Ameriška Domovina /fe^mcAN in. sptim IN LANOUAO« ONi^ «?/*!%!—MO M C National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, JANUARY 30, 1968 SLOVENIAN 640RNIN0 NEWSPAPEi STEV. LXVI — VOL. LXVI ^ieniaia pokopava 'hm za napredek" ^\;|tcmalska vladajoča plast J.e Proti vsaki socialni re-ormi, tudi proti tistim, ki Pomada izvajati “Zveza 2a napredek”. Gvatemala city, gv. — „ e^’a z atentatom na dva tin Gri::ka 0t’icirja, ki se je žal ]je'SlG<^’ bila kmalu pozab-^ lla’ ako ne bi v zvezi z njo lik' raV^n0St je ^nala, re-jjvv(l’ na levo: dali so prav sta-So!u.gvatemalskih revežev, ob-2ela ’ so gvatemalski kapitali-Stopili so celo v stike z s ' rt!cl ® terri s° prišli v spor ^'ojimi predstojniki. {]ej.^Gtnabska javnost se je je ],a V c^va tabora: levica jim tix' a^a Prav> desnica jih je kri-češ da so komunisti ali g. saj podpirajo komunizem. še ni končan, sodba še ni 2ar.a' Vendar ta slučaj opo-teJ'1 'bi socijalni položaj p;va-str.Jl.s^e8'a naroda. Na eni Novi grobovi William J. Mramor V soboto je umrl William J. Mramor, mož Betty, roj. Zenco, oče Williama J., sin pok. Franka in pok. Anne, brat Franka, An-tonyja, Beverly, Hiltona, Anthony Petrich. Pogreb bo iz Brickmannovega pogreb, zavoda na 29100 Euclid Avenue v sredo ob 11. dopoldne. Upanje za rešitev francoske podmornice gine TOULON, Fr. — Preteklo ;oboto sc bile pretrgane vse vezi s podmornico Minerve, ki se je udeleževala pomorskih vaj z epotami francoske mornarice. Podmornica, ki obsega 300 ton in ima 52 mož posadke, je bila le 25 milj od obale, ko se je zadnjič javila. Pri njenem iskanju sodelujejo poleg francoskih pomorskih sil tudi britanske in ameriške. V nedeljo zvečer so mornarji opazili na morju na široko raztegnjeno plast olja, ki bi utegnilo priti od podmornice. Iskanje niso opustili, ampak še pospešili. Francoski pomorski krogi trdijo, da ima podmornica zaloge kisika za do en teden, če je na dnu morja na takozvani kontinentalni plošči, kjer morje ni dosti globlje od 600 čevljev, bo reševanje možno, če pa se je potopila dalje od obale, kjer je morje terrij‘^vi ogromna večina gva-! globoko do GOO čevljev, pa na je_14 skega naroda od berači- njeno rešitev ni računati. l)0Zt}a le lakoto, boležhi Novi volivni okraji v Ohiu odobreni CLEVELAND, O. — Mali (Franjo na prostem itd. Na ^ačih strani je pa peščica do- ° budo je zakrknjena, lf0n. tale slučaj: predsednik ^hegro ima dobro voljo, bito ■ Oblagal revnim slojem, 1^°.Pridobil parlament za tlire|;',iri.J'e P°srednih (torej ne 1)0 davkov. Na navad- 5% ‘l^° bi bilo treba plačati W10metne2a davka, na lu-vsa ^ Predmete pa do 20%. vSovina se je temu uprla sabotirati zakon. Pri ŽbVi V^G° trgovci v vsaki tie^i’ bi jo bilo treba pre-“čisti v korist revnim slojem ;iVe7 koinunizem”. še celo bros.4 Za napredek” t0 i “ bogatašev, ki se krčevi- W!fni Vsake žrtve’ ki bi .1° , ,.vv . v . Ho 4la prevzeti v duhu socijal-!senat veznega sodisca je včeraj Pravifoosti | odobril novo razdelitev države Ohia na kongresne volivne okraje. Razdelitev je pripravil poseben odbor pod vodstvom guv. J. Rhodesa, državna skupščina pa jo je pretekli petek odobrila. Sodišče je potrdilo, da je nova razdelitev v soglasju 'z zakonskim načelom “en volivec en glas”. CJela jim je v_ komunizma, ki ga je ^ tIrn preje izkoreniniti. SVate ^ miselnost bogatih *iSo piskih slojev; žal pa jih j 'Jmi v Latinski Ameriki; kio q v Vsaki državi južno od Je g|.rande več kot preveč. To •>- avPi /Vzrok, zakaj Zveza * °dek Višje minimalne plače v veljavi WASHINGTON, D.C. — S 1. februarjem stopi v veljavo določilo o povišanju minimalnih urnih plač. Dvignile so se za okoli 6 milijonov delavcev od $1.40 na $1.60, za okoli 1.3 milijona delavcev pa od $1.00 n a$1.15. Računajo, da bo povišanje tekom letošnjega leta povečalo v celoti delavske zaslužke za okoli 2.3 bilijona dolarjev. Parne! še ni zmagala nad brezskrbnostjo Večina javnosti še vedno podpira politiko “topov in masla”, večina je še vedno proti povišanju davkov. CLEVELAND, O. — časnikar Harris je ugotovil potom povpraševanja po vsej deželi, da se strinja še 48 7< javnosti s stališčem zvezne vlade, da je treba kljub vojni v Vietnamu skrbeti v dosedanji meri za notranje potrebe dežele. To je, kot pravimo, politika “topov in masla”. Da taka politika slabi finnč-no moč dežele in tudi vsakega posameznika v njej, ker povzroča inflacijo, to ljudi še ne vznemirja v taki meri, da bi nastopili proti njej. Johnsonovi politiki ‘topov in masla’ nasprotuje 39% povprašanih, za povišanje davkov, kot sredstva za kritje izdatkov vojskovanja in omejevanje inflacije se jih je izjavilo le 29V> ■ Proti povišanju davkov se je izjavilo 58% povprašanih. če bi bila res skrajna sila in bi dežela ne zmogla istočasno “topov in masla”, se je 52/v povprašanih odločilo za podpiranje vojskovanja in omejitev izdatkov za socialne potrebe, posebno za obnovo mest in boja proti revščini v mestnih slu-mih in getih. Le SO'/i jih je izrazilo prednost za “maslo” na .škodo “topov”. Gallup je med tem dognal, da je porastla podpora predsednikovi politiki v javnosti od preteklega oktobra za 10% in jo odobrava sedaj 48% volivcev. izgubljene vodikove bombe ostale m ledu THULE, Grenkimi. — Skupini posebnega oddelka letalskih sil se je posrečilo najti dele štirih vodikovih bomb, ki so bile v B-52 bombniku, ko je treščil 21. januarja na led 7 in pol milj od tu in eksplodiral. Po številkah sestavnih delov so dognali, da so ti od vseh štirih bomb. Sklepajo, da so morale PREDSEDNIK PREDLOŽIL 186 BILIJONOVJZDATKOV Včeraj je ppčdsednik L. R. Johnson predložil Kongresu zvezni proračun za finančno leto 1968-1969. Izdatki so predvideni na 186.6 bilijonov, dohodki pa na 178.1 bilijonov, toda to le v slučaju, če bo Kongres izglasoval 10-odstotno davčno naklado. WASHINGTON, D.C. — Voj- ,! ostati na površini ledu ali v le- na v Vietnamu je pognala iz-du samem, med tem ko so se datke zvezne vlade preko vseh preje bali, da so prodrli skozi preteklih meja. Predsednik L. led in se potopili v morju, ki B. Johnson je predvidel v no-naj bi bilo tam okoli 600 cev- vem proračunu zvezne vlade, da Ijev globoko. bodo izdatki znašali 186.1 bili- Težava pri iskanju delov je jonov, da pa se bo pri tem treba kratek arktični dan, ko je son- še vedno odpovedati prenekateri ce komaj dve uri nad obzor- želji in druge nujno omejiti, ker jem. Večino dela opravljajo “ne moremo vsega storiti, kar pri luči. Komaj kaj manjša o- bi radi”. Novi proračun predvi-vira je mraz. Moštvo si je po- deva za 10.4 bilijone več izdat-stavilo zasilne hišice in zgradi- kov kot tekoči. Kljub naraščalo snežene koče po eskimskem jočim dohodkom s širjenjem na-zgledu. Računajo, da bo vzelo rodnega gospodarstva predvide-več tednov ali celo mesecev, va proračun 8 bilijonov primanj-predno bodo najdeni in odstra- kljaja, toda to le v slučaju, če ni vsi deli 4 vodikovih bomb. bo Kongres povišal dohodninski Glavni pilot ponesrečenega davek, kot je to predsednik pred-letala B-52 je izjavil, da je pri- ložil. Brez tega povišanja bo prišlo v navigatorjevi kabini le- manjkljaj dosegel 22 bilijonov tala od ognja, ki ga niso mo- ali celo več. gli pogasiti in ne omejiti. Ta-| Povišanje izdatkov gre do ene ko mu ni preostalo nič druge- tretjine na račun narodne ob-ga, kot ukazati posadki skok rambe, v ostalem pa večinoma /aK ek ne rodi sadov, ki br^akovala predsednici !n Johnson. O tem ^a\a naša administracija l4 bb predno bo metala jeC ^ktrje v sod brez dna, ‘\e(kaj postala Zveza za edek. • Sporočajte no-svojega kraja! ________ 40 temperatura milo, dež. Postopna _ TVJ ^ . iperatura ba °koli 'jo^° P°stepno znižanje Prepir z Brazilijo zaradi predelane kave RIO DE JANEIRO, Brazil. — V teku so razgovori o obnovi mednarodnega s p o razuma o prodaji kave. Sedanji dogovor poteče s koncem septembra in če ne pride dotlej do novega, bo cena kave zopet začela skakati. Gre za “instant” kavo, ki so jo doslej izdelovali izključno v naši deželi iz uvoženih kavi-nih zrn. V zadnjem času so začeli v Braziliji, ki je glavni pridelovalec in izvoznik kave na svetu, kavo predelovati sami. Tako je prišlo do spora, ker ZDA ne marajo dovoliti u-voza “predelane” kave. V to menda zmeljejo v Braziliji ka-vina zrna, ki jih drugače zaradi slabe kakovosti ne morejo prodati. iz letala, četudi je bilo to le dobrih 7 milj od letalskega o-porišča. ZDA dales n dragimi! NEW YORK, N.T. - V pogledu ž i v 1 j e n jske dobe so