"nitritna Leto XVI., št« 256 Ljubljana, torek S. novembra 193$ Cena t Din i Mjuo4jan&. Knailjeva OUcs & — feiefon tt. 5122. 8123, 8124. 812&, 8126. unaeratm jdaeieK; Ltfubtjana, Selen* burgova oj. tt. — Tei M92. 2492. podružnica Maribor; Uospoafca ulica •tU. — reietoo ti 2455 Podružnica Jeije. t&ocenova ulica tt J. — relefon St I9a -taCuni pri poŠt ftefe. savodlh: LJubljana St. 11.842. Praga Malo 78.180, Naročnina snate mesečno Din Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knatijeva ulica &. relefon 8122, 8128. 8124. S12S, 8126 Iftanboi Gosposka ulica 11 relefon «t 2440 Celje, Stro88mayerjeva ulica Stev. 1. Telefon st 65 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasijo tarifi. Grški plebiscit Z ljudskim glasovanjem je v nedeljo grški narod izrazil svojo voljo, kako vladavino hoče imeti v bodočnosti Kakor drugače ni bilo pričakovati, je potrdil znani sklep vlade in parlamenta o . nkinjenju republike in obnovi monar-nije. Zunanji svet je presenetila, le ogromna večina, ki je bila oddana za povratek monarhije, ker so vsi dosedanji znaki kazali, da imajo republikanci vendarle še več pristašev. General Kon-dilis sam je novinarjem izjavil, da tudi vlada ni pričakovala take, skoro soglasne potrditve svoje politike v vprašanju povratka monarhije. Da so republikanci tako popolnoma izierinLli in da so dobili komaj pet odstotkov glasov, je glavni vzrok pač v ^•lihološkem razpoloženju ljudskih množic. Grčija je bila v zadnjih dvajsetih letih tako izpostavljena notranjim trza-vicam in prevratom, kakor malokatera druga, država. Po večini so se te borbe vršile v vrstah gornjih desetih tisočev, brez udeležbe širših ljudskih množic, a vendar so morale račune vedno plačevati tudi te množice, ki se niso mogle posvetiti mirnemu in vztrajnemu delu. Razumljivo je zato, da so si želele reda in miru in koprnele po normalizaciji in stabilizaciji političnh razmer. V monarhiji, kjer sta kralj in dinastija nad strankami in nad političnimi borbami, je zato grški človek videl rešitev iz notranjega političnega kaosa. Nedeljski plebiscit je formalno potrdil in naknadno legaliziral državni udar generala Kondilisa, izvršen pred mesecem dni. Po vseh formalnostih svojih domačih in mednarodnih pravil je Grčija v nedeljo postala zopet monarhija. Bivša kralj Jurij II. je že prejel službeno obvestilo o izidu glasovanja in ob enem službeni poziv, naj se vrne v domovino in zopet zasede grški prestol. Grška vlada je vladarju že prisegla zvestobo. Ne le vsi prijatelji grškega naroda, marveč tudi vsi, ki si žele mirnih in kon-solidiranih odnošajev v Evropi, iskreno želijo, da bi Grčija v svoji novi epohi našla zadovoljstvo in možnost sistematičnega dela za svoj vsestranski napredek. Gotovo ji monarhična vladavina nudi za to večje možnosti in večja jamstva od republikanske vladavine, ki je zaradi premalo globoko pojmovane demokracije le prečesto izzivala prevratne težnje pri raznih oblastnikih, posebno onih, ki so imeli vpliv na oboroženo silo. Sedaj bo vojska, ki bo imela v kralju svojega vrhovnega komandanta, rešena nevarnosti, da bi morala služiti za orodje raznim političnim podvigom. Delo za monarhijo seveda s povrat-kom kralja Jurija ne bo končano. Vlade monarhičnega režima bodo morale napeti vse moči, da monarhijo res krepko zasidrajo v zavesti m čuvstvih ljudskih množic in na ta način definitivno zaključijo borbo okrog vladavine. Ni namreč sedaj prvič, da se obnavlja grška kraljevina. Ko je Grčija ob koncu svetovne vojne postala republika, so bili republikanci prepričani, da bo njihov režim trajen, toda že leta 1920. so spričo reakcije, ki je nastopila neposredno po vojni, doživeli pri volitvah nepričakovan poraz. Njihov poraz je bil ob enem poraz republike in Grčija je postala zopet monarhija. Pa le za dve leti, kajti republikanci so spretno izrabili razočaranje in ogorčenje, ki se je polotilo ljudskih množic po katastrofi na maloazijskih bojiščih. Zopet je bila uvedena republika, a se tudi sedaj ni mogla ustaliti, čeprav je dobila v onem poldrugem milijonu beguncev, ki so se morali preseliti iz Male Azije v Grčijo, ogromen kader novih pristašev. Proti republiki je nastopila tudi gospodarska kriza, ki je na Grčijo, silno obremenjeno z dolgovi, posebno hudo pritiskala, množice pa so iskale vzroka nesreči mnogokrat v republikanski vladavini. Nezadovoljstvo množic z republiko so še povečali, kakor smo že rekli, številni posrečeni ali ponesrečeni prevrati, ki so vedno na novo ovirali normalno delo in normalni razvoj. Množice so se zato boli in bolj nagibale k monarhističnim strankam in njihovim voditel jem. a kontni zakl fuček vseh teb dogajanj predstavlja nedeljski plebiscit. Da bi nedeliski plebiscit pomenil zares začetek novesra. mirnega in uspešnega ra-^oia v Grčiji, je tndi iskrena že1 "te prebivalstva v zavezniški in prijateljski Jugoslarriji. Polisko-maifžarsko kulturno-sodelovamje Varšava. 4. novembra. AA. Snoči je prispel v Varšavo madžarski prosvetni minister Horoam. Spremi i a Era državni nodteiinik prosvetnega ministrstva Kalman Sila Ob^k je v zvezi z izvedbo konvencije o Vnltumem sodelovaniu med Madžarsko im Poljsko, ki so jo oodpisaV 1. 19?4. Potiski polet v Avstrallfo Varšava. 4. novembra. AA. Poljski letalec Krasin«ki je včeraj opoldne nadaljeval polet v Avstraliio iz Kalkute. Ob 111 n je bil zaradi defekta prisiljen pristati v Aky-atm. Grški narod za monarhijo nedeljskem plebiscitu v Grčiji je bilo 1,492.000 glasov oddanih za obnovo monarhije in samo 32.452 za republiko — Pred povratkom kralja Jurija na grški prestol Atene, 4. novembra, o. Po dvanajstletnem obstoju je bil danes oficielno proglašen konec republikanske vladavine in je bila obnovljena grška monarhija. Včerajšnje ljudsko glasovanje predstavlja veliko manifestacijo za mo-narhistični režim. Ob udeležbi, ki se giblje med 95 in 100 odstotki, se je nad 95 odstotkov vseh volilcev iziavilo za obnovo monarhije. Za ukinitev republike so z ogromno večino glasova li celo oni kraji, ki so veljali za najmočnejše republikanske postojanke. Izid glasovanja Po uradnih ugotovitvah je glasovalo za obnovo monarhije 1,491.992 volilcev, za republikansko vladavino 32.452 volilcev, 3.270 glasov pa je bilo neveljavnih. Četudi je bilo glasovanje obvezno, predstavlja izid glasovanja popoln poraz republikanske ideje in prepričuje zmago monarhistične misli med grškim narodom. Grški narod je s tem, da je s tako ogromno večino glasoval za obnovo monarhije, izrazil obenem svojo voljo po stabilizaciji notranje politike, za obnovo reda in miru in za konsolidacijo gospodarskih prilik v zavesti, da more vse to doseči in izvesti le kralj kot vrhovni arbiter in u=tavni regulator političnih razmer v državi. Manifestacije po vsej državi Glasovanje se je izvršilo popolnoma v redu in miru. Oblasti so bile docela nev- tralne in niso nikjer izvajale niti najmanjšega pritiska. Pač pa so monarhi-sti sami razvijali silno propagando. Snoči so se po vsej Grčiji vršile spontane manifestacije za kralja in monarhijo, ki so dosegle svoj vrhunec v Atenah, ko je bil danes objavljen končni izid glasovanja. Oeromna zrnata je presenetila celo monarhistične vodHelie same in ie regent general Kondilis iziavil novinarjem. da so rezul+ati 1-rod«Vega glas—• nja prekosili vsako pričakovanje. Obvestilo kralju Poročilo o izidu glasovanja Te pod-nredsednik vlade in zunanji minister Teotokis v imenu vlade potom grškega poslaništva v T-ondonu sporočil Ni. Vel. kralju .Turiiu II. V svoiem noroč^u pozdravlja kra^a v imenu vlade in poziva. naj se čim nrei vrne na ?rrški prestol. V sredo odootuV v London rv»seb-no odnosianctvo. v katerem bod^ zastopniki vlade pa^amenta in vojske, ki v>n nozdravPo Vralia v im^nu gr- škega naroda in <*a nozvalo, naj prevzame kraljevsko obast. Lojalnost političnih strank Tudi voditelj vseh strank so poslali kralju Juriju brzoiavke. v katerih izražalo svoie prepričanje, da bo grški narod z obnovo monarhiie dosegel notranji mir in da bo kralj omoe^čil normalni razvoi narlamentamega dela. M je v ofenzivi na vseh frontah Pričetek druge faze italijanskega prodiranja v Abesi-nijo — Abesinei se umikajo brez hujšega odpora Asmara, 4. novembra, d. Včeraj zjutraj, torej ravno mesec dni po izbruhu vojne, so italijanske čete prešle na vseh frontah v ofenzivo. V severni Abe-siniji prodirajo preko Dongole in Geleb-de proti Makali ter proti višinam za-padno od teh krajev v Tembienu. Oddelek askarov, ki prodira na čelu italijanske vojske, je dospel v Debro Sion in Embo Maskalo, oddelki miličnikov pa so zavzeli Hausien. Vrhovni poveljnik general de Bono je s svojim štabom v bližini A^igrata, odkoder vodi potek operacij. Zavzetje Mahale se pričakuje vsak čas. Italijansko vrhovno poveljništvo pase ne bo zadovoljilo samo z osvojitvijo tega mesta, temveč bo skušalo obenem zavzeti tudi prevladujočo višino Menda Jezus kjer je 1- 1896 nudil general Galliani močen odpor. Italijanska fronta na severnem boji. šču, kjer prodirajo proti Makali trije armadni zbori in dve diviziji miličnikov, skupaj okrog 125000 vojakov, je dolga približno 80 do 90 km. Pred stražo tvorijo oddelki tankov ter čete askarov. Nad prodira-jočimi četami krožijo neprestano težka letala za bombardiranje, kakor tudi lovska letala- Boka italijanske vojske varujejo divizije armadnega zbora generala Santi-. nija in oddelki askarov armadnega zbora generala Birolija, kakor tudi lovska in napadalna letala. Razen malih tankov, v katerih sta po dva moža, upo- rabljajo ob bokih tudsi konjenico, na levem krilu pa tudi kolone kamelskih jezdecev in prebeglih Danakilcev pod poveljstvom polkovnika Lorenzinija. Izredno težaven je na goratem in zelo neprehodnem ozemlju transport poljskih topov, med katerimi so tudi topovi s k?li,vrom 30 cm. Italijanski letalci so ugotovili na raznih točkah močne abesinske oddelke s strojnicami in gorskimi topovi v dobro utrjenih postojankah. V okolici Alagi-ja so izsledili kolono kakih 10.000 mož, ki je bila na potu proti Makali. Abesinei se zbirajo južno ob Makale in vse kaže, da se bodo šele tam spopadli z Italijani. Nedeljske operacije Pariz, 4. novembra. AA. Kakor poroča Havaisov vojni poročevalec iz Eritreje, je bil snoči objavljen službeni komunike o včerajšnjih operacijah na severni fronti, ki pravi, da se je pričela italijanska ofenziva oh 6. zjutraj. Ob 13. so askari prodrli neposredno v hližino Hausiena. Oddelki generala Santinija so zapustili postojanke okrog Adagamuisa in pričeli prodirati proti jugu. Njihovemu odhodu je prisostvoval vrhovni poveljnik general de Bono. Kljub velikim terenskim težavam so sprednji oddelki armadnega zbora generala Santinija prispeli v Emda-no Sero- Takoj aa njimi so poslali tovorne avtomobile s provijan-tom. Ibailijani niso doslej nikjer naleteli na Afbesiooe, ki se umikajo brez borbe. Vse kaže, da se bodo večje bitke pričele šele juižno od Makaile. Makala glavni cilj sedanje ofenzive London, 4. novembra, o. Italijanska ofenziva v Abesiniji je v polnem razvoju.^ Vse tri italijanske armade, ki so ob začetku vojnega pohoda prekoračile staro mejo Eritreje ter zavzele Aksum, Aduo in Adi-grat, so v pokretu na vsej črti. Njihov cilj je, da po določenem načrtu prodrejo 50 km dalje v notranjost Abesinije in utrdijo nove postojanke. Glavni cilj je zavzetja Makale, ki je strategieno velike važnosti. Ko bodo italijanske čete zavzele nove postojanke, bo ofenziva za daljšo dobo prekinjena, da bodo zavrete postojanke mogli dobro utrditi, zgraditi nujno potrebne ceste za dovoz iz zaledja na fronto ter se pripraviti za nadaljnje prodiranje, ki pa ga ni pričakovati pred novim letom. Pri sedanji ofenzivi sodelujejo vsi oddelki italijanske vojske. V prvi črti so askari, zlasti konjenica, nato slede miličniki in še le za njimi gre redna vojska. Sedanja italijanska ofenziva je ena izmed največjih vojnih operacij v zgodovini kolonijalnih vojn. Italijanske čete so v pokretu od sudanske meje. vzdolž Rdečega morja ter vzdolž vse francoske, angleške in italijanske somalske meje. Dolžina te fronte meri nad 2000 km. Abesinei doslej še vedno niso nudili resnejšega odpora- Po manjših praskah se previdno umikajo in spretno skrivajo tudi pred italijanskimi izvidniškimi in bombnimi letali, ki so neprestano na delu. Močni oddelki, ki so bili razporejeni okrog Makale, so izginili, kakor da bi se vdrli v zemljo, pač pa so italijanska letala odkrila v ozadju močne abesinske čete, ki se utrjujejo na višinah okrog Makale in v/,dož hribov, kjer se Abesinei najbrže pripravljajo na večji odpor, ker dobivajo iz zaledja neprestano ojačenja. Po operacijah, ki jeh razvijajo Abesinc', sodijo Italijani, da stremi načrt abesinskih vojskovodij po obkolitvi desnega krila italijanske front« na severu, da bi ga popolnoma odrezali od zaledja o-ra. Ti oddelki prodirajo po karavanski cesti Enda — MoL-eno čez zelo hribo. ito ozemlje. V sredini čete generala Bfro-lija med katerimi so askari. dve diviziji fašistične milice, tigrejski prostovoljci pod poveljstvom rasa Gukše in glavne tehnične čete. Ta oddelek prodira po dolini Ha-rat Maja in je dospel do pritoka Kerka. Desno krilo je pod poveljstvom generala glavni pogoj za napredek h notranjo ureditev države. Zaprisega vlade Danes okoli 11. dopoldne so se zbrali vsi člani vlade na dvoru, kjer so v roke kraljevega namestnika generala Kondilisa položili prisego zvestobe kralju Juriju n. Oblast v rokah kralja Po zaprisegi je general Kondilis izjavil novinarjem: Nj. Ved. kralj Jurij II. je edini čini-telj, ki bo odločal o bodočem razvoju političnih prilik v državi Zato moramo počakati njegove vrnitve. Njemu bomo pojasnili svoje stališče in bo sedanja vlada podala ostavko. Glede razpusta skupščine ne morem seveda nič reči, kaj bo v tem pogledu odločil Nj. Vel- kralj. Skupščina predstavlja od samega začetka samo del grškega ljudstva- Grško ljudstvo je poklonilo večino Tsal. darisovi vladi pod pogojem, da ostane njegova vlada enotna in da bo sodelovala z radikalno nacionalno stranko Kondilisa. Od 10. oktobra dalje pa teh pogojev ni več- Ljudska stranka se je razcepila in polovica poslancev te -stranke se je priključila sedanji vladi. Tsal-daris sam ne sodeluje več z radikalno nacionalno stranko Grško ljudstvo je s svojim včerajšnjim glasovanjem proglasilo kraljevino. Vlada mora sporočiti vcijo naroda kralju in njemu prepustiti vsako nadaljnjo odločitev- Za nas je me-rodajna volja naroda, ne pa mnenja posameznih strank. Priprave za povratek kralja Z veliko radostjo pričakuje ves grški narod zopetni povratek kralja Jurija na grški prestol. Kakor domnevajo, se bo vrnil krailj v spremstvu posebne de-putacije 17. t. m Potoval bo najbrže preko Jugoslavije in bo prvi svečan sprejem na meji pri Djevdjeliji- Od tam bo kralj potoval s posebnim vlakom v Atene, kjer mu pripravljajo izredno slavnosten sprejem. Takoj po povratku kralja bo vlada podala ostavko in prepustila odločitev o nadaljnjem razvoju notranje političnih prilik kralju kot prvemu ustavnemu činitelju- Nocoj ob 18.30 je bilo v Atenah ogromno manifestacijsko zborovanje, ki se ga je udeležilo okrog 100.000 ljudi- Na tem zborovantu je general Kondilis sporočil zahvalo kralja Jurija za izkazano zaupanje in udanost ter napovedal, da se bo kralj vrniil v najkrajšem času in prevzel kraljevsko oblast. V svojem govoru je general Koadili® pozval tudi one ki so glasovali za republiko, a ostali v neznatni mamsmi. naj lojalno sodelujejo mi obnovi Grčije pod monarhističnim režimom. Kraljeva izjava London, 4. novembra, g. Grški kralj Jurij, ki so ga se -snoči obvestili o ogromni volilni zmagi monarhistov v Grčiji, je dal po svoiem pobočniku izjaviti tisku, da je ponosen in srečen zaradi izida glasovanja. Na vprašanje, kdaj se misli vrniti v Grčijo, da bo prevzel oblast, je iziavil pobočnik major Le vidiš, da se bo kralj vrnil čimprej. Maravigne. Njegova naloga je preprečiti južno od Adue napad čet rasa Sejuma. Italijani dobivajo vsak dan nova ojačenja. V somalska pristanišča prihajajo neprestano novi oddelki, ki jih takoj po izkrcanju pošljejo na fronto. Vse kaže, da pripravljajo Italijani važne operacije tudi na jugu, položaj pa je Se precej nejasen. Računajo, da bo prišlo do odločilne bitke okrog Goraheje in Sasabane. kjer namerava general Graziani izsiliti spopad z Abesinei. Istočasna ofenziva na jugu Pariz, 4. novembra. A'A. Hkratu z ofenzivo na severu se je pričel tudi na jugu italijanski napad. Italijani skušajo očivid- dno čim prej priti do neposrednega stika med obema frontama. Addis Abeba, 4. novembra, b. Na južni Cronbi so italijanska letala popoldne ponovno bombardirala Gorahejo. Zmetala to na mesto okoli 250 bomb. 50 f>seb je bilo ubitih. V danakilski puščavi Addis Abeba, 4. novembra. w. Italijanske konjenica je začela v odseku goroMja Musa Ali prodirali protii jugu. Domnevajo, da bo skuč.uLa z motoriziranimi oddelki za hrbtom prodreti dio železniške proge. Na fronta v Tig»ni je vse mirno. Naiivi zadnjih dni so onemogočili prevoz bankov čin poljskih topov. Novi italijanski predlogi Hoare odklanja zahtevo po umiku angleškega brodovja s Sredozemskega morja London, 4. novembra, o. Včeraj opoldne je zunanji minister Hoare prispel z letalom preko Pariza v London. Minister Eden ga je spremljal samo do Pariza, odkoder je nadaljeval svoje potovanje z vlakom. »Daily Telegraph« poroča, da je italijanski delegat v 2enevi baron Aloisi izročil Hoareju pred odhodom