ra yKA T to PRIMORSKI DHEYNIK _ GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE - Štev. 262 (2572) Iredentisti obnavljajo fašistične akcije proti Slovencem in proti delavskim ustanovam. Preprečiti jih mora vse delovno ljudstvo Trsta! Poštnina plačana v gotovini Spedizione ln abbon. post. I. gr. TRST, četrtek 5. novembra 1953 Cena 20 Ur VČERAJŠNJIH OSAMLJENIH FAŠISTIČNIH IZGREDOV, KI SO PONOVEN DOKAZ, DA Z ITALIJANSKO OKUPACIJO PRIHAJA FAŠIZEM: Borba proti diktatu- borba proti fašizmu! jjazširBmo vrste borcev proti italijanski okupaciji! Snovni polom poskusov mobilizacije za aneksionisfične demonstracije je jasen dokaz, da večina tržaškega prebivalstva noče P&vcatka imperialistične Italije - Sumljivo zamolčevanje v uradnem poročilu, da so bili razgrajači fašisti, da so bile njihove Parole tipično protislovenske in protijugoslovanske in da so napadli slovensko tiskarno s sedežem uradov uprave ,,Primorskega ijjvnika", tednika „11 Progresso" in Razrednih sindikatov - Poskus ustvarjanja vtisa, da je šlo za velike demonstracije Učeraišnjem poskusu tot ‘estac'i> ki pa so ostale *Bo[j starcu lanskega leta te . P°litični izgredi pešči-fašistov, ugotav-»o °i. nas}ednja dejstva, mi-ne tnore noben p luni opazovalec: cica fašističnih razgra-(t0[j ostala popolnoma itiui)8-11 nede Tržačanov, Cc celo od velike veči-Iijc °*,h "izletnikova iz Ita-rj.’ ,l so Pač videli klavrno tj]j0 °ženje Tržačanov na je Praznik, kakršen 1 a včerajšnja obletnica kko b tud 11 pr* Vittorio Vene to Avstro-Ogrsko. £«„ fašističnih razgraja-9r0j„, 1 Pa jih ni poslalo raz-S“mo vodstvo MSI, 'i’tsk'1 *C pr^a direktiva iz iitatij11 Sadnih krogov po tjjj. njihovem predstavit so bila tipič- tosej, 0 fnposlovanska in še ttrje, 0 l,rotislovenska, na-# P*oti tržaškim Sio-Proti tržaškim Šlo-jj... fc bila naperjena tu-*»le nl°Va akcija, kar doka->V,lo^d na slovensko ti-^iej- ' v Ul. sv. Frančiška. vl°niili ena vrata in %}0 vlomiti druga, ki \ 1,0 stopnišče, 'ob kate- Slujf. Prostori uredništva \ p V® Progresso«. tajni-%t0v otnifi razrednih sin- Sor.ke1 UTada uPrave iit); f®1 dnevnika« K»r ^lt R' posrečil ar- vlomiti S- $° ,raz^'U na njih vse ‘Sčev dvezi je tudi *!0s • «#»J< poskus ponov- f,0t'5(tgU,'ito®c,,,)a prostorov l-kj , ®a predstavništva t>ZV Cicerone le ,y* skih novinarjev, odgovore, k t niti ne skrivajo duha diktata in namena njegovega uresničenja; če nadalje prištejemo izjavo generala Gruen-therja, da je bil obveščen o provokacijskih premikih italijanskih čet na jugoslovansko mejo, ter končno še sinočnji Pellov govor v Benetkah, ki je bil tako zelo podoben njegovim izzivalnim besedam na Kapitolu, potem pač ne moremo kaj, da ne bi sumili v koordiniranost vseh teh dejstev, kakor tudi v namen, ki naj bi ga ta koordinacija zasledovala. Spričo vsega tega lahko sklepamo, da je položaj nadvse resen, morda celo resnejši, kot je bil takoj po objavi diktata pred skoraj mesecem dni. Takšen položaj pa že sam po sebi terja od nas, predvsem od Slovencev, pa tudi od vseh tržaških demokratov ne samo poostreno budnost, temveč tudi razširitev našega boja proti ponovni okupaciji na aktivnost čim širših vrst tržaškega ljudstifa. Zato je dolžnost zlasti tržaškega proletariata, ki mu je Vidalijevo podpiranje imperialistov in fašistov dovolj znano, da sc prvi do konca zave resnosti trenutka. Tudi po okupaciji, ki smo jo doživeli pred 35 leti s strani b'tfq‘ akcija razgrajačev ,^U p naPerjena proti se-sn°nte za neodvisnost, i, , ir, nictr‘U kamenje v Iti . Proti po angleški ti'em ki’iu «Su- Hil.n a>> na Akvedotu. ten?ye Policije, za kate-i a te pod povelj-J! Po r,tanskih častnikov. ri::noniu samega u-i ^ da f>or°čila obstajalo v fatttin*C dc^9° časa pustila bf&i. da so delali, t»^a int eIi' Nato pa ie P°~ i‘.Sfedu r.Ven'Tala s toliki- kot da ne gre za l rhOnr,?Z®rafnčev, temveč J* p0g°Cne demonstracije, l ,ne moremo oceniti > da se je dof,, iati u, ”• — J~ Pečat 0k, avrim 'z»re-h, Trlnrl hseznega nasto-i,01’’ ki hočejo pri-. ŽV[j . Italiji djj6 ° demonstracijah t. “ dn -^inunsiTUciji lj Ver>t 5(e uradni poročili. V j? in onienjeni dve u-jl sP!ojjVrajačn0r”la[no in da i, »o s c tržaško prebi-hh’15 OmJlr.eziro,n izoliralo, tj Ce, nlamo več prime-ko i0° na Trg u Go Ido- ip ~ \jviuu- Ni ašo[0 nref>*ualstuo glas-% protl sv°j odpor ne sa-‘Utij aj!P'ajnčem, tem-^eU ^^tati011 nngloameri- tnL-z No S>en;u netočnemu Vranju , ---------- i' J- ” 'nest, dov in p0" ^lj .“»o tes Prikazovanju, dt tem, da bi 'it l laiiskn prikazani kot bi manifestacija pomenila na-eTithČaeanov nad * ltalti, Prodajanjem ' »a °u°re j,.’ Prištejemo uProJj,.„ nand“'tta co-an^a jugoslovan- benetke vanju bivših ((bojevnikov vseh vojn« na Markovem trgu v Benetkah je imel krajši govor tudi italijanski ministrski predsednik Pella, ki je dejal, da je ((moralni zakon« za vse Italijane, da so «budno na straži za Trst« (»fare buona guardia per Trieste«). Izjavil je tudi, da bo «vlada z odločnostjo izpolnila svoje dolžnosti za Trst«. Pella je začel z omembo predpoldanske proslave v Re-dipulji in govoril o «600.000 sinovih Italije, ki so slavno padli v 41 mesecih bitk in trpljenja, da bi se dopolnila združitev Italije«. Zlagano propagandistično številko 600.000 je v svojem govoru še večkrat ponovil, prav tako pa se je spomnil mrtvih in preživelih «combattentov» ostalih vojn ki so »služili Italiji po zakonih tistega časa«, in govoril o ((neprekinjeni vrsti stare in nove slave«. Pričakovanih podrobnih izjav o Trstu v Pellovem govoru ni bilo, temveč samo nekaj obrabljenih fraz O «me-stu, za katerega ima Italija en sam velik utrip ljubezni«, o (izvesti straži«, »veliki brazdi pravice in mednarodne morale« o «nezavrženih pravicah italijanskega ljudstva«, o ((jasnih zavezniških obveznostih« in podobno, vsega skupaj trije odstavki. Pri tem pa ni pozabil omeniti, da misli na #Trst in njegovo ozemlje«. Prav tako je z zelo splošnimi frazami odpravil nekaj notranjih italijanskih problemov, končal pa je z molitvijo, naj bi »gospod v duhu in srcu Italijanov pomnožil ljubezen do njihove zemlje«. Na. to je ponovil komedijo z Bar; tolijem, ki ga je poklical k sebi in ga objel, nato pa pomagal peti pesem o sv. Justu. Končno je na kratko spregovoril še Bartoli in dejal, da Tržačani hočejo na vsak način biti spet «tudi juridično« priključeni k Italiji. O Barto-liju vedo še povedati, da je na poti iz Redipulje v Benetke na mostu čez Piavo vrgel v reko lovorov venec. pella se je nekaj pred polnočjo odpeljal iz Benetk v Rim. . , Iz Rima pa poročajo, da je cana seja seje še ni bil sporočen. Danes opoldne se je uradno poslovil od italijanskih ob. lasti dosedanji angleški veleposlanik v Rimu sir Victor Mallet, ki odhaja v pokoj. Popoldne je odpotoval iz Rima. BEOGRAD. 4. — Bolgarske obmejne straže so 29. oktobra ugrabile na bolgarsko-jugoslovanski meji jugoslovanskega graničarja Branislava Popoviča v trenutku, ko je prišel neoborožen po vodo K studencu, ki leži 100 metrov od meje. Jugosl, komisija je po zapuščenih sledovih u-gotovila. da so bolgarski obmejni organi napadli jugoslovanskega graničarja iz ža- 4. Ali bo najavljeni prihod italijanske vojske v cono A uresničen pod zaščito zavezniških vojaških sil v Trstu? Odgovor: «Na to vprašanje bomo odgovorili pravočasno«. * 5. Ali bo uprava cone A izročena v roke Italiji po prihodu italijanskih čet ali pred njim? Odgovor: ((Odgovor kot zgoraj«. 6. V Trstu krožijo aovoi-ice, da je v cono A prišlo določeno število italijanskih vojaških o-seb v civilnih oblekah. Kolikor je to točno ali 3e zvv znal} cilj njihovega prihoda in ali ZVU lahko prepreči prihod takšnih oseb? Odgovor: «Ta primer nam ni znan«. (Od našega dopisnika) BEOGRAD. 4, — Današnje beograjsko časopisje objavlja na prvih straneh obširna poročila o iredentističnih ceremoniji v Redipulii s poudarkom, da so Tržačani bojkotirali to ceremonijo, in vesti o incidentih, ki šo jih izzvali fašisti v Trstu. V posebnem uvodniku raz-krinkuje »Borba« poskuse Rima, da svoje imperialistične težnie na Balkanu zakrije z ideološkim plaščem «obrambe zahodne civilizacije«. V tem delu sveta, poudarja «Borba» ni Italija ničesar nikdar branila. Italija je vedno in povsod stremela, kot stremi tudi danes, po eksipanziji in po osvajanju tujih ozemelj. Italija je vedno skozi vso zgodovino bila okupator in nasilnik. Ali se požiganje jugoslovanskih vasi in mest, zverstva Mussolinijevih črnosrajčnikov pred in med svetovno vojno lahko imajo za obrambo «zahodne civilizacije«, se sprašuje «Borba» in ugotav. lja, da se za takimi rimskimi «argumenti» .skriva težnja po novih osvajanjih. Glasilo jugoslovanske 'ljudske armade «Narodna Armija« ugotavlja v zvezi s predlogom predsednika italijanske vlade o umaknitvi čet in drugimi italijanskimi manevri, da Jugoslavija ni nikoli želela rešiti tržaško vprašanje z vojsko. Toda če želi Pella nasilno rešitev, ledaj bo nosil vse posledice. Zdi se pa. da so Pella in njegovi svetovalci spregledali, da se igranje z vojno v sedanjih odnosih sil ne izplača. To je razlog, da je Pella dal predlog o umaknitvi čet. Toda umaknitev čet ni osnovno vprašanje. Edino z umaknitvijo čet in z istočasno umaknitvijo sklepa od 8. oktobra bodo ustvarjeni pogoji za sporazumno rešitev in odstranjena bo velika nevarnost. «Mi smo za odstranitev te nevarnosti. Mi smo za sporazum, a ne za nasilno, temveč za pravično, ne proitalijansko, tev tržaškega vprašanja. Sele tedai se bodo naše čete vrnile na stare položaje, šele tedaj bodo odstranjeni razlogi, glede katerih so naše čete bile poslane na mejo«, poudarja ob zaključku «Narodr.a Armija«. ((Borba« jn radio Beograd sta danes v celotj objavila lakon-ski in v novinarski praksi nenavaden odgovor gen. Winter-tena na vprašanja njunih dopisnikov v Trstu. «Borba» poudarja v svojem komentarju, da gen. IVinterton sicer ni dosegel rekorda tistih generalov, ki so znani po lakonskih odgovorih. Poleg omalovaževanja bodo čitatelji aBorbe« in poslušalci radia Beograda, brez težave lahko opazili, da se je ta general, ki se je proslavil z italijanizacijo cone A izogibal odgovoriti na vprašanje o možnosti infiltracije italijanskih osebnosti v Trst. Ali ne bi ustrezalo Wintertonevemu slo- gu, če bi mu čitatelji ((Borben sporočili v zvez; s tem vprašanje: »Prosimo Vas, preberite časopise od 8. oktobra do danes. Vaše stališče je jasno. Mi bomo odgovorili o pravem času. Kedaj? Glej gornje«. Radio Beograd končuje svoj komentar o nepristojnem odgovoru gen. Wintertona z ugotovijo: «Ce g. Wintertonu ni jasno, da so jugoslovanski narodi trdno odločeni braniti svoje interese in pravice v coni A, tedaj naj prebere jugoslovanske liste od 8. oktobra do danes«. FLRJ se pridružuje grškemu protestu BEOGRAD, 4. — Jugoslovanska vlada se je z diplomatskim korakom v Parizu pridružila protestu, ki ga je grška vlada nedavno poslala vladam ZDA, Velike Britanije m Francije, ker Italija ni dala še na razpolago medza-vezniški agenciji protivrednosti nemške imovine v Italiji. Kot je znano, je grška vlada nedavno protestirala, ker se širijo govorice, da nameravajo ZDA odstopiti to lastnino Italiji kot odškodnino za ško-ko. ki so jo baje prizadejale Italiji nemške čete ob kapitulaciji