THE OLDEST. AND MOST. POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF. AMERICA. SCOVEN PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. GESLO: Za wo in narod « za pravico in resnico — od boja do zmag©! GLASILO SLOV KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRU2BE SV. DRUŽINE V JOLIETU, - S. P. DRU2BE SV. MOHORJA V CHICAGI IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. tmWAW .najstj in priljubljen SLOVENSKI list v združenih državah 'AMERIŠKIH« ŠTEV. (No.) 190 LETNIK XXXIV. Vabilo in Vspored. NA PRVI SLOVENSKI KATOLIŠKI SHOD V SPRING-FIELD, ILL., V NEDELJO, DNE 29. NOVEMBRA 1925. GRŠKI OTOK V SIRIJI. Springfield, 111. — Vse je pripravljeno za prisrčen sprejem naših milih gostov, sobra-ta Antona Grdina, glavnega predsednika K. S. K. Jednote, njegovega štaba, glavnih u-radnikov, preč. g. John J. O-mana, duhovnega vodje, delegatov raznih društev iz države Illinois in sosednjih držav. Do-šli bodo tudi Slovenci in Slovenke, naši mili bratje in sestre, ki niso člani naše Jednote. Bog Vas sprimi! Vam enoglasno kliče naša slovenska naselbina. — Bodite pozdravljeni!,— doni Vam od srca naše metropole illinoiske. — Vaš prihod naj bode blagoslovljen! — Vam v pozdrav kliče veliki duh našega nesmrtnega Lin-colna, kojega zemeljske ostanke shranjuje zemlja spring-fieldska. V roke Vam segamo v prija-telski pozdrav. Kot pravi apostoli prihajate k nam, oznanje-] valci Resnice, Pravice in Ljubezni bratske. Kakor misijo- Ny«ACii nam bote podali krepko roko, da nas dvignete k sebi na višek čednostnega, krepostnega življenja. Živeli glavni uradniki naše Jednote! Živeli delegat je posameznih društev! Živeli bratje člani! Živeli, mili Slovenci, nasi krvni bratje in sestre! Želimo, da se počutite domači med nami! Tu imate ključe do naše cerkve, naše šole, naše dvorane, našega župnišča, do naših hiš in domov, do naših src! Kar imamo mi je tudi Vaše! Osta-| nite med nami, dokler Vam je možno! Dnevni red in vspored našega shoda. V nedeljo, dne 29. novembra ob 9. uri zjutraj: Avtomobilska parada od naše dvorane "Slovenija", na 15. in Laurel cesti, h grobu in nagrobnemu spomeniku Abrahama Lincol-na, bivšega predsednika Združenih držav. Ob 10. uri zjutraj: Glavni predsednik, brat Anton Grdina položi venec cvetlic s slovenskimi trakovi na Lincolnov grob. Ob 10:30: Poklon premil. g. škofu James A. Griffinu pri katedrali. Škof se nato pridružijo paradi in bodo slovesno eskortirani k slovenski cerkvi sv. Barbare. Ob 11.: Pontifikalna sv. maša ob mnogobrojni asistenci : duhovnikov. Med sv. mašo slo-| venska in angleška pridiga. —j Preč. g. John J. Oman, duhov-j ni vodja KSK. Jednote, bodo pridigovali slovensko, premil. g. škof angleško. Ob 1. uri pop.: Banket v dvorani "Slovenija". Banketa se bodo vdeležili premil. gosp. škof, častita duhovščina, glavni predsednik KSK. Jednote, glavni uradniki, delegatje, člani domačih in zunanjih društev, slovaško društvo sv. Petra in Pavla v Springfieldu in še mnogo drugih. Ob 2. uri pop.: Otvoritev zborovanja. Zborovalce bo pozdravil domači g. župnik Francis S. Mažir ter oddal stolo-ravnateljstvo glavnemu predsedniku, bratu Antonu Grdina. Pevski zbor in zborovalci za-pojo himno "The Star Spangled Banner". Na to preč. g. John J. Oman, duhovni vodja, opravi vstopno molitev. A. Bullard, župan mesta Springfield, zborovalce v imenu Samuel glavnega pozdravi mesta. Zastopnik govern er j a Len Smalla pozdravi zborovalce v imenu administracije in državne vlade. Dr. Ray Brockaw, superintendent mestnega zdravstvenega oddelka, bivši častnik ameriške ekspedicije v Srbiji med svetovno vojno, bo imel govor: Doživljaji v srbski armadi. Premil. g. James A. Griffin, D.D., pozdravi zborovalce v imenu škofije ter poda svoje ,nasvete. | Sobrat glavni tajnik Josip Zalar iz Jolieta, govor: Potreba in korist slovenskih katoliških društev za poedince, krajevna društva, slovensko naselbino, slovensko cerkev, slovensko šolo in KSK. Jednoto. Rev. Kazimir Cverčko, župnik slovenske cerkve presv. Trojice v Indianapolis, Ind., govor V slovaškem jeziku v pozdrav bratom Slovakom, katerih je precejšne število članov naše Jednote: Slovaki in Slovenci, bratje po rodu in veri. Obema narodoma sta donesla luč sv. vere sv. brata Ciril in Metod. ' Rev. John J. Oman, duhovni vodja KSK. Jednote, Cleveland, O., govor: Črtice iz potovanja po Sloveniji. Rev. Kazimir Zakrajšek, O. F.M., župnik pri sv. Štefanu, Chicago, 111., govor: Vrednost in moč časopisja. Sobrat Anton Grdina, glavni predsednik KSK. Jednote, Cleveland, O., govor: Slovenec, praktičen katoličan. Petminutni govori raznih' društev in drugih zborovalcev. Zaključek shoda z molitvijo: Rev. Francis S. Mažir. Mala južina in prosta zabava s petjem. Iz neodrešene domovine. t» O X ■> DOVRŠENJE DELA V SVETOVNOZNANI JAMI, KAR IMENUJEJO NAJVEČJE DELO. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. POSTOJNSKI PODZEMSKO Postojnska jama. iše hišno preiskavo. Trudili so V svetovnoznani postojnski se 5«r! ,ure in vse P™vrglj, toda Jami so dovršena otvoritvena I1Mh.msn prav mčesar- kar so dela, katera so bila zasnovana iskali. že leta 1915. Zadnji del rova med orjaško votlino podzemske Pivke in 2.8 km dolgo Črno Jamo so prebili v noči od 30. na 31. oktobra. V maju le-j ta 1926. bo dostopnih nič manj I „ . „ . x * _ nego 6 in pol km novih pod- f? * !* gonske' 3 pa 12 tržaske Duhovski naraščaj. V centralno semenišče v Gorici je vstopilo letos nanovo 9 bogoslovcev, od teh je 6 Slovencev in 3 Italijani. Slovenci zemskih hodnikov za mednarodno občinstvo. Skozi "Rajsko Jamo", brezdvomno najlepšo kapniško jamo na svetu, dalje skozi 500 m dolgo Berta-rellijevo galerijo bo obiskova- škofije. Slika nam kaže prostor na grškem otoku v Siriji, kjer je bas dovršeno delo, zapo-četo po "Near East Relief', imenovano "Woodrow Wilson Memorial", ki obstoji iz vzorne šole za 2000 otrok od beguncev in je kot sirotišnica, a s popolno šolsko izobrazbo. MUSSOLINI ZA ZRAČNO KRIŽEM SVETA. FLOTILO 'i j — Meaderville, Mont. —Ce-' | ta oboroženih mož je iskala in Italija se mora pod diktator- našla morilca treh Italijanov, stvom Mussolini j a razviti v Tony Veterija, ki je bil skrit v državo z močnim zračnim nekem jarku. Pri sebi ni imel brodovjem. < Rim. — V enem zadnjih govorov je Mussolini rekel, da nikakega orožja, aretaciji se ni ustavljal. — Rio de Janeiro. — Tukaj se je zgodila velika nesreča, ko mora Italija posvetiti vso svojo je na mehiškemu parniku Azul moč v to, da si zgradi silno eksplodiral kotel, pri čemer je zračno brodovje. Nič ni čud- prišlo 16 mož ob življenje. nega, ako se Mussolini zaveda' Chicago, 111. važnosti za državo, da ima livan, star 62 let, - Peter Sul-5500 Lake EKSPLOZIJA BOMBE-, VELIKO ŠKODE. Bombe bile podtaknjene na dveh mestih. — Policija aretirala zločince, katerih eden je smrtno ranjen. 1. — Bomba je bi- močno silo v zraku, bodisi v mirnem ali vojnem času. Omenil je, da bi bilo napačno govorjenje, da je Italija e- Park Ave., je padel iz desetega nadstropja še ne dodelanega poslopja in bil na mestu mrtev. Bil je zaposlen pri nape- naka Franciji v zračni sili; pač 1 javi cevi. RADIČ ZA MANJŠINSKE PRAVICE. Radič, novi minister za prosve-to in odločni nasprotnik zatiralcev manjšinskih pravic obljublja, da bo Čuval pravice manjšine. Dunaj. — Od tukaj poročajo o političnih smernicah Stjepa-na Radiča, novega prosvetnega ministra v Jugoslaviji. Radič, dasi se je podal, ker je bil v to primoran, da se je rešil zapora, je prisegel zvestobo kralju ; vendar ni spremenil svojega političnega značaja, spremenil je le taktiko in-opustil svoje revolucionarne misli, katere bi ne imele vspeha. Radič je obljubil, da bo čuval z vso svojo močjo pravice manjšine in gledal na to, da bo izobrazba prosta politike. Pri-poznava, da je državni jezik srbski, a vendar ne sme niče-, sar ovirati po šolah, da bi se ne poučevalo v materinskem jeziku; namreč v Sloveniji slovensko ,na Hrvaškem hrvaško in tako dalje. V splošnem, Radič se zavzema za svobodo jezika in oporeka onim, ki pravijo, da so Nemci in Madžari živeči v Jugoslaviji, državi sovražni; povdarja, da se tudi njim mora pripoznati pravico! do svojega materinskega