,,Dete nam je rojeno". Beseae napisa tvorijo začetek 3. sv. maše na božični praznik. Radosten vzklik je to, ki z njim katoliška cerkev ? svojem bogoslužju pozdravlja Dete, rojeno v Betlehemu. Po vsej pravici. Saj je to tisto Dete, ki ga je sam angel v Naza* retu ob oznanenju Zveličarjevega rojstva takole opredelil in označil: »Sveto, ki borojeno, bo Sin božji« (Luka 1, 35). In ko je to eveto Dete bilo rojeno v betlehemskem hlevcu, je angel ta dogodek sporočil pastirjem z besedami: »Oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo: Rodil ee vam je danes v mestu Davidovem Zveličar, kl je Kristus Gospod. In to vs&k bodi znamenje: Našli boste dete, v plenice povito in v jasli položeno« (Luka 2, 11—13). In pridružila se je angelu trum« nebeških krilatcev, ki so vzradoščeno zapeli: »Slava Bogu na višavah in na zemlji noir ljudem, ki so Bogu po volji.« Z Detetom, rojenim v Betlehemu, nam je bil dan, kakor nadaljuje sv. cerkev v navedenem začetku 3. božične svete maše, Sin božji, M je kot človek prišel na svet, da bi ljudi odrešil in svet prfenovil. Zato je njegovo rojstvo najvažnejši dogodek svetovne zgodovine. Znani moderni kulturni pisatelj Chamberlain pravi v svojem delu »Osnove 19. stoletja«:: »Rojstvo Kristusovo je najvažnejši datuin svetovne zgodovine. Če se ne bo kmalu zvršil prerod iz pogleda na Križanega n» Golgoti, bo sledil propad znanosti in človeštva.« Betlehemsko Dete je prenovilo stari svet, in tudi za sodobno človeštvo ni druge obnovitve in rešitve. Kako je Zveličar prenovil stari poganski svet, spričuje bežen pogled v njegovo zgodovino. Ce pogledamo v staro zgodovino, opazimo mogočne narode: Egipčane, Asirce, Babilonce, Perzijce, Makedonce, Rimljane. Komaj pa so ti narodi zgradili svojo narodno državo In kulturo, že ee je začelo njihovo propadanje. Ce pogledamo v novi svet, opazimo kralje« stvo, ki eega od konca do kraja sveta. Ni zgrajeno nad mrtvimi trupli Ijudi, ki bo bili ubiti od zmagovalca, ne drži ga skupaj kri narodov, in vendar obstoja že 1900 let. Njegov obstoj je neomajen, njegova edinost najtesnejša, njegovamoS največja. Ustanovitelj tega svetovnega kraljestva — sv. cerkve — je betlehemsko Dete, Zveličar sveta. Poglejmo v stari s^et! Vstajajo modrijani ter zbirajo okoli sebe učence. Imenujejo se ti učenci po svojib. učiteljih: ^ Pitagori, Sokratu, Platonu, Aristotelu in drugih. Se preden pa zatisnejo ti učitelji svoje oči, se razdrobijo učenci v raznv skupine, ki si nasprotujejo med seboj: kar eden proglaša za resnico, to drugi pobija kot zmoto in laž. Poglejmo v novi Bvet! Zbira se občina za občino po širnem svetu. Ne zbira jih svetna oblast, ki jim je protivna. In vendar so člani teh občin po vsem svetu zedinjeni med seboj v najtesnejšem edinstvu duha in vere. Vsi — Rimljani, Grki, Afričani, Azijati, Evropejci, Američani — vsi se pokorijo eni glavi, vae prešinja ena misel, vse vodi ena Jvolja. In ta misel in ta vodja je kot človek v Betlehemu porojen Sin božji, Zveličar sveta. Poglejmo v stari svet! Vidlmo večino ljudi v strahovitih verigah suženjstva, njih obupno stokanje se dviga do neba« Slišimo ječanje otrok, ki jih rnorijo ali zametujejo lastni obupani starši. Na stotisoče in milijone ljudi leži na tleh kot bitja, manj vredna ko živali, nad njimi pa se dviga rimski cesar, ki zahteva za sebe božansko čast. Obrnimo od te žalostne slike svoj pogled v novi svet! Blagovest čujemo, da je vsak človek otrok božji, da je vsak, bodisi cesai bodisi delavec in suženj, poklican v nebeško kraljestvo, da vsakogar čaka onstran groba isti nepristranski Sodnik,*da smo vsi ljudje bratjf med seboj, ki se moramo medsebojno ljubiti, kakor moramo Eoga ljubiti kot skupnega očeta. In vidimo, kako padajo suženjske epone, kako zmaguje čast človeka kot svobodne osebnosti, kako se dviga dostojanstvo in spoštovanje žene, kake se spremiajajo in izpopolnjujejo običaji in navade, način mišljenja in življenja po vsem svetu. In kdo je to povzročil? Svobodnomiselni francoski pisatelj Voltaire je rekel: > Največji filozo' (modroslovec) stai-ega časa ni mogel spremeniti mišljenja in življenja sosedov, ki so stanovali v isti ulici.« In vendar se je spreobrnilo mišljenje in življenje celega sveta4 Ta preobrat se je začel, ko je angel oznanil na betlehemskih poljanah pastirjem, najnižjim v ljudstvu, da je rojen Zveličar, ki je Kristus Gospod. Poglejmo v stari svet! Bili so modrijani, ki eo ob njihovih nogah sedeli pouka-željni in poslušni učenci. Ko so ti j^čitelji umrli, je v srcih učencev umrla vsa ljubezen do njih. Bili so velikani med narodi, branitelji ljudstva in domovine. Ko jih je pokosila smrt, je pod njeno koso padla tudi ljubezen in čast, ki jim je bila prej skazovana. Obrnimo pogled v aovi svet! Pred našiml očmi se dviga veličastni lik Njega, kl je Kralj src. Na stotisoče mladeničev in mladenk se je Njetim darovalo celotno in popolno. Na tisoče jih je prelilo kri za Njega. Milijoni mu služijo z ljubečim srcem. Iz te ljubezni klije občudovanja vredno krepostno življenje, kakor si ga ni mogel misliti noben modrijan starega sveta. Iz te ljubezni izpira najčistejSa in najpožrtvovalnejša Ijubezen do bližnjega. Ljubezen se ne da komandirati. Kdo Je to čudovito lji.bezen vnel v srcih milijonov? Božje Dete betlehemsko. V svoji neskončni ljubezni nas Zveličar dela deležce Betlehema ne samo enkrat, marveč trajno. Betlehem pomeni v naSem jeziku hlSo kmha. Takšna hiša kruha, in eicer nebežkega kniha, so naše cerkve. Kakor je prišel Sin božji v Betlehemu na svet kot človek, tako se njegovo rojstvo na ^udežen način ponavlja na oltarjih pri daritvl sv. maše. Tabernakelj, kjer se shranjuje zakrament presv. Rešnjega telesa, fa naš stalni Betlehem. Pridite, kakor so prišli betlehetnski pastirji, da molimo Boga-človeka!