PoStnina plačana v gotovini mimi ■EsSiismi^e • GLASILO RAFAELOVE DRUŽBE IN IZSELJENSKE ZBORNICE • V LJUBLJANI ŠT. 6 • LETO IX. 19 3 9 Izseljenski vestnik izhaja 15. vsakega meseca. — Uredništvo: Ljubljana, Leonisče, telefon 49-77. — Uprava: Tyrseva C.31/L v Ljubljani, telefon 40-41. — Naročnina: za Jugoslavijo letno 15 din, za dijake 12 din; za inozemstvo letno: Argentina $ 3, Belgija 25 Blg. Frs., Francija 20 Frs., Holandija 1 Gold., Italija 15 lit, Nemčija 2 RM, U.S. A. 50c. — Oglasi po dogovoru-- Za Zadružno tiskarno v Ljubljani: Maks Blejec. — Odgovorni urednik: Josip Premrov, Ljubljana, Leonišče, telefon 49-77. »Srečanje z našimi iz tujine" bo kot Izredno zasedanje Izseljenske zbornice v soboio 29. julija 1939 ob 9 v dvorani Zbornice za TOI v Ljubljani, Beethovnova ul. 10 Vsi slovenski izseljenci, ki boste doma tiste dni, pridite! Vsi, ki ste tu doma še zvesti svoji krvi na tujem, pridite! Domovina in tujina se bosta srečali in se pogovorili med seboj! Odlični govorniki iz domovine in tujine bodo govorili! ■ * - - * W MBmM Dopisi za prihodnjo številko morajo biti v uredništvu do i. )uli|a 1939. Obrestujemo vloge na hranilne knjižice in v tekočem računu z najugodnejšo obrestno mero. Dajemo posojila vsake vrste. Kupujemo, prodajamo in posojujemo vrednostne papirje. Opravljamo vse posle denarnih zavodov. Dravska banovina jamči z vsem svojim premoženjem in davčno močjo za naše obveznosti. Ljubljana RANILNICA DRAVSKE BANOVINE T$C TAKO DELA NAROD, KI SE SEBE ZAVEDA (Razmišljanje, ki ga vzbuja skrb Nemčije za svoje ljudi v tujin:) PLESTENJA K VIKTOR L Prepolna bridkosti in trpi jen ja je slovenska zgodovina. T ako malo je v njej poglavij, ki so obsijana s soncem sreče in radosti. Trpka je — zato velika. Zakaj v tem stoletnem trpljenju je naš slovenski narod na sijajen način izpričal svojo življenjsko silo in pogum. "V razmerah, kjer bi klonil večji marod, je naš narod žilavo vztrajal, čakal — in vstal. Vzdržali smo turške vojske, prestali kugo in lakoto, tlako in desetino in boj za staro pravdo, graščake in valpte, ob nas so se razbili valovi nemštva in madžarstva, ki so se stoletja zaganjali zastonj v zid zvestobe in ljubezni do slovenstva. Ohranili smo prihodnjim rodovom dediščino, ki so nam jo zapustili naši očetje, še več, to dediščino smo pomnožili z ble-stečimi stvaritvami slovenskega duha in jezika, z deli, ki jih je ustvarila neumorna pridnost. Ta dela so postavila naš narod v vrsto velikih kulturnih narodov. Zdaj pa visi nad nami kakor Damoklejev meč problem, ki je neodložljiv in iz dneva dan bolj neizprosno ierja irešitve. Problem, ki se je porodil v onih nesrečnih dneh, ko se je odprlo osrčje naše matere Slovenije in se je iz njega začela razlivati po svetu reka naše krvi, v dneh. ko je vihar usode pridrvel nad naš narod, razrahljal korenine njegovega življenjskega drevesa in raztrosil po neizmernih daljavah sveta najbolj kleno njegovo seme. Odhajali so v tujino, sinovi in hčere slovenske zemlje, v cvetu let. pripravljeni na vsako žrtev, z neomajno voljo do dela. Dajali so na svetovni trg svoje nedotaknjene sveže sile, prihajali so v Nemčijo in Ameriko, razkropili se širom sveta, takrat še ne vecloč. da bo tujina njihova nova domovina. Prislužiti si nekaj za prihodnja leta. potem pa se vrniti nazaj v domovino, kjer so pustili svoje najdražje — to je bila njihova misel. In — niso se vrnili. Redki, ki jim je hilo to dano. pa so bili že starčki, izčrpani, onemogli, ki jih je gnala domov zadnja, vroča želja, da se v sveti zemlji slovenski odpočijejo od svojega truda. Izšeljenstvo — bitni, življenjski slovenski problem! Zakaj z vso neizprosnostjo se je že približal trenutek, trenutek pred dvanajsto uro. trenutek odločitve, ko se moramo z vso odkritostjo vprašati: Ali hočemo biti še narod, ali pa bomo le še suho deblo, od katerega so odpadle veje? Če še priznavamo slovenstvo, njegovo upravičenost do obstoja, slovenstvo kot skupnost vseh, ki se v njih pretaka slovenska kri. potem se zavedajmo, da ta trenutek, v katerem živimo, lahko vodi v katastrofo, če bo šel neopaženo mimo nas! Zakaj tokovi tujine, v katerih so se znašli naši izseljenci, dero kakor hudournik, z uničujočo premočjo. In kako bodo naši ljudje v- teh vrtincih prelivajočih se tujih morij obstali, kako ohranili svoje slovenstvo, če jim domovina ne bo nudila krepke pomoči? Naši izseljenski pionirji so ponesli s seboj v svet svež spomin na toploto materinske ljubezni, v njih je bil in je še živ, neposredno doživet občutek narodne skupnosti, vseh rajskih lepot slovenske zemlje, postav, šeg in običajev, ki urejujejo življenje slovenskega naroda. Ti pionirji so v svoji l>orbi s tujimi vplivi še mogli zajemati moči in odpornosti iz pravira slovenskega življenja. Toda pionirji umirajo, »list za listom pada«, je zapisala zadnjič z vso trpkostjo Ameriška Domovina«. Da, list za listom pada, sušijo se korenine, iz katerih so veje slovenstva v tujini črpasle sokov za svojo rast. In mladi izseljenski rod? Dovolj je. da od dejstev, ki so jih prepolna vsa slovenska izseljenska glasila — in ta so pač najvarnejši izraz — omenim nekaj najbolj očitnih. Pri slovenskih organizacijah, da se omejim na Zedinjene države, so osnovana ločena, takozvana angleško poslujoča društva«, v vseh mladinskih listih je slovenski jezik moral prepustiti mesto angleškemu in se omejiti na skromen kotiček, v časnikih se o vsem. kar zadeva mladino, o športu, mladinskih organizacijah — poroča skoro izključno v angleškem jeziku... P. Hugo Bren je zapisal odgovor, s katerim je zastopnika lista »Ave Maria sprejemal mladi slovenski rod v Ameriki: ».. . . Mama. s katero ste !»ili taki prijatelji, so umrli... Mlajši pa slovesnkega ne beremo... Zadnja leta se je to vedno pogosteje ponavljailo...« (»Ave Maria koledar« ob srebrnem jubileju, str. 29.) V1 i niso ti pojavi znamenja, ki dajo z vso težo slutiti tegobo, ki jo preživljajo naši ljudje po svetu, ali ni to silen očitek, da naši izseljenci v svojem boju z valovi tujine tonejo, da jim že pešajo moči, ker jim domovina kot celota ne nudi dovolj pomoči? »Ave, mater Slovenia, morituri te salutant!«+ V ta pretresljiv pozdrav se je lani ob srebrnem jubileju koledarja Ave Marija« zlila vsa bolečina stotisočev slovenskih sinov in hčera, ki jih jr življenje iztrgalo iz svete zemlje domače. "V te besede je osamljeno, bolno slovensko srce zajelo vse svoje obupno hrepenenje po toplem, mehkem naročju matere domovine, po tem. da bi mu bilo dano resnično doživeti to, kar so spletle sanje dolgih let. Ztiravstvuj. domovina! Zadnji, proseči klic naroda, ki tone v valovih tujine, ker ne najde nikjer več, česar bi se oprijel. Zavedajmo se, da v teh ljudeh z nezmanjšano silo živ.i ljubezen do domovine. Odšli so od nje za kruhom, srca pa so ostala pri njej. Tujina je v življenje izseljencev pač vtisnila svoj pečat. Toda le na zunaj. V njih ji- ostala nedotaknjena skrita kamrica, v katero so shranili svoje najdražje — spomin na nepozabno mater Slovenijo. Zadostuje en primer: Ko je g. Rozman, organist pri Sv. Jožefu v Jolietu, 111., 1. 1935. potoval v Roc-k Springs v Cleveland, se je za nekaj dni pomudil v Omahi (Nebraska), kjer živi kakih 15 slovenskih družin, sami sredi tujih narodnosti. Seveda nimajo svoje fare, ker jih je premalo. Ker je bil takrat ameriški narodni praznik, so ga te družine sklenile skupno praznovati. G. Rozman jim je zaigral nekaj slovenskih pesmi na harmoniko in klavir. Tedaj pristopita k njemu d \ a priletna slovenska zakonca in mu rečeta: »Trideset let sva že tu v Omahi in slovenske pesmi nisva slišala celih trideset let. Ko ste jo zdaj igrali, sva pričela jokati kot majhna otroka. Pa nas ni sram, ker to so bile solze ljubezni in veselja do mile naše slovenske p e s m i.« (Amerikanski Slovenec, št. 84, 2. V. 1959.) * 7xlrav>tvuj, mati Slovenija, umirajoči Te pozdravljajo! To ljubezen in zvestobo do domovine prejasno izpričuje vse slovensko izseljensko časopisje — brez razlike svetovnonazorne smeri —. ki je však dan prepolno poročil o vsem, kar se tu doma dogaja. In to svojo ljubezen so nasi ljudje po svetu na vprav ganljiv način pokazali v pravkar minulih dneh. ko je naša država živela v mrzličnem pričakovanju. In še v enem je ta zvestoba do rodne zemlje našla svoj izraz: v čudoviti, že pravljični darežljivosii, s katero naši izseljenci iz ieta v leto obsipajo svojo mater domovino. In ta darežljivost ni prenehala niti takrat ko je Amerika enako kot ostale celine pričela okušati vse bridkosti gospodarske stiske. Milijarde težko prisluženega denarja so že romale v Slovenijo in druge pokrajine naše države od naših ljudi v tujini. Koliko slovenskih domov, koliko posestev je bilo že rešenih s tem denarjem, koliko solza obrisanih! In kako vračamo mi to ljubezen? Kaj je naša domovina kot celota storila, da reši svojo kri na tujem narodnega pogina? (Dalje prihodnjič.) NAŠA NARODNA ZAVEST TONE ŠL1BAR Naš človek v tujini z drugačnimi očmi gleda na svojo domovino, na državno in narodno zavest. On izraza to v skrivnem hrepenenju po rodni zemlji, po domačem okolju, po svojcih, skratka po vsem, kar zajema beseda: domovina, v kateri se čuti gospodarja m torej soodločujočega faktorja v vsem javnem živlie-nju enak med enakimi Tega občutka nima v sožitju s tujim narodom na tuji zemlji, kateremu mora biti pokoren. Zaman se skuša vživeti v nove razmere On tUV5 tujec- Preostane mu le dvoje, da se vtopi v tujo narodno