487ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 4 (121) G ü n t h e r B e r n h a r d Listine oglejskega patriarha Pilgrima I. za samostan v Sti~ni1 Tri listine oglejskega patriarha Pilgrima I. za cistercijanski samostan v Sti~ni ne predstav- ljajo zaradi svojega eshatokola posebnost le za samostan, temve~ so enako edinstvene tudi med listinami oglejskih patriarhov. V eshatokolu teh treh listinah je namre~ poleg podpisa patriarha Pilgrima I. {e krog in kri‘, podoben roti na pape{kih listinah.2 Tako se v tej zvezi zdi bistveno, da se pobli‘e posvetimo razvoju rote in njenemu prevzemu v drugih pisarnah, ki so s tem najverjetneje ‘elele nakazati svojo bli‘ino do rimskega pape{tva. I. Razvoj rote Roto prvi~ zasledimo na listini pape‘a Leona IX. iz leta 1049.3 Osnovna oblika tega znaka, kri‘ v obro~u, se pojavlja ‘e v razli~nih kulturah predkr{~anskega ~asa. Od cesarja Konstantina I. dalje se kri‘ pojavlja tudi na kovancih, kjer je pod Karolingi postala obi~ajna oblika, ki se ‘e zelo pribli‘uje roti. Prazne kvadrantne ploskve znotraj kri‘a so zapolnjene s pikami ali kro‘ci, kasneje s ~rkami ali napisi. To pa je navada, ki jo najdemo ‘e na pape{kih in cesarskih kovancih Leona VIII., Sergija III. in Janeza XII.4 Od pape‘a Paskala II. ima rota izoblikovano svojo dokon~no obliko. V {tirih kvadrantih se nahajajo imena apostolov Petra in Pavla ter pape‘a. Obro~, ki ga tvorita oba koncentri~na kroga, vsebuje devizo vsakokratnega pape‘a; na za~etku devize stoji kri‘ec.5 Posnemanje pape{ke rote ali podobnih znamenj se seveda pojavlja predvsem pri cerkve- nih osebah. V tej zvezi naj se pomudimo le ob rabi rote v prvi polovici 12. stoletja, namre~ v normanski pisarni kot tudi v Santiagu de Composteli. V normanski pisarni so notarji s prevzemom rote jasno izpri~ali svojo odvisnost od kurije.6 Vendar pa obi~aj ni povezan z 1 Pri~ujo~a {tudija je nastala v okviru projekta Friulana in Slowenien und Istrien jubilejnega fonda ÖNB (projekt {t. 3812 in 4926) med leti 1990 in 1993 pod vodstvom prof. Reinharda Härtela iz Gradca. 2 Poleg teh treh listin je potrebno omeniti {e listino {kofa Bernharda iz Trsta iz leta 1152, ki poleg podpisa oglejskega patriarha Pilgirma I. prav tako nosi roti podoben simbol kakor omenjene sti{ke listine; ob tem prim. nadaljevanje in sliko 7. 3 Prim. glede rote npr. J. Dahlhaus, Aufkommen und Bedeutung der Rota in der Papsturkunde, v: Graphische Symbole in mittelalterlichen Urkunden (= Historische Hilfswissenschaften 3, Hg. P. Rück). Sigmaringen 1996, str . 407–423. 4 Prim. H. Hartmann, Über die Entwicklung der Rota, Archiv für Urkundenforschung 16 (1939), str. 385–393. 5 Th. Frenz, Papsturkunden des Mittelalters und der Neuzeit. Historische Grundwissenschaften in Ein- zeldarstellungen II, Stuttgart 1986, str. 18 in F. Kaltenbrunner, Bemerkungen über die äußeren Merkmale der Papsturkunden des 12. Jahrhunderts, Mitteilungen des Instituts für Österreichische Geschichtsforschung (= MIÖG) 1 (1880), str. 382. 6 Prim. o tem razlage pri K. A Kehr, Die Urkunden der normannisch-sicilischen Könige. Eine diploma- tische Untersuchung, lnnsbruck 1902, str. 164–172. ZGODOVINSK ̂ ASOPI • 54 • 2000 • 4 (121) • 487–521 488 G. BERNHARD: LISTINE OGLEJSKEGA PATRIARHA PILGRIMA I. ZA SAMOSTAN V STI^NI ustanovitvijo sicilskega kraljestva, saj se rota prvi~ pojavi v sve~ani listini vojvode Rogerja za benediktince z Montecassina z dne 30. decembra 1129. V obeh koncentri~nih krogih je zapisano geslo, notranji prostor, ki se deli na {tiri kvadrante, pa nosi vojvodovo ime in naziv.7 Isti tip je mogo~e najti, vendar ne zelo pogosto, v latinskih listinah kralja Rogerja. Pod njegovima naslednikoma Viljemom I. in Viljemom II. se rota pravtako pojavlja, ne pa pod Tankredom. Zadnji~ se pojavi v dveh diplomah Viljema III. iz leta 1194. Rote pa ne zasledimo na tistih listinah, ki jih je vladar lastnoro~no podpisal. To dejstvo dopu{~a domnevo, da je rota slu‘ila kot dodatno sredstvo za overovitev.8 Osebne vladarje udele‘be pri normanskih rotah ni mogo~e dokazati.9 Zanimiva je tudi deviza normanske vladarske hi{e, ki se od leta 1142 dalje glasi Dextera Domini fecit virtutem, dextera Domini exaltavit me in ki so jo obdr‘ali do izumrtja kraljeve hi{e. V treh listinah Viljema I. stoji poleg kraljeve rote {e prestolonaslednikova, ki prav tako vsebuje devizo: Adiuva nos deus salutaris noster. To je deviza pape‘a Inocenca II., ki se brez besede salutaris pojavlja tudi pri oglejskem patriarhu Pilgrimu I.10 Kot izraz vdanosti pape‘u moramo interpretirati tudi pojav rote v dana{nji [paniji.11 Tam je roto v svoje listine prevzel Diego Gelmirez, od leta 1120 nad{kof Santiaga de Com- postela. Galmirez, ki je bil tesno povezan s pape‘em Paskalom II., si je kot {kof v Santiagu namre~ prizadeval, da bi dosegel neodvisnost od Toleda kot tudi da bi njegova cerkev pridobila status nad{kofije. Ob tem se ni omejil le na zagotavljanje svoje vdanosti pape‘u, temve~ tudi ni skoparil s finan~nimi sredstvi, da bi si v kuriji pridobil privr‘ence. Njegove ‘elje pa je uresni~il {ele pape‘ Kalikst II., ki je dne 26. februarja 1120 Santiago povi{al v nad{kofijo.12 Listine santia{kih nad{kofov so vplivale tudi na obliko listin kraljeve pisarne v Leonu, katero je vodil prav Gelmirez.13 Zato ni presenetljivo, da so tudi tam prevzeli roto, ki se prvi~ pojavi pod leonskim kraljem Ferdinandom II.14 II. Za~etki oglejskega patriarha Pilgrima I. Politi~ne razmere po smrti pape‘a Honorija II. leta 1130 je opredeljevala shizma, povzro~ena z dvojno izvolitvijo. Pape‘a Anakleta II. so priznavali predvsem Normani kot tudi v sevemi in srednji Italiji; pape‘ Inocenc II. pa je podporo dobil predvsem v Franciji in Angliji. V cesarstvu so se oktobra 1130 na sinodi v Würzburgu, na kateri je bil tudi kralj Lotar III., opredelili za Inocenca II. Kralj se je s pape‘em sre~al ‘e marca 1131 v Liègeu (Lüttich), nedolgo zatem, meseca aprila, pa je bil za oglejskega patriarha izvoljen Pilgrim iz 7 Opis pri Kehr, Urkunden, str. 165. 8 Kehr, Urkunden, str. 166. 9 Kehr, Urkunden, str. 169. 10 Pape‘ Lucij III. se je poslu‘eval istega gesla kot Inocenc II., Ph. Jaffé, Regesta Pontificum Romano- rum ab condita ecclesia ad annum post Christum natum MCXCVIII. II. zv. Leipzig 1888 (Nachdruck Graz 1956), str. 431. 11 O tem A. Eitel, Rota und Rueda, Archiv für Urkundenforschung 5 (1914), str. 299–336. 12 Diego Gelmirez je roto prevzel ‘e zelo zgodaj. Prvi~ je izpri~ana v listini z dne 15. aprila 1115, ki je bila izdana za samostan San Martin Pinario: Eitel, Rota, str. 305. 13 Eitel, Rota, str. 311–313. 14 Eitel, Rota, str. 317. 489ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 4 (121) Paoja (Povo).15 Novi patriarh je izviral iz Trentina in je bil sin Ota iz Paoja (Povo).16 V Gesta Frederici (IV 70) je patriarh Pilgrim I. opisan kot izobra‘en mo‘ izjemnih kreposti, ki mu ni bila dana le avtoriteta njegovega polo‘aja, temve~ tudi odli~no obvladovanje retorike.17 Potem ko so se tako Cesarstvo kot tudi Anglija in Francija odlo~ili za Inocenca II., se je moral za enega izmed pape‘ev odlo~iti tudi novoizvoljeni oglejski patriarh Pilgrim I. Za binko{ti leta 1132 se je patriarh na podlagi vabila salzbur{kega nad{kofa Konrada I. in kr{kega {kofa Romana I. nahajal v Bre‘ah na Koro{kem. Tam je nastopil kot zakonit oglejski patriarh ter od obeh imenovanih in drugih poimensko navedenih oseb zahteval pla~evanje desetinskih obveznosti, ki jih ‘e nekaj let niso odvajali. Tak{en ukrep je postal potreben, ker je cerkvena provinca multis retro temporibus odpadla od prave vere. Duhov{~ina je pozabila na svoje dostojanstvo in prav tako ni skrbela za ljudstvo. Povsod je primanjkovalo cerkve- nih predstojnikov in u~iteljev Resnice. On, Prilgrim, ki je tak{ne razmere prepoznal, se je odlo~il stvari postaviti na pravo mesto, za kar so ga navsezadnje tudi postavili.18 ^e upo{tevamo, da je bil salzbur{ki nad{kof Konrad I. privr‘enec Inocenca II., je to ob ~asu binko{tnega praznovanja v Bre‘ah zelo verjetno moral biti tudi oglejski patriarh Pil- grim I. Morda je to naznanil tudi s pismom pape‘u samemu.19 Pape` je patriarhat slovesno potrdil 29. junija 1132 v Piacenzi.20 15 P. Paschini, Storia del Friuli I. Dalle origini alla meta del duecento. Udine 31957, str. 258, pi{e: “... a1meno dopo l’aprile 1131, vi troviamo come patriarca”. Kakor izpri~uje ustanovna listina samostana v Gornjem gradu z dne 7. aprila 1140 , pri kateri gre za z interpolacijami kontaminirano novo izstavitev iz leta 1243, katere formular pa je avtenti~en, gl. G. Bernhard, Die Stiftungsurkunde des Klosters Oberburg, MIÖG 108 (2000), str. 265 sl., je bil Pilgrim I. najverjetneje oglejski patriarh `e od 8. aprila 1131 dalje. To lahko sklepamo iz datacije omenjene listine, ki navaja tudi leta Pilgrimovega {kofovanja: ..., anno pontifi- catus nostri nono, ..., StUB I, {t. 180, str. 190. 16 V nem{kem govornem podro~ju je K. Trotter, Die Abstammung des Patriarchen Peregrin I. von Aquileja, Monatsblatt der Heraldischen Gesellschaft Adler 10, H. 583/84, Wien 1929, str. 604, prvi opozoril na trentinsko poreklo patriarha Pilgrima. Tak{no mnenje zagovarja tudi P. Paschini, Storia del Friuli, str. 258. Nazadnje prim. C. G. Mor, La famiglia del patriarca Pellegrino I e sue diramazioni in Friuli, Deputa- zione di storia patria per il Friuli 1980 = Estratto da Memorie storiche Forogiuliesi 59 (1979), str. 150–151. V starej{i literaturi, kakor npr. C. Czoernig, Das Land Görz und Gradisca I, Wien 1873, str. 271, ga predstavljajo kot sina koro{kega vojvode Henrika iz dru‘ine Spanheimov. M. Grebenc, Aus der Gründun- gsgeschichte von Sittich, Festschrift zum 800 – Jahrgedächtnis des Todes Bernards von Clairvaux, Wien– München 1958, str. 137, je patriarhov izvor povezoval z grofi ^rnograjskimi (Schwarzenburg), ki so bili tudi istrski grofje. 17 F.-J. Schmale, Ottonis episcopi Frisingensis et Rahewini Gesta Frederici seu rectius Cronica, (Au- sgewählte Quellen zur deutschen Geschichte des Mittelalters 17), Darmstadt 31986, str. 656. 18 Prim. W. Hauthaler – F. Martin, Salzburger Urkundenbuch II (= SUB), Salzburg 1916, str. 233 ({t. 156): Que decima prius nequaquam dabatur ea videlicet causa, quod Aquileiensis ecclesia ab honore et religione multis retro temporibus deciderat, sacerdotum dignitas et honesta vita et doctrina perierat, nulla circa populum habebatur cura, nulla subditorum salus querebatur, quippe cum dificientibus prefatis subditi quoque mali fuerint qui doctorem nullum habentes veritatis unusquisque sibi factus fuerat magister erroris prefati domini patriarche predecessoribus non quo modo prodessent, sed quo modo preessent, querentibus magisque gloriantibus de nominis altitudine quam pro animarum salute laborantibus in commissio sibi regimine patriarchatus. Itaque dominus Pellegrinus qui illorum neglecta vanitate recognoscere cepit ad quid positus esset, recognita est illi iusticia sua et, quoniam de omnium sibi commissorum cura salutem habere statuit, etiam illud laboris sui stipendium recipere dignum fuit, [...]. 19 V ta kontekst bi lepo sodili pismi, ki ju je W. Wattenbach sicer ne preve~ prepri~ljivo opredelil kot vaje v slogu; W. Wattenbach, Iter Austriacum 1853, Archiv für Kunde österreichischer Geschichts-Quellen 14 (1855), str. 70–71 ({t. 5,6). Isto mnenje zastopata tudi P. F. Kehr, Italia pontificia VII/I (Berolini 1923), str. 34 k {t. 77 in P. Paschini, Storia del Friuli, str. 258 z op. 38, ki omenjeni pismi ozna~uje kot «apokrife». Eno pismo je patriarhovo pape`u, drugo pa pape`ev odgovor. Osnovni tenor patriarhovega pisma je Pilgrimova podreditev. Patriarh ob tem Inocenca II. obve{~a o svoji izvolitvi s strani duhov{~ine, Ijudstva in dijecezan- skih {kofov. Zdi se mu povsem pravilno, da o svoji izvolitvi obvesti pape`a, kajti rimska in apostolska stolica 490 G. BERNHARD: LISTINE OGLEJSKEGA PATRIARHA PILGRIMA I. ZA SAMOSTAN V STI^NI Oglejski patriarh Pilgrim I. si je o~itno posebej prizadeval, da bi izpri~al svojo poslu{nost rimski Cerkvi in pape‘u Inocencu II. To mu je kmalu po izvolitvi verjetno tudi uspelo, saj sicer ne bi bil povabljen v Bre‘e. Da bi dokazal resnost svojih prizadevanj in reform, si je izbral pape{ki simbol, namre~ roto, da bi svojo naravnanost lahko izra‘al tudi preko listin. Ob tem gotovo ni naklju~je, da so se tega sredstva poslu‘ili prav za ustanovno listino nekega samostana. A. Eitel meni, da naj bi prevzemanje rote ali podobnega simbola v listine verskih in posvetnih knezov zunaj pape{ke pisarne jasno dokazovalo mo~an vpliv kurije, s ~imer so posnemovalci ‘eleli izraziti svojo tesno vez z Rimom.21 Verjetno je tudi Pilgrim I. ‘elel veljati za episcopus apostolicae sedis, ko je za svoj znak (signum) uporabil podoben simbol kot pape‘. ^e je Diego Gelmirez za ‘ivljenja pape‘a Paskala II. prevzel njegovo geslo, pa Pilgrim I. ni tvegal tega koraka. [ele po smrti Inocenca II. je oglejski patriarh, kakor ka‘eta dve listini iz leta 1152, prevzel geslo tega pape‘a, vendar v spremenjeni obliki brez besede salutaris.22 Oglejski patriarh Pilgrim I. si je po svoji izvolitvi prizadeval, da bi uredil notranje {ko- fijske zadeve in se navzven kazal kot dominus inter pares. Zato pa je bila potrebna jasna opredelitev glede pape{ke shizme. V arengi pape{ke potrditvene listine za Pilgrima I. so omenjeni stebri, ki krasijo domus Domini, izra‘ena pa je tudi misel o primatu rimske cerkve.23 To je arenga, ki se zdi ustrezna za potrditveno listino novoizvoljenega oglejskega patriarha, katerega cerkev je pred tem odpadla od sancta Romana ecclesia. Morda je bil Pilgrim I. eden izmed tistih primates, qui soli Romano subessent pontifici et super archiepiscopos et provincias primatum haberent, ki se je torej podvrgel rimskemu pape‘u; tak{na misel pa je izra‘ena tudi v patriarhovem pismu pape‘u. sodi o vsem, nih~e pa ne sodi njej. Ob koncu se prepu{~a pape`evi milosti in se podreja vsem njegovim predpisom: [...] Sicut iustum et rationale est, pater sanctissime et mitissime et canonum censura precipit, electionem meam apostolicis auribus intimare saluberrimum putavi. Sancta namque Romana et apostolica sedes de omnibus iudicat et ipsa a nemine iudicatur [...]. Noscat itaque vestra sanctitas, quia Aquiliensis clerus et populus una cum consensu conprovincialium episcoporum personam meam licet indignam sibi loco pastoris elegerunt [...]