jezika. Kakor znano, je Štefan Ra- pa z dobro voljo In požrtvovalnostjo lahko pride do zaželje-ne moči. Glede avijatike je Mussolini na stališču Col. W. Mitchellna. Organiziral je zrakoplovno mi-nisterstvo v Rimu, ki je popolnoma neodvisno tako od mornarice kakor od armade. Minister zrakoplovbe pa ni nihče drug kakor Mussolini sam. Govori se tudi, da posveti on veliko svojega časa za napredek avijatike, bodisi v trgovskem, kakor tudi v vojnem oziru. Njegova dva glavna podložna v zrakoplovnem ministrstvu sta visoko naobražena in izvež-bana vojaška pilota — generala Bonzani in Piccio. Prvi je pomožni tajnik in drugi načel-nilk. -o- OGLASI V "AMERIK. SLOVENCU" SO USPEŠNI! — Benton Harbor, Mich. — V temu okraju hodi z lovci nesreča. Pred kratkem sta bili dve smrtni nezgodi med lovci, sedaj pa zopet poročajo, da je bil 171etni E. C. Straus po nesreči zadet v srce in bil na mestu mrtev. — Mexico City, Meksika. — Amerika bo financirala ekspe-dicijo v Mehiki, ki bo šla iskat zaklad Pancho Villa-ta, kateri je baje zakopal veliko vsoto nekje v severnem delu republike. Ekspedicijo bo vodil edini še živeči zaupnik in osebni prijatelj Villa-ta. — Gary, Ind. — Okrožno sodišče v Crown Point bo sodelovalo, da se bo zaprlo 100 prostorov, kjer se prodaja mehka pijača, kajti med mehko je baje povsod tudi nekaj trde i ker mehka ne nese veliko. Prizadeti bodo v Gary, Hammond, East Chicago in Whiting. — St. Louis, Mo. — Mrs. stranke1 Jeanette McCuIly, stara 32 let, mrtva s pre- dič voditelj seljaške na Hrvaškem in bivši najhujši je bila najdena nasprotnik zedinjenju Jugoslavije. Zahteval je avtonomijo, oziroma neodvisnost Hrvaške. Mr. Radič je bil vržen v ječo največ radi tega, ker se je najbolj postavil po robu onim, ki so hoteli posrbijaniti vse kraje, ki so pod okvirjem Jugoslavije. Njegova edina rešitev streljeno glavo. Njen soprog John je šel sam na policijo in priznal, da jo je on ustrelil, a le po nesreči, ko je snažil revolver. ČEHOSLOVAŠKA PRIZNALA SOVJETSKO VLADO . Moskva, Rusija. — Cehoslo-iz ječe je bila, da si je nadel j vaška je 15. država, ki je pri-krinko patrijota in prisegel | znala sedanjo vlado v Rusiji, zvestobo kralju. Sprva se je Čehoslovaška demokr. stranka mislilo, da se bo Radič, ko se ima samo 14 glasov v novem je podal vladni večini, korakal parlamentu. Ta stranka je ved-vsporedno s Srbi, ali storil je' no preje nasprotovala predlo-dragače. Njegova smer je va- gi za pripoznanje Rusije, a se-j rovati manjšinske pravice v daj je brez moči. Ostale stran-; Jugoslaviji. Ni osamljen v nje-i ke, ki so za pripoznanje, ima-govem boju, kajti za njim so jo skupno 286 glasov. Češki tr-vsi narodni elementi v Jugo- govci se tega pripoznanja ve-slaviji, kateri skupno presega- sele, kajti Rusija bo dober trg jo število vladajočih Srbov. za nje. Chicago, 111. — isomoa je la položena v četrtek jutro v železni trgovini na 3639 Fuller-ton Ave., kjer je razdejala sprednjo stran poslopja. Škoda je velika. Policija je bila takoj na mestu in prijela tri moške, ki so hoteli pobegniti. Vnel se je boj, v katerem je bil en zločinec smrtno, druga dva pa lahko ranjena. Aretirali so tudi neko žensko, katera je bila v zvezi z zločinci. V Villa Park so spustili v zrak garažo. En avto je uničen; poškodovan je tudi del poslopja. VELIKA TATVINA DRAGOCENOSTI. San Lucar de Barrameda, Špansko. — Neznani tatovi so pokradli v palači bratranca španskega kralja Alfonza, dragocenosti, obstoječe iz zlatnine, starih slik in draguljev v vrednosti $450,000. -0 POLICIJA UNIČILA PIJAČE V VREDNOSTI $80,000. Bath, N. Y. — Po naročilu zvezne in okrajne oblasti so policijski organi vdrli v tako-zvani White Top klet v Gibsons Landing, ki je oddaljeno 10 milj severno od Hammond-sport, kjer so našli in tudi takoj uničili raznega likerja v znesku $80,000. Samega šampanjca je bilo 18,000 galon. — Lastnik tega prepovedanega blaga je Charles Wheeler. Bil je aretiran. IZ MURSKE SOBOTE. Smrt dijaka. — V nedeljo, dne 25. oktobra popoldne se je na igrišču tukajšnjega sport- lec dospel v Črno Jamo, tako nega kluba "Mura" nenadoma imenovano po Črni kapniški vlila kri iz ust in nosa 151etne-plasti, ki pokriva stene, strop mu drugošolcu Caru Jožefu, in orjaške stalagmite. Odtod ko je čisto mirno opazoval igro. gre skozi 106 m dolg rov v Piv-j Zdravnik dr. Glančnik, ki je ko Jamo, ki je pravzaprav takoj prispel, ni mogel druge-struga podzemskega Pivkinega ga, kakor ugotoviti smrt in toka. | konštatirati kot vzrok udar Kakor znano se Pivka zliva krvi na petični podlagi. Mrtve-pri Postojni v 23 km dolgo Po- ga dijaka so prenesli v mrtvaš-stojnsko Jamo, teče 15 km pod nico tukajšnje bolnice, odko-zemljo in pride pri Planini kot der so ga v pondeljek ob 2. po-Unec zopet na -dan. Stotine ne- poldne odpeljali v njegovo ustrašenih rudarjev je s po- rojstno vas v Dobrovnik, kjer močjo pnevmatičnih - vrtalnih so ga v torek ob 1(5. dopoldne strojev zgradilo široka pota v pokopali. Na njegovi posled-navpične in predviseče jamske nji poti v Murski Soboti so ga stene ob podzemski strugi reke spremili vsi tovariši in mu v Pivke. j slovo zapeli dvoje žalostink. Ko se bo obiskovalec prepe- Pokojni dijak je bil mažarske ljal" poUrug kilometer pod narodnosti. Ko je preteklo leto zemljo s čolnom, bo dospel pod vstopil v gimnazijo, skoro ni 75 m globoko brezno, odkoder znal slovenske besedice. Z vodijo železo-betonske stopni- vztrajnim in pridnim učenjem ce, ki so jih zgradili z nepopis- pa je tako v slovenščini kakor nimi tehničnimi težkočami ob tudi v drugih predmetih čim-navpičnih skalnatih stenah i- dalje bolj napredoval. Škoda menovanega brezna na povr-! marljivega in poštenega fanta! šje. Novozgrajena 5 in pol km i Železniška nezgoda. — V dolga cesta za avtomobile pe- nedeljo popoldne dne 25. okt. Ije po senčnatih gozdovih na- je skočil na postaji v Murski Soboti pri premikanju en s premogom naložen vagon s tira. Vzrok: popolnoma strohneli pragovi. -o- Delavski kandidat zmagal. na zaj v Postojno. -o- Tretja obletnica fašistovskega pohoda na Rim. Kakor po ostali Italiji so fašisti tudi v Julijski Krajini, posebno v Trstu z velikim pom- y Birmingham na Angle-pom obhajali tnletnico poho- gkem je pri mestnih volitvah da na Rim. Slovesnosti se mti zmagal županski kandidat, ki italijansko širše prebivalstvo je vnet pristaš angleške delavni udeležilo. Središče proslave ske stranke. je bilo v Milanu, kjer je pred, 0 Mussolinijem nastopilo 23,000 Povejte trgoTCU> da 8te ^eli črnih srajc. Mussolini je imel več govorov. IZŠEL JE KOLEDAR AVE MARIA ZA LETO 1926. Krasen koledar je in vsakdo, ki ga bo dobil v roke, ga bo vesel. Koledar je krasno ilustro-van. Krasijo ga zanimivi, moj-stersko spisani spisi, povesti in razne razprave. Nekaj posebnega je v letošnjem koledarju kronika, katero je sestavil tako strokovnjaško prof. Rev. Pav. lin. Rojaki, sezite po njem! Stane 75c in se naroča pri: AVE MARIA, Box 443, Lemont, 111. V Postojni gospoduje občinski komisar! Ceolini. Na poti mu je bil mestni grb, dal ga je sneti izpod balkona in prebarvati po svoje. Dvojezični napis na ljudski šoli je bil trn v peti iz vestni gospodi. Sedaj se glasi napis na šoli: "Scuola elementare Prin-cipessa Mafalda". Slovenskega napisa ni več! Zato pa meja ob Postojni stoji bolj trdno...... o Ognjišče malarije je veliko močvirje med Trži-čem in Devinom. Imenuje se Lizert. Malarija se širi po prizadetih krajih pO vojni še bolj kot poprej. Močvirje škoduje tudi industrijskemu razvoju Tržiča. Sedaj je ustanovljen konsorcij za izsuševanje Lizer-ta. Stroški za to so preračun jeni na 23 milijonov lir. Izsuševalno delo bo trajalo pet let. Država bo prispevala po zakonskem določilu s 66 odstotki. -o- Preiskava v župnišču. Te dni je oblast poslala k župniku V. Batiču v Podbrdu orožnike in policaje, da izvr- oglas v "Amer. Slovencu", s tem veliko koristite listu! njegov Denarne posiljatve. V jugoslavijo, italijo, avstrijo, itd. Naša banka ima svoje lastne zveze s pošto in zanesljivimi bankam! t starem kraju in naše posiljatve so dostavljene prejemniku na dom ali na zadnjo pošto točno in brez vsakeg* odbitka. NaSe cene za pošiljke v dinarjih la lirah so bile včeraj sledeče: Skupno s poštnino: 500 — Din. _ $ 9.55 1,000 — Din. _ $ 18.75 2,300 — Din.