zavest s & ^ ™ naturall?lra> pogreša v vsem svojem življenju svobodnega po- ltkJ ■ K iga .,zavlraJ0 tudl zakoni in predpisi. Pa tudi oni, ,ki se naturalizira ne bo izgubil nikdar zavesti, da je in ostane Slovenec, oblečen v tuj plašč državljanstva. Morda se tega otrese šele tretji rod. S-ed?. P.a J® še drug obzir, ki oblikuje naše ljudi v tujini. Ta obzir je golo vsi Tjenje''^erem yč*sih prisiljeno zamre vsak idealizem, vsako la vsako^enoenJe Zlvljenja °b občutku> si mora ohraniti svoje golo življenje ,JčŠiD-a .naš-ih, ljudi je zapustila svojo domovino prisiljeno. Mnogi vale krivdo na odločujoče faktorje v domovini, ki niso znali urediti domovini tako, da bi Hm .S ZanJC meSta" °D1.raziskujej« globlje vzroke našega izseljevanja in jim zato ne moremo zameriti njihovega mnenja J J Tako ima vsak izseljenec čudno občutje v sebi. Je zagrenjen, ker ga ie usoda d^hi ln7U vendar ljubi svojo domovino in v njem ti, neizmerno hrepenenje, doma, seveda če bi bilo tako, da bi lahko živel H J ' ,ti • m- tOTej odločne narodne in državljanske zavedno- S?Zra-a V da Je ]x>lj boječ in da bolj skeptično presoja položaj S tem pa ni rečeno, da ni zaveden državljan, le preveč majhnega se čuti V 12 razl?Sa moramo z obzirom gledati nanj pri njegovem presojanju gajanjeeSa P°°ZaJa ln refleks' ki ga naPr*vlja nanj'vse zid nje sveto™ d« drža^TneSkaniaS, nlLV^™ ^^ Zanima dv°ie: kakšna ^ ureditev naše orzave in kaj bo z naso državo z ozirom na svetovni položaj. Naši ljudje v tuiini so .mnogo bolj izpostavljeni lažnim vestem, ki so zavite v pohleven plifčveriLt- sTfen d» ft, - - kai,bo" M°rda se fcateremu^celo ^raja nlplčen sklep, da bi bilo bolje zanj, ce se domovine polasti tujec. No, to pa je le trenuten J® naŠih liudl dovolj razsodna. Le malodušje mu'ostane VsS mora priti do sklepa, ce mu vzame tujec njegovo zemljo, bo tudi on na nfet gos^dar, prejšnji lastnik pa bo le njegov hlapec. VabljiviVglasovi faznih s i/en Ža lnimi ra'; 9ni.že ^.edo zakaj. Da bi nis osrečili orav gotovo ne ^a lepimi obljubami se skrivajo njihovi lastni interesi. " Poglejmo Francoza. Ali mu sploh kdij pride na misel, da bi želel tujca v svojo domovino, pa če se mu še tako slabo godi. Poslušaj Poljaka, kako bo gorel za -\ojo narodno neodvisnost in to v tujini. Nobenega malodušja ni v njegovi narodni možatosti. Tudi mi se moramo otresti sleherne malodušnosti. Zavedati se moramo slovanskega poslanstva, ki mora roditi v nas pravo vero in samozavest. Zlasti sedaj mora izginiti vsak predsodek, ko so pred durmi veliki dogodki v naši lepi domovini, v kateri bo izginila sleherna neenakopravnost med Slovenci, Hrvati in Srbi. Mi moramo le z zaupanjem gledati v modro politiko naših voditeljev, ki vodijo usodo naše države. Vsak naj bo zato ponosen, da je državljan močne in enakopravne države Jugoslavije. NEKAJ BOLNIH MEST MED JUGOSLOVANSKIMI IZSELJENCI V FRANCIJI (Ponatis iz »Straže v viharju«. — Pismo iz Pariza.) -Straža v viharju«; je že nekajkrat pisala o življenju naših v Franciji. Pisala je predvsem o dijaških vprašanjih, saj je Pariz postal danes središče študirajoče jugoslovanske mladine v zamejstvu. Velika večina naših izseljencev odpade seveda na ostale poklice, predvsem na delavske. Imamo tudi nekaj malega obrtnikov v rumeni Parizu in po večjih mestih v Franciji, pa ti so tako maloštevilni, da nam služijo samo za dokaz naše podjetnosti. Po statistikah, ki so nam na razpolago, je v Franciji okrog 26.000 Jugoslovanov. Od teh je Slovencev 12.000 do 15.000 in med njimi okrog 7000 Prekmurcev. Za Slovence skrbijo njihovi izseljenski duhovniki, ki jih zbirajo po prosvetnih, pevskih in podobnih društvih. Med Slovenci imamo tudi dva učitelja, ki pridno pomagata pri delu. V Pas de Calais deluje duhovnik gosp. Zupančič, v Moselu gg. Grints in Svetle ter učitelja Jankovič in Šlibar. V Parizu samem je nastanjen duhovnik g. Camplin, ki je postal zadnje leto tudi izseljenski dopisnik. O delu teh gospodov ste pri nas obveščeni, saj večkrat pošiljajo poročila v liste in še posebej v »Izseljenski vestnik«. \ Parizu samem imamo naš poseben urad, ki se bavi samo z izseljenskimi vprašanji, v prvi vrsti z delavskimi. Pred leti je bil šef tega arada Slovenec, -edanji urednik »Slovenca« g. dr. Kuhar. On je oživil organizacije med Slovenci, ki še danes opra^jajo tako važno delo med našimi ljudmi. Po njegovem odhodu je nastala tu za Slovence občutna vrzel. Kajti na uradu samem in z jugoslovan--kim poslaništvom vred ni bilo niti enega slovenskega uradnika. Letos je bil na izseljenskem komisariatu nastavljen g. Camplin kot izšeljeniški dopisnik. Tako -o sedaj odpravljene težave, ki so se prej zmeraj pojavljale pri slovenskih vlogah, ko je bilo potrebno iskati tolmača, pri tem so ipa stvari zastajale nerešene, izselje-niški komisarijat je prepotrebna ustanova v Parizu, ker posluje z vsemi oblastmi uradno in je onemogočil delo mnogim posredovalcem in špekulantom, ki jih seveda tudi ne manjka. Urad bi bilo treba samo še izpopolniti in bolje izvesti organizacijo l>oslo\ an ja. Omeniti je treba, da je zadnje dni prišel tudi pravoslavni duhovnik, tako da je za pravoslavne izseljence v tem pogledu poskrbljeno. \ Parizu izhajata tudi dva lista, ki sta namenjena jugoslovanskim izseljencem. Pisana sta v srbskem in hrvatskem jeziku in včasih izide tudi kako poročilo, ki vsebuje nekaj slovenskih besed. Ustanovitelj prvega lista »Pariške Novosti« je Julij Krlep. Ustanovitelj in urednik drugega »Jugoslovanske pariške novinec pa Milan M. Krljevič. Za vsakim listom stoji tudi posebna delavska organizacija, ki hočeta biti obe osrednji organizaciji vseh obstoječih društev v Franciji. P red no vam bom iz vsebine listov pokazal, kako vrednost imata za jugoslovanske izseljence. Vas hočem takoj opozoriti na važno dejstvo, da sta to izrazito konkurenčna lista, konkurenčna bolj po osebah izdajateljev kakor pa po delu za izseljence. Seveda sta si tudi organizaciji, ki stojita za listoma, hudo v laseh in te/nje zadnjih dni, da bi se združili, so ostale neizpolnjene. Hočem Vam navesti neka j citatov iz listov, kjer boste sami najlažje spoznali njih vrednost. Krlepove Pariške Novosti- so z dne 10. novembra prinesle eno stran napada na urednika drugega lista Krljeviča. Takole so pisale dobesedno: »G. Milan Krljevič hvali, da ga »vsi jugosloveni v franeuskoj dobro poznaju i mi se -time slažemo, jer znamo da je o državnom trošku sa policijom prekrstario veliki ileo franeuske i optuživao da su komunisti ili Paveličeve ustaše. sve one naše zemljake, koji so bili protiv režima Bogoljuba Jevtiča i koji se nisu hteli preplatiti na njegove novine. G. Krljeviča kaže da radnici nazivaju naš mali bilten »Jelov-nikom«. I to je moguče ali nismo mi krivi, što nam g. Jevtič i g. Pera 2ivkovič nisu davali sub venci ju, koju g. Krljevič i danas nekim naslednim pravom dobiva. Špijun, vojni begunac i narodni iizdajica g. Milan Krljevič hoče da provuče nekom misterijom prošlost našeg osnivača«. Itd. V številki z dne 20. novembra 1958 pravi: »sedanja vlada (dr. Stojadinoviča!) radi na korist opštih interesa svih Jugoslovena, bili oni srbskog, hrvatskog ili slovenačkog plemena«. Z dne 11. februarja 1959 piše: »Mi iskreno želimo, da bi prišlo do sporazuma, kateri bi to »norvaško prašanje« rešilo, ampak na žalost dvomimo, da bi ga rešil kjergdo, ker nam se zdi, da tudi g. dr. Maček i njegova okolica ne ve kaj bi hoteli«. V številki z dne 25. marca 1959 sumničiti izseljenskega duhovnika g. Camplina, da je nekaj pisal v prekmurske »Novine« o enem pristašu tega lista in mu dobesedno tako odgovarja: »a mi sa naše strane poručujemo tome popu koga plača država u kojoj ima ne samo katolika nego i pravoslavaca i muslimana i protestanta izseljenika-pečalhara — da medju našim izseljenicima ne stvara rasno-versiku mržnju i netnpaljivost, jer se može nači neko da ga udari perom po njegovim nekršoanskim prstima«. Sedaj pa nekaj citatov iz drugega lista »Jugoslovenske pariške novine«. Predvsem je treba omeniti, da list odgovarja in se brani na napade prvega prav tako ostro. Posebej pa vodi list borbo proti prejšnjemu predsedniku »Jugoslovanske zajednice«, organizacije delavcev, ki ima svoje prostore v Parizu. To organizacijo je hotel dobiti v roke urednik tega lista g. Krljevič, kar se mu je na zadnjem občnem ziboru posrečilo. Prignal je nekaj svojih pristašev na občni zbor, tu strahovito napadel predsednika in v splošnem razburjenju pognal nekaj kozarcev po dvorani, da je borba izgledala močnejša. Zaradi informacij Vam hočem navesti napade, ki zavzemajo v listu cele stolpce in ki prav dobro osvetljujejo razmere, ki sem jih imenoval bolne. Dne i. aprila 1959 prinaša list dobesedno: »Predsjednik g. Krljevič pozvao je staru upravu da dodje u Dom Zajednice in da preda dužnost novoj upravi. Na ovaj poziv Nikolič se nije odazvao i pored toga što je to morao da učini kao sa tačke gledišta moralne tako i zakonske... šta je v tom medju-vremenu uradio klevetnL. Nikolič? On je koristio dopušteno mu vrijeme da ode kod francuskih sudskih vlasti i podnese tužsbu, kako izbori nijesu bili regularni in kako on nece da novoj upravi preda društveni novac i knjige sa dokumentima, več da če sazvati novu skupštinu koja bi njega izobrala«. Itd. V isti številki prinaša članek, v katerem napada Rafaelovo družbo, ji celo grozi z borbo, če bi Slovenci poskušali ustanoviti svoj dom. Iz članka govori velik strah, da -ne bi kdo spremenil