UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177
PODUREDNIŠTVO: 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Leto XXXXI. - Štev. 1 (2029)
Gorica - četrtek, 5. januarja 1989 - Trst
Posamezna številka Lir 1000
Letošnji Božič v Sloveniji
V peto desetletje
Obrnili smo civilni koledar in ga odprli za novo leto 1989. Tudi naš list je obrnil koledar in v glavo zapisal Leto XXXXI., št. 1, tj. 41. Tudi glavo lista smo na novo zamislili, da je bolj preprosta. Narisal jo je prof. Franko Žerjal.
S pričujočo prvo številko 1989 stopa torej naš list v peto desetletje, ker je za njim 40 let rednega izhajanja. Prva številka je namreč izšla januarja 1949.
Toda danes nimamo namena obujati spominov na preteklost. To bomo storili kdaj drugič, ko bomo jubileju posvetili večjo pozornost, danes le nekaj bežnih misli.
DRUGAČE KOT VELIKI DNEVNIKI
Ob srečanju katoliških dnevnikov dežel Alpe Adria v Benetkah v preteklem novembru je prišlo na dan, kako veliko je število krajevnih katoliških tednikov in kako pomenljivo vlogo vršijo. Katoliški in verski tedniki niso kot kaki veliki dnevniki ali razkošne revije.
Državni dnevniki so glasniki svetovnih in vsenarodnih vprašanj, od politike do športa, od kulture do gospodarstva, pa še mode povrhu. Krajevnim problemom posvečajo pozornost le v lokalni kroniki.
Razkošne tedenske revije, ki jih je v Italiji vsak teden za celo razstavo, pa so pisane predvsem za reklamo, ker od nje živijo, in še za kake izzivajoče zgodbe, ki naj privlačijo bralca, da revijo kupi in prelista. Največkrat mu zadostuje, da prebere kričeče naslove in pogleda bolj ali manj vsiljive slike.
S katoliškimi tedniki je drugače. Predvsem se ne tiskajo in prodajajo za dobiček. Tudi tisti redki, ki z dovolj veliko naklado krijejo stroške, če jim ob koncu leta kaj ostane, uporabijo to za izboljšanje svojega tiska, svojih reportaž, za vedno večjo modernizacijo. Nihče pa ne išče dobička. To velja za vse katoliške tednike. Večina, posebno v manjših škofijah, pa finančno le težko izhaja. Izgube krijejo na razne načine: ponekod krije izgube škofija, drugod darovi bralcev.
SVOJSKO POSLANSTVO KATOLIŠKEGA TEDNIKA
Katoliški tednik ne išče dobička, ker dela v službi božjega kraljestva. To poslanstvo opravlja posebno v službi krajev-
nih katoliških občestev. Po koncilu radi govorimo o krajevnih Cerkvah. Katoliški tednik je ravno glasnik teh krajevnih Cerkva. Ni v službi škofije, temveč vernega občestva, da prisluhne življenju, delu, uspehom in neuspehom tega delčka božjega ljudstva.
Če potrebno, je tudi kritičen do hierarhične Cerkve, saj mora biti glas vernega ljudstva za vemo ljudstvo, v želji in v trudu, da bi vsi rastli v resnici, pravici in ljubezni. Zato se katoliški tedniki ne posvečajo visoki politiki in svetovnim vprašanjem, marveč problemom in problemčkom določene verne skupnosti.
Zavoljo tega so v Benetkah poudarili, kako so katoliški tedniki sredstva za ohranjanje krajevnih običajev, navad, ljudske kulture. To velja zlasti za tednike, ki so namenjeni narodnim manjšinam ali vernikom v diaspori. Takšni tedniki opravljajo nenadomestljivo vlogo ohranjanja narodne in jezikovne istovetnosti poleg verske zavesti.
In še tretje so tam poudarili: Katoliški tednik ni in ne sme biti glasilo nobene politične skupine ali ideje, in ne sme biti vezan na nobeno svetno ustanovo. Biti mora svoboden, da uči, kar je prav, in da kritično opozori na to, kar ni prav ali ni res. Seveda bi politiki in oblastniki želeli drugače, toda če bi katoliški tednik ravnal po njih želji, bi ne bil več Iskalec Resnice in Pravice. Seveda so tudi katoliški tedniki delo ljudi, ki niso vsevedni in nezmotljivi, ostajajo pa vedno iskalci Resnice in Pravice.
»Katoliški glas« si je prizadeval vseh 40 let, da bi ostal zvest omenjenim načelom. Koliko je uspel, ne gre nam sodba, trudili pa smo se.	URED.
Vesela novica
Na dan božične vigilije je bilo dokončano asfaltiranje ceste na Sv. goro. Cesto bodo še opremili z varovalnimi obrobniki in nekaj ovinkov bo še bolj razširjenih, kar bo omogočilo vožnjo tudi najdaljšim avtobusom. Za uspešno praznovanje Sve-togorskega leta ob 450-letnici Marijinega prikazovanja bo razširjena in asfaltirana cesta velikega pomena. Koprski škof je povabil vse sosednje škofe, da bi se njihovi verniki udeležili praznovanja jubileja Svete gore.
Morda bi lahko vzdušje Božiča, ki je zajelo vso Slovenijo, strnili v besede neke žene, ki je po polnočni maši v Kopru stopila k škofu Pirihu in mu rekla: »Po 24 letih sem končno Božič praznovala povsem svobodno, ne da bi se kogar koli bala, da me bo videl, da mi je za petami, da me naznani, ker sem bila v cerkvi...«
Dva dni pred Gospodovim rojstvom je predsednik SZDL Jože Smole zaželel vesel Božič »za ta verski in tradicionalni ljudski in kulturni praznik, ki ga velik del človeštva praznuje kot dan miru, dobrote in družinske sreče«.
Prvič po zadnji vojni je prenašal slovesno polnočnico nadškofa Šuštarja radio Ljubljana na tretjem programu, radio Študent pa božično zorno mašo. Tudi radio Maribor je prispeval k božičnemu ‘razpoloženju z enournim sporedom na sveti večer.
Za radiom in televizijo ni zaostajal slovenski dnevni tisk. Domala v vseh časopisih je bilo kaj, kar je bralca božično razpoložilo. V Ajdovščini so .pevci odšli na Titov trg in tam s koncertom božičnih pesmi osrečili zbrano množico. V Železnikih v Selški dolini so na sveti večer od desete ure v procesiji hodili po ulicah, zvonkljali in peli božične pesmi, potem pa opolnoči napolnili župnijsko cerkev.
Pomenljiva je bila tudi kritična izpoved bivšega pleterskega priorja p. Drolca, ki jo je objavil ljubljanski Dnevnik: »Božič je preveč potrošniški. Tako delajo v zahodni Evropi. Ostati mora družinski praznik.«
Blagodejno so odmevale besede slovenskega metropolita Šuštarja na televizijskem zaslonu na sveti večer: »Vernim in drugače mislečim Slovencem dn vsem drugim, ki živijo med nami, posebno še bolnim, osamljenim in kakor koli trpečim, našim rojakom v zamejstvu in drugod po svetu, našim zdomcem in izseljencem... vsem želim notranjega miru in medsebojnega prijateljstva, veselja in novega upanja... To veselje bi radi delili z vsemi brez razlike, tako z našimi pravoslavnimi brati in sestrami, ki bodo 7. januarja praznovali Božič, in jim že danes izražam svoja iskrena voščila. V ekumenskem duhu voščim Božič evangeličanom in članom drugih krščanskih Cerkva. Muslimane, ki Božiča sicer ne poznajo, a verujejo v istega Boga, spoštljivo pozdravljam. Prav tako pozdravljam neverujoče in vse, ki so odprti za duhovne in etične vrednote in v skrbi za človeka iščejo odgovor na velika življenjska vprašanja. Vsem želim božjih darov in blagoslova.«
Udarno so izzvenele besede škofa Piriha v koprski stolnici: »Veseli smo, da je letos Božič na nedeljo. Prosim vas verne, ki sestavljate velik del naše družbe, da tako vplivate na javno mnenje ter tako ustvarjate take medčloveške odnose, da bo drugo leto Božič res dela prost dan, kar smo v teh dneh večkrat poslušali in brali v sredstvih javnega obveščanja... Letos ste našo stolnico, naj večjo cerkev v Sloveniji, tako napolnili kot še nikoli po drugi svetovni vojni. Tega verskega prebujanja na naši Obali se skupaj z vsemi duhovniki veselim.«
Na nevarnost zunanjega blišča Božiča je opozoril pri polnočni maši mariborski škof Kramberger: »Mnogi so izgubili v teh časih pravi pomen, smisel in vsebino božične noči. Za nekatere je samo spomin na nekdanja otroška leta, nekateri ob okrašenem drevesu, razsvetljenih jaslicah obujajo spomine na nekaj, kar so imeli njihovi predniki. Zanje je Božič preteklost. Drugi ga doživljajo ob družinski idili, ob družinskih običajih. Zanje je Božič tradicija, lepa zgodba. Res doživljamo Božič kot praznik družinske topline in otroštva, kar pokažemo z okrašenim drevesom, jaslicami, petjem božičnih pesmi in z obiskom polnočnice. Tako je božična noč človeška, topla, domača in naša. Zbližuje ljudi, razpiha pepel s tiste drobne žerjavice, ki jo še opazimo globoko v srcu kot spomin na dobrega Boga, na lepo mladost, na nepozabna doživetja... Božič za naše vernike ni praznik za oči, ne za spomin na preteklost, temveč je izziv za
našo sedanjost in prihodnost, je praznik človeka, ki išče, sprašuje, hrepeni po sreči. Božič je dan izpraševanja vesti pred učlovečenim Bogom, pred Betlehemom, pred jaslicami. Kaj nam vse to pomeni? Srce božičnega praznika je rojstvo božjega Sina, našega Odrešenika, prihod Boga na svet. Zato je Božič praznik žive, zavestne in osebne vere.«
Dodajmo k tem izbranim besedam slovenskih škofov še poziv k sožitju, ki ga je izrekel tržaški škof Bellomi: »Luč tega svetega in blagoslovljenega dne naj vas osvobodi vseh spon sebičnosti, ravnodušnosti, brezbrižnosti, klanjanja modam, vsakovrstnih manipulacij; in naj spodbudi duha naše skupnosti k pravi sreči, k medsebojnemu zaupanju, k velikodušnemu boju za življenje.«
Božič so. Ms
Tri dni pred Božičem, v četrtek 22. decembra, je papež Janez Pavel II. opoldne v Klementovi dvorani sprejel kardinalski zbor, člane rimske kurije, rimskega vikariata in vatikanske uprave, ki so mu prišli voščit za praznike.
