V Trstu, 15. junija 1893. Naša zunanja politika. Novi minister zunanjih poslov našega cesarstva je najprej v ogerski delegaciji nekoliko obširniše utemeljeval svoje nazore o skupni zunanji politiki. Izjava, da se hoče držati dosedanjega tira, in da se vsled njegovega nastopa ni izpremenil sistem zunanje politike, ne obseza nič neznanega in posebnega; saj pri njegovem imenovanju ni šlo za stvar, temveč le za izpremembo osebe v vodstvu zunanjih stvarij./Zanimivo pa je vendar utemeljevanje, s katerim je grof Goluchovski dokazoval potrebo nepre-mičnošti v zunanji politiki. Povdarjal je, da sedanja zunanja politika odgovarja najbolje tradicijam in aspiracijam monarhije, trozveza pa da naravnost kot uslovje zahteva potrebo prijateljskih odnošajev k „vsem ostalim državam brez razlike". Staro zadačo cesarstva vidi novi zunanji minister v mirnem razvoju mednarodnih odnošajev, vrhu tega v pospeševanju napredka in blaginje narodov na znotraj. Posebe pa se hoče 011 vsled utrjenega občega mira lotiti položnega razvijanja zunanje trgovinske politike in v ta namen pred vsem skrbeti za preustrojenje zunanjih podrejenih zastopstev, sosebno konzulatov. Grof Goluchovski izraža misel, da Nemčija in Italija ne le da niste zavistni, ko naša monarhija živi in skuša živeti v prijaznih odnošajih k drugim državam, temveč da je tako ugodno položenje neposredno name.i in cilj severne in južne zavezne velevlasti, ker ti liočeti ravno mir, in mir se vzdrži ne le z orožno močjo, ampak se pospešuje še posebe s pozitivnim gojenjem prijateljstva z državami zunaj trozveze. Tako položenje je samo na sebi vsekakor ugodno, 110 ne razkriva vsega. Zgodovini nastanka trozveze ne odgovarja nazor, kakor da bi bila ta zveza najbolja, in če ugaja obema zaveznima sosedkama, ni še dokazano, da je tudi za naše cesarstvo najprimerniša. Bismarck vsaj ni bil te misli, ko še ni bil sklenil zveze z našo monarhijo ; on je stopil v dogovor s pokojnim grofom Andrassyjem še le, ko mu je bila izpodletela formalna zveza z Rusijo. Iz tega je razvidno, da inicijatha za tro-zvezo ni proizšla od naše strani, in da evropska konste-lacija bi mogla dandanes biti tudi drugačna, kakoršna je. Grof Goluchovski misli, da služimo najbolje namenom in ciljem svojega zveznega odnošaja k Nemčiji in Italiji, ako gojimo prijateljstvo z vsemi ostalimi državami; s * tem pa zopet ni razkrito, kaki so v poslednjih posledicah ti „nameni in cilji". Bismarck je bil sprožitelj najprej dvozveze, potem trozveze; on pozna torej najbolje te cilje, in da ima on te cilje stalno pred očmi, je razvidno tudi iz tega, da podpira Italijo tudi sedaj, ko je radi slabih politiških in obče gospodarstvenih razmer na znotraj onemogla tudi na zunaj. Cilji obče politike morejo biti različni: bližnji in bolj oddaljeni. Na zunaj se kaže sedaj kot cilj obči mir; ta mir pa je vendarle sredstvo za namen, le sredstvo za cilje, ki si jih postavljajo različne države, in da ti cilji niso jednaki niti pri trozveznih velevlastih, je umevno uže iz tega, da ima vsaka teh velesil različne in svoje specijalne interese in zadače. Vprašanje ostaje še vedno odprto, kaka zveza bi bila najugodniša tej ali oni državi. Grof Goluchovski meni, da s pomočjo trozveze ali, kar je bistveno vse jedno, na poti dosedanje politike je naše skupno cesarstvo doseglo takih vspehov, da „ne moremo želeti nič boljšega". Kak kriterij postavlja in more postaviti novi zunanji minister v podporo svoje trditve? Najbolje merilo za ugodne ali celo najboljše „rezultate" more podati jedino presojevanje tega, kake dobičke nam podajejo ti rezultati glede na bodočnost. O bodočnosti pa moremo soditi iz različnih dejstev in pojavljenj, med temi je pa takih, ki niso posebna svetla. In tudi to vprašanje je dovoljeno, ali bi ne bila monarhija dosegle analognih rezultatov tudi pri drugačnih zvezah. Kaj pa v slučaju, da bi prenehala trozveza ? Ali je trozvezi zagotovljena zares taka trajnost, da bi se njeni inicijatorji ne utegnili odločiti za kako drugo zvezo ? O izjavah Goluchovskega sodijo, da so na mnogo stranij preoptimistiške, no dejstva ga bodo vlekla in sukala, da bode kmalu sodil drugače. Sam se je odločil za razvijanje trgovinske politike, in uže ta sklep kaže, da vsaj glede na to stroko njegovih zunanjih poslov ne more biti vse v najugodnišem položenju. Publicistika, kolikor sodi nepristransko, je večkrat dokazovala, da naša trgovina na vstoku, specijalno na Balkanu, ne deluje vspešno, in da jo poleg starih zunanjih konkurentov izpodmika ali pritiska trgovina nemška. Tu se ravna z našo trgovino po receptu Bismarckovem, po katerem je on ločil občo politiko od državnega gospodarstva in vsled tega gmotno pritiskal tudi zaveznike. Rusijo n. pr. je isti Bismarck hotel prisiliti k prijateljstvu z Nemčijo s carinami in visokofinančnimi operacijami, in isti Bismarck sodi še sedaj neugodno o najnovejših trgovinskih pogodbah z Rusijo in Avstro-Ogersko. On pravi sicer, da teh pogodeb se je treba držati do določenega obroka, a potem on iz-vestno računi na izpremembe na korist Velikonemčiji. Grof Goluchovski razvidi kmalu, da je še nekaj drugih vzrokov, ki mu ne bodo gladili poti za pospeševanje zunanje trgovine, in to zopet zlasti po balkanskih deželah. Kot diplomatu, ki je deloval v Romuniji, je znano, da Madjari s pristransko politiko slabo vplivajo na utrjenje ugodnih trgovinskih odnošajev k Romuniji; a videl bode, da isti madjarski vpliv zavira zdrave trgovinske odnošaje tudi drugod. Goluchovski se je nekako previdno izrazil o Ma-djarili, .oziroma Ogerski; on Ogersko postavlja vsporedno z vHiknn delom monarhije, in