6 VELIKI INTERVJU TINA HEFERLE, POSLANKA IN PODPREDSEDNICA DRŽAVNEGA ZBORA RS 8 TEMA MESECA DVIG CEN ŽIVLJENJSKIH DOBRIN 22 KULTURA DARKO ŠTANTE, REŽISER SLAMNIK OBČINA DOMŽALE GLASILO OBČINE DOMŽALE 28. SEPTEMBER 2018 | LETNIK LVIII | ŠTEVILKA 9 | IZDAJA KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE | CENA 1,09 EUR WWW.kd-domzale.si/glasilo-slamnik.html Praznujemo Bemikovo leto Franc Bernik je s svojo prodorno mislijo in vizionarskim pogledom Domžale spremenil v sodoben kraj, kjer živimo še danes. Domžale so 25. septembra 1908 po več kot stoletju dolgem prizadevanju dobile svojo župnijo, kot znamenje samostojnosti, ne le v duhovnem, temveč tudi v materialnem in kulturnem smislu. Za to je bil zaslužen prvi domžalski župnik Franc Bernik. Ne samo, da si je Bernik prizadeval za ustanovitev domžalske župnije, s svojo prodorno mislijo in vizionar-skim pogledom je Domžale spremenil v sodoben kraj, kjer živimo še danes. Vrhunec praznovanja ob 110-le-tnici Župnije Domžale je potekalo v nedeljo, 23. septembra, s slavnostno sveto mašo, ki jo je daroval ljubljanski nadškof in metropolit msgr. Stanislav Zore. Že na predvečer je v domžalskem hramu kulture, ki nosi ime po Francu Berniku, potekala slavnostna akademija, katere rdeča nit je bila Luč z Goričice, v ta namen pa so pripravili tudi nazorno in zanimivo predstavo o življenju in delovanju Franca Bernika v Domžalah. V sklopu praznovanja 110-letni-ce ustanovitve domžalske župnije so se v soorganizaciji Župnije Domžale in Kulturnega doma Franca Bernika Domžale v septembru odvili tudi trije kulturni dogodki, s katerimi so obu- dili spomin na tiste čase in na velikega Domžalca Franca Bernika, ki je v Domžalah služboval več desetletij. V Slamnikarskem muzeju je v sredo, 19. septembra, potekalo predavanje domžalskega novinarja in publicista Matjaža Brojana z naslovom So ljudje, ki so temelji našega kraja, na katerem je predstavil najpomembnejše domžalske veljake v preteklosti s Francem Bernikom na čelu. V sredo, 26. septembra, je mag. Blaž Otrin, zgodovinar in arhivist iz Domžal, na predavanju z naslovom Iz starejše zgodovine Naše Ljube Gospe na Goričici predstavil zgodovino cerkve na Goričici, s po- udarkom na nekdanjem protiturškem taboru iz 16. stoletja. Ta pomembna zgodba iz domžalske zgodovine je svojo luč ugledala tudi na razstavi v Menačenkovi domačiji, ki so jo poimenovali Franc Bernik in njegova kulturno-socialna vloga v Domžalah v prvi polovici 20. stoletja. Gradivo za nazorno in pregledno razstavo, ki je ozaljšana s slikovnim in pisnim gradivom iz časa delovanja Franca Bernika, se je zbiralo kar nekaj časa, pri tem pa je sodelovalo petnajst posameznikov in sedem institucij. Miha Ulčar >25 Sprejet OPN Občine Domžale Občinski svet Občine Domžale je na zadnji seji sprejel Občinski prostorski načrt Občine Domžale (OPN), ki ureja celotno območje občine, razen območij, ki se urejajo s sprejetimi občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti in državnimi prostorskimi načrti. Zaradi obsežnosti in interdisciplinarnosti je OPN presegel le obravnavo posameznih pobud za spremembo namembnosti, saj se je osredotočil na prostorski razvoj občine kot celote. Končni predlog akta je bil oblikovan na podlagi zahtev pristojnih nosilcev urejanja prostora. V osnutku je bil OPN naravnan tako, da je poleg razvoja gospodarskih dejavnosti in družbene infrastrukture skozi namensko rabo izkazoval kar nekaj širitev za potrebe stanovanjske gradnje na območjih, kjer je Občina Domžale ocenila, da je to skladno z usmeritvami občine in upoštevaje urbanistične kriterije. Z OPN se v območja stavbnih zemljišč na novo uvršča 46,92 ha kmetijskih in 61,41 ha gozdnih zemljišč. Poleg tega je bilo predlaganih tudi kar nekaj območij zelenih površin, kot podlag za načrtovanje ureditev, ki bi prispevale k bolj kakovostni podobi posameznih naselij (oblikovanje parkov, igrišč ...) ter dvigu kvalitete bivanja nasploh. > 3 ROK ZA ODDAJO Naslednja številka Slamnika izide v petek, 2. novembra 2018. Rok za oddajo prispevkov je v ponedeljek, 15. oktobra 2018, do 12. ure. Pri vsakem prispevku mora biti jasno razvidno, kdo je avtor prispevka, podpis fotografa in komentar k fotografiji. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, zunaj uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali na naš e-naslov. V skladu z Odlokom o javnem glasilu Občine Domžale Slamnik nenaročeni prispevki ne bodo honorirani, končno odločitev o objavi prispevkov in njihovi dolžini pa sprejema uredništvo. Za vsa vprašanja smo vam na voljo na e-naslovu: urednistvo.slamnik@gmail. com Z urednico Špelo Trškan se lahko osebno pogovorite v sredo, 17. oktobra 2018, med 16. in 17. uro v prostorih Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, Ljubljanska cesta 61, Domžale. Prosimo, da svoj prihod obvezno predhodno najavite do 16. oktobra 2018 do 12. ure Tini Kušar na telefonsko številko 01 722 50 50. KULTURA SPORT IZVIDNICA Dr. France Hribovšek, Folklorno društvo Groblje Na kratko bi lahko zapisali, da sta starša Folklornega društva Groblje, Domžale dr. Franc Hribovšek in Ne-venka Unk Hribovšek, ki sta z veliko ljubeznijo ter plesalci in godci spisala zgodovino društva. Ker Nevenko Unk Hribovšek, umetniško vodjo društva, bralci že malce poznate, ne nazadnje je lani prejela priznanje Občine Domžale, smo se odločili, da vam tokrat predstavimo dr. Franca Hribovška, predsednika FD Groblje Domžale, ki za folkloro pravi, da je nekaj tako lepega, da nima besed. > 27 Margarita Isaeva, balerina Klasični balet po metodiki Agrippine Jakovlevne Vaganove je namenjen otrokom v starosti od 3 do 12 let, poučuje pa ga poklicna ruska balerina in pedagoginja Margarita Isaeva, ki je študirala na priznani Baletni akademiji A. J. Va-ganove v Sankt Peterburgu, že dobre dve leti pa živi in svoje baletno znanje širi v Domžalah. V Slamniku vam predstavljamo vse, kar še niste vedeli o baletu, šoli ruskega baleta in seveda o domžalski Zvezdi baleta, ki v svoje vrste vabi vse, ki bi se radi preizkusili v tej umetnosti. > 31 Delo občinskih redarjev V tokratni Slamnikovi izvidnici vam predstavljamo delo občinskih redarjev. Mnogokrat so deležni pritožb občanov, ki storijo prekršek, a kot pravijo sami, so pri tem zgolj opravljali svoje delo. Kot boste lahko prebrali, ne zaradi tega, da bi polnili občinsko blagajno, temveč zaradi tega, da se občanom in obiskovalcem zagotovijo parkirna mesta, pešcem pa proste pločnike, varne prehode, poti in podobno. Je pa tovrstni nadzor nad mirujočim prometom samo ena izmed nalog občinskih redarjev. > 40 NOVOST V /S AS DOMŽALE moto center TAHOGRAFI beœœe™ ) ) ) ■ 2 | slamnik AKTUALNO številka 9 | september 2018 | letnik lvill slamnik@kd-domzale.si Drage bralke, dragi bralci, Domžale so 25. septembra 1908 po več kot stoletje dolgem prizadevanju dobile svojo župnijo kot znamenje samostojnosti, ne le v duhovnem, temveč tudi v materialnem in kulturnem smislu. V sklopu praznovanja 110-letnice ustanovitve domžalske župnije so v soorganizaciji Župnije Domžale in Kulturnega doma Franca Bernika Domžale v septembru potekali kulturni dogodki, s katerimi so obudili spomin na tiste čase in na velikega Dom-žalca Franca Bernika. V Temi meseca smo pod drobnogled vzeli cene življenjskih dobrin, ki so se v zadnjih sedemnajstih letih konkretno zvišale. Tako se je na primer cena hrane zvišala za dobrih 72 odstotkov, stanovanjski stroški so se povečali za kar 118 odstotkov, zdravstveni stroški pa so zrasli za 44 odstotkov . Naredili smo pregled, koliko so se dvignile na eni strani cene in na drugi strani, koliko se je zmanjšala naša kupna moč. Dejstvo je, da naš denar danes ni toliko vreden, kot je bil takrat, pa čeprav na prvi pogled zaslužimo več. O tem, kaj bomo danes storili, da bomo ustvarili boljši jutri, smo se v Velikem intervjuju pogovarjali z novo izvoljeno poslanko in podpredsednico Državnega zbora RS, Domžalčanko Tino Heferle. Na kulturnih straneh je naš gost režiser Darko Štante. Njegov film Posledice je svetovno premiero doživel na priznanem filmskem festivalu v Torontu (TlFF); na Festivalu slovenskega filma v Portorožu je prejel vesno za najboljšo režijo, za najboljšo moško glavno vlogo, najboljšo moško stransko vlogo in nagrado občinstva; na Jameson Cine Festu na Madžarskem mu je nagrado Art Cinema Award podelila tudi žirija evropskega združenja art kinematografov CICAE. Z njim smo se pogovarjali dan po premieri filma v Portorožu. Ob letošnji jubilejni deseti prireditvi V Grobljah kot nekoč vam predstavljamo očeta Folklornega društva Groblje, Domžale dr. Franceta Hri-bovška, ki med drugim pravi, da je zanj folklora nekaj tako lepega, da nima besed... Od začetka letošnjega leta v Domžalah deluje Kulturno športno društvo Zvezda baleta, v katerem se izvaja šola ruskega baleta Marga-rite Isaeve. Poklicna ruska balerina in pedagoginja, ki je študirala na priznani Baletni akademiji A. J. Vaganove v Sankt Peterburgu, že dobre dve leti živi in svoje baletno znanje širi tudi v Domžalah. V pogovoru nam je razložila svoj pogled na umetnost baleta in zakaj meni, da je balet šola za življenje. V Slamnikovi izvidnici pa vam predstavljamo delo občinskih redarjev, ki nam sporočajo, da niso inkasanti, kakor običajno pravijo kršitelji, ko prejmejo globo, temveč da so servis ljudem, ki jim želijo zagotoviti parkirna mesta, proste pločnike, varne prehode za pešce in podobno. Špela Trškan, odgovorna urednica Vlado Kreslin zaključil še eno uspešno poletno sezono na Studencu Že osemnajsti poletni festival, ki ga organizira Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan, pod čudovitim vodstvom Alojza Stražarja, je letos potekal pod novo platneno streho, ki jo je financirala Občina Domžale. Tako kot prejšnja leta se je tudi letošnji festival začel v znameniti gotski cerkvi sv. Lenarta na Krtini in nadaljeval v tretjem največjem pokritem gledališču v Sloveniji, na Studencu. Letos smo uživali v domači predstavi Lepo je biti muzikant (igra z glasbo Slavka in Vilka Avsenika je potekala ob 65-letnici njunega ustvarjanja) in komični operi Seviljski brivec, ki so jo izvedli solisti, operni zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana. Ker letos poteka evropsko leto kulturne dediščine, se je Občina Domžale odločila, da bi tako bogatemu programu dodali še en koncert, s prav posebno noto slovenske dediščine. V sodelovanju z agencijo Koncerti, agencijo Glasilko in ob pomoči KD Miran Jarc Škocjan je tako v soboto, 15. septembra 2018, na Studenec prišel Vlado Kreslin skupaj z Beltinško bando, Malimi bogovi in prav posebnimi gosti, domačim ženskim pevskim zborom Moj spev. Kajti, kot je v svojem nagovoru biltena dogodka dejal naš župan Toni Dragar: »Kulturna dediščina nas povezuje v svoji raznolikosti.« Vlado nas je v družbi najboljših glasbenih prijateljev navduševal dve uri. Zaigral in zapel je svoje stare, že skoraj zimzelene uspešnice, ki so nastale v obdobju njegove glasbene kariere. Na odru se mu je pridružil tudi ženski pevski zbor Moj spev, ki deluje v Kulturnem društvu Groblje. Mnogim obiskovalcem poznana dekleta in žene, pravzaprav sosede, so skupaj s Kreslinom zapele Dekle moje, Daleč je moj rojstni kraj in Od višine se zvrti. Poslušalci Hroščkov festival V soboto, 15. septembra 2018, je bilo v Češminovem parku ponovno veselo, saj je tam potekal prvi Hroščkov festival. Pester program za velike in male otroke, ki se je odvijal v naravi, v zeleni oazi našega mesta, je bil poln zabave in zanimivih dogodivščin. smo z veseljem poslušali domače glasove ženskega zbora in s ponosom opazovali, kako navdušeno in samozavestno nastopajo. Saj velikokrat povemo, da v Domžalah resnično biva tisoč (skritih) talentov. Obiskovalce je prav tako izjemno navdušil Kreslinov oče, gospod Milan, ki je letos dopolnil 90 let in izdal svoj CD. Dogodek je vsekakor dodatno popestril že tako bogato dogajanje Na Hroščkovem glavnem odru sta nas zabavala Pika Nogavička in Gusar Val, najmlajše je navdušil Ribič Pepe, uživali smo ob musicalu Pepelka. Z nastopi so navdušile kotalkarice Ko-talkarskega kluba Pirueta, otroci iz vrtca Domnik Savio, otroška folklorna skupina Domžale, plesalci iz Plesnega studia Impulz, z vratolomnimi akrobacijami sta se nam predstavili navijaška skupina Sovice in Leaders, s svojim nastopom so navdušili tudi karateisti karate kluba Sankukai. Hrošček Simon in njegovi prijatelji so skupaj s plesalci Plesne šole Miki zaplesali ples hroščka Simona. V parku so se na stojnicah predstavili rokodelci, dogajanje so popestrila številna društva iz našega kraja. Zahvala gre Društvu za raziskovanje jam Simon Robič, alpinistom PD Domžale, ekipi Domžale Tigers, DMA Modra ptica, gasilcem CZR Domžale, policistom PP Domžale in vsem ostalim sodelujočim. Se vidimo naslednje leto! Občina Domžale Vlado Kreslin je sklenil 18. kulturni poletni festival na Studencu. obiskovalci smo se s z novimi prijetnimi spomini vrnili domov. Na Studencu bo še nekaj časa odmevalo »od višine se zvrti, skrij me v svojo dlan...« Urad župana Foto: Primož Hieng Združenje borcev za vrednote NOB Domžale, Krajevne organizacije Venclja Perka, Slavka Šlandra in Simona Jenka vabijo na KOMEMORACIJO ob dnevu spomina na mrtve v sredo, 31. oktobra 2018, ob 18. uri na pokopališču v Domžalah. Vabljeni! Združenje borcev za vrednote NOB Domžale, Krajevna organizacija Jarše - Rodica vabi na SPOMINSKO SLOVESNOST ob dnevu spomina na mrtve v petek, 26. oktobra 2018, ob 11. uri pri spomeniku žrtvam okupatorjevega nasilja pri Indu-plati v Zgornjih Jaršah. Vabljeni! Združenje borcev za vrednote NOB Domžale, Krajevna organizacija Dob - Krtina vabi na KOMEMORACIJO ob dnevu spomina na mrtve v torek, 30. oktobra 2018, ob 15. uri na Sveti Trojici ob grobišču žrtev fašizma na pokopališču. Vabljeni! Združenji borcev za vrednote NOB občin Domžale in Lukovica ter Krajevna organizacija ZB za vrednote NOB Radomlje vabijo na SPOMINSKO SLOVESNOST ob 77. obletnici tragedije borcev Radomeljske čete na Golčaju v soboto, 27. oktobra 2018, ob 11. uri pri spomeniku padlim borcem Radomeljske čete na Golčaju nad Blagovico. Vabljeni in dobrodošli! Združenje borcev za vrednote NOB Domžale, Krajevna organizacija Dob - Krtina vabijo na KOMEMORACIJO ob dnevu spomina na mrtve v torek, 30. oktobra 2018, ob 16. uri pri spomenikih prve in druge svetovne vojne v Dobu. Vabljeni! Združenje borcev za vrednote NOB Domžale, Krajevna organizacija Radomlje vabi na KOMEMORACIJO ob dnevu spomina na mrtve v sredo, 31. oktobra 2018, ob 16. uri ob grobišču padlih v novem spominskem parku na pokopališču v Radomljah Vabljeni! Združenje borcev za vrednote NOB Domžale, Krajevna organizacija Vir vabi na KOMEMORACIJO ob dnevu spomina na mrtve v petek, 26. oktobra 2018, ob 11. uri pri spomeniku NOB ob Bukovčevi ulici. Vabljeni! Združenje borcev za vrednote NOB Domžale Krajevna organizacija Ihan vabi na KOMEMORACIJO ob dnevu spomina na mrtve v petek, 26. oktobra 2018, ob 11. uri pri spomeniku žrtev okupatorjevega nasilja ob pokopališču v Ihanu. Vabljeni! SLAMNIK, GLASILO OBČINE DOMŽALE, ISSN 2536-4030, IZHAJA V NAKLADI 13 500 IZVODOV IN GA PREJEMAJO VSA GOSPODINJSTVA BREZPLAČNO. Ustanoviteljica glasila je občina Domžale. Izdajatelj: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, zanj direktorica Cveta Zalokar / Odgovorna urednica: Špela Trškan / E-naslov: urednistvo.sla-mnik@gmail.com / Trženje oglasnega prostora: Nataša Gliha, 041 654 695, carniola1@siol.net./ Oblikovna zasnova: Mojca Bizjak, Klemen Gabrijelčič / Prelom in priprava za tisk: Zavod Zank / Jezikovni pregled: Primož Hieng / Tajnica: Tina Kušar, tel.: (01) 722 50 50, faks.: (01) 722 5 0 55, slamnik@kd-domzale.si, Ljubljanska cesta 61, Domžale / Uradne ure: od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, ob sredah tudi od 15. do 17. ure / Tisk: Delo d.d., Dunajska 5, 1509 Ljubljana/ Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja prispevkov. LETNIK LVIII | SEPTEMBER 2018 | ŠTEVILKA 9 slamnik@kd-domzale.si slamnik | 3 AKTUALNO Obvestilo o sprejemu Občinskega prostorskega načrta Občine Domžale Občina Domžale je na 29. seji Občinskega sveta Občine Domžale, ki je bila 20. septembra 2018, sprejela nov temeljni prostorski akt, imenovan Občinski prostorski načrt Občine Domžale (OPN). Odlok o OPN je bil objavljen v Uradnem vestniku Občine Domžale, št. 09/2018 dne 24. 9. 2018 in bo stopil v veljavo 15 dan po objavi. OPN je najobsežnejši občinski predpis in najpomembnejši ter hkrati tudi edini obvezen občinski prostorski akt, ki velja na celotnem območju občine Domžale. Ureja celotno območje občine Domžale, razen območij, ki se urejajo s sprejetimi občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti in državnimi prostorskimi načrti. OPN je sestavljen iz strateškega in izvedbenega dela ter nadomešča prej ločena krovna prostorska akta: prostorske sestavine dolgoročnega in družbenega plana občine Domžale ter prostorske izvedbene pogoje za območje občine Domžale. Prostorske sestavine, ki se v OPN nadomestijo s strateškim delom, so bile sprejete sredi 80. let prejšnjega stoletja in so se pozneje večkrat dopolnjevale. Prostorski ureditveni pogoji, ki se v OPN nadomestijo z njegovim izvedbenim delom (prostorski izvedbeni pogoji), so bili sprejeti v letu 2003 in predmet sprememb do leta 2012. Temeljno pravno podlago za pripravo OPN predstavlja Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) iz leta 2007. V novembru 2017 je stopil v veljavo nov Zakon o urejanju prostora, ki se je začel uporabljati 1. 6. 2018, vendar se je postopek priprave OPN zaključil v skladu z določili ZPNačrt. Čeprav je sam postopek priprave in sprejema OPN zakonodajno zelo natančno definiran, je le-ta zaradi neupoštevanja rokov s strani posameznih nosilcev urejanja prostora tj. pristojnih ministrstev in drugih javnih organizacij trajal bistveno dlje, kot to določa zakon. Zadnja faza postopka pred sprejemom - potrjevanje predloga OPN, v katerem je kot mne-njedajalec sodelovalo kar 26 nosilcev urejanja prostora, je tako trajala kar 18 mesecev, saj je bilo zadnje mnenje k predlogu akta po vrsti usklajevanj pridobljeno šele v začetku avgusta 2018. Strateški del OPN določa izhodišča, cilje in zasnovo prostorskega razvoja občine, usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini ter za določitev namenske rabe zemljišč in prostorskih izvedbenih pogojev ter zasnovo gospodarske javne infrastrukture na območju občine Domžale. Izvedbeni del OPN je neposredna pravna podlaga za načrtovanje posegov v prostor in pridobitev gradbenega dovoljenja. Določa območja podrobnejše namenske rabe prostora, prostorske izvedbene pogoje in območja, za katera bodo izdelani občinski podrobni prostorski načrti. V izvedbenem delu OPN so za celotno območje občine določeni in v grafičnem delu prikazani: • Enote urejanja prostora (EUP): Območje občine je razdeljeno na tri različne skupine EUP: območja naselij, območja razpršene poselitve in območja odprtega prostora. Območja razpršene gradnje niso prikazana posebej; označena so kot stavbišče (zemljišče pod obstoječo stavbo) izven območij stavbnih zemljišč. Posamezne EUP v območjih stavbnih zemljišč so določene glede na pretežno podrobnejšo namensko rabo prostora, upoštevajoč oblikovne in druge značilnosti območja. • Osnovna namenska raba prostora oziroma podrobnejša namenska raba prostora: Vsaka EUP ima z OPN, glede na značilnosti stavbnega tkiva in fizične lastnosti prosto- Namenska raba prostora Obstoječa in predvidena gospodarska javna infrastruktura tuli u'rß-;■ írtílüj* 1144 tl-JETIEll P'IM: Posebni prostorski izvedbeni pogoji ra, pretežno rabo in namembnost, ob upoštevanju področnih predpisov in v skladu z izhodišči in usmeritvami iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov določeno vrsto namenske rabe, ki je določena na parcelo natančno; • Obstoječa in predvidena gospodarska javna infrastruktura • Posebni prostorski izvedbeni pogoji: Za posamezna območja, ki so praviloma komunalno neopremljena, so izdelane regulacijske in usme-ritvene karte s prikazom možnega urejanja območja. Tu lego objektov pogojujejo regulacijske črte (gradbene linije, gradbene meje). Nova namenska raba, prikazana v grafičnem delu OPN, izhaja iz obstoječih prostorskih aktov, kjer je to v skladu z aktualnim dejanskim stanjem, s strateškimi usmeritvami občine in obstoječimi pravnimi režimi ter iz razvojnih pobud in investicijskih namer fizičnih in pravnih oseb ter občine. Zaradi obsežnosti in interdisciplinarnosti je OPN presegel le obravnavanje posameznih pobud za spremembo namembnosti, saj se je osredotočil na obravnavanje prostorskega razvoja občine Domžale kot celote. Končni predlog akta je bil oblikovan na podlagi zahtev pristojnih nosilcev urejanja prostora. V osnutku je bil OPN naravnan tako, da je poleg razvoja gospodarskih dejavnosti in družbene infrastrukture skozi namensko rabo izkazoval kar nekaj širitev za potrebe stanovanjske gradnje na območjih, kjer je Občina Domžale ocenila, da je to skladno z usmeritvami občine in upoštevaje urbanistične kriterije (zapolnitve in zaokrožitve naselij, ne-razpoložljivost nepozidanih stavbnih zemljišč znotraj naselja itd.). Poleg tega je bilo predlaganih tudi kar nekaj območij zelenih površin kot podlag za načrtovanje ureditev, ki bi prispevale k bolj kakovostni podobi po- sameznih naselij (oblikovanje parkov, igrišč ...) in dvigu kvalitete bivanja nasploh. Skozi javne razgrnitve in mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora se je namenska raba od osnutka OPN na posameznih območjih bistveno spremenila in ne odraža usmeritev razvojno naravnanega strateškega dela OPN. Največja širitev stavbnih zemljišč v OPN predstavlja območje predvidenega OPPN pri gradu Krumperk. Predlagano območje je približno polovico manjše, kot je bilo v predlogu OPN, in večinoma predstavlja spremembo rabe gozdnih zemljišč v zelene površine in površine, namenjene turizmu, v dolinici južno od gradu. Sprememba namenske rabe obsega okoli 50 ha zemljišč. Na zahtevo Ministrstva za kulturo se je v stavbna zemljišča spremenilo okoli 13 ha zemljišč, ki ležijo v občini Domžale, znotraj ograje javnega zavoda Arboretum Volčji Potok. V območje zelenih površin se je prekvalificiralo območje ob skakalnicah (3,2 ha). Ker je na območju občine Domžale velik delež nepozidanih stavbnih zemljišč namenjenih stanovanjski gradnji, je novih območij za stanovanjsko gradnjo malo; še ta so večinoma majhnega obsega in razdrobljena po celotni občini, praviloma kot zapolnitve vrzeli naselij ali ažura-cije. Največja širitev leži ob Kamniški cesti v Srednjih Jaršah (0,8 ha). Izrednega pomena za Občino Domžale je preoblikovanje in umestitev v prostor AC priključka Študa z navezavo na Ihan. V lokalnem javnem interesu je tudi širitev za potrebe ureditve športne ploščadi ob šoli in vrtcu v Krtini. Občina Domžale je lahko zahtevano nadomeščanje kmetijskih zemljišč zagotovila le za širitve za potrebe gospodarske dejavnosti, tako da je iz-vzela del nerealizirane cone Želodnik. Stavbno je postalo večje območje, namenjeno proizvodnim dejavnostim za potrebe širitve podjetja Lek (5,6 ha; skupna širitev z delom, ki leži v občini Mengeš je 11,3 ha). Prav tako je za potrebe proizvodnih dejavnosti postalo stavbno zemljišče podjetja na območju Doba v velikosti 0,7 ha. Občina Domžale z Občinskim prostorskim načrtom v območja stavb- nih zemljišč na novo uvršča 46,92 ha kmetijskih zemljišč in 61,41 ha gozdnih zemljišč. Tekstualni del Odloka o OPN Občine Domžale bo objavljen v Uradnem vestniku Občine Domžale, grafični del pa bo dostopen na spletnem pregledovalniku PISO in Oddelku za urejanje prostora Občine Domžale. OBČINA DOMŽALE PROJEKT D 7 Kiitmrri dom Ftanta Bemfcs Unmialr., snpcmntHíf olj lr>. Liri mkKji [famidlskt JiJüKtrentí In / £íaü!n>n;¡ a jjrvÜüku^ na ílomaierri ■ .li . KÍWÍÍ:lll|(!¡0: ' Vid PtíBrlTn. Khji dri-Tit KiMjrt, ¡ercji Mihi Kosec, Nelc l'irnjr, 1 rlk: Kc&Ä, Sctwaian BBÉloncctl IngusI lufcniu Cussi 9. DOBRODELNI GASILSKI KONCERT Veseli smo, kadar lahko pomagamo tistim, ki so pomoči najbolj potrebni. Športna dvorana Domžale, četrtek, 4. oktober 2018 ob 19. uri Prodaja vstopnic: w.eventim.si in prodajna mesta ^ v sistemu EVENTIM - Pri vseh PGD v občini Domžale - CZR Domžale - Gostilna Keber, Domžale jro pred prireditvijo Tf.v? 4 I slamnik ŠTEVILKA 9 | SEPTEMBER 2018 | LETNIK LVIII iz URADA ZUPANA slamnik@kd-domzale.si Nadaljujemo z investicijami Uspelo nam je Pa smo ga le dobili. OPN namreč. Občina Domžale je na zadnji seji Občinskega sveta Občine Domžale v mandatnem obdobju 2014-2018 sprejela nov temeljni prostorski akt, imenovan Občinski prostorski načrt Občine Domžale. Kakšen pomen nosi ta dokument? OPN je najobsežnejši občinski predpis in najpomembnejši ter hkrati tudi edini obvezen občinski prostorski akt in velja na celotnem območju občine Domžale. Ureja celotno območje občine Domžale, razen območij, ki se urejajo s sprejetimi občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti in državnimi prostorskimi načrti. Na tem mestu gre posebna zahvala mojim sodelavcem na oddelku za urejanje prostora, ki so pridno delali na tem projektu, imeli veliko vztrajnosti in volje ter verjeli, da nam bo uspelo pripeljati gradivo še v tem mandatu. Podrobneje o OPN aktu imate razloženo v tej številki Slamnika. Na tesno je šlo s časom, veliko dela je bilo vloženega v vso pridobljeno dokumentacijo in predvsem največ je bilo našega potrpežljivega čakanja na pridobljena soglasja s strani ministrstev. A vendarle sem vesel, da nam ga je bilo uspelo skupaj zložiti ter ga skupaj z Občinskim svetom s 27 glasovi za sprejeti. Ob tej priložnosti izrekam zahvalo svetnicam in svetnikom za kooperativno sodelovanje, za vse konstruktivne kritike in tudi pohvale. Menim, da je bil mandat zelo uspešen, da smo sprejeli precej ključnih zadev, ki so podlaga za uspešno nadaljnje delo in da smo dokazali, da je s skupnimi močmi lažje priti do uspeha. Kljub dolgoletnim izkušnjam na županskem stolu se še vedno učim in priznam, da sem se tudi v teh zadnjih štirih letih mnogo naučil tudi od vas, da so me nekatere vaše besede še posebej ganile in da smo največkrat ostali v dobrih odnosih, kar mi zelo veliko pomeni. Na tej točki se ne ustavljamo, s polno paro delamo naprej, pripravljenih imamo veliko novih in težko pričakovanih projektov. Z veseljem vam jih bom predstavil v naslednji komuni. Do takrat pa ostanite zdravi in zadovoljni! Župan Občine Domžale Toni Dragar Jesen je pravi čas, da uresničimo še nekaj zastavljenih projektov oziroma investicij, preden nastopijo neugodni vremenski pogoji. Zaključujemo z gradnjo cest ter površin za pešce in kolesarje. Od septembra naš center mesta krasi povsem nova solarna avtobusna postaja v smeri Ljubljane. Občina Domžale je poleg novega avtobusnega postajališča celostno uredila tudi okolico Ljubljanske ceste 70, ki bo po besedah župana Občine Domžale Tonija Dragarja prispevala k še lepšem izgledu središča mesta. Dela so vključevala prestavitev vodovodnih priključkov, ureditev nove servisne poti, novega tlakovanja ter zasaditev in zatravitev površin. Na novo urejeno moderno avtobusno postajališče zajema nadstrešnico, ki ima novejši in sodobnejši videz. Streha nadstrešnice je v celoti prekrita s solarnimi paneli. Za osvetlitev nadstrešni-ce so nameščene LED svetilke. V zim- skem času boste lahko med čakanjem na avtobus posedeli na novih ogrevanih klopeh in napolniti telefon. Nameščenih je osem USB polnilcev, na polici nadstrešnice pa sta nameščena tudi dva polnilca za brezstično polnjenje. Na novi postaji je lociran tudi nov LED zaslon, namenjen koristnim informacijam in ostalemu dogajanju v občini Domžale. Poleg tega nova postaja vključuje tudi defibrilator AED. Znesek celotne prenove avtobusnega postajališča znaša 34.172,20 evra z DDV. »Verjamem, da boste novo pridobitev z veseljem uporabljali in da bo vaše čakanje na avtobusni postaji prijetnejše. Ponosni smo tudi na to, da so Domžale prve v Sloveniji z moderno solarno avtobusno postajo, ki je vsekakor bolj pregledna in prijazna občanom,« je še dodal župan Toni Dragar. 1. Zaključujemo z gradnjo Ulice 7. avgusta v Dobu (Smetarska ulica) -rekonstrukcija 190 m ulice poteka do križišča z lokalno cesto Dob-Gorjuša. Nadaljujemo s prenovo mostu. 2. Prenova ceste na uvozu na tržni prostor Domžale - v septembru smo začeli z izdelavo manjkajočega hodnika za pešce na uvozu na tržni prostor Domžale. 3. Najmodernejša solarna avtobusna postaja v centru Domžal in prenovljena okolica Ljubljanske ceste 70. 4. Okolica Osnovne šole Venclja Perka dobiva povsem novo podobo. Prenovljene so bile dotrajane podzemne napeljave ter na novo urejeno parkirišče in okolica šole. Pred kratkim prenovljen in varnejši pločnik na Šaranovičevi cesti - od mostu čez Kamniško Bistrico do lekarne na Viru. Orglice so igrale Po uspešnem spomladanskem srečanju citrarjev so se v soboto, 15. septembra, v Domžalah zbrali še slovenski orgličarji. Večnamensko ploščad ob domžalskem tržnem prostoru so zasedli najbolj znani in priljubljeni slovenski izvajalci, ki igrajo na orglice oziroma ustno harmoniko. Orgličarji delujejo v različnih zasedbah ali pa nastopajo posamično. Zvoki orglic so se razlegali po Domžalah od 10. do 13. ure. Orgličarsko soboto sta pripravila Občina Domžale ter Kulturno društvo Mihaelov sejem iz Mengša in njihova orgličarska sekcija Sejmarji, ki je odprla sobotno srečanje. Z imenom orglice se na Slovenskem v narečjih označuje več glasbil, knjižno in strokovno pa pomeni ta izraz tovarniško izdelano glasbilo, ki ima v lesenem podolgovatem okviru številne piščali s kovinskim jezičkom. Sprva so bile orglice diatonične, to se pravi, da se je pri vdihu oglasil drug ton kot pri izdihu. Po letu 1920 so se pojavile tudi kromatične, ki dajejo pri vdihu in izdihu isti ton. Tudi mladi so zaigrali na ustno harmoniko. Za izumitelja orglic velja Christian Friedrich Ludwig Buschmann, ki je prve primerke naredil v letih 1821/22. Pozneje so jih drugi izpopolnjevali, od leta 1857 pa jih izdeluje na veliko to- varna Hohner v Trossingenu v Nemčiji. Pri nas jih je nekaj časa izdelovala tudi mengeška tovarna glasbil. Kdaj so zašle k nam, ni mogoče z gotovostjo trditi, vsekakor pa že v drugi po- lovici 19. stoletja. Pisatelj Janez Trdina v svojih Spominih piše, da je kot fant--birmanec v Ljubljani ogledoval orglice na številnih sejmarskih stojnicah. Že od začetka pa tja do druge vojne so bile priljubljeno darilo fantičem za birmo, zato so jim ponekod rekli kar birmanske. Poleg Sejmarjev KD Mihaelov sejem iz Mengša so nastopili še Janez Keržič iz Vodic, Lojze Peterle iz Ljubljane, Marjan Urbanija iz Loke pri Mengšu, Janez Gašperin iz Medvod, Matjaž Brojan iz Domžal, podmladek Sorških orgličar-jev - Face iz Sore pri Medvodah, Robert Ivačič iz Ljubljane, Tone Jagodič z Bi-zeljskega, Marjan Dirnbek iz Zagreba, Klančakovi godci KD Vezilo iz Slamne vasi, Francetovi orgličarji in zasedba Loške orglice iz Škofje Loke. Občina Domžale, Urad župana Foto: Vido Repanšek LETNIK LVIII | SEPTEMBER 2018 | ŠTEVILKA 9 slamnik@kd-domzale.si slamnik | 5 iz URADA ZUPANA Na 29. seji Občinskega sveta Občine Domžale sprejet Odlok o občinskem prostorskem načrtu V četrtek, 20. septembra 2018, je od 16. ure dalje v sejni dvorani Občine Domžale potekala 29. seja Občinskega sveta, ki jo je vodil župan Toni Dragar. Po ugotovljeni navzočnosti so člani Občinskega sveta sprejeli zapisnik 28. seje z dne 21. junija 2018 in naslednji dnevni red: 1. Volitve in imenovanja - Predlog za imenovanje novega člana Občinske volilne komisije Občine Domžale - Predlog za imenovanje novega namestnika članice Občinske volilne komisije Občine Domžale - Predlog za imenovanje novega namestnika članice Občinske volilne komisije Občine Domžale 2. Obravnava in sprejem Odloka o občinskem prostorskem načrtu občine Domžale - druga obravnava 3. Obravnava in sprejem Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje občine Domžale - skrajšani postopek 4. Obravnava in sprejem Odloka o Proračunu Občine Domžale za leto 2019 - prva obravnava 5. Obravnava in sprejem Sklepa o ukinitve statusa javnega dobra 6. Vprašanja, pobude in predlogi 1. Volitve in imenovanja - Občinski svet Občine Domžale je za novo članico Občinske volilne komisije Občine Domžale imenoval Lucijo Grašič. - Občinski svet Občine Domžale je za novo namestnico članice Občinske volilne komisije Občine Domžale imenoval Frančiško Rožič Novak. - Občinski svet Občine Domžale je za novega namestnika članice Občinske volilne komisije Občine Domžale imenoval Jureta Miklavčiča. 2. Občinski svet Občine Domžale je sprejel Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Domžale. Občin- ski svet Občine Domžale je zadolžil parc. št..katastr. občina ..ID znak župana, da nemudoma pristopi k 69...........Domžale.............1959 69 pripravi sprememb in dopolnitev Ob- 1163/1.....Radomlje............1936 1163/1 črnskega prostorskega načrta Občine 1054/7 ....Rova...................1935 1054/7 Domžale. 919/8......Homec................1937 919/8 1190/6 ....Radomlje............1936 1190/6 3. Občinski svet Občine Domžale je 1190/7 ....Radomlje............1936 1190/7 sprejel Odlok o spremembah in do- 547/4......Ihan....................1964 547/4 polnitvah Odloka o programu opre- 547/5......Ihan....................1964 547/5 mljanja in merilih za odmero komu- 547/6......Ihan....................1964 547/6 nalnega prispevka za območje občine 5601/2 ....Domžale.............1959 5601/2 Domžale. 5601/4 ....Domžale.............1959 5601/4 5601/5 ....Domžale.............1959 5601/5 4. Občinski svet Občine Domžale je 5601/17...Domžale.............1959 5601/17 sprejel Odlok o proračunu Občine 5468/3 ....Domžale.............1959 5468/3 Domžale za leto 2019 v prvi obravnavi 5468/4 ....Domžale .............1959 5468/4 in ugotovil, da je gradivo primerno za 5468/5 ....Domžale.............1959 5468/5 nadaljnjo obravnavo. 