Št. 304 (16.032) leto LIH.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi6-Tel. 040/7796600
GOMCA - Drevored 24 moggb 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - UL Ristori 28 - Tel. 0432/731190________
e e« POSTOMA PLAČANA V GOIDVH
J zjlJU LIR Spedizione In abbonamento postale 451) Art 2, ccmreZlhlegge 66296-Rfcied The*
Clinton
hoče
enotno
Bosno
Vojko Coua
Ameriški predsednik Bill Clinton se je včeraj v Sarajevu jasno zavzel za enotno in multieticno Bosno in Hercegovino. Zagovornikom te ideje bodo ZDA stale ob strani, nasprotnike pa bodo osamile. Da to niso bile le predbožične pobožne želje, je Clinton dal jasno razumeti z nepričakovano prisotnostjo ameriške državne sekretarke Albrightove. Šefica ameriške diplomacije ni prišla v Bosno in Hercegovino, da bi Clintonu pomagala razdeljevati magnetne telefonske kartice in da bi ploskala njegovemu govoru v sarajevskem narodnem gledališču, njena prisotnost v Sarajevu je gotovo imela globji pomen. Trenutno še ni jasen, a dejstvo, da je v Sarajevo nepričakovano prispela tudi predsednica Republike Srbske Biljana Plavšič, vzbuja upanje, da bodo sedaj ZDA aktivneje posegle v uresničevanje Daytonskega sporazuma.
Danes je Bosna in Hercegovina vse prej kot enotna in strpna večnacionalna država. Celo hr-vaško-muslimanski federaciji ni uspelo poenotiti svojega dela, saj je hrvaška Herceg-Bosna še vedno z jekleno popkovino vezana na Zagreb. Ce pa pomislimo na Republiko Srbsko, se marsikomu bodo morda včerajšnje Clintonove besede res zdele le pobožne želje. A to bržkone ni tako. Ko najvecja svetovna velesila glasno pove, kaj hoCe in napoveduje, da bodo njeni vojaki ostali v BiH, je lahko vsakomur jasno, da bo to poskušala uresničiti z vsemi svojimi sredstvi.
Bolj kot srbskemu elanu kolektivnega predsedstva MomCilu Krajišniku, ki ni hotel v narodno gledališče, pa je bil Clintonov govor namenjen Beogradu. Poleg Zagreba lahko uresničitev zamisli o enotni Bosni in Hercegovini omogoči ali prepreči predvsem Beograd. Zahod bo torej kljub morebitnim volilnim prevaram skoraj gotovo priznal Milutinovičevo izvolitev za predsednika srbske republike, ker njegov poraženi tekmec Šešelj pooseblja vse tisto zlo, ki je pripeljalo do razpada nekdanje Jugoslavije, napada na Slovenijo, vojne na Hrvaškem in nepopisnega klanja v Bosni in Hercegovini.
Clinton je torej včeraj dal razumeti predvsem Beogradu, da bo nosil posledice, Ce ne bo podprl vizije o enotni in večnacionalni Bosni in Hercegovini.
LJUBLJANA / PRED DRŽAVNIM PRAZNIKOM 26. DECEMBRA
V Sloveniji proslavili 7. obletnico plebiscita o samostojnosti
Pred slavnostno sejo DZ je predsednik Kučan s prisego začel svoj tretji mandat
LJUBLJANA, MARIBOR - Včerajšnji dan je v Sloveniji potekal zelo slovesno, saj so ga obeležili trije nadvse pomembni dogodki. Predsednik KuCan, ki bo danes uradno začel svoj tretji predsedniški mandat, je slovesno zaprisegel v državnem zboru (foto S. Zivulo-vid/BOBO). Sledila je slavnostna seja državnega zbora ob 7. obletnici plebiscita in pred drcavnim praznikom, ki bo v petek, v večernih urah pa je bila v Mariboru osrednja proslava obletnice plebiscita.
Ob vseh treh priložnostih so govorniki poudarili pomen odločitve Slovencev za
samostojno državo, opozorili pa so tudi da je pot do dokončne vključitve v Evropo še zelo dolga.
Na 4. strani
BIH / PREDBOŽIČNI OBISK AMERIŠKEGA PREDSEDNIKA
Clinton je v Sarajevu podpri daytonski mirovni proces
Nepričakovano v Sarajevu tudi Albrightova in Plavšičeva
BANGLADEŠ / TOKRAT SO SE VSI REŠILI
po vzletu iz Dake
DAKA - Nekaj minut po vzletu z tališča v Daki je zgubil radarski stik z mednarodnega letališča v Daki je letalom ob 22. 40 po krajevnem Času fokker 28 bangladeške letalske druž- (ob 16.40 po srednjeevropskem Ca-be Bhimani Bangladesh Ahline, ki je suJfKot se je izvedelo, so bili na kro-imel na krovu 85 potnikov in štiri vu predvsem bangladeški emigranti, elane posadke, izginil z radarskih za- ki so se iz Londona vračali v domovi-slonov letališča, tako da so se vsi ba- no ob koncu starega leta. Vsekakor se li, da je strmoglavilo. Pilotu pa je je včerajšnja že Četrta letalska nesreča zadnji trenutek uspel zasilni prista- v zadnjem tednu srečno končala brez nek Letalo je bilo namenjeno v človeških žrtev po zaslugi pilotove Sylhet, ki se nahaja v severovzhod- spretnosti. Zakaj je letalo izvedlo pri-nem delu države. Kontrolni stolp le- silni pristanek pa še ni znano.
SARAJEVO - Ameriški predsednik Bill Clinton je v spremstvu žene Hillary, hčerke Chelse, republikanskega kongresnika Boba Dola in njegove žene ter desetih kongresnikov obiskal Sarajevo in Tuzlo. V Sarajevu se je sestal s člani kolektivnega predsedstva BiH, v kasnejšem govoru pa se je zavezel za enotno in večnacionalno Bosno in Hercegovino ter podprl daytonski mirovni proces. Nepričakovano sta bili v Sarajevu še državna sekretarka Albrightova in predsednica Republike Srbske Plavšičeva. Kasneje je Clinton v Tuzli obiskal še ameriške vojake Sfora.
Na 25. strani
GIBANJE CEN / OBJAVILI PODATKE 11 VZORČNIH MEST
V Križu božično srečanje županov
TRST - V Križu je bilo v nedeljo božično srečanje županov Trsta, Devina- Nabrežine in Zgonika. Ricardo Illy, Marino Vocci in Tamara Blažina so potrdili skrb za uveljavitev sodelovanja in sožitja. Srečanje je priredil krožek Brin.
Prireditve so se udeležili tudi gostje iz Slovenije, med njimi tudi vladni sekretar Franco Juri.
Na fi.strani
Nov regulacijski naCrt v Doberdobu
GORICA - Doberdobski občinski svet je na zadnji seji pred prazniki dokončno odobril nov j regulacijski načrt. Pred tem so vzeli v pretres j pritožbe občanov in pripombe dežele. Kar zadeva zazidljivost zemljišč so ugodili tistim željam | občanov, ki so se glede na splošne smernice ujemale z zasnovo novega načrta. V njem je tudi velika skrb za kraško okolje.
Na 23. strani
Redni občni zbor tabornikov RMV
TRST - Na rednem obenem zboru tabornikov Rodu modrega vala, ki je bil v nedeljo na Občinah, so podali bogat obračun letošnjega delovanja. Članstvo je tudi sprejelo predlog o notranji reorganizaciji in o novem sistemu izobraževanja.
Na 3. strani
Volčič pristopil med senatorje DL
RIM - Novoizvoljeni senator Mitja Volčič je včeraj formalno pristopil v senatno skupino Demokratične levice, ki deluje v okviru Oljke. Rekel je, da pozorno spremlja napore za enotno skupino leve sredine.
Na 3.strani
Eksplozija plina ni terjala žrtev
TRST - V eksploziji plina v veCstanovanjkem bloku v Ul. Vecelijo je prišlo do pravega razdejanja, k sreCi pa eksplozija in požar nista zahtevala žrtev. Lažje opekline je zadobila lastnica stanovanja, ki pa bo okrevala v desetih dneh.
Na 5. strani
Stopnja inflacije tudi decebra padla
Znašala naj bi 1,5 odstotka, medtem ko je novembra 1,6 odstotka - Ciampi zadovoljen
Viti Prodijeve večine Skrb za delovna mesta
RIM - Na včerajšnjem vrhu voditeljev levosredinske koalicije Oljke (udeležil se ga je tudi Romano Prodi) so se sporazumeli predvsem za odločnejše ukrepe za zajezitev brezposelnosti. Na drugo mesto so postavili šolstvo, sledi reforma državne in splošno javne uprave, ki še ustvarja velike težave v odnosih med občani in administracijo. Vsi so se vsekakor
pohvalno izrekli o dosedanjem delu levosredinske vlade, ki pospešeno pelje Italijo v Evropo.
Voditelj SKP Fausto Berti-notti je medtem spet precej glasno postavil problem vojaških oporišč pakta NATO in s svojimi izvajami povzročil nekaj polemik v vladnem zavezništvu.
NaZstrani
RIM - Stopnja inflacije v Italiji bo predvidoma tudi decembra nazadovala. Tako je vsaj mogoCe sklepati na osnovi trendov, ki so jih zabeležili v 11 vzorčnih mestih po državi. Kaže, da bo stopnja inflacije padla na 1, 5 ostotka, medtem ko je novembra znašala 1, 6 odstotka. Ce bo ta podatek potrjen, bo srednja letna stopnja inflacije v Italiji v letu 1997 znašala 1, 8 odstotka, kar je brez dvoma izreden rezultat.
Gospodarski minister Ciampi je ob objavi teh podatkov izrazil veliko zadovoljstvo, saj potrjujejo, da bo stopnja inflacije v tem letu celo nižja od tega, kar si je nadejala vlada.
Na 24. strani
\
Bodite z nami tudi v prihodnjem letu! Naročite se na
v
NOVICE
POLITIKA / VRH VODITELJEV LEVOSREDINSKE KOALICIJE OLJKE
Za danes potrjena »operacija polž«
RIM - Vsedržavno združenje obrtnikov Confartigia-nato je včeraj potrdilo, da bo izvedlo že napovedano protestno akcijo, s katero bodo močno za vrli promet na glavnih prometnicah. Ovirah, vendar ne blokirali: tako je izjavil predsednik združenja Con-fartigianato Ivano Spalanzani, ki je povedal, da ne bodo onemogočili prometa z velikimi tovornjaki. Njihov namen je namreč, je Se povedal Soalanzani, da opozorijo na položaj obrtnikov, vendar ne tako, da vsem ostalim državljanom pokvarijo predpraznično razpoloženje. Protest je namenjen proti vladnim ukrepom, ki so težko prizadeli obrtnike, Spalanzani je navedel dva primera: »krajo« 1.297 milijard lir, ki so jih odvzeh pokojninskemu skladu samostojnih delavcev in jih »preusmerili« v fond za odvisne delavce in pa rifinanciranje fonda Arti-giancassa, v katerem po Spalanzanovih besedah manjka 390 milijard lir. Z današnjim protestom obrtniki želijo še enkrat podčrtati, da so proti ukrepom, istočasno pa upajo, da se bodo že januarja ah februarja nadaljevala pogajanja z vlado. Protest bo Se posebej otežkočil promet na nekaterih predelih, kot na primer v dolini Aoste na prehodu v Francijo, na avtocestah v Lombardiji in v okolici Me-ster, na avtocestnem odseku Videm-Tolmeč, na osi Bologna-Firence, v okohci Rima (Ciampino), na jugu pa predvsem v okohci Neaplja. V nekaterih mestih se bodo protestu pridružili tudi taksisti, vendar ne s počasnejšo vožnjo, temveč z obveščanjem strank o položaju obrtnikov.
Globe zaradi letalskega hrupa
RM - Na osnovi novega finančnega zakona bodo lahko krajevne uprave ah tudi posamezniki prejeli odškodnino zaradi letalskega hrupa. Odobreno besedilo predvideva nov deželni davek, pravilnik, na osnovi katerega bodo izračunah povzročeno škodo, pa bodo v enem letu pripravila ministrstva za okolje, finance in prevoze.
Italijanskofrancoski seminar o »evro izzivu«
RM - Konec februarja bo v Benetkah seminar na najvišji ravni, na katerem bodo predstavniki Italije in Francije (ministri, guvernerji centralnih bank, industrijci, ekonomisti) razpravljali o skupnem pristopu obeh držav do vstopa v veljavo evra. Seminar, ki so ga poimenovafi Limes Forum, organizira revija Limes, ki je sporočila, da je veliko vabljenih že potrdilo udeležbo, med temi veltroni, Dini in Ciampi.
Na prvem mestu je boj za zajezitev brezposelnosti
Zadovoljsfvo premierja Prodija - Berfinotti: Nekoliko več poguma
:
RIM - Na včerajšnjem vrhu voditeljev levosredinske koalicije Oljke (udeležil se ga je tudi Romano Prodi) so se sporazumeli predvsem za odločnejše ukrepe za zajezitev brezposelnosti. Na drugo mesto so postavili šolstvo, sledi reforma državne in splošno javne uprave, ki še ustvarja velike težave (in nezaupanje) v odnosih med občani in administracijo. Vsi so se vsekakor pohvalno izrekli o dosedanjem delu levosredinske vlade, ki pelje Italijo v Evropo. Na srečanju v palači Chigi niso govorili o parlamentarni skupini, ki naj bi jo snoval Antonio di Pietro, in tudi ne o usodi vojaških oporišč pakta NATO.
Glede problema brezposelnosti (tudi včeraj ga je odločno postavil vodja SKP Fausto Bertinotti) je Prodi napovedal vsedržavno konferenco o tem vprašanju, ki bo najbrž prihodnjo pomlad. Predsednik vlade je na splošno zadovoljen s političnim sodelovanjem med komponentami Oljke ter tudi z odnosi s komunisti, katerim je zagotovil prizadevanja za dosego skrajšanega delovnega urnika (35 ur tedensko).
Bertinotti je pozval vlado, naj bo pogum-nejša v boju proti brezposelnosti in pri naporih za ustvarjanje novih delovni mest, še posebno v južnih deželah, ki na gospodarskem področju
Financial Times: D’Alema je »arhitekt« vseh ustavnih in političnih sprememb
LONDON - Romano Prodi bo pripeljal Italijo v Evropo, pravi »arhitekt« ustavnih in političnih sprememb pa je voditelj Hrasta Massimo D’Alema. Tako meni ugledni britanski list »Financial Times«, ki zelo pozitivno ocenjuje dosedanje delo Prodijeve vlade, za katero, piše časopis, pa stoji spretna politična roka voditelja Demokratične stranke levice.
Vlada Oljke je vedno po mnenju britanskega časnika dosegla vse zastavljene cilje in dosledno izvaja svoj predvolilni program. D‘Alema je dobro delal tudi za svojo stranko, ki se pospešeno razvija v stranko modeme socialdemokratske levice. Po mnenju britanskega lista ima voditelj DSL tudi velike zasluge, da Italija jeseni ni dožive-
la vladne krize, saj je zelo aktivno posredoval za premostitev sporov in nesporazumov z Bertinottijevo Stranko komunistične prenove.
Kot nadaljnji korak na poti preobrazbe DSL »Financial Times« omenja novi strankin prapor, v katerem ni več srpa in kladiva. Tudi pri tem se D’Alema zgleduje po Tonyju Blaira.
vse bolj zaostajajo za severnimi. SKP je zadovoljna z načinom, s katerim misli Prodi reševati najbolj pereče ekonomske in socialne probleme, manj pa s konkretnimi predlogi, ki so po Bertinottijevem mnenju še v marsičem neustrezni in nepopolni.
Vodja Ljudske stranke Franco Marini je soglašal z oceno, da je brezposelnost za Italijo trenutno problem številka ena, kar velja še posebno za Jug. Po njegovem bi morali to problematiko reševati vzporedno z napori za vstop v Evropo, saj gre za težave, ki zadevajo vse članice Evropske unije, vključno z najbolj razvitimi, kot sta Francija in Nemčija. Marini je dejal, da je problem parlamentarnih skupin Oljke, ki ga že nekaj časa postavlja bivši milanski tožilec, pomemben, ni pa bistven za usodo levosredinskega zavezništva.
O tem bo tekla najbrž beseda po božičnih in novoletnih praznikih, ko naj bi padla odločitev o oblikovanju enotne parlamentarne skupine. Oljke. Ce do tega ne bo prišlo, je Di Pietro že napovedal, da bo šel svojo pot.
CERTIFICATI DI CREDITO DEL TESORO
■	CCT so obveznice s koriščenjem 1. septembra 1997 in zapadlostjo 1. septembra 2004.
■	Znesek prvega kupona in naslednjih kuponov izplačljiv 1. marca in 1. septembra za vsako leto trajanja posojila, bo odvisen od bruto donosa šestmesečnih BOT glede na dražbo, ki je bila konec meseca pred zapadlostjo kupona, s poviškom premije 0,15 na semester.
■	Dohodki vrednostnih papirjev za fizične osebe in druge enakovredne subjekte na osnovi zak. odloka 239/96, so podvrženi davčnemu odtegljaju v višini 12,5%.
■	Obveznice so dodeljene po proceduri, ki je namenjena bančnim ustanovam in drugim pooblaščenim operaterjem, brez osnovne cene. Cena, ki bo iznešena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju.
■	CCT se lahko rezervirajo pri bančnih okencih in pri pooblaščenih operaterjih do 13.30 dne 29. decembra. Najmanjši znesek za rezervacijo znaša 5 milijonov lir. Banca dTtalia ne sprejema rezervacij.
■	Obveznice CCT se koristijo s 1. septembrom 1997; ob vplačilu (2. januarja 1998) bo treba plačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do tedaj dozorele obresti. Ob koncu semestra imetnik obveznice bo vsekakor vnovčil cel kupon, neto po odbitku davčnega odtegljaja za fizične osebe in druge enakovredne subjekte na osnovi zak. odloka 239/96.
■	Posojilo je izdano z enojnim globalnim certifikatom, ki ga ima v depozitu Banca dTtalia. Certifikat je lahko deljiv in odgovarjajoči stroški so v breme prosilca.
■	Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija na osnovi Min. odloka 9.7.92 (Določila za prozornost v operacijah za plasiranje državnih vrednotnic).
■	CCT se uradno kotirajo.
■	Podrobnejše informacije nudi vaša banka.
RIM / SKLEP SODNIKA ZA OPREDHODNE PREISKAVE
Predsednik Prodi je bil oproščen obtožb
A/e bo procesa o zadevi Cirio-Bertolli-De Rica
RIM - Predsednika vlade Romana Prodija so včeraj oprostili vseh obtožb v zvezi z zapletom ob prodaji kmetijskopreh-rambene skupine Cirio-Bertolli- De Rica. Z njim so bili oproščeni še nekdanji člani upravnega sveta IRI Paolo Ferro Luzzi, Giuseppe Glisenti, Antonio Patroni Grif-fi, Roberto Poli in Mario Draghi ter predsednik družbe Fisvi Carlo Saverio Lami-randa. Osumljenci so bili obtoženi zlorabljanja svoje funkcije, Romano Proti pa tudi konflikta interesov. Sodnik za predhodne preiskave Eduardo Landi je razsodil, da niso bila storjena kazniva dejanja in da torej Romaniju Prodiju in ostalim ni treba soditi.
Javna tožilka Giuseppa Geremia je svojo obtožnico predložila 25. novembra 1996. V njej je bilo navedeno, da je bivši upravni svet IRI s takratnim predsednikom Romanom Prodijem na čelu s svojim zadržanjem pri prodaji delnic skupine Cirio-Bertolli-De Rica napravil uslugo družbi Fisvi, ker je spremenil nakupne pogoje v osnutku kupoprodajne pogodbe. Po mnenju rimske sodnice naj bi IRI pristal, da družba Fisvi plača 50 odstotkov predvidene vsote z zapadlostjo 1. marec 1994, medtem ko bi morali celoten znesek vnovčiti ob podpisu kupoprodajne pogodbe oktobra 1993. ERI bi moral obenem zahtevati od družbe Fisvi obresti zaradi zamude pri plačilu in ji ne odobriti dvakratno odložitev poravnave 50 odstotkov zneska v dveh obrokih in s 6-odstotno obrestno mero. Za javno tožilko Geremijevo naj resnični plačilni pogoji ne bi odražali smernic kupoprodajnega osnutka. Glede intere-
snega konflikta, ki je bremenil samo Ro-manija Prodija, pa je obtožnica navajala, da je bivši predsednik IRI sodeloval v pogajanjih, kljub temu da je bil konzu-lent družbe Unilever. Ta družba je namreč kasneje od Fisvija kupila oljarska podjetja. Odvetniki sedanjega predsednika italijanske vlade pa so sodišču predstavili Prodijevo pismo, s katero se je ob imenovanju za predsednika ERI od-povel konzulenci za Unilever.
Pred svojim včerajšnjim sklepom je sodnik za predhodne preiskave Eduardo Landi poslušal odvetnike osumljencev, ki so mu navedb, kako je IRI skupino Cirio-Bertolli- De Rica prodal za 310 milijard lir, kar je 92 milijard več od druge najboljše zasebne ponudbe in 181 milijard več, kot je izhajalo iz prvotne javne licitacije. Se več, mednarodna banka VVassertein and Perrella, ki so ji poverili ocenjevanje ponudb glede prodaje kme-tijskoprehrabenega kolosa, je navedla, da so bile ponudbe Fisvi najboljše.
O zadevi Cirio-Bertolli- De Rica se je prvič začelo govoriti 23. februarja leta 1996, ko so Prodija povabib, naj se zagla-si na sodišču. Javna tožilka Giuseppa Geremia je Prodija tri ure zashšala lanskega 25. novembra. Letošnjega 28. februarja pa je sodnik za predhodne preiskave pristal na ekspertizo. Ki je letošnjega oktobra ugotovila, da je bila cena nadvse poštena, da pa je prišlo do anomahj pri sestavi kupoprodajne pogodbe.
Vest o oprostitvi je Romano Prodi izvedel med vrhom vladne večine, a je ni hotel oceniti, ker ne »komentira sodnih zadev«.
RIM / ODLOČITEV NOVOIZVOLJENEGA SENATORJA
CELOVEC / NA GLAVNI POSTI
Mitja Volčič pristopil k Demokratični levici
((Spremljam prizadevanja za enotno skupino Oljke«
Odkrili slepilno bombo za Haiderja
V pošiljki iz Linza so našli baterijo in nekaj žic ter obširno pismo »grofa Starjemberga«
RIM - Novoizvoljeni senator Dimitrij Volčič (na sliki) je včeraj, kot neodvisni predstavnik, formalno pristopil v parlamentarno skupino Demokratične levice, ki jo sestavljajo senatorji Oljke iz vrst DSL in kršCansko-socialnega gibanja ter skupina neodvisnih, kot sta npr. Norberto Bobbio in Fulvio Cameri-ni. Volčič je pristopil v to skupino na povabilo načelnika Cesareja Salvija, v duhu kontinuitete z delom in usmeritvijo pokojnega Darka Bratine.
Novoizvoljeni senator je ob vstopu v senatno skupino Demokratične levice povedal, da z velikim zanimanjem spremlja soočenje o ustanovitvi enotne parlamentarne skupine Oljke, za katero se, med drugim, zelo zavzema tudi Antonio di Pietro. V primeru neuspeha pogovorov za ustanovitev enotne skupine je bivši tožilec milanskega tima Čistih rok vsekakor že dal vedeti, da bo ustanovil svojo samostojno skupino.
Zadovoljen sem, da je v našo skupino pristopila tako ugledna in poznana osebnost kot je VolciC, je včerajšnjo potezo slovenskega senatorja ocenil Salvi. Voditelj Hrasta je tudi izrazil upanje in prepričanje, da bo v vrstah senatorjev Oljke prevladala želja po tesnejšem sodelovanju in po večji koordinaciji, »ki pa se mora udejaniti brez nepotrebnih trenj in jalovih kontrapozicij med Oljko in političnimi silami, ki jo sestavljajo«.
CELOVEC - Desničarski populist in šef avstrijskih svobodnjakov Jorg Haider je bil naslovnik slepilne pisemske bombe, ki so jo včeraj odkrili na glavni pošti v koroški prestolnici. Pošiljka oz. bombna atrapa je bila oddana v Linzu v Zgornji Avstriji, vsebovala pa je baterijo, nekaj kovinskih žic, priloženo pa je bilo tudi deset strani dolgo pismo. Kot odpošiljatelj slepilnega pisma je bil naveden »Graf Rudiger von Starhemberg«, ime, ki se že vseskozi pojavlja v zvezi z atentati s pisemskimi bombami od decembra leta 1993 dalje. Po sporočilu policije je priloženo pismo bilo polno »filozofskih razmišljanj o današnjem svetu in tudi Republiki Avstriji«, ni pa vsebovalo konkretno grožnjo na-pram vodji avstrijskih svobodnjakov.
Včeraj odkrito slepilno pismo je drugo, ki se je v Avstriji pojavilo po aretaciji Franza Fuchsa na avstrijskem Štajerskem, ki je osumljen sodelovanja pri vseh bombnih atentatih od decembra 1993 do oktobra 1996. Fuchsa so avstrijski varnosti organi začetek oktobra letos pri slučajni prometni kontroli odkrili kot osumljenega konstruktorja smrtnonosnih cevnih in pi-
semskih bomb. Prva pisemska bomba je odjeknila decembra leta 1993, do leta 1996 pa je sledilo še veC serij atentatov po celi Avstriji. Nekatere pismemske bombe pa so se pojavile tudi v Nemčiji. Atentati so terjali življenje štirih pripadnikov narodne skupnosti Romov na Gradiščanskem, veC oseb, med njimi tudi takratni dunajski župan Helmut Zilk, pa je bilo težko ranjenih.Fuchs je tudi osumljen sodelovanja pri atentatu na dvojezično ljudsko šolo v Celovcu avgusta 1994.
Ciljna skupina atentatorja oz. atentato-rejv so bili pripadiki etničnih manjšin v Avstriji ter osebe, ki so se borile korekten odnos do tujcev (predvsem beguncev) oz. za človekove in manjšinske pravice.
Osumljeni 48-letni brezposelni tehnik, kateremu je pri aretaciji v rokah eksplodirala cevna bomba in mu odtrgala obe roki, po več tednov trajajočem zasliševanju še vedno trdi, da je le »nepomemben kolešček« v Bajuvarski osvobodilni armiji (BBA), priznal pa je, da je BBA izvedla krvav atentat spomladi leta 1995 v Gornji Borti na Gradiščanskem.
Ivan Lukan
OPČINE / V NEDELJO V DVORANI KRAŠKE ZADRUŽNE BANKE
NOVICE
Taborniki Rodu modrega vala podali obračun delovanja v zadnjem letu
Med drugim so na občnem zboru sprejeli sklepe o notranji reorganizaciji
TRST - Kot vsako leto v tem Času, se je v nedeljo zjutraj na Opčinah, v razstavnih prostorih Zadružne kraške banke odvijal redni občni zbor tabornikov Rodu modrega vala. V svojem uvodnem pozdravu je starosta Podlasica (Živka Peršič) najprej pohvalila opensko taborniško družino Sokolov s Selivca, ki letos beleži 40-letnico ustanovitve, nato pa se je udeležencem zahvalila za res polnoštevilno udeležbo ter pozdzdravila goste, predstavnike raznih sorodnih in prijatelsjkih oiganizacij.
Sledilo je poročilo načelstva, ki ga je podala sestra Rosa (Katja Gaeta). V njem je orisala pestro in bogato delovanje celotne organizacije, od izletov in pohodov do udeležbe na raznih pobudah in srečanjih ter vodniških iz-
popolnjevalnih tečajev. Ob priliki proslavitve 40- letnice ustanovitve Sokolov s Selivca se je junija na Opčinah odvijal tridnevni tabor, ki se ga je udeležilo kar šestdeset predvsem mlajših
elanov (medvekov in čebelic). Sledilo je seveda dvotedensko taborjenje, letos v Metliki-Želebeju, s preko sto udeleženci. Po dolgih letih se je spet številna skupina RMV-jevcev udeležila zleta tabornikov Slovenije, ki je bil tokrat v Velenju.
Tudi letos so se taborniki polnoštevilno in s Častnimi stražami udeleževah počastitev spomenikov padlim, njihove delegacije in predstavniki so bili vedno prisotni na vseh ravneh diskusije znotraj SKGZ, katere je Rod modrega vala polnopravni elan. Po enoletnem premoru bodo taborniki veselo zaključili leto (in obenem zaCeh novo) z zimovnajem v Bohinju od 28. decembra do 3. januarja. »Ge potegnemo Črto skozi letošnje delovanje, je po mnenju načelstva ta sezona bila pestra, uspešna in polna lepih izkušenj« je zaključila Rosa.
Po poročilu o taborjenju je bilo na vrsti podrobno poročanje o delovanju posameznih družin, in sicer Sokolov s Selivca, Kraškega marmorja, Sumečih bo-
rov, Strmega brega, Jadranskih delfinov, Ognjenega obzorja, Puntarskega travnika in Presihajočega jezera ter blagajne, gospodarstva in nadzornega odbora.
»Rod modrega vala zahteva od mladega Človeka, posebno še Ce je v vodilni strukturi, veliko - v zadnjih letih morda še več« je dejala starosta Podlasica (Živka Peršič) v svojem poročilu, v katerem je prav posebno podčrtala veliko organizacijsko delo in napore za izpopolnjevanje vodilnih kadrov. Vse »operativce« v organizaciji je zato pohvah-la za vsak dosežek, saj je vsebinski in dejanski pora-stek v delovanju RMV vsakoCur pred očmi. »Ne manjka seveda odprtih vprašanj, ki pa ji bo Rod rešil, ker je tega sposoben« je zaključila Podlasica.
Nedeljski občni zbor pa je bil označen za zgodovinskega predvsem zaradi točke na dnevnem redu, ki je napovedovala spremembe v pravilniku. Po predstavitvi spremeb, ki jih je obrazložila in utemeljila starosta Zvezda (Vlasta
Jarc) in ki so usmerjene predvsem k uglašenosti s pravili Zveze tabornikov Slovenije se je razvila živahna razprava med elani. Z volitvami je tako članstvo sprejelo predlog o notranji reorganizaciji Roda: uveden je nov sistem sprotnega in postopnega izobraževanja oz. preiskušenj taborniškega znanja in več je straostnih kategorij, ki jih bodo na zunaj označevale tudi različno obarvane rute.
Mimo sprememb v pravilih, v barvah rut in starostnih razporeditvah pa moramo ugotoviti, da je RMV že veC desedetij aktiven in pomemben člen v sistemu vzgajanja naše mladine in da se voditeljski kader prizadeva predvsem za kvalitetni nivoj celotne organizacije, ki vselej postavlja na prvo mesto skrb za vzgajanje mladih v koristne elane družbe ter v ljubezni do narave.
Prizanje in hvaležnost organizaciji so s pozdravi izrekli predstavniki Zveze tabornikov Slovenije, SKGZ, ZSKD, Društva Tabor, skavtov SZSO, Dijaškega doma in Sklada »Mitja Cuk«. Po podelitvi znaCk za 5,10,15 in 20-let-no angažiranost v oiganiza-ciji so elani izvolili vodstvo, ki bo tako sestavljeno: starosti bosta še naprej Vlasta Jarc in Živka PersiC, načelstvo bodo sestavljali Katja Gaeta, Marjetica Možina in Andrej Rupel, tajništvo Lara Gibi in Breda Mihalič, blagajno Nastja Mihe in Sonja Ota, gospodarstvo Marko Picciulin in Tomaž Žagar, medtem ko bodo nadzorniki Neva Lupine, Egon Malalan in Gabrijela Prodan. (GB)
POLITIKA / DEŽELNI SVET
Danes morda sklep o bilanci
TRST - Deželna skupščina bo danes morda glasovala o finančnem proračunu za prihodnje leto, ki ga mora v vsakem primeru odobriti pred koncem leta. Ce tega ne bo naredila, bo stopila v veljavo izredna finančna uprava. Po krajši debati v skupščini, se je z bilanco včeraj spet ukvarjala pristojna svetovalska komisija z namenom, da uskladi popravke, ki so jih predložili predvsem svetovalci opozicije. V komisiji so bili finančni dokumenti odobreni z glasovi levosredinske koalicije Oljke in ob odločilnem vzdržan ju Stranke komunistične prenove.
Popoldne so se načelniki svetovalskih skupin sreCani z župani štirih večjih mest, s predsedniki pokrajin in s predstavniki krajevnih uprav, da se domenijo o izredni seji deželnega sveta, ki bo posvečena ustavnim in sistemskih reformam. Seja bo, kot znano, 9.januarja 1998.
Zeleni: na izredni seji tudi zastopnik Furlanov
TRST - Zelena lista je s svetovalcem Eliom Mio-nijem predlagala predsedniku deželnega sveta Robertu Antonioneju, da na izredno sejo deželnega sveta povabi tudi predstavnika furlanske skupnosti. Na sejo devetega januarja, ki bo ob navzočnosti predsednika zbornice Luciana Vio-lanteja posvečena ustavnim reformam in obrambi posebnosti FJK, bodo, kot znano, uradno povabili tudi zastopnika slovenske manjšine.
Vprašljivo
predstavništvo manjšin v madžarskem parlamentu
BUDIMPEŠTA - Predsednik madžarskega parlamentarnega odbora za zaščito človekovih pravic Gabor Kiss Gellert je v pogovoru za Časnik Ne-pszabadsag povedal, da bi predlog zakona o predstavništvu manjšin parlament lahko sprejel februarja prihodnje leto in narodnostnim manjšinam tako zagotovil izvolitev njihovih predstavnikov v madžarski parlament na volitvah, ki jih bo predsednik Arpad Goencz predvidoma razpisal v začetku maja prihodnje leto. Vodja parlamentarnega odbora Gellert je v pogovoru poudaril, da predlog zakona podpirata Meščanska stranka Fidesz in Demokratična ljudska stranka. Dodal je, da morajo poslanci zakon potrditi do 22. februarja, da bodo manjšinski predstavniki lahko enakopravno sodelovali v 72-dnevni predvolilni kampanji. (STA/MTI)
Kriminalna organizacija Albancev in Italijanov
VIDEM - Sodniki tržaškega oddelka za boj proti mafiji so včeraj izdali 28 zapornih nalogov za skupino albanskih in italijanskih državljanov, domnevnih elanov kriminalne tolpe, ki se je ba-vila z razpečevanjem mamil in z izkoriščanjem prostitucije. Preiskavo vodijo videmski karabinjerji, ki so izvedli veC kot dvesto hišnih preiskav. Za zapahi je že 14 osumljencev.
Dr. Jože Mencinger novi rektor ljubljanske univerze
LJUBLJANA - Senat ljubljanske univerze je včeraj za novega rektorja v drugem krogu izvolil dr. Jožeta Mencingerja, profesorja na pravni fakulteti in direktorja Ekonomskega inštituta te fakultete. Zanj je glasovalo 26 elanov senata, za protikandidata dr. Milana Pogačnika, profesorja na veterinarski fakulteti, pa sta glasovala dva elana sveta. (STA)
Generalni konzulat Republike Slovenije v Trstu po tej poti vošči vsem, še prav posebej pa Slovenkam in Slovencem v Italiji, vesele božične in novoletne praznike, veliko osebne sreče, zdravja in zadovoljstva v novem letu ter uspehov na vseh področjih delovanja. Sredstva, ki bi jih sicer namenil voščilnicam, je daroval v dobrodelne namene.
LJUBLJANA / NA SLAVNOSTNI SEJI DRŽAVNEGA ZBORA
Slovesnost ob sedmi obletnici plebiscita za samostojnost
Predsednik DZ Janez Podobnik o uspehih in problemih Slovenije
VČERAJ V DRŽAVNEM ZBORU
Kučan s prisego začel tretji mandat
LJUBLJANA - Predsednik republike Milan KuCan, ki je bil na ta položaj vnovič izvoljen na volitvah 23. novembra letos in to za mandat petih let, je včeraj slovesno prisegel pred poslankami in poslanci državnega zbora Za prisego je predsednik tudi spregovoril poslankam in poslancem in številnim visokim gostom.
V inavguracijskem govoru je predsednik države med drugim dejal, da obdobje njegovega mandata sega v začetek prihodnjega stoletja, "v čas, ko bo Slovenija skupaj z drugimi razvitimi evropskimi državami enakopravno ustvarjala skupno podobo evropske celine". "Prepričan sem, da si vsi iskreno želimo našo državo urediti tako, da bo spoštovana doma in v tujini in prijazna do vseh, ki v njej živimo. To tudi zmoremo, vendar s skupnimi močmi in hotenjem, z dobro voljo, medsebojnim sodelovanjem in spoštovanjem, strpnostjo in priznavanjem različnosti - od politične, kulturne, duhone in religiozne do narodnostne. To zmoremo, če bo strpnost naša ključna skupna vrednota, ki v pluralni demokraciji naša individualna prizadevanja združuje v skupno dobro, " je poudaril predsednik.
Predsednik Kučan je nanizal tudi vrsto dosedanjih uspehov Slovenije na različnih področjih in poudaril, da je Slovenija vsekakor demokratična država, "vendar je v javnosti močan občutek, da ne živi polnega demokratičnega življenja, čeprav večstrankarski parlamentarni sistem z demokratično izbrano vlado deluje in delujejo bolj ali manj skladno s svojo ustavno vlogo tudi vsi državni organi". "Dejanska razmerja med njimi določajo bolj strankarske povezave in samovšečna samozadostnost kot pa spoznanje, da
je državo mogoče upravljati le, če vsi dejavniki delujejo sicer samostojno, vsak v okviru svojih pristojnosti, pa vendarle ob polnem sodelovanju, z visoko strokovnostjo, usklajeno in z istimi globalnimi cilji." Predsednik je izrazil svoje trdno prepričanje, da je državo mogoče dobro upravljati le, če vsi dejavniki delujejo sicer samostojno, vsak v okviru svojih pristojnosti, pa vendarle ob polnem sodelovanju, z visoko strokovnostjo, usklajeno in z istimi globalnimi cilji. Prepričan je tudi, da bi "mnoga, vprašanja, tudi tista, povezana z našim včlanjevanjem v NATO in EU, s sosedi, z nemško manjšino v Sloveniji ah s Slovenci na Hrvaškem ne prerasla v probleme, če bi obstajala pripravljenost in formalna zavezanost za sodelovanje, strpno presojanje in odločanje". "Stvari so preresne, da bi si mogU privoščiti nezrelo, prestižno in stihijno ravnanje pri upravljanju z državnimi zadevami," je opozoril predsednik države.
Ob koncu daljšega govora pa je predsednik države poudaril, da "nikoli doslej še nismo sami razpolagali s tolikšno duhovno in materialno močjo, s toliko znanja in intelektualne sile, s katero je cilj, postavljen ob plebiscitu decembra 1990, mogoče uresničiti". "Družbo, v kateri je bilo poskrbljeno za socialno varnost, ni pa bila zagotovljena svoboda po meri človekovih pravic, je zamenjala svobodna družba, v kateri pa je tudi veliko tveganja in negotovosti za posameznika. Naj bo stopnji te svobode enaka tudi stopnja naše odgovornosti zanjo. Za ta cilj se velja skupaj potruditi, temu cilju sem se pripravljen posvetiti, kolikor znam in zmorem. V mojih očeh je takšna, prijazna in spoštovana Slovenija edina in zavezujoča pot," je sklenil. (STA)
LJUBLJANA - Včeraj je bila slavnostna seja državnega zbora ob dnevu samostojnosti, 26. .decembru, ki so se je poleg poslank in poslancev in predstavnikov vlade ude-leždli številni visoki gostje in diplomatski zbor.
Predsednik državnega zbora Janez Podobnik je na slavnostni seji uvodoma poudaril, da je dan samostojnosti, 26. december, za državo Slovenijo priložnost in izziv hkrati, »da si vzame čas za kritičen premislek o vseh tistih temeljih, na katerih smo se prebivalci Slovenije 23. decembra 1990 odločili, da želimo živeti v suvereni, samostojni in demokratični državi«.
Plebiscitna odločitev nam je omogočila, da smo kot evropski narod po več kot tisočletnem bivanju na tem ozemlju dobili lastno državo in se tako uvrstili v evropsko in svetovno skupnost nacij, je še uvodoma poudaril predsednik DZ. Janez Podobnik je še citiral besede Franceta Bučarja iz 26. decembra 1990, ki je na slovesni seji vseh treh zborov skupščine RS kot takratni predsednik poudaril, da se je slovenski narod s prepričljivo večino skoraj soglasno izrekel za samostojno državo. To je akt, ki ga lahko sprejme samo zrel narod, ki se v polnosti zaveda svoje individualnosti, ki ima odločno voljo do življenja, se zaveda svojih zmogljivosti ter se je sposoben in pripravljen soočiti z izzivi časa in okolja, v katerem živi.
Po Podobnikovih besedah si moramo odkrito priznati, da Slovenija po sedmih letih še ni naredila vseh tistih potez, po ka-
terih bi vsi njeni prebivalci lahko začutili, da smo gospodarsko uspešna, socialno čuteča, kulturno bogata in predvsem pravna država. Pri tem ima politika zelo odgovorno vlogo, je poudaril Janez Podobnik.
Predsednik DZ je še izpostavil vprašanje, kako bo Slovenija uveljavila usmeritev resolucije 1096 Sveta Evrope o ukrepih za odpravo dediščine nekdanjih totalitarnih komunističnih režimov. DZ je zavezan, da sprejme in uveljavi vsebino te resolucije, pri čemer se predsedniku DZ zdi pomembno, da bi zmogli pripravljenost za sprejem ukrepov, ki bodo to dediščino odpra-vili, in sicer z doseganjem občutljivega ravnovesja pri zagotavljanju pravičnosti brez iskanja maščevanja.
Nazadnje je predsednik DZ opozoril tudi na vključevanje Slovenije v Evropsko unijo, za pozitivno znamenje pri našem vstopanju pa je označil dosežen konsenz večine parlamentarnih strank pri ratifikaciji evropskega sporazuma; še posebej zato, ker je bil zgrajen na zavezi vlade, da bo pripravila celovit paket zakonov, ki ščitijo nacionalni interes. Nacionalna vizija prihodnosti Slovenije v evropski družini držav ne temelji zgolj na finančni in produkcijski uspešnosti, pač pa tudi na socialni zaščiti* in na ključnih sestavinah slovenske identitete, kjer imajo osrednjo vlogo slovenski jezik, literatura in kultura v najširšem smislu, je zaključil predsednik DZ. (STA)
r HRVAŠKA / MANJŠINE -j
Stališče Zveze slovenskih društev o spremembah hrvaške ustave
ZAGREB - Skupščina Zveze slovenskih društev na Hrvaškem je na včerajšnjem zasedanju v Zagrebu v zvezi s spremembami ustave Republike Hrvaške, izglasovanimi 12. decembra letos, sprejela izjavo, v kateri zavrača spremembo hrvaške ustave, s katero je bila slovenska narodnostna manjšina na Hrvaškem izbrisana iz preambule. Sprememba je nesprejemljiva, ker odvzema že pridobljene pravice in ker ni nastala v skladu z demokratično proceduro.
Zveza slovenskih društev na Hrvaškem zato zahteva, da se v Hrvaškem državnem sabora sproži postopek za vnovično uvrstitev slovenske narodnostne manjšine v ustavo R Hrvaške. Zveza podpira že napovedano pobudo poslancev Furia Radina in Njego-vana Stareka in pričakuje podporo ostalih poslancev.
Zveza nadalje zahteva, da hrvaški državni sabor sprejme uradno pisno stališče do zaščite slovenske narodnostne manjšine na Hrvaškem. Prav tako zahteva, da se v hrvaškem državnem sabora sproži postopek za ugotavljanje odgovornosti predsednika pododbora za uresničevanje pravic etničnih in narodnostnih skupnosti ah manjšin Milana -ukiEa, predsednika odbora za človekove pravice in pravice etničnih in narodnostnih skupnosti ah manjšin Miroslava Kiša ter predsednika kluba neodvisnih poslancev narodnostnih manjšin Njegovana Stareka.
Zveza Slovenskih društev na Hrvaškem podpira prizadevanja za vsestransko ureditev odnosov in sporazumevanje med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, pri čemer so pripadniki slovenske narodnostne manjšine na Hrvaškem pripravljeni še naprej igrah vlogo mostu med sosednjima prijateljskima državama.
V današnji izjavi zveza slovenskih društev še poudarja, da je bila "slovenska narodnostna manjšina izrecno navedena v hrvaški ustavi iz leta 1990".
"Tako je bil nedvoumno določen pravni položaj slovenske manjšine na Hrvaškem. Sprememba, po kateri slovenska narodnostna manjšina ni več ustavni subjekt, je očitni odvzem že pridobljenih pravic. To pa razumemo kot kršitev temeljnih ustavnih pravic in ustavnega zakona o človekovih pravicah in svoboščinah in o pravicah etnilnih in narodnostnih skupnosh ali manjšin. Hrvaške je tudi podpisnica okvirne konvencije o zaščih narodnostnih manjšin Sveta Evrope iz leta 1994. V skladu z njo in v skladu s konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin Združenih narodov je pridobljene pravice mogoče le Sirih, nikakor pa ne omejevah ah celo odvzemah," je zapisano v izjavi Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Zveza poleg tega opozarja, da "pri nastajanju in sprejemanju dopolnila, ki v ustavi ureja manjšinsko vprašanje, ni bila spoštovana demokratična procedura. O dopolnilu se namreč niso izrekla vsa pristojna saborska telesa." (STA)
LJUBLJANA / NIZKA VOLILNA UDELEŽBA NA NADOMESTNIH VOLITVAH ZA ŽUPANA SLOVENSKE PRESTOLNICE
Vika Potočnik in Anton Jeglič v drugi krog volitev
LJUBLJANA - Po neuradnih izidih mestne volilne komisije sta po 99, 98 odstotka oziroma 72.244 preštetih glasovnic največ veljavnih glasov na nadomestnih volitvah za župana oziroma županjo Ljubljane dobila kandidatka Liberalne demokracije Slovenije (LDS) Vika Potočnik (na sliki levo, foto BOBO) s 33, 72 odstotka oziroma 23.999 dobljenimi glasovi ter kandidat skupine volilcev Anton Jeghč (na sliki desno, foto BOBO) z 22, 74 odstotka oziroma 16.183 dobljenimi glasovi. Ker nobeden od kandidatov ni dobil večino oziroma več kot polovico glasov, se bosta Potočnikova in Jeglič znova potegovala za naklonjenost volilcev v drugem krogu županskih volitev v nedeljo, 11. januarja, prihodnje leto.
Po zadnjih podatkih mestne volilne komisije se je županskih volitev v prestolnici udeležilo 33,
74 odstotka volilnih upravičencev. Med 72.244 preštetimi glasovi je bilo 71.169 veljavnih in 1075 neveljavnih glasovnic.