Združene države daleč za naprednejšimi državami svobodnega sveta. V pogledu moških je pred ZDA 21 držav, v pogledu žensk 9, v pogledu umrljivosti novorojenčkov je Ame- zaradi rasti programov Social Security, obresti na zveznem dolgn in povišanju plač zveznega uradništva. Izdatki so v sedanjem proračunskem predlogu precej bolj omejeni kot so bili v preteklih treh, pa še vedno ne zadovoljujejo Kongresa, ki hoče najprej imeti dokaz, da je zvezna vlada res pripravljena varčevati pri vseh ne skrajno nujnih izdatkih, predno bo izglasoval povišanje davkov. Proračun predvideva 43% do- so Avstralija, Islandija, Francija, Belgija, skandinavske države itd. rika na 15. mestu. Pred nami hodkov od osebnega dohodnin skega davka, 18% od dohodninskega davka korporacij, 22% od prispevkov za Social Security, Pri vsem tem je zdravstvo [9% od davka na prekomerne v naši deželi na višku; imamoIdohodke in 4%. iz drugih virov, zdravstvene ustanove, ki jim ni Izdatki so predvideni: 43%> za para na svetu. Kar ni v redu, jaarodno obrambo, od tega 14% je povprečna !n splošna zdrav- 'za vojskovanje v Vietnamu; 20% stvena in bolniška oskrba. To velja tudi za zobozdravstvo. Od vsakih 5 Amerikancev vsaj eden ne pride vse življenje do zobozdravnika! Glavno koti-šče bolezni je v revščini slu-mov in getov v mestih, pa tudi revščina na podeželju. Revni bolniki so deležni tudi zelo “revne”, če sploh kake zdravstvene nege in bolniške oskrbe. — V Ameriki porabimo toliko žarnic, da jih pride povprečno 12 na osebo na leto. sklad za Social Security, 13%> za javno upravo in druge potrebe, 11% za vzgojo in socialno skrbstvo, 6% za obresti na zvezni dolg in 3% pomoč tujini. Vožnja s taksiji se draži NEW YORK, N.Y. — V New Yorku so se taksiji podražili za 25%. Tarifa 60 centov je povišana na 75 centov, za 75 centov na 95 centov, za dolar pa na $1.25. V Washing-tonu so se vožnje podražile za 3%. Slučaj Pueblo načenja WASHINGTON, D.C. — Slučaj Pueblo je že načel nekaj neprijetnih vprašanj, ki jih ne moremo zamolčati. Ali je zasega špijonske ladje Pueblo res presenečenje? Tisti, ki kaj vedo, pravijo, da ne: Viri iz Južne Koreje trdijo, da je bilo 6. jan. napadenih od severnokorejskih obrežnih čolnov 70 južnokorejskih ribiških ladij in pet tudi odpeljanih. Dne 11. januarja je južno-kcrejski radio poročal o vdoru dveh severnokorejskih o-brežnih čolnov v skupino 200 južnokorejskih ribiških ladij. Ena ladja je bila pri tem potopljena, tri odgnane “proti severu”. O obeh slučajih je poročal uradni severnokorejski radio s precej enakim besedilom in trdil, da so ameriški imperijalisti poslali na stotine ribiških in špijonskih ladij na bregove Severne Koreje, severnokorejski obalni čolni so ladje zdržali “na samem mestu”. Dokler bodo ameriški imperijalisti pošiljali svoje špijonske ladje v naše vode, bodo naše vojne ladje še naprej “delale potrebne protikorake”, je grozil radio Severne Koreje. Severnovietnamski delegat pri komisiji za premirje v Koreji je 21. januarja formalno protestiral proti “vdoru ameriških oboroženih špi-jonskih ladij” v sklopu južnokorejskih ribiških čolnov, 25. januarja je svoj protest ponovil. nepn/efna vprašanja Naj bodo obtožbe severnokorejskih komunističnih o-blasti popolnoma ali pa tudi le deloma točne, so vendarle zadosten dokaz, da severnokorejski komunisti ne bodo trpeli takega stanja ob svoji obali na Pacifiku. Že navadna pamet bi svetovala, da bi bile morale naše ogledniške vojne ladje biti bolje zastražene, naj se nahajajo kjerkoli ob azijski obali na Pacifiku. Izgovor, da se taki slučaji stalno ponavljajo in da niso nič izrednega, ne Obsežni rdeči napadi Ko jc propadlo novoletno premirje, so rdeči napadli letalsko oporišče pri Da Nangu in še vrsto drugih krajev in postojank. SAIGON, J. Viet. — Komunistične gverilske enote so napadle vojaško letališče pri Da Nangu in uničile 6 letal, 7 pa jih poškodovale. Škodo cenijo na blizu 25 milijonov dolarjev. Rdeči so napadli več pokrajinskih glavnih mest, med drugim tudi sam Da Nang, drugo naj večje mesto v republiki. Ko je vlada v Saigonu zvedela za obsežne komunistične napade, je odpovedala novoletno premirje, ki bi moralo predvidoma veljati do jutri zjutraj. Za severne province na področju 1. armadnega zbora je bilo premirje odpovedano že včeraj. Rdeči so uradno začeli novoletno premirje za praznovanje Teta preteklo soboto, pa se ga niso držali. Kljub objavljenemu premirju so obstreljevali postojanke pri Khe Sanhu in napadli oporišča v Osrednjem višavju vzdolž meje Laosa in Kambodže. Zato je zavezniška stran včeraj odpovedala premirje za 5 severnih provinc. Ko je predsednik republike Van Thieu zvedel za obsežne rdeče napade danes zjutraj, je odpovedal premirje za vso deželo. Vojna divja dalje z vso svojo ostrostjo. Zavezniška stran jc bila premalo čuječa, posebno ker je precejšnje število južnovietnamskih vojakov odšlo domov na obisk za praznike. Rdeči so položaj izrabili in uspeli prodreti v vrsto pokrajinskih glavnih mest. Tako so obstreljevali in poškodovali vojaško letališče in druge vojaške naprave pri Nha Trangu, pa prodrli v samo mesto in napadli radio postajo in vladne urade. Prodrli so tudi v mesto Pleiku na Osrednjem višavju in napadli v’eč vladnih poslopij in naprav. Zadnje vesti TOULON, Fr. — Francoske pomorske oblasti še vedno iščejo pogrešano podmornico Minervo. Izginila je preteklo soboto Iz Clevelanda in okolice Pisarniško moč iščemo — Uprava Ameriške Domovine išče izkušeno pisarniško moč za splošna pisarniška dela. Predstavite se osebno ali se javite pismeno. V Arizono— Pretekli teden je odpotovala Mrs. Gertruda Jevec iz Loraina, Ohio, v Arizono na obisk k svoji hčeri. Vrnila se bo enkrat v maju. Prijetno spremembo in obilo razvedrila v arizonskem podnebju! Na pravi naslov— Zvezna davčna uprava opozarja tiste, ki so preveč vplačali za zvezni dohodninski davek in imajo zato pravico do povračila, naj svojo prijavo pošljejo na Central Region Service Center, Cincinnati, Ohio 45398. Tisti, ki morajo še doplačati, naj pošljejo prijavo s čekom na District Direktor, Internal Revenue Service, 1240 E. 9th St., Cleveland, Ohio 44199. Za rjuhe prosi— Velezaslužna javna ustanova American Cancer Society prosi za čiste, že rabljene in izprane rjuhe, bele ali barvaste, za obve-zovanje svojih težkih rakastih bolnikov. Tisti, ki bi take rjuhe radi darovali, naj jih prinesejo v East Side Service Center na 2917 Mayfield Rd., ob ponedeljkih in sredah od 10. dopoldne go 3. popoldne, ali ob četrtkih od 7. do 8. ure zvečer. Družinski praznik— Danes praznujeta Mr. in Mrs. Louis R. Erste, 3813 Schiller Avenue, 57-letnico svoje poroke. Čestitamo in jima želimo še mnogo zadovoljnih let sredi otrok, vnukov in vnukinj ter prijateljev! Poplava v Eastlake— Zaradi deževja zadnjih dni je Chagrin River v Eastlake preplavila bregove in začela poplavljati nizko ležeče predele ob strugi. Preteklo noč so zaradi naraščajoče vode izpraznili 300 domov v bližini reke, 250 pa jih nemara še bodo, če se ne bo naraščanje reke ustavilo. Pokorny bo nastopil novo službo— V petek bo državni poslanec Frank R. Pokorny nastopil mesto okrajnega komišenerja na mesto umrlega Henryja W. Speetha. na točka; v njeno bližino se ne smejo podajati špijonske ladje brez vsakega varstva, pa naj bodo tudi zunaj korejskih teritorijalnih voda. Novi federalni tajnik za narodno obrambo, Clifford je zato že izjavil pristojnemu senatnemu odboru, da bo preuredil varnostni sistem za ogledniške ladje. Zagovorniki Pent agona trdijo, da je vse skupaj kvečjemu posledica zanikr-nosti. Pa smo podobno za-nikrnost doživeli pred drugo Tudi letos brez vize v Jugoslavijo CLEVELAND, O. — Jugoslovanski informacijski urad v New Yorku je sporočil, da je kakih 25 milj od pristanišča j Jugoslavija odločila, da tudi v Toulon, ko je sodelovala pri I letošnjem letu do 1. novembra pomorskih vajah. Ima posadko | ne potrebuje noben tuj držav-52 mož. lian. ki ima redni potni list svo- drži. Ne drži tem manj, ker svetovno vojno v katastrofi ni nobena tajnost, da je lu- ka Wonsan obenem tudi kraj, kjer imajo komunisti svoje največje vojno letališče v Severni Koreji. Wonsan je zanje pomemb- pri Pearl Harborju, pozneje pa pri posredno namignje-nemu vdoru kitajskih čet v Korejo 1. 