__$ 4675 5,000 — Din. _ $ 93.00 10,000 — Din. _ $185.00 100 — Lir _$ 4.70 200 — Ur _ $ 9.05 500 — Lir _ $ 21.75 1,000 — Lir _ $ 42.25 Pri pošiljatvah nad 10,000 Din. ali nad 2000 lir poseben popust Ker se cena denarja čestokrat menja, dostikrat docela nepričakovano, je absolutno nemogoče določiti cene vnaprej. Zato se posiljatve nakažejo po cenah onega dne, ko mi sprejmemo denar. DOLARJE POŠILJAMO mi tudi V JUGOSLAVIJO IN SICER po poŠti kakor tudi brzojavno. Vse pošiljatve naslovite na SLOvensko banko zakrajšek & ČEŠAREK 455 W. 42nd St, New York, N. Y, - - . i ..i...... . - . K . »Ufcurejil slovenski Rit r Ameriki. Ustanovljen leta 1891. ski Slovenec nuun nedelj, pon- Izdaja in tick*: PUBLISHING CO. rednistva is oprave! 1840 W. 22nd St., Chicago, III. Telefon: Canal 0098. Za celo leto Za pol leta .$540 2-50 Za Chicago, Kanado in Evropo Za eeto leto_6.00 Za pol kU _3.00 The first and the oldest Slovenian newspaper in America« Established 1891, Issued daily, except Sundae Monday. and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. 'Phone: Canal 0098. .$5.00 Subscription i For one year . ■ For half a year............................... 2.50 Chicago, Canada and Europe: For one year__., ...,. 6.00 For half a year _ 3.00 POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu znači, do kedaj imate Ost plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira. doposlani na dnjo številke* Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago. Itlinois. under the Act of March 3, 1879. Sovražnica Slovanov prihaja na plan. Kako težko je družini, ki si ustanovi lep udoben dom, v katerem sanja na mir, na prijateljstvo s sosedi in boljšo bodočnost, pa se dvigne prepirljiv sosed zoper njo, pride na njena vrata razbijati in kali ljubi mir. * Jugoslavija ima takega soseda Italijana. Komaj se je jugoslovanska država malo opomogla na razvalinah zadnje vojne, komaj je zasanjala o zlati neodvisnosti na lastni grudi, že prihruli sosed in razbija na njene vrane vrata. Te dni so se odigrali mučni incidenti nad Slovenci v neod-rešeni domovini. Zasužnjeno Slovenstvo na Goriškem, v Istri in na Primorskem je obsojeno na smrt in umira žalostne smrti. Narod zdrav, krepak in poln slovanske sile in volje, pa je pribit na križ, da na njem izkravi in umrje. Slovenstvu so pobrali vse, kar koli je imelo. Vzeli so jim šole, učitelje, duhovnike in sploh vse, kar naj bi jim poživljalo slovensko dušo in srce. Narod je pribit na križ. . . da izkrvavi kot mučenik. . . na ljubo tujcu požrešnemu Italijanu! Kruti Mussolinijev fašizm, ki je povzročil že toliko gorja na neodrešeni slovenski zemlji, ki tepta v blato najljubše in najdražje lastnine slovenskega naroda na slovenskih neodreše| nih tleh je šel te dni preko vseh mej dostojnosti in pokazal celemu »vetu, da je v svojem bistvu brezmejno fanatičen, barbarski in divjaški. Mussolinijev fašizem je šel v Trstu te dni in prerezal srčno žilo slovenske zavednosti v našem neodrešenem ozemlju. Italijanski fašisti so šli v Trstu in razbili slovensko tiskarno Edinost, razbili in uničili vse stroje, da bi tako uničili še slovenski tisk na slovenski zemlji, ki je tako rekoč srčna žila, ki dovaja našim zasužnjenim Slovencem v neodrešeni domovini narodni čut in narodno zavest, da zamore v tem. naravnost ne-vzdržljivem položaju še vzdržavati in nadaljevati svoje žalostno življenje in upati na rešitev. .To je pa narodno izzivanje in italijanska vlada je zato odgovorna. Po vsem slovanskem svetu je zašumelo te dni. Od Baltika do Črnega morja in od igralskega podnožja do sinje Adrije se gibljejo elementi Slovanstva in skupno slovansko drevo čuti močno, da mu seka italijanski fašizem njegove zdrave veje ob sinji Adriji. V Jugoslaviji je vse alarmirano. V vseh jugoslovanskih krogih prikipeva zavest, da je treba temu, kar počenjajo italijanski fašisti nad našim narodom v neodrešenem ozemlju napraviti radikalen konec. Razmere so, kakor zgleda tako napete, da je možnost, da izbruhne vojna. Po vseh jugoslovanskih krajih in mestih se obdržujejo velike demonstralije, v katerih narod izraža veliko ogorčenost nad zlodejstvi, ki jih izvrševa nad našim ljudstvom v Istri, Primorju in Goriški nestrpni italijanski fašizm. Rešitev mora priti za nad pol miljona Slovencev, stanje v katerem se nahajajo j« nevzdržljivo, to čezdalje bolj čuti vsa Jugoslavija. Pred par dnevi smo pisali o grško-italijanskem komplotu proti Jugoslavi j L Nismo se motili, ko smo trdili, da bodo začeli izzivati Jugoslovane in to se sedaj dela. Gre se, da se Jugoslovane oslabi dokler ne zrastejo premočni. - Sovražniki Jugoslavije vedo, da tvori Jugoslavijo zdrav in krepak narod in gorje sovažnikom, ko zrastejo jugoslovanski sinovi, to bo narod, ki bo krvavo maščeval storjene grehe nad njegovo očet-njavo. Prišla bo rešitev, slovanska moč je porok zato! Bratje v zasužnjenih krajih vzstrajate »pogumno naprej, za Kalvarijo pride za vas nova bodočnost, vstajenje in novo življenje! So. Chicago, 111. Še več takih člankov, kakor so bili Rev. J. Cerneta in Mr. A. Grdinata in drugih, pa bo slovenski narod po Ameriki kmalu izprevidel, kdo mu hoče dobro. In Rev. Father Trunk, ta veliki um, odločen, neustrašljiv, veliko, odkritosrčno slovensko srce, koliko tudi on koristi svojemu narodu! Naj ga Bog o-hrani med nami še mnogo let. Sem prebral še vsako njegovo besedo v Pisanem polju in Drugih zanimivih novic sedaj nimam, pa se tudi te, kar jih je, hitro pozabijo, zlasti sedaj, če se kedo preveč brati s Kalifornijo. Se eno bi prosil vse naročnike v So. Chicagi, kateri ste zaostali z naročnino. . Kateri ne plačajo naravnost na uredništvo, isti lahko plačate pri meni na domu. Jaz ne nadlegujem rad nobenega, ker znam, da kolek-torja nobeden ne ljubi, zato sem vsakemu na razpolago dd-l vsaka pristaja na pravo mesto.( ma. S tem si vsak prihrani trud • in čas. Pozdrav vsem čitateljem Frank Juvančič, zastop. -o- JoBet, 111. Pred dobrimi šestimi tedni: nas je obiskal miš dobri zet Jo-! - zef Oblak iz Soudan, Minn. Po Čast mu! Nisem mislil, da bi pisal dopis, pa ker mi je pero začelo malo lažje teči in ker se že dolgo ni nič slišalo od naše naselbine, sem se pa odločil napisat en par vrstic. Z delom pri nas v So. Chi cagi gre še precej povoljno, lSIetni odsotnosti smo se prvič samo plače so pičle. | videli skupaj. Njegova želja je! Zlasti navadnim delavcem bila, da bi šla tudi jaz njih ob-; je bolj slab zaslužek, povpreč- iskati v severno Minnesoto, daj no komaj zaslužijo od 4 do 4 bi videla svojo hčer in vnuke.) in pol dolarjev na dan. j Težka je bila ločitev iz Jolie-' Tukajšne, kakor tudi India- ta, a materino srce želi videti; na Harbor in Gary jeklarne de- svoje dete po 131etni odsotno^ lajo povprečno od 75 do 90 sti. Podala sem se in hvala Bo-odstotkov; delajo lepe dobičke, gu smo srečno jo privlekli 400 toda delavec ima zmiraj eno in milj daleč. Veselja ni bilo ne isto. i konca ne kraja ko sem prišla Industrija se tu v So. Chicagi k njim. Ženske so itak hitro na zelo množi. Iz tukajšnega Ca-'jok pripravljene, pa naj bo odj lumet Lake bodo napravili mo-| veselja ali žalosti. Prav hitro, derno pristanišče, katero bo mi je potekel čas in tudi dela j služilo kot središče vsega pro- je bilo zadosti, ker družina je (meta, kateri prihaja iz vseh de- velika in vmes sem si še vzela lov Amerike. ! čas, da sem obiskala svoje sta- DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE. Tatvina. — Tatvine so fro Sloveniji, zlasti v Ljubljani in okolici na dnevnem redu. Med vožnjo od Zidanega mosta do Ljubljane, ali v Ljubljani na glavnem kolodvoru je neki neznanec g. Francetu Križniču z Vranskega ukradel iz žepa us-njato listnico z vsebino 7000 dinarjev. Smrtna kosa. — V celjski javni bolnici je umrl po težki bolezni ravnatelj frealne gimnazije g. Anton Jeršinovič. Pokojnik je bil Belokranjec iz Črnomlja, sin šol#feega nadzornika. Rojen je bil 1. 