to za madjarski šovinizem ni poseben poklon. Goluchovski, če ne gleda preveč skoz naočnike svojih poljskih rojakov, preveri se kmalu, da du-valizein z _ m a d j ar s ki m prevelikim vplivom kvari politiške in trgovinske odnošaje po balkanskih državicah. Madjarom pomagajo Žulje, in ti, ki razprostirajo našo trgovino iz vse monarhije, manjšajo zaupanje v naše tovarniške izdelke, ker razpošiljajo slabo blago in si je dajejo plačevati za dobro. Madjari pa so veseli, da vsaj navidezno raste njih moč tsdi zunaj cesarstva. No Madjari greše proti interesom cesarstva sosebno s svojo politiko v Bosni in Hercegovini ter po nadaljnjem Balkanu. Madjarski sanjači ra-črinijo, da bodo mogli madjarski globus razširiti tudi na Balkanu ter polagoma stopiti v zvezo z bolnim možem v Oarjigradu. Le tako je možno umeti tiste madjarske frakcije, ki zahtevajo popolno odcepljenje od tostranske polovine cesarstva. Ti zaslepljena menda mislijo, da tostranska poloviua dozori za Nemčijo, v tem ko oni povečajo svoje dosedanje ozemlje z okupovanima deželama, potem pa s Srbijo, Bolgarijo itd. Madjari delujejo popolnoma v soglasju nemških centralistov, mislijo pa, da je ta politika konečno le na njih dobiček. Zato so toliko potezajo za nemške naselbine v Bosni in Hercegovini, za katoliško propagando po vsem Balkanu in za slabljenje raznih strank med Srbo-Hrvati, potem Srbi in naposled Bolgari. Tako politikovanje bode delalo tudi grofu Golu-cliovskemu obilo preglavice, ter se on preveri, da konečni rezultati pod inadjarskim vplivom ne morejo kazati naj-boljega lica. Iz stiske se pa ne reši, ker duvalizem bode moeneji, nego velika spretnost, ki jo pripisujejo temu še mlademu diplomatu. Sicer pa ga bodo pri tem zavirale tudi tradicije poljskega plemstva in morda tudi tradicije njegovega pokojnega očeta, ki je v pristranskem interesu poljskega naroda uničil srečne poskuse nacijonalnih organizacij ter namesto njih naglašal deželno avtonomijo, kakoršna do današnjega dne toliko ugaja poljskemu plemstvu v celotni Gališki. Grof Goluchovski, novi zunanji minister, izrecno povdarja, da tcndencije našega cesarstva niso agresivne, in da ono išče zadoščenja in zadovoljstva v pospeševanju napredka in blaginje narodov. To so krasne zadače, in novi načelnik naše zunanje politike si pridobi velikih zaslug, ako bode s svojim vplivom pospeševal take cilje. Naše cesarstvo nima agresivnih tendencij, njemu tega niti treba ni, ker s pravo politiko utegne mirnim potom širiti svoj vpliv na zunaj; videli pa smo, da madjarski šovinizem slabi ali celo uničuje tak vpliv, vsaj kolikor sč dostajc podunavskih in balkanskih sosesk. Isti madjarski vpliv pa deluje tudi proti napredovanju in blaginji notranjih narodov. Grof Ivaluokv je rekel, da zadovoijnost na znotraj more le pospeševati njegovo politiko na zunaj ; pristavil pa je, da so on ne vtika v notranjo politiko. Ko bi bilo poslednje res, ne bilo bi pravilno; diplomat, s posebnimi cilji, mora delovati na vsa sredstva, ki po- spešujejo iste cilje, in zunanji minister, če nima druge poti, utegne vplivati pa na zunanjo diplomacijo, da se pospešujejo jedni in isti cilji. Ako je res, kar je povdarjal grof Goluchovski, da naša trozvezna soseda delujeta v skupnem interesu tro-zveze na naše prijateljstvo z vsemi ostalimi državami, potem sledi iz tega, da ista zaveznika se ne moreta protiviti tudi notranji spravi narodov našega cesarstva. Zunanja zaveznika želita videti našo monarhijo krepko vsled zunanjih odnošajev, Nemčija jej je celo večkrat namigovala na pomnoženje orožja; kako bi mogli taki zavezniki nasprotovati notranji uredbi ? To bi bilo protislovje, pri katerem bi mogli razsledovati posebne namere, o katerih bi nikakor ne mogli soditi, da bi bile monarhiji ugodne. Zato bi mogli pričakovati od grofa Goluchovskega, da zavrne vse take zunanje vplive, ki bi utegnili preprečevati ali obteževati spravo narodov na znotraj. Na to je treba novega zunanjega ministra spominjati, ker grof Beust je zapustil v posebni knjigi posebne spomine v pogledu zunanjih vplivov na notranje urejenje naše monarhije. Notranje zadovoljenje narodov podeli, po besedah Goluchovskega, pravo zadoščenje in zadovoljstvo monarhiji. Da pa notranji narodi niso še zadovoljni, ker niso utrjeni ne po nacijonalnih, ne po državnopravnih organizacijah in skupinah, to je znano tudi grofu Goluchovskemu. Sedaj uživa Evropa obči mir, in trozveza trdi, da ga ohranjuje ona, vrhu tega, da ona vzdržuje tudi prijazne odnošaje z ostalimi državami. Vsled tega mira se organizujejo in krepijo posamične države na znotraj. To bi bila dolžnost naše monarhije tudi nasproti svojim narodom; no gospodovalne narodnosti in stranke jej delajo velike težave. S tem se zagrešajo proti zadači občega miru in proti skupnim interesom našega cesarstva. Te gospodovalne narodnosti in stranke bode potreba prisiliti k pravemu porabljenju občega miru; zato negospodoval-nim narodom in njih strankam ne ost ije v pogledu na obči mir drugega, kakor utrjevati se kulturno ter složno postopati, da čim preje premagajo trmo močnejših na-rodnostij in strank za dejansko spravo na podstavi pravičnosti in jednakopravnosti. Obči mir ima v Avstro-Ogerski za negospodovalne narode sosebno ta pomen, da neumorno delujejo kulturno, se s tem krepijo, in da vsled tega pomnožč tudi svoje sile nasproti politiškemu, prepristranskemu vplivu doslej gospodovalnih narodov. Monarhija sama najboljše porabi obči mir, ako poleg utrjenja prijateljskih odnošajev na zunaj pospešuje tudi spravljcnje svojih narodov na znotraj. Le taka popolnjevana zunanja in notranja politika more doseči