Posamezna številka 10 vinarjev. šlev. 152. lf LjiiMM v ceirtek, 6. julija m Leto XLIY. == Velja po pošti: = Za celo loto naprej . . K 26'— za en mesoo „ . . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo Inozemstvo . „ 35'- V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . . K 24'— za en meseo „ „ 2'— V upravi prejeman mesečno „ 1*80 = Sobotna izdaja: = za oelo leto......K T— za Nemčijo oeloletno . „ 9'— za ostalo Inozemstvo. „ 12'— Enostolpna petltvrsta (72 mm široka ln 3 mm visoka ali в]е prostor) za enkrat .... po 33 v za dva- ln večkrat . . 2S„ pri večjlb naročilih primere! popnst po dogovora. --Poslano: —^ Enostolpna petltvrstapo BO vin. Izhaja vsak dan, lzvzemil nedelje ln praznike, ob S. url pop. Redna letna priloga vozni red lur Uredništvo je v Kopitarjevi ollol štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Opravnlštvo je v Kopitarjevi alloi št. 6. — Račnn roštne hranilnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-herc. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 188. Ш napadi pri Tržiču in belcih odMiL. - fioui uspehi pri obrambi in napadih na Ruskem. - Težki hali na obeh bregovih ftmme. Dobro povedano. »Slovenec« je nedavno priobčil dopis z Goriškega z napisom »Fragmenti«, ki ima jako zdrave in premišljevanja vredne misli. Tamkaj stoji mod drugimi tucli tale stavek: »V gotovih delih naše slovenske zemlje je vladalo se tik pred vojsko prepričanje, da je Gorica in Goriško nekje tam na Laškem.« Zali-bog, ne samo »v gotovih delih«, ampak splošno povsod po Slovenskem je bilo to mnenje. Odkod ta žalosten pojav? Ali je kriva tega šolska izobrazba? Rekel bi, da in ne. V šoli se morajo otroci na dolgo in široko učiti zemljepisja drugih krajev s katerimi ne bodo prišli nikdar v dotiko, domača zemlja, ožja domovina, pa jim ostane nepoznana. Štajerci so le malo poučeni o Goriški in Primorski, Goričani in Primorci pa o južnem Štajerskem. Dasi je slovenska zemlja tako majhna, da se slišijo topovi od soške fronte na najoddaljenejšo njeno točko — in vendar taka nevednost in sicer ne samo med preprostimi ljudmi, ampak tudi med akademičnimi izobraženci. To pride odtod, ker se mi vse preveč zanimamo za tujino, za daljne kraje, kakor pa za naše Slovenske gorice, Dravsko polje, za naše koroške doline, za naša Brda, za našo solnčno Vipavsko in za naš skrivnostni Kras. Vlada ne bo nikdar vpeljala domačega zemljepisja prej v šole, dokler se mi sami za to ne potegnemo. Mi pa se za kaj takega niti ogrevati ne moremo, d o k i e r nimamo natančnega opisa slovenske zemlje. Zato bi po moji slabi pameti bilo najboljšo a k o bi odbor Mohorjeve družbe takoj, ko se skonča »Zgodovina slovenskega narod a«, začel izdajati obširen opis slovenske zemlje. V ta namen bi se naj Mohorjeva družba že zdaj obrnila do naših znanih pisateljev in jih prosila za sodelovanje in pomoč. Ako opisujejo nekateri svoja potovanja po Rusiji, Italiji, Švici in po Nemškem, jim gotovo ne bo manjkalo zmožnosti za tako domo- in rodoljubno delo, kakor bi bil opis domačih krajev. Kako bi se čudili Kranjci in Primorci, ko bi se odgrnile pred njimi Slovenske gorice v vsej svoji lepoti in v vsem svojem prirodnem bogastvu. Oča- LISTEK. Junaški ljudje. Čudoviti so ti ljudje! Navezani so na svojo zemljo, na svoje hiše, na slednjo njivico in tratico, kot bi bilo srce prirasteno na dom. Iz gora grmi, iz zatišij, da se trese zemlja. Granate ri-jejo zemljo, šrapneli se razpokavajo. Zrakoplov kroži kot zmaj nad glavami in grozi s svojim brnečim glasom, strojna puška regija, v neenakomernih pokih se oglaša pehota. Po cesti gre tren, voz z ranjenci... Tam v daljavi se je dvignil dim... In med vsem tem, med padanjem granat in krogci, med peklenskim pokanjem so ljudje obdelali polje, kot bi nič ne bilo. znesli domov .. Nad cesto sem videl starega moža, ki je kosil travo, napol suho jesensko travo med grmovjem, ki mu je ostala od poletja. »Kosite, oče?« »Da! Bo pa za steljo, za konje, ko nimam več krave. Nimam drugega delati.« Tam nese nekdo zelenjavo v košu. Granata žvižga preko hriba ter sc raz- rani bi gledali obmejne župnije: Sve-čino, Sv. Jurij ob Pesnici, Št. Ilj, Št. Jakob, Sv. Jurij ob Ščavnici, Sv. Peter pri Radgoni, ako bi se vse natančno povedalo, kakšne so tamkaj dejanske razmere, kakšni so ljudje in kakšna je cerkev in šola in jezik, ki se v njih sliši, kako dobro vino raste po teh gričih in kako sočnato travo imajo te dolinice, tako bi marsikaterega zgrabilo hrepenenje po teh solnčnih in prijaznih liol-mih, da bi se tamkaj naselil, ali jih vsaj enkrat v življenju prišel pogledat in se naslajat ob pogledu. Kako bi Štajercu poskočilo srce radosti, ko bi čital, da raste na slovenski zemlji, namreč na Primorskem južno drevje: figa, citro-na, oljka, murva, palma in lovor, da stanujemo Slovenci cclo ob morju, da imamo torej vse, karkoli nam more nuditi mati zemlja. Če bi se še povsod opozorilo, kaj bi bilo v tem ali onem kraju najpriprav-nejše, česar bi sc naj ljudje posebno oprijeli, tukaj vinogradništva, tamkaj živinoreje, tukaj sadjarstva, tamkaj vrtnarstva, bi bilo to obenem velikanskega gospodarskega pomena. Seveda bi se morale jiotem osnovati na različnih krajih različne šole, različne zadruge, gospodarska društva in podporne posojilnice, ki bi posamezniku dale pouka in sredstev za njegov stan in poklic. Na mnogih krajih bi se morebiti obnesla ta ali ona tovarna in če ne druga, vsaj tovarna za kranjske klobase in za spodnještajerske kopune. Take tovarne bi prišle zlasti zdaj v vojskinih časih prav, pa jih ni nikjer. Mogoče sili somu smeh na usta. Le počasi. V Mir-nu pri Gorici so se čevljarji združili pod vodstvom svojega župnika, sedanjega tolminskega dekana in goriškega deželnega poslanca, g. Roj ca, in si sezidali tovarno čevljev. Sedaj je to eno največjih podjetij te stroke v Avstriji in tucli na najboljšem glasu, v katerem se godi 300 delavcem dobro, da jim ni treba stradati vsakdanjega kruha. Eden bi kaj takega ne bil zmogel. »S združenimi močmi« je šlo. Tudi bi tovarna najbrž ne bila tako napredovala, da bi ne bilo zraven razumnega, a tudi pogumnega vodstva. Česar ne zmore eden, to bi jih zmoglo sto, česar bi ne zmogla ena občina, to bi jih zmoglo deset. Korajže je treba in pa ljubezni do ljudstva. Ako hoče naš narod ostali gospodar na svoji zem- poči in zakoplje v rjavo zemljo. Postoji s košem in gleda za njo: »Eno figo je zadel!