St. 104. V Gorici, v torck dm 30. docmbra 1902. Letnik IV. Izhaja vs.tk toH'k in soboto v lediiu ob II. mi pn-dpoldni' /.a im-sto ter oL, H. uri pupoldnt» r.v di-zi'lo. Ako padenala dneva pra/.nik i/.id»' dan prcj ob (>. zvecer. Staue po |.)'»sli prejeman ;ili v Unrici m;i ilom pošilj.ni n-loletrio 8 K., pollelno -i- K. in čelitlelno 2 K- !'ro(J;ij;i se v ti med nami narodno razcepljenost, oni se veseli naše narodne škode in se nadeja, da pride hip, ko pod težo popolnoma pod- ležemo. Heanično je, da mora vsakdo gledati, da je rčd najprej v njegovi hi3i, — potem bo v redu vae. Politika slo- vanakih narodov je sicer podobna priliki Svatoplukovi o sedmih palicah : vsaka poaamezna se posebej iahko zlorni, potem bode zlomljenih vseh sedem. Vaak slo- vanski narod naj bi rešil svoje po- ütiöno vpraäanje, in rešeno bi bilo naposled celo slovanako vprašanje. Ven- dar pa mora to delo nadvladovati moč splošne slovanske zavesti in solidarnosti: brez te ne pojde srečno! Solidarnost pa najprej v domačem taboru! Splošni po- trebi naroda naj se vkloni skupnost, za- sebni, sebični interesi naj izginejo. Naj- večje gorje za naroden uspeh so ljudje, ki iz narodnega dela kujejo za svojo osebo kapital, kakor se to žal godi zopet na Slovenskem in tudi na Goriškem. Tako delo piše same — ničle v politično bilanco našega naroda in napravlja v njenih listih zmešnjavo. Ne smemo sicer prezreti, da nas tlačijo zistemi, težeči za tern, da nas po- litično zatro, ali proti moči takih zistemov moremo se braniti le v tesno združenih vrstah. Ako smo razdeljeni, le Se podpi- ramo moč in namen zistemov. Zistemi nam nočejo dati najpotrebnejäih izobra- ževalnih sredstev, kamo-li učnih središč, kakoräno imajo vsi zavedniši narodi — kajti ziatem se boji našega kulturnega napredka. — Zaradi tega zaključujemo zopet jedno leto, ne da smo n. pr. goriäki Slovenci dosegli glede šolstva to, kar nam po pravici gre. Ali v očigled takim odnošajem na — zistemih bi nas morala vsaj biti skrb, da se sami ohranimo, dokler se tudi na zistemih ne obrne na bolje, — da otmemo svoj čolnič, dokler ne priplujemo v njem v varno pristanišče. Deželni zbor goriški. Dvanajsta seja našega dežel- nega zbora je bila v torek dne 23. t. m. ob 5. uri popoludne. Navzoči so bili vsi poslanci razun dr. Treota Najprej se prečita in potrdi zapisnik prejšnje seje. Potem odgovarja vladni zastopnik na interpelacijo poslanca Jakončiča radi zdravstvenega zakona in radi lekarn, ter na interpelacijo poslanca La pan je radi slabega stanja državne ceste v Ko- baridu. V prvem oziru našteva, kaj sta vlada in deželni zbor že storila, da bi dežela dobila primeren zdravstven za- kon, a stvar da je obtičala v dež. od- boru. V drugem oziru meni, da je na- ravna lega kobariäkega trga kriva, da ae zbira deževnica ob glavni cesti, ki se ne more zviäati, ne da bi hiše ob nji äkodo trpele; da cesta v trgu se po možnosti širi in se v ta namen odkupi nekaj sveta pred Nemcem, kakor se je že odkupil pri Jaklu; da v kratkem se odd ft delo äe za vso ostalo cesto med Kobaridom in Trnovem ter da po končanem tem delu se bo nadaljevala uravnava ceste med Trnovem in Srpenico. DeŽelni [,'la- var je bil mnenja, da se je vladni za- stopnik v odgovoru na prvo interpelacijo preveö dotikal delovanja deJ.elnega od- bora, oziroma očital mu nekako nemar- nost; zato je vso zadevo pojasnil in za- govarjal deželni odbor. Na to je začel deželni zbor raz- pravljati točke dnevnega reda. Sprejet je bil tudi v tretjem čitanju brez ugo- vora in brez opornbe načrt sakona za- stran pobiranja deželne davačine na u ž i t n i n o vina, moSta in mesa, ki se tako-le glasi : Na predlog deželnega zbora Svoje poknežene grotovine Goriake in Gra- diäke ulrazujem tako-le: § \. Deželni odbor Moje poknežene grof'ovine Goriške in Gradiške se po- oblašč^, da pobira v delno pokritje po- trebščin de?elnega zaklada samostojno deželno davščino od užitnine vina, mošta in mesa. ij 2. Visokost te davščine se določi s posebnim sklepom deželnega zhora: ta sklep. kakor tudi vsaka morebitna pre- memba istega, potrebuje cesarske po- trdbe. >5 3. Izvršitvene predpise za pobi- ranje deželne davščine, omenjene v prej- šnjih §§, izda c. kr. primorsko namest- ništvo, sporazumno z deželnim odborom poknežene grofovine Goriške in Gradiške. § 4. Kadar stopi v veljavo priču- joči zakoL, ugasne pravica za pobiranje deželnih doklad na erarski davek za užitnino vina, mošta in mesa, ki je sedaj v veljavi v pokneženi grofovini Goriški in Gradiški. ^ 5. Prestopki na podlagi tega za- kona izdanih določil, se kaznujejo v gmislu ministerskega ukaza z dne 30. septembra 1857 leta drž. zakon St. 198 z globami od 2 do 200 K ali z zaporom od 6 ur do 14 dnij. V to so pristojna oblastva navedena v ministerskem ukazu z dne 3. aprila 1855 drž. zak. St. 61. § 6. Ta zakon stopi ˇ veljavo dne 1. januvarja 1904. Morebitna prehodna določila, ki bi bila potrebna, se izdajo skupno z izvršitvenimi predpisi navede- nimi v § 3. § 7. Mojirna ministroma notr&njih zadev in linanc je naročeno izvržiti ta zakon. Poročevalec o tern zakonBkem na- čta je bil prof. Berbuč. Prošnja gospodarske zadruge v Cerknem, da bi dežela prispevala k zgradbi ondašnje mlekarnice, se odstopi peticij- skemu odseku v pretres in poročilo. Predlog deželnega odbora, da bi se na prošnjo železniškega ministerstva od- stopile osnovne akcije vipavske železnice v imenskem znesku 100.000 K vladi kot deželni prispevek k gradbi bohinjske železnice, se odkloni z vsemi sloven- skimi proti italijanskim glasovom. Poleg poročevalca dr. Maranija udeležili so se debate dr. Tuma, župnik Grča in vladni zastopnik grof Attems. Proračuni za leto 1903 malih za- logov, katsre oskrbuje deželni odbor, se izročijo finančnemu odseku, da jih pre- trese in o njih poroča. 0 organizaciji deželnega h i p o- tečnega zavoda poročal je dr. Ve- nuti. Dr. Tuma je menil, da v načrtu se dolooa preveč osobja za ta zavod, kate- rega s početka gotovo ne bo treba, ter da ne kaže imenovati, vsaj ne zdaj, rav- natelja zavodu, katerega naj bi vodil rav- natelj deželnega knjigovodstva, a imeno- val naj bi se zavodu pravni zastopnik, ki naj bi za to skrbel, da se vse po- stavno uravna in apravlja. Deielni gla- var je imatral go vor dr. Tame kot predlog, ki ni na svojem mestu. ker zdaj ni govora o premembi zavodovih pravil, radi česar sta se ostro zbeaedila. Ur. Gregorčič je nasvetoval, naj bi trajal provizorij, ki se namerava uvesti, ne do prvp zavodove bilance. ker tako bi mo- rali čakati dve do trii leta, marvee le do prihodajega deželnega proračuna, kar bi značilo približno dobo enega !eta. Pred- log je bil odklonjen. Govornik je daljo omenjal, da je narneraval staviti predlog, da bi se tj 46. zavodovih pravil tako premenil, da ravnatelj ne bi moral biti pravnik in da bi se v varuštvo (kurato- rij) volili poleg višjega varuha ^e žtiri člani in dva namestnika namesto treh članov in enega namestnika, ki so zdaj določeni. A ker je deželni glavar izjavil, da je to predlog. ki bi se moral staviti posebe in ne v zvezi z organizacijo za- voda. o kateri se je razpravljalo. je od- stopil od svoje namere. Slednjič so bili sprejeti glede organizacije zavoda na- slednji predlogi deželnega odbora: I. Obrestno merilo za posojila. ki jih bode dovolil, in za zastavna pisma, ki jih bode izdal deželni hipotečni zavod, ki se ima ustanoviti, se določa za sedaj na 4 odsto. II. V pokritje potrebščine za usta- novitev, za place osobju itd. dovoli se hipotečnernu zavodu iz deželnega zaloga predujm v znesku 30.000 K, ki se bode dvignil iz deželne blagajne po potrebi. Ta znesek se bode moral povrniti de- želnemu zaklada brez obresti tako, da čisti npravni dobiček omenjenega zavoda 96 mora porabiti v prvi vrsti za plačilo rečenega predujma. III. Rentni davek, ki se mora pla- čati za odrezke zastavnih pisem v zmislu zakona od 26. junija 1901 drž. zak. at. 80 plačuje hipotečni zavod sam. IV. Vsak varuh (višji varuh, cd- nosno namestnik) dobiva kot odškodnino za udeležbo pri sejah varuštva po 16 K na dan. Izven goriäkega mesta stanujo- čim varuhom se povrnejo razun tega Se potni troäki v zmislu določil veljavnih za deželne poslance. V. Glede uprave kreditnega zavoSa, ki se ima ustanoviti, se določa sledeče: 1) Deželni odbor se pooblašča, da ime- nuje in ustanovi varuätvo v zmislu § 46. pravilnika in imenuje začasno ravna- telja (§ 48.). 2^ Za uradnike in sluge zavoda velja pravilnik in Statut z dne 11. julija 1901, ki je v ve'javi za urad- nike in sluge deželnih uradov. 3) Osobje zavoda sestoji: a) iz ravnatelja v VII. plačilnem razredu, ki zamore preiti v VI. plač. razred, o) iz knjigovodje v IX. pla- čilnem razredu, ki zamore preiti v VIII. in VII. plač. razred ; c) iz blagajnika v X. plačilnem razredu, ki zamore preiti v IX. plačilni razred; d) iz knjigovodstve- nega pristava v XI. plač. razr., ki za- more preiti v X. in IX. plačilni razred ; e) iz kancelarja v X. plač. razr., ki za- more preiti v IX. plačilni razred; f) iz uradnega sluge v III. plačilni vrsti, ki zamore preiti v II. in I. plačilno vrsto ; g) iz potrebnega števila dnevničarjev. 4) Deželni odbor se pooblašča, da po- stavi za opravljanje blagajniških poslov, dokler bodo dopuščale službene razrnere, namesto posebnega blagajnika (ad 3, c) knjigovodstvenega uradnika (ad 3, d). 