Šik (SDGZ): Opustitev evra nerealna zamisel Kosovelovi verzi na ljubljanskih klopeh V Tržiču je nikab vse bolj pogost Primorski št. 96 (21.029) leto LXX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 o en P3. ¡u 3 tP=ï u OC», CD i o v OC», CD n CD CQ CD <¡ Ž O o ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 l31190 Kako sem dočakal letošnji dan OF Dušan Udovič Kako sem dočakal letošnji dan OF, ki zame spada med najpomembnejše slovenske praznike? Naj povem svoje vtise ob dveh dogodkih. Iz radovednosti sem pred dnevi, ob povratku iz Ljubljane, zavil z avtoceste proti Cerknici in zapeljal do Grahovega, kjer so v začetku aprila ob udeležbi slovenske desne politične elite odkrili spomenik domobrancem. Tako kot je bilo takrat zapisano v medijih, je to nekakšen zid, ki pomakne v ozadje obeležji partizanom in pesniku Balantiču, ki je med partizanskim napadom zgorel v domobranski postojanki. Kot je bilo pričakovati, je postavitev spomenika italijanskim in potem nemškim kvizlin-gom, marsikdo odločno osporaval. V oči bode zlasti napis, ki je skupek revanšizma in potvarjanja zgodovine. Ker v našem dnevniku še ni bil objavljen, ga tu navajam: »Na tem kraju so leta gospodovega 1943 posadko domobrancev slovenske narodne vojske s topovi in ognjem pobili komunisti, bratje po rodu, tujci po misli. Čakamo strnjeni v prst, da rod, ki iz vaših poraja se vrst, zdrobil bo lažnivega molka okove, da spet pridobimo ukradeno čast in vrne resnica vam voljo za rast«. Po oceni govornikov ob odkritju, naj bi bil to korak k narodni spravi. V resnici kaže, da gre za korak v nasprotno smer. Je bila od okupatorjev plačana in oborožena vojska res »narodna vojska«, ki zasluži, da se ji povrne »ukradena čast«? Zdrav razum kolikor toliko informiranega človeka težko prenese take trditve. S takimi spomeniki se bo zgodovinska razklanost med slovenskimi ljudmi lahko samo še poglobila. V Grahovem me je prevzel občutek, kako daleč od tega, kar se dogaja danes, je spravno dejanje, ki sta ga v Kočevskem rogu na začetku devetdesetih let opravila slovenski metropolit Alojzij Šuštar in tedanji predsednik republike Milan Kučan. Tistemu daljnovidnemu dejanju, ki je pomenilo dober začetek, slovenske politične elite niso bile zmožne slediti. Tako smo danes glede zgodovine bolj skregani, kot smo bili kadar koli, kar nujno vpliva tudi na odnose v političnem dogajanju. Lep primer nerazsodnega igračkanja z zgodovino imamo te dni tudi pri nas na Goriškem, kjer se nekaterim zdi, da ne morejo živeti brez Titovega napisa na Sabo-tinu. Tako spet prekladajo kamenje in obetajo se nam baklade. V čigavo korist? NADALJEVANJE NA 3. STRANI Nadaljevanje na 3. strani dnevnik Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu SOBOTA, 26. APRILA 2014 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 25. april - Svečanosti ob italijanskem prazniku osvoboditve Pomen demokracije in temeljnih ustavnih vrednot Prireditve v Rižarni in drugod po Furlaniji-Julijski krajini 25.april - Pomembna pobuda V Villorbi spomenik slovenskim antifašistom TREVISO - V kraju Villorba pri Trevisu so včeraj slavnostno odkrili spomenik (na sliki) slovenskim rodoljubom in antifaši-stom, ki so bili ustreljeni na osnovi razsodbe t.i. drugega tržaškega procesa. Pinko Tomažič, Viktor Bobek, Ivan Ivančič, Simon Kos in Ivan Vadnal so bili usmrčeni na openskem strelišču, nato so jih tajno pokopali na pokopališču v Vil-lorbi. UKRAJINA Napetost vse bolj narašča KIJEV - Ukrajinska vojska je začela drugo fazo operacije proti pro-ruskim separatistom, med katero namerava obkoliti Slavjansk in tako separatistom preprečiti, da bi se številčno okrepili. Na nemirnem vzhodu Ukrajine se je medtem nadaljevalo nasilje, Zahod pa je napovedal možnost novih sankcij proti Moskvi. Na 11. strani TRST, GORICA, RIM - Vrednote in demokratične svoboščine, ki smo jih v Italiji pridobili z osvoboditvijo leta 1945, niso samoumevne. Drugod po svetu ljudje hrepenijo po demokraciji, ki jo mi jemljemo kot naravno danost ter po vrednotah, na katerih temeljita italijanska ustava in Evropska unija, medtem pa se na stari celini krepijo protie-vropske stranke in gibanja. To so bili poudarki včerajšnjih svečanosti v tržaški Rižarni in drugod ob italijanskem državnem prazniku osvoboditve. V Pordenonu je po ostrih polemikah iz prejšnjih dni mestna godba le zaigrala Bella ciao, njene zvoke so s petjem pospremili številni udeleženci proslave. Nekateri so glasno izžvižgali podpredsednika Pokrajine in župana, češ da se nista dovolj energično zoperstavila »samovolji« tamkajšnjega prefekta. Na osrednji rimski pobudi je bil navzoč tudi predsednik republike Giorgio Napolitano. Na 3., 4., 11. in 13. strani Slovenija: kandidata Pirjevec in Terpin Na 3. strani Mirošič na posvetu o »omari sramote« Na 3. strani Posvet o manjšinah Na 8. strani Pet generacij gostilne Križman Na 8. strani Sodelovanje je samoumevno, toda ... Na 14. strani goriška pokrajina - Podatki o sortiranju Z upadom potrošnje tudi manj odpadkov 9771124666007 466 Nedelja, 27. aprila 2014 ALPE-JADRAN / slovenija - Glasovanje z negotovim izidom, ki bo pogojevalo tudi obstoj vlade, šele pozno ponoči Pozitivna Slovenija izbirala med Jankovičem in Bratuškovo BRDO PRI KRANJU - Na Brdu pri Kranju se je včeraj pozno popoldne začel kongres Pozitivne Slovenije, na katerem je 790 članov bilo poklicanih na izbiro predsednika oz. predsednice stranke med premierko Alenko Bratušek in ustanoviteljem stranke, ljubljanskim županom Zoranom Jankovičem. Člani največje slovenske parlamentarne stranke s tem niso odločali le o prihodnosti stranke, ampak bržkone tudi vlade. Glasovanje se je začelo šele po 23. uri, s štetjem glasov pa naj bi začeli malo pred polnočjo. Po uvodnem, za javnost odprtem delu kongresa, med katerim so govorili prvaki stranke, je potekala razprava, h kateri se je prijavilo 37 članov, za zaprtimi vrati. Tudi po nagovorih kandidatov Zorana Jan-koviča in Alenke Bratušek je bilo med člani kongresa čutiti precej dilem in čustvenega naboja. Koliko so njuni nagovori vplivali na odločitev članov stranke, je težko reči, saj so sodeč po neuradnih pogovorih bili nekateri člani še vedno neodločeni, katerega od kandidatov bodo podprli. Udeležence kongresa PS so v uvodnem delu nagovorili trije podpredsedniki stranke, iz njihovih izjav pa je bilo čutiti večjo naklonjenost Alenki Bra-tušek za predsednico. Robert Golob je predlagal, da Zoran Jankovič postane častni predsednik PS. Oba z Mašo Kociper sta si želela, da bi PS imela župana Ljubljane in premierko. Melita Zupevc je člane prosila, naj mislijo na državljane. Zoran Jankovič je v nagovoru izpostavil tako dobre strani vlade Alenke Bra-tušek kot njene slabosti in ocenil, da je vlada potrebna rekonstrukcije. Posebej se je obregnil ob neuspehe pri investicijah. Če teh ni, ni delovnih mest, pade potrošnja, je opozoril. Poudaril je, da sam ne kandidira za predsednika vlade. A če želijo državi in stran- Začetek kongresa sta Bratuškova in Jankovič (med njima je Mencinger) pričakala nasmejana sta ki dobro, predlaga rekonstrukcijo vlade, ki bo točno določila ključne projekte, vodila pa jo bo Bratuško-va. Stranka pa naj se po Jankovičevih besedah dogovori o ključnih projektih in gre naslednje leto na volitve "znova zmagat". »Danes se odločamo ne za Zorana Jankoviča ali Alenko Bratušek, ampak za prihodnost Slovenije,« je poudaril. Premierka Alenka Bratušek je člane na kon- gresu PS odkrito prosila za podporo. Noče, da se v PS obkladajo z "mi, vi in oni", kar da se je v zadnjem letu dogajalo. Kot je dejala, je danes na preizkušnji njena funkcija premierke. Zoranu Jankoviču pa je očitala nekaj "zahtev" in dodala, da predsedniškega stola PS ni bil pripravljen "čisto izprazniti". Bratuškova je prvi del polurnega nagovora namenila nizanju uspehov svoje vlade, dotaknila pa se je tudi programa PS. Med drugim je spomnila na razmere v letu 2012 in prisotne vprašala, če se je takrat kdo spraševal, ali stranka uresničuje program Slovenija 2020. Poudarila je, da so se obtoževanja iz lastne stranke o neizpolnjevanju programa začela v zadnjem letu. »Če bi kandidata našla skupni jezik, bi bila ta stranka nepremagljiva, saj sta bila oba nagovora na mestu,« je za STA tik pred razpravo ocenil poslanec PS Brane Golubovič. A se mu zdi, da ne glede na rezultat po kongresu ne bodo imeli zmagovalca. Upa, da ne bo največji poraženec Slovenija in še vedno tudi, da bodo na koncu našli rešitev, da bo stranka enotna. Izpostavil je še pomen sodelovanja in povezovanja, medsebojnega zaupanja in odgovornosti. Pred kongresom so mediji špekulirali o različnih možnostih v primeru zmage Jankovica ali Bra-tuškove. Med drugim o tem, da bi naj bi se Jankovic v primeru zmage na kongresu v koalicijo povezal s prvakom SDS Janezom Janšo. A je Jankovic v nagovoru članom kongresa to možnost jasno zavrnil in celo označil za žalitev. Bratuškova pa je še enkrat napovedala, da bo v primeru poraza na kongresu odstopila s premierskega mesta. Razprava članov je sicer potekala za zaprtimi vrati, stran od oči medijev in javnosti, saj je, kot je pred kongresom pojasnil vodja poslancev PS Jani Moderndorfer, razprava stvar članov stranke. Edine informacije so iz razprave v javnost prihajale preko uradnega Twitter profila stranke. Iz objavljenih tvi-tov je bilo razumeti, da imajo člani zelo različna mnenja - eni izražajo lojalnost Jankovicu, drugi menijo, da bi morala Bratuškova nadaljevati z delom v vladi. Na kongresu je bilo zaslediti tudi več pozivov k enotnosti stranke. PREDHODNO OBVESTILO O VOLILNEM OGLAŠEVANJU, POVEZANIM Z VOLITVAMI ŽUPANOV, OBČINSKIH SVETOV IN RAJONSKIH SVETOV TER EVROPSKEGA PARLAMENTA, DOLOČENE ZA 25. MAJA 2014 IN Z MOREBITNIM DRUGIM KROGOM OBČINSKIH VOLITEV V skladu z določili zakona št. 28 z dne 22. februarja 2000 in odloka Oblasti za jamstva v komunikacijah (AGCOM) št. 138/14/CONS, ki je bil objavljen v Uradnem listu št. 78 dne 03.04.2014, ter odloka Oblasti za jamstva v komunikacijah (AGCOM) št. 139/14/CONS in 140/14/CONS, ki sta bila objavljena v Uradnem listu št. 79 dne 04.04.2014 DZP-PRAE Založnik Primorskega dnevnika IZJAVLJA, da je deponiral pravilnik o volilnem oglaševanju v tiskani in spletni izdaji Primorskega dnevnika, ki je dosegljiv na spletni strani www.primorski.eu/volitve2014/, v uredništvih Primorskega dnevnika v Trstu (Ul. Montecchi 6, tel. 040-7786300) in v Gorici (Ul. Garibaldi 9, tel. 0481-356320) ter v uradih TMEDIA s.r.l. | ekskluzivni koncesionar Primorskega dnevnika Sedež Gorica: Ulica Malta 6 - 34170 | Podružnica Trst: Ulica Montecchi 6 - 34137 Tel. 800 129 452 | Fax +39 0481 32844 | naslov e-pošte: primorski@tmedia.it Cenik: cene brez DDV-ja tiskana izdaja Primorskega dnevnika Č/B | notranje strani cela stran 279x390,6 1/2 strani 279x193,5 1/4 strani 165,4x193,5 1/8 strani 108,6x160,6 nenavedeni formati: cena na modul objave ob delavnikih € 900,00 € 750,00 € 450,00 € 250,00 € 25,00 objave ob sobotah, nedeljah in praznikih € 1.100,00 € 900,00 € 540,00 € 300,00 € 30,00 tiskana izdaja Primorskega dnevnika BARVNI OGLASI | notranje strani cela stran 279x390,6 1/2 strani 279x193,5 1/4 strani 165,4x193,5 1/8 strani 108,6x160,6 nenavedeni formati: cena na modul objave ob delavnikih € 1.100,00 € 900,00 € 540,00 € 300,00 € 30,00 objave ob sobotah, nedeljah in praznikih € 1.300,00 € 1.080,00 € 648,00 € 360,00 € 36,00 tiskana izdaja Primorskega dnevnika BARVNI OGLASI | zadnja stran / stran vreme cela stran 279x390,6 1/2 strani 279x193,5 1/4 strani 137x193,5 objave ob delavnikih € 1.300,00 € 1.080,00 € 540,00 objave ob sobotah, nedeljah in praznikih € 1.500,00 € 1.296,00 € 648,00 Primorski dnevnik spletna izdaja www.primorski.eu Izmenični prikaz z največ 5 oglaševalci leaderboard | 728x90px | max 25Kb medium rectangle | 300x250px | max 25Kb tedenska objava - objava oglasa 7 dni € 140,00 € 175,00 dnevna objava - objava oglasa h24 € 35,00 € 40,00 Cenik se nanaša na standardne formate oglasov, predvidene za volilno oglaševanje. Za nenavedene formate je podroben cenik, veljaven za volilno oglaševanje, dostopen na spletni strani www.primorski.eu/volitve2014/. Objava volilnih političnih sporočil je dovoljena le na notranjih straneh in na zadnji strani tiskane izdaje Primorskega dnevnika. Izključene so objave na prvi strani. Skupni prostor, namenjen objavi volilnih političnih sporočil v posamezni tiskani izdaji Primorskega dnevnika ne bo presegal pet strani (skupno 300 modulov). Strani bodo lahko barvne ali črno bele. Založnik DZP PRAE bo zagotovil za vsako posamezno izdajo časopisa največ štiri notranje barvne strani. Eno barvno stran v časopisu, namenjeno tržaški kroniki, eno barvno stran, namenjeno goriški kroniki, dve sredinski strani in zadnjo stran v barvah. Prostor za volilna politična sporočila bodo morali naročniki rezervirati najpozneje štiri delovne dni pred dnevom objave. Za objave ob torkih bo treba prostor rezervirati najpozneje do srede tedna prej. Vsako volilno politično sporočilo mora biti prepoznavno s pripisom »VOLILNO POLITIČNO SPOROČILO / MESSAGGIO POLITICO ELETTORALE« in mora biti opremljeno z imenom naročnika s pripisom »COMMITTENTE RESPONSABILE / ODGOVORNI NAROČNIK«. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 27. aprila 2014 3 1 25.april - Po polemikah v prejšnjih dneh Množica na trgu v Pordenonu zapela partizansko Bella ciao Na prireditvi le štirje župani od skupnih 51 - Kritike na račun Pokrajine in Občine PORDENON - Udeleženci včerajšnje proslave dneva osvoboditve v Pordenonu so po pričakovanju množično in glasno zapeli partizansko himno Bella ciao. Na mestnem trgu se je zbralo okrog dva tisoč ljudi, med katerimi zaradi službene poti v tujini ni bilo prefekta Pierfrancesca Galanteja, ki je na na predlog pokrajinskega odbora za javni red pred dnevi dejansko prepovedal mestni godbi izvajanje Bella ciao. Izbruhnile so ostre polemike (senator Lodovico Sonego je celo zahteval odstavitev prefekta), na kar se je Galante - očitno tudi na zahtevo Rima - premislil in »dovolil« Bella ciao. Polemike, ki so odmevale tudi na vsedržavni ravni, pa se niso popolnoma polegle. Nekateri udeleženci spominske prireditve so glasno izžvižga-li podpredsednika Pokrajine Eligia Gizza (predsednika Alessandra Ciria-nija ni bilo na spregled) in tudi domačega župana Claudia Pedrottija. Desnosredinsko usmerjeni pokrajinski upravi so očitali, da je izzvala prepoved Bella ciao, Občini Pordenon, ki jo vodi leva sredina, pa da je bila tiho namesto, da bi glasno nastopila proti pre-fektovi prepovedi. Zanimiv je podatek, da so na trg prišli le štirje župani od skupnih 51, kolikor jih šteje pordenonska pokrajina. Večino občinskih uprav vodita desna sredina in Severna liga, vabilu partizanskega združenja VZPI-ANPI pa se niso odzvali niti mnogi župani iz vrst Demokratske stranke in leve sredine na sploh. Med tistimi, ki je ob spremljavi godbe zapel Bella ciao, je bil tudi podpredsednik deželnega odbora Sergio Bolzonello. Pokrajinski predsednik VZPI-ANPI Giuseppe Mariuz, ki je bil med govorniki, je ocenil, da je na koncu prevladala razsodnost, saj je bila prepoved Bella ciao skregana tako z zgodovino, kot z zdravo pametjo. Bella ciao je včeraj zadonela tudi v Vidmu, kjer je med drugim govoril župan Furio Honsell. Tudi on je bil kritičen do dogajanj v sosednjem Por-denonu. Videmske prireditve ob prazniku osvoboditve se je udeležila tudi predsednica Furlanije-Julijske krajine Debora Serracchiani. Pred proslavo v Pordenonu so se predstavili oblasti in javnih uprav poklonili padlim antifašistom in partizanom Nadaljevanje uvodnika Lahko se vprašamo, kaj bi na to valjenje kamenja na Sabotinu rekel Tito, ki je bil, ne glede na vse, kar mu po pravici ali krivici pripisujejo, predvsem ugleden vrhovni poveljnik osvobodilne vojske, politik in zgodovinski državnik svetovnega formata. Maršal se znova obrača v grobu. Svojim sabotinskim častilcem bi se nemara zahvalil za zvestobo, a bi jih obenem okrcal kot politične analfa-bete, ker mu v nepremišljenem in no-stalgičnem zanosu samopotrjevanja prebujajo stare in ustvarjajo nove nasprotnike; vračajo nas v čase delitev in predsodkov, ki jih je izbris meje po dolgih letih končno postavil na stranski tir; spodbujajo razloge za izjave in zbiranje podpisov pod ideološko zaostrene politične dokumente. Tako se tudi najplemenitejše vrednote znajdejo v mlinu dnevne politike, ki je sposobna brez obzira zmleti vse, kar ji pride pod kolesa. Žal ostaja odprto vprašanje, kako je mogoče, da slovenski narod po toliko desetletjih ne zna premagati usodne razdvojenosti in se z vso energijo, kolikor je zmore, posvetiti reševanju zahtevnega, da ne rečem dramatičnega položaja, v katerem se je znašel. Na to vprašanje danes še nimamo odgovora. Iskati ga in najti, bi moralo biti v interesu vseh, ki si želimo boljše prihodnosti. Za nas in za naše potomce. slovenija - Sinoči zapadel rok za vložitev kandidatur za evropske volitve Kandidata tudi Pirjevec in Terpin Po neuradnih podatkih sedemnajst kandidatnih list za osem parlamentarnih mandatov - Ninamedia napoveduje zmago SDS in koaliciji NSi-SLS LJUBLJANA - V Sloveniji se je sinoči iztekel rok za predložitev kandidatnih list na majskih evropskih volitvah. Za osem mest v novem petletnem mandatu evropskega parlamenta se bo po neuradnih novicah potegovalo kar sedemnajst strank oziroma list. Kandidatne liste so vložili SD, Desus, SDS, NSi in SLS, Solidarnost, državljanska akcija Sanjska služba, lista Verjamem Igorja Šoltesa, PS, Zeleni Slovenije, Združena levica, Stranka slovenskega naroda (SSN), Lista Kacin - Konkretno, SNS, Zares, Piratska stranka Slovenije in Državljanska lista. Skratka velika gneča. Državna volilna komisija (DKV) je nekatere kandidatne liste že potrdila, preostale bo v prihodnjih dneh. Do 8. maja bo DVK z žrebom določila vrstni red kandidatnih list na glasovnici. Med kandidati za mandat v evropskem parlamentu sta tudi odvetnik Damijan Terpin, sicer deželni tajnik Slovenske skupnosti, na listi SDS, ter zgodovinar Jože Pirjevec, ki kandidira na listi stranke Solidarnost. Med sodelujočimi v predvolilni anketi podjetja Ninamedie je 12 odstotkov takšnih, ki bi glasovali za listo SDS z Milanom Zverom, 10,3 odstotka bi glasovalo za listo SLS-NSi z Lojzetom Peterletom in 6,8 odstotka za listo Verjamem z Igor- Damijan Terpin (kandidat SDS) jem Šoltesom. Po rezultatih ankete ostale stranke oz. liste nimajo možnosti za uvrstitev v Evropski parlament. Po volilni podpori prvim trem uvrščenim sledijo Pozitivna Slovenija (PS) z Jo-žetom Mencingerjem s 4,5 odstotka, DeSUS z Ivom Vajglom s 3,7 odstotka, SD z zgodovina - V senatu posvet o vojnih zločinih na italijanskih tleh »Omara sramote« le odprta? Na pobudi tudi slovenski veleposlanik Iztok Mirošič, ki se je pogovoril z vojaškim tožilcem Marcom De Paolisom RIM - Italija ni preganjala nemških vojakov, ki so med drugo vojno izvedli pokole civilnega prebivalstva na italijanskih tleh, da bi tako ali drugače prikrila svoje zločine v drugih državah. To je glavna ugotovitev, ki je izšla na posvetu o nekaznovanih pokolih v drugi svetovni vojni, katerega pobudnik je bil predsednik senata Pietro Grasso. Slednji je osvojil poziv svojcev žrtev, novinarjev in zgodovinarjev, ki očitajo italijanski državi milo rečeno preblago stališče do nemških vojnih zločincev in njihovih domačih pomagačev. Novinar Franco Giustolisi, avtor odmevne knjige »Omara sramote«, je v tedniku l'Espresso pozval italijansko državo, da se opraviči za zločine italijanske vojske v nekdanji Jugoslaviji, Grčiji in Albaniji. Posveta v italijanskem senatu sta se med drugim udeležila tudi hrvaški veleposlanik v Italiji Damir Grubiša ter nje- Vojaški tožilec Marco De Paolis gov slovenski kolega Iztok Mirošič. Slednji se je ob robu posveta pogovoril z vojaškim tožilcem Marcom De Paoli-som, ki je pred nekaj tedni pričel predhodno preiskavo o pokolih v Italiji in v Veleposlanik Iztok Mirošič državah, ki jih je Italija okupirala. Mi-rošič je sodniku predstavil številne in odmevne pobude, ki jih je slovensko veleposlaništvo v Rimu izvedlo in jih bo še izvedlo za ohranitev zgodovinskega spomina iz druge svetovne vojne. Giustolisi je pozdravil pripravljenost predsednika senata Grassa, da pomaga pri osvetlitvi ozadja pokolov po letu 1943 in tudi pri sodnem pregonu nemških vojnih zločincev, kolikor jih je še živih, ki jih je italijansko sodstvo že obsodilo na dosmrtno ječe oziroma na stroge zaporne kazni. »Vse pa se premika prepočasi, kot je žal v navadi v naši državi,« je obžaloval Giustolisi. Ob njem je sedel novinarski kolega Pier Vittorio Buffa, ki se tudi ukvarja z raziskovanjem pozabljene ter prikrite zgodovine italijanskih vojnih zločinov. Škoda, da na posvetu iz zdravstvenih razlogov ni bilo zgodovinarja Angela Del Boce, avtorja znamenite raziskovalne knjige Italiani brava gente? (Italijani dobri ljudje?), ki bi tudi on imel marsikaj povedati o prikrivanju umazanega početja italijanske vojske med drugo svetovno vojno. S.T. Igorjem Lukšičem in Lista s podpisi volivcev Jelka Kacina, ki bi zbrali po 3,5 odstotka, SNS z Zmagom Jelinčičem s 3,2 odstotka, Lista združene levice z Violeto To-mič z 1,7 odstotka in Solidarnost z Dušanom Kebrom, ki bi zbrala 1,3 odstotka. Kot je na včerajšnji predstavitvi ankete pojasnil direktor Ninamedie Nikola Damjane, projekcija na 100 odstotkov pokaže naslednji vrstni red: SDS (28,8 odst.), SLS-NSi (21,2), lista Verjamem (10,2), DeSUS (7,4), PS (6,9), Lista s podpisi volivcev Jelka Kacina (6,7), SNS (6,2), SD (5,8), Zares (2,6), Solidarnost (2,3), Lista združene levice (1,6) in DL (0,3). Po volilni napovedi bi SDS dobila od dva do tri mandate, SLS-NSi dva mandata in lista Verjamem en mandat. Brez ali največ en mandat bi dobile DeSUS, PS, Lista s podpisi volivcev Jelka Kacina, SNS in SD. Po Dam-janicevih besedah bi tako desnosredinska opcija dobila od pet do šest mandatov, le-vosredinska pa od dva do tri. (STA-CR) čedajska banka Konec ere Lorenza Pelizza, odobrili bilanco ČEDAD - Skupščina Čedajske ljudske banke (Banca Popolare di Ci-vidale), na kateri je sodelovalo kar 945 članov, je odobrilo bilanco za lansko leto, ki se je končalo s 35,8 milijona evrov izgube. Na skupščini so tudi predstavili triletni načrt, v katerem je že za letošnje leto predviden dobiček v višini 15 milijonov evrov. Predvsem pa je včerajšnja skupščina pomenila konec obdobja Lorenza Pelizza, ki je bil kar 43 let predsednik banke. Člani so tudi izvolili tri nove člane upravnega sveta, ki bodo zamenjali trojico, ki jim je zapadel mandat. Novoizvoljeni člani so Massimo Fucca-ro, Renzo Marinig in Guglielmo Pelizzo. Novega predsednika bodo izbrali na naslednji seji upravnega sveta, za Lorenza Pelizza pa so člani predlagali, da ga izvolijo za častnega predsednika. 