Odgovorno uresničevati vse dogovorjeno fo poletje v železarni razprav-^m° o temeljnih samoupravnih aktih, jeseni jih bomo sprejeli na ®'erendumu. Tisto, za kar se bo-o dogovorili, bomo morali potem U(h izpolnjevati. Glavnih namenov predlaganih sprememb je več: . . izboljšati samoupravni polo-delavcev . z višjo stopnjo odgovornosti J1 medčloveških odnosov zagotovi učinkovito izvajanje poslovne "iitike, planskih nalog in nalog Vsakega delavca , določiti medsebojne ekonom-e in samoupravne odnose, razbiti pristojnost, izboljšati po-toPke itn. Kratko: z boljšim organiziranjem in uresničevanjem samoupravljanja bomo ustvarili pogoje za doseganje boljših poslovnih rezultatov. Obrazložitev (napisana kratko in pregledano) je bila v 2400 izvodih razdeljena delavcem. Družbenopolitične organizacije so se do vsebine aktov opredelile. Naši temeljni samoupravni akti bodo dokaz naše samoupravljalske zrelosti. V njih bomo jasno povedali, kaj urejamo in delamo na ravni delovne organizacije, kaj na ravni tozdov in DS. Rekli bomo, da je delovna organizacija več kot le goli seštevek tozdov. Opredelili bomo kdo kdaj o čem odloča ter določili pristojnosti od samoupravnih delovnih skupin do delavskega sveta DO. Notranje spore bomo poravnali z arbitražo in poravnalnim svetom. Demokratično se bomo dogovarjali, demokratično sprejemali poslovne odločitve, a potem jih bomo avtoritativno izvajali, saj imamo točno določeno, kdo je za kaj odgovoren, uvedli pa bomo tudi vsakoletno ocenjevanje poslovodnih delavcev, delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi in pooblaščenih delavcev. Teh bo blizu 450. Naučili smo se preciznega oblikovanja načel, uveljaviti pa hočemo tudi pravila za njihovo uresničevanje. Čas to zahteva. Med dvema praznikoma izide ta številka, a ni naravnana praznično, na kar opozarja že uvodnik. Ni več čas velikih praznovanj, kajti razmere nas silijo v delo in zopet delo in če si hočemo dobro, se moramo temu podrediti tudi v času dopustov, tudi za praznik. Vendar pomen praznikov — v tem času dan borca in dan vstaje slovenskega naroda — ni zmanjšan. S tem ko je manj hrupa in velikih besed, postajajo obeležja skupnejša, bolj intimna in pristna — in tako je najbrž tudi prav. Kamen, les, zastave — plemenitemu boju v spomin NAS DELEGAT NA 12. KONGRESU ZKJ: VLOGA KOMUNISTOV IN OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZVEZE KOMUNISTOV V ZAOSTRENIH POGOJIH GOSPODARJENJA Pri analizi vzrokov za še vedno preslabo prodornost komunistov in osnovnih organizacij v svojih sredinah smo ugotovili, da je delovanje često nedosledno in temelji prevečkrat na posameznikih, čeprav bi morali biti aktivirani vsi člani osnovne organizacije. Res je sicer, da smo v zadnjih letih priča vse večje aktivnosti osnovnih organizacij Zveze komunistov, posebno ko se obravnava problematika gospodarjenja v zaostrenih pogojih, vendar se tematika še vedno preveč obravnava, kot da je sama sebi namenjena, premalo pa se prenaša v neposredne delovne sredine, kjer bi komunisti na samoupraven način realizirali svoja pozitivna hotenja, ki temeljijo na odpravi pomanjkljivosti v naši družbi in na nadaljnji krepitvi materialne osnove socialističnega samoupravljanja. Ko ugotavljamo, da še vedno niso vsi delavci seznanjeni z dejansko problematiko naše ekonomske stabilizacije in potrebnimi ukrepi za odpravo slabosti, pridemo često do zaključka, da so osnovne organizacije ponekod odmaknjene od dejanskih problemov v svojih sredinah, da komunisti niso subjekt dogajanj. Posebej je kritično, da nekateri aktivni člani Zveze komunistov ne najdejo pravega stika z delavci v svojih sredinah, ukvarjajo se sami s seboj, namesto da bi z argumenti delovali med delavci. Menim, da takšno delovanje oziroma nedelovanje jemlje največ avtoritete komunistov. Delavcem je treba povedati o dejanskih problemih, pa tudi, kako jih bomo razrešili. Delavci spoštujejo odkrito besedo, so pa zelo kritični do neizpolnjevanja nalog; posebej še, če komunisti sprejemamo najrazličnejše sklepe za odpravo slabosti, pri tem pa se ne potrudimo, da bi si pridobili svojo sredino, ali pa se v svoji okolici obnašamo nekritično do dela in svojih nalog. Ni dovolj, da govorimo, kako bomo napake popravili, z lastnim zgledom se mo- ramo pri svojem delu dokazati. V sredini v kateri delam, v Železarni Ravne, pa tudi v celotni koroški regiji, se nekateri komunisti še vedno ne zavedajo dovolj posledic zaostrenih pogojev gospodarjenja, čeprav je večini članov Zveze komunistov jasno, da morajo biti v prvih vrstah boja za dosego ciljev ekonomske stabilizacije in da so nosilci akcij za odpravo pomanjkljivosti. Naj navedem konkretna primera iz Železarne Ravne, kjer smo si med drugim zadali nalogo, da bomo izboljšali sistem nagrajevanja po delu in da bomo povečali izvoz na konvertibilno področje, pri čemer smo za realizacijo postavljenih ciljev angažirali vse komuniste. Z enotno akcijo komunistov v vseh osnovnih organizacijah smo uspeli uspešno zaključiti obe aktivnosti. Pomembno se je izboljšalo nagra- jevanje po delu in rezultatih dela, pa tudi v izvozu dosegamo bistveno boljše rezultate, kljub položaju, v katerem je železarna. Ne morem mimo dejstva, da morajo komunisti in osnovne organizacije Zveze komunistov ohranjati svoj ugled, če hočemo, da bodo v naše vrste radi prihajali marljivi in napredni delavci iz neposredne proizvodnje. Za dosego tega cilja pa je nujno, da smo komunisti resnično v prvih vrstah v boju za uresničitev vseh nalog, ki jih imamo zastavljene. Komunisti moramo aktivno delovati v ostalih družbenopolitičnih organizacijah, biti bitko v samoupravnih organih in delegatskih skupščinah, se boriti za interese in ideale delavskega razreda. Za izboljšanje delovanja osnovnih organizacij Zveze komunistov smo si v sredini, v kateri delam, zastavili vrsto konkretnih nalog; vse pa z namenom, da bomo uspešnejši pri realizaciji ciljev in premagovanju problemov, ki se dnevno porajajo in ki zahtevajo, da jih rešujejo sposobni in idejno enotni člani Zveze komunistov. Takšen pristop je uspešen, pri če- mer pa je potrebno stalno iskanje izvirnih poti, ki omogočajo komunistom, da se najbolj neposredno povežejo s svojimi sredinami. Posamezni komunisti so zadolženi za konkretne sredine, v katerih morajo delovati. Vsak komunist je zadolžen za idejnopolitično delovanje v svoji temeljni sredini, iz katere izhaja. Za uspešno realizacijo dolgoročne ekonomske stabilizacije vztrajamo, da morajo biti komunisti nosilci razprav o družbenoekonomskih odnosih. Pogoj za to pa je, da so usposobljeni, da poznajo vsebino družbenoekonomskih odnosov in da se pri svojem delu zavzemajo in uresničujejo cilje ekonomske stabilizacije ter da o tem ne razpravljajo samo na sejah v svojih osnovnih organizacijah, ampak vse sklepe prenašajo v svoje temeljne sredine in se za uresničitev dosledno bore. Vztrajati moramo tudi, da bomo v osnovnih organizacijah stališčem višjih vodstev ZKS in ZKJ namenili vso potrebno pozornost, doseči moramo še večjo itenziv-nost dela, tako da bo osnovna organizacija postala jedro in gonilna sila političnega dela v vsaki temeljni organizacijski oziroma delovni enoti. Delavcem je treba predočati sedanji neugodni gospodarski položaj in komunisti smo na vseh nivojih zadolženi, da mobiliziramo delavce za boljše delo. Najlažje bomo to dosegli z lastnim zgledom. Zaostrili smo zahtevo po lastnem usposabljanju komunistov, prav tako se mora vsak komunist informirati o aktualni problematiki v svoji sredini, če hoče imeti primarno vlogo pri odpravljanju pomanjkljivosti. Za premagovanj® problematike v zaostrenih pogojit1 gospodarjenja je nujno, da delujemo v vseh sredinah in dosežemo mobilizacijo vseh delavcev. Soglasno ugotavljamo, da Je naša nadaljnja pot samo socialistično samoupravljanje, ki temelji na družbeni lastnini. Zal pa komunisti v osnovnih organizacijah Zveze komunistov nismo d°' volj borili za preseganje skupinsko lastninskih odnosov, ki so največji meri vzrok za n?® sedanje gospodarske težave. Odkrito moramo priznati, ker nisfl^ znali preseči slabosti, smo d°Pu' stili možnost, da so dobili veljavo birokratsko administrativni ukrepi, ki ne bi smeli j111® mesta v družbi s socialističnim samoupravljanjem. Izredno P°' membno je, da bomo energično > dosledno presegli nakopičene sl®" bosti, ki zavirajo nadaljnji raz voj socialističnega samoupravljanj > saj bomo tako dosegli tudi hitroJ' še razreševanje naše neug°dne gospodarske situacije. V tem Je temeljna odgovornost komunistom ki morajo mobilizirati delovne lJu di v svojih sredinah, jim zna prikazati cilje, ki jih je treba do seči, in utrditi spoznanje, da lanK premagajo nastale težave. Jože Žunec V orodjarni IZVOZITI ZA 24 MILIJONOV DOLARJEV TUD< PRI MOREBITNI MOTENI PROIZVODNJI Tak program oziroma dopolnitev izvozne politike Železarne Ravne v letu 19^ je poslovodni odbor predlagal odboru za poslovanje, utemeljil in razčlenil P3 8 je takole: Zakon o razporejanju ter uporabi ustvarjenih konvertibilnih deviz v letu 19 , ima za posledico, da bomo v bodoče dobili znatno manjši delež od ustvarjen prilivov lastnega izvoza. Zato je potrebno takoj ukreniti vse, da se stanje ne slabša tako daleč, da bi ogrožalo nadaljnjo proizvodnjo in razvoj v železarni Brez posebnih mer sploh ni rešitve tega problema, zato bomo vsi, ki dela® pri združevanju deviz, najemanju kreditov in pri direktnem izvozu resnično uKp_ nili vse potrebno za čim hitrejše in trajnejše rešitve tega osnovnega, za nas ** ljenjsko važnega problema. Potrebno je: — čim več deviz pridobiti z lastnim izvozom — z združevanjem, nato šele — krediti (Hermes, itd.) Čeprav imamo dogovorjene pogodbe s kupci v Jugoslaviji, si moramo za l3*1^ izvoz pripraviti produkcijskega prostora vsaj za 24. mio. $. Izgledi so takŠnii .jj bi bilo možno z obstoječimi izvoznimi aranžmaji ter še s sprejemom dol naročil pridobiti od lastnega izvoza okoli 23 do 24 mio. $ prilivov za leto 1“ Pregled teh možnosti kaže naslednjo razdelitev izvoza za letos: Črna metalurgija: valjane robe kovane robe brušene in vlečene robe jeklolitine Skupaj 27.000 t 7000 t 2.000 t 1.500 t 12’ nrŽ) S 3,220.000 2,000.000 2,000.00°,.. 19,720-OOOJ Mehanska obdelava industrijski noži rezalno orodje stroji in deli pnevmatični stroji vzmetarna armature Skupaj To je praktično 24 mio. $ — akcijski program. ’ O0OP0° | 374.000 * 350.00° I50:00ji 400.00° 500.00° ,000? 3,774 ^ rezervo in prenose v letu 1983 bi morali zaključiti še dodatno za 1 mio. $ Iz razpredelnice se vidi, da so težave pridobivanja izvoza na predelavi ravno “m, kjer bi morali biti bolj agresivni in skrbeti za osnovno reprodukcijsko ve-r|go znotraj delovne organizacije. Nujno moramo zaključiti vlečenega jekla ieklolitine Industrijskih nožev rezalnega orodja vzmeti armatur za 900 ton za 800 ton za 1,000.000 $ za 200.000 $ za 100.000 $ za 200.000 $ Drugi manjši izvozni posli tu niso upoštevani. Poslovodni odbor meni, da obstajajo realne možnosti doseči omenjeno vsoto oiarjev z naslednjimi pogoji: . 1; da vsak izvrši lasten in skupen izvoz v repro verigi znotraj delovne organizacije , 2- da si bremena izvoza obvezno enakomerno porazdelimo med vse tozde manjkajoča izvozna naročila moramo čimprej pridobiti in zaključiti • ^ da na jugoslovanskem trgu prodajamo predvsem asortiment, ki bo pokrival Padu dohodek, zaradi večjega izvoza črne metalurgije 5. da tozd jeklarna stori vse, da bodo tozdi — izvozniki dobili zahtevani Program jekla. • Ravnatelji ter vse službe so dolžne poskrbeti za realizacijo vseh gornjih usme-i‘ev' Izvoz v vrednosti 24 milij. $ moramo realizirati tudi v primeru, če nam 0 Proizvodnja v nekaterih delih motena oz. ustavljena za določen čas. Zbranost Tudi z varčevanjem do boljših poslovnih rezultatov Na podlagi akcijskega programa delovne organizacije in sklepov zadnje seje ^ vskega sveta delovne organizacije z dne 17. 5. 1982 je poslovodni odbor 21. • 1982 z dopisom ravnateljem TOZD in delovnih skupnosti določil naslednje *°ukretne NALOGE za dosego boljših proizvodnih in poslovnih rezultatov t ^ današnjih zaostrenih gospodarskih jj?rnerah, ko razni omejitveni dejav-*.1 objektivno vplivajo na rast proiz- J an)e, kvaliteto, asortiment in poslovne (repromaterial, energija, ce- v '*“•)> je naša glavna naloga možnost 0«epljenem varčevanju. V ta namen Ptedeljuje poslovodni odbor nekatere britve in konkretne naloge: |. J- Največji delež stroškov predstav-* J° porabljene surovine in materiali, to lahhko ravno tu največ prihrani-?• V obdobju zmanjšane intenzivno-1 Proizvodnje in neoptimalnih pro-Ppov je še zlasti pomembna zavestna ,rb za skrajno varčno porabo materi-V TOZD in delovnih skupnostih n, Pnih služb, morajo večjo pozornost siniti obravnavi kvartalnih analiz floT ’ R' i° *zdela delovna skup-lik 2a .g°sP°darjenje. Obravnavati in . jePuti moramo v vsakem primeru dplanskih stroškov. !k5*Vnat.elj vsake TOZD oz. delovne z “Pnosti mora izdelati konkreten na-10 Varčevanja v svoji TOZD oz. de-fa ni. skupnosti. Načrt varčevanja mo-5 Najemati obseg in način varčevanja tial amezn*m‘ surovinami, repromate-investicijskim vzdrževanjem, tr>eri H rfSijo, delovnim časom itd. Ravna- tnorajo od vsakega organizatorja nvnega procesa in vsakega strokov-delavca zahtevati konkreten in faktičen prispevek k izvajanju teh na-„j|:.ysak mora pripraviti vsaj en ures-taTj!lv Pisni predlog za boljšo organi-*Jo dela oz. varčevanja. hokt fe^'tev posameznih zahtevnejših ulemov bomo ustanovili strokovne 'itn« le iz strokovnjakov lastne, pa tudi drugih TOZD. V tem trenutku se kaže potreba po timski obravnavi npr. problematike priprave vložka, substitucije uvoza, zbiranje in sortiranje legi-ranih odpadkov itd. Od vodilnih in strokovnih delavcev zahtevamo, da se bolj vključijo v proizvodni proces in prevzamejo odgovornost za kvaliteto in ceno proizvodnje. Tako se morajo npr. metalurški stto-kovnjaki v TOZD jeklarna vključiti v proizvodni proces in zagotoviti večjo kvaliteto šarž, manj izmetov, varčnejšo uporabo materiala .energije itd. Zagotoviti moramo dosledno spoštovanje tehnoloških predpisov, zlasti uporabo računalnikov v proizvodnem procesu. Nesprejemljivo je stanje, da pri izdelavi šarž ne uporabljamo računalnika, čeprav smo za uvedbo teh potrošili znatna sredstva in čeprav pomeni uporaba prihranek materiala, energije, časa in boljšo kvaliteto. V tem in drugih podobnih primerih bodo ravnatelji zagotovili spoštovanje predpisov, v primeru neustreznih računalniških programov pa sprožili aktivnosti za dopolnitev. Pri pripravah plana za prihodnje leto bomo upoštevali skrkajno varčevanje z vsemi proizvodnimi dejavniki. Nabavna služba v TOZD komerciala mora oporekati vsakemu naročilu, ki ni nujno potrebno za proizvodnjo. Nabavo pisarniškega in drugega neproizvodnega materiala je treba bistveno zmanjšati. To je usmeritev za ravnatelje TOZD in delovnih skupnosti skupnih služb in naloga za nabavno službo, ki mora o uresničevanju naloge mesečno poročati poslovodnemu odboru. 2. Bistveno moramo zmanjšati storitve drugih pravnih in fizičnih oseb. Nalogo bo uresničila nabavna služba, ki naj pripravi tudi poročilo o sedanjem obsegu teh storitev. Podobno poročilo pripravi nabavna služba tudi ob vsakem periodičnem obračunu. 3. Strokovne službe TOZD SGV pripravijo poročilo o obsegu vzdrževalnih del, ki jih opravljajo druge organizacije združenega dela v Železarni Ravne. Naloga TOZD SGV je tudi, da te storitve drugih zmanjša na minimum. Vsak kvartal mora TOZD SGV pripraviti poročilo o obsegu in kvaliteti teh del. 4. Zagotoviti moramo varčnejše trošenje sredstev za investicijsko vzdrževanje. Prekiniti moramo z dograjevanjem prostorov in naprav, ki ne služijo neposredno proizvodnemu namenu. Poleg organov v TOZD in delovnih skupnosti bo to usmeritev izvrševala strokovna služba v TOZD PII, ki bo o stanju kvartalno poročala poslovodnemu odboru. 5. Varčevanje z energijo postaja v današnjih razmerah še pomembnejša naloga. Zlasti ustrezne strokovne službe TOZD energija, TOZD ETS in TOZD PII morajo s konkretnimi ukrepi zagotavljati varčnejšo porabo energije in o rezultatih .problemih in morebitnih odporih poročati poslovodnemu odboru. 6. Strokovne službe delovne skupnosti posebne finančne službe morajo poslovodni odbor mesečno obveščati o devizni problematiki, problematiki likvidnosti, neplačani realizaciji, zamudnih obresti itd. ter o ukrepih za izboljšanje stanja. Na področju notranjega transporta moramo zagotoviti boljšo izkoriščenost strojnega parka, preprečiti moramo podvajanje kapacitet in z boljšo organizacijo prevozov zmanjšati čakalne čase. Zlasti moramo preprečiti prakso, da mora transportno sredstvo biti v neki TOZD nekaj ur v pripravljenosti, namesto da bi v tem času opravljalo storitve drugim TOZD. Te in še druge naloge za zmanjšanje stroškov v notra- njem prometu, izvedejo strokovne službe TOZD transport. 8. Služba za vrednostne analize v TOZD RPT in služba za cene v TOZD komerciala morata enkrat mesečno poročati o stanju na trgu in o svojih ukrepih poslovodnemu odboru. 9. Službe TOZD RPT morajo mesečno poročati o stanju medfaznih zalog in nedokončane proizvodnje. 10. Služba za varstvo pri delu in varstvo okolja mora analizirati vzroke za prekomerno porabo zaščitnih sredstev, preučiti normative, zaostriti odgovornost za njih izvajanje in proti kršilcem sprožiti disciplinsko in materialno odgovornost. O stanju in ukrepih bo služba kvartalno obveščala poslovodni odbor. 11. Splošna služba v delovni skupnosti za kadre in splošne zadeve bo preučila vzroke za porast stroškov za komunalne storitve in pripravila ukrepe za zmanjšanje teh stroškov. O stanju in ukrepih bo poročala poslovodnemu odboru. 12. Službe v TOZD kontrola kakovosti bodo poslovodnemu odboru kvartalno poročale o problematiki kvalitete, stroških reklamacij in o ukrepih za izboljšanje stanja. 13. Službe v TOZD RPT in TOZD komerciala bodo spremljale problematiko asortimenta in pripravile predloge za spremembe za doseganje boljših izvoznih rezultatov, na domačem trgu pa v smislu boljšega poslovnega rezultata. 14. Strokovne službe v TOZD komerciala, delovnih skupnosti za računovodstvo, gospodarjenje in posebni finančni službi bodo preučile obstoječi sistem premij za izvoz in pripravile dopolnitve. 15. Službe tehnične kontrole v TOZD kontrola kakovosti bodo organizirale zbiranje in sortiranje legiranih odpadkov v okviru delovne organizacije. Pri naših kupcih bo to organizirala TOZD komerciala. 16. Služba za samoupravljanje in in formiranje mora zagotoviti večjo šted- njo z materialom. Informacije, osnutki in predlogi, ki so namenjeni vsem delavcem .morajo biti obvezno napisani v povzetku ali obrazložitvi. Uporabljati je treba cenejši način razmnoževanja, pisati na obe strani pa-irja itd. Ponovno je treba preučiti valiteto, obseg in število prejemnikov rednih informacij in zagotoviti, racionalnost. O stanju in ukrepih služba kvartalno poroča poslovodnemu odboru. To je nekaj konkretnih nalog, ki se jih morajo strokovne službe lotiti takoj in zagotoviti pozitivne rezultate. V maju zaostajamo za predvidenim planom skupne proizvodnje za 6,6 odst., v kumulativi 0,7 odst. Prekoračena pa je bila odprema za 7,3 odst., v kumulativi 2,9 odst. Prekoračitvi odpreme je sledila tudi fakturirana realizacija. Tu znaša prekoračitev 6,3 odst., v kumulativi pa zaostajamo za 2,1 odst. Pri izvozu smo pri dolarski vrednosti zaostali za 3,1 odst., v kumulati- vi 0,8 odst. Pri dinarski pa smo plan presegli za 5,8 odst., v kumulativi 8,1 odst. SKUPNA PROIZVODNJA TOZD JEKLARNA. TOZD je zaostala za predvidenim planom skupne proizvodnje 10,5 odst. Vzrokov za to je več. Zadnje dni aprila je odpovedal trafo stare 5 t peči, nova 5 t peč pa je pričela obratovati šele v zadnji polovici maja. Ob pomanjkanju starega formata kokil so tudi v novi jeklarni prešli na mehanizirano pripravo livnih sistemov. Vendar novi sistem ni bil popolnoma utečen, tako še niso delovale hladilne komore, primanjkovalo pa je tudi kokil. Precejšep izpad proizvodnje je povzročil voluminozno slab vložek — povečalo se je število zalaganj. Veliko težav je bilo zaradi slabe oskrbe s topilniškimi materiali. Primanjkovalo je niklja, ognjevzdržnih materialov ter drugih dodatkov. TOZD JEKLOLIVARNA. V maju je TOZD predvideni plan skupne proizvodnje presegla za 2,9 odst. Številne težave so nastale z izpadom 5 t elek-tro obločne peči. Ker je izpad trajal skoraj ves mesec, je bila TOZD prisiljena nenehno spreminjati in prilagajati svoj proizvodni program preostalim razpoložljivim kapacitetam TOZD jeklarne. Posledice, ki so nastale zaradi spremembe programov, so se po- FAKTURIRANA REALIZACIJA V MAJU 19 12 130 . Poleg teh nalog morajo zagotoviti varčevanje na vseh drugih področjih, zlasti pa mora priti do izraza lastni program ukrepov vsake TOZD oz. delovne skupnosti skupnih služb za čim-boljše gospodarjenje, ki je vedno rezultat specifičnih okoliščin. Poslovodni odbor bo dosledno zahteval omenjena poročila in informacije in jih dal v obravnavo pristojnim izvršilnim organom delavskega sveta delovne organizacije. V primeru neizvajanja bo poslovodni odbor proti odgovornim delavcem, predlagal konkretne ukrepe. kazale v neizpolnjevanju določenih terminskih obveznosti. V TOZD primanjkuje naročil za izpolnitev predvidenega letnega plana izvoza. TOZD VALJARNA. TOZD je zaostala za predvidenim planom skupne proizvodnje 4,9 odst. Pri gredicah znaša zaostanek 18,2 odst. predvsem zaradi pomanjkanja vložka iz TOZD jeklarna. Ob uvedbi nove tehnologije v jeklarni so se povečali časi dostave vložka (ingoti se zaradi tega preveč ohladijo), kar ima posledico daljši čas ogrevanja in s tem večjo porabo mazuta. Prekoračitev predvidenega plana na srednji progi znaša 12,3 odst., na lahki pa 36 odst. V maju je bilo izva-ljanih okoli 49 odst. visoko legiranih jekel, kar se bo pokazalo pri realizaciji v naslednjem mesecu. TOZD KOVAČNICA. Prekoračitev predvidenega plana skupne proizvodnje v maju znaša 12,3 odst. Plan je bil presežen pri kovanih palicah 24,3 odst., odkovkih 10,2 odst. in krčilnih odkovkih 2,4 odst. TOZD pa je zaostala pri kovanih gredicah, kjer je bil plan dosežen le 39,4 odst. Kvaliteta * šarž se v maju ni izboljšala, v porastu so celo šarže, ki analizno odstopajo. Zaradi nepravočasne dostave vložka prihaja v TOZD do znatno večje porabe energije zaradi čakanja z ogrevnimi pečmi. TOZD JEKLOVLEK. Za predvidenim planom skupne proizvodnje je TOZD zaostala 20,7 odst. Tako pri vlečenem jeklu za 32,7 odst., brušenem jeklu 34,2 odst. in vlečeni žici 13,8 odst. Prekoračena pa je bila proizvodnja luščenega jekla za 48 odst. Nedoseganje predvidenega plana proizvodnje je predvsem v pomanjkanju vložka ter daljšem remontu na dvožilnem in vlečno ravnalnem stroju. TOZD ORODJARNA. Zaostanek za predvidenim planom proizvodnje 46,1 odst. je posledica okvare brusilnega