llubljtma, sreda, 10. aprila 1957 LETO XXIII. Stev. 85 Glavni cn odgovorni UREDNIK IVAN ŠINKOVEC oreja uredniški odbor tJ*' Izhaja vsak dan razen cetka — cena 10 dinarjev PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE! 4.JOOU1 »SAVICA« USTANOVLJENA L OKTOBRA 1934 — urn NARODNOOSVOBODILNO BORBO J* IZBA* i.r.« KOT 14-DNBVNIK CN TEDNIK. OD OSVOBODI TV k DO L /UL 1901 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK — OD L rUNUA 1901 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANO S TI Z .BORBO« PREKOP DOCELA OBNOVLJEN Logična vskladitev Dobro opravljena naloga j Kairo, 9. aprila (Reuter—AP)J | General VVheeler, ki mu je OZN zaupala očiščenje Sueškega pre-I kopa, je danes sporočil, da je | prekop popolnoma očiščen in sposoben za plovbo. Izrazil je prlzna- e9iptovskih pravic in mednarodnih interesov na Sueškem prekopu sJLr Y°rk, 9. aprila (AFP). — egiptovskim zakonom in suvere- dij še nadalje svetuje, naj bodo rhu^^aposleml3 pr^odstra- 4a onat9ZN ie sinoči objavil, nosti, kakor so egiptovske želez- >pazljivi« pri evenbiab4®j? p * njevanju ovir iz prekopa, oreški prekop zdaj docela nice in ostale javne službe. O rahljanju Sueškega prekopa. s11P5kl nreltnn so usdos mar ,n‘.. 9ei^eralni sekretar Ham- Egiptu ni moč trditi, da je ne- V britanskem zunanjem - j , kakor so svet Mu( testih ob tei priložnosti spravljiv zato, ker brani svoje strstvu pa so danes izjavi i, , p P . današnji seji, ki ji je predsedoval kot 1 fer>eralu Wheelerju, ki je pravice. Po Naserjevih besedah treba pričakovati nove izjave računali ob začetku del. predsednik Izvršnega sveta tova- ... Prcdstamsiir j n _ x.- • _ «4m1ixxa a Cuatn 1a_ »rio/do r\ ninvhi fin Sugzu. uoinnG“ ris Boris Kr&jgli6r razpravlja 1 SEJA IZVRŠNEGA SVETA LR SLOVENIJE O ORGANIZACIJI GOZDARSTVA in razdelitvi sklada za zidanje stanovanjskih hiš Ljubljana, 9. aprila. — Izvršni svet Ljudske skupščine LRS je na Predstavnik OZN vodil oči- je egiptovske stališče o Suezu lo- vlade o plovbi po Suezu. Domnevna dela. I gično. Egipt se svečano zavezuje, ve, da vlada pripravlja tako lzla* lip: anes sta preplula prekop do- da bo spoštoval vse, kar krepi vo, so se zlasti utrdile spričo da- oH ajvečja tankerja, ki sta že mir in varnost, da bo branil ko- našnjega nenadnega sklicanja seje Ui Venibra v Port Saidu ča- risti in pravice vseh dežel v okvi- kabineta. Menijo, da je Macmil- na T . i, ,__i________ „1-^0 .inn« in ponovno Ureditev položaja na meji pri Gazi New York, 9. apr. (AFP). — V najprej o organizaciji gozdarstva v LR Sloveniji. Teze o organizaciji v gozdarstvu, o katerih sta razpravljala gozdnih skladih ter uredbo o izvajanju tega zakona, uredbo o sečnjah gozdnega drevja in druga zakonska določila. Predloge za potrebne spremembe bo predložil Izvršni svet Ljudski skupščini v razpravo na prihodnjem zasedanju. V nadaljevanju seje je Izvršni minuli mesec odbora za gospodar- svej sprejel tudi letni načrt, ki ga Tanki13 pr.os*° Pot po prekopu, ru svoje suverenosti in obrambe lanova vlada sinoči in pon n r— ..... ____________________ sita hoi *?bsabeth« je 19.000-ton- svojih pravic. na današnji seji obravnavala sue- i OZN so danes objavili, da J e po- stv<) jn (KJbora za gospodarske or- ;e predložil upravni odbor sklada glJska ladja, drugi 20.776- Pogajanja med ZDA in Egip- ško vprašanje. I veljnik mednarodnih čet v OZN ganjzacije Republiškega zbora in lrs za zidanje stanovanjskih hiš tom o plovbi po Sueškem prekopu V začetku tega meseca je vla- general Burns govoril s pomoč- gbora proizvajalcev Ljudske skup-i v ]etu 1957. Ker je na javni raz-pa so menda trenutno zastala, da svetovala ladjam pod bntan- nikom načelnika generalnega ggjne Slovenije, pomenijo velik pjs prispelo veliko več raznih ker se hočejo ameriški predstav- sko zastavo, naj.se zaradi -nevar- štaba izraelske vojske Meirom pr;Spevek h gospodarjenju z go- j vlog, kot pa je razpoložljivih ! niki posvetovati z ostalimi upo- nosti min- izogibajo plovbe po Amitom o zgraditvi mejnikov — zdovj predvsem v tem, da poeno- ! sredstev sklada, je upravni odbor ! rabniki prekopa, da bi našli iz- prekopu. Po uradnem britanskem ograj na nekaterih točkah egipt- s t a v 1 j aj o dosedanji sistem gospo-1 sklada za zidanje stanovanjskih I hod iz sedanjega položaja in orno- tolmačenju ta nevarnost še nada- sko-izraelske demarkacijske črte. darjenja in zbiranja sredstev, ter hiš predlagal razdelitev, ki upo- 1 gočili uspešen predlog glede na lje obstaja. Predstavnik Foreign Doslej je bila ta črta največkrat v tem, da dajejo jasnejšo razdeli- števa tako ugodnejše ponudbe označena samo z risom po tleh. p.v upravnih in strokovnih nalog, j koristnikov kakor tudi pogoje General Burns je poslal izrael- zadružnim organizacijam pa tisto razpisa., ki daje prednost večjim skim oblastem tudi posebno noto , mest0 in vlogo, ki jim tudi v go- mestom ter industrijskim in ru- v zvezi s preletavanjem področja z(JaTstvu pripada. darskim središčem, ni mogoče povedati, kdaj bodo prekopa. ~Ce Egipt izjavlja, da je; pri Gazi. V marcu je Egipt več-| Načela, o katerih je razprav- 7 norazdelitev proračunskih ameriško-egiptska pogajanja o prekop očiščen,- je dejal, »to se j krat protestiral pri mešani ko- ]ja] Izvršni svet, rešujejo vrsto ; sredstev ki so določena za znan- Suezu končana. Dodal je, da vla- ne pomeni, da je tudi plovba 1 misiji ^ za premirje proti tem snovnih vprašanj gozdarske s(vpna 'raziskovanja v letošnjem : nespremenjeno egiptovsKo sta- Officea je omenil v razgovoru z i lišče. novinarji, da je egiptovska vlada Uradni predstavnik State De- lani v novembru opozorila na mi-partementa je danes rekel, da še ne v Sueškem zalivu južno od da ZDA ameriškim lastnikom la- varna.« izraelskim prekrškom. OB STOTI SEJI OŽJEGA RAZOROŽITVENEGA ODBORA OZN PRVI OBRISI SPORAZUMA o zmanjšanju klasičnih oboroženih sil London, apr. (Tanjug). Ožji odbor razorožitvene komisije OZN bo imel jutri v Londonu stoto sejo. Na dosedanjih sestankih je po splošni razpravi obravnaval vprašanje atomskih eksplozij in, ker ' ni dosegel sporazuma, je prešel -^nker P& plove pod itali- na vprašanje običajnega orožja. t. zastavo I Razprava o tem se nadaljuje in n*C,Se?nik Naser' je izjavil J™ kaže. da bodo dosegli kon- »traži onkraj Gaze nju v prihodnj ustregli sovjetskemu pomisleku, da bi bilo brez koristi razpravljati o problemih prve faze, če i« ureKon oei eeimov- spremenilo sedanje delovno in ne bi bilo nobenega upanja, da bi ga žemlja, ki je podvrženo konstruktivno vzdušje v ožjem razorozitvena prizadevanja v tej .'lem,, JC 'ia je „ opteriškemu novinarju, i kretne spo hUeški prekon del esintov- spremenilo službe: | jejn :e jzvršni svet imenoval ko- uvajajo enoten način gospo-, misij ki :0 scstavljajo: darjenja z gozdovi ne glede na . sektor lastništva: I direktor podjetja »Litostroj« poenostavljajo gozdarsko služ-1 inž. Božidar Guštin, direktor Ze-bo v celoti, ločujejo upravne in lezame Jesenice Milan Kristan, inšpekcijske službe od gospodar- sekretar Sekretariata Izvršnega i sko operativnih ter jih prenašajo sveta za industrijo m obrt inz. na gozdna gospodarstva in za-, Ludvik Kremžar, elan SAZU in ; družne gospodarske organizacije: redni univerzitetni profesor dr. I kmetijske zadruge in gozdarske inž. Anton Kuhelj, izredna profe-„ _ . .. , i poslovne zveze; sorja tehniške fakultete dr. inz. V Foreign Officeu pravijo, da približujejo gospodarjenje z Roman Modic in dr. inz. Roman se je pet delegacij v načelu spo- gozdovi proizvajalcem oziroma Poniž, sekretar Zveze inženirjev razumelo o ravni oboroženih sil njjhovim organizacijam, kmetij- in tehnikov LRS inž. Janko Tor-i« razorožitvi v prvi fazi, da pa skim zadrugam. krepijo družbeno kar ter tajnik Trgovinske zbor-nia ohičaine oborožitve tudi ob- Je ostal° odprto vprašanje spo- upravljanje in povečujejo nadzor- nice za LR Slovenijo inž. Miloš i i , iSa r«fl!uma v drugi fazi. V prvi fazi stTO nad uporabo sredstev gozdnih Vehovar. Za predsednika komisije veznost o nadaljnjem zmanjša- w le ZSSR & Kitaj. go«« uporano.rea g ^ jmenovan direktor Zavoda nju v prihodnji fazi. S tem bi ska STQje oborožene Sne na dva V zvezi s tem bo treba spre- za raziskavo materiala in kon-in pol milijona vojakov za vsako, menjj; zahon o gozdovih, zakon o strukcij LRS inž. Viktor Turnšek. Velika Britanija in Francija pa na 750.000. S tem bi se vojni pro- škega delegata Stassena, da bo priporočil svoji vladi, naj sprejme predlog, da bi morala biti v sporazumu o prvi fazi zmanjša- odboru in zunaj njega. smeri kaj basnila. Vodja sovjet- V zvezi z včerajšnjo sejo ske delegacije Zorin je rekel, da ožjega odbora razpravlja da- se mu zdi Stassenova izjava zelo našnji »Times* o izjavi, ameri- pomembna. Uporniška ofenziva v zahodnem in Južnem Alžiru Sapurska samouprava tat»sko-d0n' 9' apr' (Reuter)- Bri* se n 'Slngapurska pogajanja so Uraij^ v Slavnem zaključila. bij j° Lilo objavljeno, da je tram, Sežen sporazum o no- obramaam°Upravi Singapura. Le hadalieZUna”^® zadeve bo- nišk. komandosi s0 sinoči v 0ra- in8apu v V 10 Britancev. nu streljali na francoske vojaške Prist0- a avtonomna vlada bo' patrulje. Po prvih poročilih je Iha za trgovino, prosveto, bilo ranjenih 7 francoskih voja- še vrsto dru- kov- 4 Alžirci Pa so bili ubitk V se vrsio uiu zadnRh 24 urah so komandosi ondod še na petih drugih krajih računi znižali za 10 •/«. »Times« meni, da bo Stassen priporočil svoji vladi, naj bi ZDA izrazile pripravljenost, da bi se pogodbeno zavezale za nadaljnje 15-od stotno zmanjšanje oborožitve v drugi fazi. S tem bi se tedaj Pariz, 9. apr. (Tartjug). Upor- Hotranj0 ° gih zadevVp "°St m se l1*™ u‘u' zadnjih 24 urah so komandosi suvel' Predstavnik britanske- ondod še na petih drugih krajih ** oh bo domaCin- Pa tudi napadli Francoze. Ti so imeli pri lj6n rarhbne posle bo ustanov- tem nad 20 mrtvih in ranjenih. do s;°Seben ^et, v katerem bo- Upo™iška °fenziva, v4 zab°f‘ ^hganuroi 1 * j- j * nem Alžiru in še posebej v Ora- S0,pP.Urci ln tudl Predstav- nu> ki se je zafela pred dvema cije 'Qnie Malajske federa- tednoma, se je danes močno razvnela. Uporniki so z bombami na- Agrarne pogodbe utegnejo Segnij evo vlado potisniti docela v desničarski tabor 6; slatisk?' ?• aPr. (Tanjug). V po- kratje in liberalci — dosegli kom-noVo gornici se je danes na promis, tako da se je za sedaj 3 debata o agrarnih vlada ognila krizi. Znatno so po-*8njie ^em vprašanju bo pustili socialni demokrati ki ne hidi vn!asvlada Ponovno sprožila terjajo več absolutne zaščite pra-heSo . ^ n j e zaupnice. Po vrsti vic obdelovalcev pred zemljiški-dem u S0. tr* vladue stranke mi posestniki, nekoliko pa so po-°kristjani. socialni demo- pustili tudi liberalci od svojih konservativnih zahtev. I Kompromisa, ki so ga dosegli predstavniki vladnih strank, pa niso sprejeli demokrščanski sindikalni prvaki, ki še zmerom vztrajajo na zaščiti pravic obdelovalcev. Demokrščanski sindikati imajo v zbornici 20 poslan- Novi CK KP Avstrije . pr- , Avstrije »Volkstimme« AvJ ■■ se je konstituiral CK ^Vjj k ri,e’ ki je bil izvoljen ' a9’ apr' hap 3 s° bili ,ane ,P4u' vlade in so pozvali Segnija, naj b«r Ernst v ne načenja vprašanja zaupnice, Hm?’ Friedrich Ffiedl Firn- ker bl v tem prjmeru sindikalni K,hner, Johann vXTnn' Franz poslanct utegnili glasovati proti Ultz, ’ za.sekretarje pa Heinrich .rie^l Firnhprp Franz Makarios na Madagaskarju Etnarh namerava v London, da bi se v smislu resolucije OZN pogajal o ureditvi ciprskega vprašanja Tananariv (Madagaskar), 9. apr.) se bo Makarios sestal z laburi-’ (Reuter — AP). Ciprski etnarh stičnim poslancem Noelom Ba-obrambni proračuni znižali za Makarjos je priSpel iz Tamatave kerjem, s katerim se je že prej četrtino. To pa bi bil vsekakor v Tananariv. S Seychellskih oto- večkrat razgovarjal o ciprskem prepričljiv uspeh londonske kon- kov ga pripeljal grški tanker , vprašanju. Iz Tananariva bo na-ference ožjega razorožitvenega »oiympique«. Na Madagaskarju daljeval pot v Nairobi, odkoder odbora OZN. * ' ' ' Drugi francoski atomski načrt Pariz, 9. apr. Francija bo v padli francosko oporišče in patrulje v Peragou. Pri Temošanu so uničili nasade nekaterih francoskih kolonov. Vojaški spopadi ” SCSZt prihodnjih peiih ie.ih ,»ve,tir.,, jo na hude napade upornikov v zgraditev atomskih. naprav -tudi na jugu Alžira, na področju reaktorjev, elektrarn, Podmornic, Biskre. Uporniki so davi zasedli ad.j m tovarne izotopov- 500 mi-več naselij, iz katerih so se mo- 'uard frankov. Glavni napori bo-rale manjše francoske garnizije do usmerjeni na graditev atom-umakniti. Francoski konvoj je pri sklh elektrarn, katerih skupna Djelfi zašel v zasedo. Ondod so ™lpvost naj bi znašala 1. 1965 uporniki sestrelili tudi francoski 800.000 kw. helikopter. I Te podatke so objavili v osnut- Do uličnih spopadov je prišlo ku drugega petletnega načrta za davi v mestu Alžiru, kjer so razvoj atomske industrije in raz-uporniki na treh krajih streljali. iskav, ki ga je vlada danes pred-na francoske vojake. iložila poslanski zbornici v odobri- Alžirski verski poglavar Labri tev. Vladni predstavnik je izjavil, Tebesi je bil ponoči odpeljan iz da je odločitev, da se Francija na središča mesta. Francozi pravijo, tem področju povsem osamosvoji ■ da so ga ugrabili uporniki, pre- od ZDA in tujine, bistvena zna-j oblečeni v francoske vojake. Ičilnost tega načrta. s« ZDAJ SE KRITIKA Z A HO D N O N EMS K I H LIBERALCEV BONN SILI NA POT »ki je nevarna za ves nemški narod« Stališče demokrščanskih sin- ner v: ‘-uuuci-g, *h Rudolf Richter. Bonn, 9. apr. (Tanjug). Po kritiki socialnih demokratov proti načrtom o opremi zahod nonemške vojske z atomskim orožjem je danes proti vladnim ukrepom protestirala še Liberalna stranka. Predsednik Reinhold Mayer in njegov namestnik Erich Mende sta izjavila, da bo Zahodna Nemčija, če se bodo uresničile napovedi kanclerja Adenauerja in obrambnega ministra Straussa, »krenila po poti, ki je nevarna za ves nemški narod.« Reinhold Mayer je na sestan-1 Vodja Liberalne stranke je na-ku z novinarji s poudarkom iz- dalje dejal, da obveznost vlade javil, da liberalci obsojajo raz- da ne bo uporabljala in izdelo-poreditev atomskih enot na pod- Vala atomskega orožja, zdaj ni Sa« zaFrr i" Brwin ^zakona" Frie^^retarje pa Heinrich °hHer i9edl . Ejrnberg, Franz dikaj'nih poslancev resno ogroža 'ročju Zahodne Nemčije, kakor „ ič ” d r u ge g a ~ k a kor" mr t va črka itln/ln lrar 111 z 1 i L- rč i tp v nmrnrlLon aKudt. . „ Kp B ........ tVICnler- P°zici)e Segnijeve vlade, ker lah- tudi kršitev pogodbenih obvez- na jrj k gQ ž t k j. rOsnrin ... 1_____________- ko računa samo na glasove mo- nosti, da Nemčija ne bo uporab- *■ K 1 . ____„r,„ -1 Prepovedana narhofašistične desnice. Podpora ljala niti izdelovala atomskega P V® ** 1* '? k ZDA ' ^bistm ken’ 9- aPr- Notranje desnice bi še bolj označila Segnt- orožja. So tudi razlogi za boja- hodnonemške vojske ZDA pa o allnje Y° ie prepovedalo na- jevo vlado za desničarsko usmer- zen, da bi utegnila biti razisko- napovedale možnost, da dobi tu- del°vanje Komunistične jeno in kompromitirala sodelo- vanja nemških strokovnjakov na ‘‘Ua ni. sar.ia. Vlada je zaple- vanje socialnih demokratov v področju jedrske znanosti izkori- J n° premoženje. ‘vladi. Iščena tudi v vojne namene. bo z letalom odpotoval v Atene. Po prihodu v Tamatav je Makarios novinarjem izjavil, da namerava v kratkem v London, kjer bo zahteval osvoboditev Cipra. Vabila na pogajanja ni prejel, a v Londonu bo vsekakor delal za stvar ciprskega ljudstva. Skliceval se je na resolucijo OZN j o Cipru in poudaril, da ta priporoča pravično rešitev tega vprašanja. Ko so ga vprašali, ali ima zveze z laburisti, je etnarh odvrnil, da ima zveze z vsemi britanskimi političnimi strankami. Britanski proračun London, 9. aprila (Reuter). Finančni minister Peter Thorney-croft je danes v Spodnjem domu podal predlog proračuna. Izdatki znašajo nekaj nad 4.5 milijarde funtov šterlingov, od česar odpade milijardo 420 milijonov na izdatke za obrambo. Izdatke za civilne potrebe cenijo na dve milijardi 656 milijonov funtov, pri čemer je vštetih 550 milijonov za brezplačno zdravstveno službo, nadalje 445 milijonov za prosveto in 207 milijonov kot subvencije za prehrano. V svojem poročilu je finančni minister rekel, da so izgledi za dohodke v proračunskem letu 1957/58 bodrilni, navzlic temu, da bo vlada zmanjšala davke za 100 milijonov funtov šterlingov. Jorring zaključuje svojo kašmirsko misijo New Delhi, -9. apr. (Reuter). — Posebni odposlanec Varnostnega sveta za ureditev kašmirskega di Zahodna Nemčija atomske rakete in druge usmerjevane .izstrelke. Vojaški strokovnjak stranke Mende pa ie izjavil, da se bo stranka uprla uvedbi atomskega orožja v zahodnonernški vojski predvsem zato, ker bo to smrtno nevarno za deželo in bo najbrž izzvalo podoben korak tudi v Vzhodni Nemčiji. »Dokler bo le „ _ _ najmanjša možnost za sporazum l vpra^anja Gunnar Jarrtng je da-o združitvi dežele,« K je izjavil Mende, »bodo liberalci nasprotovali takšnemu razvoju.