/pPOR, | Jfxeeo om //f* N D ryu6Ttce..« [ NO, 121 i.:š ‘ • v'/ A ■; ^315X1 RIC/% W—HQ AM€R!CAN IN SPIRIT fOR€!GN IN (iANGUAGG ONLV Serving Cnicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Fraacisco, — Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, SLOVCNIAN MORNING N€WSPAP€B Indianapolis, a londa, Kiy, Pueblo, Rock Springs, all Ohio AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, OCTOBER 29, 1979. ‘G V4-- je preused, mmm ! BOSTON, Mass. — Dobro ; poučeni krogi v Bostonu trdijo, da bo senator Edward F. Kennedy danes napovedal svojo kandidaturo za predsednika ZDA. Tekmoval bo proti sedanjemu predsedniku Carterju v vrstah demokratske stranke. Oba kandidata si bosta prizadevala pridobiti večino med delegati, ki se bodo udeležili strankine konvencije prihodnje leto. Večina delegatov na konvenci- Novi grobovi Sen. Edward M. Kennedy ji bo namreč odločila, kdo bo strankin kandidat v predsedniških volitvah 1. 1980. Kennedy bo danes ustanovil poseben odbor in ga uradno registriral pri zvezni komisiji za volitve- Ta odbor bo potem lahko deloval v njegov prid in zbiral delegate in denar za volivno kampanjo. Isto bo seveda storil tudi predsednik Carter. Nekateri Kennedyjevi podporniki so se zbrali pretekli petek v stanovanju njegove sestre Patricie Lawford v New Yorku. Skupaj so Ken-nedyju darovali kar $150,000. Takih večerov bo več. Svet ovalci, ki so blizu Kennedyja, predvidevajo, da bo senator v svoji kampanji proti Carterju poudarjal pomanjkljivosti predsednika na področju domače politike. Pri tem bo omenjal Carterjev neuspeh proti rastoči inflaciji. Vsi ukrepi, ki jih je Carterjeva vlada podvzela proti tej inflaciji, so se izjalovili, trdi Kennedy. Kakšne ukrepe bo pa senator predlagal, niso sporočili. V predsednikovi zunanji politiki bo Kennedy trdil, da je nejasno stališče ameriške vlade napram Izraelu in PLO povzročilo precejšnjo zmedo. “Ne smemo dovoliti,” je rekel Kennedy na nekem sestanku, “da bi sod nafte lahko ogrožal varnost Izraela.” 1 Politični opazovalci v Wa-shingtonu so mnenja, da bo borba med Carterjem in Ken-nedyjem zelo huda in da bo morda trajala vse do strankine konvencije. Izid te borbe pa danes ni 'mogoče predvidevati. VREME Pretežno sončno danes z naj višjo temperaturo okoli 60 P- Jutri bo sončno in nekaj toplejše. Naj višja temperatura bo okoli' 67 F- Vremenoslovci pričakujejo res lep teden. Rozika Meglič Na posledicah avtomobilske nesreče je včeraj zjutraj umrla v Ohio Medical bolnici v Toledu, Ohio, 57 let stara Rozika Meglič, rojena Pučko dne 28. avgusta 1922 v Moti pri Ljutomeru, Slovenija. Zapušča moža Antona, hčerke Marijo, por. Šušteršič, Ano, Tončko, por. Šuman, Roziko, por. Vrtočnik, Metko, por. Kovach, Jožico in Ireno, sestro Katico v Kanadi ter v Sloveniji 3 brate in dve sestri. Na mrtvaški oder bo položena v Zakrajškovem pogrebnem zavodu na St. Clairju. Čas Kropljenja v sredo in četrtek od 2. do 5. popoldne in od 7. do 9. zvečer. Pogreb bo v petek, 2. novembra, ob 10. uri dopoldne iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda, v cerkev sv. Vida s sv. mašo ob 10.30, nato na pokopališče Vernih duš. Mary Bratkovič Umrla je 88 let stara Mary Bratkovič s 1378 W. 85 St. v Clevelandu, rojena v Jugoslaviji, teta Antonije Tolminski, pra-teta Marian* Gričar, Johna Bratkovič, Mide Bratkovič, Mirkota Jakupovic, Antona Jakupovic, Rudyja Jakupovic ter pra- pra-teta drugih v Chicagu in v Jugoslaviji. Pokojna je bila članica Oltarnega društva pri.. Sv. Vidu. SŽZ št. 25, Kluba slov. upokojencev za senkler-' sko okrožje in HBZ št: 403. Pogreb bo iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda jutri, .v torek, ob 10.30 dopoldne, .v cerkev sv. Vida ob 11., nato na pokopališče Sv. Križa. Na mrtvaškem odru bo danes popoldne- od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9. Jolin F. Pike Preteklo soboto je v Euclid General bolnici umrl 74 let stari John F. Pike z 1845 E. 223 St. v Euclidu, sin Josepha in Mary, roj. Bradač (oba že pokojna), brat Franka, Albina, Josepha (pok.) in Edwar-da (pok.), stric in pra-stric;' rojen v Clevelandu, veteran druge svetovne vojne, zaposlen kot električar pri Standard Oil Co. skozi 20 let, do svoje upokojitve leta 1970, član KSKJ št. 169, Sohio Pensioners ter Fraternal Order of Eagles št. 2221. Pogreb bo' iz Želetovega pogrebnega zavoda na S. 152 St. jutri, v torek, ob 9.45 dopoldne, v cerkev sv. Kristine ob 10.30, nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes popoldne od 2. do 5. in zvečer od 7. do 9. n» H strani' Kambodžanska vlada WASHINGTON, D.C. — Pretekli teden so bili prepričani v Washingtonu, da bo Heng Semrinova vlada v Kambodži pripravljena sprejemati pošiljke ameriške pomoči. Namen te pomoči bi bil preprečiti množično umiranje od lakote v tej nesrečni državi. ZDA naj bi pošiljale o-- grcmne količine hrane in zdravil. Edini ameriški pogoj •pri vsem.tem "je bil, da bi vsi Kambodžani prejemali to pomoč in ne samo tisti, ki so zvesti : sedanj emu režimu v Phnom Penhu. Ameriški, strokovnjaki so tudi povedali,i da bodo pomagali tistim Kam-' ■ bodžanom, ki so se zatekli v Tajsko' in drugod po jugo-' vzhodni Aziji. Med temi be-. gunci ' je brez dvoma nekaj . pripadnikov Pol Potove voj-ske. • Kambodžanska vlada je pa ; sporočila, da pošiljk ameriške pomoči ne, bo sprejela. Poved zabto'nečloveško odločitev je, da niameravajo ZDA potom (te, pomoči pomagati tistim Kambodžanom, ki se zavzemajo za .Pol Pota. Kako naj bi ZDA to storile, ko bi vse pošiljke spremljale sile Heng Semrinpve vojske, kambod-žahska . vlada ni povedala. Člani ameriškega Kongresa in Carterjeve vlade, ki se zanimajo za to zadevo, so izrazili' ogorčenost nad odločitvijo Kambodžandv. Priznajo pa, da brez dovoljenja in so-' ; delovanja' Heng Semrinove vlade in Vietnamcev, stradajočemu k amb o d ž enskemu ljudstvu ne bo mogoče pomagati.; / Chrysler In U.A.W. sla tudi dosegla delovno pogodbo HIGHLAND PARK, Mich •— Vodstvo Chrysler Corporation in Unija avtomobilskega delavstva sta dosegla triletno delovno pogodbo. Zaradi ogromnih finančnih težav, s katerimi se Chrysler trenutno bori, je UAW firm: dala posebne ugodnosti, ki jih nista dobili Ford in General Motors. Denarna vrednost teh olajšav bo v naslednjih dveh letih znašala kar 403 milijonov dolarjev. Vodstvo Chrysler j a je p? sprejelo pogoj UAW, naj postane predsednik Unije Douglas C. Fraser član direktori-ja te firme. Fraser je na tiskovni konferenci izjavil, da bo kot član direktor! j a branil interese delavcev in da bo se-vedtr ob istem času skušal fir-, mi pomagati. Fraser in drugi vplivni čla-ni'UAW so prepričani, da bodo delavci Chrysler j a pogodbo kmalu odobrili in da tudi divjih štrajkov ne bo. Delavci s£ namreč zavedajo, da brez takih začasnih olajšav bi rhorda Chrysler moral zapreti, svoja vrata. V tem slučaju bi bili vsi ob zaslužek. Če še niste naročnik AMERIŠKE DOMOVINE, postanite še danes! lov® letalonosilko na jedrski pogon kodo -zgradile IM WASHINGTON, D.C. — Kongres je končno odobril 