stroja, ki se uporablja za brušenje orodnih plošč. Zaostanek pri orodnih ploščah znaša v maju 61,5 odst. Ta zaostanek bo težko nadomestljiv, ker novih strojev še ni, pri postavljanju plana pa se je na njih računalo. TOZD STROJI IN DELI. Zaostanek TOZD za predvidenim planom skupne proizvodnje 10,0 odst. je nastal predvsem zaradi zamude pri obdelavi in dostavi na termično obdelavo večjih količin odkovkov in ulitkov. Pri sestavljenih izdelkih pa ni bila možna montaža zaradi popravila reklamiranih pozicij iz Famosa. Za predvidenim planom je zaostala proizvodnja obdelanih ulitkov 61,2 odst., obdelanih odkovkov 11,7 odst. in valjev 36,7 odst. TOZD INDUSTRIJSKI NOZI. Za predvidenim planom skupne proizvodnje je TOZD zaostala 47,5 odst. predvsem na račun izpada proizvodnje gredic in industrijskih nožev, kjer znaša proizvodnja le 77,3 odst. TOZD PNEVMATIČNI STROJI. Zaostanek za predvidenim planom skupne proizvodnje v TOZD znaša 16,3 odst. V maju je izpadla celotna proizvodnja vrtalnega orodja, zaostala pa proizvodnja pnevmatičnih strojev za 5,9 odst. ter proizvodnja za pnevmatične stroje za 30 odst. Vzrok je v nekvalitetnem vložku, večjih popravilih in izpadih strojnih kapacitet ter nepravočasnem in nekvalitetnem nabavljenem orodju, sestavnih delih iz uvoza in domače trgovske mreže. TOZD VZMETARNA. Vzrok za nedoseganje predvidenega plana skup- ne proizvodnje je predvsem pomanjkanje delavcev in slaba oskrba z vloz; nim materialom. Primanjkuje pa tud) naročil za listnate vzmeti. Za predvidenim planom je zaostala proizvodnja listnatih vzmeti za 2,0 odst., vzmetne palice pa za 7,2 odst. , TOZD REZALNO ORODJE. Predvideni mesečni plan skupne proizvodnje je bil presežen za 7,1 odst. Ob prezasedenih strojih za ploščinsko bru- \ šenje in proizvodnjo krožnih žag Prl' manjkuje dela na nekaterih namenskih strojih, še nadalje je občutno po-manjkanje karbidne trdine za izdelavo rotacijskega in drugega orodja. TOZD KOVINARSTVO. Za 31,’ odst. zaostanek za planom skupne ptO" izvodnje v maju so krivi tako okvar topovarilnega stroja za varjenje zoba; tih vencev kot tehnološki problemi pr izdelavi nožev za SIP Šempeter t** neprimerni roki izdelave sornikov z4 SKIP Ljubljana. TOZD ARMATURE. Vzrok za za ostanek 6,0 odst. za predvidenim PJ* nom je predvsem nepravočasna doba-va ulitkov ter nekaterih vrst orodji Zaradi neurejenosti akreditiva v ®ai ni bilo možno odpremiti vse proizvodnje za ZSSR. PRODAJA DOMA TOZD JEKLOLIVARNA. K d°b4 realizaciji v maju je največ prisp^j visoko produktiven asortiment i® • bre prodajne cene, kakor tudi zm™ šan izvoz. . TOZD VALJARNA. TOZD ie d(£ segla načrtovano mesečno koližinS TOZD DOSEGANJE PLANSKIH OBVEZNOSTI V MAJU 19 8 2 120 110 100 90 80 O < IZVOZ V # V MAJU 19 8 2 140 130 120 110 100- 90 80 70 60 50 40 30 < O S >o < > o o CM >N O 2 Q g TOZD OPD.: TOZD VZMETARNA ZDRUŽUJE IZVOZ S 50 % Z AVTOMONTAŽO Maj v številkah J ODSTOTEK DOSEGANJA NAČRTOVANE PROIZVODNJE TOZD SKUPNA PROIZVODNJA ODPREMA FAKTURIRANA REALIZACIJA IZVOZ IZVOZ DOMAČI TRG ton TON DIN DIN D N • MAJ kumul. MAJ kumul. MAJ kumul. MAJ kumul. MAJ kumul. MAJ kumul. JEKLARNA S9 ,5 97,5 - - - _ _ _ _ _ _ _ Jeklolivarna 102,9 102,7 116,1 113,4 114,8 115,0 65,5 69,1 74,5 78,1 123,0 122,5 valjarna 95,1 99,4 113,5 102,8 115,7 95,3 95,4 119,6 108,3 134,3 117,0 88,9 kovačnica 112,3 111,2 116,8 110,7 101,3 97,8 89,0 111,8 101,1 125,4 1.01 ,3 94,9 Jeklovlek 79,3 98,6 76,7 96 ,9 94 ,2 99,6 125,6 75,0 144 ,0 82,9 87,6 101 ,8 orodjarna 53,9 73,1 44 ,4 105 ,2 58,5 106,7 _ 25,1 - 28,5 64 ,0 114,1 STROJI IN DELI 90,0 96 ,5 88,4 96 ,8 106 ,0 100,8 140,8 123,9 157,9 132,2 81,4 85,9 _* N°ŽI, brzorez. orod. 00 o cc 99 ,5 69,2 84,8 71,7 98,5 52,6 60,1 53,5 60,5 87,3 131 ,1 ' GREDICE - 130,0 - - - - - - - - - - Jndustrijski noži 52,5 110,1 69,2 84,8 72,0 99 ,2 52,6 60,1 53,8 61,0 87,5 131,7 ^PNEVMATIČNI STROJI 83,7 95,3 95,0 91 ,1 110,8 91,2 - 67 ,2 - 82,6 115,2 91,6 VZMETARNA 96,7 99,7 91,8 99,9 92 ,1 99,8 27,0 119,0 30,5 132,2 102,0 94 ,5 J*ezalno orodje - 107,1 101,4 89,0 89,7 137,7 118,1 98,0 72,0 117 >8 84 ,2 139,6 121,4 kovina RSTyri 68,1 83,2 51,9 79,3 123 ,7 82,0 _ - 123,7 82,0 ^armature 94 ,0 84,4 79 ,0 80,0 76,4 72,7 58,1 61,2 74 ,4 65,5 80,3 86,0 J^atstvo varvarin 39,0 12,4 40,0 12,0 34 ,1 10,5 - - - - 34,1 10,5 KALILNICA - - - - 91,6 83,4 - - - - 91,6 83,4 JUURITVE drugih tozd,ds - - - - 145,1 96,8 - - - - 131,6 94,1 _UELOVNA ORGANIZACIJA 93,4 99,3 107,3 102,9 106,3 97,9 96,9 99,2 105,8 108,1 106,5 95,7 od lZVodni° ‘n s tem realizirala za 15,9 st. več, kot predvideva mesečni na-Prodaje na domačem trgu. Se vedno jek]'6 f>omanikanje vložka iz TOZD j .arne vzrok, da ni izpolnjen predvi-'r'rvlan Prodaje gredic. Dr/ . KOVAČNICA. TOZD je ni n? ta^° količinski kot vrednost- nir Prodaje na domačem trgu. Pla- ptiana realizacija ni bila dosežena le kovanih palicah zaradi slabšega n rtimenta, zaostanek pa znaša samo • odst. ski ?ZD JEKLOVLEK. Tako količin-v m ■ vrednostni plan prodaje p a)u ni bil dosežen predvsem zaradi JpRnjkanja vložka in okvare strojev. r.OZD ORODJARNA. Dosežena znaša v maju le 64 odst., količinsko 57.1 odst. Vzrok je predvsem izpad brusilnega stroja, nekompletni asortiment vložnega materiala in ozka grla pri razrezu vložka. TOZD STROJI IN DELI. TOZD je dosegla le 81,4 odst. vrednostne prodaje na domačem trgu, količinsko 66.1 odst. Mesečno načrtovana količi- presežena za 7,5 odst., vrednostno pa TOZD zaostaja za 12,5 odst. Kasneje se je ugotovilo, da je pri tem nastala napaka, ki bo odpravljena v naslednjem mesecu. S tem bo v juniju indeks fakturirane realizacije večji. TOZD PNEVMATIČNI STROJI. Z doseženo 98,8 odst. količinsko proizvodnjo je bila realizirana 115,2 odst. v*dn, l°st prodaje na domačem trgu °skrba z energijo faradi splošnega pomanjkanja le hl|ta na Jugoslovanskem tržišču va *a v maju izredno slaba doba-okon 0 bila zaloga mazuta s*1 10 dni pod 200 ton oziroma tab°'Za tridnevno porabo. Pri po-vn>1 ie bila reducirana TOZD ko- ikrnaCa’ delno pa tudi TOZD val‘ kav motenj je bilo tudi z do o^^^kočega kisika iz Ruš zaradi Z (jare.na naPravi za proizvodnjo, bjj ri|gimi energetskimi mediji je kisn °s^rt)a zadovoljiva, tako da vPlivali na zastoje. ^ maju je bilo dobavljeno riektro 16,894.870 kWh 2,497.500 Nm1 10.530 kg 1,712.840 kg 8.660 kg 13.050 kg ®nergije Zemeljski plin mitan-propan ^azut koks karbid madilna Voda DELAVSKI SVET SOZDA V NOVI SESTAVI 19. maja 1982 je bila na Teharjih 1. seja novega delavskega sveta sozda Slovenske železarne. Med 34 člani je 6 delavcev iz naše železarne, in sicer: Ela Tušek, Franc Hartman, Alojz Janežič, Mirko Kranjc, Albert Potočnik in Ivan Tratnik. Za predsednika je bil izvoljen Alojz Janežič iz železarne Ravne, njegov namestnik pa je Ni jaz Smajič iz Metalurškega inštituta v Ljubljani. Devetčlanski izvršilni odbor delavskega sveta bo v tej mandatni dobi vodil Janko Medja z Jesenic. Potem ko je sprejel poslovnik o svojem delu in poročilo o delu delavskega sveta v minulem mandatnem obdobju, je delavski svet sprejel tudi gospodarski načrt sozda za leto 1982. Če se bodo razmere tako spremenile, da načrta ne bo moč uresničiti, bo potreben rebalans. Delavski svet je sprejel informacijo o okoli 23 milij. $ primanjkljaja sozda in podprl sklepe poslovodnega odbora sozda pri njegovih naporih, da na tem področju stori, kar more. Ko je sprejel osnutek sprememb SaS o temeljih plana sozda in Interne banke za obdobje 1981—85, je predlagal, naj se predlagane usmeritve uskladijo z novimi razmerami na trgu do konca junija. Ob sprejemu analize o gibanju OD v Slovenskih železarnah v I. trimesečju 82 je zadolžil strokovne službe v delovnih organizacijah sozda, naj delujejo usklajeno posebno glede na kritični položaj v prihodnje. (Vir: zapisnik 1. seje delavskega sveta sozda) S 913.393 m3 °skrb-ern* drugimi mediji je bila Da 1 lei fiad rec*na> razen 12-urnega iz-‘ a gravitacijske vode za hla- jj., v uut ^ ci uia ^fleksibilnih kablov na 7. EP vQdp.i II. Izpad gravitacijske v°do kE nadomeščen s pitno na proizvodnje je bila pri vseh skupinah proizvodov pod planom, realizacija pa je bila presežena pri obdelanih odkovkih 14,1 odst., valjih 51,3 odst. in delih za vozila 133,2 odst. Nizka proizvodnja obdelanih ulitkov, sestavljenih izdelkov in strojev za predelavo je vplivala na to, da za ves TOZD ni bila dosežena načrtovana mesečna re-filizaciid TOZD INDUSTRIJSKI NOZI. Mesečno načrtovana realizacija je bila vrednost predvidenega mesečnega plana. Zaradi neredne oskrbe z vložnim materialom kasni TOZD z dobavnimi roki, in to predvsem pri vrtalnem orodju. TOZD VZMETARNA. Količinsko je TOZD presegla mesečni plan za 0,7 odst., vrednostno 2 odst. Pri realizaciji sklenjenih pogodbenih obveznosti se pojavljajo težave v redni oskrbi s potrebnim vložnim materialom. IZKORISTEK DELOVNEGA CASA V maju znaša izkoristek delovnega časa 79,92 odst., odsotnosti pa 20,08 odst. Odsotnosti so bile po odstotkih porazdeljene takole: letni dopust 4,32 izredno plačani dopust 0,53 prazniki 7,92 službena potovanja 0,34 boleznine do 30 dni 2,41 boleznine nad 30 dni 3,53 neplačane odsotnosti 0,17 ostale plačane odsotnosti 0,86 TOZD REZALNO ORODJE. Ob ugodni prodajni ceni je TOZD kljub količinskemu zaostanku za planom 15,8 odst. presegla vrednostni plan prodaje za 39,6 odst. V TOZD se srečujejo s problemom kontinuirane oskrbe s potrebnim vložnim materialom, kar povzroča precejšnje zaostanke glede na sklenjene pogodbene obveznosti in s tem nezadovoljstvo pri kupcih. TOZD ARMATURE. Količinsko je dosegla TOZD 92,7 odst., vrednostno pa 80,3 odst. predvidenega mesečnega plana proizvodnje. Vzroki za nedoseganje načrtovane proizvodnje so predvsem tehnično tehnološke narave, ki spremljajo razvoj in proizvodnjo nerjavnih armatur. NABAVA Dotok osnovnih surovin je bil v maju zadovoljiv, vendar so z nabavo energetskih virov, nemetalnih dodatkov in ognjevzdržnih materialom bile precejšnje težave. Prav tako se ni izboljšala preskrba s talili ter izdelki predelovalne industrije in kooperacije. IZVOZ V maju smo dosegli vrednostni plan izvoza v višini 96,9 odst. Izredno visoka v tem mesecu je bila realizacija na klirinško področje, pretežno je bil to izvoz stiskalnic. Kakor v prejšnjih mesecih se tudi v maju struktura izvoza na konvertibilno področje ni spremenila. Izvozno najbolj intenzivni v maju so bili metalurški TOZD: valjarna, kovačnica in jeklovlek, medtem ko je bil izvoz predelovalnih obratov usmerjen pretežno na klirinški trg. Glavni vzroki nedoseganja mesečnega plana izvoza so: — recesija na zahodnem in posebej na ameriškem tržišču — kasnitev dobavnih rokov — pomanjkanje naročil za litino, ind. nože, armature in pnevmatiko. V maju so bila še dodatno zaključena naročila za valjano, kovano in brušeno paličasto jeklo. Za te vrste jekel še obstajajo možnosti za dodatna naročila, kar pa je glede na zasedenost kapacitet težje izvedljivo. Za manjkajoča naročila: ind. nože, pnevmatične stroje in ulitke še poizkušamo pridobiti dodatna naročila. UVOZ Čeprav so bili tekoči prilivi od izvoza blaga ter prilivi od združevanja s kupci koncem aprila in v začetku maja precejšnji, pa smo v maju uspeli pokrivati le najnujnejše potrebe po uvoznem materialu. Ferolegure, ki jih uvažamo prek SOZD, so v polovici izlicitirane količine za II. kvartal pokrite s potrdili iz 13. čl. SISEOT, uvoz še poteka. INFORMATIVNI FUZlNAR St. 7/1982 Tudi uvoz starega železa iz ZDA in Bolgarije poteka normalno, velike probleme pa imamo s kvaliteto odpadka od firme Rhein-Donau-Stahl, kjer prihaja do obsežnih reklamacij. Niklja iz ZSSR še vedno ni, obljubljen je za konec junija. Pomanjkanje smo skušali premostiti z nabavo z Zahoda, kjer je bilo nabavljenih 32 t niklja. S tem pa smo še dodatno obremenili že tako skromno konvertibilno devizno bilanco. Dolgov pri interni banki še nismo pokrili, ampak smo jih še celo povečali. Prav tako nismo uspeli pokriti za- padle najemnine za IBM, obveznosti iz kreditov pa smo delno pokrili iz sredstev od nakupa deviz od občanov. 2e tako kritično pomanjkanje deviznih sredstev se bo v juniju s prehodom na novi devizni zakon še poslabšalo, tako da lahhko pričakujemo še večje težave pri uvozu osnovnega repromateriala, za kaj več pa deviz tako in tako ne bo. V maju smo končno uspeli dokončno ocariniti opremo za jeklarno od firme Heurtey ter odpraševalno napravo Falekt, ki je že montirana. rijo stanje na področju honorarnega, nadurnega in pogodbenega dela ter predlagajo ukrepe za zmanjševanje tega na minimum. — Kadrovka služba naj čimprej posreduje najnovejše podatke o tem, koliko je v železarni zaposlenih s pogoji za upokojitev in na katerih delih. — Če delavci, ki izpolnujejo pogoje za upokojitev, želijo delati še naprej, naj delajo na deficitarnih delovnih mestih. — Kadrovska služba naj sproti preverja, kako poteka usposabljanje delav- cev, ki bodo zamenjali tiste, ki odhajajo v pokoj. IO predlaga, da bi v občini ustanovili posebno obrtno delavnico za invalide. S tem bi prispevali k hitrejšemu reševanju invalidske problematike U pospeševanju male obrti. Uvedli naj » zaposlovanje na domu (zlasti za zea; ske). Občinski organi naj bi se P0^ s proizvodnim in trgovinskim podjetjem za domačo in umetno obrt »Dom* v Ljubljani. (Vir: zapisnika 2. in 3. seje IO konference sindikata) Tz dela sindikata OCENJEVANJE VODILNIH DELAVCEV SINDIKAT O AKTUALNIH ZADEVAH Na 2. seji IO OO konference OO ZS so obravnavali dopolnitve k sporazumu o temeljih plana OZS in OIS Ravne. Poleg številnih pripomb na zdravstvo in izobraževanje je bilo rečeno, da naj stabilizacija na teh dveh področjih ne poteka samo na račun povišanja prispevnik stopenj. SISI naj bi bolj smotrno trošili denar, da se ne bi dogajalo kot pri telesni kulturi, kjer smo sposobni gojiti vrhunski šport, ne zagotavljamo pa najosnovnejših možnosti za rekreacijo delavcev (seveda trditev ne velja na splošno). Zanimali so se, koliko je privarčevano in za koliko se je zmanjšalo število delavcev, s tem ko so v občini ustanovljene skupne službe SIS. Sklenili so, da naj zdravstvo in izo-bražvanje sproti obveščata delovne organizacije o stanju ter o realizaciji sprejetih ukrepov. Na tretji seji so sprejeli naslednje sklepe: — Ker nekatere osnovne organizacije ne spoštujejo dogovorjenih načel praznovanja (jubileji, prazniki), naj občinski sindikalni svet preveri, kako je to urejeno v drugih DO. — Delavski svet železarne naj odgovori, zakaj ni imenoval komisije, ki jo je IO konference predlagal za reševanje problematike v lužilnici. — V zvezi s pomorom rib v Meži ie bilo sklenjeno, da je potrebno posameznike poklicati na odgovornost, delavska kontrola pa mora poročati o izvršenih ukrepih. — O vseh pomembnejših vprašanjih mora med sejo občinskega sindikalnega sveta razpravljati IO konference, občinski sindikalni svet pa mora pridobiti mnenje baze, jih na skupnem sestanku uskladiti in enotno nastopati navzven. — Člani občinskega sindikalnega sveta se morajo vključiti v delo osnovnih organizacij sindikata, te pa so jih dolžne vabiti na svoje seje. —- Občinski sindikalni svet mora pri vseh pomembnejših aktivnostih upoštevati dvofazni postopek. V času razprave se morajo obvezno sestati člani občinskega sindikalnega sveta, železarne in občinskega odbora delavcev proizvodnje in predelave kovin. Ob seznanitvi z aktivnostmi pri sprejemanju temeljnih samoupravnih splošnih aktov so člani opozorili na napake, ki se pojavljajo v delovanju DPO: — ali so DPO, tiste, ki registrirajo potrebe in želje po spreminjanju SSA — družbenopolitične organizacije v občini nimajo zadostnega vpliva na trgovino in preskrbo — zakaj DPO v posameznih OZD ne spoštujejo statutov (preskrba občanov) — potrebna je enotna dejavnost sindikata v občini. Nezaposlenost v občini se nam povečuje in v zvezi s tem je IO konference sklenil: — Tozdi in delovne skupnosti naj upokojijo vse, ki izpolnjujejo pogoje. Izjemno je možno podaljšati delo le v primeru, če trenutno ni zamenjave za posameznika, vendar je treba obrazložiti, zakaj služba ni pravočasno priskrbela zamenjave in ugotoviti osebno odgovornost za tako stanje. — Vse osnovne organizacije po tozdih in delovnih skupnostih naj preve- Pri nas odnosi med proizvodnimi delavci in vodilnimi niso povsod ustrezni in v času gospodarske krize so posledice takih odnosov nujno še dosti bolj neprijetne kot sicer. Naši temeljni samoupravni akti, ki jih bomo letos dopolnili in sprejeli, predvidevajo nekaj sprememb tudi na področju odgovornosti; med drugim to, da bodo delavski sveti tozdov, delovnih skupnosti in DO enkrat letno ocenjevali delo vodilnih in vodstvenih delavcev, sprejeli sklep o vsakem posamezniku in z njim seznanili vse delavce. V podobni obliki v tozdu ETS to delajo že od leta 1979, ko so prvič ocenili vse vodstvene delavce do vključno delovodij. Pobudo je tedaj dal komite OK ZKS Ravne. V oceni so upoštevali dva glavna kriterija: — kako se vodstveni delavec obnaša v odnosu do dela in podrejenih — kako opravlja svoje družbenopolitične funkcije Ko so ljudje slišali, da bo izdelana taka ocena, ni bil nihče navdušen, kasneje, ko je bila izdelana in predstavljena, je bil odmev zelo ugoden. Oceno je izdelala komisija, ki so jo imenovali 0® ZK in člani IO OO sindikata. Naloge so se lotili resno in odgovorno in si predvsem prizadevali za nepristranskost in objektivnosti zato je bilo tudi mnenje ocenjeni", da je poštena, odkrita in neteIj’ denciozna. To osnovno oceno * leta 1979 sedaj enkrat letno dopolnjujejo. Poskrbeli so tudi, 0 se okoli ocen ni širila r>°ben. jimi skrivnostna farna, zato so z ni seznanili vse ocenjene, člane U ZK in člane IO OO sindikata. Tow> ETS je bržkone lahko za orientacijo delavskim svetom dros' ;kUŠ' cijo delavskim svetom tozdov (in lastne), saj ima i* ., nje, kakršnih drugod še ni. R®2' ka med njihovo oceno in bodočim ocenjevanjem delavskih svetov j ta, da v ETS posledice in nam® ni bil represiven, če pa bo kdo o delavskega sveta dobil negativa oceno, bo to dovolj, da se postopek za prerazporeditev <* lavca. Kompetenca je tu torej ve ja, gotovo pa logična in nujna, s J nam gospodarski položaj železar in države nasploh ne dopušča v nobenih lagodnosti, še zlasti ne, gre za disciplino, organizacijo de in medsebojne odnose. Z. Strgar Terminal jeklenih odpadkov v Mariboru Naša priprava vložka se je preselila v Maribor. Letno plan*1-*®* dobava 80.000 ton ne bo dosežena. Velike zagonske težave, neustr® na oprema. V jeklarni z robo zadovoljni, količina nezadostna. Nova 5-tonska peč v jeklarni S tem ko je tozd jeklarna sklenila samoupravni sporazum z mariborsko Surovino, smo našo pripravo vložka deloma preselili na Štajersko. Uradno se temu reče Terminal jeklenih odpadkov. Vse staro železo in nasploh jekleni odpadki iz države gredo zdaj v Maribor, kjer jih sortirajo, razrežejo, paketirajo, naložijo na vagone, da roba dnevno prihaja na Ravne. Direktno v železarno dobivamo še vedno staro železo iz uvoza. Na Terminalu v Mariboru je zaposlenih 31 delavcev, od tega štirje v upravno administrativnih poslih. Delovni pogoji so vse prej kot dobri, čeprav je oprema in vse, kar sodi zraven, bolj ali manj novo. Delovišče je odprto, s streho od milega neba. Poleti so izpostavljeni vročini in dežju, pozimi mrazu in snegu. Vremenske spremembe tako prispevajo svoje k zastojem pri delu. V hujših nalivih se delavci stiskajo v kontej- nerju na 8 kvadratnih metr ' medtem ko štirje pisarniški ‘ isti kvadraturi v drugem kont J nerju delajo vsak dan. V ProS„i-ni mogoče postaviti niti nor^lg(i nih delovnih miz in v toplih oP, je vroče že zjutraj ob osmih, šele opoldne. Naši kontrolorji, ,jj hodijo dol vsak teden, nimajo m j svojega kota, ampak samo Pre,se v eni od pisalnih mizic. Nič se ne godi rezačem, ko jim v 6*j vo in hrbet žge sonce, od sPre?ja pa še temperatura, ki se spi'05 0 od aparatov, da ne govorim0., zadušljivosti, kadar režejo ,ct sko pločevino, ki je na centim®, debelo opleskana. Včasih k° . zagori obleka, včasih čevlji, v tega še opazi ne, če ni opozoU ^ Tudi oprema za tovrstno delo zasluži priznanja. Magnet je 0°. reč kot igrača, saj naenkrat P, sesa komaj 300 kilogramov, * javi imajo premajhno za10®' vost, škarje odpovejo, če jim PjP strežejo z ladijsko pločevino- Na terminalu (z leve proti desni): škarje za rezanje pločevine rade odpovedo; magnet, ki dvigne 300 kg; pri rezanju ladijske pločevine 99 jim iz železarne ne bomo priskrbeli rezervnih nožev, ne bodo J11 °2li delati, so rekli. Da je potemtakem tako vse do vraga? Pa ■?}; °d prvega do zadnjega se tru-?1J0i da bi naredili čimveč in do-kar potrjuje tudi tov. Plev-J“k iz jeklarne, s tem ko pravi: ’vse, kar dobimo iz Maribora, je a°bro, ni pa dovolj.« ketno je planirano 80.000 ton, ovarij Muraus v Surovini pa je Prepričan, da več kot polovico te-5a be bo možno dobaviti, ker slede na zmogljivosti naprav eno-tayno ne gre. Nujno bi potrebovali še en žerjav in večji magnet, j lazarna je sofinancirala mili-rbo din. Trenutno se to še ne 6 ^5lavski sveti tozdov so od 4. do 17. Iojk 2 obranavll ln sprejeli načrt na-(r*~ v osnovna sredstva v letu 1982 mdelavskega sveta TOZD pnev-13/bii stroji) ter v Poročevalcu št. 1o»k Pfedlagane sklepe. Z načrtom na-dm s° bili seznanjeni vsi delavci toz-0^7 la delovnih skupnosti na zborih talu?Vcev- ob obravnavi so delavci izo-■kovali naslednje pripombe: JEKLARNA voskaj je prišlo do tako velikih preučitev? VALJARNA c,pelavski svet zahteva, da se investi-jet^hP°spešijo in izvajajo v dogovor- STROJI IN DELI v ,pevski svet sprejema plan naložb Pot 1982 s Pogojem, da bodo njihove tol, be, definirane z dopisom ravna-Jh Tozd P II, naknadno usklajene. VnLa teto 1983 se naj v načrt naložb tat- dostavno vozilo za potrebe mon-strojev. PNEVMATIČNI STROJI Plauliavcl ugotavljajo, da TOZD pnev-deni stroji združuje precejšen de- obrestuje, ker imajo v Mariboru velike zagonske težave. Oprema ni zadostna, nimajo svojega servisa. Če se pokvari žerjav, morajo čakati, da pride kdo iz Metalne, pri nas pa vzdrževalci takoj začno popravljati, če odpove ključni agregat. Ob tem bi pa mi potrebovali še skladišče legiranih odpadkov in enega do dva iskrilca. V času med obiskom Terminala in tem zapisom so iz železarne že poslali večjo magnetno ploščo. Drugače pa naši pravijo, da mora Metalna usposobiti žerjav in gra-bilec, na Terminalu pa da morajo biti sitni, če hočejo kaj doseči. Z. Strgar lež finančnih sredstev za modernizacijo in razširitev proizvodnje ostalih tozdov v delovni organizaciji, medtem ko je sam v nemogočih pogojih proizvodnje, prostorski stiski ter slabih sanitarnih pogojih. Istočasno pa ugotavljajo, da v načrtu naložb ni predvidenih sredstev za reševanje teh problemov. Prihajajo celo v situacijo, ko se jim skušajo odvzeti prostori, kot na primer skladišče za dele lafet. Obstaja negotovost v zvezi z namestitvijo stroja za bruniranje. Ugotavljajo, da se za izgradnjo objekta pnevmatičnih strojev samo pogovarjamo, sprejemamo razne samoupravne akte ter navidezno iščemo rešitve prek tujih partnerjev, medtem pa drugi tozdi v železarni širijo svoje prostore in modernizirajo proizvodnjo. TOZD pnevmatični stroji je ostajala vrsto let brez nadomestila strojnega parka, s čimer je bila povzročena tozdu ekonomska škoda, dani težji pogoji za uresničevanje planskih obveznosti ln pogojev za delo. Stroji, ki so predvideni za leto 1982, so v bistvu le dolgoletni dolg železarne do te delovne sredine. Izhajajoč iz vseh teh ugotovitev delavci v TOZD pnevmatični stroji za- htevajo, da se kljub vsem težavam, v katerih se nahajamo tako v železarni kot izven, prične začetna faza izgradnje projekta pnevmatičnih strojev. ELEKTROTEHNIČNE STORITVE Ali se bodo z izgradnjo nove jedilnice tudi topli obroki kuhali v železarni? Komisije za varstvo pri delu in varstvo okolja ter delegacije za zdravstveno varstvo v tozdih ln delovnih skupnostih so od 20. 