Kot vedno ob tej priložnosti je sv. oče v daljšem govoru ocenil nekatere dogodke iztekajočega se leta. »Gospodu smo hvaležni ne samo za veselje, ki nam ga je naklonil,« je dejal prisotnim, »temveč tudi za preizkušnje, ki nam jih je postavil na pot.«
Omenil je Marijino leto, spomnil se je tisočletnice krščanstva v Rusiji, opozoril na 20-letnico dveh pomembnih papeških okrožnic: O spoštovanju človekovega življenja (Humanae vitae) in Napredek narodov (Populorum progressio). Ocenil je
nekatera svoja apostolska potovanja ter podčrtal pomen dolgo pričakovane reforme rimske kurije kakor tudi imenovanje 24 novih kardinalov. Nato je prešel na manj vesele stvari: razkolništvo nadškofa Lefebvra in škofovsko posvečenje žensk v anglikanski Cerkvi, kar bo otežkočilo nadaljnje ekumensko zbliževanje.
Polnočnico je papež opravil v baziliki sv. Petra in v govoru poudaril, da se človek kljub napredku zaveda vedno bolj, da ne zadošča samemu sebi. Tudi dnevno slovesno mašo je imel v isti baziliki ob 10. uri dopoldne, nato pa prebral z velike lože nad vhodom v cerkev običajno božično poslanico in izrekel voščila v 53 jezikih, med katerimi je bilo tudi v slovenščini.
Cerkev mora posnemati ubogega Kristusa, je med drugim dejal v svoji poslanici, skupaj z njim mora biti na strani ubogih. Zato najdejo v skrivnosti Božiča svoje mesto ubogi vseh nekdanjih in novih poimenovanj. To so tisti, ki trpijo lakoto in zavoljo nje umirajo, izrinjeni na rob družbe, razdedinjeni, begunci, žrtve sovraštva, vojn, ekoloških katastrof. Omenil je žrtve potresa v Armeniji, spomnil se vseh bolnikov in še posebej obolelih na aidsu. Vsem je zaželel, naj bi nikdar ne izgubili upanja. Zaključil je z besedami: »V imenu Deteta Kristusa kličem vsem: Naj moj klic ne odmeva v prazno!«
■ Sovjetske oblasti so objavile prve uradne podatke o žrtvah in gmotni škodi, ki jih je lani 7. decembra povzročil potres v Armeniji. Izpod ruševin so reševalci potegnili 15.254 živih oseb, od katerih pa jih je 427 umrlo po raznih bolnišnicah, ter 24.900 trupel. Brez strehe je pol milijona Armencev (vseh je v republiki štiri milijone), gmotna škoda pa znaša 18 tisoč milijard lir.
Padec Mikuličeve vlade
Zadnji tedni leta 1988 so bili v Jugoslaviji v znamenju popolne krize in krčevitih iskanj, kako se iz nje izvleči. Tudii Miloševič se je moral s svojimi somišljeniki umiriti, pa čeprav srbsko časopisje še naprej ustvarja medijsko vojno proti Sloveniji. Prebivalstvo južnih jugoslovanskih republik že dalj časa živi v bedi, ki je zajela že tudi Slovenijo.
TEŽNJA PO POLITIČNIH STRANKAH
Zato ni prav nič čudno, da so se ob popolni politični nemoči Zveze komunistov, SZDL itd. pojavile težnje po organiziranju političnih strank. Slovenska kmečka zveza s sposobnim in radikalnim predsednikom Ivanom Omanom se je ustanovila že spomladi, in to tako naglo, da komunisti niti prav reagirati niso utegnili. Bavčarjev Odbor za varstvo človekovih pravic zaenkrat sicer ne gre v politično širino, vendar si pripravlja politični teren po celotni Sloveniji z ustanavljanjem pododborov, pri tem pa dosledno vztraja v svoji avtonomnosti izven SZDL. Nekoliko drugače je z bodočima novima strankama, Slovensko demokratično zvezo in Socialdemokratsko zvezo Slovenije, ki morata sprejeti okvir SZDL, če hočeta bitu legalni.
Ob vsem tem se je tudi že začutila težnja komunistov, da si ustvarijo lastno »opozicijo« in sicer prav s Socialdemokratsko zvezo Slovenije, ki je kadrovsko dosti šibkejša od Slovenske demokratične zveze, vendar bi ji naj s svojo ljudsko zasnovo odjedala politični prostor.
NOVE STAVKE
Zadnji teden starega leta so Slovenijo spet začele pretresati stavke. Najdražja je bila stavka železničarjev, ki je za dva dni ohromila potniški in tovorni promet. Veliki stavki sta izbruhnili v kranjski Iskri Kibernetiki in v novomeškem IMV, podobne pa še v Peko Tržič, Emo Celje, Primat v Mariboru in na več drugih mestih.
Vse stavke so posledica obubožanosti prebivalstva, ki bo vedno večja, saj je za januar že napovedana vrsta ostrih podra-
žitev (npr. stanarine za 66, prevoza za 22, ogrevanja za 40, plina za 45 odstotkov).
MORAL JE ITI
Zvezni državni proračun naj bi za leto 1989 znašal 21 bilijonov (21 tisoč milijard) dinarjev, kar je za 169 odstotkov več bot lani. In prav ob tem povečanju, ki je posledica vratolomne inflacije, je 30. decembra končno padla Mikuličeva (preveč ideološka) vlada. Žalostno je, da bi pred Mikuličem morali zleteti drugi, predvsem predsedstvo Jugoslavije in predsedstvo ZKJ, kjer je pravo leglo vsega zla.
SLOVENIJA VOJAŠKO POD ZAGREBOM
21. decembra je vojska končno uradno sporočila, da je Ljubljansko armadno območje ukinjeno. Odslej slovensko ozemlje pokriva poveljstvo v Zagrebu. Vojska je ukinjanje tega območja prikrivala vse od pomladi, ko so o tem pricurljale v javnost prve novičke, sama pa je spregovorila, ko je ukinitev bila že izvršena.
Kaj vse pomeni prenos poveljstva iz Ljubljane v Zagreb, se še ne ve, vendar bo odslej slovenska politika imela na vojsko občutno manjši vpliv. To je še en element spreminjanja Slovenije v provinco in tudi JLA je s tem dejanjem pridobila še večjo podobo okupacijske vojske.
Sporni dokument, zaradi katerčga so bili obsojeni Janša, Borštner, Zavrl in Tasič, priča prav o okupacijski naravi JLA, saj se je v tem tajnem povelju pisalo, da bi naj vojska začela v neki nastali situaciji pošiljati v svoje vojašnice kritične ljudi v Sloveniji.
Predsedstvo Jugoslavije je ob koncu leta pomilostilo precej oseb, ki so bile obsojene zaradi sovražne propagande {po zloglasnem 133. členu kazenskega zakonika). Med njimi je tudi Tomo Bogataj, znana žrtev srhljivega kazenskega zakonika JLA. Komunisti so pač taki: najprej obsojajo, potem pa si s pomilostitvami in rehabilitacijami kujejo politični kapital.
V. Slemensky
Vsem svojim naročnikom, podpornikom lista, bralcem in rojakom tu, v domovini in po svetu želimo za Novo leto obilje tistega notranjega miru, ki ga v razburkanem svetu zaman iščemo. Naj vas v novem letu vse spremlja poseben božji blagoslov in varstvo naše skupne Matere Marije.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA »KATOLIŠKEGA GLASA«
Izročitev misijonskega križa	SIOVBOSke	SkOPflOSli
Po božičnem koncertu v goriški stolnici 26. decembra so pristopili k oltarju msgr. Oskar Simčič ter še trije duhovniki. Po pomenljivih uvodnih besedah je msgr. O. Simčič izročil Tereziki Srebrnič evangeljsko knjigo in misijonski križ. Za tri leta bo namreč odšla v državo Mah' v zahodni Afriki.
V mestu Sanzani ima goriška škofija svoj socialno-zdravstveni center za žene in dekleta. Tam že deluje Franca Bertossi, sedaj se ji bo pridružila še Terezika. Na svoje misijonsko mesto je odpotovala 29. decembra, tako da je novo leto obhajala že v Afriki.
Po izročitvi križa se je oglasil tudi don G, Baldas, ravnatelj misijonskega urada in duša vsega misijonskega dela v goriški škofiji. Poveselil se je s Tereziko in tudi kratko orisal, kaj delajo laične .pomočnice
v misijonskih deželah, zlasti v Afriki. Ljudje so ob koncu od veselja zaploskali.
Srečanje v stolnici se je zaključilo z zahvalno pesmijo in blagoslovom z Najsvetejšim.
Terezika Srebrnič je hči Hermana Srebrniča. Dovršila je učiteljišče v Gorici in zadnja leta učila na Vrhu. Vedno je pa želela v misijonske kraje. Zdaj se ji je želja izpolnila. Za laične pomočnike v misijonih je pa urejeno tako, da ohranijo pravico do mesta v službi; škofijski misijonski urad pa plačuje prispevke za pokojnino.
Naše veselje je bilo na praznik sv. Štefana tem večje, iker je Terezika Srebrnič prva laična pomočnica, ki gre v misijone in je naše gore list. Želimo ji, da bi veliko dobrega storila za tamkajšnje prebivalstvo.
(r+r)
Škofov vikar za slovenske vernike v goriški nadškofiji msgr. dr. O. Simčič (v sredi) izroča misijonski križ novi laični misijonarki Treziki Srebrnič. Ob njej stolni vikar in urednik našega lista dr. K. Humar, na skrajni desni župnik iz Števerjana, od koder
je Terezika doma, A. Lazar
9. srečanie srednješolcev v Slovenj Gradcu
Republiška konferenca ZSM Slovenije organizira v sodelovanju s srednjo šolo E. Kardelja iz Slovenj Gradca vsako leto zdaj že tradicionalno srečanje slovenskih srednješolcev v omenjenem kraju. Letos sta se tega srečanja, ki je bilo 15. in 16. decembra 1988 udeležili tudi dve predstavnici Mladinske sekcije SSk oz. tržaškega liceja Fr. Prešeren.