nove italijanske predloge. Njihova vsebina sioer še ni znana, vsekakor pa se morajo znatno razlikovati od prešnjih italijanskih predlogov. Hoare italijanskih predlogov ni sprejel, pač pa je postavil nove angleške predloge. Prav tako je odklonil italijansko zaihtevo, naj bi Anglija umaknila svojo vojno mornarico s Sredozemskega morja, predno bi Italija zmanjšala svoje posadke v Libiji V razgovoru z novinarji je Hoare izjavil, da je s svojim potovanjem v Ženevo, glede katerega je bil prvotno skrajno skeptičen, zelo zadovoljen, ter da je dosegel več kakor je pričakoval. Angleška oporišč-v Grčiji Rim, 4. novembra, o. Po informacijah italijanskih listov se pogaja Anglija ne samo za sodelovanje angleške in francoske mornarice na Sredozemskem morju, marveč hoče uporabiti za svoje pomorsko onf>riŠ5e tudi pristanišče Argastoli na otoku Kefale-niji ter grško pristanišče Navarin. Prav tako se angleška vlada pogaja s špansko vlado, da bi ji dovolila eventualne vojne operacije v španskih vodah. Italijanski listi posnemajo tudi vesti »Manchester Guardi-ana«, po katerih bo baje Anglija kupila štiri nemške vojne ladje tipa »Deutschl-ind« za ceno 240 milijonov mark. Polovico te vsote bo Anglija izplačala v zlatu, polovico pa v dobavi surovin. Italijanski očitki Franciji Rim, 4. novembra, o. Turinska »Stampa« in nekateri drugi vodilni fašistični listi ostro kritizirajo postopanje francoske diplomacije. češ da je s sVojo posredovalno ak. oijo Italiji več škodovala nego koristila. V italijanski javnosti vedno bolj prevladuje mnenje, hoče francoska diplomacija predvsem koristiti Franciji sami in p-epre-čiti. da bi pr'š'o do zbližanja med Italijo in Nemčijo, toda listi izražajo nado. da bo take francoske politike kma u konec. Ver smatrajo, da je Lavalov padec neizbežen. Čez nekaj dnj se bo jasno videlo, piše »Stam. pa«, da ie Italija :me'a od francoskega posredovanja le veliko škodo. Francija stre- mi zgolj za tem da bi z obljubami pridobila Italijo za to, da na bodoči pomorski konferenci opusti svojo zahtevo po pomorski pariteti s Francijo. Namen francoskega posredovanja Pari«, 4 novembra. AA. »Matin« je davi objavil daljše situacijsko poročilo iz Ženeve, v katerem pravi, da je angleška politika pri DN našla toliko razumevanja in podpore le s francosko pomočjo, ker je bilo Franciji vse na tem, da prepreči odkrit spor med Anglijo in Italijo. Francija bi morala nadaljevati to svojo politiko, ker se bo le tako mogoče izogniti vojni. V zvezi s tem opozarja na izjavo pruskega ministrskega predsednika generala Go-ringa, ki je naglasil, da je nastopil čas, ko se lahko Nemčija in Francija sporazumeta. Prepoved uvoza petroleja v Italijo Ženeva, 4. novembra, b. Pododbori odbora osemnajstih pri DN so danes nadaljevali svoje delo. Pododbor za gospodarske sankcije je sklenil, naj se izda prepoved za izvoz petroleja in njegovih postranskih proizvodov v Italijo, toda Ie pod pogojem, ee se bodo tej akeiji pridružile tudi države, ki so članice DN, predvsem Amerika, Nemčija« Japonska in Brazilija. Proti temu sklepu je ugovarjal le zastopnik Cila. Sklenjeno je bilo nadalje, da se imenuje poseben pododbor, ki bo proučil vprašanje izvršitve tekočih pogodb in prevzem italijanskega blaga, ki do 19. oktobra ni bilo popolnoma plačano. Jutri bodo obravnavali vprašanje izvoza italijanskega blaga v države, ki se sankcij niso udeležile, in pa tranzitna vprašanja, glede katerih bo bržkone tudi imenovan poseben pododbor. Več ostalih pododborov, med njimi tudi pododbor za klirinška vprašanja, je imelo seje v poznih jx>poldanskih urah. Anglija za poostritev gospodarskih sankcij ? Rim, 4. novembra, o. Po informacijah italijanskega tiska namerava Anglija predlagati poostritev gospodarskih sankcij proti Italiji. Poleg nafte, petrolej-n. premoga, železa in jekla, naj bi se zabranil v Italijo tudi izvoz raznih drugih sirovin. ki so italijanski vojni industriji neobhodno potrebne, ki pa jih Italija sama nima. 306 zakonov na en mah Zadnji dekreti Lavalove vlade na osnov? zakonodajnega pooblastila — Dalekosežne reforme na vseh poljih Pariz, 2. novembra. S potekom preteklega meseca so po« tekla tudi pooblastila, ki jih je bila do* bila Lavalova vlada za reševanje dr« žavnih financ. Kakor v mnew \ork, 4. novembra. AA. Novi poslanik kraljevine Jugoslavije v Zediinjeoh >i>r-iavah lvooisiautm iotic je prispel a pieko-oteauoiiim parmkom »Nonnandie« v New Yiurk. V pristanišču so ga sprejeli generalni konzul v >ew Yorku Radoje Jankovic, svetnik poslaništva v VVatsha.ngLonu tiom Stoja-novič, jugoslovenski konzul v New Yorku dr. An te P&iveli.č, konzul v Montreaiu Nikoia Perazic, častna konzul v Pitteburgu Kotita Jankiovič, izseljenski odposlanec v New Yorku b lavo j T ros t ter zasiopniKi jugosio-veaske kolonije in j ugoelo venskih organizacij v New Yorku. Newyorški župan Laguar-dna je dal g. Fotiču na razpolago dva avtomobila. V New Yorku je bii poslanik gost gg. Janka Paveiiiča, Perašiča in dr. Princea, prejšnjega ameriškega poslanika v Beogradu, ter g. Sadburna, znanega newyorškega odvetnika in velikega prijatelja Jugoslavije, nakar je odpotoval v VVashington, da pre-vaame službo kr. poslanika. Aretacija bolgarskega generala Zaimova Sofija, 4. novembra. AA. potrjuje se vest, da je bil gčneraj Vladimir Zaimov aretiran, ker je bil osumljen, da je sodeloval pri pripravah za prevrat. Takoj po aretaciji so ga prepeljali v zapore vojaškega sodišča. Včeraj opoldne je bH objavljen uradni komunike, ki pravi, da bo general Zaimov obtožen po čl. 8 zakona za zaščito države, ki določa smrtno kazen. Kakor zna.no, bodo P« tem členu obtoženi tudi Damjan Velčev, Nedeljko Nedeljko v ln Stančev, ki jih državno tožilstvo smatra za glasne organizatorje zarote Sedaj je v vojaških zaporih skupno 25 o®eb, ki so obtožene sodelovanja pri pripravah za državni prevrait. Razen njih bodo sodili tudi bivšega direktorja sofijske policije Vladimirja Na če v a in poročnika Kasto Kijeva, ki sta pobegnila v Grčijo. Nov proces | proti redovnicam v Nemčiji i Berlin, 4. novembra. AA. Danes se je za-; oel nov procee po'i katoliškim duhovnikom in nunam zaradi tihotapstva deviz. Glavna obtoženika je predstojnica Gertruda Nikes; sodili jo bodo v odsotnosti, ker ee^taiudi v Južni Ameriki. Obtoženci so razpolagali z velikimi zneski, namreč s 50.000 dolarji, 59.000 lirami in 5.000 čilskimi pesi. Beležke še ena slovenska fronta »Ljudska Pravica«, ki se je po preselitvi iz Prekmurja priključila interesni skupnosti z »Bojevnikom« in revijo »Sodobnostjo,« objavlja uvodnik »Za ljudsko svobodo.« V članku se izreka za slovensko fronto kot najprikladnejšo politično organizacijo Slovencev. Med drugim pise o tem: »Potrebno je, da napravimo v Sloveniji slovensko fronto ljudske svobode vseh demokratičnih sil. Pozivamo zato vse pripadnike svobode in demokracije, vse, ki se bore za napredek Slovenije, skupine okrog Slovenske Zemlje, Slovenije, Bojevnika, vse odkritosrčne pripadnike svobode in demokracije v vrstah bivše SLS, socialne demakrate in delavko levico, da se zedinimo v slovensko fronto ljudske svobode. Proti skupnemu sovražniku korakajmo skupno! Vsi, ki govorite v imenu Slovencev, imate besedo!« Slovenski mačkovci drug drugega ne priznavajo »Slovenska Zemlja« glasilo one skupine slovenskih mačkovcev, ki jo predstavljajo v glavnem gg. dr. Lončar, Kocmur in dr. Kukovec, objavlja v zadnji številki uvodnik »Naša pot« in govori v njem tudi o razmerju te skupine do dr. Mačka. Tako-le pravi: »Dr. Maček je priznani voditelj hrvatskega naroda; toda HSS. katere predsednik je • bil, sedaj pravno ne živi več in tudi takozvana zd-užena opozicija je živela le v volilni dobi in nima danes značaja priznane politične organizacije. Napačna je domneva, kakor da bi dr. Maček tudi Slovencem lahko postavljal generale, marveč stoji na načelu, da si jih tudi slovenski narod izbere sam, kadar se po Ra-dičevih mislih politično organizira, in more zato moralno podpreti le tiste ljudi, ki hočejo razširjevati ta program res pošteno, požrtvovalno in dosledno. Ne moremo torej priznati, da bi bili ▼ našem gibanju kaki spori ali boji as-ebnega značaja. Tisti, ki bi bili radi generali, ne da bi naTod vprašali, pa sploh naše miMila-ddnske zveze«, je bil soglasno sprejet sklep, da se priredi prihodnjo pomlad velik kongres krščansko sociatlnega delavstva iz vse Jugoslavije. Kongresa se bodo udeležile organizacije Jugoslovanske strokovne zveze, Mladinske zveze in Studijskega krožka. Shodi izvenparlamentarne opozicije Tudi preteklo nedeljo sta imela i hrvatski i srbijanski del združene opozicije celo vrsto shodov, večja med njimi pa sta samo shoda v Bijeljini in v Obrenovcu. V Bije-Ijini je bid glavni govornik Joca Jovano-vič, ki je v svojih izvajanjih zlasti zavračal vesti o nesoglasjih med raznimi skupinami združene opozicije. Zatrdid je, da je združena opozicija čvrsta, in da so odno-| šaji v njej tako iskreni in prijateljski, ka-| kor niso bili še nikdar. Kot zastopnik dT. Mačka je na shodu govoril dr. Gvozdič, ki je rekel, da izvaja dr. Maček program pokojnega Stjepana Radiča. Ta program stremi za tem, da se odstranijo vse ovire, ki onemogočajo resnični sporazum med Srbi in Hrvati. Hrvatski narod se zaveda, da je ta država njegova država, m ni sile, ki bi mogla razdeliti Srbe od Hrvatov. Edina taka sila bi bila svobodna volja srbskega m hrvatskega naroda, toda ta volja noče razedinjenja, marveč hoče slogo m skupnost. Dr. Gvozdič je izrecno poudaril, da tako govori po nalogu dr. Mačka in v njegovem imenu. Na shodu v Obrenovcu je bil glavni govornik bivši minister Pera Markovič. Rekel je med drugim, da je današnja ureditev države po banovinah zelo draga in da bi zato brlo treba državo tako urediti, da bi bito ceneje in prikladneje za naše razmere. Taka ureditev pa so edino samouprave. Kakšne naj bi po mnenju govornika bile te samouprave, iz časopisnih poročil ni razvidno. - » Odlikovanja v prometis? službi beograd, 4. novembra. AA. Odlikovani so: z redom sv. Save 2. stopnje inž. Dimitrije Naumovič pri .generalni direkciji državnih železnic; z redom Jugoslovanske krone 5. stopnje inž. Robert Popper, šef sekcije za vzdrževanje proge Konjice; z redom sv. Save 5. stopnje Via i i mir Mihajlovid, kontrolor sekoije Konjice. V pričakovanju sestanka Narodnega predstavništva Politično življenje je postalo zopet zelo živaltno — Priprave za volitve stalnih skupščinskih odborov Beograd, 4. novembra, p. Davi se je vrnil v Beograd Nj. Vis. knez namestnik Pavle. Z njegovim povratkom postaja aktualno vprašanje, kdaj se sestar.eta Narodna skupščina in senat. 2e v prihodnjih dneh se bosta kraljevim namestnikom predstavili predsedstvi obeh zbornic, izvoljeni dne 20. oktobra. Računa se, da se bo nato najbrž še ta teden zopet sestalo Narodno predstavništvo- Poslanska in senatska zbornica si morata v smislu zakonov o svojih poslovnikih najprej izvoliti stalne odbore. V pričakovanju skorajšnjega sestanka Narodnega predstavništva je zavladala v političnih krogih zopet večja živahnost. Številni senatorji in poslanci so se že zbrali v Beogradu. Danes sta imela plenarni seji klub senatorjev JNS in nezavisni poslanski klub, dočim je imel poslanski klub JRZ odborovo sejo, ki pa so se je udeležili tudi mnogi drugi klu-bovi člani. Seji so prisostvovali tudi nekateri ministri. Vsa posvetovanja so posvečena političnemu položaju, pred vsem pa volitvam stalnih odborov v obeh zbornicah. Pri teh volitvah se bosta zopet pomerili številčni moči vladnega tabora in opozicijskih skupin. Kakor pred volitvami predsedstev 20. oktobra, tako je položaj tudi sedaj zlasti v Narodni skupščini še popolnoma nejasen. Vse kaže, da bodo jeziček na tehtnici oni narodni poslanci, ki so še neopredeljeni in se še niso pridružili nobenemu klubu. Tako opozicijske skupine kakor tudi klub JRZ si zato prizadevajo, da bi iz tega rezervoarja pridobili za sebe čim več glasov. Ni še znano, ali bodo opozicijske skupine tudi sedaj nastopile skupno, kakor so pri volitvi skupščinskega predsedstva. Verjetno pa je, da ne bodo nastopile enotno, ker se volitve v odbore vrše po čistem proporcu, tako da se lahko uveljavijo tudi manjše grupe. Zaradi živahne agitacije je treba računati, da bo udeležba poslancev in senatorjev rekordna tudi pri volitvah stalnih parlamentarnih odborov- Komunike o seji kluba JRZ Beograd, 4. novembra, a- Klubski odbor narodnih poslancev Juigoslovenske radikal" ne zajednice je imel danes 4. t.m. od 17. do 20. ure 6ejo. Seji je prisostvoval tndn g. Branko Kalndjerčič, minister za pošto, brzojav ta telefon. Odsek klubskega. ocBbora, določen za proučevanje uredbe o ureditvi kmefcških dolgov, je predložil referat in predlog klubskemu odlboru. Klubski odbor je sklenil predloženi predlog razdeliti med aarodne poslance, člane poslanskega kluba skupščinske večine m kluba JRZ v proučevanje, da pride na prihodnji seji to važno vprašanje v debavto in se bo izdelal dokončen predilog. Klubski odbor je sprejel na znanje seznam novih vpisov narodnih pctšlaneer r klub JRZ. Prihodnja seja oobora bo t sredo 6. t^n. ob 17. popoldne. Seja kluba senatorjev JNS Beograd. 4- novembra, o. Danes je bila v senatu konferenca kluba senatorjev JNS-Prisotnih je bilo 35 članov. Razpravljali so o političnem položaju. , .. Ob otvoritvi konference se Je predsednik g Timotijevič naiprvo spominjal pokojnega senatorja dr. Mikiča, nato pa se je razvila debata o političnih vprašanjih. V debati so govorili Sava Ljubibratit, Milan Popovič in Ivan Hribar. Ker se je prijavilo še več govornikov, se bo konferenca nadaljevala. Službena glasila JRZ Beograd, 4 novembra, o. Predsedstvo JRZ je sklenilo ustanoviti poleg glavnega organa stranke, ki bo izhajal v Beogradu, glasila stranke tudi v vseh banovmskih mestih V to svrho jc bil izvoljen poseben odbor v katerem so med drugimi dr. Lazer Markovič, Miloš Ivkovič. Djuro Jankovic in dr M:ha Krek Po sklepu tega odbora bo ko* službeni organ JRZ zopet izhaja v Beo^adu nekdanja radikalska »Samouprava« kot dnevnik, v banovinskih mestih pa kot g'a sila stranke tedniki odnosno štirinajstdnevniki. Organi stranke v lie^gradu. Nišu, Skoplju. Sarajevu, Novem Sadu in Banjaluki se bodo tiskali ▼ cinliri, ▼ Zagrebu, Splitu in Ljubljani pa v lafinaci ★ Povratek kneza namestnika v Beograd Beograd, 4 novembra- AA- Davi oh 9. ®e je po daljšem bivanju v irorarnstva vwi* v Beograd Nj. Vis. knez namestarik Paarte v spremstvu dvornega ministra Mulama Ati-tiča. Na postaji so ga sprejeli Nj. Vol. kraljica Marija z Nj. Vis. kne®om Nikoio, kraljeva namestnika dr. Radenko Stanko-vič itn dr. Ivo Perovič, predsednik nrim-strskega sveta in zunanji minister ds\ MS-lan Stojadtnovič, minister vojske ki mornarice general Peter Živkovič, notranji minister dr. Anton Korošec, zastopnik prometnega ministra, minister brez portfdja dr. Sefkija Behmen, angleški poslanik Campbell. francoski poslanik grof Da-nvpieirre ter člani civilnega in vojaškega doma Nj. Vel. Po pozdravu i Nj. Vd. kraljico Marijo, knezom Nikolo. krailjevima namestnikoma, predsednikom ministrskega rveta in z ostalimi prisotnimi dostojanstveniki se je Nj. Vis knez n?mestra'k odpeljal % Nj. Vel. kraljico Marijo v dvor. Šestnajst milijonov Turkov in Ttirkinj je imelo hišni zapor NaSim čitateljem je že znano, da j« bilo v drugi polovici preteklega meseca v turški republiki splošno ljudsko štetje. Bilo je to prvo štetje, izvedeno strogo po načelih moderne statistične vede. Po P™"!;1-zoričnem pregledu ima Turčija sedaj 16.2 milijona prebivalcev, 2-6 milijona več kakor pred osmimi leti, ko je bilo izvršeno zadnje štetje. Verjetno je, da ta povisek ne predstavlja pravega prirastka prebivalstva, marveč gre v veliki meri na račun dejstva, da je bilo sedanje ljudsko štetje izvedeno mnogo bolj točno kakor ono pred 8 leti. Največje mesio v Turčiji je se vedno Carigrad, ki šteje 741.000 prebivalcev. Na drugem mestu je prestolnica Ankara, ki ima 124.000 prebivalcev. Njeno prebivalstvo se je od zadnjega ljudskega štetja pomnožilo za 50.000. Nad 100.000 prebivalcev šteje potem le še mesto Izmir, nekdanja Smirna, vsa ostala mesta so manjša. Ljudsko štetje v Turčiji ni bila majhna in vsakdanja stvar. Treba je pomisliti, da ima Turčija ogromno ozemlje, pri tem pa zelo pomanjkljive železniške in cestne zveze- Vpošlevati je treta dalje, da je velika večina prebivalstva nepismena in da so mnogi stotisoči še nomadi. O težkočah pri pripravah in pri izvedbi ljudskega štetja zanimivo razpravlja v >Neue Ziircher Zei-tung< Kari Bruchweiler. ki je kot švicarski ' strokovnjak pomagal organizirati tu p ški statistični urad in sodeloval pri pripravah za ljudsko štetje. Na dan štetja, ki je bilo v nedeljo 20. oktobra, so imeli po vsej Turčiji hišni zapor. Od 5. zjutraj do prvih popoldanskih ur, ko so streli sporočili, da je štetje za- ključeno, ni smel noben prebivalec iz svoje hiše. Le v izrednih primerih so oblasti izdale dovoljenje za izhod iz hiše, a še to dovoljenje je veljalo le z istočasnim potrdilom števnega komisarja, da je štetje ▼ dotični hiši že zaključeno. Vsa mesta m vsa naselja so zaradi tega izgledala kakor mrtva. Ustavljen ni bil samo zasebni vozni promet, marveč tudi javni. Počivale so vse železnice, počivali vsi javni avtobusi. Zato pa je bil popoldne in zvečer, ko je bilo štetje končano, po vsej Turčiji praznik razigranega veselja- Štetje je izvršilo okrog 100.000 .komisarjev. Vsak turški državljan, tudi ženske, ki zna čitati in pisati, je bil obvezan, da prevzame funkcijo števnega komisarja. Opravilo je bilo brezplačno, država je preskrbela le za prevoz. Komisarji so začeli » svojim delom ob 5. zjutraj in morali delati brez odmora, dokler niso svojo nalogo izvršili. Strogo jim je bilo prepovedano, da se kjerkoli pomude ali da sprejmejo kje kakšno okrepčilo. Jesti so smeh šele, ko so že oddali svoj popisni material. Stroge odredbe vlade niso nikjer izzval© nezadovoljstva. Velikopotezna propaganda, kakršno je po boljševiškem vzoru uvedel diktator Turčije Kemal Atatiirk v svoji domovini, je tudi v primeru ljudskega štetja v polni meri izvršila svojo nalogo Posrečilo se ji je prepričati prebivalstvo o potrebi in važnosti štetja in v vseh vzbuditi zavest in ponos, da z izvrševanjem oblastvenih navodil prispevajo pri koristni akciji za domovino. Zato se je štetje lahko izvršilo brez vsakih incidentov. Nadomestne občinske volitve v vrbaski banovini Banjaluka, 4. novembra, o. Včeraj so bile volitve v dveh občinah vrbaske banovine. V Tešnju je dobila lista HSS 546, lista JRZ 807, lista neodvisne skupine pa 137 glasov. V Nožiški pri Prnjavoru je dobiia prva lista JRZ 239, druga lista JRZ 246, lista zemljoradnikov pa 121 glasov. Iz prometne Službe Beograd, 4. novembra AA. Imeinovaa Je za pomočnika ravnatelja železnic v o. skupini •!. stopnje pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu inž. Milan šora, pomočnik ravnatelja železnic v pokoju. Premeščena sta: za načelnika strojnega oddelka oblastne direkcije v Beogradu Jo-van Gasi C, načelnik strojnega oddelka v Suibotici, za višjega 6vetnika strojnega oddelka ravnateljstva v Suibotici in2. Jovau Cuirko. višji svetnik strojnega oddelka generalne direkcije. Sprejeta je ostavka tnž. Konstantina Grinjeviča, svetnika gradbenega, oddelka ravnateljstva državnih železnic v Sarajevu. Napredovanje Beograd, 4. novembra. AA. Napredoval je v trgovinskem ministrstvu za načelnika v 3. skupini 1. stopnje Milivoje Pilia. Beograd, 4. novembra, p. Imenovana je za šefa socialno medicinskega oddelka Ha-gijenskega zavoda v Ljubljani dr. AmaJija Šimec- Izvoz rakov v dobi lovopusta Beograd, 4. novembra. AA- Z odlokom kmetijskega min)6tra se smejo od 15. oktobra do 15- julija .ko je prepovedano loviti in prevažati sladkovodne rake, izvažati samo tisti raka. ki jih ulove v dovoljenem času ih jih hranijo v bazenih pod nadzorstvom kmetijskih ongenov pristojne banovine. 