6) Deželni odbor zamore pokriti mesto kancelarja (ad 3, e) a pisarniäkim pri- stavom 7 XI. plač. razr., ki zamore preiti v X, in IX. pUöiJni razred. Vi. Ta rioločila, kakor tudi vsa druga. ki jih izda v tej zadevi dežeini odbor lizvršitveni predpis, poslovnik itd.) ostanejo v veljavi do sklepa prve upravne dobe zavoda. VII. Deželnemu odboru se nalaga, da izvrži kakor Iiitro mogoče v&a dela za organizacijo ter da odredi otvoritev deželnega hipotečnega zRvoda. Po nasvetn pravnega odseka, poro- čevalec dr. Lazzutto, sprejme ae tudi v tretjem čitanju brez premembe načrt zakonu. ki dovoljuje nekaterim poslop- jini odpaščenje ali znižanje doklad. Za- kon določa, d:i poslopja z zdravimi sta- novanji zmernih cen za delavce, ki so označena v zakonu z due 8. julija 1902, drž. zakon st. 144, so za tisto dobo, za katero jim jo na podlagi omenjenega za- kona zagotovljeno oprošOenje od hiäno- razrednega, hišnonajemnega in 5 odsto davka od dohodka zaeasno davka pro- stih poslopij, —• oproščena tudi place- vanja vseh deželnih, okrajnih in polo- vice občinskih doklad na omenjene dr- J.avne davke. Po sklepu občinskih zasto- pov more se oproščenje od polovice ob- činskih doklad razstegniti na večji del, oziroina na celo svoto istih doklad. Ako bi olajšave, dovoljene z zakonom z dne 8. julija 1902, nehale pred časom, pre- neha istočasno tadi oproščenje od na- klad. Ta zakon stopi v veljavo z dnem objave. Drage točke dnevnega reda se pre- ložijo po predlogu dr. Luzzitta na pri- hodnjo sejo. — Konec seje po pedmi uri zvečer. Trinajsta seja. To število je mnogim zoperno, ker menijo, da pomenja ali prinese nesrečo. Ne tako trinajsta seja / našem deželnem zboru, ki je bila včeraj 29. dec. Bila je v mnogih točkah seja miru in sprave, polna novoletnih darov na vse strani; a v proračunu žai tudi polna težkih bremen, ki so se na- lolila davkoplačevalcem. Sprejela sta §e zakon za aravnavo Birse (Verse) in pro- račun za !. 1903, o katerih bomo ie go vorili. Xa.iozilo se je dež. odboru, naj stopi v dogovore z vlado in kmetijskim društvom v Gorici, da se ustanori deželna komisija za trtorejo. Potem so se delile podpore na razne strani in sicer: goriškemu mesta priipevek k stroškom za hiralnico 4000 K; kmetijski družbi za upravne stroäke 1. 1903 5000 R; za zgradbo cest v občini uedanski 2400 K, v občini kožbanaki 2000 K; žu- panstvu v Tomaja za gradbo napajališča 2000 K; cestnemu odboru komenskemu 1600 K, eerkljanskemu 3000 K, boläkemu 1400 K. sežanskemu 1400 K, goriäke oko- lice 3500 K, kobaridskemu4000K; obrtno- nadaljevalni soli v Foljanu 400 K; renški občini zauravnavo hudournika Renč 30% od skupnega zneska 28.000 K; občini Št. Maver 1300 K za obrambena dela ob Soči; občini dreženski za napravo vodo- voda 1000 K. Podelile so se podpore raznim aad- jarskim in vinorejskim društvom, in sicer onemu v Kamnjah 200 K, v Berjah 400 K, v Št. Ferjanu 400 K, v Komnu, v Kanalu, v Prvačini in v Sv. Križu po 200 K, v Tolminu in v Krepljah po 200 K. Občini Kožbani za napravo vo- dovoda 600 K, županstvu v Muši za cesto 300 K, za vodnjak 400 K, županstvu v Lokvah za vodnjak v Pretlložah 600 K, občini Ajba za cesto s Kambreäkega na Srednje 600 K, občini Vrsno za cesto na Libušnje 600 K, občini Sv. Luciji za cesto v Lorn 400 K, Dreženci za tri ceste 600 K, Selcu za cesto na Kamno 400 K, Fonom za cesto proti Kamnu 300 K, Gorenji Tribuäi 400 K, občini Ivanigrad-Zagrajec za cesto 400 K, Sedlu za cesto 400 K, Otaleža za brv čez Idrijco v Mazoro 400 K. * Razne drage prošnje so se oddale deželnemu odbora, da o njih poizveduje ali da jih reäi. V prihodnji številki še kaj o tej seji. Do pi si. S Cerkljanskega, 23. decembra 1902. — Dopisunöe zaano je aopet uto- nilo v ,.Soči". To ni Cerkljan, paL pa gotovo mokrac — z rudečo brado. Za- dira se v ,.Cimo!a et Co", oblajava tudi, kakor priklenjen pea luno, naSo hra- nilnico in mlekarnico! Sline se mu ce- l. - Nadalje sereva za- dira v Kobala in družino. Nočerao tukaj braniti g. Kobalp, ker se zna sam, po- vemo pa du^evnemu revčku dopisniku, da ako sam smrdi, ni treba misliti, da je vsakdo — dihur! Iz svojega je govoril! Rad bi hotel da bi „zadnjo šestico" prinesli ljudje njemu ali vsaj Petru, Gorenjcu, krokodilu itd., tako bi bilo vstreženo, kaj ne? Ravno ti isti ljudje bi bili potem „kakor kristal čisti značaji !*' Sedaj so pa le zadolžena klerikalna brezčastna banda! Pri tebi, dopisniče, ni še „nobeden po- trkal1', §e — berač ne ker ve da ne dobi nič! Ali te grize madron, ko šteješ 15 sto obresti? Zakaj zamolčiš 5000 kron podpore za mlekarno? Se bojiš, da bi se ljudem odprle oči?! Ali nisi vedel?? Barabstvo pustimo tvoji stranki, ktera se obnaža slabše kakor — hotpwtoti! In tako ,.bando" hvališ na vse pretege. Dnber tek! — Se ve, da imenuje do- pisnik to bando drugade le rarumno, in- teligentno, napredno itd. Gotovo je on voditelj in odgojitelj, ker tako dobro ve! — Hoče ljudstvu pomagati, pa kako? Najbrže kakor Stritar pravi v „zimskih večerih": Ko maček zve da vrana je bolna nekje, — opravi se za zdravnika in k bolnici gre; kako kaj? —.. Lepo! da maček za mene skrbiš. Bo že; še bolje pa bo, če me v miru pustiš! Tako mu odgovarja tudi naäe ljudstvo! Pika! Politiöni pregled. Polltični potožaj. Ne samo ogrski listi marveč tudi dragi listi prorokajejo ministersko krizo v naäi državni polovici ter pravijo, da dobimo že ob novem letu novo vlado. 0 ti zadevi pise praäki list „Bohemia," ki dobiva baje informacije od samega dr. Koerberja, tako-le: Ministerski predsednik ne preti z demisijo, toda vkljub temu pojde, če se bo Avstrija morala ukloniti Madjarom. Za podjarmljenje pod diktaturo Ogrske Koerber ne prevzame nikake od- govornosti ter bo ostal zvest svojemu prvotnemu sklepu, da pritrdi le zboljäpni in pravicam Avstrije odgovarjaj( či na- godbi. Koerber se ne čuti dolžncga, dp sklene nagodbo, Skodljivo a\strijskim in- teresom. Take nagodbe ne bo sklenil, in če se bo Avstrija morala udati pritisku, se bo Koerbdr temu pritisku umaknil. — StališČe ministerskega predsednika je torej omajpno že radi nagodbe, poleg tega pa treba vpoätevati 3e vedno ne- reäeno češko apravno vpraäanje. ki je strmoglavilo že več ministerstev. Če pre- stane torej srečno eno krizo, preti mu 5e druga nevarnost, iz katere se ne reši tako lahko. S pomočjo § 14. si sicer vlada dovoli zadnje dni tega leta äest- mesečni budgetni provizorij, a te dobe po splošni sodbi ne bo preživela. Poroča se po najnovejäih vestih, da ata padala dr. Koerber in pi. Szell svoji oatavki. Sestmeteövl budgetni provizorij uveljavi prihcdnje dni Koerberjeva vlada s pomočjo § 14. Vojaške spremembe. Mesto vojnega ministra Pitreicha je imenovan sekcijskim äefom v vojnem miuiiterstru foal, vitet Pino, namestnikom sola v «oneralnem štabu pa gonoralmajor Potioiok. Odpovedana trgovlnska pogodba. ltalij?"«ki list „Giornale d" Italia" piše, da je že došla italijanski vladi od- poved tr^ovinske posjodbe z Avatro- Ogersko. Češko-nemska spravna pogajanja. K feško-netnškim spravnim poga- janjem, ki se zacno 3 januvarja, je po- vabil ministerski predsednik dr. Koerber tudi zastnpnike moravskih Cehov in Nemcev. To je tudi jedino pravo, kajti govoriti o češko nem^ki spravi, ne da bi priäla pri pogajanjih v poätev tudi Mo- ravska, bi bilo toliko, kakor nehoteti češko-nemške sprave. Obstrukclja v gallškem deželnem zboru. Iz Lvova se poroča, da nameravajo ru- sinski poslanci z obatrukcijo onemogočiti proračunski provizorij. Papežev oilgovor na božično čestltko. Povodom božičnih praznikov je sprejel sv. oče, kakor običajno vsako leto, kardinalski kolegij, ki mu je po svojem starosti kardinalu Orftglia izrazil svoie čestitke. V svojem odgovoru je natflašal papež, da je njegov jubilej po vsem katoliskem svetu nažel pojavov ljubezni, da pa te vesele pojsve ka'e socijalni dogodki, ki so njegovo sive napolnili z žalostjo. Papež obžalujfl predlogo v italijanskom parlamentu o ločitvi zakona, ki pomenja prevrat kr- ščanskega življenja ter vzpostavljenie držHv na podlagi pa.^anskega naturalizma. Papež je opozarjal na važnost krščanske demokratične akcije, kateri je podelil svojo sankcijo. To gibanje je v najstrož- jem nasprostvu s soeijalno-demokratičnim gibanjpm, katero posledn.je prvo utesnuje in je 2e 9 tern svetu v veliko kvar. Beg saške prestolonaslednice In nadvojvode Leopolda Ferdinanda. Ko so povedali saäkemu kralju, da je prestolonaslednica Lujiza zbežala, zgrudil se je baje nezavesten na tla. Princezinja Lujiza in njeni brat n>»dvoj- voda Leopold imata baje jako majhno privatno premoženje. Nadvojvoda ima 100.000 K a mora skrbeti tudi za svojo sestro. Dedič je po Ivanu Orthu a more dedščino nastopiti, ko Ivana Ortha pro- glase za mrtvega. Nedavno so listi po- ročali, da se je aaški prestolonaslednik poškodoval na lovu. To pa ni res. Takrat je n&dvojvoda Leopold Ferdinand saškega prestolonnslednika pretepel. Nadvojvoda Leopold se ne sme veö vrniti v Avstrijo. Njerau so ustavljeni vsi dohodki, katere je imel kot avstrijski nadvojvoda. Gdč Adamovič s katero je nadvojvoda po- begnil ima v Gradcu sestro ki je omo- žena z asistentom tobačne režije g. Se- stanom. Mati nadvojvode Leopolda se je že večkrat radi njegovega življenja pri- tožila pri cesarju. Nadvojvoda Leopold Ferdinad je spoznal Marijo Adamovič v Brnu, kjer je bil major. Ko je nadvojvoda šel v Iglavo, prišla je gdč. Adamovič tja in z nadvojvodo je šla tudi na Dunaj, kjer ji je nadvojvoda kupil vilo. Po več dnij je nadvojvoda preživel v tej vili, kier ga je že obiskoval tudi nadvojvoda Jožef Fer- dinand. Začetkom t. 1. je gdč. Adamovič dobila povelje, da mora tekom 8 dnij zapustiti Üunaj, in je šla v Monakovo, kamor ji je nadvojvoda pisal, da ji ostane zvest in da naj potrpi. „Zeit" pravi, da je bila gdč. Marija Adamovič na jako slabem pflasu. 0 princezinji Lujizi pravijo, da so jo pozvali, naj se vrne v Solno- grad. Ona pa noče tega storiti, ampak pravi, da ne zapusti svojega Girona, s katerim se je hotel baje poročiti v Pa- rizu. Le kadar jo spomnijo na njene otroke postane princezinja Lujiza nekako zamišljena. 0 nji se govori, daje hotela pobe^'niti še druge krati z drugimi, pa da se ji ni posrečilo. Značilno je, da židovski listi jako laskavo pišejo o ti čudni dvojici. Gla8ovi o najiiovejli francoskl aferl. V Franciji ne rnorejo živeti brez afer in srečno so prijadrali do nove Humbertove afere, ki preti imeti za ob- stoječe razmere enak ali pa še mnogo večji učinek, kot panama ali Dreyfusova alera. To se razvidi najbolj iz pisave francoskega öasopisja. Vladi nasprotni listi trdijo predvsem, da se bo vlada na kak način dogovorila s Humbertovimi, da ne bodo povedali preveč ter prizanesli gotovim politikom. Za to uslugo jim pa zagotove nizko kazen in bližnje pomi- loščenje. Kakor se je sklenila svojedobno z Artonom beneäka pogodba, tako bomo sedaj doživeli pogodbo z Madridom. I'o- sebno veliko posla bo imel pravosodni minister Valle\ da obvaruje pred javnim madežem Waldeck-Rousseau-a, o katerem ve baje Humbertova čudne reči. Ustaja v Venozuell. Doba premirja med vlado in vstaäi je v petek potekla Vlada je prejela ob- vestilo, da se bližajo Cnracasu Iri vslaäko annado, brojeco 6200 mož. Položaj je silno kritičen, ker se bo moral Castro boriti z zunanjimi in notranjimi so- vra/.niki, a niina [»redvsem nikakega de- narja. Castro bo skušal v La Victoriji pregovoriti pod Kciandom stoječo armado. Domače in razne novice. NaÄim p. n. sL. iiaroiiiikom. — Dokončali smo leto s to ätevilko. Mnogo Rg. naro^nikov je žt» storilo svojo dolžnost poravnavši naročnino, za kar se jim tern potom hvale/no zahvaljujemo. Pri pre- gledovanju naših knjig smo pa nasli, da jo še dosti onih, ki so zaostali z naroč- nino za tekoče leto in celo še za prejsna leta. Te torej uljudno prosimo, da se nas vendar že enkrat spomnijo, ter kmalu zaostalo poravnajo. Komur ni mogoče vse h kratu plačati, po.