Št. 36.	V	Ljubljani,	dne	5.	avgusta	1910.	Leto	¥.
GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA.
r	i
izhaja vsak petek.
Uredništvo upravništvo Kopitarjeva ulica štev. 6.
Naročnina znaša: celoletna . , K 4*— poluletna . . „ 2‘— četrtletna . . „ P— Posamezna št. „ (HO
L. -____________________
P. n. naročnike irjudno oominjamo, da store svojo dolžnost - ker smo že v drugi polovici letnika — in poravnajo naročnino potom že priloženih položnic ali nakaznic na upravništvo »Naša Moč« v Ljubljani.
Upravništvo.
Kristan za kanone?
Socialnodemokraški poslanci na. Bodenskem so pred par tedni glasovali v zbornici za proračun. To se pravi po domače, da so dovolili vladi, da sme pobirati davke od zemljišč, liiš, obrti in dohodkov, od mesa, vina, žganja, sladkorja in drugih reči. Potrdili so s tem davkarje in eksekutorje in sploh vse, kar je s pobiranjem davkov v zvezi. S svojim glasovanjem so pa tudi dali vladi pravico, da sme državni denar porabiti za uradnike, sodnike, ječe, šole, policijo in za vojake. Dobro se še vsi spominjamo, kako je pred malo leti po vseh socialno-demokratiških shodih in popirjih šumela stalna pušica: Dr. Šušteršič je glasoval za kanone. Ta očitek ni bil niti resničen. Svet se je malo zasukal, pa nam iz raznih dežel, najnazadnje z Badenskega prihaja grozna novica, da so sami pravcati, rdeči socialni demokratje glasovali za kanone in flintc, smodnik in granate, sablje in bajonete.
Ravno zdaj nam poročajo tudi časopisi, kako je angleška delavska stranka s socialisti vred odločno za to, da se izda več sto milijonov kron za strahovite vojne ladijc; iz Avstralije slišimo, kako tam delavci, ki imajo vlado v rokah, skrbe za svojo armado in vrh tega hočejo še za Angleže iz svojih državnih dohodkov zgraditi drage vojne ladije. Na Ilesenskem, Bavarskem in Vir-temberškem mislijo socialni demokratje ravno tako kakor na Badenskem. Angleški in avstralski socialni demokratje so že od nekdaj na ti poti. Toda strah in groza mora obiti vsakega pravovernega rdečega muzel-mana, da so na južnem Nemškem sodrugi za davke in vojake, da se z drugimi poslanci vred tudi njihovi zastopniki udeležujejo raznih slavnosti na dvoru in pri ministrih in da bi ne imeli nič proti temu, če bi kak sodrug sam postal minister.
V Berlinu pač ropotajo sodrugi proti temu, toda le z besedami. Ne upajo se na mnogobrojnili shodih, ki jih sklicujejo v ti
Carska zločinstva.
(Dalje.)
»Bolan sem,« govori tihoma pred-se. »Toda potrpi! Kmalu bodem ozdravel. Ljudstvo me bo strgalo v kosce; ne zaradi tega, ker bom njegovemu trinogu porinil maščevalno bodalo v prsi, ne, zategadelj ne bom žrtva njegovclj zlobi, ne — ampak ker pri-kratim druhali pogled slovesnega obhoda. Ubogi Domicij!« govori nadalje in se bridko nasmehlja, »lahko sem žastavil svojo besedo, da bodem tvoj. Zaman me boš pričakoval na .določenem kraju; nemara pri val č moje mrtvo truplo pred tvoje nogo! Domicij! Kako mi pretresa dušo tvoje ime! .Te-li bilo res, ali so bile sanje, kar sem menil videti, ko sem bil zaspan, ko sem premagan Mor-fejeve1) moči zgrudil se na leseno klop v gostilni? Raz tvoje obličje padla je divja
') Morfej je bil bog spanca, ki je omamil ljudi in je zazibal v sanje.
zadevi, niti zahtevati, da bi se badenski socialni demokratje izključili iz stranke, dasi proti vsem strankinim sklepom glasujejo kakor jim veli njihova pamet.
Kaj bo iz tega? Naši sodrugi so se učili od nemških. Morda pridemo kmalu do tega, da bomo brali, da je dr. Adler glasoval za davke in kanone in da bosta oba Kristana — Tone in Etbin — z močnim glasom dokazovala zbranim ovčicam, da mora tako biti. Nobeden nam ne bo mogel braniti, če se bomo takrat nespoštljivo krohotali, kakor se že sedaj prisrčno smejamo tem zmedam med socialnimi demokrati. O čem bo socialna demokracija potlej bobnala po shodih, res ne vemo. Zdaj ima, kadar pride k sapi od zabavljanja proti farjem, za svoj naj dragocenejši cir zmerjanje proti davkom in vojakom.
Badenski socialni demokratje si mislijo tako-le: Če volimo svoje poslance, hočemo, da kaj dosežejo. Za prazen nič, zato da bi vodo delali v zbornici z raznimi krvoločnimi govori, ni vredno, da bi se rokavili in pulili ob volitvah. Če pa hočejo poslanci kaj doseči, morajo dobiti v zbornici vpliva. Naj si mislijo karkoli o knezih, kraljih in cesarjih, naj bodo še bolj prepričani, da je edino republika prava, vendar ne smejo pozabiti, da delavci ne morejo čakati, kdaj se bodo vsi prestoli podrli, marveč da se mora že zdaj v državah, kakršne so sedaj, zanje delati. Država pa ne more nič brez dohov-kov. Dohodkov pa ni brez davkov. Posam-na država tudi ne more opustiti vojaštva. Angleški delavec dobro ve, da bi oslablje-nje angleške vojne moči na morju pomenilo zanje slabe čase. Nemec bi vzel Angležem trge za tovarniško blago. Tovarni bi zmanjšale ali celo ustavile svoje delo in delavci bi bili brez zaslužka, brez kruha. Kaj pomeni že sama vojna nevarnost, vedo tudi naši avstrijski delavci. Ko je zavoljo Bosne in Hercegovine malo zaropotalo v Srbiji in na Turškem, je ravno delavec to najbolj čutil. Blaga iz naših predilnic niso hoteli več kupovati Srbi in Turki; nemški in angleški tovarnar se je tam vscdel in pri nas je bilo na tisoče delavcev ob svoj že tako borni zaslužek. Večja plača se more zahtevati samo takrat, kadar tovarni dobro gre. Če nima kupcev za svoje blago, se štrajka ne samo ne boji, marveč celo všeč ji je. Kakor so sedaj razmere na svetu, pa država brez voja-
brada, raz tvojo glavo ginili so mršavi lasje in mladenič, kakor sem jaz, nagnil si se nad menoj. Čutilo, katerega si nisem znala razjasniti, me je vabilo k tebi s čarovno oblastjo; skrivnostna groza me je odganjala zopet od tebe. Te zastavice, Domicij, mi pač ne boš nikdar razvezal in vzel jo bom v senčno2) kraljestvo.«
Množica glasneje zauka, trenotek se bliža.
