Največji abrenaki dnevnik v Združenih državah Vegja za ree leto • . • $6.00 Za pol leta ..... $3.00 Za New York celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA * List slovenskih delavcev v Ameriki* TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Hatter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3,1870 TELSEON: CHelsea 3—3878 NO. 86. — STEV. 86. NEW YORK, SATURDAY, APRIL 13, 1935. — SOBOTA, 13. APRILA 1935 VOLUME XT.TTT — LETNIK XT.TTT. iiMČIJA BO PODPISALA VZHODNO-EVROPSKI PAKT NEMČIJA BO SODELOVALA Z VELESILAMI V NAPORIH ZA PREPREČENJE VOJNE Farmerji trumoma zapuščajo svoje domove Anglija bo stala pri zaveznicah. — Nobeno vprašanje, ki se tiče evropskega miru, ne more razdvojiti Anglije, Francije in Italije. — Konferenci je predsedoval Benito Mussolini. — Skupna oborožena sila proti vsaki kršilki miru. STRESA, Italija, 12. aprila. — Konferenca v Stresi je deloma zaključena. Nemčija je danes obvestila veliko Britanijo, Francija in Italijo, da je pripravljena sodelovati ž njimi in preprečiti nevarnost vojne. Poleg tega je Nemčija pripravljena podpisati vzhodni nenapadalni pakt. To je doslej dosledno zavračala, v zadnjem trenutku se je pa vklonila. O tem je danes obvestil angleški zunanji minister Sir John Simon francoskega ministrskega predsednika Flandina in italijanskega ministrskega predsednika Mussolinija. Sir John je dobil tozadevne informacije od angleškega poslaništva v Berlinu. Nemčija je s tem popolnoma ustregla želji Fran rije in Sovjetske unje, da si ni prevzela nobenih, vojaških obveznosti. Prejšnja poročila so se glasila: STRESA, Anglija, 1 2. aprila. — Prvi dan konference v Stresi je pokazal, da bo konferenca trajala dalje kot pa je bilo pričakovano. Prvi dan ste bili dve seji, ki ste trajali skupno pet ur. Posamezni delegati so večinoma razpravljali o političnem j položaju. Po končani večerni seji je bilo objavljeno uradno poročilo, ki pove, da je angleški ministrski predsednik Ramsey MacDonald pojasnil sedanjo angleško politiko, zunanji minister Sir John Simon pa je poročal o svojem razgovoru s Hitlerjem v Berlinu. 11 MacDonald je zagotavljal, da bo storil vse, da pokaže in ojači solidarnost med tremi državami, ki so zastopane na tej konferenci. Rekel je, da naj nobena država ne misli, da bi bile Anglija, Francija m Italija kdaj razdeljene glede vprašanja evropskega miru. Na dopoldanski seji so imeli besedo večinama Angleži, na popoldanski pa Francozi. Vsi delegati so se zedinili v tem, da je treba do-iočbe versaillske mirovne pogodbe strogo izpolnjevati in da Liga narodov označi napadalno državo. Proti napadalki bodo države porabile silo na na slednji način: 1. Skupna vojaška sila je pripravljena vzdrževati določbe mirovne pogodbe. 2. Porabljena bo vsa finančna, politična in moralna sila, zlasti pa gospodarska osumljenost proti državi, ki bi ogrožala mir. Kot sedaj izgleda, bodo tri velesile najbrže opustile vzhodno-evropsko zvezo in sicer vsled odpora Poljske. Mesto te pogodbe pa bodo velesile zahtevale strožje izpolnjevanje 16. člena Liginih pravil, tako da bo imela Liga moč, da bo prisilila evropske narode, da vdržujejo mir. Ako pa še to ne bi zadostovalo, tedaj bo med državami sklenjen pakt za medsebojno vojaško pomoč v okvirju Lige narodov. Ta pakt bo ostal odprt tudi Nemčiji in vsaki drugi državi, ki se zavzema za mir. , iM:! Francoska delegacija ni zahtevala, da se Nemčija kaznuje, ker je kršila versaillsko mirovno pogodbo s tem, da se je oborožila, pač pa poživlja Ligo narodov, da prepreči še kako nadaljnje kršenje mirovne pogodbe. V takem slučaju mora Liga vsako državo, ki bi prelomila mirovno pogodbo, kaznovati. Kot je pojasnil zunanji minister Sir Simon, mu ŽUPANI PRI PREDSEDNIKU R00SEVELTU S predsednikom razpravljajo o pomoči brezposelnim. — 3,500,000 brezposelnih bo zaposlenih pri javnih delih. Washington, D. C., 12. apr. Po dosedanjih posvetovanjih predsednika Roosevelta z razni mi gospodarskimi izvedenci je mogoče sklepati, da bo predsednik štiri milijarde dolarjev, katere mu je kongres dovolil za olajšavo gospodarske bede, porabil za javna dela, ki so trajna in v splošno korist. Upravitelj Reliefa Harv L. Hopkins, pravi, da bo po sedanjem načrtu dobilo delo 3,500,000 brezposelnih in bo s tem napravljen konec neposredni ednarni pomoči, kolikor se tiče dela zmožnih ljudi. Hopkins tudi opravi, da bo ta načrt stalno uveljavljen. V četrtek je imel predsednik Roosevelt posvetovanje z župani večjih mest in je ž njimi razpravljal, koliko denarja bi kako mesto potrebovalo za svoje javne zgradbe. Nekateri župani se boje, da ravno večja mesta, ki imajo največ brezposelnih, ne bodo dobila dovolj denarja, da bi odpravila brezposelnost. Po končani konferenci H predsednikom so župani izjavili, da so popolnoma zadovoljni z izidom konference in da se gospodarski položaj izboljšuje. poljaki hvalijo roosevelta Varšava, Poljska, 12. apr.— Tukajšnje časopisje je z navdušenjem pozdravilo Roosevel-tov program za kontrolo nad dobički, ki jih delajo municij-ske tovarne. 'Kurjer Poranny' piše: — Taka odločitev je dosti večji prispevek k ohranitvi miru kot pa sedanja konferenca v Stresi. ŠKANDALOZNE RAZMERE V UMOBOLNICAH Zdravnik pravi, da so zdravi ljudje "živi pokopani". — Sorodniki spravijo ljudi v blazni-co po krivem pričevanju. Ugledni psihijater dr. Earl C. Cheser neurologičnega zavoda Medical Center v New Yorku je nastopil s senzacionalno trditvijo, da je mnogo o-seb, ki se nahajajo v umobolnici v Windgate, duševno zdravih in da je bilo v umobolnico poslanih mnogo moških in žensk vsled krivega pričevanja. Nek drugi zdravnik je rekel, da tudi v ostalih umobol-nicah razmere niso nič boljše in da sorodniki iz kateregakoli vzroka na podlagi izpričevala brezvestnih zdravnikov svoje Hudi v blaznicah " žive pokopljejo". Dr. Chester je nastopil kot priča, ko je odvetnik Joseph II. Shay v imenu 77 let starega George H. Newmana proti njemu in zdravnikom dr. Ed-wardu Lissu, dr. Robertu Shee-hanu in dr. Isidorju Krossu vložil tožbo za odškodnino v znesku $100,000. Dr. Cheser je s svojim zagovorom dosegel, da je zagovornik njegovo ime črtal iz obtožnice, ker se je prepričal, da je bil dr. Cheserjev podpis na listini, na podlagi katere je bil Newman poslan v umobolnico, ponarejen. rooseveltov nečak mora plačati odškodnino Pougkeepsie, N. Y., 12. apr. Sodišče je odredilo, da mora predsednikov nečak Lyman Delano plačati Hermanu Acke-ru $28,000 odškodnine, ker se je ponesrečil pri sekanju dreves na njegovem»posestvu. — Acker bo za vse življenje nezmožen za delo. DEMONSTRACIJE _PROTI VOJNI Demonstracij se je udeležilo po raznih mestih na tisoče in tisoče (lijakov. — "Gradite sole, ne pa bojnih ladij!" Včeraj se je vprizorilo v New Yorku nad dvanajst tisoč študentov in študentk demonstracije proti vojni. Po ulicah so nosili plakate z napisi: — Gradite šole, ne pa bojnih ladij! — Kapitalisti hočejo vojno, mi pa hočemo mir! — Kruha dajte ljudem, ne pa krogel! — Mi prisegamo, da ne bomo podpirali vlade Združenih držav v nobeni bodoči vojni! Demonstracije so dokaz, da je začela ameriška mladina spoznavati, kakšno stališče naj zavzame za slučaj vojne. Demonstracije niso bile samo v New Yorku, pač pa tudi po vseh drugih večjih ameriških mestih. Ponekod je prišlo tudi do protidemonst racij, toda zagovorniki vojne so morali kmalu utihniti. Do resnejših spopadov je prišlo samo v Chicago in na Harvard univerzi. Študentom Harvard univerze je govoril znani liberalec profesor Albert Sprague Cool-idge ter je bil deležen navdušenega odobravanja. župan rešil otroka Albany, N. Y., 12. aprila.