4. do 28. 5. obravnavale analizi začasne nezmožnosti za delo in invalidske problematike ter opis izvajanja bolniškega reda na domu. Pripombe JEKLARNA • Kontrolor bolniške bo moral večkrat na dan obiskati bolnika (delavca-kmeta) na domu in ugotoviti, če delavec slučajno neupravičeno uveljavlja bolniško. • Bolniški stalež se naj ne priznava več za nazaj. • V železarni se mora končno že urediti zobna ambulanta. • Specialistični pregledi naj bodo kvalitetnejši. VALJARNA • Bolniško odsotnost dobijo tudi vinjeni delavci oziroma zaradi alkohola nesposobni za delo. • Vzpostaviti je treba tesnejše sodelovanje z obratno ambulanto. • Po možnosti organizirati lastno ambulanto z zdravniki in zobozdravniki. • Povečati število kontrolorjev bolniškega staleža. • Procent zaposlenih invalidov je v mehanskih tozdih manjši, zato bi bilo treba razmisliti, kje zaposliti v njih tiste, ki jim v metalurških tozdih ni mogoče najti ustrezne zaposlitve. • Najbolj problematična za bolniški stalež sta skupina alkoholikov in malih oziroma srednjih kmetov. Pri njih bo še posebej treba poostriti kontrolo. • Denar, namenjen za humanizacijo dela in prilagajanje dela delavcem, se mora racionalno trošiti, komisije za varstvo pri delu in varstvo okolja morajo temu posvetiti še posebno skrb. KOVAČNICA • Podpirajo predlog za oblikovanje skupine, ki bi poročala o kazalcih negativnega zdravja in spremljala bolniški stalež po tozdih in delovnih skupnostih, vendar se na ta račun ne sme povečati število strokovnih delavcev. • Ugotavljajo, da je analiza invalidske problematike podana precej splošno. Premalo je konkretnih predlogov za izboljšanje stanja. • V Poročevalcu niso navedeni vsi podatki za kovačnico (starostna in izobrazbena struktura, vzroki invalidnosti, glede na vrsto obolenj); v bodoče naj bodo podatki popolni. JEKLOVLEK • Zaskrbljujoči so kazalci invalidnosti, kar kaže na to, da smo premalo storili za prilagajanje dela delavcem. • Sredstva davčnih olajšav je treba koristiti strogo namensko in na ta način odpravljati najbolj izpostavljena delovna mesta. ORODJARNA • Premalo je del in nalog, kamor naj bi delavce z zmanjšano delazmož-nostjo premestili. STROJI IN DELI • S predlogi ukrepov bi morali biti podrobneje seznanjeni tudi drugi organi samoupravljanja. VZMETARNA • Število invalidov bi se zmanjšalo, če bi čim prej uredili beneficirano delovno dobo. • Specialisti naj bi delali bolj pogosto. REZALNO ORODJE • Sredstva, ki jih tozd zbere iz davčnih olajšav, naj se bolj namensko uporabijo (za ureditev delovnega okolja pri bruniranju, razrezu, kaljenju . . .) • Služba za VPD in VO ter kadrovska služba naj čim prej poiščeta možnost za nastavitev kontrolorja bolniške za TOZD rezalno orodje, saj je precej zlorab bolniškega staleža. ENERGIJA • Zelo velik izpad delovnih dni je zaradi poškodb na poti na delo, kar bi bilo treba posebej analizirati. • Analiza odsotnosti ima sicer precej podatkov, vendar bi jih bilo treba komentirati. • V predlogu drugega ukrepa na str. 10 je bistveno, da delavec obvesti tozd oziroma delovno skupnost, ki lahko z izstavitvijo in dostavitvijo napotnice za iskanje zdravstvenega varstva obvesti zdravnika (v pravilniku o odgovornosti imamo nekatera določila, ki precej dobro urejajo to vprašanje). • Predlog C. ukrepa je nedorečen in bi ga bilo treba dopolniti ali preoblikovati (delavca ni na delo ob 14. ali 22. uri, odsotnost ni pogojena z boleznijo ipd.). IZ NAŠIH TOZDOV INFORMATIVNI FUŽINAR St. 7/1982 • Predlagajo, da bi obratnim zdravnikom dali možnost, da sl ogledajo dela in naloge oziroma delovna mesta, na katerih delajo delavci, ki jih zdravijo. Zdravnik bi moral upoštevati naravo dela in razporeditev delovnega časa bolnika, kajti tudi to vpliva na nepotrebno podaljševanje bolniškega staleža. • V razmislek predlagajo ponovno uvedbo denarne oziroma neke druge stimulacije (izleti, brezplačno letovanje in podobno) za tiste delavce, ki zaradi bolezni niso bili odsotni več let, s tem da se upošteva pri izdelavi meril zdravju škodljivo delovno okolje. • Ali analiza obravnava samo delovne ali vse invalide? • Sistematično bi morali obdelati vsa dela in naloge v železarni ter določiti tista, ki jih je mogoče opravljati z zmanjšano delazmožnostjo. RAZVOJ PROIZVODNJE IN TRGA Prvo in peto točko predloga ukrepov uskladiti s splošno težnjo za zmanjšanje izhodov med delovnim časom. Izvesti obljubljene urnike dela specialistov iz 1. točke in se dogovoriti o enotnih kriterijih za odhode k zdravniku med delovnim časom za vso delovno organizacijo, pri predlaganih ukrepih naj se upošteva pravica zdravstvenega varstva. Predlog v 7. točki je potreben podrobne obdelave. Kaj storiti, če invalidska komisija zavrne predlog o premestitvi delavca? Ustrezna komisija naj bi tudi po namestitvi invalida na dogovorjena dela in naloge imela v načrtu sistematične kontakte z njim. 2e v prvih šestih mesecih naj bi se pogovorila z delavcem o morebitnih težavah, ki jih je še treba odstraniti (preureditev delovnega mesta). KOMERCIALA Ugotavljajo, da se invalidska problematika zelo počasi ureja. Premeščanje delavcev na ustrezna delovna mesta v TOZD komerciala je prepočasno, zato zadolžujejo referenta za inval. zadeve in ravnatelja tozda, da skupaj z ostalimi službami to čim prej uredita. Invalidi imajo pri delu določene omejitve, zato je potrebna večkratna kontrola o izvajanju teh omejitev tudi na domu. Služba za varstvo pri delu naj naredi analizo o vzrokih za nesreče pri delu. Pri sprejemu novo zaposlenih delavcev moramo biti doslednejši, zlasti pri zdravniških pregledih. Delavec, ki je sprejet na določeno delovno mesto, mora biti sposoben to delo opravljati, ne pa da se že v kratkem času ugotovi, da tega ni zmožen opravljati oziroma hoče uveljaviti invalidnost. V takih primerih mora kodravska služba takoj ukrepati. Poiskati možnost, da delovna organizacija omogoči delavcu, ki je dalj časa v staležu in je tik pred upokojitvijo, da plača razliko skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja do polne delovne dobe in s tem v delovni organizaciji sprostimo delovno mesto. Vsi tozdi in delovne skupnosti naj bi na delovnih skupinah obravnavali analizo bolniškega’ staleža. Kadrovsko-socialna služba naj poskrbi za lcorektnejši odnos socialnega delavca do invalidov v železarni. KONTROLA KAKOVOSTI Skrajšati je treba čakalno dobo pri vročanju specialističnih izvidov. Povečati disciplino pri upoštevanju oziroma izvajanju varnostnih ukrepov. Zaradi premalo strokovno obdelane invalidske problematike v železarni je zaposlovanje delovnih invalidov postalo zelo pereč problem. Posebno pozornost Je treba posvetiti alkoholizmu ter duševnim bolnikom. Za reševanje te problematike je predvsem potrebno sodelovanje nas vseh, komisij za varstvo pri delu ter predvsem zdravnikov in strokovnih služb, saj bomo le tako lahko uspešno odpravljali nevarna nezgodna žarišča. RAČUNOVODSTVO Nujno potrebno bi bilo usposobiti delovne invalide, ki opravljajo dela in naloge skladiščnega delavca, za uspešno opravljanje teh del in nalog. Delavci tozdov in del. skupnosti so med 31. 5. in 16. 6. 1982 obravnavali spremembe temeljev planov tozdov in SaS o temeljih plana železarne Ravne (kvalitativni del) ter jih sprejeli. Na osnutek sprememb plana sozda niso Imeli pripomb, na domače pa naslednje: JEKLARNA Modernizacija Jeklarne naj se čim prej zaključi. KOVAČNICA Uresničitev srednjeročnega plana v letih 1984 in 85 je možna le s pogojem, da se nabavi ustrezna univerzalna stiskalnica (planirana je bila že v preteklem srednjeročnem obdobju in še do danes ni bila nabavljena), ki bi sprostila kapacitete na 12001 stiskalnici za okoli 1500 t letno v odvisnosti od asortimenta. Prav tako je nujno treba nabaviti čistilni stroj za vroče čiščenje kovancev (ingoti, gredice) — centromaskin ali schluter, kar je nujno zaradi omejenih kapacitet pri čiščenju in ne nazadnje zaradi humanizacije dela. INDUSTRIJSKI NOZI Glede na velike potrebe po raznih vrstah nožev, tako na domačem kot tujem tržišču, bi bilo treba razširiti proizvodnjo nožev do leta 1985 od sedanjih 900 na 1200 ton. Izkoristiti bi bilo treba možnosti sovlaganja velikih kupcev v Jugoslaviji, ki bi si tako zagotovili redno dobavo nožev. Glede na možnost zaposlovanja žens bi morali v železarni razširiti proizvodnjo krožnih žag in okroglih nožev za rezanje pločevine, saj imamo dobro tehnologijo ter kvalitetne izdelke. Velike možnosti se odpirajo tudi za izvoz. Investicijski elaborat za razširitev tovrstne proizvodnje je narejen, zato bi ga morali postopoma realizirati. Opozarjamo na pomanjkanje delovnih mest za ženske, ki postaja z uvedbo usmerjenega izobraževanja vedno večji problem v občini Ravne. Z razširit- Dne 22. 5. 1982 je začel veljati Zakon o pogojih in načinu razpolaganja ter uporabe ustvarjenih konvertibilnih deviz v plačilih do tujine ter o zadolževanju v tujini v letu 1982. Od osnutka zakona do njegove izdaje je bilo veliko diskusij in nasprotujočih si mnenj. Poglejmo, kaj nam ta zakon prinaša novega: Prva novost je, da kot prednostno nalogo postavlja odplačilo anuitet (3. čl.). Organizacije združenega dela in banke ne morejo izvršiti nobenih plačil prej, dokler ne poravnajo vseh zapadlih obveznosti v zvezi z dolgoročnimi, srednjeročnimi in kratkoročnimi krediti v tujini. Druga novost je kvartalna dinamika uresničevanja plačilnobilančnih projekcij republik in pokrajin, in sicer po obsegu in namenih uvoza (5. čl.). Tretja novost je, da se sedanji rok za vnos deviz skrajša od 90 dni na 60 dni od dneva, ko je bilo blago izvoženo ali storitev opravljena (6. čl.). Za izjeme je pristojna Narodna banka republike. Četrta novost je, da se za znesek deviz, ki niso bile vnesene v državo v 60 dneh, OZD zmanjša obseg uvoza, morebitne dobljene eskontne kredite pa se bo moralo vrniti po normalni obrestni meri namesto po ugodnejši, ki velja za ta posojila (8. čl.). Peta novost je, da se smejo devize po 68. členu ZDP združevati samo, če so izvršene vse zakonske in druge obveznosti. Ne sme se dogovoriti izplačilo dinarske protivrednosti (9. čl.). Za kršitelje tega zakona so predpisane zelo visoke denarne kazni. Tako je odgovorna oseba lahko kaznovana od 10.000 do 50.000 dinarjev, če ravna v nasprotju z zakonom ali samoupravnim sporazumom o pogojih za omejitev pri razpolaganju z devizami. vijo tega oddelka bi lahko ta problem ublažili. Tudi tu bi morali poizkusiti s sofinanciranjem trgovine in direktnih odjemalcev. Da se nekatere investicije ne bodo vlekle v nedogled, je treba precizneje izdelati roke dokončanja posameznih investicij v železarni. Pretežni izvozniki se bomo tudi morali sproti modernizirati ter uvajati modernejšo tehnologijo, če bomo želeli tudi v bodoče izvažati. Pri TOZD industrijski noži bo treba razširiti proizvodno halo ter pri tem računamo tudi na sredstva za večje nadomestitve in zamenjave v okviru železarne, deloma pa tudi od sovlagateljev zunaj železarne. Skladno s srednjeročnim planom mora TOZD RPT čimprej izdelati ustrezen elaborat o razširitvi naše proizvodnje. PNEVMATIČNI STROJI Delavci sprejemajo spremembe s pripombo, da se realizira načrtovana naložba v projekt pnevmatičnih strojev v tem srednjeročnem obdobju, kot je zapisano in sprejeto v planu naložb za obdobje 1981/85. KADROVSKO SPLOŠNE ZADEVE Da bodo ljudje lažje dojeli težko gospodarsko situacijo, jih bo treba sprotno in objektivno informirati o stanju v DO. Več konkretnih informacij naj bo o gibanju dohodka In OD v odvisnosti od poslovnih rezultatov. Zbral referent za samoupravo Slavko Rose Iz dosedanjih dogovorov v naši republiki o odstotku deviz, s katerimi naj bi pokrivali obveznosti do tujine, izhaja, da bi od prilivov odvajali: — 17 %> za uvoz nafte in koksa — 5 °/o za potrebe federacije — 15,9 % za vzajemnost pri odplačevanju anuitet na nivoju federacije in — 20,9 o/o za vzajemnost pri odplačevanju anuitet v republiki. To pomeni, da bi OZD lahko razpolagale namesto sedanjih 65 °/o ustvarjenih deviz samo s 41,2 o/o. Končen procent še ni določen. Pri vzajemnosti in solidarnosti gre za tri kroge. V prvem krogu gre za solidarno pomoč članic ene poslovne banke, v drugem krogu za solidarnost med poslovnimi bankami znotraj posameznih republik, v tretjem krogu pa za solidarnost na ravni federacije. Tretji krog je znan, ni pa še dogovorjena meja oziroma delitev 20,9 %> na republiško in OZD-jevsko pokrivanje. Na podlagi teh novosti lahko zaključimo: 1. Da bomo imeli na razpolago manj deviz. Od 24 milijonov samo 9,88 milijonov (prej 15,6 milijona). 2. V sedanji tržni konstelaciji bo na tuje še težje prodajati. Pričakovati je pritiske na zmanjšanje cen vsaj za višino obrestne mere za kredite. 3. Odgovorni delavci v komerciali so postavljeni v težavnejši položaj. 4. Imeli bomo hude motnje z uvozom repromateriala, ker imajo anuitete absolutno prednost. 5. Za združevanje bo na razpolago manj deviz, saj OZD, ki bi trdno želela devize združevati, tega ne bo smela in mogla, če poprej ne bo pokrila vseh obveznosti. Kako se izvleči iz tako spremenjenih pogojev gospodarjenja? Na višini TEŽAVE Z DEVIZAMI TUDI PRI UVOZU OGNJEVZDRŽNIH MATERIALOV Kljub minimalno planirani ko-ličini uvoznih ognjevzdržnih ma' terialov za vzdrževanje metal**r" ških peči (za leto 1982 smo vzdrževalci planirali vsega 37 *°n uvoznih mas in termobetonov kar predstavlja samo dober odstotek v primerjavi s celotno le*' no porabo vgrajenih ognjevzdrz* nih materialov), imamo težave uvozom. Ker deviz ni, bomo moral* z® bližnji remont OFAG peči Št. uporabiti domačo nabojno ***aS® tipa »plastik« za popravilo kompletnih gorilcev in delno dna Pe®‘’ TO JE REŠITEV IN NI! Je toliko, ker bomo vzdrževalo* remont peči lahko opravili in delovna organizacija prihrani*® nekaj deviz za uvoz še bolj P°" trebnih surovin. Ni pa, če pomislimo na vzdržnost in na zastoje peči. Doniao® masa obstoji v gorilcih dve leJJ’ uvozna pet let. Se težje je z dno*** in koračnimi gredmi. Ker se domača masa veže s škajo, ima t® za posledico prepogosto ustavlj*" nje peči in čiščenje škaje od d**®-Eno ustavljanje peči (ohlajanje *® ponovno ogrevanje) pa pomeni dni izpada proizvodnje peči Pj kapaciteti 15 ton/h ogretega vložka — gredic. TOZD SGV — gradbeno vzdrževanje Edina prava rešitev je povečanj lastnega izvoza in resnično str®® revizija vseh uvoznih naročil te^ skrajna štednja in racionalna P°' raba uvoznih materialov. V komerciali nam je jasno, **® bo imela proizvodnja za izvoz absolutno prednost. Proizvodni problemom bomo morali posvečati znatno več pozornosti kot “0 slej. Z nepovezanim in neuS'f!!L jenim planiranjem, ad hoc akcij®' mi, moledovanjem: to ne gre P ono ne gre, spremenjenih pogoi® gospodarjenja ne bomo zmogli- Ferdo Gnamuš, ravnatelj TOZD komercial® Kaj #nam prinaša novi devizni sistem j SISTEMATIZACIJA POVRŠINSKIH NAPAK INGOTOV Strokovnjak Slaba površina ingotov za kovaški stroj je privedla do tega, da j Pr°blem temeljito obdelamo in odpravimo vzroke površinskih napak ingotov ter izboljšamo kvaliteto površine ingotov in tako dosežemo večji izplen. Najprej je Odo potrebno ugotoviti, katere na-Pake površine ingotov se pojav-jajo v praksi. Zasledovali smo jih X Jeklarni I, jih fotografirali ter skušali nekako sistemsko urediti. Razdelili smo jih v skupine po zrokih nastanka, izgledu napake mestu, kjer napaka nastopa. J-ako imamo naslednje skupine Površinskih napak ingotov: £ — napake litja, — površinske napake litja v- — nekovinski makro vključki - na površini, — napake glave, p ~~ bunker, ' " razpoke in ^ — napake noge. Napake litja so tiste napake, ki [rftanejo zaradi nepravilnega io T° so: direktno litje, prekin-•?no litje, dolitje, neodlit ingot in DotCent1 litje. Površinske na-P°ke litja so dvojna skorja, prelita Površina, valovita površina, kra-,.e> Pljuski, šivi na površini, povr-rnh 'ul. raio vroči na ogrevanje za vjadje ali kovanje, je ocenje-teh zelo težavno. Sinpnaliza stanja kvalitete povr-pai5 ie pokazala, da se največ na-T0 Pojavlja na formatu GFM 4. So ingoti za visoko legirana jekla, zato je pomembno, da bomo te napake čimprej odpravili in tako povečali izplen pri predelavi ingotov. Najobsežnejše napake na vseh formatih ingotov za kovaški stroj so premaknjena glava, prelita površina, valovita površina, kraste, nekovinski ma-krovključki na površini in krona. Pri predelavi takih ingotov z napakami nastopijo težave. Ingot s premaknjeno glavo povzroči neenakomerne obremenitve kovaškega stroja (orodja in manipulatorja), zaradi česar je že prišlo do nekaj okvar na stroju. Lahko pa se zgodi, da odleti noga ali glava ingota med kovanjem in moti proces kovanja. Prelita in valovita površina povzročata zakovane plasti (zaplate) in prečne razpoke na odkovku ali gredici. Če sta ti napaki manjši, odpadeta s škajo. Napake litja se pri plastični predelavi slabo obnašajo. Prekinjeno lit ali dolit ingot se pri predelavi loči v dva dela ali se »odpira« na mestu prekinjenega litja oz. dolit-ja. Slaba površina direktno litega ingota se prenese na predelano jeklo. To ima razpoke, zaplate, nekovinske makro vključke na površini. Z izvajanjem tehnološke discipline v livni jami, z uporabo čistih kokil in kvalitetnih livnih praškov je možno te napake bistveno zmanjšati, če že ne odpraviti. Odločilno vlogo ima tu subjektivni faktor. Zato bomo na predlog vodstva jeklarne zaposlene v livni jami podrobno seznanili z napakami površine ingotov, vzrokih napak in njihovimi posledicami. V marcu in aprilu so bile odobrene naslednje inovacije: TOZD jeklarna Leonu Prosencu in Marjanu Lupši je bilo dodeljeno enkratno nadomestilo 8.000 din za izboljšavo obzidave bokov na 40-tonski elektro obločnih pečeh. Z izboljšavo se je podaljšala zdržljivost obzidave, povečanja dohodka pa pri tej inovaciji ni bilo moč ugotoviti. Nadomestilo si avtorja delita na polovico. TOZD jeklolivarna Ferdu Mirkacu je bilo dodeljeno tretje nadomestilo 8.806,45 din za ročno vlivanje v strojni kalu-parnici in v mini livarni. V četrtem in petem letu je bil z inovacijo povečan dohodek tozda poprečno letno za 109.032 din. Antonu Rusu in Vinku Kruši-ču je bilo dodeljeno tretje nadomestilo za predelavo kalupar-skih strojev, s čimer se je povečala njihova zdržljivost. V četrtem in petem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda poprečno letno za 769.052 din. Nadomestilo znaša 29.716,50 din, avtorja pa si ga delita na polovico. Karlu Polancu, Ivanu Kameniku in Andreju Plohlu je bilo dodeljeno tretje nadomestilo za uvedbo košar na krožni peči. V Tudi osvajanje domačih livnih praškov naj bi pripomoglo k izboljšanju kvalitete površine ingotov, pa še uvoz bi zamenjali z domačimi materiali. Na tem delajo vse jeklarne S2 skupaj s Termitom Domžale in MI Ljubljana. Če nam ne bo uspelo izboljšati površine ingotov, bodo potrebna sredstva za izgradnjo čistilnice ingotov, saj se je samo pri GFM 4 formatu visoko legiranih jekel pokazala potreba po čiščenju 32 %> teh ingotov samo zaradi prelite in valovite površine. To bi predstavljalo nove investicije, nove stroške ter izgube materiala zaradi čiščenja. Stanko Petovar četrtem in petem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda poprečno letno za 10,133.013 din. Nadomestilo znaša 84.656,30 din, pri delitvi pa so udeleženi Polanc s 50, Kamenik s 30 in Plohl z 20 odstotki. Andreju Plohlu je bilo dodeljeno drugo nadomestilo 42.907,05 din za izboljšavo tehnologije vlivanja ohišij ventilov. V drugem in tretjem letu je bil z uporabo inovacije povečan dohodek tozda poprečno letno za 922.017 din. Otmarju Lešu in Jožetu Sedel-šaku je bilo dodeljeno prvo nadomestilo za predelavo 500-kilo-gramske UF peči v mini livarni, s čimer sta se povečali produktivnost in vzdržljivost obzidave. V prvem letu je bil z uporabo inovacije povečan dohodek tozda za 2,246.240 din. Nadomestilo znaša 80.529,10 din, pri delitvi pa sta udeležena Leš s 96 in Sedel-šak s 4 odstotki. Milanu Švajgerju, Vinku Pušniku, Francu Kolarju in Stanetu I.enasiju je bilo dodeljeno prvo nadomestilo za uvedbo natalje-vanja čepov na pilger valjih. V prvem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 816.348 din. Nadomestilo znaša 40.800 din, pri delitvi pa so udeleženi Švajger, Pušnik in Kolar s 30 in Lenasi z 10 odstotki. TOZD valjarna Francu Juvanu je bilo dodeljeno tretje nadomestilo 18 tisoč 404,80 din za premestitev servo-motorjev na globinskih pečeh, s čimer se je povečala njihova zdržljivost. V četrtem in petem letu je bil z inovacijo povečan dohodek tozda poprečno letno za 220.077 din. Lazu Saviču, Dominiku Naberniku in Edvardu Plazovniku je bilo dodeljeno enkratno nadomestilo 81.837 din za predelavo pastorkov in votlih gredi na valjčnicah težke proge, s čimer so se zmanjšali stroški vzdrževanja. Inovacija je povečala dohodek tozda letno za 415.801 din. Pri delitvi so udeleženi Savič in Nabernik s po 40, in Plazovnik z 20 odstotki. TOZD jeklovlek Antonu Godcu, Janku Gnamušu, Vinku čibronu, Francu Rataju, Cvetu Barbiču in Ivanu Kosu je bilo dodeljeno prvo nadomestilo za izboljšavo tehnologije vlečenja ventilskih jekel. V prvem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 266.160 din. Nadomestilo znaša 19.317,25 din, pri delitvi pa so udeleženi z deleži od 5 do 35 odstotkov. TOZD stroji in deli Mihaelu Hovniku in Alojzu Strmčniku je bilo dodeljeno enkratno nadomestilo 12.000 din za izdelavo stroja za peskanje in varjenje manjših predmetov. Povečanja dohodka pri tej inovaciji ni bilo moč ugotoviti. Nadomestilo si avtorja delita na polovico. Ivanu Urbanclu je bilo dodeljeno enkratno nadomestilo 11.000 din za izdelavo naprave za strojno poliranje na stružnicah. Z uporabo naprave se je povečala varnost dela in izboljšala kakovost poliranja. Povečanja dohodka pri tej inovaciji ni bilo moč ugotoviti. Petru Štumbergerju in Alojzu Strmčniku je bilo dodeljeno tretje nadomestilo za uvedbo