. Eapropter pietatem vestram deposco ut fragilitati ac saluti meae consulendo, quid michi faciendum sit rescribere non pignitemini, quia in omnibus et per omnia vestris preceptionibus obtemperabo. Pape` v svojem odgovoru potrjuje patriarhovo izvolitev in izra`a svoje veselje spri~o dejstva, da se je og1ejska cerkev, ki je zapustila materino naro~je, zopet vrnila k enotni veri in se podvrg1a apostolskih zapovedim: Electionem tuam, [...] approbamus et apostolicae sedis auctoritate confirmamus. A multis namque retro actis temporibus precessores nostri desideraverunt videre quae videmus [...] quod divina gratia largiente in presentia conpletum cernimus, scilicet quod Aquiliensis ecclesia a beato Ermagora discipulo principis apostolorum fundata et ab ipso Christo consolidata, quae a gremio matris deviaverat, ad unitatem katholicae fidei rediret et preceptis apostolicis obediret. 20 Orig. pergament, ACU Pergamene Vol. I {t. 11. Objava Migne, PL 179, str. 144–145 ({t. 106). Nadaljnje objave in regesti prim. R. Härtel, Die älteren Urkunden des Klosters Moggio, Publikationen des Historischen Instituts beim Österreichischen Kulturinstitut in Rom (Hg. Kresten und A. Wandruszka, II. Abt., Quellen, 6. Reihe = Vorarbeiten zu einem Urkundenbuch des Patriarchats Aquileia), Wien 1985, str. 81 ({t. 5). 21 Eitel, Rota, str. 299. 22 Glej spodaj str. 9. 23 Migne, PL 179, kol. 144 ({t. 106): Domus Domini decora, circumamicta varietate, columnas habet, alias in summo splendore positas, alias in medio. alias in ultimo collocatas. Sancta namque Romana Ecclesia, quae ab ispo Salvatore per beatum Petrum principatum obtinuit, opifices suos alios episcopos instituit, qui clero praeessent, et populorum curam animarum gererent, alios archiepiscopos, qui episcopis manum consecrationis imponerent, et jura dantes potestate metropolitica concilia celebrarent, alios prima- tes, qui soli Romano subessent pontifici, et super archiepiscopos et provincias primatum haberent. 491ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 4 (121) Patriarh je ob svojem bivanju v Bre‘ah verjetno navezal stike z opatom iz Reina, da bi za samostan, ki ga je ‘elel ustanoviti, dobil nekaj menihov. Kajti ob istem ~asu, okrog leta 1132, so po navedbah samostanske kronike izpod peresa Pavla Puclja v Sti~no pri{li prvi menihi.24 Ustanovitev tega cistercijanskega samostana leta 1136 in benediktinskega samo- stana v Gornjem gradu leta 1140 moramo torej obravnavati v lu~i “{kofijske reforme” pa- triarha Pilgrima I. Odro~na obmo~ja na vzhodu oglejske {kofije je splo{ni upad vere v viharnih letih pred Pilgrimom I. gotovo najhuje prizadel. III. Listine patriarha Pilgrima I. za sti{ki samostan Izmed {estih listin, ki jih je Pavel Pucelj v svojem delu Idiographia monasterii Sitticen- sis25 pripisal oglejskemu patriarhu Pilgrimu I., sta dve besedili v celoti ohranjeni, ostala pa le v izvle~kih ali kratkih regestih. Med njimi se nahajata tudi dva regesta listin o podarjeni posesti.26 Enkrat gre za domnevno donacijo oglejskega patriarha Pilgrima I. samostanu Sti~na, pri ~emer je poimensko navedena posest, navaja tudi v potrditveni listini istega patriarha iz leta 1145. Za leto 1140 Pucelj navaja naslednje donacije: [...] donat ipso memo- rato anno monasterio villam Littae. Item prope oppidum Sancti Viti majorem et minorem villam Steindorff dictam et duas villas Kalle nuncupatas. Item in eadem parochia Sancti Viti 13 mansos sive hyebas hodie vocitatas.27 Ta regest listine se nahaja tudi v nekem zagreb{kem rokopisu, ki je najverjetneje nastal okrog leta 1680,28 kot tudi v Posthumia Sitticensia, Sti{kih zapisih iz leta 167329; domnevno pa se navezuje na ponarejen samostanski zapis. K letu 1145 kronist Pucelj med drugim poro~a: Pelegrinus ecclesiae Aquilejensis pa- triarcha denuo hoc ipso anno tres mansos sive huebas in parochiam Sancti Viti certo loco situatos et de iisdem decimis in jus sacerdotum facilius subsistendorum delegatione sua liberaliter pietate motus tribut ac donat, ut constat clarius in ejusdem diplomate Vincentio abbati transcripto in archivio reperiundo [...].30 ^eprav Pucelj v tej zvezi govori o prepisu listine ustanovnega opata Vincenca, ki da se je nana{al v (samostanskem) arhivu, menim, da je omenjeni odlomek vendarle neverodostojen, saj imamo iz leta 1145 na voljo splo{no potrditev posesti s strani patriarha Pilgrima I.31 V seznamu sti{kih posestnih listin iz 18. sto- letja obeh navedenih listin ne zasledimo, saj sta tam navedeni le ustanovna listina kot tudi potrditvena listina iz leta 1145, pri obeh pa je kot izstavitelj naveden oglejski patriarh Pilgrim I.32 Ti dve listini sta ohranjeni v prepisu tudi v samostanu Rein, prvi dve pa ne.33 24 Za pribli‘no tri leta so se morali menihi nastaniti v ‘upni{~u v [entvidu pri Sti~ni, dokler samostanska poslopja niso bila dograjena. Podobno je bilo tudi pri naselitvi kartuzijskega samostana @i~e, kjer so morali menihi prav tako pribli‘no tri leta bivati v bli‘njem ‘upni{~u v Slovenskih Konjicah, prim. G. Bernhard, Die Geschichte der Kartause Seiz im Mittelalter I, Phil. Diss. Graz 1987 (tipkopis), str. 6. 25 Ljubljana, Arhiv Republike Slovenije, Rkp. 148r iz leta 1719. 26 Natisnjeno pri F. Schumi, Urkunden- und Regestenbuch des Herzogtums Krain I (= UB Krain). Laibach 1882/83, str. 92 ({t. 86), str. 101 ({t. 98). 27 Idiographia, str. 6. 28 Po S. Brunner, Regesten aus der Geschichte des Cistercienser-Stiftes Sittich in Krain, Wissenschaftli- che Studien und Mittheilungen aus dem Benedictiner-Orden II, 3. zv. (Wien 1881 ), str. 66, ki je transkribiral rokopis, ki se nahaja v zagreb{ki nad{kofijski in kapiteljski knji‘nici pod signaturo 56/1. 29 Posthumia Sitticensia, domnevna objava pri Fidler, Austria sacra VII, str. 373–388, po Grebenc, Gospodarska ustanovitev Sti~ne ali njena dotacija leta 1135 (= Sti~na), Sti~na 1973, str. 10. 30 Idiographia, str. 6–7. 31 UB Krain I, str. 99–101 ({t. 97). 32 Ljubljana, Nad{kofijski arhiv, brez signature. 33 Rein, Samostanski arhiv, A lat. 9, [st. 1, 2]. 492 G. BERNHARD: LISTINE OGLEJSKEGA PATRIARHA PILGRIMA I. ZA SAMOSTAN V STI^NI Z domnevnimi darilnimi listinami patriarha Pilgrima I. je Pucelj gotovo ‘elel izpostaviti pomembnost samostana. V tej zvezi se zdi skorajda neverjetno, da bi oglejski patriarh Pil- grim I., ~e izhajamo iz Pucljevih prepisov, v tak{nem obsegu izdajal listine za ta kranjski samostan. Posesti, ki jih v regestih navaja Pucelj, se poleg tega navajajo v potrditveni listini iz leta 1145.34 Navsezadnje nimajo ti regesti nikakr{nega vpliva na slede~ diplomati~ni pretres, tako, da jih v nadaljevanju lahko pustimo ob strani.35 V arhivu v Murauu se je ohranila le ena sama izvirna listina patriarha Pilgrima I. za samostan, ki je Pucelj ni poznal. Med letoma 1915 in 1996 se je omenjena listina nahajala v ^e{kem Krumlovu; danes je listina zopet hranjena v Murauu.36 Najprej bo sledila diplomati~na kritika v izvirniku ohranjene patriarhove listine za Sti~no iz leta 1152. V ta namen bomo poleg listine iz leta 1152 upo{tevali {e tri druge listine patriarha Pilgrima I. kot tudi tri listine, ki jih je izdal {kof Bernhard iz Trsta; vsega skupaj gre za sedem t. i. « skupnih » listin. Seznam le-teh z navedbo leta izstavitve, izstavitelja, prejem- nika in kratice, nam bo olaj{al pregled. 1149 [kof Bernhard – S. Giorgio Maggiore (B1)37 1150 Patriarh Pilgrim I. – Mo‘ac (P1)38 1152 Patriarh Pilgrim I. – Sti~na (P2)39 1152 [kof Bernhard – Trst (B2)40 34 UB Krain I, str. 99–101 ({t. 97). 35 Navedba v Pucljevem delu Idiographia, ki navaja pravico do pokopa za dobrotnike samostana in ki naj bi bila uvedena na patriarhovo pro{njo in aliorom plurimorom nobilium na generalnem kapitlju cister- cijanov, verjetno ‘e zaradi nasprotujo~ih si cistercijanskih statutov ne odgovarja dejanskemu obi~aju: 1140 [...] ad Cisterciense Capitulum pro statu et utilitate ecclesiae Sitthic auctoritate sua expediret. [...], ut propinquiores fundatorom ac benefactorum ecclesiae Sitticensis ac cognati ibi sepulturam haberent [...] concessit [...], Capitulum supradictum plerisque benefactoribus ac fundatoribus in ecclesia Sitticensi petitam sepulturam [...], Pucelj, Idiographia, str. 5–6. Tak{na pravica do pokopa je v zgodnjem obdobju cistercijan- skega reda zelo malo verjetna. Pravico do pokopa v samostanski cerkvi so po generalnerm kapitlju iz leta 1152 1ahko dodeljevali le kra1ji, kraljice, nad{kofje in {kofje: J. M. Canivez, Statuta capitulorum genera- lium Ordinis Cisterciensis 1116/1786 (Bibliothèque de la revue d’histoire ecclésiastique, fasc. 9) I (Löwen 1933), str. 47 ({t. 10); po generalnem kapitlju iz leta 1157 je bila pravica do pokopa raz{irjena tudi na ustanovitelje in tiste, ki so na prirner umrli v bli‘ini samostana na potovanju: Canivez, Statuta I, str. 68 ({t. 63); o pokopu in du{nopastirski dejavnosti pri cistercijanih gl. med drugim tudi L. Lekai, Geschichte und Wirken der Weissen Mönche, Der Orden der Cistercienser, Köln 1958, str. 200–201. V listinah zasledimo poro~ila o pokopavanju laikov v samostanu Sti~na {ele v letih 1228 in 1232. V prvem letu se omenja, da so v grob polo‘ili star{e in brata mejne grofice Sofije Istrske, iz rodu grofov Vi{njegorskih, UB Krain II, str. 40– 41 ({t. 57), v drugem letu pa je Majnhard Turja{ki obdaroval samostan Sti~no za svoj pokop, UB Krain II, str. 59 ({t. 77). 36 W. Brunner, Das Herrschaftsarchiv Murau wieder in der Steiermark!, Mitteilungen des Steiermärki- schen Landesarchivs 47 (1997), str. 83–88 in isti, Styriaca im ehemaligen Schwarzenbergischen Zentralar- chiv in ^eský Krumlov, ibid. str. 89–105. 37 Slika 1. Orig. perg., Archivio di Stato, Benetke, San Giorgio Maggiore, Processo 434 [76]; natisnjeno pri L. Lanfranchi, S. Giorgio Maggiore II, Docc. 982–1159. Fonti per la storia di Venezia. Sezione II (Archivi ecclesiastici – Diocesi Castellana), Venezia 1968, str. 454–459 ({t. 227). 38 Prepis iz 15. stoletja. Natisnjeno pri R. Härtel, Moggio, str. 89–91 ({t. 15). 39 Slika 2. Orig. perg., Murau, Archiv Schwarzenberg. Natisnjeno: UB Krain II, str. 104–106 ({t. 106) z napa~no lokalizacijo “Babindorf” = Bodendorf pri Murau. Slika pri J. Mlinari~, Sti{ka opatija 1136—1784. Novo mesto 1995, str. 62. 40 Slika 3. Orig. perg., Archivio capitolare, Trst, perg. III; natisnjeno pri P. Kandler, Codice diplomatico istriano (= CDI). Trieste 1862–1865 (nepaginirano). Po Indice dell’opera. Archeografo Triestino serie IV, volume XLIII (XCII della raccolta), Trieste, str. 276 ({t. 140). 493ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 4 (121) 1152 [kof Bernard – S. Giorgio Maggiore (B3)41 1154 Patriarh Pilgrim I. – Dobrla vas (P3 )42 1156 Patriarh Pilgrim I. – Belluno (P4)43 III/1. Originalna listina za Sti~no iz leta 1152 Edina ohranjena originalna listina Pilgrima I. za samostan Sti~na (P2) iz leta 1152 pred- stavlja potrditveno listino podeljene posesti. Po invokaciji in dataciji sledijo tri donacije z imeni uglednih donatorjev, med njimi grofice Heme iz Trebnjega na Koro{kem in Henrika Brisa. Podelitev vsakokrat izra‘a formulacija dono et trado. Sankcijski formuli tretje dona- cije sledi v novem odstavku intitulacija patriarha kot tudi kratka potrditev podelitev s strani Pilgrima I. Po sankciji sledi koroboracija: Quod ut verius credatur et firmius observetur, manu propria roborantes sigilli nostri impressione subtus insigniri iussimus. V posameznih stolpcih so navedena imena pri~ za vse tri podelitve. V sredini spodnjega dela listine se nahaja sigillum impressum. Pod stolpcem pri~ prve donacije se nahajajo verjetno lastnoro~ni podpisi tr‘a{kega {kofa Bernharda, pro{ta Leona iz Dobrle vasi kot tudi opata Leopolda iz Ro‘aca. Desno poleg sigillum impressum se nahaja rota Pilgrima I.44 Na {tirih kvadrantih kroga je razporejeno geslo Adiuva nos deus noster, ki se opira na psalm 78,9 Adiuva nos deus salutaris noster. Roti se neposredno priklju~uje patriarhov podpis: Ego Peregrinus sancte Aquilegiensis patriarcha subcripsi. Pod patriarhovim podpisom se nahajajo {e trije nadaljnji podpisi. Tako rota kot tudi patriarhov podpis verjetno izvirata od iste roke.45 Glede vpra{anja lastnoro~nosti patriarhovega podpisa ne moremo navesti nobenega odlo~ilnega dokaza. ^e med seboj primerjamo podpise iz listine P2, ‘e v duktusu samih podpisov lahko ob~utimo mo~no individualnost. Teh sedem podpisov na listini najverjet- neje izvira od razli~nih rok. Nekatere izmed podpisnikov tudi zlahka doka‘emo v drugih listinah. To so {kof Bernhard iz Trsta, pro{t Leo iz Dobrle vasi, opat Leopold iz Ro‘aca in 41 Slika 4. Sodobna kopija, Archivio di Stato, Benetke, Processo 493; natisnjeno pri L. Lanfranchi, San Giorgio Maggiore II, str. 496–498 ({t. 250). 42 Slika 5. Orig. perg., St. Paul, samostanski arhiv; natisnjeno: A. Jaksch, Monumenta Historica Ducatus Carinthiae III (= MdC), Klagenfurt 1904, str. 361–362 ({t. 930). 43 Faksimile prepisa pri F. Pellegrini, Comune di Belluno. Biblioteca civica. Documenti antichi. Trascritti da Francesco Pellegrini, Volume primo dal seculo VI al 1200, str. 178–179. 44 Slike rot iz listin oglejskega patriarha Pilgrima I. za sti{ki samostan iz let 1136 in 1152 kot tudi listine tr‘a{kega {kofa Bernharda (1152) najdemo pri R. Härtel, Namen und Symbole in Unterfertigungen, v: Personennamen und Identität. Grazer Grundwissenschaftliche Forschungen, 3. Bd. (Akten der Akademie Friesach “Stadt und Kultur im Mittelalter”, Friesach, 25. bis 29. September 1995 = Schriftenreihe der Akademie Freisach, 2. Bd.), izd. R. Härtel, Graz 1997, str. 111. 45 H. Kretschmayr, Geschichte von Venedig I, Gotha 1905 (ponatis Aalen 1964), str. 197–198, trdi, da tako oglejski patriarh Pilgrim I. kot tudi tr‘a{ki {kof Dietmar nista znala pisati, vendar za to ne navaja dokazov. M. L. Iona, Note di diplomatica patriarcale. Gli scrittori dei documenti solenni da Pellegrino I a Goffredo. Il Friuli dagli Ottoni agli Hohenstaufen, Atti del convegno internazionale di studio, Udine 4 – 8 dicembre 1983. (Udine 1984), str. 271, gleda na podpis, ki se nahaja med “rozza rota” in patriarhovim pe~atom, kot na “sottoscrizione autografa del patriarca”. Prav tako se tudi R. Puschnig, Das Urkundenwesen der Patriarchen von Aquileia (Staatsprüfungarbeit am Institut für Österreichische Geschichtsforschung), Wien [1933] (tipkopis), str. 115, opredeljuje v prid lastnoro~nemu patriarhovemu podpisu. B. Schmeidler, Subjektiv gefaßte Unterschriften in deutschen Privaturkunden des 11.–13. Jahrhunderts, Archiv für Urkun- denforschung (1918), str. 202 ({t. 23) in str. 219 sicer omenja obravnavano sti{ko listino, a ne navaja ni~esar v povezavi z vpra{anjem lastnoro{nosti patriarhovega podpisa. 