Italija kliče Angliji in Franciji naj sprejmeta Hitlerjevo ponudbo
Mir po vojni ali pa sedaj ne bo prinesel drugačnih rezultatov, toda mir sedaj bo prihranil mnogo žrtev, pravijo fašisti.
L
Rim, 9. okt. — Fašistično časopisje pozivlje Anglijo in Francijo, naj sprejmeta Hitlerjeve ponudbe za mir. Virginio Gayda. fašistični žurnalist, ki piše misli diktatorja Mussolinija, piše, da ■je svet poklican, da odloča med dejstvi in nevarnostmi. "Da, mir se bo sklepal po krvavi voj-fti na zapadni fronti," piše Gay-da, "toda ne bo nič drugačen kot če bi bili sprejeti mirovni pogoji, ki jih predlaga Hitler.
"Na koncu vojne," pravi da-
Finska se boji, da je zdaj na vrsti da jo pogoltne Rusija, pa se bo branila
lje Gayda, "ko bo milijone mrtvih in ne bomo mogli prešteti milijonsko škodo na lastnini, pa ne bo svet pridobil nič drugega kot kar] je Hitler predlagal v svojem govoru zadnji petek."
Laško časopisje se pritožuje, da Hitlerjeve ponudbe niso našle v Londonu in Parizu tistega odmeva, kot bi bilo pričakovati in kot bi Hitlerjev govor zaslužil. Hitlerjev govor temelji na stvarnem položaju razmer in bi se ga moralo upoštevati, piše italijansko časopisje.
o----
Stockholm, 9. okt. — Iz Moskve je prišlo nenadno povabilo ■Finski, da pošlje svojega zastopnika v svrho razgovorov. Finska se je sicer odzvala in bo poslala zastopnika v Moskvo, toda izjavila je pa že vnaprej, da se bo borila za svojo neodvisnost, če bi ji pretilo od Rusije kaj takega, kot jo doletelo Estonijo in I-atvijo.
Finska ima v svojih mejah ka-
kih 4,000,000 ljudi, ki jih je dobila po svetovni vojni, pa jih ne misli izročiti Rusiji nazaj. V istem času, ko je odpotoval finski zastopnik v Moskvo, so začeli tudi delati na utrdbah na ruski meji. Finska ima samo 30,000 mož močno armado, toda razne zajede, zalivi in številna jezera dajejo Finski naravne utrdbe in pa možnost, da se dežela brani tudi proti močnejšemu sovražniku.
General Motors tožena na vladni sodniji
South Bend, Ind. —- Uradniki raznih filijalk ameriške avt-ne korporacije General Motors so morali priti včeraj lia federalno sodnijo, kjer se bodo morali zagovarjati, da so kršili proti - trustno postavo. Med temi uradniki sta tudi dva vodilna industrijalca v Zed. državah, Alfred P. Sloan Jr., predsednik izvrševalnega odbora G. M., in Wm. S. Knud-sen, predsednik korporacije.
Obtožba se glasi, da so ti uradniki uvedli financiranje avtnih izdelkov potom General \ Motors finančnih podjetij, kar c •le proti meddržavni trgovini. Podajalci avtomobilov, ki jih j izdeluje korporacija General ] Motors, so svojim odjemalcem Ponudili financiranje nakupa I ( P°tom teh denarnih institucij, j
Enaka obtožba je bila naper- , tudi ^napram Ford Motor Co. in Chrysler korporaciji.
Toda
do obravnave ni prišlo, ke i' sta obe avtni družbi oblju-| bili, da bosta prenehali s takim Poslovanjem. K obravnavi bo Poklicanih nad 500 prič in Se Pričakuje, da bo trajala obrav-nava najmanj tri mesece.
-o-
Prav kot v vojni
Mestni policijski oddelek svari ljudi naj bodo previdni cestah, tako pešci kot vozniki. Avto je koristen in poseben v današnjih modernih casih, toda neprevidnost od strani voznika ali pa pešca podane koristni avto orodje smrti.
Važna seja
Redna seja Gospodinjskega °dseka Slovenskega društvenega doma na. Recher Ave. se vrši danes zvečer ob 7:30. Treba je vse Potrebno urediti glede "žegnaj n.ia," ki se vrši prihodno nedeljo.
Boljši časi
Splošno se govori, da so boljši rasi v deželi, da gremo polagoma iz krize. Zupan mesta Charleston, W. V a. pa ima tudi dokaze, da so dobri časi v deželi, ko pravi, da pij a,neki zdaj ne marajo svoje kazni več ' odsedeti v ječi, ampak plačajo globo v gotovini. Torej narod ima denar! -o—-
Ameriški komunisti pod zavetjem Rooseveltov
Washington, D. C. — Pred Diesovim odborom, ki preiskuje delovanje komunistov, fašistov in nacijev v tej deželi, je pričal Kenneth Goff iz Delavan, Wis., ki je bil svoje čase načelnik Mladinske komunistične lige. Izpovedal je, kako je bila ta liga pro-težirana tako od predsednika kot tudi od Mrs. Roosevelt. Ko je bil sklican v Washington Ameriški mladinski kongres in so nekateri časopisi pisali, da je to komunistična seja, so pokazali člani Rcoseveltovo pismo, v katerem je predsednik pozdravil kongres in dokazovali, da kongres ni komunističen, če ga pozdravlja sam predsednik.
Toda Goff izpoveduje, da so bili vsi vodje tega kongresa komunisti in da so namenoma izrabljali naklonjenost predsednika in Mrs. Roosevelt, ki da nista vedela, da je to komunistična organizacija.
Goff je tudi povedal, kako so bili člani te ljge povabljeni od Mrs. Roosevelt na čaj na predsednikov dom v Hyde Parku, N. Y. in kako so se potem bahali med svojimi pristaši radi tega. To čajanko so tudi izrabljali ti mladi komunisti v agitacijske svrhe rekoč, da se ni treba bati pristopiti v to ligo, ki uživa zaupanje celo pri Rooseveltovih, ki jih vabijo na čaj.
Nemčija vabi svojce iz Balkana
MASNA MORITEV ZA ZAVAROVALNINO
Philadelphia. — Kot že po-ročano, se vrši v tem mestu obravnava proti morilski tolpi, ki' je zastrupljevala žrtve, da je dobila za njimi zavarovalnino. Prijeli so dozdaj 23 moških in žensk, sedem od teh jih je priznalo, da so krivi. V par dneh se pričakuje še več aretacij. 23 trupel so že izkopali, da pro-najdejo, če so umrli radi za-strupljenja. Oblasti so ukazale izkopati nadaljnih 14 trupel in potem jih imajo na listi še nadaljnih 60.
--o—--
Popravek
V priobčenemu spominu za pok. Joseph Zulick je bilo pomotoma izpuščeno, da zapušča tudi dva sinova, Josepha in Alberta.
Senat sili v Roosevelta, naj posreduje za mir
Washington, D. C. 9. okt. — V senatu se je pričelo gibanje, da se odgodi zasedanje za tri dni, da se da predsedniku Rooseveltu prilika, cla se ponudi za mirovnega posredovalca v evropskem sporu. To je pa naletelo na velik odpor od strani Rooseveltovih pristašev. Roosevelt nikakor ni volj an, sprejeti vloge posredovalca, vsaj toliko časa ne, dokler je prišel namig za to samo iz Berlina. Rooseveltovi pristaši so odločno proti temu, da bi se predsednika zaigralo v vlogo, da bi začel siliti k premirju, kot ga predlaga Hitler.
Senator Johnson iz Colorade trdi, da bi nastal v Evropi tisti hip mir, ko bi Roosevelt prijel zadevo v roke, ker. bi Anglija in Francija videli, c|a je to želja ameriškega senata;, Temu je odgovoril senator Pittman, da bi bil vsak Rooseveltqy poskus v tej smeri brezuspešen; dokler ne bi prosile Roosevelta vse nasprotujoče stranke obenem. Nekateri senatorji tudi trdijo, da se ameriška vlada ne bo nikdar vmešala v evropski problem in predlagala mir, dokler ni tak mir sprejemljiv za Anglijo in Francijo.	JjL ,
-o——__
Nemci brez uspeha pritiskajo na severne francoske postojanke
Paris. — Zadnje dni so nemške čete pokazale več živahnosti na skrajnem severnem krilu francoske črte. Tukaj so se Francozi utrdili v važnih postojankah, odkoder bi jih Nemci radi pregnali. Francosko vojaško poveljstvo poroča, da so napravili Nemci nekaj nenadnih izpadov na tej črti, toda so bili vselej vrženi nazaj. V tem kraju so se Francozi približali za dve milji do nemških postojank in skoro popolnoma obkolili gozdove pri Borgu. Francosko poveljstvo smatra te postojanke kot zelo važne, ker oni, ki ima te v posesti, obvladuje dolino Moselle, dalje važno deželno cesto in železnico, ki teče-ob reki Moselle.
-o——■
Nagrade šivalnega kluba Na zabavnem večeru so dobili sledeči trije nagrade: F. Fende, 19307 Muskoka Ave., A. Labay, 3515 Scranton Rd. in J. Baraga, 1160 Addison Rd. Zglasijo naj se po darila v delikatesni trgovini Mrs. M. Mahnič, 1130 E. 68th St.
RUSUA NE BO DALA NEMCEM VOJAKOM
Berlin, 9. okt. — čeprav se nemško časopisje baha, da se Rusija pripravlja za izvoz raznih potrebščin v Nemčijo na širokem obsegu, pa je prišlo med obema državama do prvega nesporazuma. Nemčija je pričakovala, da ji bo dala Rusija tudi vojaško pomoč in je hotela napraviti to-pogledno pogodbo, ki jo je pa Sovjetija kratkomalo zavrnila.
Pa tudi radi sovjetske politike na Baltiku zasleduje Rusija druge cilje, kot si je pa to predstavljala Nemčija. Sprva so boljše-viki rekli, da se bodo zadovoljili samo s "pokroviteljstvom" nad Estonijo in Latvijo, pa so kmalu zatem začeli cikati tudi na Lit-vinsko in zadnje dni tudi na Finsko.
