GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK
Kamniški občan
LETO XXIII.
KAMNIK, 25. APRILA 1983
Tradicionalno prvomajsko srečanje delavcev v Kamniški Bistrici
Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije Kamnik vabi v NEDELJO, 1. maja na vsakoletno srečanje delavcev v Kamniški Bistrici. Program se bo začel ob 11. uri. Sodelovali bodo:
-  pevski zbor
-  pihalna godba iz Kamnika
-  folklorna skupina Kamniška Bistrica
-  recitatorji
Na prvomajski slovesnosti bodo podeljeni srebrni znaki Zveze sindikatov Slovenije.
Po kulturnem sporedu bo igral ansambel BRATOV PO-LJANŠEK. VABLJENI!
OBČINSKI SVET ZSS KAMNIK
Kurirčkova pošta
Na dvajsetletnico tradidonal-ne Kurirčkove pošte slovenskih pionirjev se je OZPM Kamnik -Svet zveze pionirjev še posebej pripravil.
Pionirji občine Kamnik so pre-vzeli pošto 8. aprila v Motniku, kamor so jo prinesli žalski pionirji. Svečanega sprejema Kurirčkove pošte so se udeležili po-leg številnih pionirjev in mladine tuđi predsednik SO Kamnik Ivan Justinek, predsednik SZDL Anton Fišer, predsednik ZZB NOV Janez Prezelj, predstavnika OK ZSMS in OZPM. Ob prevzemu kurirčkove torbe je zbranim go-voril tov. Prezelj, predsednik ZZB NOV Kamnik. Živo je ori-sal najpomembnejše dogodke iz NOB, še zlasti tište, ki so vezani na naše najbližje okolje. Pouda-ril je pomen Kurirčkove pošte, ki naj, kakor doslej že dvajset let,
predstavlja tuđi v bodoče vsebin-sko bogato aktivnost pionirskih odredov. Pionirjem je naročil, da jo čuvajo in varno poneso vsem pionirskim odredom naše občine.
Kulturni program so pripravili učenci OŠ Motnik, zaradi slabe-ga vremena pa je žal odpadel miting na Orehovcu, ki so ga na-črtovali pionirji OŠ Vransko. . Kurirčkova pošta je zatem te-den dni s sporočili in pismi pionirskih odredov potovala od odreda do odreda naše občine.
Štirinajstega aprila je torba srečno prispela v Kamnik, kjer je bila osrednja proslava pri tovarni TITAN. Številni pionirji in mla-dinci, taborniki Odreda Bistri-ških gamsov, nekdanji borci in predstavnik! družbenopolitičnih organizacij so se zbrali na spreje-mu. Kulturni program so pripravili učenci OŠ T. Brejca in OS Fr. Albrehta. Sodelovala je tuđi godba na pihala. Pri tehnični pripravi proslave je bila izredno pri-zadevna OO ZSMS Titan.
Slavnostni govornik je bil Vinko Gregorc. Pionirjem je orisal pomen Kurirčkove pošte, njeno tradicijo, ki je dokaz pripravlje-nosti ohranjati pridobitve revolucije, nadaljevati in razvijati njene vrednote, čeprav danes brez najdražjega prijatelja pionirjev, tovariša Tita. Stremeti morajo za tem, da dosežejo cilj, ki jim ga je nakazal prav tovariš Tito.
Potem ko so pionirji prebrali enotno pismo pionirjev Slovenije vodstvu Socialistične federativne republike Jugoslavije, s katerim se zavezujejo, da bodo tuđi v bodoče vestno izpolnjevali vse naloge in se vključevali v akcije in manifestacije, ki oživljajo naše revolucionarne pridobitve, so prisrčno pozdravljeni krenili s kurirčkovo pošto na pot proti Homcu, da jo predajo domžal-skim pionirjem.
V. K.
S seje predsedstva OK SZDL
Tekmovati moramo s seboj
Turistično društvo Kamnik je obvestik) predsedstvo OK SZDL, da bo organiziralo akdjo spomladanskega čišćenja, v kate-ro bo skušalo pritegniti na tak ali dmgačen način čimveč delovnih ljudi in občanov preko raznih in-stitucij in organizacij.. Predsedstvo je to akdjo podprlo in pozvalo vse občane, hišne svete, krajevne skupnosti, organizacije združenega dela, društva in druž-bene organizacije, da se v okviru svoje dejavnosti vključijo v to akdjo in po svojih močeh poma-gajo k njenemu uspehu.
Predsedstvo je potrdilo tuđi predlog Žirije za podeljevanje -priznanj OF slovenskega naroda, ki je predlagala, da se priznanja OF slovenskega naroda za leto 1983 podelijo:
GASILSKEMU DRUŠTVU KAMNIK, KO SZDL PŠAJNO-VICA, OSNOVNI SOLI KO-MENDA-MOSTE, ZVEZI PRIJATEUEV       MLADINE,
Karlu BENKOVIĆU, Sreču IVANČICU, Francu PESTOT-NIKU, Jožetu PLEŠNARJU, Poldki SVETIC, Veri VER-STOVŠEK, Maksimu VUK-MIRU.
Osrednjo pozornost pa je predsedstvo namenilo poročilu o delovanju in programu dela Zveze kulturnih organizacij. Ob ugo-tovitvi, da je Zveza kulturnih organizacij od ponovne oživitve dalje dosegla uspehe pri utrjeva-nju vloge in poslanstva amaterske kulturne ustvarjalnosti, kre-pitvi njenega položaja, povezo-
Obvestilo
Od 1. maja zjutraj bo avto-busno postajališce v središcu Kamnika s Titovega trga preseljeno na novo, začasno lokacijo ob Maistrovi ulid ori-roma ob Kamniški Bistrici.
vanja vseh amaterskih kulturnih dejavnosti v občini, je predsedstvo opozorilo tuđi na nekate-re pomanjkljivosti.
V prvi vrsti lahko ugotovimo, da še obstaja nepovezanost ce-lotne kulturne dejavnosti v občini in da pri povezovanju, usklaje-vanju in skupni uveljavitvi še nismo zajeli vseh področij kultur-nega ustvarjanja in kulturne dejavnosti. Posebno skrb moramo v bodoče nameniti tuđi kakovostni rasti in vzgojnemu poslanstvu kulture. Ob načrtovanju kulturne dejavnosti moramo upoštevati tuđi njene vzgojne in druge pozitivne učinke glede na specifične razmere. To mora veljati za vso kulturno dejavnost, Zveza kulturnih organizacij pa bi morala skupaj s kulturno skupnostjo pri tem odigrati usmerjevalno vlogo. Pomembno mesto za uveljavitev kulturne ustvarjalnosti so tuđi proslave in druge prireditve, ki jilfc v ta namen premalo izkori-ščamo.
Amatersko kulturno delovanje
na vseh področjih si mora ustva-riti svojo osnovo že v vzgojnoizo-braževalnih ustanovah in s tem prispevati k dvigu kulturne zavesti ter obenem zagotoviti pod-mladek za kasnejše delovanje. Prav kulturni vzgoji vseh otrok namenjamo premalo pozornosti, kar je pokazala tuđi sekcijska razprava o mestu in vlogi glasbe-ne sole.
Nedvoumno moramo ugotovi-ti, da je amaterska kulturna ustvarjalnost v Kamniku zelo razvita, vendar nas to ne sme za-zibati v samozadovoljstvo, češ saj smo boljši kot v drugih občinah. Ne smemo se primerjati z drugi-mi občinami, pač pa moramo ve-dno tekmovati sami s seboj.
Predsedstvo je razpravljalo tuđi o sklepih problemske konfe-rence o požarnem varstvu in jih potrdilo, obdravnalo pa je tuđi delo izvršnega odbora ter rezultate njegove aktivnosti.
JOŽE ZAGORĆ
Vsem dclovnim Ijudem in občanom čestitamo ob dnevu Osvobodilne fronte in prazniku dela
občinske dražbenopolitične organizacije
občinska skupščina,
izvršni svet in
uredništvo Kamniškega občana
1. maj - praznik vseh delovnih ljudi
Letos mineva 93 let, kar je 1. kongres II. internacionale sklenil, da se 1. 5. praznu je kot delavski praznik po vsem svetu. Slovenci so se temu pozivu odzvali, saj je bilo prvo praznovanje na Slovenskem leta 1890. Delu čast in oblast je geslo v gibanju delavskega razreda vsega sveta. Z njim je povezano hrepenenje po svobodnem življenju, ki je vredno človeka. Geslo delavcev proletarcev vseh dežel je simbol, ki nas venomer opogumlja in bodri v neprestanem boju, ki je tuđi danes v ponos prazniku dela.
Tradicija praznovanj 1. maja je bila prisotna vsa leta do pričetka 2. svetovne vojne. Tuđi med vojno so partizanske enote obeleževale 1. maj s pomembnimi akcijami in boji proti sovražniku. Eno od pomembnejših obeležij praznovanja 1. maja je tuđi pričetek gradnje železniške proge Brčko-Banoviči leta 1946: 60.000 mladincev in mladink je od 1. maja, pa do 7. novembra tistega leta v rekordnem času zgradilo 90 km dolgo progo.
V letu 1983 s ponosom obeležujemo 40-letnico rojstva naše državnosti narodov in narodnosti Jugoslavije, ki je bila s sklepi II. zasedanja AVNOJ 29. 11. 1943 v mestu Jajcu, sredi vojne vihre v Evropi, slavnostno razglašena.
Velikih idejnih vodij, kot je bil Tito, Kardelj in vrsta drugih ni več med nami, ostaja pa njihova misel in ideje, ki pomenijo trdno zagotovilo, da borno nadaljevali po poti, ki vodi k napredku in resnični svobodi in oblasti delavca nad rezultati svojega in skupnega dela.
Bogata zgodovina mesta Kamnika in predvojno delavsko gibanje v boju za delavske pravice nas tuđi danes obvezuje da se spomnimo vseh, ki so se v preteklosti borili za napredne ideale delavskega razreda in zanj žrtvovali svoja življenja. Ponosni smo na te revolucionarje, saj so ustvarjali pogoje, v katerih živimo. Mi pa jih, čeprav v oteženih razmerah, smelo načrtujemo v bodoče, ko uveljavljamo uresničevanje revolucionarnih in zgodovinskih ciljev v sodobnem času in prostoru.
Sedanje ekonomske razmere povzročajo vsakodnevne skrbi vsem delavcem v Kamniku. Veseli smo novice, ki govori o tem, da imajo v OZD, surovino in repromaterial, da lahko delajo, veselimo se, ko v OZD uspejo skleniti pomembnejši izvozni posel za. svoje proizvode in storitve, ko se je ta ali ona organizacija združenega dela uspešno uveljavila na tržišču ali koristno povezala v širšo in trdnejšo reprodukcijsko verigo. Vsakokratna situacija nas prebuja in nam daje novih izkušenj in moči za premagovanje nove težave, ki terja nova znanja, nove napore. Za odmik ali malodušje ni niti prostora, niti časa. V kolikor bomo znali ih hoteli to razumeti v bodoče, bo naš skupni cilj gospodarske stabilizacije lažje in hitreje uresničljiv. Rezultati gospodarjenja v letu 1982, dokazujejo da smo sposobni dobro delati. Če borno nadaljevali s takšnim prizadevnim delom in ga še izboljševali v vseh razsežnostih tuđi v letu 1983, se nam ni treba bati prihodnosti.
Ko ugotavljamo, da delavci v proizvodnih organizacijah vlaga jo največje napore za doseganje proizvodnje, ki je osnova za dogovarjanje in delitev dohodka za družbene dejavnosti, ki so tuđi pomembne za življenje, smo dolžni razumeti realne možnosti obsega skupnega in splošne porabe. Koristniki ali izvajalci v teh dejavnostih bođo morali z varčevanjem prispevati svoj delež k stabilizaciji, da bomo manj boleče premagali težje družbene razmere.
Naša skupna skrb mora veljati predvsern ohranjanju ravni družbeno najbolj potrebnih dejavnosti, ki jih zaradi razvojne strategije ne smemo okrniti. Vse druge dejavnosti, ki so sicer tuđi potrebne jn dajejo utrip družbenemu življenju, pa smo primorani omejiti na najnujnejše in to skrajno varčno. V moralno zavest posameznikov, kot tuđi družbe je treba vnesti miselnost in prepričanje, da ni mogoče doseči vseh ciljev hkrati, ker je lahko življenje bolj svobodno in srečno tuđi brez tega.
Delu čast in oblast ni fraza ampak nujnost, ki jo je treba v tem trenutku upoštevati, moralno vrednotiti in samoupravno odgovorno uresničiti. V težavnih razmerah gospodarjenja, ki so poleg naših lastnih slabosti pogojene objektivno s splošno svetovno krizo, se moramo zavedati, da je potrebno več in bolje delati. Delati je treba takrat in tisto, kar od nas zahtevajo izvozne zadolžitve, kot tuđi potrebe na domaćem trgu. Ob delu ki je materialna osnova življenja, smo dolžni krepiti in utrje-vati sistem socialističnega samoupravljanja. Vsak delovni člo-vek in občan v svojem okolju lahko prispeva svoj delež k krepitivi samoupravljanja, skupno pa to pomeni proces, ki bo preprečeval in odklanjal odločanje, ki ni odraz volje in presoje delavcev. Odgovor je samo eden; moramo. Će se tega ne bomo zavedali, bo namesto nas odločal nekdo drug (država), mi pa bomo nosili breme odtujene odgovornosti in plačevali odtu-jeno samojjpljo. Če so nam morda vajeti odlocanja, ki jih še nismo znali najbolje držati, za trenutek zdrsnile iz rok, zagrabimo jih zncva in poženimo voz po pravi poti. Čas je, da poprimemo vsi, tuđi tišti, ki so do sedaj mislili, da lahko stojijo ob strani. Seveda pa si pri tem ne delajmo utvar, da bo pot lahka. Boljše delo, večja odgovornost, nagrajevanje po delu, moč samoupravljanja, je pogoj za premagovanje najhujših težav in začetek uresničevanja želja po boljšem, še srečnejšem življenju.
Ko razmišljamo, kako bomo v svojem delovnem, družin-skem in prijateljskem krogu praznovali naš veliki praznik, nas hote navdaja ponos, da delamo, ustvarjamo in živimo v družbi, ki gradi sebi in bodočim po.kolenjem srečnejše in "bogatejše življenje.
JANKO BLAGŠ1Č
ŠT.8
KAMNIŠKI OBČAN / 25. APRILA 1983
GASILSKO DRUŠTVO KAMNIK
Gasilsko društvo Kamnik je lani praznovalo 100-letnicoob-stoja in uspešnega delovanja. Že pb ustanovitvi je uvedlo slovensko poveljevanje, rezultat te napredne usmeritve pa je, da je 90 odstotkov članstva podpi-ralo in sodelovalo z OF. S svojo humanitarno in požrtvovalno dejavnostjo je pomembno pri-spevalo k razvoju naše družbe. Njihova pripravljenost pomagati bližnjemu v težavah in njihova organiziranost sta lahko za zgled, kako uresničevati eno temeljnih načel naše družbe, vzdrževati in razvijati medčlo-veške samoupravne socialistič-ne odnose.
OSNOVNA ŠOLA KOMENDA-MOSTE
Osnovna šola Komenda-Mo-ste je zaradi svoje aktivnosti znana širom po domovini, poz-najo pa jo tuđi v tujini, zlasti zaradi izredno razvitih svobo-dnih aktivnosti od ex librisa, kiparskih koionij, športnih in kulturnih dejavnosti.
Tako dejavnost je razvila s prizadevanjem vodstva sole in delavcev na soli, ki so bili ve-dno pripravljeni te aktivnosti razvijati. Šola vseskozi živi v tesni povezavi s svojim oko-Ijem, saj ima s krajevnimi skupnostmi, v katerih so učen-
Letošnji dobitnik/ srebrnih prizna nj OF
ci, vsakodnevne stike, prav ta-, ko pa se uspešno povezuje tuđi z organizacijami združenega dela. Osnovna šola Komenda-Moste je nedvomno lahko zgled za to, kakšno mora biti mesto in vloga sole v svojem okolju.
KRAJEVNA ORGANIZACIJA SZDL PŠAJNOVICA
Čeprav je krajevna skupnost Pšajnovica po številu prebival-cev najmanjša in obenem naj-višje ležeča v naši občini, je bila vedno    med   najaktivnejšimi.
Družbenopolitične organizacije in svet krajevne skupnosti so vedno znali reševati mnoge probleme, s katerimi so se sre-čevali, zaradi česar je tuđi interes krajanov za delo v teh organih zelo velik. Priznanje OF naj pomeni priznanje vsem krajanom za njihovo delo in visoko zavest pri razvoju kra-
jevne skupnosti in življenja v njej.
ZVEZA
PRIJATELJEV
MLADINE
praznuje letos 30-letnico svojega delovanja. Od leta 1952, ko je bilo ustanovljeno društvo prijateljev mladine Kamnik, je bila njena aktivnost usmerjena k vzgoji mladine. V raznih organiziranih oblikah svojega delovanja je vedno skušala pritegniti čimveč mladine, težišče svojega dela pa je prenašala v sole.
Kurirčkovo pošto, letovanja in akcije pionirskih odredov si ni moč zamišljati brez delovanja Zveze prijateljev mladine in njenih društev.
Karei BENKOVIČ
je bil rojen 1912. leta. Je eden najaktivnejših članov Pla-ninskega   društva   Kamnik.   S
svojim dolgoletnim aktivnim, požrtvovalnim delom in angažiranjem je veliko prispcval k uspehom društva, ki letos praznuje 90-letnico svojega delovanja. S svojo predanostjo in Iju-beznijo do planin ter svojim delom je bil vedno zgled mlaj-šim, tako pri delu kot tuđi v odnosu do narave.
Srečo rVANČIČ
je bil rojen 1927. leta. Bil je udelcžcnec NOB. Uspešno in aktivno je opravlja! vrsto druž-benopolitičnih funkcij v Zvezi komunistov, Socialistični zvezi in Zvezi borcev. V krajevni skupnosti Tuhinj ni dejavnosti in akcije, v kateri ne bi se svojim sodelovanjem prišpeval de-lež k uspehu. Predvsem pa je aktiven na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Franc PESTOTNIK
rojen 1953. leta. Zaposlenje v delovni organizaciji  STOL,
vseskozi je aktiven v družbeno-političnih organizacijah. Pomembno je njegovo delo na kulturncm področju, saj ni več-je akcije ali proslave, v kateri ne bi prišpeval svojega ustvar-jalnega deleža. Poleg sodelova-nja v dramskih in recitatorskih skupinah je bil tuđi organizator tovrstnega kulturnega delovanja v občini.
Jože PLEŠNAR
Je bil rojen 1912. Zaposlen je bil v Titanu, zdaj je upokojen. Bil je eden najaktivnejših delavcev samoupravljalcev v DO Titan, saj je opravljal vrsta samoupravnih in družbenopoli-tičnih nalog, po upokojitvi leta 1972 pa je bil vseskozi aktiven v krajevni skupnosti.
Poldka SVETIC
Rojena 1915. leta, udeležen-ka NOB. Na prvih volitvah po osvoboditvi   je   bila   izvoljena
kot odbornik v MLO Kamnik. Od tedaj dalje je bila aktivna v samoupravnih organih in druž-benopolitičnih organizacijah v občini in krajevni skupnosti. S svojo aktivnostjo in predanostjo je mnogo prispevala k razvoju naše družbe; v krajevni skupnosti, kjer je aktivna se-daj, pa ni akcije, v kateri s svojo vlogo ne bi prispevala k uspehu.
Vera VERSTOVŠEK
Rojena 1927. leta Že med vojno se je aktivno vključila v politično delo, svojo aktivnost je nadaljevala tuđi po vojni, saj je bila med drugim tuđi dele-gatka kongresa OF leta 1945 in kongresa SZDL leta 1963.
Velik je njen prispevek pri razvoju šolstva v. občini, prav tako pa tuđi pri delu družbeno-političnih organizacij, saj je predano opravljala Vrsto odgovornih družbenopolitičnih funkcij.
Maks VUKMIR
rojcji 1936. leta. Zaposlen je v delovni organizaciji STOL.1 Je eden od otrok, ki so po vojni prišli v Slovenijo. Tu se je uspešno vključil v življenje in delo najprej v mladinski organizaciji in nato v ZK. Aktiven je bil v sindikatu, ZK in SZDL, tako v delovni organizaciji, kot na terenu.
Karei Benkovič
Srečo Ivanđč
Franc Pestotnik
Jože Plešnar
Poldka Svetk
Vera Verstovšek
Maks Vukmir
S sestanka v krajevni skupnosti Moste
Urejanje kmetijskih zemljišč
Sedemnajstega aprila je bil v Osnovni soli v Mostah sestanek o predviđeni ureditvi kmetijskih zemljišč na polju in travnikih med Mostami in Križem.
Na sestanek so bili povabljeni kmetje, ki imajo zemljišča v omenjenem delu, pogovor pa so vodili ing. Janez Hren iz Fmoni-ne Kooperacije v Domžalah, ing. lože Avbelj iz Republiškega geodetskega zavoda, ing. Prešern iz Območne vodne skupnosti v Ljubljani in predstavniki občine Kamnik. Prisotni so bili se stro-kovnjaki, ko so sodelovali pri pripravan nacrta ureditve in izboljsanja dela kmetijsldh zemljišč v krajevni skupnosti Moste, Komenda in Križ.
Najprej je treba razložiti za katera zemljišča gre: Celotni kompleks meri približno sto hek-tarov. Na južni strani ga obdaja glavna cesta, ki vodi od Križa proti Mostam, na zahodu potok Pšata, na gornji strani pa cesta od Križa proti Gori pri Komendi. Teren je proti severu dvignjen, obronki pa so prislonjeni v gri-čevnat gozd, kar še pospešuje preveliko vlažnost ob večjih de-ževjih. Glavni problem je, ker so slabo prepustna. Zaradi vsega tega se na zemljiščih velikorat za-držuje velika količina vode in za-vira rast kmetijskih kultur.
Osnovno zamisel za ureditev zemljišč so dali kmetje iz Most in Komende, ki so delegati v zem-ljiški skupnosti občine Kamnik. Načft so naredili strokovnjaki republiškega Geodetskega zavoda in strokovnjaki Območne vodne skupnosti iz Ljubljane. Na nacrtu je vidno, kako bi na koncu ureditev izgledala in kar je najpo-membnejše, kako bi prispevala k večjemu kmetijskemu doprinosu.
Ureditev zemljišč bi sestavljali trije glavni elementi: To so regulacije potokov Pšate, Tunjice in delno tuđi Kneza, izboljsanja zemljišč z odvodnjavanjem, ki bi
ga dosegli s pravilno razporedi-tvijo pokritih in nepokritih jar-kov in v končni stopnji, z zložbo ali sestavo vseh površin enega lastnika v skupno površino.
Urejene struge potokov, ki te-čejo ob zemljiščih, bi bile dovolj velike za odvajanje vse vode tuđi v izjemnih primerih. Močvirna tla bi izsušili z drenažnimi kanali. Razporejeni bi bili od 12-30 rae-trov vsaksebi in pokriti z zemljo. Na teh mestih bi se dalo zemlji-šče normalno obdelovati. Dre-nažni jarki pa bi se zbirali v večje odprte jarke, ti pa bi vodili v potočne struge.
Poseben problem predstavlja tuđi   kanalizacija  naših  naselij,
predvsem Križa, ki je dvignjen nad poljem. Pralni praški in druge odpadne odplake sedaj uniču-jejo rast poljščin ob naselju, da o drugih problemih ne govorimo.
Končna stopnja urejanja zemljišč je zložba zemljišč ali komasacija, kot je s tujko imenujemo. Ta poteka po točno določenem postopku. Vsi lastniki povedo svoje želje. Novi nacrt razdelitve je nato razgrnjen in na vpogled mesec dni.
Po urejenih regulacijah potokov in meliorizaciji zemljišč bi uredili to novo razmejitev parcel. Vsak dosedanji lastnik bi imel vsa svoja zemljišča v enem kosu. Kakovost mora ustrezati sedanji,
v kolikor pa bi bila slabša, mu pripada temu ustrezna večja površina, da bo lahko z istim delom pridelal enak pridelek.           ,
Primer sodobne ureditve kmetijskih zemljišč, ki ga v sestavku opisujemo, je prvi v kamniški občini. V Sloveniji je tako urejenih že 3500 hektarov. Po izjavi ing. Avblja je največja večina lastnikov v drugih krajih z uredi-tvfjo in zložbo zemljišč zelo zadovoljna. Vse parcele imajo na enem kraju, k skupnemu zemlji-šču jih vodi dobra pot. Pridelki na sodobno urejenem zemljišču so bistveno večji, strojna obdela-va pa krajša in lažja.
Na sestanku so bila postavlje-
Vprašanje notranjih odno-sov med članicami Nato pakta ie đolgo časa ni posebno velika skrivnost; morda bi ćelo lahko rekli, da se naktera nesoglasja tako javno in glasno razčiščuje-jo, da že zgubljajo prizvok re-snosti. Nekaj povsem drugega pa se v tem primeru dogaja v Varsavski zvezi. O kakršnihko-li nesoglasjih skorajda ni stišati, kar seveda ni presenečujoče,
V zadnjem času je. precej pozornosti zbudila polemika med romunskim in sovjetskim časopis/em; eden izmed romunskih časopisov je namreč objavil komentar oziroma razmišljanje o sedanji oboroževalni politiki v svetu. Bolj ali manj odkrito so prišli romunski novinarji v tem primeru do spoznan/a, da je odgovornost za nesmiselno oboroževalno tekmo takorekoč
»Polemika« odkriva notranje razpoke?
Šaj država Vzhbdne Evrope s Sovjetsko zvezo na čelu vse od vojne naprej tako ali drugače vzdržujejo videz neprelomljive enotnosti in soglasnosti v vseh vprašanjih. Pa vendar nekateri drobni dogodki dajo slutiti, da tuđi v tem dobro naoljenem mehanizmu kdaj zaškriplje, da se na;de kamenćeJc, ki vsa; za trenutek podre podobo te ne-verjetne utečenosti.
enaka - tako ZDA kot tuđi Sovjetske zveze. V Moskvi seveda (ali pa morda zanalašč) nišo mogli mimo takšnega razmišljanja, ki podira eno izmed bistvenih sestavin politike oziroma odnosa Sovjetske zveze do ZDA in Nato pakta. Zdi se, da so v fem primeru v Moskvi uporabili tuđi težko artilerijo, kajti prijateljem v Romuniji so očitali   »pomanjkanje  ideolo-
škega pristopa« v tej zvadevi, kar na; bi pomenilo, da sociali-stične države po svoji naravi nikakor ne težijo k oboroževa-nju.
