(jfsuZ&cJoM
^Vand
s-Vuč&ce...

NO. 174
/1'/1/1E RI e/l'(U—HO JVt E
AMCRICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGE ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND, OfflO, TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 12, 1961
SLOVCNIAN
MORNING N€W6PAP€R
STEV. LX — VOL. LX
Nkrumah na pocilnicah njegova dežela v krizi!
V ganski prestolici so se /brali finančni irinistri brit-ske Skupnosti narodov na posvet, predsednik Gane pa uživa počitnice ob črnem morju.
AKRAi Gana. — Predsednik republike Kvarne Nkrumah je odpotoval že precej davno na obisk v Sovjeteko zvezo, odšel °d tam na konferenco “nevoza-rkh držav” v Beograd, pa se zopet vrni v Sovjeteko zvezo, kjer oedaj užva počitnice ob črnem morju. Gana preživlja med tem eno svojih prvih velikih notranjih kriz.
Slabe finančne razmere so prisile vlado Gane, da je začela vsepovsod uvajati varčevanje, "laika politika v javnosti ni našla pravoga razumevanja. Tako je pršlo pretekli teden do štrajka, ki je privedel do izgredov in iia-s®j na železnicah. Štrajkujo-čiun ge je pridružil za nekai dni celo del mestnega delavstva presto lic e dežele.
Včeraj so prišli sem finančni ni ni stri 12 držav briteke Skupnosti narodov na razgovore o skupnih finančnih in spi os n o-gospodarskih težavah. To je za čnmo vsekakor čast, vendar se Nkrumah ni potrudil domov Izgloda, da mu je šel njegov lastni pomen v afriški politiki preveč v glavo. Mož si domišlja, da °o lahko igral pomembno vlogo celo v svetovni politiki, pri lem se še ni domislil, da vodniki posameznih držav v “stvarni” Politiki, posebno Moskve, za katere naklonjenost se Nkrumah tako žene, veljajo le toliko, kolikor divizij imajo, kot je svoj čas lepo obrazložil Stalin.
Novi grobovi
Joseph J. Carrish
Zadet od srčne kapi je naglo-ma umrl Joseph J. Carrish, star 44 let, stanujoč na 25251 Far-ringdon Ave., Euclid, Ohio. Tukaj zapušča soprogo Alyce, roj. Trunkley, otroke: Jeffreya, Gre-gorya, Timothya in Davida, brata Anthonya in Louisa, sestre Mildred Drook, Mary Debanek, Ann Polklar in Dorothy Berish in druge sorodnike. Oče Anton je umrl leta 1949, mati Johana pa leta 1946. Poprej je družina živela na E. 162 St. Rojen je bil v Bay City, Michigan. Zaposlen je bil v Cuyahoga Industries. Pogreb bo jutri zjutraj ob 9:15 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev sv. Williama ob desetih, nato na All Souls pokopališče.
Zdravko Kranjc
Včeraj popoldne okoli ene je utonil v jezeru Erie v bližini White City ob vznožju E. 140 St. 29 let stari rojak Zdravko Kranjc z 1131 Norwood Rd., rojen v vasi Dreznica v Sloveniji. V Združene države je prišel 1. 1956 in je bil zaposlen v Cleveland Twist Drill Co. Tu je zapustil sestro Lillio Sivec na E. 79 St., v Sloveniji pa mater Uršulo, 7 sester in brata. Pokojni je bil član Društva srca Jezusovega št. 172 IKSKJ in pevskega zbora Korotan. Pogreb bo v četrtek zjutraj iz Grdinovega pogreb. zavoda na E. 62 St. Čas še ni določen.
Nova lepotna kraljica Amerike
ATLANTIC CITY, N. J. - Za noyo lepotno kraljico Združenih C;’žav je bila izbrana 19 let sta-*.a Maria Beale Fletcher iz Ashevtilla v Sev. Karolin. Na-s epala je hoti plesalka v Radio hy v New Yorku, predno se je Pojavila za tekmo lepotne kra-Lee Sev. Karoline.
Za nagrado je dobila $10.000 s°lahje na visoki šoli ter $75,-' 0 in kritje sitroškov za nasto-P° Po raznih krajih dežele te-" m leta, ko nosi krono leootne daljice Amerike.
Primanjkljaj zveznega preračuna 6 bilijonov?
WASHINGTON, D. C. — Zakladni tajnik Douglas Dillon je izjavi^ da utegne doseči primanjkljaj zveznega proračuna 6 bilijona dolarjev ob koncu proračunskega leta v prihodnjem juliju.
Kljub temu zvezna vlada ne misli predlagati povečanja davkov. Malo upajo, da bo porast gospodarske dejavnosti povečala davčne dohodke, vendar ne iz-gleda, da se bo to zgodilo v takem obsegu, kot so nekateri u-pali.
Primanjkljaj bo delno večji, kot so pričakovali, tudi zaradi tega, ker je Kongres zavrnil povišanje poštnine.
a Posebne volitve bodo gostilne odprte
'COLUMBUS, O. — Guv. Di-
V|fl e ie Potrdil odločitev gla-o?®3, državnega pravdnika, da 2ava ninia pravice zahtevati iaf1^6 vs£k točilnic in px oda-nic alkoholnih pijač na dne-e Posebnih volitev.
ije rnorajo biti po odločitvi 0,aVn^ pravdnika zaprte le splošno določenih primarnih glavnih voltvaih. Do leta ;959 voKj0^3 Pred'Pis o zapori za vse 1 Ve’ tedaj pa ga je državna konodaja spremenila.
Delna mobilizacija je vznemirila vso Poljsko
Vladislav Gomulka, vodnik rdeče Poljske, je po končanem posvetu Varšavske zveze objavil delno mobi-lizajo, pa narod mirii, da ni večje nevarnosti do decembra.
VAARŠAVA, Polj. — Konec tedna so se zbrali v poljski prestolici vojni ministri in načelniki štabov oboroženih sil članic Varšavske zveze, v kateri je Sovjetska zveza vojaško povezana za evropskimi sateliti, na posvet. Po končanem posvetu, ki je trajal dva dni, je vodnik Poljske Gomulka opozoril javnost na nevaren mednarodni položaj in napovedal ‘“povečanje pripravljenosti poljske armade.”
Čete in transporti orožja so na poti, tega boste v bližnji bodočnosti videli še več, je pravil Gomulka množici zbrani v Varšavi.
Krepitev poljskih oboroženih sil je že nekaj dni v teku. Iz-gleda, da so na eni strani pridržali pod orožjem že odslužene vojake, pa poleg rednih novincev vpoklicali tudi nekaj rezervnega moštva. Obseg mobilizacije ni znan. Poljska ima pod o-rožjem redno od 12 do 14 divizij s skupno okoli 225,000 možmi. Divizije bodo nemara dopolnili do polnega vojnega stanja in jih podvrgli intenzivnemu vežba-nju. Njihova pripravljenost .za vojno baje ni ravno na višku.
Kupičenje blaga
Govor o možnosti vojne je vznemiril množice, ki so začele nakupovati v velikih količinah zlasti moko, sladkor in mast. V južnih delih dežele je že pretekli teden oblast omejila možnost nakupov, da bi preprečila popolno zmešnjavo na trgu. Konec tedna je zajelo vznemirjenje tudi severni del dežele.
Gomulka je čutil potrebo, da je svoje rojake opozoril na to, da bo glavna nevarnost vojne nastopila šele v decembru, ko bo podpisana mirovna pogodba z Vzhodno Nemčijo. Imajo torej še dovolj časa, da se založe z vsem potrebnim. Hitrica ni na mestu.
Sovjeti bodo preskušali medcelinske rakete na srednjem Tihem oceanu
MOSKVA, ZSSR. — Sovjetska zveza je objavila, da bo od jutri pa do 15. oktobra preskušala v srednjem delu Tihega oceana svoje večdelne rakete, kot je v preteklosti že nekajkrat! storila. Preskušali bodo rakete, kot sta bili oni, ki sta ponesli kozmonavta Gagarina in Titova na pot okoli Zemlje. Sedanji preskusi naj bi te rakete usposobili za prenos novih težkih 100 megatonskih bomb, ki paj bi upla-šile svobodni svet, da bi pristal na sovjetske zahteve v pogledu Berlina in Nemčije.
Poljska komunistična vlada je obnovila boj proti kaloliški cerkvi
VARŠAVA, Polj. — Lani je poljski komunistični režim prepovedal na Poljskem pouk verouka v šolskih prostorih. Škofje so protestirali, ker jim je bila pravica do poučevanja katekizma zajamčena z dogovorom s komunistično vlado. Obenem so prenesli poučevanje katekizma v župnišča in primerne zasebne prostore.
Letos poleti je poljski parlament uzakonil odredbo, da spadajo vse “zasebne šolske ustanove” pod državno kontrolo, učitelji na teh ustanovah pa postanejo državni uradniki za tisti dve uri na teden, ko smejo poučevati verouk. Zato bodo dobivali 1,000 zlotov na mesec. Kot državni uradniki morajo seveda biti pokorni državnim nadzornikom in državnim predpisom. Ti so zelo strogi.
Redovniki in redovnice sploh ne smejo poučevati katekizma, posvetni duhovniki pa samo takrat, ako niso znani kot nasprotniki sedanjega režima. Pouk bodo seveda nadzorovali civilni državni nadzorniki.
Poljski škofje so s kardinalom Wyszynskim na čelu takoj ostro protestirali proti zakonu in predpisom in naročili poljski duhovščini, naj se navodil ko-
HURIKAN CARLA NAPRAVIL STOTINE MILIJONOV ŠKODE
Največji hurikan stoletja Carla je dosegel včeraj popoldne kopno pri Port Lavaca v Texasu in se počasi pomika proti severo-zahodu. Spremljajo ga še vedno viharji z brzino do 100 milj na uro. Ob njegovem obrobju nastopajo tornadi, katerih eden je bil posebno hud v Galvestonu. Pred hurikanom se je umaknilo okoli pol milijona ljudi, škoda gre v stotine milijonov.