Zdaj se je pa polastila Hitlerja velika nervoznost, ko vidi, da bo šel Stalin dlje, kot je pa Hitler pričakoval in da se mu bo Stalin vsedel prav pred prag. -o-
Anglija skuša doseči z Rusijo trgovsko pogodbo
London. — Diplomatski ustroj je na delu, da se doseže med Anglijo in Rusijo trgovsko pogodbo, s čemer bi se zmanjšalo nemški vpliv v Rusiji. Iz Anglije bi se izvažalo v Rusijo kavčug in kositer, Rusija bi pa za to posre dovala v baltiških državah, da bi od tam dobila Anglija sirovo maslo, les, slanino in drugo tako blago.
Angleški premier Chamber lain je napravil načrt za industrijski svet, v katerem bi sedeli člani kabineta, zastopniki industrije in delavski voditelji. Ta koncil ali svet bi imel nalogo gledati na to, da v času vojne industrija v polnem deluje, tako gle de delavske moči in vsega drugega, v prvi vrsti v municijskih tovarnah in ladjedelnicah.
2,000,000 Nemcev iz Jugoslavije, Madžarske in Romunske hoče Hitler naseliti na Poljskem in po Češkem. — Rusi bi pa radi Čehe in Poljake.
nemčija hoče dobiti NEMCE IZ BALTIKA
Budapest. — Tukaj se širijo Nemčija naselila svojce iz baft
Budapest. — Tukaj se širijo govorice, da se Nemčija že doi-go časa na skrivnem pogaja z balkanskimi državami, da bi se nemško manjšino iz teh dežel odposlalo v raj h. Kot trdijo poročila, je Nemčija pripravljena nositi vse stroške prevoza kakih . 2,000,000 Nemcev, ki prebivajo zdaj v Jugoslaviji, Romunski in Madžarski. Te ljudi bi se naselilo v zapadni Poljski in pa v bivši čehoslova-Ški.
Poročila nadalje zatrjujejo, da je pri tem obljubila sodelovanje Rusija na ta način, da bi ponudila svojo zemljo Čehom, Slovakom in Poljakom, in v te izpraznjene kraje bi potem
Nemčija naselila svojce iz baft kanskih držav.
Zadnje ljudsko štetje kaže, da je v Romunski 800,000 Nemcev, na Madžarskem kakih 600,000, in v Jugoslaviji do 700,000.
Copenhagen. — Iz baltiških držav so se že začeli seliti Nemci v raj h. Na tisoče moških, žensk in otrok se namerava podati za stalno v Nemčijo. Pet nemških ladij je dospelo v latviška pristanišča v ta namen. Za enkrat se bodo izselili Nemci iz Latvije in Estonije, potem pa tudi iz Litvinske. Baltiške države so dovolile izselitev vseh ljudi nemškega rodu v Nemčijo.
jeklarne obratu-jejo na 90% bazi
Jeklarska industrija v deželi je že dosegla 90% obratovalne kapacitete, kot kaže poročilo jeklarske industrije. Je-klarne dobivajo toliko naročil, da jih ne morejo sproti izgo-tavljati. Od meseca maja 1937 niso bile jeklarne še tako zaposlene. V septembru je delalo 31 plavžev s polno paro, kar ni bilo še nobenkrat v tem mesecu od leta 1922. Jeklarne se bližajo višku svojega obratovanja in sicer delajo v Pittsburghu 82'/ , v Clevelan-du 89, v Youngstownu 90, v Chicagu 86, v Detroitu ena je-klarna celo 100%.
ČEH UBIL 67 NEMCEV
Paris. — Sem se poroča iz Švice, da je neki češki pilot povzročil smrt 67 Nemcev in pri tem storil smrt tudi sam. Nemška tajna policija je namreč zvedela, da je zrakoplovno pristanišče podminirano. Policija je tudi zvedela, kdo je položil mino. Pri-
. .. , T1|	jeli so osumljenca, ki je sprva ta-
iz Joiieta, lil.	potem se pa udal in peljal po,
Mrs. Antonija Chervan, 15908 ,licijo in nemške avijatičarje na
lice mesta. Tam je pa mino za-žgal in pri razstrelbi je'bilo ubitih 67 Nemcev, a tudi pilot, ki se je žrtvoval, da je maščeval vsaj
Holmes Ave. je prejela žalostno vest, da ji je v Jolietu, 111. po daljši bolezni umrla njena draga mati Mrs. Terezija Muhič. Bila je doma iz Gradenj e, fara Bela cerkev na Dolenjskem; V Jolietu zapušča poleg žalujočega soproga Tomaža dva, sina, Antona in Franka ter hčer poročeno Louis Riff el. Vsem prijateljem in znancem priporočamo blago ženo v prijazen spomin.
Švedska se pripravlja za obrambo proti vpadu Rusije
Stockholm, 9. okt. —Prva varnostna zaklonšiča v zavetje proti napadom iz zraka so bila postavljena danes v tem mestu. Nadalje je vlada odredila, da ostane 100,000 rezervistov še nadalje v vojaški službi. Baltiške države so postale nervozne vzpričo prodiranja Rusije proti severu, kjer so dozdaj živele severne države lepo v miru in obdržavale strogo nevtralnost v evropskem sporu.
V Moskvi »e točasno nahaja zastopnik Finske, katerega je Stalin poklical k sebi, da mu pove svoje "želje' 'v upanju, da bo tudi Finska tako pridna, kot sta bili Estonija in Latvija, ki sta brez premisleka priznali rusko "pokroviteljstvo."
Na 15. oktobra bi morali iti švedski rezervisti domov, toda vlada je izdala povelje, da ostanejo v službi do nadalj nega. Švedska ima v mirnem času 60,-000 mož močno armado, toda lahko postavi na bojno polje 600,000 mož.
Pošiljanje blaga in denarja v Jugoslavijo
Iz pisarne generalnega konzulata kraljevine Jugoslavije v New Yorku se nam pošilja za priobčitev sledeče: Poštne pošiljke z rabljenimi stvarmi (oblačila, perilo, obutev), ki prihajajo iz Zed. držav, se dopuščajo v Jugoslavijo carine prosto, ne da bi bilo treba priložiti potrdilo o siromaštvu in dokaz, da so poslane kot darilo, če ugotovijo carinski uslužbenci pri pregledu, da vsebujejo rabljene stvari, če pa carinarnica zasumi, da je prejemnik dobrega imovinskega sta-nja, ali če dobi kdo zaporedoma več takih pošiljk, zahtevajo
predložitev o siromaštvu in poši ljalčevo pismo, iz katerega se mora razbrati, da se pošiljajo te stvari kot darilo.
če prihajajo pošiljke z rabljenimi stvarmi iz nejdirinških držav, med katere spadajo Zed. države, a obsegajo tudi nove stvari, za katere je potrebna predhodna uvozna dovolitev Narodne banke, se ta ne zahteva, če pošiljka ne vsebuje več kot pet kilogramov. To velja samo, kadar prihajajo pošiljke na siromašne osebe.
Za siromašne osebe se štejejo tisti, ki ne plačujejo več kot 400
dinarjev neposrednega davka na leto, brez dopolnilne in samoupravne doklade, kakor4tudi tisti, katerih dohodek od nesamostojnega dela ne presega zneska 1,-800 dinarjev na mesec, če so samci ali 2,000 dinarjev na mesec, če so oženj eni.
Po predpisih finančnega mini-sterstva od 28. junija t. 1. je za-branjen vsak unos v Jugoslavijo afektivnih dinarskih novčanic v denarnih pismih. Poštni uradi take denarne pošiljatve v pismih iz inostranstva zadrže in jih pošljejo narodni banki, kjer jih stavljajo na blokirani račun na ime pošiljavca.
nekoliko svojo nesrečno domovino.
Pozor, kegljačice!
Jutri večer ob osmih pričneta s keglanjem podružnici št. 25 in 50 Slovenske ženske zveze in sicer na Norwood Alleys, 6125 St. Clair Ave. Katero zanima, naj se gotovo udeleži.
Iz Floride Anna Novak pošilja iz Miami Beach, Florida, najlepše pozdrave vsem svojim prijateljicam v Clevelandu.
V bolnišnici
John Lužar iz 1035 E. 69th St. se je moral podvreči operaciji, katero je tudi srečno prestal. Prijatelji ga lahko .obiščejo v Emergency Hospital E. 55th St. v sobi št. 1. med 2. in 4. ter 7. in 8. uro zvečer.
Za uslugo Collinwoodu
V uradu podružnice North American banke na Waterloo Rd. in 156. cesta lahko vsak čas plačate račune za plin, elektriko, telefon, davke in druge take stvari. Vsak se lahko posluži te prilike.
FATHER COUGHLIN NADALJUJE Z BOJEM PROTI SPREMEMBI NEVTRALNE POSTAVE
Detroit, Mich. — Father Coughlin je v nedeljo v svojem govoru na radio nadaljeval z bojem proti spremembi nevtralne postave. Rekel je, če kongi*es to postavo spremeni, bo to proti želji milijonov Amerikancev.
"V tej uri krize," je rekel Father Coughlin, "je milijone preprostih Amerikancev povedalo svoje mnenje zastopnikom v
Washingtonu. In koncem konca je to vlada po zastopstvu. Ti gentlemani, ki smo jih izvolili v urad, ne morejo zastopati naroda, če ne vedo, kaj narod zahteva."
Nato je Rev. Coughlin apeliral na narod, da naj ta teden pošlje še več pisem, brzojavov in kart svojim zastopnikom v Washington z zahtevo, da se nevtralna postava ne spremeni.
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN *	^ ^ ^^^	SLOVENIAN MORNING
- w language ONLY	AMERICAN HOME	DAILY NEWSPAfER
NO. 236	CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, OCTOBER 10, 1939	LETO XLII. — VOL. XL1I.
POGON NA KONZULAT
Los Angeles, Cal. — V soboto večer so udri i šerif ovi depu-tiji v prostore luksemburškega konzulata in od tam pregnali kakih 200 oseb, ki so baje igrale? prepovedane igre. Pet konzularnih uradnikov so pa zaprli, šerif je vedel, da se tukaj igra, pa si ni upal napraviti pogona na konzulat, ker se je bal kakih mednarodnih za-pletljajev. šele, ko so mu iz Washingtona povedali, da ni med kneževino Luksemburg in Zed. državami nobene pogodbe, ki bi postavljala te konzularne uradnike na nedotakljivo listo, si je upal šerif za igralci.
narodno bogastvo
New York. — Narodno bogastvo Zed. držav je preračunano, da je znašalo leta 1937 | $332,000,000,000. Leta 1939, ko je bila dežela na višku blagostanja, je znašalo narodno premoženje $353,000,000,000, leta 1934 pa samo $287,000,-000,000.