Italije. Zaplenjene tri italijanske ribiške ladje SPLIT, 4. — Jugoslovanski patrolni čolni so 31. oktobra zajeli pri otoku Jabuka blizu otoka Vis tri italijanske ribiške ladje, ki so lovile v jugoslovanskih vodah. Ladje so zaplenjene. sp; ,', iff - mmm Tako je karikaturist britanskega lista «Daily Express« primerjal sedanjega in nekdanjega rimskega predsednika vlade. Popovič odpotuje v nedeljo na Dunaj Včeraj je sprejel avstrijskega poslanika v Beogradu in imel z njim daljši razgovor sede in ga odvedli čez mejo. in ne protijugoslovansko reši- BEOGRAD, 4. — Državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič je danes sprejel avstrijskega poslanika v Beogradu Walterja \Vodaka in se z njim zadržal v daljšem razgovoru. K. Popovič bo odpotoval v nedeljo 8. novembra s posebnim vlakom na uraden obisk v Avstrijo. Jugoslovanska delegacija z njim na čelu bo prispela na Dunaj 9. novembra dopoldne. istega dne popoldne bodo protokolarni obiski: (zvečer bo v čast visokega jugoslovanskega gosta v dunajski Operi svečana proslava. Razen tega je za časa bivanja državnega tajnika na Dunaju predvideno: kosilo pr' predsedniku avstrijske republike Koernerju, večerja pri avstrijskem kanclerju Juliusu Raabu, kosilo pr; ministru za zunanje zadeve Gruberju in sprejem v jugoslovanskem poslaništvu. V času uradnega obiska bo imel K. Popovič razgovore z avstrijskim zunanjim ministrom Gruberjem. Jugoslovanski in avstrijski državniki oodo proučili m izmenjali mišljenje o splošnem mednarodnem položa. ju s posebnjm ozirom na vprašanja, ki so skupnega interesa za obe državi. Razen tega bodo proučili tudi vprašanja o odnosih med obema državama, ka- kor tudi nekatera konkretna vprašanja, ki jih bosta postavili obe delegaciji. Ben Gurion odstopil PARIZ, 4. — Jeruzalemski radio je sporočil, da je izraelski ministrski predsednik David Ben Gurion odstopil. Ben Gurion je danes poslal centralnemu komiteju izraelske socialistične stranke pismo, v katerem obrazložuje vzroke svojega odstopa. V pismu pravi, da je po 17 letih nepretrganega dela prisiljen umakniti se za eno ali dve leti ali pa morda še za daljšo dobo iz zdravstvenih vzrokov. Ben Gurion poziva svoje tovariše, naj podvzamejo ukrepe, ki bodo omogočili, da se nadaljuje dosedanja politika stranke in da se ohrani sedanja vladna koalicija. Predstavnik socialistične stranke je sporočil, da je centralni komite sklenil pozvati Ben Gu-riona, naj prekliče svoj sklep. Centralni komite stranke se bo ponovno sestal v nedeljo, da prouči nastali položaj. Bevan: Trst in pristanišče pripadata h Jugoslaviji V indijski reviji »Indian Express» poudarja vplivni britanski laburistični voditelj, da je treba upoštevati jugoslovansko stališče NEW DELHI. 4. — Revija «Indian Express» objavlja daljši članek britanskega laburističnega voditelja Aneu-rina Bevana, posvečen zadnjim dogodkom okrog tržaškega vprašanja, z naslovom «Trst —- nauk za g. Dullesa«. Bevan kritizira sklep od 8. oktobra :n ga pripisuje v glavnem ameriški pobudi ter sklepa, da bi bilo «skrajno neumno«, če ne bi upoštevali reagiranja Jugoslavije «na ciničen sklep o izročitvi Trsta Italiji«, s katerim bi morali, kot sodi Bevan, utrditi položaj rimske vlade, ((italijanske množice pa prepričati, da jim bo zelo koristilo, fie bodo vdane Eisenhowerju in Churchillu«. Ugledni britanski laburist poudarja, da je glede vseh ozirov problem mesta Trsta, razen v etničhem, stališče Jugoslavije «nesporno», ((Zaledje tega pristanišča je avstrijsko in jugoslovansko. Italijani niso nikdar prodrli Čez ozki pas ob obali. Vzrok tega je zelo razumljiv: bili so prišleci in so naleteli na močan odpor. Tako mesto in tržaško pristanišče pripadata k Jugoslaviji, ki nima nobene druge luke s podobnim pomenom in napravami. Celoten prevozni sistem zaledja je u- PARIZ, 4, — V noti, ki jo je sovjetska vlada včeraj izročila trem zahodnim vladam, se predlaga sklicanje konference zunanjih ministrov. 1. Zunanji ministri Francije. Velike Britanije, ZDA, Sovjetske zveze in Kitajske naj bi proučili ukrepe za zmanjšanje napetosti v mednarodnih odnosih. 2. Ob udeležbi zunanjih ministrov Francije, Velike Britanije. ZDA in Sovjetske zveze pa naj bi proučili nemško vpfa-šanje vštevši vse predloge, ki bodo postavljeni med pripravljanjem konference. Giede avstrijske pogodbe pripominja sovjetska nota, da se proučevanje tega vprašanja po redni diplomatski poti, kakor je sovjetska vlada predlagala, ni še začeio. Glede Daljnega vzhoda pravi nota, da so se s sporazumom o premirju na Koreji ustvarili ugodni pogoji za rešitev mednarodnih vprašanj. O Koreji pravi, da je treba na politični konferenci rešiti vprašanje združitve Koreje, ter vztraja na udeležbi nevtralnih držav. Pri reševanju vprašanj na Daljnem vzhodu mora sodelovati tudi Kitajska. Dalje obtožuje nota zahodne vlade, da ustvarjajo vojaške baze na obmejnih področjih s Sovjetsko zvezo in njenimi sateliti. V zvezi z Nemčijo pravi nota med drugim..da bi uveljavitev pariških in bonnskih dogovorov Nezadovoljstvo na Zahodu z odgovorom sovjetske vlade V bistvu vztraja SZ na dosedanjem stališču - Še no benib uradnih Komentarjev - Eisenhowerjeve izjave pomenila, da se zopetna oborožitev Nemčije nadaljuje v pospešenem ritmu in da bi ratifikacija teh dogovorov onemogočila združitev Nemčije ter bi s tem bilo odveč vsako proučevanje nemškega vprašanja na konferenci štirih. Nota pravi tudi, da je Sovjetska zveza povezana s Francijo in Veliko Britanijo s pogodbami in da je vedno pripravljena upoštevati nove možnosti za zajamčenje varnosti v Evropi. Sklicuje se tudi na potsdamske dogovore in v zvezi z Nemčijo predlaga: konferenca zunanjih ministrov naj bi razpravljala o sledečih vprašanjih: 1. sklicanje mirovne konference, ki naj razpravlja o mirovni pogodbi z Nemčijo: 2. sestava začasne vlade za vso Nemčijo in razpis volitev v vsej Nemčiji: 3. proučitev vprašanja olajšanja gospodarskih in finančnih obveznosti' Nemčije, kf so povezane s posledica- mi vojne. V francoskih diplomatskih krogih izjavljajo, da sovjetski odgovor ne daje nobenega upanja, da bi v bližnji bodočnosti prišlo do sestanka štirih. V obveščenih krogih izjavljajo, da je Bidault mnenja, naj bj zahodne države poslale Sovjetski zvezi kratko noto z zahtevo, naj odgovori na predloge v prejšnjih zahodnih notah, na katere v tej noti ne odgovarja. Po mnenju izvedencev Fo-reign Offieea je bistvo sovjetske note sledeče: rešitev nemškega vprašanja je odloženo za nedoločen čas; zdi se, da zahtevajo Rusi priznanje pekinške vlade kot pogoj za razgovore z zahodnimi državami: Rusi zahtevajo, naj ZDA in zahodne države zapustijo svoja oporišča v državah okrog Rusije in opustitev pogodbe o evropski obrambni skupnosti; Rusija opominja zahodne vlade, da sta Francija ip Anglija povezani z njo s pogodbami in da ne bi bilo v interesu Francije in Anglije, da bi te pogodbe zgubile veljavo. Nota obsoja oborožitev Zahodne Nemčije ter predlaga sklicanje rpi-rovne konference o Nemčiji pod že znanimi sovjetskimi pogoji. Britansko zunanje ministrstvo pa do sedaj še ni komentiralo sovjetske note in prav tako tudi ne ameriški državni departma. V Washingtonu pa ugotavljajo, da sovjetska vlada vztraja v glavnem na svojem dosedanjem stališču in da se hoče izogniti razgovorom z Zahodom o slehernem konkretnem načrtu. Glede Nemčije in Avstrije pa ugotavljajo da hoče Rusija listati za vsako ceno v Vzhodni Nemčiji in na Balkanu in zato odklanja sleherni sporazum o Nemčiji in Avstriji. Na svoji današnji tiskovni konferenci je predsednic Ei-senhower izjavil med drugim; «Sedaj proučujemo sovjetsko noto, ki smo jo včeraj prejeli«. Sovjetska zveza zavrača predlog Združenih držav, Velike Britanije in Fran. cije, da se čimprej skliče konferenca o Nemčiji in Avstriji. Zdi se, da hoče Sovjetska zveza onemogočiti to konferenco, s tem da stavi nemogoče pogoje v zvezi z evropsko obrambno skupnostjo, z varnostno organizacijo severnoatlantske obrambne zveze in s stališčem komunistične Kitajske Sovjetska nota ne izraža nobene želje za sodelo. vanje, pač pa namen, da se ustvari čim več težav«. Uradni predstavnik francoskega zunanjega ministrstva pa je nocoj izjavil, da tri zahodne države prav gotovo ne bodo poslale nobenega vabila Sovjetski zvezi za konferenco štirih. Načelnik tiskovnega urada v zunanjem ministrstvu pa je izjavil, da je sovjetska nota «za sedaj« podrla upanje, da bi prišlo do rešitve vprašanj, ki se tičejo nemške in avstrijske mirovne pogodbe ter združitve Nemčije, na konferenci štirih. Dodal je, da bodo zahodne države opozorile Moskvo, da so pripravljene sestati se z Rusi, »toda ne pod pogoji, ki jih določa Kremelj«, Zahodni odgovor bo zaradi tega samo dokument, ki bo potrdil prejem sovjetske note. smerjen proti Trstu, Po drugi plati ima Italija vse polno pristanišč. Treta ne samo ne potrebuje, marveč lahko u-pravičeno verujemo, da bi to pristanišče pod Italijo komaj životarilo. Ce vse te činitelje upoštevamo in pretehtamo gospodarske m narodnostne zahteve, potem je objektivna sodba na strani alternative o svobodnem pristanišču, ki bi ga upravljala oblast, glede katere bi se sporazumele najbolj zainteresirane države. To pa je jugoslovansko gledišče« Ko analizira v glavnih obrisih zgodovino tržaškega vprašanja, obtožuje Bevan tri zahodne velesile, da so zapletle tržaško vprašanje, «toda tako, da se je Pariz začel umikati, London pa je čedalje bolj u-bcgal Washington». Od tristranske deklaracije iz leta 1948 so polagoma dvi. gali roke vse do zadnjih volitev v Italiji, ko se je položaj demokristjanov občutno omajal. Namesto, da bi tri zahodne velesile v želji, da okrepe Pellov ugled v italijanskem ljudstvu, svetovale, naj odločno ukrepa glede agrarne reforme, prosvete in rešitve stanovanjskega in mnogih drugih podobnih vprašanj, od katerih je odvisna dejansko ozdravitev italijanskih političnih razmer, so se, kot pra. vi Bevan, odločile, da odstopijo Trst Italiji. Toda pri tem, pravi Bevan, niso upoštevali tako važnega činitelja, kot je Jugoslavija in stališče njenih narodov »Dulles je zdaj dobil lekcijo. Zdaj ima priložnost, da spozna, da biti močan še ne pomeni imeti pravice, da se svobodno 'gra s pravico in razumom«. V predstavniško zbornico je kandidat Williams, To je še bil namreč izvoljen njihov posebno pomembno, ker imajo sedaj republikanci samo tri glasove večine v predstavniški zbornici Imajo namreč 218 članov, demokrati pa 215, Tudi v velikih mestih Cleveland in Pittsburgh sta bila za župana izvoljena demokratična kandidata V državi New York so republikanci izgubili dve občini, med katerima je najvažnejša Buffalo, V vsej državi so včeraj volili 48 županov. Od teh je bilo izvoljenih 25 republikancev, 20 demokratov in 3 neodvisni. V 11 občinah je oblast prešla od ene stranke na drugo, in sicer 5 občin je prešlo v republikanske roke, S pa v demokratične. Bivši predsedniški kandidat demokratične stranke Števen-son je v zvezi z uspehom demokratov izjavil: «Zdi se, da so razočaranje, nezadovoljstvo in poraz plod republikanskih obljub«. Demokratični guverner države Oklahoma, Murray pa je izjavil: ((Volitve, ki sp bile v torek, kažejo spremembo smeri. Z