Bi lahko sedanjo polemiko (čeprav je treba tuđi to jemati pogojno) lahko imeli za znamenje, da se nekatera notranja nesoglasja znotraj dežel Vzho-dne Evrope oziroma VarsavsJce zveze vendarle prenašajo na »javno sceno«? Verjetno bi bila takšna trditev nekoliko preuranjena; pač pa bi lahko dogo-dek razumeli zgolj kot dokaz, da tuđi najbolj trdna disciplina včasih vsa; nekoliko popusti. Dejstvo sicerje, da ima Romu-ni;'a vsa; navzven vprimerjavi z drugimi članicami Var&ivske zveze nekoliko drugačen položaj, vendar je to treba razumeti v smislu potreb dežel Vzhodne Evrope oziroma Sovjetske zveze. Zato so takšne »polemike« vsa; za sedaj te lepotne napake in pa seveda dokaz, da je treba odnose znotraj se tako trdnega zaveznižtva vedno znova utrje-vati.
J. KOVAČIČ
na razna vprašanja. Predvsem je prisotne zanimalo, koliko bi urejanje stalo. Ing. Hren je pojasnil, da v sedanjih razmerah stane ureditev enega hektarja od 16-20 milijonov, plačniki pa so Območna vodna skupnost, poso-jilo banke v Kamniku, manjši del pa plačajo lastniki sami (do dva milijona na hektar, upošteva pa se tuđi njihovo lastno delo),
Dokončnega sklepa o urejanju opisanih zemljišč na sestanku še nišo sprejeli. Zato se bodo odlo-
čali s pismeno izjavo kmetje sami. Za osvojitev predloga mora biti večina.
Izvoljena je bila skupnost devetih članov, ki bi v prihodnje sodclovala s strokovnimi delavci. Vsaka krajevna skupnost je predlagala po tri člane.
To je zelo skrčen zapis sestanka v Mostah o prvem poizkusu posodabljanja kmetijskih zemljišč v občini Kamnik in poti k večji in lažji predelavi hrane.
C. S.
KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA SKUPŠĆINE OBČINE KAMNIK
pozrv a
samoupravne organe delovnih organizacij, krajevne samoupravne interesne skupnosti, vodstva družbenopolitičnih organizacij, društva in druge organe na območju občine Kamnik, da na podlagi odloka o častnih priznanjih in nagradah občine , Kamnik (Ur. vestnik Gorenjske, št. 6/64-1974) in Pravilnika o podeljevanju častnih priznanj občine Kamnik, dostavijo komisiji do 15/5-1983 predloge z obrazložitvijo za podelitev
-  date piakete Kamnika
-  srebrne piakete Kamnika
-  bronaste plakete Kamnifc«
-  javnega priznanja Kamnika
Predlogov, dostavljenih po 15. maju 1983, komisija ne bo mogla upoštevati pri oblikovanju predloga za podelitev priznanj ob letošnjem občinskern prazniku.
Komisija za odlikovanja Skupšdne občine Kamnik
Lončarsko podjetje Komenda
p. o.
Komenda
oglasa prosta dela ih naloge
1.  lončar
2. pecar
Pogoj: priučen ali izučen lončar oziroma pecar in veselje do oblikovanja gline.
Prednost imajo kandidati s stanovanjem v blizini podjet-ja. Pisne ponudbe s kratkim opisom dosedanjega dela pošljite v roku 15 dni po objavi.              .         -
2_
KAMNIŠKI OBČAN / 25. APRILA 1983
Primestni promet
Različnecene in enotna vozovnica
Spodbudni premiki po preobrazbi
Govorimo o nujni preusmeritvi s čest na železnico. Tej usmeritvi bi morali biti podrejcni vsi ukrepi na tem području - tuđi politika cen. Vendar se v zadnjem času v javnem prometu med Kamnikom in Ljubljano srecuje-mo s povsem nasprotno prakso. Avto-busna vozovnica na progi Kamnik -Ljubljana stane 20 dinarjev, vozovnica za vlak pa 24 dinarjev. Kdor se vozi ves mesec, prihrani, ce se vozi z avtobusom, najmanj 160 dinarjev, ie-prav bi moralo biti, upoštevaje vse razprave o gospodamejšem prevozu po železnid, obratno.
Ta problem je spodbudil delegate občine Ljubljana-Center, da so na seji zbora občin skupščine mesta Ljubljana postavili delegatsko vprašanje o politiki cen na kamniški progi.
Železniško gospodarstvo Ljubljana navaja v svojem odgovoru, da so bile med avtobusi in. železnico za iste raz-dalje vedno razlike v ceni in sicer kot odraz različnih ravni cen in različnih tarifnih sistemov. Ob uvedbi potni-škega prometa na kamniški progi so bile cene med avtobusnimi in železni-škimi prevozi približno izenačene, vendar ne na vseh relacijah. Po mne-nju železniškega gospodarstva bodo razlike v ceni zmanjšane ali ćelo od-pravljene s predviđenim povišanjem cen v avtobusnem prometu.
V zadnjem času je bilo že već po-bud za izenačitev cen v avtobusnem in železniškem prevozu, povezane so bile s prizadevanji za tesnejše povezo-vanje mestnega in primestnega prometa. ŽG v odgovoru ugotavlja, da so še vedno odprta nekatera vprašanja smotrne izrabe zmogljivosti in v do-hodkovnih odnosih, ki naj bi jih ra-zrešili do konca letošnjega junija.
Delegati s takim odgovorom seveda ne morejo biti zadovoljni. Različne ravni cen in razlićni tarifni sistemi pač ne morejo biti ovira za izvajanje druž-beno dogovorjene politike. Zato pa odgovor kaže, da med avtobusarji in železničarji Se vedno ni pravega sode-lovanja.
O tem prepričuje tuđi v začetku aprila najavljena kombinirana vozovnica za avtobusni in železniški promet. Kljub objavi, da bo naprodaj od 28. do 5. v naslednjem mesecu, na blagajnah prevoznikov o tem ničesar ne vedo in samo zmigujejo z rameni.
Gre za vozovnico, s katero bi se pot-nik med Kamnikom in Ljubljano lah-ko peljal z vlakom ali avtobusom, ozi-roma na določeni razdalji z avtobusom in nato z vlakom. Taka vozovnica bi vsekakor prišla zelo prav delavcem, da bi prevoz na delo in z dela laže
prilagodili začetku in koncu delovne-ga časa. Seveda pa vozovnica ne bo dosegla svojega namena, če bosta avtobusni prevoznik in železnica pre-prosto seštela cene svojih sedanjih mesečnih vozovnic.
F. S.
Zastave, zastave...
Plapolanje zastav v meni ne zbudi pričakovanega prazničnega občutka, temveč vedno znova jezo in ogorčenje.
Z naših poslopij - tako druž-benih kot zasebnih, starih kot novih, razkošnih kot skromnih, pa tuđi z zato postavljenih dro-gov vise tako različne zastave -dolge in še daljše, kratke in čisto kratke, skoraj kvadratne, pa velike kot malo večji nekoliko raz-potegnjen robec - najrazličnejših barv (največ različic je opaziti pri modrih odtenkih: od temno modre, skoraj crne, do popolnoma sprane sivo bele — svetlomodre). Nehote pomislim, kdo neki daje državljanom pravico, da obešajo skozi okno ali na drog kakršen-koli kos blaga, kakršnekoli oblike in kakršnekoli barve ali popolnoma brezbarven, umazan, zakrpan ali raztrgan, ki spominja na cunje za čišćenje čevljev (ni-kar se ne zgražajte, tuđi na takš-ne »zastave« res naletiš in to niti ne tako redko).
Ustava jim te pravice gotovo ne daje. V njej lepo piše (npr. 7. člen zvezne ustave), da je zastava SFRJ sestavljena iz treh barv: modre, bele in rdeče (ne pa npr. temno modre, sive, roza oziroma vijoličaste), z rdečo peterokrako
zvezdo na sredini, da je razmerje med širino in dolžino zastave ena proti dve (in nič manj) itd.
To pomeni, da je zastavo te-daj, ko izgubi barve, ko jo razee-fra veter, ko zaradi dežja in son-ca posivi ali porumeni, treba za-menjati z novo - pa čeprav to v ustavi ne piše. Kajti to jasno piše v 8. členu Zakona o prekrških zoper JRM (Ur. list SRS, št. 16/1974), ki o izobešanju zastav med drugim govori: »Zastave DPS, narodnosti, družbanopoli-tičnih in drugih družbenih orga-nizacij ter društev, ki se izobeša-jo, ne smejo biti raztrgane, za-mazane ali sicer neprimerne«.
Pa smo tam: če je zastava rde-ča namesto modra in roza name-sto rdeča, je prav gotovo vsaj neprimerna. In če človek ta zakon skrbno bere še naprej, lahko ugotovi, da v njegovem 12. členu piše: »Z denarno kaznijo do 1000 din se kaznuje za pr,ekršek:
4) Kdor izobesi raztrgano, za-mazano ali sicer neprimerno zastavo ... kazen za današnji čas res ni tako velika, ampak pri množici prirnerov neupoštevanja tega člena bi se najbrž v blagajni sklada, kamor se stekajo denarne kazni  zaradi  prekrškov,  nabral
kar čeden kupček denarja (česar še zlasti v času stabilizacije tuđi ni zanemariti).
Kako je mogoče, da marsikoga nič ne gane, če na popolnoma novih razkošnih hišah - zlasti v predmestjih in na podeželju - ob državnih praznikih sploh nimajo zastav. Saj res, se bo kdo spo-mnil, ravno za zastavo je »sred-stev« /manjkalo.
Naj torej vsak od nas ob dr-žavnem prazniku - še preden bi lahko prišli mimo tovariši s postaje milice - preveri na lastni hiši, bloku, stolpnici (kjer so gotovo člani hišnega sveta), pa tuđi na vikendu, kaj plapola v vetru, oziroma ali sploh kaj plapola. Škoda bi bilo, če bi morali poleg vseh mogočih in nemogočih taks plaćati še takso (»kazen«) za za-nikrnost.
Lahko da bo kdo dejal, koliko hrupa za prazen nič. Vendar ni tako, če kdo ne spoštuje lastne zastave, mu je lahko tuđi vseeno, če na hiši visi tuja zastava. Kaj to pomeni, se lahko marsikdo še živo spominja, mlajšim pa so to povedali starejši ali dovolj zgo-vorni dokumentarni filmi.
Z. K.
Zadnje seje predsedstva kra-jevne konference SZDL Novi trg so se udeležOi tuđi predstavnild zvezne republičke, medobčinske in obdnske konference SZDL, da bi se seznanili z novimi raz-merami po lanski reorganizaciji krajevne skupnosti Kamnik.
V poročilu in v razpravi je predsedstvo obširneje razčlenilo in ocenilo opravljeno delo v prvem letu mandata. Ugotovilo je, da je bila većina nalog uspeš-no opravljena in da je dejavnost v celotni krajevni skupnosti za-dovoljivo zaživela. Zlasti je bila poudarjena aktivna povezava med družbenopolitičnimi organi-zacijami, organi krajevne skupnosti in delovnimi organizacija-mi, organi krajevne skupnosti in delovnimi organizacijami, ki je nujno potrebna za koordinirano delo. Ker je sedaj večji odstotek ljudi vključenih v krajevno samoupravo, posamezne probleme rešujejo bolj ažurno in z večjo odgovornostjo, saj je stik z obča-ni bolj neposreden.
Vsekakor je preobrazba krajevne skupnosti v Kamniku dala dobre rezultate. Plani sedaj poleg investicij in vzdrževanja na komunalnem področju vsebujejo tuđi kulturno in športnorekrea-
tivno dejavnost, skrb za ostarele občane, urejanje okolja in prometno ureditev, izboljšanje pre-skrbe prebivalstva, spremljanje kmetijskozemljiške problematike, izboljšanje informiranja, organiziranje prireditev in proslav itd. Nekatere teh dejavnosti so-dijo v okvir krajevne skupnosti, za većino pa se je treba dogovar-jati z dejavniki izven krajevne skupnosti in si nenehno prizade-vati za njihovo uresničitev.
Resiti pa bo treba še nekatere probleme oziroma odpraviti na-pake, ki ovirajo delovanje in razvoj krajevne skupnosti. Okrepi-ti je treba aktivnost delegacij in konferenc delegacij ter uskladiti delo z drugimi organi krajevne skupnosti. Izboljšati bo treba informiranje občanov. Zagotoviti dovolj denarja za delovanje krajevne skupnosti, saj sedaj ne za-došča niti za osnovne izdatke.
V razpravi so se gostje po-drobneje zanimali za delo krajevne konference SZDL zlasti o sestavi delegacij, organiziranju zborov občanov itd.
Predsedstvo je na seji obrav-navalo še predloge za dobitnike priznanj OF in se dogovorilo za delo do prihodnje seje.
J. B.
Kmetijski institut Slovenije, Ljubljana, Hacquetova 2
Odbor za delovna razmerja objavlja
prosta dela in naloge več poljskih delavcev oziroma delavk
za delo na poskusnih poljih v Komendi in Jablan.
Nastop službe po dogovoru. Poskusno delo traja tri mesece.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z življenjepisom na zgoraj navedeni naslov v 8 dneh po objavi.
Spomini Slavke Brlec-Zavašnik
Ukradenega otroštva ni mogoče vrniti
Vsak otrok ne samo da želi, temveč bi moral imeti srečno mladost. Ce vanjo zanese svoje viharje nesrečna groza vojne, takrat krhka srca pokajo in nekje v globlni teh src nastajajo brazde. To so brazde trpljenja, ne-prečutih noći, neizprosnega sovraštva in večne, neuničljive neizmerne ljubezni do svobode.
Šest src je bilo v mladih prsih v pričakovanju nepozabne vrnitve. V vsakem srcu so prekipevali bridki spomini, ki so se mešali z radostjo vrnitve. Sedaj se vračamo dorriov, krč vojne groze je popu-stil, lica so mokra od solz. To so solze sreće. Kdo ve kdaj smo nazadnje jokali brez groze in strahu v srcih.
Spomini se vračajo v preteklost, v pomlad 41. leta, v zelene bregove, kjer stoji tih dom, obdan z mogočnimi gozdovi in prijazno sosednjo domačijo. Takrat smo razveseljevali očeta in mamo pet deklet in nabrit fantič. To jima je povzročalo dovolj skrbi in dolžnosti. Tako prijetno je bilo takrat v tem bogu za hrbtom, od ljudi pozabljenem kraju.
Pa je završal vihar sovraštva, zavel je vonj smrti, ki ga je prinašala drhal Hitlerjeve vojske. Zalezel se je v srce vsakega poštenega človeka in mu vzdramil hrepenenje, upanje, ga povedel v boj in ga nezmot-Ijivo vodil do končne svobode ali v junaško trpljenje do smrti. V otroških srcih pa je povzročil nez-nosen strah in grozo. Zajel krč vojne groze. Očeta, ki je bil prvi organizator in sekretar OF za Tuhinj-sko dolino smo videvali samo še ponoći in kadar je bilo treba postoriti kaj važnejšega. V hiši ni bilo več otroškega vrišča, temveč le jok in strah.
Tako se je pričelo poletje 1941. Pokosili smo in oče je s tovariši prišel pomagati pri spravilu krme. Nenadoma so jih iznenadili Nemci. Krogle so šviga-le na vse strani, vendar so se partizani srečno resili. Takrat so Nemci odpeljali mamo. Otroci te izgube nismo mogli popolnoma dojeti. Oklenili smo se babice in tete. Pod pogojem, da se predamo Nem-cem, so mamo kmalu spustili domov.
Težka zima je samo še povećala trpljenje in februarja 1942, po rojstvu najmlajše, smo vsi odšli v partizane. Nemci so doma našli samo še teto in babico. Teto so odpeljali in je končala svoje življenje v Ravensbriicku tik pred svobodo leta 1945. V domačo nišo je okupator naselil svoje pristaše iz okolice Šmartnega. Zaradi njih je morala tuđi 80-letna stara mama v izgnanstvo. Izdali so jo, ker je pomagala partizanom. Morala je v taborišče Oltte-ting, vendar se je po vojni vrnila domov;
Pritisk Nemcev je naraščal. Otroci smo se sstarši skrivali pred njimi, kakor pred razjarjenimi psi. šest src v šestih otroških prsih je hrepenelo po domu, po topli postelji, po eni mirni noći. Tuđi starši so
uvideli, da bo treba nekajmesečno Jano, dveletno Ano, petletno Justi, sedemletno Marijo, osemletno Slavko in desetletnega Milana skriti pri dobrih lju-deh. Toda teh dobrih ljudi v teh težkih časih ni bilo veliko. Ljudem niti nedolžni, majhni, zavetja potrebni otroci, nišo zganili usmiljenja, kajti strah jih je prevzel in jim zaprloči. Hodili smo od hiše do hiše blatni, umazani, premočeni od dežja in obupa-vali. Dobri ljudje so se le našli; Milana je vzel stric na Veliki Lašni, mene in Jano je sprejela očetova sestra v Znojilah, Marijo in Justi sta ostali pri dobrih sosedih.
Nismo vedeli drug za drugega, mislili smo, da smo dobro skriti. Vendar so izdajalci zvedeli za nas. Najprej so pri jeli naju s štirimesečno Jano, ki sva se skrivali pri Štučkovi teti. Otroški jok je bil povod domaćim izdajalcem, morda navideznemu prijatelju ali prijaznemu sosedu. In tako so neke tople noći prišli Nemći. Tiho so obkolili majhno hišo in naju odpeljali. Izselili so tuđi vso družino. Peljali so nas v Šmartno in med potjo prijeli tuđi Milana, ki je bil na Lokah pri stricu. Desetletnega fantiča sta oklepala dva vojaka, tretji ga je od zadaj priganjal z naperjeno puško.
Brat je nemo stal, ni vedel kaj bodo z njim storili. Odpeljali so nas v Kamnik in nas zaprli v sobo pri nemški gostilničarki »Pri Petru«. Nemci nišo odne-hali, iskali so naprej in s pomočjo domaćih izdajal-cev odkrili tuđi Marijo in Justi.
»Pet kamionov Nemcev je prišlo in odpeljalo sedemletno in petletno dekletce,« se spominja so-sedova mama. Nato so našli še dveletno "Ano in jo tuđi privedli v Kamnik.
Bivali smo v Kamniku. Nismo se veliko pogovar-jali. Jokali smo za domom, za starši, jokali pred negotovo prihodnostjo. Nismo vedeli, kaj bo z na-mi, nihče se ni zanimal za nas in nas tolažil. Tako smo živeli v hišnem priporu, teden, dva... Počasi smo se privadili. Večkrat smo ušli na trg. Toda tam nas niti znanci nišo hoteli prepoznati. Pomagali so nam samo Graškovi z raznimi dobrotami, ker so imeli ravno pod njimi slaščičarno.
Tako je prišel september 1942. leta, ko so nas odpeljali v tujino. Jokajoč je šest Cehtetovih otrok, ki so bili krivi samo tega, da so živeli, zapustilo Kamnik; 13. 9. smo prispeli v St. Getraud Karen-ten, kjer smo živeli med izgnanci. Življenje je teklo mirneje. saj ni bilo nenehnega preganjanja. Toda to se je kmalu končalo. Prišli so SS-ovci in nas znova odpeljali v neznano.
Pot je bila težka in smrt nam je neutrudno sledila. Na neki postaji so iznenada prileteli bombniki. Stisnili smo se v kot in čakali. Bombe so padale in rušile postajo, dokler jo nišo popolnoma uničile. Ćelo je ostalo samo del poslopja, kjer smo stali
Otroci od 6. do 14. leta v tabori&u SaMenburg leta 1943
otroci. Takrat smo imeli srećo. Kmalu je prišla medicinska sestra iz zaklonišča z najmlajšo v naroć-ju in nadaljevali smo pot. Ker je bila proga uničena, so nas 16. 11. 1942 pripeljali v taborišče Siligen-porten s kamionom. Tam so nas razdelili po letih, kakor vse druge. Samo Ane in mene nišo mogli ločiti. Oklepali sva se druga druge in lahko sva ostali skupaj. Po dolgih mesecih sva zopet spali v posteljah. Nič več naju ni budil jok male Jane in mirno sva zaspali. Sredi noći naju je prebudil alarm — bombni napad. Vsi so bežali v zaklonišče, samo midve z Ano nisva vedeli, kam bi. Skrili sta se pod posteljo. Sreća se je zopet postavila na najino stran in ostali sva živi.
Otroci smo bili zadovoljni, da smo vsaj skupaj. Toda okupator je že koval nečloveške nacrte, selekcijo po letih. Tako so maja 1943 odpeljali Ano in Justi v taborišče Mainburg. Najmlajša Jana je morala v Leipzig, Milana so odpeljali v Kaštel. Noćni transport pa je odpeljal naju z Marijo v Saldenburg.
To so bili težki dnevi, polni obupa in trepeta, nihče ni vedel kdaj in kam ga bodo odpeljali. Srca so se trgala ob ločitvah. Odpeljali so zdaj tega, zdaj onega. V vseh pa se je utrjevalo sovraštvo, sovraš-tvo otroških src, ki znajo tako lepo ljubiti, a tuđi neizmerno sovražiti. Šest src je bilo v upanju na ponovno snidenje, sirečno vrnitev.
V štirih mestih smo upali Cehtetovi otroci, otroci vojne. Trpeli smo v različnih taboriščih, daleč od doma. Slovensko smo lahko samo šepetali, morali smo se naučiti nemško. Za vsako napačno besedo smo bili tepeni ali kako drugače kaznovani. Stroga disciplina in red, ki ga še odrasli komaj prenašajo, sta vladala v taboriščih. Slaba hrana in bolezen sta
sejali smrt med mladimi internirana. Naša srca so otopela, solz je zmanjkalo, vojna je neizprosno pritiskala, grozila z uručenjem. Povezovala so nas samo pisma stare mame, ki je nenehno prosila, vendar so gestapovci ostajali nemi. Dnevi so tekli in bližala se je svoboda. Bilo je kakor da prihaja pomlad po težki, moreči zimi, kakor jutro po težkih sanjah. Prišla je svoboda. Konec je bilo trpljenja in poniževanja. Spet smo lahko govorili v domaćem jeziku.
Po velikih zapletih smo se peljali domov. Iz spominov smo se vmili v sedanjost. Kako je doma, je oče živ, se bo mama vrnila iz internacije? Pripeljali smo se do tete v Srednji vaši, nato s staro mamo odhiteli domov. Dom je stal prazen in tih. Tekali smo po sobah srečni in veseli. Cez nekaj časa je iz tujine prišla tuđi mama. Oče se je tuđi vrnil domov. V hiši je zopet zavladalo domaće vzdušje. Otrokom je bila vrnjena mladost, ki nam jo je okupator ukradel za štiri leta.
Tuđi v svobodni domovini nismo imeli pravega otroštva, saj je v nas otroštvo po tolikem hudem otopelo, vmili smo se odrasli ljudje.
Ko se vsa povoj na leta srečujemo ukradeni otroci, se vse preveć vračamo v leta našega trpljenja, vse preveč je v nas še strahu, premalo povemo ljudem o našem trpljenju. Le malo ljudi je, ki nas razumejo. Tuđi tišti otroci, ki so bili takrat stari le nekaj mesecev ali kakšno leto, tuđi tištim je ostalo nekaj, kar nas loču je od otrok, ki so preživeli vojno ob starših ali sorodnikih. Otrok, ki preživi toliko let le ob vojakih, le ob njihovih mrkih pogledih, samo ob tuji besedi, to ni več otrok, to je odrasel človek z otopelimi čustvi, z večnim strahom v srcu. Takšna sem jaz, takšni smo mi vsi, UKRADENI OTROCI
_3
KAMNIŠKI OBČAN / 25. APRILA 1983
Prvi del novega zdravstvenega doma
Delegati občinske skupštine bodo vsekakor pred težko nalo-go, ko se boda odločali, ali naj v Kamniku začnemo gradnjo novega zdravstvenega doma. Težko zato, ker je denarja dovolj le za prvo fazo in ker danes ni jasno, kdaj bo mogoče zbrati sredstva za njeno nadaljevanje.
No, odločitev jim v veliki meri olajšuje predlog občinskega izvršnega sveta, ki meni, da je gradnjo - četudi le delno - treba začeti. Če bodo torej tuđi delegati skupščine rekli »da«, bo do konca leta le zrasel nov zdravstveni dom, in sicer njegov prvi del s predšolsko, otroško in zo-bozdravstveno ambulanto.
Zakaj le okrnjen zdravstveni dom in ne takšen, za kakršnega smo se odločili 12. aprila 1981. leta s samoprispevkom? Glavni razlog je, da na 50 odstotkov sredstev za nov zdravstveni dom od medobčinske zdravstvene skupnosti ni mogoče računati. To je danes dokončno jasno! Pojasnimo zadevo pobliže. Ko smo se vsi skupaj pred dvema letoma na referendumu opredelili za samo-prispevek za gradnjo zdravstvenega doma, smo se odločali v dobri veri, da borno 50 odstotkov potrebnega denarja zbrali sami, 50 odstotkov pa bo prispevala
takratna regionalna zdravstvena skupnost, v kateri je tuđi kamni-ška občina namensko združevala denar za gradnjo zdravstvenih objektov.
Tako je bilo takrat tuđi dogo-vorjeno in gradnja kamniškega zdravstvenega doma zapisana v razvojnih programih regionalne zdravstvene skupnosti. Vse se je obrnilo na glavo, ko se je začela regionalna zdravstvena skupnost preoblikovati. Postala je medob-činska zdravstvena skupnost. Ražen imena so se spremenile tuđi nekatere druge stvari - žal na slabše.
Dogovor o temeljih plana razvoja te skupnosti za obdobje od 1981. do 1985. leta - ki je bil predložen in v katerem je našla prostor tuđi gradnja kamniškega zdravstvenega doma - nikoli ni stopil v veljavo. Od skupno 18 občin ga je podpisalo le sedem, ostale pa so podpis zavrnile. Tako je propadel prej veljavni način združevanja denarja za gradnjo zdravstvenih objektov - in Kamnik je ostal praznih rok.