razmere, ki so tako po volji g. Krljeviča. Iz članka se tudi vidi, kako sodi o Slovencih in kaj imajo Slovenci pričakovati od takih organizacij. Iz vsega povedanega se jasno vidi, da tako delovanje v zamejstvu ne samo da ne koristi delavcem, katerim naj bi bilo namenjeno, ampak ruši tudi ugled države same. In še nekaj je. Kdor pozna pri nas razmere in ve, kako težko je dobiti kak dinar za stvhrno delo, ki naj bi koristilo izseljencem in če potem ve, da ti listi dobivajo za tako pisanje precejšnje denarne padpore od naše države, mora nujno želeti v tem spremeanbe. Upamo, da sedaj, ko se bodo znotraj države razmere uredile, pride vrsta tudi na te stvari. Kar se pa tiče Rafaelove družbe, se gotovo ne bo ustavila pri željah g. Krljeviča, ampak bo še njemu pokazala, kako je treba delati za izseljence. C. F. VAŽNE SPREMEMBE V SPORAZUMU GLEDE ZAPO-SLEVANJA SEZONSKIH POLJEDELCEV V NEMČIJI ROZMAN JOŽKO Letos so se meseca februarja vršili v Belgradu v ministrstvu za socialno politiko in narodno1 zdravje med zastopniki naše države in Nemčije važni razgovori o delovnih, plačilnih pogojih in zaposlevanja naših sezonskih poljedelskih delavcev v Nemčiji. Pri tej priliki so se predstavniki obeh držav dogovorili o postopku glede za-posljevanja: 1. poljedelskih sezonskih delavcev in 2. poljedelskih stalnih delavcih. Nova pogodba v marsičem izpreminja in dopolnjuje pogodbo iz leta 192S. ker mora biti nova konvencija ratificirana, finančni zakon daje ministrstvu pooblastilo, da se more pogodba takoj izvrševati. Slične pogodbe so izredne važnosti ne samo za prizadete delavce, marveč je prav, da se vsaj v glavnih obrisih z njimi seznanijo tisti, kateri imajo kakor koli opravka s tem vprašanjem. Nova jK>godba oziroma sporazum se deli v dva dela. V .prvem je določen način zaposljevanja poljedelskih sezonskih delavcev za čas ene sezone. Drugi del pa govori o zaposlitvi stalnih poljedelskih delavcev, kateri se najamejo za delo v Nemčiji najmanj za leto dni. V ostalem sta oba dogovora tako za sezonske in stalne poljedelske delavce enaka. Posredovanje in sprejemanje naših sezonskih in stalnih poljedelskih delavcev \ rše iz nemške strani poverjeniki nemškega ministrstva za delo, z naše strani pa ministrstvo za socialno politiko oziroma Javne borze dela in v kolikor teh m, pa uradi, katere za to pooblasti minister za socialno politiko. \ se eventualne spremembe delovne pogodbe, katero dobi v podpis vsak de-lux ec, kateri je sprejet na delo v Nemčiji, se bo od strani, katera bi te spremembe predlagala, pravočasno predložilo drugi vladi pogodnici, da bo mogla brez kake škode za delavce zavzeti svoje stališče. Naša oblastva bodo poskrbela, da se bo delavce opozorila na točno izvajanje delovne pogodbe. Delavci, preddelavci in vodje grup, kateri bi kršili delovno pogodilo. se za bodoče ne bodo sprejemali na delo v Nemčiji. Nabiranje naših poljedelskih delavcev za delo v Nemčiji se bo vršilo samo \ grupah ]K) najmanj dva delavca. Nemški minister za delo bo vedno pravočasno javil jugoslovanskemu ministru za socialno politiko (odseku za zaščito izseljencev), koliko sezonskih ali stalnih poljedelskih delavcev potrebuje. Delov ne pogodbe se morajo, podpisane od delodajalca ali njegovega opolno-inocenega zastopnika, za vsakega delavca posebej, spisane v nemškem in srbohrvaškem ali slovenskem jeziku, v štirih izvodih predložiti našim oblastvom V delovni jMjgodbi mora biti navedeno ime in priimek, kakor tudi stanovanjski naslov delavca. I reddelavci in vodje grup se v pogodbi posebej označijo. Nemški poverjeniki ali nasi za to pristojni uradi morajo potrditi istovetnost podpisov na delovnin pogodbah s službenim žigom in pripombo, da je bila delavcu pogodba v njegovem materinem jeziku prečitana in da jo je vzel na znanje, kar mora potrditi z lastnoročnim i»odpisom. Od teh pogodb dobi po en izvod nemški delovni urad, naš urad, kateri uredi odpravo teh delavcev na nova službena mesta v Nemčijo, delodajalec in pred-delavec odnosno vodja grupe. JBD ali urad, kateri je za to od naše strani pooblaščen, mora skrbeti, da se pravočasno delavci zberejo in to sporočiti nemškemu delovnemu uradu. Nemški urad za delo bo prevzemal delavce na nemški meji. Naši za to pristojni uradi morajo jxjskrbeti, da bodo vsi delavci pred odhodom zdravniško preiskani /a zdravniški pregled delavcev, najetih za sezonsko poljedelsko delo, pa tudi za sta I n< poljedelske delavce v Nemčiji veljajo naslednja navodila: Na delo v Nemčijo se morejo najemati delavci samo iz onih srezov, v katerih ni obolenj od tifusa, pegastega legarja ali drugih kužnih bolezni. I ri posameznih pregledih pa mora biti delavec zdrav, sicer se zavrne sprejem za delo v Nemčiji. Posebno pa se zavračajo oni, kateri bolehajo za trahomom, kožnimi m spolnimi boleznimi, kilo, razširjenjem žil in srca, po naravi slabotni ali da jim manjka kak ud — prav tako tudi delavke v nosečem stanju in vse one, za katere obstoja sum, da bolehajo za tuberkulozo. Spremembe delodajalcev se bodo izvršile samo v izrednih primerih. Vendar se zaradi tega za delavce ne smejo poslabšati delovni pogoji. O spremembah se mora takoj obvestiti pristojni jugoslovanski urad. /h vse one delavce, kateri bi postali brez dela pred iztekom roka, določenega v delovni pogodbi bo nemški delovni urad poskrbel novo službeno mesto \sak jugoslovanski delavec bo dobil zasebno potno legitimacijo, katera bo /a s<-/<)i)ske delavce veljala do 31. decembra letošnjega leta, za stilne poljedelske delavce pa za cas, kakor je dogovorjeno v pogodbi. Naši delavci so v Nemčiji v pogledu zaposlitve, zaščite dela, delavskih sodišč. socialnega zavarovanja in javne zaščite povsem enakopravni z nemškimi de-dru -e-a nemška zakonodaja za podanike drugih držav ne odrejala kaj Nemška vlada bo potom podrejenih ustanov skrbela, da bodo jugoslovanski delavci v pogledu moralnih in zdravstvenih prilik povsem dobro varovani in oskrbovani. Sporazumu je priložen tudi osnutek delovne pogodbe. V osnutku pogodbe je poleg formalnih podatkov izrecno ponovljeno, da so naši delavci v pogledu plač dopustov in službene odpovedi povsem izenačeni v nemškimi delavci. Minimalne plače so tedaj tako za naše delavce kot nemške določene v tarifnem redu, ki velja za pokrajino, v kateri bo delavec zaposlen. Ako ni tarifnega ieda. veljajo za višino plače in delovnega časa določila, katera so v kraju za place m delovni čas običajna. _ , Delodajalec mora za čas prvih štirih mesecev zaposlitve zadrzati po 4 K.M. Ti zneski zapadejo v izplačilo, čim je delavcu potekla pogodbena doba, najkasneje pa eno leto v vstopu v delo. Stroške prevoza od meje do mesta zaposlitve, takse za dovoljenje bivanja in dela delavca, nosi delodajalec, kateri je delavca najel. Isto velja tudi za povratek. , , Glede deviznih olajšav in nakazila denarja v domovino, je bilo dogovorjeno, da bodo mogli letos sezonski poljedelski delavci pošiljati po 40 RM, največ do 400 RM za časa sezone, stalni poljedelski delavci pa mesečno po 55 RM. Tako imenovane proste pošiljke (Freigrenze) po 10 RM mesečno, se v bodoče po pošti ne bodo mogle pošiljati. Jugoslovanski zastopniki so izrazili željo, naj bi se znesek, ki bo dovoljen pošiljati od zaslužkov v domovino, višje odmeri. Nemški zastopniki bodo to željo predložili v izjavo min. za finance in pravosodje. Delavci, kateri bi se morali zaradi bolezni vrniti v domovino, ne izgube pravice na bolniško podporo, ako je bila vrnitev odobrena in vid ir an a od predstojništva za nje pristojne bolniške blagajne. Nemške nadzorne oblasti so sporazumne in nimajo nič proti temu, da se od strani jugoslovanskih poverjenikov delavce obiskuje in ugotovi, v kakšnih prilikah delavci žive. Prav tako lahko vrši jugoslovanski duhovnik med njimi dušno pastirsko službo. To bi bila v glavnem najvažnejša določila novega sporazuma slede zaposlje-vanja naših sezonskih poljedelskih delavcev, kakor tudi stalnih poljedelskih delavcev za Nemčijo. . .. Ker gre pri tem za toliko tisočev naših delavcev in delavk, kateri ne dobijo dela in zaposlitve doma, je gotovo to zelo važno vprašanje, za katerega se je treba zanimati. Posebno pa bo treba skrbeti, da se bo dogovor v resnici izvajal in da bodo delavci tudi opozorjeni in poučeni o pravicah, katere jim iz tega sporazuma pripadajo. Posebne važnosti bo to, da se bodo delavci znali poslužiti pravice glede pošiljanja denarja, kajti ako bodo roke, ki so odrejeni zamudili, bodo imeli pri povratku v domovino velike težave. Zato bi bilo velike važnosti, da bi naše oblasti poslale večkrat v Nemčijo svoje poverjenike, kateri bi ugotovili, v kakšnem položaju se delavci nahajajo in da bi jim dali tudi potreben pouk in navodila. Rafaelova družba in Izseljenska zbornica bosta budno pazili, da se bo v tem pogledu kar največ storilo in tako obvarovalo naše delavce pred gospodarsko, pa tudi duhovno škodo. KLICI NAŠIH IZSELJENCEV Na naslov Družbe sv. Rafaela in Izseljenske zbornice prihajajo neprestano prošnje naših sezonskih poljedelskih delavcev, v katerih nas prosijo pomoči. Iz vseh teh številnih pisem je razvidno molče priznano ali pa javno napisano razočaranje: mnogim so nekateri obljubljali »raj in bogastvo«, če bodo odšli na delo v tujino, sedaj bridko občutijo ta »raj«. Iz Bele krajine je odšla večja skupina krošnjarjev, ki pa so morali sedaj prijeti za težaška cestna dela. Sedaj nas prosijo pomoči. Delo je težko, zaslužek pičel, prebrati si pa dela ne morejo, kajti delodajalec jim je odvzel potne liste, njihove prošnje za zboljšanje delovnih pogojev je sirovo zavrnil in jim zagrozil s policijskim izgonom v Jugoslavijo. Klic dveh drugih delavcev je pretresljiv. »Na pomoč! Lepo prosimo, spravite naju nazaj v Jugoslavijo, ker tukaj ni nič tako, kakor so obetali. Plače majhna, delati pa moramo zelo in dolgo; k sv. maši ne moremo.