Kot običajno je srečanje z govorom začel sedanji predsednik RK ZSMS Jože Školjč. Takoj potem je sledila gledališka predstava »Slovenac« Franca Lainška-Fe-rija. Srečanje se je nadaljevalo na zelo prijeten način ob večerji in družabnosti v hotelu Kompas, ki je gostil veliko večino udeležencev seminarja. Družabnost je bila lepa priložnost za tržaški predstavnici, da sta navezali stike in prijateljstva s predstavniki iz Slovenije.
To je bilo vsekakor velikega pomena, kajti naši dijaki imajo vse premalo stikov s svojimi sovrstniki iz matične domovine, tako da večkrat ne vedo, kako imajo v Sloveniji drugače urejen šolski sistem. Na njihovih srednjih šolah, ki odgovarjajo našim višjim, ne obstajajo samostojni šolski organi, .ki bi podobno ‘kot naši zavodski sveti združevali učno in neučno šolsko osebje ter .predstavnike staršev in dijakov ter ki bi odločali o celi vrsti upravnih, finančnih in organizacijskih poslov šole. Dijaki, ki so se udeležili seminarja v Slovenj Gradcu, so bili predstavniki mladinskih organizacij, .ki delujejo na šolah v okviru ZSMS, ti predstavniki pa niso nujno soudeleženi pri odločanju o šolskih zadevah.
Ker so njihove mladinske organizacije v birokratskem sistemu upravljanja šolskih zadev precej osamljene in v veliki večini primerov povsem nemočne, se je naslednji dan srečanje nadaljevalo s štirimi okroglimi mizami, na katerih so dijaki skupno prišli do nekaterih važnih odločitev.
Predstavniki so se namreč na eni od okroglih miz odločili, da bodo organizirali samostojno srednješolsko koordinacijo (še vedno pod formalnim okriljem ZSMS), ki naj bi združevala vse srednje šole v Sloveniji in ki bi torej pozameznim šolam dala možnost, da bi svoje probleme reševale skupno ob podpori vseh ostaltih srednjih šol. Akcija za organizacijo takega koordinacijskega odbora je že stekla, v teku dveh let pa naj bi dijaki videli, če stvar funkcionira in če je učinkovita. V drugačnem primeru bo koordinacijski odbor razpuščen.
Gost okrogle mize Evropska politika
ZSMS v luči izobraževanja je bil odgovorni za zunanje zadeve pri ZSMS Zoran Thaler. Ta okrogla miza je bila zgolj informativnega značaja. Burna razprava pa se je razvila na okrogli mizi, na kateri se je govorilo o tkim. participaciji.
V Sloveniji dijaki ne plačujejo šolnine. V šolski program pa so večkrat vključene obvezne ekskurzije, ki so včasih zelo drage. Te si mora dijak sam plačati in zgodi se, da je včasih vsota tako visoka, da jo dijak le s težavo plača. Problem predstavlja tudii specifična, zelo draga šolska oprema (posebne aparature in stroji), ki naj bi jih šolam preskrbela država. Ker pa država nima denarja, se dijaki bojijo, da v primerjavi z ostalimi državami na kvalitetni ravni zaostanejo.
Zato je bil en predlog za reševanje takih in podobnih finančnih problemov prav ta, da bi uvedli participacijo, tj. nekako šolnino. Tu se pa pojavljajo drugi problemi, kot so finančne sposobnosti družin dijakov, razlike podeželje-mesto ipd.
Še burnejšo razpravo pa je povzročila med navzočimi okrogla miza pod naslovom »Akademske svoboščine v srednji šoli«. Gre za to, da bi se v zadnje letnike srednjih šol uvedla metoda učenja, ki bi bila zelo podobna taki metodi, .ki je že v praksii na univerzah. To se pravi, da bi se ne govorilo več o šolskih urah, ampak o lekcijah, na katere bi dijaki prostovoljno in neprisiljeno hodili ali ne; drugače bi se študentje pripravljali s pomočjo knjig in učbenikov, na koncu šolskega leta pa bi polagali izpite. Večina udeležencev okrogle mize se s tem, da bi uvedli tako metodo že v srednje šole, ni strinjala, ker je bila mnenja, da dijak za tako zahteven način študija na srednji šoli ni še zadosti zrel in sposoben.
Kaj sta lahko od takega srečanja odnesli predstavnici zamejskih Slovencev? Predvsem ugotovitev, kako .pri njunih sovrstnikih iz matice raste zavest, da so sami glavni sestavni del šolskega sistema in kako imajo torej pravico, da o svojih zadevah tudi sami odločajo. S tem v zvezi tudi to, da so naši zavodski sveti kljub vsem ugovorom in pomislekom nekaj pomembnega, nekaj, česar v Sloveniji še nimajo. Najvažnejše pa, kar sta lahko odnesli, je to, da se vsi skupaj pri nas motiimo, ko mislimo, da pripadamo mi in oni dvema čisto različnima svetovoma, da imamo drugačno miselnost in drugačen način življenja. Dijaki iz Slovenije so ravno taki, kakršni so naši dijaki, le da živijo v drugi državi z drugačnim političnim sistemom.	Breda Susič
O obširni razpravi o deželnih finančnih dokumentih, ki je bila v tednu pred Božičem, so obširno poročali radio, televizija in dnevni tisk. Pomembno pa je poudariti nekaj uspehov, ki jih je dosegla SSk.
Na predlog SSk je bila vnešena v proračun posebna postavka 200 milijonov lir, ki bo v splošnem zakonu za kulturo namenjena potrebam slovenskih ustanov. Ni sicer prodrla zahteva po izrecnem imenovanju teh ustanov, sredstva pa so bila le dosežena, ‘kar je za nekatere naše kulturne ustanove življenjskega pomena.
Predsednik deželnega odbora Biasutti je sprejel resolucijo deželnega svetovalca SSk Brezigarja o tem, da mora odbor poseči v korist zaščitnega zakona za Slovence pri vladi in parlamentu. V tem smislu je tudi govoril v svojem povzetku splošne razprave, čeprav je potem prišlo tudi do nedoslednosti. Biasutti je namreč zavrnil podrobno resolucijo o slovenskih vprašanjih, ki so jo predložili komunisti, sprejel je resolucijo socialistov o ovrednotenju slovenske in furlanske stvarnosti, ‘kot priporočilo pa tudi resolucijo novofaši-stov proti uvajanju dvojezičnosti. Šele po protestih SSk in drugih sil je pojasnil ta spodrsljaj, češ da je proti vsiljenemu bi-lingvizmu, vendar za pravično zaščito. Vsekakor je pomen izraza »dvojezičnost« pri nas še vedno v političnih (a tudi cerkvenih) krogih na moč dvoumen!
Negativna je bila tudi zavrnitev komunistične resolucije v korist uvedbe slovenskih televizijskih sporedov, saj jih državni zakon predvideva že 13 let (proti so glasovali tudi socialisti, za predlog pa le PCI, SSk, Zeleni, Furlansko gibanje in Proletarska demokracija), in predloga Budina (PCI), Brezigarja (SSk) in Teršarja (PSI) o posebnih sredstvih za Kraško gorsko skupnost, katere ozemlje je utrpelo veliko škodo zaradi javnih del in drugih posegov, ki so prizadeli tudi etnično ravnovesje.
Pač pa je SSk prodrla z resolucijo, ki obvezuje deželni odbor, da upošteva posebne slovenske potrebe pri dodeljevanju sredstev za kulturne ustanove.
SSk je nadalje prodrla s predlogom, naj dežela podpre ustanovitev stalne konference manjšin v okviru Delovne skupnosti Alpe-Jadran,
Končno je uspel predlog raznih svetovalcev, med njimi tudi Bojana Brezigarja, naj se odpre zasebni slovenski šolski dvojezični center v Špetru.
★
Tri pomembna imenovanja
Kot član deželne šeststrankarske večine je SSk dosegla v preteklih dneh tri pomembna imenovanja, ki so v korist vse manjšine.
Prvič doslej je deželni svet Furlanije-Ju-lijske krajine ob koncu proračunskega zasedanja, 20. decembra, izvolil v upravni odbor Tržaškega sklada zastopnika SSk deželnega svetovalca Bojana Brezigarja. Sklad upravlja tržaški vladni komisar v sodelovanju z odborom, v katerem so tržaški župan, tržaški pokrajinski predsednik in pet deželnih svetovalcev, izvoljenih v tržaškem okrožju. Tržaški sklad upravlja velika sredstva, ki so namenjena tržaškemu gospodarstvu, socialnim, kulturnim in drugim potrebam. Deželni svet je v odbor imenoval Brezigarja (SSk), Calan-
druccija in Vattovanija (DC), Teršarja (PSI) in Budina (PCI), ki ga je izvolila opozicija.
Za SSk je bil to izjemen uspeh, ki ni bil lahek, saj so bili močni pritiski, naj bi eno mesto prepustili Listi za Trst. Krepka slovenska prisotnost v odboru bi morala tako prinesti koristi vsej skupnosti.
Istega dne je deželni svet obnovil tri svoje zastopnike v upravnem svetu Jadranskega zavoda ‘Združenega sveta v Devinu. Tam je imela SSk že svojega zastopnika, prof. Aleša Lokarja. Mesto je uspela ohraniti. Tokrat je bila izvoljena prof. Marinka Terčon, ki je tudi devinsko-na-brežinska občinska odbornica SSk.
Končno naj še omenimo, da je bil pred kratkim imenovan za člana tričlanskega nadzornega odbora družbe »Udine 90« načelnik svetovalske skupine SSk v Doberdobu dr. Maks Gergolet. Nova družba z deželno soudeležbo bo sledila pripravi in izvedbi videmskega dela svetovnega nogometnega prvenstva.