« Motika poje v kameniti zemlji. »Moramo okopati, je malo pretrdo.« Nekoliko proč se je odkrehnil iz kritja strel našega poljskega topa, a motika sc ni dala motiti. »Da, moram že zdaj malo zagradi-ti; pozneje bo drugega dela dovolj...« Ta starec, ki dela plot iz trnja ima trdnejšo vero, kot mnogi stotisočeri... Kadi pipo in ga ne briga, jaz pa ob vsakem strelu dvignem glavo. ★ * ч» Večer je ... Mrak je prišel od bog-vekodi in se naslonil z rokama na Krn in Matajur, prckopicnil se s telesom in padel v dolino. Zdaj je mir pri nas, v vaseh, v hišah, v vsakem posamezniku. Družine bodo povečerjale borno večerjo, pomolile in pospale. Vojaki se bodo vlegli in sc počili po dolgem in težkem trudu dneva ter sanjali o svojcih. Lo tu pa lam se bo zaslišal glas stražinc hoje, hrkanje konja... Toda ne, ne! Noč je prelomna... Treba, da se razsvetli, da so naredi dan. V teh dneh ni počitka, to je večno delo brez no lutnja,,« lji, ne zadostuje samo umska izobrazba in narodna navdušenost, temveč veliko bolj še gospodarska neodvisnost. Čeprav smo majhni, vseeno smemo zaupati v svojo moč. Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal. Kakšne namene ima z nami božja Previdnost, nam je neznano. A da nas Bog ne ho pustil poginiti, dokler smo mu zvesti, to je gotovo. Zato pa moramo svoje misli obrniti k nebeškemu Očetu, ki je tucli naš Oče, da blagoslovi nas in naše delo, katero moramo začeti takoj, kakor pravijo '»Fragmenti« v zadnjih stavkih: »Že sedaj moramo paziti, da ostanejo naša tla v resnici avstrijska in slovenska. Že seclaj moramo gledati, da pridejo nova industrijska podjetja, ki nastanejo po vojni, v domače roke, v naše roke, da ostane naš jug za vedno avstrijski.« »Pozabiti pa ne smemo, da je bil oni, ki je vztrajal z našim ljudstvom od začetka težkih dni, ki se ni ustrašil ne kolere, ne sovražnih izstrelkov, naš slovenski duhovnik.« Da, tega ne smemo pozabiti. Duhovnik je bil, ki je tolažil naše ljudstvo ob času turških bojev, on je bil edini, ki ga je učil v srednjem veku in sc ž njim pogovarjal v domačem jeziku, on je bil, ki ga je prebudil k. narodnosti, on mu je spisal prve knjige, on mu je odprl prve šole, on mu je prvi ustanovil posojilnice, sploh, on mu je prvi kazal pot do napredka in pro-svete. In dandanes, kdo čuti najbolj z narodom, kdo je njegova glavna opora? Duhovnik. On sc poteguje najbolj neustrašeno za njegove pravice, on žrtvuje tudi zadnji vinar za narodne namene. On ga nesebično zastopa v državnem in deželnem zboru, on vodi brezplačno posojilnice in ustanavlja novo, on nasvetuje « prijateljsko besedo, kjerkoli more in tucli pomaga, če je mogoče. Zdavnaj bi že ne bilo več našega naroda, če bi ne bilo slovenske duhovščine. Zato bi bilo prav, da bi knjigo: »Slovenska zemlja« ne krasile samo slike posameznih krajev, cerkev in šol in drugih javnih poslopji, ampak tudi slike naše slovenske duhovščine brez razlike njenega dostojanstva. Vsi sc trudijo za narod (in za Mohorjevo družbo so gotovo duhovniki največ storili), vsi bi naj torej dobili to skromno plačilce od nje. Da bi ne izostale slike drugih priznanih ljudskih voditeljev in dobrotnikov, kakor poslancev, učiteljev, zdravnikov, odvetnikov in nam prijaznih vladnih uradnikov, se razume samoobsebi. Kadar hi imeli opisano našo zemljo, naša mesta, trge in vasi, našo župnije ob Dravi in Muri in Savi in Soči, potem bi se ne zanimali več toliko za tuje dežele, kakor je omenil dopisnik v »Fragmentih«: »Na drugi strani se pa zanimamo vse prej za to, kar jo daleč ocl nas kot za lo, kar nam jc bližje. So pač momenti, ko je naš pogled obrnjen vse prej, kaj se godi v kitajskem parlamentu, ko razmotrivamo o Juanšikaje-vi politiki, kol da bi gledali na domačo koristi, na slovensko zemljo. Čemu pisati po naših časopisih slovesno članke, ki bi bili primerni za visoke diplomate, odločujoče usodo Evrope, ki pa še naših časopisov niso nikdar videli, še manj jih bodo pa kdaj brali. Odložimo vso megalomanijo in bodimo skromni. Srbi so letali visoko, sanjali o velikanski jugoslovanski državi in poginili v svoji domišljavosti. Resno svarilo za nas, ki smo najmanjši kulturni narod v Evropi. Bodimo previdni, prcvdarimo vsako besedo, prodno jo izrečemo, izberimo si modrost za svojo spremljevalko, da ne uničimo same sebe v svoji neumnosti. Zato pa pustimo druge narode pri miru. Bodo opravili svetovno politiko tudi brez nas. Rajši poglejmo na naše njive, kako jih bomo pognojili, na naše travnike, kako jih bomo zboljšali, na naše vinograde, kako jih bomo obdelali, na naše trge in vasi, kje bi sc dalo začeti kakšno industrijsko podjetje, ki bi prinašalo našim kmetom dobička, obrtnikom zaslužka, našim delavcem zavetja, da bi so jini ne bilo treba potikati po tujini in prodajati svojo zdravje in telesne moči za denar, ki od daleč ne odtehta njihovega truda. O vsem tem bi naj razpravljal opis slovenske zemlje. A na glavno no smemo pozabiti, namreč na duševno kulturo, na umsko izobrazbo, ki je podlaga vsakega napredka. V ta namen moramo slovenskim otrokom preskrbeti slovenskih šol, kjer si bodo od prve ure naprej lahko likali srce in um. Zlasti po mestih jc to velikanske važnosti. Ako mora otrok v šoli poslušati učitelja v drugem jeziku, kakor ga je navajen od doma, potem jc njegova izobrazba nepopolna, pomanjkljiva in brez koristi za življenje. Ker ne razume učitelja, hodi v šolo nekaj let, ne cla bi se kaj naučil. Nazadnje šc na delo, da je kapal znoj... V zraku je tulilo... »Kaj delate, ljudje neumni? Rešile sc!« i j »Da nam vas zgori! Gasimo!« i Tretja hiša se je ogrnila v rde S plašč in sc smejala s hudobnim mefii slovskim smehom. Ljudje so ubijali tuj porogljivi smeh in krvaveli... vsako granato jc pozdravil pogled zaničeval nja... Med vso se jo mešal tenek onemogli glas: »Moja Anka! Ubili ste mojo Anko!