Načrtovanega denarja torej ni in stvari je treba reševati, kot se pač da. Ostali smo le z denarjem, ki se je v teh letih nabral s samoprispevkom. Trenutno smo zbrali (po podatkih konec marca) 43
milijonov dinarjev, do septembra pa naj bi imeli že približno 57 milijonov. To bo, skupaj z denarjem občinske zdravstvene skupnosti in z nekaj lastnimi sredstvi zdravstvenega doma, zadostovV lo za gradnjo prvega dela zdravstvenega doma. Predračunska vrednost tega objekta znaša 65,4 milijona dinarjev. Z gradnjo bi torej .lahko začeli že jeseni in jo dokončali v letu dni.
Da je potrebno z gradnjo čim-prej začeti (četudi danes še ni jasno, kdaj jo bo mogoče nada-ljevati) so se strinjali tuđi člani izvršnega sveta. Zbrani denar pozira inflacija, kajti cene grad-benih del se hitro dvigujejo. Tako je bila pred leti izhodiščna vrednost gradnje zdravstvenega doma 140 milijonov dinarjev, po trenutnih cenah in ob etapni gradnji pa znaša že kar 246 milijonov din.
V prid začetka gradnje (tuđi delne, ki je samostojna zaključena enota) govorijo tuđi nevz-držne razmere v starem zdrav-stvenem domu. Primanjkuje pro-storov za vrsto dejavnosti in njihovo širjenje, medtem ko večina drugih dela v slabih in neprimer-nih pogojih.
B. P.
Sekcijska razprava o mestu in vlogi Glasbene sole
Glasbena šola ima v naši obči-ni že dolgoietno tradicijo, saj le-tos praznuje 30-letnico svojega delovanja. V tem obdobju se je uspešno vključevala v kulturno življenje občine. Pri tem je dosegla uspehe vedno, kadar je bila njena prisotnost in vloga odprta navzven v okolje.
Glasbena šola je bila ustanovljena in deluje z namenom, da prispeva svoj delež h glasbeni vzgoji mladine in da daje ton glasbenemu kulturnemu življenju v občini, zato je pravzaprav osnovnega pomena za njeno uspešno delo in uveljavitev njena odprtost in pristni delovni stiki z okoljem. Prav na tem področju pa je bilo zadnja leta opaziti stagnacijo, če ne ćelo padec, kar je privedlo do nesporazumov in nasprotij med amatersko kulturno ustvarjalnostjo in glasbeno solo. Zato je predsedstvo občinske konference SZDL ocenilo, da bi se bilo treba o teh vpraša-njih temeljito pogovoriti in je zato organiziralo sekcijski posvet o mestu in vlogi Glasbene sole v občini.
Na posvetu se je izkazalo, da je bila ta odločitev pravilna in da je bila ocena, da je Glasbena šola premalo povezana z okolico, na mestu. Vse krivde za to seveda ne moremo naprtiti Glasbeni soli, čeprav je res, da bi morala biti prav ona nosilec nalog.
V razpravi so bili nakazani glavni problemi in opredeljene tuđi poti za njihovo razreševanje. Osnovni problem je programska usmeritev Glasbene sole, pri oblikovanju katere mora biti pri-soten organiziran družbeni interes. V skladu s temi programskimi usmeritvami, ki morajo biti tuđi širše družbeno verificirane, mora potekati tuđi oblikovanje konkretnih programov, njihovo financiranje in kontrola izvajanja.
Opredeljeni so bili tuđi smotri Glasbene sole. Najpomembnejši je nedvomno skrb za osnovno glasbeno vzgojo, ki pa ga mora Glasbena šola uresničevati v te-snem aktivnem sodelovanju z osnovnimi šolami, skozi glasbeno vzgojo in svobodne aktivnosti.
Drugi smoter je skrb za stro-kovno rast in razvoj, strokovno pomoč in vzgojo amaterskim kulturnim ustvarjalcem. Za ure-sničevanje tega morata Zveza kulturnih organizacij in Glasbena šola razviti visoko stopnjo so-delovanja, Izobraževanje glasbe-
nikov je tretji smoter, ki pa mora biti tuđi usmerjen v skladu s po-trebami družbe.
Seveda so to usrheritve zgolj načelne in jih bo treba še naprej obdelovati, dopolniti in konkre-tizirati. Akcija v to smer je na osnovi izhodišč sekcijske razpra-ve tuđi že stekla. Končno odloči-
tev pa bodo morali sprejeti samoupravni organi Glasbene sole in samoupravne interesne skupnosti, predvsem izobraževalna in kulturna, v katerih se bo potrebno na podlagi konkretnih programov dogovoriti za financiranje.
JOŽE ZAGORC
Kako je s plinom!
Ljubljanski Dnevnik je poroda/ o eksploziji plina v stanovanju Radivoja S. v Novem mestu. Eksplozija, ki je stanovanje skoraj uničila ter dodo-bra poškodovafa sosednje, je povzročila za okoli 1,5 milijona dinarjev gmotne škode, hči pa je bila opečena. Plin je uhajal med jeklenko in štedilnikom. Eksplodirat je v trenutku, ko so v stanovanju vključili radio.
Navedena nesreća ni edina in prva v Sloveniji. Zaradi neupo-števanja varnostnih predpisov o pravilnem ravnanju s plini se vedno konca z eksplozijo in večjo škodo.
Nekaj nasvetov o pravilnem ravnanju. Že ob nakupu je-klenke jo moramo pregledati in s sluhom in vonjem ugotoviti šumenje ali morebitno uhaja-nje plina. V kolikor se nam zdi sumljivo, takoj opozorimo pro-dajalca ter zahtevajmo drugo. Čeprav v plinarni vsako jeklenko kontrolirajo pred polnje-njem in jo tuđi preskusijo, se lahko zgodi, da katera spušča. Navajam moj primer: pred leti sem se peljal s svojim delovnim tovarišem v Ljubljano na sesta-nek. Med tem časom je on obi-skal plinarno in zamenjal prazno jeklenko za po/no. Vpričo njega so jeklenko preskusili ter mu jo napolnili. Med vožnjo domov sem ugotovil, da plin uhaja. Na to me je opozoril značilni duh, ki ga nisem bil navajen, ker plina do takrat v naši kuhinji nismo uporabljali. Ob prihodu na njegov dom sva naredila preskus tako, da sva jeklenko potopila v vedro vode. Ugotovila sva, da v resnici spušča jeklenka na prehodu vratu, kjer je varjena. Seveda jo je tovariš takoj vrnil v plinarno, kjer so mu jo zamenjali. Ko bi jo namestil v štedilnik, bi ob vžigu na rešoju ali električ-
nem stikalu nastala eksplozija. Ob ponovnem priključku polne jeklenke r.a cev štedilni-ka moramo najprej ugotoviti, ali je tesnilo na reducirnem ventilu dobro in nepoškodova-no, sicer ga zamanjamo. Ob pritrditvi gledamo, da je redu-cirni ventil pritrjen vodoravno z malim čepom zgoraj. Sledi pregled cevi, če je še uporabna. Cev ima garancijo za dve leti, sicer je možno da vzdrži še kakšno leto, a ni več zanesljiva. ' Cev mora biti na obeh koncih pritrjena s sevno objemko in ne z žico. Originalne cevi so na obeh koncih debelejše, zato jih ni dovoljeno krajšati Ko je vse lepo pritrjeno, preskusimo plU notesnost z milnico. Nikakor pa ne z vžigalico ali vžigalni-kom, svečo ali drugim odprtim ognjem. Milnica nam bo z nastankom mehurčkov takoj pć-kazala mesto poškodbe ali ne-tesnenja. V tem slučaju poško-dovani del zamenjamo in ponovno preskusimo.
Ostale dele štedilnika je treba redno čistiti. Povsod se pri-lcpijo saje ter tako ovirajo ne-moten pretok plina. Posebno vrh gorilnika »konico« je treba tedensko (če mnogo kuhamo, pa vsak dan) očistiti. Najbolje tako, da jih prekuhamo v kišu. Tako očišćene »kronice« nam bodo dale lep svetio zelen plamen, kar dokazuje dobro gorenje in izkoriščanje plina. Rdeči ali butajoči plameni nas opo-zarjajo na neizpravnosf gori/ni-fca ali pomanjkanje plina.
Še nekaj besed o pričetku in koncu kuhanja. Pravilnoposto-pamo tako, da najprej odpre-mo ventil na jeklenki, nato na štedilniku, vžigalnik imamo pripravljen za vžig, v kolikor ni ta aviomatski. Ob končanem kuhanju najprej zapremo ventil na jeklenki ter pustimo, da
ves plin zgori na rešoju sele nato zapremo ventil na štedilniku. Tak postopek zagotavlja, da ni več plina v cevi in v kuhinji. Opozarjam, da ventili na štedilniku nimajo zanesljive za-pore.
Ob vsak/ poškodbi, pa tuđi sicer pokličimo pooblaščenega serviserja, naj pregleda štedilnik in zamenja dotrajarii dele. Praviloma bi moral izvršiti pregled štedilnika vsako leto. Servise opravljajo prodajalci plina: na Vrhpoljah, v Buču (Tu-1 hinjska dolina), v Šmarci, v Mostah in Nasovčah. Pa tuđi v Kamniku bi se tak strokovnjak dobil.
Jeklenko z butan-propan plinom lahko namestimo v štedilniku samo na takem kraju, kjer nanj ne vpliva toplota. Toplota povzroča povećanje pritiska v njej ter tako nastane eksplozija. Zaradi varnosti ni dovoljeno imeti v kuhinji već kot eno jeklenko, ki je priključena na štedilnik. Rezervno jeklenko lahko hranimo na balkonu, če ni izpostavljena soncu, nikakor pa ne v kleti ali hodniku stanovanja. V stanovanjskih blokih je nujno urediti odgovarjajoči prostor za shrambo rezervnih jeklenk. Prostori, kjer so jeklenke, morajo biti zračni, pa tuđi kuhinjo je treba večkrat prezračiti.
Ob slabem tesnenju plinskih vodov in naprav lahko povzroči nesrećo najmanjša iskra ali svetloba električnega stikala, vtičnice in ostalih iskrečih pri-pomočkov. Zato je nujno, da vsaj ob odhodu na večerni po-čitek ali dopust kontroliramo zaporo ventila na jeklenki. Le tako borno lahko brezskrbno uživali zaslužni dopust v plani-nah in na morju.
JOŽE BERLEC
Kljub težavam je bilo preteklo gospodarsko leto razmeroma uspešno
Kamniška industrija je lani ustvarila štiri odstotke večjo proizvodnjo (republika 1,2), kot je bilo načrtovano. To je le eden od podatkov iz analize izvajanja družbenega plana v preteklem letu, ki jo je nedavno obravnaval izvršni svet, razpravo pa bodo zaključili zbori občinske skupščine prihodnji mesec.
Celotni prihodek našega gospodarstva je lani znašal dobrih trinajst milijard oziroma 35 odstotkov več kot leta'1981. Na povećanje so vplivale predvsem cene, manj pa povećanje proizvodnje in produktivnosti, saj so nekateri izvozniki ob manjši proizvodnji in enaki produktivnosti dosegli boljše rezultate zaradi devalvacije. Sicer pa je izvoz v celotnem prihodku gospodarstva udeležen s 6,5 odstotka, 84,6 od-stotka pa je bilo ustvarjenega s prodajo na domaćem trgu.
V občini je bilo lani zaposlenih 8539 delavcev: v gospodarstvu za 1,03 odstotka več kot leta 1981, v negospodarstvu pa za 4,8 odstotka več. Lani je bilo oprav-ljenih tuđi 633 pogodbenih del ter 298.220 nadur. Delo je iskalo 130 delavcev.
Delež porabljenih sredstev od skupnega prihodka se je z 69,8 v letu 1981 povečal na 70,4 odstotka. Za surovine, material, proizvodne storitve in nabavno vrednost prodanega blaga je gospodarstvo porabilo manj kot leto poprej, povećala pa se je amortizacija, obračunana po predpisanih stopnja (ra 89 odstotkov) ter sredstva za dnevnice, potne stroške, službena potova-nja (128 odstotkov), za reklamo in propagando (50 odstotkov) ter za prehrano (41 odstotkov).
Ustvarjeni dohodek je znašal skoraj 4,9 milijarde din oziroma 32 odstotkov več kot leta 1981.
Nižji dohodek kot leta 1981 so imeli v Kemijski industriji, tozd Kamnik, v Donitu, tozd Kemo-stik, v Stolovem tozdu Proizvodnja ploskovnega in kosovnega pohištva ter v Komunalnem po-djetju. Občutno povećanje do-hodka pa v tozdu Kalcit, v Tita-novem tozdu Livarna z obdelavo, Svilanitov tozd Svila, Utokov tozd Usnjarna, Meso, Gradbi-nec, Stolov tozd Prodaja, tozd Hoteli in žičnice, Kikov tozd Vzdrževanje in še nekateri.
Ua skupne potrebe je bilo lani iz dohodka namenjenih dobrih
• Kako naše gospodarstvo posluje letos. Bolj ali manj v vsefa delovnih organizadjah ob-čutijo pomanjkanje reprodukcij-skega materiala in surovin. Be-žen pregled pa kaže, da je delov-na organizacija Rudnik kaolina in kalcita v prvih treh mesecih dosegla slabše rezultate od načr-tovanih, predvsem zaradi rekonstrukcije. Donitov tozd Trival je gospodari! bolje kot lani, uspeš-nejši so v Titanu in pričakujejo, da v prvem trimesečju tuđi tozd Livarna z obdelavo ne bo imel izgube. V Alpremu občutijo zmanjševanje narodi, prav tako v Stolu, kjer prodaja za 25 odstotkov zaostaja za načrtovano. Kemijska inustrija je dosegla približno take rezultate kot v lan-skem prvem trimesečju, v Zarji so po prvih ocenah dosegli načrtovano. Nacrte so precej presegli v Mentoli, uspešni so, kljub pomanjkanju surovin in precejšnji fluktuaciji v Utoku, zlasti pri izvozu. Dobro so poslovali v Eri ter tuđi v Svilanitu, čeprav je oskrbljenost s prejo zelo slaba.
790 milijonov ali 29 odstotkov več kot leta 1981, za splošne potrebe pa 75,6 milijona din ali 52
odstotkov.več. Za osebne dohod-ke - povprečni OD se je s 10.726 povečal na 14.045 din oz. masa sredstev za OD za 34,04% - in skupno porabo je gospodarstvo lani oddvojilo 1,6 milijarde ali 35 odstotkov več. Tako je znašal čisti dohodek 2,7 milijarde ali 35 odstotkov več kot leta 1981.
Sredstva za akumulacijo so se povećala za 22 odstotkov, vendar je bila akumulativna sposobnost manjša, ker se je zmanjšal njen delež v čistem dohodku. Sredstva za reprodukcijo so se povećala za 41 odstotkov, za izboljšanje in širitev materialne osnove dela pa je gospodarstvo namenilo 31 odstotkov več sredstev.
Z izgubo sta lani poslovala tozd Gostinstvo in žičnice ter Ti-
tanov tozd Livarna z obdelavo, ki stvu, da ima gospodarstvo v pov-ima izgubo pokrito iz skupnih re- prečju za 68,3 odstotka odpisana zerv delovne organizacije.             osnovna sredstva.
• Kamniško gospodarstvo je lani izvozilo za 1,1 milijarde din, kr je 14,7 odstotka več kot leta 1981, oziroma realno za 8,2 odstotka več. Delež izvoza na konvertibilno ombočje je bil 82 od-stoten oziroma tak kot leto poprej. Najmočneji izvozniki so bili Stol, Utok, Titan in Svilanit, ki so ustvarih' 78 odstotkov celotnega izvoza. Uvoz se je lani povečal za 11,5 odstotka, predvsem na račun uvoza reprodukcijskega materiala.
Investicijska dejavnost je tuđi lani zaostajala za nacrti, kar je toliko bolj skrb zbujajoče ob dej-
Interesne skupnosti družbenih dejavnosti so lani gospodarile s 521 milijoni din oziroma 17,6 odstotka več kot leta 1981, s tem, da vsa sredstva nišo bila zbrana v dogovorjeni vsoti in so imele interesne skupnosti, z izje-mo otroškega varstva, prek 8 milijonov primanjkljaja. Skupna poraba je bila lani realno 8,8 odstotka nižja kot leto poprej. Pri-hodki občinskega proračuna so znašali dobrih 137 milijonov oziroma 31,5 odstotka več, vendar je proračunska poraba ostala v dogovorjenih okvirih, presežki so namenjeni za intervencije v kmetijstvu in za blagovne zaloge.
Spremenjene prispevne stopnje
Skupščine skupnosti otroškega varstva, Izobraževalne skupnosti, Telesnokulturne         skupnosti,
Zdravstvene skupnosti, Skupnosti za zaposlovanje ter Občinske raziskovalne skupnosti so v skladu z določbami samoupravnega sporazuma o temeljih plana za obdobje 1981-1985 na sejah obeh zborov sprejele sklepe o spremembah prispevnih stopenj za uresniČevanje programov v letu 1983 in sicer:
Skupnost otroškega varstva spreminja prispevno stopnjo iz osebnega dohodka po domicil-nem principu iz 1,29% na 1,20% ter po principu delovnega mesta iz 1,06% na 1,03%;
Izobraževalna skupnost spreminja prispevno stopnjo iz osebnega dohodka iz 6,04% na 5,41%;
Telesnokulturna skupnost spreminja prispevno stopnjo iz
osebnega dohodka iz 0,617% na 0,57%;
Zdravstvena skupnost spreminja prispevno stopnjo izdohodka po osnovi osebnega dohodka iz 8,63% na 8,84%, medtem ko ostaja prispevna stopnja 1 54% iz osebnega dohodka nespreme-njena;
Skupnost za zaposlovanje spreminja prispevno stopnjo iz dohodka po osnovi osebnega dohodka iz 0,25% na 0,23%.
Na podlagi zakona o načinu razpolaganja s presežki prihod-kov samoupravnih interesnih skupnosti v letu 1983 (Ur. 1. SFRJ, št. 76/82) je občinska ra-ziskovalna skupnost sprejela sklep, da delovne organizacije in skupnosti ter drugi uporabniki ne vplačajo akontacije prispevka za mesec maj in junij 1983.
Vse spremembe prispevnih stopenj veljajo od 1. 5. 1983 dalje.
STROKOVNE SLUŽBE SIS
Prodam kotno sedežno garnituro in dva fotelja. Golob, Kotarjeva 2, Kamnik.
Takoj zaposlim šiviljo. Po-nudbe pod šifro »industrijsko šivanje oblek« pošljite na uredništvo Kamniškega ob-čana.
Elektroinstalacije novih gra-denj in non-stop vzdrževanje solidno, in   poceni   izvršuje
ELEKTROINSTALACIJE ZALAR-LAKNER. Naroči-la: Lakner, Vrhpolje 249, tel. 832-987 (cei dan).
4
KAMNIŠKI OBČAN / 25. APRILA 1983
Akademija ob
mednarodnem dnevu invalidov
Da bi tuđi invalidsko društvo Kamnik dostojno proslavilo me-dnarodni dan invalidov, je pripravilo akademijo, v petek, 25. marca v dvorani nad Kavarno Veronika. Lepo število obisko-vakev je dokaz, da si Ijudje takih in podobnih prireditev želijo. To je potrdil velik aplavz, ki so ga bili deležni nastopajoči, od red-tatorja, igralca na citre, harmoni-karja do pevcev, ki so nas dobri dve uri razveseljevali s svojim nastopom. Res nam ni bilo žal časa in naporov, ki smo jih vio/ili v pripravo akademije, saj nam je bilo v veliko zadovoljstvo in pla-čilo dobro razpoloženje obisko-vakev.
O pomenu in namenu medna-rodnega dneva invalidov je govo-ril predsednik društva invalidov, Vinko Mihelič. To je dan, ki združuje vse invalide širom ze-meljske oble. V Ženevi je društvo narodov sprejelo prvo po-mladansko nedeljo za mednaro-dni dan invalidov in vse dežele, ki delujejo v skladu s človeškimi normami, ga praznujejo.
Mi, invalidi, živimo v enako-pravni socialistični družbi, ki skrbi za invalide, ki so dali svoje zdravje v najtežjih časih ustvar-janja naše samoupravne demokracije, eni v vojnem, drugi pa v povojnem času. Poglejmo okoli sebe! Vedno mislimo, kaj bi še lahko imeli in kaj nam gospodarska stabilizacija odvzema. Kdo si ne želi boljših materialnih pogo-jev? Toda ena želja je pri nas, invalidih vedno prisotna: želimo si zdravja. Delno nam ga lahko da družba oziroma ustrezne ustanove, a v veliki meri si ga skuša-mo po svojih močeh uresničiti sami. Boleče je, če nam kdo očita, da so med našimi tuđi invalidi, ki so izkoristili naš zdravstveni sistem in so postali invalidi samo na papirju. Ne more nam biti vseeno, že zaradi prek 1000 de-lovnih invalidov, ki živijo v naši občini. Žal so tuđi primeri, ko invalida, ki nima statusa invalida, ne priznajo za invalida. Kako hu-do je lahko, ko zvemo, da tega človeka ni već med nami. Ko mu ob odprtem grobu izrekamo zadnje besede, se lahko vprašamo, kaj smo storili za vse te ljudi še za časa življenja, takrat ko je bil pomoči še potreben.
Dan invalidov je tuđi dan, ko se med seboj spoznavamo, se veselimo in si delimo bolečino. Toda, ta naš dan ni samo en dan v letu. Mi moramo živeti vse dni v letu, moramo živeti dalje. Kadar nam je najhuje, se spomnimo, da so med nami ljudje, ki živijo še težje, a so veseli, da živijo.
Na začetku akademije je me-šani pevski zbor tovarne »TI-TAN« pod vodstvom profesorja
V spornin
Janez Erdani je pričakoval čez dve leti stoletnico rojstva. Pa se je primerilo, daje ugasnil istoča-sno z najstarejšim občanom. Velika udeležba pri pogrebu je po-trdila, da je bil spoštovan mož iz velike družine. Izhajal je iz kmečke družine v Trebelncm ob Palovčah. Bil je prvorojenec oče-ta Franca in Marije Pavlič iz Potoka. V ma ticah je bilo tista leta vpisanih iz vsake vaši okoli 5 otrok letno. Mnogo jih ni preži-ve/o ofroštva. Pogosfo je po mnogih porodih onemog/a tuđi mati; malim otrokom je bilo treba dobiti drugo mater, tuđi pri Erdanijevih je bila to sestra prve, skupaj sta imeli 24 otrok. Preži-velo jih je deset.
Janez se je poročil pred 70 leti. Naslednje leto (1914) se je začela vojna, kamor je bil tedaj 30-leten poklican kot delavec brez zemlje. V tistem času, ko ni bilo industrije, je bilo težko za zaslu-žek, posebej težko za take druži- ■ ne. Po 26 letih zakona mu je umrla žena, pred začetkom druge vojne, tako je 44 let preživel kot vdovec.    .
Miroljuben, pravičen in dober vsakemu bližnjemu, vedno trdno zvest svojemu prcpričanju.
Sosedje z Vran/'e peči
Viktorja Mihelčiča zape! himno; pozdravnem govoru predsednika društva invalidov je sledil nastop dramske skupine tovarne »STOL«: Pestotnika z recitacijo in Plahutnika s citrami. Spontani aplavz je potrdil zadovoljstvo. Pred nastopom gojencev zavoda za usposabljanje invalidne mladine je poskočno igral harmoni-kaš Robert Smolnikar. Sledil je recital Silva Balantiča, ki je tuđi napovedoval program. Nato je nastopil mešani pevski zbor »Ti-tan« s štirimi pesmimi, ter članice kulturnega društva »Karei Jeraj« iz Ljubljane, ki so recitirale last-ne pesmi.
Ob koncu je bila še podelitev priznanj članom izvršnega odbora društva invalidov Kamnik. Titove srebrnike podeljujemo to-varišicam in tovarišem za priza-devno delo pri razvijanju in po-glabljanju varstva invalidov, za izredno in uspešno delo v društvu ter za pomembne zasluge pri šir-jenju in utrjevanju dejavnosti na področju aktivnosti invalidov in uveljavljanju samoupravnih odnosov v društvu. Priznanja je podelil predsednik društva invalidov Tilki Pestator, Cilki Primo-žič, Tatjani Podpečan, Antonu Osenarju, Antonu Zlatnarju in Jožetu   Vogrincu.   Priznanje  je
dobi) tuđi najzaslužnejši med nji-mi, predsednik društva Vinko Mihelič. Ko mu je podpredse-dnik društva invalidov, Anton Osenar, izročal priznanje, je posebej poudaril njegovo nesebično in prizadevno delo z željo, da bi še dolgo vodil društvo tako uspešno, kakor ga je vodil zadnjih nekaj let. Naj se v imenu društva invalidov zahvalim vsem nastopajočim in vsem, ki so nam gmotno pomagali pri izvedbi te akademije. Razšli smo se z zadovoljstvom, da smo doživeli še en lep večer, delegacija društva pa je še položila cvetje k spomeniku revolucije.        Anton OSENAR
S svečane akademije društva invalidov Kamnik. Spredaj vseh sedem nagrajencev društva s Titovimi srebrniki.
O delu društva upokojencev Komenda
V krajevnih skupnostih KOMENDA, MOSTE in KRIŽ živi 300 upokojencev - starost-nih, družinskih, invalidskih in kmečkih. V naše društvo jih je včlanjenih 276, želimo pa, da bi pristopili še vsi ostali upokojeni občani.
Društvo upokojencev Komenda, je bilo ustanovljeno leta 1955. Takrat je štelo 71 čla-nov. Sedaj ima svoje prostore v stavbi bivše bolnišnice Petra Pavla Glavarja.
Občina Kamnik, krajevna skupnost Komenda in Društvo upokojencev so to stavbo obnovili za svoje potrebe in jo tako resili propada.
Društvo upokojencev je društvo, v katerega vedno vsto-pajo novi člani pa se za vedno poslavljajo.