« Drugi zopet pišejo: >Obetali so nam, da se bo delalo 11 ur na dan, in sicer <>d 0. do 12. ure, pa spet od 1. do 0. ure zvečer. Kar pa bo čez uro, 'bo tako doplačilo, ilu se bo prav lepo dalo zaslužiti. Sedaj pa vsega tega ni nič!« Zopet nam trije drugi pišejo, kako trdo je delo. Delati morajo nepretrgoma od 4 zjutraj do H. ure zvečer, pa če je prav grdo vreme, da smo popolnoma premočeni. Tudi ob nedeljah morajo delati, če ne na polju, pa po hlevih in drugod. Cezurno delo ni plačano, zaslužek pa je slab. Nekdo piše, kako vse drugače je sedaj, agentje pa so jim obetali zlate čase. Dalje se pritožuje, da gospodar plača, kolikor hoče, delati pa mora po 15 ur na dan. .Na pritožbo mu je zagrozil s policijskim nadzorstvom. Pravi, da se čuti »prodanega in da ne more vzdržati, kajti tako se postopa res samo s »prodanimi«. Zalo se hoče na vsak način vrniti domov. Največ pritožb pa je glede pošiljanja denarja in prihrankov. »Ce imate srce iii dušo v prsih, predstavite si naš položaj ter si mislite, v kakšni bedi bodo živele naše družine brez naše pomoči. Mi smo šli v svet, ne za šport, temveč zato, ker nas je doma revščina preganjala in smo bili primorani iti po svetu s trebuhom za kruhom za nas in naše družine.« Tako je pisano v pismu, ki ga je podpisalo 19 izseljencev. V tem smislu se glase številne druge prošnje in pritožbe. Nekateri prosijo, da se jim omogoči neocarinjeni prenos raznega poljskega orodja, strojev in potrebnih reči, katere bi nakupili za denar, ki ga ne morejo poslati domov. D\a meseca smo že v tujini, pa še nismo mogli ničesar poslati. Ako ne bo kakšne olajšave, gre za naše imetje v domovini gotovo v propast. Saj bi ne šli v tujino, ako bi ne bili potrebni,« piše nekdo prav tako v imenu večje grupe delavcev. Vse te pritožbe so jasen, neizpodbiten dokaz, kako težaven problem je naše izseljenstvo, kako kočljiva in življenjska so številna vprašanja, ki jih vsebuje, in kako neobhodno potrebna nam je organizacija uradnega kakor tudi zasebnega izseljenskega skrbstva, zgrajeno na tistih osnovah, ki jih to skrbstvo samo narekuje. Na drugi strani pa je opozorilo vsem tistim, ki vidijo v tujini — raj in ki nasedajo raznim lepo donečim vabilom nepoklicanih. SLOVENSKA DEKLETA ZA ANGLIJO 2e pred nekaj leti so se pojavili v zagrebškem časopisju oglasi za kuharice in služkinje za Anglijo. Izseljenski komisarijat je uvedel preiskavo in ugotovil, da vodi to agitacijo posredovalnica, ki ni zanesljiva, kateri se ne more zaupati, da bi dekleta ne bila izročena slabim prostorom. Zato je oblast to akcijo prepovedala in zabranila vsako nadaljnje oglaševanje. Nova agitacija za to se je začela lansko jesen in letos spomladi in sedaj tudi v slovenskem časopisju. Pa tudi to pot je to agitacijo oblast ustavila. Vendar se je vzbudilo med našimi dekleti zanimanje za izselitev v Anglijo. Družba sv. Rafaela se je zaradi tega sama pozanimala za zadevo in pisala v London znani jugoslovanski pisateljici Mrs. Christich ter jo prosila za pojasnila. Gospa Christich je bila tako ljubezniva, da se je za stvar zavzela in sporočila, da obstoje možnosti, da naša dekleta v Londonu dobe dobre službe. Našla je posredovalnico. ki je popolnoma zanesljiva, tako da l>odo dekleta varna pred vsako kupčijo. Obljubila je, da se bo za vsa slovenska dekleta, ki bi prišla tja, osebno zavzela in poskrbela, da bodo vsestransko zaščitena. Napotila nas je tudi na gospoda Horvata, znanega londonskega hotelirja, ki se je pred nekaj časa mudil v Ljubljani. Zglasili smo se pri njem in ga prosili pojasnil. Gospod Horvat je velik dobrotnik raznih naših ustanov tudi tu v Sloveniji, tako zavoda Notre Dame, sester v Smilielu in v Ljubljani, samostana v Stični. V Londonu pa je sezidal na svoje stroške veliko zavetišče Marijinih sester za 150 sirot. Te sestre imajo poleg tega zavoda tudi posebno zavetišče za katoliška dekleta. Gospod Horvat je obljubil. da bo tem sestram pisal, da bodo v tem zavetišču mogla dobiti zatočišče tudi slovenska dekleta. Družba se je obrnila tudi na agenturo, katero je priporočila gdč. Christich. Od tam je dobila nadaljnje informacije, da je v Londonu res pomanjkanje služkinj in da bo moglo dobiti precej slovenskih deklet dobre službe pod ugodnimi pogoji. Vso zadevo je Družba nato predložila v potrditev kr. banski upravi in Borzi dela in ko je od obeh dobila pristanek, je v slovenskih listih objavila znani poziv. V teku desetih dni se je priglasilo 128 deklet. Pogoji prav za prav niso zelo težki. Dekleta morajo vsaj za silo znati nekoliko angleški in nekoliko angleškega načina gospodinjstva. Zaradi tega je Družba sporazumno s predstojništvom uršulinskega samostana dosegla, da se bo tam vršil poseben strokovni tečaj za vse, ki bi hotele v Anglijo, da jih na tem tečaju pripravi za izselitev. Dekleta morajo predložiti svojo doprsno sliko v treh izvodih, izpolniti posebno pole z zahtevanimi podatki in priložiti svoja delavska izpričevala. Vse to se pošlje v London. Gospodinje si bodo na podlagi tega, zlasti pa na podlagi izričeval izbrale dekleta in jim poslale vozni listek do Londona. Potne stroške pa bodo dekleta morala odslužiti v teku enega leta z mesečnimi odtegljaji. Vsa dekleta, ki so že v Londonu, so zadovoljna in dobro preskrbljena. Posebno dobro so plačane kuharice. IZSELJENCI IN NAŠ TURIZEM Ni velika naša slovenska domovina, a je prepolna blesteče krasote, pravi biser med zemljami tega sveta. Kako lepo je to v besede zajel naš knez in škof g. dr. Rožman, ko je lani na pozdravnem večeru ameriških izseljencev dejal, da je »Slovenija kakor šopek, povit iz samih lepot«. Kar ima ostali svet raztreseno sem in tja, to se je na naši zemlji spletlo v en sam prekrasen venec, kjer se v bogatem razkošju prelivajo barve: po belih cestah sredi sončnih trat in zelenih logov, skozi temne gozdove navzgor po prisojni rebri in dalje čez hrib in plan, dokler se ne ustavijo na sinjih vrhovih, ki se .kakor zvedavi velikani ogledujejo v zrcalnih globinah naših jezer, ustavijo za hip, potem pa se zlijejo v sanjavo modrino neba in slepeoo lučjo sonca. Rajska podoba naše zemlje, vsa njena milina — to je tudi naše edino bogastvo. Zakaj ta zemlja je uboga in njeno ljudstvo si mora s trdim delom v potu svojega obraza prislužiti sleherno skorjico kruha. In mar ni za inas Slovence v stiskah in težavah, ki jih preživljamo, vprav nujno, da si z vsemi silami prizadevamo, privabiti kar največ tujcev leto za letom v naše kraje? Zatkaj z denarjem, katerega ti puste pri nas, bi se moglo v veliki meri izboljšati in poživiti naše gospodarsko življenje. To je torej naša naloga: vedno znova, brez prestanka razkrivati svetu lepote naše zemlje, vzbuditi v njem takšno zanimanje in radoznalost, da se ne bo po-mišljal priti med nas. Toda kako naj to dosežemo? Imamo posebno organizacijo, Zvezo za tujski promet, ki se mnogo trudi in je že velike vsote potrošila za to, da prikaže tujim narodom, kaj vse jim more naša zemlja nuditi lepega in kako prijetne dneve lahko prežive v naši sredini. V tisočih in tisočih je že razposlala v svet posmetke naših najlepših krajev, naših letovišč in zdravilišč, ki nudijo zdravja in razvedrila kot ga ne more zlepa kaka dežela na svetu. Da, že so se pokazali blagodejni sadovi tega dela. Saj prihaja iz leta v leto več tujcev k nam, zakaj kdor je enkrat videl vso to krasoto, ji ostane zvest in se rad povrne še v drugo in tretje, vedno. In vendar, pri vsem tem so ostali popolnoma pozabljeni tisti, ki v našem turizmu zavzemajo morda najvažnejše mesto in so mogočni agitatorji zanj, pozabljeni so ostali — naši izseljenci. Naj povzamemo nekaj misli iz besed, ki jih je nameraval izreči na letošnjem občnem zboru Zveze za tujski promet v Ljubljani tajnik Družbe svetega Rafaela: Mi vsakega tujca, ki pride na obisk v našo državo kot turist, sprejmemo z največjftn spoštovanjem, se mu klanjamo do zemlje, mu nudimo vse udobnosti, usluge, prednosti in olajšave samo zato, da poje nekaj našega kruha, masla, mesa. In ta turist-tujec skuša ves čas svojega bivanja med nami kar najmanj potrošiti. Vse mu je predrago, za vsako malenkost se posebej pogaja. Res je, potreben nam je, veseli smo, da pride in želimo, da bi jih prišlo čim več. Prihajajo pa k nam vsako leto še drugi turisti, ki pa niso tuici, temveč kri naše krvi, naši bratje in sestre — izseljenci. Dolga leta je v njih srcih gorelo eno samo hrepenenje, ena sama želja, da čimprej spet zagledajo sveto zemljo domačo, svojo rodno vas, da sredi svojih dragih zaživijo v mladostnih spominih. In v tej vroči želji se niso strašili truda in žrtev. Z neomajno voljo, da utolažijo to, kar tli v lihi, skriti izbici v srcu, so neutrudno varčevali, morda pritrgovali od ust, da so mogli dati na stran čimveč za obisk v domovini, saj nočejo »priti praznih rokr. In ko se približa dan, po katerem so hrepeneli, so njih žepi polni denarja in kovčki se dajo komaj zapreti zaradi obilice darov, ki so jih zbrali — ne zase, temveč da razvesele le tiste, h katerim jih žene srce. Tisti, ki so že sami okusili bridkost