5e je izvoz posebej dovolila pristojna banfika uprava. Vremenska napoved Dunajska vremenska napoved za torek: Oblačno, ponekod padavina. aši krapi tn ljudje Vtiski Bolgara s potovanja po Jugoslaviji Grud Ivanov, urednik »Večerne Pošte«., ki kot dnevnik izhaja v Burgasu ob Črnem morju, je meseca oktobra t. I. napravil izlet v Jugoslavijo. Ogledal si je Beograd, Zagreb, Ljubljano in preživel nekaj dni na Bledu. Vrnivši se v svojo domovino, je priobčil svoje potne beležke in vtise s potovanja po Jugoslaviji v burgaski »Večerni fošličr-ne llleje^ naletel povsodi na največjo usluž-nost, uljudnost in bratsko post reži jivost. Na potu v Beograd in v Beogradu samem se je prepričal, da ni nikjer v Jugoslaviji opaziti nobene inržnje proti Bolgarom, nasprotno, povsodi obstoja težnja, da se poglobijo bratski stiki med Jugoslavijo in Bolgarijo. Beograd, njegova edinstvena lega in živo pulziruioče življenje v njem je napravilo na Ivanova mogočen vtis. Posebno pa ga je očaral Bled, ki ga proglaša za »najcarobnejši kraj na svetu« in o katerem po vda rja, da bi >želel za vedno ostati v tem zemeljskem raju« Ivanov se je zanimal tudi za gospodarske razmere v Sloveniji. Videl je, da je slovensko ljudstvo izredno delavno' in da ima mnogo smisla za zahteve modernega časa. Zato je tudi povsodi opažati velik napredek tako na gospodarskem, kakor tudi aa kulturnem polju- »Kdor hoče videti« __piše Ivanov — »moderno kmetsko gospodarstvo, mora predvsem posetiti Slovenijo.« Ljuoljana je bolgarskega novinarja navdušila, Zagreb pa ga ni mogel ogreti. V Ljubljani so bolgarskega gosta povsodi sprejemali z odprtimi rokami, dočim^ je bil 6prejem v Zagrebu bolj hladen. Eno je predvsem opazil v Zagrebu: Slovenci govore v svojem maternem jeziku. Hrvati pa radi govorijo nemški«. Zato se mu nemara tudi zdi, da so »Hrvatitje postudeni ot Sloveacitje« (.Hrvati hladnejši kakor Slovenci). Grud Ivanov se je vrnil ▼ svojo domovino utrjen v veri, da je bolgarsko - jugosk>- vensko zbližan je pogoj za boljšo bodočnost obeh narodov. On piše: >Ideja za bolgarsko - jugoslovensko zbližanje je zajela že najširše kroge tako v Jugoslaviji, kakor ▼ Bolgariji. Žrtve, ki so bile položene na al-tar bratskega sporazuma, danes visoko cenijo vsi in imena prvih pionirjev na polju zbližanja dobivajo polagoma aureolo glave ter ostanejo svetla v obeh državah — v Jugoslaviji -|n Bolgariji.« Za obrambo pravic nameščencev Ljubljana. 4. novembra V nedeljo 3. t. m. je zasedaj ▼ palači Delavske zbornice širši upravni odbor Zveze društev privatnih nameščencev- Prisotni so bih zastopniki včlanjenih zvez in strokovnih organizacij iz vseh večjih krajev dravske banovine. Seja se je razvila v močno strokovno zborovanje nameščen-skih zastopnikov. Zborovanje je vodil namesto Zvezinega predsednika Jožka Žemljica, ki se je nahajal v Beogradu na anketi privatnih nameščencev iz vse države, prvi podpredsednik Zveze g. Fran jo Vol-čanšek iz Trbovelj. Na dnevnem redu so bili referati o Zve-zinem strokovnem pokretu v dravski banovini, o Pokojninskem zavodu za nameščence. o bolniškem zavarovanju privatnih nameščencev in o socialno politični zaščiti p-nvatnega nameščenstva pri nas. O vsaki točki se je razvila temeljita debata. Sprejeti' so bili razni sklepi, ki pomenijo za Zvezo in njen pokret odločilno važnost. Sprejet je bil tudi predlog, da naj se da j iniciativa vsem nameščenskim organizaci. jam za skupen nastop in obrambo pravic in zakonske zaščite privatnega nameščenstva v naši državi. Med drugim je bila sprejeta tudi resolucija, ki ugotavlja, da vsebujejo osnutki raznih novih zakonov (trgovski zakonik, rudarski za.kon in drugi) tudi določbe delovnega prava za nameščence dotičnega poklica in da jih hoče s tem izdvojiti iz enotnega delovnega prava, uzakonjenega v veljavnem obrtnem zakonu- To postopanje vodi do parcelacije delovnega prava na razne poklice in do razdvajanja tudi v vsebinskem pogledu. Ta sistem bi kršil sedanjo enotnost delovnega prava in zakonsko zaščito privatnega nameščenstva. Nadalje resolucija ugotavlja, da zaščitno gospodarske uredbe (uredba o znižanju stroškov režije denarnih zavodov pod zaščito in pridobitnih podjetij) omejujejo delno uporabo delovnega prava iz obrtnega zakona. Te uredbe so bile izdane v cilju »olajšanja gospodarskih razmer v državi in zaradi pospeševanja gospodarske delavnosti«. Toda gospodarska depresija je najbolj zadela široke sloje delojemaLstva. delavstvo in nameščenstvo. Pravilna socialna politika mora zato stremeti, da ravno v času gospodarske krize ne samo očuva pridobljene socialno politične ugodnosti, temveč, da ojačuje zakonsko zaščito delavstva in nameščenstva in tako zboljšuje njihov gospodarski in socialni položaj^ Slavje župana Jelovčana Zdrav in veder praznuje danes svoj 60. rojstni dan g. Franc Ks. Jelovfan, trgovec in župan v Gorenji vasi v Poljanski dolinL G. Jelovčan je predstavnik starejše zaslužne generacije in ugledna osebnost Poljan- ske doline. Zaradi velike nadarjenosti bo ga poslali v šole, ker je pa bila očetu potrebna pomoč v trgovini, je moral šolo zapustiti ter se popolnoma posvetiti gospodarstvu. Zgodaj se je začel uveljavljati^ v gospodarskem, političnem in kulturnem življenju. Za župana je bil izvoljen že pred vojno, po vojni je bil občinski gerent, zdaj pa predseduje občini že peto leto in uživa zaupanje in ljubezen prebivalcev vseh slojev in prepričanj. Za gospodarski in kulturni napredek občine je ves vnet in vsaka dobra akcija najde v njem najboljšega govornika in pomočnika. Za razširitev domače šole iz dvo- v štiri-razred-nico se je ves zavzel in šoli je preskrbel za prezidavo tud'i potrebna denarna sredstva. Nepregledna je vrsta njegovega udej-stvovanja, diči pa ga kreinenit značaj, združen z dobrotljivostjo in prijaznostjo-Mnogo je trajnih spomenikov njegove nesebične in ustvarjajoče delavnosti, ni pa mogoče pregledati njegovih dobrih del. ker se kot dobrotnik revežev in sotrudnik raznih dobrodelnih akcij udejstvuje z največjo skromnostjo. Leta 1900 je ustanovil gasilsko društvo in mu postavil ličen dom. Gasilski četi je ostal najmočnejša opora. Po njegovi zaslugi ima četa dve ročni ter moderno motorno brizgalno. Leta 1920 je prevzel glavno breme pri zidavi velikega sokolskega doma. Bil pa je tudi ustanovitelj Čitalnice ter Hranilnice in posojilnice v Gorenji vasi. Pridno deluje tudi v odborih Strelske družine. Tujsko - prometnega društva in Rdečega križa. Za svoje zaslužno delovanje je prejel red sv Save, posebno pa mu služi v priznanje prospeh vseh ustanov, pri katerih deluje, in splošno zaupanje občanov. Vsi mu iskreno želimo še mnoso let srečnega življenja. Pet knjig za 20 Din vam da edino Vodnikova družba Kruto razočaranje rudarjev Hrastnik, 4. novembra. Položaj pri rudniku se je spet poslabšal. V oktobru so imeli naši rudarji 18 delavnih dnu Za november pa jih je bilo napovedanih 22. Po tej napovedi bi se praznovalo vsak teden samo 1 dan. Govorilo se je tudi, da bodo praznovanja sploh odpadla, aiko se TPD posreči skleniti trgovsko pogodbo z nekim inozemskimi podjetjem. Rudarji so upali, da se bodo polagoma po tolikih letih stiske le vrnile normane razmere. Z rudarji se jo v tem upanju veselila vsa dolina. KrutM. R Štefanik«, čigar slavnostna premiera je bila pred nekaj dnevi v velikem praškem kinu »Alfa«. Film prikazuje življenje in delovanje ve. likega Slovaka od začetka svetovne vojne, to je od njegovega vstopa v francosko armado do onega tragičnega trenutka, ko se je razbilo letalo, na katerem se je vračal v domovino kot prvi češkoslovaški vojni minister To je doba revolucionarne borbe češkoslovaškega naroda za osvoboditev izpod avstro-ogrskega jarma, ki sta je bila na čelu poleg štefanika T. G. Ma. sarik in E. Beneš V prvih prizorih vidL mo pregajanje narodno zavednih Slovakov tik pred svetovno vojno, nato formiranje češkoslovaških legij v Franciji, boje na srbski fronti, kamor je prispel štef&nik kot francoski častnik in kjer je bil skoro ujet, junaški umilk srbske armade, štefa- nikovo delovanje v Rimu, kjer je bil v bolnišnici in njegovo prijateljstvo z markizo de Beozoni, njegove zveze z vodilnimi j francoskimi politiki, h katerim je odpiral pot češkoslovaškemu Narodnemu svetu, boje češkoslovaških legij na vseh treh frontah vse do znamenitega 28. oktobra 1918. Igralci ta režiser J. Svitak so imeli zelo težko nalogo, kajti Stefšnikovi sodobniki in njegovi bližnji prijatelji so še živi ta ti bodo že iz pietete do velikega narodnega junaka silno pazili na zgodovinsko točnost vsakega prizora. Dasi se že oglašajo kritični glasovi (n. pr izjava Društva M. R. Štefanika-« v Trenčinu, da ne more priznati nekaterim prizorom zgodovinske vernosti), vendar je film v celoti dobro zadel vse glavne zgodovinske momente in bo imel po splošni sodbi lep uspeh. Poleg Ro-goza, ki se je dobro poglobil v svojo vlogo — to to mu kot tujcu ni bilo lahko — zastaži priznanje zlasti režiser J; Svitak. Režisersko izredno posrečeni so tudi prizori, r katerih nastopajo množice (kar se ne more trditi o vseh dosedanjih čeških filmih), zlasti prizori z bojišč, ki ne za-ostajajo za najboljšimi svetovnimi filmi te vrste. To je vsekakor lep napredek češkoslovaškega filma. Nas močno veseli, da je predstavnik naslovne'vloge tega filma naš rojak in da je bila tako tudi na področju filmske umetnosti povdarjena bratska vez naših narodov- Omenim pa naj še to, da je film slovaški in da nas je naš Rogoz, — kakor pred nekaj leti s češčtao, — presenetil tokrat s svojo krasno slovaščino. Njegovo izgovorjavo so občudovali celo Slovaki. Prepričani smo, da bo našel film pot tudi knam in da bo tudi pri nas žel velike uspe- he ter pripomogel h globljemu poznavanju bratskega naroda-*) O. B. •) Kakor posnemamo iz »Češkega slo-va« z dne 30. oktobra, je med tem prejel Zvonimir Rogoz češkoslov. nagrado za filmsko umetnost, ki jo je ob proslavi letošnjega češkoslovaškega narodnega praznika prvič podelil čsl. filmski svetovalni zbor. Nagrajen je bil za M. R štefšnika. Poročevalec praškega lista pravi, da se je Rogoz s to vlogo »neizbrisno vpisal v igralski razvoj češkoslovaške kinematografije«. Op. ured. Kult Leva Tolstega na otoku Braču V pravkar izšlem novembrskem zvezku zagrebške >Hrvatske Revije« je objavljen članek »L. N. Tolstoj kod Hrvata«, ki ga je prispeval znani raziskovalec hrv.-ruskih literarnih stikov dr. Josip Badalič. Pisec priobčuje v zvezi z bližajočo se petindvajsetletnih smrti Leva Tolstega čitateljem ta častilcem velikega ruskega pisatelja neznane podatke o kultu Tolstega na otoku Braču v Dalmaciji. Presenetljivo je, da je bil prvi spomenik Tolstemu sploh na svetu postavljen na Braču in sicer v kraju Selca. Dr. Badalič podrobno opisuje nacionalne razmere na Braču tik pred svetovno vojno Ln posebej še delovanje nekaterih ta-mošnjih rodoljubov- V premožni hiši Di-doličev je vladal vseslovanski duh, pota značilne nacionalne ta rasne romantike tedanjih časov Tu so bile ruske knjige in časopisi vsakdanje štivo. Marko in Toma Didolič, ki sta si pridobila Telikih za- siliug za nacionalno prebujenje Dalmacije, sta imela širok vpliv ta nju.no rusofils-tvo je prehajalo tudi v drage ugledne rodbine. Vnema za vse, kar je ruskega, se je v Seloah tako ra-aširiila, da so so nekateri celo oblačili po rusko to nosili tako zvane ruske brade. V slovanski gorečnosti so ee zlasti odlikovala poleg Di-doličev Tomo štamburk ta Grgo Andrejs. Mnogo pa je pripomogel tudi Slovak dr. Matej Bencur, ki se je naselil na Braču kot občinski zdravnik. Ta zdravnik je znan pod imenom Martin Kukučin kot eden največjih slovaških pisateljev novejšega časa. Ko je Tolstoj umrl i. lftlO., je na dalmatinskem otoku Braču žalovala za njim majhna literarna občina vnetih častilcev. Selčani so kmalu nato imenovali novo urejeni park v Seleah po Levu Tolstem. Obenem so pričeli akcijo za postavitev spomenika Tolstemu. Pri tem so nastali neki zapletljaji, ker se je skupina rodoljubov zavzemala za spomenik Strossm-a-yerju, ki naj bi imel prednost pred Tolstim. Tako se je zadeva zavlekla. Med tem je češki kipar Barda izdelal v krajevni Mesarski šoli kip Tolstega, obenem pa je K lesarska zadruga napravila postament za spomenik v parku Tolstega. V januarja 1914 je občinski odbor v Selcah ugodno rešil vlogo pravnikov Jurja štambuka ta B. M. Vrsaloviča in dovolil odkritje spomenika Tolstemu. Ta aan vrniva manifestacija braskega »panslavizma« se je izvršila brez vnanjega hrupa, ker so avstrijj. ske oblasti že dolgo zasledovale početje braških rusofilov ta bi onemogočile vsakršno javno slavnost. »Iz Istih razlogov tudi ni na spomeniku napisa. Dr. Badalič pravi ob koncu svoje razprave: »NLti dandanes nI našel spomenik zasluženega mira: vsako leto prvega ma- Domače vesti • Obisk uglednega bolgarskega znanstvenika. Profesor sofijskega vseučilišča, znani bolgarski znanstvenik in zdravnik dr. Minev, ki je tudi pri nas dobro znan kot vodja bolgarskega telovadnega združenja »Junakov«, je prispel v spremstvu švojega asistenta v Zagreb. Na kolodvoru so ga sprejeli pred stavniki zagrebškega sokolstva. Namen njegovega potovanja je v prvi vrst« obisk zagrebškega anatomskega zavoda na medicinski fakulteti. Dr. Minev ustanavlja v Sofiji podoben zavod in ste hoče pri tem poslužiti vzorov zagrebške ustanove- * Pred kongresom balkanske turistične federacije. V nedeljo se je vršila v Beograda konferenca turške in jugoslovenske skupine balkanske turistične federacije, ki je bila ustanovljena pred nekaj leti in ki deluje za napredek turističnega prometa v balkanskih državah. Predsednik federacije Rešid Safet je orisal rezultate turističnih konferenc v Budimpešti, na Dunaju in v Parizu, v kolikor so v zvezi z balkansko turistično federacijo, ter poročal tudi o delih na novih mednarodnih progah. Za balkanske države sta posebno važni mednarodna avtomobilska cesta London — Carigrad in rečna proga od Londona do Carigrada, ki bo ustvarjena s spojenjem Dunava in Rena. Na konferenci so tudi razpravljali o pripravah za kongres balkanske turistične federacije, ki se bo vršil spomladi v Beogradu. Obleke za gospode Iz finega češkega blaga, soliden lasten izdelek 700 do 900 Din A. K U N C, Gosposka ul. * Naš delegat pri mednarodni železniški uniji. Iz Beograda je odpotoval v Pariz^ direktor državnih železnic g Dimitrije Nau- movič, ki bo zastopal našo železniško upravo pn zasedanju upravnega odbora mednarodne železniške unije ter sodeloval tudi pri redni letni skupščini te mednarodne železniške zveze. Direktor Naumovič bo ostal v Parizu 10 dni. * Naša avijacija in velika mednarodna letalska tekma- Francozi so dali iniciativo, da ti se v januarju 1936. pri mednarodni zrako-plovni federaciji sestavil pravilnik za prireditev prve mednarodne tekme v letu okrog sveta, ki naj bi se vršila že prihodnje leto. Vse zrakoplovne organizacije so bile o tem obveščene s pozivom, naj podajo svoje mnenje o tem velikem mednarodnem letalskem projektu, ki bo prvi v zgodovini letalstva. Tako obvestilo je dobil tudi naš Aeroklub, ki pa se še ni izjavil, ker je treba misliti tudi na velike stroške pri udeležitvi mednarodne tekme. Ti stroški bi znašali okrog 2 milijona dinarjev. Domneva se, da bo pri tekmi sodelovalo okrog 40 do 45 držav in po tem računu bi odpadli na vsako državo prej omenjeni stroški. MED. UNIV. Dr. E. Hsmmsrsehmidt specialist za kožne in spolne bolezni ORDINIRA od 10—y2l in od 2—4 pop. LJUBLJANA — T1EŠEVA CESTA 1 (palača Ljubljanske Kreditne banke) Telefon št. 3663 * Počastitev spomina srbskega narodnega pesnika. Dne 10. t. m- se bodo vršile v naši državi pri raznih kulturnih organizacijah in prosvetnih ustanovah počastitve spomina narodnega pesnika Filipa Višnjiča, ki je kot guslar potovai po srbskih pokrajinah in s svojo pesmijo vzgajal in bodril narod za .osvobodilne borbe. Filip Visnjič, zaslužni nacionalni in socialni pesnik, se je rodil leta 1767. v romantičnin podrinski vasi Trnovi v nekdanji zvorniški nahiji. V rani mladosti je postal žrtev črnih koz in ta huda bolezen mu je vzela vid. Vso njtgovo rodbino so pobili krvoločni janičarji in Filip, ki ni bil sposoben za borbo z orožjem, se je kot pesnik in guslar podal na pot ter postal glasnik narodne zavednosti in odpornosti. •Leta 1834. je umrl v mali sremski vasi Grku. Mnoge njegove pesmi je napisal Vuk Karadžič in jih tako rešil pozablienja. Spomin narodnega pevca bodo častile zlasti šole v Herceg-Bosni in Sremu. * Himen. V nedeljo sta se poročila v Tržiču g. prof. Franc Bajd n gdčna. Tonica Pireeva iz znane tržiške rodbine. Čestitamo. ! • Nemška revija o Tonetu Kralja. Znani tedenski obzornik »Illustrirte Zeituing«, ki izhaja v Leipzigu, je v svoji najnovejši številki prinese,! prav simpatično, toplo oisan članek pod naslovom >Der sudslavische Mater Tone Kralj«, med tekstom pa tri iepo uspele reprodukcije njegovih znanih del. Slovenska kmečka ohcet in portreta slikar-jeve gospe in njegovega očeta. Med drugim pravi lriet j Kraljevi umetnosti: »Intenziteta, sila čuvstva Ln oblikujoča moč so element«; umetnosti tega talentiranega Kranjca, čigar delo po pravici prihaja do zmerom večje veljave v svetu.