»Sedaj pa proč z vsako mislijo, ki bi me odvračala od svetega opravila osvete! Mati! Dijomed, dragi žrtvovani brat! Vajinim imenom posvečujem kri, katero bo prelilo to jeklo, posvečujem samega 'božjeij milosti!«
Njegova roka trdno oklene bodalo, katero skriva usnjata nožnica v pasu.
»Spor! Spor!« doni nek plašen klik. Toda preglasi ga donenje cimbal in piščalk, ukanje ljudstva, ki bučeč leti od ust do ust. Neron, veliki zmagalec, se bliža . . . Dolgo
2) Senčno kraljestvo, t. j. spodnji svet.
štva nc more varovati svojih trgov. Bog daj, da bi se to izpremenilo. Delajmo vsi za tem ciljem, toda črez koleno se pa sedanji vojaški čas ne da prelomiti.
Neumnost ne more trajati dolgo časa, da bi je ljudje ne izpregledali. Vsaka sleparija se tekom časa maščuje. Socialnode-mokraška agitacija sloni na neumnosti in slepariji. Delavci pri nas in drugod po svetu to že izpregledujejo. Tudi prej navdušene isodruge srečuje pamet in vprašujejo se vedno pogostejše: Kaj imamo od te politike, ki se krmi samo od zabavljanja proti veri in cerkvi ter proti državi? Mi hočemo kruha, ne pa besedi. Zato pojdejo tudi pri nas delavci tisto pot, po kateri hodijo njihovi sodrugi drugod po svetu, katere se drži tudi naša ljudska stranka.
Ta pot pravi: Pamet! ne rij z glavo skozi zid, marveč pojdi kakor pametni ljudje skozi vrata, kjer je luknja že narejena. Če premišljuješ, kako naj se uredi svet, ne pozabi, da se nihče ne more niti enkrat najesti od tega, kar ima priti črez 50 ali 100 let. Ne pretepaj se za sanje in ne pravdaj se za senco! Svojo moč, svojo politiško zavednost rabi pred vsem za to, da zdaj sebi in svojim otrokom zboljšaš razmere, če moraš pri tem magari tudi, krvavečega srca, državi priznavati davke in vojake.
Tobačno delavstvo.
Romanje na Trsat. Opozarjamo na romanje, ki ga priredi »Podporno društvo« dne 27. in 28. t. m. na Trsat.
Sedanje glavne dolžnosti krščanskega tobačnega delavstva. Zadnjič smo se pečali na drugem mestu s svinjarijami, ki jih prinašata ljubljanska liberalna jutranja lista. Znamo, da naše delavstvo teli lumparij ne čila, ampak ne moremo si kaj, da ne bi našega delavstva sploh opozorili na to, naj povsod, kjer le more, vrši apostolsko delo in naj osobito materam polaga na srce, naj gledajo na to, da jim nežne mladine ne pokvarijo liberalne svinjarije. Poštenega berila je povsod dovolj. Čitajte in širite naše časopise, v prvi vrsti seveda Vaše glasilo »Našo Moč«, skrbite pa tudi, da kolikor le morete razširite med slovenskim krščanskim socialnim delavstvom »Slovenca«. Naši časi so resni in krščanskosocialno tobač-
naj živi cezar! Neron je zmagalec! doni v zrak, da se trese.
Lesik vrst .kar jemlje vid. Prvi oddelek je oddelek jezdecev na konjih; jezdeci imajo zlate čelade in zlate iščite. Za jezdeci gredo piskači in njih godbo spremljajo glasni cimtbali. Godcev toge so bele, srejbrna njihova godbena orodja. Za godci prihajajo .starešine in gosposke v Rimu v zlatoobšitih togah z verižicami in dragimi kameni na prsih.
Pri takih vojnih zmagah je bila navada, da so pripeljali pridobljeni pevci. Neron je nadomestil vojni plen s pridobljenimi častnimi venci. Belooblečeni mladeniči neso darove, lesketajoče se od dija-manta, in popačeno ljudstvo jim uka, kakor bi bili naznanovalci na novo pridobljenih kraljestev. Duhovniki v rumenih oblačilih in z ovenčanimi glavami neso podobe rimskih bogov in boginj. V sredo tega oddelka peljajo v daritev namenjene bele bike.