5468/6 ...Domžale.............1959 5468/6 5417/30 ...Domžale.............1959 5417/30 5. Občinski svet Občine Domžale je 631/2......Trojica.................1957 631/2 sprejel Sklep o ukinitvi statusa javne- 631/4......Trojica.................1957 631/4 ga dobra pri zemljiščih: 6. Vprašanja, pobude in predlogi Na seji so vprašanja, pobude in predloge podali: Maksimiljan Karba (LTD - Lista za vse generacije), mag. Primož Škofic (SMC), Robert Pečnik (SMC) in Uroš Breznik (SD). Vse pobude, predloge in vprašanja lahko najdete na občinski spletni strani www.domzale.si pod rubriko Občinski svet, svetniška vprašanja. Prav tako lahko na občinski spletni strani poiščete celotno gradivo seje Občinskega sveta Občine Domžale. Občina Domžale, Urad župana Foto: Vido Repanšek sobota • 13. oktober /«fe občina lukovica i^nl« SE PREDSTAVI sobota • 20. oktober sejem rokodelcev sobota • 27. oktober martinovanje Z VINOGRADNIŠKIM DRUŠTVOM ŠMARJETA Predstavitev slovenskih pokiajin z običaji, kulinariko, kulturo... VABLJENI NA TRŽNI PROSTOR med 8.00 in 13.00 uro. Lepo nam bo! Novo šolsko leto - nov začetek V klopi domžalskih osnovnih šol je 3. septembra 2018 sedlo 463 prvošolčkov, ki sta jim varno pot v šolo ter uspešno novo šolsko leto 2018/2019 zaželela tudi župan Občine Domžale Toni Dragar in podžupanja mag. Renata Kosec. Na Osnovni šoli Dragomelj je prvošolč-ke obiskal župan Toni Dragar, ki jim je v uvodnem nagovoru zaželel veliko znanja in predvsem uživanja v mladosti. »Če vprašate vaše mame in očete, vam bodo povedali, kako hitro ste zrasli v šolarje, prav tako hitro bo minil tudi čas do vaše valete. Do takrat boste osvojili še veliko novega znanja, spletli prijateljstva, postali boste pogumne, vedoželjne in bistre osebe,« je župan povedal novim učenkam in učencem šole Dragomelj. Obiska župana in njegovih spodbudnih besed so bili deležni tudi na Osnovni šoli Venclja Perka v Domžalah, kjer je Občina Domžale pravkar zaključila prenovo okolice šole. Prvošolce je nagovorila predstava o jezerski vili in ribici, ki je imela zelo žive sanje in ki je otroke ob prvem šolskem dnevu sprostila in spodbudila, da so se v zgodbo vživeli in odlično sodelovali. Podžupanja mag. Renata Kosec je na prvi šolski dan obiskala najprej OŠ Roje ter s prvošolčki in njihovimi starši spregovorila nekaj pozdravnih in pozitivnih besed kar v njihovih novih učilnicah. Sledil je obisk kar 106 prvošolčkov na Osnovni šoli Preserje pri Radomljah, ki bo izobraževala največje število prvošol-cev v občini. Učencem je zaželela prijeten in uspešen začetek novega šolskega leta, še posebej prvošolčkom, ki so prvič prestopili šolski prag in se prvič srečujejo s šolskimi obveznostmi. »Še naprej ohranjajte domišljijo, vedoželjnost in ustvarjalnost in vaš uspeh je več kot zagotovljen. Uspeha pa se ne meri zgolj s šolskim uspehom, temveč z znanjem, ki ga boste pridobili tekom leta. Verjamem, da se boste potrudili po svojih najboljših močeh, kot ste se vedno do sedaj,« je pr-vošolce nagovorila podžupanja in posebej poudarila, naj otroci varno stopajo po šolski poti. Učenke in učenci OŠ Pre-serje pri Radomljah so pripravili poučno gledališko predstavo, v kateri so imele glavno besedo žuželke. Nauk predstave je bil, da naj otroci nesoglasja rešujejo z besedami in ne nasiljem. Z obiski prvošolcev na drugih osnovnih šolah (POŠ Ihan, OŠ Domžale, OŠ Rodica, enota Jarše, OŠ Dob in POŠ Krtina) sta župan in podžupanja nadaljevala v torek, 4. septembra. Občina Domžale, Urad župana Foto: Vido Repanšek OBČINA DOMŽALE OBČINA DOMŽALE io | slamnik VELIKI INTERVJU ŠTEVILKA 9 | SEPTEMBER 2018 | LETNIK LVIII slamnik@kd-domzale.si KAJ BOMO STORILI DANES, DA BOMO USTVARILI BOLJŠI JUTRI TINA HEFERLE, POSLANKA IN PODPREDSEDNICA DRŽAVNEGA ZBORA RS Na zadnjih parlamentarnih volitvah je bila v eni od volilnih enot v naši občini na Listi Marjana Šarca v Državni zbor izvoljena Domžalčanka Tina Heferle. Cveta Zalokar Foto: Iztok Dimc Tako je bila 23. avgusta izvoljena za podpredsednico DZ. 32-letna Tina je po izobrazbi univerzitetna diplomirana pravnica, ki je leta 2011 študij končala z odliko. Karierno pot je nadaljevala v državni upravi in pozneje v odvetništvu, zaposlena je bila v pravni službi občine Moravče in na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, pozneje kot odvetnica. Predstavnik predlagateljev Aljaž Kovačič (LMŠ) jo je opisal kot 'zanesljivo, umirjeno in hitro odzivno osebo', ki zagovarja spoštljiv dialog ter se zavzema za dosledno spoštovanje svobode govora. Čas je, da jo podrobneje spoznamo tudi bralci glasila Slamnik. Povejte, prosim, bralcem Slamnika kaj več o svoji mladosti, odraščanju v Domžalah in šolanju? V Domžalah sem odraščala in preživela vse svoje otroštvo. Po študiju sem za nekaj let zapustila Domžale in se pozneje vrnila. Zdaj rada rečem, da sem Domžalčanka, ki živi v Mengšu. Obiskovala sem OŠ Domžale in vsako šolsko leto zaključila z odličnim uspehom. Kot zagrizeno športnico me je ves čas osnovnošolskih dni, pozneje tudi v srednji šoli, spremljala košarka. Igrala sem za Ženski košarkarski klub Domžale in še danes priznam, da si brez športa ne predstavljam svojega vsakdana. Košarka me je v otroštvu naučila veliko: od tega, kako postati timski človek, do tega, kako v ključnih trenutkih prevzeti odgovornost nase in iti požrtvovalno v napad, ko to ostali od tebe pričakujejo. Sicer pa imam na odraščanje lepe spomine, prave otroške spomine. Ker rada poudarim, da prihajam iz Domžal, je verjetno ta otroški čas, ki sem ga rada preživljala zunaj na igrišču, v meni ustvaril veliko ljubezen in navezanost na naše mesto. Pravo je nekakšna družinska tradicija, pravnik je tudi vaš oče, bivši načelnik Upravne enote Brane Heferle. Zakaj pravo? Po eni strani mi je bilo pravo res položeno v zibelko, po drugi strani pa sem se za študij odločila tudi zaradi očeta, ki je tudi pravnik, natančneje magister pravne znanosti. Oče je moj največji vzornik in učitelj in verjetno mi je ljubezen do prava tudi privzgojena. Veliko ljudi me je vprašalo 'zakaj iz odvetništva v politiko'; moj odgovor je ravno v razumevanju podobnosti politike in prava. Res je, da so zakonitosti v politiki drugačne, kot so v pravu, pa vendar si kot pravnica želim, da bi tudi v politiki ustvarili več prostora za pravičnejše in strokovnejše rešitve, ki ne bi bile obremenjene s političnim preigravanjem. Karakterno sem družboslovni tip človeka, vedno v ospredje postavljam človeka, njegov položaj v družbi, skratka zanimajo me širši družbeni odnosi, in to je lastnost, ki bi jo moral imeti vsak pravnik. Pravo je vendarle veda, ki se ukvarja z urejanjem družbenih odnosov, da bi bilo sobivanje ljudi kar se da udobno in hkrati učinkovito. Pravo ni samo pravičnost, je predvsem orodje, s katerim lahko ustvarjamo in ohranjamo skupnost ljudi, ki človeku omogoča raznovrstna udejstvovanja v vsakodnevnem življenju. Od tu tudi odločitev, da grem študirat pravo. So vas zanimala in vas privlačila še kakšna druga področja? Kot majhno deklico me je zanimalo veliko stvari. Od raznih športnih aktivnosti, do tega, da sem si želela postati cvetličarka ali vremenoslovka. Rada imam naravo, zato so me v otroštvu pritegnile vse tiste lepe cvetlice, ki sem jih gledala v cvetličarnah. Spomnim se, da sva z očetom velikokrat gledala v nebo in opazovala nevihtne oblake, zato sem imela kot majhna deklica tudi idejo, da bi postala vreme-noslovka. Danes pa svojo ljubezen do narave izživljam predvsem z obiskom gorskega sveta in pohodništvom. V hribe se odpravim s svojim psom, in takrat mi prav pride tudi 'zanimanje' za vreme. Svojega vsakodnevnega življenja si ne morem predstavljati brez športa, to področje je stalnica v mojem življenju že od otroških let. Zakaj in kdaj vstop v politiko? Tudi politika je nekaj, s čimer sem se srečala že kot majhna deklica. Vsak večer je bil pri nas doma televizijski termin, takrat še ob 19.30, rezerviran za dnevnik, in z zanimanjem sem spremljala politične vesti, čeprav sem bolj malo razumela. Zdelo se mi je zelo zanimivo in pozneje me je kot najstnico pritegnil tudi tretji program Televizije Slovenija. Seje Državnega zbora sem spremljala že veliko prej, kot sem sprejela odločitev, da se podam v politiko. Po mojem mnenju pravo in politika nista zelo različna v svojem bistvu. Pravo je veda, ki ureja najpomembnejše odnose v družbi, politika pa je orodje države, prek katere te odnose dejansko ureja. Zaradi takšnega razumevanja prava in politike moja odločitev, da se aktivno vključim v politiko, niti ni tako nenavadna. Veliko ljudi me je vprašalo, 'zakaj iz odvetništva v politiko'; moj odgovor je ravno v razumevanju podobnosti politike in prava. Res je, da so zakonitosti v politiki drugačne, kot so v pravu, pa vendar si kot pravnica želim, da bi tudi v politiki ustvarili več prostora za pravičnejše in strokovnejše rešitve, ki ne bi bile obremenjene s političnim preigravanjem. Lista Marjana Šarca je nova politična stranka. Kaj vas je pritegnilo iz njenega programa? V prvi vrsti me je pritegnilo dejstvo, da jo sestavljajo ljudje, ki niso obremenjeni s preteklostjo, ki ne ustvarjajo sovražnega okolja in ki niso ideološko obremenjeni. Kot mlajšo predstavnico me ne zanimajo obračunavanja iz preteklosti, pač pa, kako bomo živeli v prihodnosti. Zanima me, kaj bomo storili danes, da bomo ustvarili boljši jutri. To je bil ključni razlog, da sem se sploh odločila, da se pobližje seznanim s stranko LMŠ in njenim programom. LETNIK LVIII | SEPTEMBER 2018 | ŠTEVILKA 9 slamnik | 7 siamnik@kd-domzaie.si VELIKI INTERVJU Občino Domžale vidim kot moderno občino, ki je zelo privlačna tako za mlade družine kot tudi za ostale aktivne prebivalce. Navdušujejo me športne površine, ki jih v Domžalah ne manjka, še bolj pa me navdušuje opažanje, da 'športajo' tako mladi kot tudi starejši. Ta vidik Domžal je resnično hvale vreden. Seveda mesto nudi še veliko več kot (le) šport. Menim, da nam priložnosti za odlično druženje v Domžalah ne manjka. Pohvale si zaslužita Kuhna na plac in Kino v parku, zagotovo pa obstajajo tudi področja, kjer ima občina Domžale še nekaj rezerv. Vrednote, ki jih zagovarjam, so tudi vrednote, ki jih zagovarja stranka LMŠ, in ker sem se s stranko uspela poistovetiti tudi v tem, moja odločitev ni bila več težka. Tako jaz, kot vsi v stranki LMŠ, si želimo, da bi v naši državi lahko živeli v družbi, ki bo temeljila na solidarnosti. Pomembna je tako medgeneracijska solidarnost kot tudi solidarnost do soljudi, ki živijo v težjem oziroma drugačen socialnem položaju. Verjamem, da lahko človek prispeva k boljši skupnosti, to je bil tudi smisel našega slogana v času predvolilne kampanje; človek - skupnost - država. Če torej poenostavim, je bil razlog, ki je prevladal, da sem se aktivno pridružila Listi Marjana Šarca, ideološka neobremenjenost stranke in jasno usmerjen pogled v prihodnost naše države, temelječ na človeški solidarnosti. Pravite, da se počutite ioo-odstotno Domžalčanka, čeprav trenutno živite v Mengšu. Kako vidite občino Domžale? Po srcu bom vedno ponosna Domžalčanka, čeprav sem v zadnjih treh letih, odkar živim v Mengšu, to lokalno okolje zelo vzljubila. Okolica je lepo urejena in nudi urejene sprehajalne površine, trim stezo na Mengeško kočo kot tudi infrastrukturo, ki je pomembna za vsakodnevno življenje aktivnega občana. Mengeš je res prikupen. Ker pa moja družina in večina prijateljev živi v Domžalah, sem praktično vsakodnevno povezana tudi z Domžalami. Če se malo pošalim, pomembno je, da imam Domžale 'na dosegu nog'; to pomeni, da mi je pomembno, da grem lahko s psom peš v Domžale. Sicer pa občino Domžale vidim kot moderno občino, ki je zelo privlačna tako za mlade družine kot tudi za ostale aktivne prebivalce. Navdušujejo me športne površine, ki jih v Domžalah ne manjka, še bolj pa me navdušuje opažanje, da 'športajo' tako mladi kot tudi starejši. Ta vidik Domžal je resnično hvale vreden. Seveda mesto nudi še veliko več kot (le) šport. Menim, da nam priložnosti za odlično druženje v Domžalah ne manjka. Pohvale si zaslužita Kuh-na na plac in Kino v parku, zagotovo pa obstajajo tudi področja, kjer ima občina Domžale še nekaj rezerv. Na mesto podpredsednice so vas predlagale stranke bodoče koalicije in Levice. Na tajnem glasovanju je vašo kandidaturo podprlo 66 poslancev, proti jih je bilo 8,9 glasovnic je bilo neveljavnih. Kakšen izziv predstavlja novo delo in čemu boste pri delu dali še poseben poudarek? Počaščena sem, da so mi kolegice in kolegi izkazali zaupanje in me izvolili na mesto podpredsednice. V prvi vrsti kolegom iz naše poslanske skupine, ki so me soglasno podprli pri kandidaturi, še preden sem podala soglasje h kandidaturi. To si štejem v čast, a se hkrati zavedam visoke odgovornosti, ki jo takšna funkcija prinese. Prav tako se zavedam, da pri delu podpredsednice DZ ni prostora za osebne ambicije ali sebične želje, pač pa želim pokazati in dokazati, da je nevtralnost tista lastnost, ki je nujno potrebna, da delo sploh lahko opraviš korektno. Na plenarni seji je delo predsedujočega, najsi bo to predsednik ali podpredsednik, da poskrbi za pravilen potek - torej v skladu s poslovnikom, za spoštljivo razpravo in da zagotovi, da lahko vsak izmed poslancev nemoteno razpravlja oziroma predstavi svoje stališče. Moja želja je, da prek vodenja sej v DZ dopri-nesem k temu, da se nivo politike dvigne in da ljudem tako povrnemo zaupanje v naše delo; na drugi strani pa, da si politiki pridobijo večje zaupanje slovenskih državljank in državljanov. Poleg vaših izkušenj in pravne izobrazbe so v strankah bodoče koalicije vašo izvolitev pozdravljali tudi zato, da bo v vodstvu DZ ženska in predstavnica mlajše generacije. V parlamentu je tokrat spet zelo malo poslank. Kako vidite možnosti žensk in tudi mlajših za delo v politiki? Zastopanje žensk v politiki je z novim sklicem DZ spet padlo. Enako je se z zastopanjem žensk zgodilo pri imenovanju nove vlade, kjer so samo štiri ministrice izmed šestnajstih. To dejstvo me sicer žalosti, me pa ne preseneča. Glede na slab glas politike se morda ženske kot bolj čustvena bitja težje odločijo za takšno karierno pot, kjer je 'parket' včasih neizprosen. Mene je kot novo po-litičarko izredno presenetilo spoznanje, da nekateri izmed poslancev, celo nekateri izmed novinarjev, popolnoma lahkotno priredijo dejstva, jih potvorijo in na koncu predstavijo kot resnično nekaj, kar je popolnoma izmišljeno. To je v slovenski politiki sicer že kar stalnica, čeprav je vredno vseh obsodb. Ne pravim, da je to ključen razlog za tako nizko zastopstvo žensk v politiki, lahko pa je eden izmed razlogov, zaradi katerega se ženske preprosto ne odločijo za aktiven vstop v politiko oziroma za preboj v ospredje. Nenazadnje je tudi urnik politika tako zapolnjen, njegove delovne obveznosti se velikokrat raztezajo praktično čez ves dan in v večer, da bi marsikatera ženska to težko uskladila s svojim družinskim življenjem. Kateri bodo glavni poudarki in področja vašega delovanja v DZ? Kot podpredsednica Državnega zbora sem članica kolegija, ki se tedensko sklicuje in deluje tudi v okviru delovnih posvetov, kar vzame veliko časa. Prav tako sem članica treh delovnih teles DZ, in sicer članica odbora za pravosodje, odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo ter komisije za poslovnik. Članstvo v delovnih telesih predstavlja področja, na katerih je poslanec najbolj aktiven, ker pa imam še funkcijo podpredsednice DZ, pa imam dodatne protokolarne zadolžitve in obveznosti. Dela ni malo in verjamem, da bo prihodnja štiri leta vsak moj vsakdan natrpan s številnimi obveznostmi in zadolžitvami in nenazadnje je tako tudi prav. V DZ 'predstavljate' občino Domžale. Za konkretne rezultate bo nujno sodelovanje z njenim vodstvom. Ste že navezali stike? Volilni okraj, v katerem sem bila izvoljena, se razteza v treh občinah: v Domža- lah, Lukovici in Moravčah. Z vodstvom Občine Domžale, tako kot z vodstvom preostalih dveh občin, se od svoje izvolitev za poslanko še nisem srečala oziroma nisem še prejela kakršnega koli vabila za obisk župana. Vem, da je praksa ob izvolitvi poslancev v posameznih občinah različna. Nekatere lokalne skupnosti in župani posameznih občin imajo kolegialne stike s 'svojimi' poslanci, druge pač ne, in kot novo izvoljena poslanka spoznavam tudi to. Lahko pa povem, da mi je ob izvolitvi za podpredsednico Državnega zbora čestital mengeški župan Franc Jerič, s katerim v zadnjem tednu septembra tudi načrtujeva kratko srečanje. Katerega projekta, ki je povezan z našim okoljem, se boste lotili? Kot poslanka sem predstavnica celotnega ljudstva, zato je moja primarna naloga, da delujem za in v dobro vseh državljank in državljanov. Menim, da mora imeti vsak poslanec takšen način dela za prioritetnega. Seveda pa vsak izmed nas prihaja iz določenega lokalnega okolja, kjer pozna lokalno problematiko, prednosti in slabosti okolja veliko bolje, kot recimo drug poslanec, ki prihaja z drugega konca Slovenije. Na tak način, da recimo poslanec prevzame pobudo pri določenih vprašanjih, ki se pojavijo v DZ in se tičejo njegovega okolja, lahko doprinese in pripomore ter poda svoj prispevek za svoje lokalno okolje. Vsekakor je eden izmed perečih problemov, za katerega verjamem, da ga občuti večina Domžalčanov, ki se vozi na delo v Ljubljano ali mimo Ljubljane, cestna infrastruktura. Vsako jutro se vsak od nas vpraša, kako bi lahko odpravili veliko gnečo v jutranjem prometu in tako pridobili na času ter nenazadnje na kvaliteti življenja. Tu menim, da bi bilo treba odpreti diskusijo in vključiti čim širšo javnost in stroko, ki bi morda podali določene predloge in rešitve za odpravo omenjenega problema. So tudi po vaše Domžale prostor zadovoljnih ljudi? Iskreno si želim in tudi verjamem, da Domžale so mesto, kjer živijo zadovoljni občani in občanke. Kot sem že omenila, občina Domžale svojemu občanu marsikaj ponuja, in če seštejemo vse dobre možnosti, ki jih omogočajo Domžale, se na prvi pogled zdi, da nekih slabosti niti ni. Pa vendar bi se dalo marsikaj tudi izboljšati, med drugim tudi gost promet tovornjakov, ki vsako jutro zbuja prebivalce ob Ka-rantanski cesti, ali pa premislek o novi gradnji nakupovalnega centra. Prostega časa bo vse manj. Bo še kaj časa za vašo največjo ljubezen -nogomet? Prostega časa imam res veliko manj, kot sem ga imela, preden sem aktivno vstopila v politiko. Ena izmed žrtev drugačnega delovnega urnika je bil tudi nogomet, ki sem ga še do pred kratkim rekreativno igrala v ženski ekipi na Viru. Seveda šport ostaja moja stalnica, le da svojo aktivnost in izbiro športa dnevno prilagajam svojim službenim obveznostim. Seveda pa si še vedno vzamem čas tudi za nogomet, ko si ogledam kakšno od tekem, tudi najmlajše generacije. In za kateri klub bije vaše srce, doma in na tujem? V domačem prvenstvu vsekakor navijam za naše Domžale, na tujem prizorišču - v Ligi prvakov pa sem dolgoletna navijačica nemškega kluba Bayern iz Münchna, vendar zadnja leta tudi strastno navijam za našega Jana Oblaka in njegov Atletico Madrid. In kdaj vas bodo volivci lahko obiskali v poslanski pisarni? Poslansko pisarno bova s kolegom Branetom Golubovicem skupaj odprla predvidoma v začetku oktobra. V začetku sva imela kar nekaj zapletov pri iskanju lokacije, ki pa sva jo zdaj našla ter se že veseliva tudi dela v najinem lokalnem prostoru in sodelovanja z lokalnim prebivalci. □ MestniKino Domžale OKTOBER 2018 MESEČNI KINO SPORED HLADNA VdlNA 112.114.115.116.123.129. okt romantična drama/Zimna wojna / režija: Pawel Pawlikowski / scenarij: Pawel Pawlikowski,Janusz Glowacki, Piotr Borkowski / igrajo:Joanna Kulig Tomasz Kot, Borys Szyc, Agata Kulesza, Cedric Kahn, Jeanne Balibar, Adam Woronowicz, Adam Ferency, Drazen Sivak Slavko Sabin, Aloise Sauvage/2018, Poljska, Francija, Velika Britanija / distribucija: Fivia/84' V ruševinah povojne Poljske se Wiktor In Zula strastno zaljubita. Kot glasbenika, ki Igrata na državnih režimskih prireditvah, si želita zbežatl na kreativno svobodni zahod. Ko se jima le ponudi priložnost, da odpotujeta v Pariz, sprejmeta ločeni odločitvi, ki bodo za vedno zaznamovali njuni življenji. Ko leta minevajo Wiktor in Zula lahko le opazujeta, kako se svet spreminja In se trudita ujeti svoj trenutek v času. Hladna vojna je globoko osebna, z glasbo prežeta zgodba o nemogoči ljubezni v nemogočih časih. biografska drama / First Man / režija: Damien Chazelle/scenarij:Josh Singer po knjigiJamesa R. Han-sena/igrajo: Ryan Gosling Claire Foy, Jason Clarke, Kyle Chandler, Patrick Fugit Ciaran Hinds, Ethan Embry, Shea Whigham, Corey Stall, Pablo Schreiber / 2018, ZDA/distribucija: Karantanija/138' Biografska drama o življenju ameriškega astronavta Nella Armstronga med leti 1961 In 1969 In legendarni misiji, s katero je postal prvi človek, ki je 20. julija 1969 stopil na Luno. Rim, ki ga je režiral Damien Chazelle (Dežela La La), raziskuje kakšno ceno so za enega najbolj nevarnih podvigov v zgodovini raziskovanja vesolja plačali Armstrong njegova družina in vsi sodelavci. Film je zasnovan po knjigi Jamesa R. Hansena "Prvi mož: življenje Nella A. Armstronga", ki je Izšla leta 2005 in opisuje Armstrongovo vpletenost v Nasln program, misijo Apolla 11 In podrobnosti iz njegovega zasebnega življenja. drama / režija: Darko Štante /scenarij: Darko Štante / igrajo: Matej Žemljic, Timon Šturbe/, Gašper Markun, Lovro Zafred, Rosana Hribar, Dejan Spasič, Blaž Setnikar, Iztok DrabikJug Lea Cok/2018, Slovenija / distribucija: Demiurg/95' 18-letnl Andrej je zaradi svojega težavnega vedenja poslan v vzgojni zavod za mladino, kjer spozna Željka, neformalnega vodjo tamkajšnjih gojencev. Ko odkrije Andrejevo skrivnost, ga prične Željko kmalu Izkoriščati v svoj prid. Andrej je tako kmalu postavljen pred preizkušnjo odgovornosti in ohranjanja svoje moralne Integritete. Odločiti se mora med Željkom In njegovim divjim življenjem ter tem, kako ostati zvest samemu sebi. Celovečerni prvenec domžalskega režiserja Darkota Štanteta je svetovno premiera doživel na festivalu vTorontu. animirana družinska komedija / Smalljoot / režija: Karey Kirkpatrick / scenarij: Kare/ Kirkpatrick / igrajo: Channing Tatum, James Corden, Zendaya, Common, LeBron James, Gina Rodriguez, Danny DeVito/2018, ZDA/distribucija: Blitz/96'/podnapisi, 8+ Vanimirani družinski pustolovščini Mala noga je legenda o vellkonožcu BlgfootuQetlju) obrnjena na glavo, saj mladi in zvedavi jetl nekega dne naleti na nekaj, za kar je bil prepričan, da ne obstaja - na človeka. Novica o tej "mali nogi" pretrese celotno skupnost jetijev in jih požene v panično ugibanje, kaj vse še utegne obstajati zunaj njihove zasnežene vasice. NI drugega, kot da se eden od njih odpravi na pot... MESTNI KINO DOMŽALE Ljubljanska 61,1230 Domžale rezervacije: t. 722 50 50 / blagajna@kd-domzale.sl www.kd-domzale.si/kino io | slamnik ŠTEVILKA 9 | SEPTEMBER 2018 | LETNIK LVIII TEMA MESECA CENE ŽIVLJENJSKIH DOBRIN TUDI DO 118 ODSTOTKOV VIŠJE, KAJ TO POMENI ZA DOMŽALČANE V zadnjih 17 letih so se cene življenjskih dobrin konkretno zviševale. Najvišja ,povišica' je prišla na račun stanovanj, znaša pa kar 118 odstotkov cene, kot smo jo poznali recimo v letu 2001. A to je le kapljica v morje. Naredili smo pregled, koliko so se dvignile na eni strani cene in na drugi strani, koliko se je zmanjšala naša kupna moč. Dejstvo je, da naš denar danes ni toliko vreden, kot je bil takrat, pa čeprav na prvi pogled zaslužimo več. Kaj pa plače Domžalčanom v primerjavi s prebivalci ostalih občin? Tudi te smo preverili. Mateja Kegel Kozlevčar Foto: Pixabay Statistični urad Republike Slovenije (SURS) nam redno postreže s številnimi podatki. Večino od njih najpogosteje spregledamo, saj nanje ne moremo vplivati. A številke, ki so jih razkrili nedavno, se nas morajo dotakniti, saj dokazujejo, kako zelo se naša kupna moč iz leta v leto manjša. Pa poglejmo, kako so cene življenjskih potrebščin v zadnjih 17 letih konkretno rasle: - cena hrane se je zvišala za dobrih 72 %, - stanovanjski stroški so se povečali za kar 118 %, - gostinske storitve so zrasle za dobrih 97 %, - strošek, ki ga namenimo izobraževanju, se je povečal za 80 %, - zdravstveni stroški so zrasli za 44 %, - stroški transporta so se povečali za 39 %, - alkohol in tobačni izdelki pa so se podražili za 159 %. Podatke, ki so jih pripravili na Statističnem uradu Republike Slovenije, je nedavno obrazložila namestnica generalne direktorice Karmen Hren. »Cene osnovnih potrošnih izdelkov so se povečevale, predvsem je opazno povečevanje cen prehrambnih izdelkov, kar je tudi dejavnik, ki povečuje inflacijo. Slovenija je tudi ena od tistih držav, ki ima višje cene telekomunikacijskih storitev, v primerjavi s povprečjem EU.« Ob tem je dodala, da so se, zanimivo, v zadnjih desetih letih pocenili oblačila in obutev. Prav tako ugotavljajo večji padec cen pri cenah prevoznih sredstev in elektronske opreme, kot so računalniki, televizije, celo fotografska oprema. V Sloveniji imamo družbene razrede Takšna rast cen zagotovo preoblikuje družbeno strukturo prebivalstva. V Sloveniji imamo različne družbene razrede, pa če si to priznamo ali ne. Zakaj jih zelo pogosto ne opazimo, nam je zaupala Ana Vezovišek, direktorica Zavoda za finančno opismenjevanje Finplac. »V Sloveniji imamo velik prepad med tistimi, ki si ne morejo veliko privoščiti, in tistimi, ki si lahko privoščijo marsikaj. Žal pa tistih, ki si ne morejo privoščiti niti osnovnih dobrin, pogosto niti ne poznamo, jih ne vidimo, saj se ne razkrijejo.« Veliko težavo pa vidi še na drugi strani - zapravljivosti prek zmožnosti. »Sedem od desetih Slovencev ima zagotovo limit, kredit ali lizing, kar pomeni, da kupujejo z denarjem, ki si ga v resnici ne morejo privoščiti. Kupujejo stvari, ki si jih ne morejo privoščiti, kar je dokaz več, da smo potrošniška družba,« dodaja edina slovenska li-cencirana specialistka za financiranje in osebni proračun Ana Vezovišek. Kako ugotoviti, kaj si sploh lahko privoščimo? V splošnem imamo ljudje težavo, da ne znamo ločiti med tistim, kar potrebuje- mo in kar si želimo. »Ko imamo denar, začnemo hrepeneti po nečem, česar dejansko ne potrebujemo. Zato je pomembno, da vodimo osebni ali družinski proračun. Pri tem si lahko pomagamo z različnimi aplikacijami, kjer vnaprej določimo, koliko lahko porabimo in za kakšen namen. Ko bomo to prekoračili, se prižge rdeča luč, in hitro vemo, kdaj gremo prek svojih zmožnosti,« pravi Ana Vezovišek. Prav tako je pomembno načrtovanje nakupa, dodaja direktorica Zavoda za finančno opismenjevanje. Kot primer navaja nakup avtomobila, kjer moramo upoštevati vse stroške, od financiranja, registracije, zavarovanj, goriva, pnevmatik pa do vinjete. »Strošek avtomobila ne sme presegati 15 odstotkov mesečnega proračuna, iz tega pa lahko hitro ugotovimo tudi, kakšen avto si lahko privoščimo.« Stanovanjski stroški lahko znašajo največ 30 odstotkov Če pogledamo stanovanjske stroške, pa le-ti lahko znašajo največ 30 odstotkov vseh naših prihodkov. V tem znesku morajo biti tako najemnina ali stanovanjski kredit, stroški za vodo, ogrevanje, vzdrževanje, elektriko, tudi internet. »Pri vodenju osebnega proračuna je pomembno, da upoštevamo zlato pravilo 10 -10 - 80, kar pomeni, da 10 odstotkov namenimo varčevanju za dolgoročne cilje, kot je recimo nakup nove nepremičnine, avtomobila ali pokojnina. Drugih 10 odstotkov moramo nameniti kratkoročnim ciljem, kot so počitnice ali nepredvideni stroški, kot je menjava pralnega stroja in podobno, preostalih 80 odstotkov pa gre za vse ostalo - od stanovanjskih stroškov, hrane in podobno,« še poudarja Ana Vezo-višek, ki je na pravo pot pomagala že številnim Slovencem in Slovenkam, ki so se zaradi prenizke plače in previsokih stroškov znašli na robu. Ko zmanjka denarja, gremo po kredit Denarja lahko hitro zmanjka, če ga ne znamo ustrezno oplemenititi, ljudje pa postanejo iznajdljivi, ko so v stiski. Najhitreje se obrnemo na banko, kamor gremo po kredit, limit ali lizing. Ta nam sicer da zadovoljstvo nekaj tednov, morda tudi samo nekaj dni, a ko denar poide, obroki pa ostanejo, je stiska še večja, kot je bila pred tem. Specialistka za financiranje in osebni proračun vidi težavo tudi v tem, da kreditodajalci ne upoštevajo realnih zmožnosti posameznika, in če smo prej omenili, da je za stanovanjske stroške (ne samo kredit, ampak vse ostalo, kar spada zraven), lahko namenjenih samo 30 odstotkov mesečnih prihodkov, banka pa nam da že samo kredit za 40 ali celo več odstotkov mesečnih prihodkov, lahko hitro ugotovimo, da nismo več na varni strani. Še večja težava je, ko se odpravimo po namenski kredit za nekaj, česar si danes ne moremo privoščiti, celo za počitnice, ki jih potem še celo leto ali več odplačujemo. Potem pa pride kriza, bolezen, pride nepričakovan dogodek v življenju, in lahko ostanemo brez vsega. Povišani stroški in davki ,pojedo' povišico plače A težava ni samo v zvišanju cen osnovnih življenjskih dobrin, pač se je v tem času povečal tudi davek na dodano vrednost, kar, po besedah predsednice Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidije Jerkič, predstavlja najšibkejšim še dodaten izpad dohodkov. »Tudi ko govorimo o minimalni plači in ljudeh, ki jo prejemajo, to zanje pomeni le, da lahko jedo in spijo, imajo torej hrano in streho nad glavo in nič več od tega. Vsako rast plač, ki se zgodi, pa ponovno poje rast cen osnovnih življenjskih dobrin.« Kakšne so plače v Sloveniji in kakšne v Domžalah? Ko govorimo o minimalni plači, je prav, da povemo, kakšno je trenutno stanje. Pa poglejmo najprej, kako sploh pride do izračuna le-te. Kazalniki, ki vplivajo na določanje zneska minimalne plače, so po podatkih Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZEM) naslednji: rast cen življenjskih potrebščin, gibanje plač, gospodarske razmere oziroma gospodarska rast in gibanje zaposlenosti. Pri tem se minimalna plača enkrat letno uskladi najmanj z rastjo cen življenjskih potrebščin in velja za plačilo dela. »Delavec je upravičen do plačila za opravljeno delo najmanj v višini minimalne plače, če pri delodajalcu v Republiki Sloveniji dela poln delovni čas. V primeru krajšega delovnega časa od polnega delavcu pripada najmanj sorazmerni del minimalne plače. Iz osnovne zakonske dikcije izhaja, da v minimalno plačo spadajo vsi elementi plače, kot jih navaja Zakon o delovnih razmerjih, torej osnovna plača delavca za določen mesec, del plače za delovno uspešnost in dodatki, ki mu pripadajo, razen dodatka za delo prek polnega delovnega časa,« še navajajo na MDD-SZEM. Pa znesek? Minimalna plača za delo s polnim delovnim časom od 1. januarja 2018 znaša 842,79 evra. Kaj pa povprečna plača? Trenutno znaša dobrih 1650 evrov bruto, kar neto pomeni 1071 evrov. A to so zneski na nacionalni ravni. V Domžalah je zgodba nekoliko drugačna, saj je povprečna plača v Domžalah precej nižja od nacionalnega povprečja, in sicer za skoraj 200 evrov. V Domžalah je le-ta namreč v letu 2017 znašala dobrih 1485 evrov v bruto LETNIK LVIII I SEPTEMBER 2ol8 | ŠTEVILKA 9 slamnik I 9 TEMA MESECA Stanovanjski standard v občini Domžale Za koliko so zrasle cene življenjskih dobrin v zadnjih 17 letih + 159 % alkohol in tobačni izdelki + 118 % stanovanja + 97% gostinske storitve + 80% izobraževanje + 72% hrana + 44% zdravstvo + 39% transport število stanovanj število stanovanj na povprečna uporabna p 1.000 prebivalcev površina stanovanja c [m2] ovprečno število seb v stanovanju delež naseljenih stanovanj z manj kot 10 m2 uporabne površine na osebo [%] Ljubljana 126938 442 68,4 2,6 4,4 Maribor 52315 466 68,7 2,4 2,9 Koper 22732 447 76,1 2,9 4,4 Celje 20971 430 69 2,6 3,6 Kranj 20857 373 79,8 3 3,6 Novo mesto 13672 376 82,7 3,1 2,9 Nova Gorica 13285 418 82,2 2,8 2,1 Domžale 12373 353 87,1 3,2 3,8 Velenje 12132 370 75,4 2,9 3,9 Kamnik 10482 356 81,2 3,2 4,4 Brežice 10439 432 83,8 3 2,1 Krško 10329 400 81 3,1 3,5 Slovenska Bistrica 9913 391 83,6 3,1 2,5 Mengeš 2689 352 87,7 3,2 3,9 Povprečne mesečne plače po občinah Število prebivalcev Občina Povprečna mesečna bruto plača Povprečna mesečna neto plača Občina Število prebivalcev Ljubljana 1875,06 1197,56 Ljubljana 289518 Novo mesto 1810,44 1173,36 Maribor 110871 Koper 1699,62 1100,66 Kranj 55950 Krško 1683,4 1097 Koper 51794 Kranj 1639,92 1072,85 Celje 49377 Nova Gorica 1624,28 1073,36 Novo mesto 36533 Celje 1568,44 1030,7 Domžale 35675 Maribor 1567,13 1026,49 Velenje 32802 Slovenska Bistrica 1544,32 1016,54 Nova Gorica 31638 Velenje 1536 1012,02 Kamnik 29487 Domžale 1485,26 983,19 Krško 25833 Kamnik 1465,4 969,92 Slovenska Bistrica 25524 Brežice 1462,56 972,63 Brežice 24086 Mengeš 1442,15 955,72 Mengeš 7917 znesku in le 983 evrov v neto znesku. Ker so Domžale po številu prebivalcev na sedmem mestu po velikosti, pa so po višini povprečne plače med največjimi šele na 11. mestu. Velikost s povprečno plačo nima nič, bi lahko rekli na eni strani, a po drugi strani je naše mesto tako blizu glavnega mesta, kamor je usmerjen velik del dnevne delovne migracije, da bi pričakovali boljši približek Ljubljani, ki je s 1875 evri na prvem mestu. Za več sto evrov mesečnega povprečja so ,bogatejši' tudi občani Novega mesta, Kopra, Krškega, Kranja, Nove Gorice. Po drugi strani pa so tik za Domžalami plače občanov v Kamniku, Brežicah in celo Mengšu. Stanovanjski standard v naši občini Ker so bili stanovanjski stroški med tistimi, ki so najbolj porasli, smo preverili tudi, kakšen je stanovanjski standard v občini Domžale, v primerjavi z ostalimi občinami. Primerjali smo število stanovanj, ki se je po zadnjih podatkih Statističnega urada v Domžalah gibalo okoli 12.370 stanovanj. To je znašalo približno 353 stanovanj na tisoč prebivalcev, ob čemer je bila povprečna uporabna površina stanovanja dobrih 87 kvadratnih metrov. Zanimalo nas je tudi povprečno število oseb, ki živijo v posameznem gospodinjstvu oziroma stanovanju, in izkazalo se je, da so stanovanja v naši občini med bolje poseljenimi', saj dosegamo najvišji delež (3,2 osebe/stanovanje) med primerljivimi občinami. Je pa zanimiv tudi odstotek oziroma delež naseljenih stanovanj, ki imajo manj kot 10 kvadratnih metrov uporabne površine na osebo. Ta znaša v Domžalah 3,8 odstotka, v Ljubljani recimo 4,4 odstotka, v Novi Gorici pa le 2,1 odstotka. V povprečju bi lahko rekli, da Dom-žalčani živimo v dokaj velikih stanovanjih, večje povprečje uporabne površine med primerljivimi občinami imajo le še v Mengšu (87,7), povsod drugod je to razmerje manjše. Naša kakovost življenja je ... Stroške smo obdelali, področja, kako jih upravljati smo se tudi dotaknili, preverili smo plače in ugotovili marsikaj - predvsem to, da bi lahko bilo bolje. Lotili smo se še enega pregleda, in sicer kakovosti življenja, ne le v občini Domžale, ampak nasploh. Kakovost življenja lahko merimo na različne načine, predvsem pa v različnih segmentih. Domžale imamo v svojem sloganu naziv mesto zadovoljnih ljudi. To zadovoljstvo predstavlja vsakemu prebivalcu nekaj drugega. Sama kakovost življenja se v resnici, tudi na evropski ravni, primerja po različnih kazalnikih. A kot kaže, smo ne le Domžalčani, ampak Slovenci v splošnem zadovoljni s svojim življenjem - temu segmentu smo dali oceno 7/10. A ne veselimo se prehitro, to je tudi splošna ocena Evropejcev, boljši so le Finci in Danci, ki imajo še višjo oceno (8/10). Tukaj so še materialni življenjski pogoji oziroma zadovoljstvo s financami, stanovanjske razmere, zaposlenost, poraba časa, izobraževanje, zdravje, socialni odnosi, varnost, upravljanje in okolje. Slovenci s financami nismo najbolj zadovoljni, temu področju smo dali oceno 5,6 (povprečje EU 6,0). Stanovanjske razmere smo ocenili s 7,6, kar je malenkost višje od EU (7,5), pa tudi zadovoljstvo z zaposlenostjo je višja (7,3) v primerjavi s povprečjem EU (7,1). Kakovost življenja torej med ljudmi pomeni različno, nekaterim je pomembno eno področje, drugim spet drugo. Splošna samoocena zadovoljstva z življenjem v Sloveniji sicer znaša 7,2/10. Zagotovo pa celostno gledano na kakovost življenja prebivalcev neke države ali občine vplivajo tudi splošni pogoji. In 13,3 odstotka oseb, ki imajo stopnjo tveganja revščine, v Sloveniji zagotovo ni zanemarljiv podatek. Prav tako je zaskrbljujoča informacija o tem, da je kar 17,1 odstotka oseb podvrženih stopnji tveganja socialne izključenosti. Nekateri to poskušajo nadomestiti tudi z virtualnim načinom življenja, ki je v Sloveniji dokaj lahko dostopno, saj kar 82 odstotkov gospodinjstev dostopa do interneta. Vseeno pa je ta odstotek nekoliko nižji kot tisti na ravni Evropske unije, kjer do interneta dostopa 84 odstotkov gospodinjstev. Presenečeni? Seveda si vsakdo lahko rezultate interpretira po svoje, dejstvo pa je, da moramo, če želimo živeti kakovostno, za to v veliki meri poskrbeti sami. Težje je, če nam življenjske okoliščine to kakorkoli onemogočajo, a obupati ne smemo. Ne glede na status, ne glede na družbeni razred, v katerem smo pač pristali, in ne glede na dejavnike okoli nas, je bistveno, da iz tega, kar nam je dano in kar ustvarjamo, iztržimo največ. A ne za vsako ceno. Kot smo izvedeli na začetku, je bistveno načrtovanje - tako kot moramo načrtovati svoj proračun, je prav, da načrtujemo tudi rast kakovosti svojega življenja. Konec koncev gre to z roko v roki že z načrtovanjem osebnega ali družinskega proračuna. Če bo ta kakovosten in usmerjen h konkretnim ciljem, mi pa bomo do teh ciljev tudi prišli, bo naša kakovost življenja zagotovo višja. Torej, svinčnik in papir v roke in začnite - načrtovati svojo kakovostno in pozitivno usmerjeno prihodnost. □ io | slamnik novice ŠTEVILKA 9 | SEPTEMBER 2018 | LETNIK LVIII slamnik@kd-domzale.si i <í:nti.r za sot i.m so delo DOMŽALE Varstvo starejših in invalidov Področje varstva odraslih v Centru za socialno delo Domžale (CSD) vključuje različne ukrepe in storitve posameznikom, skupinam odraslih in starejših uporabnikov, ki so se znašli v stiski in potrebujejo pomoč, bodisi zaradi osebnih težav, starosti, bolezni ali invalidnosti, ker nimajo sredstev za preživljanje, zaradi slabih medosebnih odnosov, ker so žrtve nasilja, ker jim neformalna mreža ne nudi toliko pomoči, kot jo potrebujejo, zaradi odvisnosti od alkohola, drog in drugih substanc ter dejavnosti, ker živijo kot brezdomci, bodisi zaradi številnih situacij, v katerih se težje znajdejo. Da bi bila naša pomoč učinkovitejša, se center povezuje z lokalnim okoljem in sodeluje z različnimi službami (društvi upokojencev, rdečim križem, karitas, prostovoljci, zdravstvenimi domovi in bolnišnicami, patronažno službo, domovi upokojencev, dnevnimi in medgeneracijskimi centri, zavodi, institucijami, nevladnimi organizacijami ...). Starejši občani Pomoč pri namestitvi v institucionalno varstvo: Ko starejše osebe zaradi bolezni ali kakršnegakoli drugega razloga v domačem okolju ne zmorejo več živeti same in poskrbeti za svojo oskrbo, se običajno odločijo za vključitev v institucionalno varstvo, ali pa za to poskrbijo njihovi svojci. pri tem jim center nudi pomoč informativne narave, glede izpolnitve vloge, svetovanju in pri iskanju namestitve. Pomoč pri prisilnih izselitvah in iskanju začasne namestitve: V primerih, ko posamezniki iz različnih vzrokov pridejo v situacijo, ko ostanejo brez bivališča, center nudi pomoč pri iskanju začasne namestitve v bivalnih enotah, zatočiščih oziroma centrih za brezdomce. Invalidi Urejanje statusa invalida (vodenje postopka): Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (ur. l. rs, št. 41/83), v nadaljevanju zdvdtpo ureja oblike družbenega varstva zmerno, težje in težko duševno ter najtežje telesno prizadetih oseb, ki se ne morejo usposobiti za samostojno življenje in delo in pri katerih je ugotovljeno, da je prizadetost nastopila v otroški dobi, do dopolnjenega 18. leta starosti oziroma v času rednega šolanja, vendar najdlje do 26. leta starosti. Vlogo za priznanje statusa invalida, nadomestila za invalidnost in dodatka za tujo nego in pomoč vloži upravičenec oziroma njegov zakoniti zastopnik pisno ali ustno na zapisnik pri krajevno pristojnem centru, skupaj z dokumentacijo, predpisanima obrazcema iz 1, iz 2, mnenjem komisije za razvrščanje oziroma komisije za usmerjanje in zdravniškim potrdilom. za pridobitev pravic morajo imeti osebe poleg ugotovljene stopnje duševne ali telesne prizadetosti stalno prebivališče v rs. če invalidna oseba, ki prejema nadomestilo za invalidnost potrebuje pomoč druge osebe pri opravljanju osnovnih življenjskih funkcij, lahko po zdvdtpo uveljavlja tudi pravico dodatka za tujo nego in pomoč. pomoč in višina dodatka je odvisna od tega, ali je invalidni osebi nujno potrebna pomoč in postrežba pri opravljanju vseh ali pri večini osnovnih življenjskih potreb. osebi, ki ima status invalida po zdvdtpo, se stroški obveznega zdravstvenega zavarovanja krijejo iz republiškega proračuna, razen, ko je oseba iz naslova invalidnosti upravičena do materialnih pravic po drugih predpisih in je zato tudi zavarovana iz drugega naslova. Staršem oziroma zakonitim zastopnikom otrok nudimo pomoč in informacije pri urejanju podaljšanja roditeljske pravice po otrokovi polnoletnosti. Varstvo v splošnih in posebnih socialnih zavodih in varstvo v drugi družini: Uveljavljanje pravic se začne na podlagi vloge, ki jo lahko poda invalidna oseba sama oziroma njen zakoniti zastopnik pri csd, ali to stori center po uradni dolžnosti. Pravice gluhe osebe do tolmača: Gluha oseba lahko uveljavlja pravico do zagotavljanja tolmača za slovenski znakovni jezik ter s tem pravico do informiranja v njej prilagojenih tehnikah in enakopravno vključevanje v življenjsko in delovno okolje ter vse oblike družbenega življenja ob enakih pravicah in pogojih ter z enakimi možnostmi, kot jih imajo osebe brez okvare sluha, na podlagi zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika (zuszj). Zakon določa naslednje pravice: - pravico uporabljati slovenski znakovni jezik kot jezik medsebojnega sporazumevanja - pravico gluhe osebe, da je informirana v njej prilagojeni tehniki - pravico do tolmačenja v postopkih pred državnimi organi, organi lokalne samouprave, izvajalci javnih pooblastil oziroma javne službe in vseh drugih življenjskih situacijah, v katerih bi gluhota pomenila oviro pri zadovoljevanju njenih potreb. Guha oseba je upravičena do vavčerja, tj. blanket, opredeljen z vrednostjo, pri čemer en vavčer pomeni eno uro tolmačenja. gluhi osebi po zakonu pripada 30 vavčerjev na leto oziroma 100, če ima status dijaka ali študenta. tt&Uccts ^f^fjffe Jrtfin^gNob bližajočem se SSWreffmiiiîa na mrtve. Čas za zdravje in gibanje v Domžalah Knjižnica Domžale, četrtek, 18. 