1950. Sicer pa: Ali je to še zanikrnost? TEL AVIV. Izr. — Izraelske, britanske in ameriške pomorske sile iščejo sledi za od preteklega četrtka pogrešano izraelsko podmornico Dakar. Podmornica ima 69 mož posadke in zalogole kisika za do 10 je države, jugoslovanske vize. V Jugoslaviji lahko ostane do treh mesecev, za dalj e bivanje je potrebno posebno dovoljenje. To določilo velja tudi za jugoslovanske državljane, ki dni pod vodo. Čas za njeno |imajo istočasno tudi državljan- rešitev se torej naglo izteka. VATIKAN. — Papež Pavel VI. je včeraj sprejel južnoafriškega zdravnika dr. Barnarda in blagoslovil njegove napore za napredek zdravstva in uspeh njegovih operacij srca. Dr. Barnard je dejal po sprejemu, da je z njim izredno zadovoljen. Sam sprejem dr. Barnarda pri papežu naj bi bil znamenje, da Cerkev nima prehudih moralnih pomislekov proti “presajanju src”. CAPETOWN, J. Af. — Dr. Blai- stvo kake tuje države in uporabljajo njen potni list (ameriški in kanadski državljani rojeni v Jugslaviji ali od v Jugoslaviji rojenih staršev.) __ hergu se je zdravje že toliko popravilo in okrepilo, da računajo, da bo okoli 7. februarja odpuščen iz bolnice. To je edini preživeli bolnik, ki so mu presadili srce. Štirje drugi so umrli, med njimi M. Kas-perak, ki so ga pretekli petek pokopali v Clevelandu, Ohio. i&Rišsut iiomovim ti: 17 Gl. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Oliio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: 2* Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece fca Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5 50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year mu jih bo Johnson, kajti tudi on ne bi mogel iti pred VO-,ska pristava; po $10.00: Mrs. O katerem smo se menii na teh zbere vsako leto naivec °, livce praznih zakonodajnih rok. Tako lahko rečemo, da bo ,Ton^ka Kodrič in John R. Te- dveh sejah. Podrobnosti bomo (ceV’ posve m e os a Kongres omejil svoje delo na pakonodajo, ki je zvezana s lich- pa v drugih pismih obravnavali. stv£ri; . proračunom in na zakonodajo, ki se da izkoristiti pri volitvah. Vse drugo bo obležalo in čakalo na boljše čase. Ako bo sila velika, bo pa izglasovano še par zakonov kar na hitro roko. Besedila teh zakonov pa ne bodo ravno vzgledna naj jih ogledujemo s katerekoli strani. Hitrica ni namreč nikjer dobra, posebno ne v politiki. Dober politik je tisti, ki veliko misli na bodočnost, zato pa | omeji svojo zgovornost na stvarnost tekočega časa. Koliko pa imamo takih v Ameriki? Našteli bi jih lahko na prstih ene roke. , Ne bo pa naša dežela radi tega propadala. Je že prebolela veliko hujše krize. Žalostno je le to, da na račun revnih slojev. Revež je zmeraj revež, kakor ga obrneš. V zadnjem poročilu sta se mi Zelo žal nam je, da nismo z za-3 Pričakujemo, da bodo leb)S vrinili dve neljubi pomoti: po-'četkom leta vere združili začet- ma braR Baragove šviamice, družnica št. 14 SŽZ Euclid, O. je ka Baragovega leta, ker je bila kor se nekaj sliši. Če bodo izs darovala $200.00 in ne $20.00, prav na god sv. apostolov Petra pravočasno, bi bilo močno P kot je bilo porročano. Podruž- in Pavla 1967 sto sedemdesetlet- poročljivo, da jih tudi po niča št. 73 SŽZ je iz Warrrens- niča Baragovega rojstva in kr- skih župnijah v zamejstvu io ,ville Heights in ne iz Warren, sta. Sredi tega leta bi obhajali seljenstvu opravljajo. V Ohio. Prizadete prosim, da mi stoletnico Baragove smrti, za- (hni bomo, če bo le mogoče, o oprostijo. ključih pa bi Baragovo leto spet bajali Baragov mesec od 7. n BESEDA IZ NARODA Frank A. Turek, tajnik s praznikom sv. apostolov Petra r\ n T“» . _ TV /r A ! • - T~» T „ 1 f\CO -v« /-v 2»/-» 986 Bryn Mawr Ave. Wickliffe, Ohio 44092. • in Pavla 1968. Sedaj pa ne kaže —--j—--------------------------------------------------------^ 'drugega kot slaviti Baragovo le- "ika Kristusa Kralja in prazru* ^^^ -w-w4-^7^9 rt-\/-vw-xyx r\rr7.1 Uh yemibra do 8. decembra 1968. Okoli misijonske nedelje, praZ Iz kola v kot Second Class postage paid at Cleveland, Ohio 83 No. 21 Tuesday, Jan. 30, 1968 Kaj pa letošnje kongresno zasedanje? Klub slovenskih upokojencev v Euclidu pripravlja veselico Kongres bi bil moral praviloma začeti svoje letošnje zasedanje že v začetku januarja, pa si je privoščil dolge božične in novoletne počitnice in se vrnil na Kapitol šele sredi meseca. Da pa politična javnost ne bo pričakovala od njega kaj posebnega,je že lani lekel, da bo nadaljeval delo, kot ga je pustil v lanskem zasedanju- Politična radovednost ni prišla na svoj račun, zato se je pa za prvo sejo letošnjega zasedanja res malokdo zmenil. Še dnevniki so ta politični dogodek omenili le mimogrede. Šele predsednikova poslanica o stanju unije je razburila naš politični svet za par dni. Čeprav je bila pregledna in konstruktivna, si senatorji in konpresniki niso vzeli njene vsebine preveč k srcu. lo se najlepše vidi iz republikanske “spomenice ’, če smemo tako imenovati skupen odgovor republikanskih članov Kongresa na Johnsonovo spomenico. Tudi v republikanskem dokumentu iščemo zastonj nove ideje ali pa vsaj novo tolmačenje sedanjega položaja naše dežele. Prvi vtisi o novem zasedanju niso torej Bog ve kako dobri za kongresnike in senatorje. Vzbujajo sum, da se bo Kongres le malo menil za izredne zadeve, ki jih je naša sodobna stvarnost kar dosti nagrmadila in da bo politiziral “kot po navadi”, čeprav smo v volivnem letu in bi morali kongresni politiki pokazati nekaj več uspehov kot druga 1Cta Da tako misli vsa dežela in ne samo nekaj poklicnih opazovalcev življenja v našem Kongresu, je pa poskrbel Harrisov poizvedovalni zavod. Dognal je namreč,^ da so ljudje s Kongresom še manj zadovoljni kot z Belo hišo. Do-Čim je Johnsonova priljubljenost padla na 43%, je ocena kongresnega dela padla na 41%. Razlika je majhna, pa vendarle veliko pomeni. Da javnost tako malo ceni predsednikovo delo, ni samo vzrok le število napak, ki jih Johnson dela, še bolj je za nizki odstotek odgovorna živahna kritika njegovih številnih nasprotnikov in tekmecev, ki skušajo vsak njegov korak naslikati kot veliko napako in ga naslikati kot nesposobnega predsednika. Splošna javnost pa ne zasleduje v podrobnostih dela, ki ga opravlja Bela hiša, zato ne more presoditi, ali je kritika povsem upravičena ah ne. Četudi kritiki ne da prav na celi črti, pa vendarle pade pod njen vpliv in pride do zaključka, da Johnson ne zna opravljati svojega posla. Drugačna je stvar pri Kongresu. Kongresno delo je tako obsežno in tako zapleteno, da njegovega poteka od dneva do dneva ne obvladajo niti kongresni časnikarji, kar prav lahko vidimo vsak dan iz njihovih poročil o kongresnem delu- Ogromna večina volivcev ga sploh ne zasleduje in le slučajno ujame tupatam, kaj delajo kongresniki in senatorji na Kapitelu. Pa še takrat zammajo bolj senzacijo-nalne novice in ne tiste, ki so res politično važne. Da je lani Kongres na dolgo in široko obravnaval ne ravno čedne zadeve senatorja Dodda ali kongresnika A. C. Powella, to je morda temu ali onemu volivcu še v spominu. Kako zanikrno je pa Kongres obravnaval gospodarsko zakonodajo, o tem se mu pa niti ne sanja. Kdo bi se torej čudil, da večina Amerikancev sodi kongresno delo le po slučajnih poročilih o tem ali onem predmetu. Kako naj si pri tem ustvari o njem zanesljjivo sodbo? Če jo ima, si jo ustvari po občutku in ne po pameti. Razlika v oceni predsednikovega in kongresnega dela 'je torej velika. Ako bi volivec tako dobro sledil kongresnemu delu, kot sledi lahko predsednikovemu, bi verjetno njegova sodba pokazala veliko večjo razliko kot dva odstotka, seveda v korist predsedniku. Ali smemo pričakovati letos posebnih podvigov na Kapitelu ^ Bi jih morali, ako bi se Kongres držal svojega in predsednikovega programa. Kongres je že lani obljubil, da bo letos nadaljeval lansko nedokončano delo in ga tudi končal. Predsednik Johnson mu je v svoji spomenici o stanju unije navalil še novo delo v tako velikem obsegu, da bi Kongres res moral napeti vse sile, da ga opravi. Trdna in odločna volja bi bila tem bolj potrebna, ker od avgusta naprej ne smemo niti misliti na redno delo na Kapitelu. Naj-prvo bodo v avgustu konvencije, potem bodo počitnice ob Dnevu dela, nato pa pridejo divji tedni volivne kampanje. Kateri politik naj pa takrat mirno sedi v Washingtonu in dela “kot po navadi”? Zato lahko mirno rečemo, da se bo Kongres obiral tja 'do Dneva neodvisnosti, potem bo pa njegova vnema za delo začela pojemati. Tako je bilo še vsako volivno let in tako bo tudi letos. Na razpolago mu bo torej komaj polovica delovnih