Leto IV., ¿tev. 13 , Poštafita tuvSaürana. V Ljubljani, sreda dne 17. januarja 1923 Posamezne stav. stana « Ote lahmja ob 4 tlutral. Stane mesečno ll>— Din u inozemstvo 20-— s Oglas po tarifa Uredništvo: Miklošičeva cesta št 16/L Telefon ¿t 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Upravnlitvo: Ljubljana, Preiernon al. it M. Telet «t $& Podružnica: Maribor. Barvarska «lies iti Tel.it32. Celic, Aleksaadr. cesta. Račun pri poita. čekov, zaroda »ter. 11.842, Jugoslovanskemu narodu! Volilni proglas Demokratske stranke. Beograd, 16. januarja, r. Danes je bii objavljen sledeči proglas demokratske stranke: V tem usodnem trenotku, ko je naša država pahnjena v težko moralno in politično krizo, v tej opasni situaciji, v kateri so reakcija nrosrlašn za največjo srečo naroda, stopa demokratska stranka e pričujočim pozivom v borbo v znamenju načel, od katerih sta vedno prihajala spas in obnova naše družbe. Obrača se k vsemu našemu demokratskemu narodu, pričakujoč od njega zaupanje pri volitvah. Ona smatra za svojo sveto dolžnost, «a mu pojasni tudi kar je doslej delala in pove, kaj bo delala za naprej. Ta proglas je iskrena izpoved proži osti jn častna beseda za bodočnost. Kot edina stranka, ki druži vsa plemena, vse vere in vse sloje v državi, je bila ustanovljena demokratska stranka za vzvišenim idealom narodnega edinstva. politične svobode, državljanske enakosti in gospodarskih pravic. S temi ideali je ona stopila v pno volilno borbo in dosegla popolno zaupanje v najširših slojih našega naroda. Tem idealom je ostala zvesta v težkih razmerah, v katerih se je nabada ves čas svojega dosedanjega delovanja. S svojim sodelovanjem pri sprejetju vidovdanske ustave je dovršila demokratska stranka Veliko delo narodnega ujedinjenja. Šele ko je bila vidovdanska ustava «prejeta, je postala naša država dejansko pravna država, v kateri je ediristvo naroda popolnoma izvršeno v enem vladarju, eni vladi in enem zakonodajnem telesu. S tem. da je vidovdanska ustava zbrala v popolno cc-loto vse raznorodne in posebne ustanove, ki jih je s svojo politiko razdvajanja ustvarila in vzdržavala bivša Avstro - Ogrska, jo povlekla brazdo, po kateri se ima kretati vse življenje našega naroda. Po prizadevanju demokratske . ,stTke . . oblasti, toda z so bih sprejeti glavni osnovni 5n nekrgonimj načeli. Ona se noče i. a k o n i, ki izhajajo iz ustave: o dr-iavnem svetu, o glavni kontroli, o obči upravi, o volitvah narodnih poslancev in sprejet je bil v narodni skupščini tudi prvi državni prora-č n n. Na ta način je demokratska stranka delala na to. da utrdi pravne temelje državi Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki je bila ustanovljena s krvjo in nadčloveškimi napori najboljših sinov našega naroda. Politično delo demokratske stranke je bilo neprestano usmerjeno na to. da se preprečijo opasne skrajnosti, na prvem mestu one, ki rušijo in uničujejo vse. kar se je doseglo s silnimi ljudskimi napori in požrtvovalnostjo. To je predvem hujskanje mase od spodaj, česar že veliki Milorad Draškovič ni hotel dopustiti. Demokratska stranka jm je pravtako preprečevala razuzdanost od zgoraj, reakcijo od desne in demagogijo od l e v e. V teh težkih časih, ki jih preživlja po vojni vse človeštvo, ko 6o mnoga načela omajana in mnogi pojmi zmešani. je demokratska stranka delala na to. da postane zatočišče ljudi, ki niso izgubili vere v načelnost in poštenje. Ona je hotela biti moraličen steber, na katerega se bo naslanjalo vse. kar je zdravo v naši politični sredini. Demokratska stranka se zaveda, kako važna je njena nacijonal-n a misija. Ona je stremela za tem, iia se narodna misel in državno edinstvo izvedeta ne samo z ustavo, državno organizacijo in raznimi ustanovami, nego tudi v duši in srcu vseli Srbov. Hrvatov in Slovencev, da se stvori in utrdi vzajemna naklonjenost in zaupanje ter da se tako ustvari ena narodna duša in ena državna zavest. Niti plemenska, niti verska, nego samo narodna in državna je demo kratska stranka, te lepe in velike zemlje. Demokratska stranka smatra, da je to prvi pogoj za razvoj, napredek in procvit naše očetnjave. V trenotku, ko je postal zunanji položaj naše države vrlo resen in kritičen, posveča demokratska stranka, dasi danes nima one formalne avtoritete in moči, ki bi jo imela v koalicijski vladi in je država izročena v roke strankarskemu režimu, ki izzivlja narod v brezumno strankarsko borbo, državi vso pozornost in ji posveča vse svojo silo. Skoro brez prekinjenja v štirih letih njenega dela, .je vztrajala demokratska stranka poleg zaveznika, ki so ji ga razmere vsilile, s katerim se je morala sporazumevati, da bi se država uredila. Demokratska stranka je. nahajajoča se v koalicijski vladi, vedno imela ore-i očmi občno blaginjo države. Njen zaveznik, radikalna stranka, pa je težila po edinem cilju, da s pomočjo oblasti izčrpa iz države in naroda energijo za stranko in strankarske koristi. Pritajeno ?e je ta stran ka držala v zasedi, dokler ustava ni bila sprejeta in dokler niso bdi izvrstni naiglavnejši državni po.-li. Ko «o '»ili ti |>osli gotovi in ko se jo zdelo, da je država dovoij močna, da more edu'* ti vsem udarcem ter da je držav na »loga dovolj krepka, da je mogoče drLavo izkoristiti v partizanske na mene, je radikalna stranka brez pridržka začela borbo za vlast» Ne ozirrjoč se na narodne in državne interese v to l> tbo j>ovlekla vse 'n vsak> gar in se v njej poslužila vseh -sredstev. V sporu, ki je nato nastal, je imel narod priliko videti borbo dveh političnih naziranj in dveh političnih moral: Pri demokratih zvestobo nače lom in procrramu. pri radikalcih težnjo po oblasti brez načel in programa. Demokratska stranka, ki predvsem ceni zaupanje naroda, se je odločila, da stopi pred svoje volilce brez neomndeževano častjo pred narodom pojaviti brez časti in načel. S sestavo radikalske vlade je bil dosežen edin] ideal radikalne stranke. ki je pred volitvami dobila v roke ves državni aparat. S tem je hkrati oškodovan najbistvenejši interes našega naroda in oviran pravilen razvoj poli- željara radikalne stranke po oblasti je bila narodna skupščina razpuščena baš v trenotku, ko so stali v razpravi zakoni največje važnosti in živtjenskega interesa za državo. Radi tega Je ostato nere Seno agrarno vprašanje in Je bilo s tem na tisoče In tisoče seljakov, dobro voljcev in delavcev izročenih na milost in nemilost ministrski samovolll. Ostalo ie nerešeno invalidsko vprašanje in je s tem ostalo v skrbeh na tisoče pohabljencev, ki . so se žrtvovali za slavo in veličino očetnjave ter postali nesposobni za delo. Ostalo Je nerešeno zem-Ijoradniško vprašanje in ie s tem najštevilnejši del našega naroda oropan nezgodnega zavarovanja in ostal Je brez zemljoradniških kreditov kar vse ga vodi do začasne nemoči. Ostalo Je nerešeno uradniško vprašaaie in so s tem organi državne oblasti ostali brez svojih pravic In brez dovoljne gmotne podpore. Ostalo je nerešeno vprašanje o prehrani gladujočega sellaškega naroda trpečega radi suše prošlega leta. Preprečeno je brzo In pravično izvrševanje zakonov o vojni odškodnini, ki Jo narod nestrpno pričakuje, ker narodna skupščina ni poslala v odbor za izvrševanje tega zakona predpisane posebne kontrole. Demokrati! Radikalna stranka oborožena z oblastjo, ki jo je uzurplrala in pripravljena to oblast izrabljati v svojo korist, stopa v volfno borbo, da Iztrga od naroda mandat, katerega ji on drage volje nikdar ne bi dal. Pri teh razmerah Je dolžnost vseh državljanov, da sprejmejo to borbo v obrambo svobode In po ustavi zajamčenih pravic naroda. Demokratska stranka stopa v borbo v popolni edinosti z neomadeževano prošlostjo in s trdnim zaupanjem v boljšo in Iejišo bodočnost naše domovino. Trdno namero ima, da žene pred sodišče vsakega zastopnika državne oblasti od ministra do najnižjega nameščenca, ki bi gazil zakone in kršil osebno svobodo državljanov. Ona je odločna v svojem sklepu, da zahteva račune od vlade, ki uporablja tvoj vpliv pri uradnikih in dela iz njih slepo orožje svoie stranke in rcakcijon-ir-ne politike. Ona je tudi odločena, da ščiti tiste uradnike, ki se, spoštujoč svoje človeško dostojanstvo, upirajo tiraniji vlade