« Mende je poudaril, da vidi stranka edini izhod iz položaja, ki preti državi, v podpori prizadevanjem za razorožitev, in je dodal, da imajo ZDA in Sovjetska zveza v tem oziru naj več jo odgovornost. Na koncu je rekel, da ima bonnska vlada »življenjski interes podpreti ta prizadevanja.« nes izjavil, da je zaključil drugi del svojih razgovorov z indijsko vlado. Danes je Jarring odpotoval znova v Karači, od ondod pa bo krenil v 2enevo. VREMENSKA NAPOVED ta sredo. 10. aprila Zmerno oblačno 7 vmesnimi razjasnitvami. Nočne temperature okrog 0, dnevne do 12 stopinj Cel?JJa, v Primorju do 16 stopinj Celzija. Nevarnost slane. PLENUM CK LJUDSKE MLADINE SLOVENIJE POMANJKANJE mladih kadrov KI IMAJO SMISEL ZA DELO S PIONIRJI Ljubljana, 9. apr. - Pod vodstvom predsednika CK LMS Frančka Mirtiča je bU danes deveti plenum Ljudske mladine Slovenije. Obravnavali so delo in naloge Ljudske mladine v zvezi s pionirskimi organizacijami, določili, da bo šesti kongres LMS 13. in 14. septembra v Celju, in se pogovorili o pripravah nanj ter razpravljali o letošnjih mladinskih delovnih akcijah. Sedaj je okrog 16 organizacij, ki skrbe za vzgojo mladine. Mimo pionirsko mladinske organizacije Tabornik so zlasti delavne Zveza borcev, društva Partizan ia strelci ter gasilske organi-, zacije, v zadnjem času pa se uspešno uveljavlja Ljudska tehnika. Sploh se je družbena skrb za vzgojo mladine zelo povečala in razširila, razvile so se tudi nekatere višje oblike, kot sveti za varstvo mladine, in tudi stanovanjske skupnosti bodo odprle nove perspektive. Vzlic temu pa se je pokazalo, da ne kaže zapostavljati skrbi za dotok mladih kadrov, ki imajo smisel in veselje za delo s pionirji, zlasti če so kdaj to odgovorno delo že opravljali. Gre za delo s pionirji v prostem času, ko vsega bremena ne njo- kov in ga tako odtegniti raznim škodljivim vplivom bodisi filma bodisi literature. Po šolah so pionirski odredi, ni pa rečeno, da Preosnova našega izvoza v ZDAj*M/ygSTT^ Premagati bo treba šo nekatere težave z veterinarskimi predpisi in prevozom Beograd, 9. apr. (Tanjug) — Konec prihodnjega tedna odpotuje v ZDA skupina naših gospodarskih strokovnjakov z generalnim sekretarjem Zvezne zunanjetrgovinske zbornice Ivanom Barbaličem na čelu. V ZDA bodo ti predstavniki naših gospodarskih podjetij, zainteresiranih na menjavi blaga z ZDA, navezali poslovne stike z ameriškimi tvrdkami, da bi ugotovili možnosti za povečanje trgovinske menjave blaga. Zadnja leta so nastale znatne spremembe v sestavi našega izvoza v ZDA, katerega vrednost je znašala lani nad 8,2 milijarde dinarjev. Spremembe se kažejo v povečanju izvoza industrijskih izaelkov in polizdelkov na račun remo in ne smemo naložiti pro- pogoji, in tesno sodelovala s pio- svetnim delavcem. V prostem | nirji pri raznih akcijah in praz- času je treba otroku dati mož-' novanjih, letos še posebej ob nost za delo, ki ga veseli, zlasti! proslavah Dneva mladosti, ga uvajati v delo raznih krož-1 M. R. so pionirske organizacije prive- fu,rov'j’ j? katere je prejšnja sek šole, so le oblika, prek ka- j leta odpadla večina izvoza, tere uveljavljamo družbeno skrb Jr™nost našega uJ°za iz za otroke ustrezno njihovi raz- f..A Je znašalla lani nad 38 mi-gledanosti. Ker kadrov za vzgojo hJard dm- Največ smo uvozili pionirjev močno primanjkuje, je i P»enice, mas^ti, premoga, loja in nujno organizirati sistematično1 P Ifir. rrJascob iz pomoči, kt vzgojo mladincev ne le iz vrst ?°,)° P Jugoslaviji. Uva- srednješolske mladine, temveč zah sm0 *ud\ usnJe' avtomobile, tudi mlade delavce, tehnike, za- ' razn?..rudarske stroje, motorje družnike, pa bo izvenšolsko delo j m ni sestavne dele, gradbene s pionirji vsestransko in zani-' mivo. Tudi pionirske starešinske svete, ki so nosilci in usmerjevalci dela s pionirji, je treba pomladiti. Ljudska mladina bo skrbela za ustanavljanje pionirskih organizacij povsod, kjer so za to Priprave na Dan železničarjev Beograd, 9. aprila (Tanjug). — Dan železničarjev Jugoslavije 15. april bodo tudi letos slovesno proslavili v vsej državi. V vseh večjih železniških kolektivih bodo razne kulturno-umetniške manifestacije in športna tekmovanja. stroje in filme. V Zvezni zunanjetrgovinski zbornici menijo, da bi se lahko naš izvoz v ZDA '{ letos povečal. K temu bo ne- '{ dvomno pripomogel izvoz mesa in mesnih izdelkov. USTANOVLJENA m,„„u j, SLOVENSKA SEKCIJA Velike težave povzročajo naši^ ZDRUŽENJA ZA FILOZOFU0 trgovinski menjavi blaga z ZDA£ IN SOCIOLOGIJO pomorske zveze. Naše ladje ima-ž Liub* jo dostikrat zamudo in zato trpi ^ Včeraj dopoldne so se izvoz sezonskega blaga, zlastiIjani -zbrali na svojem ust lesnih izdelkov. To vprašanje bojnem sestanku različni slovf še bolj pereče, če se bo povečal f javni kulturni delavci in usta naš izvoz mesa in mesnih kon-^jj slovensko sekcijo Združenj serv v ZDA. < zdTU' DEJAVNOST JUGO SLOV AN SK O-IT ALI J AN SKE TRGOVINSKE ZBORNICE Ž za filozojijo in sociologijo■ E/™ žen je samo je bilo ustanov1} vprašanj v letu 1954 in sklenitev in sporazumov lani in predlanskim. IZ ZVEZNE INDUSTRIJSKE ZBORNICE Preverjanj*e enotnega sistema analitične ocene delovnih mest ngodno poteka Beograd, 9. aprila (Tanjug) — Preverjanje predlaganega enotnega sistema analitične ocene delovnih mest, ki traja že več mesecev v industriji in rudarstvu, je rodilo ngodne sadove zlasti v podjetjih barvne in kemijske industrije ter v elektroenergetskih podjetjih. Sistem je preverila Zvezna industrijska zbornica prek svojih združenj. Združenja so ji nedavno poslala pripombe k predlaganemu sistemu, ki se nanašajo predvsem na težavnost posameznih delovnih mest oziroma na njihov odstotni delež v celotnrtn številu točk. Komisija za analitično oceno poslov je proučila vse te pripombe in ko jih bodo proučili tudi njeni organi, ki jih bo poslala sekretariatu za delo ZIS, ki bo pripravil nov osnutek enotnega sistema za analitično*oceno poslov. Komisija Zvezne industrijske zbornice meni, da je moč uporabiti tako zasnovani sistem v tovarnah s pogojem, da bi jim obvezno predpisali stalni delež plače v gotovini za vsako delov- vsake točke določali v odvisnosti od politike plač. Razen tega bi dali v sestavi plač pomembno mesto zaslužkom po normi in premijah. Tako bi bila celotna plača delavcev sestavljena iz predpisanega fiksnega dela in vrednosti točk na podlagi ocene posla in zaslužka po normi, vštevši premije. Med preverjanjem enotnega sistema analitične ocene pa je Erišlo do izraza mnenje, naj bi ila to samo podlaga za vodenje politike plač v podjetjih. Zbornica pa meni, da takšno mnen je pCVIbJSS OUIIIO JV ------- J '{ lani novembra v Novem Sa | Na včerajšnjem sestanku so Jst - _ . . '{ pogovorili o osnovnih nače Živahno razširjanje f sf te ifijo in sociologijo ukvarjaj gospodarskih stikov med Jugoslavijo in Italijo ikako ie po poklicu, vključi . '{ vse tiste, ki se kakorkoli t» Beograd, 9. apr. (Tanjug). - V poročilu, ki so ga danes '{prav samo občasno ukvarjajo • predložili letni skupščini Italijansko-jugoslovanske zbornice, { torni problemi. Doslej se jih 1 je poudarjeno, da je bilo razširjanje gospodarskih stikov {„rimniln za sekcijo okrog 3° ila\ med Jugoslavijo in Italijo v zadnjih dveh letih zelo živahno, „a da se bo v K temu sta pripomogla ureditev več spornih in neurejenih { ’ . .. l,n?no razmah' - -................ več gospodarskih pogodb \krfk^ s/kcm močno r . { nila m da bo možno v in i centrih, v Mariboru, v Celi Vrednost jugoslovanskega iz- predlanskim nad 38, lani , • ie je bil P°' IF lil/ f lil II Pa nad 45 milijonov dolarje;. p0. < Večji 0 večal se je tudi izvoz iž Italije, svečen vprašanj P Dredvsem v in sicer od 22 milijonov dolarjev m socio> nekatere leta 1954 na dobrih 41 milijonov srednji. Izreč kazalo dolarjev lani. j konst™ pobude, ki bi j*^ ^ Jugoslovansko-italijanska trgo- v sodelovanju §0lske pr°’ vinska zbornica je bila ustanov- stv0 čimprej u dravm resne ljena julija 1955. Njeni člani so 0rameL^LlTin zmedo, ki » proizvodna in zunanjetrgovinska Poman:lkl.?iuo . nagib šolah podjetja ter ustanove, zainteresi- uIada a. filozofije, Pred“ rane na menjavi blaga z Italijo. Prav aled?TntZJ*in eHkeO' V Doročilu zbornice ie rečeno, vsem pa soci Q „„ tn pri’ lužil ne* POSVETOVANJE O IZGRADNJI OSEMLETNIH ŠOL je bilo včeraj zaključeno. Na osnovi referatov in diskusije so udeleženci posvetovanja sprejeli zaključke, v katerih so podane osnovne naloge Zveze društev arhitektov glede projektiranja in izgradnje šol v Jugoslaviji. SKUPINA KOVINSKIH DELAVCEV bo konec junija obiskala Federacijo kovinskih delavcev Francije. Jugoslovanski delavci bodo v Fran-ciji^ obiskali nekatere tovarne in ladjedelnice in se razgovarjali o vlogi sindikatov v ekonomskem in političnem življenju obeh dežel. SAP-TURIST BIRO USPOSABLJA TURISTIČNI KADER. Zaradi potreb, ki jih je narekovalo poslovanje SAP-Turist biroja, je sprožilo Združenje gospodarskih organizacij cestnega prometa LRS organizacijo strokovnega tečaja za uslužbence turističnih fioslovalnic. Tečaj, ki se ga je ude-ežilo 16 oseb, je trajal oa januarjp do marca. NA OBČNEM ZBORU TRGOVINSKE ZBORNICE ZA KOPRSKI OKRAJ, ki je bil včeraj, so živahno razpravljali o predvidenem letošnjem turističnem prometu, o večjih nalogah trgovine, o premajhnih kreditih za obratna sredstva trgovin kmetijskih zadrug, o previsokih cenah mesa in še o drugin perečih vprašanjih. Občnemu zboru je prisostvoval tudi sekretar OK ZKS Albert Jakopič. V poročilu zbornice je rečeno, pripravljajo za to p* _ meren učbenik, ki naj bi šem obdobju dosegla aktivno zu- ?a osnoP? ftudy.a’__i„,r „„ analiz* da je Jugoslavija v blagovni me-žm seKClJ\ZJv kinaj bi s njavi z Italijo prvikrat po dalj- meren učbenik, ki na) J _ sem obdobju dosegla aktivno zu- , .'"'.•Tr . “„*orini na anau»' nanjetrgovinsko bilanco, ki je ***** Z^lTZf uaotovM oziro’ znašala nad 11,3 milijarde din. katerega bo ivtPres mladine ter Povečanje jugoslovanskega Izvoza rna spozn ... odnose, ozi’ je prišlo najbolj do izraza pri ži- j ^T^TtmMinedo dofflO. valskih proizvodih (živina, meso A l £ družbe V diskusiji s0 jajca, klavni konji) ter presnih "f . krvnimi tudi «n,D' 1 sodelovali med drugimi Sil,TT,St,Z' Povečanje jugoslovanskega uvo-žsred7Yl . ' , . aXo svoje za iz Italije se je nanašalo lani na ž Združenje bo fJnzofijo *n kemijske in farmacevtske izdelke ' glasilo »Časopis za J srb0-(zaradi povečanja uvoza umetnih ; sociologijo*, kt ?° in sicer tfi" gnojil in antibiotikov) gume in; hrvaščini (v latinic ), ^ bodo vozil. Zmanjšal pa se je uvoz tz- > krat na leto. V „niraziiinejži delkov elektroindustrije, tekstilne lahko sodelovali ,.sj;0 prav industrije, pogonskih sredstev itd.^^gj ^»kar najboljJi' no mesto, vtem ko bi vrednost1 n; gamo škodljivo, marveč da tudi nasprotuje načelom delav- PRILOŽNOST, KI SE NE POVRNE V Sloveniji imamo še 10.500 v Rogaški Slatini odpovedali v nepreskrbljenih otrok padlih bor- menzi kolektiva steklarne hrano, cev, 6500 jih je navezano izključ- To pa zato, ker je dobila menza no na pomoč, ki jo dobivajo od nalog od občine, da mora biti ZB, občinskih in okrajnih ljud- menza »tip menze za kolektiv sklh odborov, preostalih 4000 pa steklarne«, ne pa za druge, ki bi ima večjo ali manjšo možnost, da se z njenimi uslugami koristili, jim nudi dom potrebno vzgojo Tako je izgubil otrok v menzi in materialno pomoč. hrano, četudi prav gotovo ni bilo 2e lepo število tistih otrok nikogar med steklarji, ki bi se padlih borcev, ki so si že prido- protivil, da bi dobival fant tam-bili potrebno vzgojo in izobrazbo kai ceneno in dobro hrano. ZB za poklice, nam pove, da ni bila u Rogaški Slatini se je obračala naša jkrb zaman in da smo svojo na ve& strani s prošnjo, da bi dolžnost do teh vojnih žrtev vsaj funta sprejeli na hrano, tako tudi delno izpolnili, če že nam ni na upravo zdravilišča. Vendar je uspelo, da bi to storili v takem bila prošnja brez uspeha in je obsegu in s tako vsebino, kakor funt, ki se uči za peka, ki je bi bilo želeti. Prav to pa nam je marljiv, pošten in tudi v mladin-tudi lahko v pouk, da ni zgolj ®ki organizaciji deloven član, do-denar tisto sredstvo, s katerim bil hrano šele čez čas in to v pomagamo vojnim sirotam in se restavraciji »Bohor*. Tamkaj mu oddolžimo tistim, ki so žrtvovali ne režejo kruh in ne dele hrano svoja življenja za našo svobodo. *P° mačehovsko*, marveč mu je T tprinesena na mizo z veseljem in ° “ razumevanjem. Fant je to čutil, za šolcLTijBf za počitniške kolonije , » • in za obleko ter obutev otrok t0 zani veliko pomeni. nnnnnn filnV Premalo se zavedamo, da or- r-o in %jn! ganizacije ZB ne morejo delati eVnn ?Jh fr,TJ r,ri čudežev, da imamo vrsto drugih 6500 ten otrok, vidimo, da je pri- »1 šlo na enega otroka povprečno ni H 1 tn 32.000 dinarjev na leto. To je ne Zm0 r!iaterfalZ marveč tudi malo, premalo, da bi lahko do- ne , materialno, marveč mat segli uspehe, kakršne bi zaslužili TZ ti mladi ljudje, saj ta denar ne "d teli fpLeni^ eč^kot pa e pomeni niti za skrbne roditelje L . J?' T ,n dovolj, če žele, da bi otroka vzgo- ™’damo imamo, za- jili in preskrbeli z vsem, kar res nujno potrebuje. Drugo, kar pozabljamo, je tudi dejstvo, da velikokrat pre- Bi pa ta denar veliko več po- puščamo otroke padlih borcev, ki menil, če bi bilo v to številko s0 se izum obrti ali končau g0. vsajene tudi več ljubezni, več lanje, potrebno za gotove poklice, skrbi in več razumevanja do trok samlm sebi Naga dolžnost je, da padlih borcev. Da je temu tako, najdemo službe, najboljše, dokazujejo številni primeri, ko kar jlh je njihovi izobrazbi pri-se je z denarjem, ki ga je pora- merno moč najti. Le tako bomo bila razumevajoča roka skrbnika, iahko mlrni in nas ne bo ob spo. veliko več napravilo kot pa, če minu na njihove padle roditelje ga je delila roka brez praifega grenilo spoznanje, da nismo vse-občutja: »Tako, tu je denar, sedaj ga storili, kar nam je bilo v pa, kakor veš in znaš!* dcUnost in kar bi lahko. Premalo se zavedamo, da je Se nekaj let in teh otrok ne skrb za otroke padlih borcev bo več Preskrbljeni in v službah skrb družbe in da je ona odgo- se bodo pridružili našemu delu vorna za ta mlada življenja in in dali svoj delež za blaginjo nas njihovo bodočnost. Imamo pri- vseh. Ne zamudimo priložnosti mere, ko so vsi tisti, ki so pokli- ki se ne povrne: poskrbimo za cani, da bi poskrbeli za te otro- njihovo izobrazbo, poskrbimo, da ke, skoraj slepi za njihov živ- jim bo pot v življenje čim lepša Ijenjski razvoj, slepi za težave, in uspešnejša. To pa bomo storili v katere zaidejo nemalokrat po če bomo vsi mi v večjo pomoč krivdi družbe, ne pa po svoji ZB, ki bdi nad temi mladimi lastni. Zgodilo se je, da so otroku ljudmi On skega samoupravljanja. Naši. predavatelji v seminarju o delavskem upravljanju v rimskem inštitutu »Gramsci« Beograd, 9. apr. (Tanjug). Na rimskem inštitutu za vprašanja družbenih ved »Gramsci« bo 13. in 14. aprila seminar o delavskem samupravljanju. Uprava inštituta je povabila člana predsedstva SZDLJ Miho Marinka, sekretarja za zakonodajo ZIS dr. Jovana Djordjeviča in člana CS Zveze sindikatov Jugoslavije Aše-ra Deleona, naj bi imeli uvodna predavanja in sodelovali v diskusiji o problemih delavskega samoupravljanja. Miha Marinko, dr. Djordjevič in Aša Deleon bodo odpotovali v Rim 12. aprila. IZ REFORME SOLSTVA Akademije za vzgojitelje za delo v predšolskih ustanovah Beograd, 9. apr. (Tanjug). Podkomisija zvezne komisije za reformo šolstva za šolanje učnega kadra je na današnji seji sprejela predloge o reformi šol za vzgojitelje In šol za defektne otroke. Po sprejetih predlogih za šolanje vzgojiteljev za delo v predšolskih ustanovah bi ustanovili akademije za vzgojitelje, v katerih bi trajal pouk šest let. Razdeljen bi bil v dva dela. V prvih štirih letih bi si slušatelji pridobili splošno izobrazbo kakor dijaki v gimnazijah, le da bi se učili še nekaterih predmetov, specifičnih za to stroko. V zad- delkov elektroindustrije, tekstilne lahko sodelovali ljudje, saj je nami jv tem, da sproži kar | roko razpravo o vseh npr }i filozofije in sociologije,.