« * * * Jasen dan je kazal čislolo svojega! neba, belino visokih hribov in brda in poljane, in pravil nekaj resnega, hladnega na srce... Človek bi so stresel ob vsem tem. Hudo bi mu bilo... Pa ne posluša, ne misli. Živeti je še čas, pride novo življenje in bo šepetalo veselo pesem na uho, glasnejšo od Kanonov. Na njivi so naše ženske... Telesa se vpogibajo... Da je kratek čas zveni govorica in smeli... Toda kje smo? Kje v sredi države? V kraju, varnem pred cigani in potepuhi? Ena izmed Žanjic sc je dvignila, zasenčila oči in dejala pogledavši v daljo; » - »lilo šola >••" Na temnih obrisih nasprotnih hribov se jc posvetilo .kot iskra, preletelo v žvižgu zrak in udarilo... Prvič... drugič... Zganili so se ljudje, vojaki planili... »Ni miru! O Bog, nam pomagaj !« »Gori!« »Nosi otroka! Popadi obleko!« Ljudje kričijo, vlačijo iz hiš... Mati z otrokom jc padla. Tam joka deklica. Plamen se dviga in jc jasen cilj sovražniku. Granata na granato... Vojak jc zastokal, zajokal konj!... »Bežimo!« Konjska kopita in podkovani čevlji bijejo ob razsvetljen klanec. Ogenj je zgrabil za rob strehe druge hišo in se v veselem sunku pognal kvišku. »Kje jc Anka?« Granata je padla na gorečo hišo, cla sc je dvignil peklenski žar isker in razdejanja, tramovi in ogorki so planili in padli na drevje, na ljudi. Žena sc jo zgrudila... »Kje jc moja Anka? Ljudje božji, kaj granata! Ali moje Anke ni! Ni!« Jokajoče proseči glas je pretrgal klic: »Gasimo!« »Gasimo!« Nekdo jc pristavil lo-stvo. Dekle jc prineslo škaf vode. Dum! r^ y dalji stu korakov! Ljudje so planili pisati in brati ne zna. Potem ni čuda, da po tisti otroci, ki nimajo pouka v maternem jeziku, najbolj zaostali v ieobrazbi in da nima država od takih ljudi kaj posebnega pričakovati. V interesu države je torej, da dobe slovenski otroci v Trstu, v Gorici in drugih mestih slovenskih Sol, kjer so bodo res kaj naučili, ne pa postali jani-čarji Avstriji sovražnih narodov. Zdaj je čas, da se vzdigne cela Slovenija in zahteva enoglasno za 56.000 Slovencev v tržaškem mestu slovenskih Šol, ljudskih, meščanskih in strokovnih. V imenu avstrijske misli naj se to zgodi. Naš apel ne sme biti naslovljen na gluha ušesa, kakor pravi nekdo v isti številki »Slovenca«: »Naši slovenski zastopniki bi morali do odločilni faktorjev. ki bodo gotovo znali ceniti našo lojalnost in ki nam bodo pravični, bolj pravični, nego nekateri naši laški so-tleželani.« V Trstu, ki se nam v bodočnosti Smehlja kot kraljica Jadranskega morja naproti in nam ponuja svoje bogastvo, bi se njej že letošnjo jesen odprlo več slovenskih privatnih šol, za katere bi imeli skrb ne samo Tržačani, temveč tudi drugi Slovenci: Po vojski bi jih gotovo prevzela država. Če ne bomo tega sedaj storili, zamudimo priliko, ki se nam nikdar več ne povrne. Le itedaj borno res lahko rekli, da v «da-lji vidimo, kako postaja naša Gorica avstrijska in slovenska, v dalji vidimo in sanjamo o resnično avstrijskem Trstu, ki daje avstrijskim narodo m svoje pravic e.« Pri tem nam je treba imeti pred očmi tiste besede, katere imajo »Fragmenti« pred epilogom: '»Naša izmučena Goriška nam kliče, ne politike dvornih svetnikov, pa tudi ne politike sentimentalnosti, ampak politike treznega prevdarka, energije, doslednosti, nesebičnosti in delavnosti nam treba za kulturni, narodni in gospodarski razvoj, pri delu za našo domovino, za mogočen steber mogočne habsburške monarhije. Epilog. Kakor se povsod pripravljajo na bodočnost, tako bi se naj tudi mi. »Fragmenti«, iz katerih sem črpal svoje glavne misli, imajo veliko poučljivega v sebi in je upati, da se dotičnik še večkrat oglasi. Veselilo bi me, če bi s ek mojemu Članku tudi kdo oglasil in povedal svoje mnenje. Prva pomlad našega naroda se je začela leta 1848. Takrat smo bili še skoraj nepripravljeni. Sedaj upamo, da nam napoči po vojski druga pomlad. Naj bi nam torej Mohorjeva družba za to pomlad preskrbela opis slovenske Zemlje, da bomo vsaj na zemljevidu, na papirju združeni v lepo enoto in se bomo tako laglje drug drugega podpirali. Četudi bi delo stalo veliko truda, vendar bi bilo velikanske važnosti. Ljudstvo bi gotovo prebiralo tako knjigo z velikim užitkom, pa še z večjo koristjo za svojo narodno zavest in gospodarski napredek. Ob enem pa bi bila taka knjiga poznejšim rodovom nekak pomnik iz dvajsetega stoletja. Čez sto ali dve sto let bi jo ta ali oni rodoljub odprl in ogledoval slike, da bi videl, kakšno zunanjost je imel ta ali oni kraj ob koncu svetovne vojske, da bi preračunal naraščaj ali padanje domačega prebivalstva v posameznih trgih in župnijah tekom časa, da bi se tudi sam navdušil za kakšno domoljubno delo. Koliko se je trudil Janez Bajkart Valva-zor, da je napisal knjigo: »Slava vojvo-dine Kranjske«. Žrtvoval je celo svoje »Tam... Kaj jih moraš ravno videti? Kjer so tiste rjave črte. Bi rada enega za fanta?« Smeh v celi vrsti. »Dober bi bil, bi mi kuhal polento.« Pok, pok, pok!... »Oho, streljajo!« Za hip so se dvignile vse, pogledale, posluhnile. — Pok, pok ... zzzz, zzzz!... »Kaj ste prišli ptičicc streljat?« Smeh... Vpognile so se zopet, in delale dalje... Pok, pok, pok, pok!... »Kaj streljajo s fižolom?« »Če ne znajo boljše, naj kar nehajo!« »Tiho bodi, saj se šele učijo!« Pok, pok!... Tenko je nekaj žvižgalo, enkrat udarilo celo na kamen ... Veterček se je pripodil po njivi in z njim se je podil smeh, poredni dovtipi in poki pušk ... Slednjič se je sesedla na tla neka žena: »Ah. jej!« in prijela za nogo. Planile so k nji... »Zdaj pa bo treba iti!« »Ah, kaj! Čevelj ji je preluknjal in mezinec oraskal... Mala reč!« »Pač, treba bo iti!« Ustavile so delo med pokanjem pušk, stisnile orodje pod pazduho in šle v vas ... Fric. premoženje za to delo. A s tem si je postavil trajen spomenik v naši zgodovini in si zasiužil hvaležnost nas vseh. Valvazorjev ni več med nami. Pa s tem večjim zaupanjem se oziram na Mohorjevo družbo, da bi nam ona postala drugi Valvazor, ki bi svojo nalogo še lepše izvršila. Kdor je istega ali nasprotnega mnenja, naj se oglasi na tem mestu, da se ideja izčisti. ттш v bojni ml (Izviren dopis.) V Gorici, 3. julija 1916. To jc samo v Gorici mogoče! Naj se le kdo ozre na vsa bojna pozorišča v Evropi in po svetu okoli, kaj takega ne bo dobil nikjer kakor edino-le v Goricil Tu bo vlč. g. stolni kanonik Mons. Ivan Ev. Kolavčič praznoval v nedeljo 16. julija svojo zlato sv. mašo, bo obhajal petdesetletnico svojega mašniškega posve-čenja. To bo velik spominski dan za vlč. g. kanonika, a tudi velik prisrčen družinski praznik za prebivalstvo v Gorici in okolici. Vlč. gospod jubilant je goriška duša skoz in skoz. Njegov rojstni kraj je Šempeter pri Gorici, kjer je 18. decembra 1842 zagledal luč sveta. Srednje šole in bogoslovje je obiskoval v Gorici, kjer je bil 15. julija 1866 posvečen v mašnika. Svojo prvo službo je imel v Biljah, kjer je deloval kot subsidiarij, kot kaplan in ljudski učitelj od 15. avgusta 1866 do jeseni 1. 