'gradnjo nove jedrske letalonosilke. Stroški za to ogromno' in sporno ladjo bodo znašali Več kot dve milijardi dolarjev. Ameriška mornarica ima že štiri letalonosilke na jedrski pogon. Predsednik Carter, ki je nekoč služil ameriški mornarici kot častnik;? je vseeno nasprotoval gradnji nove.letalonosilke. Njegovo stališče je bilo, da je .takšna ladja v današnjih vojaških razmerah nepotrebna in neučinkovita in obenem predraga. Glasovanje v Kongresu v prid letalonosilke je pa bilo tako močno, da bo Carter podpisal zakon. SEOUL, Juž. Kor. — V petek zvečer je bil do smrti u-streljen 62 let stari predsednik republike Južne Koreje Park Chung Hee. Morilec predsednika je pa 53 let stari Kirn Jae Kyu, ki je načelnik vplivne Korejske centralne obveščevalne službe (KCIA) in obenem dolgoletni osebni prijatelj in sodelavec Parka. Med streljanjem, ki se je pripetilo v neki restavraciji v bližini Parkove uradne rezidence, ki se imenuje “Modra hiša”, je Kirn ubil tudi 5 Par-kovih osebnih stražarjev. Prvo poročilo korejske vlade je trdilo, da sta se Kirn in načelnik Parkove osebne straže prepirala in da je Kini kar naenkrat potegnil revolver iz žepa in začel streljati. Po tej verziji teh nenavadnih dogodkov je bil predsednik Park žrtev smrtne nezgode. Tuji in domači poznavalci južnokorejskih političnih razmer pa tega niso verjeli. Kasnejša verzija pravi, da je Park hotel razrešiti Kima kot načelnika KCIA in da je to Kima tako razdražilo, da je Parka ubil. Nekaj ur po Parkov! smrti se je sestala korejska vlada in imenovala ministrskega predsednika Choi Kju Hah kot začasnega predsednika države. Vsi v Seoulu soglašajo, da Choi nima večjega vpliva na južnokorejski politični lestvici in da nobene možnosti ni, da bi on postal Parkov naslednik. Vlada je takoj proglasila izredno stanje v državi in zaprla vsa letališča. Vojska je v stanju pripravljenosti in predsednik Carter je odredil isto stanje za vse ameriške vojake v Južni Koreji. ZDA imajo približno 38,000 vojakov nameščenih po državi, večino teh tik ob meji s Severno Korejo. Poročila iz komunistične Severne Koreje pa trdijo, da je tudi tamkajšnja vojska v pripravljenosti in da je vlada izrazila zadovoij- Pot slovenskih krščanskih socialistov v Osvobodilno fronto i. Na ljubljanski univerzi je bilo napisanih nekaj 'disertacij iz raziskavanj naše polpretekle politične zgodovine, ki utegnejo zanimati tudi nas, zlasti zato, ker so pisane z zrianstveno metodo in opel;j>. njej, . zlasti ker je zbrano iz podrobnega pregleda tedanjega časopisja, iz raznih roko-: pisnih zapuščin, arhivov in po .-spominu še živečih. • I' Zato .to širše poročilo iz več raztegov: -Vernov da je Kidrič svoj čas rajo z dokazilnirh gradivo% y • izjaVi^. “Brez krščanskih šo- ki ga. je mogoče kontrolirati. Leta 1977 je izšla taka disertacija srbskega doktoranda Momčila Zečeviča “Slovenska ljudska stranka in jugoslovansko zedinjenje 1917-1921, ali “Od Majniške deklaracije do vidovdanske ustave” (430 str., založba Obzorja) o kateri smo svoj čas -obširneje govorili. Zdaj nam je prišla v roke podobna razprava v Cankarjevi založbi, ki jo je napisal Janko Prunk pod-naslovom “Pot krščanskih socialistov v Osvobodilno fronto slovenskega naroda (st. 240). Gradivo samo nas je zvabilo, da bi obširneje poročali o ,eia.jlistov bi ne bilo Osvobodi 1-; fronte.7-* Vemo tudi,.da je . organiziranih komunistovi v ■ Sloveniji ob začetku ■ vojške -■bilo le 200! Med temi'samo - , nekaj “generalov brez voj- ■< ske”. Kje bodo dobili vojsko, 'm'n.oz.ico, brez katere po markšizmu-leninizrhu ni mogoče začeti nobene revolucije. Vemo tudi, in to je izjavil Kocbek, da je imela prisotnost krščanskih socialistov, oz. kristjanov, v OF namen. • “pripeljati' množice na pozicije Osvobodilne fronte”. To je — dati komunistom vojake, in jo ^povezati z ndrodom”, ' ljudstvom,',kjer so množice •:< Vemo tudi, in tega niso skrivali nikdar, da je komunistična partija zamislila in vodila OF. Tako so krščanski socialisti — delavci v Jugoslovanski strokovni zvezi, kakor kulturniki ob reviji Dejani e 'y- 1. 1940 prevzeli Stalinovo vlogo leto prej: dati možnost — pni Hitlerju, da je sprožil svetovno vojno, drugi — ko-mphistom v Sloveniji, v času fJitler-Stalinovega pakta, dati možnost ljudske vstaje, revolucij e. Zato imajo krščanski socialisti in napredni kristjani v OF bistveno krivdo pri nastanku komunistične revolucije v Sloveniji. In ta knjiga podaja podatke, kakšno pot je hodila kr-ščansko-socialistična frakcija od -Krekove ustanovitve JSZ v- sklopu organizirane katoliške skupnosti preko priznanja marksističnega “razrednega boja” do vstopa v OF in s- tem do aktivne soudelež- be v komunistični revoluciji. In ta pot nas bo vse zanimala, ker smo mnogi zrasti! iz Krekovega gibanja, da vidimo, kako se je čisti studenec stekel v — rdeče morje. In prav to tezo napisati .in dokazati ima namen ta knjiga- Razdeljena je na pet poglavij. L Krščanski socializem v zahodni in srednji Evropi med obema vojnama. To je evropski okvir za gibanje, ki stremi krščanstvo pomiriti s socializmom, oz. socializem postaviti na religiozno osnovo. To ni novo gibanje, ampak segajo poskusi že sto let nazaj, predvsem v protestantski svet (angleški laburizem je že plod takega razvoja). Tudi na Nizozemsko, v Švico, kjer je deloval npr. Ragaz, ki ga je cenil tudi Lenin, pa imenoval take sodelavce “jokajoče socialne farje”. “ - (Dalje prihodnjič) stvo nad umorom “izdajalca" Parka. Poskus udara? Nekateri opazovalci v Seoulu menijo, da je bil Park u-bit v zvezi z državnim udarom, ki so ga hoteli izvesti visoki častniki vojske. Kirn naj bi bil član skupine zarotnikov. Dokazov za to verzijo zaenkrat ni. Znano pa je, da igra južno korejska vojska ključno vlogo v tej državi. Mogoče je, da bodo vodilni častniki sami prej ali slej prevzeli oblast v svojih rokah. Predsednik Park sam je bil vojak po poklicu in njegov sošolec na vojaški akademiji je bil prav Kim. Park je postal voditelj države potom vojaškega državnega udara leta 1961. V naslednjih letih mu je uspelo tako okrepiti svoj položaj, da je lahko leta 1972 napisal novo ustavo, v kateri je mesto predsednika dobilo izredno politično moč. Njegove politične nasprotnike je Park začel preganjati. Precej teh je zaprl, nekateri so zbežali v tujino, nekaj jih je pa kljub vsem pritiskom ostalo aktivnih v Južni Ko reji. Posebno v zadnjih mesecih je prišlo do precej izgredov in politični položaj se je močno zaostril. Dva atentata Že dvakrat preje je bil Park tarča atentatorjev. Prvi poskus je bil januarja 1968, ko je skupina 31 komunistov, ki jih je poslal severnp-korejski voditelj Kim II Sung, napadla Parkovo rezidenco in ga skušala ubiti. Ta napad ni u-spel in južnokorejski varnostni organi so vse napadalce u-bili ali polovili. Leta 1971 je pa neki Korejec streljal na Parka. Atentator Parka sicer ni zadel, ubil pa je predsednikovo ženo. Zaradi teh napadov je Park vedno potoval z močno oboroženo osebno stražo. Načelnik KCIA Kirn je bil eden Parkovih najožjih sodelavcev