Živa misel velikana revolucije
Pred dvalnsedemdesetlml leti se Je 27. Januarja v LJublJanl, točnefe v Veselovl ullcl rodll vellkan naše revoluclje Edvard KardelJ. Obletnlco njegovega ro\-stva amo počaatill tako.kot bl sl najbrž tudl sam želel - delavno. Najuglednejšl Jugoalovanakl teoretlkl sa-moupravnega soclallzma In poznavalcl njegove mlall ao ae zbrall v Marlboru na vellkem dvodnevnem znanatvenem arečanju, kjer Je najprej apregovorll predaednlk predaedatva SFRJ SergeJ Kralgher.
Kardeljeva mlsel pa ne zažlvl le obposebnlh prllož-noatlh, kot ao tl dnavl, ko ae spomlnjamo obletnlce njegovega rojatva. Vaak dan Ja prlaotna med naml, z njo se bogatlmo, ko gradlmo In načrtujemo, k njej ae vedno znova vračamo, ko Iščemo načlne, kako pre-mostltl ovlre, kl Jlh srečujemo na našl trdno začrtanl potl. Vellkokrat aežemo po njegovl drobnl, a zelo dragocenl knjlžlcl »Smerl razvoja polltlčnega alatema soclallstlčnega samoupravljanja«. Ker ao Dogovorl glaallo, kl Je predvsem namenjeno občanom Centra, amo Iz dala Izbrall odlomek, kl govorl o občlnl.
Občina kot temeljna druž-benopolitična in samouprav-na skupnost delovnih ljudi in občanov je postala v našem sistemu oblika in sredstvo de-janske demokratizacije na po-dročju družbenega in politič-nega odločanja. V procesu razvoja našega samoupravne-ga sistema je bila občina ve-dno ena izmed temeljnih oblik demokratične organizi-ranosti oblasti in neposredne-ga samoupravnega sodelova-nja delovnih ljudi in občanov pri izvajanju oblasti in pri upravljanju drugih družbenih zadev.
Glede na doseženo stopnjo razvoja samoupravnih odno-sov v naši družbi so vsebina, značaj in obseg pravic in dolž-nosti občine kot samouprav-ne in temeljne družbenopoli-tične skupnosti z ustavo iz le-ta 1974 dokaj razširjeni. Vse funkcije oblasti in upravljanja
družbenih zadev se pravza-prav uresničujejo y občini, ra-zen tistih funkcij in zadev, ki po svoji naravi in vsebini predstavljajo skupen interes vseh delovnih ljudi in obča-nov neke republike oziroma pokrajine ali skupen interes vseh" narodov in narodnosti Jugoslavije in se zato samo na podlagi ustave uresničuje y republiki oziroma pokrajini ali v federaciji. Toda tudi pri odločanju na ravni republike oziroma pokrajine ali federa-cije sta prek delegatskega si-stema zagotovljena vpliv in udeležba delovnih ljudi, orga-niziranih v občini.
Takšno mesto in vloga obči-ne v našem sistemu zagotav-ljata družbene in materialne pogoje in ustvarjata široke možnosti za uresničevanje sa-moupravnih pravic delovnih ljudi in občanov na vseh po-dročjih življenja in dela. Usta-
va je delovnim ljudem in ob-čanom zagotovila pravice in dolžnosti, da y občini ustvar-jajo in zagotavljajo pogoje za svoje življenje in delo, da usmerjajo družbeni razvoj, v uresničujejo in usklajujejo svoje interese, zadovoljujejo skupne potrebe in uresničuje-jo oblast ter upravljajo druge družbene zadeve.
Vse svoje skupne interese ter pravice in dolžnosti v obči-ni uresničujejo delovni Ijudje in občani z odločanjem v svo-jih temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih organizacijah in skupnostih in družbenopolitičnih organi-zacijah - prek samoupravne-ga sporazumevanja in družbe-nega dogovarjanja in prek de-legacij in delegatov v občin-ski skupščini kakor tudi v drugih delegatskih telesih in organih samoupravljanja.
Seveda praksa pogostozao-staja za tako postavljenimi ci-lji. Z nadaljnjim razvijanjem demokratičnih zvez med vse-mi samoupravnimi subjekti v občini, z doslednim uresniče-vanjem delegatskega sistema, posebno pa s krepitvijo vloge delegacij temeljnih samou-pravnih organizacij in skup-nosti je treba doseči, da bo odločanje o splošnih družbe-nih zadevah še močneje v funkciji interesov delovnih ljudi in občanov in pod njiho-vim neposrednim vplivom. To je pogoj, da postane obči-na prava samoupravna skup-nost, ne pa da v njej pretežno prihajajo do izraza njene funkcije oblasti, kar krepi vplivin vlogo izvršilnih orga-nov in zmanjšuje vpliv sa-moupravne baze.