Med ostalimi petimi kandidati za ljubljanskega župana je kandidatka Demokratske stranke Slovenije (DS) Danica Simšič prejela 19, 98 odstotka ozi-
roma 14.222 veljavnih glasov, kandidat Združene liste socialnih demokratov (ZLSD) in eden od treh mestnih podžupanov Anton Colarič 12, 24 odstotka oziroma 8708 glasov, kandidat Slovenske ljudske stranke (SLS) in prav tako mestni podžupan Bogdan Bradač 8, 71% oziroma
6197 glasov, kandidat skupine vohlcev Zoran Mila-novič 1, 80 oziroma 1280 glasov ter kandidat stranke Naprej Slovenija Blaž Svetek 0, 81 odstotka oziroma 580 glasov volilk in vohlcev v Ljubljani.
Kandidatka Liberalne demokracije (LDS) za županjo Vika Potočnik je o
volilni kampanji dejala, da je bila do neke mere težka, tudi zaradi Ruplove "hipoteke". Veseh pa jo, da je ime Vika in najverjetneje program vplival na takšen izid. Nizka volilna udeležba je bila tudi po njeni oceni pričakovana in obžaluje, da nobena stranka v ljubljanskem mestnem svetu ni podprla nedavnega predloga Liberalne demokracije Slovenije, da bi županske volitve potekale sočasno s predsedniškimi, saj imajo ljudje volitev "že dovolj". Sedem kandidatov, kolikor jih je kandidiralo, je bilo "zelo enakomerno razpršenih in-bi bilo prelepo, da bi v prvem krogu že šlo skozi". Potočnikova protikandidata ocenjuje kot umirjenega in korektnega gospoda ter pričakuje, da bo tudi drugi krog volilne kampanje potekal korektno.
Po uvrstitvi v drugi krog nadomestnih volitev za župana Ljubljane je
drugouvrščeni Anton Jeglič ocenil, da tako lep uspeh na volitvah razume kot svojevrstno "moralno zmago", za katero sta očitno zaslužna predvsem njegov volilni program in javna podpora uglednih pesnikov in pisateljev ter ljubljanskih meščanov. Nad izjemno nizko volilno udeležbo je Anton Jeghč razočaran, vendar hkrati tudi razume, da so meščani po vseh minulih peripetijah okoli županstva in mestne uprave res nekoliko razočarani. "Ne smemo pa pozabiti, da župan razpolaga z razmeroma veliko denarja, ki ga prispevajo vsi zaposleni v Ljubljani. Zato ne smemo obupati, moramo oditi na vplitve in zaupati tistemu kandidatu, za katerega smo prepričani, da bo pošteno upravljal z javnimi sredstvi in bo pravi oče glavnega mesta, " je prepričan Anton Jeghč.
Sicer pred drugim volilnim krogom pričakuje
"enako korektno predvolilno kampanjo kot doslej", pohvalno pa se je izrazil tudi na račun medijev med dosedanjo kampanjo. V zvezi s političnimi strankami pa poleg dosedanje podpore Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) in Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS) računa še na podporo Slovenske ljudske stranke (SLS) in mogoče še koga.
Mestni odbor Slovenske ljudske stranke (SLS) in njihov kandidat Bogdan Bradač sta se v nocojšnji izjavi za javnost vohlcem zahvalila za podporo na današnjih nadomestnih županskih volitvah v Ljubljani in izrekla čestitke najbolje uvrščenima, Viki Potočnik in Antonu Jegliču. Stranka in kandidat sta tudi napovedala, da v dragem krogu volitev podpirata Jegliča in pričakujeta bistveno višjo volilno udeležbo. (STA)

OBČINSKI SVET / ZARADI MNENJA TEHNIČNEGA ODBORA
BOŽIČ / PASTIRSKO PISMO
Težave za načrt Zarje, zelena luč za Trebče
Prizadevanje odbora za pravočasno rešitev problema
Poziv tržaškega škofa k solidarnosti
Škof Ravignani izraža tudi voščilo, da bi naše mesto našlo novo zaupanje vase
Deželni tehnični odbor je po še nepotrjenih vesteh vCeraj zavrnil načrt za gradnjo športnih objektov ob nogometnem igrišču Zarje v Bazovici. Vest je na sinočnji seji občinskega sveta sporočil odbornik Franco Degrassi, ki si bo sedaj prizadeval, da se zadeva pravočasno uredi, saj v nasprotnem primeru Zarja tvega, da izgubi sredstva (poldur-ga milijarda lir) iz deželnega zakona o Krasu.
Čeprav bo zadeva najbrž jasnejša po božiču, je deželni odbor izdal negativno mnenje iz tehničnih razlogov, a tudi zato, ker gre za zasebne gradnje na jusarskih zemljiščih. Če je tako, smo priCa pravemu pravnemu paradoksu, saj so načrtovani objekti Zarje gotovo namenjeni skupnosti. Izvajanje deželnega zakona o Krasu (protivrednosti za sinhrotron) se, kot vidimo, sooča z novimi, nepričakovanimi težavami in hudimi birokratskimi zapleti.
Mestna skupščina pa je sinoči odobrila sklep, ki odpira pot gradnji novih slačilnic in tribun ob trebenskem nogometnem igrišču. Gre za investicijo v višini 550 milijonov lir iz deželnega
Ministrstvo za kulturne dobrine sporoča, da bosta miramarski park in grad zaradi pripravljenosti osebja oprta za božic, Stefanovo, novo leto in 6. januarja. Za božic in novo leto bo Miramar edini državni muzej v Italiji, ki bo odprt za javnost.
Kot je navada, je tržaški škof Evgen Ravignani (na sliki) ob skorajnjem praznovanju Božica objavil pastirsko pismo, ki ga v celoti objavljamo v slovenskem prevodu.
»Božic nam spet približa veliko skrivnost Boga, ki postane solidaren s Človekom do takšne mere, da se sam učloveči, da bi ga odrešil od greha in smrti ter ga osvobodil od zla. To'je odrešitev, ki jo vernik sprejme v svoji veri. In tudi kdor nima tega daru, gleda na Božic kot na simbol odrešenja in solidarnosti. Tako se Kristus vrne v središče naše zgodovine in naših večkrat muCnih človeških zadev ter oživi upanje, da bo Človek lahko dočakal cas pravice, bratstva in mi-
ru.
Vedno nas Čudi, da je Bog sprejel našo človečnost. Toda njegov poziv se obraCa na našo vest, da bi se tudi danes uve-
zakona. Tako imenovani prostorninski plan so podprli svetovalci Illyjeve politične večine in opozicije, z izjemo predstavnikov Nacionalnega zavezništva, ki so se vzdržali.
Načelnik svetovalcev Oljke Giorgio De Rosa je poudaril pomen sinočnjega sklepa skupščine, Peter MoCnik (Oljka, SSk) pa je v izjavi za tisk opozoril na velike zamude pri izvajanju tega pomembnega de-Zelenga zakona.
Odgovornosti za novonastale težave in ovire, s katerimi Bazovci in Kraševci nasploh gotovo ne bodo zadovoljni, je treba iskati pri deželni upravi in, kot kaže, tudi v tehničnih uradih Občine Trst. Upamo, da se bo vsaj rešil problem športnega centra Ervatti pri BrišCikih.
TOVARNA VELIKIH MOTORJEV / REFERENDUM
Večina za sporazum
Sindikati: »Sporazum bo treba izvesti v celoti«
Prepričljiva večina neposredno prizadetih delavcev se je vCeraj na referendumu povoljno izrekla o osnutku sporazuma, ki so ga sindikati CGIL, CISL in UIL minuli teden dosegli z novim lastništvom Tovarne velikih motorjev in laboratorijev Diesel ricer-che. Od 917 prisotnih v Tovarni velikih motorjev se je referenduma o sprejemu sporazmna udeležilo 559 delavcev. Od teh jih je 355 volilo za, 192 proti, 12 pa jih je bilo vzdržanih. V laboratorijih Diesel ricerche se je od 79 prisotnih referenduma udeležilo 63 uslužbencev. Za odobritev sporazuma se jih je izreko 39, proti jih je bilo 22, 3 glasovnice pa so bile bele. Referendum je seveda bil tudi na raznih »bazah«, ki jih
imata TVM in Diesel ricerche po Italiji. Tu je bil rezultat bolj enoglasen. Vseh 195 volilcev se je izreklo za odobritev sporazuma.
Tajnik kovinarjev CGIL Bruno Galante je izrazil zadovoljstvo nad izidom referenduma. Dejal je, da bodo sindikati zdaj najstrožje nadzirali izvajanje vseh določil sporazuma, še zlasti tista, ki predvidevajo iskanje alternativne zaposlitve za delavce, ki bodo odpuščeni iz službe. Sindikati bodo tudi pazili, da bo finska družba VVartsila, ki je glavna lastnica TVM, v tovarno res investirala ter da bo dosedanja edina lastnica TVM družba Fincantieri kolikor mogoCe z naročili pospeševala gospodarske dejavnosti na Tržaškem.
Karabinjerji prijeli romunska »passeura«
Nabrežinski karabinjerji so v noCi na ponedeljek prijeli pri Fernetičih dva romunska državljana, ki sta nezakonito spremljala Cez državno mejo romunskega pribežnika. Kaže, da sta to delala redno za mastne zaslužke. Romunska zlikovca sta 21-letni Giza Romica in 22-letni Aioa-niei Laurentio.
Zanimivo je, kako so jima karabinjerji prišli na sled. Med nočnim obhodom so s posebnimi napravami za noCno opazovanje zapazili, kako je neznanec na goznatem področju prekoračil slovensko-itali-jansko mejo nedaleč od mejnega prehoda. Kmalu zatem je po cesti prišel kombi in dvignil neznanca. Na kombiju sta bila omenjena romunska »passeura«. Karabinjerji so ju priprli, pribežnika pa vrnili v Slovenijo.
Ijavila in bi rasla kultura solidarnosti. To potrebujemo tudi v našem mestu. Številnim hudim stiskam skušajo odpo-moCi javne uprave in ustanove, cerkveni organizmi in skupine ter prostovoljska združenja. Njihov napor olajša nelagodje, pomaga revnejšim, pomirja trpeCe.
To mrežo solidarnosti je treba še razširiti in ji dati novega zagona, medtem pa ne sme odmanjkati prispevek mladih raznih župnij in oporečnikov vesti, ki delujejo pri Caritasu, pri delitvi hrane ugogim, za katere so doslej lahko skrbele benediktinske sestre.
Rad pa bi izrazil poziv k »mali solidarsnosti«, tako rekoC k solidarsnosti preprostih in družinskih razsežnosti, se pravi k solidarsnosti s tistimi, ki živijo za sosednjimi vrati in za katere bi lahko postali zanesljiva opora. Toliko ostarelih živi v osamljenosti. Nevarnost je, da živimo v isti hiši in da jih ne poznamo ter zato nismo jim v stanju pomagati. Trpljenje osamljenosti in drame zapuščenosti kličejo našo občutljivost ter Čakajo odgovor naše ši-rokogrudnoti.
Za Božic si izmenjujemo voščila. Prav je da h gornjemu pozivu k solidarsnosti tudi škof doda svoje voščilo, ki je to-le: da bi naše mesto, ki nemalo trpi tudi zaradi problemov dela, našlo novo zaupanje vase in da bi se uresničile želje o boljšem in mirnejšem jutrijšnjem dnevu.
Vsem vesel božic.«
ČRNA KRONIKA / VČERAJ DOPOLDNE V STANOVANJU V UL. VECELLIO SREDI TRSTA
NOVICE
Veliko razdejanje zaradi eksplozije plina
V eksploziji je bila lažje ranjena priletna lastnica stanovanja, dim pa je lažje zastrupil še dve sosedi
Včeraj je nekaj pred 13. uro eksplodiral plin v stanovanju v središču Trsta ter povzročil veliko razdejanje, k sreCi pa ni zahteval človeških žr-tev.Le priletno gospodinjo stanovanja je nekoliko oplazil ter lažje poškodoval še dve osebi.
Do eksplozije je prišlo ob 12.30 v stanovanju 77-letne Marie Domine-se vdove Ruzzier v 1. nadstropju večstanovanjskega bloka v Ul. Vecelio 2. Kaže, da je zaradi okvare pri števcu plin uhajal ter med odsotnostjo gospe Domine-se napolnil vežo in druge bližnje prostore njenega stanovanja. Ko se je gospa vrnila domov, je niC hudega sluteč prižgala luC, s tem pa je povzročila eksplozijo. Nastal je požar, ki je v hipu zajel stanovanje ter uničil skorajda vse, kar je bilo v njem. Zgorele so zavese, obleke, pohištvo, plastični predmeti
Gasilci pred pročeljem poslopja, v katerem je eksplodiral plin (f.KROMA)
pa so se stopili. Eksplo-	mobilov in tri motorna	žbe in se je po naključju
zija je povzročila škodo	kolesa, ki so bili parkira-	nahajal v bližini priozo-
tudi v širši okolici. Zdro- ni v spodnji ulici.	rišCa nesreče. Gospo so
bila je stekla bližnjih sta-	Gospo Dominese je iz	prepeljali v bolnišnico,
novanj, drobci pa so po-	plamenov rešil gasilec,	kjer pa so ugotovili, da
škodovali tudi 19 avto-	ki je bil sicer prost slu-	ni utrpela hujših po-
škodb. Ugotovili so, da ima opekline 1. stopnje in da bo okrevala v 10 dneh.V bolnišnico sta se zatekli tudi sosedi gospe Dominese, in sicer Ester ter Anna Mario Blasori, stari 61 odnosno 53 let. Zdravniki so ugotovili, da sta se le lažje zastrupili zaradi dima.
Na kraj nesreče so poleg rešilca rdečega križa takoj prišli gasilci in pogasili požar. Pregledali so tudi stanovanje gospe Dominese in ga proglasili za nevseljivega. K sreCi pa eksplozija ni poškodovala nosilnih struktur, tako da so se lahko vsi stanovalci po nekajurnem Čakanju na odprtem lahko vrnili na svoje domove.
Na kraj nesreče so prišli tudi mestni redarji ter za nekaj Časa zaprli Ul. Vecellio za avtomobilski promet, kar je povzročilo težave v širši okolici. Dinamiko nesreCe preučuje policija.
Srečanje s Tomizzo v kavami S. Marca
Studijski center Niccolo Tommaseo prireja danes, ob 20.30 v kavami San Marco srečanje s pisateljem Fulviom Tomizzo, ki bo spregovoril o svojem romanu Franziska. Igralka Liljana Saetti bo prebrala nekaj odlomkov iz romana, Sergio Condotti in Mario Fragiacomo pa bosta obogatila srečanje z jazz glasbo. VeCer bo vodil Edoardo Kanzian.
V Dolini in Nabrežini občinski uradi izjemoma odprti danes popoldne
Občina Dolina sporoča, da je župan odredil, da bodo med božičnimi počitnicami anagrafski in matični urad, urad za skrbstvo ter trgovinski urad izje-mom obratovali v popoldanskih urah v torek, 23.12. namesto v sredo, 24.12., in v torek. 30.12., namesto v sredo, 31.12.1997.
Občina Devin Nabrežina sporoča, da je župan odredil, naj med božičnimi počitnicami občinski uradi in službe izjemoma službujejo v popoldanskih urah v torek, 23.12.1997 namesto srede,
24.12.1997,	ter v torek, 30.12.1997, namesto srede,
31.12.1997.
ZaCenši s 1 januarjem bodo občinski uradi in službe ponovno delovati v skladu z ustaljenim službenim umikom.
Prihodnji ponedeljek predavanje KZ o davkih
Kmečka zveza obvešCa, da bo predavanje o administrativnih in fiskalnih novostih, ki je bilo napovedano za sredo, 17. trn. in je odpadlo zaradi slabega vremena, v ponedeljek, 29. decembra ob 18.30 v dvorani Kulturnega središča Antona Ukmarja pri Domju.
KRIŽ / BOŽIČNICA LJUDSKEGA KROŽKA BRIN
KROŽEK MIANI / DRUGO SREČANJE NIZA
Trije župani potrdili veliko skrb za sožitje
Na srečanju na Kržadi tudi Franco in Aurelio Juri
Trst v obdobju zavezniške uprave
Med včerajšnjimi predavatelji je bil tudi Sandi Volk - Poziv zaradi finančnih težav
Nabrežinski župan Vocci, tržaški župan llly in zgoniška županja Biažinova (foto KROMA)
Kriški krožek Brin je tudi letos poskrbel za že tradicionalno božičnico in srečanje županov Trsta, Nabrežine in Zgonika z vaško skupnostjo. Na trgu sredi vasi (na Kržadi) se je tako v nedeljo zbralo lepo število domačinov in gostov, ki so se srečali s tržaškim županom Riccardom II-lyjem, zgoniško županjo Tamaro Blažina in z de-vinsko-nabrežinskim županom Marinom Vocci-jem. Srečanje je nudilo priložnost za izmenjavo voščil pred skorajšnjimi prazniki, bilo pa je tudi priložnost za kratek obračun dela treh občinskih uprav v korist vaške skupnosti, saj se Križ z upravnega vidika razteza na teritoriju treh občin.
Goste sta v imenu Brina pozdravili Corinna Valentini in Milena Pa-dovan; posebna zahvala
je šla tržaškemu županu Illyju, ker se prav v teh dneh v vasi začenja toliko pričakovana obnova električnega omrežja. Predstavnici krožka sta nato orisali cilje dvojezičnega in nepolitičnega krožka, ki je nastal, da bi spodbujal take pobude in dejavnosti, ki omogočajo medsebojno spoznavanje.
Brin si gedaj prizadeva, da bi dvorana Ljudskega doma končno postala uporabna, s prostovoljnim delom so člani krožka in delavci podjetja GEOCEM v domu opravili že vliko dela. Obnovitvena dela so bila opravljena v spoštovanju vseh zakonov o varnosti, za obuditev dejavnosti v dvorani pa jo je treba opremiti z vsaj sto novimi stolicami, za nakup katerih pa je potrebnih okrog deset milijonov
lir. Krožek se je moral v tem obdobju spoprijemati z različnimi težavami, delal pa je z namenom, da bi Ljudski dom postal samostojen: v nasprotnem primeru - je bilo poudarjeno - bo ta imo-vina izgubljena. Njen lastnik - nepremičninska družba Capitolina - jo bo upravljal, tako, ko se mu bo izplačalo, krožek si zato prizadeva, da bi rešil ta del zgodovinske dediščine Križa.
Predstavnici krožka sta se za sodelovanje na prazniku toplo zahvalili otrokom in učiteljicam obeh šol (slovenske in italijanske) za nastop na prazniku in za ročne izdelke, ki so jih otroci razstavili na trgu; zahvalili sta se tudi drugim združenjem in krožkom, ki so na katerikoli način pripomogli za uspeh nedeljskega srečanja. Na
njem sta nastopila tudi otroška zbora Vesna (vodi ga Jana Drašič) in Brin.
Biažinova je predvsem podčrtala važnost zaupanja v institucije, ker bo le na tem zaupanju možno zgraditi boljšo bodočnost. Poudarila pa je, da je skrb županov usmerjena predvsem v reševanje splošnih problemov v korist celotne skupnosti. Izrazila je tudi željo, da bi se nesporazumi, ki so nastali v vasi (polemike z uporabo Ljudskega doma in priprave na pust) rešili s skupnim delom. Tržaški župan Illy pa je ugotavljal, da se sožitje v Trstu v zadnjem času izboljšuje. Zagotovil je tudi, da se bo pozornost občinske uprave do Križa in njegovih problemov nadaljevala tudi v prihodnje. Illy se za dosedanje sodelovanje zahvalil tudi navzočemu bivšemu koprskemu županu Aureliu luriju in pa bivšemu nabrežinske-mu županu Giorgiu De-pangherju.
Vocci je izrazil zadovoljstvo za srečanje s tolikšnim številom pri-teljev na kraju, je dejal, ki je pravo stičišče treh občin, stičišče med morjem in Krasom pa tudi stičišče slovenske, italijanske in istrske kulture. Zato je tudi izrazil željo, da bi se kultura dialoga na tem področju v prihodnosti še utrdila. Prireditve sta se udeležila tudi podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin in novi slovenski državni sekretar za zunanje zadeve Franco Juri. (as)
Včeraj se je v hotelu Savoia Excelsior nadaljeval niz predavanj, ki jih krožek Miani namenja Trstu in njegovim zgodbam: 1945-1995. Na včerajšnjem, drugem srečanju so podrobneje obravnavali povojno obdobje v Trstu, in sicer »vroča leta« od leta ’45 do leta ’54 z izrecnim poudarkom na anglo-ameriški upravi. Temo je obširno uvedel univerzitetni profesor Raul Pupo, ki je nazorno predstavil obravnavano obdobje. Na osnovi osebnih spominov je bilo zasnovano podajanje Li-cie Chersevani, ki je predvsem osvetlila tedanje ozračje na Tržaškem. Tudi bivši senator Paolo Šema je izhajal iz osebnih spominov, ko je govoril o svojem delovanju v okvi-
ru komun slične partije. Govoril je tudi o odnosih med slovenskimi in italijanskimi komunisti in o njihovih stališčih glede Trsta.
Med včerajšnjimi predavatelji je bil tudi zgodovinar Sandi Volk (na sliki), ki je govoril o specifični temi naseljevanja istrskih ezulov na Tržaškem in o politični zlorabi tega pojava v letih ’49-’50. O tem kakšno je bilo vsakodnevno življenje v »anglo-ameriškem« Trstu pa je pripovedoval novinar Pietro Spirito, avtor knjige Trieste a stelle e striscie. Občutnemu znižanju javnih sredstev je predsednik krožka Mau-rizio Fogar včeraj namenil le kratek uvod, v katerem je napovedal, da bo podžupanu Damianiju odgovoril v primernejšem okolju, zbrane pa je pozval, naj denarno podprejo krožek, ki je zaradi drastičnega reza fondov v velikih težavah.
VČERAJ / URADNO ODPRTJE
»Novo« islamsko pokopališče
Znamenit objekt so prenovili s podporo Trgovinske zbornice
S krajšo slovesnostjo so včeraj odprli obnovljeno islamsko pokopališče, ki mu navadno pravimo kar turško. Na slovesnosti sta govorila predsednik tržaške Trgovinske zbornice Donaggio, ker je prav ta ustanova prispevala sredstva za obnovo pokopališča in turški veleposlanik v Italiji Umut Arik. Oba sta poudarila, da je ohranjevanje pomembnih spomenikov, kot je staro turško pokopališče, nadvse pomembno dejanje, saj utrjuje duh sožitja in strpnosti med ljudmi različnih narodnosti in veroizpovedi.
DOLINA / V OBRTNI CONI
TREBČE / BOŽIČNI KONCERT
Nov obrat podjetja Foraus
Podjetje bo odslej proizvajalo in montiralo tudi lončene peči
Mladi godbeniki navdušili občinstvo
Ob račun enoletnega dela trebenskega godbenega društva je povsem zadovoljiv
V dolinski obrtni coni je bila v soboto slovesnost ob predstavitvi nove dejavnosti podjetja Foraus S.n.c., ki se bo odslej ukvarjalo tudi z načrtovanjem, proizvodnjo in montažo lončenih peči, za katere vlada zadnje čase pri nas veliko zanimanje.
Ob spremnih nastopih moškega pevskega zbora Valentin Vodnik in ansambla Long Slunk je številne prisotne najprej pozdravil gostitelj Paolo Foraus, priložnostne
besede pa sta spregovorila še predsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Marino Pečenik in dolinski župan Boris Pangerc.
Paolo Foraus je sicer poznan kot gradbenik, z ženo Darko Bresciani pa sta se odločila, da se preizkusita še v tej perspektivni panogi.
Ob tej izbiri jima Gospodarsko združenje želi obilo poslovnih uspehov.
Trebenska godba je v nedeljo že 11. leto zapored priredila božični koncert, ki je privabil veliko domačinov, ki so napolnili dvorano (in tudi hodnik) Ljudskega doma in z velikim navdušenjem spremljali nastop godbenikov.
Pod skrbnim vodstvom prof. Leandra Pegana so se mladi trebenski glasbeniki (foto KROMA) redstavili z božičnimi in drugimi skladbami iz domačega, pa tudi sveta mednarodne glasbene zakladnice.
Izvajanje je dokazalo,, kako dirigent skupno z mladimi izvajalci spremlja in doživlja to poustvarjalnost, kar je spremenilo koncert v lepo prireditev. Poleg pihalnega orkestra so nastopih mladi sohsti Diego Ivancich, Leon Ravalico Pegan, harmonikar Boris Sosič, klarinetist Devan Jerman, na klavir pa je soliste spremljal Luca Ferlini.
Ni treba posebej poudariti, da se je natop orkestra zaključil z že tradicionalno
Staussovo koračnico »-Radetzky - marsch«. Ploskanja in odobravanja res ni manjkalo.
Leto, ki se izteka je bilo za društvo in njegovo godbo izredno pozitivno. Doma in tudi drugje je imelo godbeno društvo kar 15 na-topov. Na tekmovanju v
Sežani je godba dosegla med 27 sodelujočimi srebrno odličje. Izmenjala je obisk z godbeniki, iz Domžal, ki so Trebče obiskah v juniju, potem pa je godba iz Trebč z uspehom sodelovala na reviji pihalnih godb v Domžalah 13. septembra. Sodelovala je na ostednji
proslavi 50-letnice priključitve Primorske Sloveniji v Novi Gorici 14. septembra. Pohvali pa se lahko tudi s šolo za poučevanje pihal in trobil ki jo obiskuje 13 gojencev, skupinski pouk pa vodi Vanja Pegan iz Sežanske Glasbene šole.
NevaLukeS
BOLJUNEC / VRSTA PRIREDITEV OB KONCU LETA
MAČKOLJE / BOŽIČNA MISEL IN SOLIDARNOST
Tudi letos lučanje in koledovanje
Za Štefanovo tudi kulturna prireditev z glasbo in domačo dramsko skupino
V teh predprazničnih dneh, ko se povsod vrstijo najrazličnejše prireditve, tudi v Boljuncu pripravljajo vrsto pobud.
Že jutri bodo v popoldanskih urah člani dekliške in fantovske obiskali domove vseh starejših vaščanov ter jim s pesmijo in primernim darilom voščili vesele praznike. Mladi Boljunčani, ki so tudi zelo aktivni v društvu, so si to zamislili pred nekaj leti, tako da vlada za ta nenavaden obisk veliko pričakovanje.
Na štefenovo pa bo po blagoslovu tradicionalno lučanje. Vaška dekleta se bodo z zvrhanimi torbami jabolk zbrala na vaškem trgu - gorici in ob 14.30 ponovno obudila stari običaj. Po lučanju bo ob 17. uri v občinskem gledabšču kulturna prireditev. Uvodni del bo oblikoval tamburaški ansambel, ki nam bo pod vodstvom Ervina Žerjala zaigral vrsto novih skladb, saj so v svoj repertoar, poleg dalmatinskih melodij, uvrstili še ciganske, ruske in italijanske skladbe. Sledil bo nastop dramske skupine z veseloigro v narečju »N’prej, ol n’zej«, ki jo je napisala in režirala Tatjana Turco. Sedem domačih igralcev bo skušalo na prepričljiv način prikazati nezado-
voljstvo skupine mladih nad današnjim svetom, lastno odtujenost in zbeganost pred krivičnostjo in steesnim ritmom življenja. Je sploh možen izhod iz takega stanja? Odgovor je enostaven - beg v preteklost. Kako jim bo to uspelo in česa se bodo posluževali je zaenkrat še skrivnost. Gotovo pa je, da je rešitev možna. Ob njej se bodo igralci poštevo zabavali in še sami, vsaj za uro, našli izhod iz vsakodnevnih stisk in težav.
Za prireditev vlada veliko pričakovanje in ker bo verjetno dvorana občinskega gledališča pretesna za vse, bo ponovitev v nedeljo, 28. t. m. ob isti uri.
Po uspelem lanskoletnem koledovanju bodo osnovnošolčki in nekateri srednješolci tudi letos pobudo obnoviti. Na Silvestrovo bodo obiskati boljunske družine, jim zapeti »Živi torej...« in voščiti novo leto. Ob tej priložnosti bodo vsem pokloniti voščilnice, ki so jih sami izdelali s pomočjo učiteljev. Ves denar, ki ga bodo dobiti kot tepežnico, bodo nameniti lastni osnovni šoti Fran Venturini. Letos bodo prvič koledovali tudi v Borštu in v Prebe-negu. (soso)
Plemenit odziv na težave malega Martina
Priprave na božične in novoletne praznike, obenem pa tudi pozornost do tistih, ki potrebujejo pomoč. To je bila nedeljska prireditev V pričakovanju, ki jo je organiziralo mač-koljansko prosvetno društvo. Odziv je bil nad pričakovanjem, saj so udeleženci globoko segli v žep, da bi pomagali malemu Martinu iz sosednje Bezovice pri Črnem kalu. Ža dobrosrčnost se je prisotnim toplo zahvalil župnik iz Črnega kala, ki je tudi orisal težave malega Martina.
V pričakovanju so s svojim nastopom obogatili pevski zbor PD MačkoIje, kvintet trobil, ki deluje v okviru Godbe na pihala Prosek, mala Ylenia Zobec in mladi člani zbora PD Mačkolje, ki so prireditev zaključili.
Društvo se tudi zahvaljuje Zadrugi Primorski dnevnik za brezplačne oglase.
Nastop domačih pevcev, Vlenie Zobec in kvinteta trobil s Proseka
Kvintet trobil med nedeljskim nastopom (foto Aljoša N.)
PROSEK / DOBRODELNA PRIREDITEV ZA SKLAD MITJA CUK
PADRIČE / V ORGANIZACIJI PD SLOVAN
Uspel večer med plesom in česanjem
V organizaciji sklada in Vzgojnozaposlitvenega središča na pobudo Ceciiie Melchionna
Ganljive misli o miru in ljubezni
Program obogatiti domači zbor in violinistki Raffaela Petronio in Sara Mosetti
Se največ je bilo plesa: na nedeljski dobrodelni prireditvi v telovadnici pristaniških delavcev Er-vatti na Proseku, ki sta jo s pobudnico, boljunško frizerko Cecilio Melchionna organizirala Sklad Mitja Cuk in Vzgojnozaposlitveno središče, je v kulturnem programu izstopal predvsem ples (foto KROMA). Plesale so dijakinje pedagoškega liceja »Slomšek«, ki so prikazale točke, naštudirane za slavnostno prireditev ob 50-letnici njihovega zavoda. Plesala je funky skupina telovadnice Muscle Gym in plesali so še otroci pobudnice prireditve. Domiselna Cecilia pa je občinstvu tokrat predstavila pričeske za leto, ki je že pred vrati, nikakor pa ni pozabila na skorajšnje praznične dni in njim primerne pričeske. Dobrodelno prireditev na Proseku je podprl Vzhodnokraški rajonski svet.
PRIREDITVE / MINULI PETEK
OPČINE / FINŽGARJEV DOM
Kulturni večer v Borštu
Nastopila sta domači zbor in dramska skupina iz Repentabra
Jubilej zborov Vesela pomlad
Openski zbori se že vestno pripravljajo na 20-letnico ustanovitve
V Srenjski hiši v Borštu je bil minuti petek lep predbožični večer.V prvem delu je nastopil domači MePZ Slovenec-Slavec in pod vodstvom Danijela Grbca (foto KROMA) zapel štiri pesmi, nato pa je dramska skupina KD Kraški dom iz Repentabra pri-
kazala igro Štirje letni časi Vinka Moderdor-fa v režiji Draga Gorapa. Udeležence je uvodoma pozdravila v imenu domačega PD Slovenec Ivana Mahnič. V društvu pa zdaj že razmišljajo o tem, kako bodo 17. januarja proslaviti svojega zavetnika sv. Antona.
Openski zbori Vesela pomlad so v petek v dvorani Finžgarjevega doma praznovali 19-letnico ustanovitve (na sliki-foto KROMA) , medtem ko se že vestno pripravljajo na bližnjo dvajsetletnico. Prireditev je bila pestra in za-
nimiva, kot je zanimivo in razvejajo delovanje otroških in mladinskih zborov, katerim se je v zadnjem času pridružil še zbor staršev. Prireditev je bila namenjena tudi izmenjavi voščil za božične in novoletne praznike.
Božično srečanje s kulturnim programom in družabnostjo so priredili tudi na Padričah. Odkar je delovanje društva po letih premora spet zaživelo, je postala tudi božičnica priložnost za srečevanje, izmenjavo voščil in nastop domačega pevskega zbora, recitatorjev ali gostov.
Kulturno društvo Slovan je vaščane in prijatelje povabilo najprej v cerkvico sv. Cirila in Metoda. Tam je zapel padriški mešani pevski zbor, ki ga vodi Sveto Grgič, uvodnemu napevu pa je sledil pozdrav predsednika Darka Grgiča. Zbor je v nadaljevna-ju zapel še osem pesmi, med temi nekaj božičnih klasikov in manj znanih slovenskih prazničnih napevov.
Posebno ganljive so bile recitacije vaških otrok (foto KROMA) ; pod veščim mentorstvom nekdanje učiteljice Savice Grgič so sestavili venček poezij in misli o miru, sreči in ljubezni. Program sta obogatili violinistki Raffaela Petronio in Sara Mosetti z izvedbo božičnih melodij, Mala cerkvica je bila, kot že lani, nabito polna, mili nabožni motivi in pesmi iz naro-dno-obredne zakladnice pa so ustvarili pravo praznično vzdušje.
Kulturnemu sporedu je siledila družabnost v vinski kleti domačina Igorja Grgiča. Člani društva so obiskovalcem na ogled postavili svoja ročna dela. Izkupiček dobrodelne prodaje bodo uporabili za organizacijo proslav ob 100-letnici društva; jubilej bodo na Padričah praznovali junija prihodnje leto.
Matejka Grgič
Dolina - cerkev Sv. Urha
danes, 23. decembra, ob 20.30 sodelujeta:
MePZ Primorsko in Cappella Tergestina
Toplo vabljeni!
Sl£FANO\/ANJ£
V
EOUUNCU
26. decembra 1997
ob 14.30 LUCANJE
ob 17.00 KULTURNA PRIREDITEV
v gledališču F. Prešeren. Nastopili bodo Tambu-raški ansambel in Dramska skupina s komedijo »N’prej ol n’zej«, ki jo je napisala in režirala Tatjana Turco.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V TRSTU ZVEZA VOJNIH INVALIDOV ZDRUŽENJE AKTIVISTOV OSVOBODILNEGA GIBANJA PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU
v sodelovanju s krožkom KlRTHT vabijo na
mmmmAmo MFfDMmo muMiBNmr
v ponedeljek, 29. decembra 1997, ob 17. uri,
v gostinski Soli v Izoli - Restavracija »Riviera« Število mest je omejeno. Vstop je možen samo z vabili, ki so na razpolago na sedežu KRUT-a v ul. Cicerone 8/b, telefon 360072 - 360324.
Udeležencem nudimo možnost avtobusnega prevoza
Ob 25-letnici poroke izrekajo
Marisi in Sergiju Kosmina
iskrene Čestitke
Damir, Tanja, Jelka, Jolanda, Mirko, Sonja in Roberto
VCERAJ-DANES
Danes, TOREK,
23.	decembra 1997
VIKTORIJA
Sonce vzide ob 7.49 in zatone ob 16.18 - Dolžina dneva 8.31 - Luna vzide ob 1.22 in zatone ob 13.10
Jutri, SREDA,
24.	decembra 1997
EVA
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 9,4 stopinje, zračni tlak 1012 mb narašča, brezvetrje, vlaga 99-od-stotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 10,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Enea Savio, Ženo du Ban, Erama Paiero, Luca Luci, Matilde Petz, Roberta Chiap-pinelli.
UMRLI SO: 66-letni Lorenzo Venier, 63-letni Sergio Acquarini, 83-letni Stanislao Diminich, 64-letni Gianni Rusaz, 71-let-na Armida Sabadin, 87-letni Emesto Colucci, 85-letna Eugenia Carretani, 74-letni Giuseppe Bassa-nese, 74-letna Gioconda
Na leposlovni fakulteti je iz klasičnih jezikov diplomiral
Andrej Kostnapfel
Ob pomembnem življenjskem uspehu mu iskreno Čestitajo
prijatelji iz Križa
Bortolin, 91-letna Anna Fonda, 69-letni Aldo Ca-vazzon, 87-letni Aldo Cat-talan, 88-letna Maria Zan-colich, 85-letna Fernanda Felici, 95-letna Maria Fra-giacomo, 75-letni Michele Giannotti, 61-letni Fer-ruccio Trevisan, 83-letna Maria Podgornik, 92-letna Carolina Perugini, 90-let-na Maria Žago, 74-letni Lucio Rizzi.
I :	LEKARNE
Od PONEDELJKA, 22. do SOBOTE, 27. decembra 1997
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30 Lekarne odprte tudi od
13.00	do 16.00
Ul. Dante 7 (tel. 630213), Ul. Costalunga 318/A (tel. 813268), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124).
Prosek (tel. 225141) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte od
19.30	do 20.30
Ul. Dante 7, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Giulia 14, Milje - Mazzinijev drevored.
Prosek (tel. 225141) - s predhodnim telefonskim
pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Ul. Giulia 14 (tel. 572015).
ČETRTEK, 25. decembra 1997
Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Ul. Dante 7, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Giulia 14, Milje - Mazzinijev drevored, Prosek.
Lekarne odprte od
13.00	do 16.00
Ul. Dante 7 (tel. 630213), Ul. Costalunga 318/A (tel. 813268), Milje
-	Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124).
Prosek (tel. 225141) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte od
16.00	do 20.30
Ul. Dante 7, Ul. Costalunga 318/A, UL Giulia 14, Milje - Mazzinijev drevored.
Prosek (tel. 225141) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte od
16.00	do 20.30
Ul. Dante 7, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Giulia 14, Milje - Mazzinijev drevored.
Prosek (tel. 225141) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Ul. Giulia 14 (tel. 572015).
PETEK, 26. decembra 1997
Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Goldonijev trg (tel. 634144), Borzni trg 12 (tel. 367967), Ul. Roma 15 (tel. 639042), UL Costalunga 318/A (tel. 813268), Ul. Cavana 1 (tel. 300940), Ul. Giulia 14 (tel. 572015), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 225141), Prosek.
Lekarne odprte od
13.00	do 16.00
Ul. Dante 7, Ul. Costalunga 318/A, Milje -Mazzinijev drevored 1.
Prosek	(tel.
225141/225340)	- s
predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte od
16.00	do 19.30
Goldonijev trg 8, Ul. Roma 15.
Lekarne odprte od
16.00	do 20.30
Ul. Dante 7, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Giulia 14, Milje - Mazzinijev drevored 1.
Prosek	(tel.
225141/225340)	- s
predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA
Lekarne odprte od
20.30	do 8.30
Ul. Giulia 14 (tel. 572015).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure.
-	tel. 573012.
Dežurna zdravstvena služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON -	17.00,
19.30,	22.00 »Sette anni in Tibet«, r. Jean Jacques Annaud, i. Brad Pitt.
EKCELSIOR AZZUR-RA - 16.00, 18.00, 20.00,
22.00	»Black Out«, r. Abel Ferrara.
EKCELSIOR - 15.15, 17.35, 19.55, 22.15 »La vita e bella«, r. Roberto Benigni.
AMBASCIATORI -
15.30,	17.10, 18.50, 20.30, 22.20 »Hercules«, risani film, prod. Walt Disney.
NAZIONALE 1 - 15.30, 17.40, 19.55, 22.15 »007 -11 domani non muore mai«, i. Pierce Brosnan. NAZIONALE 2 - 15.45,
17.15,	18.50, 22.15 »A spasso nel tempo - L’av-ventura continua«, i. Massimo Boldi, Christian
Dp r*3
NAZIONALE 3 - 16.45,
19.15,	21.45 »L’awocato del diavolo«, i Keanu Reeves, Al Pacino.
NAZIONALE 4 - 15.45,
17.15,	18.50, 20.30, 22.15 »Mr. Bean, Fultima cata-strofe«, i. Rowan Atkin-son.
MIGNON -	16.00,
22.00	»La signora dei ca-valli«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL -	18.30,
20.20, 22.10 »Tre uomini e una gamba«, i. Aldo, Giovanni, Giacomo.
ALCIONE -	18.00,
20.00, 22.00 »Fuochi d’ar-tificio«, r. Leonardo Pie-raccioni, i. Massimo Cec-cherini, Claudia Gerini.
ti PRIREDITVE
KD PRIMORSKO -
Mačkolje vabi na Božični koncert, ki bo danes, 23. t.m. ob 20.30 v cerkvi Sv. Urha v Dolini. Sodelujeta MePZ Primorsko in Cappella Tergestina.
KOMORNI GODALNI ORKESTER Glasbene matice - Sole M. Kogoj prireja danes, 23. t. m. ob
20.30	v cerkvi pri sv. Ivanu BOŽIČNI KONCERT. Dirigent: Peter Filipčič; solisti: Vesna Kranjec, Sara Mosetti, Iztok Cergol, Matej Santi. Na sporedu J. S. Bach, Tartini, Vivaldi. Vstop prost. Vljudno vabljeni!
ŽUPNIJA SV. JERNEJA - OPČINE in MePZ SV. JERNEJ - OPČINE v sodelovanju s SLOVENSKO PROSVETO - TRST vabijo na BOŽIČNI KONCERT ob 375-letnici openske župnije, ki bo na Božič, 25. decembra 1997 ob 17. uri v župnijski cerkvi sv. Jerneja na Opčinah. Božične pesmi in kantato SLOVENSKI BOŽIC, ki jo je po narodnih napevih uglasbil znani slovenski skladatelj Matija Tomc, bodo izvajali vsi zbori, ki delujejo na območju opnske župnije. Ponovitev koncerta bo v torek, 6. januarja 1998 na Gospodovo razglašenje ob 17. uri v naši župnijski cerkvi. Toplo vabljeni!
KD IVAN GRBEC, Ske-denjska ulica 124, vabi elane in prijatelje na tradicionalno PREDSILVE-STROVANJE, ki bo v petek, 26. decembra ob
17.30	v društveni dvorani. Aleksij Jercog bo prispeval k prazničnemu razpoloženju.
SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca prireja 26. t. m. tradicionalno štefanovanje. Ob 14.30 luCanje na Gorici in ob 17. uri kulturna prireditev v občinskem gledališču. Nastopili bodo Tamburaši SKD F. Prešeren in Dramska skupina s komedijo »N’prej, ol n’zej«.
SLOVENSKA GLASBENA SOLA - KONCERTNA POBUDA ROJAN in ROJANSKA SLOVENSKA ŽUPNIJSKA SKUPNOST vabita na BOŽIČNI KONCERT, ki bo v petek, 26. t. m. ob 16. uri v rojanski župnijski cerkvi. Pel bo Tržaški oktet.
GODBENO DRUŠTVO PROSEK priredi tradicionalni božični koncert za Sv. Stefan, 26. t. m., ob
CARSO
di Giraldi R.
NABREŽINA - Trst Trg Sv. Roka 105
električni material • svetila e kit za avtomatizacijo dvoriščnih vrat e domofoni e brezžične alarmne naprave e štedilniki na drva in okrasne peči • elektrogospodinjski stroji e audio in video material
17. uri v Kulturnem domu na Proseku. Sodeluje vokalna skupina Odmevi. Vabljeni!
SKD LIPA Bazovica -vabimo vas, da se nam pridružite v soboto, 27. decembra ob 20. uri v ba-zovski cerkvi, kjer bomo z otroškim zborom »A. M. Slomšek« pod vodstvom Zdenke Križmancic, M1PZ »Bazovica« pod vodstvom Kenije Brass in MePZ »Lipa« pod vodstvom Tamare Ražem razmišljali z besedo in pesmijo o večnih vrednotah: človek, ljubezen, družina.
SCGV EMIL KOMEL -Koncertna sezona 1997-98 - PDG NOVA GORICA, v nedeljo 28. decembra 1997 ob 17. uri: P.L Čajkovski LABODJE JEZERO. SNG Opera, balet Maribor in Kijevska nacionalna opera. Predstava v sodelovanju s Primorskim dramskim gledališčem v Novi Gorici.
ŠTJAK pri Sežani - vabimo vas na NOVOLETNI DOBRODELNI KONCERT za obnovitev cerkve, ki bo v nedeljo, 28. t.m. ob
16.30	v župnijski dvorani v Štjaku. Nastopajo prof. Antonella Costantini -klavir, prof. Badila Ovi-diu - kontrabas in prof. Paolo Spincich - klarinet.
ZGONISKA ŽUPNIJA in KD RDEČA ZVEZDA vabita na božični koncert v ponedeljek, 29. decembra, ob 20. uri, v župnijski cerkvi Sv. Mihaela v Zgoniku. Sodelujejo MePZ Rainer Maria Rilke, MePZ Rdeča zvezda. Vokalna skupina Odmevi, Kvintet trobil Godbenega društva Prosek, Cerkveni pevski zbor.
H ČESTITKE
Sosedovemu novopečenemu doktorju ANDREJU KOSTNAPFELJU Čestita Božo z družino.
Ob rojstvu PETRA ANIAI voščijo srečnim staršem vse najboljše, novorojenčku pa želijo mnogo sreče Člani Fotok-rožka Trst 80.
H ŠOLSKE VESTI
DTTZG Žige Zoisa obvešča, da so na razpolago na Zavodu in v Tržaški knjigarni brošure, ki so bile izdane ob 250-letaici rojstva Žige Zoisa.
URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, posluje vsak torek in četrtek, od 16. do
17.30.
S	IZLETI
CE SI ŽELIŠ privoščiti štiri nedelje na snegu in v dobri družbi, pridruži se izletnikom KD Valentin Vodnik: v nedeljah, 11., 18. in 25. januarja ter 1. februarja gremo na Kan-zel. Odhodi bodo iz San-ce ob 6. uri, vpisovanja zbirajo v trgovini pri Martini Mauri v Dolini, informacije dobite na tel. 0338-5032176.
E2 OBVESTILA
SKD VIGRED prireja ob priložnosti božičnih praznikov sejem knjig in raznih ročnih del, primernih za darilo (na razpolago so tudi koledarji), v društvenih prostorih v Šempolaju, danes, 23. decembra od 16. do 19. ure.
ODBOR ZA MLADINSKO PASTORALO v tržaški škofiji vabi mlade, da se udeležijo VEČERA DUHOVNE UMIRITVE IN PRIPRAVE NA BOŽIC. Srečali se bomo danes, 23. decembra v župnijskem domu Andrej Zink na Opčinah (tik ob župnijski cerkvi). Ivan Florjane nas bo s Svetim pismom uvedel v božično
skrivnost. Sledil bo pogovor in spovedovanje v župnijski cerkvi sv. Jerneja na Opčinah. Na razpolago bo več duhovnikov.
ŽUPNIJA SV. JERNEJA NA OPČINAH vabi vse domače likovne ustvarjalce k sodelovanju pri postavitvi razstave na temo: BOŽIČNA SKRIVNOST. Razstava bo v novem župnijskem domu Andrej Zink, od 25. decembra do 6. januarja 1998. K sodelovanju vabljeni tudi otroci in dijaki, saj bo del razstave namenjen otroškim božičnim risbam. Za informacije pokličite na tel. št. 211276 vsak dan (razen nedelje) od 19.30 do 20.30.
SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca obvešča udeleženke tečaja šivanja noš, da bo sestanek po božičnih in novoletnih praznikih, in sicer 12. januarja 1998.