nekaterih vidikov se zdi, da kažejo na zavračanje Eisenhovverjeve vlade«. Pomembne zmage ameriških demokratov NEW YORK, 4. — «Od severa do juga. od vzhoda do zahoda je demokratična stranka na pohodu«, je danes izjavil predsednik demokratične stranke Stephen Mitchell v zvezi z včerajšnjimi volitvami Včeraj so namreč v več a-meriških mestih volili župane, v nekaterih državah pa guvernerja. V New Yorku je bil za župana izvoljen z ogromno večino glasov demokratični kandidat Robert F. Wagner, ki pripada pristašem «New Dea-la», v Virginiji je bil izvoljen za guvernerja demokrat Thomas B. Stanley, v New Jerseyu je bil za guvernerja izvoljen demokrat R. B. Meyner. V tej državi so demokrati zmagali tudi pri dodatnih volitvah za kongres. Verodostojnost dokumentacije predsedstva rimske vlade Predsedstvo rimske vlade izdaja vsak mesec že drugo leto časopis pod naslovom «Do* cumenti di vita italiana». Članke pišejo najbolj brihtni in najbolj podkovani italijanski najvišji birokratje. Odkar so sklenili v Londonu in Wa-shingtonu darovati Italiji še en kos naše zemlje, je seveda zadnja številka izšla v povečani izdaji in vsa posvečena Trstu. Članki v tej številki pa so zato tako zelo dokumentarni, da najdemo v njih tudi takšne trditve, kot je tista, ki pravi, da je občina Dolina — ne v coni A, kjer v resnici je — temveč v coni B. Verjetno je, da se strokovnjaki predsedstva Pellove vi a. de držijo pregovora, ki pravi, da se darovanemu konju ne sme gledati na zobe, tako da v Rimu v darovani coni A niso niti vseh občin prešteli. Poleg drugih netočnosti objavljajo «Documenti» kot dokument tudi statistiko ljudskega štetja iz leta 1921. To štetje je bilo namreč tako verodostojno, da je eden glavnih strokovnjakov rimske vlade leta 1946 na pariški mirovni konferenci izjavil, da ni verodostojno, NlMUlUNhl ll\t;vi Na današnji dan so leta 1944 v zgodnjih urah napadla zavezniška letala glavni stan koroškega gest a pa. r DANES, četrtek 5. novembri Emerik, Savina Sonce vzide ob 649 in z^ton 16.47. Dolžina dneva 9.58. vzide ob 5.36 in zatone 0»15' JUTRI, netek 6. novembra Len ar d, Ratislav Včerajšnji poskusi fašističnih izgredov so ponoven dokaz, da je bolj kot kdaj koli potrebna borba proti diktatu 8. oktobra, ki pomeni povratek it. fašističnega terorja PROTISLOVENSKI IN FAŠISTIČNI DUH VČERAJŠNJIH IZGREDOV; Smrt Slovencem», «2ažgimo Jim vse so kričali fašistični škvatiristi ! Velik del razgrajačev imporliran iz Italije - Glavni napad veljal slovenski tiskarni in upravi Primorskega dnevnika ter sedežem protianeksionističnih strank in posameznim angleškim vojakom - Tolerantno zadržanje policije do drhali Po tržaških ulicah so se včeraj popoldan ponovno žuli stari fašistični vzkliki: «A morte i sciavi«, «Zara, Pola*, «Istria», ((Dalmazia, Dalma-zia», skratka vse to. kar je danes prav tako kot včeraj neposredni cilj italijanskega cunjastega imperializma. Ni niti toliko važno, da je bilo vseh demonstrantov komaj kakih nekaj stotin (celo uradna italijanska agencija ANSA poroča, da je bilo razgrajačev okrog 300), kot je važen izrazito antislovenski in fašistični du£, ki je preveval včerajšnje nerede. Hkrati pa so parole in dejanja razgrajačev dovolj jasen znak, koliko veljajo svečane obljube rimske vlade in kaj bi ' delali italijanski imperialisti v Trstu, če bi se uresničil nesramen in nerazsoden diktat od 8. oktobra. Povratek Italije bi pomenil za Slovence in vse demokratične Italijane nove požige, ricinusovo olje, koncentracijska taborišča, zapore, mučenje in podobne »dobrote« rimske civilizacije. K sreči brez hujših posledic, vendar najbolj značilni izgred se je včeraj zgodil okrog 18.15 v 111. sv. Frančiška. Tam se je zbralo kakih 200 fašistov, ki so pričeli vpiti, da je treba zažgati tiskamo in upravo »Primorskega dnevnika«, ki je v tem poslopju, ter so kričali »smrt Slovencem« in pričeli vdirati skozi vrata. K sreči so bila vrata močna in so lahko vdrli samo v transformatorsko postajo ACEGAT, katero so demolirali in razbili skozi rešetke drugih vrat ši-po. Fašistična škvadra je razgrajala pred poslopjem dobrih dvajset minut. Sele pozneje sta prišla dva tovorna avtomobila policistov, ki so demonstrante »vljudno« razpršili. Po dosedanjih vesteh so tam ustavili samo enega, pa še tega le zato, ker mu ni uspelo ob pravem času pokazati pet. Žalostno je, da v Trstu lahko fašisti vdirajo v slovenske ustanove, ko imamo skoro 7.000 policajev, za katere trde Angleži in Amerikanci, da predstavljajo «najboljši policijski odred na svetu«. Ce ne bi bilo za Slovence in vse demokrate naravnost tragično bi bila včerajšnja pajacada smešna, saj je par sto pobalinov več ur razgrajalo po ulicah, ne da bi bila policija sposobna napraviti red. Dopoldan je bil miren. Razgrajači so pač šli z »enim vlakom in 55 avtobusi«, (kot poročajo »Ultime Notizie«) v Redipuljo Spremljal jih je tržaški župan, ki je ob tej priliki potočil tudi nekaj obveznih krokodilovih solz v Pellovem objemu. Popoldan se je vlak vrnil. V njem je bilo le malo Tržačanov, temveč po večini »bojevniki« iz Neaplja, Rima in ostalih južnoitalijanskih mest. Na postaji je bivše in bodoče »junake« čakala skupinica fašistov. »Bojevniki« pa niso kazali" volje za razgrajanja in je vsak raje ubral svojo pot. Kakih tri sto razgrajačev (ponavljamo, da je to italijanska uradna številka, pa se je vseeno zbralo in se namerilo po Ul. Roma na Trg Unitš. Tam se je pričel prvi incident, ko policija ni dovolila obesiti zastave na občinsko poslopje. Prišlo je do prerivanja, skupina se je umaknila proti Ul. Cavana, kjer se je oskrbela s kamenjem, nakar se je pričelo običajno metanje kamenja in stolov kavarne «Spec-chi», ki je trajalo dobrih deset minut. Sele nato se je policija v svojo obrambo po-služila jeepov z mrežami, prišli so oddelki opremljeni s čeladami in razgnali fašistično drhal. Na Korzu je bilo medtem mirno, kar je tudi razumljivo, saj je razgrajala samo ena fašistična škvadra ob popolni brezbrižnosti in negodovanju prebivalstva Razpršena skupina se je ponovno zbrala na Trgu Goldoni. Tam je prišlo do novega incidenta. Nekdo je z okna. nadstropja nad ba_ rom «Venier» zakričal da Tržačani nočejo Italije, nakar je svojat razbila s kamenjem šipe v omenjenem nadstropju. Policija je vse to brezbrižno gledala in medtem «urejevala promet«. Od tu se je škvadra ponovno napotila na Korzo. Voditelji so takrat dali ukaz, da je treba »sciavom« razbiti trgovine, nakar se je res zbrala večja skupina na Trgu San Giovanni. Policija pa je tam začuda hitro intervenirala ta. ko, da se niso mogli lotiti trgovine Kerže in so se ponovno lotili kamenja. Tokrat pa je policija spustila nekaj strelov v zrak nakar se je drhal razpršila kot bi trenil. Da bi z le malo večjo odločnostjo lahko takoj razpršili vso bando nam dokazuje naslednji dogodek. Pred sedežem angleškega poveljstva na jkvadristov kriče navalila na sedež z namenom da sname angleško zastavo. Angleški vojak je za trenutek prekinil svoj monotoni marš, po vseh predpisih snel puško z že nasajenim bajonetom in jo naperil proti skupini razgrajačev. V nekaj sekundah je bila ulica prazna, samo pete so se še videle Vojak pa je ponov. no po predpisih dal puško na ramo in nadaljeval z znano angleško flegmo svoje korakanje. Več manjših napadov je doživel tudi sedež «Fronte za neodvisnost«, kjer so ponovno večkrat metali kamenje in razbili neon napis trgovine «Pitassi» in kristalno okno bara »Derby». Istočasno pa so tudi ranili nekaj oseb o čemer pa poročamo obširneje na drugem mestu. Okrog sedmih zvečer se je razgrajanje v glavnem nehalo Razbijači so mimogrede samo še razbili angleški kino «Principe» na Akvedotu, se preganjali s policijo po mestu, ki pa je končno le pričela nekoliko odločneje delati red in razpršila ponovne poizkuse ustvarjati nerede. Včerajšnje demonstracije so zelo žalostno spričevalo za tukajšnje iredentiste. Za te skrbno pripravljene demonstracije so morali importirati dobro polovico razgrajačev iz Italije, tržaško prebivalstvo pa je demonstracije pomilovalno opazovalo kakor kakšnega prisiljenega cirkuškega klovna Kljub temu, da so razgrajali le mlečnozobi smrkavci pa so demonstracije vendar resen opomin oblastem in vsemu svetu. Parola »A morte i sciavi« in podobne odkrivajo dovolj jasno kaj hočejo voditelji, ki tiče za nerazsodno drhaljo. Zato je tembolj obremen-ljivo za ZVU da s svojim tolerantnim zadržanjem do lokalnih iredentistov z Barto-lijem na čelu take fašistične izgrede omogoča kljub zagotovitvam gen. VVintertona, da bo s silami, ki so mu na razpolago zagotovil v mestu »red in mir«. RANJENI NA IZGREDIH Med včerajšnjimi incidenti je bilo tudi več oseb hudo in laže ranjenih. Zal nismo mog. li izvedeti za imena vseh, predvsem za imena tistih, ki so šli direktno v bolnico. Izvedeli pa smo za sledeča imena ranjencev: Steiio Orciolo (18 let, stanujoč v Ul. della Valle 3), dobil je udarec s pendrekom po glavi, pri padcu pa se je še poškodoval po nogi. Giulio Maiolani (24 let, doma iz Eaenze) dobil je udarec s pendrekom po glavi. Luigi Mauro (28 let, stanujoč v Ul. Marconi 7) jeep mu je šel čez stopalo in poškodoval nogo. Poleg tega so v ambulanti Rdečega križa nudili prvo pomoč tudi 49-letnemu Lazzaru Bonazzi, stanujočemu pri neki družini v Ul. delle Cave, ki je dobil pri izgredih uda- rec s pendrekom po rami. s ceremonije premirja v Re- Hujšo rano pa je dobila tudi 15-letna Leda del Bosco, katero je med izgredi zadel kamen v glavo. Precejšnje število ranjencev se je zateklo naravnost v bolnico. Izvedeli smo samo za eno ime. To je 17-letni Clau-dio Boniciolla, stanujoč v Drevoredu Sonnino 38, katerega so baje, tako sam izjavlja, ranili policisti s pendreki. POROČILO ZVU V poznih nočnih urah je informacijski urad Vojaške u-prave izdal o izgredih naslednje skopo poročilo: »Danes zjutraj in popoldne so skupine študentov krožile po mestu in prepevale patrio-tične himne. Policija jih je nadzorovala in nobena resna intervencija ni bila potrebna do danes zvečer, ko je prišlo do nekaterih incidentov s sku_ pinami oseb, ki so se vračale dipulji Vrženih je bilo nekaj kamnov in policija je morala uporabiti kije. Izvršenih je aBojevnvki* iz Sicilije, Neaplja in Rima na ((osvobodilnem pohodu po Trstu. bilo 17. aretacij. Po do sedaj prejetih poročilih se je moralo 9 oseb zateči v bolnišnico po zdravniško pomoč, od teh so bile 3 pridržane En policijski agent je bil ranjen s kamnom in 10 drugih je bilo ranjenih pri nekem avtomobilskem incidentu, ki nima nič opraviti z manifestacijami. Neki policijski desetnik je bil obkoljen po sovražni skupini in je izstrelil v zrak opozoril, ni strel, da zahteva pomoč. Demonstranti so se razpršili okrog 20, ko je položaj zopet postal normalen*. Izvedeli smo, da ima večina aretirancev stalno bivališče v raznih italijanskih mestih, kar dokazuje, da so prišli v Trst z vnaprej določenim namenom ustvarjati izgrede. Izvedelo se je tudi, da voditelji škvadrističnih skupin, ki te dni operirajo po mestu dobivajo za vsako akcijo po 10.000 lir. OPGOVOB \A PROVOKACIJMK1 POZIV X „I>KH“ SLOVENSKI DIJAKI OBSOJAJO podlo kominformistično izdajstvo Slovenski dijaki so se in se bodo vedno