Številka 199 TRST, v nedeljo 21. julija 1907. Tečaj XXXI). Izhaja vsaki dan tudi ob nedeljah in praznikih «b 5., «b ponedeljkih ob 9. zjutraj Posamične Številke pe prodajajo po 3 svi. (6 stntink) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici. Ljubljani, Gorici, Kranju, Pe:ru, Sežani, Nabrežini. sv. Lnciji, Tolminu. _AjdovžČini, Postojni, Dornbergu, bolkanu itd. t t>K uGLASOV se računajo po vr«tah (široke 73 mm. vtBofee 2 V» mm); za trgovinske in obrtne oglase po -0 stotink ; ra o-smrtnice, zahvale, poslanice, cglape denarnih zavodov po 50 gtot. Za oglase v tekstu liBta do 5 vrst 20 K, vsaka na-daljna \rnt* K S?. Mali oglasi po S stot. beseda, najmanj pa »o 40 6tot. — Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave Edinosti". — Plačuje Be izključno le upravi ..EdinostF Gtasiio političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moći Xaro6nln& znala ca vf^e leto K, pol leta 1- K. 3 mesece f", K n* oaročbe brez doposlane naročnine. uprava ne o?ira, Jaročnina na nedeljsko izdanje .EdiHcsti' siaae: celoJetio K 5-20. pol leta 2 60 Vsi dopisi naj se pošiljajo nn ureJnišivo iisia Nefrank van p pisma se ne sprejemaj«« In rokop.sl s«* ne vralajo. Naročnino, oglase iu reklamacije je poSiljati na upravo lista UKEDNIsTVO: ul. Glorglo Gulattt Is. < Narodni dom>. Izdajatelj in odgovorni nrednik ŠTEFA N i<<)DINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konzorcija lL»ta „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Gnlatti ^t. 1*. sssssss Pofit.no-h ranilnlčul račiiu 5t. S41'6i2. ——— TEL^FOa štev. 1167, ——— Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK tt BRZOJAVNE VESTI. Katastrofa v Turškem tunelu. DUNAJ 20. „Extrablattu poroča iz Bad-Gasteina glede katastrofe v Turškem tunelu : Usmrteni so bili trij? delavci Ivan Berducci, 45 let star, iz Kalabrije, Josip Pregelj star 27 let iz Kranjske in Josip Jur-ković, 24 let star iz Hrvatske. Ranjenih je bilo sedem delavcev. Okolo 80 delavcev se je radi zadušljivih plinov onesvestilo. Poškodovan je bil tudi en inženir. Dunajski nuncij odstopi. DUNAJ 20. rAllg. Korresp.*4 hoče vedeti, da se dunajski nuncij Granito di Bel-monte, ki se nahaja sedaj na počitnicah v i Napolju, zahvali na svoji službi, in da pr meseca septembra na Dunaj le, da bo ud žica ljudstva kamenati kraljico, ki je bila ra-fijena. Napadalcev niso mogli ujeti. RUSIJA. Car v Petro gradu. DUNAJ 20. Iz Petrograda poročajo, da se je včeraj car povrnil iz Finske. Razvoj Rusije. Angleški pisatelj \Vilde pravi v neki svoji duhoviti knjigi, da se civilizacija narodov do-seza s pomočjo dveh faktorjev : ali potom kulture, ali pa potom korupcije. V prvem trenotku zveni ta trditev nekako pa- jim je dajalo. Več brige je pa dajala carjem ( mora pripisovati hiperk ulturi dotičnih država sama. Sjaj in moč zapadnih narodov; narodov. — Kadi tega nehote gledamo na jih je zaslepil in edina misel jim je bila, da rusko pokvarjenost z drugimi očmi nego na povzdignejo Rusija do višave in moči zapad- javne škandale v drugih državah, ker imam > VT i,- •• i -t- • j -j radoksno. Ne moremo si prav predstavljati, Napolju, zahvali na svoji službi, in da pride da u korupcija7 ki je negativen pojem in ki cesarja vsprejet na oprostni avdijenci. Cigani — roparski morilci. BUDIMPEŠTA 20. (Ogr. biro) V mi-noli noči so cigani blizo vasi Alberti-Irsa, županija Pešta, umorili gostilničarja Szarvasa, njegovo soprogo in hčer. Neki voznik je slišal ropot, se približal, a cigani so umorili tudi njega. Na to so zavlekli mrliče v hišo, ki so jo najprej oropali nato pa zažgali. Potem so cigani pobegnili. Iščejo jih orožniki. Srbska skupščina. BFLIGKAD 20. Zasedanje skupščine je kraljevim ukazom zaključeno. Zadušnica za Leona XIII. RIM 20. Danes dopoludne, na obletnico smrti, je bila v Sikstinski kapeli slovesna zadušnice za pok. papeža Leona XIII. Navzoči so bili kardinali in diplomatični zbor. Ob katafalku je papež opravil predpisane molitve. Vojna mornarica Združenih držav. LONDON 20. „Dailv News" poročajo iz Wasbingtona. da je oddelek vojne mornarice izdal povelje, da se imajo bojna ladija ,.Virginia", križarji „Colorado", „Pensilvania" in „We3tvirginia" od azijske flote podati v Filadelrijo, mesto v japonske vode. Sestanek kralja Edvarda in cesarja Viljema. LONDON 20. „Tribuna" je zvedela : Po dosedanjih dispozicijah odpotuje kralj Edvard dne 19. avgusta v Marijine vari. Sestanek s cesarjem Viljenom se bo vršil najbrž dne 15. avgusta na AVilhemshohe. Korejski cesar se je odpovedal. SEUL 20. Vladno glasilo je priobčilo prvo oficijelno poročilo o odpovedi cesarja na korist prestolonasledniku. Razglas je podpisal cesar in minister vnanjih stvari. SEUL 20. Pred vratmi palače se je popoludne zbralo okolo 5000 ljudi, ki so jih pa razgnali. Po noči za časa konference, ko se je cesar na poziv ministerstva izjavil pripravnim odstopiti, je hotelo več dijakov izročiti cesarju heko peticijo. Policija je pa to preprečila ter je dijake potisnila proti vztočni palači, kjer so ostali vso noč. Bilo je mnogo govorov. O polunoči je ukazal japonski policijski načelnik razdeliti puške med palačno stražo. Množica je čim dalje bolj naraščala, vendar se je vedla mirno. SEUL 20. Korejski vojaki so se spun-tali. Ušli so iz barak, napadli policijsko postajo, pregnali redarje s streljanjem ter so skupno z nižim ljudstvom napali posamične Japonce in japonski mestni del. Japonske čete so upornike pregnale. TOKIO 20. Kakor poročajo iz Seula, so ob Taihavskih vratih nastavili štiri strojne puške, da jih rabijo v slučaju, ako bi korejski vojaki ponovili svoje napade na japonsko policijo. SEUL 20. Po ulicah patrulira vojaštvo. Silen dež je pregnal množico. Proti noči je postalo mesto zopet mirno. Prodajalnice Japoncev stražijo. Policijska poročila pravijo, da so uporni Korejci ubili in ranili več Japoncev. O drugih nesrečah ni znano. Japonsko oficijelno poročilo pripisuje predstavlja element nereda in popačenosti v družabnem življenju, mogla napredno delovati na kulturni razvoj kakega naroda, kateremu razvoju sta predpogoj ravno odstranitev vsake nezakonitosti v javnem življenju, in utrjevanje čuvstva nravstvenosti pri posaruičniku- Korupcija je samovoljno in potem takem nezakonito zaseganje v tujo individualnost radi koristi posamičnika ali posamičnih slojev. In zdelo bi se, da take pojave morajo izzivati v razžaljenih reakcijo v obrambo prikrajšanih pravic in vsled tega zastavljati napredek naroda. Do neke mere je tako ; v glavnem se pa tudi v tem slučaju uresničuje stari aksiom, da priroda ne troši zastonj svoje moči in da je vsaka izguba iste le navidezna, ker odgovarja svrhi. V absolutnem smislu je korupcija vsakako pojava nazadovanja naroda, ker nam dokazuje šibkost oblasti, ki ne more garantirati obstanek šibkejšemu v sporih z močnejšim : in pomanjkanje smisla za pravico in red v narodu. Korupcije kulturna moč se pa pokazuje v reakciji, ki jo ona provzroča. Torej indirektno in le tedaj, ako splošnost reagira nanjo, tako, da moremo postaviti formulo, da je ona v tem slučaju kulturen element, ako je dovolj razširjena, da bi od nje trpel veči krog naroda, in ako je ta krog dovolj inteligenten in močan, da se istej protivi. Da je temu tako, nas uči historija. Na stoletno korupcijo viših slojev na Francozkem sledila je kakor učinek revolucija. Poljska je propadla, ker so vsi socijalni sloji bili pokvarjeni in ker vsled tega ni mogla navstati učinkujoča reakcija. In lahko bi se to tudi zgodilo pri našem sosedu, da ga ne bi branil njegov ugodni geografični položaj. Imamo v najnovejšem času primerov na Ruskem in o tem bomo sedaj govorili, ker je najaktuel-neji in nam kakor Slovanom najbližji. Mnogo se dandanes piše in govori o ruskih razmerah, a vse to nima navadno nikake podlage. Imamo tu razne države: Francosko, Rusko, Ameriko, Perzijo in Argentino ; o teh se piše in govori brez ozira na njihove narodne in historične posebnosti ter se uporablja za vseh navadno ena in ista mera. To ni racijonalno Vsaka država se je drugače razvijala; ena prej — druga pozneje. Radi tega se ne sme soditi o razmerah vseh narodov enako: stari narodi so na viši stopinji razvoja (in bližji svoji smrti), nego mladi. S tega gledišča morale bi se presojati ruske razmere ! Rusija je mlada država, in se ne more meriti ne z Francosko, ne z Angleško. Pred 200 leti ni bilo Rusije. Moskovski in kijevski knezi so upravljali nekoliko pokrajin okolo Moskve in Kijeva in morja niso še poznali. Imeli so za soseda Tatare, Turke in druge vstočne narodnosti in so vladali po njih primeru kakor satrapi: kneževa volja je bila prvi in zadnji zakon. Temu je odgovarjalo stanje naroda! V najviših krogih je vladal favoritizem, prilizo-vanje in opravljivstvo, in kakor so ..bojari" pritiskali „dvorjane*4, so ti poslednji ravno tako pritiskali „meščane'4. Edini sloj, ki je precej mirno in svobodno živel, bili so kmetje. Čeprav je bila zemlja last gospodov, so oni nemire korejskim vojakom, nad katerimi so dobivali svoj delež od pridelkov, in če niso častniki izgubili gospodstvo. Cesar je v ve- bili zadovoljni s tem gospodom, so si mirno likih skrbeh radi nemirov ter se je pri mar- iskali drugega, ali so Šli v Ukrajino k koza- kizu Ito pismeno opravičil, ter izrazil svoje kom in pozneje v Sibirijo, kjer so postali obžalovanje radi nemirov, ki so jih izvali' svoji gospodarji. njegovi nevedni podaniki. Ito je odgovoril, da Od časov prvega moskovskega carja, izda odredbo, da se prepreči nadaljne iz- Ivana Groznega, do danes je minolo 300 let. grede. Markiz Ito je ukazal generalu Hase- V tem času so si Rusi privojevali polovico gava, naj prevzame nad mestom vojaško kon- Evrope in del Azije, in njim, ki so sami bili trolo. Konzulatom so ponudili vojaško stražo, mlad narod in oddeljeni od izobražene Ev- Ogrski parnik se potopil. rope, bilo je vladati nad divjimi narodi in BUKAREŠT 20. Glasom neke brzojavke premoči jih. Če pogledamo na spremembe, ki iz Galaca, se je ogrski parnik „Tisza Istvan", so se v tako kratkem času izvršile v ruski ki je pred nekoliko dnevi odplul v Carigrad državi, moramo 6e res čuditi. Nobena d r- z lesom, baje potopil z vsem moštvom Ven- žava se ni v tako kratkem času dar ni ta vest še potrjena. tako razvila in prišla do tolike Napad na portugalsko kraljico. zunanje moči. In čudenje način, kakor BEROLIN 20. Iz Lizbone poročajo, da se je razvila. Kakor absolutistični vladarji si je bila portugalska kraljica blizo prestolnice ruski carji niso mnogo razbijali # glave za napadena. Bila je s svojim spremstvom na svoje podložnike: prvi so zapovedovali, a izletu v avtomobilu, ko je nakrat začela mno- slednji so se morali zadovoljiti s tem, kar se nih držav. Njihova politika je sestajala v tem, da so si prisvajali tuje zemlje, pokoravali tuje narode ter skrbeli za zunanji mir in red v državi. Na ta način je prišel car Feodor do Azova, Peter Veliki do Baltijskega morja in Aleksander II. do Vladivostoka. Ali, kolikor so bila sijajna izvojevanja in kolikor se je zvišala moč Rusije, toliko žalostne so bile notranje prilike. Na carskem dvoru je vladala intriga in mnogo carjev in carskih sorodnikov je umrlo od roke svojih ljubljencev. Centrum vsega življenja je bil carski* dvor in scene in dogodki v istem niso mogli uplivati ugodno na narod. Izgled favoritov in boj arov je skoraj deloval na dvorjane in rezultat temu je bil, da je položaj meščanskega in kmetskega prebivalstva postal neznosen. Vsled tega, da se je bila trgovina razširila, je mestno prebivalstvo sestajalo (razun bojarjev in dvorjanov) iz samih trgovcev; ker so pa ti skrbeli za državne blagajne, so mogli računati na milost carja. -Gospoda so jih prezirali (kakor tudi dandanes še), drugače so pa živeli mirno. Najhujši čas je pa navstal za kmetovalce. Vsled pritiska od zgoraj, začeli so se svobodni kmetje seliti v daljše kraje, kjer jim niso sedeli dvorjani na vratu in vsled tega je srednja Rusija ostala malo ne brez kmetov. Radi tega seje skrčila malo po malo njihova svoboda, in so se smeli seliti, ali menjati gospodarja, le enega dne v letu. Car Boris Godunov je na prošnjo dvorjanov odvzel kmetom tudi to svobodo in se oni niso smeli več seliti brez dovoljenja gospodarja. S tem so bili kmetje vezani i n tako se je razvila sužnost ruskega mužika. Kmet je postal stvar, ki jo je gospodar mogel prodati in ravnati ž njo po svoji volji. Posledica je bila. da so se gospoda navadili uživati tuji trud in da se je širila vedno bolj — demoralizacija. Kmet je pa trpel. In prišlo je leto 1861. Znamenitim svojim ukazom je car-osvoboditelj dal osebno svobodo 23 V2 milijonom ne volj ni ko v. Ta narod je imel svoje potrebe, in ker je bilo od tega števila več nego polovica zemljedel-cev, razdelilo se je med nje okolo 400.000 km2 zemlje. Ta zemljišča so prej bila last dvorjanskih posestnikov, katere se je sedaj moralo odškodovati za to, da se jim je odvzela ta množina zemlje. Odškodnina se je plačala tako, da so 20% vrednosti plačale takoj državne blagajne, a za ostalih 80% dala jim je država zemljoodkupne papirje, ki so se obrestovali. Kmet je moral izplačati v 49 letih (torej do leta 1910) v letnih obrokih vrednost teh papirjev. Ravno tako so bili od-škodovani posestniki za nevoljnike, ki so bili emancipirani iz njihove vlasti. Odškodnino so posestniki torej dobili, ne^oljniki pa svobodo. 