^lje naj vsaj nekaj na račun, in ostanek prej ko mogoče. 0 tej priliki prosimo tudi nase prijatelje in somišljenike, da naSemu listu pridobivajo novih naročnikov, katerega cena ostane * tudi v bodoče za celo leto H krpn, zh pol lela 4 krone in četrt leta 2 kroui. Velecenjenim gg. naročnikom in do- pisnikom vo.^Cimo veselo novo leto! SluveiiHka Mtalnica v i*oriel pri- reii dne 31. t m. v druStveni dvorani običajni „Silvestrov večer," za knteri pri- pravlja odbor prav mnogovrstno za- bavo s pomočjo blagovoljnih sotrudnic in sotrudnikov. Spored bo obsegal: 1. Mr»5ane zbore; 2. Ženske zbore; 3. Sa- mospeve za sopran; 4. Godbene točke; 5. Glediščno igro, prvikrat načitalniakem odru vprizorjeno: „Medved snubač'1 ve- seloigra v enem dejanju, spisal Krylov. Osebe: Pavel Fedorič Barsov, profesor Semen Andrejič, vpokojen častnik; Ivan Andrejič, vpokojen uradnik; Lizaveta Dmitrovna, njuna nečakinja. 6. Loterija. — Začetek točno ob 9 uri. Üvorana bo po mogočnosti segreta, po njej razpostav- ljene mize; krčmarju zaukazana dobra postrežba. Obilne udeležbe od strani častitih članov in vabljenih gostov nadeja se o priliki prestopa v 5. desetletje obstoja čitalnice. Odbor Za „Solski Dom" so vplačali pred- sedniku: Franc Kl»njšček, kurat v Go- renji Tribuäi za božičnico (po položnici) 2v K; monsignor Anton Cibič, dekan v Črničah (po položnici) 50 K; Franc Kranjec, župuik v Šmarijah 10 K; M. Fa- bijan v Kobaridu za božičnico 5 K; Jožef Munih, trgovec pri Sv. Luciji 4 K; na obenem zboru Kat. slov. delavskega društva v Gorici 8. grudna nabrali 5 K. Upravništvu doälo: J, Vukasovič- Stibiel 2 K 50 vin. Presrčna hvala! Za božičnlco v „Sol. Domu" je prejel voditelj §e 36 robcev od g. Fr. V. Krčmc odprte. — Uruätvo krč- marjev v Gorici je priskrbelo od c. kr. glavarstva dovoljenje, da smejo zadnji dan leta t. j. 31. decembra 1902 ostati odprte do polunoči. Kazpis službe. — Pri tukajänjem okrožnem sodišču je razpisano mesto kancelista. Pro^nje je čas uložiti do 22. januvarja. lztiranih je bilo 1/ uaSega inesta od 1. januvarja 1902 pa do 3ü. novernbra 408 oseb. Aretirali so te dni tukaj težaka Mitrija iz Trsta, ker se je polastil v Trstu tujega voza in konja in se vozil z nekim drugim elovekom po Furlaniji. Prisedäi v Gorico spravil je konja in voz „Pri Luni." Potem se je podal k nekemu znancu ter mu ponujal konja in voz, ki sta bila vredna kakih 600 K, za mali denar. Nnjdeu prstan. — V mesnici gosp. B'antuzzi-ja so naäli zlat poročni prstan. Shranjen je sedaj pri polieiji. Najdeul denar. — Pred kakimi ätirinajstimi dnevi je tukajäna policija našla približno sto kron denara. Kdor bi ga bil zgubil, oglasi naj se torej pri polieiji. Dopolnilua deželnozborska vo- litev za kinečke občine v Furlauiji. __ Včeraj se je vräila v Gradiäcu do- polnilna volitev jednega deželnega po- slanca za kmečke občine v gradiäöan- skem političnem okraju. Stala sta si nasproti kandidat koservativne stranke voditelj ljudske äole v Gradiäcu, gospod Josip Falconer in pa kandidat liberalne itatijanske stranke inženir Antonelli. Izvoljen je bil prvi, ki je dobil 49 glasov. Za drugega je bilo oddanih 35 glasov. Namesto mandolata. — Trgovci z jestvinami so imeli v prejänjih letih navado, da so o božičnih praznikih dajali svojim stalnim odjemaloem tako zvani mandolat. To navado ao valed nekega modsebojnega sklepa opuslili zavozavži so dajati oh ti priliki denarne prispevke za dobrodelne namcnr Lotos znasa.jo ti prispevki «72 K. Ta svola ni res velika za toliko Stevilo trgovcov z jestvinami nahajajodih se v naSein mestu. Iz Solkana nam pisejo: Nobedon ne siii koga, da niora iti v cerkev. Ako se pa kdo poda v corkev, mora se tarn mirno in spodobno obnasati, tor je naj- vedji surovež oni, ki «re zato v cerkev, da s slabim in ostudnim obnaSanjem uznemirjuje one, ki so priSli v cerkev, da tarn svojo molitev opravijo ter se udeleže božje službe. Na sveti veder je bilo v Solkumi več pijanih oseb, ki so se podale k pol- nodnici. Kedarja sta jih svarila, naj ne gredo v takern stanu v cerkev. Ali ti liudie sp n's0 Prav n'^ zrnenili za ta opomin, marvee sli so v cerkev in ho se tarn jako skandalozno obnasali, ter ža- lili verski cut drugili pobožnili Ijudi, na- hajajočih se v cerkvi. Vsled tega se bodo Hiorali za«o varjati pred sodišdem. Na -p/aznik sv. Šleluna pa so inorali re- darji pri popoldanski službi božji celo nekrga cloveka zaradi nje^ovega grdega obnačanja v cerkvi aretirali. Tako (ialec ja zasla že razdivjariOHt med na^e ljudstvo, razdivjanost, krtero ^irijo novodobni os- rečevalci s svojo uma/.ano pisavo med naäiin Ijudslvom. I/. Brd stun dobili dopis, v katerem se p itožuje nekdo, da se tamošnje ceste pi'emalo nadzorujejo. To da . ° je po- kazalo posebno v zadnjem casu, ko je dez celo cesto, ki vodi iz Brd do Sode, blizu Vrhovlja, le/.al debel I' 37 K, ostali znesek 3753 K imajo zadružniki vplacati do konea leta 1903. Inventar v neporabljenem starbenem rnaterijalu: apnu, opeki, stavbenem lesu, deskab in drugem blagu znaša skupaj 7115 K. Prejelo se je za prodano apno. opeko, cement in drugo 21*0 K 91 v. Posojila se je vzelo pri corkljanski po- sojilnici po 4 7">\ v znesku lü.MX) K. Ako se odbije inventar v stavbenem, neporabljenem gradivu . . . 3?'j3i— K in to, kar se ima 3e prejeti na stavbenih deležih......37j:V— „ skupaj . .7116 — K, pokaže se dejanskega doiga 9384 K Iz vsega tega se torej vidi. da je druätvo radunalo pred vsem na svojo mod in na požrtovalnost svojih članov, potem 5e le eventualno na pomod onih javnih diniteljev, katerim je skrbeti za povzdigo Ijudskega blagostanja. In požrtovalnost in solidarnost naSih dlanov se spona^ata zares sijajno Vsi dlani so se prostovoljno obvezaii k pri- spevanju stavbenih doneskov in opr'v- ljaji vestno svojo dolžnost. Ko je drustvo napravljalo apnenico in opekarno v do- bavo potrebne^a gradiva, pomagalo je vse, kar je mo(?lo. pri posekavanju in «kladanju potrebnih drvi. pri polnitvi ap- nenice in pri drugih delil Kakor na mrav- Ijišču so se zbirali delavci in delavke k skupnemu početju in so neutrino in složno sodelovali. kakor bi šlo vsakemu za zgradbo lastne hiše. Zdaj je. kakor redeno poslopje pod streho. in potrosilo se je do danTšij^a dne za stavbo. stavbeno gradivo. napravo opekarne. apnenice. nakup železnine za stavbo in uporabo pri strojih 25.376 K 35 v. A manjka že mnogo do dovršitve: kredit je sicer odprt pri cerkljanski posojilnici. a društvo bi iz tega vira rado prav malo zajemalo. da bi moglo potem u««peaniše nadaljevati svoje obde koristno delovanje. Znano nam je, da je o svojem času c. kr. mlekarski nadzornik v c. kr. mini- sterstvu za poljedeistvo, gospod Vincencij Charousek, v svojem porodilu o mlekarskih zadrugah na Tolminskem predlagal, naj bi se nekje v tej pokrajini na državne stroške ustanovila uzorna mlekarnica in 9icer je menil, da bi bilo v to najpri- kladniše mesto v Voldah, kjer imajo na razpolago obilo hladne vode in kjer so živinorejske razmere take, da mlekarnica lahko celo leto nepretrgoma deluje. V Cerknem imamo tudi zadosta hladne vode na razpolago in naša mle- karnica dejansko celo leto nepretrgoraa izdeluje maslo in sir in sicer s toliko mnoiino mleka, kakor niti približno no- beno drugo mlekarsko društvo na Pri- morakem. Prostori gospodarakega doma, vrejeni po navodilih mlekarskes^a vesčaka, kateri je imel priliko na Norveškem in Dan8kem ogledati si najuzorniše inlekar- nice, bodo tudi v vsakem oziru sposobni za pravilno obrtovanje. Torej se cerkljansko društvo lahko ponaža, da je to, kar bi se imelo po predlogu vladnega strokovnega referenta zgraditi in ustanoviti na državne stroške, iz lastne inicijative in požrtovalnosti zgra- dilo in ustanovilo. G. kr. ministerstvo za poljedeistvo je to tudi v polni meri ocenilo, dovolivši 5000 K podpore za zgradbo Gospodar- skega doma, in nadejati se je, da ni to zadnji kamen, katerega jö c. kr. vlada vložila v naäe poslopje. Društvo pridakuje zdaj kaj podpore iz deželnega zaloga, saj je po svojem delovanju dokazalo, da je je v polni meri vredno. Če kje drugod v naši deželi. so na Cerkijanskem združeni vsi pogoji pospe- äujodi razvoj umne živinoreje in iz nje izvirajodih kmetijskih obrtij mlekarstva in sirarstva; pa tudi sadjereji so zem- ljišdne in podnebne razmere našega okraja tako ugodne, da si za nekatere sadne vrste skoro ni misliti boljših. Zato bodi glavna naloga našemu kmetijskemu dru- štvu, vzbujati in pospeäevati napredno kmetovanje zlasti v živinorejskem in sad- jerejskem oziru ter razumno, plodonosno zkoriddanje vseh dotidnih pridelkov in izdelkov. Pomialiti nam je namred, da ostane cerkljanski okraj, kadar bode dograjena bohinjska želsznica, ? naši deželi najbolj oddaJjen od onib prometnih žil, katero so imenitna olajäava in glavna podpora kmetijstvu r vseh naprednih deželah in državah, da ostane takorekoč osamljen in zapuäden v tem oziru in da bode moral alej ko prej z vsem mogodim na- porom delovati in napredovati, ako bode Hotel tpkmovali s srečnpjšimi, po ielez- nicah prepreAenimi pokrajinami tor za- varovati svojo gmotnn eksistenco. V to pa treba združenih moei, dobro promiSljenp in previdno izvedene ortfa- ni/.acije. Za eno in drupo je preskrbljeno v domačem kmctijskom društvu in nje- povem Gospodarskem domu, v katerern uajdejo varno zavetje kmetijski interest vseh Gerkljanov, naj so kakoršne koli barve in kakoršne^a koli