6 Sobota, 24. aprila 2014 TRST APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu rižarna - Osrednja slovesnost ob 25. aprilu s poudarkom na vrednotah, ki jih je v Italijo prinesla osvoboditev Zaščitimo demokracijo, ustavo in združeno Evropo Demokracija, vrednote odpomištva ter osebne svoboščine, ki smo jih v Italiji pridobili ob osvoboditvi, niso samoumevna danost. To so temelji republiške ustave in Evropske unije, ki jih je treba zaščititi pred razdiralnim populizmom in nedemokratičnimi težnjami, ki grozijo predvsem v obdobju gospodarske krize. S temi poudarki sta nastopila glavna govornika na včerajšnji slovesnosti v Rižarni, tržaški in repentabrski župan Roberto Cosolini in Marko Pisani. Oba govora sta bila dvojezična. Slovesnost ob prazniku osvoboditve je bila seveda priložnost za razmislek o grozotah druge svetovne vojne, ki jo je Cosolini označil kot »najbolj katastrofalno vojno, ki jo je kdaj okusilo človeštvo«, 25. april pa zaznamuje njen konec ter dokončni poraz nacizma in fašizma. Po vstopu praporov krajevnih uprav (mimogrede: prapor tržaške občine je nosil tudi redar Fulvio Sluga, zgodovinski pripadnik krajevne desnice) in polaganju vencev krajevnih uprav ter slovenskih in italijanskih organizacij, je tržaški župan prevzel besedo in spomnil, da se je leta 1945 v Italiji in zahodni Evropi začelo obdobje prerojenja in upanja na trdnih temeljih miru, svobode in demokracije. »Ne odstopamo od človekovega dostojanstva: to je bil bojni krik partizanov vseh barv in narodnosti, (... ) bil je tudi zadušen krik mnogih, ki so umrli v Ri-žarni«, 25. aprila pa se je zarisal idejni in institucionalni okvir demokratične Italije in združene Evrope, ki je danes na udaru po-pulistov ter maloštevilnih, a vplivnih političnih in finančnih elit, ki neodgovorno izkoriščajo strah obubožanih državljanov. Evropski in ustavni duh sta zaznamovala tudi Pisanijev govor. Svoboda je najlepši dar, župan pa se je vprašal, ali smo še spos- Nastop TPPZ Pinko Tomažič, levo župana Roberto Cosolini in Marko Pisani obni se boriti za vrednote, ki so za nas samoumevne, drugod pa ne. Veliko ljudi po svetu hrepeni po vrednotah in svoboščinah, na katerih temeljita EU in italijanska ustava, za diktature pa predstavljajo nevarnost: še naprej se moramo odločno zavzemati za svobodo, spoštovanje in demokracijo. Dijak Simone Tamaro je z vlakom spomina obiskal Auschwitz, kjer je spoznal, da je nasilje sestavni del človeka, ki z lahkoto zamenja dialog. Mladi predstavnik sindikatov Andrea De Luca je spomnil na stavke, ki so bile pod fašizmom kaznivo dejanje, predstavljale pa so upor proti diktaturi in manifestacije za delavske pravice; zgodovino je povezal z današnjim časom, ki ga zaznamujeta brezposelnost in prekerno delo. Sledili so verski obredi, in sicer katoliški (v zadnjih letih poteka le-ta samo v italijanskem jeziku), judovski, grški, srbski pravoslavni ter evangeličanski obred. V sončnem vremenu se je svečanost foto damj@n kot običajno zaključila s koncertom Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič, med katerim je Olga Lupinc prebrala pretresljivo pričevanje Slovenke, ki je preživela Rižarno. Pesem Bella Ciao pa je letos žela nenavadno dolg aplavz. Naj omenimo, da so nasprotniki viso-kohitrostne železnice na zidu nasproti vhoda v Rižarno razvili transparent z napisom v italijanščini: »Včeraj banditi, danes teroristi, No Tav smo vedno antifašisti«. (af) sv. ana - Svečanost pri spomeniku Zlo je vedno prisotno, svarila pred nacionalizmom Napoved nabiralne akcije za prenovo nagrobnega spomenika Pinku Tomažiču Pri spomeniku padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca se je tudi letos zbralo lepo število ljudi, ki so prisluhnili Adrianu Dugulinu (predsedniku odbora za spomenik padlim) in zgodovinarju Pieru Puriniju ter mešanemu pevskemu zboru Tončka Čok pod vodstvom Manuela Purgerja (foto Damj@n). Svečanost je povezoval podpredsednik odbora Iztok Furlanič. Dugulin je oznanil, da je odbor začel nabiralno akcijo za prenovo nagrobnega spomenika Pinku Tomažiču na tamkajšnjem pokopališču. Izhodišče Dugulinovega razmišljanja je bilo pričevanje o zlu, ki povzroča nadaljnje zlo in je vsepovsod prisotno. Umetnik Zoran Mušič mu je leta 1999 opisal, kako so osvoboditelji v taborišču Dachau brskali med trupli pobitih SS-ovcev in enemu od teh odrezali prst, da bi mu odvzeli prstan. »Zlo se ponovno pojavi, zgleda neustavljivo in neomejeno, nikoli ga ne premagaš,« je dejal Dugu-lin. Danes živimo v svobodi, ki pa ni večna, zato moramo gojiti spomin in biti dejavni, da bomo razkrinkali zlo okrog nas, je še dejal. Piero Purini je v italijanščini in slovenščini opozoril na vračanje k nacionalizmu, ki se v evropskih državah kaže s krepitvijo skrajno desničarskih strank. »V Italiji smo priča vračanju nacionalnih mitov, ki so funkcionalni ustvarjanju skupnega spomina, ki naj presega politične, ideološke in razredne delitve,« po njegovem mnenju pa temelji vse to na stereotipu »dobrega Italijana«, ki vsem pomaga in ne povzroča gorja. Italijanska levica je sprejela propa-gandistično uporabo zgodovine, predsednik Napolitano je leta 2007 povzročil diplomatski incident z omembo »etničnega čiščenja Italijanov« in »slovanskega krvoločnega besa«. Purini je še dejal, da so se na stari celini tudi zaradi nesposobne zmerne levice okrepili evroskeptiki in skrajni desničarji, kar spominja na napake iz leta 1914 in 30-ih let preteklega stoletja. (af) devin-nabrežina - Venci ob spomenike Dve žalostni obletnici Zgodovinar Ivan Vogrič spomnil na izgon 400 občanov in požig štirih vasi leta 1944 Pred spomenikom v Nabrežini je govoril zgodovinar Ivan Vogrič. Ob njem župan Vladimir Kukanja fotodamj@n Dan odporništva se je rano začel v devin-sko-nabrežinski občini. Predstavniki občinske uprave in domačih društev, strank in organizacij so že ob pol osmih položili prvi spominski venec, ob ploščo na županstvu. Sledilo je popotovanje do spomenikov in spominskih obeležij v drugih vaseh in krajih v občini, od Slivnega do Medje vasi, od Devina do Vižovelj, Cerovelj, Mav-hinj, Prečnika, Trnovce, Praprota, Šempolaja, Križa do glavnega trga v Nabrežini, kjer je bila pri spomeniku krajša svečanost. Občinska uprava, društva in organizacije so ob žalostinki položile vence ob vznožje spomenika. Zupan Vladimir Kukanja je v uvodnem nagovoru spomnil na enega od najbolj krutih dogodkov, ki so ga med drugo svetovno vojno do- živeli v občini: požig Mavhinj, Cerovelj, Medje vasi in Vižovelj. Avgusta bo poteklo 70 let od tistih ognjenih dni. Govornik, zgodovinar Ivan Vogrič se je spomnil še druge letošnje obletnice. Ob požigu štirih vasi se bodo letos v občini spomnili tudi nasilnega izgona približno 400 občanov v Nemčijo. Februarja je minilo 70 let. To se je dogajalo v letu 1944, ki je bilo najhujše v vsem vojnem obdobju na tem območju. Takrat je začel delovati krematorij pri Sv. Soboti, pri Proseški postaji so obesili talce, na Opčinah so bili talci dvakrat žrtve nacifašističnega nasilja, je spomnil Vogrič. Pesem Fantov izpod Grmade in glasba na-brežinske godbe na pihala sta umetniško obogatili svečanost. / TRST Sobota, 26. aprila 2014 5 intervju - Direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Andrej Šik Opustitev evra je nerealna zamisel Opustitev evra in uvedba lire je dokaj nerealna zamisel, ki ne sloni na trdnih temeljih. Predlog o koriščenju devalvacije pa je izrazito populističen in ne upošteva resničnih posledic, ki bi bile dramatične in katastrofalne. To nam je povedal včeraj direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Andrej Šik, na katerega smo se obrnili za oceno o morebitni opustitvi evra. Po razgovoru z znanstvenim direktorjem in ustanoviteljem poslovne šole MIB School of management v Trstu prof. Vladimirom Nanutom, po čigar mnenju bi bila opustitev evra katastrofa, smo se namreč zdaj obrnili za mnenje na SDGZ, da bi izvedeli, kako o tem razmišlja slovenska stanovska organizacija. Kako ocenjujete trditve nekaterih, da bi se morala Italija odreči skupni evropski valuti? Pri združenju o tem v resnici ne razmišljamo. Prvič, ker verjetno se tega ne smatra za zelo realno zadevo. Govori se namreč o nekih instrumentih, ampak ne o realnih razlogih za krizo in za probleme, ki jih imajo podjetja. Nihče ne skriva, da so s prehodom z lire na evro zelo slabo upravljali in tisti, ki bi morali izvajati določene kontrole, tega niso storili. To seveda ne pomeni, da bi povratek k liri vzpostavil prejšnje stanje in da bi se cene vrnile na prvotno raven. To je sicer samoumevno in vsekakor, kot rečeno, le en del problema. Kateri je drugi del? Če pogledamo na Nemčijo, so svojo mednarodno kompetitivnost naravnali na kvaliteto. Tu pa se mislijo nekateri spet igrati »na Italijane«, ki bodo svojo mednarodno konkurenčnost pridobivali ne s kakovostjo, ampak s tem, da bodo devalvirali liro. Mislim, da to ni nobena rešitev, to zanima le tiste, ki si nabirajo politične točke s čistim populizmom. Osebno sem na take in sploh vse oblike populizmov kar precej alergičen. Znanstveni direktor in ustanovitelj poslovne šole MIB School of management v Trstu prof. Vladimir Nanut nam je pred kratkim povedal, da bi uvedba stare valute v deželi Fur-laniji-Julijski krajini poleg ostalih posledic glede kupne moči, plač, pokojnin in potrošniškega blaga imela kot posledico, da bi se razmere na tem čezmejnem območju v bistvu obrnile. Slovenci, ki so v evroobmočju, bi npr. prihajali kupovat v deželo FJK in v Trst, kjer bi bile cene znatno nižje. Nekateri so mnenja, da bi to bilo v korist trgovcev. Ali to lahko drži? Imam močne dvome, da bi do tega prišlo. Pri teh stvareh ne smemo vsekakor gledati na drevo. Opustitev evra bi imela mogoče stranske pozitivne učinke za nekatere kategorije. Mogoče. Toda vselej je potreben korak nazaj in je treba gledati gozd namesto drevesa. Govor je namreč o inflaciji in o seriji posledic, na katere opozarjajo resni ekonomisti. Pomislimo na primer, kaj bi se zgodilo v primeru devalvacije lire s posojili, še predvsem vezanimi na mednarodne dinamike. Kaj bi bilo s stabilnostjo, ki jo nudi kljub vsemu evro, ko bi v vseh teh letih z načrtno devalvacijo kupovali npr. goriva v lirah. Poglejmo, kako bi se vse obrnilo in skratka na globalne posledice. Poglejmo... Posledice bi bile katastrofalne. To je sicer moje mnenje, a mislim, da tako razmišljajo še drugi. Tisti, ki vidijo rešitve in imajo zelo preproste odgovore na kompleksna vprašanja ter rešujejo probleme s populističnimi prijemi, pa bi morali poglobiti zadeve in se vprašati, kje so resnični problemi Italije. Kje so najhujši problemi? Italija je država z blazno birokracijo in z groznim stroškom za neučinkovitost države, ki je na ramenih vseh nas. To so pravi problemi države. Do kdaj bi morali sproti devalvirati liro, če ne bi prej rešili teh strukturnih problemov? To je pravo vprašanje. Opustitev evra torej ni prava rešitev. Kako pa ocenjujete prizadevanja za izhod iz gospodarske krize? Ali smo res prebredli najhujše in se je začela nova faza razvoja, čeprav počasnega? Na določenih nivojih, ki ne zadevajo malih in srednje velikih podjetij, članic SDGZ in sploh dela našega gospodarskega konteksta, je precej govora, da se je nekaj začelo premikati. Mi tega še ne opažamo, ampak vidimo nekaj, kar je mogoče zadnja faza krize. Nedvomno je ta raven gospodarstva tista, ki je občutila krizo kot zadnja. Zato bo verjetno tudi zadnja, ki bo občutila pozitivne učinke. Da bi v tem trenutku na lastni koži videli kakšno izboljšavo, tega torej ne vidimo. Zato so podjetja, kot sicer tudi SDGZ in kolegi drugih sorodnih stanovskih organizacij zelo zaskrbljeni. Ali potemtakem ni razlogov za optimizem? Optimisti moramo biti in upamo, da so se stvari res začele premikati. Če se vsekakor zadeve na določenih nivojih dejansko premikajo, bo verjetno potrebno nekaj časa, da se bo to občutilo tudi na ravni malih podjetij. Aljoša Gašperlin Andrej Šik arhiv Po usadu na obalni cesti »odlagališče« pri Brojenci Obalna cesta med Trstom in Seslja-nom je - kot smo poročali - od četrtka zvečer znova prevozna po usadu, ki je za več deset metrov »prekril« del cestišča nedaleč od hotela Riviera pri Grljanu v smeri Križa.Vozna pasova ob delovišču bosta zožena do sanacije področja, hitrost vozil pa je omejena na 50 oziroma 30 kilometrov na uro. Večjo količino blata in zemlje, ki se je usul na cesto zaradi silovitega deževja in zelo slabega vzdrževanja območja, so delavci pod vodstvo tehnikov cestnega podjetja FVG Strade prepeljali na parkirni prostor v bližini cestnega odcepa za Križ in za Bro-jenco. Zemlje čarobnih okusov s pogledom na Sesljanski zaliv Danes ob 11.00 bo v Sesljanu v Centru za teritorialno promocijo predstavitev pobude Zemlje čarobnih okusov, ki jo prireja občina Tržič v sodelovanju z občino Devin Nabrežina in s številnimi tržiškimi društvi v okviru projektov, ki so financirani iz evropskih sredstev Leader preko Lokalne akcijske skupine Kras. Pobuda je namenjena ovrednotenju tipičnih proizvodov in okusov ter Krasa kot kulturne krajine in se bo odvijala v Tržiču od 2. do 4. maja. Pri predstavitvi bo poleg pobudnikov sodelovalo Godbeno društvo Nabrežina. Prireditev je odprta vsem, ki želijo na očarljivem razgledišču nad Sesljanskim zalivom okusiti tipične dobrote kraške zemlje. Večer v spomin na Sašo Ota in Mirana Hrovatina SKD Slovenec in fotoklub Fotovideo Trst 80 vabita na Spominski večer ob 20. letnici smrti Saše Ota in Mirana Hrovatina, ki bo v torek, 29. aprila, ob 20.30 uri v društvenih prostorih v Borštu. Ob tej priložnosti bodo razstavljene fotografije Saše Ota, predstavili bodo tudi krajši videoposnetek o delu Mirana Hrovatina, ki ga je pripravil VideoEst ter bo zapel MePz Slovenec-Slavec. Razstava bo odprta od 30. aprila do 4. maja z urnikom med 18. in 20. uro. V Boljuncu slike Edija Zobca V času, ko bo v Boljuncu vse živo za praznovanje 1. maja, bo Skupina 35-55 pripravila razstavo domačega likovnega ustvarjalca Edija Zobca. V ponedeljek zvečer bo na vrsti prva Barč'ca, takoj za tem, ob 21.15 pa bo otvoritev razstave v društvenem baru na G'rici. Edi Zobec se s slikanjem ukvarja že dolgo vrsto let. Sprva so njegova, v glavnem realistična dela, nastajala le ob prostem času, sedaj pa je ustvarjanje del njegovega vsakdana. Večkrat je sodeloval na skupinskih razstavah, pred štirimi leti pa se je prvič predstavil v domači vasi s samostojno razstavo v občinskem gledališču France Prešeren. Tokrat bo na ogled vrsta novih del z raznoliko tematiko. (so) dolina-milje - Občuteni svečanosti Evropo naj usmerja duhovna dediščina upora 21. aprila 1944 se je skupina Do-linčanov in prebivalcev sosednjih vasi pridružila partizanom. Ze naslednji dan se je nemški okupator pripeljal v Dolino in prisilil vse vaščane, da se zberejo na Kaluži. 22. aprila 1944 so od tam odpeljali približno 50 Dolinčanov, od teh je bilo 16 deklet. Letošnja proslava ob 25. aprilu v Dolini je bila posvečena njim ob 70. obletnici tragičnega dogodka. Slovesnost sta včeraj priredila VZPI - sekcija Doli-na-Mačkolje-Prebeneg in SKD Vodnik. Prav na Kaluži sta zapela MoPZ Vodnik in novonastala DPS Primorsko iz Mač-kovelj. Spomine Nerine Zeriali, predsednice krajevne sekcije VZPI, je priredil Boris Pangerc. Sestavek so prebrali učenci NSŠ Gregorčič iz Doline Vida Petaros, Lara Braico in Simone Genzo ter sama Nerina Zeriali. Proslava se je nato nadaljevala na dolinskem Taborju. Tam sta ob spomeniku občinstvo pričakala pihalni orkester Breg in častna straža tabornikov RMV. Pozdravu dolinske županje Fulvie Pre-molin in polaganju vencev sta sledila slavnostna govora novinarja iz Kopra in predstavnika Združenja protifašistov, borcev za vrednote NOB in veteranov iz Kopra, Borisa Kralja, ter dolgoletnega sindikalista in zdajšnjega tržaškega občinskega odbornika Roberta Treua. Oba sta poudarila, da v znamenju vrednot, ki ob 25. aprilu izžarevajo iz spomina na upor, se ne smemo prepustiti aktualnim demagoškim in nacionalističnim gibanjem ter moramo še naprej verjeti v načela združene Evrope: ta slonijo ravno na duhovni dediščini upora. Ta sporočila so prišla do izraza tudi med miljsko slovesnostjo, ki jo je Občina Milje letos priredila med poznim četrtkovim popoldnevom. Na hrupnem miljskem trgu Marconi je navzoče nagovoril župan Nerio Nesladek, ki je pozval občane, naj ne nasedajo potvarjanju zgodovinskih resnic, naj ohranjajo živ spomin na takratne dogodke in naj ne praznujejo 25. aprila le iz gole navade, ampak naj vedno na novo odkrivajo njegovo aktualnost. Nekaj pesmi, pisem in proznih odlomkov na temo upora je v slovenščini in italijanščini prebrala Nikla Panizon. Občuteno je potekalo branje pisma, ki ga je sama namenila babici Boženi Kodrič, deportiranki v Auschwitz. Številko, ki so ji jo vtetovirali na podlakti, si je dala vte-tovirati tudi Panizonova sama. Po branju jo je tudi ponosno pokazala. Navzoče so nagovorili tudi Fabio Vallon, član pokrajinskega vodstva VZPI, Barbara Ferluga kot predstavnica DSMO K. Ferluga in predstavnica miljske mladinske konzulte Anna de Marchi. Prvi je izrazil zaskrbljenost nad porastom nacionalizmov, ki uničujejo evropski duh in ideale upora. De Marchijeva je obnovila svojo izkušnjo v Auschwitzu z vla- Spominski svečanosti v Dolini (zgoraj) in Miljah fotodamj@n kom spomina. Barbara Ferluga je poudarila pomen idej, ki jih predstavlja Evropa, ob tem pa je svoj pogled usmerila v bodočnost: »Bodočnost mora biti sestavljena iz misli, ki so del vsakdanjega življenja, v katere smo prepričani in ka- terim zaupamo. Samo tako, da bomo verjeli v prihodnost, da bomo znali živeti življenje in v njem najti cilj, bomo lahko zgradili bodočnost, v katero so verjeli tudi vsi tisti, na katere se spominjamo vsakega 25. aprila že 69 let.« (mlis) 6 Sobota, 26. aprila 2014 TRST šolstvo - Zakasnelo vendar doživeto praznovanje dneva kulture En dan resnice na Prešernu Ob uprizoritvi Partljičeve igre in nastopu šolskega Big banda pogovor z novinarko Poljanko Dolhar h II II f m t * H rit - Na liceju Prešeren so pred kratkim posvetili dopoldan praznovanju slovenske kulture. Zaradi tehnično-logi-stičnih zapletov se je priprava vsakoletne Prešernove proslave tako zavlekla, da je naposled potekala na pragu velikonočnih praznikov. Pa kaj za to, saj ni bila zaradi tega nič manj svečana in uspešna! V gledališču Pellico se je zbrala množica pomladansko razposajenih dijakov in njihovih spremljevalcev. Po uvodnem pozdravu koordina-torke pobude prof. Darje Betocchi se ji je na odru pridružila gostja letošnje proslave, novinarka in predsednica Slovenskega kluba Poljanka Dolhar. Ta je v prijetnem in neformalnem pogovoru spregovorila najprej o uspešnem nizu pobud, ki jih je v februarju - »mesecu« slovenske kulture - Slovenski klub priredil za naše italijanske someščane. Posameznim dogodkom je povprečno prisostvovalo od 50 do 60 ljudi, kar gotovo kaže na večje zanimanje za slovensko kulturo, je menila Dolharjeva. Voditeljica je nadalje zasukala pogovor na temo novinarstva in sicer predvsem na vpliv spleta na novinarski poklic. Gostja je v odgovor podčrtala predvsem veliko hitrost, ki jo splet omogoča pri iskanju podatkov in informacij. Pri tem pa je treba biti zelo pozorni in verodostojnost pridobljenih informacij dosledno preverjati: wikipedia pač ni sveto pismo ... Nadalje je novinarka Primorskega dnevnika spregovorila še o lastnostih, ki po njenem mnenju odlikujejo dobrega novinarja. Dijakom, ki bi se radi podali v ta poklic, je priporočila, naj bodo predvsem radovedni do sveta okrog njih in odprti, pripravljeni na pošteno soočanje z najrazličnejšimi mnenji. Na koncu pa je Betocchijeva potipala še osebne okuse na šalo pri- pravljene gostje: občinstvo je tako izvedelo, da ima Dolharjeva rada romantične komedije, da je njena najljubša gledališka predstava Še vedno vihar, da ceni pokončnost Borisa Pahorja ... Njen najbolj neprijeten spomin na licej Prešeren, ki ga je tudi sama obiskovala, pa predstavlja (sicer učinkovita) pridiga pokojne ravnateljice prof. Pertotove, ko si je v prvem razredu zaradi najstniške krize nakopala kopico negativnih ocen. Sledila je uprizoritev komedije Toneta Partljiča En dan resnice. Duhovita in obenem še vedno aktualna komedija prikazuje namreč svet novinarstva z vsem, kar (samo v komedijah?) sodi zraven: hlapčevskimi in pokončnimi novinarji, pritiski skorumpirane politike, izsiljevanji, kompromisi med poklicno etiko in osebnimi interesi. Ob tem pa seveda še seks v pisarni, prevarana žena, ki straši po redakciji z valjarjem v roki, resnicoljubna vnukinja, ki v svetu, kjer prevladuje laž, hudo za-komplicira vso zadevo, na koncu pa še mrtvi komediograf, ki nenadoma spet oživi ... Na srečo pa »preizkušnja resnice« traja en sam dan, kot pravi naslov Partljičevega dela, potem pa se vse začne spet vrteti, kot je treba ...ops, kot ponavadi. Res zabavno komedijo, ki jo je občinstvo nagradilo s smehom in bučnimi aplavzi, so z duhovito sproščenostjo in igralskim navdihom interpretirali dijaki trienija. Ob Boru Samsi, ki je posrečeno interpretiral zahtevno glavno vlogo novinarja Kranjca, so se na odru res dobro odrezali tudi vsi ostali nastopajoči: Erika Pregarc, Ksenija Kosmač, Martina Furlan, Samuel Creeps, Sara Mikolič, Alex Solinas, Štefan Per-co, Danilo Devetak, Saša Marsetti in Nina Malalan. Slednja je tudi pomagala pri režiji mentorici Darji Betocchi, ki je pri izpeljavi ambicioznega projekta z Nino pokazala nesluteno amatersko režijsko žilico. Uspešno so svoje delo opravile tudi Alice Zupančič, ki je spretno upravljala luči in zvočne efekte, ter šepetal-ki Ana Malnič in Vesna Gruden. Ko so se polegli aplavzi, je na oder stopila ravnateljica šole prof. Loredana Guštin, ki se je v svojem nagovoru zahvalila vsem sodelujočim ter poudarila razvejanost dejavnosti, ki odlikujejo licej Prešeren. Od številnih izmenjav z raznimi tujimi šolami, didaktičnih izletov, raznovrstnih medkulturnih projektov do uspešnega sodelovanja Prešernovih dijakov na najrazličnejših tekmovanjih: vse je sad sinergije in skupnega truda učnega in neučnega osebja ter samih dijakov in njihovih staršev. Spored je zaključil nastop novoustanovljenega Big Band Prešeren. Ob zvokih nesmrtnih Beatlesovih hitov in sodobnejših pesmi so glas Sare Miko-lič ter bobni Kristjana Zurinija, trobenta Aljoše Berdona, kitara Tjaša Leghisse in klaviature Maxa Zulianija zazibali občinstvo v sladek romantični sen. Ob izteku zadnje note njihovega krstnega nastopa je prešerne člane ansambla v zakulisje pospremilo povsem zasluženo ploskanje. S tem pa je na uspelo praznovanje, ki ga je licej Prešeren posvetil dnevu slovenske kulture, tudi letos padel zastor. Marsikdo pa je bil ob koncu mnenja, da velja posrečeno uprizoritev komedije En dan resnice še kdaj ponoviti. Včeraj danes Danes, SOBOTA, 26. aprila 2014 MARCELIN Sonce vzide ob 6.00 in zatone ob 20.05 - Dolžina dneva 14.05 - Luna vzide ob 4.24 in zatone ob 17.07. Jutri, NEDELJA, 27. aprila 2014 JAROSLAV, DAN UPORA PROTI OKUPATORJU VREME VČERAJ: temperatura zraka 21 stopinj C, zračni tlak 1017 mb ustaljen, vlaga 55-odstotna, veter 2 km na uro vzhodnik, nebo spremenljivo, morje skoraj mirno, temperatura morja 15 stopinj C. [12 Lekarne Od torka, 22., do četrtka, 24. in v soboto, 26. aprila 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. dell'Istria 33 - 040 638454, Ul. Bel-poggio 4 - 040 306283, Žavlje - Ul. Flavia 39/C - 040 232253, Fernetiči -040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. dell'Istria 33, Ul. Belpoggio 4, Trg Giotti 1, Žavlje - Ul. Flavia 39/C, Fernetiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Giotti 1 - 040 635264. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. 51 Šolske vesti DIZ J. STEFANA sporoča, da bo šola zaprta danes, 26. aprila. LICEJ F. PREŠERNA sporoča, da bodo uradi zaprti danes, 26. aprila. NA DTZ Z. ZOISA bodo uradi zaprti danes, 26. aprila. RAVNATELJSTVO LICEJA A.M. SLOMŠEK sporoča, da bo šola zaprta danes, 26. aprila. POKRAJINSKI URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je bil v sredo, 16. aprila, na spletni strani www.scuo-la.fvg.it objavljen odlok o posodobitvi pokrajinskih lestvic za slovensko učno osebje. Posodobitev zadeva le osebje, ki je v omenjene lestvice že vključeno. Vlogo morajo preko spleta (www.istruzione.it) predstaviti vsi, tudi tisti, ki so le pogojno vpisani, in sicer do sobote, 10. maja, ob 14. uri. Podrobnejše info na navedeni spletni strani Urada za slovenske šole. OBČINA DOLINA obvešča, da je do petka, 30. maja, potrebno predložiti, za šolsko leto 2014/2015, prošnjo za koristenje šolskih kosil. Zainteresirani morajo tudi predložiti prijavo za koristenje storitve občinskega šolskega prevoza. Obrazci in ostale info na razpolago na občinski spletni strani www.sandorligo-doli-na.it, ali na Uradu za izobrazbo in šolske storitve, na tel. št. 0408329281/239 ali scuole-solstvo@san-dorligo-dolina.it. U Kino AMBASCIATORI - 16.30, 19.00, 21.30 »The Amazing Spider-Man 2: Il potere di Electro«. CINEMA DEI FABBRI - 20.30, 22.00 »Alla ricerca di Vivian Maier«. FELLINI - 17.00, 19.30, 22.00 »Nymp- homaniac vol. 2«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.20, 18.00, 20.00, 22.00 »Grand Budapest hotel«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Gigolo per caso«. GIOTTO MULTISALA 3 - 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »Il centenario che salto dalla finestra e scomparve«. KOPER - PLANET TUŠ - 19.15, 21.15 »Atomski z desne«; 13.30, 15.30 »Drobižki«; 17.40, 20.00 »Maščevanje v visokih petah«; 17.10, 19.50 »Neverjetni Spider-Man 2«; 14.30, 18.00, 20.45 »Neverjetni Spider-Man 2 -3D«; 18.20, 21.00 »Noe«; 19.00 »Opera - Cosi fan tutte«; 13.40, 15.50, 17.15 »Rio 2 - 3D«; 13.50, 15.10 »Rio 2«; 22.30 »Stotnik Amerika: Zimski vojak«; 16.00, 22.10 »Transcendenca«; 14.00, 16.00 »Zvončica in piratska vila«. NAZIONALE - Dvorana 1: 15.30, 17.50, 20.20 »The Amazing Spider-Man 2: Il potere di Electro 3D«; 15.30, 17.10, 18.50 »Rio 2 - Missione Amazzonia«; Dvorana 2: 15.30, 17.50, 21.00 »Noah«; 20.10, 22.15 »Transcedence«; -/ Dvorana 3: 17.00, 19.20, 21.45 »Sto-ria di una ladra di libri«; Dvorana 4: 15.30 »Mr. Peabody e Sherman«; 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »La sedia della felicita«. SUPER - 16.00, 21.00 »Captain America - The winter soldier«; 18.20 »Divergent«. THE SPACE CINEMA - 16.10, 18.10, 19.00, 21.00, 21.50, 22.15 »The Amazing Spider-Man 2: Il potere di Electro«; 19.20, 21.30 »The Amazing Spider-Man 2: Il potere di Electro 3D«; 15.30 »Captain America - The winter soldier«; 15.40, 18.35, 21.30 »Noah«; 15.15, 17.20, 19.25 »Rio 2 - Missione Amazzonia«; 15.00, 17.25, 19.50, 22.15 »Transcendence«; 15.40, 17.50, 20.00, 22.10 »Gigolo per caso«; 17.15 »Un matrimonio da favola«; 15.10 »Mr. Peabody e Sherman«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.00, 17.30, 20.30 »The Amazing Spider-Man 2: Il potere di Electro«; Dvorana 2: 19.15 »Transcendence«; 16.30, 21.30 »The Amazing Spider-Man 2: Il potere di Electro 3D«; Dvorana 3: 15.00, 17.00 »Rio 2 - Missione Amazzonia«; 20.00, 22.10 »Grand Budapest hotel«; Dvorana 4: 16.00 »Rio 2 - Missione Amazzonia«; 18.00, 19.50 »Gigolo per caso«; 21.30 »Noah«; Dvorana 5: 15.15, 17.15, 20.10, 22.10 »La sedia della felicita«. ^ Turistične kmetije MARIZA IN IGOR imata osmico v Ricmanjih. [d Osmice BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. 040-208375. CVETKO IN ZMAGA COLJA imata odprto osmico v Samatorci št. 50. Tel. št.: 040-229224. DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni! Tel. št.: 340-3814906. DRUŽINA DEBELIS je odprla osmico na Kolonkovcu. Tel. št.: 347-3648603. Vabljeni! DRUŽINA LAURICA je odprla osmico v Dolini. Tel. št.: 040-228511. DRUŽINA PERTOT (Špjlni) je odprla osmico v Nabrežini, stara vas št.10. Vabljeni! DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-ščiki 18. Tel. 339-2019144. ERIKA IN MARTIN sta v Križu odprla osmico. Vabljeni! Tel. št: 040-220605. IVAN PERNARČIČ ima odprto osmico v Vižovljah 1/C. Tel. št: 040-291498. KOMARJEVI imajo v Logu odprto osmico. Poleg vina nudijo domač prašičji prigrizek in oljčno olje. Vabljeni! NA KONTOVELU »Kamence« je odprta osmica. OSMICA je odprta pri Škerku v Pra-protu. Tel. št. 040 - 200156. OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Toplo vabljeni! Tel.: 040-327104. OSMICO je odprl Miro Zigon v Zgo-niku 36. Tel. št.: 040-229198. OSMICO je odprl Šuber na Opčinah. Tel. št: 349-7158715. OSMICO sta odprla Corrado in Roberta na cesti za Slivno. Tel.: 338-3515876. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. Tel. št. 040-299985. ROBERTO ŠAVRON je odprl osmico, v Gabrovcu 27. Pričakuje vaš obisk! Tel. št: 347-2511947. SERGIO GIOVANNINI je odprl osmico v Ul. Modiano, 2 (Strada di Fiume). Toplo vabljeni. V KLETI PAROVEL v Boljuncu je odprta spomladanska osmica. Tel. št: 346-7590953. Prijava odpadkov MUD 2014: zavezanci in obrazci, zapadlost 30. april 2014, visoke globe za kršitelje Slovensko deželno gospodarsko združenje obvešča, da je tudi letos rok za vložitev prijave odpadkov nespremenjen, in sicer 30. april. Podjetja, ki upravljajo z odpadki, bodo morala prijavo poslati telematsko; prenos preko CD-ja, DVD-ja ali diskete ni več veljaven. Možna je predstavitev na papirnatem obrazcu za tiste, ki nimajo več kot 7 različnih tipologij odpadkov ter več kot 3 prevoznike in 3 odlagališča. Zavezanci za predložitev prijave so: podjetja in ustanove, ki so povzročitelji nevarnih odpadkov, zbiralci in prevozniki odpadkov, trgovci in posredniki odpadkov brez njihove posesti, podjetja in ustanove, ki izvajajo predelavo ali odstranjevanje odpadkov, kmetijska podjetja s prometom, ki presega 8000 evrov, podjetja in ustanove, ki imajo več kot 10 zaposlenih, in so proizvajalci nenevarnih odpadkov iz industrije, obrti, predelave in odstranjevanja, blata iz čistilnih naprav za pitno vodo, čiščenja odpadnih voda, odvajanja dima (člen 184, odstavek 3, črke c), d), g)). Potrebno je navesti ostanek oz. količino odpadkov, ki so ostala v skladišču na koncu prejšnjega leta; ponovno so uvedli navedbo fizičnega stanja odpadkov. Program za izpolnjevanje obrazcev je na razpolago na spletni strani Ecocerved http://mud.ecocerved.it, kjer so na voljo tudi dodatne informacije o zavezancih za predložitev izjave MUD. SDGZ opozarja morebitne zamudnike, da so predvidene globe od 26,00€ do 160,00€, če se prijava MUD predstavi po 30. aprilu vendar v 60 dneh po zapadlosti in od 2.600,00€ do 15.500€, če se je ne predstavi oz. se zamudi prej omenjeni termin. KMETIJA ŽAGAR je odprta v Bazovici do 27. aprila. Vabljeni! 040-226382 / TRST Sobota, 26. aprila 2014 7 «85- TRST objavlja javni razpis za dodelitev naloge umetniškega koordinatorja, ki bo prevzel načrtovanje, vodenje in upravljanje umetniških sezon 2014/2015,2015/16 in 2016/17. Pogoji so objavljeni na spletni strani Slovenskega stalnega gledališča http://www.teaterssg.com/sl/contracts.html Rok za prijavo se izteče v petek, 23. maja 2014, ob 12.uri www.teaterssg.com M Izleti H3 Obvestila ZGONIŠKA DRUŠTVA vabijo danes, 26. aprila, na pohod po poti mleka-ric iz Zgonika v Pliskovico ob priložnosti pobude »Odprti borjači«. Pohod s startom ob 10. uri iz Zgonika izpred Občine, traja 2 uri in je srednje zahteven. Potrebna je primerna obutev. OMPZ F. BARAGA vabi na romarski izlet v soboto, 10. maja, na Štajersko: v Petrovče, Vransko in okolico. Program bo pester in bogat. Vpis in info na tel. št.: 347-9322123 ali 3468222431. KRU.T obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko bivanje v Tala-so Strunjan od 11. do 21. maja, z individualno prilagojenim paketom za zdravje in dobro počutje. Podrobnejše info in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, Il.nad. Tel. št: 040-360072, krut.ts@tiscali.it. PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU v sodelovanju s KRU.Tom vabi v nedeljo, 11. maja, na izlet z vodenim ogledom starega mestnega jedra Škofje Loke in Loškega gradu, popoldne pa Spominskega muzeja v Begunjah; še nekaj prostih mest! Prijave in info na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. KRU.T prireja v petek, 30. maja, društveni izlet »Po Idrijsko-Cerkljan-skem«, z vodenim ogledom Bolnice Franja in Unescove Idrije. Člani se lahko prijavijo in dobijo vse dodatne informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8. Tel. št: 040-360072, ali krut.ts@tiscali.it. KRU.T obvešča člane, da se lahko prijavijo za skupinsko bivanje z možnostjo prilagojenega paketa za zdravje ali dobro počutje v Šmarjeških Toplicah, od 15. do 24. junija. Info in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8. Tel.: 040-360072, krut.ts@tiscali.it, od ponedeljka do četrtka 9.00-13.00 in 15.00-17.00, ob petkih 9.00-13.00. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 26. aprila, odhod avtobusa za nastop na Pohorju iz Padrič ob 7.30, v torek, 29. aprila, na sedežu na Padri-čah ob 20.45 generalka za prvomajski koncert, ki bo v četrtek, 1. maja, ob 17.00 pod šotorom v Križu. 7. POHOD PO PARTIZANSKI KURIRSKI POTI: TKŠD Mejame iz Dan pri Divači ter KO borcev za vrednote NOB Divača, prirejata pohod v nedeljo, 27. aprila. Start ob 9. uri v Danah na približno 12 km oz. tri urno pot na Vareje, kjer bo krajša slovesnost s kulturnim programom. Pot je lahka do srednje zahtevna, poteka po gozdnih poteh. Prijave na tel. 00386-031652769 ali drustvomejame@gmail.com oz. na dan pohoda na startu. GLASBENA MATICA vabi člane na redni občni zbor, ki bo v nedeljo, 27. aprila, ob 9. uri v prvem in v pone- Društvena prodajalna na Opčinah - Zadruga vabi vse svoje člane na redni občni zbor, ki bo v nedeljo, 27. aprila, ob 18. uri v prvem sklicanju in V PONEDELJEK, 28. APRILA, OB 18. URI V DRUGEM SKLICANJU v Prosvetnem domu na Opčinah. deljek, 28. aprila, ob 19.00 v drugem sklicanju, na sedežu Glasbene matice v Trstu, Ul. Montorsino 2. SKD PRIMOREC sklicuje volilni občni zbor v nedeljo, 27. aprila, ob 8.00 v prvem in v ponedeljek, 28. aprila, ob 19.30 v drugem sklicu v Ljudskem domu v Trebčah. TABORNIKI RMV sporočajo vsem članom, da celodnevna akcija predvidena v Repnu v nedeljo, 27. aprila, odpade zaradi grdega vremena. Taborniški srečno! DSMO K. FERLUGA vabi člane na redni občni zbor volilnega značaja v ponedeljek, 28. aprila, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu na sedežu društva v Miljah, Ul. Roma 22. OBČINSKA KNJIŽNICA Nada Pertot v Nabrežini bo zaprta zaradi dopusta od ponedeljka, 28. aprila, do vključno petka, 2. maja. RAJONSKI SVET za Vzhodni Kras se bo sestal v torek, 29. aprila, ob 20. uri na svojem sedežu v Doberdobski ulici 20/3. SKLAD MITJA ČUK sklicuje redni občni zbor v torek, 29. aprila, ob 16.00 v prvem in ob 17.00 v drugem sklicanju, na sedežu Sklada Mitja Čuk, Pro-seška ulica 131/133 na Opčinah. SRENJA BOLJUNEC vabi člane na redni občni zbor v torek, 29. aprila, ob 18. uri v prvem sklicanju na sedežu. O drugem sklicanju bodo člani obveščeni z vabili. VZS - CEO MITJA ČUK ONLUS sklicuje redni občni zbor v torek, 29. aprila, ob 16.30 v prvem in ob 18.00 v drugem sklicanju na sedežu Sklada Mitja Čuk, Proseška ulica 131/133, na Opčinah. KD SLOVAN, KD SKALA IN VZPI-AN-PI PADRIČE-GROPADA vabijo vaš-čane obeh vasi, da se poklonijo svojim padlim pred vaškima spomenikoma NOB v sredo, 30. aprila, ob 20.00 na Padričah in ob 20.15 v Gro-padi. Zbirališče na Padričah ob 19.45 na glavnem trgu. Nastopa MePZ Skala Slovan. V četrtek, 1. maja, budni-ca ob 6.00 na Padričah. OBČINA REPENTABOR obvešča, da zbira gradivo za občinski časopis, ki bo predvidoma izšel v juniju. Razne dopise, članke, fotografije i.p. lahko predstavite neposredno v občinskem tajništvu ali na segreteria@com-mon-rupino.regione.fvg.it do 30. aprila. OBČINA ZGONIK: obvešča, da bo občinska uprava ob 69. obletnici osvoboditve v sredo, 30. aprila, polagala vence na spomenike in obeležja, postavljena v spomin Padlim, na območju občine po sledečem razporedu: ob 12.00 Proseško pokopališče, ob 12.20 Proseška postaja, ob 18.00 Zgo-nik, ob 18.15 Repnič, ob 18.30 Bri-ščiki, ob 18.45 Gabrovec, ob 19.00 Sa-matorca, ob 19.15 Salež, ob 19.30 Zgonik. Pri spomenikih bo nastopil MoPZ »Rdeča Zvezda«. UPRAVA OBČINE DOLINA obvešča, da bo polagala vence na spomenike padlim po vaseh dolinske občine v sredo, 30. aprila. Začetek ob 15.00 pri Spomeniškem parku v Dolini. VAŠKE ORGANIZACIJE IZ BAZOVICE vabijo na predvečer 1. maja v sredo, 30. aprila, na prvomajski nočni pohod na Kokoš. Ob 19.45 poklon padlim partizanom pred vaškim spomenikom NOB. Zbirno mesto za pohodnike bo ob 20.15 pri kalu (cesta proti Lipici). Ob 20.30 prižig tabornega ognja in ob 21.00 start pohoda (ura nezahtevne hoje). Na vrhu bo prižig tabornega ognja ob petju in glasbi (letošnja novost), v sodelovanju s taborniki Kraških j'rt iz Sežane ter Klubom študentov. Na bazovskem vrhu dvig prvomajske rdeče zastave. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo v sredo, 30. aprila, ob 8. uri v prvem in v ponedeljek, 12. maja, ob 20. uri v drugem sklicu v Kraški hiši v Repnu. SKP vabi na Prvomajski praznik pod šotorom v Križu v četrtek, 1. maja: ob 12. uri odprtje kioskov, ob 16. uri prvomajski pozdrav, ob 17. uri koncert TPPZ P. Tomažič in prijatelji. Sledi ples s Kraškimi ovčarji. SKP vabi na Prvomajski praznik v Podlonjerju na prireditveni prostor pri Ljudskem domu Canciani, Ul. Ma-saccio 24: ob 13.00 kosilo, ob 17. uri prvomajski pozdrav, ob 19.30 ples s skupino »Bob o' Lones«. POLETNA ZABAVA ZA OSNOVNOŠOLCE IN SREDNJEŠOLCE - Šc Melanie Klein in AŠD Zarja, v sodelovanju z ZSŠDI-jem, organizira športni/nogometni kamp in poletni center za otroke od 6. do 13. leta. Od 23. junija do 4. julija v prostorih športnega centra Zarja v Bazovici. Vpisovanje od 5. maja do 12. junija v uradu, v Ul. Cicerone 8 (pon. 15-19, sre. 14-18, čet. 9.30-12), ali na spletu www.melanie-klein.org. Program in info: www.me-lanieklein.org, info@melanieklein.org, tel.: 345-7733569. POLETNI CENTER PIKAPOLONICA -bogat program, zabava, delavnice, izleti v družbi izkušenih vzgojiteljev. V Bazovici, od 23. junija, do 5. septembra, za otroke od 3. do 10. leta. Vpisovanje od 5. maja do 12. junija v uradu, v Ul. Cicerone 8 (pon. 15-19, sre. 14-18, čet. 9.30-12), ali na spletu www.melanieklein.org. ŠC MELANIE KLEIN obvešča, da bo urad zaprt do 5. maja. Informacije: in-fo@melanieklein.org, www.melanie-klein.org. Prireditve DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi danes, 26., in v nedeljo, 27. aprila, na otroški praznik ob zaključku natečaja za otroške vrtce in osnovne šole »Moje počitnice«. Danes bo od 15. do 17. ure likovni ex tempore (otroci naj prinesejo samo barvice), v nedeljo pa bosta ob 17. uri na sporedu igra Lučke Susič »Duh po cekinih« in nagrajevanje najbolj posrečenih risb. Vabljeni v Marijin dom v Rojanu, Ul. Cordaroli 29. RAZVOJNO ZDRUŽENJE REPENTA-BOR vabi danes, 26. aprila, na prireditev »Spoznajmo Repentabor«. Pohod s startom v Vogljah ob 9. uri in ciljem v Dolu pri Vogljah ob približno 13. uri, kjer se bomo okrepčali z joto. Ob 19. uri bomo v Vaškem domu v Dolu pri Vogljah podelili priznanja najboljšim vinarjem Repentabra. SKP vabi danes, 26. aprila, ob 18.30 v dvorano Ljudskega doma v Podlo-njerju na predstavitev založbe »Resi-stenza storica Kappa Vu« in srečanje z avtorji. PRIMORSKA POJE v sodelovanju z ZSKD in Centrom za kulturne raziskave Bardo bo v nedeljo, 27. aprila, ob 15.30 v cerkvi sv. Florijana v Bardu. Nastopajo MePZ DU Postojna, MePZ Coro tre Valli/Tri do-line-Šentlenart, ZePZ KD Spodnja Idrija, MePZ Košana, MePZ Canto Ergo Sum-Breg, MePZ Planinska ro-ža-Kobarid in MePZ Rdeča zvezda-Salež. TURISTIČNO RAZVOJNO DRUŠTVO POVIR organizira v nedeljo, 27. aprila, od 9. do 12. ure pri Zadružnem domu v Povirju »Pomladanski sejem« zelenjavnih sadik, rož, sirov, meda, ajdove moke, izdelkov iz sivke, kamna, terana itd. Vabljeni! DSI vabi v ponedeljek, 28. aprila, ob 20.30 v Peterlinovo dvorano, Ul. Donizetti 3, na slovesno podelitev nagrade Vstajenje Viljemu Černu. Ob prisotnosti predstavnikov odbora za nagrado »Vstajenje« bodo večer oblikovali Prof. Jakob Mueller, Bar-ški oktet pod vodstvom Davida Clo-diga in predstavnik Zadružne kraške banke. SKUPINA 35-55 SKD France Prešeren iz Boljunca vabi v ponedeljek, 28. aprila, ob 21.15 (po Barč'ci) v društveni bar na G'rici na otvoritev likovne razstave domačina Edija Zobca »Barve ustvarjajo svet«. SREČANJE Z MAJDO KOREN - Na povabilo OŠ Fran Milčinski iz Katinare, bo v okviru programa »Povabimo besedo« v ponedeljek, 28. aprila, ob 10. uri pisateljica Majda Koren obiskala oddelek za mlade bralce NŠK v Narodnem domu v Trstu. SKD SLOVENEC IN FOTOVIDEO TRST 80 vabita na »Spominski večer ob 20-letnici smrti Saše Ota in Mirana Hrovatina« v torek, 29. aprila, ob 20.30 v društvenih prostorih v Borštu. Ob tej priložnosti bodo razstavljene fotografije Saše Ota, predstavljen krajši videoposnetek o delu Mirana Hrovatina, ki ga je pripravil VideoEst ter zapel bo MePZ Slovenec-Slavec. Razstava bo odprta od srede, 30. aprila, do nedelje, 4. maja, z urnikom 18.00-20.00. FANTOVSKA IN DEKLIŠKA BORŠT-ZABREŽEC vabita ob praznovanju 1. maja v park Hribenca. Program: v sredo, 30. aprila, od 18. ure dalje slovesno dviganje maja, od petka, 2., do nedelje, 4. maja, od 18. ure dalje šagra. V nedeljo, 4. maja, od 18. ure dalje slovesno podiranje maja. PRAVLJIČNE URICE v Oddelku za mlade bralce NŠK, Ul. Filzi 14 (www.knjiznica.it), v sredo, 30. aprila, ob 16.30 za otroke iz vrtca in ob 17.30 za osnovnošolce (1., 2. in 3. razred). Pripoveduje knjižničarka Alenka Hrovatin. RAZSTAVA: v prostorih društvene Gostilne v Gabrovcu so na ogled likovna dela umetnice Majde Pertotti. Vabljeni! SKD BARKOVLJE in osnovna šola Fin-žgar prirejata v počastitev padlih, na domačem pokopališču v sredo, 30. aprila, ob 15. uri. Na sporedu petje in recitacije, priložnostna misel Ladi Vodopivec. Vabljeni! SKD VESNA IN VZPI-ANPI E. Anton-čič prirejata v sredo, 30. aprila, ob 20. uri v Domu A. Sirka v Križu proslavo 69-letnice osvoboditve. Nastopajo učenci osnovne šole A. Sirk, MoPZ Vesna, Tjaša in Jasna Veselič (osnovna šola Miren-Kostanjevica) ter Martina Feri z ansamblom Freak Waves. Slavnostna govornica slovenska poslanka, bivša ministrica Tina Komel. Sledita baklada do spomenika in kres. VZPI-ANPI Prosek Kontovel Anton Ukmar - Miro in Mladinski krožek Prosek Kontovel prirejata, v sodelovanju z vaškimi društvi, prvomajski predvečer v sredo, 30. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku. Slavnostna govornica bo novinarka Poljanka Dolhar. Tradicionalna bud-nica bo v četrtek, 1. maja, z zbirališčem ob 8.15 pri Soščevi hiši. GLAS HARMONIKE - KD Fran Ventu-rini vabi na tradicionalno srečanje godcev na diatonično harmoniko v četrtek, 1. maja, ob 14. uri v centru Anton Ukmar-Miro pri Domju. Delovali bodo dobro založeni kioski. GD KONTOVEL IN SDD JAKA ŠTOKA vabita na predstavitev knjige ribjih receptov »Iz morja v ponev«, ki bo v petek, 2. maja, ob 20.30 v Društveni gostilni na Kontovelu. Spregovorili bosta avtorica Marjuča Offizia in urednica Martina Kafol, glasbeni pozdrav bo podal ZePZ Prosek Kontovel. TPK SIRENA vabi v soboto, 3. maja, od 10. ure dalje na razstavo ročnih del »Včerajšnijh deklet« in ob 18. uri na otvoritev razstave »Tihi izviri«; črno bele slike Loredane Verni, ki bo na ogled do četrtka, 15. maja, v času odprtja društvenega bara. KO JE UMRL MOJ OČE - razstava bo odprta v dvorani Negrisin v Miljah (trg Marconi 1) do petka, 9. maja, po sledečem urniku: ponedeljek, sreda, sobota, nedelja in prazniki 10.0012.00, torek, četrtek in petek 17.0019.00, izjema nedelja, 4. maja, 17.0019.00. Vabljeni! TRADICIONALNA RAZSTAVA PIR-HOV (več kot 750) bo na ogled tudi letos v župnijski dvorani v Nabrežini do nedelje, 4. maja. Urnik: sobota 16.00-19.00; prazniki 9.00-12.00 in 16.00-19.00. PRIMORCI BEREMO 2014 - pobuda bo potekala do 11. novembra v Narodni in študijski knjižnici v Trstu, v Knjižnici D. Feigla v Gorici, v Občinski knjižnici zgoniške občine v Saležu in v Knjižnici Pinka Tomažiča in tovarišev na Opčinah. Vabljeni, da se pridružite primorskim bralcem! REVIJA KRAŠKIH PIHALNIH GODB v organizaciji ZSKD in JSKD bo v nedeljo, 18. maja, ob 17. uri v Kulturnem domu v Hrvatinih. Nastopajo PO Divača (dir. Boris Benčič), GD Viktor Parma Trebče (dir. Luka Carli) in PO Ricmanje (dir. Aljoša Tavčar). 3 Poslovni oglasi GOSPA Z ISKUŠNJAMI išče delo kot gospodinjska pomočnica. Tel. 00386-70547431 0 Mali oglasi POSODIM napravo za merjenje radona v stanovanju in kleteh. Tel. št. 3398201250. PRODAJAM mleko, sire in meso. Tel. št: 339-2019144. PRODAM piaggio quargo diesel 680 cc, letnik 2008, 19.300 km, v odličnem stanju. Cena po dogovoru. Tel. št.: 333-8273327. PRODAM scooter malagutti F15 50cc v dobrem stanju. Tel.: 040-291479 ali 331-3901302. Matejka Peterlin Maver 26.4.2008 ... česar ne zamete zimski čas, kar sije venomer kot draga ruda, je luč srca. Cene Vipotnik 26.4.2011 26.4.2014 Giuseppe Pipan Tri leta te že ni več med nami, a tvoja vsakodnevna prisotnost je neizbrisna. Družina 8 Sobota, 26. aprila 2014 TRST / trgovinska zbornica - Še danes v priredbi Slovenskega panevropskega gibanja Trst najprimernejše mesto za posvet o manjšinah Trst je najbrž najbolj evropsko med italijanskimi mesti: zaradi zgodovinske prisotnosti Slovencev, a tudi številnih skupnosti, ki so se v zadnjih stoletjih naselile vanj. Zato je Trst nedvomno primeren kraj za mednarodno konferenco o narodnih manjšinah. Tako je ob včerajšnjem odprtju dvodnevne konference Evro-sredozemska regija in narodne manjšine v imenu župana Roberta Cosolinija podčrtal občinski odbornik Edi Kraus in podobno so izpostavili vsi, ki so nagovorili zbrane v veliki dvorani Trgovinske zbornice. Posvet se bo tu nadaljeval danes ob 9. uri. Spored, ki ga bo uvedel Valentin Inzko, predvideva tri okrogle mize: o manjšinskih medijih, o manjšinah in zunanji politiki, o manjšinskih pravicah v praksi. Kot je v imenu organizatorjev - Slovenskega pan-evropskega gibanja - spomnil predsednik Laris Gaiser, poteka posvet pod pokroviteljstvom evropskega parlamenta in predsednika italijanske vlade. Častni gost včerajšnjega odprtja, ki ga je uvedla evropska himna, je bil pisatelj Boris Pahor, neutruden zagovornik manjšin in združene Evrope. Spomnil je, da se je revija Zaliv od vsega začetka posvečala vprašanju jezikovnih identitet in manjšin, ter na svoje sodelovanje v društvu, ki si prizadeva za zaščito manj razširjenih jezikov oziroma tistih, ki jim grozi izginotje. Pahor je spregovoril tudi o Franciji, v kateri je priljubljen in cenjen kljub temu, da je večkrat javno obsodil francosko preziranje manjšin. Morda zato, ker se Francozi delajo gluhe, se je pošalil pisatelj. Danes bo Trgovinska zbornica gostila tri okrogle mize, posvečene manjšinam fotodamj@n Sicer pa je bilo včerajšnje odprtje namenjeno pozdravom predstavnikov nekaterih mestnih institucij. Tako je na primer Cristina Benussi izpostavila vlogo, ki jo želi v srednjeevropskem prostoru odigrati tržaška univerza, škofov vikar Ettore Malnati pa podčrtal, da mestna škofija diha z dvojnimi pljuči, italijanskimi in slovenskimi, kar pa ne predstavlja nobene težave: v Cerkvi so vsi verniki enaki. Podpredsednik Pokrajine Trst Igor Dolenc pa je slovenski manjšini v času, ko ekonomska kriza in populizem ogrožata sožitje, zaželel jasno vizijo prihodnosti, predvsem pa, da je mladi ne bi zapuščali, saj bi bila brez njih izredno obubožana. (pd) 765 evrov globe za berača in »čuvaja« avtomobilov Parkiraš na brezplačnem parkirnem mestu, stopiš iz avtomobila in se ti približa moški, ki od tebe zahteva parkirnino ter obljublja, da bo »pazil na avto«. Samozvani parkirni čuvaji se občasno pojavljajo tudi v Trstu, navadno gre za mlajše priseljence, ki se preživljajo na tak ali drugačen način. Na muhi jih ima tržaška občinska policija, ki opozarja, da je podobnih »čuvajev« veliko predvsem med turistično sezono. Nekdo je pred dnevi poklical redarje s Trga Ponterošo (Rusi most), kjer je bil dejaven 19-letni romunski državljan. Beračil je, voznike avtomobilov pa je spraševal po parkirnini. Mladeniča redarji že poznajo, naposled so mu napisali »astronomsko« globo v višini 765 evrov ter mu zaplenili ves zaslužek - borih 13,65 evra. Samo po sebi se postavlja vprašanje, kako naj bi berač plačal tako slano globo. Še dolgo bi moral beračiti ... Podelitev štipendij Premuda in koncert dveh duov V avditoriju muzeja Revoltella bo danes ob 17. uri srečanje iz niza Koncertov ob petih. Namenjeno je predstavitvi mladih zmagovalcev štipendije Bruno Premuda, ki jo je mednarodna žirija letos podelila članom dveh duov: to so pianist Alberto Tessarotto in violinistka Sofia Gelsomini ter sestra in brat, pianistka Angela in violinist Ferdinando Trematore. Po podelitvi nagrad bodo mladi glasbeniki izvedli sonati Baeethovna in Brahmsa. Otroška knjiga in igrica o spoštovanju do okolja V knjigarni Lovat v Drev. 20. septembra danes ob 18. uri in v gledališču Miela jutri ob 16.30 bosta na sporedu dve srečanji na temo spoštovanja okolja namenjeni otrokom. V knjigarni bo danes pisatelj, novinar in geolog Jacopo Pasotti predstavil svojo knjigo Domitilla: SOS operazione Terra, v Mieli pa bodo jutri uprizorili istoimensko igrico, ki jo je po Pasottijevi knjigi postavila na oder novoustanovljena tržaška skupina La luna al guinzaglio. Razstava mladih umetnikov V Studiu Tommaseo v Ul. del Monte bodo danes odprli likovno razstavo del, ki so nastala iz sodelovanja med umetnico Jo-hanno Binder in skupino Abel, Carlo in Max Korinsky. Gre za zmagovalce nagrade Trieste contemporanea, namenjeno izstopajočim mladim evropskim umetnikom, na katero se je letos prijavilo 250 sodelujočih. Znanstveni imaginary Grljanski Znanstveni imaginarij vabi tudi danes otroke na obisk planetarija, mul-timedijske razstave in druge ponudbe. Center bo odprt med 10. in 20. uro. Ob 16. in 17.15 bosta tudi delavnici MicroLab za 3-4 leta stare otroke, in EcoLab za otroke od 5. do 10. leta. naše gostilne - Obisk repenske gostilne Križman Pet generacij za krmilom Za pultom oz. v kuhinji gostilne Križman v Repnu se je zvrstilo pet generacij družine Križman - Guštin, Je-paukn'h, kot jim pravijo v vasi. »Nonoti od none so leta 1906 prvič odprli gostilno v vasi. Nekaj let zatem so se preselili v prostore, kjer smo danes. Takrat je bila to prijetna vaška go-stilnica, ob kateri je delovala tudi manjša prodajalna,« nam je zgodovinsko ozadje razkril Elvis, predstavnik najmlajše generacije. Iz generacije v generacijo se je tradicija nadaljevala, danes jo živo ohranjata zlasti Elvis in sestra Tiziana, ki sta štafetno palico prevzela od staršev. »Mama Danila pa je še vedno v kuhinji. "Bohvari', če je ne bi bilo,« dodaja Elvis. Gospa Danila se je poročila v Repen, tudi sama pa je pred tem delala v neki tržaški gostilni. Ljubezen do tega posla sta otroka kar samoumevno »podedovala«. Elvis pravi, da ju s sestro nihče ni prisilil, pač pa sta se gostinstvu z veseljem in vnemo približala in tako ga še danes go- jita. »Dolgočasno bi bilo, ko bi iz leta v leto vsak dan kuhali ene in iste krožnike, zato se midva rada preizkušava z novimi prijemi, raziskujeva in dajeva duška svojim okusom.« V jedilnik rada uvajata novosti oz. sodobnejše krožnike, tudi t.i. finger food. »Kuharska šola nama je bil dejansko dom, nove tehnike pa spoznavava vsaj dvakrat letno na kakem tečaju. Gostom želiva namreč ponuditi tudi kaj novega.« Sicer pa ostaja njihova kuharska ponudba tesno povezana z domačimi proizvodi, katerim v krožnikih vlijejo nekoliko bolj sodoben pridih. Prav gotovo bo gost lahko izbiral med klasično joto ali sezonskimi mineštrami, tačas na primer špargljevo. »Jedilnik lah- ko spreminjamo, kolikor želimo, pohan piščanec in krompirjevi kifeljčki pa nikakor ne smejo zmanjkati.« Prav tako domač kruh in slaščice. Nad gostilno so uredili sedemnajst sob, tako da je treba zjutraj zgodaj prižgati ogenj pod štedilnikom, saj je treba pripraviti zajtrke za goste. Potem pa se delo kar nadaljuje vse do večera. Glede na to, da so edina gostilna v vasi, pride dopoldne redno mimo kak vaš-čan, na ka-vico ali na osminko, seveda. »Časi se spreminjajo: ko so nekoč končali z delom v kamnolomu, so vaški možje prišli naravnost sem na kozarček, pravzaprav litrček, vina in dolgo kvartali.