dni, kolikor jih ima praviloma vsako poslovno leto na Kapitolu. In kaj bo v njih opravil? Najprvo mora izglasovati proračun in vse pooblastilne zakone. Brez tega se ne bi mogel noben kongresnik in senator pokazati pred svojimi volivci- Povrhu bo izglasoval še nekaj zakonov, ki se dajo izrabiti v volivni kampanji. Če jih sam ne bo nabral, mine Dicke, Johanna Suscha, Mary Fludernik. Po $2.00: Mary Girdaukas. Društvo Kraljica Majnika št. 157 KSKJ in posamezni člani to od 19. prosinca 1968 do 19. Vseh svetnikov bomo bozjeg prosinca 1969. služabnika škofa Friderika B Odbor Južnoameriške zveze aga počastili s skupno prirea ima tele predloge: viJ°- G- Nikolaj Jeločnik je v STOCKTON, Calif. - Da bo ^ ^ ,bi vsi slo. |veliko delo rad vzel v svoje 1,varen pred streli, so kalifornij-'^. ki Baragova oltar- metniške roke. Slovenski so^ skemu governerju R. Reaganu ^ marj opravljali p0. svet je pa objuibil, da bodo ^ v njegovi delavni sobi, kjer pre- .n dl.u,žinah) pa tudi ctroci namesto Slomškove P živi večji del dneva, nadomesti- y cerkvi m0litev za Ba- reditve imeli skupno Barago li staro steklo z neprobojnim. ^ beatifikacijo_ Morda bi'prireditev. Pevski zbor Ga^ M; Clc Ve: Ški “ ----- “ ^-----J ragovo beatifikacijo. Morda m - * —- - 1( Zelo pametno! Zanima me samo * ^ ki jQ jfe u,glas_ b0 svojo dvajsetletnico združUj ali bom dočakal, ko se bo moral ... „ ___stnlptnirn Baragove smrti i11 EUCLID, O. — Prvo sejo letos je imel klub 4. januarja. Bila je lepo obiskana, saj so bili zasedeni vsi sedeži. Veliko je k takemu obisku pripomogla objava, da bosta na seji kazala slike iz Slovenije rojaka Joško Jerkič in John Terček. Obema se naš klub za to iskreno zahvaljuje. Predpust je in treba se bo malo zavrteti, pa naj bomo že mladi ali stari. Naš klub priredi predpustno veselico 11. februarja v ^Slov. društvenem domu na Re-char Avenue. Kot vedno bodo ■ naše kuharice poskrbele za okusna okrepčila. Tudi točaji so že !pripravljeni, da bodo vsem naglo postregli. Za ples nam bodo igrali Grabnarjevi fantje. Vstop-'nice so že dalj časa na razpolago. Ni jih več veliko, ker smo jih 'samo 500 naročili. Kdor bi jo še rad, naj takoj kliče blagajnika jAndija Božiča, tel. 481-4871. Na razpolago so tudi pri podpisanem. Vstopnic pred vhodom v dvorano ne bo na razpolago. Kuharice morajo-pravočasno vedeti, koliko obrokov večerje je treba pripraviti, če naj gre vse v redu in gladko. Vstopnica stakne $1.75 za osebo. Povabite na veselico tudi svoje mlajše prijatelje. Začetek bo točno ob štirih popoldne. Večerja bo na raz-'polago do sedmih. J Predsednik L. B. Johnson nam je v svojem poročilu o stanju Unije govoril o velikem pri manjkljaju v zunanji plačilni bi gaj ne $25.00 , posamezno pa so darovali po $5.00: Rev. David So-kalis, Mary Segalle, Frances Me-lanz, Frances Tagel, Anton Ko-rosbetz, Anton Maticich $3.00. Po $60.00: Mr. in Mrs. Joseph F. Baumann. Po $30.00: Gerend — Haber-mann. Po $25.00: dr. Sv. Cirila in Me- 157 KSKJ in -posamezni člani ali bom dočakal, ko se bo moral ^ fesor Alojzij Gerzinič, stoletnico Baragove smrti i*1 skupaj $53.00; iz drušvene bla- po ulicah voziti celo v oklepnem ^ tud. ,. južnoameriška ,ta namen izvedel lepo pripra' tfMn« MAnn nncnmp>7nn na so avtomobilu, da bo varen pred Baragova 2Veza'ima na razpela-en koncert. Vmes bo pa ^ m -»rvN-v» /-«»r i /-J t t -f n /-»4”/-v/-*'r-* r» O ! U M Jf J X* »7 sv ' gleških, nemških in španskih po- začele že to leto po slovens* . UJČirčlKU VČt Z-VCŽsCl 1X110- no J. cmjjrvxv* | v ~ ct nepridipravi dvajsetega skelet- n tisoč slovenskih> an_\vrsta manjših proslav, ki so I . S. v... ... v___, _____začele že to leto no sloveli .? Javno mnenje potrjuje, da je dobic s’ kratkim Baragovim živ- kalifornijski governor devet ljenjepisom in več molitvami za toda št. 144 KSKJ, dr. Sloga št. ___ ______)______j____________ 4 JSPZ, Mr. in Mrs. Frank Trat- !proti rabi angleškega jezika v ter, Mr. C. J. • '................. gan Savings & --------, ------- jpenuiran pu Aaiuiiiaiu ri- Martinčič v windsor;)U- Tu_ xw --------- Vauits. .Shenanu, je sestavil 12 strani dol- di vsi sloVenski duhovniki vam tem svetu- Prav gotovo bl ZUji- Po $20.00: Mr. in Mrs. Frank |g0 pismo na poglavarja katoli- bo(Jo radi po.magaii. Nanje se še ži1 vsa3 majhno cerkveno Vogrin. mesecev pred volitvami za sedež v Beli hiši pri državljanih bolj poznan, kot je bil svoj čas pokojni predsednik F. J. Kennedy. Father Gommar A. De Pauw iz Z6 vv. ^ -a domovih zlasti s skioptičfl' ^ predavanji iz Baragove rejs^ njegovo beatifikacijo. Obrnite se naravnost v Adrogue, ali pa v Lemont na ameriške Brezje, na Slovensko pisarno v Clevelandu in Slovensko pisarno v New Yorka, kateri je bil v borbi XorontU! pa na dve gore5i ,Bara- ca Jakliča, ki se je v življe^J med Slovenci najbolj mučB j delom za Barago, pa prejel malo plačila in hvaležnosti 1^ .Ho j bodo radi pomazan. iNaTijG sg sg j j jške cerkve papeža Pavla VI. V bno obračamo, naj bi to le- (kovanje za toliko delo, pa g Po $10.00: Mr. in Mrs. Joseph ;njem se zavzema za vrnitev la- to veliko delali za Baragovo za- lbilo od nikoder. Seveda so v ^ | ^ vciiruu u.cia.11 Brulla- ^ jtinščine v bogoslužje. V slučaju, devo Zlasti a jabZ prosi, naj Po $5.00: Anton Planton, Mr. da bi Vatikan ne imel razumeva- b- gotovo vse, kar leze in bi prav gotovo vse, kar leze in in Mrs. noger i lanron, mr. m nja za posianico, bo imenovani mimo de) opravijai0 devet Mrs. Henry Hiebing, Mr. in Mrs. .father pričel gibanje za delitev dnevnic0 pred stoletnico Bara Matt Kramz, Mr. in Mrs. ;opravljanja bogoslužja v kato- smrti; pred praznikom sv. Joseph Rupnik, Mr. in Mrs. Ed- (li§ki Cerkvi med angleščino in a|postolov Petra in Pavia ter pred ward Sheck, Mr. in Mrs. Florian -latinščino. Gibanje se imenuje iq nrnqinf,Prn ipta 1969 Slapni-k, Mr. in Mrs. Ferdi„md -Stari tradicijonaUzem •' |l9Jj^ner,y. t0 let„ izdati V Montani je dobro poznani vgaj 24 številk Baragovega vest Yellovstone park, .......... , vW’1' hu drugega vat. cerkvenega % ra take stvari že bolj odveč- zato toliko več molimo zanj- ^ nimivo je, da sta oba velik3 ragoslovca: dr. p. Hugo BreP dr. Franc Jaklič šla k Bogu Ferenc, Suscha Meat Market, Josephine Slapnik, Anton Fale, Mr. Walter J. Brand. p. , kateri nudi njkc(j da tjudi čimbolj sezna- _ .0 ^ r ipoleg narave in živalskega bitja nila z vgemi trenutnimi vpraša- Po. $3.00. Mi. in Mrs. Josep tudi novo čudo-pojoče jezero. ^ y zvezi z delom za Barago- pSnn Mr In Mr, Pr^nk lBtrokovnjaki se bavijo z zadevo, yo oltarsk0 čast. Pošiljamo ga Po $2.00. Mr. in Mrs. Prank kateri pa še niso prišii do izvira zastonj vsem) ki hočejo; le za kak in razlage. Ob meglenih dnevih, majben dar prosimo, kdor ga v času ko slana gospodari po je- 'zmore. jABZ dela v tako skrom Gorenz. Ameriško nje $110.00. Slovensko Združe-(Zbrala Josephine plačilo prav na praznik madežne. Gotovo jima je go izprosil to lepo milost. J Brezmadežni, ki jo je Barag3 -E da aploh more $25.00; po $5.00 pa so darovali: Josephine Dragan, Joseph Go-vek, Joseph Gorenc, Amalia Gehr, Josephine Kerwin, Toni | ^ iiidjiicrii : v pravo, ubrano harmonijo. Mar- kaj gtbati_ - sikdo se bo morda začudil, pa je, Vgak ^ bo šla v tigk pomem. vendar neodkrita resnica Tudi ^ knjiga o uslišanjih na Ba. pri nas doma v prelepi Slove- v tiiei hn manjkljaju v zunanji plačilni bi- ^ x ,rk Fr tnpp, Pie Pn tt x-P i T-- ragovo priprošnjo. V njej bo . : . . . ... iRetell, Rudy lurk, r ranees Hie- nj„ v hiižim -Hotiča pri Litiji so . . , , v, , lanci. Napovedal je omejitev po-j 1 , .1q A(,Vo,- ^ J , , , , .V, najprej lepa vrsta člankov in ^ , , j v a setz, Ludmila Acker, rame in i;udie vedeli novedati o pojočih . %, • t x- 1 • lovan, v prekomorske dežele, v |F Grabneri AnM Zavrl,! J a0 rihajali iz tol. ° pragov, svetoat. ta kolikor niso res potrebna m m,)-, Julia Valencieh. C * ’ ........ ......... m kor niso res potrebna in nuj-i, Valeneieh' l S° '"i' , so jih napisali duhovniki in lai- na. Izjema naj bi bili le učitelji, An J Cveto' ^ ”** ST TJ W U *> WB raztrreseni na vseh učenci in ijudje, ki imajo on-S ita' “ “ * učenci in ijudje, ki imajo on-,^-—, Mary Segalle: ^“ ^ S'ede rb^ZaXlX^-Vsi ti so iz -She-boygana in ko, za ^vo J J cerkev. Na ovin- ~ ^ ^ vemo, vendar upamo, da bo slo- venskim ljudem, ki imamo skoraj vsi tam bližnje sorodnike, pot v Slovenijo možna brez posebnih ovir in novih stroškov. ! Na svidenje na veselici 11. februarja v SDD na Recher Avenue! Frank Rupert vsi u so ^ ; “ za novo larno frKev- šnjo, zbrana iz vseh slovenskih Zg0l?..0”Cn]“ Je SkUPna VS k“- kicr ima Savo P“a“ska"1 Verskih -listov iz domovine in za- tolmun so se konji splasih m so . , , r 7H„mRtva; več Usli- ta $650.00. Iz Forest City, Pa. nam je po- skupno z zvonovi pokopani v glo mejstva ter zdomstva; več ušli- stala Rose M. Chesnick $90.00 in bini vode. Stari očanci so kimali UradnoJsmo se Dbrni|i v darovali so: j rekoč: “Zvonovi zvone . Mar- Ma t da bi nam še od tam Po $10.00: Mary Saver. -sikdo se je nasmehnil ob takem ^ usmanja oblJu. po $5.00: Joseph Franceriti, razmišljanju. No sedaj pa smo ^ jlh je sicer dobri pater Mr. in Mrs. Ed Francoski, Father |Več tisoč kilometrov od tega kra- ^ Ja jih do danes še Francis Kovačič, Irene Kova- ja, pa tudi v Yellovstone jezeru nism .eb r rancis xvuv^v., xxxxvcx- Jaj pa ,,ual v i uuuvoou.xx. jx-x-v-xx. . . xt cic, Fannie Orasin, Mr. in Mrs. 'p0jo . . . Kdo? Ce bi vedel bi P J • l ± J 'v r ^ i: i — v-v-, Darovi za Slovensko kapelo v Washingtonu CLEVELAND, O. — Iz Chi- caga nam je tajnica tamkajšnje-1 Po $2.50: Mrs. Margaret Ku- 'ga odbora za Slovensko kapelo, sar, Mrs. Mary Longer. J J , v-v o Baragu; upam, da bo tudi ta Maks Simončič zvezek mogei jziti v Baragovem ------g letu. Pok. p. dr. Hugo Bren ima Šo eno argentinsko pismo še vedno veliko znancev in pri- _____ jateljev ter dobrih duš zlasti v ADROGUE, Arg. — Zelo veli- Združenih državah. Hvaležen Grosel. Po $3.00: Joseph Pavlovich, ■Mrs. Frances Lauricha, Mr. in Mrs. John Tomazic. Ameriki in ga. Albina Novak poslala lepo ! Po $2.00: Mary Kovacic-Bun-jko misli -se je nabralo na mo- sem vsem ki ste v . ,vsoto $5,627.00. Imena daroval-'nell, Evan Kovačič, Paul Kova- jem lanskem potovanju in po vr- Kanadi radi sirih prvi zveze . ! cev so bila priobčena v angleš-cic, David Kovačič, Donald Ko- nitvi v Adrogue, ki bi morda Posebno hvaležnost sem ^ o zan 'kem delu Ameriške Domovine tvacic, Mr. in Mrs. John Trevan, zanimale slovenski živelj v zlasti p. Bernardu Ambrožiču, i 19. januarja 1968. Prav lepa hva- Mr. in Mrs. Ed. Žgavec, Joan zdomstvu in zamejstvu. Ker bo je tako lepo število prvega zvez-'la g. Fredu Orehku za poročilo, Lauricha, Mr. in Mrs. John Sku- čez mesec dni že stoletnica Bara- ka Hugonovih spisov spravi ker je meni s tem prihranil pre-'bic. \tlove smrti, se mi zdi več kot med Slovence v Avstraliji, cej dela. Po $1.00: Pauline Bailys, Justi- primerno, da se morda skupaj I Te dni se bomo po sklepu od- Iz Sheboygana, Wis. nam je ne Skuba, Eva Skuba, Mary Pa- 'pomenimo, kako bi stoletnico bora s posebnim pismom obrca Marie Prisland poslala skup-'savage, Mr. in Mrs. Ed. Tuchek,'smrti junaka, ki mu po mislih nili na slovenske duhovnike no do sedaj nabranega $650.00, kar so prispevali kot sledi: Podružnica št. 1 SŽZ in posa- iz blagajne $25.00, posamezne članice pa so mezne članice $152.00 in Alice Krall in Mary Kosič. To- škofa dr. Gregorija Rožmana ni Južni Ameriki in morda tudi v rej skupaj iz Forest City $90.00. para, kar moč prav in dostoj- Evropi. Vsebino bomo objavili Mr. John Petrič iz Clevelanda |no proslavili. Tam najbrž več ve- tudi v Ameriški Domovini za slo- XVXX . O WliiX X ---—----------— ( X----- --- sicer nam je poslal naslednje pris- ste. Veliko stvari boste izvedeli venske duhovnike v Ameriki in darovale: pevke: Frank Trepal Jr. $3.35, iz Baragove dežele. Vendar bo Združenih državah. Prosili jih X X CIXXJV *-r---- 'i-5 ----o - ---- amce pa so aarovaic; Ron Šuster $2.00; po $5.00: Mrs.’morebiti kakšna misel iz argen- bomo, naj bi zlasti okoli 19. pro- po $50.00: Josephine Remshak. John Jalovec, Mr. in Mrs. Mar- tinskega Juga Bari;agovi zadevi sinca v pridigah omenjali Bara- Po $25.00: Marie Prisland. tich, Mr. in Mrs. Louis Somrak, mogla služiti. Južnoameriška Ba- govo zadevo, pa jo tudi med Ba- Od 20 članic pri seji darovano!vsi iz Clevelanda ter William ragova zveza je imela zadnji čas ragovim letom močno po en dolar — skupaj $20.00. Trampuš $10.00 iz Madison, Wis. dve seji: na rožnovensko nedeljo Čali. * 1 G. Mate Roesmann je dobil in na drugo adventno nedeljo. V Argentini bomb božjo pbt k Po $5.00: Mary Germ, Olga bf it f IZ NAŠIH VR$ ir,, a _ • FAIRFIELD, Conn. — Sp ,oš‘5' M vani! Priloženo Vam celoletno naročnino za AmU Domovino, katera mi bo 1113 potekla. Pošiljam še pred J kom, da Vam prihranim n | trebno delo in stroške. ^il Gospod dr. Jože Gole i|Z -; števil^. waukeeja, Wis. je dne 3. januarja 1968 prav opisal naš list Ameriško vino. V celoti se strinjam 2"'^ in mu k članku iskreno c tam! Nam, ■0 slovenskim ame1* % priseljencem zadostuje, če 3 ; no preberemo tisto, kar na**- ^ nese Ameriška Domovina. B ^ -^1 bomo zadosti poučeni in i ^ njeni s splošnimi novicami 3 nas in po vsej zemeljski - CLJ XXX v Lastnici gospe Debevčev’ / v JW redništvu in upravi, vsem ig- lavcem in naročnikom srečno in zdravo novo ie prav lep pozdrav! .j * v • Joseph B0-) ST. CHARLES, lil. c.pos ---------------, —- vana uprava! Je tako priPr SV: šei V sil tr< SV' mi ča va sti St( §1: Be hi: ve za st( in misijonske dežele. V drugih pismih se bomo p°^ vorili še o marsikateri podr° sp bosti. H koncu bi vsem pripor° ve čil v molitev pokojnega dr. Fr( HANADSH4 DOMOVINA /z slovenskega T oronta v 1968 BARAGA bliže oltarju Mal^ S^° -ie umrb daleč od v e vasi v velikem svetu, ves 0Vek, a tako blizu Bogu, Slo-60 'P0 rodu, a oče Indijancev, ° Irenej Friderik Baraga, sv t°Venc* tako radi imeli BaraSa je P° na" v PreProstem prepričanju že ^ih. Mislimo tudi, da zatrdil' ^ Cerkev javno po-Sv a in ga nam proglasila za Pika. Vprašanje je, ali tudi j 1 Zasi'užimo, da Baraga doseže V A °^arja? Zadnja leta smo na-stv”* ^ubje — ljudje iz Ijud-a ~~ bolj malo zvedeli, kako Boga. “Le eno je potrebno”, je bilo njegovo škofovsko geslo. Kmalu bo 2000 let, ko so božja usta spregovorila te besede, pa vsa današnja modernost ne more dati bolj veljavnega gesla in vodila za življenje. “Le eno je potrebno”, nam se pa vsak dan bolj zdi tako mnogo stvari potrebnih mnogo bolj, kot tisto “eno”. Živimo v stoletju, ko je zlo organizirano, oboroženo in izšo-lano. Povezuje se v enotno fronto in je trdno odločeno uničiti vse dobro. Zlo danes vdira v človeka, v njegov dom in v družino skozi zaprta okna in vrata. ^ Baragova zadeva glede pro- (Tudi Baraga je moral skozi živ g ltve blaženim. Zanimanje za Ijenje voditi borbo z zlom. Ti-aragovo svetništvo je med ljud- |sti, ki to njegovo borbo razisku-v 1 Pekoliko ponehalo, ker je'jejo ne morejo nikjer zaslediti, ^PJetno tudi delo v tej smeri da bi bil kdaj popustljiv, da bi stastal°-Znaki kažejo, da se bo ob jse kdaj želel prilagoditi nosil-gtnici Baragove smrti v t. zv. cem zla. Na račun resnice in v saragovem letu vse to nekoliko škodo dobrega ni nikdar menjal ^Plenilo. Brez dvoma se bo,'svojega prepričanja; ljubezni do rflU' v6 b0d° zadevo resno bližnjega ni nikdar zatajil, pri- enjii| v roke. Ljudstvo se bo od- jateljev ni izdajal. Zato mu je e * valo. Bilo bi najlepše praznova- bilo pa naloženo trpljenje, ki ga ^ te stoletnice: Baragovo pri- 'je okušal vse življenje. Našim pozdravne besede in napovedal program popoldneva. V prvem delu so igralci pod vodstvom g. Staneta Brunška postavili na oder oratorij “Irenej Friderik Baraga”. Besedilo je napisal dr. Tine Debeljak v Buenos Airesu. Nastopili so: Recitator, zbor Slovencev, zbor Indijancev, rojenice in škof Baraga na smrtni postelji. V verzih so povedali njegovo življen-sko zgodbo od rojstva do smrti. Vmes so zapeli pevci cerkvenega pevskega Zbora “Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji” ter “Barago daj nam na naše oltarje”. V drugem delu je pa g. Anton Zrnec C.M. kazal in razlagal sklop tične slike, ki jih je sam posnel na svojih izletih po Sloveniji in Baragovi deželi v Ameriki. Pred oči gledalcev je v barvastih slikah nanizal veliko število spomenikov, ki govorijo o škofu Baragi kot Slovencu, misijonarju, škofu in svetniškem človeku. Tako smo v Torontu za- se zelo prijetno bere. Stane vezana $5.00, broš. pa $4.00. V župniji Brezmadežne s čudodelno svetinjo jo morete dobiti pri g. Ivanu Marnu. V Torontu jih ima pa Slovenska pisarna na 618 Manning Ave. Pri naročilih po pošti je treba priložiti še nekaj za poštnino. Uprava Oče v ječo, mati v grob, kam pa otroci? Bralci zadnje številke Kanadske Domovine z dne 23. jan. 1968. gotovo težko čakajo, da bi zvedeli