politiCnoga mis- ljenja. Kmetijski interesi so nam vsem skupni in ie jib bomo skupno varovali in skupno skrbeli /a svoj gmotni blagor, pole/.e se kmalu domači razpor in po- blažijo se rmše socijaine razmere tako, da se bodemo zopet radovoljno in z ljube/.nijo ziiruževaii k skupnemu delo- vanju in da se trajno povrne blaženi mir v n;i<<> obeino. Loterijsko številke. '11. ili'i-JMiibnt. Trst......71 f>4 24 17 71 Lino......70 63 27 ;">4 70 Za godove. praznike IPW in novo leto! Razglodnice so prišle tako v navado in so dobe tako krasne, da se jih vsak z zanimanjem poslužuje. So pa tako cetie\ da se je čuditi, kako je niogoče tako umetne izdelke napravljati za malo vin. Veliko zalogo najrazličnejših in najkrasnejših raz- glednic s cvetlicami, raznimi podobami, posebno božičnimi, iiovoletnimi in šali- vimi s slovenskim besedilom ltd. 100 ko- madov od 3 krone navzgor; ali pa 100 vsaka druge vrste in druge cene 7 K, ima v fiiirici Semeniska nfica i ID S, LIKAR. Ivan Bednarik priporoea svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini St. 3. Anton Fon, klobuöar in gostilniöar, Semeniška ulica St. 6, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukoY ter tcči v svoji krčmi pristna domaca vina in postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Podpisani priporoča slavnemu ob- einsivu v Gorici in na deželi svojo prodajalnico jestvin. V zalogi ima kave vseh vrst, raz- licne moke iz Majdičevega mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijače na primer: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini rum, razlicna vina, goräice (Senf.) Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodove užigalice. — V zalogi se dobe tudi te- stenine tvrdke ŽnideršiČ & ValenČič v llirski Bistrici, ter drugo v to stroko spadajoče blago. — Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem Josip Kutin, trgovec v SemeniSki ulici h. štv. 1. (v laatni hišU Anton Pečenko Vrtna ulica 8 GORICA Via Giardino 8 nriporoča prisina n«ia in črna vina iz vipavskih, furlanskih, matinskih In istertkih vi noaradov. Uostavlja na aom m razposuja po zeiez» .lici na vBe kraje avstro-egerske monarhije T ¦odih od 66 litrov naprej. Na zahtevo poiilja tudi uzorce. ' Cene zmerne. Poatrafba poitona. ) Lastnik kavarnc \ „CENTRAL" si v^ojn slavno obcinstvo ) uhvt'sliti. da v njt^ovi k;i- varni se opusti navada dc- ) liti iiuvoletno koledarjc in /aAI Umh {)otoin > srečno novo leto! ) IT dan i ) F. IVtVnko. Hazpis tajnikove ink V obrini Biljana v Bj*- dih je razpisana tajnikova služba z letno plavo 000 K. Prošnjo je vložiti pri žu- paiistvu do 14. jan. 190:^ in izkazilo sposobnosti za to službo v slovenskeni je- ziku. Aoli se tudi ziianjo kaj noiuseiuo in italijanscine v govoru in pisavi. Županstvo v Biljani dne 10. dec. 1902. Šfiligoj, župan. Krojaška mojstra Öufer šč.\ \J \c\ nadcii v/'sem ] ' • • • ¦ i i • : s\/ojrm \/clcc. qq. odiciTjalccn") in pnieilclicm prav^ : . .. i i j j i : vesel® in spec no 00^0 Iclo K)(')5, udani '• ; J. ZQfpK. : ; lixj«\.'ec n-)odiH-g« in cl v . 'JJ . if . M> . iü . >!' . H< . I.W . VI' .. i!» . it» it» 11» n» 11» >•• ••• .¦. ... .......... Čebelno-voščenesveče-!11:!" jamčim z 2000 K Priporocam se prefnstiti duhovžfini, sl.ivnemu p. n. oh^iiisivu. Svci'e za po- grebe po zelo nizki ceni. Velika zaloga m6du pitanec in uavadni po zelo nizki ceni. Z odličiiiin spoštovanjem Y ^-^«ä/i 8večar v Gorici, ulica sv. Antona. f TISKA: Časopise - - - - Knjlge...... Diplome..... Trgovske racune Cenike..... Vabila zaveselice Plsma s firmo - Razne etlkete - - 1.1. d. NARODNA = = TISKARNA v GORICI prevzema vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela in izvršuje v moderni in okusni obliki po tako nizkih cenah da se ne boji nikake ^ konkurence. ^ TISKA: ^ Tisk. za duhovnije Plakate..... Sprejemnice - - • Računske sklepe • Pobotnlce - - - - Razne posetnlce - Poročnice - - - - Osmrtnice - - - - 1.1. d. Peter Drašček, i trgovec jedilnegablaga v Gorici, Stolna uliea St. 2. Priporoča se p. n. obcin- stvu v Gorici in z dežele. Prodaja kavino primeso, sladkor, inilo. slanino, riž, maslo surovo in kuhano, olje, moko iz Majdicevih mlinov in vs(3 jostvine. Zaloga žv^plenk sv. Cirila in JVtetoda. Fani Drašček, zaloga šivalnih strojev v Gorici Stolna ulica &t. 2. Prodaja stroje tudi na teden- ske ali mesečne obroke. Stroji so iz prvih lovarn ter najboljše, kakovosti Priporoča se slav. občinsivu. Prosiva zahtevati listke! Najvecja trgovina z zolezjem Konjedic & Zajec Gorica, pred nadškofijo hiš. štev. II- Začas stavbe priporoea vse stavbne potrebščine, kakor: cement, stavbne nositelje, vsakovratne okove, ielezje, strešna okna, cevi za stra- nišča ltd. Ima v zalogi orodje za vsa rokodelstva iz najbolj slovečih tovarn. Opozarja na svojo bogato izber kuhinjskega in hišnega orodja dob rezprimerno nizkih cenah. wasmmmssmm Edina zaloga I I I J stavbenih nositeljev ^«^b| Pocinkana &ica aa vinograde po jako ani&anih cenah! Pozor! Eno krtUlM* nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže a potrdili najine nove «merika^ske blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga. Prosiva «ahtevati liatke! PoBor! Eno krono nagrade! Pozor! Eno krono nagrade! Št. 104. !| V Gorici, v torek dne 30. donmhrd 1902. Letnik IV. l/.haja vs.ik loH'k in Holioto v It'dllll <)l) II. Mil |i|('ll|K)l(llll' '/.11 HH'Slo (it oL X. uri |iii|ioIiIiip /:i ili-/.<'l<>- Ako pad»>iiata dnt>v;i |>i;i/.iMk izid<> dan prt'j (J. zvrčor. Stunc po pošli pn-jeinan ah v üorici na dorn pošiljmi (M'loletno H k.. |)(illclii() i K. in «MiLlt'lno 2 K. 1'nnluja sc v («orii'i v tobakaniah Sell war/, 'v Šoiskili idi<"il' <" ¦'<'!- lei-sit/ v Nunskih ulicali p«> H vin. GORICA Oecerno Izriaiij«».) Izdaintelj In odgovorni uimlnik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. MaruSič). Bilanca. Kakor mora v*ak dober in vesten gosuodar k zaključku vsakega leta. sesta- viti v svoji računski knjigi bilanco, da vidi ali Je v protcklom letu napredoval, ali na/adovjil, tnko mora tudi veslen politik o novern letu napraviti razpregled ce.z svojo politično delovanje v rninulem letu, ali boljo: razpregled o političnem ^ibunju, s kateritn se je pečal bodisi kot diplomat, kot ljudski zastopnik ali kot •asnikar. Kako bilanco naj si sestavi slovenski poiitikV Obseg njegovega političnega de- ^vanja je na splošno jako ornejen. Pri srai mu je v prvi vrsti usoda svo- jega naroda, kateri dasi se bori že mnogo desetletij. šo vedno ni prispel do one veljave v zgodovini narodov, kakoršna mu gre po naravnib in človeških zakonih. S politiko države, v kateri živimo Slo- venci, se slovenski politik peča in se more pečati le v toliko, v kolikor se ista strinja s politiko slovenskega naroda. Kaj pa se le s svetovno politikn? Do tu često ne sega moč slovenskega politika, ker za svetovno politiko se zanima povprečno tudi le v toliko. v kolikor ista morda zadeva ob interese države. v kateri — životarimo Slovenci. ^ In tako ostaja slovenski politik na svojem tesnem in omejenem staliäcu, ka- tero temelji skoro izključno na ljubezni flo naroda. ., > Ako pa pregledamo račune v svoji 'politični računski knjigi, morarno reči, da nas je skoro strah. Kaj prav za prav smo dosegli Slovenci v političnem oziru v preteklem letu 1902? Pač srao se pred letom osorej nekoliko nadejali, da se bodo stvari v državnem zboru ugodneje zasukale. Menili smo, da se dožene j e- z i k o v n i b o j na Češkem, v katerem slučaju bi bili mi južni Slovani monar- hije smeli zahtevati jednako ureditev je- zikovnega vprašanja tudi za se in bi bili to mogoče tudi dosegli. To bi bila zares velika politična pridobitev in izpodbuja za nas, ki äe vedno cakamo na režitev tega vpraäanja in ki čedalje teže obeutimo nasledke zavlačevanja v tej zadevi. Reči mo- ramo, ako bi bil na naäem mestu kak drug narod, recimo nemški, bi bil že 'dosegel svoje pravice, — to pa gotovo zaradi tega, ker bi posegel pogumneje 'samozavestneje v boj. Ali zares manjka potrebnega poguraa, potrebne samozavesti, nam Slovencem ? Gotovo ne! Nazi prvoboritelji, kateri složno in 2 resnieno vnemo delajo za dobro na- r°da, ne štedijo ne dela ne besede, da bi priborili narndu, kar mu gre. Ali to se i i zadosti. Na ramah samih prvobo- riteljev je že itak toliko bremen, da se äibe pod njimi. Ako si boče narod dobro, mora se truditi tudi sam. Tudi v ljudstvu mora biti pogum in samozavest. Jedna velika napaka slovenskega naroda je tudi ta, — da preveč tiramo politični partikularizem t. j., da čepimo le na svoji šibki politični vejici in ae ne oziramo po vaem — slovanskem drevesu. Preveč se ločujemo od drugih Slovanov, premalo se čutimo solidarne z ve- liko stornilijonsko slovansko družino. Zakaj so Nemci ponosni, močni, zamozavestni. Zato ker se Nemci vsega sveta čutijo kakor en narod. Na to orjaško moč se naslanja posameznik med njimi in čuti so kreükeca. V nas vest, da smo slabi in v.sakdan slabeji. In to nas pogublja. Oni pa, ki je zanesel v nas pol'ticni partikularizem in ki ncti med nami narodno razeepljenost, oni se veseli naše narodne skodo in se nadeja, da pride hip, ko pod težo popolnoma pod- ležemo. Hesnično je, da mora vsakdo gledati, da je red najprej v njegovi hi3i, — potem bo v redu vse. Politika slo- vanskih narodov je sicer podobna priliki Svatoplukovi o sedmih palicab : vsaka posamezna se posebej lahko zlorni. potem bode zlornljenih vseh sedem. Vsak slo- vanski narod naj bi rešil svoje po- litično vprašanje, in re^ieno bi bilo naposled celo slovansko vprašanje. Ven- dar pa mora to delo nadvladovati moč sploäne slovanske zavesti in solidarnosti: brez te ne pojde srečno! Solidarnost pa najprej v domačem taboru! Splošni po- trebi naroda naj se vkloni skupnost, za- sebni, sebični interesi naj izginejo. Naj- večje gorje za naroden uspeh so ljudje, ki iz narodnega dela kujejo za svojo osebo kapital, kakor se to žal godi zopet na Slovenskem in tudi na Goriškem. Tako delo piše same — nifle v politično bilanco našegft uaroda in napravlja v njenih listih zmešnjavo. Ne smerno sicer prezreti, da nas tlačijo zistemi, težeči za tem, da nas po- litično zatro, ali proti moči takih zistemov moremo se braniti le ˇ tesno združenih vrstah. Ako