KRIŠKA SEKCIJA VZ-PI Evald Antončič -Stojan sporoča, da bo na sedežu v Ljudskem domu decembra ’97 in januarja ’98 vsako soboto od 16. do 17. ure na razpolago vaščanom, ki žele doseči vrnitev priimka v izvirno obliko.
V TRŽAŠKI KNJIGARNI je na voljo pesniška zbirka Igorja Gherdola POESIE BIZZARRE.
SKLAD MITJA CUK obvešča, da je vsak torek, petek in soboto na razpolago posvetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije od ponedeljka do petka na tel. št. 212289 v dopoldanskem času.
MALI OGLASI
tel. 040-7796333
RIBOGOJNICA ' GLINŠČICA
v Boljuncu -</	je odprta
^-p^aanes, 23. t. m., in jutri, 24. t. m,
od 8. do 13. ure tel. 228297
ISCEM DELO pri oskrbi starejše ali invalidne osebe V bližini Kopra. Tel. 00386-66-282853.
ZA 150.000 LIR prodam mladinske smuči Rossignol z vezmi Tyrolia in čevlje Tecnica. Tel. 228906.
VOLVO 740 turbo in-tercooler, letnik '85 s tehničnim pregledom, cena po dogovoru. Tel. 040/228932 (Draga 31) ob urah kosila.
LADA NI V A 4x4, letnik '90 prodam, cena po dogovoru.	Tel.
040/228932 (Draga 31) ob urah kosila.
V SESLJANU iščem resno in zanesljivo varuško za otroke. Tel. 291331.
TRŽAŠKO UVOZNO-IZVOZNO podjetje išče knjigovodjo z večletno prakso, z znanjem slovenskega jezika, v starosti med 30. in 40. letom, ki želi poslovno napredovati. Rokopise naslovite na Uredništvo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »izkušeni knjigovodja«.
ŽENSKI LISIČJI KOŽUH, malo rabljen in v dobrem stanju, št. 44-46 prodam po ugodni ceni. Tel. 828251.
SMUČI znamke Hart, dolžina 135 cm in smučarske čevlje št. 37-38 znamke Nordica, vse v zelo dobrem stanju prodam po ugodni ceni. Tel. 828251.
TEKAŠKE SMUČI Elan 190 cm za začetnike, z vezmi, palicami in čevlji št. 35 prodam za 150.000 lir. Tel. 220669 od 9. do 10. ure ali 0335-6158792.
FC PRIMORJE išče hišnika za proseško igrišče. Tel. na št. 225945 (Husu) po 20. uri.
22-LETNO DEKLE išče zaposlitev kot otroška va-
ruška. Tel. 00386-66-81502.
PRI GABROVCU prodam zemljišče, 1500 kv. m. Tel. 225396 ali 225826.
PRODAM zaradi selitve nov plinski gorilnik Herman, še v embalaži,
25.000	kalorij, brez grelnika tople vode. Tel. 225396 ali 225826.
PRODAM Polo Volk-swagen CL 1100, letnik junij 92, črne barve, v dobrem stanju. Tel. v večernih urah (0432) 761999.
PRODAM Fiat Punto 75 SX, letnik 1996 v odličnem stanju. Tel. (0481) 532038 od 13.30 do
19.30.
ISCEM v Trstu ali okolici majhno stanovanje ali hišico (prazno), tudi potrebno popravil. Tel. 040/351286 (tel. tajnica).
OSMICO je v Lonjerju št. 255 odprl Damjan Gla-vina. Poleg belega in rdečega vina je poskrbljeno tudi za domači prigrizek.
OSMICA pri Piščancih. Silvano Ferluga vabi na pokušnjo točenih in sortiranih vin.
OSMICO sta odprla Marčelo in Ervin Doljak, Samatorca 49.
V MEDJE VASI št. 10 je odprla osmico Maurica. Vabljeni!
OSMICO ima v Borštu Danjel Glavina.
OSMICO sta odprla Cvetka in Mirko Briščak, Brišče 3.
KMEČKI TURIZEM ŠKERLJ, Salež 44, je odprt samo še do nedelje, 14. decembra. Tel. 229253
AGROTURISTICNO
dejavnost je odprl Ostrouška, Zagradec 1. Ob četrtkih zaprto.
PRI KUKUKOVIH v Doberdobu so odprli agro-turistično dejavnost. Zaprto ob torkih in sredah. Tel. 0481-78140.
PRISPEVKI
Ob 50-letnici postavitve spomenika padlim v NOB na Kontovelu daruje društvena gostilna na Proseku 100.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim na Kontovelu.
t
Dne 21. decembra je nehalo biti plemenito srce naše
Viktorije Gerželj vd. Križmančič
Žalostno vest sporočajo sin Paulo z ženo Zdenko, vnukinja Petra, sestra Rozalija in nečakinja Magda z družino
Pogreb bo v sredo, 24. t. m., ob 12.20 iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v pa-driško cerkev in nato na pokopališče v Bazovico.
Iskrena hvala za zdravniško oskrbo dr. Jev-nikarju, ter za pomoč pri negi gosp. Silvestri Grgič.
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Padriče, 23. decembra 1997
Ob izgubi drage mame Viktorije izreka odborniku Paulu Križmančicu in družini iskreno sožalje
KD Slovan
TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA
DANES
V	PRILOGI
Zavzetost za delo z mladimi
Predsednik deželne nogometne zveze Martini za zaščito mladinskega sektorja in proti obračanju denarja med amaterji
Stran 7 7
Lahko bi bilo boljše
Ob izteku starega leta smo dali oceno našim članskim košarkarskih ekipam
Skrivnost večne mladosti
V	pogovoru s kolegom Dušanom Kalcem nam jo razkriva glavni pobudnik povojnega drugega rojstva našega športa Bojan Pavletič.
Stran 15
Lahko bi presenetile
Krasovke v Castegoffredu proti favorizirani Castellani niso bile tako daleč od velikega presenečenja
Stran 19
Borovke so se izkazale
Na tekmi za slovensko državno prvenstvo v športno-ritmiCni gimnastiki, za C program na Vrhniki.
Stran 19
NA SLIKAH
ZGORAJ:
Uspešni Valovi nastopi v BI ligi silijo v razmišljanje: je A2 liga, vsaj srednjeročno gledano, res le utopija?
ZGORAJ DESNO:
Morda letos najpomembnejši nogometni derbi pri nas med Vesno in So-vodnjami v Križu se je končal brez zmagovalca
SPODAJ:
Ob robu Našega športnika 1997 v Ilirski Bistrici smo zbrali mnenja med nagrajenci
SPODAJ DESNO:
Včerajšnji moški slalom v Madonni di Campiglio je bil odpovedan zaradi zelo slabo pripravljene proge, kar je povzročilo veliko nezadovoljstvo med tekmovalci (na sliki Avstrijec Sykora)~


■
ZARADI PREKINITVE ŠTEVILNIH PRVENSTEV OB BOŽIČNIH IN NOVOLETNIH PRAZNIKIH BO PRIHODNJA ŠPORTNA PRILOEA IZŠLA V
Promocijska liga
IZID114. KOLA
Aiello - Capriva 2:0, Flumignano - Lucini-co" 2:0, Juventina - San Canzian 1:1, Manzano - Aguileia 1:3, Maranese - San Luigi 0:3, Ponziana ■ Trivignano 2:2, Primorje - Monfalcone 1:2, Zarja/Gaja -Muggia3:0.
LESTVICA
Monfalcone	14	8	5	1	20:7	29
San Luigi	14	8	4	2	30:12	28
Ponziana	14	6	5	3	15:9	23
Capriva	14	5	7	2	11:8	22
Zarja/Gaja	14	5	6	3	22:13	21
Manzano	14	5	6	3	18:14	21
San Canzian	14	4	8	9	10:9	20
Flumignano	14	5	4	5	14:11	19
Ludnico	14	4	7	3	17:15	19
Muggia	14	4	6	4	13:22	18
Maranese	14	4	5	5	14:17	17
Primorje	14	2	7	5	15:21	13
Aguileia	14	2	6	6	17:25	12
Trivignano	14	2	6	6	15:25	12
Juventina	14	1	6	7	10:19	9
Aiello	14	2	2	10	14:28	8
PRIHODNJE KOLO Aguileia - Juventina, Capriva - Flumignano, Ludnico - Zarja, Monfalcone - Maranese, Muggia - Ponziana, S.Canzian - Primorje, S.Luigi - Aiello, Trivignano - Manzano.
l.omateiskaliga
IZID114. KOLA
Castionese - Edile 0:0, Fincanferi - Staran-zano 1:1, Gonars - San Lorenzo 0:1, Ison-zo - Futura 1:1, Ugnano - Pro Fiumicello 1:1, Ruda - Pro Romans 1:1, San Giovanni - Opitina 1:1, Vesna - Sovodnje 1:1.
LESTVICA
Vesna	14	9	5	0	28:12	32
Isonzo	14	9	3	2	18:7	30
Futura	14	7	4	3	21:11	25
Pro Romans	14	5	8	1	18:10	23
Ugnano	14	5	7	2	17:9	22
Sovodnje	14	5	6	3	16:8	21
San Giovanni 14	5	6	3	12:8	21
Ruda	14	6	3	5	14:17	21
Gonars	14	5	3	6	10:9	18
Opidna	14	4	5	5	14:15	17
San Lorenzo	14	3	6	5	11:16	15
Pro FiumicelloM	3	4	7	12:17	13
Fincančeri	14	2	5	7	10:20	11
Castionese	14	2	4	8	8:17	10
Edile	14	3	1	10	11:35	10
Staranzano	14	1	6	7	8:17	9
PRIHODNJE KOLO
Edile - Ruda, Futura - Vesna, Opidna -Isonzo, Rumkslb - Fincančeri, Romans -Gonars, S.Lorenzo - Ugnano, Sovodnje -Castionese, Staranzano - S. Giovanni.
2.amatefskaliga	
	IZID112. KOLA
Breg - Chiartola 0:1, Isonzo - Medeuzza 0:2, Mladost - Sagrado 2:0, Natisone -Roianese 2:1, Portuale ■ Poggio 0:0, Primorec - Villanova 13, Villesse - Zaule 22.	
	LESTVICA
Portuale	12 6 6 0 18:10 24
Villanova	12 7 2 3 17:9 23
Roianese	12 6 4 2 18:11 22
Natisone	12 7 1 4 18:11 22
Mladost	12 6 3 3 14:6 21
Poggio	12 6 3 3 12:11 21
Zaule	12 5 4 3 16:12 19
Medeuzza	12 4 3 5 14:14 15
Breg	12 3 4 5 8:11 13
Primorec	12 3 3 6 13:19 12
Isonzo	12 3 2 7 16:24 11
Chiartola	12 2 4 6 7:14 10
Sagrado	12 3 1 8 13:24 10
Villesse	12 2 2 8 14:22 8
PRIHODNJE KOLO	
Chiartola	Isonzo, Medeuzza - Villesse,
Poggio - Primorec, Roianese - Mladost,	
Sagrado -	Breg, Villanova - Natisone,
Zaule - Portuale.	
3. amaterska liga
IZID112. KOLA
Union - CGS 1:5, Pieris B - Zarja/Gaja odi., SanfAndrea - Kras 2:2, Servola -MontD.Bosco 2:8, San Vito - Cus 0:2, Campanelle - Breg B 6:4, Venus ni igral.
LESTVICA
CusTS	11	9	2	0	26:4	29
SanfAndrea	11	8	3	0	34:8	27
Kras	11	8	1	2	21:8	25
Campanelle	11	8	0	3	37:15	24
San Vito	11	7	0	4	15:10	21
Mont.D.Bosco11	6	1	4	29:20	19
CGS	11	5	3	3	21:15	18
BregB	11	4	1	6	17:20	13
Servola	11	3	1	7	14:30	10
Pieris B	10	2	0	8	12:29	6
Venus	11	1	2	8	4:24	5
Zarja/Gaja	9	1	1	7	7:23	4
Union	11	0	1	10	3:34	1
PRIHODNJE KOLO
Breg B - Venus, Cus - Campanelle, Mon-tebello D.Bosco - San Vito, Kras - Servola, Zarja/Gaja - SanfAndrea, CGS - Pieris B, Union ne igra.
1. AMATERSKA LIGA / DERBI V KRIŽU
Sovodenjci zelo resno zaposlili vodilno Vesno
Gostje sov L delu poleg gola dvakrat zadeli vratnico - V 2. delu gneče pred Gergoletom in velika priložnost za Businellija
Vesna - Sovodnje 1:0 (0:1)
STRELCA: Tomšič v 40. min in Silvestri v 78. min.
VESNA: Derota, Bandel, Giovini, Sambaldi, Soavi, Kriscjak (Grassi od 69. min.), Lakoseljac, Sannini, Sirca (Erbi od 89. min.), Silvesti, Versa (Visentin od 55. min.).
SOVODNJE: Gergolet, Devetak, Tomšič, Interbartolo, Hmeljak, Cescutti, Bastiani (M. Peteani od 35. min.), Zotti, Ceccotti (V. Peteani od 61. min.), F. Sambo, Busi-nelli.
Ce bi v nogometu veljalo pravilo, da se točkuje priložnosti za zadetek, bi v nedeljo Sovodenjci gotovo zmagali. Tako pa ni bilo in kot mnogi pravijo: »Nogomet je lep, ker je neprevidljiv.«
Takoj v uvodnih minutah je bilo razumeti, da so prišli Sovodenjci v Križ z namenom, da namučijo vodilno Vesno. Sovodenjci so igrali zelo zagrizeno v obrambi, v napadu pa sta bila zelo aktivna Businelli in Cecotti. Za prvo priložnost je bilo treba počakati 19 minut. Cecotti je lepo prodrl po levem krilu in podal v sredino, Zotti je bil povsem sam meter pred vrati, a je žogo zadel zares počasi, tako da je presenečen Derota brez težav ubranil. Dve minuti zatem je Sambo s strelom iz kakih 30 metrov zadel vratnico. Nato so se pokazali v napadu domačini, a vratar Gergolet je bil na mestu. Zaradi poškodbe je moral nato iz terena Bastiani. Pet minut zatem je Cecotti iz prostega strela ponovno zadel vratnico. Pet minut pred odmorom pa so gostje dosegli zasluženo vodstvo. Sovodenjci so izpeljali protinapad, Businelli je podal do Tomšiča, ki je preigral vratarja in nato poslal žogo v mrežo.
Po odmoru so seveda prevzeli pobudo Križani, ki so se podali v napad, a So-
_____PROMOCIJSKA LIGA / OB PORAZU PRIMORJA_
Zarja/Gaja gladko, Juventini le točka, Primone hrabro
Posnetek z nedeljskega derbija v Križu med Vesno in Sovodnjami. (Foto KROMA)
vodenjci so se dobro branih.
Večkrat so se vnele gneče pred vrati Gergoleta. Pri Vesni je bil najbolj aktiven Silvestri, ki je večkrat poskusa! pot do zadetka in jo tudi našel v 33. minuti, ko se je po gneči v kazenskem prostoru znaSel sam pred Gergoletom in nemoteno zadel.
Tri minute kasneje pa je bil protagonist Gergolet, ki je sprva odbil nevaren strel Lakoseljaca, nato pa je poslal v kot strel Visentina. Dve minuti pred koncem pa so imeli varovanci trenerja Trentina neverjetno priložnost Marino Peteani je izvedel protinapad, preigral je dva igralkca, lahko bi streljal na prazna vrata, a je raje podal do Businellija, ki je bil bolje psotavljen. Slednji je silovito streljal na vrata, a... neverjetno, žoga je sla mimo vrat.
Vesna je tako ohranila nepremagljivost in vodstvo na lestvici. Sovodnje pa so pokazale, da si zaslužijo boljšo uvrstitev. (E.B.)
Izjave po derbiju v Križu
Moreno Nonis (trener Vesne): »Sovodnje igra bolj fizično, mi pa bolj tehnično, današnje igrišče je bolj pomagalo fizični ekipi. Ne vem kaj je bilo z nami v prvem polčasu. Igrali smo res nerodno. V nadaljevnaju pa smo na srečo pokazali, kaj znamo in smo tako dosegli remi. Povedati moram tudi, da smo nastopili v nekoliko okrnjeni postavi. Med posamezniki bi pohvalil Businellija na eni in Bandela na drugi strani.«
Paolo Soavi (kapetan Vesne): »V prvem polčasu smo imeli veliko težav, oni so zelo dobro pritiskali. V drugem polčasu smo igrali bolje in na koncu je bil remi pravičen, kar je konec koncev v tem času, ko so prazniki, najboljši izid. Pohvalil bi zares obe ekipi, saj sta obe predvajali lep nogomet.«
Armando Trentin (trener Sovodenj): »V prvem polčasu smo igrali dobro in si zapravili neverjetne priložnosti ter tako dokazali, da si zaslužimo boljšo uvrstitev. V drugem polčasu smo malo popustili, tudi ker sta morala s terena zaradi poškodbe Bastiani in Cecotti in tako je Vesna dosegla remi. Nismo pač imeli sreče. Pohvaliti pa moram celotno ekipo, vsi so igrali zelo dobro.«
Ladi TomSiC (strelec zadetka za Sopvpdnje):
»V prvem polčasu smo dosti gradili, ustvarili priložnosti, dosegli zadetek a zaslužili bi si še kaj več. V nadaljevanju so oni bolj pritiskali in izenačili, vendar imam nekaj dvomov glede njihovega zadetka, morda je bil napadalec Vesne v ”off-sideju’’. Pohvalil bi na eni strani Sanninija, na naši strani pa Businellija.« (E.B.)
Zarja/Gaja - Muggia 3:0
(1:0)
STRELCA: v 35. min. in v 53. min. Jurincich in v 70. min. Di Donato.
ZARJA/GAJA: Faletti, Grgič, Donaggio, Štrukelj, Cotterle, Sclaunich, Kalc (Kariš), Ribarich, Marti-nuzzi, Di Donato, Jurincich (Sulcic).
Trener Tul je lahko zadovoljen s predstavo svoje ekipe, saj je proti ekipi Muggie zaigrala odlično, čeprav je imel težave pri sestavi ekipe, saj mu je zmanjkala vrsta standardnih igralcev. Z
'NAše" šievtuce
ZBIRA B. RUPEL —,
Rezultati letošnje zadnje nedelje pred dvotedenskim premorom zaradi praznikov niso bili preveč uspešni za naše enajsterice, če upoštevamo, da sta do zmage prišli le Zarja in Mladost. Skupni izkupiček je nameč bil le 9 od 27 možnih točk. Upoštevati je treba, da druga postava Zarje/Gaje drugič zaporedoma ni igrala. Tokrat ne zato, ker se nasprotnik ni predstavil na igrišče kot prejšnji teden, temveč ker je bilo igrišče v Pierisu blatno in razmočeno tako, da je sodnik preložil srečanje na poznejši datum.
Prvi prvenstveni derbi med Vesno in Sovodnjami, ki je pritegnil pozornost številnih gledalcev, se je končal brez zmagovalca. Po navadi sodnik nikoli ne zadovolji navijačev, tokrat pa mislimo, da je gospod Tel iz Cervignana solidno opravil svojo nalogo. Ta sodnik je letos že sodil eno od naših ekip (Primorec) v Medeuzzi. Tudi takrat je bil končni rezultat 1:1.
Slabi rezultati Primorca na domačih tleh se nadaljujejo. Z nedeljskim je bil to peti poraz v sedmih tekmah v Trebčah. Obračun domačih prvenstvenih tekem Primorca v leu 1997 je izredno slab. V14 nastopih so Trebenci pomagali le CGS, Portuale in Sagrado, trikrat igrali neodločeno, kar osemkrat pa premagani zapustili igrišče. Zato pri Primorcu gotovo ne žalujejo nad iztekajočim se letu.
Nepremaganost doma pa so v nedeljo zgubili Brežani, ki so po dveh zmagah in treh neodločenih rezultatih všestič nerodno klonili pred zadnjeuvrčeno Chiarbolo in si s tem poslabšali položaj na lestvici.
Do prvega neodločenega rezultata po dveh porazih in osmih zmagah je prišel Kras, ki je zadnjič igral neodločeno v »lanskem« derbiju s Primorcem 2.3.1977. Nedeljski delni spodrsljaj pa je morda predrago stal krasovce, saj poleg trenerja Cellia so bili izključeni še Angelini, Scigner in Berce. Sodnik srečanja je bil Bel-lich iz Trsta.
Lestvica stelcev naših ekip
14 golov: Di Donato (Zarja/Gaja); 9: golov: Sirca (Vesna); 6 golov: P. Gergolet (Mladost); 5 golov: Silvestri, Versa (Vesna); 4 gole: Pescatori (Primorje), F. Sambo, Businelli (Sovodnje), Vrše (Zrja/Gaja B), Mosca, Berce (Kras); 3 gole: Miclau-cich (Primorje), Sclaunich (Zarja/Gaja), Lakoseljak (Vesna), Canelli (Breg), Sre-bemich (Primorec), Blau, Delise, Asselti (Breg B), Coccoluto (Kras).
mladimi silami je namreč požel uspeh. Za našo združeno ekipo je šlo v. nedeljo kar po olju, saj so gostje že po polovici polčasa iostali z igralcem manj, kajti sodnik je predčasno poslal iz igrišča kapetana Miljčana Peršiča. Kmalu nato pa je Jurincich povedel »rumeno - modre« v vodstvo, nakar mu je uspelo še podvojiti, toda sodnik je zaradi nedovoljenega položaja gol razveljavil in po vodstvu 1:0 se je končal polčas.
Vsekakor je bilo po odmoru vse bolj živahno in številni gledalci so kar uživali, ko so se akcije za gol vrstile kot na tekočem traku. Miljčani so se odprli v obrambi, saj so skušali izenačiti. Tu moramo tudi pohvaliti domačega vratarja Falettija, ki se je v nekaj primerih zelo dobro izkazal. V protinapadu so bili domačini z Di Donatom in tokrat presenetljivim Jurinci-chem zelo nevarni in prav ta igralec je najprej podvojil fer Di Donato potem še potrojil. Tekme je bilo tako praktično konec. Na koncu tekme so utrujeni Miljčani popustili, vse več je bilo grobih prekrškov, tako da je sodnik igralcem obeh ekip pokazal več rumenih kartonov. Z zmago si je naše združena ekipa krepko popravila položaj na lestvici, končala je leto odlično, saj je v treh srečanjih iztržila kar sedem točk. (-d.gr.-)
Juventina - San Canzian 1:1 (1:1)
JUVENTININ STRELEC: Villani v 40. min.
JVUENTINA: Cantarut, Kaus, Manfreda, Go-mišček, Marassi, Villani, La Vena (Florenin), Ko-
Steber in kapetan Zarje/Gaje Robert Kalc.
vic, Esposito, Braida, Brandolin.
Standreško moštvo si je po, prikazani igri, gotovo zaslužilo kaj več od točke. Stalno je imelo pobudo v svojih rokah in številne priložnosti za gol, gostje pa so se le enkrat predstavili pred štan-dreška vrata in to je bilo za domače moštvo tudi usodno, saj je San Canzian povedel z De Fabbri-som. Na srečo je kmalu zatem stanje izenačil Villani.
Tudi v drugem delu so gostitelji stalno napadali in si ustvarili veliko število priložnosti za azde-tek. Vrata gostov pa so bila kot začarana in izid je ostal nespremenjen.
Ce z izidom v Juventi-ninem taboru niso bili zadovoljni, to pa ne velja z igro moštva, ki je bila spet več kot zuadovoljiva. Da je Juventina dobro igrala in da si poraza ni zaslužila, je priznal sam trener gostov Pribac.
Primorje - Monfalcone
1:2 (0:1)
STRELEC ZA PRIMORJE: Pescatori
PRIMORJE:	Babič,
Bazzara, (Crocetti, Lavrica, Legiša, Stoka, Braini (Dagri), Lando, pescatori, Crevatin (Štolfa), Mislej.
Proseško Primorje je doživelo na domačih tleh drugi poraz v letošnji sezoni, vendar se je povsem enakovrendo borilo proti prvouvrščeni na lestvici. Na blatnem igrišču sta obe ekipi igrali s težavo. Vseeno pa sta ustvarili nekaj priložnosti za zadetek, tako da je bila tekma napeta in zanimiva vse do zadnjega. »Rdeče rumeni« so prejeli oba gola, potem ko so jim nasprotniki prestregli žogo na sredini igrišča. Take napake proti kakovostnim nasprotnikom drago stanejo.
V	prvem polčasu je imela proseška enajsterica dve priložnosti z Lan-dom, najprej s strelom z roba kazenskega prostora, potem pa z glavo v gneči, toda v obeh primerih je šla žoga mimo vrat. Monfalcone pa je izkoristil edino priložnost.
V	drugem polčasu je Primorje takoj izenačilo. Sodnik je namreč dosodil 11-metrovko zaradi prekrška nad Štoko, ki jo je Pescatori uspešno izvedel. Vendar par minut za tem so prišli gostje ponovno v vodstvo. »Rdeče-rumeni« so reagirali in napadali vse do konca, vendar je vratar brez težav ubranil strela Legiše in Dagrija.
Trener vratarjev Marjan Babuder je menil, da ni bilo lahko igrati sproščeno proti prvouvrščeni ekipi, potem ko si je Primorje zapravilo nekaj točk proti ekipam, ki se borijo za obstanek.
(Edvin)
2. AMATERSKA LIGA / 12 KOLO
Doberdobci že pod samim vrhom razpredelnice
Brežani in Trebenci so tokrat imeli smolo in so izgubili doma
2.	AMATERSKA UGA
Mladost - Sagrado 2:0 (0:0)
STRELCA: v 75. min. Marušič, v 90. min. Peter Gergolet.
MLADOST: Pischedda, Zin, Kobal, D.Geigolet, Sita, Argen-tin, Mania, Marušič (Pellicani), P. Gergolet, Vitturelli, Caiffa.
Doberdobci so štartali na zmago in obljubo tudi izpolnili. Tako so se približab vse do vrha lestvice, saj zaostajajo za vodilnim le tri točke. Na razmočenem igrišču so Doberdobci začeli predvsem z obrambno igro in se niso spuščali pretirano v napad. Gostje pa so se nevarno približali vratom Mladosti, a gostitelje je rešila prečka. V drugem polčasu so naši odločno stopili na igrišče, da zmagajo. Z agresivno igro so povedli okrog 30. minute z Marušičem, potem ko je lepo zaključil akcijo, ki jo je začel Mania. Gostje pa se niso vdali in za vsako ceno poskušali izenačiti, a zaman. V zadnji minuti pa je v protinapadu podvojti Peter Gergolet in tako je bilo tekme konec. Za zmago je treba pohvaliti vso ekipo, saj so se zares vsi izkazati.
S to zmago so si Doberdobci pridobili nove tri točke. V prihodnjem kolu bo Mladost igrala važno tekmo s prvouvršče-nim Roianesejem; sedaj pa imajo naši precej časa, da se na tekmo lepo pripravijo in dokažejo, da lahko tudi letos igrajo vlogo favorita v ligi.fj.g.)
Breg A - Chiarbola 0:1 (0:1)
BREG: P. D’Agnolo, Paoletti, Vuk, Sabini, Mami, Castro, Paoli (Olenik), S. DAgnolo (Porro), Prašelj, Švab, Sancin (Doz).
Brežani so slabo konačli leto, saj so izgubili proti skromnemu nasprotniku, ki je v 43. minuti izkoristil edino priložnost, ki jo je imel na razpolago, da je dosegel gol. Gostitelji nato niso uspeli stanja popraviti. Najlepšo priložnost je imel Porro malo pred koncem tekme, tudi ta akcija se je izjalovila in Breg je tako ostal praznih rok.
Primorec - Villanova 1:3 (0:0)
PRIMORCEV STRELEC: Srebemich.
PRIMOREC: Martellani, Parovel, Cisilin, Savino, Sorrentino, Bulich (Ferluga), Predonzan (Giassi), Santi, F. Umek, Srebemich, Leghissa,
Trebensko moštvo se še naprej drži smola, predvsem na domačih tekmah. Ekipa sicer igra dobro, je pa pomanjkljiva pri zaključevanju na gol.
To se je zgodilo tudi v nedeljo proti solidni Villanovi, ko je imel Primorec v prvem polčasu idealno priložnost, da povede. Srebmicha so namreč zrušili v kazenskem proštom. Isti igralec je izvedel enajstmetrovko, njegov udarec pa je prestregel vratar in velika priložnost je splavala po vodi.
Gostje so nepričakovano povedli v drugem polčasu, Srebmi-ch pa je stanje izenačil. Villanova je nato spet povedla, gostitelji so se nevarno odprti v obrambi, gostje pa so dosegli tretji gol s protinapadom in tekme je bilo konec.
3.	AMATERSKA UGA
S. Andrea - Kras 2:2 (1:1)
KRASOVA STRELCA: Berce in Coccoluto.
KRAS: Scrignar, Chies, Scrigner, Bastianelli, Marchesi, Angelini, Mosca, Norbedo (Mauro), Coccoluto, Berce, Silvagni (Mo-dolo).
Glavni protagonist tega srečanja je bil gotovo sodnik, ki je opravil svojo nalogo pod vsako kritiko, tako da so ga med in po koncu tekme pošteno izvižgali vsi gledalci. Predvsem krasovci se lahko hudujejo nad sojenjem, saj bi si zaslužili zmago. Dvakra so povedli z Bercetom in Coccolutom, gostitelji pa so drugi zadetek dosegli iz dvomljive enajstmetrovke. Ze dejstvo, da je Kras končal tekmo v osmih (izključeni so bili trije igralci), kaže o ne-raypoloženosti sodnika.
Campanelle - Breg B 6:4 (3:3)
BREGOVI STRELCI: Blau 2, Florido in Gargiuolo.
BREG: Marussi, Babudri (Ota), Rapotec (Detise), Braico, Pan-gher, Biondi, Vesnaver, Fiorido, Asselti (Martini), Blau, Gaigiuo-lo.
Na majhnem igrišču pri Campanellah je padla prava toča golov. Brežani so nastopili v okrnjeni postavi in še zlasti se je poznala odsotnost standardnega vratarja. (MDD)
_____POGOVOR S PREDSEDNIKOM DEŽELNE ZVEZE MARTINIJEM_
Potrebno je valorizirati manjša društva in mladinske sektoije
S 1. januarjem brezplačno sojenje do 1. amaterske lige - Z nagradami nasilja še niso odpravili - Podpora politiki združevanja naših mladih sil
Mario Martini je od leta 1992 na čelu deželne nogometne federacije. Za predsednika je bil potrjen leta 1996, njegov mandat pa se bo iztekel leta 2000, ko bo tudi praznoval 30 let delovanja v nogometni federaciji. Pričel je namreč leta 1970 kot tajnik pokrajinskega komiteja v Vidmu. Bil je nato tajnik disciplinske komisije, odgovoren za tisk, podtajnik in odbornik. Prehodil je tako celo hierarhično lestev in sedaj lahko gleda s ponosom na sadove svojega truda.
Pričneva s klasičnim vprašanjem. Kakšno je trenutno stanje nogometa v Italiji?
»Stanje je delikatno. Pri profesionalnih igralcih lahko zapazimo divji tek za dobiček in nobene pomoči za bazo, ki je konec koncev rezervoar za ves nogometni sistem. Vendar je profesionalni nogomet talec spon-sorjev in televizije. Amaterji vse to občutijo, poleg tega pa jih bremenijo težave politično-institucional-ne narave.«
Torej tudi pri amaterjih stanje ni najboljše?
»Situacija je težka, v kolikor država ni pokazala nobene občutljivosti za probleme manjših društev. To velja seveda za vse
športe. Npr. v Italiji še ni zakona, ki bi urejeval položaj športnih društev ali pa zakonov, ki bi olajšali delovanje društev s fiskalnega vidika ali pa npr. brezplačne zdravniške preglede pri nogometu. Nekaj pa se le premika, saj je v načrtu zakonski osnutek, ki nam ga je obljubil podpredsednik vlade VValter Veltroni. K temu bi rad še dodal novico zadnjih dni: nogometna federacija je na pobudo državne amaterske lige (L.N.D. - Lega Naziona-le Dilettanti op. m.) obljubila, da bo sojenje vse do 1. amaterske lige brezplačno. To določilo stopa v veljavo od 1. januarja 1998, leta 1999 pa bi moralo biti razširjeno na elitno figo. Do sedaj je to veljalo samo za mladinska prvenstva in za 3. amatersko figo«
Kaj vas najbolj muči, ko slišite govoriti o nogometu?
»Zelo me jezi, da ljudje ne razumejo potrebo po ojačitvi baze in raje gredo kupovat igralce v tujino. Treba je ovrednotiti mladinske sektorje in manjša društva. To morajo storiti predvsem tista društva, ki sedaj kupujejo igralce po celem svetu.«
Vsak teden lahko na uradnih poročilih deželne
federacije beremo pretresljive opise o nasilnostih na igriščih. Kaj menite o tem?
»To me kot športnega delavca najbolj prizadene. Dan za dnem se zavedam, da je stremljenje po rezultatu edini cilj in to ne le pri profesionalcih a tudi pri amaterjih. Deželna federacija skuša v zadnjih časih omejiti problem nasilja z denarnimi nagradami za najbolj disciplinirana društva. Vendar to ni dovolj. Zgled mora priti tudi od strani odbornikov, ki morajo igralce vzgajati v duhu strpnosti in združevanja ljudi, ne pa v duhu iskanja zmage za vsako ceno. Vedno pravim: nogo-
metna tekma mora biti srečanje in ne boj.«
Nogomet obrača ogromno denarja. To zdaj velja tudi za nižje kategorije. Ali bodo v bodočnosti plačani tudi igralci mladinskih ekip?
»Ta nevarnost obstaja. Prepričan sem, da se to že dogaja v amaterskih prvenstvih. Temu se preprosto reče pomanjkanje športne kulture med odborniki. Odborniki ne smejo nikoli popustiti pred zahtevami igralcev. Slednji morajo igrati zaradi navezanosti do dresa in ljubezni do športa. Federacija lahko ukrepa, le če pride do dokumentirane prijave. Odkar sem predsednik pa nisem še nikoli prejel nobene prijave s strani društev.«
Ali poznate stanje slovenskih društev v Italiji in sporazum na mladinski ravni, ki so ga podpisala nekatera društva?
»Poznam ljudi mnogih slovenskih društev, s katerimi sem imel odlične odnose. Poznam njihove težave a tudi uspehe. Ko govorim o uspehih ne mislim le na zmage, temveč prav na sodelevanje med društvi. Tu mislim, kot ste omenili, na pogodbo na mladinskem področju, ki omogoča mladim, da zrasejo v
domačih društvih in da nato, če se jim ponudi možnost, prestopijo v druga društva, kjer se lahko izkažejo.«
Birokracija in fiskalne dolžnosti. To je za društva največje breme. Kaj menite o tem?
»To je tudi pereči problem, a tudi tukaj se nekaj premika. Vzemimo primer Siae (davek na prireditve oz. avtorske pravice op. ur.). Ta problem pride na dan na vsakem sestanku federacije. Že več let skušano omihti ta problem, ki tare vsa društva. V finančnem zakonu, ki ga prav v teh dneh obravnavajo v Rimu, je postavka, ki odpravlja plačevanje davka Siae. Če to določilo ne bo prodrlo, bomo vztrajali s prošnjami. Ne gre le za to, da se društva odkrižajo postopka ampak tudi dodatnih davkov in možnih glob.«
Za konec, kaj si želite za leto 1998?
»Upam, da bo leto 1998 v znamenju projekta pomoči društvom za rast mladih športnikov. Če bomo znali delati v tej smeri, bomo dosegli, da se mladi vključijo v življenje, opremljeni z zdravimi principi. Tudi tisti, ki ne bodo nikoli postali prvaki.« (E.B.)
Strelci naših mladinskih ekip
MLADINCI - 6 golov: Manzin (Zarja/Gaja), 5 golov: Ban, Cocevari (Zarja/Gaja), Bemobi (Primorje), Bovo (Vesna), 4 goli: Ostrouška (Primorje), 3 goli: Šušteršič, Laghezza (Vesna), Kariš (Zarja/Gaja), 2 gola: Padoan, Križmančič (Zarja/Gaj a), Lovrečič (Primorje), Costa, Bonavitacola (Juventina), Sirca, Germani (Vesna), 1 gol: Furlani, Martinuzzi, Lorenzi, D.Gregori (Zarja/Gaja), Del Vecchio, Erbi, D. Pussini, Urdih (Vesna), Florenin, Federici (Juventina), Hrovatin (Primorje).
NARAŠČAJNIKI - 9 golov: Stranj (Primorje), 5 golov: Todde (Sovodnje), Giraldi (Primorje), 4 goli: Čemjava, Berce (Primorje), Bagon (Sovodnje), 3 goli: Pavšič, Radinja, Piras (Sovodnje), 2 gola: Longo, Špacapan, Grgič (Primorje), 1 gol: Martini, Batti, Mase, Škabar, Tolentino (Primorje), Tomšič (Sovodnje).
NAJMLAJSI - 10 golov: Švara (Zarja/Gaja), 6 golov: Pauletič (Zarja/Gaja), 5 golov: Padovani (Sovodnje), 4 goli: Pilat (Zarja/Gaja), 3 goli: Merlak, Kante (Zarja/Gaja), 2 gola: V.Križmančič, Bachi, (Zarja/Gaja), 1 gol: Pellegrin, Špacapan, Semolič (Sovodnje).
_______NAJMLAJSI / ZAOSTALA TEKMA________
Zarja Gaja: začasno 2. mesto uspeh
Trener Žeželj je lahko zadovoljen - Proti Domju brez zadetkov
Domio A - Zarja/Gaja 0:0
Zarja/Gaja: Meriggioli, Milič (Pauletič), D. Gregori, Strajn, I. Križmančič, Pilat, Merlak, Kante, V. Križmančič, Švara, A. Gregori (Milkovič), 13. Stoka.
V zaostali tekmi je naša združena ekipa najmlajših proti ekipi Domia remizirala brez golov in s tem tudi zaključila prvi del prvenstva in zasluženo bodo mladi nogometaši odšli na počitnice, kajti prvenstvo se bo nadaljevalo šele konec januarja prihodnjega leta. Ekipa Zarja / Gaja je z re-
Pri Domju božičnica za mlade združenih ekip
Na tradicionalni božičnici so se včeraj popoldne pri Domju srečali nogometaši naših združenih mladinskih ekip naraščajnikov, najmlajših, začetnikov in cicibanov. Srečanje je letos prvič pripravil nogometni odsek SD Breg, udeležilo pa se ga je res veliko število igralcev, odbornikov, staršev in prijateljev našega nogometa. V svojem pozdravnem govoru je predsednik ŠD Breg Edvin Bevk izpostavil, da združevanje na mladinskem področju ne prinaša samo dobrih tekmovalnih uspehov, ampak je njegov pomen tudi v tem, da se naši najmlajši igralci s prehajanjem iz enega v drugo ekipo srečujejo z različnimi stvarnostmi našega nogometa. Bevk je poudaril še, da je treba ob padcu števila rojstev stremeti po kvaliteti, kar združene ekipe tudi omoogčajo. Srečanja sta se udeležila tudi dolinski župan Pangerc in predsednik ZSSDI Kufersin (zahvalil se je spon-sorjem), večer pa je povezoval Livij Valenčič. Med igralci so razdelili »paneton«, novonastala podružnica openske zadružne kraške banke, ki jo je predstavljal gospod Lukša, pa je vsem poklonila spominsko majico. Priložnostna darila so dobili tudi trenerji. Za dobro počutje je poskrbel ansambl Long Slunk.
mijem po tem prvem delu prvenstva na odličnem drugem mestu lestvice. Samo točko več ima ekipa CGS in, kar je tudi zanimivo, je naša ekipa še edina neporažena. O današnji tekmi lahko rečemo, da je remi pravičen, čeprav bi naši fantje proti koncu tekme lahko zmagali, kajti prav gotovo je bil vratar Domia tisti, ki je preprečil Pavletiču, da zatrese mrežo. Sicer pa so domačini napeti vse sile, da bi zaustaviti Zarja/Gajo, kar jim je na koncu tudi delno uspelo, kajti naši fantje so bili v igri le nekoliko boljši in še najboljši je bil Švara, ki je zagospodaril na igrišču.
Vsekakor je trener Zeželj lahko zadovoljen z ekipo, saj nihče si ni pričakoval, da bodo fantje po prvem delu tako uspešni, (d. gr.)
Ostala zaostala tekma: Ponziana B - Chiarbola 2:0, Domio A - Zarja/Gaja 0:0.
Vrstni red: Cgs 24, Zarja/Gaja 23, Mont./D.Bo-sco 21, San Luigi B, Ponziana B 20, Roianese 15, Domio B 14,.Esperia 11, Domio A 10, Latte Carso 9, Cliiarbola 8, Zaule 2.
Naslednje	kolo
18.1.1998: Zarja/Gaja - Ponziana B.
DEŽELNI MLADINa
Izidi: Ponziana - Capriva 2:1, San Sergio - Muggia 0:3, vse ostale tekme prekinjene.
Vrstni red: Manzanese, Sevegliano 35, Monfalcone, Muggia, Sangiorgina, Pon-
Marko Švara, naš najboljši strelec v mladinskih ligah
ziana 28, San Sergio 25, San Luigi 24, Ronchi 20, Capriva, Pro Gorizia 14, Kala S.Marco 13, Pro Romans, San Canzian 12, Rivignano 6, Juventina 0. Prihodnje kolo 10.1.1998: Juventina -Manzanese.
POKRAJINSKI
MLADINa
Izidi: Portuale - Domio 1:2, Vesna - Opicina 3:1, Mont./D.Bosco - Latte Carso 0:8, vse ostale tekme prekinjene. Vrstni red: Latte Carso 33, Mossa 27, Zarja/Gaja 23, Opicina 22, Portuale 21, Costalunga 19, Lucinico, Vesna 18, Primorje, Domio 17, Edile Adriatica 12, Fogliano 8, Chiarbola 6, Mont./D.Bosco 1. Prihodnje kolo 24.1.1998: Zarja/Gaja - Lucinico, Vesna - Domio, Primorja - Chiarbola.
Tekme naraščajnikov in najmlajših na Goriškem so bile prekinjene zaradi slabega vremena.
MOŠKA BI LIGA / USPEŠEN ZAČASNI OBRAČUN LA GORIZIANE
Pri Valu morajo že sedaj razmišljali o novi sezoni
Obstanek letos ne bi smel biti vprašljiv, toda na kaj več za zdaj ni mogoče upati - Ambicioznejši načrti v interesu vseh
Valovemu športnemu direktorju Ivanu Plesničarju se je v soboto izpolnila želja, ki jo je izrekel teden dni prej po nesrečnem porazu proti Lugu. Odbojkarji La Go-riziane so namreč sneli skalp vodilnemu Boome-rangu iz Verone in tako dokazali, da se jim ni treba bati nobenega nasprotnika.
V Valovem taboru so kot novinci v BI ligi pred sezono uradno določili obstanek kot glavni cilj v letošnji sezoni. Po osmih	odigranih
srečanjih lahko rečemo, da so bili Goričani skoraj preveč	previdni.
Obračun petih zmag in treh porazov ter trenutna delitev četrtega do šestega mesta sta nedvomno dobra spodbuda za nadaljevanje, ki bi bilo lahko še bolj uspešno. Ta trditev velja še toliko bolj, če pogledamo zadnje nastope, v katerih ekipa stalno raste, v zadnjih štirih tekmah pa so valovci izgubili samo z Lugom, ki je trenutno sam na vrhu lestvice, pa še s tem nasprotnikom so imeli Feri in tovariši zmago že skoraj v žepu. Vse to potrjuje, da trener De Marchi in igralci resno in trdo trenirajo.
Ge se povrnemo k sobotni tekmi s šesterko iz Verone, lahko ugotovimo, da so valovci pokazali izredno značajnost prav v najbolj kritičnih trenutkih. Ko je nasprotnik, ki ima najvišjo postavo v ligi (poprečna višina prve šesterke je nad 198 cm), ob tem pa tudi zelo izkušene igralce, zaigral najbolje in skušal spremeniti potek srečanja, so Goričani našli moč za pravočasno reakcijo, pri čemer je bil še posebej učinkovit blok, s katerim so v sobo-
to dosegli 15 točk. Prav s tem elementom pa so si tudi zagotovili prestižno zmago.
Seveda bi bilo na podlagi te zmage in uspešnih dosedanjih nastopov presmelo trditi, da bi se Val lahko boril celo za napredovanje. Za bolj ambiciozne načrte ekipi manjka večja konstantnost v igri, kar je v soboto prišlo najbolj do izraza v tretjem nizu, ko je goriška šesterka nekaj časa delovala kot razbita vojska. Poleg tega je tudi organizacija igre - še posebej kadar je sprejem nekoliko slabši - še preveč predvidljiva in izbire niso vedno najboljše. Da bi bila šesterka popolna, ji manjka še en izrazit tolkač.
S tem pa se samo po sebi postavlja vprašanje, kaj bi bilo, če bi Matej Černič ostal še eno leto v Gorici. Vprašanje je sicer povsem retorično, toda marsikdo se ne more znebiti vtisa, da bi bila z njim v postavi La Gori-ziana Kmečka banka najbrž najmočnejša ekipa v ligi in s tem glavni favo-
rit za napredovanje. Toda stvari so se zavrtele drugače, Černič je odšel v Bologno, kjer uspešno igra v Al ligi, Val pa povsem enakovredne zamenjave zanj ni našel.
V Gorici pa imajo kljub vsemu zelo kompetitivno ekipo, kateri se ni treba bati nikogar. Glede
na izenačenost lige bo treba sicer tudi za obstanek zmagati še kar precej tekem, toda v to nihče ne dvomi. Prav zaradi tega je pred vodstvom društva že zdaj naloga, da razmišlja o prihodnji sezoni in se odloči za morda še bolj ambiciozne načrte. Če bo temu tako, potem Val v morebitnem poskusu naskoka na A2 ligo nikakor ne bi smel ostati sam, temveč bi moral pri svojih prizadevanjih po uveljavitvi slovenskega društva v svetu pravega športnega profesionalizma naleteti na razumevanje in podporo vseh zamejskih športnih forumov, saj bi morebitno napredovanje v A2 ligo - pa čeprav bi bilo doseženo tudi z odločilno pomočjo italijanskih igralcev - pomenilo izredno organizacijsko uveljavitev celotnega zamejskega športa na najvišji ravni. Za kaj takega pa se najbrž že splača vsaj poskusiti...
Rado Gruden
Za Stotini ekipi se položaj na lestvici bistveno ni spremenil
Koimpexovi igralci so v preteklem kolu zamudih lepo priložnost, da bi se povzpeli na varnejše mesto lestvice B2 lige. Bili so zelo blizu četrti prvenstveni zmagi, v končnici petega niza pa so jih izdale napake. Po dolgotrajnem boju je tako Noventa Radovana prišla do zmage, ki bi lahko tudi ostala na domačih tleh. Položaj slogašev ni rožnati, toda ekipa vsako soboto potrjuje, da je dovolj kompetitivna za boje v tej ligi, kar po odhodu močnega tolkača De Cecca ni bilo samo po sebi ufnevno. V osrednji tekmi kola je Chioggia premagala vodilni Oderzo, tako da so zdaj na vrhu lestvice kar tri ekipe.