10. 2018, ob 18.00 Predstavitev Državnega presejalnega programa za zgodnje odkrivanje raka dojk DORA mag. Maksimiljan Kadivec, dr. med., vodja programa DORA mag. Kristijana Hertl, dr. med., odgovorna radiologinja v programu DORA Športna dvorana Domžale, petek, 19. 10. 2018, od 9.00 do 12.00 Meritve krvnega tlaka, ZD Domžale Testiranje telesne zmogljivosti, ZD Domžale (9.00-10.30) Analiza telesne mase, ZD Domžale (10.30-12.00) Meritve krvnega sladkorja, Društvo za diabetike Domžale Merjenje kostne gostote, Zveza društev bolnikov z osteoporozo Slovenije Merjenje pljučne kapacitete, Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Predstavitev državnih presejalnih programov Svit, Zora in Dora Društvo Kinvital Šola zdravja Predstavitvena ura vadbe, Društvo koronarnih bolnikov Degustacija zdravega obroka, Gostinstvo in catering Koren Lepo povabljeni! Ekipa zdravstveno vzgojnega centra ZD Domžale ZDRAVSTVENO VZGOJNI CENTER ♦ Zdravstveni dom Domžale OBČINA DOMŽALE ZÍ'.'OD ZA SPORT IN REKP-Utllú DOMŽALE Nova knjiga Matjaža Brojana: Slamniki pod Gobavico Občina DomSBe Ü Pred kratkim je bogato zbirko svojih knjig, v katerih ohranja zgodovino našega območja pa tudi druge pomembne dogodke, Matjaž Brojan, novinar, na kratko ljubitelj vsega lepega, med katerim ima dediščina posebno mesto, obogatil z novo knjigo z naslovom Slamniki pod Gobavico s podnaslovom Monografija o sla-mnikarstvu na Mengeškem. V njej v besedi in fotografiji predstavlja sla-mnikarstvo kot veščino in obrt, ki je v skoraj 900-letni zgodovini Mengša v veliki in pomembni meri oblikovala življenje Mengšanov ter jim v 19. in 20. stoletju pomagala preživeti: z žitno slamo, ki jo je bilo vedno dovolj na Mengeškem polju, in z delom, ki so ga v prepletanju te slame - ustvarjanju kit, opravili. Z monografijo, samo avtor ve, kakšno ustvarjalno delo je bilo opravljeno, dobiva ta del mengeške preteklosti pomembno mesto v zgodovini, enako tudi sla-mnikarji, ki so vedno z rokama, največ pa s srcem, udejanjali slamnikar-stvo po mengeško. V knjigi je veliko preteklosti, veliko pridnosti, ki so jo Mengšani vedno izžarevali, veliko poslovne prodornosti in ambicioznosti, a tudi veliko izkazane trmoglavosti, saj, tako piše Matjaž Brojan, pokončni, zavedni Slovenci ob Tirolcih nikoli niso pristajali na to, da bi bili manjvredni, poniževani in omaloževani - v Mengšu je bilo namreč središče slamni-karske upornosti. Knjigo avtor začenja s temeljitim pogledom v mengeško preteklost, sledi pogled na začetek slamnikarstva na širšem območju. Avtor nato predstavlja Trdinove zapise o narodopisni preteklosti Mengša, začetke slamnikarstva v Velikem Mengšu, pomenu izdelkov (klobuki, čevlji) iz ličja in slame za vojake na fronti v prvi svetovni vojni, kar precej strani pa namenja razkošju naših polj - zrnju in slami, ob katerem so tudi ljudske modrosti, pesmi in zgodbe o slamnikarstvu. Dobrodošla je predstavitev za kite pri- merne slame, pletenja kit, ki ga avtor imenuje čudovita zapuščina naših prednikov, in podrobnosti izdelovanja slamnikov. Sredi čudovite monografije nas Matjaž Brojan popelje v tirolsko preteklost, prikaže vpliv Tirolcev na organiziranost slamnikarstva ter posebej pomembnost posameznih družin. Ne manjka niti opisa dejavnosti Slamni-karske zadruge Mengeš in posameznih mengeških slamnikarjev. Nepozabni so spomini nekdanjih slamni-karjev, veliko koristnega, tudi za današnji čas, pa najdemo pod naslovom Uporni mengeški slamnikarji. Posebej zanimive so strani z imeni in priimki ter datumi Mengšanov, ki so odhajali v Ameriko in Evropo. Na njih se še posebej kaže prizadevnost avtorja, ki tako pozabi iztrga številne Mengša-ne, njihovim naslednikom pa omogoča, da jih najdejo na straneh knjige. Prepričana sem, da so zadnje strani namenjene opisu propada slamnikar-jev, monografija s skoraj 300 stranmi pa se zaključuje z zahvalo avtorja sodelavcem, ki so mu pomagali ohraniti pomemben del mengeške zgodovine. »Če ne bi bil ponosen Domžalec, kar sem po duši in od rojstva, bi bil z veseljem Mengšan,« zapiše v monografiji Matjaž Brojan. Jaz pa pravim: Iskrene čestitke, prijatelj Matjaž, in zanesljivo veš, da so te, pa ne le zaradi knjige Slamniki pod Gobavico, Mengšani že zdavnaj z veseljem vzeli za svojega. Vera Vojska Tjka maaa Ljubljanska 87, Domžale tel.: 031 711 303 Posebno prirejena masaža za nosečnice Sprostitvena masaža po mt športnih naporih Izboljšanje cirkulacije in lajšanje težav v klimakterju O VAŠIH TEŽAVAH SE POSVETUJTE Z MASERKO V SALONU «MI Whiuim J L TERAPEVTSKA IN PROTIBOLECINSKA MASAŽA LETNIK LVIII | SEPTEMBER 2018 | ŠTEVILKA 9 slamnik@kd-domzale.si slamnik | 11 NOVICE Dober dan, romarji k sv. Notburgi v Grobljah Če bralci Slamnika niste prebirali kakšne zgodovinske knjige o Grobljah in čudoviti cerkvi ter zgodovini, najbrž ne veste, da so bile Groblje nekoč, posebej v 18. stoletju, vse do pred 140 leti, najpomembnejša božja pot k svetnici Notburgi na Slovenskem. Sv. Notburga je vzor pridnosti in srčne dobrote, romarji so ji zelo zaupali, saj je bilo njeno življenje prepleteno s številnimi dobrimi deli. Bila je skrajno natančna in požrtvovalna, imela pa je dovolj trden značaj, da se ji ni bilo treba nikomur ukla-njati. Bila je iskreno pobožna, usmiljena do revežev in pravi blagoslov svojih gospodarjev. Tako so bile Groblje s svojo čudovito cerkvico še pred dobrimi 140 leti cilj številnih romarjev, ki so pri sv. Notburgi iskali zavetje za svoje težave. Točno ob pol desetih je sonce razkadilo meglo in njegovi topli žarki so posijali na Groblje, ko je ubrano pritrkavanje iz baročnega stolpa župne cer- kve oznanjalo, da se bo dogajalo nekaj posebnega. In res, v tem trenutku se je proti cerkvi podala urejena procesija. Člani Folklornega društva Groblje, ki že več kot deset let ohranjajo ljudsko dediščino, so se odločil, da obudijo tudi ta del zgodovine Grobelj. K sodelovanju so povabili Turistično društvo Jarše - Rodi-ca in po več kot 140 letih tradicijo romanja k sv. Notburgi obnovili 16. septembra 2018. Na romarsko pot so se odpravili izpred Kulturnega doma Groblje do cerkve. Pri romarski sveti maši ob 10. uri sta sodelovali Folklorna skupina Društva narodnih noš in kočijažev občine Vodice in Folklorna skupina Folklornega društva Groblje, Domžale z branjem beril, petjem, molitvijo folklornika ter litanijami sv. Notburge. Domača folklorna skupina je k maši prinesla kip svetnice Notburge, že pred leti so jim ga podarili člani folklorne skupine iz Avstrije, ki ga je domači župnik med doživeto mašo Pokaži mi, kako se giblješ, in povem ti, kdo si Ali veste, da je za večino velikih voditeljev in vojskovodij zgodovine znano, da so imeli izrazito pokončno, ponosno držo? Težko bi si predstavljali Napoleona ali Aleksandra Velikega, kako daje zadnje ukaze v ključnih trenutkih bitke, medtem ko gleda v tla in nekaj nežno mrmra sam sebi. Ko vidimo človeka s takšno 'generalovo' držo, lahko brez pomisleka sklepamo, da pristopa k življenjskim izzivom prepričljivo in da verjetno težave vidi kot izzive, ki mu jih je v čast premagovati. Pomislite zdaj na čisto nasprotje temu, na vse tiste stare uboge ženičke, ki jih pogosto lahko vidite, kako na travnikih in njivah vihtijo motiko. Pogosto so zelo skrušene postave, z močno upognjenim hrbtenicami. Vedno ti namenijo topel nasmeh, a kaj ko je njihova drža tako skrušena, da je napor že pogledati človeku v oči. Za svoje težave se niti ne zmenijo, vedno poskrbijo, da so drugi preskrbljeni in delavnika ne poznajo. Četudi jih delo ubija, delajo tako, kot znajo, vse do smrti. Kot nekdo, ki vsakodnevno vidi ljudi z bolečinami v hrbtenici, se vedno znova sprašujem, zakaj nekateri ljudje svet zajemajo z veliko žlico, drugi so pa prepričani, da je vsakodnevno trpljenje nekaj, s čemer se morajo sprijazniti? So imeli prvi boljše trenerje, boljše življenjske učitelje in vzornike? Ste Napoleon ali stara ženička? Pri preučevanju človekovih telesnih lastnosti je res presenetljivo, kako veliko nam povedo o naravi samega človeka. Jure Gubanc iz kineziološkega centra KinVital pravi, da to opažajo tudi pri vsakodnevni praksi, saj k njim prihajajo ljudje s težavami v hrbtenici ali z drugimi sklepi. Vedno znova se čudijo, kako veliko o človeku pove že prvi vtis, stisk rok, drža in pogled. Tako se hitro lahko prepozna ljudi, ki so odločne narave in želijo stvari nadzorovati, in ljudi, ki jih občutek prepuščenosti samemu sebi straši. Težko bi rekli, katera skupina ljudi ima več težav v življenju, za- gotovo pa lahko rečemo, da se nekateri ljudje težav lotijo, drugi pa z njimi odlašajo. Tisti, ki odlašajo, so na žalost obupali, zato niti ne verjamejo, da je marsikatere težave moč rešiti. Delo z ljudmi s težavami v hrbtenici Jure Gubanc razume predvsem kot mentorstvo, saj ljudi opogumi in jim pokaže rešitve in s tem da energijo, da si znajo pomagati tudi sami. Tako je pri starejših osebah zanimivo, da bolečine v hrbtenici ali sklepih pogosto sprejemajo stoično, saj so v življenju doživeli že marsikaj in se jim takšne težave zdijo normalne. Spet drugi neverjetno radi tarnajo ali se že skoraj hvalisajo, kdo ima več težav in bolečin. Takšne ljudi kaj hitro spoznamo, saj težko upoštevajo nasvete, ki jih dobijo glede gibanja in odprave bolečin v hrbtenici. Pogosto se jim ne ljubi poslušati in si zgolj želijo nekoga, ki jih bo odrešil muk z magičnim dotikom. Takšnim je težko pomagati pri bolečinah v hrbtenici, saj ne želijo narediti ničesar zase, razen kratkotrajnih rešitev v trenutku. Pomagamo pa lahko skoraj vsem ljudem, pogoj je, da si res želijo izboljšave svojega zdravja. Pri bolečinah v hrbtenici je še posebej pomembno, da skupaj s strokovnjakom poiščete vzroke za bolečine, da zares dobro premislite, kdaj se je bolečina pojavila. Temu koraku mora slediti uspešno odpravljanje bolečine. Bolečine ne morete odpraviti tako, da ne spremenite ničesar, pač pa tako, da odpravi- OBMOCNO ZDRUZENJE RDEČEGA KRIZA DOMŽALE ZAHVALA V imenu vseh, ki jim je vaša darovana kri rešila življenje, se iskreno zahvaljuje vsem krvodajalcem in krvodajalkam, ki ste se udeležili krvodajalske akcije septembra Mengšu. POIŠČITE NAS TUDI NA FACEBOOKU SLAMNIK glasilo občine domžale Dežela igral za otroke blagoslovil, v pridigi pa poudaril pomen svetnice za kraj in ljudsko izročilo. Po maši je bil pred cerkvijo kulturni program obeh folklornih skupin in lajnarja Jožeta Strajnarja. Ni manjkalo stojnic, okrepčil in dobrot, ki so jih pripravila pridna dekleta, organizatorja pa sta poskrbela tudi za kosilo. Prvo romanje, podprli sta ga Občina Domžale in KS Jarše - Rodica, je pokazalo, da imamo tovrstne običaje, na katere bo številne prisotne spominjala podarjena podobica sv. Notburge, radi, tudi spoštujemo jih. Vse sodelujoče je treba pohvaliti, to je pri maši storil tudi domači župnik, posebej pa dr. Francu Hri-bovšku in najtesnejšim sodelavcem čestital za novo stran ohranjanja izročila in kulturne dediščine. Ne pozabite: romanje bo tudi v letu 2019 - 15. septembra. Dobrodošli v Grobljah! Vera Vojska Foto: Viljem Kaker te gibe, ki vam bolečino povzročajo. In vse to je mogoče narediti. Ste torej stalno upognjeni in vam taka drža prija? Možno je, da imate v hrbtenici poškodbe, ki nastanejo že v mladosti in v starosti vplivajo predvsem na obliko kosti v hrbtenici, torej vretenc. Le-ta so lahko počena, kar vpliva na vašo držo. Ali pa so vaši diski zaradi dolgih let upogibanja sploščeni, kar vpliva na vašo držo in draženje živcev v hrbtenici. Ste vedeli, da imajo pogosto bolečine v spodnjih okončinah, zadnjici ali bokih in celo stopalih, svoj izvor v poškodbah hrbtenice? Vse to nam lahko pokaže vaša dominantna drža. Ljudje, ki se pogosto držijo preveč vzravnano, predstavljajo drugo skrajnost. Zanimivo je, da se ljudje večinoma podzavestno postavijo v tisti položaj drže, ki jih v resnici najbolj draži. Torej nekdo, ki stoji, kot bi imel 'palico čez rit', s tem pogosto pokaže kineziofo-bijo, strah pred gibanjem. Boji se skloniti, pobrati breme s tal itd. Takšne ljudi je v nasprotju s prejšnjim primerom treba naučiti mehkobe. Hitro jih prepoznamo po tem, da je njihov trup zelo trd in napet, kot bi bili malo nervozni. S to svojo trdoto preveč napenjajo mišice in s tem dodatno obremenjujejo hrbtenico in ji ne dajo miru in priložnosti, da bi se zacelila. Morda je res čas, da nehate biti sprijaznjeni z bolečino, se vzamete v roke in obrnete nov list življenja. Kdaj začnete? Prihajajo kratki in hladni deževni dnevi, vse manj bomo z otroki hodili ven, zato naj vam damo nasvet, kako preživeti zabavno popoldne (ali dopoldne) v Domžalah. Letos je v Breza centru na Breznikovi 15 vrata odprla prava pravljična dežela igral za naše najmlajše, prva taka igralnica v Domžalah in okolici. V njej se na varen način lahko zabavajo in poigrajo vsi, od tistih, ki se komaj kobacajo, do tistih, ki še niso v puberteti. Otroci bodo razvijali motorične spretnosti na različnih plezalih, se družili z vrstniki, kaj izdelali z rokami, odkrivali nove svetove, starši boste lahko pokramljali ob kavi ali si privoščili kako sladico. Igrala so različnih vrst, ena so notri, druga na terasi, tretja v mansardi, tako da si bo vaš otrok lahko izbral tisto, kar mu je v največje veselje, ali pa se selil od enega do drugega konca in preizkusil vse. Prostora imajo dovolj za 50 otrok. Pripravljajo tudi brezplačne delavnice za otroke, ki iz naravnih ali ponovno uporabljenih materialov lahko kaj izdelajo, ter predavanja za starše, ki bi radi izvedeli kak uporaben nasvet. Program si lahko ogledate na njihovem faceboo-ku ali instagram profilu. Odprto imajo vsak delavnik od 10.00 do 13.00 in popoldne od 15.00 do 20.00, ob koncih tedna pa od 9.00 do 20.00. Cena za uporabo igral je 2 evra za prvega otroka in 1 evro za bratca ali sestrico in ni časovno omejena po urah (velja za celotno dopoldne ali popoldne). Lahko pa se odločite tudi, da bo vaš malček rojstni dan praznoval v Deželi igral, ter se dogovorite za termin in vsebino. Marsikaj se da, pomembno je le, da se otroci dobro počutijo, zato naj pridejo v udobnih oblačilih in s sabo prinesejo nedrseče copate. Tako so tudi Domžale dobile igralnico, ki ponuja najslajšo zabavo nad mestom. @o© KUPON Brezplačen vstop za enega otroka. VELJAVNO DO 1. 12. 2018. io | slamnik NOVICE ŠTEVILKA 9 | SEPTEMBER 2018 | LETNIK LVIII slamnik@kd-domzale.si Starejši za starejše HappyPek v Domžalah društvo upokojencev domžale Projekt Zveze društev upokojencev Slovenije Starejši za starejše, ki v vrsti društev upokojencev v Sloveniji starejšim pomaga že kar nekaj časa, je v letošnjem letu glavna naloga domžalskega društva upokojencev, in kot vse kaže, lahko pričakujemo, da bo leto 2018 leto začetka projekta tudi na našem območju. Nekaj prostovoljcev se je za delo v projektu že odločilo in pred njimi so krajša strokovna srečanja, v katerih bodo spoznali namen M programa, predvsem pa spoznali kakovost življenja starejših ter njihove potrebe po pomoči in storitvah s ciljem, da se jim omogoči čim daljše samostojno življenje v lastnih gospodinjstvih. Doslej projekt poteka predvsem na področju izobraževanja, v okviru katerega so sodelujoči spoznali tudi E- oskrbo Telekoma Slovenije za varnejše in kakovostno bivanje starejših in posameznikov, ki potrebujejo oskrbo na domu. Ta zagotavlja pomoč na daljavo ter učinkovito podpira bolj samostojno in varno bivanje starejših, invalidov, bolnikov s kroničnimi boleznimi, bolnikov po težjih operativnih posegih in oseb z demenco v domačem okolju. Tako 24 ur na dan omogoča enostaven in hiter klic na pomoč v primeru nenadne slabosti, slabega počutja ali padca ter organizacijo pomoči. Na domu uporabnika se namesti oprema, ki mu omogoča, da na enostaven način s pritiskom na gumb na obesku ali na varovalni enoti sproži klic na pomoč v center za pomoč na daljavo, kjer osebje organizira ustrezno pomoč in o tem seznani svojce. Za več informacij pokličite na 041 700 700. Projekt Varni in povezani poteka tudi v sodelovanju z ZDUS in z nekaterimi občinami. Kot je povedala koordinatorica projekta znotraj Društva upokojencev Domžale Marija Radkovič, so na sestankih pokrajinskih koordinatorjev že dobili vrsto informacij, ki jim bodo še kako koristile pri izvajanju projekta: vrsta pripomočkov in možnosti sodelovanja osebnega zdravnika, seznanili so se s prostovoljci in njihovimi zadolžitvami, posebej z varovanjem osebnih podatkov (nova uredba), kar od prostovoljcev, ki so zavarovani pri delu, zahteva, da so zaupljivi in zanesljivi - tako pri izpolnjevanju vprašalnikov kot pri kompletnem delu. Zelo pomembne pa so bile tudi praktične izkušnje iz društev, ki projekt Starejši za starejše že izvajajo. Vse, ki jih to področje zanima, vabimo, da na stojnicah Zveze društev upokojencev Slovenije in Društva upokojencev Domžale v Cankarjevem domu med 1. in 3. oktobrom poiščete potrebne informacije. Vsi, ki bi želeli v projektu Starejšo za starejše sodelovati kot udeleženci ali prostovoljci, pokličete telefonsko številko 031 623 114 ali se v uradnih urah - vsak ponedeljek in petek med 9. in 11. uro oglasite v društvu - Domžale, Ulica Simona Jenka 11. Ne pozabite: Danes jaz pomagam tebi, jutri bo kdo mlajši pomagal meni! Vera Vojska Mladi podjetnik Aleš Kovač je pred kratkim oživel veliko rumeno hišo v Domžalah na Karantanski 2 a (ob nekdanji slaščičarni Lenček). V sodelovanju z znanjem Anice in Tomaža Blatnika, ki sta v Sloveniji že znana in priznana po pekarskih izdelkih od leta 1989, je sredi septembra odprl Ha-ppyPek pekarno in več kot prodajalno kruha, pekovskih izdelkov, potic, krofov in še česa. Na kratko: slovensko Kruharno Happypek. Podobne proda- jalne najdemo že v kar nekaj krajih v Sloveniji in končno smo ustvarjalno in srčno pekarstvo dobili tudi v Domžalah. Dolgoročni načrt sodelujočih je najem prostorov, ki so v lasti A. Kovača, njegova trenutna vloga pa je finančni vložek - biti finančni angel v zgodbi, ki Domžalčanom prinaša nekaj novega, z več kvalitete. Ker je bila že v bivših prostorih pekarna, Aleš Kovač ni okleval, in v Domžalah smo dobili pekarno, v ka- teri se, glede na izkušnje Blatniko-vih, kruh peče s posebnimi postopki, ki omogočajo, da so vse vrste kruha funkcionalno živilo z vsebnostjo močnih antioksidantov, kot so: rutin v tatarski ajdi, kurkumin v kurkumi ter antioksidanta v črnem korenu in črni leči, ki ima največ beljakovin od vseh stročnic. Vsi pozitivno vplivajo na človeka, na njihovo zdravilno vrednost kaže tudi to, da jih lahko kot samostojne kupite v lekarni, zelo zanimivi pa so njihovi vplivi, saj npr. kurkuma preprečuje avtoimune bolezni in celo raka. V novi pekarni boste lahko kupili okusno povitico (burek) in vrsto drobnega peciva, pri katerem uporabljajo že našteta zdravilna živila, prisotna pa je tudi pira. Skoraj vse osnovne surovine rastejo v Sloveniji. Cene njihovih izdelkov so nekoliko višje od običajnih, pri čemer moramo vedeti, da je vzrok predvsem v bistveno dolgotrajnejši postopkih od 24 celo do 48 ur, medtem ko so postopki za običajne vrste kruha in peciva precej krajši. Dolgotrajni postopki omogočajo tudi mlečno-kislinsko vrenje, kar pomeni, da se kruh počasneje absorbira v telo, ne obremenjuje trebušne slinavke in ne povzroča lakote, ima pa tudi bistveno nižji glikemični indeks -navadno pod 50, običajne vrste kruha med 80 in 90. Več o 'zdravilnem kruhu' boste izvedeli ob obisku HappyPeka, kjer se boste seznanili tudi z drugo ponudbo lepo urejenega lokala. Pričakujejo vas od ponedeljka do petka med 6.30 in 20.00, ob sobotah pa od 6.30. in 14.00. Dobrodošli! Pa še to: Preostanek živil in pekovskih izdelkov, ki ostanejo po koncu dneva, odnesejo v domžalski Rdeči križ ali Karitas. KJE? <0 Franca Bernika KJE? K D Franca Bernika KAJ? ^ FILM UČITELJ ŽABA Kk KAJ? FILM LOS BAND05 6- VABUENI Otroci stari 10 let in več s0BOTA, 1&.00 KJE? OŠ Venclja Perka kaj? Prav 1-e, odgovornosti, akti ved ja mladih VABLJENI Osnovnošolci S. in 9, ki sodelujejo na medobčinskem parlamentu 9 to-1 N S0~ Tf "5* KAJ? Likovne ustvarjalne delavnice JESEN JE TU IZVAJALKE Breda PodbevŠek Sabine Oso lin Mojca Gregorič členka Ogorevc KJE? Knjižnica Domžale O TEDEN OTROKA PROSTI ČAS ZP Zveza jra Prijateljev IVI... Mladine.. ' ; to *>0B IZVAJALKA Bojana Vodnjov df OD 8 So K KJE? Kt) Franca Bernika KAJ? Lutkovna predstava O belem mucku, ki je bil rv 3- 201 g 17°0-18.30 3-v : Zoo VABLJENI Otroci, stari 2 leti in veČ vabljeni Otroci od A do 10 let vabljeni Otroci od 4 do 10 let KJE? Knjižnico Domžale pravljični kotiček KAJ? Druženje 2 medvedkom Pujem KJE? OGČINtA DOMŽALE KAJ? ŽUPANOV SPREJEM Čisto črn IZVAJALCI Lutkovno gledališče FRU-FRU IZVAJALKI Tjaia Drofenik Štefka Zore VABLJENI Predstavniki domžalskih osnovnih LETNIK LVIII | SEPTEMBER 2018 | ŠTEVILKA 9 slamnik | 13 slamnik@kd-domzale.si V CENTRU ZA MLADE OKTOBRA DOGAJA ■'«P»» » ■ --"st. I I ir ii Vesele jesenske počitnice: 29. in 30. 10., 9:00-15:00. -------A- VNICE S USTVARJALNE DELAVNICE Ustvarjalne delavnice potekajo vsako sredo v streh skupinah: 1. skupina, 8-13 let: 14.30-15.45 3. skupina, 14-30 let: 18:00-20:00 Cena: 1,5 €/srečanje. Prvo srečanje je potekalo 19. 9. Brez skrbi, še vedno se nam lahko priključite! FOTO DELAVNICE Fotografska srečnaj pod mentorstvom Klemna Brumca so sproščena, neformalna in vključujejo: prakso, teorijo, klub srečanj in sodelovanje na natečajih. Srečanja potekajo vsak drugi ponedeljek. Cena: 15 €/september - junij Delavnica je nameneja mladim do 30. leta, tudi tistim brez predznanja in opreme. FOTO DELAVNICE ZA OTROKE - NOVO Zaradi velikega zanimanja pričenjamo s foto delavnicami za otroke. Namenjene so mladim med 8. in 15. letom starosti. Pričnemo 1. oktobra. Srečanja potekajo vsak drugi ponedeljek. Cena: 15 €/september - junij. Delavnice potekajo pod mentorstvom Klemna Brumca. n TEČAJI TUJIH JEZIKOV Tečaj nemškega jezika Se želiš naučiti nemško ali izboljšati svojo nemščino? Pridruži se nam na tečaju nemškega jezika. Razpisujemo tako začetnega kot nadaljevalnega, katerega bomo izvedli pa je odvisno od števila prijav. Prijave zbiramo do 27. 9. Tečaj obsega: 30 ur/15 srečanj. Cena: 40€ ob min. 6 udeležencih Vodi: Miha Gabrovšek, dipl. nemcist ^ # Tečaj francoskega jezika Parlez vous francais? Odgovor bo morda že kmalu pritrdilen, če se nam pridružiš na tečaju francoščine. Pričnemo v torek, 9. oktobra, ob 17. uri. Prijave zbiramo za začetnega in nadaljevalnega, izvedli pa bomo tistega, ki bo prejel več prijav. Prijave zbiramo do 8. oktobra. Tečaj obsega: 30 ur/15 srečanj. Cena: 40€ ob min. 6 udeležencih Vodi: Tanja Manigoda Stanojevič, dipl. prof. francoskega jezika in književnosti srede, 19:00-20:00 ZAČNEMO 3. OKTOBRA Vodi: Maja Maselj, učiteljica joge torki, 18:00-19:00 ZAČNEMO 2. OKTOBRA Vodi: Maša Saksida, inštruktorica piiatesa in maserka Cena vadbe: 10 eur/4 srečanja (za mlade med 15. in 30. letom) ^B HI II II II IB DELAVNICA ANIMIRANEGA FILMA - 15. 10. Na delavnici se bomo naučili, kako izdelamo lutko za animirani film. Ko bo lutka narejena se bomo posvetili animiranju. S pomočjo tehnike stop animacije ( snemanje sličico po sličico) bomo poskrbeli, da bo naša lutka oživela v filmskem svetu. Ob tem boste spoznali tudi profesionalni program za animiranje Dragonframe ter ostalo opremo, ki jo potrebnujete za animiranje. Predznanje ni potrebno. Važne so ideje, dobra mera potrpežljivosti in želja po ustvarjanju. Delavnico izvajata: Andreja Goetz in Lene Lekše, Društvo Slon Projekt finančno podpira Slovenski filmski center, javna agencija Republike Slovenije, Delavnice bodo obsegale 20 ur. Termine srečanj pa bomo določili skupaj na prvem srečanju, ki bo potekalo v ponedeljek, 15. oktobra od 17.00 - 19.00 ure v Centru za mlade Domžale. DELAVNICE SO BREZPLAČNE IN NAMENJENE MLADIM MED 14. IN 30. LETOM STAROSTI. LHLJLM II II Na vse dogodke obvezne predhodne prijave. Center za mlade Domžale, Ljubljanska cesta 58, Domžale 040/255-568, 01/722-66-00; www.czm-domzale.si, info@czm-domzale.si Lepo je deliti rdeči križ Domžale September je bil v znamenju tradicionalnega dobrodelnega koncerta, ki ga Rdeči križ Slovenije, skupaj z območnimi združenji in donatorji, vsako leto pripravi v največji dvorani Cankarjevega doma pod sloganom Lepo je deliti. Ob njem je tudi v domžalskem združenju Rdečega križa potekalo kar nekaj aktivnosti, med njimi številne, s katerimi skuša ta humanitarna akcija blažiti socialne stiske, za katere odpravljanje je bil namenjen tudi omenjeni koncert. mano dejanje, ki si zasluži vsesplošno pozornost, ozaveščanje, motiviranje in široko podporo. Tudi Rdeči križ si prizadeva, da bi s preventivno dejavnostjo vplival na zmanjšanje števila prometnih nesreč in posledično njihovih smrtnih žrtev, hkrati pa stremi k izobraževanju posameznikov za nudenje prve pomoči v prometnih nesrečah. Ob svetovnem dnevu prve pomoči se je RKS zahvalil vsem prostovoljcem in strokovnim sodelavcem, ki svoj prosti čas in znanje namenjajo reševanju življenj. rabe defibrilatorja, ki so jih izvedli kar v nekaj krajevnih organizacijah Rdečega križa, njihovo ekipo za vodenje tovrstnih aktivnosti pa smo lahko srečali tudi na Čarobnem dnevu 9. septembra v Arboretumu Volčji Potok. Obiskovalci vseh generacij so z zanimanjem spremljali njihove dejavnosti, se tudi sami preizkusili v uporabi defibrilatorja, kar je zelo pomembno. Število defibrilator-jev se povečuje tudi v naši občini. Vsi pa vemo, da le dobro poznavanje uporabe zagotavlja reševanje človeških življenj. V septembru pa je tudi dan prve pomoči - tej je namenjen 8. september, ki je letos potekal pod geslom prva pomoč ob prometni nesreči. Človeštvo se namreč vse bolj zaveda pomena in nenadomestljivosti pomoči človeka človeku, saj je nudenje prve pomoči potrebnim, zagotovo najplemenitejše hu- Izobraževanje prostovoljcev in specialnih ekip je še ena izmed zelo pomembnih nalog Rdečega križa Domžale, ki se ob tem trudi tudi za informiranje o delovanju humanitarne organizacije ter praktično usposabljanje za nu-denje prve pomoči. Še posebej so pomembne delavnice oživljanja in upo- Pa še povabilo: Vzemite si trenutek za dobrodelnost! Namenite 0,5 % vaše že plačane dohodnine za humanitarne namene - za RKS - območno združenje Domžale. Davčna številka: 31484239. Hvala! Vera Vojska Foto: OZ RKS Domžale Dan odprtih vrat Centra za zaščito in reševanje Domžale i« gasilski poligon za otroke ^ prikaz gašenja začetnega požara -75 predstavitvena reševalna vaja jg orientacija v zadimljenem prostoru _g predstavitev intervencijskih vozil i* ~ prevzem novega vozila GVC16/25 obiščite nas v petek, CIR Domžale L 12. oktobra 2018 ob 16. uri dabor Kranjska cesta 3a, Kamnik, T: 01 831 04 81 M: 051 399 577, www.pohistvo-dabor.si Vabljeni v prenovljeni Alples studio Kamnik! mann nr TT Kuhinje, vgradne omare, spalnice, dnevne sobe, mladinske sobe, predsobe... akcijski popusti do io | slamnik KRAJEVNE SKUPNOSTI ŠTEVILKA 9 | SEPTEMBER 2018 | LETNIK LVIII slamnik@kd-domzale.si Domžalske krajevne skupnosti z roko v roki Na območju mesta Domžale delujejo tri krajevne skupnosti: KS Slavka Šlandra, ki je z več kot 7200 prebivalci največja KS v občini, KS Venclja Perka in KS Simona Jenka. Vsaka zase in po svoje skrbijo za območje in prebivalce, hkrati pa njihovo delo skozi zadnja štiri leta še kako kaže, da zmorejo marsikaj narediti skupaj ter da je usklajevanje aktivnosti zelo pomembno za danes in jutri našega mesta. Konec mandata je priložnost za kratek pogovor s predsedniki svetov KS: Marjanom Ravnikarjem (KS Slavka Šlandra), Janezom Ulčarjem (KS Venclja Perka) s 4000 prebivalci in Veroniko Banko, predsednico sveta KS Simona Jenka z blizu 3000 prebivalci. Vsi za začetek povedo, da pridno usklajujejo sedanjost in razvoj, tudi prostorski, KS z Občino Domžale, posebej pa opozorijo na skupne akcije, po katerih so še posebej znani, tudi priljubljeni, med občani: akcija brezplačne delitve cvetja, organizacija čistilne akcije, sodelovanje in pomoč pri kulturnih, športnih, gasilskih in humanitarnih akcijah na območju mesta Domžale, predavanje o uporabi defibrilatorja, še posebej pa izpostavijo tudi gradnjo nadstrešnice pri poslovilnem objektu pred pokopališčem v Domžalah, s tla-kovci pa je bila urejena tudi okolica. V KS so bile ob sodelovanju z občino pridobljene številne novosti, nekatere predsednika in predsednica še posebej izpostavij0 Marjan Ravnikar, KS Slavka Šland- ra, opozarja na urejen tržni prostor in številne prireditve, ureditev Šumberka s trim stezo in potjo ob plezalni steni, priljubljen Češminov park, obnovitev mostu in osvetlitev dela sprehajalne poti ob Kamniški Bistrici, sodelovanje pri sprejemanj OPPN za območje D29/1 Brinje 1 ter spremembah prometnega režima križanja Gostičeve, Detelove in Potočnikove s povezavo, umestitev peš-vozne cone, postavitev klopi ob atletski stezi pri OŠ Domžale, prenovo fi-tnes kompleksa ob Kamniški Bistrici, novo transformatorsko postajo v Za-borštu in energetsko sanacijo Domžalskega doma. Janez Ulčar, KS Venclja Perka, je izpostavil ureditev pešpoti ob železniški progi, zasaditev lip in ureditev okolice ter otroškega igrišča Depala vas, pripravo na ureditev železniškega podhoda, parkirišča in parka ob Prešernovi cesti, še boljšo komunikacijo s krajani in dokončno odstranitev divjih odlagališč odpadkov. Veronika Banko, KS Simona Jenka, je opozorila zlasti na: odprtje obnovljene CČN ter spremljanje problematike baliranih odpadkov, obnovo bazena, postavitev klopic in nasaditev medonosnih dreves, postavitev fitnes orodij ob Kamniški Bistrici in učne čebelarske poti ter čiščenje mlinščice. KS pokriva tudi področje socialne pomoči in obdaritev starostnikov. Poglejmo še odgovore na nekaj aktualnih vprašanj. Kako bi ocenili pogoje življenja v vašem delu mesta? Marjan Ravnikar: KS Slavka Šlandra KS pokriva večino centra občine Domžale, kot mestna KS je tudi v razvitosti v prednosti pred ostalimi KS. Lepo urejeno imamo pot ob KB z napravami za razgibavanje, kjer se krajani lahko re-kreirajo ob različnih časovnih obdobjih. Janez Ulčar: Dostopnost do pomembnih institucij in ostalih potreb je zelo dobra, tako da lahko rečemo, da so pogoji za življenje v našem kraju odlični. Seveda ni vse idealno, vendar se trudimo, da se temu približamo. Veronika Banko: Pogoji življenja v naši KS niso ravno idilični, saj smo ekološko najbolj obremenjena krajevna skupnost v občini Domžale. V našem južnem koncu nimamo nobene trgovine, do središča Domžal je več kot kilometer, kar je za starejše velik napor, posebno v zimskem času, ko pločniki po Savski niso spluženi. Na kaj ste najbolj ponosni? Marjan Ravnikar: Na zelo dobro za-živet tržni prostor, kjer se lahko kupi ekološko pridelano hrano ter predstavlja zabaviščni in prostor za druženje. Na Češminov park, drugi osrednji prireditveni prostor v vseh časovnih obdobjih. Zelo moram pohvaliti Kulturni dom Franca Bernika, tudi njihov Kino na prostem. Zelo dobro je tudi sodelovanje z Domom upokojencev Domžale. Janez Ulčar: Ponosen sem, da živim v prekrasnem kraju s prijaznimi in dobrimi ljudmi, s prekrasnimi pogledi, skratka, lahko sem ponosen, da živim v 'podobi raja'. Veronika Banko: Najbolj sem ponosna na vsa dobra dela v KS, posebej na socialnem področju, kjer pomagamo pomoči potrebnim. Ponosna sem na dobro sodelovanje s Centralno čistilno napravo Domžale - Kamnik, ki jo vodi varno in strokovno usposobljeno vodstvo z razumevanjem vseh naših problemov. Kaj vas najbolj moti? Marjan Ravnikar: KS je že večkrat dala pobude za ureditev središča me- sta, ki je popolnoma mrtvo in zelo neurejeno, predvsem parkirna prostora pred trgovino Tuš in Zdravstvenim domom, območje Univerzale. Na vsa naša vprašanja nismo prejeli nobenega konkretnega odgovora za ureditev tega dela mesta. Drugi problem je tudi zelenica ob Češminovem parku - ni dovolj parkirnih mest, parkirajo kar na zelenicah. Janez Ulčar: Moti me, da se vsako leto po temeljitem čiščenju ponovno pojavljajo divja odlagališča z odpadki, zato bi apeliral na krajane, da se temu izogibajo in odlagajo odpadke na zanje določena mesta. Trdim, da jih imamo dovolj ter na dovolj dobro dostopnih in označenih mestih. Veronika Banko: Najbolj me moti, da perspektivno mladi športniki nimajo možnosti brezplačne uporabe telovadnic, kjer bi svoj talent razvijali brez skrbi o stroških najema. Moti me tudi to, da za naše krajane ni poskrbljeno za vožnjo v Ljubljano - ljubljanskega potniškega prometa, kar bi znižalo stroške prevoza in izboljšalo povezave z Ljubljano. Naštejte prosim pet stvari, za katere menite, da bi morale najti mesto v naslednjih štirih letih v proračunu občine in KS? Marjan Ravnikar: Ureditev parkirnega prostora ob Češminovem parku. Dogovor med lastnikom Tuša in občino za ureditev parkirnih površin. Uredi naj se tudi parkirišče pri Zdravstvenem domu. Dokončna gradnja stolpa na Šumberku in pridobitev koncesionarja za urejanje trim steze. Pričakujemo povezovalno zeleno os od avtobusne postaje, mimo ZD prek parka Univerzale do poti ob KB, ureditev dnevno varstvenega prostora za občane z demenco - v sodelovanju z Domom upokojencev Domžale. Ureditev prostora za mlade, za druženje in jim ne bi bilo potrebno odhajati iz občine Domžale v druge občine. Janez Ulčar: Predvsem bi želel, da se uredi podhod pod železniško progo, varna križišča, križišča na cesti od železniškega mostu do Depale vasi; zavaruje ali ukine naj se tretji železniški prehod v Depali vasi. Urediti je treba mirujoči promet na Prešernovi cesti, tudi park ob njej. Želimo ureditev kulturne poti od kulturnega doma, mimo cerkve na Goričici do Menačenkove domačije in naprej. Kraj naj se še bolj ozeleni, uredi pešpoti, postavi klopi - da postane mesto še bolj prijazno ljudem. Veronika Banko: Zaradi vse gostejšega prometa je nujna gradnja tretjega pasu avtoceste Domžale-Ljubljana, stanje ob največjih konicah je neznosno. K zmanjšanju prometa bi veliko prispevala gradnja že dolgo obljubljene obvoznice Športni park Domžale-Savska cesta. Zmanjšala bi promet na Savski cesti, kjer je nujen pločnik po zahodni strani. Opozarjam na prevelike stroške komunalne dejavnosti (voda, smetarina). Kljub obljubi župana, da bo urejeno v tem mandatu, ni bilo. Občina mora pristopiti k odkupu zemljišča od Bioplinar-ne Petrol za predvideno razširitev CČN Domžale - Kamnik. Nujna je izgradnja povezovalne ceste Depala vas-Študa. Kako ocenjujete sodelovanje z občino? Marjan Ravnikar: Sodelovanje z občino bi bilo lahko veliko boljše, saj je KS tisti povezovalni člen med občino, na katerega se občani najprej obrnejo. Zato pričakujem od kateregakoli župana v novem mandatnem obdobju, da bo razumno dal večjo vlogo KS in bomo problematiko teh lahko predstavili,vsaj dvakrat letno Janez Ulčar: Sodelovanje z občino oziroma z ljudmi, ki jih potrebujemo za urejanje potreb občanov, je odlično. Odzivi na naše prošnje, pobude in želje so konstruktivne in usmerjene v skupno dobro. Vedeti je treba, da je KS institucija, ki je v našem kraju zelo blizu in dostopna preprostim ljudem, kar se s pridom uporablja. Velika škoda bi bila, če bi se ta relacija ukinila ali spremenila. Veronika Banko: Sodelovanje bi bilo lahko veliko boljše, pričakujemo več sodelovanja, vsekakor pa vsaj enkrat letno obisk župana v vsaki KS in večjo vlogo pri obravnavi problematike krajevnih skupnosti. Vera Vojska dr. JOŽEF MUHOVIC HUMANUM 18.- 30. 10. 