dvignili proti prihodn Italije in v obrambo slovenskega šolstva Od slovenskih dijakov-višje-šolcev smo dobili naslednje pismo, s prošnjo, da ga objavimo v našem dnevniku: »Delo« je v soboto 31. oktobra objavilo članek pod naslovom ePoziv slovenskim dijakom». V tem članku oz. pozivu, ki ga je podpisala ((Skupina slovenskih demokratičnih dijakova, pozivajo vse dijake, naj nikar ne protestirajo proti prihodu Italije v naše kraje, da se s tem ne zamerijo fašistom, s katerimi je prav sedaj Vidali oziroma njegov šef Togliatti v prijateljskih stikih. Storili bodo namreč neizmeren greh, če se bodo skupno s «titovskimi agenti* branili objema «madrepatrie». V članku seveda ne manjka običajnih obljub o podpori,''ki naj bi jo slovenskim dijakom nudila kominformistič-na partija, ki naj bi bila “odločena do kraja braniti slovenske šole pred napadi fašistov, če treba, tudi z napovedjo splošne stavke». V isti sapi pa svarijo pred akcija- mi, s katerimi bi se samo brez potrebe izpostavljali »nevarnosti fašističnih napadov ter tako škodovali ugledu in ogrožali obstoj slovenske šole*. Članek je zagledal luč sveta z nekolikšno zamudo, kajti e demokratični* dijaki namigujejo v njem na stavko, s katero so slovenski višje-šolci protestirali proti znanemu sklepu, da se Trst prepusti na milost in nemilost italijanski republiki. Vzporedno s tem dogodkom je delegacija slovenskih dijakov odšla tudi tla sedež ZVU, da obrazloži vristojniv' rranruf-l y-vo streljanje naših, šol in favoriziranje italijanskih. Okoli 450 slovenskih dijakov se moru stiskati v prostorih, ki so bolj podobni srednjeveškim samostanskim celicam kot pa razredom Takšno stanje vlada sedaj, ko skrbijo za javno u-pravo nositelji zapadne kulture in demokracije, Združene države Amerike in Velika Britanija. V ZNAK NASPROTOVANJA POVRATKU ITALIJE GOSPODARSKE POSLEDICE NERAZSODNE ODLOČITVE OD 8. OKTOBRA slovenske zastave zaplapolale Močan zastoj v gospodarstvu tudi v predmestju NA kolonkovcu j za ra d i možnosti povratka Italije Na 30 m visokem hrastu pri vili Foriman je vso nedeljo plapolala velika slovenska zastava - Vedno večji odpor proti kominformističnim izdajalcem tudi v Miljskih hribih Kakor po drugih slovenskih krajih našega ozemlja so v teh odločilnih dneh zaplapolale tudi na Kolonkovcu slovenske zastave: v Rovtah, pri Orlu, pri, Repencah in v Indiji (IB. Costalunga), na 30 m visokem hrastu pri vili Fort-mam pa je v nedeljo zjutraj zaplapolala velika zastava, ki so jo lahko videli ljudje, ki so ta dan v velikem številu obiskali pokopališče pri Sv. Ani, pa tudi 15.000 gledalcev, ki so prisostvovali nogometni igri Triestina - Roma Velika zastava na tako vidnem mestu pa je preveč bodla v oči italijanske šoviniste, zato jo je v nedeljo proti večeru odstranila verjetno civilna policija. Neznanci so hoteli te dni ponoči sneti zastavo z nekega drevesa, a zaman. Presneto so se opraskali v temi ob žebljičkih na steblu in odšli s krvavimi rokami. Očitno izdajstvo kominfor-mističnega vodstva in izjave Vidalija, da se bo boril proti jugoslovanski armadi in sprejel z odprtimi rokami italijanske bersaljerje, so tudi na Kolonkovcu odprle oči marsikomu, ki je do nedavnega še slepo verjel in sledil komin-formističnemu vodstvu. Včeraj popoldne pa so Tržačani zagledali veliko jugoslovansko zastavo na visoki pečini na Razklanem hribu. Videti jo je prav lepo celo iz središča mesta. Burja je ne more odnesti, ker je pritr- IZ JUGOSLOVANSKE CONE STO NOVO ZNIZANJE CEN kruhu in moki v coni B jena na skalo, od koder je lep razgled na Trst. Na Kolokovcu so skoraj sami delavci in vrtnarji, večinoma Slovenci; v zadnjih letih pa so se tod naselili tudi razni ezuli. Noben domačin si ne želi povratka Italije, pa tudi sami ezuli, ki morajo sicer v javnosti pihati v rog italijanstva Trsta, si v srcu ne žele prihoda Italije. Prav dobro se namreč zavedajo, da bi jim slaba predla, če bi te kraje zasedla Italija. Marsikdo izmed njih ima namreč svoje znance ali sorodnike v Italiji, toda pisma in poročila teh nesrečnežev, za katere italijanska vlada ne skrbi prav materinsko in ki jih Italijani v notranjosti prezirajo in jim očitajo, da so jim prišli odvzeti kruh in zaslužek, taka pisma, ki odkrivajo golo in kruto resnico, ohladijo vsako željo in navdušenje za ma-drepatrijo. Domačini pa nočejo Italije, ker dobro vedo in lastnih izkušenj, kaj in kako bi se jim godilo pod italijansko peto, zato so hvaležni jugoslovanskim narodom in vladi, da so se tako odločno postavili proti pohlepu italijanskega imperializma po naši zemlji. Tudi v Miljskih hribih ljud- Razne družbe dobaviteljice zahtevajo plačilo vnaprej, položeno na banke v Italiji - Inozemski špediterji poslali večje količine blaga v druga pristanišča - Odgovornost nosi tudi ZVU Politični mednarodni zaplet-ljaji okrog Trsta in zlasti nevarnost, da bi Trst prišel ponovno pod Italijo, pa tudi vesti o premikih čet okrog tržaških meja vse to je povzročilo zelo močan zastoj v celotnem tržaškem gospodarstvu. Prj. vsem tem moramo še poudariti, da Trst ni imel nika-kih rezerv, s katerimi bi lahko prebrodil krizo. Ladjedelnice so že pred 8. oktobrom bile izredno slabo zaposlene, isto velja za Tovarno strojev, za vsa ostala velika in mala tržaška podjetja. Trgovci so le z velikimi težavami prodajali svoje blago, so živeli iz Zgrešena smer Včeraj se je skupina angleških vojakov v vojni opremi vadila po Ul Flavia blizu nogometnega igrišča v smeri proti Dolini. Vojaki so se metali na tla, se dvigali ter tekli naprej v skupinicah v strelcih. Ljudem, ki so gledali ta prizor, se je zdelo, kot da bi ti Angleži prodirali proti neki nevidni vojski, ki naj bi prihajala iz cone B. Ljudje pravijo, da bi bilo mnogo bolj pametno, če oi svojo po-j. zornost obrnili v nasprotno ie snernliaio z velikim zani- smer, od koder so prihajali je spemljajo z venKim zani resnifni sovražnikj Trsta, ki Nova uredba o tarifi na električno strujo bo povečala potrošnjo - Priprave za volitve novega zbora proizvajalcev Na zasedanju obeh zborov I potrošniki prištedili okrog 7 okrajnega ljudskega odbora v I milijonov dinarjev na mesec. Kopru so odločili dan volitev Danes sta bili objavljeni tu- novega zbora proizvajalcev, starega pa so razrešili dolžnosti. Nove volitve bodo za skupino industrije, trgovine in gostinstva 12. decembra, za kmetijsko skupino pa 13. decembra. Za volitve so posamezne skupine razdeljene v 34 volilnih enot, Skupina kmetijstva bo imela 15 odbornikov, skupina ki jo sestavljajo ostale gospodarske panoge pa bo imela 30 odbor-niških mest v novem zboru proizvajalcev. Na zasedanju so odborniki sprejeli tudi več novih odlokov. Med najpomembnejšimi je uredba o novih tarifah prodaje električne energije. Ta tarifa se precej razlikuje od prejšnje, zlasti zu odjem električne energije v gospodinjstvu, kjer je doslej znašala cena kvv ure 17 dinarjev. Po novi tarifi pa bo cena za minimalni odjem v. gospodinjstvu 20 dinarjev za kw, za nadaljnji odjem pa po 3 dinarje za kw S tem bo omogočeno vsem gospodinjstvom uporabljanje cenene električne energije za kuhanje in druge gospodinjske potrebe. Obenem pa se bo potrošnja povečala, kar bo omogočilo hitrejšo a-mortizacijo električnih inštalacij in naprav. Ze pri dose- danjem odjemu električne e- Korzu Cavour je skupina 150 nergije bodo po novih tarifah di navodili za znižanje cen kruhu, moki in vinu, ki stopijo takoj v veljavo. Nove cene kruhu in moki, ki so za 2 do 7 dinarjev nižje od prejšnjih, so naslednje: grosistična cena za krušno moko 34 dinarjev, za belo moko pa 55 din, maloprodajna cena za krušno moko 37, za belo pa 58 din za kg Kruh bo odslej v prodaji po 37 din, beli kruh pa po 58 ‘din za kg. To je že tretje znižanje kruhu in moki v zadnjih štirih me secih. Cene vinu, ki so bile do sedaj okrog 150 din za liter bodo po novi tarifi znašale za razne kategorije obratov od 80 do 120 din za liter. Začetek pouka na 35 gospodarsko nadaljevalnih šolah V koprskem okraju se je včeraj začel pouk na 35 gospodarskih nadaljevalnih šolah. Te šole morajo obvezno posečati mladinci obeh narodnosti od 14 do 17. leta, ki niso vključeni v druge šole. 25 gospodarskih nadaljevalnih šol je slovenskih, 10 pa italijanskih Pouk na teh šolah obsega splošnoizobraževalne predmete, kmetijstvo, gospodinjstvo in ribištvo za mladino obalnih mest, manjem dogodke v zvezi s tržaškim problemom in so o-gorčeni zaradi krivičnega skle. pa angleške in ameriške vlade. Ni ga kmeta ali delavca, ki bi si želel povratka Italije v te kraje. Slovenci v Miljskih hribih so bili vedno pod hudim pritiskom italijanskih šovinistov še pod avstroogr-sko monarhijo, pod Italijo pa je ta pritisk dosegel svoj vrhunec. Vsakdo prav dobro ve, da bi povratek Italije pomenil za te kraje popolno gospodarsko propast in iztrebljenje slovenskega življa. Ko je pred dnevi nekdo povedal zbranim domačinom v neki gostilni nad Miljami, da je Vidali izjavil, da se bodo kominformisti borili proti jugoslovanski armadi^ so prisotni kominformistični priganjači skočili nanj in vpili, da je to laž. Ker ljudstvo vidi in prav dobro ve, da jih le jugoslovanska armada ščiti pred italijansko okupacijo, kominformisti plašijo ljudi, češ da bodo jugoslovanski vojaki klali po hišah ljudi in jih mučili. Verjetno ti podleži sodijo jugoslovanske vojake po sebi. saj se naši ljudje še dobro spominjajo groženj, in ne samo groženj, kominformistič-nih pajdašeVj da bodo tega in onega obesili, ko pride ruska armada. S takimi gesli in ustrahovanjem pa ne bodo kominformistični izdajalci prišli daleč čeprav imajo v miljski občini v svojih rokah še škarje in platno. Kljub vsemu trudu kominformističnih propagandi, stov prodira tudi v Miljske hribe resnica o njihovem izdajstvu in zavezništvu z italijanskimi imperialisti. Zaprt lokal v Miljah Policija je z 2. t, m. zaprla za dobo 11 dni bar brezalkoholnih pijač v Largo Slgnolo št. 1 v Miljah last 40-letne Marije Novel por. Segulin stanujoče pravtam, ker so ugotovili, da so ilegalno točili tudi alkoholne pijače. so pri včerajšnjih demonstracijah zmerjali prav angleške vojake. dneva v dan in se prebijali s pomočjo menic. Ves ta zelo negotov položaj je dobil izredno močan udarec z angloameriško noto. Nekaj tisoč novih brezposelnih in zlasti politična negotovost je povzročila nadaljnji padec prodaj in zmanjšanje vsake gospodarske aktivnosti, položaj se je tako zaostril, da zahtevajo razne milanske in dru. ge družbe-dobaviteljice za naročeno blago plačilo vnaprej položeno v Milanu, Rimu ali katerem drugem italijanskem mestu. Te družbe so bile pred dobrim mesecem še zelo srečne, če so se lahko odkrižale blaga na negotove menice. Kupovati noče nihče in se je vsa trgovina v praksi skrčila na zadovoljevanje dnevnih potreb. Položaj trgovcev na drobno, obrtnikov, malih podjetnikov in drugih je zaradi tega postal v mnogih primerih zelo resen in so mnoga podjetja pred propadom. Zahteve trgovcev na drobno _ in ostalih kategorij, da bi začasno ustavili plačevanje državnih in občinskih davkov, so zaradi tega več kot upravičene. Te zahteve predvidevajo ustavitev plačevanj ne samo davkov, temveč tudi socialnih prispevkov (socialnega zavarovanja, bolniške