5 tem jim pa ni bilo pomagano. Delavna moč je postala zelo draga, ker so nevoljniki sedaj delali za-se in za svoje družine. Veseli posestniki so imeli denar in papirje, ki so jih mogli vsaki čas prodajati, in začelo je veselo življenje, ki je končalo s tem, da je množtvo posestnikov prišlo na beraško palico. Od druge strani se je tudi kmetom slaba godila. Zemljišče se ni namreč bilo razdelilo v last posamičnim kmetom. Reforma se je izvela v 6 mesecih (!), ali v tem kratkem času se v resnici ne bi bilo moglo tega storiti. Zakono-daveč si je pomogel s tem, da je razdelil zemljišča po krajnih občinah in zemljišče je postalo skupna last vseh kmetov take občine (t. z. „mir"). Kmetje take občine si vsakega leta razdeljajo med seboj zemljišče in je uživajo. Drugega leta si ga zopet razdeljajo in to zemljišče, ki ga je minolega leta morda užival en kmet, dobiva na podlagi druge razdelitve drugi kmet. Posledica temu je, da kmet ne štedi zemlje in da jo nerazumno izkorišča, dokler ista ne izgubi svoje plodnosti, tako, da kmet, ki mora razun davkov plačati zemljeodkupnemu zakladu amortizacijske prispevke, oči vidno propada. To je morda glavni razlog malozemlju ruskega kmeta in vzrok agrarnega vprašanja. Propadajo torej mali in srednji posestniki, propada kmet. Računajmo k temu še delavski stan, ki ga je AVitte ustvaril z fran-cozkimi milijoni, prednosti in hibe tega stanu, in facit je splošno nezadovoljstvo in demoralizacija, ki sta vedno naraščala, ker se do pred kratkim ni ničesar storilo, da bi se te C razmere zboljšale. Naravno je torej, da vlada v Rusiji korupcija ; ali treba naglašati, da je ona naravna posledica naglega razvoja Rusije. Radi tega — mislimo — da ta korupcija ni slab znak za ruske prilike. ; zeli gostje dvorano in pozdravni govoj je iz-Treba namreč razlikovati to korupcijo od ustil dr. Vanović. V dvorani je bila najlepša one, ki jo vidimo v drugih državah in ki se martinska družba in mnogo dam iz Sv, Mar« (ne da bi si bili tega vedno svesti) pred očim pregovor : „mladost — norost"4. Seveda se ne da vse to odstraniti od danes na jutri, posebno ne v tako ogromni državi ; in treba tudi pomisliti, da mora r iski narod napredovati v geometriški progresiji, da more tekmovati z drugimi narodi. I >rugi so se namreč postopno razvijali, ruski nar hI pa skokoma. In dejstvo, da drugi narodi brez ozira na kulturno mladost ruskega naroda štejejo naše ruske brate, kakor sebi jednake, to dejstvo je najbolji dokaz za življensko moč ruskega naroda. Poglejmo si Japonsko ! Tudi tam ni vse tako mirno in gladko, kakor nam se morda zdi. Mnogo hudih udarcev, nemirov in revolucij je pretrpel in trpi še ta narod, ali bodočnost je njegova. Napredek te države (v modernem smislu) je bil še naglejši nego na Ruskem in korupcije je bilo tudi tam zadosti in preveč, tako, da je večkrat radi interesov posamičnikov navstajala vojna med državljani. Ali tudi to se je poleglo in umirilo in danes nam časopisi kažejo Japonsko kakor izgled urejene države in ne morejo zadosti prehvaliti iste. Seveda moramo imeti vedno pred očmi, da so Rusi Slovani in da vsled tega neslovanski narodi igrajo nasproti njim isto ulogo, kakor Italijani pri nas : negirati vse! Zato so Japonci in ruski revolucionarni socijalisti tako simpatični dragim narodo Rusija more pa vzlic vsej svoji de-sorganizaciji lahko pretrpeti to antipatijo, ki jo vzbuja v drugih narodih : ker to sovraštvo je njena mladost in moč! Pismo iz Prage. (Od našega posebnega poročevalca) Francozki pisatelj G. Bourdon o sokolskem zletu. — Usoda ameriškega praporja, namenjena Slovakom. Urednik pariškega dnevnika „Figarj*4 G. B o u r d o n, ki se je vdeležil sokolskoga zleta, je v svojem listu dne 14. t. m. objavil zanimiv članek pod naslovom ,Na slavi S o k o 1 o vu, kjer opisuje francoskemu čitateljstvu ne samo sokolski zlet, ampak tudi organizacijo in cilje Sokolstva. V uvodu opisuje sto'etni boj Cehov proti germanstvu, njjh pomen za Avstrijo in češko obrano proti Nemcem. „Sokoli", pravi Bourdon, „so dušo, srcem in mislijo izraz Cehov. Sokolski triumfi so triumfi Čehov. Ta velika sokolska institucija nima analogije v širnem svetu." Dalje piše o sokolskih slav-nostin in posebno hvali slovaške narodne plese. Opisuje pozdravni večer v Meščanski Besedi, gostijo Slovanskega kluba in večer čeških gospej, katerih milobnost, in gostoljubnost g. Bourdon posebno hvali. Ta odlični francoski časnikar izraža svoje neprikrito občudovanje nad točnostjo vežbanja, disciplino sokolsko in krasoto pogleda, ki se inu je nudd o tem. Tudi šahovi turnaj (jcci.ju. Bourdon z veliko pohvalo. Z največjim občudovanjem in priznanjem pa se spominja Bourdon Sokolk. Naziva njih prikazen v telovadni obleki elegantno in vabljivo. Navdušeno opisuje trenotek, ki je navstal, ko so Sokolke vstrajale v najvećem nalivu in burji na vežbališču. Nepremično in vštricno so stale devojke, med tem ko jih je naliv močil do kože. Do poslednjega trenotka, do signala k razhodu so vstrajale v vrstah železne discipline. S kakšnimi občutki v srcih smo aplavdirali tem spartanskim devojkam! Nam so se zdele te devojke prave junakinje. Glejte Francozi, takšne so bodoče češke matere ! Glejte iz kakšne krvi se porodijo bodoči Sokoli, ki se bomo Francozi radi hodili k njim učit! Narod mogočen in silen, narod nepremagljiv, ki ima ideal in veruje v svojo bodočnost..."1 Dne 8. julija t. 1. je prišla v Turčanski Sv. Martin deputacija ameriških Slovakov, ki so bili v Pragi na sokolskem zletu, ter nekoliko dam. .Vsprejem na kolodvoru je bil prepovedan. Američani pa so bili pozdravljeni zato od orožnikov. Občinstvo, ki je prišlo na kolodvor v ogromnem številu, je brez stiskanja rok, brez glasu, samo žalostnimi pogledi pozdravljalo svoje zaoceanske brate. Sprevod s kolodvora je bil podoben mrtvaškemu sprevodu. Ko pa je v dvorani Narodnega doma začel prijateljski večer, prišel je od urada pandur z ukazom, da se imajo gostje takoj raziti, ker da ni zagotovljen mir. Dr. Jano Mudronje šel takoj na okrajni urad sam osebno zagotovil, da jemlje odgovornost nase. Ali — odvrnili so ga. ■ Med tem so zav- tina in okolice. Komaj pa je g. Polakovič dogovoril v imenu ameriških Slovakov ter oddal blovaški mladini zastavo njih prekomorskih rojakov, prikazali so se v dvorani orožniki, poslani od okrajnega predstojnika Atile Ujheli-ja ter so nasiljem izpraznili dvorano. Žandarji so stali z nasajenimi bodali pred vhodom v dvorano. Pisatelj Sokol-Tuma, ki se je sledečega dne ogorčeno izrazil o nasilnostih okraine oblasti, je bil aretiran. Ameriški gostje so bili ves čas svojega bivanja na Trenčinskem spremljani od orožnikov 1 Madžarska svoboda je zopet enkrat zažarila v polni luči! Presrkbljeno je, da pridejo ob priliki kongresa svobodomislecev v Pragi madžarske nasilnosti na pretres ter da se vest o zločinih, ki jih delajo Madžari na Slovakih, potom časopisja razširijo po vsem svetu. __F. K. Slovenci k Adriji! (Dopis iz Kranjske.) Kakor spregovorimo na drugem mestu obširneje, se je nemški „Drang zur Adria" pred kratkim z vso vnemo odločil, da že v doglednem času postavi svoj mogočni most do Adrije. Prav za prav ne le do Adrije, ampak čez Adrijo in čez vse bregove nase slovenske zemlje naših dražestnih pose-strim Istre in Dalmacije; in dalje doli do Balkana naj bi segale ogromne vezi tega vse-nemškega mostu. Kakor je nekdaj na naše prekrasne slovenske planine... naše Kranjske zemlje podobo raja: divni Bled in divje romantični Vintgar in na mnoge druge kraje nepoklican razprostrl svoje pohlepne peroti, kakor je zasedel najdražji biseri avstrijske Rivijere: divno Opatijo, tako jih namerava tudi sedaj dvigniti do skrajnih obal, do globine našega slovenskega Primorja. Strah pred tem mostom ni več prazen strah.' in beseda, ampak beseda postane meso — če že ni postala. V Gradcu, v dvorani deželne knjižnice, se je dne 28. p. m. osnoval ustanovni odbor posebnega društva pod blestečim imenom : „Adria". Kar je bilo „X e m š k o-a v s t r i j-sko planinsko društvo" za hribe in p 1 a n i n e, to n a j b o novo društvo „Adria" za Jadransko morje in Primorje. V tem stavku je ob kratkem označen namen novega društva. Kakor že uvodom naglašeno, se za danes še ne moremo obširneje baviti s to — — mislim za nas vse Slovence velevažno novo prikaznijo. Ampak — še predno se vglobimo v nadaljnejo razpravo, eno bodi vsem Slovencem izlasti nam na Kranjskem na srce položeno. In to je : Bratje Slovenci ! Pustimo domače prepire. pozabimo medsebojne razdvojenosti, po-ttanimo složni, bodimo edini ! Pohitimo tja na divno-biserne obale, na bregove, kjer buči inorje Adrijansko! Združenimi močmi složno energijo ohranimo, kar je že našega ! Rešimo, kar se nudi tujcu, da si zgradi svoj most! Vse naše sile, vse naše moči treba napeti in most nove „Adrie" ne bo stal ob obali morja, ki nekdaj bilo je Slovansko. Če od tedaj „Tega kriv je tuji meč", naša sveta dolžnost je sedaj skrbeti za to, da nam naši potomci ne bodo v naših grobovih mogli očitati: tega krivi so bili naši domači prepiri, naša lastna nebrižnost! Naša pesem krepko zaori: Buči buči morje Adrijansko Zopet naše, moraš bit slovansko ! Zagorski. Državni zbor. DUNAJ 20. Zbornica je nadaljevala drugo čitanje proračunskega provizorija. Posl. Pittoni se je pritoževal, da je vlada odklonila uvedbo splošne in enake pravite tudi za deželne zbore. Naglašal je, da je možno narodne prepire rešiti le potom narodne avtonomije. Pritožil se je radi nezadostnih priprav v tržaškem pristanišču ; rekel je, da provzroča birokracija trgovini in prometu nenadomestljivo škodo. Vlada mora opustiti staro birokratično metodo tudi glede tarifne politike. Nato je govornik napal upravo LIoyda, ki odpušča domače tržaške delavce, dočim je naročila na Engleškem štiri parnike za 12 milijonov. Nato se je bavil z narodnim vprašanjem. Omenil je, da je bila zaprta juridičoa fakulteta v Wiltenu. ter je obžaloval, da se je načrt bivšega ministra Hartela glede prenosa fakultete v Trst izjalovil iz političnih vzrokov. Italijani zahtevajo sedaj, da se do ustanovitve italijanske fakultete priznajo v Avstriji nauki izvršeni v Italiji in da se \vilten-sko fakulteto takoj premesti v Trst : dve skromni zahtevi. Govornik je potem zahteval, naj prevzame vlada italijanske srednje šole v Trstu, da zamore občina oni denar porabiti za ljudske šole. Pozval je ministra za vnanje stvari, naj opusti policijsko in malenkostno politiko nasproti Italijanom. Govornik je pa omenil, da je v zadnjih let'h lokalna oblastnija postala v tem oziru mnogo pametneja. Govornik se je pritožil, da je bila v Trstu in drugih mestih prepovedana Garibaldijeva slavnost. Na to je govoril o obisku barona Aehrenthala v Italiji ; rekel je, da je bil minister ta krat bolje vsprejet v Italiji nego druge krati in ako hoče minister za vnanje stvari, da ga bodo tudi drugod tako prisrčno vsprejemali, ne sme postopati kakor doslej. Naglašal je, kaka razlika da je med socijalisti in meščanskimi strankami. Socijalisti niso šovinisti in pokažejo, da umejo vspešno pobijati šovinizem. Mi se hočemo, je zaključil govornik, boriti za blagor vseh narodov, in ker delamo ter plačujemo davke, hočemo napredovati gospodarsko, politično in intelektualno. (Odobravanje pri socijalistih) Posl. Pergelt je izjavil, da bo glasoval za proračun, ob enem je urgiral skorajšnjo ureditev. Posl. dr. Stranskv je energično pobijal politiko vlade, do katere nima zaupanja, radi česar bo glasoval proti proračunu. Posl. Hur-bau bo glasoval za proračun in želi, da pride do sporazuma med socijalnimi demokrati in drugimi strankami. Posl. Masarvk vidi v jezikovnem vprašanju tudi gospodarsko vprašanje. Govornik je za splošno volilno pravico tudi v deželnih zborih in v občinah ter odklanja proračun. Govoril je še posl. Kozlow-ski. na kar je bila razprava prekinjena. Prihodnja seja v ponedeljek. Spor med Ogrsko in Hrvatsko. V avstrijski zbornici. Tu stojimo pred ne še doživljenim fenomenom : vsa Evropa, v kolikor prihaja do izraza v evropskem novinstvu, se je postavila v ogrsko-hrvatskem sporu na stran Hrvatov. To je za hrvatsko stvar pravi moralni triumf, ki mu bo sledil tudi efektivni dobiček. Izlasti pa je hrvatsko vprašanje sedaj trajno na dnevnem redu v našem avstrijskem parlamentu. Ni je seje, da ne bi ta ali oni govornik vpletal tudi hrvatsko vprašanje v svoja izvajanja. Tako so govorili že o njem slovanski poslanci : Biankini, dr. Tresić, Vuković, dr. Krek, dr. Laginja. Kakor Nemec je posl. Auersperg visoko povzdignil hrvatsko vprašanje med najvažneja vprašanja habsburžke monarhije, to smo že povedali. Za Auersper-gom se je oglasil še drug Nemec, ki se je istotako odločno zavzel za hrvatsko stvar. Krščanski socijalec dr. Mayer je ojstro prijemal sedanje oblastnike na Ogrskem, ki so se združili, da duše druge narodnosti. Te brutalne madjarske politike — je vskliknil govornik ne smemo več dopuščati. Krščansko-socijalna stranka opazuje z globokim sočutjem sedanja stremljenja za habsburžko hišo toli požrtvovalnih Hrvatov. Govornik je naslovil nastopno apostrofo na raadjarsko adreso : Če je Ogrska doslej vedno grozila s tem, da bo razpravljala le z Avstrijo, ki je parlamen-tarično vladana, se more sedaj zaobrniti sulico in reči, da avstrijski ljudski parlament se more z zaupanjem pogajati le z resnično ljudsko zbornico na Ogrskem. S tem je govornik kazal na nekaj, česar se Madjari bolj boje nego hudič križa — zaklical jim je zahtevo po splošni in enaki volilni pravici. Kakor rečeno: same moralne pljuske dobivajo sedaj Madjari od vseh strani, prijateljev ni nikjer več — v avstrijskem i arla-mentu se v sedanjem zasedanju Še niso odprla usta, ki bi jih hotela vzeti v obrambo —, simpatije, ki so si jih Madjari znali pridobivati pri druzih narodih se svojim brez-primernim, virtuvoznim hinavstvom, ginevajo kakor sneg na pomladanjem solncu. Prevelika je bila sreča, ki so jo imeli Madjari doslej pri vsem, kar so počeli. Prevelika sreča jih je zavela predaleč, a kar je najhuje : kar so zaigrali takorekoč v hipu se svojim frivolno izzvanim sporom s Hrvati, to se ne da več popraviti. Lepi in lažnjivi videz, s katerim so mamili Evropo je definitivno razdejan. Svet vidi sedaj, da se je pod madjarskim evropskim videzem skrivalo azijatsko barbarstvo . . Vprašanje železniške pragmatike izginja sedaj za Madjare. ker sedaj jim gre za poli-tiški ugled in žnjim za — bodočnost. Ako bi se Madjari sploh mogli zavedati, kako veliko igro so ravnokar izgubili, ne bi Frana Košuta moglo varovati pred narodno jezo niti veliko ime proslavljenega mu očeta ! Barona Malfattija teorija dveh duš. V nekem pogovoru s sotrudnikom lista „Journal de Geneve4*, je podal trentinski „liberalni* poslanec baron Malfatti nekoliko izjav o avstrijskih Italijanih in njihovih stremljenjih. Te izjave so zelo karakteristične za mišljenje in čutstvovanje naših Italijanov. Ozirom na trentinske Italijane je menil baron Malfatti, da jih Avstrija zanemarja na gospodarskem in prometnem polju in jih sili s tem, da hrepene po zjedinjenju z Italijo. V narodnem pogledu paje baron Malfatti nekako zadovoljen s položajem trentinskih Italijanov. Menil je namreč, da se je doseglo, kar je bilo možno doseči : jednakopravnost v deželnem zboru in na vseučilišča. Vseučilišča pa se more zahtevati v Trentinu, ker tam narodni element ni dovolj močan, da bi zagotovil zadosten obisk. Zadovoljnost Malfattijeva se pa v hipu spreminja v nasprotno, ko govori o Istri in Trstu. Pripoveduje namreč, kako da v deželnem zboru istrskem gospoduje italijanski jezik, da-si je večina prebivalstva slovanska. (Hvala lepa na vsaj toliki odkritosrčnosti !) V noveji čas pa da ta slovanska večina sili v ospredje narodno in poli- tično. Isto tako da je slovansko priseljevanje v Trst vedno močneje. Zato pa da italijanski element v Trstu nikakor ne more biti Kadi te okolnosti in radi velike oddaljenosti nekaterih prič, katerih izpovedanje je velike važnosti, se bo zaslišanje vršilo še le v drucji za princip enakopravnosti, a m- polovici meseca oktobra. Steselja bosta bra- pak mora braniti stališče predpravice svoje! Tu ga imate barona Malfattija in kakor-šen je on — so vsi. V prsih barona Malfattija sta dve duši. vsaka z drugačno teorijo. Isti Malfatti. ki je v Trentinu srdit pristaš principa narodne jednakopravnosti, je v Trstu in v Istri neizprosen sovražnik tega principa ! Istemu Malfattija, ki je v Tirolu srdit sovražnik vsacega nadvladja. se zdi to