2018 ► Vabimo vas na odprtje razstave, ki bo v četrtek, 18. oktobra 2018, ob 19. uri v Galeriji Domžale. Z umetnikom se bo pogovarjal Jurij Smole. www.kd-domzale.si / T: 01 722 50 50 0_ GD LETNIK LVIII | SEPTEMBER 2018 | ŠTEVILKA 9 slamnik | 15 slamnik@kd-domzale.si DRUŠTVA Poročilo o delu Zadnje tedne je zagotovo povzročila največ dela in preglavic voda. Na daleč največ hkratnih intervencij v zadnjih letih smo bili pozvani 14. septembra zvečer, ko se je nad ožjim območjem Domžal in Vira razbesnelo neurje. V nekaj minutah smo prejeli klice s kar 27 lokacij. Voda je zalila kleti, podvoze, puščale so strehe itd. Posledice neurja je do skoraj 4. ure zjutraj s sedmimi vozili odpravljalo osem poklicnih gasilcev CZR Domžale in 38 prostovoljnih gasilcev iz PGD Vir, PGD Dob in PGD Domžale - mesto. Očitno so po nekaterih večstano-vanjskih objektih z vodo že napolnili ogrevalne sisteme, saj smo kar šestkrat posredovali ob izlitjih vode. V večini primerov stanovalcev ob dogodku ni bilo doma, kar je zaradi vlamljanja in še več izlite vode povzročilo precej več škode. Na nas se je obrnil tudi občan, ker ga je skrbel visok vodostaj Mlinščice, ki teče mimo njegovega doma. Ob ogledu smo pojasnili do katerega nivoja je še lahko brez skrbi, saj voda še ni bila nevarno visoka. Ena od resnejših tehničnih intervencij je bila 7. septembra nekaj pred 8. uro zvečer, ko so na Rodici med delom z bagrom odtrgali plinsko cev z ventilom. Zavarovali smo območje izpuščanja plina, delavci Petrola pa so zaprli ventil celotne veje plinske napeljave po Rodici. Med tehnično pomoč lahko uvrstimo še dve reševanji iz dvigal v Domžalah ter dvakrat pomoč reševalcem NMP ZD Domžale pri vlomu in prenosu obolelih oseb. Odstranili smo tudi še eno sršenje gnezdo v Radomljah. Najbolj tragična pa je bila nesreča voznika tovornega vozila, ko ga je v Preserjah pri premeščanju prikolice le-ta stisnila ob tovornjak, pri tem pa je žal podlegel poškodbam. Zgodilo se je tudi relativno veliko prometnih nesreč, sedemkrat smo posredovali na lokalnih cestah in desetkrat na avtocesti. V vseh nesrečah je bilo tudi nenavadno veliko poškodovanih, prek dvajset skupaj. Med njimi tako pešci, kolesarka, motorist kot vozniki ter potniki in potnice v osebnih vozilih. Seveda je ponesrečenih hitro veliko, če je v eni nesreči udeleženih več vozil. Kot recimo 29. avgusta na AC pri Blagovici ob naletu dvanajstih vozil ali 10. septembra ob naletu štirih vozil v predoru Jasovnik. Požara sta bila dva. V prvem primeru je šlo za recimo temu nadzorovan požig trave in posledično slabo voljo krajanov Krtine zaradi dima. V drugem primeru pa za posledico van-dalizma, ki se je v zadnjem obdobju razširil po Domžalah. Na Brdu pri Ihanu je bilo namreč zažgano predhodno ukradeno osebno vozilo. Z oktobrom se že tradicionalno začenja mesec požarne varnosti, ki ga zaznamujejo številne tematske prireditve in gasilske vaje. Seveda kot poklicna gasilska enota pri večini dogodkov aktivno sodelujemo. Priporočamo, da se katerega izmed dogodkov, namenjenih preventivi in ozaveščanju občanov, udeležite in osvežite znanje o požarni preventivi in seveda potrebnem ravnanju v primeru požara. Organiziranim skupinam iz vrtcev in šol pa tudi drugim z veseljem predstavimo delo poklicnega gasilca ter pokažemo naša vozila in opremo. Prosimo le, da se vsaj nekaj dni pred predvidenim obiskom najavite na 01 729 22 28 ali info@czrdomzale.si. Vse pa vabimo na Dan odprtih vrat, ki ga bomo 12. oktobra 2018 organizirali v Centru za zaščito in reševanje Domžale. Obiskovalci se boste seznanili s požarno preventivo ter postopki in načini gašenja. Za otroke bomo pripravili igre, prek katerih bodo spoznali delo gasilca. Na dogodku bomo prvič tudi predstavili naše novo vozilo GVC 16/25. Spoznavali lepote in zanimivosti hrvaškega Zagorja Tokratni izlet oziroma že prava ekskurzija konec avgusta je bila namenjena spoznavanju lepot in zanimivosti hrvaškega Zagorja. Letovanje članov društva Lipa na Dugem otoku DRUŠTVO UPOKOJENCEV DOMŽALE Čeprav si je tudi Društvo upokojencev Domžale med letošnjimi poletnimi meseci vzelo nekaj počitnic, večina dejavnosti ni zamrla, tako tudi izletniška ne, s katero skušajo svojim članom in članicam z obiski zanimivosti ter znamenitosti domovine in tujine razširiti obzorje, predvsem pa v prijetni družbi preživeti dan. Gremo v Belo krajino Počitnice so minile tudi za člane in članice Društva izgnancev Slovenije - Krajevne organizacije Domžale. DRUŠTVO IZGNANCEV DOMŽALE Prišla je jesen in pred društvom je uresničitev drugega dela programa za leto 2018. Člani društva pa tudi med poletnimi počitnicami niso počivali. Pridno so se udeleževali različnih prireditev, namenjenih obeleževanju dogodkov iz narodnoosvobodilnega boja in izgnanstva. Jesen bo v znamenju obiska Bele krajine, v novembru pa se bomo, če bo zanimanje, tradicionalno zapeljali do Strunjana, kjer bo 16. novembra Praznik kakijev, obisk Primorske pa bomo izkoristili tudi za obisk Portoroža. Vsi, ki ste se prijavili, boste prejeli vabila, ostali, ki bi se nam radi pridružili, pokličite 041 634 505. Dobrodošli! Kar precej članov in članic je poklicalo v zvezi z napovedanim zakonom o materialni odškodnini izgnancem, ki v preteklem sestavu Državnega zbora RS ni bil sprejet. Društvo izgnancev Slovenije si je, tako v letošnjem programu Starejše gasilke in gasilci v Študi Študa vsako leto v septembru tradicionalno gosti tekmovanje starejših gasilk in gasilcev za pokal Krajevne skupnosti Simona Jenka. Tekmovanja se rade udeležijo ekipe iz bližnje in daljne okolice. Letos je tekmovalo dvanajst ekip starejših gasilcev in osem ekip starejših gasilk. Domači gasilci so se kot vedno potrudili, da je tekmovanje izpeljano na visoki ravni. V vsaki ekipi je tekmovalo sedem tekmovalcev oziroma tekmovalk. Tako kot je že običaj, so se ekipe pomerile v vaji s hidrantom in v vaji raznoterosti. Po pravilih je morala biti starost vsake tekmovalke v ženski ekipi najmanj 48 let, starost vsakega tekmovalca v moški ekipi pa najmanj 58 let. Tekmovanje zahteva od sodelujočih tudi predhodne priprave, saj se na tekmovanju meri hitrost in seveda brezhibnost vaje, ki jo izvajajo. Vse skupaj pa budno spremljajo sodniki. Po končanem tekmovanju je predsednica GZ Dom- Od 5. do 12. septembra 2018 Prva postaja je bil Kumrovec s muzejem na prostem Staro selo ter poleg njega rojstna hiša Josipa Broza Tita in njegov kip znanega kiparja Antu-na Augustinčica. Staro selo je kulturni spomenik prve kategorije. Obisk gradu Veliki Tabor, enega najpomembnejših kulturno-zgodovinskih spomenikov na Hrvaškem, je bila druga postaja množice obiskovalcev. Grad iz sredine 15. stoletja je bil nekaj časa tudi domovanje celjskih grofov, z njim pa je povezana tudi skrivnostna usoda Veronike Deseniške. Po prijetnem kosilu so se zadovoljni obiskovalci ustavili še v čokoladnici Olimje, kjer so jim na kratko predstavili čokoladnico, marsikatera sladka dobrota pa je nato potovala do Domžal, kjer so se izletniki zadovoljni razšli po domovih, saj je bil za njimi še en prijeten in zanimiv dan. Program Društva upokojencev Domžale se bo nadaljeval tudi v jesenskih mesecih, zato vabijo vse, da se jim pridružijo in z njimi prijetno preživljajo jesen življenja. Vera Vojska Foto: Dušan Sproščeno, zanimivo, aktivno, prijetno, zabavno, skratka lepo. To je enoglasna misel vseh udeležencev letošnjega letovanja na Dugem otoku. Dnevi so minevali hitro in prehitro, saj smo vsakemu trenutku dodali bogato vsebino, pa naj so bili to razi- skovanje lepot tega bisera v Jadranu, sprehodi po neštetih stezicah med dišečim rastlinjem, prijazno druženje v hotelski jedilnici, sproščena zabava in ples ob večerih ali pa preprosto uživanje na plaži. Veronika Gjurin Povabil me je sladek vonj cvetoče lipe Univerza za tretje življenjsko obdobje Domžale v novem, že 21. šolskem letu kot tudi v dejavnosti naslednjih let, zapisalo, da bo nadaljevalo s prizadevanji za sprejem zakona, ki bo omogočil povrnitev vsaj simbolične vojne škode, hkrati pa spodbujalo državne organe, naj začno pogajanja z Nemčijo vsaj za povrnitev dela vojne škode, ter pri tem porabi strokovne argumente in številno dokumentacijo, ki jo je pripravilo Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945. Ob tem naj zapišem, da smo društvu tudi iz naše krajevne organizacije posredovali gradivo, ki smo ga zbrali v zvezi s škodo, ki je bila našim članom in članicam povzročena med drugo svetovno vojno. Takoj ko bodo kakšne spremembe, vas bomo obvestili. Hkrati vas obveščamo, da imamo v oktobru in novembru uradne ure vsak prvi ponedeljek med 9. in 10. uro v Domžalskem domu Obilo sadov letošnje jeseni vam želimo in vas vabimo, da se nam pridružite. Vera Vojska UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE DOMŽALE - DRUŠTVO lipa Za naslov tokratnega prispevka sem izbrala del pesmi Silve Mizerit, objavljene v jubilejnem biltenu, ki je izšel ob 20-letnici uspešnega dela univerze in v kateri med drugim pravi: Povabil me je / sladek vonj cvetoče lipe,/ visoke, razvejane,/ z listi, ki so majhna zelena srca./ Sedla sem pod njo,/ se naslonila na trdno deblo/ in polna svetlega upanja rekla:/ Tu ostanem./ V pesmi dolgoletna članica literarnega krožka pove o društvu Lipa veliko več kot številne druge besede. Društvu Lipa je namreč že dve desetletji, in prepričana sem, da bo tudi v prihodnje, priložnost za številne, ki so vstopili v tretje življenjsko obdobje, da v njem pridobivajo nova znanja, tudi nove spretnosti, uresničujejo sanje, za katere v delovnem obdobju ni bilo časa, odkrivajo svoje talente, najdejo nove prijatelje in se imajo lepo. Vse to jim ponuja domžalska univerza za tretje življenjsko obdobje, ki jo nekateri obiskujejo že kar dve desetletji in so pravzaprav njen zaščitni znak. Zanesljivo je ne bi obiskovali tako dolgo, če se v njej ne bi počutili prijetno. Res pa je tudi, da med množico različnih predmetov -tako za duha kot za telo, prav vsak lahko najde sebi najprimernejše, pa naj gre za tuje jezike (ne prezrite novosti), zgo- dovino, katerega od umetniških ustvarjanj (literarni krožek, slikarstvo, kiparstvo, ples, glasba, petje), priložnosti za izlete, pohodništvo, rekreacijo ali druga prijetna srečanja. Univerza za tretje življenjsko obdobje Domžale pokriva občine Domžale, Kamnik, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin, veseli pa so tudi študentov iz drugih krajev, ki jih ponavadi pripeljejo prijatelji ali kateri od prispevkov, objavljen v različnih glasilih. V društvu se namreč trudijo, da bi o njihovem delu izvedelo čim več ljudi, ki bi morda med številnimi dejavnostmi našli katero, ki bo čisto po njihovi meri. Univerza za tretje življenjsko obdobje se je v zadnjih letih posebej uveljavila s kulturnim dejavnostmi, ki jih predstavlja tudi v drugih občinah (npr. razstave čipk v Mengšu, Domžalah) in krajih, hkrati pa si prizadeva tudi za sodelovanje z občinami pri sofinanciranju dejavnosti. Posebej uspešno sodelujejo z Občino Domžale, ki jim zagotavlja del sofinanciranja v proračunu, hvaležni pa so tudi za prispevke drugih občin, saj z njimi izboljšujejo pogoje za svoje študente in izvajanje dejavnosti. Ob začetku novega šolskega leta vsem slušateljem srečno, ne prezrite povabila in naj vam bo novo šolsko leto naklonjeno! Vera Vojska žale Marjeta Kristan najboljšim ekipam v obeh kategorijah podelila pokale, nato pa je sledilo še druženje ob pogostitvi, za kar so poskrbeli gasilci PGD Študa. Takšno tekmovanje je namreč tudi lepa priložnost za druženje gasilskih veteranov iz vseh vetrov in seveda za obujanje spominov. Besedilo in foto: Miha Ulčar Paraplegiki: Iskrena hvala! Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine že vrsto let uspešno sodeluje z Občino Domžale. Pa ne le pri športu, kjer je najbolj znano skupno srečanje ob turnirju v kegljanju ob prazniku občine Domžale, temveč tudi na drugih področjih. Med drugim društvo opozarja tudi na različne ovire, ki invalidom na vozičkih onemogočajo gibanje. Aprila so v pogovoru župana Tonija Dragarja opozorili tudi na problematiko dostopa do prostorov Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale - društva Lipa, in zaprosili za zagotovitev neoviran pristop. Prijetno je bilo presenečenje, ko so pred začetkom novega šolskega leta uredili klančino in tako zagotovili neoviran dostop do omenjenih prostorov. Zato se Občini Domžale, posebej še županu Toniju Dragarju, iskreno zahvaljuje za razumevanje in ureditev pristopa. Vera Vojska io | slamnik iz naših vrtcev in šol ŠTEVILKA 9 | SEPTEMBER 2018 | LETNIK LVIII slamnik@kd-domzale.si na kratko oŠ DOMŽALE Dan dobrodošlice za otroke in starše Petek, 31. avgusta 2018, je bil za starše in otroke, ki prihajajo iz drugih držav v Slovenijo in se vpisujejo na OŠ Domžale, poseben dan. Povabljeni so bili na Dan dobrodošlice, to je dan pred prvim šolskim dnem, ko so si lahko v umirjenem ozračju lahko ogledali vse pomembne šolske prostore, se spoznali s svetovalno delavko Miro Marinšek, z multiplikatorko na projektu Izzivi medkulturnega sobivanja Mihailo Hardi Vitorovic, ki bo otroke poučevala slovenščino na intenzivnem tečaju, in direktorico javnega zavoda Centra za mlade Domžale Tinkaro Koleša, ki je predstavila podporne programe za mlade in odrasle. Prejeli so tudi knjige, darilo založbe Miš, in zloženko s koristnimi informacijami o organizacijah, ki so jim na voljo v Domžalah in okolici. Po sladkanju s piškoti smo se odpravili v Center za mlade, in čeprav nas je ujel dež, smo le prispeli na cilj, kjer smo se odrasli pogovarjali, mlajši otroci risali in barvali pobarvanke, se igrali namizni tenis, skratka, kjer smo se v prijetnem vzdušju spoznavali in ustvarjali nove vezi. Ko je bilo vse to za njimi, je prvi šolski dan gotovo lažje stekel. Vse dobro želimo našim otrokom in staršem priseljencem. Gotovo se bomo drug od drugega še veliko naučili. MlHAILA HARDI VITOROVIC, MULTIPLIKATORKA NA PROJEKTU IZZIVI MEDKULTURNEGA SOBIVANJA VRTEC DOMINIK SAVIO Nova 'obleka' vrtca Dominik Savio Karitas Domžale Poletnih počitnic je nepreklicno konec, kar dokazujejo tudi polne igralnice otrok v vrtcu. Ker so najstarejši otroci s septembrom odšli v šolo, so v vrtec že prišli novi otroci, ki so se v septembru privajali na vsakodnevno preživljanje časa v prostorih vrtca. Tudi v tem šolskem letu smo se v vrtcu Dominik Savio pridružili projektu Podaj mi roko, ki povezuje katoliške vrtce po Sloveniji. Ker bomo v našem vrtcu projekt povezali z odkrivanjem in spoznavanjem živalskega sveta, smo ga poimenovali Z roko v roki v živalski svet. Čeprav naj bi med počitnicami počivali, je bilo tokrat v okolici našega vrtca precej delavno. Občina Domžale kot lastnica objekta je namreč med poletnimi počitnicami financirala in poskrbela za izvedbo gradbenih del, tako da ima stavba novo fasado. Tako lahko vsi otroci in njihovi starši od septembra občudujejo novo 'obleko', ki jo je dobila stavba našega vrtca, za kar se iskreno zahvaljujemo Občini Domžale, še posebej županu Toniju Dragarju. Vesna Stanek, ravnateljica Moja izkušnja dela v Centru za mlade Domžale Center za mlade Domžale je z marcem prek razpisa Urada republike Slovenije za mladino Zaposlitev na področju mladinskega dela v mladinskem sektorju svojo ekipo še okrepil. Za devet mesece so zaposlili mlado brezposelno osebo. Gre za 27-letno Anjo, ki je zaposlena na mestu mladinske delavke. Po petih mesecih je strnila svoje občutke in vtise o raznolikosti dela v mladinskem sektorju. Če ste imeli veliko različnih služb, potem se dobro zavedate, kako malokrat se zgodi, da se na delovnem mestu počutite dobro. Sama sem do zdaj opravljala veliko različnih del, vse prek študentskega servisa, in redkokdaj sem se na delovnem mestu počutila spoštovano, sprejeto, cenjeno, še posebej pa, da sem bila pohvaljena za svoje delo. Seveda ne morem za slednje nobenega kriviti. Pomembna informacija tukaj je namreč ta, da nisem bila zaposlena na delovnih mestih, na katerih bi se videla v prihodnosti. Najhujša je negotovost Svojo prvo redno zaposlitev sem začela iskati kmalu po tem, ko sem izgubila status študenta. Moram priznati, iskanje službe zna biti zelo stresno. Prijavljanje na razpise, za katere ne veš, ali že imajo izbranega kandidata ali ne, nenehno pisanje različnih motivacijskih pisem, čakanje na to, ali te bodo poklicali, dobivanje negativnih odgovorov -vse skupaj zna biti kar demotivirajoče. Čeprav sem imela veliko izkušenj prek študentskega servisa, sem se po določenem času, ko sem bila vedno znova zavrnjena, počutila, kot da sem popolnoma brezzvezna kandidatka in da me nihče noče zaposliti. Če vprašate mene, je najhujši občutek, občutek negotovosti. Ko ne veš, v kolikšnem času boš dobil službo. Ali bo trajalo mesec ali pol leta. Sprašuješ se, kaj se bo zgodilo, če ne najdeš službe, kako boš shajal, kako boš živel. Misli so ob tem lahko precej strašljive. Ne vem, komu se lahko zahvalim, sebi, direktorici Centra za mlade, ali nadnaravnim silam, ampak kmalu se mi je nasmehnila sreča. Po enem mesecu in pol intenzivnega iskanja službe sem dobila svojo prvo zaposlitev v Centru za mlade Domžale. Dobro sem se zavedala, da marsikdo nima take sreče, da bi službo dobil tako hitro. Raznoliko, dinamično in kreativno delo Do nastopa na delovnem mestu nisem imela veliko izkušenj ali znanja s področja mladinskega dela. Zame je to novo področje, ki sem ga pripravljena spoznati. Kot opažam zdaj, po petem mesecu zaposlitve, je delovno mesto mladinskega delavca zelo raznoliko, dinamično in kreativno. Če sem iskrena, je tako delovno mesto zelo blizu moji idealni službi. Sama resnično ne maram rutinskega dela, ker me hitro začne dolgočasiti, predvsem pa mi je zelo pomembno, da se lahko na delovnem mestu izrazim - izrazim svojo kreativnost, predam naprej znanje, ki sem ga pridobila med študijem (da, čeprav se sliši kar malce neverjetno, ampak med študijem sem pridobila tudi nekaj uporabnega znanja), hkrati pa se tudi učim novih stvari, metod in tehnik s strani drugih. Zelo mi je všeč, da se tukaj spodbuja udeležba na seminarjih in delavnicah, spodbuja se tudi udeležba na mednarodnih izmenjavah in treningih. Do zdaj se nisem zavedala, da obstaja toliko mednarodnih priložnosti za mlade. Lep dodatek k temu je tudi to, da so vsi stroški pokriti. Tako da mladi, če vas zanimajo mednarodne priložnosti, vas spodbujam k temu, da preverite spletno ali facebook stran Centra za mlade Domžale. Delo mladinske delavke Pomagam na mednarodnih projektih Erasmus+, sodelujem pri organizaciji natečajev, opravljam administrativna dela, sodelujem na INFO točkah, ki jih imamo na domžalskih osnovnih šolah, izvajam učno pomoč in pomagam pri promociji centra. Zelo zanimiva izkušnja je bila, ko sem sodelovala pri izvedbi mednarodnega projekta Nazaj k naravi, v okviru katerega smo en mesec gostili 11 prostovoljcev prek Evropske prostovoljske službe. Namen projekta je bil narediti urbane vrtičke na sedmih lokacijah v občini Domžale. Projekt je bil kar zahteven ter je zahteval veliko koordinacije in fleksibilnosti, še posebej zato, ker smo bili odvisni od vremena, ki se je iz dneva v dan spreminjalo. V tem sem zelo uživala, saj sem se učila organizacije dogodkov, vodenja in motiviranja skupine mladih, poslovne komunikacije s sponzorji ter pridobivala znanje s področja vrtnarjenja. Delo v tistem času je bilo zelo dinamično in veliko časa smo preživele na terenu. Vsak dan je bil drugačen, saj nismo le delali vrtičkov, ampak izvajali tudi delavnice na osnovni šoli, imeli predstavitev v domu upokojencev, izvedli smo tri ulične akcije, prirejali smo mednarodne večere ipd. Sama sem se kljub veliki količini dela počutila odlično, saj sem imela podporo s strani sodelavk, hkrati pa mi je tako delo pisano na kožo: dinamično, nerutinsko, kreativno in še naučila sem se ogromno novih stvari. Mednarodni projekti niso dobra priložnost le za udeležence, ampak tudi za izvajalce, saj se tudi ti lahko naučijo marsikaj novega. Kakšni so moji načrti za prihodnost? Zdaj razmišljam, da bi tudi jaz v tem času, ko sem še zaposlena tukaj, prijavila mednarodno mladinsko izmenjavo. V prihajajočem šolskem letu imam v načrtu izvajati delavnice na osnovnih šolah na temo čuječnosti in samopodobe, zelo si želim izvesti delavnico čuječnosti za odrasle, v septembru sem se tudi udeležila mladinske izmenjave, znotraj katere smo po Domžalah ustvarjali grafite. Žal mi je, ko pomislim, da se bo moja zaposlitev tukaj končala že čez tri mesece. Razmišljam o tem, da bi ohranjala stik s CZM tudi po tem, ko preneham z delom tukaj. Ko se bom čez nekaj let ozrla nazaj in pomislila na celotno izkušnjo, me bodo obdajali občutki topline in hvaležnosti. Dijaka Srednje šole Domžale na ekskurziji Danska od blizu V soboto, 1. septembra 2018, sva se učenca Jure Golob in Barbara Pavlič odpravila na vseslovensko srednješolsko ekskurzijo na Dansko. srednja šola domžale Dolgo pot z avtobusom smo si dijaki krajšali z veliko glasbe, iger, pogovorov in smeha. Naša prva dejavnost je bila kopanje v Severnem morju. Ker je bilo precej hladno, smo hitro nadaljevali našo ekskurzijo in si ogledali vikinški muzej v mestu Ribe. V dveh dneh smo sestavili program za dva 'slovenska večera'. Nastopa smo izvedli na dveh gimnazijah, kjer smo predstavili Slovenijo, Danci pa so lahko poskusili tudi tradicionalno slovensko hrano in pijačo. Ustavili smo se tudi v Legolandu, Ar-husu, povzpeli smo se na Ejer Bavneh0j, najvišji danski hrib (175 m), obiskali An-dersenovo rojstno hišo, ogledali smo si gradove Frederiksborg, Rosenborg in Kronborg, na slednjem naj bi se doga- jala Shakespearova zgodba o Hamletu in Ofeliji. V glavnem danskem mestu K0benhavnu smo bili lepo sprejeti na slovenskem veleposlaništvu. Dva dni smo prenočili pri Dancih iz gimnazije Morso. Prav tam smo izvedeli največ pristnih informacij, izkušenj in mnenj o življenju na Danskem. Ostale dni pa smo prenočili v hotelih. Sama sem izredno hvaležna, da sem dobila priložnost odpotovati na Dansko. Pred odhodom si nisem znala predstavljati, koliko zabave in novega znanja bom pridobila. Dijaki smo med seboj spletli izredno močne prijateljske vezi, obenem pa smo spoznali povsem novo kulturo, ki nas je pozitivno zaznamovala. BARBARA PAVLIČ, 4. F VRTEC URŠA v šolskem letu 2018/2019 vabi na IGRALNE URICE Igralne urice so popoldanska dejavnost, namenjena otrokom, ki ne obiskujejo rednega programa vrtca in prihajajo iz občine Domžale. S popoldansko obliko druženja spodbujamo otroke k spoznavanju in druženju z novimi prijatelji, skupni igri, ustvarjanju, prepevanju in rajanju. Igralno druženje poteka v prostorih vrtca Urša - v enoti Češmin (Murnova ulica 14, Domžale), enkrat tedensko ob ponedeljkih, od 16.30 do 18.00, od oktobra do maja. Ker želimo delovati strokovno in v prijetnem vzdušju, je število otrok omejeno na 10. Vsi, ki se želite igrati z nami, se lahko prijavite v enoti Češmin (Murnova ulica 14, Domžale) ali po telefonu 01 729 86 17 do zasedbe prostih mest. Vabljeni! ŠPORTNO DRUŠTVO ŽELVA RADOMLJE OTROŠKA TELOVADBA ZA PREDŠOLSKE OTROKE Športno društvo Želva letos organizira 19. vadbo za predšolske otroke. Vadba bo potekala vsak četrtek od 17.00 do 18.00 v telovadnici OŠ Preserje pri Radomljah za otroke, stare od 3 do 5 let. Prav v tem času je zelo pomembno, da se otroci veliko gibajo. Otroci z gibanjem spoznavajo sebe in okolje ter se psihofizično razvijajo. Pri vadbi se seznanjajo z različnimi vajami in nalogami, ki koristijo razvijanju njihove motorike, hkrati pa se zelo zabavajo. Seznanijo se z različnimi elementarnimi igricami, z elementi športne gimnastike, atletskimi disciplinami, igrami z žogo itd. Različne športne panoge celostno vplivajo na osebnost otroka in fizični razvoj, hkrati pa se otroci učijo socializacije in dela v skupini. Otroke bodo vodile štiri vaditeljice. Veselimo se vsakega otroka, ki se nam pridruži. Začetek vadbe bo v četrtek, 4. oktobra 2018. Informacije: 031 817 204 Športni pozdrav! PREDSEDNICA: OLGA ŠRAJ KRISTAN LETNIK LVIII | SEPTEMBER 2018 | ŠTEVILKA 9 slamnik@kd-domzale.si slamnik | 17 iz NAŠIH VRTCEV IN ŠOL Letovanje prek ZPM Domžale V letošnjem poletju je Zveza prijateljev mladine Domžale v sodelovanju z Zavodom za letovanje in rekreacijo otrok ponudila otrokom na področju domžalske upravne enote šest terminov za letovanje na morju. zpm Domžale Starši so lahko izbirali med dvema sedemdnevnima in štirimi desetdnevnimi izmenami v Poreču, Sa-vudriji, Piranu in Umagu. Letovanje je namenjeno otrokom od petega do devetnajstega leta starosti, predvsem tistim, ki so v zadnjem letu zaradi bolezni obiskali zdravnika naj- manj dvakrat in so zato upravičeni do sofinanciranja s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Staršem, ki so se znašli v finančni stiski in bi težko poravnali stroške letovanja, smo priskočili na pomoč s finančnimi sredstvi, zbranimi z akcijo Pomežik soncu. ZPMS že 19 let zbira denar z dobrodelnim koncertom, da bi omogočili letovanje čim večjemu številu otrok. Zvezi prijateljev mladine Domžale pa so sredstva za letovanje prispevali donatorji in Rdeči križ Domžale. Za zdravstveno letovanje otrok s posebnimi potrebami smo pridobili sredstva s prodajo biorazgradljivih krp, ki jih je Pošta Slovenije vključila v prodajo v vseh svojih poslovalnicah. Fundacija za Počitniško varstvo na Osnovni šoli Rodica Na OŠ Rodica je v sodelovanju z ZPM Domžale od 16. do 31. avgusta 2018 potekalo poletno počitniško varstvo. oš rodica Varstvo je obiskovalo rekordno število otrok z okoliških šol in občin. V počitniškem varstvu nam ni bilo nikoli dolgčas, saj smo se igrali z družabnimi igrami, ustvarjali, plesali, peli in igrali nogomet. Prvi teden smo naredili svoje družabne igre, drugi dan pa smo imeli športne igre na šolskem igrišču. Ker se še nismo vsi poznali, smo nekaj časa namenili tudi spoznavanju. V drugem tednu se nam je pridružilo še več otrok in smo pripravile več različnih dejavnosti. V ponedeljek smo izvajalke pripravile glasbeno delavnico in delavnico o legendah. V torek smo se najprej sprehodili do Domžal, kjer smo obiskali slamnikarski muzej. Tu so nam animator-ke na kratko povedale nekaj informacij. Nato pa so nas popeljale po slamnikarski poti. Videli smo, kje so stale sla-mnikarske tovarne, učenci pa so sproti izpolnjevali tudi delovni list. K nam so prišli na obisk tudi gasilci, ki so nam zelo popestrili dan. Ustvarjali smo slike z barvicami in flomastri, na katere so dodali še različna semena (koruza, pšenični zdrob, bučna semena ...), in tako so naše risbe postale bolj zanimive. Ker nam je bilo zelo vroče, smo imeli tudi vodne igre, na koncu iger pa smo se Mladi Slovenci in Slovenke z muzikalom osvojili srca Dancev in Dank Čudovit ambient, dve ganljivi predstavi, izredni gostitelji ter najboljši 'razred', so besede, s katerimi lahko označimo popotovanje dijakov in dijakinj slovenskih srednjih šol v sklopu ekskurzije Danska od blizu. financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij je sofinancirala spremstvo oseb invalidnim otrokom. Letovali so tudi otroci brez zdravstvenega predloga. Zdravi otroci so lahko poleg morskih terminov izbirali tudi med gorskimi v Gozdu Martuljku in Zgornjih Gorjah pri Bledu. Na morju je zdravje krepilo 135 osnovnošolcev, 16 vrtčevskih otrok in devet srednješolcev. Mladi mentorji so z veliko mero občutka za otroke in mladino poskrbeli za varne, zdrave, zabavne in nepozabne počitnice. Poleg plavanja in namakanja v morju so udeleženci pri različnih športnih aktivnostih ter sproščujočih in ustvarjalnih dejavnostih razvijali svoje talente in interese. Vsem, ki ste kakorkoli prispevali k letovanju 160 otrok, se iskreno zahvaljujemo. Nekateri otroci so letos prvič okusili slano morsko vodo. Vsi pa bodo zagotovo bolj zdravi in pripravljeni na nove učne izzive. PREDSEDNICA ZPM DOMŽALE: MAG. Karlina Strehar obmetavali z vodnimi balončki, da smo se malo ohladili. V zadnjem, tretjem tednu se nam je pridružilo še nekaj otrok, tako da nas je bilo zares zelo veliko. Tisti, ki še niso naredili svojih družabnih iger, so uporabili svojo domišljijo in naredili zelo atraktivne družabne igre. Tisti, ki pa so igre imeli že narejene, so se preizkusili v peki piškotov. Bili so bili zelo dobri in smo jih takoj pojedli, nekaj pa smo jih odnesli v zbornico učiteljem, ki so se pripravljali na novo šolsko leto. Naslednji dan smo se odpravili v Kulturni dom Franca Bernika Domžale, kjer smo si ogledali risanko Neverjetni 2. Naučili smo se plesti zapestnice iz volne, kar nam je bilo tako zelo všeč, da smo jih pletli vse do konca tedna. K zapestnicam smo dodali še pletenje preprostega šala. Nekateri so pletli zapestnice, drugi pa so odšli na šolsko igrišče in tekmovali v štafetnih igrah. Izvajalke pa so nam pripravile tudi igro escape room. Predzadnji dan poletnega počitniškega varstva smo ponovno ustvarjali, in sicer kolaž iz črk, izrezanih iz časopisa, prav tako pa smo se igrali na igrišču. Zadnji dan pa nam je malo zagodlo vreme, tako da smo se odločili in pogledali slovenski film Pozabljeni zaklad. Vse popoldneve smo se igrali na igrišču ali pa v telovadnici. Kuhar in kuharice so nas vedno razveselili z dobrim kosilom. Poletno počitniško varstvo je minilo hitro, bilo je zanimivo in pestro. Otroci so spoznali nove prijatelje in zaradi tega še raje obiskovali počitniško varstvo. Upamo, da si bodo otroci poletno počitniško varstvo vtisnili v spomin. Izvajalke počitniškega varstva: Marta, Špela, Sabina, Marjeta, Neža, Katja in Tamara Se še spomnite pravljic o mogočnih in neustrašnih vikingih? Prav zagotovo se jih, a v Društvu slovensko-danskega prijateljstva se jih ne le spominjajo, pač pa jih tudi doživljajo. Pravzaprav jih sami tudi pišejo, a to niso le pravljice, temveč resnične zgodbe o doživetjih, prijateljstvu, sreči, novih znanjih in poznanstvih, ki jih nikoli ne bodo pozabili. Eno takšnih resničnih popotniških prigod iz Kraljevine Danske pravkar pišem tudi jaz, a seveda ne sam. Danska od blizu je že 22 let vsakoletni projekt in že tretje leto zapored ga vodijo Mitja Gregorič, Gregor Mermolja in Naomi Mermolja. A te zgodbe zagotovo ne bi bilo, če ne bi bili z nami tudi izjemni dijaki in dijakinje srednjih šol iz vse Slovenije, tudi Srednje šole Domžale (Barbara Pavlič in Jure Golob). Pot po Danski nas je najprej zanesla na popularni otok R0m0, kjer so najpogumnejši, s skokom v Severno morje tudi malce zaplavali. Sledil je obisk najstarejšega danskega mesta Ribe, v katerem smo dodobra spoznali (vikinški muzej Ribes Vikinger) tisto najbolj davno zgodovino danskega ljudstva ter njihove domovine Danske, sicer najstarejše skandinavske kraljevine, po mestu pa nas je vodil znameniti Nočni čuvaj. Nyk0bing Mors (9000 prebivalcev), največje mesto otoka Mors0, ki leži v regiji Nordjylland, in gimnazija Mors0 Gymnasium, je bila naša naslednja postaja, kjer nas je sprejelo vodstvo šole (Kurt Sonne Thomsen), dobrodošlico pa so izkazali tudi z danskim večerom. Drugi dan v Nyk0bing Mors0 so naši dijaki in dijakinje izkoristili za generalko pred svojim prvim nastopom nasploh, 'krstni oder' za prvi slovenski večer pa je bila velika gledališka dvorana gimnazije. Naj omenimo, da tamkajšnja gimnazija v svoj izobraževalni program uvršča tudi dramsko igro. Mlade Slovenke in Slovenci so na gimnaziji Mors0 predstavili z muzikalom Dobro jutro Slovenija, po katerem nihče od prisotnih ni ostal ravnodušen. Odhod iz Nyk0bing Mors0 je bil tako nabit s čustvi, saj smo se tesno povezali z gostitelji in jih zapustili z obljubo, da se naslednje leto seveda spet vidimo. Pot nas je zanesla naprej v Arhus, kjer smo si v drugem največjem danskem mestu ogledali moderno galerijo Aaros. Povzpnemo se tudi na Ejer Bavneh0j, ki je s svojimi 175 metri najvišja 'gora' Danske. Po 'strmem spustu' nadaljujemo pot v pravljično mesto Odense, sicer največje mesto na otoku Fyn, na katerem je pri vasi Ladby muzej z 22 m dolgo vikinško ladjo iz 9. stoletja. V Odenseju obiščemo rojstno hišo in muzej pisatelja Hansa Christiana An-dersena, pisca številnih znanih pravljic, kot so Mala morska deklica, Kra-ljična na zrnu graha, Palčica, Grdi raček, Cesarjeva nova oblačila in še mnoge, mnoge druge. Našo pravljično popotovanje nadaljujemo v Roskildeju, starem mestu ob Rokskildskem zalivu zahodno od K0benhavna, ki premore mogočno ka- je bila mednarodna gimnazija Helsin-g0r International H0jskole, in naš prihod je pri dijakih te šole, ki sicer prihajajo z vsega sveta, vzbudil veliko zanimanje. Namreč, naša glasbena predstava na gimnaziji Mors0 ni bila edina na naši poti po Danski, saj je prav ta muzikal doživel svojo prvo ponovitev ravno v Helsing0ru, le-ta pa je bila prav tako odlična in je prisotne ganila do solza in do srca. K0benhavn, glavno mesto (775.000 prebivalcev) ter univerzitetno, gospodarsko, izobraževalno in kulturno središče Kraljevine Danske se nahaja na vzhodni obali največjega danskega otoka Sjffilland, ki mu Slovenci pravimo tudi Zelandija, nima pa pravzaprav tedralo (12. do 14. stoletje) z grobnicami danskih vladarjev, zapeljemo se še do mestnega muzeja s petimi vikinškimi ladjami, kjer nas je sprejel gospod Leif Folke S0rensen s Himmelev Gymnasium. Na gimnaziji Himmelev so seveda naši gostitelji poskrbeli tudi za samo predstavitev njihove gimnazije. Na poti proti Helsing0ru se ustavimo še v mestu Hiller0d v južni Jutlan-diji in prvi prestolnici danskih kraljev (10. do 11.stoletje), kjer si ogledamo baročno palačo Fredensborg (17191722), poletno rezidenco danske kraljeve družine iz dinastije Glücksburg. V mestu Helsingor obiščemo renesančna gradova Frederiksborg (16021620, nahaja se na treh otočkih sredi jezera), ter Kronborg, kjer je doma Shakespearova zgodba o Hamletu in Orfeliji. Naša končna postaja v Helsing0ru Vabilo na slikarsko razstavo Otroci za vse nas V slikarski šoli Vere Terstenjak se vedno kaj dogaja. Že več let zapovrstjo v septembru začnejo mladi slikarji pod njenim mentorstvom ustvarjati izjemna dela, ki se potegujejo za nagrade na mednarodnem natečaju Plakat miru. Decembra je čas za razstavo umetnin na temo božičnih praznikov, ki jo vsako leto gosti domžalska knjižnica. In konec maja, ob zaključku slikarske šole, mladi umetniki v ateljeju slikarke postavijo na ogled svoja dela, ki so jih ustvarili med letom. Letos pa so Vero Terstenjak in njene učence povabili tudi, da razstavljajo v prostorih Državnega sveta Republike Slovenije. Razstavo Otroci za vse nas si lahko ogledate v stavbi slovenskega parlamenta na Šubičevi 4 v Ljubljani vsak delavnik med 9. in 15. uro do konca septembra. Prisrčno vabljeni! Besedilo in foto: Patricija Verbole nič skupnega z istoimensko nizozemsko pokrajino, po kateri se sicer imenuje tudi pacifiška otoška država Nova Zelandija. Iz mestnih zapisov je razvidno, da je nastalo pravzaprav iz majhne vikinške vasice že v 10. stoletju, prav tam, kjer jo danes poznamo pod imenom Gammel strand (staro obrežje). Za uvod v spoznavanje prestolnice smo najprej obiskali renesančni grad Rosenborg Slot, zgrajen 1606 (kralj Christian IV), ki je bogato opremljen s pohištvom in umetninami, na ogled je dragocena kraljeva zakladnica s celo paleto danskih kron. V Kobenhavnu so nas prijazno sprejeli veleposlanik Republike Slovenije Edvin Skrt in diplomati, med njimi Davor Devčič, Tjaša Tanko in Nina Krtelj, prav tako so nas lepo sprejeli v danskem parlamentu (Folketinget). Posebnost danske prestolnice je tudi 'okrogli stolp', s katerega je čudovit razgled na K0benhavn, nikakor pa nismo izpustili sprehoda po znamenitih ulicah Amalienborga in Nyhavna Nujni postanek je seveda pri znameniti Morski deklici, kipu lika iz pravljice Hansa Christiana Andersena. Izredno znan je tudi zabaviščni park Tivoli v centru mesta. Mesto je znano tudi po kraljevem baletu in industrijskem oblikovanju, hkrati pa tudi po alternativni umetnosti, ki ima svoj center v 'svobodnem mestu Christiania'. Projekt je po vsem doživetem globoko sedel v naša srca in nam to severno kraljevino ne le približal, temveč nas je z njo pravzaprav združil. Da nam je to v celoti uspelo, hvala tudi vsem, ki so sodelovali pri projektu, med njimi tudi Občini Domžale, TIC Domžale, Slovenski turistični organizaciji in Gostinskemu podjetju Trojane. Celotna pravljica se seveda ne bi spisala, če ne bi bilo tistih najpomembnejših delčkov mozaika - dijakov in dijakinj srednjih šol. Prav vsi v Sloveniji smo lahko veseli, da so naši mladi popotniki in popotnice domovino zastopali, kot se spodobi. Hvala vam, ponosni smo na vas! Gregor Horvatič SLO-DAN io | slamnik ŠTEVILKA 9 | SEPTEMBER 2018 | LETNIK LVIII GLAS MLADIH Enomesečno prostovoljstvo v Grčiji Center za mlade Domžale je štirim mladim iz Domžal in okolice omogočil, da so poleti preživeli en mesec v Grčiji. Besedilo in foto: CZM Odpravili so se na prostovoljsko delo, pri katerem so lokalni organizaciji pomagali pri organizaciji in izvedbi medkulturnega festivala. Gre za projekt Evropske prostovoljske službe (od letos znane kot Evropske solidarnostne enote), ki mladim omogoča, da si prve delovne izkušnje naberejo v tujini. Ker je projekt financiran s strani Evropske unije, programa Erasmus+, so kriti stroški poti, bivanja in prehrane, prostovoljci pa prejmejo tudi žepnino. Kakšna je bila izkušnja, kakšne so pozitivne in negativne strani prostovoljskega dela ter ne nazadnje, kaj jim bo za večno ostalo v spominu? To so z nami delili v skupinskem intervjuju. Zakaj si se odločil/a za Evropsko prostovoljsko službo? Kaj je bilo tisto, kar te je najbolj pritegnilo? Katja: Evropska prostovoljska služba je odlična priložnost za vse mlade, ki si želijo skozi prostovoljno delo pridobiti nove izkušnje na posameznem področju, kot je bilo za nas delo na festivalu, in seveda izkušnjo bivanja v tujini, spoznavanja novih kultur, sodelovanja z veliko skupino ljudi ... Mene je najbolj pritegnil festival, ker sem letos tudi sicer veliko prostovo-ljila na festivalih, a tudi lokacija ni dosti zaostajala. Janja: Zaradi želje po novi izkušnji, teme projekta in lokacije. Pred tem sem se že udeležila dveh usposabljanj v okviru Erasmus+, kjer sem podrobneje spoznala vse možnosti, ki jih ponuja Erasmus+ in se nad njimi zelo navdušila. Nato sem ob pravem trenutku videla razpis za enomesečni EVS v Grčiji in se brez oklevanja hitro prijavila. Sara: Za EVS prostovoljsko službo sem se odločila zaradi predhodnih izkušenj z različnimi Erasmus+ projekti, v katerih sem sodelovala. Zdela se mi je zanimiva življenjska izkušnja, kako živeti sam v tujini ves mesec. Najbolj sta me pritegnila razpisani program dela in čas trajanja prostovoljskega dela v tujini. Aljoša: Najbolj sta me pritegnila lokacija prostovoljstva in čas trajanja. Evropska prostovoljska služba lahko traja od 14 dni do enega leta. Je bila odločitev lažja, ker je šlo za kratko obdobje? Janja: Da, zagotovo je bila odločitev lažja, ker je šlo za enomesečni projekt v juliju in se mi je kot študentki lepo izšlo, ker se mi časovno ni prekrivalo z nobenimi obveznostmi. Sara: Dejansko je bila odločitev nekoliko lažja, saj je sam projekt potekal le en mesec. Obveznosti v Sloveniji mi ne bi omogočile odsotnosti, daljše od enega meseca. Kljub temu je bila odločitev za sodelovanje težka, saj je še zmeraj en mesec slišati dolgo, vendar pa zelo hitro mine. Aljoša: V mojem primeru je dejansko bila, saj sem zaposlen in je težko dobiti dopust za več kot en mesec. Katja: Odločitev je bila nenadna! Mesec dni v Grčiji se sliši kot super dopust, sem pa v tem času, ko smo bili tam, ugotovila, da je zelo pomembno, kakšen projekt si izbereš, če razmišljaš o dolgoročni varianti. Vsak lahko zdrži mesec na projektu, ki ga morda ne zanima najbolj, eno leto življenja pa je obdobje, ki ga vsaj jaz nočem preživeti, medtem ko delam nekaj, kar me ne veseli. Si imel/a kakšne pomisleke, strahove pred odhodom? Aljoša: Moram priznati, da večjih pomislekov ali strahov nisem imel. Sara, Janja, Katja in Aljoša Mogoče nekaj manjših, povezanih s potovanjem in zdravjem. Katja: Na pot sem odšla z lepimi pričakovanji, ki so se na koncu tudi uresničila. Sara: Pred odhodom v tujino sem imela kar pomislekov in strahov, saj je bila to zame prva preizkušnja, da sem v tujino odpotovala sama za ves mesec. Strahovi so bili celo tako močni, da sem svoje sodelovanje v projektu skoraj odpovedala. Vendar sem po končanem delu zelo presrečna, da tega nisem storila, saj bi spustila zelo lepo in zanimivo izkušnjo v življenju. Janja: Iskreno nisem imela veliko strahov in pomislekov. Moja odločitev je bila zelo nenadna, zato me je malce skrbelo, kako bodo to sprejeli moji bližnji, sicer pa sem se projekta zelo veselila in sem vedela, da bo to zagotovo odlična izkušnja zame. Kakšni so bili prvi občutki ob prihodu v neznano okolje in v družbo številnih tujcev? So se prvi vtisi kaj razlikovali od predstave, ki so jo imel/a pred odhodom? Katja: Da, seveda. Vedno si veliko predstavljam, a le redko lahko natančno predvidim neznane situacije. V resnici nisem imela časa preveč razmišljati, koliko se stanje razlikuje od mojih predstav pred odhodom. Počutila sem se super in to je bilo najbolj pomembno. Sara: Prispeli smo pozno ponoči, vendar se spomnim navdušenja, ko