--o-
KANADA LOVI ZLATO
Ottawa. — Kanadska vlada je posvarila vse pošte, naj skrbno pazijo na vse pošiljke, namenjene v Zed. države, če ni morda v i pošiljakih kaj zlata. Izvoz zlata ■ iz Kanade je prepovedan, razen • če to izrecno dovoli finančno mi-i nisterstvo.
I	-o-
Community Welfare klub
Svojo vsakoletno zabavo priredi Community Welfare klub \ petek 13. oktobra ob osmih zve-i čer v prizidku SND na St. Claii i Ave. Za ples bo igral orkestei - Pecon. Mrs. E. F. Posch je pred e sednica kluba, Mrs. John Gornil .- pa predsednica odbora za prire >.'ditve.
v r
AMERIŠKA DOMOVINA"
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c.
Na obisku v stari domovini
Piše Mrs. Josephine Erjavec, Joliet, 111.
Zelena jama — Rožnik — Velesejem — cerkev sv. Frančiška
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878._
No, 236, Tues., Oct. 10,1939
Dixon za Burtona
Ni se še polegel odmev od primarnih volitev, ko je tekel Wililam C. Dixon, demokratski kandidat Millerjeve grupe k županu Burtonu in mu obljubil podporo za glavne volitve. To je storil Dixon, ne da bi se prej posvetoval s katerimkoli demokratskim voditeljem.
Razume se, da je Dixon sam svoj gospodar in da lahko stori kar hoče, toda toliko obzira bi bil fta vseeno moral imeti do svojih demokratskih prijateljev, da bi jim prej povedal o svoji nameri. Če so bili demokrati dobri v kampanji in s tako vnemo agitirali zanj, da je dobil 35,000 glasov vzpričo dejstva, da ni bil čisto nič poznan širši javnosti, potem bi moral vedeti kaj se spodobi.
Mi smo zapisali v tem listu pred primarnimi volitvami, cla kar bo Dixon dobil glasov pri primarnih volitvah, jih ne bo dobil radi svoje osebe, ampak zato, ker sta šla v ogenj bivši senator Bulkley in Ray T. Miller.
Kljub temu, da sta govorila zanj ta dva odlična demokrata, se naš časopis ni mogel ogreti za Dixona, kot ste lahko videli iz pisanja našega lista. Nič drugega nismo pisali, kot par odstavkov iz njegovega govora. Vzrok zato je bil, ker nam Dixon' kot zastavonoša demokratske stranke ni prav nič imponiral in pa ker smo vedeli, da kandidira samo zato, da kdo kandidira. Vedeli smo, da ne bo uspel, ker ni bil oseba zato, zato tudi nismo hoteli naših ljudi navduševati za stvar, o kateri smo vedeli naprej, da ne bo imela uspeha.
Da smo imeli prav je pokazala tudi volitev. Miller in Bulkley sta šla za Dixona v ogenj, da obdržita demokratsko stranko skupaj, da bodo imeli demokrati vsaj kandidata. Ne verjamemo, da sta šla v volivno kampanjo s prepričanjem, da bo Dixbn zmagal. Čast moramo pa dati odličnima demokratoma za veliko požrtvovalnost v korist demokratske stranke.
S tem, da je šel Dixon k Burtonu še ne pomeni, da bodo šli vsi demokrati k Burtonu. Če je Burton s tem kaj pridobil, je tudi dvomljivo. Kvečjem je pridobil Dixonov glas, kolikor to pač pomeni. Gentlemansko bi pa bilo od Dixona, če bi se bil o tej svoji nameri prej posvetoval s svojimi demokratskimi pristaši. Tako bi bil pokazal, da je res pravi demokrat in da se zaveda, da ga je bila demokratska stranka postavila za svojega zastavonošo v primarnih volitvah. Kot tak ni bil več sam svoj gospodar, ampak samo glasnik svoje stranke.
Prav bojimo se, da si je Dixon s tem svojim korakom uničil vso svojo bodočnost v demokratski stranki, ki vidi, da se na takega človeka ne more zanesti. Očividno je Dixon tak kot tisti, ki obračajo plašč po vetru. Zato je tekel k Burtonu, da ga ne bi prehitel kdo drugi in da bi on dobil največ od kupčije, ki jo je sklenil z Burtonom. Koliko je dobil ali bo dobil za to, ne vemo, toda iz same ljubezni do Burtona, katerega je v kampanji obmetaval kot najslabšega župana, kar jih je Cleveland še imel, ni skočil v Burtonov tabor.
Hitler prosi mir
Govor, ki ga je imel nemški diktator Hitler zadnji petek v nemškem državnem zboru kaže, da se Hitlerju tresejo hlače. Čeprav je grmel, da Nemčije ne prisili na kolena niti orožje niti čas, pa je jasno, da Hitlerja skrbi bodočnost.
Na vsak način bi rad, da bi demokratski zavezniki sprejeli njegovo mirovne ovacije in sedli ž njim k mizi, kjer bi se lepo pogovarjali, kako lepo bi bilo, če bi Evropa živela v miru.
Vprašanje pa je, če je Hitler v teh svojih mirovnih ponudbah iskren. Kaj pa, če ni za vsem tem stara Hitlerjeva nakana, da bi si pridobil na času, da bi motil zaveznike z mirovnimi pogajanji, medtem se pa dobro pripravil in pripravljen udaril po Angliji in Franciji.
Kot je položaj v Evropi zdaj, se Hitlerju ne obeta, nič dobrega. Na vzhodu ima zaveznika Stalina, na katerega se ne more prav nič zanesti. Stalin je lisjak, ki bo s Hitlerjem samo toliko časa, dokler bo njemu kazalo. Na jugu ima zaveznika Mussolinija, ki ni pa prav nič posebno vnet za rim-sko-berlinsko os, ko vidi, da mu kaže pri Hitlerju samo izguba.
Hitler obljubuje razorožitev. To je obljubil že večkrat prej. Hitler pravi, da ne gleda za novo zemljo. To je rekel tudi že prej. Vselej je pa še prelomil dano besedo. In jo bo tudi zdaj.
Demokratske države je vzelo dolgo, da so se oborožile proti Hitlerju. Zato bi pa storile veliko napako in same sebi zavile vrat, če bi zdaj nasedle Hitlerjevim pohlevnim besedam.
Nobenega kompromisa s Hitlerjem! Nobenih mirovnih pogajanj, dokler ne postavi nazaj Poljsko, dokler ne da nazaj Češke pravim in edinim lastnikom. Če tega Hitler ne stori, potem naj odloči sablja!
Nevtralnost in nevtralnost
Piše Joseph Želle
Po končanem petju pa je prišla Rusinja s krožnikom od mize do mize nabirati prostovoljne darove. Tu pred to gostilno smo presedeli marsikatero uro dokler smo bili še v domovini.
Bile so tudi druge gostilne, kjer so servirali Poljaki, Francozi itd., a največ ljudi je bilo vedno le pred rusko gostilno. Ogledali smo si tudi pavilijon, kjer so imeli razstavljeno razno pohištvo mizarji iz št. Vida. Videla sem tudi pohištvo g. čepel-nika, nečaka naše č. šolske sestre Perpetue. Tu smo se ustavili, da smo izročili pozdrave za vse domače, kajti čas nami ni dopuščal, da bi jih bili še posebej obiskali. Na tem velesejmu sploh vidiš vsemogoče izdelke od ročnih del pa do najlepših umetniških slik. Pozno je že bilo, ko smo se poslovili in veliko smo si bili ogledali v enem dnevu.
Ko smo se mudili v domovini pred 11. leti smo videli kako so zidali veliko cerkev oo. frančiškanov v Šiški, a ko smo jo obiskali sedaj, pa je bila že veličastna stavba zgrajena in je menda ena najlepših v Ljubljani. Vendar pa notranjščina ni napravila name pravega vtisa, ker zgleda nekam podobna kakemu bančnemumu poslopju. Oltarji so vsi iz belega marmorja in cerkev je zelo prostorna.
Domov grede smo se ustavili tudi pri ge. Godec, ki je sestra č. šolske sestre Perpetue, kateri smo izročili pozdrave, ona se je prej pisala Kajzer, doma iz št. Vida.
Popoldne sem obiskala tudi mojega bratranca Fran Lisjaka, ki je knjigovodja pri Zadružni zvezi v Ljubljani. Tu sem si nakupila tudi nekaj ročno delanih čipk, ene so bile lepše od drugih. Tu v teh prodajalnah si lahko kupite karkdli si poželite in sko-ro se nisem mogla odločiti kaj naj si naberem. Tu bi bila najlepša prilika za izletnike, da si lahko nakupijo krasnih daril.
Bratranec Frank, mi je tudi naročil, da bi rad imel kaj trgovine z Ameriko. čipke bi lahko dobili prav poceni. Dobite lahko tudi cenik, če pišete na njegov naslov: Frank Lisjak, knjigovodja šef, pri Zadružni zvezi v Ljubljani.
Prihodnji dan sem srečala go. •J. Schlosar, našo bivšo gl. uradnico SžZ, ki me je povabila na poslovilni večer, ki je bil prirejen v počast izletnicam SŽZ in ob kateri priliki nam bodo članice Krščanske ženske zveze, poklonile jugoslovansko in obenem tudi slovensko zastavo. To nam je bilo v zahvalo za našo ameriško zastavo,' katero smo jim izročile na prvi seji po našem prihodu v domovino.
V veliki dvorani hotela Union, je bilo pri pogrnjenih mizah zbranih lepo število članic in tudi čči gg. duhovnikov. Sledil je lep program in izročitev zastave, katero je sprejela ga. Schlosar in jo prinesla v Ameriko kot dragocen dar, jo je na prvi polletni seji gl. uradnic poklonila SŽZ. Po več poslovilnih govorih in prigrizku smo se razšle, želeli so nam srečno pot nazaj v Ameriko ter nam želeli, da ne pozabimo materinega jezika in ljubezni do naše rodne grude.