obrezovanja diskov na stiskalnici. V četrtem in petem letu je bil z uporabo inovacije povečan dohodek tozda poprečno letno za 163.599 din. Nadomestilo znaša 9.385 din, avtorja pa si ga delita na polovico. INOVACIJE / Stanku Strmčniku je bilo dodeljeno enkratno nadomestilo 5.000 din za rešitev 38 cevnic. Povečanja dohodka pri tej inovaciji ni bilo moč ugotoviti. Antonu Džuri je bilo dodeljeno enkratno nadomestilo 9.000 din za izdelavo nove zagozde za izbijanje rezkarjev in vretena na rezkalnem stroju FMUA, s čimer so se zmanjšali zastoji. V proizvodnji sta dva tovrstna stroja, eden v tozdu strojev in delov, drugi pa v tozdu SGV. Pri nadomestilu sta prispevala oba tozda, vsak polovico. TOZD pnevmatični stroji Francu Kotniku in Rafaelu Plestenjaku je bilo dodeljeno enkratno nadomestilo 6.243 din za zamenjavo vloženega materiala pri maticah za pnevmatične stroje. Letni povečani dohodek, dosežen z inovacijo, znaša 121.421 din, pri delitvi pa sta udeležena Kotnik s 60 in Plestenjak s 40 odstotki. Slavku Strmčniku in Francu Hirtlu je bilo dodeljeno tretje nadomestilo za zamenjavo vloženega materiala pri odkopnih konicah. V četrtem in petem letu je bil z uporabo inovacije povečan dohodek tozda poprečno letno za 2,140.993 din. Nadomestilo znaša 41.517,50 din, avtorja pa si ga delita na polovico. Dominiku Jelenu je bilo dodeljeno drugo nadomestilo 9.924 din za izdelavo delovnih priprav pri mehanski obdelavi delov za zračne motorje. V drugem in tretjem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda poprečno letno za 84.050 din. TOZD orodjarna Davorinu Turkušu, Antonu Motniku in Ivanu Jehartu je bilo dodeljeno prvo nadomestilo za izdelavo priprave pri rezkanju orodnih plošč. Z uporabo inovacije je bil v prvem letu povečan dohodek tozda za 2,903.107 din. Nadomestilo znaša 103.764,50 din, avtorji pa si ga dele na enake dele. TOZD rezalno orodje Milanu Kragelniku je bilo dodeljeno drugo nadomestilo 49.114,20 din za predelavo stroja za odvalno rezkanje, s čimer se je povečala produktivnost pri rezkanju zob na krožnih žagah. V drugem in tretjem letu je bil z uporabo inovacije povečan dohodek tozda poprečno letno za 924.058 din. Alojzu Verboletu je bilo dodeljeno drugo nadomestilo 8.200,50 din za izdelavo priprave za brušenje svedrov, grezil in drugega lesnega orodja. V drugem in tretjem letu je bil z uporabo inovacije povečan dohodek tozda poprečno letno za 62.506 din. Ivanu Kosu in Jerneju Novaku je bilo dodeljeno drugo nadomestilo za uvedbo zračnega vpenjanja krožnih žag in rezkarjev pri povrtavanju. V drugem in tretjem letu je bil z uporabo inovacije povečan dohodek tozda poprečno letno za 607.614 din. Nadomestilo znaša 37.089,30 din, pri delitvi pa sta udeležena Kos s 60 in Novak s 40 odstotki. Adolfu Čepelniku in Karlu Plazlu je bilo dodeljeno drugo nadomestilo za povečanje produktivnosti pri štancanju pred-reznikov Becner. V drugem in tretjem letu je bil z uporabo ino-avcije povečan dohodek tozda poprečno letno za 3.157 din. Nadomestilo znaša 702,30 din, avtorja pa si ga delita na polovico. Zmagu Šteharniku in Jakobu Paradižu je bilo dodeljeno prvo nadomestilo za izdelavo vpenjal-ne priprave za rezkarje za izvr-tavanje grč. V prvem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 68.149 din. Nadomestilo znaša 9.192,70 din, pri delitvi pa sta udeležena Šteharnik s 60 in Paradiž s 40 odstotki. Antonu Praperju in Martinu Novaku je bilo dodeljeno prvo nadomestilo za izdelavo vpenjal-ne priprave pri rezkarjih za miniaturni spoj. V prvem letu je bil z uporabo inovacije povečan dohodek tozda poprečno letno za 130.550 din. Nadomestilo znaša 8.960,20 din, avtorja pa si ga delita na polovico. Silvu Fužirju je bilo dodeljeno Junijski škofjeloški seminar o učinkovitem obveščanju v združenem delu je pokazal, da smo v naši železarni pri obveščanju pred drugimi slovenskimi organizacijami. Imamo center za razvoj samoupravljanja in informiranja, ne še sicer kot samostojno službo, vendar je že to zelo veliko v primerjavi z drugimi. Pohvalimo se lahko z organiziranim tokom informacij; na samoupravnem področju imamo referenta za delo s tozdi in za delo z delegacijami — tako lahko oddelek za informiranje dobiva podatke iz prve roke. Tudi referenti za informiranje in samoupravljanje po tozdih so dobro zamišljeni. Zelo glasno se lahko, v primerjavi npr. z Iskro, Gorenjem, Elektrogospodarstvom iz Maribora itd., pohvalimo z vsebinsko zasnovo svojega glasila. Na prvo nadomestilo 18.836,10 din za izdelavo vpenjalne priprave pri peskanju svedrov možničarjev. Z uporabo inovacije je bil v prvem letu povečan dohodek tozda za 452.949 din. TOZD RPT Jožetu Šeglu, Mirku Okrogelni-ku, Leopoldu Ranču, Janku Šti-mnikarju, Ivanu Mlakarju in Antonu Vučku je bilo dodeljeno enkratno nadomestilo 29.600 din iza uvedbo procesnega računalnika v mini livarni. Uvedba je bila zvezana z izdelavo programskega paketa, ki predstavlja še razpoložljivo znanje za prodajo. Nadomestilo avtorjem ni bilo določeno na osnovi povečanja dohodka, temveč po pravilniku o prenosu znanja. Pri delitvi so udeleženi prvi navedeni s 30, druga dva z 20 in zadnji trije z 10 odstotki. Franjo Krivec bilten, kot so pri nas priljubljene Novice, drugje še pomislili niso. Ne zavedajo se dosti, da so delavci zelo dovzetni za jedrnate informacije, take, ki jih lahko preberejo na vožnji domov. Udeleženci seminarja so se čudili našim Poročevalcem, zelo jih je zanimalo urejanje oglasnih desk s tipskimi naslovi, spraševali so se, kako moremo imeti v železarni vse tako urejeno. Odgovorili smo, da zato, ker je posluh pri vodstvenih delavcih in najbrž tudi zato, ker imamo v centru za samoupravljanje in informiranje močan kader. Mislili smo, da se bomo na tem seminarju naučili kaj novega, pa smo morali mi biti učitelj drugim. Da se vsega tega doma niti ne zavedamo, je dobro. Tako se ženemo še naprej. Helena Merkač JESENI ZAMENJAVA OSEBNIH IZKAZNIC KAR V ŽELEZARNI Oddelek za notranje zadeve pri skupščini občine Ravne na Koroškem obvešča delavce Železarne Ravne na Koroškem, da bomo v jesenskih mesecih letošnjega leta pričeli z akcijo zamenjave osebnih izkaznic. Stare obrazce osebnih izkaznic bomo zamenjali za nov obrazec osebne izkaznice. Obveznost zamenjave osebne izkaznice izhaja iz zakona o osebni izkaznici, ki določa, da mora biti zamenjava osebnih izkaznic zaključena do 4. 10. 1984. Osebno izkaznico pa so dolžni imeti vsi občani, ki so starejši od 18 let. S pristojnimi službami v Železarni Ravne na Koroškem smo se dogovorili, da bi postopek zamenjave osebne izkaznice izpeljali tako, da bi to delo po vnaprej določenem razporedu opravljali neposredno v prostorih železarne. S tem bi se izognili nepotrebni izgubi časa in drugim neprijetnostim, ki so navadno povezane z večjimi tovrstnimi akcijami. Da bi lahko pričeli jeseni z zamenjavo, je potrebno, da si v ta namen vsak občan čimprej priskrbi dve fotografiji velikosti 3 X 3,5 cm v črnobeli ali barvni tehniki. Fotografija ne sme biti posneta z napravo za avtomatsko fotografiranje. Občan mora biti fotografiran od spredaj z odkritim čelom, brez klobuka ali rute. Ob zamenjavi osebne izkaznice je potrebna navzočnost vsakega posameznega občana, in sicer zaradi odvzema prstnega odtisa in lastnoročnega podpisa. O tem, kdaj bo zamenjava potekala po posameznih tozdih, bo sestavljen natančen razpored, ki bo izobešen na oglasni deski, z njim pa bodo seznanjena tudi vodstva tozdov. Načelnica odd. za notranje zadeve Kristina Pregel, dipl. iur. POHVALA KOMITEJA ZA SLO IN DS TOZDU ELEKTROTEHNIČNE STORITVE Na proslavi dneva varnosti 13. maja 1982 v Radljah ob Dravi je prejel pohvalo komiteja za SLO in DS Koroške pokrajine tudi komite za SLO in DS v tozdu ETS. Pokrajinski komite je podelitev priznanja utemeljil z naslednjim: Komite za SLO in DS v TOZD elektrotehniške storitve je pri svojem delu v preteklosti dosegel veliko in- tegracijo delavcev pri izvrševanju nalog s področja SLO in DS ter s tem dosegel, da so vsi delavci vzeli te naloge za del svoje vsakodnevne aktivnosti. Zelo uspešno je delo s tega področja prenesel na samoupravne organe TOZD in na najvišji organ — zbor delavcev. S tem je uresničil splošno družbeni karakter teh aktivnosti in za- PRI OBVEŠČANJU PRED DRUGIMI vzetost vseh delavcev za izvrševanje obveznosti in nalog s tega področja. Tak celoviti pristop je v veliki meri pripomogel, da so bile aktivnosti na tem področju dobro koordinirane m da so vse komponente SLO in DS do; bro izurjene in sposobne opravljati predvidene naloge. Vključenost družbenopolitičnih organizacij v ta Priza' devanja je uspešna, saj izhaja iz ocen dejanskega stanja, njihova prizadevanja so usmerjena predvsem v podruzb-Ijanje SLO in DS ter opravljanja nekaterih posebnih nalog, ki izhajajo iz narave njihovega dela. . Velike napore je komite za SLO m DS vložil v izdelavo obrambnega načrta TOZD ter s tem v zvezi v oceno stanja in ogroženosti na posameznih področjih. Pri izdelavi varnostno-poetične ocene je komite analitično oboe-lal dejansko stanje in iz njega predlagal ukrepe za vse vrste izrednih razmer. Varnostno-politična ocena je s pridom služila tudi organom delavskega samoupravljanja, ki so posebno skrb namenili razreševanju vprašan), ki bi v izrednih razmerah utegnila postati kritična, pa tudi reševanje tistih zadev, ki urejajo položaj delavca v združenem delu. Komite oceno tudi redno novelira, saj se zaveda, da aktualna ocena pomeni tudi reševanjej1?' stalih problemov. Tudi ostala podroc) iz obrambnega načrta so strokovno oh; delana in se izvajajo, zaradi tega v te) TOZD ugotavljamo npr. padec delovnih nezgod, povečanje požarne^ varno, sti, dobro gospodarjenje z družbenih11 sredstvi, njihovo zavarovanje itd. pohvalo Priznanje tozdu ETS Posebno aktiven je komite na P^_ ročju vzgoje in izobraževanja. Ze . sto let izvaja program izobraževan) za enoto NZ in vse zaposlene, kak tudi oddelkov za CZ po posanaezn delovnih skupinah. jj, Vse te aktivnosti so pri ljudeh imele izredno ugoden odf11^' zato lahko trdimo, da so dosegi* p stavljene cilje in je SLO in DS v TU ETS del vsakodnevne aktivnosti dej, cev. Tak odnos se odraža tudi na pravljenosti posameznika pri 1ZV TL nju danih nalog in tudi ob name™ { nju finančnih sredstev za opremo e in izvajanje izobraževalnih prograh1 Komite za SLO in DS razvija tudi delovanje s krajevno skupnostjo ^ vodjem varnostnega okoliša, sqj se u veda, da je TOZD samo del cel?S’4je-jo tvorijo delavci in krajani. , trd-nost priprav mora pripeljati nejše povezanosti s krajem, do d varnostne kulture in racionalnejše « litve posameznih nalog in s tem nejšega varovanja in razvoja sist socialističnega samoupravljanja. glasilo mladih delavcev železarne ravne vi 3 priloga informativnega fužinarja **to IX Ravne na Koroškem, 15. julija 1982 Št. 7 »Mladi fužinar« Izhaja kot mesečna priloga Informativnega fužinarja. Uredniški odbor: Peter Metulj, Irma Fajmut, Barbara Sušnik. Marjana KJorpenčev ln Silvo Jaš, ki odgovarja tudi za vsebino »Mladega fužinarja« Volilno-programska konferenca KS OO ZSM že organizator za kulturo, Marjana Kjorpenčev, komerciala organizator za IPD, Tatjana Sterdin, del. skupnost KSZ, Janez Obu, pnevmatični stroji organizator za šport, Miran Čebulj, valjarna organizator za MDA, Gvido Lužnik, stroji in 28. maja so se sestali mladi KS OO ZSM svoji volilni — programski konferenci. Poleg delegatov iz posameznih OO ZSM 80 ji prisostvovali še predsednik poslovodnega odbora Gvido Kacl, ravnatelj delovne skupnosti KSZ Milan Zafošnik in predsednik IO konference OOZS Vlado Mak. Kako uspešna je bila konferenca, so pokazale številne razprave, saj so zadevale najrazličnejša področja iz življenja mladih. konferenci so izvolili tudi novo vodstvo KS OO ZSM železarne Ravne ter podelili Priznanja nekaterim mladincem in Suhodolčanove bralne značke. Novo vodstvo: Predsednik — Silvo Jaš, jeklolivarna Podpredsednik — Ivan Prošt, valjarna Sekretar — Peter šnajder, vzmetarna Referenti za posamezna področja pri KS OO ZSM: organizator za LO in DS Alojz Kamnik, komerciala, Srečko Krivec, stroji in deli organizator za DEO, Marjan Kunc, energija deli. Nadzorni odbor: Irma Fajmut, del. skupnost KSZ Danica Režonja, valjarna Peter Metulj, ind. noži. Poročilo predsednika KS OO ZSM za obdobje 1980 — 1982 Minilo je še eno dveletno mandatno obdobje, za katero lahko rečemo, da je predstavljalo nov korak v naši samoupravni socialistični praksi. To je razdobje, ki se je odlikovalo z izredno aktivnostjo vseh družbeno političnih organizacij, da se preide v realizacijo takšnega Tako se to dela sistema, v katerem mora delavski razred v celoti obvladati odnose v družbi. V tem izredno dinamičnem obdobju so bili doseženi ogromni rezultati pri realiziran ju naših osnovnih dokumentov, v katerih smo se domenili za smeri naše nadaljnje poti in razvoja. Obenem lahko ugotavljamo, da smo angažirali vse subjektivne sile naše družbe pri ustvarjanju nove ustave, sklepov s kongresov ZK, ZS in ZSM ter da obdobje, ki je za nami in je potekalo od zavzetja teh dokumentov, kot tudi napori, ki so bili storjeni, da se čim bolj dosledno uresničijo, kot tudi rezultati, ki so bili doseženi, so samo osnova za nadaljnje še uspešnejše in odgovornejše realiziranje stališč in nalog, katere smo si zadali in ki so pred nami. Pred mladimi so pomembne naloge Torej je očitno, da boj za izgradnjo novih družbenoekonomskih odnosov ne bo niti malo lahak in enostaven, saj zahteva vključevanje vseh subjektivnih sil družbe, njihovo organizacijsko jačanje in idejnopolitično usposabljanje. Akcija, katero smo si začrtali in jo že nekaj časa vodimo vse družbenopolitične organizacije v železarni, je usmerjena v nadaljnje samoupravno oblikovanje družbe na osnovi nove ustave in v borbi za stabilizacijo gospodarstva. Na osnovi analize minulih volilnih konferenc v OO ZSM pridemo do zaključka, da je bil dosežen nov uspeh pri delu OO in da se vsebolj prehaja iz načelnih opredeljenj v konkretne akcije, sprejeti programi pa so odraz interesov najširšega kroga mladih ljudi. To, kar smo dosegli do sedaj, predstavlja solidno osnovo za še uspešnejše delo v naslednjem mandatnem obdobju. Minil je čas, ko se je aktivnost mladih gledala skozi število sestankov, srečanj, izletov, zabav in podobno. Organizacije ZSM zamenjujejo akcije manifestacijskega značaja z akcijami, ki vsebujejo naloge za spremembe odnosov na osnovah ustave in re-» solucije 11. kongresa ZKJ v vsaki posamezni sredini. Toda s tem, kar smo dosegli pri delu ZSM železarne, ne moremo biti v popolnosti zadovoljni. Še zmeraj se v nekaterih OO ne občuti pravo mladinsko življenje. Čeprav je v delu dosežena določena raven aktivnosti in kvalitete, se še zmeraj občuti odmaknjenost, pomanjkanje samoiniciative in okretnosti pri programu, katere mora nuditi nekdo »od zgoraj«. L V preteklem obdobju smo z mrežo OO prekrili vse TOZD v železarni in na ta način vkijučili določeno število mladih v ZSM. S tem je bila ustvarjena možnost, da vključimo v OO vse mlade, ki delajo v železarni. Sedaj bo potrebno organizirano pristopiti k vključevanju v članstvo tisti del mladine, ki še ni vključen. Ne smemo reči, da ti mladi niso usmerjeni na liniji ZKJ in ZSM, ampak predvsem to, da se mi nismo dovolj dobro organizirali ob njihovem vključevanju v naše delo. Verjetno bo treba vložiti še več naporov pri tistih, ki že dalj časa delajo, niso pa člani ZSM. Tu pa bo moralo vodstvo OO vložiti dodatne napore, pristopiti k vsakemu mlademu človeku in vplivati nanj, da se vključi v organizacijo. Razprava Petra Metulja Čim hitreje vključevati mlade delavce Do mladih, ki se na novo zaposlijo v železarni, bomo morali organizirano pristopiti in jih takoj ob vstopu v delovno razmerje vključiti v mladinsko organizacijo, in sicer na uvajalnem seminarju. Takrat bi jih namreč morali seznaniti z življenjem in delom v DO in delom ZSM, nato pa bi morali slehernega mladega delavca napotiti v njegovo OO v TOZD, kjer bo kasneje zaposlen. Ne moremo se zadovoljiti z dejstvom, da skoraj nobenega ne sprejme OO ZSM. OO morajo sprejeti mlade delavce, jih seznaniti s sredino, v katero so prišli, kot tudi z delom in nalogami ZSM. Izkušnje so namreč pokazale, da tiste mlade delavce, ki jih mi ne sprejemamo organizirano, navadno sprejmejo posamezniki, ki nimajo posluha za delo in družbenopolitično vključevanje ter jih poskušajo odvračati od vključevanja v družbenopolitično in samoupravno življenje sredine, v katero so prišli. Eden od poglavitnih pogojev v naši akciji za organizacijsko utrjevanje je vsekakor idejnopolitična izgradnja članstva in njegovega informiranja nasploh. Mladega človeka tudi idejno in akcijsko usposobiti Dozorel je trenutek, da se na osnovi rezultatov in izkušenj pridobljenih v delu raznih oblik idejnopolitičnega usposabljanja in na temeljih na kongresih začrtanih smeri utrjevanja mladinske organizacije, utrdi celoten koncept idejnopolitičnega dela v ZSM železarne. Moral bi obiti vse OO ZSM in biti vgrajen v vsa mesta, kjer člani ZSM živijo in delajo. Mislim, da se ne motim, če trdim, da pri nas obstaja zelo široko zanimanje mladih, da bi razumeli važne procese današnjega časa, da spoznajo tekste klasikov marksizma, Kardeljevo študijo Smeri razvoja socialističnega samoupravljanja, važnejše sklepe ZKJ v procesu socialistične izgradnje naše domovine kot tudi zgodovino SKOJ in mladinske organizacije. Za- to moramo v bodoče z veliko več resnosti skrbeti, da se s celo vrsto aktivnosti zadovoljijo ti interesi mladih. Le s stalnim bojem za reševanje vseh odprtih vprašanj, s katerimi se srečuje mlad človek, je možno doseči, da mladi osvojijo osnove marksističnega spoznanja in da se razvijajo v aktivne borce za izgradnjo samoupravnega socializma. Cilj bodočih programov mora biti tak, da zaživi v delu OO železarne, vpliva na razvijanje ustvarjalnih sposobnosti vsakega njenega člana in na premagovanje razdalje med obstoječo in potrebno stopnjo usposabljanja članov organizacij in vodstva ZSM za preoblikovanje kongresnih zaključkov v vsakodnevno prakso. Zaradi tega se sama od sebe vsiljuje potreba po širši idejno političnem usposabljanju skozi marksistične krožke, politične šole, idejnopolitične programe, ki so sestavni del programa OO ZSM, kot tudi usposabljanje skupno z ZK. Izkušnje kažejo, da se dobri rezultati dosežejo z idejnopolitičnimi programi OO. Toda žal do sedaj ni bilo primera, da bi vse OO imele takšen program. Le z organiziranim idejnopolitičnim usposabljanjem in delovanjem bomo aktivirali mladinsko bazo. Tu čaka velika naloga mlade člane ZK. Kolikor bodo vključeni oni in kolikršna bo njihova odgovornost, toliko bo OO usposobljena za resnično in uspešno delovanje. Veliko je še slabosti v našem delovanju Naše organizacijsko, akcijsko in ideološko usposabljanje ni zgolj cilj, ampak osnovni pogoj za uspešno uresničevanje skupnih samoupravnih in proizvodnih nalog, ki stojijo pred našo delovno organizacijo. Dosegli smo pomembne rezultate v vseh proizvodnih smereh. To so rezultati dobre izkoriščenosti obstoječih kot tudi uvajanje novih zmogljivosti, ki so upravičile vlaganja. Doseženi rezultati so sad prizadevanja vseh delavcev železarne in družbenopolitičnih organizacij, to se pravi tudi ZSM. Ti rezultati so omogočili relativno dober dohodek in osebni dohodek. Ampak tu bi želel opozoriti na nekatere negativne pojave in obnašanja, ki se pojavljajo pri kršitvi delovne in tehnološke discipline, nepošten odnos do družbene lastnine, stroj elomi ter porast bolniških in drugih izostankov. O vsem tem smo že velikokrat govorili na vseh nivojih, toda žal ugotavljamo, da se stanje prepočasi izboljšuje in da je še vedno v veliki meri prisotna neodgovornost. Ravno s povečanjem lastne odgovornosti pri izvrševanju sprejetih obveznosti bomo ustvarili še boljše rezultate, kot smo jih do sedaj. To pa mora biti v bodoče temeljni cilj vsakega delavca in mladinca, saj bomo le na tak način lahko prebrodili težko gospodarsko situacijo, v kateri se trenutno nahajamo. V vseh teh pojavih precejšen del slabega obnašanja pripada prav mladi generaciji. Mnenja sem, da bi morali v vsaki OO preiti h konkretni akciji za odpravljanje teh pojavov. Prepre- Konferenco je pozdravil tudi tov. Kacl čiti je treba neodgovorno obnašanje, kršitv® delovne in tehnološke discipline, uničevanj družbene lastnine, skratka tisto, kar imenujemo nedelo. Ne dovolimo nikomur živeti na račun dela velike večine tistih, ki se odgovorno vedejo do svojih nalog in obveznosti. . k S sprejetjem nove ustave je bil odprt Sir®3 prostor za neposredno samoupravno delovanje vseh delavcev, med drugim tudi mladine. T® se predvsem odraža pri delu zborov delovni® ljudi, delegacij SIS, organov samoupravljani3 v TOZD in OZD. V vse te oblike samoupravnega delovanja je vključen širok krog mladin ljudi. To je nova prednost v samoupravne!" delu in ustvarjanju cilja, da TOZD postan osnovna celica samoupravnega organiziram3 in neposredne oblasti delavskega razreda. T. pomeni, da zborov delovnih ljudi in delegacij ne smejo spreminjati v mesta, na katerih se samo formalno razpravlja o vprašanjih, ki Prl' dejo »od zgoraj«. Ravno v tej osnovni celici se mora izoblikovati politika družbe kot celot®’ ker vsi tisti neposredni interesi delavcev i*1 nas mladih, so nam dobro poznani. . ,. Vsekakor v tem poročilu nisem uspel zajeti vseh tistih nalog in problemov, ki so iteresaU' tni za ZSM železarne, ampak sem predvsem poskušal nakazati na tisto, kar naj bo osnov3 delovanja v prihodnjem mandatnem obdobju-Vaše razprave pa naj zaokrožijo celoto vseg3 tega, kar nas čaka in na osnovi česar mor3 temeljiti naša aktivnost. Peter Metulj Poročilo sekretarja železarne V minulem mandatu je imel KS OO ZSMS železarne Ravne 22 rednih sej, tri izredne seje in tri problemske konference oz. okrogle mize. S svojo aktivnostjo smo bili prisotni na skoraj vseh področjih interesnega delovanja mladih, od kulture, športa, SLO, DS do MDA ter na področju samoupravljanja, DEO in IPD. Kultura je živa med mladimi Na kulturnem področju izvajamo tekmovanje za Suhodolčanovo bralno značko, z recitali smo sodelovali na raznih proslavah in srečanjih. Organizirali smo razstavo mladih likovnih amaterjev in se udeleževali krajevnih in občinskih kvizov na temo TITO — REVOLUCIJA — MIR ter mladost v pesmi, besedi in spretnosti. Vsak mesec izhaja kot KS OO ZSMS priloga Informativnega fužinarja tudi MlaC* fužinar. Sodelovali smo pri pripravah na sprejeti* in odhod občinske in zvezne štafete mladosti- Prisotni na vseh področjih Športne aktivnosti so potekale ves č3^ Organizirali in izvedli smo tekmovanje malem nogometu, namiznem tenisu, Šahu> plavanju, streljanju in sankanju. Na področju mladinskega prostovoljnega dela smo dosegli lepe rezultate. Krampi s° udarjali na Navrškem vrhu in Ivarčkem Je' zeru. Na republiških in zveznih