1871. Nato je bil še nadaljnih šest let do 1. 1877. kaplan v Dornbergu. Potem je nastopil svojo službo v Prvačini, kjer je kot župnik ostal pet let od 1. 1877. do po-četka novembra 1882. Tedaj jc prišel v Solkan. 23. oktobra 1882 je bil investiran od tedanjega knezonadškofa Andreja Goll-mayra za župnika na župnijo Solkan; dva tedna pozneje je nastopil tukaj svojo službo. V Solkanu je deloval kot župnik nad 28 let. 9. junija 1910 je bil imenovan za kanonika stolne cerkve, katero mesto je nastopil na praznik Sv. Treh kraljev 1911. In tu ga vidimo še vedno. Svoje življenje je torej preživel in služboval je vedno v Gorici in goriški okolici, v krajih, ki se — izvzemši Dornberg — sedaj vsi nahajajo v obsegu sovražnega ognja. Goričan je s celim srcem. Svoje mesto in svoj mašniški poklic ljubi s celim srcem. S celim srcem ljubi tudi svojo ljubo Gorico in nje krasno okolico. Ko je sovražnik prihrumel, ko je pričel sipati svoj pogubni in smrtonosni ogenj, se on ni za trenutek umaknil. Mnogi mnogi so se ko-nečno umaknili iz Gorice, tudi duhovniki, on je ostal. Od celega stolnega kapitelja goriškega je edini on ostal na svojem mestu. Njegova častitljiva postava je vsled starosti že zelo upognjena; njegova glava ne nosi več las, in kar jih še ima, so vsi do zadnjega beli kot sneg — toda njegov pogled je še vedno mladeniški, njegov duh živahen, njegovo srce polno ognjći. Vsi občudujejo njegov pogum, Stanuje v ulici Dreossi, v II. nadstropju. Vsi drugi so že davno zbežali v kleti ali vsaj v pritlične prostore; on stanuje in sprejema še vedno v II. nadstropju, kakor v časih največjega miru. Nehote Ti postane tesno v prsih, ko slišiš iz njegove sprejemne sobe treskanje sovražnih strelov in vidiš okna njegovega stanovanja obrnjena naravnost proti bojni črti. A do sedaj ni še prišel noben strel v hišo, kjer on stanuje. Res, čudovito pogumen je naš častitljivi jubilant. Štirikrat, šestkrat na dan gre po poti do slolne cerkve in nazaj domov. Strašna pot! Ob njej vidiš zidove, ki so jih granate razbile; drevje, ki šo jc granate raztrgale. Vidiš Strassoldovo hišo, po bombi presekano od slemena do tal; greš preko trga sv, Antona, ki so ga granate največjega kalibra razrile, da je bilo groza; greš ob hišah naprej, ki so po sovražnih strelih razpra-skane, poškodovane in podrte. Potem stopiš na stolni trg, kjer so tri bombe iz sovražnega aeroplana povzročile toliko opustošenja. Na tej poti se je že kri pretakala, so umirajoči stokali, so mrtvi ležali. Naš zlatomašnik je še celo sam enemu podelil odvezo, ki je bil v neposredni njegovi bližini od granatnega drobca smrtno zadet! In navzlic temu vztraja na svojem mestu, brez strahu, samo iz ljubezni do svojega poklica in iz ljubezni do domače grude. In da bi ga videli, kako on tudi dela! Za svojo službo v stolni cerkvi je vedno na svojem mestu. V spovednici stolne cerkve ga vedno dobiš, kadar ljudje spovednika pričakujejo. Dokler ni bilo vojaškega duhovnika, je vedno stal tudi ranjenim in bolnim vojakom ob strani v bolnišnici ob koncu ulice Dreossi. Spovedoval je; delil sv. obhajilo; imel tudi nagovore; tolažil. — Sploh je njegova ljubezen do bolnikov ne-prekosljiva. Sam jc bil v svojem življenju mnogokrat smrtnonevarnn bolan, mnogo je trpel in mnogo skusil. Zato ima njegovo srce usmiljenje do bolnika, Idite n. pr. v Solkan in poizvedujte, kaj je ljudem najbolj ostaio v spominu od prejšnjega župnika Kolavčiča. In liudie Vom bodo povednli od prvega do zadnjega: Bolnike je rad imel; spovedoval je rad! Da, bolne na duši in telesu jc rad imel in jih rad ima še vedno, da jim pomaga, da jih tolaži in povzdiguje v smislu svete krščanske ljubezni. Diči ga tudi čudovito zaupanje v Boga. To je podlaga njegovega poguma, celega njegovega življenja; to ga drži pokoncu in to ga tudi — varuje. Evo zlatomašnika v bojni črti! Kdo bi se ž njim ne veselil dneva, kjer bo iz dna srca izrekal hvalo vsemogočnemu dobremu Bogu za milosti dolge dobe petdesetletnega mašništva! Poznajo ga vsi v Gorici in nje okolici in vsi ga radi imajo. Zato pa se tudi vsi veselijo dneva 16. j u 1 i j a , ko bo slovesno zapel: Te Deum laudamus! Pri HoluonsKi armadi ob ш\. Švicarski poročevalec G. Wagner je smel meseca maja letos z dovoljenjem italijanskega glavnega stana obiskati italijanske postojanke ob Soči. Peljal se je z avtomobilom od Krmina do morja. O tem poroča v »Journal de Genevc« med dru-gim: Krmin pustimo na levi. To je majhno avstrijsko mesto, katero imajo sedaj zasedeno Italijani. V mirnih časih je bila tu carinska postaja na železniški progi Dunaj— Benetke, Peljemo se proti Soči. Mestoma jo že vidimo, kako poblesteva med zelenimi holmi kakor moder trak. Dospeli smo na skrajni rob te neizmerne ravnine, ki se razteza od Lombardije in Benetk proti alpam. Pred nami, onstran reke, se dviga divja, raztrgana gorska pokrajina. To so trdne postojanke avstro-ogrskih čet. Pri Zagraju dospemo do Soče. Zagraj je velika vas. Tu so se vršili prvi ogorčeni spopadi. Od tedaj je vas samo še razvalina. Toda med zidovi, ki je očrnjen od smodnikovega dima, cveto v razkošnem izobilju južne cvetlice. Ostanki cerkvc kipe iznad pustih razvalin. Streha odstreljena, zvonik razpočen. Njegovi trije zvonovi, oropani svojih pokojnih glasov, vise v zijajoči črni luknji. Svetniški kip v notranjosti cerkve stoji na svojem starem mestu. Toda svet-nikovo glavo je odnesel granatni drobec. Nekdo je glavo pobral in jo položil na glavni oltar. Tam leži sedaj ter se smehlja krotko in