— 10 let stari Jade Clark je padel v jezero v Washington parku in se je že pričel potapljati. Ravno ob istem času pa prideta iz mestne hiše župan John Boyd Tacher in njegov tajnik Bernard Fitzpatrick, ki sta bila na potu domov. Ko zagledata potapljajočega ^e dečka, skočita popolnoma oblečena ! v ledeno vodo ter privlečeta potapljajo&čega se otroka na bre«r. je stotnik Eden v svojem poročilu pojasnil poljsko stališče glede vzhodne-evropske zveze. Poljska je prepričana, da bi bila Poljska bojno polje v vojni med Rusijo in Nemčijo in se vsled tega ne mara vezati ne s to, ne z ono državo, da bi ji pomagala v taki vojni. Ministrski predsednik Mussolini je na železniški postaji v Stresi pričakal francoske in angleške delegate. Ko se je ob 11 dopoldne pričela prva seja, je Mussolini prevzel predsedstvo in je francoske in angleške delegate iskreno pozdravil. .Na konferenci so naslednji delegati: Za Francijo: Pierre-Etienne Flan|din in Pierre Laval; za Anglijo: Ramsey MacDonald, Sir John Simon in stalni angleški podtajnik zunanjega urada Sir'Robert Vansittart in za Italijo Benito Mussolini in podtajnik zunanjega urada Fulvio Suvich* deček spal štiri leta Memphis, Tenn., 12. aprila. Pljučnica je zahtevala življenje 12 let starega Joe Higgm-sa, kil je že. bilo na njem opažati znake, da se bo prebudil iz svojega štiriletnega spanja. Pred štirimi leti je zapadel v spanje, ko je padel z verande domače hiše. Zadnje leto je kazal vidno boljšanje, dokler ga ni pograbila pljučnica. NAD POLOVICO ZDRUŽ. DRŽAV VISE GOSTI OBLAKI PRAHU KANSAS CITY, Kans., 12. aprila. — Skoro nad polovico Združenih držav vise kot težka odeja oblaki prahu. Škoda, ki so jo povzročili viharji, ki nosijo s seboj prah, katerega so dvignili z izsušenih farm osrednjega zapada, sega v milijone. Ljudje umirajo za "prašno pljučnico'*, živina poginja in farmerji trumoma zapuščajo svoja domovj* Na mnogih krajih je vstavljen ves promet. Najbolj so sedaj prizadete države zapadni Kansas, vzhodni Colorado in ves Wyoming, zapadna Oklahoma, skoro ves Texas in del New Mexico. Prah, katerega je v četrtek dvignil vihar, se v obliki velikanskega oblaka pomika čez Missouri, Arkansas in Mississippi in je že dosegel Illinois, Indiana, Kentucky, Tennesse in Louisiana. Farmerji, premagani po veliki suši lanskega leta in po sedanjih viharjih, odhajajo s svojih farm, goneč s seboj živino. Ceste so polne ljudi in živine in izgleda, kot bi prelij- NOVI NEMIRI NA GRŠKEM Grška v!ad» je vpeljala strogo cenuro. — Dijaki povzročujejo nemire. Vse telefonske zveze pretrgane. Atene, Grška, 12. aprila. — Navzlic popolni zmagi nad Ve-nizelosoviini revolucijonarji je vlada v veliki zadregi, zlasti zaradi reakcijonarnega delovanja ministra na razpoloženju ' valstvo bežalo pred sovražni- japonska zavrnila ameriko Tokio, Japonska, 12. aprila. Japonska vlada je naznanila Združenim državam, da ne morejo pričakovati "dobrot" odprtih vrat v Mančukuo, ker nove države ne marajo priznati. Zunanji minister Koki Hi-rota je sporočil poslaniku Jo-sephu C. Grewu, da je vlada zavrnila ameriški protest proti mančukuanskemu petrolej-skemn monopolu, generala Jolrna Mext-acasa in zračnega ministra Johna Rhal-lisa. , Vlada je odredila strogo cenzuro. Na postali odpirajo vsa pisma, ki prihajajo, ali pa odhajajo iz dežele.. Odpirajo celo pisma inozemskih časnikarskih poročevalcev. Metaxasovih in Rhallisovih govorov ni dovoljeno objavljati. Posebne izdaje listov so prepovedane. Cenzuro nad brzo-javi je prevzelo vojaštvo; pogovor po mednarodnih telefonskih zvezah ni dovoljen. Pri tem je bil ob neki priliki prizadet eelo ministrski predsednik Manayoti Tsaldaris. Poslanika v Sofiji in Moskvi sta bila odpoklicana. V vladnem čiščenju, ki je sledilo zadnji revolucji, sta bila odpuščena iz diplomatske službe. Atenski vseučiliščniki so priredili velike demonstracije, ker je vlada odslovila 8 vse-učiliškili profesorjev. Na vseučilišču v Solunu je bilo od-slovljeno pet profesorjev, čeravno niso bili v zvezi z zadnjo revolucijo. Policija je razbila dijaško zborovanje; mnogo dijakov je bilo aretiranih. Vojaško sodišče v Solunu je obsodilo 16 revolucijonamih častnikov na zaporne kazni; 16 častnikov pa je oprostilo, ker so bili prisiljeni pridružiti se revolucijonarjem. Pet stotnikov je bilo obsojenih na dosmrtno ječo. SMRTNA KOSA. V Grlendale, Long Island, je umrl znani rojak Ignac Kralj, doma iz Domžal. Pobrala ga je pljučnica v starosti 50 let. V Ameriki zapušča ženo, tri sinove in hčerko ter brata in se-setro. Pogreb bo v ponedeljek ob desetih dopoldne iz hiše žalosti 6901—66. Pl., Glendale, L. I., na pokopališče sv. Trojice. — Prizadetim izrekamo nase sožalje. ____ kovo vojsko. Bežeči farmerji so se |k» veliki večini obrnili proti vzhodu. Ker je zrak pol prahu, dihanje ni samo težavno, temveč tudi nevarno. Mnogi se zavarujejo proti prahu z maskami, drugi pa si nos in usta zavezujejo z robci. V Colorado je mnogo ljudi zbolelo za pljučnico; v Kansa-su se je zadušilo mnogo živine. Po površni cenitvi je vihar samo v Texas napravil škode na poljih do $20,000,000. Poljedelski urad v Texasu pravi, da je vihar v zadnjih 24 urah uničil vso posetev. Šole in trgovine so zaprte, promet je oviran, ponekod celo popolnoma ustavljen. Mnogo družine niti ne morejo }>oko-pavati svojih mrličev. Vremenski urad pa ne napoveduje nikake rešitve. Ce l»i prišel tudi dež, bi z neba padalo blato. V Syracuse, Kans. je padlo 8 palcev prahu. Prah prihaja v hiše pri oknih in vratih. Pohištvo je pokrito s plastjo prahu. V Colorado je obstalo v prahu več vlakov, ki so bili namenjeni proti vzhodu. Blizu Garden City, Kans. je vlak obtičal tri dni v prahu. Vlak, ki mu je šel na pomoč, je tudi obstal. Na obsežnih planjavah, s katerih sedaj odnašajo vihar;*: zemljo, so bili nekdaj pašniki, poraščeni večinoma z bivolovo travo, bi ima močne korenine in je zabranjevala, da viharji zemljo niso mogli dvigniti. Ko pa so farmerji preorali zemljo, jo postala žrtev viharjev in žitnica Združenih držav se bo iapremenila v puščavo, ako pokrajine vlada ne pose je * travo in posadi z drevjem. ffaro&to m na OLA8 NARODA, največji iloventld dc^vnik t Mraimfli Willi* . ___ The largest Slovenian Dafly in the United States Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. "01,4 8 NARODA' NEW YORK, SATURDAY, APRIL 13, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. and Published by 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corpora tla*) Frank Sakaer, Preaident L. Benedik, Treas. Ml W. Wtb Street, laf the olete z brzino 270 milj na uro, do višine 24,000 čevljev in za nosilnost 3000 funtov bonih. Ta letala se sedaj že grade v seriji. 3- Pospešiti se imajo sedanji poizkusi, da se izpopolnijo letala za bombardiranje za ]H>lete z brzino 350 milj na uro. 4. Sedlanja težka letala za bombardiranje morajo postati sposobna za polete v višino 30,000 čevljev na uro. Ta letala se sedaj že pripravljajo. 5. Dovršiti se morajo vse priprave za izobrazbo novih pilotov v letalskih šolali. 