V prvem četrtletju leta so zapustili naše vrste:
Franc SRŠEN, Klane - Kamnik, roj. 25. 10. 1892, umri
14. 1. 1983. Starostni upokoje-nec. Bil je ustanovni član Društva upokojencev Komenda in večletni predsednik. Zavzemal se je za pravice upokojencev in pridobitev društvenih prosto-rov. Zato je bil med upokojen-ci priljubljen in spoštovan.
Ivan KORBAR, Moste, roj. 8. 2. 1898, umri 5. 2. 1983. Starostni upokojenec. Kot ustanovni član društva in večletni predsednik nadzornega odbora je s svojimi predlogi veliko pripomogel, da se je društvo lepo razvijalo.
Janez MARN, Komenda, roj. 17. 5. 1903, umri 3. 2. 1983. Starostni upokojenec od leta 1963, ki je takoj pristopil v naše društvo. Nekaj let je bil član upravnega odbora in zelo delaven v društvu.
Marija VIDMAR, Gmajni-ca, roj. 23. 6. 1897, umrla 5. 1. 1983. Starostna upokojenka. Ob ustanovitvi društva je pri-
stopila v članstvo. Rada se je udeleževala vseh naših sestan-kov, dokler ji je to dopuščalo zdravje.
Franc BERGANT Nasovče, roj. 7. 4. 1903, umri 1. 3. 1983. Kot starostni upokojenec se je takoj ob upokojitvi leta 1958 včlanil v naše društvo.
Frančiška PERNE, Komenda, roj. 29. 19. 1906, umrla 1. 2. 1983. Kot družinska upokojenka je prišla v naše društvo leta 1974. Vedno je rada priha-jala na razne naše prireditve in se poveselila med upokojenci.
Ančka   KERN,   Komenda,
roj. 22. 7. 1911, umrla 4. 3. 1983. Kot družinska upokojen-ca se je včlanila v naše društvo leta 1971.
Vsem hvala za njihova priza-devanja v društvu. Ostali nam bodo vedno v lepem spominu.
FRANC ZA VRSNIK
Zakaj
je alkoholizem
družbe no zlo?
—  Alkohol škoduje zdravju. Umske sposobnosti alkoholika so zmanjšane, prav tako njegovo delo na delovnem mestu.
—  Alkoholiki ne hodijo redno na delo. Z zdravljenjem ima velike stroške zdravstveno zavarovanje. Alkoholizem povzroča razdor v družini.
—  Alkohol je vsakemu dostopen, do njega pridejo že zelo mladi ljudje.
—  Veliko družin je zaradi tega že razpadlo, veliko je bilo prometnih nesreč, pretepov in ubojev.
—  Starši alkoholiki ne skrbijo za svoje otroke.
—  Sosed je zaradi pijace »znorel«, dobival živčne napade in se nazadnje znašel v umobolnici.
—  Žena in otroka iz moje soseske so večkrat prebedeli noč. Mož je obljubil, da se bo Šel zdravit, velikokrat mu je bilo žal za storjeno gorje, a moči ni zbral. Otroka sta se težko učila. Nazadnje se je družina razšla.
—  Žena se je podala v pijaco, pretepala otroka. Nazadnje se je mož ločil, hčerka je ostala pri njem.
—  Voznik motorja se je pijan smrtno ponesrečil.
—  Z alkoholom se mladi delajo odrasle, zrele osebe, ćeš kaj mi pa morejo. Nekateri se zgledujejo po sovrstnikih. Njihove interese bi bilo treba preusmeriti drugam: v šport, kulturo, delo.
—  Mislijo, da so »frajerji«. Nekateri pijejo tuđi zaradi nera-zumevanja v družini ali pa iz radovednosti, Mladoletnikom nikjer ne bi smeli točiti alkohola!
—  Vč,asih zaradi nesrečne ljubezni. Največkrat mlađega človeka zapelje slaba družba. Pokazati jim je treba kako pametno udejstvovanje, jih sprejeti v zdravo družbo.
—  Mladi se večkrat sprejo s starši in si mislijo, da jih nihče ne mara. Treba bi bilo kaznovati prodajalce, ki mladim dajejo pijaco. Brezalkoholne pijace bi morale biti cenejše.
Učenci 7. in 8. razredev OŠ Tomo Brcjc
Z obiska
pri Dani Mišić
Obstali smo pred vrati. Maja je pritisnite na zvonec. Odigral je svojo melodijo. Z neprikrito ra-dovednostjo smo zrli v vrata, kjer je stal napis: Mišić Dana. Že čez nekaj sekund je pred nami stala žena starejših let. Sprejela nas je z nasmehom in nas povabi-la v prijetno kuhinjo. Jure in Maja sta sedela k mizi, tbvarišica Mišičeva in jaz pa na kavč.
Ne da bi se zavedali, je med nami nenavadno hitro stekel pri-jeten pogovor. Najprej smo jo povprašali po njeni mladosti. Rodila se je 1912. leta kot tretji otrok. Preživljali so se z borno pčetovo plačo. Toda vseeno so se otroci prebili na sole, tako tuđi Dana. Naredila je pet let osnovne sole, štiri leta meščanske in pet let učiteljišča. Pričela je kot upraviteljica sole v Lazah. Njena delovna mesta so bila kasneje v različnih krajih Jugoslavije, tako v Brežicah in Zagrebu, kjer je končala pedagoško solo. Nazadnje. po drugi svetovni vojni, je' nastopila službo na soli Toma Brejca v Kamniku.
Toda povrnimo se v čas, ko je pri nas vihrala neusmiljena vojna. Tovarišica Mišičeva je med NOB delala v tovarni. Da bi pou-čevala, tega takrat ni bilo mogo-če uresničiti, kajti Nemci nišo marali naših profesorjev. Po službi pa doma ni sedela prekri-žanih rok, temveč se je udeleževala akcij, kot so zbiranje razne-ga materiala za partizane. Bila je članica KP. Vse spiske je skrbno hranila na raznih krajih. Tuđi za-prta je bila med vojno.
Po vojni je začela učiti na naši soli. Na tej soli, takrat kamniški gimnaziji, je učila matematiko, potem pa je postala ravnateljica. Omenila je tuđi, da v tistih letih ni bilo plaćanih nadur in da so tako delali večkrat zastonj, ven-dar z navdušenjem. Med pripo-vedovanjem nam potrdila govo-rice, ki so že dalj časa krožile med nami. Kakšno zvezo so imeli Nemci z našo solo? Prvotno je bila to enonadstropna stavba, Nemci pa so dogradili eno nad-stropje in telovadnico. Po vojni je moral novi šolski odbor začeti z vsem znova. Tako so ustanovili tuđi pionirsko organizacijo in razne krožke. Dijaki so dobivali malico, ki pa je bila zelo skromna. Rada se spominja trenut-kov, ko so spremljali dijake k maturi. Na solo so hodili učenci iz Tuhinjske doline. Vozili so se z rednim avtobusom, ne s posebnim kot danes. Včasih na šolah nišo imeli pripomočkov, ki bi olajšali delo.
O današnji mladini pravi, da je zelo razgledana, saj ima več mož-nosti videti in spoznavati, kot pa prejšnje generacije.
Neli Mikeli
Maja Šinkovec
Jure Pirš
OS Toma Brejca Kamnik
Trisobno stanovanje kupim ali zamenjam za lastniško dvosobno z doplačilom. Me-jač, Ljubljanska 3/a, Kamnik, tel. 832-350.
Iz doma upokojencev
Januarja smo imeli prijazne goste, ki so se odzvali vabilu, da nam popestrijo vstop v novo leto. To je bil Studentski mešani pevski zbor, mnogoštevilen in z novim zhorovodjem, Janezom Klo-pčarjem, ki je imel s seboj violino. Z muziko, govorico brez be-sed in s pesmimi, lepimi in izbra-nimi kot šopek dišečih rož, so nas za začetek leta res osrečUi. .
Spet in spet nas je pritegnila igra violine, na kitero je zboro-vodja med pesmimi občuteno igral. Bilo je za ušesa prijetno in »novo«. Vse pesmi so bile kvalitetno izvedene. Užitek je bilo gledati mladi zbor, ki se je odzi-val dirigentovim rokam, in ga poslušati. Pri tem smo kar pozabili na vse tegobe, naša želja je bila, da nam ponovijo vse < >d začetka do konca. Na aplavz so dodali še
svečano Gallusovo pesem, ki je lepo zaključila to naše izbrano doživetje. Kvalitetnemu zboru smo hvaležni še danes.
Ob koncu tega meseca smo kot vedno imeli praznovanje rojstnih dni, oziroma počastitev slavljen-cev. Torej tistih, ki praznujejo v tekočem mesecu rojstni dan.
Naj pmenimo še pusta, ki ga tuđi letos pri nas v Domu nismo zanemarili. Povabljeni smo bili na »večerjo v maskah« ob 17. uri na pustni torek v naši jedilnici. Že vnaprej so bili pripravljeni »rekviziti«, kitajski klobučki in očala, kar je bilo izdelano v naši delovni terapiji in je vsakdo do-
bil tak okrasek. Pogled po jedilnici je bil zato prav slikovit. Ne-katerih skoraj nismo prepoznali. Po zelo dobri'večerji so prišle prve maske, iz vrst oskrbovancev in kolektiva. Presenetil nas je zlasti medved v medvedji preo-bleki, z vodičem, natakar, klovn in še drugi.
•  • ■• ,
Ob 8. marcu so prišli k nam otroci sole Fr. Albrehta (iz 2. in 4. razreda) pod vodstvom tovari-šice Ivanke Učakar in Marine Aparnik, da naru olepšajo dan žena.
Najprej so nastopili drugošolč-ki s pesinicami in recitacijami - o muci s pentljico, o mamici, ki je bogastvo, o pomladi, ki priđe v otroških sanjah in očeh. Potem so male učenke pokazale, kaj so se naučile v glasbeni soli. Dve sta nastopili s flavto in tretja s kita-
ro, nato vse skupaj, kar je bilo še posebno prijetno za uho. Nekaj deklic je zapelo pesmico o tro-bentici, o polžku, ki se gre zenit in o putki ter o pomladi. Skupaj so zapeli še V dolinci prijetni, pod vodstvom dirigentice, tov. Aparnikove.
Nastopili so tuđi četrtošolčki s skupno deklamacijo o mačku, ki je hotel k filmu ali cirkusu, a bo raje ostal doma. Pa ozdravniku za sivo vrano, in o tem Zakaj so breze bele. Prizorčku Pri zdrav-niku je sledila pesem o bolnici, nazadnje pa je ves zborček zapel živahno pionirsko pesem.
Prisrčno so bile izvedene pe-smice. Ljubkost in naravnost otroškega glasu je tisto, kar pritegne, čemur z veseljem prislu-hneš.
Zadnja točka programa je bila: naša oskrbovanka Mercedes Budau je povedala dve svoji pesmi, namenjeni temu prazniku.
Njun naslov: Materam in ženain in Za dan žena. Požela je odobravanje vseh poslušalcev.
Pri nas pa smo izdelali za ta dan čestitke in jih razdelili nepokretnim ženam po sobah. Vizii-ke, izgotovljene v delovni terapi ji, so razveselile marsikatero bolnico.
Obe delegatki iz vrst oskrbovancev sta se udeležili tuđi pruz-novanja dneva žena za delovni kolektiv Doma. Direktor Janez Pernuš je s čestitkami v nagovoru poudaril pomen praznika in ob *> koncu dodal, da je uresničevanjc nadaljnega družbenega uveljav-ljanja žerjjk naša stalna nalogu. Sledile so čestitke in dobre želje predsednika osnovne organizacije sindikata Ljuba Rogana. V ve- # selem razpolozenju in smehu, pri zakuski, z veliko udeležbo žensk, ki so v većini, smo prijetno zaključili praznovanje.
M. LAVRlC
5
6
KAMNIŠKI OBČAN / 25. APRILA 1983
Realizacija programa občinske izobraževalne skupnosti Kamnik za let« 1982
Zagotovljeni program občinske izobraževalne"skupnosti se je izvajal v 4 centralnih in 12 podnižničnih šolah. V prvem polletju 1982 je bilo v vzgojnoizobraževalni proces vključeno 3204 učcncev v 126 oddelkih osnovne sole in 63 ućencev v 7 oddelkih organizacije za usposabljanje in delovno usosabljanje. V dveh oddelkih osnovne sole, za odrasle pri Delavski univerzi se je izobraževalo 26 učencev.
Od 1.9. 1982 dalje je bil v vzgojnoizobraževalni proces vključen 3301 učenec v 129 oddelkih osnovne sole in 58 učencev v 7 oddelkih organizacije za usposabljanje in delovno usposabljanje. Število oddelkov v drugem obdobju leta 1982 se je povečalo za 3 oddelke, oziroma za 2,4% in sicer: 2 oddelka na Duplici in en oddelek v Komendi, medtem ko je število učencev poraslo za 3%. Število oddelkov organizacije za usposabljanje in delovno usposabljanje je ostalo enako.
Osnovne sole so v glavnem realizirale redne ure pouka po predmetniku, medtem ko dopolnilni pouk še vedno ni realiziran v planiranem obsegu in na račun dopolnilnega pouka večajo število ur interesnih dejavnosti, predvsem za Športne dejavnosti, medtem ko so ostala predmetna področja zapostavljena.
Brezplačen prevoz je občinska izobraževalna skupnost zagotovila vsem tištim učencem, ki so po zakonu do tega upravičeni in kjer je bilo mogoče prevoz organizirati. Z avtobusnim prevozom se dnevno vozi v solo okrog 440 učencev, s'kotnbijem po 96 učencev.
V okviru dodatnega programa se je izvajala naslednja dejavnost:
a) podaljšano bivanje je vključevalo 314 učencev osnovne sole v 2 čistih in 10 kombiniranih oddelkih in 14 učencev v 2 oddelkih organizacije za usposabljanje in delovno usposabljanje. Program se v primerjavi z letom 1981 ni povečal;
b) domska vzgoja v Dijaškem domu 27. julij v Kamniku za 18 učencev organizacije za usposabljanje in delovno usposabljanje, katera se je v primerjavi z letom 1981 zmanjšala za 2 učenca osnovne sole;
c) glasbeno izobraževanje mladih v 12 oddelkih pouka instrumentov in v 3 oddelkih predšolske glasbene vzgoje. Glasbeno solo je obiskovalo 296 učencev, oziroma 7,5% več kot v prejšnjem letu;
č) zimska in letna šola v naravi, katere se je udeležilo 756 učencev, občinska izobraževalna skupnost pa za vsakega učenca regresira 700 din po sprejetih merilih;
* d) prehrana učencev - malice je v prvi polovici leta 1982 prejemalo 3.259 učencev, od 1. 9. 1982 dalje pa se je število učencev, ki prejemajo malico povečalo na 3.333 ali za 2,3%;
Decembra je prejemalo v soli kosilo okrog 636 učencev, oziroma 20% učencev v občini Kamnik.
Občinska izobraževalna skupnost Kamnik je učencem, ki prejemajo malice'in kosila, regresirala delež po sprejetih merilih, ki se je v primerjavi z letom 1981 povečal za 68%.
e) akcija o brezplačni učbenikih je stekla v vseh osnovnih šolah. Licenci zaenkrat še ne prejemajo brezplaćnih učbenikov, prav gotovo pa se bo iz leta v leto prispevek staršev, oziroma učencev zmanjševal, če bodo sole z akcijo nadaljevale ob širši družbeni pomoći - večji delež regresa od občinske izobraževalne skupnosti.
f)  stipendiranje kadra kadrovska situacija na šolah se le počasi izbolj-šuje. Občinska izobraževalna skupnost že vrsto let stipendira kader na deficitnem področju (matematika, fizika, razredni pouk, tehnični pouk, glasbeni pouk). V šolskem letu 1982/83 občinska izobraževalna skupnost stipendira 11 studentov oziroma dijakov in sicer za:
-  razredni pouk                                  8
-  tehnični pouk, matematika               1
-  glasbeni pouk                                   1
-  glasbeni pihalec                               1
V  letu 1982 se je v občini Kamnik zaposlilo 6 naših štipendistov, kot absolventov.
V  programu investidj smo v letu 1982 ražen odplačevanja anuitet za telovadnico pri izobraževalnem centru Rudolfa Mistra končali adaptacijo osnovne sole Moste. Iz sredstev združene amortizacije pa je bila izvršena adaptacija osnovne sole v Zgornjem Tuhinju in s tem omogočen enoi-zmenski pouk na tej soli.
Strokovna služba skupnosti
Realizacija programa občinske skupnosti otroškega varstva za leto 1982
i.
Program vzgojno varstvene dejavnosti je izvajala WO Antona Me-dveda Kamnik v 4 enotah s 4 dislociranimi oddelki. V proces nacrtne vzgoje je bilo v letu 1982 na mesec poprečno vključenih 807 otrok, in sicer:
v 6 oddelkih poprečno na mesec 100 dojenčkov - do 3 let
v 28 oddelkih poprečno na mesec 702 predšolska otroka od 3-7 let
v 1 oddelek poprečno na mesec 5 duš. in tel. prizadetih otrok
v 1 družini (družin. varstvo) 3 dojenčki do 3 let
Iz podatkov je moč ugotoviti, da je v občini vključeno v organizirano predšolsko vzgojo le 32,82% otrok, kar dokazuje, da je vključenih premalo otrok.
Občinska skupnost otroškega varstva je v letu 1982 regresirala ekonomsko ceno na otroka v razmerju: 40% prispevek staršev k ekonomski ceni, 60% skupnost otroškega varstva.
Prvotno je bilo planirano regresiranje ekonomske cene 44:56. Ker pa je med letom nastal moćan izpad prihodka na račun izpisanih otrok iz VVO v poletnem času in na račun 8% namensko dodeljenih sredstev Vzgojno varstveni organizaciji za uskladitev OD zaposlenih delavcev z branžno skupino, se je tako udeležba k regresirani ekonomski ceni na otroka močno povišala v breme občinske skupnosti otroškega varstva. V okviru dodatnega programa se je izvajala naslednja dejavnost:
a)  80-urni v/gojni program za otroke v starosti od 4. do 5. leta. V drugem polletju 1982 sta bila vključena v oddelke 102 otroka. Od oktobra dalje program obiskuje 110 otrok v 8 oddelkih.
b) športna značka je bila realizirana v obsegu dogovorjenega programa,
c) na morju je letovaJo 58 predšolskih otrok in 206 šolskih, za katere je OSOV prispevala 485.133,00 din,
d) Stipendiranje kadra: OSOV stipendira vzgojiteljski kader za potrebe WO. Lani sta dve štipendistki zaključili izobraževanje za vzgojiteljice na V. stopnji in se zaposlili v vzgojno varstveni organizaciji.
Občinska skupnost otroškega varstva stipendira še 4 štipendistke, in sicer: 2 štipendistki v 3. letniku in 2 štipenditski v 4. letniku.
e)  program investicijo smo realizirali le za odplačilo anuitet za VVE Duplica in dokončani adaptacio WE Stara Duplica - Jakopičeva ul., VVE Svilanit in WE Zaprice. Investicijska Sredstva za adaptacijo kuhinje centralnega vrtca pa so ostala neizkorišcena zaradi začasne prepovedi razpolaganja z družbenimi sredstvi za negospodarske objekte.
II.
a)  V okviru zagotovljenega programa je bila v drugem polletju 1982 izvedena priprava otrok na solo. V 23 oddelkih je obiskovalo pripravo na solo 454 otrok. Priprava na solo je potekala v 20 oddelkih po 120 ur, v 3 oddelkih po 250 ur pa v WE Komenda. Od 1. 10. 1982 dalje poteka priprava otroka na solo v 20 oddelkih; v 15 oddelkih po 250 ur, v 5 oddelkih po 200 ur. V pripravo na solo je bilo vključenih 652 otrok, od tega 248 otrok med redno vzgojno dejavnostjo.
b)  Program minimalnih denarnih pomoći otrokom (zagotovljeni pro-gfam) se je izvajal v skladu z zakonom o družbenem varstvu otrok in dogovorom o enotnih merilih za pridobitev pravice do minimalnega obsega denarne pomoći otrokom. S 1.5. 1982 so se denarne pomoći otrokom precej povišale, število prejemnikov teh pomoći pa se je zmanj-salo, predvsem pri družinah z višjimi osebnimi dohodki. V letu 1981 je prejemalo denamo pomoć 3.195 otrok, v letu 1982 pa 2.315 otrok.
Število upravičencev do denarne pomoći otrokom je glede na leto 1981 upadlo za 28%, kar je zaradi zaoštrenih dohodkovnih pogojev razumljivo. III.
Izvajanje programa skupnih nalog, varstva matere in opreme novoro-jenca se izvaja po samoupravnem sporazumu o uresničevanju pravic do porodniškega dopusta in dogovoru med skupnostmi o izvajanju skupnih nalog.
Lani je koristile porodniški dopust za nego novorojenca 341 mater. Dodeljeno pomoč za opremo novorojenca je prejelo:
Poročilo o delu občinske raziskovalne skupnosti za leto 1982
Občinska raziskovalna skupnost je v srednjeročno obdobje vstopila s prvimi programi in prvimi izvirnimi prihodki. Zato v letu 1981 še ni povsem pristopila k realizaciji načrtovanih nalog, ker so se sredstva sele pričela zbirati. Za leto 1982 so bila sredstva planirana v visini 4.906.000 din in so se zbirala po prispevni stopnji 0,12% od dohodka TOZD oz. delovnih skupnosti.
Z 18. 5. 1982 je bila skupščina ORS Kamnik in njeni organi na novo konstituirana za tretje delegatsko obdobje. Do sedaj je imela v novi sestavi 3 seje sklepčne. Na dnevnem redu je bila obravnavana tematika s področja:
-  program raziskovalnih nalog
-  inovacijska dejavnost
-  planski dokumenti za leto 1983
-  realizacija finančnega nacrta ter ostala tekoča problematika, ki je v programu dela za leto 1982 ni bilo mogoče vnaprej predvideti.
-  področje samoupravnih odnosov, sprejem samoupravnih aktov in drugih aktov, ki so pomembni za delovanje skupnosti
-  inovacije - razpisi, podelitev nagrad in priznanj.
DELEGATSKA
PRILOGA
gradivo pripravlja
INDOK SLUŽBA
Skupštine občine
Kamnik tel.: 831-311
Program ORS je bil v letu 1982 realiziran v okviru planiranih sredstev, ražen »Raziskave termalne vode Vaseno v Tuhinjski dolini«. Le-ta se je zaradi objektivnih, v glavnem pa subjektivnih vzrokov zavlekla do pozne jeseni in se nadaljuje v letu 1983. Za raziskavo Vaseno je ORS lani zagotovila izvirna finančna sredstva v znesku 4.000.000 din, Republiška raziskovalna skupnost pa nadaljnjih 1.000.000 din s tem, da tuđi v letu 1983 poveća znesek, kolikor se bodo raziskave odvijale v pozitivni in zeleni smeri.
Izdelana je bila studija »Onesnaževanje okolja in zraka na področju občine Kamnik«. Studijo je sedaj treba analizirati in se lotiti ukrepov za preprečevanje onesnaževanja okolja in zraka.
Na področju inovacijske dejavnosti je precejšnji napredek. V letu 1982 sta bili podeljeni dve nagradi za tehnične izboljšave v procesu dela, s cimer so v DO Kemijska industrija Kamnik prihranili devize za nakup podobnih naprav.
Delo drustev na področju raziskovalne dejavnosti
Zveza organizacij za tehnično kulturo občine Kamnik šteje 7 osnovnih organizacij. V članstvo je pretežno vključena mladina. Vse organizacije uspešno delujejo, rezultati so vidni.
Zveza organizacij za tehnično kulturo je v letu 1982 realizirala svoj program po naslednjih področjih dejavnosti:
1.  Vzgoja in izobraževanje kadra:
-  izvedla je več tečajev za različna področja dejavnosti, ki jih pokriva organizacija
-  tećaji za radioamaterje, začetni tečaj fotografije, predavanja po šolah v okviru akcije »Kaj veš o prometu« in inovatorstvu.
2.  Raziskovalna, izumiteljska in konstruktorska dejavnost:
-  vzdrževanje sredstev zvez radioklubov v Kamniku in Tuhinju:
-  konstruirali so nekaj anten in usposobili teleprinterje
-  vzpodbujali inovatorsko dejavnost v TOZD in ustvarjali pogoje za njeno razširitev,
-  organizirali srećanje izumiteljev v SRS
-  realizirali geološko in biološko raziskavo, datiranje SIGE, najdbe nove vrste podzemskega hrošča Aphaenopidus Kamnikearis
3.  Kulturna dejavnost:
-  razstava ljudske tehnike v Kamniku s poudarkom na motošportu .
-  sodelovanje fotografov na gorenjskih in republiških razstavah fotogra-
"«>
-  sodelovanje pri spremljanju Titove štafete
-  fotodokumentirala je svoje akcije in druge prireditve v občini in posnela 16 mm film Propantes, ki bo vključen v program RTV Ljubljana
-  izvedla je zahtevno nalogo direktnega poročanja iz jame v program Vala 202 Ljubljana
-  izdelala jo bilten Moto šport v sodelovanju z DZRJ Kranj Globino Gorenjske                                                       £
4.  Športno tekmovalna dejavnost:
-  udeležba na več radioamaterskih kontestih
- izvedeno je bilo tekmovanje v spretnostni vožnji za kolesarje v okviru akcije »Kaj veš o prometu«
- sodelovala je na srečanju mladih tehnikov Slovenije
5.  Na področju varnosti je s praktičnimi vajami in preizkusi poskrbela za vamost vseh njenih dejavnosti z željo, da se posredujejo širšemu krogu ljudi, predvsem šolski mladini.
6.  Varstvo okolja:
- sodelovala je pri inventariranju objektov naravne dediščine v naši občini
7.  Narodna obramba
-  vse. dejavnosti je izvajala s poudarkom na možnosti uporabnosti v namene SLO in DS
- radiotelegrafisti so vzpostavili preko 2500 KV in 5.000 UKV zvez
- izvajala je kondicioniranje in vzgojo kadrov
- usposabljala člane za delo v težavnih okoljih in razmerah
S svojim delom je med mladimi ustvarila zanimanje za tehniko in na ta način vzbudila zanimanje za tehnične pokliče. Jamarski klub
Jamarski klub je lani dosegel na področju raziskovanja lepe uspehe. Pomembno je odkritje nove vrste hrošča v Kamniški jami, ki bo imenovan po Kamniku. Odkritih je tuđi nekaj živalskih vrst, ki pa še čakajo na obdelavo.