MDA I?3 je iz železarne sodelovalo približno 20 br*' gadirjev. V okviru programa SLO in DS smo n3' črtovali dva tabora mladih železarjev, ki P3 žal zaradi vremenskih neprilik nista bi* •zvedena. Dobro je bilo sodelovanje z vojaki Karavle Sonjak, ki smo jih obiskovali ob njihovih praznikih. Kritično moram pripomniti, da nam še do sedaj ni uspelo po-2^no formirati pohodne brigade mladih Idejnopolitičnega usposabljanja prav tako nismo zanemarjali, saj smo se udeleževali seminarjev na ravni SOZD, OK «>MS Ravne in RK ZSMS, pa tudi sami «no organizirali seminar s področja delitve Ravno tako smo bili aktivni na samo-H?rav.nem področju, saj smo obravnavali skoraj vse akte in pravilnike, ki so bili ve-P®016113 za naš nadaljnji razvoj. Nismo se zapirali za fabriški plot, ampak smo se srečevali z mladimi iz slovenskih P? ZSMS delovne skupnosti kadrovsko Plesnih zadev je po nastanku mlada osnovni1 organizacija, šteje 47 članov, od tega I mladink. r Ju® javnosti so potekale vse leto na pod-ooju kulture, idejnopolitičnega izobraže-družbenoekonomskih odnosov itd. , hi smo udeleženci raznih delovnih akcij, P°rtnih tekmovanj, srečanj, posvetovanj. in jugoslovanskih železarn ter precej sodelovali z OK ZSM Ravne in z drugimi OO ZSMS. Skoraj v celoti smo realizirali program dela KS OO ZSM za leto 1980—81 in do danes, vendar pa bi uspehi bili vidnejši, če bi nam uspelo za delo v ZSMS zainteresirati še več mladih, tako pa so nekatere akcije bile izvedene le z majhnim številom mladincev. Znano nam je, da je informiranje o delu mladih v železarni precej slabo, zavedati se moramo, da bomo s pravočasnim in dovolj razvejanim obveščanjem pritegnili k delu mladih še marsikaterega mladega človeka. Jože Breznik Redno smo se udeleževali sestankov, razgovorov na različno tematiko. Naša prizadevanja so bila v tem, da bi se v aktivno delo vključilo čimveč mladih, rezultat pa bi bili večji uspehi. Ob tem je bil poudarek dan, da si porazdelimo naloge in v čimvečjem številu sodelujemo na raznih akcijah, saj smo prevečkrat ugotavljali, da se aktivnosti udeležujemo le isti člani. Kljub Srečko Krivec, stroji in deli uspehom ne moremo biti povsem zadovoljni, saj moramo naša prizadevanja še naprej krepiti v smeri kvalitetnejšega dela. Pri načrtovanju aktivnosti moramo še naprej upoštevati dejstvo, da imamo med zaposlenimi precej mladink — mater, katere se zaradi družinskih obveznostih težje vključujejo v aktivnost, da je med zaposlenimi precej vozačev ter nekaj mladincev opravlja večizmensko delo in podobno. Glede na to smo se vključevali v razreševanje problematike otroškega varstva in drugo. Naše sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami ocenjujemo kot uspešno, saj pri izvedbi akcij dobro sodelujemo in jih skupno načrtujemo. Pri vključevanju delegatov je treba vztrajati na tem, da delegacije zastopajo interese svoje delegatske baze, se z njo posvetujejo, jo obveščajo o svojem delu in so ji s tem odgovorne za svoje delo. Na tem področju smo resno pristopili k evidentiranju delegatov, da so zastopani v vseh delegacijah v naši delovni skupnosti. Pozabiti ne smemo na učinkovitejše razvijanje interesnih dejavnosti, kar bi morala biti ena od pomembnih nalog mladih in ob tem poudariti, da se skozi prostočasne aktivnosti vzgajajo, da bodo mladi sami začutili potrebo po delovanju. Zavzemati se moramo za to, da v TOZD in delovnih skupnostih mladi razpravljajo o vprašanjih, ki so za njih ključnega pomena. Večkrat bi bilo treba obravnavati splošno problematiko — delovna storilnost, delovna disciplina, gospodarjenje, medsebojni odnosi, izobraževanje itd. Pogostejše reševanje vsakodnevne problematike, ki se pojavlja v neki delovni ali širši sredini, bi prav tako moralo postati naša naloga. Večji poudarek bi vsekakor morali dati vključevanju novo sprejetih mladincev. S sklenitvijo delovnega razmerja bi naj vsak mladinec bil seznanjen z delom mladinske organizacije in o možnosti vključevanja v osnovni organizaciji, katere član bo. Le tako bomo uspeli pravočasno vključiti čimveč mladih v aktivno delo. Pred nami je XI. kongres ZSMS. Naša naloga je, da se aktivno vključimo v obravnavo gradiva in prispevamo naše predloge in mnenja. Razprave po osnovnih organizacijah ZSMS so nakazale problematiko in tudi nekatere možne rešitve. Med mladimi je vse bolj v ospredju problematika zaposlovanja, štipendiranja, stanovanjske politike itd. Naša glavna naloga je, da se na vseh področjih zavzemamo za produktivnejše, kvalitetno delo in s tem damo svoj prispevek k izboljšanju gospodarske situacije. OO ZSMS del. skupnost KSZ Podelitev priznanj Razprave so Da *I?a OO ZSM se srečuje z enako ali Pa vsaj podobno problematiko; neaktivnost, ei;ajnteresiranost in podobno, tako npr. pesti mlade v OO ZSM jeklar-a predvsem delo v štiriizmenskem turnusi Yellko ie tudi mladincev, ki so prišli iz osednjih republik in se neradi vključujejo n Zelo aktualen je problem velikega Preliva delavcev, tudi mladih. Ti delajo ne-aj mesecev ali pa še manj, nakar zapu-TOZD ali pa tudi železarno. •Mladi v OO ZSM Armature Muta so so-j zmerno mIada OO, razveseljiv pa je po- oroS da 70 odst. zaposlenih v Armaturah Predstavljajo mladi. Za vse večje akcije se povezujejo z OK ZSM Radlje ob Dravi. So tudi pobudnik za organiziranje solidarnostnega dneva, ki bi naj potekal v drugi polovici leta. Na ta dan naj bi vsi zaposleni delali v neposredni proizvodnji. V svoji razpravi na konferenci so tudi poudarili večje sodelovanje in povezavo med KS OO ZSMS v železarni Ravne in njihovo OO ZSM. OO ZSM TRO Prevalje ugotavlja, da se na vseh akcijah pojavljajo vedno eni in isti mladinci. Zavzemajo se, da bi k delu pritegnili še ostale, saj so v ta namen prilagodili tudi svoje programe s skupno težnjo, da bi njjihovo delo zares zaživelo v tolikšni meri, kot si vsi želimo. Vključevanje mladih v OO ZSMS SIP ■ Z volilno programske konjerence Stanovanjska problem V splošnem se položaj mladih bistveno ne razlikuje od ostalih prosilcev za stanovanje, vendar pa velja ugotoviti naslednje razlike: — čakalna doba na stanovanje je daljša — kreditiranje individualne gradnje bi lahko bilo bolj pogumno (možnosti dodelitve dolgoročnih posojil) — fluktuacija je zaradi nerešenega stanovanjskega vprašanja pri mladih večja. Ivan Prošt iz valjarne Predvsem je reševanje stanovanjskega vprašanja seveda najbolj odvisno od količine zbranih sredstev, časa gradnje stanovanj in ne nazadnje od finančnih možnosti posameznika glede na soudeležbo oziroma njeno višino. Vsekakor so spremembe SaS in pravilnika o stanovanjskih razmerjih prinesle določeno novo kvaliteto na področju reševanja stanovanjske problematike. To je sad prizadevanj in demokratično izražene volje, da se rešuje vprašanje stanovanj za mlade. Precej mladih delavcev je rešilo svoj stanovanjski problem s pomočjo tako imenovanega »solidarnostnega sklada«, vendar bo ta problem znova prisoten, ker bodo po določenem času morali dobiti stanovanje od DO, kar pa bo povzročilo po- daljšanje čakanja za druge prosilce. Najmanj smo v preteklosti storili za zagotovitev normalnih pogojev bivanja za samce. Res je, da je ta problem vsaj deloma rešen z novogradnjo, pojavlja pa se vprašanje stanovanj za mlade delavke, ki v dosedanjih kapacitetah in razmerah ne morejo bivati. Delo v ciklusu 4 izmene in bivanje v samskem domu poraja vedno nove probleme tako v domu kot na delu. V glavnih poudarkih so akti s področja stanovanjskih razmerij usmerjeni v to, da rešujejo prej težje bivalne razmere, kar pa je imelo za posledico, da se vseljujejo pričakovalci (predvsem mladi) v nemogoče razmere, ker tako zanesljivo prej dobijo stanovanje. Kakšne in kolikšne so posledice za delovno in zdravstveno sposobnost njih ali njihovih družinskih članov, pa si lahko samo mislimo. Bržkone bo treba popraviti nekatere člene naših aktov, da bi se izognili temu pojavu. Tempo gradnje bo potrebno pospešiti, če želimo, da bodo mladi imeli dovolj stanovanj oz. da bodo bivali v normalnih razmerah. Namen prispevka je opozoriti na obstoječe probleme, morebiti je polemičen, vendar je prav, da skušamo skupno mladi v DO in širše ustvarjalno delati ter prispevati svoj delež pri reševanju stanovanjskega problema mladih. OO ZSMS TOZD valjarna Položaj ml Mladi v naši TOZD se zavzemamo za enakopraven položaj mladega človeka. Toda ne terjamo nikakršnega privilegiranega položaja. Svoj položaj moramo utrjevati z lastnim delom, ki je pogoj za naš obstoj in razvoj. Skrbi nas brezposelnost. Največ je mladih brez zaposlitve. Priznati moramo, da nočemo prijeti za vsako delo. (Strojni tehnik bi bil uspešen za strojem. Delo in znanje bi zelo dobro združil in precej pripomogel z inovacijsko in racionalizacijsko dejavnostjo pri dvigu produktivnosti, kvalitete proizvodov, ekonomičnosti...). Hočemo opravljati le tista dela in naloge, za katere smo se izučili. Precej mladih pa bi zaposlili, če bi odšli v pokoj vsi, ki izpolnjujejo pogoje, če bi odpravili honorarno in pogodbeno delo (ob upoštevanju prerazporeditve delavcev). K zmanjšanju brezposelnosti pa bomo pripomogli s pravilno (dolgoročno in kratkoročno) kadrovsko in štipendijsko politiko. Ob volitvah ’82 v delegacije SIS in temeljno delegacijo v naši TOZD nismo zadovoljili »številčni« zastopanosti mladih, temveč smo delegirali mlade, ki bodo svojo zadolžitev resno in odgovorno opravljali' Mladi se aktivno vključujemo v proces samoupravljanja (prek predstavnikov v samoupravnih organih, DPO, SIS...) in smo pri odločanju popolnoma enakopravni. Priznati pa moramo, da vsi člani ZSM ne delujejo tako, kot si želimo. S pravilnim dostopom (do mladih, ki prihajajo v našo sredino), s pravilno izbranim akcijskim programom (in angažiranostjo predsedstva) smo »krog aktivnih mladincev« vendarle razširili. Svoj odnos do dela v mladinski organizaciji pa so spremenili mladi člani zveze komunistov. Mladi (pa ne le v naši TOZD, temveč v DO) se moramo aktivneje vključevati v stabilizacijska prizadevanja, še posebej v te) težki situaciji, v kateri smo se znašli. Stabilizacija pa se ne kaže v zategovanju pasu, temveč tudi (in predvsem) v dvigu kvalitete in kvantitete dela in rezultatov. Kako pa bomo to dosegli in izpeljali, pa sm° že velikokrat povedali. S skupnimi močmi, složno s sindikatom in avantgardo delavskega razreda preidimo od besed k dejanjem! OO ZSMS TOZD KOMERCIALA Omogočiti zaposlovanje mladih Problem nezaposlenosti je znan po vsem svetu. Pri nas je to predvsem problem nezap0" slene mladine. Veliko je mladih, ki po končanem šolanju ne dobijo poklicu primerneg dela ali pa sploh nobenega drugega dela. * naši železarni ta problem ni zelo kritičen, čeprav bi lahko veliko mladih dobilo zaposlite glede na nekatere faktorje, ki jih bom sedaj omenil. Maks Klemenčič, ind. noži Veliko je sodelavcev, ki imajo vse pog°je.^ pokoj, vendar obstajajo trditve, da so nena?.ti mestljivi. Te trditve seveda ne morejo D resnične. Potem so tu bolniški izostanki, ‘‘ račun katerih sledijo številne nadure. Na“U pa se pojavljajo tudi na račun nezadostnem števila delavcev pri strojih, kajti znano je. veliko večje število delavcev rajši dela nadu * S'. » » sam m m &s!f <«r|* , H -WS *«*« '»«' ■ "K!'*!* > vt« »«8§ •: S igl: *xdo««t plačilo normalne ure. Podatek, da je bilo v Knoletnem obdobju do 1. 3. 1981 v železarni {^rejenih 38 002 nadur, in da je s 1. 3. 1982 ? *o narejenih 45 717 nadur, nam pove, da v j®”1, obdobju nismo storili ničesar, da bi se število nadur zmanjšalo! Predlagamo, da bi se naredila analiza nadur tako v DO kot v Posameznih tozdih, da bi videli, kje so bile res potrebne nadure in kje bi lahko zaposlili nove delavce. Vemo, da je veliko mladih, ki bi želeli delati, kakor tudi vemo, da je pred nami krizno obdobje, ko bo zmeraj težje dobiti delo, zato predlagamo, da se ta problem resno razmisli in se v najkrajšem času začne reševati, kajti le tako bomo pomagali sebi in velikemu številu mladih nezaposlenih. x OO ZSMS TOZD industr. noži ljudje naši NOB. Danes je Peršmanova domačija preurejena v muzej, ki simbolizira ponos in neuničljivost koroškega človeka. Omenimo še, da so pri njeni obnovi sodelovali mladi z obeh strani meje ter na takšen način tvorili enkraten most prijateljstva in sodelovanja. Iz Železne Kaple smo potem krenili mimo Obirskega, kjer smo si ogledali tamkajšnji kul- De/ez mladih v ZSM pri razvoju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov Kot vemo, organiziranost mladih v ZSM Poteka z namenom odpraviti razredno družbo n vse oblike podrejanja in odtujevanja člo-mi rt • ®peci^ičen družbenoekonomski položaj ■atadih pa se kaže na mnogih področjih znot-“J združenega dela in v političnem sistemu ocialističnega samoupravljanja sploh. Zastopanost mladih v samoupravnih organih, ejegacijah, vpliv na sprejemanje odločitev, Položaj v nagrajevanju, reševanju stanovanj-Kega vprašanja, dokazuje, da smo v enako-P ovnem položaju z ostalimi. Vendar pa je Potrebno takoj povedati, da je zastopanost ladih pri nas v železarni številčno dokaj odi a8’ pa dejstvo, da se mladi pri različnih “Oločanjih (in to ne glede na področje) premalo Ključujemo v razprave, kar pa je verjetno Posledica premalo predelanih raznih samo-PtTtVnih delegatskih gradiv. Drvi Vem’ kaj mlademu človeku dati, kako ga p ld°biti, da bi bil pripravljen delati v posa-n ®^n'b OO, da bi bilo njegovo delo v OO plod-ojse. Verjetno je narobe, če bi trdili, da mla-®ga človeka ne zanima ničesar in da v OO či na^e* dejavnosti, ki bi ga privlačila. Uovek naj ne bi gledal samo svoje interese, interese in cilje družbe kot celote, v steri živi, dela in ustvarja, saj je sestavni ele-ent nje. Morda pa so za nezainteresiranost mladih v neki meri krivi tudi nekateri vodilni delavci. Moramo pa biti dovolj samokritični in reči, da naše delo ni takšno, kot bi lahko bilo in da je rezultat tega premajhna organiziranost, povezanost in da preveč dela leži na posameznikih, ti pa lahko rešijo toliko, kolikor je v njihovi moči. Se posebej moramo mladi v združenem delu v tem kriznem obdobju pristopiti k razreševanju raznih vprašanj, razvijati miselnost delavcev in zavestno disciplino, kar edino vodi k uveljavljanju stabilizacijske politike. Korak naprej je treba narediti tudi v razvoju socialističnih samoupravnih odnosov, kajti v organizacijah združenega dela se pojavljajo protislovja, to je razmerja med samoupravnimi in upravi j alskimi strukturami. To pa so procesi, v katerih se delavec odrinja od temeljnih odločitev o splošnih pogojih in usmeritvah naše proizvodnje. Torej, mladi se moramo zavzemati, da se dosledno uveljavljajo vse organizirane socialistične sile v vseh samoupravnih organih s pripombo, da tu nismo vključeni samo formalno, ampak da v njih uveljavljamo interese široke ljudske množice, to je delavcev, seveda v okviru, ki nam ga dopušča sedanje krizno obdobje. OO ZSMS TOZD energija tl KCNGfflES SLOVENCI MED KOROŠKIMI B . izleti, takšni ali drugačni, so lahko po svoje kak posebno še, če doživiš še žB/fn& Presenečenja. Nekaj podobnega se je Sodilo £ucjj z nami. Cisto po naključju so nas daVkbili medse, nihče pa ni niti najmanj slutil, « bo vse potekalo tako gladko. *a?a ne bi preveč dolgovezili, naj kar takoj na četku izdamo skrivnosti: na enodnevni izlet Cem °r°®ki so nas popeljali maturanti šolskega ^ntra »Edvarda Kardelja« iz Slovenj Gradca. “J je znan po tem, da je to najlepši mesec, tjezan s pesmijo in mladostjo. In to pesem tu mladost so po svoje doživljali letošnji malti ar)i' ekonomske, upravno-administrativne za ^dicinske šole na šolskem centru. To je bil f_ niih mogoče zadnji maj, ko so bili takole 0(]|P°sajeni. Kajti že jutri jih čakajo nove ftiat Ve na Pra8u življenja. Tako pač, kot vse Lj Urante. In zato so hoteli ta trenutek zadr-|J'čim dlje, pa čeprav v takšni obliki, kot je a sem na začetku omenil, smo bili dan med našimi rojaki onstran meje, spo-rc?vali smo delček koroške vsakdanjosti, ko-»p e biti in nenehnega boja Prušnikovih na plazu-«. p. Najprej smo si v Obirju ogledali tovarno pa-dim *n ce'ul°ze ter se seznanili s proizvod-j m programom, potem pa se odpravili v 2e-n a° Kaplo na Peršmanovo domačijo. Tam so h«*«* SS 25. aprila 1945, torej na pragu svodom stor*b gnusen zločin nad tamkajšnjimi ^■bačini. Zverinsko so pobili sedem Sadovni-Uj ‘h otrok, starih od enega do dvanajstih let, Ja* > očeta, staro mamo in teto. Nato so 2^gali hišo in gospodarsko poslopje ter vanj {/ ‘ali žrtve, da bi tako zabrisali zločin. Pro-Hg?.1’ Jože Potočnik nam je na živ in pristen ln prikazal takratne dogodke, hkrati pa daril, kako velik delež so dali ti kraji in turni dom, od tam pa odšli do Borovelj in Šentjakoba mimo Vrbskega jezera do Celovca in Gosposvetskega polja. Tam smo si ogledali vojvodski prestol kot trajen temelj slovenstva. Se bi lahko naštevali in opisovali kraje, kjer smo se ustavljali. Vendar naj bo dovolj naštevanja. Povsem tudi drži ugotovitev, da je en dan veliko premalo, če hočeš samo v globalu spoznati koroško stvarnost. Naj ta zapis strnem s skupno mislijo vseh udeležencev: »Bilo je čudovito, nepozabno doživetje in najbrž to srečanje s Koroško ter njenimi ljudmi ni bilo zadnje.« Silvo Jaš Mladinske delovne akcije 82 Letošnje zvezne in republiške mladinske delovne akcije so se začele s polnim zamahom. Prispeli so prvi brigadirji, ki bodo v številnih izmenah delali na zveznih MDA Istra, Kozjansko, Posočje, Slovenske gorice, Buha krajina in republiški delovni akciji Brkini ’82. Brigadirji delajo predvsem na manj razvitih območjih. V tem vidimo uresničevanje smernic, ki so zapisane v družbenem dogovoru o MDA za obdobje 1981 — 1985. Mladi na vseh MDA obiskujejo že prva predavanja mladinske politične šole, prve tečaje, organizirajo športna srečanja, pripravljajo prve biltene in stenske časopise. Življenje v brigadirskih naseljih je tako v polnem razmahu. Ponovno se sliši brigadirska pesem, ki jo domačini tako radi poslušajo, saj jih opozarja na prijetno poletje, ki je pred njimi. Zavedati se moramo, da delo brigadirjev in njihova Pred Peršmanovo domačijo pesem nista le trenutna, ampak nov, pester način življenja, ki se vedno znova ohranja tudi po odhodu brigad. V vseh krajih, kjer so brigade, so želje po sodelovanju med brigadirji in domačini zelo velike. Tako bodo organizirali skupne delovne akcije brigadirjev in domačinov. Sodelovanje pa naj ne bi bilo omejeno le na delo na deloviščih, ampak se mora razširiti na vse aktivnosti, ki so organizirane na MDA. Ob vsem tem pa bodo mladi »gradili« tudi sebe. To je namreč eden od vzgojnih ciljev Učenci osnovnih Pefo srečanje Prežihovih šol Srečanje je bilo v Bistrici v Prekmurju. Vsi udeleženci smo občutili iskreno, toplo in nepozabno srečanje učencev in učiteljev petih Prežihovih šol: Bistrice, Ljubljane, Jesenic in dveh zamejskih šol iz Doline in Doberdoba iz Italije. Lepote prekmurske pokrajine in življenje ljudi smo poznali le po pripovedovanju drugih ali branju knjig prekmurskega pisatelja Miška Kranjca. Tokrat pa smo vse to občutili in doživeli drugače, saj smo bili gostje prijaznih Prekmurcev. Izmenjali smo program in spominska darila in sklenili, da ostanemo zvesti Prežihovci. Veselimo se že naslednjega srečanja, ki bo v Dolini in Doberdobu v Italiji. Udeleženci srečanja iz Osnovne šole Prežihovega Voranca Ravne na Koroškem mladinskega prostovoljnega dela, saj mladi prav na delovnih akcijah razvijajo tovarištvo, bratstvo in enotnost, požrtvovalnost, solidarnost. Ob tem je treba še enkrat poudariti, da so na samoupravnih osnovah organizirane MDA pomembna kadrovska šola mladinske organizacije. Tudi mi bomo na straneh »Mladega fužinar-ja« spremljali MDA, zlasti še tiste, na katerih sodelujejo brigadirji OK ZSMS Koroške regije. Silvo Jaš šol pišejo Bilo je svečano. Sejo je pestril tudi kulturni program. Po slavnostnem govoru je bila na vrsti razdelitev nagrad in priznanj. Med drugimi je bilo slišati: »Občinsko priznanje prejme PO osnovne šole Prežihovega Voranca«. Postalo nam je toplo. Presrečni smo stopili na oder. Predsednik občinske skupščine nam je stisnil roke in nam podelil priznanja. Iz dvorane je odmevalo ploskanje. Čestitali so nam! Priznanje smo dobili za uspešno delo v krožkih, za uspešno izvedene delovne in solidarnostne akcije, za uspehe, ki smo jih dosegli na kulturnem in športnem področju ter pri akcijah usposabljanja za SLO in družbeno samozaščito. Vključevali pa smo se tudi v vse pomembne prireditve v kraju. Pionirji naše šole smo ponosni na priznanje. Obljubljamo, da bomo tudi v bodoče hodili po Titovi poti. PIONIRJI Osnovne šole Prežihovega Voranca RAVNE NA KOROŠKEM NAŠ SIN Davno je bilo. Rodio se sin. Majka mu dala ime Jože. Rastao je majčin sin Da bude i naš sin I drug naš! I radnik naš! I voda, Jugoslovena svih! Naš sin, baš sviju nas I pionira, i radnika i seljaka Bio je op. Svi, baš svi! Oijeli svijet veli: »Pa on je i naš sin!« Užice, Kozara, Lika, Kozjak, Neretva, Sutjeska, Drvar, ostali ratnici svi! Pjevaju pjesmu slobode, Slobode svih nas, koju nam darova Naš sin! Samoupravljanje, nesvrstanost, Mir u svijetu, I sve ono što se sreča zove I to je naš sin! Osamdeset osam rascvjetani ruža Vječno če cvjetat, jer ih posadi On. Naš sin! Osamdeset osam besmrtnih godina Živio je, Živi I nikad umrijet neče! Besmntan je, Naš sin! Dordo Radovič TOZD RPT Dobili smo občinsko priznanje rt Nikoli mi n rt 15. maja praznuje naša občina občinski praznik v spomin na zadnjo bitko 2. svetovne vojne na Poljani. V nedeljo, 16. maja, je bila v Titovem domu slavnostna seja občinske skupščine, na kateri so podelili letošnje občinske nagrade in priznanja. (intervju z Miranom Kosom in Andrejo Cesnik) Novinarski krožek: »Za začetek malo nenavadno vprašanje: kakšni občutki vaju obhajajo, ko slišita besedo ,voda‘?« Miran: »Vse me mine, ker ,voda‘ pomeni garanje v zvezi s plavanjem.« Srečanje osnovnošolcev Prežihovih šol Andreja: »Tudi meni se zdi ,voda‘ ae^*l strašnega. V njej se dogajajo nemogoc stvari.« . To so besede Mirana Kosa in Andrej, Cesnik, dijakov srednje šole na Ravna*1 na Koroškem. Miran drgne šolske klopi v letniku, Andreja je leto za njim. Sta PIa' valca ravenskega Fužinarja, ki ju ni treo. posebej predstavljati, saj sta znana zara?a svojih lepih športnih uspehov. Letos ,s* bila ponovno izbrana za najboljša športnik naše občine — Miran že četrtič, Andreja P drugič. Vsekakor za oba veliko priznal in vzpodbuda za prihodnost. Poglejmo, ka? ko sta nam razkrila tudi še druge, naanj znane plati športnega življenja: . j NK: »Sta se za plavanje kot tekmoval111 šport navdušila sama?« „ Miran: »Brat je plaval že prej in nie&°le pripovedovanje o raznih tekmovanjih, vI"< je pritegnilo, da sem poizkusil in ni mi zal' Andreja: »Sem edinka. S stricem sem se večkrat šla kopat in me je trener tov. ^e'{ dvešek, vprašal, če bi poizkusila. Pa sem • ■; NK: »Vemo, da je vrhunski šport garanj • Opišita na kratko vajin trening!