UGOTOVITVE IN ZAKUUČKI
Izvršni svet je Poročilo o izvrševanju družbenega plana za obdobje 1976-1980 v I. polletju 1979 obravnaval na svoji 88 seji, dne 10. septembra 1979 in sprejel: UGOTOVITVE
S polletnimi rezultati gospodarskih gibanj v letu 1979 smo lahko zadovoljni. Četudi planirani družbeni proizvod ni bil do-sežen, oziroma, da na posameznih področjih nastopajo devia-cije (te ugotovitve izhajajo iz dejstva, da so bile stopnje rasti posameznih elernentov previsoko planirane) in da jih bo po-trebno s kvalitetnimi premiki v izvajanju družbenega plana odpraviti, lahko ugotavijamo, da je proces družbenega planira-nja v neposredni praksi dobil svojo veljavo v samoupravnih organizacijah in skupnostih in da postaja vse močnejše orožje pri sprejemanju razvojnih usmeritev. V tem pogledu v preteklfem letu ugotovljeno pomanjkanje informacij je bilo nadoknadeno z uvedbo boljšega informacijskega sistema med nosilci planira-nja. Le-ta je tudi pripomogel, da je proces preobrazbe in orga-nizacije delovnih Ijudi v samoupravih organizacijati in skupno-stih stekel hitreje in da so se na področju uresničevanja zakona o združenem delu, kar zadeva povezovanje OZD na dohodkov-nih odnosih ter drugih oblik samoupravnega sporazumevanja, pokazali kvalitetni premiki, ki imajo svoj odnos tudi v uspehih gospodarjenja v tem obdobju.
Akumulativna in reproduktivna sposobnost in več v padanju. Zaposlovanje se je v I. polovici leta 1979 ustavilo na stopnji 2,0(1,2 manj od plana) kar kaže na bolj dosledno uveljavljanje določil družbenega dogovora o minimalnih življenjskih in kul-turnih standardih delavcev. Temu primerjana produktivnost kaže, da v ustvarjanju družbenega proizvoda ni bila spreme-njena struktura v prid večje produktivnosti, kar bo ena od poglavitnih zadolžitev bodoče usmeritve.
Akumulacija, če jo primerjamo z ustvarjenim dohodkom (118,7), s čistim dohodkom (114,9) in s povprečno uporablje-nimi sredstvi (117,6) je v porastu. Vendar ta porast ni vplival na povečanje akumulativne in reproduktivne sposobnosti, ker je bilo za to več vzrokov. Eden med njimi je tudi ta, da je od ustvarjene akumulacije delež domačemu gospodarstvu po po-kritju iz prejšnjih let sprejetih obveznosti (izgradnja domače infrastrukture, posojila za manj razvite itd.) bolj skromen. Struk-tura zaposlenih, kot eden od poglavitnih pogojev dobrega go-spodarjenja, ni bila izpolnjena tako, kot je bila planirana. Ven-dar pa je treba ob vsem tem pripomniti, da se deviacije ne odpravljajo čez noč in da je odpravljanje deviacij proces, ki zahteva angažiranje širšega kroga udeležencev v proizvodnem procesu.
Z uresničevanjem določil zakona o združenem delu na po-dročju zunanjetrgovinske menjave je prišlo do pozitivnih premi-kov, zlasti pa je pomembna višja rast izvoza od planiranega, dočim moramo ugotavljati, da planirano stopnjo uvoza močno prekoračujemo in da še vedno ni doseženo vskladje med izvo-zom in uvozom. Zato bo pri bodočem razvoju igrala pomembno vlogo naslonitev na domačo tehnologijo in surovine. V tem pogledu bo potrebno še močnejše angažiranje raziskovalnih skupnosti pri svetovanju OZD za tehnološko preobrazbo.