494 G. BERNHARD: LISTINE OGLEJSKEGA PATRIARHA PILGRIMA I. ZA SAMOSTAN V STI^NI oglejski arhidiakon Ulrik. Prav tako so, v kolikor se pojavljajo, vsakokrat druga~e oblikova- ne okraj{ave za besedo subscripsi. Okraj{avo opata iz Ro‘aca je verjetno prekril sigillum impressum, ki je bil naknadno odtisnjen na ~istopis listine. Vpra{anje, ali je oglejski patriarh Pilgrim I. lastnoro~no podpisal listino, moramo zaradi pomanjkanja primerjalnih vzorcev pustiti odprto. Listina P2 je ‘al edini znani izvirnik v tej obliki; ne moremo je primerjati z roto patriarha Pilgrima I. iz listine B3, saj ta listina ni ohranjena v originalu, temve~ kot sodobna kopija.46 Ni presenetljivo, da so Pilgrimove sti{ke listine iz let 1136 (S1)47 , 1145 (S2)48 in 1152 (P2), ki so imele na zgoraj omenjeni na~in oblikovan eshatokol, ‘e vzbudile vpra{anje discrimen veri ac falsi.49 Obstaja pa listina, ki jo lahko primerjamo z omenjeno sti{ko patriarhovo listino. To je listina {kofa Bernharda iz Trsta, ki jo je izstavil 6. avgusta 1152 za benediktince v San Giorgio Maggiore v Benetkah (B3). V njej je {kof prepustil bene{kemu samostanu cerkev in samostan Santa Maria Annunciata v Kopru per concensum [...] Peregri- ni Aquilegensis Patriarche. Ta listina je ohranjena v obliki sodobne kaligrafske kopije. Tukaj prav tako naletimo na kri‘ v obro~u in sicer levo od podpisa patriarha Pilgrima I. Deviza je enaka kot v listini P2; prav tako so v listini B3 podpisi klerikov, torej praksa, ki jo zasledimo tudi v patriarhovih sti{kih listinah (S1, S2, P2). Medtem ko ni v 11. stoletju lastnoro~ni podpis oglejskega patriarha ni~ nenavadnega, se ta do konca 12. stoletja pojavlja ~edalje redkeje. Tudi gornjeitalijanska carta, za katero je zna~ilna subjektivna formula Ego ... subscripsi ali pa tudi signum, izkazuje {e v 12. stoletju v celoti ali pa deloma lastnoro~ni podpisi izstavitelja.50 Omenili smo ‘e, da je oglejski patriarh Pilgrim I. izviral iz Trentina, obmo~ja, kjer sta se morala pojavljati oba tipa listin – italijanska carta, iz katere se je razvil notarski instrument ter »severnja{ki« tip listine s pe~atom.51 ^e se je rota, kot se pogosto domneva, razvila iz podpisa s kri‘em – za kar je v Italiji slu‘il tudi kri‘ s krogom – potem je bila v rabi zlasti tam, kjer se je ohranila zahteva po lastnoro~nem podpisu.52 Zato pa oglejskemu patriarhu Pilgrimu I. {e ne bi bilo potrebno dodatno zapisovati svoje devize, razen ~e je hotel izraziti dolo~eno prepri~anje oz. program. @al {kofovska listina za samostan San Giorgio Maggiore (B3) ni ohranjena v izvirniku; tako oglejski patriarh kot tudi {kof Bernhard iz Trsta sta med podpisniki listine in primerja- va pisav bi bila za to problematiko izjemnega pomena. Tukaj naletimo na isto koroboracijo kot v sti{ki listini (P2). Domnevno je obe listini napisal isti pisar. V diktatu samem, razen v invokaciji, ne najdemo paralel s sti{ko listino. Kot bomo videli v nadaljevanju, je za primerjavo pisave s P2 najbolj primerna listina tr‘a{kega {kofa Bernharda, ki jo je izstavil za svoje kanonike (B2). Listina je prav tako nastala v letu 1152 in je ohranjena v originalu. V tej listini spet naledimo na nenavadno oblikovano prvo vrstico. Tako splo{ni vtis dokumenta kot ~ista minuskula dopu{~ata dom- 46 Prim. op. 41. 47 Obj. UB Krain I, str. 88–89 ({t. 79). Prepis iz samostana Rein delno upodobljen pri Mlinari~, Sti{ka opatija, str. 48 od Peregrinus do ut nullus praesumat. Faksimile prepisa sti{kega opata Gallenfelsa pri Grebencu, Sti~na, str. 218–221. 48 Obj. UB Krain I, str. 99–101 ({t. 97). 49 Tako pri R. Puschnig, Urkundenwesen, str. 117–118. 50 H. Bresslau, Handbuch der Urkundenlehre für Deutschland und Italien II, Berlin 1958, str. 176 in 207. 51 Prim. R. Härtel, Notariat und Romanisierung. Das Urkundenwesen in Venetien und Istrien im Rahmen der politischen und der Kulturgeschichte (11.–13. Jh.). Notariado publico y documento privado: de los origenes siglo XIV. Actas del VII congreso internacional de diplomatica. Valencia 1986, str. 879. 52 H. Hartmann, Rota, str. 386, op. 2 in C. Erdmann, Signum Hecilonis Episcopi, Historisches Jahrbuch der Görres Gesellschaft 60 (1940), str. 449. 495ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 4 (121) nevo, da je bila na delu roka enega in istega pisarja. Najbolj zna~ilna poteza domnevnega pisarja je bila v epigrafski maniri oblikovana prva vrstica. Skoraj preko treh vstic povle~ena ~rka I je izvedena kot lombarda z manj{imi floralnimi okrasi. ^rke v invokaciji in dataciji sti{ke in tr‘a{ke listine so napisane tako v listinski minuskuli kot tudi v capitalis. ^rki A in H nosita dve vodoravni pre~ki. Besede pri dataciji so zanimive v toliko, ker pisar sti{ke listine pri besedi centesimo polo‘i ~rko T na ~rko E ter I na S. Pri besedi Quinquagesimo le‘i S na I. Po istem vzrocu je napisana tudi prva vrstica listine {kofa Bernharda iz Trsta za kanonike, kjer le‘i pri besedi incarnationis ~rka I na ~rki s. Kontekst je v sti{ki (P2) in tr‘a{ki (B2) listini napisan v listinski minuskuli, ki povsem sodi v stil takratnega ~asa. Opozoriti je treba na obliko velikih ~rk A, E, G, H in Q; primerjava s tr‘a{ko listino pa je komaj mogo~a, ker se pojavljajo tukaj le E,P,S, W in Q in je bil pisar pri oblikovanju teh ~rk mnogo bolj zadr‘an. ^rka A se pojavlja v uncialni obliki. Steblo ~rke se rahlo levo nagnjeno vzpne do konice in se nato obrne na desno. Lok ~rke je komaj kaj ve~ji kot pri primerljivi minuskulni ~rki.53 Veliki A se pojavi samo v prvi vrstici. ^rka E je napisana kot minuskulna.54 Za~ne se s potezo z desne se kon~a na osnovni linij zopet upognjena na desno. Jezik ~rke ka‘e po{evno proti desni zgoraj.55 G je oblikovan v kapitalni obliki s kljukico z desne strani. Spodaj je steblo zasukano na desno. V listini P2 odgovarja ~rka G pri besedi Gerburc tisti v besedi quinquagesimo v B2. ^rka H je prav tako kot G oblikovana kot kapitalna ~rka. Enkrat se za~neta obe stebli s potezo z leve in se zaklju~ita z baznimi ~rtami na vrstici.56 H se pojavi {e dvakrat v P2. V prvi varianti je levo steblo enako oblikovano kot zgoraj, desno pa se zgoraj pri~ne v obliki lopatice; na spodnjem delu se obe stebli zaklju~ita z baznimi ~rtami.57 Pri drugi varianti pa je razlika v tem, da je desno steblo zgoraj razcepljeno, nima pa nobene bazne ~rte.58 ^rka M je v kontekstu tako v P2 kot tudi v B2 enako oblikovana, pri ~emer je v P2 pri pisanju imen pri~ lahko prihajalo do odmikov tudi pri kapitalnih ~rkah.59 ^rka Q je podobna ~rki O, toda ta figura se na desni strani zgoraj koni~asto zaklju~i. ^rka se izte~e s ~rto proti desno spodaj.60 Pri minuskulnah ~rkah je treba omeniti zlasti stebla ~rk b, d, h, in l . Ta so zgoraj bolj ali manj razcepljena, tako da lahko dajejo tudi vtis, da so zasnovana lopati~asto.61 ^rka d se lahko pojavlja tudi kot unialna. 62 ^rki s sorodna je ~rka f. Za~ne se z lokasto potezo z desne in se izte~e zasukano pod vrstico na levi. Tako f kot tudi s imata na levi strani stebla nekako na vi{ini tretje vrstice navidezne {tirivrsti~ne sheme vozli~asto odebelitev.63 ^rka g ima zaprto glavo, zgoraj na desno vode~i jezik pa more vzpostaviti povezavo z naslednjo ~rko. Steblo se mo~no vzbo~i proti levi spodaj, pri ~emer se nato rahlo dvigne in spet spusti navzdol.64 Pri minuskulnih ~rkah zasledimo pri g v B2 {e eno varianto. Lok in od ~rke vode~a poteza sta enako pisana 53 V. 9 Alberone in v. 14 Aquilegensis. V tr‘a{ki listini odstopa A od te pisave, ker je tukaj pisar oblikoval trebuh ~rke koni~asto, v. 6 Aquilegensis. 54 Le enkrat se pojavi tak{en E, ki se po izvoru nahaja nekako med kapitalnim in uncialnm E, prim. v. 2 Emma. Trst: v. 4 Eapropter (zelo podobno). 55 V. 11 Ego. 56 V. 13 Hec. 57 V. 2 Henrico. 58 V. 11 Henricus. 59 Sti~na: v. 2 Meginhalmo; Trst: v. 12 Marie. 60 V. 16 Quod. 61 Sti~na: v. 2 fidelibus, v. 10 michi. Trst: v. 10 domino, libera, habeant. 62 Sti~na: v. 6 .aliquomodo. 63 Sti~na: v. 2 fratribus. Trst: v. 8 futurorum, eos. 64 Sti~na: v. 2 Meginhalmo. 496 G. BERNHARD: LISTINE OGLEJSKEGA PATRIARHA PILGRIMA I. ZA SAMOSTAN V STI^NI kot pri P2. Nova pa je oblika zanke pod sredinsko vrstico, ki vodi nato navpi~no navzdol in se ‘e na vi{ini naslednje vrstice zasuka na levo.65 Dolgi r se za~ne tako kot p odebeljeno in se izte~e v loku proti levi spodaj, pri ~emer pa ta ~rka nima tako dolgega spodnjega dela kot s 66 Okrogli s se pojavi v nasprotju z dolgim s samo na koncu besede. Pri tem je zanimiva njegova velikost, saj sega ~rka dale~ preko sredinske linije.67 Pisar je uporablja slede~e ligature: ct, st ter OR. Ligatura ct, ki je okrog srede 12. stoletja {e mogla biti v rabi, je ostala strnjena ter z rahlo vslo~eno potezo povezana s ~rko t.68 Pri ligaturi st pride do povzave z zapognjenim steblom dolgega s.69 Pisar je vsakokrat obliko- val po svoje ligaturo OR za –orum. Pri tem se je R lo~il od O. Ligatura ima proti levi odprt lok, ta pa se izteka proti desni. Na tej razmeroma dolgi navzdol vode~i potezi je pripeto diplomati~no znamenje za kratico, ki je v obliki odprte 8 v diagonali.70 Poleg tega naletimo v P2 tudi na obi~ajno obliko ligature OR, ki ima na od ~rke vode~i potezi {e pre~ko.71 Poleg ‘e omenjenega diplomati~nega znamenja za okraj{ave najdemo {e okraj{avi –ur in –us. Ta je v obliki {tevilke 9, pri ~emer je lok lahko odprt ali zaprt.72 Okrogli zaklju~ni s se lahko pojavi tudi kot nadpisana ~rka.73 Pri istem pisarju je prav tako nadpisani starinski, odprti a74 , enkrat pa se pojavi tudi –ta suprascriptum kot kon~nica za triginta.75 V B2 se pojavijo nadpisane ~rke le enkrat.76 Tironski et je v obliki rahlo proti desni obrnjene {te- vilke 7.77 Primerjava pisave patriarhove in {kofove listine ka‘e torej z ozirom na oblikovanje prve vrstice, minuskulnih ~rk in kratic, da sta listini po vsej verjetnosti delo rok enega in istega pisarja. Ob opazovanju delno razprte ligature ct imamo podobno kot pri g vtis, da se pisar nahaja v dolo~enem prelomnem obdobju, saj uporablja starej{e in novej{e oblike.78 Medtem ko je v sti{ki listini uporabljal dosledno tironski et, je v {kofovski listini pisal et skoraj vedno kot ligaturo. Pogosto pa uporablja tironski zaznamek tudi znotraj ene besede.79 Posebej zna~ilna je markantna diplomati~na oznaka za kratice ter za –us. Nadpisani okrogli s se pojavlja v listini za tr‘a{ke kanonike razmeroma redko.80 Enaka je tudi izvedba ligature OR, ki ima na od ~rke vode~i potezi pritrjeno diplomati~no oznako za kratice.81 V obeh primerljivih listinah najdemo e- caudata, v P2 pove~ani okrogli s na koncu besede {tirikrat,82 toda samo enkrat v tr‘a{ki listini (B2).83 65 V. 2 npr. regiminis in dignitate. 66 Sti~na: v. 7 corrumpere. Trst: v. 10 supranominatis. 67 Sti~na: v. 2 npr. meis in v. 4 mancipiis. Zna~ilno zlasti pri iussimus v v. 17, kjer dose‘e okrogli s velikost velike ~rke. Trst: v. 14 iussimus. 68 Sti~na: v. 6 predicto. Trst: v. 9 npr. predicta. V v. 11. contradictione ligatura ni ve~ sklenjena. 69 Sti~na: v. 3 npr. monasterio. Trst: v. 3 studeant. 70 Sti~na: v. 12 peccatorum meorum. Trst: v. 9 ipsorum. 71 V. 14 npr. eorum. 72 Sti~na: v. 13 npr. Pelegrinus in superius. Trst: v. 9 domibus, v 7. v. npr. concedimus. 73 Sti~na: v. 5 npr. cultis et incultis. 74 V. 12 trado npr. 75 Sti~na: v. 8. 76 V. 11 nostrorumque. 77 Sti~na: v. 3 med mee in parentum npr. Trst: v. 3 vigilet npr. 78 Trst: v. 11 contradictione. 79 V. 3 vigilet npr. Sti~na: v. 5 silicet. 80 V. 4 esse npr. 81 V. 9 ipsorum npr. 82 V. 2 meis, v. 4 manicipiis, tabernis, v. 17 iussimus. 83 V. 14 iussimus. 497ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 4 (121) Indici paleografske analize sti{ke Pilgrimove listine (P2) ka‘ejo, da je treba iskati pisca listine v Trstu. Vendar pa tega ni mo~ kar tako trditi, saj je {kof sicer fungiral kot izstavitelj listine, patriarh pa je bil interventu et dispositione pri pravnem aktu soudele‘en. Potrebne so torej {e nadaljnje raziskave, ki bodo razjasnile tovrstne stike. Zato si bo treba ogledati {e nadaljnje tr‘a{ke {kofovske listine in tudi njihov zunanji izgled. Sedem zgoraj omenjenih t. im. »skupnih« listin ka‘e, da so v petdesetih letih 12. stoletja ‘e morali obstaja- ti stiki med tr‘a{kim {kofom in oglejskim patriarhom Pilgimom I., kar bomo v nadaljnem pokazali. Pri t. im. sedmih »skupnih« listinah gre za pravna dejanja, v katerih sta fungirala ali patriarh ali {kof kot izstavitelja listine oziroma je bil eden od njiju pri pravnem aktu soudele‘en ali pa je bil pri~a tega dejanja. Doslej je bilo govora o treh od sedmih »skupnih« listin in sicer o sti{ki listini (P2) ter o obeh so~asnih listinah {kofa Bernharda iz Trsta (B2, B3). Sem sodijo {e nadaljnje {tiri listine in sicer listina istega {kofa za benediktince v S. Giorgio Maggiore v Benetkah iz leta 1149 (B1) ter tri listine, ki jih je dal izstaviti patriarh Pilgim I. za samostan Mo‘ac (P1), za pro{tijo Dobrla vas (P3) ter za kapitelj v Bellunu (P4). Za oceno pisave sti{ke patriarhove listine iz leta 1152 (P2) pa sta pomembni le omenjena tr‘a{ka {kofovska listina za kanonike iz leta 1152 (B2) ter patriarhova listina za Dobrlo vas (P3). [kof Bernhard iz Trsta je dal januarja 1149, na dan sv. Felicijana, izstaviti listino za benediktince pri San Giorgio Maggiore v Benetk (B1).84 V njej je zanimiv zlasti epigrafski izgled podalj{ane pisave prve vrstice. Ta se za~enja z I-lombardo, ki je zelo podobna primer- ljivi ~rki v sti{ki listini (P2) iz leta 1152. Tukaj sicer manjka druga voluta ter trilist pri ~rki I. Okraj{ave pri besedah invokacije in letnice imajo tako kot v sti{kem originalu dve horizon- talni pre~ki pri velikih ~rkah A in H ter pri IHV in ANNO AVTEM. Pri besedi EIVS je opaziti, da le‘i S na desni pre~ki kapitalne ~rke V, na enak na~in kot pri omenjeni sti{ki listini, toda pri drugih ~rkah. Okraj{ava besede MILLESIMO je v obeh primerih ista: ~rki LL sta med seboj povezani z vodoravno ~rtico za okraj{ave. Na enak na~in kot pri zadevni sti{ki listini je napisana zadnja beseda konteksta, fecimus, ki ima na koncu besede majuskulno oblikovani s. Po {irokem presledku, na mestu, kjer je bil verjetno nekdaj sigillum impressum, sledijo podpisi, ki se za~enjajo na skrajnem levem robu. Pripomniti je treba, da signum manus tr‘a{kega {kofa manjka. Takoj nato sledita dva nadaljnja podpisa in signum Pilgrima I., ki je v obliki u{esastega kri‘a; v {tirih kvadrantih kri‘a pi{ejo besede Signum domini patriarche Peregrini. Pod patriarhovim signum stoji {e podpis nekega klerika. Domnevno je te posebnosti vpeljal iudex et tabelius Wodolricus, ki je listino {kofa Dietmarja iz Trsta iz leta 1142, prav tako za benediktince pri San Giorgio Maggiore, podpi- sal z manu mea propria scripsi, conplevi atque firmavi.85 Po invokaciji In nomine patris et filii et spiritus sancti za~ne takoj s kontekstom. V nekem drugem originalu je v nadaljevanju ‘e omenjene invokacije, ET SPIRITUS SANCTI PATRIS QUIDEM VT AMBORVM PRINCIPII AMBORVM AVTEM IPSIUS VERBI ET procedentis [...] Tukaj se kot epigrafska zna~ilnost ‘e pojavi posebej poudarjena pisava (slika 6), ki jo zasledimo tudi v sti{ki listini ter v listini tr‘a{kega {kofa Bernharda. Prav tako je tironski et med besedami iudex et tabelius zelo podoben tistemu iz sti{ke listine. Pisca patriarhovih in {kofovih listin bi bilo morda treba 84 Archivio di Stato, Benetke, San Giorgio Maggiore, Processo 434 [76]. Tisk pri L. Lanfranchi, San Giorgio Maggiore II, str. 454–459 ({t. 227). Fotografije listin samostana San Giorgio Maggiore je priskrbel vodja projekta prof. Härtel med svojim arhivskim delom v Benetkah, za kar se mu avtor lepo zahvaljuje. 