smo prispeli do apartmajev ter zagledali plažo in bližino morja. Ob samem prihodu sem imela kar nekaj strahov, kako se bom ujela in komunicirala s tujci, vendar pa so že po prvem dnevu, ko sem spoznala svoje stanovalce, vsi strahovi in predsodki izginili, saj smo bili na koncu dneva vsi postavljeni v isto situacijo v neznanem okolju, z nepoznanimi ljudmi. Janja: Opazila sem, da smo bili na začetku vsi malce zadržani in me je malce skrbelo, če se bomo kot skupina dobro ujeli in sodelovali. A z dneva v dan smo postajali bolj povezani in na koncu smo bili kot ena velika družina. Aljoša: Predvsem sem bil pozitivno presenečen nad odprtostjo in pozitivnim odnosom vseh udeležencev, vključno z organizatorji. Odkrito rečeno si nisem ustvarjal veliko pričakovanj, ker to ponavadi vodi v raz- očaranje, sem pa šel v celotno stvar z odprtim umom. V tokratnem projektu je sodelovalo 20 prostovoljcev iz štirih držav, poleg Slovenije še iz Španije, Italije in Bolgarije. Je bilo življenje v medkulturnem okolju težje? Sara: Dejansko ne, na medkulturno okolje smo se vsi zelo hitro navadili, saj smo bili vsi odprti za spoznavanje različnih kultur in njihovih navad. Seveda je v takih okoliščinah potrebna tudi velika potrpežljivost in prilagoditev na različne kulturne navade. Najbolj me je presenetilo, kako hitro smo se prilagodili na različne kulture in jih tudi spoštovali. Čeprav smo bili iz različnih držav, smo hitro postali prijatelji in postali manjša družina. Katja: Življenje je bilo drugačno. Trenutno živim doma, zato mi je skupno življenje predstavljalo super popestritev. Veliko smo bili skupaj. Delili smo si prostor in čas ter se o tem tudi veliko pogovarjali. Zame je bilo mnenje drugih zelo pomembno, saj sem lahko opazila, da vsi potrebujemo čas in prostor zase, ter da s tem ni popolnoma nič narobe. Janja: Zame življenje v medkulturnem življenju ni predstavljalo težav. Rada spoznavam nove ljudi in njihove kulture, res pa je, da so bila naša stanovanja zelo majhna, v njih smo bili po štirje in včasih sem pogrešala malce zasebnosti, časa zase. Najbolj so me presenetile kakšne zanimive kombinacije jedi, npr. Španci so radi jedli grški jogurt z marmelado. Aljoša: Za cimre sem imel tri Špance. Edina težava, na katero sem naletel, je bila kuhanje in priprava hrane. Okusi in načini priprave hrane se zelo razlikujejo, zato je bilo včasih težko usklajevati, kaj in kdaj si kuhamo. Kaj te je najbolj presenetilo? Aljoša: Presenečen sem bil, ker niti enkrat ni prišlo do večjih konfliktov znotraj ekipe 20 ljudi, ki so skupaj delali en mesec. Katja: Morda me je presenetila odprtost vseh udeležencev. Dobro smo se spoznali, se povezali in si s tem resnično olajšali skupno življenje. Znotraj projekta ste opravljali delo na medkulturnem festivalu. Kako je izgledal dan dela na festivalu? Katja: Festival je bil namenjen lokal-cem. Naše naloge so bile različne, razgibane. Od delavnic za otroke, pripra- ve plesne predstave s sporočilom, do pomoči pri izvedbi večernih dogodkov. Stregli smo večerje in pripravljali prostor za pogostitve. Sodelovanje z lokalno organizacijo na teh dogodkih nam je dalo še dodaten pogled na grško kulturo. Poleg spoznavanja te kulture smo tudi predstavljali svojo. Predstavili smo se z našim tradicionalnim plesom, potico in žlikrofi. Sara: Najbolj si bom zapomnila dan, ko smo bili čez dan pripravljali tradicionalno slovensko hrano, ki smo jo zvečer na prizorišču ponudili obiskovalcem. Isti dan smo za obiskovalce zaplesali tradicionalni slovenski ples. Za konec večera pa smo vsi skupaj z domačini zaplesali tradicionalni grški ples, ki so nas ga naučili. Janja: Naloge so se iz dneva v dan spreminjale. Čez dan smo izvajali različne dejavnosti za otroke, npr. figure iz peska, pomoč pri kolesarski dirki, otrokom predstavili svoje tradicionalne igre, sestavili in odplesali flash mob na temo onesnaževanja morja, predzadnji dan festivala smo tudi sami nastopili na odru z našimi tradicionalnimi plesi in postregli svojo tradicionalno hrano udeležencem festivala, zadnji dan, vrhunec festivala, ko se delijo zastonj sardele in vino, smo pomagali pri pripravi in delitvi hrane. Kaj ste počeli še poleg dela na festivalu? Aljoša: Moram reči, da je bila celotna skupina prostovoljcev res enkratna, zato smo preživeli veliko časa skupaj tudi izven dela ter vikende izkoristili za potovanje po Grčiji, bili smo v Atenah ter na otoku Thasos. Prav tako smo skupaj hodili na plažo, ki je zelo blizu apartmajem in se vsak večer družili ob glasbi. Katja: Kadar nismo delali, smo uživali v grškem slogu. Dobra družba, dobra hrana, lepe plaže ... Janja: Obiskali smo Ribiški muzej v Nea Moudaniji, raziskovali okolico, hodili na izlete, se družili, uživali na plaži, kuhali, igrali odbojko, tenis ... Kaj je bilo najboljšega na evropski prostovoljski službi? Janja: Meni je bil najbolj všeč večer, ko smo nastopali s tradicionalnimi plesi in postregli s tradicionalno hrano, vzdušje je bilo zelo prijetno, vsi smo ponosno predstavljali svojo državo, se družili in zabavali. Sicer pa mi je bilo zelo všeč tudi, kako smo se kot skupina lepo povezali in skupaj preživeli veliko lepih in zabavnih trenutkov. Aljoša: Ljudje so bili fantastični. Katja: Največ mi pomenijo nova izkušnja in prijateljstva, ki sem jih dobila na tem projektu. Občutek po prihodu domov je bil poseben. V enem mesecu se je zgodilo toliko različnih in razburljivih dogodkov, da si tega enostavno me moreš predstavljati in na koncu je to res težko predstaviti drugim. Sara: Vprašanje, kaj nam je bilo najbolj všeč in kaj je bila najboljša stvar v projektu, smo si sami postavljali že ob samem koncu projekta. Vendar pa je na to vprašanje zelo težko odgovoriti, saj nam je ta izkušnja vsakodnevno prinašala nove izkušnje in spoznanja. Med samim projektom spoznaš veliko sam o sebi ter osebnostno zrasteš. Prav tako nam je ta projekt dal priložnost dela in enomesečnega življenja v tujini ter spoznavanje grške kulture na čisto drugačen način, z domačini. Sam projekt ti prinese veliko novih prijateljstev. Z ostalimi udeleženci smo se tako dobro razumeli, da sem nekatere že obiskala. Je bilo kaj, kar te je negativno presenetilo? Sara: Sama izkušnja je bila zame eno veliko pozitivno presenečenje. S samim projektom in organizatorji projekta nisem imela nobene negativne izkušnje, bolj nasprotno. Same pozitivne, saj so nam bili vedno v pomoč in nam skušali pomagati in rešiti težave, ki so nastale, po njihovih najboljših močeh. Aljoša: Da v Grčiji nimajo kisle smetane. EVS ti krije stroške prevoza, namestitve, prehrane in žepnino. So sredstva zadoščala za življenje v Grčiji? Aljoša: Sredstva zadoščajo, če živiš skromno in dobro nadzoruješ, kako zapravljaš denar. Če hočeš videti več, pa ni dovolj denarja. Janja: Sama sem zapravila približno 100 evrov svojega denarja, kar sem si občasno rada tudi kaj privoščila. Če bi imel/a priložnost, bi se še enkrat odločila za EVS? Razmišljaš morda o dolgoročnem projektu? Katja: Vsak dan bi lahko šla nazaj. Ta mesec mi bo za vedno ostal v lepem spominu. Res razmišljam o dolgoročnem projektu, pa še izbirčna sem postala. Vem, da lahko tudi od dolgoročnega projekta pričakujem neprecenljivo izkušnjo in nova znanja, zato je odločitev zdaj po eni strani lažja, po drugi strani pa je vsak projekt edinstven, vsak človek drugačen. Aljoša: Dejansko bi premislil, je pa tudi res, da je zelo odvisno od življenjske situacije. Trenutno ne razmišljam o dolgoročnem EVS projektu. Sara: Dejansko bi se še enkrat odločila za EVS, prav tako pa bi to priporočala vsakemu mlademu, saj je res nepozabna izkušnja in velika naložba za nadaljnjo življenje. Če bi imela možnost, bi razmišljala o dolgoročnem EVS, vendar pa mi obveznosti v Sloveniji (služba in magisterij) to onemogočajo. Janja: Da, zagotovo bi se še enkrat odločila za kratkoročni EVS. Menim, da je to odlična priložnost za mlade in jo vsem toplo priporočam. O dolgoročnem projektu zaenkrat še nisem razmišljala, ampak nikoli ne reci nikoli. Če tudi tebe zanimajo prostovoljsko delo v tujini ali mednarodne izmenjave, se oglasi v prostorih Centra za mlade Domžale ali jim piši na info@czm-domzale.si. □ LETNIK LVIII | SEPTEMBER 2018 | ŠTEVILKA 9 slamnik@kd-domzale.si slamnik | 19 STAREJŠI 65 let skupnega življenja zakoncev Metke in Staneta Sušnika z Vira Številnim čestitkam in dobrim željam ob 65-letnici skupnega življenja zakoncev Metke in Staneta Sušnika z Zoisove ulice 30 na Viru se je pridružil tudi župan Toni Dragar. Poroka, ki ji ni para Ob obisku na njunem prijetnem domu jima je čestital in zaželel predvsem veliko zdravja. Skupaj so obnovili spomine - tudi na prijetno praznovanje zlate in biserne poroke, za vedrejše razpoloženje pa je gospa Metka zelo lepo zaigrala na harmoniko. V prvih dneh septembra sta se Metka in Stane Sušnik zanesljivo večkrat spomnila na Veliko planino, kjer sta se pred 72 leti prvič srečala v Laniško-vi bajti. Mlada Metka je na planino prišla s skupino mladih, Stane z očetom, in kot rada pripovedujeta, je Metka zaigrala na harmoniko, oči so se srečale in prišlo je prijateljstvo, ki je trajalo dobrih sedem let in bi tako lahko letos praznovala kar 72 let skupnega prijateljstva. Ker prijateljstvo ne šteje let, šteje pa uradno skupno življenje, ki se je začelo 12. septembra 1953, sta pred kratkim praznovala 65-letnico skupnega življenja - diamantno, nekateri pravijo železno poroko. Praznovanje jubi- leja je za gospo Metko pomenilo tudi praznovanje 87. rojstnega dne, saj je bila rojena 13. septembra 1931 na Viru. Vojne se spominja po bombardiranju. Po njej se je zaposlila kot trgovka, se ob delu šolala in postala komercialist-ka v nekdanji Oljarni Vir - vse do upokojitve. Gospod Stane je rojen 23. junija 1930 v Spodnjih Stranjah. Vse življenje je delal kot usnjar, tudi v nekdanjem domžalskem Tehnikumu, Papirnici Količevo, nekaj let tudi v Nemčiji. Če je mladost gospe Metke zaznamovala ljubezen do glasbe in harmonike, je mladost gospoda Staneta zaznamoval nogomet, tudi njegovi rezbarski izdelki niso bili nikoli pozabljeni, oba pa iskreno prijateljstvo in ljubezen do gora. Po poroki sta največ skrbi namenila gradnji prijetnega doma in vzgoji treh otrok. Po upokojitvi pa sta si izpolnila veliko željo: oditi za skrbnika v eno od planinskih koč. Tako sta leto dni preživela na Kredarici, nekaj let na Kokrskem sedlu, njuna zadnja postojanka pa je bil Domžalski dom na Veliki planini. V vse koče, kjer sta bila oskrbnika, so ljubitelji gora radi prihajali tudi zaradi igranja gospe Metke na harmoniko, za katero še danes pravi, da je zanjo vse življenje pomenila eno samo veselje. Če pa je bil zraven takt s kuhalnico, kozarci ali metlo, ki ga je dajal gospod Stane, je bilo vzdušje v kočah nepozabno, saj sta bila oskrbnika kar 12 let. V gorah sta se počutila zelo zdravo, najbrž tudi zaradi nabiranja zdravilnih zelišč, predvsem pa prijetnih srečanj in veselja, ki ju v domovih, kjer sta bila oskrbnika, ni nikoli manjkalo. Prvo septembrsko nedeljo se je v Domžalah zgodila poroka, ki ji ni para. 88-letni Konrad Grum in 80-letna Mojca sta se po prekinjeni mladostni ljubezni po dolgih desetletjih spet našla in nadgradila medsebojno navezanost. V več kot sedmih desetletjih poznanstva se je nabralo veliko prijetnih spominov, med njimi najbrž tudi kakšen manj prijeten, a ga zakonca Su-šnik ne omenjata. Vesela sta visokega življenjskega jubileja, še zelo živi pa so tudi spomini na praznovanje biserne poroke, ko ju je sin Stane ob obletnici poroke in življenjskem jubileju mami Metke presenetil z obiskom ansambla Saše Avsenika, manjkal pa tudi ni zvok mamine harmonike, saj ji glasba še danes pomeni srečo, veselje in zdravje. V jeseni življenja Sušnikovih je bilo veliko praznovanj ter prijetnih srečanj ob različnih praznikih in jubilejih - domačih, med njimi tudi množice pravnukov, ki so mami Metki in atu Stanetu v veliko veselje, saj sta rada v njihovi družbi. Včasih sta si prijetno družbo poiskala tudi med borci za vrednote NOB Vir, pa med upokojenci z Vira, rada sta odšla v toplice, najpri- Več kot sto svatov in Godba Domžale so pospremili nevesto in ženina na skupno pot. Ob tem se Mojca in Konrad Grum zahvaljujeta za sodelovanje na slove- snosti Godbi Domžale, kvartetu trobil in dirigentu Damjanu Tomažinu, pevcema Poloni Mežar in Mateju Primožiču ter organistu Tomažu Pirnatu in župniku Klemenu Svetelju. Jubilantka Anica Globočnik jetneje pa sta se in se počutita doma - med domačimi, ki so ju in ju še razvajajo z majhnimi in velikimi presenečenji, pa tudi onadva nikoli ne pozabita nanje. In kako dočakati tako visok življenjski jubilej? Nekaj potrpljenja, veliko skupnega dela z roko v roki in razumevanja, majhnih sreč in veliko veselja, povesta, in verjamem jima. Gospa Metka je bolj doma, kjer nikoli ne zmanjka dela. Pri njem ji pomaga tudi gospod Stane, ki pa ga še vedno dvakrat na teden lahko srečate na balinišču na Količevem - za družbo in rekreacijo, pravi. Če se je včasih bolj ukvarjal z rezbarjenjem, zdaj veliko slika pokrajine, največ gore, pa planike nikoli ne manjkajo, pove gospa Metka. Iskrene čestitke, spoštovana Metka in Stane Sušnik ter veliko zdravja, srečo in veselje pa si bosta itak poiskala sama. In če ju bo vsaj malo - potem se vidimo čez pet let - na vajini platinasti poroki. Vera Vojska FOTO: VIDO REPANŠEK OBČINA DOMŽALE Iskrene čestitke Medtem ko veliko starejših od sedem desetletij v jeseni življenja skuša ob prijetnih spominih odložiti vsaj delček dela, ki jih je spremljalo vse življenje, jubilantka Anica Globočnik, ki je 14. julija praznovala 70. rojstni dan na kmetiji odprtih vrat Pr' Soud v Zago-rici kljub upokojitvi še pridno dela, kuha in postreže številne goste, ki jih posebej ob vikendih ne zmanjka. Otroštvo je preživela v številni družini z 12 otroki. Ko je bila stara leto dni, ji je umrla mama in zanjo so skrbele sestre. Uspešno je končala osnovno in srednjo šolo ter pridno delala v tovarnah, tudi v Iraku. Po poroki sta se z možem odločila za kmetijstvo. S pridnostjo, zavzetostjo, tudi z odrekanji sta uredila propadajočo kmetijo v Za-gorici pri Rovah. Ob upoštevanju zgodovinske in kulturne dediščine je tako nastala kmetija odprtih vrat Pr' Soud, turizem pa dopolnilna dejavnost kmetije. Sprva sta se sicer ukvarjala z govedorejo, ob izgradnji novega hleva pa se preusmerila v svinjerejo ter ob pomoči dveh sinov poskrbela tudi za zdravo domačo ponudbo. Jubilantka je sproti pridobivala strokovna znanja in bila ena prvih na območju občine Domžale, ki je pred dobrimi dvajsetimi leti povabila goste na Kmetijo odprtih vrat Pr' Soud v Zagorici pri Rovah 7. Pri tem so ji v veliki meri pomagali žal že pokojni mož pa tudi oba sinova, Sin Dušan se tako ukvarja s klavništvom in izdelavo domačih mesnin, ki jih Anica rada ponudi gostom, prodajajo pa jih tudi na domžalskem tržnem prostoru. Za veselje in ljubezen imajo tudi konje. Jubilantka že desetletja pridno dela v Društvu podeželskih žena Domžale, kjer je zelo priljubljena zaradi svoje pridnosti, strokovnosti in razgledanosti pa tudi gostoljubnosti. Zaradi vseh teh lastnosti je bila pred leti predlagana tudi za kmetico leta. Članice društva so jo ob jubileju tudi obiskale, ji zaželele vse dobro, predvsem zdravja. Aktivna je tudi v domačem turističnem društvu, pred leti pa je bila članica sveta KS Rova. »Rada delam, se družim z ljudmi. Turizem na kmetiji mi pomeni veselje, prijetno družbo z znanci in prijatelji,« pravi. Gostje posebej pohvalijo Sou-dovo svinjsko pečenko, radi pa posežejo tudi po drugih dobrotah. Dela ne zmanjka, ob skrbi zanje obdeluje vrt, krmi prašiče. Odkar na kmetijo gostje prihajajo predvsem po naročilu, ima jubilantka več časa za reševanje križank, branje časopisov in gledanje tele vizije, pa tudi uresničevanje svoje velike želje - potovanje. Tako je letos junija obiskala naravne parke zahodne Amerike, občudovala čudovito naravo in uživala v prijetni družbi. Pred kratkim pa je par dni kar s tremi vnuki, sicer jih ima pet, preživela nekaj prijetnih dni v toplicah. Uživa v družbi prijateljic, obišče bližnje hribe in si želi, da bi bila zdrava, da bi se med domačimi dobro počutila, uživala med vnuki in da bi gostje, ki so vselej dobrodošli, zadovoljni odhajali s kmetije odprtih vrat Pr' Soud. Iskrene čestitke, jubilantka Anica Globočnik. Veliko prijetnih potovanj in zadovoljnih gostov vam želim. Vera Vojska ZDRAVSTVENA NEGA STOPAL Pančur d.o.o. (v stavbi zdravstvenega doma Domžale) Krajšanje nohtov ter odstranjevanje trde kože na bolnih in zdravih nogah. Zaupajte našim strokovnjakom. Optika Škofic že od 1975 Ljubljanska 87, Domžale T: 01 721 40 06 delovni čas: pon.-pet.: 8-12 in 16-18 sobota: 9-12 io | slamnik Dogaja se ... Anica in Grozovitež Knjižnica Domžale, i. oktobra 1. oktober, ponedeljek Knjižnica Domžale 17.00 | ANICA IN GROZOVITEŽ Gledališka predstava za otroke / za udeležence projekta Želvino poletno bralno popotovanje in izven / brezplaCne vstopnice / org.: Muck Blazina založba in produkcijska hiša, Knjižnica Domžale. Mestni kino Domžale 18.00 | GAJIN SVET Mladinska romantiCna komedija / 8o' / 9+ / enajstletna Gaja živi z očetom Petrom in štirinajstletno sestro Teo, vadi saksofon in se rada druži s prijateljem Maticem, ki je računalniški genij in hkrati žrtev močnejših sošolcev. 20.00 | NA OBALI CHESIL Drama / film o zaljubljencih različnih družinskih porekel, ki ju usodno zaznamujejo spone Časa, v katerem živita / sloviti britanski pisatelj lan McE-wan je scenarij priredil po svoji knjižni uspešnici. 2« oktober, torek Knjižnica Domžale 9.30 | IGRALNE URICE Za predšolske otroke od 2. leta dalje ter starše, skrbnike, dedke in babice / prijava na oddelku za otroke in mladino / org.: Knjižnica Domžale. 19.00 | JANEZ BIZJAK: PRVOBITNE GORE Gorniški veCer / vstop prost / org.: Planinsko društvo Domžale, Borut Peršolja, Knjižnica Domžale. KD Franca Bernika 17.00 | O BELEM MUCKU, KI JE BIL ČISTO ČRN Lutkovna predstava / Lutkovno gledališče Fru-fru / 35' / 2+ / za najmlajše ki jih na igriv in humoren naCin uCi strpnosti in razumevanja drugačnosti ter medsebojnega spoštovanja / brezplaCne vstopnice / v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Domžale. Mestni kino Domžale 20.00 | FANTASTIČNO POPOTOVANJE FAKIRJA KomiCna drama / po knjižni uspešnici Romaina Puertolasa / Aja, ki že vse življenje tiCi v skromni soseski v Mumbaju, kjer se preživlja kot uliCni Čarodej in prevarant, se po materini smrti poda iskat oCeta. 3* oktober, sreda Knjižnica Domžale 17.00-18.30 | JESEN PRIHAJA Ustvarjalnica / pravljiCni kotiCek / Teden otroka / za otroke od 4. do 10. leta starosti / mentorice: Breda Podbevšek, Sabina Osolin, Alenka Ogorevc, Mojca GregoriC, Štefka Zore, Tjaša Drofenik / vstop nmct / r\rrr • 7DAi T^r^m 7nln Jfn i i 'vrtina TV^m v nI a Kuhna na plač Tržni prostor Domžale, 6. oktobra Slamnikarski muzej 11.00 | LARISA BROJAN: O PUJSKU, KI JE ZGRADIL HIŠICO IZ SLAME Dogodek je vkljuCen v muzejski in galerijski projekt Z igro do dediščine / z ustvarjalnimi igrami bomo spoznavali slamo in kaj vse lahko iz nje naredimo / vabljeni otroci od treh let dalje v spremstvu odraslih / prijave na: slamnikarski.muzej@kd-domzale.si / prost vstop. Mestni kino Domžale 16.30 | PIKICA, KOKO IN DIVJI NOSOROG Animirani film za najmlajše / 64' / sinhronizirano, 4+ / film o velikem in majhnem ter zelo drobnem in ogromnem, o prijateljstvu in medsebojni pomoCi. 18.00 | LOS BANDO Mlad. komedija / 94' / podnapisi, 9+ / O Čudoviti klapi neprilagojenih, ki se odpravijo na road trip, da bi uresniCili svoje sanje / brezplaCne vstopnice / v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Domžale. 20.00 | ZVEZDA JE ROJENA Glasbena drama / Bradley Cooper igra glasbenika, ki spozna mlado pevko (Lady Gaga), se vanjo zaljubi, a se strastno razmerje zaradi njegovega boja z lastnimi demoni zaCne hitro krhati. 7* oktober, nedelja Mestni kino Domžale 10.00 | SKRIVNO ŽIVLJENJE MAČK Druž. animirani film / 105' / sinhronizirano, 6+ / mucek Puhek se iz varnega doma poda na iskanje skrivnostne maCje dežele, za njim pa se na pot odpravijo tudi njegov lenobni oCe Dekca in prijatelji. 16.00 I GAJIN SVET Glej opis pod 1. oktober. 17.45| VENOM Akcijski film / glavni negativec filmov o Spidermanu nam bo pokazal, da imajo tudi zlikovci dva obraza in da se za najhujšim negativcem vCasih skriva junak. 20.00 I ZVEZDA JE ROJENA Glej opis pod 6. oktober. Menačenkova domačija 11.30 | FRANC BERNIK IN NJEGOVA KULTUR-NO-SOCIALNA VLOGA V DOMŽALAH V PRVI POLOVICI 20. STOLETJA (20. 9.-20.10.2018) Vodeni ogled po razstavi v okviru projekta Predstavitev pomembnih domžalskih osebnosti v Mena-Cenkovi domaCiji / dogodek se pridružuje Dnevom evropske kulturne dediščine 2018 in praznovanju 110-letnice Župnije Domžale / vstop prost. Mestni kino Domžale, 7. oktobra 12. oktober, petek Mestni kino Domžale 9.30 | KIW I IN STRIT Abonma OTROŠKI za šole in vrtce ter izven Glej opis pod 11. oktober. 18.00 | PRVI ČLOVEK Glej opis pod 11. oktober. 20.30 | HLADNA VOJNA Filmski abonma PETEK Glej opis pod 10. oktober. Blunout klub 20.00 | DAVOR KLARIČ IN JERNEJ DIRNBEK-DIMEK Koncert / gre za svojevrsten preplet glasbe in besedil, zaCinjen s pristnim humorjem, kot ga že poznamo iz glasbene delavnice skupine Mi2. 13* oktober, sobota KD Franca Bernika 10.00 | LILA PRAP: DINOZAVRI? Sobotna otroška matineja /za IZVEN Lutkovno-igrana predstava / Gledališče Labirint / režija: Saša Jovanovič / igrata: Alja Kapun, Tina Oman / 40' / 3+ Galerija na potepu 10.00 | IVANA KOBILCA IN MARC RIBOUD Zbor pred Narodno galerijo v Ljubljani / Narodna galerija in Galerija JakopiC / strokovno vodstvo Jurij Smole / vstopnini 8 €, prijave: Kulturni dom Franca Bernika. Tržni prostor Domžale 10.00 | LUKOVICA SE PREDSTAVI Prireditev s sloganom: Dobrodošli v Domžalah, kjer gostimo razliCne slovenske pokrajine in njihove kulinarične značilnosti, obiCaje, turistiCne zanimivosti in znamenitosti. Mestni kino Domžale 16.00 | MALA NOGA Animirana družinska komedija / 96' / podnapisi, 8+ / vedoželjni Jeti je prepriCan, da skrivnostna in izmuzljiva bitja, znana kot 'ljudje', zares obstajajo. 18.00 | ZVEZDA JE ROJENA Glej opis pod 6. oktober. 20.30 | PRVI ČLOVEK Glej opis pod 11. oktober. 8. oktober, ponedeljek oktober, nedelja KD Franca Bernika Mestni kino Domžale ŠTEVILKA 9 | SEPTEMBER 2018 | LETNIK LVIII Koledar kulturnih prireditev v občini Domžale/ oktober KD Franca Bernika 20.00 | KIRSTY ALMEIDA Abonma glasbeno-scenski DRUGI in IZVEN Glej opis pod 16. oktober. Blunout klub 20.00 I 50 ODTENKOV ŽENSKE Predstava / komedija, ki razkriva 'pravo' resnico o ženskah / Barbi (Barbara VidoviC) je vrhunska gledališka igralka in komiCarka, ki svoje delo obvlada in je perfekcionistka. 18 • oktober, četrtek Knjižnica Domžale 17.00-17.50 | PRAVLJIČNE URICE Glej opis pod 4. oktober. 18.00 | ČAS ZA ZDRAVJE IN GIBANJE Predstavitev državnega presejalnega programa za zgodnje odkrivanje raka dojk Dora Galerija Domžale 19.00 | DR. JOŽEF MUHOVIČ: HUMANUM LIKOVNA RAZSTAVA Odprtje razstave slik / pogovor z avtorjem bo vodil Jurij Smole. Razstava bo odprta od 18. do 30. oktobra. Mestni kino Domžale 18.00 | PRVI ČLOVEK Glej opis pod 11. oktober. 20.30 I SODNICA Drama / ugledna angleška sodnica se spopada s težavami v propadajočem zakonu in razsodbo v primeru mladega fanta, ki zaradi verskih razlogov zavraCa transfuzijo, s katero bi mu lahko rešili življenje. 19* oktober, petek Mestni kino Domžale 9.30 I KIWI IN STRIT Abonma OTROŠKI za šole in vrtce ter izven Glej opis pod 11. oktober. Knjižnica Domžale 17.00 | GIBALNA IGRALNICA Za malCke od 18. meseca do 3. leta starosti / gibanje in igra / obvezna prisotnost staršev oziroma odrasle osebe / prijava na oddelku za otroke in mladino / org.: PŠ MIKI, Knjižnica Domžale. Blunout klub 20.00 I SLAVKO IVANČIČ Koncert / primorska glasbena legenda - pevec, pianist in glasbeni pedagog. 20. oktober, sobota 18.00 | DELAVNICA Glej opis pod 35. oktober. 20.00 | ZVEZDA JE ROJENA Glej opis pod 6. oktober. Knjižnica Domžale 16.00 | USTVARJALNE ROKE: KVAČKANJE Delavnica roCnih del / vodi: Ruša Erjavec / vstop prost / org.: Ruša Erjavec, Knjižnica Domžale. 19.00 | MAŽORETNO DRUŠTVO MORAVŠKE LILIJE Kulturna društva se predstavijo / vstop prost / org.: JSKD Domžale, Knjižnica Domžale. 25* oktober, četrtek Knjižnica Domžale 17.00-17.50 | PRAVLJIČNE URICE Glej opis pod 4. oktober. 19.00 | PLETEMO SPOMINE ... Še pomnite, Domžalci? / gostja: Marija Jene / vstop prost / org.: TIC Domžale, Andreja Čoki, Knjižnica Domžale. Mestni kino Domžale 18.00 | SODNICA Glej opis pod 18. oktober. 20.00 | ŽABA Glej opis pod 14. oktober. 26 • oktober, petek Knjižnica Domžale 16.00-18.00 | DVORANA IGRAČ Predstavitev knjižniCne igroteke / za otroke od 3. leta dalje / prisotnost staršev ali skrbnikov / vstop prost / org.: Knjižnica Domžale. Mestni kino Domžale 18.00 | GAJIN SVET Glej opis pod 1. oktober. 20.00 | POSLEDICE Glej opis pod 23. oktober. Blunout klub 20.00 | TOMAŽ DOMICELJ Koncert / njegova Za vedno mlad zanj tudi drži, glasbenik in slavist gre s polno paro svojo pot naprej. 27* oktober, sobota KD Franca Bernika 10.00 | JACOB IN VVILHELM GRIMM: RDEČA KAPICA Sobotna otroška matineja /za IZVEN Razstave Slamnikarski muzej 300 LET SLAMNIKARSTVA NA SLOVENSKEM Stalna razstava. Galerija Domžale KRAJINA - ODPRTJE OBMOČNE TEMATSKE RAZSTAVE 2018 Odprtje razstave 4. oktobra / JSKD ObmoCna izpostava Domžale / razstava bo odprta do 12.10.2018 vsak delovnik med 17. in 19. uro. Menačenkova domačija KIPARSKA POSTAVITEV DEL FRANCETA AHČINA Stalna razstava o kmeCko-obrtniški družini AhCin in stalna kiparska postavitev del Franca AhCina. FRANC BERNIK IN NJEGOVA KULTURNO-SOCIALNA VLOGA V DOMŽALAH V PRVI POLOVICI 20. STOLETJA Razstava v okviru projekta Predstavitev pomembnih domžalskih osebnosti v MenaCenkovi domaCiji. Na ogled bo od 20. septembra do 20. oktobra 2018 v odpiralnem Času in tudi v nedeljo, 23. septembra, od 17. do 19. ure. Ob 17. uri voden ogled po razstavi. Vstop prost. Knjižnica Domžale DEDIŠČINA DOMAČE POKRAJINE: UČENCI OŠRODICA Likovna, fotografska in literarna razstava bo na ogled do 6. oktobra. VRTEC DOMŽALE PRAZNUJE 70 LET: VRTEC DOMŽALE Razstava fotografij in izdelkov bo na ogled od 8. do 27. oktobra. MARTIN KRPAN: KNJIŽNICA DOMŽALE Razstava bo na ogled od 1. do 14. oktobra. SLOVENSKA KULTURNA DEDIŠČINA: NIVES PODMILJŠAK Bralno-spodbujevalna akcija bo na ogled od 15. do 26. oktobra. MORAVŠKE LILIJE: MAŽORETNO DRUŠTVO MORAVŠKE LILIJE Razstava ob prvi obletnici društva Center za mlade Domžale ŠTIRJE ELEMENTI Fotografska razstava mladih fotografov CZM pod mentorstvom Klemena Brumca bo odprta od 13. septembra do 31. oktobra. Tečaji, natečaji Mestni kino Domžale, 11. oktobra Biografska drama: Prvi človek Blunout klub, 26. oktobra Koncert: Tomaž Domicelj 19.00 | MOJCA ŠIROK: POGODBA Srečanja z ustvarjalci / pogovor bo vodila Cveta Za-lokar / vstop prost / org.: Cveta Zalokar, Knjižnica Domžale, v soorganizaciji z Rotary clubom Domžale. Mestni kino Domžale 18.00 | UČITELJ ŽABA Druž. komična pustolovščina / po knjižni predlogi Paula van Loona / 82' / podnapisi, 8+ / film pokaže, kakšen je najboljši učitelj na svetu, in spominja, da je treba otrokom prisluhniti / brezplačne vstopnice / v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Domžale. 20.00 | MOJ KUŽA PATRICK Komedija / življenje mlade učiteljice Sarah je trenutno v razsulu, vrh vsega pa ji je babica zapustila še psa Patricka, razvajenega mopsa, ki v njen vsakdan prinese še več (zelo smešnih) problemov. 4-* oktober, četrtek Knjižnica Domžale 17.00-17.50 | PRAVLJIČNE URICE S pravljico po svetu / za otroke od 4. do 6. leta starosti / prijava na oddelku za otroke in mladino / org.: Knjižnica Domžale. 19.00 | RADOVAN HRAST: VIHARNIK NA RAZPOTJIH ČASA Srečanja z ustvarjalci / pogovor bo vodila Cveta Zalokar / vstop prost / org.: Cveta Zalokar, Knjižnica Domžale, v soorganizaciji z 00 ZZB za vrednote NOB Domžale. Galerija Domžale 19.00 I KRAJINA - ODPRTJE OBMOČNE TEMATSKE RAZSTAVE 2018 Otvoritev likovne razstave / JSKD Območna izpostava Domžale. Športna dvorana Domžale 19.00 | 9. DOBRODELNI GASILSKI KONCERT Izkupiček od prodanih vstopnic bo namenjen družinam, ki živijo v pomanjkanju. KD Franca Bernika 20.00 | MARC CAMOLETTI - MICHAEL NIAVA-RANI: (TOTALNO) KATASTROFALNA VEČERJA Abonma gledališki RDEČI in IZVEN Predelava bulvarne komedije o vrtiljaku nebolečih skokov čez plot / Gledališče Koper / režija: Samo M. Strelec / igrajo: Aleš Valič, Jolanda Sršen, Mojca Partljič, Robert Zaje, Igor Štamulak, Vanja Korenč, Anja Drnovšek, Gorazd Žilavec 5* oktober, petek Knjižnica Domžale 17.00 | Z IGRO V GLASBENI SVET Glasbena urica / za otroke od o do 5 let s starši ali skrbniki / prijava na oddelku za otroke in mladino / org.: dr. Veronika Šareč, Knjižnica Domžale. Blunout klub 20.00 | OTO PESTNER IN OMAR NABER Koncert Trip to Las Vegas / vstopili boste v svet bleščečega Las Vegasa in se prepustili vznemirljivima vokaloma dveh izvrstnih slovenskih glasbenikov. KD Franca Bernika 20.00 | MARC CAMOLETTI - MICHAEL NIAVA-RANI: (TOTALNO) KATASTROFALNA VEČERJA Abonma gledališki ZELENI in IZVEN Glej opis pod 4. oktober. 6. oktober, sobota Tržni prostor Domžale 10.00 | KUHNA NA PLAČ Nastop pevk in pevcev Akademije za glas / kulinarični dogodek s prijetnim glasbenim programom. 20.00 | MARC CAMOLETTI - MICHAEL NIAVA-RANI: (TOTALNO) KATASTROFALNA VEČERJA Abonma gledališki ORANŽNI in IZVEN Glej opis pod 4. oktober. 9* oktober, torek Knjižnica Domžale 9.30 | IGRALNE URICE Glej opis pod 2. oktober. KD Franca Bernika 20.00 | MARC CAMOLETTI - MICHAEL NIAVA-RANI: (TOTALNO) KATASTROFALNA VEČERJA Abonma gledališki RUMENI in IZVEN Glej opis pod 4. oktober. 10. oktober, sreda Knjižnica Domžale 17.00 | VRTEC DOMŽALE PRAZNUJE 70 LET Odprtje razstave / razstava fotografij in izdelkov / razstava bo na ogled do 27. oktobra / org.: Vrtec Domžale, Knjižnica Domžale. Slamnikarski muzej 18.00 | SREČANJA POD SLAMNIKI: RAZISKOVALNE NALOGE OŠ RODICA Predstavili bomo dve raziskovalni nalogi, povezani s Kofutnikovo domačijo, ki so ju v lanskem letu pripravili učenci Osnovne šole Rodica pod mentorskim vodstvom Vilme Vrtačnik Mrčun / pogovor bo vodila Cveta Zalokar / vstop prost. Mestni kino Domžale 18.00 | ČRNI KKKLANOVEC Komična krim. / resnična zgodba iz Amerike sedemdesetih let, ki utripa v duhu sočnih kriminalnih komedij, a prinaša brezkompromisen in še kako aktualen pogled na rasna razmerja v Ameriki danes / velika nagrada žirije letošnjega Cannesa. 20.30 | HLADNA VOJNA Romantična drama / strastna ljubezenska zgodba, ki se v obdobju hladne vojne v petdesetih letih odvija na Poljskem, v Berlinu, Jugoslaviji in Parizu / nagrada za najboljšo režijo v Cannesu. 11. oktober, četrtek Mestni kino Domžale 9.30 I KIWI IN STRIT Abonma OTROŠKI za šoie in vrtce ter izven Kratki animirani filmi / program: Kraja koles, Nogomet, Portret, Spomladansko čiščenje, Glasna krava, Torta, Novi prijatelji, Dan za umivanje / 38' / brez besed, 3+ 18.00 | MOJ KUŽA PATRICK Glej opis pod 3. oktober. 20.00 | PRVI ČLOVEK Biografska drama / pogled v življenje astronavta Neila Armstronga (Ryan Gosling) in legendarno misijo, s katero je postal prvi človek, ki je 20. julija 1969 stopil na Luno / režijal Damien Chazelle (Dežela La La). Knjižnica Domžale 17.00-17.50 | PRAVLJIČNE URICE Giej opis pod 4. oktober. 19.00 | MATJAŽ COREL: V SVETU IZGINJAJOČIH KULTUR Potopisno predavanje / vstop prost /org.: Matjaž Corel, Knjižnica Domžale. Kavarna Vej'ca pri Domu upokojencev Domžale 18.00 | ALZHEIMER CAFFE Izkušnje bližnjih pri delu z dementnim bolnikom / pogovor, ki ga bomo oblikovali skupaj s sorodniki in bližnjimi, bosta vodili Cveta Zalokar in leva Lauraityte. 10.00 | PIKICA, KOKO IN DIVJI NOSOROG Giej opis pod 6. oktober. 16.00 | GAJIN SVET Giej opis pod 1. oktober. 18.00 | HLADNA VOJNA Giej opis pod 10. oktober. 20.00 | ŽABA Drama / film, posnet po veliki gledališki uspešnici in z odlično zasedbo bosanskih igralcev, govori o dolgotrajnih posledicah vojne travme za intimna življenja ljudi, toda namesto zgodbe o obupu prinaša presunljivo in osvežujoče sporočilo optimizma. 15* oktober, ponedeljek Mestni kino Domžale 18.00 | DELAVNICA Drama / skupina mladostnikov pod mentorstvom uveljavljene pisateljice ustvarja kriminalni triler, povezan z industrijsko preteklostjo obalnega mesta, a jih bolj kot zgodovina zanimajo težave sodobnega sveta, ki tudi v skupini zelo hitro pridejo na piano. 20.15 | HLADNA VOJNA Filmski abonma PONEDELJEK Giej opis pod 10. oktober. 16 • oktober, torek Knjižnica Domžale 9.30 | IGRALNE URICE Giej opis pod 2. oktober. 10.00 | NA PRAGU JESENI Ustvarjalna delavnica / mentorice: Marija Radko-vič in članice skupine Masimm, MDJC Domžale / prijave na: sonja.jurisevic@dom.sik.si ali 0172412 04 / vstop prost / org.: Sonja Juriševič, Marija Rad-kovič, Knjižnica Domžale. 19.00 | SLOVENSKI ILUSTRATORJI Slovenologija / gostje: Matej De Cecco, Ivan Mitre-vski, Polonapolona / vodi: dr. Noah Charney / vstop prost / org.: dr. Noah Charney, Knjižnica Domžale. Mestni kino Domžale 10.00 | HLADNA VOJNA Filmski abonma DOPOLDANSKI Giej opis pod 10. oktober. KD Franca Bernika 20.00 I KIRSTY ALMEIDA Abonma glasbeno-scenski PRVI in IZVEN Koncert / nastopajo: Kirsty Almeida (vokal in kitara), Richard Wetherall (klaviature), Tom Davies (kitara), Jonas Backman (bobni), Matt Owens (kontrabas) 17* oktober, ponedeljek Knjižnica Domžale 10.00 | ANDREJA SEMOLIČ: PEDOKINETIKA Biba leze ... srečanje za starše z dojenčki / vstop prost / org.: Andreja Semolič, Simona Glavan, Knjižnica Domžale. 17.00 | PREDSTAVLJAJ SI... Pikina čajanka / za otroke od 5. leta dalje / prijava na oddelku za otroke in mladino / org.: Lidija Smerkolj Turšič, Knjižnica Domžale. Menačenkova domačija 18.00 | FRANC BERNIK IN NJEGOVA KUL-TURNO-SOCIALNA VLOGA V DOMŽALAH V PRVI POLOVICI 20. STOLETJA Vodeni ogled po razstavi v okviru projekta Predstavitev pomembnih domžalskih osebnosti v Mena-čenkovi domačiji / dogodek se pridružuje Dnevom evropske kulturne dediščine 2018 in praznovanju 110-letnice Župnije Domžale / vstop prost. Mestni kino Domžale 10.00 | SLON KOLESARI PO SVETU Abonma otroški SOBOTNA MATINEJA in IZVEN Kratki animirani filmi / 39' / brez besed, 3+ / izbor kratkih animiranih filmov s festivala Animateka, ki jih pospremimo še z ustvarjalnimi delavnicami, s katerimi spoznavamo principe animacije. 16.00 | GAJIN SVET Giej opis pod 1. oktober. 17.45 | ZVEZDA JE ROJENA Giej opis pod 6. oktober. 20.15 | VENOM Giej opis pod 7. oktober. 21. oktober, nedelja Mestni kino Domžale 16.00 | MALA NOGA Giej opis pod 13. oktober. 18.00 I SODNICA Giej opis pod 18. oktober. 20.00 I PRVI ČLOVEK Giej opis pod 11. oktober. 22« oktober, ponedeljek Mestni kino Domžale 9.30 I KIWI IN STRIT Abonma OTROŠKI za šoie in vrtce ter izven Giej opis pod 11. oktober. 18.00 I ŽABA Giej opis pod 14. oktober. 20.00 I DELAVNICA Giej opis pod 35. oktober. 23* oktober, torek Mestni kino Domžale 9.30 I KIWI IN STRIT Abonma OTROŠKI za šoie in vrtce ter izven Giej opis pod 11. oktober. 18.00 | HLADNA VOJNA Giej opis pod 10. oktober. 20.00 I POSLEDICE Domžalska premiera z režiserjem Darkom Štante-tom in ekipo filma Drama / ko pristane v vzgojnem zavodu, se mora 18-letni Andrej boriti za svoje mesto v skupini varovancev pod vodstvom Željka, ki ga kmalu vzame pod svoje okrilje in pod pritiskom novega okolja hkrati poskrbeti, da njegova skrivnost ne pride na plan. Knjižnica Domžale 9.30 I IGRALNE URICE Giej opis pod 2. oktober. 10.00 | KLEKLJAMO Z BABICAMI Ustvarjalna delavnica / vodijo: članice klekljarske skupine Slamice društva Lipa / za zaključeno skupino in izven / org.: skupina Slamice društva Lipa, Knjižnica Domžale. 17.00 | ŽIGA X. GOMBAČ, IVAN MITREVSKI: MOJA ABECEDA Predstavitev knjige / risanje / zabava / pripovedovanje / org.: Žiga X. Gombač, Ivan Mitrevski, Knjižnica Domžale. 24. oktober, sreda Mestni kino Domžale 9.30 | KIWI IN STRIT Abonma OTROŠKI za šoie in vrtce ter izven Giej opis pod 11. oktober. Lutkovna predstava / Lutkovno gledališče Kranj / režija: Cveto Sever / igra: Boštjan Sever / 40' / 3+ Mestni kino Domžale 16.00 | MALA NOGA Giej opis pod 13. oktober. 18.00 | SODNICA Giej opis pod 18. oktober. 20.00 | PRVI ČLOVEK Giej opis pod 11. oktober. 28 • oktober, nedelja Mestni kino Domžale 16.00 | LUIS IN VESOLJČKI Animirana druž. komedija / 86' / sinhronizirano, 6+ / fantič Luis nepričakovano sreča tri zelena bitja, ki so se na križarjenju po vesolju ustavila na Zemlji, da bi kupila posebej fantastično masažno podlogo. 18.00 | LOS BANDO Giej opis pod 6. oktober. 20.00 | POSLEDICE Giej opis pod 23. oktober. 29* oktober, ponedeljek Mestni kino Domžale 10.00 | GAJIN SVET + DELAVNICA Giej opis pod 1. oktober. 18.00 | HLADNA VOJNA Giej opis pod 10. oktober. 20.15 | POSLEDICE Giej opis pod 23. oktober. Knjižnica Domžale 10.00 | NOČ ČAROVNIC Ustvarjalna delavnica / za otroke od 6. do 15. leta starosti / delavnico vodi: Nives Podmiljšak / prijava na oddelku za otroke in mladino / org.: Nives Podmiljšak, Knjižnica Domžale. 30. oktober, torek Knjižnica Domžale 9.30 | IGRALNE URICE Giej opis pod 2. oktober. Mestni kino Domžale 10.00 | LUIS IN VESOLJČKI + DELAVNICA Giej opis pod 28. oktober. 18.00 | GAJIN SVET Giej opis pod 1. oktober. 20.00 | SODNICA Giej opis pod 18. oktober. 31* oktober, sreda Mestni kino Domžale 10.00 | MALA NOGA + DELAVNICA Giej opis pod 13. oktober. 17.00 | LUIS IN VESOLJČKI Giej opis pod 28. oktober. 19.00 | TIHO MESTO Nadnaravni triler, srhljivka / družina je v post-apo-kaliptičnem svetu prisiljena živeti v popolni tišini, saj se lahko le tako skrije pred pošastmi z izredno razvitim zaznavanjem zvoka, ki so preplavile planet. 