pokojno, kakor se smehljajo svetniki v cerkvah. Skozi razstreljene cerkvene zidove pregledaš tek Soče gori do Gorice. Bele hiše plamteče zaželjenega in plamteče hranjenega mesta se stiskajo k zelenemu pobočju. Dolge mesece naska-kujejo tu Italijani. Toda mesto leži zanje še vedno v daljni, nedosežni dalji. Sedemo v avto in se peljemo po zagrajskih cestah, ki jih obrobljajo razvaline. Peljemo se skozi drugo vas. Mogočen grad, ki sanja v miru dražestnega starega parka, se nam dviga nasproti. To je Castelnuovo, letovišče princa Hohenlohe. Gosposko hišo so raznovrstni izstrelki hudo preluknjali. Širno vežo krase freske. Ena izmed stenskih slik predstavlja prehod preko Soče. Toda uniforme naslikanih vojakov bleste modro, belo, rdeče — spadajo v čas, ki je davno minul. Spredaj se svetijo v solncu Napoleonovi orli. Današnjim vojnosivim se ni posrečilo ponoviti velikega zgleda. V kotu parka so napravili majhno pokopališče. Krog petdeset Italijanov počiva tamkaj,. Gomile so videti kakor sveže. Toda že jih bohotno prepletajo cvetlice. Spomnim se žalostnih grobov, ki sem jih bil videl v Champagni; vidim jih pred seboj, kako žalujejo mračni in zapuščeni v dolgih vrstah. Razlika je prehuda. Celo smrt kaže tu na jugu vesel, spravljiv smehljaj. Cvetje posipa ondi, kjer so morali umreti ljudje v svoji mladostni moči, Puške zapraskečejo. Previdno se ozrem naprej. Žične ovire v globokih vrstah, jame in nasipi. Zadaj so avstrijski strelski jarki. Iz le-teh prihaja ogenj. Strojne puške iz-drdravajo svoje trakove. Nekaj sto metrov pred nami leže postojanke. Jarki so nabasani z vojaki, gotovo. Ne vidiš pa niti enega izmed njih, samo kamenje, grmovje, zgorele trate. Kakor bi narava sama blju-vala smrt in pogubo. Predno se Soča zgrne v morje, se oddalji od gora in teče skozi ravan. S svojih višin obvladujejo Avstrijci to ravan. Je prav smrtnonevarna. Zato so poizkusili maskirati cesto, kolikor se je pač dalo. Pa očividno ni veliko pomagalo. Iz jarkov tam na oni strani često poletajo krogle in zahtevajo svoje žrtve. Šofer uravna zato avtomobil na največjo brzino. V viharni vožnji pridrvimo v neko mesto, Čisto belo je, njegove hiše so nove in njegove ceste široke, kakor nič tako, kakor si drugače vajeni v italijanskih mestih. To je Tržič. Mesto jc evakuirano, ceste so prazne. Trgovine so zaprte, hiše razstreljene. Kamor pogledaš, vidiš luknje v zidovih. Na cestnem voglu še visi poštni nabiralnik z av-strijsl tim dvoglavim orlom. Orožnik nas ustavi. Prepovedano je hoditi po cestah. Ali jih vidite? Pod tem gričem, pod onimi drevesi stoje avstrijske baterije. Le-te ne trpe nohenega življenja v mestu. Ozremo se proti tej grožnji, plahi in potrti. Molk v zapuščenem mestu je le še jirozljivejši in težji. Iti se sme samo preko vrtov, ali pa tesno stisnjen ob hišah, da bi ne opazil sovražnik. Gremo torej preko vrtov. Polni so rož in perunik. Opijanljiv vonj napolnjuje solčni dan. Toda gori na gričih so avstrijske baterije. Sprejme nas strelski jarek. Dolgo gremo. Potem pridemo k morju. Ob obali leže velike, slovite ladjedelnice. Dimniki kipe visoko v nebo. Mor-narični vojaki v vojnosivih uniformah stra-žijo tu. Zrak je čudno težak in strupen. Žareče leži solnce na zidovih. Hitro opaziš, da leži tu vsepovsod na stotine mrtvih trupet, le za silo pokopanih. Tuleč in žvižgajoč letć izstrelki preko naših glav. Prihajajo od zapada in vzhoda. Zamolklo in težko bobni grmenje topov, sedaj bliže, sedaj dalje. A so tudi trenutki, ko je vse tiho. Potem slišiš večno kipenje morja. Vojsko z Italijo. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 5. julija. Uradno se poroča: V Dobrdobskem odseku je trajal predvsem na južni de! planote namer« jeni ogenj s topovi dalje. Napadalne poizkuse Italijanov na naše postojanke vzhodno od Tržiča in Selc smo odbili. — Na bojni črti med Brento in Adižo je sovražnik brezuspešno napadal naše postojanke pri Rodna in severno od do« line Posina. Pri Naborjelu in v dolini Sugana smo sestrelili po eno letalo. Namestnik načelnika generalnega štaba', pl. Hofer, fml. Italijansko poročilo. 3. julija: V odseku doline Adiže je obstreljeval včeraj sovražnik ljuto naše postojanke od Serravallc do Pasubio. Nekaj strelov je zadelo tudi Alo. Naše topništvo je učinkujoče odgovarjalo. Boj pehote na severnih slemenih Pasubio se ljuto nadaljuje. V dolini Posina smo zasedli raz-rastke severozahodno od Monte Bruche, Molino v Val Zara in Scatolan pri Ruf-redo. Nadaljevali smo podjetja v tem odseku proti južnim opirališčem sovražne obrambe Col di Costo, Monte Seluggio in Monte Cimone. Na planoti Asiago smo potisnili sovražne oddelke čez severne robove Val d'Asa. Primeroma mirno je bilo na ostali bojni črti, ker smo sestavno urejali napadalna sredstva v težavnem ozemlju. V dolini Brenta so se borili oddelki na brežinah Monte Civarona. Sovražniku smo zadali znatne izgube in srno jih nekaj ujeli. Živahno je delovalo naše topništvo v dolinah zgornji But in Bela. Na kraški planoti je napadel sovražnik včeraj naše nove postojanke vzhodno od Selc. Po ljutem ročnem me-težu smo ga vrgli. Nekaj letalcev je obiskalo zgornjo dolino Val d'Assa, vrnili so se nepoškodovani. Naš tridentinski napad ni bil zaman, Rotterdam, 5. julija. Vojaški sotrudnik »Couranta« izvaja: Ne moremo se izogniti viisu, da bi se bil moral pričeti bodisi napad v Franciji ali ruski v Voliniji, v Galiciji in v Bukovini pozneje, da bi skupni napori več koristili. Če odgovarja ta vtis resnici, se ni podvzel avstrijski napad na Tridentinskem zaman, ker je izzval prezgodaj pričeti napad Rusov. Boji v Adiški dolini. Basel, 5. julija. Italijanski listi se čudijo, ker avstrijsko topništvo v Adiški dolini ljuto nastopa. Vsekakor sovražnik na Tridentinskem ni zelo oslabljen in razpolaga z zadostnim številom lopov in s strelivom, V dolini Adiže pričakujejo Italijani tudi napada pehote. Benetke v vojni. Z italijanske meje pišejo o življenju v Benetkah: Vse gospodarsko in obrtno življenje se je ustavilo. Če je že podnevi neznosno, so pa noči pravo peklo. Nič več ne veš, kdo vlada tam, oblast ali drhal. Stotine stanovanj in hiš stoji zapuščenih ali pa so postale skrivališča