« Vsekakor^ je značilno za načn naše informativne službe v tujini, da govori članek o jugosloven&ki umetnosti. Kralja pa imenuje umetnika >aus Ljubljana (Laibach), der Haup*stadt von Krain«. * Skupščina strelske zveze. V Oficirskem domu v Beogradu se je v nedeljo vršila skupščina strelske zveze, kateri je prisostvovalo okrog 50 delegatov vseh strelskih okrožij v državi. Poročilo sedanje uprave _ je podal njen predsednik dr. Tvan Ribar. ki je v svojem govoru podčrtal velik napredek in tudi veliko popularnost strelskih organizacij v vseh jugosloven«kih pokrajinah. Strelska zveza je pridobila v treh letih okrog 800 novih organizacij in šteje zdaj že 1800 strelskih edinic v vsej državi. Za predsednika nove uprave strelske zveze je bil spet izvoljen dr. Ivan Ribar, bivši predsednik Narodne skupščine. ♦ Omiš je že dva meseca brez osnovnošolskega pouka. >Jutro« je že nekajkrat poročalo o težavah osnovnega šolstva v nekaterih dalmatinskih krajih, kjer osnovne šole nimajo svojih poslopij. Nekateri prostori so bili odpovedani, ker občine niso mogle plačati najemnine. Po drugod je bil osnovnošolski pouk za silo že uveden, v Omišu pa je deca že dva meseca brez pouka. Najeti prostori 90 bili tudi tam odpovedani, šolsko poslopje, v katero je občina investirala okrog 400.000 Din, pa je ostalo zaradi pomanjkanja sredstev nedovršeno. Za dovršitev šole je potrebnih baje samo še nekaj nad 20.000 Din, a ker tudi te vsote ni mogoče dobiti, je šolska deca še vedno doma. V prihodnjih dneh bo prišla v Omiš komisija sreskega načelstva in banske uprave, ki bo skušala najti sredstva za otvoritev šole. Naznanilo preselitve* Lekarna Dr. Mr. Ph. Stanko Kmet se Je preselila s Tyrševe c. 4* v sosednjo hišo Tyrševa c. 43 nasproti Sv. Krištofa. * Usodna zamenjava. V okolici Rume je po nesrečnem naključju izgubila vid 91etna Tereza Pakiževa. Starši so odšli na pokopališče ter odredili, naj deklica varuje dom-Dekletce se je zaradi tega zelo žalostilo in, ko so starši odšli, je sklenilo iti za njimi. Terezika se je praznično oblekla in pred odhodom se je hotela kakor oče in mati poškropiti z blagoslovljeno vodo. Po nesreči pa se je poškropila z octovo kislino. Oče in mati sta pripovratku našla otroka v nezavesti in poklicani zdravnik je ugotovil, da je dekletce izgubilo vid. ♦ Slo renski inteligent brez Shakespeare ja ? Shakespearejeva dela tvorijo temeljni zaklad vsega človeštva. Po pravici si ga osvajajo vsi kulturni narodi s kar moči dovršenimi prevodi. Shakespeare spada povsod med tiste knjige, ki jih mora vsak naobra-žen človek vee življenje prebirati kakor sveto pismo in druga večna dela. Slovenca imamo pa zaslug« svojega nedoseženega mojstra besede in poezije pesnika Otona 2u-parnčiča glavna Shakespearejeva dela v moj-sterekih prevodih. Shakespearejevo življenjsko modrost ie Župančič zaje! v jezik, ki s svojo bujno sočnostjo in opojnim zvokom prekaša vse. kar je bilo v slovenščini do-zdaj napisano. Vso zbklko (Kar hočete. Zimska pravljica. Ukročena trmoglavk* Ko-mediijta zmešnjav, Hipimlet. S^n kresne nočii, Macbeth. Othello) dobite broširano za Din 224. v krasni 'zvirni vezaivn. ki bo kras vsaki knjižnici, za Din 292. _ Pri takojšnjem plačilu in pri naročilu pri založnici (Tiskovni zadrugi, Ljubljana. Miklošičeva cesta št. 16 T) 20% popusta Mogoče je tudi odplačalo v 10 mesečnih obrokih. Ne trosite svojih zlatih dni r topem življenju tjaven-dan Izrabite bežne ure za pogovore z največjimi duhovi sveta! ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 fte si lahko ogledate velefilmsko senzacijo B E N G A L I Film je dobesedno začaral vse, ki so ga videli Dosedaj še ni imel niti eden film takega poseta kot BENGALI. Oglejte si ga tudi Vi. Predstave danes ob 4., 7. in 9.15. Nov žurnal iz Abesinije. ♦ Judenburg vabi in prosi lepo za čim številnejšo udeležbo pri blagoslovitvi skupne vojaške grobnice pripadnikom bivšega 17. pešpolka. Judenburški odbor je skrtel zato. da bodo zastopani pri odkritju spomenika visoki civilni in vojaški predstavniki in da bo prišla iz Gradca vojaška godba bivšega 27. pešpolka. Na predvečer v soboto, dne 9. novembra b0 prijateljski sestanek vseh udeležencev. — Kdor se še želi oddolžiti spominu sorojakov, • naj se prijavi g. dr- Kamušiču, odvetniku v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 10, in sicer naikas-neje do 5. novembra. Do istega dne naj blagovolijo sporočiti na gornji naslov vsi onb ki se nameravajo udeležiti skupnega kosila v Judenburgu na dan blagoslovitve kapelice v nedeljo, dne 10. novembra, kosilo bo stalo 4 šilinge in je seveda popolnoma neobvezno. Na prijave, ki bodo dospele po 5. novembru, se odbor, žal, ne bo mogel ozirati, ker je treba sporočiti število udeležencev avtobusnim podjetjem in odboru v Judenburgu. — Odbor za postavitev spomenika judenburškim slovenskim vojakom. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V ŠIŠKI _TELEFON 33-87_ Briljantna komedija 30 DNI PRINCESA Silvia Sidney in Cary Grant v gl. vlogah. V dopolnilo Foxov zvočni tednik! Predstave v torek, sredo in četrtek ob 7. in 9. uri. V petek ob 20. uri za ceno Din 3.— film »Milijonarjeva prijateljica« s Joan Crawford. ♦ Vsem krajevnim prireditvenim odborom narodno obrambnih dni v dravski ba-no> ini! Radi nepričakovanih zaprek se narodno obrambna dneva, 9. in 10- t. m. ne moreta vršiti Odpadejo radi tega vse prireditve, kakor akademije, pevski večeri, zborovanja. Enako odpadejo tudi vsi cerkveni obredi. Vse delo naj bo tembolj osredotočeno v nabiralni akciji, ki naj pokaže globoko ljubezen do naših bratovi ♦ Ovomaltina je cenejša. Z veseljem naznanjamo čitateljem, da so cene red ita e hrane Ovomaltine od 5. tm. znatno znižane. Ta v©st bo nazveseliiLa vse prijatelje Ovomailtine, posebno pa se je bodo razveselile čitaitedjice, ki jim je na srcu skrb za rodlbino. Z znižanimi cenami Ovomaltine je sedaj mnogim mogoče, da se poslu-žijo tega redilnega, dobrega proizvoda, ki je zdravjiu tako koristen in ima. pri tem tudi tako prijeten okus. Znano je, da je Ovomaltina namenjena vsem, staršem in otrokom, odraslim in starcem, rekanvales-centom im zdravim ljudem brez razlike starosti, spola in poklica. OvomaJtina Uispešno nadomesti izgubljene moči pri rasti, prekomernih fizičnih in duševnih naporih, pri bolezni im starosti. Pri športnikih pa ustvarja rezerve moči, ki je potreb" na za trening im napore tekem. Nove cene Ovomafltine eo naslednje: mala Škatla 12 Dim, srednja škatla 27 Din, velika 48 Din, s/tekiLeni omot 52 Dim, za družine &5 Din. ♦ Novemberska Številka družinskega lista »Žike« ima naslednjo vsebino: 1) Jesen — odlomek iz F- Saltenove knjige >Bambi«. 2.) Caša nesmrtnosti — članek prof. Rafaela Bačarja, ki poroča izčrpno o najnovejših pridobitvah biologije. 3.) Papige in Pulherija — črtica francoske pisateljice Legrand - Maillard. 4.) Pri delu s Charliejem Chaplinom — odlomek iz knjige znamenitega publicista Egona Ervina Kischa »Paradiž v Ameriki«. Pisatelj prav nazorno popisuje na kak način je Chaplin dosegal svoje izredne umetniške uspehe. 5.) Iz popotnega dnevnika — ciklus pesmi, vtisi pesnika Mirana Jarca s potovanja po Italiji Nato sledi rubrika: Znamenitosti, zdravniška posvetovalnica in gospodinjski kotiček, ki vsebuje razne, za nase I gospodinje prav zanimive članke, poleg njih I pa jedilnike s priloženimi recepti. List do- ja si ga kot veliko gesio prisvajajo selski in okoliški socia.mi desničarji in levičarji A on, ki ni »nasp. 0"-ovai ziu s silo«, najsi bo žilo pobarvano po levičarsko aH pa po desničarsko, mirno Posluša šepet maestrala nad selskim borovim goBože pravde« bo v petek a t. m. ob 2o. v Filhar-monični dvorani. Spored slavnostne akademije je naslednji: Najprvo zapoje moški zbor Glasbene Matice ».Molitev«, zatem je slavnostni govor o Davorinu Jenku, ki ga govori stolni dekan in kanonik dr. Frančišek Kimovec, bližnji rojak Davorina Jenka. Matični šolski ztor zapoje >Lipo< in »Tiho luno« v priredbi za četveroglasen mladinski zbor, zatem pa ob spremljevanju klavirja dvoglasni zbor >Na tujih tleh«. Solista Gostič in Fratnikova zapojeta izmen jaje samospeve: »Strunam«, »Za slovo*, >Kam?*, »Dve utvi« in dvospev »Slabo sveča je brlela«. Na klavirju spremlja Marjan Lipovšek. I. del koncerta sklene zbor Glasbene Matice, in sicer najprvo moški zbor, ki zapoje »Na moru« in »Vabilo«, nato pa mešani zbor >Bogu in rodu« in »Bože pravde«. II- del koncerta je po večini instrumentalen. Orkestralno društvo in orkester drž. konservatorija zaigrala dve overturi s-Potera«, »Srbkinja«, ki se prvič izvajata v Ljubljani, zatem sledi zbor »Ciganov« iz spevoigre >Vračara«, ki ga izvaja mešani zlor s spremljevanjem orkestra. Slavnostno akademijo sklene naša himna 'Naprej zastava slave«, ki jo izvaja mladinski zbor, n.ešani zbor iu orkester Glasbene Matice. Dirigenti so: Viktor Sonc, L. M. škerjanc in M Polič. Sedeži od 30 Din navzdol se dobe v knjigarni Glasbene Matice. u_ Prirodoslovno društTO vabi vse člane, ki se zsanimajo za organizacijo s takim poljudnih predavanj iz raznih prirodoslovnih pano^. na razgovor, ki-se bo vršil danes, 5. t. m.' ob 17. v zoološkem institutu univerze. u— Predavanje SPD 0 planinski flori. V petek dne 8. t. m. ob 20 uri bo v dvorani Delavske zbornice predaval o cvetani naših planin g. proi. Viktor Petkovšek. naš znani mladi botanik, ki je s svojimi lepimi članki v »Proteusu« in drugod vzbudil upravičeno pozornost. Orisal bo planinske cvetlice iz raznih vidikov, omenjal posebej zaščitene rastline in opozarjal na zdravilne cvetlice. Ker bo predavanje pojasnjevalo okrog 100 diapozitivov, med njimi mnogo barvanih. se nam obeta prav zanimiv večer. u— Pripravljalni odb°r šahovskega kluba <bče državne bolndenice, je te dni v Zagrebu položil izpit z» apeai-ailista za kožne in spolne bolezni. Simpatičnemu, priljubljenemu mlademu zdravniku aaše čestitke. u— Društvo »Tabor«. Drevi važna pevska vaja. Z oziram na nastopa, ki bosta, v nedeljo 10. t. m. v radiu in pri maši, pozivam vse pevce in pevke, da se današnje kakor tudi nadaljnjih pevskih raj gotovo udeleže. Kdor bo danes izostal ne bo mogel nastopiti, z^to vsi in točno! — Pevo-vodja. u— J. N. A. D. »Jadran«. V sredo bo članski sestanek. Važno za juriste. u— Bridka žrtev vesele nedelje. Doiok paoijentov na kirurški oddelek je radnji čas sicer precej pojenjal, zadnja nedelja kd je bila obenem prva po prvem, pa je sprožila kar precejšen nov uarai. Včenalj m predvčerajšnjim se je na kirurški oddelek zateklo največ ranjencev, ki so postali žrtve raznih razburjenih spopadov v nedeijo pod večer. Med drugimi je bil 21 letni posestnik Venceij Volkar iz Lasene pri Tuhinju v Potoku med nekim prepirom precej nevaT-110 ranjen z nožem. Iz Stožic se re moral zateči po bolniško pomoč 24 letni posestnikov sin Anton Ramovš, k' so za bili v Podutiku napadli neki neznanci. Prav tako je Vil ranjen 23 letni pleskarski pomočnik Pe- @€>t (c prehladu vodi največkrat skozi usta. Zato si pogosto desinficira.ite usta in grlo z >Ir. Bahovčevimi p,Smt*e(c€X* bonboni iz smrekovega ekstrakta in mentola, ki ublažijo kašelj in hripavost. Zavitki Din 3.— in Din 5.— v lekarnah in drogerijah. Apoteka Mr. L. Bahovec LJUBLJANA Kongresni trg štev. 12. ter Podgoršek iz Zgornjih Gameljnov, ki so ga bili napadli nek ljudje pod šmarno goro. Izmed Ljubljančanov je niorai aaradu podobnega napada na kirurški oddelek 'lA letu; hlapec Aaou Kovač a Tyrševe oeste, kj je bil pri tej priliki ranjen na očeh. — Žrtev deda pa je postal 32 letni zidarskli pomočnik Peter Maroit iz Pšate, ki je imel posla v mestni plinarni, pa niu je bubnil klor v glavo. u— S strehe je padel. Reševalci so včeraj pripeljali na kirurški oddelek 17-letue-ga kleparskega vajenca Ivana Hribarja, zaposlenega pri tvrdki Pičnian v Ilirski ulici. Na strehi vile nasproti Mencingerja na .VIasarykovi cesti je popravljal žlebove, pa je padel na tla m pri tem dobil precej nevarne notranje poškod>be in rane na glavi. n— V četrtek 7. t m. ob 20. v veliki dvorani Kazine čajanka JNAD Jadrana. S vira Ronny-jazz. Cenjeni m plesalkam Ln plesalcem bo na razpolago bo^-a! buffet. Iz Celja Za člana celjskega mestnega sveta je baru?ka uprava imenovala trgovca g, Ivana Rischnerja kot naslednika umrlega mestnega svetnika g. Franca P„eb£.u»3cheg-ga. G. Risr.hner je bil že član v septembru razpuščenega mestnega sveta. e— Redni članski sestanek JNS za Celje in okolico bo jutri ob 20. v Celjskem domu. ©— Občni zbor Glasbene matice v Celju bo.v sredo 6. t. m. ob 20. v učilnici Glasbene Matice, I. madbrtropje ,Slomškov trg. e— (J mrla sta včeraj v celjski bolniini-ei 71-letna dninarica Marija Završnikova in 45-letni delavec Peter Leva iz Frankolove- 6— žrtve nesreč, v nedeljo je neki osebni avtomobid na cesti pri Piškovi gostilni ▼ Gre tu povozil 10-letnega Antona Kikar-ja, sina grobarja na mestnem pokopališču, in mu zlomil desno nogo nad kolenom. V soboto je mlatilnica zgrabila 53-letnega krojača Ivana Jagra od Sv. Štefana puri Hrastniku in mu močno poškodovala desno roko. V nedeljo si je 11-letni sin strojnega inženjerja Božidar Gjorgjevič iz Celja. pri nabiranju drv poškodoval levo koleno. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnišnici. e— Ogromno repo, težko 5 in-, pol kg, je prinesel posestnik g. Kač s Teharja v naše celjsko uredništvo. Repa je zrasla na njegovi njivi, dolga je 45, široka 15 cm in je zelo sličnn mlademu prašiču. Sprednji del je kakor glava z rilcem- Repa je razstavljena v izložbi podružnice »Jutra Umelecki besedi« v okviru letošnje proslave našega državnega p razmika v Pragi. a— Gledališke novice. Nedeljske popoldanske predstave »Tartuffn« ni bilo, kar ni bilo glavnega igralca g. Maksa Puri jama, k predstavi. — Gledališka uprava bo angažirala mladega, nadarjenega igralca Wurzbacha v nadomestijo za nastale vrzeli v ansamblu. a — Razstavo vseh še nerazstavljenih del blagopokojnega slikarja prof. A. Gvaj. ca pripravlja tukajšnja »Brazda«. a— Radvanjčani bi se radi Osanx>svoji-li. Na četrtkovi seji studenškega občinskega odbora se je razpravljalo tudi o akciji za osamosvojitev Radvinja iz okvira studenške občine. Sprejela se je resolucija, da se odbor načelno strinja z željo podpisanih radvanjskih volil cev, naj se bivša občina Radvaeje spet osamosvoji. a— Za novo obmejno šolo v Gradišču je banska uprava dovolila brezobrestno posojilo na 10 let. a— Tudi mariborski planinci so se udeležili nedelskega slavja blagoslovitve lesene kapelice sv. Roka na Kremžarjevem vrhu, kjer sta spregovorila poleg slovenj. graškega primarja dr. Ponarja še ravnatelj dr. J. Tominšek in L. Z°rznjt za mariborsko podružnico SPD. a— Z državnega mosta je hotela skočiti v Dravo včeraj okoli polnoči 19-letna Ade-la S. V zadnjem trenutku so preprečili njeno namero. Na policiji je izjavila, da je hotela napraviti konec svojemu življenju, ker ni mogla nikjer dobiti službe. a— Sodni °dmevi pobre&ke ljuba vne £&-loigre. Dne 28. avgusta t. L je prišel k predstojništvu tukajšnje policije 28-1 etni ključavničar Prane Snuderl s P obrežja ter prijavil, da je z nožem zabodel svojo ljubico Nado Jelesdjevič. Z3-1"3^ tega se je moral šrauderl včeraj zagovarjati pred mariborskim malim kazenskim senatom, ki ga je obsodil na tri leta težke ječe. a— Pretep na gr°bu. Pri Sv. Martinu pri Vurbergu je prišlo na grobu pokojne Ivane Grušovnikove do pretepa ln napada, katerega žrtvi sta postala 16-letni Alojzij Lovrenčič in 17-letni Jože Senekovič, Napadalec je poškodoval spomenik na omenjenem grobu in se bo moral zagovarjati radi motenja cerkvene posesti. a— železni ženin Verzel s vira °rglioe na smrtni postelji. Nedavno smo poročali o železni poroki 91 letnega Mihaela in 93 letne Ane Verzelove, staršev znanega mariborskega gostilničarja g. Verzela. Danes pa je do zadnjega trenutka vedri zlati ženin že na mrtvaškem odru. še na smrtni postelji je igral na orglice priljubljene koračnice in je skoro do zadnjega diha kadil iz svoje priljubljene pipice. žalujočim naše toplo sočutje! a— »Rdeča roka« grozi. G. AJbert Fuchs je prijavil policiji, da je prejel kot poslovodja tukajšnje podružnice Bat'a sledeče anonimno pismo: »Bata izgini, če ne boš zletel v zrak z vsemi svojimi coklami! Naše geslo je: Izgini, ali pogini. Rdeča roka«. G Fuchs obljublja onemu, ki izsledi pisca, primerno nagrado. a— Za avtomobilski plašč — leto in 6 mesecev težke ječe. Na zatožni klopi je sedel včeraj 27-letni knjigovez Zdenko Trepčinski, ker je dne 24. septembra t. 1. na Trgu svobode ukradel prevozniku Slugi avtomobilski plašč- Obtoženca, ki je bil že devetkrat kaznovan, je obsodil mali senat na 18 mesecev težke ječe. Po prestani kazni sledi izgon iz Maribora. Iz Gornje Radgone gr— Ob grobu radgonskih žrtev in Maistrovih borcev. Kakor vsako leto je tudi letos za praznik Vseh svetih okrasila vojaške grobove šolska mladina pod vodstvi rn učiteljskega zbora, grob radgonskih žrtev in Maistrovih borcev pa je dala urediti trška obrana na svoje stroške. Ob grobu, ki je obzidan in na njem posajene cvetlice, stoja začasno lesen križ na mestu, kjer bo postavljen primeren kamenit spomenik. Razen številnih vencev je bil položen na grob tudi venec, ki ga je svoječasno ob prevozu darovala trška občina z državno trobojko in naoisom: »Svetinje drage vračajo se k nam, odpri jim domovina večni hram. Borcem osvoboditeljem trška občana Gornja Radgona«. Številno občinstvo, ki je posetilo letos pokopališče, se je ustavljalo tudi ob tem grobu in darovalo prižgane svečke. Častno stražo ob grobu pa sta imela popoldne Sokol in gasilska četa. Iz Ptuja j— Narodnoobrambna dneva prirede napodila društva v Ptuju 9. in 10. t m. Dne 9. t. m. ob 18. bo v prosvetni dvorani »Mladike« predavanje, naslednjega dne pa sv. maša za naše obmejne brate. Prebivalstvo se poziva, da se udeleži narodnoobrambnrih dni- j— Odbor za splošno naobrazbo trgovskega in obrtniškega naraščaja priredi predavanje v soboto 9. t. m. ob 20. v prosvetni dvorani »Mladike«. Večer bo posvečen 100 letnici ilirskega pokreta. Vstopnine ne bo. j— Spopad med bratoma. V gostilni Rat-kove je te dni prišlo do prepira med bratoma Antonom m Alojzom Š. i>n ie Alojz pritisnil Antonu zaušnico. Ko ste odhajala iz gostilne, sta se še pred gostilno metala po tleh. nekaj korakov od gostilne pa je A bora potegnil žepni nož in ga porinil bratu Antonu v desna rebra da je obležal nezavesten. Sosedje so poškodovanca prepeljal v pluiflko bolnišnico. Brate bosta svoj spor zaključila na sodišču. j— Svinjo so mu ukradli. Posestnik Šegula Franc iz Hlaponcev si je nabavil s podporo banske upnave plemensko svinjo, ki pa mu io je te dni ukradel neki kmet s Pobrezja. Orožniki so ta-tn in »vmo izsMili. j— Kino ho predvajal v sredo in četrtek, obakrat ob 20.. film -»Rumeni pekel« v nemškem jeziku. Predigra Merkurjev tednik. Naše gledališče Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani DRAMA Začetek ob 20. Torek, 5. novembra: Zaprto. Sreda, 6. novembra: Bratomor na Metavi. Premiera. Red Sreda. Četrtek, 7. novembra: Frak ali Od krjačka do ministra. Red Četrtek. ★ Pavel Golia: >Bratomor na Metavi«. V naši drami bo zopet premiera izvirne slovenske drame ravnatelja ljubljanske Drame. znanega avtorja raznih dramskih del, predvsem mladinskih iger, ki so bile vse z največjim uspehom uprizarjane v Ljubljani in tudi na drugih velikih odrih v naši državi. V ljudski žaloigri »Bratomor na Metavi« je dejanje izredno dramatično, predstavlja kos našega kmečkega življenja in so posamezni značaji nad vse spretno narisani. Režiser Ciril Debevec. OPERA Začetek ob 20. Torek, 5. novembra: Mam'zelle Nitouche. C. Sreda, 6. novembra: Madame Butterfly. A. P. n- abouente opozarja gledališka uprava na spremembo opernega repertoarja in s tem vrstnega reda aboninanov, in sicer: za abonente reda C se poje drevi opereta Mam'zelle Nitouche. za abonente reda A v sredo opera »Madame Butterfley« in za red B v četrtek opera Faust. Letošnja uprizoritev Fausta je zanimiva zaradi nove zasedbe obeh glavnih vlog: Margarete in Siebla. Margareto poje Fratnikova, Siebla pa gdčna Igličeva. Obe sta imeli pri prvem nastopu jako lep uspeh. Ostala zasedba: gg. Banovec, Primožič, Janko, Perko in gospa Kogojeva. Mariborsko sledalisčo Ponedeljek, 4. novembra: Zaprto. Torek , 5. novembra ob 20- urj: »Medvedji ples«. Red C. Gospodarstvo Italijansko gospodarstvo in sankcije Ltaii jamsko gospodarstvo se nahaja tre-notuo v prehodnem stadiju, kajti k»nitje vojnih potreb zahteva pri istočasni omejitvi uvoza sirovin temeljno preosnovo vsega gospodarskega življeuja. Priprave za to pre-orientaoijo je Ifccdija vršila že pred leti, ji je uspelo znatno dvigniti agrarno produkcijo. tako da se je v tem pogledu uvozne potreba občutno zmanjšala. Glavna skrb italijanske gospodarske politike je sedaj, kako oskrbeti italijenako gospodarstvo s potrebnimi surovinami spričo dejstva, da obstojajo v tem pogledu že od začetka letošnjega leta težkoče, saj je Lta-lija že v februarju izdala stroge onnejitoe glede uvoza. Oskrbo Italije s sirovinami po-osnruje okoinost, da izvoz nazaduje »n je pri povečani potrebi uvoza plačilna brlanca pasivna. Pasivnost plačilne bilance pa je treba krati z devizami. Sedanjo situacijo labko poostrijo od Društva narodov sklenjene sankcije gospodarskega značaja. Dosedanje sankcije v obliki prepovedi izvoza orožje v Italijo in prepovedi dajanja kreditov, še nimajo večjega pomena za Italijo, kajti italijanska industrija lahko sanna izdela potrebno orožje in mUD:ei|jo. glede kreditov pR je omeniti, da tudi doslej m dobivala v inozemstvu novih kredirtov iti posojil. Pomembne lahko postanejo le gospodarske sankcije v obliki prepovedi trgovinskega prometa, in še to le tedaj, če bi se strogo izvajale od vseh članic Društva narodov. Kakšen vpliv morejo imeti gospodarske sankcije na oskrbo Italije s sirovinami, je danes še težko reči. Vprašanje je, če bodo vse države strogo in dosledno izvajale sankcije. četudi bo to šlo v §kodo posameznim gospodarskim panogam dotičmh držav. Pomisliti je treba tuda. da uvaža Italija več nego tretjino skupnega uvoza ia držav, ki niso članice Društva narodov i« sankcij ne bodo izvajale (Nemčija. USA. Japonske), in iz držav, ki so izmjanje sankcij, vet »M manj odiklonile (Avstrija. Madžarska in deloma Švica). V prvih osmih mesecih t. 1. je n. pr. ItaH; ja uvozila 46% prremopa iz Nemčije, 58% bombaža iz Zed in jenih držav, prav tako 34% bakra. Tudi glede sirovrn, ki jih Italija uvaža skoro le iz držav, ki bodo izvajale sankcije (nafta. voln«. kavčuk) ni izključena možnost, da bo Italija v primera irvaianja sankcij te sirovi/ne uvažata preko drugih držav, ki ne izvajajo sankcij. Uspeh sankcij torej mkakor ni vnaprej zagotovljen p? ^dri, da bo za obseg italijanskega uvoza bolj odločilna plačilna sposobnost Palije. £e lani ari je Italija zasi- NaSe gospodarstvo v septembru Studijski oddelek Narodne banke objavlja svoje mesečno statistično poročilo za september, iz katerega posnemamo naslednje podrobnosti: Na jugoslovenskih bor »a h se je promet s efekti gibal na lanski višini in je znašaj ▼ septembru 27 milijonov Din, prav toliko, kakor lani v tem mesecu. V prvih treh četrtletjih letošnjega leta je zmašal promet z efekta na jugoslovanskih borzah 348 milijonov nasproti 323 milijonom v istem razdobju lanskega leta- Devizni promet se je t septembra povečal in je znašal 145 milijiooov nasproti 107, 78 in 18 milijonom v istem razdobju zadnjih treh tet. V prvih treh četrtletjih letošnjega leta je devizni promet znašal 1098 mrMjonov nasproti 931 milijonom ▼ istem razdobja lanskega leta. Slavni komik WEISS FERDL pride ▼ Ljubljano Indeks cen ▼ trgovini na debelo ee je, kakor zm3.no, v zadnjih mesecih precej dvignil in sicer od 63.3 v juliju na 67.8 v septembru (lani v septembru 63.2, predlanskem 60.7). Indeks cen v trgovini na drobno pa še ni sledil indeksu cen v trgovini na debelo. V juliju je znašaj 68.0. v avgustu 675, v septembru pa 68.4. Obtok bankovcev je ob konca septembra znašal 4777 rrrlijonov. to je za 479 milijonov ve? nego lani ob istem času. nasprotno pa vidimo, da oc j® obtok kovanega denarja zmanjšal in je znašal ob koncu septembra 950 milijonov, t© je za 89 milijonov manj nego lani. Hranilne vlo^e pri bankah in hranilnicah (brez zadrug) so se od začetka avgusta do zračefka septembra zmanjšale od 10.385 na 10.291 milijonov. Zaradi primerjave s prejšnjimi1 leti pa je treba od gornie številke Aifbvti vloge m tekoči račun pri Drž. hipotekami banki, ki prej v skup-ni vsot,; viog niso bile upoštevam«- Po tem odbitku so znašale hrsvniTne vloge w začetku septembra 10.035 milijonov Din nasproti 9888 mil ionom ob istem fo^u jamskega leta ;n mi M ionom Istem fasn predlanskega leta. Nasproti lanskemu letu zaviša trrei prirastek 147 milijonov; pri tem pa ie treba ui»§'e-vati. da 90 hranitne vloge pri državnih zavodih od lanskega leta narasle ra olrrog 280 *m;T!iionov. tako dn v; dr m o pri ostalih zavodih če vedno malenkosten radec. TV> nam potrjujejo tudi podatki za V) najwčjih bančnih zavodov v na*' državi, ki so imeli ob koncu sep^e-mh1*" 3161 miti jonm lanskega lefta. Gospodarske vest! = Naše terjatve v Grčiji. Po podatkih Narodne banke je znašal 23. oktobra sail-do neizkoriščenih grško - jugoslovenskih korrepenzacijskih bonov 45.4 milijone drahem (dne 10. t. m. 37.2 milijona drahem), kair ustreza v naši valuti znesku preko 18 milijonov Din. Vrhu tega smo imeli 23. t. m. pri Grški banki blokiranih 46.4 milijona Din (dme 10. t m. 47.1 milijona Din). — Likvidacija apatinske pivovarne. Apa-tinska i ku>lska pivovarna Josipa Amana d. d. v Apatimu sklicuje za 16. november glavno skupščino. Na dnevnem redu te skupščine je sklepanje o likvidaciji družbe. = Razvoj Bafovega koncema. Po podatkih. ki jih objavlja Neue Zurchen Zei-tung ima sedaj češkoslovaška tvrdka Ba-t a sodem tromic v inozemstvu. Raz&rje- guraJa uvoz erovin z omejitvijo ostalega uvoza in deloma z oddajo zlata in deviz Italijansko devizno gospodarstvo se gotovo lahlio še b is tvori poslabša, če bi Društvo naoodov pričelo izvajat: sankcije ne samo glede prepovedi izvoza v Italijo, temveč tudi glede prepovedi uvoza italijanskega blaga. Italija po ima na razpolago tudi še precej rezerv v vedraostnib papnrjih. ki jih je zasegla in jih hahko realizira v inozemstvu. Naložbe italijanskega kapitala v inozemstvu se cenijo na 8 miljaTd lir, zlate nezerve pa znašajo tudi še 4 mrvljiarde lir. Tudi Če ne bi bilo mosro?e realizirati vseh italijanskih naložb kapitala v inozemstvu, lah&o Italija z obstoječimi rezen-ami preeej čaf^a krije uvoz potrebnih svrovim ia.iti letna pertreba uvoza industri.iskilj sinovin znaša le okrog 3.5 milijarde lir. Naša država kakor znano rri brezpogojno pristala na izvajanje gospodarskih sankcij, ker bi te zahtevale prevelike žrtve od nas. ItahI ta delež še precej večji). Pri nekaterih izvoznih predmetih pa je delež Italijo se mnogo večji. Po podaitkih, ki jih objavlja »Glasnik« Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine je lani šlo v Italijo 58% vsega naišega izvoza gradbenega lesa, 69% izvoza oglja, 89% izvoza drv. 59% izvoza svežih in sol jenih rib. 93% izvoza žive porotnim e, 77% izvoza suhih gob tn 57% i*voza fižola. Italija igra v na^im izvozu mnogo važnejšo vlogo, kakor v drugih državah razen Albanije. Albanija je lani rz-rorzrla r Italijo 64% vsega izvoza, Jugoslavija 21%, Turčija 14%, Avstrija 11%. Grčija 10%, Švica 9%, Bolgarija 9%, Madžarska 8%, Runvunija 8%, Nemčija, Rusija in Španija po 5%, Poljska 4 %, Češkoslovaška in Francija po 3% kn Anglija 2%. Docela jasno je, da se država, kjer tvori izvoz v Italijo le nekaj odstotkov vsega izvoza lažje odloči za izvajanje sankcij, kakor naša država, kjer gre eno petino vsega izvoza ▼ Italijo. Zato naša država upravičeno zahteva da se ji v primeru izvajanja sankcij omogoči primerno povečanje i 25. novembra pa glede dobave vijakov in maitic. Minerska komanda Kumbor sprejema do 26. t. m. ponudbe glede dobave magacn-akih vagonov. — Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 28. L m. ponudbe glede dobave železne pločevine in 1 električnega motorja. Borze 4. novembra Na ljubljanski borzi sta danes devieri Newyonk in London nekoliko popustili. V privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.45 — 8.55. V zagrebškem privatnem kliringu so biij zaključki v avstrijskih ši-Lšnigsh po 8.49, v angleških funtih po 241. v grških bonih po 28.50 in v španskih pezetab po 5.87. Italijanske kompenzacijske lire so po znani okrepitvi v teku preteklega tedna darnes nekoliko popustile im so v Ljubljani notirale 304.30 — 306.70, v Zagrebu so bile zaključene po 303.47, v Beogradu pa se je nudil denar po 308.80. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca mirna. Za vojno škodo se je nudil denar po 355, (v Beogradu je bil promet po 354.^ — 355). Zaikijučki pa so bi- li zabeleženi v 7% investicijskem posojilu po 75.50 in v 7% Blairovem posojilu po 69. Devize Ljubljana. Amsterdam 2975M — 2-/90.34, Berlin 1756.08 — 1769.95, Bruselj 737.39 — 742.46, Curih 1424.22 — 1431.29, Loodon 214.98 — 317.03, Newyork 4315.72 — 4382.04. Pariz 2^8.67 — 290.11, Praga 181.05 — 18116, Trst 355.39 — 35S.47. Curih. Beograd 7, Pariz 3>.27, London 15.1350. N"ewyo.k J07.0i25, Bruselj 51.80, Milan 25. Madrid 42, Amsterdam 2i)S.95, Berlin 123.70, l>maj 56.80, Stockhoiin 78, Oslo 78, Kobennaivn 6735. Praga 13-72, Varšava 57.90. Atene 290, Bukarešta 2.50. Efekti Zagreb. Državne vredno'e: Vojna škoda 355 den-, 7% invest. 75—76.">0, 7^ slabilčz. 76—79. 4% agrarne 43 den., 7% Bkii.r 69— 70, 8"c Blair 78—80, 6r* bogluške 60—61.75; delnu'ce: PAB 228 d-en.. Trboveljska 95— 110 Aetie-ano Osi.jek 115—130. Beograd. Vojna'škoda 354—355, (354.50— 355) za dec. 354—355, 7% stabil.iz. 79—80, (T- besluške 64-64.25 (64). 7% Bl-fir 69-70.50. Narodna banka 5S00—5900. PAR 230.50—231.50 (231). Blagovna tržišča Ž^ITO 4- Chicago, 4. novembra. Začetni točajic pšenica: za dec. 93.125, za maj 97.75, za julij 99.625: koruza: za dec. 5S375. za maj 58.375. + \Vinnipeg, 4. novembra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 85.875, za maj 90, »a julij 96.875. 4- Novosad^ka blagovna borza (4. t m. Tendenca neizpremenjena. Promet srednji Pšenica: baška in banatska 159 — 162: ba-ška. ladja Tisa in Bigej 166 — 168; slavonska 162 — 164: sremska 162 — 164. Oves: baški, sremski in slavonski 135 — 13750. Ječmen: baški in sremski, 64 kg 132.50 — 137.50. Turščica: baika in &rem-ska 100 — 102; banatska 100 — 101. Moka: baška in sremska »Og« m Ogg« 240 — 250: »2« 220 — 240; »5« 200 — 220: »6« 180 — 200: »7« 160 — 180: »8« 115 — 120. Otrobi: baški, sremski. in banatski 87 — 89, Fižol: baški in sremski beli 256 — 270. Tvomica za ročne granate v Addis Abebi V gorovju blizu Addis Abebe, v z: š.n;i evkaliptovih idreves so Abesinci zgradili tovarno za municijo, ki je pričela že obratovati. Tovarna, ki se jd nihče ne sme približati, izdeluje posebno ročne granate. Možje in otroci, ki so v njej zaposleni, v njej tudi spijo. Delo se vrši v pospešenem tempu. Po zanesljivih vesteh je baje že 70.000 ročnih granat pripravljenih, da jih odpošljejo na fronte. SADNA DREVESA, VINSKO TRTO (cepljene) sadne divjake, korenine ameriške trte, maline, ribizlje, itd. lahko najbolje in najceneje kupite pri: »VELERASADNICI« Janko šarič — Petrovaradin (Srem). — Sadna drevesa od 4—10 Din komad. — Cenik pošljem vsakomur na zahtevo brezplačno. Športne vesti I* tehničnega odseka J-Z-S.S. Pozivamo vse smuške učitelje v Ljubljani, da se udeleže sestanka, ki se vrši v četrtek 7. t.m. ob 20. v savezni pisarni, Tvrševa cesta l/I V. Dnevnj red: strokovna organizacijo.. LZSP (Službeno). Ponovno pozivamo vse klube, da nam javijo svoj zismsko-sportni program najkasneje do 10. t. m., ker se na pasnejše prijave ne bomo ozirali- Redna seja upravnega odbora bo v petek S. t. m. ob 20. v damski sobi kavarne Emone. ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes od 16. naprej strogo obvezen trening za ligino moštvo. Po treningu obvezen sestanek za moštvo, ki je igralo proti. Hašku in za Vrhovnika, Bertoncev L Pol stoletja že deluje CMD, darujmo še za pol stoletja! Na toaletno mizo lepih dam, kt hočejo obraniti zdravo koto ln zdrav naravni taln spada k RIVIERA TOALETNO MILO, Ki je izdelano po Kemičnih strokovnjakih na bazi olivnega otjs politični škandal na španskem - „§frapela" nekega Da-n!fela Stratsssa in afere s koncesijami za igralnice, namenjene hazardnim igram Španija v splošnem ni dežela, kjer bi se dogajali finančni škandala >v veLukem obsegu, Kakršnih je b;.o v povojni uot>i v ostalih drzavvh dosti. Toda tokrat je doživela nekaj podobnega, nuna»LrsH.i stola se inaje-j»j, visoki državni uradniki so morali osta-vili svoje položaje, diujui jim bouo sledili. -Španec je znan kot ponosen človek, ki mu beseda racu ni samo na jeziku, zalo nas ne more presenečali, dia je nova škandaina afera razbunia vse kroge, da zahteva javnost v ogorčenem trnu popolnega razčišoenja zadeve in brezobzirnega kaznovan« krivcev, naj zavzemajo še tako visoke položaje in ne more nas osupniti, da ustrezajo obiasti v poini meri tej splošna za h levi. ■Junak« Škaind-alne afere je neki Daniel Strauss, ki je stopil v javnost pnvič lansilao leto kot manažer boksa oa Schmedinga,'ko se je ta pripravljal na svoj spopad s Paolinotn. t) njem trdiLjo, da ima igralnico v Šanghaju, ; dirkališče v Aleksandri ji in da je v tesnih ' s ikih z bivšim tajnikom proslulega Al Ca-poneja. a tajnik živi: v enem najlepših kopališč Sredozemskega m-urja v bližini Barcelone. Danied Straue je izumil >s.trapek>«, neko vrsto izpopolnjene rulete, in se je več nego leto dni trudi,1, da . bi dobil koncesijo za igralnico s 'o igro na Španskem. Hazsardne igre so iv Španiji prepovedane in je umljivo, da je poskusil svojo srečo z »mazanjem«. Lanskega maja se je oglasil prti vele in du-sfcniacu Pich v Penu, tedanjemu državnemu tajniku v mornariškem ministrstvu, demaš-njem generalnem guvernerju Katalonije-Predvajal mu je svojo igro, Pich v Pon je bil od nje navdušen in je obljubil, da mu bo presfcrbel koncesijo — če bi bil Strauss pripravljen plačati tedanjemu notranjemu ministra Alonsu in državnemu tajniku v tem minriistnstvu Benzu 40.000 oziroma 50.000 pezet. S trans, s je pfctoal, a da bi se stran- pospešila, je moral navezati še druge etike z Sip^a grškega plebiscita jtilA SiASVf OS A««08F*T*A pWElA£YOMEMH &NMOKPATI L......__......................... V nedeijo so imeli na Grškem ljudsko glasovanje o bodoči državni obliki. Prebivalstvo se je z nad 90 odstotki glasov izjavilo za monarhijo. Glasovali so za monarhijo B plavi mi listki in napisom »Kronana demokracija«, za republiko pa z rdečimi listki s ptičem fenisom in z napisom »Republika«. Oba simbola vidimo na naši sliki Afeesisiska vojna in moda Kakor je biio pritčakovati, se je moda polastila tudi abesimske vojne do. je dobila >ki'ej;e« za nove »kreacije.« V Londonu prikazujejo pravkar najnovejše večerne čevlje, napravljene baje po vzorcu abesinskih sandalov - čeprav v Abesiniji skoraj nihče ne nosi obutve. »Abesinsko rjavo« pa bo baje ena i zmed modnih barv prihodnje sezone. Marine iti in afriška vojna Ekselenca Marinetti, vodja italijaniskih futuristov, je odpotoval kot prostovoljec v Vzhodno Afriko. Pred svojim odhodom je izdal enega izmed svojih proslulih »manifestov«, ki pravi med drugim sledeče: Vojna je duševna higiena sveta. Združuje moč in dobroto in je uresničenje resničnega mehaniziranega človeka. Cvetoče travnike krasi z blestečdmi ae orhidejami onjev iz žrel brzostreLnih topov. Vojna je simfonija topovskih strelov itn vojaških pesmi Pomlaja telo moževo in mu daje v očeh njegove žene nov čar. Vojna je končno zato lepa, ker služi veličini velike fašistične Italije. FRANZ L I S Z T drugimi vpLivnimi osebnostmi, ki so sprejemale zlate ure. večje vsote, obljube, da bodo udeležene pri dobičku i. L d. število nteresentov je raslo v nedogled in so bila med njimi kaj zveneča imena, kakor AureLio L^rroux, nečak bivšega ministrskega predsednika, darosšnji prosvetni minister Rocha im njegtov brat, Lerrouxov najintimnejši prijatelj, častnik Galante, Biasco I bane z, poslanec in sin si a. f tega pisatelja, bivši policijski ravnatelj Valdivia in trop drugih. Straues je tedaj iskal »prijateljev«, dajal jim je darove i,n plačeval, končno so mu dejali, da lahko otvori dve igralnici; V San Sebastianu rin v zdravilišču Formentor na B^learih. Toda v San Sebastianu se je pojavita policija tri ure po otvoritvi igralnice in jo zaprla, iv Formenloru se je zgodilo to po treh dneh. Vojaške oblasto nisio imele nobenega 6m.isla za peitenti>rano ruletno iznajdbo gospoda Straussa in so prepreo le igranje. Med tem je postal Lerroux t ud,i vojni minister in njegov necek je pozval Straussa, naj da na raapolago nove zneske, da bi se zlomil odpor tudi v vojuških kro- gih. Stnause je tako storil in igra se je t Formemtoru lahko znova začela. Nad S000 gostov je prišlo t-.ste dni na Mallorco, ki ni še nikoli ni v.idela toliko tujcev skupaj — toda po osmih dneh je bilo slaive njene igralnice spet konec, policija jo je zaprla. Terfnj seje Straussu stvar zazdela malo preneumna in se je zaupno pritožil nri državnem predsedniku, ki je vse dokumente prepustil ministrskemu predsedniku Chapa-prieti, da bi odredil preiskavo. Opeharjeni izumitelj stn-apeJa je zahteval odšiloodnino in vsa javnost. ki je za stvar zvedela, je zahtevata temeljito razčiščen je stvari. In tako gre ta res čez vrhove šnanske družbe kakor ponlava in vihar, vrhovi se majejo in v javnosti im v parlamentu se vršiio burne debate. med katerinv oostavl jajo oes-masti Španijo v \nv?fo koruntnih in osramočenih drVrv. Stvar pa. kakor že povedano ni tako Vnir^n Ogorčenost. s katero zahtevajo raz-čiščen i>a. in temeljitost s katero se ♦o či-ščenie vrši. dajeta na'bol:ši dokaz. d.a afera ne 7ndwa španskega ljudtstvn kot takšnee bi poverjen z nalogo, da zjgradi navzlle vojni moderno avtomobilsko cesto iz Addis Abebe v Kurmuik ob sudansiki meji. Grad. njo je prevzela neka švicarska družba. Kakor poročajo, bo ta cesta dovršena že dr> maja prihodnjega leta in poj,de v glav* n«m po eedanji karavanski poti Točno plačtij »Jutru« naročnino Varu? svojcem zavarovalnino Prej smo imeli v umetnosti borce, danes imaimo večinoma boksačc V omejitvi se kaže mojster, toda ne svetovni mojster. Samo kdor se čuti v zakonu samskega, je srečno poročen. Nekateri se usodi prilizujejo, drugi menijo, da. jo lahko preslepijo. Življenjepis: Dvignil se je iz lastne moči v višino in je padel zavoljo tu;e slabosti. kakršnih se poslužuje italijanska vojska za napade na abesinske postojanke. To letalo ima pet strojnic ter leti z brzino 400 km Vohunska afera 29 oseb aretiranih, ker so zbirale podatke vojaškega ter industrijskega značaja in so jih pošiljale v Nemčijo Državna policija v Pragi je razkrila ogromno vohunsko afero, ki je bila razpredena po ozemlju vse CSR ter je imela težišče med nemškim delom češkoslovaškega prebivalstva. To je doslej največja vohunska afera v češkoslovaški republiki v prid Nemčije- Prijeli so že 28 oseb ter jih zaprli v Pragi. Nadaljnje aretacije bodo sledile. Vsi, ki so zapleteni v stvar, bodo sojeni zaradi vojaške veleizdaje. za katero predvideva zakon kazen od treh let ječe do smrti. Med aretiranci so tu
  • et let je potoval po svetu, potem pa se je vrnil v Weimar. mesto svojih velikih ho.jev in velikih uspehov za moderno glasbo, v mesto, kjer ie ustvaril svojih dvanajst mogočnih simfoničnih pesnitev, v mestu, kjer je preživel najlenša leta «vo-je ljubezni ob strani knežnie Karoline Wittgestein. Petnajst let se je knežnia borila za svojo ločitev. Ko je uvidela, da niti pri papežu ne bo mogla ničesar dose- či in da je upanje na poroko z Lisztom brezplodno, se je naposled preselila v Rim. Odslej je Liszt živel poleti Weimarju, pozimi v Rimu. Pozneje je začel zahajati še v Budimpešto, kjer je prevzel vodstvo novo ustanovljene glasbene akademije. Vsako pomlad je prišel v Weimar in se naselil v majhnem paviljonu sredi dvornega parka, ki ga je varovala njegova skrbna gospodinja Pavlina. Ta žena je preživela mojstra za 40 let in je umrla šele nedavno. Ves čas je skrbno varovala vse spomine na velikega pianista- Njegovo stanovanje je imelo samo tri skromne sobe. Učenci so prihajali v trumah k njemu.. Dopoldneve si je prihranil za svoje delo in nekatere učence, ki jih je imel najrajši. Vsi dnigi so prišli popoldne na vrsto. Včasih jih je bilo 20 do 30. Liszt jih je učil zastonj, še pogostil jih je vselej in jim dostikrat pomagal z denarjem. Mož. ki je s svojim igranjem zaslužil ko-r>o zlata, ni ničesar zapustil. Ko je v Ba>'-reuthu umrl. so vso njegov« zapuščino prenesli v majhni košari k njegovi hčeri Cosiini. Wagnerjevi ženi. V tej košari je bila njegova sutana, nekaj perila in sedem roVev. Sredi prihodnjega leta bo 50 let, kar je veliki pohornik Wagnerja, oboževani pianist skladatelj Franz Liszt za zmeraj zaprl oči Ves glasbeni svet se bo ob tej priložnosti spet spomnil njegovega življenja in dela. Vdova Izumitelja Edisona se je te dni omožila s svojim nekdanjim prijateljem izza mladih let, kraljem jekla Edvardom Hughesom. Nji je 72, njemu pa 73 let ANEKDOTA Brahmas in Bruckner 3e nista dobro razumeta.. Prijatelji so priredili večerjo, na katero so povabili oba nalašč za to, da bi se spoprijateljila Spočetka sta se oba držala precej trdo, potem je Brahms pogledal v jedilni list in- je ugotovil, da pridejo na mizo cmoki s p reka jen im mesom. »Ah,« je vzkliknil navdušeno, »to je moja najljubša jed!« . »Da. gospod doktor,« se je oglasil Bruckner, »vidite, in to je tista točka, v kateri se midva strinjava t« VSAK DAN ENA ■i K" »Ti, to sta pa gotovo dva mladoporočenca?« »Oa, on je oženjen Šele tri mesece, ona pa Je amožena eno leto«. ^Judgec) s p V drugem razredu je za to nedeljo pre_ ostala samo še ena tekma, ki je bila svoj čas preložena. Poleg te tekme pa še preostanek prekinjene »bitke« Mars-Svoboda. Svobodaši m Marsovci pa so se sporazumeli, da ostane kar pri doseženem rezultatu (3:0 za Marsa), in niso bili za nadalje. vanje nevšečne zadeve. Tako je bila na sporedu samo tekma Korotan-S loga. Na Ral covniku ni bilo kar tako. Korotan-ei so vsem oddali po dve točki, za zadnjo tekmo p« so se menda zarekli, da ne bodo tako po ceni. Dobili so nekaj ojačenj, Sloga preživlja trajno krizo: nastopili so samo z desetimi ljudmi- V hitrem in naglem tempu so si domačini zasluženo pridobili naskok 3:0 in ga obdržaln do konca, pri čemer »o še celo oddali lepo šanso za četrti zgoditek: zastreljali so enajstko. Prav na koncu so Korotanci črtali ničlo na koncu tablice in s tem odpravili z nje poslednjo nerodnost Ostanejo še vedno na poslednjem mstu, našli pa so priključek k ostalim moštvom, in ker razlika nri ve'ika, lahko gojijo upanje, da bodo morda koga drugega potisnili v tretji razred. Preko zime bo ostala tablica drugega razreda taka: Slovan 7 5 2 0 17: 6 12 Graf;ka 7 5 1 1 15. 5 11 Reka 7 5 0 2 14. 7 10 Mars 7 3 1 3 7:12 7 Jadran 7 3 0 4 17:12 6 Svoboda 7 2 1 4 8:14 5 Sloga 7 115 8:18 3 Koroban 7 1 0 6 7:10 2 Tudi drobiž je že skoro zaključil jesenski del tekmovanja. Odbil je svoje poslednje Maksim Gorkij: Junaki dela Modro, tiho jezero, vse naokoli gore, z večnim snegom pokrite. Ozek pas vrtov, ki ga obroblja, se vije dol k vodi. Bele hišice, kakor bi bile vlite iz sladkorja, se ogledujejo z brega v vodi. Vse naokrog sliči nedolžnim otroškim sanjam. Rano jutro. Z gorskega pobočja veje navzdol nežen vonj cvetic. Pravkar je vzšlo solnce. Na listju dreves in na travi se iskri še rosa. Kakor dolga pentlja se vije cesta skozi ozko sedlo. Tlakovana je s kamenjem, vendar je videti mehka kakor baržun, da bi ga z roko pobožal. Ob kupu gramoza sedi delavec, črn kakor oglje. Prsi mu krasijo kolajne, njegovo lice je resno, tenko in smelo. Bronaste roke mu počivajo na kolenih in dvignjene glave gleda v obraz popotniku, ki stoji pod kostanjem. »To sem dobil za Simplon, gospod. To kolajno sem dobil za svoje delo v sim-plonskem predoru.« Povesi glavo in ljubeče gleda na kolajno na svojih prsih.« »Da, vsako delo je težavno, dokler ne pridemo do okusa, nato pa učinkuje poživljajoče in postane tem lažje. A to je bilo vendar težavno!« Kima in mežika v solnce. Hipoma postane živahen, sune z roko v zrak in njegove oči se zabliskajo. »Včasih je bilo celo strašno. Tudi zemlja kdaj čuti, mar ne? Naredili smo nizko zaseko v goro, in ko smo prodrli globoko v notranjost, nas je sprejela zemlja besneče in s srdito jezo. Njen dih nam je palec udarjal v obraz, da so nam srca zastajala, gla- R T koio in je preostala samo še tekma Ikirija-Jadran, ki jo imata na dolgu še izza prvega kola. To bo mal derby za repek v tablici, saj bodo i eni i drugi skušali izogniti se koncu. Nedeljski p-omenki našega drobiža so dali v glavnem pričakovane rezultate." Crno-be-li so se še najbolj odrezali, odpravili so Trnovčane s 4:0. drugo zmago knjižijo Ko. rotanci, ki so proti Reki igrali 2:0. tretje zmagovito moštvo je bilo Svobodaško, ki je skoro kompletno prvo Slavijino garnituro porazilo s tesnim rezultatom 2:1. Dve srečanji sta ostali neodločeni. Ilirija in Mladika sta z 1:1 delili točki. Marsovci so pa morali oddati z 0:0 važno točko Hermežanom: tako so postali za črno-bele dosegljivi in sc bo šele spomladi spregovorila odločilna beseda za prvo mesto. Razven zadnjih dveh mest je torej tablica preko ziine že dokončno lzde^na: Mars 9 7 2 0 28: 5 16 Primorje 9 7 ! 1 29: 4 15 Korotan 9 5 1 3 17:14 11 Reka 9 4 1 4 15 12 9 Hermes 9 2 5 2 7:11 9 Svoboda o 3 2 4 11:18 8 Slavija 9 3 1 5 10:16 7 Mladika 9 2 2 5 10:21 6 Jadran 8 2 0 6 6:14 4 Ilirija 8 1 1 6 5:23 3 Prav na koncu in popolnem zaključku vsega tekmovanja se b^mo morda ozrli z nekaterimi kritičnimi opazkami na celoten potek. V pregledu bi bila na mestu marsikatera opazka, ki jo je bilo potrebno v teden, skem referatu izpustiti. O. C. ; ve klonile in so nas kosti bolele. Na^o pa je metala kamenje na ljudi in jih oblivala z vročo vodo. Da ... bilo je strašno. Včasih, kadar so plameneli ognji, je bila voda kar rdeča in potem mi je dejal moj oče: »Ranili smo zemljo, vse nas bo požgala in v svoji krvi potopila, le glej!« To so bile kajpada zgolj besede; j če pa slišiš take besede globoko v zemlji, v vlažni, od gnilobe prepojeni temi, če voda šumno pljuska in luča železo na kameniti nasip, potem lahko pozabiš, da gre pri tem za izrodek človeške domišljije. Zakaj tam je bilo vse fantastično, dragi gospod. Mi ljudje smo bili tako majhni, gora se je dvigala tja do neba in mi smo vkljub temu brazdali njeno notranjost. To moraš doživeti, če hečeš razumeti. Morali bi videti črno votlino, ki smo jo majhni stvori izkopali v goro. Ob solnčnem vzhodu smo se pogreznili v njeno žrelo in solnce je žalostno pogledovalo za ljudmi, ki so ga bili zanu-stili in šli tja dol v globino zemlje. Morali bi videti tudi naše stroje in zamra-čeno lice gorskega orjaka ter slišati v njegovi notranjosti potuhnjeno bučanje, ki je izviralo od razstreljevanja skal in zvenelo kakor smeh blazneža.« Pogledoval je svoje roke, si popravil kolajno na modri bluzi in tiho vzdih-nil: »Da, človek, ta more delati,« je nadaljeval z vidnim ponosom, »da, ljubi gospod, ta mali človek je nepremagljiva moč, če je odločen za delo. Verjemite mi: ta človeški škrat naposled vse doseže, kar hoče. Moj oče tega poprej ni hotel verjeti.« »Goro prevrtati in si tako utreti pot iz ene dežele v drugo,« je navadno rekel, »to je proti volji Boga, ki je ločil P .1 «*' .:.-•« • ♦ -- Tukiu ( :. ______ olimpijskega odbora groi bo.-ejiuia je pred kratkim — tako vedo poročati ameriške agenture — izjavil, da se je Italija v korist Japonske odrekla organiziranju XIL olimpiade 1. 1940. Sam šef italijanske vlade Mussolini Je baje tako pisal temu grofu na Daljnem vzhodu. Kdo ve, zakaj? Najboljša leta s a tenis V povojnih letih so na svetovnem teniškem prvenstvu v \Yimbledonu zmagali tile najboljši igralci tenisa: 1. 1919 Patter son (s 23 leti). 1. 1920 Tilden (27), 1. 1921 Tilden (28), 1. 1921 Patterson (26), 1. 1923 Jobnston (28), 1. 1924 Borotra (25), L 1925 Lacoste (20). 1. 1926 Borotra (27), 1. 1927 Cochet (25), 1 1928 Lacoste (23), 1. 1929 Cochet (27), i. 193T> Tilden (37), 1. 1931 8> o k o Najnovejši podatki o stanju ČOS Poročali smo že, da je ČOS 31. decembra 1934. dosegla skoraj tri četrtine milijona pripadnikov. ČOS je štela v 52 žu-pah 2yS0 društev in 212 čet, skupno torej 3192 edinic. število se je napram 1. 1933. povečalo za 16. Prirast je bil v čeških župah 7 edinic, v moravskih'4 ter na Slovaškem 8 edinic. članstva je bilo moškega in ženskega 386.4-55 in se je pomnožilo za 2.442 osebi. Zelo so narasle naraščaj-ske vrste, češkoslovaško Sokolstvo je imelo že velike skrbi, kaj bo z naraščajem. Toda že leta 1933. se je pojavilo naraščanje naraščaja, lansko leto pa je prineslo v tem ozira izredno lepe uspehe. Naraščaja obeh spolov šteje COS sedaj 77.skoraj toliko, kakor 1. 1921. Prirast znaša 15.254 oseb. Tudi deca je napredovala za 5908 otrok na 233.490. Naraščaja je bilo 39.599 moškega in 38.334 žens>kega, 129.922 moške in 153 5t>8 ženske dece. Zanimivo je, da je ženske dece skoraj za 23 tisoč več ko moške. Moških pripadnikov je bilo 437.422, ženskih pa 309.456 oseb. V splošnem zadnja leta znatno narašča število članic in ženske dece. Število pripadnikov ČOS se je torej napram letu 1933 zvišalo za 23.604 ali za 3.48%, kar je za tako ustaljeno organizacijo kakor je ČOS znaten uspeh. Prejkoslej predstavlja češkoslovaško Sokolstvo absolutno in relativno najjačjo in najbolje organizirano te-lasnr>vzgojno organizacijo v ČSR republiki. Pripadništvo se deli po deželah takole: češka ima 463.715 pripadnikov, Moravska s šlezijo 231.537, Slovaška 40.214, Pod-karpatska Rusija 4772 ter zamejne župe Rakouska na Dunaju in zagranična 6.650 o®eb. Napredek je znaten povsod, najbolj razveseljiv pa na Slovaškem in v Podkar-patski Rusiji, kjer Sokolstva pred 17 leti sploh še ni bilo. Nadaljnemu razmahu so posvečeni tudii veliki izleti, ki jih bodo prihodnje leto napravile vse ostale župe na Slovaško. Zbor vodnikov naraščaja ČOS Vodniki naraščaja v posameznih župah so imeli 19. in 20 oktobra dobro obiskan zbor, kjer je bilo zastopanih 45 žup. Večino vodnikov tvorijo sami mlajši vadite- i lji. Zbor je vodil predsednik naraščajskega odseka ČOS br. činčera. Predaval je po otvoritvi o vseh glavnih nalogah nara-ščajskega vodnika dr. JindriH Prohazka, ki je zlasti podčrtal, da vzgoja naraščaja ne sme biti samo telovadna, temveč mora obsegati vse ono, kar napravi tekom vzgoje iz ©mladinca zrelega in značajnega sokolskega delavca. Po pred vanju je ob Jasni! predsednik zveznega statističnega odseka ČOS br. dr. Kržovak razvoj naraščaja v zadnjih letih ter zlasti naglasi! izredno lep razvoj v 1. 