(Dalje prihodnjič.)
no delavstvo mora stati na braniku, da se ne okuži naš ljud. Kaj je kaj posebno novega? Naša krščanska organizacija je ravno te dni ustanovila v Ljubljani pisarno Družbe sv. Rafaela. Pisarna ima namen, da gre na roko z dobrim svetom tistim, ki potujejo v ptujino. Opozarjamo na to tudi tobačno delavstvo. Če doznate, da potuje v ptujino Vaš znanec, sorodnik, prijatelj, svetujte mu, naj se, predno odpotuje, zglasi v pisarni Družbe sv. Rafaeld, Ljubljana, kjer mm bodo brezplačno svetovali, kaj naj stori, da ne bo trpel škode. Te dni je vzbudil veliko šuma in hruma »Slovenec«. Liberalci so vsi iz sebe in pihajo in sikajo kakor kača klopotača, predno jo ubiješ. Slovensko liberalno časopisje dela že več časa za tako-zvano velikosrbsko gibanje, ki ima namen, da se odklopijo Slovenci in Hrvati od Avstrije in pridružijo Srbiji. Kdor pozna sedanjo Srbijo, zna, da bi se godilo katoliškim I-Irvatom in Slovencem grozno slabo pod pravoslavno Srbijo, kjer danes gospodarijo tisti ljudje, ki so umorili prejšnjega srbskega kralja in kraljico. Slovensko krščanskosocialno delavstvo se tistim sanjačem, ki delajo za velikosrbsko misel, ne bo nasedlo. Vsakemu, ki Vam pride s takšnimi trapastimi sanjarijami, povejte, kakor zasluži. Smrkolinski podkupljenci pač ne bodo omajali tiste zvestobe, ki jo ima slovensko ljudstvo do svoje vladarske rodbine.
Okno v svet.
II. splošni avstrijski shod tretjeredni-
kov se vrši letos v Inomostu od 8. do 10. septembra. Spred zborovanja je zelo zanimiv. Priglašenih je tudi več odličnih poročevalcev, med drugimi tudi znani mladinski pisatelj o. Schmiedt. Pripravljalni odbor prosi, da se dotičniki, ki se žele shoda udeležiti, priglase najpozneje .do 20. t. m. na Sekretariat des Terzianertages, Franziskaner-kloster, Insbruck. Na isti naslov naj se naslavljajo tudi vsa vprašanja, brzojavke itd. Vstopnice prične odbor razpošiljati 15. t. m., in sicer brezplačno. Obenem opozarjamo, da se dan po gori omenjenem shodu vrši VII. splošni avstrijski katoliški shod isto-tam. Vstopnice za ta shod stanejo 2 K in se dobivajo pri Katholikentagkanzlei, Akade-mikerhaus, Insbruck. Tam se dobivajo tudi vsa pojasnila, tičoča se katoliškega shoda.
Socialni demokratje v teoriji in praksi. Na brezštevilnih shodih smo slišali že kričati socialnodemokratične apostole, da se mora znižati volilna pravica na dvajseto leto starosti za politične volitve. Volitve v bolniške blagajne pa niso politične in bi morali imeti vsi člani vsaj od šestnajstega leta pravico voliti v odbor bolniške blagajne. V tem smislu je v seji socialnozavaro-valnega odseka poslanec Gorski stavil predlog, proti kateremu pa so glasovali socialni demokratje. Za predlog sta glasovala pa zastopnika »Slovenskega kluba« in mnogo drugih „buržoazijcev“, Je pač razlika med teorijo, ki se razlaga na shodih socialnih demokratov, in njihovim delovanjem. Radovedni smo, kako bodo v tem oziru zaorali z Tončetom Kristanom njegovi mladi v Idriji in drugod. Bo pač enkrat moralo biti neumno, da bi imeli šestnajstletni člani bolniških blagajn volilno pravico. Ako jim pove to Tone, pa mu bodo klicali živio. Toda tudi mladina se ne bo dala voditi na vrvici sleparije dolgo časa. Pride spoznanje, pa pride tudi razočaranje. Kdor ni preveč slep, pač že sedaj lahko veliko vidi. Za mladino pri bolniških blagajnah so imeli smisel »klerikalci«, rdečkarjem se zdi tto neumno.
Kaj pa to? V seji odseka za socialno zavarovanje dne 29. julija t. 1. je izjavil dvorni svetnik Pollak iz železniškega ministrstva pri razpravi določbe, da naj se da železničarjem ista pravica do uprave bolniške blagajne, kakor jo imajo odborniki okrajnih bolniških blagajn, da take samouprave železniški uslužbenci sami ne zahtevajo. Izvršili so se v zadnjem času sklepi sedanjih odborov, da se konečna odločitev v slučaju bolezni in zvišanja bolnišnine prepušča ministrstvu. Ker imajo v vseh železniških korporacijah socialni demokratje večino, ki more sklepati, je jasno, da ti ljudje ondi, kjer so bolj skriti, prepuščajo pravice uslužbencev delodajalcu. Zastopniki bolniškega sklada so sklenili prepustiti ministrstvu konečne odločitve in so se s tem odpovedali samoodločitvi. Zginaj kriče kot pijani cigani, da le oni resno branijo delav-
stvo. Med štirima stenami pa krive hrbte napram železniški upravi in izdajajo pravice, ki pripadajo uslužbencem. Izjava dv. svetnika Pollaka je značilna obsodba so-cialnodemokratičnih netopirjev. Ne, ne, tako se ne zastopa koristi delavstva. Radovedni smo, koliko časa se bodo pustili železničarji še voditi na verigi lažnjive in gnjile socialne demokracije. Inteligentneji, misleči ljudje so prišli do zavesti in jo zapuščajo. Slepiti je mogoče le nezavestne in otroke.
Med brati in sestrami.