zločincev, s katerimi v temi ni lahko sprejeti boja. Majhen hleb kruha, ki je stal še pred osmimi dnevi pol lire, najdeš sedaj le še s težavo kje za celi dve liri. Vseh 2000 cestic in uličic, ki so liki labirint spletene med kanali in trgi, se je izpremenilo v ravno toliko skrivališč zločina in pregrehe. Prebivalstvo zahteva energičnejše odpomoči. Toda nihče se ne zmeni za to. Vse je v mislih in na delu samo v fronti in za njo. Grozne prizore sem doživel na svetovno-znanem trgu pred pošlo in Goldonijevim glediščem, na Riva degli Schiavoni in na Campo San Po!o. Ženske, otroci in starčki so prosili zastopnike oblasti za varstvo pred zločinci, za kruh; grozili so, preklinjali vojno, tulili in se krčevito oprijemali vojakom in karabinierjem za suknje. Ko nastopi noč, nc sme noben človek več zapustiti hiše. Iz seje italijanskega senata. Curih, 5, julija. (K. u.) Senat jc pričel razpravo o izjavi vlade 28. junija. Zahteve Angliji nasproti. Senator Marconi se je pritoževal, ker zavezniki Italijanom premalo zaslug pri-poznavajo. Anglija, Rusija in Francija smatrajo Italijane za revno ljudstvo. Le ena velesila je dobro umela razmere v Italiji, a opustiti mora upanje na gospodarsko nadvlado Italije, ki potrebuje več žita, premoga in kovin. Anglija mora priznati tudi Italiji glede na tovornine ladij tiste ugodnosti, ki jih je priznala Franciji. Ministrstvu zaupa. Inozemstvo vplivalo na sestavo nove vlade. — Sonninose razburja. Senator Fracassi je zahteval, da mora dobiti parlament več poročil o vojski, kolikor jih dobi občinstvo. Ko je govornik opozarjal, da so znale med kabinetno krizo zvezne velesile odločno uveljaviti svoje nazore in želje, se je razburil Sonnino in zaklical: »To se ne ujema!« Tudi Boselli je zaklical: »Ne sme. se reči ni niti misliti se ne sme, da se more vmešavati in pritiskati inozemstvo.« Pritožba proti Slovanom. Senator Novelist se je pritoževal proti nadzaveznici Angliji, ki prepoveduje uvoz italijanskih pridelkov. Vlada ničesar ne stori proti slovanskim odborom, ki vodijo vojsko proti koristim Italije.. Proti dogovorom. Senator Macciotti je želel več stika vojnega vodstva in vlade z javnostjo; naj se tudi izognejo vsem pogodbam, ki bi lahko bodoče italijanske zveze motile. Razstrelba v italijanskem mornariškem arzenalu. Spezia, 5. julija. (K. u.) Včeraj popoldne je eksplodiral blizu pristanišča zaboj smodnika. Trije železniški vozovi so pričeli goreti. Ladij v pristanišču je več poškodovanih; mrtvih je več oseb. Državni podtajnik Daal Olio vodi preiskavo o zadevi. Izbruh ognjenika Stromboli. Lugano, 5. julija. »Tribuna« poroča iz Messine z dne 4. t. m.: Danes ponoči se je čutil silen izbruh ognjenika Stromboli. Po poročilih z Liparskih otokov je škoda velika. V Anconi in drugih mestih so ob 7. uri zjutraj čutili valovit potres, ki pa ni napravil nobene škode. vojska z Rosi. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 5. julija. Uradno sc poroča: Na višinah severnovzhodno Kir-libabe v Bukovini praske s sovražnimi Jezdeci. — Naše topništvo je prisililo zahodno od Kolomeje opoldne na napad napredujočo rusko brigado, da je morala zbežati. Sovražnik je napadel zvečer južno od Sadzawke z močnimi silami. Povsod sm0 ga vrgli, mestoma po ljntem ročnem metežu. — Pri Ba-ryszu, zahodno od Bučača so vdrli Rusi začasno v naše postojanke. S protinapadom smo zopet pridobili prvotne postojanke. Pri Werbenu ob zgornji Štiri smo s sunkom avstrijskih čet privedli 11 ruskih častnikov, 827 mož in 5 strojnih pušk. Na tem bojišču se odlikuje že več dni staropreizkušeni sabotiški peš-polk št. 42. — Južnozahodno in zahod-on od Lncka se je zopet izjalovilo veliko sunkov sovražnika s težkimi izgubami zanj. Pri Štiri, navzdol od Sokula do čez Rafalovko so zopet podvzeli Rusi svoje napade. Zahodno od Kolkov je poizkušal sovražnih z nastopom znatnih sil, da se ustali na severnem bregu. — Na številnih drugih mestih so odbili napade Rusov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 5. julija. (K. u.) Iz velikega glavnega stana: Vojna skupina maršala pI.Hin-denburga. Kursko obal so brezuspešno obstreljevali z morja. Proti bojni črti armad maršala Hindenburga podvzeta podjetja sovražnika so se posebno nadaljevala na obeh straneh Smorgona. Skupine nemških letal so vrgle veliko bomb na kolodvore in na zbirališča čet ori Minsku. P Vojna skupina maršala princa Leopolda Bavarskega. Rusi zopet napadajo na bojni črti od Cirinado južnovzhodno cd Baranovičev. V deloma zelo trdovratnih bližnjih bojih smo № odbili ali pa vrgli iz vlomljenih mest. Njih izgube so bile kar najtežje. Vojna skupina generala p I. Lin-s i n g e n a : Boji se razvijajo na obeh straneh Ko-stinhnovke (severnozahodno od čartoris-ka) in severnozahodno od Kolkov. Napadli smo tiste ruske oddelke, ki so prodrli čez Stir zahodno od Kolkov. Izjalovili so se na mnogih mestih severnozahodno in južnozahodno od Lučka do pokrajine Werben (severnovzhodno od Bercstečka) vsi z močnimi silami podvzeti poizkusi sovražnika, da bi nam pridobljene pridobitve zopet iztrgal. Rusi so izgubili na ujetnikih 11 častnikov in 1138 mež, neglede na njih težke krvave izgube. Letalci so napadli kolodvore in zbirališča čet pri Lucku. Vojna skupina generala groia Bothmerja: Južno od Bariča se je bil ustalil sovražnik začasno na ozki črti v prvi črti. Naše uspehe južnovzhodno od Tlumača smo razširili. Vrhovno vojno vodstvo. XXX Bitka pri Kolomeji traja dalje, vendar so se napori sovražnika, da bi prodrl čez črto Berezov-Sadzavka, popolnoma izjalovili. Vedno bolj se čuti sodelovanje južnega krila armade grofa Bothmerja. Ruski protinapadi blizu Bučača, ki so imeli namen, da bi preprečili napredovanje omenjenega krila, niso uspeli. Na bojni črti armade generala Bohm-Ermolli razven topniških bojev nobenih posebnih dogodkov. Nasprotno pa je središče armade generala Puhalo pri Wcr-benu ob Styru pridobilo nt ozemlju. Med tem ko v Voliniji sovražnik s pomočjo novo došlih ojačenj nadaljuje svoje brezuspešne poskuse, da bi preobrnil položaj, so se ob Stiru od Sokula navzdol vneli večji boji. Zahodno od Kolkov odločitev še ni padla, na vseh ostalih točkah je sovražnik odbit. RUSKO URADNO POROČILO. 