in radi tega trpe najstrašnejše preganjanje nedostojno civiliziranega naroda Demokratska stranka ostaja v prvi Ministrski predsednik Bethlen o demarši IZJAVE NA TAJNI SEJI ZUNANJEGA ODSEKA. - TUDI OPOZICIJA PODPIRA VLADO. Budimpešta, 16. januaria.s. V zvezi z demaršo Velike in Male antante se opaža nekako pomirjenje. Današnji dan so pričakovali s posebno napetostjo, kei so vsi mislili, da bodo o demarši razpravljali v Javni seji zbornice. Govorili pa so. o tem le pa seji zunanjega odseka, ki pa Je bila tajna, O seji je bil sicer Izdan uradni komunike, ki veli le, da Je bil dosežen popoln sporazum. Seja zbornice, ki je bila naznanjena za 11. dopoldne, se je zakasnila do dveh popoldne. Vendar pa se o demarši In zunanji. politiki ni govorilo, ker je ministrski predsednik pregovoril posl. Barosa, naj ne predloži svoje nujne interpelacije, tem več naj počaka, da se duhovi malo pomirijo. Posl. Baros je pristal na to, da bo govori) na četrtkovi seji, preden preide zbornica na dnevni red. Budimpešta, 16. Januarja, a. Na današnji seji parlamentarnega odseka za zunanje zadeve Je posl. Rassay pri razpravi zakona o sprejemu Madžarske v Zvezo narodov stavil na zunanjega ministra vprašanje, ali je madžarska vladi ob priliki sprejema podala kake obvezne Izjave. Zunanji minister Daruvary Je odgovoril, da Je tedanji zunanji minister grof Banfiy le izjavil, da ima Madžarska vse pogoje za članstvo v Zvezi narodov. Ko je naštel tozadevne pogoje, je grof Banffy, sklicajoč se na tozadevni paragraf pakta o Zvezi narodov. Izjavil, da Madžarska strogo izpolnjuje statute Zveze narodov in dotlej sklenjenih po- godb in mednarodnih obveznosti. Izjava, ki bi šla preko tega okvirja, se od strani Madžarske nI podala. Ministrski predsednik grof Bethlen Ji govoril nato o koristih pripadnosti k Zvezi narodov, ki so se poVaagü pri Avstriji. : • - Pri debati o demarši Velike in Male antante, v kateri je govorilo več poslancev, je Izjavil grof Bethlen, da se trdfi? nadeia, da bo z odgovora madžarske vlade odpravljeno vst.*) vznemirjenje. Posrečilo se Je, prepričati vse na tem vprašanju intereslrane dele, da vodijo Madžarsko le miroljubne namere. Posl. Rassay Je vzel iziave ministrskega predsednika na znanje ter je Izjavi!, da sedaj, ko ima vlada opraviti z nasprotniki v inozemstvu, noče kritizirat? pogajanj vlade. V svojem imenu in v imenu vse opozicije izjavlja, da bo podpiral madžarsko vlado v vsakem ožim, ko *re za to, da se prepreči oz. odpravi vmeše-vanje tujcev v notranje razmere Madžarske. .' ; O demarši Velike in Male antaflte v Budtmpešti bo ministrski predsednik gre? Bethlen govoril v četrtek tudi v plemanc zbornice. Grof Bethlen odstopi? Beograd, 16. januarja, g. Kakor poročajo iz Budimpešte poda radi dentarse Male tn Velike antante ministrsk-predsednik Bethlen s svolim k-Mneton: ostavko. Poosirifev francosko- nemškega spora FRANCIJA NAPOVEDUJE REKVIZICIJO PREMOGA. — NADALJEVANJE FRANCOSKEGA PRODIRANJA. — KRVAVI SPOPADI V BO- CHUMU. DCsseldorf, 16. januarja, s. Na seji zdru J čela po trajanj». O načrtu moratorija bo ženih vestfalskih industrijalcev s Francozi, kattri so prisostvovali tudi nekate- šele odločila reparacijeka komisija. _ Dortmund, 16. januarja, s. Ôb 11.33 tike materijalnega in narodnega živ- bojni vrsti: da čuva svobodo i" "™- ... „klhičena. j jen-a v naši državi ter je «stavljeno vico vseh državljanov naše države »««jncena. vse zakonodajno delo za ureditev dr-¡brez razlike vere in narodnosti, da Pa™» 16. j zave. V političnem in nacijonaincm oziru ! ?«|jn.stvo.. da sprejme ^ vse zakone, grozi radikalni režim povzročiti '"u""...... *" ' '""*' težke posledice za jugoslovanski narod. Demokratska stranka je januarja, s. Poincaré je vče-čuva in utrdi narodno ter državno : raj govoril o akciji na ruhrskem ozem- proorramom in s svojo solidno mcčjo|no svobodo prepričanja, da nad vse držala v ravnotežju i r c a k-1 j„i____a .. >_.—:<. „^«m, t- «„,, cijonarce na skrajni desnici i demagoge na skrajni 1 e - v s ste. Čim je ona odstopila od neposrednega sodelovanja pri državnih dvigne red v javnih posiib in da enako zaščiti z naprednim zakorrodajstvom .... - vse družabne sloie na prvem mestu lei i plemenske «epirati- poljedelca, obrtnika in uradnika, da te i plemenske hegem oni-¡.ih gospodarsko ojači. Ona vztraja v borbi za popolno izvršitev svojega de- ..„....„„ -----------«- r- . moferatskesa programa. poslih, je bilo porušeno ravnotežje in, Drmokrati! Od vas ie odvisno, ali ki i lju ter potrdil, da misli Francra na rek-izhajajo iz ostave." kakor tudi zakone, i fizicijo premoga, ako se ne bi dosegel ki so neobhodno potrebni m ki jih je! sporazum. Francija bo postopala na isti način, kot je nemško vrhovno poveljni-štvo svoj čas postopalo v Bel Ti j? in Franciji. Za zagotovitev delavskih mezd se bo čimprej ustvarilo posebno plačilno sredstvo, za katero bodo jamčile trgovinske zbornice in občine. Poincarf je prepričan, da bodo odredbe nemško vi,v do v kratkem pripravile do tega. da bo zavzela bolj popustljivo stališče ter pri- radikalna vlada z razpustom narodne j skupščine preprečila, da zaščiti vsem s svojim j državljanom enake pravice in popol- ri člani mednarodne kontrolne komisije, I dopoldne so prvi francoski oddelki, pri-je sporoč'1 francoski general Simon, da bližno ena četa, prikorakali ▼ centruta bodo nemški industrijalci dobili vojaško mesta. Do kakih spopadov ni prišlo. Na-povelje generala Degouttea, v katerem ' daljnje čete sledijo po železnici ali peš. 6e bodo lastniki premogovnikov zadnjič , Na cesti iz Bottropa proti Dortmundu koraka večje število francosk:h čet Od konjenice, ki je bila doslej v \Vettra, it en del odšel v Dortmund. drugi del pa v Schwerte. Konjenica v VorbaSe je tudi odšla v Dortmund. IZGREDI v bochumu. Essen, 16. januarja, u. Wolffov ura-i poroča: Po zasedbi mesta 60 se vršile včeraj v Bochnmu, kjer še ni bilo pre glašeno obsedno «tanje, patriot ične manifestacije. Množica je pela rodoljubne pesmi. Policija je bila proti ogromni množici brez moči. Ko so demonstranti prišli mimo francoske straže, je ta odda>-la več slepih strelov, nakar se je množica spustila v beg. Nato so Francozi, očividno iz razburjenosti, pričeli ostro streljati Pri tem je bil en moški ubit., eden p» ranjen. Piebivalstvo je zelo razburjeno. Tudi v Bueru so množice, prepeval pesmi, korakale po ulicah. Francoski poveljnik je nato prepovedal vsako zb:ran:e in izzivanje s petjem ter sporočil, da se bo takoj streljalo, eko se kdo na poziv ne bi ustavil. pozvali, da najkasneje do jutri zjutraj zopet pričnejo z dobavo premoga Franciji In Belgiji. Kot prva represalija zaradi prepovedi nemške vlade se je zasedel Dortmund. Ako bi lastniki premogovnikov vztrajali na svojem odklonilnem stališču, bodo sledile nadaljnje sankcije. Prošnja predsednika, naj se da beseda lastnikom premogovnikov, se je odklonila In je vse se je nagnilo na eno stran skrajnost: v politično reakcijo in borbo plemensko premoč. V zakonodajnem pogleda je delala naša stranka na brzo Izgradi- j en0 bo 18. marec 1923 značilen dan v naši zgodovini kot dan popolnega ujedi-njenja v najlepši bratski ljubavi in dan osvobojenja od radikalne tiranije, korupcije in samovolje. De- Sledijo podpisi 86 poslancev tev ustavne ureditve. Da bi se ugodilo i mokratskega kluba. riti naredbe glede nova ozemlja. emigracije tudi na Mussolini o svoji politik* Rim, 16. januarja. 1. Na pondeljkovi AVSTRIJSKI ZUNANJI MINISTER in bo obračala tudi v bodočnosti enar ko skrb in pažnio za vse narodno delo. da bi se na ta način in s jkjpoI-nim vklanjanjem redu odstranilo vse. kar nas razdvaja, negovalo vse. kar nas spaja in sc vkoreninilo v vsem narodu uverjenje enakosti in ravaopravnosti vseh sinov seji ministrskega «veta je podal ministrski predsednik Mussolini važne zunanje in notranjepolitične izjave. Glede italijanskega staršča napram francoski zasedbi ruhrskega ozemlja je dejal, da je Italija poslala v Ruhr svoje inžen:erje zato, ker se noče odreči kontroli nad ta-tnošn:im premogovnim okrožjem, ki je Obračala le °Sromne gospodarske in politične važno- • i «ti wt »a1. TT.^.^n PRIDE V BEOGRAD. Shod NSS V Mariboru Maribor, o tem g. Roglič ni govoru. * W * ""'""""j Posl. Brandner je govoril na svoj sta- Maribor. 