Tuđi pri geoloških raziskavah razna odkritja nišo izostala:
- odkritje organita in manganovih crnih oblog
-  odkritje treh vzorcev SIGOVE in njihovo analiziranje v institutu Rudjer Bošković v Zagrebu, kjer so ugotovili, da so vsi tri je vzorci starejši od 37.000 let
Izsledki so potrdili domnevo o izjemni starosti Kamniške jame, Raziskave na področju izotopov v sodelovanju z Institutom Jožef
Stefan v Ljubljani so še v teku. Z njimi naj bi določili vsebnosti izotopov
13c in 18c. Tovrstne raziskave se izvajajo v Kamniški, Postojnski in
Planinski jami.
DIATI - Društvo izumiteljev in inovatorjev tehničnih izboljšav Delo dništva DIATI je takšne narave, da so delovne naloge večinoma
stalne in jih je traba le dopolnjevati in stremeti za njihovo realizacijo.
Društvo DIATI je bilo lani precej aktivno ,in je zastavljeni program
uresničilo z:
- vzpodbujanjem inovacijske dejavnosti, tako da je dejavnost zaživela v delovnih organizacijah KIK, Svilanit in delno v THanu.
-  organizacijo predavanj v SŠCRM, kjer se je predavanj udeležilo 60 slušateljev višjih razredov, ki jih zanima področje inovacij, S tem je društvo tuđi uspelo povećati število članov v nekaterih DO.
- organizacijo strokovnega srečanja izumiteljev SR Slovenije v Kamniški Bistrici; za Dan ko,vinarjev prirejena razstava inovacij v prostorih delovne organizacije Titan
-  organizacijo strokovne ekskurzije v tehnični muzej v Miinchen in sodelovanjem na skupni razstavi ZOTK Kamnik,
- v teku je izdelava vzorčnega samoupravnega sporazuma, ki bo enotno urejal inovacijsko dejavnost v občini, kar bo v precejšnjo pomoč delovnim organizacijam, da bo inovacijska dejavnost še bolj zaživela.
Za realizacijo tega programa so bila porabljena minimalna sredstva v znesku 69.865,70 din. Brez odrekanja in prostovoljnega dela članov društva bi bila realizacija programa precej slabša. Za zaključek lahko rečemo, da je bil program ORS Kamnik v preteklem letu uresničen v okviru danih možnosti in glede na specifičnost planiranih nalog.
STROKOVNA SLUŽBA SKUPNOSTI
Poročilo o delu centra za socialno delo Kamnik v ustanavljanju za čas od 1. 4. 1982 do 31. 3. 1983
V osnutku 95. ćlena zakona o socialnem skrbstvu, ki določa, da se ustanovijo centri za socialno delo najkasneje do 31. 12. 1981, je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Kamnik na seji 13. 1. 1982 sprejela elaborat o družbenoekonomski upravičenosti ustanovitve centra za socialno delo in samoupravni sporazum o ustanovitvi centra za socialno delo. Iste akte je na seji 24. 12. 1981 sprejela tuđi občinska skupnost otroškega varstva. Tako kot ustanoviteljici nastopata dve samoupravni interesni skupnosti. Center za socialno delo je bil ustanovljen z namenom, da si ustanoviteljici zagotovita:
-  enoten in poenostavljen postopek za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic občanov na enem mestu,
-  enotno svetovanjc in sodelovanje s krajevnimi skupnostmi in delov-nimi organizacijami v občini
-  enotno izvajanje javnih pooblastil
-  enotno evidenco realiziranih socialnovarstvenih pravic
-  trajno spremljanje socialnovarstvene problematike z namenom, da se zagotovi možnost enotne in celovite politike zagotavljanja socialne varnosti.
Center v ustanavljanju je začel z delom 1. 4. 1982 z istim številom delavcev, ki so opravljali izvajalska dela s področja socialnega skrbstva in otroškega varstva v skupni službi SIS, ki so se prenesla v center. S 1. 4. 19^82 je v centru združil delo računovodja, ki opravlja tuđi računovodska opravila za občinsko skupnost socialnega skrbstva Kamnik, si. 10. 1982 pa še socialni delavec. Tako sedaj v centru združuje delo 10 delavcev: 4 socialni delavci, psiholog, računovodja, referent za denarne pomoći otrokom, referent za nadomestila osebnih dohodkov za porodniški dopust in 2 administrativno-tehnična delavca, socialni delavec pa opravlja dela in naloge vršilca dolžnosti vodje centra.
Po ustanovitvi centra so delavci ostali v istih prostorih, kot so jih uporabljalt v okviru skupne službe SIS, ne glede na večje število delavcev. Po pravilniku o minimalnih tehničnih, kadrovskih in drugih pogojih za ustanovitev centra mora imeti center prostore v občinskem središču, v blizini prostorov občinskih upravnih organov, zdravstvenega doma ipd., ki je dostopen s prometnimi sredstvi. Prostori centra morajo biti lahko dosfbpni za vse občane v skladu s higiensko tehničnimi predpisi. Razpore-ditev prostorov mora omogočati individualno delo strokovnih delavcev, potreben pa je tuđi večji prostor za teamsko delo. Prostori centra morajo biti zaključena celota.
Naš center ima 5 prostorov, razporeditev ne ustreza zgoraj navedenim pogojem, većjega prostora za teamsko delo ni, za starejše občane in invalidne osebe pa so prostori težje dostopni, prav tako center ni zaključena celota.
Prostore smo prepleskali, nabavili manjkajočo opremo, pisalne in računske stroje, miže, omare, in drugo. Za sedanjo zasedbo delavcev je oprema primerna, nimamo pa svojega razmoževalnega stroja, souporab-ljamo razmnoževalni stroj skupne službe SIS._
Delavci centra so pripravili vso dokumentacijo za izvedbo postopka za vpis centra v ustanavljanju v sodni register tako, da je bil center v ustanavljanju po sklepu Temeljnega sodišča v Ljubljani 19. 5. 1982 vpisan v sodni register.
Delavci centra so sprejeli naslednje samoupravne splošne akte:
-  samoupravni sporazum o združevanju delavcev v center za socialno delo,
-  pravilnik o razporejanju dohodka, ter o delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo in pravilnik o vođenju knjigovodstva,
-  statut centra
-  samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela za leto  1983 z obema ustanoviteljicama,
-  pravilnik o inventuri,
Pred sprejemom je še pravilnik o delovnih razmerjih in pravilnik o razvidu del in nalog.
Ostali samoupravni splošni akti so v izdelavi.
K statutu centra morata podati svoje soglasje ustanoviteljici, nakar ga potrdi izvršni svet občine. Statut je bil januarja t.l. poslan obema ustanoviteljicama, vendar soglasje še ni bilo podano.
■Samoupravljanje poteka preko zbora delavcev, ustanovljena je bila tuđi sindikalna organizacija.
S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi centra je bilo določeno, da vodi center do konstituiranja začasni individualni poslovodni organ, ki ga imenujeta in razrešujeta ustanoviteljici, dejansko pa sta ustanoviteljici imenovali vršilca dolžnosti vodje centra v ustanavljanju za dobo 6 mese-cev, ki je bila že enkrat podaljšana.
Center je do konca meseca oktobra 1982 opravljal tuđi vsa dela in naloge za občinsko skupnost socialnega skrbstva in njene organe.
Delo v centru je kljub organizacijskim nalogam in dodatnemu delu za SIS socialnega skrbstva, potekalo nemoteno. Opravljene so bile vse naloge. S programom dela za leto 1983 si je center zadal nalogo, da bo poleg rednega dela usmeril dejavnost v krajevne skupnosti, predvsem aktiviral delo komisij za socialna vprašanja in se vključeval v dejavnost RK tako, da bo preusmcril delo v preventivno dejavnost in začel analizirati problematiko s področja socialne politike, saj je s področja socialnega varstva prevzel tuđi enotno evidenco. Pri tem ugotavljamo, da sporazum o enptni evidenci vseh udeležencev še vedno ni podpisan. Za vođenje evidence je center že nabavil potrebno opremo.
Ob enoletnem delovanju centra ugotavljamo, da minimalni tehnični, kadrovski in drugi pogoji za konstituiranje še nišo izpolnjeni, na drugi strani pa ugotavljamo, da se pričenja problematika na področju socialnega skrbstva, da kadrovska zasedba centra ni popolna, da za izpoinitev le-te ni prostorske možnosti. Še vedno nišo urejene nekatere zadeve, ni potrjen statut občinske skupnosti socialnega skrbstva, statut centra, nišo oprede-Ijene naloge med centrom in občinsko skupnostjo socialnega skrbstva -izterjava prispevkov - predzakonska in zakonska svetovalnica, - administrativni postopki za svete za opravljanje javnih pooblastil in svete za opravljanje spravnih poskusov, komisije za razvrščanje in drugo.
IVANKA JERMAN
otroci delavcev                                               434 otroci kmetov                                                     1 otroci študentk                                                   5 otroci del. iz drugih republik                            27 Skupaj                                                            467 Strokovna služba skupnosti
KAMNIŠKI OBČAN / 25. APRILA 1983
Posrednik je zanimiv
Ne delajmo škode kmetom
Od lani je Kamnik bogatejS za novo trgovino. Trgovsko podjetje Kočna je odprio prodajalno Posrednik v Kidričevi 18 v Kamniku, kjer je mogoče kupiti in prodati najrazlicnejše rabljene predmete. Po štirih mesedh poslovanja se je že pokazalo, na kakšen odziv je nov lokal nalete) pri Knmničanih. O Posredniku smo se zato pogovarjali s predstavniki Trg. podj. Kočna Kamnik.
—  Kako je pravzaprav nastala ideja o Posredniku?
»Zamisel je stara, saj je Kamnik pred davnimi čaši že imel komisijske prodajalno, vendar je bila opu-ščena. Ko smo v zadnjem času ugo-tavljali, da pada kupna moć prebi-valcev, smo sklonili spet odpreti tako trgovino. Včasih smo veliko rabljenih predmetov zavrgli, danes pa jih je bolj smotrno prodati. K sreči smo imeli na voljo prazen lokal.«
-  Kako so Ijudje sprejeli novost, kakšno je zanimanje za nakup in prodajo rabljenih predmetov?
»Ugotavljamo, da je zanimanje precejšnje, čeprav še veliko ljudi ni
seznanjenih s to novostjo. Zaenkrat posredujemo prodajo tehničnih predmetov in športne opreme, ver-jetno pa borno ponudbo širili še na tekstilne izdelke. Zaposlenega imamo le enega prodajalca, vendar borno najbrž že v maju zaposlili še enega.«
—  Za katere predmete je med kupci zanimanje največje?
»Na prvem mestu so prav gotovo televizorji, kasetofoni in drugi akustični predmeti. Veliko je tuđi pov-praševanje po kolesih, otroških vo-zičkih, pozimi pa je šla dobro v promet smučarska oprema.«
-  Kako pa poteka prodaja?
»Lastnik, ki se odloči, da bo nek predmet proda!, ga prinese v našo trgovino. Skupaj s prodajalcem Posrednika nato določita ceno (glede na vrednost predmeta, starost ipd.), za katero bo predmet prodan. Ko najdemo kupca za določen predmet, izplačamo lastniku 75 odstot-kov iztržka, 25 odstotkov pa obdr-žimo; to je tako imenovana cena za naše delo in vračunan prometni da-vek. Seveda pa ti zneski veljalo le
za manjše predmete. Pri večjih in vrednejših predmetih se cena dela določi v dogovoru z lastnikom. Ce po 45 dneh predmeta ne prodamo, potem lahko (po dogovoru z lastnikom) naš prodajalec predmet proda po primerni nižji ceni.«
- Prodajalna Posrednik je prav gotovo poživila ponudbo v Kamniku. Pripravljate se kakšne podobne izboljšave?
»Pripravljamo še nekaj novosti. Začeli smo prenavljati prodajalno Tip-Top, dela bodo verjetno končana konec aprila. Razširili smo tuđi prodajalno Steklo in popestrili njeno ponudbo. Preuredili borno izložbe med Steklom in manufakturo Pri Kramarju. V lokalu Desert, kjer sta sedaj bife in delikatesa, borno uredili samo bife. Prav tako borno preuredili prodajno dvorišče pred Univerzalom. Za konec naj omenim še novost, ki bo razveselila predvsem prebivalce Nevelj: vsa pripravljalna dela za gradnjo samo-postrežne trgovine z bifejem so v zaključni fazi.«
MATEJA REBA
Po dolgotrajni zimi je prišla prebujajoča pomlad, ki ne pre-budi le človeka, temveč vsa živa bitja. Poglejmo v naravo. Travni-ki in gozdovi so ozeleneli, po nji-vah raste zelena pšenica, posto-poma ji bodo sledile še druge poljščine. KmetovaJci in živino-rejci prosijo vse občane oziroma vse ljubitelje naravnih lepot, naj ne parkirajo vozil kjerkoli (njive, travniki), temveč na za to pri-mernih mestih. Vozniki, ki pusti-jo vozilo kjerkoli, ne delajo samo nepopravljivo škodo naravi, am-pak tuđi mnogokrat onemogoča-jo delo kmetov. Mesta za piknike naj bo manj rodovitna zemlje oziroma peščene površine ob po-tokih. Prostor za vožnjo in hojo naj bo le po poteh in stezah. Vsak obiskovalec naravnih lepot naj pusti za seboj naravo tako, kakršno želi dobiti ob morebit-nem kasnejšem povratku. Naravi dokažimo, da sipo kulturni narod. Prosimo, upoštevajte napot-ke, saj bodo rezultati nam in vam v zadovoljstvo.
krajan Tunjic JOŽE PREGLED
Solidarnost in dobra organizacija
Kako je zrasla šola v Mostah
Šola v Mostah. Prvi hram učenosti otrokom dvanajstih vaši že vei kot tri desetletja. Kdaj se je porodila zamisel, da bi v Mostah postavili novo solo, zakaj ravno v Mostah, kaksni so bih' začetki gradnje... O tem sem spraševala svojega očeta Slavka Urbanca, ki je vodil gradnjo sole.
Najprej me je zanimalo, kdaj in komu se je sploh porodila zamisel o soli v Mostah.
»Pred vojno so vsi otroci iz komendske fare hodili v solo v Komendo. Za moščanske in su-hodolske otroke je bila pot pre-cej dolga. V lepem vremenu ni bilo hudo prehoditi tri, štiri kilometre, huje je bilo pozimi. Otroci so morali slabo oblečeni včasih tuđi brez škornjev, gaziti v sneg, največkrat že v mraku in v hu-dem mrazu.
V šolskem letu 1936/37 smo pri Kodrežu v Suhadolah uredili eno sobo kot razred, kamor je hodil poučevat učitelj iz Komen-de. Enorazrednico smo imeli vse do okupacije. Z začetkom vojne je bilo naše sole konec.
Po vojni vihri smo se kakor izmučene lastovke vračali v našo lepo domovino, ki pa je bila po-nekod eno samo pogorišče in razdejanje. Tuđi solo v Komen-di, ki se je imenovala po Janezu Kreku, so požrli obnjeni zublji.
Sedaj nas je zanimalo, kaj bodo ukrenili Komendčani, ko ima-jo stavbo uničeno. Za silo so uredili štiri razrede: dva v Glavarje-vi soli, po enega pa pri Vodetu in v Domu (zgrajen 1936/38), ki pa nišo mogli sprejeti vsen otrok. Zato smo bili prisiljeni tuđi v Mostah pripraviti dva razreda, enega smo urednili v hišici za Žerovcem (danes nova hiša), enega pa pri Kepicu. Pri obeh hišah smo morali tedaj zgradi ti še gnojno jamo in stranišča. Učitelj je prihajal iz Komende.
Vedeli pa smo.da ta dva razreda ništa rešitev. V naših razvi-jajočih se vaseh se bo rojevalo vedno več otrok, zato moramo problem resiti. Zgraditi moramo solo!«
- Kdaj ste začeli graditi? S kakšnimi problemi ste se ubadali?
»Da, zdaj se je začel boj. Jeseni 1945 smo sestavili stavbni odbor, ki je v nekaj letih uspešno uresničil drzni nacrt (imeli smo svoj žig: STAVBNI ODBOR ZA GRADNJO SOLE V MOSTAH).
Prvo vprašanje je bilo, kako veliko solo sploh potrebujemo. Eni so se potegovali za majhno, drugi pa za večjo stavbo, v sklopu katere bi zgradili tuđi stanovanja in dvorano za kulturno de-javnost v vaši. Većina je podprla drugi predlog.
Razdelili smo si naloge in odgovornosti. Predsedoval nam je ANTON ŠTEBE, za vedno prazno blagajno smo zadolžili FRANCA PETERLINKARJA (oba že pokojna), tehnični vodja pa sem bil jaz.
Spustili smo se v prvo bitko: pridobitev zemljišča.  Predlagali
smo tri lokacije: na Štrcinovih njivah (približno tam, kjer stoji danes vrtec), na vzhodni strani Most (proti Križu), na meji Most in Suhadol. V Mostah smo skli-cali zbor volilcev, povabili smo tuđi Komendčane in Križane. Sporazuma nismo dosegli, v svojih prizadevanjih smo ostali Mo-ščani sami. Nismo obupali, vztra-jali smo pri novi soli. Zemljišče med Mostami in Suhadolami smo si zdaj sami izbrali. Lastniki zemljišča so v zameno dobili nekaj občinskih parcel. Ker denarja še za najnujnejši material ni bilo, je bilo jasno, da borno delali pro-stovoljno.
V zimi 1945—46 smo se povezali z oddelkom za prosveto na kamniškem okraju in na ljub-ljanskem okrožju, ki nam je do-delilo arhitekta. Arhitekt inžnir Navinšek si je ogledal zemljišče, ki mu je bilo zelo všeč, in v prav kratkem času nam je poslal skice nove sole, s katerimi smo bili vsi zadovoljni. Skice smo poslali v obdelavo Gradbeni edinici v Kranj. Tuđi tu so nam šli na roke in nam hitro izdelali nacrte. Aprila 1946 smo v Kamniku zaprosili za gradbeno dovoljenje in ga brez večjih težav tuđi dobili.
Zgodaj spomladi 1946 smo prvič pljunili v roke. Orodje in hrano je vsak prinesel s seboj. Najprej smo izkopali jamo za gašenje apna.
Medtem je blagajnik Peterlin-kar uredil knjige in vanje zapisal, koliko ur mora kdo delati. Na sedežu okraja v Kamniku so nas z razumevanjem podpirali. Po minimalni ceni so nam prodali 100 m3 lesa iz Souvanovega parka v Volčjem potoku. Les smo sami posekali, naši »furmani« so ga sproti vozili v žago duplinške-ga Stola.
Isto leto smo posekali še 100 m3, ki ga ni bilo treba plaćati. Delo je bilo zelo težko, za pose-ko še nismo imeli motornih žag, za prevoz pa ne traktorjev. V Stranjah smo kupili 10.000 kg apna.
Istočasno je zaživelo naše gradbišče. Že smo začeli kopati za temelje. Anton Štebe nam je pripeljal leseno barako, v kateri ni manjkalo risalne miže in električne napeljave.
Naša »trasa« je bila kdaj pa kdaj pravo mravljišce. Včasih je prišlo toliko fantov in mož, pa tuđi žena, da je bilo težko najti vsakomur svoje delo. Običajno smo delali od sedmih do dvanajstih, po kosilu pa od cnih do se-dnih zvečer. Ljudje še nišo bili zaposleni v tovarnah, pač pa so delali na kmetijah. Ko so opravili nujna sezonska dela, so pohiteli na gradbišče.*
Knjigo, v katero sem zapisoval prostovoljno delo, sem imel vse-skozi pri sebi (vse do danes sem jo hrartil). Kot delavce sem zapisoval tuđi voznike. Ob njih sem napisal, kaj so prevažali (opeko, gramoz, les...). Z natančnim in vestnim blagajnikom Peterlin-karjem sva v dolgih več rih obračunavala delavce do dinarja na-
tančno predvsem zaradi sebe in delavcev, pa tuđi zaradi morebit-nih kontrol, ki bi se zanimale za porabo družbenega denarja.
Lahko povem še eno zanimi-vost. Tedaj je bil eden naših so-vaščanov obsojen na zaporno ka-zen, pa smo prosili sodišče, naj kaznjencu dovoli delati pri soli, namesto da bi sedel v zaporu. Prošnji so v obojestransko zadovoljstvo ugodili.
Odsek za prosveto v Kamniku je tedaj začel dobivati denar za obnovo in graditev šol Tu so ustanovili plansko komisijo, ki je bila zadolžena za razdeljevanje gradbenega materiala po prvem in drugem nacrtu.
O tem so nas obvestili in se tuđi zanimali, kakšno je naše fi-nančno stanje. Seveda smo bili brez denarja. Odšel sem v Kamnik prosit, gradbišče so si prišli ogledat še sami. Ko so se na svoje oči prepričali, da ne spimo, so nas takoj uvrstili v prvi nacrt.
Poleti 1946 smo pridno delali, a nas je zima ujela pri prvi plošci. Decembra tega leta se je v Mostah zbral gradbeni odbor na seji, na )«teri je neki član predlagat, naj bi dela preko zime ustavili, da ne bi bil zaposlen tuđi v mrtvi sezoni. Temu je najodločneje na-sprotoval sam predsednik in de-jal: »Tu ostane čez zimo. Če ne drugega, bo pa sneg čistil.« No, tuđi to sem delal, še več pa sem popravljal in dopolnjeval nacrte in urejal drugo dokumentacijo.
V kamniški okraj so tedaj še spadale Vodice, Lahovče, Men-geš, Domžale in Zalog, ki se je tuđi odločil za novo solo in jo začel delati po naših načrtih. Do zime 1946-47 so zgradili kletne prostore. To zimo so Založeni zaprosili gradbeni odbor, naj mi dovoli prevzeti vodstvo gradnje njihove sole, v kar je naš odbor privolil. Tako sem se običajno kar vsak dan vozil s kolesom iz Most v Zalog. Na vsakem gradbi-šču sem imel sedaj že nekaj za-
poslenih delavcev in zidarjev, ob njih pa še veliko prostovoljcev. Veliko voženj so opravili naši vozniki s konji, saj smo morali zvoziti obilici peska in odličnega gramoza iz Pavlinove gramoznice (za bencinsko črpalko).
Spomladai 1947 smo spet zagrabili s polno paro. Stol z Dupli-ce nam je zdaj posodil ćelo mgša-lec za beton, zaradi česar smo lahko še hitreje delali. V začetku polet ja je bila šola pod streho! Jeseni tega leta se je že začel pouk v dveh učilnicah s štirlmi oddelki, ki jih je vodil Milan Pd-gačnik iz Komende.
Tega trenutka smo komaj ča-kali, zdaj, ko je napočil, smo bili upravičeno veseli. Končali smo prvo fazo. Brez počitka smo se zagrizli v drugo. Čakala nas je telovadnica. Z denarjem in de-lom so nam najbolj pomagali ga-silci, zato je bila vsa stavba v zimi 1947-^8 pod streho. Sedaj bi lahko že malce zajeli sapo, a smo začeli urejevati notranjost sole, da bi otroci čimprej začeli redni pouk.
Leta 1947 so v Kamniku ustanovili Okrajno gradbeno podjetje s sedežem v Domžalah, ki je zahtevalo, da tako veliko gradnjo prepustimo njemu. O zahtevi smo bili takoj obveščeni in kar naslednji dan sem vzel dopust in odšel na okrožje za prosveto v Ljubljano. Tukaj so mi še neka-teri znani uslužbenci obljubili, da nas naslednji dan obiščejo. Res so nas obiskali, si ogledali gradbišče v Mostah in Zalogu in skle-nili, da obe gradnji lahko sami nadaljujemo. S sedežem okraja v Kamniku so se sami pomenili.
Preden smo lahko uredili notranjost, smo morali napeljati vodovod, ki smo ga potegnili kar iz bližnje Pšate.
V šolskem letu 1947-48 je zvonec prvič zazvonil k pouku v novi soli v Mostah.«
IRENA URBANEC
V  Tunjicah borno dobili telefon. S to mislijo in željo je uspešno stekla akcija v naši krajevni skupnosti. Odbor, ki je v ta na-men   imenoval   svet   krajevne skupnosti, se je z vso resnostjo in odgovomostjo lotil dela. Uspehi so že vidni. Telefonskih številk ni dovolj, zato so organizatorji morali preslisati marsikatero grenko besedo. Interesentov za telefon je bilo prek 60, telefonskih številk pa samo 43.
Krajevna skupnost Tunjice meri skoraj 9 kvadratnih kilome-trov. Odbor se je večkrat sestal, dogovorjeno je bilo, da dobijo vsi zaselki po nekaj telefonskih priključkov. Pokazalo se je, da je predlog odbora pravilen in akcija je stekla.
Vsi, ki bodo dobili telefon, so se obvezali, da bodo krili stroške napeljave in pomagali s prosto-voljnim delom. Vsak naročnik bo plačal 60 tisoč din, prispeval 5 telefonskih drogov in pomagal s prostovoljnim delom toliko časa, dokler ne bo zgrajeno telefonsko omrežje. Krajevna skupnost ima zelo skopo odmerjena finančna sredstva in bo k napeljavi telefona prispevala le manjši znesek.
V soboto, 9. aprila, je bila prva velika akcija; kopanje jam in postavljanje    telefonskih   drogov. Skopati borno morali 250 jam in postaviti prav toliko telefonskih drogov. Akcijo so pripravili in vodili predsednik krajevne skup-
nosti in člani gradbenega odbora. Vsi so tuđi krepko prijeti za delo. Prva akcija je uspela nad vsemi pričakovanji. Vsi, ki bodo dobili telefon, so prišli na udarniško delo in delali od jutra do večera. Za prevoz drogov ni manjkalo traktorjev. Dovolj je bilo tuđi drugega orodja, zato je delo dobro napredovalo. Za dobro voljo so po-skrbele naše krajanke, ki so po-stregle z raznimi dobrotami, kot so kavica in »zdravilo proti prehladu«. Žeje pa tako ni nihče trpel.
