obratov, razmere v kmetijstvu itd. — Da bo štetje že tako kmalu (po 5 letih), ie iskati ratluga v politiki, ker hoče narodni socializem pokazati napredek Nemčije pod aovim režimom. — Tudi v naši državi bo treba od dne uvoznega carinjenja iu da odnosne premije v prihodnjem mesecu obračuna. Izvozniki morajo omenjene tiskovine zahtevati šele pred samo odpremo blaga Neizkoriščene tiskovine morajo izvozniki brez poziva vrniti najdalje v roku 8 dni, da jih družba da drugim izvoznikom. Kdor tega ne stori, izgubi pravico na nadaljnje sodelovanje pri izvozu jabolk v Nemčijo. Izvozniki torej ne bodo mogli dobiti nadalje izvoznih listin, dokler z uradnimi dokumenti ne dokažejo, da so prej prejete tiskovine izkoristili. Združenja in zveze, po katerih deli izvozna družba omenjene tiskovine, so dolžni najstrožje izpolnjevati te predpise pri svojih članih. V nasprotnem primeru izgube nalogo, dano jim s tem razpisom, izvozniki pa pravico sodelovati pri tem izvozu. Izvoznik mora za vsako pošiljatev izpolniti in podpisati predlog za carinsko potrdilo v tiskovini, katero mu da na razpolago Priv. izvozna družba. V to tiskovino je treba vpisati ime koristnika in točno količino jabolk po tovornem listu. Nadalje je družba sporočila tudi seznam uvoznikov, ki so v Berlinu dobili uvozna dovoljenja. To so: Kari Bavviedemann, M. Contifrucht, Hans Tremml, vsi v Munchenu, Olff, Kopcke & Co„ Hamburg, Gustav Quast & Co., Hermann Schnabel, oba v Berlinu, Gebr. Bocklisch, Halle a. S., in Heinrich Engels, Koln. Vsem tem je odobrena cena 25 mark za prima zimska jabolka franko vagon pariteta Salzburg (nemška meja). Ti uvozniki so dobili dovoljenja za uvoz zimskih jabolk za vskla-diščenje. Za grozdje so dobili uvozna dovoljenja: Olff, Kopcke & Co., Hamburg, Heinrich Bohne, Breslau, Edmund Meissner, Gera Sturm & Crivelli, Leipzig, Gebr. Fuchs, Manheimer in Gustav Quast, vsi iz Berlina, Frutera L. Bauev, Frankfurt a. M. in Hars & Hagebauer, Hamburg. Odobrena je cona 28 mark za .100 kg franko vagon pariteta Salzburg (nemška meja), a za obstoječa devizna dovoljenja po 25 mark more kupec zahtevati povišanje cene do 28 mark. Spoti Današnji nogomet v Ljubljani misliti na prihodnje ljudsko štetje na koncu leta 1940, ki bo že tretje v naši državi Ln od katerega pričakujemo boljših uspehov, kot so jih pokazala dosedanja štetja v tehničnem pogledu. Nova ureditev nemških mest. Izšel je zakon o novi ureditvi nemških mest z dne 4. oktobra 1937. Zakon se nanaša na one ukrepe pri izgraditvi mest, katerih izvedbo določa vodja in drž. kancler, ie torej okvirni zakon. Uvaja pa zakon tudi novost, da se mora za delitev in prodajo parcel prositi za posebno dovoljenje, občinam daje prvenstveno pravico do nakupa, določa primerno odškodnino za razlastitve, izloča špekulacijo itd, ' Borza Dne 9. oktobra 1937. Denai Ta teden je zna&al devizni promet na ljubljanski borzi 7.381 milij. din v primeri z 8.435, 10.026, 4.239 in 6.482 milij. din v prejšnjih tednih. Curih. Belgrad 10, Pariz 14.3425, London ,21.5275, Newyork 434.62, Bruselj 7350, Milan 22.90, Amsterdam 240.35, Berlin 174.70, Dunaj 80.30 (S4.S<3), Stpckholm 111.—, Oslo 10S.20, Kopenhagen 96.10, Praga 15.20, Varšava 82.25, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.52, Buenos Aires 130.50. Vrednostni papirji Dunaj. Pri večini papirjev je bilo danes z malimi izjemami opažati nadaljno nazadovanje, vendar tendenca ni bila več tako neprijazna. V kulisig je večina tečajev nazadovala, v zagradi so lo^ nekateri papirji narasli, znatnejše izgube beležijo stavbne, nekatere kovinske, papirne in transportne delnice. Špekulacija je izvrševala tudi že kritvene nakupe. V začetku so bile izgube večje, kasneje pa so se zmanjšale, tako da so nekateri papirji izšli celo s tečajnimi izboljšanji. Po daljšem času so zopet beležile delnice Sieinensa, seveda s primernim zmanjšanjem. Beležili so (v oklepajih včerajšnji tečaji): Donavsko - savsko - jadranske obligacije 6160.75. delnice: Credit-anstalt Bankverein 252 (253), Narodna banka 165, Donavska paroplovna družba 103, Donavsko-sav-sko-jadran. 19.35 (19.50), Graz-Koflacb 26 (27.10), Steg 26 (25.80), Siemens Schuckert 133, Magnesit 86.50 (87.50), Trboveljska 25.48 (35.30), Alpina 43.26 (43.65), Rima Murany 83.25 (82.75), Stcyr-Daimler-Puch 222 (2^4), Leykam 68 (71), Sempe-rit 76.50 (76): Odda se več dvosobnih pisarn v I. nadstropju biše kavarne Evropa, primerne za društva, korporacije, odvetnike, zdravnike in druga slična podjetja. Več se poizve v pisarni dr. Noro in Gregorc & Co, LJubljana. Radio Programi Radio Ljubljana t Nedelja, tO. oktobra; 8 Pihalni kvartet — !) (.'as, vreme, poročila, spored — 5.15 Prenos cerkvene glasbe U trnovske cerkve _ lo.lo Verski govor (dr. Ovido Rant) — lOJfl Drobiž za drobiž (ploSče) — 11 Otroška ura: GaSperfiek - 11.30 Koncert Radijskega orkestra 13 Čas, vreme, poročila, spored, obvestila — 13.15 Kar želite, to dobite! (ploščo po željah) — 17 Kmet. preda-vanjo: Več zadružnega duha (g. t. PuS) — 17.30 Veselo popoldne: Sodelujejo pevski sekstet -Mladost , Vesela deteljica in ploSče — 19 Cas, vremo, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nae. ura: O naši narodni vojski (Andrija Božanovič) — ifl.so Wagner: Žalna koračnica iz glasbene drame 'Somrak bogove (ploščat •JO Koroški večer: (Ob obletnici plebiscita). Naša severna nafodnostua meja (prodava g. dr. Roman Sav-nik). Glasbeni drl izvajala radijski orkester in gfisp. Tone Pctrovčič. Vmes recitacije — 22 Cas. vreme, poročila. Spored — 23.15 Z vseh strani, za vse ljudi (ploSče). DrugI programi i Nedelja. 10. nktobra: Belgrad T.: 'JO Ljudski koncert — Belgrad 11.: 13.15 Koncert., 13.45 Sen v jngoslo. vanskib narodnih motivih (dr. Kseuija Atanasijevič), 21.30 Vokalni koucert. 23 Belgrajske noči — Zagrrb: 30 Finska glasba, 21 Zabavui koncert — Dunaj: IS Prenos iz Sv Jakoba v Rožu, 20.05 Pester koeucrt, 21.35 Scbubertova sonata, 22.30 Plesna glasba - Budapcšta: 19,30 Poecinije.va opera Madame Bntterflv, 21 Prenn« s pariSke razstave, 21.50 Orkestralni koncert, 23.10 Oi jransfea glasba — Tmt-Milan: 17 Izbrana glasba, 21 Opera «LiitzS' — Rim-Bari: 21 Igra, 21.30 Izbrana gl., 22.40 Plesna glasba —- Praga: 19.45 Pestra glasba. 21 Orkestralni koncert — Varlava: 19.33 PloSče, 21.15 Pe ster spored. 22 Mozartovo skladbe - Berlln: lfl 10 Dunajska glasba, 20.15 Opereta -Ubogi Jonalan« — Hamburg: 20 Narodni koncert — VraUslava: 19 20 Romantična opera Marta« — Lipsko: 20 Operetni večer Frankfurt- SO Orkestralni koncert - Shittgart: 20 Puc-cinijevu opera Toseai — itonaknvn: 21) Italijanska onerna glasba — Bcromiinstcr: 20 Plesni večer i 2SK Hermes I. : SK Slovan I. 2SK Hermes jun. : S KSvoboda jun. važni prvenstveni tekmi danes na igrišču Iierme6a s pričetkom ob 14, oziroma ob 15.30. Sodita gospoda Macoratti in Vrhovnik. Poljska: Jugoslavija Danes se uaši >beli orlic po napornem boju, ki so ga nezasluženo izgubili v Pragi, srečujejo s poljskim državnim moštvom v Varšavi. Nedelj-na borba s češko reprezentanco, v kateri so naši izbranci dokazali, da ne zaostajajo v nogometu za državami, ki zavzemajo prva mesta v Evropi, je bila prijateljska borba za pokal predsednika češkoslovaške republike dr. Beneša. Današnja tekma ni prijateljska tekma! To jo tekma, ki bo v veliki meri odločala kdo zasluži udeležbo na turnirju za svetovno prvenstvo v nogometu, ki se bo ' vršil 1 19:18 na francoskih tleh. Čeprav se tekma igra s prijateljsko nam Poljsko, vendar bo današnja tekma v primeri z do sedaj odigranimi tekmami s Poljaki prava prvenstvena borba kajti tako kot želimo mi vstop v finale, ga žele tudi Poljaki. Čeprav današnja tekma no bo dala definitivnega odgovora na vprašanje: Jugoslavija ali Poljska, ker se mora vršiti še revanžna tekma v Jugoslaviji, vendar je današnja tekma zelo važna. Če naši >beli orli< izvojujejo danes zmago ali vsaj neodločen rezultat, kar upamo, bomo precej na boljšem kot Poljaki, ker se revanž igra na naših domačih .tleh. Za slučaj nepričakovanega poraza pa bi naši izgledi precej padli. Zato bodo naši ., reprezentativci skušali doseči danes čim boljši ' rezultat. Istočasno pa bodo Poljaki gledali, da si j danes pribore čim večjo zmago nad našimi, za j slučaj, da izgubo v revanžni tekmi v Belgradu. Ker je cilj tako našim kot Poljakom da ne pokažejo lepo igre, temveč da dosežejo na vsak način zmago, bo borba ostra, trda, žilava, ker je poljska reprezentanca močna četa, ki se je za današnjo eliminatorno tekmo dolgo pripravljala. Že sani historijat odigranih medsebojnih tekem dokazuje, da bo borba ostra in težka. Do danes smo s Poljaki odigrali 8 tekem, ki so končale 4 z zmago naših, 4 z zmago Poljakov. Značilno je, da so uspeli Poljaki dvakrat premagati nas in to občutno na naših tleh v Zagrebu med tem ko smo mi njih na njihovih tleh premagali prav tako dvakrat toda le z minimalno razliko. Radi lažjega pregleda priobčujemo tabelo odigranih tekem: Jugoslavija : Poljska 1922 1, oktobra v Zagrebu 1:3! 