(Nadaljevanje)
Jaz sem bil in sem še danes demokrat. Volil sem za Roo-sevelta in sem bil navdušen njega. Toda predsednik je popolnoma izgubil moje zaupanje. Zakaj se je tako trudil za reorganizacijo vlade, ki bi dala njemu izključno moč?! Ali ne živimo v deželi demokracije? Zakaj se ne izjavi predsednik, da ni kandidat za tretji termin kot predsednik Zed. držav? Kaj ne ve, da nam s tem da vedeti, da mu ta stolček še vedno ugaja in da postaja on sam tak kot Julij Cesar, ki sicer ni hotel nositi krone, toda kraljestvo ga je vendar mikalo?
Zakaj se tudi sedaj tako približuje Angliji in se igra z nevarnostjo vojne, mesto, da bi I
nekaj nad dve sto petdeset milijard. Sedanja vojna zna biti pa mogoče še dražja. Od kje neki bo dobila Anglija onih sto milijard dolarjev? Edina rešitev je kredit iz Amerike, če bo Amerika upeljala "Cash and Carry" ali "plačaj in vozi sam, kar kupiš," pa bo kmalu zmanjkalo denarja.
Nemudoma se bodo začela pogajanja radi posojila Angliji in nato pa bodo ameriški vojaki poslani v Evropo, da ohranijo ameriškim bankirjem njihov denar. Na vse zadnje pa Anglija in ne Francija ne bosta plačali svojih dolgov. Saj nam dolgujejo še od zadnje vojne in se nam smejejo.
To bo enaka stori j a kot je bila v zadnji vojni. Ali smo dobili naše trdo prislužene dolarje nazaj? Hahaha! Anglija in Francija se nam smejeta,
............——I
Kaj pravite!	j <
.......................—•—» » b
"Srečen je, kdor ima svojo lastno streho/ kamor lahko položi svojo glavo," je vzdihnil pijanček, ko so bili že vsi saluni zaprti. 1
—Okrog 12,000 vagonov slad korja bodo v letošnji sezoni proizvedle jugoslovanske sladkorne tovarne. Lani ga je bilo premalo, pa so zato letos na vse načine propagirali med kmetovalci sajenje sladkorne pese. V celem znaša površina s sladkorno peso zasajene zemlje 80,000 juter. Strokovnjaki so izračunali, da se bo dalo iz tega pridobiti okrog 12,<>00 vagonov sladkorja, kar bo zadostovalo za pokritje vse domače porabe.
odločno nastopil zoper vojno! Posebno še sedaj, ko se vendar vsi ljudje brez razlike strank in političnega mnenja strinjajo z idejo r "NOBENE VOJNE!,!!"
Roosevelt se je malo preveč zainteresiral za Morganovo bančno družbo, za tisto družbo, ki nas je potegnila v zadnjo vojno. Zapomnite si tudi, da se je predsednikov sin poročil s hčerjo Dupont-a, ki je najbogatejši izdelovalec orožja v Ameriki. Ali se vam je pričelo svitati zakaj se gre??? In ali bomo mi ameriški državljani odobravali kaj takega?— NE, NIKDAR NE!!!
Naj vse priseljence opozorim na to, da nikar ne postajajte sentimentalni napram Evropi. Vsak priseljenec v Ameriki, bi moral biti v mislih in dejanjih Amerikanec prvo in potem šele ponosen na svoj slovenski rod. Zapomni naj si vsak, da ko se je odločil za v Ameriko, je pustil doma vse, kar ga veže na Evropo.
Ali vas ne morejo vaši sinovi (hčere tudi) spomniti, da ste vi pribežali pred letom 1914 iz strašne nevihte v Evropi in sedaj hladnokrvno (ker ste gotovi, da do vas ne pride) odobravate načrte, ki bi morda poslali vaše sinove v tisti kaos? Naj se zgodi karkoli, mi se moramo držati proč od evropskih zmešnjav.
Nikar ne mislite, da odobravam nastop Nemčije, ali da sem hladnokrven napram Poljski. Sedanja vojna ni za eno ali drugo državo. Poljska in čehoslovaška sta samo izgovor za bojevanje. Današnja vojna je samo za nadvlado med Nemčijo in Anglijo in to se nikakor ne tiče nas.
Anglija ni nedolžna, kajti zakrivila je pri versailleski pogodbi in to je vzrok sedanji vojni. Pomislimo, da tisti mali otok blizu Evrope — Anglija — lastuje eno tretjino zemlje. Kako si je tako majhna država pridobila toliko ozemlja? Pobirala je male državice, kakor sedaj pobira Hitler. Poglejte v zgodovinsko knjigo in boste videli, kako je Anglija nastopala pred letom 1914 in v sto letih zavzela skoro eno tretjino zemlje na vsem svetu. Torej zakaj bi Amerika pomagala eni ali drugi stranki, ker sta obe krivi?
Prej omenjeni članek ima tudi odstavek: "Toda, bomo li s tako nevtralnostjo ustavili klanje v Evropi? Skoro bi rekli, da ga bomo še podaljšali. Iii dlje ko bo vojna, več bo žrtev." Skoro bi rekli, je pravi izraz, kajti meni se zdi, da čim manj orožja, čim manj krfedita bo Amerika dala Evropi, prej bodo države bankrotne, prej bo konec vojne in toliko manj bo žrtev. Kaj pa vi sodite?
Ker se gre za denar naj o-menim še par točk. Father Cough lin je objavil, da vsa zlata valuta Anglije znaša nekaj okrog deset milijard dolarjev. Zadnja svetovna vojna je stala
češ, ali nam ne boste hvaležni, da ste nam smeli posoditi denar in imeli priliko, da ste se smeli vtakniti v našo vojno, ki se vas sploh ni tikala!
Zakaj bi se sploh menili, da bi pomagali Angliji in Franciji, ki ne samo, da nam dolgujejo ampak se nam še režijo v obraz? Kakšna logika je to? Jaz se nikakor ne morem strinjati s "Cash and Cai*ry" načrtom in vsak človek, ki pomisli, mora videti, da ta načrt ni za nas delavske ljudi, ampak za velebankirje in veleindu-strijalce.
Kdor bo nasprotoval, da ne bo na razpolago kredita dolžnikom in da kredit sploh ne bo upoštevan, naj omenim samo to: predsednik Roosevelt je govoril in kakor jaz razumem "Cash and Carry" pomeni, da kupec položi denar in odnese sam kar si je nakupil. Ali ni res tako? Dobro,! Toda ljudje, ki reprezentirajo Roose-veltovo sedanjo administracijo, so vpisali v spremembi postave, da bo dovoljen 90-dnevni kredit odjemalcem. Torej katerega imajo za neumnega?
Nadalje, gotova nevtralna sprememba tudi dovoljuje prodajanje tistim državam, ki nam že dolgujejo! Tako vidimo, da tisti, ki zastopajo spremembo nevtralitetne postave niti sami svojih besed ne upoštevajo. Ali jim bomo potem zaupali v njihove obljube? Seveda ne!
(Dalje prihodnjič.) -o-
IZ DOMOVINE
Nučičeva, ki je imela polno ran na glavi. Reševalci ljubljanske rešilne postaje so prepeljali hudo ranjeno Marijo Nučičevo v ljubljansko bolnišnico; 16-letni rejenec Ivan Uljetič, ki je po rodu iz Dalmacije, je pri zaslišanju izpovedal, da sta prišla dva razbojnika z zastrtima obrazoma, eden večji, drugi manjši. Njemu sta velela, naj se skrije pod odejo. Deček je bil baje skrit pod odejo do 5. ure zjutraj. Ko je bilo vse mirno, je vstal, skočil skozi okno in šel klicat sosede. Tudi poškodovana Marija Nučičeva je povedala, da sta bila dva razbojnika, oba zakrinkana. Ukradla sta okoli '2,400 dinarjev. Gospodar Jože Nučič je štel 62, žena Marija pa 56 let. Preiskava je ugotovila, da sta bila pobita s sekiro. Njuni trupli sta bili čisto v ranah. Orožniki so z vso vnemo na delu, da izsledijo strahotna zločinca. Posrečilo se jim je že dognati, da je bil rejenec Ivan Uljetič v zvezi z roparskima morilcema. Eden izmed zverinskih zločincev je neki Slavko, ki je pred leti služil pri Nučičevih.
—-Q-
IZ PRIM0RJA
—Vlom v Vrhpolju. V noči je bila na Vrhpolju, občina Kamnik, v gostilni in trgovini. "Zlata kaplja" izvršena vlomna tatvina. Ko je legel trgovec in gostilničar Lah k počitku, so menda okrog 1 ure po polnoči prišli tatovi kar z vozom pred gostilno in trgovino ter izvršili vlom nemoteno. Hiša je precej na samem, gospodar pa ie trdno spal in ni prav nič čul tatov, ki so mu premeta vali po gostilni in trgovini ter mu odnesli: radioaparat znamke "Schaub," majhen radijski aparat, nekaj moke, sladkorja, tobaka, cigaret in nekaj gotovine. Vse nakradeno so naložili na voz ter se odpeljali neznanokam. Takoj, ko je bila drzna tatvina prijavljena tukajšnji orožniški postaji, so odšle na delo patrole, ki poizvedujejo za tatovi, ki bodo prav kmalu v rokah pravice. Tatovi so povzročili Lahu okrog 9,000 din škode.
—Grozen roparski umor pri Grosupljem. Nedavno noč je bil izvršen v vasici Blatu pri Grosupljem umor, katerega žrtev sta postala Jože Nučič in njegova žena Marija. Ko so zjutraj prišli ljudje na poziv 16-letnega Nučičevega rejenca Ivana Uljetiča gledat, kaj se je zgodilo, se jim je nudil grozen prizor. Na postelji sta ležala posestnik in žena z razbitima glavama, ob drugi postelji v drugi sobi pa je ležala posestnikova sestra Marija
—Postojna. — Pred tržaškim sodiščem je bil obsojen Iv. Achille, star 43 let, doma iz Postojne na 3 leta in 4 mesece .zapora, ker je lansko leto težko ranil Danila Zafreda, s katerim je bil navzkriž zaradi politike. Dejanje je izvršil v popolni pijanosti, poleg tega pa je še razsajal po gostilnah in kavarnah.
—Rihemberg. — Tatovi so vdrli v stanovanje Franca Vidmarja, starega 89 let, stanujo-čega v Cvetrožu. Odnesli so mu 830 lir, ki jih je imel v skrinjici pod posteljo. Karabi-nerji še niso izsledili tatov.