^^ ž da bi se razprave o soc ,e {kar najbolj naslanjale na %in razmere v konkretni n 'et-'{goslovanski stvarnosti, f blik0’ fnejše oblike dela naj bi 1«°^. '{ val in primerno P°P'tl^ Z~„nUen( 4 hnr irntprcaa SO blU i ... J , . . ,■■'{ bor, v katerega so „ ni njih dveh letih bi se slušatelji^* dr. Vladimir Seliškar,/" učili predvsem strokovnih pred -izvan, Vladimir Bonač, Sfv metov, kakor na pr. otroške psi- stane Lenardič hologije, socialne zakonodaje in { gorjs Majer. lepih spretnosti (igranja, petja,'{ gimnastike in drugih predme-'{ npnrr KULTURI^ v 'lh°"sr-io «k.a™ue| do-Ž . . . —Mf z nfl- za vzgojitelje bi se lahko v sovali tudi drugi ljudje z vršeno srednjo šolo, in sicer ne^ Zdaj, ko je led-£tejfl Borff’ glede na starost. Pri tem so miJKflSf KuUurni razgaljene predvsem matere, ki ne f ,b°d? ™?k%e stekli morejo študirati, ki pa imajo v našem ^l/u/n^ smisel za vzgojno delo. ? “ občin^l__ Smrt v viharj’u pod Oj‘strico Mlada alpinista Marka Dularja in Franca Zupana so včeraj našli mrtva Ljubljana, 9. aprila. V soboto zjutraj sta stopila v Her-letovo smer v severni steni Ojstrice mlada alpinista Marko Dular in Franc Zupan. Silovit snežni vihar in gosta megla je zakrila za njima vse sledi. Gorska reševalna služba z našimi najboljšimi alpinisti je neumorno iskala pogrešana. Minuli petek popoldne sta se v društveni pisarni Planinske matice Ljubljana oglasila znana alpinista Marko Dular in Franc Zupan. Poprosila sta za ključ od bivaka pod Skuto in omenila, da nameravata na Koplših pri Kamniški Bistrici pripravljati drva za bivak. Ko sta prispela v Bistrico, sta spremenila načrt in krenila vzlic sveče zapadlemu snegu na Korošico, kjer imajo zvezni tečaj Gorske reševalne službe Jugoslavije. S tovariši sta se pomenila, da prihodnje jutro kreneta preko Ojstrice in Planjave na Kamniško sedlo ter naprej na prvotni cilj - bivak pod Skuto. Pomočnici v kuhinji sta povedala, da mislita preplezati Herletovo smer v severni steni Ojstrice. Pustila sta nahrbtnike v koči in oborožena s spalno vrečo ter alpinistično opremo krenila v steno. V soboto popoldne se je dvignil v Kamniških alpah silen vihar z gosto meglo, kar se je v presledkih nadaljevalo do ponedeljka. V nedeljo popoldne so člani gorske reševalne službe, ki se mudijo na tečaju, pričeli z iskanjem. Pod vodstvom tehničnega vodje tečaja tovariša Venlška so krenili gorski reševalci na sedlo med Ojstrico in Planjavo, vendar so se morali zaradi goste megle, ne da bi zasledili pogrešana, vrniti. Misleč, da sta sestopila v Kamniško Blstri-c<$, so odšli v postojanko na Korošici. V ponedeljek je tečajnikom prinesel nosač hrano in jim povedal, da sta Dularjevo in Zupanovo kolo le zmerom v Bistrici. Gorska reševalna služba je začela raziskovati severno ostenje Ojstrice, vendar sta Jim novozapadll sneg in gosta megla onemogočila nadaljnje iskanje. Včeraj sta iz Ljubljane in Celja krenili skupini gorskih reševalcev, ki bosta priskočili na pomoč tečajnikom na Korošici. Tudi kamniška reševalna služba je danes poslala svoje člane na Korošico, tako da išči pogrešana alpinista okrog sto ljudi, kar je gotovo največja akcija gorske reševalne službe. Naši najboljši alpinisti Joža čop, Stane Koblar, Andrej More ter ostali, kolikor jih Je na tečaju, iščejo pogrešana plezalca. Kamniška Bistrica (ob 20. po telefonu) - Zvečer sta prispela v Kamniško Bistrico Na seji podkomisije so zlasti \ ^^Til^rnTimrnšanja in za P°‘ živahno razpravljali o trajanju iza „ »innenske umetnike * '{prejšnji četrtek, ni ™/jkn°eter* '{pot je za drugi ,fetr}k°?t gori* i določen kritik in publici. { Ziherl. Znani politični m■ *» ob. {delavec, ki je nedavno » ^j. { širno razpravo »Umetnost { selnost«, bo jutri govori '{žankah o nekaterih a*;litike-'{ problemih naše kult«rne P nosača, ki ata se vrnila s Koroilce z na-| Predavanje bd zaradi S gkglc0l slednjim sporočilom: Skupina Levstik - Belač ^ in ZCLTCldi pfdadVdtBljU našla ob 16. oba ponesrečenca mrtva pod ^ izredno ZCiniVfliVO. JUGOSLOVANSKE GLEDALIŠKE igre bivakom Ojstrice. Skupina Levstik - Belač ^ išče pomoči, da bi prenesla trupli ponesre- £ čencev v dolino. Pomoč Jima pošljemo. Po ž vsej verjetnosti bosta trupli ponesrečencev^ ______________ preneseni jutri opoldne v Logarsko dolino.^ Reševalcem na Korošici je tragično novico^ »jfl Druge jugOSlOV(Ws£5* »poročil, aknpln. Levstik-B.l.č s kile,- { mU(> fci bodo med 5- / d0. njem, ker drugači ske in štajerske staviti. ' ‘ {slej prijavilo 22 gieaa^,-. g. j niška komisija »SterijineO/J v MALA STATISTIKA skupina Levstik-Balač s tare ki bodO mea -■ J0- drugačne ivere reievalcl s kranj- J ® ’ CndU se f „t- jer.ke .tr.m i. m,o mogli „p„-'{ majem v Novem SaaiI, untet- žslej prijavilo 22 Obdali nižka zorja< Celju, na nem, v ~ r0«ct*- togradu in Prilepu In doioČila \ zor ja* je obiskala ^fd0^fV '< Celju, na Reki, v Banji L (iut Kako je z našo telefonijo? 0 Tudi v naši republiki zbirajo in proučujejo podatke o dosedanjem razvoju in stanju naše telefonije. Modernizacije našega vsakdanjega življenja in gospodarstva si ne moremo misliti brez telefona. V celotnem PTT prometu pa pomeni prav telefonija najšibkejšo točko. Napredek telefonije je po vsem 0 V Sloveniji imamo na 100 prebivalcev poldrug telefon in šele od začetka letošnjega leta na vsakih sto prebivalcev tudi po enega naročnika. 0 V Sloveniji smo imeli lani 24.696 telefonskih aparatov in 14.397 naročnikov. 0 Večanje števila telefonov nas ne ero«,s a, ' * .. ... H V vvaitj« BIV V Ud IVIBIUUUV I1BB I1B fnT,«rti. ta J i 1 razvitostjo „0,7 z.dovoij.vaU. N. vsem svetu J. drtav. u. °05Pod‘r, v“' bilo n. primer let. 199(1 okrog 70 mi- prebivalcev sveta, Imajo kar 57Š vseh telefonov. To gre na račun Azije, kjer ima 53®/* prebivalcev sveta le 4*/* vseh telefonskih aparatov. Drugod so razmerja normalnejša: Evropejci, ki predstav milijonov. 0 V naši državi se je število telefonskih aparatov povečalo v tem obdobju od 110.777 na 148.757 aparatov, v Sloveniji pa od 18.960 na 23.428 ljajo približno eno četrtino prebivalcev ap.rSov v Istem časusVlevnaši na svetu, imalo 2A*/. apir?.°.v: v CB*U ,e 1® v nas svetu, imajo 28*/* vseh telefonov, ostali kontinenti pa imajo pri 17•/• prebivalcev li*/* telefonov. 0 V naši državi odpade na 100 prebivalcev 0.88 telefonskega aparata in šele med 200 prebivalci najdemo povprečno po enega naročnika. republiki zvišalo število naročnikov od 10.574 na 13.131. Skoraj polovica telefonskih naročnikov je v treh večjih mestih: Ljubljani, Mariboru in Celju. Takšna je tudi podoba telefonije v vsej državi. Omejena je na večja naselja in industrijsko razvitejše kraje. *. njihov program, da bi tej {dela, ki bi prišla v P0Št%daUski {veliki jugoslovanski prii' '{prireditvi. Končni Prog!/ bo se-'{gega Sterijinega bisk«1® '{stavljen, ko bo komisija o '{še nekatera gledališča. je '{ Odbor Sterijinega poz \ določil strokovnjake w gia- ' glavnih mest, da ki # jvitne teze svojih ref er '{jih dobila vsa gledališča. 'i književnikov in dramski/ ^ '{nikov, da bi bila M f pravočasno pripravljen okvir/ gledaliških delavcev v ^ o(t-iger. Nekatera gledališča ^ boru poslala podatke m za razstavo, ki naj re upri-i prikaže največje dosežke f zoritev domačih sod®, d0 daneS' skih del od leta pie.da- Pripravljajo tudi raz' „ vseh UŠIce literature, vojni- * naših jezikih po drugi voj Prijateljstvo la ty«tj?r|(5s®<*nllc Zveznega izvršne- spoštovanje suverenosti in aktivna it: 20 HniVe Vukmanovič je pre- koekstistenca - to so elementi, ki Eliinipm X. Prt3ateljskih deželah na krepko povezujejo narode in države fe >V i u in v sosednji Grčiji, sveta, v katerem živimo, nosi do«,?, lu8°slovansko-arabski od- Zdaj je tesnejše povezovanje sveta ptcžeti , Ij®nl na zdrave temelje in odločno postavljeno na dnevni red Bejrut Pozitivno vsebino, so Kairo, mednarodnega dogajanj.a. Z vsakim z Damask sprejeli Vukmano- dnem imajo čedalje večji vpliv na lega rokami kot dobrodoš- svetovno politiko tiste dežele, ki so clSar nameni in pri- namerno ostale izven blokov in ki iasnl ln nezdružljivi s vidijo v taki politiki najboljšo pot (te8nlle Kul kombinacijami. ki bi do pomiritve in konsolidacije razmer teMjetnp tem ^eže*am tuje ali v svetu. Potovanje Svetozarja Vuk- it- mannu^a no nonhro. ttavije 3*°’ da 3e ugled Jugo - ~ M,;ellk prav ......... DULLESOVI NAČRTI, KI JIH TUDI V SENATU ODOBRAVAJO Strogo razločevanje ameriške gospodarske in vojaške pomoči bi bilo tudi v neposrednem interesu ZDA ter ustalitve njene zunanje politike UNICEF ter Poljska in Madžarska manoviča na Bližnji vzhod, neobremenjeno z elementi sebičnih koristi, v teh deželah in je krepko potrdilo pravilnost politi- GrM« —Y v ien aezeian in je KrepKo potrdilo pravilnost politi- “,7 J a,,;;«; flosti ? varovanje neod- ke, ki podpira takšna pozitivna gi- odboru za pomoč tujini J€ poa- Vania v n®I}akoPravn°sti in ne vmeša- banja v svetu. koristne izmenjave misli o raznih - ^c^cianii sveta gospodarskih vprašanjih, 111 izven posameznih blokov, zanimajo te dežele. Ob tej priložnosti je prišlo do iskrenih razgovorov, ki so še enkrat pokazali nesebično pripravljenost Jugoslavije, da v okviru svojih možnosti — in te so vsak dan večje — sodeluje v gospodarskem razvoju prijateljskih dežel, New York, 9. apr. (AFP). — Na začetku letošnjega zasedanja Izvršnega odbora Mednarodnega sklada OZN za pomoč otrokom , (UNICEF) je direktor Maurice i Pate izjavil, da sta se poljska in ' madžarska vlada prijavili za so-' v., delovanje z UNICEF v svrho Nem York, 9. apr. (Tanjug). , Politiko pomoči bi naposled po- Druga najbolj bistvena znacil (j0ig0r0čne pomoči v njunih de-Najnovejši Dullesov predlog o re- { stavili na podlago trajne vladne nost novega predloga je po mne- ^e]aj1 pate, ki je bil nedavno v organizaciji ameriške pomoči tu- dejavnosti, kar je po mnenju ad- nju ameriških političnih krogov nekaterih vzhodnoevropskih drža-jini je vzbudil v wasningtonskih ministracije in več ameriških stroga ločitev gospodarske in vo- vajli Izvršnemu odboru pred- političnih krogih in tisku veliko znanstvenih in političnih inštitu- jaške pomoči, ki jo je v sedanjih jagaj> uporabi kredite v vi- zanimanje. V posebnem senatnem tov glavni pogoj, da bi bila po- razmerah zelo težko razločevati. g— 500.000 dolarjev za nujno po-odboru za pomoč tujini je pod- moč učinkovitejša, kakor je bila >New York Times« pozdravlja to mog otrokom in materam na Ma-prla ta predlog pretežna večina doslej. idejo, »če že ne iz drugih razlo- (Jžarskem. .......... ’ ’ Državna uprava že več let bije gov, pa vsaj zato, da bi pokazali iakll> načei5>?nj?.zadeve.ln na dru8lh sedanji stiki so privedli tudi do gianov me podati .a dva pctnlška vlaka' IV zgraditev oporišč Je leta 1952 privolila , n.trphr,. __ dose. Poaauih Je bilo ubitih 19 ljudi. FranC|jai k0 je bil Maroko ie pod franco- Ustavi, Če bodo potrebne za QOSe BURMA 0ZAR v RANGUNU i skim protektoratom. go napredka. Tudi Kongres več- rhtt \" AP Atil | krat spreminja ustavo, da bi si Ranflun ’ »»««««« I BRITANSKI NAFA I olajšal napredek. Gopalan je na- Ranguna , aPr- (Reuter). Predmestni 1 dalje izjavil, da bi “Vsak poskus, °koli 2nnl^za^eI °9ro*nen požar in uni- Kairo, 9. apr. (AP). Jemensko posla- v- + - mandata 20 stanovanjskih poslopil. Naj- niitvo je obtožilo britanske oborožene sile, preprečiti izpolnjevanje mandat , ®0v»nih D, ? je izgubilo živSjenje, poško- da so minule dni dvakrat močno napadle fcj s0 ga komunisti dobili na VO- “senj, . J* Wlo 40. Veter je razplamtel jemenske vasi v Narlbu. Poročilo pni, da Jitvah. zaseial seme spora, ki bi *>« J* na nrnstnn. /.Unli b-« sn Rricanri nri tPh naoadih UDOrabllall tez- . ... . •« t -t PO MAROŠKIH POTEH (V) Preplačano »darilo« (OD NAŠEGA POSEBNEGA DOPISNIKA) I več hiš. Napadi se nadaljujejo. maroški safijan znan tudi na svetovnem trgu. Na zadnjem mestu Kardinal Segura umrl J'* prostoru okoli" 15 kv."""km »o"Britanci pri teh napadih uporabljali tež- nrivedel* do obo- I \ f 5 stopila na maroška tla, zesu pri Casablanci in Salu pri je sevecja težka industrija s skup- '»atov, Skoa» cenijo na 2,25 milijona ke topove in da so razdejali štiri utrdbe m nazadnje lahko privedel ao o o je Francija, zgradila prista- Rabatu. Letala prepeljejo letno nroizvodnio 100.000 ton jekla. ' '..................................... roženega spopada«. Zahteval je j^lšča. Nato so prišle na vr- okoli 300.000 potnikov, 8000 ton v je zap0Slenih le 10.000 de- !^J«’nx nf0VI ’ sto’ceste in železnice, vzpo- blaga in 1000 ton pošte. lavcev, medtem ko predelovalna, g oči j o častne pogoje za izpolnitev - redno z vojašnicami in karavla- > Poštno-telegrafsko in telefon- [ [ahka in ekstraktivna zaposlujejo : njenega programa. mi. Razlogi za to so bili dvojni: sko omrežje je tudi zelo gosto. Ca- 200.0001judi. Gopalan ni podrobno govoril strateški in gospodarski. Treba je sablanca, Rabat, Meknes, Fes, Ma- Prednii zgoščeni pregled nudi o programu nove vlade, napove- bilQ zagotoviti nagel transport čet rakeš in Užda imajo avtomatske precej nepopolno sliko o tem, kaj dal pa je spremembo davčne po- | y notranjost nemirne dežele in telefonske centrale, Casablanca ■ Francija dala Maroku. Od vse- rIlm1hV ScTnTvZmNmHannrPH^ITnik P°vezati pristanišča na Atlantiku kot gospodarsko in Rabat kot ga tega bodo nekoč imeli koristi revnih sJ°lev- No\a predsednik. z gospociarskim zaledjem. To je upravno središče pa sta povezana Maročan; ne giede na to,, da je nrfv^mn iTtankf, P7 bil° °PravUen0 tako hitr0 in so' tudi z avtomatsko medmestno vse t0 premoženje zdaj še v ro- nniHnarfi^ ria ho v nai lidn0’ da ima danes Maroko Prl’ zvez0- kah Francozov. Delo Francije je novinarji izjavil, da bo v naj- (stanijge v Casablanci, ki je za Polovica investicij v maroško nedvomno veliko. Prinašalo marseillskim in rouenskim naj- gospodarstvo je bila porabljena • koristi Francozom, toda kate- večje in najmoderneje opremlje- za električne centrale. Na rekah, rim Francozom? no francosko pristanišče s prome- ki se povečini zlivajo v Atlantik, Maro- Rim, 9. apr. (Tanjug). V Se- tom 9000 ladij na leto in 8 mili- je zrasla cela vrsta hidrocentral, za p ^ iq42/43 villi je umrl španski kardinal jonov ton tovora. To in pristani- ki dajejo skoraj milijardo kilo- Ka innn miliiarrt‘fran- Segura, ki na ukaz Vatikana že šča v Safiu, Agadiru, Rabatu In vatov energije. v zne*Ku 10°” ™ 3.. . { tri leta ni opravljal poslov nad- Salu so povezana z omrežjem Maroko je eden največjih sve- so piac111 irancos škofa v Sevilli. Segura je naspro- 30.000 km dobrih cest, od katerih tovnih proizvajalcev superfosfata. ob''e™' . f ” 1o ,, m;nhn„m toval sodelovanju KatolLške cerk- je 10.000 km asfaltiranih in naj- Letno ga izvažajo nad pet milijo- : m „hvp7. ve in Francovih fašistov. Zato ga boljše kakovosti. Po njih obratuje nov ton, kar prinaša proizvajal- dflu Pohajale nazaj tem je Pij XII. odstavil. Od prihoda nad sto tisoče motornih vozil, kar cem okoli 20 milijard frankov. Za nikom, ki so morali , fašistov na oblast je Segura na- pomeni, da pride na vsakih 80 lju- cink in svinec pa dobi maroško lelnl primanjkljaj sprotoval Francovemu režimu in di po eno motorno vozilo. gospodarstvo nad deset milijard proračunu v znesku ao sto - nekaj časa preživel v izgnanstvu > Železniško omrežje, sorazmerno frankov letno. ?ar“’ medtem ko so . H izven Španije. Pred tremi leti je slabo razvito, meri skupaj 1700 km Maroko je tudi velik proizvod- investiranega Kapit p j ostro obsodil tudi novi konkordat prog, po katerih pa .vozijo sodob- nik prehrambenih predmetov, pripadniki trancos ega>' - ni električni in Dieselovi vlaki, Njegovi moderni mlini zmeljejo §a komiteja«> * °c . J ’ _ ki povezujejo pristanišča z zaled- okoli pet milijonov stotov pšeni- Creuzoti, Rotschildi, Mereie j ‘jem, predvsem z rudniki fosfata, ce: Pomembna je proizvodnja , ... * . z velikimi kmetijskimi področji sladkorja iz trsa, ki ga uvažajo Toda vse to je končno zgr J ter s krakom prek Užde z Alži- pretežno z Antilov. Predelava rib v Maroku. Vse stoji na mar rorrV. pa je najpomembnejša v pre- tleh. Zdaj pod gospodarsko in tu- Omrežje kopenskih poti je iz- hrambeni industriji. Maroške to- di vojaSko kontrolo Francije a- popolnjeno z letalskimi progami, varne predelajo 10.000 ton plave ročani šele razvijajo svojo .e - ki vežejo Maroko neposredno s ribe v 1,7 milijona zabojev kon- ™ formalno neodvisnost in suve- Francijo, Švico, Španijo, Italijo, serv, ki prinašajo 9 milijard fran- renost, ko pa jo bodo u -1 • Alžirom, Zahodno Afriko in obe- kov letno. S svojo proizvodnjo bo de|° Francije ostalo - ’ma Amerikama. Vsa večja maro- sardin je Maroko prvi na svetu. kl s svol.lr?