NEW ORLEANS, La. — Vremenska služba, ki sp'-vm-ja potovanje hurikana Carla, je objavila, da se je ta pomaknil že precej daleč od obale v notranjost Texasa. Ko je dosegel okoli polnoči področje Yoakum-Fordtran, so viharji v njegovi sredini divjali še vedno z brzino okoli sto milj na uro. Hurikan je udaril na kopno v bližini Port Lavaca brzino vetrov okoli 170 milj na uro, smavrajo ga za največjega in najnevarnejšega v tem stoletju. Človeških žrtev ni zahteval, ker se je okoli pol milijona ljudi s prizadetega področja pravočasno umaknilo v notranjost dežele na varnejše kraje, zato pa je povzročil na stotine milijonov škode, posebno na obalnem področju od Camerona v Louisiani pa vse do 500 milj oddaljenega Corpus Christ! v Texasu.	: 1	“
Na robeh hurikana so se pojavili tornadi različne velikosti in povzročili dodatno škodo in več ljudi tudi ranili. Tornado vzdolž plovnega kanala proti Houstonu je uničil šest poslopij podjetij, poškodoval 34 domov in ranil okoli 20 ljudi. Hujši tornado je pridivjal danes po peti zjutraj na področje Galvestona ob obali. Zahteval je večje število mrtvih in ranjenih ter napravil baje nove milijone škode. Mestne zdravstvene oblasti so poklicale na pomoč zdravniško osob-je iz Houstona.
Houston je bil zadet le od roba hurikana, vendar so preko njega divjali viharji z brzino 60 do 65 milj na uro. Hujše je bilo v glavnem mestu Texasa Austinu, kjer je vihar dosegel brzino do 70 milj na uro.
Vojna mornarica je poslala včeraj v Mehiški zaliv v bližino področja prizadetega po hurikanu Carla dve letalonosilki, naglo prevozno ladjo, dva rušilca in marinske helikopterje, da bi mogla naglo pomagati, kjer bi se pokazala potreba.
Obalna ravnina je utrpela na pridelku bombaža in riža o-
Iz Clevelanda in okolice
Seja—
Društvo Sv. Ana št. 4 SDZ ima svojo redno mesečno sejo nocoj ob 7:30 v navadnih prostorih.
Podr. št. 18 SŽZ ima nocoj ob 7:30 sejo v SDD na Waterloo Rd.
Nastop uspel—
Prvi nastop Slovenske telovadne zveze v Clevelandu na Slovenski pristavi preteklo nedeljo je bil izredno lepo obiskan. Telovadni nastop je množico naravnost navdušil. — Podrobno poročilo sledi!
Dopolnilo—
V zahvali za pok. Josepha Jak-setiča je bilo pomotoma izpuščeno, da se Mrs. Jennie Jaksetič posebno prisrčno zahvaljuje za vso veliko pomoč, ki so ji jo nudili v teku bolezni njenega moža in v dnevih njene žalosti, Mr. in Mrs. Louis Cigoi in Mr. in Mrs. Fran Novosel. Mrs. Jaksetič prosi, da omenjeni sprejmejo tem potom njeno globoko zahvalo!
Družinski praznik—
( V petek, 15. sept., bosta Mr. in Mrs. Joseph Perusek s 14406 Westroppe Ave. praznovala 55-letnico svoje poroke. Čestitamo ca je Kambodža kar na tihem in jima želimo, da bi zdrava in prešla v protikomunistični ta-1 zadovoljna dočakala še mnogo bor. Doslej se je držala stroge < ]et!
Kambodža zaprla mejo rdečim gverilcem!
Komunistični gverilci v .Južnem Vietnamu ne morejo več brezskrbno iskati zavetje v Kambodži.
WASHINGTON, D. C. — Iz jugovzhodne Azije prihaja vest,
nevtralnosti, sedaj so jo pa razmere prisilile, da je spremenila svoje stahšče.
Povsod za to spremembo je da. la državljansika vojna v Južnem Vietnamu in deloma tudi v Laosu. Obe deželi ležita na severu in vzihodu Kambodže. V eni in drugi divja že leta državljanska vojna. Komunisii so imelii do sedaj lahko stališče. Kadar niso našli v Vietnamu ali Laosu drugega izhoda, so se umaknili v nevtralno Kambodžo.
Zadnje čase je komunističnim
Kenyatta zahteva za Kenijo takojšnjo svobodo
NAIROBI, Ken. — Jomo Ke-nautta, ki je bil po skoro devetih letih izpuščen iz ječe, kamor je bil obsojen kot vodnik krvavega upora “Mau-mau,” je na velikem zborovanju domačinov'pa s silo.
zahteval takojšnjo svobodo za Kenijo in ne njeno postrpmo uvajanje, ko so si ga zamislili Angleži, njeni sedanji gospodar-
Okol 65,000 domačinom ju v Stadionu v Nairobiju svetoval, naj se za takojšnjo svobodo potegujejo z mirnimi sredstvi, ne
munistične javne uprave ne dr^gromno škodo. Uničene je bilo ži. Komunisti so to takoj ozna-1 tudi na več desettisoč živine, ki čili kot “nepokorščino zako- jo ni bilo mogoče pravočasno nom”, ki jo bodo v vsakem slu- spraviti na varno. Ogromna je čaju strogo kaznovali. Sredi škoda na zgradbah, na električ-septembra se začne pouk tudi na nih in drugih napeljavah. Tre-farnih šolah. Z njim se bo za-(nutno jo sploh še ni mogoče o-čel tudi novi kulturni boj. V podceniti, ker je ves prizadeti pre-dobnih primerih v preteklosti je del še skoraj popolnoma prazen, režim podlegel in moral skleniti Prebivalstvo se bo šele polago-s Cerkvijo kompromis. Najbrže ma začelo vračati v opustošene bo tudi sedaj tako.	domove.
gverilcem začela stopati na pr- G. Jože in ga. Jožica Odar, ki ste reorgjinizirana armada Ju- sta prišla iz Slovenije obiskat žnega Vietnama. Začela jf ob- svoja sinova Mirota in Jožeta koljevati komunistčna gverilska ter njihove družine, se po-
Beograjska konferenca - šola za našo diplomacijo
CLOUDY
Vremenski
prerok
pravi:
L>eino oblačno, ne tako vroče, možnost neviht. Najvišja temperatura 78.
WASHINGTON, D. C. — Na konferenco “nevtralcev” v Beogradu smo vsi že škioraj pozabili, našim diplomatom in politikom v Waishingtanu pa kar ne mere iti z glave. Čim bolj premišljujejo o njej, tem močnejši ie v njih dvom, ali ni bilo svoj čas preračunano tveganje res samo tveganje, a nič preračunano. Številke govorjo o tem zgovorno zgodbo.
V Beogradu zbrani “nevtralci” so dobili od Amerike okoli šest bilijonov dolarjev podpor. Za vse to niso privoščili naši dtželii nliti dobre besede, edino izjemo je napravil ciipnski nadškof Makonios. Njegova dežela je dobila ves čas samo $7,000,-000 podpore. Manj so dobile sa-
mo Gana, Gvineja in republika Mali, vsi drug beograjski “nevtralci” so dobili več.
V uraidniih komunikejih je bila naša dežela z imenom kritizirana, Sovjetska zveza pa ne.
Na konferenci se je jasno pokazalo, da lepe besede in denarne podpore'ne opravijo veliko. Pri nevtralcih zaleže več sila in grožnja s silo. Kdor ima moč in je pihnemo brezolbzliren do malih držav, tega se bojijo in hodijo ckoli njega kot mačka o-koli vrele kaše. Kdor je z njimi ‘prijazen, kdor jim je naklonjen, kdor jih podpira, se ga z dobro besedo spominjajo samo cb izrednih prilikah. Kadar morajo izbirati med silo in podporami, se1 nagnejo na stran sile.
Od omenjenih šestih bilijonov sta dobila Tito nad dva bilijona,
Nehru deset odstotkov manj. A' merika jima je torej dala dve tretjini vse pomoči, kar so jo debili beograjski nevtralci. In kaj je žela Amerika za tako “prepračunano tveganje”? Tito je največkrat zagovarjal moskovsko zunanjo politiko, le redko je skušal biti vsaj deloma nevtralen, Amerika pa takrat zanj ni obstojala. Nehru je bil višaj dosleden: je znova pokazal, da daje isto moralno vrednost komunistični diktaturi kot svobodni demokraciji, da pa je treba z obema nasprotnikoma računati in jih skušati pripraviti k pameti. Ko je bil na primer Nehru v Moskvi, ni z besedo omenili naj novejših ruskih eksplozij z atomskim strelivom. Ra. zumljivo je, da jih Hruščev ni vlekel na dan.
Skratka: beograjska konicien-ca je pokazala, da se je tam Moskva bolje odrezala kot Wash, ington. Tam so se dali znstra-šiti od ruskih atomskih bomb in bodo 'sedaj pritiskali na našo admimčstracjo, naj se na vsak način pogodi s Hruščevim, ako ne gre drugače pa po pogejih, ki jih bo stavila Moskva. An se naši adminisctraciji res splača, da žrtvuje za take vrste ‘ nevtralnost” bilijone dolarjev?
Morda je na to mislil Kennedy, ko je rekel: “Administracija mo. ra bolj paziti na tiste narode in jih vpoštevati, ki so istih misii z nami v mednarodni krizi, kadar bo delila podpore.”
Bomo videli, ali bo obveljala njegova beseda v boju proti okorelosti birokracije v državnem tajništvu.
Pogreb—
Pogreb pok. Matta Mlinar bo jTitri zj. ob 8:15 iz Grdinovega pogreb, zavoda v cerkev sv. Vida ob devetih. Pokojnikova žena Mary, roj. Prek, je umrla 1. 1943. Bil je tudi član Podr. št. 6 SMZ.
Pevska vaja—
Moški zbor Korotana ima nocoj ob 7:30 v Baragovem domu vajo, nakar gre v Grdinov pogreb, zavod zapet pokojnemu članu Zdravku Kranjcu.
Poslavljata se—
gnezda in jih uničevati. Komunistični gverilci so se morali zmeraj bolj zatekati v nevtralno Kambodžo. Nabralo se jih je tam že tolilkp, da, se je viada v Kambodži začela bati, da bodo proti njej začeli z gverilskimi akcijami. Zato je zadnje čase povečala varnost ob svoji meji z Južnim Vietnamom in začela preganjat komuniste, k so s“ mo. rali na hitro roko umakniti nazaj v Južni Vietnam. Kar je morda še važnejše, vlada v Kambodži je vse to javno povedala, kaj vse je morala storiti v varnost svojih meja.
Komunistični gverlci so na ta način prišli v tako zadrego kot giški leta 1949, ko so Tita vrgli iz Kcminforme. Kakor hitre jim j c Tito zaprl dostop v Jugoslavijo, jih je grška vlada hitro ukrotila. V Vietnamu upajo, da čaka podobna usoda tudi njihove komunistične gverilce. ---------------o------
Trajne gube v volnenih tkaninah
V laboratorijih angleške tekstilne tovarne Perrott (Yorkshire) so izdbllkovali postopek, po katerem se volnene tkanine ne krčijo, krojač pa lahko obleki vlika trajno gubo.