Reševanje problemov malega gospodarstva, zlasti uslužnost-nih obrti je bilo dano več pozornosti. Z koordiniranjem dela in nalog, ki so jih v svojih programih predvideli nosilci razvoja malega gospodarstva v občini, bomo pričeli problematiko ma-lega gospodarstva urejati tako, da bodo elementi razvojnih usmeritev s tega področja našli svoje mesto v družbenih dogo-vorih o temeljih plana, ker bo šele s tem zaključena v letu 1979 začeta akcija za programsko realizacijo razvoja malega gospo-darstva.
Izvršni svet ugotavlja, da so se v ietu 1979 že pričeli na področju usklajevanja rasti prebivalstva z rastjo stanovanjskega fonda pozitivni premiki in da je v okviru družbenega planiranja na področju prostora odpravljenodoslej prisotno zanemarjanje tega probiema. Z urejevanjem prostorskega načrtovanja in s pravočasnim naročanjem urbanistične dokumentacije so se prostorski problemi sprožili v angažirane oblike, ki jih je že možno spremljati in korigirati ugotovljena odstopanja.
Sprejeta izhodišča v pogledu splošne porabe v občini se uresničujejo, splošna poraba se postopoma očiščuje financira-nja dejavnosti,,ki z njo nimajo nobene zveze. Vendar je po-trebno še nadaljevati ta prizadevanja tako, da bo splošna po-raba le odraz financiranja konkretnih nalog in opravil, sicer pa je višja od rasti družbenega proizvoda.
Poleg dejstva, da je področje družbenih dejavnosti v I. pol-letju 1979 uspešno uresničevalo zastavljene celje, začrfane v smernicah družbenega plana 1976-1980 pa velja hkrati ugoto-viti, da se tako kot v preteklih letih tudi v prvih šestih mesecih tega leta postavljajo v ospredje nekatera nerešena in pereča vprašanja predvsem na področju vzgoje in izobraževanja otro-škega varstva in zdravstva.
Zlasti velja poudariti problem pomanjkanja ustreznega stro-kovnega kadra, saj se ž njim soočajo vsa tri področja družbenih dejavnosti, ki pa ima svoje korenine v vrsti drugih nerešenih vprašanj kot so zaostajanje osebnih dohodkov delavcev druž-benih dejavnosti za gospodarstvom, konstanten problem po-manjkanja oziroma stanovanjskega deficita za te delavce, nere-šeni oziroma neustrezni pogoji dela.
Dalje velja opozoriti, da se predvsem v področju vzgoje in izobraževanja in otroškega varstva soočeta s problemom prido-bivanja novih prostorskih kapacitet, saj se razvijata hitreje od planskih predvidevanj.
Na področju izvajanja socialnega varstva bo potrebno inten-zivirati napore v smeri večjega povezovanja ustanoviteljic ob-činske skupnosti socialnega varstva pri razreševanju perečih problemov, pri čemer mora ta skupnost v prvi vrsti odigrati vlogo koordinatorja tako pri vsklajevanju programov kot tudi pri razreševanju konkretnih vprašanj.
V okviru dinamičnega družbenega razvoja v občini se kot pozi-tivna izraža solidarnost občanov pri izgradnji planiranih objek-tov družbenega standarda, na osnovi katerih se uresničuje načrtovano vključevanje učencev v osnovnošolski pouk in na-daljnji razvoj celodnevne šole ter vključevanje predšolskih otrok v družbeno organizirano varstvo.
S smernicami za leto 1979 smo sprejeli vrsto pomembnih nalog in zadolžitev. Ko ob prvem polletju 1979 analiziramo prehojeno pot in jo primerjamo s planiranimi cilji, ugotavlja Izvršni svet, da so bile v pogledu uresničevanja nalog iz družbe-nega plana za leto 1979 v prvem polletju planirane naloge izvršene. Vendar nas to ne sme uspavati, ampak moramo v II. polletju 1979 še bolj disciplinirano pristopiti k uresničevanju nalog iz družbenega plana, da bi na ta način dosegli kar najboljše uspehe.