85 Dva originala, Archivio di Stato, Benetke, San Giorgio Maggiore, Processo 434 [74] in [75]. Tisk pri L. Lanfranchi, San Giorgio Maggiore II, str. 414–417 ({t. 202). 498 G. BERNHARD: LISTINE OGLEJSKEGA PATRIARHA PILGRIMA I. ZA SAMOSTAN V STI^NI iskati v okolici Wodolrica. Lahko bi bil njegov u~enec, ki je kot spremljevalec {kofa Bern- harda, morda kaplan, nekaj let ob~asno pisal tudi za oglejskega patriarha Pilgrima I. Podobno pisavo najdemo v Pilgrimovi listini za pro{tijo Dobrla vas iz leta 1154 (P3). Maria Laura Iona, ki je prou~evala pisarje patriar{kih listin od Pilgrima I. do Gotfrieda, je ugotovila, da se oblika prve vrstice, ki jo zasledimo v listini za pro{tijo Dobrla vas, pojavi le v sti{ki listini iz leta 1152, ka‘e pa veliko sorodnost s tisto iz listine {kofa Bernharda iz Trsta za konvent San Giorgio Maggiore v Benetkah iz leta 1149.86 Na podoben na~in kot pri zgoraj obravnavanih listinah (P2, B1, B2 in B3) je oblikovana prva vrstica tudi v listini P3. Lombarda I, ki sega do tretje vrstice, je opremljena z enakimi floralnimi elementi kot P2 oz. B2. Pisava prve vrstice vsebuje tako kapitalne kot uncialne ~rke. V omenjeni patriarhovi listini za pro{tijo Dobrla vas (P3) je igra s ~rkami, kakr{no pozna- mo iz »{kofovske pisarne«, zelo intenzivna. Pri tem pade takoj na za~etku invokacije v ~ast sveti Trojici v o~i mankajo~i prvi N pri besedi [N]OMINE. 87 ^rka O pri besedi NOMINE je pritrjena na levem steblu ~rke M; ~rka E pri SANCTE le‘i v loku od C; drugi I pri INDIUIDVE stoji znotraj ~rke D; R pri TRINITATIS tvori s T nexus litterarum; S je pri isti besedi polo‘en na I; pri E pri patriarhovem imenu PEREGRINUS tvori s P nexus litterarum; ~rka E pri AQUILEGIENSIS le‘i na steblu besede L; oba CC pri ECCLE- SIE sta polo‘ena drug na drugem znotraj ~rke E ; I pri besedi Dei stoji znotraj ~rke D; R pri besedi GRATIA ima svoje mesto znotraj odprte zanke te ~rke, ~rka A, skoraj za polovico manj{a, se nahaja zraven; po istem vzorcu je napisan tudi prvi A v besedi PATHRIARCA. Veliki ~rki A in H imata tako kot v P2 in B2 prav tako dve vodoravni pre~ki. Pri velikih ~rkah je treba omeniti zlasti A v obliki gr{ke ~rke lambda, ki jo zasledimo tudi v B2; vendar je ta ~rka tu bolj oglata kot v P3.88 G je dobro primerljiv s tistim iz P2. Oba imata zgoraj markantno izoblikovano vijugo nazaj na levo.89 Zna~ilen je tudi M, ki je v vseh treh listinah napisan na enak na~in. Prvo steblo uncialne ~rke se za~enja z rahlo vijugo z leve, napravi zgoraj grbico in se ravno izte~e. Tretje steblo poteka enako, toda nekoliko ni‘je in z manj{im zamahom.90 Zanimiva je primerjava ~rk O pri imenu pri~e Odalrici v P3 v primerjavi z Odalricus v P2. Obakrat je O naprisan popolnoma enako. V razmerju z O sorazmerno velika ~rka V, ki se za~enja z rahlim zamahom z leve in kon~a z ravno ~rto prav tako proti levi, ti~i globoko v ~rki O.91 ^rko Q lahko primerjamo z ekvivalentno ~rko iz B2. Njegova posebej zna~ilna oblika je sestavljena iz pol‘astega O, pod katerim je valovita linija, ki se lahko zarije na levo.92 Nov in popolnoma druga~en kot v primerljivih listinah iz leta 1152 (P2, B2 in B3) pa je na~in pisanja podalj{kov ~rk navzgor pri b, d, f, l in s.93 Ti imajo namre~ na vrhu stebla 86 M. L. Iona, Note, str. 272, op. 78: „Nel privilegio del 1154 la prima riga è ricavata dalla stilizzazione di maiuscole (salvo la n) [...] [le lettere] non si addossano, ma spesso sono usate monogrammaticamente, in nesso o inserite negli occhielli o al di sotto di essi. Diversa dagli altri documenti patriarcali fin qui esaminati, essa trova un preccedente solo nel documento del 1152 [...], ma è invece assai simile a quella di una donazione di Bernardo, vescovo di Trieste, al convento di S. Giorgio Maggiore di Venezia del 1149 [...] e per una certa affinità di fondo anche alla scrittura del testo di questo“. 87 Podobna napaka se pojavi tudi v {kofovski listini iz leta 1152 (B2), kjer pri besedi quinquagesimo prav tako manjka ~rka n . 88 V. 6, Aquileiensis. 89 Dobrla vas: v. 11 Georgii. 90 V. 10 Marie npr. 91 V. 18 npr. 92 V. 2 Quisquis npr. 93 V. 2 superni, pontificatus, loca, cultibus, dedicata npr. 499ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 4 (121) zanke, ki segajo preko stebla na levo, s ~imer dobi pisava popolnoma drug izgled. Do povezovanj le-teh – kot pri cesarskih listinah – pride tukaj le pri ligaturi -st. 94 Ligatura -ct v listini za Dobrlo vas ni ve~ povezana.95 Ta tendenca se ka‘e ‘e v {kofovski listini (B2), kjer se pojavljata {e obe obliki, v patriarhovi listini za Sti~no (P2) pa je ta ligatura {e zaprta. Ligatura –OR se pojavlja v listini za Dobrlo vas (P3) v isti obliki kot v obeh listinah B2 in P2. Isto velja tudi za diplomati~ne oznake okraj{av. V vseh doslej primerjanih listinah je napisan e-caudata.96 Individualno oblikovan kon~ni s na koncu konteksta v obliki majuskulnega S se pojavi tako v listini P3 kot tudi v P2 in B2.97 Primerjava pisav v tr‘a{kih {kofovskih listinah (B1, B2 in B3) ter sti{ke Pilgrimove listine iz leta 1152 (P2) s patriarhovo listino za Dobrlo vas (P3) nam ka‘e pisarjev razvoj,98 ki je sprva deloval povsem v tradiciji tr`a{ke »{kofovske pisarne«; posebnosti te pisarne je, kar zadeva pisavo, prenesel v listine oglejskega patriarha Pilgrima I. Leta 1154 napisani kontekst z zankami na podalj{kih ~rk b, d, f, l in s se zdi `e prilagojen »patriarhovi pisarni«, individualne nianse pa so ostale {e vsekakor ohranjene. V prid tr‘a{ki »pisarski tradiciji« govori {e dejstvo, da je imela »patriarhova pisarna« sredi 12. stoletja le enega pisarja. V letih 1145 do 1154 je notar in kaplan Kuno {tirikrat izpri~an kot patriarhov pisar.99 Sorazmerno dolgo ~asovno obdobje enega desetletja dopu{~a domnevo, da se je patriarh takrat pri izstavljanju listin poslu‘eval prilo‘nostnih pisarjev, ki so bili del njegovega spremstva ali pa so bili spremljevalci drugih sufraganov, kot ka‘e primer tr‘a{kega pisarja.100 III/2. Formular sti{ke listine iz leta 1152 Da bi {e nadalje okrepili tezo o tr‘a{ki »pisarski tradiciji« omenjenih »skupnih« listin, si je treba ogledati {e diktat za to razpravo relevantnih listin. Pri tem se bo izkazalo, da skoraj vse formulno gradivo izhaja iz tr‘a{kih listin. Najstarej{a za primerjavo diktatov primerna listina tr‘a{kega {kofa je iz leta 1149 za benediktince v S. Giorgio Maggiore v Benetkah (B1). Omenjena listina se za~enja z invoka- cijo, nato sledi za~etna datacija.101 Zanimivi sta sankcija, ki se za~enjajo s Si quis igitur in 94 V. 3 iuste npr. 95 V. 6 dilecti. 96 Dobrla vas: v. 13 Marie npr. 97 V. 4 PeregrinuS in v. 17 iussimuS. 98 Ni pa povsem izklju~ena mo‘nost, da bi pri „skupnih“ listinah sodeloval {e en nadaljnji pisec iste pisarske {ole. 99 Te listine so: 1145 za samostan Sti~na (S2); 1146 za samostan Gornji grad, J. Zahn, Urkundenbuch des Herzogthums Steiermark I (= StUB), Graz 1875, str. 262–263 ({t. 254); 1151 za kapitelj v Salzburgu, SUB II, str. 403–404 (Nr. 287); pa {e 1154 za samostan Millstatt, MdC III, str. 359–360 (Nr. 926). 100 Tr‘a{ko komponento v t. im. „skupnih“ listinah ka‘e slede~i pregled vzajemno izvr{enih pravnih dejanj med patriarhom in njegovim sufraganom. 1149 tr‘a{ki {kof za S. Giorgio Maggiore (s soglasjem patriarha). 1150 patriarh za Mo‘ac (tr‘a{ki {kof kot intervenient). 1152 tr‘a{ki {kof za S. Giorgio Maggiore (s soglasjem patriarha). 1152 tr‘a{ki {kof za kanonike v Trstu (patriarh kot intervenient). 1152 patriarh za Sti~no (tr‘a{ki {kof kot podpisnik). 1154 patriarh za Eberndorf (tr‘a{ki {kof je prva pri~a). 1156 patriarh za kanonike iz Belluna (tr‘a{ki {kof kot podpisnik). 101 Lanfranchi, San Giorgio Maggiore II (kot v op. 37, str. 456 (Nr. 227): In nomine domini nostri Ihesu Christi. Anno autem ab incarnatione eiusdem millesimo centesimo quadragesimo VIIII., indictione XII., XVII kalendas februarii, regnante domino Corado Romanorum regi augusto. Nato sledi arenga: Si sanctis et venerabilibus locis digna concedimus munera, anime nostre et predecessorum nostrorum proficuum esse minime ambiguimus. Quocirca omnium ecclesie nostre fidelium comperiat universitas qualiter nos quidem [...]. 500 G. BERNHARD: LISTINE OGLEJSKEGA PATRIARHA PILGRIMA I. ZA SAMOSTAN V STI^NI pa koroboracija: Quod ut verius credatur firmiterque observetur, sigilli nostri impressione subtus insigniri fecimus. Omenjeni odlomki te listine se najdejo tako v B3 za isti bene{ki samostan kot v B2. Listina B3 se za~enja s skoraj enako invokacijo in datacijo. Tudi arenga se le nebistveno razlikuje od predhodne listine (B2). Za~etek sankcije in koroboracije v B3, ki ima poleg tega dodan {e manu propria roborantes, je vsekakor mogo~e primerjati.102 Pri dispoziciji se za prenos posesti samostanu S. Giorgio Maggiore uporablja formula prout iuste et legaliter possumus. Ta izraz se uporablja tudi v drugih primerljivih listinah. V B2 se uporablja ista invokacija in datacija, toda brez rimskega koledarja in navedbe vladarja. Arenga je tukaj sestavljena iz dveh delov. Na eni strani je tu »koristnostna arenga« , ki govori o prednostih za lastni du{ni blagor ter blagor prednikov v primeru, ~e se svete kraje milostno obdari, na drugih mestih pa je razmi{ljanje o koristi {e bolj razpleteno. Vsakdo, ki z vso vnemo varuje Bogu posve~ene svete kraje in se izka‘e kot dober cerkveni predstojnik za tam delujo~e osebe, bo prejel tudi bo‘je pla~ilo: Quicumque superni muneris gratia pontificalis regiminis dignita- te sublimantur oportet ut circa loca divino cultui dedicata omni studio omnique devotione semper invigilent et personis inibi deo ministrantibus sic providere ac prodesse studeant ut ab ipso beate retributionis premio recipere mereantur. Ideoque si eisdem sanctis et venerabilibus locis digna concedimus munera anime nostre ed predecessorum nostrorum proficuum esse nullatenus dubitamus. Publikacija pa se glasi: Eapropter omnium ecclesie nostre fidelium presentium silicet ac futurorum comperiat universitas, qualiter nos quidem [...]103 Pri podelitvi desetine kanonikom (B2), ki se izvr{uje prout iuste et legaliter possumus per hanc nostram preceptalem paginam, se pojavi v diktatu formulacija, ki jo zasledimo tudi v listinah oglejskega patriarha Pilgrima I, kar bomo v nadaljnjem prikazali. Uvod v sankcijo z besedami Si quis igitur ter koroboracijo: Que ut verius credantur et firmius observentur, manu propria roborantes sigilli nostri impressione subtus insigniri iussimus se pojavlja tudi v tej listini. Te predloge za diktat najdemo tudi v listinah patriarha Pilgrima I. ^e izvzamemo ‘e omenjeno listino P2, ki zaradi manjkajo~e arenge ni primerna za primerja- vo diktata, pa se pojavijo omenjeni odlomki v Pilgrimovih listinah za samostan Mo‘ac (P1) in Dobrlo vas (P3) ter za kanonike v Bellunu (P4). V P1 sta za primerjavo primerni arenga in koraboracija.104 [e bolj o~itne so formule tr‘a{kega izvora v P3 in P4. V patriarhovi listini za Dobrlo vas sledi po trinitari~ni invokaciji in po intitulaciji Quisquis superni muneris arenga ter prav tako ‘e znana publikacija.105 Odlomek prout iuste et legaliter possumus per hanc nostram preceptalem paginam se nahaja tako v Pilgrimovi listini kot tudi v koroboraciji: 102 Lanfranchi, San Giorgio Maggiore II, str. 496 (Nr. 250): In nomine domini nostri Ihesu Christi. Anno autem incarnationis iusdem M. C. quinquagesimo secundo, indictione XV., VIII. idus augusti, regnante domino Frederico Romanorum rege augusto. Si sanctis et locis venerabilibus digna concedimus munera, anime nostre et predecessorum nostrorum proficuum esse nullatenus dubitamus. Quocirca omnium ecclesie nostre fidelium, presentium scilicet ac futurorum comperiat universitas, qualiter nos quidem [...]. 103 Kot v op. 40. 104 Härtel, Moggio, str. 90–91(Nr. 15): Quisquis superni muneris gratia pontificalis regiminis dignitate sublimatus oportet ut circa loca sancta et maxime monasteria divino cultu dedicata omni studio omnique devotione semper invigilet et personis inibi deo ministrantibus sic providere ac prodesse studeat, ut a deo beate retributionis premia recipere mereatur. Koraboracija se glasi: Quod ut verius credatur et firmius teneatur, hanc cartam confirmationis nostre conscribi precepisus et manu propria subscribentes sigilli nostri impressione insigniri iussimus. 105 MdC III, str. 362 (Nr. 930): Quisquis superni muneris gratia pontificatus regimine sublimatur, oportet, ut circa loca sancta et maxime religiosis cultibus dedicata se affabilem et misericordem exhibeat ac fratrum petitiones in eisdem deo famulantibus iuste exaudire cum summa diligentia studeat. Eapropter notum sit omnibus ecclesie nostre fidelibus tam presentibus quam futuris, qualiter nos quidem [...]. 501ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 4 (121) Quod ut verius credatur et firmius observetur, manu propria roborantes sigilli nostri inpres- sione supter insigniri iussimus. Ker se omenjene tr‘a{ke posebnosti, ki jih zasledimo v listinah P1, P2, P3 in P4 pojavijo tudi v notranjem in zunanjem izgledu patriarhovih listinah, naj bi pogled na ortografijo pisarja nudil {e nadaljnji argument. Opazno je, da je pisar v {kofovski listini za tr‘a{ke kanonike (B2) v dataciji QUINQUAGESIMO pisal brez N, v patriarhovi listini za Dobrlo vas (P3) pa je invokacijo namesto In nomine napisal le In omine. Dalje je v originalnih listinah vedno napisano sigillum inpressum.106 V listini za Dobrlo vas se najde v dataciji razen tega {e novenbrium. Pilgrimova listina za kanonike v Bellunu iz leta 1156 (P4) ima zopet isto invokacijo kot listine iz leta 1152 (P2, B2, B3), sledi za~etna datacija, intitulacija in arenga. Osnovna misel te arenge je ostala sicer ista kot v listinah iz leta 1152, tokrat pa je ista vsebina izra‘ena z drugimi besedami.107 Publikacija pa je izra‘ena z besedami Eapropter notum sit omnibus ecclesie nostre fidelibus tam presentibus quam futuris qualiter nos quidem [...]