6. Posvetiti se mora resna skrb civilnemu letalstvu, da se omogoči čim hitrejši njegov razvoj. Pol službena "Littoria" ima že sedaj v svojem programu obsežno razširjenje vseh letalskih prog na vse štiri strani sveta. Letos bo otvorjenih nič manj kakor 5600 milj letalskih prog, med njimi iz Rima v Tri poli.s, v Asmaru v Eritreji ter v Mogadiscio v Somaliji. Prihodnja leta se ne bodlo organizirali demonstrativni poleti v inozemske države, ker so v sedanjih resnih trenutkih povsem odveč in ker se morajo vse energij o združiti za metodične vojas ke priprave. Obnova italijanskega letalntva bo stala 1200 milijonov lir. Ministrski predsednik Mussolini je odredil ministrstvu za letalstvo, naj se pospesijo dela za ojačenje vsega letalstva- Prvotno je bilo določeno postopno povečanje števila letal po programu, ki je določen od Mussolini ja in ki b' se moral izvesti v 6 letili, sedaj pa zahteva Mussolini, naj se izvede v treh letih- .Letos borto že ogradili letala za bombardiranje, ki ibo-do mogla nositi po poldrugo tono bomb in bodo imela akcijski radius 1250 milj. V prihodnjih letih bodo zgrajena taikozvana superle-tala za bombardiranje z isto kapaciteto, nosilnostjo in oborožitvijo, ki pa ibodo imela 160 milj brzine na uro. Vlak ga je prerezal na dvoje. V Vižmarjih si je 27. marca na grozovit način vzel življenje brezposelni delavec, 42-let-ni Viktor Cu derm an. Doma iz Divače je Cuderman prišel v Jugoslavijo že pred leti. Tu je opravlal priložnostna dela, en čas je bil zaposlen tudi na stav-vah, zdaj pa je bil že dolge me sece brez posla in zaslužka. Pohajal je v družbi raznih brezposelnih tovarišev iz kraja v kraj in prosjačil. 27. marca popoldne se je z nek i mi. svojimi tovariši znašel v St. Vidu, kjer so nekaj časa posedali zunaj na polju. Pozneje io-gnal pod kolesa lokomotive, ki ga je prerezala na dvoje ... Strojevodja je stroj takoj u-stavil, nakar so potegnili obe polovici truplo izpod voza. Od nekod so brž prinesli krsto, v katero so položili razmesarjeno truplo in ga na odredbo pozvanih orožnikov odnesli v šentviško mrtvašnico. , Zagonetna tihotapska zgodba na severni meji 27. marca ponoči je prišlo blizu Jelene pri Št. Ilju v Slovenskih goricah do zagonetnega dogodka, ki je pa ostal navzlic skrbnemu in temeljnemu poizvedovanju, ki so ga uvedli o-rožniki skupaj z mariborsko policijo, dozdaj nepojasnjen. Okrog 2. zujtraj se je vračal posestnik Janko Čagran na kolesu i% Maribora, kjer je bil na obisku pri svojih sorodnikih, domov proti Jelenčam. Blizu njegovega doma in v bližini Kovačičeve gostilne sta ga u-■stavila dva neznana moška. Hotela sta ga napasti in sta ga nekaj časa zasledovala. Videč, dač je položaj nevaren in da gre najbrž za dva tihotapca in roparja, je poteghil Čagran samokres m oddal nekaj svarilnih strelov. Napadalca se pa za to nista kaj zmenila, temveč sta Čagrana, ki se je ume je pognal na kolo, zasledovala naprej. Oagranu se je posrečilo, da je ttbežal potem, ko je ponovno oddal še nekaj svarilnih strelov. Na begu je še zaslišal za seboj padec in zamolklo stokanje. Slednjič se je zatekel k šentiljskim orožnikom in opisal vse, kako se je godilo. Pozna žrtev fantovskega div- Poroeano je že bilo, da da je bil 21. februarja ob priliki neke gostije v Apačah napaden posestnik Kmetec Martin iz Župecje vasi, ki se je gostije udeležil s svojo ženo. Kmetec je bil takrat ranjen z nožem v »tilnik in je zaradi hude poškodbe moral ostati v postelji. "Kljub vestni zdravniški negi je poškodovanec umrl. Državno tožilstvo je odredilo razte-lesenje, da se dožene vzrok smrti. ko se je vrnila iz Šmartna domov na Ustje, kjer je Krema zadnja leta bival. Ležal je na tleh ves krvav in težko hropeč. Gospodinja je poslala takoj po litijskega zdravnika dr. Orla, ki pa ni mogel več pomagati nesrečemu možu. Preiskava je ugotovila, da se je Krema u-strelil z brown ingom. Izrabil je trenutek, ko je bil sam doma. Stopil je pred zrcalo, m si pognal kroglo v glavo. Strela sosedje niso našli. Slovenec napravil načrt za novo katedralo v Saraievu. Sarajevski nadškof dr. Ša-rič je preti leti pokrenil akcijo za zgraditev nove katedrale sv. Jožefa v Sarajevu Na priporočilo nekaterih prijateljev" je poveril izdelavo idejnih načrtov -dunajskemu arhitektu Soliottenburgu. Dunajski arhitekt je pa znatno prekoračil določeni proračun, poleg tega pa njegov načrt glede sloga ni odgovarjal okolici in arhitekt-nemu značaju Sarajeva. Za cerkev je nato napravil krasen načrt Ljubljančan Aci Lavren-čič. Cilganska bitka v Kačji ridi. V Kačji ridi živi v gozdu že nekaj let več ciganskih rodbin imena Brajdič. Pred dnevi se je vrnil iz zapora 19-letni Matija Brajdič, ki je bil v starem sovrajštvu z 21-letnim Ferdinandom in 22-letnim Stankom Brajdičem, največ zaradi ne-' ke mlade ciganke in skritega orožja, ki so ga bili skrili pred varnostnimi organi. Že nekajkrat so se ti cigani med seboj obajali. Spopad, ki je bil po takem neizbežen, je razburil kri v nedeljo popoldne v "Petelin-cili". Stanko in Ferdinand sta navalila na mlajšega Matijo z vso silo in besom. Prvo besedo so imeli v borbi koli, v Stankovih rokah pa se je zasvetila tudi karabinka, s katero je streljal v Matijo. Selena velik krik in vik, so prihiteli na prizorišče bitke ostali cigani, ki so bojevite bratce ločili. Ves po-lomljen im zbit je na bojišču obležal Matija, ki so ga sorodniki zanesli v šotor. Ker pa je bil cigan tako zdelan, da so mu udje popolnoma odpovedali, so Naši v Ameriki tisniti Krajnca skozi vrata. Ta pa jo je udaril z motiko po prsih, zaradi česar se je prerekanje še poostrilo. Naposled se je Jurjevičevim posrečilo spraviti Krajnca skozi vrata, zunaj pa je Kranjc poklical na pomoč odhajajočega Krambergerja, ki se je nato obrnil nazaj. Oče Jurevič in sin sta se med tem oborožila, in sicer je pograbil oče v veži ležečo pilo in jo pritrdil na ročnik od cepca z železnim obročkom, da se je videla kakor sulica, sin pa je pograbil lato. Tako oborožena sta šla v temo pred hišo, kjer sta razgrajala Krajnc in Kramberger. Oče je začel dregati o-krog sebe, da se reši Krajnca in Krainbergerja, ter je j)ri tem zadal devet vbodov Kramber-ju in Krajmcu. Kramberger je dobil vbode v trebuh in čreva in prebodena so mu bila tudi jetra; trije vbodi so bili smrt-nosni, in Kramberger je v nedeljo ponoči umrl, med tem ko je bil Krajnc odpeljan v bolnišnico v Ptuju, kjer se baje bori s smrtjo. Krambergerjevo tru-plo je bilo prenešeno v mrtvašnico k Sv. Juriju ob Ščavnici, obducirano in nato pok o- . . , - • , ga naložili na dvokolnico m ga pano na tamkajšnjem poko- « . • ^ j. v v zapeljali v bolnišnico usnulje- 1M U* nih bratov v Kandiji. Napa- dalca so orožniki poiskali in Stanku pri tem zaplenili tudi 'puško, ki jo je znal doslej tako vešče prikrivati. ROJAKE PROSIJO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. — Preminul je nanagloma v Clevelandu za srčno kapjo L. Arko, p. d. Gašperjev Lojze, v starosti 58 let. Pokojni je bil doma iz Volične vasi, fara Za-grad. — V Fowhattan Point, O., se je mladenič Vincent Vehar, star komaj 19 let, težko ponesrečil pri delu v premogovniku. Velika plast kamenja se je zrušila nanj in ga hudo pobila po vsem telesu. Ima tudi na-lomljen hrbet. — Pred sodiščem v Pueblo, Colo, je stal Joe Grahek na obtožbo izsiljevanja in bil je obsojen na dve leti zapora m na deportacijo po prestanem zaporu. Grahek — ki pa ni njegovo pravo ime — je v Victor-ju zahteval pismeno od družine Anton Žitnik, da mora prinesti na neki prostor $2500. Peter Zgaga zeleni okostnjaki Samomor fotografa. 