Bolj razdrobljena je lestvica v enakovredni ženski ligi, v kateri pa je prvič potegnil krajši konec vidmeski Camst, premagal ga je Albatros. Za slo-gašice se porazu s Castenettom navkljub položaj na lestvici v bistvu ni spremenil, saj so izgubih tudi sopotniki v boju za obstanek.
Moška BI liga
IZIDI 9. KOLA
Red Level - Concesio 2:3 (15:12,10:15, 15:8,13:15,12:15), Goriziana Kmečka Banka - Boomerang 3:1 (15:8,16:14, 6:15,15:10), Valdagno-Lugo 2:3 (15:12, 8:15, 7:15,16:14,12:15), Occhiobello -Sassuolo 1:3 (15:4, 7:15,11:15, 8:15), Mirandola - Mestre 3:0 (15:13,15:4, 15:4),2CastelliMN-Mantova1:3 (16:14, 8:15,10:15,10:15), Viserbani igrala.		
LESTVICA Lugo	8	7 1 22:11 14
Boomerang	8	6 2 19:9 12
Mirandola	8	6 2 21:13 12
Sassuolo	8	5 3 17:12 10
La Goriziana KB	8	5 3 18:1410
Viserba	8	5 3 17:16 10
Red Level	9	5 4 20:15 10
Concesio	8	4 4 18:16 8
Mantova	8	4 4 16:16 8
Valdagno	9	4 5 18:22 8
Occhiobello	9	2 7 15:24 4
2 Castelli MN	9	1 8 13:24 2
Mestre	8	0 8 224 0
PRIHODNJE KOLO
Lugo - Red Level, Boomerang - Viseiba, Mantova - Valdagno, Sassuolo - Miran-dola, Concesio - 2 Časteči, Mestre ■ Gori-ziana KB, Occhiobello ne igra.
Ženska B2 liga
IZIDI 9. KOLA
Granarolo - Giovolley 3:0 (15:6,15:7, 15:13), Colo - Baricella 2000 3:0 (15:3, 15:8,15:5), Albatros ■ Camst 3:2, SGM Consulting - Vignola 0:3 (8:15, 2:15, 11:15), Corlo - Conegliano 3:2 (15:12, 15:8,13:15,13:15,15:5), Castenetto Se-die - Koimpex N.Kreditna 3:2 (15:8, 15:11,10:15,9:15,15:12), Otlica Toma-sini-Teodora 3:0 (15:8,15:8,15:5).
LESTVICA
Vignola	9	9	0 27:11 18
Camst	9	8	1 26:9 16
Albatros	9	6	3 22:11 12
Castenetto Sedle	9	6	3 19:15 12
Granarolo	9	5	4 21:14 10
Ottica Tomasini	9	5	4 20:16 10
Corlo	9	5	4 18:18 10
Dolo	9	4	5 15:17 8
Conegliano	9	3	6 17:22 6
Baricella 2000	9	3	6 16:21 6
Giovolley	9	3	6 14:22 6
Teodora	9	3	6 13:22 6
SGM Consulting	9	2	7 7:24 4
Koimpe* N.Kreditna 9		1	813:26 2
PRIHODNJE KOLO
Camst - Granarolo, Baricella 200 - Castenetto, Teodora - Albatros, Koimpex N.Kreditna - Sgm Consulting, Vignola -Corio, Giovolley - Otlica Tomasini, Conegliano-Dolo.
Moška B2 liga
IZIDI 8. KOLA
Mogliano -	Riviera 1:3 (15:6,
9:15, 11:15, 13:15), Debei Bonacic - Oderzo 3:1 (15:12, 7:15, 15:13, 15:3), Sisley - Mec&Gre-gorys 0:3 (10:15,6:15,5:15), Koimpex -Noventa 2:3 (15:7,10:15,17:15,11:15, 14:16), San Miguel - Laguna Light 1:3 (12:15,15:13,9:15,12:15), VBU-Futura 3:1 (15:9,11:15,16:14,159), Ideal Vol-ley - Pontelongo 3:2 (15:7,8:15,12:15,	
15:7,15:8).	LESTVICA
Laguna Light	9 7 2 23.9 14
Debei Bonadc	9 7 2 24:11 14
Oderzo	9 7 2 22:12 14
Mec&Gregor/s	9 6 3 23:14 12
VBU	9 6 3 19:14 12
Riviera Brenta	9 5 4 19:17 10
Noventa	9 5 4 17:18 10
Ideal Voiley	9 4 5 18:18 8
San Miguel	9 4 5 1923 8
Koimpex	9 3 6 1520 6
Futura	9 3 6 1521 6
Pontelongo	9 2 7 1223 4
Mogliano	9 2 7 1224 4
Seley	9 2 7 1123 4
PRIHODNJE KOLO
Mec&Gregory's - Mogliano, Oderzo -VBU, Pontelongo - Sisley, Futura -Koimpex, Noventa - San Miguel, Riviera - Ideal Volley, Laguna Light - Debei Bonacic.
POKRAJINSKE LIGE / NA TRŽAŠKEM
Med dekleti uspešen le Kontovel Nuova kreditna
Prva zmaga fantov Sloge Mirna Eurospin
1. ZENSKA DIVIZIJA
Pallavolo Trieste -Kontovel Nuova Kreditna 0:3 (6:15,12:15, 8:15)
KONTOVEL: Černe, Bogateč, Sossa, Švara, Stoka, Milic, Bukovec, Battigelli, Gollia, Vitez.
Pallavolo Trieste sodi med slabše nasprotnike v ligi. Čeprav so njegove igralke starejše od Konto-velovih, niso pokazale nobene prave izkušenosti, res pa je, da jim Kon-tovelke niso dovolile, da bi prišle do sape. Naše igralke so namreč postregle z zelo dobrim nastopom. Predvsem učinkovita sta bila servis in protinapad. Za dober nastop si pohvalo zaslužijo sve igralke.
Killjoy - Sloga Pizzeria Veto 3:1 (15:7, 15:4, 13:15,15:13)
SLOGA Ban, Canzia-ni, Cauter, Coretti, Crissani, Ferluga, Kalc, Prestifilippo, Mara in
Tanja Sossi, Žagar.
Mlade slogašice so v tem kolu doživele poraz. Ekipo Killjoy sestavljajo same starejše in prekaljene igralke, ki so našo ekipo v prvih dveh setih nadigrale zlati zaradi svojih močnih in točno usmerjenih servisov. V tretjem setu se je situacija spremenila. Sloga Pizzeria Veto se je otresla treme, bila stalno v vodstvu in le v končnici je Killjoyu uspelo, da je zmanajšal zaostanek. Tudi četrti set je bil zelo izenačen, a je izkušenost domačink na koncu le prvladala. (Inka)
S. Andrea - Breg 3:0 (15:7,15:4,15:6)
BREG: D. in M. Zeria-li, Laurica, Sancin, U. in I. Pettirosso, Mamo, Ro-della, Furlani, Bet, Zerial Brežanke so pred vodilno ekipo zopet klonile. Že od samega začetka so nasprotnice spravile
naše igralke v krizo. Domačinke so slabo sprejemale in veliko grešile v obrambi ter tako dale priložnost nasprotnicam, da so stalno vodile in gladko osvojile set. V drugem setu so Brežanke popolnoma odpovedale v napadu in omogočile domačinkam, da so z lahkoto osvojile set.
V zadnjem setu je prvi povedel Breg s 4:3, nato pa so Brežanke zaigrale zmedeno, v napadu niso veC zaključevale in tako so domačinke brez večjih težav osvojile še tretji set. Upajmo, da bodo v nadaljevanju Brežanke stisnile zobe. (Lela)
Ostala izida: Altura -Virtus 1:3, Juha - Preve-nire 0:3. Vrstni red: Kil-ljoy in S. Andrea 8, Virtus 6, Prevenire, Kontovel, Sloga Veto in Breg Alta Trade 4, Julia 2, Altura in Pallavolo TS 0.
1. MOŠKA DIVIZIJA
INTERVJU / KATJA VODOPIVEC SE PREIZKUŠA V ANGLEŠKEM PRVENSTVU
Odbojka je v Angliji rekreacija
Borovka Katja Vodopivec in lanska igralka združene ekipe Koimpex je jeseni odpotovala v London. Katjo namreč zelo zanimajo musicali in ker bi rada v njih igrala, obiskuje v angleški prestolnici gledališko in glasbeno šolo. Katja je zelo zaposlena, saj tam študira in dela, ob tem pa je vseeno našla dovolj časa, da lahko nadaljuje svojo odbojkarsko kariero. Postala je namreč standardna igralka Britanie, lanskega angleškega prvaka. Pred božičem se je za kratek čas vrnila domov. Z njo smo se pogovorih o njenih izkušnjah v angleškem prvenstvu:
»Odbojka v Angliji ni zelo razvita, profesionalnih ekip pa sploh ni. Igralke igrajo le za zabavo, trenirajo samo dvakrat na teden, ker ima večina igralk že svojo družino ali pa druge interese. Nivo prvenstva je zato zelo nizek. Igra je zelo poča-
sna, različnih kombinacij v napadu sploh ni, saj igralke trenirajo premalo, da bi imele za igranje sodobne odbojke primemo tehnično osnovo.«
Angleška odbojka je torej precej različna od italijanske...
Ritem igre je v Italiji veliko hitrejši. Igralke, ki igrajo na določenem nivoju trenirajo praktično vsak dan, pa tudi mlade igralke trenirajo zelo redno. Nič Čudnega ni zato, če je raven italijanske odbojke veliko višja kot angleška. Angleško prvoligaško prvenstvo bi se lahko primerjalo z D ligo, najboljše ekipe pa bi bile verjetno med slabšimi v C ligi. Igralke nimajo prave kontrole nad žogo, ker jim njihova tehnika ne dovoljuje, da bi z žogo počele, kar želijo. Nekatere mlajše igralke so sicer tudi perspektivne in bi lahko postale tudi zelo dobre odbojka-
rice, toda v Angliji jim to ne bo uspelo. Tu je namreč odbojka neke vrste rekreacija.
Kakšna pa je tvoja ekipa?
Britania je lani osvojila naslov angleškega prvaka, toda letos so jo zapustile nekatere boljše igralke. Polovica igralk je letos angleškega rodu, ostale pa smo tujke. Poleg mene so pri tem društvu namreč še štiri Čehinje in ena turška igralka. Na splošno je v prvenstvu veliko tujk, za katere pa domače odbojkarske zveze ne smejo izvedeti, da igrajo v Angliji. Vsekakor pa tujke, ki nastopajo v tem prvenstvu niso nič posebnega, saj je na primer pri nas poleg mene v postavi samo češka podajači-ca, ki je nekoč igrala tudi v češki reprezentanci. Na žalost pa je večkrat ni na tekmah.
Kakšen je vaš položaj na lestvici?
Trenutno smo tretje, saj
smo doslej izgubile le proti ekipi Mellory in proti Man-chesterju. Mellory je po mojem najboljši in tekma proti tem moštvu je bila edina, za katero bi lahko rekla, da je bila zanimiva. Druge ekipe so precej slabše.
V soboto si si ogledala tekmo svojih bivših soigralk. Kaj meniš o njih?
Po mojem je ekipa kompetitivna. Skoda, da trenutno igralkam ne uspe igrati konstantno. Tudi v soboto so dokazale, da se lahko mirno kosajo tudi z dobrimi ekipami, kot je Castenetto. Sicer pa nisem videla še celotne ekipe, kajti podajačici sta še vedno poškodovani. Prepričana sem, da je zadnje mesto na lestvici nezasluženo in da si bodo dekleta kmalu opomogla. Vsekakor jim želim vso srečo. (T. G.)
Skupina A
Mirna Eurospin B -Volley Club B 3:0 (15:1, 15:3,15:5)
MIMA EUROSPIN B: Drasič, Jagodic, Micales-si, Miot, Spetič, Sgubin, Veljak.
V drugem kolu so imeli igralci Eurospina na drugi strani mreže zelo mlado ekipo. Volley Club se je starejšim nasprotnikom skušal upirati z zelo borbeno obrambo. Na mreži pa so bili slogaši absolutno boljši in so dve točki osvojili v rekordno kratkem času. (Inka)
Ostala izida: Le Volpi - Bar Koala 2:3, Triesti-na - Julia 3:0 Vrstni red: Triestina 4, Le Volpi, Julia, Mirna Eurospin B in Bar Koala 2, Volley Club B 0.
Skupina B
Izida: S. Andrea - Prevenire 3;0, Rigutti - Vol-ley Club A 1:3, Sloga Mirna Eurospin A ni igrala. Vrstni red: Volley Club A 4, S ant’ Andrea, Prevenire 2, Sloga Mirna Eurospin A in Rigutti 0.
DEŽELNE LIGE / PO ZADNJEM KOLU V LETOŠNJEM LETU n
Samo tri naše šesterice so z zmago sklenile leto
Agraria Terpin prebolelo poraz v derbiju - Presenetljiv poraz valovk - Podvig Save v D ligi - Tri ekipe proste
Zadnje kolo v letošnjem letu naših predstavnikov v deželnih ligah je označevalo število tri: tri so bile zmage (obe ekipi 01ympie in Sloga Sava), trije porazi (SoCa Uni-tecno, Val Imsa BCC Sovodnje in Bor), tri naše šesterke (Bor Friulex-port, Val Koimpex in Naš prapor) pa niso igrale.
V moški C ligi je bil derbi kola prav gotovo v Gorici, kjer je Agra-ria Terpin premagala še enega neposrednega tekmeca v boju za napredovanje in tako dokazala, da je že prebolela poraz v derbiju s SoCo. Naša šesterka si tako še vedno deb prvo mesto na lestvici z El-torjem, s katerim se bo v gosteh pomerila po novoletnem premoru. Tekma bo izrednega pomena, saj je 01ympia premagala že vse ostale boljše ekipe v ligi, tako da bi z zmago dokončno dokazala, da je najboljša. SoCa Unitecno je po dveh prestižnih zmagah morala kloniti pred San Vitom, ki jo je tako prehitel na lestvici. Igralci SoCe so lahko, kar se lestvice tiče, trenutno brez večjih skrbi, saj ima enajstouvrSCena ekipa štiri točke manj. Upajmo, da bodo z novim letom igralci SoCe igrali bolj kon-
stantno in premagovali tudi sebi enakovredne ekipe. Borovci so ponovno izgubih brez osvojenega seta, kar pa ne predstavlja več nobenega presenečenja. Razveseljivo pa je dejstvo, da so proti Bub odigrali svojo najboljšo tekmo, kajti takoj po praznikih jih Čaka pomembno srečanje z Mosso, ki je doslej zmagala le enkrat. Upajmo, da bo Boru na tej tekmi uspelo osvojiti prvi par točk, saj bi morali biti ekipi enakovredni.
V ženskem delu tega prvenstva ni bilo nobenega večjega presenečenja. Manzano in Tarcento sta spet zmagala, Čeprav se je moral Tarcento pošteno potruditi preden je strl odpor ekipe iz Čedada. Tudi Manzano tokrat ni igral brezhibno, saj je skromnemu Libertasu, ki ima na lestvici le štiri točke, celo prepustil set. Oljanpia Kmečka banka po negotovem začetku ne pozna ovir in je sedaj z Vivilom in Porcio takoj za prvouvršCenima Manza-nom in Tarcentom, od katerih pa jo loči kar šest točk. Varovanke Silve Meulie so konCno zaigrale brez pavz in posem nadigrale šibko Far-ro. Upajmo, da bodo s polno paro nadaljevale tudi prihodnje leto in
tako še dodatno izboljšale svoj položaj na lestvici. Val Imsa Zadružna kreditna banka Sovodnje je nepričakovano izgubil z novincem Cassaccom, ki je imel na lestvici štiri točke manj od naše ekipe in je v drugem kolu presenetil tudi 01ympio. Valovkam je premor v prvenstvu verjetno dobrodošel, saj bo tako lahko Michela Tomasin sanirala svojo poškodbo in spet pomagala svojim mladim soigralkam. Vsekakor predstavlja mlada ekipa Vala najveCje presenečenje tega prvenstva, saj je z desetimi točkami skupaj s Publiunom iz Čedada na tretjem mestu.
V D hgi je izmed naših predstavnikov igrala samo Sloga Sava, ki je v gosteh nepričakovano premagala vodilni Gonars in mu tako zadala prvi prvenstveni poraz. Maverjeve varovanke so igrale zelo dobro in povsem zasluženo zmagale, z drugim zaporednim uspehom pa so na lestvici prehitele borovke, ki so bile v tem kolu proste. V moškem delu tega prvenstva je v skupini A NaS praporor ohranil šesto mesto na lestvici, v B skupini pa je Val Koimpex prav tako ohranil svoj položaj na lestvici.
DEKLICE / NA TRŽAŠKEM
Breg in Sloga Veto vztrajata na vrhu
Važna zmaga Kontovela B v boju za play off - Kantove! A v derbiju premagal Slogo B
DEKLICE
Skupina A
Orna A - Breg 0:3 (10:15,16:17,14:16)
BREG: Zeriali, Žerjal, Gregori, Mingot, Koren, Capponi, Plettersech, Spetič, Ferluga, Creva-tin, Zerjul, Blasevich.
Tekma je bila stalno napeta, trener Maver pa z nastopom svojih igralk ni bil preveč zadovoljen, saj so naredile preveč napak, zlasti na servisu. Priznati pa jim je treba, da so si v tretjem setu lepo opomogle, ko so že izgubljale s 13:8. Z bolj pazljivo igro in taktično spremembo v obrambi so nadoknadile zaostanek in tako kljub izenačeni igri dosegle gladko zmago.
Sloga B - Kontovel A 1:3 (15:12, 7:15, 11:15, 1:15)
SLOGA B: Sossi, Poh-len, Malalan, Kralj, Gantar, Dessi, Calligaris, Milkovič.
KONTOVEL A: Kodrič, Zužic, Antonini, Visintin, Kocjan, Piccio-la, Santini, Milkovič, Košuta, Šemi.
Derbi so bolje pričele slogaSice, ki so z močnimi servisi (zlasti Gantarjeve) in solidno igro zlahka dobile prvi set. V nadaljevanju je Sloga začela delati veC napak, Kontovel pa si je opomogel in brez težav dosegel izenačenje., Odločilne je bil tretji set, ki je bil spet bolj borben, čeprav je bilo na obeh straneh mreže tudi precej napak. Proti koncu seta se je poškodovala slogašica Ivana Sossi, kar je ekipa še najbolj občutila v četrtem setu, v katerem je Kontovel
popolnoma zagospodaril na igrišču.
Altura - Bor 3:0 (15:4, 15:9,15:4)
BOR: Bandino, Ciac-chi, Husu, Carpani, Zompichiatti, Bevilac-qua, Sancin, Dose, Furlani.
Proti prvouvrščeni Alturi so Borove deklice zaigrale zelo slabo. Zmage ni bilo pričakovati, toda z bolj borbeno in natančno igro bi se lahko plave boljše upirale favoriziranim nasprotnicam. Altura ni namreč na srečanju z Borom pokazala nič posebnega.
Vrstni red: Breg in Altura 8, Bor, Kontovel A in Orna A 4, Sloga in Npt 2 (Orna A in Npt s tekmo manj)
Skupina B
Sloga Pizzeria Veto -SGT 3:0 (15:3, 15:2, 15:2)
SLOGA PIZZERIA VETO: Ban, Bianchi, Co-retti, Crissani, Hrovatin,
Kalc, Možina, Pangerc, Prestifilippo, Sosič, Sossi, Žagar.
Tretji nastop in tretja gladka zmage Sloge Pizzeria Veto. Tako bi lahko strnili ves komentar h tekmi, ki so jo slogaSice opravile že prejšnji teden. Tudi tokrat je bila razlika med ekipama prevelika, da bi lahko govorili o kakršnikoli izenačenosti: igralke Sloge Pizzeria Veto so imele vajeti igre trdno v svojih rokah od začetka do konca, ponovno pa se je izkazalo vseh dvanajst igralk. (Inka)
Ostala izida: Virtus B - Triestina A 0:3, Volley 93 - Computer Discount A 0:3. Vrstni red: Veto A 6, Triestina A 4, Virtus B, Sgt in Computer Discount A 2, Volley 93 0.
Skupina C
Kontovel B - Virtus A
msa/012
3:0 (15:5,15:4,15:8)
KONTOVEL: Milic, Bukavec, Battigelli, Golila, Sossa, Starc, Vitez, Prašelj, GuStin, Hrovatin.
Virtus je bil menda Se edini nasprotnik, ki bi lahko ogrozil Kontovelo-vo uvrstitev v končnico. Zelo hitro se je pokazalo, da je bil strah odveč. Kot je razvidno že iz rezultata, so Kontovelke nasprotnika popolnoma nadigrale. Za zmago si zaslužijo pohvalo vse igralke, posebej pa Jagoda Milic, ki je v zadnjem lepu veliko napredovala in igralsko dozorela.
Ostali izidi: Orna B -Computer' Discount B 3:0, Ricreatori - Triestina B 0:3, Triestina B -Computer Discount 3:0. Vrstni red: Triestina B 8, Kontovel B 6, Virtus A, Oma B in Ricreatori 2, Computer Discount B 0.
MARKET S.ANDREA
Si/ezi ananas
1.980
lir/kg
ponudba velja do 31.12.97
ŠTANDRE2, UL. SV. MIHAELA
MLADINKE / NA TRŽAŠKEM
Po zmagi v derbiju borovke prve v skupini, v končnici tudi Kontovelke in slogašice
Mladinci: po gladki zmagi Riguttija proti Triestini Koimpex po vsej verjetnosti samo podprvak
Skupina A
Kontovel - Triestina Volley 3:0 (15:5,15:3,15:8)
KONTOVEL: Ivana in Veronika Sossi, Švara, Stoka, Milic, Buokovec, Battigelli, Golila, Starc.
Kontovelke so z izredno motivirano in učinkovito igro v odločilni tekmi za uvrstitev v play off premagale neposrednega konkurenta in si v svoji skupini zagotovile najmanj končno drugo mesto, za prvega pa bi morale v zadnjem kolu z gladkim 3:0 odpraviti vodilni Virtus, kar bo objektivno težko doseči. Obenem so Kontovelke tokrat dokazale, da je bil nepričakovan poraz s 3:2 v prvem delu proti Triestini resnično nezaslužen. Kušarjeve varovanke so se nasprotnicam tokrat izdatno oddolžile. Na igrišče so stopile prepričane v zmago, igrale so zelo požrtvovalno, vse je delovalo kot po olju in tekma je bila povsem enosmerna, saj so gostje kmalu popustile, slabo pa je tokrat igrala tudi njihova najboljša igralka Raunich.
Ostali izid: Computer Discount - Altura 1:3, Virtus ni igral. Vrstni red: Virtus 12, Kontovel 10, Triestina 6, Computer Discount in Altura
Valentina Battigelli (Kontovel)
ziani, Cauter, Coretti, Crissani, Ferluga, Furlan, Kalc, Ko-bau, Kovačič, Obad, Sossi, Žagar.
Dragi derbi med mladinkami Bora in Sloge je odločal o prvem mestu v B skupini, saj sta naši ekipi vsaj za razred boljši od ostalih. Tudi povratno tekmo so osvojile borovke, čeprav je bil začetek srečanja povsem v rokah slogašic. Te so namreč v prvem setu popolnoma nadigrale svoje nasprotnice, zelo odločno in motivirano pa so začele tudi v dragem setu. Pri rezultatu 5:1 pa so se plave prebudile, zaigrale bolj borbeno in izkoristi-
le padec zbranosti slogašic. Tekma je bila nato povsem enosmerna. Tudi zadnji set je bil stalno v rokah domače ekipe, ki je vodila že 14:6. SlogaSice niso popustile, toda razlika je bila prevelika, da bi lahko presenetile bolj izkušene borovke in izsilile tie-break
Vrstni red: Bor Friulexport 14, Sloga Koimpex 8, Breg 4, Sgt 2, Oma 0.
MLADINCI
Koimpex - Virtus 3:0 (15:8, 15:1,15:3)
KOIMPEK: Grilanc 6+2, Jančar 3+1, Mikolj 3+5, Milič 2+1, Pečar 2+1, Peterlin 5+4, Savarin 3+2, Spetič 1+1, Stopar 1+0.
Koimpex se je pomeril tokrat z zadnjeuvrščenim Virtu-som, ki se pa boljših nasprotnikov sploh ni ustrašil. Za odločno igro je v prvem setu celo povedel za 6:1, a so naši fantje kaj kmalu uredili svoje vrste in zaigrali kot znajo. Izvedli so več kombinacij v napadu, ostro servirali in tekmo osvojili v samih 40 minutah. (Inka)
Ostali izid: Triestina - Rigniti 0:3. Vrstni red: Koimpex 12, Rigutti 10, Triestina 6, Volley Club 4, Virtus 0.
2.
Skupina B
Breg-SGT 3:0 (15:2,15:12, 15:2)
BREG: M. in Y. Zeriali, Mingot, Furlani, Rodella, Sancin, Bet, Carboni.
Bregove mladinke so na lahek način osvojile nov par točk. Od samega začetka so domačinke pokazale večjo voljo do zmage in z dobrimi srvisi in napadom osvojile prvi set. Nenavaden je bil potek dragega dela. Breg je povedel z 10:1, nato so se nasprotnice zbrale in celo vodile 12:11, na koncu pa so gostiteljice spet popustile in brežankam pustile set. Potek tretjega seta je bila slika prvega, saj so naše igralke v samih desetih minutah brez težav zaključile set kot tudi tekmo v svojo korist. (Lela)
Bor Friulexport - Sloga Koimpeoc 3:1 (6:15,15:7,15:2, 15:12)
BOR FRIULEKPORT: Miličevič, Flego, Rogelja, Sad-lovvski, Boz, Posar, Macho, Frandohč, Smotlak.
SLOGA KOIMPEK: Can-
MoškaCligo
IZIDI 9. KOLA
Agraria Terpin - Vivil 3:1 (15:4,15:8, 14:16,15:9), Mossa - Rigutti 1:3 (15:12, 7:15,13:15, 3:15), Finvolley - Eltor 1:3 (15:2,13:15,10:15,6:15), Buia-Bor 3:0 (15:5,15:11,15:11), Pozzo - Faedis 3:1 (11:15,15:9,15:6,15:13), Rojalese-Pre-venire 0:3 (9:15,13:15,10:15), Soča Unitecno - San Vito 1:3 (13:15,15:10,7:15, 7:15).
LESTVICA
Eltor Tubac	9	8	1 26:5 16
Agraria Terpin	9	8	1 26:10 16
II Pozzo	9	7	2 23:10 14
Vivil Lati. Friulane	9	6	3 22:13 12
Prevenire	9	6	3 20:14 12
Ideal Sedia Buia	9	5	4 19:14 10
San Vito	9	5	4 19:14 10
Finvolley	9	5	4 19:18 10
ltely Faedis	9	4	5 19:19 8
Soča Unitecno	9	4	515:18 8
Rojalese	9	2	7 8:23 4
Rigutti	9	2	7 7:22 4
Mossa	9	1	8 10:26 2
Bor	9	0	9 1:27 0
PRIHODNJE KOLO
Eltor - Agraria Terpin, Rigutti - Rojalese, San Vito - Finvolley, Faedis - Buia, Pre-venire - II Pozzo, Vivil - Soča Unitecno, Bor-Mossa.
Ženska C liga
IZIDI 9. KOLA
Asfjr - Tarcento 2:3 (16:14,15:7, 7:15, 7:15, 7:15), Farra - Kmečka Banka 0:3 (4:15,7:15,5:15), Libertas Delser- B Me-1ers1:3 (4:15,15:13,12:15,6:15),Tomana - Furlanina 1:3 (8:15,12:15,15:5, 13.15), Juvenilia - Domovip 0:3 (5:15, 7:15,12:15), Vivil - Alimentaria 3:1 (15:12,9:15,152,15:7), Cassacco - Val IMSA 3:1 (15:10,15:11,14:16,15:6).
LESTVICA
BMeters	9 9 0 27:4 18
Tracento	9 9 0 27:6 18
Vivil	9	6	3 21:10	12
Domovip Porda	9	6	3 21:15	12
Kmečka Banka GO 9	6	3 24:16	12
Asfjr	9	5	4 18:15	10
Val IMSA	9	5	4 19:16	10
Lib.Furlanina	9	4	5 17:18	8
Cassacco	9	4	5 15:19	8
Tomana	9	3	6 1120	6
Libertas Delser	9	2	7 1221	4
Farra	9	2	7 11:24	4
Alimentaria GO	9	2	7 1024	4
Juvenilia	9	0	9 027	0
PRIHODNJE KOLO
B Meters - Asfjr, Kmečka Banka - Vivil, Val IMSA - Lib. Delser, Porda - Tomana, Alimentaria - Juvenilia, Tarcento - Cassacco, Furlanina-Farra.
Ženska D liga
SKUPINA B IZIDI 5. KOLA
Del Doge - Favento 2:3 (15:12,13:15, 11:15,15:12,12:15), Tecnoinox-Staran-zano 2:3 (15:11, 7:15,15:12, 8:15, 11:15), Morarese - SGT 3:1 (10:15,15:9, 15:7,15:8), Gonars - Sava Pneumatici 1:3(15:13, 6:15, 5:15,13:15), BorFriu-lexport ni igral.
LESTVICA
Favento	5	5	0	15:5	10
Staranzano	5	4	1	14:8	8
Gonars	4	3	1	10:7	6
Tecnoinox	4	2	2	10:8	4
Ristorante Del Doge	4	2	2	10:9	4
Sava Pneumatici	5	2	3	9:10	4
Bor Friulexport	4	1	3	4:9	2
Morarese	4	1	3	4:10	2
Sgt	5	0	5	5:15	0
PRIHODNJE KOLO
Sgt - Gonars, Staranzano - Morarese, Favento - Tecnoinox, Bor Friulexport - Risi. Del Doge, Sava Pneumatici ne igra.
Moška D liga
SKUPINA A IZIDI 5. KOLA
VBU - Torriana 3:1 (7:15,15:6,15:0, 16:14), NPT - Demar 3:1 (15:6,14:16, 15:13,15:7), Azimut - Remanzacco 3:0 (15:10,15:8,15:7), Acli Ronchi - Travesio 1:3(15:10, 8:15,11:15,8:15), Naš Prapor ni igral.
LESTVICA
Azimut	4	4	0	12:3	8
NPT	4	4	0	12.3	8
Demar	5	3	2	11:6	6
VBU	4	3	1	9:6	6
Torriana	5	3	2	11:8	6
Naš Prapor	4	2	2	6:7	4
Travesio	5	1	4	7:13	2
Remanzacco	5	0	5	2:15	0
Adi Ronchi	4	0	4	2:12	0
PRIHODNJE KOLO
Remanzacco - Acli Ronchi, Demar - Azimut, Torriana - NPT, Naš Prapor - VBU, Travesio ne igra.
Moška D liga
SKUPINA B IZIDI 5. KOLA
Supermarket Europa - Club Altura 1:3 (7:15,13:15,15:6,11:15), Maniago -Corno 3:2(15.3, 9:15,15:6,13:15, 15::13),Futura - Fiume Venelo 1:3 (12:15,8:15,15:13,11:15), Casarsa -BuffetToni 1:3 (12:15,15:5,12:15,8:15), Val Koimpex ni igral.
LESTVICA
Fiume Venelo	5	5	0 153	10
BuffetToni	5	4	1 13:4	8
C.AItura	5	3	2 12:8	6
Casarsa	4	2	2 8:8	4
Como	5	2	3 10:11	4
Val Koimpe*	4	2	2 7:8	4
Maniago	4	2	2 69	4
Futura	4	0	4 2:12	0
Sup.Europa	4	0	4 2:12	0
PRIHODNJE KOLO
Pume Venelo - Casarsa, Como - Futura, Club Altura - Maniago, Val Koimpex -Sup. Europa, BuffetToni ne igra.
NAGANO
19	9	8
QQO
ŠE 4 DNI

10. ZOI - Grenoble (Francija) 6. - 18.2.1968
Če povemo, da je bilo v operativnem organizacijskem odboru zimskih olimpijskih iger v Greno-blu skoraj 18.000 oseb, potem si ni težko predstavljati, da so Francozi želeli svojo nostalgično obsedenost po lastni “grandeur” uresničiti tudi preko te manifestacije. Po njihovih željah in načrtih naj bi bilo vse največje in najboljše ter naj bi preseglo vse, kar je bilo dotlej videnega na takih prireditvah. Pri tem so želeli zasenčiti tudi razkošno režijo kasnejšega olimpijskega dogajanja, ki je poleti istega leta potekalo v Ciudad Mexicu. Stvari so načrtovali tako enkratno, da so postavili stadion za otvoritveno slovesnost, s 50.000 sedeži, za en sam dan, kajti takoj po tej slovesnosti so ga podrli in o njem ni ostalo nobene sledi. Sicer pa je bila tudi udeležba tekmovalcev rekordna: prvič so presegli tisočico (1.293), nastopajočih držav je bilo 37 (prvič sta z ločenima ekipama nastopili ZRN in NDR), v osmih panogah pa jim je bilo na razpolago kar 35 kompletov kolajn, tudi največ dotlej. Olimpijski tekmovalni program v Grenoblu so namreč to leto obogatili še s štafeto v biatlonu.
Čeprav so Francozi prireditev načrtovali do vseh podrobnosti, pa se jim je nekajkrat le neprijetno zalomilo. Do neprijetnega dogodka je prišlo že na otvoritveni slovesnosti. Predsednik CIO Brundage je bil namreč močno nerazpoložen do alpskih smučarjev, ki naj bi - po njegovem mnenju - kršili “sveta” olimpijska amaterska določila s tem, da so tekmovali na smučeh, opremljenih z reklamnimi napisi. Ko je zagrozil, da bo alpsko smučanje zaradi tega enostavno črtal s tekmovalnega sporeda, mu je Mednarodna smučarska zveza nedvoumno povedala, da bo v tem primeru v Grenoblu priredila svoje svetovno prvenstvo, vse alpske države pa se bodo umaknile z olimpijskih iger. Tudi sicer dokaj zadržanim in prijaznim Francozom je zavrela njihova galska kri, saj na svoje sire in šampanjec še pol toliko niso bili navezani, kot na svoje alpske dirkače. In tako so na otvoritveni slovesnosti brez besed, a s silovitim in dolgotrajnim žvižgaškim koncertom povsem jasno in očitno povedali, kaj si mislijo o Brundageu in njegovi amateromaniji. Rezultat tega nenačrtovanega glasbenega vložka (in grožnje FIS) pa je bil, da so odtlej ostale olimpijske smuči nerazdružno povezane s svojimi reklamnimi napisi. Brundageu pa je ostal v
grlu debel cmok, ki ga ni mogel požreti štiri leta, vse do sapporskih iger. Manj očitna, zato pa bolj občutena je bila težava z lednim stadionom: nenadoma so odpovedale vse hidravlične napeljave in ker v Grenoblu nikakor ni bilo dovolj strokovnjakov, da bi jih spravili v red so morali pretreseni organizatorji iskati inštalaterje daleč po Franciji, da so lahko olimpijska dogajanja nemoteno tekla po začrtani poti.
Čeprav je bilo tudi nekaj težav s prevozom gledalcev na bolj oddaljena tekmovališča (prevozi tekmovalcev se niso zatikali) pa je prireditev kot celota zapustila globok vtis, zlasti na otvoritveni
GRENOBLE 1968
FRANCE : 0V6AUl8FEve«8
QMC
svečanosti, saj tam niso (gledalci) le pihali v piščalke, ampak so tudi lovili 30.000 vrtnic, ki so jih vrgli iz helikopterja na stadion, medtem ko so francoska vojna letala miroljubno risala na nebu raznobarvne olimpijske kroge.
Na tekmovalnih poljih je prišlo na ekipni lestvici do velikega preobrata. Če si je pred drugo svetovno vojno Sovjetska zveza vojaško opekla prste, ko je napadla malo Finsko, so tokrat Rusi spoznali, da tudi na športnem področju niso vedno vami, če se jih loti kaka mala država. Svoje športne kremplje so namreč v Grenoblu Norvežani nabrusili tako dobro, da so si z njimi napraskali kar 14 kolajn (med temi 6 zlatih), torej točno eno več od dotlej močno prevladujočih Sovjetov. Tretji, po številu osvojenih kolajn, pa so bili - kdo drugi - domači Francozi, ki so vsekakor dobro vedeli zakaj so imeli v žepu poleg vstopnice tudi piščalko: od skupno devetih dobljenih odličij so jih kar osem odnesli v alpskih disciplinah. Zato je povsem jasno, zakaj se niso požvižgali na žvižganje go-
spodu Brundageu.
Vsekakor pa Francozi za časa iger zanesljivo ne bi tako zanosno prepevali marseljeze in vihteli triko-lor, če bi ne imeli v svoji ekipi simpatičnega fanta, ki mu je bilo ime Jean-Claude Killy. Ta mladi mož se je zaklel, da bo v Grenoblu enako uspešen (bolj ni mogel biti), kot je bil Toni Sailer v Gortini. Svojo prisego je izpolnil do pike natančno: osvojil je vse tri kolajne alpskih disciplin ter spravil celotno Francijo v še večji delirij, kot sta to storili sestri Goitschel štiri leta prej (saj res: v Grenoblu je Marielle spet zmagala - v slalomu -vendar ob Jean-Claudo-vem uspehu mnogi niso tega skoraj niti opazili).
V klasičnih disciplinah in hitrostnem drsanju so na teh igrah skoraj povsem prevladali Skandinavci, ki pa so doživeli pravi polom v obeh skakalnih kategorijah. Med sankači pa so zopet prišli do kolajn le tisti, ki so znali nemško, pa čeprav so branili barve različnih zastav.
Prav v disciplini, ki je bila tradicionalno skoraj popolna domena severnjakov, pa je prišlo do naj večjega presenečenja na
Francoski smučar Jean Claude Killy kot Toni Sailer
teh igrah: zanj je poskrbel Italijan Franco Nones, ki se je pognal v boj že na samem startu 30-kilometrske smučarske proge, suvereno je odbijal zagrizene napade presenečenih Rusov, Fincev ter Norvežanov in ko so mu na cilju namerili skoraj minuto boljši čas od drugouvrščenega Norvežana Martinsena še sam ni verjel, da ni v nebesih, ampak v Grenoblu. Sku-
pno z zlatimi kolajnami v dvo in štirisedežnem bobu, katera je krmaril Mon-ti, ter Lechnerjeve na saneh se je Italija vrnila iz Francije z izkupičkom kar štirih najvišjih odličij, česar niso predvideli niti največji italijanski optimisti .
Brez kolajn, pa kljub temu zadovoljni so se vračali domov tudi Jugoslovani. Deveto mesto Ludvika Zaj-
ca na veliki skakalnici je bilo največ, kar so dotlej dosegli “plavi” v olimpijskem skakanju. Pravo presenečenje pa so z osvojitvijo 9. mesta pripravili hokejisti, saj so v svoji skupini premagali vse svoje nasprotnike, med temi celo Norveško, Avstrijo kar s 6:0, Francijo pa celo z 10:1. Zelo dober rezultat je v slalomu dosegla tudi Majda Ankele, ki je osvojila odlično 12. mesto, ostali alpinci pa so precej razočarali.
Razočarali pa svojih bralcev, poslušalcev in gledalcev gotovo niso časnikarji, katerih se je v Grenoblu zbralo več kot tri tisoč, skupno s pomožnim poročevalskim osebjem pa jih je bilo nad pet tisoč. To pa je že pomenilo, da tekmovalci sami niso bili več glavni akterji dogajanja, ampak v nekem smislu le sredstva, s katerimi je dobro služila proizvodna in informacijska industrija. Nekaj je pa, seveda, kapnilo tudi v žepe najboljšim posameznikom na tekmovališčih, saj se sicer ne bi s tako privlačno zagnanostjo pehali po snežnih in ledenih strminah in ravninah. Vedno vidneje se je pojavljalo novo olimpijsko geslo, ki se je glasilo (in se še glasi) nekako takole: važno je sodelovati, važnejše zmagati, najvažnejše pa zaslužiti.
Naj jim tekne, tistim ki zmorejo in znajo!
11. ZOI - Sapporo (Japonska) 3. - 13.2.1972
Osem let za tokijskimi letnimi igrami so Japonci končno dobili organizacijo zimskih olimpijskih iger (letne so gostili v Muench-nu) in sicer 32 let potem, ko so jim jih prvič dodelili, a tudi odv-zeli, ker so tedaj bojno razpoloženi samuraji dali prednost vojaškim bitkam (s Kitajsko) pred športnimi. Po Evropi in Ameriki je tako končno prišla na vrsto za izpeljavo te zimske manifestacije še Azija, sedež dogajanj pa so zakoličili na najsevernejšem japonskem otoku Hokkaidu, v milijonskem Sapporu.
Gostitelji so s pomočjo velikanskih denarnih sredstev do najmanjših podrobnosti pripravili za 1128 tekmovalcev iz 35 držav, ki so se prijavili za nastope v 35 disciplinah osmih panog, vse v japonskem miselnem in vedenjskem slogu, čeprav so se istočasno trudili, da bi svojim gostom čim bolj ugodili ter ustregli njihovemu počutju. Vsi olimpijski objekti so bili novi, postavljeni pa so bili tako, da so po igrah v celoti služili domačemu prebivalstvu. Izjema so bile le smučarske proge, ki so bile izpeljane na ugaslem ognjeniku Enivi. Ker pa je ta ležal sredi naravnega parka so morali organizatorji takoj po igrah odpraviti vse sledove olimpijskih naprav, podreti vse žičnice, progo pa spet posaditi z drevjem in pogozditi.
Čeprav je v Sapporu vse teklo kot po maslu so udeleženci naleteli na tri glavne težave: težko
so se sprijaznili s pravo vzhodnjaško samodisciplino japonskih organizatorjev in s tradicionalno (čeprav prijazno) zadržanostjo gostiteljev; drugo je predstavljal nenavaden sneg, ki je bil na Japonskem povsem drugačen kot v Evropi in Ameriki ter je včasih predstavljal (skupaj z nenadnimi in nepre-vidljivimi vremenskimi spremembami) skoraj nerešljivo uganko. Najhuje pa je bilo s cmokom v Brundageovem grlu: predsednik CIO namreč še vedno ni mogel požreti neamater-skega amaterizma nekaterih smučarjev, zato se je sprehajal po Sapporu s seznamom 40 grešnih kozlov v žepu, katgerim je grozil izgon iz olimpijskega raja. Ker pa je bilo jasno videti, da bi bilo s tem japonskih ZOI
konec, kar so mu najbolj jasno povedali Francozi, si je izbral enega samega grešnega kozla v osebi avstrijskega smučarja Karla Schranza: pognal ga je čez olimpijski prag in Karl je tako plačal račun za vse. Avstrijci so namreč napovedali svoj odhod z iger in pozvali vse ostale reprezentance naj jim sledijo. Te pa so ostale za tak poziv gluhe, ko so videle, da je za njih najhuje minilo, obenem pa so se znebile najnevarnejšega konkurenta v boju za medalje. Enako so razmišljali tudi ostali avstrijski športniki in - ostali v Sapporu. Schranz je dal slovo svoji želji, da bi svoj kolajnarij obogatil še z olimpijskim zlatom, odpotoval je domov, kjer pa so ga sprejeli s prav takimi častmi, kot če bi osvojil vse, kar se na olimpijskih igrah pač da osvojiti. Njegovi “amaterski” zaslužki pa so bili odtlej še večji.
Med posamezniki kakih bolj pretresljivih dogajanj ni bilo, če odštejemo nekatera nevarna medljubezenska razmerja v sovjetskem drsalnem taboru. Toda ko je telefonsko posegel v to sam Brežnjev: “Tovariši, za domovino, za partijo, davajte! ” (verjetno pa je dodal še kaj) je bil pridelek kolajn spet podoben onemu iz prejšnjih let.
S pravim kamikazovskim fanatizmom so se izkazali japonski skakalci, ki so tako fanatično pikirali na daljave, do so na manjši skakalnici “torpedirali” vse upe svojih nasprotnikov in
v velikansko srečo svojih očaranih navijačev osvojili vse tri kolajne. Približno enako “samomorilsko” so se pognale v ledeni “ror” tudi vzhodnonemške sankačice. Ker so pa prišle na cilj po divji vožnji v slogu formula 1 še dokaj žive so jih okinčali okrog vratu z vsemi tremi kovinami. Za navrh pa je to uspelo tudi njihovim enose-darskim rojakom v isti disciplini. Pravi monopol!
V zelo dobrem spominu so ohranili deželo vzhajajočega sonca tudi Italijani, saj so se vračali domov dodatno obteženi s petimi kolajnami. Zlati sta bili dve: eno je osvojil Gustav Thoeni v veleslalomu, drugo posadka Hildgartner in Plaik-ner na dvosednih saneh. Tudi srebrni sta bili dve: južnotirol-ski Gustl je bil uspešen tudi v sMomu, De Zordo pa je odlično krmaril bohovski štirisedež-nik. #e k tem dodamo še bron Rolanda Thoenija v slalomu se lahko upravičeno vprašamo, kaj bi Italija brez Južnih Tirolcev: od petih kolajn so osvojili štiri. Verjetno je to edina pravica, ki jo Italija rada priznava lastnim narodnostnim manjšinam: namreč, da za njo osvajajo kolajne.
Tudi 21 jugoslovanskih “ja-poncev” se je vračalo domov razmeroma vedrih lic, saj je bil Danilo Pudgar na veliki skakalnici sedmi, kar je bil dotlej rekorden zimskoolimpijski dosežek “plavih.” Izredno dober je bil na srednji “pručki” tudi Peter Stefančič (10.). Hokejisti so bili prav tako zadovoljni z 11. mestom. Ostali del reprezentantov pa - kot se temu strokovno reče - v trenutku nastopa ni imel športne sreče. V
zameno pa so si vsaj ogledali Japonsko, kar tudi ni bila ravno nesreča.
Na lestvici medalj so se Sovjeti, po spodrsljaju v Grenoblu, spet vrnili na svoje staro mesto na vrhu, vendar še daleč ne tako prepričljivo kot nekoč, saj so osvojili skupno 16 kolajn (od teh 8 zlatih), presenetljivi 2. Švicarji in 3. Nizozemci pa po 4 zlate vsak (prvi skupno 10 in drugi 12). Vzhodni odcepek Nemčije je osvojil celo 14 kolajn (3 zlate) in je s četrtim mestom za dve mesti prehitel svoje zahodne brate, med oboje pa so se vrinili Američani. Nekdanji beli “monstrumi” Norvežani so kljub 12 osvojenim kolajnam pristali tik pred Italijo na 7. mestu, ker so imeli v svoji zbirki le dve prvokate-gomiški kovini.