Delo so strokovno usmerjali tovariši, ki so tega vajeni, zato je dobro potekalo. Skopali smo 55 jam in postavili prav toliko drogov. Pri kopanju jam smo nalete-li tuđi na trdo podlago in nismo mogli kopati samo s krampom in lopato. Problem je rešil tovariš Ivan Sedušak. Pripeljal je kompresor in delo je bilo hitro oprav-ljeno. Delo je opravil brezplač-no. Prepričani smo, da nam bo tuđi v bodoče priskočil na po-moč, če bo potrebno.
Taka je bila naša prva akcija. Delo pa še zdaleč ni končano, treba bo še več takih akcij. Tuđi naslednje bodo uspele, če borno tuđi v bodoče dobro organizacijsko povezani. Ne smemo pa prezreti dobrega razumevanja vodstva PTT-ja TOZD Domžale, s katerimi želimo tuđi v bodoče tako sodelovati.
J. REMS
Telefoni še letos
Na zadnjem sestanku (enem od mnogih), na katerem sta bila navzoča tuđi direktor PTT podjetja TOZD Domžale tov. Konda in izvajalec del za napeljavo telefonskega omrežja tov. Meglič iz Ljubljane, je Odbor za gradnjo telefonskega omrežja za KS Komcnda, Moste in Križ razpravijal predvsem o rokih za izgradnjo ter o uresničevanju pogodbenih obveznosti obeh strank.
Odbor ugotavlja, da so sredstva v potrebni visini že zbrana in da so bodoči telefonski naročniki še kar redni plačniki obveznosti, ki so jih prevzeli s podpisom sporazuma o združevanju sredstev za to investicijo. Soglasno je bilo sklenjeno, da pregle-dajo vse plačnike itf akontacije na vplačila in pošljejo nere-dnim plačnikom opomin z rokom plačila zaostalih obrokov. Po tem roku, jim bodo, če ne bodo poravnali svojih obveznosti, crtali iz seznama interesentov za priključek telefona.
Nadalje je bilo ugotovljeno, da vsa pripravljalna dela pote-kajo v skladu z dogovorjenimi roki. Gradbeno dovoljenje je bilo izdano te dni in tako ne bo več ovir za začetek del, ki naj bi se pričela po dogovoru in pogodbi 15. maja. Do konca leta bodo vsi naročniki imeli priklopijen telefon, ker bo podjetje za PTT promet vključevalo naročnike tako, kot bo sproti dograje-vano telefonsko omrežje. Tov. MegHč je zagotovil, da bodo vsa dela izvršena v roku, ki je pogodbeno dogovorjen, prav tako s strani PTT podjetja ni ovir za postopno vključevanje telefo-nov.
Investicija, ki so ji podlaga plačilabodočih naročnikov in so ji tako zagotovljena sredstva s strani občanov, ni vprašljiva in je dokaz več, kako je mogoče z dobrimi naložbami občanov spreminjati podobo kraja in njegovo urejenost. S skoraj 400 telefonskimi priključki se bodo KS Komenda, Moste in Križ priključile krajevnim skupnostim, kjer je na število gospodinj-stev največ priključkov.
Omeniti moramo še to, da je skoraj zgledno sodelovanje med KS Komenda, Moste in Križ trden temelj za razvoj teh sosednjih krajevnih skupnosti in da bo zadovoljevanje skupnih interesov teh krajevnih skupnosti tuđi v bodoče ena od glavnih nalog družbeno-političnih organizacij in samoupravnih teles.
T. OGOREVC
Sedemdeset let Petra Klavčiča
Kdo ga v Kamniku ne pozna, saj je, čeprav v letih še vedno aktiven v društvih in družbeno političnih organizacijah.
Rodil se je v Puli leta 1913. Po končani I. svetovni vojni je morala družina Klavčič zapustiti fašistično Italijo in bežati iz Istre v Jugoslavije. Njegov oče je bil Goričan, rtfati pa istran-ka. Družina z dvema sinovoma je prišla na Ptuj, kjer so živeli nekaj časa, potem pa je oče dobil službo mestnega občin-skega stražnika v Kamniku. Stari Kamničani se še dobro spominjamo, kako zanimiva sta bila stražnika Klavčič in Žagar, ki sta še z bobnanjem čitala po mestnih ulicah občinske razglase.
Peter in Silvan sta hodila v meščansko solo v Ljubljane
Ker je bilo v tistih časih zelo težko dobiti službo, jih je oče vpisal v mornariško podoficir-sko solo. Peter je končal administrativno. Silvan pa strojno stroko. Brat Silvan je bil v mornarici že povezan z naprednim gibanjem. Petra je II. svetovna vojna zatekla v Zemunu. Po kapitulaciji Jugoslavije se je vrnil v Kamnik in se takoj po-vezal z naprednimi studenti in delavci ter sodeloval pri*uporu v Kamniku 27. julija 1941. Silvan je že leta 1941 odšel v partizane, Petra pa so z materjo odgnali v taborišče blizu Niirn-berga v Nemčiji. Silvan je po-stal komandant Prešernove brigade in je 3. 8. 1943 padel v borbi na Žirovskem vrhu.
Peter je bil že v rani mladosti aktiven društveni delavec. Bil
je pri tabornikih, Sokolu, pri športnem društvu itd. Po osvo-boditvi je dobil službo na obči-ni, kot socialni delavec in prav ta služba je bila tista, ki je Petra povezala z ljudmi, da ga v Kamniku in širši okolici skoraj vsi poznajo. Vodilno funkcijo je imel tuđi pri Partizanu, pla-ninskem društvu, turističnem društvu, kjer je bil nekaj časa blagajnik in več kot 30 let odbornik. Pri društvu upokojen-cev je bil vršio let tajnik, organizator izletov, sodeluje pa še vedno pri izseljcniški matici. Je navdušen numizmatik iti se še posebej zanima za kamniško preteklost. Zbira dragocene podatke o zgodovini mesta. V njegovem stanovanju se radi oglašajo studenti in Ijudje, ki se zanimajo za podatke o kamni-
ški zgodovini za kulturna doga janja v mestu, o narodnih no-šah, o razvoju telesne kulture, skratka, pri Petru se dobi vedno precej podatkov o dogaja-njih v mestu. Ni občnega zbora, kjer ne bi bil Peter izbran v predsedstvo, pa naj bo to pri planincih, pri turističnem društvu, ali pri drugih društvih.
Za svoje delo je prejel že precej priznanj in odlikovanj. Zadnje čaše ni ravno več pri dobrem zdravju, vseeno pa na-daljuje z delom v društvih.
Naj bo ta kratek zapis zahvala za vse, kar je napravil dobrega za naše mesto. Njemu pa ob 70-letnici želimo še dolgega življenja in osebnega zadovoljstva.    *
T. D. KAMNIK
7
eksperimentalna tkalnica
Eksperimentalna tkalnica
proizvaja in v svetovalnem
prodajnemstudiu »IDEJA«
svetuje, prodaja in
konfekcionira tekstil i je za
notranjo opremo
prostorov.
Delovnim
Ijudem in občanom
kamniške občine čestita ob
delavskem prazniku
SGP GRADITELJ Kamnik,
Maistrova 7
čestita za 1. maj vsem
delovnim Ijudem in se
priporoča za naročila vseh
gradbenihdel
Kemična industrija »Donit« Medvode v
TOZD »TRIVAL« in TOZD »KEMOSTIK« KAMNIK čestita ob prazniku dela vsem poslovnim partnerjem in občanom
TITAN
tovar na kovinskih izdelkov
in livarna, n. sol. o. Kamnik
proizvaja:
-  fitinge, crne in pocinkane
-  ventile za enocevni sistem centralnega ogrevanja
-  mesoreznice in kavne mline
-  ulitkeiztemper litine
-  ključavnice-obešanke, navadne in cilindrične
-  smučarskeveziTvroIlia in druge proizvode za široko potrošnjo. Cenjenim potrošnikom priporočamo naše kvalitetne izdelke. Vsem delovnim Ijudem čestitamo ob delavskem prazniku Lmaju
tovarna usnja kamnik             ~
Tovarna usnja Kamnik ob praznovanju delavskega praznika iskreno čestita vsem delovnim Ijudem in občanom
MENINA, tovarna pogrebne opreme
Šmarca, Kamnik čestita vsem poslovnim partnerjemin delovnim Ijudem ob prazniku dela
ABCPOMURKA,
Trgovsko
podjetje KOČNA, KAMNIK
čestita ob prazniku dela
vsem cenjenim kupcem in
vsem delovnim Ijudem
SGPGRADBINECKranj TOZD GRADBENA OPERATIVA KAMNIK čestita vsem delovnim Ijudem ob 1. maju
SAMOSTOJNI OBRTNIKI
ZDRUŽENI V
OBRTNO ZDRUŽENJE
KAMNIK
čestitajo ob delavskem
prazniku vsem delovnim
Ijudem
KOMUNALNO PODJETJE
KAMNIK
se pridružuje čestitkam ob
praznovanju 1. maja
Živi Iska industrija ETA
KAMNIK
iskreno čestita ob 1. maju
vsem poslovnim
partnerjem in vsem
delovnim Ijudem
Zavarovalna skupnost Triglav PE Mengeš PREDSTAVNIŠTVO Kamnik, Gregorčičeva 11, tel. 831-261 nudi občanom premoženjska in osebna zavarovanja terse pridružuje čestitkam ob delavskem prazniku
KEMIJSKA INDUSTRIJA KAMNIK    .
Čestita vsem delovnim Ijudem za Lmajin priporoča svoje priznane izdelke:
-  amonitratna, praškasta, vodoplastičha in metanska razstreliva
-  prenosna skladišča za razstrelivo
-  počasi gorečo vžigalno vrvico
-  črnismodnik
-  prižigala za miniranje, signalna in razna pirotehnična sredstva za civilno zaščito in SLO
-  aluminijske paste in prahove raznih vrst
-  ekstrudirane, polietilenske in polipropilenske folije, rokave in vrečke raznih vrst in dimenzij, tiskane in netiskane
Žito Ljubljana, OBRAT
VESNA VKAMNIKU
se pridružuje čestitkam ob 1.
maju
SVI LANIT KAMNIK
izdeluje:
-  frotir brisače
-  frotir plašče
-  modne kravate
-  rute
-  šale
Vsem svojim cenjenim kupcem in delovnim Ijudem čestita ob prazniku dela 1. maju in se priporoča
ABC POMURKA »DO MESO KAMNIK-DOMŽALE« Kamnik, Usnjarska 1 čestita ob 1. maju svojim cenjenim kupcem in vsem delovnim Ijudem
Delavci indružbenopolitične organizacije INDUSTRIJE POHIŠTVA »STOL« KAMNIK
želijo delovnim Ijudem in občanom veliko delovnih uspehov i njim čestitajo ob prazniku dela 1. maju
EMONA Kmetijska kooperacija Domžale, PE KAMNIK
čestita ob 1. maju, prazniku dela, vsem kmetovalcem, kooperantom in vsem delovnim Ijudem
ljubljanska banka
GOSPODARSKA BANKA LJUBLJANA
POSLOVNA ENOTA KAMNIK vam v svojih enotah v Kamniku -Titovtrg in na Bakovniku - opravi vse bančne storitve zaupno in zanesljivo ter se pridružuje čestitkam ob delavskem prazniku 1. maju
SLAVKA KRMAVNAR IZDELOVANJE DROBNIH KOVINSKIH PREDMETOV in
SREČO KRMAVNAR
FINOMEHANIKA,
ORODJARSTVO IN
LIVARSTVO
Sadarjeva 3, Komenda, tel.
(061)841-072
Ob praznovanju delavskega praznika čestitava vsem občanom in delovnim Ijudem ter se priporočava za naročila
LONČARSKO PODJETJE
KOMENDA
vsem delovnim Ijudem čestita
ob prazniku dela
GOZDNO GOSPODARSTVO LJUBLJANA OBRAT KAMNIK iskreno čestita ob 1. maju
RUDNIK KAOLINA IN KALCITA KAMNIK čestita ob 1. maju, prazniku dela, vsem poslovnim partnerjem in vsem delovnim Ijudem
Industrijsko podjetje ALPREM KAMNIK čestita vsem občanom ob delavskem prazniku, 1. maju
Elektroelement Izlake TOZD SVIT KAMNIK čestita ob 1. maju vsem delovnim Ijudem
Delovni kolektiv JATA TOZD REJA - OE DUPLICA
čestita vsem občanom ob 1. maju in se priporoča za nakup
ŽIVILSKA INDUSTRIJA FRUCTAL
TOZD ALKO LJUBLJANA, Frankopanska 9 OBRAT ZA PREDELAVO SADJA NA DUPLIGI PRI KAMNIKU
čestita ob prazniku dela vsem občanom in vsem delovnim Ijudem
^&*
ZARJA, montažno podjetje Kamnik, Molkova pot 5
-  instalacije, elektronika, konstrukcije, storitve
Ob 1. maju, prazniku dela, iskreno čestita svojim poslovnim partnerjem in delovnim Ijudem ter priporoča svoje storitve in proizvode:
-  električne instalacije
-  vodovodne instalacije
-  klimatizacijske instalacije in naprave
-  elektronske
signal novarnostne naprave
-  kovinske konstrukcije
-  pleskarska in steklarska opravila
OBRTNO PODJETJE USLUGA KAMNIK čestita vsem delovnim Ijudem ob delavskem prazniku
KAMNIŠKI 08ČAN / 25. APRILA 1983
9
Restavracija PLANINKA KAMNIK
vabi na praznične večerje ob prvomajskih praznikih od sobote 30. aprila do ponedeljka 2. maja. Za različne priložnosti in slovesnosti nudimo solidno postrežbo tuđi večjim skupinam v urejeni restavracijski dvorani. Priporočamo dobra jedila in točeno domaće vino. Rezervacije na tel. 831-451.
Vsem delovnim Ijudem čestitamo ob njihovejn prazniku in se priporočamo za obisk.
Montažno podjetje Zarja, p. o. Kamnik, Molkova pot 5
Komisija za delovna razmerja
objavlja
prosta dela oz. naloge
čistilke
s polnim delovnim časom za nedoločen čas Poskusno delo 30 dni. Pogoji: končana osnovna šola Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba 15 dni po objavi na naslov: Montažno podjetje Zarja, 61240 Kamnik, Molkova pot 5.
Komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev pri zasebnikih Kamnik
objavlja
na podlagi določil kolektivne pogodbe o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki ter 7. člena Pravilnika o pogojih in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, ki delajo pri samostojnih obrtnikih, naslednji
JAVNI RAZPIS
za posojila delavcem, zaposlenih pri zasebnih delo-
dajalcih za nakup stanovanj v etažni  lastnini, za
gradnjo  in adaptacijo individualnih stanovanjskih
hiš.
Na razpolago je znesek v visini 2,400.000,00 din.
Pogoji:
1.  Delavci, zaposleni pri zasebnih delodajalcih, ki vplačujejo Samoupravni stanovanjski skupnosti Kamnik sredstva stanovanjskega prispevka, namenjena za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, lahko najamejo posojilo za nakup stanovanj v etažni
,    lastnini za gradnjo in adaptacijo individualnih stanovanjskih hiš za dobo 15 let s 4% obrestno mero.
2.  Največji znesek odobrenega posojila je 60% od zneska, določenega v kupoprodajni pogodbi za nakup standardnega stanovanja ali'od predračuna za gradnjo ali adaptacijo individualne stanovanjske hi-še v mejah veljavnih stanovanjskih standardov.
3.  K vlogi za razpis morajo prosilci predložiti -Posojila za nakup stanovanj:
-  da kupujejo stanovanje, ki ga gradbena organizacija nudi za trg v občini Kamnik
" - da je za najetje posojila kreditno sposoben
-  da sodeluje pri nakupu stanovanja z najmanj 40% lastno udeležbo;
-  za lastno udeležbo se štejejo prosi Ičeva sredstva in krediti na privarčevana sredstva,
-  prosilec mora dostaviti kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo o nakupu stanovanja v etažni lastnini. Posojila za gradnjo in adaptacijo:
-  da je objekt, ki se gradi oziroma adaptira na ob-močju občine Kamnik,
-  da predloži gradbeno dovoljenje, potrdilo o pri-glasitvi del, potrdilo o lastništvu ter zemljiškoknjižni izpisek,
-  da predloži potrdilo o osebnih dohodkih prosilca in ostalih družinskih članov.
Prosilci morajo svoje prošnje dostaviti preko osnovne organizacije sindikata v 30 dneh od objave razpi-sa na naslov: OBRTNO ZDRUŽENJE KAMNIK, Kolodvorska 4., kjer dobijo tuđi obrazce za prošnje. KOMISIJA ZA REŠEVANJE STANOVANJSKIH VPRAŠANJ DELAVCEV PRI ZASEBNIKIH KAMNIK
Kje si zdaj naša ljuba mama, kje tvoj ljubi je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbe/a je za nas?
VSPOMEM
18. aprila 1983 mineva leto dni, odkar nas je za vedno zapustila draga žena,' mama in stara mama
CECILIJA SODNIK
iz Klanca pri Komendi ■nož Franc, sinova Slavko in Franci z družinama
Klanec, 5. aprila 1983
KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK
obvešča občane, da bo zaradi bližnjih praznikov preložilo odvoz smeti in odpadkov in sicer:
-  s srede, 27. aprila na torek, 26. aprila 1983
-  s ponedeljka, 2. maja na petek, 29. aprila 1983
-  s torka, 3. maja na sredo, 4. maja 1983
Prosimo, obvestite tuđi sosede!
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi mojega sina
FRANCA PETACIJA
se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste ga imeli radi, ga spremili na zadnji poti in mu darovali cvetje.
Oče Franc i ženo Berto
Kehl-Sundheim B.R.D., marca 1983
ZAHVALA
Ob smrti naše drage sestre in tete
MARIJE HOČEVAR
z Vrhpolja
se vsem iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja, podarje-
no cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tuđi
osebju Doma upokojeneev Kamnik, vsem pevcem za petje
in g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred.
Žalujoči:
sestra Tončka, brata France in Stanko z družinami in drugo sorodstvo
Kamnik, Florida, Chicago, aprila 1983
ZAHVALA
V 97. letu starosti nas je za
vedno zapustil naš ata, dedek in
pradedek
JANEZ ERDANI
Janezov ata iz Sp. Palovč
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izkazano pomoč, sočustvovanje, po-darjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku za poslovilne besede in pogrebni obred ter pevcem za poslovilne pesmi.
Žalujoči: vsi njegovi
Sp. Palovče, 22. marca 1983
ZAHVALA
Ob težki izgubi dragega očeta, tasta, starega očeta in pradeda
SIMONA ŽAVBIJA
iz Zg. Tuhinja 42
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam stali ob strani v težkih trenut-kih, nam izrekli sožalje, pokojniku podarili cvetje in ga pospremili na zadnji poti. Enako zahvalo izrekamo vsem praporščakom, pevskemu zboru, predsedniku KO ZB Tu: hinj, predstavniku društva upokojeneev Kamnik in g. župniku za opravljen obred.
Žalujoči: sin Vencelj z družino in drugo sorodstvo
Zg. Tuhinj, Golice, Zg. Rečica, 21. marca 1983
ZAHVALA
Ob tragični izgubi našega dragega sina, brata in strica
FRANJA STRMŠKA
iz Bele 4
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, sodelavcem, prijateljem in mladincem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in številno spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se vsem gasilskim društvom, posebej gasil-cem iz Špitaliča za organizacijo in izvršitev pogrebne svečanosti, vsem govornikom za poslovilne besede in pevcem za zapete žalostinke. Hvala lepa sosedom za vso pomoč, enako delaveem DO Stol Kamnik in TOZD Motnik. Prav tako se zahvaljujemo g. župniku za pogrebni obred in poslovilni govor.
Žalujoči; ata, mama, sestri Marica in Helena z družinama in drugi
Bela, 19. aprila 1983
ZAHVALA
Ob boleči, nenadni izgubi
naše drage mame, stare mame,
sestre in tete
ALBINE ŠTEBE
iz Komende
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in
sosedom, ki ste sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, jo
spremili na zadnji poti in ji darovali cvetje.
Žaljujoči: Vsi njeni
ZAHVALA
Ob prerani in boleči izgubi našega dragega moža, atija, sina, brata in strica
CVETA CIBAŠKA
iz Most
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, tovarišicam in sošolcem OŠ Moste Ko-menda, nogometnemu in košarkarskemu klubu Komenda, dramski skupini Moste in gasilskim društvom iz Most, Komende in Križa, ki so sočustvovali z nami, nam izrekli ustna in pisna sožalja, darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Se posebno se zahvaljujemo Nevrološki kliniki Ljubljana, Gasilskemu društvu Moste za poslovilne besede in poveljniku GD Moste Marjanu Kancilju. Hvala tuđi pevcem za zapete žalostinke in duhovniku za pogrebni obred.
Žalujoči: žena Olga z orroki in drugo sorodstvo
Moste, marca 1983
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi
izgubi naše drage mame,
stare mame, sestre, tete, tašče
in svakinje
MARIJE ČEH
roj. Škrjanec
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje ter darovano cvetje. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma Kamnik, Bolnišnice dr. Petra Držaja in Onkološkega instituta v Ljubljani, posebno sestri Jani za njeno nesebično pomoč. Najlepša hvala g. duhovnikom za pogrebni obred, posebej g. dekanu za Iepe tolažilne besede ter pevcem pev-skega društva Lira za lepo zapete žalostinke. Iskrena hvala vsem, ki ste jo dne 27. 3. 1983 v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. *< Žalujoči:
otrod Lojze, Valči in Franci z družinama, sestra Francka,
bratje Gustelj, lanez in Jakob z družinama
ter drugo sorodstvo
Kamnik, marec 1983
10
KAMNIŠKI OBČAN / 25. APRILA 1983
Za ali proti odpiranju novih gostinskih lokalov v središču Kamnika
Tuđi na seji skupštine krajev-ne skupnosti Kamnik Center se nismo ognili razpravi, v kateri se je pokazalo, da med krajani sicer obstaja interes za tovrstno dejav-nost zaradi zadovoljevanja po-treb krajanov in pospeševanja turizma v mestu
Tu je tuđi interes posamezni-kov za odpiranje novih gostinskih lokalov, ki£i po njihovi ra-zlagi služili v prvi vrsti turizmu in ostalim krajanom. Ker ta problematika zadeva interese večjega števila krajanov, se posebej pa onih v neposredni blizini gostinskih lokalov, želimo posredovati nekaj podatkov o razrnerah na tem področju.
Na območju krajevne skupnosti Kamnik Center je danes 22 gostinskih lokalov. Imen ne na-vajam, priporočam vam samo sprehod od Ekslerjeve ulice do Fužin.
V V minulem mandatu je svet KS prejel več prošenj za pri-dobitev soglasja za odpiranje no-
vih gostinskih lokalov kot npr: na Trgu svobode, ribje restavracije ob Kidričevi ulici in Snack bar ob Žebljarski ulici. Razumljivo je, da vsak od teh prosilcev pričaku-je ugodno rešitev. Svet KS naj bi na njihove prošnje dal soglasje, na osnovi katerega bi prosilcem občinski upravni organ izdal do-voljenje za odpiranje lokalov. Brez seznanjanja krajanov iz "najbližje okolice predvidenega lokala svet KS ne želi dajati so-glasij; slišati želi menja teh, upo-števati pa tuđi širše interes me-sta, vseh krajanov, interesentov za nove lokale, da bi lahko izo-blikoval svoja stališča.
Še predno posamezne vloge začno razreševati na svetu krajevne skupnosti, prejemamo pri-tožbe in zahteve o sklicu zbora krajanov določenega območja. Krajani namreč nasprotujejo odpiranju novih gostinskih lokalov z obrazložitvijo o kaljenju noč-nega miru in' drugih nevšečno-stih, ki jih doživljajo v neposre-
dni blizini nekaterih že obstoje-čih ali bodočih lokalih.
Tako je svet KS prejel pritož-be glede odpiranja lokala na Trgu svobode, pri Jagodicu v Medvedovi ulici, negodovanja zaradi disco kluba v Parmovi ulici in Kluba 99 (Mitnica) na Kidričevi ulici. Po otvorit vi novega avtobusnega postajališča priča-kujemo nove prošnje za odpiranje gostinskih lokalov na tem prostoru in morda še kje na območju mesta.
Naj naštejem nekaj mnenj in pripomb članov sveta in skupšči-ne KS:
-  pri dajanju posameznih so-glasij je treba upoštevati širši interes mesta
-  ob naporih širše skupnosti za obnovo mestnega jedra (revitalizacija) je vsak prispevek po-sameznika pri obnovi hiše ali fasade dobrodošel in bi to morali upoštevati
-  gostinskih   lokalov   na  ob-
močju Kamnika je že danes pre-več
-  stanovalci, ki so proti odpiranju lokalov, ne bi smeli gledati na to samo z oken svojih stano-vanj
-  če   potrebujemo   gostinske lokale, naj ti ne bi postali krčme, saj imamo že teh dovolj, tem več higiensko neoporočeni  lokali s solidno postrežbo in izbiro jedil. Vse to bi privabilo krajane in turiste
-  za odpiranjem disco klubov ustrežemo    mladim,    torej    jih vprašujemo za mnenje
-  odpiranje  disco  klubov  in barov je ena od slabih uslug mladim
-  zakaj je tolikšen interes za gostinske lokale, medtem ko ga za druge uslužnostne dejavnosti ni, čeprav imamo v mestu neza-sedene lokale, ki bi lahko služili bolj koristnemu namenu kot go-stinstvu.
-  kaljenje nočnega miru, raz-grajanje in pretepi posameznih
skupin so v večini na ulici in ne v gostinskih lokalih, kar spada v področje dela javne varnosti.
Takšna so bila mnenja in soglasja,  nekatera  v prid, druga proti novim lokalom. Kako   naj   torej   svet  krajevne skupnosti izdaja soglasja oziro-
Na podlagi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne sta-novanjske skupnosti občine Kamnik, Družbenega dogovora o skupnih osnovan za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoeko-nomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji, 67. in 68. člena Zakona o stanovanjskem gospodarstvu sprejema Zbor uporabnikov Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik na svoji seji.....z dne...........naslednji
PRAVILNIK
o delni nadomestitvi stanarine v občini Kamnik
1.  člen
V smislu zavarovanja življenjskega standarda občanov z nizkimi oseb-nimi dohodki ter dograjevanja sistema socialhe varnosti, SSS sprejme pravilnik o delni nadomestitvi stanarine.