1933 in lani. Prihodnje leto bo češkoslovaški naraščaj tekmo- Prva seja tiskovnih poročevalcev ČOS Vodstvo čsL Sokolstva se je v spoznanju, koliko lahko koristi dobro organizirana poročevalska služba v dnevneap tisku, odločilo, da bo sestavilo poseben zbor tiskovnih poročevalcev. Sklicalo je v ta na- dežele z gorskim grebenom. Videli boste, da vam bo mati božja odrekla svojo pomoč.« Toda stari se je motil. Moti božja pomaga vsem, ki jo ljubijo. Pozneje je mislil oče skoraj tako kakor jaz, zakaj slednjič se je čutil močnejšega in silnej-šega kakor gora. Vendar pa so bili časi, ko nas je, ob praznikih, pri steklenici vina sedeč, hotel prepričati: »Otroci božji,« so bile njegove najljubše besede, »tako se ne sme bojevati proti zemlji. Ona se bo maščevala za rane, katere ste ji prizadeli in izšli kot zmagovalci. Boste že videli! Ob prevrtan ju gore boste trčili na njeno srce, potem vas bo pa pogoltnil ogenj, kajti srce gore je ogenj, to je vsakomur znano. Obdelovati skorjo zemlje, to je dovoljeno. Bilo nam je sicer dano, pomagati ji pri porodu; mi pa pačimo njeno lice in postavo. Glejte vendar, čim bolj globoko prodiramo v njeno notranjost, tem bolj palec postaja zrak, tem težje je naše dihanje.« Delavec se je pritajeno smejal. »Toda ni bil le on tega mnenja. Bilo je zares tako: čim bolj smo prodirali naprej, tem bolj vroče je postajalo v predoru, tem več ljudi je zbolelo in obnemoglo. Vedno siloviteje so vrveli vroči izvirki, skale so se drobile in dva izmed naših ljudi, moža iz Lugana, sta zblaznela. Ponoči pa se jih je mnogo premetavalo v vročičnih sanjah na ležišču v barakah, stokali so in so mučeni od neznanega strahu skakali iz postelje.« »Mar ni tako?« je vprašal oče, čigar kašelj je postajal vedno hujši in ostrejši. »Mar ni res, da je zemlja nepremagljiva?« »In slednjič je legel tja in ni nikdar Wood (19), 1. 19o2 \! -c : T„ i. ii,Z^ l .i. ford (25), 1. 1934 Peuy (25) in letos tudi Perry, ki je star 26 let. Ce izračunamo povprečna leta teh neoficielnih teniških prvakov sveta, vidimo, da je srednja doba med 2o. in 30. letom najbolj plodonosna v igranju tenisa. Kiefer zmerom hitrejši Ameriški (ali nemški?) plavač Adolf Kiefer, o katerem smo poročali, da je 100 m hrbtno preplaval v izboraem in do-zdaj še nedoseženem času 1:07, ni dolge Počival na tej znamki. Nekaj dni pozneje je šel na start v Krefeldu z najboljšimi nemškimi hrbtnimi plavači, prevzel takoj vodstvo, plaval 50 m 32 sekund in dosegel na vsej pr^gi (po treh urah) čas 1:06.2, torej za 8 desetink sekunde boljši od nedavnega rekorda. I S t V O men v Tjršev dom sestanek vseh v po~ štev prihajajočih bratov in sester. Odzvalo se je okrog 40 oseb, med njimi zlasti zelo mnogo mlajših bratov, ki so se z navdušenjem postavili v službo sokolskega tiska. Predsednik tiskovnega odseka ČOS br. dr. Do&oudil je pojasnil zbranim namen sestanka in njihovega delovanja glede zasledovanja dnevnega tiska kako piše o «tvu, datje o organiziranju poročevalskega dela v oerednju in župah ter tudi društvih, o prireditvah izven Prage in v inozemstvu. Razdeljene so bile posamezne funkcije poedineem za prve tri mesece. Ta nova institucija ČOS bo zlasti dragocena pridobitev organizacije z ozirom na bližajoči se vsesokolski zlet. izlete na Slovaško, notranje delo i. t. d. val v šesteroboju po vseh župah in prav tako tudi v bojnih tekmah. Dalje se je razpravljalo tudi o tem, da se morajo izleti naraščaja na Slovaško v prihodnjem letu kar najbolj skrbno pripraviti, da uspeh ne bo izostal Zbor se je pečal tudi z raznimi praktičnimi vajami v telovadnici Tyrševega doma, začel je tudi razpravo o pra-vllni brambni vzgoji naraščaja. ter se pečal tudi s predlogi novega moškega naraščajskega telovadnega in slavnoistnega kroja. Drobiž iz slovanskega Sokolstva Se-a zbora Župnih načenic ČOS bo 23. in 24. novembra v Tyrševem domu v Pragi. Obdelati bo morala predvsem delovni program za leto 1936, razne pravilnike, pečala se bo zopet z vprašanjem ženskega slavnostnega kroja, s pripravami za vsesokolski zlet 1938. Itd. ___ V župi Jindre Vanjička v Brna pripravlja župni vaditeljski zbor prednjačko šalo, ki jo bo vodil ravnatelj vaditeljskin šol ČOS v Pragi, poznani strokovnjak in bivši mednarodni tekmovalec, br. F ran ta Er-ben. V pohronski župi na Slovaškem se že pripravljajo za drugoletni obisk čeških žup v smislu porgrama, ki ga je pred kratkim odobrilo predsedništvo ČOS. pa je že sestavila svečani odbor izleta z vsemi potrebnimi odseki, ki jih bo dvanajst Vsekakor velja pripomniti, da bodo izleti vseh čeških žup na Slovaško nekaj zelo velikega, celo ogromnega In veljajo zato že sedaj vse skrbi poedinih slovaških žup temu, da bodo izleti čim lepše izpadli. Klju/b temu, da je češkoslovaško Sokolstvo tako rekoč z društvi in četami pre-pregle vso državo, se vendar še vedno ustanavljajo nova društva in čete. Na severnem Tešinskem im Slovaškem, kjer se dosedanje čete polagoma osamosvajajo in ustanavljajo v svoji bližini nadaljnje sokolske postojanke. Sokolsko društvo Pridštajn pri Turnovu si je brez katerekoli pomoči oblasti in države kupilo veliko zemljišče okrog 2.25 hektarja ter po večini z lastnim članstvom postavilo letno telovadišče v izmeri 4200 kvadratnih metrov, dalje igrišče, ki obsega 1800 kvadratnih metrov ter tudi kopališče, ležeče v višini 560 m nad morjem, ki ima 720 kvadratnih metrov površine. Bazen 12 krat 25 ima troje različnih globin. Postavljene so tudi letna telovadnica, oblačilnice in kopališko poslopje. Pripravljajo pa še taborišče in letno gledališče. Vsa dela izvršujejo nezaposleni bratje društva. več vstal. Bil je močan mož. Več kakor tri tedne se je boril s smrtjo: trdovratno, brez tožbe, kakor mož, ki pozna svojo vrednost.« - »Moje delo je končano, Pavle,« je dejal nekoč ponoči. »Pazi se in vrni se domov. Naj te spremlja mati božja.« Nato dolgo časa ni izpregovoril, hropel je in ležal z zaprtimi očmi. Pripovedovalec je uprl pogled v gore in se stegnil, da mu je v sklepih pokalo. »Nato,« je nadaljeval, »nato je prijel za mojo roko, me pritegnil k sebi in rekel: »Veš, Pavle, kljub vsemu sem vendar prepričan, da se bo posrečilo. Mi in oni, ki prihajajo z one strani, se bodo medsebojno srečali sredi gore, ali verjameš?« Moral sem pritrditi, da verjamem. »Nu, sin moj, tako bodi! Vse, kar delamo, moramo storiti v trdni veri na uspeh. Prosim te, sin moj, če se bodo srečali možje sredi gore, potem pridi na moj grob in reci: »Oče, dovršeno je!« Zato, da bom vedel.« »Obljubil sem mu. Pet dni pozneje je umrl. Dva dni pred smrtjo je prosil mene in ostale, da bi ga pokopali na onem mestu v predoru, kjer je bil delal. On nas je za to naravnost milo prosil, vendar mislim, da je govoril že v vročični blodnji.« »Mi in oni, ki so prihajali z nasprotne strani, smo zadeli skupaj v notranjosti gore trinajst tednov po očetovi smrti. To je bil dan, ljubi gospod, ko je prodiralo iz teme navzgor ropotanje delavcev in trkanje mož, ki so stremili k nam globoko pod zemljo, kljubujoč skalam, ki bi mogle nas, male stvarce, pokopati pod seboj. Pred gledališko sezono v Ptuju V Ptuju smo že več let pogrešaE gledališke predstave. Svoječasno so se vršila redna gostovanja mariborskega in ljubljanskega gleoko!a je že v lanski se-zonr pri redrl neka i p-av dobrih iger .leto« pa bo renortoar še bolj izponolm".] zlesti še. ker se bodo lahko gledališke igre vršile nemoteno z renoviranjem odra v mestnem gledališču. Po prizadevanju agilnega gospodarja brata Komaea se je z malimi stroški preslikata kulisnrija. ki bo sedaj ustrezala vsem zahtevam. Preuredila se je tudi oder-ska razsvetljava ter nabavil ,nov gledalski zastor. Na odrli samem so pooaili nove deske, da bo odpadlo mučno škripanje desk med preds'ovo. Pri tej preureditvi odra pa gre tudi zahvala r*ožrtvora.rnemu Dramatičnemu društvu in-pa mestni občini, ki je z znatnimi žrtvami posvetila preureditvi gledališča toliko pozornosti. Rtfizen domačih d.Hetantov bodo ponovno skušalf pridobili za gostovanja ljubi ionsko in mariborsko gledališče, na občinstvu pa je ležeče .da poseči te predstave in da tako zadoščenje našim požrtvovalnim igralcem s tem. da napolni naš Talijin hram. Otvoritev gledališke sezone bo v torek 5. t. m. ob 20. nri s Ganglovo dramo »Sin«. RADIO Izvleček iz programov Torek 5. novembra Ljubljana 11: Šolska ura: Jesenska glasba (g. E. Adamič)- — 12: Plošče. — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas, spored, obvestila. — 13.15: Radio orkester. — 14: Vreme, borza. — 18: Radio jazz. — 18.40: Vzgojni pomen družiine (dr. S- Gogala). — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 20: Večer podoknic. — 22: Cas. vreme, poročila, spored. — 22.30: 'Angleške plošče- Beograd 16.20: Plošče. — 20: Narodne pesmi. — 21.20: Orkester. — 22JO: Klavir, ske skladbe. — Zagreb 12.10: Plošče- — 20: Prenos opere iz gledališča. — 22.20: Lahka godba. — Praga 19.10: Vojaška godba. — 20.20: Pesmi z mandolinami in kitarami. — 21.15: Orkester. — 22.15: Plošče. — Varša. ▼a 20: Simfoničen koncert. — 23.03: Ples. — Dunaj 12: Orkester. — i6.05: Iz zvočnih filmov. — 17.30: Pesmi — 20.10: Ruske narodne-- 20.36: Revija šlagerjev 1919—1935. — 22.20: Komorni koncert — 23.10: Jazz. — Berlin 19: Iz Sfeuttgarta.' — 20.10: Zabaven program. — 21.15: Simfoničen koncert- — 23: Iz Miinchena. — Munchen 19.05: Lahka glasba. — 20.10: Mešan program. — 21.15: Iz Berlina. — 22.30: Vesele melodije. Sreda 6- novembra Ljubljana 12: Harcnonisti na ploščah. — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas, spored, obvestila — 13.15: Plošče. — 14: Vieme. borza. — 18: Otroška ura. — 18.40: Sueški prekop (g. R. Dostal). — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19-30". Nac. ura. — 20: Prenos iz Ljubljanske opere. V 1. odmoru: pojasnila k prenosu, ▼ 2. odmoru: Čas, vreme, poročila, spored. Beograd 16.20: Koncert orkestra- — 20: Godalni kvartet. — 20.30: Pesmi. — 2120: Plesna muzika. — Zagreb 12.10: Plošče. -— 20: Prenos opere iz Ljubljane. — 22-15: Plesna muzika. — Praga 19.25: Zborovsko petje. 20.30: Zvočna igTa. — Varšava 20: Mešan program. — 21: Chopinove klavir. ke skladbe. — 22: Lahka in plesna muzika- — Dunaj 12: Orkester. — 16.05: Operne melodije. — 16.50: Sodobni avstrijski skladatelji. — 19.25: Prenos opere »Vesele žene windsorske«. — 22.30: Komorni orkester- — 23.15: Nadaljevanje koncerta. — 24: Dunajska g'asba- — Berlin 19: Moderna glasba. — 20.15: Zvočna igra. — 20.45: Orkester in solisti. — 22.30: Ples. — Min. chen: 20.15: Zvočna igra. — 20.45: Mešan glasbeni program. — 24: Ples. — Stntt. gart 19: Straussova glasba. — 20 45: Iz Berlina- — 24: koncert. Tri dni smo čutili te ljudi, katerih gibanje je postajalo od dne do dne bolj razločno in zaznavno. Nato se nas je polastila zmagoslavna opojnost, in odpravili smo se na delo, ne da bi čakali na izpodbudo, kakor ne bi imeli teles, ne da bi le pomislili na utrujenost. O, to je bilo bajno, bilo je kakor ples v lesketa jočem se solncu! Vsi smo bili tako tihi in pridni kakor otroci. O, če bi vedeli, kako močna, kako neznosna je potreba, v temi, globoko pod zemljo, kjer smo bili kopali dolge mesece kakor krti, da bi spet trčili ob ljudi!« Pavel se je bil ob svojem pripovedovanju razvnel. Stopil je tesno k poslušalcu, pogledal mu globoko v oči in nadaljeval mirno in veselo: »Ko je slednjič padla zadnja kameni ta plast, je zapla-polal v odprtini rdeči sij bakle; črn, od solz veselja in od potu moker obraz se je pojavil, nato so sledili nadaljnji obrazi in bakle, zadoneli so zmagoviti klici in vriski — o, to je bil najlepši dan mojega življenja! Kadar se spomnim na to, potem občutim, da nisem zaman živel. Rečem vam, dragi gospod, to je bil kos dela, kos svetega dela. Ko smo bili stopili ven iz predora na solnce, so legli mnogi izmed nas na zemljo, jo poljubljali in jokali. Kakor bi bila pravljica. Da, gospod, poljubljali so premagano goro in zemljo. Šele oni dan sem pojmil, kaj jC pomenila za nas, pa sem jo ljubil, kakor bi bila žena. Šel sem tudi na očetov grob, četudi vem, da mrtvi ne slišijo. Šel sem tja, ker moramo spoštovati želje ljudi, ki so za nas delali in nič manj trpeli kakor mi. Tam sem zacepetal z nogami in vzkliknil: »Dovršeno je, dragi oče, ljudje so zmagali! Končano je!« R. D—1. O Drugi razred in juniorji Zaključek v drugem razredu — Tudi juniorji so razven ene tekme pri koncu Službene objave LNP 10. seja k. dne 31. oktobra 1935. Kaznujejo se: Ster Alojzij, Korotan.LJ., to Hunar Ivan, Mars, po § 18 k- p. s 14-dnevno zabrano igranja: Mekovec Josip, CSK, po § 35 k. p. s 14-dnevno zabrano igranja; Ronjak Arnold, Železničar, po § 30 k. p- s 14-dnevno zabrano igranja; Ga-sperič Zvone. Grafika, po § 24 k. p. z uporabo §§ 13, 14 k. p. s tritedensko zabrano pranja. Vse te kazni tečejo od dneva objave. Kamni kar Viktor, Svoboda. L j., po i 26 k. p- z enoletno zabrano igranja. Všteje se suspenz in mu kazen poteče dne 28. oktobra 1936. Šraj Ladislav. Gradjanski Cako-vec, po § 24 k. p. z uporabo ?§ 13, 14 k. p. s tiritedenskozabrano igranja. Všteje se suspenz in mu kazen poteče dne 3. novembra 1935- V stvari Jakšeta Antona in Žnidaršiča Star.eta. oba Svoboda.Lj. se s kaznovanjem počaka na zaslišanje sodnika Kušarja preko s. o. Kazni igralcev Habita Josipe in Škofa Edvarda, oba Železničar, ki sta bili izrečeni na 7. seji k. o. dne 11. oktobra t 1., se kot pomo-tni prekličeta. Kazensko postopanje zoper Frangcša Franca. Železničar, se ustavi. S. o. se odstopi poročilo sod. Erliha o tekmi Korotan jun.: Mars jun, da ga isti precizira. Zadeva izključitve igralca Pavlica Alojzija iz kluba Mladika se da v .akta. keT Mladika v določenem roku ni dostavila zahtevanega zaslišanja. E>opis igralca Tkalca Ivana, Svoboda-Maribor. se vloži v akta, ker je brezpredmeten in nekolkovan. SK Mladika se poziva, da čimprej zasliiši tgraloa Novljana Slavka in Žagarja Slavka ter tozadevne zapisnike dostavi k. o- do prihodnje seje. Suspendirajo se po § 67 k p.: Borštnar Milan. Korotan-Lj., Kiselj Franc. Jadran. Lipovšek Nande. Sloga. Dvoržak Pavo. Gradjanski Cakovec: po § 55 k. p.: Novlian Slavko. Žagar Slavko, oba Mladika. Ra-movž Drago, Mladika, Zaje Ivan, Jedran, Verčnik Rone. Grafika bodo predvidoma začetkem decembra. Plavalni tečaj. Najlepše večerno razvedrilo za v svojem poklicu čez dan zaposlenega človeka, je naš tečaj. Gimnastika in plavanje prijetno osvežita in dajeta sveže moči za novo delo. V domačem zimskem kopališču SK Ilirije se bodo vršili, kakor dosedaj vsako leto, plavalni tečaji za gospode in dame. Ugodno temperirana voda vam nudi priliko, da se prijetno razgibljeie in se igraje pripravite na vse napore smučanja- Pridite 6. tm. ob 20 in si oglejte naš tečaj in ostali boste ves čas zvesti obiskovalci. Prijave sprejema še danes blagajna kavarne Evrope, od srede dalje pa se prijavite zvečer v zimskem kopališču SK Ilirije. ŽSK »Hermes« m°tosekcija. Seja sek-cijskega odbora danes ob 20. v restavraciji »Keršič«. . » SK Reka. Seja upravnega odbora 12 tm. namesto danes. Službeno iz s. o. LNP. Danes popoldne ob 18.15 bo odborova seja v podsavezni pisarni. Na sejo se vabijo v svrho zasFš.mja gg. Dolinar. Pevalek, Vidic, E.rlich, Kušar. Pozivajo se priglašeni kandidati za sodnike da se obvezno udeležijo današnjega predavanja. ki bo ob 19-30 pri Slamiču. Izpiti Olimpijski drobiž Dne 1- septembra t. 1. je nastopil pot po vsej Nemčiji tkzv. OLIMPIJSKI VLAK, ki bo obiskal vsa večja športna središča Nemčije ter dobrih 9 mesecev vršil letečo reklamo za udeležbo na XI. olimpiadi-Vlak je sestavljen iz štirih 5-tonskih Mer-cedesovih voz z Dieseli. Vsak motorni voz ima dva priključna voza, tako da ima vsa kolona 12 voz, ki imajo skupno 560 kvadr metrov površine. Sredi sestavljenih voz se da sestaviti prostor za majhno filmsko dvorano, v katero gre 200 oseb Okoli te dvoranice je 9 razstavnih prostorov, v katerih so sestavljene slike s stare Olimpije in gradivo iz zgodovine modernih olimpiad od 1. 1896 do 1. 1932. Veliko prostora je namenjenega načrtom in slikam o pripravah za berlinsko olimpiado. Francoska smučarska zveza je imela za radi udeležbe v Garmisch-Partenkirchenu precej burne razprave. Slednjič je le zmagala zdrava športna ideja in je biio sprejeto, da francoskih zimskih športnikov ne sme manjkati na zimski olimpiadi. .Toda z dodatkom, da Francozi ne bodo več nastopili, če bo mednarodni olimpijski odbor odobril start tudi smuškim učiteljem. (0 tem vprašanju je bilo že mnogo debat in pisanja, pa se vendar zdi. da si bo olimpijski odbor kar zamašil ušesa in počakal kritiko — post festumi O stvari bomo še pisali! Op. ur-) H. E. Werner: 38 IIlr.Thorsten hoče bol! We3sen.tin nedolžen? Te trditve ni in. ni mogel spraviti v siklad s Bvojo rešitvijo Thorstenove uganke. Čemu je bdi potem Arnster pisal tajniku? Nekakšna zveza je morala biti med njima — toliko je bilo gotovo! Zamišljeno je strmel v tla- Šele tih, kovinski tisk ga je zdrami. Heintze je bil nataknil Am. sterju lisice in ga za roko odvedel k vratom. Buzz je počasi krenil ja njima. Seveda, ostala mu je zmagoslavna zavest, da je bil vendar že napovedal svojemu velikem neznancu «mat» — a nekaj mu ni in ni dalo, da bi bil iz srca vesel tega junaškega dejanja. Nekaj ni bilo v redu! ❖ cGospod Wessentin ?