16. januarja, e. Nocoj se je | n naftn s frazami in šlajrerjL Napadal it v prvi vrsti klerikalce in pri tem vnovič ugotovil, da so klerikalci glasoval: za stanovanjski zakon. O stališču NS-? pri skupščinskih volitvah e. Brandnei ni povedal ničesar točnega^ Izjavil je le, da NSS ne bo dala niti enega glasu kaki kapitalistični stranki in da je treh* stremeti r.a skupnim nastopom duševne ga in ročnega proletariata. Kako bo te izvedljivo v Mariboru, kjer so si narodni socialci in soc. demokrati najhujše v I», seh. tega žal ni povedal. Shodu je predsedoval postaje načel ni'-: g. Mohorko. ki se je v svojem zakljnc- vršil v tukajšnjem Narodnem domu jav ni shod nar. soeialeev. Shod je pokazal, kako zelo je nazadovala NSS v Mariboru. Se pred pol leta je bila pri vsakem shodu stranke velika dvorana nab:tas nocoj se je zbralo komaj pičili* £00 ljudi, a še med temi mnogo radovednežev drugih strank, ki pa so z mnogimi naroinr-mi socialisti vred večinoma kDis'n zopet j odšli, tako da je poslušalo oba govorci-I ka komaj kakih 200 ljudi. Govorila sta bivši podžnpan Tlo.jlie in posl. Brandner. i^rvi je razpravljal o ko- Beograd, 16. januarja, g. Predsednik munalnl politiki v mariltorski občili in avstrijske vlade dr. Selpel je sporočil na- i navaial vzroke, zakai so nar. socialci iz- J nem covoru bridko pritoževal da se noši vladi, da želi priti avstrijski minister »topili iz koalicije. Glavni vzrok je bila če nihče naročiti na «Novo Pravdo», zunanjih del mesera fchrnarja v Beograd baje pasivna rezistenea župana Grčars. In razpravljati z jugoslovanskimi vodil- : ki ni hotel dati v pretres predloga NSS. rimi političnimi krojrL Minister dr. Nin- j da morajo biti vsi mestni nastavljen« sti za celo Evropo. Dalje je" Mussolini pojasnil svoje stališče napram ideji ustanovitve kontinentalne antante in je ugotovil, da bi ta an-tanta seveda ne »mela imeti značaja protanTleškega bloka. Glede notranje politil e je ugotov i r zadovol stvom. da občinske volitve po Italiji povsod konča-vajo z ugodnimi rezultati za nacionaliste. Končno ie ministrski svet sklenil razši- i ČI6 je odgovoril v taienu na Se vlade, da bi bil ta poset naši vladi po volji. UREDITEV DELAVNEG \ ČASA. zmožni državnega jezika in je. 'ko je od-j šel na dopust, zaklenil vse važnejše ak-! te, tako da podžupan ni mogel voditi tekočih poslov. Tudi je baje s soeialdemo- Beograd, 16. januarja, m. V ministrstvu ; krati nemogoče sodelovati, ker imajo sa-socialne politike se je te dni vršila an- ! me nezmožne ljudi. NSS je pričakovala, keta o ured'tvi delavnega časa v indu- | da bodo šli v opozicijo tudi klerikalci. SEJA FINANČNEGA ODBORA. Beograd, 16. januarja, k. Finančni odbor parlamenta, ki naj bi odobril vlad-" kred'te na račun investicijskega, posojili js sklican za četrtek dne IS. januarja ob 4. uri popoldne. Demonstracije zaradi občinske« sveta. K našemu včerajšn;emn poročilu nam sporoča g. Vlad. Fabjančič, da on Pač pa da so demokrati nar. soeialee v na shodu v Unionu sploh ni govoril. Nai narodn'h vpraSan jih vedno podpirali Ka- ¡ poročevalec, je, kakor smo dognali, z*-ko si zamišlja pravo komunalno nolitiko ! menja! £. FabianSiča z g. Makuoem stri ji in obrti. ljubljansko zbornico za- I a v splošno presenečen'a so ti pri volitvi stopajo gg. dr. Pless ter svetnika Fran- ' podžupana volili socialnega demokrata, chetti in Zadravec. Konferenca se bo nadaljevala dne 1. februarja 1923. Kal fe z Bellem? d. Beograd. 15. januarja. Finančni minister Stojadir.ovič. ki si preko pravoslavnega Božiča cgl> državno veleposestvo Bel je. se je napram zastopnikom časopisja izjavil tako • le: Državno posestvo "Belje je ogromen kompleks modernega agrarnega in industrijalnega značaja. To veleposestvo se ne da upravljati z •irokrafičniroi metodami, ki produktivno delo samo ovirajo in se ne da voditi iz Beograda. Najbolje bi bilo, •ta se veleposestvo proda. Ker je pa to po zakonu nemopoče, naj bi se izročilo v eksploataeijo privatnemu konzorcija, ki bi mogel plačati državi ; a? togo več najemnine nego iznaša *e-tbj cenjeni čisti dohodek Belja. Ostrim napadom proti generalnemu ravnatelju Kristanu je sledil sedaj v časopisju znaten umik. Izkazalo se je :: -.nreč, da so bile vse vosti, kakor ¡ži je proti Kristanu uvedena preiskali ¿radi' slabega- gospodarstva» ali ..oškodovanje države» izmišljene. «Podtika» in druge novine ugotavljajo daj, da je pod Kristanom Belje sn.it-:o napredovalo ter pričelo nositi drža-i velike dohodke. Žalosten konec je . :pravil «Savetodavni oribor^. ki je podpiral intrige generalne direkcije ržiavnih domen proti upravi Bel.ia. je razpušSen. Prej pa se je še iz-edelo, da so si njegovi člani dali jso rnančnem ministrstvu odobriti dobavo v;-dnega mesečnega deputata na raz-"h živiiih in drugih produktih iz Ba-; a. Ker se je ravnatelj Kristan pro-lid! tem čudnim «deputatom», bo ga Ntzni gospodje imeii še posebej na niki. Navzlic temu. da je Kristan dobil od ministra satisfakcijo, je vztrajal pri -voji demisiji. Minister je, kakor se ■,'C-vori, sicer še ni sprejel, vendar pa ■:e razpisal natečaj za novega ravna-tel.ja. Mnogo pozornosti vzbujajo roiri-rove izjave, da se Belje ne da admi-i.istrirati po birokratskem sistemu To gotovo točno in v tem mnogi vidi-indirektno priznanje Kristanu, ki ;..■> bas v boju proti birokratskim praktikom finančnega ministrstva prišel v .ojostrejše konflikte. Toda izjava mi-:strova ima. kakor je jasno, še drug ■men: država se hoče odkrižati skr--' za Belje te r izročiti domeno najem-: :ku. Da «=i morete predstaviti, kaj pomeri Belje. naj navedem par številk. Veleposestvo meri v današnjem ob-* 2Ti ('de! posestva je bil odtreran. ker '•i preiel posl Madžarsko) 85.700 juter •omlje, je torej večje nego Četrtina kranjske. 30.000 oralov je oranice, stalo šuma. Posestvo pa ima še 43 'soč oralov vodne površine za ribo-•iv (reke, jezera itd.). V hlevih se r.a-l.aja preko 16.000 glav živine, m "d t!jo čez 1500 molznih krav najboljše ■ asme. Beljska centralna mlekarna redela dnevno do 30.000 litrov mlo-:a v surovo maslo in sir. Posebna tovarna izdeluje mesne konzerve in sa-l -.tno. Velika tovarna za sladkor preda na dan do 120 vagonov repe, projicira torej dnevno 12 vagonov sladkorja. Dve veliki opekarni izdelujeta opeko v,seli vrst. Domače žito se melje v električnem mlinu s kapaciteto štirih vagonov dnevno; poleg teca je v ogonu še več manjših vodnih ;:ov. Velike elel; spo ;>o!njujejo domači obrat. Posamezni tieli posestva so zvezani z železnico, ki meri 86 km in na kateri vozi 10 lokomotiv. 1500 vagonov; posebej razpolaga šumska uprava še s 100 km .'umskega tira. Na Donavi skrbita za promet dva lastna parobroda. V okrog '000 čolnih se peča nad 500 rodbin broieSa ribiška četa z ribolovom. Na Belju je stalno zaposlenih nad 3000 uradnikov in delavcev, v času velikega dela pride k temu še 4000 sezonskih delavcev. Vrednost celega veleposestva so ■-■eni na 80.000.000 zlatih dinarjev. Politične beležke -f Minister Svetozar Pritičevič bo nosilec liste v požeški županiji. -f O volilni taktiki NSS razpravlja njen zagrebški prvak dr. Ivan Po-liteo v «Slobodni Tribuni», kjer piše: Narodni socijalisti so na zboru zaupnikov 6. t. m. dali vodstvu stranke navodilo, da poskusi ustvaritev socialistično - republikanske fronte. Razpoloženje za tako fronto se javlja tudi pri drugih socialističnih strankah v Sloveniji, pa i v Hrvatski; v Srbiji .ie za to manje pripravljenosti. Ce pride do take fronte, bi socijalistični blok vendar ne nastopal v onih volilnih okrožjih, kjer so izgledi na uspeh slabi. V teh okrožjih bi socijalisti dali svoje glasove onim nesocijalističnim strankam, ki jim stojo najbližje. Seveda pa na to pomoč — ki se v ostalem ne da zamisliti brez lojalne reci-procitete — ne morejo računati radi-kalci in »demokrati - desničarji». Kaj meni dr. Politeo pod «demokrati-desničarji», ni jasno, ker bodo vse demokratske kandidature enotne. — Kakor čujerno, se res vršijo med raznimi socialističnimi frakcijami v Sloveniji pogajanja za enoten blok. Razgovori so komplicirani vsled tega, ker se silijo zraven tudi — klerikalci (pristni socijalisti!) in p« vsled