Novi postopek ustrezno spremeni molekularno strukturo naravnih volnenih vlaken.
slavij ata od svojih sorodnikov in prijateljev. Jutri popoldne bosta odpotovala nazaj proti domu v Sloveniji. Srečno pot!
Zadnje vesti
AUSTIN, Tex. — Hurikan Carla potuje proti severozahodu in je naglo začel izgubljati svojo uničujočo silo. Oblasti so opozorile okoli pol milijona beguncev, naj se ne vračajo na svoje domove, dokler nevarnost ne bo čisto minila.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Kennedy bo danes sprejel predsednika Indonezije Slikama in predsednika republike Mali v nekdanji francoski Afriki Keito, ki mu prinašata poziv konference “nevezanih” držav v Beogradu za neposredne razgovore s Hruščevim. Ti naj rešijo sedanji mednarodni spor zaradi Berlina. Podobno sporočilo sta izročila v Moskvi indijski Nehru in predsednik afriške Gane Nkrumah.
DETROIT, Mich. — General Motors Corp. in Unija avtomobilskega delavstva sta izjavila, da so rešena v načelu sporna vprašanja in je verjetno, da bo sedanji štrajk v četrtek končan.
9
f
KV/1 a
HIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 12, 1961
Ameriška Domovina
\ vi » ■rir-'*'u—momi
0117 St. Clalr Ave. i— HEnderson 1-062^ — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA i
Za Zedinjene države:
f 12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES.
United States:
$12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 174 Tues., Sept. 12, 1961
Po konferenci nevtralcev v Beogradu
Tiski, ki organizirajo mednarodne konference imajo zmeraj dve veliki težavi: kaj naj bo program konference in kdo naj bo nanjo povabljen. Obe težavi postaneta neizmerni, kadar je namen konference negativen, to je, kadar konferenca želi povedati, česa noče in kako naj ta cilj doseže. Kdor potrebuje dokaz za to resnico, naj samo premisli potek zadnje konference nevtralcev odnosno “noob-vezanih,” kakor so se imenovali, v Beogradu.
Ideja o konferenci neobvezanih se je rodila na nekem sestanku med Titom in Nasderjem. Radi lepšega sta dodala očetovstvo še Sukarnu iz Indonezije. Tako je ta trojka začela posvetovanja z verjetnimi interesenti za konferenco o cilju konference. Soglasili so se, naj bodo udeleženci konference samo taki, ki ne vlečejo ne z Washingtonom in ne z Moskvo in ki želijo, da se njihov glas sliši v mednarodni politiki nekaj močnejše, kot takrat, kadar govorijo sami zase..
Nabiranje udeležencev je šlo počasi in s težavami od ink. Pravi nevtralci se niso mogli odločiti zanjo, ker si niso mogli predstavljati, kaj naj konferenca počne. Mnogi so udeležbo odklonili, ker so se zbali, da ne padejo v kako ipast, mnogim ni prijala družba, ki bi vanjo zašli. Tako je trojka morala končno povabiti vsakega, ki je bil pripravljen, da vabilo sprejme, ne glede na to, kako pojmuje '“ue-obvezanost.” Še pri tem zelo širokogrudnem nabiranju so bili na konferenco povabljeni interesentje, ki o njih ni svet do sedaj mislil, da so “neobvezani,” kot na primer Kuba. Na drugi strani pa ni bilo razen Nehruja na konferenci nobenega nevtralca z imenom in ugledom kot na primer Švice, Švedske, Irske in Avstrije, da ne posežemo še na druge kontinente.
Še večja je bila zadrega s programom. Trojka je hotela v začetku konferenco, ki naj traja kar 14 dni in še več. Nehru, ki je proti svoji volji in po sili razmer postal neke vrste duhovni vodja konference, je pa rekel, da je kakih či dni dosti. Da bo to držalo, se je že pred konferenco sporazumel s Hruščevim, kdaj se bosta videla v Moskvi. Tako je bilo odbrano za konferenco samo 5 dni. O programu samem je bilo veliko govorjenja v pripravljalnih sejah, toda nobene sloge. Končno je obveljalo stališče, da vsak zastopnik lahko govori, kar hoče, le govoriti mora samo v duhu “neobvezanosti.”
Tako so dobili udeleženci konference — bilo jih je <24, na koncu pa 25 — popolno svobodo govora, ki so jo nekateri izrabili do dna; dasiravno je bilo za vsakega govor.uka odmerjenih le po 40 minut, so nekateri kršili ta dogovor v nezadovoljnost vseh ostalih. Vsekako je to pomenuc 16 ur govorjenja, torej dobre dve tretjini časa za konferenco. 'Jo bi bilo vse v redu, ako ne bi nekateri govorili več in pri tem razlagali svojo “neobveznost” na originalen način: kubanski govornik je na primer na celi črti zagovarjal moskovsko zunanjo politiko in s tem pošteno razjezil večino udeležencev. Drugi govorniki so zopet smatrali za potrebno da pogrevajo stara in obrabljena gesla o kolonijalizmu, im-perijalizmu, kapitalizmu itd. Nehruja je tako govorjenje tako razjezilo, da je udeležencem povedal kar naravnost v obraz, da nevarnost za mir ne leži v takih obrabljenih geslih, ampak čisto nekje drugje in da naj udeleženci rajše povedo, kaj naj konferenca v dejanjih in ne samo v besedah prispeva k omiljenju mednarodne napetosti. NcKa-teri udeleženci so porabili priliko, da povedo po ovinkih, kaj jih najbolj žuli. Tito je bil n. pr. proti oborožitvi Nemčije, je zagovarjal totalno razorožitev in želel ustvariti ‘ svetovni trg.” Se razume; skupni evropski trg pomeni zanj še večjo gospodarsko odvisnost od kapitalistov, tam ne delijo podpor. Sicer se je Titu primerila mala nesreča, imel je čast, da prvi govori na konferenci, po govoru mu pa ni nihče ploskal! Ne namenoma, ampak radi tega, ker na to malenkost ni nihče mislil. Ko bi se bili udeleženci spomnili, kako srečen je Tito ob ploskanju, bi mu bili gotovo napravili to veselje
Na splošno so vsi prisotni na konferencah opazili, da so bili udeleženci bolj obzirni do Moskve kot do Washing-tona. Po Washingtonu so radi udarili vsaj po ovinkih, toda ne vsi. Tisti, ki so odprte glave so imeli zmeraj pred očmi, da večini udeležencev daje Amerika izdatno podporo, dasiravno ni obvezana, da jo daje. Bili so nejevoljni nad tistimi, ki so tem bolj povdarjali svojo neodvisnost, čim več podpore dobivajo iz Washingtona.
Tovariš Hruščev je po svoji diplomaciji konferenco odobraval in pripravam ni metal polen pod noge. Zato so bili udeleženci tem bolj presenečeni, ko so slišali, da bo Moskva zopet začela s preskušanjem atomskega orodja. Na konferenci bi morala biti želja po kontroli preskušanja važna točka dnevnega reda, pa je Hruščev vse te upe pudri. Zanimivo je, da je samo par udeležencev ostro obsodilo moskovski korak, med njimi je bil tudi Naser. Vsi ostali so se izogibali jasnemu stališču, dasiravno so v zasebnih
razgovorih obsojali obnovo preskušanja.
Sploh se zdi, da so udeleženci več govorili za kulisami kot na javnih sejah. Vse debate o končnem besedilu resolucij so se vršile za zaprtimi vrati, ki pa niso bila tako trdo zaprta, da se ne bi zvedelo, kaj so tam govorili, če posnamemo vse govorice, ki so krožile med časnikarji, bi lahko rekli, da je bilo tam še manj sloge kot v javnih nastopih. Zato je konferenca tudi rodila malo praktičnih sklepov. Morda omenimo tistega, ki izraža željo, naj bi odbori konference posredovali v Moskvi in Washingtonu, naj vpoštevata želje beograjske konference. Za Moskvo ne bo treba izbirati nobenega delegata, to delo bo lahko op.avti kar Nehru, saj Hruščev da na njega več kot na vse ostale udeležence.
Uradni komunike o konferenci z dodatki je prava slika konference same. Najprvo prizna, da udeleženci ničesar ne pomenijo v sedanji mednarodni napetosti, kajti drugače ne bi tako ponižno prosili Kennedya in Hruščeva, naj se pobotata. V dodatkih je pa izraženo nekaj želj posameznih udeležencev, ki so bile skrbno izbrane. Nobena ne zadene Moskve, oplazi pa marsikatera našo deželo, kar ni čudno, saj je na konferenci zagovarjal Ameriko samo ciprski nadškof Makarios.
O idealih Združenih narodov, ki so nanje prisegli vsi udeleženci, pa niti besedice; vsaj te bi bili morali povdanti, ako niso našli primernejše vsebine za resolucije. Nevtial-nost konference je bila torej precej ozkogrudna, morda je v obratnem razmerju z ameriško darežljivostjo. Izračunano je namreč, da so udeleženci dobili po zadnji vojni od nas nekaj nad 57 bilijonov dolarjev! Dobro bi bilo za ameriško zunanjo politiko, da si ogleda nevtralnost beograjske konference in po njej odmerja podpore. Prihranila bi ameriškim davkoplačevalcem na bilijone dolarjev.
| beseda iz naroda ^
P. Odilo se poslavlja
Lemont, 111. — Srce mi narekuje, da se Vam moram oglasiti in kar lepo bi ne bilo, če bi kar takole odšel brez besede in brez slovesa. Ko tole berete, sem jaz že na poti proti svojemu novemu duhovniškemu delokrogu: Odhajam namreč pastirovat in misijonarit med naše Slovence v daljno Avstralijo, kjer sta že pred menoj v vinogradu Gospodovem p. Bernard Ambrožič in p. Bazilij. Predvsem moram povedati, da grem popolnoma prostovoljno. Na misijone v daljne dežele naš frančiškanski red nikogar ne ^ili, da pa dovoljenje onim, ki se oglasijo.
Moja leta bi govorila proti temu koraku in podvzetju, toda čutim se še korajžnega in toliko gibčnega, da bom morda lahko naredil še kaj dobrega.
Velika potreba pa govori za odločitev: V Avstralijo se je do zdaj naselilo že okrog 20,000 naših Slovencev; raztreseni so po vsej deželi, ki je približno tako obširna kot Združene države A-merike ali pa Kanada, pa imajo zdaj na tem ozemlju in za tako množico Slovencev samo tri naše duhovnike.