_5:e ška mesta imajo sodobna letali- Manjšega pomena je tekstilna žulJ’ P*ačali m preplača . šča, od katerih sta največja v Ka- in usnjarska industrija, čeprav je Bogdan Pešic 80 bile v Dakarju volitve.TJdeležile so se jih tudi črnke — v 8vojih prazničnih oblekah in * vsem okrasjem med Vatikanom in Francom. LE2KE IZ RIMA Siva eminenca Kf J1 hi nujno videti Rim in njegovih štiri sto cerkva (in še jih gradijo z izdatno pod-Poro vlade) in armado duhovnikov, redovna "ikov in redovnic, ki jih.je na ulicah več-formir ta vsaj dvakrat več kot vseh drugih uni-bliJno vi ljudi skupaj, da bi si ustvarili pri-»d0l_j s , 9 0 Posvetni moči Vatikana, o njegovi Pedam roki". ki seže na sleherno področje: od jake n cenzure. ki daljša krila, razširja nedr-pa d " reže mičnosti filmskih in drugih lepotic, likem in gospodarskih špekulacij v ve- skega * fu- Podrobnosti tega »širokega vatikan-^jiRah na:'ti v mn°S>h razpravah in birokrat u z znar>stveno natančnostjo razkrivajo tain j Popolnost hierarhičnega aparata, ki ra*širii • n'1* P° vsem svetu, da bi ohranil in ^astn V^*v rimske kurije. Seveda imajo ta dela Vatikan ?e8to« na šest sto straneh obsegajočih raj v indeksih, v katerih je moč najti sko- itianct,,’ zadnja stoletja kaj pomenilo na S6 ®nem in kulturnem področju. Štirim; •a so se metode od takrat, ko so pred grma^ ln po1 st°letja na Florentinskem trgu na sDrerno .P°*cončali kritika Savonarolo, bistveno ske Siv Pretirano bi bilo trditi, da vatikan- p°litj» e eminence botrujejo slehernemu sklepu Vseh nne ^rščanske demokracije, vendar se v ni zgodilo ničesar, kar bi se ftienijj . križalo z njihovimi interesi. Mnogi so Spretna Suezom seveda), da so Britanci naj-^PoštevaH dipl°mati- Bili so v zmoti, ker niso lice, Ni^!1 ^80®etne tradicije prelatov svete sto-•'ja ie i .Va modrost taktiziranja in manevrira-tih v ^eiz^rpna; zlasti pa je bila v povojnih le-Veijko ■5s':e'1 koncepcija: daj malo, da obdržiš ližem n Petrovem mestu so realisti. Maksima-Onii6 SOd' v njihovo politično orožarnico. ®ravn DVati^anskih -transmisij« bi terjal raz-bierarhu°glav^e zase ie tudi, kako vatikanska 'tr*st,ian:'ai.UVel'’av^a SV°J° besedo med demo-Še, fe *> so med njimi še vedno najštevilnej-teJrije- n6j naimočnejše levo socialno usmerjene Prav »j < 2rnernih pa do sindikalnih, ki so se V°dstvn?dloeno uprle -desničarski evoluciji* sPričo agrarnih pogodb. Kako je to moč doseči, je tudi ena izmed skrivnosti vatikanske politične veščine. Geddovi dolgi prsti so prisotni povsod, predvsem pa tam, kjer odločajo. V tem je del odgovora, čemu demokristjansko vodstvo v glavnem vozi po »vatikanskih tirnicah«, medtem ko levo krilo stranke na čelu s sindikalisti razglaša, da bi se morala hierarhija svete stolice zares strogo omejiti samo na cerkvene posle. Posledica tega je, da so na Via della Concilia-zione v nekakšnem nenavadnem vojnem stanju z levimi težnjami, kar je prišlo dfastično do izraza ob volitvi Einaudijevega naslednika na Qui-rinalu. Avtoritativna vatikanska telefonska intervencija naj bi bila prisilila v zadnjem trenutku Gronchija k umiku. Ko se vodja levega krila ni hotel pokoriti, je demokristjansko vodstvo šele ob četrtem glasovanju naročilo svojim članom, da glasujejo zanj. Zdi se nemara neverjetno, da je. bil sveti stolici, ljubši liberalec Einaudi kot pa levičar iz katoliške stranke. Seveda so to zakulisne bitke, ker so v uradih na Via della Concilazione preveč premeteni politiki, da bi tvegali očiten in frontalen spopad. Nasprotno: pred tremi leti so tudi na Petrovem trgu prvič slavili delavski 1. maj. Sicer pa so vatikanske prilagoditve neizčrpne. Cesa vsega ne napravijo, da bi pritegnili mladirfo: od nogometnih in drugih športnih klubov do plesnih krožkov in c;elo festivala jazza, na katerem so zvezdnice in zvezdniki lahke glasbe prepevali na »viže« poskočnih samb. rumb in boogie woogijev namesto erotičnih dvoumnosti besedila nabožnih pesmi. To je metoda: vštric s časom. Druga pa je -trda roka« na primer proti katoliškim intelektualcem, ki si dovoljujejo preveč misliti in se s tem izpostavljajo nevarnosti, da ne bodo umeli več ločiti, kje se neha »katoliška svobodomiselnost« in kje se začenja liberalno-radikalni ateizem. Z dvema besedama: božanje in palica naj bi v kali zatrla vse, kar bi ogrožalo vatikanske interese. Eden izmed značilnih zadnjih primerov je odstop osemdesetletnega predsednika ustavnega sodišča De Nicole, ki je bil tudi prvi predsednik republike. Začelo se je s pomisleki svete stolice glede veljavnega policijskega zakona, ki je po mnenju ustavnega sodišča v nasprotju z ustavnimi določbami, nadaljevalo pa z razlago nekaterih členov lateranskih pogodb. Gre predvsem za prvi člen, ki bi mu težko našli primerjavo v podobnih pravnih predpisih zavoljo nje- S T L' n »IJM CHRJJJJ * : EC 0N0M1A E SPIRI PJROGftAMMA «f.t «».,< ««" w> O*"** v,'.. . !• 110 l.t S I rt'N K n \itfvjfi »i« t.Tjvr. SKt L LC«A'. . i ' i K< (INOMIA k. I-EH-SONA I a* p etri o t. focuuin sna oatrv- s 11 ifiPi v i' M*ivi n.i.MiMi • imi«. xmmk Studium Chrlsti — *krb za dušnf blagor? \e, podroben študij pereče gospodarske problematik« gove neizmerne raztegljivosti in možnosti najbolj raznolikih razlag. Čeravno te pogodbe dopuščajo druge veroizpovedi, vendar s pogojem, da njih verska služba ni v nasprotju z javnim redom in dostojnostjo. Kako lahko to določbo razlaga kak klerikalno usmerjen kvestor, pač ni težko napovedati. Razen tega pa so te določbe v nasprotju z ustavo, ki v 8. členu zagotavlja, da so pred zakonom vse veroizpovedi enako svobodne. Razen katoliške imajo tudi druge pravico organizirati se po lastnih statutih, kolikor niso v protislovju z italijansko pravno ureditvijo. To neskladje je skušal urediti De Nicola in Vatikanu se je zdel to tako hud napad na njegove »svete pravice«, da je indirektno interveniral neposredno celo sam pontifex. Ko je De Nicola spregledal, da je naletel na zid, je stari politik, ki mu niso mogli tudi njegovi najhujši nasprotniki očitati najmanjšega nepoštenja, odstopil. Toda odprto je ostalo vprašanje, ali bo imelo ustavno sodišče zdaj še toliko poguma, da bo razsodilo o tem »neskladju«. ’ Omejili smo se na politično področje. O vatikanskem gospodarskem trustu je že marsikaj znano. Prislovična je tudi že spretnost njegovih finančnikov, da iz ene lire napravijo štiri, pa tudi deset. »Petrov novčič« umejo investirati. V Italiji kroži domislica: kadar obrneš pipo za plin ali vodo, ko prižgeš luč, sedeš v tramvaj, ali naložiš' denar v banko, raste zaslužek družine Pa-celli (priimek sedanjega papeža). Radikalni »Mon-do« je zadnjič objavil tehtno anketo Enricha Mantegna o cerkvenih posestih (parcelah) v Rimu, ki odkriva velikopotezno špekulacijo vatikanskih finančnikov z zemljišči, katerih cena se bo z bližnjo realizacijo regulacijskih načrtov tudi podesetorila. Nasledniki Leona XIII. namreč ne zametujejo njegovega pregovora: »L’Argent c’est la foi- ... J. J* »METALNA« • Pet mariborskih podjetij je združilo sredstva in tako vsem svojim ljudem omogočilo prijeten letni dopust S • Dnevna oskrba za 220 dinarjev JE NAKAZALA SMER enila sva se s tovarišem in tekočim računom (kot stoji v vse za Viktorjem Svagljem, ki pravilih tega društva) res nova. bodo k M dolgo vrsto let priza- In polna možnosti! devno, brez pravega oddiha vodi sindikalne zadeve »Metalne« — velike kovinske tovarne v Mariboru. »Vsako leto smo morali drug- uDje MeD see 286 dinarjev. Podjetja1 gozdiču ob morju veljal člane tej ceni primaknila 50 omenjenih petih mariborskih SINDIKAT — DELAVCEV KLJUČ DO MORJA Pot, ki jo utira »Metalna«, sedaj ko se je že združila s sosed- je iskati, vedno odvisni od tuje njimi, sorodnimi, tudi manjšimi dobre volje, stalo nas je pa podjetji, kaže organizacijski pri-ogromno denarja in potov, pre- jem tudi drugim večjim in zlasti ,n *uSmo n n? delavcem in manjšim podjetjem oziroma sin-uslužbencem pripravili kolikor dikalnim podružnicam. Poudari-j j i? cenen ln spodoben letni mo, da je ta mariborska- tovarna oddih ob morju in v gorah,« je stavila članom vseh vključenih ?r!s?j,.r og®’ katerih je kolektivov brez nadaljnjega na iniciativna sindikalna podružni- souporabo svoje že obstoječe po-ca »Metalne« ob moralni in ma- čitniške kapacitete, saj ima n. pr. terialni podpori delavskega sve- v Poreču taborišče šestnajstih ta ■ in uprave tovarne sprožila in weekend hišic in množico šoto-uspešno uresničila zamisel o rov, na Pohorju pa deset minut zdruzitvi petih kovinskih podje- od Mariborske koče lasten »Katij v Mariboru v društvo »Leto- dinarjev od svojega, tako da bo podjetij le 220 dinarjev! dnevni penzion v lepem borovem i B. F. višče kovinske industrije Maribor«. Namen te izvirne počitniške ustanove je, omogočati nekaj nad 3000 članom vseh petih kolektivov — »Avtokaroserije« — Ko- gerjev dom« s 40 posteljami in 40 skupnimi ležišči. CAMPING V PARKU POREČA... »Naše naselje leži med bo- šaki, »Elektrokovine«, »Remonta«, rovci v parku Poreča. Pod nami »Tovarne poljedelskih strojev« ter »Metalne« — ugoden letni dopust. Društvo je »zagledalo luč sveta« 4. februarja letos — torej je na začetku poti, neizhojene poti, saj je zamisel združevanja podjetij oziroma njihovih sindikalnih podružnic v neko na pol pravo gospodarsko ria pol pa društveno organizacijo z lastnimi osnovnimi in obratnimi sredstvi ima camping »Vigonjka«, levo »Telekomunikacije«, zadaj pa »Rašica«. Odprli ga bomo 1. maja, j dotlej bo že razširjen in »meha niziran«. Prva skupina članov »Letovišča ...« pa bo naše hišice naselila z 10. majem,« pripoveduje predsednik društva tovariš Svagelj. — Pa kakšno bo videti to taborišče? I »Skoda, da ni tu predsednika Pogled na Poreč OB MEDNARODNEM POMLADANSKEM ZAGREBŠKEM SEJMU J Mednarodni sejem grafičnih strojev Pred obiskovalci bodo stavili in tiskali »Gospodarski vestnik Zagrebškega velesejma« Letošnja pomladna prireditev Zagrebškega velesejma je’ mednarodnega značaja. V njenem okviru organizirajo osem specializiranih razstav, med katerimi bo vsekakor najpomembnejši mednarodni sejem grafičnih strojev in opreme. Ni bilo moč izbrati ugodne j-1 naše grafične industrije, da bo šega časa za organiziranje sejma lahko čimbolj zadovoljila potrebe grafičnih strojev in opreme kakor našega gospodarskega in kultur- Vzgoja k sebičnosti Bilo je v vlaku. Kupe dru- kos belega kruha in ga na de-gega razreda. Po klopeh sedijo belo obloži z dišečo Šunko, moški in ženske. Večinoma pre- »Na! ,Papcaj‘, muci, ,papcaj, prosti ljudje. Le tam ob oknu pa ti bo bolje!* . sloni elegantna, odišavljena Dečku nasproti sedi av • ženska. Prisodil bi ji kakih pet- najstletna deklica. V obraze* J intrideset let. Oblečena je v svi- suha in bleda. Poželjiva' ^ leno obleko precej kričeče bar- vabljivo šunko. To opazi t ve. Na nogah nplon-nogavice deček. Takoj, ko prime v ro in čeveljčki po najnovejši modi. slastno malico, jo pomoli Poleg nje sedi in brca z no- kletcu prav pod nos in Vr gami deček, ki šteje približno »Na! Vzemi!* »g šest pomladi. Niti minute ne Deklic i se zasvetijo oč'• miruje. Če trenutek obsedi, dvigne ročico, toda v tts maha z rokami in nogami. A hipu deček urno odmakne rn takoj se spusti na tla in teka na zalogaj, se odurno zarezi od okna do okna. Med tem potlači vse sebi v usta, zmerom nekaj godrnja. Sopotniki se molče spodle j ' Sopotniki ga ne gledajo pre- jo. Nato pa se trdo oglasi več prijazno. Radi bi mir, toda možak, po videzu delavec: mati ne reče rdzvajenčku niti »Slabo si vzgojen, smrkav besede. Sram te bodi!* .. Iznenada pa se deček obme Tedaj se razčeperi mo«- , k materi in nejevoljno vpraša: »Molčite! Moj otrok vam »Pa zakaj, mami. sediva danes mar!* • . jr tu, na tej trdi klopi? Drugekrati Preden more mož še kaj r se zmerom voziva v veliko lep- se dvigne tam od nasprotneg okna ženica ln zakliče: j »Prav ste povedali. Grdo se obnašal, pobalinček! Men deklica smili!* „ _ -j, -- j\ pa v” šem vagonu in sediva na meh kem sedežu!* »Oh. no — smolo sva imela danes, smolo« vzdihne ženska in ljubeče poboža fantička po laseh. »Prepozno sva dospela in vagon prvega razreda je bil Če se vam smili kaj dajte!* »Saj to tudi mislim.* Pod Šotorom je prijetno Zabeleženo Smotrna prehrana industrijskega delavca Delavec modernega Industrijskega obrata mora dnevno vse svoje telesne in duševne sile vlagati v delo. Ti napori vplivajo na zdravje in zmogljivost, zato je važqo, da vsebuje njegova hrana vse potrebne hranilne in dopolnilne sno-vi. Najboljše in tudi najbolj popolno hranilo je mleko. Z mlekom se povečajo notranje telesne odporne sile, kar je še posebej važno za ohranitev telesne zmogljivosti, čvrstosti kosti in zdravje zob. Prav tako se poveča odpornost proti raznim bolezenskim klicam in okrepi funkcija jeter, ki čistijo telo raznih strupov. V mleku so prav vsi vitamini. Zlasti veliko je vitamina B, ki zavira infekcijo. Za vitamin Bi, katerega od vseh hranil vsebuje prav mleko največ, trdijo, da preprečuje rakasta obolenja. Nadalje so v mleku tudi sorazmerno velike količine vitaminov B« In Bi« ter pentoten kisline, ki pripomorejo k boljšemu izkoriščanju beljakovin in s tem ovirajo živčne degeneracije. Lecitin ugodno vpliva na delovanje živčnega ai~ atema. Pri prehrani Industrijskega delavca ne smemo misliti samo na neposredno nevarnost strupov, ki nastajajo v procesu dela, temveč predvsem na okrepitev organizma z biološko izravnalno hrano. V tem pomenu je mleko najboljša pomoč proti poklicnim boleznim. Zaradi velike količine apna in fosforne kisline in to v takem razmerju, ki je človeškemu organizmu najbolj ugodno, pomaga mleko k čvrstinl kosti in zdravju zob. Njim pomagajo še ostali, življenjsko važni elementi, ki ao v mleku, pa čeprav v minimalnih količinah. Znana ao težka obolenja arca, krvnega obtoka in revmatična obolenja kot posledica slabih zob. Dolgoletne raziskave v Vipelholmu (Švedska) od 1946. leta pa do danea ao pokazale, da ae a harmonično popolno brano, pri kateri ima mleko odločilno vlogo, doseže najboljšo obrambo proti zobni gnilobi. Hude okva re zobovja pa nastajajo pri enostranski prehrani z* ogljikovimi hidrati, predvsem s sladkorjem ln jedili iz bele moke Zob je organ kot vsak drug in mora t krvnim obtokom dobiti vae hranilne in dopolnilne anovi. Mleko je idealno, popolno hranilo, ki hrani telo ln ga varuje. Povečav« prlrodne obrambne sposobnosti telesa ter • tem alg urnost delavca, da ae lažt zoperatavlja nevarnostim. Zaostritev mi sli povečava blatrost vida (v mleku J* mnogo vitamina A), zato ae pri delavcih zmanjšujejo nesreče in kronična obole nja. Na osnovi dognanj najbolj znantt strokovnjakov vsega aveta je mleko naj boljša In najuspešnejše hranilno sred stvo ta ohranitev delovnega človek vse* ataroafV V. B. društvenega gradbenega odbora, tovariša Mirka Macuna. On bi to najbolje povedal, saj je prizadevno izdelal načrte za tipizira-nje weekend hišice, za sanitarije in za restavracijo, za kar so potrebna razmeroma skromna sredstva, pa bo vendar v njih lepo, domače, prav nič slabše od hotelske sobe...« — Za to bo vendarle treba veliko sredstevl KAJ ZMORETA SLOŽNOST IN IZNAJDLJIVOST »Motite se! Vsak izdatek smo trikrat pretresli, vse bo sicer skromno, toda narejeno s pedantnostjo. Društvo posluje kot pod-' jetje: za vsako večje delo razpis in pogodba, izdelava na akord itd. Ogromno, največ pa odtehtata iznajdljivost in lastna pobuda. »Remont« je prispeval 300.000 dinarjev in prevzel celotno izvedbo grelnih napeljav — ktihali bomo z butanom... »Elektrokovina« je prispevala 100.000 dinarjev, izvedla bo vse potrebne električne instalacije in ozvočenje, prispevala je lesonit in les . . »Tovarna kmetijskih strojev« je dala žeblje, vijake, nekaj lesa, barve in ostale potrošne materiale ter delovno silo, denarja nima... »Avto-karoserija« bo izdelala avtobus.. »Metalna« pa je nabavila šasijo in motor za avtobus, plačala material za njegovo izdelavo, ima v delu deset weekend hišic, ter je poskrbela za odeje, rjuhe, žične vložke za divane, posodje za kuho, in ^valovito pločevino za restavracijo in sanitarije cam-pinga..;« Tovariš Svagelj je pred menoj razgrnil načrte campinga in povzel: »S skupnimi močmi bomo — kot vidite — naše letovišče že letos dobro uredili. Postopoma pa ga bomo še izpopolnjevali.« PENZION OB MORJU ZA 220 DINARJEV Se marsikaj zanimivega sva se pogovorila z iniciativnim predsednikom svojevrstnega mariborskega društva. Plan dopustov za vsa podjetja so že poimensko izdelali. Tudi za hrano, ki jo bo pripravljala lastna restavracija v poreškem campingu, so že izračunali hranilne vrednosti — štirje obroki, 40 dkg mesa dnevno, vsega 4500 kalorij, {Jrav zdaj, ko smo na pragu temeljite obnove naše grafične industrije. Rok za priprave je bil sicer kratek, odziv razstavljavcev pa kaže, da bo imela prireditev , koristne rezultate. Razen domačih P9djetij bodo na sejmu sodelovali še razstavljavci iz Avstrije, Češkoslovaške, Nizozemske, Italije, Zahodne in Vzhodne Nemčije, Švedske, Švice in Velike Britanije. Posebno pozornost bodo vzbujale tiskarske naprave, ki bodo med sejmom v polnem obratu. Tu bodo stavili in tiskali »Gospodarski vestnik Zagrebškega velesejma«, tako da bodo obiskovalci lahko videli ves delovni proces pri nastanku časopisa. Za obnovo naše grafične industrije bo odobrenih nad 10,5 milijarde dinarjev, od česar bodo 60 % potrošili za opremo. Pred- nega razvoja. Ko bo ta načrt uresničen, bo grafična industrija povečala svojo proizvodnjo za 58 %, kar predstavlja, izraženo količinsko v odnosu na 1955. leto, 33,700 ton izdelkov več. Ker je treba precejšen del plana za obnovo grafične industrije izpolniti že letos, lahko sklepamo, kolikega pomena je posebni sejem grafičnih strojev in opreme v okviru pomladanskega Zagrebškega velesejma. Grafična industrija ima-že sredstva za svojo obnovo, zaradi velike potrebe uvoza grafičnih strojev in opreme pa delajo zdaj na tem, da bi bil zmanjšan uvozni faktor. Pričakujejo, da bo moč devizna sredstva za nakup grafičnih strojev nabaviti po redni poti pri Narodni banki in pri Investicijski banki. Na Zagrebškem velesejmu bosta poslovali izpostava Ifji (U4/CUU jv uti »Oltj u- natlačeno poln. Morala sva sesti tiča vzame iz svoje ro~J}ehns0 semkaj, če sva se hotela peljati, šare okroglo kranjsko kloo > Potrpi za danes, mucek moj! priloži še pošten kos domaceg* Saj se tudi jaz ne počutim kruha in oboje izroči deK ’ dobro tukaj.