naravno, smatra kakor pravico Italijanov do — nadvladja. Isti Malfatti, ki si ne dopušča nikakegft nadvladja nemške večine v Tirolu nad italijansko manjšino, zahteva nadvladje ne le za italijansko večino v Trstu nad slovansko manjšino, ampak tudi v Istri naj italijanska manjšina brani načelo nadvladja nad slovansko večino!! To je barona Malfattija teorija dveh duš ! ! Taki so : v Tirolu za pravico, v Trstu in Istri za predpravico. In če se tako misli in čuti na zeleni veji trentinskih Italijanov, ki nimajo s Slovani ne stikov ne narodnih borb, potem si lahko misli vsakdo, kakšni so še le naši tu v Primorju — oni, u katerih nila odvetnik Sirtlanov in podpolkovnik Be-ljaminov, Foka generalni lajtenant Dombrov-ski, Reissa pa odvetnik Ne čajev. Drobne politične vesti. Odstop kralja Petra? Glasoii: vesti beligrajskih listov se kralj Peter pogaja radi nakupa nekega posestva v Novem Sadu. kamor bi se preselil, ko odstopi na korist svojemu sinu. (Ne treba povdarjati, da se mora take vesti vsprejemati le s skrajno rezervo). Baron B e c k v Budimpešti. Kakor poročajo z Dunaja, odpotuje baron i Beck sredi bodočega tedna v Budimpešto. d;i bo z dr. AVekerlom razpravljal še o nerešenih vprašanjih nagodbe. Revolucija v Ekvadorju. Neka brzojavka iz Guazaijuila (Ekvador) poroča, da so ustaši zjutraj napadli štiri vojašnice, v so bili odbiti. Napadli so tudi poslopje predsednika Alfara. Radi tega je bilo proglašeno obsedno stanje. Tedenski pregled priznava baron Maltatti sam, da jim gre za j pc domaČem in tujem svetu, predpravico. Ali pa ima morda poj m pra- j Avstrija. Minister za unanje stvari baron vičnost v Tirolu drugačno vsebino, nego pa ! Aehrenthal seje iz Italije podal naravnost v v naših pokrajinah. Po nazorih italijanskih i Iš]j kjer je dne 18> t. m. poročal cesarju o politikov menda — da! Ali ne po nazorih j svojem sestanku s Tittonijem v Desiju. drugih ljudij. Kar je prav v Tirolu, mora Državni zbor je v sejah tega tedna nadaljeval biti prav tudi v Trstu m ^tril irr l-ar je dru„0 čitanje proračunskega provizorija. — tam grdo, je tudi pri nas. Italijan1 so na stališču, da pravičnost je lena stvar dotlej, Na četrtkovi seji je ministerski predsednik baron Beck razvijal vladni program. Za- dokler je v skladu ne le z n, .oVimi opravi- ; sedanje državnega zbora bo zaključeno v čemmi zahtevami m interesi, ampak tudi z torek _ ^aši državni poslanci so vložili več italijansko pohlepnostjo in požrešnostjo. interpelacij in nujnih predlogov. — Šesta-Ne ne, dragi baron Malfatti, takih te-;nek jugoslovanskih abiturijentov se meljnih principov za življenje med narodi, se , bo vršil dne 20. 21. in 22. avgusta v Du-ne more menjavati kakor menjuje človek brovniku. — Minister za železnice dr. Der-srajco. Italijanska batma na slovanskem hrbtu schatta se je v minolem tednu mudil nekoliko m nič manje barbarsko orodje, nego nemška'dni Da češkem, izlasti v Budjejovicah in na italijanskem hrbtu ! Capito ? ! Kdor negira pjznu? kjer so slovesno otvorili nov kolodvor, v Primorju princip enakopravnosti, ta je tudi Hrvatska. Minolo nedeljo so imeli javne v Tirolu izgubil pravico do dobrote jednako- sil0C]e in sicer bivši podban Nikolić v Ogu-pravnosti! To je in mora biti — princip nas iinUj predsednik sabora Medaković v Plaškem Slovanov. Italijani naj le gledajo, da se ne in Supilo v Glini. — Novi ban ni še do bo — in to morda prej. nego oni mislijo — danes sestavil nove vlade. — Umrl je v sredo krvavo maščevala nad njimi taka grda igra s v zagrebu dr. Josip Pliverie, profesor držav-principi, " A— --j--- ------- * j- --- ■ - - ------ na katere jedine morejo tudi oni nega prava lia zagrebškem vseučilišču. sami nasloniti svoje nacijonalno življenje v ° ------- --- Avstriji ! Nemorala in frivolnost v politiki moreta že dosezati vspehov v politiki, ali konec jim mora biti polom, tudi če jima nastopa kakor pokrovitelj kakov — baron Malfatti! Bolgarija. Petrova, morilca minister-skega predsednika Petkova so 16. t. m. v Sofiji obesili. — VseučfliŠčno vprašanje bolgarsko ni še do sedaj rešeno. Srbija. Iz Belegagrada prihajajo vesti, ! da se misli kralj Peter odpovedati prestolu. Dogodki na Ogrskem. j £ Madjarski napisi na vojašnicah. tožnica radi predaje omenjene trdnjave Ja- Iz Košice poročajo, da so bili tamkaj z ponCera. Soobtoženi so tudi generali Fok, vseh vojašnic odstranjeni dvoglavni orli in Reuss in Smirnov. Razprava se bo vršila me- nemški napisi in zamenjeni z madjarskimi, j seca oktobra. — Na generala Alihanova je »„..»-a J. u--,,- bil 16. t. m. izvršen v Aleksandropolu atentat P0***.1 ! . Iz bombo. Ubit je bil general, soproga gene-„Pesti Naplo prigovarja izvađeni mi-1 ra,a GliboTa in kočijaž. _ Pred nekoliko msterskega predsednika barona Becka glede dnevJ se • razširila govorica 0 smrti Leva- Hercegovine in prav,, da se ne Tolstega Jki pa ni bUa resni5na. Italija. Dne 15. sta se v Desiju sestala avstrijski minister unanjih stvari baron Aeliren-thal in italijanski minister unanjih stvari r &rek v'Tittoni. Barona Aehrenthala sta spremljala tozadevno avstro-ogrski poslanik pri kvirinalu Liitzow ._ :.-»__ in noslanik baron Gagern. — Dne 16. t. m. Bosne in Hercegovine in pravi, da se more tajiti starih zgodovinskih pravic Ogrske do Bosne. Z berolinsko pogodbo so te pra vice postale aktuelne ! Na to posezanje Madjarov po Bosni je dobro reagiral slovenski poslanec dr. Krek zbornici poslancev, oziraje se na tozadev.i«,. ,-..«- r^ izjavo ogrskega ministerskega predsednika m P°,sla"lku ba^n, Gragern f , -f ... . \Vekerla o dilavnopravnem položaju Bosne je bil Aehrenthal vsprejet od italijanskega in Hercegovine. Dr Krek je menil, da dr. ^ na gradu Raccomgi. Tittom pride v AVekerle po svojih izvajanjih ne zaslužuje Išl dne 24; avSusta ter naslednjega dne imena jurista, ampak rabulista. To da ni vsprejet od cesar,a. - Bivšega naučnega storična, ampak šovinistična izjava o ogrskem ministra Wja m njegovega kabine nega ° načelnika Lombarda so zaprli. Meseca oktobra državnem ozemlju ... Hrvatje in Slovenci so , . ....... . , tudi politično stareji nego Ogri, kajti prvi so ' *? ,b Psovah na francoskem po navadi. \ Tresić na temeljit, izčrpen in na neoporečnih Je P^stvoval reviji čet tudi pred- zgodovinskih faktih oprt način zavrnila Vjsednikrepubhke^ odnovedal nre- ^rt^ra^H "f8"0 P°SeZaUje stolu.3e CoTLtaie£. K u ^ v Bosno. Zanimiva, aktuvelna in poučna iz- ■ • . " .. J 1 vajanja rečenih dveh poslancev o zgodovini stolonasleduiK. Hrvatske in Bosne priobčimo čim prej. I , Vremenske nezgode. Na Nize Av.tnj- L J skem in Gorenjem Štajerskem je v nedeljo Sprememba lia korejskem pre- in prve dni tedna razsajal grozen vihar z na- Stolll ki je provzročil na milijone škode. — Korejski cesar Ji Heng, ki se je v petek "ude. "S"!lte su .bi!c J"di p0 jnfke.m odpovedal prestolu, je 34. vladar dinastije Ji, SlezlJ'' R:,Le ,zst°P,'e.. "T„ "" Jul'Ja ki vlada že od leta 1392. Rodil se je S. sep- J? napravila toča ve,ko škodo tudi v tembra 1852; še ne 12 let star je 21. don'J'- ~ Dne 15" '' m' ->e toca Pob,la p<> Mace- še ne 12 let star je 21. jan. ~ Dne m' Je to£a 1864 sledil kralju Hol Hongu na prestol ter krajih nase domovine. - Po nekaterih i«*« ma: • i j - kraiih v Združenih državah vlada grozna se ie leta lo9/ proglasil suverenim vladat lem ° . ali cesariem Prestolonaslednik Ti Č»k ie vročina. V Filadelfiji je povodom nekega ^ - A A sprevoda zadela solnčarica nad 1000 oseb. rojen leta ^le/4. Poročen je ze v drugič, x . . . , „• . f • prva soproga mu je namreč umrla. Odstop ^tajskem traja silno deževje ze tri cesarja Ji Henga pomenja za Korejo konec tedne* . Djene samostalnosti v prilog Japonske. Taj J^UGTTUG VBStl» Priznanje tržaškim Slovencem. Ozi- neodvisnost je datirala sicer samo od leta 1876, ko je Japonska priznala Korejo kakor neodvisno od Kitajske. Toda še le po japon- rom na 25-letnico razvitja zastave našega sko-kitajski vojni, je Kitajska na podlagi častitljevega in nad vse zaslužnega „Del. miru v Simonoseki priznala Korejo kakor PodP- društva", ki jo bomo slavili dne 1. suvereno državo. ' septembra, piše puljski „Omnibus" : Nekdo _ — —-— 'je rekel: „Ako. iščeš pravega Hrvata, tu ga Dogodki na RlISkOniB imaš v Istri; ako iščeš pravega Slovenca. Glede kazenske pravde radi predaje imaš ga v Trstu. A to zato, ker je v Istri Port Arturja. boj za narodni obstanek težak! „Nov. Vremja", poroča, da sta generala Ta boj absorbira vse sile, njemu se mora Fok in Reiss prosila za dvomesečni odlog, posvečati ves čas. Ponosno gledamo na vrle 3(dor zdrav hoče biti Cleo Fruktol mora piti naše brate Slovence v Tršta. Slovenec i p v malo letih napravil čudeže v Trstu. Od dne do dne se on vedno bolj čuti v Trstu ter dokazuje civiliziranemu svetu, da je on v Trstu v svoji hiši in d-a so tam gospodarili Slovenci, ko odstotni davek od donosa davka prostih poslopij, z 12,°/o državnega davka. Ta odpust se pa ne razteza t-udi na nee^arne doklade, katere se tedaj odmerijo in iztirjajo od vse državne pristojbine brez odpusta. Znižasije glavne vsote pridobarine od ^5°/c> izvršene že v minulih letih, ostane tudi za tekoče leto v veljavi, iL Davčno merilo za podjetja, imenovana r Ij 1£0 odstavek 1 in 5 navedenega zakona, ki so zavezana jav.nemu dajanju računov, določa se kakor minulega leta z 10% čistega dohodka. Trgovci jroti ferk*e sv. Antona novega prodaja vsakovrstne ure in popravlja iste po zmernih cenah in z jamstvom. HHHKH«XXXXHWKWX* DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH. Najvipofa^e vodstvo proti DOBIVA SE V VSBH I^K&AftBl r evmatizmu in protizi TPIfAriKID rnnikin pnr«^ T Trsta bfatii Muu. Muma M>ft«ua MU SaMt" j- 1 LiVULlnn uUUlnn Od = s*. T*** in Mor« »fei', 4. SCekloBies ft 1A>J na tekoči in žiro v ni račun po 4l'i°/o iu 41/2'Vti z ozirom na odpovedni rok. (Dohodninski davek iz vložnih knjižic in blagajniških nakaznic plačuje banka sama). Menice eskontuje samo denarnim zavodom; kupo je in prodaja pod vgodnimi pogoji pri svoji blagajni in na tržaški, dunajski in pražki borzi vrednostne papirje (rente, prijoritete. zadolžnice, srečke, delnice itd.), izvršuje inkasa vseh vrst, sprejemi vrednostne papiije v shrambo in upravo, daje posojila na vrednostne papirje, izvršuje brezplačno vlnkulacije in deviakulacije vredno-II stnih papirjev, daje posojila deželam, okrajem, občinam. II vodovodnim diuštvom ter sploh korporacijam. ki imajo pra- "" vico pobirati doklade; na podlagi teh posojil izdaja 4% pupilarno varne bančne obligacije, s katerimi se smejo zalagati sirotinske in fideikomisne glavnice, ustanove, trgovske, službene, vojaško-poročne in carinske kavcije itd.: preskrbuje in vlaga vadije in kavcije vseh vrst: izvršuje prenos valut pri konverzijah zemljeknjižnih dolgov ; daje brezplačno informacije in nasvete glede bančnih tranzakcij. posebno glede nalaganja glavnic. Na vsa vprašanja rade volje odgovarja RAVNATELJSTVO. Uradne ure od 8. do 3. pop. Ob nedeljah in praznikih se ne uraduje. po zmernih cenah F'opravlja čevlje in prevzame tudi naročbe po meri. Kdor išče službo ali kukoršno-koil zaposlenje ; kdor išče uradnike ali službeno osebje ; kdor ima za oddati sobe, stanovanja, dvorcev, kdor ima za prodati hiše, polja, dvorce ; kdor teli posojila, vknjižbe itd. prodati ali kupitt premičnine ali sploh rabljeue predmete itd. itd , naj se posluži MALIH OGLASOV * „Edinost 1", ki so najcenejl, največ čitani n najbolj pripravni v dosego namena. Podpisani naznanja slavnemu občinstvu Trsta in okolice, da je prevzel na svoje ime dobroznano trgovino kolonijalnoga blaga in jestvin v ulici Giulia štev. 29 ter se toplo priporoča udani HUGO CZURDA Oseba praktično izvežbana, katera govori in piše nemško, slovensko in italijansko, se ponuja za iztirjevalca, paznika, agenta i. dr. Ponudbe pod „Delaven44 na,Inseratni oddelek Edinosti4'. Fratelli Rauber gkladi&Če ustrojenih kož, kože za Čevljarje in sedlarje Lastna tovarna ustrojenih gornjih kož (tomaje). — KT Izvršuje naročbe z» vse kraje v pokrajini -i i- -i i- Odvetniška pisarna D™ Frana Brnčić-a nahaja se od dne 1. julija t. 1. v ulici: VIA NUOVA št. 13, II. n. ■i i- X>QOOOttOOOQOtKK Vinarslco in pspMo društvo" v Komnu ima v svoji zalog"i izvrsten, pristen ■■■■■ kraški teran Cene primerne ter hitra postrežba. V svoji gostilni »Pri Svari« toči izborna črna in bela vina. Vsa pojasnila daje z udanost-nim priporočilom NaČeletvo- Mizarska zadruga v Solkanu Sprejme za Egypt spretnega mizarja neoženjenega, ki zna popolnoma izdelova nje pohištva in vsa mizarska stavbena dela. Plača mesečnih lOO frankov ter prosto stanovanje in dobro hrano Obvezati se mora na 2 leti. Ponudbe takoj na predsedstvo Mizar#ke zadruge v Solkanu. KKHK«KKKKKKKKKHX Kislo zelje h ===5 repa s Kranjske v vseh letnih dobah v zalogi Josipa Doloič TRST, ulica Sorgente 7 — Tel. 1465 Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem prevzel — j — [ — [ — j — j — j — | — | prodajalnieo jestvin v ulici Giulia štev. 90 ter jo opremil z vsemi v to spadajočim predmeti. Moka, kava, riž, olje, milo itd. = Vse po nizkih cenah _ Za mnogobrojni obisk se priporoča IVAN KLVN. ^tisitzvsts« Generalni zastop banke Slavije v LJUBLJANI usoja si opozarjati svoje p. n. gg. člene, da gosp. Hinko Giberti ni več nje zastopnik in se torej v nobeni banke tieoeej se zadevi ni vec obračati nanj, temveč na sedanjega nje glavnega zastopnika, gospoda :::::::: Josipa Zidaric v Trstu, ulica della Caserma h. št. 14, I. nadst. Kdor hote uzeti u nojem gostilne, kavarne, krčme stanovanja, skladišča, vsakovrstne prodajatnice; kdor hoče kupiti ali prodati hiše male in velike, dvorce, zemljišča. Kdor i št'e kakšno službo itd., naj se obrne (tudi pismeno) do poverjeniku Ermana Kolaršić-a TRST — Kavarna Al C0KS0 od 9. do II. zjut. in od 3. do 6. popol Pnri glm\ koiicesijoniraiii za?od za čiščenje - UNION Podjetnik OTTO H6FER Trst - ulica Fontanone št. 11 - Trst Obrniti je tudi na rr.irodilnico MflGELSMlDT, ulica Sebastiano —— TELEFON št, 915 —— Podruž. BRNO (Moravska) Chechnergasse 3 A f^ako, Vakofuo si l«li delo /u čiSči n <■ - kakor rib'nje pode* j« in krt;«('ejj<- j i.rketov, oken, ril-anje iu iiama- tAiii* i'otlor t. oljem, eii«2eij>- ta[<-to» it*arofhp j>o najnižjih eenuh. V gostilni „Al Bivio u pri 8v Ivanu 7 DM tramvajske postaje, vrši ss vseko nedeijo in praznil javen ples na prostem v prostranem senčnatem vrtu. — V salonu je na razpolago občinstva najmo.lernejAi veliki Orkestron, — Izbrana vina ; Dreherjevo pivo I. vrste. — Točna postrežba. Za mnogobrojen obisk se priporoča lastnik Nazarij Grižon. Oglase, poslana, osmrtnice, zahvale, rajle oglase in v obče kakorSno koli vrsto oglasov sprejeme .Inseratni oddelek" v ulici Giorgio Oalatti 5t. 18 (Narodni dom) polunadstropje, levo. Urad j 9 odprt od q. zjutraj do 12. in od 3- do 8. pop. Po noči se sprejema v „Tiskarni Edinost, i Zdravnik dr. A. Zahorsky l ^ == ulica Torre Bianea Stev. S - J! < Ordinuje od 9-11 predp., 2-4 ure pop. < --------------... y < Telefon štv. 13&4. > S > ^VVVVVVmVVVV/VVVS^/VVVVVVVVV/V Hermangild Trocca Barriera vec c h in št. S ima veliko zalogo mrtvaških predmetom m otrobe in odrasčene. HT Venci "liti od porcelana in biserov vezanih z medeno žico. od umetnih cvetlic s tra -ko vi in napisi. Slike iid noraaiiastii! ploičaa u spameuut Najnižje konkurenčne cena. Zadnja novost! Jlustrovane dopisnice, svetle v barvah z najlepšimi pogledi na Trst in Miramar Glavna zaloga v pro-dajalnici SLOVENCI V Podpirajmo „Dijaško podp. društo" v Trstu. » ■ ooooooooooooooaoooo TRST, Via della Borsa št. 2. Serije (14 razglednic) se razpošilja prosto proti poslanemu znesku K 2 40, v znamkah ali po poštni nakaznici. FRANCESCO CAMERINI Trst, ulica Carlo Ghega štev. 3. — Telefon štev. 819 Zastopništvo in edina prodaja renomiranih barv Zonca ~ ■ pripravljene za barvanje. ———. —«_ S t lik Zon na" Specijalni izdelek da zje stare barve iz. materijalov in rjav 3 kovin. * •«•••# • • o ••o o**o*»o*a KflTVO SVfitlfi in IllOtnP 86 ne (maxnei°' se Vzdržujejo vkljub atmosferiči.im spremembam aMM uc vlažnosti in kiselnim soparom, p..