Malo me pa tudi navdaja upanje, da se bo za menoj opogumil še kak mlajši duhovnik, češ, če si p. Odilo upa, si bom upal tudi jaz. Ko bi bilo vsaj kakih pet takih! Rojaki, molite v ta namen, da bi Bog poslal delavcev v svoj slovenski vinograd! Vse moramo storiti za to, da bi naši rojaki ne izgubili vsaj svoje večne, nebeške domovine, ko so morali zapustiti svojo ljubo in lepo rodno zemljo. Grem, da tem mladim ljudem nesem tolažbo ter bogastvo mirne vesti in lepoto slovenske pesmi.
IKo odhajam, kličem prisrčni ZBOGOM vsem dragim ameriškim Slovencem, s katerimi sem se kakor koli spoznal. Hvala Vam za prijaznost in naklonjenost. Pozdravljeni vsi, ki smo se spoznali na misijonih ali na kakih drugih pobožnostih na farah. Pozdravljeni vsi lemontski romarji, ki smo tolikokrat skupno dvigali roke v molitvi pred Marijo Pomagaj na Ameriških Brezjah in ki smo skupaj navdušeno prepevali slavo božjo in čast Marijino. Isto velja za, kanadske Slovence.
Potujem do San Francisco z vlakom, naprej pa z ladjo. Spominjal se Vas bom vseh na daljni poti. Vi se spominjajte mene in molite za me. Pred oltarjem in pri Mariji ostanimo združeni! Hvala za vse, Bog Vam povrni
vse.
Nekateri me kregajo, zakaj nisem prej povedal. Kar povem odkrito, da mi je težko povedati, ker je ločitev vedno grenka in človek ima živce, ki včasih nočejo ubogati. Nekateri so mislili na kakšno proslavo za od-hodnico, pa sem se tega najbolj bal. Zato oprostite.
Hvala za knjige, ki ste mi jih poslali! Prišlo jih je za eno polno ladjo. Naravno nisem mogel vse s seboj vzeti. Mnogo bo treba urediti, nekatere bo treba zvezati, da bodo boljše in lažje služile svojemu namenu. Seveda bo s tem mnogo dela, ki ga bodo opravili moji sobratje. Potem bo pa tudi veliko stroškov tako za vezavo kot za prevoz.
Plemenito slovensko in misijonsko delo bi napravil tisti, ki bi za te stroške nekaj poslal — ne meni, temveč kar na naš list Ave Marija, Box 608, Lemont, Illinois. U.S.A. Omenite, da je dar za knjige za Avstralijo. Zato bi Vam bil pa res zelo hvaležen. Hvaležni pa Vam bodo tisti, ki bodo knjige brali in se iz njih učili verskega mišljenja in življenja.
Prisrčne pozdrave. Bog in Marija bodita z Vami!
Če mi kdo piše, naj pazi na poštnino: Zračna pošta za Avstralijo je 25 centov.
Tu je moj novi naslov:
Rev. Odilo Hajnšek OFM
66 Gordon Street Paddington, Sydney Australia
-----_o------
Kratke novice iz Chicaga
Chicago, 111. — Prvi slovenski večer na čikašikem velesejmu je lepo uspel. Poilurni spored slovenskih skupin je že navdušeno odobravanje. Spored je bil sestavljen iz pevskih, plesnih im glasbenih točk. Predstavniki “Back of Yards sveta” so podelil ob tej prilikfi dr. Ludviku Leskovarju odlikovanje za njegovo delo za napredek naselbine. Čestitamo!
*
Osrednja slovanska naselbina v okolici slovenske fare sv. Stefana je po novi razdelitvi mesta v celoti dodeljena 25 vardi. Novi mestni svetnik je Vito Mar-zuilo republikanski načelnik je Anthony Fosco.
*
Radijski plesalci so bili tekom poletja zelo aktivni. Poleg nastopa na televiziji so ob raznih prilikah predvajali slovenske plese. Nastopili so na letnem festivalu Naselbinskega sveta osrčja Chciago v slovenski naselbini in na Vseslovanski prireditvi v Pilzemski dvorani.
Zadnjo nedeljo so bili Radijski plesalci gdstje poljskega pevskega zbora Padarewski v Wozniak dvorani, dne 23. septembra bodo pa društva sv. Jurij v Sloven-ckem domu v Waukeganu na proslavi obletnice tega društva. Obenem se pridno vadijo za njihov najpomembnejši nastop na Slovenskem dnevu in Radijskem 'festivalu v Chicagu, v nedeljo dne 29. oktobra v New Lawndale divorani.
*
Pevci Glasbene Matice iz Cle. velatnda bodo gostovali v Chicagu dne 1. oktobra 1961 na prireditvi Progresivnih Slovenk v Sokolski dvorani na Lawndale in 26. cešti.
*
V	slovenski cerkvi sv. Štefana
v Chicago se bo dne 16. septembra poročila gdč. Mija Gaber, hčerka poznanih Slovencev g. Antona in ge. Anke Galber, 2215 So. Wood St. z g. Francetom Rode. Mlada nevesta je prva pod-predsednica drulštva Slovenski akademiki v Ameriki “SAVA.” Iskrene čestitke in obilo boziega blagoslova na skupni živlienski poti!	S. L.
------o------
Dopolnila ho 10 iet
Cleveland, O. — Dne 17. septembra 1961 bo dopolnila 30 let zavedna slovenska žena in mati, pijonirka Mrs. Ivana Gubane iz Riooitstowna, Ohio. Kljub lepi starosti slavljenka še vedno rada čita Ameriško Domovine in jo zanima prav vse, kar je v listu.
V	krogu svoje družine, sina in štirih hčerk, bo Mrs. Gubane praznovala ta lep dan. Mi ji želimo še mnogo veselih in zdravih let in ji kličemo: Bog Vas živi!
A. D.
------o-------
Elektronski stroj za pletenine po meri
Neka londonska tovarna je izdelala elektronski avtomat, ki mu obetajo velik uspeh v izdelavi konfekcije. Bkono-mučni pletilni stroj bo baje izdeloval pletenine po meri.
Za novost, 'ki jo bodo začeli že letos serijsko izdelovati, se zanima okoli dve sto tovarn iz 25 dežel. Naprava avtomatično izdeluje pletena oblačila z rokavi; o-vratnilki, zavihki in raznimi gubami, sestavlja pa jo razen elektronskega aparata is programskim vložnikom šest pletilnih etrojev.
Strokovnjaki pravijo, da bo
Če
.000000001)0000000000000000'
Na željo večjega števila starejših čitateljev lista ponatisku-jemo del sestcuvkov pok. urednika J. Debevca.	— Ured.
opooooooooooooooooo0000000
Naše slavno omizje je po vsestranskem razmotrivanju sklenilo, da bo naša ločitev samo začasna. Rekel sem, kot je menda vsak, ki je odhajal v Ameriko: “Eh, par let bom tam pa pjridem domov.” In vsi vemo, kako malo jih je, ki so to svojo besedo držali in se vrnili domov. Kdor je enkrat okusil življenje v Ameriki in videl prilike, M se vsakemu nudijo tam, je hotel malokdo iti nazaj v staro domovino. In če je kateri šel, jih je bilo tudi zelo maloj ki so zares ostali za vselej dema. Garal je doma, garali v Ameriki, se vrnil domov, pa uvidel, da je vseeno v Ameriki boljše, pa se je zopet vrnil. Kdor ni vzel družine s seboj v Ameriko, se je vračal za nekaj časa in zopet od. šel. Samske bi pa skoro našteli na prste, da bi se za stalno vrnili domov iz Amerike. Saj niso pozabili rojstne domovine, vsak dan jim je Mia pred očmi, toda vendar so gospodarsko izračunali, da doma ni dovolj kruha za vse. Dekleta so se pomožila fanltje p oženili v Ameriki, si ustanovili svoje domove in osta. li. Trdo so delali, morda še bolj kot doma, pa jim vendar domovina ni mogla dati kaj podobnega, kot Amerika. Koliko nas je tukaj v Ameiliki, ki imamo svoje hiše, trgovine, podjetja, avtomobile, radije, frame in kaj vise! In koliko nas takih bi moglo imeti vse to, če bi ostali doma? Amerika je samo ena na svetu z vsemi prilikami za vsakega, ki je Ml pameten in priden in če je bil — zdrav.
Torej obljubili smo' vsa, da je ta naša ločitev samo kratka in sestra Micka je obljubila, da bomo imeli pri nji ob moji vr-nlitvi veliko pojedino. 'France je celo obljubil, da bo za tisto priliko dobil iz Trsta tiste- nebeško kapljico, ki ji pravimo
tak stroj izdelal okoli 42,000 kosov konfekcijskih pletenin na le. to. Zanke v pleteninah niso speljane vodoravno temveč navpično.
Televizija v industriji
Med nove televizijske dosežke sodi prenosna snemalna
kamera
Predvidenih je še več nastopov.
Radijskim poročevalcem, ki skušajo ostati z mikrofonom, s prenosnim magnetofonom ali z miniaturnim oddajnikom tik za petami znanim osebnostim ali pomembnim dogodkom, se bodo — tako kaže — v bližnji prihodnosti pridružili televizijski snemalci s prenosnimi kamerami.
Nova televizijska snemalna kamera je sorazmerno zelo majhna, tehta le 11,4 kilograma, in sicer kamera sama dva in pol, “centrala” z vgrajenim oddajnikom pa nekaj nad osem kilogramov. Zasluga za to gre predvsem tranzistorjem, zaradi katerih potrebuje celotna naprava le 40 vatov. To e-nergijo posreduje kameri in oddajniku srebrno-cinkova baterija. Televizijska naprava je baje prilagojena temperaturnim spremembam od desetih stopinj mraza do 55 stopinj nad ničlo. Posebnost kamere Je “gumijasta” leča, ki ji je mogoče nenehno spreminjati žariščno razdaljo.
Medtem ko se torej obeta “televizijskemu očesu” možnost' neposrednega prenosa dogodkov s ceste, pa se bodo pro-storninsko skrčile in sčasoma pocenile tudi naprave tako imenovane zaprte, «e pravi in-
dustrijske televizije. Na strokovnem zborovanju v Essenu so poročali o uporabnosti majhne televizijske kamere, ki so jo prvič preizkusili v globinah do tisoč metrov, ko so proučevali teren za podmorski plinovod iz Afrike po Sredozemskem morju v Evropo. Ker je kamera majhna in sorazmerno preprosta, se bodo morda že v bližnji prihodnosti u-veljavili tudi televizijski amaterji, k bodo uporabljali izpopolnjeni magnetni trak.