pravih vspehov od sedanjega občega miru v Evropi. --- Gospodar pa hlapec. Povest L. N. Tolstega, prevel M. Hostnik. VI. Vasiliju Andrejiču v svojih dveh kožuhih je bilo popolnoma toplo, posebno potem, ko je pokobacal po snegu; no mraz ga je pretresel po hrbtu, ko je razumel, da je zares treba prenočevati tukaj. Da bi se vspokojil, sel je v sani in začel je segati po užigalnicah in cigaretah. Nikita je med tem razpregal konja. Razvezal je podtrebušnik, *) črezsedeljnik, razvajetil, snel gož, izvrnil dogo in, ne nehaje razgovarjati se s konjem, tolažil ga. — Nu, pojdi, pojdi, govoril je, potezaje ga iz ojnic. In tukaj-le te privežemo. Slame ti podložim in razuzdani, govoril je in delal to, kar je govoril. — Prigrizneš, vendar ti bode veseleje. No Muhortega, očevidno, besede Nikite niso pomirile, bil je vzburjen; prestopal je z nogo na nogo in pritiskal se k sanem, ustavil se zadom k vetru in drgnil se ob rokav Nikite. Kakor zato, da bi se ne odrekel. Muhorti od slame, s katero ga je gostil Nikita, podsunivši mu jo ravno pod gobec, izpulil je Muhorti jedenkrat pest slame iz sanij, no sklenil je takoj, da sedaj ni o slami vprašanje, izpustil jo je, in veter je v jeden mig raztrepal slamo, unesel jo in zasipal s snegom. — Sedaj pa znamenje naredimo, rekel je Nikita, povrnil sani proti vetru, in zvezavši ojnici s črezsedeljni-kom, vzdignil jih je uvrh in pritegnil k predku (sprednjemu koncu) sanij. — Tako-le; če naju zanese (žamete), dobri ljudje zagledajo po ojnicah, odkopljejo — rekel je Nikita, pomahal z rokavicami in jih je nateknil. — Tako le so stari ljudje učili. Vasilij Andrejič je med tem, razpustivši kožuh in zakrivaje se z njegovima krajcema, drgnil jedno žveplcnko za drugo ob jekleno škatljico, no roke so se mu tresle, in zažgane žveplenke je veter upihnil jedno za drugo, jedno ko še' ni razgorela, drugo pa v tisti trenotek, Ko jo je pritikal k cigareti. Naposled je jedna žveplenka vsa razgorela in osvetila na jeden mig meh njegovega kožuha, njegovo roko z zlatim prstanom na kazalcu, zakrivljenem na znotraj, in ovseno slamo, zasuto s snegom, izhivšo se izpod plahte, in cigareta se je užgala. Kaka dvakrat je on pohlepno potegnil, požrl in izpustil skvoz brke dim, hotel se je še zategniti, no tabak z ognjem je odtrgalo in odneslo ravno tje, kamor slamo. No tudi ti nekateri požirki tabačnega dima so razveselili Vasilija Andrejiča. — Če jo treba nočevati, pa nočujva! — rekel je odločno. — Le počakaj, jaz pa še prapor napravim, rekel je, vzdigaje robec, kateri je, odvezavši ga od vratnika, hotel vreči v sani in, snevši rokavice, stopil je na spodnji konec sanij in potezaje se, da bi dosegel črezsedeljnik, privezal je k njemu s krepkim ozlom robec poleg ojnice. Robec se je takoj obupano zatrepal, sedaj pritiskaje se k ojnici, sedaj nakrat odpihuje se od nje, nategoval se in pokal. — Viš, kako premeteno! — rekel je Vasilij Andrejič, raduje se svojega dela, spuščaje se v sani. Topleje bi bilo vkupe, no v dvojem se ne usedeva, — rekel je. — Jaz si mesto najdem, — odgovoril je Nikita, samo konja je treba prikriti; ves poten je revček. — Pusti no, pristavil je in, stopivši k sanem, potegnil je izpod Vasilija Andrejiča plahto. In vzevši plahto, zložil jo je v dvoje in snevši šlejo **) in sedelce, pogrnil je na Muhortega plahto. *) Podtrebuštiik=jermen, ki gre pod trebuhom od jedne ojnice do druge; črezsedeljnik =jermen, ki gre črez sedelce od od ojnice do ojnice. **) Šleja (uiaea)=jermeni, ki gredo od jedne strani komata do druge pod repom in se razen tega drže na dveh ali treh jermenih, ki gredo črez hrbet. Ko >.re konj navzdol, izmuznil bi se iz komata, ko bi mu ne branila šleja. — Vendar ti bode topleje, šlevica, — rekel je, na-devaje zopet na konja vrh plahte sedelce in šlejo. Ali vam rjuhe ne bo treba ? Pa slamice mi dajte, rekel je Nikita, zvršivši to delo in približaje se zopet k sanem. • In vzevši to in drugo izpod Vasilija Andrejiča, zašel je Nikita za hrbet sanij, izkopal si tam, v snegu, jamo, položil v njo slame, potegnil kučmo na čelo, zavil se v kaftan, povil se povrh z rjuho in šel na postlano slamo, prislanjaje se k lubnemu zadku (ozadju) sanij, ki ga je zaščiščal od vetra in snega. Vasilij -Andrejič je neodobrilno pomajal glavo na to, kar je delal Nikita, kakor v obče ni odobraval nedo-mišljivosti in gluposti mužiške, in začel se je pripravljati na noč. On je razravnal ostavšo slamo po saneh, položil sebi bolj na gosto pod-bok, in zasunivši roki v .rokave, priredil se je z glavo v ogel sanij, k predku, zaščiščav-šemu ga od vetra. fepati se mu ni hotelo. Ležal je in premišljeval: premišljeval je vedno ob jednem in istem, kar je sestavljalo jedinstveni cilj, smisel in ponos njegovega življenja: o tem, koliko si je pridobil in še lehko pridobi denarjev; koliko so si drugi, znani mu ljudje, pridobili in imajo denarjev, in kako so ti drugi pridobivali denarje, in kako tudi on, kakor oni, lehko pridobi še jako mnogo denarjev. Pokupka Gorjačkinskega lesa sestavljala je zanj stvar ogromne važnosti, on se je nadejal, da se na tem lesu okoristi nakrat, morda s celimi deset tisoči. In začel je v mislih razcenjevati les, ki ga je videl jeseni, v katerem je na dveh desetih preštel vsa drevesa. „Hrast pojde na plaznice za sani. Tesane hiše same po sebi. Pa drv kakih 30 sežnjev gotovo bo na desetini", govoril si je. „Z desetine ostane v najslabšem slučaju vendar 225 rubljev, 58 desetin, 56 stotakov, pa še '58 stotakov, pa 56 desetakov, pa še 56 desetakov, pa 56 petakov. Videl je, da to prekorači dvanajst tisoč, 110 bez ščetov*) ni mogel uganiti, koliko ravno. „Deset