«ebno pripravne za ladije, železniOne voze in traniTvav-e. bolui«nice, kopelji, 5oIe, urade, privatna stanovanja. pren<>0i?ča( restavrante, gledališča itd. itd. ^^^ Specijaliteta: Podi Jako svetli za luksasna dela. W Prevzamem vsako dele. bodisi flno kakor tudi navadno, katero izvršuje izvežban slikar — ■ - Kaj se ne zamudi popraSati renike, katere se daje zastonj. — ■ m Mlrodilnica „Air Acquiln nera" Giuseppe Macorin Trst — Piazza Carlo Goldoni št. 6. Skladišče mineralnih vod, parfimov, barv, čopičev in povlakov. Petrolej dvakrat : : : : čisčen. : : : : :: Kirurgične potrebščine, gumijeve cevi, zdravilne kramenije. kemični izdelki, modra : : galica, žveplo. : : prah za skisano vino itd. Sličica narodne mlačnosti med Slovenci. Lepi dnevi julija meseca so me pognali iz-pod domače strehe. Zasedel sem svoje kolo in hajdi po bližnji okolici svojega doiita. Na tem potu sem prišel tudi v prijazne Senožeče. Vas in njena okolica sta naprav-ljala najboljš utis, toda slovensko čuteče -rce je bilo užaljeno takoj sredi vasi. Oziral sem se okoli, kje je znana tovarna senože--kega piva? In glej: v slo*.enski vasi na /ključno slovenski zemlji sem zagledal napis : > Brauerei — Malzfabrik«, na drugi strani ceste »Kanzlei«. \i-li to izzivalno: v slovenskem kraju na hiši izključno nemški napis ? ! Užaljeni moj narodni ponos ni mogel tega umeti. Obrnil sem se do vaščana in ga vprašal,. zakaj ne protestira jo radi tega napisa, ali pa ga kar kratkoinalo ne vržejo z zidu ? Mož pa mi je odgovoril : ,.Xe moremo, ker gospodar je Nemec in menda celo Ž d in napis je zato nemški." Čudna logika. Tako govori lahko vsak slovenski trgovec in obrtnik v Trstu, Marili ru in drugje. Toda niti dvojezičnega napisa mu ne dovoljujejo. Kdino Slovenec bodi podlaga t'Jčcvi peti. Kdaj se otresemo hlapčevstva? Menda nikdar v danih razmerah, ker (zaupno povedano) ravno naša inteligenca — ki se rada nazivlja napredno in liberalno, često ne spo-š nje svoje materinščine. Že kakor dijak sem se zgražal nad -Uno mlačnostjo teh krogov v zeleni Štajerski, sedaj celo na Kranjskem. Par besed slovenskih, takoj za temi pa nemške, to je slovenščina, to se pravi : spoštovati materinščino ! Seveda je v tem oziru tu pa tam boljše, na splošno pa nobeden narod tako ne podcenjuje svojega jezika kakor ga mi. Kaj čuda, da se priprost kmet boji na uradih govoriti v materinščini, ko mu inteligentni krogi jpinljejo ljubezen do rodne grude s preziranjem jezika, z omalovaževanjem slovenščine ? ! ! Ravno teh dni pa me ie pot privedla v kras goriške dežele, v lepi trnovski gozd Tudi ta je na slovenskih tleh, toda tujec si more misliti, da je v okolici Berolina, če ga je zanesla pot tje v goščavo. K. k. F o r s t h a u s K a r n i z z a , n a c h Dol, n a e h Lokva, n a c h S m r e k o v a d r aga, \V a i d m a n n s -h e i 1 nad hišami gozdnarjev kakor tudi gostilnic. T\ di bivajo Germani, si bo mislil tujec. „O d u s c h o n e r T a n n e n b a u m" zopet na na.veči jelki. To je direktno atentat na našo sveto narodno stvar. Radi peščice Germ ličkov, uslužbenih na gozdni upravi, je vse nemško ! To je pravita! Ubogo slovensko ljudstvo pa plaČuj državi davke, brani jo z mečem v roki, prelivaj za-njo kri ! V plačilo ti pa ob jubljajo seveda vse — onkraj groba ležeče. Xa svojih lastnih tleh bodi tujec, od vseh preziran ! Tvoji smrtni sovragi pa naj se vesele po tvoji zemlji in uživajo vse privilegije ! O, kje si avstrijska enakopravnost ? ! Radi enega slovenskega napisa v Celovcu ali Mariboru je ve3 „furor teutonicus1* na nogah. Slovan pa molči . . . Tužna nam majka ! Prepiramo se oslovo senco, vihtimo orožje v ranja, ki nas ne obvarujejo narodne smrti VABILO na }Q(II. redno veliko :: skupščino :: „Družbe sv. Cirila In NetodUa v LJubljani" v torek, dne 6. avgusta t. I. v Bohinjski Bistrici. Apnenice v Podgorju (v Istri) proizvajajo apno najboljše vrste. V apnenicah je vedno pripravljena in se lahko v^at čas kapi in dvigne vsaka množina apna. — To apno prodaja tudi Carlo peteani, Crst — Via dellc ^cque št. 10 Spored. I. Sv. masa ob l/* 1 uri v župni cerkvi sv. Nikolaja. II. Zborovanje ob x/* 12. uri zjutraj v hotelu „Triglav". 1. Nagovor prvomestnikovega namestnika. 2. Nujni predlog istega. ?>. Ta^ni kG v o poročilo. 4. Blagajnikovo poročilo. 5. Poročilo nadz vrništva. Volitev prvomestnika. 7. Volitev 4 členov v družbeno vodstvo.*) 8. Volitev nadzorništva (5 članov). 1). Volitev razsodništva (5 članov). 10. Predlogi in želje. Dan velike skupščine „Družbe sv. Cirila in Metodija" bodi vsem Slovencem narodni praznik, ki naj poživi in razširi narodno zavest do zadnjega sela, v katerem se govori mili naš jezik. Zato vabimo na skupščino poleg onih ki imajo po pravilih pri zborovanju posvetovalno in glasovalno pravico, tudi vse druge Slovence in Slovenke ter vse prijatelje slovenske mladine kakor poslušalce in druge nam go3te. Vodstvo družbe sv. Cirila in Jtfetodija v Ljubljani, dne 12. julija 1907. Zobozdravnik dunajske poliklinike. izdiranje brez bolečin PLOMBIRANJE Umetni zobje po najnovejšem zistemu. CENE ZMERNE. Via Barriera vecchia štev. 33 TELEFON itev. 1708 3(dor želi dobro kaprico: namizno vino iz najboljih dalmatinskih kleti; vino istrsko, desertno vino Iz leta jS97 ; šumeči refnfik. zadarski maraskin, luk-sardo itd. — tropinovec, pristno olje iz oljk, likvorjev in špirita, naj se obrne na Zalogo, ulica Farneto 3 „MPro^resso Dalmato" Via Farneto štev. 3 TELEFON it. 20. ZOBOZDRAVNIK lir. M. Dr. Makso Brini v TRSTU nlle* ■* Antonlo it. 9, IX. nadstr. Izvrtaj« sadelanje z eni n j leto, porcelanom •rebrom in zlatom. Izdelaj« posamezne umetne zobor« kakor tudi celo zoborje. ORDINIRA od 9.—12. predp., 3.-5. popol. Za prvomestnika : Luka Svetec. lajnik. Dr. Ivan Svetina. Dodatek. Po zborovanju bo skupni obed v hotelu „Triglav". Udeležencem se je zglasiti do 5. avgusta pod naslovom : Hotel „Triglav*' v Kuhinjski Bistrici. Vozni red vlakov dne 6. avgusta: Odhod iz Ljubljane {južni kol ) z osebnim vlakom ob 7.05. prihod v Bohinjsko Bistrico ob 10.18. Odhod iz Celovca (južoi kol.) z osebnim vlakom ob 7-4o, prihod v Bohinjsko Bistrico ob 10 18. Odhod iz Gorice (državni kol.) z osebnim vlakom ob 6*05, prihod v Bohinjsko Bistrico ob 3 07. Odhod iz Trsta (državni kolodvor) z osebnim vlakom ob 7 '25, prihod v Bohinjsko Bistrico ob 10.42. i\. Tosoratti TAST. ulica Malcanton štev. 6 Prodaja po cenah, da se ni liati Mmm: volneno blago, trliž, krina. Perilo za moške in ženske kakor tudi drobnarine v veliki izberi. *) Imena onih članov, ki letos izstopijo, pa morejo biti zopet voljeni, so natisnjeni na zadnji strani glasovnice. I Pojdite vsi v trgovino z obuvalom GIACOMO GIACOZ Piazza Rosario št. 5 uiasproti ceitve s?. Petno Zaloga obuval izdelanih v lastni delalnici. za otroke, ženske in moške. Sprejema naročbe po meri po takih cenah, da se ne boji tekmnovanja Dr. Fran Korsano specijalist za sifilitične in kožne bolezni ima svoj ambulatorij v Trstu, v ulici San Nicolo štev. 9 (nad Jadransko Banko) Sprejema od IS. do 1. in od 5. in pol do 6. in pol pop Prilika. Drobnarije za darove in potne torbice po 70 kr., gld. 1-4-0 in 2 glcJ. Prodajalnica porcelana - - in steklenine Trst, Trg Ponterosso štv. 7. Velika Izbera Pohištva Gospodarstvo. „Goriško vinarsko društvo." Imel sem priliko ogledati si kleti „Go-j riškega v:narskega društva" ter sem se preža pričal, da je re3 vse lepo urejeno v tako boju za nazi- kratkem času, kar obstoja. Vina v društveni i a uju, .v. ii.is 11^ WV«.UJCJU ud rodne smrti,'kleti so izborna, lepo čista, pravi tip naših »•elo na Dunaj nosimo perilo v pranje, da se goriških vin. Radovednost meje gnala, da nam smeje ve* razsodni svet: doma p a sem tudi poizvedel, kake cene so in prene vidimo d r u z e g a nego str a n- 1 pričal, da se dobi sedaj celo ceneje, kakor k a r s t v o. l,a DU deželi. Ker je vino pri zadrugi tako Po vseh kotih nas prezirajo, pa kaj iv ceno> sera 1)il tucli radoveden, kako je to mar narodnim voditeljem za to ? Slučajno možno ? To se mi je pojasnilo, da je zadruga začenja stranka boj proti sovragu — pa jej ustanovljena, da pospešuje pravilno priprav-njena rivalinja hitro meče polena pod co^e. 1Jen? vina tako> kakor zahteva svetovna tr-Tužna nam majka! govina, da zadobi dobro ime in primerno Taki ljudje zaslužujejo ime Kfljalta, ue j ceno, ter pokazati svetu, kaka vina so v pa narodnih voditeljev a la nekatera gospoda j resnici naša prava pristna in naravna. Za-v ..slovenskerrf" klubu. druga mora jemati vino le od svojih članov. Celo a' Sežani biva človek, ki si upa ;- prepr čal sem se da zadruga ima dobei nad svojim hotelom imeti le italijanski na- , nan?en ^ vinogradnika da v slučaju potrebe pis. Preziranje takim ljudem! 8Y°J P^elek odda zadrugi, ki mu pošteno Izgovor, da te tujci rede, je piškav. k?r drugače se dogajajo slučaji, da Tudi prebivalstvo solnčne Italije preživljajo fvoJ težko pridelani vinski pridelek takemu Pohištvo svetlo In temno, spalne In jedilne sobe, divani, obešala, pisalne mize, železne postelje, slike zroala, stolice, popolno pohištvo za kuhinje in tudi posamezni komadi. Trst, via Chiozza 8 (Rudeče table) VITTORIO DOPLICHER SMT~ Najnižje cene. I Začudenje vzbuja! Mesto K 18 le K Krasna Gloria remontoirska srebrna ura, a 3 močnimi pokrovci in z odskočnim pokrovcem, bogato gravirana, toćuo idoća, 3-letno jamstvo pošilja po povzetju za lamo K 7 Tovarna ur I. KO XIG Dunaj, VI., VVestbahnstr. št. 36/317. Patentiran divan-postelj MACHNICH Ok csi ra di svoje krasne e'.egauce vsaki prostor in se spremeni v hipu s samim premakljajem v jako kcmodno posteljo z lastnimi žimnicami in blazinicami. Prospekti zastonj. - Eventuvelno na mesečne obroke. Skladifte najfinejša in solidnega pohištva v modernem slogu. — Popolne sobe. Lastna delavnica za vsakovrstno tapecirarsko in ===== olepševalno delo. = I ANTON MACHNICH. TRST, ul. s. GiovanmjO tujci, pa vendar to prebivalstvo ne zatajuje pred njimi svoje narodnosti. Zraven italijanskih izveskov stavljaj o tudi druge, da se ^ tujci lahko orijentirajo, pa italjanski je DU|j.er prvem, častnem prostoru. Slovensko ljudstvo, odpri kupcu proda, da mora zgubiti in tako je šel celoletni trud rakom žvižgat.; ali pa mora v siii pod sramotno ceno prodati vino. — Gle-kupovalca vina je pa tudi veliko bolje, ima na razpolago veliko vina skupaj, da vendar svoje upos Ce nočejo drugorodni šovinisti trpeti si lahko izbere tako, kakor mu ugaja; zadruga mu proda vsako množino vina t. j ima tudi nekoliko _ es temu tako, se lahko vsak sam prepriča; vsakega slovenskih napisov, tudi mi ne smemo .S I radi sprejmejo. — Pri zadrugi je že velika tuji 1... , £ianov aji vse premai0 Vsi vinogradniki Klin s klinom, zob za zob ! To to ma- J bi morali pristopiti k tej zadrugi in svoje 3r£Če kdo. Pa naj bodo! Kdor ne {vino le po zadrugi lenkosti, porcce Kdo. i'a naj vidi teh, ne opazi niti drugih velikih stvari. Kdor ne zna gospodariti z malim, tudi z velikim ne. To je naša zla usoda, da so resni in vele važni časi našli pri nas male ljudi, duševne reve. Sicer ne na splošno, pač pa po večini. Strela udari j p. 1 c a <1 o m o v i n e h 1 i i v c a zraven po zadrugi prodati; le na ta način, ko bi bili vsi združeni, bi potem lahko določevali sami cene svojemu vinu, kakor je v resnici vredno. Kakor sem se prepr.Čal, zadruga lepo napreduje, ali veliko bolj bi morala in to je cd Vas, vinogradniki, odvisno, da vsi pristo-iz višine izda- pite. Bil bi že skrajni čas, ker z združenimi - pa tudi oma- močmi gotovo dosežete, kar posamičnemu ni Perun. tehnični m ANGELI i PAOLINI TRST ulica Chiozza dtev. 4. Motori na paro, plin (gas povero), bencin, petrolej, gorki zrak in nafto (nerafiniran petrolej) koncesijonirani; najboljših svetovnih tovarn. Stroji za vsako obrtnijo. Sprejema naprave za vsako obrt kakor n. pr. mline, tovarne za pivo, tovarne ledu. Popolne napeljave za mizarje, kovače mehanike. Napeljave za mehanično izdelovanje kruha, pralnice, likalnice perila, tovarne sveč, mila. čokolade itd. O po jako zmernih cenah in plačilo po dogovoru, o možno.- Ekonom. Odhajanje in prihajanje vlakov Državne železnice veljaven od 1. maja 1907 naprej Odhod iz Trsta (Campo Marzio) Trst—Rovinj—Pula (Dunaj) 5*30 0 Herpelje—Rovinj—Pula. 7*20 0 Herpelje - Divača—Dunaj. 8*50 C Herpelje—Rovinj—Pula. 4 i 5 0 Herpelje—Rovini—Pula (Divača—Dunaj). J-*" B Herpelje—Divača—Dunaj—Pula. (Kanfanar—Rovinj : 6-50, 9-20, 4. 815) * r. nedeljah in praznikih : 2'I5 Boršt—Draga-- H erpelje—Divača.__ Trst—Buje—Poreč. 0 Koper—Buje—Poreč In medpostaje. 0 Koper—Buje—Poreč in medpostaje. 0 Koper In medpostaje (le do Buj) - Gorica— Jesenice— Celovec— Beljak— Monukovo 0 do Gorice in medpostaje (Prvačina—Ajdovščina : 9*40) B Gorica (Prvačina — Ajdovščina 9*57) Jesenice— Beljak—Celovec—Dunaj AVestbhf.—Dunaj j. ž. Praga — Berolin—Draždane. 0 Opčine—Gorica (in medpostaje) Jesenice— Beljak —Monakovo — Dunaj \Vestbht. — Dunaj j. 1. 0 Opčine--Gorica (in medpostaje) (Prvačina— Ajdovščina : 3*2) Jesenice—Celovec. B Opčine (vlak se vstavi samo za vstop) Gorica (in medpostaje) Jesenice-Beljak-Celovec-Praga 0 Opčine — Gorica — Jesenice — Beljal: — Monakovo—Dunaj j. ž. Dunaj— \\'estbhf,- - Praga. 0 do Gorice in medpostaje. 0 Opčine— Gorica (Pivačina—Ajdovščina io.io). 0 Opčine—Gorica—Jesenice—Beljak. 610 3 io 6 2 Trst- 6 — 0.05 12 »J 5.00 9 :«> 7.H0 10-30 ('!> nedeljah In praznikih : 1 0 do Gorice. ODHOD iz Gorice v Ajdovščino: 800, 2*jg. Prihod v Trst. Pula—Rovinj—(Dunaj) 7.4^ 0 z Dunaja—Divače—Herpelj in medpostaj. 9-46 0 iz Pule—Rovinja—Herpelj in medpostaj. 0 iz Pule—Rovinja (Divače—Dunaja) Herpelj In medpostaj. 0 iz Pule—Rovinja (Divača). 10^ B iz Pule, Rovinja (Divače-Dunaja) Herpelj. Ob nedeljah in praznikih iz Herpelj in Divače Poreč—Buje—Trst. 9.20 0 iz Buj, Kopra in medpostaj. 