21.00 | NOČ ČAROVNIC Grozljivka / Jamie Lee Curtis se vrača v legendarni vlogi Laurie Strode in se končno sooči z Michaelom Myersom, zamaskiranim moškim, ki jo je preganjal, vse odkar je pred štirimi desetletji komaj ušla njegovemu morilskemu pohodu na noč čarovnic. IVI tscJU VI l(J uoivdljdl IJ tj - I lodl IJts III SlIKdl IJts Če vas zanimajo novejša dogajanja na področju likovne umetnosti, če radi pod strokovnim vodstvom akademskega slikarja obiskujete bližnje in malce bolj oddaljene galerije... potem se nam pridružite! Vpisujemo nove člane v likovno društvo SENOŽETI Radomlje. Začnemo v oktobru, izobraževanje poteka v Kulturnem domu Radomlje, kjer imamo tudi atelje. Vse informacije po tel. 031616 075 ali e-pošti: sraj.dani@gmail.com. Info.............................. Center za mlade Domžale Ljubljanska cesta 58, Domžale, T 01 722 6 6 00, ¡nfo@czm-domzale.si, www.czm-domzale.si Galerija Domžale Mestni trg 1, Domžale (trgovski kompleks Vele) Odprta v času razstav: od torka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sobotah od 10.00 do 12.00; ob praznikih, nedeljah in ponedeljkih zaprto. Za skupine (več kot 10 oseb) po dogovoru tudi izven časa odprtosti. Vstop prost, dodatna ponudba plačljiva. Knjižnica Domžale Cesta talcev 4, Domžale T 01 724 12 04 ali 01 722 5 0 80, ¡nfo@dom.sik.si, www.knjiznica-domzale.si Kulturni dom Franca Bernika Domžale Ljubljanska 61, Domžale T 01 722 5 0 50, info@kd-domzale.si, www.kd-domzale.si Menačenkova domačija Cankarjeva ulica 9, Domžale T 01 722 5 0 50 Odprta v času razstav: od torka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sobotah od 10.00 do 12.00; ob praznikih, nedeljah in ponedeljkih zaprto. Za skupine (več kot 10 oseb) po dogovoru tudi izven časa odprtosti. Vstop v domačijo in na razstavo prost, dodatna ponudba plačljiva. Informacije: menacenk@kd-domzale.si ali 01 / 722 50 50. Slamnikarski muzej Domžale Kajuhova 5, Domžale (domuje v Godbenem domu Domžale) T 01 724 84 08 Odprt: od torka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00; ob sobotah od 10.00 do 12.00; ob nedeljah in ponedeljkih zaprto. Za najavljene skupine se muzej odpre tudi izven časa odprtosti. Predhodna najava obiska na telefon 01 722 50 50 (KDFBD, v delovnem času) ali na e-naslov: info@ kd-domzale.si. Vstopnina. Muzejska trgovina. Dodatna ponudba plačljiva. Galerijski atelje Ulica Matije Tomca 6, Domžale Koledar dogodkov Zbral in uredil: Matija Kralj Fotografije: Jure Gubane, Vido Repanšek, promocijski material Koledar kulturnih prireditev izhaja v glasilu Slamnik. Za točnost informacij odgovarja prijavitelj dogodka. Uredništvo ne odgovarja za spremembe programov in si pridržuje pravico do krajšanja prispelih informacij. Informacije o dogodkih v novembru 2018 pošljite do 19. oktobra na naslov: koledar@kd-domzale.si. io | slamnik KULTURA ŠTEVILKA 9 | SEPTEMBER 2018 | LETNIK LVIII slamnik@kd-domzale.si Z NOGAMI SKUŠAM OSTATI NA TLEH DARKO ŠTANTE, REŽISER Film Posledice režiserja Darka Štanteta je svetovno premiero doživel na filmskem festivalu v Torontu (TIFF); na Festivalu slovenskega filma v Portorožu je prejel vesno za najboljšo režijo, za najboljšo moško glavno vlogo, najboljšo moško stransko vlogo in nagrado občinstva; na Jameson Cine Festu na Madžarskem pa mu je nagrado Art Cinema Award podelila tudi žirija evropskega združenja art kinematografov CICAE. Z njim smo se pogovarjali dan po premieri filma v Portorožu. Jure Matičič Foto: distributer filma Režiser Darko Štante je rojen leta 1975. Diplomiral je na Fakulteti za socialno delo in trenutno zaključuje drugostopenjski študij filmske režije na ljubljanski AGRFT. V preteklosti je delal kot asistent režije na različnih komercialnih produkcijah in kot samostojni ustvarjalec na različnih AV projektih. Trenutno je zaposlen kot vzgojitelj v vzgojnem zavodu. Najprej čestitke za res izvrsten film. Vsi, ki smo imeli priložnost spremljati tvoje minulo delo, smo zelo ponosni, da si posnel tako silovit celovečerni prvenec. Ko se pogovarjam s kolegi, Posledice marsikdo omeni v istem stavku kot Razrednega sovražnika Roka Bička ... Z nogami skušam ostati na tleh. Sem pa že večkrat slišal za to primerjavo, pri čemer je najbolj zabavno to, da je Rok Biček koproducent našega filma, in izgleda, da se je nekaj njegove energije pretočilo tudi v Posledice. Ta primerjava mi je sicer zelo v čast. Koliko časa si delal na Posledicah? Ideja se je pojavila okoli leta 2015, film pa je bil zmontiran letos marca. Seveda pa sem že leta prej razmišljal o tematiki vzgojnih zavodov in kako bi lahko iz tega naredil film. Na začetku se mi je zdelo, da bi lahko posnel dokumentarec, a sem kmalu videl, da to ne bo šlo, zato sem se odločil za fikcijo. In potem je trajalo leta in leta. V resnici nihče, razen Pogačnika, z njegovimi Grajskimi biki, o tem ni naredil filma. Ta tematika je vedno spolzela mimo in razvodenela, ni bila ravno odmevna. Kot socialni delavec si tudi sam delal oziroma še vedno delaš v vzgojnem zavodu. V zavodu sem začel delati, če se ne motim, leta 2003. Še vedno delam tam, čeprav zadnje leto, odkar sem se začel intenzivno ukvarjati s snemanjem filma, le kot nočni vzgojitelj, na vsake tri noči. Tako imam v zavodu manjšo odgovornost in več časa za ustvarjanje. Sem pa vmes za nekaj časa prekinil z delom v zavodu in se ukvarjal bolj z avdio-video produkcijo, snemanjem reklam, asistiral sem pri snemanjih in podobno. Ampak to so bolj neredni dohodki, in ko so me spet poklicali, sem se odločil, da se vrnem v zavod. So liki v filmu podobni tistim, ki jih srečuješ v službi? Je kakšen od njih mogoče avtobiografski? Zdi se mi namreč, da vzgojitelji v filmu niso ravno takšni, da bi lahko fizično posredovali pri varovancih, ki so včasih ultra-nasilni. Tudi ti se mi ne zdiš ravno pretepač. Seveda so mi resnične situacije služile kot navdih, nikoli pa nisem koga sko-piral. Temu sem se izogibal, moralno in etično bi mi bilo sporno, če bi se lahko kdo prepoznal v kateri od filmskih situacij. Kar se tiče vzgojiteljev, pa jih res tako doživljam ... NAS tako doživljam. Smo brezzobi tigri, ki nimamo sredstev in pooblastil, da bi bolje opravljali svoje delo. Predvsem pa problem Če otrok potrebuje pomoč, mu jo dajmo nuditi drugače, ne pa da ga strpamo v 'totalno' institucijo, kjer izvajamo na pol zaporniški tretma. To ni rešitev ... leži v zastarelem, preživelem ustroju vzgojnih zavodov. Posamezniki v teh zavodih se trudijo, odločevalce in ljudi na položajih pa bi bilo treba nagovoriti k spremembam, predvsem finančnim in infrastrukturnim. Če je na kupu zbrana takšna populacija mladih in tako številčna, je stvar že vnaprej obsojena na neuspeh. Zato v posameznih izsekih prikazujem predvsem moje doživljanje dogajanja v zavodu. Si skušal v filmu analizirati tudi stanje današnje mladine, ki se umika v apatičnost, apolitičnost, nič ni več sveto, nič ni prepovedano? Zavod je po mojem mnenju odraz širše družbe in ne le okolja, v katerem se te težave izpostavljajo. Kakšen od 'mulcev' kdaj komentira, da njega so sicer dobili, ampak zunaj je pa še sto podobnih, ki jih niso. In zares se kdaj zdi, da je 'mularija' zunaj hujša od tiste, ki je po zavodih. Do tega, kakšna je danes mladina, so pripeljale različne okoliščine, krivci pa smo mi sami, pa naši starši ... Na začetku sedemdesetih let je obstajal t. i. 'logaški eksperiment', ko so v vzgojnem zavodu v Logatcu eksperimentirali s permisijo. Danes se o permisivni vzgoji veliko piše, na splošno pa se ugotavlja, da gre za napačen pristop, ki je spodletel. Rezultati per-misije so vidni že pri moji generaciji, še bolj pa v generacijah za nami, tudi pri generaciji mladih, ki jih prikazujemo v filmu. Brez nekih trdnih temeljev so, zblojeni, hkrati pa tudi brez čustvene opore. Predpogoj za razvojno zdravega človeka je razumevanje in sprejemanje s strani staršev. Če te čustvene opore ni, potem imamo problem. Starši pa živijo pod velikim pritiskom pričakovanj v družbi, v službah ... silijo nas, da smo obenem povsod in nikjer, še najmanj pa doma z otroki, ko so ti še majhni in lahko iz njih nekaj naredimo. Osnova se naredi do petega leta, potem sledijo še druge razvojne faze, ampak to obdobje je ključno. V filmu sem tako hotel pokazati, da ta fant, glavni lik, ni kar padel iz neba. Družba pa zelo rada izloči ljudi, ki jih ne more kontrolirati, tako da potem prihaja do apatije, občutka nesmiselnosti in do ekstremov, ki jih prikažem v filmu. Tudi sam imaš družino in sina. Vidiš rešitev za to, da se mu ne bo zgodilo podobno kot glavnemu liku filma? Ali tudi za tiste, ki so že v zavodih, obstaja rešitev, srečen konec? Kovačeva kobila je vedno bosa in za socialne delavce ter pedagoge to velja kar pogosto. Imaš odličnega vzgojitelja, ki pa ima doma lahko težave. Nimam rešitve, se pa zelo trudim, da bi bil dober oče, da bi čim več kvalitetnega časa preživel s svojim otrokom. Včasih pa si tudi rečem, da sem verjetno že zdaj vse zavozil, predvsem takrat, ko te življenje pripelje do tega, da se razburiš, narobe reagiraš, ko se ti ne da, ko si utrujen ... Ne vem, ali se s tem dela otroku škoda ali ne, gotovo pa ostane vtis. Veliko je odvisno tudi od karakterja, koliko je posameznik sposoben iti prek tega. Upam, da bo moj sin v redu speljal stvari, če ne, pa se bom verjetno tudi precej sekiral. Kar pa se tiče rešitve za mlade v zavodih ... ne vodi se neke prave statistike, se pa govori o tretjinah. Ena tretjina bo 'zabluzila', druga se bo še kdaj srečala s policaji, tretja pa bo v redu in ne bo več povezana s kaznivimi dejanji. Statistika je v tem pogledu slaba. Nekdo bo rekel, da če rešiš enega, si že veliko naredil, kot je rekel na primer Spielberg v Schindlerjevem seznamu. Ampak v resnici bi moral sistem stremeti k temu, da reši vse in se le pri posameznih žrtvah soočiti z neuspehom. Sistem je treba izpopolnjevati, iskati nove rešitve. Saj vem, da je klišejsko, ampak če imamo denar za vojsko, potem se ga gotovo najde tudi za drugačne oblike institucij. Če otrok potrebuje pomoč, mu jo dajmo nuditi drugače, ne pa da ga strpamo v 'totalno' institucijo, kjer izvajamo na pol zaporniški tretma. To ni rešitev ... Ker si prve filmske korake naredil v Domžalah, si verjetno nisi mogel pomagati, da ne bi nekaj scen posnel v domačem mestu, v legendarnem hotelu Krona? Meni se je ta hotel vedno zdel rahlo bizaren, ampak bil nam je zanimiv, še posebej z ozirom na to, kaj se potem v filmu dogaja v hotelski sobi. Lokacija pa je morala biti nekje na obrobju večjega mesta, recimo Ljubljane, morala je biti nenavadna, posebna, sporočati je morala, da tam nekaj ni v redu. Pri interierih praktično nismo potrebovali dodatne scenografije, le nekaj malenkosti smo predelali in vse je bilo pripravljeno. Mogoče pa je tudi nek sentimentalni moment v tem, da imamo lahko v filmu nekaj domžalskega. Se motim, ali je družinska hiša iz filma v Trzinu? Šel si torej tudi na kar se da stereotipno predmestno okolje, kjer živi ta družina. Je ta kliše nalašč? Da, nalašč. Ampak v bistvu gre za ameriški kliše, saj mladi, ki končajo v zavodu, prihajajo iz blokovskih naselij, na primer iz socialnih stanovanj na Fužinah. Jaz pa sem hotel, da fant prihaja iz srednjega razreda, ker s tem lahko sporočim, da se takšne reči dogajajo tudi pred našimi in vašimi očmi. Ti je bilo takoj jasno, da hočeš v filmu urbani zvok rapa, trapa in hip-hopa? Poleg tega so Matter, ki so prispevali kar precej glasbe za film, tudi iz našega neposrednega okolja. Jaz te glasbe v resnici ne poslušam prav veliko, ampak Matter so mi bili všeč, pa še producenta filma jih dobro poznata. Njihova glasba je res reprezentativna, bili so dobra izbira za prvi prizor, ki je drugačen od preostalega filma. Imamo torej nek mainstreamo-vski, trenutni upor prek glasbe, ki v resnici sploh ni pravi upor, pozneje v filmu pa malo bolj surov in produkcijsko manj dodelan rap, ki bolj ustreza surovosti dogajanja v filmu. Turbo-folk in ostala glasba pa je v filmu tudi kot znamenje upora staršem, ki jih s poslušanjem take glasbe mladi spravljajo ob živce. Je pa res, da v zavodih mladina posluša tako glasbo. To sem zelo dobro raziskal. V filmu si za glavne tri like potreboval zelo karakterne, močne igralce. Vsi trije so bolj ali manj na začetku igralske poti. Zanima me, kako si se odločil za njih? Še posebej Matej Zemljič me v marsičem spominja na lik Bombe v Košakovem Outsiderju... Mateja sem poznal z akademije, kjer smo skupaj delali na eni od vaj. Na AGRFT so igralci zelo zasedeni, imajo ogromno obveznosti, tako da je z nami delal v prostem času. Zdi se mi izvrsten, v sebi je imel neko naravnost, ki jo v naših filmih pogosto pogrešam. Prav zato sem ga povabil na avdicijo, skupaj z vsemi igralci, ki sem jih imel takrat na vaji. Avdicija pa je bila splošna, povabili smo ogromno naturščikov. Na začetku smo hoteli, da bi oni igrali glavne like. Pozneje smo spoznali, da ne bi zmogli velikega razpona čustvenih stanj, zato sem se osredotočil na igralce z akademije. Na koncu smo imeli nabor igralcev, s katerimi smo kakšen mesec ali dva delali vaje, ne da bi sploh vedeli, kdo bo igral koga. Tako sem testiral njihove zmožnosti in na neki točki smo razdelili vloge. Je pa zanimivo, da so se sami videli v čisto drugačnih likih. Večina jih je bila prepričana, da bodo igrali Luko, introvertiranega fanta, ki je v filmu predvsem žrtev. Matej Zemljič je na primer zelo miren, kulti-viran fant ... ... iz katerega je bilo treba izvabiti zver! Saj to je bilo najtežje. Imeli smo dobrega pol leta intenzivnih vaj, predvsem improvizacij, veliko smo se družili in pogovarjali, kar je med nami vzpostavilo zaupanje. In tako sem počasi iz njih zvabil tisto živalskost, ki so jo zahtevali njihovi liki. Na začetku niti preklinjati niso znali zares, na koncu pa so fantje postali takšni, da jih ne bi rad srečal na cesti. Sem pa z vsemi delal iste vaje, saj sem izhajal iz tega, da imajo vsi ti fantje v sebi neko agresivnost, le manifestira se v različnih oblikah. Nekdo kriči kot žival, drugi se drogira ali pa reže in na ta način kroti svoje nezadovoljstvo in stvari, ki ga bremenijo. Pri tem filmu si moral agresijo na nek način skoraj koreografirati, še posebej pri pretepih. Te scene bi lahko izgledale zelo neavtentične. Kako so se fantje, ki se v življenju verjetno še niso zares stepli, naučili pretepanja? Moj kolega je s štirimi, petimi glavnimi igralci delal vaje borilnih veščin, ampak ne takšnih judoističnih ali ka-ratejskih, ampak takšnih za konflik-tne situacije, v katerih se znajdeš na ulici. Pokazal jim je, kako se vreči na tla, kako nekoga 'zabiti', ne da bi mu pri tem kaj zlomil ... seveda pa smo pred vsakim prizorom zelo natančno naštudirali, kako poteka pretep, od giba do giba, predvsem zato, da ne bi koga poškodovali. Film je bil predstavljen v Portorožu, nekaj dni pred tem ste bili z ekipo na filmskem festivalu v Torontu, kar je velik dosežek, čez nekaj tednov se odpravljate v London. Nekaj festivalskih vtisov in odzivov že imaš, in zanima me, kakšni so? Zelo so pozitivni. Tukaj bom moral za referenco vzeti London in Toronto, ker nas domače občinstvo preveč dobro pozna, in sem do njenega odziva vedno malce skeptičen. V Torontu pa nas ni nihče poznal, pa še iz majhne, v filmskem smislu nepomembne države prihajamo. Odzivi na dveh projekcijah za javnost so bili odlični, obe sta bili praktično razprodani, zelo veliko ljudi je ostalo na pogovoru, ogromno je bilo vprašanj, čestitk in ko se je vse končalo, so ljudje prišli do nas, se pogovarjali, hoteli so se fotografirati z nami, spraševali za nasvete ... Tak odziv ti da ogromno energije za naprej, in upanje, da film še vedno živi v teh ljudeh. Posledice bodo 23. oktobra z režiserjem in ekipo ustvarjalcev predstavili v Mestnem kinu Domžale, kjer bo film na rednem sporedu še oktobra in novembra. □ LETNIK LVIII | SEPTEMBER 2018 | ŠTEVILKA 9 slamnik@kd-domzale.si slamnik | 23 kultura sobota, 29. september /19.00 / za IZVEN PROJEKT D7 koncert / zasnova projekta in umetniško vodstvo: Sébastian Bertoncelj / nastopajo: Sébastian Bertoncelj (violončelo), Vita Peterim (violončelo), Katarina Kozjek (violončelo), Jerca Pavli (flavta), Miha Kosec (klarinet), Erik Košak (rog), Nejc Pirnat (kitara) in gost Lorenzo Cossi (klavir) / produkcija: Kulturni dom Franca Bernika Domžale / Koncert sedmih izbranih domžalskih solistov. OKTOBER 2018 KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE torek, 2. oktober /17.00 / brezplačne vstopnice/v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Domžale O BELEM MUCKU, KIJE BIL ČISTO ČRN lutkovna predstava / Lutkovno gledališče Fru-fru / režija: Katja Povše, Irena Rajh / nastopata: Katja Povše, Irena Rajh/35'/2+ /V družini belih muckov se nekega dne rodi popolnoma črn. Predstava na igriv in humoren način uči strpnosti in razumevanja drugačnosti ter medsebojnega spoštovanja. četrtek, 4. oktober / 20.00 / abonma gledališki RDEČI in IZVEN petek, 5. oktober / 20.00 / abonma gledališki ZELENI in IZVEN ponedeljek, 8. oktober / 20.00 / abonma gledališki ORANŽNI in IZVEN torek, 9. oktober / 20.00 / abonma gledališki RUMENI in IZVEN Marc Camoletti - Michael Niavarani: (TOTALNO) KATASTROFALNA VEČERJA predelava bulvarne komedije / Gledališče Koper / režija: Samo M. Strelec / igrajo: Aleš Valič, Jolanda Sršen, Mojca Partljič, Robert Zaje, Igor Štamulak, Vanja Korenč, Anja Drnovšek, Gorazd Žilavec / Predelava bulvarne komedije, o vrtiljaku nebolečih skokov čez plot. sobota, 13. oktober /10.00 / Sobotna otroška matineja / za IZVEN Lipa Prap: DINOZAVRI? lutkovno-igrana predstava / Gledališče Labirint / režija: Saša Jovanovič / igrata: AljaKapun, Tina Oman/40'/3+/M\aä\ raziskovalki odkrijeta resnično dinoza-vrsko jajce in iz njega zleze mali dinozaver. Razvije se smešna, napeta in hkrati poučna zgodba, na koncu katere se soočimo s pravim pravcatim ogromnim dinozavrom. torek, 16. oktober / 20.00 / abonma glasbeno-scenski PRVI in IZVEN sreda, 17.oktober/20.00/abonmaglasbeno-scenski DRUGI in IZVEN KIRSTYALMEIDA koncert/nastopajo: KirstyAlmeida (vokal in kitara), Richard Wetherall (klaviature), Tom Davies (kitara), Jonas Backman (bobni), Matt Owens (kontrabas) / Kirsty Almeida nas bo posrkala v svoj očarljiv, živahen in na trenutke vražje temen svet, v katerem se kantavtorstvo združuje s folkom, bluesom in zdravo mero timburtonovske čudaškosti. sobota, 20. oktober /10.00 / abonma otroški SOBOTNA MATINEJA in IZVEN SLON KOLESARI PO SVETU kratki animirani filmi / Slon in kolo, Deževko, Snežinka, Mravlja, Ptiäca in gosenica, Žepni možiček, Koyaa - Razigrani avtomobilček / različni režiserji / distribucija: Društvo 2 koluta / 39'/ brez besed, 3+/Program osmih kratkih animiranih filmov za malčke, ki gredo mogoče celo prvič v kino. sobota, 27. oktober /10.00 / Sobotna otroška matineja / za IZVEN Jacob in Wilhelm Grimm: RDEČA KAPICA lutkovna predstava / Lutkovno gledališče Kranj / režija: Cveto Sever/igra: Boštjan Sever/4ff/3+/Rdeča kapica se odpravi na obisk k bolni babici, ki živi na drugi strani velikega, temnega gozda. Na poti med drevesi jo ves čas zasleduje požrešen volk, ki pa ima zelo nerodne načrte. KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE Ljubljanska 61, Domžale T 722 50 50 / www.kd-domzale.si _ v v izBR@No v knjižnici Domžale Izbral in uredil: Janez Dolinšek knjige za odrasle Anita Nair Vaje v pozabljanju KUD Sodobnost International, 2018 Aniti Nair je v najnovejšem romanu uspelo skozi napeto zgodbo zajeti tiste najbolj kronične bolezni indijske družbe. Osrednja protagonistka romana je Meera, uspešna avtorica kuharskih knjig v zgodnjih srednjih letih, ki jo med eno od 'jet set' zabav v domačem Bangaloreju zapusti mož, oče njunih dveh najstniških otrok, ki se odloči, da ima t(ake)ega življenja dovolj. Meeri zaradi moževega izginotja na pot pride profesor Jak, nekoč imenovan Kitcha, ki želi priti do dna skrivnostnemu dogodku, ki je njegovo 19-letno hčerko priklenil na posteljo. Skozi vznemirljivo razkrivanje preteklih dogodkov se počasi dokopljemo do samega srža problema indijske družbe, kar je vedno znova vsesplošno zatrta seksualnost v povezavi s podrejenim položajem žensk v družbi in radikalno stigmatizacijo ter kaznovanjem kakršnegakoli osvobajanja žensk iz takega položaja. Ugotovitve profesorja Jaka, Indijca, ki sicer na univerzi v ZDA preučuje ciklone, so seveda predvidljivo grozljive, so pa zato posledice njegovega ugotavljanja, ki v njegovo življenje pripeljejo Meero, toliko bolj nepredvidljivo lepe. Nova izdaja in nov prevod mojstrovine Dostojevskega. Ko je bil Dostojevski v zaporu, je srečeval ljudi, ki jih sicer nikoli ne bi srečal. Dobil je idejo in si zapisoval, kar je videl, kar je ob njih spoznal in kar se je od njih naučil. V oddaljenih sibirskih krajih, med stepami, hribi in neprehodnimi gozdovi srečuje le preproste ljudi in kaznjence, ter prebivalce katorg, ki vsemu skupaj dajejo smisel. Ko Dostojevski popisuje vzroke, zakaj je to mrtvi dom, niza realistične opise okolja in ljudi, opise kaznjencev in njihove zgodbe, vzroke in posledice ter opredelitev realnega stanja, o katerem se največkrat ne govori. Tu so nesrečniki vseh oblik, kajti Dostojevski pravi, »ni naključje, da ljudstvo po vsej Rusiji zločin označuje za nesrečo, zločince pa za nesrečnike.« Branja vredno delo. Perry Anderson Ameriška zunanja politika in njeni snovalci SOPHIA, 2017 Izvrsten zgodovinsko sociološki pogled na genezo ameriške zunanje politike. Le-ta je do konca druge vojne nihala med izolacionizmom in intervencionizmom, po vojaškem triumfu leta 1945 pa postala izraz imperialne samozavesti, ki se je in se še manifestira v odkritih in prikritih intervencijah, destabilizacijah in likvidacijah neljubih režimov. Ameriška politika preostalemu svetu vedno znova predoči, da je zaščita in uveljavljanje njenega interesa stvar njih samih. Za ZDA je iskanje mednarodnega konsenza pogosto nebodigatreba, nacionalni interes pa ima dokaj očitno status dogme, katere uresničevanje opravičuje vsa sredstva. Anderson na primeru administracije Busha ml. in Obame pokaže, da navkljub prepričanju javnosti, ni bistvene razlike med političnima strankama na oblasti. Tako je lahko veliki up ameriške in svetovne javnosti dobil Nobelovo nagrado, nato pa štirim podedovanim vojnam dodal še tri, v Libiji, Siriji in Jemenu, ter uspešno dokončal drugi mandat kot simpatično zgovorni, k svobodi zavezani pop predsednik. Seveda so razlike, a predvsem v formi, retoriki, slogovni izvedbi, medtem ko zunanje politične strategije ostajajo utemeljene na enaki, nevarni mešanici kolektivnih gran-dioznih motenj in neoliberalizma. Maja Megla Stres, kuga sodobnega časa Založba Chiara, 2018 Veliko se piše in govori o stresu. Nemara se zdi, da celo preveč, saj je bilo o tem napisanega že veliko. Bolečina, aritmija, izčrpanost, spanje ali ne spanje, nemoč za življenje in izguba 'prijateljev'. Vse to je doživljala avtorica knjige, katere življenje se je vrtelo okrog fizične bolečine, smrtne utrujenosti in srčne aritmije. Bolečine niso imele nobene logike. Nobenega fizičnega razloga in tudi ne sprožilca v zunanjem svetu. Devet mesecev je trajalo mučenje, in če bi posegla po tabletah, bi se jih z lahkoto navadila. Novinarka, ki je pri petdesetih izgubila službo, ker so jo nadomestili s 'svežim obrazom', je potrebovala dve leti, da so težave začele usihati. Zlom, ki ji je za tri leta ustavil življenje, danes gleda kot dragoceno izkušnjo, kar je pogosto slišati od ljudi, ki prehodijo podobno pot. Tišina in izolacija človeka olupita do jedra, zato knjig, zgodb in pogovora o tem ni nikoli preveč. knjige za otroke in mladino Sarah Crossan Zavetje vode Mladinska knjiga, 2018 Zavetje vode je prvoosebna pripoved trinajstletne Kasienke, ki z mamo, babico in očetom živi na Poljskem. Nekega dne oče pusti listek s sporočilom, da odhaja v Anglijo. Mama in Kasienka se ga odpravita iskat. Mama obsedeno išče očeta, Kasienka pa se v novem okolju ne znajde. V šoli se počuti tujko, osamljeno, vrstniki je ne sprejmejo. Težko je, pa vendar najde smisel, ko odkrije plavanje. V plavanju je odlična, voda ji daje zavetje in moč ter zaupanje vase, tako da se pogumno spopade z ovirami na težavni poti odraščanja. Odlična knjiga, namenjena tako mladostnikom kot tudi odraslim. Przemyslaw Wechterowicz Objemi me, prosim KUD Sodobnost International, 2018 Vam je všeč, če vas kdo objame? Seveda. Vse je drugače, lepše ... Mala sprememba naredi ogromno. To dobro vesta očka medved in njegov mali sinko. Zato se na lepo spomladansko jutro odpravita v gozd in 'delita objeme'. Objameta bobra, da mu gre delo lažje 'od rok', lisico, zajca, volka, starega losa ... Vse živali so prijetno presenečene nad tem dejanjem, hkrati pa čutijo veliko veselje in hvaležnost. Zvečer se očka in sinko vsa vesela vračata domov. Skleneta, da je bil to njun čudovit dan, ki ga bosta z veseljem ponovila. Topla zgodbica je prijetno ilustrirana in nas ob branju hitro 'potegne', da tudi mi koga objamemo in mu polepšamo dan. Ivan Cankar Skodelica kave Miš, 2018 Pomaknili smo se že globoko v drugo polovico leta 2018, v katerem obeležujemo loo-letnico Cankarjeve smrti. V tem letu je bilo že veliko dogodkov, posvečenih Cankarju, in kar nekaj v različnih oblikah na novo izdanih njegovih del. Med zadnjimi takimi izdajami je njegovo verjetno daleč najbolj znano delo Skodelica kave, izpoved neznosne bolečine, ki si je nikoli ni odpustil in za katero nikoli ni dobil odveze tam, kjer bi jo edino lahko. Založba Miš je namreč Skodelico kave izdala v obliki čudovite slikanice velikega formata z izvrstnimi ilustracijami Petra Škerla. Ta je uspel mrakobnost izpovedane bolečine mojstrsko ujeti v barvno minimalistične podobe, ki pa pripoved močno prežemajo in trpko zaokrožajo. Slikanico nadgrajuje še odličen angleški prevod Tadeje Spruk, ki teče vzporedno z izvirnim besedilom. Vsekakor gre za izdajo, ki bi si jo vsak ljubitelj knjig želel imeti na svojih policah. medioteka DVD Trumbo Go Partner, 2018 Dalton Trumbo (Bryan Cranston) je bil v obdobju hladne vojne najuspešnejši hollywoodski scenarist. A je bil zaradi političnih prepričanj uvrščen na t. i. črno listo oporečnikov in celo zaprt. Lov na komunistične sim-patizerje je v tedanjem času povzročil mnogo gorja, uničil mnoge družine, podobno kruto kot na drugi strani sveta v bivši SZ, ki je preganjala antikomuniste. Film pripoveduje, kako je Dalton s svojo bistrostjo in neuklonljivostjo ukanil krivični sistem, pod psevdonimom osvojil dva oskarja in obelodanil absurdnost lova na čarovnice. Pri tem izvemo mnoge zanimivosti iz zakulisja tedanjih hol-lywoodskih in političnih veljakov. Pretresljiva zgodba ob 'happy endu' prinese zadoščenje in olajšanje, priznana vrhunska zasedba pa filmskemu užitku doda piko na i. io | slamnik kultura ŠTEVILKA 9 | SEPTEMBER 2018 | LETNIK LVIII slamnik@kd-domzale.si V Grobljah kot nekoč Deseti gala folklorni večer v Športni dvorani Domžale LENART ZAJC KOLUMNA • ODTIS ČLOVEČNOSTI LAŽEM JE VSEENO ZA DOLŽINO NOG Pred kratkim sem zasledil zanimiva zapisa: »Internet te ne naredi neumnejšega, omogoča le neomejeno širjenje neumnosti.« Ter drugega, ki je bil pravil približno tole: »Največja slabost interneta je, da se lahko kreteni pri utemeljevanju kretenizmov referirajo na druge kretene.« V bistvu bi bila zapisa zabavna, ko le ne bi bila tako hudičevo resnična. Dostikrat se sprašujem, kako je možno, da se je neumnost ponovno najbolj razpasla ravno v dobi, ko je na svetu več visoko izobraženih ljudi, kot jih je bilo kadarkoli prej in ko je znanje ravno prek interneta dostopno na vsakem koraku. Pred časom sem že pisal o čudakih, na novo prepričanih o ploščatosti Zemlje, pa o ljudeh, prepričanih, da vlade s potniškimi letali pršijo v zrak različne kemikalije, s katerimi nadzirajo naš um, njihove sledi pa so jasno vidne v lepem vremenu kot bele črte na modrem nebu. S pojasnjevanjem o kondenzaciji ne prideš daleč pri njih, kot tudi ne prideš daleč z osnovnimi argumenti iz geografije pri ploskozemeljcih. Prvi in drugi te bodo zavrnili z na pamet naučenimi argumenti, ki so jih našli na tem ali onem družabnem omrežju na internetu. Z lastno argumentacijo so zadovoljni, ne da bi jo kakorkoli preverili, saj vanjo nikakor ne dvomijo. Medtem ko sami vedno znova preizprašujemo lastno znanje in poznavanje problematike, bodo ljudje podkrepljeni s poznavanjem nečesa, kar so nekoč videli na neki popolnoma nepomembni in nepreverljivi strani interneta, v videno verjeli z vso gorečnostjo. Seveda bo na koncu prevladal tisti rek, po katerem pametnejši odneha, in bomo popustili mi in nikakor ne oni, kajti kdor goreče verjame in mu razum ne omogoča dvoma, ta ne popušča. S tem ko popustimo, se umaknemo in kolektivni norosti prepustimo za delček več prostora. Ravno zaradi tega pravim, da stavka, s katerima sem začel ta zapis, ni za jemati kot šaljiva, pač pa sta grozljiva, saj je očitno, da človeštvo stagnira proti neki mračni dobi, za katero smo bili še pred dvema desetletjema prepričani, da je dokončno preživeta. Tu moram izpostaviti, da ploskozemeljcev in onih drugih prej omenjenih posebnežev ne jemljem kot neko nevarnost, prvi in drugi so le bombonček na torti norosti. Bistveno hujša od teh je rastoča kolektivna paranoja pred begunci, se pravi pred ljudmi v stiski na begu pred smrtjo, hlastajočimi za življenje, ki jih je politika izrabila za utrjevanje lastnega položaja. Sicer je res, da so na to karto prve zaigrale skrajno desne stranke, vendar so je bile vesele tudi ostale sredinske pa tudi leve, nenazadnje jim je odprla nov prostor besednega dvobojevanja, saj se je tisti, nanašajoč na dogodke iz druge svetovne vojne, bolj ali manj izpel. Pa tudi begunci so se izkazali za mnogo hvaležnejši material kot polpretekla zgodovina, saj se dotikajo primarnih čustev. Pri nekaterih zbujajo strah, pri drugih sočutje in naj bo prvo ali drugo, politiki služi oboje enako dobro za deljenje ljudi na naše in njihove. Ravno skrajna politika pa najbolje izrablja internetni prostor za deljenje ljudi, za širjenje resničnih ali pa zavajajočih oziroma celo lažnih novic. Kolikokrat naletimo na posnetke črnih suhcev, ki naj bi v Franciji ravnokar zažgali ducat avtomobilov, in se nato izkaže, da gre pravzaprav za prizor, povzet od popolnoma drugje? Ali pa avtomobile v plamenih na Švedskem, ki naj bi jim podkurili goreči islami-sti, pa se pozneje izkaže, da je šlo za obračunavanje med neonacističnimi tolpami? Kdaj pomislite, da gre za popolno nevednost avtorja o dogodku in si enostavno izmisli, kaj naj bi se dogajalo zato, da podkrepi svoje stališče, kot recimo jaz v prejšnjem švedskem stavku? Žal sta zavajanje in laž postali popolnoma legitimni sredstvi za doseganje političnih namenov, pri čemer ravno posamezniki, ki jim njihov um ne omogoča kritične misli, poskrbijo, da se ravno prek interneta širijo s hitrostjo požara. Tu pa stvari <6 Ravno zaradi tega pravim, da stavka, s katerima sem začel ta zapis, ni za jemati kot šaljiva, pač pa sta grozljiva, saj je očitno, da človeštvo stagnira proti neki mračni dobi, za katero smo bili še pred dvema desetletjema prepričani, da je dokončno preživeta. postanejo bistveno manj nedolžne kot pri ploskozemeljcih in tistih drugih. Namreč ne prvi ne drugi se ne odpravljajo s sekiricami in strelnim orožjem v gozd in ustanavljajo raznih vaht in vard, pripravljenih na mlatenje in ubijanje kogarkoli, za kogar bi sami presodili, da ne spada na sveto slovensko stran Kolpe. Raje si niti ne predstavljam, kaj bi se lahko zgodilo, če bi človek na potepu po Pohorju naletel na Šiškove stražnike. Sploh še, če bi imel nekoliko temnejše lase in bi se mu zdelo trapasto, da bi ga vsak bajsi lahko kjerkoli legitimiral, bi se verjetno končalo slabo. Pred nekaj leti je bilo kaj takega popolnoma nepredstavljivo, nemogoče in nedopustno! In vendar se je zgodilo. Sam verjamem, da se ne bi, če bi bil internet prostor odgovornejše komunikacije, namesto da je vse tisto, kakor ga opisujeta uvodna stavka. Verjetno bi se dalo marsikaj urediti, ko bi bili vsi ljudje sposobni kritičnega razmisleka o vsem, kar slišimo, in se navadili novice preverjati, pa čeprav so nam všeč, pa to žal ne deluje. Vedno bo obstajalo nekaj odstotkov tistih, ki bodo alarmantne vesti širili ne glede na njihovo škodljivost ali lažnost, le zato, ker bodo slednje utemeljevale in učvrstile njihovo prepričanje ali vero in poleg teh bo tu vedno še tistih nekaj zlonamernih, ki takšne vesti širijo, ker imajo od tega neko korist. Ob tem imajo slednji internet še posebej radi, saj jim omogoča delovanje brez razkrivanja prave identitete. Morda pa bi vendarle bila rešitev, ko bi se lastnike platform družbenih omrežij ali forumskih strani in komentiranje časopisnih novic na internetu prisililo, da dovoli dostop le tistim, ki se tudi javno identificirajo s svojim imenom in priimkom in ne z lažnimi vzdevki in imeni. Če bi ob tem še kazensko preganjali laganje in zavajanje, pa bi se morda stvari celo obrnile ponovno na bolje. □ Kaj bi obiskovalcem, ki imajo radi ljudsko izročilo, posebej še čudovite folklorne plese, dali za darilo v letu, ki ga imenujemo evropsko leto kulturne dediščine? Za res nepozabno darilo nekaj več kot 500 obiskovalcem Športne dvorane Domžale so 8. septembra 2018 poskrbeli plesalci in plesalke Folklorne skupine Folklornega društva Groblje, Domžale z desetim gala folklornim večerom V Grobljah kot ne- koč. Pri organizaciji so se grobeljskim folkloristom pridružili Turistično informativni center (TIC Domžale) z Miro Bečan, Godba Domžale s predsednico Ano Pavlič in kapelnikom Damjanom Tomažinom in Domžalske mažoretke pod vodstvom Anite Omerzu Tome, posebej pomemben pa je prispevek zakoncev Hribovšek ter Franca Strle-ta, Betke Kralj, Andreje Šušterič, Lidije Muzga in Romana Lazarja. Za vezano besedo je poskrbela Draga Jeretina An-žin, za darilne šopke Cvetličarna Fani Vacik, Črnuče, za oblikovanje pa KlarArt, Klara Cerar, s. p. Prijeten folklorni večer se je začel z nastopom Godbe Domžale pred športno dvorano, nadaljeval v njej in že na začetku navdušil obiskovalce, ki niso skoparili z aplavzi, pa naj je šlo za vrhunski nastop Godbe Domžale, skoraj 50 domžalskih mažoretk ali prve predstavitve gostiteljev z godbo - s plesi Fantje po polj gredo, s katerimi so dodobra ogreli srca in dlani obiskovalcev. Otroška folklorna skupina KD Domžale je priplesala igrivost in otroško radovednost pa tudi posnemanje odraslih plesalcev, in z novim spletom spet navdušila. Mladi gostje iz Nemčije - Lužiški Srbi, z velikim trudom gostiteljev so po štirih letih le obiskali FD Groblje, so zaplesali venček plesov: mazurko, dimpanec in burska, v drugem nastopu pa smo jim zaploskali ob polonezi in slowaski suiti. Malce modernejša glasba in izvedba plesov je popestrila prijeten večer. Človek težko najde primerne pohvalne besede za nastop mladih plesalcev Folklorne skupine ŽKUD Tine Rožanc Ljubljana, ki že desetletja spada v sam vrh folklore doma in tujini. Čudovita in nepozabna je bila izvedba dolenjskih plesov iz Stare Bučke, predvsem pa so navdušili z bloškimi plesi. Nepozabno! Največjega aplavza so bili seveda deležni organizatorji - Folklorna skupina FD Groblje, od leta 2015 tudi člani mednarodnega folklornega festivala Od Celja do Žalca. Z nastopi doma in tujini navdušuje že enajst let, hkrati pa se z obiski v vrtcih in šolah zelo trudijo, da bi tovrstno izročilo prenašali tudi na mlade. V drugem nastopu so zapeli in zaplesali koroške svatbene plese. Bravo, plesalci, čestitke Neven-ki Unk Hribovšek in še veliko uspehov vam želim! Z ubrano pesmijo so navdušili tudi pevci vokalne skupine KD Groblje Adam Ravbar, ob koncu pa smo se skupaj poslovili z Nocoj je ena lušna noč ... Doživeli smo čudovit folklorni večer, o katerem je predsednik društva dr. Franc Hribovšek povedal: »Uspeh predstave je nedvomno velik dosežek za Grobeljce in Domžale. Rezultati motivirajo vseh štirideset članov Folklorne skupine Groblje, da vztrajajo pri ohranjanju in poustvarjanju ljudskega izročila. Mala in relativno mlada skupina je organizirala ter izvedla blizu dvesto nastopov, 13 folklornih večerov. Opogu- mlja nas okolje, v Domžalah se podpira kultura, zlasti je veliko dela v kratkem času opravil TIC. Tokrat nam ni bilo treba voditi tujcev na ogled Ljubljane, kajti z njihovo pomočjo smo prvič uspeli dobiti lep in poučen obisk Slamnikarskega muzeja s strokovnim vodenjem v nemščini (sodelovanje s KD Franc Bernik), tako da bomo odslej to prakso lahko nadaljevali, hvala pa tudi Občini Domžale in KS Jarše - Rodica ter Domzalec.si.« Za vse nastopajoče je težko najti besede, s katerimi bi opisala njihove predstavitve. Prav vsi si zaslužijo naše pohvale in priznanje, pa naj gre le za ples, petje, njihovo usklajenost, čudovite narodne noše, predvsem pa prav pri nobeni nismo pogrešali iskrenega veselja na njihovih obrazih: srečni in veseli smo, da lahko plešemo, pojemo in igramo ter vam pričaramo prijetne trenutke, se skupaj z vami podamo v preteklost, ki je in mora biti pomemben del prihodnosti. Hvala vsem za res čudovit deseti, zanesljivo pa ne zadnji, folklorni večer V Grobljah kot nekoč. Folklorno društvo Groblje, Domžale bo v oktobru sprejemalo nove člane - odrasle mlajše plesne pare. Vsi ljubitelji folklornih plesov, prisrčno vabljeni! Vera Vojska Foto: Viljem Kaker tečaj poteka štirikrat letno ilad, poletje, jesen in zima Pec informacij: www.domzaléTSi ITnagrada: 100 EUR • 2. nagrada: 75 eOk 3. nagrada: 50 EUR M OBČINA DOMŽAL! LETNIK LVIII | SEPTEMBER 2018 | ŠTEVILKA 9 slamnik@kd-domzale.si slamnik | 25 KULTURA Zmagovalne poletne fotografije Visit Domžale S prihodom septembra in koncem poletja se je zaključil tudi poletni fotonatečaj, ki ga organizira Občina Domžale, služba za turizem. Festival slovenskega filma 2018: Prelomno leto Cilj natečaja je pridobitev kvalitetnih in estetsko privlačnih promocijskih fotografij s tematiko iz okolja in dejavnosti v občini Domžale in uveljavljanju domžalskih fotografov skozi izdelane promocijske materiale. Veseli smo, da je na spletni naslov fo-tografija@domzale.si prišlo več fotografij kot v pomladnem natečaju, točno 25, od katerih smo 4 morali izločiti, ker niso ustrezale razpisnim pogojem. Poletne fotografije so prikazovale predvsem ču- dovito naravo naše občine, in z navdušenjem smo opazili, da je priljubljen motiv zelena os regije, torej Kamniška Bistrica s pritoki. Veseli nas, da naši občani uživajo na rekreacijski osi in jo prepoznajo kot simbol našega mesta. Tako je zmagovalna fotografija postala delo Branke Bešter Pogled na Kamniško Bistrico s starega mostu. Drugo mesto si je zaslužila fotografija Mengeško polje, ki jo je posnela Sanela Brnic in tretje mesto Kulturni dom in kavarna, ki jo je posnela Eli Drenik. Kulturni dom Franca Bernika je tudi pogosti motiv domžalskih fotografij, kar je prav, saj je čudovita secesijska zgradba, stara več kot 100 let, res navdihujoča. Komisija se je po temeljitem pregledu odločila za prvih pet in med njimi izbrala omenjene zmagovalne tri, ki jih je v pregled dobil še župan. Komisija je ugotovila, da na fotografijah pogreša predvsem motiv dogodkov, torej domžalskega dogajanja. Na strani, kjer je objavljen razpis (http:// domzale.si/razpis/126875), je priložen tudi seznam dogodkov, kamor še posebej vabimo fotografe. Jesenski fotonate-čaj se je že začel, tako da vljudno vabimo vse občane, obiskovalce in fotografske navdušence, da v objektiv ujamejo košček prostora zadovoljnih ljudi. Občina Domžale, služba za turizem 1. Zmagovalna fotografija, delo Branke Bešter, Pogled na Kamniško Bistrico s starega mostu 2. Drugouvrščena fotografija, delo Sanele Brnic, Mengeško polje 3. Tretjeuvrščena fotografija, delo Eli Drenik, Kulturni dom in kavarna Luč z Goričice - 110 let župnije Domžale Franc Bernik na območju domžalske fare ni opravljal le svojega življenjskega pastoralnega poslanstva, pač pa je v vsestransko razdajajočem življenju obeležil Domžale na mnogih področjih. Domžalčani, ki so se vsako nedeljo zbrali na Goričici pri svetem obhajilu, so si želeli svoje župnije in svojega duhovnika. To se jim je delno posrečilo že z ustanovitvijo podružnice, ki je spadala pod veliko župnijo Mengeš. Pozneje se je kraj zelo povečal, zato so tudi škofje v Ljubljani uvideli, da je tudi tukaj potrebna župnija. Z nalogo ustanovitve župnije so v Domžale poslali Franca Bernika. Škof ga je poslal na pot z besedami: »Pojdi in ustanovi faro. Če kje na Kranjskem, je na Goričici potrebna fara.