—Trst. — Sodišču je bil predan Š. Žagar, star 27 let, ker je v obč. gozdu Igorca imenovanem posekal drevo. Poleg tega je bila denuncirana tudi njegova mati, ki je stražnika, ko je zapisoval sinove podatke, težko ozmerjala.
—Trst. — Že dolgo časa je prizadeval oblastem velike težave Marij Martelanc, ki je bil zaradi tatvin in ropov zelo slabo zapisan. Nedavno je hotel zopet izvršiti rop, ki se pa mu ni posrečil, kajti po hudi borbi je bil prijet in predan karabi-nerjem.
—-o-
Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh.
Ce verjamete al' pa ne
»ammmjamtwawmmmsniKjiss
Mesar Ferdo je naročil farmarju, naj mu pripelje v soboto zjutraj dvajset kokoši. Ko je Ferdo v soboto zjutraj vstal-je našel na dvorišču kokošnjak, v njem pa samo devetnajst kokoši.
"Kaj se mu meša," godrnja Ferdo, "da mi pripelje samo devetnajst kokoši, ko vem, da jih bo še dvajset premalo. Pa naj se človek potem še na koga zanese."
Čez dan je moral Ferdo trikrat čez cesto, da si je potolažil jezo, ker mu je ravno radi ene kokoši narobe hodilo, ki J° je hotela imeti ongava Johana za nedeljo.
Ko je zvečer Ferdo že
bil na
tem, da bi zaprl štacuno, pa se pripelje farmar in mu prinese še dvajseto kokoš.
"No, kaj bom pa zdaj s i0 kokošjo," godrnja mesar, "zakaj mi je pa niste pripelja11
zjutraj?"
"Kako jo bom pripeljal ZJU traj, ko mi je pa šele popoldne znesla jajce, neroda nerodna, pa sem moral čakati nanjo opravičuje farmar.
se
Po neprijetnem dogodku na gl. I kolodvoru v Ljubljani, radi mo- I jih filmov, smo se nameli, da r jo mahnemo kar proti domu, kaj- v ti ta dogodek nas je bil spravil.s nekoliko iz tira. Začela sem se s zavedati, da včasih ni dobro, če ima človek preveč korajže, ali če k je malo preveč predrzen.	c
Premišljevala sem, kako bi bi- \
10	izgledalo, če bi bila aretirana, ( to bi bila reklama. Toda le prija- 1 znosti tistih policijskih uradni- j kov se imam zahvaliti, da sem c srečno ušla brez kazni in drugih i posledic.	1
Ko smo pa izstopili iz kolodvo- s ra, nam pa stopi na pot g. Ivan i Zrimšek, ki nas je tain čakal ter < nam ukaže: sedaj pa zmano! V Zeleno jamo, ker sem obljubil, ■ da gotovo pridete, čeprav smo bili vsi utrujeni in nič kaj dobre volje, smo se vseeno podali za njim, kajti mislila sem, da je samo kakih 15 minut hoda, a vselej, kadar sem ga vprašala kako daleč je še, je bilo vedno še samo dve minuti. Parkrat sem se že mislila zoperstaviti, a končno smo le obstali pred hišo, kjer stanuje njegov brat oziroma bratranec mojega soproga.
Kmalu sem bila predstavljena sorodniku in ostalim članom družino, katere sem sedaj prvič videla. Takoj so nam ukazali za mizo, ki je bila zelo bogato obložena in med burkami in šalami, za katere je skrbel Ivan, nam je večer hitro potekel v prijazni družbi, kajti prihiteli so sinovi s svojimi soprogami in otroci, da bi ne zamudili večera ko so jih obiskali Amerikanci. Bilo je že pozno ponoči, ko smo se poslovili in odpeljali s tranvajem proti mestu.
Za prihodnji dan smo se bili dogovorili, da napravimo jizjet
>	na Rožnik. Prišla je tudi moja ' sestrična Francka June. Napo-" tili smo se skozi Tivoli in ker so
poti precej široke in lepo izpe-: ljane, niso preveč utrudljive kot ; je ona na Šmarno goro. Tu in tam smo se malo ustavili, da smo si 1 ogledali krasno okolico. 1 Prišli smo na Rožnik do cer-: kvice, ki pa je bila zaklenjena in » dobili smo ključ v gostilni. Zani-" mal me je predvsem oltar s sliko ' Marijinega Obiskovanja, ta me 1 je še posebno zanimala, ker je : bila ta Marija patrona moje pokojne mame. Nekoliko smo pomolili in se podali ven. S tega hribčka se nam je nudil krasen razgled po vsej ljubljanski okolici. Dobro se vidi tudi tobačna k tovarna, kjer je moja pok. raa-" ma delala. Malo smo se pomudi-1 li v gostilni in nato pa se zopet podali na pot proti mestu.
>	Dogovorili smo se z g. Schoen-erjem in Francko, da istega ve-
. oera obiščemo tudi velesejem, ki i je bil odprt 1. septembra. Točno
-	ob sedmih sta prišla po nas in zo-
-	pet smo se, podali skozi Tivoli do velesejma, katerega imajo v
< Ljubljani vsako leto 12 dni. Po j nekaterih krajih se mi je videlo ! kot nekak velikanski karnival, . kajti nastopali so razni umetniki . in prepevali in plesali, samo da ) so privabili več ljudi v šotore.
Na prodaj je bila razna roba: pr-t stani, uhani, zapestnice in razne-[ ga blaga iz vse države in izgleda-
>	lo je kakor, da se je naselilo polovico Sarajeva v ta del Ljublja-
; ne. Tudi prodajalci so bili iz i Južne Srbije.
Zopet na drugem koncu pa je bila gostilna poleg gostilne in ve-i liki odri na katerih so igrali ra-j zni orkestri. Igralci so bili oble-, čeni v ruskih narodnih nošah. Pred gostilnami pa so bile postavljene mizice vse zasedene po gostih, kjer so se ob krasnih ruskih melodijah zabavali in sreba-I li izvrstno kapljico.
11	Najbolj se nam je dopadla ti-! sta krasna ruska pesem "Dark
Eyes" (črne oči) katero je' 1 spremljal s petjem ruski pevec.
!	WINNETOU
Po nemUtem tsvlralk« K. M»y« *»«uuuuummmmttu«»umuuwimuJ^ititt»n:iii»»»ii»t>:»»n»iMn»t»»^^
JOŽE GRDINA:
PO ŠIROKEM SVETU
Glede najine preteklosti pa bodite pomirjeni! Iz severnih držav sva, nemškega pokolenja, borila sva se že proti južnim državam. Oba sva bila že vojaka, Vojaških izkušenj nama torej ne Manjka. Zato upava, da predsedniku mehikanske republike ne bova ravno na škodo."
Senor Cortesio je po strani Pogledal po mršavi postavi Old
Deatha.
"Hm —!" je podvomil. "Lepo se sliši, kar ste tule povedali, senor! Toda odkriao vam povem, da dvomim, ali bodete kos naporom in žrtvam, ki bi jih zahtea-la od vas vojaška služba v republiki —."
Starec se je zarežal.
"Ste res zelo odkritosrčni, senor! Pa zadostovalo bo menda, če vam povem svoje ime. Prepričalo vas bo, da sem vkljub vsemu še zelo uporaben in kos različnim naporom in žrtvam vojake službe. Imenujejo me namreč navadno Old Death."
Cortesio se je zavzel.
"Old Death —? Je mogoče —? ^i da ste slavni scout, ki je južnim državam toliko škodoval—?"
"Tisti sem. Moja postava je ftaj boljša izkaznica za moje ime."
"Vsekakor, senor!
Ne zamerite! Previden mo-ram biti. Ne sme se zvedeti v Javnosti, da nabiram prostovoljce za Juareza. Posebno zadnje čase moram biti zelo previden. Sami ste dejali, da razmere v La Grangi niso ravno prijetne, bedeti moram, koga imam pred Seboj, preden mu zaupam.
Old Deathu seveda smem popolnoma zaupati. In zato vama Po resnici povem, da sta se s svojo prošnjo na pravega moža °brnila. Koj vas sprejmem, pa Vzelo rad! In še celo višje mesto vam lahko z vso gotovostjo obljubim, kajti moža, kakršen je Old Death, bodo tam onstran znali uporabiti in ga ne bodo vtaknili med navadne vojake."
"Upam, da bo tako, senor!
Pa tudi tale moj tovariš se bo kmalu povzpel do boljšega ftiesta, četudi bi moral začeti z navadnim vojakom. Vkljub svoji mladosti si je pri abolicijoni-stih priboril čin kapitana. Njegovo ime je sicer zelo vsakdanja, Muller mu je namreč ime, pa morebiti in celo verjetno je, da ste že culi o njem. Služil je pod generalom Sheridanom, njegov posebni ljubljenec je bil in kadar je šlo za drzne udare, je general vsikdar njega izbral za vodjo. Moj tovariš je tudi tisti sloveči konjiški častnik, ki je v krvavi in usodni bitki pri Five ^°rks ujetega generala Sheri-dana sovražnikom spet iztrgal Gotovo ste čuli d*tem drznem u-daru. Zato mislim, senor, da tu
dobra konja. Upam, da ju dobiva pri vas. Sedla imava in tudi vso drugo opremo."
"Jako dobro! Dva čvrsta konja vama lahko odstopim in če ju hočeta plačati, vama ju dam za lastno ceno. Šli bomo jutri v hlev, danes je že prepozno, lahko si .ju pogledata. Najboljša sta, kar jih imam. Ali že imata prenočišče?" "Da. Master Lange naju je sprejel."
"Izvrstno! Da še nimata strehe, bi vaju sam povabil, čeprav je moje stanovanje precej majhno in tesno.
Urediti moramo le še nekatere malenkosti. Kaj mislita, senores, ali naj opravimo koj sedajle ali šele jutri?"
"Katere malenkosti mislite, senor?"
"Posebnega nič. Ker vse sama plačata in torej prav za prav sama potujeta v Mehiko, vaju bodo zaprisegli šele pri četi. Le izkaznice vama moram napisati in priporočilo, ki vama bo zagotovilo čin, kakršnega si zaslužita po svojih sposobnostih."