* ki od veselega začudenja kom Deček pa sitnari dalje: more polglasno izdaviti bese »Grozno sem naveličan. Saj sem co tople zahvale. ^ kar skoro bolan. Tako rad bi »Bravo, bravo,* zadoni bil že zunaj, oh, mami!* vsem kupeju. Hkrati pa »Saj pravim, potrpi mucck kor bi jim bilo naročeno moj! Kmalu bo vožnje konec, navzoči krepko zaploskajo. Stari očka gotovo že čaka na Mati zardi kot puran, kolodvoru. Sicer pa — oh — se dvigne, zgrabi svojega pozabila tem, ti si gotovo lačen, Ijenčka in odšumi z njim v a da .da! Čakaj, dam ti ,papce‘!« kupe. Zdaj razvije papir, vzame Manica videno je, da bodo za tiskarne Narodne banke in posebna ko-nabavili okrog 500 strojev, za po- j misija, sestavljena iz predstavni-trebe reprodukcijske grafike, 1 kov Komiteja za zunanjo trgo-knjigoveznice in predelavo pa- vino, Zvezne zunanjetrgovinske pirja pa še 570 strojev in drugih zbornice in Narodne banke, tako potrebščin. Tako se bo v rajdob- da bodo imeli kupci zagotovljeno ju do leta 1960 dvignil tehnični vso potrebno pomoč pri nabavi nivo in povečale zmogljivosti i razstavljenega blaga. M. V. Del Zagrebškega velesejma Kupite sliko, prosim.. Sicer ao redki primeri, da zalotimo v gostinskih podjetjih otroke, ko prosjačijo ljudi za denar, ao pa, in prav ti primeri, za sedaj Še bele vrane, vrivajo človeku misel, odkod ta pojav, zakaj je do njega prišlo in kaj smo storili, da bi ga zajezili. Nekaterim takim mladoletnikom smo sledili. Ko so naprosja-čill dovolj denarja, ao odšli z njim v slaščičarne, v kino, eden izmed njih pa sl je naročil večerjo, In 3 deci (!) vina. Bil je svojih dvanajst let star. R. K. ni proajačil. Večer za večerom je hodil v kavarne in gostilne, kjer Je prodajal allke, ki Jih Je čez dan naslikal njegov oče. Naj nam naslednja zgodba kaj več pove o življenju, ki ga preživlja enajstletni otrok z Gosposvetske cest#. Enajstletni Rado je v popoldanskih urah oči. Rado se veseli takih aolz, ve, da bo opazoval očeta, ki Je v skromnem stanova- miloščina. Tak denar spravi v poseben žep. nju slikal. Otrok Je vedel, da bo moral zvečer »na delo«. Vedno je bilo tako: na lesonitnl ploščici so izpod očetovega čopiča vzcvetele rožice, zaaijalo je aonce, zlato, bleščeče sonce, v Radotovo srce pa Je silil mrak. Oče Je bil »naaajen«, ker ni imel cigaret in ker ni bilo denarja za alkohol. Nemirno in naglo je slikal in še akoraj ne-posušeno sliko dal otroku pod pazduho, da jo nekje v gostinskem lokalu proda človeku. Ki se malo razume na slikarstvo. Noč. V kavami »Evropa« igra orkester sentimentalno zgodbico. Težko plišasto zaveao pri vhodu odgrne bleda Radotova roka. Se bolj bled obraz enajstletnega otroka preaoja goste v kavarni in aklepa, komu bi bilo vredno sliko ponuditi. Rado ima Izkušnje; prodajanje alik Je ustvarilo v njem kos psihologa, ki zna precenili, kje je razpoloženje za kupčijo. Tamle pri oknu Je dvoje mladih zaljubljencev. Rado dobro pozna te vrste ljudi. Zmerom je imel občutek, da ae smešno obnašajo, da gredo najrajši »na limanice«. Brez besed se jima približa in pomoli pred njuna obraza aliko. Fant ga nejevoljno pogleda in odrine od mize - »Zgini!« Rado ni prizadet. 2e ponunja drugemu sliko. »Slika, lepa slika, prosim!« Omizje starejših moških začudno zre v otrokov obraz. Spogledajo ae ln se drug drugemu nasmejejo. To je vse, kar je otrok pri njih dosegel. Preveč so poglobljeni v razgovor, da bi jim mogel dati otrok kako drugo misel v glavo. V »Evropi« Rado ni imel sreče. Le nekaj miloščine je dobil od postarne ženske, ki so ji ob pogledu na otroka aolze zalile Zanj ne sme zvedeti oče. Pozna noč Je že, ko sreča pred nebo kega tuj a. Ženska se ustavi ln se mu nasnuje N'. 'cemu govori z besedami, ki jih otrok ne razume. Tujec seže v listnico in izroči dekletu 500 din. Ta jih da Radu: '»Saj si moj!« Poboža ga še in že odhiti s tujcem v temo. Rado ima rad to dekle in vse tiste, o katerih govore, da so slabe ženske. Ne more pa razumeti, zakaj so slabe in zakaj tako dobre, da od njih največ dobi. Kako čudni so ljudje v Ljubljani. V Žepu, za katerega ne ve oče, ima petsto dinarjev več. Ondan je imel večjo srečo, ko ga je nekdo pobožal po obrazu, mu dal tisočak In rekel: »Na, moj mali prijatelj. Pa skrij, da ne bo oče videl!« V čakalnici na železniški postaji se je približal ženi, ob kateri je sedel za nekaj let mlajši otrok, kot pa je Rado. »Slika, lepa slika, prosim!« | »čigav pa si?« ga je žena začudena vprašala. Rado ji je povedal. Vse ji je po- kadar - mamo In njega, posebej Dta.k” 'r0daja ,uj pijan. Da slika in da on. Rado. 1?'<» & .1 ke, da bo očka lahko apet plJ,n bo lahko kupil cigarete, Žena je oklevala. Snki »Kupite, poglejte, kako lepo sije.« „... Ženin otrok seie po »»ki-»Mama, »once!« . tBlco ™ Žena je kupila »sonce«, ki » njenl ve nemu otroku vsakodnevno s J . dinarJ liki ljubezni. Zanj je plača la 30«^ Rado pa je odšel s svojim »m' IS sil* v noč, k očetu, da napravi ob »Sl prodal?« ,e sk? , Rado odšteje denar očetu. K tj8K»J-ne utegne obleči, da bi hitr ^ v fl od koder se je otrok komaj »•Uno. j.t.i sliko, J*. Vtem, ko je otrok Pr0^fJ“' uHc0; napravil drugo. Rado gre zn ^ °a „o- - . . - noč, da zve vse tisto, ker zVečine tlčnikom lahkoživko, ki vodi pod roko ne- i vedal; da oče rad pije, da včasih pretepa ušesa, In vidi tisto, kar ljudje I noči počenjajo, Kaj P°*'f° nima več zvedeti, noči so (skreno. 1 dobra odkrile ln zaupale, tako , se on. ensjstle.nl Rado. ne bo^J „£ več tako otroško nasmejat,, k0 je „ gov vrstnik na železniški P { do t gledal sonc. na sliki, Radu »1 « stvari, on bo trgovec, tako P |n 0f oče, ko ga pušča v nočeh zdom ^ no vičuje tako početje z j*®®^ a ’pripraV napraviti otroka samostojneg . nega za vse boje z ilvljenj >v9rH»- i Radota zadnje večere "‘'‘‘in Mar je očetu zmanjkalo .g svoJ jn ploščic? Mar je ‘POf8^ Ji bilo otroku ukradel sonce . D® . povrO‘ da se ne bi otrok nikoli vec ^ , svoja pogubonosna ^ B|ej Naša dolžnost je, da otroku vrnemo »izgubljeno sonce«, ne pa da dovolimo, da ga on prodaja... spet razgrnila ik-■ .judern v varni »Evropa« in pokazaiaj . bled obraz, prezrel za njegova »Slika, lepa slika. Pr0*j"’ "bo .r- - „„ Bled otrokov obraz P ustv,rjarn° nase še naprej sliko, ki J doV, i* ve, ki prihajamo v kavarno notranje “P nov socialnega •krb#tva,la kot * bil° vanje mnenj in vtisov 0 Pripra' jetjih potrjevale take kandidatne i^skeea šveta določalo nUhovo num j.preJ se je sestal ple- vah za volitve delavskih svetov. —--------—^ lavskega sveta doiocaj o njinovo Občinskega sindikalnega Vsi prisotni so poročali, da so sveta Potem skupaj s plenumom SZDL, bile priprave za letošnje volitve iti ie” Sm° ustanovili komisijo, delavskih svetov v vsem času okrn Prou^evala vse probleme družbenega upravljanja doslej w ® volitev v delavske svete in najuspešnejše, vendar pa se je smo tej komisiji sporočili tudi tokrat razkrila vrsta po- ta^° od strani okraj- manjkljivosti in i Republiškega sveta držga„° .Približno, uvodno in za- PREMAJHNA AKTIVNOST PRI IZBIRI KANDIDATOV liste ki so upravnemu organizmu v podjetju všeč. NALOGE SINDIKALNE ORGANIZACIJE SE VSI NE ZAVEDAJO V pogovoru na razširjeni seji so nekateri člani Okrajnega sin- delavskega upravljanja, dikalnega sveta nadalje povedali, pomenilo, da delovnim plačo. Ker določa direktorje in plače oblastni organ, Okrajni ljudski odbor, naj bi, po mnenju nekega delegata, poslej tudi direktorjeve plače določal oblastni organ, ne pa delovni kolektiv. (Menimo, da bi sprejetje takega predloga pomenilo izraz slabosti saj bi kolekti- ie začel razgovor skoraj Sindikalne podružnice so na da so mnogi vodilni uslužbenci v , vom ne pripis,uieiI1.0 §jr; rni udeleženec današnje raz- predvolilnih sestankih razprav- podjetjih ljubljanskega okraja še za pravilno določanje pla ). ‘jene seje Okrajnega sindikal- 1 Zastopniki sindikalnih organi- Hees „ ^idjnega sinaiKa.-0dw! o .v Prostorih Okrajnega lievi Socialistične zveze na Res- cesti' Sele kasneje je sistem DELO NAŠIH rsk] OBČIN CENTER; “ooERmzAcuA sol in otroških VRTCEV ohnf P° ^olah in otroških °tr°k, kar i 7 ^enter obiskuje* preko 5381 drobiža« » V* celotnega števila »malega nro Ljubljane. tfljub veli- *ahtevam * Potrebam in higienskim' Pr°vizorjx‘ 80. bile nekatere mlečne kuhinje nio— ‘'•‘‘O in nnurJnn \r i njem [g**10 ‘n površno urejene. V letoš P°budo odrt i, °b5inski odbor Center na ,v‘l 12 »i, .za Prosveto in kulturo do- •^OO.ooo j • lnikovj ki naj bi stali Cev za sadnrjev in 13 električnih mešal- °'enil0 « 208S0MOVdi'naHevO Pr°ra{Un °br6' VIC: Pred HISE prodajajo nekaj dnevi je bila na območju i '“Jo hiš .razPlsana javna licitacija za Ptoda/'2 splošne9a ljudskega premo- «Wi0e ?«ma -r.uaa1 r,...80 Pet hiš. 80 jih je pa Se gledal dein' odbor bo te dni pre-»«. ln uspehe komisije za prodajo ievanje faseda tudi komisij* za potr-v 0 korvet Pravilnikov, ki bo končala kem Prostrani Trg Republike v Ljubljani, nedaleč od najstrožjega središča, bi bil lahko Idealni prostor za parkiranje. Velja torej izbirati, kajti ne smemo pozabiti izkušnje iz Baltimora v ZDA, kjer so se spričo razvrednotenja zemljišč v centru, ki zaradi pomanjkanja prostorov za parkiranje ni bil več dostopen, skoraj za dva milijona dolarjev znižali dohodki od davkov zacij so na današnji razširjeni seji predsedstva ponovno ugotovili, da za družbeno uveljavljanje direktorjev okrajni ljudski odbori premalo skrbe, zato naj bi direktorji kot člani sindikalnih organizacij poslej odločneje in uspešneje sodelovali v samoupravnem življe-, nju podjetja. I Vtise z današnje razširjene j seje predsedstva OSS, naj ob koncu še strnemo: Čeprav so bile priprave na letošnj.e volitve delavskih svetov v ljubljanskem okraju živahnejše kot vsa leta doslej, niso dovolj poudarile pomembnosti kongresa delavskih svetov. Njihov uspeh pa je v tem, ker so se upravni organi podjetij in gospodarskih organizacij letos zanimali za probleme delavskega upravljanja v podjetjih bolj živahno kakor vsa leta doslej. V. B. ŠENTVID NI DOBIL dvajset milijonov misija za investicije pri OLO Ljubljana potrebno vsoto odbila. Tega v Šentvidu ne razumemo, zaključuje M. M. ... Stvar šentviške občine šentviške težave in želje je sicer uoone preventivne in nuiauvuc ... . _ « x JI. * . _. zdravstvene službe. Po vojni- so na- lahko razumeti. Toda... VpraiaU smo, k«j raščajoče potreba zdravstvene »luž- “‘‘"1“ ° *«” “ okf*J“ be narasle; kajti okoliš Šentvida od ?ik °L° ^“»Ijana ln9. Klemenčič nam J je takole odgovoril: Graditev prizidka Zdravstvenega doma v Šentvidu je stvar občine same. Na sestanku, ki sta mu prisostvovala zastopnik predsednika šentviške občin« tovariš Mesojed in predstavnik Sveta za zdravstvo tov. Bencinger, smo se domenili, da počakamo z gradnjo prizidka, dokler si občina sama ne preskrbi potrebnih sredstev. Oba omenjena tovariša sta se s predlogom strinjala, saj sta uvidela, da jima OLO Ljubljana res ni Tov. M. M. nam je poslal pismo, ki nas v njem sprašuje, zakaj Komisija za investicije pri OLO Ljubljana ni odobrila okrog 20 milijonov investicijskih sredstev, namenjenih za dozidavo prepotrebnih prostorov v Zdravstvenem domu v Šentvidu pri Ljubljani. Zdravstveni dom iz leta 1932 v Šentvidu pri Ljubljani - tako piše M. M. - s svojo zmogljivostjo ne ustreza več zahtevam sodobne preventivne in kurativne Toškega čela do Rašice ima v svojem okolišu preko 20 vasi. Prostori so premajhni in nehigienski. Občina Šentvid se je odločila za dozidavo primernega prizidka, katerega bi gradili v dveh etapah. Skupne investicije bi znašale 50 milijonov dinarjev. Za prvo etapo gradnje prizidka bi potrebovali 20 milijonov. Čeravno gre za nujno rešitev in za realizacijo nujno potreb- Podrob, ljale spet predvsem o večji ma- vedno prepričani, naj bi sindikal- terialni osnovi, o kateri naj po- ne organizacije predvsem skrbele slej odloča delavski svet, niso pa za razvedrilo in izlete svojih čla- tedna! o "tem~bo občina v krat- razglabljale o razvoju učinkovi- nov> ne pa za gospodarjenje pod- ,neje poročala. tejših oblik delavskega upravlja- jg^ Več predsednikov občinskih nega zdravstvenega objekta, je Ko- mogel priskočiti na pomoč. Mimo kri... Prebivalci šiške, bolniki TBC, ki ordinacijo v dopoldanskih arah za oko-so vezani na protituberkulozni dis- liške prebivalce, ki so vezani na vlak ali panzer 2, področja šiške in Bežigra- avtobus. Dispanzer za prebivalce Šiike da, se pritožujejo nad neprestanimi in Bežigrada pa so preselili na Celovško selitvami omenjenega dispanzerja, cesto 4, kjer Je bila popoldanska ordl-Obenem se je pred kratkim preme- nacija. Po nekaj mesecih pa je prišlo do ponovne selitve a Celovške 4 nazaj na Masarykovo 44, ker je železniška ambulanta potrebovala prostore zase. Drži pa, da so stari prostori na MasarykovJ 44 kljub oddaljenosti od Bežigrada in šiške še vedno primernejši, kakor na Celovški 4. Obeta pa se nova aelitev, Omenjeni dispanzer se bo najbrž v kratkem preselil na Miklošičevo cesto v Zavod za socialno zavarovanje. — Stare, pre-Vprašali smo bivšega šefa dispan- izkušene medicinske sestre so porazdelili zerja 2 dr. Filipičevo, kako je prišlo do po ljubljanskih dispanzerjih, da s svo-selitve s Celovške ceste 4 na Masary- jim znanjem vzgojijo nov, prepotreben kovo 44 in obratno. Pojasnila nam je, kader medicinskih sester za delo. ▼ proda je imel dispanzer na Masarykovi 44 tituberkuloznib dispanzerjih. njal zdravniški kader, ki je dolga leta skrbel za zdravje Bežigrajčanov in šiškarjev ter poznal njihove skrbi in težave. >>Kje je vzrok te ne-rednosti, ki gotovo ne bo dobro vplivala na razvoj protituberkulozne službe?« nas vprašuje bralec O. L. ...še ena selitev Mleko in »trgovska žilica« Sedaj, ko je dovolj mleka, bi bilo treba storiti vse, da bi z redilno in zdravo pijačo bolj utrjevali zdravje kot doslej Ljubljanske mlekarne zberejo I dnevno 30 do 40 tisoč litrov mle- kMv sindikalnih svetov je obsodilo ka. Kar ga jim ostaja, ga pre-skrivanje administrativnih vod- delujejo v mlečne izdelke. Da bi stev podjetij za nekakšne pravne jim mleko ne ostajalo, so sklenili, predpise ,ki naj bi baje ne omo- da ga bodo dostavljali kupcem gočali demokratičnosti reševanja na domove. Zaradi premajhne .»—‘ji n„„„,JNA IZVRŠNEM SVETU. Po Dulske« vi?anski ^redstavi »Morale go-CeIoten na Izvršnem svetu sprejem 42 gledališki ansambel. PRV0LdV5! SI JE OGLEDALO LETOŠ-,»A2SUvKi*V, STAV0 NA GOSPODARSKEM *IVa 3e Dru9' sejem Mode in u^njar- Publifc 21 a ^293 obiskovalcev iz drugih JJJjkv/ki _ P® J**1 je prišlo iz tujine. Pri-revii v okviru razstave: »Elitne i5*" to v Unionu, »Modne promena- »kunal VE,*I Postavanj, se je ude- > 0 so J, 75 tisoč ljudi. Med raz- V t «0 d»Ienfli razstavljale! za milijardo J^erciainiK nftirideset milijonov dinarjev J3, Najbolio 2aključl^ prehitevati oseb- ti levi, da se je zaletel v ograjo, nato pa vozil sem ter tja ob ograji še okrog dvajset metrov in se končno zabil v telefonski drog. Avtomobil ima razbit levi sprednji gospodarskih vprašanj podjetja. KAJ SO POKAZALI PREDLOGI TARIFNIH PRAVILNIKOV Otipljiv primer nemoči nekaterih sindikalnih podružnic v »trgovske ‘žilice« podjetja ali morda še česa drugega to doslej še ni imelo zaželjenega uspeha. DOSTAVA MLEKA NA DOM JE ZAŽELENA Kljub vsem pomislekom pod- biatnik, leva vrata in steklo. Materialna ljubljanskem okraju so' letošnji jetja »Ljubljanskih mlekarn« in škodovanega sopotnL" Pa° je P°nek° osebni sprejeti predlogi tarifnih pravil- slabim izkušnjam z dostavo mle-avtomobii odpeljal v ljubljansko bolnišnico, mkov, ki so jih zaradi protizako- ka na domove, si vedno številnej- ložani bodo pomladili, svoje me- nitosti pristojni organi za potrje- SIO. Pred kratkim so imeli v Ložu sejo za ^ morali 7avrarnti Namettn pripravo na občni zbor Olepševalnega dru- *dnJ“ morali zavračali, namesto, štva. Prizadevna člana društva tovar š Sto- u3 Dl tarifne postavke za posa-jan in Feiič sta poročala o delu in uspe- mezna delovna mesta in tudi pla-hih. Pri postavitvi spomenika padlim bor- « vnHilne iiclnShpnnp \r nnW_ cem so napravili 450 prostovoljnih ur In Ce Z3 VOfll ne USlUZDence v pod-s tem prihranili precej desettisočakov. Vsak jetjih določal Celotni kolektiv na posestnik pa dobi za olepSavo hiše in ure- skupnem sestanku, SO Upravni ditev gnojničnih jam cement brezplačno, prav tako pa rože za gredice. Drevored od Loža proti Starem trgu nameravajo »pomladiti«, tako da bodo stare kostanje podrli. odbori ali celo administrativni aparati predlagali že izgotovljene predloge tarifnih pravilnikov de- Postavili bodo tudi nekaj klopi. Marsikaj hnv<3TrJm QV<:stnrn in cindikalnim imajo Še v načrtu, pa nočejo izdati, da bi j iovsiam ^ svetom in sinaiKaimm jim pri vsej dobri volji kaj ne spodletelo, ‘podružnicam le V potrditev. DO- ši Ljubljančani želijo, da jim raz-našalec vsako jutro postavi steklenico pred vrata. Podjetje je s 15. marcem pričelo raznašati mleko v strogem Centru in v Savski koloniji. Odziv je bil majhen pač gotovo zato, ker mlekarne potrošnikov niso seznanile z možnostjo, da jim za ceno dveh dinarjev ni več potrebno stati v »repu« in potrpežljivo čakati na mleko. Vendar je že dosedanja praksa, ka- Mleko bi bilo še vabljivejše, če bi s kozarcem dobili otroci v šoli tudi slamico vile Kunstelj se je izne-Pred diplomatskim avtomobi- nul P®* OvČ*»‘"r aviomoui- Prt** Gatnikom In^0 9t Je radel • 8pred‘ tern skrivi . 