Pa še nekaj: olimpijski firb-ci, ki so udobno sede v domačih naslonjačih, po vsem svetu tiščali svoje radovedne športne nosove v televizijske ekrane, so prvič preko vseh oceanov in nepojmljivih daljav neposredno in istočasno videli sapporske dogodke prav tako (ali pa še bolje) kot oni, ki so (za drage denarce) vandrali tja z dolgimi prekopolarnimi poleti in se nato pehali za nikakor ne preveč udobne sedeže v deželi gejš. No, končno so tako umetni sateliti s TV prenosi skozi vesolje le služili nečemu koristnejšemu od tekmovanja za politični ugled med Američani in Rusi. V bistvu pa so s tem ves svet spremenili v eno samo veliko vas, kjer lahko kadarkoli vsak vsakemu pogleda v njegov lonec, kaj kuha za večerjo. Pa še dober tek mu ni treba želeti.
POGOVOR Z »OČETOM« SLOVENSKEGA ŠPORTA V ZAMEJSTVU BOJANOM PAVLETIČEM
Najprej sem spoznal njegov glas. Nekoliko zvonek, a Cist in prepričljiv, odločen in hkrati umirjen, vsekakor tople in prijetne barve. Prihajal je po radijskih valovih iz takratnih športnih prizorišč in bil zame nekakšna zvoCna podoba športnega dogajanja, hkrati pa zgled dobrega slovenskega izražanja.
Ko sem prilezel do višjih razredov, sem spoznal tudi njegovo fizično pojavo in njegov glas se je v moji najstniški predstavi usklajeval s strogo geometrijo jasnih in odločnih potez njegovega obraza in globino ter resnostjo in pronicljivostjo njegovega pogleda, ki se zna z isto nonšalantnostjo odpreti tako ostrini izraza kot prikupnemu nasmešku. Zdel se mi je kot Človek, ki popolnoma obvladuje položaj in okolje, neke vrste prototip človeka, »ki-mu-ni-treba-nikoli-prositi«. V zamejskem športnem svetu je bil nekakšna legenda. Njegova beseda je tehtala kot zlato. Splošno je bil znan kot »profesor«. Mnogi smo ga poznali iz šolskih klopi, ali bolje rečeno iz telovadnic, kjer nam je delil poleg osnov telesne kulture tudi nauke pristne etike in človečnosti. Dal nam je veC kot marsikateri njegov kolega, ki je poučeval »plemenitejše!?« predmete. Moja šolska leta so nekako soupada-la s znamenitimi športnimi igrami. Zame so to bile nekakšne olimpijske igre in Profesor je bil neke vrste de Coubertain.
Kasneje, ko sem se zaposlil pri Primorskem dnevniku, sem poCasi globlje spoznal tudi njegove misli. Pronicljive in vseobsegajoče, polne kritičnega (in tudi samokritičnega) naboja, odprte v vse smeri in dovolj prožne za harmonično gibanje med resnobnostjo in duhovitostjo. Z malokom sem se in se še vedno tako rad pogovarjam kot z njim, Čeprav se najna stališča včasih razhajajo.
Pa še nekaj ga označuje. To je njegova skromnost. Ko sem ga vprašal za intervju, ki naj bi bil nekako namenjen bližajoči se štiridesetletnici prvih športnih iger in vsemu ostalemu, kar jim je sledilo, je kar pošteno kolebal, Ceš, vprašaj koga drugega, ki ti bo prav gotovo bolje povedal, kot jaz. Tudi v tem se nisva strinjala, ker sem trdno prepričan, da bi ne zngl nihče drug tako podkovano in prepričljivo ilustrirati neke stvarnosti, kot je športna in še zlasti ne opremiti te svoje ilustracijete s celo vrsto globokih misli, ki krepko presegajo športno področje.
Obče si poznan kot “oCe” slovenskega zamejskega športa; kaj ti to danes pomeni?
Na tako postavljeno vprašanje moram odgovoriti drugače: vedno sem Čutil, da sem le eden izmed mnogih “sinov” te dejavnosti, katere nismo “rodi-li”, ampak smo jo po težkih letih fašizma le obnovib. Pomeni mi pa zadovoljstvo nad opravljenim delom.
Ljudje, ki te poznajo iz časov tvojega aktivnega udejstvovanja v športni areni, občudujejo tvojo načelnost, klenost idej, olimpijsko mirnost Se prepoznaš v tem mnenju?
Ne povsem. Morda je bilo treba včasih res imeti tudi te lastnosti, toda bolj bi se prepoznal v preprostejši ugotovitvi, da je bila naša generacija v tedanjih povojnih letih osebnostno bolj zaznamovana ne le s težko, ampak tudi zahtevno preteklostjo, kot kasnejše. Prav ta preteklost pa je v nas kovala značajske lastnosti, katere je bilo kasneje mogoče s pridom uporabljati tudi v povojnem družbenem delovanju.
Na veliko uporabljamo izraz “športni duh”. To in to, pravimo, je bilo storjeno v športnem duhu. Kaj je pravzaprav ta športni duh?
Izraz sam je anglosaškega izvora in naj bi pomenil pošteno tekmovalnost, fair play. Kot toliko drugih stvari v športu pa je danes tudi ta pogosto izkrivljen in napačno razumljen.
Kaj je zate bistvo športa? Kako bi ga opredelil?
S to opredehtvijo športa se trudijo že cele generacije športnih teoretikov in vsak ima svojo. Osebno menim, da bi v bistvu moral v športu vsak iskati predvsem sebe, se skozi to dejavnost spoznavati in preverjati v odnosu do okolja ter se, končno, kot osebnost tudi notranje nekonfliktno sprejemati. Bistvo športa je, da vse te možnosti nudi.
Šport je za Musila usedlina nekega univerzalnega, kapilarno razširjenega sovraštva, ki se zliva v športna tekmovanja. Kaj meniš o tem?
Musil se v svojih zapisih ni dovolj poglobil v notranje bistvo športa samega, ampak ga je ocenjeval skozi njegove posledične vrednote, oz. nevrednote. Tako gledano je imel v tem kar je zapisal prav, čeprav bi treba tudi temu sovraštvu dati primernejšo definicijo. Te pa v Času, ko je živel ni mogel dati, poleg tega se je v svojih prenoviteljskih h-
teramih tendencah včasih spustil na to ah ono področje, ki ga kljub naslonitvi na psihoanalitične osnove v njegovih delih ni povsem razumel, ne obvladal. Vsekakor lahko najdemo pri nekaterih drugih znanih književnikih drugačne definicije.
Kako naj gledamo na šport z etičnega vidika?
Predvsem kot na možnost, kajti etika je v športu predvsem (in pogosto samo) izhodišče, vse ostalo pa je proces, zamejen z inštrumenti družbe, ki jih upravlja. Kam pogosto pripelje inštru-mentalizacija raznih procesov pa je itak znano.
Kako pa s socialnega?
Šport je danes globoko vpleten v družbeno tkivo na najrazličnejših področjih Človeške biti in bo v prihodnjih generacijah še bolj. 2e danes je deležen v tem smislu velike pozornosti, prepričan pa sem, da je človeštvo, kar se tiCe njegove prave vloge v sodobni družbi, šele na zaCetku poti. Njegova socialno vloga bo Cez sto, dvesto ah več let povsem drugačna od današnje.
Kaj pa meniš o njegovi narodnoobrambni funkciji?
Pri nas je bila v začetni dobi vsekakor velika, pozitivna in pomembna. Šport je združil v slovenskih društvih toliko naše mladine, kot nobena druga zamejska dejavnost. Danes pa je ponekod ta vrednota že dokaj vprašljiva. Za marsikatero društvo je zgolj slovensko ime mnogo premalo za potrditev njegove narodnoobrambne učinkovitosti.
Moravia pravi, da šport dela ljudi hudobne, ker se navdušujejo za močnejšega in zasovražijo šibkejšega....
Moravia je pogosto zavrtal v človeške značaje globoke luknje, a neredko s topim svedrom in včasih z ne preveč prikrito težnjo po uCinku.Tudi v tem primeru je precej površno strgal po človeški Čudi. Pripisal ji je lastnost, ki je vsekakor res prisotna v človeškem značaju, a še daleč je ni mogoCe obesiti le na šport, ga z njo diskvalificirati. Težnja k močnejšemu, lepšemu, večjemu, uspešnejšemu je obča in avtomatično ter refleksno pogojuje tudi nasprotni odnos do drugega pola teh vrednot. Enako upravičeno bi lahko zapisal, da ljudje obožujejo dobrega pisatelja in zaničujejo slabega. Ali naj zato literaturi nadenemo negativno konotacijo? In končno še to: ali lahko reCemo, da je za-
to, ker si je svoj pravi priimek Pincherle spremenil v Moravio, torej zanj nedvomno boljše (in primerjalno bi ob tem lahko rekli “močnejše”) ime, bil hudoben? Nekaterih pisateljskih definicij vsekakor ne kaže jemati vedno dobesedno.
VVaterloojska zmaga je bila izbojevana na igriščih Etona, je dejal vojvoda VVellingtonski. Se strinjaš?
Popolnoma! Vse bilke in vsi porazi so rezultat posledic in ne vzrokov. Tudi v športu.
Kje je meja med športom kot vzgojno igro in rentabilno kupčijo?
Šport ima vzgojno vrednost paC dokler ne postane rentabilen. Potem si rentabilnost podredi vzgojna naCela, ki s tem prenehajo biti vzgojno sredstvo, čeprav površen pogled na ta medsebojni odnos vedno tega ne pokaže.
Kakšne kvahtete, po tvojem mnenju, opredeljujejo idealnega športnika?
To naj bi bila oseba, kateri predstavlja šport le enega izmed mnogih drugih življenjskih imperativov, družinskih, kulturnih, družabnih, zdravstvenih, poklicnih in še bi lahko našteval. Ne vem če lahko človeku, ki mazohistično sebe celega in vse kar ga obdaja posveti tej dejavnosti, rečem idealen športnik. Konec koncev mora tudi dirkalni konj vso svojo eksistenco podrediti svoji zmagi, svojemu rekordu, pa zato še ni idealen športnik.
Šport, vsaj na visoki tekmovalni ravni, je nekakšen sinonim za mladost O športniku, ki je presegel štirideseto ah celo trideseto leto starosti pravijo, da je že “star”.
Kako to doživljaš ti, Id si celo že čez petdeseto?
Odgovor na tako zastavljeno vprašanje je treba iskati v tem, kaj Človek razume pod oznako “šport.” Občutek imam, da živim celo življenje enako športno, tisto, kar naj bi bil “šport”, pa se krog mene stalno spreminja. Ce je bil to nekoC tekmovalni šport, zdaj, jasno, to ne more veC biti. V teh letih polagoma zidarim krog svoje hiše, kosim travnik, podiram drevje, nosim vodo za zalivanje raž od studenca, sekam drva in ko potrebujem Cas za poglobljen notranji premislek, grem v naravo na sprehod ali pa tudi sedem na staro kamnito klop pod košatim jesenom. Vse to označujem kot svoje današnje intenzivno športno življenje in vsako dokončanje enega izmed teh ah drugih del, poglobitev v to ah ono misel mi predstavlja tudi intimno športno zmago in veliko notranje zadoščenje. Pa v nekem smislu tudi ponos in notranjo pomirjeno-st. Občutek imam, da živim bolj športno, v pravem pomenu te besede, kot kadarkoli doslej.
S kakšnimi športi si se pravzaprav ukvaijal v mladih letih?
Oh, ta seznam je še kar dolg in pisan. Ker je moja družina ušla pred fašističnim preganjanjem v Jugoslavijo, sem tam že s petimi leti starosti telovadil pri Sokolu. Zgodnje najstništvo sem poleg tega skoraj v celoti posvetil drsanju na ledu, v “zrelih” mladeniških letih pa sem se po osvoboditvi s srcem in dušo zapisal smučanju in planinstvu ter alpinizmu (med drugim sem položil tudi izpit za gorskega reševalca in smučarskega učitelja). Imam tudi knjižico pilota za jadralno letenje, ukvarjal sem se še z atletiko, kjer sem kasneje tudi položil trenerski izpit, dokončal sem celo tečaj za učitelja sabljanja, igral sem odbojko (in tudi tu sem se kasneje posvetil tre-nerstvu), pa še bi se kaj našlo, morda taborništvo in drugo.... Če k vsemu temu dodaš še mojo poklicno usmeritev, po-
tem ni težko ugotoviti, da je bilo moje mladostno športno življenje res razgibano in intenzivno.
Čemu bi se posvetil danes, če bi bil še najstnik?
Kot športnik gorništvu, v vseh njegovih oblikah in to v odraslih letih kot profesionalec, da bi mi predstavljalo kruh in maslo obenem.
Veljal si za strogega profesorja telovadbe. Te to moti ah ti je v čast?
Ce je to edino, kar je o mojem šolskem delu ostalo v spominu mojih dijakov, potem to obžalujem. Nikoli se nisem zavedal svoje strogosti, zavestno pa sem bil zahteven pri tem, da mora v šoh, ki naj dobro opravlja svoje poslanstvo, svoj delež prizadevnosti in sodelovanja doprinesti tudi dijak. Tudi med njimi so bili v šoh včasih neurejeni in špekulantski dijaki, ki niso motili le profesorjevega pedagoškega dela, ampak so tudi bolj motiviranim sošolcem s svojim obnašanjem kratili pravico do uspešnejšega osvajanja šolskega znanja. Prav ti pa so verjetno, moj odnos do njihovega vedenja tolmačih kot strogost Pa vseeno: v veC kot štirih desetletjih svojega vzgojnega dela nisem nikoli nikogar med njimi niti vpisal v dnevnik.
Znana in cenjena je tvoja organizacij-
ska žilica. Kdaj in kako si jo odkril v sebi?
Menim, da se človek s tem rodi tako, kot se pač rodi s smislom za glasbo, umetnost, trgovino itd. Verjetno pa so jo, prej kot sam, pri meni odkriti dragi, saj so me že v gimnaziji izvolili za predsednika dijaške organizacije vseh slovenskih šol v Trstu, že zgodaj so me kooptirali v odbore prvih povojnih društev in organizacij (med drugim sem bil tudi v odbora, ki je leta 1945 (v tedaj še “naši” stavbi v ul. Carducci 6) obnovil SPDT. In tako se je nadaljevalo.
Nekdanje športne igre so bile tvoja kreatura. Kako je do njih prišlo?
Ko je leta 1955 na tedanji Prosvetni zvezi v Trstu (športne krovne organizacije tedaj nismo imeti) padel sklep, da se oživi športno življenje mladine, sva z ženo, oba sveže diplomirana na športnem področju, odločila, ko so nama poveriti to nalogo, da pripravimo najprej nekakšno pregledno tekmovanje (imenovali smo ga športni dan), ki naj bi pokazal, Ce je med zamejskimi Slovenci sploh interes za to dejavnost. Odziv je bil - za tedanji čas - izreden, prireditev je postala v naslednjih letih tradicionalna, vsako leto je postajala večja in iz nje
so se kasneje rodila ah obnovila skoraj vsa naša današnja športna društva, kot tudi ZSSDI.
Gotovo ste se takrat srečevati s precejšnjimi težavami...
Težave so bile predvsem kadrovske in vsebinske, ker je bilo treba vendarle določiti neko usmeritev, na kateri bi graditi kasnejšo športno stavbo. Zato so tudi bile takratne igre tako razvejane, da smo lahko dati široko možnost iskanju neke vsebinske usmeritve. Nekatere panoge so potem same odmrle, druge pa tvorijo današnje okostje zamejskega športa.
Je kakšen utrinek iz tistih časov, ki ti je ostal posebno v spominu?
V spominu mi je ostalo predvsem izjemno navdušenje in volja tedanje mladine. Naj ob tem omenim le primer: dvorano Stadiona 1. maja smo takrat športniki deliti z gledališčem. To je pomenilo, da so morati tekmovalci pred vsakim treningom ati nastopom odviti veC sto stolov od tal, jih znositi v fojer ter jih nato spet prenesti v dvorano in vsak stol posebej spet priviti z vijaki ob tla. Ne vem, če bi bila danes katerakoli skupina tekmovalcev pripravljena na kaj takšnega. Takšnih primerov je bilo veliko. Recimo, ko smo kupovati prve zamejske trenirke v Sežani, ker so bile cenejše, je šla vsa ekipa peš v Sežano.
Si zadovoljen z današnjim stanjem na področju telesne kulture v zamejstvu?
Seveda! Marsikaj bi bilo lahko tudi drugače, boljše, vendar pa imamo tako organizacijsko, strokovno in tekmovalno osnovo, o kakršni nismo pred desetletji niti sanjati. Ne moremo biti sicer zadovoljni z materialnim stanjem nekaterih organizacij, pa tudi ne povsod z vsebinskimi opredelitvami, a upoštevati moramo tudi drage vrednote, kot so samooiganizi-ranost društev, njihovi dosežki vse do svetovne ravni, množičnost, inventivnost, trdoživost, prilagodljivost, požrtvovalnost in idealizem športnih funkcionarjev in drago. Mnogo več je pozitivnih kot negativnih postavk.
Včasih imamo občutek, da je športna stvarnost nekako ločena od ostalega družbenega dogajanja, da jo navdaja nekakšna sebičnost Je to res?
Je in ni. Ponekod je tako, drugod ni. Ce je društvo močno prepredeno z dragorodnim elementom, potem je razumljivo, da ti neslovenski člani ne goje nobene potrebe po vključevanju v naše siceršnje družbeno dogajanje. Ce je pa naš nacionalni element prevladujoč, potem se skoraj vsa taka društva zavestno in pozitivno opredeljujejo tudi do dragih naših dejavnosti. Čb vsem tem pa tudi ne smemo pretiravati: zakaj bi mlademu cjoveku vedno očitati njegovo privrženost samo športu. Opredeljuje ga že to, da je v našem društvu. Če bi takega društva ne imeti, bi tak športni zasvojenec zanesljivo našel zadostitev svojim težnjam v dragorodni organizaciji in potencialno bi se s tem močno povečale možnosti, da ga izgubimo. Pa ne samo za naš šport, ampak tudi za drage naše vsebine, kamor kasneje vendarle najde pot večina teh naših mladih ljudi. Saj je prav to ena osnovnih nalog našega športa. Bolje bi bilo poskrbeti za nekaj drugega: skrbeti bi morali za tako privlačno obliko delovanja kulturnih in dragih podobnih društev, da bi bila že kot taka privlačna za mladega človeka. Toda to že ne sodi v kontekst tega pogovora.
Pogovarjal se je Dušan Kalc
Nadaljevanje na 17, strani
C LIGA / JADRAN NUOVA KREDITNA
Po zmagi v Istrani pod samim vrhom
Odlično so zaigrali v drugem polčasu, ko so zadeli kar 60 točk
Ica Istrana- Jadran Nuova Kreditna 68:93 (30:33)
Istrana: Vuganda, Gio-seffi 10 (7:9), Simoni 3 (1:2), De Gasperi 8 (3:4), Modenese 24 (6:8), Ma-gnone 12 (2:2), Pellagat-ti, Maguolo 5, Riccato 6 (1:2), Gasparini. Trener: Simioni SON: 33 PON: Maguolo (33), Gioseffi (38), Simoni (40) PM: 20:25 3 TOČKE: De Gasperi, Gioseffi, Maguolo in Riccato 1
Jadran: Franco 6 (2:4; 2:3; -), Oberdan 11 (3:6; 4:8; 0:1), Pregare 26 (9:12; 7:12; 1:2), Valente 2 (-; 1:1; -), Slavec, Guštin 2 (-; 1:3; -), Rauber 12 (6:8; 3:6; 0:3), Grbec 8 (2:2; 0:1; 2:3), Hmeljak 17 (4:9; 5:7; 1:3). Trener: Vatovec SON: 23 PON: Samec (36)
PM: 29:45 Met za dve točki: 26:47 Met za tri točke: 4:12 3 TOČKE: Grbec 2, Hmeljak in Pregare 1
SODNIKA: Zanirato in Dal Bosco (oba iz Ro-viga)
Jadranovci so leto 1997 zaključili z zmago v gosteh proti zadnjeu-vrščeni Istrani. S to zmago so se povzpeli na 3.mesto na lestvici (v družbi Fagagne in Ital-monfalconeja) in
se dodatno oddaljili od ostalih konkurentov za uvrstitev v »playoff«.
V nedeljo so v bližini
Trevisa odigrali dobro tekmo, zmagali pa so po zaslugi odlične igre v drugem polčasu, ko so domačinom nasuli kar 60 točk. Prvi polčas pa kljub vsemu ni bil obetaven, saj so naši ogromno zgrešili, tako iz igre kot s črte prostih metov. V tem delu so zapustili slab vtis, kajti tudi v obrambi so večkrat »zaspali«.
Tekma se je odločila v drugem polčasu, ko so naši zadevali kot za stavo in povsem nadigrali domačine, pri katerih je bil najuspešnejši Modenese s 24 točkami. Vatovčevi varovanci pa so z dobro obrambo lahko učinkovito razvijali protinapad in v samem drugem polčasu dosegli kar 60 točk.
Trener Vatovec je bil lahko s končnim razpletom zelo zadovoljen, ponovno pa je imel možnost poslati na igrišče tudi najmlajše košarkarje (Guštin, Slavec in Valente). Pri združeni ekipi Nuova Kreditna je bil na tem srečanju najboljši David Pregare, ki je prispeval 26 točk in polovil 9 odbitih žog (kar 6 v pod nasprotnikovim košem). Poleg njega sta se odlično odrezala Marko Hmeljak, ki je dal 17 točk z eno »trojko«, in kapetan Sandi Rauber, ki je gospodoval
pod košema s 16 skoki. Vsa ekipa pa zasluži pohvalo za odlično igro v drugem polčasu, ko sta bila tako obramba kot napad nezadržna.
Novo leto bodo »no-votekabejevci« pričeli s pomembno tekmo proti Italmonfalc oneju.
Srečanje bo že v soboto, 3.januarja v Tržiču, za Vatovčevo ekipo pa bo to srečanje zelo važno v boju za sam vrh lestvice. Tržičani namreč delijo z našimi 3.mesto na skupni razvrstitvi, nadoknaditi pa morajo še zaostalo srečanje z Bra-vimarketom iz Humina. (Kaf)
Najboljši strelci naših ekip
GUGA
Stefan SAMEC 173, Michel GRBEC 158, Dean OBERDAN 143.
C2UGA
Renzo Dl CECCO 163, Fabrizio CAM-PANELLO 136, Marko CORSI123.
D LIGA
Igor CIVARDI (Kontovel) 174, Marko URSIC (Ocibona) 152, Stefan PERSI (Ci-cibona) 140, Mauro SIMONIČ (Bor) 137, Matej PE lTiKOSSO (Cicibona) 110. PROMOCIJSKA LIGA Marko SALVI 109, Borut KLABJAN 82, Paolo KRALJ 76.
DRŽAVNI KADETI
Denis DOGLIA (Kontovel) 189, Dimitri SMDLOVICH (Bor) 177, Niko STOKELJ (Bor) 175.
Jadran v Istrani: dobra obramba, še boljši napad (Foto KROMA9
___NASA OCENA_
Naše ekipe doslej pod pričakovanji
Konec koledarskega leta je čas obračunov na vseh področjih, v primeru naših košarkarskih ekip v članskih ligah pa sladkarije pod božičnim drevescem ne bodo tako okusne kot v prejšnjih sezonah.
Jadran Nuova Kreditna: Po negotovem začetku so varovanci trenerja Vatovca kmalu ujeli pravi ritem in so doslej nedvomno najuspešnejše izmed zamejskih moštev. V 12 tekmah so zbrali kar 16 točk, po lanskih neuspehih pa so ponovno privabih v Dom pristaniških delavcev glasne navijače. Ocena: 8
Dom Rob Roy Agorest: Prestop iz D v C2 ligo je bil za Semoličeve fante kljub prihodom Campanella, Covija in Guarnerija izredno trda preizkušnja. Domovci so v tej sezoni le enkrat zmagali, drugače pa so imeli precej smole, njihova največja hiba pa je bila zaenkrat preveč popustljiva obramba. Upati je, da se bo v skupini za obstanek sreča končno nasmehnila tudi Cor-siju in tovarišem. Ocena: 5
Bor Radenska:	Kljub
nihajoči igri ostajajo Svetoi-vančani na 2.mestu na lestvici, z nekoliko bolj konstantno igro pa bi bili lahko pred božičnim premorom imeli za sabo vse tekmece. Ekipa namreč razpolaga zvelikim potencialom, ki pa brez maksimalnega truda in motivacije najbrž ne zadostuje za prestop v višjo ligo. Ocena: 6/7
Kontovel: Kontovelci zase-
dajo v tem trenutku 6. mesto na skupni razvrstitvi, velik uspeh pa bi zanje predstavljala uvrstitev v četverico, kar bi pomenilo obstanek v ligi.
Naloga pa v zadnjih štirih kolih ne bo lahka, saj bo Vremčeva ekipa do konca prvenstva igrala brez stebra Igorja Civardija, ki se seli v Slovenijo, povprečno pa je zadeval skoraj 20 točk na tekmo. Zelo dobro sta doslej opravila svojo nalogo mlada Doglia in Paoletič, ki bosta v bodoče dobila še dodatne odgovornosti. Ocena: 6
Cicibona Pref. Marsich:
Društvo predsednice Lorenze Strain je v prvih 10 tekmah močno razočaralo, saj sta dve zmagi glede na kakovost nekaterih posameznikov dokaj skromen izkupiček. Varovancem trenerja Battilane ne preostane drugega, kot da se čim-bolje pripravijo na 2.del prvenstva, ko se bo šlo za obstanek v četrtoligaški konkurenci. Glede na imena, kot so Per-si, Zuppin, Uršič in Pettirosso pa je dobra uvrstitev v tolažilni skupini povsem uresničljiv cilj. Orana: 5
Breg: Brežani so si letos nadejali uspešno sezono, na dan pa so prišle običajne težave s Sestavo ekipe in s prisotnostjo na treningih. Peterka trenerja Denisa Salvija je bila dosedaj le dvakrat uspešna, s prisotnostjo »novih nakupov« Klabja-na, Kralja in Salvija pa je končno pričakovati nekoliko boljše nastope v letu 1998. Ocena: 5
D LIGA / BOR RADENSKA
Zaspana igra plavih
David Batini (desno) soliden v prvem delu (F. KROMA)
PROMOCIJSKA LIGA
Brežanom so proti koncu pošle moči v obrambi
Acli Fanin Termoi-draulica- Bor Radenska 66:56 (29:29)
Bor: Filipčič 3 (1:3; 1:1; 0:3), Susani (-; -; 0:3), Brazzani 2 (-; 1:2; -), Velinsky 3 (1:2; 1:2; -), Barini 16 (2:3; 7:10; 0:1), Simonič 12 (2:2; 2:4; 2:3), Tomšič 2 (-; 1:2; 0:3), Rasman 4 (-; 2:2; -), Possega 14 (2:4; 6:15; -), Caser. Trener: Furlan PM: 8:14 Met za dve točki: 20:38 Met za tri točke: 2:13 SON: 23 PON: Filipčič 3 TOČKE: Simonič 2
V zadnjem nastopu v letu 1997 so borovci z bledo predstavo podlegli zadnjeuvrščenemu Adiju, ki je v prejšnjih osmih nastopih le enkrat zmagal. Borova ekipa je naletela na katastrofalen dan pri metu, saj žoga nikakor ni hotela skozi obroč, tako da napori v obrambi niso dobili primernega plačila. Tekma je bila v prvem polčasu izenačena, na obeh straneh pa so prevladovali nizki odstotki pri metu. Naši so do konca obdržali stik z gostitelji zaradi fizične premoči in po zaslugi košev Bari-nija, Dossege in Simoniča, za domačine pa sta odločila Galaverna in Roveredo.
Proti conski obrambi domačinov so bili za Radensko usodni zgrešeni meti iz razdalje, saj so bili Filipčič, Susani in ostali povsem nerazpoloženi. Ob tem je bilo občutiti odsotnosti Rebule in Perčiča, ki iz službenih razlogov nista mogla priskočiti na pomoč soigralcem.
Borovci so tako leto zaključili na najslabši način, kljub temu pa
imajo še povsem odprte možnosti za osvojitev prvih dveh mest. Po božičnem premoru se bodo namreč morali pomeriti še s Chiarbolo, Lego Nazionale, Gradom in Artejem, ki so neposredni tekmeci za vključitev v četverico, katera se bo v drugem delu prvenstva potegovala za prestop v višjo li-
Breg - Rimaco 66:78 (33:31)
BREG: Schiulaz 2, P. Bandi, B arini 6, Gobbo, Mingot 12, Klabjan 24, M. Salvi 22, Klanjšček. Trener : D. Salvi.
Čeprav Rimaco ne zaseda višjih položajev na lestvici, je v Dolini zapustil močan vtis, celo boljšega kot doslej vsi ostali, saj gre za kompletno moštvo, ki ga v bistvu sestavljajo izkušeni tridesetletniki, nekdanji mladinci Libertasa.
Breg je bil temu nasprotniku enakovreden 30 minut, predvsem zahavljujoč se dobri obrambi. V napadu so Brežani igrali konstantno skozi celo tekmo, pogrešali pa so doprinos bekov, ki pri metih niso bili razpoloženi. V metih za tri točke so imeli na primer razmerje 0:8. Zaradi pomanjkanja enakovrednih menjav (Berdon in Kralj nista igrala zaradi poškodbe) so gostitelji v zadnjih desetih minutah fizično povsem popustili v obrambi (Rimaco je dosegel v drugem polčasu 47 točk) in tako omogočili nasprotnikom, da so dosegli razmeroma visoko zmago. Odločilen je bil pri tem doprinos igralca Rimača
Blasine, ki je v tem delu tekme dosegel tri zaporedne trojke in skupno 11 točk.
Breg je v tekmah pred novoletnim odmorom dosegel manj od pričakovanega, vendar pa trener Denis Salvi kljub temu ni razočaran: »Z vsemi ekipami smo se enakovredno borili in bi lahko dosegli dosti več zmag. Zal imajo igralci tudi druge obveznosti in zato udeležba na treningih ni polnoštevilna, že tako pa nas je malo. Nekajkrat pa nam je tudi sreča obrnila hrbet.«
Promocijska liga	
IZIDI 6. KOLA	
Romanelli - Virtus 77:58, Breg - Soul Team 66:78, Momo Gio - Al Gtoielb odi., Mediter-ranea - Planet 79:76, S.Vito - Petrolchimica 81:65, St. Azzurra - Skyskrapers 69:81.	
LESTVICA	
Skyscapers	6 5 1 503:442 10
San Vito	6 5 1 425:385 10
Mediterranea	6 5 1 394:387 10
Petrolchimica	6 4 2 421:424 8
Soul Team	6 3 3 451:414 6
Momo Gio	5 3 2 342:334 6
Romanelli	6 3 3 429:432 6
Breg	6 3 3 429:449 4
Planet	6 2 4 411:433 4
Stella Azzurra	6 1 5 426:456 2
Virtus	6 1 5 389:422 2
Al Gioiello	5 1 4 351:393 2
PRIHODNJE KOLO	
Planet-Breg.	
C LIGA
IZID113. KOLA
Ferrara - Cittadella 83:90, Caorle - Rovi-go 84:71, Castelfranco - Fagagna 96:86, Bassano - Ardita 74:87, Istrana - Jadran NBCTKB 68:93, Bravimarket - Italmonfal-cone odi., Conegliano - Don Bosco 67:75, LatteCarso ne igra.
LESTVICA
Cittadella	12	10	2	913:797	20
Don Bosco	12	10	2	933:859	20
Italmonfalcone	11	8	3	905:825	16
Fagagna	13 8 5 1116:995 16
Jadran KTKB	12	8	4	917:877	16
Ferrara	12	6	6	936:921	12
Conegliano	12	6	6	913:952	12
Caorle	12	5	7	923:896	10
Bassano	12 5 7 1014:1021 10
Castelfranco	12	5	7	900:908	10
Ardita	12	5	7	890:919	10
Rovigo	13	5	8	974:1016 10
LatteCarso	12	4	8	853:977	8
Bravimartet	11	2	9	842:944	4
Istrana	12	2	10	820:972	4
PRIHODNJE KOLO
Caorle - Bravimarket, Cittadella - Bassano, Italmonf. - Jadran, Rovigo - Istrana, Ardrta - Conegliano, D.Bosco - Castelfr., LCarso - Ferrara, Fagagna ne igra.
D LIGA
SKUPINA A IZID110. KOLA
Acli Ronchi - Goriziana 81:79, Isončna -Inter 90:115, Ubertas - Duke Pub 65:63, Romans - Cicibona Marsich 72:63.
LESTVICA
Inter	10	9	1	899:780	18
Goriziana	10	8	2	913:833	16
Acli Ronchi	10	7	3	709:628	14
Romans	10	6	4	761:728	12
Ubertas	10	5	5	727:731	10
Duke Pub	10	2	8	726:795	4
Cicib-Marsich	10	2	8	683:763	4
Isontina	10	1	9	707:867	2
PRIHODNJE KOLO
Acli - Inter, Cicibona Marsich - Isontina, Duke Pub - Romans, Goriziana - Liber-tas.
C2LIGA
SKUPINA A IZID111. KOLA
Amid Basket - Barcolana 71:73, Como -Fiumicello 87:72, Codroipese - POM 86:98, Intermuggia - Dom Rob Roy 83:81, Porcia- Robur 89:79.
LESTVICA
Porcia	11	10	1	910:818	20
Como	11	9	2	930:749	18
Codroipese	11	7	4	979:912	14
Amid Basket	11	7	4	886:856	14
POM	11	7	4	890:840	14
Barcolana	11	5	6	887:938	10
Fiumicello	11	4	7	846:882	8
Robur	11	3	8	796:857	6
Intermuggia	11	2	9	865:1031	4
Dom Rob Roy11	1	10	823:929	2
PRIHODNJE KOLO
Barcolana - Intermuggia, Como - Codroipese, Fiumicello - porcia, POM - Dom Rob Roy, Robur - Amid Basket.
D LIGA
SKUPINA B IZID110. KOU
Chiarbola - Drago Basket 84:79, Grade-se - kontovel 65:55, Lega Nazionale - Ar-te 64:57, Termoidraulica - Bor Radenska 66:56.
LESTVICA
Arte	9	7	2	594:573	14
Bor Radenska 10	6	4	738:690	12
Chiarbola 10	6	4	821:786	12
Gradese 10	6	4	686:660	12
Lega Nazionale 10	5	5	697:672	10
Kontovel 10	4	6	684:708	8
Drago Basket 10	3	7	727:783	6
Termoidraulica 9	2	7	573:648	4
PRIHODNJE KOLO
Arte - Termoidraulica, Bor Radenska -Chiarbola, Gradese - Lega Nazionale, Kontovel - Drago Basket.
KOŠARKA
Torek, 23. decembra 1997
DRŽAVNI KADETI / 12 IN 13. KOLO
MLADINSKA PRVENSTVA / PROPAGANDA
Pod božičnim drevesom za naši ekipi ni daril
Svetoivančani so bili proti Genertelu zelo blizu zmage, medtem ko sta bili videmski ekipi za Kontovel premočni
Visoka poraza za Kontovelce (Foto KROMA)
Bor Friulexport- Gener-tel 67:78 (39:32)
Bor: Pison n.v., Kafol (-; 0:1; -), Smilovich 19 (3:8; 5:12; 2:4), Gaburro 6 (2:4; 2:4; 0:1), Stokelj 14 (8:14; 3:11; 0:1), Cossutta n.v., KrCaliC 2 (-; 1:5; 0:1), Kr-mec n.v., Bosari 16 (4:5; 6:8; -), Kodrič n.v., Lo-vriha 10 (3:5; 2:6; 1:3), Romano. Trener: Martini PM: 20:36
SON: 17 3 TOČKE: Smilovich 2, Lovriha 1
Borovci so zamudili edinstveno priložnost, da premagajo neposrednega mestnega tekmeca v prvenstvu državnih kadetov. Po dveh pekočih neuspehih je trener Martini vključil v začetno peterko KrCaliCa in Romana, ki sta nadomestila Gaburra in Lovriho. V prvem polčasu so naši igrali zbrano in agresivno, tako da so stalno vodih in tudi navdušili številne gledalce. Prednost je ob koncu polčasa znašala 7 točk, v teku prvega dela pa je bil najuspešnejši Dimi tri Smilovich s 16 točkami in dvema »trojkama«.
Po odmoru so naši sprva nadaljevali z dobro igro ter povedli z 10 točkami razlike, proti koncu tekme pa jim je popolnoma zmanjkalomoci, tako da so v teku dveh minut
gostje poskrbeli za preobrat in povsem nadi-grali Svetoivančane. V domačem taboru je bilo tokrat jasno opaziti pomanjkanje enakovrednih menjav, saj so se standardni igralci v zadnjih minutah znašli brez sape, tako da so si zapravili že skoraj osvojeno zmago.
Za dobro igro vse do 33.minute bi pohvalili celotno ekipo, ki je dalj Časa
obvladala favorizirane Tržačane, med posamezniki pa bi ponovno omenili Bosarija in Smilovi-cha, ki sta bila tudi najuspešnejša strelca, (nš)
Kontovel La nuova edi-le- UBC Latte Carso Videm 43:98 (21:42)
Kontovel: Sibelja 2, PaoletiC 11, Šušteršič 4, Doglia 5, KocjanCiC 2, Se-mec 3, Žagar 4, Gregori 12, Nabergoj, Rogelja, Umari. Trener: Vremec PON:	Doglia (30)	3
TOČKE: PaoletiC 2, Gregori 1
Kontovelci so proti pr-vouvršCenemu zaigrali še kar zadovoljivo, vseeno pa so se morali predati fizični in tehnični premoči gostov. VidemCani, ki so starejše in popolnejše moštvo, so povsem opravičili status vodilnega in ohra-
nili nepremagljivost.
Kontovelci so igrali sproščeno in motivirano, zlasti v prvem polčasu pa so dobro opravili svojo vlogo.
Glede na visok zaostanek je trener Vremec dal možnost vsem igralcem, da stopijo na igrišče, proti postavnim Furlanom pa se je še najbolje kosal borbeni Matija Gregori.
Total Confort Fiumicel-lo- Bor Friulexport 88:66 (46:33)
Bor: Smilovich 14 (3:4; 4:8; 1:5), Gaburro 9 (2:4; 2:3; 1:3), Stokelj 14 (4:7; 5:11; 0:2), Santi 9 (1:3; 4:7; -), KrCaliC 8 (4:4; 2:5; -), Krmec, Bosari 8 (4:6; 2:6; -), Lovriha 4 (-; 2:8; 0:2), Romano n.v.. Trener: Martini PM: 18:28 SON: 22 PON: Stokelj (34) 3 TOČKE:
Gaburro in Smilovich 1
V Fiumicellu so borovci po slabem začetku dobro zdržali vse do sredine drugega polčasa, ko je bil rezultat 58:55 v korist domačinov. Tu pa jim je zmanjkalo moči in nasprotniki so se lahko razigrali z učinkovitimi in prodornimi protinapadi. Martini j e vi varovanci so ponovno drago plačali zgrešen zaCetni pristop, najboljši pa je bil tokrat Devan Santi, ki je bil zelo koristen pod košema, (nš)
Bitinicco- Kontovel La nuova edile 133:63 (65:28)
Kontovel: Sibelja 2, Šušteršič 2, KocjanCiC 14, Nabergoj 2, Rogelja 3, Se-mec 10, Žagar 16, Gregori 14, Umari. Trener: Brollo 3 TOČKE: Gregori 3
Brez Doglie, PaoletiCa in trenerja Vremca, ki so bili zasedeni s člansko ekipo, so Kontovelci v gosteh visoko izgubili proti močnemu Biciniccu. Zmagovalec ni bil nikoli v dvomu, saj so bih domačini boljši v vseh elementih igre, naši pa so kljub okrnjeni postavi zaigrali borbeno in požrtvovalno.
OSTALI IZIDI: Arniči del Basket PN- Galassini Gradišča 57:61, Codroipe-se- Fiumicello 79:71, Bici-nicco- Inteimuggia 82:80, Polisigma- Libertas 93:57, Don Bosco- Pozzuolo 97:48
VRSTNI RED: UBC Videm 24, Polisigma 22, Galassini Gradišča 20, Don Bosco 18, Bicinicco 14, Genertel in Fiumicello 12, Bor Friulexport in Acli Ronke 10, Codroipege in Intermuggia 8, Arniči del B asket PN in Libertas 6, Kontovel La nuova edile in Pozzuolo 2.
Končal se je kvalifikacijski del Lige prijateljstva za mlade z obeh strani meje
Kontovel v derbiju nadigral Dom - Vodilni borovci spet slavili - Dečki: lepa zmaga Kontovela
Končala se je prva stopnja lige prijateljstva. Na drugi stopnji igra prvouvršCena ekipa iz skupine A z drugouvrščeno iz skupine B in obratno, ter tretja iz A s četrto iz B in obratno. (Igra se dve tekmi, najprej pri slabše uvrščeni ekipi.) Zmagovalec je ekipa, ki ima iz dveh srečanj dve zmagi oziroma boljšo koš razliko iz obeh srečanj. Na drugi stopnji tekmovanja bodo tekme 10. in 11. 1.1998. Piama Pur - Sežana; Bor - OS A. Globočnik Postojna; Pivka -Kontovel; Divača - Prestranek. Povratna srečanja bodo 17. in 18.1.1998.
Na tretji stopnji bo finalni turnir in sicer v Sežani 25. januarja 1998.
Skupina A
Sežana - Kontovel 38:25
SEŽANA: Jankovič 9, Janežič 1, Miklavec 1, Zadnik 4, Benčina 4, Klančar 2, Gregorec 3, Husič 10, lilijevski 2, Geržina 2.
KONTOVEL: Trampuš 8, Turco 8, Rogelja 5, Hrovatin 2, Jazbec 2.
Bor - DivaCa (10:6,15:22,46:20)
BOR: Kneipp 23, Udovič 11, Slavec 5, Mo-relj 2, Obersnel 2, Coretti 2, Oblak 1, Perossa.
Borovci so v okrnjeni postavi premagali domačo Divačo. Divača je že v prvi tretjini povedla, saj sta Bom manjkala dva najboljša igralca.
V	dragi tretjini pa so borovci igrali bolj umirjeno in prestregli veliko odločilnih žog. V tretji tretjini so borovci brez večjih težav odpravili utrujene domačine. (Mitja Oblak)
Bor-Sežana 34:48
BOR: Oblak, Furlani, Milkovič, Perossa, Morelj 2, Obersnel 1, Kneipp 14, Rebula, Jankovič 3, Madonnia 10, Černigoj, Coretti 2, Chrevatin, Slavec 2, Novak, Jogan, Marani.
SEŽANA: Ražem 2, Geržina, Penko 1, Gregorec 13, Miklavec 2, Husič, Klančar, Meden 4, Novak, Hjevski, Janežič 2, Skok, Štolfa, Devčič 1, Zadnik 13, Benčina 8.
Borovi ekipi očitno škoduje odsotnost kapetana Kralja. Borovci so že drugič zapored izgu-bili, tokrat z njim enakovredno Sežano, katero so v Sežani premagali za 8 točk Sežančani so stalno vodili, le v dragi tretjiji so se borovci zbudili in skoraj ulovili Sežančane (Sežana +4).
V	zadnji tretjini so borovci popustili in Sežančani so zmagali. (Mitja Oblak)
Vrstni red: Sežana 11; Bor 10; Kontovel 9; Divača 6.
Skupina B
Izidi: KK Prestranek - KK Piama Pur 36:34; Pivka - Postojna 35:71; KK Piama Pur - Pivka 46:42; Postojna - KK Prestranek 48:35.
Vrstni red po. 6. krogu: OS A. Globočnik Postojna 10; KK Piama Pur 9; KK Prestranek 9; Pivka 8.
NARAŠČAJNIKI
Kontovel- Dom Kmečka Banka 151:47 (72:25)
Kontovel: Nabergoj 40, Rogelja 33, Budin 28, Emili 16, Ražem 16, Zavadlal 12, Sossi 6. Trener: Meden 3 TOČKE: Nabergoj 2, Budin 1
DOM: Culot 3, Juretič 8, Blažina 10, Premier 4, Romano 16, Lorenzut 6. Trenerja: Quai in Gej
Kontovelci so v derbiju visoko premagali združeno goriško ekipo Doma in UGG, sam končni rezultat pa zgovorno priča o razmerju moči na igrišču. Domovci so bili domačinom povsem nedorasel nasprotnik, saj so bili domačini tako na fizičnem kot na tehničnem področju močnejši in postavnejsi. Obe ekipi sta sicer nastopili v nepopolni postavi, prav vsi košarkarji pa so se vpisah med strelce.
Bor Friulexport- Servolana 113:60 (53:26)
Bor: Posar 17, Floridan 21, Miloševič 15, Sunjerga 3, Dolhar 6, Premra 22, Družina 18, KrCaliC 10, Mirceta 1. Trener: Jogan PON: Premra
Proti povsem nedoraslemu tekmecu so borovci zlahka osvojili četrti prvenstveni par točk. Nasi so bili v vseh elementih igre boljši od nasprotnikov, kljub temu da se v obrambi niso izkazali. Ekipa bo morala v bodoče še bolj poprijeti v obrambi in pri skoku, medtem ko je igra v napadu že zelo homogena. Pri Bora Friu-lexport, ki bo po božičnih in novoletnih praznikih spet stopil na igrišče S.januarja v Tržiču proti Italmonfalconeju, je tokrat izstopal zlasti Daniel Družina, ki je dal 18 točk (nš)
DEČKI
Intermuggia - Kontovel 88:92 (34:36, 77:77)
KONTOVEL: Ražem 55, Matjačič 14, Budin 4, Zavadlal 7, Turco 10, Daneu, Schillani, M. Nabergoj, Trampuš, trener D. Zavadlal.
Kontovelci so po izredno izenačeni in borbeni tekmi po podaljšku v gostem premagali Jntermuggio. Glavni junak srečanja je bil nedvomno Žiga Ražem, ki je dosegel kar 55 točk in je bil tudi odločilen v ključnih trenutkih tekme. Za lepo zmago pa je treba pohvaliti prav vse Kontovleove košarkarje.
Breg-Sgt A 30:151 (14:82)
BREG: Mahne Kalin, Corbatto 16, Barazzut-ti, Sancin 8, Mauri, Bandi, Mikol 2, Coletta, Strajn 4, Damin.
Kot je bilo pričakovati, je vodilna SGT A brez vsakršne težave premagala Brežane, med katerimi se je posebno odlikoval Corbatto, ki je bil s 16 točkami tudi najboljši strelec v Bregovih vrstah.
nadaljevanje s 15. strani - nadaljevanje s 15. strani
Bil si tudi ideator Športne šole. Na katerih vrednotah si jo gradil?
Predvsem na dejstvu, da je gibanje ena osnovnih otrokovih pravic, pred ustanovitvijo Športne šole pa ni javna osnovna šola tej pravici ponekod zadostila niti v najmanjši meri, delno zaradi slabih vadbenih pogojev, delno pa zaradi pomanjkljive strokovne osveščenosti učiteljstva. To praznino smo tedaj želeli s Športno šolo zapolniti.
Je lahko telesna vzgoja ločena od splošne vzgoje?
Nikakor in v nobenem primeru, saj je telesna vzgoja le del splošne vzgoje. Za božjo voljo, kakšen pa bi bil otrok, pri katerem bi se razvijal le um, ne pa telo? Tako ločevanje bi bil zločin ne le proti otroku, ampak tudi proti naravi!