« Stranke so konec tedna večinoma Tržačani, drugače pa prihajajo tudi Avstrijci in Nemci. Zadnja leta pa je vse več Slovencev, nam pove Elvis, ki je s slovenskimi kolegi sodeloval tudi pri pobudi Terra Carsus, kjer se je v ekipi šestih kraških gostincev preizkušal v pripravi naj- različnejših kulinaričnih dobrot. Tudi gostilna Križman sodeluje s pobudo Okusi Krasa, drugače pa gosti vsaki dve leti poročno kosilo ob Kraški ohceti. Kriza je tudi pri njih pokazala zobe. Število tržaških družin, ki so vsako nedeljo prihajale na kosilo, se je krepko zmanjšalo, tako da danes delajo največ z večjimi skupinami ob raznoraznih praznikih. Na vprašanje, kaj ga žene, da se vsak dan spet loti kuhanja, nam v en glas hudomušno odgovori, da je to posojilo na banki. »Bolj kot delo, je to nek stil življenja,« na katerega se je Elvis privadil in ga vzljubil. Sara Sternad Jagnje v peči z grahom in kifeljčki Elvis nam postreže z okusno glavno jedjo - z rebrci jagnjeta v peči. Re-brca je najprej rahlo popekel v ponvi na maslu, nato jih je povaljal v svežih pistacijah in jih gratiniral v peči. V peči so se rebrca pekla kakih 15 do 20 minut pri 200 stopinjah, da se je na njih ustvarila hrustljava škor-jica. Meso je Elvis serviral še s kuhanim grahom in krompirjevimi ki-feljčki, ki so v gostilni prava stalnica. / MNENJA, RUBRIKE Sobota, 26. aprila 2014 9 SLOVENIJA TA TEDEN Prozoren spopad glede datuma Darja Kocbek Med evropskimi volitvami, ki bodo 25. maja, in lokalnimi volitvami, ki bodo jeseni, bo, kot zdaj kaže, 8. junija referendum o noveli zakona o arhivskem gradivu in arhivih, ki jo je državni zbor sprejel januarja letos. Slovenski državljani bodo letos torej odšli na volišča predvidoma vsaj trikrat. Novela arhivskega zakona določa, da bo moral uslužbenec arhiva v mapi prikriti občutljive osebne podatke od nekdanjih funkcionarjev družbenopolitičnih organizacij. Kdor bo želel videti tudi te podatke, bo moral arhivsko komisijo zaprositi za dovoljenje. Ker prejšnji zakon ni določal omejitev pri takšnih vpogledih, v največji opozicijski stranki, desnosredinski SDS, trdijo, da novela arhive zapira. Vladna koalicija pa trdi, da novela arhive odpira, ker bo po novem mogoč pogled tudi v osebne dosjeje žrtev nekdanjih družbenopolitičnih organizacij, kot je nekdanja Služba državne varnosti - SDV (tudi v dosjeje oseb, ki še živijo), pri čemer pa bodo občutljivi osebni podatki prekriti. Vpogled v osebni dosje žrtve SDV mora sedaj odobriti arhivska komisija, ta pa dovoljenje izda le za osebe, ki so že umrle in je od njihove smrti minilo več kot deset let. V SDS so se odločili, da bodo kot že večkrat v preteklosti poskusili doseči svoje z referendumom. Za njegov razpis so morali v mesecu dni zbrati vsaj 40 tisoč podpisov, kar jim je uspelo. Državni zbor je moral na tej podlagi v sedmih dneh razpisati referendum. S tem pa so se prerekanja med SDS in levosredinsko vladno koalicijo o vsebini novele prelevila v prerekanje o datumu referenduma. Koalicijski poslanci so namreč za izvedbo referenduma določili nedeljo, 4. maja, SDS je ta datum uspešno izpodbila na ustavnem sodišču, ki je razveljavilo odlok o referendumu o arhivski noveli. Ustavni sodniki so soglasno ugotovili, da bi izvedba referenduma v nedeljo, 4. maja, takoj po praznikih in počitnicah, volivcem otežila učinkovito izvajanje pravice glasovanja. Zakonodajalec namreč »mora datum določiti tako, da bo omogočil čim večjemu številu volilnih udeležencev udeležbo na referendumskem glasovanju«. Če bi bil referendum 4. maja, bi bilo predčasno glasovanje mogoče v času praznikov in počitnic, dan glasovanja pa takoj za njimi, kar že samo po sebi »otežuje in ovira učinkovito uresničevanje pravice glasovanja na referendumu,« so svojo odločitev utemeljili ustavni sodniki. Levo-sredinska vladna koalicija trdi, da je ustavno sodišče z odločbo seglo prek svojih pristojnosti in se je postavilo v vlogo zakonodajalca. Na podlagi odločbe ustavnega sodišča je moral državni zbor v tem tednu določiti nov datum za izvedbo referenduma. Poslanci državnega zbora so se z glasovi koalicije odločili za nedeljo, 8. junij. V SDS tudi s to odločitvijo niso zadovoljni, zato so napovedali novo ustavno presojo zaradi »neustavnosti ravnanj koalicije«, ker sta vlada in koalicija postavili tehnične ovire, ki preprečujejo kar najvišjo možno udeležbo na referendumu; ustavno sodišče je namreč po razlagi SDS državni zbor napotilo na to, da določi takšen datum izvedbe referenduma, ki bo zagotovil kar najvišjo udeležbo volivcev. V SDS so se zavzemali za izvedbo referenduma v nedeljo, 25. maja, na isti dan, kot bodo evropske volitve. Razlagajo, da bi bili tako stroški za njegovo izvedbo najnižji, hkrati pa bi tako zagotovili največjo udeležbo na referendumu, kajti vprašanje arhivov je tudi pomembna evropska tema. Vladna koalicija se s to obrazložitvijo ne strinja. Minister za kulturo Uroš Grilc je pozval poslance, naj referenduma ne povezujejo z evropskimi volitvami, saj bi s tem razvrednotili pomembno temo o arhivih. V drugi največji koalicijski stranki socialnih demokratih zatrjujejo, da je razpis referenduma 8. junija »najustreznejša med možnostmi, ki jih omogoča pravni red«. V upokojenski stranki Desus razlagajo, da odgovornost za stroške za izvedbo referenduma ne glede na izbiro dneva glasovanja nosijo zgolj predlagatelji referenduma. Direktor službe Državne volilne komisije Dušan Vučko je po poročanju tiskovne agencije STA povedal, da bodo stroški referenduma, če bo ta potekal samostojno, za 2,2 milijona evrov višji, kot če bi ga izvedli na isti dan, kot bodo evropske volitve. Če bi referendum potekal skupaj z volitvami v Evropski parlament, bi namreč (ob predpostavki, da bi bile volilne komisije enojne), stal okoli 1,3 milijona evrov, če bo potekal samostojno, pa okoli 3,5 milijona evrov. Vladna koalicija in opozicija se pri argumentih glede datuma referenduma kajpak na debelo sprenevedata. V bistvu gre prvi zgolj za to, da z »razvezo« volitev v evropski parlament in referenduma zniža volilno udeležbo na slednjem, druga pa si prizadeva doseči prav nasprotno - zagotoviti kar najvišjo udeležbo. Po spremenjeni referendumski zakonodaji ni več dovolj, da proti zakonu glasuje več volivcev, kot ga podpre, ne glede na volilno udeležbo. Zdaj mora proti zakonu glasovati večina udeležencev referenduma, a ta večina mora hkrati biti najmanj petina vseh volilnih upravičencev, kar je 340 tisoč. Prej do novice na naši spletni strani www.primorski.eu TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI Edinost je tokrat obravnavala problem spreminjanja slovenskih krajevnih imen. »Juristi pravijo, da ni v avstrijskih zakonih, ki bi zabranjeval samovlastno in političnotendencijozno pačenje krajevnih imen. Bo resnično to! Toda čudno je, da sme pri nas vsak nemški šmok ali laški namišljenec v svojih javnih glasilih kar čez noč izpreminjati naša, od pamtiveka v gruntovnicah in v javnih uradih sploh izključno rabljena slovenska pomembna krajevna imena ter jih po svojem prikrojiti, hoteč pristni in samo slovenski okraj izpreminjati pred javnostjo v nemško ali laško zemljo? Pravijo nekateri naši, da je to počenjanje smešno in da se le oni, ki tako pišejo, smešijo pred javnostjo s svojo neumnostjo in neznanjem ter da nam nič ne škoduje. Po mojem mnenju se pa ti gospodje zelo varajo, če tako omalovažujejo to smotreno delo naših v vsem bolj močnih sosedov! Kričavi iredentovski Lah hoče te naše Italiji mejne kraje javno razglasiti kot laške, ki bi po tako popačeni nomenklaturi spadali prav za prav pod mater Italijo; vsiljivi in predrzni Nemec pa zida svoj most od Belta do Adrije. In ko se mu je posrečilo, da je pri žalostnih kranjskih razmerah mogel pritrditi svojo žico že pri vsakem slovenskem krajevnem imenu s svojo nemško spakedranko, želi to seveda nadaljevati tudi pri nas. Kar pišejo Lahi in Nemci v svojih listih, to je pisano za njihove, naše krajne razmere ne poznavajoče čitatelje, ki se ne smejejo tem spakedrankam, ampak si jih ohranjajo v spominu. Porabljajo jih ob vsaki priliki, tako, da prehajajo slednjič v knjigo in v uradne zemljevide! Sicer pa že popravljajo, kajti izpoznavali so, da so za resne slučaje zabredli vendar predaleč, kajti domače ljudstvo ne pozna njih spakedrank. Tega pa mi ne smemo več dovoljevati! Če se že ne moremo ubraniti usi-ljivcev na podlagi pomanjkljivega avstrijskega zakona, se moremo zateči k naravnemu zakonu samopomoči. Zahtevajmo, da nas same, naše dežele, kraje, reke, gore itd. prav označijo z domačim in pravim imenom. Kdor se noče ukloniti tej naravni naši zahtevi, naj ne hodi med nas!« TA TEDEN A PHIMOBSf DHEVHIK T BI... Ill JLIL . II lllfl ULI III. I I IIIJUIII JIIJ..I PRED 50 LETI V Ulici Ghega so tudi tokrat priredili spominsko svečanost, da bi počastili 51 nedolžnih talcev. »Na svečanosti so bili prisotni najvišji lokalni predstavniki oblasti in med njimi vladni generalni komisar dr. Mazza, odvetnik Sferco in odbornik Corberi kot predstavnika pokrajinske uprave, vojaški poveljnik Oliva, številni občinski in pokrajinski svetovalci, predstavniki strank in druge osebnosti. Pred vhodom v palačo Rittmeyer in pred spominsko ploščo je stala častna straža občinskih redarjev. Zalno mašo je daroval v veži palače msgr. Marzari, nato pa je imel priložnostni govor tržaški župan dr. Franzil, ki je dejal, da mučencev iz Ul. Ghega, s Pro-seka, iz Ul. DAzeglio, z Opčin in iz Rižarne, ne smemo pozabiti, ne iz nekih splošnih sentimentalnih razlogov, temveč da se takšne strahote ne bodo ponovile. Zupan je obnovil zgodovinske dogodke, ko so aprila 1944 nacisti brez kakršnega koli povoda ustrelili 71 talcev na openskem strelišču in 11 talcev obesili na Proseku. 20. aprila, na Hitlerjev rojstni dan, so hoteli pokazati svojo vojaško moč z veliko parado, s čemer so hoteli ustrahovati prebivalstvo in preplašiti člane odporniškega gibanja. Dosegli so obraten učinek. Samo dva dni kasneje je počila bomba v poslopju, kjer je bil krožek nemških vojakov in jih 5 ubila. Represa-lija je bila strahotna in kruta. Ob zori 23. aprila so odpeljali iz Koroneja žrtve in so mučenike na pol omamljene, da se niso mogli braniti, obesili na okno palače in po stopnišču. Zupan je svoj govor zaključil, da bomo najbolje počastili spomin 51 mučencev, če se bomo z vsemi silami trudili za ustvaritev boljšega sveta, iz katerega bo za vedno izginil strah pred lakoto, nasiljem, mučenji in vojno. Počastimo spomin mu-čencev s tem, da se borimo za mir, ki ne more pomeniti nadoblasti temveč pošten in odkritosrčen sporazum med vsemi. Sledilo je polaganje vencev.« Vabilo na občni zbor Zadruge PD Upravni odbor Zadruge Primorski dnevnik d.z., sklicuje redni občni zbor v prvem sklicu dne 28. aprila 2014, ob 11.30 na sedežu zadruge, Ul. Montecchi 6, Trst, in v drugem sklicu v torek, 29. aprila 2014 ob 18.00 v Prosvetnem domu na Opčinah, Ul. Ricreatorio 1, Opčine, Trst. Pravico do udeležbe imajo vsi člani, ki so bili sprejeti v zadrugo en dan pred občnim zborom. Volilno pravico imajo vsi člani, ki so bili sprejeti v Zadrugo pred 29. januarjem 2014. Ob prijavi na občnem zboru bo moral vsak član predložiti veljaven osebni dokument. Član, ki se občnega zbora ne more osebno udeležiti, lahko pooblasti drugega člana, da ga zastopa. Zato mora izstriči ob strani objavljeno pooblastilo, ga izpolniti z imenom in priimkom, za članice tudi z dekliškim priimkom, s številko izkaznice in podpisati. Pooblastilo lahko tudi prepiše in podpiše. Na osnovi pravilnika ima vsak član - fizična oseba pravico, da zastopa največ pet drugih članov - fizičnih oseb. Društva in pravne osebe zastopa predsednik. Če zastopstvo prevzame odbornik, mora predložiti izjavo, s katero ga je predsednik pooblastil. V pooblastilu morajo biti navedeni ime in priimek, datum in kraj rojstva ter funkcija pooblaščenega. Upravni odbor Zadruge PD Dnevni red: 1. otvoritev, namestitev predsedstva in zapisnikarja, imenovanje verifikacijske komisije in skrutinatorjev; 2. poročilo Upravnega odbora o poslovanju v letu 2013; 3. predstavitev obračuna za poslovno leto, ki se je zaključilo 31. 12. 2013; 4. poročilo Nadzornega odbora; 5. razprava o obračunu in odobritev; 6. stanje na Primorskem dnevniku. POOBLASTILO Podpisani/a........................................................................................................ (članska izkaznica št.................) pooblaščam člana/ico............................................................................................. da me zastopa na rednem občnem zboru Zadruge Primorski dnevnik v prvem sklicu v ponedeljek, 28. aprila 2014 ob 11. 30 na sedežu zadruge Ul. Montecchi, 6 Trst, v drugem sklicu v torek, 29. aprila 2014, ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah, Ul. Ricreatorio 1, Trst in že vnaprej odobrim njegove/njene odločitve. Datum................................ Zadruga Primorski dnevnik s.c.p.a - d.z. Podpis . I 10 Sobota, 26. aprila 2014 KULTURA / poezija - Zanimiva pobuda v Križevniški ulici Kosovelovi verzi na ljubljanskih klopeh Dve »Kosovelovi klopi« janina žagar Pesem o malem narodu, 10 zapovedi, Jesen: to so samo nekateri izmed Kosovelovih zapisov, ki po novem krasijo Kri-ževniško ulico v Ljubljani. Ulica, ki velja za eno najstarejših v mestu in na kateri so živeli številni umetniki in literati, se je namreč začasno prelevila v Kosovelovo ulico. Tu je na hišni številki 8 pred dobrimi devetdesetimi leti živel tudi kraški pesnik in tu spesnil poslednje pesmi: s Križevni-ške ulice je leta 1926 odšel v Tomaj, od koder se ni več vrnil ... Ob letošnji stodeseti obletnici rojstva Srečka Kosovela se je Robert Waltl iz Mini teatra v sodelovanju s Kulturno četrtjo Kri-ževniško in drugimi partnerji odločil, da s Kosovelovimi verzi okrasi poulične klopi in samokolnice. In tako Ljubljančanom in obiskovalcem slovenske prestolnice približajo Kosovelov ustvarjalnost in miselnost. Na noč knjige, ki je kot znano v sredo potekala v številnih slovenskih krajih, pa so priredili tudi Maraton Kosovelovih pesmi, ki so jih brali razni gledališki igralci. Križevniška ulica, ki se je nekdaj imenovala Ribiška, je ena najstarejših ulic v Ljubljani. Na njej so med letoma 1167 in 1200 svojo postojanko imeli templjarji, nato so jih zamenjali križniki. Plemiška rodbina Span-heimov, ki je v Ljubljani v 12. stoletju ustvarila upravno središče svojih posesti na Kranjskem, je tu sezidala redovno cerkev Marije Pomočnice, ob njej pa redovno hišo z bolnišnico in šolo za vzgojo revnih otrok. Na Križevniški so nekoč živeli, ustvarjali ali se vsaj začasno ustavili številni kulturniki, med njimi Kosovel, dramatik Matej Bor in režiser Ciril Debevec. Tu je prebivala družina pravnika in mecena Blaža Crobatha, očeta pesnice Luize Pesjakove, pri katerem je med drugim delal tudi France Prešeren. Crobathov »ljubljanski salon« je bil zbirališče slovensko in slovansko prepričanih izobražencev. TOMIZZEV DUH »Davek in več davka« proti oligarhiji? Smešno! Milan Rakovac stalno gledališče fjk - Drama Enron Gledališka epopeja odmevnega stečaja Prizor iz predstave michele lamanna Stečaj teksaške korporacije za prodajo energije ENRON je bil prvi znak sesutja gospodarstva, ki je slonelo izključno na finančnih operacijah, marsikdaj na meji zakonitosti, brez temeljev na konkretnih dobrinah. Britanska gledališka avtorica Lucy Prebble je na štirinajstih letih delovanja korporacije, od začetkov nezadržne rasti leta 1992 do popolnega padca leta 2006, ko je v treh mesecih vrednost delnic padla od 86 dolarjev na nekaj centov, požgala 60 milijard dolarjev in pahnila v revščino tisoče ljudi, zgradila dramo ENRON, ki je po londonskem uspehu leta 2009 pristala na Broadwayju. V Italiji je dramo v Parmi, kjer je bilo prizorišče enako odmevnega italijanskega finančnega škandala, postavila fundacija Teatro Due v sodelovanju s skupino Balletto Civile; Stalno gledališče Furlanije Julijske krajine jo je uvrstilo v svoj osrednji abonmajski niz v veliki dvorani Rossettijevega gledališča. Režiser Leo Muscato, ki je tudi prevedel besedilo, je za svojo predstavo, polno glasbenih hitov in plesnih gibov, ki jih je zastavila Michela Lucenti, prejel ne- kaj pohvalnih kritik, s katerimi pa ni prepričal tržaških abonentov, tako da je bilo gledalcev bolj malo, vsaj prvi večer, so pa tudi sicer v velikonočnem tednu gledališča bolj malo vabljiva. Kakorkoli že, predstava postavlja dogodke v zgodovinski okvir, ki ga ponazarjajo videoposnetki na panojih na obodu prizorišča. Avtorica je dramo zgradila na resničnih osebah, kakršna sta, denimo predsednik korporacije Ken Lay in izumitelj vrtoglavih finančnih špekulacij Jeffrey Skilling, in na fiktivnih likih, denimo Claudiji Roe, ki v delu zagovarja na resničnih produktivnih temeljih zasnovano delovanje. Režiser je poudaril adrenalina polno navdušenost protagonistov naglega vzpona in njihovo zanemarjanje vsega, kar ni osredotočeno izključno na dobiček. Čeprav je vzdušje, ki ga sugerira postavitev, povsem prepričljivo, je igralska in plesna plat dokaj nedodelana, zaradi česar predstava pogostokrat izzveni dolgočasno. Kljub temu so gledalci nastopajoče nagradili z dolgim aplavzom. (bov) Poteptan in ponižan človek 21. stoletja še ne razume, da je pred njim zrasla turbo-mega Bastilja, ki jo bo moral zrušiti. In vendar, upa si odškrniti sanjska vrata socialistične utopije: v Nemčiji imajo dva filmska festivala, na katerih prikazujejo izključno filme posnete v vzhodnoevropskih državah real-socializma, pred padcem Berlinskega zidu 1989. Po razlagah organizatorjev je razlog preprost: globlje pogledati pod površino boljševistične oligarhije in enoumja, pobrskati po idejnih arhivih socialistične utopije, ki niti ni bila tako slaba. Državljan nekdanje vzhodne Nemčije (DDR), takole natančno označi stanje kolektivne zavesti in popolne krize civilizacije in ekonomskega propada: prej nisem smel govoriti, ker so še zidovi imeli ušesa. Sedaj lahko rečem karkoli, ampak me nihče ne posluša. »Na Zahodu nič novega« je pisal Remarque v romanu o Veliki vojni, ki ji je sledil Veliki Oktober, pa boljševizem kot »utopija«, in potem padec Zidu in »utopije«. In zdaj? Zdaj: na Zahodu nekaj novega! Kapitalizem žre vse in samega sebe, zahodnjaški misleci mislijo revolucionarno, držijo pa se, seveda, konservativnih pozicij. Noam Chomsky, bez dlake na umu in jeziku, te dni sin- tetizira: »Politika danas služi bogatenju posameznikov, posebej bankirjev ...To je postala najvišja družbena vrednota, tisto pa, kar se dogaja normalnim ljudem, nikogar ne zanima .Vse evropske vlade, ne glede na politično opredelitev, sledijo isti politiki, o kateri odločajo skupine neizvoljenih birokratov in vodij industrijskih grupacij v Bruslju, kar vse vodi k uničenju demokracije .V Evropi, kot tudi v Ameriki, politične odločitve narekujejo interesi velikih finančnih koncernov in bank, eden njihovih glavnih ciljev pa je uničenje socialne države, ki je med največjimi dosežki povojne Evrope« ... Neizvoljeni birokrati, interesi gru-pacij, spodkopavanje demokracije, uničevanje socialne države. Chomsky je jasen in jedrnat, kot po navadi, in vendar ostaja prepričan v moč liberalne demokracije. Ki pa je prav to vse omogočila. In je nezamenljiva, mar ne? Še drugi zahodni avtoritativni vir: ameriška znanstvena revija »Perspective On Politics« pripravlja za objavo študijo s čisto tezo: v ZDA ne vlada več demokracija, temveč oligarhija, ki ima vse lastnosti globinske politične korupcije. »Amerika kot demokratična družba je resno ogrožena«, ugotavlja skupina znanstvenikov s Princetonske univerze: »Statistično gledano imajo stališča navadnega volivca domala ničen vpliv na politiko, za razliko od stališč ekonomskih elit in interesnih skupin« ... In še tretji vir, ki o njem poroča Darja Kocbek za Mladino: »Francoski ekonomist Thomas Piketty sedaj v svoji novi knjigi Kapital v 21. Stoletju ...znanstveno dokazuje, da ni razloga, da bi verjeli, da bi kapitalizem kadar koli lahko rešil problem neenakosti, ki se ne zmanjšuje, ampak zaostruje ... Če ta proces ne bo ustavljen, je resnična nevarnost, da se bo za enako stopnjo povečala tudi revščina in tako se lahko zgodi, da bo 21. stoletje postalo stoletje z večjo neenakostjo in z večjim socialnim konfliktom kot 19. stoletje ... »Dokazal sem, da kapitalizem pod današnjimi pogoji ne more delovati,« pravi profesor. In kaj je odgovor? Socializem? »Ni tako preprosto,« pravi. Predlaga uvedbo davka z naraščajočo stopnjo, uvedbo globalnega davka, ki temelji na obdavčitvi zasebne lastnine ...Čeprav je njegova diagnoza pravilna in prepričljiva, si je skoraj nemogoče predstavljati, da bo zdravilo, ki ga predlaga (davek in več davka) kjer koli od Pekinga prek Moskve do Washingtona, kadar koli uporabljeno.« Se spomnite zgodbice o miših, ki so se odločile, da bodo mački okoli vratu obesile zvonček? Težava je nastala, ko je bilo treba izbrati, kdo bo zvonček nataknil. V tem vidim problem zahodne, liberalne, demokratične misli. Zvon okoli vratu beskrupulozni mački oligarhije bi morali obesiti parlamenti, premierji in mediji. Ampak ti so majhni kot miške. Kocbekova reže enako točno kot poprej našteti razumniki, v samo šibko srce demokracije, liberalizma, javne besede; kritiko zabo-de v Ahilovo peto prav teh kritičnih premišljevalcev. Ampak KAKO in KDO bo vsemogočno oligarhijo prisilil na »davek in več davka«? Davki so sama srčika oligarhije, s katero ta dosledno razgrajuje socialni, ekonomski, davčni sistem od padca Berlinskega zidu naprej. Prav zato in zgolj zato, zaradi oligarhijske »samooblasti« in liberalne laissez-faire brezbrižnosti socializma, tudi tistega demokratičnega, ki ga zagovarja odločni Luka Mesec, ni moč tako preprosto uresničiti. OK, lahko tudi vstopimo v parlamente, kaj pa potem? Ja, mački bomo nataknili zvonec: veselo bo zvončkljala in sredi parlamenta žrla miši . Bojim se, da bo le treba na ulico. dunaj - Do jutri Dnevi slovenskega filma Na Dunaju so se sinoči začeli Dnevi slovenskega filma, ki bodo do jutri ponudili štiri večkrat nagrajene filme: Šanghaj Marka Naberšnika, film Klemna Dvornika Kruha in iger, Dvojino Nejca Gazvode in prvenec Gorana Vojnoviča Piran-Pirano. Filme bodo predvajali v kino kompleksu Urania Kino. Na otvoritveni projekciji se je s svojim drugim celovečercem iz leta 2012 predstavil Naberšnik, ki je tudi najavil slovensko-avstrijsko produkcijo svojega letošnjega celovečer-ca The Woods are still green. Film je protivojna drama, postavljena v čas 1. svetovne vojne in je bil v celoti posnet v slovenskih Julijskih Alpah. Danes bosta na ogled filma Kruha in iger (2011) in Dvojina (2013). Dvornikovi poosamosvojitveni komediji bo sledila še slovensko-danska koprodukcija Dvojina. Dneve slovenskega filma bodo zaključili s filmskim obujanjem spominov in različnih zgodovinskih motivov v prepletu treh življenjskih usod v filmu Piran-Pirano iz leta 2010. Dnevi slovenskega filma so nastali na pobudo Slovenskega kulturno-informacijskega centra v Avstriji - Skice in v sodelovanju s kinematografi in filmskim distributerjem Cineplexx International ter filmskim festivalom LETS CEE. / ITALIJA, SVET Sobota, 26. aprila 2014 1 1 ukrajina - Na vzhodu države se nadaljuje nasilje Zahod grozi Rusiji z novimi sankcijami KIJEV - Ukrajinska vojska je začela drugo fazo operacije proti proruskim separatistom, med katero namerava obkoliti Slavjansk in tako separatistom preprečiti, da bi se številčno okrepili. Na nemirnem vzhodu Ukrajine se je medtem nadaljevalo nasilje, Zahod pa je zaradi poslabšanja razmer v državi napovedal možnost novih sankcij proti Moskvi. Zaradi slabšanja razmer v Ukrajini so ameriški predsednik Barack Obama, nemška kanclerka Angela Merkel, britanski premier David Cameron, francoski predsednik Francois Hollande in italijanski premier Matteo Renzi v konferenčnem klicu pozvali k hitremu odzivu skupine G7 in govorili o možnosti novih sankcij mednarodne skupnosti proti Rusiji, Moskvo pa pozvali k spoštovanju dogovora iz Ženeve o zmanjševanju napetosti v Ukrajini. Ženevski dogovor, ki so ga zunanji ministri ZDA, EU, Ukrajine in Rusije dosegli 17. aprila, pravi, da se morajo vse strani vzdržati nasilja, proruski separatisti morajo odložiti orožje in se umakniti iz zasedenih zgradb, v zameno pa bodo deležni amnestije. Obama in omenjeni evropski voditelji so izpostavili tudi pomen priprave predsedniških volitev v Ukrajini 25. maja, saj bodo omogočile Ukrajincem, da svobodno odločijo o svoji prihodnosti. Na mednarodnem odru pa se je nadaljevalo medsebojno obtoževanje ZDA in Ukrajine na eni strani ter Rusije na drugi. Ameriški državni sekretar John Kerry je v četrtek, ko so ukrajinske sile na vzhodu države ubile pet proruskih separatistov, Rusija pa je nato ob meji z Ukrajino napovedala vojaške vaje, Moskvo obtožil, da se ne drži dogovorov iz Ženeve in desta-bilizira Ukrajino. »Niti en ruski uradnik ni šel na televizijo in pozval separatiste, naj podprejo dogovor iz Ženeve. Ruski mediji promovirajo Putinovo fantazijo okrog dogodkov v Ukrajini in Moskva še naprej financira in podžiga močno oborožene separatiste v Donecku,« je dejal Kerry. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je Kerryjeve izjave označil za nesprejemljive, ZDA pa obtožil, da proti Rusiji vodijo kampanjo klevetanja. Lavrov je tudi dejal, da bo Rusija sodelovala z Zahodom pri zmanjšanju napetosti v Ukrajini, da pa ne bo pristala na enostranske zahteve. Ponovil je tudi obtožbo, da se Zahod vmešava v ukrajinske notranje zadeve zaradi svojih geopolitičnih interesov. Glavna tožilka Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) Fatou Bensouda pa je uvedla predhodno preiskavo zločinov, zagrešenih pred in med padcem ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča, ki je vodil v odcepitev krimskega polotoka, separatisične težnje pa sprožil tudi v drugih delih Ukrajine z večinskim ruskim prebivalstvom. Začasna ukrajinska vlada je pred tednom dni sprejela pristojnost ICC za uvedbo kazenske preiskave proti Janukoviču in drugim visokim predstavnikom njegovega režima za zločine proti protestnikom med lanskim novembrom in letošnjim februarjem. Preiskava bo tako omejena na obdobje med 21. novembrom 2013 in 22. februarjem 2014, ko je bilo v Kijevu ubitih več demonstrantov. (STA) Ukrajinske sile se zbirajo v okolici Slavjanska ansa italija - Praznik osvoboditve »Partizani srž demokracije« Predsednik Napolitano: Naša padalca, ki sta zaprta v Indiji, sta državi v ponos Giorgio Napolitano in Mattero Renzi pred včerajšnjo proslavo 25.aprila ansa vatikan - Janeza Pavla II. in Janeza XXIII. bodo razglasili za svetnika Še zadnje priprave pred jutrišnjo kanonizacijo priljubljenih papežev VATIKAN - V Katoliški cerkvi potekajo še zadnje priprave na jutrišnjo razglasitev papežev Janeza Pavla II. in Janeza XXIII. za svetnika. Kanonizacija bo potekala na Trgu svetega Petra v Vatikanu, začela pa se bo ob 10. uri. Na povabilo papeža Frančiška se bo slovesnosti udeležil tudi prejšnji papež Benedikt XVI. Policija v Rimu pričakuje do pet milijonov vernikov, po navedbah nekaterih medijev pa bi se v večno mesto lahko zgrnilo celo do sedem milijonov ljudi. Samo iz Poljske, domovine Janeza Pavla II., pričakujejo 300.000 vernikov. Številni naj bi prišli tudi iz okolice Bergama, od koder je bil papež Ja- V Vatikanu potekajo zadnje priprave pred jutrišnjo kanonizacijo papežev Janeza XXIII. in Janeza Pavla II. ansa nez XXII. Nedeljske slovesnosti v Vatikanu se bo udeležilo tudi nekaj sto slovenskih vernikov. Trg svetega Petra sprejme okoli 100.000 vernikov, ostali pa bodo lahko slovesno mašo spremljali na okoliških ulicah in trgih na 18 velikih zaslonih, ki jih bodo postavili za to priložnost. V Vatikanu poudarjajo, da ne bodo prodajali vstopnic, in vernike opozarjajo, naj se pazijo sleparjev, ki bi jim želeli prodati karte za kanonizacijo. Slovesno mašo bodo v živo prenašale številne televizije, verniki pa si bodo prenos v živo in v tehniki 3D lahko brezplačno ogledali tudi v 500 kinodvoranah v 20 državah. Kanonizacija pa bo med drugim tudi pravi blagoslov za vatikanske finance. Zgolj prodaja spominkov naj bi v vatikansko blagajno prinesla nekaj milijonov evrov. Tudi gostišča in namestitve za romarje, ki jih upravlja Vatikan, so že nekaj mesecev razprodana. RIM - Brez upornikov Italija danes ne bi bila demokratična država, je na twiterju »začivkal« premier Matteo Renzi pred včerajšnjo osrednjo proslavo ob dnevu zmage nad na-cifašizmom, ki se je je udeležil ves italijanski državni vrh. Z izjemo predsednice poslanske zbornice Laure Boldrini, ki je bila časni gost v Mar-zabottu, simbolu mučeništva italijanskega naroda, kjer so Nemci v nekaj dneh pobili skoraj dva tisoč civilistov. Predsednik republike Giorgio Napolitano je po osrednji prireditvi pred spomenikom neznanemu vojaku v Rimu na Kvirinalu sprejel sorodnike žrtev nacističnih in fašističnih pokolov. Na sprejem je povabil tudi sorodnike italijanskih vojakov, ki po kapitulaciji države 8.septembra 1943 niso pristopili k nacistični Nemčiji in t.z. Salojski republiki, kar so plačali z življenjem. Napolitano se je spomnil dveh italijanskih padalcev, ki sta še vedno zaprta v Indiji, kjer ju obtožujejo umora dveh ribičev. Predsednik je prepričan, da sta vojaka, ki sta po njegovem po krivici v zaporu, v ponos Italiji. Med prazničnim sprevodom v Rimu je prišlo do trenj med pristaši svobodne Palestine in aktivisti židovske skupnosti. Na srečo, da je župan Ignazio Marino takoj pomiril duhove in vse se je končalo pri glasnem prepiru. Pred nekaj leti je do podobne napetosti, čeprav v hujši obliki, prišlo v Milanu, kjer je skupina skrajnih levičarjev z žaljivkami zmerjala še živeče pripadnike partizanske judovske edinice, ki se je borila ramo ob rami z italijanskimi partizani. Renzi je, kot rečeno, izpostavil, da brez upornikov danes v Italiji ne bi imeli demokracije. Ministrskemu predsedniku je rezko odvrnila levičarska evropska lista, ki se sklicuje na Grka Aleksisa Ciprasa. »Takratni uporniki so podobni tistim, ki se danes borijo proti neupravičenim spremembam italijanskega ustavnega sistema,« je bil mnenja predstavnik levice Marco Revelli. In to je dejansko edini politični prepir z včerajšnjih uradnih proslav 25. aprila. Že 181 mrtvih v nesreči južnokorejskega trajekta SEUL - Iz ponesrečenega južnokorejskega trajekta, ki je potonil pred devetimi dnevi, so doslej potegnili 181 trupel. Po katastrofi še vedno pogrešajo okoli 120 od skupno 476 ljudi, večinoma srednješolcev, ki so bili v času nesreče na krovu plovila. Med svojci žrtev narašča nezadovoljstvo nad akcijo iskanja žrtev. Južnokorejska televizija je v četrtek zvečer poročala, da so sorodniki pogrešanih zahtevali razširitev iskalne akcije in sodelovanje več potapljačev. Potapljači so iskanje pogrešanih v razbitinah trajekta Sewol včeraj pospešili tudi zato, ker je za danes in jutri napovedano poslabšanje vremena, kar bo predvidoma onemogočilo iskanje. ZDA se ne odpovedujejo bližnjevzhodnim mirovnim pogajanjem WASHINGTON - Ameriški državni sekretar John Kerry je v četrtek dejal, da se ZDA še ne bodo odpovedale pogajanjem za mir na Bližnjem vzhodu med Izraelci in Palestinci, čeprav so ta sedaj zašla v slepo ulico zaradi poskusa oblikovanja palestinske vlade narodne enotnosti. Izraelski premier je že napovedal, da se ne bo pogajal z vlado, v kateri sodeluje Hamas.Ker-ry je dejal, da pot v smeri miru vedno obstaja, bodo pa za to potrebni kompromisi na obeh straneh. Tiskovna predstavnica State Departmenta Jen Psaki je povedala, da je Kerry poklical palestinskega predsednika Mahmuda Abbasa in mu povedal, da ne odobrava načrtovanja vlade narodne enotnosti, v kateri bi bili pripadniki gibanja Hamas, ki ga imajo ZDA skupaj z EU in nekaterimi drugimi državami za teroristično organizacijo. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je že pred tem dejal, da se z vlado, v kateri bodo sedeli ljudje, ki zahtevajo uničenje Izraela, ne bo nikoli pogajal. ZDA so zadnji krog mirovnih pogajanj sprožile lani poleti, s ciljem, da se končajo do 29. aprila. Sedaj je že povsem jasno, da se ne bodo in do najave vlade narodne enotnosti med Palestinci so šla prizadevanja v smer nadaljevanja pogajanj po tem datumu. ZLATO (999,99 %%) za kg 30.201,76 +162,51 SOD NAFTE (159 litrov) 109,69 $ -0,58 EVRO 1,3831 $ +0,10 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 25. aprila, 2014 valute evro (povprečni tečaj) 25. 4. 24. 4. ameriški dolar 1,3831 1,3820 japonski jen 141,05 141,63 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 27,460 27,443 danska krona 7,4641 7,4665 britanski funt 0,82285 0,82300 madžarski forint 309,60 307,73 litovski litas 3,4528 3,4528 poljski zlot 4,2028 4,1914 romunski lev 4,4506 4,4608 švedska krona 9,0927 9,0690 švicarski frank 1,2194 1,2203 norveška krona 8,2845 8,2785 hrvaška kuna 7,6139 7,6220 ruski rubel 49,8275 49,3237 turška lira 2,9539 2,9450 avstralski dolar 1,4883 1,4916 braziljski real 3,0836 3,0621 kanadski dolar 1,5239 1,5237 kitajski juan 8,6520 8,6381 mehiški peso 18,1549 18,0648 južnoafriški rand 14,7444 14,6234 1 2 Sobota, 26. aprila 2014 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorskl.eu goriška pokrajina - Dokončni podatki za leto 2013 Sortiranje stagnira, s krizo manj odpadkov Prebivalci goriške pokrajine še vedno dokaj skrbno ločujejo odpadke, v večini občin pa se »ekološka vnema« nekoliko ohlaja. Na to kažejo podatki podjetja za okoljske storitve Isa Ambiente, po katerih je bil v minulem letu delež sortira-nih odpadkov na Goriškem 62-odstoten. Natanko isti rezultat smo na pokrajinski ravni dosegli leta 2012, delež pa je bil takrat za dva odstotka višji kot v letu 2011. »Lanski podatek ni negativen, a niti pozitiven. Lahko bi rekli, da na področju sortiranja stagniramo,« pravi podpredsednica goriške pokrajine in odbornica za okolje Mara Černic, po kateri bi se v minulem letu zaradi povečanja odstotka sorti-ranih komunalnih odpadkov v večjih občinah, kot je Gradež, povprečni rezultat lahko občutno izboljšal, v resnici pa se ni, saj so v večini občin - 16 od skupnih 25 - zabeležili rahel upad. »Manjše občine so nekoliko popustile,« ugotavlja Černičeva, po kateri pa je pozitivno, da se je količina proizvedenih odpadkov v minulem letu ponovno znižala. Leta 2012 smo na Goriškem skupno proizvedli 67.271 ton odpadkov, lani pa 66.454, torej kar 817 ton manj. Posledično se je zmanjšala tudi količina proizvedenih odpadkov na prebivalca, in sicer s 478 kg na 472 kg. »Dobro je, da se količina odpadkov manjša, žal pa je to povezano tudi z gospodarsko krizo. Z upadom potrošnje se namreč krči količina gospodinjskih odpadkov, ki jih v ve- Vreče z odpadki v goriškem mestnem središču bumbaca liki meri sestavljajo embalaže,« pojasnjuje Černičeva. Najvišji odstotek ločeno zbranih odpadkov so že drugič zaporedoma zabeležili v Doberdobu (73 odstotkov lani, 74 leta 2012), največji porast pa so leta 2013 imeli v Gradežu, ki je s 46 prešel na 52 odstotkov. V Sovodnjah so s 67 prešli na 65 odstotkov, v Števerjanu pa je bil upad nekoliko bolj občuten, saj so z 71 odstotkov zdrsnili na 67. Sistem ločenega zbiranja odpadkov so na Goriškem uvedli leta 2007. V prvem letu je bil dosežen 53-odstotni delež sortiranih odpadkov, leta 2008 57-od-stotni, leta 2009 pa 59-odstotni. Edini padec smo zabeležili leta 2010, ko smo se ponovno spustili na 57 odstotkov, leta 2011 pa se je krivulja spet dvignila in dosegla 60 odstotkov. Leta 2012 se je delež povišal še za dve točki, lani pa je ostal na isti ravni, torej pri 62 odstotkih. Vzrokov, zaradi katerih se je krivulja nehala vzpenjati, je lahko več - nanjo denimo vplivajo tudi demografske spremembe oz. staranje prebivalstva -, morda pa je kdo postal manj »vesten« tudi zato, ker ni opazil pričakovanega znižanja položnic. »Pri uvedbi sistema ločenega zbiranja je sicer normalno, da se delež sortiranih odpadkov sprva hitreje dviga, nato pa umiri. Kljub temu je pomembno, da dosežemo vsaj 65-od-stotkov sortiranih odpadkov, kot predvideva zakon,« pravi Černičeva, po kateri je pokrajinska kampanja za promocijo traj- DELEŽ LOČENO ZBRANIH ODPADKOV kg na prebivalca LETO OBČINE 2009 2010 2011 2012 2013 Koprivno 76% 75% 77% 72% 72% 470 Krmin 68% 66% 70% 68% 68% 485 Doberdob 69% 68% 72% 74% 73% 415 Dolenje 77% 73% 74% 72% 71% 594 Fara 68% 68% 71% 71 % 69% 398 Foljan-Redipulja 68% 65% 66% 69% 68% 431 Gorica 54% 53% 56% 57% 56% 446 Gradišče 66% 66% 70% 68% 67% 502 Gradež 30% 27% 28% 46% 52% 813 Mariano 70% 66% 72% 68% 69% 489 Medea 74% 72% 77% 69% 65% 391 Tržič 60% 57% 59% 59% 58% 492 Moraro 75% 72% 76% 72% 71% 445 Moš 63% 65% 71% 70% 68% 409 Romans 67% 65% 69% 67% 67% 433 Ronke 68% 65% 66% 68% 68% 470 Zagraj 69% 67% 69% 66% 67% 342 Škocjan 64% 61% 63% 66% 64% 355 Števerjan 74% 73% 71% 71 % 67% 319 Šlovrenc 70% 68% 74% 71 % 70% 395 Špeter ob Soči 66% 65% 69% 69% 68% 323 Sovodnje 63% 59% 69% 67% 65% 316 Štarancan 71% 69% 71% 71 % 69% 451 Turjak 72% 68% 69% 65% 65% 396 Vileš 71% 63% 68% 70% 72% 548 SKUPNO 59% 57% 60% 62% 62% 472 nostnega načina ravnanja z odpadki in za ozaveščanje o pomenu ločenega zbiranja imela pozitivne učinke, potrebni pa bi bili tudi drugi ukrepi. »Uvesti bi bilo treba sistem plačevanja, ki upošteva proizvedeno količino odpadkov. Tega že imajo v nekaterih občinah videmske pokrajine, kjer se del stroška zaračuna glede na šte- vilo uporabljanih vreč. Naša uprava je ta sistem vedno zagovarjala, saj je pravičnejši, vključila pa ga je tudi v nov pokrajinski načrt za ravnanje z odpadki. Le-tega prejšnja deželna uprava ni odobrila, zdaj pa sem na deželi ponovno sprožila postopek, ob koncu katerega bo načrt dobil zakonsko veljavo,« pravi Černičeva. (Ale) Prvi maj v Števerjanu V Števerjanu bo v četrtek, 1. maja, tradicionalno slavje v priredbi kulturnega društva Briški grič. V jutranjih urah bo štartal celodnevni krožni pohod po krajih, povezanih s prvo svetovno vojno. Ob 18. se bo pričel kulturni spored na prireditvenem prostoru na Bukovju; program bodo letos oblikovali člani godbe na pihala Viktor Parma iz Trebč. Prisotne bodo nagovorili poslanec Giorgio Brandolin, Igor Lukšič, kandidat na majskih evropskih volitvah in predsednik Socialnih demokratov, ter Joško Terpin, kandidat Občinske enotnosti na majskih občinskih volitvah. Napovedan je tudi obisk Isabelle De Monte, kandidatke Demokratske stranke na evropskih volitvah. V dvorani kulturnega društva bo pokušnja domačih vin. V večernih urah se bo obiskovalcem števerjanskega praznika predstavila skupina Happy Days, ki se vrača na prvomajsko slavje v Števerjan. Z avtom v vinograd V kraju Angoris na območju krminske občine se je včeraj popoldne pripetila huda prometna nesreča. 29-letni S.A. z bivališčem v Vilešu je iz še nepojasnjenih razlogov izgubil nadzor nad svojim športnim avtomobilom znamke MG, s katerim je nato zapeljal s cestišča naravnost v vinograd, pri čemer je prebil živo mejo ob robu ceste. Mladenič se je v trčenju hudo poškodoval, vendar k sreči njegovo življenje naj ne bi bilo ogroženo. Na pomoč so takoj po nesreči klicali mimoidoči av-tomobilisti. Z rešilnim vozilom službe 118 so ga odpeljali v kati-narsko bolnišnico pri Trstu, kjer so ga sprejeli na zdravljenje. Na prizorišče dogodka so poleg reševalcev iz službe 118 prihiteli tudi goriški gasilci in karabinjerji iz Gradišča, ki so sprožili preiskavo o vzrokih nesreče. V trčenje vsekakor naj ne bi bila vpletena druga vozila. Voden ogled razstave Na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ulici v Gorici si je še danes in jutri mogoče ogledati razstavo platen secesijskega okusa, ki jih je v začetku prejšnjega stoletja tržaški likovnik Vito Timmel naslikal za gledališko poslopje v Pancanu v Tržiču. Razstava je odprta med 10. in 19. uro, jutri ob 17.30 bo voden ogled. tržič - Narašča število muslimank z zakritim obrazom Nikab vse bolj pogost Županja se je o zadevi pogovorila s prefektom - Državni svet svojčas razsodil, da je nošenje pokrival in rut v skladu z zakonom V Tržiču je mogoče vse bolj pogosto opaziti ženske, ki jim obraz zakriva muslimanski nikab. To očitno razburja nekatere domačine, zato pa je na zadevo med zadnjim občinskim svetom opozoril občinski svetnik Severne lige Federico Razzini. Županja Silvia Altran mu je odgovorila, da se je o nikabu že pogovarjala z goriškim prefektom Vittoriom Zappalortom. »Pre-fekt mi je zagotovil, da zadevi pozorno sledi in da bo prispeval k iskanju stičnih točk z muslimansko skupnostjo; hkrati bo preveril, kako so v podobnih primerih ravnali drugod po Italiji,« pravi županja Silvia Altran in pojasnjuje, da 152. člen kazenskega zakonika prepoveduje nošenje čelad ali rut, ki bi onemogočile ugotovitev identitete ljudi, če za to ni pravega razloga. O tem se je že izrekel tudi državni svet, katerega sodniki so poudarili, da sta versko ali kulturno prepričanje dovolj dobra razloga za nošenje pokrival, vendar je treba takoj odkriti obraz, če za to prosijo sile javnega reda. S pokritim obrazom se v vsakem primeru pa ne smemo udeležiti javnih shodov. Muslimanka z zakritim obrazom v Tržiču bonaventura šempas - Danes ob 20. uri Ob dnevu upora Domovina je ljubezen Kulturno prosvetno društvo Lipa Šempas in novogoriška mestna občina prirejata danes ob 20. uri v Kulturnem domu v Šempasu 8. tradicionalno srečanje slovenskih kulturnih društev iz zamejstva v počastitev dneva upora proti okupatorju. Pozdravno besedo na dogodku, poimenovanem Domovina je ljubezen bo imel Matej Arčon, župan Mestne občine Nova Gorica, slavnostni govor Gorazd Žmavc, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu. Kulturni program bodo oblikovali Malo gledališče - Duo Fo-dor in folklorna skupina Upokojenke iz Zveze Slovencev na Madžarskem iz Porabja, Barski oktet iz Benečije pod vodstvom Davida Klodiča, vokalna skupina Slovenji Plajberk iz Pliberka na Koroškem pod vodstvom Veronike Laufiegger in slovensko kulturno društvo Lipa Zadar. Sledila bo predstavitev knjige »Po sledeh spominov« avtorice Andreje Malta Jezeršek ter Mešani pevski zbor Encijan iz Pulja pod vodstvom Paole Stermotic in ob klavirski spremljavi Sandra Vešligaja. Nastopili bodo še Muzikanti izpod Vi-tovske gore pod vodstvom Jordana Ušaja, učenci osnovne šole Šempas in mešani pevski zbor Lipa Šempas pod vodstvom Mirana Rustje. Prisoten bo tudi predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnok. (km) / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 27. aprila 2014 vrh - Ob štiridesetletnici odkritja spomenika so se poklonili spominu na padle domačine »Vsi so bili moji prijatelji« 13 Rada Vižintin pred spomenikom na Vrhu, za njo stojita bivša borca Mario Vižintin in Virgil Černic (levo); zbor Danica (spodaj) bumbaca »Vsi so bili moji prijatelji. Nekateri so bili stari kot jaz, drugi so bili nekaj let starejši, vendar sem jih dobro poznal. Srečeval sem jih po vasi, se z njimi pogovarjal. Prav vseh padlih se dobro spominjam.« Mario Vižintin nam je tako povedal ob robu včerajšnje slovesnosti, s katero so se na Vrhu spomnili štiridesetletnice odkritja spomenika padlim v NOB. »Še imam pred očmi sovaščana in soletnika Ivana Cotiča, ki je padel le nekaj metrov stran od mene; to je bilo pri Šempetru med boji na Goriški fronti, na kateri se je borilo petnajst Vrhovcev,« je še povedal Vižintin; med vrhovskimi borci na Goriški fronti je bil septembra leta 1943 tudi Virgil Černic, ki je včeraj skupaj z Vižintinom ponosno stal pred vrhovskim spomenikom, ki so ga odkrili 20. aprila leta 1974. Poleg njiju - oba sta rojena leta 1927 - je na Vrhu še živeči partizan edino Franc Grilj, ki ima 93 let. »Boji na Goriški fronti so trajali dva tedna, med katerima smo bili skoraj brez hrane; veliko je bilo ranjencev, veliko padlih; bilo je res hudo,« se je včeraj spominjal Virgil Černic, preden je povabil deklico, da položi šopek cvetja pred kamnito tablo, ki je ob vhodu v center Danica posvečena padlim Vrhovcem. Ravno v centru Danica so se zbrali udeleženci včerajšnje spominske svečanosti, ki so nato odkorakali do spomenika padlim v NOB. Program je povezovala mlada Rada Vižintin, za mikrofonom so se nato zvrstili najmlajši člani društva Danica z recitacijami. Zapela sta ženska vokalna skupina Danica in moška vokalna skupina Sraka, spregovorila pa so-vodenjska županja Alenka Florenin in predsednik goriške sekcije VZPI-ANPI Mirko Primožič, ki je izpostavil, da je Vrh med drugo svetovno vojno plačal visok Svečanost v Podgori bumbaca Aldo Rupel v Doberdobu bumbaca goriška - Tradicionalne svečanosti ob dnevu osvoboditve S spominom proti »mračnim silam« in zgodovinskemu revizionizmu Vrednote odporništva in želja po njihovem ohranjanju so bile zlata nit svečanosti, ki so se zvrstile na Goriškem ob včerajšnjem dnevu osvoboditve. Slovesnosti so v sodelovanju s krajevnimi sekcijami VZPI-ANPI priredila razna društva, občine in organizacije, ki so kot vsako leto polagali vence in počastili spomin na padle. V Gabrjah so dan osvoboditve obeležili večer pred državnim praznikom. Na spomenik so vence položili sovodenjska občina, krajevna VZPI-ANPI in KD Skala. Pri slovesnosti sta sodelovala moški pevski zbor Skala in mladinski zbor Neokortex, s spletom pesmi pa so se predstavili učenci 5. razreda šole Butkovič. Slavnostni govor je imel Erik Petejan, ki je povedal, da so se naši ljudje uprli in se bojevali proti močnejšemu in bolje oboroženemu sovražniku, uživali pa so podporo prebivalstva. »Bili so nosilci vrednot, ki naj bodo vodilo tudi bodočim rodovom«, je povedal Petejan. Včerajšnje pevmske proslave se je udeležilo veliko ljudi. Po polaganju vencev VZPI-ANPI in združenja Krajevna skupnost Pevma Štmaver Oslavje je zapel moški zbor Štmaver, nakar se je skupina učencev šole Abram in šole Trinko predstavila z recitalom partizanskih pesmi. Slavnostni govor je imel Igor Komel, ki se je dotaknil raznih vidikov NOB, kritičen pa je bil tudi do »poskusov zgodovinskega re-vizionizma v Sloveniji, ki ga v zadnjih časih poskušajo izvažati tudi v zamejski prostor«. Udeleženci so ob zaključku zapeli italijansko partizansko himno »Bella ciao«, ki je bila v minulih dneh v središču afere, potem ko je pordenonski prefekt skušal prepovedati njeno izvajanje na prireditvi ob 25. aprilu. Še pred svečanostjo v Pevmi so VZPI-ANPI, AVL, SKGZ in združenje Krajevna skupnost polagali vence pred ploščo padlim in spomenikom taboriščnikom pred železniško postajo v Gorici. V Podgori sta slovesnost priredila VZPI-ANPI in društvo Paglavec, ki sta k udeležbi povabila mešani pevski zbor Pod-gora in moški zbor iz Šempetra. Recitirala sta člana društva Podgora, slavnostni govor je imela Katjuša Žigon. Spregovorila je o pomenu praznika osvoboditve ter potrebi po opozarjanju mladih na zločine, ki jih je zakrivil nacifašizem. »Mračne sile fašizma izkoriščajo današnjo krizo v Evropi za lastno promocijo. Tega ne smemo dovoliti,« je povedala in omenila še prijateljstvo med pobratenima sekcijama VZPI-ANPI iz Pod-gore in novogoriško sekcijo ZB Rastislav Delpin. Podgorske slovesnosti, ki se je zaključila na sedežu društva Paglavec, kjer je na ogled razstava o delovanju sekcije VZPI, sta se udeležila tudi občinski odbornik Ales-sandro Vascotto in pokrajinski odbornik Federico Portelli, po katerem je treba spomin na tiste, »ki so se borili za svobodo ter so izbrali pravo stran, ščititi pred revizioniz-mom in brezbrižnostjo.« Portelli je kasneje nagovoril udeležence občutene svečanosti v Štandrežu, ki so jo priredili vaška sekcija VZPI-ANPI, društvo Župančič in štan-dreška športna društva. Zapela je vokalna skupina Sraka, o pomenu izkušnje, ki sta jo doživela med obiskom taborišča Auschwitz, pa sta slušateljem spregovorila dijaka in udeleženca spominskega potovanja na Poljsko Elena Marvin in Juri Faggiani. Pri sovo-denjskih spomenikih, kjer je zapel otroški zbor KD Sovodnje, je županja Alenka Flo-renin spomnila na 70-letnico usmrtitve borcev Njegovana Mozetiča iz Renč in Vladimira Santinija iz Splita ter žrtev pokola v Ulici Ghega, na krajših svečanostih v Rupi in na Peči pa je zapel zbor Rupa-Peč. V Doberdobu se je zbralo več kot dvesto ljudi vključno z godbo na pihala Kras in pevskim zborom Jezero. Prisoten je bil tudi župan občine Bled. Udeležence je pozdravil župan Paolo Vizintin in poudaril pomen vsakoletnega snidenja ob prazniku osvoboditve. Skupina mladih re-citatork in recitatorjev je prebrala nekaj sporočilnih stihov, medtem ko so se številni taborniki in skavti izmenjavali na častni straži. Glavni poseg je imel prof. Aldo Rupel. Včerajšnjo slovesnost je vključil v niz datumov, ki se vrstijo v naslednjih tednih: dan ustanovitve OF, dan dela, dan zaključka druge svetovne vojne. Opozoril je na protislovja v ocenjevanju vojnih dogajanj in na pojave v sedanjosti, ki utrjujejo ljudi v prepričanju, da je potrebno obdržati visoko budnost, da se zgodovine ne krvni davek. Življenje je na oltarju svobode darovalo sedemnajst domačinov. Najmlajši padli vaščan je imel šestnajst let, najstarejši je bil rojen leta 1894 in so ga Nemci ustrelili kot talca. Primožič je opozoril na številne dosežke osvobodilnega boja, ki jih danes ogroža gospodarska kriza, in zatem še na dolgoletna prizadevanja Vrhov-cev in sploh vseh Slovencev, ki so ostali izven matične domovine, da jim je bila priznana pravica do negovanja svojega jezi- ka, kulture in narodne zavesti. Ob zaključku svečanosti so se udeleženci vrnili v center Danica na družabno srečanje. Kdor je včeraj - ali kdajkoli prej - prisluhnil pripovedim Maria Vižintina, Virgila Černica ali drugih partizanov, se bo njihovih besed nedvomno dolgo spominjal. Težki trenutki, ki so jih doživeli med vojno, nam morajo nedvomno biti v spodbudo, da iz dneva v dan negujemo plemenite vrednote osvobodilnega boja. (dr) Pevma je včerajšnji praznik osvoboditve dočakala z neprijetnim »darilom«. Neznanci so ponoči na spomenik padlim postavil tri kartončke z žaljivimi napisi zoper zvezo VZPI-ANPI, ki so jih zjutraj našli prireditelji. Kartonaste »medalje« so po proslavi zasegli policisti oddelka Digos foto vip Otroci v Gabrjah (zgoraj); polaganje vencev pred spomenik v Štandrežu (desno) bumbaca spreobrača. Vprašati se je treba, kdo so bili učitelji in kdo učenci glede streljanja, de-portacij, stradanja taboriščnikov in samih kraških brezen. »So zadnji trenutki življenja, rad bi ti v teh trenutkih vse povedal, a ne vem, kje začeti«, je eden od streljanih na goriškem gradu zapisal v pismu ženi. Govornik je v Doberdobu dopolnil misel s prepričanjem, da pa gotovo vsi vemo kako, kdaj in kje moramo nadaljevati. Glavni govor na tržiški slovesnosti je imel predsednik novogoriške Zveze borcev Vladimir Krpan, ki je spregovoril o sodelovanju med ZB in VZPI-ANPI, na svečanosti v Ronkah pa so sodelovali tudi učenci Večstopenjske šole Doberdob. 