20. marca popoldne se je raznesla po ftmartnu pri Litiji in okolici vest o tragični smrti znanega fotografa Ludvika Kreme. Njegova gospodinja Klančarjeva Rezi ga je našla, V Franciji so odkrili v zadnjem času v raznih krajih več popolnoma zelenih okostnjakov, ki delajo baš zavoljo svoje barv e raziskovalcem precej preglavic. Nedvomno izvira ta barva od bakra, kar velja zlasti v okostjih, ki so jih našli v Tarnu v bližini .starih bakrenih rudnikov. Druge so našli v grobnici stare, viteške družine Albretov v B«'arniji, onega pa v sredini Lvonsa. Neke domneve pravijo, da so ti okostnjaki ostanki Križarjev, ki so umrli v Palestini in so jih z bakrenimi solmi balza-miranc pripeljali domov, druge trdijo, da gre za okostja rimskih bakrarjev, ki so jim telesa že za življenja sprejela znatne količine te kovine. Antropolog dr. Locard, ki je našel okostje v Lvonsu, pa trdi, da gre za Galoroniane iz dobe cesarja Klavdija, od kod baker v kosteh pa ne zna povedati. V malem, zapuščenem kraju je policija odkrila ponarejeval-nico denarja in njene lastnike aretirala«. Ljudje so potem upravičeno vzdihovali. — Skoda, večna škoda. To je bilo edino podjetje, ki bi se dandanes izplačalo... Izgovor je vrvica, s katero davimo vest, da ne more kričati. Društveni tajnik je pisal glavnemu odboru: — Naznanjam, da je umrl sobrat Jože Klopač. To je bil tisti, ki je bil že dvakrat zaradi simulanstva suspendiran. Kaj je treba, da človek postane pesnik? Tukaj je par nasvetov, ki pa ne smejo nikogar užaliti: 1. Izposodi si za pol dolarja znamk; 2. ne prion i prej pisati, dokler ne čutiš, da je absolutno potrebno; 3. napiši le toliko besed, da ti odleže; 4. izbriši vsako drugo besedo; 5. izbriši vse ostale besede; 6. prodaj znamke. faročite se na " GLAB NARODA", največji slovenski dnevnik e Združenih državah z* Velilconoc DENARNE POŠILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. t jugoslavijo Za $ 8.75 ....................Din. 10« $ 5.25 .................. Din. 200 I 7.30 ____________________ Din. 300 $11.75 .................... Din. 500 f83£0 .................. Din. WOO $47.0« .................. Din. 2600 t italijo Za $ 9.35 ........... Ur IM $18.25 ___________Lir Sftt $44.40......................Lir 500 $88.20 .......... Lir 1009 $176.— .......... Lir SOM $203.— .............. lir SOM KER 8E CENE 8EDAJ HITRO MENJAJO €0 NAVEDENM CENE PODVRŽENE SPREMEMBI OORI ALI DOLI 8» Izplačilo rečjm sneakor kot zgoraj savetiteno, bodlat t dtnarjtti ali lirah dovoljujemo ie bolje pogoje. Wm taflaWo f 5— Mnto p i Jati ..........««.7» $10.— " - ..........$10M $1*.— w w ......... ftt*-" " ** IIHf tU*— $40.— - " ..........$41.28 fM.— - - ....... Prejemnik dobi rataren kmjo IvilCOo r Nojna aalcasfla Imhij— trn MkUUr i SLDVENIC PUBLISHING CDMPSNY "Glm* Narodi" u§ wbr ssth ontsnr new tork, m. i. bojevitost najdebelej-šega moža evrope 381etni Jan Cesar, znan iz ilustriranih listov kot najde-belejši mož Evrope, saj tehta 197 kg, je prispel te dni v Opa-vo, kjer je bil ostal dolžan na najemnini nekaj tisočakov. Zato je zaman trkal s težko desnico na vrata hišnih gospodarjev, ki so ga že poznali, da noče plačevati najemnine. Končno je sklenil poslati ženo po hišah, da bi najela stanovanje. Žena je imela srečo, dobila je stanovanje v hiši nekega modnega svetnika v predmestju, kateremu je natvezila, da je njen mož zastopnik velike trgovske tvrdke. Hišni gospodar je pa kmalu zvedel, kdo bo njegov najemnik. Zato se je od zunaj in znotraj zafoarikadiral, vrata praznega stanovanja je pa opremil s patentno ključavnico. Bil je pa tudi skrajni čas, kajti novi najemnik je bil žo pred vrati. Čakalo ga je pa neprijetno presenečenje. Hišni gospodar mu je zadevo mirno pojasnil, toda Cesar se je silno razsrdil, skočil je p6 sekiro, razsekal vratca v ograji in vrata s patentno ključavnico in ni se dal ugnati, dokler ni prišla policija. Potem je pa takoj postal pohleven in brez odpora se je dal odvesti v sodne zapore, kjer bo moral obžalovati svojo tagevitofli Za časa vlade Louisa Filipa je prišel v Pariz neki prosilec, da poišče mogočnega ministra, ki so ga ljudje označevali za brezvestnega in podkupljivega. Prosilec se je najprej prepričal, da je sam z ministrom ter mu nato rekel s skrivnostnim glasom: — Gospod minister, tukaj sva sama. (Je mi napravite u-slugo, vam dam deset tisoč frankov. Prisežem vam, da ne bom o tem nikomur povedal. Minister se je pohlepno zagledal v bankovce in odvrnil: — Dajte mi petindvajset tisoč frankov, pa lahko poveste vsem ljudem. Mož, ki ni bil s svojo ženo zadovoljen, se je pritoževal prijatelju: — In če se postavim na glavo, ona se vendar ne bo poboljšala. — Ah, kaj — ga je zavrnil prijatelj — raje se bolj trdno na noge postavi, pa boš videl, da bo kaj kmalu drugačna. Taka je -karijera vsakega pravega pisatelja oziroma časnikarja: Najprej hrepeni, da bi videl kakšno svojo stvar tiskano. Ko to doseže, ga strahovito jezi, če ga kdo kritizira. Pravi pisatelj oziroma časnikar je pa šele tedaj, ko ga jezi, če ga kdo hvali. Če je ženska lepa in duhovita, ji ne škoduje. Toda to ni edini pogoj za njen uspeh Predvsem mora bili skrivnostna in tajinstvena. Kajti ko aačne enkrat moški žensko razumevati, ni več daleč čas, ko jo bo zapustil. V starokrajakih listih večkrat čitam, da grade v Beogradu, Zagrebu in v Ljubljani deset ali dvanajst nadstropij visoka poslopja, katerim pravijo nebotičniki, oziroma hiše, ki segajo v oblake. Po tistih naših lepih krajih morajo biti oblaki strahovito nizko, da pravi ljudstvo deset-nadstropni krtini — nebotičnik. 'Glas Naroda" Iz Slovenije. THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. priznanja "slovanu" KRATKA DNEVNA ZGODBA i Rojaki so nam poslali iz vseh delov Združenih držav nešteto priznanj, tikajočih se "Slova-novega,y petja dne 3. aprila na radio postaji WE A F. Vsa pismo bomo izročili vodstvu WEAF postaje, najznačilnejša pa na tem mestu objavljamo. — BiK smo radovoljei vi »1 rojili tovarni—Dagbert, dolgi Herford in jaz, — je pripovedoval Pauhsen. — Majhno gnezdo ob Vzhodnem morju. — Ko 8 m o se neko jutro preoblačili, je vihtel Hurford v roki čisto uov bankovec* in \es žarel: — Fantje, danes je moj god in moj stari gospod... poglejta, eel stotak... Ali gresta z menoj vezo vat? — Gospoda moja! — se je e|H>štljivo čudil Dagbert, poti-paJ bankovec, se obliznil. To je učinkovalo smešno. Smejali biuo se. Stari smo bili po 16 in 17 let in usmiljenja vredno nevedni v sestavi sporeda za fantovski večer. Xaj>osled pa je bilo vse urejeno aia tsplošuo zadovolj-nost. Ves dan -smo se sami sebi zdeli izredno važni. Oholo smo t?t ozirali na ve« ostali svet. Zvečer smo se sestali. Zelo dostojanstveni, zajjeti. Spored se je razvijal po predpisih. Klasična mešanica. Nekateri So kasneje govoričili, da smo bili do nezavesti pijani. Zelena zavist! Sam s-i prisvajam le slavo genialne zamisli: da sem vse tri ključe veznih vrat privezal na dolg motvoz in jih v teku vliičil po mačjih glavah, s katerimi so bile tlakovane ulite irnsega presenečenega učnega mettseca. Vendar smo mogli še ni kol i ko hitreje teči kakoi-stražnik, ki ga je bil naš hrup prebudil iz spanja. Na koneu mesta smo posedli po obcestnih kamenih in si od-dihavali. Kraljevsko smo bili zidane volje. Herford je ]k»1 z občutkom, a ne j>o notah. t>a-bert je melanholično strmel v luno. Meni je bilo hudo slabo. V tem trenutku nais je zadel žarek luči. Dve žareči oči pred *iolgo vrsto luči, sta, z vi j a je se kakor kača, zavili po železniški m tiru. — Brzovlak! — je poskočil Herford. Stekel je proti prelazu. — Fantje, jaz pa nekaj vem. To bo špas! Predno sva mogla vedeti, kaj namerava, j«' vzel z opozorilne table la-terno, se postavil med tračnica in začel zamahovati s svetiI- New York City, N. Y. Gospodje: Imeli smo veliko veselje poslušati vaš program slotvenskih narodnih pesmi včeraj in smo takoj napravili rekorde vašega petja. Rekordi so tako krasni, da smo prepričani, da