blagajne in podobno). Te zahteve so po trgovski in industrijski zbornici že predložili Zavezniški vojaški upravi. Trgovci in MEH PČERUJSaiJIlMI FAŠISTIČNIMI l/liHIIIH KAMION POLN POLICAJEV trčil v filobus v Ul. Mazzini Izmud policistov je bilo šest ranjenih, od katerih dva huje - Ranjena sta tudi dva potnika filohusa Zaradi fašističnega razgrajanja se je včeraj pripetila tudi prometna nesreča, ki je terjala več ranjencev. Policijski tovorniki so z vso hitrostjo prevažali policijske agente i^ kraja v kraj, kjer je bila pač njihova prisotnost nujna in tako je 5 minut pred 18. uro eden izmed številnih tovornikov vozil po Mazzinijevi ulici v smeri Goldonijevega trga Ko Je tovornik privozil na križišče z Ul. Roma je trčil v filobus proge št. 17, katerega je vozil 33-letni Massimo Ber-tucci iz Drevoreda XX. septembra. Čeprav sunek ni bil prehud, ker sta oba šoferja zavrla vozili, je bilo šest policijskih agentov, ki so bili na tovorniku, ranjenih ter so jih morali odpeljati v bolnišnico Medtem ko so štirim izprali le lažje poškodbe so morali dva, baje zaradi verjetnih zlomov, zadržati v bolnišnici. Sodeč po diagnozi, ki so jo izdali zdravniki, bosta oba agenta ozdravela v 5 ali najkasneje v 30 dneh. Kasneje sta se javila v bolnišnici tudi 60 letna Ana Vel-lach por. Rismondo iz Ul. Ko-lonja 2 in 26-letni Alessandro Celegon iz Ul Galilei 1. katera sta izjavila, da sta se ranila med trčenjem tovornika in filobusa, s katerim sta se tedaj vozila. Njune poškodbe pa niso hude ter bosta okrevala najkasneje v 3 dneh. Po prvi pomoči so ju poslali domov. Policijsko poročilo iz katerega smo povzeli gornje po-datke ne omenja imen ranjenih agentov Izvedeli pa ;mo, da so bili ranjeni sledeči policijski agenti: 25-letni Cesa-re Maroceo doma iz Gradeža. 35-letni Venuto Galante stanujoč v bližini Vidma, 20-let-ni Paolo Pastori iz Gorice, Ul. Generale Carrino 13, 12-letni Ruggero Nesazio iz Ul. Gattc-ri 17, 31-letni Guido Porsetti iz Ronk in 22-letni Sergio Canter stanujoč v policijski vojašnici v Ul. Tor S. Piero. Vsem tem so samo nudili vso pomoč m jih niso pridržali v bolnici. Imena dveh huje ranjenih agentov pa nismo mogli ugotoviti ker so ju odpeljali v bolnico s zasebnim avtom. Kaže, da so tudi Rismondo-vo, ki se je med trčenjem peljala v filobusu zadržali v bolnici, kjer so ji ugotovili poleg udarca na kolenu tudi zlom zoba. Na postaji RK za prvo pomoč se je kasneje oglasil tudi šofer filobusa Barducci, ki se je ravno tako pri trčenju pošteno udaril v koleno. Siednji je po prvi pomoči odšel domov, kjer bo moral počivati 4 dni. telefonske številke ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeči kril: 66 6« Gasilci: Z • 22 Poučila 1 • 21 ostali podjetniki poudarjajo, da bi morala veljati ustavitev plačevanj vse dotlej, ko ne bo rešeno politično vprašanje Vedno hujši je tudi položaj v tržaškem pristanišču. V zaledju so se namreč med avstrijskimi in drugimi kofist-. niki pristanišča razširile panične govorice in so špediterji poslali večje količine blaga v druga pristanišča namesto v Trst. Položaj je postal tako resen, da je »Verkehr«. ugledni avstrijski gospodarski list, bil prisiljen v zadnji številki objaviti daljši pomirjajoči dopis iz Trsta, ki se med drugim glasi; «Ena izmed najbolj omembe vrednih ugotovitev, ki velja v teh dneh za tržaško pristanišče, je ta, da ni v pristanišču, kljub visoki politični napetosti, niti glede dela v pristanišču niti glede prometa blaga, nastala nobena ovira. To dejstvo je izredno važno za vse zaledje, ker je ponekod prevladovalo mnenje, da bi pošiljanje blaga skozi Trst, morda utegnilo biti povezano z rizikom. Dejstvo pa je, da je ostalo delo v pristanišču od vseh dogodkov nedotaknjeno, da se odvijajo odhodi ladij s popolno točnostjo in da delajo vsa delavna mesta v pristanišču popolnoma normalno.« Razburjenje je zajelo ne samo Avstrijce, temveč tudi ostale trgovske kroge. Tu pa je v praksi mnogo kriva tudi ZVU, ki sicer formalno še vedno redno posluje, je pa istočasno zavrla normalni obseg dobav in je sedaj izred Toda ali si lahko mislite, kaj bi bilo z nami, če bi ječali pod peto italijanskega o-kupatorja? ^Demokratičnim* dijakom torej ne gre v račun, če protestiramo proti krivicam, ki se nam godijo. Po njihovem mnenju se mi borimo le ena škodo tržaškega prebivalstva, posebno še nas Slovencev*. Njihov poziv predstavlja zaradi tega beden in umazan poskus pasivizacije zavednih slovenskih dijakov, ki enotni stojijo na braniku svojih pravic. Po njihovem mnenju bi morali mirno čakati, da nas fašisti napadajo, da napadejo naše šole in ko b; svoje delo končali, tedaj naj ie poč tkemo, da se bo sestal centralni komite kominformistične partije ter po dolgih diskusijah odločil, da se v obrambo slovenske šole napove splošna stavka Toda prepričani smo, da tega bedastega poziva ni podpisala nikaka skupina demokratični h djiakov, temveč da je bil sestavljen v uredništvu «Dela», morda na pobudo enega samega «demokratičnega» dijaka. Menimo namreč, da bi v nasprotnem primeru pomenil ta poziv resnično sramoto za vse slovenske dijake, kajti nikakor ne bi mogli opravičiti v naših vrstah obstoj skupine take vrste mladih ljudi, ki naj bi predstavljali bodočo inteligenco med tržaškimi Slovenci, Da se povrnemo k demonstraciji, ki je sDelu* trn v peti. Nihče ni prisilil dijakov, da se priključijo povorki, ko je ta s tržaško zastavo na čelu korakala po središču mesta in dajala z jasnimi vzkliki duška svojemu ogorčenju in svojim zahtevam. Te dijake, med katerimi so bili tudi najbolj vneti pristaši Kominfor-ma, niso vlekli naprej nikdki ((titovski agenti*, temveč jih je gnala želja in polja, da tudi v središču našega mesta dvignejo glas zapostavljenih, glas, ki se ga niso upali niti hotelj dvigniti na Trgu Unita ne kominformistično partija in ne druge organizacije, ki so pod njenim vplivom Nasprotno: medtem ko so psi dijaki spontano odšli v povorki na Trg Venezia, je edini študent, sin kandidatke kominformistične partije STO, edini izmed vseh, hotel oditi v prazen razred! Po njihovi poti torej naj gremo, ko objavljajo take pozive, ko dajejo razne protislovenske izjave in ko pošiljajo na naše šole grozilne letake, kot najhujši fašisti iz Ul. Cavana Mi vprašamo vse slovenske dijake, ne glede na njihovo politično prepričanje, ali naj takim skruniteljem nače borbe za obstoj sledimo? Slovenski dijaki Sestanek Kmečke k Teze t Sv. Križu Predvčerajšnjim je bil v Sv. Križu sestanek Kmečke zveze, katerega se je udeležilo večje število kmetovalcev, prisotni so z velikim zanimanjem sledili predavatelju ki je s strokovne plati obdelal razna no težko dobiti nova uvozna vprašanja. Po predavanju se končno za stalno zasedel Trst. in izvozna dovoljenja. Po vsej i je razvila živahna diskusija, verjetnosti so funkcionarji | ki kar ni hotela ponehati. Se-rimske vlade že »kar vnaprejs .le pol ure pred polnočjo so pričeli z izvajanjem politike, ’ sestanek zaključili, kajti šele katero bi vpeljal Rim, če bi takrat je predavatelju uspelo • • — - ' odgovoriti vsaj na važnejša vprašanja, ki so mu jih kmetovalci postavljali. Obširnejše poročilo o sestanku bomo priobčili v eni izmed prihodnjih številk našega dnevnika, zato naj za danes samo izrazimo željo kme- Tragikomika ranjenega patriota Za 49-letnega Gaetana Su-glio iz Ul. Donota 4 se je | izlet v Redipuljo končal kaj | £Va,"v- ,da bL“ taka P.re-tragikomično Mož je namreč ?a,Vaanja že vefkrat orSan.zi-po proslavi odšel v neko gostilno v Redipulji, kjer je neki natakar, vsaj tako je mož izjavil v Trstu, «žalil njegova patriotična čustva«. Suglia, ki je bil pošteno pijan, je seveda takoj reagiral, nakar se je natakar skril v neki sobi. Patriot, razjarjen kot ranjen bik, se je pognal proti vratom in s pestjo udaril po šipi. ki se je sicer razletela na drobne kose, vendar so ga ti pošteno porezali po zapestju desne roke. Ko je prispel v Trst se je odpravil na postajo RK za prvo pomoč, kjer je svojo «herojsko zgodovino ranjenega patriota« natančno obrazložil, vendar so ga bolničarji, ki so mu ugotovili močno vinjenost, takoj odpeljali v bolnico, kjer so mu ra. no (imel je tudi prerezano žilo) zašili in ga, ker je pač ranjenec vztrajno zahteval, poslali domov. Mož pa, ki se je čutil velikana sredi velikanov, je odšel na Korzo, kjer so tedaj razgrajali fašistični mlečnozobci. Tu je vino začelo ponovno delovati in tako je junaški Suglia strahovito udaril z ranjeno roko po zidu. Sivi so popustili in kri je brizgnila iz rane, za kar so ga prijatelji spravili najprej v bar in ga nato z rešilnim avtom poslali v bolnico, kjer je tokrat tudi ostal, ( GLEDALIŠČE VEKIH ) Pri blagajni gledališča se nadaljuje potrjevanje abonmajev za prihodnjo operno sezono. Danes je zadnji dan za potrditev. Na željo naših malčkov bo nastopil na sedežu prosvetnega društva na Opčinah Jutri 6 novembra 1953 ob 15.30 in ob 18 30 LUTKOVNI ODER PRIDITE VSI Veselo bo za otroke od 12 mesecev do 96 let starosti. NOČNA SLUŽBA LEKARN Al Cedro, Trg Oberdan, 2; Pic-ciola, Ul. Oriani. 2; AUa Salute, Ul. Glulia, 1; Seravallo, Trg. Cavana, l; Harabaglia, Barkovlje in Nicoll v Skednju. Rt ZA TRŽAŠKO OZEMjj*1 Jutri 6. novembra ob 2030 v kino dvorM na Opčin»b premier* ja«*11 Komedija v treh dej Spisal: Branislav N£ Prevedel: Fran Gove» Režiser: Ljudevit Črno«* Scena in kostum • Jože Cesar Osebe: .Jevrem Prokič, trSp^i, A.T/vrlocl ^0151*111! * Modest Sancin njegova žena gma Star- ujeguva zeud - — . čeva; Danica, njun* Tea Starčeva; SP1”' vremov svak - % vkjjia krst; Spirinica, jsfada starejša sestra ' jvk0-Gabrijelčičeva; dr. g(a. vič. odvetnik - ® :-oova rešinič; Marina, n) = teta - Zlata .Rod°Sfsar-Sekulič, policijski P .gr Miha Baloh; J°V1C“ RaZ. kovic, mesar - Stan.. . . tresen; Sreta, 63eP„ .\a. Jožko Lukeš; Mlade > ga Prokičev - Srečko šir; Orožnik - A®,..;; Kožar; Vajenec - Su» j qu. balf I. meščan - Jul J,oSjp štin; II. meščan - pa-Fišer; III meščan -nilo Turk. o naj' Excelstor. 15.30: «Saloma»' • vvorth, S. Granger. . _Ki Nazionaie. 16.00: stolovec«, T. Povver, r. gi V Filodrammatico. 16.00: soč legend«, P. H*"* Arcobaleno. 15.30: »V05*® prefP ka», mladini izpod 1® vedano. ,„dnji rdP” Astra Rojan. 16.30: , VV Pidgeon, M. LelfLnM>tk!Žr Auditorium. 14.00: TierH pustolovci« S. Tracy, u- m Grattacielo. 15.30: «RU“3„. cvet«, J. Jones, C. ^ dini izpod 16 let prf^j mol Alabarda. 16.00: «Odkar M. Lanza, D. Morroro. j^jš’ Ariston, 16.00: #Prostor, v ^ jaz«, R. Shelton. S. „dov»»' Aurora. 16.00: »Vesela vu Turner, F. Lamas. Armonia. 15.30: »Belčevo R. Scott. „ ., tigtf*' Garibaldi. 16.00: »Sveti VVeissmueller. J. ^Leri***' Ideate. 16.00: «Stara Am» Day, G. Day. . , ln v«1 impero 16.00: ‘Konja^g. vojvodinja«, R. Y°L!nSKe JEu. Italia. 16.00: «Kadar z*"dj M1J°^ jo«, M. Carol, A. Lua letnim prepovedano. „a e vtaie. 14.30: «PotovaflJe net Venera«, Gia5!J. -Ura r Kino ob morju. l6,0učiorg»rljilll»> ce«, J. Gabin, M. ^ j id1 Massimo. 16.00: «Ze|e‘ L. Turner. Van H«"' m<>rJ Moderno. 16.00: »Duše h G. Cooper. idrl0 va* Savona. 15.30: «Perfl?Lhnsom jel,f D. McGrure. Van Vittorio Veneto. hoI^IV rod«, S. Granga. V. dll,in Azzurro. 16.00: «Gora „((. u, kolov«, A. Ladd, L. sC pr Betvedere. 