tisoč vendar ne dam, ampak kakih osem tisoč, pa da bi se odštela gola mesta. Zemljemerca pomažem, stotak, ali če bo treba, poldrugi; on mi nameri kakih pet desetin goličav. In za osem odda. Takoj 3000 v zobe. Nemara, da se omeci, mislil je in pritisnil s predplečjem roke listnico v žepu. „Pa kako sva se vendar zgrešila na po vratu, Bog si ga vedi. Tu bi moral biti les in čuvajeva koča. Psi bi se morali slišati. Pa ne lajajo, prokleti, kedar jih je treba". Odstranil je vratnik od ušesa in začel prisluševati se : slišal se je zmerom jeden in isti žvižg vetra, v ojnicah trepanje in pokanje robca in pa, kako je sneg bil po straneh sanij. Zakril se je zopet. „Ko bi vedel, ostal bi na noč. Nu, sicer pa vsejedno, dopeljeva se tudi jutri. Samo jeden dan lišnji (več). V tako vreme se tudi oni ne popeljejo". In vspomnil je, da je k devetemu treba dobiti za koštrune od mesarja denarje. „Hotel se je sam pripeljati; ne najde me — žena ne bo umela denarjev vzeti. Preveč je neobrazovana. Ne ve, kako je prav~za prav treba ravnati z ljudmi", nadaljeval je misliti, vspo-monivši, kako ona ni umela ravnati s stanovim *), ki je bil včeraj pri njem na prazdniku v gosteh. „Seveda, ženska! Kje je pa ona kaj videla V Kaka pa je bila naša hiša, *) Ruski računarslci stroj, na katerem celo negramotni mužik more delati adicijo in substrakcijo (soštevanje in odšte anje.) Op. p. *) Stanovoj pristav: administrativni načelnik ujezda je „is-pravnik", vsak ujezd pa se deli, glede na veličino, na nekoliko „stanov", katerim načelniki so „sta 110vije pristavi*' ali prosto : stanovije. Op. p. ko so bili roditelji gospodarji ? Tako, nič posebnega, bogat vaški mužik: stope pa krčma, drugega čisto nič. Kaj sem pa jaz v 15 letih storil? btacuna, dve krčmi, mlin, žitni sklad, dve posestvi v najmu, dom s kaščo, pod železno streho" — vspominjal je s ponosom. ,,Ne pa, kakor pri roditelju! Kdo sedaj grmi v vsej okolici ? Brehunov". — In zakaj tako ? Zato, ker prav mislim in delam, ne take kakor drugi — lenuhi, ali pa se z glupostimi bavijo. Jaz pa cele noči ne spim. Naj sneg mete ali naj ne mete — peljam se. Seveda, pa se delo dela. Mislijo, da se denarji tako-le, igraje, pridobivajo. Ne, ti se potrudi in pa glavo polomi. Vidiš, tako-le zanočuj pod milim nebom, pa cele noči ne spi. Kako se blazinica od mislij pod glavo vrti", razmišljal je ponosno. „Mislijo, da človek postaneš po sreči. Le-oni-le Mironovi so sedaj v milijonih. A zakaj? Trudi se. Pa da Bog. Ko bi Bog dal le zdravja. Konec "VI. zaglavja prihodnjič — C o c h a. (Iz II. Ileine). Ha efcbept ohromi ctohti o,i,iikoko Ha roaofi Bepininrls cociia, M apeMJieT-B KaHaacL. h ciilircm, cunjuurL OfttTa, KaKT. pMOH, OHa. H cHiiTca efi Bce, hto bi. ujcibiHk fl,ajieKoii, Bi TOMi Kpa'h, r;i,'ii cojniu,a kocxo^'l, 0,t,h;i h rpjCTHa Ha yTeefc ropmenrB npeKpacHaa uajitnia pacreTi —T--. lejiMOHrnar,. Cocm&, bor, Fohre; cochobuh jrkei. = Sopr,! — Ku,, dim. eaita, jelka, božično drevo. Ilu.rru, smreka; jtucreeuHuufi,, mecesen ; MOdKoKeei.nHUKr,, brin. — OduuoKo, samotno; ojuinoidii, samoten, na samoti stoječi, neoženjeni = soaocioii). Odunovecreo, Einsamkeit, Verlassenheit. — Kmancb, delež, sed., od Ka in i, r, dočim daje kranjsko narečje prednost « (v naglašenih zlogih). Tudi to posebnost ima kajkavsko narečje skupno s štajerskim in s prekmurščino, da imajo v njem tudi ne-naglašeni zlogi veljavo, dočim ima kranjsko narečje celo vrsto redukovanih, slabih in zamolklih vokalov, in to ne sega pos> bno daleč nazaj. Najstarejši spomeniki za dolenjsko narečje iz prve polovice XV. stol., za gorenjsko in del koroškega, Celovški rokopis iz konca XV. stol. za beneško narečje, pišejo povsod « za m, Ja.ič sodi proti dr. Oblaku, ki je to tolmačil iz grafičnih razlogov, da je bil ne samo v beneškem narečju, temveč tudi v kranjskem za ¡s-6 v naglašenih zlogih polnodoneči a, v nenaglašenih pa redukovan, vendar pa še «-vocal. Sklicuje se na Krella, ki je pisal „dobar, bratac, pokoran, konac, sodac, pešam, ogan i. t. d.", in oporeka, da bi -bila na Krel'a vplivala ravno hrvaščina, ker Krell sam pravi, da se je hotel ozirati „na več našiga imena in jezika ludi, kir so okoli nas, Dolence, Istrčane, Vipavce etc., kateri skoraj povsod čisteši slovenski govore, kakor mi po Krainu ino koroški deželi dopolu-nembški (VH-a)" ; Hrvatov pa ne omenja. J. se sklicuje tudi na P. St Skrabca — katerega, bodi mimogrede omenjeno, zna in ve bolj ceniti, nego nekateri drugi — ki je za poluglasni element predlagal v svojem „Cvetju" grafično znamenje d, n. pr. tamnica, začetiik, dolžeč Kopitarja, da je dajal e prednost, „kopitar v naglici ne pomislil, da je e v teh primereh tako malo eigentlich krainisch kakor a. Polglasnik, ki je eigentlich krainisch, pa se sam na sebe z ravno tisto pravico ali krivico piše z « kakor >; e; prednost gre a zato, Jter se polglasnik im eigentlich krainischen v a ojačuje. ne v e". Če je torej, sklepa nadalje Jagič. Krell pisal dobar, Ivastelec pa dobr, Krell rekal, Kastelec p:i reki i. t. d., torej je to dokaz, da se je v XVI. stol redukovani vokal še natanko izgovarjal kot a, dočim je v XVII. in XVIII. stol. izgubil ta vokal popolnoma svojo veljavo. To je p sebnost ktanjskega narečja, v kojem se loči od njega štajersko, zlasti vzhodno Na to govori o pi:luglasnikih v bolgarščini o nosniku v kajkavščini in srbo-hrvatskem narečju in o delitvi narečij v st»-, ca- in /.