« kli Miran: »Res je. Ne vem, če bi lahko rek ravno garanje, ampak zagotovo je odpove' dovanje marsičemu. Plavalci vstanemo P pol šestih, ob šestih že skačemo v vodo, smo do osmih ali pa še dlje, tako da laWL prvo uro v šoli še ujamemo. Tako je, . smo doma. Na pripravah je dela veliko vej Zjutraj dve uri, potem še telovadba in P°\ poldne spet dve uri, tako da pride do P ur dela na dan.« NK: »Kdaj laže trenirata? Zjutraj ali P° poldne?« . Miran: »Laže zjutraj, ko sem še psihica spočit, medtem ko imam popoldne po pouk že vsega dovolj.« Andreja: »Zjutraj sem bolj malo na bja ningu, mislim pa, da je res boljše plaV® zjutraj.« A NK: »Kako usklajujeta šport in šolske obveznosti?« tiiv*ran: zc*a^ ^ar a^0’ sa;> imai° ucu profesorji razumevanje, a včasih bi ga anko imeli še več.« Andreja; »Oboje gre, časa je nekako do-<"1. tudi profesorji so še kar v redu.« «K: »Veliko sta že prepotovala. Katero Mi vama ie ostalo še posebej v spominu?« ,lran: »Ko pridem na tekmovanje, je naj-Pvej hotel, potem bazen in seveda trgovine; za S° f8 nas najvažnejše. So pa tudi trenutki a.a6led raznih znamenitosti in meni se je švka vtisnilo v spomin tekmovanje na /vedskem, ko smo bili v Helsingborgu. Z smo se peljali s trajektom. Videli sm° Hamletov grad.« Andreja Cesnik dv^n,*reja: »Na Danskem smo si šli ogledat ejarn V !caterem živi kralj. Živo se spomi-čil«- vojakov pred palačo z njihovimi zna-kapami.« Spr*V »Vsaka reprezentanca na svoj način n.Jl*e novince. Kako sta ognjeni krst M' vidva?« P6i lran: »Pri nas je možno storiti dvoje ali ali j’ na zaključnem banketu na balkaniadi sia dobiš kazen: izpiti moraš 2 del zelo vode.« Pa Odreja: »Ta krst sem prestala v Grčiji °alkaniadi leta 1980. Pela sem Trezinko. ja2 ®em prišla na oder, so vsi gledali vame, r0pPa nisem spravila glasu iz sebe. Vsa naša ZačefZevntanca se m* Je smejala, pa sem se Seve!? ■ iaz ’n sem neiiako le začela peti, ip i®.da čisto mimo melodije. Zaploskali so mi j^do je mimo.« kaj? »Vaju poleg plavanja pritegne še J* « češ k*1?' »Drugih konjičkov nimam. Če ho-drun i v plavanju zares aktiven, za kaj ®ega ni časa. Seveda pa lahko čas, ki laku ne> izkoristiš za branje, konec tedna Ana°biŠčeš kino, ples.« tp^dreja; »zbiram znamke in značke, pa kai darem. Na plese bolj malo hodim, za pa ni časa.« tiabfr »Stojita na robu bazena, dvorana je se ^ vse buči, vsi vaju bodrijo... Kako jP°ČUtita takrat?« lo^: »Tole se lepo sliši, a tako je ma-t'jeii • r je plavanje pri nas bolj malo ce-ni. p° ,m navijanja na domačih tekmovanjih je J*c Pa se to dogaja na balkaniadah, kjer ipetn?rana reprezentanca in so točke po-rerrin -e' Hred vsakim startom se vsi zbe-'djub ln navijamo za svoje. Navijanje da tp0{ odgovornosti lep občutek in novo Anrt tari-- eia; »Ja res je — navijanje da za metre več moči.« NK: »Vsak športnik se mora prej ali slej sprijazniti s porazom. Kako gledata na to?« Miran: »Kot pionir in mladinec sem bil vajen, da sem na tekmi dosegal najboljše rezultate ali pa jih vsaj izenačil. Tega je nekoč konec. Poraz ni tako hud, vsaj zame ni bil, ampak v začetku me je prizadelo to nenapredovanje, s čimer pa sem se zdaj že sprijaznil. Najhuše mi je bilo, ko sem na državnem prvenstvu poleti 1980 bil na 100 m prvi in bil favorit na 200 m, kjer pa sem povsem popustil in bil šele tretji. Od takrat še ni bilo kaj hujšega.« Andreja: »Tudi jaz sem to, da nisem več napredovala od tekme do tekme, težko prebrodila. Kakšnega posebnega poraza ni bilo, čeprav mi je zelo žal za sredozemskimi igrami, ko sem morala ostati doma.« NK: »Vaju je kdaj prijelo, da bi vse skupaj pustila?« Miran: »Seveda se tudi to zgodi, to je normalno, predvsem potem, ko ostajajo rezultati nespremenjeni. Trudiš se in trudiš, delaš — z rezultati pa nič. A ko prideš na tekmo, srečaš prijatelje, po tekmi je banket in imaš spet prosto, vse to pozabiš. Na tekmah dobiš motiv, ki te drži pokonci do naslednje tekme. In tako se to ponavlja. Da bi pa zares nehal — o tem še nisem razmišljal.« Andreja: »Na treningih večkrat izgubiš voljo, ko pa prideš na tekmo in mogoče dosežeš dober rezultat, se zagon povrne, pa še na prijatelje se spomniš, ki jih imaš zraven — in da bi morala vse to pustiti... ti je kar hudo in nehaš premišljevati o tem.« NK: »Vama bo nekoč žal za vse, čemur sta se morala v mladosti odreči zaradi športa?« Miran: »Še nikoli mi ni bilo žal in mislim, da mi tudi ne bo. Doživel sem mnogo lepih stvari, ki jih marsikdo nikoli ne bo in zato sem lahko hvaležen vsem tistim, ki so me spravili k plavanju.« Andreja: »Meni ne bo nikoli žal, da sem začela plavati, ker sem vse lepe trenutke doživela prav v bazenu. Tistih ur, ki sem jih ,zabila* v vodi, ne bom nikoli obžalovala. Če bi morala še enkrat izbirati, vem, da bi spet izbrala plavanje.« NK: »Pa vajin največji uspeh?« Miran: »Kakega zelo velikega uspeha ni bilo. Zame je do zdaj najpomembnejše 5. mesto na mladinskem evropskem prvenstvu in lansko 2. mesto na Balkanu, medtem ko so državni naslovi postali že kar nekam vsakdanji.« Andreja: »Vesela sem 2. mesta na Balkanu, pa tudi 22. mesto na evropskem mi je ostalo v spominu.« NK: »In vajine želje?« Miran: »Moj cilj je postati balkanski prvak.« Andreja: »Nimam posebnega cilja. Doseči čim boljši rezultat — mislim, da je to dovolj velik cilj.« NK: »Za razgovor se vama najlepše zahvaljujemo in vama tudi še v bodoče želimo obilo športnih uspehov!« Novinarski krožek ŠC Ravne na Koroškem Dolgčas Miran Kos St. 7/1982 MLADI FUZlNAR OBRAMBNI DAN TOZD RPT TOZD RPT je imel 12. 6. 1982 obrambni dan v okviru NNNP. Komite j v tozdu je pripravil program s prekanjeni tov. Blagojeviča, komandanta šin, ki so vodili streljanje. Po streljanju in razlagi o topografiji ter gasilski demonstraciji smo se poveselili ob fižolu za uspešen zaključek pohoda. Dobri strelci tozda RPT občine Ravne, o pomembnosti na-zaščite. Liv • pohodom so naši izkušeni sode- oi. prikazali rokovanje s pešadijskim rozjem. Streljanje z malokalibrsko o ie potekalo po predpisih, to pa *aslugi sodelavcev — vojnih stare- Kot pripombo pa bi dodal, da je veliko naših državljanov — neresnih sodelavcev — nezainteresiranih za take akcije, ki so le v korist za varovanje naše lepe domovine. Ivan Marošek TAKTIČNO ORIENTACIJSKI POHODI V OBČINI RAVNE P Rezervni vojaški starešine v občini *vne na Koroškem smo izvedli tak-1982 or*entac'iske pohode 12. in 13. 6. p 12. 6. so bili pohodi v KK ZRVS v vS-ein na Prevaljah, 13. 6. 1982 pa pK ZRVS Mežice in Črne. j fro8a v posameznem kraju je bila kah ^km. Na kontrolnih toč-p . so se rezervni vojaški starešine Sk rili v znanju topografije, voja-. e teorije in taktike, metanju bombe nj, streljanju s pištolo. Poleg rezerv-p, . vtojaških starešin so se pohoda kaz i i^ mladinske ekipe, ki so po-^•Zale precejšnje znanje v poznavanju ^ke teorije, taktike in topografije, bili ZRVS Prevalje pa smo pova-„ 1 ,na pohod tudi pripadnike narod-Q civilne zaščite TOZD Rezalno le Prevalje. Našemu vabilu so se v polnem številu odzvali. Izvedli so streljanje s pištolo in malokalibrsko puško ter metali ročno bombo. Ta TOZD nam je tudi delno kril stroške pohoda. V prihodnje si bomo prizadevali, da povabimo na naše pohode vse delovne organizacije v krajevni skupnosti, da bi s tem prispevali čim več k usposabljanju ljudi za obrambo naše domovine. Pohoda na Prevaljah sta se udeležili tudi dve ekipi pionirjev iz OŠ Franja Goloba, ki sta pokazali veliko znanja, saj so tudi vsi člani obrambnega krožka na šoli, katerega mentor je rezervni vojaški starešina. Prijetni pohod je bil sklenjen ob vojaškem fižolu, ki so nam ga pripravili pripadniki JLA. Rudi Hovnik MLADI TEHNIKI V OBRAMBI IN SAMOZAŠČITI Kakršnokoli srečanje je že, je po (jv )e pomembno in koristno. Ne-t)Q°mn°. koristno pa je tudi vsakolet-no tradicionalno republiško in držav-ni, spanje mladih tehnikov iz osnov-^ ?ol, saj se na njih učenci nauče j0 rs,kaj novega, predvsem pa sklene-i tttnoga poznanstva in s tem krepijo a'stV0 in enotnost. s] .Ječanje mladih tehnikov iz Jugo-tovi’ k‘ so tekmovalna, so vsako le-nj v drugem kraju. Tako je bilo letoš-?e 6. republiško tekmovanje v 3 an)u, državno pa v Puli, in sicer od d' do 3. junija,« je uvodoma pojasnil tor u^te^j Prane Keber, men- b (nladih tehnikov na osnovni šoli snja Goloba na Prevaljah, irta 01..Prejšnja leta, smo se tudi letos v^torji na vseh osnovnih šolah v ra-tek občini dogovorili, v katerih ^■Onovalnih panogah naj bi letos tek-ko\a občinska ekipa mladih tehni-jjV' Naša občinska ekipa je letos štela jj tekmovalcev, in sicer so jo sestavke' 'nCnc' osnovnih šol iz Črne, Me-e> Prevalj in Raven. Tako smo ime- tekmovalcev. Za ekipo SLO in družbene samozaščite, ki je štela devet tekmovalcev, so tekmovali tudi trije Pre-valjčani, in sicer kot vodja slovenske ekipe Matjaž Vogel, Bojan Debenjak in Predrag Dinič. »Za našo ekipo je tekmovanje trajalo dobrih šest ur, morala pa je opraviti kar 18 zahtevnih nalog s področja obrambe in družbene samozaščite,« je pojasnil Matjaž Vogel, in nadaljeval: »Tako smo morali poiskati skrito radijsko postajo, posneti nekatere pomembne objekte in film razviti na terenu, poiskati smo morali tudi mine presenečenj, varno prečkati minsko polje in nuditi prvo pomoč. Še več je bilo pomembnih nalog. Kljub mnogim zahtevnim nalogam je naša ekipa SLO in DS dosegla tretje mesto, po seštevku točk pa smo prejeli še srebrne medalje. Največja nagrada pa nam je bila, da so našo ekipo povabili na Brione, kjer je večkrat bival tovariš Tito. Otoke so si ogledali tudi drugi udeleženci, vendar z morja, z vojaške ladje,« je ves prevzet pripovedoval mladi Matjaž Vogel s Prevalj. Matjaž, ki je učenec 8. razreda, nam je ob koncu povedal še marsikaj, predvsem to, da je član radio kluba Malgaj Ravne in da je spomladi uspešno opravil izpit za radioamaterja. Ima zelo mirno roko, posebej takrat, ko strelja z zračno puško, saj je že dve leti najboljši strelec na prevaljski osnovni šoli. Iskanje skrite radijske postaje »Potem ko bom letos končal osnovno šolo, bom šolanje nadaljeval na srednji šoli tehnično naravoslovne usmeritve. Veste, rad bi postal fizik. Mislim, da mi bo to uspelo, saj bom osmi razred izdelal z odličnim uspehom,« je še pripomnil. Franc Rotar OBRAMBNI DAN V TOZD ENERGIJA ZELO USPEL 18. 6. 1982 je bil prek komiteja za LO in DS v TOZD energija organiziran obrambni dan v okviru letošnje akcije NNNP. Ker je delo v TOZD organizirano v izmenah, je bilo od 109 zaposlenih 89 delavcem vročen poziv za sodelovanje. Na startu pred gimnazijo se je ob 14.15 (takoj po končani dopoldanski izmeni) zbralo 81 ali 91 % od poklicanih sodelavcev. Komite je predhodno opravičil še 7 udeležencev, tako da je bil neopravičeno odsoten samo eden, ki pa bo obravnavan na delovni skupini zaradi nadaljnjega postopka. Na startu so bile oblikovane 10-član-ske skupine z vodjem, tako da je bila zagotovljena struktura skupine iz vseh oddelkov. Skupine so s presledkom 5 minut in v dveh smereh bile napotene na kontrolno točko 1, ki je bila pri spomeniku na Navrškem vrhu. Tu so bile po prihodu vseh skupin uresničene naslednje aktivnosti: — preverjanje kompletnosti skupin — vpisovanje časa prihoda — testiranje iz znanja protipožarne varnosti — predstavitev vsebine obrambnega dne, enot CZ in NZ — gašenje improviziranega ognja s C02 in prahom — vpisovanje časov odhodov skupin s kontrolne točke s presledkom treh minut proti kontrolni točki 2, ki je bila na križišču pod kmetijo Lubas. Na tej kontrolni točki je bilo predvideno — preverjanje kompletnosti skupin — vpisovanje vmesnega časa, kar pa zaradi pomanjkljivih navodil ni povsem uspelo. Kontrolna točka 3 je bila na cilju pri Rimskem vrelcu, kjer je bilo reali- li v ekipi poznavalce za fotografijo, zmajarstvo, radijske zveze, modelarstvo, orodjarje, samoupravljalce — (poznavalce proizvodnega delovnega procesa), sestavljalce (konstrukterje) s »Fišer tehniko« in ne nazadnje ekipo SLO in družbene samozaščite iz OŠ Franja Goloba »Mladi tehniki v obrambi in samozaščiti«. Naša občinska ekipa se je v celoti zelo dobro odrezala na republiškem tekmovanju v Kranju, še posebno pa ekipa »Mladi tehniki v obrambi in samozaščiti«, ki je osvojila prvo mesto. Letošnji uspeh nas niti ni tako presenetil, saj je lani občinska ekipa bila na republiškem prvenstvu v Mariboru druga. K letošnjem uspehu naša ekipa SLO in družbene samozaščite so veliko prispevali tudi člani obrambnega krožka, ki ga vodi zunanji mentor Franc Dvornik, in taborniške organizacije, ki jo na naši šoli vodi Anton Robar.« Na državnem prvenstvu mladih tehnikov v Puli je tekmovala tudi ekipa Slovenije, ki so jo sestavljale najuspešnejše ekipe v Kranju, štela pa je 30 Pripadniki teritorialne obrambe L Vroča senca — preverjanje kompletnosti skupin — vpisovanje končnega časa — streljanje z zračno puško (iz vsake skupine 6 strelcev po 5 strelov). Na podlagi točkovanja: porabljenega časa, testiranja iz protipožarne varnosti, kompletnosti pohoda skupin in streljanja je bilo ugotovljeno, da so vse skupine dobro uresničile vse postavljene naloge, pri čemer pa je bila najboljša skupina, ki jo je vodil Srečko Peneč. Posebno pohvalo pa zasluži oskrbovalna skupina (Stopar Ivan, Miklavc Jože, Kričej Oto), ki je na kraju samem v vojaški poljski kuhinji pripravila okusen vojaški fižol, ki so ga vsi udeleženci z velikim tekom in v zadovoljstvo kuharja Iveka na »brzino pospravili«. ODGOVOR NA DELEGATSKO VPRAŠANJE O PLAČEVANJU »MALE ŠOLE« Delegati v naših tozdih so postavili vprašanje, ali je »mala šola« še brezplačna in kako so vkalkulirana sredstva za to v vzgojnoizobraževalni program. Iz odgovora občinske skupnosti otroškega varstva povzemamo: Brezplačni 120-urni vzgojni program in prevoz v malo šolo zagotavlja skupnost iz sredstev, ki jih vsi zaposleni združujemo s prispevno stopnjo iz bruto osebnega dohodka. Posebne 120-urne male šole so organizirane letos v krajih Leše, Lokovica, Strojna, Javorje, Koprivna in Podpeca. Lani so tudi v Šentanelu in Kotljah imeli tako malo šolo. Letos pa je tudi v vrtcu Marjetka organizirana 120-ur-na mala šola. V Črni, Žerjavu, Mežici, Prevaljah in Ravnah pa se 120-urni program vključi v celoletni redni program. Od skupno 1880 ur letnega vzgojno-varstvenega dela v 11 mesecih pomeni 120 ur le 6,4 % in to bi moralo biti brezplačno. Starši ne plačujejo polne ekonomske cene, ki znaša mesečno 3.160,00 din na otroka. Najvišji prispevek staršev znaša 2.400,00 din mesečno, kar pomeni le 76 % polne cene. in je nekaj denarja zaradi tega ostalo. V letu 1982 pa v finančnem načrtu ni možnosti kriti junijske oskrbnine, saj primanjkuje skupnih sredstev in zato vrtec normalno vsem pošilja račune. Ker v jeseni odpiramo tretji oddelek v Kotljah in bomo tako zagotovili večji vpis, bomo zadnja razpoložljiva sred- stva usmerili v to razširitev dejavnosti kakor smo se na skupščini opredel® s sprejemom finančnega načrta. Ce D ta sredstva preusmerili v kritje junijske oskrbnine, bi bilo krivično za tiste, ki še od družbe niso nič prejeli, nekaterim pa je družba že krila veliko vec, kot je po zakonu dolžna. ZA POČITNIŠKO KOLONIJO IN ŠTEDNJO Varnostno politična ocena Ponovno je bila glede na visok odstotek udeležbe — 91 % in samo enega neopravičenega dokazana enovitost temeljne organizacije. Tekmovalni duh povsem naključno sestavljenih skupin pri vseh udeležencih pomeni tudi potencial za obrambne naloge spjoh, če upoštevamo, da je deževno vreme pomenilo oteževalno okoliščino pri celotni organizaciji. Razpoloženje na cilju s kritičnimi in konstruktivnimi pripombami udeležencev je porok in vzpodbuda za organiziranje podobnih aktivnosti tudi v prihodnje. Lojze Janežič Konferenca delegacij železarne Ravne za vzgojo in izobraževanje je sprejela naslednja stališča: 1. Večina v železarni je na zborih delavcev sprejela spremembe in dopolnitve SaS o temeljih plana občinske izobraževalne skupnosti. Negativen rezultat je bil le v tozdih jeklarna in transport. 2. Pričakovati je, da zaradi težkih gospodarskih razmer dohodek ne bo naraščal tako, kot je planirano, zato je bojazen, da kljub povišani prispevni stopnji sredstev ne bo dovolj. Konferenca predlaga izvajalcem, da pripravijo program dejavnosti za izredne razmere, ki naj bo izdelan tako, da bo čim manj okrnjen osnovni vzgojnoizobraževalni program. 3. V danih razmerah je treba ponovno preveriti realne možnosti za postopen prehod na celodnevno osnovno šolo. Stanje je bistveno drugačno kot takrat, ko smo sprejemali temelje planov, vemo pa, da zahteva celodnevna osnovna šola več sredstev. 4. V zvezi z organizacijo počitniške kolonije ima konferenca naslednje predloge: — Komisija za letovanje naj P®-drobno preuči vse izdatke in ugotovi če so ti stabilizacijsko naravnani primerjavi s prejšnjimi leti, ko sK° stev ni primanjkovalo; varčeval® ukrepi morajo biti prisotni prav n» vseh ravneh. — Skupščina naj si prizadeva, ds 84 bodo kolonije udeležile predvsem ci iz socialno ogroženih družin, ki ' cer morja ne bi bili deležni. Tem otI kom je treba letovanje ponuditi, pa čakati, da se bodo sami prti*™’’ Treba je poskrbeti tudi za zadosta^ obveščenost staršev o možnostih m r gojih letovanja. — Konferenca podpira nadaljnji o stoj kolonije. Take oblike letovanja do v težkih gospodarskih razmerah bolj iskane, zato si moramo pn28. vati, da jih nadalje razvijamo. En* je tudi stališče sindikatov, zato se odgovorni občinski dejavniki takoj P" vežejo z občino Buje in Ipoizku 1^ doseči odkup zemljišča ali pa vsaj jemnino za nadaljnjih 10 let. (Vir: stališča konference del ZDR AVJ e OH, TA KAVICA Za vsakega otroka plača skupnost po 24 % ekonomske cene, torej veliko več, kot je dolžna. Za večino pa plača skupnost več procentov cene, ker le malokateri plača najvišji prispevek. Če primerjamo delež, ki je po zakonu brezplačen v višini 6,4%, in delež, ki ga je vsak otrok deležen v celoletnem varstvu, lahko ugotovimo, da ima vsak otrok skoraj 4-krat več kot 120 ur brezplačne vzgoje. Povrh vsega pa otrokom, ki se vse leto vozijo v malo šolo, plača skupnost vozne karte vse leto in ne le za 120 ur. Iz vsega lahko zaključimo, da imajo starši za obvezno pripravo pred vstopom v šolo krite stroške v celoti in še varstvo jim iz družbenih sredstev velik delež pokrije skupnost. Starši, ki nimajo otrok v vrtcih, so v tem pogledu na slabšem, ker varstvo v družinah v celoti plačajo sami. V letu 1981 je skupnost otroškega varstva imela v finančnem načrtu pokriti junijsko oskrbnino za male šolarje namesto staršev, čeprav ne bi bilo to potrebno. Tako smo se na samoupravnih organih dogovorili, ker je vrtec v Kotljah začel delati 2 meseca pozneje »Vstani, kava je že na mizi!« Njen in njegov delovni dan se je pričel. »Kavo, prosim, kavo!« je slišati že navsezgodaj v bifejih avtobusnih postaj. Čakajoči hočejo svojo jutranjo »dozo«. »Dvojno,« naroča šef, ki ima danes za sabo že tretji sestanek. »Ali voda že vre? Ne morem pričeti z delom, tako sem utrujena!« je slišati iz sosednje pisarne. »Mami, samo požirek, prosim!« moleduje najstnica, medtem ko njen mali bratec že pridno »pupa kavico« iz kavne skodelice, napolnjene s kakavom. Moderen čas, čas civilizacije, burnega napredka, čas naglice, ko človek že skoraj ni več človek, ko postaja že robot ... Nič čudnega ni, da se dan prič- ne, nadaljuje in pogostokrat tudi k00 ča s poživilom, s kavico. Prava kava, ta blagodejni čudež.08 rave, ta nadnaravni vir našega sub)e tivnega razpoloženja, gonilec Q3\ aktivnosti... Zahvaljujoč svoje® ugodnemu okusu in osvežujoče® delovanju je postala že prava »sVf£ . na zvezda«. Večina, ki jo je kdaj P”j kusila, je vedno znova posegla P° « dišeči omami, kdor jo je čez d*n zvečer zaužil v večjih količinah, P3 spoznal tudi njene slabe lastnosti. Delovanje kofeina na človeški organizem je raz.lio®®’ odvisno od posameznika in od ga splošnega telesnega stanja. Pri 1,1 Srčnim bolnikom malo kave dobro de J?1 utrujenosti vpliva ugodno, a ne uo, drugačen učinek ima tudi pri Popolnem telesnem počitku. Po zaužitju kave sluznica želodca in evesja kofein hitro vsrka. Po 30—60 lir,nU i se. nahaJa v krvi največja ko->na kofeina, zato tudi takrat priča-na^?0 nna)m°onejše delovanje kave telo Po dveh urah se polovica kave te izloči. V običajnih količinah (0,05—0,1 g) dir"10 telesno in duševno kon- pa “iboljša se krvni obtok, s tem t . Pospeši delovanje možgan, miselni , t Poslane hitrejši, izboljša se spo-: no?t učenja, zmanjša občutek utru-osti, ustvari se dobro razpoloženje. 0L.vri. veejih količinah zaužite kave se v Pino razveže jezik, človek se razgo-. ''P^kar postane razdražljiv, nemi-Dr;v oejpvni učinek se zmanjša, roke n° drhteti, spanec se »zrahlja«. Drin °P'sanih razlogov se torej kava Uf P?roca takrat, kadar hočemo zaradi nJen°sti povečati delovno sposob-jtv?Z' adar nas čaka naporno delo. Sva* kave pozno popoldan ali Se uogativno vpliva na spanec. Da les ,1°'! v v matiju odpočije, mu je potreb °®e,}e8a časa lahkega spanja po-nja e" tudi določen čas globokega spa-Dolž' n ,cie^uie pretežno tri ure. pa c"13 sPanja se sicer ne skrajša, pač dali/ p3 račun globokega spanja po-VcJ 3 uas lahkega. To vsekakor ne prililo zaželenega cilja, kajti zbudi-p utrujeni in nenaspani. D,,. 9 Pitju alkoholnih pijač kava pod jektivn11 °k?liščinami spreminja sub-UstvVno doživljanje posameznika in tcrn arla lažno počutje sigurnosti. V lovn i5nrneru ne izboljša oslabljene de-dPi.e sposobnosti niti ne nevtralizira ljUj.VanJa alkohola, kot na splošno hod ./mislijo. Kava celo pospeši pre-žg0jj k°n°ia v kri, lahko pa se celo lix:„ ’ da prehodno poveča njegovo ko-ICln0 v krvi. J^ava, zdravje in bolezen sPev?v.a s kofeinom ali brez njega pokov •' anie ustnih in želodčnih so-m delovanje črevesja. Nekateri gredo hitro po zaužitju kave na veliko potrebo. Pražene snovi v kavi dražijo želodčno sluznico, zato niso redke bolečine v želodcu ali pa pretiranega pivca kave peče zgaga (položaj lahko omilimo z mlekom ali pa kavo pijemo po obroku). Kofein deluje tudi na srce in krvni obtok. Zdrave osebe po eni do dveh skodelicah kave ne čutijo nobenih sprememb, čeprav se jim srčne žile nekoliko razširijo in pojača delovanje srca. Če srce ni povsem zdravo, že majhne količine kave izboljšajo njegovo delovanje. Za srčne bolnike so torej priporočljive majhne količine kave brez kofeina. Kofein širi periferno ožilje, posebno v koži, srcu, ledvicah in v mišicah. Delo srca in ožilja se torej izboljša, s tem se poveča prekrvavitev, pospeši se izločanje odpadnih snovi z urinom, razširjene kožne žile pa povečajo izločanje znoja. Majhne količine kofeina neznatno dvigujejo krvni pritisk, pri večjih količinah pa le-ta celo pade. Osebe s povišanim krvnim pritiskom kavo slabše prenašajo, zato jim jo odsvetujemo. Kave naj bi se vzdržali tudi tisti, ki trpijo zaradi težav želodca, črevesja ali bolniki z želočnimi težavami. Kavo odsvetujemo tudi bolnikom s povišanim očesnim pritiskom (zelena mrena, gla-ukom) in s povečanim delovanjem ščitnice. Bolnikom z vnetjem mehurja in z ledvičnimi težavami priporočamo zmerno pitje kave brez kofeina. Ker kofein poveča toploto kože za 0,2—0,4° C, kavo odsvetujemo tudi pri vnetnih kožnih obolenjih s srbežem (ekcem, razna vnetja). V današnjem sestavku smo poleg pozitivnih lastnosti prave kave spoznali tudi negativno plat te tako splošne poslastice. Torej, pamet v roke! Če bomo poleg splošno znanih navodil za zdravo življenje (8 ur dela, 8 ur rekreacije, 8 ur počitka) pravilno posegli tudi po »kavnem napitku« (1—2 skodelici dnevno), se nam ni treba bati posledic razvade. Referat za zdr. vzg. Junija se na domačih odrih ni dogajalo dosti, so pa naša KUD precej gostovala. V Črni so se otroci iz OŠ Črna in Mežica navduševali nad odlomki iz opere Gorenjski slavček; gostovali so solisti ljubljanske opere. V Mežici sta imela nastop tambu-raški zbor DPD Svoboda Prevalje in oktet Holmec. 