zahtev, ki jih stavijo po-amezne frakcije glede kandidatur. Odločilni sestanek se vrši v nedeljo. Na vprašanje. aH se NSS prišteva k takozvani ljubljanski zajednici, je stranka odgovorila, da je biLi Za.iedniea le za občinske volitve tiko. Madfeni niso stavili nobenih' posebnih zahtev, ampak so se zadovoljili z izjavo, da bodo v bodoči skupščini zasigurane njih kulturne, politične in ekonomske pravice. Protičevci so obljubili Madžarom, da jiii bodo v vsakem potrledu ščitili v skupščini, ako bodo glačovali za Protiča in njegove pristaše. -r Pred ratifikacijo sanmargherit-skega sporazuma. Po poslednjih vesteh iz Beograda prevladuje v zunanjem ministrstvu optimizem glede od-nošajev z Italijo: pričakuje 6e, da bo Mussolini v parlamentu dosegel ratifikacijo sanma rgheritskega sporazuma in evakuacijo tretje cone. Rumun-ski zunanji minister Duca. ki je obiskal Mussolini ja, se je po sestanku izjavil, da zelo po v oljno gleda na situacijo med Italijo in državami Male antante. torej tudi našo kraljevino. — K temu nam še poročajo: Minister dr. Ninčič je prejel izjavo italijanskega ministrskega predsednika Mussolinija. da se je odločil ratificirati sporazum. Ratifikacijo po italijanskem parlamentu smatra Mussolini za formalnost, ker je odobritev parlamenta v naprej zagotovljena -j- Volilna borba v Vojvodini. Vojvodinski demokrati so za 25. t, m. sklicali veliko demokratsko konferenco v Novem Sadu, kamor vso vojvodinske krajevne in oblastne organizacijo odpošljejo svoje delegate. Volijo se pogajanja z delegati nemške in slovaške stranke glede kooperacije na volitvah. Slovaki najbrže pristanejo na to, ker so tudi pri poslednjih volitvah podpirali demokratske kandidate. Nemci pa stavijo pretirane pogo v Ljubljani sestavljena volilna skupina. ki je združila konservativno grn-,....., . , .. ____. ,,,„ po okrog «Slov. Naroda» in NSS, da J*;. k» lih demokrati ne more,o s,,e- pa je z volitvami svojo nalogo dovr- Jf- v ^„.f^Sl šila in torej ne obstoja več. NSS ima Mcupen opozicijski bl lc p U r^ikal- popolnoma svobodne roke. ,Bok ^ ? + Polomija Radiča v Varaždimt. '*, <>-. ka.ter0 bl ,volll> ^ Stipica Ra! je sklical v nedeljo J**^ javno skupščino v Varaždm, upajoč. ^ ^ J„ tnn^riio nridobili da bo že ta prva skupščina pokazala movié, pa so za kooperacijo pridobili znaten del madžarskih volilcev. katerih je v Novem Sadu okrog 2500. Fo svetu da je brezuspešna vsaka borba ostalih strank. Agitacija za to zborovanje je bila velika. Ogromni plakati so jav- j ljali, da dospe v nedeljo v Varaždin j osebno predsednik «hrvatske republi-i ke». Skupščina je bila sklicana na ! — Aleksander Ribot umrl. Dne 14. največjem varaždinskem trgu bannit, m. je umrl v Parizu bivši irancoski .Teiačiča a glej. zbralo se je komaj i ministrski predsednik, senator in član 500—600 seljakov. Ko se je prikazal! irancoske akademije A. Ribot. Dne 16. t. Radič, so seljaki pričeli klicati «Živijo j m. je bil njegov pogreb na pokopališči Radič», a demokrati so živahno od- j v Pé:e Lachaise. govarjali «Dol z Rarliôem! Živela Ju- — Rumunski zunanji minister v goslaviia! Živio kralj!» Demonstracije ! Rimu. Te dni se je mudil v Rimu ru-in žvižganje je trajalo nad pol ure in ! munski minister za zunanje zadeve, Du-šele nato je prišel do besedo Radič, ki i ca, da razpravlja z italijanskim ministr-je zopet razvijal svoje visoko doneč- sklm predsednikom Mussolinijetn o eko-fraze o republiki in rešitvi zatiranega hrvatskega seljaka. Ko je Radič odhajal z 7borovanja, ga je varaždinska deca pričela kepati s snegom, kar je Prosvefa Ljubljanska drama. Sredi. 17.: «Čudež sv. Antona» in «Črna dama iz sonetov». B. Četrtek, 18.: «Idijot». Začetek ob pol S. Izv. Petek, 19.: «LIliom». D. Sobota. 20.: «Vojlček». IzV, Nedelja, 21.: ob 3. pop. «Peterčkove poslednje sanje». Izv. Ob 8. z\ ečer: «Živi mrtvec». Izv. Pondeljek. 22.: «Voiičck». C. Lhiblianska opera. Sreda, 17.: Zaprto. Četrtek, 18.: «Meiistofeies». B. Petek, 19.: «Nižava». Izv. Sobota, 20.: «Jenufa». E. Nedelja, 21.: «Seviljsk! brivec». Izv. Pondeljek, 22. Zaprto. • Celjsko mestno gledališče. V sredo dne 17. januarja gostuje ansambel mariborskega Narodnega gledališča. Vprizori se Nušičev «Običan čovek» v srbohrvat-skem jeziku. Koncem tedna igrajo po daljšem odmoru zopet domači igralci. Narodno gledališče v Mariboru je uprizorilo v nedeljo zopet opero «Faust». Prvič je nastopil kot novi operni dirigent g. Andro Mitrovič in njecrova soproga ga. Mitrovič kot Margareta. — Gospodu Mitroviču se mora priznati, da prav dobro obvlada taktirko, kar mu je občinstvo takoj po overturi potrdilo z aplavzom. Nesrečna misel pa je. da je v cerkvenem prizoru instrumentiral spremlje-vanje zbora. S tem odpade vsak kontrast Upamo, da se prihodnjič ta pogrešek odpravi. — Ga. Mitrovič nam je podala nnd vse ljubko Margareto in si je kot taka s svojim zvonkim in v vseh barvah toplo donečim. dobro šolanim glasom mahoma pridobila srca Mariborčanov. Tudi njena i20. t. m.) " " " — 1 ..........................ngV-p pevce in pevke na in i>!et z Bl-k čez Sl'vnico (1114 m) v kecra koVdarja» za leto j Cerknico in ra Rakek (dne 21. t m.) po* 6.850.000 učenci. Nova gospodarska po- ! 1023. Cena izvodu 10 Din. ' R.izpošil!a vrlini, razglasimo trčni program tega iz-litika moderne Rusiie pa je imela za pa- , Zvezna knjirarna v L^ubranl Zalorha Meta. za katerega vlada že sedaj velike sledico skrčenje teh števil na 55.000 Sol koledarja M stala lepo vsoto, katoro tre- ! "•nimanje. še pravočasno po Časopis!« s 4.750.000 učene5. V nekaterih gubernijah 1 ha pokriti. Znto naj ne bo pevca in pev- j 7.t danes na vabimo vse k'ube in turiste, je padlo število učcncev za celil; 60 odst. Ve. ki si ne bi omisl la «Pevsketra kole- j <'a nemudoma priglasijo svojo udeležbo, — Krtitir.entrlna nn^ia? MussoiinI le 1 dar.ia». Društva in 7bori naj ga nareče ; da vemo «kreniti vse potrebno giede zni-sprožU v svojem časopisju nedavno inici- i za vse člane ohen"m. da si prihranimo i žane vožnje po žeifTnici In vo?nJe na vo- raflikalnih krogov pa se širijo vesti, da bo ra^puščena tudi nova skupščina in se bodo nove volitve vršile septembra. Vse te vesti izzivajo ogorčenje med masami, ki so že itak razdražene s početjem Pašičeve vlade. — Tako «Pravda», kateri treba prepustiti odgovornost. -f NovosadskJ Madžari bodo glasovali za Protiča. Voditeli novosadskih jstivo za ustanovitev nekake konfnen-1 nekai p"<štn'h stroškov, talne linijo za Evropo. Po tem predlogu, j Književno umetniški konknrz Umet-kl ga je Mussollni sporočil tudi franco-J opitega ode!;enja končan. Umetn:ško PTotičevcev dr. Stevan Adamovi6 je|skl vladi, bi se nnj evropske države rb-' odclTn;e ministrstva prosvete razelaša. izjavil dopisniku «Riječi*. da so poga-! vezale, da bodo skupno reševale rneddr- ; da je književno umeiniški konknrz l:on- janja za kooperacijo Madžarov s pro-1 žavne snore in to brez Anglije in Amen-: čan in rezultat konVnrza c-bjavl en. Vsi ku 7, v Karlovcu 4. po 3 na Sušaku. v tičevci že uspešno zaključena Novo- ks. Predlog predvideva tudi važne carin-| avtorji, ki so se udeležili konkurza, se j Sisku, Br«^du in Varažd:nti. po 2 v Oo-sadski Madžari — njih 2500 po Ste vi- j ske olajšave, predvsem pa ustanovitev ! opozarja o, da pride!o osebno po svoja spiču, Vinkovcih. PanjolnVi in Virovitid lu — 50 50 izjavili za Protičevo poli-1 meddržavnega srd'šča. i dela v Umetniško odeljenje ali da po- ! In no en k'ub v 22 raznih krajih. rovih do Grahovega ali Bloške police, ter radi števila prenočišč v Novi vasi na Blok-h. Število klubov, včlanjenih v ZhlP, ■"na7a 80. in sicer v Zagrebu 27. v Ostje- „€ucg@i sv. Hateraa" irs j „trna dima s©nsSov" 'K uprizoritvi v ljubljanski drami.) Maeterlinc.k, slavni belgijski pesnik, je ? dek gost našega gledališča. Menda smo videli Ie njegovo «Monno Vanno* ter -iegove «Slepce» in «Vsiljenko». Maeter-linck je iskal vedno novih poti in novih >r;ovi umetnosti; večkrat je hodil ob me-živi'en ia, iskal rešitve zagonetk on-iiran bitja in žitja ter slikal svoje slnt-tje o piosmrtnem obstanku človeške V transcondentalnost, v četrto di-u;enzijo ali v simbolizem je potapljal svojo poezijo. Zato ni bi! skoraj nikoli dramatičen dramatik. V vseh