Industrijsko televizijsko oko pa se je medtem že izkazalo kot uporabna merilna in kr-marska naprava, na primer pri sortirnih strojih, kjer so taki avtomati nadomestili celo do 90 odstotkov doslej potrebne delovne sile, pa tudi kot merilci pri proizvodnji valja-nega jekla. Na tekočem traku sta dve kameri naravnani na potrebno debelino valjanega proizvoda; ugotavljata sleherni odmik in avtomatično naravnata stroje. Na preizkušnji je zamisel kontrole z dvema kamerama — seveda z dodatkom drugih elektronskih propomočkov — omogočila velike prihranke že s tem, ker
“refoško,” ki bi ga angelci pili, če bi tako naneslo, da bi ga lahko. Razume se, da sem obljubil prinesti iz Ameriše lepe odpustke vsakemu. Lahko jim bom strašno bogat človek. France je to moj o- zadnjo trditev naglo pribil na steno s prepričevalno pripombo, da bi se dalo o tem debatirati. Boš že videl, sem mu zažugal, ko bom prišel ves v zlatu iz Amerike. Naj kar zdaj tukaj povem, da se nisem lagal, ker ko sem prišel sedem let pozneje domov za par mesecev, sem imel en zlat zob in to je bilo na meni pa tudi vse zlato.
No in potem sem se začel pripravljati za odhod v Ameriko. Imel sem vozni listek, dovoljenje od cesarske armade in sploh vse, kar je potrebno, kadar človek namerava preko morja. S par najboljšimi prijatelji smo napravili načrt, da ga bomo zadnji večer moje prisotnosti v Ljubljani konkretno pognali. Štirje smo bili, ki smo tvorili kolikor toliko stalno pajdašari-jo, v dobrih in slabih časih. V zimskih večerih smo tarokirali, poleti smo hodili na zlete in s božjo pomočjo prebijali iz dneva v dan. Kdor je imel kaj premi, čnine v žepu, tisti je1 plačal za vse. Tb je bila nepisana postava, ki nas je trdno vezala. Bili smo to: Matičič Ivan, takrat stavec, pozneje ravnatelj v Katoliški tiskarni in sodobni najboljši slovenski pisatelj. Od tretjega razreda ljudske šole sva se poznala in bila skoro vedno sku-paj. On je že služil v tiskarni, ko sem jaz še hodil v šolo, zato je bil on moj dvorni založnik za vse potrebno. Pa tudi po-znje, ko sem tudi sam služil, je vedno tako naneslo, da ni bil nikdar suh, jaz pa vedno. Tako sva drug drugemu zgledno pomagala: on je plačal, pila sva oba.
Potem je prišel večkrat v Ljubljano brat Tone, ki je služil pri orožnikih. Tudi fin fant, zastaven in imeniten družabnik. Tretji je bil Zalokarjev Srečko, ki nam je bil neobhod-no potreben, ker je pel drugi bas. No in smo se1 tisilli večer zbrali z lepim prorgamam do odhoda mojega vlaka. Najprej večerja, potem v kavarno. Obdr-žavali smo znamenite govore, drug drugega povzdigovali, se spominjali veselih časov, ki smo jih prebili skupaj ter si oblju-bovalli večno zvestobo, če že ne večno, vsaj do groba. Prav nič nismo bili žalostni in nič nismo preklinjali usode, ki je posegD s svojo kruto roko med nas in nas razkropila. Kaj bi se kisali taki fantje! še najbolj je mojim trem prijateljem grenila uro slovesa bridka misel, da si bodo morali poiskati zdaj drugega namesto mene. Drug za drugim so pribijali, da ga bodo težko dobili takega guneveta, ki bi bil ob vsaki uri pripravljen storiti vse, kar bi nujnega sMenila naša družba. Recimo, če bi se našli družbi zdelo nadvse potrebno, da se mora dobiti človek, ki bi stopil pred ljubljanskega župana in mu mora povedati naravnost in brez ovinkov, da je osel, bi jaz prvi dvignil roko. Ce bi naša družba po temeljitem pre' udarjanju uvidela veliko potrebo, da ne gre drugače, kot da se še tisti večer vrže prvega pob' čaja (mi smo jim rekli: kifelci) v Ljubljanico, bi bil jaz prav g0* tovo tisti, ki bi štel do tr: in pljusk čez most. Se reče, saj tega nismo uganjali, ampak pra' vim, da bi , če bi ravno tako naneslo in bi tako kazalo za boljše e d noša j e med nami in posvetno gosposko.
Ivan, ki je bil vedno vesten človek, je ugotovil, da mora Ja' pec (talko mi je navadno rekel) zdaj na kolodvor, če hoče zares v Ameriko, če pa ne, ga b&m° pa še naprej. Da ne kaže drugače, sem priznal in Ivan je za
slovo intoniral še tisto: Ta valček je za rajžo, nam fantom na korajžo . . . obrnili smo kozarec se.j narobe, Ivan je plačal (kakor je močno skrčila množina od- navadno) in stopili smo v me-
padnega materiala.
gleno ljubljansko noč.

AMERIŠKA DOMOVINA,

a.

/IMERI^KA DOIIOVIIM/I
'f%t 11/1’ ERI C/% m— HO IVI E
Dobiček je pa namenjenn za orodje slovemski mladini.
Bog živi!
S T.Z.
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
v dobro
Iz slovenskega Toronta
Karel Mauser:
Praznik slovenske zemlje in njene besede
Veliki norveški pisatelj Johan ki prevzemajo od narodne Bojer je leita 1924. napisal ro-j vesti težak del dolžnosti in po-man “Naš rod,” ki smo ga čez nekaj let dobili v slovenskem prevodu pod naslovom “Izseljen-°i-” V njem popisuje usodo norvekih izseljencev, mladega Mortena, ki je odšel z zadolžene kmetijce Kvindala v Ameri-ko. V tujem svetu dobi otroke, dobi vnuka, živahnega Mortena,
'ki se drži starega očeta in z odprtimi usti posluša zgodbo rodu,
2godbo norveške zemljei, fjordov in gozdov, zgodbo majhne kmetije tam daleč na severu. Toda stari Molten se dobro zaveda, da nna življenje nov obraz in zato odkrito reče: Ti si Amerikanec, ki govoriš norveško. Vsa vnukova privezanost na dom stare-ga Mortena je bila iskrena, toda temeljila je na spoštovanju do deda, na dedovi doslednosti. In nekoč — stari Morten je bil že slep — Sita se odpeljala domov na Kvindal. Ob vsej slepoti je stari Morten poznal še vsako ste-2o, brez vnukove pomoči se je pognal v hri!b) slep videl stare strehe, za skednjem našel stari 'brusni kamen, ki je Stal v korit-cu brez vode, gledal v okno, za katerem bi morala; sedeti že dolgo mrtva mati: In je govoril kakor prerok in mali vnuk je pil besede starega sivega deda in jih je prinesel maža j v svojo ao-nrvoviimo. Do smrti si jih je zapomnil.
Zakaj govorim, to? Rad bi eno Povedal, dragi prijatelji. Naši otroci in naši vnuki bodo kakor mladi Morten, če bomo mi kakor trdba, če bomo vse svoj ? življenje1 svojim otrokom in svojim vnukom znali naš dbm priijubi-hj če bomo s svojo resnostjo in doslednost jo v svojih otrocih in
vnukih znali zbuditi spošitovaoje) ce bomo svojo bodočnost zidali tako, da ne bomo izključevali dbrih starih kamnov izročil, ki smo jih prinesli od doma. Po 'nas’ Po naši trdni in. plemeniti narodni zavesti, ki jo bomo izpričevali z vso doslednostjo, bo kri ostala povezana z do-1Tl0,rn- In samo s tem. Piopri-Ca|n sem, da večjega dela za dm §■ rod ne moremo opraviti, ka-?‘°r ga bomo opravili s tem, da
0,	mo vse naše pehanje, naše
1,	ude znali napeljati v eno stru-^°> v kateri bo sicer živahno fnboremje različnih struj, toda
cdo vise čista voda brez kalnih ^rtincev. To smo dolžni svojim odro'kam in svojim vnukom( to nas zahteva narodna zavest. Slovenske šole, slovenske knjd-k°, dramatslka in pevska društva, ^ °VBniske radijske oddaje, vse ° so stvari, ki kličejo našo na-1'0dn° zavest na delo. Starši, ki s*- izmikajo tem stvarem, vsi ki 'shjo, da je vse to brez pome-a’ brišejo iz oči svojih otrok ti-0 Spoštovanje, ki ibi ga naši ^ roči do nas morali imeti. Brez ^Gga spoštovanja v njih čuslvo-^anju čez deset let ne bo ostalo ^rcesar več in spomin na dom bo gasnil celo v naših družinskih ven1C^ kaj šele v našem ja-l em življenju. Potem postaja Uz pomena celo pehanje tistih,
^ramofogislte plošče
PRAVKAR dospele
starega kraja!
^elika izbira—Zahtevajte katalog
COMET
iv- ?55 Clair Ave. W. fronto, Ont. i’el. LE 5-7269
zabijajo na pravice skupnosti. Počemu?
Počemu bi neikoč ti bil kakor stari Morten, da bi peljal vnuka pogledat domov? Da bi videl kako mu je tuje tisto, kar je bilo meni in tebi sveto? Bolje ne, bolje zravnati svoje kosti pod odejo tuje zemlje in ne več videti gora, ne dolenjskih gričev, ne belokranjskih vinogradov in vsega, kar nas je ne-toč navdajalo s ponosom. Počemu dragi, prijatelj, doživeti dolgočasnost, ki bli jo, vnuk pokazal ob našem govorenju?
Čas je, da iz spanja vstanemo. Obrišimo oči in v našo narodno zavest vnesimo več resnosti in več mirnosti, predvsem pa dejavnosti. Bolje je delati majhne načrte in jih izpeljati, kakor delati velike in jih postavljati v aodočmost, ki ni v naših rokah.
V letih sem marsikdaj mislil na eno in morda Je prav, da to svojo misel povem na tem Slovenskem dnevu. Zdi se mi, da bi bilo na moč iskreno, da bi vsa naša emigracija po svetu določila eno nedelja v letu, da bi istočasno praznovala poseben slovenski praznik, ki bi ga morda krstili za Praznik slovenske zemlje in besede. Ta praznik naj bd bil kakor je blil v srednjem Veku Treuga Dei, praznik odkritega primerja, izraz skupne volje in skupnega hotenja, dan spomina na lepoto- stare domovine, na lepoto našega jezika. Kakor je bil v srednjem veku. Treuga Dei dan, ko se nasprotnik ni obregnili ob nasprotnika, tako naj bi bil Praznik slovenske zemlje in besede lep in iskren izraz slovenskega bratstva in prilika, da bi svojim otrokom in svojim vnukom pričarali pred oči vise tisto, kar nas same veže na dom in njegova izročila.