1923 3. junija v Krakovu 1 :1 1931 25. oktobra v Poznanju : fi! 1932 29. maja v Zagrebu > : 3! i ' 1933 10. septembra v Varšavi ;i :4 1934 26. avgusta v Belgradu 4 : 1 { 1935 18. avgusta v Katovicah 3 :2 1936 6. septembra v Belgradu 9:3! Iz prednje tabele je razvidno, da so nas Poljaki trikrat občutno premagali in to dvakrat na naših tleh v Zagrebu s 3:1 in 3 :0 ter enkrat v Poznanju, ko je naš zvezni kapitan postavil naš najboljši ti m celo 6:3. Mi smo se Pol jakom dvakrat občutno revanžirali v Belgradu s 4 :1 in 9:3, vendar moramo priznati resnici na ljubo, | da je v zadnji tekmi, ki se je odigrala v Belgradu, poljska reprezentanca imela nesrečo, da je že kmalu v začetku izgubila najboljšega igralca branilca Martina, ki jc bil tedaj steber poljskega moštva. Brez te nesreče bi Poljaki sicer pravlako izgubili tekmo, toda sigurno ne s tako velikim rezultatom. V zadnjih borbah z reprezentancami drugih držav so Poljaki celo na tujih tleh dosegli lepe rezultate in zmage enako kot naši »beli orli«, zato je nemogoče odgovoriti v naprej kdo bo izšel iz današnje tekme kot zmagovalec, zlasti še, ker igra pri vsaki igri veliko vlogo sreča, ki pogosto odloča o rezultatu. Vendar upamo z ozirom na igro, ki so jo naši pokazali v Pragi ko so uspeli, da rezultat 4 : 1 popravijo na 4 :3, kar se do danes ni posrečilo še nobeni nogometni reprezentanci na tujih tleh, da so bodo z enakim požrtvovanjem borili tudi danes v NVarša-vi. Naše moštvo igra danes v malo spremenjeni postavi in sicer igra mesto Hitreca, ki ni zadosti borben stari internacijonalee Moša Marja- i novič, a na mesto Gayerja na center halfu Ste- j vovič, ki je malo ostrejši od prednjega; poleg tega pa jo lepo vigran z napadalnim triom, ki je iz BSK. Postava našega moštva je naslednja: Glazer. Hiigl, Matošič, Kokotovič, Stevovič, Lech-ner, Medarič, Marjanovič, ValjareviS, Vujadinovič, Pleše. V slučaju, da no bi mogel nastopiti branilec Matošič, ki je bil v Pragi blesiran, ga bo zamenjal Zagorac. Poljaki se dolgo niso mogli odločiti za sestavo svojega moštva. Šele po nedeljski tekmi našo reprezentance s Češkoslovaško je poljski zvezni kapitan, ki jc gledal tekmo, sestavil definitivno moštvo. Ker je videl veliko požrtvovalnost, visoko tehnično znanje, hitrost in borbenost našega moštva, je sestavil moštvo iz igralcev, ki niso samo dobri tehničarji temveč istočasno tudi borbeni, vzdržljivi in hitri. Poljaki nastopijo v postavi: Kšik, Galečky, Ščepanjak, Gura, Nic, Dit-ko, Habovsky Pjontek, Wilmovsky, Vodarz, ki jo poljski nogometni strokovnjaki smatrajo za najboljše moštvo. Naše moštvo se po nedeljski tekmi v Pragi ni vrnilo domov, temveč je odpotovalo v Zlin na odmor. V petek zvečer so igralci dospeli v Varšavo spočiti in zdravi, čvrsto odločeni, da bodo napravili vse kakor v /Pragi. Prepričani smo, Bogu vdano je umrl gospod IVAN ARHAR uslužbenec Nabavljalne zadr. drž. žel. v 28. letu 6taro>sti. Pogreb bo v ponedeljek, dne 11. t. m. ob dveh popoldne iz splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 9. oktobra 1937. ŽALUJOČI Bratstvo (Jesenice) : Mars Kranj : Jadran Obe tekmi se vršita na igrišču Jadrana; prva ob 9. druga ob 10.30. Grafika : Mladika Ob 10 dopoldne na igrišču Hermesa. da se bodo naši izbranci zavedali, da so bore za renome našoga nogometa, ki je dosegel zavidanja vredno mesto, da bodo še z večjim (»žrtvovanjem kot v Pragi zaigrali v Varšavi in si z zmago nad Poljaki zasigurali vstop v finalne borbe za svetovno prvenstvo. Cela naša športna javnost kliče danes našim reprezentativcem: Naprej! V boj za zmago in polom nje na pot k še večjim uspehom in še večji slavi našega nogometa! Mariborski šport ČAKOVAČKI SK : RAPID ob 14 na igrišču Rapida. ISSK MARIBOR : SK ŽELEZNIČAR ob 15.30 na igrišču Rapida V čakovcu se pa srečata SK Mura (Murska Sobota) in Gradjanski SK. Celjski šport Danes bo v Celju živahen nogometni spored. Odigrani bosta dve prvorazredni tekmi in ena drugorazredna. Ob dveh popoldne bo na Olim-povoin igrišču v Gaberju prvenstvena nogometna tekma med Laškim in Žalcem. Ob 3 popoldne prvenstvena prvorazredna nogometna tekma med Celjem in Amaterjem iz Trbovelj na Glaziji. Ob pol 4 popoldne prvorazredna nogometna tekma med Atletiki in Olimpom na igrišču pri Skalni kleti. Celjska Jugoslavija igra prvenstveno tekmo v Hrastniku. Danes dopoldne ob pol 10 uri bo na Glaziji veliko lahkoatletsko tekmovanje med celjskimi in zagrebškimi lahkoatleti. Vstopnina k tekmovanju je (X) 2 in 5 din. Mladina do 14 leta ima prost vstop. Občinstvo opozarjamo, da se na igrišču zadržuje za bariero in da se pokorava rediteljem. A Razpis službe. Večje avtobusno podjetje v Sloveniji razpisuje inesto pisarniškega uradnika za samostojno upravljanje vseh pisarniških poslov. Prosilci s primerno strokovno tehnično izobrazbo imajo prednost. Znanje tujih jezikov, zlasti nemščine zaželjeno. Ponudbe pod šifro »A. M. S./16136*. V globoki žalosti naznanjamo, da nam jc umrl naš ljubljeni oče, 6tari oče itd. Jože posestnik v čučji mlaki Pogreb nepozabnega očeta bo v nedeljo, dne 10. t. m. iz hiše žalosti na pokopališče Otok pri Skocjanu. čučja mlaka, Ljubljana, Kostanjevica. Žalujoče rodbine: Povšič, Jordan, Augustin, Košak. Kako je krščanstvo izgubilo Jeruzalem Dne 2. oktobra 1937 je minilo 750 let, odkar je krščanstvo izgubilo Jeruzalem. Tega dne, 2. okt. 1137, je mesto odprlo vrata egiptovskemu 6ultanu Saladiuu in ie — razen kratkega presledka v letu 1244 — ostalo nenehoma v oblasti mohamedancev. 2e v pradavnih časih je bil Jeruzalem močna trdnjava. Kralj David je I. 1006 pred Kr. zavzel mesto z zvijačo in silo Leta 586 pred Kr. je Na-bukadnezar opustošil Jeruzalem. Spet so ga pozidali. a nova doba bede in nadlog se je začela pod vlado iz Sirije in Egipta. Nato so prišla leta 1077 predati Seldžukom iz rodu Ortokinedov. To so bili tisti Seldžuki, ki so zaradi svojih vpadov v Evropo izzvali križarske vojne. Dne 15. julija 1099 je Gottfried Bouillonski zavzel Jeruzalem. Gottfrieda eo izvolili za vladarja nove krščanske države. Ko je vladal njegov brat in naslednik Boudwin I., je kraljestvo v 12. stoletju živelo v krvavih državljanskih bojev v mestu 6amem, dokler niso Jeruzalema zavzeli Rimljani. Ko je vladal Herod, 6e je Jeruzalem razcvetel in postal mogočen. Toda — iznova so ga zadek nesreče. Leta 70 po Kr. je rimski vojskovodja Tit, poznejši cesar, spremenil mesto v eno 6amo pogorišče. Ko so ga vnovič pozidali, je postal Jeruzalem središče rimske kolonije. Leta 637 so Jeruzalem dodelili arabski svetovni državi. Leta 969 60 mesto odstopili egiptovskim Fatinidom, ki so ga morali leta Umrl je škof iz Aachena. dr. J. Vogt. v starosti 72 let. Bil je prvi škof aachenske škofije, ki je bila 13. avgusta 1930 ustanovljena na podlagi konkor-data med Prusijo in Vatikanom. Brezbožniško propaganda med cigani Brezbožniška sekcija iz Simferopola je sklenila ustanoviti poseben brezbožniški oddelek za propagando med cigani. Ta oddelek pa bi nc vplival brezbožniško samo na sovjetskoru6ka ciganska plemena, marveč bi iskal zveze tudi s ciganskimi plemeni, ki bivajo v Romuniji, na Poljskem, Ogrskem in na Balkanu. — Splošno je večina ciganov grško-katoliške vere. Doslej se cigani niso kar nič zmenili za komunistično in brezbožniško propagando. Od povsod Piccardovi novi načrti. Baje 6e je prof. Piccard izrazil, da se pripravlja na nov stratosferni polet in hoče doseči 30.000 m višine. Piccard meni, da bo to izvedel v prvih mesecih novega leta. 300 ton premoga je začelo goreti na italijanskem vlačilcu barke »Siena« (7000 ton). Ko so tri ure gasili, se je posrečilo rešiti tovorno barko. Albanske jubilejne znamke bodo izdali v Tirani radi 25 letnice albanske neodvisnosti. Prodajali jih bodo od 20. do 28. novembra in bodo do 28. februarja 1938 uporabne. 