. V P4 je bila desetina potrjena per hanc nostram preceptabilem paginam prout iuste et legaliter possu- mus, torej na enak na~in kot dve leti prej za Dobrlo vas (P3), kjer se za~ne formulacija s prout. Koroboracija je v obeh listinah enaka, le v P4 je napisano subtus, v P3 pa supter. Dve nadaljnji besedni analogiji najdemo v P3 in v P4 vsaki~ na prehodu med dispozicijo in sankcijo: statuentes et modis omnibus precipientes quatenus [...] quemadmodum superius legitur [...]. V primeru kr{itve listinskih dolo~il je v P4 zagro‘ena usoda ve~no pogubljenih Dathana in Abirona, primera, ki se prav tako pojavljata v sankcijah obeh sti{kih patriarhovih listin.108 V nadaljnjem bo govora o pojavih zgoraj obravnavanih delov formularja v listinah oglejskega patriarha in tr‘a{kega {kofa.109 V sti{ki patriarhovi listini uporabljena invoka- cija povsem odgovarja tradiciji tr‘a{ke {kofovske listine, kjer se je pojavila pol stoletja prej kot v patriarhovi listini. Invokacija v ~ast sveti Trojici, ki se pojavlja tudi v nekaterih »skupnih« listinah, se uveljavi v Trstu v ~isti obliki {ele 1115.110 Pri intitulaciji se zopet pojavlja tr‘a{ki vpliv. Med uvodnim Ego oz. Nos in osebnim imenom tr‘a{kega {kofa napisani quidem se od 1082 do za~etka 13. stoletja pogosto najde v {kofovskih listinah. V patriarhovih listinah {ele od 1151 dalje.111 Popreje pa se pojavi quidem ‘e 1149 in nato spet v treh »skupnih« listinah iz leta 1152. Od zdaj dalje je postal quidem tudi sestavni del intitulacije v patriarhovih listinah. 106 Namre~ v listinah za Sti~no (P2), za kanonike v Trstu (B2) in za Dobrlo vas (P3). 107 Pellegrini, Belluno, str. 178: In nomine domini nostri Jesu Christi anno autem incarnationis eiusdem millesimo centesimo quinquagesimo sexto, indictione III. [...]. Quicumque superni muneris gratia pontifica- tus regimine sublimatur oportet ut circa loca sacra et divinis cultibus dedicata gubernationibus ipsorum credita se devotos et sollicites exibeant ac benignas fratrum peticiones in eisdem Domino servientes benigne et devote exaudire studeant. 108 To so sti{ke listine S1 in S2 npr., ki jih je dal izstaviti patriarh Pilgrim I. Njuna sotrpina, Ananias in Saphyras, sta navedena v sankcijah treh Pilgrimovih listinah za samostan Gornji grad: 1140, StUB I, str. 189 ({t. 180), 1145, StUB I, str. 237 ({t. 225) in 1146, StUB I, str. 263 ({t. 254). 109 V tem delu ~lanka prikazana primerjava diktatov tr‘a{kih {kofovskih in patriarhovih listin so delo vodje projekta, prof. Härtela, ki jih je pripravil za predavanje in jih je avtorju ~lanka dal na voljo; prim. tudi Härtel, Metropolit – Suffraganbischöfe – Kapitel. Die Urkunden im Umfeld der Patriarchen von Aquileia, v: Die Diplomatik der Bischofsurkunde vor 1250 – La diplomatique épiscopale avant 1250. Referate zum VIII. Internationalen Kongreß für Diplomatik, Innsbruck, 27. September – 3. Oktober 1993, izd. Ch. Haidacher und W. Köfler, Innsbruck 1995, str. 71. 110 CDI, Indice, str. 249–250 ({t. 124). 111 SUB II, str. 403–404. ({t. 287). 502 G. BERNHARD: LISTINE OGLEJSKEGA PATRIARHA PILGRIMA I. ZA SAMOSTAN V STI^NI Nasprotne sklepe pa dopu{~a primerjava nekega drugega dela intitulacije tako patriarhove kot {kofovske listine. Medtem ko je v tr‘a{ki {kofovski listini iz leta 1072 do 1145 govora o sedis in ne o ecclesia, se po letu 1149 v »skupnih« listinah brez izjeme uporablja ecclesia. Kar se ti~e arenge Si sanctis ac venerabilibus locis [...] v »skupnih« listinah, primerjava ni mogo~a, saj ni ne v Ogleju ne v Trstu nobenega primera arenge, ki bi bila primerna za tovrstno primerjavo oz. tudi ni dokazljiva pri nobenem drugem oglejskem sufraganu. Sankcija pa spet dokazuje tr‘a{ko tradicijo. Tako je ta v listini iz leta 1152 za S. Giorgio Maggiore le reprodukcija iste sankcije s strani istega izstavljalca. Konec koncev pa temelji- ta obe sankciji na bistveno dalj{i razli~ici listine {kofa Dietmarja iz Trsta, izstavljene prav tako za S. Giorgio Maggiore v Benetkah, za katero je bil odgovoren Wodolricus, iudex et tabellio [...] huius Tergestine civitatis.112 Koroboracija v pregledanih {kofovskih in patriarhovih listinah odgovarja tisti v pa- triarhovi listini, {e zlasti ker v tr‘a{kih {kofovskih listinah do 12. stoletja sploh ni zaslediti nobene koroboracije. Pogled tako na lastnoro~ne podpise oseb kot na seznam pri~ v listinah za sredo 12. sto- letja ne ka‘e enotne slike. Patriarhova listina za Sti~no (P2) nosi tako podpise kot tudi seznam pri~, ker pridejo tukaj do veljave tri lo~ene tradicije. V patriarhovih listinah Pilgrima I. je to enkraten pojav. Patriarh pa se glede podpisa ni navdu{il za model signum manus, ki je bil od 11. stoletja dalje obi~ajen pri tr‘a{kih {kofih. V {tirih izmed »skupnih« listin sledi neposredno po invokaciji za~etna datacija z besedami Anno autem ab incarnatione (oz. incarnationis) eius (dem) [...], tej sledijo podatki o letu, dnevu v rimskem koledarju ter navedba vladarja, kot npr. v B1 in B3. Ta za~etna datacija se v patriarhovih listinah pojavi le {e trikrat: tako v sti{ki patriarhovi listini (P2) ter v Pilgrimovi listini za kanonike v Bellunu iz leta 1156 (P4)113 . Tudi za tr‘a{ke {kofovske listine zna~ilni eius oz. eiusdem se med patriarhovimi listinami najde le za Sti~no (P2) in Belluno (P4). ^e je primerjava diktata med listinama tr‘a{kega {kofa in patriarha razlo~no pokazala prevlado tr‘a{ke komponente – le beseda ecclesia v intitulaciji izvira iz patriarhove listine – zasledimo dele formularja, t. im. »tr‘a{ke posebnosti«, ‘e v starej{ih vladarskih listinah v korist tr‘a{ki cerkvi. Tako se pojavi Si quis igitur kot uvod v sankcijo ‘e v darovnici Beren- garja I. iz leta 911, podobnosti pa so tudi v koroboraciji: Quod ut verius credatur et diligen- tius ab omnibus observetur, manu propria roboratum de anulo nostro subter insigniri iussi- mus.114 Iz leta 929 izvira darovnica kralja Huga prav tako za tr`a{ko cerkev. V dispoziciji te listine je prvi~ uporabljena fraza prout iuste et legaliter, formulacija, ki jo zasledimo tudi v omenjenih Pilgrimovih listinah (P3 in P4) ter v obeh listinah tr`a{kega {kofa iz leta 1152 (B2 in B3). Hugova listina ima prav tako enak prehod k sankciji; koroboracija je skoraj identi~na s poprej navedeno.115 112 L. Lanfranchi, San Giorgio Maggiore II, str. 417 ({t. 202) 113 Tretji primer je v dvomljivi listini iz leta 1133 in je v tej zvezi zanemarljiv. 114 L. Schiaparelli, I Diplomi di Berengario I. Fonti per la storia d’Italia (Roma 1903), str. 388–389 ({t. X). Tu imamo sicer opravka s ponaredkom iz konca 10. ali za~etka 11. stoletja, formular pa je avtenti~en: „Il formulario venne certamente ricavato da un diploma autentico di Berengaro“, prim. L. Schiaparelli, Diplomi di Berengario I., str. 388 ({t. X) in uvodne pripombe ter isti, I diplomi dei re d’Italia. Ricerche storico-diplomatiche I (I diplomi di Berengario I. ), Roma 1901, str. 148: „Le rimanenti formole sono perfettamente rispondenti all‘ uso della cancelleria Berengariana e dipendono certo da fonte autentica“. 115 Quod ut verius credatur et diligencius observetur, manu propria roborantes de anulo nostro subter anotari iussimus, L. Schiaparelli, Diplomi, str. 68 (Nr. XXII): dvomi o tej kopiji iz 10./11. stoletja ne zadevajo formularja navedene listine: „Mentre la rimanente parte del testo corrisponde al genere di diploma uscito dalla cancelleria di Ugo [...]“. 503ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 4 (121) V tej zvezi je zanimiv v Hugovi tr‘a{ki listini dvakrat uporabljeni tuitionis mundbur- dum, ki se pojavi tudi v sti{ki patriarhovi listini (P2). Po na{tevanju darovnic v korist samo- stanu sledi potrditev s strani oglejskega patriarha Pilgrima I. Pri tem vzame patriarh samo- stan v tutionem mundiburdii. Ta za patriarhove listine neobi~ajna formulacija pa se pogosto pojavlja v merovin{kih listinah.116 Kot izredno obetavna se je za primerjavo diktata izkazala listina kralja Lotarja iz leta 948 za tr‘a{ko cerkev.117 V njej se pojavi ‘e znana arenga: Si sanctis ac venerabilibus locis digna conferimus munera, anime nostre proficuum esse non ambiguimus.118 Tej slede~a publikacija s prehodom k intitulaciji je prav tako znana ‘e iz tr‘a{ke {kofovske listine za S. Giorgio Maggiore v Benetkah.119 Znotraj dispozicije zasledimo formulacijo prout et legaliter possu- mus. Sankcija se za~enja s Si quis igitur in koroboracija je tistim iz »skupnih« listin ‘e zelo blizu: Quod ut verius credatur diligentiusque ab omnibus observetur, manu propria roboran- tes anulo nostro subter insegniri iussimus. Diktat Lotarjeve listine se ponovno pojavi v potrdi- lni listini kralja Henrika III. za tr‘a{ko cerkev, ki ima svoj izvor v izgubljeni listini Ottona III., pri ~emer je notar uporabljal {e ohranjene listine kraljev Huga in Lotarja.120 III/3. Ustanovna listina za samostan v Sti~ni V sti{kem samostanu je bilo v letu 1136 bojda ‘e zagotovljeno redovno ‘ivljenje, tako da je mogel patriarh Pilgrim I. izstaviti ustanovno listino (S1) sub sollario v Ogleju. Na za~etku listine je napisana intitulacija, tej sledi invokacija. Neobi~ajni razpored obeh for- mul zasledimo med Pilrgimovimi listinami le v listini za sti{ki samostan (S1, S2). V ustanov- ni listini se na invokacijo navezuje publikacija, nato sledi naracija ter slednji~ dispozicija. Sti{ka ustanovna listina nima nobene arenge. Po vzorcu pape{ke formule napisani sankcija ter koroboracija predstavljata zaklju~ek konteksta listine. Tako ustanovna listina kot tudi zgoraj obravnavana in edina v originalu ohranjena listina oglejskega patriarha Pilgrima I. (P2) za sti{ki samostan ter potrdilna listina istega patriarha iz leta 1145 (S2), imajo po vzorcu pape{kih listin prevzeti eshatokol. Na sti{kih listinah se pojavi roti podoben simbol, namre~ kri‘ v obro~u, ki pa je oblikovan le iz enega kroga. Vrisani kri‘ deli krog na {tiri kvadrantne ploskve, v katerih je napisana deviza. Eshatokol sti{ke ustanovne listine, ki jo posreduje Pucelj, ima po dataciji upodobljen kri‘ v obliki {ape, ki ima na konceh dodano {e po eno piko. Nato sledijo podpisi treh klerikov, tr‘a{kega {kofa Dietmarja, oglejskega arhidiakona ter opata iz Mo‘aca. Pe~at se nahaja, kot ka‘e Pucljeva kopija, na desni spodnji strani. Na skrajni levi je name{~en kri‘ v obro~u, ki ima svoj izvor v pape{ki roti. Znotraj {tirih kvadrantov je napisano geslo Dextera Domini fecit virtutem.121 Pe~at je bil – po Pucljevi kopiji – pritrjen na desni strani. Med 116 Prim. G. Köbler, Wörterverzeichnis zu den Diplomata regum Francorum e stirpe Merowingica. Arbeiten zur Rechts- und Sprachwissenschaft 17, Gießen-Lahn 1983, str. 179 gl. mundiburdium. 117 L. Schiaparelli, Diplomi, str. 276–278 ({t. XI). Nadaljnja ustrezna mesta v diktatu te listine zasledimo tudi v Lotarjevi listini za kanonike iz S. Gaudenzio di Novara iz leta 950, L. Schiaparelli, Diplomi, str. 286– 288 ({t. XVI). 118 Prim. L. Schiaparelli, I diplomi dei re d’Italia. Ricerche storico-diplomatiche V (I diplomi di Ugo e di Lotario), Roma 1914, str. 83 ({t. 14), ki to arengo v svojih raziskavah o formularjih {e dvakrat omenja. 119 V Lotarjevi listini se publikacija glasi: Quocirca omnium sancte Ecclesie Dei fidelium nostrorumque presentium scilicet et futurorum comperiat universitas, qualiter [...]. 120 MGH DH. III 12; prim. tudi uvodne pripombe izdajateljev. 121 Po psalmu 117, 16. 504 G. BERNHARD: LISTINE OGLEJSKEGA PATRIARHA PILGRIMA I. ZA SAMOSTAN V STI^NI kri‘em v obro~u in pe~atom je patriarhov podpis: Ego Peregrinus sanctae Aqvilejensis Ecclesiae dictus Patriarcha subscripsi et confirmavi (slika 7). Leta 1716 je dal opat Anton Gallenfels napraviti prepis ustanovne listine, na katerem je bil pe~at name{~en na levem spodnjem robu listine, desno pa je bil kolesni kri‘ z geslom, desno od tega pa patriarhov podpis (slika 8).122 Ker je kolesni kri‘ v prepisu listine opata Gallenfelsa zelo podoben tistemu v originalni sti{ki listini iz leta 1152, Pucljeva verzija najbr‘ ni avtenti~na kopija sti{ke ustanovne listine, {e zlasti, ker Gallenfelsovo kopijo potrjuje tudi prepis listine v samostanu Rein,123 kjer so pe~at, rota in patriarhov podpis enako razporejeni. Rota je v Pucljevi kopiji verjetno potegnjena s {estilom, prav tako zasle- dimo omenjeni kri‘ v obliki {ape le v Pucljevem prepisu. Po tem takem sta oblika rote in kri‘ v obliki {ape Pucljev izum; s prvotnim izgledom teh simbolov na ustanovni listini sti{kega samostana pa ti znaki verjetno nimajo veliko sorodnosti. Sti{ka listina za raziskavo formularja ni zelo obetavna. Na za~etku listine pade v o~i spremenjeni obi~ajni vrstni red formularja; na prvem mestu je intitulacija, ki ji sledi invoka- cija. V sti{kih listinah sre~amo ta razpored formularja {e enkrat in sicer v listini iz leta 1145. Vpra{anja, ali je bil razpored obeh listinskih formul uporabljen ‘e v originalu oz. ali je slu‘il poznej{i prepis obeh listin kot vzorec, se danes seveda ne da z gotovostjo razre{iti. V dveh listinah istega patriarha se listina za~ne z arengo, ki ji sledi intitulacija.124 Med listinami oglejskega patriarha Pilgrima I. pa zasledimo tudi druga~ni vrstni red, kjer invokaciji sledi najprej arenga in nato intitualacija.125 Kot ‘e omenjeno, je v ustanovni listini sti{kega samostana malo formul, ki bi bili primer- ne za primerjavo. Tako npr. ravno v sti{ki listini manjka arenga, ki bi jo v ustanovni listini za nek samostan vsekakor pri~akovali. Listina se za~enja z intitulacijo in invokacijo, sledi ji publikacija. Z besedo qualiter je nakazan prehod k dispoziciji, ki v narativnem delu opisuje podelitev posesti Sti~na oglejski cerkvi, ki so jo izvedli trije bratje, svobodni plemi~i Majnhalm, Dietrik in Henrik.126 Patriarh navaja nato vse osebe, ki so petentibus (Henrik, Dietrik in Majnhalm) in consulentibus (imenovani kleriki in oglejski odvetnik) sodelovale pri naselitvi menihov iz samostana Rein. V kratkem stavku so navedene {e nadaljnje samo- stanske posesti; kratko in jedrnato je izra‘ena ustanovitev samostana: [...] ibique abbatiam fieri decrevimus. Slednji~ so na{tete vse tiste posesti, ki so jih omenjeni bratje dobili od patriarha v zamenjavo za Sti~no. 122 Faksimile pri Grebenc, Sti~na, str. 221(= slika 8), prim. k temu slike 9, 10, s kri‘i v obro~u Pilgrima I. iz listin P2 in B3. 123 Rein, Samostanski arhiv, A lat. 9 [1]. 124 Tako v listini iz l. 1139 za San Stefano, obj. v J. F. B. M. De Rubeis, Monumenta ecclesiae Aquilejensis, commentario historico-critico illustrato. Argentinae 1740, kol. 567–569 ter iz l. 1145 za Gornji grad, StUB I, str. 237 ({t. 225). 