in brez dvoma predsedniku nikoli ni prišlo na misel, da bi ga lahko prav Kirn ubil. Carterjeva vlada je izrazila zaskrbljenost glede politične krize v Južni Koreji. Čeprav so bile ZDA dokaj kritične napram Parku zaradi nedemokratičnega značaja njegove vlade, so ga vseeno smatrali za sposobnega državnika in prijatelja Amerike. Beli hiši hi .znana more- ■v bitna reakcija Severne Kore-je. Nobene tajhosti namreč . ni, da je življenjski cilj 67-letnega voditelja Kim II Sun-, ga združiti obe Koreji pod njegovim vodstvom. Bela hiša pričakuje, da be Gerald Ford E j Iz Clevelanda in okolice LILIJA praznovala— j Včeraj popoldne je Dramat-i sko društvo “Lilija” zaklju-j čilo praznovanje 60-letnice i obstoja z banketom in programom v Slovenskem domu | na Holmes Avenue. K res le-| ipemu uspehu čestitamo “Li-| lija”! | Dan slovenske osvoboditve— Danes, 29. oktober, obha-j jajo Slovenci 61. obletnico j osvoboditve izpod 1100-let-| nega nemškega gospodstva. j Rojstni dan— Danes praznuje svoj rojstni j dan č.g. Viktor Tomc, župnik pri Mariji Vnebovzeti. Priljubljenemu župniku k rojstnemu dnevu iskreno čestitamo! , Molitve Vseh svetih— Vsa slovenska javnost je lepo vabljena, da se udeleži molitvenih obredov za Vse svetih, ki se bodo vršili na Slovenski pristavi pri Spominski kapelici Orlovega vrha. Molitve bodo v nedeljo, 4. novembra, ob 3. popoldne. Žalostna vest— Sestri Kristina Srok in Angela Pintar sta dobili sporočilo, da jima je nenadno umrl 54 let stari brat Karl Vrabel, iz Pragerskega. Zapušča 3 sestre in 3 brate ter ženo z dvema otrokoma. K molitvi— Članice Oltarnega društva pri Sv. Vidu so vabljene jutri, v torek, ob 10. dopoldne v Zakrajškov pogrebni zavod k molitvi za pok. Mary Bratkovič in nato v cerkev sv. Vida za pogrebno sv. mašo ob 11. Darovi AD— G. in ga. Jakob in Josephine Stražišar sta darovala $10 v tiskovni sklad AD. G. Vinko Hozjan, Stockholm, Švedska, je tudi daroval $10 AD. Vsem darovalcem naša iskrena hvala! Slov. dom za ostarele— Slovenski dom za ostarele na Neff Road ima prosta delovni mesti za kuharja - kuharici. Za podrobnosti pokličite 488-0268 in vprašajte za kuhinjski oddelek. V spomin pok. č.g. Varge so darovali— Za Slomškovo zadevo: $20 — Rudi Knez; po $10 — Anthony Golnar, Ivan in Marica Novak, Mr. in Mrs. Luka Kuhar, Viktor Kmetič družina, Matthew Tekavec, Mr. in Mrs. Frank Kern ter Miro in - Milka Odar; $5 — Alois Grdadolnik; za Baragovo zadevo: $10 — Mr. in Mrs. Luka Kuhar; za misijone: po $10— Mary Ann Mlinar, Ivan Hauptman in Jožica Jakopič, za gobavce: $100 — Walter in Eva Kisley; po $5 — Mr. in Mrs. J. Duša. A. Gregorc družina in Rose -M- Urbančič. Wm J. Kennick— Znani rojak William J. Kennick je sedaj v Slovenskem domu za ostarele. WASHINGTON, D.C, — Svetovalci predsednika Carterja v Beli hiši pričakujejo, da se bo bivši predsednik Gerald R. Ford končno odločil podpreti SALT-II pogodbo s Sovjetsko zvezo. Fordova iz- java v prid SALT II pa naj bi vplivala na nekatere senatorje. ki se še niso odločili ameriški zavezniki v Evropi je namreč zvedel, da bi bin i glede te sporne pogodbe. Ford zelo razočarani, ako bi Senat pogodbo odklonil. AJViJilUSKA UUA'iU V ilNA, uciujti£irt zv. la/a Mimmm 'Oommim 611? ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st 2 weeks in J uly NAROČNINA: ~~ Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in deželo izven Združenih držav: $40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja $15.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: . $40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio 63 No. 121 Mon., Oct. 29, 1979 35-leinica Narodnega odbora za Slovenijo Da je dan 29. oktobra vsakega leta velika obletnica zgodovinskega dogodka 29. oktobra 1918, je znane Slovencem, kjerkoli živijo, v matični Sloveniji,; v zamejstvu in zdomstvu. Razlika je v tem, da naši ljudje v svobodnem svetu ta dan lahko praznujejo po svojem prepričanju in čustvovanju, med tem ko je v domovini vsak javen spomin na ta dan zatrt, prepovedan. Kajti za režim osvoboditev dne 29. oktobra 1918, ko je narod iz lastne volje in moči strl sto in stoletne verige pod-ložništva tujemu gospodu in proglasil svojo narodno neodvisnost in svobodo, ni bila osvoboditev; to so — po njihovo — uresničili šele komunisti s krvavo revolucijo pod sovražno okupacijo, ko so se nasilno polastili oblasti 1. 1945, ki jo je posredovala moč ruske armade, ter diktatorsko nad narodom zavladali do današnjega dne. Slovenci v svobodi pa praznujemo 29. oktober kot najpomembnejši in najbolj odločilen dan v tisočletni zgodovini naroda in zvesto ohranjamo spomin nanj, ki nas je pripeljal v svobodo. Tako je narod v okupirani, razkosani in strahotno krvavi domovini obhajal ta praznik na tihoma dne 29. oktobra 1944 v osamljenosti, revščini, na robu obupa. Iz skopih poročil, ki so mogla prodreti nepredušno zaprte meje, je bilo bolj in bolj razvideti, da zavezniške oblasti na zahodu napačno in krivo tolmačijo narodov odpor, da bi si komunizem z nasiljem in krvjo prilastil neomejeno oblast. .V oktobru 1944 se je že čutilo, da je komunistična stvar na tem, da dokončno zmaga tudi pri vladah zapadnih, demokratičnih zaveznikov Anglije in Amerike. Politični položaj svobodoljubnih Slovencev v domovini, ki so pri vseh svojih korakih in ukrepih gledali na ti dve trdnjavi svobode in demokracije, je postajal obupen. V takšni situaciji so se vodilni Slovenci v Ljubljani, kolikor jih komunisti, niso pobili, odločili 'za drzen, v okupirani zemlji pod nemškim Gestapom zelo nevaren korak: sestavili so besedilo ‘•'Narodne izjave”, izvirnik skrivaj deponirali na porti samostana lazaristov ob cerkvi Srca Jezusovega v Ljubljani in po tajnih kurirjih vabili vidnejše Slovence iz vodilnih ustanov in organizacij, da so v mraku in ponoči prihajali na porto in tam s psevdonimi, podpisovali deponirano izjavo. Med redkimi še preživelimi podpisniki je tudi pisec teh spominskih besed. Izjava zahteva v štirih točkah sledeče: 1) zedinjenje vsega slovenskega.narodnega ozemlja v Zedinjeno Slovenijo; 2) federativno, demokratično in socialno pravično urejeno Jugoslavijo, katere sestavni del je tudi narodna država Slovenija; 3) določila, kako naj bo federativna skupna država notranje urejena; 4) temeljito socialno in gospodarsko preosnovo, ki bo zagotovila ljudstvu človeka vredno življenje. Izjava je zaključena z naslednjim dobesednim stav-ksso:: "Za uvel]avl.ienje teh narodnih zahtev ustanovljeni NARODNI ODBOR za SLOVENIJO kot vrhovna narodna oblast združuje začasno, dokler ne nastopijo. urejene razmere, v svojih rokah pravice suverene in najvi.šje upravne oblasti. — Na narodni praznik. 