365 sprejemnih radio aparatov ima neki milijonar v Chicagu, kar je pač svetovni rekord te vrste. Vsnk mesec enkrat se mu oglasijo vsi aparati naenkrat. Tedaj se cesta pred nišo radi hrupa v hipu izprazni. Sicer pa vsak dan »navije« drug aparat. Obleka naredi človeka. najlepšem razvoju in se je sijajno razcvelo. Boudvvinu 1. je sledil njegov nečak Boudwin II., ki je utrdil moč države z mečem. Ko je umrl Boudvvin II. in mu je sledil njegov brat, so mohamedanci vnovič vdrli v državo in dnevi krščanskega kraljestva so šli h koncu. Saladin, zavojevalec Jeruzalema, (2. okt. 1187), bi brez dvoma ne bil tako izlalika zmagal, če bi mu ne bile razne razprtije in nesloga oblegancev olajšale obieganja. Dasi so se kristjani hrabro borili, vendar niso bili kos velikanskemu navalu Turkov. Vsi izmučeni od lakote in žeje in napol zadušeni zaradi hudega dima, ki se je valil proti njim iz gozdičev, katere 60 mohamedanci zažgali, 6o morali slednjič mesto predati. Dne 20. septembra 1187 so se moslemini uta-borili pred Jeruzalemom, ki so vanj pobegnili vsi tisti kristjani, ki so bili toliko srečni, da so ušli Izrezi! Za oslabele: krompirjev puding Vzameš 1 kg osoijenega, kuhanega krompirja, ga pretlačiš in ohladiš. Zmešaš 80g presnega masla, da se peni m polagoma dodajaš pretlačeni krompir, 4—5 rumenjakov in malo sladke smetane. Nazadnje dodaš sneg iz 4 beljakov. Vso goščo daš v po-od o za puding, ki jo namažeš s presnim maslom in posuieš z m ';o, nato kuhaš do 1 uro v sopari. Ta puding je samostojna jed ali pa je pri-kuha za k divjačini ali drugačni pečenki. sovražnikom. Ubežnikov je bilo krog 100.000, vendar je bilo med njimi le malo vojščakov. Navzlic temu so pod vodstvom hrabrega viteza Banana odbili številne Saladinove naskoke. Ko so šlednjič obleganci sklenili, da izroče mesto, 60 Baliana poslali k Saladinu, naj izprosi, da smejo kristjani oditi iz mesta. Saladin je to dovolil s pogojem, da mora plačati vsak moški deset zlatnikov, vsaka ženska pet in vsak otrok dva zlatnika. Za reveže, ki jih je bilo 18.000 v mestu, je Balian iz svojega plačal 30.000 zlatnikov. S temi pogoji je odprl Jeruzalem dne 2. oktobra 1187 muslimanom 6voja vrata. Tisiega dne. ko so odšli kristjani iz mesta, se je Saladin usedel kraj ceste na prekrasen prestol, da bi videl sprevod kristjanov. Plemenito 6e je vedel; priklonil se jim je in je številnim kristjanom spregledal odkupnino Tako se je končalo krščansko kraljestvo v Jeruzalemu. Odtlej ni bilo v Jeruzalemu — razen kratkega presledka — nikoli več krščanskih vladarjev. Naslov »Kralj Jeruzalema« 60 do konca svetovne vojne imeli habsburški ce6arji. Svetovna vojna je izbrisala še ta 06tanek. Zdaj je Sveta dežela spet vsa v nemirih. Ves svet poroča o nasprotovanju zoper razdelitev Palestine. o zahtevah Arabcev, zahtevah Judov in o težkočah, ki jih ima radi vsega tega angleška vlada. Malo mest na 6vetu ima tako burno preteklost ko Jeruzalem in dozdeva se, da bi tudi delitev, če bi se uresničila, ne pomirila teh krajev. Šahovski mojstri Žrtev spovedne molčečnosti Kakor poroča angleški katoliški tednik »The Universe«. 6e bo moral te dni katoliški duhovnik, pater Pavel, zagovarjati na sodišču v Trivandrumu v angleški Indiji. Obtožnica pravi: V okraju Travaneore je bilo ukradenih mnogo draguljev in vrednostnih papirjev. Tat 6e je patru spovedal in mu izročil velik del ukradenih draguljev ki jih je pater vrnil lastniku. Nato je policijski nadzornik zaslišal patra Pavla, ki pa radi spovedne molčečnosti ni mogel ničesar izpovedati. Policijska oblast iz Travaocora je vložila tožbo proti duhovniku. Načrt stavbe za videnje v daljavo ki jo bodo Nem ci zgradili na Taunusu. a na Brockenu v gorovju Harz pa že imajo tako stavbo. Slike morajo radi bolezni v kliniko Restavratorji, obnovitelji, umetniških slik in kipov se v jesenskem času ne morejo priložiti, da nimajo dela. Najhujše zbolijo lesene umetnine. Les se čez poletje izsuši. Nenadoma nastopi vlaga in moča in les začne »delati«, kakor pravijo strokovnjaki. Les se začne radi vlage raztezati, podoba »se vrže«, to se pravi, da poka že razpoke in reže. V hudih primerih se pojavi tudi nekakšna kožna bolezen, ki se izraža z majhnimi mehurčki na barvnih plasteh. Ce škoda ni prevelika, tedaj se dajo te poškodbe kmalu popraviti. Tam, kjer so na slikah z leseno podlago razpoke, jo dobro ostrgajo in vso desko nalepijo na drugo, ki je dobro izsušena. Mehurčke na barvi obdelujejo z vbrizganjem skozi vročo iglo. Segret likalni k dokonča delo. ki pritisne barvno kožico, ki »se je bila vrgla«, spet tesno na podlago. So pa tudi lesene podobe, ki so na obeli stra: neh poslikane, kar je najti zlasti met oltarskimi slikami. Ce je treba popraviti take slike, tedaj je to popravilo že kar operacija. Že nekaj dni prej je v obnovitveni delavnici vse razburjeno. Odločilnega dne pa počiva vse drugo delo. Vsakdo napeto čaka, ali se bo nevarni urez posrečil ali ne. Desko je treba namreč vzporedno s ploskvijo slike prežaga-li! To se pravi, da ne sme žaga niti za 6 poznan je milimetra mimo žagati, ker bi se s Renata Muiier, slavna 31-letna filmska igiaika, jč nenadoma umrla. tem pokvarila 6lika! Ko se ta urez slednjič posreči, se vsi oddahnejo. Potem se delo nadaljuje prav tako kakor pri slikali, ki so na eni 6trani pobarvane. Nato zlepijo obe ploskvi 6like in —■ bolnico odpustijo iz klinike! Dvostransko poslikane podobe se imenujejo »dvojčki«. Ce dobi delavnica »dvojčke« v popravilo, jih ni prav nič vesela. Jesenske bolezni pa ne dobijo samo lesene podobe, marveč tudi podobe, ki imajo platneno podlago. Ce platno ni bilo trpežno, ali ni bilo temeljito pripravljeno za sprejem barv (grundirano), potem se pač pripeti, da 6e začne barvna plast i f. igs^. 1 i Mbi fa^ -tf ipIKra - v Aljehin Euwe Borba šahovskih svetovnih mojstrov. Aljehin in Euwe se zdaj poslednjič borita za zmago v igrah, ki so jih doslej mojstri sami določili. Odslej bo pogoje določala svetovna šahovska zveza. Borbo je denarno podprla založba nekega dnevnika v Haagu, zato bodo prve partije ondi odigrali Prevejani fotograf ' Tak fotograf je bil v svoji mladosti angleški poslanec Warwick Brooks. Ko je njegov oče, ki je bil v Manchestru fotograf, za nekaj mesecev odpotoval v Ameriko, je izročil delavnico mlademu Warwicku v varstvo. Ta je pregledoval računske knjige in je videl, koliko ljudi ni plačalo svojih slik, dasi jih je bil oče že neštetokrat opomnil. Warwick je sklenil, da bo tu naredil red in bo zaeno napravil očetu veselje. — Nekega jutra so meščani v Manehestru zagledali v izložbi Brooks-ove delavnice 24 fotografij, ki 60 bile s hrbtom obrnjene na cesto in spodaj je bilo napisano: »Zgornje slike so fotografije 24 odličnih meščanov. Ce ne bodo do prvega plačani zneski, ki so jih ti dolžni, bomo fotografije obrnili.« Ko se je oče vrnil iz Amerike, ni sicer dobil nobenega neplačanega računa več, a tudi nikogar, ki bi se še prišel fotografirat. Slepota ob Nila Skoraj 60.000 ljudi v Egiptu je slepih in 99 odstotkov vseh zdravniško preiskanih šolskih otrok ima »trahom«, nalezljivo vnetje oči. Te strahotne podatke najdeš v poročilu, ki ga je objavila sekcija za očesne bolezni egiptovskega zdravskega ministrstva. . „ .... Trahom (egiptovska bolezen) je pac najbolj razširjena bolezen v Egiptu in je še zdaj navzlic "v ' p /.t I-* . ''v.. .Ji-.