jih boste radi poslušali. Pridite v naš studio, kadar vam je najugodnejše in veselilo nas bo igrati te rekorde za vas. Pri tem ne prevzamete nikakih obveznosti. S spoštovanjem Radio and Filrti Methods Corporation, 101 Park Ave., New York, N. Y. Lionel S. Leffert. najdragocenejša zbirka starih ur Danbury, Conn. Cenjeno uredništvo "Glas* Naroda": Radio vspored dne! 3. aprila na postaji WEAF, ko je pelo društvco 44Slovan*\ j nam je dalo 15 minut užitka, i da smo bili gin jeni do solz. Pet-1 je je bilo izvrstno, ne kot dni-1 štveno, temveč kot profesijo- j nalno petje. Takega vzporeda ■ Slovenci še nismo imeli v Anie-! riki, in 4 * Slovan** ima veliko zaslugo za tako izvanredno pri-1 reditev. Pet krasnih, domačih pesmi, ki segajo v srce vsako- i mur, kateri ima le malo Čuta I za tako prisrčno slovensko pe-1 sem. Čestitamo "Slovanu** k vztrajnosti in ]>osebno Se K jM>- i polnosti moškega zbora. V upanju, da bomo v krat-; kem imeli zopet priložnost sli-; sati ta eminent ni moški zbor,' pozdravljamo 4 4 Slovana " in vse, ki se zavedajo naše kras-; ne domovine. Za Slovence v Danburv: A. & M. Jakopich, družina J. Dollar, družina Schier in Mrs. A. Krecli. ; Daglx»rt se je bil v tem nekoliko »streznil. — Fantf Herford, ne delaj neumnosti, — je svaril. — V luknjo pojdemo, če se zve. — Tepec! — je zakričal Herford. In še vedno vihtel svetilko. — Počakajmo! Ali vidiš? — je pokazal na obe žareči oči lokomotive. V nočni tišini se je slišalo izpuščanje protipare. Ritmični tak-tak koles je zvenel sedaj ukročeno. Nedvomno je bil strojevodja opazil signal in zmanjšal hitrost. — Sedaj tse pa zgubimo! — je besno zarjovel Dagbert. — Tjale v gozd... Ubral jo je. Ilerford ise na tračnicah okre-ne. Zdajci se razleti laterna na grušču. Črna tema. Kajti tudi luna se je skriva za oblake. Samo obe bleščeči oči lokomotive. In potem -krik. Krik smrtne groze. — Pomagajte! Pomagajte! — In še enkrat iz liro-pečih prsi: — Pomagajte! — Moj Bog,—je dejal Dagbert, tekoč poleg mene. In že drvi nazaj proti prelazu. Her ford je stal kakor prikovan. Besno, divje stresa in trga Bvojo levo nogo. Gleda s kipe-čimi očmi na oba žarometa. Še sto metrov sta bila oddaljena. Sedaj se 90, potem 80. S strahotno naglico sta se bližala... Jb -20, "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za tvoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. * Pittsburgh, Pa. Program, katerega je izvajalo peško društvo 44 Slovan'* 3. aprila ob 6 uri zvečer, je bil eden najboljših, kar sem jih slišal. Tukaj v Pittsburgliu se je slišal na postajo WCAE in to tako lepo, kakor bi peli v hiši. Pevsko društvo 44Slovan** bi moralo peti v Radio City vsak teden enkrat. Pozdrav! John Fabec. * Delhi, Iowa. 3. aprila smo poslušali petje "Slovana". Bilo je res nekaj lepega, samo čas je bil prekratek. Da bi bilo saj pol u-re. Naš radio ni nekaj v redu, zato sva šla s sinom poslušat skoro dve milji daleč k Ame-rikancem. Tudi oni so se izrabili najbolje o prelepem petju. Tako je prav. Drugi narodi pojejo in imajo vsakovrstne prireditve, zakaj jih ne bi imel naš narod, saj nas je vendar veliko v tej deželi. Po mestih imate priliko - večkrat slišati, tukaj smo pa slišali šele par-krat, enkrat iz Milwaukee, Was., enkrat iz Clevelanda, enkrat iz Des Moines, Iowa. To je bilo 1. marca 1932. Zatorej le korajžo in se še kaj kmalu oglasite, ker vam bomo jako hvaležni. S pozdravom Ivana Drasler. Saginaw, Mich. Program društva 44Slovan'* se nam je izvrstno dopadel. Jaz in moja družina želimo, da bi jih pogosteje slišali. Pozdrav od dražine Frank Dovžan. ^aiiiiniiTOiniirtiii^i^iffli poročite m na "GLAS NABQ&A" največji shotJČIUki (faSfffltfc V frffnlffmj (fciswft. I Herford v divjem obupu ti*-1 ga, stresa, poteza. — Moja noga! — rjove v smrtni stiski. — Tračnica! Izza oblakov je padel snop luninih žarkov iu videli smo: llerfordova peta je bila kakor okovana meti glavno in varo valno tračnico. Neločljivo. Žarometa sta bila oddaljena še 50 metrov. — Stoj! Stoj! — jim je divjal nasproti Dagbert. V teku je bil pograbil ostanke Her-fordove svetilke. Kako nezmi-selno! Golo nagonsko ravnanje. 30 metrov, 20, 15. I najdragocenejša Najdragocenejšo zbirko sta-1 rili ur, kar jih je na svetu, ima upokojeni špariski topniški general Dusmet v Madridu. Njegov muzej šteje 1200 dragocenih iti originalnih ur. Stari general zbira samo ure, katere so bile narejene do leta 1826. Tega leta namreč je umrl zadnji sloveči urar Breguet. Dusmet je prepričan, da za njim noben urar še ni na refill kaj prida lire. Ura, kakršno ima danes lahko vsakdo, četudi ni premožen, je v starih časih bila velika dragocenost. Urarji so prav za prav naredili le kolesje. Vse drugo pa so naredili umetniki in obrtniki v svojih umetniških dela vilicah. Sloveči urar Ben-venut Cellini je imel najbolj rdovečo umetniško delavnico za ure. Zgoraj omenjeni Breguet je na primer svojemu pomočniku plačeval na mesec 1200 zlatih frankov plače. Iz tega lahko razvid i m o, kako umetniško so bile narejene stare ure in kako drage so bile. General Dusmet je torej zbral 1200 ur vseh časov in Vseh mojstrov. 44Najmlajša** njegovih ur je tista, katero je argentinski senat poklonil generalu Roci, ko je odstopol kot predsednik argentinske države. To uro je Roca pozneje poklonil wpanski princeziniji Iza-beli, ko je potovala po Južni Ameriki. Poleg te 4najmlajše' ure ima seveda general Dusmet tudi stare solnčne ure, izmed katerih so bile nekatere narejene okrog leta 1400. Poleg sokičnih ur ima polno mehaničnih ur od najbolj pripro-stili do najbolj umetniških. — Ima ure, katere je izdelal urar španskega kralja Karla III., kitajske ure iz 16. stoletja, francoske ure iz časov Ludvika XIV., holandske ure iz porcelana, kovine in marmorju. Nekatere teh ur imajo veliko zgodovinsko vrednost. Dragocena je na primer ura angleške kraljice Viktorije, katero jo ta kupila od Bregueta za 4200 zlatih frankov, kar je bila že tedaj čecrna vsota. Ta ura ima le 12 mm v premeru. Za- I — Pomagajte! — je zaječal Herford. S pojemajočim glasom. In se v težkem padcu zvrnil vznak. Nezavesten. , 10 metrov, 8 metrov, vlak. Sedaj še 4, 3 metre... tedaj se ustavi! Tri metre preti človekom nu tračnicah. Konec? Ko je Herford po \ ečmefsečni bolezni vstal, se je svetil v njegovih plavili la«eh gost pramen srebrnosivili niti. On, Dagbert in jaz... Nikoli več v življenju nismo pokusili i kapljice alkohola. zbirka starih ur [ nimiva je tudi turška ura, v kateri je vdelanih 208 velikih briljantov. Nekoč je bila last-, nina maroškega sultana Mule-ja Abderamana. Prav nenavadna je ura, katera je narejena v obliki harfe. Na to harfo i-gra deklica po navodilih svojega učitelja. Med stenskimi urami je tudi več ur, katere fo znane pod imenom "nuerm-l>erška jajca**. General Dusmet je mnogo potoval po svetu in na svojih potovanjih iskal samo prilike, kje bi kupil 'kako staro uro. O t<*m svojem potovanju po svetu zna starček prepovedovati mnogo zanimivih anekdot. Tako je nekoč i>otoval v London. Na potu se je ustavil v mestu Bmegge ter seveda takoj poiskal slovečega starinarja. Tu je kmalu našel znamenito uro ter vprašal, »koliko starinar za njo zahteva. Starinar je odgovoril: Toliko rn toliko. Zahteval je precejšnjo vsoto. 