smo razdeljeni, le äe podpi- ramo moč in namen zistemov. Zistemi nam nočejo dati najpotrebnejäih izobra- ževalnih sredstev, kamo-li učnih srediäö, kakoršno imajo vsi zavedniši narodi — kajti zifltem se boji naäega kulturnega napredka. — Zaradi tega zakljuöujemo zopet jedno leto, ne da smo n. pr. goriški Slovenci dosegli glede äolstva to, kar nam po pravici gre. Ali v očigled takim odnošajem na — zistemih bi nas morala vsaj biti skrb, da se sami ohranimo, dokler se tudi na zistemih ne obrne na bolje, -- da otmemo svoj čolnič, dokler ne priplujemo v njem v varno pri9tanišče. Deželni zbor goriški. üvanajsta seja našega dežel- nega zbora je bila v torek dne 23 t. m. ob 5. uri popoludne. Navzoči so bili vsi poslanci razun dr. Treota. Najprej se prečita in potrdi zapisnik prejšnje seje. Potem odgovarja vladni zastopnik na interpelacijo poslanca Jakončiča radi zdravstvenega zakona in radi lekarn, ter na interpelacijo poslanca Lapanje radi slabega stanja državne ceste v Ko- baridu. V prvem oziru našteva, kaj sta vlada in deželni zbor že storila, da bi dežela dobila primeren zdravstven za- kon, a stvar da je obtičala v dež. od- boru. V drugem oziru meni, da je na- ravna lega kobariäkega trga kriva, dr. se zbira deževnica ob glavni jesti, ki se ne more zviäati, ne da bi hiSe ob nji škodo trpele; da cesta v trgu se po raožnosti širi in se v tc namen odkupi nekaj sveta pred Nemcom, kakor se je že odkupil pri Jaklu; da v kratkem se oddä delo äe za vso ostnlo cesto med Kobaridom in Trnovem ter da po konöanem tem delu se bo nadaljevala uravnava ceste med Trnovem in Srpenico. üezelni gla- var je bii mnenja, da se je vladni za- bora, oziroma očital mu nekako nemar- nost: zato je vso zadevo pojasnil in za- govarjal aeželni odbor. Na to je začel deželni zbor raz- pravljati točke dnevnega reda. Sprejet je bil tudi v tretjem čitanju brez ugo- vora in brez opombe načrt zakona za- stran pobiranja de/. eine da?5čine na užitnino vina, mosta in mesa, ki se tako-le glasi : Na predlog deželnega zbora Svoje poknežene grotovine Goriske in Gra- diäke ukazajem tako-le : $ 1. Deželni odbor Moje poknežene grofovine Goriške in Gradižke se po- oblašča. da pobira v delno pokritje po- trebAčin deJelnega zaklada samostojno deželno davščino od užitnine vina, mošta in mesa. $ 2. Visokost te daväcine se določi s posebnim sklepom deželnega zbora: ta sklep. kakor tudi vsaka morebitna pre- memba istega, potrebuje cesarske po- trdbe. i? 3. IzvrSitvene predpise za pobi- ranje deželne davščine, oraeajene v prej- änjih ^, izda c. kr. primorsko namest- ništvo, sporazumno z deželnira odborom poknežene grofovine Goriške in Gradiške. § 4. Kadar stopi \ veljavo priču- joči zakon, ugasne pravica za pobiranje deželnih doklad na erarski davek za užitnino vina, mošta in mesa, kijesedaj v veljavi v pokneženi grofovini GoriSki in GradiSki. § 5. Prestopki na podlagi tega za- kona izdanih določil, se kaznujejo v smislu ministerskega ukaza z dne 30. septembra 1857 leta drž zakon St. 198 z globami od 2 do 200 K ali z zaporom od 6 ur do 14 dnij. V to so pristojna oblastva navedena y ministerskem ukazu z dne 3. aprila 1855 drž. zak. at. 61. ij 6. Ta zakon stopi v veljavo dne 1. januvarja 1904. Morebitna prehodna določila, ki bi bila potrebna, se izdajo skupno z izvršitvenimi predpisi navede- nimi v § 3. # 7. Mojima ministroma notranjib zade? in ünanc je naročeno kvršiti ta zakon. Poročevalec o tem zakonskem na- čta je bil prof. Berbuč. Prošnja gospodarske zadruge v Cerknem, da bi dežela prispevala k zgradbi onda^nje mlekarnice, se odstopi petieij- skemu odseku v pretres in poročilo. Predlog deželnega odbora, da bi se na proänjo železniškega ministerstva od- stopile osnovne akeije vipavske Železnice v imenskem znesku 100.000 K vladi kot deželni prispevek k gradbi bohinjske železnice, se odkloni z vsemi sloven- skimi proti italijanskim glasovom. Poleg poročevalca dr. Maranija udeležili so se debate dr. Tuma, župnik Grča in vladni zastopnik grof Attems. Proračuni za leto 1903 malih za- logov, katere oskrbuje deželni odbor, se izročijo iinančnemu odseku, da jih pre- trese in o njih poroča. 0 organizaciji deželnega h i p o- tečnega zavoda poročal je dr. Ve- nuti. Dr. Tuma je menil, da v načrtu se določa preveč osobja za ta zavod, kate- rega s početka gotovo ne bo treba, ter da ne kaže imenovati, vsaj ne zdaj, rav- natelja zavodu, katerega naj bi vodil rav- natelj deželnega knjigovodsiva, a imeno- val naj bi se zavodu pravni zastopnik, ki naj bi za to skrbel, da se vse po- predlog, ki ni na svojem mesta. ker zdaj ni govora o premernbi zavodovih pravil, radi česar sta se ostro zbesedila. Dr. Gregorčič je na^vetoval, naj bi trajal provizorij, ki se naraerava uvesti, ne do prve zavodove bilance. ker tako bi mo- rali čakati dve do tri !eta. rnarveč- le do prihodnjega deželnega proracuna. kar bi značilo približno dobo enega leta. Pred- log je bil odklonjen. Govornik je dalje omenjal, da je nameraval staviti predlog, da bi se ^ 46. zavodovih pravil tako premenil, da ravnatelj ne bi moral biti pravnik in da bi se v varustvo ^kurato- rij) volili poleg višjega varuhu še štiri člani in dva namestnika namcato treh članov in enega namestnika, ki so zdaj določeni. A ker je deželni glavar izjavil, da je to predlog. ki bi se moral staviti posebe in ne v zvezi z organizacijo za- voda. o kateri se je razpravljalo. je od- stopil od svoje namere. Slednjič so bili sprejeti glede organizacije zavoda na- slednji predlogi deželnega o^bora: I. Obrestno merilo za posojila. ki jih bode dovolil, in za zastavna pisma. ki jih bode izdal deželni hipotečni zavod, ki se ima ustanoviti, se določa za sedaj na 4 odsto. II. V pokritje potrebščine za usta- novitev, za place osobju itd. dovoli se hipoteönemu zavodu iz deželnega zaloga predojm v znesku 30.000 K, ki se bode dvignil iz deželne blagajne po potrebi. Ta znesek se bode moral povrniti de- želnemu zakladn brez obresti tako, da čisti apravni dobiček oraenjenega zavoda 9e mora porabiti v prvi vrsti za plačilo rečenega predujma. ID. Rentni davek. ki se inora pla- čati za odrezke zastavnih pisem v zmislu zakona od 26. junija 1901 drž. zak. št. 80 plačuje hipotečni zavod sara. IV. Vsak varuh ^višji varuh, od- nosno namestnik) dobiva kot odškodnino za udeležbo pri sejah varuštva po 16 K na dan. Izven goriäkega mesta ätanujo- čim varuhom se povrnejo razun tega še potni troški v zmislu določil veljavnih za deželne poslance. V. Glede uprave kreditnega zavoda, ki se ima ustanoviti, se določa sledeče: 1) Deželni odbor se pooblašča, da ime- nuje in ustanovi varustvo v zmislu § 46. pravilnika in imenuje začasno ravna- telja (§ 48.). 2) Za uradnike in sluge zavoda velja pravilnik in Statut z dne 11. julija 1901, ki je v veljavi za urad- nike in sluge deželnih uradov. 3) Osobje zavoda sestoji: a) iz ravnatelja v VII. plačilnem razredu, ki zamore preiti v VI. plač. razred; b) iz knjigovodje v IX. pla- čilnem razredu, ki zamore preiti v VIII. in VII. plač. razred ; c) iz blagajnika v X. plačilnem razredu, ki zamore preiti v IX. plačilni razred; d) iz knjigovodstve- nega pristava v XI. plač. razr., ki za- more preiti v X. in IX. plačilni razred ; e) iz kancelarja v X. plač. razr., ki za- more preiti v IX. plačilni razred; I) iz uradnega sluge v HI. plačilni vrsti, ki zamore preiti v 11. in I. plačilno vrsto ; g) iz potrebnega Stevila dnevničarjev. 4) Deželni odbor 3e pooblašča, da po- stavi za opravljanje blagajniških poslov, dokler bodo dopuščaie službene razmere, namesto poaebnega blagajnika (ad 3, c) knjigovodstvenega uradnika (ad 3, d). 5) Deželni odbor zamore pokriti mesto kancelarja (ad 3, e) s pisarniškim pri- VI. Ta določila, lea kor tadi vsa druga. ki jih izda v tej /adevi deielni odbor uzvräitveni pr^dpis, poslovnik itd.) ostanejo v veljavi do sklepa prve upravne dobe zavoda. VII. Dezelnemu odboru se nalaga, da izvrši kakor hitro mogoee vsa dela za organizr"?ijo ter da odredi otvoritev deželnega hipotečnega zavoda. Po nasvetu pravnega odseka, poro- čevalec dr. Luzzatto, 9prejme se tudi v tretjem čitanja brez premembe načrt zakona, ki dovoljuje nekatenm poslop- jim odpuščenje ali znižanje doklad. Za- kon določa, da poslopja z zdravimi sta- novanji zmernih cen za delavce. ki so označena v zakonu z dne 8. julija 1902, drž. zakon št. 144, 90 za tisto dobo, za katero jim jo na podlagi omenjenega za- kona zagotovljeno oprošcenje od hiäno- razrednega, hišnonajemnega in 5 odsto davka od dohodka začasno davka pro- stih poslopij. — oproščena tudi plače- vanja vseh deželnih, okrajnih in polo- vice občinskih doklad na omenjene dr- zr\ č davke. Po sklepa oböinskih zasto- pov more se oproščenje od polovice ob- Činskih doklad razstegniti na večji del, oziroma na celo svoto istih doklad. Ako bi olajšave, dovoljene z zakonom z dne 8. julija 1902, nehale pred caaom, pre- neha istočasno tudi oproščenje od na- klad. Ta zakon stopi v veljavo z dnem objave. Druge točke dnevnega reda se pre- ložijo po predlogu dr. Luzzatta na pri- hodnjo sejo. — Konec seje po sedmi uri zvečer. Trinajsta seja. To število je mnogim zoperno, ker menijo, da pomenja ali prinese nesrečo. Ne tako trinajsta seja v našem deželnem zbora, ki je bila včeraj 29. dec. Bila je v mnogih toökah seja miru in sprave, polna novoletnih darov na vse strani; a v proračunu žal tudi polna težkih bremen, ki 90 se na- ložila davkoplačevalcem. Sprejela gta se zakon za uravnavo Birse ^ Verse) in pro- racun za 1, 1903, 0 katerih bomo äe go- vorili. Naložilo se je dež. odboru, naj stopi v dogovore z vlado in kmetijskim društvom v Gorici, da se ustanovi deželna komisija za trtorejo. Potem so se delile podpore na razne strani in sicer: goriškemu mestu prispevek k stroskom za hiralnico 4000 K; kmetijski družb; za upravne stroäke 1. 