-^'*' "' i"." Japonske čete, ki so pravkar zavzele severnokitaj sko mesto Pataling, počivajo ob Velikem obzidju. »luščiti« — in to se dogaja v vlažnih dneh. Ce kaka »platnena podoba« na ta način »hudo zboli«, jo jc treba prenesti na drugo platneno podlago. To delo je najtežavnejše in je pač največji čudež, kar jih zmore obnovitvena delavnica. Pri tem opreznem delu je treba najprej zavarovati sliko 6amo iu sicer tako, da se spusti na barve malo maščobe. Potem je treba položiti na sliko polo papirja, ki se s posebnim lepilom trdno pritisne na sliko. Nato obrnejo podobo, previdno odločijo platno stran in slednjič nalepijo sliko na novo platno. Na poseben način odstranijo tisti papir. ki je kot negativ sprejel sliko vase. Maščobo, ki je morala barve varovati, spravijo stran s jx>-sebnimi kemikalijami — in operacija je končana. Seveda se težavno delo v obnovitvenih delavnicah posreči le takrat, če obnovitelji niso samo izurjeni iokodelci, ampak s« tudi izvršim umel-niki. V6emu zdravstvenemu delovanju velika nevarnost za ljudsko zdravje. Čeprav nihče ne pozna povzročitelja bolezni, vendar domnevajo, da izhaja iz vročega, suhega in prašnega podnebja, ki na oči dra-žljivo vpliva. Po omenjenem poročilu so ambulance očesnih klinik v Egiptu imele leta 1935 milijon bolnikov v oskrbi. Na klinike so oddali 32.000 najhujših primerov; 59.481 oseb pa je bilo neozdravljivo slepih. Od 100 slepih je v Egiptu 82 6lepih le radi tra-homa. Za smeh l »Koliko si dala za klobuk?« vpraša mož 6vojo ženo. »Niti pare!« »Res ne?« »Res. V trgovini sem rekla, naj tebi pošljejo račun.« V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1*—; ženltovanjskl oglasi Din 2*—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Hali oglasi •e plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamr^ega značaja te računa enokolonska, 5 mm visoka petitna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko« TEL. 22-21 UNION Duhovito smbavuo filmsko delo Dragoceni polfub v glavnih vlogah Liane Hsld, Ivan Petrovi«, Haoa Moser, l'heo L1n?en, He-.na Rtthmann. Olasba Robert Scoiz. mmmnmm Hči Samuraja Pm veliki nemško-iaponskl fllnivreiili znanega troroa alpinističnih niroov dr. ARNOLDA CRANCKA. SETSUK0 HARA ISAMU K0SUG1 Danes ob pol enalsfrh dopoldne ljudska predstava pri znltanui cenah. raKESmOi Kova pota slavnega pevca in divnlh pesmi Louis Gravelre.ja v vclefllmu Pesem obtožuje Otna Falkenberg Uanna Waag Predstave danes ob 15., 17., 19. In 21. uri DU Mladenič vojaščine prost, zmožen vseh det, išče službo sluge ali skladiščnika. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Vesten in zanesljiv V Ljubljani«. Dekle r dokončano meščan, šolo !Sče primerne zaposlitve, najrajši v pisarni. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Praktikantinja« št. IS. 932. (a) Starejša žena bi šla gospodinjit k starejši osebi. Agneza Sojtl, p. Podplat. (a) Ekonom poštenjak, Išče zaposlitve na veleposestvu, manjšem. ali v župnlšču kot oskrbnik. - Poplaz, Stari trg, Slovonjgradec. (a) Starejša kuharica eanesljtva. pridna, poštena, vajena vseh hišnih del in tudi samostojnega gospodinjstva, z večletnimi spričevali, išče službo. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Kuharica« 16.183. a Pevovodja s prakso, dober barito-nlst, sposoben voditi godbo, želi kakšrnekoli zaposlitve. Naslov v upravi »Slovenca« pod 15.97«. (a Trgovska pomočnica verzlrana v trgovini z mešan, blagom, trgovsko naobražena, prosi za mesto v trgovini ali pisarni. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 16.152. (a) Službo cerkvenika išče mlad fant. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15.967. (a) Mlad fant pošten in delaven, išče kakršnekoli zaposlitve. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 16.206. (a) Bivši drž. uslužbenec išče primerno službo v pisarni, ali kot skladiščnik. — Naslov v upravi »Slovenca« Maribor pod št. 1570. (a) Čevljarski pomočnik za zbila, dela išče stalno zaposlitev. Vodeb Henrik. Dolenjavas, p. Videm ob Savi. (a) Prodajalka galanterije ln mode ter papirja - išče nameščenje za takoj ali pozneje. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Agllna« št. 16289. (a Pisarniško službo želi dobiti od 1. novembra mlad neoženjen. vojaščine prost kontorist z dobro prakso in perfektnlm obvladanjem slovenskega, srbohrvatskega, nemškega in precej češkoga ježka. — Naslov v upravi »Slovenca« Maribor pod št. 16.211. (a) Šivilja za perilo išče službo v Ljubljani. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 16353. (a) Šofer ■ ključavničar vojaščine prost, Išče službo. Naslov v upravi »SI.« pod št. 16355. (a) Starejša oseba zmožna samostojnega kuhanja, želi službo. Najrajši v Celju. - Ponudbe podružnici Slovenca« v Celju pod št. 16.371. (a) Pletilja izučena. na stroj št. 7 — išče zaposlitve. Podobnik Julka, Vojnik 114 pri Celju. (a) Mlad fant vojaščine prost, nekadi lec, soliden, pošten, delaven, Išče službo hlapca s 15. novembrom pri kršč. družini. Naslov v upravi »Slovenca« pod 16,188. a Lesni manipulant z večletno prakso, vešč tudi pisarniških poslov, Išče primerno službo. — Ponudbo upravi »Slov« pod zn. »Politična žrtev« št. 16.189. (a) Čitajte in širite »Slovenca«. GZSEm Pijte samo 1 zdravilni 1 PLAN I NKA čaj i v plombiranih paketih po Om 20- m Din 11 - 9 Apoteka Mr. Bahovec, Ljubljana 8 PL Ali INKA ZDRAVILNI K. ČAJ Vrtnar samostojen, v vseh panogah vrtnarstva in gospodarstva popolnoma Izurjen, Išče stalno službo pri graščini, vili ali kaj slič-nega. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Zanesljiv« št. 16282. (a) Dekle z dežele absolventka meščanske tn gospodinjske šole — tščo primerne zaposlitve v mlekarni ali kaj sličnega. Pavla Gorečan, Socka. p. Nova Cerkev. (a) Državna razredna loterija V nastopajočem 35 kolu se vpelje nov, povoljnejši načrt za igralce, kateri ima po: eno premijo za Din 2,000 000-— in Din 1,000.000-—, 3 premije po Din 500.000—, eno premijo za Din 400.000-—, 2 premije po Din 300.000 —, 8 dobitkov po Din 200.000-—, 16 dobitkov po Din 100.000 —, 17 dobitkov po Din 80.000 — itd. to je mnogo več kot je bilo do sedaj. Prodaja in razpošiljanje srečk sc ie pričelo, a žrebanje je že 20. in 21. oktobra in je zato potreba, da pohitite z naročilom srečk pri Glavni pooblaščeni kolekturi Aleksandra R. Pavlovi« v Beogradu, Kralja Alberta 1 in Cara Nikole II. št. 69. v Zemunu, Kralja Petra 11. katera se bavi izključno s prodajo srečk Državne razredne loterije in je v celi državi znana po točnosti in solidnosti. Spodnjo naročilnico izrežite, izpolnite in pošljite prilepljeno na dopisnico in boste takoi postreženi. Aleksandru R. Pavlovicu - Beograd Pošljite mi za igro 1. razreda 35. kola srečke Drž. razredne loterije: ..................... celih po Din 200-— skupaj Din .................... .................... polovičnih „ „ 100-— „ „ .................... ................... četrtinskih „ „ 50-— „ ....................... Skupai Din ..................... kateri znesek Vam po prejemu srečk pošljem po čekovni položnici. Točni naslov: .............................................................. ....................... m Učenca sprejme špecerlja Pre-šern, Maribor. (v) Šivilja sprejme učenko z dežele. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 16.157. (v) Vajenko sprejme šivilja za perilo. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 16.384. (v) Vajenca s 4 razredi srednje šole, ne pod 15 let starega — sprejmem za umetno obrt. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 16.191. (v) 15 leten fant bt se rad Izučil avtome-hanlške obrti. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16.158. (v) Vajenca za vrtnarsko obrt. iz poštene kmetske hiše, takoj sprejme M. Keše, Linhartova 5 LJubljana. (v) Ljudska kuhinja sprejme vajenko z dežele, ne pod 18 let. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Ljudska kuhinja« št. 16119. (v) Krojaški vajenec revnih staršev, pošten, z dobrimi spričevali, se takoj sprejme. Vaclav Ster-nlk. Sv. Pavel pri Preboldu. (v) Vajenca močnega, sprejmem. Stanovanje. hrana In obleka v hiši. Hrlbernlk Andrej, sedlar ln tapetnik, trgovina usnja, Prevalje. (v) Učenec kmpak In poštenih staršev, s potrebno predizo-brazbo, se takoj sprejme v trgovino s špecerijskim iu mešanim blagom. Naslov v upravi »Slovenca pod št. 16.196. (v) Učenca za trgovino poštenih krščen, staršev, dobrega računarja, tnkoj sprejmem. Prednost imajo sinovi železničarjev. -Naslov v upravi »Slov.* pod »Pošten 16.204. (v) Čevljarskega vajenca takoj sprejmem. Oskrba v hiši po dogovoru. Janez Kalan čevlj. mojster v Kamni gorici 38. (v) iluibodobe Opozorilo pred nakupom! češki kamgarnl od 140 din naprej, damsko volneno od 12 din naprej, klot odeje, ročno delo, od 70 din naprej. Tako poceni dobite samo v manufakturl »PRI ZVONU« I. Strojanšek, Ljubljana. Pred škofijo SI (poleg magistrata (rotovža). Čevljarskega pomočnika sprejme J. 2aueer, Sv. Jurij ob Pesnici. ' (b) Restavracijsko kuharico prvovrstno, sprejmem. — Legat »Kazina«, Jesenice Čevljarskega pomočnika sprejme Pertovt .loško, Št. Vid nad Ljubljano, b Raznašalca peciva sprejme pekarna Brod njak Ivan, MakaJe, PolJ-čane. (b) Deklo sprejmem za vsa kmečka dela. Cerne Jože, Zgornja Šiška 39. (b) Krojaškega pomočnika za velike konfekcijske kose sprejme Janez Cof Vlttnaše, škofja Loka. (b Krojaškega pomočnika sprejme takoj Anton Bobnar, GodešiS, škofja Loka. (b) Zanesljivega Žagarja takoj sprejmem. Sprelzer Matija. Stara žaga. pošta Cermošnjlce. (b) čevljarskega pomočnika sprejme Anton Brajer. Clmpernianova ul., Prule Ljubljana. (b) Krojaškega pomočnika sprejme takoj Lužovec Janez, krojač, Zg. Brnik št. 8, Cerklje pri Kranju Viničar usposobljen, 2—3 delovne moči, se sprejme. Viničar mesečna plača, drugI čla ni dnevna mezda, dopu tatna zemlja, stan, prosta drva, mleko. Nastop po trgatvi. Ponudbe na : Posestvo K. Osojnlk, Stude-nice prt Poljčanah. (b) Kmetsko dekle delavno, pošteno, zdravo, dobi stalno službo v gostilni v predmestju Ljubljane. Vajeno mora biti kuhanja, snaženja in šivanja za dom. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Delavna« 16.370. (b) Orodni ključavničarji ki so samostojni v Izdelavi štanc za množlnske predmete iz kovine, se sprejmejo. Reflektlra se samo na prvovrstne moči. Ponudbe z opisom dosedanje zaposlitve ln zahtevo plače upravi »Slov.« pod »Orodjar« 16.205. (b) Trgovski pomočnik dober prodajalec manu-fakturne, špecerijske in železnlnske stroke, s šoferskim Izpitom, priden, delaven, poftten, vojaščine prost, so takoj sprejme v večji podeželski trgovini. Pismene ponudbe upravi »Slovenca« v Celju pod »Dober šofer« 16.135. (b) Potniki! Za razpečavanje prvovrstnih parketnih plošč v vseh delih Jugoslavije ee iščejo potniki, ki redno wblsku.1e.lo arhitekte ln graditelje. Upoštevajo »e le oni, ki že razpečavajo kake prvovrstne predmete, l Enonadstropno hišo s parno pečjo in dobro tvprljano pekarno v Ljubljani prodam. — Pismene ponudbe upravi »Slov.« pod »Nova hiša« P 1 6231. Dobro idoči hotei na južnem Jadranu, z Zemljišči in krasno plažo, naprodaj. Eventuelno se sprejme družabnik - strokovnjak za vodstvo s primernim kapitalom. - Po nudbe upravi Slov.« pod »Dubrovnik« P 15940. (p) Posestvo prodam takoj skupaj ali parccle ali tudi z inventarjem. Krasna lega. — Ivan Leskovec, Pol. Jezero, Rakek. (P) Posestvo ca. 7 oral blizu Vojnlka, s prevžltkom ali brez — prodam za tO.000 din. — Ponudbe podružnici »Slovenca« v Celju pod 16.216. Hišo pripravno za trgovino, z večjimi prostori na prometnem kraju, vzamem v najem. eventuel. kupim z ugodnim odplačevanjem. Ponudbe upravi »Slov. pod »Predmestje« 10.3S5. V Brežicah In okolici bo naprodaj hiše. krasna stavbišča, vinogradi, sadovnjaki In gozdovi ter zaokroženi delt Attemsovega vele-posestva. • Pojasnila pri Inž Mikiau Otmar, Brežice. (P) Srednje posestvo v Savinjski dolini kupim. Prevzamem tudi prevžlt-karjo. - Informacije daje gostilna Matko. Sv. Peter v Savinjski dolini. (p) Pritlična nova hiša v lepem kraju na Gorenjskem. 25 minut od Golnika, naprodaj. - Naslov upravi Slovenca« pod t. 15.974.

IŠČEJO: Sobo in kuhinjo za dve osebi, iščem za november ali december. -Ponudbe pod šifro Snaž-no < v upravo »Slovenca« št. 16250. (c) Enosobno stanovanje pri postajališču, Glince. esta XIII. št. 9, v Ri-erjevi hiši, oddam za 0 din. Cč) Enostanovanjsko vilo ali 2—3 sobno stanovanje v vili v območju Ljubljane vzamem v najem. — Ponudbe upravi Slov.« pod št. 16.367. (č) Gosposvetski cesti 10 oddam dve dvosobni sta-ovanji, sončni in čisti, novembrom oz. decembrom. Poizve se pri hiš-ci. (č) Dekle išče enosobno stanovanje ali samo sobo, prazno ali opremljeno. — Ponudbe z navedbo cene v upravo »Slov.« pod »Točna plačnica« št. 1G259. (c) ODDAJO: Sobo s štedilnikom oddam. Gasilska S. (s) Dvosobno stanovanje omfortno, oddam. Istotam sc sprejme lilšnik. -Vila Jullca« Tyrševa četa. zraven kisarne »Produkta«. (č) Enosobno stanovanje vent. tudi s kabinetom pritiklinaml — poceni oddam. Elektrika in voda hiši. Pripravna za upokojenca. Gregorlč, Mlino, Bled. (č) Enosobno stanovanje oddam v L~to'žnl dolini. Cesta IV. št. 2, (č) Dve parceli po 1200 m« po ugodni ceni prodam na Vodnikovi cesti v Sp. Šiški. Poizve se pri Alojziju Brecelnlk, Celovška 93, Ljubljana, p Srednje posestvo po možnosti z mrtvim in živim inventarjem, na lepem kraju, kupim. Plačam v gotovini. Ponudbe upr. »Slov.« pod »V gotovini« št. 16276. (P) Ugodno in iz proste roke prodam posestvo obstoječe: 26 mernikov posestva, 3 ha gozda, sadni vrt. ves inventar in gospodarska poslopja; mlin in žaga na stalno vodno moč. Pojasnila daje: Valentin Ko-kalj, Visoko. Sv. Jurij pri Kranju. 'P' Lepo posestvo in minut od Kočevja, z lepo. masivno dvoMano-vanjsko hišo. krasnim, 2 orala velikim ograjenim vrtom, njive, travniki In gozd za sečnjo, iz proste roke ugodno naprodaj samo za gotovino. Naslov Konig Franc, Gorenje 35. p Stara Cerkev pri Kočevju.

Trgovino v okolici Maribora, na prometni točki, zraven šole in eerkve - odprodam zaradi smrti pod ugodnimi pogoji, lliša v dobrem stanju, železniška posta .ia, elektrika. - Prevzem blaga neobvezen. - Naslov upravi »Slovenca« pod Enosobno stanovanje na podstrešju takoj od dam. Zeljarska ulica 11. Enosobno stanovanje parketirano, oddam. Ko pač, Zg. feiška, poleg šole Enosobno stanovanje takoj oddam. - Vlžmarje št. 17, ob glavni cesti. Enosobno stanovanje s kabinetom oddam. Več na pot 17. (č) Dvosobno stanovanje lepo, oddam. Dravlje. 171 pri tramvajski postaji, (č Dvosobno stanovanje s kopalnico, oddam odras lim. Srbska ulica 37. (č) Enosobno stanovanje oddam t. nov. boljšim starejšim osebam. Tyrše va 91. " (6) Dvosobno stanovanje in prazno sobo oddam. Kavfkova ulica 26, Spod Šiška. (č) St. 1 6267. (P) Hišo z lepim vrtom dobrim studencem, v bližini farne cerkve, ob ba-novlnskl cesti, v čedni, elektrlflclranl vasi - odprodam zaradi smrti za £8.000 din. - Brez njivo nižja cena. železniška postaja oddaljena pol ure: pešpot z lučkami. Tudi avto-postaja. V Maribor peš 3 ure. Polovica kup riinc na obroke. - Naslov v upravi »Slovenca- pod 16266.