Iz plemenite narodne zavesti naj bi izhajala samo plemenita dejavnost. Potrebni smo jo v tem bednem času in če bo vsak od svoje strani prispeval vsaj nekaj, si bomo v svojih otrocih in svojih vnukih postavili skromen toda trden spomenik, v katerega bodo gledali še dolgo po tistem, ko na!s več ne bo. Ohranili bomo vsaj čustveno povezanost z našo domovino, ki je iz svoje majhnosti znala pošiljati v svet zrele ljudi, ki so ji ostali zvesti do zadnjega.
(Iz govora na II.
Slovenskem dnevu v Kanadi).
Slovenske šole
Brezskrbni počitniški dnevi so za letos pri kraju. Pretekli teden so potihnili domovi, mamice so se oddahnile, šole s svojimi učilnicami in dvorišči pa so oživele. Mladina je odšla v šole k pouku in pa da si vzgoji značaj.
Tudli naše narodne šole, šole slov eniškega jezika so že začele z novim poukom. Slovenska šola pri Mariji Pomagaj v Torontu je imela letošnjo šolsko mašo na letovišču v nedeljo 10. sep tem bra. V soboto bo vpisovanje v prve štiri razrede. Ti bodo imeli pouk ob sobotah od 2h. do 4h
13 leti so bili slovenski fantje in dekleta raztreseni po širni Kanadi, po kmetijah, na progah in po kanadskih družinah. Danes je iz teh raztresenih mladih ljudi zrastel in še raste nov slovenski rod, ki uspešno napreduje v kanadskih šolah in obenem polni učilnice slovenskih šol, kjerkoli jih je bilo mogoče organizirati. Učencev ne primanjkuje, primanjkuje prostorov. Za. nimam j e za slovensko šolo raste, tako da so vzgojitelji komaj kos temu zanimanju.
Vsa ta dejstva zgovorno pričajo proti vsem ugovorom dvojnega šolstva, saj so dobri učenci slovenskih šol navadno tudi med najboljšimi v kanadskih šolah. Zanimanje za slovensko šolo je pa na drugi strani tudi naj lepše izpričevalo narodne zavesti slovenskih staršev, ki ne marajo dopustiti, da bi edina dota, ki so jo prinesli izpod domačega krova bila zapravljena že v prvem rodu njihovega nasledstva; ta dota je slovenska beseda, slovenska pasem ih vsaj malo ponosa, da smo slovenskih staršev sinovi. V tem je vzviše. no poslanstvo slovenskih šol na neslovenskih tleh, poslanstvo, ki izvira iz človekovih naravnih dolžnosti in pravic: Znati besedo lastne matere, zapeti pesem, ki jo je ona pela v veselju in žalosti, biti ponosen na rodi, ki mi je dal življenje, poznati zemljo, ki je prednike redila in vedeti za zgodovino, ki jih je oblikovala.
Pri tem delu slovenska šola služi tudi novi domovini. Moč kakega naroda se ne meri samo po številu prebivalstva in razsežnosti njegove zemlje. Narodu daje moč njegova kulturna višina. Ta pa zavisi od izobrazbe, ki je obenem tudi osnova mater-jalriega napredka in nravstvene trdnosti. Slovenske šole, ki izobražujejo našo mladino in jo vzgajajo v trdne značaje, s tem vcepljajo kulturni delež kulturi dežele, v kateri delujejo. Slovenski otroci, ki bodo šli v novih domovinah tudi Skozi slovenske šole, ne bodo nikdar ozkosrčni enojezičndlki, ker bodo znali v govoru in pisavi vsaj dva, če ne več jezikov. Prinesli bodo lahko velik delež k bratskemu razmerju in razumevanju med narodi.
Poleg slovenskega duha. pa slovenske šole posredujejo našim malim tudli katoliškega duha. Utrjujejo jih v veri staršev, kar bo napravilo naše družine trdne in povezane, obenem bo pa pomnožilo katoliške vrste v deželah kjer so bili — ne dolgo tega — katoličani še bralka manjšina. In ničesar se verni starši ne morejo bolj želeti, kot verne bodočnosti svojih otrok.
Sola pa, če tudi je dvojna, četudi je katoliška, ne zmore vsega. Potrebuje sodelovanja in podpore staršev, če bodo starši prvi učitelji, če bodo vsakodnevni učitelji in vzgojitelji svojih otrok, potem bodo skupaj s šolo dosegali čudovite uspehe. Bog daj tega spoznanja!
V-R.
kanstvu. Predavanje je spremljala razlaga s Skiioptičnimi sli-kamu.
Prav zanimiva je bzrila tudi diskusija “panel discussion,” o odnosih slovenskega akademika v Ameriki do slovenskega sveta. Predsedvoval je g. J. Bernik; drugi člani pa so bili: gg. J. Velikonja, T. Zagorc, gdč. Anica Sodja in g. T. Arko. Pogledi diskiutanitov so bili različni, a za. nimtivii in aktualni. Ostalo občinstvo se debate praktično ni udeležilo.
V	soboto zvečer so organizatorji konvencije priredili uspelo veselico s plesom v slov. cerkve, mi dvorani na M amin g Ave. Prijetna novost tega večera je bila, da je bilo poleg plesa tudi nekaj dobrih pevskih točk.
V	nedeljo so se člani konvenr rije udeležili skupne maše v novi slov. cerkvi na Brown’s Line. Potem pa so imeli občni zbor, na katerem so izvolili nov odbor s predsednikom ing. T. Arkom. Odbor bo imel sedež za prihodnjo poslovno dolbo v Chicagu. Občni zbor je tudi sklenil, da bo društvo imelo duhovnega svetovalca in da bo glasilo “SAVE” odslej tiskano.
V	nedeljo popoldne so člani konvencije prišli na slovensko letovišče na skupni izlet.
Društvene vesti
Tudi društvenih počitnic je konec. Prvo se je zganilo kulturno društvo (“Baraiga,” ki je že med “počitpliicaimi” izdelalo svoj program za celo poslovno dobo. Prva njegova večja prireditev pa bo v septembru na rioveimskam letovišču in sicer “Trgatev.”
Društvo NI J je imelo svoj prvi redni mesečni sestanek po po. čitnicah. Možem in fantom je govoril bogoslovec g. Herman Šuligoj o “človekovem znača-ju.”
Člani misijonskega krožka so se zbrali v petek 8. septeirnora. Bliža se1 misijonska nedelja in z njo prva večja prireditev krožka.
Kat. Mladinski klub je tudi začel s svojimi nedeljskimi večeri v nedeljo 10. septembra.
To je samo nekaj kratkih vesti. Za vse delo, ki se je že začelo v organizacijah, bodo slovenska dvorana na Manningu in njeni prostori premajihni.
Por.
Telovadni nastop in ples
TORONTO, Ont. — Slovenska Telovadna Zveza v Torontu viju-dino vabi na telovadni nastop in ples, katerega priredi v soboto, 16. septembra 1961., ob 8, uri zvečer v cerkveni dvoran- na Manningu.
Za prigrizek in pijačo bo preskrbljeno, vstopnliina je običajna.
Vsi prav prisrčno vabljeni!
V vednost
TORONTO, Ont. — V priložnostnem lističu “Slovenski dan” iz Toronta, poroča urednik na str. 2 pod rubriko “Društveno življenje v Torontu” v uvodnem, mastno tiskanem zaglavju tudi to-le: “. . . Zavedamo se, da so v lo-rontu še druge slovenske organizacije, ki so marsikaj storile za ohranitev slovenstva med nami.
Vse s v e t n e organizacije, ki v tem smislu delajo, so bile pozvane, da se udeleže Slovenskega dne . . . itd.
Slovensko gledališče, recimo, ki je naslednik prve slovenske gledališke Skupnosti v Torontu, se je tudi do sedaj prizadevalo za ohranitev slovenskega življenja z resnim odrskim stremljenjem, a pozvano ni bilo k sodelovanju pri “Slovenskem dnevu.” Toliko v vednost obiskovalcem, prijateljem in gostiteljem “Slovenskega gledališča ’ v Torontu, Montrealu in Cieve-lamdiu.	Vilko	čekuta.
viike pa zapišejo tuid na magnetofonski trak.
Perica, ki razveže določen sveženj perila pove registrsko številko perila v mikrofon. Ko pri. tiska številke na vsak kos perila posebej, sproti izgovarja številke in pove tudi, za kakšen kos perila gre: srajca, ovratnik, robec itd.
Na vsakem magnetofonskem traku je zaznamovanih približno sto kosov perila. Ko je trak poln, ga previjejo; potem pa si ga zavrti nameščenka, ki določa ceno storitve in jo zapisuje na trak, stroj pa vsoto sešteje, doda številko stranke in jo prenese v knjižico vsakega posameznega naročnika.
Potem ko je perilo oprano in zlikano, ga, po številkah razporedijo na policah. Prevzamejo ga zavij alke, ki potiskajo vozičke, zvočnik pa jim posreduje magnetofonske zapiske, po kate_ rih pripravijo pakete.
Neivtorontske novice
Te dni sem doživel prijetno Tako ima zakristan g. Stane Ul-: presenečenje. Sedim na uradu! čar čez poletje samo z razkazb-; in zaslišim trkanje na vrata, vanj etn cerkve in dvorane
mali oglasi
Stanovanje oddajo
Štiri neopremljene sobe in kopalnica zgoraj, garaža, na E. 161 St. blizu Waterloo Rd. Za pojasnila kličite IV 1-8153.	(178)
Rabim garažo
v bližini E. 55 Bit. in Bonna Ave. do Norwood Rd. Ako imate na na razpolago, kličite EX 1-5123.
(174)
Konvencija “Save
Slovensko visokošolisko društvo “SAVA” je imelo četrto letno konvencijo v Torontu v soboto 2. in v nedeljo 3. septembra.