življenja v tujini, bodo razumeli, kaj se dogaja v srcih teh ljudi, ko se po dolgi odsotnosti spet vračajo v objem matere domovine, v to, po čemur niso z zadnjim utripom svojega srca prenehali hrepeneti Vse od tedaj, ko jih je borba za košček kruha pregnala v svet. In v brezmejnem veselju, da jim je izpolnjena ta zadnja želja, ki jo še imajo v svojem življenju, v teli trenutkih prisrčne radosti postajajo ti ljudje, ki so pre-stali že težke din neizprosne borbe za obstanek kakor otroci, njih srca, otrdela \ topj brc-zeutnosti tujine, postajajo mehka kakor vosek, vse kamrice v njih, ki x> bile dolgo zaprte, se odpirajo na stežaj ... In tedaj pozabijo na vse. Z odprto roko sipajo med svojce denar in darove, to, kar so dolga leta prej s težavo dajali nu stran od svojega trdega zaslužka, nakupujejo spominkov brez kraja, da jih ponesejo s seboj v tujino, a se pri tem ne pogajajo... ! ako jim kmalu, prekmalu minejo dnevi. Družba sv. Rafaela ve po premnogih lastnih izkušnjah, da prihajajo naši izseljenci v domovino z namenom, ostati tu \<č mesecev. Pa se le premnogi vračajo že po dobrem mesecu nazaj — ker jim je prehitro pošel denar... Prišli so z dobro napolnjeno denarnico, a zdaj si morajo ponajveč še izposoditi za povratek... A vendar — kako smo še do nedavno sprejemali te turiste, brate in sestre I>o krvi? So-li ti neizpodbitni dokazi, s katerimi so iz leta v leto naši izseljenci izpričevali svojo zvesto ljubezen do domovine — pa čeprav v njej niso mogli najti zase kruha —, ali so ti dokazi, ponavljam, našli odmeva pri tistih, ki so najbolj poklicani k -krbi. da sinovi in hčere našega naroda s svojega obiska poneso najlepše spomine s seboj v svet. spomine, iz katerih bodo do kraja življenja zajemali m.k" i in odpornost proti vplivom tujine, spomine, ki jim bodo vedno svetili ka-k >r zvezda vodnica v l>orbi za ohranitev svojega slovenskega duha in jezika? I ako -n torej prihajali naši ljudje iz tujine kakor otroci k svoji materi, da -e nati/ijejo sonca njene ljubezni, da v njej najdejo utehe svoji osamljenosti in moči /a prihodnje dneve. Prihajali so kakor svoji k svojim, a odhajali...? Mi se zavedamo krivice, ki je bila prizadejana tem ljudem? Ni v teh bese-ilali -amo naše očitanje. Zakaj Družba sv. Rafaela je vseli deset let in čez, kar obstoji, prejela brez števila pisem, iz katerih veje trpko razočaranje in zagreli jenost ljudi, ki niso našli tega, po čemer so hrepeneli, vsaj tako ne, kakor so v »I >ltri veri pričakovali. In \ sladkost njih snidenja z materjo domovino je kanila grenka kaplja spoznanja, da so — kri naše krvi! — bili sprejeti neprijazneje kakor jtri nas sprejmemo vsakega tujca. Zdelo bi se neverjetno, če ne bi imeli toliko ;.eizf>. da so obmejni carinski in ostali uradniki začeli z izseljenci ravnati tako, kakor terjajo najosnovnejša načela človeškega dostojanstva. In še več ponovnega truda, preden smo izposlovali. da imajo naši izseljenski turisti vsaj polovičen popust pri vožnji na naših železnicah. In niti na lastno korist nismo pri tem pomislili. Povsem smo prezrli, da bi naši izseljenci v državah in med narodi, kjer žive, lahko postali najboljši posredniki v propagandi za naš turizem, posredniki, ki za svoje usluge pač ne bi terjali drugega plačila kot ljubezen in hvaležnost z naše strani. Saj imajo ti naši ljudje |x> svetu mnogo vplivnih prijateljev in znancev. Pa tudi sami zavzemajo važna mesta v javnem življenju tujih držav. V Združenih državah imamo slovenske župane, poslance, sodnike, časnikarje in književnike, ki so z vestnim in temeljitim delom priborili priznanje in ugled slovenskemu imenu. Ce bemo tu doma izpolnili svojo dolžnost in poskrbeli po svojih najvišjih močeh, da bodo naši izseljenski turisti zadovoljni in da bodo odhajali z najboljšimi vtisi nazaj v tujino, pač ne lx>do o tem molčali. Svojim tujerodnim prijateljem in znancem bodo z veseljem .n ponosom pripovedovali o lepotah in znamenitostih krajev v svoji domovini in jih vabili, da tudi oni obiščejo Jugoslavijo, ko bodo potovali po Evropi. Z veseljem pripominjamo, da smo v poslednjem času doživeli znamenja, ki napovedujejo novo. srečnejšo dobo v našem razmerju do izseljenskih turistov. Naj o[x)zorimo le na en primer! Ko je lansko leto Slovenska ženska zveza iz Amerike priredila potovanje v domovino, je Družba sv. Rafaela poskrbela, da so izlet-nice dobile \ se udobnosti in olajšave, ki so se sploh dale doseči. Kako zadovoljne -o se vračale nazaj v Ameriko! Pol leta je že poteklo od tedaj, a še vedno so \ si ameriška slovenska glasila polna izrazov priznanja. V dolgih poročilih hvaležne izletnice do podrobnosti pripovedujejo o tem izletu in navdušeno opisujejo w. kar -o lepega doživele. In to je našlo živahen odmev tudi v angleških ameriških listih, ki omenjajo lep sprejem in se čudijo lepoti naših krajev. Uspeh tega je ta. tla -edaj, predvsem med našo slovensko mladino v Ameriki, raste zanimanje za našo državo. Tista ameriška slovenska mladina, o kateri smo še pred nekaj leti / žalostjo pisali, da je za nas že mrtva, se danes prebuja k novi zavesti svoje krvi in svoje domovine, in v teh mladih ljudeh vstaja ponois, da so Slovenci in Jugoslovani. Pri tem moramo izreči priznanje Zvezi za tujski promet v Sloveniji, da je sprejela v seznam svojih članov tudi Rafaelovo družbo in s tem pokazala veliko razumevanje za naše izseljence-turiste. Obenem pa izrekamo hvaležnost in priznanje tudi kr. banski upravi, da je v svoj na novo ustanovljeni turistični svei pritegnila tudi našo Družbo k sodelovanju. ENO SAMO PISMO POLDA TONE Pomlad se je vtihotapila tudi v gorjansko šolo. Otroci so se nemirno presedali. Imeli so računstvo. Učiteljica Reza je z moškimi koraki merila razred in stavila učencem nalogo za nalogo. Tudi sama je imela za danes še težaven posel: o izseljencih naj bi govorila zadnjo uro, upravitelj je naročil. Pa kako bo trdim gorjanskim otrokom to ubila v glavo. Ni in ni našla pravega načina. Spet je stopila po razredu: »Pa saj so že v petem razredu, nekaj bodo že razumeli.« se je tolažila, ko jim je stavila novo nalogo. Pozvonilo je. Zašumeli so zvezki, noge so zadevale ob klop in komaj jim je še utegnila naročiti, da je zadnja naloga, ki je še niso izračunali za domačo vajo. Ukazala je, naj odpro okna, zaloputnila vrata in šla. »Naj se otroci nakričijo in preskačejo, da bo potem mir,« si je mislila. Med odmorom se je zgodilo marsikaj; fantini so se stepli, deklice pa so si zagrozile, da bodo druga drugo zatožile. Učiteljica Reza je stopila preko šolskega vrta. Pomlad jo je objela. Od nekod je priletel rumen metulj; nekaj časa je trepetal v zraku, nato je izginil \ gorjanskih vrtovih. Iz morja cvetja se je tu in tam črnilo sleme hiše. Cerkev je stala sredi vasi in zbirala vse poglede na sebi in misli so nehote zdrsnile po visokem zvoniku na nebo. Ptič je odletel izpred učiteljice Reze: kat zasmilil se ji je; iz gnezda ga je prepodila. Vrnila se je skozi sadovnjak. Stopala je pod venci sočno nabreklega cvetja, se razgledovala po vasi, gledala vso domačnost vasi in tedaj se ji je posvetilo: »2e vem, kako bom otrokom razložila izšeljenstvo!« Potem je spet pozvonilo. Učenci so stali v dolgih vrstah, ko je gospodična učiteljica stopila. Po klopeh je zašumelo; učenci so iskali zvezke, da bi pisali. Pa jim je učiteljica ukazala, naj puste zvezke in naj lepo poslušajo. Skoraj začudili so se učenci; ko se pa kaj takega zlepa ni zgodilo. Pa učiteljica Reza jim je tako lepo govorila, da so vsi prisluhnili. O njih domovih jim je govorila: vse je natančno vedela; kje miza stoji, kako je pozimi za pečjo gorko, kako gredo k sosedovim v vas; nato o gorjanskih hišah: kako jih nekaj po zelenih pobočjih čepi in so ko stare ženice, ki iščejo toplega sonca; kako spet druge mogočno stoje sredi vrtov; o vrtovih samih je govorila, kako polna so drevesa jeseni in otrokom so se sline cedile. Pa še o poljih je povedala: o stezah, ki teko po ozarah na koncu njiv; o delu na polju, ko sosed sredi dela soseda pozdravlja; o stogavih na polju, ki nosijo in sušijo zlato breme za kruh in služijo otrokom za skrivališča, o beli cerkvi sv. Jurija, ki je visoko dvignila zvonik; o cestah, ki peljejo v širni svet. Tu je nekoliko počakala učiteljica Reza, si popravila kratke lase, nato pa spet začela. Učencem se je že ta hip zdel predolg in so se raztresli. Vsak je pomislil: »Kaj je gospodični? Tako lepo še ni govorila.« Pa so spet postali pozorni. Učiteljica pa je govorila o tem, kar so otroci imeli najrajši: o njih materah in o očetih, pa o njih igrah. O leščevju za vasjo je govorila, kot bi vsak grm poznala in otroške igre opisala, ko da je bila z njimi v leščevju; pa o naravi je pravila, o pticah, ki so jim za gnezdo vedeli, o vevericah, ki so jih jeseni z orehov podili, o zajčku, ki je v deteljo zašel, pa so ga od daleč opazovali, kako je ušesa napenjal; pa o metuljih, ki so jih lovili, ko so bili pomladi prvič bosi in jih je prva trava še ščegetala po podplatih in o čmrljih, ki so jim med popili... O, gospodična Reza je znala, da so se otrokom raztegnili obrazi. — Pa je sredi največjega veselja presekala z vprašanjem: »Tn če bi vsega tega ne bilo?« »Cesa?« so zinili otroci, pa so se takoj prestrašili. »Cesa?« No, vsega, kar sem povedala!