(ij-kavščino. Koncem razprave prejde do naslednjih zaključkov: a) Neutemeljeno je mnenje Konstantinovo, da so po poznejši selitvi Srbov in Hrvatov nastale etnične in jezikovne razlike. Hrvati in Srbi so bili v velikem seljenju slovanskih narodov VI stoletja; b) Prehodi med hrvaščino in slovenščino na jedni in bolgarščino na drugi strani so bili počasni. Posebnosti slovenskega narečja segajo v srbsko-hrvatsko, zlasti v zahodno, posebnosti srbsko-hr-vatskega narečja pa se zrcalijo zopet v bolgarskem, zlasti zapa 'nem Naravna posledica je to, da sta pri taki razvrstitvi skrajna dela (bolgarščina in slovenščina) bolj oddaljena drug od drugega, nego pa od srednjega, c) Za cepljenje srbskega in hrvatskega jezika ni objekta, pačpaselahko govori o dveh posebnih literaturah, d) Števila narečij in njih razmerja nasproti književnemu jeziku ni možno natanko označiti" Jugoslovanska dialektologija je najbolj v slovenščini obdelana, da-si je tudi tu še malo preiskan sevoro-vzhodni del. Fr. V—c. _-- --- DOPISI. Iz Ljubljane, 12. junija. (Narodna pa latinizatorsJca stranka). Jako bi bilo veselilo vse Slovence, da bi bil imel kompromis pri poslednjih občinskih volitvah Ljubljanskih značiti prvi korak k spravi in tako napraviti konec našemu domačemu prepiru. A pokazalo se je, da bi bil prevelik optimizem, smatrati ta kompromis za kako zbližanje strank, in jako so se varali tisti, ki so menili, da je storjen začetek jedinstvu. Uže to ni ugajalo, tla so iz nasprotnega nam tabora bili kandidati proglašeni taki možje, ki so jako kompromitovani v politiškem življenju. Ako je latiniza-torska stranka samo mislila na spravo, naj bi bila predlagala kot kandidate ugledne može iz svoje stranke, kateri uživajo obojestransko spoštovanje in zaupanje. Sicer se je pa dalo sklepati tudi iz drugih znamenj, da je, stranki le do svojih spccijalnih interesov, jako malo do povzdige občnega blagostanja Ljubljsnskega mesta, in jej je potresna katastrofa jako dobro došla, da jej je pomagala spraviti nekaj svojih ljudij v Ljubljanski občinski sovet, v kateri so se ozirali bolj poželjivo kot kak goreči moslemin v svoje sveto mesto Mekko. Prirejajo namreč sedaj malone vsak teden na deželi po nekaj shodov svojih društev, za katere je — iz dovolj umevnih razlogov zlasti letos posebno rodovitno leto, in katerih jedro ni drugega, kakor črnenje narodne stranke — ali kakor jo oni zovejo: liberalne — pri preprostem narodu in rahljanje zemlje za svoja semena, in to sc jim — bodimo odkritosrčni — deloma tudi posreči. Porabljajo pa po teh shodih njih govorniki včasih tudi prav podla sredstva. Jeden bolj odličen član klerikalne stranke in dežehio-zborski poslanec, ropota zlasti proti gledališču, koliko da je veljalo in koliko da še stoji vsako leto deželo, in za vse te stroške se imajo kmetje — tako govori dotični gospod - zahvaliti le liberalni stranki, ki jim nalaga vsa ta bremena, dočim je ravno isti mož in, če se ne motim, jedini iz klerikalne stranke, v dež. zbora glasoval za vse postavke, ki so se tikale gledališča. Ali je tako postopanje pošteno ali ne, o tem naj sodijo častiti čita-telji sami. Vse te agitacije bi bile pri vsakej druge j stranki izostale, ako bi hotela postopati lojalno v takih razmerah, v kakoršnih se je sklenil kompromis za Ljubljanske občinske volitve. Sicer se je pa videlo, da tudi narodnim volilcem ni ugajala ta navidezna sprava, in to so jasno pokazali pri volitvah s tem, da je klerikalni kandidat moral priti v ožo volitev z možem, ki niti kandidoval ni, in je drugi dan pri oži volitvi le vsled izjave dotičnega gospoda, da ne kandiduje, zmagal proti njemu z dvema glasovoma. Konečno k temu le še pristavimo, da sedaj, ko sede klerikalni možje v občinskem sovetu, po preteku njih dobe, preradi pač ne pojdejo iz njega. Omenili smo zgorej shode latinizatorske stranke, ki so prav za prav agitacijski shodi za bodoče deželnozborske volitve. Volilske shode je s strankarskega stališča treba le odobravati, ker po njih pripravljajo stranke svojim kandidatom pot. Ker je lahko uvidela narodna stranka, da je klerikalni stranki za spravo kakor za lanski sneg, torej je njena, oziroma izvrševalnega odbora malomarnost neodpustljiva, da ona zanemarja to, kar druga stranka izvršuje v svojo korist, zanašaje se le na zavednost volilcev. Pri nas se toliko govori o zavednosti volilcev, kar so pa navadno same pene, ker, ako ne vzbujamo ljudstva, kako moremo potem od njega zahtevati, da je zavedno ! V interesu narodne stranke je torej, da se v najbližem času jame gibati in prirejati volilne shode, da ne bo prepozno; inače bodo nje vodje pri bližnjih deželnozborskih volitvah razočarani gledali, kljubu vsej zavednosti volilcev, ko.ob-drže jedva stare mandate, ne pa da bi si pridobili kaj novih ! Na delo torej, dokler je še čas ! 1'e'ir Ui>;/ TnxoMHpoB'b. KonciiiTynioHajiucTH bt> anoxy 1881. roja. Modu» 1895. To razpravo čitali smo najpreje v podlistku „Mosk. Ved.-ij. Pisatelj pravi, da so ustavne težnje bodrile ruske teroriste. Službujoči liberalci pa so teroriste jemali za predlog, da se omeji samodržavje: trdili so, da bi po tem jenjal terorizem. Misel o careubijstvu pa se je izcimila le v glavah teroristov, to pa je preplašilo liberalce, in skušali so odgovoriti teroriste od te misli, ali bez vspeha. Zajemal pa je pisatelj največ iz knjig in časopisov tiskanih izven Rusije. Za to marsičesa ne ve, ne ve n p ničesar o dveh ustavnih načrtih, ki sta se presojala v zimi 1879.—1880. Očitajo mu tudi, da marsikaj ni pojasnil dobro, n. pr. t. zv. „libe-relno ligo" in „3e*CKiii coK>3t." Pisatelj goreče brani samodržavje in veli ob ustavi, da ravno ona deli narod od vladarja. Politikujoči poslanci postajejo pravi gospodarji v državi, vladarjeva moč in pomen pa morata padati O gr Melikovu pravi, da ustavnega življenja ni umel, a gotovo tudi ne samodržavnega. Ko je odstopil, pokazalo se je, da ni bilo nikake potrebe za omejitev sainodržavja, a urotnike pomirilo je lehko red irstvo. C. — OGLED PO SLOVANSKEM SVETU. a) slovenske dežele. Trst. Veselica „Sokola" se je dobro izvršila. Sodelovalo je „Slovansko pevsko društvo" in prvikrat nova godba, ki je svirala slovanske komade. 