Konvencije so se udeležili poleg torontskih članov tudi elani
popoldne in ob nedeljeka od 10. j iz Chicaga, Clevelanda in :lru-do pol 12. ure dop. Krščanski J gib severnoameriških mest; vse. nauk bo vsako nedeljo popoldne | ga okoli '30 ljudi, od 3h do 4h. Peti razred pa se j Zborovanje v soboto popoldne bo zbiral vsak petek ob pol sed- je bilo na torontski univerzi. Po mih zvečer.	! govoru predsednika g. Vrčkov-
Razveseljlvo je dejstvo, kako jnika je1 sledilo zanimivo preda-narašča zanimanje za slovensko Ivanje g. B. Kramolc-a o ab-šolo. Mladi rod se množi. Fred j straktnem in nepredmetnem sli-
MODERNI OBELISK — S tani Egipčani so postavljali pred templje Amona visoke stebre iz enega kosa kamna— obeliske; moderpi Kairo je zgradil 540 čevljev visok: stolp restavracijo . in opazovalnico na vrhu. ' S stolpa je mogoče pregledati ves Kairo pa tudi starodavne piramide in Sfingo pri Gi-zeh.
Odprem. Nasmej an mi poda roko g. John Petrič iz Clevelanda m mi pove, da je prišel gl t dat novo cerkev skoraj z vso svojo družino. Ko sem ga vabil na blagoslovitev cerkve', je prav tisto nedeljo praznoval srebrni jubilej svoje poroke, in ni mo-gelp riti. Sedaj je pa prišel k svojim sorodnikom na obisit v Toronto in je izrabil priliko, da si je ogledal s svojo družino tudi novo cerkev in dvorano. Zelo pohvalno se je izrazil o njej.
Ko smo si ogledali cerkev, smo začeli obujati spomine na mlada leta. G. Petrič mi je pripovedovali o svoji rojstni župniji Sv. Gregoriju, o župniku Krumpesitarju in o vaseh okrog Sv. Gregorija. Zelo duhovito nam je razlagal, da so imeli v njegovem rojstnem kraju Pekel, Vice in Nebesa. Samo ponesrečeno so dobile te vasi svoja imena. Najlepše je bilo v Peklu, ki je imel grad in zelo lepo okolico; Vice so imele že slabšo lego, na najbolj strmem in skalovi-tem kraju pa so bila Nebesa. Zato so tisti, ki so lahkoživo živeli in uživali ta svet, radi de. lali dovtipe na račun teh vasi in se tolažili, da je v Peklu najiap-še. Pripovedoval nam je tudi, kako je obidkoval rojake po Kaliforniji in prišel k Slovencu, ki ga je zadel “božji žlak.” Ker o Bogu ni rad dosti slišal in tudi ni rad videl, da bi ga bil res zadel že “božji žlak,” ga je g. Petrič duhovito potolažil, da res to ni bil “božji žlak,” ampak “hudičev žlak,” kajti Kranjci se na to ime itak bolj razumejo. Temu naprednemu Slovencu je bil ta dovtip kar všeč; še bolj i>i pa bil komuniistcm v Sloveniji, ki vsem krajem, ulicam in drugim stvarem, ki se poimenujejo po Bogu in po božjih lastnostih, dajejo druga imena, najrajši v zvezi s partizanstvom in Titom.
G. in ge, Petrič naj lepša hvala za prijazen obisk in za dar za cerkev.
Zadnji čais je našo cerkev spre-! jela več obiskovalcev, Slovencev iz raznih krajev Kanade in Združenih držav. Med obiskovalci so bili tudi duhovniki: preč. g. Cvelbar in preč. g. Varga. G. Cvelbarju se je kar milo storilo, ko še je srečal s svojimi bivšimi župljani — Cerkljam Pa ne ugaja cerkev le Slovencem, ampak tildi tujcem. Večkrat jo pride kdo obiskat in slikat Prejšnji teden je dvakrat v njej maševal duhovnik iz New Torka preč. g. Jožef Šestilo! S seboj je imel svojo mater. O-bema- je cerkev zelo ugajala.
obiskovalcem precej dela. Drži |	Sobe se odda
vse zelo snažno; ga. Justina Pe- 3 velike neopremljene sobe in trič s svojo- prijazno hčerko Ju-1kopalnica v okolici Lake Shore sto pa skrbi, da je cerkev vedno Blvd., in Neff Rd. $75 mesečno.
okusno okrašena, kar lepoto cerkve še poveča. Vse delata nesebično za “božji Ion,” iz ljubezni ao Jezusa in do Njegove brezmadežne Matere. Sploh je pa ženam v naši župniji treba uati vse priznanje. Za vse dobro so vnete; povsod pomagajo, kjer morejo. Kolikokrat so med letom že zastonj napekle peciva in ves izkupiček zanj darovale za novo cerkev. Naj dobri Bog živi naše dobre slovenske žene!
Vse udobnosti. Kličite IV 1-7565. Za eno osebo ali dvojico srednje starosti.	(X)
V najem
Odda se 4 sobe zgoraj, na E. 67 St., severno od St. Clair Ave. John Newport, UT 1-5400. (177)
Soba se odda
Oddajo se 4 sobe in garaža, plinski furnez. Oglasite se na 891 E. 73 St.	—(177)
Magnetofon v pralnici
Kadar tehnika postreže s kako novostjo, se na vseh področjih najdejo ljudje, ki jo skušajo uveljaviti, šele čais pa potem pokaže, ali Je določeno reč zares vredno uvesti v tem ali onem poklicu ozir. dejavnosti. Nekaj podobnega bo najbrž tudi z not-tinghamisko pralnico, ki je začela uporabljati magnetofonske trakove pri vpisovanju in označevanju perila.
Sveženj perila dobi številko, ki jo potem prenesejo na vsak kos perila posebej. To opravi tiskarski strojček, naznačene šte-
Dvodružinska $9,900
Blizu Donald Ave., 6 sob spodaj, 4 zgoraj, dober za prvi dom. Florence Rome, slovenska prodajalka.
MAIN LINE REALTY 1191 E. 79 St.
HE 1-8181	EX 1-7976
(8, 12 sept)
Sobe se odda
V najem se dobi 3 sobe in kopalnica. Kličite 431-2781.	(176)
l blag spomin
TRETJE OBLETNICE SMRTI MOJEGA NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA
Gregorija Gregorich
ki je za vedno zatisnil svoje oči dne 12. septembra 1958
Tri leta že minila so, odkar zapustil si me Ti, molila in jokala sem vse dneve in noči.
Zaman so vse solze, ker mrtvo Tvoje zlato je srce, in truplo Tvoje v grobu spi, duša pa se pri Bogu veseli.
Tvoja vedno žalujoča žena
FRANCES GREGORICH
Chicago, 111., 12. sept. 1961.
Stanovanje oddajo
5-sobno s kopalnico, neopremljeno, na novo prepleskano, mirno in čisto.
2-sobno (kuhinja, spalnica in kopalnica), opremljeno, priprav-np za žensko ali moškega, ki si kuha sam. Kličite po šesti zvečer EX 1-5261.	—(176)
Naprodaj
Bartlett hruške za konservi-ranje $1.00 košara. Prinesite košare in si sami naberite. Proda se tudi gugalnica za na porč v dobrem stanju $25 00. Več lončenih posod od 6 gal. do 20 gal. Na 21650 Ivan Ave. RE 1-6278.
Sobe se odda
4 sobe se odda družini z dvema otrokoma, spodaj na 668 E. 160 St. GL 1-2096.
(12, 13, 19, 20 sept.)
.. KADAR STE PREHLAJENI! „ pridite k nam! Imamo izborno domače zdravilo proti KAŠLJU in prehladu! NE ČAKAJTE, ampak pridite tako), ko se prehlad pojavi!
MANDEL DRUG
15702 Waterloo Rd.	KE 1-0034
Cleveland 10, Ohio Naročila spreiemamo in razpošiljamo tudi po pošti!
ZULICH
INSURANCE
AGENCY
18115 Neff Rd. IV 1-4221 Cleveland 19, Ohio
.
AMERIŠKA DOMOVINA,

1
g— Karel Mauser:
M LJUDJE POD BIČEM
i
I?
III. del.
sl
s
i
I
1
h

Njen mozoljasti obraz in široka, skremžena usta so izražala iskreno bolečinoj čeprav se ji je zdelo, da bi se v tem hipu nasmehnila in odšla s prvim, če bi jo povabil. Toda ko jo je videla zleteti po tleh, ko je opazila njeno razstrgano perilo, ki se je pri padcu iz cule razletelo po vagonu in so ji ga potem ženske s studom metale nazaj> jo je obšlo sočutje.
Ko je vlak spet drdral svojo pot, je obupano sedela na svoji culi pri vratih in ni rekla več besede. V rep zvezani lasje so čudno odskakovali, z rokama je oklepala kolena in njeni pošvedrani čevlji so se zdeli Silvi beden ostanek iz tistega časa, ko se je za nekaj lir prodala prvemu, ki jo je hotel.
S temo so prišli v Celje in ko so stopile iz vagona je pršilo. Preklinjajoč jih je straža spravila v vrsto> zavoljo teme so bile zgnetene skupaj, da so druga drugi hodile po petah. Bali so se, da bi znala katera
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
NORRIDGE — BY OWNER 7 room house. 50 foot lot. 3 car brick garage. Fin. bsmt. 40 ft. lot adjoining. Trees on lot. Call for appt. GL. 7-0061.	(174)
ROSELLE — BY OWNER $1,750 down. $120 per mo. 2 yrs. old. 3 bedroom brick ranch expandable. 1% car gar. On % acre lot. Extras. $19,900. LA. 9-6941.	(175)
CARPENTERSVILLE — 3 Bedroom home. Carpeted livingrm., dining-rm. and hall. Kitchen, enclosed breezeway. 1 car gar. fully landscaped. Newly decorated. $14,600. By owner. HA 6-1371.	(175)
GO WEST — OWNER Has 3 Bedrm. Full basement, att. gar. 2 fireplaces. Many extras. $22,900. Also 3 other houses $14,000 to $20,000. Immediate possession. Call HAzel 6-4293.	(175)
WOOD DALE — BY OWNER 2 bedroom frame ranch. 9 years old. Plast., alum, strms. & serns. Crptg., wooded lot. Central loc. Priced to sell fast. POrter 6-0168.
(175)
Custom Built for Owner, Low Taxes — WINFIELD 1 mi, west of Wheaton. New face brk. 3 bdrm. ranch, 1 Vi cer. baths, cab. kit., plaster, insulated, gas ht., att. gar. FALL OUT SHELTER in bsmt. in-cld. Vi acre lot. Beaut, loc. Sac. $25,500. MO. 5-1470. Ask for directions.	(174)
ARLINGTON HEIGHTS —
BY OWNER
Beaut, decor. 6 room brick ranch home. 1 Vi baths. 2 car gar. Att. patio. Excel, cond. Only $27,000. CL. 5-6847.	(175)
SELL CHEV. 348 Short block assembly 335 h. p. includes cam and solids. Call ONtario 2-0012.	(175)
OAK LAWN — BY OWNER Deluxe 3 bdrm. brk. ranch. Att. gar. on 65 x 187 well Indscpd. lot. Lge. sernd. patio. Tile bath-kit. Lots of closets. Gas f. a. heat. Many extras. Upper $20’s. For appt. call after 3:30 p.m. GA. 5-1041.	(177)
HOUSEHOLD HELP
MAID — To live in large house in Arlington Heights. Own room, TV, help care for 4 children and housework. Phone Lenore Long, CL. 3-0800.	(176)
pobegniti. Nato so pričeli poizvedovati po poti.