1876. V Limbusi pri Mariboru so v vinogradu g. Čeligoja težko poškodovali sorodnika g. Čeligoja. ki je kmalo nato podlegel ranam. Radi tega uboja je do-sedaj aretiranih pet viničar-jev. Graščino Gallenhofen pri Slovengradcu je kupil g. Bogdan Pušič, zaveden Slovenec. Graščina je bila dosedaj v nemških rokah. Tako prehajajo polagoma vse graščine in velepo-Festva v mariborski oblasti v, jugoslovanske roke. G. Pušič je tudi lastnik veleposestva v mariborski oblasti, v Vitanju, ki je se danes nemškutarsko gnezdo. Prvi slovenski aeroplan. — Šport v Ljubljani znatno napreduje. Poleg drugih športnih klubov so ustanovili pred dvema letoma tudi "Aearoklnb", ki pa je sprva štel le prav malo članov. Sedaj gradi član te- ko Zotter. i ima dama pravico nositi i Smrtna kosa. V Št. Vidu nad | naslov Hermine Hphenzol Ljubljano je umrl g. Feliks Be- ske in nič več. Lokalna poli< lec, sin bivšega dolgoletnega je odstopila službeni spis v župana g. Antona Belca. — V inštanci v Neuenbergu in ta je splošni bolnici v Ljubljani je zopet poslala pritožbo držav-umrl g. Ivan Pušljar, up. orož. jnemu pravdništvu. Tam je akt stražmojster in posestnik v obležal. Republikanci so radi Stični. i tega zahtevali pojasnila od Na grobovih. Ljubljana in|Višjega državnega pravdnika okolica je na praznik vseh in ga vprašali, čemu zadržuje! svetnikov se v velikem številu rešitev tako važnega spisa. — zbrala na pokopališču pri Sv. Mesto rešitve so prejeli odgo-Križu, da izkaže spoštovanje vor, da je kazensko postopanje mrtvim, bodisi sorodnikom, bo-1 proti Viljemovi ženi ustavi je-disi za narod zaslužnim možem'no, ker je zadeva že zastarela. | in zlasti vojnim žrtvam. Po S tem je državno pravdništvo vseh dohodih so se pomikale spor rešilo ter je izjavilo, da nepregledne množice proti Sv.jpristoji Viljemovi ženi naslov: Križu. Grobovi so bili pokriti j "Soproga Nj. Veličanstva Vi-s cvetjem in zelenjem, na tiso- 1 jem a II., bivšega cesarja in če lučic je gorelo, na tisoče src , pruskega kralja." 'r- *** ga kluba, g. ing. Stanko Blou- drhtelo v žalnem spominu. Največ obiskovalcev so imeli grobovi nepozabnega dr. J. E. Kreka, naših pesnikov in pisateljev, naših narodnih in vojnih žrtev, ki so bili lepo okrašeni. -o- ZVEZDA DORADUS. Svetloba napravi na sekundo 300,000 kilometrov, na minuto 18 milijonov kilometrov itd. Solnce je oddaljeno od nas okroglo 150 milijonov kilometrov, torej pride svetloba od solnca do nas približno v osmih minutah. Vzemimo vlak, ki prevozi na uro 100 kilometrov in ki bi vozil neprestano; tak vlak bi porabil do solnca okoli 170 let, nazaj 170, bi potreboval torej tja in nazaj 340 let. A kaj je vse to proti cddaljeno- Ta naslov sme torej uporabljati Viljemo-va žena brez ugovora nasprotnikov monarhistične misli na Nemškem. Od Michigan Lake pa do Ca->e društvene sosestre, pri kate-lumet Lake, katera dva veže^rih sem bila povsod gostoljub-širok vodni kanal, je nekaj ur no sprejeta in postrežena. Ko! hoda, j bi zamogla vse popisati, bi vze- Pred nekaj leti se ni nikdo lo preVe*Č prostora. Najprej m.* zmenil za močvirnate planjave prisrčno zahvalim našemu ze-' na vsako stran kanala. tu in hčeri ,kateri so mi prav Pa poglejte danes, koliko to- po materinsko postregli, po-varen se je že v tem kratkem tem se zahvalim sosestri Bar-času postavilo in še naprej ku- bari Schweiger, Frančiški Lou-; pujejo zemljišča v ta namen. [shin, Barbari Verban in Mrs.! Pred nekaj č"asa je neka Zobec, družini Gornik za pri-kompanija kupila nekaj akrov jazni sprejem in vsem društ\e-zemlje ob kanalu in je plačala nim sosestram in starim zi.&n-za isto okrog 90,000 dolarjev, kam in prijateljicam. Bog vse Iz tega je razvidno, da bo ohrani zdrave na mnogo let! | So. Chicago v doglednem času Tudi mestece Ely sem šla postalo središče ameriške indu- obiskati in vas Savoy, v kate-strije. . | rem smo preživeli celih deset Kar se tiče slovenskega na-(let. Tudi tam sem našla goslo-predka v So. Chicagi, tudi do- ljubnost pri svojih starih sose-bro napreduje. dah in Mrs. Mary Benko me je Imamo Slov. Dram. društvo, spremljala po mestu Ely. Ogle-ki dobro napreduje in se je že dali smo prodajalno rojaka tudi pokazalo dejansko. \ Jos.Mantela. Obiskali smb Mrs. Ravno tako cerkveni pevski Zobec, katera nas je z vese-zbor "Zarja" svojo nalogo le-jljem sprejela, po rešuje. j Čas je šel prehitro, da bi za- Pred zadnjim časom se vse mogla vse obiskati in videti, giblje in deia po naselbini, eni, Zato se vsem prisrčno zahvalim doma na svojih domih, zlasti za gostoljubnost in zakličem z pred Martinom, ker skoro vsak Bogom in Bog Vas živi še na rojak je hotel imeti krstijo na mnoga lčta! Če se ne bomo Martinov dan. Dosti dela je dal več videli na tem svetu, Bog tudi cerkveni bazar, kateri se je prav lepo obnesel. Eni so si močno čevlje nuca-li, drugi pa žepe, pa je prišlo do uspeha. Natančnejše bo o tem še po-ročano, to samo mimogrede. daj, da bi se na drugem v srečni večnosti! Molimo eden za drugega, da bodo naše prošnje pri Bogu uslišane. Sprejmite vse moj prisrčni pozdrav v Soudanu in na ply! Z Bogom ! A^na Bluth. dek, enokrilnik, ki se tekom t tega meseca dvigne nad Ljubljano v zračne višave. Vse delo izven angleškega motorja je domačega materijala. Krvav pretep v Melju. — V| Melju je prišlo do pretepa med1 delavci. Viktor Korošec, kiju-' eavničar,. je dobil z nožem tež-' ko rano v hrbet. Poškodovani ho pa tudi -bili delavci Josip Hren, Luka Kirbiš in Anton Tominc. Nova domača iznajdba. Prožni mojster g. Fran jo Sepič v Plaškem je iznašel stroj za čiščenje snega na železniških progah. Iznajdba je že preizkušena in patentirana. Štiri nevarne begunke. Marija Gril. iz Zaloga pri Moravčah. Matilda Mandl iz Moravč, Marija Daniš iz Sv. Petra pri Mariboru in Matilda Kovačič iz Studencev, vse štiri nevarne tatice in prostitutke, so pobegnile od dela iz gozda ženske prisilne delavnice v Begunjah. j Poskusen samomor. V. J., prodajalka in posestnica iz Sp. Šiške, je izpila v samomorilnem namenu precejšno množino oetove kisline. Njeno jokanje so slišali sostanovalci, ki so vdrli v njeno sobo in obvestili rešilno postajo, katera jo je prepeljala v bolnico, kjer so ji izprali želodec. Njeno stanje je opasno. Poroka. V Celju se je poročil gosp. dr. Orest Zunkovič, zdravnik v javni bolnici, z zdravnico dr. Štefko Kižuhare-vo, iz Rumunije. Poroka. Poročil se je v M a- i riboru krojaški mojster g. Raj- OUE — SAMO ŠE DVAJSET LET. Kakor so preračunali vladni izvedenci, znašajo rezerve olja v Združenih drž. samo 9000 milijonov sodov. Sedaj se pro-ducira olja nekaj nad 500 mi-lionov sodov n^ leto, kar potne-ni, da bodo vse rezerve izčrpane do 1. 1935. in kar je vredi resnega pomisleka od st vsakega lastnika avtomobilov. To je namreč splošno zlo, ki naletimo v kraljestvu minera-lij. Rastlinstvo ne pozna takih-nevarnosti. Trinerjevo zdravilno grenko vino, katerega se« vine, od cascare sagrade do kavi na,^ sti drugih nebesnih teles! Tam ... ... . s navadno nc računamo s kilo-! 1,fo""?8kega r*ec,e*a metri, temveč kar s svetlobnimi |?a?aJ0. vsetv kraljestvo ras - leti. Eno svetlobno leto je pot,! ,ms.tv;a ln zato m" ne bo.",koU ki jo napravi svetloba v enem P™*'8 nevarnost poman,Kanja letu. Pomisli! A kaj je še vse matenJala .To zfrav,'° to, če slišiš o velikanski zvezdi c,u pred 100,000 leti, bi bil zagledal Abrahama šele po približno 96,000 letih itd. Če je nastavil daljnogled pred 50,000 leti, bo čakal še 50,000 let, preden bo nas zagledali ZA BOŽIČ lahko kupite pri nas lepa božična darila, da z njimi razveselite svojce. Vsakogar zveseli lepa knjiga, molitvenik, zlat rožni venec, o vrat na verižica s svetinjo ali medaljonom, zlata zapestnica z rožnim vencem ali ška-pulirsko svetinjo, i. t. d. Pišite po nas cenik! AMER. SLOVENEC, 1849 West 22nd Street, Chicago, HI. Al. Kokelj. SPOMINI RUSKEGA DRŽAVNIKA YITTEJA. Ob tej priliki se jc sklenila med vladarjema ta-le pogodba: 1. Nemčija in Rusija se obvežeta ščititi druga drugo v slučaju vojne s katerokoli evropsko državo. 