BiltSvetideieli
Zaradi upora Palestincev na zasedenih ozemljih in splošne stavke je odpadlo letos vse zunanje božično praznovanje. V Betlehemu, kraju Jezusovega rojstva, so bile slovesnosti omejene zgolj na polnočno mašo. Jeruzalemski latinski patriarh Michel Sabbah pa je v svoji božični po-sianici med drugim dejal: »Sveta dežela in vse človeštvo potrebujeta miru in ljudi dobre volje, da bodo gradili mir... Kljub trpljenju pa Cerkev v Jeruzalemu, ki veruje v Boga, ki upa v boljšo prihodnost vseh ljudi v Sveti deželi, naslavlja nanje besede tolažbe, vere v Boga in v ljudi dobre volje.« Poslanico je sklenil z odločno besedo vsem tistim prebivalcem Svete dežele, :ki se zatekajo k nasilju. Povedal jim je, da bodo meje varne samo takrat, 'ko bo sprava v srcih. Ne tehnologija ne nasilje niti zasedena ozemlja ne bodo mogla zagotoviti varnih meja, temveč samo srca, ki so spravljena med .seboj, samo ljubezen in resnica.
Mladinsko molitveno srečanje v Parizu
Taizejska skupnost že vrsto let organizira ob Novem letu molitvena srečanja za mladino. 'Letos je bil za to srečanje izbran Pariz. Iz radijskih poročil zvemo, da se ga je udeležilo okoli 30.000 mladih iz vseh delov sveta. Zelo številna je bila udeležba iz Slovenije, skoraj 3.000. Udeležence so sprejele ‘francoske družine, k molitvenim srečanjem pa so se zbirali v štirih pariških cerkvah. Skupno srečanje je bilo v pariški stolnici Notre Dame. Bivanje v Parizu je trajalo pet dni.
Slovenski udeleženci so zaključili svoje potovanje v sredo 4. januarja s skupno mašo v cerkvi sv. Antona v Padovi. S slovensko mladino je bilo 40 duhovnikov, ki se posvečajo mladinski pastorali. Glavni organizator tega svojevrstnega romanja v Pariz je bil dr. Janez Gril.
■ Skrivnostno strmoglavljenje potniškega letala severnoameriške letalske družbe Pan American nad škotsko vasjo ‘Locker-bie je pojasnjeno. Uradna preiskava, ki so jo uvedli britanski izvedenci, je ugotovila, da je bil peklenski stroj postavljen v letalo v Londonu pred njegovim odletom. Eksplozijo je povzročilo plastično
razstrelivo, ki ga izdelujejo na Češkoslovaškem, ki pa je bilo izvoženo tako v Libijo kot v Sirijo, kjer je leončalo v rokah teroristov, ki oskrbujejo tudi teroriste na Sev. Irskem. Verjetno je treba storilce iskati med tistimi skupinami, ki nasprotujejo Arafatovi spravljivi politiki.
■ Po 27 letih izgnanstva se je litvanski škof Julijonas Stepanovicius mogel za Božič vrniti na svoj sedež v Vilniusu, s katerega so ga sovjetske oblasti odstranile leta 1961. Tam je mogel vršiti svoje poslanstvo le tri leta. Policija ga je odvedla, ne da bi uradno utemeljila svoje ravnanje, v 300 km oddaljeni kraj Zagare, kjer ji bil vsa leta namestnik župnika.
■ V ZR Nemčiji so leta 1987 katoličani postali najbolj številna verska skupnost. Od celokupnega prebivalstva, ki ga je 61 milijonov 82 tisoč, se prišteva k rimoka-tolišJri Cerkvi 26,2 milijona vernikov, tj. 41,6 %. V zadnjih 17 letih je protestantsko Cerkev zapustilo kar 3,1 milijona ljudi.
KATOLIŠKI GLAS list za kritične bralce
FRAN CERAR:
Partizan nekoliko drugače
Pravijo, da je Cerarjeva knjiga razprodana, izšla je pa šele letos pri mariborski založbi Obzorja. Morda je res razprodana, morda pa so jo le odstranili s polic, ker utegne biti za koga tudi »pohujšljiva«.
Gre namreč za partizana, kii je postal jezuit. Morda je to edinstven primer, da je partizan šel za duhovnika .in za jezuita. Pa ne gre za prisilnega mobiliziranca, temveč za fanta, ki se po maturi in po kapitulaciji Italije 8. sept. 1943 zavestno odloči, da gre v partizane.
Bil je veren fant in član Marijine kongregacije. Nekega dne je na sestanek kon-greganistov v Novem mestu prišel mlad oficir vaških straž, bivši (kongreganist, ‘ki je poročal, kako se borijo protd komunistom, kako so tri ujeli, jih zasliševali in tepli. Cerar piše: »Segel sem v besedo in pripomnil, da se take vrste junaštvo za nekdanjega ‘kongreganista ne spodobi... Moje prepričanje je bilo, da se vera tako ne brani« (str. 35).
Tako je mislil maturant Franc Cerar, zato se je po 8. sept. 1943 odločil, da gre v partizane, vendar je prej molil. »V svoji negotovosti sem šel na kor (frančiškanske cerkve, da se tam zberem in umirim. Prosil sem Boga, naj me razsvetli in mi kako razodene, kaj želi od mene...« (str. 41).
Nato se je prijavil k partizanom, v boj za svobodo, boj proti okupatorju. Potem opisuje svoje partizanovanje po Dolenjskem, v Beli krajini, pod Gorjanci. Imel pa je srečo, da je ostal pri zaščitnem bataljonu in da so ga kasneje poslali med kulturnike, v Frontno gledališče, saj je bil med redkimi, ki so imeli maturo.
Zanimivo pa opisuje življenje v zaledju partizanske vojske, kot bi lahko rekli. Ves čas je ostal veren in svoje vernosti ni skrival. Tudi kot partizan je hodil v cerkev, obiskoval župnike. Nagovarjali so ga, naj stopi v partijo, a je odklonil, češ .kako naj bo partijec, ko pa je veren in hoče ostati veren. O sebi pravd, kako je sklenil, da bo vsak dan molil rožni venec in kako je to obljubo tudi držal. Že .pri koncu vojne, aprila 1945 so ga odpustili iz Frontnega gledališča; v karakteristiko so zapisali: Osebno pošten, politično nezanesljiv, globoko veren in oportunist, odnos do KP negativen in odklanjajoč.«
Pri tem pravi: »Dogodek (namreč karakteristika) me je utrjeval v razmišljanjih, da Osvobodilni Fronti ni šlo v prvi vrsti za osvoboditev, ampak za uveljavitev komunizma. če bi ji šlo prvenstveno za svobodo, bi moje versko prepričanje ne bilo nikogar motilo« (str. 108).
V začetku maja 1945 je s protitankovskim bataljonom vkorakal v osvobojeno Ljubljano, ostal v vojski še do .konca leta, dobil odpustnico in se prijavil k jezuitom v Zagrebu. V drugi polovici knjige govori o osvojih izkušnjah kot jezuit po vojni. Tudi te so zanimive, da spoznavamo razmere, ki so vladale v 50. in 60. letih po revoluciji.
F.	Cerar bi moral reči, da je imel izredno srečo, da ga je pri .partizanih varovala posebna božja previdnost, da ga komandanti niso poslali v brigado in na juriše zavoljo njegove vernosti. Tam bi se že našla priložnost, da bi ga zadela krogla. Ne bi bil edini, ki se mu je tako zgodilo.
Recenzent v zadnji Mladiki (št. 8) piše o tej .knjigi: »Jaz bi ob tej čudovito pošteni knjigi rekel: Knjiga leta! Kako, da katoličani v Sloveniji nimajo nobene literarne nagrade, da bi izkazali takšni knjigi priznanje, ki ga zasluži?«	(r+r)
Jubileji mašniških posvečenj v koprski škofiji
Šestdesetletnico mašniškega posvečenja obhaja Ivan Budin, župnik v pokoju, ki živi na Mirenskem Gradu ‘(biseromašnik).
Zlatomašni‘ka sta dva: Božidar Božič, hišni duhovnik pri redovnicah v Ilirski Bistrici in Ivan Hlad, župnik na Vogrskem.
Srebrnomašnikov pa je sedem: msgr. Silvester Čuk, urednik »Ognjišča« v Kopru; Anton Glešič, župnik v Izoli; Janko Krkoč, župnik v Podgradu; Jože Ličen, župnik v Bertokih; Ivan Mozetič, župnik v Črnem vrhu nad Idrijo; Ludvik Rot, duhovnik v ZDA; Jože Vidrih, župnik v Bukovici. Srebrnomašnika sta tudi dva redovnika: frančiškan Alojzij Kos na Sveti gori in kapucin Roman Motore v Kromberku.
★
Gospod mi je dal in mi daje tolikšno vero v duhovnike, in to zaradi njihovega posvečenja, da se hočem zateči k njim, če bi me preganjali. In nočem v njih videti greha, ker prepoznam božjega Si-na v njih. (Sv. Frančišek Asiški).
Božični koncert v goriški stolnici
Božični koncert v goriški stolnici je najstarejša pevska revija na Primorskem. Nastal je na pobudo prof. M. Fileja. To že pred mnogimi leti, vsaj 1956.
Po njegovi smrti je organizacijo koncerta prevzelo Združenje cerkvenih pevskih zborov. To združenje vodi sedaj kot predsednica prof. L. Bratuž. Tudi njej se je je zgodilo, kot se navadno dogaja predsednikom, da je glavna teža organizacije koncerta slonela prav na njenih ramah. V skrbeh je bila do zadnjega, saj je v zborih začela razsajati »kitajska« influenca. In zborovodje so odpovedovali nastop kar po vrsti. Tako so ostali le štirje zbori, od teh kar trije iz Števerjana. Kljub temu je koncert uspel v celoti. Število zborov je bilo manjše kot običajno, toda izvajanje pesmi je bilo prav dobro.
Koncert je začela predsednica s pozdravom in zahvalo nastopajočim zborom ter vernikom v cerkvi. Napovedala je program in omenila tudi, da bo po koncertu Tere-zika Srebrnič prejela misijonski križ, ker odhaja kot laična misijonarka v Afriko.