1903 5000 K; za zgrudbo cest v občini wedanski 2400 K, v občini kožbanski 2000 K; žu- panstvu v Tornaju za gradbo napajališča 2000 K; cestnemu odboru komenskemu 1600 K, cerkljanskemu 3000 K, bottkemu 1400 K. sežanskemu 1400 K, goriäke oko- lice 3500 K, kobaridskemu4uOOK; obrtno- nadaljevalni šoli v Foljanu 400 K; renäki občini za uravnavo hudournika Renč 30°/t od skupnega zneska 28.000 K; občini Št. Maver 1300 K za obrambena dela ob Soči; občini dreženski za napravo vodo- voda 1000 K. Podelile so se podpore raxnim sad- jarskim in vinorejskim druätvom, in sicer onemu v Kamnjah 200 K, v Berjah 400 K, v Št. Ferjanu 400 K, v Komnu, v Kanalu, v Prvačini in v Sv. Križu po 200 K, v Tolminu in v Krepljah po 200 K. Občini Kožbaoi za napravo vo- dovoda 600 K, županstvu v Muäi za cesto 300 K, za vodnjak 400 K, županstvu v Lokvah za vodnjak v Predložah 600 K, občini Ajba za cesto s Kambreäkega na Srednje 600 K, občini Vrsno za cesto nr. Libušnje 600 K, občini Sv. Luciji za ceato v Lom 400 K, Dreženci za tri ceste 600 K, Selcu za cesto na Kamno 400 K, Fonom za cesto proti Kamnu 300 K, Gorenji Tribuäi 400 K, občini Ivanigrad-Zagrajec za cesto 400 K, Sedlu za cesto 400 K, Otaležu za brv čez ldrijco v Mazoro 400 K. Razne druge prošnje so se oddale deželnemu odboru, da 0 njih poizveduje ali da jih reäi. V prihodnji ätevilki še kaj o tej seji. Dopisi. Cerkno, dne 27. decembra 1.1. — zopet „napredni" dopisnik nagromadil raznovrstnega materijala, ter poleg sra- motilnega napada na Kobala, Anžigovca n mlekarno, — zaganja se tudi v ob- činsko upravo prav kakor stekel pes. Ni moj namen braniti napadeni osebi, kakor ne pred domačini zagovarjati sedanjo občinsko upravo, saj ve pač vsak, kakäen e razloček ined biväo in sedanjo upravo; pač pa hočem to nekoliko pojasniti onim čitateljem, ki so jim cerkljanske razmere po vein neznane. Pozivljam dopisnika, da dokaže, kedaj se je v kaki stareäinski seji kaj sklepalo alt sploh govorilo o nakupu mle- karniškega poslopja ? — Dalje se dopis- niče zaganja v na';up neke njive. Zakaj pa dopisnik ne pove, v kakšen namen se je njiva kupila ? Mari v to, da dela obOina od najemsc'ine dobičke ? Ni li njivo kupila v namen, da sc zgradi na njej novo sodnijsko poslopje, katero vpra- äanje tare občino vže 50 let ? Je li mari sedan j a obeinska uprava kriva, da se poslopje že v prejänji dobi ni zgradilo, kakor se je bila občina obvezala, in da se je v ta namen vže za napravo načrtov n v iskanje primernih prostorov precej stotakov občinskega denara potrosilo ? Če je sedanje županstvo doseglo, da ob- čina da sarno temeljni prostor in da država sama zgradi poslopje (katero se zna zidati prej, kakor bo vam ljubo,) se sedanja uprava pač loči od naše biväe uprave, ko ste nameravali potrositi 6 do 7 tisoč goldinarjev samo La temeljni prostor poleg tega pa še za zidanje 20 do 30 tisoč goMinarjev, katero ogromno svoto naj bi občina trpela! Od kod ste hoteli vzeti denar ? Znate li coprati ? Kalamon ka-li ? In ker je dobra tretjina vaših mož v občinskem starešinstvu, kakor g. dopisniče sam trdi, — zakaj se ti niso svoječasno z vso odločnostjo uprli „po- gubonosnemu nakupu njive?-' Saj je bil nakup njive v proraöunu vže za 1. 1901; polovica naj bi se izplačala v 1. 1903, druga polovica pa se je odložila na pri- hodnje leto, da bi ne bili občinarji preveč obteženi. Tako odpadejo s poravnavo kupnine — od „Sočinega" dopisuna pre- računjene obresti — in vsakoletna njih izguba, — občini pa ostaneta še dve tretini njive, kateri lahko proda, ali pa v najem da! Res je, da so se občinske naklade nekaterih občin nekoliko zvišale, a temu ni kriv nakup imenovane njive, pač pa uprava iz prejšnje dobe. Saj go- tovo äe veste, kakšen je bil izid revizije občinskih računov, in v kakšnem stanu je prevzelo sedanje starešinstvo občinsko upravo. Skoraj vse občine so imele pri- mankljej, bilo je polno neporavnanih za- stankov in okrog 7 tisoč kron zastalega bolniSkega dolga, ki se mora sedaj poleg sedanjega poravnavati, ker deželni odbor zahteva, da so proraeuni v ravnotežji. Čegava krivda je torej, če je obcin- ska doklada nekoliko visja? V kakžnem stanu nahajal se je äe v prejšnji upra?i ubožni zalog, sodne kazni in drago ? Ako želi gospodine dopisniče, pokličemo Vam v spomin številke! Slednjič odločno pozivljam „Soči- nega" dopisnika, da pove iraena obre- kovalcev, napadalcev, defravdantov in krivoprisežnikov, in da se podpiše s pol- nim imenom, da bomo vedeli, s kom imamo opravka. Ako pa tega ne stori, pukaže sam, da je nesramen lažnik in podel obrekovalec. Gospodom okoli „Soče" pa nekaj na uho! Podpiaani äe vedno hranim par snubilnih pisem, s katerimi ste me za časa pred goriškim razkolom vabili v svoj tabor, ko sem vam bil še „inteli- genten mož"; sicer so bolj zaaebnega značaja; pa če bodete želeli, jih tudi lahko posvetim javnosti. A. K 0 a m a č, župan „Cimola". Politiöni pregled. Polltlönl položaj. Ne samo ogrski listi marveč tudi drugi listi prorokujejo ministersko krizo v naäi državni polovici ter pravijo, da dobimo že oh novflm lptn nnvn t7lo(in s\ dobiva baje inlormacij« od samega dr. Koerberja, tako-Ie: Ministerski predsednik ne preti z demisijo, toda vkljub temu pojde, če se bo Avstrija morala ukloniti Madjarom. Za podjarmljenje pod diktaturo Ogrske Koerber ne prevzame nikake od- govornosti ter bo ostal zvest svojemu prvotnemu sklepu, da pritrdi le zboljšani in pravicam Avstrije odgovarjajoči na- godbi. Koerber se ne čuti dolžnega, da sklene nagodbo, Skodljivo avstrijskim in- teresom. Take nagodbe ne bo sklenil, in če se bo Avstrija morala udati pritisku, se bo Koerber temu pritisku umaknil. — Stališče ministerske^a prodsednika je torej omajano že radi nagodbe, poleg tega pa treba vpoštovati se vedno ne- reäeno če^ko spravno vprašanje ki je strmoglavilo že več ministerstev. Če pre- stane torej srecno eno krizo, preti mu se druga nevarnost, iz katere se ne reäi tako lahko. S pomoOjo ^ 14. si sicer vlada dovoli zadnje dni tega leta 5est- mesečni budgetni provizorij. a te dobe po sploani sodbi ne bo preživela. Poroea se po najnovejath vestih, da sta padala dr. Koerber in pi. Szell svoji ostavki. Hr Šestmesečvl budgetni provizorij uveljavi prihodnje dni Koerberjeva vlada s pomočjo § 14. Vojaške spremembe. Mesto vojnega ministra Pitreicha je imenovan sekeijskim äefom v vojnem ministerstvu fml. vitez Pino, namestnikom äefa v generalnem ätabu pa generalmajor Potiorek. Odpovedana trgovlnska pogodba. Italijanski list „Giornale d' Italia" piše, da je že doäla italijanski vladi od- poved trgovinske pogodbe z Avstro- Ogersko. češko-nemška spravna pogajanja. K češko-nemškim spravnim poga- janjem, ki se začno 3 januvarja. je. po- vabil ministerski predsednik dr. Koerber tndi zastopniko moravskih Čehov in Nemcev. To je tudi jedino pravo, kajti govoriti o češko-nemški spravi. ne da bi priila pri pogajanjih v poätev tadi Mo- ravska, bi bilo toliko, kakor nehoteti öesko-nemäke sprave. Obstrukolja v gallškem deželnem zboru. Iz Lvova se poroča, da nameravajo ru- sinski poslanci z obstrukcijo onemogočiti proračunski provizorij. Papežev odgovor na božlčno čestitko. Povodom božičnih praznikov je sprejel sv. oče, kakor običajno vsako leto, kardinalski kolegij, ki mu je po svoj em starosti kardinalu Oreglia izrazil svoje čestitke. V svojem odgovoru je naglašal papež, da je njegov jubilej po vsem katoliškem svetu našel pojavov Ijubezni, da pa te vesele pojave kale soeijalni dogodki, ki so njegovo sree napolnili z žalostjo. Papež obžaluje predlogo v italijanskem parlamentu 0 ločitvi zakona, ki pomenja prevrat kr- ščanskega življenja ter vzpostavljenie držav na podlagi paganskega naturalizma. Papež je opozarjal na važnost krščanske demokratične akcije, kateri je podelil svojo sankcijo. To gibanje je v najstrož- jem nasprostvu s socijalno-demokratičnim gibanjem, katero poslednje prvo utesnuje in je že s tern 3vetu v veliko kvar. Beg saske prestolonaslednice In nadvojvode Leopolda Ferdlnanda. Ko so povedali saSkemu kralju, da je prestolonaslednica Lujiza zbežala, zgrudil se je baje nezavestan na tla. Princezinja Lujiza in njeni brat nadvoj- voda Leopold imata baje jako majhno privatno premoženje. Nadvojvoda ima 100000 K a mora skrbeti tudi za svojo sestro. Dedič je po Ivanu Orthu a more dedščino nastopiti, ko Ivana Ortha pro- glagß za mrtvega. Nedavno so listi po- rocali, da ss je saäki prestolonaslednik poškodoval na lovu. To pa ni res. Takrat je nadvojvoda Leopold Ferdinand safikega prestolonaslednika pretepel. Nadvojvoda Leopold se ne sme več vrniti v Avstrijo. Njemu so ustavlieni vsi dohodki, katPire je imel kot avstrijslri nadvojvoda. Gdč Adamovič s katfiro je nadvojvoda po- begnil ima v Gradcu sestro ki je omo- žena z asistentom tobačne režije g. Se- stanom Mati nadvojvode Leopolda se je že večkrat radi njegovega življenja pri- tožila pri cesarju. Nadvojvoda Leopold Ferdinad je spoznal Marijo Adamovič v Brnu, kjer je bil major. Ko je nadvojvoda šel v Iglavo, priäla je gdč. Adamovič tja in z nadvojvodo je äla tudi na Dunaj, kjer ji je nadvojvoda kupil vilo. Po več dnij je nailvoivoda proživel v tej vili, kjer gn je že obiskoval tudi nadvojvoda Jožef Fer- dinand. Začetkom t. 1. je gdč. Adamovič dobila povelje, da mora tekonti 8 dnij zapuatiti Dunaj, in je äla v ^onakovo, kamor ji je nadvojvoda pisa' : i ostane zvest in da naj potrpi. ttZe , ravi. da Itk Kilo r./lA lVfll.»-::^ »1 . _ w -, da so jo pozvali, naj se vrne v Solno- grad. Ona pa noče tega storiti, arnpak pravi, da ne zapu^ti svojega Girona, s katerim se je hotel baje poročiti v Pa- rizu. Le kadar jo spomnijo na njene otroke pnstane princezinja Lujiza nekako zamiäljena. O nji se govori, da je hotela pobegniti äe druge krati z drugimi, pa da se ji ni posrečilo. Značilno je, da židovski listi jako laskavo piSejo 0 ti čudni dvojici. Glasovl 0 najnovejšl franooskl aferl. V Franciji nc morejo živeti brez alor in srecno so prijadrali do novo Humbertove alere, ki preti imeti za ob- stoječe razmere enak ali pa äe mnogo večji učinek, kot panama ali Drevfusova aliM'a. To se razvidi najbnlj iz pisavo l'ranco.skega časopisja. Vladi nasprotni listi trdijo predvsetn, da se bo vlada na kak način dogovorila s Humbertovimi, da ne bodo povedali p'revec ter prizanesli gotovim politikom. Za to uslugo jim pa zagotove nizko kazen in bližnje pomi- loačenje. Kakor se je sklenila svojedobno z Artonom beneSk'i pogodba, tako bomo sedaj doživeli pogodbo z Madridom. Po- sebno veliko posla bo imel pravoaodni minister Valle, da obvaruje pred javnim inadežem Waldeck-Kousseau-a, 0 katerem ve baje llumbertova čudne reči. Ustaja v Venezueii. Doba premirja med vlado in vstaäi #je v petek potekla. Vlada je prejela ob- vostilo, da se bližajo C«racasu tri vstaäke armade, broječe 6200 mož. Položaj je silno kritičen, ker se bo moral Castro boriti z zunanjimi in notranjimi so- vražniki, a nima predvsem nikakega de- narja. Castro bo skužal v La Victoriji pregovoriti pod Holandom stoječo armado. Domače in razne novice. Xasiin p. 11. gg. naroi'iükom. — Dokončali smo leto s to ätevilko. Mnogo pg. naro(Ynikov je že storilo svojo dolžnost poravnavši naročnino, za karse jim tem potom hvaležno zahvaljujemo. Pri pre- gledovanju naäih knjig smo pa naäli, da je še dosti onih, ki so zaostali z naroč- nino za tekoče leto in celo äe za prejšna leta. Te torej uljudno prosimo, da se nas vendar že enkrat spomnijo, ter kmalu zaostalo poravnajo. Komur ni mogoče vse h kratu plačati, pošlje naj vsaj nekaj na račun, in ostanek prej ko mogoče. 