1 4 sob°ta' 26- aPri|a 2014 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica-gorica - 10 let skupaj v EU Sodelovanje samoumevno, nekaj preprek pa ostaja Otroci na skupnem trgu obeh Goric V pravkar iztekajočem se desetletju po vstopu Slovenije v Evropsko unijo je sodelovanje med sosednjima Goricama postalo že samoumevno, ugotavlja novogoriški župan Matej Arčon. »Mesti sodelujeta tako na kulturnem, športnem, gospodarskem področju ... veliko potenciala vidim še na področju turizma,« pristavlja župan. V desetletju, ki se je začelo s precejšnjo evforijo in pričakovanji, čemur je sledilo obdobje streznitve in gospodarske krize v obeh državah, je kljub vsemu zaživelo veliko čezmejnih projektov, predvsem s področja trajnost-nega razvoja, mobilnosti, kulturne dediščine, turizma in okoljske infrastrukture. V tem času se je rodil tudi »otrok« treh obmejnih uprav: Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje (EZTS), za katerega župan Arčon meni, da gre za nekakšen skupen laboratorij projektov, primer s katerega se na obeh straneh meje učimo in pa predvsem za tek na dolge proge. Čeprav je vstop v Evropsko unijo in kasneje v schengensko območje omogočil prost pretok storitev in blaga, v praktičnem življenju še vedno ostajajo nekatere prepreke, ugotavlja Boža Loverčič Špacapan, sekretarka Območne obrtno-podjetniške zbornice Nova Gorica. »Za obrtnika, ki gre na izvajanje dela k stranki v Italijo in obratno, bi morali zahtevati enake pogoje, če razmišljamo o tem, da smo v skupni Evropi. V praksi pa ni vedno tako. Italijanska zakonodaja je bolj rigo-rozna, še bolj pa kontrola izvrševanja te zakonodaje,« pravi Loverčič Špaca-panova. V praksi to pomeni, da mora denimo gradbenik, ki izvaja dela v Italiji, na gradbišču izpolnjevati vse pogoje po italijanski zakonodaji. Pa denimo kmet, ki želi svoje pridelke prodajati na stojnici v sosednji Gorici, ta mora imeti v Italiji odprto davčno številko, postopek stane okrog 300 evrov. »Ti postopki in kontrole odvrnejo veliko ljudi,« ugotavlja sekretarka, ki ima sicer dobre izkušnje glede sodelovanja s partnerji z druge strani meje. Predvsem veliko sodelujejo s Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem iz Trsta. »Mi italijanskim podjetjem svetujemo, kako ustanavljati podjetja ali podružnice v Sloveniji, oni pa našim. Vsako leto se pri nas oglasi okrog 30 podjetij iz Italije,« pravi sogovornica. Tudi na območni Gospodarski zbornici (GZS) Slovenije za severno Primorsko so po vstopu Slovenije v Evropsko unijo zaznali veliko zanimanja za slovensko gospodarstvo in sodelovanje s strani italijanskih gospodarskih družb. »Zelo odmevno dvodnevno konferenco so tedaj organizirali v Gorici, prišlo je skoraj 200 podjetnikov, katere smo informirali, kako se posluje v Sloveniji in obratno. Kasneje je ta evforija ponehala, smo foto k.m. pa uspeli skupaj z italijanskimi podpornimi partnerji uresničiti veliko skupnih projektov ...« se spominja Mirjam Božič, direktorica GZS za severno Primorsko, kjer so leta 2012 s trgovinsko zbornico v Gorici podpisali sporazum o medsebojnem sodelovanju in tako formalizirali dotedanjo »tiho prakso«. Nov program sodelovanja, ki so si ga pred kratkim zastavili, pa septembra predvideva poslovno konferenco podjetnikov z obeh strani meje. Božičeva minulo desetletje strne v besedah: »Sodelovanje teče, Italija je bila vsa leta najpomembnejši partner za našo regijo, kriza je sicer naredila svoje in je v zadnjih dveh letih zdrsnila na drugo mesto.« Tudi kultura ne pozna meja, čeprav se velikokrat na eni in drugi strani najprej zatakne zaradi nerazumevanja jezika sosedov. »Pri povezovanju nevladnih organizacij je to kar velika težava,« opozarja Boris Kante, direktor Zavoda Gost na Planoti. »Vsaj pasivna dvojezičnost bi morala biti prisotna na tem območju,« poudarja Igor Komel, ravnatelj Kulturnega doma v Gorici, ki opozarja, da se mladi Gori-čani in Novogoričani med seboj sporazumevajo v angleščini. »Proti temu pa se moramo boriti,« je prepričan Ko-mel, ki poudarja, kako se Gorica počasi a vendarle spreminja v sprejemanju kulture sosedov. Še pred dvajsetimi leti je bilo veliko težav ob postavitvi spominske table usmrčenim tolminskim puntarjem na goriškem Travniku, te dni pa se je odprtja likovne razstave o Tolmincih v goriškem kulturnem domu udeležil sam goriški župan Ettore Romoli. Na dan, ko bo v gledališču Verdi gostovala slovenska gledališka predstava, pa goriški Slovenci še čakajo . Da je za svetlo čezmejno prihodnost ključnega pomena vzgajanje mladih v tem duhu, se zavedajo tudi v goriškem Kinoateljeju, kjer so skupaj z in-štitucijami, delujočimi znotraj goriške Hiše filma in sorodnih ustanov na slovenski strani meje, zasnovali projekt za mlade. V njem sodelujejo učenci no-vogoriške osnovne šole Milojke Štrukelj in nižje šole Stracis iz Gorice, rezultat projekta bosta dva filmčka. »Šolarji bodo vrstnikom z druge strani meje skozi svoje oči predstavili zanimive točke v mestu: poučili jih bodo, kje se dobi najboljši sladoled, kje se nahaja dobro obiskani skate park . po projekcijah otroških turističnih vodičev obeh mest se bodo otroci z avtobusi tudi odpeljali te točke pogledati v živo in upati je, da bodo kasneje tja prihajali tudi v spremstvu staršev,« razlaga Mateja Zorn, vodja projektov s področja kulture. »Vaš projekt je zelo dragocen, ključno za spoznavanje skupnega prostora je ravno sodelovanje mladih,« podčrtuje župan Arčon. Katja Munih Otroško petje na prazniku frtalje v Rupi bumbaca Tipična zeliščna frtalja je bila protagonist praznika, ki ga je včeraj priredilo prosvetno društvo Rupa-Peč. Prirediteljem je uvodoma pona-gajalo slabo vreme, saj je začetek praznika zmotil dež, k sreči pa je zatem nehalo deževati. Kulturni pro- gram so s svojo svežino oblikovali otroci in je bil pevsko naravnan. Zapela sta otroška pevska zbora prosvetnih društev F.B. Sedej iz Števerjana in Sabo-tin iz Štmavra. Ob zaključku pevskih nastopov je bilo na vrsti volilno soočenje med županskima kandidatoma na majskih občinskih volitvah v sovo-denjski občini. Na vprašanja časni-karke Erike Jazbar sta odgovarjala Alenka Florenin (Občinska enotnost) in Julijan Čavdek (Slovenska skupnost). O volilnem soočenju bomo podrobneje poročali jutri. gorica - Nov podvig dekliške vokalne skupine 10 let Bodečenežne ustvarjalnosti kronale z izidom zgoščenke Čas Zbor Bodeča Neža med enim izmed svojih nastopov »Čas« je pomenljiv naslov nove, že tretje zgoščenke dekliške vokalne skupine Bodeča Neža z Vrha, ki praznuje desetletnico svojega delovanja. Ta čas, v katerem se je vneto posvetila pevski dejavnosti, je skupina izkoristila na najboljši način, in sicer za izpopolnjevanje, pripravo na koncerte in tekmovanja, vsesplošno kulturno rast ter spoznavanje mednarodnega zborovskega prizorišča, na katerem so se dekleta izkazala in uveljavila. Skupini so letos podelili posebno nagrado ob dnevu kulture za izjemne umetniške dosežke, priznanje za številne lovorike, a tudi za reprezentančno vlogo, ki jo je skupina pridobila s kakovostnim in motiviranim delom. Pevke, zborovodkinja Mateja Černic in gostujoči zborovodja Mirko Ferlan bodo drevi praznovali izid cd-ja z dogodkom v ožjem krogu, ki spada v sklop prireditev ob desetletnici delovanja in projekt »10 let Bodečenežne ustvarjalnosti«. Zaradi posebne oblike glasbenega večera, ki bo potekal v zgodovinskih prostorih palače Attems Petzenstein, je vstop možen samo z vabilom. Kot je veljalo tudi za izid prejšnjega cd-ja, se bo krstna predstavitev odvijala tako rekoč v »družinskem« okviru, članice zbora pa že napovedujejo prve koncertne dogodke v znamenju nove zgoščenke, ki bodo zaradi večjega števila razpoložljivih sedežev dostopni širšemu občinstvu. Vokalna skupina Bodeča Neža bo nastopila 9. maja na zborovskem srečanju v Kulturnem domu v Šempasu, kjer bo delila koncertni večer s komornim zborom Krog iz Ljubljane, 16. maja pa bo imela celovečerni koncert v cerkvi sv. Janeza Krstnika v Štivanu v okviru evropskega kulturnega projekta Kras@event@Carso. Letni koncert in glavni dogodek ob praznovanju desetletnice pa bo jeseni v dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. Cd »Čas« z antologijo posvetnih in nabožnih skladb v širokem časovnem in geografskem razponu pa bo na voljo tudi na spletni strani skupine, kjer bo v kratkem aktiven link za naročanje. (rop) ajdovščina - Umrl priznani grafik in likovnik Slovo Bogdana Borčica V Pilonovi galeriji je ravnokar na ogled razstava njegovih najnovejših slikarskih del Srečanje z umetnikom Bogdanom Borčičem, ki so ga v Pilonovi galeriji Ajdovščina načrtovali v mesecu maju, je nepričakovano prekinil njegov odhod; Borčič je umrl v četrtek. Razstava njegovih najnovejših slikarskih del v prostorih galerije, ki jo je pripravila Irene Mislej in pri katere izvedbi je s svojega doma in ateljeja v Slovenj Gradcu sodeloval tudi umetnik sam, bo tako ostala v poklon velikemu slovenskemu slikarju in grafiku na ogled do 18. maja. Slikar, rojen v Ljubljani leta 1926, je otroštvo preživljal pri sorodnikih v Komiži na Visu. Med drugo svetovno vojno so ga Nemci deportirali v Dachau. Borčič je slikarstvo študiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Diplomiral je leta 1950, Bogdan Borčič študij pa nadaljeval na specialki za slikarstvo pri profesorju Gabrijelu Stu-pici. Izpopolnjeval se je na študijskih potovanjih v Amsterdamu in Parizu, kjer je leta 1958/59 tri mesece delal v ateljeju grafika Friedlaen-derja. Na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je poučeval od leta 1969 naprej, od leta 1976 kot redni profesor za grafiko. Na povabilo likovne akademije v belgijskem Monsu je leta 1979 tam en mesec predaval o grafiki. Njegova dela v svojih zbirkah hranijo mnogi svetovni muzeji, med drugim tu- di dunajska Albertina. V Galeriji Božidar Ja-kac v Kostanjevici na Krki je urejen poseben Grafični kabinet Bogdana Borčiča z več kot 1000 grafikami, z njegovimi znamenitimi motivi školjk in serijami različnih klasičnih tehnik. Večjo zbirko slik hranijo v galeriji v Slovenj Gradcu. Nagrado Prešernovega sklada je umetnik prejel leta 1965 za slikarske stvaritve, razstavljene v letu 1964, Prešernovo nagrado pa leta 2005 za življenjsko delo. Od leta 1980 do smrti je živel in ustvarjal v Slovenj Gradcu. V poznem obdobju se je ukvarjal z žarečimi slikami z velikimi barvnimi ploskvami in dodanimi elementi. Serijo slik je posvetil tudi taborišču Dachau. Zadnjo serijo slik, ki je razstavljena v Ajdovščini, je zaznamoval s kadilsko pipo. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 26. aprila 2014 15 CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, Ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), Ul. IX Giu-gno 36, tel. 0481-410340. A Gledališče »UN CASTELLO DI... MUSICAL & RI-SATE« v Kulturnem domu v Gorici: 10. maja, ob 20.30 »Donne di ve-nerdi«, nastopa skupina Nautilus Cantiere Teatrale iz Vicenze; pred-prodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/a v Gorici (tel. 0481-30212). KOMIGO 2014 v Kulturnem domu v Gorici: 5. maja ob 20.30 v slovenščini »Sljehrnik« (Iztok Mlakar); 9. maja »Quando le donne erano di sinistra«, kolektiv Terzo Teatro iz Gorice; 27. maja ob 20.30 v Slovenskem narodnem gledališču v Novi Gorici v italijanščini »Omaggio a Fo - Jannac-ci - Gaber. Per ora rimando il suici-dio«, igra Marina De Juli; 5. junija v slovenščini ob 20.30 »Radio-aktivni live 2!«; informacije in predprodaja vstopnic v Kulturnem domu v Gorici (tel. 0481-33288; info@kulturni-dom.it). V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 8. maja, ob 17.00 »Zajtrk« (Simona Hamer, Ajda Valcl). 9. maja, ob 10.00 in 18.00 »Ro-kovnjači« (Miha Nemec, Nejc Valen-ti, Niet); ob 20.00 »Hamlet« (William Shakespeare); informacije na blagaj-na.sng@siol.net in po tel. 0038653352247. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.30 -20.30 »The Amazing Spider-Man 2: Il potere di Electro«. Dvorana 2: 16.15 - 18.10 »Rio 2 - Mis-sione Amazzonia«; 20.10 - 22.10 »Gigolo per caso«. Dvorana 3: 15.15 - 17.00 - 19.50 »La sedia della felicita«; 21.40 »Grand Budapest Hotel«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.30 -20.30 »The Amazing Spider-Man 2: Il potere di Electro«. Dvorana 2: 19.15 »Transcendence«; 16.30 - 21.30 »The Amazing Spider-Man 2: Il potere di Electro« (digital 3D). Dvorana 3: 15.00 - 17.00 »Rio 2 - Mis-sione Amazzonia«; 20.00 - 22.10 »Grand Budapest Hotel«. Dvorana 4: 16.00 »Rio 2 - Missione Amazzonia«; 18.00 - 19.50 »Gigolo per caso«; 21.30 »Noah«. Dvorana 5: 15.15 - 17.15 - 20.10 -22.10 »La sedia della felicita«. Fl Razstave V DVORCU CORONINI V ŠEMPETRU je na ogled stalna razstava o šempe-trski rodbini Coronini von Cron-berg; vsak delavnik 8.00-16.00 oz. po dogovoru (tel. 003865-3351000). RAZSTAVO »NAD GORICO PO PRAVICO« ob 300-letnici velikega tolminskega punta je na ogled v Kulturnem domu v Gorici od ponedeljka do petka 9.00-13.00, 15.00-18.00 in med prireditvami. V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici je razstava dokumentarnega značaja s posebnim poudarkom na življenjskih razmerah izpred treh stoletij z naslovom »Tolminska v času velikega punta«, na ogled ob prireditvah ali po domeni; več po tel. 0481-531445, 0418-534549 ali na kcl.bratuz@libero.it. V BIVŠI KONJUŠNICI PALAČE CORONINI na Drevoredu 20. septembra v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Uno Stato in uniforme« v organizaciji Fundacije Palače Coronini Cron-berg in zgodovinsko raziskovalne skupine Isonzo; do 26. oktobra od srede do nedelje 10.00-13.00, 15.00-18.00. V BIVŠI KONJUŠNICI PALAČE CORONINI na Drevoredu 20. septembra v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Uno Stato in uniforme« v organizaciji Fundacije Palače Coronini Cronberg in zgodovinsko raziskovalne skupine Isonzo; do danes, 26. oktobra 10.00-13.00, 15.00-18.00. V GALERIJI MARIO DI IORIO v državni knjižnici v Ul. Mameli v Gorici je na ogled razstava France Morandi z naslovom »Solitudini«; do danes, 26. aprila, 10.30-13.30. V GALERIJI STUDIOFAGANEL na Drevoredu 24. maja 15/c v Gorici je na ogled fotoinštalacija Roberta Ku-sterleta z naslovom »La sacra Tova-glia«; do danes, 26. aprila, več na www.studiofaganel.com. V GALERIJI LA BOTTEGA v Ul. Nizza 4 v Gorici je na ogled slikarska razstava Roberta Da Lozza; do 30. aprila od torka do sobote 10.30-12.00, 16.30-19.00. KD ANDREJ PAGLAVEC iz Podgore in lokalna sekcija VZPI-ANPI vabita na ogled razstave o delovanju podgorske sekcije VZPI-ANPI v prostorih društva; do 1. maja, vsak dan 16.00-19.00. NA KMETIJI ALEŠ KOMJANC na Jazbinah 35 v Števerjanu bo 1. maja, ob 10.30 odprtje razstave »Po sledeh Karla Broscha avstrijskega telefonista v službi Cesarja 1914-1918«. V LOKALU CICHETTERIA AI GIARDI-NI v Ulici Petrarca v Gorici v organizaciji fotografskega krožka BFI bo na ogled fotografska razstava »London Calling« Daniela Faganela; do 4. maja; več po tel. 329-1159290 (Tullio Ma-rega). V PALAČI ATTEMS na Trgu De Amicis 2 v Gorici je na ogled razstava Dina Facchinettija »L'urlo del barco«, obogatena s tremi deli na temo razpela; do 4. maja od torka do nedelje 10.0017.00; več na www.provincia.gorizia.it. V KAVARNI CARDUCCI v Ul. Duca d'Aosta 83 v Tržiču bo danes, 26. aprila, ob 18.30 odprtje razstave Marise Ferluga z naslovom »Sensazioni mu-sive«; na ogled bo do 8. maja 7.0021.00, zaprto ob ponedeljkih. V LOKALU HIC CAFFE' v Ul. don Bosco 165 v Gorici je na ogled razstava Renza Perca z naslovom »Il cuore e il pennello«; do 18. maja od ponedeljka do sobote 7.30-13.30, 15.30-21.00, ob nedeljah 8.00-13.00; vstop prost, informacije na hiccaffe@libero.it. ROBERTO KUSTERLE »I segni della metembiosi«: razstava v galeriji Spaz-zapan v Ul. Ciotti 51 v Gradišču je na ogled ob torkih, sobotah in nedeljah 10.00-19.00, ob sredah, četrtkih in petkih 15.00-19.00, več na www.gal-leriaspazzapan.it). V Muzeju teritorija v palači Locatelli v Krminu je na ogled ob četrtkih in petkih 16.0020.00, ob sobotah in nedeljah 10.3012-30, 16.00-20.00. Obe razstavi bosta na ogled do 1. junija. H Šolske vesti POKRAJINSKE LESTVICE UČNEGA OSEBJA - POKRAJINSKI URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je bil 16. aprila 2014 na spletni strani www.scuola.fvg.it (Scuole in lingua slovena - natečaji in lestvice) objavljen odlok o posodobitvi pokrajinskih lestvic (graduatorie a esaurimento) za slovensko učno osebje. Posodobitev zadeva le osebje, ki je v omenjene lestvice že vključeno. Vlogo morajo preko spleta (www.istruzione.it - ISTAN-ZE ON LINE) predstaviti vsi, tudi tisti, ki so le pogojno vpisani, in sicer do 10. maja ob 14.00. Podrobnejše informacije na že navedeni spletni strani Urada za slovenske šole. VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI obvešča, da je v teku posodobitev pokrajinskih lestvic za triletje 20142017. Učno osebje naj nujno potrdi ali posodobi svoj vpis na pokrajinskih lestvicah (»graduatorie a esaurimen-to«), sicer bodo zainteresirani z njih nepreklicno izbrisani. Procedura poteka telematsko, zato zamude ne bodo upoštevane. Čeprav posodobitev (potrditev) lastnega položaja v pokrajinskih lestvicah zapade 10. maja, naj zainteresirani to uredijo čimprej, saj lahko pride zadnji trenutek do zapletov, ki jih ni mogoče hitro rešiti. Učno osebje, ki ni še akreditirano na »ISTANZE ON LINE«, naj to stori nemudoma preko šolskega tajništva. M Izleti SPDG priredi v nedeljo, 27. aprila, izlet v Tersko dolino z ogledom jame v Zavarhu (Grotte di Villanova) in etnološke zbirke v Bardu. Ogled jame (turistični del) traja približno poldrugo uro; informacije in prijave po tel. 0481-882079 v opoldanskem času (Vlado). Prevoz z lastnimi sredstvi, ob zadostnem številu prijav prevoz z minibusom. ALPE ADRIA TRAIL bo v nedeljo, 27. aprila. Program pohodniškega dne: 8.00-8.30 odhod iz štartnega mesta v turističnem centru Neblo; 9.30-9.45 Fojana, pokušina medu in suhega sadja; 10.15-10.30 Grad Dobrovo, kulturni program; 10.30-12.00 Vinska klet Goriška Brda, voden ogled kleti z degustacijo vin in lokalnih kulinaričnih dobrot ter kulturnim programom; 13.00 Imenje, kulturni program, kulinarična pogostitev z oljčnim oljem; 14.00 Razgledni stolp Gonjače, trojezični kulturni program in možnost obiska Šmartnega, kjer poteka tradicionalna prireditev Brda in Vino. Udeležba je brezplačna; za prijave in informacije na www.brda.si, tic@obcina-brda.si, www.alpe-adria-trail.si in po tel. 00386-53959594. KRUT obvešča člane, da se lahko že prijavijo za skupinsko bivanje z možnostjo prilagojenega paketa za zdravje ali dobro počutje v Šmarjeških Toplicah od 15. do 24. junija, v goriškem uradu, Korzo Verdi 51/int., tel. 0481-530927, krut.go@tiscali.it, ob torkih od 9. do 12. ure ali na sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. KD BRIŠKI GRIČ prireja 1. maja tradicionalni pohod, ki bo potekal po krajih znanih iz prve svetovne vojne. Start bo ob 6. uri z Bukovja, kamor se bodo udeleženci vrnili okrog 17. ure. Zaželena je prijava; informacije po tel. 0481-884226 (Silvan). KRUT obvešča člane, da se zaključuje vpisovanje za skupinsko bivanje v Ta-laso Strunjan od 11. do 21. maja z individualno prilagojenim paketom za zdravje oziroma dobro počutje. Podrobnejše informacije in prijave v goriškem uradu, Korzo Verdi 51/int., tel. 0481-530927, krut.go@tiscali.it, ob torkih od 9. do 12. ure ali na sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. □ Obvestila KNJIŽNICA PILONOVE GALERIJE v Ajdovščini je odprta in ponuja javnosti dostop do svoje zbirke katalogov, zgibank, knjig, časopisov in revij. Knjižnično gradivo, ki presega 6000 enot, izhaja že iz predzgodovine same galerije, torej iz zapuščine Vena Pilona, in ga sestavljajo publikacije iz časa med obema vojnama ter obdobja po drugi svetovni vojni. Knjige so na izposojo od ponedeljka do petka med 8. in 12. uro, izven urnika pa po predhodni telefonski najavi; več na www.venopilon.com. AŠKD KREMENJAK prireja tekmovanje v najslajši torti in najboljših piškotih ob priliki dvigovanja mlaja v sredo, 30. aprila. Slaščice sprejemajo v večnamenskem centru v Jamljah od 20. do 21. ure. Vsakdo lahko prinese le eno vrsto slaščice. POKRAJINSKA MEDIATEKA UGO CASI RAG HI v Ul. Bombi v Gorici obvešča, da bo zaprta do 27. aprila in 2. maja; informacije po tel. 0481-534604 ali na info@mediateca.go.it. V NARAVNEM REZERVATU CENTRA GRADINA v Doberdobu bo 27. aprila od 10. ure dalje potekal laboratorij za otroke od 6. leta starosti na temo obnovljivih energetskih virov; obvezna prijava po tel. 333-4056800. ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA sporoča vsem, ki so se prijavili na natečaj za slovensko peto mašo ob 40. letnici ustanovitve Združenja, da iz organizacijskih razlogov bo strokovna komisija določila dobitnika nagrade in eventuelnih posebnih priznanj najkasneje do 30. aprila. Rezultate bo komisija odposlala avtorjem do vključno 15. maja. Sodelujočim se organizatorji zahvaljujejo za poslano delo in se obenem oproš-čajo za zamudo. FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE je objavila razpis za financiranje dejavnosti v letošnjem letu. Obrazce (na spletni strani www.fondazionecari-go.it) je mogoče izpolniti in odposlati edino preko spleta najkasneje do 30. aprila, nato pa morajo prosilci do 12. maja oddati v uradih Fundacije ali poslati preko pošte izpolnjene in podpisane obrazce. Vsak prosilec lahko vloži samo eno prošnjo za leto 2014, šole in vzgojne ustanove pa dve prošnji; informacije v uradu Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ulici (Ul. Car-ducci) 2 v Gorici (od ponedeljka do petka med 8.15 in 13.15, tel. 0481-537111). UPOKOJENCI CISL za Gorico, Moš, Števerjan in Sovodnje prirejajo praznik včlanjevanja v gostilni Korsič v Števerjanu v soboto, 17. maja; informacije in vpisovanje na sedežu v Ul. Manzoni 5 v Gorici ali po tel. 0481533321 od ponedeljka do petka. Prireditve RUSKI NARODNI ANSAMBEL KA-LINKA bo nastopil v Kulturnem domu v Gorici v četrtek, 8. maja, ob 20.30. Pri blagajni Kulturnega doma (Ul. Brass 20, tel. 0481-33288; in-fo@kulturnidom.it) poteka predpro-daja vstopnic. TRŽNICA NA PLACUTI v Gorici: vsako prvo nedeljo v mesecu med 9.00 in 12.30 bo solidarnostna tržnica »Il laboratorio a cielo Aperto« v organizaciji združenja Tutti insieme. V OKVIRU PROJEKTA »DOLCE-MEN-TE« potekajo brezplačna srečanja v prostorih dnevnega centra v parku Ba-saglia v Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici: vsak torek med 17. in 18. uro srečanja s sprostilnimi tehnikami z zdravnikom Flaviom Komaulijem; vsak četrtek med 16.30 in 18. uro yoga s Flo-ridio Santoro in med 18. in 19. uro bo Annamaria Zin vodila telesne vaje chi kunga z bambusovimi palicami; vsak petek med 18. uro in 19.30 meditacij-ska srečanja s Sereno Ferletti. BRDA IN VINO: tradicionalna vinska prireditev bo potekala danes, 26. aprila, od 12. do 20. ure v Šmartnem; organizirane so vodene degustacije briških vinarjev z obeh strani meje, stokovna predavanja o vinski tematiki, kulinari-ki, oljčnemu olju, delavnice in odlična gastronomska ponudba. Več na www.brda.si ali na tic@obcina-brda.si. MESTNA OBČINA NOVA GORICA in Kulturno prosvetno društvo Lipa Šempas vabita danes, 26. aprila 2014, ob 20. uri v Kulturnem domu v Šem-pasu na 8. tradicionalno srečanje slovenskih kulturnih društev iz zamejstva v počastitev dneva upora proti okupatorju z naslovom »Domovina je ljubezen«. V CENTRU MARE PENSANTE v parku Basaglia (Ul. Vittorio Veneto 174) v Gorici bo v sklopu niza »Linea di Sconfine« v ponedeljek, 28. aprila, med 16.30 in 18. uro srečanje na temo koncentracije skozi gibanja metode Feldenkrais, vodi Laura Cavalli. V KNJIGARNI UBIK RINASCITA na Drevoredu San Marco v Tržiču bo v ponedeljek, 28. aprila, ob 17.30 Lau- ra Pariani predstavila svojo knjigo »Nostra Signora degli scorpioni«. Z avtorico se bosta pogovarjala Ga-briella Musetti in Pierluigi Pintar. »CAFFE1 INFORMATICI« v sklopu projekta W.W.W. 2.0 - Women Wide Web« - informalna brezplačna srečanja za boljšo uporabo digitalnih sredstev ob kavi in slaščici: v baru Settimini na Oširku Garibaldi 34 v Pieri-su 29. aprila med 9.30 in 10.30 na temo digitalne fotografije (2. del); v lokalu Maritani - Dolce vita v Ul. Savoia 6 v Štarancanu 8. maja med 18. in 19. uro na temo glasbe in iger na spletu; v lokalu Maritani - Caffè Carducci v Ul. Duca DAosta 83 v Tržiču 13. maja med 9.30 in 10.30 o družbenih omrežjih; v organizaciji občin Šta-rancan, Tržič in Škocjan, več na www.webdonnafvg.it. GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA vabi na muzejski torkov večer posvečen dnevu upora proti okupatorju v gradu Kromberk v torek, 29. aprila, ob 20. uri. Predstavitev knjige »Padle maske« prof. Zdenka Roterja bo vodila mag. Darinka Kozinc. ASTRONOMSKI OBSERVATORIJ V FARI (Strada Colombara 11) obvešča, da v četrtek, 1. maja, od 21. ure dalje bo observatorij odprt publiki z možnostjo vodenih ogledov z uporabo teleskopov. V četrtek, 29. maja, ob 21. uri bo predavanje Pierluigija Monaca z naslovom »L'origine dell'universo e la nascita delle galassie«; več na www.ccaf.it,info@ccaf.it, tel. 0481888540; vstop prost. V CENTRU MARE PENSANTE v parku Basaglia (Ul. Vittorio Veneto 174) v Gorici: v ponedeljek, 5. maja, od 18. ure dalje bo delavnica »La danza dei guer-rieri di Psiche«, vodil bo psihiater Marco Bertali. Udeležencem svetujejo, naj se oblečejo udobna oblačila in naj s seboj prinesejo debelejšo podlogo; udeležba je prosta in brezplačna. »IL GIOVEDI' DEL LIBRO 2014« v občinski knjižnici v Ul. Ceriani 10 v Tržiču ob četrtkih ob 18. uri do 12. junija: 8. maja bo Anna Maria Sanguine-ti predstavila esej »Il Litorale Adriatico e gli Asburgo tra storia e cultura«; več na www.bibliotecamonfalcone.it. KULTURNICENTER LOJZE BRATUŽ, Združenje cerkvenih pevskih zborov in Zveza slovenske katoliške prosve-te vabijo na slovesnost podelitve 10. Priznanja Kazimir Humar goriški skupnosti Marijinih sester Čudodelne Svetinje ob 70-letnici prihoda sester v Gorico in 50-letnici Doma Marije Kraljice v petek, 9. maja, ob 19. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Na slovesnosti bodo sodelovali otroški pevski zbor SCGV Emil Ko-mel iz Gorice z zborovodkinjo Da-mijano Čevdek Jug, nagovor bo imela Lojzka Bratuž, utemeljitev priznanja bo prebrala Monica Quaggiato. V CENTRU MARE PENSANTE v parku Basaglia (Ul. Vittorio Veneto 174) potekajo srečanja v sklopu niza »SOS cervello« med 17.30 in 19.30: 27. maja Marco Bertali »Malattie mentali o dolori dell'Anima?