2. julija: Boji na široki bojni črti južno od Stolioda trajajo dalje . Sovražnik se poslužuje vsake prilike, da odločno napada. Posebno ljuto se vojskujejo pri Tristenu in Kijasu severovzhodno od Kizielina v prostoru južno od Bubilna in pri vasi Vola Sa-tovska. V vseh bojih smo odbili sovražnika. 3. julija ob 3. popoldne: Ljut boj se nadaljuje med Stirom in Stohodom, južno od Stohoda. Zadržali smo napad sovražnika južno od vasi Linievka. Privedenih je IG častnikov in nad 800 mož kakor tudi več strojpih pušk. V prostoru Zubilno-Zaturcy so odbiti napadi Avsrijcev v množicah s težkimi izgubami za sovražnika, nad 700 mož smo ujeli in zaplenili 3 strojne puške. Zadržati smo morali naš napad vzhodno od Ugrinova, 13 km severnovzhodno od Zviuiačev, med Gorolio-vom-Luckom, ker so grozile z obkolit-vijo sveže sovražne sile. Sovražnika, ki je napredoval, ob tej priliki je pogazilo naše konjeništvo in ga večinoma pobilo. Tu smo ujeli približno 8000 mož. Na desnem bregu Dnjestra je napadel po številu veliko močnejši sovražnik pri Izakovu, 16 km južnovzhodno od Nizniova in 10 km severnovzhoclno od Tlumača. Po izpopolnjujočih poročilih so vjc-lc čete generala Lešičkega v bojih pri Pečeničinu, 1.0 l j km zahodno od Kolomeje, 7 topov in i topniške vozove za strelivo. Na desnem krilu v prostoru pri Ri-gi jc obstreljevalo naše topništvo na suhem in na ladijah sovražne postojanke. Sovražni letalec jc vrgel brez uspeha 20 bomb na naše vojne ladje in je izginil, ko ga jc napadlo naše povodno letalo. NAM GRE PRAV DOBRO. Budimpešta, 4. julija. Med popoldansko sejo je došlo poročilo vrhovnega nemškega vojnega vodstva, ki je obveščalo o uspehu grofa Bothmerja pri Tlumaču. Hon-vednega ministra so viharno vpraševali, naj pove kaj podrobnosti. Odgovoril je: »Nam gre prav dobro, več zdaj ne morem izdati.« NAPREDOVANJE NAŠIH ČET V BUKOVINI. Budimpešta, 4. julija. »Az Est« javlja iz Bukarešta: V Bukovini se bijejo zelo lju-ti boji. Avstrijske čete so pridobile severnozahodno od Kimpolunga in pri Kirli-babi veliko na prostoru in so ujele nad dva tisoč Rusov. IZJALOVLJENI RUSKI NAČRTI. Stcckholm, 5. julija. Pod predsedstvom carja je zboroval v glavnem stanu vojni svet, ki sta se ga udeležila tudi Šul-vajev in general Ruski. Razpravljali so tudi o vprašanju nadaljnih operacij in ker je odpovedala preskrba ruske armade. Radi nemške premoči se je izjalovil načrt, da bi vpadli v Galicijo. Pričakuje se, da bodo zdaj poizkušali Rusi svojo srečo na severu. Intendanlura je popolnoma nesposobna. Armade v Bukovini so več dni stradale; za vzravnavo je pa poginilo v Voliniji 4 ti- soč volov, ker niso imeli kaj jesti. Znatne množine moke so našli zmešane s cementom. Dosedanjega načelnika intendanture, kneza Tumanova, dosedanjega poveljnika v Petrogradu, ki jc vodil malouspeli boj proti draginji, so odstavili. Po končanem vojnem svetu je odpotoval Ruski na svoje posestvo, ker se vrhovno vojno vodstvo ni strinjalo z njegovo pesimistično sodbo o položaju. RUSI POŽIGALCI. Bukarešt, 5. julija. Požar, zažgan po Rusih v Itckanili je trajal do včeraj zjutraj. Rusi do včeraj zjutraj Ru-muncem niso dovolili pomagati; a nastop prebivalstva jih jc prisilil, da so odnehali; s pomočjo rumunskih oblasti se jc omejil požar. Da se maščujejo, so zažgali Rusi Gurahumoro, ki je do polovice pogorela. VOLITVE V VARŠAVI. Piotrkow, -i. julija. »Dziennik Narodov^« poroča iz Varšave: Volilno gibanje v Varšavi je prešlo v zelo živahno stanje. Vsi volilni odbori so sklenili v svrho enotne izvedbe volitev kompromis. Za judovske zastopnike so določili 20 mandatov. Kakor sc sliši, sc jc vsled sporazuma med posameznimi strankami zelo pospešilo prizadevanje za ustanovitev skupnega narodnega sveta za celo poljsko kraljevino. KAKO POMAGAJO JAPONCI RUSOM. Rotterdam, 5. julija. Ruska vlada je dobavila dozdaj iz Tokia za 800 milijonov mark vojnega blaga. Japonske tvornice za topove se zadnje čase ne morejo več držati dobavnih obrokov, ker je izdelovanje zelo otežkočila Anglija, ki je prepovedala izvažati jeklo. Bukarešt, 5. julija. Rusi spravljajo številne čete in japonske težke topove proti Dornavatri. Pri teh topovih so japonski častniki in japonsko moštvo. RUSIJA NAVEZANA NA INOZEMSTVO. Stockholm, 5. julija. Predno so odgo-dili dumo, so tajno razpravljali o položaju industrije orožja. Opozarjalo se je, da je Rusija glede na strelivo popolnoma navezana na inozemstvo. Pri zadnjem velikem napadu so mogli nabaviti doma le desetino streliva, ki so ga potrebovali. Roji no zoltoi. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 5. julija. (K. u.) Iz velikega glavnega stana: Od obali do potoka Ancre so delovali 'živahno le s topovi in metali mine; poleg tega manjši poizvedovalni boji. V zadnjih je bilo ujetih na desnem bregu Ancre ne-ranjenih Angležev: 48 častnikov in 867 mož. Težki boji se cd sinoči dalje zopet bijejo na obeh straneh Somme. Sovražnik ni mogel do zdaj nikjer priboriti resnih uspehov. Na levem bregu Moze je min:l dan brez posebnih dogodkov, Francozi so poizkušali na levem bregu zopet napredovati z močnimi silami proti našim postojankam severnozahodno cd utrdbe Thiaumont, a zaman. Vrhovno vojno vodstvo. Francosko poročilo. 5. julija ob 11. uri ponoči. Dan je minul mirno severno od Somme v po Francozih zasedenem odseku. Naše postojanke smo razširili južno od Somme kljub slabemu vremenu proti jugu in proti vzhodu. Polastili smo se poslopij med Asservilliers in Barleux in vasi Belloy-Santerne, ki jo popolnoma držimo. Astres je padel tudi v našo last, izvzemši malega otoka, na katerem se Nemci še branijo. Le v Astres smo ujeli 500 mož. Topniški boji na levem brega Moze pri Avocourt in na višini 304. Nemci so podvojili na desnem bregu Moze svoje napore pri Thiaumont, ki ga od opoldne dalje zelo ljuto obstreljujejo z granatami velikega kalibra. Okolu 2. ure popoldne so Nemci po več odbitih poizku-sjh napadli utrdbo Thiaumont, katere so se že četrtič polastili. Naše čete so ostale v neposrednem stiku z utrdbo. Sovražno topništvo ljuto obstreljuje baterijo Damloup in La Lauffe. Na ostali bojni črti nobenih dogodkov. Angleško uradno poročilo, 