IŠČEJO: Večje prostore, skladišča poceni, iščem. Ponudbe v upravo »SI.« pod »A. B.« št. 16353. (m) Dvosobno stanovanje kabinet, s pritiklinaml oddam z novembrom. — Prešernova 11 Moste. ( Sobo in kuhinjo oddam takoj ali s I. no vembrom. ska uiira Velika čolnar 15 Grebene Gostilno v Ljubljani aH bližnji okolici Iščem takoj ali pozneje. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Gostilna i 00 . št. 16272. (ml ODDAJO: Lokal se odda na Tyršcvl cesti. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 16348. (n) Dvosobno stanovanje z vsemi pritiklinaml, odda maločlanski družini pri Tavčar, Pleteršnlkov; ul. 11. (č) Trgovino stekla porcelana In barv, dobro vpeljano, dam v najem R stanovanjem. Ponudbe v upr. sinv.« v Mariboru pod 100 . (n) Enosobno stanovanje nadpritllčno, zelo svetlo z razgledom na ulico, od dam s 1. novembrom. Moste, Predovlčeva 19 č Dvosobno stanovanje s pritiklinaml, elektrika vodovod, se odda z no vembrom. Rožna dolina Cesta XV. št. 15. Trisobno stanovanje s kopalnico In pritlkllna mi. v novi hiši. center mesta - oddam mirni In snažni Stranki. Na M O", upr. Slov. pod 15954. ( Vrednostne papirje vseh vrst Kupuje Slovenska banka v Ljubljani. Krekov trg 10. tel. 87-62 Vnovčujem hranilne vloge vseh denarnih zavodov proti takojšnji gotovini zelo ugodno Oblast, dovoljena pisarna RUDOLF ZORE Ljubljana, Gledališka Kupimo! Pšenicno slamo 000 kg, kupi Kregar Jakob, Vlžmarje 2, št. Vid nad Ljubljano. (k) 12 Teleton 38-10. Ureditev dolgov potom sodnih in izvensodnih poravnav Nasveti v konkurznih zadevah in vseh drugih trgovsko - obrtnih poslih. Strokovne knjigovodske revizije, sestava in apro- bacija bilanc. PRESKRBA KREDITOV vsi posli KMEČKE ZAŠČITE Edina koncesionirana komercialna pisarna Lojze Zaje Ljubljana, Gledališka ul. 7 Telefon 38.18 Posojilo 10 do 12.000 din iščem za dobo dveh let za ustanovitev dobrega podjetja proti 10% obresti in dobri garanciji. Cenj. ponudbe pod 'Varna naložba« št. 16310 v upravo »Slov.«, d ANČNO KOM. ZAVOD in MENJALNICA MARIBOR \lpksandrova ulica št. 411 vnovčuje HRANILNE VLOGE bank tn hranilnic, kupuje vrednostne papirje, va ute tn zlatnike po naj višji dnevni ceni. ODDAJO: M- Veliko prazno sobo arketliano s posebnim hodom, oddam s 1. no-enibrom. Sv. Petra c. 14. Prazno sobo lepo, veliko, takoj oddam. Medvedova 06. (s) Lepo prazno sobo posebnim vhodom - oddam. židovska 3-1. (s) HRANILNE KNJIŽICE vrednostne papirje vnov čuje po najboljši celil tn takojšnjemu izplačilu — I z p o s I o j e vse Bančne denarne, kreditne tn bla govne posle najkulantneje ALOJZIJ PLANINŠEK trs ag bančnih poslov LJUBLJANA Beethovnova ulica 14/1 Telefon 35-10 suterenu ska ul. 3. Prazno sobo oddam. Idrij-(s) Na stanovanje sprejmem 2 gospodični.. elovška c. 117, za go stilno »Kmet«. (s) Prazno sobico oddam v centru. Cena 150 din. - Poizve se v upravi Slov.« pod št. 16260. (s) Sobo enosobno stanovanje takoj oddam. Vodovodna cesta 77. (č) Opremljeno sobo oddam 1 ali 2 solidnima osebama. Kongresni trg št. 7, pritličje. (s) Prazno sobo v I. nadstr. na Gosposvet ski cesti 10. oddam z no vembrom. Poizve se pr: hišnici. (s) Sončno sobo čisto, lepo opremljeno, posebnim vhodom, klavir kopalnica, oddam z oskr bo ali brez. Poljanska 18 pritličje, desno. (s) IE Za elektronapeljave in popravila sc priporoča elektropodjetje Havliček brata, Stari trg 24. Tel 23-96. (t) Barvanje las specialno Izvršuje v vseh ntansah frizerski salon »Rnkar«, Prešernova ull ca 7, nasproti slaščičarne »Košak«. (t) Oglašujte v edino uspešnem dnevni ku »Slovencu«! Posojila akovrstna, proti za znambi, vknjižbi, na hranilne knjižice itd p r e s k r b 1 m najkrajšem času. Točno i strogo solidno pošlo vanje. Vnovčevanje hranilnih knjižic proti takojšnji gotovini Rudolf Zore Ljubljana Gledališka ulica 12 Telefon 3S-10. - Priložite znamke za 3 din. Kupujte pri naših inserentih Pouk II Prihodnji krojni tečaj za damska oblačila bo od 14. okt. do 4. nov. 1937. Priglasitve sprejema dnevno TEODOR KUNC lastnik od kralj, banske uprave dovoljene šole LJUBLJANA Aleksandrova cesta 5H1 Staro zlato, ilato lobovfe in srebrne krone kupujem t>o najvišjih dnevnih cenah. A- KAJFEŽ urar Ljubljana. MikloSičev« 14 Kupim večjo količino ta. kravjega kuhanega masla. -Priporočam vsem banat-sko moko Biser kot najboljšo. — Obrnite se na Muhameda Pašlča, Tuzla. Namizna jabolka vseh vrst in vsake kolt-ine kupi in prevzame dnev-no v skladišču And. Suppanz Maribor Po večje količine pošljem na dom. — Prijaviti: Aškerčeva 3. Telef. 21-10 2 vagona sladke mrve in vagon pšenične in ječmenove dobre slame, kupim. Kastelic M., Studenec št. 1, D. M. v P. (k) Železen štedilnik rabljen, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »štedilnik« št. 16305. (k) Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah :ERNE, juvelir, Ljubljana Wolfova ulica št. 3 Planimeter star ali nov, kupim. Ponudbe upravi »Slov.« pod • Planimeter« št. 16311. k Bukovih suhih drv do 100 m1, kupim. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Suha drva« 16332. (k) Stare čevlje, obleke, suknje, površnike, perilo, kupujem. Pridem na dom Plačam najboljše. Pišite Mara Andlovic, Galusovo nabrežje 27. (k) Akademik instruira vse predmete gimnazije. Honorar majhen. Ponudbe v upravo »Slov.« pod Uspeh« št. 16315. (u) I0ES2HI brezplačen oouh v Igranju! IMTEVAJTEBREZPIACEN CENIK MEINEL&HER0LD d s.cij. zal. ivornlce glasbi/ MARIBOR 3 102 Gramofonske plošCe slovensko pet|e, harmonika, plesni la filmski šlagerjlsamo po Din 30'-Vzamemo v račun, tudi stare plošče! Slovenski pension Milano središče, bližina Duorao Doma'- postrežba, ugodne cene. - VončlPa. Via Sacchl 7, telefon 89094. I Razno Otroka sprejmem vso oskrbo in dobro vzgojo. Naslov v upravi Slovenca« Maribor pod št. 16.200. (r) Gostilna pri »Fajmoštru« Sv. Petra nasip 5 — toči sladek mošt, Izborilo Portugalko In silvanec ter stara dobra vina. — Čez ulico 2 din ceneje. Vsako soboto in nedeljo domače krvavice in pečenice. (r) » Preklicna izjava Podpisana Andlovic Marija, trgovka v Ljubljani, Galusovo nabrežje, s tem preklicujem in obžalujem vse žalitve, ki sem jih izrekla napram Alojziji Drame, trgovki s starino v Ljubljani, Galusovo nabrežje 29 tn njeni hčerki Rozi ter se jima zahvaljujem. da sta odstopili od tožbe. Marija Andlovic Na javni dražbi se bodo v torek, dne 12 t. m. ob pol 16 v prosto-rih ABC, Ljubljana, Medvedova c. 8, tel. 24-14 — prodali sledeči predmoti : vložne knjižice za 50.000 din; terjatve konkurzne mase 10.000 din: grobnica pri Sv. Križu v Ljubljani in poslovili delež neke tvrdke. (o) NASA GLASBIL K 50 MED KAJBOUSIMI fUSVETU •'■■v: 'H-:, PRVA. MPPJC UUBIIANA PASAŽA HEBOTICHIKA Gramofonske plošče in gramofone bivše tvrdke Rasberger dobite po raz-prodajnih cenah. Dalmatinova 10, nasproti hotela štrukelj. (1) Klavirje - vljollne kitare, Hohner harmonike, strune in V6e glasbilne potrebščine kupite poceni pri R.Warbinek, Dom glasbe Ljubljana, Miklošičeva 4. I Živali n Lovsko jazbežarko resaste dlake, pol leta staro, prodam. Izve se na stanovanju Kralja Petra cesta 10 v Celju. (j) Parni kotel znamke C. Schranz, Po-žun, 28» kurilno površine, pritisk fi atmosfer, naprodaj. Kotel ,1e v najboljšem stanju in se ga lahko ogleda v obratu pri Bo« žič Antonu, Kranj, Prim-skovo. (1)' Dva gospoda (visokošolca) sprejmem poceni v mirno, sončno sobo z najboljšo oskrbo na Kodeljevem. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16.202. (D) Ženitbe Mlad obrtnik-trgovec dobro vpeljan, želi zaradi ženitve znanja z mladim, trgovsko naobraženim dekletom. — Dopise poslati upravi »Slovenca« pod »Nekaj gotovine« 15.959. Gospodična visoke, lepe postave, srednjih let, z 80.000 din gotovine, bi poročila oficirja kapetana, ki ima dobro srce, visoke, lepe postave, Slovenca, v starosti 33—38 let. — Ponudbe s sliko upravi »Slovenca« v Ljubljani pod »Dobra gospodinja« št. 16.129. (ž) Vdova srednjih let, zdrava, brez otrok, s prvovrstno kolon, s prvovrstno kolonalno trgovino, želi znanja svrho ženitve s starejšim boljšim gospodom. Ponud bc v upravo »Slovenca« pod Dobra gospodinja* •št. 1631«. . (ž) Restavracija grand hotela »UNION€< Priznano prvovrstna kuhinja, samo najboljša izbrana vina, pivo ležak in Bok in tako dalje Vsak torek, četrtek in soboto KONCERT odličnega salonskega Jaaz-orkestra po 9 v nanovo preurejenem družabnem salonu (verandna dvorana) družabni večer brez vstopnine. Prav vljudno vabim cenjene goste tudi na omenjene družabne večere. Isto tako toplo priporočam cenjenim gostom UNIONSKO KLET Točijo se izborna vina po zelo zmernih cenah, gorka in mrzla jedila gostom vedno na razpolago. P. ŠTEKK, restavrater. Zahvala Za številno izkazano sočutje ob nenadomestljivi izgubi naše ljubliene soproge, tete in svakinje gospe Milke Soba roj. Sercelj učiteljice na Zdolah izrekamo tem potom vsem najtoplejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo preč. g. duh. svetniku Alojziju Šoba za pretresljiva govora v cerkvi in ob grobu, nadalje za ganljive govore bivšemu upravitelju g. Bohincu in šol. upravitelju g. Ivanušu, kakor tudi kolegom in kolegicam domače in okoliških šol za spremstvo na zadnji poli. Prisrčna hvala učenki zdolške šole, ki se jc od drage pokojnice poslovila v imenu otrok, darovalcem krasnih vencev in vsem. ki so blago pokojnico v tako velikem številu spremili k večnemu počitku. Zdole pri Brežicah, dne 9. oktobra 1937. ŽALUJOČI OSTALI Damske Me za jesen in zimo v veliki izbiri od Din 240 — naprej, otročke plašče vseh velikostih od Din 125'— naprej nudi F. I. Gončar, Ljubljana Sv. Petra cesta 29 Na zalogi najnovejši blagovi za plašče in kostume-Izdeluje se tudi po naročilu! Lastna šivalnica za izdelavo konfekcije! I 'JffT! ff ff f ff| Lepa nagrobna svetilka poceni naprodaj. - Kolodvorska ul. 3, na hodniku Železen štedilnik in železno peč prodam. -Ob Mladinskem domu 5. 