29. oktobra 1944.” > ° 'A česar se svobodni Slovenci,' kjerkoli je danes njihovo domovanje, s hvaležnostjo spominjajo in prasnil,leio po preteku 35 let. Pridružujemo se , jim tudi vsi Slovenci dobre volje in svobodoljubnega prepričanja v Amerjki in Kanadi, kamorkoli Ameriška Domovina seže. Potrjujemo v vsem obsegu pravilnost “Narodne izjave Z j o znova podpisujemo kot dokument, ki naj služi kot manna carta slovenskih narodnih aspiracij, 'njeno vsebino posredujemo mlademu rodu in mu naročamo, da .10 zvesto ohranja in se za njeno uresničenje bori, dokler ne bo izpolnjeno. . Kajti izpolnjena še ni, še daleč ni. Še so deli $lo-vensKega ozemlja ^pod oblastjo tujca, zlasti na severni rn zanodni meji, ki so ga komunisti s sovjetsko zaslom-K:> no vojni zapravili. In v matični zemlji ne vlada demokratično izvoljena oblast, ampak diktatura komunistične partije. Torej zahteve Narodne iziave čakajo ma uresničenje. Narodni odbor za Slovenijo je danes žiy in-delaven, kot je. bil ob ustanovitvi, čeprav daleč j uibe domače zemlje. Voščimo mu ob tej priliki za 35-letnico uspešno uveljavljanje in končno zmago v iz-' polnitvi vseh štirih točk izjave. V ta namen trdno sklenimo, da bomo njegova prizadevanja podpirali in podporo prenesli na naslednji rod. Mnogi med nami zmage verjetno ne bomo doživeli, a odšli bomo na oni svet s toplo zavestjo, da smo svojo dolžnost do narodne skupnosti v polni meri izpolnili. Dr. Ludovik Puš Beseda iz naroda... Štajerski klub vabi na martinovanje CLEVELAND, O. — Štajerski klub vabi vse svoje članstvo, rojake in prijatelje Štajerskega. kluba na svoje vsakoletno martinovanje v soboto, 3. novembra, ob 7. uri zvečer v avditoriju pri Sv. Vidu na Glass Ave. Spet je čas, da obnovimo lepe navade naših dedov v. naši novi domovini. Jesenski dnevi, ko že mošt čaka, da se spremeni v vino! Lepe navade naših Štajercev in Prekmurcev, ki so daleč znane med nami. Postregli bomo z govejo in svinjsko pečenko s prikuhami, tudi kaj za posladek bo. Potem bo pa vinska kapljica razpoložila vse naše goste. Naš odbor bo pripravil vse tako, da boste zadovoljni. Še bolj razvedrijo “Veseli Slovenci”, kateri bodo igrali lepe melodije in še zapeli zraven. Tako da bo za vsakega nekaj. Lepi sta Štajerska in Prekmurje! Pridni ljudje, sposobni in zmeraj veseli živijo tam. Pridite, dragi rojaki, razveselite se z nami! Bratec primi kupico, nazdravi zdravico svetemu Martinu, ki prekrsti mošt v vino. Za odbor: Tajnica S. T. Slikarska razstava ¥ Etfdldii CLEVELAND, O. — V nedeljo, 4. novembra, bo v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue razstava Slovenskega slikarskega društva, ali S.N.A.G. Ob tej priliki so vljudno vabljeni vsi ljubitelji slikarstva, ročnih del in slovenstva. Obenem bodo še razstavljena dela oz. izdelki ročnih del, narodnih noš in slovenskih običajev. Pod nadzorstvom društva in s pomočjo Etnografskega muzeja bo miza s slovenskimi izdelki krasno pisana. Slovenski slikarji iz Eucli-da in okolice vam bodo nudili veliko izbiro slik, raznih ročnih del in na razpolago bo tudi okusno pecivo in dobra pijača. Nudi se vam prilika, da si nabavite ob obisku razstave tudi lepo darilo za bližajoče se božične praznike. Vstopnine ni. Vrata za goste bodo odprta od 12. do 9. zvečer. Pridite in oglejte s.ir kaj vaši prijatelji in rojaki že več mesecev pripravljajo. Slikarsko društvo S.N.A.G. obstoja že šesto leto, udejstvuje se na raznih prireditvah, na razstavah drugih, slikarskih kliibov in samostojno pripravlja razstave. Trenutno ima razstavo v Broadview Savings and Loan Company podružnici na E. 185. cesti. Mnogi člani so že posamezno prodajali svoje slike in izdelke Slovencem in drugim ljudem. Vsi naši slikarji bodo na razstavi 4. novembra, kakor tudi člani z raznimi drugimi izdelki. Imeli boste lepo priliko jih vse spoznati. Pri vratih boste lahko kupili srečke. S.N.A.G. bo namreč imelo žrebanje in dobitki bodo originalne slike, ki so jih darovale Anda Novak, Enika Zulich, Justine Skok in Vlasta Radišek. Med razstavo bodo kratki nastopi raznih kulturnih skupin. Med njimi bodo Mladi harmonikarji, ki bodo nastopili ob 7. zvečer. Torej pridite! Vam ne bo žal! Na svidenje v nedeljo, 4. novembra! Vlasta Radišek IVERI Kdor išče resnico, jo mora znati prenesti. —Kitajski pregovor . * Kolikor lepše in predrznej-še' so sanje, tembolj umazana je] resnica. ■—Ivan Cankar * Po zvoku spoznaš kovino, po govorjenju človeka. —B. Gracian •LUDVIK ČEPON: Ob obisku v Rusiji Vtisi in misli. Zahvala CHICAGO, 111. — Zlatoporo-čenca Jakob in Josefina Stražišar iz Chicaga se tem potom prav lepo zahvaljujeva vsem, ki so pripomogli k res lepi proslavi najine 50-letnice poroke. Posebna zahvala naj velja hčerki Mariji in njenemu možu Vinkotu Riglerju, sinu Jacku in vnukom za res lepo presenečenje, p. Atanaziju, dr. Kalistu in p. Tadeju za lepo slovesnost v cerkvi, lepemu govoru p. Atanazija in slovenskim narodnim nošam. . Prav lepa hvala pevskemu zboru v cerkvi kakor pozneje v dvorani za lepo petje, plesalcem Slov. Radio Kluba, ge. Ani Gabrovi in predsednici Materinskega društva pri sv. Štefanu, ge. Frances Žibert za govore in izrečene čestitke. Prav lepa hvala vsem kuharicam za res okusno kosilo. Prav lepo se zahvaliva vsem številnim prijateljem in znancem iz Chicaga in okolice, kakor gostom iz Milwaukee in države Michigan, ki so za to 'priliko prišli k Sv. Štefanu in se udeležili proslave najinega 50-letnega jubileja. Še enkrat, vsem in vsakemu posebej najlepša hvala! Jakob in Josefina Stražišar ------------o----- Oh kencarly v Jolieln CHICAGO, 111. — Pevski zbor “Slovenska pesem” je v nedeljo, 14. oktobra, ponovil svoj koncert v Jolietu. Ta koncert je bil prvič podan letošnjo pomlad. V Jolietu je bilo predvajanje v dvorani ,v St. Joseph Parku. Zbor je spremljal Roosevelt University Chamber orkester s trompeto solistinjo Lorraine Gornik. Dvorana je bila kar lepo zasedena in je občinstvo pazljivo sledilo izvajanjem. Na spomladanskem koncertu nisem bil, zato ne morem oba primerjati. Kar pa je bilo o spomladanskem koncertu že nekaj napisanega, se ne bom tukaj ustavljal pri posameznih točkah. Omenil bom samo nekaj,, vtisov. Precej aplavza je žela Gornikova pri solo izvajanju tako, da je morala svojo točko ponoviti. Ob koncu koncerta je vsa dvorana vstala in z burnim aplavzom nagradila zbor in orkester. Ker aplavza ni hotelo biti konec,1 je zbor zapel še nekaj pesmi. Ena od teh je bila pesem “America, the Beautiful”. Napovedovanje posameznih točk je bilo izključno v angleščini. Napovedovalka je bila Dawn Vidmar. Da nista po koncertu s p r e g o vorila par stavkov v slovenščini Lilijana Čepon in pater Tadej Trpin, bi bilo vse skupaj samo ‘po amerikansko’. Nimam nič proti angleščini, saj je moj vsakdanji obveščevalni-jezik, vendar, če že mora angleščina na. slovenske prireditve, naj bo vsaj enakopravna s slovenščino. Torej naj bo slovensko in angleško. Izključno angleško napovedovanje bi razumel, ako bi bil koncert predvajan pred samo , angleško govorečo publiko. Vendar če že ne večina, je bilo več kot polovico udeležencev slovensko govorečih. Nekateri s 1 o v e n s ko govoreči gostje so prišli iz zelo oddaljenih krajev (na primer iz Milwaukeeja), .nad 100 milj, da bi slišali nekaj domačega. Vsaj nekateri meni znani so bili razočarani. Poleg tega pa je bil to slab zgled mladim, ki jim skušamo vcepiti ljubezen do slovenskega