« Otroci niso razumeli. »No, če bi vaših hiš ne bilo in bi vi gostovali. — če bi pomladi ne bilo in vrtov in njiv pa gozda tudi ne, in bi namesto vasi stala velika tovarna, ki bi črn peprl sipala \se okrog: da bi se ptički umaknili in bi tako debelo že nasuJa tovarna pepela, da bi tudi zelenje zamrlo. Kamor bi pogledali, sam siv pepel... In \i bi gostovali v tuji hiši, kjer ne bi nikogar poznali. Sosedje pa bi govorili tuj jezik in vi bi jih prav malo razumeli. In zjutraj, ko bi se vi zbudili, bi videli očeta, kako odhaja v tovarno; potem bi ga ves dan ne bilo domov. Zvečer bi se 2mučen vrnil ves sajast in črn ...« .Na razred je legla mora: nihče ni vedel, kaj hoče gospodična Reza. »No, kaj mislite? kako bi bilo potem?« Saj potem ni mogoče živeti.« Rekarjeva Johanca je odgovorila. Oči so ji bile \ lažne. Preveč napeto je poslušala. Ali ne bi bili taki ljudje silno nesrečni?« je šp dalje silila učiteljica v Johanco. Johanca je žalostno prikimala. Nikakor pa otroci niso mogli verjeti, da bi to kje res moglo biti. Kako naj bi človek, ki živi v bohotiem zelenju mogel misliti, da je kje puščava. Tujina! Učiteljica Reza je spet govorila. O tujini je govorila, ki je kakor zdravniki v bolnici: vzamejo nekemu liter krvi, kupijo od njega njegov življenjski Mik, a za tiste pare, ki jih je nesrečnik dobil za svojo kri, dobi tako mailo. Naslikala je otrokom tujino kot puščavo, polno dušečega dima in prahu, potno trpljenja in solza. Posebno je otroke ganilo, ko jim je povedala, da so tam ljudje, ki ne znajo slovenskega jezika. Ko hi vi ne videli nobene pomladi, kot je ne čutijo otroci izseljencev in ne bi našli predmeta, na katerem bi se odpočilo vaše oko, ker bi gledali le enolično sajasto pokrajino, in ne bi imeli nikogar, s katerim bi se domače razgo-vorili — ali veste česa bi se neizrečeno razveselili? Neke majhne, drobne stvarce .. . pisma! Pisma iz domovine, prav majhnega, ki vam ga je pisala ljubeča roka! Pismo, četudi od tuje roke, prinese vedno košček doma. Domača beseda v pismu zazveni kot škrjančkov glas nad njivo, ali jukanje senosela visoko na rovtu, ali molitev družine, zbrane krog peči, da, domača beseda v pismu je velika tolažba. Kdo od nas ne bi zmogel prinesti nesrečnim te tolažbe? Imam naslove od izseljenskih otrok. Vsakdo od vas naj napiše pismo, pa ga bomo otrokom v tujino poslali.« Zvonec je prekinili učiteljico Rezo. Hitro je še nekaj dodala o pomenu takih pisem in o odgovorih, ki jih bodo iz tujine dobili, nato so se otroci razkropili po gorjanskih vaseh. Pa tudi misli o pismih so se razpršile v njih glavah. Drugo jutro pred šolo je potrkalo na stanovanju učiteljice Reze. Tako na-lahko. da je preslišala. Spet je drobceno potrkalo. Gospodična je šla odpirat. Rekarjeva Johanca je stala na pragu. »Pismo sem prinesla.«. Kdo pa ga je dal?« »Za vas. Da bi ga v tujino poslali.« Aaa! se je začudila gospodična. »No le notri stopi! — Nekaj je le ostalo od predavanja — je hitela k mizi, da pogleda, kaj je Johanca napisala. Razgrnila je polo. Iz nje so padle tri planike. Ooo!« je zaokrožila usta. »Zakaj pa to?« Johanca je zardela, učiteljica Reza ni čakala odgovora, ampak je brala belo pismo. Draga...! Smiliš se mi. ker moraš bivati v tujini. Rada bi ti prinesla v tvojo samoto košček doma. da bi za trenutek pogledala v naše kraje. Pomlad je zdaj pri nas. Pomlad, veš, to je veselje, življenje, pesem! To je čas. ko človek ne ve, kaj je lepše: ali cvetje, ki v kepah visi po drevju, sli zelena trata, ki boža tvoje noge; ali tišina polja, ali radostna pesem vrtov, kjer ptiči gnezdijo: ali vrisk jutra, ki plane v vas, ali skrivnostno večerno umiranje. Pa zame je še lepše, ko dan zamira: slavček v grmovju je končal spokojno pesem: le vreščanje vretena pri vodnjaku moti tišino in se skoraj lepo meša med petje dekliča. ki vodo zajema in si poje pesem: »Slovenka sem, Slovenka bom ostala, dasi je moja domovina mala ...« Pesem pobožno izzveni v šumenju gozda in oko se ozre v ozadje, kjer stoje naše mogočne gore, katerih seje z žarečimi prsti oprijelo zadnje sonce. Morda ti bodo moje besede malo povedale, zato sem ti v pismo prilo- žila šopek: tri planike z naših gora in vršiček rožmarina z okna moje kamrice. Morda ti bo to prineslo košček domovine. Ce ti bo kdaj v tujini težko se spomni, da v domovini bije zate srce, ki te bo razumelo, če mu boš razložila vse gorje. Odpiši mi v težkih urah in laže ti bo. Prav domač pozdrav tebi in vsem tvojim, neznana, a vendar ljubeča te Johanca Rekar. Učiteljici Rezi je obstalo oko na gorjanskem dekliču: »Johanca, lepo si napisala! Nekaj bova popravili, še enkrat boš prepisala in bova poslali!« je že iskala list, na katerega je prepisala naslove iz nekega izseljenskega lista. Kar v šoli je morala Johanca prepisati pismo, da bo prej oddala na pošto: učiteljica je dovolila. Po šoli je Johanca boječe počakala v veži in vprašala: »Gospodična, kdaj pa dobim odgovor?« »V treh tednih bo morda že tu.« Trije tedni so minili. * Odgovora še ni. Johanca je bila vedno bolj nestrpna. Zle slutnje so jo že obhajale: »Morda pa v tujini ni tako hudo... Morda je lepše, ko pri nas doma___Ne —* je spet znova postala odločna, »lepše ne more biti nikjer.« In oči so ji splavale preko preproge gozdov do gora, ki se jih je oprijemalo prvo zelenje. * Potem je prišel odgovor. Poštar je prinesel pismo, prav ko je bila Johanca sama doma. Skrila se je na podstrešje in brala. Do konca ni mogla. V grlu jo je stisnilo. Tujina! Vse drugače, vse več je govorilo pismo, kakor je pravila učiteljica. Johanca je zajokala — — — Drugi dan je pismo pokazala učiteljici. Učiteljica Reza ni bila mehka ženska, pa vendar ji je preko lica zdrsnila solza, ko je otrokom glasno brala odgovor iz tujine. Za njo so zahlipala dekleta, fantje pa so pogledali v tla. Vsem je jasno stopila pred oči tujina. NJEN DNEVNIK IN NJEGOVA PISMA ALBINA ZAKRAJŠČEK (Dalje.) 50. V. 1915. Majnik že vzel bo slovo. O, da v duši tvoji, moji, vedno maj bo! Njegova pošta prihaja redno. Ljubeznjivo, tako prisrčno mi piše. Kaj bi si želela več, nego odkritosrčne duše? Zame se boji. Ali misli, da sem ena izmed tolikih nezvestih? Da bi vedel, kako zvesta mu hočem biti! Vedno samo tebi — moji prvi ljubezni! J H J 5. VI. 1915. Moja Belina! Zakaj si greniš življenje? Iz marsikaterega Tvojega pisma mi veje nasproti, težka, grenka misel. Bodi vendar vesela, vrzi vsako žalostno misel v reko pozabnosti. — Kaj tako greni Tvojo mladost? Ti ni rodila obilnega sadu? Daj — odkrij se mi — nosila bova vsak pol in lažje Ti bo. Koliko bi Ti govoril o mojih dijaških letih — a prepustil sem to že davno preteklosti. Ti, edina me mo.reš še kedaj osrečiti, mi vrniti vero, da je moja sedanjost še vredna življenja. Vse moje misli, so samo pri Tebi, čudno — še na dom pozabljam! Ti me spremljaš Vsak korak — moj angel varuh. Ti boš žela sadove vseh mojih naporov, vsega mojega prizadevanja! Zatorej, moja ljubljena Belina, ne obupaj; ljubezen jt« nerazdružljiva sila, Bog jo bo blagoslovil. Zaupaj, zaupam tudi jaz. V vztrajnem delu, bova dosegla najin cilj. Nikdar nama ne bo splaval po vodi. V upanju je neizrazna moč, ki krepi Tvojega. 15. VI. 1915. Na njegovo tako ljubeznivo pismo naj mu torej odkrijem vso svojo mladost z vsemi bolečinami. Me bo li res blagohotno poslušal, doumel, in sočustvoval z menoj? Ali ni vsa njegova ljubezen potvara in laž? Cemu me zopet nadlegujejo te strašne misli? Da bi vas mogla ugrabiti, vrgla bi vas v najglobokejše brezdno, od koder bi se ne mogle več vrniti. Še nikoli nisem sanjala o sreči. Sedaj vsak trenutek zahrepenim po njej Kdaj te utrgam ti najlepši cvet? Opazovala sem življenje! Srca so se lntro vnemala se hitreje so se pozabljala. Odmetavala so ljubezen, kakor se zavrže cvetko, nam ni več mar zanj. Niso poznala prave ljubezni. Gojila sem nežno cvetko z vso skrbjo. Odstranila vsak mrčes, — sedaj raste cvete. \ edno je lepša in nežnejša. Da bi taka ostala! Moja mladost. Otrok — ne vem, da bi bila. Vse prezgodaj sem spoznala, da gospoduje v lusi nesrečni alkohol. Iz tega največjega sovražnika človeštva je izviralo vse nepopisno gorje naše, desetčlanske družine. Mati; vse matere so dobre — a moja mati je biser. — Dragi, da sem odkrita, če bi ne videla, da jo Ti tako Visoko ceniš, nikdar bi me ne priklenil nase. — Moja dijaška leta; Bog z njimi' > praznim želodcem v šolo, s praznim v posteljo. Saj Ti je znana zgodba revne študentke. Cez dan instrukcije in pevske vaje, zase imaš čas ponoči ob brleči plapolajoči sveči. Ni čuda, da moram nositi očala! Upala sem. da bo sedaj drugače saj imam prvo službo. Izbruhnila je ta strašna vojna: moji dobri materi ne moreni kupiti moke niti za črn kruh. Dragi, ali se čudiš, če je moja ljubezen žalostna? 27. VI. 1915. Moja Belina! Po Tvojem zadnjem pisrau, sem Te spoznal docela. Vidim Tvoie trieoe srce Zadnje pismo, vsebina Tvojih žalostnih mladih dni. Vedel sem zanle ze preje Marsikaj nn je razkrila Tvoja mamica. — Ljubim Te tem boli in Ti norem olajšati breme nesrečnih dni. Veseli me, da si mi povedala tudi sama vso žalostno povest. Belina, Ti moraš postati srečna! Zaupam trdno; sam Bog bo blagoslov i! najino zv ezo. — Z drugim dekletom, ne morem biti nikdar Prečen bamo Ii ostanes moja tzvoljenka, brez Tebe si ne morem ustvariti bodočnosti' Nisem iskal bogastva, temveč le plemenito srce — hvala Bogu — našel sem -a' li edina osrecujes — Tvojega. e 50. VI. 1915. Moj ljubljeni me je razumel. O, jaz hočem, hočem ,postati srečr i s Teboi rfYaV -rSme.m? 4 - "'so predrzne moje misli? Kako morem zidati gradove v oblake? Iisoei padajo — kaj če bo našel smrt tudi on, na bojnih poljanah Joi meni! Mama nn pravi: .Junakinja moraš biti, ne taka omahljivka!