« Komisar Heintze je sedel v svoji uradni sobi za pisalno mizo. > Gospod Wessentin, žal mi je, da vas moram še tako pozno klicati k sebi — vendar imam za to tehten razlog.« Giinter Wessentin je M počasi stopil v sobo. Čeprav je bil bled, ni kazal njegov obraz niti najmanjšega sledu potrtosti. Ubogal je komisarjev migljaj z roko in sedel. Nato se je pričakujoče zagledal v Hedntzeja- »Torej gospod Wessentin — »Heintze je dozdevno raztresen Estal po uradnem spisu, ki je ležal pred njim na mizi. »Ali še vedno vztrajate pri trditvi, da ste izvršili atentat na Thorstena in ste ga potem dali spraviti s poti?« Tajnik je molče pokimal >Pojiasniti mi pa tega slej ko pire j ne marate?« >K temu, kar sem ie povedal, trimrom ničesar pripomniti, gospod komisar!« Heintze se je ponmlovadno nasmehnil in zabobnal g prsti po mizi- »Prav — torej lahko greste!« Tajnik je zmeden vstal. »Ne zamerite — mislil sem •..« »Pravim, da lahko greste, go-spod Wessentin!« je s poudarkom ponovil komisar »In da se bova prav razumela — lahko greste, sem rekel, kamor vas je volja! Zastran mene se lahko vrnete v svoj hotel. Vaša aretacija je preklicana!« Giinter Wessentin je krčevito zgrabil za hrbet svojega stola. Brezmejno začudenje se mu je zrcalilo na obrazu. »Ali — res ne razumem — saj sem priznal...« Komisar je odločno mahnil z roko- Priznanje res imam, gospod — a to pot priznanj© pravega krivca! In dokaze, ki jih potrebujem, imam zdaj tudi! S tem je seveda vaš slučaj opravljen, čeprav se bojim, da vas bom moral poklicati na odgovor, ker ste izkušali zavesti policijo v zmoto! Pa za to je še časa. Zdaj izvolite iti!» To rekši mu je pokimal, kakor v slovo. Giinter Wessentin je s hlastnimi koraki planil k pisalni mizi. »Pravega krivca? — Imate ga? Res? In kdo je?« Heintze je nedostopno skomignil z rameni- «Uradna skrivnost! Še prezgodaj boste zvedeli, kdo. Kakor se je zdelo vam pravilno, da ste se igrali s policijo skrivanice, tako tudi jaz ne vidim razloga, da vam ne bi vrnil milega za drago!» «Prosim vas, gospod komisar — povejte mi ime — morda vam potem lahko pojasnim svoje ravnanje.* «0, prosim, za to je še časa! Glavno je, da smo dobili pravega! In zdaj končajva ta neprijetni razgovor. Pošteno sem si zaslužil večerjo — žena me gotovo že čaka! Torej, lahko noč!» Ne da bi počakal odgovora, je pozvonil. Redar je stopil v sobo. «Gospod lahko gre, kamor ga je volja!» Weasenttn je bil talno osupel, da se mi znal upreti tej nepričakovani odslovitvi Brez besede je stopal skozi vrata, ki jih redar ni bil zaprl za seboj- Heintze se je pa obrnil k omari in maja je z glavo vzel iz nje klobuk in plašč. ❖ Wessentin se je s taksijem pripeljal v hotel »ImperiaH. Ko je stopil iz voza in plačal šoferja, je kazala električna ura deset. Ja-drno je krenil v vežo in hotel pohiteti mimo sprejemne pisarne, a nekdo izmed hotelskih uslužbencev ga je poklical. «Go?pad Wessentin — trenutek, prosim!» «Da?» «Snoči, ko ste bHi pravkar odšli iz bortela, je prišlo tole pismo za vas. Nate ga!» «Hvala.» Malce začuden je Wessentan vzel pismo in ga ne odločno obrnil v roki- Nato je opazil pošiljalčevo ime, in zadovoljen smehljaj mu je izpreletel obraz- Stopil je dva koraka v stran, nestrpno odtrgal rob ovoja in vzel iz njega listek. Razgrnil ga je in preletel z očmi tistih nekaj vrstic, ki so bile na njem. Med tem, ko je bral, se mu je obraz nenadoma izpremenil. Smehljaj se je umaknil osuplemu strmenju. Še enkrat je prav počasi prebral sporočilo, kakor da bi si hotel vtisniti vsako besedico. Nato se je jezno zasmejal, zmečkal papir in ga porinili v žep. Razjarjena guba se mu je za dolbla med obrvi- Neodločno se je obrnil proti stopnicam in se jel počasi vzpenjati po njih. Na prvem ovinku je obstal in se zamišljeno naslonil na ograjo. Spet se mu je vrnil na ustnice prejšnji razdraženi nasmeh. Z drhtečimi prsti je vzel poismo iz žepa, ga pogladil in še enkrat prebral vrstnice. «Je na varnem —» je med branjem tiho zamrmral sam pri sebi. Nato je majaje z glavo spravil pismo v žep in krenil dalje. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din S.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro aH dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ln ženltve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objav«) oglasa Din 20.—w Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—* Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zantevate od Og^nega^oddelka.Ju^« J^jj J.. v zna^h Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", LJubljana. Sli+žbodobi Beseda 1 Din. davek * Din. Vsak. beseda 50 »ar? „ iifro ali dajanje oslova davek Din, n dajanje r Din- Najmanjši znesek naslova 5 Din, naimanjil 17 Din. mesek 12 Din. U* Kontoristinjo emožno v hrvatski ta nemški korespondenci, stenografiji ta strojepis Ju. sprejmem za Ljub-llano. Oferte z zahtevki plače pod »Perfektna fcontartstmjft« na ogl. odd. Jutra. 24424_1 Konto ristinja abeolveirttaja trg. šole s nrakso dobi nameščenje. ponudbe ood »Kalkulacija« na" ogl. odd^Ju- Železninar e prakso, spreten prodajalec dobi mesto. Pozi zahtevo plače, prepisi spričeval, na ogl. oddelek Jutra pod »LJub- ljana 5 « 24420-1 Tehnik gradbene stroke dobi sluibo. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja na ogl. odd. Jutra pori" »Tehnik«. 1 aiaiii-i Začetnico « trgovskim tečajem, sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod >Brezplač-r.a 6 tedenska praksa«. 34507-1 Strežnico mHvdo, !»ta.nujo&o v bfiižini etare šišenske ?r>le, iščem za 6ez dan. v vseh poslovalnicah Jutra. &M99-1 Frizerko perfekt.no posebno v vodni ondulaciji. sprejmem takoj. Jurij Simunac, brivec Kranj. 34S01-4 Kmečko dekle sprejmem takoj ali s 15. t." m. Pošteno in pridno Trpljenja ni- Naslov r vseh poslovalnicah Jutra pod »Kmetija«. Plačilni natakar sli kot poslovodja, v najboljših letih, išče mesta t restavracijo ali kavarno. Govorim več jezikov teir imam dolgoletno prakso. Cenj. ponudbe pod »Plačilni na ogl. odd. Jutra. ?43TO-2 (Toienci (Qe) Dame in gospode novince hi on«, katerim dela' amučanje preglavice, pripravim e telovadbo temeljito m smučanj« v posebnih urah. i Cae in kraj po dogovoru! Naelor v vseh poslovalnicah Jutra. 34519-4 Fant fcl Je dovršil ljudsko Šolo z dobrim šolskim spri če valom, in 1z poštene hiše, želi takoj vstopiti v učenje v trgovino mešanega blaga. Rudolf StrmecklJ, Bizeljsko. 24371-44 Potniki Zastopnika sa Ljubljano ta Maribor, is. prodajo strojev in pribora za tekstilno industrijo, iščem. Obširne ponudbe z referencami na og-1. odd. Jutra pod »Provizija«. 344G6-6 Prehrana Na domačo hrano dobro in obilno, sprejmem dve do tri osebe. Cena 18 Iiim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. &M8S-1* INSEHIRAJ V „ JUTRU" tProdain Beseda ) Din, iavek 3 Din, za šifro ali dajauje naslova 5 Din, Najmanjši znesek 17 Din. Hubertus nepremočljiv, moški to dcmski 350.- Din, otroški s kapuco 145. Din. trench coath. impregniran. samo 4žt). Din. pumparce od Din 4S. naprej, dobite pn PRESKERJU, Sv Petra eeeta 14. Sla Prodam 2 postelji, 2 žimnata ma-draca, 3 pernica in razno. Poiive se: Moste, Ribniška uliea št. 1. ur.e-6 Gospodične sprejme šivilja na dnevni in večerni pouk v šivanju lastne garderobe. Naslov t vseh poslovalnicah Jutra. 23389-i G. Th. Rotman: Živtfeiije Jakca Takca Oče je kmalu opešal in se ni mogel več držati. Hočeš-nočeš je moral izpustiti žleb, in v tem, ko se je prekopicnil, je opisal velik lok, čigar -redišče so bila njegova stopala, ki sta ga rešitelja še vedno držala zanje. Ko je tako visel z glavo navzdol je ravno še dosegel polico v prvem nadstropju, na kateri so stali cvetlični lonci pred oknom. Matematiko vseh gimnazijskih rarredov dobro instru&ra akademik. Interesenti vprašajte pri BBgel, Kolodvorska 33. 3448S-4 Jelševe in topolove deske 90 mm debelim«, parjene, kupim. Ponudbe pod »Par-jenoc na ogl. odd. Jutra. 34428-7 Kopalno peč ku-pim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nujno«. 345U2-7 Suhe gobe kupuje po najvišji ceni ta vsako množino tvrdka A. Nacbbai, Radeče pri Zid. mosta. 28008-38 Živali Pes čra» doga, slifti na ime Boto. »e je izgubil. Naj-dHeij naj ga izroči Rožna dolina, cesta IV. št. 14. 34*488-37 /J Elektromotor okoli 50—tiO KVV z ca 1000 obratov, 2&)/360 voltov 50 por. vzamem v najem proti dobri najemnini in garanciji. Ponudbe s točnim opisom Inž. M. Kompanjcu, Beograd, pošt. iah D06. ^4250-29 Pisalni stroj moderne znamke, najboljše ohranjen, poceni naprodaj Naslov v vseh poišlovalui-cah Jutra. 34484-20 Kapital Usnjarna krosnov in vegetabiln! stroj urejena, razpolaga X vodno močjo, ičč« kapitalno zmožnega družabnika, najrajši trgovca z usnjem. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »št. 16«. 34481-16 Hranilne knjižice kupujemo is prodajamo najugodneje. Adamič, zastopnik tt. »Stedovne zadruge«, Ljubljana, Go®po-svetska 8, telefon 32-86. 34313-16 Vložno knjižico Ljudske poeojilnioe ljubljanske, prodiam. Ponudbe na ogl. odd. Jotra pod »30.000«. 24504-16 Stavbna parcela 1000 kv. m naprodaj poleg transformatorja Črnuče. Saslov v vseh poslovala cah Jutra. 24493-20 WUBMXI2iMMtM Trisobno sončno stanovanje Z TWDM pri tik linami in centralno kurjavo, oddam v hiši perzijskega fonda advokatske in notarske komore v Dvorakovi ul. 10. Vselitev 1. februarja 1996. 34108-31 Opremljeno sobo lepo, veliko, parketirano, oddam takoj gospodu. — Vprašati Gajev a 8 (Duki-čev blok) (»i ha6nik.ii. 24487-33 Lepo sobo prazno ali opremljeno, s poseb. vhodom, oddam. Naslov t vseh poal. Jutra. 34olO-3B Kupimo knjižice Mestne ljubljanske do Din 300.000, pod ugodnimi pogoji. Gospodarska pisarna Ljubljana, Miklošičeva 7, H. nad. 24406-5 Beseda 1 Din, davek 3 Din. za Šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Ena ali dve parceli sredi mesta ob prometni cesti, kjer je mogoče po staviti veliko trgovsko hišo ali hišo z velikimi trgovskimi lokali ali stanovanji. Parcela Je na pročelju široka a tudi tako globoka, da se na njej lahko zgradi velika dvoriščna stavba. Kdor ne bi hotel takoj graditi. lahko renovlra, porablja ali daje v najem na parceli obstoječo 6ta_ rejšo zgradbo. Ponudbe pod šifro: »Redka prilika sredi Ljubljane.« 24343-20 Hiša večnadstropna 8 stanovanji ta lokali, prav dobro zidana ta reprezentativna, v centru LJubljane Je na . prodaj. U-godnl plačilni pogoji, ker lahko ostane večji znesek že obstoječega dolga še naprej vknjl-žen na hišo. Objekt lahko služI radi svoje stalne vrednosti ta lepe donosnosti vsakemu kupcu asa absolutno sigurno naložbo premoženja. Podjetni kupec pa lahko porabi hišo v vsako trgovsko svrho. Interesenti naj zahtevajo podrobna pojasnila pod šifro: »Dobra stvar« na ogl. odd, »Jutra«. 24342-20 a Beseda I Din, 4avek i Utb, tu šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din- Restavracija najboljše vpeljana, kompletno opremljena, ugodno naprodaj ali sprej m em družabnika. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »70«. 34S14-18 Gostilno dobro vpeljano, z vsem inventarjem, na dobrem mestu, prodam radi rodbinskih razmer po najnižji ceni. — Vprašati Lujze Geyer, ZagTeb, Harambaši-čeva 10. 24479-19 Prodajalno papirne stroke, dobro vpeljano in dobroddofto. prodamo radi >)piipt.itve podružnice. Potrebna sta gotovina ali jamstvo do SOO.iniO Din. V ostalem zelo ugodni pogoji. Osobito ugodna prilika za interesente, ki bi fieteli v podjetju zaposliti svoje rodbinske člnne Ponudbe pod šifrp:»Središfe prometa« na ogl. odd. Jutra i 241:i."i-:0 Opremo mlina in tovarne konopnlne laven pogona, iščem. Točne ponudbe ria ogL odd. Jutra pod »Mlin«. 34*146-20 Stanovanja Stanovanje 3 večjih sob ali 2 sob tc 2 kabineta s pritiklinami iščem takoj za februar ali maj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vera«. 34283-21« 21* Opremljeno sobico boljšo, sončno, ta. takoj, išče mirna gospodična, z vso oekrbo ali brea, n« predaleč, najraj« v centru. Stalna in točna plačnica. Dopise na ogl. odd. Jutra pod šifro »Snažna in solidna«. 34490-28a Sobo odda Majhno sobico z dooro domačo hrano ta celotno oskrbo odda boljša družina solidnemu gospodu v bližini Realke ta Srednje tehnike. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24464-23 Opremljeno stanovanje sončno, S sob, s tekočo vodo, za 2 osebi, oddam na Sv. Petra nasipu 48, s souporabo kopalnice. Isto-tam oddam opremljeno sobo za 1 osebo. SMST.5-23 Opremljeno sobo sončno, veliko, oddam takoj 3 osebi. Napoleonov trg 61/IL nad. 34500-23 Sobo opremljeno ali prašno, |iarirano, oddam. Streliška ulioa 22/1. 345.17-23 Sobico opremljeno, takoj oddam. Rožna ulica 16. Opremljeno sobo erent. s hrano, ižčem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalno«. 94477-233 Boljšo sostanovalko sprejmem ▼ veJiko, lepo, sončno sobo, z vso oskrbo. Kolodvorska 31/H. 34392-28 Sobo i 8 poBteljsma oddam v sredin: inesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24489-23 Rujavo torbico sera izgubila od Jezice do Šmarne gore in od šišenske stare cerkve do Rožnika. Pošten najditelj naj odda proti nagradi v ogl. odd. Jutra. 34485-:!8 2050 Din j« izgubil vajenec i.vrdke Jugoradiator od Kolodvorske do Figovca. Pošten najditelj naj vrne proti nagradi. 34492-26 Grafolog in hirosof N. Sadlucki — odpotuje! Ostane še v LJubljani do 9. novembra —potem Maribor. Vsak klijent dobi pismene nasvete, ki mu morejo koristiti skozi vse življenje. Sprejema: Vsak dan od 9—12 in 2—7. Na slov: Ljubljana. Hotel »Slon«, »oba 64. 34382-31 Enostavno in ceneno odkritje profesorja dr. Stejskala omogoča vsaki ženi. da je videti za mnogo let mlajša kakor pa je v resnici. Ta znameniti učenjak z dunajske univerze je ugotovil, da je vzrok gub pomanjkanje dragocene tvarine biocela v koži, in našel je način, po katerem se tkivu lahko vrne mladost. Pravi biocel se pridobiva iz mladih živali, je pa sedaj v kremi Tokalon rožnate barve. Če uporabljate to kremo za noč. bo Vam v času. ko spite, absorbirala in odstranila gube ter napravila Vašo kožo čvrsto in baržunasto. Zjutraj pred pudra-njem pa uporabljajte kremo Tokalon bele barve {ki ni mastna) Ta krema beli in osvežuje kožo ter odstranjuje razširjene znoj-nice in zajedalce, S tako nego kože zvečer in zjutraj bo dobila Vaša polt svežo in mladostno lepoto. Če si nabavite kremo Tokalon že danes, boste lahko takoj ugotovili velike uspehe. Vsakovrstno zlato Kupuje p« najvišjih eenat Cerne — ju ve lir LIabljana. Wolfova allcs i Radi smrti naprodaj na periferiji Ljubljane na prometni točki restavracija z več stavbenimi parcela- j mi. V hiši je tudi trgovina : in več s&uiovanj. Cena nizka, stavba nova. Po- j nudbe na o«l. odd. Jutra pod »Dobičkanosno«. 34606-20 Hiša s 5 trisobnimi, modernimi stanovanji, v Ljubljani, naprodaj. Ponudbe na offl. odd. Jutra pod »Petstano-vanjska«. 34531-20 LEPE GRUDI ivrste ln normalne polnosti dosežete » 4 do t tednih pn NERAZVITIH GRUDIH ali kadar prsa uplahnejo zaradi bolezni ali otroške postelje z zunanjo uporabo garniture »JO-LIFEMME« po prof. dr. med. Bleru. Pri tem se ne okrepe telo ta boki. Naraven popolnoma uspe. šen ta zajamčeno neškodljiv preparat 135 Din. PRI MLAHAVIH IN MEHKIH prsih zadoblte s preparatom »JUNO« (po sijajni oceni ta priporočilu dr med Funkeja ta dr. med. H. Maverla) zopet elastičnost ln f-vrsfist Garnitura 70 Din. — Specijalitete SCHRdDER -SCHENKE se dobivajo v parfumeriji »OMNIA«, odd. 1/3 Zagreb. Gundulijeva ulica 8. I kat. Pošt-nnia pr plačilu vnaprej Din 7, po povzetju Din 14. ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO ILUSTRIRANI CENIK ! V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je umrla naša nepozabna sestra, teta in svakinja, gospodična F ANI SPREIZER gostilničarka v Crnomelju v 81. letu svoje starosti. Pogreb nepozabne bo v torek 5. t. m. ob 3. uri popoldne na pokopališče v Vojnovas. Črnomelj-Ljubljana, 4. novembra 1935. Tone in Polde — brata; Pepca šetina, Milka Kovač, Linca, Tilda in ostalo sorodstvo. Telefon Suha drva premog jC Karbopaket» * * dobite pn I. POGAČNIK Bohoričeva al št. 5 ZAHVALA Za številne dokaze iskrenega sočutja ob smrti naše ljubljene tetke in svakinje, gospe PAVLE ŠEGA vdove profesorja, se tem potom vsem najiskrenejše zahvaljujemo. Posebno zahvalo pa smo dolžni vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja, kakor tudi vsem onim, ki so jo za časa njene dolgoletne bolezni obiskovali in jo spremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku. V LJUBLJANI, dne 2. XI. 1935. VALUJOČI OSTALI ZA DOMAČI KOTIČEK JE EDINO DVOROVNA REKORD PEČ Dobiva se povsod. ZAHTEVAJTE BREZPLAČNI CENIK ! Zephir d. d. Tvomica peči, SUROTICA Samoprodaje: Ljubljana: JOS. Z ALTA IN CO. Celje: D. RAKUSCH Maribor: ŽELEZNINA LOTZ. Ptuj: ANTON BRENČIČ. Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf ttbnikar, — Za Narodne tiskarne d d. *ot uakamarja Franc Jezeršek. - Za inaeratnJ del Je odgovoren AloJ» Novak. - Va» t LJubljani »