Pravilnik ureja način in postopek za pridobitev pravice do delne nado-mestitve stanarin.
2.  člen
Pravico do delne nadomestitve stanarine ima vsak občan, ki je imetnik stanovanjske pravice na družbenem ali zasebnem stanovanju in ki plačuje stanarino ter izpolnjuje kriterije v skladu s tem pravilnikom.
3.  člen
Vsak imetnik stanovanjske pravice je dolžan, ne glede na družinski dohodek in druge kriterije iz tega pravilnika, prispevati najmanj 20% stanarine.
4.  člen
Imetnik stanovanjske pravice lahko prejema delno nadomestitev le za stanovanjsko površino oz. stanovanje, ki lahko znaša za: enega družinskega člana                .                                                32 m2
dva družinska člana                                                                       45 m2
tri družinske člane                                                                          58 m2
štiri družinske člane                                                                       70 m2
za vsakega nadaljnjega člana družine se                                           15 m2
Odstopanje od standardne stanovanjske površine je možno do 15% ali do 7,5 m2. Pri stanovanjih, zgrajenih pred 50 in več leti se zaradi nefunkcio-nalnosti prostorov zgornji kriteriji ne upoštevajo.
5.  člen
Visina subvencije je odvisna od letnega dohodka gospodinjstva in števila družinskih članov ter se določa z naslednjo lestvico.
Varianta
Tip gospodinjstva	i	2	3	4	5	6	7	8	9
enočlanska gosp.	6,8	7,0	7,2	7,4	7,6	7,8	8,0	8,2	8,3
dvočlanska gosp.	6,0	6,2	6,4	6,5	6,7	6,9	7,0	7,2	7,4
	4,6	4,7	4H	44	5 0	5?	5 V	54	56
štiričlanska	4,0	4,1	4,3	4,4	4,5	4,6	4,7	4,8	4,9
petčlanska	3,2	3,3	3,4	3,5	3,6	3,7	3,8	3,8	3,9
šestčlanska	3,1	3,2	3,3	3,4	3,5	3,6	3,6	3,7	3,8
sedem in več									
članska	2,3	2,3	2,4	2,5	2,5	2,6	2,7	2,7	2,8
Delna nadomestitev stanarine se izračuna tako, da se ugotovi razlika med dejansko in znosno stanarino na podlagi letnih dohodkov gospodinjstva in ustreznega odstotka iz zgoraj navedene lestvice.
Stanovnajska skupnost vsako leto posebej sklene, katero varianto znosnih stanarin bo glede na dane potrebe uporabila.
Najnižji znesek delne nadomestitve stanarine mesečno znaša 100,00 din.
6.  člen
Ne glede na določbe 4. in 5. člena tega pravilnika, delna nadomestitev stanarine ne pripada nosilcem stanovanjske pravice v nasledhjih primerih:
-  če nosilec stanovanjske pravice oddaja stanovanje ali del stanovanja podnajemnjkom
-  če nosilec stanovanjske pravice ali drugi člani gospodinjstva uporab-Ija del stanovanja v poslovne namene
-  če je nosilec stanovanjske pravice ali drugi člani gospodinjstva lastnik vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše ali počitniške hiše, ali osebnega avtomobila.
7.  člen
Izjemoma bo komisija za subvencioniranje po poprejšnji uskladitvi v Skupnosti socialnega varstva pri odobravanju delne nadomestitve stanarine upošteval tuđi, da se ta pravica priznava tuđi občanu ali družini, ki ne izpolnjuje kriterijev glede dohodka, živi pa v težkem gmotnem položaju, na primer: bolezen, invalidnost, otroci z motnjami v telesnem in dušev-nem razvoju, druge težje obremenitve družine, ki so tuđi materialnega značaja oziroma pravico zavrne občanu ali družini, ki formalno izpolnjuje pogoje za delno nadomestitev stanarine, živi pa v izredno dobrem gmotnem položaju.
ma jih odkloni? Da bi bile odlo-čitve lažje, vabimo vas krajane, da nam spročite mnenja in pred-loge; nekaj jih borno objavili v Kamniškem občanu.
FERDO CVETKO
predsednik skupščine KS
Kamnik Center
'     8. člen      .
Postopek za pridobitev pravice do delne nadomestitve stanarine Imetnik stanovanjske pravice uveljavlja pravico <fo $lelne nadomestitve stanarine z zahtevkom, h kateremu mora priložiti:
-  potrdilo o letnem dohodku gospodinjstva za preteklo koledarsko leto (v dohodek občana ali njegove družine se vštevajo vsi dohodki družine ali posameznika: dohodki od dela iz delovnega razmerja, honoramega, po-godbenega ali popoldanskega dela, vse oblike nadomestij osebnega dohodka, dohodki od upravljanja kmetijske ali samostojne pokliene ali gospodarske dejavnosti, prejemki iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja in starostnega zavarovanja kmetov, dohodki po predpisih o varstvu borcev in vojaških invalidov ter civilnih invalidov vojne, dohodki od premoženja in preživnine),
-  potrdilo o številu članov gospodihjstva
-  veljavno stanovanjsko pogodbo
-  potrdilo o posestvovanju nepremičnin.
-  potrdilo o posestvovanju nepremičnin, oziroma, da predloži podatke iz enotne evidence socialne pomoči.
O pravici do delne nadomestitve stanarine mora odločiti organ Samoupravne stanovanjske skupnosti v roku 30 dni.
9.  člen
O pravici do subvencije odloča tričlanska komisija za subvencioniranje, ki ga imenuje Odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu. Pred obravnavanjem vloge Odbor za subvencioniranje obvezno zahteva mnenje krajevne skupnosti na območju katere živi prosilec.
Zoper odločbo je dovoljena pritožba v roku 15 dni od prejema na Odbor za solidarnost pri Skupščini Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik.
10.  člen
Komisija za subvencioniranje izda prosilcu odločbo o delni nadomestitvi
stanarine, s katero se določi visina delne nadomestitve stanarine.
11.  člen
Upravičencu do delne nadomestitve stanarine se dejanska stanarina zniža za delno nadomestitev stanarine, tako da upravičenec plačuje zni-žano stanarino.
Prehodne in končne določbe                             ^.
12.  člen
Ta pravilnik prične veljati, ko ga sprejme Zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik po pridobitvi pred-hodnega mnenja skupnosti socialnega varstva občine Kamnik.
13.  člen
Spremembe in dopolnitve tega pravilnika se sprejemajo po enakem postopku kot pravilnik.
14.  člen
Ko prične veljati ta pravilnik, preneha veljati pravilnik o delni nadomestitvi stanarine, ki ga je na svoji 7. seji z dne 7. 4. 1981 sprejel Zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik.                                                                                 ■
Predsednik zbora uporabnikov KORAT Alojz
Obrazložitev pravilnika o delni nadomestitvi stanarin
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik je na podlagi obvestila Republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora povišala stanarine za povprečno 36% s 1.4. 1983.
Glede na povišanje stanarin je skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti sprejela sklep, da je potrebno spremeniti tuđi Pravilnik o delni nadomestitvi stanarin v občini Kamnik.
Osnutek pravilnika je spremenjen predvsem v 4. in 5. členu, kjer so standardi stanovanjskih površin usklajeni z Družbenim dogovorom o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbe-noekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SRS.
Delna nadomestitev stanarin v letu 1983 se bo izračunavala na osnovi nove lestvice, ki je izdelana na podlagi »Izhodišča za izdelavo internih samoupravnih aktov za uporabo in izvajanje sistema delnega nadomešča-nja stanarin za obdobje 1981-1985« in sicer druga varianta znosnih stanarin. Znosna stanarina znaša najmanj 20% dejanske. To pomeni, da bi znosne stanarine za leto 1983, izražene v odstotku od dohodkov gospodinjstva iz leta 1982 znašale:
-  za enočlansko gospodinjstvo                                                          7%
-  za dvočlansko gospodinjstvo                                                       6,2%
-  za tričlansko gospodinjstvo                                                            4,7
-  za štiričlansko gospodinjstvo                    '                                      4,1
-  za petčlansko gospodinjstvo                                                           3,3
-  za šestčlansko gospodinjstvo                                                       3,2%
-  za sedem in veččlansko gospodinjstvo  ■                                       2,3% Menimo, da se bo na podlagi predlaganega izračuna razširil krog
upravičencev za delno nadomestitev stanarin, v primerjavi z letom 1982. Osnutek pravilnika bo posredovan v javno obravnavo ter predložen Skupnosti socialnega varstva in Občinskemu sindikalnemu svetu občine Kamnik. Javna razprava o osnutku pravilnika bo do 25. 5. 1983.
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik
SKRB ZA DRUŽBENO PREMOŽENJE NA VELIKI PLANINI
Tuđi letošnjo zimo je sneg spet prekril že razpadajoče tri kolute, na katerih je navit danes tako iskan električni kabel. Koluti ležijo pod Purmanom na Veliki planini.
Ali borno znali poiskati krivca za tako ravnanje z družbenim premoženjem?                                                                             F. S.
NA KRATKO
•  TV najboij »popularna«
BEOGRAD - Jugoslovani so v zadnjih petih letih kupili 2,5 rnilijona radijskih aparatov in za to porabili nekaj več kot pet milijard dinarjev. Za nakup televizorjev so v tem obdobju prebivalci Jugoslavije porabili kar 27 milijard dinarjev. Po teh podatkih samo 2,2 odstotka jugoslovanskih gospodinjstev nima televizorja, 12,3 odstotka pa jih nima radijskega sprejemnika. Najboij priljubljen instrument med Jugoslovani je harmonika, ima jo namreč približno sedem odstotkov družin, klavir pa približno pet odstotkov. Vsota, ki jo Ijudje namenijo za nakup trajnih kulturnih dobrin, je za 300 milijo-nov dinarjev večja od prihodkov vseh občinskih , pokrajinskih in republiških samoupravnih skupnosti za kulturo.
•  Blagovna menjava se izboljšuje
BEOGRAD - Po podatkih jugoslovanskega instituta za zunanjo trgovino, se je izvoz v letošnjem četrtlctju v primerjavi z lanskim istim obdobjem povečal za 78 milijonov dolarjev, medtem ko se je uvoz zmanjšal za 311 milijonov dolarjev. Gotovo pa je najboij pomembno to, da se je povečal izvoz in zmanjšal uvoz s konvertibil-nega območja. Pri izvozu v industrijske države so bili najboij uspešni izdelovalci prometnih sredstev, saj so prodali za 57 milijonov dolarjev izdelkov, sledijo pa jim izdelovalci električnih strojev in aparatov.
•  V Srbiji je več žensk kot moških
BEOGRAD - Kot je mogočc razbrati iz podatkov o popisu prebivalstva, živi na območju ožje Srbije 5,25 milijona prebivalcev; žensk je za odstotek več kot moških. Po teh podatkih je mogoče tuđi sklepati, da se je od zadnjega popisa precej popravila izobrazbena struktura žensk y Srbiji, saj se je število žensk s srednjo izobrazbo povećalo za 86 odstotkov.
•  Ukrepi nišo prinesli pričakovanih rezultatov
KOPER - Večkrat je slišati, da so ukrepi o potovanju čez mejo prinesli več načrtovanih rezultatov. Na koprskem območju pa se kaže ravno obratno, saj so ukrepi povzročili precej škode, so poudarili na sestanku skupine delegatov za zbor občin republiške skupščine. Po podatkih je namreč čez mejne prehode na koprskem obiriočju v zadnjih treh mesecih potovalo za 50 odstotkov manj potnikov kot v istem obdobju lani. Skrb zbujajočc je tuđi to, da je bilo za 66 odstotkov manj tujih potnikov in da vsi ukrepi nišo zavrlUihotaplje-nja in drugih kaznivih dejanj.
•  Družbena pomoč zaostaja za gibanjem življenjskih stroškov                       #
LJUBLJANA - Že od leta 1979 pada v Sloveniji delež sredstev za vse oblike socialnega varstva v primerjavi z družbenim proizvodom. Većina teh prejemkov pada podobno kot osebni dohodki, družbena pomoč odraslim in otrokom pa pada še hitreje in ne dohaja niti gibanja osebnih dohodkov niti gibanja življenjskih stroškov. Tako so lani osebni dohodki v primerjavi z letom 1978 padli za 18,7 odslotka, nekako 57 odstotkov upokojencev in 15,9 odstotka delavcev pa je prejemalo lani pokojnino oziroma osebne dohodke, ki so bili nižji od 10 tisoč dinarjev na mesec. Približno 12 tisoč ljudi je lani prejemalo družbeno denarno pomoč kot edini vir za preživljanjc.
KAMNIŠKI OBČAN / 25. APRILA 1983
11
Morda se boste še spomnili članka, ki je izšel v eni lanskih številk in je govoril o skupini mlajših fantov in deklet, ki so se odločili za malce nenavaden šport — smučanje po kamenju. Mnogi so se takrat čudili, kako lahko kamenje, ki se ga na smučanju tako izogibamo, postane kar naenkrat nadomestilo za sneg. Sedaj pa se nekaterim, kilepe nedeljske popoldneve izkoristijo za sprehod proti Kamniški Bistrici, ne zdi već nenavadno, ko na melišču kamnoloma v Staho-vici videvajo smučarje, kako se spuščajo po peščeni strmini.
Da, kar nekako 20 nedelj smo člani naše »FREE SKI SELEKCIJE BUTNSKALE« aktivno preživeli na tem melišču. Potem je bilo »sezone« konec. Zapadel je namreč sneg in nam onemogočil nadaljnje treninge. Ni pa nam preprečil, da se ne bi še naprej sestajali, kajti poleg našega veselja do smučanja nas druži predvsem prijateljstvo. Tako smo se večkrat dobivali in se med drugim menili tuđi o naši dejavnosti. Rojevale so se mnoge nove ideje in predlogi - nekateri resni, nekateri pa tuđi malce šaljivi. Tako je nekdo na primer, predlagal, da bi odmetali snegz melišča in spet nadaljevali s treningi. No, predloga sicer nismo uresničili, smo se pa navdušili nad neko drugo, bolj resno idejo - »ustanoviti« solo.
Smučanje po kamenju ni prav nič lahek šport. Tehnika takšnega smučanja je prej podobna tehniki pri klasičnem smučanju, razlikuje pa se od nje predvsem v intenzivnosti, s katero se posamezni elementi smučanja izvajajo. Lahkotna, rekreativna vožnja namreč tu ne priđe v poštev, kajti vsaka napaka ima ponav^di za posledico padec, ta pa je res malce bolj boleč, kot na snegu. Tako takšno smučanje zahteva od smučarja dobro telesno pripravljenost. Precej kondicije pa je potrebno tuđi za vsakokratno vzpenjanje po melišču v popolni smučarski opremi, s čelado in z ostalimi pripomočki za blaženje padcev. In ker te kondicije nismo imeli ravno na pretek, smo sklonili, da jo borno z organiziranim treningom izboljšali. Ustanovili smo solo.
Vsak petek ob 18. uri se zberemo v učilnici OŠ Toma Brejca, za kar se imamo zahvaliti predvsem tov. ravnatelju, ki nam je z veliko mero razumevanja dovolil uporabo prostora. Naših predavanj se
BUTNSKALA
udeležuje 26 »studentov«, od tega je kar 11 deklet. Seveda imamo tuđi predavatelja, ki vodi predavanja in ki je sploh najbolj zaslužen pri vsej stvari. Ob petkih namreč prihaja iz Portoroža mladi šport-nik Edo Marinček:
»Že več let zahajam v Kamnik, ker sem tu našel prijetno družbo, Da bi popestrili konec tedna, sem kot izkušen maratonec in zagovornik zdravega ter veselega načina življenja ponudil svoje izkušnje in znanje »butnskalarjem«. Tako je nastala ta veselo - resna šola, katere namen je doseganje potrebne vzdržljivosti in vztrajnosti, ki je človeku dandanes Še kako potrebna. Povdarek je predvsem na pravilnem prehranjevanju in na gibanju, ki ga tuđi ne srne manjkati. Zavedam se pač, da je z zdravim in vzdržljivim telesom vse lažje in lepše. Nič novega ni to, kar ne bi vedeli že stari Grki. Najbrž ni naključje, da dandanes vse več ljudi tuđi praktično priznava njihove izkušnje. »Butnskalarji« pa me v tem pogledu veselo presenečajo s svojim resnim in hkrati sproščenim pristopom.«
No, naj povem, da naša predavanja res nišo samo dolgočasno govorjenje o koristnosti gibanja in zdrave prehrane, kot bi si mogoče kdo napačno predstavljat. Na predavanja vabimo namreč tuđi zanimive osebnosti iz športnega, glasbenega in kulturnega življenja. Tako je bil posebcj zanimiv večer z Daretom Erdeljcem in njegovo ženo Ireno. Prikazala sta nam serijo diapozitivov z 2000 km multiteka od Portoroža do Ulcinja in nazaj. S tem tekom je Dare z dvema sotekačema dokazat, da človek ob primerni prehrani zmore največje napore brez škodljivih posledic. Vsekakor zanimiv preizkus, ki ga mi seveda ne borno posnemali. Res pa je, da borno ob koncu naših srečanj izvedli 100 km tek, ki nam prav gotovo ne bo nepremagljiva ovira, saj većina redno trenira. Do sedaj smo skoraj vsi že opravili prvi »kolokvij« - 20 km tek. Zanimivo je, da so to razdaljo brez vsakih težav premagala tuđi dekleta, od katerih se nekatera sedaj prvič srečujejo s tekom. Sredi aprila nas caka še 40 km, nato 60 km, pa tek ob »žici okupirane Ljubljane« ... Tako, da borno konec maja res dobro pripravljeni startali na 100 km.
Ker je kar precej zanimanja za našo dejavnost, borno diapozitive s tega teka in diapozitive ter krajši film o našem smučanju prikazali na predavanju, ki ga borno pripravili v začetku junija. Upamo, da borno tako še koga spodbudili k gibanju, predvsem pa k bolj zdravemu načinu življenja, ki ga dandanes že kar preveč zanemar-jamo.
C. R.
Zadnji zimski vzponi
Dobro smo že zakoračili v po-mlad, v visokih gorah pa vlada še prava zima. Tuđi tu bo sneg kma-lu skopnel, saj ga letos ni prav veliko zapadlo. V alpinizmu se ne ravnamo po naravi, ampak po koledarju in zimski vzponi se končajo z začetkom pomladi ne glede na snežne razmere v gorah.
Od 1. februarja pa do 21. mar-ca so kamniški alpinisti in pri-pravniki opravili 98 plezalnih tur, od tega 10 turnih smukov, 1S pristopov in 73 vzponov, ki so po većini I. težavnostne stopnje (25 vzponov) in II. težavnostne stopnje (28 vzponov), 8 vzponov je III. stopnje, 3 vzponi so IV. stop-
nje, 6 vzponov je V. stopnje in 3 vzponi so VI, težavnostne stopnje.
Najtežjo smer so preplezali Ja-nez Benkovič, Marjan Kregar in Bojan Pollak v Rzeniku-Andro-medo (ocena VI-A,A2), kar je tuđi prva zimska ponovitev te smeri.
Bojan Pollak in Marjan Kregar sta v Rzeniku preplezala še Kamniško smer (ocena V), kar je druga zimska ponovitev te smeri.
Tone Škarja je s sinom Metodom v Brani opravi! prvo zimsko ponovitev grape ob Stebru Počit-kov (ocena III-IV).
V Brani so Janez Benkovič, Frane Kemperle, Dark < Božić in Janez  Pinterič  preplezali Bob-
Tekmovanje kegljačevv občinski ligi
Kegljaški klub Kamnik že ne-kaj let pripravlja občinsko tekmovanje v kegljanju za kegljaškc sekcije, ki so vključene v ta klub.
V kegljaški klub Kamnik je vključenih 18 kegljaških sekcij. Letos je pristopila še ena in sicer sekcija iz komunale, tako da bo klub štel 19 članic oziroma sekcij. Dosedanjih 18 sekcij je tek-
movalo tuđi v zadnji sezoni. Tekmovanje se je začelo oktobra 1982, končalo pa marca 1983. V skupini A je*tekmovalo 10 ekip, v skupini B pa ostalih 8, skupno torej 18 sekcij, ki imajo prek 270 rednih članov.
Tekmuje se na izločanje tako, da zadnji dve ekipi iz skupine A gresta v skupino B, prvi dve i/, skupine B pa gresta v skupino A.
4.	Dragan Markovič	Utok	7470	18	415
5.	Štcfan Flerin	Alprem	7055	17	415
6.	Miro Semprimožnik	Stol	4565	11	4.15
7.	Brane Potočnik	Obrtniki	7434	18	413
8.	Miloš Markovič	Utok	7021	17-	413
9.	Janez Hančič	Menina	6576	16	411
10.	Franc Poljanšek	Menina	7380	18	410
Rezii	iltati tekmovanja v	A ligi so slede«:		
Zap. it.	Ekipa	Število kegljev	Število točk	Povprečje kegljev na tekmo
1.	Utok	43.512	26	2.417
2.	Graditelj	43.365	24	2.409
3.	Integral	43.481	22	2.415
4.	Stol	42.907	22	2.383
5.	Menina	42.937	20	2.385
6.	Obrtniki	42.337	20	2.352
7.	Titan	42.867	18	2.381
8.	Alprem	41.367	,14	2.298
9.	KIK	42.392	12	2.355
10.	Zarja	41.385	2	2.299
1.	Marko Kovič	PTT	5693	14	406,6
2.	Vojko Poljanšek	Kočna	5650	14	404,0
3.	Franc Novak	Svilanit	5620	14	401,4
4.	Jože Goričan	Svilanit	4810	12	400,8
5.	Jože Svetec	Svilanit	4408	11	400,7
6.	Boris Žučko	Donit	5202	13	400,1
7.	Franc Volčič	PTT	3961	10	396,1
8.	Janez Gostič	Kočna	5544	14	396,0
9.	Olga Starovasnik	Eta	5509	14	393,5
10.	Marjan Strajhar	Utok	2744	7	391,9
1.	Sviianit	31.251	20	2.304
2.	Kočna	32.199	18	2.300
3.	Eta	31.660	16	2.261
4.	Alka	31.498	16	2.250
5.	Utok B	30.979	16	2.213
6.	prr	30.688	14	2.192
7.	Upokoje nci	30.726	6	2.195
8.	Svit	30.329	6	2.166
1.	Bojan Marinšek	Graditelj	7650	-18	425
2.	[van Ivačič	Integral '	6285	15	419
3.	Aco Pivk	Titan	7488	18	416
Kegljanje se je v naši občini razmahnilo. To se vidi po članstvu v kcgljaškem klubu Kamnik, kakor tuđi po številu tekmoval-cev, ki sodelujejo v občinski ligi. V to število pa nišo vključeni vsi tišti, ki se s kcgljanjcm ukvarjajo zgolj Ijubiteljsko in zaradi rekreacije.
Clanice tekmujejo v slovenski ligi zelo uspešno, člani pa tekmujejo v ljubljanski pod/vezi, kjer tekmujejo tuđi mladinci. Slednji se tako kalijo v tekmovanju, da bodo pozneje še bolj uspešno za-stopali barve našega kluba. Ne moremo mimo uspeha naše članice Majde Bele, ki je uspešno nastopila na državnem prvenstvu. Vsi naslopajoči zaslužijo naše priznanje, saj so vsi vložili v tekmovanje dosti truda, časa in pa dobre volje.
Klub je od ustanovitve v letu 1977, pa do danes dosege! lepe uspehe. za kar se moramo zahvaliti tlidi Ijudem, ki so klub vodili v zadnjih letih. Upamo, da se bo
začeto delo kluba tuđi v bodoče uspešno nadaljcvalo. Poroštvo za dobro delo kluba je tuđi to, da so po obćncm zboru kluba v mesecu februarju prevzeli ponovno prekaljeni dolgoletni kegljaški de-lavci in sicer: Franc Martinec kot predsednik, Stane Simčič kot tajnik in pa Danica Volčič kot bla-gajničarka. Ne smemo pa poza-biti člane izvršnega odbora in pa selektorja ženske ekipe Janeza Sedušaka in pa .selektorja moške ekipe Slavka Šuštarja in še ostalih članov, ki s svojim elelom po-magajo k uspudu kluba. I,etos bodo velike težave s finanćnimi sredstvi, saj jih ima klub za svoje nemoteno delovanje zagotovlje-nih komaj dobro polovico. Vsee-no pa mislimo, da se bo nekako že našel elenar in bo klub lahko i/.polnil načrtovanc naloge.
Na koncu še zahvala neumor-nemu vzdrževalcu kegljišća Planika, Antonu Berniku za njegovo res vzorno vzdrževanje keglji-šča.                   Anton OSENAR
Nujno išcem kakršnokoli delo v Kamniku. Plahutnik Zvonko, Kamnik, Novi trg 20.
Komfortno družbeoo garso-rijero na Jesenicah zamenjam za enako ali večje stanovanje v Ljubljani, Kamniku, Kra-nju ali Domžalah. Ponudbe pod »Soglasje stanodajalca« na uredništvo Kamniškega obeana, Tomšičeva 2, Kamnik.
Montaža TV anten. MATU A ZIBELNIK, Zavrti 5, Men-geš, tel. 737-466.
Podpisani Kogoj Martin, Motnik 12, prepovedujem Štefki Tominšek in njenemu možu hojo in vožnjo čez mo-jo parcelo št. 560/1. Če tega ne bosla upoštevala, ju bom sodno preganjal.
Iščem varstvo za enoletnega otroka na domu od septembra dalje. Ponudbe po »dobro plačik>« sporočite na uredništvo Kamniškega obeana.
Prodam pralni stroj Candy v garanciji (cena po dogovoru) in avtomobil AMI 8 registriran do jeseni za 1,8 M. Ivan-čič, Fužine 2a, Kamnik.
Kupim staro hišo ali zazidlji-vo parcelo na obmocju obči-ne Kamnik. Ponudbe sporočite na uredništvo Kamniškega obeana, Tomšičeva 2, Ka-
Ženska košarka spet oživela
narja (ocena III-V).
Prvo zimsko ponovitev in sploh prvo ponovitev variante Kratkohlače smeri v Planjavi sta opravila Edo Pavlič in Dare Božić (ocena IV).
Preplezana je bila tuđi ena prvenstvena smer v Dolgem hrbtu (Zimska smer, ocena III), plezala pa sta Frane Kemperle in Dare Božić.