2. Rusija se odveze, od svoje strani vse storiti, da bi k tej zvezi 2 Nemčijo pristopila tudi Francija. — O tej pogodbi je car obvestil ministra Lamsdorfa. Vsi ruski diplomati, ki so o tem izvedeli, so bili strašno vznemirjeni in vznevoljeni. Na pogodbi je poleg carja bil podpisan tudi minister za mornarico Birilev. Vitte ga je vprašal: "Ali veste, kaj ste podpisali v Biorkah?" Birilev: "Ne! Ne tajim, da sem podpisal neko zelo važno listino! Glejte, podpisal sem jo jaz, cesar Viljem in nemški diplomat. Viljem želi, da bi jo podpisal še en moj minister. Nato sem vzel pero in podpisal." Ruski diplomati so zdaj tuhtali, da bi to pogodbo razdrli. Na kak način so to storili ,ni znano,> a dne 17. oktobra 1. 1&05. pogodba ni bila več v veljavi. Cesar Viljem II. je bil odslej zelo hud na Lamsdorfa in Vitteja. Iz tega se pa tudi vidi, kako omahljiv in brez energije je bil car Nikolaj II. Cesar Viljem II. je naredil ž njim, kar je hotel. Ni čudno, da je Rusija pod takim vladarjem propadla. Vittq je bil zdaj slavljen mož. Car je iskal novega 'ministrskega predsednika. Ker je revolucija divjala, se je vsak bal te časti in vsi so odklanjali z raznimi izgovori. Car se je spet obrnil na Vitteja. In Vitte je ponudbo sprejel meseca oktobra 1. 1905. A kratka je bila njegova slava, odstopil je že maja naslednjega leta. Pal je v nemilost. Po njegovi sgjfti leta 1915. je ruski dvor hotel zaseči njegove "Spomine". Iskali so jih v njegovi hiši v Petrogradu< in v njegovi vili v Biaricu na Francoskem, a jih niso našli, ker so bili shranjeni pri neki banki v Bayonnu. ! , KAKO VELIKE SO PRAYZAPRAV ZDRUŽENE DRŽAVE ? Kar zlasti osupne in zmede novodošleca iz starega kraja, je ogromna veličina te dežele in njenih sestavin. Pa tudi če je do-tičnik izčrpal iz knjig vso zemljepisno modrost, treba mu venadr precej časa, predno se privadi misliti v zmislu ameriških meril. Razdalje, ki se v Evropi zdijo goromne, se tukaj smatrajo le za malenkost ; dežele, ki se v Evropi smatrajo ža velike, bi izpolnile le kotiček Združenih držav. Ni čuda torej, da zlasti tdjerodci,' ki so videli stari in novi svet, dostikrat v svojih prostih urah ugibajo o razmerni velikosti kakega dela Združenih držav, primerjajoč ga s kako državo, ki jo poznajo v starem kraju. Primerjanje je navsezadnje najboljši način, da si predstavimo veličino. Suhi podatki o tolikih in tolikih kvadratnih miljah, povprečnemu človeku kaj malo pomenjajo, dočim ob primerjanju z znano površino, si takoj živo predstavljamo, kakšno je razmerje. Vsakdor zna, da površina kontinentalnih Združenih držav, t. j. oseminštiridesetori-ce držav in distrikta Columbia, znaša 3,743,510 kvadratnih milj. Lahko je najti v knjigah število kvadratnih milj v državi New York ali v Texasu. Ali številke same ne vzpodbujajo naše domišljije. Poskusimo torej malce primerjati, in prišli bomo do zaključkov, ki so tupatam presenetljivi. Združene Države, vštevši Alasko in oddaljene teritorije in posestva, so skoraj ta- ko velike kot vsa Evropa. Ako vsporedinro zemljevid Evrope in Združenih Držav, bomo našli, da je država New York ravno tako velika kot Angleško (brez Velske, Škotske in Irske) in da bi bilo treba dveh La-tvij ali treh Svic ali pol Jugoslavije, da dobimo površino države New York. Ako dodamo pol države New Jersey k državi New York, dobimo površino Čehoslovakije. Vzemimo sedaj v roko — le za trenotek — zemljevid Združenih Držav. V skrajnem severo-vzhodnem kotu — med atlantskim morjem in Kanado — se gnete šesto-rica onih držav, ki so znane pod skupnim imenom New England; te so: Maine, New Hampshire, Vermont, Massachusetts, Rhode Island in Connecticut. Dve Irski bi pokrili ta kotiček Združenih Držav in dve Litvi (Litvanski) bi našli v njem ravno zadosti prostora. (Dalje sledi.) v 11 at " _ ♦ Ženski Svet _t VZGOJA. ko Se kruh omaka v njem. Na solnce večno toplo in je zem-vodi ocvrto jajce je lažje pre- Ija vse leto cvetličen raj. Ven-bavljivo nego na masti, obenem dar pa pozna že tudi pri nas usnja osnažiš, ako nakapijaš na platneno krpico limonovega! ; soka ter drgneš ž njo čevlje falrn rlnl^__J . •__. . obliki kakor mehko kuhane, gospodinja jo uporablja v ku pa ohrani vse sestavine v Uki limono vsak otrok in razumna tako dolgo, da izgine mokrota. I. A 1» Ate «M bnk AmA mamma Jlte j- tši II I ■ l Lll_ _ « r% . . ,. ( Fotem hka.i čevlje še s svežo, suho krpo in vsa nesnaga preide. — Gobe, kakoršne se upo- Vživa ga lahko vsak bolnik in otrok, celo po težki operaciji. -o- H26IJENA. uživajo mrzle, dovolj mrzle. ,deluJe- Solnčenje na odprtem Mastne jedi nikakor ne prija- Prostoru J*e mnogo bolj učinko-|—Ljudje, ki so pili preveč o- s stolčenim sladkorjem. Zama i bolezni, je večkrat večje .važnosti nego zdravilo sa-Marljivost. mo. Navadno jo določi zdrav- Veselje na urejenem in ko- nik (dijeta); če pa bolezen ni listnem delu, kar izvira iz za- tako nevarna, da bi bila po-nimanja za kako stvar, imenu- trebna zdravniška pomoč, pa jemo marljivost. Ta lepa otroš- razumna in razsodna gospodi-ka lastnost se vija, ako se navadi pazljivost, red H| __________________ slenost. Otrok, ki ne posluša/ jed, ki je namenjena bolniku Jdi teSa> ker čisteiši» sai *a kaj se mu pove ali ukaže, tudi zelo čista in dobro kuhana ter,baš vetrovi čistijo. Gibajoč se ne ve, kaj in kako naj dela in kolikor mogoče lepo servirana, ■zrak Pa vpliva na vse zato delo sploh opusti. Nered- da vzbudi bolniku tek. Jedi, ki tel°* Koža se utrdi» da ni tako ni otrok sploh ne more kakega'naj se jemljejo tople, naj bodo dostopna za bolezni, Pa tadi dela lepo redno izvršiti; zato|dovolj tople; one pa, ki naj se telesna temperatura živahneje nevoljen delo sploh opusti. Otrokom je treba pokazati, kako naj primejo za delo in kako naj delajo. Na ta način spoznajo veselje nad izvršenim delom, kar jih zopet sili k novemu delu. Mnogo pa je naših mater, ki raje delo same nare-de, kakor pa da bi otroke učile in navajale delati. Res je, da "Mfce lažje sama narediš, preden otroku dopoveš; a vedeti moraš, da je edino zdaj primeren čas in tudi tvoja dolžnost, da vzameš otroka v uk. Nikar ne-potrpežljivo ne glej otrokove nerodnosti! Nikar ga venomer ne karaj! Rajše mu z dobro besedo daj pobudo za delo in pohvali ga za dovršeno delo, pa naj je bilo še tako neznatno. S tem pospešuješ veselje za delo, budiš zanimanje zanj zlasti še, če mu poveš, kdo vse se veseli njegove pridnosti in kdo vse ima korist od njegovega dela. hinji, v gospodinjstvu ali v hiš- ni lekarni. Pred kakimi štiridesetimi mono le v najboljših in premožnih hišah, danes pa se uporablja v vsakem gospodinjstvu. ..... ... . • ntinmsne se upo- m leti je bilo videti Mrabljajo pri umivanju, najbolj-le v najboljših in nre-lše očediš, Če jih pokapljaš z 1i- monovim sokom. Pusti jih tako! par ur in potem izperi v čisti Vetrovni dnevi. Nekateri se jih silno boje. Da le začutijo j Vsakdo ve, da je s sladkorno | vodi. Z limonovim" sokom oki-sapico, pa se zapro pri oknih vodo zmešan limonov sok, to'sane jedi so okusnejše kot z in pri vratih. Ako pa morajo je limonada, dobra in osvežu- navadnim kisom iti ven, se zavijejo in zapno, da/joČa pijača za zdrave in za bol- Za ljudi slabega želodcu upo-1 bi ne prišel najlažji pifi do ko- nike. Komur ponočfrado utrip- rabljaš lahko tudi pri solati jo oslabelemu želodcu; zato vlto nego v Nekateri poberi z juhe vso mast, ki se se solnčii° v zaprtih verandah, nabere na površju. Kot zabelo'da ** >«Wio vetru in prehla-uporabljaj surovo maslo; mast du; a kdor Je iz malesa nava-in tudi kuhano maslo je pre-1 jen Prepihu in vetru, ima veli-močno. Ne dajaj bolniku sve-jko konst od solnčenja na žega kruha, zlasti ne sredice, »vetrovnem prostoru. Posebne ker je težko prebavna. Najpri- ,uS°dn° vplivajo vetrovne zrač-mernejši kruh za bolnika je ne kopeh na one' kl bolehajo prepečenec ali vsaj skorja. Pre- na odprti tuberkulozi, to je ta-pečen kruh se dobi pri peku, kl' kl močno karajo in plju-pa tudi v vsaki kuhinji ga lah- vaj0' Katar se yim hitreje zdra' ko pripraviš sama. Zreži bel V1 in sPloino ** bolJe počutijo, kruh na kose za prst debelo. »Tudi otroci z oslovskim kaš-Te rezine položi na pločico, ki ljem naj hodl^° mn0«° na zrak ima luknjice, ali pa na poseb- tJer naj se ne b°Je saPe- Ne ho~ no mrežico ter jo drži nad žer-( dl Prehltr0- d»haj z zaprtimi iavko toliko časa, da dobi kruh' ustl' pa ne bo škodovala šale po rumeno skorjico. Ako gaipa' 80 pa ^kateri, ki so nepo-pečeš nad plamenom, se zažge.'pisno občutlJivi za vsak vetrič Prepečenec je najtečnejši, do- in prePlh- Tl se niso pravočas-kler je topel. Mrzlega pa polij no utrdlh- Pa trPe vse življenje z vročim mlekom, prej pa ga' na tem- Ko je tel° že oslabelo, namazi s surovim maslom in J€ seveda P^pozno, da bi ga do 2 limoni, primešaj precej fina začimba skoraj vsem moč sladkorja in daj to bolnikom natim jedem. Limonove olup-piti oziroma jesti. Tudi naj o- ke lahko shraniš tako-le: OIu-l troci grgrajo limonovo vodo. pi limone prav tenko z ostrim Zvečer pa naj pija že v poste- nožem, sesekljaj jih in napol-Iji vročo limonado, kar je do- ni z njimi dobro izmite stekle-bro sredstvo proti prehlajenju. ničice; drugo polovico napolni potresi s sladkorjem. Ta jed utrJevali z nevarnimi poizkusi, limonami ter končno tla izpe _ _ I / O+A m of rt -amr\ V\I« A 1 > —. 