251etnico „Naše Sloge" bodo, kakor znano, praznovali v Trstu dne 27. junija, in sicer po naslednjem programu : 1. Dne 27. junija ob 8. uri zjutraj bode sv. maša v cerkvi sv. Antona novega za pokojne utemeljitelje lista „Naše Sloge". 2. Ob 9. uri zj. sestanek zaupnikov in prijateljev „N. SI." v prostorih „SI. čitalnice". 3. Ob 1 uri pop. banket v Čitalnici. Kranjsko. Prof. Hubad, doslej na spodnji držav, gimnaziji v Ljubljani, je imenovan vodjo drž. gimnazije v Kfanju. Ljubljanski Sokol se v celoti ne udeleži sedanje Praške narodopisne razstave češkoslovanske. Kolikor možno, udeležijo se le posamičniki v družbi z odposlanstvom Celjskega Sokola. Komu služi seilmorica Slovencev ! Ko je ob odstopu grofa Taaffeja pristopilo nekaj slovenskih zastopnikov v koalicijo, razlagali smo, da koaliciji ali prav za prav po koaliciji nadaljevanemu sistemu ne gre zato, koliko Slovencev je v koaliciji, temveč zato, da je sploh kak slovenski zastopnik v koaliciji, ker hočejo dokazovati na zunaj, da niso posamični slovanski narodi kot celote v opoziciji. Zaradi tega smo tudi trdili, da slovenski zastopniki v koaliciji p iralizujejo vpliv tistih slov. poslancev, ki so ostali zunaj koalicije. Na Kranjskem in drugod pa so bili druge politiške modrosti pri razlaganju postopanja Šukljevcev in Klunovcev. Sedaj pa, ko gre za rešitev Celjskega vprašanja, ko se morda ravno danes ozel reši ali pa preseče, razkriva oficijozni „Fremdenblatt" isto, kar nam je bilo jasno a priori. Ta list piše v uvodnem članku od 13. junija 1895. tako-le: „Nasip, ki seje navalil proti tej (namreč Taatfejevi preosnovi), je bil dolžen dobiti slovansko zaščit ništvo (Schutzmannschaft), oskrbljen biti tudi s slovansko z.stavico, da bi ne rekli, da koalicija ne obrača svoje osti proti potitiškemu in državnopramemu radikalizmu, temveč — proti Slovanstvu". Ali slišite ? Česa so se bali, ti, ki vzdržujejo sistem, kateremu služi koalicija le kot sredstvo v posebni obliki za namen ? Odgovorite, gg. Šuklje, Klun itd. in tovariši v koaliciji, in dr. Ferjančič in tovariši zunaj koalicije? Komu služijo zavezniki koalicije, in komu ti, ki so zunaj nje, pa se niso zavezali s polit, in državnopravnim „radi-kalizmom ?" Na poslednje vprašanje odgovorita najprej dr. Ferjančič in dr. Gregorčič, ki sta na Ljubljanskem shodu taki) krasno govorila za prospeh teh, ki se boje tu mišljenega „radika-lizma". Slovenci pa sedaj tudi vidijo, za kako ceno hočejo Šuklje, Klun in tovariši izposlovati par utrakvističnih razredov niže gimnazije v Celju ! In s tako politiko naj storijo slovanski narodi odločilen korak naprej ! Ko bi ne imeli boljše nadeje v bodočnost, zaklicali bi : pojdimo vsi skupej krave past, kakor smo jih tujcem na korist pasli v prošlem tisočletju! b) ostali slovanski svet. Delegacije. Dne 8. t. m. je cesar slovesno sprejel obe delegaciji," najprej ogersko, potem tostransko. Grof Alard Andrassy, predsednik madjarske delegacije, je, po-klonivši se v govoru cesarju, omenil tudi „veliki narodni praznik" madjarski, ki ima namen, „naobraženemu svetu predočiti slavo našega tisočletnega obstanka z vsem tem, kar je vstvarila kultura, vspevša pod zaščito miru." An-drassy, kakor predsednik tostranske delegacije, sta opozarjala na potrebo varčenja pri razhodih, oba sta slavila dobo miru, h kateremu je pripomogla tudi fiaša monarhija. Nato je cesar odgovoril obema delegacijama jednako. Rekel je med drugim, da zunanje razmere so od poslednje sesije delegacij ostale prek in prek jako povoljne. „ Vspešno gojenje prijaznih odnošajev k vsem evropskim silam je bistveno pripomoglo k napredujočemu pomirjenju in konsolidovanju občega miru. Moja vlada se bode trdno držala dosedanjih podstav naše politike, in njeno stremljenje bode merilo tudi nadalje na ukrepljenje tega po-loženja, ki zadovoljuje naše in obče evropske interese". Nadalje je monarh omenil, da veče zahteve za organizacijo vojske ostajajo v mejah večih stroškov lanskega leta, poštevalo pa se je pri tem kar možno gospodarstveno in financijalno položenje cesarstva. „Razmere Bosne in Hercegovine kažejo v gospodarstvonem in vsakem pogledu ne-izpremenjeno povoljno razvijanje, in ti dve deželi bodeti mogli tudi 1. 1896. skrbeti za svoje potrebe iz lastnih sredstev". Potem je cesar šel okrog ter nagovoril razne delegate. Delegatu Stalitzu, ki je trdil, da drž. zbor završi svoje delo do srede julija, je cesar omenil: Ali verujete to ? Jaz to želim, no ne verujem tega. D.ru Heroldu je cesar omenil, da češkoslovanska narodopisna razstava je neki jako lepa. Nato je odgovoril dr. Herold : „Razstava je prav lepa, a pridobila bi na bliščobi, ko bi jo Vaše Veličanstvo blagoizvolilo počastiti s Svojim najvišim po-setom". Prav rad, ne vem pa, ali bode možno. Tudi in-ženerju Kaftanu je rekel cesar, da pride v Prago, če bode čas. Dne 11. t. m. je novi zunanji minister grof Golu-chovski razvil svoj program, najprej v* madjarski delegaciji. Rekel je, da dosedanjo politiko cesarstva smatra za najpravilnišo in primernišo, in da ga veseli, da se je globoko vkorenila. Zato si šteje v posebno čast biti naslednikom velezaslužnega državnika te politike. Ta politika se da združiti v naslednje stavke: „Neporuši-o in trdno držanje podstave, vstvarjene po mirovni zvezi