5. 6. je bil na Ravnah sprejem Vestnikovega vlaka iz Pomurja. Na srečanju godb Slovenskih železarn je sodelovala tudi naša. V slovesni oddaji v živo ob 20-letnici Koroškega radia sta sodelovala MPZ Vres in ansambel Kora. Vres je gostoval še v Šentjakobu v Rožu, MPZ Fužinar pa na Visokem pri Kranju na pev- skem taboru in kasneje v Šentvidu. Na otvoritvi kmečke ohceti ob koncu junija so v Črni in Šentanelu nastopale domače kulturno-umetniške skupine. 25, 6. je bil v Ljubljani folklorni maraton, ki se ga je udeležilo KUD Gozdar iz Črne. Od 21. do 27. 6. je bila v atriju ljubljanskega magistrata razstava likovnih del Društva koroških likovnikov. 25. 6. je v Črni pel MPZ Triglav iz Sidneya. Od 23. do 28. 6. sta folklorni skupini KUD Prežihov Voranc in KUD Bratstvo gostovali na Kosovem in v Čačku. MPZ Mežiški knapi so gostovali v Avstriji. Na Ravnah je mladina 24. 6. lahko poslušala koncert Hazardov z domačim gostom Legnarjem. zs Sejem živ — žav TOPEL POPOLDAN Kadar se cicibani veselijo, je dan topel, prijazen, pa če sije sonce ali ne. Kadar cicibani pojejo, še veter in drevje in ptice vzvalovijo, kadar cicibani plešejo, se oblaki na nebu za hip ustavijo. topel, radoživ dan je bil 4. junij 1982, ko so cicibani s svo-tto/ Vz8°jiteljicami pripravili pisan sejem »Živ-Žav«, na katerega so abilj svoje mamice, babice, očete, dedke, pa tudi sestrice in bratce. Da smo našo skupno prireditev uspeli pripraviti tako, kot je bila, se moramo posebej zahvaliti ansamblu »Fantom treh dolin«, ter Vinku Simeku, ki so prijetno popestrili popoldan z glasbo in dobro voljo, nagrada pa so jim bila le žareča otroška lica, zadovoljno ploskanje gledalcev, kar pa je vrednejše od denarja. Vsa zahvala gre tudi nekaterim koroškim delovnim organizacijam, Nami Ravne, Merxu Ravne, Železarni Ravne, Imontu Dravograd, Tovarni meril Slovenj Gradec, ki so prispevale odpadni material, iz katerega smo lahko izdelali toliko najrazličnejših otroških tzdelkov. 0{et.il0 ie tekmovanja, vnetega navijanja, smeha, sproščenega petja. &ok J° so morali preizkusiti svojo moč pri vlečenju vrvi, mamice so igraazale' kako spretno znajo vrteti obroče okoli pasu, bila je tudi gl6(j’ajP.ri kateri so morali svoje hitre reakcije pokazati prav vsi Ta dan so na vrtčevem igrišču rasli celo bonboni in lizalke, ki pa so jih otroci v najkrajšem času pospravili v svoje trebuščke, novi pa niso več zrastli. Na stojnicah pod pisanimi dežniki je bilo razstavljenih veliko izdelkov, ki so jih iz odpadnega materiala naredili otroci in njihove vzgojiteljice. Želja vseh nas je bila, da pokažemo, kako preprosto lahko uporabimo košček papirja, lesa, staro volno, jogurtove lončke, papirnate tulce, ostanke blaga, kako malo je pravzaprav potrebno, da otroka razveselimo z doma narejeno igračo. Za zaključek je ves naš razgibani popoldan razveselil še priljubljeni Vinko Šimek, bolj poznan kot Jaka, ki je kljub utrujenosti uspel osvojiti naše otroke, saj ti kar niso mogli verjeti, da je prišel res »ta pravi Jaka«. Morda ob koncu samo še drobno razmišljanje. Ko so starši v poznem popoldnevu odhajali domov in so otroci okrog njih veselo poplesavali, sem razmišljala: »Zakaj ne, uspeli so jih za en popoldan prikleniti čisto zase, ne meneč se za to, da je petkov popoldan namenjen pravzaprav pospravljanju in nakupovanju, da je potrebno pripraviti večerjo... To danes sploh ni bilo pomembno v otroških očeh. Iz njih je sijalo le to; mamica in očka sta poklonila popoldan le meni, in to je pomembnejše kot pospravljanje, nakupovanje in večerja, to je mnogo več, to sem JAZ, njun otrok. Mirjam Ivič Foto: B. Vugrinec KULTURNA KRONIKA L. NAMESTO OTVORITEV Poleg sodobnega samskega doma ob Suhi (12 garsonjer in 54 dvoposteljnih sob ali skupaj 120 postelj, družbeni prostor s knjižnico in televizorjem, prostor za namizni tenis, pralnica, sušilnica in ostali prostori, etažne kuhinje in hišniško stanovanje), ki ga je zgradil Gradis zelo hitro po projektu njihove projektantske organizacije, odkupili pa Železarna in Hidromontaža za naše in njihove delavce in kjer si sedaj delimo pravico po zasedbi, stroških in prihodkih po tretjinah: dve za nas in ena za Hidromontažo, smo sočasno ob polletju bogatejši še za dve pridobitvi našega družbenega standarda. V Portorožu smo dobili nov, sodoben in prepričan sem, našemu delavcu primeren spalni objekt (trakt A) s 76 posteljami. Objekt je gradil Stavbenik po načrtih projektivnega biroja TAMAR iz Ljubljane in kljub temu, da je bilo med gradnjo več peripetij (objekt smo zvišali za eno etažo in pridobili več postelj, veliko nepredvidenega dela je bilo pri kanalizaciji, vsi kooperanti niso bili solidni — Inštalater je častna izjema — itd.) je bil objekt v sorazmerno kratkem času (začetek gradnje decembra 1981!) gotov in skupaj z notranjo opremo, ki jo je na rok dobavila Lesnina iz Ljubljane, predan v uporabo. Prvi so ga krstili naši kovači, 20. junija pa je že sprejel naše redne goste 1. izmene počitniškega letovanja. Trakt A stoji za starim domom (tam, kjer je bil prej prostor za balinanje) in se lepo prilega okolju. Arhitektura je podobna Bernardinu, kvaliteta izdelave zelo dobra. Objekt je treba videti, res je lep in funkcionalen. Vsaka soba (4 enoposteljne, 6 šti-riposteljnih, 24 dvoposteljnih) v vseh 5. etažah ima (enako kot samski dom ob Suhi) svoj sanitarni vozel (WC, umivalnik, tuš) predprostor za garderobo, in (razen 4 enoposteljnih sob, ki so obrnjene proti pomorski šoli) svoj balkon s pogledom proti morju (iz spodnjih etaž se zaenkrat vidi le naš stari dom). V starem domu smo lani uredili kuhinjo, letos pa še točilnico in le zaradi nesolidnosti LTH Škofja Loka točilnica do 20. junija še ni bila komple-tirana. Druga pridobitev je naš rekreacijski center Ivarčko jezero, ki z obratovanjem večnamenskega objekta zaokro- žuje I. fazo izgradnje. Večnamenski objekt, ki ga je projektiral enako kot vso zunanjo ureditev Porjektivni biro Kograd, gradil pa Gradis hitro in solidno, ima manjši bife s potrebnimi prostori, tuše in ženske ter moške sanitarije. Pod jezerom so grobo utrjena parkirišča (delo Stavbenika) okoli jezera peš-pot, na obrežju pa klopi, korita, pokrita kurišča in bazenček, za rekreacijo pa so na razpolago odbojkarsko in košarkarško igrišče, rusko kegljišče, tri namiznoteniške mize in jezero za plavanje. Ta center vsi bolje poznamo, ker smo z udarniškim delom tudi sproti pomagali pri gradnji. Res je prijetno zapisati, da so zadnja tri leta na Ivarč-kem udarniško delali delavci VSEH TOZD in del. skupnosti naše železarne, pa še osnovne šole z Raven in Prevalj ter delavci skupščine! Na vse tri objekte smo lahko žele-zarji upravičeno ponosni. In ko uporabljamo te objekte, se zavedajmo, da so naši, in tudi to, da smo jih težko zgradili. Pa še to, da je prav od nas uporabnikov teh objektov odvisno, kako dolgo bodo lepi, funkcionalni, uporabni in nam v ponos. In nikoli ne smemo nikomur dovoliti, da te naše pridobitve omalovažuje'in podcenjuje ali da bi jih kdo uničeval! Zato moramo biti do sebe in tudi do naših svojcev in znancev kritični in vedno pripravljeni opozarjati na red in pravilno uporabo vseh naših objektov in naprav. Če nam bo to prišlo v kri in meso, potem ne bo nobenih težav pri uspešnem vzdrževanju, čuvanju in upravljanju naših objektov. Prav je tudi, da se zavedamo, da je to šele začetek na tem področju. V Portorožu nas čaka gradnja trakta B, ki že ima svoje temelje, v železarni obrat družbene prehrane, na DTK kegljišče, kjer tudi že stojijo temelji. Na Ivarčkem je treba še veliko postoriti od dokončanja parkirišč in večnamenskega igrišča, pa mini golfa in končno tudi ustreznega objekta. Povezava Ivarčko—Ošven s sedežnico in smučišče je nujna. Po kakem vrstnem redu in koliko letno bomo lahko gradili, je odvisno od vseh nas, od naše produktivnosti pri vsakdanjem delu, od naših odločitev, ko bomo razporejali sredstva in tudi v bodoče še bolj od našega udarniškega dela — vendar pa se je treba zavedati, Ivarčko jezero z večnamenskim objektom da je treba začete stvari čimprej dokončati, ker čas je denar. Priznati moramo, da so sedaj težki časi, vendar tudi to, da smo železarji spoznali, da te objekte potrebujemo za nas in za naše svojce in še to, da razumevanje za te potrebe daje odločilno podporo in pravo vzdušje in se zato veliko lažje premagujejo ovire, ki jih tu in tam še vedno zasledimo. Ni pa na srečo več tako (velja vsem ali najbolj za Portorož), kot J bilo pred leti, ko je bilo treba PreS>u govati prekleto visoke ovire, P3 večkrat je močno zapihalo od y,se!?}0 sod; pa ne v hrbet, da bi lažje ampak v prsi, da bi ustavilo, ® ? j< ka, da bi spodneslo ... In ker ® v? tako, lahko z optimizmom zreW° _ bodočnost. Jože Sat DELO DRUŠTVA UPOKOJENCEV LEPO JE BILO Klub upokojencev Ravne na Koroškem je 12. 6. 1982 priredil za svoje upokojenke piknik na Navrškem vrhu. Udeležilo se ga je 38 članic. Bilo je lepo, le vreme je malo nagajalo, kar pa ni pokvarilo razpoloženja. Istočasno je imel eden od tozdov železarne svoj obrambni dan, tako so združeno pekli na žaru, se veselili in plesali. Upokojenke si želijo poleti še več izletov v naravo. TEKMOVANJE V KEGLJANJU V prijateljskem tekmovanju v kegljanju, ki je bilo dne 17. 6. 1982 na Prevaljah, so nastopile štiri ekipe: iz Kamnika dve, po ena z Raven in Prevalj. Zmagala je ekipa Kamnika I. s 464, druga je bila ekipa z Raven 461, tretja ekipa s Prevalj 441 ter četrta ekipa iz Kamnika II s 325 podrtimi keglji. Upokojenci ne mirujejo, vedno kje tekmujejo, kar je koristno in prav. BILI SMO NA MORJU Društvo upokojencev Ravne je 18. 6. 1982 priredilo letos že drugi izlet z avtobusom, ki se ga je udeležilo 50 članov. Naš prvi cilj je bil ogled slovite kobilarne Lipica. 2e 1. 1580 jo je ustanovil dunajski dvor, da je vzrejala lepe in vztrajne konje za cesarske kočije. Lipicanci so vzgojeni iz domačih in španskih konj. Odrasli so beli in imajo mnogo dobrih lastnosti. V Lipici gostom predvajajo dresurno jahanje. Marsikateri naš upokojenec je prvič v življenju videl to slovito kobilarno. Glavna točka izleta je bila Izola. Ribiški kraj, ki je po vojski hitro razvil lahko industrijo in turizem. Nas pa je najbolj zanimal počitniški dom upokojencev Slovenije. Moramo priznati, da je zelo okusno in ekonomično zgrajen. V njem so sobe z dvema oziroma tremi posteljami. Nekaj je tudi enoposteljnih. Vsak® ba ima svoje stranišče, tuš in bial* s pogledom na morje. Vrt je Pri.0’ zimski bazen s toplo (ogreto) ®°r5:n vodo meri 20 X 8 metrov. Bazen , toplovodno napeljavo ogrevajo s sori^ no toploto, saj je vsa streha do®3 steklu. Zgradili so dom s sredstvi kojencev Slovenije in je v celoti odP . čan. Treba ga bo čimbolj izkoristi : tla ne bo nastala zaradi nezasedeno izguba. Res smo lahko ponosni na pridobitev, arhitektu pa vse prizn® ' za delo. Upokojenci imajo vse let0Jnj, seben popust, kadar ga bodo upora0/ Naslednji ogled je bil namenjen . ranu, ki ima značilnost sredozem5 ; obmorskih mest. Nazadnje pa s®? u, še ustavili v počitniškem domu * žarne, ki je zelo povečan in olepša® ? Marsikateri upokojenec je P, -Je življenju, sedaj na starost, videl n^. prelepo morje. — Zadovoljni in P° vtisov smo se zvečer vrnili domOv' 4. REPUBLIŠKO TEKMOVA^ RIBIČEV Zveza društev upokojencev $1°'^. je je 19. 6. 1982 organizirala 4. bliško tekmovanje ribičev — ^t?°nfi jencev na ribniku v Mačkovcih P Senovem. Tekmovanje je zelo °o pripravilo družina ribičev Bresta®^ Krško. Tega tekmovanja se j® °.jt, ležilo 33 ribiških ekip iz vse Slov®n V vsaki so bili trije ribiči. u Naše društvo so predstavljali -Lu. Skof, Jakob Vajs in Jože RapuC- t^. po je vodil član upravnega odbor® Jj že Sotošek. Zal je Jakob Vajs. ^ tekmovanjem zdrsnil v vodo,, Prl^se pa si je še zlomil ribiško palico.. eno se je še naprej trudil, da b* jp movanje zaključil v času kot ostali movalci. Za tako požrtvovalnost'®^ grizenost je prejel ob razglasitvi 0 čan aplavz, od prireditelja pa P°sC nagrado. Naši so zaradi te smo® sedli 19. mesto. , Ervin Wlody«* Novi spalni objekt v našem počitniškem domu v Portorožu (tik pred zaključkom) A REKREACIJA in Šport bro uspel v zadovoljstvo vseh udeležencev. Velika udeležba je dokaz, da je planinska rekreacija med nami živo prisotna In potrebna. Za uspešen pohod ln varstvo so nadvse veliko prispevali naši planinski vodniki, ki že 10 let uspešno In nesebično vodijo naše železarje po planinskih pohodih. Za vse pohodnike letošnjega jubilejnega 10. pohoda smo pripravili jubilejne značke in posebno jubilejno brošuro. Franc Telcer REKREACIJA V TOZD INDUSTRIJSKI NOZl \ V maju smo Imeli tri tekmfe v malem nogometu, eno s tozdom stroji ln deli, dve pa z Novo opremo iz Slovenj Gradca. Obakrat so zmagali gostje. V začetku junija smo na Javorniku priredili rokometni turnir med moštvi tozdov valjarna, stroji in deli in industrijski noži. Rezultati: 1. stroji in deli, 2. industrijski noži, 3. valjarna. Franc Kričej, rekreator REKREACIJA V DELOVNI SKUPNOSTI ZA GOSPODARJENJE Odbor LODS in komisija za rekreacijo v delovni skupnosti za gospodarjenje sta 28. maja 1982 priredila kon-dicijsko-rekreacijski pohod v okviru akcije NNNP 82. Namen pohoda je bil povečati kondicijsko sposobnost, obnoviti veščine v streljanju in orientaciji ter hkrati utrditi medsebojno tovarištvo. Pohoda se je udeležilo 50 naših sodelavcev, kar je 72,5 odst. vseh zaposlenih. Zaradi zanimivosti in tekmovalnega vzdušja so bili udeleženci razdeljeni v 9 petčlanskih ekip, sestavljenih po abecednem vrstnem redu. Najbolj živahno je bilo na startu na DTK. Ekipe so startale s petminutno razliko. Prva kontrolna postaja je bila na Na-vrškem vrhu s tekmovanjem v metu bombe na cilj in streljanju z zračno puško. Na drugi kontrolni postaji Je bil poduk o orientaciji s pomočjo kompasa. Tretja kontrolna postaja je bila na Ivarčkem s tekmovanjem v pikadu in metu žoge na koš. Cilj je bil na Rimskem vrelcu. Uspešnost ekip so ocenjevali po tekmovalnih sposobnostih posameznika in doseženem času ekipe. Čas je bil določen vnaprej, a tekmovalcem neznan, kar je dalo vsej akciji še posebno draž, tako da ob objavi rezultatov ni manjkalo presenečeni. Zmagala je ekipa: Svarc Irena, Mlakar Ljuba, Huč Slavka, Kocuvan Ernest in Gregl Peter. Predvideni čas so zgrešili za 4 minute in dosegli 622 točk. Druga je bila ekipa: Štampar Ludvika, Zaluberšek Liljana, 2nidar Janez, Verčko Avgust in Kerbev Drago z zaostankom 5 minut in s 600 točkami. Tretji so bili: Cegovnilc Majda, Cerp-njak Olga, Jelen Dragica, Rane Leopold in Raven Franc, zaostanek — 13 minut — 589 točk. Rezultati posameznikov: ženske — Huč Slavka 64, čegovnik Majda 47, Pepevnik Irena 46, moški: Rane Leopold 97, Verčko Avgust 78, Urbanci Franc 78. Največje presenečenje je doživela ekipa, ki je dosegla točno predvideni čas, a zasedla šele 7. mesto (za vsako kazensko minuto je bilo odbitih po 5 točk). FU2INAR IN SLOGA POBRATENA V okviru združenja slovenskih športnih društev s sedežem v Trstu se je odbojkarski klub Fužinar maja letos pobratil s slovenskim športnim društvom Sloga iz Trsta. Ob tem je bil na Ravnah v počastitev občinskega praznika turnir, na katerem so sodelovale ženske ekipe OK Sloga iz Trsta, OK Mežica in OK Fužinar. Ob obisku na Ravnah je Fužinar prejel iz Trsta zahvalno pismo, ki se konča tako: »... Izkazali ste nam veliko pozornost, za kar smo počaščeni in zelo težko vam bomo tudi sami vse to povrnili. Sprejmite najtoplejšo zahvalo tudi od vseh naših igralk, ki so se v družinah vaših deklet prijetno in nadvse domače počutile. Naj gre naša zahvala vsem družinam, ki so nas sprejele in nudile tako domačnost, kot jo danes težko najdemo kjerkoli. Se enkrat — hvala za vse!« MADŽARSKI ŠPORTNIKI NA RAVNAH 26. junija je na Ravnah drugič gostovala skupina športnikov in športnic iz madžarskega Sarvarja, ki so se z domačimi pomerili v atletiki, nogometu, kegljanju in v šahu. Gostje iz Madžarske so presenetljivo visoko zmagali v šahu s 14:0, uspešni pa so bili tudi v nogometu, čeprav so mladi ravenski nogometaši (igralci do 19 let starosti) ob polčasu še vodili z 4:3. Nogometaši Sarvarja so ob koncu zmagali z rezultatom 7:6. Preostala dvoboja v kegljanju in atletiki so premočno dobili Ravenčani. Kegljavci so v discipsini 8 X 100 lučajev premagali goste s prek 400 keglji razlike, med posamezniki pa so se v domači ekipi zlasti izkazali: Ivo Mlakar s 485 podrtimi keglji, Ferdo Paradiž 460 in Silvo Belaj 458. Ravenski atleti in atletinje so osvojili vsa prva mesta. Med dekleti Lihtenerejeva na 800 m, Cvetkovičeva v skoku v daljino, Golobova v metu krogle in Štafeta 4 x ioo metrov. Pri fantih je na 1500 m zmagal domačin Gostenčnik, v skoku v daljino Ikovič, v metu krogle Glavica, uspešna pa je bila tudi štafeta 4 x ioo metrov. Sicer pa je tradicionalno srečanje športnikov Sarvarja in Raven, ki sta ga vzorno pripravila ZTKO in TKS Ravne, znova potrdilo že znano dejstvo, da takšna srečanja nimajo zgolj športnega pomena. Dvoboj je minil predvsem v prijateljskem vzdušju, ki nedvomno še bolj krepi sodelovanje in povezovanje med obema sosednjima deželama. Ivo Mlakar KONČANO KEGLJAŠKO PRVENSTVO KOROŠKE ZA DVOJICE Z drugim nastopom na kegljišču Družbenega doma na Prevaljah je bilo sklenjeno letošnje regijsko prvenstvo Koroške za ženske dvojice. Med enajstimi dvojicami iz klubov Fuži- V Topli letne Športne igre SLOVENSKIH ZELEZARJEV 1982 so bile pod pokrovi-Ravnov?”? konference OO sindikata na žel»f_i »etne športne igre slovenskih bil rtiyev' Tozd družbeni standard je se r organizator, odrezali pa so ga »Tv? naSi tekmovalci. Ker skupne-elewafiovalca ne določamo več, po-0 'Žide po posameznih zvrsteh. Nad 35 let: 1. Železarna Ravne, 2. Železarna Jesenice, 3. Žična Celje, 4. Veriga Lesce, 5. Tovil Ljubljana. Kegljanje Zenske: 1. Železarna Ravne, 2. Plamen Kropa, 3. 2elezarna Jesenice, 4. Železarna Store, 5. Veriga Lesce. Moški: 1. Železarna Ravne, 2. Železarna Jesenice, 3. Železarna Store, 4. Odbojkarji ravenske železarne, prvaki letošnjih metalurških iger na Ravnah Veriga Lesce, 5. Tovil Ljubljana, 6. Plamen Kropa, 7. Žična Celje. Streljanje Zenske: 1. Železarna Store, 2. Železarna Jesenice, 3. Plamen Kropa, 4. Železarna Ravne, 5. Veriga Lesce. Moški: 1. Železarna Store, 2. Železarna Ravne, 3. Veriga Lesce, 4. 2ična Celje, §. 2elezarna Jesenice, 6. Tovil Ljubljana, 7. Plamen Kropa. POHOD SLOVENSKIH ZELEZAR.)EV NA PECO 1982 Zanimanje za letošnji naš 10. jubilejni pohbd slovenskih železarjev po Koroški 1982 je bilo zelo veliko. Prav posebno so se izkazali naši z Raven, saj se jih je prijavilo kar 466. K temu številu smo prejeli še prijave iz Železarne Jesenice 130, 2elezame Store 50, Tovarne verig 50, Žične Celje 30, Plamena Kropa 4 in tozda Kovinarstvo Ljubno 7. Tako je bilo skupaj 737 prijavljenih pohodnikov. V soboto, na dan pohoda, nas je pozdravilo zelo lepo poletno jutro, katerega so popestrili še naši godbeniki, ki so s svojimi koračnicami dajali duška veselju planincev-železarjev. Kolona avtobusov je krenila proti svojemu cilju Topli, ki je bila vsa ožarjena v svoji poletni lepoti. Dolge kolone so se razvile po strmini mimo mogočnih starodavnih kmetij in se med seboj pozdravljale. Neusmiljeno je pripekalo sonce po Burjakovi frati. 2elezarji, vajeni vročine, so z enakomernimi koraki nadaljevali pot proti koči. Po krajšem postanku je večina nadaljevala pot proti vrhu, nekateri pa so se predali soncu okrog koče, si ogledali votlino kralja Matjaža Itd. Kmalu po poldnevu so začele skupine zapuščati vrh in tudi kočo in se spravljati proti Topli do karavle, kjer so bili potešeni vsi lačni 1n žejni. Ob poskočnih vižah in pesmi je bila kmalu pozabljena strmina in vročina. Zbrane slovenske železarje je pozdravil in Jim zaželel veselega snidenja predsednik sindikalne organizacije železarne Ravne tov. Vlado Mak. Ob našem letošnjem 10. jubileju planinskih pohodov po Koroški smo zaslužnim vodnikom iz drugih kolektivov podelili častne znake. Častni znak je prejel tudi naš Janko Kokalj, ki nas kljub svoji Invalidnosti spremlja na naših pohodih. V imenu prejemnikov častnih znakov je spregovoril naš stalni udeleženec in pobudnik planinskih pohodov slovenskih železarjev tov. Gregor Klančnik. Veselje in navdušenje ni prenehalo vse do odhoda avtobusov, ko smo si zooet družno segli v roke slovenski železarii z željo, da se zopet srečamo. Letošnji 10. jubilejni pohod slovenskih železarjev po Koroški je zelo do- j Nogomet Store !,ezarna Jesenice, 2. Železarna Ravne Veriga Lesce, 4. Železarna v Odbojka žki^^i^ed je bil pri ženskah in mo- sehioeel«Za!»na Ravne. 2- Železarna Je-r°Pa železarna Store, 4. Plamen j Plavanje seni^,elezarna Ravne, 2. 2elezama Je-Kropa 3- Veriga Lesce, 4. Plamen n Namizni tenis žele 35 iet: 1. Železarna Jesenice, 2. 4. v«^rna Store, 3. Železarna Ravne, Ve«ga Lesce. Kopanje ali sončenje? PREDSTAVLJAMO ATT FTA IVA OKROGELNIKA Clan »družne« koroških vrhunskih športnikov, ki na mnogih pomen®" nih državnih in mednarodnih tekmv vanjih dostojno zastopajo svoje klube- športnike in športne delavce koroške krajine, je nedavno postal tu® 20-letni ključavničar v tozdu energu» Ivan Okrogelnik, član Koroškega atletskega kluba Ravne — tekač na dolge in srednje proge, ki Je v zadnje® času, kot reprezentant doma in v tujini dosegel odlične uspehe. , . »Z atletiko sem se aktivno ukvarjati pred dobrimi petimi leti. ® sicer kot dijak poklicne kovinars* šole na Ravnah. Za atletiko me je navdušil profesor telesne vzgoje Esa Hadžiagič, predvsem pa moj trene Janko Kotnik, »je pričel pripovedovati Ivan Okrogelnik. ki smo ga za kratek čas »rešili« težkega remontneg dela pod vročevodnim kotlom v kotlarni. V začetku mi Je bilo nekolik težko, saj sem se moral najprej na vaditi na novo okolje, (doma sei namreč v Dravogradu) predvsem P na obveznosti v šoli in v atletski klubu. Le z dobro voljo ln z Uu° ji nijo do altetike sem vse težave, e jih lahko tako imenujem, uspesn prebrodil.