Pri svojem vprašanju sem mislil predvsem na ločevanje, Id ga delajo pri marsikaterem športnem društvu, kjer jih zanima otrokova, recimo, telesna učinkovitost in jim je bolj malo mar, če ima otrok v šoli cveke.
V celotni naši družbeni stvarnosti premalo upoštevamo pedagoške vrednote dela z mladimi. Vsako delo z mladim človekom je vzgojno delo in tega marsikje usodno pogrešamo. Ta pedagoški vakuum žal polnijo tako športni kot tudi kulturni, šolski, politični in drugi tehnokrati. Tak človek
pa absolutno ne more imeti vizije realnih otrokovih potreb po izoblikovanju v celovito osebnost.
Kakšne tehnokrate imaš pri tem v mislih?
Takšen tehnokrat je lahko na določenem področju tudi visoko usposobljena oseba, lahko je »umetnik«, odličen pisatelj, priznan slikar, velik politik itd., ki pa je v odnosu do potreb mladega človeka zamejen, ker pač jemlje za iztočnico svoje ocene lastno osnovo, iz katere izhaja in jo obvladuje, drugim področjem pa intimno ne daje enake cene, čeprav so za mladega človeka enako pomembna, ali v določenem starostnem obdobju še bolj.
Ali ni včasih otroški šport le grobo izkoriščanje sposobnosti mladoletnih v namene, ki nimajo z vzgojo nobenega opravka?
Povsod tam, kjer otroka že v njegovi rani mladosti začnejo pripravljati na tekmovalne dosežke na višji ravni, ni to nič drugega, kot hudo nasilje nad mladim bitjem. Izredni dosežki v nekaterih športih so pogosto posledica zelo grobega postopanja z otroci, tudi pretepanja, zlasti v vzhodnih državah. Ti otroci so pravi mučeniki, pa se vendar nihče ne zavzame za njih, zlasti ker so ob vsem tem še prikrajšani za svoje otroštvo in rasejo v avtomate, katerim je dovoljeno le to,
kar določi trener. Res, sramota!
Kaj bi povedal o svojih izkušnjah kot športni televizijski, radijski in časopisni časnikar?
V	svoji časnikarski karieri sem pisal tudi kroniko, o zunanji politiki, reportaže s terena in moram reči, da je vsako novinarsko delo povsem enako. Predvsem te mora veseliti. V tem poklicu ne smeš biti dninar in tudi če preveč gledaš na uro, nisi pravi časnikar. Osebno je to poklic, v katerem sem v vseh medijih našel ogromno zadoščenja, saj je to pestra, ustvarjalna, odmevna in stalno spreminjajoča se dejavnost, katere se nikoli ne naveličaš. Take so pač moje izkušnje, morda so pri drugih kolegih drugačne.
V	kakšni meri današnje novinarstvo prispeva k pravi rasti ah degeneraciji športnega življenja?
Današnji športni časnikarji - globalno vzeto - niso v službi športa v prvobitnem pomenu te besede. Njihovo poklicno dejavnost pogojuje predvsem trg in iluzijo si dela vsak, ki meni drugače, čeprav se tudi mnogi novinarji sami tega ne zavedajo. Če naslonim svojo sodbo na novinarsko delo, kot ga poznam v Italiji, lahko rečem, da to ne vodi k pravemu razvoju športa pri nas.
Kaj te je privedlo na pot telesnokul-tumega vzgojitelja?
Po tradiciji izhajam iz pedagoške družine, ožjo stroko pa sem izbral zaradi veselja do nje.
Za kakšno profesionalno kariero bi se danes odločil, če bi moral znova začeti svoje življenje?
Če bi imel talent - žal, ga nimam -bi se posvetil slikarstvu. Sicer pa bi si izbral poklic, ki bi mi omogočal stalni stik z naravo, najbolj z gorami.
Te je kdaj zamikala politična kariera?
V prvih povojnih letih sem bil politično zelo angažiran, a se mi je politika uprla z nastopom Kominforma. Takrat sem spoznal ničnost in po drugi strani moč pohtike in nisem bil več pripravljen slediti tej usmeritvi.
Kaj te v današnjem življenju najbolj vznemirja?
To je prav gotovo dogajanje na tleh nekdanje Jugoslavije. Nerazumljivo in strašno, pa tudi sramotno. Grozljive so tudi iluzije v katerih smo živeh toliko let, pa nismo vedeh, da so zgolj -iluzije.
Kaj pa ti je najbolj v zadoščenje?
Tu moram biti zelo oseben: medsebojni odnosi v moji družini. Seveda, to je mnogo več, kot samo zadoščenje.
Zakaj si odklonil Bloudkovo nagrado?
Iz politično-etičnih razlogov. Danes je ne bi.
Vem, da rad pišeš in dobro pišeš. Kdaj nam boš postregel s kakšno svojo knjigo?
Pišem predvsem iz notranje potrebe, zase, objavljanje tega pisanja pa je stvar, ki se je po eni strani veselim, po drugi pa bojim. Gre za pomanjkanje poguma, čeprav sem knjigo in več literarnih sestavkov, tudi pesmi, že napisal.
Kako naj ti vhjemo ta pogum?
Pogumen bom takrat, ko bom sam presodil, da bi takšno delo lahko šlo tudi v javnost.
Kakšnih tem pa se najraje lotevaš?
Zanimajo me predvsem notranji problemi »mojih literarnih junakov«, ki se spopadajo s časom, kar nekako sodi v moj miselno časovni doseg. Imam pa sestavljen osnutek dela, ki bi ga zelo rad napisal, zlasti zato, ker o tem slovenska literatura sploh ne govori. Pri tem mislim na primorski exodus po prvi svetovni vojni in na življenje zlasti našega učiteljstva, ki ga glede na moj družinski izvor zelo podrobno poznam.
Pa nam za konec razkrij še skrivnost svoje večne mladostnosti...
To je pa zelo enostavna reč in prav nič skrivnostna: se pač nehaš starati.
Val (1. mesto): nagrado sprejema predsednik Ivo Rojec
Kras (2. mesto): nagrado sprejema Zvonko Simoneta
Naš
športnik
1997
Štirinajsto skupno nagrajevanje najboljših športnikov Primorske z obeh strani meje je bilo pretekli petek v Kulturnem domu na Vidmu v Ilirski Bistrici. Ilirskobi-striški organizatorji so se resnično potrudili, da bi letošnje nagrajevanje čimboljše uspelo, njihov napor pa ni v bistvu preprečilo niti sicer zelo slabo vreme.
Prihodnja, petnajsta izvedba Našega športnika bo jubilejna, , najverjetneje pa jo bomo priredili na Goriškem.
Claudia Coslovich (2. mesto): nagrado je dvignila mama
David Bogateč (2. mesto)
povedali so - povedali so - povedali so
Časovna stiska zaradi radijskega prenosa je le malokateremu nagrajencu omogočila, da bi kaj povedal o sebi na odru Kulturnega centra na Vidmu v Ilirski Bistrici. Ta Čast (ali pa nadloga) je doletela samo zmagovalce. Tanja Romano se je kar dobro znašla po vprašanju, ali je na Opčinah poseben zrak, da tam v tako velikem številu rasejo vrhunski kotalkarji. »Je stvar šole«, je dejala, o svojih bodočih pričakovanjih pa je jasno povedala, da si po uspehih na državni in evropski ravni nadeja še svetovnih. Predsednik OK Val Ivo Rojec je opozoril, da uspehi moštva celo presegajo pričakovanja, če upoštevamo, da je moštvo zapustil najbolj perspektivni posameznik Matej Černič. Po koncu oddaje se je mnogim mudilo domov zaradi negotovega stanja cest Prosto med gnečo ljudi smo zbrali še nekaj vtisov
Mojca Obid (Športnica leta na Primorskem): »Prejeti tako nagrado je enkratno doživetje, ki ga bom zelo težko pozabila, obenem pa pomeni stimulacijo za moje nadaljnjo delo.« Kako se znajdete z novim trenerjem Mr. kom Kalcem? »Z Markom se dobimo zelo dobro. Vse imamo veliko voljo do zmage in upajmo, da bomo tudi letos ponovile lanski uspeh.«
Tomaž Čop (športnik leta Primorske skupaj s sojadralcem »Matijo Mar-gonm): »Z Matijo sva izredno zadovoljna s tem priznanjem. Težje je prejeti tako nrgrado, kot pa doseči rezultate v svoji disciplini.« Kaj pa sedaj? »Nedvomno je nastopanje na prihodnjih olimpijskih igrah naš najpomembnejši
cilj, toda pot je dolga, veliko je vmesnih postaj in trenutno ne dajeva glavne teže temu dogodku.«
Miran Lulik, direktor NK Primorja Ajdovščina: »V takih trenutkih Človek pozabi na vse slabo tako, da so občutki odlični in Človek si v svojem življenju želi Cim več takih občutkov.« Kateri pa je recept za tako uspešno društvo? »Za tako profesionalno društvo je treba veliko truda in obenem tudi veliko sredstev. Toda brez družbe, sami igralci so veliki prijatelji, in brez dobrega trenerja, je jasno, da ne prideš daleč.«
Davorin Pelicon (nagrajenec ZSS-DI): »Ko sem dobil na dom pismo, da sem bil izbran za to priznanje, sem bil zelo presenečen, kajti kljub svojim 40 letom delovanja, se Se vedno poCutim mlad. Vseeno pa sem bil zelo vesel tega priznanja, kajti je bil na tak način vložen trud poplačan.« Kako pa v bodočnost? »Mislim da se bom še naprej trudil in delal tako, kot sem do sedaj.«
Walter Milkovič (nagrajenec ZSŠ-Dlj: »To priznanje predstavlja zame in obenem tudi za društvo velik uspeh. Toda brez pomoči sodelavcev in pa predvem družine, ki mi je vsa ta leta dovolila, da sem lahko veliko svojega prostega Časa vložil v društvo in šport, tega priznanja ne bi dobil.« Kaj pa za naprej? »Tudi v prihodnjih letih se bom trudil, da dosežem še kak tak uspeh.«
Olga Pavletič (nagrajenka ZSSDI): »Priznanja sem bila zelo zadovoljna. Moram pa povedati, da gre to priznanje tudi vsej gimnastični sekciji in pa seveda tudi vsem tekmovalkam,
obenem pa predstavlja tudi veliko spodbudo za nadaljno delovanje, ne samo zame, ampak tudi za vse bodoCe trenerje.«
Dario Zanier (predsednik SD Mladost): »Presenečeni smo bil nad priznanjem, saj je pri nas v zamejstvu veliko dobrih ekip. Mislili smo, da je bilo s koncem lanskega prvenstva konec tudi praznovanj. No, smo se zmotili in smo zadovoljni, Se bolj pa smo zadovoljni, da smo priznanje dvignih tu v matični domovini.«
Vanja Milič: »Nagrade sem se zelo veselila in Čeprav je ta že tretja nagrada, sem je bila najbolj zadovoljna, saj sem v letošnjem letu dosegla največ pozitivnih rezultataov. Upam pa, da se bom v bodočnosti Se izboljšala in da ne bom vedno zasedala le drugega in
»Nagrade sem bil zelo presenečen, ker pri 45 letih nisem si sploh pričakoval, da bi lahko prišel v poštev za to nagrado. Vsekakor sem zelo zadovoljen, moram pa priznati, da sem bil na odru malo v zadregi, saj so bili vsi nagrajenci mlajši od mene. Doma pa žena ni bila preveč vesela, boji se namreč, da bom tekmoval še vsaj deset let, saj mi je ta nagrada vlila nove moCi in pa tudi nove motivacije.«
Zvonko Simoneta: (načelnik namiznoteniškega odseka SD Kras): »Zasluga za to nagrado gre predvsem igralcem in pa trenerjem, ne smemo pa pozabiti na vse sodelavce, ki stalno pomagajo pri društvu. Nagrada pa nas upravičeno postavlja v sam vrh zamejskih ekip, saj trenutno zasedamo drugo mesto na le-
tretjega mesta.«
Fabio Ruzzien
stvici državnega prvenstva A lige. Obenem pa je to spodbuda za nadaljnjo delo z mladimi, ki daje veliko zadoščenj. Že samo dejstvo, da se je Vanja Mihe uvrstila na tretje mesto med posameznicami, priCa o kakovosti, pristopu in pa načinu dela z mladimi.«
David Bogateč: »Zelo sem počaščen. Uvrstiti se za Černičem in pred Ruzzie-riem ni vsakdanja stvar. Spodbudno pa je, da se uveljavlja tudi rolkanje, ki ni tako popularen šport kot odbojka, nogomet in košarka. Upam, da se še več mladih odločilo za ta šport. V bodočnosti se bom potrudil, ne samo za rezultate, a tudi za ponovno uvrstitev med najboljše športnike zamejstva.«
Z Matejem Černičem in Claudio Coslovich, ki se nista mogla udeležiti nagrajevanja zaradi društvenih obveznosti, smo se telefonsko povezah, povedala pa sta sledeče:
Matej Cemic: »Zelo mi je žal, da se nisem uspel udeležiti nagrajevanja, ampak sem te nagrade izredno vesel, saj je to tudi moja druga zaporedna nagrada, kar pa dokazuje, da stalno napredujem v formi in tehniki. Posebno vesel pa sem tudi, kajti menim, da je ta nagrada zelo spodbudna tudi za mojo bodočnost.«
daudia Coslovich: »Ko mi je mama povedala, da sem bila izbrana za to nagrado, sem bila presenečena, kajti že vrsto let tekmujem z italijanskim društvom Sisport iz Torina. Vsekakor pa sem zelo vesela, kajti ta nagrada potrjuje, da se v manjšini Se vedno spominjajo zame.«
Zlata knjiga
1971	- 1. Sonja Milic (namizni tenis), 2. Vojko Cesar (atletika), 3. Klavdij Veljak (odbojka)
1972	- 1. Sonja Milič, 2. Nino Maver (kolesarstvo), 3. Silvana Vesnaver (namizni tenis)
1973	- 1. Sonja Milič, 2. Silvana Vesnaver, 3. Jordan Marušič (košarka)
1974	- 1. Ivan Plesničar (nogomet), 2. Božič Grilanc (odbojka), 3. Vojko Slavec (planinstvo)
1975	- 1. Sonja Milič, 2. Zdenka Hrovatin in Pavel Sedmak (oba kotalkanje)
1976	- 1. Sonja Milič, 2. Pavel Sedmak, 3. Irena Tavčar (atletika)
1977	- 1. Irena Tavčar, 2. Sonja Milič, 3. Pavel Sedmak
1978	- 1. Irena Tavčar, 2. Sonja Milič, 3. Boris Vitez (košarka) in Gianni Legiša (rolkanje)
1982	- 1. Gorazd Pučnik (atletika), 2. Marko Ban (košarka), 3. Sonja Milič
Ekipe: 1. Jadran (košarka)
1983	- 1. Gorazd Pučnik, 2. Samo Kokoro-vec (kotalkanje), 3. Boris Vitez
Ekipe: 1. Jadran (košarka)
1984	- 1. Samo Kokorovec, 2. Boris Vitez, 3. Marko Ban
Ekipe: 1. Kras (namizni tenis ženske), 2. Jadran (košarka), 3. Meblo (odbojka ženske)
1985	- 1. Samo Kokorovec, 2. Marko Ban, 3. Lajris Žerjal (odbojka)
Ekipe: 1. Jadran (košarka), 2. Kras (namizni tenis), 3. Bor Friulexport (odbojka mladinke)
1986	- 1. Samo Kokorovec, 2. Dušan Jelinčič (alpinizem), 3. Marko Ban
Ekipe: 1. Kras (namizni tenis ženske), 2. Meblo (odbojka ženske), 3. Val (odbojka moški)
1987	- 1. Samo Kokorovec, 2. Arianna Bogateč (jadranje), 3. Marko Ban
Ekipe: 1. Jadran (košarka), 2. Kras Globtra-de (namizni tenis ženske), 3. Bor Radenska (košarka)
1988	- 1. Samo Kokorovec, 2. Arianna Bogateč, 3. Alenka Obad (namizi tenis) in Dean Oberdan (košarka)
Ekipe: 1. 01ympia (odbojka moški), 2. Jadran (košarka), 3. Juventina (nogomet)
1989	- 1. Samo Kokorovec, 2. Arianna Bogateč, 3. Claudia Coslovich (atletika) in Erik Tence (rolkanje)
Ekipe: 1. Juventina (nogomet), 3. Bor (su-perminivolley ženske), 3. Sokol (odbojka ženske)
1990	-1. Samo Kokorovec, 2. Arianna Bogateč, 3. Zdenka Ferlat (lokostrelstvo)
Ekipe: 1. Sloga (odbojka moški), 2. SS Fran Erjavec (odbojka), 3. Juventina (nogomet)
1991	- 1. Arianna Bogateč, 2. Samo Kokorovec, 3. Jan Budin (košarka)
Ekipe: 1. Bor (odbojka ženske), 2. Zarja (nogomet), 3. Sovodnje (nogomet)
1992	- 1. Arianna Bogateč, 2. Samo Kokorovec, 3. Aleksandra Ažman (odbojka)
Ekipe: 1. Primorje (nogomet), 2. Kras (namizni tenis ženske), 3. Jadran (košarka) in Valprapor (odbojka moški)
1993	- 1. Samo Kokorovec, 2. Arianna Bogateč, 3. Aleš Plesničar (tenis)
Ekipe: 1. Valprapor (odbojka moški) moški, 2. Kras (namizni tenis ženske), 3. Mladina (rolkanje)
1994	- 1. Arianna Bogateč, 2. Vanja Milič (namizni tenis), 3. Borut Plesničar (tenis)
Ekipe: 1. Sloga (odbojka moški), 2. Sovodnje (nogomet), 3. Kras (namizni tenis ženske)
1995	- Posameznice: 1. Arianna Bogateč, 2. Tanja Romano, 3. Vanja Milič
Posamezniki: 1. Igor Sedmak, 2. David Bogateč, 3. Aleš Plesničar
Ekipe: 1. Jadran TKB (košarka), 2. Sovodnje (nogomet), 3. Kras (mladinke, namizni tenis)
1996	- Posameznice: 1. Arianna Bogateč, 2. Tanja Romano, 3. Ana Bersan.
Posamezniki: 1. Matej Černič, 2. David Bogateč, 3. Jan Budin.
Ekipe: 1. Juventina (nogomet), 2. Keas (namizni tenis, ženska A liga), 3. Jadran (košarka)
1997	- Posameznice: 1. Tanja Romano, 2. Claudia Coslovich, 3. Vanja Milič.
Posamezniki: 1. Matej Černič, 2. David Bogateč, 3. Fabio Ruzzier.
Ekipe: 1. Val (moška odbojka), 2. Kras (namizni tenis, ženska A liga), 3. Mladost (nogomet)
NAMIZNI TENIS / KONČAN PRVI DEL PRVENSTVA V 2ENSKI M LIGI
LJUBLJANA / OLIMPIZEM
Kras Generali le stopničko za prvakom Castellano
Edini, več kot častni poraz, so krasovke doživele proti prvaku
V petek bo OKS športnikom podelil priznanja
Nagrade za 114 tekmovalcev in 72 trenerjev ter funkcionarjev
V nedeljo smo na kratko poročali o prvem porazu v prvenstveni sezoni prve ženske Krasove ekipe. Dekleta so zadnji krog jesenskega dela Al lige igrale na igrišču sedanjega državnega prvaka Castellane. Poraz s 5:3 je bil veC kot Časten, kajti krasovke so na gostovanju pokazale zelo dobro igro, Čeprav ne prav vsega, kar znajo; vsekakor pa smo videli najlepšo prvenstveno tekmo. Castellana ne skriva Zelje po tretjem zaporednem naslovu, pri čemer v svoji informativni knjižici v Mantovi poudarjajo, da so dugi naslov dosegli proti močni ekipi iz Trsta. Da bi se izognila tveganju, je Castellana najela novo kitajsko igralko, ki bi bila boljša od Krasove Wang Xue Lan. Državni prvak ima v svoji sredi le eno domačo igralko - Lauro Negri-soli, ki je tudi članska reprezentantka Italije. Številka 1 je naturalizirana Rusinja Bulatova, ki pa v soboto ni igrala. Zvedeli smo, da se je poškodovala na pokalu prvakov na Nizozemskem, kjer je Castellana izgubila v Cetrtifinalu.
Prav ta novica pred tekmo je v Krasovem taboru vzbudila večji optimizem pa tudi rahlo neugodje, ker so dekleta vedela, da jim bo stala za zeleno mizo kot nasprotnica njihova nekdanja klubska tovarišica Ana Bersan, sedaj četrta igralka Castellane. Do šestega dvoboja so bila dekleta Krasa Generali enakovredna nasprotnicam. V vzporednih dvobojih, ki so se odvijali istočasno na dveh mizah, je Wang dosegla dve točki: proti Ani Bersan in Lauri Negrisoli. Ljubljenka domačega občinstva je odvzela naši
Kitajki set, navajeni lahkih zmag svoje ekipe so se tribune kar tresle od silovitega navijanja. Tretja igralka naše ekipe Katja Mihe se je z Negorisolijevo pomerila že v prvi tekmi sobotnega srečanja, za tem pa je okusila nemoč proti novi Kitajki. Podobno se je godilo Vanji Milic s Tay Wen. V šesti tekmi pa se je Vanja (in ne Katja, kot je bilo pomotoma objavljeno v nedeljski številki) srečala z Ano Bersan in izenačila rezultat na 3:3. Sele v zadnji tretjini so prvakinje postavile končni rezultat. Dvoboj med kitajskima rojakinjama je bil silovit. Wang po zmagi nad Negri-solijevo nikakor ni mogla ujeti spremenjenega ritma nasprotnice. Medtem pa je tribune ponovno razburila tekma med Negrisolijevo in Vanjo Milic, ki je domačinki odvzela drugi set. V prvem pa je vodila do 12. točke. Kot bi mignil s prstom, je takrat reprezentantka v trenutku zamenjala sistem igre. V tretjem setu sta zamenjali stran mize pri rahlem vodstvu Laure
Nagrisoh 8:10. krasovka jo je potem dohitela na 12. točki in ves Cas tesno sledila nasprotnici. Pri menjavi 15:18 je dobila v roke servis domačinka. Ce bi Vanji uspel ta veliki pdovig, bi se morali srečati Ana Bersan in Katja Mihe...
Vanja Milic je svoj nastop komentirala takole: »Tekma je bila zelo trda. Danes smo imeli objektivne možnosti za zmago. Mislim, da sem z Ano in Lauro igrala zelo dobro. Dokazala sem, da sem v tem trenutku boljša od Ane in da imam v rokah orožje, da premagam Lauro. Zal mi je, da sem bila v zadnjih točkah proti Lauri nekoliko preplašena. ZaCela sem hiteti in zgrešila 4 točke zaporedoma. Nasprotnica pa ima tako in tako veC izkušenj. Proti Ani mi je bilo težje igrati ekipno kot na turnirju. Končno sva bili precej Časa skupaj v ekipi.«
Vrstni red po končanem prvem delu prvenstva najvišje lige se ni bistveno spremenil. Že pred tem je vodila Castellana pred Zgonikom zaradi razlike v
setih. Castellana je zaradi poškodbe Bulatove krepko tvegala (Rusinja se že dve leti poslavlja od Castellane in je naravnost podvržena poškodbam...), toda v po-vratbnem dvoboju Castellana najbrž ne bo tvegala. Že sedaj bi se kmalu opekla.
VVang Xue Lan je po sobotni tekmi nekoliko presenetila z izjavo, da v prvenstvu še ni padla zadnja beseda. Kako se bo izteklo, bomo videli v povratnem delu prvenstva. V razigra-vanje mest pod vrhom bosta vstopila še sedaj tretjeu-vršCeni Che Lin Messina in Četrti Coccaglio, medtem ko Muravera Cagliari, Torino, Temi in No vara zasedajo spodnjo polovico lestvice od 5. do 8. mesta. Povratni del prvenstva bodo drugouvrščene krasove igralke pričele 31. januarja
z naslednjim doseženim uspehom: VVang Xue Lan 17:2, Vanja Milic 10:7 in Katja Mihe 6:8. (J. J.)
Brez odmora
Celotni odsek NTO pa začenja že s prvim počitniškim dnem s 5-urnimi treningi dvakrat na dan. Pred iztekom starega leta bo tudi tridnevni deželni stage centra za visoko specializacijo v Zgoniku. Pospešeni treningi se bodo nadaljevali skozi celotne šolske božične počitnice. 3. januarja bo celotna mladinska vrsta Krasa Tehtal že ponovno na tekmovanju v Turinu, kjer bo tretji državni kvalifikacijski turnir za mladinske kategorije za uvrstitev na mladinsko državno prvenstvo. (J.J.)
Na sliki: Kras o v trener GeKe
LJUBLJANA - Olimpijski komite Slovenije Združenje športnih zvez bo letos prvič podelilo priznanja najuspešnejšim slovenskim športnikom in trenerjem za dosežke v letu 1997. Prireditev, na kateri bodo podeljevali velike in male statue ter zlate, srebrne in bronaste plakete OKS-ZSZ, bo v petek, 26. decembra 1997 v Ljubljani. Prvi del bo ob 12.00 v modrem salonu Hotela Union, dragi del pa ob 13.30 uri v dvorani kina Union. Tako bo OKS-ZSZ podelil skupno 186 priznanj, od tega 114 športnikom, ostale pa športnim delavcem in trenerjem. Najvišje priznanje, veliko statuo OKS-ZSZ, bo prejelo 13 športnikov oziroma moštev.
OKS-ZSZ je uvedla tudi novost, t.i. Častno izkaznico,
ki jo bodo prejeli vsi dosedanji dobitniki kolajn na olimpijskih igrah, nosilci medalj na svetovnih prvenstvih in prejemniki Bloudkovih priznanj. Vseh upravičenčev do Častne izkaznice je 170, z njo pa si bodo lahko brezplačno ogledali vse prireditve športnih zvez pod okriljem OKS.
Podelitev priznanj 26. decembra bo potekala v dveh delih. Ob 12.00 bodo v modri dvorani hotela Uniona priznanja prejeli dobitniki zlatih, srebrnih in bronastih znakov ter bronastih plaket. Ob 13.30 uri v dvorani kina Union pa bodo podelili še male in velike statue ter zlate plakete, sedem priznanj sponzorjem OKS in prvih pet Častnih izkaznic, ki jih bodo prejeli Leon Štukelj, Miro Cerar, Ivo Daneu, Brigita Bukovec in Andraž Vehovar. Dragi del prireditve bo odprt za javnost.
Velike statue OKS za medalje na OI, SP, 1. mesto na EP, za olimpijski ah svetovni rekord v absolutni članski konkurenci v olimpijskih športih in športih, ki jih priznava MOK, bodo letos prejeli: Primož Peterka (smučarski skoki), Katarina Venturini in Andrej Škufca (ples), Matjaž Pristavec (pa-raski), reprezentanca v kajaku in kanuju na divjih vodah (slalom 3 X Cl, Simon Hočevar, Gregor Terdič, Sebastijan Linke), Gregor Sever (balinanje), Rajmond Debevec (strelstvo, samostrel), Izidor HrešCak (strelstvo, samostrel), Tina Grabnar (strelstvo, samostrel), reprezentanca v samostrelu (strelstvo), Dragan Željko vic (taekwon-do), Tomaž Barada (taekwon-do), Aleš Zemljic (taekwon-do) in Jožica Emeršič (lokostrelstvo, compaund).
r ODBOJKA / BOR 2E OSMIČ NA TURNIRJU V ŠKOFJI LOKI h
Utrjevanje prijateljstva
A/o turnirju fantje tretji-Letos tudi dekleta
Borovi odbojkarji in od letos tudi odbojkarice so se v nedeljo udeležili Svarunovega spominskega memoriala v Škofji Loki. Turnir poteka že osmo leto zapored in borovci so že tradicionalni gostje (na prvem turnirju leta 90 so tudi osvojili prvo mesto). Poleg borovcev sta na moškem turnirju nastopali še dve domači ekipi ter še-sterka iz Brezovice, ki je bila tudi kasnejši zmagovalec.
Športna plat turnirja pa je vsekakor stranskega pomena, saj je to v glavnem srečanje med mladimi z obeh strani meje in možnost za nova spoznanja.
Po turnirju so bili vsi igralci in trenerji povabljeni na kosilo, na katerem se je že gledalo v prihodnost, to pomeni na deveti memo-
rial. V upanju, kot so sami organizatorji povedali, da se bo tudi ženski turnir razvil in izboljšal.Ob koncu pa se je predsednik Pino Rojc v imenu društva zahvalil za ponovno povabilo ter izročil tamkajšnjemu predsedniku priložnostno darilo.
REZULTATI
ZENSKE
ZOK Partizan - Bor 3:0(15:13, 15:9, 15:13).
MOŠKI
Polfinale: Termolubnik 1 - Ter-molubnik 2 2:0, Brezovica - Bor 2:0 (15:7, 15:9); tekma za 3. mesto: Bor - Termolubnik 2 2:1 (11:15, 15:13, 15:7), finale 1. mesto: Brezovica - Termolubnik 1 2:0 (16:14, 15:8).
ŠPORTNO-RITMIČNA GIMNASTIKA / NA VRHNIKI
Prodoren uspeh borovk
V nedeljo je potekala na Vrhniki, v dobri organizaciji domačega kluba, prva tekma za slovensko državno prvenstvo v športno-ritmicni gimnastiki, za C program. Udeležilo se je je 8 klubov iz vse Slovenije. Sodeloval je tudi gimnastični odsek SZ Bor, ki je na tej prireditvi dosegel prodoren uspeh.
Tržačanke so izstopale zlasti v kategoriji starejših mladink, kjer je Karin Mezgec (na sliki) s svojo res odlično izvedeno vajo z žogo delila prvo mesto z visoko oceno 9 točk. Dobro sta se uveljavili v tej skupini še dve borovki in sicer Fjona Mezgec z uvrstitvijo na 6. mesto in oceno 8, 65, ter Erika Gregori na 7. mesto z oceno 8,60.
Med mlajšimi mladinkami se je med borovkami najvišje uvrstila Petra Dilli z 9. mestom in oceno 8, 35, Meggy Mami je bila 10. z oceno 8,15, Katja Starec pa 14., z oceno 7, 90. Uspešnost Borovega nastopa na tem tekmovanju izpričuje tudi njegova dobra uvrstitev na obeh ekipnih lestvicah, saj je bil med starejšimi mladinkami med skupno sedmimi ekipami drugi za ljubljanskim Partizanom Bežigrad. Med petimi ekipami mlajših mladink pa je bil tretji za ljubljansko Zalo in domaCo Vrhniko.
Najbolj blesteč nastop pa so Tržačanke opravile s svojo ekipno vajo z obroči, kjer so naravnost izstopale, ne le z atraktivnostjo ampak tudi s težinami posameznih elementov, kar je tembolj razveseljivo, ker so s skupinsko sestavo tekmovalno nastopile sploh prvič. Zasedle so odlično drugo mesto z zaostankom borih desetih stotink točke za bežgrajskim Partizanom.
Naša dekleta je treba tokrat res pohvahti. Borova vrsta je dala od sebe res prav vse, kar je zmogla. To pa dokazuje tudi ena sama uvrstitev pod osmico. Ce bodo tako nadaljevala, lahko pričakujemo od njih v letošnji sezoni še marsikaj, -boj-
Jan Budin in Brezec popeljala »zidarje« do izredno važne zmage nad Idrijo
Po treh zaporednih porazih so SežanCani konCno zmagali pred domaCo publiko. V primorskem derbiju so »zidarji« premagali Idrijo z 81:64 (37:31) in jo tako tudi dohiteli na lestvici. SežanCani so tekmo pričeli z agresivno obrambo, saj si niso smeli dovoliti poraza . V 5 minuti pa se je lažje poškodoval visoki center Kraškega zidarja Brezec, ki je bil primoran za nekaj minut zapustiti igrišče. Idrija je tako izkoristila njegovo trenutno odot-nost in začetni zaostanek nadoknadila ter povedla s 14:11, kar pa je bilo tudi edino vodsvo Idrije v celi tekmi. Po vrnitvi Brezca na parket je sežansko moštvo ponovno prešlo v vodstvo in ob koncu prvega poCasa vodilo za 6 točk (37:31). Tudi v drugem polčasu se slika ni bistveno spremenila. Na igrišču je še vedno gospodaril Kraški zidar in zmaga ni bila nikoli v dvomu.
Zasluga za tako visoko slavje gre predvsem Brezcu in njegovim 31 točkam ter Budinu, ki je zaigral izvrstno tako v napadu kot v obrambi, kjer je odlično zaustavil Petroviča. Jan je na tem srečanju dosegel 17 točk (7:9 za dva, 3:6 prosti meti). V prihodnjem ko-
NM spomini v mudH
OKOLJIH
lu se bo Kraški zidar pomeril z ekipo Maribor Ovni, ki ima na lestvici dve točki veC kot »zidarji«.
Fučka in Arena prepričljivo slavila, Lokar visoko izgubil
V	Al ligi je FuCkov Teamsysteam brez večjih težav premagal Cfm iz Reg-gio Emilije s 102:78. Gregor Fucka je v tej tekmi dosegel 9 točk. Kljub visoki zmagi pa se še vedno govori o morebitni zamenjavi trenerja Bianchinija in pomočnika Cappellarija, toda zaenkrat je vse zavito v gosto meglo.
V	A2 ligi pa je Cirio iz Avellina, kljub zelo solidnemu nastopu Marka Lokarja, ki je dosegel kar 24 točk (6/12 met za 2T, 3/7 met za 3T), izgubil proti Snahi iz Montecatinija s 100:89. Po dobrem začetku Avellina, ki je po 21 min. povedel s 45:54, pa sta se Montecati-nijeva Američana razigrala in zmaga je pripadla domačemu moštvu.
V	B2 ligi je Gesteco iz Čedada, pri katerem igra tudi Christian Arena, v nedeljski tekmi premagal Varese s 93:74 in ga tako tudi dohitel na sredini lestvice; Arena je tokrat dosegel 17 točk in bil tretji najboljši strelec svojega moštva.
Torek, 23. decembra 1997
ŠPORT PO SVETU
SMUČANJE / SLALOM V MADONNI Dl CAMPIGLIO
Veliko razburjanje zaradi odpovedi
Nekateri govorijo o zaroti, toda predsednik italijanske zveze Valentino miri duhove
MADONNA Dl CAMPIGLIO - Eno od najsrečnejših prizorišč za slovensko alpsko smučanje, Madonna di Campiglio, letos ne bo imela slalomske tekme. Komisija Mednarodne smučarske zveze FIS je namreč menila, da je proga preslabo pripravljena in ne bi mogla »preživeti« vseh smučarjev, ki so bili na štartni listi, tako da je tekmo odpovedala. Kje bo odpadli slalom, zaenkrat še ni jasno* veliko možnosti naj bi imela Kranjska Gora, seveda, Ce bodo za to pogoji.
Organizatorji niso z lahkim srcem sprejeli odpovedi. Razburjenje je bilo veliko, odbornik za turizem in šport pri avtonomni pokrajini Trenti-no, nekdanji kolesarski as Francesco Moser, je dal jasno vedeti, da bodo od FIS zahtevali povrnitev škode, ki so jo imeli zaradi odpovedane tekme. Moser pa je šel še dlje in je delegata FIS Giintherja Huj aro (na sliki AP) obtožil, da se je vnaprej odločil, da tekmo odpove ne glede na razmere na progi. Tudi Alberto Tom-ba je prepričan, da odpoved ni bila potrebna. »Proga prav gotovo ni bila slabša kot v nedeljo v Alti Badii, poleg tega pa smo že tekmovali na veliko slabših progah, kot je bila proga Miramonti,« je dejal Tomba. Z njim se strinjajo vsi v italijanskem taboru, zato pa je nekoliko drugače v drugih reprezentancah. Thomas Sykora je prepričan, da proga ne bi zdržala, pa
tudi Švicarji in ostali Avstrijci so bili podobnega mnenja.
Da pa se celotna zadeva ne bi sprevrgla v nepotrebno polemiko, je predsednik italijanske smučarske zveze Carlo Valentino jasno poudaril, da ne gre za nikakršno zaroto. Tudi predsednik organizacijskega komiteja tekme v Madonni di Campiglio Mario Morgen je skušal pomiriti duhove. »Odločitev o odpovedi tekme je bila sprejeta z večino glasov. V teh dneh je veliko snežilo in zato smo imeli težave s pripravo proge in uporabo kemičnih sredstev.
Naš cilj je, da Madonna ohrani to tekmo tudi v bodoCe, saj bomo prihodnje leto slavili petdesetletnico,« je dejal Morgen.
Med tistimi, ki so s težkim srcem sprejeli odpoved tekme pa je bil tudi Jure Košir. »V Madonni di Campiglio je snega dovolj, a so prireditelji progo zaceli prepozno pripravljati, tako da jim je zmanjkalo Časa. Zal mi je, da je tekmovanje odpadlo, saj so bile tu vedno lepe tekme,« je dejal Jure Košir, ki je v Madonni di Campiglio dosegel svojo edino zmago v karieri.
NOGOMET / PODVIG VIDEMSKEGA MOŠTVA
Riva: »Udinese stvarnost A lige«
Po zmagi nad Interjem se je Udinese povzpelo v sam vrh nogometne A lige
VIDEM- Letošnje prvenstvo A lige iz kola v kolo prinaša nova presenečenja. Med ta prav gotovo spada Udinese, ki pa že predstavlja pravo stalnico v vrhu letošnjega prvenstva. VidemCani so že večkrat prijetno presenetili svoje navijače in to se je pripetilo tudi v nedeljskem kolu, ko je Udinese doma premagal do takrat še neporaženi vodilni hiter in se tako povzpel na tretje mesto.
Udinese je tako postal prava medijska atrakcija. Vsi namreč pišejo in govorijo o tem presenetljivem moštvu iz nogometne province. Nekdaj znani nogometaš Gigi Riva ne skopari s komplimenti in po nedeljskem uspehu je izjavil, da Udinese ni presenečenje, ampak prava stvarnost prvenstva in da bo v kratkem lahko postalo vodilno moštvo. Kar pa preseneča Rivo, je ravnotežje tega moštva. Udinese namreč igra s tremi napadalci (Bierhoff, Amoroso in Pog-gi), to pa pri večini ekip oslabi obrambo. Pri Udineseju ni tako, saj so prejeli zelo malo golov, po drugi strani pa so jih veliko dosegli. V zvezi z Bierhoffom
pa je Riva prepričan, da bo nemški napadalec igral vodilno vlogo v boju za naslov.
Trener Zaccheroni pa je v nasprotju z vsemi ostalimi mnenja, da je trenutno prava zvezda Udineseja Jonathan Ba-chini, ki se je izkazal v tekmi z Interjem. Zaccheroni namreč opozarja, da je Bachini prišel v videmsko moštvo kot 30. igralec in da si je s konstantim delom in požrtvovalnostjo zagotovil mesto v ekipi. Glede prihodnosti pa je Zaccheroni, ki je sedaj postal eden izmed najbolj iskanih trenerjev, izjavil, da bo o tem mislil po končanem prvenstvu. Pravi, da se ima pri Udineseju zelo dobro in s tem društvom je tudi dosegel veliko uspehov, ne samo tekmovalnih, ampak tudi osebnih.
Udinese pa ni prva tako imenovana mala ekipa, ki ji je uspel prodor med »velikane«. Pred njim so se enakovredno kosale z velikimi moštvi Padova, Cagliari, Verona in Vicenza, ki so dosegale velike uspehe in segale tudi po državnih naslovih.
Sata žoga 1997 Brazilcu Ronaldu
PARIZ - Zdaj je tudi uradno znano, da je brazilski nogometaš Ronaldo letošnji dobitnik nagrade »Zlata žoga«. Ronaldo je prvi brazilski nogometaš, ki je dobil to priznanje, ob tem pa je tudi najmlajši dobitnik vseh Časov. Brazilec je dobil 222 glasov, na drugo mesto se je uvrstil jugoslovanski igralec Predrag MijatoviC, ki igra za real Madrid in je dobil 72 glasov, tretji pa je bil s 63 gla-
sovi Juventusov igralec Zinedine Zidane. Lani je to priznanje dobil igralec Borussie iz Dortmunda Mathias Sammer. Od italijanskih nogometašev je najvišje uvrščen Christian Vieri na desetem mestu, med prvimi dvajsetimi pa sta od italiianskih nogometašev še Gianfranco Zola na 15. in Alessan-dro del Piero na 19. mestu. Priznanje bodo Ronaldu izročili 12. januarja.
Klinsmann od Sampdorie v londonski Tottenham
GENOVA - Jtirgen Klinsmann je sporazumno prekinil pogodbo s Sampdorio in odšel k londonskemu Tottenhamu. Klinsmann je v Genovi v glavnem sedel na klopi za rezerve, po prihodu Signorija pa je postal njegov položaj še težji. Ob odhodu je Klinsmann tudi povedal, da njegov odnos z Boškovom ni bil najboljši, saj ni bilo medsebojnega zaupanja in zato z veseljem odhaja v London.
H košaričaT-i
VNba igrajo s polno paro
Phoenfo slavil, Milič 2 točki
PHOENDC
Košarkarji v ameriški ligi NBA igrajo s polno paro. Ekipa Phoenix Suns pa je že v soboto premagala Denver Nug-gets s 102:81. Slovenski reprezentant Marka Milic je igral štiri minute in dosegel 2 točki (met 1:1), imel pa je en skok v napadu.
Rezultati: Toronto Raptors - Washington VVizards 92:94; Detroit Pistons - Philadelphia 76ers 115:78; Miami Heat - Atlanta Havvks 99:92; Orlando Magic -Indiana Pacers 92:95; Charlotte Homets - Los Angeles Lakers 100:109; Minnesota Timberwolves - Los Angeles Clippers 92:91; Dallas Mavericks - Sa- . cramento Kings 88:89; San Antonio Spurs -Houston	Rockets
100:87; Denver Nuggets
-	Phoenix Suns 81:102; Milvvaukee Bucks -New York Knicks 98:78; Seattle SuperSo-nics - Golden State VVarriors 108:89; New Jersey Nets - Chicago Bulls 92:100, Cleveland Cavaliers - Utah Jazz 106:101, Boston Celtics
-	Los Angeles Clippers 99:77, Vancouver Grizzlies - Portland Trailblazers 88:86.
Na Vzhodu v atlantski skupini vodi Miami s 17 zmagami in 8 porazi, v centralni skupini je trenutno najboljša Atlanta (19 zmag, 7 porazov), na zahodu pa je v srednjezahodni skupini najboljši Houston (14; 8), v pacifiški pa Seattle (21; 5), medtem ko je Miličev Phoenhc s 15 zmagami in 8 porazi na tretjem mestu te skupine.
Nemim mi Neoeum mi Neoeum mi umum m\ NBmm m
Peterka z izvrstnim drugim skokom do druge stopničke
ENGELBERG - Japonec Masahiko Harada je zmagal na drugi, nedeljski tekmi smučarjev skakalcev za svetovni pokal v Engelbergu (117, 5, 123, 5 metra, 236, 8 točke). Drugo mesto je osvojil Primož Peterka, ki je bil po prvi serji šele 12. (113, 5, 126, 5 metra, 232, 5 točke), tretji pa je bil Avstrijec Stefan Homgacher (115, 5, 123, 5 metra, 232, 5. Nemec Dieter Thoma je vodil po prvi seriji, drugi je bil Masahiko Harada, tretji pa Norvežan Roar Ljoekelsoey. Primož Peterka je bil šele 12, vendar je nato v finalu zelo dobro izkoristil dobre pogoje in je skočil 126, 5 metra. Vrstni red je ostal nespremenjen vse do nastopa Harade, ki je imel kljub krajšemu skoku (123, 5 metra) dovolj prednosti, da se je zavihtel na vrh, kjer je ostal tudi po nastopu Ljoekelsoeya (116 metrov) in Dietra Thome (120 metrov).
Nogometaši Brazilije osvojili konfederatijski pokal
RIAD - Nogometna reprezentanca Brazilije je zmagovalka konfedercijskega pokala v Riadu. V finalu je Brazilija s 6:0 (3:0) premagala Avstralijo. Vse zadetke za Brazilijo sta dosegla Ronaldo (v 15., 28. in 59 minuti) in Romario (38., 53., 75.(ll-m).
Avstrijski smučarji v izredni formi
ALTA BADIA - Avstrijec Christian Mayer je zmagovalec Četrtega letošnjega veleslaloma za svetovni pokal v Alta Badii. Mayer je za 43 stotink sekunde premagal vodilnega v veleslalomski razvrstitvi svetovnega pokala Švicarja Von Gruenigena, ki je bil edini, ki se je lahko kosal z odhCnimi Avstrijci. Ce ne bi bilo Švicarja, bi namreč slovenski severni sosedi zasedli kar prvih sedem mest. V ita-lijanskem taboru so bili zelo razočarani zaradi odstopa Alberta Tombe v drugem teku, potem ko je bil po prvi vožnji šesti s komaj 43 stotinkami zaostanka za vodilnim Mayerjem.
Med Slovenci je bil tokrat najboljši Mitja Kunc, ki je zasedel 23. mesto (+3,15), Jure Košir je bil 25. (+3, 52), Rene Mlekuž je v prvi vožnji odstopil, Jernej Koblar pa se ni uvrstil v finale, saj je na prvi progi dosegel 47. čas.
V nogometni A ligi Udinese premagal Inter
IZIDI 13. KOLA: Bari - Piacenza 0:0, Brescia - Roma 1:1, Fiorentina - Atalanta 5:0, Juventus - Empoli 5:2, Lazio - Vicenza 4:0, Milan - Bologna 0:0, Parma - Lecce 2:1, Sampdoria - Napoli 6:3, Udinese - hiter 1:0.
VRSTNI RED: Inter 30, Juventus 29, Udinese 26, Parma 25, Roma 23, Lazio 21, Fiorentina in Milan 20, Sampdoria 19, Vicenza 18, Brescia 14, Empoli 13, Bologna, Piacenza in Bari 12, Atalanta 11, Lecce 10, Napoli 5.
PRIHODNJE KOLO (4. januarja): Atalanta - Piacenza, Bologna - Brescia, Fiorentina - Sampdoria, Lecce - Empoli, Napoli - Milan, Parma - Lazio, Roma - Udinese, Vicenza - Bari, Inter - Juventus.
VB ligi Salemitana na čelu tik za njo Venezia
IZIDI 15. KOLA: Castelsangro - Venezia 1:3, Chievo - Ancona 0:1, Lucchese - Cagliari 1:2, Padova - F. Andria 0:0, Perugia - Foggia 2:2, Ravenna -Monza 1:1, Reggiana - Verona 0:1, Reggina - Pescara 0:0, Salemitana - Torino 2:1, Treviso - Genoa 2:1.
VRSTNI RED: Salemitana 33, Venezia 32, Cagliari 25, Verona 24, Perugia 23, Torino 22, Treviso 21, F. Andria, Rreggina in Chievo 20, Lucchese in Reggiana 19, Ancona 18, Pescara 17, Ravenna, Foggia in Monza 15, Castelsangro in Genoa 14, Padova 13.
VC2 ligi Triestina K.O.