treh evropskih osrednjih vlastij, podstave, ki je naravnost uslovje gojenju najboljših in najbolj prijateljskih odnošajev k vsem ostalim vlastim brez razlike". To misel je potem še posebe opisal in izvajal, da je lazvidno, da absolutno ni nastala nikaka izpremena sistema. „Rezultati, ki smo jih dosepli po dosedanji poti, so toliko povoljni, da si ne moremo želeti nič boljega, in sicer toliko manj, ko s tem vstvarjeno položenje naj-zvesteje odgovarja tradicijam in aspiracijam monarhije, katera je • daleč od tega, da bi prosledovala agresivne tendencije, in je vedno iskala zadoščenja in zadovoljenja v mirnem razvoju mednarodnih odnošajev, v krepljenju svojega ugleda in moči na zunaj ter v pospeševanju napredka in blagostanja svojih narodov". Na politiškem obzorju zadnji čas ni bilo temnih oblakov, da bi vzbujali strah gledč na bodočnost. V pogledu na mirno konstclacijo namerja zunanji minister pričeti počasno razvijanje trgovinske politike in s tem racijonalnišo organizacijo nekih vej našega zastopstva, oziroma konzulatstva. Nato pa bode potreboval uže drugo leto več stroškov. Naposled je rekel, da so mu pri srcu interesi skupnega cesarstva, torej tudi vsakega njenega dela, in torej sosebno tudi Ogerske. Madjari so zopet zahtevali posebno vojaško, torej tretjo tako akademijo; nasproti uporu skupnega vojnega ministra so to točko odložili za drugo leto. Državni zbor. Ta teden je hud za nemško levico, skupno koalicijo in za ministerstvo. V drž. zboru se je nadalje razpravljala davčna preosnova; prišli so k odstavkom, ki določujejo razne kazni. Ti odstavki dajejo veliko oblast davkarskim uradnikom kot določevalcem kaznij, in temu so se na vso silo upirali Mladočehi in antisemiti. Najboljši njih dokazi in popravki pa niso nič izdali; koalicija je kar slepo glasovala za predložene stilizacije in določbe. Radi te prezirnosti so Mladočehi porabili opravilni red, po §. 62, vsled katerega mora na zahtevanje 20 poslancev biti prestanek 10 minut pred glasovanjem o vsakem odstavku kakega paragrafa. Potem so poleg antisemitov isti Mladočehi imeli po 3 in 4 ure dolge govore, nekoliko na nemškem, nekoliko na češkem jeziku, in tako se je dogodilo, da je seja od 12. junija trajala od 10. ure zjutraj do 1 in pol popolunoči dne sv. Telesa. Levica hoče vsekakor doseči, da bi se vzako-nila davčna preosnova, in to želi zlasti minister pl. Plener. Potem so prišli v proračunskem odseku tudi do Celjskega vprašanja. Uže poprej so imeli koalicijski klubi dolge razgovore o tem ter so se izrekli Poljaki in Hohen- wartovei za Celjske slovenske sporednice, levičarji pa proti njim. Takisto dolga razpravljanja so bila potem v proračunskem odseku samem, in levica je tu razvnemala se, kakor da bi šlo za akcijo svetovnega pomena. Levica je sosebno zamerila nauč. ministru Madeyskemn, trdečemu, da za ugodno rešitev Celjskega vprašanja se je bila zavezala uže Taaffejeva vlada, in da se ne more poštevati nasprotno glasovanje dež. zbora štajerskega, v katerem tedaj ni bilo prisotnih slov. poslancev. Levica se huduje tudi nad Poljaki v obče in žuga, da zapusti koalicijo ter stopi v strogo opozicijo, ako se dobi večina, ki bi glasovala za 1500 gld., določenih za prvo 'A-letje za zasnovo utrakvistištičnih vsporednic v Celju. Vsled tega žuganja levičarjev je tudi ministerstvo v stiski, in ministri Plener, Wurmbrand in tudi Bacquehem menda odstopijo v slučaju, da levica zapusti koalicijo. Glavno levičarsko glasilo pa bi vendar rado še videlo levico v koaliciji; zato dokazuje knezu Windischgriietzu potrebo, da bi se dobila večina za Celjske vsporednice, in to brez levičarskih glasov. Ministerstvo pa ima težave tudi pri volilni reformi, trdijo pa, da hoče podpirati najnovejši načrt ter želi, da se začne podrobno razpravljati o njem. Namestnik gališki, grof Badeni, je prišel na Dunaj posredovat; govori se, da je poklican tudi grof Taaffe na Dunaj. Danes ali te dni se odloči, ali pride do krize, ali pa se še zavleče itak stalna kriza. Bilo je stavljenih več nujnih predlogov, in poslanci Spinčič in dr. Laginja s tovariši sta stavila zopet novih interpelacij zaradi istrskih razmer, tudi radi Podgrada. V Podgradu so razpisane vendar občinske volitve, tu pa je bilo treba zopet interpelovati radi postopanja sedanjega upravnega načelnika občine gledč na volilne liste, itd. \ v Češko. Žensko pevsko društvo (Damska pev. jed-nota „Slävv Dcera" v Iiidiichove Hradci) je priredilo dne 25. maja koncert v prospeh nestasnych (nesrečnih) v Lublani. Krasen program so izvrševale samo ženske. Narodopisno razstavo je doslej ogledalo si okolo 300.000 oseb, Moravsko. Pogajanja Mladočchov in Staročehov za skupna postopanja so se pretrgala. V Brnu je vojaški poveljnik prepovedal častnikom udeležiti se zabav v češki „Besedi", ker se je ob priliki v posebni kompoziciji igrala tudi ruska himna. Čehoslovani imajo to za veliko razžaljenje, opozarjajo, da nemška društva prepevajo „Die Wacht am Rhein" itd. „Parlamentär" opozarja, da Av^tro-Ogerska je v prijateljskih odnošajih z Rusijo, da ruska himna ne more biti demonstracija itd. itd. Dalmacija. Nadškof Carev na Hvaru je izdal okrožnico na svoje svečeništvo povodom bližajočih se deželno-zborskih volitev; namera je taka, kakor v listih, ki so jih dali svečeništvu istrski škofje pred deželnozborskimi volitvami. Tudi v Dalmaciji bodo sledili še drugi listi. Komu se dela usluga, poznano je iz istrskih volitev. Balkanski narodi. Pišejo mnogo o nameri, da bi se sporazumeli Srbi, Bolgari itd. za složno postopanje, da bi se tako rešilo balkansko ali „vstočno" vprašanje na korist tem narodom samim, ne