«; vstop prost, več na www.sos-cervello.it. DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ v Gorici prireja muzikal »Briljantina-Grease« v petek, 30. maja, ob 19. uri v veliki dvorani Kulturnega doma. 0 Mali oglasi PRODAJAMO v Soški dolini v vasi Morsko obnovljeno samostojno kmečko hišo s parkom 1.200 m2; tel. 347-2448231. Pogrebi DANES V GORICI: 11.30, Armando Palladino (iz splošne bolnišnice) v cerkvi Srca Jezusovega, sledila bo upe-pelitev. DANES V LOČNIKU: 11.30, Marialuisa Grison (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V ŠTARANCANU: 11.30, Sergio Blason (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev. 1 2 Sobota, 26. aprila 2014 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Deveta zaporedna zmaga Rome RIM - Za osvojitev naslova prvaka bo moral Juventus še počakati. V vnaprej igrani tekmi A-lige je namreč Roma sinoči z 2:0 premagala Milan z zadetkom (krasnim) Pjaniča (na slki) v prvem in Gervinha v drugem polčasu. Za Romo je bil to deveti zaporedni prvenstveni uspeh, za vodilnimi Tu-rinčani zdaj spet zaostajajo za pet točk. Juventus bo v ponedeljek igral v Sassuolu. Sinoči je pri Milanu z neborbeno igro spet razočaral Balotelli. Umrl je Tito Vilanova BARCELONA - Umrl je bivši trener nogometašev Barcelone Tito Vilanova. Star je bil 45 let, pred dvema letoma pa so mu zdravniki diagnosticirali raka obušesne slinavke. Vilanovo so v četrtek sprejeli v bolnišnico zaradi črevesnih težav, povezanih z razvojem bolezni. Včeraj so ga operirali, a je po nekaj urah izdihnil. Vilanova je trener Barcelone postal julija 2012 po odhodu Pepa Guardiole. Čeprav je podpisal dvoletno pogodbo, je moral julija 2013 zaradi zdravstvenih težav zapustiti trenerski stolček. jadranje - Tekmovalca JK Čupa končala regato za svetovni pokal v Hyeresu na 27. mestu Hitra, a nezadovoljna Jadralca JK Čupa Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti sta nastop na regati za svetovni pokal v francoskem Hyeresu končala na 27. mestu. Zadnji dan sta v 10. in 11. plovu zasedla 29. in 24. mesto, zaradi česar sta svojo uvrstitev v primerjavi s četrtkom poslabšala za dve mesti. Kljub temu, da sta naša jadralca nastopila v najmočnejši svetovni konkurenci, s svojim nastopom nista bila zadovoljna. »Razočarana sva, z nami pa tudi najin trener, ker po tehničnem znanju in hitrosti v ničemer ne zaostajava za vodilnimi in je bil boj za uvrstitev v zaključno regato za medalje povsem v najinem dometu. Zal pa sva si privoščila preveč osnovnih taktičnih napak, tudi tokrat, skratka, nisva bila dovolj zbrana,« je po včerajšnjem nastopu povedal krmar Simon Sivitz Košuta. Dokaz o tem je tudi potek zadnjih dveh regat, saj sta bila po prvi boji na obeh zadnja, nato pa sta nadoknadila kar veliko število mest, žal pa je bil zaostanek že prevelik, da bi lahko dosegla boljši uvrstitvi in tudi višji končni položaj. Jaš in Simon sta vsekakor dosegla najboljšo uvrstitev med italijanskimi posadkami, od katerih sta se po uvodnih kvalifikacijah v »zlato« skupino uvrstili še dve. Giulio Desiderato in Andrea Tra- ni sta končala na 34. mestu, Francesco Rebaudi in Matteo Ramian pa na zadnjem, 41. Regata v Hyeresu je štela za Italijo tudi kot druga selekcija za nastop na poletnem SP v Santanderju, kjer bodo posamične države »lovile« prvih 12 prepustnic za nastop na olimpijskih igrah 2016 v Riu de Janeiru. V Santanderju bodo nastopile štiri najboljše italijanske posadke, zato je nastop Jaša in Simona na SP praktično zagotovljen. V današnji sklepni regati za medalje bosta s prvega mesta začela olimpijski prvak, Avstralec Mathew Belcher in njegovo flokist William Ryan. Pred Groma Mantisom in Kagialisem imata že skoraj neulovljivo prednost. V finalu najboljših so po vrstnem redu od 3. do 10. mesta še posadke iz Francije, Švedske, Argentine, Španije, ZDA, Hrvaške (Fan-tela in Marinic), Velike Britanije in Nemčije hokej na ledu Slovenija le z zmago spet med elitno SEUL - Slovensko hokejsko reprezentanco danes ob 9. uri čaka še zadnje dejanje svetovnega prvenstva divizije I (skupina A) v Južni Koreji. Tekma s severnimi sosedi je zelo pomembna, saj bo za biti ali ne biti. Slovenci si bodo namreč le z zmago zagotovili napredovanje v elitno skupino. Strategi slovenske igre zelo dobro poznajo Avstrijce ter so pripravljeni streti še poslednji oreh na poti do tako želene elite svetovnega reprezentančnega hokeja. Slovenija je, sicer ob drugačni sestavi, na zimskih olimpijskih igrah v Sočiju prepričljivo premagala Avstrijo. Selektor slovenske ekipe Matjaž Kopitar je s pokazanim po štirih tekmah zelo zadovoljen, po uvodnem nesrečnem porazu z Japonci so slovenski hokejisti nanizali tri zmage proti Južni Koreji, Madžarski in Ukrajini. bavisela 2014 Znana prva imena boljših maratoncev TRST - Organizatorji letošnje Bavise-le so objavili prva imena vrhunskih tekačev, ki bodo v nedeljo, 4. maja, poleg Italijanov Štefana Scainija in Anno Incerti, nastopili na maratonu med Gradiščem in Trstom. Tako bo na 42 km tekmoval tudi lanski zmagovalec tu-nizijskega maratona, francoski državljan Lar-bi Es-Sraidi z osebnim rekordom 2.10:08, druga imena so zaenkrat Maročan NasefAhmed (2.10:59) in mladi Kenijec Chepkwik Alex Saekwo (2.14:30), med ženskami pa italijanska prvakinja 2009 Laura Giordano (2.35:36). EVROLIGA - Polfinalna para zaključnega turnirja košarkarske evrolige sta Barcelona - Real Madrid in Maccabi - CSKA Moskva. Real in CSKA sta odločilni zmagi zabeležila na petih tekmah. Real Madrid je pred domačimi gledalci premagal branilce naslova Olympiacos s 83:69, CSKA pa je bil v Moskvi boljši od Panathinaikosa s 74:44. LIGA ABA -Jutrišnja finalista sta zagrebški Cibo-na in Cedevita. Cedevita je sinoči premagala branilce naslova, Partizan, z 81:79. EURO 2020 - Švica se je s stadionom St. Jakob Park v Baslu umaknila iz boja za obračune Eura 2020, ki bo v 13 državah po Evropi. Že pred tem so se Euru 2020 odpovedali tudi Praga in poljski mesti Varšava ter Chorzow. SKOKI - 36-letni Finec Janne Ahonen namerava vztrajati v karavani smučarskih skakalcev vsaj do SP leta 2017, če ne vse do OI 2018 v Pjeongčangu. NBA - Košarkarji Memphisa so v končnici povedli z 2:1 v zmagah, potem ko so doma po podaljšku premagali Oklahoma City z 98:95. Slovenec Beno Udrih je v 14 minutah za zmagovalce dosegel 12 točk. Ekipi igrata na štiri zmage. SMRT - V 84. letu starosti je umrl Stanko Lorger, prvi slovenski nosilec odličja z atletskega evropskega prvenstva (3. mesto leta 1958 v Stockholmu) in peti z olimpijskih iger v Rimu leta 1960 v teku na 110 m ovire. zsšd - Na srečanjih v Ljubljani O težkih razmerah, a tudi o marketingu Sodelavci kabineta novega ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Go-razda Zmavca so na sedežu ministrstva sprejeli skupno delegacijo ZSŠDI in SŠZ, ki sta jo vodila oba predsednika Ivan Pe-terlin in Marijan Velik. Delovne seje sta se udeležila tudi operativna tajnika Martin Maver (ZSŠDI) in Marko Loibnegger (SŠZ), piše v tiskovnem sporčilu Združenja slovenskih športnih društev v Italiji. Oba predsednika sta zelo izčrpno predstavila delovanje obeh krovnih športnih organizacij in se v podrobnostih dotaknila tudi posameznih specifik njihovih včlanjenih društev. Kabinet sta seznanila tudi z dokaj težkimi finančnimi pogoji, pod katerimi - predvsem v tej težki gospodarski krizi - delujejo slovenska športna društva v zamejstvu. Izpostavila pa sta odlično sodelovanje med zamejskimi športnimi organizacijami iz Italije, Avstrije in Porabja ter Uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu, kjer so venomer naleteli na dokaj izostren posluh. Skupaj s svetovalcem ministra Zmavca, Dejanom Podgorškom in njegovim svetovalcem Matijo Brodnjakom, so predstavniki ZSŠDI in SŠZ izdelali dokaj podroben delovni program, ki bo še nadgrajeval bodoče sodelovanje med Uradom vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu in zamejskimi krovnimi športnimi organizacijami. Delegacija ZSŠDI, ki jo je vodil predsednik Ivan Peterlin in v kateri sta bila še član izvršnega odbora Edvin Carli in operativna tajnica Ksenja Slavec, se je sestala tudi z generalnim sekretarjem OKS Tonetom Jagodicem ter poslovnim direktorjem in direktorjem marketinga pri OKS gospodoma Damjanom Pintarjem in Jožkom Križanom. Beseda je tekla o športnem marketingu, o pravilni nastavitvi tovrstnih programov ter o znanju, ki ga je treba imeti zato, da si lahko na tovrstnem tržišču uspešen. Dogovorili so se, da se bo lahko predstavništvo ZSŠDI udeležilo tovrstnega posveta, ki ga prireja OKS v mesecu maju v Ljubljani in pa možnost, da bi bilo ZSŠDI kot partner OKS soudeleženo pri evropskih športnih projektih, je še zapisano v sporočilu ZSŠDI KOŠARKA - Promocijska liga, sinoči: Polisportiva Isontina - Dom Gorica 75:70 (27:16, 31:32, 51:44) □ Obvestila AŠD BREG vabi na redni občni zbor, ki bo v prvem sklicanju v sredo, 30. aprila ob 20.00 uri in v drugem sklicanju v četrtek, 22. maja ob 21.00 uri v društvenih prostorih občinskega športnega centra Silvana Klabjana. primorski_sport face book 4 smerokaz - Danes v tržaški športni palači Košarkarice SGT začenjajo finale za preboj v najvišjo italijansko ligo Na Bledu začetek veslaške sezone - Pred TV kolesarska klasika - Motociklisti jutri za VN Argentine PEŠ NA TEKMO - »SGT CALLIGARIS - TORINO« Korak od nebes. Tržaške košarkarice SGT Calligarisa bodo danes ob 20.30 poskušale postaviti temelje za senzacionalno napredovanje v žensko A1-ligo. V tržaški športni palači Pala-Rubini, potem ko so v polfinalu izločile višjepostavljeno Genovo - Tržačanke so bile v rednem delu tretje, Genovčanke druge - bodo v finalu končnice za napredovanje gostile Pi-ramis Torino, ki se je v finale za napredovanje uvrstil kljub četrtemu mestu v rednem delu sezone (v polfinalu je prekosil Geas iz Sesta San Giovannija). Prav zaradi tega bodo v finalu imele varovanke trenrja Nevia Giulianija v slučaju tretje odločilne tekme (igra se na dve zmagi) celo prednost domačega igrišča. Dvoboj presenečenj torej, ki naj bi v tržaško športno palačo privabil številno občinstvo, tudi zato ker bo prav na željo predsednika društva SGT Federica Pastorja vstop prost. Trener Giuliani računa na običajno zelo dobro obrambo, ki je SGT-ju omogočila preboj v finale. Tržačanke nimajo izrazitih strelk, a lahko računajo na homogeno ekipo. Povratna tekma bo v Turinu v sredo, 30. aprila (ob 21. uri), morebitna tretja tekma znova v Trstu v soboto, 3. maja ob 20.30. NA IZLET - »PRVOMAJSKA REGATA« Na blejskem jezeru bo danes in jutri na sporedu tradicionalna Prvomajska regata. Velik dogodek v organizaciji Veslaškega kluba Bled in Veslaške zveze Slovenije bo letos dosegel mejo 55. izvedbe, ki ob jezero privabi veliko športnih navdušencev. Današnji program je namenjen malim disciplinam s tekmovanjem v enojcu in dvojcu, medtem ko bo jutrišnji program osredotočen na za to regato tradicionalne kategorije (zlasti četverci). Jutri bo nekaj tekmovanj tudi v mlajših kategorijah. V jutranjih urah (od 10. do 12. ure) so na sporedu predtekmovanja, v popoldanskih (med 15. in 18. uro) pa finalna tekmovanja. Alternativa 1: Zadnja priložnost. Danes v Kopru bodo domači nogometaši imeli na voljo najbrž zadnjo priložnost, da se znova vključijo v boj za naslov. V goste prihaja Mari- bor, ki je v zadnjih tednih nekoliko pritisnil na plin, a »kanarčki« se ne bodo zlahka predali. Sicer se je zaostanek nekoliko povečal, tako da se je Maribor oddaljil na pet točk razdalje, vendar na Bonifiki želi Koper izkoristiti prednost domačega igrišča in favoriziranim Mariborčanom znova dihati za ovratnik. Tekma s pričetkom ob 20.05 bo tudi v neposrednem prenosu po Tv Slo 2. NA KAVČU - »100. LIEGE-BASTOGNE LIEGE« Le štiri dni po Valonski puščici se bodo najboljši kolesarji potili po Ardenih še jutri, ko se bo zaključil triptih enodnevnih dirk s prestižno Liege-Bastogne-Liege. Letošnja dirka bo imela poseben značaj, saj gre za stoto izvedbo, tako da se bo zmagovalec gotovo vpisal v anale te klasične kolesarske dirke. Po res trdih 263 kilometrih se bo Liege-Bastogne-Liege letos zaključila v Ansu, kjer naj bi se okrog 16.30 predstavila manjša skupina kolesarjev. Zmagal bo sevda tisti, ki bo po številnih kratkih vzponih ohranil še največ moči. Naj bo to Gilbert ali Valverde, ki sta zmagala na Amstel Gold Race-u oziroma na Valonski puščici, ali kdo drug. Kot običajno boste dirko lahko spremljali tako po kanalu Eurosport kot po Rai Sport oziroma Rai 3. Alternativa: Svetovno prvenstvo v motociklizmu se je iz Severne preselilo v Južno Ameriko, točneje v Argentino, kjer bo konec tedna v ospredju VN Argentine v kategorijah MotoGP, Moto2 in Moto3 na novem dirkališču Termas de Rio Hondo. Doslej je v prvenstvu imel Marquez očitno premoč, in podoben naj bi bil razplet tudi na tretji veliki nagradi sezone v najelitnejpši kategoriji. Neposredno boste lahko dirke spremljali izključno po satelitski tv Sky s sledečimi urniki: kvalifikacije ob 17.35 Moto 3, ob 19.10 Moto GP, ob 20.05 Moto 2; VN ob 16. uri Moto 3, ob 17.20 Moto 2, ob 19. uri Moto GP. Drugače lahko spremljate izključno posredni prenos kvalifikacij in dirke v kategoriji Moto GP (ob polnoči v soboto kvalifikacije, v nedeljo ob isti uri velika nagrada) po kanalu Cielo. (I.F.) / ŠPORT Sobota, 26. aprila 2014 17 nogomet - Jutri v promocijski ligi Prva odločitev? Vesna v Tavorjani za elitno ligo - Okrnjeni Kras v Repnu - Breg (s številnimi navijači) v Krminu Jutrišnji predzadnji krog (zadnji bo 4. maja) bo pomemben za veliko večino ekip naših društev. Odločilen pa bi lahko bil le za kriško Vesno, ki bo v okviru promocijske lige odšla na gostovanje v Tavorjano pri Čedadu. V kriškem taboru ostajajo trdno priklenjeni z nogami na tleh: na gostovanje se ne bodo odpeljali z avtobusom, ampak kot običajno s kom-biji. Trener Andrea Zanuttig ne bo imel na razpolago poškodovanega Degrassija (zlom roke) in Giannea, ki je zaradi službenih obveznosti odšel v Peru. Nogometaši Vesne so trenirali včeraj in bodo zadnji trening pred jutrišnjim gostovanjem opravili še danes zjutraj. Torreanese (44 točk) je že dosegel obstanek in nima več možnosti za uvrstitev v play-off. Vesna bo napredovala v elitno ligo, če ... 1. premaga Torreanese; 2. igra neodločeno in igrata neodločeno tudi Torviscosa ter Zaule; 3. izgubi in izgubi tudi Torviscosa, Zau-le igra neodločeno ali pa izgubi, Trieste Calcio ne zmaga. Vrstni red: Vesna 59, Torviscosa 55, Zaule 54, Trieste Calcio 53. Kje bo igrala Vesna? Torreana di Cividale ali Torreana di Martignacco. V slovenščini ni dileme. Vesna bo jutri igrala v vasi Tavorjana pri Čedadu. V italijanščini je to Torreano di Cividale, ne pa Torreano di Martignacco. V naši skupini na facebooku Primorski_sport smo objavili zemljevid, da se kriški navijači ne bodo izgubili. Domači šport Danes Sobota, 26. aprila 2014 KOŠARKA DEŽELNA C-LIGA - 18.30 v Trstu, 1. maj: Bor Radenska - Don Bosco; 20.30 v Trstu, Don Milani: Servolana - Breg UNDER 14 DEŽELNI - 16.00 v Trstu, Ul. Veronese: Azzurra - Kontovel ODBOJKA MOŠKA C-LIGA - 20.00 v Sovodnjah: Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje - Volley club; 20.30 v Rojalu del Rojale: Reana - Olympia ŽENSKA C-LIGA - 18.00 v Repnu: Zalet - Millenium 1. MOŠKA DIVIZIJA - 19.00 v Štandrežu: Val - Naš prapor 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 20.30 v Repnu: Zalet Kmečka banka - CUS Trieste Jutri Nedelja, 27. aprila 2014 NOGOMET ELITNA LIGA - 16.00 v Repnu: Kras Repen -Rivignano PROMOCIJSKA LIGA - 16.00 v Tavorjani: Torreanese - Vesna; 16.00 v Standrežu: Juventina - Sevegliano 1. AMATERSKA LIGA - 16.00 v Krminu: Cormonese - Breg; 16.00 v Trebčah: Primorec - Muglia; 16.00 v Trstu, igrišče Ferrini: Ponziana - Sovodnje 2. AMATERSKA LIGA - 16.00 v Bazovici: Zarja -Montebello Don Bosco 3. AMATERSKA LIGA - 16.00 na Proseku: Primorje - Fiumicello; 16.00 v Doberdobu: Mladost -Lucinico; 16.00 pri Sv. Ivanu v Trstu, Ul. Sanzio: Cgs - Gaja DEŽELNI NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Manzanu: Manzanese - Kras Repen NARASČAJNIKI - 10.30 v Buttriu: Buttrio - Juventina NAJMLAJŠI - 10.30 na Proseku: Kras - Sistiana; 10.30 v Gorici: Audax - Sovodnje KOŠARKA UNDER 14 DEŽELNI - 11.00 v Dolini: Breg -Libertas TS ODBOJKA MOŠKA B2-LIGA - 17.30 v Padovi: Mestrino - Sloga Tabor Televita 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 18.00 v Trstu, Ul. Forlanini: Killjoy - Kontovel UNDER 18 ŽENSKE - 18.00 v Trstu, 1. maj: Zalet Barich - Villesse UNDER 17 MOŠKI - 17.00 v Trstu, Visintini: Altura - Olympia TENIS MOŠKA C-LIGA - 9.00 v Gradežu: TC Grado - Gaja V elitni ligi bo Kras v Repnu (prvič pod taktirko Arčaba-Gulič) gostil Rivigna-no, ki si bo v zadnjih dveh krogih skušal izboriti najboljši izhodiščni položaj za igranje play-outa. Kras (odsotni bodo Žlogar, Giordano, Carli in Kneževič, ki je sicer začel trenirati, toda bo na razpolago šele za morebitni play-off) mora zmagati in seveda upati v spodrsljaj vodilne Fontanafredde na gostovanju v Chionsu. Rdeče-beli morajo paziti tudi na tretjeuvrščeni San Daniele (jutri proti Cjarlinsu), ki ima sicer 12 točk zaostanka. Če bo San Danieleju uspelo zmanjšati zaostanek na manj kot deset točk zaostanka, bo moral Kras pred državnim play-offom igrati še deželnega. V promocijski ligi bo Juventina v Štan-drežu gostila Sevegliano. Rdeče-beli potrebujejo še dve točki za uvrstitev v končnico. V 1. AL bo napeto v Krminu, kjer bo Cormonese gostil Breg. Obe ekipi sta s 57 točkami prvi na lestvici. »V Krmin bomo odšli sproščeni. Trenirali smo dobro in imamo na razpolago vse igralce. Cormonese je odlična ekipa. Mi bomo dali vse od sebe,« je dejal načelnik nogometne sekcije Brega Giuliano Prašelj. V Krmin se bodo jutri z avtobusom odpeljali tudi nekateri navijači, ki se bodo zbrali v športnem centru Silvana Klabiana ob 11. uri. Tekma še ne bo odločilna, saj tri točke prednosti še ne zagotavljajo matematično napredovanje v višjo ligo. Breg bo v zadnjem krogu gostil Ponzia-no, Cormonese pa bo igral v gosteh proti Pierisu. Če se bo redni del prvenstva končal z dvema ekipama na vrhu, bo potrebna dodatna tekma. Pri Ponziani bodo jutri gostovali igralci Sovodenj. »Če bomo zmagali, bomo skoraj rešeni, brez play-outa,« je dejal predsednik Custrin ki pa se zaveda pomembnosti dvoboja. Pri belo-modrih so pod vprašajem nastopi Bernardisa, Paniča in Bajca. V sredo so sovodenjci trenirali na umetni travi v Novi Gorici, »da bi se boljše privadili na umetno podlago igrišča Ferrini v Trstu,« je še dodal Custrin. Primorec ima še kako možnost, da se uvrsti v play-off. Zmagati mora na preostalih dveh tekmah (jutri proti Muglii) in upati na spodrsljaj Isontine. V 2. AL se za končnico prvenstva poteguje Zarja, ki bo jutri gostila Montebello. Paziti mora na Villesse, ki ima tri točke zaostanka. V 3. AL ima Gaja le še teoretične možnosti, da se uvrsti v play-off. Gropajsko-pa-driška ekipa bo namreč v zadnjem krogu prosta. Jutrišnja tekma proti ekipi Cgs je torej zadnja v letošnji sezoni. Play-off pa sta si že zagotovila Primorje, ki bo jutri gostilo Fiumicello, in Mladost, ki bo v Doberdobu igrala proti Lucinicu. (jng) Jutri v živo po našem spletu Jutri boste od 16. ure dalje lahko v živo spremljali rezultate ekip naših društev po naši spletni strani www.primor-ski.eu. DANES V SOVODNJAH - Trofeja narodov, 17.30: Zda - Mehika. V ponedeljek ob 19.00 bo v Sovodnjah še četrtfinale Trofeje Rocco. košarka - C-liga Pomembno za Bor in Breg Po velikonočnem premoru se vrača deželna C-liga. Bor Radenska se bo v današnjem 13. krogu povratnega dela doma na Stadionu 1. maja v Trstu spoprijel v pokrajinskem derbiju z Don Boscom. Srečanje med ekipama, ki imata 16 točk na lestvici in sta konkurenta za obstanek, se bo pričelo ob 18.30, sodnika bosta Occhiuzzi iz Trsta in Zinni iz Ogleja. Salezijanci so na prvi tekmi dobesedno pregazili Oberdanove fante z zgovornim izidom 97:71, tako da se jim bodo naši tokrat v pomembnem dvoboju skušali na vse načine oddolžiti. Gre za moštvo, katerega glavna moč so zunanji igralci Carlin, Schina, Spangaro in Zanini (ex Bor), pod košema pa se kretajo Catenac-ci, Gordini in Tropea. Borov trener bi moral tokrat računati na vse košarkarje, ki so se primerno pripravili na derbi. Breg bo jutri gost Servolane v telovadnici na Judovcu (Altura). »V prvem delu prvenstva smo izgubili. Tekma pa je bila zelo napeta, saj je sodnik izključil dva naša košarkarja,« se spominja predsednik Brega Walter Mocor. Breg bo danes igral brez poškodovanega Alberta Grimaldija. Prihodnji teden bosta v deželni C-ligi na sporedu dva kroga. Bor in Breg bosta igrala že v sredo. Borovci v gosteh v Codroipu (ob 20.30), Breg pa doma v Dolini šele ob 21.30. odbojka - Ta konec tedna Za Slogo Tabor ključno gostovanje Olympia v pričakovanju »dneva D« Rezultati naših ekip v realnem času Za odbojkarje Sloge Tabor Televita bi lahko bilo jutrišnje gostovanje v Mestrinu pri Padovi že odločilno. Pomerili se bodo z nasprotnikom, za katerega je tekma v slogu biti ali ne biti, v primeru zmage (tudi »le« s 3:2) pa bi se najbrž od »vročega« 11. mesta, ki še vodi v nižjo ligo oddaljili za odločilnih šest ali celo sedem točk, pod pogojem, da direktni tekmec Casalserugo izgubi proti Cordenonsu. Ta je v zadnjih krogih precej popustil, a je še v boju za uvrstitev v končnico in torej vse prej kot nezainteresi-ran za zmago. Če se bo torej uresničil sanjski scenarij, si bodo slogaši že dva kroga pred koncem še tretjič zapored zagotovili obstanek v državni B2-ligi. To je bil tudi letos njihov začetni cilj, a ne smemo pozabiti, da jim je še pred slabima dvema mesecema zelo slabo kazalo. Jutrišnja tekma bo seveda za slo-gaše vse prej kot lahka, dokazali pa so, da lahko pridejo do točk tudi brez pomoči zdaj poškodovanega kapetana Ambroža Peterlina, prvi treningi po velikonočnem premoru pa so potrdili razmeroma dobro formo. Na prvi tekmi januarja v Repnu je Sloga Tabor proti Mestrinu zmagala s 3:2, ko pa njena forma ni bila najboljša. Tekma je za slogaše tako pomembna, da res ni nevarno, da ne bi na gostovanje odšli v znamenju največje možne zbranosti. V ospredju pozornosti naše odbojkarske javnosti je seveda tudi združena ekipa Olympia v deželni C-ligi, ki je zdaj prvi favorit za napredovanje v B2-ligo. V naslednjih dveh krogih bo gostovala pri ekipah z začelja lestvice, danes na Videmskem proti Reani. Za Goričane pride v poštev samo gladka zmaga. Njihov cilj je, da do (najbrž) odločilnega spopada proti Fincantie-riju 10. maja v Gorici obdržijo štiri točke prednosti. V tem primeru bi napredovali že, če bi proti Fincantieriju osvojili točko (poraz s 3:2), v primeru poraza bi se s Trži-čani pomerili še enkrat na dodatni tekmi. Danes bodo v Reani predvidoma nastopili v popolni postavi. Mladinska ekipa skupnega projekta Soča Zadružna banka Doberdob So- vodnje bo doma igrala proti tržaškemu Volley clubu V boju za končno 2. mesto v ženski C-ligi se bo Zalet v Repnu pomeril z goriškim Millenimum, ki je v zadnjih devetih nastopih doživel kar sedem porazov in padel na sredino lestvice. Zdaj igra z nekoliko oslabljeno postavo, saj so nekatere igralke celo zapustile klub. Za naša dekleta je to priložnost, da v še dolgem prvenstvo (do konca maja) vknjižijo nove dragocene točke. Trener Bosich z zadovoljstvom ugotavlja, da je prizadevnost na treningih še na višku. Danes bo lahko računal na vse igralke, vrnila se je tudi Giulia Spanio. Dobiš jih na www.primorski.eu ¡¡jS ali tudi preko twitterja primorski_sport % »Slovenska Gorica« 3. na Trofeji pokrajin Goriška odbojkarska reprezentanca fantov do 15 let (na sliki), ki jo v celoti sestavljajo igralci Olympie, Soče in Vala, je na Trofeji pokrajin v telovadnicah pri Briščikih in v Repnu osvojila končno 3. mesto. Iz finala jo je s 3:0 (25:14, 25:14, 26:24) izločil kasnejši zmagovalec Videm, ki je v tekmi za 1. mesto odpravil Trst. V tekmi za 3. mesto pa je Gorica z 2:0 (25:14, 25:22) premagala Pordenon. Za reprezentanco trsta je v standardni postavi igral tudi slogaš Peter Jerič. Gorica: Simon Cotič, Luca Pellis, Jan Bensa (L), Tomaž Cotič, Gregor De-vetak, Alexander Ferletič, Nikolaj Hlede, Peter Persoglia, Mitja Pahor, Ivan An-tonutti, Bernard Terpin (L2), trener Federico Ferrazza, pomožni trener Andrej Vogrič. maksi pertot Košarka, vrt in kuhinja, teka raje ne Maksi Pertot je bil nekoč aktiven košarkar. »Na koše sem metal žogo petnajst let. Igral sem pri Boru, Ciciboni in Sokolu,« se mlajših let spominja sicer ne prav star Maksi Pertot (letnik 1971), Barko-vljan, ki živi pri Fernetičih. Maksi pravzaprav košarke ni nikdar popolnoma opustil. »Enkrat tedensko se s prijatelji družimo v telovadnici v Sežani, to se dogaja v četrtkih zvečer, in odigramo košarkarsko tekmo. Pošteno se spotimo in nato se druženje nadaljuje s klepetom ob dobrem kozarčku,« nam je o svoji rekreaciji povedal Pertot in dodal: »Pozimi igramo v sežanski telovadnici, do katere smo prišli s pomočjo trenerja Sokola Lazarevske-ga. Pred tem smo igrali na Prose-ku. Poleti pa se preselimo na tržaški konec. Bolj natančno na odprto košarkarsko igrišče kulturnega društva v Barkovljah, kjer imamo na razpolago tudi manjšo kuhinjo. Po košarkarskih tekmah se s soigralci preizkušamo tudi v kulinaričnih tekmovanjih. Najbolj pogosto z jedmi na žaru.« Kuharstvo je tudi eden izmed Maksijevih konjičkov. »Skupaj z vrtnarstvom, ki je tudi neke vrste rekreacija. Žal pa je prostega časa malo, saj preživim večji del dneva v svoji trgovini.« Ob nedeljah si Maksi rad ogleda nogometne tekme Krasa. Ko le more, pa gre tudi na košarkarske tekme Jadrana. »Včasih ob četrtkih tudi organiziramo prijateljske tekme z nekdanjimi Jadranovimi igralci. Še to bom dodal: našo rekreativno košarkarsko skupino, ki je kar številčna (razpon med letniki je širok, od letnikov 1982 do 1966), smo nekoliko hecno poimenovali Legende zamejske košarke. Ampak niti zdaleč zato, ker bi bili mi sami neke legende. Čisto enostavno želimo medse privabiti čim več nekdanjih košarkarjev.