« Mati' Kako Strahopeten je ta tvoj junaček! 2. VII. 1915. Srčno ljubljena! Zakaj mi nič ne pišeš? Boje imamo grozne, morda zato ne dobim nic poste. Wk dan spopadi. Rusi so v eni noči trikrat »šturmalir. Pogled na razmesarjena trupla, grozen. En dan smo morali imeti »premirje«, da so pokopavali mrtvece. Ni bilo duhovnika, da bi jih spremljal k zadnjemu počitku ne zvonov, da bi jim zvonilo v slovo. Kje so starši, sorodniki, tovariši, da bi mo->H zanje? — Belina, ne moreš si predstavljati teh strahot. Človek je postal nai-liujsa zver! Da bi ne imel vere globoko v srcu, da bi v duhu ne slutil Tvojih blagih oci, ki me povsod spremljajo, postal bi že razdivjana, pobesnela hijena Odpusti, potolaži z dolgim pismom nesrečnega. (Dalje prihodnjič.) KLIC DOMOV . . . I. KMET Prišlo je, kot vihar strašan čez noč In fantje, več ne boste nam zapeli" in kot na ukaz so zemljo zapustili; tako mrtev je mrak. temne noč-- vsevprek jih je raztepla tajna moč. Po cesti kakor tujci ste hiteli h0*'^ sestre, bratje, še vrnili? zamišljeni, v tla obrnjene oči.' Dekleta, kaj je nam pomlad brez vas! Ste čuli krik zemlje in jok domov? ,n®pelj, vene- smeha- O, jaz sem ga, nič več ne bom vesel- v bolesti hisa skriva si obraz; razžgala dušo mi je bol sinov kaj res premajhna vsem bila je streha? In gnev očetov je zemljo preklel. v V'"'. prodal1a,.s.v°i «kras. Tujina žrelo kot vulkan odpira. .Nikar Nazaj te klice rojstni kraj, s telesi našimi življenje brani- zate je v tujih srcih vedno mraz; na grudi oče zapuščen umira ' doma je sreče in ljubezni raj. in sina rov oklepa — grob prerani. mladinski kotiček Dragi bratci in sestrice v domovini! Tudi jaz se oglasim z nekaj vrsticami in vam pošiljam najlepše pozdrave iz daljne Nemčije. Mnogokrat se spominjam na vas in naš lepi zagorski kraj. Ne morem pozabiti naših lepih hribov in gričkov, ki obdajajo moj rojstni kraj. Še vedno vidim v duhu griček Vine z majhno cerkvico, ki je tako prijazno zvonila in oznanjala k jutranji in večerni molitvi. A tu, kjer sedaj bivamo, ni tako prijazne in vabeče narave kakor pri nas. Je sama nepregledna lavnina, ki je posejana z - elikimi rudniki in visokimi, mogočnimi dimniki, ki puhajo noč in dan črni sajasti dim. Vmes so velike skupine hiš. ki jim pravimo kolonije, vse okajene od dima. Jaz stanujem s svojimi starši v veliki hiši tudi v koloniji, katera je bila šele pred dvema letoma zidana blizu rudnika. v katerega hodi moj oče dan na dan na delo v črni rov. da nam zasluži naš vsakdanji kruh. Bila sem zelo žalostna. IZSELJENS Iz diplomatske službe. S kraljevim ukazom so premeščeni: Stanoje S i m i č, svetnik v 4-1 zun. ministrstva, za generalnega konzula v isti skupini in stopnji na kr. konzulatu v Bratislavi; Vladislav Mar-kovič, svetnik v 4-1 na kr. konzulatu v Kairu, z: vetnika v 4-1 v zunanjem ministrstvu; Radoš Stepanovič, svetnik v 4-2 v zunanjem ministrstvu, za svetnika v 4-2 na kr. konzulatu v Kairu; dr. A. Novačan, generalni konzul v 4-2 na kr. konzulatu v Bariju, za svetnika 4-2 v zunanjem ministrstvu; Dragoš Dragu-t i n o v i č , svetnik v 4-2 na kr. poslaništvu v Pragi, za svetnika v 4-2 na kr. poslaništvu v Sofiji; Nikola Suica. svetnik v 4-2 na kr. poslaništvu v Sofiji, za generalnega konzula v 4-2 na generalnem konzulatu v Bariju; Dobrivoje Krstič, tajnik v 5. skupini zunanjega ministrstva. za tajnika v isti skupini na kr. poslaništvu v Tirani: Aleksander Z vek i č, tajnik v 6. skupni na poslaništvu v Berlinu, za tajnika v isti skupini v zunanjem ministrstvu. Generalni konzulat v Pragi. V imenu Nj. Vel. kralja z ukazom kr. namestnikov in na predlog zunanjega ministra se sporazumno s predsednikom vlade ukine poslaništvo kraljevine Jugoslavije v Pragi, namesto njega se pa odpre generalni kon- ko smo dobili pismo od svojcev, v katerem so nam poročali, tla je umrl naš d>-bri gospod šolski upravitelj. V kraju, ki se imenuje Meerbeck, so ustanovili -In. vensko šolo, v katero hodim tudi jaz. Uči nas dobra gospodična učiteljica, ki je prej učila blizu nas v Smartnem pri Litiji. kamor lxxlo prišli tudi letos meseca julija slovenski otroci na obisk. Tudi jaz in moj brat prideva zraven k svojcem \ našo lepo domovino za en mesec na obisk. Do takrat bodite prisrčno pozdrav-Ijeni od naše slovenske šole v Meerbecku in obenem vam voščimo vesele binkoštne praznike. Tudi vi nam ne pozabite kaj pisati iz naše lepe domovine. Vaša rojakinja Eleonora Lebečnik. učenka višje skupine slovenske šole: Repelen bei Mors, Kamperstrasse 142. Deutschland. V Repelnu, 22. maja 1939. K E NOVICE zulat kraljevine Jugoslavije. Za generalnega konzula je postavljen Radovan § u -me n ko v i č, svetnik v 3-1 na jugoslovanskem poslaništvu v Bruslju. Vam, ki imate svoje domače v Ameriki, sporočamo, da izdajamo v Chicagu, Illinois, zanimiv slovenski družinski mesečnik »Novi svet«, ki prinaša zanimive članke in razno leposlovno berilo. Posebnost v tem slovenskem družinskem mesečniku pa je, da ima poseben oddelek, ki nosi naslov »Slovenski pijonir«, v katerem objavljamo zanimive zgodovinske podatke slovenskih naselbin v Ameriki. Vse od začetka prihoda prvih naših rojakov v take naselbine in potem ves razvoj društev, župnij itd. Za vas doma v Sloveniji je posebno zanimivo v tem slovenskem družinskem mesečniku še to, da prinaša ta oddelek obširno opisovanje slovenskih družin po naselbinah v Ameriki. V teh op ih so opisani vaši sinovi in hčere, vaše sestre in bratje itd. To bi vas zanimalo. Zato vsem. ki se za to zanimate, svetujemo: Pišite svojim domačim v Ameriko in jih prosite, da naj vam naročijo ta zanimivi slovenski družinski mesečnik »Novi svet«, ki stane za Jugoslavijo 3 dolarje. Tej želji bodo vaši domači gotovo radi ustregli, vi pa boste prejemali zanimiv list, ki bo vam \ zabavo in obenem vam lx» od nit'-><•< a do nii'M'ca pri|x>vedoval in opisoval vaš«- drag«* v Ameriki. List naroča na sledečem naslovu: »Novi svetni« slovenski družinski mesečnik. IK49 West Cermak Road. Chicago. Illinois, USA. Izseljenskega zbornika za leto 1938. imamo še kakih sto izvodov v zalogi. Kljub skromnim denarnim sredstvom, ki -mo jih imeli zanj na raz|x>lago, smo vendar dosegli eno: Zlx>rnik daje pregledno sliko \scga. kar se je doslej izvršilo v skrbi za rešitev naše slovenske krvi v tujini. obenem pa nakazuje tudi pot in smer našemu prihodnjemu delu, saj vsebuje mnogo dragocenih nasvetov, tako s strani naših izseljencev, kakor tudi predstavnikov raznih področij domačega življenja. Vodi nas |)o krajih, kjer delujejo naši slovenski misijonarji, na pregleden način prikazuje, kako so nasi ljudje raztreseni prav po vscni svetu, seznanja nas z verskim in kulturnim življenjem naših izse- ljencev po Ameriki in ostalih celinah, z njihovimi društvi in organizacijami, ki si. verna podoba in izraz slovenskega ustvar-jajočega duha — v ponos izseljencem in domovini. — Zato priporočamo Zbornik vsem, ki jim na srcu leži skrb za našo kri po svetu, vsem našim izseljenskim duhovnikom in misijonarjem, prav tako našim izseljenskim društvom in organizacijam. da primerjajo med seboj svoje dosedanje delo in s tem spoznajo naloge, ki jih od njih terja prihodnost. In še društvom tu doma, da spoznajo svoje vrstnike v tujini. »Ave Maria« je mesečnik ameriških Slovencev. 2e 50 let vrši veliko versko in kulturno delo med ameriškimi Slovenci. Prinaša lepe povesti, podučne članke in cerkvene novice ameriške Slovenije. Ima poseben kotiček v katerega pišejo ameriški mali Slovenčki in se navdušujejo za verz in jezik svojih staršev. — Ako imate koga svojih v Ameriki, prosite ga. da vam naroči ta lepi list. \ eseli ga boste gotovo. Vsak mesec boste ob njem preživeli par lepih uric či-tanja. N A S I PO SVETU BELGIJA Niiiterslag. — Dne 14. maja se je vršilo razvitje pra|x>ra tukajšnjega Jugoslovanskega |xxl|x»rnega društva sv. Barbare. Proslave se jp udeležilo veliko naših rojakov i/ v sch tukajšnjih revirjev. 1'osi-luio s<> se izkazali oni iz Evsdena. \ »a čii s t pevskemu /lxiru in tamburaške-iuu odseku i/ Hvsdena, saj je vsakega v srce ganila njihova pesem in melodija, /a Ixttrico zastavi je bila soproga tukajšnjega konzula g. Lazareviča. Zaratli važnega zadržka v Bruslju pa je bila njena navzočnost nemogoča. Njena zastopnica je bila gospa Majda Stoviček. soproga tukajšnjega učitelja Zastopnik g. konzula. ki je bil prav tako povabljen, je bil g. švajger. prav tako iz |xislaništva v Bruslju. Ob 4 |Hi|xildue j«' »prevod krenil proti cerkvi. Pred blagoslovitvijo so peli še litanije s č. p. Teotiinorn na čelu. ki je prihitel kar i/ Holandije. Po blagoslovitvi je sprevod napravil kratko pot okoli cerkve z godlx> na čelu iu |xitein v hotel predsednika g. Alojzija Flrovata. v katerem se je vršila slavnost. Najprej je govoril predsednik. Učitelj g. Stoviček in \ iijger sta |x>udarjala |x>tnen tega dne. Prav tuko tudi soproga učitelja ga. Stovi- ček Majda, ki je govorila v francoščini. Potem je bilo na s|x>redu petje, deklama-cije ter godba tamburašev. Izostala tudi ni prosta zabava s srečolovom, ki se je vršila tja jxtzno v noč. Zahvaljujemo se vsem društvom oziroma vsemu osebju, ki so sodelovali ter nam pripomogli do tolikšnega uspeha, ki je tako mogočno pokazal drugim narodom našo ljubezen d') naše domovine. FRANCIJA Romarski shod na Loretto. 