125 Tako v listini iz. l. 1136/37 za Krko na Koro{kem, MdC I, str. 110 ({t. 84) ter 1140 in 1146 za Gornji grad, StUB I. 188 ({t. 180), str. 262 ({t. 254). 126 Imenovani bratje izhajajo iz svobodnega plemi{kega rodu, ki je ‘ivel nekdaj v Pux-u v zgornji dolini Mure, L. Hauptmann, Entstehung und Entwicklung Krains; Die Landgerichte. Erläuterungen zum Histori- schen Atlas der Österreichischen Alpenländer I/4 (I. Abt.: Die Landgerichtskarte, 4. Teil: Kärnten, Krain, Görz und Istrien). Wien 1917, str. 394. Prednik rodu naj bi bil Askvin, odvetnik kr{ke cerkve in consangui- neus Heme, ustanoviteljice samostana v Krki, prim. tudi F. Kos, O ustanoviteljih Zati{kega samostana. ^asopis za slovenski jezik, knji‘evnost in zgodovino 1 (Maribor 1918) 193–200 (z rodovnikom). L. Hauptmann je v ob{irni raziskavi kot potomce Askvina ugotovil mejne grofe v Savinjski marki, Vi{njegorske grofe, svobodne gospode iz Pux-a, iz Kranja, iz Weitensfelda in Hohenegga ter mejnega grofa Ulrika II. iz Tuscije in iz Attemsa, L. Hauptmann, Grofovi Vi{njegorski. Rad Jugoslavenske akademije znanosti i umjet- nosti 250 (Zagreb 1935), str. 215–239; prim. tudi H. Dopsch, Die Stifterfamilie des Klosters Gurk und ihre Verwandschaft, Carinthia I, 161/I (1971), str. 111. 505ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 4 (121) Dvakratna sankcija v Pilgrimovi sti{ki listini grozi kr{ilcem z usodo ve~no pogubljenih Dathana in Abyrona.127 Koroboracija te listine je brez posebnosti; sredstvo overitve je sigillum impressum. Kar se ti~e pri~ izstavljene listine, stoji na prvem mestu oglejski odvetnik, gori{ki grof Majnhard I., ki mu sledijo furlanske pri~e imenovane po Attimis, Tarcento, Manzano, Azza- na in Cusano ter pri~a, verjetno Koro{ec, Engel{alk iz Grafendorfa (Grauendor?). Imena klerikov v seznamu niso navedena. Lahko pa domnevamo, da so bili poimensko navedeni viri consulentes, soudele‘eni pri ustanovitvi samostana, namre~ {kofa Dietmar iz Trsta in Peter iz Pule, arhidiakon iz Ogleja, Ulrik ter opata Ansfred iz Beligne in Ulrik iz Mo‘aca kot pri~e prav tako prisotni v Ogleju; v seznamu pri~ pa niso bili ve~ posebej omenjeni. Kot kraj izstavitve listine je imenovan Oglej in sicer sub sollario. Glede na to, da sta od patriarhove pala~e ohranjena komaj »dva stebra«, lahko o sollariumu le ugibamo. Poleg letnice anno ab incarnatione domini 1136 je navedena {e 15. indikcija (za leto 1136 bi morala veljati 14. indikcija) ter leta vladanja cesarja Lotarja III. Sklepno lahko ugotovimo, da moremo ustanovno listino sti{kega samostana, ki se je ohranila v prepisu opata Gallenfelsa in v kopiji, ki jo hrani samostan Rein, ozna~iti kot avtenti~no. Verzija samostanskega kronista Pavla Puclja pa je neverodostojna; on je – kot bomo {e prikazali – Pilgrimove listine za sti{ki samostan br‘kone priredil po svoje. III/4. Potrdilna listina iz leta 1145 Potrdilno listino sti{ke ustanovne listine patriarha Pilgirma I. iz leta 1145 je napisal pisar Chono, od katerega so ohranjene {e tri nadaljnje Pilgrimove listine.128 Listino uvaja intitu- lacija, ki ji sledi invokacija129 in v nadaljevanju arenga vinea Domini.130 Prehod k dispozi- ciji je z besedo Idcirco. Eshatokol se zgleduje po ustanovni listini. V samostanu Rein hranjeni prepis listine (S2) ima prav tako roto z geslom Adiuva nos deus noster. Poleg rote je pa- triarhov podpis, toda brez subscripsi, ta pa je pri ostalih petih podpisih dokazljiv. Ta listina ostaja v tradiciji sti{ke ustanovne listine istega izstavitelja. Obe, le v prepisu ohranjeni patriarhovi listini sta se, glede na primerjavo eshatokola v originalu ohranjene Pilgrimove listine iz leta 1152 za isti samostan, izkazali kot avtenti~ni. Na tem mestu naj omenimo Pucljevo izmi{ljeno listino, ki jo je avtor – kot ka‘ejo pasa‘e formularja – verjetno sestavil na podlagi avtenti~ne listine iz leta 1145 (S2).131 V Pucljevi listini se intitulacija, invokacija, arenga ter deli dispozicije, toda brez na{tevanja posesti, glasijo popolnoma enako kot v listini S2. Temu sledi vstavek kronista Puclja: »[...] eidem loco addidimus, verum132 anteqvam easdem recenseamus pro habitatione monachorum Morimundo adventorum, parochiam sancti Viti prope Sitticium uno lapide distantem, in 127 V primerljivih sankcijah v gornjegrajskih listinah istega patriarha sta na tem mestu imenovana sotrpina Ananias in Saphyra, StUB I, str. 189 ({t. 180), str. 237 ({t. 225), str. 263 ({t. 254). 128 Prim. zgoraj op. 99. 129 Isti vrstni red formularja zasledimo tudi v Pilgrimovi listini za Millstatt, prav tako delo pisarja Chona, MdC III, str. 359 ({t. 926). 130 Prim. listine za Gornji grad iz let 1140, 1145 in 1146, kot v op. 108. 131 Omenjena listina se ne nahaja v Idiographii, temve~ le v Puceljevem, na Dunaju hranjenem rokopi- su, Wien, Österreichische Nationalbibliothek, Hs. 10550, 62r–63r. V uvodu poudarja Pucelj avtenti~nost „svoje“ listine: „Cuius proinde fundatoris Pelegrini [...] patriarchae Aquilejensis tale extat diploma se- qvens“.. 132 Od verum [...] do insistentes so vse besede razen concessi- pri concessimus in ac pre~rtane. 506 G. BERNHARD: LISTINE OGLEJSKEGA PATRIARHA PILGRIMA I. ZA SAMOSTAN V STI^NI qua triennio habitarunt usque dum monasterium perficeretur atque operi eiusdem finis imponeretur, donauimus, concessimus ac desuper monasterii coeptis in eiusdem bonum insistentes 5 mansos siue ut hodie vocant huebas, iuxta Muram fluvium per Styriam decur- rentem, sitas, monasterio deberi donauimus hasque nobis competentes antea dari solitas decimas,133 ut bono monasterii in habendis possessionibus provideremus in perpetuum praesentibus et futuris saeculis duraturis, remittimus et condonamus. Vtrum vero in hoc loco hodiedum usque possessiones sub Sitticium spectant an commutatae sint vel vero ven- ditae eiusdem loci siue monasterii oeconomo discutienda relinquimus. Hisque praenotatis ac per parenthesim diplomati introsertis complures alii nobiles viri sanctam et honestam conversationem et religionem eorum siue religiosam morum probitatem approbantes, quae- dam alia praedia pro redemtione animarum parentum suorum et in remissionem peccato- rum suorum eidem loco tradiderunt, quorum nomina inscribentur decursu temporis, quae interim omnia tam ipsum monasterium in praedio, quod dicitur Sittich fundatum, quod nos a quibusdam nobilibus viris videlicet Dietrico, Henrico et Megnalmo 134 [...]« Od tukaj do datacije prevzame Pucelj zopet tekst listine S2. Datacijo pa je kronist zopet sam priredil: Actum est Aquileae anno ab incarnatione domini 1135 et potiori ex parte dum monasterium fuisset extructum 1145, indictione 8. Vse pri~e te listine so ‘e navedene v omenjeni predlogi. V zvezi z eshatokolom naj {e omenimo, da kronist Pucelj ni prevzel kolesnega kri‘a, ki pa je bil v listini iz leta 1145 upodobljen; prevzel pa je podpise klerikov, ki se pojavijo tudi v Chonovi listini iz leta 1145. Pucelj je prav tako po Chonu prevzel komplecijsko formulo. Pucelj je med samostanskim izro~ilom ali pa v seznamu listin, kakr{en je ohranjen npr. v Zagrebu,135 verjetno na{el regest darovnice oglejskega patriarha Pilgrima I. v korist sti{kemu samostanu, s katero mu je podeli pet hub iuxta Moram fluvium decimasque de monasterii possessionibus. Iz tega in na podlagi formularja patriarhove potrditvene listine iz leta 1145 je sestavil izmi{ljeno listino, kar mu je zaradi nesporno dobrega zgodovinskega znanja {lo lahko od rok. O teh petih hubah in o prepustivi desetine iz samostanskih posesti je bilo govora ‘e v ustanovni listini patriarha Pilgrima I. za sti{ki samostan. Z letom 1152 je datira- na edina v originalu ohranjena sti{ka Pilgrimova listina, kjer je zapisana podelitev posesti Bodendorf pri Murauu. Verjetno je Pucelj spravil teh pet hub ob Muri v zvezo s tem obmo~jem, kjer so bili doma tudi omenjeni trije bratje Henrik, Dietrik in Meinhalm; ti so patriarhu prepustili v zamenjavo sti{ko posest.136 Pri Pucljevem na~inu dela je treba pa~ govoriti o »izmi{ljenih« in ne o ponarejenih listinah, kakr{ne je proizvajal npr. njegov sodobnik Chry- sostomus Hanthaler iz Lilienfelda.137 Pucelj namre~ ni naklepno ponaredil listine, temve~ je to ali ono listino »priredil« na podlagi samostanskega izro~ila; samostan pa je `e imel – na podlagi so~asnih ali pa poznej{ih listin – lastninske pravice nad posestmi, ki so bile predmet Pucljevih listin (to se bo pokazalo tudi pri domnevnih inkorporacijskih listinah patriarha Pilgima). Poleg tega je na~in izra`anja v Pucljevih »izdelkih« povsem anahronisti~en in 133 Beseda decimas je napisana zgoraj z druga~nim ~rnilom. 134 Pri Puclju pi{e Henrico, Dietrico et Megnalmo, pri ~emer je druga roka popravila in vnesla predlogi odgovarjajo~i vrstni red s {tevilkami 1 in 2. 135 Prim. zg. op. 28 in W. Milkowicz, Die Chronik Puzels aus dem krainischen Cistercienserstifte Sittich. Mittheilungen des Musealvereines für Krain 3 (1890), str. 57. 136 Prav tako je posest Bodendorf med 1630 in 1633 pre{la z zamenjavo v last vetrinjskega samostana, J. Mlinari~, Sti{ka opatija: 1136–1784, Novo mesto 1995, str. 827. 137 Hantahler se je lotil ponarejanja, deloma do 20. stoletja „veljavnih“ listin (genealogije), zaradi pomanjkanja hi{nega izro~ila in iz napa~nih pisateljskih ambicij. Ponarejevalec je imel za takrat obse`no zgodovinsko znanje; verjetno je hotel kot raziskovalec preka{ati slavo bratov Pez, prim. M. Tangl, Die Fälschungen Chrysostomus Hanthalers, MIÖG 19 (1898), str. 47, 50. 507ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 4 (121) 138 Wien, Haus-, Hof- und Staatsarchiv, Hs. Rot. 8/2, str. 219–222. 139 Kot primer tak{nega epigrafskega tipa prim. R. Favreau, Épigraphie médiéval (L’atelier du médiévi- ste 5). Turnhout 1997, str. 72, slika 8 z upodobitvijo nagrobne plo{~e iz leta 1048 z napisom, primerljivim z izgledom prve vrstice v skupnih listinah. Prim. tudi W. Koch, Epigraphik und die Auszeichungsschrift in Urkunden, v: Documenti medievali greci e latini. Studi comparativi (Atti del seminario di Erice, 23–29 ottobre 1995, a cura di G. De Gregorio e O. Kresten), Spoleto 1995, str. 320–321. 140 Obe listini je mo~ najti le v Pucljevem rokopisu Idiographia, ne pa tudi v seznamu sti{kih listin patriarhov, ki so hranjene v arhivu samostana Rein. 141 F. Kos, Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku IV (Ljubljana 1915), str. 81 ({t. 131) je prvi ozna~il listino iz leta 1135 kot „nepristno“. V kratki opombi (2) ugotavlja, da je bila `upnija Sv. Vida {ele leta 1389 pridru`ena sti{kemu samostanu, ni pa tega dokazoval. F. Schumi je imel to listino in pa listino s podobno vsebino, ki naj bi bila iz leta 1145 ter druge pri Puclju navedene Pilgrimove listine o~itno za pristne: UB Krain I, str. 88–90 ({t. 79); str. 91 ({t. 83); str. 92 ({t. 86); str. 99–101 ({t. 97); str. 101 ({t. 98); str. 101–102 ({t. 99); str. 104–106 ({t. 106). Prim. tudi D. Kos, Pismo, pisava, pisar. Prispevek k zgodovini kranjskih listin do leta 1300 (Zgodovinski arhiv Ljubljana. Gradivo in razprave 14). Ljubljana 1994, str. 202–203. 142 Nepopolno pri Pucelj, Idiographia, str. 451–452 in v nadaljnjem Pucljevem rokopisu, Wien, Österr. Nationalbibliothek, Hs. 10550, fol. 62r; nepopolen in pomanjkljiv tisk, UB Krain I, str. 91 ({t. 83). nima z obi~ajnim jezikom listin 12. stoletja ni~ skupnega. Pri prepisih listin ni razvil prave- ga ob~utka za dejansko podobo listine: to se poka`e v prepisu ustanovne listine patriarha Pilgrima I. iz leta 1136, kjer je dodan kri` oz. je pe~at na drugem mestu kot v primerljivem prepisu opata Gallenfelsa. Pri Puclju torej ne moremo govoriti o »kriminalnem« naklepu, temve~ o »u~enih vajah«. Sklepno je torej mo~ trditi, da sta zgodnji, kar zadeva avtenti~nost doslej vpra{ljivi patriarhovi sti{ki listini – namre~ ustanovna listina iz leta 1136 ter potrdilna listina iz leta 1145 s patriarhovim podpisom v obliki rote – pristni. Obe listini sta, ~e ne upo{tevamo Pucljeve kronike, ohranjeni tudi v prepisih, v samostanu Rein pri Gradcu, ustanovna listina pa tudi v prepisu sti{kega opata Antona Gallenfelsa iz leta 1716, torej tri leta pred Pucljevo Idiographijo.138 Za dokazovanje je bila odlo~ilna originalna listina iz leta 1152 (P2); napi- sal jo je pisar iz kroga tr‘a{kega {kofa, verjetno njegov kaplan, ~igar delovanje za patriarha je dokazljivo do leta 1156. Pomembni kriteriji v diktatu so prevzeti po {kofovski listini tr‘a{kega sufragana, najmanj{i del, ecclesiae v intitulaciji pa izvira iz »patriarhove pisar- ne«. Tr‘a{ka komponenta pride posebej do izraza v pisavi, zlasti v – po epigrafskih vzorcih prevzeti – poudarjeni pisavi.139 III/5. Inkorporacijske listine patriarha Pilgrima I. Pucelj navaja v svoji Idiographii tako Pilgrimovo listino adolescente iulio 1135 za sti{ki samostan kot tudi listino, ki jo navaja za leto 1145, samo v odlomkih.140 To samo po sebi {e ne bi bilo ravno sumljivo. Dvom o pristnosti obeh listin se pojavi edinole v zvezi z razporedom formularja, dikcijo ter zgodovinsko povezavo.141 V listini, ki jo navaja Pucelj za leto 1135, oglejski patriarh Pilgrim I. za~asno prepusti opatu Vincencu in konventu neda- le~ od Sti~ne le`e~o `upnijo sv. Vida, kjer bi se mogli redovni bratje nastaniti in `iveti do zaklju~ka samostanske gradnje.142 Tekst Pucljeve listine se glasi: »Quoniam universos in vinea domini constitutos ita laborare convenit, quatenus iustas eorum preces maxime religiosorum et deo famulantium quas quotidie pro omnibus exorant supplicibusque in coelum palmis unanimiter exposcunt, exaudiremus et pro gloria et honore nominis eius, qui hos in excolendam vineam domini misit et assumpsit, fovaremus quo ferventius et alacrius in futuro portantes manipulos suos 508 G. BERNHARD: LISTINE OGLEJSKEGA PATRIARHA PILGRIMA I. ZA SAMOSTAN V STI^NI 143 Pri tej besedi prim. Mittellateinisches Wörterbuch bis zum ausgehenden 13. Jahrhundert. Hg. von der Bayerischen Akademie der Wissenschaften und der Berlin-Brandenburgischen Akademie der Wissenschaf- ten II, Lieferung 11 (München 1995), kol. 1744, v. 33, kjer contio navajajo v smislu nagovor, pridiga i.p.; tukaj tudi citat iz obravnavane „Pilgrimove listine“. 144 Namre~ listine za Gornji grad 1140, 1145 (kot op. 108); k arengi prim. Matth. 