Citadella - Triestina 1:0 (0:0)
Strelec: Žirafa v 61. minuti
TRIESTINA: Vinti, Beretti, Benetti, Modesti, Sgarbossa, Notari (od 74. Barabini), Goti (od 76.
Montoneri), Catelli, Riccardo, Trosce (od, 69. Canel-la), Zampagna.
OSTALI IZIDI 15. KOLA: Cremapergo - Albinese 1:1, Giorgione - Sandona 0:2, Leffe - Pro Patria 0:1, Mantova - Pro Vercelli 0:1, Novara - Ospitaletto 1:1, Pro Šesto - Varese 1:2, Solbiatese - Mestre 0:0, Vo-ghera - Biellese 1:1.
VRSTNI RED: Varese 32, Pro Patria in Biellese 28, Mantova 25, Triestina in Cittadella 23, Voghera, Pro Šesto in Albinese 18, Pro Vercelli in Cremapergo 17, Giorgione, Sandona in Leffe 16, Novara 15, Ospitaletto in Mestre 14, Solbiatese 11.
PRIHODNJE KOLO (2(. decembra): Triestina -Leffe.
V košarkarski Al ligi Kinder neporažen
IZIDI 13. KOLA: Teamsystem Bologna - Cim Reg-gio Emilia 102:78, Mash Verona - Scavolini Pesaro 82:79, Stefanel Milan - Pompea Rim 74:67, Varese -Benetton Treviso 78:73, Polti Cantu - Kinder Bologna 62:80, Fontanafredda Siena - Mabo Pistoia 91:86 (po podaljšku), Reggio Calabria - Pepsi Rimini 73:63.
VRSTNI RED: Kinder 26, Teamsystem 20, Mash in Benetton 18, Varese in Stefanel 16, Fontanafredda 14, Cfm, Mabo in Reggio Calabria 10, Polti 8, Pompea in Pepsi 6, Scavolini 4.
V A2 ligi tržaški Genertel izgubil v Livornu
Biniviaggi - Genertel 80:78 (68:68,31:27)
GENERTEL: Marič 26 (5:7 za 2 točki, 4:7 za 3 toCke), Laezza 5 (1:1,1:2), Vianini 16 (6:10), Esposi-to 2 (0:3, 0:3), Anzaloni 8 (2:5, 1:2), Guerra 15 (5:9, 1:2), Semprini 6 (2:3), Giacomi, Miccoli, Babich.
PM: Biniviaggi 13:18, Genertel 15:22; skoki: Bini 34, Genertel 25.
Dinamica Gorica - Casetti Imola 108:103 (94:94, 51:52)
DINAMICA: Fumagalli 5 (0:0, 1:5), Tonut 6 (0:1, 2:4), Cambridge 21 (6:9, 0:1), Riva 25 (3:4, 6:12), Grav 15 (3:5, 2:3), Johnson 3 (0:0,1:2), Mian 26 (8:8, 3:7), Pol Bodetto 7 (3:3), Macris, Bellina.
OSTALI IZIDI: Montana Forli - Caserta 94:64, Se-rapide Pozzuoli - Bancosardegna Sassari 82:76, Sicc Jesi - Baronia Neapelj 62:76, Snai Montecatini - Ci-rio Avellino 100:89, Faber Fabriano prost.
VRSTNI RED: Biniviaggi 22, Genertel 20, Casetti in Dinamica 18, Snai in Montana 14, Baronia in Bancosardegna 12, Cirio 10, Faber in Sicc 8, Serapi-de 6, Caserta 4.
PRIHODNJE KOLO (4. januarja): Baronia - Dinamica, Genertel - Sicc.
Totocalcio
PRAVILNA NAPOVED: XXI11X111 22X1; DOBITKI: 13 (546 dobitnikov) 18.941.000 lir; 12 (13.614 dobitnikov) 757.600 lir
Totogol
PRAVILNA NAPOVED: 3-9-11-12-13-14-15-24; DOBITKI: 8 (20 dobitnikov) 284.992.000 lir; 7 (3960 dobitnikov) 1.076.000 lir; 6 (163.870 dobitnikov) 25.700 lir.
Totip
PRAVILNA NAPOVED: XI X2 XI 12 XI X2; DODATNA DIRKA: 1-9; DOBITKI: 14 (ni dobitnikov, prenos v naslednje kolo 955.319.017 lir); 12 (42 dobitnikov) 7.911.000 lir; 11 (1169 dobitnikov)
284.000	lir; 10 (6630 dobitnikov) 50.000 lir.
V slovenski košaikarski ligi brez sprememb
IZIDI 15. KOLA: Maribor Branik - Krško 79:57, Helios Domžale - Kovinotehna Savinjska Polzela 79:77, Pivovarna Laško - Krka Novo mesto 91:81, Union Olimpija Ljubljana - Slovan Ljubljana 84:47, Kraški zidar Sežana - Idrija 81:64, Postojna - ZM Maribor Ovni 75:69.
VRSTNI RED: Union Olimpija in Pivovarna Laško 26, Kovinotehna Savinjska 20, Helios, Postojna in Slovan 16, Krka 14, Maribor Ovni in Maribor Branik 12, Idrija in Kraški zidar 10, Krško 2.
LJUBLJANA / FESTIVAL OTROŠKIH PREDSTAV POKLICNIH GLEDALIŠČ
SSG s Palčkom prejelo dve nagradi
Barbara Cerar (ženska vloga) in Marko Sosič (režija)
Na letošnjem Festivalu otroških predstav poklicnih gledališč in gledaliških skupin, ki ga tradicionalno prirejajo v Ljubljani, je Slovensko stalno gledališče iz Trsta prejelo kar dve nagradi. Na peti izvedbi festivala, ki je bila v Ljubljani od 8. do 20. decembra je SSG sodelovalo s predstavo Palček (foto KROMA) Jakoba in VVilhehna Grimma v gledališki priredbi Miroslava Košute, ki je za predstavo napisal tudi pesmi in v režiji Marka Sosiča. V njej nastopa Barbara Cerar, ki ji je žirija podelila zlato paličico za najboljšo žensko vlogo, medtem ko so za režijo nagradili Marka Sosiča.
Žirijo petega festivala otroških predstav v »poklicni« izvedbi so sestavljali igralka Iva Zupančičeva, koreograf Ivo Kosi in režiser Aleš Jan. Barbari Cerar so za vlogo Palčka, ki »je pravi človeški palec ali lutka« podelili nagrado z nasl-dnjo utemeljitvijo: »Barbara Cerar je v večplastni vlogi Palčka izjemno igralsko pestrost in spretnost. S svojimi preskoki med posameznimi deli predstave, z odličnim prehajanjem iz iluzije v deziluzijo in s celostnim gledališkim izrazom je ustvarila po-
dobe malega nemočnega navihanca na najvišjem nivoju. Žirija pri svoji oceni ne more preskočiti njenega odličnega petja, knjižnega jezika, uspešnega stika z
otroki in odličnega obvladovanja lutkovne animacije.« Glede režije pa so tako presodili: »Marko Sosič je v uprizoritev vnesel izjemno inovativnost pri večpo-
menski uporabi oseb in scenskih elementov ter glasbe. Ustvaril je dinamično, a ne kričavo predstavo spreminjajočih se, a vedno usklajenih ritmov. Z dodatnimi elementi gledališča (lutka, zbor) pa jepripravil vsesplošno odrsko slušno in vidno ugodje.«
V predstavi, ki jo bo SSG v naslednjem letu letu še veliko igralo, ob Barbari Cerar nastopajo Gregor Geč, Franko Korošec, Aleš Kolar in Vojko Belšak, sceno je pripravil Marjan kravo s, kostume Marija Vidau, glasbo Aleksander Vodopivec, lutko malega Palčka pa je izdelala Gi-uliana Gerdol.
VIDEM / PRODUKCIJA CSS
Vsi odtenki zveze med Kleopatro in Antoni jem
Gledališko sezono videmskega centra Centro servizi e spettacoli, ki je bistveno usmerjena k alternativnim in inovativnim predstavam, spremlja enako naravnana produkcijska dejavnost. Med letošnje projekte spada predstava »Tutto p er amore« (Vse iz ljubezni), ki je posvečena intimni plati razmerja med Antonijem in Kleopatro. Delo sta v celoti uresničila Fabiano Fantini in Rita Maffei (na sliki); z njim nadaljujeta pot, ki sta jo začela leta 1994 s predstavo o Orfeju in Evridiki, medtem ko sta lani uresničila svoj doslej nauspe-šnejši načrt, predstavo »Tracce di un sacrificio« (Sledi žrtvovanja) po starogrškem mitu o Alkestis.
Predstavo o Antoniju in Kleopatri sta Fabiano Fantini in Rita Maffei zgradila na podlagi del številnih avtorjev, zlasti Plutarha in Shakespeareja ter J. Drydena, angleškega avtorja iz 17. stoletja, po katerem sta povzela tudi naslov. V delu sta zlasti poudarila notranji konflik med ljubimcema, ki ga tudi

vizualno prikazujeta z dveh vidikov, lahko bi rekli z ženske in z moške plati. Gledalci sedijo na dveh straneh zidu, ki je postavljen na proscenijo, tako da loči dvorano na dvoje. Dogajanje se odvija v notranjosti zidu in se razodeva občinstvu skozi line različnih mer in na različni višini, ki jih nastopajoča odpirata in zapirata.
Prav zid je najbolj posrečena in vizualno najbolj učinkovita prvina predstave, ki sloni na izredno zanimivi zamisli, vendar ji je v uresničitvi nekako zmanjkalo energije. Morda bi se bila morala avtorja, ki v predstavi tudi nastopata, vsaj za režijo obrniti po tujo pomoč, saj bi s kritičnim zunanjem pogledom tretje osebe skoraj gotovo odpravila marsikateri element, ki predstavo šibi, denimo, vključitev neumestnega petega tanga v sicer dobro izbrano glasbeno kuliso ali pa neprimerne kostume, ki poleg tega delajo krivico njunim postavam. Nasprotno je scena, kot rečeno, izredno sugestivna, (bov)
DOBERDOB / ZADRUŽNA KREDITNA BANKA
PALMANOVA / RAZSTAVA
Odkupili osem Spacalovih del
Zadružna kreditna banka v Doberdobu je pred kratkim odkupila od nekega zasebnega zbiratelja v Tržiču osem slik Lojzeta Spacala. Slike bodo z nekaterimi drugimi umetninami odslej del stalne likovne zbirke, ki bo bogatila sedež doberdobskega bančnega zavoda.
Zbirko so predstavili članom na predprazničnem srečanju v petek, ki se ga je udeležil tudi sam Lojze Spacal (f. Bumbaca). Navzoči so bili še župan Mario Lavrenčič, upravitelji in člani doberdobske ter predstavniki drugih slovenskih bank. Vsem je predsednica upravnega odbora Severina Peric izrekla prisrčno voščilo ob praznikih, ravnatelj banke Maks Gergolet pa je dejal, da je investicija pomembna, saj bo ob vrnitvi v slovensko okolje omogočila ovrednotenje teh del iz dragocenega umetnikovega opusa. Besedo je nato imel likovni kritik Joško Vetrih, ki je med drugim povedal:
»Nedavna nabava večjega števila Spacalovih del v mešani tehniki s strani Zadružne kreditne banke iz Doberdoba nedvomno predstavlja pomemben kulturni dogodek v vasi. Bančni zavodi danes na-
mreč zelo pogostoma opravljajo vlogo modemih mecenov, ne samo z neposrednim nakupom likovnih del, temveč tudi s finančnim podpiranjem obnovitvenih in restavratorskih posegov.
Banka je skupaj nabavila osem del: poslikano ksilo-grafsko matrico, platno v mešani tehniki ter šest panojev v kolažu in mešani tehniki. Omenjena likovna dela se pri dražijo onim, ki so že dalj časa v lasti doberdobskega bančnega zavoda in so izpostavljena v pritličju. Poleg nekaterih manjših grafik, naj omenim
predvsem elegantno stensko preprogo, ki so jo po načrtu avtorja stkali v Zagrebu in živobarven mozaik, ki so ga na osnovi umetnikove risbe s pomočjo prodnega kamenja iz rek Meduna in Tilment izdelali v znani šoli za mozaik v Spilimbergu. V teh dveh delih, kot tudi v delih, ki si jih je pred kratkim pridobila banka, je Spacal zaupal svoje umetniško sporočilo, strnjeno v čiste izrazne oblike, motivom, ki izhajajo iz njegovega dolgega sožitja s kraško naravo. Dojema jo predvsem v njenih naravnih in ljudskih zna-
čilnostih, kot jo je skozi stoletja oblikoval človek s svojim neutrudnim delom. Spacal je preoblikoval sestavne elemente kraškega pejsaža v črte, znake in oblike z razgibanimi in mehkimi robovi.
Ker ni mogoče podrobno opisati vseh del, se bom zaustavil pri oceni in razčlembi vsaj enega od le-teh. Gre za ksilografsko matrico iz leta 1946, ki nosi ime Razvaline Krasa in je tu začasno izpostavljena na panoju. Spacal jo je spremenil v poslikano skulpturo. S pozorno in prefinjeno rabo barv umetnik pripomore k temu, da se nekoliko razblini grozljivo ozračje, ki je opredeljevalo Crno-belo ksilografijo, kar pa vsekakor ni načelo učinkovitosti raznovrstnih simboličnih pomenov vraščenih v likovno stvaritev. Golim in ožganim vejam drevesa, ki se dviga v ozadju razvalin porušene kra-ške vasice, umetnik v poudarek izpostavi v sredini štiri križe, nedvomno simbole smrti, ter polomljeno ograjo v ospredju. Obup, ki vedno spremlja strahote vojne, je poudarjen s prisotnostjo zavrženega kolesa na kamnitem tlaku ceste. Toda sredi te žalostne predstave nastopi petelin,
simbol življenja, ki se nadaljuje kljub vojnemu opustošenju. S svojim ponosnim petjem je v popolnem sozvočju z verskim napisom na obodu belega kraškega kamnitega portala, ki s svojim sporočilom vere in upanja razsvetljuje osrednji del likovne kompozicije.
Z veliko odprtostjo in razumevanjem do vseh pogledov človeškega in naravnega okolja, v katerem teče vsakdanje življenje kra-ških ljudi, je Spacal odločilno obogatil našo duhovno badicijo. V svoja dela je umetnik vložil človekovo dolgotrajno domačnost do narave in do svoje zgodovinske in kulturne dediščine: tako v valovitost skope kraške zemlje, v skromen vinograd, v kamnolom odprt soncu in vetru, v trpko stezo med skalami in grmovjem ruja, v kamnito hišo, v leseno, od slabega vremena razjedeno ograjo, v zbrinco, jasno izstopajočo na belini zidu, v kamniti porton zaznamovan z religijoznimi simboli. Elementi kraškega pejsaža so prosti banalnih, minljivih značilnosti, spremenjeni so v zgovorne simbole resničnosti, postali so primarni temelji njegovih kompozicij.«
Trdnjave v naših krajih za časa Napoleona
V Furlaniji se že izteka Napoleonovo leto: prireditev je bilo v tem letu veliko, razstave so še vedno odprte, predvsem najobšir-nejfcše, ki so jih pripravili v vili Manin v Passarianu in v občinskih muzejih v Vidmu bodo odprte še vse do srede januarja. Zadnjo razstavo iz napoleonovega niza so odprli v torek, 16. decembra v mestnem muzeju v Palmanovi, kjer bo odprta do konca februarja, in sicer vsak dan popoldne od 16. do 19. ure.
To je specializirana razstava, ki jo je uredil Paolo Foramitti, tudi drugače znan, ker že več let raziskuje francosko prisotnost v Napoleonih časih v teh krajih in je napisal precej knjig. Razstava je posvečena trdnjavam in utrdbam v Furlaniji, ki so tam bile že od prej, Francozi pa so jih še dodatno utrdib. Palmanova je bilo mesto-tr-dnjava in je brez dvoma najbolj pripravno, da so prav tam priredili takšno razstavo. Trdnjave so bile na nekdanjih ozemljih beneške republike, najpome-bnejši med njimi sta bili Palmanova in Osoppo, kot tudi v krajih, ki so prej pripadah avstrijski državi, med temi gre omeniti Gradišče ob Soči ter trdnjavi
na Klušah pri Bovcu in pri Naborjetu v Kanalski dolbli.
Na razstavi so prikazane tudi te utrdbe, in sicer vsaka na posebnem panoju. Znano je, da so v prvi fazi, se pravi za časa republike, Francozi zagrozib, da bodo s Krasa bombardirali Gradišče, če se avstrijski vojaki v njem ne vdajo. Sam Napoleon je bil s svojimi topničarji na Krasu nekje med Vrhom in Mar-tinščino. V drugi, že v dobi cesarstva, so Francozi na Krasu, vedno nad Gradiščem, hoteli zgraditi desetino manjših varovalnih utrdb. Izdelali so načrt, ki je ohranjen v pariških arhivih (vidimo ga na sedanji razstavi), vendar vse je ostalo le pri načrtu.
Ob njihovem prvem prihodu v naše kraje so Francozi leta 1797 šli po Soški dolini in napadh trdnjavo Kluše pri Bovcu, ki se je kmalu vdala, pa čeprav nekateri pravijo, da je kri tekla v potokih. V naslednji, cesarski dobi, pa je prišlo do bitke pred podobno trdnjavo pri Naborjetu v Kan&lski dolini. Poleg načrtov obeh trdnjav je na razstavi na ogled tudi slika Francoza A. Adanyja o bitki v tem kraju.
Marko VValtritsch
NOVICE
Seja pokrajinskega sveta
Goriški pokrajinski svet se je včeraj sestal na po vsej verjetnosti predzadnji seji v tem letu. Na dnevnem redu sta bili dve pomembni vprašanji: preoblikovanje pokrajinskega avtobusnega podjetja APT v delniško družbo in odobritev proračuna za leto 1998, večletnega načrta 1998-2000 in odobritev programskega poročila. Preoblikovanje statusa podjetja APT je zaposlilo svetovalce dobršen del včerajšnje seje, saj gre za zelo zapleteno vprašanje, pri čemer je pravna oblika podjetja le zadnji člen. S proračunom naj bi se pokrajinski svet podrobneje ukvrajal na današnji seji, ki se bo pričela ob 9. uri.
Koncert božičnih pesmi
V goriški stolnici bo drevi ob 20.30 četrti koncert iz niza koncertov božičnih pesmi, ki jih prireja občina. Nastopili bodo: "Monte Sabotino”, otroški pevski zbor od sv. Ignacija, zbor "C.A.Seghizzi”, zbor sv. Ignacija, "Mirko Filej”, "Standrež”, zbor go-riških madrigalistov, ”Ars mušica”, ”Coral di Luci-nis”. Zadnji, peti koncert, bo na sporedu v soboto, 27. decembra v cerkviu v Podturnu. Nastopil bo kvintet trobil.
V	Tržiču skupina iz Chicaga
V	okviru glasbene abonmajske sezone v Tržiču bo danes ob 20.30 v občinskem gledališču v Tržiču koncert glasbene in vokalne skupine »The Sue Conway Victory Singers« iz Chicaga. Izvajah bodo pester spored črnskih in drugih božičnih pesmi.
Denar hranijo na kvesturi
Med nedeljsko tekmo v košarki med Dinamica Go-rizia in Casetti knola, je eden izmed gledalcev izgubil sveženj bankovcev v znesku 223.000 lir, skupaj s posebno sponko. Denar hranijo na goriški kvesturi, soba št. 8, kjer ga lastnik lahko dvigne med 9. in 12. uro.	ji;::-
SdhliS-
Žensko in moško intimno perilo • drobnarije
Lovable • Fila • Triumph Ghiro • Cagi • Caize Levante
GORICA, UL. IX AGOSTO, 2
(/b,šč/ u e^e/e
ŠTANDREŽ / RAJONSKI SVET IN OS
Kulturno srečanje ob zaključku Praznika mini
Med številnimi predprazničnimi pobudami ima Praznik miru in prijateljstva, ki ga že vrsto let prireja rajonski svet v sodelovanju z OS Frana Erjavca ter kulturnimi in športnimi društvi v Standrežu, župnijo ter trgovci in gospodarstveniki še poseben pomen. Spodbujal naj bi prijateljstvo in sodelovanje med pripadniki različnih skupnosti, povezoval mlajšo generacijo s starejšimi občani, da bi se v teh zimskih dneh čutili manj osamljeni, in spodbujal tudi čut solidarnosti z nabirko v korist ustanove UNICEF.
Praznik miru in prijateljstva
se je odvijal ob koncu tedna, vrhunec pa dosegel v nedeljo popoldne, ko so v cerkvi nastopili otroci vrtca, učenci OS Fr. Erjavec, OS z italijanskim učnim jezikom G. Ferretti in spored dopolnili pevci KD O. Župančič in PD Standrež in zaključili s skupno pesmijo. Ob koncu je bila pred cerkvijo izmenjava voščil in družabnost. Ob tem velja posebej poudariti pobudo, ki so jo kljub izredno slabemu vremenu otroci izvedli v soboto dopoldne, ko so na domovih obiskali starejše občane, jim poklonili cvetje, priložnostna darila in izrekli topla voščila.
DOBERDOB / PREDPRAZNIČNI KONCERT
Prisrčno voščilo ob pesmi in glasbi
Nastopili so zbori Hrast Jezero (mešani in dekliški) in pihalni orkester Kras
Nastop moškega pevskega zbora Jezero (foto Bumbaca)
V soboto zvečer je bil v Dober- mešani Jezero pod vodstvom Ma-dobu tradicionalni božični in no- rija Pavlice, mešani Hrast pod tak-voletni koncert v režiji pihalnega tirko Hilarija Lavrenčiča in dek-orkestra Kras in v sodelovanju z liski Jezero, ki ga je vodil Dario društvoma Hrast in Jezero, ki Bertinazzi. V drugem delu je na-vsako leto privabi množico po- - stopila godba Hrast, tokrat prvič slušalcev. Tako je bilo tudi tokrat, pod vodstvom domačina Igorja Peko je bila župnijska dvorana prete- rica, ki je ob koračnicah in drugih sna za vse občinstvo. Pozdravil je skladbah iz repertoarja ponudila župan Mario Lavrenčič, ki je vsem tudi priredbe pesmi F. Sinatre, občanom zaželel vesele praznike Beatlesov in nekaj jazz skladb, in uspešno novo leto. Pozdravu in Fotograf Leban iz Ronk je na voščilu sta se pridružila tudi pred- večeru podaril fotografijo godbe sednik krajevne skupnosti Prvači- Kras izpred 25 let, omeniti pa gre na in predsednica Zadružne kre- tudi dobrodelno akcijo dijakov šo-ditne banke Severina Peric.	le Trinko, ki so prodajah svoja roč-
Kultumi spored so v prvem de- na dela za pomoč vrstnikom iz lu oblikovali trije pevski zbori, Nocere Umbre.
.»»...a RIAVEZ 2=0
GORICA, Ul. Crispi 15, Ul. Mazzini 1, - Tel. 0481/535471-531937
BREZPLAČNO PARKIRANJE (s prevzemom listka v trgovini)
GORICA / POPESTRITEV NAKUPOVALNE NEDELJE
Najdaljši “štrukelj” na svetu
Požrešneži so ga takoj razkosali - Na gradu praznik goriške gubance
Kabaretisti, metalci ognja, akrobati in vedeže-valke so popestrili nedeljski nakupovalni popoldan v Gorici. Predvsem pa sta glavni zvezdi dneva bili dve slaščici: goriška guban-ca in jabolčni zavitek, ki naj bi ostal vpisan v Guin-nesu rekordov kot najdaljši na svetu. Pripravili so ga v pekami Del Neri na pobudo združenja trgovcev. Meril je nič manj kot 300 metrov, sestavljen pa je bil iz približno enometrskih delov, ki so se dotikali drug drugega. Postavili so ga na dolgo omizje, ki se je vilo po vsem Raštelu do odra sredi Travnika. Cim je bil rekord uradno zapečaten, so trume lačnih navalile na “strudel” in ga na mah razkosale. Pri tem organizacija ni bila na višku, saj je manjkalo tako nožev kot nekaj več reda. Zato so na svoj račun prišli požrešneži in cele dame v razkošnih kožuhih so nič kaj gosposko odkorakale s polmetrskim “stmdlom” pod pazduho. Nekoliko bolj olikano je bilo obnašanje na gradu, kjer so ob razstavi gotskih skulptur priredili praznik goriške gubance, na katerem je poznavalka Lella Au Fiore vneto zagovarjala značilnost te goriške slaščice.
Na slikah (foto Bumbaca) gubanca na gradu in “štrukelj” v Raštelu

DOBERDOB / NA SEJI OBČINSKEGA SVETA
Dokončno odobren nov regulacijski načrt
V njem je zaslediti veliko skrb za varovanje okolja
Doberdobski občinski svet je dokončno odobril regulacijski načrt. Na zadnji seji so vzeli v pretres pripombe Dežele (skupno 19) in prizive občanov (42) pretežno glede zazidljivosti zemljišč. Za obravnavo prizivov občanov so predhodno sprejeli splošne smemice-kriterije, na osnovi katerih so nato obravnavali posamezne ugovore. Pogoj za zidanje je v prvi vrsti doslednost z regulacijskim načrtom in bližina s conami, ki so že zazidljive, poleg tega vsak posameznik lahko dobi dovoljenje le za eno gradnjo. Na podlagi teh premis je občinski svet ugodil prošnjam, ki niso bile v nasprotju s temeljnimi smernicami.
Med pripombami z Dežele je občinski svet od-
ločno odbil cono za razne tehnološke in telekomunikacijske strukture. Gradnja takih objektov bo strogo omejena, ker je občinsko ozemlje že preveč posejano z raznimi daljnovodi, plinovodi itd. Zato bodo vsako novo prošnjo vzeli v pretres z najveCjo strogostjo in bodo zahtevali jamstva za ohranitev okolja.
Stroga merila glede krajinskega varstva so upoštevali tudi za kamnolom pri Devetakih. SvojCas Črtano cono D4 so na prošnjo podjetja, ki upravlja kamnolom, spet uvedli, toda le za dobo 8 let in s pogojem, da bo kopanje kamna usmerjeno v sanacijo okolja. Poleg tega so omejili na minimum zemljišča, ki so vinkulira-na za javne storitve, in iz-
razili mnenja glede podrobnejših problemov (ukinitev starega pokopališča in dovoljenje zazidalnih površin v bližini, problematika odlagališč itd.).
Regulacijski naCrt so odobrili z veliko večino ob vzdržanju dveh svetovalcev, enega iz večine in edinega navzočega svetovalca opozicije. Ob robu seje lahko ugotovimo tudi odsotnost občinstva, za katero bi pričakovali, da bo z zanimanjem sledilo pomembni razpravi.
Občinski svet je na Četrtkovi seji sprejel še začasno finančno poslovanje za leto 1998 za dva meseca in odobril osnutke konvencij za Socialno skrbstvo občin spodnjega Posočja, za upravljanje doma za ostarele v Ronkah, za center v Skocijanu ob Soči in druge
storitve na teritoriju ter pogodbo z občino Zagraj za uporabo kosilnice. Odobrili so tudi Pravilnik o računovodstvu in nove parametre obdavčevanja na podlagi DZ št. 439/97.
V zaključku seje je svetovalec Podveršic pojasnil svoje stališče glede pobratenja z občino Bled, ker je menil, da je o njegovem posegu tisk nepravilno poročal. Njegovo vzcjržanje pri glasovanju ne pomeni nasprotovanje pobratenju. Pomisleke je imel, ker na informativni sestanek, ki ga je sklicala občinska uprava, ni bil povabljen tudi doberdobski župnik. Nadalje, je menil, kakor izhaja tudi iz zapisnika, ni mogoče vzpostaviti pobratenje izključno na podlagi zgodovinskih dogodkov izpred petdesetih let.
KC BRATUŽ / PRIREDITVE
Otroške pesmi na CD
Izvaja jih zbor Veseljaki z gojenci SCGV Komel
GORICA / NOVOSTI ZA PROMET
Kmalu novi avtobusni zvezi in avtomati za parkirnine
Po nekaj manj kot trimesečnem “eksperimentiranju” z dokaj neprikladnim sistemom kartonCov “na izpraskanje” so se na občini odločili, da bodo spremenili sistem za plačevanje parkirnin v centru Gorice. Odbornica za mestno policijo Gianna Paolini je vCeraj napovedala, da bodo sredi januarja namestili v Ul. Roma prve tri avtomate, kjer bo mogoče ob vsaki uri in brez večje zadrege dobiti odrezke za parkiranje. Upati je tudi, da pri namestitvi aparatov in navodil za njihovo uporabo ne bodo načrtno pozabljali na slovenščino, tako kot so doslej. Uvajanje avtomatov bo postopno, zato bo treba s sedanjim sistemom najbrž potrpeti še nekaj mesecev.
Odbornica Paolini napoveduje tudi nekaj novosti na avtobusnih progah. Končno naj bi uvedli redno avtobusno zvezo med parkiriščem pri Rdeči hiši in mestnim središčem, z majhno spremembo na progi št. 1 pa naj bi s centrom povezali tudi parkirišče pri sejmišču v Ul. della Barca. Zelja je, da bi se avtomobilisti posluževali teh parkirišč in se v mesto peljali z avtobusom.
SOVODNJE / NASTOP KOTALKARJEV
Praznična revija društva Vipava
Nastopilo je nad štirideset kotalkarjev Priznanje najboljšim tekmovalcem
Člani SKD Vipava so ob letošnjih božičnih in novoletnih praznikih poskrbeli za lepo predstavo pri kateri so bili soudeleženi domala vsi elani društva. Pri postavitvi so sodelovali pravzaprav vsi, od kotalkarjev, do trenerjev in do tistih, ki so skrbeli za tehnično plat.
Obilico dela pa so imeli tudi po družinah s pripravo kostumov, kar niso mačje solze. MaCje v pravem pomenu besede, saj so bile muce protagonisti glasbene zgodbe, prirejene po znanem ameriškem musicalu “Cats” A. We-bra.
Na reviji v soboto in nedeljo v občinski telovadnici v Sovodnjah, je nastopilo nad štirideset kotalkarjev različnih starosti, od najmlajših do takih, ki vztrajno vadijo že nekaj let in ki so, tudi na tekmovalnem področju, dosegli zavidljiva mesta in društvu priborili odlično prvo mesto na pokrajinski ravni. Program se je odvijal v treh delih. Osrednja točka je bila koreografija prireje-
V teh predprazničnih dneh se v Kulturnem centru Lojzeta Bratuža vrstijo številne prireditve. V soboto zvečer je bil množično obiskan koncertni večer glasbene šole Roland (na sliki - foto Bombača), v nedeljo pa prijetna prireditev V pričakovanju božica. Na njej se je predstavilo veC skupin otrok iz nekaterih otroških vrtcev, gojenci glasbenega centra Emil Komel in ucenci, ki v centru obiskujejo tečaj do-mi-sol.
Kar precejšnje pa je pričakovanje za današnjo predstavitev zgoščenke (CD) Veseljaki, ki jo je izdal Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel ob podpori ZSKP, Združenja cerkvenih pevskih zborov, društva Hrast iz Doberdoba in Kmečke banke. Mali elani otroškega pevskega zbora Veseljaki iz Doberdoba, ki jih vodi Lucija Lavrenčič Ter-pin, so ob spremljavi Orff instrumentov gojencev centra Komel posneli 27 pesmi, večinoma narodnih oz. del slovenskih skladateljev.
Na današnji predstavitvi ob 17.30 v komorni dvorani KC L. Bratuž bo priložnost, da jim prisluhnemu tudi v živo.
KRONIKA / ČRN KONEC TEDNA NA CESTAH NA GORIŠKEM
Pri Ločniku umri avtomobilist iz Podgore
Na Majnicah hudo ranjena 21-letna Goričanka - Vrsta nesreč na Tržiškem
Prometna nesreča s smrtnim izidom se je v nedeljo zjutraj, nekaj pred 6. uro, zgodila na državni cesti št. 56 Gorica-Videm na odseku med LoCnikom in Mošem. Življenje je izgubil 26-letni Igor Kocjančič iz Podgore, ulica Attems 57. Z avtomobilom je silovito trčil v železobetonski drog ob cesti in pri tem za-dobil tako hude poškodbe, da je umrl na kraju nesreče. Nesreča se je zgodila v bližini znane trgovine z gradbenim materialom in opremo za inštalaterje Me-deot, približno dva kilometra od doma. Kocjančič je bil zaposlen v neki tovarni v Buttriu. ZapušCa mamo Slavko, ki je vdova.
Pred osmimi leti je zaradi bolezni umrl tudi Igorjev starejši brat.
Sicer pa je bil konec tedna na Goriškem v znamenju številnih prometnih nesreč. Nekaj po tretji uri zjutraj je bila na Majnicah težko ranjena 21-letna Francesca Verone iz Gorice, ulica Friuli 17. Zaradi
težkih poškodb so jo prepeljali na zdravljenje v bolnišnicoi v Vidmu. Z avtom je trčila v železno ograjo ter po kakih petindvajsetih metrih trčila v drugo vozilo, ki ga je upravljal Gregor Brisco iz Standreža.
Dve prometni nesreči sta se pripetili tudi na
pokrajinski cesti Gradež -Tržič, ranjene so bili tri osebe. Do trčenja med tremi avtomobili pa je prišlo tudi na državni cesti št. 14, blizu mosta na SoCi. Ranjeni sta bili dve osebi.
Na sliki (foto Bumbaca) razbitine avtomobila, v katerem je izgubil življenje Igor KocjantiC
na po znanem musicalu (zahtevno delo sta opravila Tanja Peteani in Walter Papais). V uvodnem delu je predsednik društva izročil priznanja kotalkarjem, ki so se v sezoni najbolj izkazali. Srečanje z domačim občinstvom, ki je tudi tokrat v polnem številu in toplimi aplavzi nagradilo sodelujoče ter trud in prizadevanje organizatorjev, se je sklenilo še z božično pravljico in izmenjavo voščil. Med osrednjo in "božično” točko, sta nastopila še plesalca kluba Diamante iz Fogliana. Napovedovala je Andreina Tomšič. Povedati velja še, da je vzporedno z revijo SKD Vipava potekala tudi solidarnostna pobuda dijakov nižje srednje šole Ivan Trinko.
Na slikah (foto Bumbaca) prizora s sobotne predstave
ZAPOSLITEV
Mesto sluge na sodišču
Iz goriškega urada za zaposlovanje sporočajo, da bodo v ponedeljek, 29. decembra, med 9. in 11. uro opravili selekcijo za zaposlitev sla pri prizivnem sodišču v Trstu. Ponudba je zanimiva, saj gre za delovno mesto za nedoločen Cas. Zahteva se potrdilo o opravljeni obvezni šoli, izpolnjevanje pogojev za zaposlitev pri javni upravi (eden od osnovnih pogojev je italijansko državljanstvo) in potrdilo o neoporečnem moralnem vedenju. Interesenti morajo biti vpisani v seznam brezposelnih.
SCGV EMIL KOMEL
in KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ
vabita na predstavitev zgoščenke
VESELJAKI
Poje otroški zbor Veseljaki iz Doberdoba ob spremljavi učencev SCGV Emil Komel. Vodi Lucija Lavrenčič.
Kdmoma dvorana Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici,
DANES, 23 DECEMBRA, OB 17.30
KINO
GORICA
VITTORIA 1 15.00-16.40-18.30-20.15-22.00 »Hercules«. Walt Disney.
VITTORIA 3 15.30-17.45-20.00-22.15 »007: il domani non muore mai«.
CORSO 17.30-19.45-22.00 »La vita e bella«.
J	PRIREDITVE
KSD KREMENJAK vabi nocoj ob 20. uri na božičnico v cerkvi v Jamljah. Sodelujejo moški zbor Skala, Fantje izpod Grmade, cerkveni zbor iz Jamelj in otroci z recitacijami.
H3	obvestIla
OBČINA SOVODNJE obvešča, da bodo 24. in 31. decembra občinski uradi v popoldanskih urah zaprti.
ZSSDI obvešCa, da bo go-riški urad zaprt zaradi dopusta od danes do vključno 6. januarja.
SPDG-SMUČARSKI ODSEK sporoča, da bo sedež danes od 18. do 20. ure izjemoma odprt za sprejemanje prijav za tečaj smučanja v Podkloštru. Tel. 33029.
L] LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
DUDINE, Trg S. France-sco 4, tel. 530124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
OBČINSKA 1, Ul. Teren-ziana 26, tel. 482787.
POGREBI
Danes: 10.30, Lucia Kokelj iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče; 12.15, Guido Colugnati iz bolnišnice Janeza od Boga v Romans.
moška o oblacila
ul. Carducci 24 tel. 537561
Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami.
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
NOVICE
Generali: potrdili pogodbo z Allianz in AGF
MILAN - Upravni svet zavarovalne družbe Generali je na svoji včerajšnji seji potrdil dogovor z družbama Allianz in AGF, ki so ga parafirali prejšnji teden. Generali bo tako postala tretja zavarovalna družba v Nemčiji in se bo moCno okrepila tudi v Franciji. 10. januarja bo v Trstu skupščina delničarjev, na kateri bodo pooblastili upravni svet, da izda nove delnice in poveCa družbeni kapital za 4.000 milijard lir.
Italija prvi zunanjetrgovinski partner Hrvaške
RIM - V prvih desetih mesecih letošnjega leta se je italijanski izvoz v Hrvaško poveCal za 25 odstotkov v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta. Dosegel je skupno 2.500 milijard lir, medtem ko je Italija iz Hrvaške uvozila blago za 1.000 milijard lir. S tem je Italija v letzopšnjem letu prvi zunanjetrgovinski partner za Hrvaško in je prehitela Nemčijo. V letu 1996 je izmenjava med državama znašala skupno 4.200 milijard lir.
________GIBANJE CEN / OBJAVILI PODATKE 11 VZORČNIH MEST_
Tudi decembra se bo stopnja inflacije v Italiji nekoliko znižala
Znašala naj bi h 5 odstotksa, 0, 1 odstotka manj kot novembra
RIM - Stopnja inflacije v Italiji bo predvidoma tudi decembra nazadovala. Tako je vsaj mogoče sklepati na osnovi trendov, ki so jih zabeležili v 11 vzorčnih mestih po državi. Kaže, da bo stopnja inflacije padla na 1, 5 ostotka, medtem ko je novembra znašala 1, 6 odstotka. Če bo ta podatek potrjen, bo srednja letna stopnja in-
flacije v Italiji v letu 1997 znašala 1, 8 odstotka, kar je brez dvoma izreden rezultat.
Nadaljnje znižanje rasti cen je presenetila izvedence. Večina je napovedovala, da bo stopnja inflacije decembra ista kot mesec poprej ali celo nekoliko višja. Po podatkih, ki so jih statistični uradi 11 vzorčnih mest objavili vCeraj- med
BTP
BUONI DEL TESORO POLffiNNALI Z DESETLETNO ZAPADLOSTJO
■	Desetletne obveznice BTP se koristijo s 1. novembrom 1997 in zapadejo 1. novembra 2007.
■	Desetletne obveznice nudijo letno 6% bruto obresti. Obresti so izplačljive dvakrat letno: 1. maja in 1. novembra za desetletne za vsako leto trajanja posojila.
■	Dohodki vrednostnih papirjev, za fizične osebe in druge enakovredne subjekte na osnovi zak. odloka 239/96, so podvrženi davčnemu odtegljaju v višini 12,50%.
■	Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem brez osnovne cene. Cena, ki bo iznešena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju.
■	Privatni varčevalci lahko rezervirajo obveznice pri okencih Banca dTtalia, pri bančnih zavodih in drugih pooblaščenih operaterjih do 13.30 dne 29. decembra.
■	Desetletne obveznice BTP se koristijo s 1. novembrom 1997; ob vplačilu (2. januarja 1998) bo treba plačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do tedaj dozorele obresti. Ob koncu semestra imetnik obveznice bo vsekakor vnovčil cel kupon, neto po odbitku davčnega odtegljaja za fizične osebe in druge enakovredne subjekte na osnovi zak. odloka 239/96.
■	Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija na osnovi Min. odloka z dne 9.7.1992 (Določila za prozornost v operacijah za plasiranje državnih vrednotnic).
■	Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir.
■	BTP se uradno kotirajo.
■	Podrobnejše informacije nudi vaša banka.
drugim nekoliko prej kot ponavadi zaradi božičnih praznikov - pa je rast cen v treh vzorčnih mestih padla, in sicer v Genovi, Firencah in Peragi, ostala enaka v štirih vzorčnih mestih, in sicer v Milanu, Turinu, Neaplju in Bologni, rahlo pa se je zvišala v ostalih štirih vzorčnih mestih, t.j. v Bariju, Benetkah, Palermu in v Trstu. Kaže, da je na ugoden razvoj rasti cen vplivalo predvsem znižanje cen bencina in telefonov.
Omenjene podatke je z veliki zadovoljstvom komentiral gospodarski mi-
nister Carlo Azeglio Ciampi. Dejal je, da gre za »izreden rezultat«, ki potrjuje, da bo stopnja inflacije v iztekajočem se letu odločno pod 2 odstotkoma, se pravi da bo celo nižja od tega, kar si je vlada nadejala. Ciampi je podčrtal, da je do tega ugodnega rezultata prišlo kljub davčni reformi, kar pomeni, da je Italija v resnici dosegla veliko finančno stabilnost.
Nadaljnje znižanje rasti cen so na splošno ugodno komentirali tudi predstavniki trgovcev. Izrazili so prepričanje, da so zdaj dozoreli pogoji za
nadaljnje znižanje eskoptne mere. Nekateri pa so opozorili na morebitno negativno plat zadeve, in sicer na to, da nižanje stopnje inflacije po vsej verjetnosti odraža stagnacijo potrošnje.
Kakor koli že, najnovejši podatki o gibanju cen potrjujejo, da ima Italija danes eno najnižjih stopenj inflacije v Evropi. Omenimo naj le, da bo po napovedih v tem mesecu stopnja inflacije v Nemčiji znašala 1, 7 odstotka. Tak rezultat je bil za Italijo še pred nekaj leti težko predstavljiv.
DEŽELA / PRIPRAVE NA SMUČARSKO SEZONO
Deželna družba Promotur posodobila svojo ponudbo
Otroci bodo smučali zastonj, popusti pri abonmajih
VIDEM - Na smučiščih naše dežele bo v letošnji zimi zelo živahno. Sezona se je pravzaprav že zaCela, na Hancavallu so že imeli nekaj zelo uspelih mednarodnih tekem. Cel kup drugih je na sporedu v prihodnjih zimskih mesecih. Na smučiščih nad Pordenonom jih bo največ, bodo pa tudi drugod: na Trbižu, na Nevej-skem sedlu, na Zoncolanu.
Smučarska središča v Furlaniji - Julijski krajini upravlja družba Promotur. Letos so na smučiščih naredili marsikaj novega, v prihodnjem letu bodo nadaljevali. Podpredsednik Promotura Gregorio Giust je novinarjem povedal, da je treba tudi pri nas iti v sodobno ponudbo.
Promotur je v letošnji sezoni uvedel novost. Najprej to, da imajo otroci do 8. leta možnost brezplačne uporabe vseh naprav na Piancavallu, na Zoncolanu - Ravasclettu, na Nevejskem sedlu, na Trbižu - Višarjih. Doslej je to veljalo za otroke do 6 let. Cene dnevnh kart so veC ali manj podobne na vseh smučiščih, od 35.000 do 40.000 lir dnevno. Če naprave uporabljaš manj Časa seveda plaCaš manj, nižje cene veljajo za mladince in seniorje. Ce je nekdo zares zaljubljen v smučarski šport in bo smučal vso zimo, potem se mu izplača za 560.000 lir kupiti karto za vso zimo in za vsa
smuCišCa v naši deželi. Tudi tu veljajo popusti.
Promotur pa je pokrovitelj vrste športnih tekmovanj. V poštev prihajajo le tista smučišča, kjer tekmovalci ne motijo navadnih smučarjev. Zaradi tega je največ tekem na Piancavallu. Med predvidenimi tekmovanj so tudi tista v priredbi Slovenskega planinskega društva Trst. 7. in 8. januarja 1998 se bodo na Trbižu pomerili slovenski smučarji iz vse naše dežele. SPDT pa v temh dneh priredi tudi mednarodno žensko tekmovanje v veleslalomu.
Novost na Trbižu bo 8. februarja 1998 tekmovanje za svetovni pokal v snovvboar-du. Za to nov zimski šport se zanima vedno veC ljudi. Konec februarja bo na Piancavallu italijansko študentsko smučarsko prvenstvo.
Deželni funkcionarji si seveda nadejajo, da bi tudi Italija uradno pristopila k pobudi za organizacijo zimskih olimplijskih iger v trikotniku Trbiž - Beljak - Kranjska gora. Avstrijci so že dali svoj uradni pristanek, podobno bodo skoro gotovo naredih Slovenci, v Italiji pa še vedno oklevajo med Gortino in to pobudo pri nas. Avstrijci so na Mokrinah že naredili veliko, v načrtu imajo še vrsto drugih naprav, da bi zadostili tem mednarodnim zahtevam in potrebam.
Marko VVaLtritsch
<
&
CD n
<	O
«0 N h
<	« (/)
“ ?£
22. DECEMBER 1997	v UR	!AH
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1729,00	1764,00
nemška marka	970,00	990,00
funt šterling	2880,00	2935,00
švicarski frank	1199,00	1229,00
belgijski frank	46,52	48,520
francoski frank	287,00	297,00
danska krona	252,00	262,00
nonreška krona	234,00	244,00
švedska krona	218,00	229,00
kanadski dolar	1198,00	1238,00
portugalski eskudo	9,07	9,97
nizozemski gulden	855,00	880,00
avstrjski šiling	136,70	141,20
španska pezeta	11,07	12,17
grška drahma	5,92	6,72
irski šterling	2493,00	2573,00
japonski jen	12,89	13,79
avstralski dolar	1.089,00	1159,00
madžarski florint	8,50	10,00
hrvaška kuna	255,00	275,00
slovenski tolar	10,20	10,45
22. DECEMBER 1997	v Ul	?AH
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1730,00	1760,00
nemška marka	972,00	990,00
francoski frank	288,00	298,00
nizozemski gulden	856,00	881,00
belgijski frank	46,70	48,50
funt šterling	2861,00	2941,00
irski šterling	2494,00	2589,00
danska krona	263,00	273,00
grška drahma	6,05	6,65
kanadski dolar	1198,00	1233,00
švicarski frank	1200,00	1225,00
avstrijski šiling	. 137,09	141,59
slovenski tolar	10,15	10,40
	
22. DECEMBER 1997	v URAH
valuta	povprečni
ameriški dolar	1747,160
EKU	1939,700
nemška marka	980,450
francoski frank	292,900
funt šterling	2910,420
nizozemski gulden	870,060
belgijski frank	47,516
španska pezeta	11,583
danska krona	257,290
irski šterling	2541,070
grška drahma	6,227
portugalski eskudo	9,589
kanadski dolar	1218,470
japonski jen	13,582
švicarski frank	1218,470
avstrijski šiling	139,350
norveška krona	239,520
švedska krona	224,020
finska marka	324,170
					
1 22. DECEMBER 1997		IN	DEKS MIB-30: +1,72		
delnica	cena	var. %	delnica	cena	var. %
Alleanza Ass.	17.059	+0,34	Mediaset	8.239	-0,27
Bca di Roma	1.549	+1,90	Mediobanca	12.972	-0,88
Bca Fideuram	7.297	+0,78	Montedison	1.498	+0,73
Bco Ambros.	6.188	-1,02	Olivetti	1.032	+2,07
Benetton	28.068	+1,37	Parmalat	2.334	-0,46
Comit	5.579	+0,54	Pirelli Spa	4.513	+1,46
Credit	5.169	-0,57	Ras	16.317	+1,03
Edison	10.298	+2,70	Rolo	24.546	+1,59
Eni	9.753	+0,91	Saipem	9.118	+0,88
Fiat	4.970	-0,28	San Paolo To	16.467	+0,18
Generali	41.552	+0,23	TIM	7.786	+3,11
Imi	19.921	+1,20	Telecom Ita	10.798	+0,27
Ina	3.357	+3,45			
Italgas	6.925	+1,91			
La Fondiaria	9.053	-0,19			
BIH / PRED OBISKOM PRI AMERIŠKIH VOJAKIH SFOR V TUZLI
Ameriški predsednik se jev Sarajevu zavzel za enotno in multietično državo
Nepričakovano v Sarajevu tudi državna sekretarka Albrightova in predsednica RS Plavšičeva
SARAJEVO - »Svet je z vami, a odločitev je na vaši strani, napravite pravilno izbiro.« S temi besedami je ameriški predsednik Bill Clinton končal svoj govor v sarajevskem narodnem gledališču pred članoma bo-sanskohercegovskega kole-tivnega predsedstva Alijo Izetbegovičem in Kreši-mirjem Zubakom (srbski član Momčilo Krasjišnik se tega srečanja ni udeležil), pred diplomatskim zborom in generali poveljstva Sfor. Nepričakovano sta bili pro-sotni tudi ameriška državna sekretarka Madeleine Albright in predsednica Republike Srbske Biljana Plavšič.