08 P°vozil- Blatnik se je {lls' Z«r.iirlVtl,tei; °P,82» flumo, ki je po-tefla j« zaneslo avtomobil pro- • tora v n barvnl »Bosonoga gro-'Jnionu, je večini Ljubljančanov prav všeč. Zgodba lepe španske plesalke, ki se je povzpela do filmske zvezde, se odvija pred nami kot v romanu. Ob njenem grobu prijatelji in nekdanji ljubimci obujajo spomine. Glavno vlogo španske plesalke igra Ava G»rdner, Humphrey Bo- S1 vlo9o 0art pa u*Pe#no od' a!J ? Prijatelja - filmskega k!!* zem?^r 1 barvnl fi,m ,>Med ne' VixriUna. si ^ °a Predv*jajo v kinu Pa 'r*ekakor velja ogledati, v kinu v.?mGnju *P°redu Italijanski film »V C;i0 imfc' V 4,091 ,e vedno Pred' pall. Igrali bodo: plesni itn ^“bll.nJ8 B*°9rad, plesni orkester Ra- v»VICs' kvart’ ,vo'<,lnl aekstet Predrag« Iv«-tru VJur,ta Robeinlk«, oktet 2t- Str* Radia Ljubij.1"«.,0l,,t* pl',n'fla or' Ih V minulih stoletjih je zapirala ulico, ki veže prehod s čevljarskega mostu na Mfestni trg, na kraju, ki se Se danes imenuje Pod TranČo, mogočna, neprijazna stavba. Dvonadstropno poslopje, izmed najstarejših v mestu Je slonelo na oboku med dvema hišama in je bilo. zgrajeno v 15. stoletju. Tu so bili za pori za najhujše zločince, od koder so mnoge vodili naravnost na morišče. Ime Tranča je nastalo šele konec 17. stoletja, prej pa se Je stavba Ime novala »Komuna« ali »Nova zgradba (Neugebau). Leta 1599 so obok na novo zgradili in ga Je^ slikar Ulrik Kramer okrasil s freskami. Ogromno poslopje Je Jemalo okoliškim hišam svetlobo in zrak. Rožljanje verig in strahotn vpitje Jetnikov, zlasti ob tedenskih poostrenih zapornih kaznih, je vznemirjalo okolico, saj je bila stavba v pravcatem središču takratne Ljubljane, pod obokom pa je bila ena Izmed najbolj prometnih ulic. Tu so bile tudi kramarske kolibe, štir> mestne trgovine z različnim blagom In celo živilski trg. Meščani so s« stalno pritoževali, ker je bil kraj neprimeren za jetnlšnico, vendar Je tako ostal*- skozi stoletja. Meščanom je prišel na pomoč zob časa. Tranča Je začela v teku stoletij razpadati ln je nastala nevarnoat, da se bo S8ma zrušila. Meščani so ponudili magistratu za odatranltev . Jetnlinice proatovoljne denarne prispevke, med njimi J« bil tudi baron 2iga Zois udeležen s 65 goldinarji. Trančo so podrli leta 1789, zapore pa premestili najprel v vojaškn pekarno na Poljane, pozneje leta 1814 pa na Grad, kjer Je oatala z nekmj domišljije vam mračen dostop z Mestnega trga pričara nekdanjo Trančo, Če jetnlšnica vse do potresa leta 1895. prav so jo že davno porušili MLEKO V »KOZARCE« , . »Ljubljanske mlekarne«, ki dostavljajo mleko šolam v litrskih steklenicah, pa bi lahko pomislile na boljšo rešitev. Dosedanja dostava mleka je nehigijenska in nepraktična. Na tak način bo mleko še vedno ostajalo mlekarnam, dočim se ga bodo otroci in delovni ljudje zaman želeli. Uvedba dvodecilitrskih, higiensko zaprtih kozarcev, s priloženo slamico za srkanje, vzbuja tek pri otrocih kot pri odraslih. Predstavniki mestne mlekarne se izgovarjajo, da nimajo potrebne embalaže, denarnih sredstev, košaric za raznašanje in kdo ve še česa. Z dobro voljo in razumevanjem ter prožnostjo v prodaji pa bi lahko dosegli tudi to. Lahko so prepričani, da bi vsakdo rad plačal nekaj dinarjev za svežo in vsak dan ob uri dostavljeno re- kršna je že, pokazala, da je stvar dilno in t°Pl0 pijačo, koristna saj število kupcev ne-prestano raste. Danes je v Centru že okoli 800 »srečnežev«, ki se zjutraj »pocartajo« vsaj pol ure dalj v postelji. Cena 33 dinarjev — od katerih gre dinar za nabavo prevoznih sredstev, dinar pa za raznašalce — dijake srednje tehniške šole, ki so z raznašanjem zaposleni dnevno 2 do 3 ure — je zmerna. V drugih delih mesta pa kot pravijo mlekarne »ni posebnega zanimanja«. Toda ta trditev, bržkone ne bo držala. Prej bo verjetno, da se posamezne mlekarne boje za zaslužek in menda to vprašanje res še ni v načelu rešeno. MLEKA DOVOLJ ZA VSE? Da in ne. Dnevno ga ostaja 10. litrov, s katerim ne vedo kam. Žalostno je, da v naših šolah popijejo samo 350 litrov mleka/ na dan. Šolska vodstva naj bi za to ustanovila čimveč mlečnih kuhinj in nudila otrokom pijačo, ki je vir zdravja in moči. šišenske gospodinje si bodo oddahnile Prebivalci mestnih blokov v Šiški so se oddahnili, ko so v nedeljskem časopisu zasledili vest, da njihova občina razpisuje licitacijo za gradnjo trgovskega paviljona. Mala »trgovska hiša« bo oskrbovala z živili stanovalce mestnih blokov, ki so dolgo časa čakali, da bi kupovali meso, zelenjavo in špecerijo v neposredni bližini svojih domov. Občina Šiška jim je željo izpolnila in bo konec tega meseca pričela z gradnjo trgovskega paviljona med mestnimi bloki. Denar že Imajo, načrti so potrjeni in odobreni, tako da ni nobene ovire za pričetek iradnje. Potrebni trgovski paviljon bo so-razmeroma poceni, saj bo stal samo 18 milijonov. V njem mislijo urediti trgovino z mešanim blagom, mesnico, mlečno restavracijo, prodajali pa bodo tudi kruh in zelenjavo. Bo zaleglo ? Tudi oni bi se lahko naučili vljudnosti Po krivdi nevljudne nameščenke, ki pred nekaj meseci, ko sem si urejal priznanje delovnih let, ni hotela sprejeti sodno potrjenega prepisa Spomenice 1941, mi Zavod za soc. zavar. v Ljubljani ni štel medvojne dobe dvojno. Nameščenka ml je dejala. da nje to nič ne briga, ni me pa napotka tja, kjer to briga koga drugega. Že takrat sem se čudil, kako neolikano ravnajo na tem zavodu z ljudmi. Da bi dosegel spremembo odločbe in hkrati dognal, s kakšno pravico je nameščenka svoj čas zavrnila prepis Spomenice 1941, sem po trikratnem brezplodnem poskusu, da bi prišel do direktorja zavoda, (on seveda za to ne nosi nikakšne odgovornosti, ker je bil ali na seji ali pa odsoten) v ponedeljek 8. aprila zaprosil za sprejem pri sekretarju. Tajnica me je pravilno prijavila. Sekretar je pogledal skozi vrata, me ošinil z očmi od pete do glave in odločil, naj počakam, čakal sem domala četrt ure, tedaj pa je znova odrinil vrata In dejal, da ne bo nikogar sprejel. Tajnica mu je omenila, da jaz le dolgo Čakam. Pomolil je glavo akozl vrata* In usekal: »Seja bo!« Tajnica je pobesila obrtz nad pisalni stroj, kajti gotovo Ji Je bilo nerazumljivo, kako ima ^ahko človek sejo sam s seboj v prazni sobi. Meni, ki sem mu bil prijavljen in ki me Je bil prej voljan sprejeti, tajnik ni povedal besede v pojasnilo, zakaj ravna tako neolikano in za socialističnega uslužbenca tako nemogoče. Menim, da je tak odnos pisarniških ljudi žaljiv ne samo zame ket prvoborca, marveč tudi za vsakega zavarovanca. Ko sem zaprl za seboj vrata, sem razmišljal, s kakimi občutki odhajajo od takšnih birokratov tisti zavarevanci, ki sl ne znajo pomagati in ki se jim spričo takšnega ravnanja porodi prepričanje, da je grobost tipična lastnost uslužbencev naie družbe. Socialno zavarovanje nosijo pri nas na svojih ramenih zavarovanci, zato zaslužijo, da bi tisti, ki imajo od tega kruh, z njimi bolje ravnali. Videti je. da se na Zavodu za soc. za v. mesta In okraja v Ljubljani nekateri tega ne zavedajo, alt pa to zavestno ignorirajo. I. K. književnik. 6 ( ŠPORT IN TELESNA VZCOJA )- SREDA, 10. APRILA 1957 Strelstvo na Goriškem si utira pot Strelstvo na Goriškem se je od leta 1951 razvijalo ob specifičnih pogojih: brez potrebnega orožja in municije, strokovnega kadra in finančnih sredstev. Tako so po razformiranju okrožnih strelskih odborov leta 1952 strelske družine le životarile. Delo teh je bilo prepuščeno posameznim članom odbora SD. V letu 1955 je bila ustanovna skupščina Okrajnega strelskega odbora za Goriško in Tolminsko, ki se je je udeležilo le 11 družin. Delo tega novoustanovljenega strelskega odbora se je razvijalo pod izrazito težkimi pogoji, saj ni bilo nikakšne evidence o orožju, članstvu, odbor pa je bil tudi brez potrebnih strokovnih moči. 2 letošnje skupščine pa je bilo razvidno, da je strelstvo na Goriškem napravilo velik korak naprej. Skupščine se je udeležilo 34 strelskih družin, katerih zastopniki so zastopali nad 2000 včlanjenih strelcev. Število članstva iz dneva v dan narašča. Do sedaj so ustanovili družine po vseh občinah goriškega okraja (razen občine Komen in Kanala), medtem ko imajo nekatere občine tudi dve, tri ali celo pet »trelskih družin. Mnogo je bilo storjenega za množičnost, v kvaliteti pa iz razumljivih vzrokov še ni bilo takega uspeha! Lani so s svojimi moštvi štirikrat zastopali okr*j na republiških tekmovanjih z vojaško in zračno puško. Navzlic pomanjkanju izkušenj niso bili zadnji. V teku leta je bilo lepo število raznih družinskih, meddružinskih in prijateljskih tekmovanj. Na skupščini je bilo načetih niz vprašanj, ki so resno napotilo novemu strelskemu odboru. V strelskih vrstah je še vse premalo šolske mladine in žensk. Vprašanje mladine bo treba reševati z učitelji osnovnih šol, gimnazij itd. To vprašanje bo v tem letu laže rešiti, ko bo OSO prejel določeno količino malokalibrskih pušk, ki je osnovno orožje za ženske. L. K. Evropski trenerji v ZDA Nekdanji češkoslovaški tenlsafi Cernlk, dolgoletni partner znanega Češkega Davis-cup Igralca Drobnyja, Je te dni prevzel trenersko mesto na univerzi v Severni Karolini (ZDA). Športni svet te univerze, ki šteje 6500 študentov, Je pred dnevi sprejel v službo kot trenerja tudi madžarskega atletskega strokovnjak« za teke -Ig Gloija. Le še v dvojicah , Američanka Shirley Fry, zmagovalka iz Wimbledona, se je v Sidneyu poročila s svojim prijateljem iz mla-1 dosti Karlom Envinom, ki je že ne- ! kaj let v Avstraliji. Američanka je j IzjavtU, da bo v prihodnosti nasto- j pala le še sem ter tja na turnirjih, | toda le v mešanih dvojicah. Še več za vzgojo kadrov Dosedanji sistem ni pokazal želenih rezultatov — Bolj koristni kot tečaji so seminarji Pomanjkanje strokovnega kadra za posamezne športne panoge je še vedno eden izmed perečih problemov, ki tarejo naše športne organizacije. Prav temu vprašanju je Športna zveza Slovenije v zadnjih letih posvetila precejšnjo pozornost. Velik odstotek sredstev, ki jih je Športna zveza Slovenije dala svojim sestavnim organizacijam, je bil namenjen prav za vzgojo kadrov. Posamezne športne zveze so s pomočjo teh sredstev priredile skupno z Višjo šolo za telesno vzgojo več vaditeljskih, inštruk-torskih in trenerskih tečajev, seminarjev in strokovnih predavanj. Seveda so že vidni prvi sadovi, ki pa žal še ne obetajo, da bo vprašanje pomanjkanja strokovnega kadra rešeno v bližnji prihodnosti. Prav zaradi tega je Športna zveza Slovenije namenila za vzgojo kadrov LETOS VEČ SREDSTVEV nosti. Sicer pa poglejmo, kaj v »vojih poročilih menijo nekatere športne zveze, ki so bile morda doslej najbolj marljive pri vzgoji kadrov. Smučarska zveza ima registriranih 14.321 članov. Za delo s tem članstvom pa imajo posamezna društva na razpolago 8 trenerjev s kvalifikacijo, 18 športnih inšruktor-jev, 85 aktivnih smučarskih učiteljev in 250 aktivnih vaditeljev. To število pa je še vedno premajhno, pa čeprav je doslej priredila smučarska zveza večje število te- avssgvsrt «3»“- ostalo neizkoriščenih 844.368 dinarjev. Letos Tnjj nia..ninQ t v-i iportne zveze bodo torej letos lahko nudile j še večjo pozornost vzgoji kadrov. Sicer pa | Podobne primere lahko srečamo tudi v poglejmo s kolikšnimi zneski za vzgojo : Številnih drugih športnih strokovnih zvezah, kadrov bodo letos razpolagale posamezne So Pa tudi nekatere zveze, ki pa so - zveze: Atletska zveza 400.000, Boksarska /veza 150.000, Zveza za drsanje in kotalkanje 110.000, Hokejska zveza 155.000, Zveza za hokej na travi 30.000, Zveza kegljaških športov 260.000, Kolesarska zveza 430.000, Košarkarska zveza 350.000, Namiznoteniška zveza 110.000, Nogometna zveza 550.000, Odbojkarska zveza 250.000, Plavalna zveza 785.000, Rokometna zveza 280.000, Sabljaška zveza 110.000, Smučarska zveza 660.000, Odbor za sankanje 50.000, Teniška zveza 100.000, Odbor za badmington 100.000, Veslaška zveza 70.000, Težkoatletska zveza 140.000 in Judo zveza 120.000 dinarjev. Iz sredstev, ki so jih posamezne zveze dobile v minulem letu, so le-te vzgojile manjšini, in so doslej premalo skrbele za vzgojo kadrov, zato lahko sodimo, da SO TUDI TU VZROKI za zastoj ali nazadovanje v nekaterih panogah. Sem sodi na primer boks. Boksarska zveza je organizirala samo en tečaj In to pred dvema letoma. Ta tečaj je dobro uspel, kljub temu pa po tem tečaju Boksarska zveza Slovenije ni več poskrbela, da bi v republiškem merilu vzgojila nov strokovni kader. Morda je prav to tudi vzrok, da boks v Sloveniji ni dosegel tistega razvoja, kot ga je dosegel v ostalih republikah ter ima tako zdaj boksarska zveza registriranih v Sloveniji le 216 aktivnih članov. Pri dejavnosti posameznih strokovnih zvez pa srečujemo tudi NEKAJ IZJEM, ki so na svojstven način skrbele za vzgojo kadrov. Atletska zveza je mnenja, da dosedanja oblika prirejanja tečajev ni najboljša, in da ti tečaji niso pokazali želenih rezultatov — zato meni, da so bolj koristni seminarji, ki jih prireja zveza v sodelovanju z Višjo šolo za telesno vzgojo. Namiznoteniška zveza še ni priredila svojega strokovnega tečaja in je vprašanje strokovnega kadra v tej panogi športa reševala sedaj Namiznoteniška zveza Jugoslavije. Kaže, da ta rešitev dozdaj ni bila najboljša, saj namerava v prihodnje NTZS prirejati tudi svoje tečaje za vzgojo inštruktorjev in trenerjev. Tudi Kolesarska zveza še ni priredila republiškega tečaja, kaže pa, da bo v prihodnje tudi ona začela v republiškem metilu reševati vprašanje strokovnega kadra. Iz vsega tega lahko sklepamo, da so nekatere športne zveze na najboljši poti pri vzgajanju novih kadrov, medtem k6 bodo morale ostale zveze svoje dosedanje delo na tem področju še precej izboljšati. G-č. Šport po svetu VELIKO, TODA SE PREMALO oporekati, da so z.eze prirejale tečaje precejšnjim uspehom. Več ali manj to velja za vse tečaje. Toda še vedno je število novih kadrov premajhno, da bi se z njimi zamašila vrzel, ki je v naši športni dejav- Finnev nogometaš leta 1 setink° sekunde slabše od dosedanle- J B ga svetovnega rekorda. Njihov čas: Združenje angleških nogometnih 40,2. Olimpijski zmagovalec Morrow I poročevalcev je izbralo v Londonu je izenačil svetovni rekord na 100 strokovnega kadra. To |e tudi razvidno iz nogometaša Toma Finneya za angle- jardov s časom 9,3, vendar z vetrom poročil, ki so Jih ■ irmzne zveze imsle škega »nogometaša leta«. Finney je 8 milj na uro v hrbet. Na tem tek- na letnih sk:jpš:ir 1 p> so jih dostavile tako prvi nogometaš, ki ga je dva- movanju sta dosegla dobre čase še svojim nadrejenim to. a, >.m. Ne gre sicer krat doletela ta čast. 34-letni napa- Oerter v disku (55,10 m) in Stewart daleč Preston North Enda je bil prvič v skoku v višino 2,06. Ameriški skakalec s palico Gu-towskl pa je na atletskem mitingu v .pa odlgral v s0tl0t0 Los Angelesu skočil 4,67 m visoko, prou SKOtSKi, v Fresnu je pretekel Agostini 220 jar- dov v 20,4 sekunde, v Berkeleyu pa Bowden jardov v 1:49,7. ZAVOD ZA DEZINFEKCIJO - DEZINSEKCIJO in DERATIZACIJO MARIBOR • Slovenska 16 • tel. 39-25 uspešno uničuje vse vrste Insekte, glodalce in vrši epidemiološko službo z najboljšimi preparati po solidnih cenah. vsa podjetja — ustanove — hišne svete — kmetijske zadruge itd.. OPOZARJAMO DA JE SEDAJ CAS za uničevanje glodalcev predvsem pa voluharja Se priporočam a! M 138 Od Jeze si Je pulil lase (čeprav jih na njegovi glavi ni videti) branilec holandske nogometne reprezentance Wiersma, ko so Ji Nemci zabili prvi gol. Tekmo, ki je bila pretekli teden v Amsterdamu, jo dobila reprezentanca Zahodne Nemčije s rezultatom 2:1. Svetovni rekord in odlični rezultati v ZDA Na tridesetem atletskem tekmovanju v zaprtih prostorih »Texas-Relays-« je tamkajšnja univerzitetna štafeta (Wilson, Gainey, Southern in Whilden) postavila nov svetovni rekord v štafeti 4 X 220 jardov s časom 1:22,7, kar je za 1,1 bolje od dosedanjega svetovnega rekorda reprezentativne ameriške štafete. V štafeti 4 X 880 Jardov je postavil Izvrstni čas Tidwell: 1:47.2. Štafeta univerze Abilene je tekla na štirikrat 110 jardov le za eno de- SE TA MESEC BO ODPRTA KOČA NA SLAVNIKU Koprski planinci so v preteklem letu krepko orali brazde za še večji razmah planinstva, ki prav v tem obalnem pasu še nima tradicij. Glavna ovira, da se planinstvo ne more še razvijati je ta, da Koper še ni povezan z železnico. Skupinski izleti se ne obnesejo, ker je vožnja z avtobusi draga, v poletni sezoni pa so le-ti prenatrpani s turisti. Planinstvo je bilo prva leta po osvoboditvi bolj razvito kot je danes. Kaj je temu vzrok? Pri skupinskih izletih so vedno starejši tovariši, manj pa je mladine. Tudi vzgojiteljski kader bi moral seznanjati mladino z mikavnostmi izletov in planinarjenja. Ni nujno, da