19, 29; 20, 1 in 20, 2. cum gaudio vitam metere mereantur eternam. Idcirco precibus venerabilis fratris nostri Vincentii Sitticensis abbatis totiusque beati conventus annuentes et devotionem atque de- fectum eorum considerantes. Nos Pelegrinus dei gratia sacre Aquilejensis ecclesie patrir- cha in nomine sancte et individue trinitatis parochiam sancti Viti prope Sitticium uno lapi- de distantem in qua aliunde triennio habitabant fratres usque dum monasterium perficere- tur atque operi eiusdem finis imponeretur pro commodiori religiosorum fratrum habitatio- ne et sustentatione cum omnibus iuribus ac pertinentiis dedimus, donavimus, contulimus hac annexa pietatis conditione, ut ipsimet religiosi successive administri forent huius paro- chie, confessiones audirent, conciones143 facerent, verbum dei predicarent, oblationes mis- sarum pro vivis et defunctis offerent, sacramenta fidelibus ministrarent iisque egrotos provi- derent, verbo, ut que fidei orthodoxe consona et ad salutem fidemque unicem salvificam proximi necessaria forent, prospicerent. Quare dum gentem lippientibus oculis in fide nu- tantem velut stellas syderaque minime errantia erudiunt, cathechismis instruunt velut lumi- ne christiane veritatis sacramenta administrant iisque egrotos zelo christiane charitatis providere satagunt exemploque suo ac sancte conversationis odore miro in sui admiratio- nem attrahunt amoremque pelliciunt.« V tej – dozdevno Pilgrimovi – listini iz leta 1135 se pojavi arenga vinea Domini, kakr{no v podobni obliki zasledimo tudi v nekaterih gornjegrajskih listinah.144 Za~etek in konec te arenge se glasi skoraj enako kot v potrditveni listini iz leta 1145 (S2). V obeh primerih so nagovorjeni tisti, ki delujejo v bo‘jem vinogradu. V arengi listine S2 se glasi, da je primerno usli{ati upravi~ene pro{nje tistih, zlasti duhovnikov in vseh, ki Bogu stalno slu‘ijo, da se na eni strani podpre Bogu v ~ast in slavo ustanovljene kongregacije, da bodo te na drugi strani tudi v bodo~nosti zmo‘ne voditi ljudi in da bodo vsi veselo dosegli prislu‘eno ve~no ‘ivljenje. V »inkorporacijski listini« iz leta 1135 se pojavi ista, toda {e bolj »okra{ena« arenga, sporo~ilo pa je ostalo isto. Enkrat se obra~ajo pro{nje duhovnikov na vse ljudi, drugi~ pa naj bodo usli{ani vsi tisti, ki s poni‘no prose~imi proti nebu vzdignjenimi rokami enodu{no prosijo in podpirajo tiste, ki so bili poslani na delo, da bodo v ~ast in slavo Njegovemu Imenu delali v bo‘jem vinogradu in da bodo s {e ve~jim veseljem in ‘ivahnostjo dosegli ve~no ‘ivljenje. V primerjavi z arengo iz sti{ke potrditvene listine in so~asne gornjegrajske listine, je pri~ujo~a arenga zelo napihnjena. Uporabljeni primerniki v zvezi z dosego ve~nega ‘ivljenja naravnost »napovedujejo« potrdilno listine iz leta 1145 – ki je »1135« {e ni bilo – po kateri naj bi manipulos veselo dosegli ve~no ‘ivljenje. V listini iz leta 1135 je v vrstnemu redu formularja opazna velika zme{njava: listina se za~enja z arengo, tej sledi dispozicija, izra‘ena z besedo Idcirco. V dikciji pa je izpu{~en odlo~ilni zaklju~ni glagol. Tak{en stavek se pojavi tudi v potrditveni listini patriarha Pilgrima I. iz leta 1145: Idcirco precibus venerabilis fratris nostri Vincentii Sitticensis abbatis totiusque beati conventus annuentes et devotio- nem atque defectum eorum considerantes quasdam possessiones [...] addidimus [...]. V dom- nevni inkorporacijski listini pa manjka za razumevanje stavka pomembna beseda, tako da je stavek nejasen. Popolnoma nesmiselno zveni intitulacija, ki ji sledi invokacija. V dispozi- ciji, h kateri ni pravega prehoda, je govora o prepustitvi ‘upnije sv. Vida samostanu. Menihi 509ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 4 (121) 145 Nepopolni prepis pri Pucelj, Idiographia, str. 7 in Dunaj, Österr. Nationalbibliothek, Hs. 1055O, fol. 64v. Obj. v UB Krain I, str. 101–102 ({t. 99) in Milkowicz, Chronik Puzel, str. 62. 146 A. Hauck, Kirchengeschichte Deutschlands im Mittelalter IV., Leipzig 31913, str. 348. 147 Canivez, Statuta I, str. 19 ({t. 5). 148 Statuta I, str. 60 ({t. 7). 149 Statuta I, str. 448 ({t. 63). naj bi tam dobili primernej{e bivali{~e in oskrbo z vsemi pravicami in vsem kar sodi zraven, oni pa naj bi tako dolgo opravljali du{no pastirstvo, dokler samostan ne bi bil dograjen in tovrstna dela zaklju~ena. Tista mesta, ki govorijo o du{nopastirskem delovanju, so formuli- rana posebej spodbudno. Sankcije, koroboracije in eshatokola pa Pucelj pri tej listini ne navaja. V nadaljnji listini s podobnim tekstom, ki jo navaja Pucelj za leto 1145, je oglejski patriarh ‘upnijo sv. Vida inkorporiral sti{kemu samostanu z vsemi pravicami in vsem kar sodi zraven.145 V primerjavi s prvo listino, so v tej inkorporacijski listini tista mesta, ki zadevajo du{nopastrisko delovanje in samostansko ‘ivljenje, formulirana {e slikovitej{e: [...] pro commodiori fratrum habitatione et sustentatione, et quidem cum omnibus iuribus ac pertinentiis, ut amplius coenobium stabiliret illudque evehere conaretur, effecit et indulsit in perpetuum, ut ipsimet religiosi successive administratores forent huius parochie, confes- siones audirent, conciones facerent, oblationes pro vivis et defunctis immolarent, sacra- mentaque fidelibus ministrarent, verbo, que fidei orthodoxe consona et ad salutem proximi unice salvificam necessaria forent, providerent unde divina gratia tantopere progressum est haud improspere, ut solertissimi in vinea domini operarii facti sint atque evaserint. Cumque gentem in fide nutantem instruerent sacramenta administrarent iisque egrotos providerent exemploque suo ac sancte conversationis miro odore in sui admirationem attra- xissent amoremque allexissent omnes fideles Christi anime ad hos, velut apes ad alvearia sua confluebant ac universim omnes poene eorum doctrina ac fidei moribus conformari ac christiane conversationis societati adiungi desiderabant. Ex quo, tam procul deventum erat, ut confraternitas certa quedam a piis fidelibus instituta surrexerit, tempora repraesen- tum non aliter ac olim apostolorum, ut plerique in communi iam non tantum pio erga deum zelo accensi, magis ac magis semper incitati et permoti cum fratribus vivere desideraverint, sed sua acervatim monasterio offerentes vivere, mori ac sepeliri affectaverint, desiderave- rint petierint [...]. Pri obeh razli~icah teksta pade v o~i zlasti formulacija [...] ut amplius coenobium stabi- liret illudque evehere conaretur, effecit et indulsit in perpetuum [...]. @upnija sv. Vida je bila torej prepu{~ena sti{kemu samostanu z namenom, da se bo samostan bolje ustalil in uspeval. ^e primerjamo namere, ki spremljajo obe domnevno Pilgrimovi listini s statuti cister- cijanskega reda, opazimo, da stojijo redovna pravila, ki obravnavajo du{nopastirstvo, s temi v jasnem nasprotju. Dejstvo, da je bilo menihom strogo prepovedano vsako opravljanje du{nopastirskih opravil, nam da dvomiti ‘e v samo dikcijo obeh listin.146 V sklepnih poro~ilih vsakoletnega generalnega kapitlja cistercijanov so vedno znova opozarjali na svoj odnos do tega vpra{anja. Tako npr. leta 1134: Ad confessionem, ad sacram communionem, ad sepulturam, neminem extraneum praeter hospites et mercenarios nostros, intra monaste- rium videlicet morientes [...]147; 1157: Abbas vel monachus Ordinis nostri non baptizet infantem, nisi in articulo mortis, si presbyter defuerit [...]148 ; {e leta 1215 je bilo menihom prepovedano imeti lastne ‘upne cerkve: Inhibetur auctoritate Capituli generalis, ne de cetero aliquis praesumat ecclesias parochiales accipere. Transgressor autem, si abbas fue- rit, sine retractione deponatur, alii vero a domibus propriis sine spe revisionis eliminentur [...].149 Zelo drasti~en primer takega ravnanja sta samostana Fountains in Kirkstall v Angliji, 510 G. BERNHARD: LISTINE OGLEJSKEGA PATRIARHA PILGRIMA I. ZA SAMOSTAN V STI^NI 150 Lekai, Cistercienser, str. 199. 151 M. Grebenc, Sti~na v slovenski cerkvi, v: Redovni{tvo na Slovenskem 1, Ljubljana 1984, str. 48. 152 D. Lindner, Die Lehre von der Inkorporation in ihrer geschichtlichen Entwicklung, München 1951, str. 12–16. Prim. listino pape‘a Inocenca III. UB Krain II, str. 16–20 ({t. 27). 153 UB Krain II, str. 136–137 ({t. 172). 154 W. Hilger, Verzeichnis der Originale spätmittelalterlicher Papsturkunden in Österreich 1198–1304. Fontes Rerum Austriacarum II, 83 (1991), str. 110 ({t. 185). 155 Regest pri Pucelj, Idiographia, str. 33 in regest z enakim tekstom v seznamu sti{kih patriarhovih listin, Rein, Samostanski arhiv, A lat. 9 [{t. 11]. 156 UB Krain II, str. 182 ({t. 229): (sc. monasterium) [...] per violentiam malignantium multiformes tempore nostro laesiones et gravia damna sustinuit [...]. 157 Ph. Hofmeister, Mönchtum und Seelsorge bis zum 13. Jahrhundert, Studien und Mitteilungen zur Geschichte des Benediktiner-Ordens und seiner Zweige 65 (1955), str. 270. kjer so menihi prebivalce pregnali, ‘upno cerkev podrli in vas preoblikovli v grangij.150 Seveda so tudi cistercijani s ~asom opustili tako restriktivno ravnanje; v zvezi s sti{ko problematiko pa je treba vedeti, da je v ~asu ustanovitve samostana uno lapide odtod ‘e obstajala ‘upnija. Du{nega pastirstva torej niso mogli posebej prepustiti nekemu redu, ki mu ga njegova pravila razen tega tudi niso dovoljevala. Pogled v samostansko tradicijo kmalu poka‘e, da so se sti{ki cistericijani hoteli imeti za pomembne du{ne pastirje na tem obmo~ju; gotovo so to po prvih inkorporacijah tudi bili, za za~etke pa to ne velja. Ko je leta 1335 oglejski patriarh Bertrand sti{kim menihom dovolil spovedovanje, nalaganje pokore, obhajanje ter pokopavanje, je redovni zgodovinar M. Gre- benc ocenil to kot priznanje za dvestoletno samostansko pastoralno delovanje v slovenskih de‘elah.151 V potrdilni listini pape‘a Inocenca III. iz leta 1215 v seznamu posesti ni navedene nobene cerkve. Navedene so le tiste posesti, ki so bile v lasti samostana ‘e pred prevzemom Cisterciensium fratrum instituta in za katere je bilo od Lateranskega koncila dalje treba odvajati desetino, v kolikor niso bile te nepremi~nine ‘e pred tem v lasti samostana. ^e bi sti{ki menihi takrat ‘e imeli ‘upnijo sv. Vida v svoji lasti, bi jo bili gotovo ob tej prilo‘nosti pustili potrditi ali pa bi jo inkorporirali, zlasti ker so pod Inocencem III. inkorporacije ‘e prakticirali.152 Na podlagi listinskega izro~ila je mo~ domnevati, da so sti{ki cistercijani nekako od srede 13. stoletja dalje opravljali du{nopastirsko delo. Leta 1250 prvi~ naletimo – ~e ne upo{tevamo obeh domnevno inkorporacijskih listin – na podatek, da se samostanu prepusti cerkev. V sporu zaradi dohodkov cerkve sv. Miklav‘a med sti{kim opatom Konradom in {entvi{kim ‘upnikom z enakim imenom, je patriarh Bertold takole odlo~il: cerkev sv. Mik- lav‘a je pre{la v izklju~no last samostana, ‘upnik Konrad pa je prejel kot od{kodnino vas Kal.153 Cerkev je bila po tem takem inkorporirana (pridru‘ena) samostanu. Na kak{en na~in se je to zgodilo, iz regesta ni razvidno. Pa saj tudi ni bistveno, kajti to mesto dokazuje, da je bil samostan ‘e involviran v du{nopastirsko dejavnost oz. da je mogel postati lastnik cerkva. Pape‘ Gregor IX. je npr. v listini iz leta 1235 dolo~il, da cistericijanski opat iz Heili- genkreuza prevzame du{nopastirstvo za samostanske uslu‘bence, za katere so dotlej z ne- malo truda skrbeli posvetni duhovniki.154 Leta 1256 je patriarh Gregor inkorporiral sti{kemu samostanu cerkev sv. Petra v Savinjski dolini.155 Kot razlog za inkorporacijo je v listini navedena velika {koda, ki so jo samostanu prizadejali hudobni ljudje.156 Pri inkorporaciji ‘upnije sv. Petra v Savinjski dolini sti{kemu samostanu so torej odigrali odlo~ilno vlogo gospodarski razlogi, razlogi, ki so bili odlo~ili tudi za pridru‘itev ‘upnije sv. Vida blizu Sti~ne leta 1389, o ~emer bo {e govora. Okrog srede 13. stoletja so cistericijani kot du{ni pastirji ‘e tako napredovali, da so upravljali tudi ‘upnije; pape‘ Aleksander IV. je leta 1257 celotnemu redu dovolil oprav- ljanje pastoralne slu‘be za samostanske uslu‘bence.157 Verjetno je pape‘eva uredba zgolj 511ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 4 (121) 158 A. Potthast, Regesta Pontificum Romanorum II, Berlin 1875 (Nachdruck Graz 1957), {tev. 16117, 16437, 16447, 16606. 159 Pucelj, Idiographia, str. 54: „1335 Bertrandus patriarcha dat Ottoni abbati et conventui Sitticensi 15 martii facultatem audiendi confessiones quorumcumque fidelium tam familiarium quam aliorum, poeniten- tias eis salutares iniungendi, communicandi, praedicandi verbum Dei. Insuper quoscumque eligentes sepul- turam apud monasterium ac ipsos familiares suos ad ecclesiasticam sepulturam recipiendi eisdem corpus dominicum ac alia sacramenta ministrandi. Primitias, oblationes et alia charitativa subsidia pro vivis et defunctis recipiendi.“ 160 Prim. L. Lekai, Cistercienser, str. 201. 161 D. Lindner, Die Inkorporation im Bistum Regensburg während des Mittelalters, Zeitschrift der Savigny Stiftung für Rechtsgeschichte, Kanonistische Abteilung 36 (Weimar 1950), str. 270–271. 162 Pucelj, Idiographia, str. 453. Sti~na je namre~ pod opatom Albertom do‘ivljala zelo burne ~ase, notranja trenja, pretrese in pravne spore, ki jih je bilo konec {ele s smrtjo opata, prim. M. Miku‘, Vrsta sti{kih opatov (Doneski k zgodovini sti{ke opatije). Inavguralna disertacija, Ljubljana 1941, str. 38. O inkorpora- ciji glej J. Mlinari~, Sti{ka opatija, str. 179, 812–816. 