Iz .Vevč. Gospod urednik, dolgo se že ni od nas nobeden oglasil, tako da se sploh že misli, da nas ni več na svetu. V tem času se je pri nas že veliko novega zgodilo. Tovarna gradi sedaj železnico iz postaje. Zalog v Vevče. To bo za našo tovarno velik napredek; seveda bo tudi precej stroškov. Pa saj naša družba se za to ne meni, ker ima denarja na razpolago. Mi delavci uvidimo potrebo železnice in zato nas to tudi veseli. Po drugi strani pa nas nič kaj ne veseli, ker se po naši tovarni toliko predela-vajo papirni stroji, in to v škodo tovarne same, veliko več pa še v našo. Ob novem letu so en stroj povečali in ga na ta način zboljšali, da sedaj naredi veliko manj papirja, kot ga je prej. Dne 3. junija so pričeli s popravilom drugega stroja, katerega so predelavah 21 dnij in ga tako izboljšali, da naredi iz blaga, od katerega bi imelo priti 100 kg, samo 20 kg dobrega papirja, in še to z velikim trudom in nevarnostjo. Delavci so že prej rekli, kolika nevarnost bo tu, ali nesreča je hotela, da je ravno rav-uateljcvega sina najprej prijelo in bi ga bilo zmečkalo, da ga ni en delavec še o pravem času proč potegnil, tako da mu je samo roko poškodovalo. Sedaj pa pride na vrsto tretji in največji stroj, ki je do sedaj delal 7 do 10 tisoč kg papirja na dvanajst ur. Pravijo, da bo popravljanje trajalo 8 do 10 tednov. Kaj bo koristilo, pove nam pri-hodnjost. Najbolje bi bilo, da družbeno vodstvo vzame vodstvo tovarne Tittelnu iz rdk, drugače nam bo res vse stroje pokvaril, ter naj postavi nov papirni stroj, ki bi manj šfal. kot pa te brezkoristne, škodonošne 'poprave. Dobro vemo',1 da ravnatelj Tittel vodi uničevalno politiko, toda Taussig mu pa vse verjame in se šele potem zbrihta, ko je že enkrat prepozno. Tako bo ta zvita bu-tica pokvaril pri nas stroje, potem jo bo pa popihal v »rajh«, kjer se bo zadovoljno smejal. Toliko za danes.
Sava. Izlet na Šmarno goro smo iz raznih vzrokov preložili na 4. september. Izletnikov se je že precej oglasilo; kdor se še ni, je čas do 21. avgusta, da bomo imeli znižano vožnjo. Ne opustite lepe priložnosti, ne bo nikomur žal, ako se nam pridruži. Torej le kmalu naj se vsak oglasi, da nas bo več!
Z Jesenic. Prav prijetno sem se imel zadnjič na Golici, kar pa moram poročati. Ko sem izstopil na Jesenicah ter se razgo-varjal z ondotnimi delavci, ker me povsod vleče, da malo z delavci pogovorim. Ko jih povprašam, koliko delavcev je na kolodvoru, kjer je velik promet, pravijo: »Nas je mnogo, ali za tak promet, kot je sedaj, vse premalo. Preje je še bilo, ko je bil naš po-stajenačelnik fant, a oženil se je, sedaj pa ni z njim nič. Poleg soproge je dobil tudi vrt. Zato porabi vsako prosto delavčevo uro, da mu mora kopati, pleti in zalivati. To pa vse za primeček, plačila za to ne dobiš nič. Sedaj je prav za nič, kar je naš postajc-načeinik mož. Vpijejo pa vsi nad nami; uradniki nas kličejo k vlakom in drugemu delu na postaji, delo na vrtu imamo pa za nameček. Dela je čez glavo, plača pa beraška.« Jaz jim pravim: »Med prostim časom nima pravice postajcnačelnik vas siliti, delati na vrtu. Dajte se pa organizirati, in pristopite vsi k ,Prometni zvezi’, potem boste pa lahko take in enake nepostavnositi odpravili.« Pridružili so se našemu pogovoru tudi nekateri prožni delavci. Ker si mi je čudno zdelo, da niso pri delu, jim pravim: »Kako pa, da vi no delate danes; ura je pol desetih, vi pa stojite. Vam se pač dobro godi?« Kako sem jih razdražil. Vsi mi hite dopovedovati nekako to-le: »Da, dragi tovariš, dobro se nam godi, pa le zato, ker je menda vsaki dan veliki petek in veliki post. Spredaj in zadaj ti vlak frči, ne veš, ali bi delal, ali na smrt mislil, ali vse vkup. Povsod imajo delavci ob 8. uri zajutrek; od-
kar je pa naš inženir odstopil od vere, mu je pa žal, ter je zato tako vesten in strog v cerkvenih zapovedih, da nam je zapovedal postiti sc do četrt na 10. uro, nakar imamo zajutrek, če se sploh še kje dobi. Tako se nam godi v resnici, nevarnost spredaj in zadaj, do četrt na deset post, ob strani pa prožni preddelavec, ki vpije: ,Hitro, hitro, se mudi!’ Vsega tudi nisem zapomnil, ali glavno pa. Delavstvo, organiziraj se, železničarji pa v »Prometno zvezo«!
Iz Idrije. Zelo nas je zanimalo poročilo »Slovenca« o zborovanju radi čipkarstva na Dunaju. Prav nič se nam pa čudno ne zdi, ako se je g. D. Lapajne; kateri se je tudi tega zborovanja udeležil, tako zaletaval v našo čipkarsko šolo in v enake šole sploh. On pravi, da se nič ni izpolnilo, kar se je obljubovalo. Klekarcam se je gotovo izpolnilo, mnogo naših rudarskih deklet je ravno po tej šoli preskrbljenih, kar pač vsak pameten Idrijčan odobruje, le gospod D. Lapajne še ni preskrbljen in zato je hud. Če ni opravil pri carini nič, pri šoli nič, pri pivu nič, sploh nikjer nič, to ga seveda osvitljuje v dokaj čudni luči. Jezi se, ker država ni poverila njemu nadzorstva nad čipkarstvom in ga postavila najmanj na tisto mesto, kakor g. Vogelnika. O, ko bi bil D. Lapajne to, potem bi bil lopnil po vseh onih trgovcih, ki so mu sedaj kimali. Pa je govoril še o oškodovanju ljudstva, on, ki je za časa svojega županovanja tako slabo z ljudskim denarjem gospodaril, da se je sam sebe zbal in županstvo od sebe vrgel, on ki ima tudi pri zadnjih škandalih svoj delež. Naše kleklarce so si opomogle šele, ko se je čipkarska šola preustrojila v sedanjo. Mi, ki imamo v svojih družinah klek-ljarce, že vemo, kaj je šola, starejše klek-Ijarce pa vedo tudi veliko zanimivega iz tistih časov, ko še ni bilo šole, od prejšnih »kšeftov«. Naj vendar enkrat pove D. Lapajne, koliko klekljarc gre vsako leto na izlet na njegove stroške, koliko daril on da o Božiču klekljarcam in koliko drugih premij, kar je vse v šoli. Res vsega bi rad nas oropal ta čudni D. Lapajne. Pa borili se bodemo do zadnjega in če je g. D. Lapajne na Francoskem študiral le francoske škandale, mu zagotovimo, da v Idriji ne bo dobil službe. Zato pa v boj proti tem izkoriščevalcem ljudstva.