"Mislim, da to zadevo kar danes lahko opravimo," je dejal previdni Old Death.
"Tudi jaz tako mislim. Časi so nezanesljivi in kdo ve, kaj nam utegne prinesti jutrišnji dan.
Potrpita torej prosim za četrt ure! Hitel bom! Tule so cigarete in prinesel vama bom še. dober požirek, ki ga sicer■ nikomur drugemu ne ponudim. Žal imam le eno samo steklenico."
Porinil nama je cigarete po mizi in prinesel iz omarice steklenico vina, pa stopil k pultu in pisal.
Old Death je potegnil za njegovim hrbtom obraz v režeče se gube, iz katerih sem razbral, da je zelo zadovoljen. Nalil si je kozarec vina, napil Cortesiju in ga izpraznil v dušku.
Jaz sem bil manj zadovoljen. Svojega glavnega namena še nisem dosegel, o ubežnikih še niti besedice nismo govorili. Šepnil sem starcu svoje pomisleke. Zamahnil je z roko, kot bi hotel reči, da bova že še oskrbela.
V četrt uri je Old Death sam izpil polno steklenico vina in tudi senor Cortesio je bil s pisanjem gotov.
Prebral nama je priporočilo, lahko sva bila zadovoljna. In potem je izročil vsakemu po dve listini. Začudil sem se. Petni listi so bili in sicer za vsakega po dva, eden, v francoskem jeziku, drugi v španskem. Francoski potni list je imel podpis generala Bazaine, španski pa podpis predsednika Juareza.
Cortesio je opazil moje čudenje.
"Kakor vidite, si znam pomagati za vse slučaje. Varni ste, pa če srečate eno ali drugo stranko. Kako sem si oskrbel francoski potni list in podpis generala Bazaine, se čudite — ? Ne vprašajte, to je moja skrivnost.
Take dvojne potne liste dam seveda le vama in zelo zaupnim osebam ter čisto izjemoma. Navadno moštvo, ki potuje v spremstvu mojih ljudi črez mejo, tem vobče ne dam nobenega potnega lista."
Končno je le prišel Old Death s pravo besedo na dan. Navezal je na Cortesijeve besede in vprašal:
"Ali gre mnogo prostovoljcev črez mejo?"
"No, kakor pač prihajajo. ■ Še precej."
i "Kedaj ste odpravili zadnjo
; četo?"
11 (Dalje prihodnjič)
"No, ker sem jaz po vašem naziranju na napačnem, mi pa zdaj povejte, katera pa je Kristusova Cerkev, katera je prava?" — "Pravoslavna!" se je glasil odgovor. "No,1 ker je po vašem naziranju pravoslavna mi pa zdaj povejte kdo je pa vrhovna avtoriteta te pravo-
Poglejte katoliško Cerkev: njena morala, edinstvo in učeni-štvo je vse nekaj drugega kakor v pravoslavju in rimski papež pred svetom šteje več kot vsi pravoslavni patrijarhi skupaj ; za papeževe besede se zanima skoroda ves svet. Koliko pa se upošteva kakega patri-
slavne Cerkve, kateri patrijarh je to? Ali Carigrajski, ali An-, tijohijski, ali kateri? Ruskega sploh ne štejem, ker so ga boljševiki odpravili. Torej kdo je glava pravoslavja?" — "Vesoljni cerkveni zbor je vrhovna avtoriteta pravoslavja," me zavrnejo na to vprašanje. — "Vesoljni cerkveni zbor? To je že dolgo, dolgo, kar se je vršil, vsaj pravoslavje že stoletja ni imelo kakega takega zbora in je vprašanje, kdaj ga bo, če ga sploh kdaj bo.
"Toda to ni v skladu z ustanovitvijo Cerkve. Kristus je rekel Petru: 'Ti si Peter — Tebi bom dal ključe — Ti pasi moje ovce.' če bi bilo tako kot vi pravite, to bi Kristus moral reči vsem zbranim učencem: Vi ste, na vas zidam, vam dam ključe, vi pasite.' Toda Kristus govori to samo enemu, samo Petru, kar jasno kažejo besede: 'Ti — Tebi.' " Pa je bil zopet kakor prej ponoven odgovor, kjer so zavračale papeževo avtoriteto in veljavnost katoliške Cerkve, nato. pa pritisnile, da me spreobrnejo nazaj v pravoslavje, češ, da to ni za Rusa, da bi bil katoličan.
"Po mojem mnenju je kakor sem že povedal, katoliška prava, to kaže tudi zgodovina in o tem se vsak lahko prepriča danes, ako prav pozorno pogleda delo ene ali pa druge.
jarha? Pravoslavje tudi ne zna vzgajati. Kdo je največ kriv, da je Rusija v takem stanju in jo je objel val popolnega brezboštva in moralnega propada? Ravno rusko pravoslavje, ki ni znalo vzgajati, je krivo vsega gorja, ki je zadelo Rusijo." Tu mi pa redovnica seže v besedo, pa pravi ogorčeno :
"Španija je tudi katoliška, pa so v nji prav tako boljševiki kot v Rusiji, ki je pravoslavna. Tam se tudi bije boj kot se je v Rusiji!"
"Res. Pa vam na to tudi takoj odgovorim: Boljševizem ni španskega izvora, ampak je importiran iz Rusije. Povem vam pa še to: boljševizem bo šol iz Španije, kakor je prišel. Ne vem sicer kdo bo zmagal; | želim, da Franco, toda koncem konca naj zmaga ta ali oni, na španskem se boljševizem ne bo obdržal kot se je v Rusiji; to vam lahko kar zagotovim, ker Španci bodo z njim pometli, i kajti tam niso tla za to. Raz-j lika glede boljševizma je med | pravoslavno Rusijo in katoliško Španijo ta-le: Vzemimo dvo prav obsežni celini, ena na severu, druga na jugu. Na severu je zemlja povsem zmrzla, j dočim je na jugu topla; na obe ' celini pa ponoči zapade sneg. j Na severni celini, kjer je zemlja zmrzla, bo sneg obležal tja
do spomladi, dočim bo na jugu, ker je zemlja topla, v prav kratkem času skopnel. Topla zemlja, potem posije še sonce, in sneg izgine. Taka je razlika med Rusijo in Španijo glede boljševizma. Rusko pravoslavje, tako hladno in mrzlo, je pripravilo izborno podlago za boljševiški sneg, da je tako obležal, katoliška Cerkev z svojo toplino pravega krščanstva, pa je usposobila Španijo, da se bo boljševiškega snega kmalu iz-nebila."
Z bojevito gesto me zavrne redovnica: "Pravoslavje, rusko pravoslavje, se ga bo tudi! To naše pravoslavje, ki sedaj bije boj z brezbožnim boljševizmom, se ga bo tudi otreslo ter bo še vodilna sila pravoslavja. Naša pravoslavna Rusija zdaj trpi veliko preganjanje, toda ne bo umrla. Zapomnite si: Rusko pravoslavje bo prišlo iz tega trpljenja in boja zmagovito: Kri mučenikov je seme kristjanov! Naše rusko pravoslavje bo po tej zmagi na vodstvu vsega pravoslavja, da, vsega krščanstva!" mi zatrdi z neko posebno samozavestjo.
"Da bo vstalo rusko pravoslavje, jaz močno dvomim in prav tako seveda, da bi bilo potem na vodstvu pravoslavja. Pod carji je to res bilo in pod carizmom se je tudi prav dobro držalo, toda, kakor hitro je šel carizem, je prav kmalu šlo tudi pravoslavje, ker ni bilo zmožno se obdržati in ni pokazalo že v začetku prave odporne sile, zato je bilo kar hitro na tleh in boljševiki niso imeli posebnega truda, da so ga štrli. Kar za vzgled si vzemite pokojnega ruskega patrijarha Ti-hona, kako strahopetno se je obnašal pred boljševiškim tri-bunalom. če je pastir tak, kaj naj se pričakuje od ovac? Pra-voslavlje ni vzgojilo junakov, kakršni so za tak boj, kot je v
^ moj prijatelj ne bo ravno sla-
Pridobitev za vašo stvar." . Hm —! Stari je lagal, da se Je kar prašilo! Ali bi mu ugo-
v&rjal?
Kri mi je šinila v lice, pa do-ri Cortesio je smatral moje zar-devanje za sramežljivost in lomnost, roko mi je podal in ^kel:
••"Le nikar ne bodite preveč ®kromni, senor Muller! Zaslugi ste si tako pohvalo! Cul Sem o vaših slavnih činih, prav Jelo ste mi tudi vi dobrodo-Tudi vas bodo koj postaji za častnika in ako hočeta, vama dam koj večjo vsoto na ^zpolago, da se lahko opremita z vsem potrebnim."
Tudi senor Cortesio je seveda lagal —.
, Old Death je že zinil. Na o-
brazu sem mu videl, da misli
Vzeti denar. Pa prehitel sem £a.
"Ne potrebujeva denarja, se-5i°r! Nočeva vam že koj prvo Uro v nadlego biti. Zaenkrat rabiva nič druga ko dva
Belgijci, ki se boje ponovitev dogodkov iz leta 191.i, ko je nemško vojaštvo udrln čez mejo, postavlja topove ob nemški meji in dela utrdbe.
Pred 21 leti so se sešli Rusi in Nemci v Bfest-Litovsku, da so podpisali premirji:, nalcrr se je Rusijo, umaknila iz vojne. Oni ddn so se f'^1) ravno v istem mestu, da m si razdelili Poljsko.	>	• '
Rusiji, nujno potrebni. Zato tudi ni nobenega upanja, da bi rusko pravoslavje tudi vstalo. Tako ta rek, da je kri mučenikov seme kristjanov, ki se je pa res v polni meri uresničil v prvih stoletjih krščanstva, ko je rimsko cesarstvo preganjalo kristjane z ognjem in mečem, da jih tako povsem zatre, v Rusiji ne drži posebno, dasi ne trdim, da tam ni brez junakov, ki res trpijo za kristjanstvo, toda junakov kot so bili prvi kristjani, pa v Rusiji ne bo kaj prida in tako tudi ne tistega semena."
Zelo so se razvnele in redovnica je energično vstrajala pri tem, da bo pravoslavje izšlo zmagovito, in da moram v to pravoslavje tudi jaz. Kar hude so bile, ko sem ugovarjal temu, ter zagovarjal in odločno branil katoliško Cerkev in papeža, katerega so one napadale. Na vsa njihova prizadevanja pa sem kajpada na celi črti odklonil ter zavračal njih trditve.