0 tej priliki prosimo tudi naše prijatelje in somišljenike, da našemu listu pridobivajo novih naročnikov, katerega cena ostane tudi v bodoče za celo leto 8 kron, za pol leta 4 krone in četrt leta 2 kroni. Velecenjenim gg. narofnikom in do- pisnikom voščimo veselo novo leto! Slovenska čltalnica v Gorici pri- redi dne 31. t m. v druätveni dvorani običajni „Silveatrov večer," za kateri pri- pravlja odbor prav mnogovrstno za- bavo s pomočjo blagovoljnih sotrudnic in sotrudnikov. Spored bo obsegal: 1. M^äane zbore; 2. Ženske zbore; 3. Sa- mospeve za sopran; 4. Godbene točke; 5. Glediäcno igro, prvikrat nacitalniäkem odru vprizorjeno: „Medved snubač" ve- seloigra v enem dejanju, spisal Krylov. Osebe: Pavel Fedorič Barsov, profesor; Semen Andrejič, vpokojen častnik; Ivan Andrejič, vpokojen uradnik; Lizaveta Dmitrovna, njuna nečakinja. 6. Loterija. — Začetek točno ob 9 uri. Dvorana bo po mogočnosti segreta, po njej razpostav- ljene mize; krčrnarja zaukazana dobra postrežba. Obilne udeležbe od strani öastitih članov in vabljenih gostov nadeja se o priliki prestopa v 5. desetletje obstoja čitalnice. Odbor. Za „Solski Dom" so vpiaöali pred- sednikn : Franc Klanjäöek, kurat v Go- renji Tribuši za božičnico (po položnici) 2 K; monsignor Anton Cibič, dekan v Črničah (po položnici) 50 K; Franc Kranjec. župnik v Šmarijah 10 K; M. Fa- bijan v Kobaridu za božičnico 5 K; Joief Munih, trgovec pri Sv. Luciji 4 K; na nbenem zboru Kat. slov. delavskega druätva v Gorici 8. grudna nabrali j K. üpravniätvu došlo: J- Vukasovič- Stibiel 2 K 50 vin Presrčna hvala! Za božičnico v „Sol. Domu" je prejel voditelj äe 36 robeev od g. Fr. V. Krčme odprte. — Druätvo krč- marjev v Gorici je priskrbelo od c. kr. glavarstva dovoljenje, da smejo zadnji dan leta t. j. 31. decembra 1902 ostati odprte do polunoči. Razpis službe. — Pri tukajšnjem okrožnem sodiaču je razpisano mesto kancelista. Proänje je čas uložiti do 22. januvarja. Iztirauih je bilo iz našega mestta od 1. januvarja 1902 pa do 30. novembra 408 oseb. Aretirali so te dni tukaj težaka Mitrija iz Trsta, ker se je polastil v priäedäi v Gorico spravil je konja in voz „Pri Luni." Potem se je podal k nekemu znancu tor mn ponujal konja in voz, ki sta bila v red na kakih 600 K, za nnali denar. Najden protan. — V mesnici gosp. Fantuzzi-ja so našli zlat poročni prstan. Shranjen je sedaj pri policiji. Najdeni denar. -- ^red kakimi ätirinajstimi dnevi je tukajäna policija naäla približno sto krön denara. Kdor bi ga bil zgubil, oglasi n»j *e torej pri policiji. Dopolnilna deielnozbopska vo litev za kinccke ob*in«- y fr iirl.iniji. __ Vceraj se j<* vrälla v «radiScu do- polnilna volitev jednega deželnoga po- slanca zu kmeöke oböine v padišcan- skem političnem okra|u. btala sta si nasproü kandidat konervativne stranke voditelj ljudske äole v üradifiiru, gospod Josip Falconer in pa kandidat W born Ine itatijanwke slrank« ''nžcnir Antone'li. Izvoljeii je bil prvi, ki je dobil 49 glasov. Za drutfCga je bilo oddanih 3f> glaanv. Nnmesto uinndolata. Trgovci z jestvinami so imeli v prejSnjih letih navado, da so o božičnih praznikih dajaü svojini stalnim odjemakem tako zvani mandolat. To navado so vsled nekega medsebojnpga sklcpa opustili zavezavši se dajati ob ti priliki denarne prispevke za dobrodelne namene. Letos znnšajo ti prispevki 872 K. Ta svota ni res velika za toliko ätevilo trgovcev z jestvinami nahajajočih se v našern mestu. Iz Solkaua nam piäejo: Nobeden ne sili koga, da mora iti v cerkev. Ako se pa kdo poda v cerkev, mora se tarn mirno in spodobno obnašati, ter je naj- večji surovež oni, ki gre zato v cerkev, da s slabim in ostudnim obnaäanjem uznemirjuje one, ki so prišli v cerkev, da tarn svojo molitev opravijo ter se udeleže božje službe. Na sveti večer je bilo v Solkann več pijanih oseb, ki so se podale k pol- noenici Hedarja sta jih svarila, naj ne gredo v takem stanu v cerkev. Ali ti ljudje se niso prav nič zmenili za ta opomin, marveč šli so v cerkev in so se tarn jako škandalozno obnašali, ter ža- lili verski čut drugih pobožnih ljudi, na- hajajoöih s« v cerkvi. Vsled tega se bodo raorali zagovarjati pred sodiščem. Na praznik sv. Steinn a pa so morali re- darji pri popoldanski alužbi božji celo nekega človeka zaradi njegovega grdega obnašanja v cerkvi aretirati. Tako daleč je zažla že razdivjanost med nase ljudstvo, razdivjanost, katero äirijo novodobni os- rečevalci s svojo umazano pisavo med naäim ljudstvom. Iz Brd smo dobili dopis, v katerem se pritožaje nekdo, da se tamošnje ceste premalo nadzorujejo. To da se je po- kazalo posebno v zadnjern času, ko je čez celo cesto, ki vodi iz Brd do Soče, blizu Vrhovlja, le?-al debel led, tako, da ni bilo mogoče brez nevarnosti iti mirno; kajti ravno na tem mestu, kjer sp je na- hajal led, je tik ceste globok prepad. Kdo ve do kedaj bi se bila nahajala ta nevarnost, ko bi se ne bil pritožil neki voznik podžupanu v Vrhovlju. No, potem se je res nekoliko popravilo, ali želeti bi bilo, da se na ti cesti äe marsikaj po- pravi. lz Tomaja nam piäejo, da je za- čelo t&m petje, bodisi cerkveno, ali pa tudi ono pevskega drnštva „Tomaj" jako peäati. Krivo pa, da je temu to, ker je nastala med pevci nesloga in ker pri petju ne sodelujejo več pevci iz sv. Križa. Nam ni sicer znano, koliko je na tem resnice, ali želeti bi bilo na vsak način, da se pevci med seboj pobotajo, ter da se tako zopet povzdigne cerkveno in društveno petje. Gleda naj se povsod bolj na stvar, in izginijo naj osebne mržnje, ki so povsod glavni povod na- zadovanja. Potovalni ußitelji na Prlmor- skern. — Gospod Ivan S a n c i n, poto- valni ucitelj za kmetijstvo v Dubrovniku v Dalmaciji, je imenovan potovalnim učiteljem za kmetijstvo v Buzet in sicer za slovensko in hrvatsko ljudstvo poli- tičnih okrajev Köper, Volosko in Poreč. — Potovalni učitelj za kmetijstvo kvar- nerskih otokov velezaslužni gospod Fr. T r a m p u ž pride za potovalnega uči- telja v Pazin. — Potovalni učitelj pri c. kr. namestništvu g. Jakob Perhauz je premeščen v Laäko Gradisöe in njegov delokrog se razteza preko italijanskega dela gradiščanskega okraja. Kmetovalce tržaške okolice in slovenskega dela na Goriäkem, izvzemši politični okraj tol- minski in čepovansko planoto, bode pou- ceval g. Anton Štrekelj, ki se preseli z novim letom v Gorico. Katoliško druStvo slovenskih utlteljic je imelo dne 10. «rudna svoje Duhovni voditelj, preč. g. župnik Ivan Kokoäar je govoril o prostosti člo- veške volje. Druätvenice so predstavljale ,.Ke- gulovo slovo" Stritarjevo. Pele so „0 sanctissimau in Mendelssohnovo „Je- sensko". Predsednica je izrekla iskrene če- stitke gospici Makučevi, ker je napravila izpit učiteljske usposobljenosti. üne II. grudna predaval je preč. g. župnik o metodi v petju ter jasno pokazal, kako moremo olajšati mladini petje v oglaskab. l'rihodnje zborovanje bode dne 7. januarja ob 4 pop. P&Hciii8ko-poftti)i proinet ob uo- vein !etu 1903. C. k. poätno rav- nateljstvo je glede na piaemsko poštni promet ob novem letu izdalo med dru- gimi sledeče odredbe: V dosego kar najhitrejega dostav- Ijanja pisem ob novem letu 1903 in olajäanja odnosne manipulacije je p. n. obßinstvo nujno naproäeno, da pri ne- priporočeno oddanih pisemskih poäiljatvah prileplja znamke izkljuöno samo na desnern gornjem oglu naslovne strani OkolŠčina, da se pri posamiönih pismih nahajajo znamkedeloma na sprednji deloma na zadnji strani, obtežuje jako uradno poslovanje, radi čeaa naj se «ploh ne rabijo znamke, kakor zapornice in naj se ne prilepljajo na zadnji strani pisemske kuverte Pisrna, katerih naslov ue odgovarja predatojeöim določbam, utegnejo biti naj- manj prepozno dostavljena; ni pa tudi izkljaöeno, da se taka pisrna sploh ne dostavijo, ako bi nedostajalo po^tni apravi sredstev za poizvedbo naslovljencevega bivaliäca. Nujno je torej potrebno, da so naslovi pravilni, in to ne aamo v interesu strank, ampak tudi poštne uprave, ker poslovanje z nepravilno nasJovljenimi pismi ovira posebno pri ogromnem pro- metu ob novom letu v izredni meri služ- bovanje o dostavljanju poätnih poäiljatev. Tem povodom se opozarja na to, da so one dopisnice, katejih vsebina obseza nedostojno.sti, žaljenja, ali druga kaznjiva dejanja ali na katerih ae nahajajo alike, oziroma dostavki, ki imajo znake ne- dostojnosti ali žaljenja, iz poätnega pro- meta izključene. Nadalje ne opaža, da je na vizitnice, katere sp odpoäljejo kakor tiskovine, do- voljeno dostaviti voščila ter zahvalne in uijudno.stne formule, ako so izratene v petih be^edah, ali z običajnimi okrajäki i^p. f. z. v. itd.) Nadalje so dovoljena z roko napisana posvetila na novoletnih voščilnicah. Dopisnice, na katerih se je besedilo ,Dopisnica-Correspondenzkarte-Postkarte1 odstranilo in nadomestilo z besedilom „tiskovina", morejo se odpošiljati proti plačilu pristojbine za tiskovine, ako ni na teh ilopisnicah nikakih sprememb 37 K, ostali znesek 3753 K imajo zadružniki vplačati do konca leta 1903. Inventar v neporabljenem stavbenem materijalu: apnu. opeki, stavbenem lesu, deskah in drugpm blagu znaša skapaj 711 r> K Prejelo ac jp za prodano apno, opeko, cement in drugo 21K) K 91 v. Posojila se je vzelo pri cerkljanski po- sojilnici po 4 7f>"„ v zneska 10..r>iX) K. Ako se odbijo inventar v stavbenem, neporahljenem ^rndivu . . . 