1__* ____1____ * t_ ♦ _ ^ # * *_ *__v pojnih pijač, se kmalu strezni- ši prav dobro te stekleničice,, jo, ako pijo močno limonado; zavezi jih s pergamentnim pa-! zadošča celo, da izsrkajo eno pirjern ter jih deni v mrzli vo-limono. Dobro je, da ima go- d i k ognju, da se dobro segre-spodinja limonov sok vedno jejo, zavreti pa ne smejo. Slad-pri rokah. Pripravi ga lahko kor se mora samo segreti, a ne tako-le: Ožmi 14 limon, ki da- stopiti. Stekleničice hrani po-' jo približno pol litra soka. Ta tem na hladnem prostoru. Iz-1 sok precedi skozi redko plat- žete limone se lahko uporab-' neno krpo in ga pusti stati v Jjaš za snaženje bakrene po-® odprti steklenici 24 ur. Potem sode. Da povzroči kosec limo-ga nalij v čiste stekleničice, k a- novega olupka čaju jako pri-tere dobro zamaši in še zape- jeten okus, je splošno znano. I čati in jih spravi na hladen 0 prostor. Tako spravljeni sok POZOR ČITATELJICE! lahko hraniš dve leti. Da je li- Ako Vam list "Amer. Slove-monov sok izvrstno Čistilno nec" ugaja, dajte ga še svoji sredstvo, je dobro znano. Go- sosedi čitati. Kasneje pa jo na- spodinje, ki lupijo krompir,1 govorite, da se nanj naroči. _ češplje, izbirajo črne jagode Ako veste kake dobre nasvete, in dru., si očedijo roke z limo- napišite jih in pošljite listu, da novim sokom. Črnilo spraviš iz jih objavi, tal, ako drgneš zamazano me- 0 sto prav krepko s prerezanimi ŠIRITE AMER. SLOVENCA. začinjene. Nikoli pa otroka ne preobla- je jako dobra tudi za otroke, t Zat.°' • Pustlte otroke na gaj z delom! S tem ga sama Na vodi ocvrto jajce je bolje ,zrak- °blacite malo, vrat, vadiš površnosti in si vzrok, da [nego na maslu. Zavri v plitvi Pr08t° nič resnega ne naredi. Redno, skrbno in vztrajno naj bo otrokovo delo I S tem nekako vzgaja samega sebe, se veseli dela, ker ve, da se mu posrečL Mati sama pa gleda na pra- kozici prav malo vode ter iz-1 PrePihava zrak. Ob lepih po- j sokom ter deneš perilo na soln-lij vanjo jajce, katerega si prej!letmh dneh Pa v vodo in koli- jCe. To ponovi večkrat in konč-ubiia na krožnik. Pazi, da se.mo^oče razgaljeni na_ zra- no,operi perilo najprej v mlač-ti ne razlije, ampak ostane lepo celo. Ko se v vodi beljak dovolj strdi (kakor na masti), ga ku in solncu. Sele ko pritisne • ni milnici, potem pa še v lugu. mraz, zapnite otroka v toplo '— Rijaste madeže odstraniš s obleko in obuvalo. Tudi ponoči, perila na sledeči način: Naka-! vilno porabo časa, ker le to vo-jvzemi z luknjičasto lopatico ali "aj spi pri odPrtem oknu. Do- paj in drgni jih dobro s prere di delo do uspeha. Red in toč-'s širokim nožem iz vode ter ga bro pokrite, pa mu ne bo zano limono, potem položi na delu in zlasti pri otroškem delu velike važnosti. -o- nost sta, kakor povsod, tudi pri položi na košček toplega pre- pečenega kruha; lahko pa daš tudi jajce samo. Jajce, ocvrto na vodi ali na maslu, se lepo opeče, ako ga pokriješ za par trenotkov s pokrovko. Beljak naj bo strjen, rumenjak pa le toliko, da se pregreje in se lah- KUHINJA. Bolniška hrana. Hrana, katero dobiva bolnik za časa reš z Korko milnico (žajfnico). KVALITETA - TOČNOST — Tudi iz perila izgine črnilo,} _ POŠTEN IF če ga pokapljaš z limonovim . , A. F. WARM , zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnih potrebščin. 2158 W. 22nd Str., vogal Le a v iti ceste ! __CHICAGO. tU.____I škodoval nočni veter. j madež kos pivnika in likaj pre-' -0- ,ko njega z vročim likalnikom.1 RAZNI NASYETI. .Porvi to dvak;aVn Tdež t! gotovo izgine. Tudi sadne ma-Limona. Limona ali citrons deže odstraniš z limonovim so-raste v južnih krajih, kjer je kom. — Čevlje iz rumenega VABILO Predstavi SLOV. PODPORNE DRUŽBE SV. MOHORJA katero vprizori -SLOVENSKI KATOLIŠKI DRAMATIČNI KLUB V nedeljo, 29. novembra 1925 Začetek ob 2. uri pop. in ob 8. uri zvečer. Vstopnina: odrasli 50c — otroci 15c. VSPORED: 1 Pozdravni govor: Preds. Družbe sv. Mohorja, Mr. L. Železnikar. ZDRAVNIKOV STREŽNIK. Burka v treh dejanjih. Osebe: Dr. Čuden, vseučiHščtii profesor in zdravnik....Mr. Silvester Hrastar Janez, njegov strežnik ............................................-.........Mr. John Prah Krojač _________________________________________________________________Mr. Michael F. Kobal Neznal, dijak medicine __________________________________________Mr. Jos. Pernic Praznoglav .dijak medicine ____.....^................................Mr. Kermec Pr\ i kmet .............................................................................Mr. John Stare Drutfi kmet ...........................................1.....................Mr. Ludwig Skala Vladni sel .........-.....-....................................................Mr. Louis Lustig Sodni sluga ..........................................................Mr. Albin Zakrajšek Graščinski strežnik ....................................................Mr. William Bogolin Dva stražnika .........................Mr. Frank Banich, Mr. Frank Gerbais J. Med dejanji botk> proizvajane pevske točke: a) Carissima, *olo .................................................Miss Justina Kosmach Spremlja na glasovir prof. Ivan Račič b) Out on the Roll v{ the Wide Open Sea..........Miss Dorothy Baivich Spremlja na glasovir Miss Margareth Duller c) New Life, duet.....i_______Miss Justina Kosmach, Miss Paulina Grffl Spremlja na glasovir prof. Ivan Račič d) Solo ................. ........................................................Mrs. Albina Bicek Spremija na glasovir Miss Margareth Duller e) Kvartet ..............................................„Clani pevskega društva Adrija Spremlja na glasovir prof. Ivan jfačič 4. Veseloigra: STI?AHOVI. Osebe: Vera pi. Poljanec, domača hčerka._____________________________Miss Albin Jazbec Gospa pl Dolinar, njena teta....„_____________________l--------Mrs. L. Skala Jr. Karolina, kuharica .................................................Miss Mary Koporc Ker je čisti dobiček namenjen v prid bolniške blagajne, zatoraj vabimo vse ljubitelje dramatike iz Chicago in o"kolice, da nas blagovolijo V velikem številu poseliti. Za veliko zabave jamči Božična novost jI Slika predstavlja novost, kakršne še niste j t videli v svojem življenju. Podstavek z an- | L geljni, ki se vrtijo in udarjajo na zvončke | ter izvabljajo krasne glasove. Vetcrnica, | katero vidite na vrhuj^ se venomer vrti in z" I njo tudi angeljčki. V vznožju so krasne f jaslice. I Stojalo je visoko 13 palcev, napravljeno i. je iz kovine in umetno izdelano, kar je pri- j pravno za na vrh božičnega dreveščka tn ' vročina od luči na dreveŠčku povzroča, da se suče, kar je nekaj lepega za pogledati. Lahko se pa tudi postavi na mizo in se prižge pri jaslicah dve svečki, katere bodo dajale dovolj gorkote, da se bo sukalo. Postavi se tudi lahko na radiator, kjer bo imelo isti efekt. Kamor pač postavite, vsakdo bo občudoval ta krasni predmet, ki spominja na sv. Božič in ima trajno vrednost. Navodilo se pridene vsaki poši-Ijatvi. Cena samo $1.95> Ne pošljite denarja naprej, pošljite saino ta oglas in 25 centov za poštnino, ostalo plačate po prejemu. Naročite takoj! vJ^^Kjl | I GRAND NOVELTY COMPANY, Dept. 119 1723 N. Kedzie Avenue, Chicago, 111. Italijanske Hormonike. Mi izdeljufema in importira- J mo vse vrste harmonike, prvo- < vrstne, na roko delane Italian Accoraeons. ki so najboljše na i svetu. Jamčcne JO let. cc ne so Jiuj.