1 Lep jedilni kostanj rešetan, nudi najceneje Artur Nachbar, Radeče. Vinske sode v popolnoma dobrem stanju, prodam. — Porenta, Bost.. Zavoglje, Dobrunje. Istotam naprodaj avtomat. gramofon. (1) Šivalni stroji s-Slnger«, »Pfaff« ln drugI, prav malo rabljeni, a zato več kot polovico cenejši, naprodaj edino pri »Promet«, nasproti kri-žanske cerkve. ti) Kislo zelje novo, prvovrstno, v sodčkih, dobavlja po naročilu Gugtav Brklavec, Ljubljana, Kodeljevo, Povše-tova 10, telefon 25-91. (1 Kožuhovino se najugodneje kupi tn strokovno tzdeia pri Do-lehoo Josip, Ljubljana, Sv. Petra cesta 10, telefon 22-62. (1) Ajdov med 200 kg, iz lastnega čebelarstva, prodam. Cesta v Mestni log 53, Ljubljana. Jabolka raznih vrst prodaja na vagone, avtomobile ln zaboje Peter Setlna, Sevnica ob Savi. (1) Srebrni jedilni pribor za 12 oseb, kompletno 96 kosov, poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 16.201. (1) Prilika ugodnega nakupa trenchkotov, hubertusov, oblek Itd. Preskor, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14 Jajca štajerska, vedno v zalogi po najnižji ceni. - Baloh. Kolodvorska 18. zvrševali naj-kulantneje in v najstrožji diskretnosti. Se priporočamo J. Sever, dedlti. Ljubljana, Gosposvetska (.14. Naprodaj je dobro ohranjen tovorni avto znamke ,,Blitz-Opel" nosilnost 3 tone 64 ks, 6 valjev. Vprašati je na naslov Premogovnik Liboje, Liubljana, Miklošičeva c, 15. BUKOV GOZD kupimo, bodisi večji kompleks skupaj, aH pa manjše od raznih posestnikov. V gozdu bi posekali le bukve uporabne za drva v cepanicah. Točne ponudbe z navedbo približne količine bukovega lesa, lege gozda in cene je poslati na naslov: Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic v Ljubljani. CENIK IN VZORCI ZASTONJ Olavno skladišče za Jugoslanio: Hinko Mayer i drnjr, parf. oddelek, Zagreb. Patentirana peč KRALJICA PECI je sodobna in najbolj ekonomična peč za: sobe, pisarne, trgovine, šole, dvorane, telovadnice, hotele, kavarne, cerkve itd Kuri se samo enkrat na dan s cca 10 kg premoga in gori 24 ur. Nc kadi in nc dela saj — kuri se od zgoraj navzdol. ShiodlšCe ln samoprodola m sioveniio. A. SEMEN1Č IN DRIIG Železni no LJUBLJANA, Miklošičeva c. 131 poleg »Vzatemne zavarovalnice* ZA DAME brezkonkurenčne modele lesenskih in zimskih plaščev, kostumov tn paletojev, proti dežju in snegu Impregnirane tople športne plašče nudi PAULIN, liubljana, Kongresni trg 5 Agnes Giinther: 113 Dušica - Rožamarija In Alfred začuti, kako zdrsne raz konja 111 pade v čvrsto naročje tujega, neznanega mu človeka. Iu nato počiva njegova glava, v kateri ee vse vrti. na nečem mehkem, dehtečem po rožah. »O Bog. Harro. mar misliš, da umira?« Njegovega čela se dotaknejo nežne čipke. Objel ga je tolik čar. da se ne zgane. Končno pa mora vendarle odpreti oči in nad njim se sklanja dražestna žena ter ga motri z usmiljenimi, nežnimi očmi. Sreča ga je vrgla naravnost v naročje vile. Se za hip ee je potuhnil! Seveda mu je še zelo slabo, toda njegovo srce se zopet smeje. Mož ima opraviti s konjem. Alfred posluša, kako zauka-zuje, naj mu gospa odpne ovratnik. In že se dotikajo nežne roke njegovega vratu. Seveda niso posebno spretne, toda to mu ni neprijetno. Zdajci sklene, vrniti se v življenje, odpre svoje lepe, svetiomodre oči ter zamrmra: »Naji6krenejša hvala!... Majhna slabost —.« »Je že zopet pri življenju, Roža. To je Alfred Brandenstein in naš ,zlati baty'.« Zdaj se približa mož, ki je oskrbel konja. »Videli vam je, da ste si že malce opomogli. Ali lahko hodite? Naša gozdna hišica je čisto blizu, tam boste docela okrevali.« In 6mrtnobledi Alfred stiska zobe ko stopa mukoma preko gozdnega travnika. Kdo ie vendar (a vila ki je on njegovi strani? Ko so dospeli na verando so ga položili v naslonjač in dobro pokrili. Rožamarija mu pripravlja kruh z maslom, liiŠTii gospodar pa ie prinesel češnjevca ter ga obenem ljubeznivo okaral. »Ako bi uas ne bili našli, bi vam ne bil nihče pomagal. Vi ste že kar tako viseli na konju!« »Hipoma me je prijelo. Prestal sem hudo malarijo. Zdaj 6em vas pa prestrašil, sestrična.« Ni maral reči nečakinja, dišalo bi preveč po 6tricu. Rožamarija je vsa srečna, da si je njen bolnik zopet opomogel Hudo se je bila prestrašila in zatrjevala mu je: »Ko bi Harra ne bilo!« Mladi gospod je preživel čarobno uro pod kostanjevim drevesom. Rad bi še 06tal, toda ne gospodar ni zinil besedice o tem. Spremil ga je iz gozda in pelj"al za uzdo njgovega konja. Tu mu je še enkrat otipal žilo, izrazil svojo zado-voljnost ter mu pomagal na konjička. Uro kasneje se je vrnil Alfred v Brauneck in njegova 6estra ni bila niti opazila, kako dolgo je izostal. To mu je zelo ljubo iu čuva nad 6vojo skrivnostjo kot nad lepim gnezdecem. polnim sladkih velikonočnih jajčk. Raduje 6e 6voje sreče, da je smel počivati v naročju očarljive žene. šarlota postaja od due do dne bolj čudna. Nekoč je omenil knez, da bi Alfred že smel obiskati Thorsleince. Kar je kneginja šinila pokonci in kriknila. da je Alfred tu na oddihu, in ako hoče docela okrevati, mora se izogibati vseh obiskov. Knez je skomizgnil z rameni. Ce njegova soproga vzroji^ tedaj sam umolkne. Nepridiprav iz Bran-deii6leina se je zopet potuhnil in molčal. Ravnal je zelo razumno, da ni ničesar izdal. Toda ozračje v Braunecku se znova zgoščuje in Alfredova sestra jadikuie: »Ce 60 ljudje, ki prihajajo v Brauneck, še tako imenitno razjx>Ioženi. čez nedolgo postanejo jiotrti in otožni, kakor vse tod.« Alfred pritrjuje, da ima ozračje v Braunecku nekai težkega in tajin6tvenega v sebi. Ne bilo bi izključeno, da straši, četudi v primernem okviru. Pred njegovi-t vrsti nekdo vzdihuje iti v veliki dvorani se temni Krafft Brauneck prav gotovo obrača za njim. »Ne zbijaj bedastih šal. Alfred! Tega vendar sam ne veruješ!« Alfred je umolknil in naslednje jutro zaprosil za drugo sobo Jezdil je zopet sam, čeprav ga je to še hudo utrujalo. Njegova sestra pa se izprehaja po svojih 60-bah tja pozno v noč. V njenih očeh tli tajinstven ogenj. Ni ji več neznano, čemu no6i Rožamarija njen prstan ni zakaj nameravajo obeieti njeno sliko v veliko dvorano. Kolo še neprestano pritiska na njeno srce in znova je svetlo zaplapolal j>lainenček v zaledeneli jami. Ne, Alfred ne sine tja, da bi jo videl! Bedasti dečko bi še obvisel ob teh zlatih kodrih. On je edini, kateremu je 06tala še nekoliko stara Šarlota. V njem se zrcali zadnja slika njene nedolž nosti in mladosti! XXXVI. Na rimskem travniku. Na rimskem travniku vse cvete in dehti kot redkokdaj. Cel oblak metuljčkov se podi nad njim. Ob ozari se igrajo zajčki in Henrik vabi s svojo malo, čvrsto rokico srno, da bi prišla in se igrala z njim. V senci kostanjevega drevesa pa sedi v beli batistovi obleki Rožamarija ter ponuia otroku svojo roko. da se oprime prsta ter se poda na težavno pot do njenih kolen. Poleg nje v travi leži črna ovca — mladi grof Br.inden6tein ter se počuti neizrečeno dobro. Malce je zaljubljen, ravno prav, da se mu smejo vse barve, da mu deliti ozračje, da vidi nebo v tem nejši sinjini, toda premalo, da bi ga zaradi lega bolelo srce Rožamarija še vedno ravna z njim kot z bolnikom skrbi za njegovo ugodje in ga tu pa tam pokara O njegovi sestri ne izpregovorita besede. Harro pa se zabava e slikanjem poletnega travnika. nad katerim plava roj metuljčkov .. Alfredov obisk mu ni posebno prijeten Ta navihanec gotovo nikdar ne izda. kam zahaja, sicer bi vendar prinesel iz Braunecku kakšno vest, česar pa nikdar ne 6tori! Da pa oba nimata popolnoma čistih vesti, dokazuje to. da tudi knez ob svojih večernih obiskih o vsem tem nič ni izvedel. Rožamarija Alfredu privošči iz nižno peš.