celo zgodbo pod gornjim naslovom. Naj si M. V. sama pove, kako je bilo. “Spoštovani g. Kvas in vsi čla- ležnosti, da smem biti njegova misijonarka. Torej še enkrat “Bog plačaj”, Vaša vdana in hvaležna Sr. Marie Vincent.” Pismo te dobre slovenske duše je bilo napisano dne 12. decembra 1967 v Keimoes, v Južni Afriki. Iz njega je razvidno in to na prav otipljiv način, kako čudovito deluje božja ekonomija. Majhna družina misijonskih prijateljev zbira prispevke in jih pošilja bratom in sestram po krvi in veri, da otirajo solze sirotam. Zopet se iz Indije zahvaljuje oče Cukale S. J. ker mu je po posredovanju Baragovega misijonskega krožka v Torontu Kavčičeva družina lani vzdrževala ni krožka, najprej tisočeri “Bog učitelja, ki ima 40 učencev. Za plačaj” za tako lepo darilo 50 dolarjev. Res, kaj takega nisem pričakovala za Božič. Pred enim tednom smo dobili pet sirot. Naj starejši je v prvem razredu, najmlajši ima deset mesecev. Očeta so za šest mesecev vrgli v ječo, ker je ukradel ovco, čeli Baragovo leto, ki naj bi pri- ma^j pa je ge tisto noč umrla, il ! pr»* i n« # odi'; ■a A' 2pl se°KCl(>bro Poznanje te velike o- 'mogel hoditi ravna pota? V sve-''p. ^briosti iz slovenskega ljudstva, tosti lastne osebe. Osebna sve-t v ^ namen je koristno brskanje tost, to je bila njegova največja 1 i^arhivih, knjižnicah in muze-1skrb vsakega dne. Zaaje oltarju. današnjim koekzistencialitom in ^Nevarnost je le, da bomo pri poštimavcem ni bil prav nič po-j3Sem delu vse preveč površni in doben. Udobja prilagoditve ni is-v°mo delo za poznanje Barago- kal, ker je bil močna osebnost. !h veličin vzeli preveč komer- Kje pa je zajemal to moč, da je , v , . ... , teklo. Brez dvoma je potreb-'mogel biti nepopustljiv in da je noe vesela . Knjiga je bila de-J ■ ---- lezna mnogo pohvale m ljudje bližalo dan, ko nam bo Bog dal Barago na naše oltarje. Por. Rojstvo, ženitev in smrt Ludvika Kavška Marjan Marolt je postal znan kot pisatelj s svojo knjigo “Zori UP* 3ref 3ar»; fS a? 9 P’ [celi Sl o^: t rif ter raziskavanje v krajih nje- J Danes živimo Slovenci v ‘ go-bVega bivanja. Tudi brez de-|du mnogih problemov” osebnih slirnih sredstev za beatifikacij-'in narodnih. Včasih se zdi, da je s^ad je postopek za blažene- ta gozd neprehoden, drugič zo-nemo§oč- če bo pa kdo ta,1 pet mislimo, ^ ^ ue- ^.Stva porabil v kake drug^ rešljivi. Mar ^Ce tudi v ge tako dobire name-.biti Baraga zgled?! “Le eno je Pa do beatifikacije ne bo potrebno”! SVETOST! Če bodo ^ Še celo to je verjetno pre-'duhovniki in za njimi ljudstvo 2a °’ da bi imeli Barago samo | stopili na to pot z Baragovo pri-teP0Srednika, za advokata pri prošnjo, bodo osebni in narodni SVpt nam bo verjetno dal problemi lažje rešljivi in tudi Wnika ie, če bo njegova sve-'škof Baraga se bo zelo približal - Vir - ....... 1 ’• • *-'• so jo radi brali. Ko je že pošla so še spraševali po njej. Sedaj je Marjan Marolt napisal drugo knjigo, ki ima dolg naslov: “Rojstvo, ženitev in smrt Ludvika Kavška”. Prva pošiljka knjig je že prispela v Toronto. Gospa, ki je takoj začela z branjem, čim ji nam ne bi mogel je knjiga prišla v roke, pravi, da svetosti med ljudstvom oltarju. Bog daj! duhovniki. Da bi se samo ’ ah s svetnikom je prema- ■c* to t' ^ P° njegovih stopinjah e°a' Za njim kot za lučjo v ktrh pot do njegovega ol- P. M. najbrž od žalosti, kako bo preživljala pet otrok. Vzeli smo jih, saj če ljubi Bog skrbi za sto, bo še tudi za teh pet. Vi, dragi gospod, in Vaš ha?! krožek ste angeli ki jih ljubi Bog pošilja k nam. Bodite prepričani, da se Vas vedno spominjamo v naših skromnih molitvah in žrtvah. Imeli boste prvo mesto pri jaslicah, da bi božje Detece podarilo vsakemu, kar si želite. Prav posebno pa, da bi blagoslovilo in ohranilo čisto, srečno in zdravo Vašo družino, kakor tudi družine vseh članov krožka. Bog nam je tako dober, da se večkrat zjočem od sreče in hva- božični dar pa pravi isti misijonar: “Vam in vsem krožkar-jem prisrčni Bog povrni za krasno vsoto $50.00. Vse najubožnej-še bom tako lahko obdaroval za Božič. V njih imenu Bog povrni.” Kaj ne bi mogel vsak kristjan, ki zahaja v cerkev obrisati vsaj eno solzo vsak mesec potom naših misijonarjev in misijonark, ki se trudijo v krajih, kjer ni luči vere in ne vsakdanjega kru- Misijonski por. Katoliško prebivalstvo v Ontariju Zadnjič sem na tem mestu omenil dve največji škofiji v pokrajini Ontario: Toronto, ki drugimi škofijami v tej pokrajini. škofija Alexandria je bila ustanovljena 1890. leta. Ima samo 52,000 vernikov v 31 župnijah z 80 duhovniki, 20 3rati in 240 sestrami. Po številu vernikov ji je e-enaka škofija Fort William, ki je stara šele 16 let. Razdeljena je na 34 župnij in ima še 51 misijonov s cerkvami. Dušno pastirstvo opravlja 28 svetnih in 43 redovnih duhovnikov. Sester je v škofiji 136 in še štirje bratje. Tudi Hamiltonska škofija je starejšega datuma in sicer iz leta 1856 ter ima 193,708 vernikov. V njej deluje 145 svetnih duhovnikov in 130 redovnikov, in sicer v 140 župnijah in misijonih. Ima 707 sester in 29 bratov. Najstarejša ontarijska škofija pa je Kingston, ustanovljena 1826. leta. šteje pa samo 59,911 vernikov v 53 župnijah in 24 misijonih. V njej deluje 77 svetnih in 26 redovnih duhovnikov, 12 bratov in 371 sester. Majhna škofija je Hearst, ki so jo ustanovili 1938. leta. In samo 32,583 vernikov, 42 svetnih in 9 redovnih duhovnikov, 9 bratov, 112 sester. 27 župnij ima stalne duhovnike, 6 župnij je samo obiskovanih. Poleg tega ima še 37 misijonov. 1967. leta je postala škofija Moosonee z 2,277 verniki, 19 redovniki, 28 brati in 31 sestrami. Ima samo 14 misijonov. Ostale škofije v Ontariju pridejo na vrsto prihodnjič. vanje v tujino postalo problematično, ker je vlada omejila izvozno kvoto denarja. Anglež pa dobi za svoj funt od lanskega novembra tudi blizu 15% manj kot preje. Veseloigra v Hamiltonu HAMILTON, Ont. — “Slovensko gledališče” iz Toronta pri- je bila ustanovljena 1841. leta|haja na obisk k rojakom v Ha- V SVET IN HVALEŽEN SPOMIN OB PRVI OBLETNICI SMRTI NAŠE DRAGE ŽENE, MATERE IN SNAHE in London, Ont., ki je samo 14 mjlton z veseloigro “Moj otrok.” let mlajša. Prireditev se vrši v nedeljo, Ker Slovenci živijo raztrese- 4. februarja t.L, ob pol štirih poni po vsem Ontariju, bo bralce poldne v dvorani Sv. Gregorija, verjetno zanimalo, kako je z Pridite in razveselite se v pred- | pustnem času ob pristni domači j besedi in šali. I Vse rojake prisrčno pozdravljajo in vabijo k predstavi člani gledališča. Pacifikacija Južnega Vietnama zopet v krizi? SAIGON, J. Viet. — Pacifikacija v Južnem Vietnamu naj bi pomenila zmago nad vietnamsko OF, obenem pa tudi zmago ideje o nevtralnosti in samostojnosti Južnega Vietnama. Ta izredna naloga pacifi-kacije pa pomeni obenem tudi izredne težave, ki so zvezane s to akcijo. Saj so se rdeči terenci in aktivisti zarotili, da bodo vsakega sodelavca pri pacifikaciji gladko pomorili. Zato je bilo za našo misijo v Saigonu izredno težko dobiti primernega vietnamskega domačina, ki naj bi ga domači režim postavil na čelo pacifikaciji. Končno se je general Due Thang odločil, da prevzame to mesto. Due Thang spada med izjeme med saigonskimi generali; je nepodkupljiv, marljiv, bistre glave in po svojem prepričanju prijatelj revežev. Tako saigonska vlada kot ameriška misija sta bili veseli, da se je lotil tega posla. Sedaj hoče odstopiti, kar bo seveda spravilo vse delo na pacifikaciji v hudo krizo. Nekateri pravijo, da se je Thang razočaral nad bodočnostjo paci-fikacije, drugi pa mislijo, da so mu zagrenili življenje saigon-ski k o r u p t n i generali. Due Thang je bil namreč obenem tudi pomočnik šefa generalnega štaba in njemu so dali nalogo, da preganja tudi korupcijo. Res jo je začel preganjati in imel pri tem nekaj uspeha. To je razburilo podkupljive vojaške kroge. Najbrže so ga “z združenimi močmi” prisilili k umiku. V obrambi slovenstva sredi Dunaja V roke mi je prišla fotogra- ^°lj kot skioptičnih slik o 'fjja slovenskega visokošolskega žel?: Bar Vsilila k posnemanju. sredi Dunajskega mesta. V^ove veličina postavljena To fotografijo mi je pokazal prijatelj, ki se je te ustanove spomnil z denarnim darom. Po- ^ ^ ^ v crilLlIlčl Let vij ena liv;asnii Čas, bi ostala še vedno šov odnos do Boga ?4na' N j egi ^e?ov° razmerje do bližnje-goVe Ceprav je že sto let od nje-tea^^ti — ni niti za današnjo je Prav nič zastarelo. Vse 8ateo ’ Vse delal in vse pretrpel 2a bližnjega in to zaradi / •/ C!