jezika, obenem pa se gremo samo “po amerikansko”. ; Tone Arko III. “Seveda ti pokažejo samo to^ kar hočejo.” Brez izjeme je to tudi ena izmed prvih reakcij, na katero naletiš, ko praviš, da si bil v Rusiji. Na obrazu in na očeh znanca, s katerim govoriš, bereš, da si predstavlja tujce — turiste v Rusiji kot otroke v otroškem vrtcu, ko se v vrsti dva in dva držita za roko v parku, kjer jim voditeljica — vrtnarica kaže in opozarja na samo lepe reči: ptičice, ki tako lepo pojo in rožice> ki tako lepo cveto in veveričke, ki tako prožno skačejo, pa jih po drugi strani strogo svari pred vsenp kar je “kak” in kar je “nak”, kot stopiti v lužo,, v blato, mečkati z rokami polža, gosenico, kroto; šlatati koprive ali trnjev grm. Prevedeno to v jezik in službo inturisličnega vodnika bi se reklo toliko, kot da si v Rusiji kot' turist dobrodošel na koncertih in operah (ptičice), da lahko obiskuješ muzeje in umetniške galerije (rožice) in občuduješ zavidljivo gra.cijoz-nost telesnih gib baletnih plesalk in plesalcev (veverice), ne smeš pa priti v stik z vsakdanjim življenjem ruskega človeka, kjer bi možno odkril koprive, osat, trnje, in še manj biti izpostavljen temnim in črnim stranem družabnega življenja kot siromaštvo, pijanstvo, kriminalnost, trda železna roka discipline. Vprašuješ, ali ta primera kaj drži ih v koliko, če drži. Poglejmo. Pokažejo ti samo^ kar hočejo. To seveda drži v teoriji, a komaj kaj v praksi. Navaden turist, povdarek je na navaden, se praktično čuti kaj ma lo ali nič omejenega. Ruski turistični vodniki mu radi pokažejo vse, kar je turist itak hotel in hoče videti in še" več. V tem “še več” so stvari, ki jih turist ne more videti, ker mu čas enostavno ne dopušča ali gre za stvari, ki ga ne zanimajo, stvari, ki so popolnoma izven njegove stroke. V Moskvi ti razkažejo Kremelj s štirimi cerkvami in Zakladnico v Kremlju in Tret jakovo galerijo in Puškinov muzej in Cirkus, kar si itak hotel videti, in še več. S ponosom ti razkažejo eno svetovno najlepših in brezhibno delujočih podzemskih železnic. Kaj naj šele rečemo o Bolšoj teatru (opera) ? Ta mora biti na programu. Če poprej e urediš, lahko obiščeš tudi kakih 50 km izven Moskve ležečo božjo pot Zagorsk, sedež ruskega pravoslavnega patriarha in obenem pravoslavno semenišče. Bil sem tam in govoril z duhovniki- profesorji. V Leningradu te naravnost utrudijo z razkazovanjem Hermitage muzeja, ki se po velikosti (3 milijoni slik in predmetov) zlahka kosa z Louvre-om v Parizu in Prado-m v Madridu. Peljejo te po Nevskem prospektu, lenin-gradski glavni aveniji, kjer je Kazanska katedrala, v kateri je sedaj nameščen atejstični muzej, katerega uradni naslov je Muzej zgodovine verstev in ateizma. Obisk tega muzeja ti previdno ne vsiljujejo. Nato pa impozantna Izakova katedrala (Isaakjevskij Sobor) in pozlačeni koničasti stolp Admiralitete. Jasno je^ ; da mora biti na programu J poldnevni obisk izven Lenin-1 grada ležeče letne carske re-i zidence Petrodvorec-a, ki sel ga Nemci v zadnji vojni sko-IJ raj popolnama porušili in gt» je Vlada z velikanskimi stroški popolnoma restavrirala, da se zopet blešči ves v barvah in zlatu. Na eno stran smo se tja peljali s čolnom (hydrofoil) in nazaj z avtobusom. Enako je čas, ki ga imaš na razpolago za obisk v vseh drugih mestih vselej prenatrpan. To velja za Kijev, za Soči; za Jalto, za Tiflis, za Tašket, za Samarkand in tako tudi za sibirski Irkutsk. V teh mestih sem bil prvič ali sedaj. Pripravljeni so ti pokazati še več, kot hočeš ali moreš videti. Omejitev za turista je v tem, da se mora že pred odhodom odločiti za gotovo pot, za gotovo turo in se potem te ture v glavnem držati. Prekinitev ali odstranitev od načrtne poti ni dovoljena in bi bila v slučaju lahko povod osumljenja. Bolezen je seveda izjema. Praktično vzeto pa ta omejitev zopet ni tako huda, ker imaš na ducate in ducate kombinacij tur, ki so ti na izbiro, na razpolago. Lahko vzameš turo samo evropske Rusije ali samo azijske Rusije (Sovjetske zveze) ali kombinacijo obeh, kar je bila tokrat moja izbira. Lahko obiščeš samo prestolice posameznih ruskih republik ali prestolice satelitskih in drugih držav V zvezi z ruskimi glavnimi mesti, itd. V določenem mestu, kjer se tvoja skupina po programu ustavi za dva, tri, štiri dni, si potem, ko ti je bila odkazana soba v hotelu, tako rekoč na svojem. Morda se boš pridružil skupini pri ogledu mesta, ki je po navadi najprej na programu, in opustil obisk muzejev in galerij ali narobe ali pa sledil celemu programu. Vse zavisi od tebe. Navadna obzirnost pa zahteva, da p° možnosti daš vedeti vodniku osebno ali po enem ali drugem članu skupine, da se gotove ekskurzije ne boš udeležil, tako da avtobus z ostalimi turisti ne bo brez potrebe čakal nate. Četudi se udeležiš vsega, kar je na programu, so pa pri vsakem postanku vendar gotove ure, da, cel popoldan ali cel večer odprt, da delaš, kar hočeš, da greš, kamor hočeš na svoje. Samo nekaj primerov, kaj sem jaz sam doživel, koga sen1 srečal, s kom sem govoril, ko sem šel na svoje. V Moskvi se nisem pridružil skupini za obisk neke določene tovarne specialnih izdelkov, ker me ni zanimalo. Hotel sem si pa od blizu ogledati slavne moskovske športne prostore, stadion/plavalne bazene, športne dvorane. Pe' Ijal sem se tja s taksijem. & sem tam zunaj hodil od stavb® do stavbe, me ni nihče usta' vil. Stopil sem v prostor® športnih dvoran. Pri vratih me je gospa, ki je bila oči' vidno tam po službi, ustavila in vprašala, kaj želih1. Ko sem povedal, kdo sem h1 kaj bi rad, mi je z vso pri' jaznostjo gostiteljice odprl® vrata v dvorano in se začel® opravičevati, da je dvoran® precej v neredu, ker se je vpravkar končala igra odboj' ke. Dober vtis sem dobil if1 kar dobro se mi je zdelo, d® sem bil tako dobrodošel. Za na pot nazaj v hot®1 sem na voglu ustavil zopet taksi. Vsedel sem se zadaj. K® sem vozniku na vprašanje p°' vedal, da sem iz Amerike, je rekel, če bi hotel prisesti spre' daj k njemu. Zapeljal je o0 stran in jaz sem spremeni1 sedež. Kaj je imel voznik h® mislih? Z vso resnostjo h1 odkritosrčnostjo me je previdno začel spraševati o Ži' vljenju in življenskih razmerah delavcev v Ameriki. Zanimalo ga je, koliko zasluži]0’ kakšna stanovanja in kakšh® ugodnosti si lahko privoščij0 in kako bi se njihoye življeh-ske razmere lahko primerja1®! z onimi ruskih delavcev, "l': naj bi se po njihovih uradni11 (Dalje na 4. strani) ALOJZIJ BREZNIK; Študiral sem v mariborskem bogoslovju XXX, s . X. še nekaj dodatkov Ker sem omenil ta dogodek v pivnici, naj tudi omenim, da sva z Žabkarjem včasihj posebno ob nedeljskih večerih, zavila v tiste lokale, ki so bili dovoljeni samo oficirjem in džakom, To so bile najbolj razkošne restavracije in kavarne v mestu. Najraje sva se ustavila v restavraciji hotela “Šumadija” za čašo turške kave ali za pecivo ali pa za poslušanje dobrega ciganskega orkestra. Ko je dirigent prišel do najine mizice in naju vprašal, če imava kakšne posebne želje, kaj naj godba igra, sva včasih omenila