16.00: «Gr,c‘ kajo«, R. Scott. [jiv-l Marconi. 16.00: t Gianni in Pinotto- .^ri Novo cine. 16.00: « ,/lflsti*' Velikega voza«. oreteKI Odeon. 16.00: »Muka v M. Lawrenc£. . „01 st° Radio. 16.00: »Pesmi P« S. Pampanini. kf2 ČETRTEK, 5. I,ove'n-d> ,IUta«NLOVA> ,fA C° it 1178 KC .jjfi 254,6 m alt 7 00, ' Poročila v slov.: o j,e 19.00 in 23.30. ba; 143® iP 7.10 Jutranja f'*cioVenS!J»alK na tribuna; 1440 ročila v hrvaščini- jzvaja gfjjp ^an,čke??8.30C^f> janifink* & noč. lUf 11. Tliš 1 306.1 m aV 980 K^ 'M Jijc, n.w -------. 77 je; 14.20 Razne ja?-'g 00 p vL Plesna glasba. te\0 . \if) Dvojni koncert z , zoor ^ ster; 18.40 Arne . 19- pit1 p- Mamičina Pj’aXriiiubljeafta glasba; 20.05 Prl»^nor *fV> je: 20.30 Koncert CMoP^,rirV na Pertota: 20 rola, opun 60, p oKof.ie^3 oS. $5° Finale iz 5Panha Polnočna glasb* ^ ^ 11.30 Moderm Skl mando loj?* ,3.25 cl»cj-Operna gl»^’ Amef;>$ ?■ fantazija. 19;.u soprani51 22.50 Koncert aiiardi* 327,1 1 5 45- 6 Poročila .^ 02 00- .«hKc ^ ntfln 13i1'6o'lil.1'-J krf.11 frdI- r; J 5355 r*”:? '5c" aktualnosti. ‘ nični konccrb^^ ^ 1953 _ '-,30 Za^nai3830 M? venske pesm 1; ”"'“a stij‘ j; [L* dije; _ 14.00 G' Vse naročnike na naš list v poravnali naročnine do 31. decembra naprošamo, da poravnajo isto čimpfe) n* r°* AGENCIJA DEMOKRATIČNEGA pri ^i- SKA - I.JURIJANA, Stritarjeva 3/1. ■ ,e*orno otfp ni banki 606-T-892 Posebnih položnic ne a toovine SLAYA padlim junakom; J svetovnem merilu merišfei pritisk na evropsko gospodarstvo • Ca-Z(tšiita naj bi se omilila - Angleži ne odstopati od svojih privilegijev - Šele pri-^jsleto bo prineslo kako večjo spremembo jf°s sePtembra se je za-L1 Ženevi zasedanje paro dne organizacije za j. “tičijo zunanje trgo-klGATT ' General A- •Vefn£ 011 ■ Tariffs and krni v novih okoliščinah Jl^Oa sveta. kž°Vn‘ Pr‘ncipi libcrali-„Junanie trgovine, ki ij L11 sloni tudi omenje-„ {"eanarodna ustanova, %ntu Vstavljeni že z tenc; to letino. Na konfe-!i4f Havani je bila leta ‘UioZn % sredstvo za t,'J>ina rpače proizvodnje •.r°/c rfn, jem je osnovni V Sb:enefm °^0ra 1 ^rind5lnjemu zniza-[j SoUyin postavk. Niti V*»«io .bo konferen- ' ni obsodba fašističnih napadov, ampak načina Vojskovanja, ki je privedel do poloma • Italijanski admirali operejo pred sodiščem umazano perilo* svoje «slaVne» mornarice Italijansko povojno slovstvo se je obogatilo z vrsto del. ki so zajela motiviko iz raznih vojnih dogodkov zadnje svetovne vojne. Ne mislimo jemati v to vrsto slovstva celo ono poplavo raznih «biografij*. «spominov» in «dnev-nikova najrazličnejših kapo-rionov italijanske fašistične in vojaške hierahrije, ampak več aIi manj uspela literarna dela tovrstne italijanske beletristike kot na pr. «11 De-serto della Libia« od Maria Tobia, «11 Sergente nella ne-ve» od Maria Rigonija Sterna, dalje «11 diario di un sol-dato semplicea od Raula Lu-nardija, delo Renza Biasioni-ja «Segapo» ter še vrsto drugih podobnih del. Tu moramo omeniti tudi kratek spis Renza Henzija «L’armata S’agapo», ki je bolj osnutek za dober film, ki naj bi vsaj delno prikazal italijansko okupacijo Grčije v pravi luči in sicer v vsej njeni sramotni pokvarjenpsti, surovosti in r.ečloveškosti, kot pa literarno delo To delo je vprav zaradi tega, vprav zaradi avtorjeve delne odkritosrčnosti in vsaj medle objektivnosti dvignilo v Italiji velikanski hrup. Mislimo pri tem na protizakonit in celo protiustaven postope^ italijanske justice, ki je sodila in obsodila Renzija na sedem mesecev zapora in to pred vojaškim sodiščem in ne civilnim, pa četudi je Renzi vse od leta 1943, ko se je italijanska vojska žalostno irA sramotno zrušila, ali pa vsaj od maja 1945. ko je prijUsl Renzi iz nemških taborišč, dejansko navaden civilist,, ki nima nikakega opravka več z vojsko in potemtakejn niti z vojaškim sodiščem. Renza Renzija je vojašlco sodišče obsodilo zaradi sramotenja italijanske voj:sI:e. Pred njegovim procesom pa je bil podoben proces tudi nekemu italijanskemu sinčGkalislu, seveda z enako ohdožbo — sramotenje italijanske vojske. Te dni pa irmamo podoben proces v Milanu. Tokrat pa ne več pred vojaškim, ampak pred civilnim sodiščem. Tudi tu gre za 'vilipendio, oziroma sramotenj« italijanske vojske in corpus delicti je tudi v tem primeru — knjiga oziroma nekako pisanje »spominov*. Gre namreč za delo ko je bil namreč še v vojski, izdelal poseben aparat, s pomočjo katerega se je dalo me- «Navi e poltrone«. ki ga je j tati avžonske torpede z večjo napisal bivši italijanski ma- (gotovostjo zadetka. j or letalstva 54-letni publi- i cist Antonino Trizzino. Takoj v začetku pa mora- j mo pribiti, da je med Ken-zijevim in Trizzinovim pri- | merom načelna razlika. Ren- j zo Renzi je napisal svoje delo kot izrazit antifašist, ki j^e italijansko fašistično agresijo, pri kateri je kot častnik siner sam sodeloval, obsodil in Vsaj do neke meje skušal prikazati njene sramotne in zločinske strani, ki naj bi se \peč ne ponovile. Avtor dela ianskesa > hote ?° končani voj-liti ln zavfmtrm r\ru \ v^°c lUte .in zavestno po-š a hje„^snico skušal zva ^tai0Plw _odg?v,or kot bi italijanskih ilust 'k je hkran "e zadosto‘ j leresom. Naloga Curzia Mala-lčil italijansko «rajo» za naj-greho naPrt|I se parte in ostalih pa je nrav v boli zaničevano, najbolj nič-vs0 ' . ’ v®° moralno1 1 - ................. a*bi N*. dlh V"* in uhovno senilnost antskih via-bi tako pri-boli črnega, 2C ,e?a ljudstva — PUjiško aristokra- ** > arave „ SBJi 1£°'C!ro4itel* ala' ! Is Zlojjj brezmadežne. Sli 5arna mi ? in ^urdna W ®°drejp ■ da bi izkori-ko ^ razredi v tre- daCno)a. P-OStaV,je' it. Vr has^°Vorn°!t, morah težko zgo- »to »uVo ys° ali pretežni ki** Za dkrepe in tem, da to tako prikažejo, za-1 vredno kategorijo družbenih kaj Ča-:t in dobro ime italijan- izmečkov sodobne Evrope, za ke buržoazije treba na vsak ‘ nekaj, kar je nalik čredi ži- hiV® v«1 k”51,*! n’S0 °T S • fcvljenjjkim m- način obraniti, hkrati pa u-stvariti v milijonskih množicah mestnih in podeželskih plebejcev občutek izvirne krivde, notorični kompleks manjvrednosti in brezmočnoisti bistvene e-lemente, ki je z njihovo pomočjo moč paralizirati naraščajoče sile odpora ter jih zadržati v njihovi latentni obliki. V tem pa se je zgodil čudež, bržkone eden največjih naravnih čudežev, ki mu verjetno v zgodovini ni najti primera, ge ni minilo namreč par let, io je Curzio Malaparte ozna- vali brez misli in čustva, ko se danes na vsem lepem o-brača nanje ln jim govori v jeziku, ki je v najpopolnejšem s prejšnjim. Gre konkretno za nekatere izjave in trditve, Malapartejeve izjave in trditve, za nove in bistvene koncepcije o vlogi, naravi in vrednosti do pred kratkim še tako nizko stoječih bitij, na osnovi katerih gre zaključiti, da je v njihovem občestvu morala priti do neke čudežne, še nevidene biološke in duhovne regeneracije, po kateri bi «izmečki», Curziu Malaparte malo prej objekt vse to in še marsikaj mu baje daje pravico, da se znova dvigne v vsej nekdanji imperialni veličini, ki bo, v kar on trdno veruje, zagotovo prišla. Da gre pojem »imperialne veličine« razumeti kot geografsko kategorijo, obsegajočo vsa ozemlja bivše cesarsko kraljeve dinastije Savojcev v času fašistične ere, tega ni potrebno posebej poudarjati. Naloga, ki bi jo Improvizirani vizionar Malaparte imel opraviti v zvezi s tem, ni enostavna, je pa največjega zaničevanja, naen- [ zelo o4U^_ Gre za t0’ da ,e krat postali čista dovršenost ljudske podobe, izvoljeno ljudstvo posebnih kvalitet in svoj-stev, ki mu je v svetu mesto nad vsemi ostalimi. Zdaj govori Malaparte takole. voa bodočnost, pravi, je bodočnost Italije, je afirmacija tistega italijanskega naroda, ki je narod stvariteljev in herojev, že po svoji biološki funkciji poklican, da fizično preplavi barbarska ozemlja, zakaj dediščina, ki jo je bil pre- ta pojem znova dvigne iz pozabe, da se z njim znova pod-netijo usodne strasti v italijanskem ljudstvu, da se zatem preide k njegovi realizaciji, da se njegov okvir če le mogoče raztegne, kar naj bi predstavljalo osnovno nalogo in častno dolžnost, ki jo ima izpolniti prav nadvse junaško italijansko ljudstvo, od boga postavljeno. da zavlada svetn. S preroško kretnjo dviga Malaparte svoj prst, ?a naper- jel od velikega Rima, vneto, ja proti Vzhodu, jasno izruža-nadaljuje, dalje vsa slavna sto-. s tem misel, da so tam, letja njegove zgodovine, zatem J cib vzhodnih mejah najlepše, 600 tisoč žrtev iz prve sve- najugodnejše perspektive za u tovne vojne, njegova ctvillza-lorska in kuUuroacuna misija, stvaritev tega cilja, posebno, ker gre j>rj tem, kot je nekje v aBattibeccu« že nakazal, u-pošteval, računati s pomočjo še nekega sijajnega in neukrotljivega naroda, ki ima na Vzhodu, onkraj Odre in Nise, pravtako še rešiti neka nerešena vprašanja. Besede ?o jasne, gre za očitno evokaetjo nekdanje osi Rim — Berlin, za nevarno nostalgijo po nečem, kar bi ponovno utegnilo pomeniti usodno nevarnost za ves kulturni svet. Stoječ na takšnem stališču in obujajoč te vrete spominov, kaže, da je Malaparte, potem ko je že bil spregovoril o vzhodnih mejah, v prvi vrsti naperil svojo strupeno ost proti Jugoslaviji. Prav tako, zakaj, ko se je v eni zadnjih številk revije «Tempo» v že omenjeni rubriki «Battibecco» dotaknil delikatnega vprašanja Trsta, je med drugim tudi z njemu svojstveno aroganco u-gotovil, da bi z rešitvijo tega vprašanja, pa četudi v korist Italije, pravzaprav ne bilo nič rešenega, ker da ni mogoče govoriti o Tnstu in pri tem ne misliti na Istro, Reko, Dalmacijo, na vsa tisla ozemlja, ki bi Trstu lahko omogočila neovirano izpolnjevanje njegovih ,(Nadaljevanje na i, stramj PRISPEVKI za Dijaško Matico PROSEK - KONTOVEL: Prašel Dora 150, Starc Dora 100, Gerlanc Ivanka 150, Da-nev Ivanka 100, Pertot Jose-pina 400, Kapun Angela 150, Starc Matija 300. Stoka Marija 100, Ukmar Josip 100, Starc Milka 200, Starc Dora 100. Starc 250, Starc Pepina 50, Prašel Marija 100, Prašel 50, Cuk Lino 150, Puntar 100, Regent Andrej 100, Ban Ivan 100, Pirjevec Dominik 150, Ban Ivan 400, Starc Antonija 500, Pirjevec Karel 100, Tau-čer Miro 100, Antončič 500, Puntar Alojz 500, Grilanc 300, Ukmar Alojz 200, Sadoč 300, Pertot Jožef 300, P.upelj Marija 200, Martelanc Just 150, N, N. 100, Martelanc Dora 500, Cjak Srečka 300, Čermelj Viktorija 300, Stoka Ivanka 150, Obreza 100, Bandelj Olga 100, Bandelj Karmen 100, Daneu Marija 100, morale vzhodnonemške oblasti poseči po novih ukrepih, Pred dobrim letom, in sicer v juliju 1952, je CK vzhodnonemške Enotne socialistične stranke izjavi! v svojem proglasu, da je Vzhodna Nemčija «v procesu prehoda v socializem«. Dogodki od letošnjega 17. junija dalje in uradni vzhodnonemški podatki nam potrjujejo, da jč bila ta izjava le propagandno geslo in najnovejii ukrepi, ki so jih morale podvzeti vzhodnonemške oblasti, ih sicer črtanje nadaljnjega plačevanja vojne škode Sovjetski zvezi in poudarek na proizvodnji potrošnega blaga, nam dokazujejo, da je «so-vjetiziranje« vzhodnonemškega gospodarstva doživelo popo-len polom. Da bi bolje razumeli seda. nje stanje in ukrepe, o katerih je bilo ravnokar govora, bomo skušali dati kratek pregled gospodarskega razvoja od leta 1945 do danes. Vzhodna