« »Kar je za vas najbolje,* ga prekiue Harro, -vsaj ni nevarnosti, da bi padli iz višine. »Rekel sem namreč, da si hočem ogledati knezovo vzorno gospodarstvo na domeni Bromnvei-ler, ker se bom morda kedaj sam lotil kmetovanja.« Stran 20 ^SLOVENEC«, dne 10. oktobra 1937. štev, 233. Državna razredna loterija s tem javlja, da je za nastopajoče 35. kolo temeljito spremenila svoj loterijski načrt. Srečke 1. razreda 35. kola so pripravljene in bodo oddane v prodajo 17. septembra t. 1. v 100.000 celih srečkah. Žrebanje I. razreda bo 20. in 21. oktobra 1937. Cena srečkam za vsak razred je sledeča: cela Din 200"—, polovica Din 100'— in četrtina Din 50—. Skupna vrednost dobitkov je pri isti količini izdanih srečk in isti ceni srečk povečana proti prejšnjemu načrtu od Din 64,320.000' na Din 64,991.000 - V tem kolu so ojačene premije in dobitki tudi v prvih štirih razredih kakor tudi v petem razredu tako, da se bodo igralci že v pričetku igre t. j. že od prvega razreda udeležili z močnim interesom za igro v tem zanimivem kolu. V vseh osmih razredih imamo 8 premij in te so: Din 2,000.000'—, 1,000.000'—, tri po 500.000'—, 400.000'— in dve po 300.000'—. Poleg teh premij imamo še sledeče večje dobitke: 8 po 200.000' , 16 po 100.000'—, 17 po 80.000'—, 17 po 60.000'—, 19 po 50.000'—, 17 po 40.000'— kakor tudi veliko število drugih večjih dobitkov. V 5. razredu tega kola je uvedeno veliko število dobitkov, kateri preje niso obstojali. In to so: Din 35.000'—, 25.000—, 15.000'— in 12.000'—. Z mišljeno razpodelitvijo dobljenega denarja je povečano v V. razredu število dobitkov nad Din 10.000'— od 105 na 302 dobitka, ter bode na ta način skoro v vsakem večjem lpestu naše kraljevine vsaj po en večji dobitek ali premija. V najsrečnejšem slučaju dobi premija, združena z dobitkom v V, razredu, na eni celi srečki O in 3,2oo.ooo*- Za izplačilo dobitkov jamči država kraljevine Jugoslavije. Srečke se lahko dobijo pri pooblaščenih prodajalcih in njihovih pod-prodajalcih, kateri so skoro v vseh večjih mestih. Podrobnejša navodila z loterijskim načrtom in splošnimi pravili se dobijo na zahtevo pri vseh pooblaščenih prodajalcih srečk. Kdor kupi srečke državne razredne loterije, pomaga poleg osebne koristi, ki jo lahko ima, obenem narodnemu gospodarstvu, rokodelstvu, industriji in invalidom, ker se čisti dohodek od prodaje srečk po zakonu sorazmerno razdeli v zgoraj omenjene svrhe. Loewe radio-aparaii bo že lani navduševali vso poslušalce. Tipi za leto 1938 so še odličnejši in vendar smo jim šc znižali cene. Večjo zalogo smo že dobili. Dovolite, da Vam predvajamo brez-obvezno nov aparat. — Samoprodaja: Klein-dlenst & Pose h, Maribor, Aleksandrova 44. Cunje Krojaške odrezke, star papir, tekstilne odpadke ovčjo volno, uovejo dlak« (aravco) — kupi vsake množino ARBEITER • MARIBOR Za jesensko setev priporočamo prvovrstno pšenico, rž, ječmen In zlmskr. grahoro. FRAN POGAČNIK d. z o. z., Ljubljana, Tyrševa (Dunajska) cesta št 33 Javna skladišča (Balkan) Za novo industrijo pločevinastih izde^ov iščemo prvovrstnega moistra-poslovodio Samo odlične moči z dolgoletno prakso naj nujno pošljejo ponudbe na Interreklam d. d., Zagreb, Masarykova 28, pod »Poslovodja P-5062«. Zahtevajte povsod naš list! MALINOVEC pristen, naraven, e čistim sladkorjem vkuhan — ee dobi na malo tn veliko v lekarni dr. G. PICCOL1. Ljubljana, nasproU »Nebotičnika«. Cviček pravi, dolenjski, dobite pr Centralni vinarni v Ljubljani. Telefon štev. 25-73 TRGOVCI POZOR! V večjem industrijskem kraju se odda pod ugodnimi pogoji v zakup povsem moderno opremljena trgovina. Pogoji in pojasnila v upravi Slovenca pod ..INDUSTRIJA" 16252 Kdo vam bo sporočil vse novlcc iz taline. h|er biva nad 350.000 naSth rojahov? Naši izseljenci vam ne morejo vsega pisati, vas po vse zanima. Zalo je najbolje, ako si takoj naročite mesečnik jzseljenshi vestnih Rafael" ki na osmih straneh poroča o življenju in delu naših bratov in sester v tujini Naročnina znaša letno za lugoslavijo 12 Din, za inozemstvo pa 24 Din. Naročite si ga in pišite še danes na naslov: Upravo izseljenskega veslnlha Rafaela, LfnDlIana, lurševa 52 Puh-perje očiščeno, pošiljam po najnižji dnevni ceni. - Zahtevajte cenik. Adolf Wolkenstein • Čonoplja Dnnavska bauoviun Dravska 16 K O H w H Elektromotorji novi in rab i]ei»i za vse napetosti veom v veliki izbin na uroda). Las:-na delavnica za previlanle in nopravllanle dlnaniov. av o dtnam, elektromotorjev tci vseh elcktroaparatov. - izvr ^nlem vse električne inžtala olje za razsvetllavo in pogon ELEKTR0P0DJETJE FRANJO PEHtlNlU Llubljana, uoaposveiBka l Radi opustitve trgovine popolna RAZPRODAJA manufaktumega blaga pod nabavnimi cenami ANTON SCHUSTER LJUBLJANA, MESTNI TRG 25 \ Žte"dc V4s V0»«r " Kvalitetne novosti za moške suknje in obleke v največji in najlepši izbiri, ter najsolidnejši cenil Kauie otomane modroce poceni in solidno izdeluje Ivan Habič, tapemik LJubljana • Poljanska c. 17 Sprejemam popravila Prometna banka d. d. Stritarjeva ulica 2 v Ljubljani Telefon štev, 21-49 Kupuje in prodaja valute, čeke po najvišjih cenah. Izvršuje nakazila v tu- in inozemstvo naikulantnejše. Izplačuje brez omejitve stare in nove vloge FIGE letošnje dalmatinske, za žganjekuho, zopet na zalogi. Dalje tudi kislo zelje, repa in glavice za sarmo v sodih po 25,50 in 100 kg. — Najnižja dnevna cena. I. Oražem Moste, Ljubljana Moj ljubi mož, naš dobri oče, 6tari oče, gospod ANTON KOKALJ meščanskošolski učitelj v pokoju je dne 7. oktobra, v 87. letu starosti, previden z zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Dragega nam pokojnika smo položili k večnemu počitku dne 9. oktobra na pokopališču na Bledu. Vsem ljubim sosedom in prijateljem, ki so ga 6premili in obsuli s cvetjem, izrekamo fxrisrčno zahvalo. Bled-Graz, dne 9. oktobra 1937. Ana Kokalj, nadučiteljica v pokoju, Marija in dr. Hans Wutschnig, Hans in Gottfried Wutschnig. VOLNA? dospela « kroji in navodila zastonj Pl. DRENIH LJUBLJANA Kongresni irg 7 Ženska ročna dela. tisk in materijal za šolo in dom Vsemogočni je danes po dolgi, mučni bolezni odpoklical našega srčno ljubljenega, dobrega brata, oziroma strica, gospoda Franca Deu posestnika * v 66. letu starosti. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 10. oktobra ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Tržič, Glavni trg št. 1. Tržič-Srednja vas, dne 8. oktobra 1937. J e a n Deu, brat, Marijana Jagodiz roj. Deu, sestra, Erika Stransky roj. Jagodiz, nečakinja. Zahvala Za vse izraze iskrenega sočustvovanja ob nenadni, zato še bridkejši izgubi našega dragega Ivota Trošta nadučitelja v pokoju izrekamo svojo najglobljo zahvalo. Iskreno se zahvaljujemo gg zdravnikoma dr. Jamšku in dr. G. Debelaku za požrtvovalno lajšanje poslednjih ur pokojnikovega trpljenja ter preč. župniku g. O. f. s. K. Zakrajšku za podelitev tolažil svete vere; komandantu Dravske divizijske oblasti diviz. generalu g. Laz. R. Toniču in njegovemu zastopniku pri pogrebu sanit. polkovniku g. dr. Brustu Dragutinu, direktorju Dravske poštne direkcije g. dr. Vagaji, Gasilski četi in faranom iz Tomišlja, Sokolskemu društvu Ježica, učiteljskim zborom kakor tudi mladini meščanske šole v Ribnici za častno spremstvo na pokojnikovi poslednji poti, tovarišema g. L. Perku in g. A. Grmeku za poslovilna govora pred hišo žalosti in ob grobu ter vsem darovalcem prekrasnega cvetja ter končno vsem, ki so se spomnili pokojnika in počastili njegov spomin na katerikoli način. Za vse drage nam dokaze sožalja in sočustvovanja se najiskreneje zahvaljuje družina Troštova z vsemi sorodniki. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cel Izdajatelj: Ivan Rakovet Urednik: Viktor Cenčit