n;egovih ¿ramah se več govori nego godi V njih se neprestano razmišlja in razpravlja, c;imesto da bi se delovalo in dejanski gibalo. Menda je prav po Maeterlincku postalo v dramah moderno, toliko debatirati, kolebati in misel vedno znova j-eminjati, da se končno navadno ne rgodi nič. Zato ostaja človek pri vseh takih dramah navadno hladen, ker se ne mere iznebiti dojma. da je vse izumetničeno, vse sijajno narejeno, toda pač — narejeno. Tako je tttdi r «Čudežu sv. Anton.':» malo dramatike, ki bi učinkovala s silo doživliaiev. a, t°m več ljubeznivosti ali bistrosti dialoga, g'ôbine ali lepote misli-poe7;je občutij ali duhovite satire. Le-gendica, zaiela iz višje sfere, ima lepo idero: toda pesnik si je delo olajšal, ni šel dosti v globino, niti ni dejanja izvede!, nego ga je le skiciral, tako da na-pravlja vse skupaj vtisk dramatske šale, ne pa resne drame. A šala v* izvrstna Pesn:k hoče dokazati, da bi pač današnji !hid;e ravnali z Jezusom prav tako, kakor so pred 1889 leti. Zaprli bi ga v ječo ali blaz-nico ter ga usmrtili kot zločinca proti božiim in človeškim zakonom, proti javnemu redu in javni morali. In v obsodbi Jezusa bi b:!i vneti najbolj inteligenti in najvišji, zanj pa bi se znova zavzemali le ubosri na dttbu in na imetku. Zakaj še vedno ostane resnica: «Blaror ubogim na duhu, ker nl:h je nebeško kraljestvo.» Na oder ne prihaja sam Jezus, neiro sv. Anton Padovanski. Prišel je iz nebes na svet obuiat mrtve. Tudi v bogato hišo malomeščansko pride, da obndi na mrtvaškem odru ležečo bo-rato, 7tletno trd?. Bortenro. Vsak čas bo n'en slovesni pogreb. Rajnica je bila silno pobožna. je mnogo pretrpela in ostavila svo.'im ded'čem visoka vol'la. Vsi dediči so zbrani nekateri so dospeli od daleč, vsi so veseli in srečni v svoji ža1o«ti. Tnd! cerkvi, župniku, ksplanu. cerkve-niku, jezuitom, reve/.em in poslom je volila Izdatne vaote. Zato ie vencev sa. cele vozove. Preden pa pokopi:e;o to svetnico, si privoščijo dediči imenitno pojedino. Vsega je v obilici, samo šampanjca r.e — zaradi žalosti. Fa se pojavi sv. Anton. Kadar zasliši blago besedo ali vidi plemenit čin. se mu zasveti okoli glave. Dekla Virgini-ja je že 30 let v hiši stara je, preprosta, omejena, a srčno dobra ženska. Ona edina verjame, da je došlec. bradat starec v zanemarjeni kuti, bos in gologlav, res sv. Anion. Vsi drugi, gospodje in dame. g3 smatrajo za sleparja, potepuha ki bi rad krade!, končno za b!az-nika. Ker ga ne morejo šiloma odstraniti, ga odvedejo k mrliču. Tn sv. Anton obudi gdč. Hortenzo. Toda tudi sedaj smatrfl:o vsi čudodelnika za sleparja, celo oživljena Hortenza ga opsnje, ker ji je z blatnimi nogami posvrn;al preproge na tleh, le dekla Virginija veruje v čudež. Zlasti značilno se vede prisotni zdravnik. Čudež mu je neumnost, zakaj če Horten:-.a zopet živi. pač ni bila mrtva. Smrt je konstat;ral konkurent, ki ie kajpada tepec. Nadnaravnega ali misterioz-j nega zdravnik ne vidi v obu;en;u in rt v e-| ca. kvečjemu da ima došlec izredno j moč živcev in da to svojo moč zlorabPa. Tndi žnpnik * ti ver; en. da ima opravka s «loparjem. Končno dajo svetnika aretirati ter v snem in burji odgnati v ječo. Edina dekla Virginija mu posodi jvoie cokle in svoi robec, da se obuie in si zavije golo glavo ter ga sprem! ;a s svojim dežnikom do policijske stražnice. V življenje pokPcana gdč. HorteriTa. ki js opsovala svetnika, pa najprej onemi in naposled znova definitivno umre. In zdravnik, ki ie pravkar trdil da bo še doleo živela, iz'avl;a sedaj 7. isto ttčen!a3ko resnobo. da je vedel, da mora umreti in da ni zanjo nobene pomoči več . . . Bernarda £haw», duhovite?» irsko-angleškeTa satirika in komediografa, poznamo po komedijah -Pyp-maHon» in «Androklus in lev». Svojo «Črno damo sonetov» nazivpa avtor intermezo. ker ;o tre t k> mrd peterimi enodeiankami, ki so izšle v skupni karieri. Satira je prav loknlre-ra pomena, ker ie naperjena proti anTleški vladi, ki od Shakespearove dobe doslej še ni dospela dotlej, da bi — subvencionirili gledališča in resno dramatsko umetnost. Zato se morejo angleška privatna gledališča v7-drževati le s senzaerami in pi-kanteTrami, kakor js mora! Shakespeare pisati in igrati umazane igre. da je mogel pisati in uprizarjati svoja veledela. Deian:e se godi na terasi v kraljevskem ^VhUehidlu. Shakespeare ima sestanek s črnelaso dvorsko damo. ki jo 'e opeval v svojih sonefh. Črnokaske a!5 brinetke so smatrali v tistih ča«ih za grde, a le plavolaske za lepotice. Shakespeare ie bil edina iziema v vseobčnem j okusu. Toda pesnik doživi5* na sestanku čndne reči: dvorni gardist je 7drav mo-i drijan. čigar afori'me si Shakespeare , zapisu'e z nasla'an'em. Tn vso situacijo j uporabi kesce^ spočetka «Bamleta». ! >omnambu!na kraljica Elizabeta pritava na teraso in govori o Mariji Stuartovi ! besede, ki jih pisatelj uporabi za lady 1 Macbcthovo. Končno prihiti ljubosumna črna dama ter napade nepoznano kralji- co in navidezno nezvestega ljub;mca. Uprav shawvosko duhoviti dialogi, polni aluzij na Shakespearova dela n:c-govo dobo, na usodo gledališča takrat i ;n dardanes. so 7.a poslušalca velik užitek. Shaw karakterizira kratko in krasno, vse osehe stoje v živi- plastiki pred : nami in historično občutje je podano genralno. Jedro te duhovite šale pa je v bese-I dsh Shakespearovih: «Pisati drame je veliko delo. zakaj drame izo^razu:ejo ; duha in srce ljudi tako zelo, da kar glodajo na odru. delajo tudi v resnobi živ-| l.:en.'a Svet je le še večji oder!» — in v besedah kraljičinih: «čele kadar bodo po vsem svetu imeli gledališča na drfavne stroške, jih dobi tudi An ker ^ ifrraj Kohanič tndi 1 za davico, 13 oseb vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov, 1 pa vsled slučajne smrtna poškodbe. Na nalezljivih boleznih je obolelo 8 oseb: 4 na davici, 3 na' škrlatici in 1 na ošpicah. bo crorp. Balugdžič takoj obnovil podajanja z grško vlado glede naše svobodne cone v 6ohinskem pristanišču. Kakor trdi beograjska «Politika». so naši predlogi taki. da jih bo mogla grška vlada brez pomislekov sprejeti. * Rumunskl zunanji minister Duca 36 je včeraj na povratku iz Rima vračal skozi Vinkovce in Subotico v Bukarešto. * Narodni svet za Slovane v Italiji. Pred par dnevi je bil na sestanku delegatov goriške, tržaške in istrske politične organizacije naših rojakov v Gorici položen temelj Narodnemu svetu za Slovane v Italiji, ki bo njihova vrh oni a narodna institucija. Podrobnosti o nalogah in sestavi Narodnega sveta bodo objavljene že v kratkem. * «Jadranska Straža». Včeraj se je vršil v Ljubljani na pokrajinski upravi prvi sestanek za ustanovitev podružnice «Jadranske Straže». Kakor je znano, je sedež tega za vse Jugoslovane važnega društva v Splitu. Namen mu je, povzdigniti nažo pomorsko silo in sploh gojiti vedno in povsod zanimanje za naše morje in za naš državni in gospodarski napredek ob Adriji. Na sestanku se je Izvoli! pripravljalni odbor, ki bo stopil te dni z razglasom pred našo javnost. Oklic bo gotovo našel povsod pri nas mnogo odmeva. * Zagrebški velik; župan podal ostavko. Kakor doznava «Rijnč», je novo imenovani zagrebški veliki žu- * Slovanski večer naprednega nkad. veliko vlogo med klerikalci in je menda celo član tukajšnjega katoliškega izobraževalnega društva. * Koncert Danes in redno vsako sredo, soboto in nedeljo koncert salonskega orkestra v kavarni «Tratnik» v Ljublja- ¿rnštva «Jadran», ki se je vršil sinoči v ; nj Sv_ petra eM{a- a^tek ob pol 33. prostorih naprednega akad. doma v L.ra- , do pnl j nre ponoči, bljani je sijajno uspel V umetnem de- | . Cas trat, gospodinja, kJ si Be nabaTi lu je žela zlasti gdčna. Zoenka Z1 k o v a ! Gospodinjskega koledarja Jugoslovenske katero je mojstrsko spremlja! kapeimk Matice. Koliko nepotrebnega ugibanja ji g. Balatka prave triu noski cesti je omrzel pet oseb. katerim • četmi neprestane Spremembe reper-! ^ wSiln! oddelek nudil prvo pomoč tor tosrja? Pišejo nam: U neka i mesecev se Prrvrfie! v bp!niro r svrho ngotovlt-repertoar ljubljanskih gledališč skoraj i di.i-noze. vsak teden izpremin«. Abonentjo se ne /"mreni! je v Krištandolu rad Dolom morejo snlch nič več zanašati na dnev- • T>ri Hrastniku kmet in rudar M. Debohk. nike, ki objavljajo repertoar za ves te- i V evpSsr ™i3t Dp,a Gospodarstvo TRŽNA POROČILA. Zagrebški žitni trg (15. t m.) Postavno baška, odnosno vojvodinska postaja notirajo v dinarjih: pšenica 430 — 440, turščlca žolta nova 232.50 — 237.50 rž 362.50 — 375, ječmen za pivovarne 337JO — 362.50, za krmo 312.50 — 337.50 oves 295 — 302.50, fižol pisani 387.50, beli 375, moka pšenična «0» 665 — 675, «2» 625 — 650, «4» 600 — 625. za krmo 237.50 — 250, otrobi drobni 200 — 210.25. debeli 237.50 — 250. Tendenca nespremenjena. Promet nekaj mirnejii. Blagovna borza v Novem Sada (15. t. m.) Pšenica baška 8 vagonov 43S — 442.50, ječmen baški 1 vagon 312.50; oves baškl 1 vagon 290, tutščica baška nova 50 vagonov 217JO — 250. baška stara ? in pol vagona 307-50; baška v storžih 1 in pol vagona 170; — moka pšenična «0» 5 vagonov 635 — 643.50; «2» 9 in pol vagona 610 — 612.50, «5-. 