>ri ii* ,« / GRUPNA . potovanja 11 Kanade ali USA Javite ^ob nam Pribb™i datum in °brat ^ belite. Poštno- cijo ,a boste dobili informa- *°ront 'teč, grupe iz New York, a ali Montreala. Presc- 'teny1' bos^e nad nizkimi ce- ' kanadskih grup. Iraam0 tudi Pom, cuai eenena grupna tom at!ia iz Ljubljane v To-10 ab USA. peljemr,Car Za — Vam pri' Pa j automatic auto po $6 ^ v Ljubljano. Travel Service Ud. P. Urbanc WA 2-4161 «to 2b slal mu jo je ustanovitelj, voditelj in duša tega doma, duhovnik g. Ivan Tomažič. Ustanova in nesebično delo tega požrtvovalnega duhovnika da j misliti. Še so Slovenci, ki ne bodo dopustili, da bi slovenska stvar, krščanska stvar, umrla, bila pozabljena. Tako slovenski duhovnik sredi nemškega velemesta Dunaja brani slovenstvo in krščanstvo in njun obstoj v mladih študirajočih ljudeh. Mogoče bi se našel kdo sredi bogate Kanade, ki bi se spomnil tega duhovnika in mu priskočil na pomoč. Njegov naslov je: Ivan Tomažič, Albertgasse 48, A-1080 Wien, Austria. Ob stoletnici Baragove smrti Nedelja, 21. januarja, je bila v Torontu med Slovenci Baragova nedelja. Župnija Marije Pomagaj je praznovala spomin smrti škofa Friderika Barage, ki je umrl 19. januarja 1868. Znak praznovanja je bila posebna prireditev v župnijski dvorani. Ob 4 uri popoldne so bile v cerkvi litanije z blagoslovom, nato pa so ljudje skoraj napolnili dvorano pod cerkvijo. Prireditev je pričel g. J. Mejač C.M. s tem, da je izrekel Velika Britanija doživela lani turistični “čudež” ROZINE ZORKO Rojena pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju 15. febr. 1924. Umrla v Hamiltonu Ont. Kanada 2. febr. 1967. Eno leto in pol je trpela in umirala, vdano kot daritveno jagnje. Eno leto bo na Svečnico, kar jo je Bog vzel k sebi v večni mir. Živa kot plamen je ljubezen in spomin nate v srcih tvojega moža, hčerke in tašče. Žaluje za teboj in te pogreša župnija Sv. Gregorija Velikega in otroci slovenske šole, ki si jo ustanovila in vodila s toliko vnemo in ljubeznijo. Varuj nas in pdpiraj s svojo priprošnjo pri Bogu! Molimo, kot smo molili ob tvoji Krsti in grobu: “Daj, Gospod, duši Tvoje služabnice Rozine polno blaženost večne luči, ko si jo izvolil skozi trpljenje dolge bolezni vzeti k sebi v večni mit!” ' r - ' Družina ALOJZ ZORKO in župnija Sv. Gregorija Velikega Hamilton — Ontario — Kanada. Prvič se je zgodilo lani, da je Vel. Britanijo v pol leta obiskalo več kot milijon turistov. V Anglijo je prišlo milijon in 70,000 tujcev, se pravi 112,000 več kot v istem času 1. 1967. Potemta-jkem naj bi bilo leto 1967 za Ve-iko Britanijo eto turističnega “čudeža”. ' ^ lUfjl Takoj je treba pripomniti, da vsi turisti niso bili zadovoljni z bivanjem v Veliki Britaniji. Prvi razlog za to so cene, ki so dosti višje kot v Evropi. Razen tega so angleški hoteli ne glede na kategorijo dosti manj udobni kot na primer francoski ah italijanski, postrežba pa je še daleč od zaželjene. Kdor da o-prati srajco v angleškem hotelu, se mora sprijazniti s tem, da bo potem na njej le pol gumbov in da bo konec koncev na pol uničena. Zakaj se torej število tujcev, ki prihajajo v Anglijo, vseeno veča? Menijo, da je dandanes angleščina postala jezik, ki ga potrebuje skoraj vsak kolikor toliko izobražen človek. Potem privlači turiste radovednost: Velika Britanija je postala ‘središče mladinske mode, svetu je dala novo vrsto zabavne glasbe itd., kar turiste seveda zanima. Potem je veliko turistov, ki se zanimajo za preteklost Velike Britanije, za njene zgodovin ske in kulturne spomenike. In ker je turistov iz leta v leto več, bo vendarle treba izboljšati tudi gostinske in turistične usluge. Tujcev je čedalje več, zato pa je manj Angležev, ki potuje jo iz domovine. L. 1966 je preži Polovične cene za polete v Ameriko NEW YORK, N.Y. — Transworld Airlines so objavile, da imajo letos Evropejci, ki žele poleteti na obisk v Združene države 50 L popusta pri na-uipu letalskega listka. Družba je pozvala tudi ostala letalska podjetja, ki prevažajo potnike preko Atlantika, da dajo vsem izletnikom iz Evrope enak popust. CLEVELAND, O. Ženske dobijo delo RAZPIS SLUŽBE Uprava Ameriške Domovine išče izkušeno in zanesljivo n-radnico z znanjem slovenšči-s in angleščine, tipkanja in splošnih pisarniških del. Ponudbe na Ameriško Domovino. (x) MALI OGLASI V najem 3 sobe s kopalnico, zgoraj, zadaj, za $35. Oglasite se pri Mr. Clear, spodaj, spredaj ali kličite ME 1-3144. (21) Garažo išče Slovenec išče garažo za en avto v bližini Sv. Vida in Norwood Rd. Kličite 361-8059 po 6 uri zvečer. (21) V najem 3-sobno stanovanje s kopalnico, na 1053 E. 71 St. Za pojasnila kličite 361-0989, po 5. uri popoldne. (21) Stanovanje zastonj Družina, ki bi bila pripravljena paziti preko dneva na 2 otroku, eden star 6 mesecev, drugi 4 leta, dobi zastonj 4-sobno stanovanje na 7102 St. velo dopust v tujini okoli pet Clair Ave. Oglasite se po o. uri milijonov Angležev, lani pa mi- osebno. lijon manj. Za Angleža je poto- ^ \ Sir Arthur Conan Doyle: S IZGUBUENI SVET j (THE LOST WORLD) wrjrjsrj&'£rjrjrj$rjrjrjrjrjrj0rjrjsrj0rjrjrjr'% Summerlee je bil drupi. K.a-ka trdna duša se je čudežno skrivala v tem na videz slabotnem telesu! Vztrajal je na tem, da bi mu obesili za pleča kar dve puški: na ta način bi bila oba profesorja oborožena takoj, čim bi dospel na ono stran. Potem sem prišel jaz na vrsto in sem moral napeti vso voljo, da ne pogledam v grozno brezno, katero sem moral prekoračiti. Summerlee mi je stegnil naproti kopito svoje puške in trenutek pozneje sem že lahko zagrabil njegovo roko. Lord John pa je kar odkorakal po bukvi — dobesedno odkorakal kakor po trdih tleh, ne da bi se česa oprijel! Ta človek mora imeti jeklene živce. Tako smo prišli vsi štirje tja, v pravljično deželo, Maple Whiteov izgubljeni svet. Vsi štirje smo občutili ta trenutek kakor našo največjo zmago. Kdo bi mogel misliti, da je bila samo začetek naše največje nesreče? Dovolite, da na kratko povem o grozovitem udarcu, ki se je zrušil na nas. Zapustili smo rob prepada in se vrnili za kakih petdeset yardov v gosto grmovje, ko se je nenadno za nami razleglo strahovito hreščanje in padec. Nehote smo planili takoj nazaj po isti poti. Mosta ni bilo več! Pogledal sem navzdol in zagledal g 1 o b o k o spodaj ob vznožju stene štrleči kup vej in trsk. To je bilo naše bukovo CHICAGO, ILL HOUSEHOLD HELP INFANT NURSE Permanent. 1 child. Experienced. Recent references. For young couple. Near North. 943-0555 (21) HOUSEKEEPER Lite work. Live in, as your own home. $20 week. 472-4352 CHILDREN — GRAMMA for 2 lovely children. Room, board, and small salary in nice suburban home. 453-2479. (22) CHILD CARE — LIGHT HOUSEKEEPING Northwest suburb. For working mother in exchange for own room and board & $25 salary. Older or foreign woman welcome. 537-7198 REAL ESTATE FOR SALE 6 ROOM GEORGIAN 2 story added addition. Carpeted throughout. 3 bdrms. on. 1st, 1 up. Cabinet kit., blt-in oven & range. Fenced yard. After 4 p.m. 374-1436. (21) OAK FOREST BY OWNER Tri-level. 3 bdrms., lbs baths. Ige. liv. rm. Lge. kit. fin. bsmt. w-w carpeting. Attached garage. $21,000. 737-7366 BUSINESS OPPORTUNITY RESTAURANT Completely equipped. Good growing business. Priced for quick sale. 646 E. 47th St. 373-9379 (22) RESTAURANT BY OWNER Modern. Money maker. Seats 42. Other interests. 