Redovnicam se je pa moj zagovor katoliške Cerkve in papeža zdel precej sumljiv, pa so pričele dvomiti, da bi bil jaz pristni Rus. Mogoče sem tekom debate napravil v naglici kako jezikovno napako, da morda ni bila kaka beseda pravilno v ruščini izgovorjena, dasi sem zelo pazil na to ter govoril v narečju, ki se ga govori na Donu Rusiji. Lahko mogoče. Tako je redovnica, ki je vodila debato ubrala drugo pot, ter mi stavila nekaj takih vprašanj, ki so za ne-Rusa prav kočljiva in tudi nevarna ter se na njih najlažje ugotovi, da-li je dotični Rus ali ne. Ko opazim to njeno namero, da mi hoče nasta viti past ,sem se pa tudi tej njeni nakani spretno umakni ter ji odgovarjal tako, da se je kmalu prepričala, da mi ruske zadeve in zgodovina ni španska vas. Priznati pa moram, da ako ne bi bil prilično podkovan v ruski zgodovini pa bi jaz vlekel kratko in kar na lepem ostal v blamaži, kar pa seveda nisem hotel. Slučajno sem prišel v to in naj pa tudi tako ostane: Za Rusa so me imele, pa naj me še za takega smatrajo.
Zdi se mi, da ako bi bilo dano pravoslavnim Rusom na iz-bero dvoje: Stalin in njegov komunizem na eni, papež in katoliška Cerkev pa na drugi strani, da izbirajo med tem dvema, pa bi se rajši odločili za Stalina in njegov komunizem, kot pa sprejeli katoliško Cerkev in priznali papeža. Tak vtis dobi človek, ko govori z še vernimi Rusi v zadevi katoliške Cerkve in papeževega primata, kajti vedno še puhti sovraštvo, ki se ni zmanjšalo kljub veliki preizkušnji ruskega naroda. Ako Bog v svoji veliki'pre-vidnosti ne poskrbi za posebno pot do združenja, je po vsem vidiku še daleč.
Dalje prihodnjič
-o-
IZ DOMOVINE —Tujski promet v avgustu je bil v Mariboru nenavadno živahen. Dosti je k temu pač doprinesel tudi Mariborski teden, ki je bil letos obiskan kakor še nikoli. V mariborskih hotelih in prenočiščih je v avgustu prenočevalo 1949 tujcev, ki so imeli skupno 4656 nočnin. Največ je bilo Jugoslovanov 1197 s 3257 nočnina-mi, za njimi pa pridejo Nemci, ki jih je bilo 584 ter so imeli 1068 nočnin.
MALI OGLASI
Naprodaj
imamo jabolka, kakor tudi rumeno in črno grozdje. Jack Mavko, Dock Rd., Madison, O. (237)
To sicer zanimivo razpravo o pravoslavju in katoliški Cerkvi, ki se je prav zavlekla pa sem radi pomanjkanja tako dragocenega časa želel zaključiti zlasti, ko se je potem ponavljalo skoro eno in isto: One so trdile svoje, ter prav energično zagovarjale pravoslavje, dočim sem jaz temu nasprotno zagovarjal katoliško Cerkev; one me niso mogle prepričati z svojimi trditvami, jaz seveda ne njih. Da ne potratim še več časa sem zasukal pogovor na druge malo važne stvari ter se poslovil. Razšli smo se seveda prav prijateljsko. Pri slovesu seveda niso pozabile naročati, da se vrnem v pravoslavje; prav resnično jim je bilo žal, da sem katoličan in v tej veri, da so imele pred seboj katoliškega Rusa sem jih tudi pustil.
Precej časa sem porabil z to razpravo, toda mi ni bilo žal, ker tu sem v gotovem oziru zvedel in uvidel več kot*pa sem tekom štirih let vojnega ujetništva na Ruskem; tu sem prišel do prepričanja, da je do združenja pravoslavne Cerkve z katoliško, še jako daleč, človek bi mislil, da. je boljševiška strahovlada ter krvavo preganjanje pravoslavnih vernikov in zlasti duhovščine vsekako omehčala pravoslavne ter je sovraštvo do katoliške Cerkve izdatno zmanjšano in da je pot do zedinjenja znatno uglajena; toda kakor je razvidno še ni. Sovraštvo do katoliške Cerkve je zdaj še prav tako kot je bilo pod carji, ko je bilo na višku svoje moči in slave, a danes pa je dobesedno na tleh in vsega pomilovanja vredno, to da o kaki spravi ni govora.
GROZDJE, MOŠT! Mošt
Concord grozdje, sod .... $13.00
Belo grozdje, sod ............ 20.00
Muscatel, sod .................. 30.00
1/2 Concord V-z belo ........ 16.50
i/2 Concord i/o Muscatel 22.50
% Concord Vt belo.......... 15.75
% Concord M Muscatel 18.25
Grozdje Concord grozdje tona .... $30.00
Belo grozdje tona .......... 55*00
Sodi
Sodi od žganja ...................$1.75
Za 4 sode skupaj je sod 50c manj Ted Mandel 20171 Nicholas Ave. vogal 200th St. KEnmore 3445 __(Oct. 10, 12, 14)
Pohištvo naprodaj
Set za jedilno sobo, 7 kosov, za $6.00. S«t za parlor 3 kosi $12. Wilton preproga $15.00. Postelja, omara, chiffonier, spring modroci $25.00. Set z£ kuhinjo $4. Grand1 peč, skoro nova $38. Vprašajte na 14302 Jenne Ave., blizu 140. ceste.	(238)
Stanovanje se odda
pripravno za novoporočenca; poštenim ljudem. Vprašajte na 1241 E. 172nd St.
Stanovanje
obstoječe iz 6 sob, kopališče, garaža, se odda na 1257 E. 60th St.	(237)
Kadar se selite
pokličite zanesljivega moverja. Naša posebnost selitev klavirjev, ledenic. Delo garantirano.
Oblak
1161 E. 61st St. 6122 St. Clair Ave. HEnderson 2730.
Furnez naprodaj
izdelka Moncrief št. 24, je v najboljšem stanju ter se proda hitremu kupcu pod ceno. Poizve se na 16811 Waterloo Rd. (237)
V najem
se dajo štiri sobe na	7023 St.
Clair Ave. Vprašajte	na 1-003
E. 64th St.	(237)
Rojakom v Newburgu in okolici naznanjam, da bom letos tudi jaz prešal in vam bom lahko postregel z izvrstnim moštonv Grozdje iz Geneva, Ohio. Se priporoča
Joseph Smrekar
3536 E. 80th St.
EASY TERMS * BIG TRADE-INS
mislil, da je slednje bolj pravilno,
"Nobenega vzroka nimate, da bi se pritoževali nad mojo ra-dodarnostjo," reče Martial. "Dobro vam bom plačal."
Toda ko sliši besedo "plačal," ki bi sicer ob vsaki drugi priliki napolnila njegove o-či z veseljem, pa postane Chu-pin strasten in odvrne:
"Torej me hočete zopet podkupiti in je to vzrok, da ste me poklicali? Bolje bi bilo, da me pustite v miru v moji krčmi."
"Kaj mislite s tem, norec!"
Toda Chupin niti 'slišal ni tega medklica, pač pa je nadaljeval z vedno večjo strastjo:
daljšalo življenje.
Toda uspeha nista imela. Nekega večera dospe iz Pariza v Montaignac sel s sledečim la-končnim poveljem:
"Vseh enaindvajset obtoženih zločincev se mora usmrtiti."
Ta brzojavka je bila strašen udarec za vojvodo Sairmeuse in
Martial je sprevidel potrebo, da je treba moža nekako potolažiti.
"Chupin, fant moj," reče, "Jaz vas nisem vprašal, da poiščete gospoda Escrovala v namenu, da ga izdaste. Jaz želim le dognati, če kdo v vaseh Pavin ali Coche ve, da je baron prekoračil mejo."
Ko sliši imena Pavin in Coche, Chupin pobledi kot smrt.
"Ali želite morda, da me ubijejo?" vzklikne, ko se spominja Balstaina in njegove grožnje. "Sedaj, ko sem bogat, visoko cenim svoje življenje."
Po teh besedah pobegne iz sobe kot divji. Martial ni mogel razlagati njegovega obnašanja.
"Človek bi skoro mislil, da je lopovu žal, kar je naredil."
premišljuje Martial.
In v tem mnenju Martial ni bil sam.
Tudi vojvoda Sairmeuse in markiz Courtornieu sta začela misliti, da sta v resnici naredila iz muhe slona, ko sta poročala o "strašni vstaji." Zavedati sta se pričela in obtoževati eden drugega, da sta preveč hitela, da sta zanema-j marila vsako postavno nastopanje in zavedati sta se začela krivice, ki sta jo povzročila nedolžnim žrtvam.
Eden je skušal drugega delati odgovornega za kri, ki sta jo pre-lila, eden kot drugi je skušal spraviti javno sovraštvo nad glavo tovariša.
Medtem sta pa oba skušala dobiti pomiloščenje za šest jetnikov, katerim se je začasno po-
"Povedali so mi, da če izdam Lacheneurja, da storim to kot svojo dolžnost napram kralju. Izdal sem ga, in sedaj delajo z menoj, kot bi zagrešil največji zločin. V preteklih časih, ko sem se preživljal s tatvino in tihotapstvom, so me mogoče zaničevali, toda umikali se mi niso kot kugi. Rekli so mi, da sem lump, ropar in enako, toda kljub temu so vseeno pili z menoj. Danes imam dvajset tisoč frankov, in z menoj postopajo kot bi bil strupena kača. Ako se približam kakemu moškemu, beži pred menoj ; ako stopim v krčmo, jo vsi zapustijo."
Chupin je postajal vedno bolj divji v govoru.
"Ali je bilo dejanje, katero sem izvršil, v resnici tako sramotno in prokleto?" nadaljuje. "Saj je dejanje vendar predlagal vaš oče! Vsa sramota bi morala pasti na njega. Nikdar ne bi smel skušati, da me tako sramotno podkupi. Ako sem pa storil le svojo dolžnost, me mora postava ščititi."
L SSŽfeiftSSS .