Nemčija meri 107 tisoč 200 kv. km povdšine in to je približno ena četrtina bivše Nemčije. Nieno prebivalstvo šteje 18 milijonov in pol ljudi. Sestav prebivalstva Vzhodne Nemčije je zelo ne-povoljen, kajti tu imamo mnogo večji odstotek starčkov, žensk in otrok, to se pravi ljudi, ki ne proizvajajo, dočim je odstotek produktivne delovne sile razmeroma nizek. Kar se tiče gospodarske strukture Vzhodne Nemčije velja sledeče; Vzhodna Nemčija je predvsem poljedelska dežela, nima težke industrije, ima pa dobro razvito lahko industrijo. Po predvojnih statističnih podatkih je sedanja Vzhodna Nemčija dajala 26 odst. vse nemške poljedelske proizvode in 24 odst. vse industrijske proizvodnje. Proizvodnja jekla, premoga in sredstev za nadaljnjo proizvodnjo pa je zgoščena v Zapadni Nemčiji, ki daje okoli 82 odst. vse nemške proizvodnje premoga, 90 odst, jekla in 70 odst. drugih proizvajalnih sredstev in surovin. Povsem razumljivo, da je bila Vzhodna Nemčija odvisna ' od sedanje Zapadne Nemčije, s katero je izmenjavala svoje poljedelske pridelke in proizvode lahke industrije za zapadnonemško jeklo in ostale surovine. Po povprečnih računih je bila vrednost predvojne vzhodnonemške industrijske proizvodnje 9,7 milijarde mark. Od tega je izvažala v Zapadno Nemčijo blaga za 4.2 milijarde DM, v inozemstvo pa za eno milijardo in 100 milijonov DM. Hkrati pa je uvažala iz Zapadne Nemčije blaga za 4,1 milijarde mark iz inozemstva pa za 700 milijonov mark. To je najbolj jasen dokaz, da se gospodarstvi obeh področij med seboj izpopolnjujeta, Minula vojna je povzročila tudi Vzhodni Nemčiji precej zla. Mnogo mest in industrijskih središč je bilo razrušenih in, v kolikor jih ni vojna razrušila, so ostanke industrijskih naprav odpeljali iz Vzhodne Nemčije Rusi. Po približnih računih se je zmogljivost vzhodnonemških jeklarn, strojnih in elektro-tehčnih industrij ter fine mehanike in optike zmanjšala kar za 50 odst. Poljedelska proizvodnja pa se Je zmanjšala za 25 do 30 odst. in od konca leta 1951 dalje mora Vzhodna Nemčija uvažati o-snovne prehrambene proizvode iz inozemstva. K omenjenim negativnim stranem vzhodnonemške gospodarske politike moramo navesti še drugo zlo in sicer plačevanje vojne škode SZ in posredno Poljski ter hkrati vzdrževanje sovjetskih okupacijskih sil na njenem področju. Da bi si SZ zagotovila nadzorstvo nad vzhodnonemškim gospodarstvom in posredno s tem nad njeno notranjo politiko, si je prisvojila tudi mnoga nemška ln Medtem ko se vse naše ljudstvo bori proti prihodu Italije v naše kraje, se izdaja'ci naše borbe in hlapci italijanskega imperializma, kominformisti znašajo nad našimi zastavami. Na sliki vidimo kraj, kjer so Vidalijevi opričniki v Nabrežini strgali slovensko zastavo, ki so jo zavedni Slovenci iz Nabrežine izvesili kot znak borbe proti ponovnemu zasuž-ujevanju naše zemlje. dustrijska podjetja, ki jih je držala v svoji upravi do pred kratkim. Skušajmo sedaj razčleniti posamezne točke. Oglejmo si samo stroške, ki jih je Vzhodna Nemčija plačala SZ na račun vojne škode. Po sedanjih cenitvah ja Vzhodna Nemčija plačala SZ na račun vojne škode okoli 20 milijard dolarjev. Vsa ta velikanska vrednost blaga je šla na račun tekoče proizvodnje in bi po povprečnem računu to bilo enako vsej vzhodnonemški industrijski proizvodnji za dobo štirih let. Omenili smo tudi podjetja, ki jih je SZ vzela v svojo upravo. Teh podjetjih je bilo okoli 100 in so bila jese-1945, po naalogu sovjetskega visokega komisarja v Vzhodni Nemčiji, vpisana v trgovski register kot sovjetske delniške družbe (SAG) in spadale neposredno v kompetenco «Glavne uprave sovjetske imovine v tujini« torej v kompetenco ministrstva za zunanjo trgovino SZ. Ta podjetja so tvorila ključne pozicije vse vzhodnonemške industrijske proizvodnje, kajti dajala so 11 odst, celotne vzhodnonemške proizvodnje jekla, 24 odst. valjanega jekla, 83 odst. jeklenih plošč večjega premera, 47 odst jeklenih plošč srednjega premera, 77 odst. tankih jeklenih plošč in 52 odst. žičnih proizvodov. V teh podjetjih so nadalje proizvajali 45 odst. celotne proizvodnje e-lektroindustrijskih artiklov, 35 odst. celotne proizvodnje u-metne volne, 82 odst. pogonskih goriv, 52 odst. proizvodnje kemične industrije itd. Bruto vrednost vse industrijske proizvodnje Vzhodne Nemčije za prvo polovico leta 1949 je znašala 7 milijard 423 milijonov mark. Vrednost blaga, proizvedenega v zgoraj omenjenih podjetjih, pa je bila 2 milijardi 534 milijonov mark Torej celih 34 odst. vse vzhodnonemške industrijske proizvodnje. Ce torej vzamemo v poštev vojno ikodo, dalje ves dobičej; «sovjetiziranih» podjetij, če temu dodamo stroške za vzdrževanje okupacijske vojske in pa zmanjšanje poljedelske proizvodnje, je jasno, da razmere v Vzhodni Nemčiji ne morejo biti rožnate m da je šla življenjska raven vzhodnonemškega delavca zelo navzdol. Zaradi stalnega slabšanja življenjskih razmer in zaradi političnega pritiska je bil tudi delovni učinek delavca v proizvodnji še dalje nižji in sorazmerno s tem ponovno dviganje cen in temu je povsem jasno sledil padec življenjske ravni, Ce tem negativnim stranem industrijske proizvodnje primerjamo še negativno stran poljedelstva, je povsem razumljivo, da se je tudi tu moralo nekaj dogoditi. Vzhodnonemško poljedelstvo je bilo pred vojno zelo razvito, toda že vojna doba mu je zadala močan udarec. Povojna doba, in sicer tako imenovano «sovjetiziranje« je privedlo do ie hujših posledic. Pomanjkanje poljedelskih strojev, obrabljeni poljedelski stroji še iz predvojne dobe, kolektivizacija poljedelstva, beg podeželske delovne sile v mesta in pomanjkanje gnojil je privedlo do tega, da znaša sedanja proizvodnja vzhodnonemškega poljedelstva le 70 odst. poljedelske proizvodnje iz leta 1936. K temu bomo dodali še sledeče: Na račun sovjetskih zahtev so vzhodnonemške oblasti prisilile vzhodnonemške kme-tovalce, da so preusmerili svojo proizvodnjo in gojili predvsem tiste kulture, ki jih je potrebovala SZ, dočim so zanemarjali žitarice in pa živalsko krmo. In tako danes v Vzhodni Nemčiji primanjkuje najosnovnejših prehrambenih artiklov za prebivalstvo, hkrati pa primanjkuje krme za živino. Ko smo tako v kratkem razčlenili sedanje stanje vzhodnonemškega gospodarstva in navedli tudi podatke, ki izvirajo neposredno iz vzhodnonemških uradnih ali poluradnih virov, se nam postavljajo sledeča vprašanja; Ali bodo ukrepi, ki jih je nakazala zad^ nja sovjetska politika v svojem odnosu do Vzhodne Nemčije, zares privedli do izboljšanja v Vzhodni Nemčiji, ali pa je to le politični manever za trenutno stabilizacijo Gro-tevvohlove oblasti? In tudi če bi se proizvodnja zares povečala, ali ne bi sovjetske oblasti še povečale svojih za, htev in izsilile ie večji izvoz iz Vzhodne Nemčije? Na vsak način je res, da je trenutno stanje v Vzhodni Nem. Čiji zelo slabo in da vsi u-krepi Grotevvohlove vlade prav gotovo ne bodo privedli do tako potrebnega naglega izboljšanja in ne obetajo prebivalstvu Vzhodne Nemčije nikaikega blagostanja. TRST, četrtek 5. novembra 1953 V H KM E Vremenska napoved za danes: Napovedujejo spremenljivo oblačno vreme s krajevnimi razjasnitvami. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 11.2 stopinje; najnižja 7.2 stopinje. PRIMORSKI DNEVNIK RADI« Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jur. cona Trsta; 17.30:------------------ .. jn j Dalmatinske narodne pesmi pojeta B. Mejdame Sutej. Trst II.: 20.30: Koncert tenorista Dušana v . Trst I.: 11.45: Igra Tržaški mandolinističn; orkestei. venija: 18.40: Koncert pianista Marijana Lipovška. -3-: S:*!.:1.'-* -----------------—-r—r~Trry~ JkJKm ul ■ :. / . ZA SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO mmmm —---- 4. NOVEMBER V REPI PULJI ITS V GORICI MLAČNOST MED UDELEŽENCI spominske redipuljske svečanosti Italijanski vojaki niso v prvi svetovni vojni padli za cilje italijanskega preporoda; padli so za interese italijanskega imperializma • Tržaški in drugi istrski prapori na proslavi - Vzkliki: «ltalijanski Trst» - Bartolijevo objemanje s Pello in točenje solz... Šovinisti motali v Gorici letake z iredentističnimi gesli čez mejo v Jugoslavijo Rezijska narodna noša Prvi vtis letošnje proslave 4. novembra v Redipulji je bil, da je bilo za letošnjo proslavo veliko manjše zanimanje kot za lansko. Temu je v nemali meri krivo dejstvo, da je italijansko javno mnenje pod pritiskom sedanjih dogodkov spoznalo nemoč italijanske vlade in njene politike, drugič pa tudi to, da za razliko od lanskega leta sedanji ministrski predsednik ni imel ob tej svečanosti nobenega važnega govora, ki bi se nanašal na tržaško vprašanje, čeprav je le-to sedaj pa zaslugi italijanskih nenasitnih aspiracij na jugoslovansko etnično ozemlje dovolj ob. čuteno v delu italijanskega prebivalstva. Objektivne ocene o številu zbranih ljudi se v nobeni meri ne skladajo s pisanjem nekaterih italijanskih časnikov ali s poročanjem radijskih postaj. Po našem mnenju je bilo v Redipulji največ 70.000 ljudi >z vseh italijanskih pokrajin. Iz Trsta jih je prišlo s kolono «tricolore» kakih šest do sedem tisoč; med temi so všteti tudi turisti, ki so izkoristili 75-odstoten popust na železnicah, da so prišli najprej v Trst na ogled mesta. Tudi iz Gorice je prišlo nekaj ljudi, čeprav med njimi ni bilo največjega zanimanja za slavje. Poleg nekaterih italijanskih ministrov je bil -tudi Pella in ...tržaški župan Bartoli, ki je, kakor poročajo «Ultime Noti-zie», zopet zajokal v očetovskem Pellovem objemu. Morda si je v tistem trenutku mislil, kako žalostno je, ko se mora namesto objema ima-drepatrie« zadovoljiti z očetovskim objemom predsednika... Udeleženci proslave ves čas niso kazali nobenega pravega navdušenja. Tržaški romarji so se nekoliko razgreli, ko so uslužbenci tržaškega županstva prinesli v družbi nekaterih praporov istrskih mest še prapor mesta Trsta. Njihov prihod so pozdravili s ploskanjem in vzklikanjem »Italijanski Trst«, «Zivela Italija« itd. Ce k temu dodamo še mašo in priložnostni vsako- ZALOSTEN ZAKLJUČEK BIVANJA V GORICI Namesto na postajo sta ga peljala v drojno Tamkaj sta 28-letnega Tržačana Scheria pretepla in okradla Vzeia sta mu 5.500 lir. dokumente in še povratni vozni listek Prejšnji večer okrog 19. ure se je javil na orožniški postaji v Podgori 28-letni pek Giovan-ni Scherl iz Trsta. Bil je v zelo razburjenjem stanju in začel pripovedovati, kako sla ga neznana mladeniča malo prej o-kradla. Scherl je bil v Gorici in proti večeru se je hotel vrniti v Trst. Ker pa se ni spoznal po Gorici, ni mogel najti prave poti do postaje, zato se je zatekel k dvema mladeničema ter ju vprašal, naj mu pokažeta pot na postajo. Mladeniča sta se zelo vljudno ponudila, da ga spremita do po. istaje, in mu velela, naj sede na njun motocikel. V dobri veri in zaupanju je Tržačan sedel na motor in motociklista sta ga odpeljala. Toda mladenič je tokrat naletel na slabe vodiče. Tega se je zavedel komaj tedaj, k’ se je znašel na neki samotni cesti rr.ed gozdovi. Namesto da b' ga spremila do postaje, sta ga odvedla v Grojno, kjer sta ga najprej natepla nato pa mu vzela listnico s 5.500 lirami Srt osebnimi listinami