Koncert je začel otroški zbor iz Števerjana. S prvo pesmijo Vije se cesta, v kompoziciji Franca Gačnika, so se števerjan-ski otroci želeli spomniti .pred kratkim umrlega komponista, ki je tako obogatil zlasti repertoar mladinskih pesmi, saj jih zbori povsod radi izvajajo. Sledili sta še ljudska Jaz vem za eno štalico in Steinerjeva v Gačnikovi priredbi Sveta noč. Zbor je nastopil pred oltarjem, dočirn so ostali zbori peli na koru ob spremljavi orgel. Otroke je vodila Anka Čemic.
Vsako leto se zastavlja problem, ali naj zbori pojejo pred oltarjem, torej pred ljudstvom, ali pa na koru. Prof. Stanko Je-ricijo mi je rekel: »Večina naših božičnih pesmi zahteva spremljavo orgel, sicer ne pridejo do polnega učinka.« Mislim, da bi v tem oziru ne smeli delati sile zborom;
naj vsak poje ali pred ljudstvom ali na koru, -kakor se počuti.
Naslednji zbor, ki ga je napovedal Zoran Devetak, je bil cerkveni mešani zbor iz Števerjana. Zbor je vodil Herman Srebrnič, pri orglah pa je zbor spremljal Karlo Bolčina. Izbral si je bolj domače, a vedno prisrčne pesmi: Poslušajte vsi ljudje (U. Vrabec), Počivaj, milo Detece (Ačko) ter Radujte vsi krogi se zemlje (M. Tomc). Zboru se pozna solidna priprava.
Kot tretji zbor so bili znova Števerjan-ci, in sicer »Dekliški zbor Alenka«. Tudi ta zbor vodi Anka Cernic. Števerjanska dekleta so že tako izvežban zbor, da jih je vedno prijetno poslušati; pa tudi kar številna so. Zapele so: L. Bratuža -Ena lučka, Bricljevo Polnočni zvon ter Mihelčičevo le spavaj, milo Detece. Na orgle je zbor spremljala Lucija Valentinčič. Torej v celoti sama dekleta.
Kot zadnji je bil na vrsti cerkveni mešani zbor Rupa-Peč. Tudi ta zbor poznamo z raznih nastopov in vemo, da ga Zdravko Klanjšček vedno dobro pripravi; tudi na Štefanovo ga je. Ker so nastopili le štirje zbori, je ta odpel štiri pesmi in sicer Na polnoči grede ((G. Rihar), Noč božična, sveta noč (H. Sattner), Prišla je noč (J. Levičnik) an Marija, daj mi Jezuščka v Filejevi priredbi.
S koncertom smo bili vsi gotovo zadovoljni. ZCPZ pa želimo, da bi še naprej ohranila tradicijo in se še nadalje, morda prav na Štefanovo, srečevali v stolnici.
Za konec majhna kritična pripomba: Zakaj nekaterih cerkvenih zborov ni nikoli slišati na božičnem koncertu, javljajo pa se za obe Cecilijanki? Zadnji koncert je bil ravno primerno dolg. Torej ni potrebno izredno veliko zborov, pač pa bi se lahko izmenjavali, da bi vsi naši cerkveni zbori prišli na vrsto.
(r+r)
Z GORIŠKEGA
Sovodnje
Občinski svet se je v letu 1988 zadnjič sestal na redno sejo v torek 20. dec. Že na začetku je podžupan Klemše opozoril na proračunsko razpravo deželne vlade, na kateri je bila sprejeta resolucija svetovalske skupine MSI, ki vsebuje poziv deželni vladi, da le-ta na vseh ravneh nastopi -proti uvedbi vsakršne dvojezičnosti v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Nato je besedilo resolucije tudi prebral ter dodal, da je resolucija tako nezaslišana, da občinski svet ne more iti molče mimo. V imenu občinskega odbora je Klemše svetovalcem predložil protestno pismo, ki so ga ti soglasno sprejeli. Poslali ga bodo vsem političnim tajništvom, županom itd.
V nadaljevanju je svet imenoval komisijo za javne obrate, ki je pristojna za izdajanje dovoljenj glede odprtja gostinskih obratov v občini. Na predlog Slovenskega gostinskega združenja je svet imenoval v komisijo Avguština -Devetaka, na predlog združenih sindikatov pa Ivana Batističa. Oba bosta pridružena komisiji za trgovine, njun mandat pa se zaključi ob izteku mandata občinskega sveta.
Novi socialnozdravstveni načrt Dežele, ki naj bi stopil v veljavo sredi tega leta, zahteva, da bodo morale občinske uprave preurediti svoje dosedanje delo na socialnem polju in se združiti v konzorcij. Zato je bila Nertni Ulian Floren-in, ki oskrbuje ostarele na domu, pogodba podaljšana le do 30. junija letos.
Naslednja točka je bila dodelitev pri-skevkov kulturnim in športnim organizacijam in društvom, ki delujejo na območju občine. Kot lani so tudi letos prišle nekatere prošnje z zamudo, zato je župan zadevo prepustil v pretres svetovalcem, ki so se skoraj vsi priglasili k besedi. Po mestoma burni in daljši razpravi, saj v samem odboru ni -bilo pravega soglasja, je svet z izjento enega svetovalca večine, ki se je pri glasovanju vzdržal, odobril tudi prošnje zamudnikov.
Uprava je letos namenila za prispevke 13.000.000 lir, 500.000 manj kot lani. Tako prejme KD Skala (Gabrje) en milijon lir (lani 1.750.000), KSD Danica (Vrh) en milijon -(1.250.000), KD Sovodnje 1.400.000 (1.250.000) zbor Rupa Peč 1.300.000 (1.250.000), KSD Vipava (Peč) 1.700.000 (kot lani), sekcija krvodajalcev Sovodnje 300.000 (250.000), »Kraški krti« 500.000 (250.000), taborniki 200.000 (kot lani), sekcija Anpi-Vrh 500.000, sekcija Anpi-Gabrje-Rupa-Peč 100.000 (kot lani), ŠD Sovodnje 3.200.000 (kot lani) un SZ Soča 1.800.000 (kot lani). Skavti že dve letii niso vložili prošnje za prispevek. Svetova-
Letošnje skupno tržaško romanje
Tržaški duhovniki smo se dogovorili, da letos obiščemo razne romarske kraje v Jugoslaviji. Romanje se bo začelo v nedeljo 2. julija popoldne in se končalo v petek zvečer. Trajalo bo torej šest dni.
Potovali bomo z avtobusi do Reke. Tam sledi vkrcanje na ladjo in vožnja do Zadra. Od Zadra bomo nadaljevali pot z avtobusi do Splita in dalje do Dubrovnika, kjer se ustavimo za dva dni. Iz Dubrovnika obiščemo rojstni kraj sv. Leopolda Mandiča v Hercegnovem. Nato nas bo pot vodila do Mostarja, kjer ostanemo ves dan. V bližini je tudi Medjugorje, zato bomo tam opravili svoje pobožnosti. Na povratku bo kratek postanek v znamenitem mestu Jajce, kjer so bili postavljeni temelji sedanje Jugoslavije. Prenočevali bomo v Banja Luki. Zadnji dan bomo obiskali največje hrvaško Marijino svetišče Marija Bistrica. Po romarski maši in kosilu povratek proti domu.
Stanovali bomo v hotelih A kategorije, razen v Zadru. Število udeležencev je omejeno. Zato pohitite z vpisom. Vpisujejo vsi tržaški duhovniki. Cena 520.000 lir. Ob vpisu se da na račun 150.000 lir, ostala vsota lahko v obrokih do 30. maja.
Tehnično organizacijo romanja ima agencija Aurora. Romanje organizira odbor Du-hovske zveze. Za pojasnila se obračajte na g. Stanka Zorka v Rojanu, tel. (040) 414646, najbolje v večernih urah.
Flamski strokovnjak pri SSk
V dneh pred Božičem je bil na obisku pri Slovenski skupnosti flamski strokovnjak za manjšinsko in mednarodno pravo dr. Yvo Peeters, ki velja za očeta znane -listine o manjšinskih pravicah, katero -je odobril Evropski svet, po zamisli pobudnikov pa naj bi postala prava mednarodna konvencija, ki naj bi jo države članice Evropskega sveta (teh je trenutno 22) pod-' pisale in ratificirale. Za tak korak se mora najprej odločiti ministrski odbor Evropskega sveta, ki bo o tem razpravljal 12. januarja. Nujno bo, je poudaril dr. Peeters na srečanju z vodstvom . SSk 21. decembra, da dobi takrat predlog večino v ministrskem odboru. V tem smislu je SSk že posredovala pri italijanskem zunanjem ministru Andreottiju.
Dr. Peeters je še govoril o mednarodnem pravnem varstvu manjšinskih pravic, skupno z deželnim svetovalcem SSk Brezigarjem pa je obiskal tudi nekatere ustanove.
lec SSk B. Černič je predlagal, naj bi se v prihodnje prispevek športnim društvom zvišal vsaj -toliko, da bi bil krit strošek za uporabo telovadnice.
V točki »razno« je bilo govora o potresu v Armeniji. V zvezi s tem je bil odprt za -pomoč prizadetemu prebivalstvu tekoči račun pri krajevni Posojilnici.
Občinski uslužbenci so na svet naslovili protestno pismo, v -katerem jih obveščajo, da že ponovno niso v roku prejeli mesečnih doklad, ki jim po zakonu pritičejo.
Pobratena občina Škofja Loka je povabila sovodenjsko, da se udeleži tamkajšnjega občinskega praznika 8. januarja. Na voljo bo poseben avtobus za -vse, ki se želijo pridružiti praznovanju spominskega pohoda v Dražgošah.
Na koncu seje je župan vsem svetovalcem, njih -družinam ter vsem občanom zaželel vesele praznike, čemur se je pridu-žil -tudi načelnik svetovalske skupine SSk Branko Černič. - Remo Devetak
Nova vrzel med krminskimi Slovenci
V -preteklem letu je smrt precej trdo posegla v vrste krminskih Slovencev. Naj omenimo odhod dveh pomembnih družbe-no-političnih osebnosti kot sta bila Miro Gradnik in Karlo Mavrič.
Zadnja ije vsled srčne kapi nenadoma odšla v 78. letu starosti Leopolda Bužinel roj. Marinič, ki smo jo pospremili na zadnji poti v samem predbožičnem popoldnevu.
Vsem, ki se zbiramo v cerkvici na Su-bidi, je pokojna Polda, kakor smo ji po domače rekli, prinašala s svojo vztrajno in vedro prisotnostjo nemalo poguma in veselja za našo versko in narodno zvestobo.