12"^ 0 iz Poreča, Buj, Kopra in medpostaj. 9 ^ 0 Iz Poreča, Buj, Kopra in medpostaj. Monakovo—Praga—Celovec—Jesenice—Gcrica—Trst 5.25 0 iz Monakova, Dunaja j. ž., Dunaja Westbhf. Celovca, Jesenic, Gorice, Opčin itd. 7 58 0 iz Gorice in medpostaj Ajdovščine. IJ.55 B iz Prage, Dunaja, Celovca, Gorice, Berolina, Draždane. 0 iz Celovca, Trbiža (Ajdovščine) Gorice, Opčin 6-^j 0 iz Monakova, Beljaka, Jesenic, Gorice, Opčin. 8*^ B iz Prage, Berolina, Draždane, Celovca, Beljaka. (Ajdovščine) Gorice. (1-10 U iz Prage, Celovca, Trbiža, Gorice, Opčin, Berolina, Draždane. Ub 1 edeljah in prazuikih : 9*^ 0 iz Gorice (zveza Ajdovščino) in mejpostajami. Južne železnice. Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione) V Italijo preko Ćervlnjana In Benetk. 5 47 B preko Červinjana v Benetke, Rim, Milan, Videm, Pontebo, Čedad in B do Kormina (Cor-mons) preko Nabrežine. I 1 30 0 preko Červinjana v Benetke—Milan (se zvqzo na Videm in Čedad). 5 ^ B preko Červinjana v Benetke, Milan, Rim (se zvezo na Videm). V Italijo preko Kormina in Vidma R.25 B preko Nabrežine v Kormin, Videm, Milan, Rim. 8.55 0 v Kormin (se zvezo na Červinjan in Ajdovščino) Videm, Benetke. q-00 0 v Kormin in Italijo (se zvezo na Červinjan). 4 J® 0 v Kormin (se zvezo v Ajdovščino) Videm- Milan itd. 8'^ B v Kormin in Italijo. 9 0 v Kormin (se zvezo v Červinjan ). Do Gorice—Kormina—Červinjana. 6.20 0 do Gorice, preko Nabrežine (se zvezo v Ajdovščino) t0 do Kormina preko Bivia. B do Kormina (se zvezo na Červinjan). Trst—Ljubljana—Dunaj (Reka-Zagreb-Budimpe&ta) Ostende. 7'55 B v Ljubljano, Dunaj, Reko Zagreb, Budimpešto 9 55 0 v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. 0 v Ljubljano, Dunaj, Reko. 6 J® B v Ljubljano, Dunaj, Ostende, Reko. g.ao g v Ljnbljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto, II 0 v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. Ob nedeljah in praznikih : 2'j-j do Kormina; 3*j£ do Nabrežine. Prihod v Trst iz I alije preko Červinjana In Kormina. 7*40 0 Iz Kormina jn Červinjana preko Bivla. 8-52 B Iz Kormina preko Nabrežine. jo 38 B iz Kormina (zveza z Ajdovščino) In Iz Červinjana. 11.28 0 iz Kormina preko Nabrežine. 4 0 iz Kormina (zveza z Ajdovščino) in Iz Čer vir jana. 7.J& 0 iz Červinjana. 70 Iz Kormina (zveza z Ajdovšč.) preko Nabrežine B iz Kormina (zveza z Ajdovšč.) preko Nabrežine. tO™ 0 iz Kormina in B iz Červinjana. Dunaja (Ostende in Londona) Ljubljane, Zagreba Budimpešte in Reke. 6*15 0 z I unaja, Budimpešte. 6.30 B z 1 'unaja, Ljubljane, Ostende in Londona. 625 B z T unaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpešto in Reke. 9.25 0 z Dunaja, Ljubljane in Reke. 5J22 C 2 Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpešte. 9 J^ B z Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Bdpst in Reke Ob nedeljah in praznikih : 10*25 Nabrežine : f*IS z Kormina. Opazke: Debele in podčrtane Številke značijo popoludne. 0 — Osebni vlak in B — Brzovlak. Električna železnica. 01» II01) iz OPČIN: 5.30, 6.26, 7.07, 7.31, 7.56, S.20, 8.44, 9.16, 9.56, 10.44, I1-4J. "-U, 12.44, i-*6. I-44i 2.36, 3.24, 3 40, 4.08, 4.32, 4-56. 5*I2» 5-30, 5-56. 6 13, 6.30, 6.46, 7.04, 7\>o, 7-56» 8-30> 9 08, 9.56, 10.48, 11.32. Očliud z Opčin-DržaTna železnica: 7.25, 11.34 1-39» b-24» 7-5°, 10-42-UMIOD iz TRSTA: b.02, 7.06, 7.56, 8.20,8.44, 9-o8, 9.56, 10.44, 11.32» 12.04, 1220, 12-52, 1.20. 1.56, 2.44, 3.32, 4.08, 4.32, 4.56, 5.20, 5.40,. 5.56, 620, 6.38, 6.56, 7.14, 7.32, 7,56, 8.20. 8.44, 9.O8, 9.56, IO.32, II.3 2, I2.IO. Tovorni voz odhaja iz Opčin samo ob delavnikih ob 9 uri predpoludne ter odrine iz Trsta ob 10 52 Vozni red parnikov. ODHOD in PRIHOD. Furlanska proga. T RST - MI R A M A R- G RINJ AN : vsaki dan 9.— in 3 — GRINJAN-MIRAMAR-TRST: I —, 6 —. V SlSSUAN: (torek, četrtek in soboto 9 30 in 6 30 (ob nedeljah in praznikih : 9*30, 3'— in 6*30. Iz SESLJANA: 1215. 515 in 9 —. V TRŽIČ (Monfalcone) (dotiče se Seljana) vsaki dan 3*— (izključeni prazniki Iz TRŽIČA : 7* — (nedeljah in prazniki): 8.05. V GRADEŽ (vsaki dan) 10 — in 3 —. Iz GRADEŽA 2 30 in 5 — (ob nedeljah in praznikih 12-30- Istrska proga. V MIUE : 4 ( eventuelno) 3, !>, 10, 1215, 2? 3,3-30 5*45, 7 15, 8 30, 9. (ob nedeljah in praznikih) 7*45, 8-15, 8*45, 9 30, 10*15, 10-45 in 12. Iz MILJ: 3-30 (eventelno) 705, 8 15, 9*15, 10*45, 12 30. 1-30, 2 45. 5. 6 30, 8. (ob nedeljah in praznikih) : 6*30, 7'05, 8, 8*45, 9 30, 10*15, 10--io, 12. (Ob nedeljah in praznikih popoludne posebni izlet). V 3/IL.JE: (Iz ladijedelniee Sv. Marka): 6*10, G*30, 12, 4*45, 6 50 (ob nedeljah in praznikih): fc-30 in I 15 Iz MILJ (v ladijedelnica Sv. Marka): 5 50 (event.) 6 15, <> -30, 1 lf 4, 6. (Ob nedeljah in praznikih) 6.15, 12*45. V KOPER 745, 9 30, 1045, 12*05, 2. 4, 6*30, 9 30 (Ob nedeljah in praznikih) 7*45, 9*30, 10 45, 12*05. 3, 6 10-IZ KOPKA: 5 30, 7, 9, 10*30, 12*30, 2. 415, 8 30 (Ob nedeljah in praznikih) 5*30, 7, 9. 10*30, I, 5, 8. V ISOLO. PIRAN in POKTOROSE : (vsaki dam 10. Iz PORTOROSE: 1*30. (ob ned. in prazn.) 12. ' V HOLO in PIRAN vsaki dan (izključeni prazniki> 6. Iz PIRANA: 6. V UMAG (dotiče se Izole in Pirana> viaki dan 12*15 Iz UMAGA 5 45. V UMAG (brzoparniki (vstavi se v Piranu, Porto- rose in Salvore) vsaki dan : 5. Iz UMAGA : 4 30. V PULO (poštni parnik) (Ustavi se v Pipanu, Sal- vore, Umagu, Cittanovi, Poreču, Vrsaru, Rovinju, Fažani) vsaki dan : 7*30. Iz PULE vsaki dan : 6 30. V PULO (brzoparnik.) (Vstavi se v Poreču in Ro- vinju) vaaki dan (izključen petek) 3. Iz PULE 5. V PULO (trgovinski parnik) (Ustavi se v Poreču. Versaru in Rovinju) ponedeljek, sredo in petek : 5*—. Iz Pule: torek, č.trtek in soboto : 5. Dalmatinska proga (Parniki dalmatnskih društev.) (Dubrovačko društvo) V KOT O I? (paruik „Petka") : vsaki ponedeljek 6. Iz KOTORA: v Četrtek 6 (Ustavi se v Puli. Zadru, Spljetu, Hvaru. Korčuli, Dubrovniku in E ceg novi). V KOTOR (parnik „Dubrovnik") vsaki četrtek 6. — (Ustavi se v Puli Zadru, Spljetu, Korčuli, Dubrovniku, Kimenari, Rižaou [zveza s parni-kom „Bojana44 v Objti (Skalar), vsako nedeljo 4. (Društvo Topič.) V KOTOR (Ustavi se v vseh najglavnejih kopnenih lukah Istre in Dalmacije in otoka Visa) vsako nedeljo in četrtek: 12. (Društvo Braća Rismondo) V METKO VIČ (Ustavi se v istih lukah, kakor gor1 označeno) vsaki torek in četrtek : 4. Društvo Negri & Co. V METKOVIĆ : vsako sredo 2- V ŠIBENIK : vsako sredo 4. Avstrijski Lloyd. V KOTOR : (Brzoparnik „Graf W u r m b r a n d") v četrtek: 8—, vstavi se: v Pulju, M. Lošinju. Zadatu, Spljetu, Gružu. V Kotoru v petek 11* 15. Nazaj iz Kotora v petek 1*— v Trst v so^ot "> 4-45. V Pulju zveza z dunajskim brzovlakomi ki pride v Pulj ob 9 45. V Kotoru sveza z Črto v Bari: v petek 8, v nedeljo 8. V GRUŽ (Brzoparnik -Graf \Vurmbrand-) deljek 8. V KOTOR-KORFU: v torek 8 —, vstavi se: yv Rovinju, Pulju, M. Lošinju, Silbu, Zadru, Si beniku, Spljetu, Milnu, Hvaru, Korčulu, Gružu, Ercegnovi, Teodu, Risanu, Kotoru,* Dulcinju. Medui. Durazzu, Ss. Quaranta. V Korfu drugo sredo 9*30. Nazaj iz Korfft v Četrtak 8-— in pride v Trst v sredo 6"—. V METK O VIČI (A): v sredo 8*30. (Dotiče vse večje luke) v Metkovič v petek 4*30. Nazaj iz Metkoviča v nedeljo 8 30; v Trst v torek 1*30 V Metkovičih pripravna zveza po železnici z Mostarjem. Odhod z Metkovičev ob 5 01. V METKO VIČI (B) v soboto S*30. Reška proga (Ugarsko-hrvat. par. društvo) V REKO : vsako sredo 6 (parnik „Duna1*), vsako nedeljo 6 (parnik rFiumeJ». Beneška proga. V BENETKE: (Lloyd a.) (parniki „HungarU" in „Espero") vsaki dan ob 12. — Ob nedeljah (izlet) 7-30. Carigradska proga. TRST-SMIRNA-CARIGRAD: Vsako drugo nedeljo (počemši 1 okt.) iz Trsta ob 4 —, Čez Reko; v Korfu pride sredo 3-—. Pireus v soboto 5-— (zveza z nagličem Trat-Carigrad) v Carigrad v četrtek ob 6—. Iz Carigrada (po i okt.) vsaki drugi ponedeljek ob 8*30 in pride v Trst v nedeljo 11*—. Aieksandrijska proga. TRST-ALEKSANDRUA: (brzoparnik) vsak teden iz Trsta v Četrtek 11-30, v Brindisi pride petek I"—, v Aleksandrijo ponedeljek 6-—. Iz Alek- sandrije soboto 3'—, Brindisi torek 5*_ Y v Trst sredo 11*—. Ta parnik ima zvezo z ekspresnim brzo vlakom Ostenda Trst. (Lloydovi parniki vožijo tudi med Carigradom in Odeso vsako soboto ob 6 okt; med Carigradom in KoStanco vsak teden' Trst-Reka-Carigrad vsako drugo soboto od 14 14 okt med Carigradom in Brailo vsak drugi petek, med Aleksandrijo in Carigrad vsak drugi ponedeljek od 1 okt. I OPAZKA : Debele in podčrtane številke značijo popoludne. v pone- Društvo „Kreditna reformo" zWt Jelačičev trs št. 8 (Palača dra. Herzop) Osnovano na temelju pravil, potrjenih od kraljeve deželne vlade v Zagrelm 26 aprila l!)i)4 štev. 28 706. Obvestni odsek gorimenovanega zavoda daje naj-točneje in najhitreje vsakovrstne trgovske in privatne informacije za celi svet po jako nizkih cenah. Pravni odsek prevzema vsakovrstna iztirj e vanj a brez razlike upnikovega in dolžnikovega stanovanja in jih izvršuje najvestneje v najkrajšem roku brez odbitka. Predajemni odsek daje predujme na iztirjevanja, ki so predana pravnemu odseku. Prospekte pošilja brezplačno Ravnateljstvo. Nova prodajalnica ur in dragocenosti Qa bucher dru$ Drn$'UeKietn) TRST — Corso štev. 36 — TRST ^ == Nasproti prejšnje prodajalnice DRAG. VEKJET Bogati izbor zlatanine. srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupuje in zmenjuje staro zlato in srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstno, srebrnino in žepne ure — Cene zmerne. 10J . . ^ ^ ^ lij Komisijsko in nsentursko podjetje VEKOSLAV PLESNICAR, Trst ulica Gactano Donizelti št. 5 I Zastopnik z zalogo užigalic družbe sv. Cir. in Metodija, testenin tovarne Znideršič & Valenčič. čokolade, praške - gnjati ter raznih drugih predmetov. = : : Kova zastopstva še vedno sprejemajo : : Vdobe se tudi potom mojega podjetja najzanesljiveje informacije iz trgovskih krogom. ■ I 4. xs. G-. vnrioar ===== DRUŽBA ZA ELEKTRIKO ===== Podružnica: Trst — ulica Lazzaretto vecchio 37 — Tel. 1490 Električni stroji, aparati in materijalije vsake vrste. Popolne osnove za električno razsvetljavo in tovarniško prevažanje vsake vrste in velikosti. Nasveti in proračuni stroškov zastonj. DELNIŠKR DRCJŽBR GREINITZ Trst, piazza Carlo (joldoni štev. 2 Corso štev. 35 Zaloga traverz, železniških šin, potrebščin za stavbinstvo sploh in priprav za cestarska dela. — Orodja za vrtnarje, kamnoseke in zidarje. — Orodja in strojev za poljedelstvo. — štn alk za trte in strojev za žveplanje trt. — Specijalitete za poliišno opravo od priproste »io najfinejše kakovosti. — Vse po skrajno nizkih cenah. Dr. KOLB = blvSi asistent poliklinike na Dunaju, naslednik —= Dr. A. Mittak, ulica della Zonta št. 7, I. — TRST Plombovanje zob po najboljših znanstvenih zistemih. Umetno zobovje z ali brez plate izvršuje z največjo dovršenostjo g. Hans Schmidt, bivši sodrug Dr. A. M it taka odlikovan z „Grand Prixii in zlatimi kolajnami na rast zvali v Rimu, Berolinn in Saint-Luis. Ideal vseh vonjav je Kolonijska voda št. 4711 1» .hi -e v lekarnah, mirodilnicnh in parfi merijah Edini izd« lovnlec Feidinand Miilhens. C. ti. dvomi zalagatelj KOLONIJA o/R. Podružnica: DUNAJ IV/1, Heumiihlgasse štev. 3 Banici ftremser kavarna FABRIS od 3. do 4. uri popol kupujem in prodajam zemljišča, posestva, stavišča, dvorce, hiše v mestu in okolici, zamenjavam iste preskrbujem posojila na vknjižbe. |ia ■: □ Učilišče in vzgojevališče za deklice. □ Temeljit pouk po učnern načrtu za osemra/redne ljudske šole na Primorskem. Letna plača 500 kron. — Hiša z vrtom, lep in zdrav kraj. krasen razgled na morje, kopališče. Sprejemajo se tudi deklice v oskrbo čez dan. — Pouk v slovenskem, nemškem. Italijanskem, francoskem in angleikem jeziku ; v sodbi, glasovir, gosli, citre, petje, v ženskih ročnih delih, v risanja in slikanju. — — — — | — | — | — i ŠOLSKE SESTRE — Trst, ulica Pasquale Besenghi 6 Gruerino Marcoi uiica Tivarnella štev 3. Priporoča svojo zalogo oglja in dr ki je vedno preskrbljena z najboljšin kranjskim blagom. Prodaja na debelo i: drobno. Pošiljanje na dom. telefon štev. 1664. M. SALARIN1 v ulici Ponte della Fabbra Št. 2 ==,! (Vogal ul. Torrente.i Pomlad! Poletje! poprava in komisijska zaloga dvokoles pri Batjel-u G01UCA, v. a I) no m o 3 Prodaja tudi na mesečne obroke Ceniki od VVaffenrad, Durkopp-Diana itd. franko. Prima lavanderia - - - -- - meccanica Triestina Prva tržaška Manična pralnica ulica Belvedere št. 35 I prevzema, počensi t I. avgustom domače perilo vsake vrste tudi samo za pranje. Najnižje cene, enake onim tukajšnjih peric. Najtočneja postrežba popolnoma lepo belo perilo, oprano brez škodljivih snovij, za kar se Jamč »s* Naročba po telefonu. " - Tslefon 1861 — SLilKAR - DEKORATER Trst, ulica Boschetto štev. 6 izvršuje vsakojako slikanje sob v različnem modernem sklada Tapeciranje s papirjem. == | DELO DOVRŠlfO. CEHE ZKEBHE. ^ r £ Vittorio Candellari Trst, Piazza Carlo Goldoni (ulica delie Zudecche itev. 1) slikar-kaligraf za napise (Specijalist) Slika sobe in lakira. — Natančno delo. Izdeluje najhitreje. — CENE ZMERNE. 3 POZOR SLOVENCI! Podpirani naznanjam, da «eiu prevzel dobro-ziiano g^stiluo — | — | — [ — l — | — ; — i — I „fi\ Juon Ritrovo" TRST. ulica Stadion št. 19, TRST s krasnim za zabavo jako ugodnim vrtom. Točim istrsko in dalmatinsko vino prve vrste in Dreherjevo pivo. Milja je doDro uresMan i gorkin in mrsiim jelom. Priporočim se slavil, občla^t n za obilen obi->k Andrej Furlan Svoji k svojim ! S lastni*. Lorenzo Lasorte TRST, ulica Pondares št. 7 OBIŠČITE!! "»i Velika zaloga čevljev Cuigi Uoltan TRST, ulica Bar-riera vecchia 33 Največa trpežnost in eleganca. IT CENE ZMERNE. Cene določene, da se ni bati konkurence. Goriimenovana tvrdka izdela vsaki dan 500 parov čevljev katere prodaja v svojih prodajalnicah. To je jasen tfokaz, kako so cenjeni ti izdelki. Delo popravljivo ! ===== Izvršuje se popravljanja ! Prodajalnica kovčegov in torb. Popravljanje vsakovrstnih potrebščin potovanja. CENE ZMEBNE. I Pridite vsi. V gostilni ulica Belvedere štev. 1 7 ima lastnik orkestron »JUXO«, kateri svira navlašc za Slovence izbrane narodne pesmi. Toči se vsakovrstna nova in stara vina po jako nizkih cenah. HENRIK KOSIČ, lastnik. IVAN KRAGL & Co. 1 Trst, ulica Giuseppe Gatteri št. 40 (vogal ulice Pietži) Mehanična delalnica zd popravljanje strojev, kotlov, saealk vsakega zfstema, motorjev na plin In bencin, lltografičnih in tiskarskih stro-/ev; poljedelskih strojev vsake vr te Itd Zaloga oblek in površnikov za gospode, dečke In otroke, velik izbor platnene obleke in kostumov, raznovrstne jope ter rumena in " modra obleka za delavce. ————— Nov dohod blaga za obleke po meri, koje se zvrše točno in hitro po zelo nizkih cenah. JVc'i deželo vzorci brezplačno in franko. PODRUŽNICA: „ ^LLA CITTA Dl LONDRA al. Poste nuove št. 5. (vogal ul. Torre bianca) Prodaj alnica izgotov : ljenih oblek : TRS T — ulica L. Cor§i Prodajalnica i^gotov-: : ljenih oblek : : Giosue Carducci štev, 11 (eac ulica Torrente itev. 13) Častim se jayi i »rojim cenjenim odjemalcem, kakor tudi P. N. občiustvu, da sem nakupil ol neke tvrdke v likvidaciji - i»h1 jak., ugodnimi pogjji — veliko število oblek za mo«ke in dečke, ter jih zaniorem radi tega prodajati po najnižjih t-ina h. Obleke tkanene za moSke (hI gld. f. 50, 7 50, 8 50 naprej I Jopice platnene (pralne) od gld. 1-80, 2-— naprej ,, „ „ najf. „ 10'— „ Hlače tkanene „ 2'—, 2""»©, 3. 