44 Dam vam polovico tega, kar zahtevate,*' je 'odgovoril general. Starinar pa se je zasmejal, malomarno zamahnil z roko in jekel: 44Saj ne veste, kaj govorite. Na Španskem živi prismuknjen general. Ta bi mi dal dvakrat toliko, kolikor sem od vas zahteval." Sedaj se je general Dusmet 73smejal in rekel: 44Tisti prismuknjeni španski general sem pa jaz." neznan kristusov čudež Brit ski muzej je pred letom dni kupil šap starih pergamen-tov. Med njimi so našli štiri liste, o katerih so ugotovili, da so pripadali stari bibliji iz leta 150. do 200. po našem štetju. Tekst je v grškem jeziku in napisan kakor na vseh dokumentih iz tega časa brez presledkov med posameznimi besedami. Zanimivo pa je pred vsem to, da vsebuje doslej popolnoma neznane epizode iz Kristusovega življenja, tako poročilo o doslej neznanem čudežu. Kristus poseje polje in neposredno po tem vznikne bogata letma. Listi vsebujejo med drugim tudi novo varianto venza: Dajte cesarju, kai je cesarjevega, pogovor med Kristusom in starci ter zgodbo o ozdravitvi gobavca. KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 WEST 18th STREET_NEW YORK, N. Y. Znanstveni in ... . . . . . Pouclni Spisi BODOČI DRŽAVLJANI naj naroče knjižico — ODKRITJE AMERIKE, spisal II. M AJAR. Trije "How to become a citizen of the United Ueli: 102, 141, 133 strani. Cena mehko vez. JM) States". Cena .......................... .50 Cena vezane .60 BREZPOSELNOSTI IN PROBLEMI SKRBSTVA P«lju«len in natančen opis odkritja novega ZA BREZPOSELNE. 75 strani. Cena .... .35 sveta. Spis se C-ita kakor zanimiva povest ter BOJ NALEZLJIVIM BOLEZNIM. Spisal dr. Jos. fies,:iv,j"n Tičar. 155 -strani. Cena ......................PO GORAH IN DOLINAH. Spisal Pavel Kunavec Opisi važnih kužnih bolezni z navodili za strani. Cena ......................•■ •»" nego bolnikov. S silami. V knjigi so opisane le,x>te nase slovenske domovine. Krase jo krasne slike naših naj- CERKNIŠKO JEZERO IN OKOLICA. Spisal lc]^ih krajev. M. Katmj. Tnla vez. 75 strani. Cena ...... 1-20 pRAKTlCNI RAČUNAR. Trda vez. 231 str... .75 V knjigi je 21 slik in en zemljevid. Zgodovi- Prir.,'na knjižna, ki vsebnje vse. kar je pri na m pripovedke o naravnem eudu, kakršnih n:ikni,u in prodajl IK,trebno. »J^JT, T T"' k „- PRAVILA ZA OLIKO. 142 strani. Cena ...... -65 DENAR. Spisal dr. Kari Englis. Nasveti in navodila, kako se je treba obnaša-23« strani. Cena .........................80 družbi Denarni problem je zelo zapleten in težaven PRORI FMI su»I>OKNF FILOZOFIJE in ga ni mogoče storiti vsakomur jasnega. PROBLEMI SODOBNE nUITOFMB Pisatelj, ki je znan češki narodno-gospodar- stran'- C'° "44 strani- Cpimi........*........... L75 različne j se bolezni z navadnimi pripomočki. K,1,,r ^ 2i,,ums,za .ra'11" »Parate ne more te Opis bolezni. Slike. kujw' sI>lfal ^ * strokovnjak, ________ ... . _ profesor Andree. S slikami. OKHI,,A D°. »"OLJA. im strani. Cena .70 raCi^AR. 2G« strani. Vezano. Cena .........75 I Zanimiv potopis s slikami tistih krajev naSe s 1K>ni(jf.jo te knjige vam je mogo6; nagiG iz. stare domovine, ki so Slovencem le malo računati obresti .hI pol .nlstotka do dvanaj- *nan ' stih o0 v vsH« vprašanjih gospodinjstva. y „.j „,mja naS zna„i ,K,topi^-'župnik GOSTILNE V STARI UIBMANI I^ivtižar siM>miiie na svoja t.rezštevllna jk>-51 strani. Cena ...........................60 tovanja. PiMlrolien opis starih ljubljanskih g«»stilii. SVETO PISMO fcT\RE(l\ IN NOVEC! Zl- s katerimi je v gotovi meri zvezana zgu«lo- KONA. Ti«» in strti ni' Tnla vl-z." Cena 3.— vina slovenske prestoli«*e. - ....... ... .,,. , SADNO \ INO IN SAIME\ EC. Spisal M. lluinek. URŠKA MITOLOCilJA. 311 strani. Cena ......I.— iL»s strani. S slikami. Cena .............. .40 Opis božanstev, v katera so verovali stari Nav.-I. kako izdelujemo in kako ž njim ,5rlii- ravnamo, tla ••knstio in stanovitno pi- IZ TAJNOSTI PRIRODE. K! strani. <*ena ---- JJ0 jaeo. Poljudni spisi o narav..slov ju in /vi-zdozimii- SMIV.-ANCI.FSKI IN AMiLEŠKO-SLOVEN- strw. SI.OVAK. U^ -Irani, »"ena ...............90 IZBRANI SPISI ZA MLADINO. Spiral Fran<- SADIK V <;0Si'01llN.lKTM. Si.i^.l M. lUmu-U. I^evstik. 221» strani. Cena .................!»0 Kratek nav.Hl o ravnanji! s -udj. in, o domači l^vstik. 220 strani. Cena Uroš. . ..90 vez. 1.10 sa.lni iip.>ral>i in koii-erx irai.ju sadja in Jl tiOSLAVIJA. Spisal Anton Melik. Prvi in dru- lenjadi. Pojasnjeno s 15 barvnimi prilogami gi del obsegata 321 strani. in 42 slikami. Cena: I. Del.....80....II. Del .80 SLOVENSKO-NKMŠKI SLOVAK. 113 str. Cena .10 Zemljepisni pregled: natančni podatki o pre- Druga polovi.a knjifie *selmje nemškf>-slo- bivalstvu. g..rab. rekah. poljtHlelstvii. ve nski dovar in kratko slovni.«» slovenskega KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. 0« strani... .30 nem k.-a jezika. KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVA- SPRETNA Kl'IlAKIl'A. 21* strani. Vezana. Cena 1.45 TOV IN SRBOV. H5 strani. Cena.........30 knjigi j«- nad šeststo najvažnejših kubar- KNJKiA O LEPEM VEDENJU. (FrbanL) Vez. 1.25 »škili navodil. ' KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 str. .50 SPOL. LJUBEZEN. MATERINSTVO. Cena ... .50 KUBIČNA RAČUNICA Trda vez. 144 str. Cona .75 Knjižico je spisal prof. dr. Zalior ter je na- Nav.idila za izračunanje okroglega, rezane- menjena deklicam v starosti štirinajstih let. ga in tesanega lesa. SPOLNA NEVARNOST. Cena ................ -2o LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI, poezije. :»C, str. šestnajstih straneh je dr. Franc ,^nc fVna -jo nakratko pojasnil nalezljive siK.lne bolezni. ."'"" * UČNA KNJIGA LAŠKEGA JEZIKA. 147 str. Cena .60 LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI. stran« Cena .70 ^ knjiga vsebnje tudi slovnico in kratek slovar. V teh treh knjigah je zbrano vse književno UČBENIK ANGLEŠKEGA JEZIKA. — Slovnl- delo našega velikega kritika, pesnika, pisate- Ilicu in slovar .h>5 stranl. Cena broš.......1.25 ija in jezikoslovca. Vezano......L50 LIBERALIZEM. Spisal V. Hobhouse. 126 str. iiO y FILOZOFIJO. Spisal dr. Franc Veber. Politična študija, ki nazorno prikazuje smer- ^ stranj Cena ........................1-50 nice nekoč tako važne angleške politične VELIKI SLOVENSKI SPISOVNIK. 437 strani. stranke. Vezano. Cena .......................... MISTERIJ DUŠE. Spisal dr. Franc Goestl. — Zbirka p.Scm 1|gUn in ylog ^ tr. 275 strani. Cena .................... • L ROVCv in obrtnike. Razprava o blaznosti in posledicah pijanče- yELIKI VSEVEDEŽ. 144 strani. Cena ....... .50 vai,ja' , - Zbirka zanimivih in kratkočasnih spretno- MATERIJA in ENERGIJA. Spisal dr. Lavo Cer- gti. burke ^ 1K)skusl. vedeSevalna ta- melj. S slikami. 190 strani. Cena ■ ^ bela. p„nktiranje; zastavic«. Nauk o atomih, molekulib in elektronih. Po- VOŠČILNA KNJIŽICA. 93 strani. Cena ...... .50 ljudno pisana razprava o izsledkih moderne Zbirka voščilnih listov in pesmic k godovom, znanosti. novemu letu in drugim prilikam. MLEKARSTVO. Spisal Anton Pevc. S slikami VOJNA Z JUGUROTO. 123 strani. Cena...... .50 168 strani. Cena ........................L— VALENTINA VODNIKA IZBRANI SPISI. — Knjiga za mlekarje in ljubitelje mlekarstva 100 strani Cena ........................ .33 NASVETI ZA HIŠO IN DOM. 410 stran,. Ccnal,- VAfRN™ T^™ SVOJEMU NARODU. 1 Ta knjiga nudi nasvete, kako ravnati v raz- «* strani, točna .......................... „ . .... . . . .__________\ prvi knjigi so pesmi in basni, d očim ga nam nlh vprašanjih in neprilikab, ki se dnevno . 1 , f ■• . ^ * »i ^ o , . ' . . . . i t i J« v drugi knjigi predstavil Vodnika dr. Ivan pojavljajo v delokrogu gospodarja in gospo- „ ™ « . .. J. J . . . , * .__Pregelj kot pesnika, zgodovinarja, govornika, domu svetovalec v vsakem . Klasbe„ika in časnikarja. NAROD,"ki IZUMIRA. 101 strani. Cena .... .40 VODNIKOVA PRATI^A za leta 1027. 