Iz Idrije. »Mesa ne privošči rudarju, polenta je dobra zanj!« tako ponavljajo še sedaj na svojih shodih naši rdečkarji, kedar bi radi se nad dekanom znosili, ki je neki na shodu tako govoril. Kateremu ni do resnice, tisti bo trdil svoje, pa naj bo še tako neumno. V dobrem spominu nam je rudarjem znani javni shod, pri katerem so se vse stranke po svojih zastopnikih izrazile, ali naj se še daje žito rudarju, ali pa naj se mu vse v denarju plača. Ministrstvo je bilo žito že pri vseh drugih svojih rudnikih odpravilo, le v Idriji še ne. Rado bi se bilo tega tudi pri nas znebilo, vendar ni hotelo brez volje rudarjev. Na shodu so takrat socialni demokrati govorili, da imajo najraje denar. Omislili so si ravno svoje »Občno konsumno društvo«, kupili .v Podrete ji valčni mlin in menili, da bodo na dveh krajih dobiček imeli, ko bodo rudarju moko za gotov denar prodajali. Zastopnik naprednjakov je tudi govoril, da je to že prestara, patriarhalična navada plačevati delavca v blagu. Za denar si omisli rudar kar hoče. Pred očmi je imel govornik svoje tovariše liberalne trgovce, katerim je precej dobička odpadlo, ako se je 1200 rudarjem dajala pšenica, rž in turšica. V imenu katoliške stranke je govoril dekan Arko, ki je bil mnenja, naj rudar starih pravic ne pusti iz rok. Drugi smo navezani na trgovce, pri katerih se cena moki vedno menja, včasih tako visoko poskoči, da bi delavec z večjo družino prišel v veliko zadrego. Sedaj pa dobi toliko žita, da ne on ne otroci kruha ne stradajo, in plača v denarju vedno enaka ostane. Ako je oče zapravljivec, ima žena vsaj žito, da otrokom kruha lomi, katerega oče zapiti ne more. Tudi ob delavnikih bolj žgance jeste, kakor meso. — Ministrski zastopnik je takoj zvedel, kako so stranke govorile in bil vesel, ker so bile dve za odpravo žita, le ena pa naj se še obdrži. Zato se je izdelal drugi status za rudarje, pri katerem je oče z veliko družino prikrajšan, le delavec samec na boljšem. Kdo je takrat bolj na korist rudarju govoril? Ne li gosp. dekan? In če druge sedaj vest peče, da so jo takrat zavozili, kar sedaj naši provizio-nisti najbolj težko občutijo, pa se v taki zadregi obregnejo ob dekana, češ, za žito mo-
■ko je govoril, mesa nam ne privošči. Kako daleč «o še naši socialni demokrati za nemškimi ali češkimi sodrugi, smo spoznali iz poročil o znanem shodu dunajskem 21. julija 1. L. Tam sta prva za naše čipkarice govorila dr. Drexel in Palme. Oba sla državna poslanca iz obrtnih krajev. Dr. Drexel je katehet na realki v Dornbirnu, tedaj katoliški duhoven, in Palme socialni demokrat, ki je pri volitvah v svojem okraju zmagal proti bivšemu našemu ministru Buquoi. In oba, duhoven in socialni demokrat, sta nastopila eden za drugim proti trgovcem v prid delavstvu. In za Palme je govoril zopet katoliški duhoven dekan Arko iz Idrije, ki je pokazal, kako se delavkam godi, kjer so ' na milost in nemilost izročene samo trgovcem. In delavski sloji so bili hvaležni vsem njih zastopnikom ne glede, ali je katoliški duhoven ali socialni demokrat, saj so vedeli, da so v njih korist nastopili in sc malo prikupili s tem trgovcem. Pri nas pa gredo socialni demokrati skozi drn in strn ravno z liberalnimi trgovci in obrtniki in ponavljajo slepo znane fraze o duhovniku, ki je nasprotnik delavstva, ki mu ne privošči ne višje izobrazbe, ne boljše hrane. Nemški in češki sodrug je že davno spoznal, da je katoliški duhoven na višku izobrazbe, da se mu hi bati človeka malo učenega, ravno nasprotno, čim več je en človek študiral. tem širše polje ima se ž njim razgo-varjati. Spoznal je tudi, da nima duhoven nič dobička, ne zgube, ako se delavcu dobro godi, vidi pa tudi, da se trudi pomagati nižjim slojem. Zato so bili ravno trgovci dne 21. julija na shodu hudi na katoliške duhovne, češ, kaj se oni mešajo med čipkarice in trgovce. Ivo bi bili duhovni trgovcem v prid nastopali, bi jim tega ne bili očitali. To spoznajo socialni demokrati drugod, samo naši ne, oni menijo, kako zelo se postavijo, če že obrabljeno psovko zopet vržejo med svet.