5 vagonov 485, otrobi 4 vagone 165 — 167.50. ko, ker so bile v zadnjih dneh izvršene neke fcpremembe osebne naravo v zagrebški oblasti brez njegove vednosti. Tako je bil odstranjen od vodstva zagrebške županijske oblasti ban-ski svetnik Mojsilovlč, ki je eden najboljših upravnih uradnikov. Kuku-Ijovič, ki je na glasu kot korekten in naroden človek, ne odobrava odstn- i nitve gosp. Moisiloviča, a tudi ne j nekatere drugo izpremembe. ki so bile sklenjene od pokrajinske uprave brez njegove vednosti in njegovega privoljenja. * Aretacija primorskih učiteljev. Italijanske oblasti so v ponrlei»ek ukazale aretirati primorska učitelja Pahor ja iz Sežane in Hrošča ka iz Gor-janskega. Gosp. Pahorju so tudi preiskale stanovanje. Oba učitelja so pridržali v zaporu. Sumi se. da se je per-sekucija izvršila iz političnih razlogov. ker sta oba aretirarca komunista. a sicer poštenjaka, vživnioča med nčiteljstvom v Julijski Krajini splošen ugled. * Hrvatskj Sokol v Zagrebu zopet dovoljen. Na intervencijo novega ]>o-krajinskega namestnika v Zagrebu je notranje ministrstvo preteklo leto raz-puščenim separatističnim za:rrebškini društvom «Hrvatska žena». «Katarina Zrinjska» in «Sol-ol» na WiIsonovem trgu zopet dovolilo delovanje. Vse premoženje in bivši prostori so bili imenovanim društvom zopet vrnjeni. w Proslava Pastearja v Ljubljani. V Spomin in proslavo Pasteuria. velikega učenjaka in dobrotnika človeštva, ki je začrta! pota novi. eksperimentalni mikrobiologiji, podal smernice t a moderno n-septiko. obiasr.il bistvo raznih nalezljivih bolezni ter dal človeštvu lek proti strašni bolezni stekline. se vrši ob priliki stoletnice njegovega nje Mestnega mec četek sta. Vsi sloji so prijazno vabljeni. * Velika rova bolnica v Bački. Ob priliki kraljeve poroke je zbralo prebivalstvo Bačke pet milronov dinarjev kot poročni dar. katerega je pa kralj odklonil ter izrazil željo, da se nabrana vsota porabi za človekoljubne namene. Odbor je nato sklenil, da se s tem denarjem zgradi v Soml^orti moderna bolnica Bolnica je zamišljena kot socijalno - zdravstveni zavod t velikopoteznim ambulatori>em. ki '00 mogel oskrbovati do 20.000 bolnikov na leto. Zdravljenje in zdravila v am-bulatoriju bodo brezplačna. * Za prehrano Dalmacije. Iz Beograda poročajo, da je minister za socijalno politiko spreiel dalmatinskega namestnika dr. Metličiča. s katerim je konferiral o pomoči za pasivne kraje v Dalmaciji 4 Iz «Uradnega lista». «TTrndni list» pokrajinske uprave za Slovenijo objavlja v št. 6: zakon o postavljanju častnikov dobrovol'cev, ki so vstopili med vo'no iz avstroogrske vojske v srbsko vo.^ko, na njih mesta v razmerju proti njih to- DOBAVE IN PRODAJE. Dobava jermenov in usnja. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotlcl se vrši 25. t. m. ofertalna licitacija glede dobave 1000 kg jermenov, 100 kg jermenov za opanke In 200 kg podplatov. Predmetni oglas je v trgovski in obrtni-:>ki zbornici v Ljubljani na vpogled. Prodaja motocikljev. Glavna carinarnica v Ljubljani bo prodala 24. t m. v svojem magacinu «A» 3 motociklje. Predmetni oglas je v trgovski In obrtniški zbornici v Ljubljani na vpogled. «= Upozoritev glede pravilnika o valutah In devizah. cSavez'- novčanib zavoda» v Zagrebu je objavil komentar n po-slovanjn z devizami in valutami. Generalni inšpektorat, finančnega ministrstva opozarja, da se ima ta komentar smatra ti kot popolnoma privatna zadeva tega Saveza in se ne priznava izgovor, ako se je kdo. ki se je posluževal teh navodil, pregrešil proti pravilniku. Edino generalni inšpektorat, je kompetenten, da daje navodila glede rabe tega pravilnika. Pravilnik o prometu z devizami in valut" m i, ki vsebu;e vse naredbe. ki so v veljavi, je dotiskan in se more dobiti pri borzah v Beo'jradn in Zagrebu ter d en celo za deset dni. Zlasti v operi t0 | domov, ^pa^se je hotel bržčas na rJ.men j pri generalnem inšpektoratu finančnega hpreroembe skoraj neprestane. Te?» v : prejšnjih sezonah ni bilo. Cujemo, da is-prememb ni kriva tolikokrat bolezen, ne- ■ malo odpočiti, a je raspal in s« ni več ! ministrstva za ceno 5 Din en komad. 18.3 milijona Švicarskih franka* sB CT odst. iz Jugoslavije, to je približno n 170 do 180 milijonov dinarjev. Jugoslavija je torej glavni Švicarski dobavitelj jajc. <°= Sporazum glede tretlranja nailh Ir1 dij v Italijanskih vodah. Iz Beograda poročajo: Med Jugoslavijo in Italijo je sUo> njen dogovor glede tretiranja naših ladij v italijanskih vodah in recipročno Italijanskih ladij ▼ naših vodah. Dogovor se tiče ▼ glavnem klasifikacije ladij pH uporabi tarife. Od 15. jan. j« stopila v veljavo tarifa glede plačila takse za n&-še ladje v italijanskih vodah, odnosno za italijanske ladje v naših vodah. Ladj« obeh držav s« bodo tre tirale t italijanskih. odnosno naših vodah kot domače. » Tranzitni promet msd Jugoslavije In Grško. Grški poslanik v Beograda js po nalogu svoje vlade stopil V pogajanja z našim prometnim ministrstvom, da so določi konferenca, na kateri bi se razpravljalo o vprašanju pravilnika glede tranzita blaga med Jugoslavijo in Grčijo Izmenjava češkoslovaških bankovcev. Češkoslovaške novčanics po 500C Kč (rdeče) in po 100 Kč (modre 1 z datumom od 15. aprila 1919. ki so bile svo-ječasno vzete i* prometa, izmenjuje Bani ni urad češkoslovaškega finančnega ministrstva še do dne 31. jan. Po 81. Jsit ti bankovci izgube veljavo. = Dolgovi bivše Avstro-ogrske. Ka» kor poročajo iz Pariza, je zaslišala v torek reparaeijska komisija strokovnjake Avstrije in Madžarske glede dolgov bivše monarhije. Obnova moskovske borze z vred. nostnimi papirju Iz 'Moskve poročajo: Z odobrenjem centralne eksekntive se je po sklepu finančnega komisariata dne 10. jan. obnovila moskovska borza z vrednostnimi papirji, ki je 1917, ko so bili vsi vrednostni papirji enostavno ann-lirani, prenehala poslovati. Pri sedanjih političnih in gospodarskih razmerah bon ni promet seveda ne bo tako velik kakor svoječasno. Borzno poslovanje bo pod strogim državnim nadzorstvom. =- Konferenca o trgovinskem sporazu- j prebudil _____ * MSstariffren nmor ra Kekl. V kanalu j ma med Jugoslavijo In Italijo." Tz"bHo- go gostovanj koncerti in drage prired-| Fmmare na ^^ v Pe,ek ' grada poročajo: V soboto se je v zun.v be. Abonentje razpolagajo s svojimi ve- : Po!dn* mrtvo trupi"» neznanega moškega j njcm ministrstvu višila konferenca, ki ie obir.vljenem renertearjn. a ker j ™"Vfr> lo?»nn'o. Polici la skuša doge-tl j imeIa T giavnejn določiti besedilo predali ne gre v tem mistenoznem slnča.m 1 ^toecera trgovinskega sporazuma med ž» umor in «li ni zločinec morebiti vrgel j cen po se izpremeni. ne morejo več v gledališče ter izgube predstave aH pa morajo odpovedati druge obveznosti. Izven abcmmnna ja preveč predstav, ker abonentje ne pr'de.io na vrsto ali pa tako pozno, da slišijo opero, ko je osobje že naveličano. Iz tega vzroka je bila opera «Goren:ski siavček-» minuli teden zelo slaba (zlasti in. dej.) ter je v finalu že grozila katastrofa. Uprava naj poskrbi za red! Zasedbe istih vlog z novimi silami so vedno na škodo opsram. *Da.!t9 nam iger za mladir.o! Is krogov Voditeljev in učiteljev smo prejeli dopise, ki jim posnemamo željo, nai bi naša drama v večji meri godila repertoar za mladino. «Peterekove poslednje sa-n'e» so mladini, zlasti odrasli, prav všeč; toda