128 str. Poljuden opis najsevernejšega naroda na sve- Cena.........50 tu, njegove Sege in navade. Zbirka zanimivih spisov, ki so trajnega po- NAJVEČJI SPISOVNIK. 150 strani. Cena.....15 mena. Knjiga vsebuje veliko zbirko ljubavnih in VODNIKI IN PREROKI. 128 strani. Cena---- .60 zenitnih pisem. Knjiga je izšla v založbi Vodnikove druibe NAŠA PRVA KNJIGA. Spisal Pavel Flere. 60 vsebuje življenjepise mož. ki so s svojim strani. Trda vez. Cena .....................................75 delom privedli slovenski narod iz suženjstva To je nekak slovenski abecednik, sestavljen v svobodo. po uzorcu amerlSkih učnih knjig. S slikami. ZNANSTVENA KNJIŽNICA, 78 strani. Cena.. .35 Primerno za otroke, katere hočete naučiti Zanimivosti iz ruske zgodovine in natančen slovenskega pravopisa: < opis vojaške republike zaporoških kozakov. NOVA VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA ZDRAVILNA ŽELJŠČA. 62 strani. Cena ....... .40 291 strani. Cena ........................ 1-50 y knjižiei najdeš v lepem redu omenjeno vse. To je najpopolnejša sanjska knjiga, sestav- kar potrebuješ, da si ohraniš in popraviš svo- ljena po najboljših arabskih in egiptovskih je zdravje. virih. S slikami. ZGODOVINA UMETNOSTI PRI SLOVENCIH, OJAČEN BETON. 123 strani. Vezano. Cena.. .50 SRBIH IN HRVATIH. 137 strani. Cena----1.00 Učna knjiga s slikami za stavbne obrtnike. Znamenito delo našega znanega umetnostne- OB 50-LETNICI DR. JANEZA EV. KREKA — Ra zgodovinarja Josipa Mala. V knjigi je 67 94 strani. Cena ....................................................25 krasnih slik. Napisano v spomin možu. ki je prvi med na- ZDRAVJE MLADIH. 147 strani. Cena........1,25 mi uspešno propagiral veliko idejo jugo- Higijena doma in v šoli. Opis bolezni pri slovanstva. mladini. OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 strani. Vez... 2.50 ZDRAVJE IN BOLEZNI V DOMAČI HIŠI, spisal Knjiga je namenjena v prvi vrsti 7u stavbno, dr. .Tust Račar. Cena......................1.25 umetno in strojno ključavničarstvo ter žele- Sestav, delovanje in nega človeškega telesa. zolivarstvo. S slikami. "QL18 IAROD1" NEW YORK, SATURDAY, APRIL 13, 1935 ODA' NEW YORK, SATURDAY, APRIL 13, 1935 TH2 LARGEST SLOVENE DAILY In U. 8. A. SAMOSTANSKI T OVFf %J (ROMAN IZ 14. STOLETJA). Vr f Mj\j ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL L H. 74 tragedija ciganskega dekleta Z globokim vzdihom zatisne Hajmo oči. Tako je bila razbita njegova svetla sreča, potopila se je, ugasnila. Stopi iz vriskajočega kroga in gre v temo gozda. Tam etoji v črni senci dreves ter zre proti ugašajočemu kresu, če-gar pojemajoči plameni blede v svetlobi vstajajoče lune. Vidi, kako stopa ena planšarica za drugo k ognju, da si prižge bakljo. V parili odhajajo v dolino ali vstran čez pašnike, vsako dekle s svojim fantom. In s steze, ki vodi v samostansko vas, še vedno dane grgrajoči glasovi piščalke. Kmalu izginejo postave domov vračajočih se mladih ljudi v medli mesečini in po vseh stezah je videti samo še baklje, kot premikajoče se zvezde in vsaka zvezda razsvetljuje tajno srečo, ljubeznivo govorjenje in brezkončne poljube. Hajmo hočfi stopiti iz gozda. Tedaj pa vidi še zadnjega, kako stopi k ognju. Bil je Jurij; v žerjavico potisne sveženj trsak In ko se vnamejo, nese sveti ogenj kresa v Cencino kočo. Hajmo ga ne mara srečati; v senci gozda koraka počasi dalje. Ko nato gre čez planjavo, naenkrat zasliši v svoji bližini bridko ihtenje. Pod samotno smreko vidi sedeti na tleh Cenco; obraz si zakriva z rokami in celo telo se ji trese pod jokom. Ne sliši njegovih korakov; šele ko tiho izgovori njeno ime in ji roko položi na ramo, ga prestrašena pogleda. — Kaj hočeš od mene? — Slišal sem te jokati. To me je zabolelo. In prosil bi te za odpuščanje, če se m ti kaj slabega storil. Poglej, Cenea, nič ne morem za to. jI 9 Cenca se jezno zasmeje. — Taka ne smeš biti, Cenca! Saj ne more nikdo nič za to. Pač ni moglo biti, da bi se midva našla v veselju in miru. Glej, Cenca, drživa skupaj in hodiva dobra tovariša v srčni bolesti! Ko bi samo mogla pogledati v me in bi videla, kako tam izgleda. Vem, da nikdar se ne bi na mene liudovala, temveč bi imela usmiljenje z menoj. — Hajmo! — za jeclja in ga potegne na svojo stran. — Daj, poglej, ne boj se me! Z menoj moreš vse govoriti. Kakšno srčno bolečino imaš? Povej, Hajmo! V vroče kipeči bolečini pride iz njegovih prsi: — Dekleta ne morem fiozabiti. Davim se, mučim se in silim se, pa je ne morem pozabiti. Kamorkoli gltnlam ponoči in podnevi, povsod stoji njen obraz in me gleda. Vsaka sapica v gozdu, vsaka voda, ki jo slišim teči. vse ima dekletov glas. Vsako vitko drevo, vsaka cvetlica me na njo spominja. In jezera pa sploh ne smem pogledati. Sploh za mene ni nikdar več obstanka. Če sem zunaj, me žene domov, in če sem doma, me zopet žene ven. Vse srce mi hoče zgoreti kot kup suhega lesa. Čutim, Cenca, da moram pod tem umreti. — Hajmo! Jezus, Marija! Ti moj dragi! — Cenca obmolkne. Nato pa govori dalje z mirnim, pa trdnim glasom: — Zakaj pa bi moral dekleta pozabiti? Ali te mogoče Gitli ne maraT Beži, tako ueumno vprašanje! Kako te katera ne bi mogla rada imeti? Že vem — slišala sem, poslali so jo proč, kaj ne T — Da, Cenca! ~ ■ i ... — Pa zakaj? — Ne vem. Rekli so, da je to za njo sreča. — Sreča T — mrmra dekle. — Srečav katero nam nudi gospoda T Te sreče ne dam jesti nobeni kravi. Toda povej, kam pa je vendar šla? — V Solnograd k plemenitim gospem. — Kaj pa bo tudi tam? Ali dela v hlevu ali v kuhinji? — Ne vem. Cenca zamišljena gleda pred se. Nato pa poskoči. — Poglej, mora biti že polnoč, luna že gre čez hrib. Pojdi, Hajmo, dvigni se in glej, da greš domov. Glej, tako si truden in prečut, da se niti ravno ne moreš držati na nogah. Tukaj imaš svojo kapo in palico! Tako! Sedaj pa glej, da greš domov in lezi spat! Lahko noč! — Lahko noč, Cenca! — pravi Hajmo s pojemajočim glasom. — In hvala za prijaznost! — Že dobro! Samo oglasi se kaj na moji planini! Jutri me ne bo doma. Toda pojutršnjem, me dobiš zopet. — Bolesten nasmeh zaziblje* njene ustnice. — Sedaj pa pojdi domov! Iu dobro spi! — Ce bom mogel. Lahko noč, Cencai — Lahko noč, Hajmo! — Hvala ti! — In mnogo sreče za kres! — Sreča? Rad bi vedel, od kod bi mogla priti. Trudnih korakodv gre Hajmo čez pobočje. Cenca gleda za njim, dokler njegova postava ne izgine v polsvitu mesečne noči. — Ne, fant, — govori Cenca, — umrl mi ne boš, dokler imam jezik in noge na svojem telesu! Steče proti svoji koči. Ko pride do vrat, vidi ogenj v ognjišču. Jurij čepi v kotu in strmi v plapolajoči ogenj. Tilio se Cenca zopet umakne. Ko pride do steze, ki vodi v samo-! stansko vas, prične teči. Svetla luna ji sveti po tihi poti. 25. j Ko se je danilo, pride Cenca v vas. Ni počivala. Naglih I korakov gre po cesti; krilo si je podvezala in v rokah drži pa-lico, ki si jo je vlomila v gozdu. Z dimnikov še ne vstaja dim in tišina vlada po vseh poljih in travnikih. Dan sv. Rešnjega Telesa! Največji praznik leta! Mnoge hiše so bile že okrašene z brezomi in venci in pred drugimi hišami, ki še niso bile okrašene, so na kupih ležale breze. Nikogar ne sreča; ljudje so še spali; toda vsak pes je imel na vratu privezano klado, da ni mogel imeti lovskega veselja v samostanskih gozdovih. Po dveurni dobri hoji pride Cenca erutuine. V tropskih deželah so teni-IM'ratunie in svetlobne razmere v primeri z našimi precej nespremenljive. Pri nas niha dolžina dneva med 8 in Iti urami. V kratkih dnevih zimske močjo umetne svetlobe. Tudi Hausner je začel s tem eksperimentirati in je doživel presenetljive uspehe. Pozimi je n. pr. že ob 3. zjutraj vključil električno luč v kokošnjaku. Kmalu nato so se živali zbudile in pričele jeteti. Čez nekaj časa pa so začele vidno dvigati svojo produkcija .la,iec ta produkcija je še bolj narasla, ko je raziskovalec cial kokošnjak malo ogrevati. Njegova poročila navajajo zanimive številke. Tako se je produkcija jajec pri mladih kokoših v • decembrskem mese cu zvišala za trikratni iznos, v drugem letu leganja za štirikratni. Neki perutninar na Gi adiščanskem, ki je od GO kokoši imel v februarju prej J do 4 jajca, je po uvedbi umet ne razsvetljave dosegel od iste ga števila kokoši v istem mesecu dnevno 15 do 20 jajec. Povprečno letno število jajec na kokoš j«' bilo prej 126, po z« slugi umetne razsvetljave pa 159. Za umetno razsvetljavo ko-košnjaka zadostuje pri tem pri-licno toliko svetlobe kakor za srednje velik stanovanjski pro štor, torej krog 15 luksov in tudi ne sme biti večja. Dalj'* luč ne sme islepiti in se zato \\-porablja matirane ali opalne žarnice. V večini primerov zadostuje že 25 vatna žarnica. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU BIf Will ltth STREET NEW IOBK, H. I. FINITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA PO-TCVANJE ■»imimimsi!«;ia samomori pri primitivnih narodih ZA KRATEK ČAS IN ZABAVO NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA DOMAČE ŽIVALI. 72 strani. Cena .....................30 GODČEVSKI KATEKIZEM. 61 strani. Cena J55 HUMORESKE IN GROTESKE. 180 strani. Cena JS0 Tnla vez. Gena 1.— IS KRATKOfASNIH ZGODBIC. 72 str. Cena .25 PO STRANI KLOBUK. 150 strani. Cena ..... .59 POL LITRA VIPAVCA, »pisal Feigel, 136 str. .60 PREDTRŽANI, PREŠERN IN DRUGI SVETNIKI V GRAMOFONU. 118 strani. Cena .. .25 SANJSKA KNJIGA .....................................................8« SANJSKA KNJIGA ...................................................90 SLOVENSKI ŠALJIVEC. 00 strani. Cena.............40 SPAKE IN SATIRE. 190 strani. Cena ................39 TIK ZA FRONTO. 150 strani. Cena .....................70 TOKRAJ IN ONKRAJ SOTLE. 67 strani. Cena M TRENUTEK ODDIHA (Knjiga vsebuje tudi fialotgro u Vse naše"). 189 strani. Cena ................................................M VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA ......130 VESELE POVESTI. 79 stran!. Cena ....................„35 ŽENINI NAŠE KOPRNELE. 111 strani. Cena .45 TE KNJIGE LAHKO NAROČITE PRI: KNJIGARNA "GLAS NARODA' 21« WEST 18th STREET NEW YORK, N. ¥. Samomori* so pripisovali vplivu-civilizacije na ljudi šibkejših živcev ali nagnjenje k ekscentričnostim. Samo m o r i naj bi bili doma samo pri kulturnih narodih. In to na zi ran je i-o potrdile statistike s svojimi točnimi podatki o samomorih. Pri tem je bilo pa pozabljeno na to, da primitivni narodi ne poznajo statistike in da o samomorih pri njih ničesar neverno. Sele nedavno so raziskovalci ugotovili, da so samomori pri primitivnih narodih celo pogostejši, kakor pri kulturnih. Ilolandec H. Wisse je sestavil podroben pregled samomorov pri 54 narodih vseh de lov sveta glede na različne stopnje razvoja. Že način samomorov je različen pri primitivnih in kulturnih narodih. Najprimitivnejši narodi n a najnižji stopnji razvoja ne poznajo samomora z laistno roko, pri njih si konča človek življenje na pasiven način s tem, da čaka, da nastopi po dolgem gla-dovanju smrt saina. Drugi se pa dajo brez odpora in obrambe mirno usmrtiti, ali pa iščejo ismrti v boju z močnejšim sovražnikom. Avstralci iz za-padne Viktorije »si končajo življenje tako, da se dajo pičiti strupeni kači. Pri plemenih na višji stopnji razvoja je te vrste samomor redek pojav. Zelo pogosto je samomor posledica naravnih in socijalnih razmer. Tako imajo Eskimi in prebivalci severne in severovzhodne Azije težje življenje od diugili primitivnih plemen in narodov. Večina samomorov pri primitivnih narodih izvira iz izvestnih -nazorov in nravstvenih čutov. Raziskovalci so dognali v mnogih primerih, da so se stari ali težko bolni ljudje po običaju dotičnega plemena odnosno naroda sami u-smrtili ali pa so jih usmrtili njihovi rojaki. Ta običaj ima svoje gospodarske razloge in predpisan samomor velja za nekaj samo ob sebi umevnega. Močno je razširjen tudi običaj, tla si .končajo ljudje življenje ob smrti svojega sorodnika ali predstojnika. Ti samomori se nanašajo na žene, otroke in sluge poglavarjev, ker feo zvezani s predstavo, da obstojajo med poglavarjem, njegovo že- 19. aprila: Hei engaxia v Cherfcnrrf Bremen v Bremen 20- aprila: Roma v Trst Paris v Havre 24. aprila: Manhattan v Havre 26. aprila: Kuropa v Bremen Aquitania v Cherbourg 27. aprila: Lafayette v Havre Rex v Genoa MA.TA : 3. Majestic v Cherl>ourg 4. Chaiuplain v Iliivre 8. Washington v Havre nervn^aria v Clierl»ourg 10. Bremen v Bremen 11. Paris v Havre Conte di Savoia v lienu i 15. A«|U*tania v Cherbourg 17. Eurojra v Bremen Satumia v Trst IS. lie ourg JUNIJA: 1. Ijifayette v Ilavre 5. A(|iiitania v Cherbourg Washington v Havre T. r*ormamlie v Havre S. Europa v Krcim-n Conte «Ii Savoia v (Jcinw. lli. Majestic v Cherbourg 14. Bremen v Bremen la. Itex v *Jem>ii Cliauiplain v Havre 1!). Manhattan v Havre Berengaria v Clierliourc 22. Norman«lie v Havre Aquitania v Cherbourg 1SI. lie de France v Ilavre Majestic v Cherbourg Europ? v Bremen Conte di Savioa v Genoa JULIJA: 3. Berengaria v Cherbourg: Washington v Ilavre Sat urn ia v Trst 5, Bremen v Bremen Chaiuplain v Ilavre Bex v Genoa 10. Normandie v Havre Aquitania v Cherbourg 16. Europa v Bremen 17. Conte Grande v Ceona Majestic v Cherbourg Manhattan v Havre 150. He de France v Ilavre 'Si. Conte «1 i Savoia v Genoa 24. Berengaria v Cherbourg 2t». Bremen v Bremen 27. Cliauiplaiu v Ilavre 31. Washington v Havre Aquitania v Cherbourg Normandie v Havre r VAŽNO ZA NAROČNIKE dr. kernovega berila JE ZNIŽANA Angleško-slovenskc Berilc KNGLISH SLOVENE READEB STANE SAMO $2 Naročite ga prt — knjigarni glas naroda 216 WEST 18th STREET New York City. Poleg naslova je razvidno de kdaj imate plačano naročnina. Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Zadnje opomine in račune smo razposlali za Novo leto tn ker bi želeli, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškov, zato Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati, Pošljite jo naravnost nam ali j* pa plačajte našemu zastopnik* v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopnikov, kojih imen'k so tiskana z debelimi črkami, ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj no-ših rojakov naseljenih. CALIFORNIA: San Francisco. Jacob Lausfcfo COI.ORADO: Pueblo. Peter Collg, A. Karti« Walsenburg, M. J. Ba;uk INDIANA: Indianapolis, Loula Banlrb ILLINOIS: Chicago. J. BevrtC, J. Loknnlctl Cit-ero, J. Fabian (Chicago. rWr» in Illinois) Jolh't, Mary Bambich, Joseph Hre-vat I« Salle. J. Spelieh Muscoutali. Frank Angustin North Chicago, Joie Zelene KANSAS: Girard, Agnes M of n Ik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND: Kltzmilb-r, Fr. Vodoplvec Steyer. J. f>rne (i.a Petina.. W. Va. in Md.) MICHIGAN: Detroit. Frank Slular MINNESOTA: Chisholm. Frank GonSe Ely, Jos. J. Pesbel-Eveleth, Ix>u>b GouŽe Gilt»ert. Ixniis Vessel Hihhing. J oh d PovRe Virginia, Frank Hrvatlch MONTANA: Roundup, M. M. Ptinian Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha. P. Broderlck NEW YORK: Gowanda. Karl Stmisha Little Falls, Frank Masla OHIO: Barherton. Frank Troha Cleveland. Anton Bobek, (lias. Bar-linger, Jacob Resulk. John Sla polk I Girard. Anton Nag