Skupaj z možem Lojzetom sta si dobrih petdeset let delila življenje in ustvarila lepo družino štirih otrok. V zaselku Pra-dež sta razvila s pristno briško iznajdljivostjo in podjetnostjo, seveda s pomočjo otrok, zlastii dveh sinov, vzorno vinogradniško kmetijo ter si s svojimi odličnimi pridelki pridobila širok krog znancev in prijateljev.
To je -pokazala tudi velika udeležba pri pogrebu pokojnice. Prostrana krminska župnijska cerkev je bila nabito polna. Pogrebno bogoslužje je vodil v slovenskem jeziku na željo krminskega župnika msgr.
G.	Trevisana in svojcev dr. Oskar Simčič, g. Trevisan pa se je od pokojnice občuteno poslovil v cerkvi v italijanskem jeziku, na pokopališču pa v furlanščini. V slovo sta zapela plešivsko-medanski zbor pod vodstvom Z. Klanjščka in italijanski krminski pevski zbor.
Možu Lojzetu, otrokom in njihovim družinam naj gre naše prisrčno in občuteno sožalje.
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST
priredi
Božični koncert
v nedeljo 8. januarja ob 16. uri
v stolnici sv. Justa v Trstu
v nedeljo 15. januarja ob 17. uri
pa v župnijski cerkvi v Dekanih
Predbožična Ljubljana
Pot me je (pravzaprav ne mene, ampak moža, ki je imel službene opravke) pred Božičem peljala v »belo« Ljubljano. Hotela sem mimogrede opraviti nekaj obiskov, za katere po navadi ni časa, zdaj pa je bila izjemna priložnost. Dan je bil -lep in sončen in tudi notranjega razpoloženja ni manjkalo.
Začela sva z zajtrkom v Smrekarjevem hramu, ki je še najbolj obdržal prvotno obliko — tudi kar se prijazne postrežbe tiče. Potem so se najine -poti ločile. Zavila sem na živilski trg, ki privlači vse, ki pridejo v slovensko metropolo. Prvič na današnji dan mi je bilo jasno, da preprosti upokojenci s cenami ne morejo konkurirati. Zelenjava je bila sicer lepa in privlačna, cene mi pa za tukajšnje razmere niso bile prav nič všeč.
Nepričakovano sem srečala dva »stara« znanca in z njima malo pokramljala. Slišala sem zanimive stvari (med drugim, da imajo nekateri še dovolj denarja oz. deviz, saj je bilo letalo iz Beograda na Havaje za silvestrovanje že dolgo pred poletom zasedeno — cene v milijonih in dolarjih pa ne ravno skromne); človek se ne more dovolj načuditi tem nasprotjem, še najbolj prijetno je bilo -kramljanje s prijateljico, ki me kar ni hotela spustiti iz rok, saj je imela marsikaj potožiti in rada sem jo poslušala.
Sprehod me je peljal -potem mimo frančiškanske cer-kve, kjer je bilo postavljenih vse polno stojnic oz. lesenih barak, kjer so prodajali vse mogoče spominčke — potrebne in nepotrebne. Drenj je bil tako velik, da se mi ni dalo malce postati in natančneje pogledati. Da je kupna moč zaradi padca dinarja kaj omejena, se ni poznalo. Tudi ne -po vseh kavarnah in restavracijah, ki so bile polne in se mi je zdelo, da v Ljubljani nihče ne dela in vse le »pohaja«.
Zaželela sem si nekoliko miru in se zato zatekla v tihoto mogočne cerkve pred Tromostovjem. Na veliko začudenje tudi tukaj ni bilo prazno — le mirno seveda. Kljub izobilju in zunanjemu zadovoljstvu ljudje še potrebujejo Boga, saj edino on v teh razburkanih časih lahko daje moči in upanja. Lepo se mi je zdelo. V preddverju je invalidka srednjih let prosila za dar in ker nisem še nič zapravila in tudi tega namena nisem imela, sem rada ustregla, saj se mi je zazdela, da vsem le ne gre tako dobro kot se nekateri hvalijo.
časa sem imela še vedno preveč in začela sem si ogledovati izložbe in trgovine. Pa me je hitro minilo, saj je bil povsod
tak promet, da si komaj prišel iz trgovine, če si notri že bil. Primerjala sem • samo nekaj cen, pa so se mi zdele strahotne za te razmere oz. plače in pokojnine. Le kako nekateri shajajo? Nisem pa ostala brez navdušenja.
Pred Maximarketom je iz zvočnikov na avtomobilu Zastava 101 odmevala »Sveta noč« — in to ne samo enkrat. Poleg je parkiral službeni avto milice, a ga to ni motilo. Hotela sem to kaseto že kupiti, a je potem le nisem, -ker se mi izvedba skoraj v obliki popevke le ni zdela tako dobra. Sicer pa se je povsod dalo kupiti božične rekvizite in zdelo se je, da nihče ne čaka samo na Dedka Mraza, ampak je tudi tukaj Božič očaral verne in »neverne« Ljubljančane. Ljudje, s katerimi govoriš, pravijo, da se je nekaj »premaknilo«. Koliko to drži, se bo pokazalo v prihodnosti.
R.B.
■
Božično voščilo SSk metropolitu Šuštarju
Predstavništvo deželnega tajništva Slovenske skupnosti, -v katerem so bili tajnik Ivo Jevnikar, predsednik Marjan Terpin, tržaški pokrajinski tajnik dr. Zorko Haraj in goriški pokrajinski predsednik Branko Černič, je 21. -dec. obiskalo v Ljubljani slovenskega metropolita in ljubljanskega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja. Izreklo mu je božična in novoletna voščila in se z nim zadržalo v prijaznem razgovoru.
Dr. Šuštar je spregovoril o pomenu papeževe poslanice o pravicah manjšin za svetovni Dan miru 1. januarja, razgovor pa se je dotaknil še položaja v zamejstvu in v matični Sloveniji. Zastopniki -SSk so nadškofu poklonili letošnjo knjižno zbirko Goriške Mohorjeve družbe, ki je izšla ravno dan pred obiskom.
Oddaie o Levu Deteli na ljubljanskem radiu
V sredo 14. decembra 1988 je kulturni novinar Holy v enourni oddaji predstavil prvič po 25 letih avtorjevega pisateljevanja celotno dosedanje Detelovo delo, predvsem pa se je vseskozi pozitivno pomudil pri Detelovi najnovejši avtobiografski -knjigi »Časomer življenja«, ki je nedavno izšla v Argentini in ima velik odmev v kulturni javnosti.
Že 26. avgusta 1988 pa so na ljubljanskem radiu v oddaji »Literarni nokturno« zelo intenzivno in s posluhom za poezijo predstavili najnovejše pesništvo -Detelove žene Milene Merlak.
Božični odmevi
Lepi so naši božični koncerti, ko se verna slovenska duša sprosti -v pesmi in se v tisočerih melodijah potaplja v božično skrivnost. V tem duhu se je odvijal koncert na praznik sv. Štefana v Marijinem domu v Trstu v ul. Risorta. K treznemu razmišljanju pa so vabile temeljite božične misli g. Bedenčiča ki zaslužijo, da jih zvedo tudi drugi. Zato bomo govor prihodnjič objavili.
Praznični večer je zaključil mednarodno priznani skladatelj Fabio Nieder. Že lani so v Kult. domu v Trstu izvajali njegove skladbe »Kresnik« iz slovenske ljudske motivike Svetoivanske noči. Poleg te je občinstvu zaigral še nekaj primerkov komorne glasbe, kar je poslušalce prijetno presenetilo in so ga nagradili s toplim apla-vzom. - F. V.
Opčine
Koncert božičnih pesmi. Ta koncert v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah je postal že tradicionalno srečanje »ljudi dobre volje« z Opčin in od drugod na sam božični dan. Koncert prinaša vsako -leto nekaj svežega in novega bodisi v izbiri glasbene literature kot v izbiri sodelujočih.
Najprej sta letos nastopili Dekliška in fantovska skupina zbora Vesela pomlad, ki sta skupno ubrano zapeli dve božični. Program je -nadaljevala Dekliška skupina. V njihovi interpretaciji sta prišli v polni meri do izraza milina in nežnost božičnih pesmi. Dekleta so zaključila svoj spored z dvema ljudskima božičnima, ki ju je priredil pred kratkim umrli duhovnik Fr. Gačnik. Obe zasedbi je precizno pripravni ter ju glasbeno in interpretacijsko vodil Franc Pohajač.
V drugem -delu je nastopil cerkveni zbor Sv. Jernej. Izbral -je šest skladb tržaških in goriš-kih skladateljev. Izbrane pesmi Vrabca, Maliča, Bratuža, Merkuja dn Ha-reja so -bile povezane v vsebinsko celoto in so poslušalce popeljale od pričakovanja Odrešenika do velikega dogodka-rojstva ter poslanice mina, ki ga rojstvo oznanja. Pod vodstvom dirigenta Janka Bana je -prišla do izraza glasbena in sporočilna m-isel zapetih pesmi.
Večer je požlahtnil pesnik Vinko Beli-čič, ki je učinkovito preprosto recitiral lastne pesmi z božično tematiko.
Božično misel Maje Bitežnik je prebrala Lučka Susič. Njena misel se je navezala na bližnji misijon in je bila namenjena predvsem mladim. Upa namreč, da bo mladina znala ponovno odkriti nekatere krščanske vrednote in -kljubovati splošni nekrščanski miselnosti okolja.
Spremna beseda in povezava Petra Cvelbarja je oblikovala večer v lepo zaokroženo celoto. -Plepletanje melodij, besed in misli je ustvarilo v poslušalcih pravo božično razpoloženje.