4. julija. Poročilo generala Haiga: Boj je trajal na naši južni bojni črti cel dan. Na nekaterih točkah smo nekoliko napredovali. Pri Fricourt se jc udal sinoči ostanek celega bataljona. V La Boiselle, ki je zdaj popolnoma v naših rokah, so sc bili v zadnjih 24. urah ljuti boji z bombami. Močan nemški napad z bombami smo izlahka odbili z izgubami za sovražnika popoldne južno od Thiepval, Med Thiepval in reko Ancre obstreljuje sovražnik odločno naše nove strelske jarke. Neposredno severno od .Ancre se položaj ni izprcmenil. Danes jc zelo delovalo topništvo pri Loos in pri utrdbi Hohcnzollein. Včeraj popoldne sc ie popolnoma zrušil nemški presenetljivi napad južno od Armentieres v ognju naših pušk in strojnic. Izgube sovražnika so bile težke. Naša letala, ki so metala bombe, so včeraj uspešno napadla važna železniška središča Comines, Comples in St. Ouentin. Naše napadajoče patrulje letal so prodrle daleč v sovražno ozemlje in so zadele na veliko množino sovražnih letal, Živahno so se bojevali. Štiri nemška letala smo prisilili, da so se morala izpustiti na tla v svojih lastnih črtah; ravnotako tri, ki so poškodovana. Poleg naznanjenih nismo imeli drugih izgub. Uradno angleško svarilo. London, 5. ulija. Reuter svari pred pri. čakovanjem hitrih uspehov od ofenzive. Jasno je že, da se ozemlje pridobiva le počasi in da je pri tem treba računati s trdovratnim odporom, Občinstvo mora potrpeti. »Traialgar—Sedan—Skagerrak.« Berlin, 5. julija. >B. Z.« poroča iz Londona: Pariški list »Humanite« so zaplenili 24. junija radi članka: »Trafalgar—Sedan— Skagerrak.« Člankar se je bridko pritoževal radi molčečnosti angleške admiralitete in radi ojstre cenzure na Francoskem, Listu so zagrozili, da ga bodo ustavili, če ne bo »ubogal« cenzure. Francoska napoved o koncu vojske. Curih, 5. julija. Iz Pariza: General Bo-rinelli je objavil članek z naslovom: »Bo li trajala vojska čez leto 1916? « V njem razpravlja, kdaj se bo končala vojska in pravi: celo pesimistično misleči del Francozov je prepričan, da se mora končati vojska jeseni, najpozneje ob koncu leta. Stalni vojni svet sporazuma. Curih, 5. julija. Stalni vojni svet sporazuma, katerega obstoj in razprave strogo prikrivajo celo narodom sporazuma, zdaj trajno posluje. Predseduje mu zastopnik Rusije veliki knez Nikolaj Nikolajevič, »Rešitelj« sporazum. Pariz, 5. julija. (Kor. ur.) Min. predsednik Briand je izvajal včeraj v ameriški trgovski zbornici povodom svojega govora ob slavlju neodvisnosti: Ko se je pričela izkušnja, v katero je strmoglavilo svet zločinsko slavohlepje, je izpoznalo javno mnenje v Združenih državah, kdo brani sveto stvar narodov in svobodo. Američani so se postavili kljub pretiranemu kričanju propagandistov na stran svobode. Sinovi ameriške revolucije čutijo, da je sedanji boj zadnji strašni izbruh v sporu svobode s trinoštvom. S svojo krvjo pišejo zavezniki osvobodilno listino svetu. Lincoln Trebitsch obsojen. Rotterdam, 5. julija. V Londonu so obsodili v triletni zapor ogrskega državljana, člana angleškega parlamenta Lin-colna Trebitscha radi vohunstva na korist neke evropske velesile. Dogodki m Bolkooo. Začetek ofenzive na Balkanu? Lugano, 5. julija. »Secolo« poroča iz Soluna: General Sarrail se je s svojim štabom in srbskim prestolonaslednikom podal na bojišče. Vsi pričakujejo, da bo pričel z napadom. Srbska vlada se seli, Bukarešt, 5. julija. Tukajšnji ententini krogi govore, da bo srbska vlada v kratkem premestila svoj sedež iz Krfa v Tou-luse ali Marseille. Za neodvisno zvezo balkanskih držav. Moskovski list »Utro Rossiji« poroča, da se rumunsko, bolgarsko in grško časopisje vnema za rumunsko-bolgarsko-grško zvezo, ki naj bi priborila popolno neodvisnost balkanskih držav. Vcaizelos. Geni, 5. julija. Proti Venizelu se je ustanovila nova vojaška liga, katero je organiziral general Matica. Pariz, 5. julija. (K. u.) »Agence Havas« poroča: Sotrudnik lista »Journal« v Atenah je imel razgovor z Venizelom, ki je izjavil, da bodo volivni boji zelo živahni. Ve-nizelos je izjavil, da njegov povratek k moči pomeni, da se bo Grška priklopila ententi. Prepričan je o popolni zmagi liberalne stranke, ki se bo še z večjo večino vrnila v zbornico. Ogorčenje na Grškem. Kolin, 5. julija. Ogorčenje grškega naroda nad postopanjem Angleške in Francoske se tako očito kaže, da ententini diplomati nič več ne dvomijo, kako bodo nove volitve izpadle. Zato so sklenili, da ne bodo trpeli, da bi odpuščene čete tvorile vojaška društva. Zanašajo se tudi na državljansko vojsko. Demobilizacijn. Sofija, 5. julija. »Dnevnik« poro.a roi. c poročena. 3karužini, 6. juflja 1916, V Brez vsakega posebnega obvestila. Mestni pogrebni zavod. Vsem sorodnikom prijateljem in znancem naznanjamo prežalostno vest o izgubi naše iskrenoljubljene, nepozabne soproge, oziroma sestre, gospe Jožefe Skubin zasebni katera je po dolgem, mučnem trpljenju, previdena s tolažili sv. vere, v torek dne 4. julija v 70. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspala. Truplo drage pokojnice se je v sredo dne 5. julija ob 6. u. popoldan položilo v začasni grob na pokopališču pri sv. Križu in se bo poznejša prepeljava v Gorico svoječasno naznanila. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v stolni cerkvi v i.jubljani in v Gorici. Prosi se tihega sožalja. V Ljubljani, dne 5. julija 1916. Anton Skubin c. kr. vad. učitelj v p. odlikovan z zlatim zaslužnim križem soprog. Elizabeta Albisser sestra. za pranje zajamčeno 28% maščobe temno ru-jevo v zabojih ii 50 kg dobavlja najceneje tvrdku A. KUŠLAN, Ljubljana, Karlovska cesta 15. Izjava, Svarim tem potom vsakogar, da ne da brez mojega osebnega dovoljenja nikomur bodisi kdorkoli, na upanje bodisi v denarju, v blagu ali na drug način na moje ime, ker jaz nisem plačnik. Josip Potočni, deželni laborant. Ljubljana, Dunajska cesta 38. 20 let staro, ki jo vajeno trgovino, pa bi se rado še nadalje Izučilo, išče službe v kako trgovino na deželo. Prijavo pod šifro: »Pošteno dekle«. E 1431 Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trdo kože, tekom 3dnis korenino, broz bolečin ne odpravi Dn««!) oloo-rf« Cena lončku г jam-Ж Д "d ~jOltdsJL3