Alpinisti plezajo v stenah, kjer sneg še ni skopnel. V granah pa bo snega dovolj šc v pozni pomladi. Trenira jo za Ietno1 sezono v piczalnem vrtcu, obiskujejo steno nad vasico Osp. Prvomajske preznike bo velik del alpini-stov prebil v kanjonu Paklenice. IRENA M.
Po dolgem času smo se zopet zbran, od najmlajisui do tistih, ki so nefcdaj že bOe aktivne, pa so to delo opustile. RazdeHi smo si naloge in delo je lepo steklo. Tukaj so že tuđi prvi uspebi. Aprla 1982 je šest mladink opravilo izpite za pomožne sodnikc (zapfcnikarje, casomerice in mcrilce 30 sekund). Konec junija smo organizirali instruktorsld tečaj z lumenom, da bi usposobili čim več trenerjev.
Tečaj je vodil znani košarkarski strokovnjak Brane Dežman, uspešno so ga končali vsi kandidati: Na-taša Kovaćič, Mira Maren, Tatjana Ravnikar, Nuša Fujan, Lučka Re-snik, Romana Kosir, Lojzka Lipov-šek, Marjana Belin, Ana Pibernik, Martina Tomšič, Primož Kač, Miha Uršič in Benjamin Žnidaršič. V začetku šolskega leta smo pričeli s treniranjem mini košarke na ka-mniških osnovnih šolah. Prvič smo organizirali to dejavnost tuđi na du-pliški osnovni soli, kjer smo naleteli na veliko razumevanje vodstva in velik odziv učenk.
Trenerji delamo usklajeno. Dobivamo se na sestankih, kjer izme-njamo izkušnje in se pogovorimo o delu. Rezultat dela na osnovnih šolah je kamniška selekcija najmlaj-ših pionirk. Po delu na tem območju smo znani že izven meja naše občine, kajti povabljeni smo na festival mini košarke, ki bo 21. ma-ja
v Slivnici pri Mariboru. Na to tekmovanje bo šio 15 najuspešnejših kamniških igralk. V decembru 1982 smo organizirali občinsko prvenstvo za 7. in 8. razrede. Ekipe so se uvrstile takole:
1. OŠ TB, 2. OŠ Komenda-Mo-ste, 3. OŠ FA, 4. OŠ KB Stranje Komisija je izbrala najboljše igral-ke - Romana Kosir (K-M), Joži Kidrič (TB), Lojzka , Lipovšek (TB), Jasna Juteršek (TB), Maja Potec (TB), Mojca Polajner (FA), Tatjana Retar (TB), Irena Benda (K-M), Isma Ikanovič (K-M), Na-taša Pire (FA), Šonja Koželj (KB Stranje), Nataša Mavsar (K-M), Irena Casl (K-M), Edina Hadžič (KB Stranje), in Tamara Bračič.
Po dolgem času je kamniška selekcija spet dosegla lep uspeh -zmago na medobčinskem prvenstvu, saj je ŠŠD Radomeljske čete premagala z rezultatom 24:13 in SŠD Domžale s 26:14. Na podlagi tega tekmovanja so trenerji izbrali Kamniško-domžalsko selekcijo. V
tej ekipi so bile v većini naše igralke in selekcija se je uvrstila v polfinale pionirskega festivala, ki je bilo v Divači. Igrale so Romana Kosir, Lojzka Lipovšek, Jasna Juteršek, Jožica Kidrič, Simona šinkovec, Irena Benda, Mojca Polajner, Eva Jaklič in Irena Božić. Igralke so soglasno izbrale za kapetana Lojz-ko Lipovšek, ki je odlično vodila ekipo. Mojca Polajner in Romana Kosir sta bili izbrani v republiško selekcijo.
Naš mentor je Rudi Ocepek, ki ima veliko zaslug za ponovno oživi-tev ženske košarke v Kamniku. Delo smo pričelrz najmlajšimi, imamo dobre pionirke in mladinke, članice pa si bodo letos poskusile zagotoviti mesto v slovenski ligi. V tekmovanju borno imeli letos tuđi dve mla-dinski ekipi.
Naš cilj ni le tekmovalni uspeh, ampak tuđi dobri odnosi.
KARJLA KAČ MARTINA TOMŠIČ
OBVESTILO!
Društvo invalidov Kamnik obvešča vse svoje člane, da so u radne ure ob ponedeljkih od 8. do 10. ure in sredah od 15. do 17. ure na Kajuhovi 11 v Kamniku.
Rezultati v B ligi so sledeči:
Zap.   F-'kipa                     Število kegljev  Število točk       Povprečje št.                                                                                             kegljev na tekmo
Zap.   Imeinpriimek                       Podjetje          Število kegljev   Št.tekem         Povpr.keglj. šl-                                                                                                         na tekmo
Kakor  je   razvidno   iz  tahcl,   Svilanit in Kočna. gresta i/. A ekipe v ekipo B KIK   Najboljši posamezniki v'A ligi in Zaria, v ekipo A pa uresta   (sodelovalo je 82 tekmovalcev)
Najboljši posameznild v B ligi                                         \ (sodelovalo je 78 tekmovalcev) Zap.   Imeinpriimek                       Podjetje          Število kegljev   Št.(ekem         Povpr.keglj. št.    .                                                                                                    na tekmo
Deset let športnega društva
yt <m mr% sfflk v% g4 *sk
Ielos mineva deset let, odkar so se v Komendi odložili, da združijo celotno športno dejavnost, ki je bua aktivna v takratnem obdobju, v športno društvo Komcnda. Osnovni motiv dela društva je bilo organizirano vključevanje občanov v Spori in rekreacijo. Tako so bili ustanovljeni: nogometni klub, ko-sarkarski klub, karate klub, namiz-noteniški klub, hokejska sekcija; kasneje pa sta se vkljucila v delo se smučarski in teniski klub. l/e šahovski klub, ki ima v Komendi že 30-letno tradicijo, se je vključH v društvo organiziran.
V 10-letnem obdobju so se vsi klubi dobro organizirali ter se vključili v medobčinske in tuđi v republiške lige. Vsako leto so mno-žična tekmovanja v okviru »Meseca športa Komende«, kjer je v različ-nih športnih panogah sodelovalo vsako leto prek 400 tekmovalcev, V zadnjem obdobju so omenjena tekmovanja v okviru krajevnega praznika Komende.
Veliko priznanje, ki ga je športno društvo prejelo kot zaupanje v dobro organizacijo, je bilo v letu 1976, ko je bila v Komendi »Pro-glasitev najboljših slovenskih šport-nikov«. Mnogi znani športniki in športni delavci na čelu z Bojanom Križajem so častni člani Športnega društva Komenda. Za aktivno delo celotne športne dejavnosti — vključ-no z izredno aktivnim delovanjem Konjeniškega kluba Komenda, kot samostojnim klubom - je v letu 1982 prejela krajevna skupnost Komenda veliko priznanje kot dru-
ga najboljša krajevna skupnost v Sloveniji na področju športa in rekreacije občanov. Tuđi občinsko priznanje, bronasta plaketa obćine Kamnik, ki jo je društvo prejelo leta 1979, je bilo porok, da je delo pravilno zastavljeno.
Posamezni klubi in sekcije pa so dosegli naslednje uspehe:
Šahovski klub je že 30 let organiziran in ima prav zaradi tekočega dela največ uspehov in izkušenj. člani kluba so vsak teden dobivajo v klubskih prostorih na šahovskih večerih, ražen tega pa organizirajo že vrsto let vsako 3. nedeljo v me-secu odprt brzoturnir. V letih 1977 do 1979 so tekmovali v II. slovenski ligi, ki so jo kasneje ukinili. Veliko skrb namenjajo mladim šahistom in imajo v osnovni soli Ko-menda-Moste šahovski krožek. Največji tekmovalni uspehi so predvsem z mladimi, saj je bila pred leti ekipa piopirk Komende republiški prvak. Članska ekipa so-deluje na vsakoletnih prvenstvih slovenskih mest. Ženska ekipa Komende redno sodeluje na mednaro-dnem tekmovanju za pokal Maršala Tita v Puli. V letu 1979 je dosegla 4. mesto, v letu 1980 tretje, lani pa so bile na tem velikem mednaro-dnem tekmovanju ćelo druge v I. skupini, kar je največji uspeh. Da je delo dobro organizirano, vsa leta skrbi predsednik kluba Marjan Žnidar.
Košarkarsld klub je glede na po-goje (v Komendi sploh ni telova-dnice) izredno uspešen klub. Delo z
Skoki za zaključek sezone
Za uspesen zaključek smučarske sezone so mladinci iz Podgorja priredi« tekntovanje v smućarskih skokih na 25 merrski skakalnid, ki je zahtevala veliko prostovoljnega dela. Izredno lepo vreme je 6. marca spremljalo 14 borbenih tekmovalcev, ki so se potegovali za najdaljSi skok dneva. Ob spodbujanju Sterilnih gledalcev je prvo mesto osvojil Igor Žurbi s skokom 22 metrov, drugi je bil Miro Hribar in tretjl Stane Žurbi. Po prireditvi je bil družabni večer, na katerem smo skleniH, da v prihodnji sezoni organiziramo še vei podobnih priredhev, na katerih bi lahko sodelovali tuđi mladinci iz ostalih OO ZSMS. Na slild: Zmagovalna trojica. Od leve proti desni: Miro Hribar, Igor Žurbi in Stane Žurbi
RBERGANT
mladino je obrodilo dobre sadove, saj so bili v Komendi pod vodstvom Sreča Laha in Rudija Ocepka vzgo-jeni kvalitetni košarkarji, ki so svojo športno pot nadaljevali v bolj kvalitetnih klubih. Brane Maren je igral pri Olimpiji, Florijan Cibašek igra v mladinski reprezentanci Slovenije, ostali igralci pa so vključeni v KK Kamnik (domžalsko-kamni-ški ligi), kjer dosegajo lepe tekmo-valne uspehe.
Vsakoletno množično tekmova-nje »revija košarke« med ekipami Komende in Mengša, na katerem sodelujejo vse starostne ekipe po-pestrijo nadvse priljubljeni 24-urni maratoni, ki imajo že petletno tradicijo.
Smučarski klub je bil ustanovljen pred petimi leti z namenom, da si na bližnjih pobočjih uredi primema stnučišča z vlečnico za rekreacijo občanov. Delo, ki so ga naredili člani društva pod vodstvom pred-sednika Milana Šinkovca je kmalu obrodilo sadove. Sami so organizirali in izvedli delovne akcije pri ureditvi smučišč ter s prostovoljnim delom uredili in postavili 300-metr-sko vlečnico, ki je pričela polno obratovati prav v letošnji zimi. Priredili so več množičnih tekmovanj ter z novo merilno napravo »LANG« organizirali tuđi sindikalna tekmovanja. Plan za bodoče delo je predvsem izpeljava množičnih tekmovanj ter organiziranje smu-** carskih šol.
Teniski klub je najmlajši klub v športnem društvu. Sedaj namenjajo največjo skrb izgradnji teniškega igrišča, saj člani kluba pod vodstvom Draga Briclja vestno pri-pravljajp teren z delovnimi akcija-mi. Na" prostoru, ki je v sklopu športnih objektov, bosta do krajevnega praznika izgotovljeni dve teniski igrišči z vadbenim zidom. Cefot-ni objekt bo ograjen z zaščitno ograjo. Kot je bilo že omenjeno, so stroški samo materialni, vsa ostala dela opravijo z delovnimi akcijami. Po izgradnji teniskih igrišč bo celot-ni kompleks športnih objektov v Komendi zaključen.
Nogometni klub deluje spremenlji-vo. Po izgradnji sodobnih garderob z umivalnicami je delo z nogometaši nekoliko zastalo, vendar pa pio-nirji tekmujejo v domžalsko-ka-mniški ligi. V bodote bo največja skrb usmerjena v vzgojo kadrov ter dokončno izgradnjo riogometnega igrišča.
Krajevna skupnost Komenda ima skupno 1900 prebivalcev, ki smatrajo, da je resnična aktivnost plod prizadevanj vseh občanov, Ledina, ki jo je pred desetimi leti zao-ral tedanji predsednik Športnega društva Komenda Janez Kimovec in nadaljeval Franc Zadrgal, je obradila bogate sadove. Skupščina društva, ki bo te dni, bo zahtevala nove naloge - prepričani smo, da bo novo vodstvo društva nadaljeva-lo dobro zacrtano pot.
NOGOMETAŠI IZ GLADBECKA V KAMNIKU
V začetku aprila so v Kamniku gostovali mladi nogometaši SG Preussen iz Gladbecka. Gost je so s kamniškimi klubi odigrali tri tekme. Najprej so izgubili s člani Enotnosti 4:1, nato z enakim rezultatom z gostitelji mladinci Kamnika, premagali pa so jih tuđi kadeti Virfusa z najvišjim rezultatom 7:0.
Gostje so si poleg športnih srečanj ogledali zanimivosti Kamnika in okolice ter Ljubljane. Za uspešno izvedbo tega gostovanja so nogometnemu klubu finančno pomagali (Jtok - TOZD Konfekcija, Občinski sindikalni svet in ZTKO. Pred srečanjem v Kamniku.
Vi-Vi
Imamo prvaka
Prva mesta v maleni nogometu za šolsko leto 1982/83 sta osvojili repre-zentand. V. in VI. razredov osnovne sole FRANA ALBREHTA in v velikem nogometu reprezentanca VII. in VIII. razredov osnovne sole KO-MENDA-MOSTE.
V tekmovalnem sistemu nogomet-nega prvenstva osnovnih šol SR Slovenije, so se v petek, 15. aprila pome-rile v malem nogometu reprezentance V. in VI. razredov osnovnih sol Kamnika. Igrali so po turnirskem sistemu in dosegli naslednje rezultate:
OŠ Kamniškega bataljona: OŠ Ko-menda-Moste 4:1
OŠ Frana Albrehta: OŠ Toma Brejca 2:1
OŠ Komenda-Mpste: OŠ Toma Brejca 3:1
OŠ Frana Albrehta: OŠ Kamniškega bataljona 5:1
Vsi zađetki so bili doseženi iz igre, najbolj uspešni pa so bili*
1.   Rijavec (TB), 5 golov
2.  Štergelj   (FA),   Slapnik   (FA), Osolin (TB), po 3 gole
3.  Balantič (KB), 2 gola
4.  Gradišek (KB), Levec (KB), Cipar (TB), Povšnar (K-M), Petek (K-M), Karner (FA) in Kern po 1 gol.
Šepetavcu (TB) in Kočarju (KB) je v tekmi proti Moščanom in Komenda-čanom »uspelo« zadeti lastni mreži. Svojima autogoloma sta prispevala 50% k izkupičku doseženih golov ekipe Komenda-Moste.
V  štirih tekmah je bilo doseženih kar 25 golov. Mreža se je tresla, ni kaj. Vse ekipe so pokazale solidno znanje nogometne tehnike in dobro kolektivno igro, zlasti reprezentanci Frana Albrehta in Toma Brejca. Sled-njim je ponagajal žreb, ker so se morali že v prvi tekmi spoprijeti z dobro pripravljenimi   in   borbenimi   albre-htovci, ki so zmagali z minimalno ra-zliko. Po prikazani igri pa bi reprezentanca  Toma   Brejca  v   liga-sistemu najbrž dosegla znatno boljšo uvrsti-tev.
1.  OŠ Frana Albrehta
2.  OŠ Kamniškega Bataljona
3.  OŠ Toma Brejca
4.  OŠ Komenda-Moste.
V  popoldanskih urah pa so se po-merile, na zeleni poljani Stadiona prijateljstva v Mekinjah, reprezentance VII. in VIII. razredov. Doseženi so biti tile rezultati:
OŠ Frana Albrehta: OŠ Toma Brejca 3:4
OŠ Kamniškega bataljona: OŠ Komenda-Moste 0:3
OŠ Frana Albrehta: OŠ Kamniškega bataljona 4:5
OŠ Komenda-Moste: OŠ Toma Brejca 10:9
V regularnem času je bil dosežen končni rezultat samo na tekmi OŠ Komenda-Moste: OŠ Kamniškega bataljona. Na ostalih tekmah pa so enajstmetrovke v doseženih 11 golov, kar pomeni 2,75 gola na tekmo. V podaljških tekem se je mreža tresla še 27 krat, ševe iz enajstmetrovk. Gole iz igre so dosegli: Cibašek (K-M) 5 golov; Gregorinčič (TB) 2 gola ter Kavčič (K-M), Tonin (FA), Lipičnik (KB) in Burja (TB) po I gol.
Lestvica:
1.  OŠ Komenda-Moste
2.  OŠ Toma Brejca
3.  OŠ Kamniškega bataljona
4.  OŠ Frana Albrehta Zmagovalci prvenstva osnovnih Sol
SR Slovenije za območje občine Kamnik se bodo pomerili na območnem turnirju v ponedeljek 25. aprila z zmagovalci iz občin Litija in Domžale v Litiji.
Našim reprezentantom želimo športno srečo, uspešen nastop in zma-go ter uvrstitev v nadaljnje tekmova-nje osnovnih šol SR Slovenije.
Za Nogometni klub Kamnik MIRKO DESNICA
Prizadevni nogometaši
ča ->ikrat o skakalnici v Kamniku
Delavci Smucarskega kluba Kamnik in prebivala StreliSke ulice so bili pohvaljeni v Kamni-škem občanu v eni izmed prejš-njih številk, zato bi rad Se jaz povedal s kaksno vnemo, veseljem in dobro voljo je bila letos pripravljena skakalnica za smučarske polete.
V sredo pred napovedano tekmo se je pozno popoldne začela akcija - odvažanje snega, ki ga je ob pluženju pritisnil plug ob robove Streliške ulice. Pri tem delu sta se zelo izkazala Zlato Kovač in Edo Jesenovec (oba doma v Streliški ulici) oba sta vozila svoja osebna avtomobila s prikolicama, na kateri smo nalagali sneg, da sta ga odpeljala v dolino, na prostor pod skakalnico.
Pozno v noč se je zavleklo delo, ki je bilo dobro organizirano. Vsi smo veselo in dobre volje nakladali sneg, Edo in Zlato pa še bolj z veseljem vozila, da kar nismo mogli končati, se poslovi ti ter oditi domov.
Stanovalci Streliške ulice pa so bili tuđi zadovoljni, saj so se zne-bili snega na ulici, ki je otežkočal promet.
Četrtek popoldan: zopet akcija. Ves sneg je bilo potrebno spraviti na velike kupe. Tišti teden je bilo sončno, toplo vreme, skakalnica od spusta do izteka brez snega.
Petek, sobota: Člani SK Kamnik, pa rudi drugi in vsi moški
Streliške ulice - leta nišo bila važna, od dedkov do osnovnošol-cev, tuđi cicibani so bili vmes, so vozili s samokolnicami, v višje lega pa nosili na ročnih nosilih sneg na traso skakalnice. To je pa bilo garanje, visinska razlika precejšnja, proga dolga, plast snega je morala biti dosti debela že zaradi visoke temperature zraka.
Prijeten in ponosen je bil pogled na delovno vnemo vseh pro-stovoljcev. Vsak je imel opravka s snegom, nekateri so kar v na-ročju nosili v hrib velike mokre kepe. Edina želja vsakega je bila: napraviti skakalnico uporabno za naslednji dan. V soboto ob mraku se je od vrha zaleta do izteka na nasprotnem hribu raztezala lepa, bela, široko gladka, ob ro-bovih z zelenimi smrekovimi ve-jicami zaključena steza skakalnice, v dolini pod skakalnico pa smo postavili velike reklamne napise kamniških podjetij, katerih delavci so imeli posluh za to športno prireditev ter so prispe-vali res lepe in bogate nagrade za najboljše smučarje - skakalce.
Kdo bi se jezil nad petjem, ki se je oglasilo po končanem delu, tuđi vriski so se oglašali. Zakaj pa ne - težaško in garaško delo je bilo narejeno - jutri bo v tej dolini praznik!
Nedelja dopoldne:
Zagledani v delo preteklih dni, smo se že sredi dopoldneva zbra-
li, to pot s smučkami na nogah. Traso skakalnice je bilo treba steptati, narediti še to in ono malenkost. Vreme je bilo ta dan hladno, čemerno. Potili smo se. Ob glasbi smo kar pozabili, da nas bolijo ne samo noge in roke, ampak vse kosti - teptali smo brez prediha kar tja do 12. ure.
Prihajati so začeli člani drugih smučarskih klubov: Gorenjske, Zasavja, Štajerske ter ocenjevali naše delo. Nestrpnost in trema je narašcala in je trajala tja do 14. ure.
Mehko zveneči glas napovedo-valca je napovedal začelek te-
kem, ter pozdravil nastopajoce, goste in občinstvo. Po »puklu« se bodo spustili, to pot z zastavami v rokah, naši tovariši: tov. Osol-nik, sošolca Marko in Nejko. V očeh je zaskelelo, v srcu je bila moja misel: »Planica v malem, Kamnik v velikem.« Proga je bila odprta - sedaj je naš čas.
Mislim, da so bile vse te skrbne priprave dobro organizirane in dobro opravljeno delo, burni aplavz gledalcev in velika vnema domaćih navijačev povod, da je skakalnica v Kamniku v nedeljo dne 6. marca doživela nov rekord v smučarskih poletih.         J. M.
Občinsko kolesarsko tekmovanje
Na občinskem tekmovanju »Kaj veš o prometu«, ki ga je organizira! Svet za preventivo in vzgojo v cest-nem prometu se je pomerilo 38 ko-lesarjev iz osnovnih šol in Srednje-šolskega centra Rudolf Maister. Po teoretičnem preizkusu znanja je sledila pravilna vožnja skozi mesto in spretnostna vožnja na igrišču pri osnovni soli Tomo Brejc. Med naj-boljšimi osnovnošolci od 5. do 6. razreda so bili: 1. Igor Komatar (F. A), 2. Robert Potočnik (Stranje) in do8. razreda: 1. AlšeJanša(T.B), 2. Silvo Balantič (Stranje); Elvis Krznar (T. B.) in Marko Pestotnik
(F.A.) pa sta si delila tretje mesto. Med 6 tekmovalci iz ŠCRM so prva tri mesta osvojili: 1. Tomo Mali, 2. Robert Juvan in 3. Samo Hajdi-njak. Ekipno so bili od 5. do 6. razreda najboljši kolesarji osnovne sole Fran Albreht, od 7. do 8. razreda pa iz osnovne sole Tomo Brejc. Aleš Janša, kot najboljši ko-lesar med osnovnošolci (brez ka-zenske pike) in Tomo Mali, prvi iz vrst tekmovalcev ŠCRM, sta zasto-pala kamniške kolesarje na republi-škem tekmovanju 22. aprila v Ljubljani.
M. J.
Nogometna sekcija SD Jurij Lib-nik šteje 20 elanov in je bila ustanovljena ob ustanovitvi SD leta 1981. Program dela sekcije temelji na redni vadbi (dvakrat tedensko) v telovadnici osnovne sole Stranje in udeležbi na tumirjih v malem nogometu.
Sekcijo vodi Rajko Balantič ob pomoči ostalih članov sekcije. Letos so se udeležili dveh turnirjev v malem nogometu in sicer 15. ja-nuarja v Domžalah, ki ga je organi-ziral NK Domžale. Sodelovalo je 167 ekip, ki so bile razdeljene v štiri skupine. Ekipe so bile izredno kvalitetne in so bile iz raznih krajev Slovenije. Na turnirju smo dosegli 9. mesto, kar je velik uspeh za ekipo, ki igra skupaj drugo leto. Rezultati: SD Jurij Libnik: Ihan 5:0; ŠD Jurij Libnik.: »BMW« Ljubljana 2:0; ŠD Jurij Libnik : »Poma-ranča« Domžale 5:1; ŠD Jurij Libnik : »Kovinopasarstvo« Ljubljana
Ekipa ŠD Jurij Libnik je nastopi-la v naslednji sestavi: Ivo Kuhar, Milan Sušnik, Dušan Plevel, Rajko Balantič, Matjaž Korošec, Franc Hribar, Igor Starovasnik, Tine Alp-ner, Franc Rus in Franci Sitar.
Durgi turnir je bil 15. februarja v Domžalah pod pokroviteljstvom ekipe ALAN FORD iz Ljubljane. Na turnirju je sodelovalo 47 ekip, med njimi vse najboljše iz predho-dnega turnirja. Ekipa ŠD Jurij Libnik je dosegla naslednje rezultate: s »Pomarančo« Domžale 4:3; s »Turbo« Ljubljana 8:4; »Žiko« Lj 5:0, »Bar Jaka« Homec 3:0 in »pink panter« Lj. 3:8. Ekipa je đtŠ-segla 3. mesto in prejela pokal. Vrstni red ekip na turnirju je bil naslednji: 1. Pink panter Lj., 2. Servis Jenko, 3. ŠD Jurij Libnik.
Ekipa je z borbeno in kvalitetno igro vseh nastopajočih dosegla izre-den uspeh, kar je vsekakor rezultat redne zimske vadbe v telovadnici in disciplinirane  igre  vsakega posa-
meznika v ekipi. Ekipa je že prijavljena za naslednji turnir Žiko v Ljubljani in želimo jim polno uspehov in več športne sreče. Za še uspešnejše delo borno nabavili naj-nujnejšo opremo (mreže, žoge in trenirka za golmana). Nogometna sekcija pripravlja turnir v malem nogometu za krajevni praznik, ki bo 9. junija. Nogometaši s svojo aktivnostjo v celoti izpolnjujejo program dela za leto 1983 in so poleg smučarske najaktivnejša ekipa v tem obdobju.
Ob zaključku se moramo zahvaliti svetu KS Kamniška Bistrica, ki nam je odstopil v uporabo sobo v domu na Vegradu, kjer bo celotni arhiv opreme in naprav, vitrine za športna priznanja in prostor za se-stanke. Prostor borno s prostovoljnim delom primerno uredili in bo mesto srečanj športnih delavcev in športnikov.
I. KOSIRNIK
Kamniški občan
KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF - Ureja uredniški odbor - glavna in odgovorna urednica Jana Taškar -tehnični urednik Franc Mi-hevc - strokovna sodelavka Vera Mejač - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Tomšičeva 2, telefon 831-311 - tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan - Rokopisov in foto-grafij ne vračamo - Tiska CGP Delo v Ljubljani.