-ii .jr. Vsak kupec dobi i brezplačen poni:. Pišite po cenik. J RUATTA SERENELLI & CO. Dept. 90 817 BU:e Island Av.. Chica^JT^. 30 N. Main St., Carbondale, Pa. Specialiatinja za hudi krvni pritisk — naduho — revmatizem — želodčne neprilike — krof — ner-voznost in za vse ženske bolezni. Klinika* kjer se preiskujd in zdravi revne po znižani ceni, je odprta ob četrtkih in sobotah. Uradne ure: Od 8 do 12 A.M. in od 2 do 7 P.M. Pristopite danes v nas božični hranilni klub - da bote obhajali vesel prihodnji BOŽIČ Hranjenje potom božičnega hranilnega kluba Vas nauči sistematično hraniti. Vsak teden vložite poljubno svoto v hranilni klub in ze prihodnji Božič Vam naš zavod izplača prihranjeno svoto z obrestmi vred, kolikor pač bote vlagali tedensko. Ta denar, ki se Vam bo izplačal pred božičnimi prazniki v prihodnjem letu, lahko porabite za božične praznike za nakup raznih stvari za svojo družino, prijatelje in sorodnike. Učite tudi svoje otroke hraniti na ta način. Z malimi centki na teden si bodo prihranili lepo svotico za prihodnji Božič. Vzemite en razred tega sistematičnega hranjenja, ki so razdeljeni, kakor sledi: RAZRED 2. 1'nn teden 2c, drugi teden 4c. Zvišaj tedensko vladanje vsak teden za 2c. V 50. tednih dobite...........................................$25.50 RAZRED 2-A Prvi teden SI.00, drugi teden 98c. Znižaj svoje vloge vsak teden za 2c, in v 50. tednih dobite.................................525.50 RAZRED 5. Prvi teden 5c. druiri teden 10c, in povišaj vsak teden svojo vfc»go za 5c, in v 50. tednih dobite.................................$63.75 RAZRED 5-A. Prvi teden $2.50. drugi teden $2.45, nadalje znižaj svojo v to go Vsak tedeu za 5c, v 50- tednih dobite^______________$63.75 RAZRED 10. Prvi teden 10c, drugi teden 20c; povišaj svojo vlogo vsak teden za 10c. in v 50. tednih dobite.—....................:: -....$127.50 RAZRED 10-A. Prvi tedjen $5.00, drugi teden $4.90; znižaj svojo vlogo v safe teden za 10c, in v 50. tednih dobite________________________$127.50 RAZRED 25. Plačajte oziroma vlagajte tedensko po 25c skozi 50 tednoi" in dobite ........................................................................$12.50 RAZRED 50. Vlagajte skozi 50 tednov po 50c tedensko, in v 50. tednih dobite _____i____.....................................................................$25.00 RAZRED 100. Vlagajte po $1.00 tedensko skozi 50 tednov, in po 50. rmdnih dobite ...............................................................................-... $50.00 RAZRED 200. Vlagajte po $2.00 tedensko skozi 50 tednov, in dobite po 50. tednih ---------............................................................}.....$100.00 RAZRED 580. Vlagajte po $5.00 tedensko skozi 50 tednov, in dobite po 50. tednih -------------------------------------------------------------------l....$250.00 Vrhu tega po 3% obresti za točno vlaganje! METROPOLITAN STATE BANK 2201 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. nr*re< [j Najboljše delo za manj deharja Nobenega izgovora za slabe zobe. Časi o boiečm&ti rri zdravljenju in popravljanju zob so minuli, pa tudi stroški za dentistovo delo so tako malenkostni, da bi ne smeli delativ zapreke. Tudi ako imate le en zob, ali več, ki so pokaženi, ne odlašajte, da bodo še slabši. Pridite takoj jutri in zavarujte si svoje splošno zadravje z zdravimi zobmi. < . Pboneg: 2575 in 2743. Anton BTemanich & Son PRVI SLOVENSKI POCRBBNI ZAVOD V JOLIETTI IN AMERXKL USTANOVLJEN L; N* r«fP»la*o «toc in da a. — Najboljši avtomobili za pogrebe. krete in ženitovanja. — Cene zmerae. > 1002 — N. CHICAGO. «T. C. V. McKinley, D. D. S. naslednik Burrows zobozdravnika CHICAGO IN VAK CUREN STREETS JOLIET, ILL. D' Arcy ptrt;l?*pjc, 2. nadstropje str. sobe 204 Phone: 4854 JOLXST, ILL. Preiskava in ocena BREZPLAČNO ženska postrcsnica Odprto: od 9. zjutraj do 8. zvečer. V nedeljo od 10. zjutraj do 12. ; r Q LADl'ATORJ T 70. Po Angleški spisal G. J. Whyte Melville. PSevoM PanhM. "Mučno je bilo bedenje in vesel sem, da je •minilo. Glej, Eska, nebo jd temno, mesec je zašel —. Tudi najino življenje gineva —. Se malo, pa pride dan, in z njim pride najina velika in slavna zmaga! Kako veličastno solnce nama bo zasijalo na onem svetu črez eno uro!" v Občudovaje ^fe gledal Britanec tovariša. Skoraj da ga je zavidal za njegovo srečo in zadovoljnost. Ni še bi! na tistem vrhuncu trdne, močne vere, ki je na njem stal njegov prijatelj tako zaupno in varno. Božja previdnost je odločila, da moramo — večinoma — počasi in stopinjo za stopinjo dosezati vrhunec duhovnega življenja, kakor človek le s trudom in naporom stopa v strmo goro in le polagoma se mu razvije in razširi obzorje, čim- više pride —. Tako se naj tudi v duhovnem življenju trudi nakvišku, hvaležen za vsako višino, ki jo doseže, pa se naj tudi zaveda, da ga vsaka stopinja, ki jo stori kvišku, pelje k vedno večji popolnosti in k vedno višjim ciljem, — in da se njegovemu očesu odpre tem širši svet, čini višje stopa, in da mu mora biti vsaka stopinja popolnosti bodrilo, stremiti vedno bližje do nebes. "Čez eno uro bo dan," je rekel Eska s precej manj veselim glasom, "in ti strahopetneži bodo prišli in naju pobili na tla s svojimi krutimi kameni. — O, da bi si mogel razvezati vrvi in da bi bilo kako orožje v bližini v zadnjem trenutku, Kalha, in-da bi mogel umreti v boju in z mečem v roki!" "Zahvali Boga, da človeku ni dano, si izbirati smrti I — Zahvali Boga pa tudi, da ti v tem trenutku pošilja smrt! Ali ni usmiljenje Božje brezkončno, ker čaka s smrtjo, da se grešnik spreobrne in spokori ? Katera nesreča bi bila enaka večnemu pogubljenju ? In — ali hočeš za večno živeti na temle bednem svetu ? Sedaj si mlad, močen — ali hočeš čakati, da boš sključen, star, sivolas in nadležen?—In pomisli na raznovrstne neprijetne načine smrti — udarjen od gobavosti bi umiral kakor peš v kotu, onemogel od gladu, glodajoč v zadnjem trenutku ogabne odpadke, ki je iz njih že zdavnaj izginila vsaka sled užitne snovi —. Ali pa bi zgorel in se zadušil med gorečimi razvalinami razdejanega zidovja, kakor tisti rimski maipelni, ki si jih sam videl, kako, so poginili pod gradom Antonia ondan!" "To bi bila vsaj smrt vojščaka!" je odgovoril Eska. Njegovi pogumni naravi se je zdelo prehudo, dati svoje življenje brez vsakega boja. "Padel bi pod mečem, zadet od sulice na obzidju, kot mož, kot vojak! Toda biti kamenjan do smrti — kakor pastir kamenja šakala v njegovem brlogi* — to je strašna, sramotna smrt!" ■ " * "Ali hočeš izgubiti večno slavo, ki se ti ponuja ?" ga je resno vprašal Kalha. "Ali hočeš umreti kakor pogan, kakor eden izmed naših nesrečnih zelotov, ki se med njimi najzlob-nejši ne obotavlja, dati svoje življenje za Jeruzalem? Ali nisi boljši, pogumnejši, plemenitejši nego vsi ti? — Poslušaj mladi mož na besede človeka, ki bo črez uro že stal pred sodnim stolom Božjim! Ponosen moraš biti na čast, ki ti jo hoče Bog danes skazati. Osramočen sicer, ker čutiš svoje nevrednost, da boš ti, mladi in neizkušeni učenec, pripuščen med junaške spoznavalce in pričevalce prave vere ! Poglej name, Eska, ki tukaj zvezan kakor ti Čakam na smrt! Štirideset dolgih let sem se boril in trudil po potu za Gospodom, s slabotnimi koraki, z mnogimi neuspehi, kolikokrat sem zašel, kolikokrat sem padel! Štirideset dolgih let sem molil noč in dan, da bi ostal stanoviten na potu, ki so me ga učili, da bi bil vreden Njegov služabnik, četudi najnižji med nizkimi. In molil sem, da bi bil vreden, trpeti za Njegovo stvar, kadar bo prišel moj čas. — In jaz ti povem, mladenič, črez eno uro naju sprejmejo tisti dobri in veliki sveti možje, ki sem ti o njih tolikokrat pravil, v blestečih se oblekah, z razprostrtimi rokami nama bodo prišli naproti in naju bodo povedli k večni svetlobi, o kateri si ne upamo govoriti, na kraj, ki ga še oko ni videlo, uho ni o njem slišalo, in srce človeško ni razumelo. In vsa ta slava je za tebe, za tebe, ki si prišel v vinograd Gospodov ob enajsti uri, in ti deliš plačilo ž njimi, ki so nosili težo in vročino dneva! O Eska, ljubil sem te kakor sina ljubi oče, in iz vsega srca ti ne želim boljšega prostora, kot tu ob svoji strani —!" Eski se je ogrevalo