Idrija je napredna, pravijo liberalci. In to smo videli že večkrat, kadar so se pokazali z vsem svojim sijajem, kateri pa delajo štafažo tej stranki, pa tudi vemo; en par narodnih delavcev, potem so pazniki in sicer tudi teh ni precej in pa frakarija s sokoli, na čelu jim znani Julče. Delavstva nimajo, ker jo pri nas polovica delavstva, ki ne pripadajo nobeni stranki, izobrazba jim jo deveta briga, in zato se ni čuditi, da jih naša inteligenca porabi le za volitev, z raznimi obljubami se pa neizobraženega človeku lahko vodi za nos, in to izvršujejo v polni meri naši frakarji. Prejšno nedeljo je bila pa privrela iz raznih loncev župa in nalovili so jo v Spodnji Idriji ter jo pokušali, pa to Spodnjeidrijčanom ni kar nič ugajalo in zato bodo drugikrat to župo pustili, da bo šla naprej. Akoravno so župarji sami vneti Slovenci, vendar so v nedeljo imeli v Spodnji Idriji veselico pod okriljem rdeče zastave, v večnem plesu pa se je izobraževala delavska mladina. Poslanec Gangl, vitez žalostne postave, pa je vendar zopet enkrat zlezel pod rdečo zastavo. Pravzaprav pa temu gospodu ne gre drugega po glavi, kakor delavska mladina, ki bi. jo rad privabil, da bi jo izobraževal z divjim plesom in pa, da bi štafažo delala frakariji. Liberalci bi pa zopet rekli in se bahali, da napredujejo, čeprav gredo radii pod rdečo zastavo. V orlovskih vrstah je pa vse boljše in lepše razvita organizacija, ki pozna lepše in bolj jasne nazore, kakor je pa večni župarski ples.
Prometna zveza.
Člani »Prometne zveze« pozor! Vsem članom »Prometne zveze« se daje naznanje, da ima krajna skupina Ljubljana v soboto dne 13. avgusta zvečer ob 7. uri svoj izvan-redni občni zbor v gostilniškem salonu gospe Ang. Češnovair, Kolodvorska ulica 33, s sledečim sporedom: % Govor gosp. drž. poslanca mnsgr. dr. Ign., Žitnika; poročilo o delovanju odbora skupine; poročilo stanja blagajne; volitev predsednika; govor gosp. drž. poslanca Jos. Gostinčarja. Tovariši, agitirajte kolikor vam najbolj mogoče za obilno udeležitev in nikdo naj ne izostane. Pripeljite seboj svoje sotovariše in somišljenike in tudi svoje soproge. Naj se prepričajo o resničnem delovanju »Prometne zveze«. Odbor.
Vabilo k slavnostnem blagoslovljenju društvene zastave »Prometne zveze« krajne skupine Jedlesce, c. kr. sev. zap. železnice, katero se bode vršilo dne 18. avgusta 1910
ob 10. uri dopoldne v župni cerkvi Maria Lavrelanska v Jedlesce pri Dunaju. Spored: Oh 10. uri sv. maša za njega Veličanstvo presvitlega cesarja Franca Jožefa I. v proslavo 80-letnice njegovega rojstva. Po maši blagoslovljen je zastave. Botrinja zastave bode iz prijaznosti visokorodna gospodična Irma v. VVittek, sestra bivšega železniškega ministra II. v. VVittek. Godbo preskrbi polnoštevilno vojaško veteransko društvo vojvoda Otona, pod vodstvom gosp. kapelnika Maver. Popoldne ob pol 4. uri veselica v društveni gostilni Zuh. Vstopnina 60 vin. K obilni udeležbi vabi odbor krajne skupine Jedlesec.
Naše društvo za prožne čuvajke. »Prometna zveza« je vložila pri direkciji južne železnice prošnjo prožnih čuvajk in jo po poslancu Kemetterju in tajniku Tschuliku opetovano urgirala.
Delo kršč. soc. železničarjev. Naša organizacija napreduje, železničarji spregledujejo in obračajo hrbet oderuški socialni demokraciji ter stopajo v naše vrste. Jasno pričajo temu naša zborovanja in manifestacije . Za tekoči mesec ni priglašenih nič nnanj kot 22 zborovanj »Prometne zvezen Mi le s ponosom gledamo na vse to in kličemo: »Bog blagoslovi delo!«
Notranjski čuk je prišel zopet na dan, za katerega je neka tovarišica vprašala pred kratkim časom. Sedaj se je pa potuhnil ta črni čuk v rdečebarvno družibo, lepo rečeno socialno demokracijo, da si nabere hrane za svoj kljun, katera mu ugaja ali se mu gabi? In kaj si je nabral? Slušaj! — Kaj delavec in socialnodemokraški voditelji! Neki notranjski rdečkar-voditelj se je izrazil, da je delavec — gospod; in to sicer edino po zaslugi rdeče gospode odrešitelji-ce. Vprašamo tukaj javno, zakaj pa ne od^ loži službe čuvaja (umikalnega čuvaja) ter zamenja svojo modro uniformo s priprosto zamazano in razdrapano delavsko obleko, ter svojo mesečno plačo zamenja z navadno siromašno delavsko dnevno plačo. Tora j, ako mislite tako o delavcu, svetujemo rdeči bandi, naj nas raje pusti v miru. Kakšno izobraženost imajo, so se pa tudi dostikrat pokazali, ko so svojenru starejšemu članu rdečkarju enkrat fige kazali; priče so na razpolago. Neki drugi ^izobraženec te barve se je pridušal, da njegovi sinovi ne bodo smeli biti nikdar ajmohtarji, da zato bode že on sam skrbel (mogoče bode on prvi »aj-mohtar). Tretji se je izrazil tako, da ako ne bi bilo farjev na svetu, da bi ,se že dalo živeti, da so edini farji krivi draginje, da se je draginja tako povzdignila. Mi pa dobro vemo, dokler je gospodovala samo duhovščina, je bilo za živeti, ker vladala je sloga in ljubezen med delavstvom in draginje