9. julija, to je drugo nedeljo v juliju, bo letos zopet velik romarski shod za vse jugoslovanske izseljence na prijaznem griču. kjer se že stoletja časti Mati božja v eerkvi. ki jo obdaja eno naj\ečjih vojaških pokopališč svetovne vojne. Sv. maša s pridigo bo ob 10. uri in po kosilu pete litanije Matere božje z blagoslovom. Kakor prejšnja leta. prihitite tudi letos v obilnem številu, da počastimo Mater božjo in obenem na tem prijaznem izletu malo pozabite na svoje težave. Bruav-en-Artois. — Na binkoštno nede-Ijo je priredila Bratovščina sv. rožnega venca s pomočjo Društva sv. Barbare le- po proslavo Materinskega dneva. Vsi, mali in veliki, so izredno dobro izvršili svoje vloge. Želeti bi le bilo, da bi nas vsaj take nepristranske narodne prireditve našle vse zedinjene, česar pa nekateri nočejo razumeti. Smarnice so bile tudi letos dobro obiskane. Večer za večerom smo se zbirati ob lepem šmarničnem berilu »Luč iz Nazareta« in prepevali v čast majni-ški kraljici. Potovanje v domovino. Letos bomo zopet potovali v domovino in sicer iz Metza preko Sarrebriicken na Miinchen in od tam dalje na Jesenice in v Ljubljano. Odšli bomo dne 21. avgusta dopoldne, tako da se odpeljemo iz Sarrebriickena ob 11.44 dopoldne, ker ima edino ta brzovlak direktno zvezo do Miineliena. Vsi, ki so v okol ici Metza, naj se zberejo v Metzu, vsi v okolici Merlebacha pa na postaji v Beningu. Kdaj odpelje vlak, bo vsak zvedel pri priglasitvi. Cas priglasitve je od 10. do 17. avgusta 1939, in sicer za okolico Merlebacha v uradu Jugoslovanske katoliške misije, 15 rue de 1' eglice, za okolico Aumetza 15. avgusta (nedelja) popoldne od 3. ure dalje v pisarni Jugoslovanske katoliške misije (g. Švelc) in 14.8. od 8. ure zjutraj do 6. ure zvečer. Pri priglasitvi naj ima vsak s seboj: a) 400 frankov, naitančna cena bo pravočasno sporočena; b) svoj potni list (četudi ni podaljšan!); c) svojo Carte d'identite — ali Recčpisse; d) 1 fotografijo. Vsak sam mora preskrbeti: a) da ima veljavno Carte d'identite; b) dopust pri delodajalcu od 21. avgusta do 12. septembra, ko pridemo zopet nazaj. Francozi si morajo preskrbeti francoski potni lisit in n e m -š k i vizum. Ako bi komu delodajalec delal težave zaradi dopusta, naj se pravočasno oglasi v zgoraj omenjenih uradih, c) eno fotografijo od vsake osebe (od družine skupaj). Iz Ljubljane se bomo odpeljali v ponedeljek 11. septembra zopet nazaj ob tri četrt na 9 zvečer. Otroci do 4 leta imajo prosto vožnjo, otroci do 10 let polovično, vsi, ki so stari nad 10 let, pa bodo morali brezpogojno plačati celo vožnjo! Merlebach. — 7. maja je izseljenski duhovnik krstil deklico Marijo Peterlinovo, hčerko ugledne družine Peterlina Franca, pevca merlebaškega cerkvenega pevskega zbora. Dne 11. maja pa deklico Kristino, hčerko ugledne družine Šuler iz Merlebacha. Obema družina iskreno čestitamo, dekl icama pa želimo božjega blagoslova in božjega varstva. Hčerka Marija Dre-novec iz Jeanne d' Area se je cerkveno poročila v stari cerkvi v Merlebachu dne 30. maja s Francetom Maithis Marcelom. Novima zakoncema želimo veliko sreče! Mrliča, hvala Bogu, v preteklem mesecu nismo imeli. Na bolniški postelji pa leži v vsaki bolnišnici po nekaj rojakov. Skoraj vsa društva so v preteklem mesecu napravila izlete, ki so bili dobro obiskani in so potekli mirno v veliko zadovoljnost vseh članov. Kolesarsko društvo iz Hab-sterdicka je ta mesec prav lepo praznovalo svojo 10 letnico. Pester program je zadovoljil prav dobro vse navzoče. Vse kolonije so se spomnile godu svojega izseljenskega duhovnika, mu darovale lepa darila in priredile ljubke slovesnosti, enako tudi učitelju g. Jankoviču za njegov sod. Za vsa darila in blagohoten spomin-Bog plačaj stotero! Grims Stanko, izseljenski duhovnik. — Tudi Marijin rožni mesec je potekel v znamenju sestankov. 7. maja smo se zbrali v Nangeville (Loiret) v majhni vaški cerkvici, ki je bila še zelo zapuščena, letos pa prav lepo prenovlje-na-v Pravili so mi, da jim je pri tem največ pomagali tako imenovani »sejem ljubezni« vente de la charite v Parizu: pripeljali so najrazličnejša živila, ki so jih darovali dobri vaščani kmetje: in to so »požrešnim« Parižanom po dobri ceni prodali. Naslednji dve nedelji smo se pa z.bi-ral i ob francosko-nemski meji in še posebej molili za mir: 14. maja v Ars La-quenexy (Moselle), kjer nas je popoldne obiskal celo gospod Ivan s svojo soprogo, ushižben pri našem konzulatu v Metzu. 21. maja je bil sestanek v Thelonne (Ardennes), kjer smo bili skoraj vsi iz >bo-gojenske« fare, zato je petje med sveto mašo bilo izredno enotno. Končno smo se zadnjo nedeljo meseca maja, na binkošti. zbrali v Parizu samem v cerkv i sv. Ambrozija. Bilo nas je okoli 150. Pri tej priliki sta nas počastila s svojim obiskom tudi naš izseljenski komisar v Parizu in šef presbiroja. Kakor navadno, so bili z nami tudi naši akademiki v Parizu: dr Žebot in Ca sax, dr. Sušnikova, č. g. Hlad-nik in Cretnik. To je bil, seveda v miniaturi, naš »jacistični kongres v Parizu . ki nam je dal pogum za nove, še večje sestanke v prestolnici Francije. Bruay-en-Artois. — Žalostno je, da moramo skoraj v vsaki števiiki poročati o smrtnih primerih v naši koloniji. V četrtek po veliki noči je umrla 14 letna Pepca Seško, pridna učenka, ki nikoli ni manjkala pri slovenskem pouku, dokler je bila zdrava, in vneta članica Marijinega vrtca. Smrt ji ni bila strašna, ampak zaželena vodnica v boljše življenje. Ni bilo tolažilo zanjo, če je kdo omenil, da še ne bo umrla. »Boni, bom,; ga je prekinila. Upamo, da opravlja smarnice že pri Mariji v nebesih. — 27. aprila nas je zapustila gospa Ivana Draksler rojena Rebolj. Dasi je že dalj časa bolehala, nobeden ni mislil, da bo prišla smrt tako Nojvaiji slovanski pupilarnovorni d«narni zavod MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA Stanje vlog 420,000.000 din Lastne rezerve nad 26,000.000- din Dovoljuje posojila proti vknjižbi. Za vse obveze hranil- nice jamči Mestna občina ljubljanska nenadoma po njo. Prejela je še poslednje olje, a je bila dobro pripravljena na smrt. Bila je zglednega krščanskega življenja. Videlo se je, kako jo pot do cerkve utruja, a dokler je mogla, ni zamudila slovenske službe božje ob nedeljah in po-božnosti prvega petka v mesecu za posvečene družine. Vzgojila je družino v krščanskem in slovenskem duhu in je bila v tem prelep zgled za naše izseljenske družine. Kjer ie mogla, je storila kaj dobrega in tako odšla, revna na tem svetu. a bogata za večnost. Obeh pogrebov »o se udeležila društva z zastavami in venci ter številni rojaki. Bodi vsem v imenu žalostnih družin izrečena najiskre-nejša zahvala. — Šmarnični oltar smo lepo prenovili in se zbirali vsak večer, da s petjem in molitvijo počastimo maj-niško kraljico. — Naš novo ustanovljeni šahovski klub poti vodstvom g. Alojzija Ocepka tiho in marljivo dela ter je kljub svoji mladosti odnesel že več lepih zmag. Lievin. — Mirno gre naše izseljensko življenje naprej, mirneje nego v zadnjih par letih. Kar čez noč so izginili razni vsiljivi agitatorji in njihovi časopisi, prenehalo je večno pobiranje za vse mogoče namene. Žene, ki so jih zbirale na shodih zoper fašizem in vojno, se zopet laže posvečajo svojemu domačemu delu. Ni več slišati groženj, zopet sn»o ljudje in ne več sovražniki drug drugega. Sedaj se vidi, kdo je delal nemir med izseljenci. Rudar si slej ko prej s težavo in trudom služi vsakdanji kruh. Vojno razpoloženje in priprave nalagajo tudi delavcu žrtve. V teh po vojski dišečih časih za nas jugoslovanske izseljence ni najbolje. Želimo le ljubi mir kakor vsa ljudstva, ki jim ni za nadvlado nad drugimi, ampak da bi v miru mogli delati in živeti. — V zadnjem času je bilo tu več porok. \idi se pa, da smo že dalj časa tu, ker segajo večinoma po tujerodnih nevestah in ženenih. Naša želja je, da bi bili vsi srečni! Iz severne Francije. — Zveza jugoslovanskih društev v severni Franciji je na svoji letni občni seji ugotovila, da so 4 k njej pripadajoča društva sv. Barbare v letu 1938. izplačala podpor za 9.251 frankov. Za prosvetno in razno pa 3.595.05 fr. Tako ni čudno, da so se nam skoraj vse blagajne za nekoliko skrčile. Vršile so se obenem tudi tajne volitve novega odbora, pri katerih je bil ponovno, že deseto leto soglasno izvoljen kot predsednik Zupančič Blaž, kar bo lep in zanimiv jubilej. Not! naročniki »Izseljenskega vestnika" Mary Zore, Olvphant. Pa, Box 4?6, USA. — Dr. Krajec Pavel, hišni zdravnik, Ljubljana. Leonišče. — Dr. K rejci Viljem, Ljubljana, Wolfova ulica 1. — Naprej, Weekly Publication. 1916 East St., Pittsburgh. — Josip Povalej, »Alatin«, Raduša, p. General Hauri, Skoplje 5, rudnik Orašje. — Dr. Logar Franc, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14. — Stich Oskar, Ljubljana, I. letnik drž. učiteljske šole. — Vider Ciril, Ljubljana, II. letnik drž. učiteljske šole. — Novak Dora, nastavnica, Ribnica na Dol. — Misijonska hiša, Ljubljana, Tabor 12. — Anton Bračnn, bei Kretchmer, Gleinitz. Reichenbach, Bezirk Breslau. — Cvornjek Avguštin, Rittergur Teichhof No. 2, Helmstadt (Braunschweig), Deutschland. — Zupan Leopold, 91 Rue Fayt, Chatelineau, Hainaut, Belgie. — Podržaj Franc, bei Herrn Adolf Mliller, Weiges-dorf, Post Munsterberg, Kr. Frankenstein, Schlesien. — Mr. Steve Mohorko, 704 So. 2nd St.. Milwaukee, Wis., USA. — Mr. Mike Geiser, 822 W.Bruce St., Milwaukee, Wis.. USA. — Snoj Jože, kaplan, Tržič (10 izvodov). — Rozman Jože, Ljubljana, Pražakova ulica 8. — 2upni nrad, Cankova v Prekmurju.