igrajo se že dve sezoni, i V-ca, ki je videla to lepo igrico i-i dvakrat, trikrat, si /.eP še drugih iger c-r.a-ko dobro oprem^en-b in izva;a.;ili. ,rel-no ene in iste ig*: pa ne hed: rada g'e-| dat. Naj bi so torej uprizorile udi G. Hauptmnnna «ITanice pot v nebesih», Spicar ev «Pogumni Tonfek> ter po dolgem Času zopet veleprljubijcno «Pepol-ko». Za-sedejo pa naj so glavne vloge z ! našo kral'evino in ltdi:0v nanašajočega truplo v vodo. da Izbriše sled zločinstva. , ge na blagovni prcmPt t Zadrom in Reko * Požar ra ladji. Pri izlivu Save v , Donavo se je v nedeljo popoldne po:avil , požar na potniki Iad'i P0' ^ili^rde. Io. * Premetene žeparic». Pred cel»sk!m o'cTožn'm sodiščem se je -agovar'ala ta-tT.ska troiie?. ir. Bjelice. SSlelna delavka Marija Mori. Sllcina poljedelka Magdale- Cere vžiga Ii: se bodo povišale? Iz j Osijeka poročajo, da je monopolni kon-; trolor pri tamoSnji tvornici vžigalic pre-! jel od monopo'ne uprave v Beograda odredbo. da se prodaja vžigalc do nadalj- Palfi. Prišle so dne 28. oktobra v Celje na se m z očifrrm namrnom. da se oko: i rlstijo s tujim blagom. Glavno vlogo je SO?Z3 dne IS. jan. Zagreb, devize: Dunaj 0.146 — 0.147« Berlin 0.70 — 0.75, Pešta 3.85 — 3.90. Bukarešta 58 — 60, Milan 505 — 507 London 480 — 483, Newyork 103 — 104. Pariz 703 — 705, Praga 291 — 294. Švica 1925 — 1940, valute: dolar 101.50 — 102.50. avstr. krone 0.147, češke 280 — 285, funti 473 — 474. iranki 695 — 698 napoleoni 325, marke 0.75 — 0.80, Hrt 495 — 500, efekti: Ljub. kreditna 200 — 205, Stavenska 102.50 — 104, Praštedi-ona 1090 — 1092.50, Slovenska eskompt 159, Trb. premog, družba 510. Beograd, devize: Bukarešt 53.50 — 55-50, Berlin 0.79 — 0.81, Dunaj 0.143, Solun 100. Sofija 66,50, Pariz 695 — 705-Ženeva 1910 — 1925. Milan 503 — 510, Newyork 100 — 103. London 475 — 478. valute: dolar 99 — 101, franki 700 -705. lire 495 — 498. Praga: Dunaj 4.80, Berlin 19.25, Rim 172.75, Budimpešta 1.3150. Pariz 239.25.. London 1625/,, Newyork 34.80, Corih 657.75, Beograd 34.50. Curih: Berlin 0.035/,, Newyork 531-30, London 24.81, Pariz 36.20, Milan 26.10, Praga 14.80, Budimpešta 0.2025, Bukarešta 2.95, Beograd 5.30, Sofija 3.60, Vat-šnva 0.0225, Dunaj 0.0075, avstr. kron» 0.0076. Berl!n: Dunaj 22.94. Budimpešta 6.3S Milan 798, Praga 458.75. Pariz 110.722 na Novak in 8'letna posestnica Mari:a odredh6 popolnoma ustavi. Ta odredba se dovaja v z ve? o z nameravanim povišanjem monopolne takse za vžigalic« _____j„ „ .........ev..........„ = Uvoz jajc v Švico jc znašal po uvoz- ........ ........ igrala pri tem Meri, ki je mer! r.izgovo- ni statistiki, ki jo je izdala švicarska re- London 75.31125. Newyork 16.608.37, Co-rorn dveh kmetic eni izmaknila denarni- publ.ka, v prvih 9 me-sccih 1022. vrednost | rili 311.718. co t vr-ebino 8020 K na ta način, da jo ; vrgla čez košaro kos svo'cga pleta. Ker I so -o pa takoj zasledovali, je vrgla de- j narntco r.a tla. Palfi je pokradla med ' tem rame stvari pri stojnčarjih, d o čim STIČNA NA DOLENJSKEM. B poročali. veščena, da je bila te dni aretirana na Dunaiu veča družba falz:fikatorjev starih srbskih novčanic po 100 Din. Preiskava je ugotovila, da so imeli ponarejevalci svoi sedež na Poljskem in da so ponarejali tudi ameriške dolarje. Posebni agenti so izmenjavali te novčanico po je jc dunajska policija aretirala. * Drobne vesti V Ljubi :ani je bila sobarici Franji Bevc ukradena ročna torbica, v kateri je bilo 0708 kron gotovine. — Rozalija Drobnič. ki je b'la že ljubljanskega policijskega okoliša. delje in praznike si žele tudi iger s petjem in zabavnih burk. * Vprašanje importiranja tujih delavcev. Ministrstvo za socialno politiko priporoča vsem interesirrnim, naj prošnje za importiranje tujih delavcev vlagajo direktno na ministrstvo, odsek za posredovanje dela. da se tako čimprej pospešijo rešitve in izroče notranjemu ministrstvu za izdan e potrebnih navodil našim konzularnim oblastim kakor tudi zainteresiranim prosilcem. V prošnjah za importiran'e tujih delavcev morajo biti poleg imena in prPrnka dotičnih delavcev navedeni tudi njihova socialna stroka, državljanstvo, narodnost, družinsko stanje in pa podatki, iz katerih je razvidno, da ima pro«t!ec pro*okolirano tvrdko, ki se bavi s posli dotične vrste, i Za nekvalificirane delavne moči se sploh i ne bodo izdajala dovoljenja za importiranje delavcev iz inozemstva in so zato take prošnje brezpredmetne. • Razprave zaradi žaljenja časti so se včeraj vršile pred ljubPanskim senatom proti odgovornemu uredniku «Jutra», ki je ponudil dokaz resnice v zadevi drja. varišem biv^e avstroogrske vojske in se- j Ravniharja, Zelenke in Deržiča. V pr-daj našim častnikom: nadalje zakon o vih dveh slučajih je bil dokaz dopuščen odpravi nesprejetih častnikov bivše av- j in razprava preložena, v sluč.vu posl. stroogrske vojske iz naše vojske; zakon , Deržiča pa je sodišče odb:lo dokaz res-o mornaričnem oddelku ministrstva za j niče, češ da je beseda «denunciant». ki vojno in mornarico; zakon o reguliranju ! se je nahajala v inkriminiranem članku položaja vojaških d-hovnikov; zakon o j le psovka, akoravno je bila v članku povišanju rezervnih častoikov in nared- natančno precizirana njena vsebina in je nlkov, ki izpolnjujejo pogoje po členu i naš odgovorni urednik navedel dokaze 17. razen opravljenega izpita, v nasledn'e za trditve dotifne-ra članka. 3odi?če je j ZAHTEVAJTE «JUTRO» PO KA-člne in končno zakon o prevajanju admi- i obsedlo našega odgovornega urednika ; VARNA H. HOTELIH. GOSTILNAH, nistrativnih uradnikov v častnike raznih na 1500 Din globe, s čemer pa »eveda | BRIVNICAH IN VSEH JAVNIH LO- | brezplačno. Nabran je bil precejšen zne-! sek, ki pa kljub temu ni zadostoval Za-to je bilo pozneje nepričakovano nazna-V nai 11 njen0i da se brezplačno ne bo zvonilo stem zadovolj-se zglase v denar nazaj, darovalcev. * v.^. . ■ » „ „a 1 _____ —______________ mer.tar o tem do- ki ^^'n""v VoPsu'Kakor^smo ''že'^^včeraj | drusa kak')r "i«ov splošno prll.uV : Kn(jku si bo j-„dstvo že samo napravilo, ročali. jc bila naša Narodna banka ob- ! 'ieni Prednik- se vzbuja zopet sovraštvu i q_ žtiptiemu upravitelju pa kličemo; Na in strast med občani. Pridige v cerkvi j svidenje, kadar pridete po biro, takrai se že večinoma nanašalo na slabe in do- j dobite odgovor, kakor zaslužite! Sovra-bre knjige in časopise, za novo leto pa ! §tvo sega pač lahko do groba, nikdar p» se je pripetil naravnost neverjeten dogo-! ne sme segati preko njega, posebno tv dck. Spremili smo namreč k večnemu po-1 prj božjih namestnikih, čitku ženo posestnika A. P. Krasen spre DOLNJA LENDAVA. Za tukajšnje*» ugodnem tečaju na Dunaju. Falzifikator- ¡ kojnice. Tem večje začudenle in nevoljo vod je pričal o splošni priljubljenosti po- j Sok0ia je nabra| brat Franjo Golob v ve- pa je povzročilo med ljudstvom dejstvo, da se mrtvaški zven nt oglasil niti za časa sprevoda niti pri obredih na pokopališču. Cerkovnik je povedal, da mu je zvonenje prepovedal župni upravitelj, ki osemkrat predkaznovana je izgnana iz j ie pozneje možu poko¡nice celo cinična ŽENSKA — CIGARETA. Moški ljubi cigareto samo iz egoizma. Ljubi jo za kratek čas. za Igračo. Nesreč-nica! Saj ni grozovitejšega, nego usoda ljubljenke, ki mora iz ljubezni poginiti. Od snubečih rok moškega, ki jo izvoli, bo vržena v smeti. Vsak njegov dihljaj io še bdj vžge, v neolnjšljivem koprnen^u visi na njegovih ustnicah, njegove ustnice, njegovi poljubi jo uživajo. Ona se žrtvuje egoistu, ki jo uničuje z naslajanjem. Še enkrat — zadnjič — zašije, se zablesti, to je zadnji pozdrav in zadnji poljub njemu. Potem se sesuje v kupček pepela, in kc ga raztrese veter, izgine njen spomin. Medtem pa že sega žejna roki Pubimčeva po drugi. | odgovoril: «Vi ste vzeli denar, ki ste ga dali za zvonove, nazaj In s tem pokazali, da Vam nI nič za zvonenje!» Ta škandalozen nastop se seveda obsoja že samo-posebi. Tudi župnikov Izgovor, da zvonenje ni bilo naročeno, je Jalov. Po fari so se pobirali prostovoljni darovi za zvonove pod pogojem, da se bo v slučaju smrti sedanje gencracije zvonilo vsatcemu seli družbi pri Grčarju v Zagorju 60 I>in. — Državni osnovni šoli. kot obmejni šolf. sta priskočil! na pomoč Ciril Metodove družba ta Jugoslovanska Matica. Prva je poslala 100 šolskih knijg, druga pa ra božičnico revni šolski deci raznih šolskih potrebščin. — Dne 21. januarja prired; dramatični odsek «Srkola» igro «Divji lovcc». — Rojstni dan kraljice se je sve čano proslavil. Z vseh državnih in drugih poslopij, so plapolale državne trsiojne maske vsake vrste. Ve 5 se objavi prihodnjič. Šentjakobčani hočejo s to i,ureditvijo pokazati, da nam tudi na tem t olju nudijo nekaj izrednega. * Proslavo Svetega Save priredi dne 'Jt. t. m. «Pravoslavna crkvena občina v Ljubljani» v dvorani Kazine: ob desetih -Opoldne šolska slavnost kakor pretečer.o v5.?, h kateri s« prijatelji mladino najvljudneje vabijo.' Vstop prost. Ob osmih r'-&čer slavnostna «Svetosavska Beseda» s prijaznim sodelovanjem ge. Kavčntk-'fhietrvieve, ge Dane Ooila-Koblerjeve, g. ?