4 „ „ dečke ,, 5-—, 5-50, 6*— „ „ trpežne r.\ delavce ,, 1.10, 1'50, 1'70 „ " ćrrne ,, m->ške „ C,- ,8 50,10 — „ Srajce t-pezne rigadinaste ,, — "80 ,, ,. za Otroke . ,, 1-50, 1*80, i"— - „ Kormiu prve vrste ,, 130, 1'10 ,, tkanene „ 4 —, 5 C0 „ bele „ 1, 1-30, 1-50, 1-8© Jopiče tkanen." s j-odvlako ,, S"—, 3 50. 4. 5 ., Veštalje za prodajalnica „ 3'—, 3 50, .. Klobuki pravi Monza od gld. I"50f 1-70, l'80, 2— naprej. Bogata iz bera potrebščin za moške, kakor: maje, nogovice, ovratniki, ovratnice (eravate), dežniki, robci itd itd. MODIil JOPICI za kovače in mehanike po gold. 2 20, tineji gold. 2 50. Ni je boljše namizne pijače katera bi bila v poletnem času bolj hladilna za otroke in odraseeue, nego je jabolčno vino. Ima malo alkohola in je najpripravnejsa namizna pijaca za bolehne osebe (želodec - nervoznoet - rev-matizmi itd.) — Priporočeno od vseh zdravnikov. Buteljka 1 liter 56 stotink ^ (buteljko treba vrniti) Glavna zaloga v Srstu Ulica SS. Martiri št. II. Pošilja franko na dom, ako se naroči po dop:snici Izvršuje se v najkrajšem čaau obleke po meri. „Tržaška posojilnica in hranilnica registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Piazza della Caserma št. 2, I. n. — TRST — V lastni hiši. (Vhod po glavnih stopnicah) — telefon št. 952 Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po 4 Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila daja na vknjižbo po 572°/o? na menjice po 6°/o? na zastave po o1/* °/o in na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru. Uradne ure : od 9.—12. ure dopoludne in od 3.—5. popoludne. Izplačuje se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt, 3ma najmoderneje urejeno varnostno celico za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd. A\\v\\w\> Poštno - hranilnični račun 816004 EDINOSTI" prevzema točne, pravilne in :: književne :: pREVODg iz In v naftlauneje : evropejske Jezike: kakor: hrvatske, srbske (s cirilico), češke, ruske, poljske, bolgarske. nemSke, angležke, italijanske, fran-: coske, madjarske in druge. Obrniti se je na inseratni oddelek Edinosti. iSternitovSkrilj je najboljši materijal za pokritje hišnih streh, dvorcev in tovarn. Pošiljajo se povsod lastni delavei, da potrebno delo točno dovršijo. Pripravni materijal za zavarovanje zida proti mokroti. ZALOGE V VSEH GLiAVHIH MESTIH- = Vprašajte vzorce in kataloge v = Portlandcementnih tvornic Dovje (Lengenfeld) Jrst, Scala Belvedere št. 1, Celefon 1057 HOTEL BALKAA 70 tik, tlektr Cena zmerne. Giulio Zanolla krojačnica TRST — a lica Tor rente 32 Izdeluje po meri. — Moderni kroj. Točna izvršitev. — Cene zmerne. Azeglio Venturini TRST, uliea Farneto št. 26 Edina umetna delavnica za nad vrata in okvirjev izdelanih popolnoma na roko. Plastične slike v barvah. Prevzamejo se naročbe za okolico in deželo. T-^SSdfiS HOTEL BALKAI Zahtevajte vsi Cokolacloin Kaka' Največa zaloga stekla in porcelana _____ „ za domačo rabo I Popolnoma konkurenčne cene. jn ¥ - . gostilne Jakob a Vrsta vrčka Štev. ."». ffpT Hirsch TRST, ulica Cauana 15 (Dćsproli škofljsKi palači) KUfferle & Co., Dunaj ker je najboljša od vseh drugih. Dobite jo v vseh prodajalnicah jestvin in sla l-či-čaruah. — Zastopnik za Trat in zunaj Umberto Zbaizero Trst Ulica Cecilia štv. 14. Moja pred štiridesetimi leti ustanovljena iti na obrtni razstavi v Trstu odlikovana Vrsta vrčka šiev. IKfl MIRODILNICA fjustavo jVlarco ulica Giulia št. 20 Droge, barve, pokosi, petrolej, čopiči, ščetke, mila, parfumi itd. — Zaloga Sip in == steklenim == Filijalka : ulica Molin grande 38 Elektro-tehnični mehanični zavod jfirturo jtfasutti Trst — ulica Foutunoue štev. 75 sprejma vsakovrstna mehanična dela. Popravlja motorje dinamo, šivalne stroje, kolesa (biciklje) itd itd. ceniki zastonj ?. jViORO, Crst Piazza Nuoya(ex Gadola) št. 1, II. n. JU xxxxxxxxxxxxxxxx Zaloga in delavnica godal Emilio l bor TRST ulica Gavana štev. 3. Tamburice, mandoline, kitare, gosli harmonike in lajne od gl. 3 50 naprej. Rogi. klarineti, trcinbe in Mfcuni od gl 16 naprej. TjtfT Popravljanja po zmernih cena). xxxxxxxxxxxxxxxx mvmmmm V mizarnici, geliitaTorriceHi1^ se izvršuje vsakovrstna dela lično in trpežno, kakor n. pr. zaklepe za pisarne s steklom, v lesu. klopi, police, slonjače, pode, mize itd. Specijaliteta: ledenice angležke in vsakovrstnega zistema in velikosti za gostilne, mesnice, prodajalnice slanin. jestvin, mlekarne, za zasebnike itd. Priprave za skladišča in tovarne, kakor lestve, nadstreške, kape itd. Vsakovrstna popravljanja. svitljenje pohištva z novim zistemom strugarska dela in zaboje za pošiljatve V zalogi se dobi vedno kuhinjsko pohištvo in ledenice. vse po ceni. da se ni bati konkurence. VELIKA ZALOGA ^pnenegfa karbida čodčeki od IOO kg kron 30 ; 50 kg kron j 31 ; zrnati kron 33 za IOO kg. —■ Čiste teže, eaibalaža zastonj. j Za Istro, Goriško franko na ladjo ali postajo naročnica najmanj za HiO kg. PAOLO PATRIZI, Trst ulica San laz za i o štev. g. Skladišče in prodajalnica Verižice za pihalke, zavrat-nice, franže za svetilke; vse z biseri v veliki izberi. ===== Cene zmerne* =--------== O Prodajalci najdejo kupce o za vsakovrstne nepremičnine (poslopja, dvorce, posestva, hiše z vrti, zemljišča za zgradbe) v mestu in okolici na najskrbneji in najceneji način. — Obrniti se edino-le na Trieste-Office Trst, ulica S. Giovanni štev. 18. — Telef. 14-73 Posredovalnica I. reda. absolutno praktična v tej stroki, katera prevzame tudi oskrbni-= štvo hiš. preskrbuje posejila na hipoteke, in tudi stanovanja vsake vrste. ===== jjrand hotel „Union" v £jubljani. JComfort prve vrste. /tfad 10C sob. MIRODILNICA ANTON URSICH TRST - ulica Barriera vecchia 14 zaloga: barv pripravljenih z oljem in v prahu, povlakov, Čistila za pod in velika izbera izrezov (štampov) za slikarje. mj lcB Trgovsko-obrtna zadruga v Jrstu Via S. Francesco d' Assisi št. 2, I. n. kjer je bila prej „Tržaška posojilnica in hranilnica". — Telefon štev. 16-04 Poštno hranilulčui račun 74<>7!K Sprejema hranilne vloge od vsakogar, tu«ii če ni član, in je obrestuje po 41 o 2 O Sprejema tudi vloge po i K ua teden tako da se po 260 tednih dobi K 300.— Sprejema hranilne knjižice tujih zavodov, in je realizuje ne da se biobrestovanje pretrgalo, daje posojila na razne obroke in proti mesečnim odplačilom po K 2 od vsakih K 100, tako, da se posojilo odplača v petih letih. — Deleži so po K 20 in po K 2. Malina pojasnila se dajejo r Urala mEd nralnimi urami. Ifi so: od dElavniiili od 9. 11012. dopol. in od 3. da 5. porol. Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu registrovana zadruga z neomejenim jamstvom. Pekarna in slaščičarna Alojz Ciul Trst, ulica della Caserma št. 17 PRODAJA : 3-krat na dan svež kruh in pošilja na dum ob vsaki uri ; najfinejšo moko vsake vrste; vino v buteljkah in likeri. Sprejema naročila iu posluži v določenem času, restavracije, jro-tilne, krčme iu kavarne. Cene po dogovoru. ooooooo o o o o o o o o SPECIJALITETA lago za moške obleke podvlake in drbbnarine za krojače. ■■ Izbera srajc, ovratnikov, zapestnic in ovratnic, h Perilo, pletenine, dvojna tkanine in platno. I. GALPERTI, Trst, ul. Barriera vecchia 13. MATEJ ŽAGAR mizarska delalnica Trst, ulica (Jgo Foscolo štev. 3C IzvrSi vsako mizarsko delo, popolnoma ureSc spalne, zakonske in obedovalne sobe v mo Gostilna „Balkan" (bivša ALLA GROTTA") TRST — ulica Tivarnella štev 5. (v bližini južnega kolodvora) Toči izvrstna vina : istrsko, dalmatinsko, istrski refošk in pristno vipavsko Kuhinja vedno dobro preskrbljena. Postrežba točna. —--Cene zmerne i a/n/\ Prvo tržaško podjetje za moderno razsvetljavo r^r^r^ Giuseppe Jesch Avtorizovani inštalator za vodo in plin in zapriseženi izvedenec ZASTOPNIK ZASTOPNIK slovečih „Motossakoss", najpopolnejših moto- tvrdke K. KLINGER, tovarna acetilenskih apara-— — cikljev sedanjega ča*a. — — ratov za mala mesta. Gumpoldkirchen pri 1 »uuaju. Električni plin. Žareča razsvetljava, Acetilen, svetilke „Beagid" z mrežico. == Vsakovrstna napeljava ACETILEN-PLINA —. K lino zastopstvo s skladiščem delniške družbe eektričnega plina v Amsterdamu : TRST. ulica Domenico Rossettt it. 12 (vogal Accjuedotto). — Prodajalnica in prodaja na drobno ulica Acque-dotto 22 — Telefon 1448 — Prejema mesečno naročnino za čiščenje in popravljanje svetilk, mrežic itd. Izdelovalnica pohištva floriano jtiillich = TRST = ulica Ferriera štev. 30 Izvršuje vsakovrstna dela bodisi navadne ali fine vrste po cenah, fla se ii U\ Mireoce in jamči za največjo natančnost = = in preciznost. ■ EDINA HLADILNA PIJACA JE: Sumeči citrat ZZRIIiIiI Šumeči citrat „ZIRILU" od vseh cenjen radi neoporečnih higijeničnih lastnosti, napravi jako prijetno, okusno in hladilno pijačo Ker se da hitro napraviti in radi svojih dobrih lastnosti ne bi smel manjkati v nobeni družini. Nobena pijača ni tako zaželjena kakor ta hladilna pijača, posebno pa v poletnem času in v toplih krajih, kjer se jo porabi v veliki množini. Šumeči citrat „ZirilU** je, čeprav ni zdravilo, izvrstno sredstvo proti želodčnim boleznim. Slabi tek, duh iz želodca, suhota jezika, bljuvanje in pregretje neha tnkoi, ako se pije to hladilno pijačo samo kot odžejajočo. Vsi oni, ki slabo prebavljajo, bi morali rabiti ta izdelek, ki nadkriljuje vse druge pijače te vrste. Zaprtost, ki se pojavlja sedaj tako pogostoma, za kar se rabi navadno vsakovrstna mečila, izgine takoj, ako se pije Šumeči citrat „Zirilli", kateri vzdržuje telo v popolnem redu. Potniki, letoviSčarji, oni ki morajo dosti sedeti ali pa so daleč od zdravniške pomoči so vedno preskrbljeni s to pijačo, ki jo rabijo v slučaju zaprtosti ali slabosti., tembolj, ker se ohrani dolgo časa radi zrnate oblike, kar daje možnost, da se nosi vedno pri sebi. Šumeči citrat „ Tirilli ' je vrhu tega najvspeSneje sredstvo prott morski b. zni. NB. Šumeči citrat „Zirilli" ni enak drugim izdelkom slabe vrste, katere se prodaja, ampak ima jako prijeten okus. in naj limonado. Ako se kupuje na drobno, paziti je treba na prevaro ; pokusiti je treba, ako ima limonadov okus. V steklenicah Telefon št. 1863. Tovarna: Trst, ulica Alessandro Manzoni št. 6. napravi izvrstno šume«"«> nosi znamko tvrdke Telefon št. 1863. I Doreshinl TRST -- ulica Madonnina štev. 8 VELIKA ZALOGA pohištva, manifaktur, ur. slik, zrcal in tapetarij. Popolne spalne in obedovalne sobe. Moške obleke na izbero. ITGODNE CENE. ^ Prodaja proti takojšnjemu pla - čilu in tudi na obroke. Čsvljarska delavnica Jrancesco Cucagna via dei LJacchi št. 17, mezzanin. h Mitje obuvala točno po ?neri in tudi za bolne noge. I>a se napravi prostor konftkcijoniramemu blag za možke in ženske, proda se v skladišču manifakturnega blaga Uittorio Gasparini fu Giovanni TRST CORSO štev. 34 TRST na mesta vse blago, ki se nahaja sedaj v salogri : platno, mailin, trliž, perkal. zefir itd. itd. ——————— pod tovarniškimi cenami, ■ Nobena rodbina ne bi smeia zanemarjati prodajalnico in trgovino specijalitet in mlekarno 3vana Suban, Crst yasso s. siovaimi 2 nj Prodaja kuhanega in surovega naravnega masla iz štajerskih hribov, vipavskega in tolminskega SPECIJALITETA: štajerski piščanci in kok:ši. Šampanjec, refošk, vermouth, cipro. maršala itd Razpottlja Utr*kXXXXXXXXXXXX Večkratno odlikovana prva in edina !IH :ff Čokolada Kakao Edina zaloga tvrdke Kugier - Henrik G-erbeand FHA>CESCA VOOISEK — Trst, ulica San Spiridione 6. v TRSTU artistična vlivanja Homco lapagna Trg della Valle in 1 tij!^ sv. Ivan (Vrdela) 1 • TELEFON številka 1673 xxxxxxxxxxxxxxxx Otvoritev postaje Kopališče Štefan — Uvade za občai promet, ©o sedaj samo za osebni, prtljažni in omejeni blagovni promet urejena postajica Kopališče sv. Štefan - Livade ozkotirne krajevne železnice Trst - Poreč, otvori se z dnem 1. avgusta 1907 kakor postaja z vsemi odpravnimi Zadnje (brzojavne vesti. Gradnja drugega linploukega . tunela. BERN 20. jUpravni svet zveznih železnic je sklenil graditi drugi simplonski tunel. | Branijo se vojakov. MONTPELLiER 20. Prebivate: občine Nissan so se branili imeti še nadalje jia sta- pravicftmi. Za visokošolce. Podgrajska posojil-1 . s-5. pe5polka, ki je prišel „k* in hranilnica odločila se je « oborom đ f 'pod fekt J dal „, to. da je letos Prv. zrelostm .zp.t „. hrv. £ JP gimnaziji v Pazinu, dajati enemu viaokosolcu ! „ , .