163 Pucelj ga v svojem seznamu opatov navaja med 1388 in 1404, Idiographia, str. 345–347; dejansko pa je opat Albert kot izstavitelj listin dokazan ‘e 1387; listina z dne 7. december 1387, Sti~na, kot insert v listini z dne 15. marca 1397, Videm, orig. perg. Arhiv Republike Slovenije, zbirka listin. potrdila dejanski obi~aj v nekaterih cistercijanskih samostanih, kar ka‘e tudi sti{ki primer iz leta 1256. V ~asovnem obdobju 1255/56 pa zasledimo paralelne primere, ko so cistercijan- cem prepu{~ali cerkve zaradi rev{~ine ali gospodarskih te‘av.158 Iz tega je razvidno, da spremembe v strogih redovnih predpisih pri cistercijanih niso bile le ~asovno pogojene, temve~ da so pri tem igrali pomembno vlogo tudi gospodarski razlogi, zaradi katerih so se redovniki posve~ali du{ebri‘ni{tvu pri samostanu ‘ive~ih ljudi. Prehod od omejenega pastoralnega delovanja do splo{ne duhovni{ke slu‘be pa br‘kone ni bil dolg. Patriarhovo dovoljenje iz leta 1335 je slej ko prej le potrdilo obstoje~e stanje.159 Generalni kapitlji reda od srede 13. stoletja dalje niso ve~ oporekali opravljanju splo{ne duhovni{ke slu`be za prebivalce, ki so `iveli na obmo~ju samostana; razen tega so redu priklju~ili tudi samostane, ki so v cerkvah `e opravljali redna bogoslu`ja za ljudstvo. Z nastopom fran~i{kanov in dominikancev, ki so se s pridigami, pastoralnim delom in pobo`- nostjo pri ljudeh zelo priljubili, so bili tudi cistercijani prisiljeni, da so se pribli`ali ljudstvu. Red je bil k temu prisiljen tudi zaradi spremenjenih gospodarskih pogojev: z denarnim gospodarstvom in zaradi upadanja poklicev bratov laikov so cistercijani radi sprejemali v dar vasi, kmetije in cerkve (patronat, inkorporacije) in s tem izbolj{evali svojo gospodarsko stanje. Od srede 13. stoletja dalje je veliko {tevilo samostanskega nara{~aja prihajalo iz mest in tako je bil vzpostavljen stik tudi z mesti.160 Iz povedanega je razvidno, da se je splo{ni trend znotraj cistercijanskega reda okoli leta 1250 ujemal z razvojem sti{ke cisterce, kjer so za~eli menihi postopoma skrbeti za du{no- pastirstvo ljudstva. To je ugodno vplivalo tudi na dvig samostanskih dohodkov. Z inkorpo- racijo neke cerkve si je namre~ mogel samostan zagotoviti tudi precej{nji del ‘upnijskih dohodkov. Po pravnem obi~aju 12. stoletja je samostan s podelitvijo neke cerkve sicer dobil lastninsko pravico, vendar non pleno iure, kar je pomenilo, da {e niso imeli pravice do uporabe ‘upnijske nadarbine. To pravico so dobili {ele z inkorporacijo.161 Ko je proti koncu 14. stoletja takratni sti{ki opat Albert Lindecker s svojim razuzdanim ‘ivljenjem privedel samostan na rob propada, je mogla sti{ka cisterca gospodarsko pre‘iveti le s pomo~jo pridru‘ene ‘upnije sv. Vida (1389), ki naj bi imela takrat ve~ kot osemdeset kapel;162 na eni strani je bila inkorporacija ‘upnije potrebna za gospodarsko pre‘ivetje sti{kega samostana, na drugi strani pa je bil opat Albert od oglejskega patriarha poverjen za inkorporacijo ‘upnij.163 Tako je npr. samostanu v Gornjem gradu, ki mu je uspelo dokazati, 512 G. BERNHARD: LISTINE OGLEJSKEGA PATRIARHA PILGRIMA I. ZA SAMOSTAN V STI^NI 164 Pape‘evo naro~ilo z dne 29. Aprila 1388, Perugia, orig. perg., Nad{kofijski arhiv Ljubljana. Inkor- poracijska listina sti{kega opata z dne 28. junija 1388, Sti~na, orig. perg., ibidem. Prim. tudi I. Oro‘en, Das Bisthum und die Diözese Lavant II/1, Das Benediktiner-Stift Oberburg, Marburg 1876, str. 149–152. 165 Pape‘evo pismo je prejel ‘e njegov predhodnik v Sti~ni. 7. decembra 1387 je mogel opat Albert ‘e poro~ati patriarhu, sklicujo~ se na pismo pape‘a Urbana VI., o pravicah samostana Velesovo do patronata nad ‘upno cerkvijo v Cerkljah. Omenjeni samostani in sti{ki opat Albert so si proti koncu 14. stoletja prizadevali, da bi dobili prepu{~ene inkorporirane cerkve v last; to se je ujemalo s splo{nim trendom takratnega ~asa, prim. npr. Lindner, Inkorporation im Bistum Regensburg, str. 276. 166 Pismo Urbana VI., 1388 junij 12, Perugia, z insertom iz leta 1386 marec 19, orig. perg., Arhiv Republike Slovenije, zbirka listin. 167 O prestopkih sti{kega opata, A. Gasperitz, Reun im 15. und zu Beginn des 16. Jahrhunderts, Mittheilungen des Historischen Vereines für Steiermark 45 (1897), str. 173–174, ki podrobno na{teva vse obto‘be. 168 Pucelj, Idiographia, str. 67: „(Pri)mo ob tenues redditus, (secun)do ob gravem hospitalitatem, (tert)io propter temporalis dominii duritiem, ex quibus capitibus monasterium in suis proventibus, fabrica, structura, aedificiis, officinis graviter est collapsum et ob gravia collectarum et exactionum onera a principibus imposita, quasi desolatum poenitus, (quar)to sanctam religionem intrarent plures, si facultates suppeterent ad sustentationem eorundem congruam, (quin)to quod monasterium fundatum sit a suis praedecessoribus, (sex)to quod ibi centum et quinquaginta personae in ministrantibus et deservientibus sustententur et quidem ob inopiam difficulter, (septi)mo ponderatio devotionis religiosorum, qui sub tanto regulae rigore vivere consueverunt, ut domus carcer ordinis communis nuncupetur [...]“. Odlo~ilni razlogi za pridru`itev so ohranjeni tudi v arhivu samostana Rein, A lat 9 [{t. 22]. 169 Idiographia, str. 347. da ima pravico do teh cerkva, po pape‘evem naro~ilu pridru‘il ‘upnije Braslov~e, [kale in Pil{tanj.164 Opat Albert je bil prav tako poverjen, da preu~i inkorporacijo cerkve v Cerkljah samostanu Velesovo.165 Svoje razuzdano ‘ivljenje si je opat Albert finan~no omogo~il s tem, da je pri cerkvi sv. Vida po svoje postavljal in odstavljal imetnike ‘upnije, pu{~al ‘upnijsko mesto nekaj ~asa celo nezasedeno oz., da je ob vsakokratni menjavi zmanj{eval vikarjeve dohodke. Tako je moral pape‘ Urban VI. junija 1388 sti{kega opata pozvati, da je na mesto {entvi{kega ‘up- nika postavil duhovnika pasavske {kofije Ulrika iz Schweinwarta, ker je bilo to mesto po smrti zadnjega rektorja te cerkve (Geyselherus ultimus ipsius ecclesie rector) nezasedeno. @upnija je bila razen tega ‘e nekaj let nezasedena, kar je razvidno iz inserta omenjenega pape‘evega pisma iz leta 1388, ko je bil pape‘ ‘e pozval sti{kega opata, da postavi Ulrika iz Schweinwarta za novega ‘upnika. Opat pa ga je vedno znova zavra~al, ~e{ da ne obvlada slovenskega jezika.166 Sti{ki opat Albert je samovoljno postavljal imetnike ‘upnije pri sv. Vidu, ki jih pape‘ oz. patriarh pogosto nista hotela potrditi. Na drugi strani pa je v sti{kem samostanu pod njego- vim vodstvom vladalo nedostojno in nemoralno ‘ivljenje, tako da je zaradi njegovih eksce- sov in izgredov samostan zabredel v hudo eksisten~no krizo. Opat Albert je pahnil samostan tudi v hudo finan~no stisko, saj je nakopi~il ve~ kot 2235 funtov dolgov.167 Da bi se mogel samostan re{iti iz tega te‘avnega gospodarskega polo‘aja, je oglejski patriarh Janez 24. maja 1389 pridru‘il samostanu ‘upnijo sv. Vida. Pri tem je navedel sedem to~k, ki so bile za ta poseg odlo~ilne: med drugim poudarja skromnost dohodkov, hudo dav~no obremenitev s strani knezov ter skrb za osebe znotraj in zunaj samostana, ki so obiskovali samostan iz verskih razlogov, ni pa najti nobenega opozorila na starej{e listine, ki bi dokazovale kakr{nokoli pravico samostana do te ‘upnije.168 O smrti sti{kega opata Alberta Lindeckerja pi{e kronist Pucelj: Hic Abbas [...] virtute meritorum insignis ad aeternam requiem evocatur die 8. Maii 1404.169 Resnica pa je bila povsem druga~na. O preminitvi opata Alberta poro~a namre~ Lehr, kronist samostana Rein: 513ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 4 (121) 170 Alanus Lehr, Diplomatarium Runense II. Rein, Stiftsbibliothek, Hs. 107/2, str. 30. Mikrofilm pod isto {tevilko, Universitätsbibliothek Graz. 171 Milkowicz, Chronik Puzel, str. 69. 172 Herzog August Bibliothek Wolfenbüttel, Codex Helmstadiensis 206, 188r, in O. von Heinemann, Die Handschriften der herzöglichen Bibliothek zu Wolfenbüttel. I. Abtheilung: Die Helmstedter Handschriften I. Wolfenbüttel 1884, str. 187. Prim. tudi N. Golob, Uvod k umetnostnozgodovinski metodi datacije srednjeve{kih iluminiranih rokopisov: Gesta Friderici, Zgodovinski ~asopis 46/2 (Ljubljana 1992), str. 161, kjer je omenjena listina prav tako objavljena v transkripciji. 173 Idiographia, str. 353. 174 Prim. op. 163. 175 Glej tudi op. 136. Non enim mortuum sed ob suam malitiosam vitae institutionem et monasterii rectionem a Domino Angelo visitatore et conventus voluntate depositum fuisse archivium nostrum com- probat, prout processus ingens docebit.170 O~itno je hotel kronist Pucelj postaviti samostan v najbolj{o lu~. Zanj je bilo du{no- pastirstvo zelo pomembna in seveda nesporna zadeva. ^eprav je bila samostanu {ele posto- poma prepu{~ena cura animarum, pa je bila za kronista ‘e dejstvo, ki ga je hotel pripisati kar oglejskemu patriarhu Pilgrimu I. in s tem {e bolj poudariti pomembno vlogo samostana na du{nopastirskem podro~ju in njegove zasluge za kulturni razvoj tega obmo~ja. Puclju kot edinemu poroku za samostansko zgodovino ni mo~ povsem zaupati.171 V zvezi z opatom Albertom Lindeckerjem omenja njegove zasluge, medtem ko kronist samo- stana Rein navaja, da je bil omenjeni opat odstavljen na pobudo vizitatorja (opata samosta- na Rein) in konventa. Prepis sti{ke ustanovne listine, ki ga navaja Pucelj, se torej ne ujema z obema prepisoma te listine, od katerih je en izvod ohranjen v samostanu Rein in drugi v prepisu sti{kega opata Antona Gallenfelsa. Navajamo {e dva primera, ki ilustrirata verodo- stojnost Pucljevega poro~ila: na pergamentnem listu rokopisa Gesta Friderici sti{ke prove- nience, je ohranjen zapis iz 15. stoletja, ki zadeva volitev opata Osvalda, kar naj bi se bilo zgodilo v letu 1484;172 po Pucljevi kroniki pa naj bi bil izvoljen za samostanskega pred- stojnika ‘e leta 1482.173 Po Pucljevih navedbah naj bi postal Albert Lindecker sti{ki opat v letu 1388, dejansko pa je dokazan v listinah ‘e v letu 1387.174 Po vsej verjetnosti izvirata obe Pilgrimovi listini o {entvi{ki ‘upniji izpod „u~enega“ peresa Pavla Puclja. Morda je naletel kronist v samostanu na starej{e zapiske s podatki o du{nem pastirstvu sti{kih menihov; podatek, da bi o tem obstajale nekdaj tudi listine oglejske- ga patriarha Pilgrima I., pa bo treba pripisati fantaziji sti{kega kronista Pavla Puclja. S tem v zvezi je potrebno dodati, da Pavel Pucelj listine iz leta 1152 (P2, posest v Bodendorfu pri Murauu na Zgornjem [tajerskem) ni poznal, kajti stiska posest je bila ‘e leta 1633 zamenja- na, s tem pa obstaja za ohranitev listine patriarha Pilgrima I. terminus postquem.175 ^e pomislimo, da je do inkorporaciji iz 1256 in 1389 pri{lo zaradi gospodarskih in finan~nih razlogov, bi bilo mo~ domnevati, da je s tem v zvezi obstajalo tudi lastno samostansko izro~ilo. S sklicevanjem na „starej{e du{nopastirske tradicije“ so morda hoteli v samostanu nekoliko zabrisati neljubi „priokus“ gospodarske {ibkosti. Domnevne inkorporacijske listi- ne patriarha Pilgima I., v kolikor so `e obstajale, pa niso imele nobenega vpliva na inkorpo- racijske listine oglejskega patriarha Janeza iz leta 1389. Od skupaj sedmih navedenih razlo- gov, ki so bili odlo~ilni za patriarhovo odlo~itev za pridru`itev {entvi{ke `upnije, pa z nobeno besedo ni omenjen kakr{enkoli pravni naslov samostana glede te `upnije. 514 G. BERNHARD: LISTINE OGLEJSKEGA PATRIARHA PILGRIMA I. ZA SAMOSTAN V STI^NI Slika 1: 1149. Tr‘a{ki {kof Wernhard za S. Giorgio Maggiore v Benetkah (B1). Original, Benetke, Archivio di Stato, S. Giorgio Maggiore, proc. 434. 515ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 4 (121) Slika 2: 1152. Oglejski patriarh Pilgrim I. za Sti~no (P2). Original, Murau, Archiv Schwarzenberg. 516 G. BERNHARD: LISTINE OGLEJSKEGA PATRIARHA PILGRIMA I. ZA SAMOSTAN V STI^NI Slika 3: 1152. Tr‘a{ki {kof Wernhard za tr‘a{ki kapitelj (B2). Original, Trst, Archivio capitolare, Pergamena Nr. 3 (delno). 517ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 4 (121) Slika 4: 1152. Tr‘a{ki {kof Wernhard za S. Giorgio Maggiore v Benetkah (B3). So~asna kopija v Benetkah, Archivio di Stato, S. Giorgio Maggiore, proc. 493 (delno). 518 G. BERNHARD: LISTINE OGLEJSKEGA PATRIARHA PILGRIMA I. ZA SAMOSTAN V STI^NI Slika 5: 1154. Oglejski patriarh Pilgrim I. za Eberndorf (P3). Original, St. Paul, Stiftsarchiv. 519ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 4 (121) Slika 7: Rota oglejskega patriarha Pilgrima I. v Pucljevi Idiographia monasterii Sitticensis iz 1719. Ljubljana, Arhiv Slovenije, rkp. 148r. Slika 6: 1142. Tr‘a{ki {kof Dietmar za S. Giorgio Maggiore v Benetkah. Original, Benetke, Archivio di Stato, S. Giorgio Maggiore, proc. 434 (za~etek in konec). 520 G. BERNHARD: LISTINE OGLEJSKEGA PATRIARHA PILGRIMA I. ZA SAMOSTAN V STI^NI Slika 10: Rota oglejskega patriarha Pilgrima I. iz listine tr‘a{kega {kofa Wernharda za S. Giorgio Maggiore v Benetkah (1152). So~asna kopija v Benetkah, Archivio di Stato, S. Giorgio Maggiore, proc. 493. Slika 9: Rota oglejskega patriarha Pilgrima I. za Sti~no (1152). Original, Murau, Archiv Schwarzenberg. Slika 8: Rota oglejskega patriarha Pilgrima I. za Sti~no (1136). Prepis sti{kega opata Antona Gallenfelsa iz 1716. Dunaj, HHStA, Hs. Rot 8/2, str. 222. 521ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 4 (121) Zusammenfassung Die Urkunden des Patriarchen Pilgrim I. von Aquileia für das Kloster Sittich/Sti~na. Günther Bernhard Drei Urkunden des Patriarchen Pilgrim I. für das Zisterzienserkloster Sittich/Sti~na stellen hinsichtli- ch der Eschatokollgestaltung nicht nur für das Kloster eine Besonderheit dar, sie sind auch innerhalb des Urkundenwesens der Patriarchen von Aquileia ebenso einzigartig. In den drei Urkunden des genannten Patriarchen findet sich nämlich neben der Unterfertigung des Patriarchen Pilgrim I. ein der päpstlichen Rota nachempfundenes Radkreuz. Zu diesen drei Urkunden ist auch eine Urkunde des Bischofs Bernhard von Triest aus dem Jahre 1152 zu nennen, die neben der Unterfertigung Pilgrims I. von Aquileia auch das Radkreuz aufweist wie in den betreffenden Sitticher Urkunden. In einer diplomatisch-paläographischen Untersuchung konnte gezeigt werden, daß die frühen Sitticher Patriarchenurkunden von 1136 und 1145 als echt anzusehen sind. Für die Beweisführung war letztlich die Originalurkunde des Patriarchen Pilgrim I. für Sittich aus dem Jahre 1152 mitentscheidend, die von einem Schreiber aus dem Umfeld des Bischofs von Triest stammt, dessen Tätigkeit für den Patriarchen bis 1156 nachgewiesen werden konnte. Wichtige Kriterien vom Diktat wurden von der Bischofsurkunde des Suffragans Triest übernommen, der kleinste Teil, das ecclesiae in der Intitulatio, stammt aus der ‚Patriarchenkanzlei‘. Ganz eindeutig ist die Triestiner Komponente hinsichtlich der Schrift, und da besonders die von epigraphischen Vorbildern geprägte Auszeichnungsschrift. Was die beiden Inkorporationsurkunden des Klosters für die Pfarre von St. Veit/[t. Vid betrifft (1135, 1145), so dürften diese vermutlich der ‚gelehrten‘ Feder des Paul Puzel entstammen. Vielleicht hat der Chronist ältere Aufzeichnungen im Kloster vorgefunden, die eine Seelsorgetätigkeit der Sitticher Mönche zum Inhalt hatten. In diesem Zusammenhang ist auch festzuhalten, daß Puzel die Patriarch-Pilgrim Urkun- de für Sittich von 1152 nicht kannte (Klosterbesitz in Bodendorf bei Murau), zumal dieser Besitz im Jahre 1633 vertauscht worden ist, für die Überlieferung der Urkunden des Patriarchen Pilgrim I. von Aquileia in Sittich somit ein terminus postquem vorliegt. Bedenkt man zudem, daß die Inkorporationen von 1256 und 1389 aus wirtschaftlichen und finanziellen Gründen erfolgt sind, so könnte man sich dabei auch eine Klostertradition vorstellen, um den unliebsamen ‚Beigeschmack‘ der eigenen wirtschaftlichen Schwäche übertünchen zu können, so daß man sich im Kloster Sittich vielleicht an eine ‚ältere’ Seelsorgetradition erinneren wollte. Auf die Inkorporationsurkunde des Patriarchen Johann von Aquileia aus dem Jahre 1389 hatten die vermeintlichen Inkorporationsurkunden des Patriarchen Pilgrim I., sofern sie damals bereits existierten, keine Auswirkungen.