«iija Betetta, pevskega društva «Ljub-ijansk! Zvon*, pevskega zbora akademskega dtuštva «Triglav» in godbe Dravske divizije. Točen spored se objavi v Vitih in vabilih, ki se pravočasno razpo-•"ijsjo. Kdor bi pomotoma ne dobil va-•••fla, nal se bjagovoli zslasitl pri g. proti tjffil. Jankovlču, vojašnica vojvode Mišiča " * Tatjanin dan v LJubljani. Sv. Tatja-M Je na Ruskem zaščitr.ica dijsžtva. Žare jo dijaStvo .po vsej Rusiji praznuje z slovesnostjo. Tudi ruski akademiki, ki Stt:iirajo na ljubljanski univerzi, so vkreznovali pri nas že lani Tatjanin dan. 'tstos bo prireditev na Tatjani« dan, tj j« 2$. t. ei„ še: lepša nego lani. Sodelovale bodo namreč najboljše moči našesa .gledališča, tako opere, kakor drame. Pe-■koben program se objavi pozneje. Baf-fet oskrbi komite dam za oskrbo ruskih akademikov. * Društvo državnih policijskih name-¡■cencev za Slovenijo s sedežem v LJub-gani.se .tem potom najtoplefe zahvaljuje "Spcm ..zastopnikom oblasti In društev, da-iSvajfcem dofcftkov, posetr.lkom, sodeiav-«•m In vsem onim, ki so, bodisi gmotno dejansko, pripomogli k tako krasne '■speli društveni dobrodelni prireditvi dne e. januarja 1923. Veselični odsek. * Zahvala. Odbor pevskega društva ¿Ljubljanski Zvon» se iskreno zahvaljuje !-'-4Sts posetnikoin Silvestroveg-«, večera •mi. njih cdeleFoo 'n še posebej rsetst, ki s» darovali dobitke za »rečelov. Cisti -iobiček edine naše zabavne prireditve v '?hi Je bil naaecjen fondu z» izdajo no- skladb. Naklonjenost občinstva je "n?Sivu omogočila, da vrši svojo doE-*e'i.t tudi v bodoče_ Srčna hvala! - Glavna skupščina društva »Pravnik». "V žredo, dne 31. januarja, se vrši 33. red-¡•a glavna skupščina društva «Pravnik» '< Ljubljani, pravosodna palača št. 79. — Bsevnf red: 1.) Poročilo odbora, V::kov in podružnic: volitve načelnika, fjdbora in preglednikov ter slučajnosti K ¿Mini udeležbi vabi odbor. * Sokolsko gledališče v Radovljici po-•S-vi na splošno željo občinstva v nedeljo r?K3 21. t m. cb 15. uri še enkrat in sicer zadnjič «Miklovo Zalo». V nedeljo, 35. t. m. cb 15. ur! se ponove «Bratje sv. Birnarda». Povpraševanje po vstopnicah v že Sedaj veliko. Preskrblte si jih v jHfdprodajl, ki jo oskrbuje br. Jaklič. < Kolo Jugoslovanskih sester prosi sve- članice, da se vsa gotovo udeleže važnih sklepov in ukrepov odborove seje dne l& iannarla ob Štirih ooDotdne. fun«|a tO ûtnoif» Oh» 9-—, .sat1.» ««dal;»!!» fl « Dim. - Trao.ii »olaal j.®■ .-in'.. d* £0 6ase4l 5 C .. r««k6 9 Ota — **iaâa .. .aprai (Lahtt« >uf* • ■ «Mraka^.l Na «pratu'na št. 3663 nudbo sa upravo «Jutra» poti1 Sttkovih ia traatovth pragov 202 lokal, kupi v&sko aaozino te prosi, co ujuue potimibe. Riiiolí í.er-gin, trgovec, Lailto. Dve !epl «obl, 221 event s pr.titiiüami poceni oddasti v Stični. Pojasnita: in braka terd>a nična ml» «iiéa, z I>oberm»nom križana-Avg Zajec, B ejska Dobrava, poeta Jeoeaico. ¿03 Ziiad, incellreatea gospod 225 želi v sled t,voie?a fsamljeoja /nan-tva z cnspo iiono-prijt-teljico, predr^n ga in veselega .'.nidaia, za preganjanje didcoča. nib dni Naslov: inb-Ijana. poštno i žcčp, pod .:L> terija serija 13, K. i 4 7 iS». -iS V bližini sfŠŽS S8 , j ilikložiieva ceste išče soliden Konjski hiapeo, 232 i g„5p0(i „talno mesečno s..!w>, J0 ' trtron in zacesl ir v kači- i mimo, ako vogoie s prostim 'i^J : rsaja, s« »proiino takoj. — i »¡H*l»a» in električno raz-, , . . , t -V o«, a m V«* irnrKTisnInnks. Plača'^ dobra. Oskrba v bifi. svetljavo. Ponudboi navcdtio kako? jopice, samsko perilo, ; OSen«ia &OI&pftn|OBffA poisr9 ^ r Bptuvi I cene oa upravo «jutra» pod ! t «talno službo za novo brezkor.kurančE D j______ nogavice; rokavice V veli«,'? j podjetje V Za$Kbu. Predpocoj: l. znanje i jsûei'ï TÍP5 A i. îiûm M. t Mu Dve ssžbS i« Nyhiarül© proti dobresiTJ p'afiîu ¡Sče «ima družina- Ponudbe pod «400i r.a upravo. jezika'elo-v-cnskeja, srbo-biVatskega in Beta- j Zidarski polir 1S2 kega pitpolncmE. ? govoru in pisari; 2 kspitsl • Ljabljaco, se ilčo. Scaio- zs. iniciativo podjetja Din 40 «W —. Natančne por.üdít» » euricnlnra vitae in po rao^7Ín«sti 3 sliko Bsj se puSijejo oajkesnera do 31. t. m. pod MBačb-j «l oj za samostojnost» ra upravo «Jutra». Si irpci, § mm tjavof, SJ«>t!J ?i-«da ee v rucies t.-yn ss Sp Staiersküai ¡Tan I ! na nova opremljena, v sreñiai trga, |»eîest i pošte in jame toii 'n:.-3 tez «àch», «obro i v eíjann trjovini larsdi Enejüi druíinsiib ; j ra2tácr, takoj.- lstotam te preda tndi travail | str-jen, energičen. Ponudi en-i upravo Jutra» pod «Zidarski polir». Pomočnika 196 «Tskoj Mtkloiič». »l-J Prod» ee blia z vrtom, pripravna za obrt-□ ike, daljo oiša za vsako podjetje, več s^avtienib par C 1 v Trbovljah ot» glavni in uferca ¡rprejtne takoj stav- ; cosí¡ Vež pt.ve Ivan OreStuk. luiik m pofcištveni mizar Mlinar, ilotnik Kamnika. pri Trgovsko cso5, z kpitota za ozkotirno železnice se • f išče. Reftekîira se ssmo na zanesljiva ; iznčene strojne bl^nčavničarjc. Po-nndbe aa npravo Jntra pod „Strojevodja". 62 — ÍííSlOT «Jiitrs» se :zrs v npra»; ženska sli Ef-tóo, ki ima 75 vesti;« sa «assot n, prometen j kraj ca doîeli. {'lava po do-upravi 135 Si'! posestnik v Trbovljah. One j ako ugodne. 224 JU A jM. za cîarr.c, so-^0"- 5n d^ce pritioroča tvrdk « S mh Ljubljana a 'Û S. mM ?PJ Sostni trg 10 lajpripra ^ssasss'i.lss^as ^ Is: 1 !n aagicžki Singer šiv^lsti strop. S?ac8T ;t!g Is §:np? Bi]?, SBiESBSC, srila itd. lssIbs stekaniCan ilelavnioo, - Pioiaja na obroke. Singer šivafni stroji Bourne & Co., ftew-^York Hirala za 5SS: MsraOesua ei!ca liraj 5. Podminlcs: Ljubljana. Selenburgova ulica 3, Karibor, Zagreb, Kari-jvae, Vari&iin, Osijet, Vinkovci, Bjelotsr in Brod oa Sari, Sabotira, Novi Sal, Sarajevo, Mostar, Baojalaka, Tcila, Dtifr.vraik, Podjcrica, Beograd, Srufovac. SiS Skoplje, Veles, Bitoij. Krajajane, Zajecar in Stip. S^.l. Zastopalitra v v»ek večjih mestik. r-o osni se proda cji'ia velika 3 job<», ležeča ; r i Otžoui cesti Ljubpana-ŠraartaO, oddaljena 400 m SgOM j 1'oi'Ve se pri Mirite Šti-fanovič, G.v rupova ulica 8/1 i. lOá s cclim inventarjem, hle«f. na zelo prometnem kraju med Siskom in Slavonskim Brodorn. >ns!ov pove a prav« «Jutra». ll;U Sodaljsko ločesa ž na, v naiboijiih letih, dolu» p«, spodiuja v vseh ozinb, e« želi potočiii z enako ločenim rnožem. Gro tudi ra gospodinjo v večje podjeje. Sama resae ponudba do t ci. a» Ano Steinbaeher, poštno-JeŽR(« Celje. ¿SI Soljži obrtsik iz Ceij3, ki ima nekaj premo-že rja želi znanja .'. tioljšo eo-podiono od 25 do S8 lel v g vrbo žcaitve. Kaaicue po-iiiidbe pod 0. G , poi tnolež©,'« Ljubljana I. 211 21Ž bi se zelo ;od niučil pleeatL Kdor ima voljo, da pa pouči, naj 83 prija i v upravi .Jutra-. Iščam v središfn Ljubljane pod- ali nadzem.-ki postilmški lokal g skromnim stanovanjem. Il-o-dam ali zamenjam za ponyvoz kragno izdelan, Se neokovani «?ie». I'roda se sn-dnje velika angleška psica, i¿l)oren čuvaj, Trgovol. In dustrllcl !» posestniki, posor! Proda se po posebna uzcdui ceni večja üini'Z n t gozda, eu ■ nro a. 133 Fomljo se odda do. Iutcresenti naj ?e srjflase t Atad, kolegiju, Kolodvorski u ica tt. '2, dap 13 janaarja ob pol 12. uri dcpoldue. S03 Prlporočajic „luiro"! ccok Si h/ r Najboljše peči sedanjosti so emajlirane J i: ik Glavna zaloga, prodaja in zastopstvo za Slorenijo in južno kraje pri F. P. VIDIC & KOMP., LJUBLJANA trgsTlaa stavbnega materljala. Frešersova mica. 4i