« Ko je leta 1903 Bernik prišel v Domžale, je spoznal, da bo boj za faro težak in neizprosen. Predvsem boj s prafaro Mengeš, ki se je le stežka ločila od tako pomembne podružnice. Z vsemi močmi si je tudi prizadeval, da bo svoje poslanstvo izpolnil, in 25. septembra 1908 mu je to uspelo. Vendar njegovo delo ni bilo pomembno samo za župnijo, Bernik je s svojo prodorno mislijo in vizionarskim pogledom Domžale spremenil v sodoben kraj, kjer živimo še danes. »Praznujemo Bernikovo leto. Franc Bernik na območju domžalske fare ni opravljal le svojega življenjskega pastoralnega poslanstva, pač pa je v vsestransko razdajajočem življenju obeležil Domžale na mnogih področjih,« je ob odprtju razstave v Menačenkovi domačiji dejala Katarina Rus Krušelj, kritičarka, pedagoginja in kustosinja. Razstava je posvečena njegovi kulturno-socialni vlogi. Bernik je namreč živel s krajem in za kraj, zato se ob naprednih gospodarskih in kulturno-socialnih spremembah v prvi polovici 20. stoletja pojavlja njegovo ime kot pobudnik, ustanovitelj in izvajalec društev, zadrug in drugih organizacij. Prav tako nam je Bernik zapustil tudi bogato bibliografijo in obsežno kronistič-no delo, po zaslugi katerega lahko celovito razstremo še eno od pomembnih domžalskih zgodb. Zgodbo delovanja Franca Bernika, kronista in pisatelja, kulturnega zanesenjaka in vsestransko družbeno aktivnega domžalskega župnika, je na predavanju predstavil domžalski novinar in publicist Matjaž Brojan, ki je dejal, da je našemu kraju, v katerem je služboval več desetletij, v besedi, dejanjih in tudi ohranjenih stavbah zapustil bogato kulturno dediščino. Kmalu po njegovem prihodu v Domžale se je okrepilo katoliško društveno in kulturno življenje ter v naslednjih desetletjih doživelo razcvet. Velik pečat je zapustil tudi na socialnem področju z ustanovitvijo mnogih društev z vključeno socialno noto. V svoji knjižni zapuščini je zapustil tri za kraj izjemno pomembne knjige: Zgodovina fare Domžale (1923), Z nekdanje Goričice (1925) in Zgodovina fare Domžale II. (1939), vse izdane v samozaložbi. Lik in delo Franca Bernika je na slavnostni akademiji opisal tudi zdajšnji domžalski župnik mag. Klemen Svetelj, ki je dejal, da ustanovitev župnije ni bila majhna stvar. Bernik je bil resnično pogumen in vztrajen, zato mu je tudi uspelo. Ustanovitev svoje župnije takrat ni bila pomembna samo za cerkev, ampak je s tem ogromno pridobil tudi kraj kot tak. Kar se je dejansko res zgodilo, saj je sledil hiter razvoj. Mag. Svetelj je ob tem izpostavil še eno pomembno lastnost Bernika, posluh. Tudi takrat ljudje niso bili enotni, a Bernik je imel posluh tako za domače ljudi kot tudi za drugače misleče in govoreče. »In ravno to njegovo lastnost bi rad posebej izpostavil. Ne zgolj sposobnost medsebojnega sodelovanja, ampak tudi željo in dejansko pripravljenost za skupno delo. Vesel sem, da zmoremo tudi v današnjem času stopiti skupaj ter ustvarjamo okolja medsebojnega sodelovanja in podpiranja,« je dejal mag. Svetelj. Kot zgled, ki naj nas opogumlja, da bomo možni stopiti drug do drugega ter da bomo iskali in uresničevali tiste stvari, ki bodo služile za dobro vseh, za narodov blagor. Da je bil Bernik pravi Domžalčan oziroma Dom-žalec, je v pozdravnem nagovoru dejal tudi župan Toni Dragar, ki je med drugim izpostavil dobro sodelovanje z župnijo, po njegovih besedah pa bi morali tako sodelovati povsod. Slavnostna akademija je postregla tudi z nazorno in zanimivo predstavo o Bernikovem življenju in delovanju v Domžalah. Scenarij za predstavo Luč z Goričice sta pripravili Ana Beno in Marjeta Cerar, režiral pa jo je Alojz Stražar. Vlogo Franca Bernika je odigral Luka Vasle. V predstavi so sodelovali še nekateri posamezniki in folklo-risti otroške folklorne skupine Domžale in Folklornega društva Groblje, Katarina Kozjek na violončelu in cerkveni mešani pevski zbor župnije Domžale pod vodstvom Ksenje Kozjek in organista Janeza Kozjeka. »Obletnice so vedno tudi povabilo k poglabljanju naših odnosov in povabilo, da poglobimo tudi svoj odnos do župnije,« je na slavnostni sveti maši ob 110-letnici Župnije Domžale dejal ljubljanski nadškof in metropolit msgr. Stanislav Zore. Ob tem je izpostavil vprašanje, kaj župnija sploh je. Da odgovorimo na to vprašanje, po njegovih besedah ni dovolj samo to, da jo gledamo skozi zgodovino, ljudi, dosežke ali pa zemeljsko urejenost, ampak pravo podobo zagledamo šele, ko vstopimo v srce posameznega kristjana te župnije. Zato je ob 110-letnici Župnije Domžale povabil vse člane tega župnijskega občestva, da se ozrejo vase in ugotovijo, kakšno župnijo gradijo v svojem srcu in v svojem življenju. Miha Ulčar Sredi septembra se je zgodil v marsikaterem pogledu prelomni 21. festival slovenskega filma (FSF), predvsem zaradi izjemnega celovečernega prvenca režiserja Darka Štanteta Posledice, ter do neke mere tudi zmagovalnega filma Nisem več luzerka, mlade režiserke Urše Menart, prve nagrajenke za najboljši film in tudi scenarij v zgodovini festivala. Luzerka je po dolgem času zelo sproščen, humoren in na splošno všečen film, ki se ukvarja z zelo zahtevno tematiko nezaposljivosti mladih, saj se le-ti pogosto najdejo v - vsaj na videz - brezizhodnem položaju soočanja z lastno prihodnostjo. Celo prizori s pregovorno togimi profesionalnimi slovenskimi igralci delujejo večinoma neprisiljeno in mestoma celo pristno komično. Na festivalu smo seveda videli tudi nekaj diletantske filmske folklore, brez katere očitno ne gre, po drugi strani pa tudi skrajno pristranskega in protek-cionističnega odnosa s strani raznih medijev, ki imajo tendenco, da pohvalijo praktično sleherni film, le da je slovenski. Takšno početje je neodgovorno, na dolgi rok pa tudi škodljivo za celotno filmsko produkcijo in njen potencialni vzgojni učinek, ki ga ima le-ta predvsem na mlajšo generacijo. Omenjenih izdelkov zato niti ne bomo omenjali, v oči pa je na festivalu zbodlo tudi nekaj drugega. Celovečerni prvenec Unstill (Nemir) mladega režiserja Andraža Kadunca se je denimo znašel v netekmovalnem programu, in to ne glede na to, da je bolj kvaliteten od nekaterih filmov iz tekmovalnega programa. Gre namreč za čisto solidno zgodbo z vzdržno igro, predvsem s strani glavnega igralca Janka Mandica, ki je že zdaj igralsko presegel svojega starejšega in veliko bolj poznanega brata Marka. Sicer je v njem tudi nekaj dramaturških pomanjkljivosti in z njimi povezanih nelogičnosti, ki pa jih zadovoljivo kompenzira srčna predanost vseh ustvarjalcev filma. Nadalje se je nekoliko filmsko ponesrečila tudi zgodba po istoimenskem romanu Mihe Mazzinija Izbrisana, ki je dramaturško ves čas linearna in tudi vsebinsko vse preveč 'pravoverna'. Celo pri nagrajenki za igralko leta, ki je svojo vlogo matere, potem ko ji družbeno-politični sistem vzame otroka, sicer odigrala obrtni- ško zelo vešče, smo vendarle pogrešali neko karakterno udarnost in neizmerno bolečino levinje, boreč se za svojega otroka, ob kateri nihče ne bi smel ostati ravnodušen. Njeni 'profesionalnosti' navkljub celoten film še vedno ostane zgolj na ravni mlečnozobe agitke. Škoda. Tukaj je še z mednarodnim pedigre-jem obarvan film s silno ambicioznim naslovom Zgodovina ljubezni Sonje Prosenc, v katerem sicer ne vidimo ne enega ne drugega, vendar koga briga, če gre za ne-zgodbo s fantastično fotografijo in igralci, ki ne vedo natanko, kaj naj počno. Očitno je avtorski izraz režiserke tako dominanten, da dobesedno 'požre' vse ostalo. Zdi se, da je visoka raven abstrakcije v tem filmu že kar zadosten razlog, kako z visoko letečo formo povedati nič omembe vrednega. Nesporni zmagovalec festivala, ki bi moral po mojem mnenju pobrati prav vse nagrade (dobil jih je sicer 'le' pet: najboljša režija, najboljši glavni in stranski igralec ter najboljši film po izbiri kritikov in občinstva), pa so že omenjene Posledice Darka Štanteta, drugače zavednega Domžalčana. Film, o katerem vsi govorijo, pa ne samo zaradi dejstva, ker je bil prikazan na filmskem festivalu v Torontu, ki spada med najeminentnejše filmske festivale na svetu, ampak predvsem zato, ker je enostavno tako dober. Prvič v zgodovini FSF se je celo zgodilo, da so organizatorji poskrbeli za dodatno projekcijo, saj je bila tista napovedana v hipu razprodana. Gre za film, ki ga je Slovenija 'krvavo' potrebovala, z namenom, da se končno začne postavljati na svetovni filmski zemljevid, in to z izdelkom, ki se ga ne bi sramovala prav nobena država. Film, ki neizprosno obravnava tematiko mladostniškega nasilja, njihove prebujajoče seksualnosti, 'balkanizaciji' slovenske mladinske kulture, totalnosti ter vsesplošne nemoči državnih institucij, vse skupaj podkrepljeno z verodostojno igro, in še kaj bi se našlo, z lahkoto označimo kot prelomnega. Nanj smo dolgo čakali, in samo upamo lahko, da bodo podobni filmi pri nas postali stalnica, ne pa vse preredke svetle izjeme. Večino filmov si boste lahko ogledali tudi v Mestnem kinu Domžale. ŽIGA ČAMERNIK LJUBLJANA, SOBOTA, 13. 10. 2018 IVANA KOBILCA / MARC RIBOUD Galerija na potepu novo sezono obiskov razstav začenja z našo veliko slikarko Ivano Kobilco. Ta veliki karakter, neuklonljiva in močna ženska, je naš likovni prostor zaznamovala, bolj kot smo mislili do sedaj. V zgodbo njenega življenja in ustvarjanja bomo imeli priložnost vstopiti na veliki razstavi v Narodni galeriji. Ker radi izkoristimo dan, si bomo v Jakopičevi galeriji ogledali še fotografsko razstavo Marca Ribouda, francoskega fotografa, ki je v svojem in našem času v spomin in opomin posnel, dokumentiral ter zamrznil dogodke, kraje in osupljive pripovedi. Galerija se bo potepala v soboto, 13. 10. 2018; zberemo se pred Narodno galerijo ob 10. uri. Vstopnini: Narodna galerija 5 eur in Galerija Jakopič 3 eur. Kot vedno do sedaj nas bo po razstavah popeljal strokovni vodja Galerije Domžale JurijSmole. Zaželene prijave v KDFB (722 50 50) do 10. 10. 2018. Sporočite, če potrebujete prevoz, ker se lahko medsebojno povežemo. ^f prijazno vabljeni! © GALE NA L LEptáA P TEP j Kulturni dom Franca Bernika Domžale Informacije: www.kd-domzale.si / T: 01/722 50 50 io | slamnik KULTURA ŠTEVILKA 9 | SEPTEMBER 2018 | LETNIK LVIII slamnik@kd-domzale.si Zgodbe iz Kofutnikove domačije - Lokalne volitve in politične razmere v času županovanja Johana Giovanellija (8. del) V interpretacijskem načrtu z naslovom Kofutnikova domačija kot ekomuzej, ki smo ga ob pripravah za ohranitev Kofutnikove domačije zasnovali v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, osrednje mesto zavzema zgodba župana Johana Giovanellija. V prejšnjem delu smo spoznali razmere na Kofutni-kovi domačiji po prvi svetovni vojni do leta 1924, ko je bil 30-letni Johan Giovanelli prvič izvoljen za župana občine Jarše. Tokrat se bomo osredotočili na lokalne volitve in na politične razmere v času njegovega 12-letnega obdobja župa-novanja. Kronist, župnik Franc Kušar, je v mengeško župnijsko kroniko zapisoval tudi rezultate lokalnih volitev. Med drugim je zapisal naslednje: »15. junija 1924 so bile volitve v občinski odbor v Jaršah: SLS 52 glasov (4 odborniki), Gospodarska napredna stranka 31 (3), Rodica SLS 24 (2)«. O istih rezultatih piše tudi Stane Stražar v svoji knjigi Ob bregovih Bistrice (1988, str. 541), le da poleg tega zapiše še: »Za župana je bil izvoljen Ivan Giovanelli-Klofutenk iz Srednjih Jarš.« O naslednjih volitvah mengeška župnijska kronika navaja naslednje: »19. junija 1927 (nedelja) občinske volitve v Jaršah, Loki in v Trzinu ... V Jaršah 4 liste: Ljudska 3 odbornike, Rodiška 1 odbornik, Neodvisna 4 odborniki (dosedanjega župana J. Giovanelli), Delavska, vezana z Ljudsko 1 odbornik.« Stane Stražar o istih volitvah za Jarše navaja: »Imeli so štiri stranke - liste: SLS je do- Občinski odbor občine Homec leta 1934. Župan Johan Giovanelli (na sredini) ima pripeto tudi odlikovanje, ki ga je prejel za županovanje. bila 3 odbornike, rodiška 1 odbornika, neodvisna liberalna stranka z dotedanjim županom Ivanom Giovanellijem na čelu pa je dobila 4 odbornike, Delavska MENAČENKOVA DOMAČIJA Razstava | 20. september - 20. oktober 2018 Franc ^ERNIK in njegova kulturno-socialna vloga v Domžalah V prvi polovici 20. Stoletja Vstop prost. V času praznovanja 110-obietnice ustanovitve domžalske župnije bo Menačenkova domačija odprta na ogled tudi: v nedeljo, 7. oktobra, od 9. do 13. ure, vodeni ogled ob 11.30 ter v sredo, 17. oktobra, vodeni ogled ob 18.00. SLAMNIKARSKI MUZEJ Sobota, 6. oktober 2018, ob 11. uri Larisa Brojan O pujsku, ki je zgradil hišico iz slame Pedagoški program | v oviru projekta Z igro do dediščine | Vstop prost. SLAMNIKARSKI MUZEJ Sreda, 10. oktober 2018, ob 18. uri Raziskovalne naloge OŠ Rodica O KOFUTNIKOVI DOMAČIJI Pogovor bo vodila Cveta Zalokar. Vstop prost. © Kulturni dom Franca Bernika Domžale www.kd-domzale.si T: 01/722 50 50 menačenkova domačija Cankarjeva ulica 9, 1230 Domžale, menacenk@ kd-domzale.si I Odprta v času razstav od tor. do pet. od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sob. od 10.00 do 12.00; ob praznikih, ned. in pon. zaprto. slamnikarski muzej domžale Kajuhova 5, 1230 Domžale (domuje v Godbenem domu Domžale), slamnikarski.muzej@kd-domzale.si I Odprt od tor. do pet. od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sob. od 10.00 do 12.00; ob praznikih, ned. in pon. zaprto. stranka, združena s SLS, je dobila v občinskem odboru 1 odbornika. Za župana je bil ponovno izvoljen Giovanelli.« Kakor je razvidno iz obeh zapisov, je Jo-han Giovanelli kandidiral kot kandidat neodvisne liberalne stranke, občinski odbor pa je tedaj štel devet članov. Kot je bilo za podeželje značilno, je večina članov občinskega odbora pripadalo katoliškemu taboru oziroma SLS. V času Kraljevine SHS, do šestoja-nuarske diktature leta 1929, je bilo državno območje razdeljeno na 33 oblasti, slovensko ozemlje pa je spadalo v ljubljansko in mariborsko oblast. Glede na takratno politično ureditev države so bile poleg lokalnih volitev tudi volitve v ustavodajno skupščino (leta 1920) in v oblastno skupščino, mengeška žu- pnijska kronika navaja tudi rezultate teh volitev. Kakor je razvidno iz podatkov, sta največ glasov na vseh teh volitvah takrat dobivala Slovenska ljudska stranka (SLS) in dr. Anton Korošec, njen kandidat od leta 1923 dalje. Enajstega septembra 1927 so bile zadnje svobodne volitve v ustavodajno skupščino, saj je bila demokratična ureditev s šestojanuarsko diktaturo kralja Aleksandra leta 1929 ukinjena, država pa se je še istega leta preimenovala v Kraljevino Jugoslavijo. V novi državi je bila dovoljena samo vsedržavna Jugoslovanska nacionalna stranka. Zaradi tega so volitve v Narodno skupščino leta 1931 volivci večinoma bojkotirali. V takšnih političnih razmerah je bil Johan Giovanelli župan občine Jar- še. V letu 1933 pa so se združile občine Šmarca, Homec in Jarše, tako da je nastala združena občina Homec. Stane Stražar v svoji knjigi Ob bregovih Bistrice piše, da je na lokalnih volitvah 15. oktobra 1933 Giovanellijeva lista dobila 16 odbornikov, lista Gregorja Repanška pa si je zagotovila dve odborniški mesti. Na ohranjeni fotografiji občinskega odbora občine Homec iz leta 1934 je 20 oseb, iz česar je mogoče sklepati, da je občinski odbor takrat štel toliko članov. Johan Giovanelli je po teh volitvah začel svoj zadnji županski mandat, ki je trajal do 3. maja 1936. Po 12-letnem obdobju županovanja na naslednjih volitvah ni želel več kandidirati. Člani občinskega odbora občine Jarše so imeli sestanke kar v Kofu-tnikovi domačiji. Zato je bil na čelni strani domačije, proti današnji Jarški cesti, izobešen napis Občina Jarše (v slovenščini in cirilici, kakor je bilo v tistem času predpisano). Od leta 1933 dalje, ko je nastala združena občina Homec, pa so pri Jurju v Preserjah uredili občinsko pisarno, kamor so napeljali tudi elektriko. Delovna skupina za vsebinski načrt Kofutnikova domačija kot ekomuzej Literatura: - Samo Mazovec, Gaber Cencelj: Vpoklici v prvo svetovno vojno in dogajanje na soški fronti, raziskovalna naloga OŠ Rodica, Domžale, 2015. - Mark Poljanšek, M. Cencelj: Johan Giovanelli (1894-1964) iz Kofutnikove domačije v Srednjih Jaršah: raziskovalna naloga OŠ Rodica, 2016. - Stane Stražar, Ob bregovih Bistrice, Od Rodice do Duplice in Radomlje z okolico, Radomlje, 1988, str. 541. Marija Mojca Vilar: V Domžalah sem doma in se imam lepo! V Galeriji Domžale je svoje slike, platna in motive iz Domžal, ki jih je slikala več kot desetletje, razstavila domžalska slikarka Marija Mojca Vilar. galerija domžale Z razstavo, odprtje je potekalo v četrtek, 20. septembra 2018, je avtorica prikazala, kako je bilo nekoč in kako se imamo danes v Domžalah. Vsi, ki so si ogledali njeno razstavo, pa po vsej verjetnosti na Domžale zdaj gledajo drugače. Likovna umetnost Marije Mojce Vilar je zaznamovana s stalnimi iskanji in raziskovanji, idejno zanimivimi in odmevnimi projekti. Letos je bila še posebej aktivna, saj je poleg aktivistične vloge pri številnih širše zastavljenih projektih kar nekaj časa snovala in pripravljala samostojno razstavo, ki je zdaj na ogled v Galeriji Domžale. Z razstavo nas popelje po zdajšnjih in preteklih Domžalah, njenem rojstnem kraju, ki jo je še kako zaznamoval. Pri ustvarjanju slik, ki so nastajale več kot desetletje, je izhajala iz tega, kako je duhovno povezana z Domžalami, zato se je kot slikarka podala v občutenje prostora skozi njeno neposredno izkušnjo. Ob slikanju domžalskih motivov je mnogo pozabljenega v njej ponovno oživelo. Na petdesetih platnih (akril in olje na platnu), ki jih je postavila na ogled in tudi na prodaj, je mesto Domžale, romantično, že pozabljeno, zabavno, na novo odkrito, majhno in veliko. Kar nekaj njenih slik prikazuje prepoznavne dele Domžal iz različnih kotov, ki jih v vsakdanjem hitrem tempu večinoma spregledamo. Domžale so na njenih slikah prepoznavne, ljube in barvite, saj Mojca ljubi barve. Podoba Domžal se skozi leta spreminja, saj se hiše rušijo in na novo gradijo, po njenih besedah pa premalo premišljeno. Mnoge zgodbe so se pozabile, nekatere so zašle v zapise, druge v muzeje, sama pa je skicirala, fotografirala, risala in slikala, tako da so na papirju in platnih zdaj nekatere dragocenosti in spomini na stare čase. Njena platna pa razkrivajo tudi nekatere zanimive poglede našega mesta, kot so motivi z različnih prireditev, znani obrazi, spomini z odprtja razstav, zabav, sejmov in tudi s pogrebov. BESEDILO in FOTO: MIHA ULČAR LETNIK LVIII | SEPTEMBER 2018 | ŠTEVILKA 9 slamnik@kd-domzale.si slamnik | 27 KULTURA FOLKLORA JE NEKAJ TAKO LEPEGA, DA NIMAM BESED • • • DR. FRANCE HRIBOVSEK Na kratko bi lahko zapisali, da sta starša Folklornega društva Groblje, Domžale dr. Franc Hribovšek in Nevenka Unk Hribovšek, ki sta z veliko ljubeznijo ter plesalci in godci spisala zgodovino društva. Vera Vojska Foto: osebni arhiv Na začetku novega ličnega informativnega gradiva ob 10-letnici društva, ki je popestrilo kulturno življenje ne le Grobelj in Domžal, temveč širše, lahko preberemo: »Smo Folklorno društvo Groblje, Domžale. Doma smo v baročnih Grobljah, na obrobju Domžal, nedaleč od glavnega mesta Slovenije. Ohranjamo in poustvarjamo folklorno izročilo naših prednikov.« Na kratko bi lahko zapisala, da sta starša Folklornega društva Groblje, Domžale dr. Franc Hribovšek in Ne-venka Unk Hribovšek, ki sta z veliko ljubeznijo ter plesalci in godci spisala zgodovino društva. Ker Nevenko Unk Hribovšek, umetniško vodjo društva, bralci že malce poznate, ne nazadnje je lani prejela priznanje Občine Domžale, sem se odločila, da vam tokrat predstavim dr. Franca Hribovška, predsednika FD Groblje Domžale, ki za folkloro pravi, da je nekaj tako lepega, da nima besed ... Na poklicni poti sem bil vse: princ in berač Za začetek sva se vrnila v leto 1940 v njegovo rojstno Šmartno pri Litiji. »Rojen sem še v kraljevini,« se nasmehne in me spomni, da je za Domžale prvič slišal pri štirih letih, ko je oče čevljar po potrebni material za svojo obrt hodil v Domžale. Po nižji gimnaziji je izpolnil svoje mladostne sanje - postati mornar. Obiskoval je šolo vojne mornarice in še danes večkrat poudari, da mu je šola dala veliko znanj in izkušenj, ki so mu prišla prav vse življenje. Mornariški kadet je že pri 18. spoznal, da je bila življenjska odločitev pravilna. Poklicna pot mu je sprva tekla na Brionih, v knjižnici, vojaškem klubu in tudi edini Titovi jahti Jadranki. Tu je ostal vse do leta 1964, ko je vojsko zapustil na lastno željo, se zaposlil v enem od gradbenih podjetij v računovodstvu, nato pa si našel novo pomembno delovno mesto v Novem Sadu. Od tu ga je vijugasta življenjska pot, na kateri je v dobrih dveh letih najprej opravil višjo ekonomsko šolo, vodila na odgovorna delovna mesta v gradbeništvu v Nemčiji, od koder se je vrnil v domovino v Jugodent kot vodja zunanje trgovine in nadaljeval šolanje. Dokončal je ekonomsko fakulteto in se posvetil bančništvu v Vojvodinski banki in se ukvarjal predvsem z vodenjem zunanje trgovine bančnih poslov s tujino. Še hitrejše poklicno napredovanje mu je preprečila bolezen hrbtenice, ne pa magisterija s področja ekonomije in doktorata s področja prava. Poklicno pot je kot ugledni bančnik nadaljeval v Ljubljanski banki, bankah v Ljubljani kot vodja deviznega sektorja in se leta 1997 upokojil. »Na poklicni poti sem bil vse: princ in berač,« pravi, pa tudi: »Življenje me je premetavalo z ene na drugo stran, pa se mu nisem dal.« S posebno ljubeznijo govori o ženi Nevenki in sinu Francu, pa tudi o življenju, ki ga ima rad in je nanj zelo ponosen. Ljubezen na prvi pogled Poseben žar ima v očeh, ko se pogovarjava o folklori, o prvem srečanju s tem, za njegovo življenje zelo pomembnim področjem. Za prvo srečanje s folkloro šteje delovanje manjše folklorne skupine v vojaškem klubu na Brionih, kjer je pomagal kot intendant. Skrbel je za instrumente, oblačila, plesalce in vse, kar je bilo potrebno, in se veselil uspešnih nastopov skupine po klubih po Jugoslaviji. »Sicer pa so se vsa različna družabna srečanja končevala s polko, kolom, orom, pa še kakšen folklorni ples bi se našel,« se spominja prijetnih družabnih srečanj. Vselej sem bi zraven, pripoveduje, in se spominja, kako so mladi zelo radi plesali. S folkloro se je srečal tudi v Frankfurtu v bančni službi, saj so tedanji jugoslovanski in slovenski klubi svoje kulturne prireditve radi bogatili z različnimi folklornimi plesi in tako vse generacije, predvsem na področju kulture, spodbujali, da niso pozabljali tedanje domovine. S prihodom v Ljubljano se je podrobneje seznanil s folkloro, katere pomemben del je že do tedaj bila njegova žena Nevenka. Prijatelji, ki so plesali v Folklorni skupini Tine Rožanc, so ga vabili v folklorno skupino. In ko se je odločil, da začne resno vaditi, se je za vrnitev k folklori odločila tudi žena Nevenka. Od tedaj je njuna življenjska pot še tesneje povezana s folkloro. Rojstvo Folklorne skupine Groblje So Groblje našle njega, ali je on našel Groblje, ga vprašam. Pravzaprav se je vse skupaj začelo pri, lahko rečem, že kar znameniti FS Tine Rožanc. Pri Ro-žančevih sta se namreč srečala z Olgo Pavlinovo in Betko Kraljevo iz Društva narodnih noš Domžale, pa z Božo Bauer, ki je tudi plesala pri Rožančevih in že zasnovala domžalsko otroško folklorno skupino. Njihovi prijetni pogovori so nanesli tudi na folkloro v Domžalah. Beseda je dala besedo, pogovarjali so se o dvorani, koreografiji, glasbenikih in plesalcih ter po pogovoru s Pavlom Pevcem, tedanjim tajnikom območne enote Domžale Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, so se v Grobljah srečali s Tonetom Košenino, predsednikom Kulturnega društva Groblje. Kot bi bilo danes, se dr. Hribovšek spominja svojega prvega srečanja z dvorano Kulturnega doma Groblje. »Še danes se vidim, ko sem prvič vstopil v grobeljsko dvorano, kako sem takoj presodil, da je prostor zelo primeren za folklorna srečanja. Kar videl sem polno dvorano, navdušene gledalce in plesalce,« se spominja moj sogovornik in še enkrat ne pozabi poudariti pomena sodelovanja s Tonetom Košenino. Grobeljska dvorana je odlična za folklorna srečanja, ravno prav velika za stik plesalcev s plesalci, za njihov stik z gledalci, za njihovo sodelovanje. Večje dvorane tega ne omogočajo, v manjših pa imajo s svojimi nastopi problem plesalci, razmišlja moj sogovornik. Ko jima je bilo z ženo obljubljeno, da bo dvorana za vaje zastonj, je padla odločitev in v oktobru 2007 je bila rojena Folklorna skupina Groblje, sprva kot sekcija KD Groblje. Prihajali so plesalci, plesali z veseljem, v večini tudi ostajali, prišel je prvi harmonikar Robi in tudi prvi nastop - v aprilu 2008. Prvemu so sledili vsi naslednji, prvemu plesu drugi, tretji, vedno znova so prihajala vabila, tudi za mednarodne nastope. Oktobra 2009 je bila v Grobljah prva mednarodna predstavitev, ki so jo imenovali V Grobljah kot nekoč. Danes je nekdanja folklorna skupina samostojno Folklorno društvo Groblje, Domžale, gospod Franc pa njegov prizadevni predsednik, za katerega člani pravijo, da takega ni. Predsednik zgodovino Grobelj in okolice zelo dobro pozna in prav vsako Groblje kot nekoč so prinesla utrinke iz te zgodovine. V njej je našel vrsto zanimivosti, med njimi je bila in je še posebna skrb namenjena svetnici Not-burgi, katere najpomembnejša božja pot v Sloveniji je bila v Grobljah in bi jo moj sogovornik rad obudil. Posebna zgodba povezuje folklorno skupino v Polsu in FS Groblje, Domžale in svetni- co Notburgo. Ko je bila namreč FS Grob-lje, Domžale v letu 2009 na gostovanju pri prijateljski skupini v Polsu, so jim podarili kip svetnice, ki je po blagoslovu v obeh cerkva zdaj varno spravljen v prostorih FS Groblje Domžale. Folklora ni samo ples, je nekaj več Folkolora je tudi šport, so čustva, je sodelovanje, je kultura, je nekaj tako lepega, da nimam besed, se mu zasvetijo oči, ko se pogovarjava o tem delčku kulture. Ne gre brez veliko potenja, veliko čustev, tudi znanja, predvsem pa prijetnih trenutkov. Po njegovem mnenju v njej uživajo predvsem preprosti ljudje, ki jim ni žal časa. Folklorni ples jim postane način življenja, prijetno preživljanje prostega časa, prijateljevanje, druženje, kulturno dediščino, ki se je ne sme pozabiti. Za folkloro so plesalci pripravljeni darovati svoj čas, z njo krepiti zdravje in veselje ter s plesom razveseljevati tudi druge. Sam je nekaj časa le plesal, nato pa prevzemal vedno nove funkcije. Vse življenje je na katerem od področij delal izpite, zadnji je bil izpit za vodjo odrasle folklorne skupine, se smeji, ko obuja spomine na izpit, ki ga je opravljal v okviru Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Kar precej se je bilo treba potruditi za nova znanja s tega področja, pa naj gre za krip-togram kinetogram - zapis korakov, glasbeno podlogo, odrske skice, seveda pa tudi brez običajev in iger ne gre. Vesel je bil, ko je uspešno opravil tako teoretični kot praktični del, ne nazadnje nova znanja nikoli niso odveč. Ob delu s FS Groblje, Domžale je nekaj časa na prošnjo pomagal Folklorni skupini Društva upokojencev Moravče, pa je moral sodelovanje zaradi bolezni prekiniti, enako tudi s FS Tine Ro-žanc, katere člana pa sta z ženo še. »Če nekaj delam, hočem da je to opravljeno stoodstotno,« pravi, »sicer rajši ne delam.« Tako zdaj z ženo ves svoj čas namenjata FS Groblje, Domžale. O plesalcih in plesalkah pa tudi glasbenikih ima same dobre besede. Pravi prostovoljci so, radi in z veseljem plešejo, obenem pa jih zanimajo tudi druge stvari, povezane z društvom. Radi nastopajo in ni jim težko folklori namenjati več in več časa, posebej ko gre za nastope in teh je v posameznem letu kar precej čez 20. Vloge so razdeljene, vsak opravlja svoje delo in zato uspeh ne izostaja. Kot velika družina smo, v kateri tesno sodelujemo, pa naj gre za novo publikacijo o skupini ali vaje in nastope, pravi. K uspehu veliko pripomore tudi sodelovanje z ženo Nevenko, ki opravlja vse naloge umetniškega vodje in se z njo na vseh področjih lepo dopolnjujeta - podobno kot v življenju, pa saj je folklora njun način življenja, razmišljam. Kateri ples pa mu najbolj ugaja, ga vprašam. Štajeriš, pove kot iz topa, pa tudi, da je to predvsem parni ples, kjer posebej pridejo do izraza sodelovanje, lepota, milina in moč para, v katerem plesalec vedno znova ugotavlja, da ga med lahkotnim vrtenjem plesalka obdaja s krogom upanja in veselja. Organiziranost folklore v Sloveniji Ustaviva se tudi pri organiziranosti folklore v Sloveniji, njegovim zadovoljstvom z organiziranostjo v Domžalah in Grobljah. Z organiziranostjo kar več kot 600 folklornih skupin v Sloveniji ni najbolj zadovoljen, preveč razpršena je na različne oblike združevanja, kjer ni pravega sodelovanja. Zato je moj sogovornik toliko bolj zadovoljen z združevanjem v okviru uglednega mednarodnega folklornega festivala Od Celja do Žalca. Ima pa same dobre besede o opori in podpori Občine Domžale in Krajevne skupnosti Jarše - Rodica, nekaterih društev in po novem Turistično Informativnega centra Domžale. V desetih letih se je okrepilo tudi mednarodno sodelovanje. Med drugim so že plesali, v nekaterih državah celo večkrat, v Avstriji, Italiji, Belgiji, na Portugalskem, Madžarskem in Hrvaškem, društva pa so jim obiske tudi vrnila. Jubilej Za konec pogovora se dotakneva tudi jubilejne desete prireditve V Grobljah kot nekoč. Strinjava se, da je bila to res gala folklorna prireditev, kakršne so vedno dobro obiskane, saj je tokratna z več kot 500 gledalci to ponovno potrdila, kot so folkloristi, iz vseh generacij potrdili, da imajo folkloro radi. Nenazadnje je prireditev Športni dvorani Domžale dokazala, da je še kako primerna za folklorne prireditve. Zato, če ste izpustili deseto V Grobljah kot nekoč, si rezervirajte čas za enajsto, dvorana v Domžalah je že rezervirana. Gostitelji, med njimi posebej dr. Franc Hribovšek in soproga Nevenka Unk Hribovšek, vas vabijo, da tudi v letu 2019 pravi folklorni spektakel obiščete in se sami prepričate, kako velika je njihova ljubezen do kulturne dediščine, ki ne prinaša le plesa, temveč boste v njihovih nastopih našli predvsem ljubezen in veselje do folklore, do izročila naših prednikov, pa tudi željo, da folklora ostane tudi prihodnjim rodovom in da postane pomemben del naše kulturne dediščine. Dobrodošli! □ io | slamnik POLITIČNE STRANKE ŠTEVILKA 9 | SEPTEMBER 2018 | LETNIK LVIII slamnik@kd-domzale.si sds / oo domžale Vprašanje za vaš žep? Znižali bomo cene komunalnih storitev desus / mag. bojan arh, nekdanji predsednik oo domžale Odstop in izstop iz stranke članov izvršnega odbora DeSUS Domžale Kako? Samo z vašo pomočjo! Z zmago na lokalnih volitvah! V ta namen smo pripravili 14 tem. VARNOST: 1. Zmanjšanje kadrovske podhranjenosti PP Domžale in zagotoviti boljše pogoje dela. 2. Zvišanje sredstev za sistem zaščite in reševanja ter nadgradnja načrta izgradnje in obnove gasilskih domov. 3. Sprememba križišč v krožišča. OKOLJE: 1. Znižanje cen komunalnih storitev. 2. Izvajanje projekta zdrava pitna voda in kanalizacija v vsak dom. ZDRAVSTVO: 1. Obnova Zdravstvenega doma. 2. Subvencioniranje preventivnih zdravstvenih programov. 3. Razvoj urgentne službe. 4. Skrajšanje čakalnih vrst pri ortodontskem programu. PROMET: (nova prometna študija) 1. Prestavitev železniške in avtobusne postaje h garažni hiši. 2. Gradnja podhoda na železniški postaji. 3. Brezplačna parkirišča za Domžalčane poleg železniške postaje (izdaja dovolilnic). OTROCI: 1. Sprememba rezervacij v vrtcih iz enega meseca na en teden. 2. Postavitev otroškega igrišča v vsako KS. 3. Vsi otroci z vr-tčevsko oskrbo. MLADI: 1. Subvencioniranje stanovanjskega problema za mlade. 2. Vzpostavitev donacije v višini 350 evrov ob rojstvu otroka. 3. Izvajanje projekta - Zaposlovanje mladih. 4. Nakup neprofitnih stanovanj. STAREJŠI: 1. Oživitev brezplačnih medgeneracijskih aktivnosti. 2. Izvajanje projekta različnih vadb za starejše. OBČINSKA UPRAVA: 1. Prioritetno reševanje vlog za okolje in prostor. 2. Zagotovitev večjih pristojno- Svetnice in svetniki smo se sestali na zadnji seji občinskega sveta v tem mandatu, ki je bila že 29. po vrsti. V štirih letih smo na sejah obravnavali, sprejeli in podprli mnoge pomembne dokumente in projekte, ki so in bodo tudi v bodoče pozitivno vplivali na razvoj kot tudi na kakovost bivanja v občini Domžale. Sprejeli smo proračune za posamezna leta ter s tem potrdili izvedbo projektov in večjih investicij, gradenj, ki so že zaključeni. Narejeni so bili tudi pomembni koraki na področju urejanja prostora. Osnovni odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) je bil sprejet poleti leta 2014 in je omogočil gradnjo trgovskega centra Arcadija, v letu 44 Kako? Samo z vašo pomočjo! Z zmago na lokalnih volitvah! V ta namen smo pripravili 14 tem. sti KS. ZAŠČITA IN REŠEVANJE: 1. Ureditev Kamniške Bistrice in izvedba protipoplavnih ukrepov. 2. Posodobitev opreme. GOSPODARSTVO: 1. Vzpostavitev malih obrtnih con. 2. Nakup strateških zemljišč. 3. Znižanje komunalnega prispevka. INVESTICIJE: 1. Postavitev osrednjega trga od trgovine Vele do Univerzal. 2. Pokritje tržnice. 3. Prenova SPB. KULTURA: 1. Izgradnja prizidka h Kulturnemu domu Franca Bernik. ŠPORT: 1. Reorganizacija Zavoda za šport. 2. Gradnja garderob in tribune v Športnem parku. 3. Posodobitev košarkarske dvorane. TURIZEM: 1. Oživitev projekta postavitve razglednega stolpa na Šumberku. 2018 pa še spremembe in dopolnitve OPPN, s katerim je v prostor umestila bodoči regijski vadbeni poligon za usposabljanje gasilcev. V letu 2016 je občina sprejela OPPN za območje Jarčeve ulice, prav tako so bile v letu 2016 sprejete spremembe in dopolnitve OPPN za območje v Preserjah Lek Mengeš - Domžale, kar je omogočilo krepitev panoge biofarmacevtike na lokaciji Lek Mengeš. OPPN za območje V9/1 pod Tosamo jug, sprejet na občinskem svetu v letu 2016, pa omogoča umeščanje logističnih in obrtno-poslovnih dejavnosti južno od obstoječega kompleksa tovarne Tosama na Viru. V letu 2018 so bile sprejete spremembe in dopolnitve OPPN za območje Športnega parka Domžale, s Sporočam vam, da je imela OO DeSUS Domžale 23. avgusta 2018 izredno skupščino, na kateri smo analizirali dosežen uspeh na državnozborskih volitvah. Skupno smo ugotovili, da je bil izid zelo slab in da je zato odgovorno vodstvo stranke. Članom je bilo pojasnjeno, da je izvršni odbor OO DeSUS Domžale na vseh nivojih stranke DeSUS (pokrajinski odbor Ljubljana in svet stranke) zagovarjal sklep, da se zaradi hudih napak v volilni kampanji in v preteklosti, ki jih je storilo vodstvo stranke, sprejme ponujeni odstop predsednika Karla Erjavca, vendar je nam in vam vsem znano, da se to ni zgodilo. Na skupščini je zaradi tega kolektivno odstopil ves izvršni odbor OO Domžale. Člani so nato podali tudi izstopne izjave iz stranke DeSUS. Tej načelni odločitvi-izstopu iz stranke DeSUS so nato sledili skoraj vsi prisotni člani na skupščini. Ker se ostali člani OO DeSUS Domžale niso odločili, da izvolijo novo vodstvo občinskega odbora, se je skupščina zaključila. Vodstvo stranke DeSUS nas je nato v medijih označilo za karieriste. Zagotavljam vam, da smo daleč od tega, saj je bila povprečna starost naših članov nad 75 let in je bil njihov poglavitni cilj delovanja, da se v državi vzpostavi stanje, ki bo mladim zagotavljal službo in dom, starim lepo starost brez revščine oziroma odvisnosti od otrok oziroma izgube prigaranega premoženja. Člani izvršnega odbora in ostali člani, ki so izstopili iz stranke DeSUS, so skupno ugotovili, da katerimi je omogočena rekonstrukcija domžalskega bazena. Na zadnji seji smo obravnavali in sprejeli najpomembnejši, temeljni prostorski akt občine - Občinski prostorski načrt. V njem se, ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev, določijo cilji in izhodišča prostorskega razvoja občine, načrtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena in določijo pogoji umeščanja objektov v prostor. Je pomembna podlaga za racionalno in trajnostno načrtovanje vseh posegov v prostor v občini in za zagotavljanje kakovostnih pogojev za življenje in delo njenih prebivalcev. V / (4 Članom je bilo pojasnjeno, da je izvršni odbor OO DeSUS Domžale na vseh nivojih stranke DeSUS zagovarjal sklep, da se zaradi hudih napak v volilni kampanji in v preteklosti, ki jih je storilo vodstvo stranke, sprejme ponujeni odstop predsednika Karla Erjavca, vendar je nam in vam vsem znano, da se to ni zgodilo. Na skupščini je zaradi tega kolektivno odstopil ves izvršni odbor OO Domžale. imajo še veliko volje in energije, da lahko s svojim znanjem in delavnostjo pripomorejo k boljši družbi, ter se odločili, da skupno vstopijo v stranko na nivoju države, ki bo zapolnila njihove potrebe in želje. Tako smo se odločili, da skupno vstopimo v stranko Alenke Bratušek, ki v svojem programu daje prioriteto reševanju problemov v zdravstvu in področju upokojencev. Dne 17. septembra 2018 smo v Domžalah ustanovili odbor Stranke Alenke Bratušek. Občane, ki jim je mar, v kakšni družbi bomo živeli, vabimo, da se nam pridružijo (www. alenkabratusek.si). 