— Kje so te preklete Teharje? — je komandir straže zijal nad železničarjem, ki je iz radovednosti obstal ob progi. Pričel jim je razlagati, opisoval cesto in ovinke, nazadnje jih je spremil tako daleč, da je pokazal smer.
Nato so ostale same z dežjem in stražarji. Ni sicer lilo, toda dež je bil gost in veter ga je naravnost phal skoz obleko. Celo stražarka, ki je vseskozi zbadala jetnico, ob katerj je koračila, je nazadnje obmolknila. Prej skodrani lasje so ji čopasto viseli po vratu in se ji lepili na licu.
Prva je pričela omagovati Dunja. Opletala je sem in tja, tiho ječala in ko ji je stražar z baterijo posvetil v obraz, je stopil do komandirja. Takoj nato je padel ukaz, da obstanejo. Posedle so na mokro travo in držale utrujene noge proti jarku.
— Morali smo zaiti — je sikal komandir spredaj. — Hodimo vendar že dve uri. Prekleta tema! —
•Silva se je borila z omotico, druge so topo sedele in hladile kljuvajoče podplate v mokri travi. Dunja je lizala dež z mokrega bilja.
Eden izmed stražarjev je z močno baterijo svetil čez polje in ozek stožec luči je odkrival tenke črte dežja, ki so se neusmiljeno nizale proti tlom. Nikjer nobene luči, nikjer svetlega okna.
— Hudič vzemi tako pot — je klela stražarka.
V daljavi je blisknil žaromet, ugasnil za hip in spet zatipal čez polje.
— Po moje prihaja nek avto
—	je rekel stražar z baterijo. Zdaj so čakali. Dunja se je scela vlegla v travo.
Dvoje svetlih, velikih oči je prihajalo bližg in bliže. Eden stražarjev je dejal znamenje. Kamion je ustavil. Bil; so partizani iz taborišča, ki so peljali proviant.
— Zašli seveda. —
f
— Torej je taborišče nazaj?
— Nazaj, toda bolj na desno. Le kateri vrag vas je nosil v to smer? —
Kamijon je bil naložen z zaboji in ropotijo, vendar so na prošnjo komandanta straže vzeli s seboj Dunjo, še vedno je kakor mrtva ležala na travi in stražniki so se bali, da jo bodo morali sicer nositi. Ko so jo vlekli na avto je bila njena tenka obleka tako premočena, da je bila videti kot gola in njena obleka samo kot temna, progasta koža.
Ostali trop se je obrnil za odhajajočim kamijonom. šofer je obljubil, da se vrne nazaj kakor hitro izpraznijo avto.
— Cafudra ima vedno srečo
—	je rekla neka ženska, ki je koračila za Silvo. — Poštenega človeka se nihče ne usmili.
Ko se je avto vrnil, jih je našel sredi polja. Dež je zdaj že lil. Bil je topel majski dež in vendar ga je Silva čutila kakor mrzel curek po hrbtu. Bila je utrujena do smrti in ko se je plazila v avto bi Se brez odpora dala ubiti.
Dobrih deset minut za tem je kamijon zavozil v taborišče, ki je ležalo na bregu. Na visokih drogovih so gorele luči in Silva je z motnimi očmi videla samb tže stražne stolpe. Razložili so jih pred barako, kjer so jih popisali in kjer so mo-
rale pustiti še tisto, kar so prinesle s seboj.
Proste vsega so nato čofotale skoz čobodro za stražarjem, ki jih je peljal do barake. Silva se ni brigala za ničesar več. Videla je samo še slamo na tleh, udarjanje dežja na nizko streho in ko se je zvila v klopčič kakor žival, je pričela vdano in onemoglo dihati.
19
Stopila je na vrata kakor hi* tro ga jg zagledala, da gre čez vrt. Že po njegovi hoji je opazila, da ni ničesar opravil in da se vrača potrt in zlomljen. Ko je dobil njeno pisemce, ki je na miren in čudno blag način izražalo njeno zrelo ljubezen, ga ji je pokazal. Dobro je čutila zakaj in ko je nato dolgo v noč sama sedela v svoji sobici, se je počutila kakor ozmerjano dete. Ni si mogla pomagati, čeprav je določno čutila, da se je v samoti približala nekomu, ki bi ga mogla imeti rada. Bil je svet zase, čisto drug kakor ga je doslej poznala. Vedela je, da ga je odkrila prepozno.
Ko je stal pred njo in jo blodno gledal, je bil komaj še podoben sebi. Zdelo se ji je, da bi bil v tem trenutku zmožen ubiti vsakega, ki bi se mu zoperstavil z besedo.
— Niso pustili, Viktor? — je rekla plašno.
Samo odkimal je. Niti govoril ni, le gledal je kakor da mora nekaj zlomiti, pretrgati, uničiti, da bi sprostil v sebi, kar ga je držalo.
— Morda je mislila, da boš že iz pisma razbral, da je zu en mesec z obiski odpravila — je rekla tiho.
— Nataša te je prehitela. —
— Med tem jo morda odpeljejo — je rekel. — Vprašanje je, kdaj bom to zvedel. —
— Kavo imam pripravljeno — je rekla vdano.
Ko je koračil po stopnicah in je stopicala za njim, se je zavedala, da bi temu človeku vdano služila, da bi mu mogla biti žena kakor nikomur.
Ko je sedel v naslonjač, se je pogreznil v razmišljanje. Brez moči, kakor ponižen o-trok je sama obsedela pri mizi in gledala v štraklje njegovih srebrnih las, ki so se mu vlekli od senc proti ušesom. Gledal je v tla, z rokami na kolenih, hrbet sklonjen kakor da misli pasti naprej.
— Kava bo čisto mrzla, Viktor — je rekla vdano.
Vstal je in prisedel. In ko je vtaknil žličico v skodelo je dejal:
— Neki mlečnozobi tovariš bi mi rad celo nekaj očital, ko sem se v pisarni pričel razburjati. —
— Mnogi so strašno zagrizeni, Viktor — je rekla. — Tudi jaz sem bila nekoč. —
Njeno bedno priznanje ga je zabolelo.
— Rekel sem mu, da sem jaz že crkaval v Dachavu, ko je on komaj vedel, da je gmajna na
svetu. Zakaj je šel vanjo pa še danes ne ve. —
— V svojo škodo se razburjaš — je rekla. — Dobro veš, kako pazijo na vsako besedo.
— Naj — je siknil. — Pustil bom službo. —
Ni mislil povedati še zdaj, toda bilo je izgovorjeno. Spu-
stila je žličko na krožnik in stisnila spodnjo ustnico med zobe.
— Zavoljo mene? — je rekla skrhano čez čas.
Zmedel se je bil. Ni je upal pogledati, le s prsti je drsel po robu rožastega prta. V kakšno brezupno brezvetrje je zaja-
dralo njegovo življenje. Nekoč ■je bil sodnik, zdaj še človek ni [več, le gmota žejnega mesa, ki bi grabila okoli sebe in hlastala za sočutjem.
— Iti moram — je rekel odsekano. Ni se vzdignila, z velikimi očmi je strmela za njim in v istem hipu čutila njegov strah. Tudi ona se je bala sa-
Sedeminsestdeset let
nudi KSKJ ljubeznjivo bratsko, pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti.
KRANJSKO
KATOLIŠKA
SLOVENSKA
JEDNOTA
ma sebe, strašne nemoči, ki motno leži v globini in je pamet nikoli ne more razložiti. Glad po dobrem človeku, nezavedno predajanje v stiski, čeprav nikamor ne vodi.
(Dalje prihodnjič)
--------O--------
Hranite denar za deževne dneve - kupujte L). S. Savings honde!
Waking your city a better place to live, work and raise a family-
the result of a GROWING Savings and Loan business
4
m
%
JlooatiAM -
AVINGS
813 East 185th St.
25000 Euclid Av».
6235 St. Clair Ava.
Cleveland. Ohio
Najstarejša slovenska podporna organizacija
v Ameriki
Premoženje: $13,500,000.00 Število certifikatov: 48,000
Ce hoče? dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši,, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji —
KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI
kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglost!.
K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta.
K. S. K. JEDNOTA Izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od S500.00 do $15,000.00.
K. S. K. JEDNOTA nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote $400.00.
Ako še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot iutrii
STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ i
Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na:
GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St.	Joliet, 111.
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland 3, Ohio
Moj stari naslov:
Moj novi naslov:
MOJE IME: .....................
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
r.....................• - ■

** —
§• Draga nevesta!
Poročni dan naj bi bil najsvetejši, \	najveselejši in najlepši dan
!	Tvojega življenja,
\ Poročna vabila, s katerimi boš ; povabila k temu velikemu dogodku svoje ij sorodnike, prijatelje in drage znance, so J največje važnosti.
Poročne predpriprave zahtevajo
|	ogromno časa in skrbi.
»
»
► Pridi k nam in izberi poročna \ naznanila iz pravkar dospelih najnovejših | katalogov, najmodernejših vzorcev, oblik,
* papirja in črk.
Naše cene so zmerne, postrežba
uslužna.
(*m
H Na svidenje!
AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio
I
|
I
S
I
»I
g
1
i
•r?
P
i
|
1
I
i
I
1
I
i
i
s'
•I
S!
gl
•f
I
I
I
I
i
I
g
I

POSLANIKOV POZDRAV — Ameriški poslanik v Indiji John Galbraith pozdravlja po indijsko delavko na jarmi Haringata pri Kalkuti. Poslanik potuje po Indiji, da bi se podrobnejše seznanil z njenimi razmerami.
TEŽAVE Z DIHANJEM — Norveški fiziolog Harald Anderson preskuša dihalni aparat, ki ga misli vzeti seboj na znanstveno odpravo v puščavo Kalahari v južni Afriki. Odprarva bo proučevala, kako se Hotentoti in Bušmani, ki žive tam, prilagode hladnim zimskim nočem. Temperatura pade tedaj pod ničlo, vendar tamkajšnji domačini nimajo na sebi nič razen preproste krpe okoli pasu.