« Maksi pozimi rad smuča. »Pred leti sem tudi tekel s prijateljem, ki je nato nadaljeval, jaz pa sem tek opustil, saj mi je dolgočasen.« Kaj pa zdrava prehrana? »Resnici na ljubo nisem pozoren. Rad kuham, tako da rad preizkušam različno hrano. Hvala bogu nimam težav s težo,« je še povedal Pertot. MUJALONGA 2014 - Danes, kolesarstvo, kronometer: start ob 9.00 iz trgovskega centra Monte-doro. Jutri, tek (10 km), start v Miljah ob 9.30. 18 Sobota, 26. aprila 2014 RUBRIKE Gospod Ban, Kontovelec po rodu, je - po gospodu Volčiču - daleč največja zamejska televizijska zvezda v Italiji. Njegove razvedrilne oddaje iz Milana, središča italijanske zasebne televizije, so postale tako popularne, da si jih je v slabem desetletju ogledalo na stotine milijone ljudi (»... pretežno over 50,« je pristavil med pogovorom). Zato je bilo prav, da je srečanje s tako pomembno medijsko osebnostjo potekalo ob najbolj prestižni proseški mizi: tisti v baru Lukša, za katero je do nedavnega sprejemal svoje goste z vsega sveta najbolj imenitni Zamejec, Boris Pahor. Na pragu 40 let se vračate v domače loge. Diplomirali ste iz filmologije, 110 na 110. Ali vas je navdihnil film Vrni se domov, Lassie? »Ha, ha ... seveda! Odigral sem naslovno vlogo!« Kako je bilo v Milanu? »Vse lepo in fajn. Pa tudi zelo uspešno. A v Milanu ni bilo morja, ni bilo naših krajev, ni bilo družine. Občutil sem domotožje. Potem so se stvari spremenile: ni bilo več začetnega poklicnega zagona, svoje je prispevala tudi kriza, denarja je bilo vse manj. Z ženo sva se odločila, da je pravi čas V Milanu je spoznal Raimonda Vianella, Sandro Mondaini, Gerryja Scottija. Starosta italijanske televizije Mike Bongiorno ga je »ocenil« kar po ameriško: »Good boy!« za vrnitev domov, saj imava dva otroka in zaželela sva, da bi obiskovala slovensko šolo.« Začeli ste na koprski televiziji. Kaj vam je pomenila tista izkušnja? »Veliko. A na koprski televiziji sem bil predvsem novinar. S časom pa sem dognal, da raje ustvarjam. Všeč mi je bilo napovedovanje, razvedrilo.« Kar vas je popeljalo v Milan ... »Bilo je leta 2003. Šel sem tako rekoč s trebuhom za kruhom. Prodal sem bobne in odšel s kovčkom v Milan.« Bili ste bobnar skupine Status symbol. Zdre-sirali ste Tinkaro Kovač ... »Ne, ne ... Tinkara je začela z nami, imela pa je mnogo drugih projektov. Tudi brez Status sym-bolov bi postala zvezda slovenske glasbe, ker je ogromen talent.« Koliko ste prejeli za bobne? »Ah, kdo bi se spomnil ... morda kakih tisoč evrov.« Kako je bilo v Milanu? »Nekaj mesecev sem se preživljal z delom v klicnih centrih, trkal na vrata, pošiljal življenjepise, kazal videoposnetke. Srečal sem se s producent- Banova TV oddaja Festa in piazza je bila argument diplomske naloge na univerzi IULM. Študentka Claudia Carducci je zagovarjala diplomsko delo pred najbolj znanim italijanskih TV kritikom Aldom Grassom, ki se je v Corriere della sera zelo pohvalno izrazil o oddaji. ko Telelombardia, a iz vsega tega ni bilo nič. Ob božiču 2003 sem se vrnil na Kontovel in si rekel: Bye, bye Milan.« Potem pa? »Februarja 2004 me je poklicala producenta Telelombardia. Na vrat na nos sem odpotoval v Milan, že isti teden sem vodil televizijsko oddajo v živo.« Ali ste takrat postali Eugenio? »Že na prvem srečanju mi je producentka, Maria Grazia Battaini, razložila, "po čem so fruške," kot bi rekli po domače. Evgen je bilo za pretežno starejše televizijske gledalce tistih oddaj preveč "moderno', "eksotično" ime, me je opozorila, in predlagala italijansko različico Eugenio. Sprejel sem, ker sem iskal službo, potreboval službo in sem sanjal delo na določeni ravni.« Sedaj pa: Eugenio ali Evgen? »Jaz sem vedno ostal Evgen in bom tudi vedno Evgen. Med drugim z "v-jem" Vi dobro poznate mojo družino. Moj brat je Tomaž z "ž-jem, moja sestra Saša s "š-jem.. Naša imena niso nekakšna "nevtralna" imena: to so pristna slovenska imena!« Kakšno je bilo življenje v Milanu? »Pestro. In zelo delavno: včasih sedem dni na teden. Bilo pa je zelo kaotično. Zato Milana nisem vzljubil. Tam sem bil zaradi dela.« Katere oddaje ste vodili? »Najbolj znana je bila Festa in piazza. Trajala je po osem ur, razdeljena na dva dela. Enkrat na te- den je bila v živo. Ob petkih smo imeli oddajo Tut-ta un'altra musica, tri ure, tudi v živo. Ob torkih smo snemali oddajo z latinsko glasbo, ali pa oddajo O la va o la spacca, že spet tri ure. Nekaj časa med vodil turistično oddajo: vrtel sem po Lom-bardiji, gor in dol, levo in desno. Zadnje tri sezone smo dodali še dnevno polurno oddajo v živo, s telefonskimi klici gledalcev.« Kolikšna je bila gledanost vaših oddaj? »Ne bi se hotel samopoveličevati, ampak: če se ne motim, sem najbolj gledan slovenski voditelj na svetu. Naj pojasnim: najbolj gledana oddaja slovenske televizije doseže kakih 300 tisoč gledalcev. Našim oddajam je v Severni Italiji sledilo več kot milijon gledalcev. Če to pomnožite za število oddaj na teden, za število tednov in za število let ...« Ali ste imeli v oddajah goste? »Vse oddaje so temeljile na gostih. To so bili v glavnem neznani ljudje, ki so postali znani po zaslugi oddaje. Znani predvsem v Severni Italiji, na območju od Piemonta in Lombardije vse do Veneta in Furlanije.« Ali ste gostili tudi vsedržavno znane goste? »Seveda. Z nami so bili Nicola di Bari, zelo simpatičen, Los Marcellos Ferial, Tony Santagata, Memo Remigi, Mal, ki je prispel iz Pordenona; aaah, potem je prišel tisti "mulo triestin" - Bobby Solo. Z njim sva se pogovarjala v tržaščini.« V tržaščini? »Da, njegovi starši so bili Tržačani.« Koliko so prejemali za sodelovanje v vaših oddajah? »To je odvisno. Sedaj ne prejmejo dejansko nič: povračilo potnih stroškov in hotel. Tudi sama Mediaset ne plačuje več gostom tistih vsot, ki jih je nekdaj.« Koliko pa so prejemali gostje v zlatih časih? »Če je bil honorar za koncert 1.500 evrov, smo "mi" plačevali kakih 600, 700, 800 evrov. Od 500 do tisoč evrov. Sedaj prejemajo visoke honorarje samo velike televizijske zvezde.« Vi ste bili televizijska zvezda ... »Ne. Jaz sem bil zvezda le na krajevni ravni.« Imeli ste celo svojo osebno žensko garnituro: Le ragazze Ban Ban, ali Deklice Ban Ban, kot bi jim rekli po naše ... »Ja, v oddaji O la va o la spacca. Tisto je bil višek naše produkcije. Imeli smo 24 "pon-pon girls", z ustrezno siglo, in te punce so se imenovale Si-gnorine Ban Ban. ((zapoje siglo)) Signorine Ban-Ban / noi balliamo il can-can / nei programmi di /Antenna Treeeee ...« Ali je bila vaša soproga na te vaše televizijske gospodične kaj ljubosumna? »Neeee ... Verjetno so vse ženske malo ljubosumne. Ampak jaz sem se poročil s fantastično žensko, imam fantastično ženo, ki je zelo inteligentna. Jaz ji nisem dal nikoli - ponavljam: nikoli! - priložnosti, da bi bila ljubosumna; vedno sem se obnašal lepo, nikoli nisem skakal čez plot, ali je zatajil!« Kateri poklicni dogodki so vam ostali najdražje vtisnjeni v spominu? »Naštel bi tri: na milanskem stadionu San Siro, na sredini igrišča, sem v odmoru dobrodelne tekme - "tipo" Stari-Mladi - pel in plesal pred 20 tisoč gledalci. S svojimi Deklicami Ban Ban ... »Seveda: zapeli in zaplesali smo siglo oddaje O la va o la spacca Balla che fa bene.« Drugi podvig? »Dve leti zapored sem vodil osrednji milanski pust: Carnevale Ambrosiano. Prej sem že vodil Kraški pust, a milanski je nekaj povsem drugega: na trgu Duomo se je zbralo po 150 tisoč ljudi.« Tretji dogodek? »Bil je sicer številčno manjši, a vseeno zanimiv. V Sanremu sem vodil festival plesne glasbe, in sicer na odru gledališča Ariston.« Eugenio je spet postal Evgen Bili ste kot zamejski Fazio. »Tako nekako ... Stopati po tistem odru, zasesti slačilnice, v katerih so čakali na nastope Ce-lentano, Arbore, Fiorello in drugi, kaj takega ne doživiš vsak dan.« Belen? »Belen, kaj?« Ali ste srečali kako tako zvezdico, kot je Belen? »Sem, sem. Magari na cesti. Jaz sem vedel, da je ona Belen, ona pa ni vedela, da sem jaz Ban.« Najbolj simpatičen: »Bobby Solo.« Najmanj simpatičen: »Al Bano.« Al Bano ali Marko Sancin? »Markooooo!!!« Ali še hodite v Milan? »Enkrat mesečno. Ob nedeljah snemamo štiri oddaje z naslovom Tutti a bordo za televizijo 7 Gold.« Po Milanu ste se vrnili na Radio Trst A. Z Markom Sancinom in Borisom Devetakom vodite Radioaktivni val. Jutri boste s celotno valovsko ekipo nastopili v živo v zgoniškem športno-kul-turnem centru. Boste pripravili kaj posebnega? »Krstno izvedbo slovenske različice Cecchettove Gioca jouer za vse zamejske penzioniste.« V Zgoniku boste Eugenio ali Evgen? »Uff ... Ponavljam: jaz sem Evgen in bom vedno ostal Evgen. A veste kaj? Tudi Gerry Scotti ni Gerry in Pippo Baudo ni Pippo. Tisto je njegovo umetniško ime.« Za nekatere uspešne Zamejce je pač tako: ko jim postane zamejstvo pretesno, zaslovijo širom po državi z drugim imenom. Saj tudi Mitja Volčič je v Rimu Demetrio... ?"0 J-hJl - - \ r fiiiäi* oa< (D <1 O M £1 a ® e M v e 0 p p B g p s o p CD C pl h-/ / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 24. aprila 2014 19 Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Utrip Evangelija 20.50 Tv Kocka, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno Rai Due ^ Rai Tre 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Film: Oltre la lavagna - la scuola del-la speranza 15.25 Nad.: Il Segreto 16.10 Show: Verissimo 18.50 Kviz: Avanti un al-tro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La Voce dell'ir-ruenza 21.10 Talent show: Amici (v. M. De Filippi) 0.20 Speciale Tg5 O Italia 1 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 7.05 Show: Uno Mattina in famiglia 10.20 Linea Verde Or-izzonti 11.15 Uno Mattina Storie Vere 11.45 La prova del cuoco 13.30 Dnevnik 14.00 Easy Driver 14.30 Talk show: Le amiche del sabato 17.00 Dnevnik 17.15 0.10 A Sua immagine 17.45 Credo: Andrea Bo-celli canta Giovanni Paolo II 18.50 Kviz: L'Eredita 20.00 Dnevnik 20.35 Igra: Affari tuoi 21.10 Carosello Reloaded 21.15 Show: Ti lascio una canzone 7.00 Serija: Til Death - Per tutta la vita 7.50 Nan.: True Jackson, VP 8.45 Nan.: Glee 10.30 Film: Hairspray - Grasso e bello 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Grande Fratello 14.10 Simpsonovi 14.45 Motociklizem: Superbi-ke - VN Nizozemske, WSBK Superpole 15.55 Film: Wild Wild West 18.05 Show: Urban Wild 18.30 Dnevnik 19.00 Show: Vecchi bastardi 19.30 Film: Underdog -Storia di un vero supereroe 21.10 Film: Shrek (anim.) 7.00 Serija: Incinta per caso 7.25 Serija: Lassie 8.15 Santo subito 8.55 Sulla Via di Damasco 9.40 Inside the World 10.20 Cro-nache Animali 11.30 Show: Mezzogiorno in Famiglia 13.00 Dnevnik in šport 13.25 Šport - Dribbling 14.00 Voyager Factory 15.40 Serija: Sea Patrol 17.10 Sereno Va-riabile 18.05 Šport: 90° minuto - serie B 18.50 Serija: Countdown 20.30 22.40 Dnevnik 21.05 Nan.: Castle 21.55 Nan.: Elementary 22.55 Športna rubrika 7.00 Serija: La grande vallata 7.50 Film: Due soldi di speranza 9.30 L'Elisir del sabato 11.00 Tg Regione - BellItalia 11.30 Tg Re-gione - Prodotto Italia 12.00 Dnevnik in šport 12.25 Aktualno: Tgr Il Settimanale 12.55 Tgr Ambiente Italia 14.00 Deželni dnevnik, sledi Dnevnik, Tg3 Pixel 15.00 Serija: Un caso per due 16.00 Rai Player 16.05 Film: Agenzia matrimoniale 17.45 Per un pugno di libri 18.55 23.35 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Talk show: Che tempo che fa 21.30 Ulisse - Il piacere della scoperta 23.55 Un giorno in pretura (J Rete 4 6.30 Media Shopping 7.20 II mondo di Giu-lio 8.30 Serija: Hunter 9.20 Magazine Champions League 9.50 Donnavventura 10.45 Ricette all'italiana 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Aktualno: Lo sportello di Forum 15.30 Show: Come si cambia Academy 16.10 Ieri e oggi in Tv 17.00 Film: Poirot -Testimone silenzioso 18.50 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Il Segreto y 22.55 Film: Kangaroo Jack - Prendi i soIdi e saIta La 7 ^ Tele 4 20.30 Serija: Karol - Un uomo diven-tato Papa 0.00 Il profeta disarmato 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije in vremenska napoved 8.00 Dnevnik in vremenska napoved 9.10 Superpartes 10.00 Melaverde 11.00 Forum (t* Slovenija 3 6.0019.55 Sporočamo 6.05 Dnevnik Tv Maribor 6.40 Primorska kronika 7.50 Kronika 8.20 21.30 Žarišče 10.50 12.20, 16.30 Na tretjem... 11.20 EU taksi 13.30 Prvi dnevnik 17.30 Poročila ob petih 17.50 Kronika 19.00 Dnevnik 20.00 Satirično oko 20.15 Država, politika, civilna družba 20.55 Svet v besedi in sliki 21.10 Utrip Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru Koper 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 Boben 15.30 Biker explorer 16.00 Ciak Junior 16.30 Iz arhiva po vaših željah 17.20 23.30 Aktualno 18.00 O živalih in ljudeh 18.25 Village Folk 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - Svet 19.40 Jutri je nedelja 19.50 Kino premiere 20.00 Nogomet: SP, Koper - Maribor 22.15 Klepet z... 22.45 Il giardino dei sogni 0.00 Glasba zdaj ^ Tv Primorka 9.00 11.00, 14.00, 15.00, 17.00 Tv prodajno okno 9.1511.30, 14.30, 15.15 Videostrani 16.10 Namibija 17.30 Mozaik za gluhe in naglušne 18.20 Orjaške krastače 19.20 Pravljica 19.30 Besede miru 20.00 Na Postojnskem 20.30 Dediščina sončnih bogov 21.00 Med nami 22.00 Glasbeni večer, Tv Prodajno okno, Videostrani pop Pop TV LA 7.00 7.55 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Coffee break 11.00 Le invasioni barbariche 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Serija: Le strade di San Francisco 16.40 Film: Assalto finale (vestern) 18.10 Serija: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Serija: Maigret 6.50 Risanke in otroške serije 9.25 Serija: Beverly Hills 90210 1 0.20 Serija: Seznam strank 12.20 Serija: Sanjski moški 13.15 Serija: Znan obraz ima svoj glas 15.55 Film: Sestrstvo potujočih hlač 2 18.10 Serija: Pozor, priden pes! 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Vid in Pero šov 21.45 Film: Božanske skrivnosti (dram., i. S. Bullock) 0.10 Film: Mož z lune Kanal A 7.00 8.30, 13.20 Dnevnik 7.25 11.00 Roto-calco Adnkronos 7.40 Dok.: Il Portolano 8.05 Dok.: Italia da scoprire 11.15 Ring 14.15 Voci in piazza 17.30 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 18.00 21.00 Qui studio a voi stadio 19.05 Tg Confartigianato 20.00 Rubrika: La parola del Signore 23.30 Trieste in diretta (t Slovenija 1 7.00 Otroški program: OP! 9.45 Kviz: Male sive celice 10.30 Infodrom 10.50 Film: Mala čarovnica Lili 12.20 Razred zase 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.25 Tednik 14.20 Prava ideja! 14.45 Med valovi 15.10 Alpe-Donava-Jadran 15.50 Dok. odd.: Zapeljevanje pogleda 16.20 O živalih in ljudeh 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Na vrtu 17.40 Dok. odd.: Rosomah -na lovu za prikaznijo 18.30 Ozare 18.40 Risanka 18.55 22.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Utrip 20.00 Kviz: Moja Slovenija 21.40 Dok. serija: Village folk 21.50 Dok. serija: Pogled na... 23.00 Tv satira: Poldnevnik 23.35 Nad.: Irene Huss (t Slovenija 2 9.10 Posebna ponudba 9.25 Tarča 11.20 Slovenci v Italiji 12.00 Umetnost igre 12.30 Osmi dan 13.10 Polnočni klub 14.20 Gimnastika: svetovni pokal, pon. 17.20 Nogomet - pot v Brazilijo, 10. del 17.50 Nogomet: evropska liga, Benfica - Juventus, polfinale, pon. 19.20 Športni izziv 20.00 Nogomet - Prva liga, Koper - Maribor, prenos 21.55 Film: Stranka (dram., Fr. '08) 23.40 Aritmični koncert 6.00 Risanke 7.20 Serija: 20 načinov 8.10 Serija: Uresničite sanje 8.40 Serija: Igrače za velike 9.10 16.35 Serija: Frendi iz službe 9.40 Serija: Zakladi s podstrešja 10.30 Serija: Čarovnije Crissa Angela 10.55 Astro Tv 12.25 14.20 Tv Prodaja 12.40 Film: Čudoviti lisjak 14.35 Film: Predsednikova hči 17.05 Nad.: Zadnji pristan 18.00 Svet - Povečava 18.25 MotoGP 20.00 Film: Spider-Man 2 22.30 Film: Desant na Drvar RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar in napovednik; 7.25 Dobro jutro; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Komorno popotovanje; 10.00 Poročila; 10.15 „Skupaj", vodi Vida Valen-čič; 11.00 Malo za štalo, malo za hec!; 11.20 Tedenski izbor - Studio D; 12.00 Ta roza-janski glas; 12.30 Tam kjer teče bistra Bela; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 14.40 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena: Marko Sosič: Pathos - izvirna radijska igra, režija Marko Sosič; 18.50 Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 6.05 Primorska poje; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.30, 9.30 Poročila; 9.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 10.00 Torklja; 10.30 Poročila; 11.00 Ob enajstih!; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.16 Svežemodra selekcija; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za železno zaveso. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, Sobota, 26. aprila Rai 4, ob 22.45 VREDNO OGLEDA I padroni della notte ZDA 2007 Režija: James Gray Igrajo: Joaquin Phoenix, Eva Mendes, Mark Wahlberg in Robert Duvall New York, konec osemdesetih let. Bobby Green, priljubljeni upravitelj legendarnega nočnega kluba El Caribe v Brooklynu, je obrnil hrbet svoji družini in družinskemu poslu. Spremenil je priimek in prikril svojo povezavo z več generacijami slovitih newyorških policistov. Edina, ki ve za vse to je njegova čudovita punca Amanda. Za sabo je Bobby zapustil očeta Alberta, policijskega načelnika in brata Jo-sepha, ki je sledil očetovim sledem in so mu pred nedavnim zaupali preiskavo o preprodaji mamil, na račun ruske mafije. Poti obeh bratov pa se znova prekrižajo, ko v policijski akciji, Joseph udre v Bobbyjev klub in ga aretira ... vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35 Robe del mio orto; 8.50, 15.05 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 20.00, 22.00 Glasbena lestvica; 11.00 L'alveare; 12.01 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Europa 2.0; 13.35, 20.30 My chance on air, 14.00 Slot Pa-rade/Anteprima Classifica; 14.35 Play Music Life; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Po-meriggio ore quattro; 18.00 London Calling; 19.30 Večerni dnevnik; 19.00 Saranno suo-nati; 21.00 Tutti i topi vogliono ballare; 22.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 Etnobazar; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Radijski ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 10.50, 16.15, 19.30 Obvestila; 11.10 Kviz; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe - vmes; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.45 Labirinti sveta; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 18.15 Minute za šanson; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni glasbeni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 22.40 Kratka radijska igra; 23.05 Literarni nokturno. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji; 8.00 Zapisi iz močvirja; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55, 13.30, 18.50 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Prostovoljca; 10.45 Zapisi iz močvirja; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Noetova banda; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Express; 14.45 Pogovor z...; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 17.00 Koncert Cold-play; 18.20 Nogomet; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Razgledi in razmisleki; 15.00 Jazz siesta; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Sobotni koncert; 18.00 Izbrana proza; 18.30 Sobotni večer; 20.00 Operni večer; 22.45 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Sobota, 26. aprila 2014 VREME, ZANIMIVOSTI 2000 m............5 2500 m............2 2864 m ...........-1 UV indeks ob jasnem vremenu po nižinah doseže 6, v gorah 7. Princ George končal prvo turnejo v tujini SYDNEY - Najslavnejši britanski dojenček, prince George, sin princa Willia-ma in vojvodinje Kate (foto ansa), je uspešno končal prvo turnejo v tujini, na kateri je osvojil srca Avstralcev in Novozelandcev. William in Kate sta ob koncu turneje, ki jo je družina začela 7. aprila, včeraj v Canberri presenetljivo obiskala slovesnost v spomin na žrtve prve svetovne vojne, med katero so se spomnili pristanka avstralskega in novozelandskega vojaškega korpusa na turškem polotoku Galipoli 25. aprila 1915. Slovesnosti se je udeležilo 37.000 ljudi, par pa je ob spomeniku posadil drevo. Mlada kraljeva družina se je nato vkrcala na avstralsko vojaško letalo, s katerim so poleteli v Sydney. Od tam so odpotovali domov. time - Seznam stotih najvplivnejših osebnosti na svetu Na njem 41 žensk Noam Chomsky sluti neodvisnost Škotske NEW YORK - Ameriška revija Time je na letošnji, že 11. po vrsti, seznam sto najvplivnejših ljudi na svetu uvrstila 41 žensk, kar je rekordno število. Na naslovnici je sicer revija objavila fotografijo ameriške pevke Beyon-ce. Na seznamu je tudi 16-letna Paki-stanka Malala Jusafzaj, ki se bori za pravico do izobrazbe deklic v islamskem svetu. Namestnica urednika revije Time Radhika Jones je dejala, da skušajo vsako leto sestaviti seznam, ki ni le prikaz najmogočnejših ali najbogatejših ljudi na svetu, ampak seznam ljudi, katerih vpliv dejansko narašča. Letošnji seznam vključuje številne ženske, ki niso zaslovele le na enem področju, ampak imajo vpliv tudi mimo svojega poklica. Beyonce ta- ko ni le pevka, ampak ustvarjalka glasbe, ki je sprožila svetovno razpravo o feminizmu in ženskih vprašanjih. Poleg Beyonce in Jusafzajeve so na seznamu med drugim nekdanja državna sekretarka ZDA Hillary Clinton, in sicer že sedmič, novozelandska igralka golfa 17-letna Lydia Ko, predsednica ameriške centralne banke Federal Reserve Janet Yellen, ameriška pevka Miley Cyrus, voditeljica ameriške televizije Fox Megyn Kelly, glavna izvršna direktorica General Motorsa Mary Barra, srbska umetnica Marina Abramovic in druge. Med moškimi so se na seznam uvrstili med drugim papež Frančišek, ameriški predsednik Barack Obama, ruski predsednik Vladimir Putin, nogometaš Cristiano Ronaldo, nekdanji sodelavec ameriške agencije za nacionalno varnost Edward Snowden, ameriški državni sekretar John Kerry ter milijarderja, brata Charles in David Koch, ki porabljata milijone za konservativne politične kandidate v ZDA. Obrazložitve za uvrstitev na seznam so za uvrščene pisali drugi slavni. Za papeža je spremno besedo napisal Obama, ki ga je pohvalil kot osvežitev za današnje cinične čase. Za ruskega predsednika Putina je prispevek napisala nekdanja državna sekretarka ZDA Madeleine Albright, ki ni imela usmiljenja zaradi ruske agresije v vzhodni Evropi. "Leta 2008 sem napisala, da bo Putin nadloga za zvezo Nato in vir delitev v Evropi. Motila sem se. Še hujše je," je med drugim zapisala Albrightova. (STA) EDINBURGH - Eden najuglednejših intelektualcev in političnih analitikov Noam Chomsky (Arhiv PD) je dejal, da mu intuicija govori, da bodo Škoti na referendumu 18. septembra glasovali za neodvisnost. Chomsky proučuje podrobnosti in posledice morebitne neodvisnosti Škotske. Izrazil je tudi upanje, da bo v Evropi prišlo do večjega prenosa oblasti s centralnih na lokalne strukture.Profesor Hugh Pennington z Univerze Aberdeen, ki je med akademiki viden nasprotnik škotske neodvisnosti, je že izrazil presenečenje zaradi podpore Chomskega neodvisnosti. ruanda - 95 tisoč otrok brez staršev Umetne družine kot pomoč žrtvam genocida 23-letni Jean Claude Nkusi je tako »oče« kar za 24 otrok KIGALI - Ruandec Jean Claude Nkusi (na posnetku) je star 23 let, ima pa kar 24 otrok. A ti nimajo njegovih genov, vse, kar imajo skupnega, je to, da so preživeli genocid leta 1994, v katerem je umrlo 800.000 ljudi. Jean Claude je eden izmed številnih mladih v Ruandi, ki so v od vojne razdejani državi ustvarili t. i. umetne družine s ciljem pomagati žrtvam. Jean Claude pripada etnični skupini Tutsijev in je član organizacije Združenje študentov, preživelih genocida (AERG). To je leta 1996 ustanovilo 12 študentov Univerze Ruanda, odtlej pa so se razširili na več kot 43.000 univerz in srednjih šol po vsej državi, na svoji spletni strani poroča ameriški CNN. AERG umetne družine svojih članov ustvarja na podlagi tega, katero šolo oz. univerzo obiskujejo. Ko družina nastane, se njeni člani zberejo in demokratično izvolijo »očeta« in »mater« iz svojih vrst. Tovrstne družine ne živijo skupaj, si pa medsebojno pomagajo, ko gre za finance in druga vprašanja. Kot je pojasnil eden izmed koordinatorjev AERG Daniel Tuyizere, so Ruandci navajeni živeti v velikih družinah, a med genocidom je bilo pobitih veliko ljudi. »S tem smo se spopadli tako, da smo ustvarili umetne družine, da bi se lahko vrnili tja, kjer smo bili,« je dodal. Gre za nujnost, je dodala koordinatorka AERG Constantine Rukundo. »Potrebuješ nekoga, ki skrbi zate,« je povedala in pojasnila, da je cilj, da tovrstne družine ostanejo skupaj za vedno. Po ocenah Unicefa je zaradi genocida v Ruandi 95.000 otrok postalo sirot. Od tega jih je bilo 70 odstotkov priča umorom ali drugemu nasilju, številni so bili sami žrtve nasilja ali posilstev. Težave so se zanje nadaljevale tudi po letu 1994. Do leta 2001 je po ocenah 264.000 ruandskih otrok zaradi aidsa, ki je bil v veliki meri posledica posilstev, izgubilo enega ali oba starša. Številni mladi zaradi tega danes živijo v revščini in brezdomstvu ter trpijo zaradi travm in pravnih vprašanj. Med drugim so zaradi smrti staršev številnim zasegli zemljo, ko so bili premladi, da bi se temu uprli. (STA)