3363*— K in to, kar se ima 5p prejeti na stavbenih deložih......37Ö3— ,. skupaj . 71 \&— K, pokaže se dejanskpga dolga {J3Si K Iz vae^a tfga se torej vidi. da je druätvo računalo pred vnem na svojo moč in na požrtovalnost svojih članov, potern 5e le eventualno na pomo^ onih javnih činiteljev, katerim je skrbeti za povzdigo ljudskega blagostanja. In požrtovalnost in solidarnoMt na^ih članov se spona.4ata zares sijajno. Vsi člani so se prostovoljno obvezali k pri- spevanju stavbonih donpskov in oprav- ljaji vestno svojo dolžnost. Ko je drustvo napra?!jalo apnenico in opokarno v do- bavo potrebnega gradiva, pomagalo je vse, knr je mo^lo. pri posekavanju in «kladanju potrebnih drvi, pri poinitvi ap- nenice in pri drugih delih Kakor na mrav- ljiäcu so se zbirali delavci in delavke k ikupnemu početju in so neutrudno in iložno sodelovali. kakor bi 5lo vsakemu za zgradbo lastne hi5e. Zdaj je. kakor rečeno poslopje pod streho, in potrosilo se je do današnjega dne za stavbo. stavbeno gradivo, napravo opekarne. apnenice. nakup železnine za stavbo in uporabo pri strojih 25.376 K 3o v. A manjka še mnogo do dovršitve; kredit je sicer odprt pri cerkljanski posojilnici. a drnštvo bi iz tega vira rado prav malo zajemalo. da bi moglo potem u^peänise nadaljevati svoje obče koristno delovanje. Znano nam je. da je o svojem času c. kr. mlekarski nadzornik v c. kr. mini- sterstva za poljedelstvo. gospod Vincencij Charousek, vsvojem poročilu o mlekarskih zadrugah na Tolminskem predlagal, naj bi se nekje v tej pokrajini na državne stroške ustanoviia uzorna mlekarnica in sicer je menil, da bi bilo v to najpri- kladniše mesto v Volčah. kjer imajo na razpolago obilo hladne vode in kjer so živinorejske razmere take, da mlekarnica lahko celo leto nepretrgoma deluje. V Cerknem imamo tudi zadosta hladne vode na razpolago in naša mle- karnica dejansko celo leto nepretrgoma izdeluje maslo in sir in sicer s toliko množino mleka, kakor niti približno no- beno drugo mlekarsko društvo na Pri- morakem. Prostori gospodarskega doma, vrejeni po navodilih mlekarske^a veseaka, kateri je imei priliko na Norveškem in Danskem ogledati si najuzorniš«1 mlekar- nice, bodo tudi v vaakem oziru sposobni ca pravilno obrtovanje. Torej se cerkljansko društvo lahko ponaža, da je to, kar bi se imelo po predlogu vladnega strokovnega referenta zgraditi in ustanoviti na državne stroške, iz lastne inieijative in požrtovalnosti zgra- dilo in ustanovilo. C. kr. ministerstvo za poljedelstvo je to tudi v polni meri ocenilo, dovoliväi 5000 K podpore za zgradbo Gospodar- skega doma, in nadejati se je, da ni to zadnji kamen, katerega je c. kr. vlada vložila v naše poslopje. Društvo pričakuje zdaj kaj podpore iz deželnega zaloga, saj je po svojem delovanju dokazalo, da je je v polni meri vredno. Če kje dragod v na$i deželi, so na Cerkljanskera združeni vsi pogoji pospe- šujoči razvoj umne živinoreje in iz nje izvirajočih kmetijskih obrtij mlekarstva in sirarstva; pa tudi sadjereji so zem- ljiščne in podnebne razmere našega okraja tako ugodne, da si za nekatere sadne vrste skoro ni misliti boljäih. Zato bodi glavna naloga naäemu kmetijskemu dru- ätvu, vzbujati in pospeäevati napredno kmetovanje zlaati v živinorejskem in sad- jerejskem oziru ter razumno, plodonosno zkoriščanje vseh dotičnih pridelkov in izdelkov. Pomisliti nam je namreč, da ostane cerkljanski okraj, kadar bode dograjena bohinjska železnica, v naši deželi najbolj odda'jen od onih prometnih žil, katero so imenitna olajšava in glavna podpora kmetijstvu v vseh naprednih deželah in državah, da ostane takorekoč osamljen in zapuščen v tem oziru in da bode moral alei ko nr«i z vaßm mni?o^im na- hotel U'kinovuti s sročnejšimi, po želez- nicah prepre/.enimi pokrajinami ter za- varovati xvv.jo gmotno eksisteneo. V to pa treba združenih moei, dobro promisljeno in previdno izvedene orgH- nizacije. Za eno in drugo je preskrbljeno v domačem kmetijskem društvu in nje- govpm Gospodarskem domu. v katerem najdejo varno zavetje kmetijski interesi vseh Cerkljanov, naj so kakoršne koli barvo in kakoršneija koli političnega miš- Ijerija. Kmetijski interesi 90 nam vsem skupni in ce jih bomo skupno varovali in skupno skrbeli i& svoj gmotni blagor, pole/.e so knialu domači razpor in po- blažijo se naše socijalne razmere tako, da se bodemo zopet radovoljno in z ljube/.nijo zdriüevali k skupnemu delo- vanju in da se Irajno povrne blaženi mir v nnso obeino. Loterijske številke. 27. ilocoiubni. Trst......74 f>4- 21 17 71 Line......70 63 27 54 70 Za godove. praznike tMnriy in novo leto! Razgleduice so prišle tako v navado in so dobe tako krasne, da se jih vsak z zauimanjem poslužuje. So pa tako cene, da se je čuditi, kako je mogoče tako umetne izdelke napravljati za malo vin. Veliko zalogo najrazličnejših in najkrasnejših raz- giednic s cvetiicami, raznimi podobami, posebno božičuimi, novoletnimi in šali- vimi s slovenskim besedilom itd. 100 ko- madov od 3 krone navzgor; ali pa 100 vsaka druge vrste in druge cene 7 K, ima v (fiti Sfiia iilica i 10 5, HEAR. Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v Gorki ulica Vetturini St. 3. Anton Fon, klobuöar in gostilniöar, Semeniška ulica št. 6, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov ter toči v svoji krčmi ]>ristna doinaca vina in postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Podpisani priporoca slavnemu ob- činstvu v Gorici in na deželi svojo prodajalnico jestvin. V zalogi ima kave vseh vrst, raz- lične moke iz Majdičevega mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijače na primer: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goršice (Senf.) Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodove užigalice. — V zalogi se dobe tudi te- stenine tvrdke Žnideri;č & Valenčič v Ilirski Bistrici, ter drngo v to stroko spadajoče blago. — Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem Josip Kutin, trgovec v Semeniški ulici h. ötv. 1. Cv laatni hiši.) Anton Pečenko Vrtna ulica 8 GORICA Via Giardino 8 nriuoroča pristna bela in črna vina iz vipavskih, ffurlanakih. 1 matinskih In ' Istorsklh «I nogradovi Doatav'.ja na dom in razpoäilja po ielez- •lici na vse kraje avstro-egerske monarhije t sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo poiilja tudi uzorce. I Lastnik kavarne .„CENTRAL" si vsoja slavno obcinstvo 1 obvestiti. da v njt'uovi ka- Viirni se opusti navada do- i liti iiovolctiu1 koledarjo in zcW (tMu i^otoni 1 srečno novo leto! Udani Hazpis tajnikove shtbo. V ol)('ini Hiljana v U\- dih j<» razpisana tajnikova služha z letno phuM) ()()() K. 1^'osnjc j fer& Bajt v c , ici, ulica sv. Antona si 7 v hiši g. J. Kopača pri okr. sodniji, izdelujeta vsakovpstne oblekc za možke po men, bodisi fine ali pa priproste. Priporočata se svojim rojakom v Gorici in na deželi, posebno pa ö. duhovščini in učencem srednjih in ljudskih Sol za obilna naročila. dobi se v zalogi tvrdke I. Zornik, — Gorica Gosposka ulica št. 7, prva in edina slovenska trgovina za modno blago. Najboljše, najvtčje in najcenejše skladišče vsakovrstnega perila, srajc za hribolazce in kolesarje vsake velikosti, jopic za telovadce, krasnih kravat v vsakem slogu, nogavic, rokavic, životni- kov (modercev), solčnikov, pihalk, dež- nikov, blusen, spodnjih kril, divnih okras- kov za obleke, svil za obleke in bluse, vsib potrebščin za vezenje. Priporocevalixo najbolje kupova- Iišče za. g. Sivilje itx krojacc. Naročila za izdelovanje perila (za gospode), in modercev po vaakej meri in zahtevi izvršajejo se točno. Naznanilo. Znana in zelo obiskovana gostilna „Tre amici" v ulici Via Caserma se je preselila v Nunsko ulico (Via Monachej v prostor^, kjer je bila dosedaj starodavna gostilna pri: „Belem zajcu" („Al lepre bianco") Poatrežba in jedila izvrstna; toči domača črna in bela vina, vse po zmernih cenah. Z gostilno so združena 'udi prenočiača za goste in hlevi za živino, Za obilno udeležbo se priporoča udani ~ gosumiclir. * .L 21šči \J Ici nerdcii \ls in spccno r)\} Jclo KKij). udeini I J. ZQRDIJ5. Cebelno-vošcene svece k^C2l jamčim z 2000 K Priporočam se preC-asHti duhovščiiii, slaviicinu p. n. obriiislvu. Svečo za po- grebc po zelo nizki ceni. Velika Kaloga mödu pitanec in navadiii po zelo nizki ceni. Z odlidiini spoštovanjein -_. ^-^»m/i 8večar v Gorici, ulica 3v. Antona. > TISKA: Časopise - - - - ""'«fle...... Diplome..... Trgovske račune Cenike..... Vablla zavesellce Plsma s firmo - Razne etlkete - - 1.1. d. I NARODNA = = TISKARNA v GORICI prevzema vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela in izvršuje v modern! in okusni obliki po tako nizkih cenah da se ne boji nikake L koiikurence. ^ TISKA: ^ Tisk.za duhovnije Plakate..... Sprejemnice - - - Računske sklepe- Pobotnice--------- Razne posetnlce - Poroönice - - - - 08mrtnlce - - - - 1.1. d. ! Peter Drašček, j trgovecjedilnegablaga v Gorici, j Stolna ulica St. 2. | Priporoca se p. n. obsiin- stvti v Gorici in z dežolo. Prodaja kavino primeso, j sladkor. milo. slaiiiuo, riž, maslo surovo in kuliano, j oljo, moko iz Majdi(v*evih mlinov in vso jestvine. i I Zaloga zv(jpl(Mik sv. Cirila in JVtetoda. Fani Drašček, zaloga Sivalnih strojev v Gorici j Stolna ulica St. 2. Prodaja stroje tudi na teden- ske ali niesečne obroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljže, kakovosti Priporoča se slav. I občinstvu. Prosiva zahtevati listke! - Najvecja trgovina z /olo/jeni Konjedic & Zajec Gorica, pred nadškofijo hiš. štev. H- Za čas stavbe priporoča vse stavbne potrebščine, kakor: cement, stavbne nositelje, vsakovratne okove, železje, strešna okna, ceyi zastra- nišča itd. Ima v zalogi orodje za vsa rokodelstva iz naJ^olj 9love^1>l1 tovarn. Opozarja na svojo bogato izber kuhinjskega in nišnega orodja dob rezprimerno nizkih cenah. m».....hihi mi ii i ii oj Edina zaloga \ J I I stavbenih nositeljev ^^«™< v Sorlol. • * Pocinkana &ica aa vinograde po jako ani&anih cenah! Pozor! Eno kroilO nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove amerikanske blagajne, da jo knpil pri naju za 100 kron blaga. ___ " Posor! Eno krono nagrade! Pozor! Eno krono nagrade