485-3491, evenings; or 485-3651, days deblo. Zdrknilo je morebiti zato, ker se je odkrušil rob planote? Trenutek smo bili vsi istega mnenja, a trenutek pozneje se je počasi pokazal mrki obraz obraz Gomeza, našega mešanca. Res je bil to Gomez, a nič ni bil sličen prejšnjemu Gomezu s ponižnim smehljajem in kakor krinka nepremičnim obrazom. To je bil spačeni obraz z divjimi očmi, ki je drhtel od divjega sovraštva in veselja nad posrečenim maščevanjem. “Lord Roxton!” je zavpil, “lord John Roxton!” “Well,” se je oglasil naš tovariš, “tukaj sem.” Onstran brezna se je razlegal porogljivi krohot. “Kaj pa, vem, da si tukaj, angleški pes, a tukaj boš tudi ostal! čakal sem in čakal, pa vendar je prišla moja ura. Težko se je vam zdelo prilezti navzgor, pa boste videli, da bo še težje priti navzdol. Ujeli ste se v mišnico, vi, preklete prismode, vsi skupaj!” Preveč smo obstrmeli, da bi mogli govoriti. Stali smo samo in začudeni gledali. Debela odlomljena veja, ki je ležala v travi, nam je takoj povedala, kje je dobil Gomez vzvod, da je zvrnil v prepad naš most. Njegov obraz je izginil, a kmalu se je prikazal zopet, še bolj divji kakor poprej. “Malo, da vas nismo potolkli takrat s kamnom ob jami,” je zopet zatulil, “a tako bo še boljše. Dalje časa bo trajalo pa vse več boste trpeli. Dež bo pobelil vaše kosti, pa nihče ne bo vedel, kje ležijo, da bi prišel in jih pokopal. Kp boš umiral, se le spomni Lopeza, ki si ga ustrelil pred petimi leti ob reki Putomayo. Njegov brat sem, pa naj pride kar hoče, bom zdaj srečen umrl, ker sem maščeval njegov spomin.” Besno nam je zažugal s pestjo in zopet izginil. če bi samo zadostil mešanec svoji maščevalnosti in potem pobegnil, bi se lahko srečno izmazal. A za latinske narode značilna otročja, nepremagljiva naklonjenost k bahaškemu glumaštvu je postala zanj u-sodna. Roxton, ki si je v treh država zaslužil priiimek Božje šibe, ni bil človek, ki bi se lahko dovolil tako zasmehovati. Mešanec, ki se je skrival za skalo, je lezel navzdol, a še preden se je spustil, je že stekel lord John ob robu planote in slednjič našel točko, odkoder je videl svoj cilj. Nato je počila njegova puška in začuli smo, dasi nikogar nismo videli, stok in trenutek pozneje zamolkli padec telesa. Roxton se je k nam povrnil z okamene-lim obrazom. “Potoval sem kakor slepi bedak,” je rekel bridko. “Samo moja neumnost je vam vsem nakopala to nesrečo. Spomniti bi se moral, da dolgo ne pozabijo ti ljudje na krvno maščevanje, pa biti bolj oprezen. “Kaj pa je z drugim mešancem? Morala sta najbrž oba skupaj dvigniti deblo ob robu?” “Tudi drugega bi lahko u-strelil, a rajši sem ga pustil. Morebiti ni bil udeležen. Morebiti pa bi vendar bilo boljše še njemu vzeti življenje, ker — imate prav — tudi ta je moral pomagati.” “Zdaj, ko smo bili na jasnem, se je spomnil vsak izmed nas, kako dvomljivo se je obnašal mešanec poprej, kako je včasih presenetil tega ali one- ga izmed nas njegov potuhnjeno sovražni pogled, še vedno smo se pogovarjali in poizkušali pretehtati naš novi položaj, ko je vzbudil našo paž-njo nov, čuden prizor, ki se je odiral globoko spodaj, sredi planjave. človek v beli obleki, ki je moral biti samo preostali mešanec, je letel, kot da bi mu bila smrt za petami. Takoj za njim, nekoliko yardih razdalje, smo zagledali visoko, črno po-stvo Zamboja, našega zvestega zamorca. Baš ko smo gledali, je skočil beguncu na vrat in ga stisnil z rokami. Oba skupaj sta se zvrnila na tla. Prihodnji trenutek je že planil Zambo zopet na noge, pogledal nepremično stegnjenega človeka, nam veselo zamahnil z roko in na vso moč stekel nazaj proti nam. Bela postava pa je obležala sredi široke planjave in se ni več gibala. Oba naša izdajalca sta jo iz-kupila, a zločin, ki sta ga storila, ju je preživel. Na noben način se nismo mogli povrniti nazaj na škilasto skalo, če smo bili poprej v svetu doma, smo zdaj bili doma samo na planoti. Prišli smo v povsem drugačen in poseben položaj. Tam spodaj je ležala ravan, po kateri bi lahko prišli do naših f-- čolnov, še naprej, onstran meglenega, vijoličastega obzorja je tekla reka, ki je vodila v kulturni svet. A med tem in o-nim svetom ni bilo nobene zveze. človeški razum ne bi bil NAGLO OPRAVLJENO DELO — Helikopter je po* nesel nov, težek križ na vrh stolpa cerkve v Švici brez težav in naglo. Njegova postavitev ni vzela niti dve celi minuti. zmožen izumiti način, kako premostiti brezno od naše preteklosti. Sam samcati dogodek je popolnoma spremenil vse naše življenjske razmere. V sličnem trenutku sem najbolj poznal, iz kakega testa so zgneteni moji trije tovariši. Ostali so, čeprav resni in zamišljeni, neomajno mirni. Za sedaj ničesar drugega nismo mogli početi, kakor potrpežljivo sedeti v senci grmovja in pričakovati Z a m b ovega povratka. Kmalu se je izza skale prikazal njegov pošteni črni obraz in potem je zrastla vrh špice vsa njegova orjaška postava. “Kaj naj storim?” je zaklical, “povejte, pa storim!” Lažje je bilo zastaviti to vprašanje, kakor nanj odgovoriti. Samo eno je bilo nedvomno. Zamorec je ostal edina zaesljiva zveza med nami in ostalim svetom. Na noben način nas ne bi smel zapustiti. “Ne, ne! je zavpil, kot da bi čital naše misli. “Ne zapustim vas. Naj pride kar hoče, najdete me vedno tu. Samo Indijancev ne morem zadržati. Pravijo, da preveč kurupuri prebivajo na tem kraju pa nočejo iti domov. Zdaj sem z njimi sam pa jih ne morem zadržati.” Naši Indijanci so res večkrat kazali v zadnjem času, da so se naveličali potovanja in bi se prav radi povrnili domov. Razumeli srno, da ima Zambo prav pa jih ne bi mogel zadržati. “Povej jim, Zambo, naj o-stanejo vsaj do jutri,” sem zaklical, “potem lahko z njimi penijem pismo!” “Dobro, sarr! Obljubujem, da že počakajo, do jutri,” je odgovoril zamorec. “A kaj naj zdaj storim za vas?” Bilo je vse polno posla in zvesti fant ga je opravil izvrstno. Pred vsem je odvezal pod našim vodstvom konopec, ki je bil ovit okoli panja, in vrgel konec nam. Vrv ni bila bolj debela kakor navadna vrv za o-bešanje perila, zato pa izredno močna; če nam tudi ni mogla nadomestiti mosta, lahko bi bila za nas neprecenljive vrednosti v slučaju, da bi zo- pet morali laziti po skalovju. (Dalje prihodnjič '4nnniiiiiiiiminmnmiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimiMi!iiiiiiiiiiiiiiiiiiii!!mmi[iiiiii!!ii!i!iiiii!i nimiiiiniin K Hrnirde o c nar za deževne dneve -krupnjte II. S. Savings honde! S K J AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOll (K. S. K. j.) nudi ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam m sirotam v slučaju bolezni, nesreče ali smrdi. AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa V BLAG SPOMIN DESETE OBLETNICE SMRTI, ODKAR JE UMRLA NAŠA LJUBLJENA SOPROGA IN MATI Anna Somrak ki je v Gospodu zaspala 30. januarja 1958. V tihem grobu že počivaš dolgih let deset, Tvoj spomin, pa v naših srcih vedno še živi! Lahko naj Te zemlja krije, spavaj, draga, nam sladko, luč nebeška naj Ti sije, mir in pokoj naj Ti bo! Tvoji žalujoči: SOPROG in OTROCI Cleveland, O., 30. januarja 1968. f V BlAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE—ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBLJENI SOPROG-OČE IN STARI OČE Matthew Mavko Odšel je k gospodu 30. januarja 1966 Dve leti že Te zemlja krije, v temnem grobu mirno spiš, srce Tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš. Nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker Te več med nami ni! Žalujoči: SOPROGA in OTROCI OSTALO SORODSTVO Cleveland, O., 30. januarja 1968. I •t SODI? — Na sliki ni vrsta sodov, kot bi človek na prvi pogled sodil, ampak gume za stroje za odstranjevanje zemlje. Gume čakajo na končno oblikovanje in opremo v tovarni Goodyear. takoj po rojstvu. izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za m!a'!k® od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 za odrasle člane bolniško podporo po $1.00 ali $2.00 na dafli ; • članom posodi denar po 5% obresti za nakup doma. K.S.K.J. je najstarejša slovenska podporna organizacija v Avcri*1 Premoženje-------------------^IGjSOO^OO.O11 Članov - 45,000 ________Certifikatov - 47,500 Veljavna zavarovalnina______$39,700,000.00 Solventnost - 118.99% Za seznam In pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolici izpoU>||, izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J. AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION 351-353 No. Chicago St. Joliet, Illinois 60431 (K. S. K. JJ Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici. [ME ... NASLOV MESTO ... DRŽAVA .....................»••••• I ... GODE ............. z ----- --—— ---------- - ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebnH da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedenskO’ Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Moj stari naslov: Moj novi naslov: MOJE IME: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO Oglašujte v naših malih oglasih ČE PRODAJATE ali kupujete rabljeno pohištvo, ČE IŠČETE ali oddajate stanovanje, ČE POTREBUJETE delovno moč, ČE IŠČETE zaposlitev, ČE PRODAJATE ali kupujete nepremičnine — dajte mali oglas v AMERIŠKO DOMOVINO! Pokličite IIE 1-0628. — — *■ ! h V-V ... k.-.., ! I N< Ki bi fin k,j K, Pr Pr Pa vi “r Pi Pa te sti ta s; ji je že Ca ta Pi H; Ti so ki Vs tj Vi Ci 2 8: P V NAD NEVIDNEGA SOVRAŽNIKA — Težki 175 ^ ameriški top strelja s položaja južno od Demilitariziran cone v Južnem Vietnamu na sovražnika dalje proti severa-