Orkester Opere Scala v milanski stolnici
Milanski nadškof kardinal Martini s trudi za gradnjo novih cerkva. Izkorist je 10. obletnico smrti .papeža Pavla VI ki je bil -pred izvolitvijo vrsto let milai ski nadškof. Povabil je znameniti orkeste milanske Opere za nastop v stolnici. O: kester in zbor sta izvajala Verdijev R< quiem. Stolnica je bila prepolna. Prisotr so bili predstavniki mestne uprave in razn druge osebnosti. Kardinal Martini je v n: govoru poudaril ljubezen Pavla VI. d umetnosti in veliko skrb za nove cerkv«
V Nabrežini bo v nedeljo 8. jan. ob 16. uri
TRADICIONALNA BOŽIČNICA
Na sporedu je nastop -kvarteta Big-Ben, izvajanje orgelskih skladb in podelitev nagrad za najlepše jaslice. Orgelske skladbe -izvaja prof. Dimitrij Rejc. Sledijo pete litanije Matere božje z božičnimi odpevi.
Jaslice Mateja in Matejke v Nabrežini na Kristusove besede: »Jaz sem trta, vi mladike.«
KTD se je srečalo z deželnim svetovalcem B. Brezigarjem
V četrtek 21. decembra je na povabilo odbornikov Katoliškega tiskovnega društva (KTD) prišel v Gorico deželni svetovalec Bojan Brezigar. Srečanje je bilo v sejni sohi Katoliškega doma. Navzoči odborniki so Brezigarju osvetlili probleme KTD, ki so raznoliki.
Svetovalec Brezigar pa je poročal o poteku razprav v parlamentu glede zakona o obmejnih področjih in ki predvideva neko pomoč tudi za slovensko narodno skupnost v Italiji. Razprava se je v senatu zataknila, ker hoče tudi dežela Veneto imeti svoj kos od namenjenih sredstev. Tako ali drugače bo senat zakon gotovo sprejel.
Zanimiva razstava na goriškem gradu
Goriška občinska uprava je priredila na Gradu zanimivo razstavo starih skrinj. Pri tem je sodeloval tudi Narodni muzej v Ljubljani. Razstava bo odprta do konca maja letos.
Uradno odprtje je bilo v petek 30. dec. lani. V grajski grofovi dvorani je bila najprej uradna slovesnost, na kateri sta govorila med drugim goriški župan Antonio Scarano in ljubljanska županja Nuša Kerševan. Oba sta poudarila trdne rin pomembne (vezi med obema mestoma in tudi izrekla topla novoletna voščila. Prisoten je bil tudi ravnatelj Narodnega muzeja dr. Boris Gombač, z bližnje sosedne strani pa še novogoriški župan Albert Bev&ič.
Božični koncert v goriškem Avditoriju
Kot vsako leto je bil tudi ob lanskem Božiču tradicionalni koncert pevskih zborov goriške občine v Avditoriju. Nastopilo je skupno šest zborov. Od slovenskih sta se letos predstavila cerkveni zbor Štan-drež (B. Špacapan) in moški zbor M. Filej (Z. Klanjšček), ki sta odpela -vsak po tri slovenske božične pesmi. Goriški župan dr., Scarano je v pozdravnem nagovoru izrekel tudi slovensko voščilo.
Podgora
Zaključek »Obiskovanja Device Marije«.
V maju 1988 so otroci domačega otroškega vrtca pričeli z romanjem ikone Bogoro-dice iz Vladimira, ki so jo nosili od hiše do hiše. Do Božiča, ko se je to Marijino potovanje zaključilo, so obiskali 195 družin. Ljudje so Marijino podobo z veseljem sprejemali dn zaupno pred njo molili. Po končanem potovanju je dobia ikona svoje častno mesto v župnijskem mladinskem centru.
Tekmovanje v izvedbi jaslic. Tudi letos je župnijsko občestvo v sodelovanju s PD Podgora pripravilo omenjeno tekmovanje. Podelitev nagrad bo na dan sv. Treh Kraljev v cerkvi ob 15. uri med molitveno pobožnostjo, združeno z blagoslovom otrok iz župnije.
Izlet v Mužac. Na dan sv. Janeza apostola so tisti, ki se pripravljajo na birmo, obiskali samostan klarisinj v Mužcu (Mog-gio Udinese) in tam preživeli cel dan. Bivanje v samostanu naj bi jih razpoložilo, da globlje spoznajo smisel lastnega življenja.
Maša za rajne farane. V letu 1988 je v Podgori umrlo 27 oseb (15 moških in 12 žensk). Najstarejša oseba je imela 97 let, najmlajša pa 42. Zanje je bila v petek 30. decembra opravljena sv. maša v župnijski cerkvi.
Zahvalna maša ob koncu leta. Na Silvestrovo se je farna skupnost zahvalila Bo-
gu v evharistični daritvi za vse dobro, ki ga je bila deležna iz Gospodovih rok v preteklem letu. Zlasti se je zahvalila za rojstvo petih otrok ter 11 krščencev, za sedem prvoobhajancev in za dva zakonska para, ki sta v letu 1988 začela skupno življenjsko pot. - M. B.
Silvestrovanje 1988
Odbor staršev otrok, ki se zbirajo v Katoliškem domu in v novi telovadnici, je v zadnjem času priredil več zabavnih večerov; namen teh prireditev je, da se med prijatelji proslavi vesel dogodek in da se z izkupičkom pomaga mladinskim organizacijam.
Za letošnje silvestrovanje je odbor povabil priznani ansambel Veseli planšarji, ki je s pevcem Bracom Korenom odlično zabaval prisotne. Za večerjo, ki je bila deležna vsestranske pohvale, so poskrbele Šolske sestre s pomočjo prizadevnih žena.
V lepo okrašeni telovadnici, ki je ob tej priložnosti izgledala precej drugačna kot ob športnih dogodkih, so se prisotni zabavali do zgodnjih jutranjih ur. Vsem, ki niso prišli, je lahko žal, vsekakor pa že sedaj vabimo na pustno prireditev, ki bo v soboto 4. februarja.
Voščilo iz Buenos Airesa
Prav lepo in sreče in zdravja polno novo leto! Mislim, da se bodo ta voščila, te želje ponavljale vseh štiriindvajset ur — od vsake polnoči po celem svetu: tako v Evropi, od severne Kanade do najjužnejšega dela Argentine, med misijonarji v Afriki in Aziji, pri delavcih in visoko kvalificiranih delavcih na stavbiščih in drugih področjih v Mali Aziji pa tja do daljne Japonske in Avstralije, povsod se bo takale prošnja ponavljala k našemu večnemu Urarju za boljše leto, kot je bilo preteklo.
Seveda so te osebne želje tudi skupne in upam, da so tudi skupne tiste, da bi ves naš narod užil in doživel nekaj veselja v tem novem letu: tako v republiki Sloveniji, da bi mogel bolj svobodno zaživeti v demokratičnem pluralizmu; da bi v zamejstvu manjšine res dobile pravice, ki jim pripadajo in da bi vsi mi vztrajali pri ohranjanju vrednot, ki si jih je slovenski človek nabral in izbral v svoji zgodovini, ter z njimi aktivno in uspešno sodelovali gri graditvi boljšega sveta. To je moje voščilo.
(Voščilo je po radiu Trst A v neposredni povezavi z Buenos Airesom izrekel mladi urednik lista Svobodna Slovenija Gregor Batagelj 31. decembra 1988.)
DAROVI
N. N., Opčine: za skavte 10.000; za Ma-rijanišče na Opčinah 15.000; za misijon p. V. Kosa SJ 25.000 lir.
Za obnovo cerkve na Ferlugih: družina Andolšek v spomin na Ernesto in Ivana Andolšek 25.000; druž. Edi Ferluga 15.000 lir.
Za misijone: Karolina Klanjšček namesto cvetja na grob Suzane Tronkar, Jazbine 50.000; V. G., Trst 100.000; Plina Rustja 50.000; M. B. 100.000 lir.
Za žrtve potresa v Armeniji: Bruna Milkovič, Ferlugi 20.000; Pavla Volčič, Feriugi 20.000; Ernesta Škerlavaj 25.000; Tončka Sosič 10.000; druž. Andolšek, Ferlugi v spomin na Ernesto in Ivana Andolšek 25.000; Zora Hrovatin 50.000; SKK-višješol-ci 105.000; druž. Peter Suhadolc 100.000; N. N. 20.000; N. N. 50.000; Nerina Kralj v spomin na svoje pokojne 50.000; N. N., Gorica 50.000 lir.
PD »ŠTANDREŽ« - DRAMSKI ODSEK
uprizori veseloigro Branislava Mušica v štirih delih
Kaj bodo rekli ljudje...?
Režija; Emil Aberšek
PREMIERA: v nedeljo 8. januarja ob 17. uri
v župnijski dvorani v Štandrežu
Letošnje jaslice v cerkvi sv. Justa v Podgori, ki jih je postavila domača mladina
DAROVI
Za Katoliški glas: N. N. 50.000; Franc Kete 10.000; Marija Lavrenčič 10.000; druž. Emil Devetak 10.000; Gigetta De Murtas 10.000; Luisa Gregorčič 60.000; L. Pajk 15.000; župnija sv. Jerneja v Barkovljah
50.000 lir.
Za tiskovni sklad Katol. glasa: Mara Fajt Devetak, Sovodnje 20.000; V. M., Opčine 2.000; Š. N., Opčine 7.000 lir.
Za Katoliški dom: N. N. 200.000; N. N. 50.000; Julči Brelih 30.000 lir.
Za svoj 90. rojstni dan Štefanija Frančeškin za Katol. glas 20.000 in za slovenske misijonarje 40.000 lir.
V spomin na uršulinko Avguštino Legiša: Iva Galassi za cerkev sv. Ivana v Gorici
25.000 in za Zavod sv. Družine v Gorici
25.000 lir.
Za cerkev sv. Ivana v Gorici: N. N.
50.000 lir.
Za novo telovadnico v Gorici: N. N.
50.000; Julči Brelih 30.000 lir.
Za cerkev na Subidi: v spomin na pok. Leopoldo Bužinel darujeta hčerki Danijela in Ada 100.000 ter snahi Ester in Lojzka
100.000 lir. ‘
Za Sv. goro: N. N. 50.000; Bazilka Štan-ta 60.000; N. N. 10.000; N. N., Podgora
100.000 lir.
Učenci srednje šole »S. Kosovel« so na
lastno pobudo darovali za potresence v Armeniji 72.550 lir.
Za cerkveni zbor Sv. Jernej - Opčine: Mira in Drago Štoka ob 10. obletnici smrti prijatelja Sergija Bandlja 50.000 lir.