__, __J,_______i- iz Podiraj skega okraja do 500 K letne podpore, katera bi trajala ,do dovršenja študij, ako dijak redno in pravilno napreduje, na kar se ?jo pazilo z vso strogostjo. V slučaju, da se podpora ne odda vi-sokošolcu, dajale se bodo manje podpore srednješolcem tega okraja. Letos se je že dovolilo enemu drugošoleu 50 K. Dijaki iz hrv. gimnazije v Pazinu imaio prednosti pred onimi z drugih gimnaz;j. Ta prednost pa ne velja glede dijakov na raznih visokih ali srednjih šolali, ki niso gimnazijalci. Naj hi drugi denarni zavodi s sličnimi odločbami pospeševali naraščaj inteligence, ki nam je tako zelo potrebna še povsodi, posebno pa v Istri ! Vesti iz Kranjske. Košansko učiteljstvo je priredilo v nedeljo 14. t. m, rodbinski sestanek, ki se ga je udeležilo nad 300 očetov in mater. Predaval je nadučitelj Janko Grad : „Kako moramo vzgojiti otroke, da bodo v čast in ponos roditeljem, občini in domovini Po sestanku so si ogledali roditelji tudi razstavo raznih ufroških izdelkov. Y Roza Poli pl. Fohrenau. Po dolgi mučni bolezni je dne Iti, t. m. zapustila ,.to solz dolino* blaga, v vseh krogih vele-čisiana gospa, soproga istotako uglednega c. in kr. podpolkovnika, gospoda Antona Piilla pl, Fohrenau v Novem mestu. Kako priljub-J;ena in spoštovana je bila blaga pokojnica, fe pričal Men sijaiut r-Zreb dne 1B* m" na novomeško pokopališče. Pokojnica je bila rodom ugledne novomeške rodbine Jenkner ieve. Čudno ! Komaj dva dneva popreje je zakrila hladna gomila trupi« — kakor smo že poročali — prerano umrlega posestnika gospoda Rudolfa Muliviča, ki je bil istotako potomec ene starih novomeških rodbin — obe trgovskega stanu. Tako vene in pada list za listom z debla starih meščanskih rodbin, a kar ne izvene, kar ne izpade, je pokojnih le spomin ! N- v m. p. ! Ljubljanski javni napisi. Ulice dobe pač v kratkem samo-slovenska imena. Ali po mestu mrgoli vse polno nemških in ponem-čenih napisov. Nemcem privoščamo svoje ; saj, kar je pametnih dodajajo tudi slovenske poleg nemških. Smešno je pa, ako rojeni Slovenci pišejo svoje slovenske priimke z nemško ortografijo n, p. Dollenz ! Še bolj pase smešijo tisti Slovenci, ki svoja imena po nemško tako pačijo, da jih pravi Nemci še čitati ne morejo, Tako bo Nemec čital „Ka-streutz*1 (Kastrajc) in nikdar „Kastrevc", Leuz (Lajc) in ne Leve, Jeuniker (Jaj-niker) in ne Jevniker, Seunig (Sajnik) in ne Sevnik ali Zevniir, U?.am0> (la tudi tal{e clake enkrat panRt sreča. Admiral Montecuccoli na Cetisju. CETINJE 20. Admiral grjf Monteeuc-coli je dospel semkaj svojim spremstvom obiskat črnogorskega kneza Nikola. Na meji je admirala pričakoval krilni pobočnik Popovi/-in eskadron telesne straže. Zvečer ho svečan obed. Špejnska kraljeva dvojica. MADRID 20. Kraljeva dvojica je z avstrijskim princem dospela v San Sebastian. Tujci v hotelu „Balkan". Na novo so došli dne 19. JUtija : Maver M., šumar, Beičič V., fumar, Hrodil, šumar, Jferzl A , ?umar in Lach G., šumar, ZAGREB; Klego J., odv., PAZI V ; Jos povič V., novinar, REKA ; Dr. Majaron, odvetnik, LJUBLJANA ; Fusie. ~umkr, Pere L., 5umar in Kaderavek L., nad-žumar, BJELOVAR; Dr. Keimek Ph., uradnik, MARIBOR ; Bandrowski, posestnik. LVOV; Ber-kova I. obekodnika BROSTEJVO; Galli M. zasebnik, Janda R- zasebnik IDRIJA : Rajer I. zasebnik GORICE; Htiuig H. inž. BRNO ; Fugger St. pos. VARAŠ DIN. Opozarjamo na oglas „Cleo Fruktol-4 zdravstveno sadno vino, kateri ima v zalogi na debelo Vekoslav Plesničar v Trstu, ulica Gaetano Donizetti št. 5. Dobiva se ga v trgovini jestvin, sladčičarnah in kavarnah stane 1 liter 16 novčičev. Šest let sem trpel na bolečinah v desni nogi. Od tisoč sredstev, katera sem poskusil mi ni nobeno pomagalo in zgubil sem že upanje, da kedaj ozdravim, ko se mi je svetovalo poskusiti z likerjem Godina. Po uporabi štirih steklenic tega zdravila, §em zapazil na čudo in tolažbo, da se počutim mnogo bolje. Uporabljal sem nadalje to zdravilo, in danes lahko rečem da sem popolnoma zdrav. Prosim gospoda R. A* C o Godina, da sprejmeta moje priznanje in najsrčnejo zahvalo. Trst. 20. julija 1903. Udani Alojzij Furlan mornar na parniku rDori" trž. tehničnega zavoda. Da ugodi mnogim prošnjam slav. občinstva je odprl fotograf gosp. Blaž Pado-van te dni v ulici S. Sehastiano štev. 6 skladišče vseh potrebščin, spadajočih v fotogra-tično stroko. Specijaliteta: kodak. plošče, tilm. papir, kisline i t, d. po konkurenčnih cenah. Priporočamo tedaj to skladišče kakor tudi fotografični atelje, ki se nahaja v ulici Madonnina Štev, 31. Pijanosti ni več Vzorec tega čudežnega izdelka ..COZA" se pošlje brezplačno. More se dati r kavi, v mleku, t pini, v vinu ali v jedilih ne da bi j)i*pr tn zapazil. 1'raSek „COZA" učiukujo čn.lo- ffu>. tako. da je pivca pristmli alkn-hol iu vse alkoholna in inećne pijače. Ta praSck d t Iti je tako mirno iu KotoM, tla mu smejo dati žena, sestra ali hči đotićnita. ne da bi on jp-pazil, kaj je resnično prozvroćilo njegovo ozdravljenje. Pra£ek „COZA" je prinesel mir * tisoč*re djružine, je reSil ogromno osfrit sramote In ponižanja, da, iz takih eseb je celo napravil čvrste, iuočcc in vsacega dela zmožne ljudi. Ta pra?ek je že marsikaterega mladeniča spravil nszaj na praro pot sreče ter je podaljial za mnogo let življenje muogiu osebam. — Zavod, ki poseduje v čudodelni praiek, poSije vsem onim, ki zahtevajo, knjigo s pojasnili In en vzorec. Dopisuje se v italijanskem jeziku. Zajamčeno je, da je praSek popolnoma n«5kodljiv. COZA ISTITIITF 62> ChanceryLane' UUtn IO I I I U I L London 271 (Anglija) pisma je djati znamko 25, na doplsuice za 10 stot. i Dve stanovanji i:,,^; r'Jni: j nadstropju, s tremi sobami zi 4*0 K in z dvema sobama za 260 K. Podrobnosti se izve v ulici l'.tm-I paniie 12 pri upravitelju Spiro Pelijevie. Mož triintridesetih let, ki je ući! gimnazijo, let odvetniški uradnik, i 5 č e posla. _ Naslov: A. Trobec, Sv. Ivan — Trst. 7r>2 Mizarski pomočniki dobe takoj tra no . in stavbeno delo pri Jakobu Homovcu, mehanično mizarstvo v Cerk- lopp Cp poltenega dečka ali mladeniča za lOlrG OC žganjarijo. Naslov pove „Inseratni od-delek Edinoeti". 334; Meblirana soba 9, III. nad., levo, vrata 37. čista, zračna odda se takoj, ulica Coinmercia le 835 V najem se odda meblirana soba v Rojanu št. 359, I. nad., vrata 5. 837 Novi zavod za likanje na svetlo in brilantno ulica Gioachino Rosami 2. (704 Kobal Anton cene zmerne. TRST, ulica Giuliani št. 25 Trgovina jestvin, sveže blago, 719 Nadučitelj bi takoj poročil izo^aženo deklico v starosti 17—26 let. Ponudbe s podatki o premoženju pod naslovom „Sreč-Da bodočnost" na -Inseratni oddelek Edinosti-. (£00 Hiša se proda blizu Skednja s petimi prostori, pitno vodo in prostim vrtom, 400 m2, za 3300 goldinarjev. Naslov pove „InBeratni oddelek Edinosti". 816 PmHfl CP str°j za pletenje nogovic, kron 100. I I uua OC Naslov: ulica del Poggi ■) štev. 3 828 VillS) namizna iu buketna, bila in črna najtinejih Vlila vipavskih vrst od 56 litrov naprej. Tro-p i n o v e c naraven — oddaja Maks Ličen, velepos. T Riliemberku, 769 Proda se novo enonadstropEo hi'o z vrtom blizo tramn-ajske postaje v Rojanu po jako nizki ceni. Naslov : Piazza Goldoni „Trattoria alla Stella". Prazno sobo pri pcšteni dru" sta. Naslov pri „Edinosti' OKO, letnih Čistih obresti plača trgovsko-denarni ^^ /0 zavod privatnim esebam na ul ^ce K 1000. Odkaz vs&kodobco. Prijave n>j se pošilja na ^IMoničko društvo" Zagreb ( Po^trestante) >I() =ihi -i{g) ŽenitUena ponudba. Ldovec, star ^o let, brez otrok bivajoč v Trstu, 12.000 K premoženja, bi se rad poročil z ^o spodično ali mlado udovo, tudi Ej^j z dežele, katera bi imela 5 tlo "-J G.000 K dote. Prednost ®l imajo one, ki se zanimajo za trgovino. Pisati je na »INSERATNI ODDELEK EDINOSTI c pod = številko 1000 3GJE jtfattOl milo v dozah po K r— in K 2-— jftanol creme v škatljicah po K 1 50 in K 3. jtianol mazilo v dozah po 50 stotinlT" MANOL nevtr&lina, najlMtljSe sredstvo proii iu-kinam in . l.i-nju la< v steklenicah po 1 krono. r»ol.i v vseh lekarnah, miro-dilnii-ah in parfimerijah. Kjer -e ne nahaja zaludi, direkt'i.i [>ri Centralni mirodilnici FR. VITE S & C01117. Praga, Wassergasse št. 717 Zahtevajte rmui-i prime MANOL '.i .elke in D.lvruiic v , i.; ,,iVarodni dom" pri sv. Ivanu Družina v Gorici ucence na sprejme stanovanje in hrano, z 3; "Stanje mis]i". Danes, dne 21. t. m. priredi slavni Psyholog- ARCHIS BULLWARK Ueliko jauno predstauo pri kateri se bodo vršili sledeči interesanini EKSPERIMENTI I. DEL: 1. Razlaganje agromnih magnetičnih moči prebivnjoćih v Človeškem truplu. 2. Človeške misli tekmujoče brezžičnemu brzojavu. dobro postrežbo in pod dobrim varstvom. — Naslov pove „Inseratni oddelek Edinosti". 820 Odda se dotto štev. 9. v najem sobica za dva prijatelja. — /glasiti se je pri vratarju, Acque- »05 II. DEL: ..Moderno čarovništvo'. Vstopnina: i. razred 60 stot., II razred 40 ntot., Otroci do 10 let, 2 0 stof Začetek ob 6. uri zvečer. Krasno letovišče. Za eno ali dve osebi se odda p<> ceni čedna soba na < lorenjskem. Ponudbe pod „Nova hiša", Po9trestante, Podbrezje—Podnart. 825 Prfis. 307.4,7 Podružnica „Tržaškega zavoda za pecivo", Doznajemo da je odprl »Tržaški zavod za pecivo- (Stabilimento triestifio, di panificio) minoli petek 5. t. m. svojo ; podružnico v Rojanu, ulica Monlorsino št. j 1 20 kjer se bo prodajal higijenični kruh od Zborovanje nihllUtov bo meseca | 28 vinarjev (14 nvč.) kilogram naprej- i avga^ta v LondoSu. Shoda se udeleži 1500 ! >Trža.ški zavod za peetvo« ugodi Po- Razpis službe. Razne vesti. Pri tukajšnji c. kr. okrajni sodniji je razpisano mesto trebi občinstva s tem, da bo prodajal krub j piSamiŠkegd POmOČmkd po 28 vinarjev, katerega^ so opustile vse Dnevna piaea 2 K ^»o stot. Prošnje je vložiti do 2. avgusta t. 1. pri podpisanemu. Kdor si hoče nabaviti manifaktur-nega blaga po nizki ceni. naj se obrne do dobroznane prodajal niče Barriera vecchia št. 21. Večerni krojaški tečaj za spopolnjevanje 3-krat na teden, od 7.—9. ure za gospodične, ki so preko dneva zaposlene, je odprt na krojaški šoli — Trst ulica Sas Lazzaro štev. 7, I. nadstropje. ZRSTOPMIKE :: "H delegatov iz vseh ruskih krajev. Nihiiisti so imeli doslej svoje glavno središče v Ženevi. Kvarte. Glasom neke nedavno priob-Cene statistike je leta 1906 avstrijska državna blagajna prejela za davek na kvartah 660.000 kron, in ta vrsta prihodka čim dalje bolj narašča. Leta 1906 je bilo iz deset tovarn (tri izmed teh v Trstu) kolekovanih 1,578.225 snopičev kvart. Med temi snopiči je bilo 765.000 nemških kvart, 439.000 francoskih, 152.000 tarokov, 1< >7.000 whistov in okoluj 100.000 italijanskih kvart. Nad polovico teh i . _ . - ^ . - kvart gre v inozemstvo, v Turčijo, Afriko in J || |2r6Cllll ODCHI ZDOP Orjaška mina. V nedeljo so v glaso- vitem kamenolomu v Carrari zažgali največo| mino. kar jih je bilo doslej zažganih v Evropi. V mini je bilo 24.000 kg razstrelivnih inovi. a ž njo so razbili okolu 190.000 kubičnih metrov marmorja. Olajšanje pri sklepanju zakonov na Francoskem. V najmoderneji. najnapredniji in najliberalneji deželi, to je na Francoskem je bilo sklepanje (civilnih) zakonov združeno z mnogovrstnimi formalnostmi. 1 zlasti se je strogo postopalo pri oklicih in rodbinskem sporazumu. Po novem zakonu od 21. junija t. I. bodo odslej oklici . izloženi samo enkrat skozi deset dni, med temi mo- »» rajo biti dve nedelji in bodo veljali za leto dni. Kar se tiče bivališča, je prej bilo po- j trebno, da se je poroka vršila v bivališču'; ■ w ■ ženina aH neveste. Za bivališče se je paT I W% ■ smatral kraj, v katerem je dotičnik bival ne-! Lil I ll^^tfll JCll pretrgoma šest mesecev. V bodoče bo dovolj, j ^^ ^ da bo ženin ali nevesta bival mesec dni v! Prošnje je poslati na odbor do 15. enem kraju, da ga označi svojim bivališčem.! avgusta t. 1. Za morebitna pojasnila se Parnik, ki prevozi 60 milj na - obrciti do Julija Mikota. uradnika uro. Iz Ne\v-1 orka poročaio, da je znani J , , . j j ameriški izumitelj Peter Cooper Hervitt, na- v „Delalskem podpornem društvu", via črtal in konstruiral parnik. ki po njegovem Giorgio Galatti štev. 18, II. nad. računu iozi 60 milj na uro. Herwitt se na- Predstojništvo. (leia. da mu bo možno, ko spopolni parnik, dospeti iz New Vorka v Liverpool v 30 urah. tržaške pekarne, kar je dalo povoda tolikim pritožbam. Naposled se bo zamoglo vendar jesti dobro izdelan kruh po i4 novčičev kilogr. Vinar, in gospodar, društvo v Dutovljah —— pri Sežani ——— registrovana zadruga z omejeno zavezo vabi n« ki se bo vr?il dne 5. avgusta 1907 v prostorih društvene gostilne. DNEVNI RED : 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem obenem zboru. 2. Volitev načelstva, '5. Volitev nadzorstva. 4. Poročilo o izvršeni reviziji. 5« Razno. K obilni udeležbi uljudno vabi Odbor. .Konsumno drušfvo" u Rojanu registrovana zadruga z omejeno zavezo razpisuje službo društvenega Vodstvo c. kr. okrajne soifnije PODGRAD, i;, julija 1907. za obiskovanje privatnih -odjemalcev- sprejme PREDILNICA I I Ponudbe pod Pridnost na Inseratni oddelek '.JU - - Edinosti. •1= BONIVENTO tt C°. Trst, nlica Tiziano Vecdlio» -- Iti 1997 Kromolitografični in fotomebanični zavod SPECIJALITETA: v.akojaka dela, spadajoča v trgovin«, reklamni lepaki, napisni listki itd. Pooblaščena zemljedeljska in zemljemerska pisarno inženerja J. A. Hasilch-o ki sc je nahajala v uliei San Nieolo št. 5 se je preselila v ulico San Nicold št. 34 I. nadstropje. I I Hrvati. Govori se, de je bilo v tem pretepu ne le več ranjenih, ampak celo nekaj mrtvih. Mi ne vemo o tem dosedaj še ničesar gotovega. Z a jutri bomo pa o stvari poizvedeK in poročali našim čitateljem natančneje o tem. Društvene vesti in zabave. Knjižnica „Čitalnice4 pri sv. Jakobu dobro deluje. Neprestano je povpraševanje po knjigah, kar znači, da ljudstvo rado čita, posebno pridno pa sega mladina po knjigah. Žalibog je pa ta knjižnica veliko premala, da bi se moglo ugoditi vsem. Društvo si samo, pri tako malem številu članov in tako majhni udnini (30 stot. mesečno), ne more nabaviti novih knjig in listov, a pevci sami žrtvujejo premnogo v druge svrhe. Vspričo, teh razmer se je odbor „Čitalnice" obrnil pred več meseci do raznih rodoljubov in dru--, itev. proseč podpore za knjižnico. Toda bilo je le malo odziva. Zato se odbor ponovno; obr.-ica do vseh, ki jim je pri srcu vrla mla-— ki pred par leti niti slovenski ni znala, a se je v društvu izobrazila in se i sed;ij navdušeno zavzemlje za našo stvar -priskočite na pomoč, darujte kaj za knjižnico ,,Čitalnice" kar bo rodilo stoteren sad. I>e- j narni darovi se sprejemajo, oziroma pošiljajoj v ..Čitalnico" pri sv. Jakobu v Trstu ; knji- j iievne darove vsprejema pa tudi tajnik „Čital-i niče", Cotič R., ulica San Lazzaro 6 IV.j Vsak mali dar bo hvaležno vsprejet in ob-j i avl en v ,. Edinosti*4. Narodni dom" pri sv. Ivanu. Danes v nedeljo dne 21. t. m. priredi slavni psvho-!og Arehis Bullvark veliko javno predstavo, na kateri se bodo vršili tudi sledeči eksperimenti : I. del: 1. Razlaganje agromnih magnetičnih moči, prebivajočih v človeškem truplu ; ■J. Človeške misli, tekmujoče brezžičnemu brzojavu ; 3. „Čitanje misli"1. II. del: „Moderno arovništvo". Vstopnina : I. razred 60 stot., II. razred 40 stot. Otroci do 10 let 20 stot. Začetek ob uri zvečer. „Zavarovalnica goveje živine" v Bazovici priredi v nedeljo dne 11. avgusta I. javno tombolo s plesom v Bazovici na dvoiišču Andr. Grgiča. Toliko na znanje si. društvom. Bratje Sokoli! Podpisani odbor časti se vabiti Vas na redni občni zbor, ki se bo vršil v soboto, dne 27. julija t. 1. ob t*, uri zvečer v društveni telovadnici s sledečim dnevnim redom : 1. Pozdrav staroste : 2. Poročilo tajnika; 3. Poročilo blagajnika; 4. Poročilo voditelja telovadbe: 5. Volitev novega odbora ; 6. Volitev pregledovalcev računov J 7. Volitev delegatov ,.Slov. sokolske zveze" > 3. Morebitni predlogi in interpelacije. — Nadejaje se obilne udeležbe beleži se uz bratski sokolski : „Na zdar !" — Odbor. Opomba : V slučaju, da ne bi ob določeni uri pristopilo pravilno določeno število Členov, vršil se bo pol urejpozneje občni zbor v drugem sklicanju ter sklepal pri vsakem številu prisotnih bratov. Darovi. Pevskemu društvu „Kolo" so darovali oziroma preplačali vstopnino na zadajem Ivoncertu dne 29. junija sledeči gospodje : Družina J. Vatovec. J. Kranjc po 4 K, Ernest Pertot, Guvargviron, Žgur Fabian, Babič, Morski volk, N. N. ker se ni udeležil po 2 K, Purger, Koutnik, Pertot, Kodrič po 1 K. Pertot S., Čopič, I. Z., Zidanik c. kr. lin., Jan, Kalan, Skrl Hanibal, Cergol Iv., /niderčič po 50 stotink, N. N. 20 st. Loterijske številke izžrebane dne 20 lulija 1907 : Trst 15 58 47 78 34. — Line 57 17 35 41 62. SmeSnica. Neki župan je napravil nekemu lelavcu potni list. V potnem listu je moral tudi napraviti osebni opis delavca. In to je napravil tako-Ie : „Oči rajave, lase črne, usta široka, nos velik in vmazan od tobaka. — Posebni vidni /.nak : Na desnem komolcu ima strgan rokav. Koledar ln vreme. — Danes: Danijel, rerok ;Yitemir: Olga. — Jutri: Marija Magdalena. spokornica ; Pribina : Dragota. — Temperatura včeraj : ob 2. uri popoludne + 28'5° Celziuš — Vreme včeraj : lepo. Vesti iz Goriške. a. Trgovska šola v Gorici. V trgov-sko-obrtni zbornici goriški stavil je 1. 