Ob omembi podpisa Daytonskega sporazuma je ameriški predsednik brezpogojno podprl enotno Bosno. »Uresničiti morate vašo skupno bodočnost, ker vas več stvari združuje kot razdvaja.« Pri tem je spomnil, da so v Sarajevu v neposredni bližini džamija, sinagoga, pravoslavna in katoliška cerkev. »Ni razlik med Muslimani, Židi, katoličani in pravoslavci« in
dodal, »razlike so samo med tistimi, ki so izbrali mir in tistimi, ki so se odločili za vojno. Zgodovina je lahko vaša zaveznica in ne vaš sovražnik.«
V svojem 20-minutnem govoru je Clinton včeraj večkrat posvaril bosansko-hercegovske voditelje. »Za bodočnost Bosne niso odgovorni Američani ali Evropejci, v Daytonu ste se odločili za mir, a tisti podpis je bil šele začetek pri uresničevanju večetnične države.«
»Sedaj morate spodbuditi vračanje beguncev, svobodo tiska, aretirati morate vojne zločince,« Clinton, ki je tokrat prvič obiskal Sarajevo, je še dodal, »kdor bo vse to uresničeval, bo imel našo podporo, kjdor bo nasprotoval, bo osamljen.« Clinton, ki ni skrival svojega ganjenosti, je še povedal, da je tako on kot žena Hillary in hči Chelsea ostal pretresen zaradi razdejanja, ki ga je videl na poti z letališča v mesto. »Spomnili smo se prizorov, ko so moški, ženske in otroci tekli po neobhod-
no vodo pod ognjem ostrostrelcev in granat. Danes ljudje gredo na delo in v šolo. Takrat je plastika zastirala okna, danes imate šipe. Takrat so ljudje živeli med ruševinami in poškodova-
nimi hišami, danes imate streho, ogrevanje, vodo. Sarajevo se je takrat pogreznilo v zmrzal obupa, z vašim delom je sedaj posijalo sonce miru.«
Ameriški predsednik je
še povedal, da se je ustavil v neki kavami in da je govoril z ljudmi vseh narodnosti. »Vprašal sem jih, kaj lahko storijo ZDA, in vsi so mi odgovorili: ostanite še dlje z nami.«
S tem je Bill Clinton v bistvu ponovil svoj četrtkov sklep, da bo ameriški kontingent v okvim sil Sfor ostal v Bosni in Hercegovini tudi po izteku mandata junija leta 1988, ker bo le
njihova prisotnost omogočila, da bodo ljudje BiH »gradili skupno bodočnost in za seboj pustili rušilno preteklost«.
Uradno je Bill Clinton prispel na enodnevni obisk v Sarajevo in kasneje v Tuzlo, da bi pred božičnimi prazniki obiskal ameriški kontingent Sfor. Po njegovem včerajšnjem govoru in prisotnosti šefice ameriške diplomacije Albrightove, pa je lahko jasno, da to ni bil samo vljudnostni obisk. Ljudje so to čutili, saj so ameriškega predsednika množično in navdušeno dočakali, ker se vsi jasno zavedajo, da je VVashing-ton edino jamstvo za postopno utrjevanje miru.
Kasneje se je Clinton sestal z glavnino ameriških sil v Tuzli. Vojakom je v dar prinesel za milijon dolarjev telefonskih magnetnih kartic, tako da bodo lahko vojaki telefonirali svojim dragim za božične praznike.
Na sliki (telefoto AP) :
Clinton med ganjenimi in navdušenimi Sarajevčani.
____________SRBIJA / NA NEDELJSKEM DRUGEM KROGU PREDSEDNIŠKIH VOLITEV__
Milan Milutinovič novi predsednik
Po sicer še neuradnih podatkih je prejel skoraj 60 odstotkov glasov in tako gladko premagal protikandidata Vojislava Šešlja - Prve polemike o veljavnosti volitev, saj je po uradnih podatkih udeležba komaj nad 50-odstotna
BEOGRAD - Novi predsednik Republike Srbije je Milan Milutinovič, ki je v drugem krogu ponovljenih predsedniških volitev po neuradnih podatkih volilnih štabov levice prepričljivo premagal kandidata Srbske radikalne stranke (SRS) Vojislava Šešlja.
Tiskovni predstavnik Socialistične partije Srbije (SPS) Ivica Dačič je na četrti nočni oziroma jutranji konferenci za novinarje sporočil, da je Milutinovičev volilni štab do treh zjutraj obdelal podatke z 98 odstotkov volišč in da je na osnovi teh podatkov že mogoče razglasiti, da je Srbija dobila novega predsednika -Milana Milutinoviča. Po teh neuradnih podatkih naj bi se namreč včerajšnjega drugega kroga ponovljenih volitev udeležilo 50, 52% glasovalcev, t.j. več kot polovica volilnih upravičencev, kar je po srbskih volilnih predpisih tudi pogoj za uspešnost volitev. Dačič je nadalje sporočil, da je nekaj manj kot 2, 2 milijona oz. 59, 68% tistih, ki so šli na volitve, glasovalo za kandidata levice, nekaj več kot 1, 36 milijona ali 37, 24% pa za kandidata srbskih radikalov. Ivica Dačič je na tiskovni konferenci čestital zmagovalcu Milanu Milutinoviču, kar naj bi bilo po oceni beograjskih analitikov znamenje, da se levi blok ne bo zmenil za morebitne pritožbe Sešljevega tabora.
Tudi pri Jugoslovanski levici (JUL) so imeli do treh zjutraj štiri konference za novinarje, na katerih je tiskovni predstavnik Ivan Markovič navajal podatke volilnega štaba svoje stranke. Podatki z vseh teh konferenc so se na las ujemali s podatki, ki so prihajali iz volilnega štaba SPS. Ivan Markovič je na poslednji jutranji konferenci za novinarje prav tako izjavil, da je Srbija
dobila novega predsednika, hkrati pa je čestital zmagovalcu Milanu Milutinoviču.
Republiški zavod za statistiko je do dveh zjutraj obdelal podatke s 63 odstotkov volišč, ki naj bi pokazali, da se je volitev udeležilo 51, 3% glasovalcev. Kandidat levega bloka naj bi dobil po podatkih srbskega statističnega zavoda 56, 2, kandidat radikalov pa 40, 3 odstotka glasov.
V volilnem štabu SRS so do treh zjutraj obdelali podatke z nekaj več kot 97% volišč in prišli kar zadeva števila osvojenih glasov do skoraj enakih številk kot pri SPS. Toda tiskovni glasnik SRS Dragan Todorovič zatrjuje, da se je volitev udeležilo le 49, 21 odstotka glasovalcev in da je kandidat radikalov Vojislav Šešelj drastično oškodovan na voliščih na Kosovu. Sam Šešelj je izjavil, da bo njegova stranka vztrajala pri razveljavitvi nedeljskega glasovanja, zlasti če se bo pokazalo, da je Milan Milutinovič razglašen za zmagovalca samo po zaslugi kraje glasov v južni pokrajini Srbije. Šešelj se je izmikal odgovorom na vprašanja ali se bodo radikali v znak protesta zatekli tudi k uličnim demonstracijam, zatrdil pa je, da bodo odločno nasprotovali "volilni kraji". Pri volilnem štabu SRS trdijo, da si je levica na Kosovu "pripisala" dodatnih 270 tisoč glasov. Radikali so se že dan pred volitvami pa tudi v nedeljo pritoževali, da policija na Kosovu preprečuje njihovim predstavnikom nadzor nad volišči, volilnim gradivom in samih volitev. Nekaj predstavnikov SRS naj bi bilo celo aretirano zato, ker so hoteli na voliščih preprečiti manipulacije, državni mediji pa so poročali, da so radikali v nekaterih krajih Kosova povzročali nered.
Srbska opozicija sicer že leta in
leta opozarja, da so prav na Kosovu zaradi bojkota volitev s strani tamkajšnjih Albancev možne največje volilne manipulacije. Levi blok ob slehernih volitvah poudarja, da se glasovanja udeležuje vse več kosovskih Albancev, to pa naj bi bilo po trditvi opozicije nemogoče preveriti prav zato, ker njenim predstavnikom ni dovoljeno nadzorovati volilnega postopka.
Danes zgodaj zjutraj so tudi nekatere druge stranke in združenja (med njimi tudi Demokratska stranka) zatrjevali, da nedeljske volitve niso bile veljavne in da Milan Milutinovič ni legitimno izvoljeni predsednik Republike Srbije. Sum v regularnost volitev naj bi še posebej vzbujalo dejstvo, da republiška volilna komisija čez noč sploh ni sklicevala tiskovnih konferenc in da se namerava oglasiti šele danes popoldne.
Prvega kroga ponovljenih predsedniških volitev 7. decembra se je udeležilo nekaj manj kot 53 odstotka volilnih upravičencev, vendar nobeden izmed sedmih kandidatov ni dobil nadpolovične večine glasov tistih, ki so šli na volišča. Tedaj je za Milana Milutinoviča glasovalo nekaj manj kot milijon 666 tisoč volilnih upravičencev, za drugouvrščenega Vojislava Šešlja pa milijon in 227 tisoč privržencev radikalov.
Vse kaže, da se levi blok dejansko ne bo zmenil ne za pritožbe Šešlje-vih radikalov in ne za sumničenja drugih opozicijskih strank. Novi predsednik Srbije Milan Milutinovič je izjavil za RTV Srbija, da je to veliki dan za vse, saj so končno mimo predsedniške volitve, sedaj pa se bo treba lotiti dela. Milutinovič se je zahvalil koalicijskim partnerkam SPS - Jugoslovanski levici in Novi demokraciji, posebej pa Slobodapu
Miloševiču in glavnemu odboru SPS, ki sta ga predlagala za predsedniškega kandidata in mu tako izpričala tolikšno županje. Predsednik srbskega parlamenta Dragan Tomič je napovedal zasedanje skupščine še pred koncem leta in namignil, da utegne Milutinovič že tedaj zapriseči kot novi predsednik Republike Srbije.
Milan Milutinovič je bil rojen 19. decembra 1942 v Beogradu, kjer je tudi diplomiral na pravni fakulteti. V nekdanji SFRJ je opravljal razne funkcije v Beogradu ter na republiški in zvezni ravni. Med drugim je bil poslanec tedanjega spodnjega doma zveznega parlamenta, republiški minister za izobraževanje in znanost ter član srbske vlade v dveh njenih mandatih.
Razpad nekdanje Jugoslavije je dočakal na položaju veleposlanika v Atenah, na katerem je ostal tudi po združitvi Srbije in Črne gore v ZR Jugoslavijo (ZRJ) spomladi 1992. Veleposlanik ZRJ v Grčiji je bil do 1995, ko je zamenjal Vladislava Jovanoviča na položaju zunanjega ministra sedanje Jugoslavije. Je poročen in ima sina, obvlada angleščino in francoščino.
Milutinovič je v finišu predvolilne kampanje izostal z dveh, za ZRJ pomembnih mednarodnih srečanj. Sredi oktobra, ko je jugoslovanski predsednik odšel na tridnevni obisk Kitajski, je prepustil mesto stalnega Miloševičevega spremljevalca na sicer redkih potovanjih v tujino veleposlaniku Dragomirju Vučičeviču, ki je tedaj prvič predstavljen kot politični direktor pri ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ). Vučičevič, ki je bil do tedaj znan kot direktor direkcije za sosedne države pri MZZ, je 10. decembra vodil jugoslovansko
delegacijo na bonnski konferenci sveta za uresničevanje Daytonskega sporazuma. Delegacija ZRJ pa je demonstrativno zapustila konferenco zaradi omenjanja Kosova v sklepnem dokumentu.
Milutinovič je bil kljub predvolini kampanji dejaven. Teden dni pred drugim krogom volitev je v Beogradu skupaj s članom predsedstva BiH Momčilom Krajišnikom popolnoma nepričakovano podpisal sporazum o državljanstvu med ZRJ in BiH, 15. decembra pa je bil gostitelj italijanskemu zunanjemu ministru Lamber-tu Diniju, ki je tik pred volitvami dopotoval na enodnevni obisk Beogradu. Mediji, ki so pod večjim ali manjšim državnim nadzorom, so seveda spretno izrabljali to diplomatsko dejavnost predsedniškega kandidata levice Milana Milutinoviča, pozornejši kronisti in opazovalci v srbski prestolnici pa so spominjali, da je Dini nenadno obiskal Beograd tudi pred lanskoletnimi zveznimi parlamentarnimi in srbskimi lokalnimi volitvami.
Nekateri beograjski časniki so svojčas napovedovali, da bo novi zunanji minister ZRJ Zivorad Jovanovič. Presenetljivo je, da kot možnega novega zunanjega ministra nihče ne omenja Milutinovičevega namestnika Radoslava Bulajiča. Opazovalci in analitiki jugoslovanskega političnega prizorišča niso spregledali, da predsednik ZRJ v zadnjem času sprejema akreditive novih diplomatskih predstavnikov ob navzočnosti že omenjenega političnega direktorja MZZ Dragomirja Vučičeviča, medtem ko se je prej takšnih slovesnostih vselej udeleževal poleg Slobodana Miloševiča - zunanji minister Milan Milutinovič.
Stefan Novak, STA
Torek, 23. decembra 1997
PRIREDITVE
TRST / V ROJANU SE JE ZAKLJUČIL NIZ GLASBENIH SREČANJ MLADIH
Devet izvajalcev na zaključnem večeru
Predstavili so tudi noviteti mladih skladateljev Paola Bembija in Toma Hmeljaka
I !
.# 9
>nV;
4
*ev
jK,... 1
i

______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________i
Zadnje letošnje glasbeno srečanje mladih v Rojanu v nedeljo, 14. decembra se je odvijalo v Marijinem domu ob zvokih devetih glasbenih instrumentov. Srečanje so mladi glasbeniki popestrili s skladbami raznih skladateljev različnih glasbenih zvrsti.
Večer se je pričel z igranjem klarinetista Marka Stoke ob klavirski spremljavi pianistke Beatrice Zonta. Sledili sta Shrearin-gova Lullaby of birdland in Jobinova Corcovado, ki sta ju izvjala violinistka Raffaella Pehonio in kitarist Paolo Bembi. Nastop sta zaključila s krstno izvedbo skladbe Standard for To-maso, ki jo je napisal Paolo Bembi. Nova Bembijeva skladba je izvenela v le-
pem prepletanju zvokov klasične kitare, tolkal in violine. Naslednjo glasbeno točko sta dovršeno izoblikovala flavtistka Erika Bu-zečan in klarinetist Marko Stoka. Po zaigranih skladbah Guban calypso in Palm tree song, je v dvorani zadonel zvok dua harmonik glasbenikov Aleksandra Ipavca in Darija Savrona.
Glasbeno srečanje se je bližalo koncu, ko se je na odru zbralo vseh devet mladih glasbenikov: violinistka Raffaella Petronio, violončelist Aleksander Sluga, flavtistka Erika Bu-zečan, pianistka Beatrice Zonta, vibrafonist Darij Sa-vron, klarinetist Marko Stoka, kitarist Paolo Bembi, harmonikar Aleksander
Ipavec in baterist Tom Hmeljak. Pod vodstvom Toma Hmeljaka so prvič izvedb njegovo novo skladbo One day tale.
Ritmično razgibana in tematsko pestra skladba je navdušila številne poslušalce, ki so z vztrajnim ploskanjem zahtevali njeno ponovitev.
V znamenju celote, sodelovanja in prijateljstva so torej mladi glasbeniki zaključili niz letošnjih glasbenih srečanj v Rojanu. Prireditelja, Slovenska glasbena šola-Koncertna pobuda Rojan in krajevna slovenska župnijska skupnost sta v glasbeno agendo za leto 1998 napisala: »-Med številnimi obveznostmi, ki nas čakajo, ena brez dvoma prevladuje: dodati
k seznamu letošnjih poustvarjalcev, ki so sodelovab na naših srečanjih, še vrsto drugih nadarjenih in obetajočih mladih glasbenikov. Radi bi razširili in poglobili sodelovanje z najrazličnejšimi glasbenimi ustanovami. Na voljo imamo lepo dvorano, sad dolgoletnega, tihega in skromnega požrtvovanja številnih slovenskih župljanov.
Leto 1998 bo" pomembno no obdobje za naše koncertne pobude. Važno, v kolikor želimo uresničiti raznovrstne pobude v korist naših mladih glasbenikov in ker želimo tudi bolje podčrtati našo prisotnost na področju glasbene kulture, usmerjene v globlje in boljše spoznavanje ter medsebojno
spoštovanje med tu živečimi ljudmi. Naša skrb bo iskati nove cilje, nove motivacije, ki bi mlade glasbenike spodbujali k delu, k aktivnosti, k iskanju novih možnosti izpopolnjevanja in uspešnega delovanja in z željo, da bodo pokazab zanimanje za nove izkušnje in da bodo pripravljeni sprejemati ra-
zlične kulture in socialne realnosti.«
Slovenska glasbena šola - Koncertna pobuda Rojan in slovenska župnijska skupnost prirejata v petek, 26. decembra, ob 16. uri, v župnijski cerkvi v Rojanu božični koncert, na katerem bo nastopil Tržaški oktet. 2e v novem letu 1998 pa bo v Rojanu nasto-
pil mednarodno znani mešani pevski zbor Ave iz Ljubljane, ki bo 25. januarja izoblikoval nedeljsko slovensko mašo, ki jo že 32 let prenaša tržaška slovenska radijska postaja pri deželnem sedežu Rai, popoldne ob 16. uri pa bo v ro-janski cerkvi izvajal bogat spored sakralnih skladb.
Marta Mamolo
GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA
FURLAN IJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Slovensko Stalno gledališče
gostuje s Kobalovo komedijo »Afrika ali na svoji zemlji« danes, 23. t. m., ob 20. uri v Mariboru.
Gledališče Rossetti
Stalno gledališče FJK - Gledališka sezona 1997/98
Pri blagajni gledališča je v teku predprodaja vstopnic za predstavo »Estate e fumo« T. VVilliamsa, ki bo na sporedu od 9. do 11. januarja (v abonmaju - odrezek 18 bel - na izbiro) in za predstavo »L’uomo, la bestia e la virtu« L. Pirandella, ki bo na sporedu od 13. do 18. januarja (v abonmaju - odrezek 6 rumen) - (urnik:
8.30-	13, 16-19 ob delavnikih), v Pasaži Protti (umik:
8.30-	12.30,15-19).
Gledališče Verdi
Operna in baletna sezona 1997/98
Od 20. do 31. januarja 1998: opera »VVozzeck« Georga Biichnerja. Direktor VVolfgang Božic. Nastopajo orkester in zbor Gledališča Verdi.
Blagajna gledališča (umik: 9-12, 15-17 - tel. 6722500 - zaprto ob ponedeljkih)
Gledališče Cristallo - La Contrada
Od 9. do 18. januarja gostuje gledališka skupina Compagnia della Rancia s predstavo »Brachetti in te-chnicolor« z Arturom Brachettijem.
Vstopnice dobite pri blagajni gledališča Cristallo in pri UTAT v Pasaži Protti, informacije tel. 390613.
Gledališče Miela
Festival narečnega gledališča Ave Ninchi
Danes, 23. t. m., ob 20.30 bo nastopila skupina »II Gabbiano« iz Trsta s predstavo »Fiore di cactus«. Vstop prost.
GORICA
Kulturni dom
V	ponedeljek, 29. t. m., ob 17. uri srečanje Združenja I saperi delle donne iz Gorice.
TRŽIČ
Občinsko gledališče - Gledališka sezona 1997/98
V	torek, 13. in v sredo, 14. januarja 1997, ob 20.30: CRT Artificio in Teatro Biondo Stabile iz Palerma v sodelovanju s Piccolo Teatro iz Milana »II caso Kafka« Roberta Ando in Moni Ovadie. Režija Roberto Ando. Nastopajo Moni Ovadia in TheaterOrche-stra.
Vstopnice dobite pri blagajni gledališča: od ponedeljka do sobote 17-19 (za informacije tel. 0481 -494368/494365).
VIDEM
Nuovo Teatro Giovanni da Udine
V	soboto, 27. t. m., ob 20.45 gostovanje Stalnega gledališča iz Genove: Georges Feydeau »La dame de Chez Maxim«. Nastopa Mariangela Melato. Režija Alfredo Arias.
Teatro Contatto - Gledališče San Giorgio
V	ponedeljek, 9. januarja 1998, ob 20.30 gostovanje Gledališča Segreto: Ruggero Cappuccio »Shakespea re di Napoli«.
______________SLOVENIJA_________________
PORTOROŽ
Avditorij
Jutri, 24. t. m., ob 18.00 in ob 20.30 film »Mr. Bean«.
SEŽANA
Kulturni Center Srečka Kosovela
V	soboto, 27. t. m., ob 17. uri obisk Dedka mraza in predstava »Hura za veljake Mlake Kloake«.
NOVA GORICA
Primorsko dramsko gledališče
Danes, 23. t. m., ob 8.45, 10.45 in 11.45 gostovanje v Izoli s predstavo »Le po kom se je vrgel ta otrok«; ob 12. in ob 13. uri gostovanje na Tednu otroškega programa v Celju s predstavo »Vilinček z Lune«. Informacije pri blagajni PDG (tel. 00386-65 202717, vsak delovni dan od 10. do 12. in od 15. do 18. ure).
UUBUANA
Cankarjev dom
V	petek, 26. t. m., ob 18. mi gostovanje opere in ba-
leta SNG Maribor in kijevskega državnega gledališča z baletom »Labodje jezero«.
V	soboto, 24. januarja 1998, ob 19. uri: W. Shakespeare »Macbeth«. Ponovitve 26., 28., 30. in 31. januarja. Vstopnice lahko rezervirate že zdaj, informacije (00386-61/222815).
Mestno gledališče ljubljansko
Danes, 23. t. m., ob 19.30 Tone Partljič »Stajere v Ljubljani« (izven in konto); ob 22. mi Singer-Soko-lovič »Norci iz Helma« (izven in konto).
V	soboto, 27. t. m., bo na mali sceni ob 22. mi gostovala skupina TV Poper s satiričnih kabaretom Borisa Kobala, Sergeja Verča, Mirana Košute in Borisa Devetaka »Bmja v megli«.
SNG - Drama
V	torek, 30. t. m., ob 20. mi: N. V. Gogolj »Revizor«. Priredba in režija Dušan Jovanovič. Vstopnice so že v prodaji.
Lutkovno gledališče
V	četrtek, 25. in v soboto, 27. t. m., ob 19. mi »Otrok in svet« - izven. Koprodukcija LGL.
V	soboto, 27. t. m., ob 11. in ob 15.30 »Žogica marogica« (izven).
Ponovitve v nedeljo, 28. t. m., ob 11. in ob 16. mi ter v ponedeljek, 29. t. m., ob 17.00 in ob 18.30.
Kulturni dom Španski borci
V	petek, 26. t. m., ob 17. mi: Iztok Valič »Pepelka«.
GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA
FURLAN IJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Glasbena matica
Danes, 23. t. m., ob 20.30 v cerkvi pri Sv. Ivanu Božični koncert. Dirigent Peter Filipčič.
27. januarja 1997. t. m., ob 20.30 v Goethe Institutu, koncert Tria Lorenz iz Ljubljane.
Gledališče Rossetti
Societa dei concerti - Koncertna sezona 1997/98
V	ponedeljek, 12. januarja 1998, ob 20.30 koncert na katerem bosta nastopila Marzio Conti (flavta) in Bruno Canino (klavir). Na sporedu Schubert, Roussel, Milhaud in Boulez.
Gledališče Rossetti
V	ponedeljek, 29. t. m., ob 18.30 novoletni koncert »Dunajski večer« Komornega orkestra Fmlanije-Julij-ske krajine, ki ga vodi Romolo Gessi.
2. in 3. januarja 1998, ob 21. mi koncert The Golden Gospel Šingers. Predstava izven abonmaja.
Gledališče Verdi
V	torek, 6. januarja 1998 novoletni koncert »Srečno novo leto Trst«. Nastopil bo Orkester občinskega gledališča Verdi pod vodstvom Johna Mc Glinna, solistka Kirn Criswell. Koncert prirejajo Združenje
trgovcev, Trgovinska zbornica in CRT Trst. Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi.
DOLINA
Cerkev sv. Urha
Danes, 23. t. m., ob 20.30 Božični koncert na katerem bosta nastopila MePZ Primorsko in Cappella Terge-stina.
KOROŠCI (Milje)
Danes, 23. t. m., ob 20.30 v gostilni »La Pignata« božični koncert godbe na pihala Filarmonica di S. Barbara. Dirigent Liliano Coretti.
PROSEK
Kulturni dom
V petek, 26. t. m., ob 17. mi božični koncert Godbenega društva Prosek.
TRŽIČ
Občinsko gledališče - Koncertna sezona 1997/98
Danes, 23. t. m., ob 20.30 koncert »The Sue Conway Victory Singers«.
Vstopnice so na razpolago pri blagajni gledališča (ur-
nik: 10-12, 17-19 od ponedeljka do sobote), pri UT AT v Trstu in pri Discotex v Vidmu.
GORICA
SCGV Emil Komel - Koncertna sezona 1997/98
PDG Nova Gorica - V nedeljo, 28. t. m., ob 17. uri P.I. Čajkovski »Labodje jezero«. Nastopajo SNG Opera in balet Maribor ter Kijevska nacionalna opera.
VIDEM
Teatro Nuovo Giovanni da Udine
16. januarja 1998, ob 20.45 nastop Filharmoničnega orkestra iz Vidma, dirigent Anton Nanut, solist Mischa Maisky. Na programu Smetana, Dvorak, Janaček.
t
_____________SLOVENIJA________________
VOGRSKO (Nova Gorica)
Dvorec Vogrsko
Danes, 23. t. m., ob 20. mi prireja Kulturni dom Gala božični koncert z vokalnimi solisti iz Sankt Peter-sburga in organistom Tonetom Potočnikom (izven abonmaja).
PORTOROŽ
Avditorij
V	soboto, 27. t. m., ob 21. mi novoletni koncert s Simfoniki RTV Slovenija in komornim zborom RTV Slovenija. Dirigent Anton Nanut.
UUBUANA
Cankarjev dom
V	petek, 26. t. m., ob 18. mi gostovanje Opere in baleta SNG Maribor in Kijevskega državnega mladinskega gledališča z baletom P.I. Čajkovskega »Labodje jezero«.
SNG Opera in balet
V	torek, 30. t. m., ob 19.30 (izven in konto) L. Deli-bes »Coppelia na Montmartru«.
V	sredo, 31. t. m., ob 20. »Cigan baron« - razprodano.
______________KOROŠKA__________________
CELOVEC
Mestno gledališče (Dvorana 7 na celovškem sejmišču (Worter See Halle)
V	soboto, 27. t. m., ob 19.30 musicala Jerryja Hermana »Le cage aux folles« (Kletka polna norcev).
RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE -RAZSTAVE - RAZSTAVE
FURLANIJAJULIJSKA KRAJINA
TRST
Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. me (grad od 8. do 18. me).
Miram ar - Konjušnica: zaradi izrednega zanimanja je velika razstava o Dačanih podaljšana do 6. januarja 1998. Obiščete jo lahko od 9. do 17. me. Muzej Revoltella: na ogled je razstava »Chersicla. DalPinformale alle muse energetiche«.
Galerija Torbandena: do 31. t. m. razstavlja Edo Mm tič. Umik ogleda: od ponedeljka do sobote 10-13, 16-20.
Občinska razstavna dvorana na Trgu Unita: do 25.
januarja je na ogled razstava o Skedenjski železarni. Urnik: 10-13,17-20.
Sedež turistične ustanove (Ul. S. Nicolo 20); do 30.
t. m. razstavlja Claudia Raza.
Galerija Nadia Bassanese: do 24. t. m. razstavlja Angela Fasoli.
Studio Tommaseo (Ul. del Monte 2/1): do 13.1.1998 je na ogled razstava »01insky - verjetno zadnji umetnik 20. stoletja«.
Palača Costanzi: do 25. februarja 1998 je na ogled
razstava »Ljudje in medvedje«. Urnik: vsak dan od 9. do 19. me.
Krožek Fincantieri (Galleria Fenice 2-1. nadstropje): na ogled je razstava tržaške slikarke Adriane Bavaresco »Jadran: morje in zemlja«. Gregorčičeva dvorana (Ul. Sv. Frančiška 20): fotografska razstava fotokrožka Trst 80. Urnik od ponedeljka do petka od 9. do 16. me.
Centres’ Art Gallery v Mednarodnem centru za teoretsko liziko »Abdus Salam« v Grljanu: na ogled je razstava akrilov Carmela Vranicha.
Center II Giulia: do 11.1.1998 je na ogled božična skupinska razstava.
Državna knjižnica v Ul. Teatro Romano 7: do 30. t. m. razstavlja Oliviero Honore Bianchi. Urnik: 10-12,
16.30-18.30.
OPČINE
Dvorana Zadmžne kraške banke: na ogled je razstava »V pričakovanju Božiča... razstavljajo mali obrtniki«.
GORICA
Kulturni dom: na ogled je skupinska fotografska
rszatava »Skupina 75«.
Umetnostna galerija Miro Persolja: na skupinski razstavi sodelujejo slikarji C. Raza, S. Kovic in S. Persolja ter kipar M. Persolja.
Katoliška knjigama - Ars Galerija: do 10. januarja 1998 je na ogled razstava slikarja Pavla Medveščka. Goriški grad: do 25. januarja 1998 je odprta razstava gotskega kiparstva na Goriškem, ki so jo postavili v sodelovanju z Goriškim muzeje iz Nove Gorice; danes, 23. t. m. vstop prost.
VIDEM
Stamperia d'arte Albicocco: na ogled so dela Tonina Crangnolinija.
PASSARIANO
Villa Manin: do 11.1.1998 je na ogled zgodovinska razstava »1797 - Napoleon v Campoformidu«.
______________SLOVENIJA_________________
SEŽANA
Mala galerija: odprtje razstave likovne delavnice -
Umetnost postavlja vprašanja. Umik: od ponedeljka do petka od 15. do 17. me.
DOBROVO V BRDIH
Grad Dobrovo: do aprila 1998 je na ogled razstava grafik Toneta Kralja. Urnik: od 10. do 18. me - ob ponedeljkih zaprta.
KROMBERK
Goriški muzej grad Kromberk: do 30. januarja je na ogled retrospektivna razstava Miloša Volariča. Umik ogleda: 8-14, ob praznikih 13-17, zaprto ob sobotah.
UUBUANA
Mala galerija: do 14. januarja 1998 bo na ogled fotografska razstava Blaža Župančiča - Passepartout. Prirodoslovni muzej Slovenije (vhod iz Muzejske ul. 11): odprta je razstava rezultatov geološko-paleonto-loške spremljave gradbenih del na odseku avtoceste med Divačo in Kozino. Razstava želi opozoriti na geološko naravno dediščino, ki je bila doslej opb podobnih delih marsikdaj spregledana. Avtorja razstave dr. Tea Jmkovšek in dr. Bogdan Jmkovšek.
TV SPORED
Torek, 23. decembra 1997
RAI 3
slovenski
program
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugl) In 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
20.25
20.30
® RAI 1
6.00
6.15
6.45
10.00
11.30
11.35
12.25
12.35
13.30
14.05
14.25
16.15
18.00
18.10
18.45
19.30 20.00 20.50
22.00
22.30 22.35
0.00
Euronevvs Dok.: Kvarkov svet Jutranja oddaja Unomat-tina (vodita Antonella Clerici, Maurizio Losa), vmes(7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Film: Baby - II segreto della leggenda perduta (pust., ZDA ’85, i. Wil-liam Katt, Sean Young) Dnevnik
Aktualna odd.: Verde-mattina (vodita Janira Majello in Luca Sardel-la), vmes Zeleni nasveti, recepti
Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem - Peta: Ne ubijaj (i. Angela Lansbury)
Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo
Variete: Fantastico piit (vodi Milly Carlucci) Film: Un maggiolino tut-to matto (kom., ZDA ’69, i. Dean Jones)
Mladinski variete Solle-tico (vodita Elisabetta Ferracini in Mario Serio), vmes risanke Duck Tales, Princesa Sissi in nan. Zorro Dnevnik
Aktualno: Prima di tutto Variete: Colorado Vremenska napoved Dnevnik in šport Film: II ritorno di Jafar (ris., ZDA ’95)
Film: II principe e il povem (ris., ZDA '91) Dnevnik
Aktualno: Overland 2, 23.20 Effetto cinema Dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme
RAI 2
	Pregled tiska
Bg	Varjete za najmlajše, vmes (9.35) nan. Lassie
	Nad.: Quando si ama, 10.20 Santa Barbara
	Tg2 - Medicina 33
	Dnevnik, vreme
	Variete: I fatti vostri (vodi Massimo Giletti)
	Dnevnik, 13.30 Zdravje, 13.45 Navade in družba
H	Variete: Ci vediamo in TV
	Aktualno: Cronaca in diret-ta - Kronika v živo
	17.15 Dnevnik
	Vreme, dnevnik, šport
	Oddaja o izletih in potovanjih: Sereno variatiile
	Nan.: Komisar Rex
	Risanke: Lupo Alberto
	Dnevnik
	TV film: Il nostro piccolo angelo - Nas mali angel (dram., It. ’97, i. C. Casel-li, J. Horst, A. Bruno)
	Film: Tim Burton’s Ni-ghtmare Before Chrisst-mas (ris., ZDA ’93)
	Dnevnik, Neon cinema, 0.35 Danes v parlamentu, 0.45 vreme, šport
	Srečanje z M. Bejartom
A RAI 3
6,00
8.30
9.00
10.30
12.00
12.20
Jutranji dnevnik, vreme Dokumentarec Film: Figlio di ignoti (kom., ZDA ’51, i. Ray Milland, G. Tierney) Dok.: Italija 50. let, 11.00 Vprašanja ob koncu tisočletja
Dnevnik, 12.15 Spori Aktualno: Telesogni, 13.00 II grillo, 13.30 Me-
I dia/Mente Deželne vesti,dnevnik Znanstveni dnevnik, 15.00 Metropoli Športno popoldne: smučarski tek, tenis Dok.: Geo & Geo Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Regioneitalia Variete: Blob Aktualna odd. o izginulih osebah: Chi Pha vi-sto? (vodi M. De Palma) Dnevnik, deželne vesti Koncert A. Boccellija Magazzini Einstein Dnevnik, pregled tiska Variete: Fuori orario
§2 RETE 4
	Nad.: Un amure di nonno
	TV film: Un bambino di nome Gesu (2. del)
	Pregled tiska
	Nad.: Vendetta d’ amore, 9.20 Amanti, 10.00 Regina
	Aktualno: Le mode di moda
	Dnevnik
	Aktualno: Forum
H	Kviz: Kolo sreče, vmes (13.30) dnevnik
KUM	Nad.: Sentieri - Steze
	Film: Piccolo colonnello (kom., ZDAJ35)
	Kviz; OK, il prezzo e giu-sto (vodi I. Zanicchi)
	Dnevnik in vreme
	Variete: Game Boat
	Dok.: La macchina del tempo
	Film: lo e Caterina (kom., It.-Fr. ’80, r.-i. A. Sordi)
	Pregled tiska
	Nan.: Peter Strohm
8 CANALE 5
6.00
8.00
8.45
11.00
13.00
13.30
13.45
16.30
18.35
20.00
20.30
21.00
23.15
1.30
1.45
2.45
Na prvi strani, vreme Jutranji dnevnik Tg5 Film: Trinita e il bambi-no... e adesso tocca a noi (kom., It.-Nem.-Sp. ’94, i. Heart Hizzier, Keit Neu-bert)
Nan.: Robinsonovi, 11.30 j V osmih pod isto streho -Nikoli ni preporzno, 12.00 La tata, 12.30 Norma in Felice Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani TV film: Fantaghird (fant., It. ’93, i. Alessan-dra Martines, 2. del)
TV film: Un papš per Na-tale (kom., ZDA ’93, i. Olivia Nevvton John, Gre-gory Harrison)
Kviz: Tira & Molla (vodi Paolo Bonolis)
Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Ezio Greggio in Enzo lacchetti) Glasbena oddaja: La festa del disco - Praznik plošCe (vodi Pippo Bau-do)
Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (1.00) noCni dnevnik Tg5 Striscia la notizia Nan.: Hitchcok Nočni dnevni Tg5
%> ITALIA 1	Slovenija 1
6.10
9.20
10.00
10.45
12.20
13.00 13.45
14.00 14.20
15.30
16.00
17.30
18.30
19.00
20.00 20.45
22.35
23.10
0.10
I Otroški variete, vmes Ciao Ciao mattina in risanke
Nan.: Agli ordini, papž Smučanje: Slalom miru, 1. tek (iz Sarajeva)
Film: Come ammazzare un miliardario e morire dal ridere (kom., ZDA '87, i. R. Bellamy)
Spori studio, 12.25 Odprti studio, 12.50 Fatti e misfatti
Slalom miru, 2. tek Variete: Benny Hill Risanke: Simpsonovi Varieteja: Colpo di ful-mine, 15.00 Fuego!
Nan.: Sweet Valley High Variete za najmlajše: Bim Bum Bam, risanke, 17.25 Ambrogio Uan in drugi
Nan.: Hercules (i. Kevin Sorbo, Teresa Hill) Odprti studio, vreme, 18.50 Spori studio Nan.: Melrose Plače Glasba: Sarabanda • Film: Bad Girls (vestern, ZDA ’94, i. M. Stowe) Variete: Dillo a Wally (vodi Gene Gnocchi) Glasba: Night Express Fatti e misfatti
TELE 4
16.45, 19.30, 23.00, 1.30
Dogodki in odmevi
Košarka
Rokomet
He Man
Nogomet: Cittadella -Triestina
Nan.: First and Ten Film: Cannibal Olocaust
Vremenska panorama Včeraj, danes, jutri Videoring
Tedenski izbor. Nadaljevanka: Rodbina Mogador-skih (Fr., 2. del)
Film: Se en krog (ZDA) Portret Matije Slavica Poročila
TV igrica: Lingo Videostrani
Tedesnki izbor. Po domače
Oddaja o turizmu: Home
turisticus
Mostovi
TV prodaja
Videostrani
Obzornik
Otroški program: Taborniki in skavti (49. oddaja), 17.25 Pobeg iz Jupitra (Avstral., 5. del)
Po Sloveniji Prodaja
TV igrica: Kolo sreCe Včeraj, danes, jutri Otrokom za praznike TV Dnevnik , vreme, šport Dokumentarna oddaja: Meje
■Studio City Včeraj, danes, jutri Odmevi, vreme, šport Nadaljevanka: Krvnikova pesem (ZDA, r. L. Schiller, i. Tommy Lee Jones, Eli VVallach, C. Lahti, Ro-sanna Arquette, 3. del) Svet poroča Včeraj, danes, jutri Studio City Videoring Videostrani
TV PRIMORKA
® MONTECARLO			
			
			17.00 Videostrani
			Aktualno
	19.30, 22.30, 1.40 Dnev-		Športni ponedeljek
	nik, 13.00,19.50 Spori		Slovenski slavček, 2. del
IBs	Nan.: Hitchcock	jHES	Napoved sporeda, video-
	Aktualno: Candido		spot dneva
	Film: I re del sole (pust.,		Dnevnik TV Primorka
	ZDA ’63, i. Y. Brynner)	jjflgl	Policija svetuje
	Variete: Tappeto volante	r MM	Bolezni srca in ožilja
	Variete: Zap zap		Klepet o glasbi z Jožico
jjjjllj	Aktualno: Gulp		Svete
	Film: Agente 007 una ca-		Oddaja za zamejce: Med
	scata di diamanti (’71)		Sočo in Nadižo
	Variete: Dottor Spot		Dnevnik TV Primorka
	Film		
If Slovenija 2
8.10
8.25
8.55
10.55 12.2
12.55 13.50 14.30 15.20
16.05
17.10
18.00
19.00
19.30
19.55
20.00
20.50
21.20
22.00
23.35
0.05 Teletekst
Oddaja TV Maribor: Dlna
v dlani
Sobotna noc
Slalom miru, 1. tek
Recept za zdravo
življenje
Slalom miru, 2. tek (pre-I nos iz Jahorine) Tedenski izbor: Osmi I dan
Dokumentarna serija: Sloves (VB, 7. del) Tedenski izbor. Nadaljevanka: Zasebni zločini (It. , r. S. Martinof i. E. Fenech, J. Perrin, Ray Lo-velock, Ali da Valli, 5 ) Slalom miru
Nadaljevanka: Najstarejša konfederalna vdova pove vse (ZDA, 2. del) Razvedrilna oddaja: Karaoke
Prisluhnimo tišini Nadaljevanka: Le tako naprej, Harvey Moon (VB, i. Nicky Henson, Maggie Steed, Linda Rob-son, 9. del)
Včeraj, danes, jutri Božične pesmi (prenos iz Ljubljane)
Opus
Balet reke v štirih letnih Časih: V steklu reke (Andrej Zdravic 1977)
VeCer študentskih filmov AGRF
OPus (ponovitev)
JU Koper
	Euronevvs
	Slalom miru
	Glasbeni mozaik: Paolo Conte
	Dok.: Italijansko vino
	TV šola
B	Program v slov. jeziku: Primorski magazin
	TV stičišče
	Primorska kronika
M	Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport
B	Otroška oddaja: Ecchecci-manca
	Dok.: Beyond 2000
	Globus
	Pogovorimo se o...
	TV Dnevnik, vreme
1	Film: Film: Poble mari-posa (dram., Argentina ’86, i. G. Borges) Vsedanes - Tv Dnevnik

Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Knjiga: pustolovščina za drzne; 8.25 Slov. glasba; 9.15 Odprta knjiga: Cvetje v jeseni (r. M. Sosič, 3.del); 9.40 Turizem: v iskanju novih obzorij; 10.10 Koncert komorne glasbe; 1115 Intervju; 11.45 V središču pozornosti; 12.40 Božične pesmi: Fantje izpod Grmade; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 študent naj boi; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: violinist I. Mali-novski, pianist C. Hinterhuber); 18.00 Igra: Bel božič ali to življenje ni sen (r. S. Verč); 18.45 Soft mušic; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30,
12.30,	18.30 Poročila v ital.; 10.00 Glasba po željah; 16.00 Lestvica glasbe; 17.00 Športni komentar; 18.30 Otroški vrtiljak;
20.30	Smeh in glasba (vsakih 14 dn)i.
Radio Koper
(slovenski program)
6.30,	7.30, 8.00, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30,17.30, 19.00 Dnevnik; 6.15 Glasb. utrinek?.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan;
8.00	Pregled tiska, vreme; 8.50 Kulturni koledar; 9.45 Svetovalna oddaja; 10.45 Horo-
skop; 11.15 Aktualnosti; 12.30 Opoldnevnik, osmrtnice; 13.00 Daj, povej; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18,00 do 19.00 Iz kulturnega sveta; 20.00 Pocestne zgodbe (D. Mislej Met);
22.00	Zrcalo dneva; do 0.00 Iz diskoteke R K.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah, Drobci zgodovine; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Govorimo o...; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 10.33 Musiča che gira; 11.00 O manjšinah; 12.55 Pesem tedna, 13.00 L' una blu; 14.45 O manjšinah; 18.00 Dietetnico; 18.45 Jaz in umetnost; 19.25 Sigla single; 20.00 Maribor.
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Intelekta v živo; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska;
12.05	Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14,30 Ekološki kotiček; 15.30 Dogodki in odmevi;
17.05	Ob 17-ih; 18.25 Kultura; 18.30 Minute za jazz; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Otroški zbori; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo;
22.30	Informativna odd.; 23.05 Nokturno.
Slovenija 2
5.30,	6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Kronika; 8.05 Poslovne zanimivosti; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 13.40 Obvestila; 13.45 Gost; 14.00 Drobtinice; 15.30 DIO, šport, vreme; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Pozor, snemamo; 17.00 Glasba ob 5-ih; 18.45 Črna kronika; 19.30 Leva scena; 21.00 Zavrtite, uganite; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22.25 Spot-400;
22.30	Štos - Še v torek obujamo spomine.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00,	18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Operne melodije; 11.05 človek in zdravje; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Repriza; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTVS;
15.30	DIO; 16.05 Ljudsko Izročilo; 16.40 Esej;
17.00	Vokalna glasba; 17.41 Medigra; 17.45 Izšlo je; 18.00 Koncerti na tujem;
19.30	Arije in monologi; 20.00 Literarni večer; 20.45 40 let Tria Lorenz; 22.05 Logos; 22.25 Glasba našega časa; 23.50 Napoved sporeda; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koroška
18.10-19.00 Otroška oddaja.
Primorski dnevnik
Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst. Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20%
Cena: 1.500 LIT-60 SIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
za Slovenijo; mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko D1STRIEST, Partizanska 75. Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.12.1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
/v
A.. SREDISCE
28
Torek, 23. decembra 1997
VREME IN ZANIMIVOSTI
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE
VETER
SREDISCE
TOPLA HLADNA	SREDIŠČE ANT1-
MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA

A
66
6^6

■x\ C A
V sredo un Četrtek bo v gorah in na Primorskem pretežno jasno, drugod pa se bo večinoma zadrževala megla ali nizka oblačnost. Večjih temperaturnih sprememb ne bo.
(vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^