bi morala mladina že od vsega začetka preizkušati velike ture. V Trstu je za povezavo med Planinskim društvom in šolsko mladino odgovoren profesor. Lani je bilo sklenjeno, da bodo tam, kjer je več mladihe, ustanovili posebne mladinske odseke. Vendar je ta zamisel ostala le na papirju. To so nekatere ugotovitve z nedavne skupščine koprske podružnice Planinskega društva. Cilj in naloga, ki so si jo zadali koprski planinci je bil* zgraditi planinsko kočo na Slavniku, (1028 metrov). Koča bo predvidoma odprta že letos za rojstni dan predsednika Tita, to je 25. maja. Pri graditvi koče se je posebno izkazal gradbeni odsek koprske podružnice, ki ga sestavljajo: tov. Štravs, Strgar, dr. Zega, Marjan Brec in drugi. Do sedaj so za gradnjo koče porabili 6,770.000 din. Za popolno dograditev bo potrebnih 1,500.000 din. OLO Koper je v ta namen prispeval še en milijon dinarjev. Potrebno je omeniti, da Je en kvadratni meter zazidalne površine stal manj kot pri katerikoli gradnji na ravnini. Koča na Slavniku bo imela 30 ležišč. Gozdarji gradijo na Slavnik tudi cesto. Ta bo olajšala dohod, ki ni niti sedaj prav nič naporen. To bodo gotovo pozdravili vsi tisti »planinci«, ki se raje vozijo. Pravi planinci bomo še vedno raje »vzeli pot pod noge« in napravili dve uri prijetnega sprehoda iz Klanca skozi senčnato grmovje Markacijski odsek je lani markiral kar pet poti na Slavnik, tako da je le-ta dostopen iz raznih strani. Omeniti Je treba, i da bo od Nanosa preko dela Krasa in Brni- j kov peljala na Slavnik znana planinska transverzala. Od Nanosa do vrha Slavnika i je bila transverzala markirana že lani. Na letošnjem občnem zboru so govorili še o zadnjem delu transverzale, ki naj bi peljala s Slavnika v Podgorje, Petrinje, grad Socerb, od kjer je eden nailepših razgledov na Trst, Koper in Jadransko morje. S So- cerba naj bi transverzala »la na S 1 od tu v Valdoltro, odkoder naj bi del poti bil z barko po morju v K P* -Brzojavke-—^ je sinoči v Londonu premagala prezentanco Anglije S 6:2. • BUENOS AIRES, 9-(^rju Na mednarodnem šahovskem jetsld v Buenos Airesu je zm®gaA„?dorfom, velemojster Kares P^ed Naj Pannoiem (Argentina) in kotov Pannojem (Argentina) * Budimpešta - V BudimpeW “ g končal madžarski Šahovski [ vele- je na njem z 10. točkami™^ ^ mojster Barcza. Slede mu Bot jti, 8,5, Silagyi 8. Keberl in J’°rt* Na prvenstvu m sodeloval Szabo, ki je na turneji po Švedski. Led v Sqnaw Valley Na mednarodnih smuških tekmah v Squaw-Valley, kjer bodo olimpijske igre leta 1960, sta zmagala v smuku Sailer pri moških in Marchellijevs pri žepskah. Zaradi ledu na progi je bilo več padcev, katerih žrtev je bil tudi Švicar Blaesl. Rezultati: Sailer 2:07,S, Molterer 2:18,2, Staub 2:19,2, Alberti 2:22,3, Ber-ge 2:27,6; ženske Marchelli 1:34,8, Frandel 1:33,1, Leduc in MtlUer 1:35,6. PROGRAM TEŽKO ATLETOV Prednost imajo dvigalci uteži Na zadnji skupščini so težkoatleti pregledali delo v minulem letu, hkrati pa so se pripravili na novo delovno leto. Med ostalimi nalogami je bilo treba pripraviti tudi koledar za novo sezono. Ker pa ie ni bil sestavljen zvezni, skupščina ni mogla sprejeti republiškega koledarja. Na svoji prvi seji po skupščini je novi odbor sprejel koledar letošnjih tekmovanj. Med težkoatleti nam bodo pripravili kvalitetnejši in pestrejši spored dvigalci uteži. To je seveda razumljivo, saj je večina najboljših dvigalcev ravno v Sloveniji. Mimo republiškega prvenstva in nekaterih dvobojev bomo videli še: 13. aprila: dvoboj Slovenija : Srbija v Ljubljani, 4. in 5. maja: turnir najboljših dvigalcev v Ljubljani, 22. junija: Ljubljana : Pariz v Ljubljani, 3. in 4. avgusta: finale moštvenega prvenstva FLRJ, 5. in 0. oktobra: turnir najboljših dvigalcev uteži — pregled kandidatov za svetovno prvenstvo v Ljubljani, v novembru: tekmovanje za jugoslovanski pokal in v decembru: finale tega tekmovanja. Program rokoborcev Je nekoliko skromnejši. V maju bodo imeli republiško prvenstvo za posameznike in državno prvenstvo za mladince, junija državno prvenstvo za člane in dvoboj med Slovenijo in BiH v okviru I. slovenskega festivala telesne kulture, Julija bo turnir »Nagrada Jadrana« v Opatiji, v avgustu in septembru prijateljska srečanja, oktobra bo moštveno prvenstvo FLRJ v Mariboru, novembra in decembra pa tekmovanje in finale za jugoslovanski pokal. M. 2. Poceni prodamo skoraj novo telefonsko centralo primemo za večjo ustanovo ali podjeljo Poleg centrale so vsi pripadajoči deli: • posredovalna naprava • 3 akumulatorske baterije , • polnilec za akumulatorje • 2 razdelllca in • 35 avtomatskih telefonskih aparatov • Centrala ima 45 možnih priključkov Ponudbe pošljite na oglasni oddelek Ljudske pravice pod »CENTRALA««, ll02 ivXXXXX\XXXXXXXXNXXWVSXXXXXXXXXXX>XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVXXXXXXX\XXXXXVO.XX>XX\VXXXXX MOZ Sloan Wilson N SIVEM Da, je razmišljal Tom, ko je stopil v urad Schanenhauserjeve ustanove in sedel za svojo pisalno mizo. Ni se igral leta 1943,. ko je naletel na fanta v usnjenem suknjiču. Ni bilo časa za igro. S Hankom Mahoneyem sta bila sama, vsa enota se je razpršila, od začetka do konca je šlo vse narobe, čeprav je bil položaj sicer normalen. Vse je bilo narobe, čeprav ni te besede nihče izgovoril. Sploh ni nihče poznal primernih besed, s katerimi bi lahko označii položaj in njihove občutke. Skozi odprtino v letalskem trupu so se pognali ob nepravem času in na napačnem kraju. Skoraj četrtino čete so ubili rafali iz avtomatičnega orožja, še preden so padalci prileteli na zemljo. Ni bilo časa, da bi psoval 18-letne nemške fantiče... Skočil je iz letala. Takrat so bruhnila letala iz sebe celo padalsko divizijo, vsaj zdelo se je tako, Tomu pa je rojila po glavi ena sama misel: 2iv moram priti od tod, ne skušaj me zaustavljati. Ne, saj ni tako mislil, marveč drugače: Skušal se bom izvleči iz tega, na vse načine bom skušal. Nočem pasti! Vsepovsod je bila popolna zmeda. Komaj se je stemnilo, že so skočni iz leta), okoli sto vojakov se je zibalo pod padali. Uničiti je bilo treba most za nemško bojno črto. Spustiti so se hoteli na travnik blizu gozdiča, ker so upali, da tam ne-bodo naleteli na odpor. V temi bi se prikradli' do mostu. Pa je bilo vse drugače. Nemci so jih čakali, Prižgali so žaromete, ki so z močnimi svetlobnimi prameni slepili nihajoče padalce. Tiste, ki so ostali živi, je prevzel preplah, brž ko so začutili tla pod nogami. V enoti so bili neizkušeni fantje, ki so to pot prvič zares skočili iz letala. Komaj so'spoznali, da ne gre vse tako, kot jim je bilo povedano, so se mnogi spustili v dir čez polje proti gozdu, Nemci pa so jih imeli prav tam, kjer so si jih želeli videti. Povesili so cevi protiletalskih topov in držali v šahu vse gozd. Padalci so se znali plaziti kot kače, kot krti so se znali zariti v zemljo, vendar jih je večina pozabila na navodila. Kot norci so tekli proti drevju, bežali so kot iz uma, v močni luči žarometov so bili videti pravi velikani. Ce hočeš biti vojak, ti ni potrebna posebna hitrost, zapomniti si moraš le osnovna pravila, osnovno med njimi pa je to, da znaš polzeti pod strojničnim ognjem po tleh kot kača, da se znaš zariti v zemljo kot krt. Zdaj pa je te neizkušene vojake prevzel preplah. Mnogi, ki naj bi tisti trenutek živeli kot krti, so padli kot ljudje. Tom jih je zbral okoli sebe enajst. Na trebuhih so ležali v snegu in blatu. On, Hank Maho-ney in tistih deset, ki so ostali vsaj še za silo pri pameti, je v širokem krogu rinilo naprej in se okoli desetih zvečer približalo robu gozda. Med drevje so lezli v presledkih devetih metrov, za njimi pa je ostala na snegu veliki kači podobna blatna sled. Tom je bil kot vodja petnajst metrov pred drugimi, ker je menil, da bi mogel biti gozd miniran in bi bilo nesmiselno, da bi mina ubila več kot enega samega, če bi ga že. Se preden so se priplazili do gozda, so bili premočeni do kože. Izza golega drevja je vzhajal zadnji krajec, pa mrzlo je bilo. Hud mraz. Tom, Hank Mahoney-in onih deset je sedlo, se zbralo za nekaj minut med drevjem in takrat se je Tom spomnil blatne, vijugave sledi na snegu, zato je ukazal, naj se razpfšijo. Kar se da neumno bi bilo omogočiti Nemcem, da bi jih ujeli vse skupaj. Tako so se razšli. Tom ni nikoli več slišal o večini tistih vojakov, niti ni izvedel, kaj se je zgodilo z njimi. Mahoney je bil z njim. Kar se da naglo sta hodila skozi gozd in se daleč izogibala hiš, vendar sta ves čas upala, da bosta nekje naletela na suho Obleko v zapuščeni kolibi ali na kaj podobnega, da bi se ogrela. Malo pred zoro sta prispela na rob gozda. Strašno sta drhtela od mraza. Izza poledenele skale sta zagledala pred seboj nekaj, kar sta brž izluščila iz teme kot nemško tankovsko skladišče z barakami v ravni črti in z mnogimi dimniki, ki je iz njih prihajal gosti topli dim. Tisti trenutek sta slišala kašljati človeka, ki je bil od njiju oddaljen samo nekaj sto metrov. Zdrsnila sta nazaj v gozd, se skrivala za iglastim drevjem, nazadnje pa sta ugledala dva stražarja v platnenih plaščih s kožuhovino znotraj in z ovratniki visoko čez ušesa. Tisti, ki je kašljal, je bil mlajši in bolj droban. Z desnico je malomarno držal puško, z levico pa se je tolkel po prsih. Drugi stražar je stal šest metrov od njega s puško v rokah in je s sočustvovanjem gledal tovariša, ki ga Je davil kašelj. Tom in Hank Mahoney sta se sporazumela brez besed. V pojemajoči svetlobi zahajajočega meseca sta se plazila proti stražarjema čez vzbokline starega snega. Ni bilo težko. Stražarjema sta se približala na tri metre in neslišno skočila .vsak na svojega. Ni bilo težko, slišati je bilo samo slaboten krik, nekaj takega, kot napravi človek, če skuša v spanju govoriti z zaprtimi usti. Krik ni bil dovolj glasan, da bi vznemiril nemški tabor. Tom ni uporabil noža, stražarja je stisnil za vrat, da ni mogel vpiti. Ko je popustil, se mu je zdelo, da je stražar mrtev. Tom in Mahoney sta jima slekla «i bluze in tople kožuhe, ki so kmalu ogr yratu. zmrznjene uhlje in se jima stisnili ok ^ g0zd Zabrisala sta vse sledove in odvlekla trup jsijli, za podrto drevo v upanju, da bodo Nem . 2e da sta šla stražarja nekoliko dlje I?av^nrT1 ir>is*'' sta odhajala, ko je tisti stražar, ki je i zaje-o njem, da ga je zadavil, premaknil roK čal na snegu. . , Hanfc »Jaz sem svojega z nožem,« Je re*. J(jji ves »Opravi še ti s svojim, sicer bo vstal in nekai tabor.« Tom je potegnil rezilo iz nožnice j tik časa omahoval. Mladi nemški stražarje _ 0PetB' ob njegovih nogah brez moči kot bolnik cijski mizi. *lrnp; »PohitiJ« je živčno silil Hank. »Morava od tod.« . (ja n« Tom je pokleknil k stražarju. Mislil 3' 'nušal0 bo težko. Stražarjevo truplo se je v a§on z vso zravnati. V divjem besu mu je Tom za silo nož v vrat . »Pojdiva,« je rekel Hank. -Cimprej oa ‘ .j za Tom je drhtel, naglo vstal in se oop sjij8-Hankom do roba gozda. Obšla sta tonKo tank, dišče in našla na drugem koncu pokva ] gtsfO ki so ga očitno postavili tja, da bi ga v po~ železo odpeljali v Nemčijo. Zavlekla sta jer8* škodovani tank in prebila tam ves dan *0kol8' V žepu usnjenega jopiča je našel To jegj. do, tablete proti kašlju, prazno ^enar"aictletnež* timacijo s sliko debelega, resnega o®®01” ‘ je bll° fanta z imenom Hans Engelhart. Zra pjsa- rahlo dišeče pismo, polno lepih ženski \ pre-no je bilo v nemščini, zato ga T0™ flljj nekaJ’ brati. V gornjem levem kotu je bilo oorodil* očitno pošiljateljičin naslov. Tomu se J® h odgo-nesmiselna ideja, da bi poslal pošilja 5ega za* vor. Kaj naj bi napisal? »Davi sem u y na- ročenca in bi se vam rad opravičtl. . . o pačni vojski, zdi pa se, da je bil dobe mi je žal, da se je to zgodilo.« ircJ dnevne novice lA? cest OLO Ljubljana jav- fadi nn«vmSSsta II1- reda št- 1208 za* »Prta dbe mostu tez Podlipščico za ves promet v odseku od lula >"kC^ste 1IL reda št- MM do Hor-■ napora bo trajala do preklica. GLEDALIŠČA SLOT. NARODNO GLEDALIŠČE DRAMA Sreda, 10. aprila ob 15: Zapolska: »Morala gospe Dulske«. Gostovanje Državnega gledališča iz Lodza. Dijaška predstava ter izven in za podeželje. Vstopnice so še v prodaji; ob 20: Brecht: »Kavkaškl krog s kredo«. Abonma A. Četrtek, 11. aprila ob 20: v Operi: De Rojas: -Celestina«. Gostovanje Državnega gledališča iz Lodza. Izven in. za podeželje. Vstopnice so še v prodaji. Petek, 12. aprila ob 20: Kreft: -Krajnski komedijanti«. Abonma E ' NriCIB* IN DF7O0OSI8A U^AlETNOMIlŽn Šport krema 1e prvo- ----- »-------—..- — is jw™®st.n» -krema. Tudi tvoja ko- Sobota, 13. aprila ob 20: Priestley: Vsebino hranive snovi ki jih »Odstranite norca!« Premiera. Izv. *FLFv^TRAGIN«. šport 'krema. ' fupujes 7" ?°blš Prf trgovcu, kjer htevai »p?«,?/036 gospodinjstvo. Za-Illealno ’ ie hočeš kvaliteto. no cisti mastne madeže. 15: Axelrod: Izven in za nor- ^E?V°nSJ' PUMR KREMA -EVE-koie, rtoJL vse pomanjkljivosti !^%oPfoVldrČogneri^. SV6Ž ten PUTNIK SLOVENIJA obvešča: ®ANES OTVORITEV .™,®VE EKSPRESNE AVTOBUSNE PROGE Odh NA-BE0GRAD-L,IUBLJANA Pred L3ubljane ob 20.10 (iz- O^Pred « ,sne Postaje) in ob 20.15 Jltovi n.«« ,ciyaInice PUTNIKA na 21.50 3 12>' iz Novega mesta ob 12 ZaBr=I?ilodom v Zagreb ob 53.30. Prihodom ,, £ariestleyeva utopična drama -Odstranite norca!«. Delo je prevedel Matej Šmalc, režiser in inscenator jfe ing. arch. Viktor Molka,* slikarka kostumov Marija Kobijeva, glasbeno ln zvočno je predstavo opremil Marijan Vodopivec, koreograf je dr. Henrik Neubauer. Igrajo: Lojze Potokar, Vika Grilova, Boris Kralj, Janez Rona-ček, Edvard Gregorin, Stane Cesnik, Branko Miklavc, Ivan Jerman, Maks Furijan,- Mira Danilova, Duša Počkajeva, Dušan Skedl, Anton Homar in Andrej Kurent.’ OPEKA Torek, 9. aprila ob 19.30: G. Verdi: »Othello«. Gostovanje Josipa Go-stiča. Abonma B. Sreda, 10. aprila ob 19.30: Baletni večer: Handel: »Ljubezen in pravda«; Pia Mlakar: »Plesalec v sponah«; V. Ukmar: »Lepa Vida«. AbonmaU Četrtek, 11. aprila ob 14.30: Puccini: MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONETE Levstikov (Šentjakobski) trg St. 2 Četrtek, 11. aprila ob 17: Taufer- Novy »Mojca In živali«. Petek, 12. aprila ob 16.30: J. Malik »2oglca Marogica«. Zaključena predstava za Osnovno šolo Škofja Loka. Sobota, 13. aprila ob 17: F. Milčinski »Zvezdica Zaspanka«.; ob 20.30: Fr. Pocci -Čarobne gosli«. Za odrasle. Nedelja, 14. aprila ob U: J. Malik »Žogica Marogica«. ROČNE LUTKE Resljeva cesta 36 Nedelja, 14. aprila ob 17: A. Papler »Hudobni graščak«. Prodaja vstopnic za vse predstave od srede dalje (razen nedelje) od 10. do 12. ure na upravi Resljeva c. SR. tel. 32-020 in pol ure pred vsako predstavo pri gledališki blagajni. VEST) !Z KRANJA PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Sreda. 10. aprila ob 20 Večer sodobne neme odrske igre. - Kristina in Tina Piccoli. - Izven MIM. Četrtek. 11. aprila ob 16' William In-ge: Avtobusna postaja. - Zaključena predstava za sindikat tovarne »Iskra«. Kranj.. Petek, 12. aprila ob 16 ln 2H: Ronald Deldeffild: Visok je zid. - Gostovanje v zdravilišču Golnik. Sobota, 13. aprila ob 20: Alojz Remec: Magda. Gostovanje v Kropi. Izven. Nedelja, 14. aprilh ob 16 ln 20: A. Remec: »Magda«. Izven. Gostovanje v Železnikih. KINO »STORŽIČ«: Franc, film: »Marijana moje mladosti«. Predstave ob 16, 18 in 20. Danes zadnjič. Z Rl PDA KINO Ameriški film: »Na apaškl meji«. Predstavi ob 17 in 20. V glavni vlogi John Wayne, Henry Fonda, Shirley Temple ln Pedro Armendariz. Z JESENIC IN OKOLICE RADIO LJURLJANP Spored za sredo, 10. aprila 1957 5.00-7.00 Dobro jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored) - 6.30— 6.40 Reklame in obvestila - 7.10 Zabavni zvoki, vmes ob — 7.20—7.25 Naš jedilnik — 8.00 Zaključek oddaje — 11.00 35 minut v zadovoljstvo ljubiteljem narodne in domače glasbe — 11.33 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev): Slavko Tiran: Gunarjev nasmeh - 12.05 Opoldanski operni spored - 12.30 Kmetijski nasveti: Marica Kramberger: Higiena doma in okolja - 12.40 V tričetrtinskem taktu - 13.15 V zabavnem tonu - 13.30 Jugoslovanska kola ln pesmi igra kvartet Milana Staneta - 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev): Jože Bevc: Mladi zapravljivci - 14.35 Naši poslušalci čestitajo ih pozdravljajo - 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame - 15.40 Utrinki iz literature: Džebran Halil Džebran: Dve sirski zgodbi - 16.00 Koncert po željah -17.10 Sestanek ob petih - 17.30 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku — 18.00 Zunanjepolitični feljton: Eisenhowerjeva doktrina v praksi - 18.10 Narodne pesmi poje 2enski vokalni kvartet - 18.25 Tri Mozartove uverture - 18.45 Radijska univerza: Dr Anton Logar: Zobna gniloba v dobi nosečnosti — 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame - 19.30 Radijski dnevnik - 20.00 Odlomki iz Thoma-sove opere -Mignon« in Moniuszkove opere »Halka« - 21.00 Kulturni razgledi: Branko Rudolf: Nekaj o kulturi In o »ljudski kulturi« v Mariboru - 21.15 Igrajo domači zabavni ansambli - 22.15 Nočni koncert orke- | stra Slovenske filharmonije, dirigent j Bogo Leskovic - 22.55-23.00 Poročila ’ 22.15-23.00 UKV program: Jazz cock-tail - 23.00-24.00 Oddaja za tujino, na valu 327,1 m (prenos iz Zagreba). i II. program 8.00 Poročila - 8.05 Pisana paleta (pester spored operne in solistične glasbe) - 9.00 Jezikovni pogovori^ (ponovitev) KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO KINO »UNION« Ameriški barvni film »BOSONOGA GROFICA« Brez tednika. Predstave ob 16, 18.30 ln 21. V glavni vlogi Humphrey Bogart, Ava Gardner. Edmond O' Brien in Rossano Brazzi Ob 10 matineja istega filma. Prodaja vstopnic od 9.30 do 11 ter od 14 dalje, za matinejo pa od 9 dalje. KINO »KOMUNA« Amer. barvni cinemascopskl film »MED NEBOM IM ZEMLJO« Brez tednika. Predstave ob 18, U ln 21. V glavni vlogi John Wayne. Prodaja vstopnic od 9.30-11 in od 14 dalje. KINO »SLOGA«: Amer. barvni film: | Overland Pacific«. Tednik: Film- j ske novosti št. 14. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. KINO »VIC«: Ital. film: »V znamenju Venere«. Tednik: Filmske novosti št. 14. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. V glavni vlogi Vittorio de Sica in Sofia Loren. Prodaja vstopnic v obeh kinemato-— - - . - - grafih od 9.30-11 in od 14 dalje. 9.15 Iz filmov in glasbenih KINO »SOCA«: Ameriški film: »Upor revij - 10.00 Napoved časa ln poročila - 10.10-11.00 Dela Mili j a Balaki-reva izvaja orkester »Philharmonia« - 12.30 Jan Hugo Vaclav Vorišek: Simfonija v D-duru - 13.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved - 13.10 Revija plesnih orkestrov in solistov - 14.20 Ljubljanska kronika in obvestila - 14.35 Slovenski samospevi - 15.00-15.15 Napoved časa, poročila ln vremenska napoved - 22.15 -23.00 Jazz cocktail. na ladji Bounty«. Predstavi ob 17 in 20. V glavni vlogi Clark Gable. Prodaja vstopnic samo od 14 dalje. FILMSKO GLEDALIŠČE Ljudske univerze, Gospodarsko razstavišče, predvaja švedski film: »Gospodična Julija«. Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic in abonmaja vsak dan od 8-14 in uro pred predstavo v recepcljskem biroju Gospodarskega razstavišča. MLADINSKI KINO LM, Kotnikova 8, predvaja ameriški film: »Borec«. Predstavi vsak dan ob 10 in 15. KINO -LITOSTROJ«: Francoski barvni film: -Rdeče in črno« n. del. Tednik: Filmske novosti St. 12. -Predstavi ob 18 ln 20. - Prodaja vstopnic uro pred pričetkom prve predstave. V glavni vlogi Gerard Philipe. IZ PTUJA Zdravniško dežurno službo ima na -Madame Butterfly«. Zaključena jesenicah dr. Avgust Tancar. Gospo- predstava za gimnazijo Kamnik; svetska cesta. 18 v <& 151 bo dne U- aprila 1957 ,Pre:ret*r ob 20: Gostovanje poljskega Drž. gledališča lz Lodza: De Rojas: »Celestina«. Petek, 12. aprila ob 15.30: Čajkovski: »Labodje jezero«. Abonma red Petek popoldanski. Sobota, 13. aprila ob 19.30: Čajkovski. »Labodje jezero«. Abonma K. Nedelja, 14. aprila ob 19.30: Offenbach: »Hoffmannove pripovedke«. Izven in za podeželje. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Sreda, 10. aprila ob 20: Anderson: »Caj ln simpatija«. Izven. Mladini ni primerno Ob 16: »Večer v čitalnici« - Vilharjeve šaloigre. - Gostovanje v Beogradu. ob 20: M. Gorki: »Malomeščani«.: Gostovanje v Beogradu. Četrtek, 11. aprila ob 20- Umetniško pripovedovanje Cankarjevih del. — ^bonma TSS t KINO »RADIO«: Premiera ital. filma »Dekleta iz Sanfrediana-ob 18 in 20. V glavni vlogi Rossana Podesta. »PLAVŽ«: Zaprto. DOVJE-MOJSTRANA: Amer. film: »Beli jorgovan«. Predstava ob 20. -V glavni vlogi Jeanette Mac Donald in Eddie Nelson. Jutri Isti spored. ŽIROVNICA: Amer. film: »Plamen opoldne«. Predstava ob 20. - Samo danes! VESTI (7 TRBOVELJ KINO »DELAVSKI DOM' »Njihove zmote«. OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ Sreda, 10. aprila ob 20: J. B. Pri;st-ley: Nevami ovinek. Premiera. -Režija: Hinko Košak. Abonma red: . T11TT13. Premierski. Izven. Predstavi Četrtek. 11. aprila ob 20: J. B. Priest-ley: Nevarni ovinek. - Red B tn Izven. Sobota, 13. aprila ob 20: J. B. Prlest- ley: Nevami ovinek. - Red A in izven. Nedelja, l«. aprila ob 15. F. Roger: Trije fantje in eno dekle. - Za podeželje. Torek, 16. aprila ob 16: J. B. Priest-ley: Nevarni ovinek. Red LMS-L Četrtek, 18. aprila ob 16' J. B. Prlest-ley: Nevarni ovinek. Red LMS-Et. KINO »MESTNI KINO«: Amer. film: »Jack London«. V glavni vlogi Michael 0’Shey in Susan Hayward. KINO »TRIGLAV Jugoslovanski film ZASLEDOVANJE Tednik. V glavni vlogi: LJublša Jovanovič in Milena Sijački. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. Ital. film: Bosljvu *enje rezervnih oficirjev Ju-!> ®*i v£k? 0<*b°r »24 talcev«, Ljub-h2’*°flclrje rezervne oficirje in oba2oI>le H!?t'r,ričnrem°’-emie petek- 12- apr' ob '20: Cankar-Smerdu: "u.^^'- ?°3tovan3e v ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Ljubljana, Mestni dom Četrtek, U. aprila ob 20: Ogrinc: »Kje je meja«, veseloigra. - A. T. Linhart: »Zupanova Micka«, komedija. Gostovanje v Zg. Šiški v domu »Svobode«. Prodaja vstopnic v Zg. Slškl v domu -Svobode«. Sobota, 13. aprila ob 20: L. Bobič: »Družina Blo«, komedija. Izven. Predprodaja vstopnic v Mestnem domu. rezerviranje telefon 32-860. Nedelja, 14. aprila ob 16: Grlmm-Skufca: »Janko ln Metka«, pravljična igra z godbo, petjem ln plesom. popoldanska predstava. Izv.; ob 20: L. Bobič: »Družina Blo«, komedija. Večerna predstava. Izv. Vesti iz Ma'ribora KINO »ŠIŠKA« « Ameriški barvni film »Beg iz trdnjave V glavni vlogi Wllllam Holden ln Eleanor Parker. Predstave ob 16, 18 ln 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. ! jazz-band<, ki ga sestavljajo dresirane opice. Že po drugi točki se je orkester vznemiril. Ker onice niso bile dresirane na ploskanje, smeh in vpitje gledalcev, so se zagnale v občinstvo, prebutale vse po vrsti z instrumenti in steklenicami, opraskale poslušalcem lica in jim trgale obleko § telesa. Ponovitve ni bilo . . . Peter, sin znanega polarnega raziskovalca Scotta, je pred kratkim v Londonu odprl konserve, ki jih je bil njegov oče pustil na Antarktiki pred štiridesetimi leti in so jifc nedavno pripeljali v Veliko Britanijo. Povsem brez bojazni ni minilo gornje kosilo, čeprav so kemiki poprej natanko analizirali vsebino konserv. NESKONČNI TRAK V zahodnonemških tovarnah O^el so montirali »neskončni« tekoči trak, ki je dolg 28 km. Vse inštalacije so razširili za polovico, proizvodnja avtomobilov pa se je zvišala na 1000 vozil dnevno. DRAGO SMRČANJE Za ameriško sodišče je kronično smrčanje zadosten vzrok za razvezo zakoria. Po statističnih podatkih plačuje v ZDA nad 200.000 mož svojim bivšim ženam vzdrževalnino samo zato, ker se niso mogli odvaditi smrčanja. Hilarlo Caporal y Flores, ki velja za neposrednega potomca cesarja Guauhtemoca, zadnjega vladarja izginule azteške države, se je pred kratkim pripeljal na obisk v Tokio. Guauhtemoc je vladal v Mehiki do prihoda španskih zavojevalcev iestnajitero stoletju. kaže, da so bili Malajci kar zadovoljni s svojim pragozdom, ki jih je obdajal z vseh strani, dokler niso pred približno 150 leti prišli v deželo Angleži. Njihovi pomorščaki so kmalu pravilno ocenili lego malajskega Singa-pura (po naše bi rekli »mesto levov«). Povsem jasno je, da beli prišleci niso sami gradili asfaltnih cest, prav tako niso krčili pragozdov, marveč so le vodili dela in s svojim denarjem plačali ceneno delovno silo. Tako je z denarjem in s tehničnim znanjem belcev ter z znojem tropskih prebivalcev zraslo na otoku mesto, ki ga povezuje z Malajskim polotokom velik most. V' pristanišču so že pred davnimi leti začele pristajati evropejske tovorne ladje, ki so odvažale v svet kavčuk, kokosove orehe, čaj in poceni južno sadje. Kapital se je kopičil, toda ne v rokah Malajcev ... Ob singapurskih industrijsikih obalah se zdaj ustavljajo ladje največjih pomorskih trgovskih družb, na njih pa plapolajo zastave malone vseh držav sveta. Kakih štirinajst kilometrov od Singapura so lani zgradili ju-žnokitajsko univerzitetno poslopje. Pot do tja pelje med malajskimi njivami in vrtovi, po cestah pa švigajo moderne limuzine svetovnih znamk. Za krmilom opazi človek staro in mlado, celo komaj doraščajoče fante in Televizija nadzoruje zamudnike V nekaterih kalifornijskih vo- jaških tovarnah so začeli uporabljati televizijske kamere za snemanje vseh ljudi, ki prihajajo v tovarno in odhajajo iz nje. Tele- vizijske kamere spremljajo gibanje ljudi po tovarni, hkrati pa nadzorujejo tudi prihod in odhod delavcer. Električno spanje dekleta. Prva kitajska univerza v Singapuru je zidana v kitajskem narodnem slogu, strehe na njej so povsem enake onim v Pekingu, slušateljev pa ima ta visoka ustanova za sedaj le 500. Precej raztegnjeno je mesto Singapur, ki šteje dobra dva milijona prebivalcev. S treh strani ga obliva morje, takoj za mestom na kopnem pa se začenja pragozd, od koder pogosto vdirajo v velemestni vrvež Malajci, ki hočejo biti na svoji zemlji sami svoji gospodarji. Na cesti srečate ljudi vseh narodnosti in ras. Na prvi pogled je mesto razkošno, vendar ne more skriti tudi revščine, ki je tem večja, čim višji so nebotičniki. Na bedo naletite pri prebivalcih čolničev, ki se zibljejo na valovih, stražnik ob obali pa vas takoj opozori na svojo in vašo evropsko pripadnost ter na svojo belo polt, kakor da hoče s tem dokazati — njegovo lice je v južnem soncu prav tako ožgano kot obrazi Malajcev in Kitajcev — da sodi tudi on v »razred boljših ljudi...« Finančni polom sueške pustolovščine Po podatkih tujih gospodarskih strokovnjakov bo prišel an-gleško-francoski napad na Suez v zgodovino kot »najbolj nepremišljen finančni polom v zgodovini vojn«. Zaradi tega napada sta imeli Anglija in Francija skupno 2,5 milijarde dolarjev gospodarske škode, posredno pa so oškodovane tudi številne druge dežele, katerih ladje so morale pluti te mesece okoli afriške celine. Čiščenje Sueškega prekopa ie stalo doslej 40 milijonov dolarjev. Zanimivo je. da so utrpeli Francozi večjo škodo kot Britanci, in sicer Velika Britanija milijardo dolarjev, Francija pa še polovico več. Lokomotiva na plinsko turbino V kujbiševski tovarni gradijo Sovjeti prvo lokomotivo na plinsko turbino, ki bo imela 7000 KM in bo zmogla 100 km na uro. Dolga bo skoraj 40 m, oba dela pa bosta imela lastne kontrolne naprave. Preden sef se konstruktorji odločili za graditev te lokomotive, so proučili najnovejše dosežke velikih tovarn turbin in letal ter pridobitve v ladjedelnicah. Plinska turbina bo uporabljala mazut, ki je za polovico cenejši od nafte. Voda ne bo potrebna. motorji pa bodo imeli pri nizki temperaturi 20 do 25 odstotkov večjo zmogljivost. IPIRCMETNI STRAŽNIKI Prometni stražniki v po* sameznih deželah dajeJ potniku s svojo uniformo \ ^ z nastopom prvi vtis ° o®* cionalnem značaju deze Z nekaj posnetki posredujemo bralcem znacilnos prometnih stražnikov n cestnih križiščih v nekat -rih deželah. V Pakistanu je sončnik prav tako del stražnikove opreme kot na primer kapa in piščalka PESNIK V NAPOL!JU BODO IMELI ULICO »O SOL H MIO« • Te dni se v Italiji smejejo O na račun neapeljske občine • in pesnika E. Marija. Tri • leta je trajala pesnikova • bitka z neapeljsko občino, • zaključila pa se je z vse- • stransko zmago vztrajnega 9 poeta. JE ZMAGAL Pesnik je ves nasmejan od v svojem življenju, smehljajo se zadovoljstva in prav rad pripo- tudi Italijani, ki se kaj radi po- veduje o tej zgodbi vsakomur, šal?j°. na račun Napolitancev, „ . .. , v _ najbrž pa se ne bodo smejali kdor ga je voljan poslusati. Ta ljudje, ki bodo stanovali v novi uspeh imenuje največje dejanje | mestni ulici »Funiculi-funicula«. Pred tremi leti je ta pesnik predlagal, naj bi nekatere neapeljske ulice imenovali po naslovih najbolj znanih pesmi, ki so ponesle slavo tega mesta po vsem svetu. Občina dolgo časa ni kazala razumevanja za ta predlog, češ kako bi bilo mogoče imenovati to ali ono ulico »O sole mio« ali »Santa Lucia«. Saj bi se temu smejal ves svet! Pesnik pa je trmasto vztrajal pri svojem. Cela tri leta je pošiljal občini vedno nove predloge, ki jih’ je takole podpiral: mesto Napoli je znano jx> vsem Sovjetska specialista za psi- svetu. In zakaj je znano? Mar hoterapijo Livencov in Apriko- | zaradi velikih ljudi, .ki jih je sov sta iznašla metodo za uspa-: prispevalo v svetovni seznam vanje živali in tudi ljudi brez i znanstvenikov in umetnikov? anestezije. Gre za postopni, ublaženi električni šok. Najprej sta delala poskuse s ptiči in ugotovila, da se ti začno vznemirjati Nikakor ne, marveč zaradi napolitanskih pesmi. Navsezadnje je mestna občina popustila ob tolikšni vztrajnosti Nekatere ruske pionirske organizacije imajo majhne filmske studie, ki v njih delajo v prostem času bodoči filmski snemalci, režiserji in umetniki. Posnetek kaže snemanje akrobatske točke v filmskem studiu moskovske pionirske organizacije. poprišče prizadevnega boja za rešitev kakih sto potnikov iz poškodovanega potniškega letala. Pred nekaj dnevi je divjal nad otokom strašen vihar, ki je pri- / pri nekaj miliamperih. Ko sta zagovornika napolitanskih pesmi, tok okrepila, se ptice niso več I mestni svetovalci so sprejeli Ma- premikale in so se z glavo obr- j rijev predlog. Ulice nove mestne nile proti sondi, pri še močnej- četrti, ki jo zdaj gradijo, bodo šem toku pa so zaspale in niso kmalu" dobile imena po najbolj več reagirale na zunanje učinke, znanih napolitanskih pesmih. Potem ko sta tok prekinila, so | Cez nekaj mesecev se bodo bile poskusne ptice v trenutku torej v Napoliju takole pogovar- budne in zelo razgibane. jali: »No, sestala se bova po- Ta postopek so preizkusili poldne na trgu »Oj Marie«. — tudi na ljudeh, ki so jim pritr- Pridite k meni na večerjo v ulico dili elektrode na uhlje. Potem so I »O sole mio« številka 47. — V spustili izmenični električni tok j najem dam sončno sobo v ulici! moral letalsko posadko, da^je nizke frekvence in uravnavali 1 Luna Rossa itd, i skušala zasilno pristati na po- jakost, dokler ni začutil pacient v očeh rahlega drgeta. Potem je zaspal. Ugotovili so, da človek spi tako dolgo, kot traja električni tok, ko se zbudi, pa je svež in dobro razpoložen. Po mnenju Livencova in Aprikosova električno spanje ponovno poživi funkcije posameznih celic. V medicini so električno spanje prvič uporabili proti trajni nespečnosti in pa v psihiatriji. Inženir Tudy je iznašel aparat za električno narkozo, s katerim so operirali že vrsto živali, na ljudeh pa ga še niso preizkusili. Jetniki so rešili letalske potnike -i °{°ku ^,*c^e/s pred ameri-1 vsem neznanem terenu. Prista-sko obalo stoji velika jetnišnica,, nek pa ni uspel, letalo je zgrme-katere_ okolica je bila nedavno-lo na tla zraven zidov jetnišnice. Precejšen uspeh so doživeli organizatorji televizijske oddaje, v kateri so nastopili psi, ki zmorejo razne Umetnije. Skoraj 1500 dolarjev je zaslužil pes, ki je pred televizijsko kamero posnemal značilne kretnje neke znane ameriške pevke, pogodbo za tri leta E a je podpisal lastnik irskega setra (na zgornji sliki). Ta pes aje povsem razločno prebere — in seveda tudi izgovori — celo vrsto besed. Posnetek ga kaže na preizkušnji pred televizijskim nastopom. Potniki so obupno klicali na pomoč, burja je divjala s hitrostjo 120 km na uro. UprRva jetnišnice si ni 'znala pomagati drugače, zato je izpustila iz celic okoli 30 jetnikov, ki so tvegali življenje, ko so vdirali v goreče letalo ter nosili iz njega mrtve in ranjence. Se pred eksplozijo letala so spravili iz ruševin vse potnike. Kasneje so ugotovili, tla je ob zasilnem pristanku izgubilo življenje 20 potnikov, 80 pa so jih rešili. Za pogumno dejanje in požrtvovalnost, ki so jo pokazali jetniki pri reševanju človeških življenj iz gorečega letala. je predlagala jetniška uprava svobodo za vse, ki so sodelovali pri reševanju. Tretja knjižnica na svetu Po številu knjig je v svetovnem merilu na tretjem mestu vseučiliščna knjižnica v ameriškem Illinoisu, ki je hkrati tudi največja ustanova te vrste v Novem svetu. Nedavno se je število zvezkov v tej knjižnici povzpelo na tri milijone. Vsako leto naraste povprečno za 100.000 izvodov. Kot knjigo z zaporedno številko tri milijone so vpisali v tej knjižnici »Kozmografijo« Pomponiusa Mela, ki je bila tiskana leta 1498 v španski Salamanci. Ta knjiga prvič omenja odkritje Amerike in z zemljevidi približno ponazarja ! oblike nove celine. Dopolnjuje pa jo obširnejše delo zemljepisca Waldseemiillerja iz leta 1507; v njej je že več podatkov o Ame-riki. Razen knjig hranijo v tej ustanovi nad milijon zemljevi-I dov, partitur, posnetkov itd. prometnega stražnika, ki ■ cestnem robu, kakor da ves promet kaj malo m Tale indijski čuvar cestnegai reu» se očitno zaveda svoje „o(0v0 po vsem videzu pa pra^ 'JHiiote sodi med tiste, ki ne trpijo Kot Merkur i Olimpa ”rej“ gVoje ski prometni straž"1,4 ej »prižnice* ulični pr Norveški prometni hosic“~ veljajo ne samo * j7,redn<> pravične, m vljudne varuhe ceS,"e£; ^ tri' vsi brez izjeme mlajši deset let POJASNI^0 REŠEVALCEM KRIŽANK ^ Zaradi tiskarske ”a^prerne' treba geslo »pregibna* niti v »pregibni«.