Za obnovo cerkve na Opčinah: Justa in Anica Daneu namesto cvetja na grob Emilije Puntar 30.000; Sonja Piichler 100.000; Ana Sosič 15.000; Marija Coccoli 5.000; Mila Hrovatin 15.000; Luciano Bartoli 20.000; druž. Lupine 17.000; Lidija Koterle 20.000; Kristina Gril 10.000; Milko Vremec v spomin očeta Angela ob prvi obletnici smrti 50.000; dr. Vladimir Vremec v isti namen 50.000; Karlo *Malalan 50.000; dr. Drago Štoka 17.000; Anica Škerlavaj 27.000; Alma in Luigi Merlino, božični dar 200.000; zbori Veseia pomlad in Sv. Jernej ob božičnem koncertu za popravilo orgel 300.440 lir.
Za Marijanišče na Opčinah: N. N., Opčine
50.000 lir.
V dobre namene namesto cvetja na grob Ernesta Cijaka: druž. Grgič 100.000, druž. Rossanese 100.000, hčerka z družino 100.000 lir.
Za obnovo Marijinega doma v Rojanu:
Z. F. 20.000; V. G. 50.000; D. N. 200.000; dr. Renato Štokelj 100.000; N. N. 50.000; Katarina Bole 150.000; M. B. 30.000; svakinja Rafaela in nečakinja Lija Ferfolja v spomin Ane Hvala 50.000; skupina znancev v spomin Ane Ferluga 450.000 lir.
Za ljudski misijon v Trstu: Ernesta Škerlavaj 25.000 lir.
Ob prvi obletnici smrti očeta Angela Vremca: sinova dr. Vladimir in Milko za SVK na Opčinah 100.000 lir.
Za barvna okna v cerkvi v Bazovici: Maria Fonda Ravalico 50.000; sorodniki ob pogrebu Elidije Križmančič 100.000; Dora Kalc v spomin sina Albina 10.000; Sandra Močnik v spomin staršev 50.000; Jolanda v spomin sestre Elidije 40.000; Nada Filipova v spomin mame Pine 20.000; Marija Ražem 100.000; Marta Kraščeva 100.000; Mila Petaros 10.000; Amalija Renčelj 20.000; Marija Rozetič Hreščak 50.000; Jože in Marija Laljkova 100.000; Marija, Svetka in Ladko Marc 100.000; Magda Tinetova 50.000; Lojzka Grgič za okno sv. Roka 50.000; Ivanka in Tončka Škofova v spomin sestrične Pavle 40.000; Ivanka Kalc za okno sv. Cirila in Metoda 10.000; iN. N. 30.000; N. N. 20.000; Justina Kalc v spomin Lad-kota Križmančič 10.000; Marija Milkovič v spomin Emila in Zofije 10.000; Men Brce v spomin Avguština Fonda 10.000 lir.
Za cerkev na Pesku: Justina Umek 50.000; Milka Kapun v spomin Marije Bartol 15.000; Kristina Rapotec 50.000; druž. Bartol v spomin mame Marije 30.000 lir.
Za obnovo cerkve v Ospu: Amalija Krašovec 100.000; N. N. 10.000; Ivan 50.000; Srečko Vodopivec ob 4. obletnici smrti žene Elvire 100.000 lir.
Za obnovo cerkve v Ricmanjih: Albina Berdon 50.000; Milka Felicijan, Ricmanje 100.000; Alma Gerdina, Ricmanje v spomin na pok. starše 100.000; N. N., Boršt 20.000; druž. Fabris-Sanoin 150.000; Dorina Komar, Ricmanje 30.000; ista v spomin pok. Ruggera Schiozzi 20.000; druž. Slokar,
Ricmanje 50.000; druž. Schiozzi-Petaros v spomin pok. očeta in moža Ruggera 150.000 lir.
Za misijon p. V. Kosa SJ: Danila Vi-dau v spomin na Emilijo Puntar 20.000; N. N. 50.000; Lenči Sosič 130.000; N. N. 25.000; N. N. 50.000 lir.
Za slov. misijonarje: N. N. 150.000 lir. Vsem podpornikom našega lista Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
m
OBVESTILA
ZSKP - Gorica bo imela redno sejo v ponedeljek 9. januarja ob 20.30 v Katoliškem domu v Gorici.
V cerkvi v Podgori bo na praznik sv. Treh Kraljev 6. januarja ob 15. uri blagoslov otrok, otroška veselica »In Bog je prišel k nam« ter nagrajevanje jaslic.
ACM - Gorica vabi k maši za edinost, ki bo v ponedeljek 9. jan. ob 16. uri v Zavodu sv. Družine v Gorici.
' Prim. dram. gledališče - Nova Gorica bo
v organizaciji SSG - Trst gostovalo v Kult. domu v Gorici z igro Joe Ortona »Kaj je videl Batler« in sicer v ponedeljek 9. jan. ob 20.30 red A in v torek 10. jan. ob 20.30 red B.
Dan emigranta v Čedadu, ki ga prirejajo slovenske organizacije videmske .pokrajine, bo letos v nedeljo 8. januarja ob 15. uri v gledališču Ristori. Pokrovitelj prireditve je občina Čedad. Na programu je poleg pozdravov nastop skupine »Rezija« ter Beneškega gledališča s komedijo »Preklet Computer«.
ŽENSKI PEVSKI ZBOR IZ RONK
priredi v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah v nedeljo 8. januarja ob 15. uri vsakoletni
BOŽIČNI KONCERT
Peli bodo Fantje izpod Grmade, Dekliški zbor Devin in otroški zbor Ladjica.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 500 lir, k temu dodati 19 % IVA.
Letna naročnina, Italija Letna inozemstvo Zračna pošta inozemstvo Poštno čekovni račun:
Lir 40.000 Lir 55.000 Lir 85.000 štev. 11234499
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
Spored od 5. do 16. januarja 1989 Petek: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.15 Mladinski oder: »Zvezdica zaspanka«. 10.50 Koncertni in operni spored. 12.00 Zenske in politika. 12.40 Zborovska glasba. 13.30 Od Milj do Devina. 14.10 Otroški kotiček. 15.00 S. Slataper, Moj Kras. 16.00 A. Rebula: »Kristus se je rodil v Trstu«. 17.00 Koncert božičnih pesmi.
18.00 Kulturni dogodki.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 10.10 Koncertni in operni spored. 12.00 Narava ima vedno prav. 12.40 Zborovska glasba. 14.10 »Glas od Rezije«. 14.45 Filmi na TV zaslonih. 15.00 Zabavno glasbeni program.
17.00 Kulturna kronika. 17.10 Violončelist-ka S. Slokar in pianist T. Simonetti. 18.00 Umetniški večer z Mileno Zupančič.
Nedelja: 8.30 Kmetijski tednik. 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji. 10.15 Mladinski oder: »Šola za strahove«. 11.00 Mediški zvon. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji.
14.10 E. Kocbek: Pisma Borisu. 15.00 Šport in glasba ter prenosi z naših prireditev.
Ponedeljek: 8.10 Spomini na Alberta Rejca. 10.10 Koncertni in operni spored. 12.40 Zborovska glasba. 14.10 Goriški razgledi.
15.00 S. Slataper: Moj Kras. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Kmetijski tednik.
Torek: 8.10 Naše ljube navade in razvade. 10.10 Koncertni in operni spored. 12.00 Svet v črno-belem. 12.40 Zborovska glasba.
13.30 Od Milj do Devina. 14.10 Otroški kotiček. 14.30 Iz Benečije. 15.00 S. Slataper, Moj Kras. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Pirandello: »Granellova hiša«.
Sreda: 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji. 10.10 Koncertni in operni spored. 12.00 Zdravniška posvetovalnica. 12.40 Zborovska glasba. 13.30 Na goriškem valu.
15.00 S. Slataper, Moj Kras. 15.18 V našem zaporu. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Literarne podobe.
Četrtek: 8.10 Slovenska postna premišljevanja. 10.10 Koncertni in operni spored.
12.00 Živeti zdravo. 12.40 Zborovska glasba. 13.30 Nediški zvon. 14.10 Dvignjena zavesa. 15.00 S. Slataper, Moj Kras. 15.12 Pri nas na obisku. 17.00 Kulturna kronika.
17.10 Moški zbor iz Nagvkaniizse na Madžarskem. 18.00 Iz arhiva Ciril-Metodove šole ob stoletnici ustanovitve.
Petek: 8.10 Koroški portreti. 10.10 Koncertni in operni spored. 12.00 Ženske in politika. 12.40 Zborovska glasba. 13.30 Od Milj do Devina.' 14.10 Otroški kotiček.
14.30 Zapisi in glasba. 15.00 S. Slataper, Moj Kras. 15.14 Naši kraji in ljudje. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Kulturni dogodki.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 10.10 Koncertni in operni spored. 12.00 Narava ima ■vedno prav. 12.40 Zborovska glasba. 14j10 Glasnik iz Kanalske doline. 14.45 Filmi na TV zasloniih. 15.00 Zabavno glasbeni program. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Umetniški večer z Mileno Zupančič.
•k
Za cesto na Sv. goro: V. G. 50.000 lir.
Gospodarstveniki, v letu 1989 vas čakajo velike novosti!
Slovenski deželno onsooderskn združenje
Pokrajinski odbor Gorica, ul. Morelli 14, tel. 32844
vabi gospodarske operaterje z Goriškega, naj se poslužujejo gospodarskega posvetovalnega središča v ul. Morelli 14. Na voljo smo vam za:
1. vse vrste knjigovodstev;
2. vodenje plač;
3. ustanavljanje podjetij in družb vseh vrst;
4. pripravo prošenj za posojila in prispevke od javnih ustanov;
5. prijave dohodkov.
To je samo nekaj naših osnovnih dejavnosti. Z našimi uslugami smo zelo konkurenčni na Goriškem. V naših uradih je prvo pravilo domačnost. Pričakujemo vas.
Ob tej priložnosti voščimo vsem gospodarskim operaterjem vesele praznike in želimo veliko poslovnih uspehov v novem letu!
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža in očeta
Romanota Bensa
a pospremili na zadnji poti in ki so na kateri
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so koli način sočustvovali z nami.
Pevma, 29. decembra 1988
Žena In sinovi z družinami