ni bilo drugače, kakor kadar je v resnici pomanjkovalo živil na trgu. A drugače i je danes, vsega blaga je obilo, a draginja je vedno večji, in,kdo je tega kriv? Krivi niso tega duhovni, pač krivi so kapitalisti, in oni oderuhi, ki ji mdrugegg mari, kakor kako bi si svoje kupe s svojim oderuštvom in izžemanjem bornega prebivalstva in delavstva povitkišali. In to ,so v prvi vrsti kapitalisti - Židje, kateri imajo danes skoro vso trgovino v rokah. Oni so bili, ki na borzah in povsod predpisujejo cene živil, kateri sploh še ne vedo, kako žito raste, kako se prideluje in spravlja, kako se živina redi in kako se blago pridobiva, in to so tisti odrešitelji delavskega stanu, katerih hlapci so voditelji socialne demokracije, in vi borni delavci, ki podpirate socialno demokracijo, slepi sužnji in tlačani in orožje socialne demokracije, ki ne veste, kam vas ona pelje, Zgled imate že na Francoskem in na Španskem, kjer molijo Ferrera in ga kot Boga častijo. Delavci, odprite svoje oči in poglejte dobro, zakaj zabavljajo proti duhovščini in zakaj si ne drznejo zabavljati proti judom in kapitalistom, pijavkam delavske krvi? Zakaj se ne drznejo ziniti proti Rothschildu, katerega obresti znašajo več v eni sekundi, kakor tvoja tedenska plača? Proti takim se ne upajo črhniti, ker so od njih odvisni in plačani, da izatirajo delavstvo, ker njim ni za blagor delavstva, njim je samo za to, da bi uničili ono, kar mora biti poštenemu kristjanu najsvetejše na svetu, v popotovanju proti večnosti, krščansko ime in krščanska vera. Torej, kaj so si mjislile rdeče bande, ,to naši somišljeniki vedo sami dobro, zato svetujemo rdečkar-jem, naj kar čisto pri miru pustijo ajmoh-tarje in naj rajši svoje voditelje v red denejo, da jih ne bodo za nos vodili. Kaj je pa
delavec? Delavec je suženj kapitalista, kateri mu izsesava telesne moči, kadar je pa popolnoma izsesan, ga pa pošlje mesto v pokoj, v zgodnji grob. Torej delavec, kateri je izpostavljen na prostem dežju, vsem vetrovom, po zimi snegu, mrazu, kateri je suh kruh za kosilo ali pa še tega ne, iz takega ubogega trpina, ki si krvavo služi svoj skromni kruh, in takega naj bi rdeči petelini izzivali. Ako je vaš želodec poln, pustite nas v miru in ne bite nas s kolom po glavi. Tukaj se vidi, kaki prijatelji delavstva ste! Kaj se vedno hlinite, saj je rdeča hinavščina že na dan prišla! Zadnji čas je, da napravimo enkrat za vselej kanec vašemu preziranju. Čas nas kliče k svobodi, ne nazaj k tlaki, torej tovariši, le urno na delo, da pridemo tem prej do svojih zaiže-ljenih ciljev in napravimo konec rdeči hinavščini. Tovariši, na delo, čas je tu! Žiš vela Prometna zveza! Zdravi! — Kraški čuk.
Vročekrven soci. V Kufsteinu je 24. t. m. prišel v kolodvorsko restavracijo strojevodja Zohrer. Ko je tam zagledal kršč. soc. »Tiroler Anzeiger«, je vzrojil kot bik in zahteval od natakarja, naj list takoj odnese. Dobro! Kaj ko bi mi vračali milo z dragim yi tudi mi zahtevali, da imajo v lokalih, v katere zahajamo, katere torej podpiramo, naše glasilo »Našo Moč«? Mislimo, da imamo iste pravice kot socialisti, ker imamo tudi iste dolžnosti, da plačujemo.
Listnica uredništva. Ker dobivamo večkrat dopise, ki so pisani na obe strani lista, zato prosimo vse gg. dopisnike, da naj pišejo samo na eno stran, ker je treba sicer dopis prepisat, kar vzame mnogo časa. Prihodnjič gredo vsi na dve strani pisani dopisi - v koš. — Druge gospode prosimo potrpljenja. Pride vse na vrsto.
Kaj pomaga dobra kuha, Če si bolnega trebuha! Na želodcu ni bolan
Ta, ki vživa
Najboljše krepčilo želodca!
Sladki in grenki.
Ljudska kakovost Kabinetna kakovost
liter K 2-40. „	„	4-80.
Naslov za naročila: ,,FL0RIAN“, Ljubljana.
Postavno varovano.
1 A.ŽIBERTI
‘ LJUBLJANA ^
8 PREŠERNOVA ULICA «
PRIPOROČA SVOJO VELIKO IM
„ ZAL0Q0 ČEVLJEV g
*DOMAČEQA IZDELKA.
KS
8
Veliki nakup zniža ceno Veliki promet omogoči veliki nakup
Vsledfega gledam edino na veliki promet in prodajam blago po najnižjih cenah. Ne visoke cene, ampak veliki promet je moj dobiček, ker se blago hitreje proda, stranka Je zadovoljna ker sveže blago po ceni kupi. Pri nakupu manufaktur-nega (gvantnega) blaga dobi se za moške ali ženske fino ali prosto blagovolite se poslužiti tvrdke
R. MikSauc
Ljubljana, Stritarjeva (Špitalska) ulica 5, to je glavna trgovina, podružnice tvrdke »o: pri Škofu, Pogačarjev trg (Sadni trg) v veliki mestni hiši pri Miklavžu, Medena
===== ulica -—rrr
V vseh feh trgovinah se bodete prepričali v veliki zalogi blaga vseh vrst v nizkih cenah in prijazni postrežbi =
ItST Pazite natančno na 053T	-g-jj
Imenovane tvrdkel -egu
Na deželo se pošiljajo vzorci poštnine prosto
50 #/o prihranite ^
stroškov v gospodinjstvu na mleku, sladkorju in kavi; kri, moč, zdravje dosežete
in ohranite, ako pijete
83 SLADIN ®
Kdor se hoče o tem prepričati, dobi vsak knjižico brezplačno
v lami imtOCZJ zraven rotovža V Lilijani
ali po pošti, vsak, kdor po njo piše.