srca. Phone: Canal 1787 * CVETLICE so izraz vsega, žalosti in veselja. — Za praznike ne razveselite svojih dragih z nobeno stvarjo bolj, kot z lepimi svežimi, duhteči-mi cvetlicami. - Ko Vaš prijatelj (ica) leži bolan (a), nesite mu (ji) šop svežih cvetlic in razveselite ga (jo). Ob rojstvu, ob bolezni, ob praznikih, ob posebnih dneh veselja, je cvetlica ona stvar, ki izrazi najbolj Vaša srčna čutila. Kadarkoli rabite sveže ali vmetne cvetlice, pridite k Vašemu domačemu cvetličarju, ki Vam l o najbolje postregel. Pri nas dobite vedno najlepše krizanteme, gartrože, nagelje in Sweet Peas". Frank Jindrich CVETLIČAR 2127 West 22nd Street, Chicago, 111. CENE PEČEM vseh vrst smo znižali za % SIMPLEX UNIVERSAL za mesec november in december. Pridite in kupite peči za kuhinjo ali gretje sob sedaj in prihranite si de- HOME UNIVERSAL CROWN STOVES J. SADOWSKI Hihg Grade Housefu rn is h ings 1617 West 18th Street Phone: cwi 1350. Chicago, III Pri nas dobite najboljše vsakovrstno pohištvo, karkoli rabite: od zibeli do groba. Vsakdo, ki bo prinesel ta oglas v našo trgovino, bo dobil poseben dar nase tr- govine. Ne pozabite tega! DOMAČA TRGOVINA ZA DOM AČE POTREBŠČINE D OMOLJUBNO a _ r> t i Hill) ravna, kdor podpira trgovine v domači soseščini. — Ako podpirate trgovce v domači soseščini, podpirate one, ki pomagajo dvigati vašo soseščino bodisi v veljavi posestev in drugače* ZA DOBRO POHIŠTVO se obrnite vedno na najzanesljivejšo trgovino pohištva v domači soseščaiL Pri podpisani trgovini lahko kupite vase pohištvo in druge raznoterosti, ki jih rabite za vas dom najceneje za gotovi denar ali pa na jako lahka meseoia odplačila. — V naši trgovini dobite vse, kar rabite za vaš dom. — Pridite in prepričajte se. J. L. Telser Furniture & Ho usefurnis kings, Fonografe in Radio 2107-11 WEST 22nd'STREET, Phones: Canal 6138 Roosevelt 2107 CHICAGO, ILL. Ustanovljeno 1912 SLOVENSKE GOSPODINJE So prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše — MESO IN GROCERIJO — istotako vse vrste drugo sveže in prekajeno meso, ter vse droge predmete, ki spadajo v področje mesarske in gTOcerijske obrti. JOHN N. PASDERTZ Cor. Center snd Hut chins Street. Chicago telefon 2917. JOLIET, ILL. A. Grdina & Sons TRGOVINA S POHIŠTVOM IN POGREBNI ZAVOD 6017-19 Sa. Clair avenue in 1053 — E. 62nd St., ... Cleveland, Ohio. TELEFONSKA SLUŽBA DAN IN NOC! Randolph 1881 ali Randolph 4550 PODRUČMCA: 1S303 — Waterloo Road — Phone Eddy 5849 Phone: Canal 4172 WESTERN PLAYER ACTION CO. Manufacturers of Player Pianos. 2055 W. 22nd St., Chicago, III. Fonografe, plošče in role v vseh jezikih. — Razne instrumente. Ne zavrzite stare piane, ker mi vam z njih napravimo nove. Prihranite si denar, pokličite nas, podatki brezplačno. — Piane uglašujemo zanesljivo. Brezplačno violino onemu, ki se vpiše pri nas za enoletni pouk po $1.00 za vsako nalogo. Ne zamudite te prilike. NAJBOLJ UDOBNE so danes električne stvari,, kot posode za gretje čaja, kave, mleka itd. — Kako udobno je peglati z železom, katerega greje elektrika! Ali ga imate v vaši hiši? zato ker so praktični in u-dobni, so taki predmeti tudi najboljši darovi ob priliki godov, porok, zlasti pa za božične praznike. — Pridite in kupite darove za božične praznike pri nas! Fidelity Electric Co. %[PISANO POLJEj JS^fr_ J. M. Trunk. -— Že sem mislil zagnati raz-šlefetani trunk v stran, iti za vsem med borovce in se ne več povrniti na "prepiranje" in "klobasanje", posebno ker se mi od toliko strani gorko priporoča, da bi se lotil "boljšega" dela. Pa trunkarije in trunkajade za zdaj še ne bo konec, in "Pisanega polja" še manj. Tri razloge navedem za svojo trdovratnost, in da ne ostanem med borovci, ali pa ne grem še med prospektorje. V Proletarcu sem našel, kakor piše A. Gabler, da se celo rdeči somišljeniki nekako sumljivo ukvarjajo s prepirom na "Pisanem polju", kar je res sumljivo, potem sem našel, da n. pr. Mrs. Frances Šinkovec natančno pregleda, da najde kako laž ,ker sem zapisal "moliti", ona pa je pisala "hvaliti", enako Peter Slabe, ko sem zapisal Ostrožni vrh mesto br do, in tretjič, da je žarkome-tar srečno našel nemogočo rijo ,t)Ogami, niti Swift v Chicagi nima toliko klobas, kolikor se jih prikaže v gozdu slovenskih listov. Sedmi označi list za "kutarsko fliko", in flik kar zamrgoli, kakor v jeseni padlih listov.- Osmi pronajde frazo "poneumnevanje naroda", pa kima vse za njim in tavla in žveka isto frazo, itd., res. . ., da, že naprej veš kaj bo zapisanega pri ti duševni revščini in nalezljivi bolezni. * * * Stari spomini. Proletarec pravi, da se zdaj vsak hoče prišteti progresistom in zafrkne te progrčsiste z imenom "radi"-kali. Socialistom starega kova, ali socialpatrio-tom, kakor jih novostrujarji imenujejo, res hudo "kali"jo mir in bo tega kalenja vedno več. Me malo briga, naj se sami poglihajo. Stvar pa vzbudi v meni star spomin. Ko so se prvič pri nas pojavili socialisti ali socialde- stvar na "Pisanem polju", mokrati, je imelo ljudstvo s to namreč "zobe za jezik", mesto jezik za zobe. Ako komu ni po volji, da se bo prepir na "Pisanem polju" še nadaljeval, potem naj koga drugega preklinja, ne mene. Mene so ti razlogi tako navdušili in razkačili, da sem sklenil kupiti celo "hudičevo šajtrgo", ker upam, da bom z njo hitreje prišel med borovce in iz borovcev. To bo gola — glavopo-bilarija. * * * Tudi duševne bolezni so nalezljive. Za izvirnost misli ali tudi le izraza, je treba malo dlake na |soJ*al namen, pa nisem se izre-zobeh in možganov pod kapo. ke! ne za' niti Proti kratkim besedo težave, kakor jih je imelo z lokomotivo, ki je pfc* stala "lukamatija". Kakor zdaj — seve v prenešenem pomenu — radikali postanejo "radikali, tako je bil tedaj vsak socialdemokrat — "so-djali-dej-mo-krast". Včasih je stvar hudo zaščimela. * * * Pavza bo potrebna za g. Mole-ka, ne za Trunka. Zavijati znam baje jaz, a g. Molek je v tem tupatam pravi mojster. On je udaril po cerkvi in kardinalu, ko je šlo za kratka krila. Jaz sem samo ob- Z možgani se nekateri silno ponašajo, a jih je ravno pri takih najmanj. Nekdo zaoise : "Trunk ima prazne možgane......" hajdi...... kar na desetih mestih bo stal ta izraz. Drugi meni: "Trunk naj prime za kako boljše delo......", kakor žabe v vigredi se jih oglasi in rega cela vrsta. Tretji pravi: "Trunk grozi s peklom......", vsem šklefetajo zobje, c^lo škrbastim ženskam, pred peklenskim ognjem, dasi se drugače vsi pridušujejo, da ne verujejo vanj in je samo farško strašilo. Četrti izusti: 'Trunk si dela nebesa na zemlji......", kakor vrabci na strehi jih začne čivkati to celo krdelo. Peti je iznašel "tri kolone", pa lahko bereš o treh kolonah v vseh dopisih. Šesti oceni "Pisano polje" za klobasa- krilom. Zdaj pride kardinal Dubois in pravi, da je sedanja ženska moda nova forma umetnosti. To vzame g. Moleku sapo, in ker zdaj ne more lopniti po kardinalu, mora dregniti vsaj Trunka, ki je šel trikrat (tri kolone.....: pozor!) okoli hiše. Le sam naj — pavzira, in ga tega pavziranja ne bo rešilo dreganje v dogme, še manj obregovanje ob Genesis. Ženske imajo kratka krila, kratko pamet pa imajo lahko taki, ki danes ne vedo, kaj so včeraj pisali. — Winnipeg, Man. — John Stanton, ki je s kladivom pobil na tla do smrti John Pennyja, bo svoj zločin plačal s smrtjo na vešalah. Stanton je prišel v roke pravici, ko so preiskali odtiske prstov. Phone: Roosevelt 2086 Lincoln Beauty Parlor and Milinery Shop 1900 W. 22nd St., Chicago Vogal Lincoln in 22. cesta. Priporoča se v naklonjenost cenjenemu občinstvu, V zalogi ŽENSKE in OTROČJE KLOBUKE po zadnji modi in nizkih cenah. Najbolje in najceneje kupite vedno v slovenskem Dry Goods Štoru JOHN GOTTLIEB 1845 West 22nd St., Chicago, IU. - SLOVENSKI NOTAR _ Izvršuje notarske posle točno, lično in po nizki ceni. Se Vam toplo priporoča. s. 2049 West 22d Street, Chicago, I1L Phone: Roosevelt 8840. ANTON TOMAZIN 1903 West 22nd St., Chicago, IIL Priporoča svojo trgovino s slaščicami, smodkami in cigaretami. V zalogi imam tudi MEHKO PIJAČO, vsakovrstne igrače za otroke, angleške povest-ne knjige in razne drobnarije. — Najpopolnejša izbira VOSCILNIH KART od le do SoT Pridite in prepričajte se!