Celebrating 10 Straight
Years of Leadership
Bobby Reed iz Londona, lei se je peljal na parniku Wa-costa proti New Yorku, da obišče svojega starega očeta v Texasu, ko je ladjo ustavila nemška podmornica. Dečko slučaja gotovo ne bo nikdar pozabil.
brezžični način,
Narejen za televizijski glass
Dobite veliko popusta za vaš stari radio aparat
Lahka mesečna odplačila,
819 E. 185th S*
KEnmore 57(H)
6104 St. Clair Ave
ENdicott 3634
JERRY BOHINC in JOHN SUSNIK, lastnika
krvnih madežih, vse to je zgrozilo Martiala.
Tekom preiskave je prišla še neka druga okoliščina na dan, ki mu je povzročala veliko bojazen.
Vsi vojaki, ki so bili one usodepolne noči na straži, so bili zaslišani. Eden izmed njih je pričal sledeče:
"Stal sem na straži na hodniku v bližini celice, kjer se je nahajal pobegli jetnik, ko sem opazil okoli poldruge ure zjutraj, potem ko so Lacheneurja že zaklenili v njegovo celico, nekega častnika, ki se je bližal meni. Pozval sem ga na odgovor in dal mi je pravo geslo, nakar sem ga pustil naprej. Častnik je šel po hodniku in stopil v sobo, ki je bila takoj zraven sobe barona Escrovala. Častnik je ostal tam kakih pet minut."
"Ali ste spoznali častnika?" radovedno vpraša Martial vojaka.
Vojak odgovori: "Ne. Na sebi je imel ogromen plašč, ovratnik pa je bil tako visoko zavihan navzgor, da mu je pokrival celo oči."
Kdo je bil ta skrivnostni častnik? Kaj je delal v sobi, kjer so se nahajale vrvi za rešitev jetnika.
Markiz Courtornieu sam je bil videti močno vznemirjen. Svojo jezo strese nad ubogim stražnikom:
"Zakaj ste bili tako malo čuječi? Vedeti bi morali, da ta obiskovalec, ki je tako skrbno zakrival svoje lice, je bil najbrž eden izmed zarotnikov, ki je bil posvarjen po Ba-voisu, in ki je gotovo prišel v ječo, da pomaga, če bo potreba."
To je bil precej dober izgovor, ki pa nikakor ni zadostoval za Martiala.
"Čudno je," premišljuje, "da mi baron Escroval ni dal sporočiti, da je srečno pobegnil. Toliko bi že lahko naredil, ker sem mu pripomogel k begu."
Martiala se je polotila taka vznemirjenost, da je sklenil, da se loti Chupina, dasi mu je bil stari izdajalec skrajno zo-pern.
Toda stari vohun ni bil več na razpolago kot je bil pred par dnevi. Odkar je dobil nagrado krvi za Lacheneurja — dvajset tisoč frankov, ki so mu vzeli vso pamet — je Chupin zbežal iz hiše vojvode Sair-meusa.
Nastanil se je v neki mali krčmi prav v predmestju. Tu je samotno živel"v neki veliki sobi drugega nadstropja.
Ponoči je zabarikadiral vrata in pil in pil. Do zgodnjega jutra so ga lahko slišali, kako je preklinjal, prepeval ali pa se boril proti dozdevnemu nasprotniku.
Kljub temu se pa ni hotel protfviti povelju, katero mu je prinesel neki vojak in ki ga pozvalo, da pride nemudoma v hišo vojvode Sairmeuse.
"Rad bi dognal, kaj se je zgodilo z baronom Escrova-lom?" je zahteval Martial.
Chupin se strese, on, ki je bil včasih kot iz železa. Omotica se ga poloti.
"P o 1 i c i ja v Montaignacu vam je na razpolago," reče o-botavljajoče. "Policija bo lahko zadovoljila vašo radoved-nest, gospod markiz. Jaz pa nisem član policije."
"Ali je Chupin mislil resno ali pa je samo skušal zvišati vrednost svoje službe, ko ni hotel odgovoriti. Martial je
Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je:
To je vse, kar je ostalo od mostu pri Dirschau, na Poljskem. Poročila javljajo, dfr so most Poljaki razdrli, ko so se umikali pred Nemci.
NAZNANILO
v četrtek, 12. oktobra, 1939, je Kolumbusov dan in
Ameriški polkovnik Lindbergh, ki svetuje ameriškemu narodu, da se vzdrži vsake vojne in naj se ne vtiče v evropske razmere.
POSTAVNI PRAZNIK
Clearing House banke ne bodo odprte za poslovanje na ta dan
The Cleveland Clearing House Ass'n
Oblak Furniture Co.
TRGOVINA S POHIŠTVOM pohištvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2978_
fHffGrozdje - mošt - sodi
Prešamo belo in črno ohijsko grozdje iz sončnih vinogradov. Prodajamo mošt in grozdje najboljše kakovosti po najnižjih cenah. Pri nas dobite tudi dobre sode.
Se priporoča
MRS. FRANK MARINČIČ
MAR-KET COAL CO.
1261 Marquette KdENdicott 1588 FIN PREMOG! Točna postrežba! Frank J. Cimperman A. M. Klemencic, Sec'y
15012 Sylvia Avenue	|
liilllllllllllllllllillllllllllllllillllMliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiT
Admiral Erich Raeder, poveljnik nemške mornarice.
Za čast in poštenje
(ROMAN)
Blanche je mladega markiza prvotno re.s omamila, toda kmalu je dognal, kako posvetna in plitva je, in da je pod lepo kožo slabo srce. Marius je tudi kmalu opazil njeno brezmejne nečimernost, videl, da sploh nima nobenih hačel, a je neiziveno samopašna in sebična. Ko jo je primerjal s plemenito in dostojanstveno Marie-Anne, ni samo prenehala njegova ljubezen do Blanche, pač pa mu je postala celo zoprna.
Toda Martial se je res vrnil k njej, vsaj zdelo se je, da se vrača, gnan po onem nepoznanem sentimentu, ki nas včasih prisili, da naredimo baš to, kar nam je zoprno, in ker je v srcu čutil, da je Marie-Anne za vedno izgubljena za njega.
Poleg tega je pomislil na obljubo, zapriseženo po vojvodi in markizu, da je sam dal svojo besedo in da je gospica Blanche v resnici njegova zaročenka.
Ali je bilo torej vredno razdreti zaroko ? Ali ga ne prisilijo nekega dne, da se poroči? Zakaj ne bi držal svete besede, katero je dal? Bil je toliko pri volji poročiti se z gospico Courtornieu kot z vsakim drugim dekletom, ker je bil prepričan, da edina ženska, katero je sploh kdaj v resnici ljubil -— ne bo nikdar njegova.
Marius je vedno z lahkoto obvladal samega sebe in je torej z lahko igral ulogo ljubimca z ono perfektnostjo in ljubeznivostjo, katere prava strast v resnici ne pozna.
Toda dočim je bil dozdevno zaposlen z bližajočo se poroko, pa so njegove misli neprestano uhajale k baronu Escro-valu. Kar treslo ga je, ko je mislil na njegoWo usodo.
Kaj se je zgodilo z baronom in korporalom Bavoisom po njih pobegu? Kaj se je zgodilo z onimi, ki so ga čakali med skalovjem — kajti Martial je poznal vse njih načrte —kako je z gospo Escrovalom, z Marie-Anne, z župnikom in Mauricem in s štirimi upokojenimi častniki?
Zginilo je torej nenadoma kar deset oseb. Ponovno in ponovno se je Martial vpraševal, kako je mogoče zginiti toliko osebam naenkrat, ne da bi pustile za seboj kako sled.
"Imeli so zmožnega človeka," je modroval Martial, "župnik Midon je bil njih vodja."
In res je bila stvar izvan-redna, kajti vojvoda in markiz sta odredila najbolj obširno preiskavo, dasi sta se seveda bala posledic. Toda kaj sta hotela? Toda k sreči so bila vsa prizadevanja najti begunce, brezuspešna.
Neka priča je pričala, da je onega jutra, ko se je izvršil beg iz ječe, srečala skupino kakih dvanajstih ljudi, moških in žensk in zdelo se je tej priči, da ljudje nesejo mrtveca s seboj.
Ta okoliščina, zlasti pa še dejstvo o pretrgani vrvi in o
za markiza Courtornieu. Oba sta le predobro vedela, da preostalih šest možje popolnoma nedolžnih. Vedela sla, da bo v kratkem javno dokazano, da dva izmed še- ; stih se sploh nista udeležila pun- j ta.
Kaj naj naredita?
(Dalje prihodnjič)
I	— •ssrSJ^rs 1
si s..	■
\ SAM„ Plin.co VAM W VSE t« ■ H UDOBNOST OO-ITVE	1
II	Z. NOV '1ST G,-AS	1 l| s. soter-suo ( vnr.
Kranjsko-Slovenska Up Katoliška Jednota
Glavni urad v lastnem domu: 351 No. Chicago St., Joliet, Illinois POSLUJE ŽE 46. LETO Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporirana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA OKROG $5,000,000 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 119.80%
K. S. K. Jednota ima nad 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelku.
SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 185
V Clevelandu, Ohio je 15 naših krajevnih društev.
Skupnih podpor Je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega
obstanka nad $7,000,000
GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAROD!"
Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporna organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 18. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko od $250 do $5000 posmrtnine.
V	Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B." Mesečini prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000 posmrtnine. Otroka se lahko tudi zavaruje za dobo 20 let, nakar prejme zavarovani svoto izplačano v gotovini.
BOLNIŠKA PODPORA:
Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 60o na dan ali $5.00 na teaen. Asesment primerno nizek.
K. S. K. Jednota nudi članstvu pet najmodernejših vrst zavarovanja.
Člani ln članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo Jim rezervo izplačano v gotovini.
Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih ases-mentov.
Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote," ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem Jeziku in katerega dobiva vsak član in' članica.	.
Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) P* K. S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot. Co še nisi član a" članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se »« pristopi takoj.	. 1H
V	vsaki slovenski naselbini v Združenih državah M moralo mu društvo, spadajoče h K. 8. K. Jednoti. Kjerkoli že nimate društva, spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustano vite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 60. leta. — Za, na daljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: J"31 ZALAR, 351 No. Chicago Street, Joliet. Illinois.