1904. deželni poslanec Holzer predlog, naj se zbornica obrne na ministerstvo za uk in bogo-častje s prošnjo, da ustanovi v Gorici trgovsko šolo. To je zbornica storila in 8 tem vzela v roke vso akcijo. Dosegla je, da je ministerstvo izjavilo, da je pripravljen > podpirati nameravano šolo in da je deželni zbor goriški izjavil, da je voljan prispevati z letno svoto 6000 kron k pokritju. S tem je bila dana prva podlaga in zagotovljena ustanovitev. — Čudno se le zdi, kako to, da je goriški deželni zbor brez težav dovolil to podporo, ne d i bi bili slovenski poslanci dobili zagotovitev, da bo trgovska šola odprta tudi učencem slovenske narodnosti. Omenjali 3dio že enkrat, da so bili v tem oziru naši poslanci žrtev laške perfidnosti. Ko se je sprožil dotični predlog v deželnem zboru, predstavljalo se je od laške strani kot samo ob sebi umevno, da bo šola odprta obem narodnostim v deželi v jednaki meri in je vsled tega odpadel tozadevni dodatni predlog od slovenske strani. — Našim poslancem tudi tega ni šteti tako v zlo. Že po naravi so dobričine in poštene duše in ni jim šlo v ir., da bi mogla trgovsko-obrtia zbornica, ki je zastopnica celega trgovskega in obrtnega stanu na Goriškem, biti t&ko zahrbtna! (V [ ilustracijo omenjamo, da smo Slovenci že pri j zadnjih volitvah v trgovsko-obrtno zbornico dobili faktično večino in da na5i kandidatje le radi tega niso bili> izvoijeni, ker so nam sled formalmh napak razveljavili eeJo vrsto glasovnic !) Šteti pa je v zlo postopanje naše vlade, ki v naši deželi ni kazala tiste nepristranosti kakor drugje. — Opozarjamo pa naše deželne poslance, da nikakor niso zaprte j še vse duri. V prihodnjem zasedanju dežel-; nega zbora morejo korenito obračunati s podlostjo svojih ..kolegov". Deželnemu odboru se je namreč v zadnjem zasedanju naročilo, da predlaga v prihodnjem zasedanju način in sredstva za pokritje deželnega prispevka 6000 kron k celotni potrebščini trgov, šole. In tu bo prilika, da izpregovore naši poslanci odločno besedo in da napravijo en-! krat konec zahrbtnemu izrabljanju, naših denarnih sredstev v nacijonalno-laške namene ! j Svojo dobrohotnost in zaupanje v kuhmtnost j nasprotnikov morajo korenito popraviti ! Goriška stolna cerkev ima mnogo dragocenosti, ki so se sem prenesle leta 1-752 iz Ogleja, ko je cesarica Marija Terezija vstanovila goriško nadškofijo, a v »jej so tudi krasne presne slikarije, opisane v vsaki knjigi, ki govori o Gorici. Ko so pred tremi leti mislili zakristijo nekaj popravljati, naleteli so pod devetkratnim beležem na precej dobro obranjene stare stensko slikiirije. Ta najdba se je hitro naznanila c. kr. osrednji komisiji za raziskavanje in uzdržavanje umetnih in zgodovinskih spomenikov, katera je poslala sem strokovnjaka v osebi lansko leto umrlega vseučiliščnega profesorja in vrhovnega konservatorja, dra. Alojzija Riegla, ki se je izrekel, da imajo slikarija veliko zgodovinsko vrednost ter da se morajo popraviti. V sredini oboka na z>vezi reber nahaja se grb že davno izumrle štajersko-kranjske pl. rodovine Schrott von Kindberg, ki je imela mnogo posestev na Kranjskem, mej 1 drugimi tudi tako imenovano grajščino Schrot- i tenthurm pri Kranju. Ivan (fctans) pl. Schrott1 pa je bil od 1479—1485. leta oskrbnik go- i riškega glavarstva, iz česar je smeti sklepati, ' da so tudi slike iz istega časa in da jili je : dal on napraviti. Katarina, hči celjskega grofa Friderika, [ žena goriškega grofa Alberta IV., sezidala je na mestu, kjer stoji sedaj žagrad stolne cer-1 kve, leta 1365. kapelico, posvečeno sv. Ani j in sv. Lenartu. Ko se je leta 1682 začelo zi-j dati sedanjo stolno cerkev, podrli so en del omenjene kapelice; ostal je od nje le del j gotiške abside, prva polovica sedanje za-; kristije- Ker so bile slikarije tolikokrat prebe- j Ijene, treba jih je bilo očistiti, stroške za: čiščenje v znesku 180 kron je plačalo mini- j sterstvo. Da dobi žagrad enotno obliko, moralo se je v slogu prvega dela poslikati tudi j drugi del. Ko se je hotelo pričeti, spoznal je j zidarski mojster Franc Mozetič, ki je imel ] napraviti rebra, da obok ni sličen onemu prvega dela. Moral se je podreti in napraviti nov. Popravo starih slik in novo slikabje poverila je c. kr. centralna komisija akademič-nemu slikarju Ivanu Viertelberger, ki je pričel z delom lansko leto meseca novembra, a ga ni mogel dokončati, ker novi obok ni bil zadostno posušen. Te dni se je pa delo dovršilo v popolno zadovoljstvo interesovanih faktorjev. Delo je pregie 'al tudi sedanji vrhovni konservator vseučiliščni profesor dr. Maks Dvorak. Skupni stroški znašajo K 3100, od teh je izposloval c. kr. konservator s posredovanjem osrednje komisiji pri ministerstvu za uk in bogočastje do sedaj K 1200 — nadejati se je pa, da ministerstvo naknadno dovoli še neko svoto. Kdor pride v Gorico, naj ne pozabi ogledati si te lepe starodavne slikarije. Goriški laški listi omenjajo in opisujejo vsako najmanjšo stvar na široko in debelo ; da bi pa to delo vsaj naznanili, do tega se ni po-vspel nobeden listov, da-si imajo njih sutrud-niki to stvar vsak dan pred očmi. Zakaj to preziranje, vedo le oni! V deželnem zavodu gluhonemih je bilo v minolem šolskem letu 35 gojencev in 38 gojenk, skupno 73. Mnogo teh je iz Istre, eden iz Stivorja v Bosni. Vesti iz Istre. Iz Plavij (okraj Koperski.) Dne 30. m. m. smo tu v Plavijah blagoslovili novo pokopališče, ki je bilo pričeto pred — 35 leti. Zgradba stane 6000 K. Pokopališče je lepo prirejeno ter preskrbljeno z lično mrtvašnico, opremljeno z vsemi potrebščinami. Podjetnik je bil domačin, vaški župan J. Hrovatin. Plavje je izključno kmečka vas, a je v 20 letih potrošila za občinska dela nad 3000 kron. Sedaj pa treba misliti na potrebni most čez potok med Plavijami in Škofijo. Most bo stal okroglih 6000 K. Ali žal, da moramo omenjati tudi ne-kej neveselega. Tudi tu je zavladalo nezadovoljstvo. Sloga in ljubav, ki sta bivala tu od nekdaj, pojenjujeta in začelo se je sumničenje, obrekovanje, tožarenje. A to največ proti osebam, ki so (po svojih močeh) mnogo storile za narodni in gospodarski napredek. Zgodilo se je celo, da so jim nerazsodni, zavedeni in nahujskani ljudje trte porezali. To ni lepo, to ni častno, to je žalostno. Trebalo bi daljšega pojasnila, ako bi hoteli povedati, od kodi izvira to. Za danes — pika. ALLA Cftta tfi Trieste ZALOGA ugotovljenih oiMck in moškega blaga Trst IVAM SIMIČ Trst Ulica Oioau e Carducci Itev. 40 {nasproti gledališču Goidoni) Tržiška tovarna za olja, mazilo za vozove, kemiški proizvodi Kollar & Breitner Tovarne: Katram, Asfalt, Karton za pokrivanje, lesa* Cenen t, Karbolinej* Naftalina „&ROSSOL" itd, itd- za seda) priznano kakor najbolje ki naj-trajneje mazilo, ki ohranja nove in stare plasti na asfaltičnih kartonih, skrilnlb ___ ploščah in vsakovrstne«* lamarinu. Asfaltirani kartoni, izolatorni kartoni, lesni cement, karbolinsj, karbolna kialina, asfalti in dragi proizvodi is asfalta in k a trama, opolzla olja, mast za stroje, mazila za vozove, priznana in najbolje znamka (registriran.) mast za vagone, mast-vaselina za kože, mast zaorala, voščilo js 6sv]|* itd. Torama in pisarna v TRŽIČU (M&nfaltoae) pri Tritn. Mnenje sosp. Krali, svetnika Dr. Leop. Domenn ravnatelja Ceaar Fran- Jožefovega. ambulatorija ha Dunaju. Gospod J. SBRRAVALLO TRST Sem jako zaclo voljam z Vašim izdelkom „J)eteznato Jtina-Viim Serravaih" (Vino tli ehina ferraginoso Serramllo) m ga rabim v mnogih slučajih. DUNAJ. 17. maja 1907. 2)n JCeop. Qomeny. n i I « ' Civilna in vojaška krojačnica Bogata zaioga tli- in Inozemskega blaga in vseh pred-i metov »padajočih v krojaško obrt. == Odlikovan dne 5. aprila 1906 n. XXVII. mednarodni razstavi ▼ Parizu s častno diplomo, čittniip križcem in alato kolajno in na IL mednarodni razstavi v Brnxellea u s naj več o odliko „GRAND PRIXU diplomo. Marotbe se izvršujejo točno in se dostavljajo na dom '/ Z odličnim ■poltovanjem aVGUST STULAR Trst — ulica Caserma štev. 4 — Trst Delavnica se nahaja v isti ulici št> 6, I. nadst. C. in kr. dvorni založnik in Papežev dvorni založnik lekarnar PfCCOlI LJubliana Dunajska cesta (lekarna pri angelju) opetomo oflliiovaii priporoča nastopne preizkušene izdelke:. MALINOV SIRUP, najakrbneje prireien iz aromatiških gorskih malin, je izredno Čist izdelek, neprekoaljive kakovo a ti, pome _ šan z vodo. da prijetno in žejo gasečo pijačo. Steklenica 1 kg sterilizirana, velja K 1-50, •/, kg steklenica K - 00, poStni ^voj netto 3 kg franko za-vojn na in poštnina K 5 60. - Razpošilja se tudi v sodčkih po 10, 20, 40 in tudi vet kg. ZELEZNATO VINO ———————— nervozne o- sebe, blede in slabotne otroke labko prebavljiv, železnati izdelek. Steklenica pol litra K 2*—. TINKTURA ZA ŽELODEC je želodeo krepilno, tek vzbujajoče, prebavo in odprtje telesa pospešujoče sredstvo 1 st.-O v Jfaročlla se točno izvrše proti povzetju i brezalkoholna pijača iz sadnega soka. Pomešana z vodo da prijetno, y.ejo gaseco ter redilno in za prebavne organe zdravo pijačo. Stekl. ! K. Zapomni si: donesi mi samo n ne pusti se prevariti od slične j zgledajoče imitacije slabše kvaliteto. Električno vpeljavo izvršuje franjo S. Salsasso TRST ulica S Spiridione štev 1> POZOR! Podpisani »i u soj a naznanit1 slavnemu občinstvu v mestu tu na deželi, da je odprl novo filijalko jestvin v ulici Giulia štev. 7 opremljeno vse na novo, s svežim blagom ; sladkor, kava, testenine, sveče, olje in drugo. Postrežba tečna Govori se slovensko, italijansko in nemško. — Kadejnjoč se obilnega obiska Oitježi se udaui JOSIP GREGORIĆ Zaloga olja, kisa in mila, TRST ulica Barriera vecrhia 4 Velika zaloga istrijaimkega in dalmatia-skega vi Da. belega in črnega iz najboljih kleti, maršala I Trate na debelo in drobno PoSilja na dom brezplačno vsako količino, izven Trsta franko postaja Trat po konkurenčnih cenah. Ul. Glov. Boooaooio U FRATELLI de GIOIA, Trst MERKUR 1 J. ULCAKAR & Co. - Trst Telef. IR74. — Via Nicolo Macchiavelli štev. 19 — Telef. 1874 Komisije. - Zastopstva. - informacije. Zaloga raznovrstnega kolonialnega in druzega blaga. -=- ZAHTEVAJTE CENIK. -------- Odlikovana tovarna glasovirjeu E. Warbinek Trst, Piazza Carlo Goldonl 12 (vogel Corso-Via Nuova) Specijaliteta pianinov, glasovir-jev svetovnih tvrdk Stcinwey in Jons v flew~Yorku, Schweighofer iid. €lekt. nianini, orkestrom, harmoniji Izposoj uje. — Menjaje. — Daje Ha obrok«. Popravlja. — Akordira po zmernih wmk. Prvo tržaško pogrebno društvo Marija Fonn - Trst kap. Postreže tudi vsa parobrodarska društva. Veliko skladišče trdih in slamnatih klobukov. Velika izbera zimskih kap. Cene, da se ni bati nikake konkurence. Telefon štev. 1402. V nočnem času 1403. Via Vincenzo Bellini 13 (nasproti sv. Antona novega) Zaloga ulica S. Francesco d'flssisi št. 62 CORDIAL ZABAGLIONE odobrena od oblastnij. Narejen iz belega vina in rumenjakov jajc, ix-'Mtno sredstvo za ojačenje želodca za rekonvale »cente in vse osebe, ki trpe na slabem želodcu. Prireja VITTORIO PIDUTTI TRST, ulica Sette Fontane štev. 1 Na prodaj v prodajalnicah tekočin, žganjarijah ■ kavarnah itd. itd. — TAPECIRARSKA DELAVNICA m. CANAHUTTO Trst. Piazza scuole israelitiche štev. 2. Prevzema vsakovrstno poprave in izdeluje Najfinejša dela po cenah brez konkurence VELIKA ZALOGA praznih buteljk Ti\ia dvlle Ombrelle št. 5 Guido e ttgo Coen i 100.000 buteljk od šampanjca g za refosk Bogato preskrbljena z vsemi pogrebnimi potrebščinami, da more zadostovati vsakej zahtevi. Zaloga vencev v velikej izberi. —. V boljo priroenost slavnega občinstva daje se pojasnila tudi v ulici Torrente št. 33. (Ponte della Fabbra) ▼ prodajalnici mrtvaških predmetov „Concordia". Nadejaje se za obilen obisk beleži se udani G. LAVRENCICH. DROGERIJA* Josip ZiflOflii.Caseraa i . • • • r w • • • • Filijalka na Prošeku štev. 146 Izbor drog, barv, fioplćev, pokostl parfumov, fin: mile. — Zaloga, mineralne vode, ?osk& za parkete, na mrzlo pripravljenega •lrnpa tamarimdo, malinovoa itd. itd. ~ VV = ZALQGA IN IZPOSOJE V AN JE = GLASOVIRJEV Pianinov IV Harmonijev LUIGI ZANNONI TRST, Piazza S. Giacomo št 2 (Corso) TRST AKORDIRA IN POPRAVLJA. Točne ure prodaja Smilio pller 31 najuglednejša in najstarejša pro-dajalnica ur v TRSTI" via Ponterosso, ogel Nuova 0 VELIKA IZBERA verižic, zlatih in srebrnih ur, kakor tudi stenskih ur vsake vrste Dsianovno leto prodajalne 1850 Zastopstvo Bosendorfer In drugih glasovitih tovarntu- in inozemskih Pl odajajo in kupujejo se buteljke vsake vrste za refosk, šampanjc, bor-deaux, rensko vino, konjak itd. VE-LTKA ZALOGA Buteljk od pol litra 1 litra in 1 in pol litra. Damjane iz stekla opletene. - prevzamejo se dopošiljatve na deželo. Kupuje se razbito steklo vsake vrste. Prvi valjčni mlin (Zaloga moke I. vrste.) ^ Vinka Majdič-a - v KRANJU -- Edino zastopstvo za Trst. okolico, Istro in Dalmaeijo ALEKS. RUPNIK & C°. TRST — ulica Squero nuovo št. II. Josef Oppenheim kronometer in urar trst, ulica Barriera vecchia 35 (nova palaca). l'ostre/.e v slovenskem jeziku. Ure za ženske 7, 8, 10. II in 13 kron. Ure za dečke srebrne ali iz tula srebra od K 8. 9. 10. 12. 14 in več. Verižice za lorujone 4. 5. 7. 9 in 12 K. za gospode 2. 3, 4. 5. 7. in 9 K. „ iz tula-srebra ali 14 karat, double-zlata. Zal® itb ii Hm Prodaja tudi koruzno perje za postelje. IME. ud. ZERQUENIK ulica Lniii da Palestriua 2 (ogel ul. Coroiieo) zlatar in draguljar Trst - ulica Nuova 42 - Trst Izvršuje naročbe in popravljanja v lastni delavnici. Prodala ii menjaje zlato, srebro m iraptie FRANCESCO S. D0NATI elektrotehnik TRST, ulic« deli* Acquedetto It. 35 AiteriMTm elettroteMM delalnica s pridelalo mehanično delalnlco ■pr.J«m* rj>ei]*ro .lektrlin. rmM»etlj»T., rronemr, teUfenov, «tr.lOTOd«T, k»kor tndi tneh.nien* deli, ki m t r»exl ■ elektrotehniko, kikor popr»»e dlnMnlfl-Blh s«t.:Jer in preotnoT. ivetiljk k»«orSnog» »1 bodi ■litem«, Ceo« Jako zmerne In Izvršitev popelita. I JADRANSKA BANKA v tr r ijh Ji ir jk 5P jfh jk ----KUPUJE IN PRODAJA---- - - vrednostne papirje - - (RENTE, OBLIGACIJE, ZASTAVNA PISMA, PRIJORITETE, DELNICE, SREČKE itd. itd. ---Valute in devize — ~ PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGA LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH Laitao poslopje. Via della Cassa di Risparmio štev. 5 ESK0MPT MENIC IN~lllKfl50.^B0RZNfl NAROČILA - SAFE — DEPOSITS —= .....PROMEŠE K VSEM ŽREBANJEM..... ..... ZAVAROVANJE SREČK. ..... MENJALNICA - - VLOGE NA KNJIŽICE - - - - TEKOČI IN ŽIRO RAĆUN - -VLOŽENI DENAR OBRESTUJE SE OD DNE VLOGE DO DNE VZDIG A STAVBNI KREDITI, KREDITI PROTI ---DOKUMENTOM VKRCANJA. - - - 4' Uradne ure: 9.—12., 2-30-5-30. - Brzojavi: JADRANSKA'1 Trst. - Telefon: 1463 in 1793,