Velika zaloga 1 Nizke cene!
Radi velike zaloge znatno znižane cene!!!
Ucfodna prilika za nakup: vezenin, pričetih in izvrženih žen. ročnih del, idrijskih čipk, vstavkov, svile, volne, bombaže i.t. d.
Velika izbira drobnega in modnega blaga:
rokavic, nogavic, ovratnikov, kravat i. t. d. Predtisk in vezenje monrgramov ter drugih risb.
- Primerna darila za godove in druge prilike -
Priporoča se z velespoštovanjem
FR. IBOL, Ljubljana, Mestni trg I
Pozor slov. delavska društva!
l^upujte svoje potrebščine pri znani in pri>-poroSlJivi domači manufakturni trgovini
JflflKO ČESNIK
(pni ČeSniku) LtdUBLidflNA
Liinganjeva uliea - Stritarjeva uliesi
v kateri dobite vedno v veliki izberi naj* novejše blago za ženske in moška oblačila.
Postrežba poštena in zanesljiva.
-— 1 ;"= Cene najnižje. =====
Edina in najkrajša črta v Ameriko!
o\ C/i
l/i vo
HHVRE NEW-YORK
  francoska prekmorska družba, =-
Veljavne vozne liste (Sifkarte) za francosko linjo čez Havre, ter liste za povratek iz Amerike v domovino in brezplačna pojasnila, daje samo
■ ED. SMARDA ™r, ■
oblastveno potrjena potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta št. 18 v novi hiši »KMETSKE POSOJILNICE« nasproti gostilne pri »FIGOVCU«.
r
Gričar S Mejač
C ir
Lfubliaaia
Prešernova ulica
BB
■ fe
Št §
priporočata najosčjjo
zalogo iigofloolIsBglEfl oMeife za gospode, deč&e in otrobe
"	mmstl"
o konfekciji za dame
beharna „PRI KR0NI“ Ml Ph. BOHINCA
i Hilli, na vogala hinisiK in Rimsko' ceste
priporoča sledeča zdravila:
škatljica 50 vin., 6 škatljic
i 50 •
Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica 20 vin., 6 steklenic 1 krono.
Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 vin , 0 steklenic 2 kroni.
Kapljice zoper želodčni krč, steklenica 50 vin., G steklenic 2 kroni 50 vin.
Kapljice proti zobobolu, steklenica 20 vin.
Mazilo zoper pege, lonček 1 K.
Obliž za kurja očesa, bradavice in trdo kožo, mala škat-liica 50 vin., večja 1 K 20 vin.
Odvajalne krogljice, škatljica 80 vin.
Posipalnl prašek, proti ognji-vanju otrok in proti potenju
noc
2 kroni 50 vin.
Protlnski cvet, proti trganju po udih, steklenica 1 krono.
Ribje olje, steklenica 1 krono.
Salicilni kolodij za odstranitev kurjih očes, bradavic in trde kože, steklenica 70 vin.
Tinktura za želodec, odvajalno, krepilno in slast pospešujoče sredstvo, steklenica 20 vin., 0 steklenic 1 krono.
Tinktura za lase, steklenica 1 K.
Trpotčev sok, izvrsten pripomoček proti kašlju steki. 1 K.
Železnato vino, steklenica 2 kroni 60 vin , in 4 krone 80 vin.
Žcleznate krogljice, proti bledici (Bleichsucnt) mala škatljica 70 vin., velika 1 krono 60 vin.
■ ■ ■ ■ ■ ■
j prodaialna v lastni hiši Kolofivorsha ulica 26
s
1
s
s
:|li;
izmuznil omen maccsa izmil veli Izlln Mollov in čepic, vsei velilisti Htmli, perila, ovratnic, Intelov zi izselite, sreirnih ir ii ve-i le in vseh jilanierilstih predmetov priporočam
s*
B-
==
KSSSSK55SSS555
Denarni promet v 1.1908 čez 72 milijonov K.
Najboljša, najslgnrnejša prilika za štedenje!
JtS“ Lastna glavnica kron 420.537*92
55555535
čez 20 milijonov K.
LJUDSKA POSOJILNICA
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
«Vlo
brez kakega odbitka, tako da od vsakih 100 kron čistih 4
prejme vložnik ‘50 na leto.
Miklošičeva cesta 8, pritličje v lastni hiši nasproti hotela ,Union* za franč. cerkvijo
prejema hranUne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po
Hsanilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje  .............-	~	po	pošti	so	poštno-hranilnične	položnice	na razpolaganje.	.......
Dr. Ivan Šušteršič, predsed. Josip Šiška, stolni kanonik, podpred. Odborniki: Anton Belec, posest., pod), in trg. v St. Vidu n. L. Fran Povše, vodja, graščak, drž. in dež. posl. Anton Kobi, posest, in trg. Breg p. B, Karol Kauschegg, veleposest, v Ljubljani. Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, svetnik trg. in obrt. zbor. in hišni posest, v Ljubljani. Fran Leskovic, hišni posest, in blag. »Ljudske posojil.«, Ivan PoUak ml., tov., Karol Pollak, tov. in posestnik v Ljubljani. Gregor Šlibar, župnik na Rudniku.
Kongresni trj it 18 ™o. M^uga z om. por. Kolesni trg SL 19
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure po 45/i°/o, to je: daje za 200 kron 9 kron .............■=	30	vinarjev	na	leto.	=====
Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo.
Rentni lutk plah Minica sama. Hajsljnulii prilita za stedenli.
Kanonik A. Kalan I. r., Kanonik A. Sušnik 1.1*
predsednik.	podpredsednik.
lucin 3a>$ in $in v
Dunajska ec$ta $t.
priporočat« $i>cj’o bogate zalogo i!
ueznijj l^ole$
^iualni stroji za rodbine in obrt
Izdajatelj in odgovorni urednik Jožef Gostinčar.
Tisk Katoliške Tiskarne.