ter povratni železniški vozni listek za Trst. Po Scherlovi prijavi so orožniki začeli s poizvedovanji, da bi prišli neznancema na sled. NA KR1Z1SCU UL. LEONI Hudo trčenje avtomobila in lambrete krog mesec dni. Zaradi trčenja sta se poškodoval; obe vozili. Na kraj ne-isreče je prišla prometna policija da bi se prepričela o vzrokih nesreče. Motociklista so odpe'jali v bolnico, kjer se bosta zdravila mesec dni _______________________ Crna kronika našega masta je v ponedeljek predpoldne zabeležila avtomobilsko nesrečo, ki se je dogodila na križišču Ul. Leoni z Ul. Paolo Dia-cono, kjer je lambreta trčila v avto znamke «Fiat 500» z evidenčno tablico Fl 46730, ki je prihajal po Ul. Lungo Ison-zo v mesto. Lambreto je vozil 22-letni podporočnik Carlo Agus in na zadnjem sedežu je sedel 23-let-ni vojak Gino Gazzola iz Vidma. k1 sta pripadnika 114, pe-šadijskega polka. Ko je lambreta privozila do omenjenega križišča, je trčila v levi prednji del avta, ki ga je vozil 63-letni trgovski potnik Giuseppe Cerami iz Varese. in oba lambretista sta se znašla na Len Na pomoč jima je prišel rešilni avto Zelenega križa, ki ju je odpeljal v bolnico Brigata Pavia. Agusu so ugot,ovili preče; hud udarec nad levim očesom in verjeten zlom lobanje. Gazzoliju pa poškodbe leve ključnice. Oba ponesrečenca sta bila sprejeta v bolnico, kjer se bosta zdravila o- PO NAFTALINU JE ZASMRDELO Iz omar smo potegnili zimske plašče Zadnja dva dni je nastopilo v Gorici hladno vreme, ki nas je opozorilo, da se bližamo zimi. Ljudje so iz omar povlekli plašče in se pred odhodom v službo ali po drugih opravkih skrbno oblekli. Zima res marsikomu ni po volji, ker so tudi drva precej draga in jih prebivalci nabavijo le za najpotrebnejše, kot je kuha in podobono, toda vseeno je hlad povzročil konec deževnega vremena, ki je trajalo skoraj vso jesen po kratkem poletju, je bilo upati. da bo jesen daljša in toplejša, toda zgodilo se je nasprotno. Jesen je bila polna nalivov, ki so povzročili precej škode našim kmetom. Med drugim je zadnje deževje onemogočilo zadnjo košnjo otave, ki je marsikje skoraj popolnoma segnila; prav tako je bila onemogočena pravočasna setev pšenice. Zatorej bodo morali kmetovalci v prihodnjih dneh, če se vreme zopet ne spremeni, pohiteti s setvijo, da bo dober pridelek. letni obred, tedaj bi lahko rekli, da se je s tem celotna hrupno pripravljena manifestacija končala. Vladajoča italijanska bur-žoazija je tako še enkrat izkoristila čustva italijanskega ljudstva ter za 4. november še enkrat pripeljala na grobove italijanskih vojakov, padlih v prvi svetovni vojni, pošteno italijansko ljudstvo objokovat padle svojce in člane italijanske skupnosti, nič pa ni napravila, niti kdo drugi med tolikimi milijoni italijanskega ljudstva, da bi temu ljudstvu odprl oči in prikazal, da ti ljudje prav gotovo niso bili borci italijanskega preporoda; bili so poslušno orodje navdihovalcev italijanskega imperializma. Včeraj je bilo v popoldanskih urah po goriških ulicah nenavadno živahno. To živahnost so povzročili predvsem razni romarji, ki so prišli v Gorico po zaljučku proslave v Redipulji; samih Goričanov pa je bilo manj. pa tudi zastav na poslopjih je bilo raz-obešenih manj kot po navadi. Ljudje so naveličani raznih šovinističnih manifestacij, ki koristijo le tistim, ki jim je do zaostritve sedanjega napetega položaja med dvema tukaj stikajočima se državama in ne do miru, katerega je željno goriško prebivalstvo, ki je v dveh zadnjih vojnah poskusilo dovolj hudega. Toda vse to ni mar raznim vodstvom šovinističnih organizacij, posebno vodstvom njihovih mladinskih odsekov, ki so poslali v Redipuljo in Gorico svoje navdušene «zelence»; ki prav zato. ker niso poskusili, kaj pomeni vojna, vpijejo na vse grlo, kot so to delali včeraj pri severni postaji, da je ne samo «Trst italijanski, temveč tudi Zadar in celo Beograd«. Sicer pa je to samo posledica in dokaz vzgoje novega italijanskega nraščaja, katerega imperialistični voditelji italijanske buržoazije in raznih organizacij tudi cerkvenega tipa vzgajajo v sovraštvu do vsega, kar je slovenskega, in v nenehni pohlepnosti po zemlji, ki jo je dobila v dar italijanska kraljevina z londonskim paktom leta 1915. Tem je malo mar za nove manevre rimske politike; žele si miru in dobrega sosedstva z Jugoslavijo, kar je bilo razvidno iz besed, ki jih je stari bojevnik iz padovanske pokrajine izrekel ob meji v Ulici sv. Gabrijela, ko se je vmešal med mlade razgrajače; «Ne žalite, bolje bi bilo, da bi lahko šli tja in skupno z njimi popili kozarec vina.« Toda naščuvana mladina, odeta v italijanske trobojnice, in histerične ženske so vpili in metali čez obmejno žico letake z iredentistično vsebino. Jugoslovanska straža je stala nekaj časa mirno, zatem pa je pristopila v spremstvu tolmača k italijanski obmejni straži in z njo pričela razgovor. Slišati je bilo pritožbo, da se z metanjem listov na jugoslovansko ozemlje krši mednarodni dogovor o teritorialni pripadnosti. Zatem so bili kri. čači pomaknjeni nekaj metrov proč od meje. Sploh je bil pri severni postaji in tudi na Rafutu ter pri bloku pri Rdeči hiši velik hrušč in trušč ter je imela policija na imenovanih krajih in tudi povsod v mestu pojačene straže, da ne bi prišlo do kakšnega incidenta. Na Travniku in po Korzu je bilo tudi nekaj avtobusov, ki so pripeljali precej romarjev, ter je bilo slišati opazko, zakaj vse te skupine niso raje odšle v Benetke, kjer je govoril Pella. O predsedniku vlade se je precej govorilo včeraj in že prej tudi med goriškim in posebno tržiškim delavstvom; bilo je slišati več glasov, da bi predsednik moral izkoristiti to svoje potovanje v Redipuljo tudi za obisk delavstva goriške pokrajine, katerega položaj je vedno slabši. * ; V’; To brhko dekle je pred tremi leti plesalo na sovodenjskera festivalu skupaj z drugimi vaščankami in vaščani še vedno priljubljene folklorne plese iz Rezije. PREDSTAVNIKI OBRTNIKOV PRI MINISTRU QUARELLIJU Pri trgovinski zbornici ustanoviti komisijo obrtnikov Zahtevajo sprejem zakona o vajencih, katere obrtniki zaradi previsokih dajatev ne sprejemajo na delo • Minister je obljubil, da bo zahteve predložil oblastem Škotska-lil/ales 3:3 (2:11) Waies je nastopil brez svojega najboljšega igralca Forda Goriška Zveza obrtnikov je sporočila svojim članom potek razgovora, ki ga je centralni upravni odbor imel z ministrom za trgovino in industrijo Quarellijem konec meseca oktobra v Rimu. Udeleženci obiska so ministru predvsem naglasili potrebo, da se pri Trgovinskih zbornicah ustanove posebne komisije obrtnikov, ki bi omogočile neodvisnost tega sektorja v okviru Trgovskih zbornic. Kategorično je bilo zahtevano, da se nadaljuje z obljubljeno krepitvijo državne obrtniške ustanove. Glede sindikalnih problemov je bila naglašena že stokrat zahtevana potreba po zakonu o vajencih, katerega odlašanje povzroča tako stanje, ki je nezadovoljivo za same obrtnike in resno ogroža predvsem zaposlitev mlade delovne sile, ki jo obrtniki zaradi previsokih dajatev ne morejo vključiti v podjetja. Važnost razgovora predstavnikov obrtnikov je bila naznačena tudi v zahtevi po dodelitvi posebnih kreditov od strani države, ki bi dovoljevali, da se italijanski obrtnik začne bolj in-teresirati za notranje in zunanje tržišče, ki zahteva njegovo blago. V ta namen naj bi «Cassa per il credito« za o-brtnike izdajala kredite s posebnim načinom izplačevanja. Tudi glede vladnih odlokov o stanarini in izgonu iz jav- nih lokalov je delegacija o- vsak po svoji moči prispeva kaj brtnikov odgovornemu mini- za oškodovance zadnjih poplav stru izjavi.lg, naj pristojne ! v Kalabriji in drugih pokraji- oblasti (vodija račune o po- nah Italije. trebi ukrepa, ki bi ščitil obrt- J Prispevke v denarju in blaglI msk, sektor v tem pogledu. « spM.jemajo na m.adih odbol , Minister Quarelli je ob za- j Rde_ lahko zaslužili obe,1nžen!fl po dveh urah nec wjj, igranja žreb lahko 1’ ko pravičen kakor tih trovke. Se bolje bl ,rainei* igro ponoviti na n igrišču. Finale JugocuP8 2 Tukaif* v ja|cu BANJA LUKA. 4 inen J- nji list »Banjalučke fjIlSie sprožil predlog, da 1«jeto5 za jugoslovanski P° d njco z8' gral v Jajcu. Za sedanja AVNOJ b° oSti “1 v Jajcu velike da w omenjeni list je nine je za to priložnost bil bi se finalna tekma zer vanski pokal, ki se ° du. “ 29. novembra v' Be°* tos odigrala v JaicU' BOKS -d Beograd - Ankara 1 - V medmestnem dvoboju v nedeljo v ie reprezentanca ^e0®_:gakoVa" magala Ankaro z nep ^.7. ^ no visokim rezulla10 .^((i N* sebno so se od beogr«^ * ksarjev izkazali mič, Nikolič in hr‘ ■*{<)$. so premagali sv0^e..”hove s tehničnim k- o. NI* so bili Hair. Muraton. p0fir ša in Birzan. Tomič I' ^ pom a onesposobil tolija, ki je mota ring hudo P°«?®”n3n, ki usodo je doživel G bo* -di ni mogel izdrt* :^i J nim Krizmanicem je ^ minuti borbe, n silil turškega P^0V1 se je moral prede jodn1*, “ 1* borbi Nikolič—ra°‘> . rundi Prekini ’ 1 p v 2 udarcev, ki jih stavnik Ankare na* toP“ Jugoslovan Lukič jCvanu 'Lj proti izdržljivemu P., , d čije Mergenu m v., ago )f ye* borbo po točkah._ tl^. .,sl segel od Beograj juh jih’ te jčanov ^1* m nie' selinovič, čeprav je kaj P««ebnega. 8 k ^ gova zmaga zasl ilt & je njegov naspr gt8a samo branil. b jt» Bilent se je konc , . o. V reprezentant' „ad j zmagala se Bar) .^aj0 drejevičem in da Lekovičem. at * * Na MILAN, 4. ". je I<» e(i boksarski pnret 1 jjH Loi premagal A« ^ r ^ po točkah v des A Zuddas (It.) Pa fih ru»daP po točkah vjisrn^ ^ Turpinove nep s črno prir NEW VORK, 4 - jfcVi ja bil v P°nedehal češ da je s pes teijic° isk5 obdelal svojo Pf ^ ^ U Daniels, 24 1 ur v črnko, je bil " r po ptc jc izpuscen.^^ ,£ ^0^. d^ai 4. - policijsko sokovi zorstvom. gi policijske odločilo usodi, stvar P^tljiV^ sc -J*'- » < 4 d°lph Turpin >0.^/ nicls v dobrih . , ,0 ; 1» ka bi rada. bi i0 vSa) oh poročil, sedaj ne česar Pa n0ie morc Pai-rizan *' 1 iU9°Sv,aun ^ V povrs moškega Hp)jo me'0 državhef 0digrJ> J iS>V' Miadosti preh'azana ^'.,4 , grajskega ‘ j5:h. v P.3I tom 3:1 ( • 'pariiza. 1^.0, KeVk>b 15:9) lekmt pre BeTdboii’e te °‘V i boljše osvojil drža odbojki- Odaovorm urednik STANISLAV RENKO - UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI St. 6 III. nad. - Telefon Številka »3-808 In 44-63«. - R0SU11 predal 902 — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefonska Številka 73-38 - OGLASI: od 8. do 12.30 In od 13 - 18 - TeL 73-38 — Cene oglasov: Za vsak inrn vtSine v Slrlnl 1 stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice 90 lir — Za FLRJ za vsak nur. Širine 1 Stolpca za vse vrste oglasov po 25.. din. — Tiska Tiskarski zavod ZTT — Podruin Gorica Ul. S. Pellico 1-11 Tei. 33-82 — Rokoolsi se ne vračajo „ dl* ‘jlO ^ t £h° Sl? , *........................ " — ■ — 1 . i«. fl* i NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900. polletna 1700, celoletna 3200 lir. fed. ljud. repub. Jugoslavija: Izvod l0' za10^'- Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega inozem. tiska, D, 2 riije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928. tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 606 . t 892 — Izdaja Založništvo tržaškega