« raž in tehnične baze AMZS. Društvo je uspešno na področju športa, vzgoje, varstva v cestnem prometu ln pri družbenih dejavnostih. Te bo gojilo tudi v prhiodnjem obdobju. Delovni načrt za 1. 1982—86 pa med drugim predvideva še skrb za materialni napredek društva, nadaljevanje avto šole, preventivno vzgojo voznikov, mentorstvo iz prometne vzgoje na osn. šolah, uresnčievanje družbene samozaščite, sodelovanje z regijskimi društvi, z občinskimi in krajevnimi organi, dobro obveščanje članstva Itn. Za napako v članku »AMD Ravne: brezplačen prevoz in pravni nasveti«, In sicer pri tel. številki, se opravičimo. Pravilna je (862) 861 252. Avgust Knez SREČANJE STAREJŠIH ALPINISTOV NA RADUHI Alpinizem na Koroškem ima korenine že leta pred vojno, vendar ga je ta temeljito zavrla, po njej in do danes pa je v velikem razcvetu. Mnogo bi se pozabilo, zato so se alpinisti s Koroške odločili s pomočjo raziskovalnih skupnosti Koroške regije zapisati o vsem, kar spada v alpinizem. Nalogo smo razdelili na dva dela: — raziskovanje zgodovine alpinizma — Izdati ob koncu leta 1982 alpinistični vodnik treh sten — Raduhe, Pece in Uršlje gore. V ta namen smo 5. junija organizirali srečanje starejših alpinistov na Grohatu pod Raduho. Bil je lep dan, sonce je sijalo skozi tanko mrežo meglic, pred Bukovniko-vo hišo je na razmajani klopi sedelo nekaj starejših povabljenih alpinistov in veliko mladih, ki so daslednji dan plezali v steni Raduhe. Bili so dobre volje In odpravili smo se proti koči. Med potjo nam je Raduha odkrivala ostenja z desne strani, ki jih zaljubljeno pogledujemo, kakor sl jih je tovariš Krajger leta 1927, ko se je prvič prebijal na Raduho skozi zaraščeno grmovje in gozd. Na koči smo si naredili okroglo mizo (iz dveh pravokotnih) in po večerji je Miran prevzel besedo in pogovor se je razvnel. Najprej o opravljenem delu posameznih generacij. Tov. Krajger je povedal, kdaj in kakšni so bili začetki plezanja v Raduhi. Med vojno alpinizma In planinstva ni bilo, delovali so le posamezniki. Dosti alpinistov je padlo. Po vojni so se zvrstile generacije, od katerih je vsaka dala svoj prispevek, da Je prišel koroški alpinizem na visoko raven, do svoje velike odprave. Rok je popestril večer z diasi s Himalaje (Daualaglri), proti polnoči se je zaslišala še pesem. Sonce je vzšlo, ko so nas dišeči ajdovi žganci povabili v kuhinjo. Cez uro smo se že vzpenjali proti sedlu ob zavarovani poti. Ogledali In pogovorili smo se o preplezanih smereh vedno obiskane male Raduhe. Ogledali smo si stene srednje Raduhe, kjer so največ plezali starejši alpinisti ih so nekatere smeri kasnejše generacije nanovo preplezale. Odkrili smo precej starih smeri, tako da bo odslej znano tudi delo starejših generacij mlajšim. Prišli smo do Lojzovega kamina in od tu naprej smo si ogledali veliko Raduho le mlajši alpinisti. Velika Raduha se je nanovo pokazala kakor »zadnji« samotni kraj na tej zemlji. S srečanjem je raziskovalna naloga alpinizma precej pridobila. Srečali so se starejši med seboj, mlajši spoznali svoje predhodnike. Bolj bomo spozna-11 njihovo delo, bolj ga bomo znali ceniti. Skoda le, da niso prišli vsi povabljeni. Tistim, ki so se vabilu odzvali. pa se lepo zahvaljujemo. Stanko Mihev SAH 8. hitropotezni turnir za pokal »Fu-zinar 82« Udeležncev je bilo 14. Zmagal je Danilo Peruš 11, 2. Andrej Erjavc 8, 3. Mirko Hrovatič 8, 4. Jože Jesenek 8, 5. Viktor Pesjak 7 Itd. 9. hitropotezni turnir Med petnajstimi udeleženci je zmagal Jože Jesenek 12, 2. Andrej Erjavc 12, 3. Zdravko Burjak 8, 4. Mirko Hrovatič 7,5, 5. Herbert Komarica 7, 6. Franc Juričan 7, 8. Boris Grzina 6, 9. Alojz Šalamun 5,5, 10. Marjan Senica 5 Itd. 10. hitropotezni turnir Po daljšem premoru je prišel, -igral ln zmagal Niko Ristič z 11 osvojenimi točkami od 13 možnih. 2. Danilo Peruš 10, 3. Franc Juričan 9,5, 4. Zdravko Burjak 8, 5. Herbert Komarica 7, 6. Mirko Hrovatič 6,5, 7. Alojz Šalamun 6 itd. Kje je žoga? Vsak po svoje narja, Korotana in Slovenj Gradca, sta si naslov prvakinj in pravico so-delvanja na republiškem prvenstvu priborili Groblenikova in Ramšakova (Slovenj Gradec), ki sta podrli 1670 kegljev. Drugo mesto sta si priigrali njuni klubski tovarišici Tovšakova in Eermenčeva, 1652, tretje Spanžev — Kordež 1645, četrto Lesnik — Harnold (vse Fužinar) 1591, peto Brane — Levovnik (Slovenj Gradec) 1590 podrtih kegljev, itd. Med moškimi sta naslov regijskih prvakov osvojila Ravenčana Rajko Podojsteršek in Ferdo Paradiž, ki se bosta jeseni potegovala za člmboljšo uvrstitev na prvenstvu Slovenije. Druga sta bila Prinčič — Banko (Fužinar), tretja pa dvojica Penšek — Suler (Slovenj Gradec). Ivo Mlakar PLAVALNI KLUB FU2INAR — TRETJI V DRŽAVI 19. in 20. junija 1982 se je v Ljubljani osem najboljših plavalnih klubov potegovalo za pokal Plavalne zveze Jugoslavije. Med njimi ni bilo tistih, ki imajo sicer odlične posameznike (Crvena zvezda, Rudar), ne morejo pa sestaviti dobre ekipe, v kateri bi v vsaki disciplini nastopila po en član ln pionir ter članica ln pionirka. Po doseženih točkah v predtekmovanju je bil Fužinar peti, na finalu pa prepričljivo tretji za Triglavom In Ljubljano, a pred Jadranom Iz Splita. Razen naših preizkušenih reprezentantov Cesnikove, Kosa in Ambroža so tokrat opozorila nase z vrsto zmag predvsem pionirke Rodoškova, Slem-nikova, Mattersdorferjeva. Z njimi pa s Pešlovo in Kopovo raste nov rod na-narjenih plavalk. V Delu Jih je pohvalil tudi zvezni kapetan Mitja Prešeren. Rezultat je gotovo plod dobrega dela z vsemi starostnimi skupinami in potrditev strokovnega dela ravenskih plavalnih delavcev, posebno trenerja Andreja Žnideršiča. Hkrati so mu s tem plavalci dali lepo »darilo« pred njegovim odhodom z Raven konec poletne sezone. n.r. 11. hitropotezni turnir Med 16 udeleženci se je tokrat najbolje odrezal Zdravko Burjak 11,5, 2. Danilo Peruš 11, 3. Franc Juričan 9, 4. Mirko Hrovatič 9, 5. Franc Rotovnik 8, 6. Andrej Erjavc 8, 7. Jože Kumer 7,5, 8. Alojz Šalamun 7 točk itd. Skupna uvrstitev Po 11 turnirjih še vedno vodi Danilo Peruš z 210 točkami. Sledijo: Jože Jesenek 132, Zdravko Burjak 116, Andrej Erjavc 10.3, Mirko Hrovatič 66, Franc Rotovnik 64, Franc Juričan 54, Jože Zunec 51, Herbert Komarica 45, Marjan Uršič 40, Niko Ristič 31, Alojz Šalamun 22, Boris Grzina 21, Viktor Pesjak 19, Jože Kumer 13, Anton Motnik 11, Tone Prevorčič 7 itd. Vseh šahistov, ki so na dosedanjih turnirjih osvajali točke, to so igralci, ki na posameznem turnirju osvojijo od I. do 10. mesta, je 22. V. P. SKUPŠČINA AMD RAVNE 3. 6. je bila 20. redna skupščina AMD Ravne. Udeležili so se je tudi gostje lz društev v regiji in predstavnik AMZ Slovenije. Na njej so pregledali delo v zadnjih štirih letih, sprejeli program do 1. 1986, Izvolili vodstvo in podelili priznanja. Društvo je posebno pozornost pozornost posvečalo vzgoji udeležencev v cestnem prometu, krepitvi materialne osnove organizacije in uveljavljanju organizacije kot pomebnega družbenega dejavnika. Proslavijo je tudi svojo 30. obletnico. Društvo Ima 1988 članov in je s 33,5 odst. v občini na drugem mestu v SRS. Člani AMD po krajih: Crna 214, Mežica 372, Prevalje 429, Ravne 973. V avto šoli se na leto Izšola okoli 500 kandidatov. Je upanje, da bi bili v prihodnje tehnični pregledi za motoma vozila v delavnicah Integrala na Prevaljah, prav tako je upanje za izgradhjo ga- Ivan Okrogelnik »Preden ste z dobrimi teki na ati* sklh stezah opozorili nase, ste n dvomno morali veliko trenirat* Jo prestati. Kako ste sploh začeli ®*v atletsko življenje?« »o »Čeprav sem s z atletiko prvič sree leta 1977, sem resno pričel trenlr* šele leto dni pozneje, in sicer v P®, ku telesne kulture na Ravnah. ,5 sem v začetku dnevno pretekel od do 15 kilometrov. Redni vsakdanji " j ningi so dali prve rezultate v J®?* v leta 1977, saj sem si na krosu dela Ajdovščini, med mlajšimi mlad«1 ki sem ga dosegel le z dobrimi trem1 gl in napotki trenerja Janka Kotni* pritekel drugo mesto. Prav ta uSP i0 ml je dal še več volje do atletike do treningov. Tako sem se skozi v*j zimo 1978—1979 resno pripravljal . novo sezono. Dobro sem se naspal zavedal, da bom v novi sezoni e tekmovati med starejšimi mladinci- * spomladi na prvem republiškem su, ki Je bil v Ajdovščini, sem k«“ močnejši konkurenci dosegel čev mesto. Leta 1979 pa sem uspešno- JJT kel tudi na stezi, kjer sem kar dv krat dosegel drugo mesto na repno* škem prvenstvu.« Jeseni leta 1979 Je Ivan uspešno k®* čal kovinarsko šolo in sc kot klJ®c?.. ničar zaposlil v ravenski železarni } zdu energija. Kljub zahtevnemu *““ čavničarskemu delu in drugimi ob'. nostml s treningi ni prenehal, t«| t več se Je še bolj zagrizeno spopriJe* zahtevnimi treningi. »Medtem ko sem v začetku svoje * t letske kariere lahko treniral dva** dnevno, so se z zaposlitvijo moji » < nlngl povsem spremenili, saj že ne* časa treniram samo enkrat na in sicer od 14. ure dalje, torej po čanem delu v železarni. Moram da sem se leta 1979 zelo resno P‘se pravljal na novo sezono. Tako sem januarja 1980 najprej udeležil »bele*j krosa« v Beogradu, na katerem Je tudi pregled pripravljenosti tekačev A igli FILATELIJA Kradli državno reprezentanco. V Beo-ko noof6?1 dosegel drugo mesto in ta-ŽavTift I resen kandidat za člana dr-n0 n_ reprezentance. Prehod v sKupi-tekanS ^ih Jugoslovanskih mladih nirm ~ L katerimi sem že 20 dni tre-Prenriin PoklJuki in v Puli, pa mi je vojaimT pozlv za odhod v JLA. Pri ha] S ?em s treningi povsem prene-siuženfmrati pa sem pričel šele po od-rai i„, toka. Da nisem treniral sko-znain , dnl> se nil je še najbolj pokonci, sez°ni 1981, saj sem šele proti Da uspel nadoknaditi zamujeno, sko nrt1 spet telesno in kondlcij- Prv. Popravljen, se je pokazalo že na Valpn i tekmi, saj sem bil zmago- ležii kriterijev slovenskih mest. Ude-stva ,, *? se tudi republiškega prven-5 tlsoj _Novi Gorici, in sicer teka na metrov in dosegel osmo mesto.« Kako ste startali v letošnjo sezono?« Pričel* Prejšnja leta sem tudi letošnje črti -p ,yeliko volje In z mnogimi nastali i 0 so tudi moji treningi po-Saj Spn°S° bolj zahtevni in naporni, času , kot član moral v zimskem trov P/'etečl vsak dan po 20 kilome-vani P.menitl velja še nekaj tekmo-ta 190, Taem se Jih udeležil konec le-krosn tt sicer sem 22. decembra na kiestn 7lA v Ljubljani dosegel tretje Avstri/i ebruarja letos sem tekel v barvp i na mednarodnem krosu in za sto ^Jugoslavije pritekel drugo me-t sern tekel na republi- :'c-ni]),.k/’usu In v finišu Izgubil naslov v s uskegu prvaka. Tekel sem tudi kje- rajevu na državnem prvenstvu, 'šhkr, iS hil tretji. Menim pa, da bi Posta, mnogo boljši ali pa bi celo do oi uržavni prvak, če ne bi vso noč Po hi * ,eva potoval z vlakom in če ko n-_ eJ na 8 tisoč metrov dolgo tež-*>rim ?g° utrujen. Kakorkoli že, z do-no ,om sem sl v Sarajevu konč-tentat, ,tovil mesto v državni repre-H. m"ci za balkanski kros, ki je bil čiji arca letos v Atenah. Tudi v Gr- sem — - —_----------------- ■ m" ■■ - n aosiavH so z vso močjo boril za Ju-sto. saj sem osvojil deveto me- som t*?,a mlajših članov, za katero tekel, pa Je bila prva.« Pik . k°hcu pogovora je Ivan Okrogel-Pro^ Pripomnil, da sta v državni re-r«ta t ?ncl samo dva tekača, kf modlov,;!?:0 delati vsak dan v svojih ta soi: " organizacijah, In da trenira-Hu enkrat dnevno. Jo Pogorevc, Ivanov delovodja, pa javee .°dal, da je Ivan zelo dober dete* 1ik tovarlš in da ima vse vrline, {tiki .5 morajo imeti vrhunski šport-?* lvni°v Pogorevc Je tudi menil, da Je n J moral dobiti lažje delo in bolj-, e1o za treninge. In da ni pola 0' da mora Ivan v tozdu energija fiiaviJatl najbolj težka ln zahtev-kot i,?ntna iu druga dela in da mu a V letih svojega uspešnega d « kot prvi talilec na indukcijski P ,e si tiho prenašal izkušnje in zn®!!.e. na mlajše, vedno nove sodelav . Zato je bila tvoja priljublje® med sodelavci tudi tako ve ’ Poleg trdega garaškega jeklan ja nisi zanemarjal domačih °P.,a vil, ki jih je zahtevala ze. -fi tvoje domačije. Seveda so ti tem delu zvesto pomagali žena sinova. ^ Vsega, kar ste si v družini s „ dim delom ustvarili in Prideirjtl ti kruta usoda ni dala uživati- ^ (j to ti ni bilo dano, da bi se veS z nami, da bi ob odhodu v P° j, govoril mlajšim: »Pa sem le kH # garaškemu delu v topilnici zd dočakal upokojitev.« -.j Kot požrtvovalnega, vest ^rr sotovariša jeklarja te bomo °b jj nili v večnem spominu. Zeni ^ otrokom ter drugemu sorods ^ izrekamo v imenu jeklarjev njihove OOZS iskreno sožk" A St.7/1982 INFORMATIVNI FU2INAR 27 KADROVSKE VESTI tozd -DEL. skupnost SKLENILI DEL. RAZMERJE FLUKTUACIJA SKUPAJ PLAN ŠTEV, DEL. DEJ. ŠTEV. % ZAPr, INVAL. ŠTEV.DEL, V POSTOPKU I K IZ JLA IZ ŠOLE DRUGO SKUPAJ ODPOVED BREZ ODPOV. JLA DRUGO JEKLARNA 3 1 4 2 3 1 6 357 361 12,4? 4 JEKLOLIVARNA 1 1 3 1 4 515 524 13,36 17 valjarna 2 2 1 2 3 440 436 11,93 13 Kovačnica 3 5 8 1 1 285 284 10,22 - jeklovlek" 2 2 104 100 16,00 1 kalilnica 54 51 17,65 - orodjarna 72 72 1,39 1 JIROji IN DELI 2 1 3 1 1 1 3 490 493 8,73 5 JouŠTrij.nozi 4 4 1 1 215 215 12,10 6 SpTfCTROJT 3 3 202 199 12,57 5 VZMtIARNA 1 1 142 127 11,82 5 SW0~0R0DJE 1 3 4 2 2 309 304 6,91 2 kovinarstvo 1 1 2 145 145 - armature 1 3 4 133 118 1,70 - ENERG[ja 1 1 114 110 5,46 - Lnr~ 2 2 1 1 211 218 4,13 1 0 b V 3 3 ' 1 1 442 438 ‘L2i - Jranšport 3,48 2 Djt— 54 r’l 5.i£L - trr 2 2 237 232 12,94 1 komerciala 1 1 261 265 11,70 4 ^iiKOLA KAKOV, 1 1 209 204 15,69 4 H»TsTan. 5 5 50 52 5,77 - RAČUNOVODSTVO ' 2 2 115 114 7,02 - w»enje ~ 75 69 - - tsr— 1 1 1 1 214 210 .... TU 3 jnnr— - 41 2.44 - JJCJJ p a j 27 25 52 17 7 1 2 27 5668 5548 10,22 74 Učenci o svojem proizvodnem delu v železarni Ravne d 8. februarja do 4. junija se je v naši železarni zvrstilo na proizvodnem Škl(U °Z' ^ovn^ praksi 220 učencev, od tega: 92 učencev kovinarske, 53 metalur-Sr 5’ ufencev pedagoške, 20 učencev naravoslovno-matematične usmeritve iz delt 6 tehniško naravoslovne in pedagoške usmeritve Ravne, 10 učencev Ktrotehniške usmeritve iz Rudarskega šolskega centra Titovo Velenje in 5 učen-ksarske usmeritve iz Lesarskega šolskega centra Maribor. ^enci kovinarske, pedagoške in naravoslovno-matematične usmeritve so opra-Proizvodno delo v naslednih temeljnih organizacijah: stroji in deli, pnevma-1 stroji, orodjarna, industrijski noži in rezalno orodje. nj, Učenci metalurške usmeritve so opravili proizvodno delo v naslednjih temeljni .organizacijah: valjarni, kalilnici, kovačnici, jeklarni, jeklovleku in jeklolivar-ijC V jeklolivarni so opravili proizvodno delo tudi učenci lesarske usmeritve, elektrotehniške usmeritve so opravili proizvodno delo v temeljni organi-c,Ji ETS. g0 ^h zaključku proizvodnega dela so učenci izpolnili vprašalnik. Na osnovi od-sJ'0rov smo pripravili kratko analizo o zadovoljstvu z delom, vključevanju v oupravne aktivnosti in občutku o varnem delu. (jn 'Vsi učenci so bili seznanjeni s proizvodnjo v TOZD, saj so si ogledali ve-0 delovnih mest. s« .. - V metalurških TOZD so bili vključeni v samoupravne aktivnosti, saj l"1 je 66% udeležilo kakega sestanka, v mehanskih TOZD pa le 47 %. J^iAnketiranci so izjavili, da so se z delavci največ pogovarjali v metalurških Cev ; ° referendumu (40%), v TOZD mehanske obdelave pa o zboru delav- pos %)• Na drugem mestu tako pri metalurških kot pri mehanskih TOZD so °v°ti o delavskem svetu. dej Na odgovor — sploh se nisem pogovarjal o samoupravnem odločanju z le — je pritrdilno odgovorilo 36 % anketirancev v metalurških TOZD in _/o v mehanskih TOZD. Peo teh podatkih lahko ugotavljamo, da je kljub kratkemu trajanju proizvod- IjaiV a vsa) polovica učencev dobila nekaj vpogleda v delovanje samouprav- Rezultat bi bil lahko boljši, če bi od vsega začetka v TOZD intenzivneje lučevali učence v samoupravne aktivnosti, han i . ečina učencev meni, da je bilo dovolj poskrbljeno za varno delo (v me-skih tozdih 97%, v metalurških pa 90). 6. Proizvodno delo so učenci ocenjevali takole: mehanski metalurški — prekratko traja 55 % 64 % — zanimivo delo 74 % 81 % — večje vključevanje v direktni proizvodni proces 16 % 12 % Iz podatkov lahko sklepamo, da so bili učenci s proizvodnim delom za nianso bolj zadovoljni v metalurških tozdih. Ker so to bodoči metalurgi, je to za našo delovno organizacijo vzpodbudno, kajti interes za metalurgijo je v preteklem ob- dobju precej upadel. ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavcem tozd valjarna, delavnica armatur, iskreno zahvaljujem za darilo. Vsem skupaj želim veliko sreče in še nadalje mnogo uspeha pri delu. Vili Naveršnik ZAHVALA 29. maja 1982 so se zbrali delegati Društva invalidov Ravne in predstavniki drugih društev in družbenopolitičnih organizacij na 3. skupščini društva, popoldne pa v Titovem domu na svečani akademiji v počastitev mednarodnega dne invalidov in tedna solidarnosti. Vsem, ki so nam ob izvedbi obeh prireditev pomagali, se za pomoč najlepše zahvaljujemo, še posebej Hol-meškemu oktetu za nastop na skupščini, recitatorjema in folklorni skupini KUD »Prežihov Voranc« ter ing. Mitju šipku za priložnostni govor na akademiji ter nastop v »Svetnečem Gašperju«. Vsem hvala in še kdaj nasvidenje! Odbor Dl Ravne ZAHVALA OO sindikata TOZD kontrole kakovosti se toplo zahvaljujem za pomoč ob mojem dolgotrajnem zdravljenju, sodelavcem pa za pozornost in obisk. Jože Kotnik ZAHVALA Ob izgubi naše mame, babice in prababice Marije Kajzer se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so darovali vence in cvetje ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Sinovi in hčerki z družinami INFORMATIVNI FUZlNAR St. 7/1982 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ljubega moža, očeta, dedka in brata Ivana Miheva se zahvaljujemo vsem, ki so nam kakorkoli pomagali in nas tolažili. Zahvaljujemo se vsem darovalcem lepega cvetja. Posebna hvala sodelavcem CLS Otiški vrh, OOS WO Ravne, WO Ravne — enota Mežica, TOZD vzme-tarna in DS KSZ — komunalni oddelek. Hvala tudi govorniku Roku Go-renšku in g. župniku ter sosedom za vso pomoč v najhujših trenutkih. Zahvalimo se vsem, ki so ga v tako lepem številu spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Marija, sinova, hčerka z družino, brat, sestre in drugo sorodstvo. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedija in brata Leopolda Razdevška se zahvaljujemo vsem, ki so nam kakorkoli pomagali in nas tolažili. Zahvaljujemo se vsem darovalcem cvetja. Posebna hvala govorniku Francu Poriju, TOZD pnevmatični stroji, delovodski šoli in sostanovalcem za lepe vence in pomoč. Zahvaljujemo se vsem, ki so ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi ZAHVALA Ob nenadni izgubi naše ljubljene mame in stare mame Marije Balažič se zahvaljujemo vsem sosedom in prijateljem za darovano cvetje in za spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala g. dekanu za obred in vsem TOZD RPT, TRO, ČGP Delo, Gorenje in Merx za darovano cvetje. Zahvaljujemo se tudi pevcem s Prevalj in pihalnemu orkestu za odigrane žalostinke. Žalujoči otroci: Olga, Majda in Jože z družinami ter Miha in Franc ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta in brata Antona Kričeja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljm in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih, izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo ZB železarne Ravne, sodelavcem TOZD jeklarna, mladincem Reke, obema govornikoma, godbi in g. kaplanu za pogrebni obred. Žalujoči: žena Marija, sinova Toni, Milan, brat in sestra ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta Ivana Kopmajerja se iskreno zahhvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in ga v tako lepem številu pospremili na zadnji poti. Hvala vsem, ki so darovali vence, godbi in pevcem, govornikoma in g. župniku. Se posebej se zahvaljujemo sosedama Mojci in Marici za nesebično pomoč. Žalujoči: žena Viktorija, sinova Peter in Pavel, hčerki Lucija in Anka, brat Franc in sestra Mici z družino. Na anku Izdaja delavski svet železarne Ravne kot mesečni* v nakladi 5500 Izvodov. Ureja uredniški odbor: J°' že Gruden, Sead Karadž*-Tomaž Kem, Marjan Kolar. Olga Radovič Glavni in odgovorni urednik Marjan Kolar Telefon 861 131, Int. 304 Tiska CGP Večer, Maribor Glasilo je po 7. točki 1. odst. 36. čl. zakona o obdavčenj0 proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, ■*' 33/72) in mnenju sekretariata za Informacije SRS »t. 421-1/72 prosto plačila Pr0" metnega davka Fotografije za to šteudj?®* f. prispevali: B. Debenjak, S■ ■>a ’jf, Rotar, Z. Strgar, J. Sater’. eC. Ugovšek, S. Vevar, B. Vudr NAŠI UPOKOJENCI _________________ZAHVALA Ob izgubi naše mame, in prababice Florjane Gošnak se iskreno zahvalijo jemo vsem, ki so darovali vence cvetje ter jo pospremili na njeni za nji poti- .• mi Hčerke in sinova z družina®1 ________________ZAHVALA _ Ob boleči izgubi naše matere zije Novinšek se zahvaljujemo za da vano cvetje, sočustvovanje in lepo u ležbo na njeni zadnji poti ysem,s?v. dom, znancem, sorodnikom in sode-la cem iz tozdov valjarnna, komercia > pnevmatični stroji, jeklolivarna, d • skupnost PFS in GIP »Gradis«, zdr niškemu osebju zdravstvenega do Ravne in bolnici v Slovenj Grad (interni oddelek), pihalnemu orkes in č. g. župniku. Žalujoči: mož, sinovi Janko, M*??1 Edi in hčerke Lojzka, Mimika, JoZ Dragica z družinami. Vilko Naveršnik, roj. 16. 1. 1926, v železari od 3. 9. 1945, nazadnje v tozd valjarna kot ključavničar za najzahtevnejša dela. Star. upokojen 10. 7. 1982. Ivan Ošlak, roj. 8. 2. 1929, v železarni od 2. 11. 1945, v tozd kovačnica, nazadnje kot stiskalec 1200 t stiskalnice. Star. upokojen 30. junija 1982. Ernest Rutar, roj. 3. 12. 1921, v železarni od 1. 4. 1937, nazadnje v tozd stroji in deli kot skoblar. Star. upokojen 30. junija 1982. ZAHVALA Ob bridki izgubi dragega moža, očeta in starega očeta Ivana Kragolnika se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se pevcem Vresa, govorniku tov. Žunku, Pihalnemu orkestru ravenskih železarjev in g. župniku za opravljeni obred. Posebej se zahva- Josip Pavline c, roj. 20. 11. 1928. v železarni od 25. 6. 1968, v tozd jeklolivarna, nazadnje kot monter verig. Inval. upokojen 11. 6. 1982. ljujemo za darovane vence in denarno pomoč njegovim bivšim sodelavcem iz orodne brusilnice, tozdu RO, del. skupnosti posebne finačne službe, del. skupnosti za računovodstvo, sosedom, znancem in vsem, ki so nam kakorkoli pomagali. Hvala tudi osebju koroškega zdravstvenega doma za pomoč. Žalujoči: žena Anica, hčerki Tatjana in Marjana, sin Milan z družino ter drugo sorodstvo. Angela Žlahtič, roj. 28. 3. 1930, v železarni od 2. 9. 1963, nazadnje v tozd jeklolivarna kot brusilka na stabilnem brusilnem stroju. Star. upokojena 30. 6. 1982. Ivan Filip, roj. 29. 8. 1928, v železarni od 26. 11. 1945 v tozd jeklolivarna, nazadnje kot ročni oblikovalec za najzahtevnejše kalupe. Inval. upokojen 8. 6. 1982.