pa tuji politiki. Srbi in Bolgari naj bi se pred vsem sporazumeli o Macedoniji, in ko bi to ne šlo, naj bi, sovetuje tudi „Pari.", car Nikolaj razsodil o tem spornem jabelku. v Črna Gora. Komisija, ki je delovala na organizacijo stoječe vojske pod predsedništvom polkovnika Siunaro-kova, je završila svoje delo. Prestolonaslednik se je la~- kavo* izrazil in izjavil, da je knez Nikola do cela zadovoljen s preustrojstvom. „ PJlac Ujmoropua" zavrača laži, kakor da bi bil velik glad v Črni Gori, in da bi bili vsled tega nekateri Črnogorci iskali pomoči v Sarajevu. List pravi, da, ko bi bila sila, obrnili bi se bili Črnogorci neposredno na Cetinje, iie pa v Sarajevo. Le renegati, kateri se morejo sešteti na prste, morejo tako črniti Črnogorce. Nemčija. K slaVnosti otvorjenja prekopa, ki bode vezal Nordsee in pa Ostsee, uže dohajajo vojne ladije drugih držav, tudi Rusije in Francije. Bolgarsko. Turčija je poslala na meje Macedonije več vojaštva kot na stražo proti Bolgarski. Itusija. Trdijo zaresno, da Rusija hoče dati poroštvo Kitaju, ki vzame na posodo 400 mil. frankov. Car Nikolaj sani hoče neki biti porok za 16 mil. frankov bez vsakega soporoštva. Rusij§ stalno nastavi posebnega poslanika pri Vatikanu;. odločenih je zanj .16000 r. na leto. V Podoliji, v Kamenecu Podoljskem, so praznovali dne 27. maja 100 letniGO zasnove pravoslavne eparhije podoljske. Čar Nikolaj je odgovoril na-brzojavko grofa AJekseja Ignatijeva ter izrazil željo, da bi Bog utrdil Po-doljce,. ki so zopet prišli pod zaščito sile, ki skrbi za jednoto in celokupnost vse ruske zemlje. Kakor znano, so bili Poljaki yzeli Rusiji tudi Podolje, in sb še sedaj ondi poljski plemiči; vsled tega trdijo, kakor da bi, bilo nase-ljenje poljsko. To pa ni res. V Petrogradu je umrl ruski razsledovalec Afrike, dr. A. Jelisejev v 46. letu življenja. KNJIŽEVNOST, Slovensko-nemški slovar Wolfov, ki ga je uredil prof.. M. Pleteršnik, izšel je z 20. sešitkom, segajočim od besede: „šesterorob", do besede: „tvrzukati" (str. 625 do 704). Knjižnica za mladino, ki jo izdaje in urejuje g. And. Gabrsček v Gorici, dospela je do 5. snopiča, ki obšeza 6 povestic. Snopič stoji 20 kr., naročnina za 12 snopičev 1 gld. 80 kr. Poseben poziv, ki smo ga priobčili tudi v našem listu, kaže na važnost tega izdanja. Jugoslovanska akademija je dovršila prav serijo svojih publikacij za 1. 1895, katere se dobivajo v akad. „Kiiji-žari Dioničke tiskare" v Zagrebu. Dela so pa naslednja : 1. Dr. Luka Jelič: „Zbornik jugoslavenskih umjetnih spomenika", cena 2 gld. 2. Ljetopis jugoslavenske akademije za godinu 1894. sv. IX., cena 1 gld. 3. Tade Smičiklas: „vivot i djela dra. Franje Račkoga", cena 1 gld. 4. Rad jugosl. akad. znanosti i umjetnosti XXI. knjiga tilologičko-historiški i filosotičko-juridični razred, cena 1 gld. 50 kr. 5. „Rad" knjiga CXXII nat. prirod. razred, cena 2 gld. 50 kr. — Iz „Ljetopisa" je pretiskan „Prijegled knjiga i razprava izašlili u akad. publikacijami do konca godine 1894", cena 10 kr. Pri navedenih knjigah opozarjamo sosebno na životopis Račkega. ■'•" Jazijk. fipicka basen. Napsal Fr. J. Prochazka. ,Rozhledysoc., pol. a literarni, imajo v 8. štev. med drugim: F. X. Salda: K otazce dekadence. — Nova češka poesie. — P. Gast : Nastin tilosofie Bedficha Nietsche. Prel G. Dutka. — Gust. Geffroy: Razvoj mo-derniho umžni franeouzskeho. —ajtis: Ze života Litvinuv. Itd. „Rozhledy" naročajo se v Carudimu; za četrt leta stoje 1.30 gl. Urednik je Anton Klouda, lastnika sta A. Ilajn in Jos. Pelcl, poslednji je zajedno izdavatelj. Iioropiii p na mriii dyxoenoii aamuu YepHou Topu m Knn3b-noen Hiuco.iiu 1. A II. Aaei;cau,T;poBT, Ka3ani,, 1895. Cxp 83, 8'. Marljivi slavist, ruski profesor Aleksandrov, ki je ob Obodski proslavi sam mudil se nekoliko časa v Črni Gori, porabil je za tu navedeno knjigo najbolje vire, da bi sistematiški predocil duševno razvijanje Črnogorcev tekom 200 let, sosebno pa v sedanji dobi. Naposled označuje pesniška dela sedanjega Gospodarja kneza Nikolaja I. Zanimivi zgodovinski podatki in popularno razloženje dobe hvaležnih čitateljev tega spisa. „Slovanski Svet" prodaja se odslej v Trstu po tabakarnah : Piazza Caserma, No. 1; Via Cecilia No 2; Campo Belvedere No 21 ; Piazza delle Poste No 2; Volti di Chiozza No 1; Ponte della Falira No 7; Piazzetta Santa Lucia No. 1 ; potem: Internationales Zeitungs Bureau (pri stari Borsi). Posamične številke po 8 nvč. V Ljubljani: v knjigarni Ant Zagorjana, posamične št po 10 n. V a n j s k i trgovci pozor! na tvrdku brače Ribaric n Trstu. Spomenuta je poštena i dobro poznata trgovcem sa ugljenom i (lrvima u Kranj-skoj, Stajerskoj i Hrvatskoj. m — ------------r' ' Škropilnice proti peronospori v i c a, katere so se spbiš no uvedle v,-led njili preprostosti, trpežno>ti, lahke u orabo za vsako r>'jo trt itd. p-o-dajaje, dasi so mnogo zb^ljšane, vendar po dosedanjih nizkih cenah. Živic i družb, v Trstu Cenike odpošiljajo na zahtevat je franko. Na vse o. kr. poštne urade poši- S® Jjajo popolne škropilnice frank:, ' proti povzstju 10 gld. Izdelujejo tudi stroje za pr š i-nje z žveplom, neprestano drlu-jo^e stiskalnice itd. „SLOVANSKI SVET" izhaja vsako soboto na 8 straneh, slučajno s prilogami. Stoji za vse leto gld. 5, pol leta gld. 2.50, čeh-t leta gld. 1.25 — Za učitelje, uclteljice in dijake za vse leto 4, za pol leta 2 in za četrt leta 1 gld. — Posamične številke pri upravuištvu po 8 kr. Zunaj Arstro-Ogershe na leto G gld. 50 kr. — Inserate sprejema upravništvo. — Naročnina, reklamacije in vsakovrstna pisma naj se pošiljajo F. Podgorniku v Trstu (ulica Molin grande, št. 2).