kakšno slovensko melodijo. Mnogokrat jim je bila znana. Radi so ustregli, ako so oficirji prosili za plesno glasbo, Oficirji v svojih gala uniformah so si poiskali dame, ki so bile iz “boljših krogov” v mestu; obrazi dam so kar žareli od sreče, ker so plesale z oficirji; in obrazi oficirjev So tudi žarel i5 ker so plesali z elito mestne družbe; in obrazi ljudi pri mizicah so tudi žareli, deloma pod vplivom vina, deloma pa kot izraz sreče in ponosa, da so prisostvovali rajanju srečnih in izbranih, ki se bodo mogoče poročili, ako še niso bili poročeni. Rednega vojaškega kurata ni bilo v Kruševcu. Tudi ne katoliške cerkve. Prve nedelje smo se zbirali za mašo v hiši neke katoliške družine; mašo je daroval eden izmed že or-diniranih bogoslovcev. A je bilo nekaj katoličanov v mestu. Ko so zvedeli, da so v mestu vojaki5 ki lahko mašujejo, so se začeli zanimati za možnost, poiskati kakšen večji prostor za nedeljsko mašo3 ker je omenjena hiša bila premajhna. Končno so najeli precej temno, prazno skladišče z vstopom iz ulice. Počasi so ga spremenili v zelo preprosto kapelo. Miza je služila za oltar, stoli za klopi, en kot za zakristijo, vaze za svečnike, večja škatlja za*shrambo mašnih oblačil in keliha in mi-sala. Spovednice in križevega pota in obhajilne mize ni bilo. Vse silno enostavno in misijonsko. Kakšnih 20 ljudi je prihajalo k nedeljski maši. Se ne spominjam, odkod smo dobivali mašno vino in hostije. Večkrat nas je. obiskal slovenski duhovnik Mecilošek, ki je pastiroval med zagorskimi steklarji v steklarni severno od Niša. Ko se je pred leti steklarna preselila iz Zagorja v Srbijo, se je tudi on preselil v Srbijo in med njimi vršil svojo duhovniško službo. Vedno smo bili veseli njegovega obiska in njegove dobre volje in pa radi prilike za spoved. Spovedoval nas je kar na sprehodu po cesti ali ulici. Ko je nekoč upravnik bolnice bil odsoten za nekaj dni, sem prosil njegovega namestnika za dovolj enje3 da bi obiskal Maciloška v mestu s steklarno. Rad mi je dal dovoljenje in sem v tistem mestu prenočil pri neki slovenski družini; Mecilošek je uredil, da so mi steklarji pokazali, kako napihujejo umetno oblikovane steklenice, vaze, kako napihujejo raznobarvne steklene izdelke. Res prijeten in poučen obisk! i Kako je bilo preskrbljeno j® za duhovno življenje vojakov,' ki so hoteli biti katoličani tu-| di kot vojaki se ne sporni-] n j am. Omenil sem že, da nisem bil prehudo zaposlen. Tako je bilo veliko časa za branje.' Dnevne novice ,sem. našel v beograjskem 'dnevniku “Politika”. Branje v cirilici mi ni nikoli tako gladko teklo kot branje v latinici. Vedno me je motilo, da so tuja imena bila pisana tako3 kakor so se i z g o v a r j ala; npr. Sekspir (Shakespeare), Njujork (Nev/ York), Cikago (Chicago). Ali posrbljenje tujih izrazov; npr. deratifikacija Beča (odstranitev podgan na Dunaju; Ratte — podgana). Slovenskih knjig ni bilo na razpolago. Sploh ni bilo kakšne večje knjigarne v Kruševcu. Novice iz Slovenije smo našli v časopisih, ki pa niso veliko poročali o dogodkih v Sloveniji. Ali sem imel dostop do slovenskih časopisov, se ne spominjam. Ako se ne motim, vojaki niso imeli dovoljenja, da bi si naročali časopise in revije. Prej omenjeni ruski inženir mi je posojal svoje knjige; spominjam se, da mi je posodil odličen življenjepis Lenina (v nemščini). Seveda televizije tedaj ni bilo, in nisem imel prilike, da bi poslušal radio. Spominjam se tudi5 kako sva z Žabkarjem nekega večera občudovala polarni sij. Dejansko nisva vedea, ali je nebesni sij bil polarni sij ali kakšen drug izreden svetlobni pojav. Polarni siji so bili za Srbijo redkost. Pozneje sva zvedela, da sva videla sij, ki da ga je napovedala Lucija v Fatimi kot znanilca druge svetovne vojne. P6 je tudi za nas bogoslovce prišel konec vojaške službe. Kratko slovo od predstojnikov v bolnišnici in katoličanov v mestu. Z vlakom nazaj v Kragujevac, kjer se je naša služba uradno končala. Zopet kratko poslavljanje. Zopet smo se oblekli v civilno obleko in vrnili vojaško uniformo v vojaške shrambe. In vrnil sem se z vlakom nazaj v,.Slovenijo, domov. Ali je šestmesečna vojaška služba bila zguba časa? Ne. Veliko novega sem videl. Videl sem vojaški svet, vojaško življenje? skozi katerega je šla tudi velika večina slovenskih fantov. Videl sem, kako so vojaki različno reagirali na vojaško disciplino, na ju-goslovanstvo. ki je bilo podajano v patriotskih nagovorih. Videl sem, kako se je za zunanjim leskom skrivalo veliko puhlosti in izumetničenosti in votle grandioznosti. Videl sem, dg se je v vojski pogosto istovetilo jugoslovanstvo s srbstvom. Videl sem intelektualno revščino mnogih oficirjev, in seveda tudi njihovo duhovno revščino in močno hlepenje pp karieri. Vsaj malo sem se seznanil z dnevnim življenjem navadnega srbskega človeka in z njegovimi vrednotami in ideali. In malo bolj sem se seznanil tudi z dejanskim stanjem pravoslavja med srbskim ljudstvom: da je pravoslavje zgubljalo stike z inteligenco, da je mnogim pravoslavje bilo spoštovana relikvija, da je bilo mnogo zgolj zunanjega bleska, da je pravoslavnim pre-napetežem katolištvo s papežem na čelu bilo nekaj toleriranega in včasih celo nevarnega za jugoslovanstvo. Tako lahko rečem, da so listi meseci bili za mene dobra pomoč za razšitev moje osebne razgledanosti in niso predstavljali nobene vabe, da bi spremenil svojo odločitev, postati duhovnik. (Dalje) / LIGA SLOVENSKIH AMERIK AN CEV, INC. Peti letni simpozij NEW YORK UNIVERSITY LOEB STUDENT CENTER 566 LaGuarclia Place 17. novembra 1979 PROGRAM i (tentativen) Dopoldne: Dr. Jože Velikonja, Slovensko časopisje v Ameriki Zdenka Mihelich, Jezik in izrazoslovje dopisnikov Prosvete Rudolph Susel, Oh prevzemu uredništva Ameriške Domovine Ivan Dolenc, Slovenska kulturna publicistika in slovenski rojaki v Ameriki Popoldne: Otvoritev umetniške razstave: Bled v podobah dr. Huga Velkerja (vodi Simon Kregar) Pater Fortunat Zorman OFM, Katoliška cerkev in ohranjanje slovenstva v Ameriki Bernard Lavrisha, Pomen Koroškega tečaja za utrditev moje slovenske zavesti Mirko Javornik, Srečanja v Evropi, 1979 Simpozij vodi dr. John Nielsen Organizacija simpozija: Ludvik Burgar Peti letni simpozij Lige slovenskih Amerikancev se bo vršil 17, novembra 1979 v Loeb Student Center, New York University. Loeb Student Center je na Washington Square v New Yorku. Registracija za simpozij je $20.00 ($10.00 za študente), če se prijavite do 1. novembra. Po 1. novembru stane registracija $25.00 ($15.00 za študente). V to ceno je vključen izvod referatov, ki bodo podani na simpoziju, in prigrizek. Liga je za to priliko rezervirala skupino sob v Yale Club za petek in sobot?) zvečer, to je 16. in 17. novembra. Vsaka soba je za dve osebi in stane $50.00 za obe noči. Ker bo udeležba na simpoziju omejena, priporočamo, da se prijavite čimprej. Izpolnite prijavnico in jo pošljite z denarno nakaznico na Ligino pisarno. V. ANNUAL SYMPOSIUM LEAGUE OF SLOVENIAN AMERICANS, INC. P.O. BOX 32 RIDGEWOOD, N.Y. 11227 Name (If spouse is also attending, indicate both first names) Address ................................... City ................ State ..... Zip .......... Affiliation .................................... Student ......... I plan to attend the Fifth Annual LSA, Inc., Symposium in New York on November 17, 1979. Enclosed find the registration fee for....people. Total $..........* I would like to reserve lodging for . people at the Yale Club. Please note: Lodging reservations will be accepted on first come, first served basis. The Yale Club will bill you for your actual expenses to your home, i Make checks payable to League of Slovenian Americans, Inc. Registration fee is tax deductible. KOLEDAR . društvenih prireditev . f i Fr&*+4**M**p rriTf irdury-if-g rn«4itr‘iT-ir garaže, klet. Kličite 442-1026 ■ (119-123); HIŠA NAPRODAJ Odprta na ogled v nedeljo po 2. uri pop. 8243 Merrle Lane, Chesterland Iščete dobro kupčijo? Pridite pogledat to odlično hišo v brezhibnem stanju. Ogrev na plin', 4 spalnice, družinska soba s kaminom na drva, kuhinja z vgrajenimi kuhinjskimi pripomočki, krasen lot (1 in pol akra). $89,900. Kličite Elaine Bullock. 729-9258. DOLORES C. KNOWLTON, INC. 729-1971 P. (X)f Popravilo hiš L | Za vsa popravila na hiši, zunaj in znotraj, kličite 881-068$ po 5:30 zvečer. ’"MlllIY ^ (X), Looking for couple to do. light janitorial work at the Willoughby Office Bldg. Suite available plus salary. Call 732-7880 j (X) MORAMO PRODATI! —- Zidana dvojna hiša, 6-6, blizu Holmes Ave. Velik ranč v Mentorju, na velikem zemljišču. 3 spalnice, 2 kopalnici, dneva soba, družinska soba, jedilnica, kuhinja z jedilnim kotom, veranda z žarom na plin, klimatska naprava, v kleti lesen stenski opaž, garaža za ž1/* avta. Letoviška hiša na Kelley’s Island. Spalni prostor za več kot 8 ljudi. LASTNIK PRODAJA Hišo s 6 sobami, 3 spalnicami zgoraj, preprogami, garažo za 2 avta, v okolici sv. Jeroma. Kličite 486-0260 za sestanek. (H6-121); HELP WANTED Automatic Acme set up and Operate. j $22,000 Plus company paid hospitalization, dental care, pension plan, disability & life insurance. 6 yrs. minimum experience in close tolerance work. Interview by appointment only. t 944 9000 (117-122), LASI NIK PRODAJA~ zidano kolonialno hišo. 7 let stara. Moderno dekorirana, 3 spalnice. Centralna klimatska naprava. Razvedrilna soba. Blizu Richmond Hts. Cena $79,900. Kličite 585-7112. (117-121); BY OWNER EUCLID Tapestry Brick Veneer. 3 bedrooms. 2 fireplaces. A-l. Maintenance free. E. 260 St. area. No reasonable offer refused. 943-3028. (118-123); 951-3225 po 6. uri zvečer (119-121) Stanovanje v najem Petsobno stanovanje na Norwood Rd. oddamo. Kličite 432-2976. (119-121), Vaclav Benes-Trebizsky: KRALJICA DAGMAR ZGODOVINSKI ROMAN Ženin z zlatom na ustnicah, v srcu in v duši se je res odpravil na pot. In ko je bil njegov konj zapuščal kraljevski grad, je žalostno zarezgetal. Dvorjani so se mladeniču posmehovali, češ, kako se je vendar drznil stopiti pred kralja; biti odposlan v kačjo deželo, to je bila po njihovih besedah še najmanjša kazen; za predrzneža bi si bilo treba izmisliti kaj drugega. In le kraljeva hči, vsled solza po mladem skoraj oslepela; toda že takrat so rekaii. da nobena reč ne usahne hitreje kakor žensko obličje.” “Motiš se, gospod. Jaz po svojih hčerah plakam še danes ... in solze po njih mi ne usahnejo, dokler bom živela,” se je naenkrat oglasila Žive-na, in res se je zdelo, kakor da so ji skalile oči čudne megle. “Pripovedujem le bajko, častita gospa, nič drugega kakor bajko, kateri podobnih ste gotovo slišali že na stotine. Ženin z zlatom na ustnicah, v srcu in v duši je izginil iz oči in izginil iz spomina. Živa duša v kraljevskem gradu se ni spomnila nanj. Moral je poginiti; kdor si je kdaj upal v one kraje, se ni vrnil nikdar več. In če bi se mu bilo tudi posrečilo priti do studenca, ki) kljubuje Moranini moči, bi gotovo ne bil prišel nazaj do meje. Kraljeva hči se je omožila, postala je soproga kraljeviča, katerega oče je vladal peterim morjem. In mladi mož je potoval v bajev-ne kraje pod vodo življenja dalje in dalje. Mesec je potekel za mesecem, že se je leto z letom poljubilo na lica, že je drugo stisnilo roko tretjemu, da so pokale kosti, in ko je kraljestvo, kjer je bila rojena nevesta, zazelenelo v četrti vesnS, ko so nad gradovi in kočami četrtič zapeli škrjanci, je pred brano kraljevskega gradu zarezgetal konj, najprej lahko in potem kar najglasnejše je mogel, udaril s kopiti ob tla in poskočil. “Kaj hočeš in od kod prihajaš?” ... je vprašal gradnik jezdeca ne baš prijazno in ni mu bilo niti do tega, da bi odprl brano. “Ali je kraljeva hči še neomožena?” je vprašal spodaj jezdec. “Kaj te to briga! — Ce nimaš tu početi nič drugega kakor izvedeti odgovor na svoje vprašanje, idi za prag naprej in vsako dete ti odgovori. “Slišiš, ali je kraljeva hči neomožena? Ne vprašam brez vzroka in tudi ne jezdim tja v veter!” In nato je jezdec odgrnil z ene rame plašč in videti je bilo, kakor da je okoli njegovih prsi ovitih neštevilno kač, glaVa poleg glave, ena strašnejša od druge. “Vodo življenja prinašam ...” — “Vodo življenja prinašaš?’” — “Z gore v kačji deželi...?” — “Prepozno prihajaš, gospod, kraljeva hči jet omožena že četrto- leto in leži ta trenutek na smrtni postelji.” — “In kje?” — “V kristalnem mestu.” — Zdaj se je jezdec obrnil in izginil grad-nikovim očem, kakor da se je zavil v neviden plašč. — “Oh, jaz tepec, da ga nisem poprosil vsaj za eno kapljo, le za eno kapljico ... Kako- dolgo bi lahko živel, koliko let bi bilo lahko pridejanih k mojim dnem!” si je očital gradnik; toda o jezdecu že ni bilo niti duha niti sluha. Kristalno mesto je bilo sicer daleč —-zelo daleč; toda jezdecev konj je bil, kakor da ima sokolje peruti. In čim bolj se je bližal mestu, tem hitrejši je bil njegov dir... In koderkoli je jezdil, povsod je videl žalostne obraze, povsodi je slišal ihtenje in plakanje — in naj je vprašal kogarkoli, vsak mu je odgovoril: “Kraljica umi- ra ...” — “In ali ste jo ljubili?” — “Bolj kakor sami sebe... Take na našem prestolu ne bo nikdar — nikdar več...” Grem jo pozdravit — nesem živo vodo ...” “Gospod, pa bi imel orlova krila, da bi bi tvoj konj kakor blisk! ...” In ljudje so sklepali roke, molili k Bogu in v duhu blagoslavljali zdravnika, ki nese živo vodo... In nato je konj šele letel kot veter; niti tal se ni dotikal z nogami... “Pozor, gospod — za Boga — za vse svetnike... ta je reka brez dna! ...” Pred jezdecem se je belila globoka, široka reka, in takoj na drugem bregu reke je bilo kristalno mesto s kraljevskim gradom. A mostu ni bilo od te strani nobenega. Na utrdbah, ki so se lesketale kakor zrcalo, so jezdeca opazili takoj. Kačje glave na njegovih prsih so se spreminjale v mavričnih barvah. Med gledalci je bil tudi oče umirajoče kraljice. “To je on. — Ali prinašaš živo- vodo?” je zaklical stari kralj, kar najglasnejše je mogel. — “Prinašam, svetli kralj!” — ^ (Dalje prihodnjič) —-----o—----- Oglašajte v “Amer. Domovini” LET YOUR LIFE INSURANCE WORK FOR YOU American Mutual has a new concept which combines your life insurance with an exciting new benefit program. This program includes low interest certificate loans, low interest mortgage loans, scholarships, social activities, and recreational facilities provided by one of the largest Slovenian Fraternal Associations in Ohio. For further information. just complete and mail the below coupon. AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 29, 1879 NA OBISKU V RUSIJI (Nadaljevanje s 2. strani) : ' . . .v 1 vladnih izjavah imeli boljše kot amerikanski. Pomenljivo ’ me je pogledal in me zagotovil da nama nihče ne more ~ s prisluškovati in da zato lahko mirno odkrito govorim. More- t te si predstavljati, da sem bil ne malo v zadregi za pravo besedo. ’ Drugič sem v svojem “prostem” času sam hodil po ulicah sredi Moskve in od blizu opazoval pestro sliko moskov- i-skega življa na ulici. Ko sem , tako iz obrazov, kretenj, po- 1 slovne naglice"delavnih ljudi; skušal brati njihove misli in nastrojenje in ujeti kako besedo iz njihovih pogovorov, : sem se naenkrat ustavil pred napisom Restoran — restav-rant, gostilna. Kako lepa prilika, sem si mislil, za radovednega tujca opazovati ruskega človeka in mu prisluhniti od blizu. Vstopil sem, se vsedel za okroglo mizo in naročil . pivo. Ni minula ena minuta,. ko se mi je približal mlad možak in me vprašal, če se mi1 sme pridružiti. Ponudil sem mu stol. Mož je bil očividno delavec, ki se je na poti iz dela ustavil za eno, dva . ... _ piva. Bilo je okrog petih popoldne. Po prvih vprašanjih, kdo sem in odkod sem, so nadaljnja vprašanja začela kar deževati. Možak je bil 'kaj zgovoren, glasen in zelo odkrit v svojih vprašanjih in v svojem mnenju. Pač drži “in vino Veritas”; čeprav je bilo v tem primeru ne vino ampak pivo, že en ali dva kozarca preveč. Med vprašanji^ ki se jih spomnim, je bilo, če Amerikanci res mislimo, da so Rusi. barbari in kaj Amerikanci mislijo o njihovem pre-zidentu in generalnem sekretarju, ki da je kar v redu in ga je treba vzeti in trpeti takšnega, kakrsert je, Tn mirna bosna. Ko je tako govoril, si je naenkrat z roko zakril usta z: “0,o, ne preglasno, nič ne veš, katera stena ima ušesa!” Če ga stena tokrat ni slišala, ga je gotovo natakarica, ki ji je mož moral biti dobro poznan kot vsakdanji gost. Pristopila je k mizi in s stro-' gim pa uvidevnem tonu rekla: “Tovariš, ne spravljaj gosta v zadrego in sebe v nevarnost. Najbolje je, da greš.” Ubogal je -in oba sva vstala in odšla. Kajne, zanimivo in pomenljivo srečanje! V Leningradu sem sredi dopoldneva stopil na ulico pred hotelom in se ogledoval okrog sebe. Suknjič posebne barve in posebnega materijala in fotografski aparat preko rame sta me izdala, da sem tujec. Po par minutah že so se mi približali trije, štirje fantje, po vsem videzu univerzitetni študentje na počitnicah Spustili smo se v pogovor. Krog poslušalcev se je pa začel naglo večati. Gotovo je narasel v cel ducat, če ne več. Ko sem izrazil pomislek, da bo prišla policija in nas razpršila, so me zagotovili, da je vse v redil, dokler stojimo na pločniku in ne oviramo prometa: Res, nič se ni zgodilo. Razgovor se je mirno odvijal okoli vprašanj o cenah, vse od cene oblek, čevljev do cene zapestnih ur, o zaslužkih v Ameriki, o glasbi, o zabavah,' ki so na razpolago amerikanskim univerzitetnim študentom in še o čem drugem. Kar naenkrat je eden iz ozadja glasno v nekem napadalnem tonu vrgel vprašanje; “Kaj pa vaša' črna manjšina? Čudno je kako z njo postopate.”"Kot eno so. se drugi obrnili nazaj in očividnega provokaterja takoj prisilili k molku z: “Kaj ti je treba spravljati take reči na dan? Saj imamo toliko drugih stvari, o katerih bi radi govorili z našim gostom.” Saj si lahko predstavljate, da mi je zelo odleglo. Ti ali Vi? so Angleži in Naši, v Ameriki rojeni, slovensko govoreči ljudje večkrat sprašujejo o tem, kdaj se v slovenščini ljudi tika in kdaj se jih vika. Kaj pravi lepo vedenje o teni? Kar zadeva, Amerikanci na najboljšem. Njihov jezik ne pozna več-,razlike med. vikanjem; ih tikanjem. To jih nemalokrat rešuje iz neprijetnih zadreg. V slovenščini veljajo v;tem pogledu določena vodila, ki pa so postala v zadnjih časih bolj ohlapna. Včasih in ponekod še danes so morali ali še morajo otroci svoje stajrše vikati. V današnjih časih, .ko se podirajo vsa globoko zasi-; drana pi*avila, ponekod otroci očeta in mamo kličejo že po imenih. Tikanje je samo po sebi .umevno tudi pri nekaterih narodih, ki sicer razlikujejo ednino in množino, vendar razlikovanju ne pripisujejo posebno važnosti. Nova znanca se ob srečanju najprej vikata.: Nikjer pa ni določeno, kdaj smemo novemu znancu ponuditi prijatelj-, sko tikanje. Ali naj leta in leta vikamo svoje znance, s katerimi se pogosto srečujemo bodisi na delu, v družbi ali v javnih prostorih? Različni so razlogi, ki govorijo v prid tikanju in proti njemu. Po mnenju nekaterih ni dobro, če se vsi vprek bratimo. Psihologi so mnenja, da je odnos med ljudmi dostoj-nejši, vljudnejši in boljši, če ohranimo vikanje, “ti” pa naj bo rezerviran samo za prijatelje. Današnji čas se ogreva za tikanje, ker z njim krepi bratstvo in prijateljstvo. S tikanjem se omiljujejo ostre meje, ki so včasih ločevale ljudi med seboj. V ožjem krogu veliko lažje rešujemo' probleme in napetosti s prijateljskim tikanjem kot pa z uradnim vikanjem. Zadržanejši, nekoliko boječi ljudje se težje vključijo v tikanje, zato izbirajo srednjo pot. Nagovarjajo se z osebnimi imeni, ohranjajo pa vikanje. Zanimivo je dognanje, da spadajo Japonci med najoli-kanejše narode na svetu. Japonci poznajo 23 različnih oblik nagovora. Če se jim želimo le delno približati, potem ohranimo spoštljivi Vi za vse, ki so starejši od nas. Oni pa nam lahko ponudijo “bratovščino” in s tem izbrišejo starostno razliko. AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI • Mi izdajamo najmodernejše' celo-življenske in ustanovne (endowments) certifikate za mladino in odrasle od rojstva do 60. leta, vsote so neomejene nad $1,000. » Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zavarovalnine nudi tudi verske, športne, družabne in druge aktiv- • SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM! nosti. Pri nas imate,, na primer, priložnost udeležbe pri kegljanju, igranju košarke itd., nadalje se lahko udele- • ZAPOMNITE SI — PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST! v, žite plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in božičnih prireditev za otroke. Za podrobnosti in pojasnila stopite takoj v stik s sledečimi tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351-353 N, Chicago St., Joliet, 111. 60431). ALBIN OREHEK, društvo št. 25, Tel. 481-1481 FRANK ŠEGA, društvo št. 226, Tel. 944-0020 JOSEPHINE TRUNK, društvo št. 255, Tel. 481-5004 Sicer pa moramo sami presoditi, kaj je prav in vljudno \ in se po tem ravnati. Če vam je Ameriška Domovina res pri srcu, ji pridobivajte nove naroč-oike! * £V.M> O f