1 44 Štiri leta so hitro minila in vesela sem, da sem s svojim delom, tako kot podžupanja in kot občinska svetnica, skupaj z mojimi sodelavci ter svetniki in svetnicami pripomogla k razvoju naše občine in ustvarjanju boljših pogojev na vseh področjih. LTD / Mag. Renata Kosec, podžupanja Štiri leta, 29 sej in mnogo pomembnih odločitev nsi / ljudmila novak, poslanka Demokracija zahteva veliko truda in pravih odločitev Parlament se je konstituiral že junija, a novo vlado smo dobili šele septembra. Za državo zagotovo ni dobro, če dolgo časa nima vlade s polnimi pooblastili. V tem vmesnem obdobju je prejšnja vlada opravljala tekoče posle, zato je le gasila nakopičene probleme v zdravstvu oziroma na drugih področjih življenja. Novo manjšinsko vlado pa čaka zelo zahtevno obdobje usklajevanja različnih stališč in interesov, kar bo še posebej naporno, ko bo potrebovala glasove levice. Slovenija še ni imela manjšinske vlade, prav tako ni popolnoma jasen status levice, ki bi rada imela popoln vpliv na vlado, hkrati pa ne bi bila za nič kriva. Celo več, lahko bo marsikaj preprečila, upočasnila in kritizirala, želela pa bo pobrati smetano z všečnimi idejami o višjih plačah in večjih obdavčitvah gospodarstva. Kot smo že slišali od gospodarstvenikov, lahko te spremembe preženejo podjetja v tujino, kjer bodo poiskali ugodnejše razmere za poslovanje. S tem pa bi nastala velika škoda za državo in državljane, saj bi ljudje izgubili delovna mesta, državi pa bi ostalo več socialnih problemov in manj pobranih davkov. NSi se ni odločila za vstop v levo koalicijo zaradi nezaupanja do partnerjev in dvoma, da bi v tej koaliciji uspela uresničiti svoj program. Mnogi naši volivci so bili razočarani, saj so nas podprli prav zaradi našega programa in dobrih rešitev za Slovenijo, še posebej na področju gospodarstva sd / marjan ravnikar, podpredsednik oo domžale Civilna iniciativa in krajevne skupnosti z roko v roki v Študi 44 NSi se ni odločila za vstop v levo koalicijo zaradi nezaupanja do partnerjev in dvoma, da bi v tej koaliciji uspela uresničiti svoj program. in zdravstva. Še vedno pa se večina ljudi na volitvah odloča na podlagi ideoloških delitev na leve in desne stranke ali pa na podlagi simpatij do voditeljev strank. Slovenci vedno znova iščemo rešitelja, ki bo s čarobno palico rešil vse probleme. Ker se prejšnji zmagovalec ni izkazal kot takšen vsemogočni rešitelj, smo ga zamenjali z novim upom, nad katerim bomo (verjetno) spet kmalu razočarani. Tako eksperimentiramo s svojo državo, ki smo si jo tako težko priborili. Demokracija, ki prinaša dobre rezultate, zahteva od vseh nas veliko truda, pravih presoj, razpoložljivosti sposobnih ljudi in veliko pametnih odločitev. Še vedno velja, da si bo narod pisal sodbo sam, pa čeprav nam je ta sodba le redko kdaj všeč. V tej nespodbudni politični situaciji me vedno pomiri spoznanje, da bodo kmalu spet nove volitve in s tem nova priložnost za boljše odločitve. Želim si le, da do takrat ne bi zamudili vseh vlakov, ki peljejo v boljše življenje in pripeljejo ljudem prave rešitve. Kot strela z jasnega se je v maju razširila novica, da je podjetje Publicus, d. o. o., v neposredni bližini Domžal, točneje v Študi, začelo odlagati balirane odpadke neznanega izvora. Krajani Štude in Male Loke so zelo hitro ugotovili, da v neposredni bližini njihovih domov nastaja tako imenovana 'ekološka bomba'. Hitro so se organizirali v civilno iniciativo, povezali s krajevnimi skupnostmi Simona Jenka, Slavka Šlandra, Venclja Perka in Ihan ter na skupnem sestanku zahtevali, 'ne predlagali', od pristojnih organov na občini Domžale, da mora podjetje Publicus nemudoma ustaviti dovoz spornih bal na zemljišče ob Bioplinarni v Študi. Ti pa naj takoj uvedejo požarno stražo na lokaciji, saj so balirani odpadki lahke frakcije nevarni in lahko pride do samovžiga. Od Ministrstva za okolje in prostor in Inšpektorata R Slovenije za okolje in prostor pa zahtevali takojšnjo obravnavo nastale situacije na omenjeni lokaciji. Pa ni problem samo samovžiga in smradu, ki se razvija po vsej okolici in slabša bivalno okolje, v neposredni bližini je tudi reka Kamniška Bistrica, v katero se lahko ob deževju pospešeno iztekajo odcedne vode iz baliranih odpadkov lahke frakcije. Prizadevanja civilne iniciative Študa in krajevnih skupnosti so obrodili sadove, saj je In- 44 Še enkrat pa je bilo dokazano, da z dobrim sodelovanjem med krajani in krajevnimi skupnostmi lahko rešimo marsikateri problem v občini. Predvsem pa je pomembno, da smo krajani in krajevne skupnosti tudi slišani s strani lokalne skupnosti. špektorat RS za okolje in prostor odredil, da morajo balirane odpadke odpeljati do 30. 7. 2018. Še enkrat pa je bilo dokazano, da z dobrim sodelovanjem med krajani in krajevnimi skupnostmi lahko rešimo marsikateri problem v občini. Predvsem pa je pomembno, da smo krajani in krajevne skupnosti tudi slišani s strani lokalne skupnosti. LETNIK LVIII | SEPTEMBER 2018 | ŠTEVILKA 9 slamnik | 29 slamnik@kd-domzale.si POLITIČNE STRANKE liste reza / rok GRASIC, GENERALNI sEKRETAR V Domžalah se 'dela' In ne glede na to, kako ironično se sliši tak stavek, je to čista resnica. Ta mesec so v Radomljah obnavljali kolesarske označbe ob straneh cest. Verjetno to, da so bili obstoječi napisi še vedno dobro vidni, za občino ni najbolj relevantno, ker šteje predvsem to, da se 'dela'. To, kaj se 'dela', pa je zanemarljiv podatek, ne vreden omembe. Ravno v tem obdobju pa so bila na vrhuncu tudi dela na lokalni cesti Domžale-Kamnik, ki jo bodo namreč po zaslugi Občine Kamnik temeljito in celovito uredili. Če bi to v domžalskem prostoru razumeli kot cel kup neuporabnih 'flik', za katere bi raje videli, da jih ni, in katerim se celo z grotesknimi zavoji ne bo mogoče izmakniti, v Kamniku to na srečo dojemajo drugače. V deželi za devetimi gorami in devetimi vodami želijo za svoje prebivalce kvalitetno in predvsem vozilom primerno urejeno cestno infrastrukturo, ki si jo tako Ka-mničani in ostali redni uporabniki kakor tudi naši jekleni konjički zaslužijo. Je res? V teh dneh je za vse investicije moč prebrati, da so poteze kampanje za prihajajoče lokalne volitve. Najverjetneje tudi so. Če za domžalsko gna-do velja enako (in močno dvomim, da bi odstopali od povprečja), pa je z letala vidno, da županove odločitve, čeprav je v politični branži že (pre) dolgih 12 let, niso ravno najrazumnejše. Smo res tako poceni, da se nas lahko kupi z obnovo ce- tt Ta mesec so v Radomljah obnavljali kolesarske označbe ob straneh cest. Verjetno to, da so bili obstoječi napisi še vedno dobro vidni, za občino ni najbolj relevantno, ker šteje predvsem to, da se »dela«. To, kaj se »dela«, pa je zanemarljiv podatek, ne vreden omembe. stnih oznak? Česa takšnega pa še ne! V Kamniku so vsaj dobili prenovljeno cesto ... Pa naj si bo to politična ali pa poteza dobrega gospodarja, vsaj upravičena in več kot dobrodošla je. Ne, ne smem zgolj kritizirati - Kamnik še dolgo ne bo imel tako veličastne in graciozne avtobusne postaje, ki gotovo dviga življenjski slog in ponaša ime Domžal po vsem svetu. Ali tako novico širijo zaupanja vredni mediji, v katerih bi se nemara lahko znašla kaka verodostojna pohvala, ali je to v rumenih tračih, v katerih se gospodovalnosti občine posmehujejo in koder letijo očitki, da imamo vesoljsko in ne avtobusne postaje, pa presodite sami. JESENSKI VIKEND ODDIH že od 38,90 € na osebo/noč (min. 2 noči) PREVERITE NA www.terme-dobrna.si NA SENIOR ODDIH V TERME DOBRNA 5-DNEVNI SENIOR ODDIH do 30. 12. 2018 5 x polpenzion + kopanje, že od 205; € oseba / 5 noči BREZPLAČEN PREVOZ > ftnniu^*"''' 4-DNEVNI SENIOR ODDIH 08. 10. do 12. 10. 2018, 16. 10. do 20. 10. 2018 4 x polpenzion + kopanje, od 164,00 € oseba / 4 noči BREZPLAČEN PREVOZ že z 1 x storitev za zdravje z 1 x storitev za dobro počutje z 1 x storitev za dobro počutje z aktivnosti in družabni večeri z aktivnosti in družabni večeri z neomejen vstop v bazene z neomejen vstop v bazene z BREZPLAČEN PREVOZ od vašega z BREZPLAČEN PREVOZ od vašega doma do Term Dobrna in nazaj doma do Term Dobrna in nazaj Na podlagi Zakona o volilni in referendumski kampanji (Uradni list RS, št. 41/07, 103/07 - ZPolS-D, 11/11, 28/11 - odl. US in 98/13), 6. člena Odloka o izdajanju javnega glasila »Slamnik« (Uradni vestnik Občine Domžale št. 6/12 in 8/13) ter Pravil glede izrabe prostora v javnem glasilu Slamnik ob volitvah in referendumih ter metodologije določitve cene oglasnega prostora (sprejetih na seji sveta javnega zavoda dne 27. 2. 2018) je svet javnega zavoda Kulturnega doma Franca Bernika na predlog direktorice Javnega zavoda Kulturnega doma Franca Bernika na svoji 5. seji dne 20. 9. 2018 sprejel naslednja PRAVILA O IZRABI OGLASNEGA PROSTORA JAVNEGA GLASILA SLAMNIK ZA PREDSTAVITEV KANDIDATOV/KANDIDATK OB LOKALNIH VOLITVAH ŽUPANA/ŽUPANJE IN ČLANOV/ČLANIC OBČINSKEGA SVETA V OBČINI DOMŽALE NA OBMOČJU OBČINE DOMŽALE, KI BODO V NEDELJO, 18. NOVEMBRA 2018. V času volilne kampanje mora javno glasilo Slamnik ob razpisu volitev del prostora nameniti za predstavitev kandidatov in kandidatnih list. Odgovorna urednica mora vsem organizatorjem zagotoviti enake pogoje za objavljanje. V javnem glasilu Slamnik bo vsem kandidatom za župana/županjo oziroma kandidatnim listam na volitvah za člane/članice Občinskega sveta Občine Domžale, ki bodo 18. novembra 2018, zagotovljena enakopravnost pri njihovi predstavitvi kakor tudi predstavitvi njihovih programov in volilnih propagandnih sporočil. Objava bo omogočena v deseti (10.) številki glasila Slamnik, ki bo izšla v petek, 2. novembra 2018. Kandidati za župana/županjo imajo na voljo največ četrtino časopisne strani (format objave širine 128 mm in višine 176 mm ), posamezna kandidatna lista pa ima na voljo prav tako največ četrtino časopisne strani (format objave širine 128 mm in višine 176 mm ). Vlogo z naročilnico za objavo oglasnega sporočila morajo oddati pooblaščeni organizatorji volilne kampanje do 23. 10. 2018 do 12. ure na uredništvo javnega glasila Slamnik, in sicer na naslov Kulturni dom Franca Bernika Domžale, Ljubljanska cesta 61, 1230 Domžale (s pripisom »lokalne volitve 2018«) ali na elektronski naslov urednistvo.slamnik@gmail.com. Cena oglasa je 60,00 evrov brez DDV, kar predstavlja ekonomsko ceno oglasnega prostora. Javno žrebanje vrstnega reda in mesta objave prispelih oglasov bo 25. 10. 2018 ob 10. uri v prostorih KLUBA Kulturnega doma Franca Bernika (klet). Pooblaščeni organizatorji volilne kampanje morajo končno obliko oglasa v predpisanem formatu poslati po elektronski pošti na naslov urednistvo.slamnik@gmail.com do 29. 10. 2018 do 12. ure. Uredništvo bo objavilo v javnem glasilu Slamnik tudi dodatne prispevke oziroma večje formate oglasnih sporočil, ki presegajo s sklepom določen prostor, o čemer pooblaščeni organizatorji volilne kampanje obvestijo odgovorno urednico glasila Slamnik ter pošljejo naročilnico do 23. 10. 2018 do 12. ure na elektronski naslov urednistvo.slamnik@gmail.com. Cena oglasa se oblikuje po veljavnem ceniku oglasov, malih oglasov in zahval v glasilu Slamnik. Oglas oziroma oglasi bodo objavljen pod pogojem predložitve dokazila o predhodnem plačilu najpozneje do 26. 10. 2018 do 12. ure. Pravila bodo objavljena na spletni strani Občine Domžale in v 9. številki javnega glasila Slamnik (izid 28. 9. 2018). Predsednica sveta javnega zavoda Kulturni dom Franca Bernika Domžale Andreja Pogačnik Jarc, l. r TERME DOBRNA hotels, spa & medical centre SINCE 1403 080 22 10 info@terme-dobrna.si www.terme-dobrna.si DATUM ZAČETKA KRAJEVNA ODVOZA SKUPNOST 8. 10. 2018 KS Radomlje KS Rova Hudo, Radomlje, Škrjančevo Dolenje, Kolovec, Rova, Zagorica pri Rovah, Žice 9. 10. 2018 KS Homec - Nožice Homec, Nožice 10. 10. 2018 KS Preserje Preserje 11. 10. 2018 KS Jarše - Rodica Rodica, Sp. Jarše, Sr. Jarše, Zg. Jarše 12. 10. 2018 KS Venclja Perka Domžale (predel KS Venclja Perka), Depala vas 15. 10. 2018 KS Slavka Šlandra Domžale (predel KS Slavka Šlandra), Zaboršt 16. 10. 2018 KS Simona Jenka Domžale (predel KS Simonajenka) 18. 10. 2018 KS Tomo Brejc - Vir Količevo, Podrečje, Vir 19. 10. 2018 KS Dob Brezovica, Češenik, Dob, Gorjuša, Laze, Sv. Trojica, Turnše, Žeje, Želodnik KS Krtina Brezje, Kokošnje, Krtina, Rača, Račni vrh, Studenec, Škocjan, Zalog pod Sv. Trojico 22. 10. 2018 KS Dragomelj - Pšata Bišče, Dragomelj, Mala Loka, Pšata, Šentpavel 23. 10. 2018 KSIhan Brdo pri Ihanu, Dobovlje, Coričica pri Ihanu, Ihan, Prelog, Selo pri Ihanu Med kosovne odpadke iz gospodinjstev spadajo: >f kopalniška oprema, pohištvo, ✓ preproge, oblazinjeno pohištvo, svetila in senčila, veliki gospodinjski aparati (štedilniki, hladilniki,...), veliki železni in kovinski kosi... Kosovne odpadke na predvideni dan odvoza do 5. ure zjutraj postavite na odjemno mesto, kamor običajno postavite zabojnike za komunalne odpadke. Datum odvoza kosovnih odpadkov za vaš naslov lahko preverite na www.jkp-prodniki. Med kosovne odpadke iz gospodinjstev NE spadajo: X nevarni odpadki kot so embalaže škropiv, olj, barv in lakov, X avtomobilski deli, X akumulatorji, xgume, Xsodi, Xgradbeni material, Xveje drevja in živih mej, X azbestne kritine. Javno komunalno podjetje Prodnik d.0.0., Savska 34, 1 230 Domžale 01/729-54-30 I info^jkp-prodnik.si I www.jkp-prodnik.si. PRODNIK Javno komunalno podjetje io | slamnik OKOLJE ŠTEVILKA 9 | SEPTEMBER 2018 | LETNIK LVIII slamnik@kd-domzale.si S kompostiranjem biološko razgradljivih odpadkov vračamo naravi Ločeno zbiranje biološko razgradljivih odpadkov je glede na predpise obveza vsakega gospodinjstva. Ti odpadki se skladno z Uredbo o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom ne smejo odlagati na odlagališča, pač pa jih je treba predelati. Biološko razgradljive odpadke je prepovedano odlagati v zabojnike za mešane odpadke ali zabojnike za embalažo, prav tako pa se jih ne sme odvreči ne v straniščno školjko, saj lahko povzročijo zamašitev odtokov in cevi, obenem pa privabljajo podgane. Za pravilno ločevanje biološko razgradljivih odpadkov, med katere spadajo kuhinjski odpadki (ostanki hrane, papirnate brisačke, čajne vrečke in kavna usedlina ...) in vrtni odpadki (rože, plevel, trava, listje, veje ...), uporabljamo rjave zabojnike in hišne kompostnike. Uporaba rjavega zabojnika Zabojnike za biorazgradljive odpadke se v poletnem času prazni enkrat tedensko, enkrat mesečno pa se po praznjenju tudi strojno opere njihovo notranjost. V zimskem obdobju se zabojniki praznijo vsakih štirinajst dni, ob čemer velja poudariti, da lahko uporabniki rjavih zabojnikov kadar koli brez dodatnih stroškov občasno povečane količine zelenega vrtnega odreza pripeljejo v Center za ravnanje z odpadki v Dobu. V okviru javne službe ločeno zbrani biorazgradljivi 1 Kateri odpadki so primerni za kompostiranje doma? ZELENI VRTNI ODPAD, ZLASTI: - odpadno vejevje, - trava, - listje, - stara zemlja lončnic, - rože, - plevel, - gnilo sadje, - stelja malih rastlinojedih živali, - lesni pepel. KUHINJSKI ODPADKI, ZLASTI: zelenjavni in sadni odpadki vseh vrst, jajčne lupine, kavna usedlina, - filter vrečke, pokvarjeni prehrambeni izdelki, kuhani ostanki hrane, papirnati robčki, brisače in papirnate vrečke. SSrtsS*5-' Odpadki, ki niso primerni za kompostiranje, so vsi odpadki, ki se v okolju ne razgradijo, poslabšajo kakovost komposta in vsebujejo nevarne snovi: plastika, steklo, kovine, keramika, kosti, maščobe, ostanki tekstila, vsebina vrečk za sesalce, zdravila, oblanci in žagovina obdelanega lesa, mačji in pasji iztrebki, plenice. odpadki so predani v kompostarno, kjer so predelani v kompost. Kompostiranje v hišnem kompostniku Na območjih, kjer ni predvidenih rjavih posod za zbiranje biološko razgradljivih odpadkov, je treba te zbirati v kompostniku. Enako velja tudi za tiste uporabnike, ki ne želijo imeti rjavega zabojnika in oddajo vlogo za hišno kompostiranje. Pomembno je, da hišni kom-postnik ustreza določbam Uredbe o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom in občinskega Pravilnika o zbiranju in odvozu komunalnih odpadkov. Kam postaviti kompostnik? Za postavitev hišnega kompostnika na vrtu izberemo polsenčen ali sen- čen prostor, lahko dostopen in zavarovan pred vetrom. Hišni kompostnik naj ima neposreden stik s tlemi in naj bo z vseh strani primerno prezračen. Postavi se ga tako, da ne povzroča motenj (npr. smradu) na sosednjih zemljiščih. Kakšna je pravilna tehnika kompostiranja? Hišni kompostnik mora imeti neposreden stik s tlemi. Osnovna plast zdrobljenih vej poskrbi za dobro zračenje od spodaj in preprečuje zastajanje vode. Za optimalen razkrojni proces je pomembna zadostna ponudba kisika, ki jo dosežemo tako, da se suhi strukturni material (veje in zeleni obrez) in vlažni nestrukturni material (trava, kuhinjski odpadki) vedno med seboj mešajo. Kuhinjske odpadke in ostanke hrane je treba takoj prekriti z listjem, zemljo, travo ali rahlo zagrebsti, da preprečimo neprijetne vonjave in ne privabljamo neželenih gostov, kot so podgane ali ptiči. V procesu razgradnje, ki poteka pri 50 do 60 °C, mikroorganizmi, bakterije in glive proizvajajo humus in hranilne snovi, za kar pa potrebujejo določeno vlago. V času daljše poletne suše je priporočljivo vlaženje kompostnega kupa. Ko je hišni kompostnik poln oziroma po približno pol leta, njegovo vsebino preložimo. S tem ga prezračimo in pospešimo razkroj. Kako in kje uporabiti dozorel kompost? Kompost je zrel po šestih do dvanajstih mesecih, ko se vsi odpadki spremenijo v rjavo grudičasto prst, ki diši in spominja na dobro gozdno prst. Zrel kompost presejemo skozi fino sito ter ga uporabimo za lončnice in gredice. Večje dele, ki še niso predelani, vrnemo v kompostnik, kajti to je osnova za naslednji kompost. Nepresejan kompost lahko uporabimo tudi za gnojenje sadnega drevja in večjih rastlin. Kompost lahko raztresemo po površini ali pa plitvo zamešamo v zemljo. Več o hišnem kompostiranju in pravilnem ravnanju z biološko razgradljivimi odpadki najdete na spletni strani www.jkp-prodnik.si. Javno komunalno podjetje Prodnik kolumna • kam greš, človek? OTROKOVE PODOBE SVETA anton komat Biti noro zaljubljen so božanski občutki, ki nas spremenijo v fanatične vernike v izbrano božanstvo človeškega rodu. Evolucija je parčkanje človeških osebkov povezala s cu-namijem nevrotransmitorjev v krvi, kot so dopamin, va-zopresin in oksitocin. Ko se tako kopljemo v silnem plimovanju čustev, izgubimo stik z resničnostjo, najbolj dramatično posledico je opisal Ivan Tavčar v znamenitem stavku: »Ljubezen nam je vsem v pogubo.« No, vsi ravno ne končamo pod strelom lovca tako kot divji petelin, ki omahne slep in gluh sredi ljubezenskega napeva, vendar za ljubezen še kako velja rek: »Zunaj lepa, znotraj slepa.« Zato se vsaka slepa zaljubljenost nekega dne konča in takrat se vprašamo: »Kje je ljubeči moški, s katerim sem se poročila?« Ali pa: »Kam se je izgubila tista nežna in strastna deklica?« Jasno, stvarno življenje je povsem nekaj drugega kot gruljenje zaljubljencev. Zdaj gre zares, treba je preživeti v tem ponorelem svetu in to ni vedno preprosto. Pridejo otroci pa prenova opreme, pa dotrajano vozilo, nizke plače in grožnja brezposelnosti. Nenadoma zagledamo partnerjeve in tudi svoje plati osebnosti, ki so bile na medenih mesecih nevidne, in kar naenkrat postanejo hudo moteče. Kaj se je zgodilo, da je slepa ljubezen 'čudežno' spregledala? Poznavalci človeške duše imajo odgovor: ljubezenski žar hitro zbledi, ko zavestni um odtegne polno pozornost trenutku. Saj poznamo tisto: »Nekoč si mi bral misli in brez besed storil vse, kar je bilo treba. Zdaj ti moram desetkrat reči, pa nič od tebe! Niti poslušaš me ne, kadar te prosim.« Naš um se začne osredotočati na besede, s tem pa za- nemarja svoje občutke. Posledica je, da se zavestni um odcepi od zdajšnjega trenutka, da bi ocenil neprijeten položaj, v katerem smo se znašli, in začnejo nas motiti stvari, ki jih v času zaljubljenosti niti ne opazimo. Takrat se zgodi dramatičen preobrat, nevede se prepustimo vnaprej programiranemu vedenju, ki smo ga pridobili z izkušnjami v mladosti. V ospredje stopi nezavedno programiranje in v zavest naplavi poprej skrite nezavedne vedenjske vzorce, ki smo jih prejeli predvsem od staršev in članov ožje skupnosti, v kateri smo odraščali. Zavestnemu umu se niti sanja ne, kaj vse je bilo naloženo v nezavedni um, saj se oba vedeta kot ločeni entiteti. Kdo bi si mislil, da se v nežno otroško dušo neizbrisno shranijo spomini na dogodke, ki morda staršem ne pomenijo nič posebnega. Recimo scena pred blagajno, ko mati sredi gneče glasno reče hčerki: »Ne dobiš bombonov! Dokler boš taka lenoba, ti ne kupim ničesar!« Ali pa na drsališču, kjer oče kri-kne sinu: »Štor štorasti! Ti nikoli ne boš igral hokeja!« Povsem vsakdanje besede staršev se naložijo v otrokovo nezavedno in lahko ožive mnogo let pozneje, ko bo hčerka dobila občutek krivde, da je nepopravljiva lenoba, in ko bo sin prepričan, da je zanj najbolje, če opusti vsako misel na šport. Vedeti moramo, da se v nezavedni um ne shranijo le besede, temveč tudi vedenje. Otroci izjemno pazljivo poslušajo in zelo pozorno opazujejo vedenje staršev. Ne uide jim niti najmanjša podrobnost. Prav zato zgled motenega odnosa med starši veliko bolj škoduje njunim otrokom kot ločitev. Njuno vedenje se vtisne v otrokov nezavedni um in spodkoplje ves njegov poznejši trud, da bi vzpostavil in gojil ljubeče odnose s partnerjem. Starec mi je povedal modrost: »Preden se oženiš, dobro spoznaj njene starše.« Da bi razumeli te pojave, se sprehodimo med dognanja fiziologije. Raziskovalci so našli velike razlike v ritmu delovanja človeških možganov od časa, ko otrok biva v maternici, pa do odraslosti. V obdobju do drugega leta starosti je EEG (elektroencefalogram) pokazal počasen ritem valov delta (od 0,5 do 4 Hz), od drugega do šestega leta starosti pa so značilni valovi theta (od 4 do 8 Hz), ki nato nekako do dvanajstega leta preidejo v valove alfa (od 8 do 12 Hz), značilne za stanje umirjene zavesti, ki jih prekinjajo valovi beta (od 12 do 35 Hz), ko zavest preide v aktivno stanje pozornosti. Posebnost pri odraslih so valovi gama (nad 35 Hz), ki se pojavljajo med izjemnimi motoričnimi sposobnostmi posameznikov, kot so npr. manevri pilota pri pristajanju letala ali hiter volej vrhunskega igralca tenisa. Toda vrnimo se k delovanju otroških možganov v stanju theta, ki mu pravijo tudi hipnotični trans. Ne brez razloga, kajti valovi theta imajo frekvenco domišljijskega stanja, ki se prepleta z resničnostjo. Prav zato negativne izjave staršev jemljejo kot resnico (si len, si neumen, si neroden, nisi zaslužil tega itd.). V obdobju od drugega do šestega leta otrokove zaznave sveta prehajajo direktno v nezavedno, ker še ne deluje varnostni filter analitičnega samozavednega uma. V tem času otrok nima vgrajene sposobnosti, da loči resničnost od domi- šljije, torej ne zmore vplivati na nabor svojih prepričanj. Otrokove podobe sveta postanejo njegova dosmrtna prepričanja. Če samozavedni um deluje krea- M Postavljeni smo pred izbiro: ali naša posvojena zgodba ali naše življenje. Ne pozabimo, da se norost definira kot ponavljanje istih stvari znova in znova ob pričakovanju različnega rezultata. Skrajni čas je, da ta nori svet postane končno normalen. tivno, nezavedni um nenehno vrti programe, posnete v stanju theta. Hkrati pa moramo vedeti, da nezavedno nima občutka za čas, vedno je v zdajšnjem trenutku in ne vidi prihodnosti. Fiziologi so odkrili še neko zanimivo dejstvo. Zavestni um, ki je sedež osebne identitete ('maska' po C. G. Jungu), deluje na frekvenci 40 impulzov/s, medtem ko je procesor nezavednega uma kar milijonkrat hitrejši, 40 milijonov impulzov/s. To ima izjemne praktične posledice, npr. med vožnjo avta. Ko se znajdemo v nevarni situaciji, v trenutku preklopimo na nezavednega avtopilota, ki milijonkrat hitreje procesira rešitev iz nevarne situacije. Večina programiranja našega nezavednega se konča do sedmega leta starosti. To pa je tudi starost, do katere se dokončno oblikuje osebnost. Kaj pa pred rojstvom, kako zaznava še nerojeni otrok? Otrok se že pred rojstvom prilagaja na svet, v katerega se bo rodil. Informacije, pridobljene iz materinih zaznav okolja, potujejo prek posteljice in informirajo fiziologijo še nerojenega otroka. Fetus se prek matere uči o svetu, v katerega se bo rodil, da bi lahko preživel. Na fetus ne vplivajo le hranila v materini krvi, temveč tudi nevrotransmitorji, ki oblikujejo materina izkustva, zato fetus doživlja enaka čustva in fiziološke spremembe kot mati. Če je mati v stresu in strahu, se tudi fetus koplje v stresnih hormonih. Nerojeni otrok je neprekinjeno uglašen z vsakim materinim dejanjem, mislijo in občutkom. Ker duševno stanje nosečnice oblikuje dušo otroka, so temelji otrokove osebnosti postavljeni že ob rojstvu. To je izjemno pomembno spoznanje, ki bi ga morala vedeti vsaka prihodnja mati in oče. Kdo jih poučuje o tem? Nihče! Rod za rodom nepoučenega in zato slabega starševstva je recept za nadaljevanje nasilja na planetu. Nujno moramo prekiniti to transgene-racijsko verigo zla. Podzavestni programi niso fiksni in nespremenljivi. Lahko izbrišemo tako omejujoča osebna prepričanja kot tudi zla družbena prepričanja. Postavljeni smo pred izbiro: ali naša posvojena zgodba ali naše življenje. Ne pozabimo, da se norost definira kot ponavljanje istih stvari znova in znova ob pričakovanju različnega rezultata. Skrajni čas je, da ta nori svet postane končno normalen. □ LETNIK LVIII | SEPTEMBER 2018 | ŠTEVILKA 9 slamnik | 31 slamnik@kd-domzale.si ŠPORT ŠOLA RUSKEGA BALETA Od začetka letošnjega leta v Domžalah deluje Kulturno športno društvo Zvezda baleta, v okviru katerega se izvaja šola ruskega baleta Margarite Isaeve. Elena Božovič, Margarita Isaeva, Eva Pletikosič in Ahila Oku na pripravnem nastopu pred državnem tekmovanjem Tutu. Miha Ulčar Foto: arhiv Margarite Isaeve K Klasični balet po metodiki Agrippine Jakovlevne Vaga-nove je namenjen otrokom v starosti od 3 do 12 let, poučuje pa jih poklicna ruska balerina in pedagoginja Margarita Isaeva, ki je študirala na priznani Baletni akademiji A. J. Vaganove v Sankt Peterburgu, že dobre dve leti pa živi in svoje baletno znanje širi v Domžalah. V nadaljevanju vam bomo predstavili vse, kar še niste vedeli o baletu, šoli ruskega baleta in seveda o domžalski Zvezdi baleta, ki v svoje vrste vabi vse, ki bi se radi preizkusili v tej umetnosti. Balet je namreč umetnost. Je šola za življenje. Margarita Isaeva je poklicna ruska balerina, ki prihaja iz Sankt Peterbur-ga, drugega največjega mesta v Rusiji. Svoje baletno znanje je pridobivala na najboljši akademiji baleta na svetu, A. J. Vaganove v Sankt Peterburgu, kjer je nato kot mlada specialistka dve leti delovala na odrih tega ruskega mesta. Tam si je ustvarila družino, v zakonu pa so se ji rodili trije sinovi. Vmes so prišla stresna 90. leta, česar ni bilo lahko prebroditi. Kljub temu je bil balet v njenem ospredju, iz dneva v dan pa večje hrepenenje po poučevanju baleta: »Pridobila sem veliko baletnega znanja, moja želja pa je bila, da to znanje delim s tistimi, ki si ga želijo pridobiti.« Pot jo je pripeljala Slovenijo, kjer svoje baletno znanje deli s tistimi, ki ga želijo pridobiti Leta 2008 je bila s strani nekega bale-tnika povabljena v Slovenijo. Z delom je začela na Primorskem, in sicer je začela poučevati balet na osnovnih šolah v Štanjelu, Dutovljah in Vipavi. Čez dve leti je bila povabljena v Klub za ritmično gimnastiko Narodnega doma Ljubljana, kjer je začela s poučevanjem. Nato pa je pri Ruskem centru znanosti in kulture v Ljubljani odprla svojo baletno šolo, ki jo je vodila pet let. Poleg poučevanja baleta se je ukvarjala še s številnimi drugimi stvari. Med drugim je organizirala seminarje za poučevanje mladih baletnih mentorjev, sodelovala pa je tudi pri organizaciji različnih prireditev in festivalov. Vmes je opravljala delo v sprejemni komisiji za študij na Akademiji za ples - Alma Mater Eu-ropaea v Ljubljani. Leta 2015 je svojo učenko Flavijo Žagar popeljala na mednarodno tekmovanje v Latvijo, kjer je v visoki konkurenci z vsega sveta osvojila četrto mesto. Lani pa so njene učenke Jelena Božovič, Eva Pletikosič in Ahila Oku s klasičnimi variacijami baleta na slovenskem baletnem tekmovanju Tutu osvojile srebrno medaljo. Šolo ruskega baleta pripeljala tudi v Domžale V začetku leta 2018 je odprla Kulturno športno društvo Zvezda baleta, ki deluje na Ljubljanski cesti 106 a v Domžalah, kjer imajo telovadnico, za katero pravi, da je najboljša, kar jih je videla. Ob tem doda, da je telovadnica v prostorih Svet zdravja - Fizioterapi-ja Zrnec, za kar je Marku Zrnecu zelo hvaležna. Enako hvaležnost je izrazila tudi za direktorja Zavoda za šport in rekreacijo Domžale Uroša Križaniča, ki jim je s svojimi nasveti v veliko pomoč, tudi pri tem, da so se pojavili v javnosti. Balet, umetnost za vse življenje Kot smo že omenili, balet ni hobi za kratek čas, ampak je umetnost za vse življenje. Slovar plesnih terminov ga razlaga kot 'klasični ples - sprejet sistem izraznih sredstev, ki ga določa ko-reografska umetnost'. Termin klasični balet je univerzalen in ga kot takega uporablja celoten baletni svet. Z njim opredeljujemo način koreografskih upodobitev. Klasičen balet je splošno priznan kot eno izmed vodilnih izraznih sredstev sodobnega baleta. Predstavlja dosledno izdelan sistem gibanja, v katerem ne prepoznavamo naključij in improviziranih dodatkov. Sistem gibanja pri klasičnem baletu je zasnovan s ciljem disciplinirati telo, ga narediti prožnega in lepega. Z baletom telo postaja občutljivo orodje, ki ga ba-letnik nadzira s svojo voljo in pod vodstvom koreografa. Bolj razumljivo pa je balet po besedah Margarite v lepi pravi liniji vzgojeno človeško telo: »Vse mora namreč biti v pravi lepi liniji, ob tem pa baletnik iz sebe potegne svojo dušo. To je umetnost. In ko ga opazuješ, od njega ne moreš umakniti oči, saj te prilepi nanj. Pri tem tudi ni važno, ali je na odru en baletnik ali pa jih je 32, kot v Labodjem jezeru. Vsi delajo enake gibe, kot eno. Vse to te prevzame, ko opazuješ.« Učenje baleta zahteva čisto drugačen pristop kot ga izvajajo plesne šole Margarita pravi, da ji je kot strokovnjakinji klasičnega baleta namen, da najde nekaj talentiranih otrok, ki so zainteresirani za balet, obenem pa dovolj trmasti in vztrajni, saj morajo usvojiti veliko znanja. Učenje baleta zahteva čisto drugačen pristop kot ga izvajajo plesne šole. Balet je vzgoja in ni hobi, prav tako ni šport. Balet je umetnost. To pomeni, da se moraš že od malih nog izobraževati in poglobiti v balet, pri tem pa moraš vložiti veliko svojega truda in vse svoje lastnosti, da pridobiš lepo telo. Marsikatero od deklet, ki po televiziji prvič vidijo balet, se nato postavi na konice prstov in poskusi narediti nekaj korakov. Občutek je boleč in neprijeten. Seveda se jim ob tem poraja vprašanje »Kako teta to dela?!« Po besedah Mar-garite je biti profesionalna balerina način življenja, ki se razlikuje od načina življenja navadnih ljudi. Klasični kostumi niso le čudoviti kostumi. Za njimi se skriva vsakodnevno trdo delo, to je najmanj dve uri dnevno, pet dni v tednu. Vsak dan je treba popravljati napake lastnega telesa, iskati in utrjevati pravilne linije, se povsem predajati ... Napor do onemoglosti. Seveda, to govorimo o profesionalnem baletu. Šole delaja v majhnih skupinah V njeno šolo ruskega baleta se vpisujejo otroci v starosti od 5 do 11 let. Ob tem Margarita pravi, da čim mlajši je otrok, tem bolj je vztrajen in delaven. Pri njej ostanejo vsi, ki pridno delajo. Posebnost njene šole je, da delajo v majhnih skupinah, z individualnim pristopom in visoko strokovnostjo učenja, kar zagotavlja nadaljevanje izobraževanja na priznanih šolah baleta kjerkoli v svetu. Dve njeni nekdanji učenki sta bili tako že sprejeti na Konservatorij za glasbo in balet v Ljubljani. Treningi potekajo dvakrat na teden po uro in pol. »Učna ura (klas) se začne s talnimi vajami za moč in raztegljivost (samo v prvih razredih), nadaljuje pri drogu z vajami, ki postopno ogrejejo telo in ga pripravijo za delo na sredini. Sredina je sestavljena iz exercise, adagia (počasnih vaj, ki zahtevajo ravnotežje in vztrajnost) in allegra (hitrih in poskočnih vaj z zapletenimi koordinacijami nog), na koncu ure pa sledi še ples na špicah. Tega se učenke lotijo, ko so po presoji pedagoga dovolj močne in stabilne, pa tudi telesno primerno razvite,« nam potek baletnega treninga opiše Margarita. Pomembna je vztrajnost Starši k njej velikokrat pripeljejo svoje otroke z namenom, da ugotovijo, koliko je otrok talentiran in koliko je zmožen: »Koliko je otrok zmožen ali pa ni, ugotovim že zelo hitro. Po mesecu dni dela se že vidi, kako se odpira določenemu otroku. Včasih je zelo težko, potem pa se kar naenkrat odpre in pokažejo se rezultati. Še tisti, ki nimajo talenta, jim gre po začetnih težavah bolje in to po zaslugi, ker so vztrajni. Vztrajnost je pomembna.« Človek mora vzgojiti svojo dušo, preden dojame, koliko mora vložiti v balet. Seveda je pomemben talent, vendar talent Učenje baleta zahteva čisto drugačen pristop kot ga izvajajo plesne šole. brez dela ne prinese rezultatov. Zato je metoda ruske šole baleta čvrsta in trda. Ruski mentorji pravijo, da na mehak način zvezd ne moreš vzgojiti. Pravi, da ima srečo, saj ima kot mentorica marljive učence, ki si želijo pridobiti znanje in se trudijo, kar se nato pokaže skozi vrhunske rezultate, ki jih dosegajo. Njena naloga mentorice je, da otroke, ki si želijo pridobiti umetniško znanje baleta, nauči vse o vrhunskem baletu. V šoli se pripravljajo tudi za tekmovanja, ki jih je kar nekaj tako doma kot po vsej Evropi. Baletka mora biti vzgojena pravilno Hvala bogu, da imamo takšne ljudi, ki so pametni in razumejo. Te stvari povle-čejo za seboj veliko razmišljanja in dela ter seveda veliko vztrajnosti. Rusija je zelo močna v teh disciplinah, saj ima šola ruskega baleta 300-letno tradicijo. Francosko in italijansko šolo so preuredili na takšen način, da je nastal en učinkovit način, ki je edinstven. Nihče ni naredil boljše matematične sheme -položaje, ki jih mora usvojiti baletka. Ko jih usvoji, gre s svojim telesom v razvoj. Šele nato baletka imitira, za kar je potrebno veliko predhodnega znanja. »Če baletka ni pravilno vzgojena, nima moči, zato morajo koreografijo skrajšati in tudi predstava ni več tista prava. Kot strokovnjakinja vidim vse. Prave balerine se pripravljajo kot športniki na olimpijske igre. Tak nivo je to,« pojasni Margarita. Če vas mika narediti baletne korake, potem enostavno morate poskusiti Margarita pravi, da v šolo baleta vabi tudi fante in da naj se ne sramujejo tega, da bi se ukvarjali z baletom. Predvsem pa želi, da bi se v njeno šolo baleta vključili tudi Domžalčani in okoličani. Če ne drugega, naj vsaj poskusijo, skupaj pa bodo nato ugotovili, če se da in v kakšni zmožnosti ste. Čeprav je treniranje baleta trdo delo, pa Margarita pravi, da se nihče, ki pri njej trenira balet, ne pritožuje. Vsi trdo delajo, zato na tekmovanjih tudi rezultati ne izostajajo. Za njo je največji izziv delati s takšnimi otroki: »Tisti, ki imajo res željo in hrepenenje po baletu, morajo poskusiti, kaj je to baletni trening, nato pa bodo že sami ugotovili, če so zmožni slediti tempu treninga. Predvsem pa, če so pripravljeni živeti malo drugačno življenje.« Kot smo že omenili, je pri baleta drugačen pristop kot v športnih panogah. Vsak mora poznati tudi svoje telo in jasno razumeti, kaj lahko je in kaj ne. Nekateri s tem nimajo problemov, nekateri pač. Ženski body balet V društvu Zvezda baleta izvajajo tudi ženski body balet. Gre za plesne koreografije v kombinaciji z jogo. Margarita na ženski body balet vabi ženske, ki si Balet je umetnost za vse življenje. željo, da bi postale prožne ter gibčne, da ne bodo imele problemov z zdravjem. Body balet temelji na klasični koreografiji. Sestavljena je iz osnovnih baletnih elementov in dela ob drogu. Z vajami body baleta postaja telo bolj prožno, disciplinirano, poslušno in lepo. Še več, s pomočjo osnovnih vaj in koreografije se je moč znebiti odvečnih kilogramov ter okrepiti predvsem zadnjico, meča in stegna, saj mišice na njih postanejo bolj elastične. Poleg tega je body balet idealna alternativa za tiste, ki se s tekom in drugimi vrstami intenzivnih vadb ne smejo ukvarjati zaradi poškodb, zlomov ali težav s srčno-žilnimi boleznimi. Postanite tudi vi zvezda baleta Domžale so s Kulturnim športnim društvom Zvezda baleta in šolo ruskega baleta dobile priložnost, da se tudi pri nas razvije strokovni balet. Zato vabljeni v šolo ruskega baleta za otroke in odrasle, za začetnike in dobre plesalce ter vse tiste, ki so že v fazi vadbe, pa bi želeli v individualnih učnih urah pridobiti dodatno znanje. Umetnost baleta boste lahko spoznavali s pomočjo poklicne ruske balerine Margarite Isaeve. Več informacij dobite na e-naslovu: margo-isaeff@gmail.com ali telefonski številki 064 198 467. □ 32 | slamnik številka 9 | september 2018 | letnik lviii ŠPORT slamnik@kd-domzale.si Ko ima hudič mlade (2. del) Od naziva prvega izzivalca Mariboru in Olimpiji so nogometaši Domžal po prvi četrtini letošnjega prvenstva zgolj največje razočaranje uvodnega dela slovenskega ligaškega tekmovanja. nk Domžale Domžalčani so znova zapadli v začarani krog izpada iz evropskih tekmovanj in odhoda nekaterih ključnih igralcev, ki so rumeno družino zapustili po koncu evropske zgodbe. Pet tekem brez zmage in zgolj dve osvojeni točki je veliko manj od želja ekipe, ki se odkrito spogleduje z Evropo in hoče ostati v stiku z vodilnim dvojcem na lestvici. Enajst osvojenih točk po jem Sikoškom. Med temi tekmami je sledil še remi v Celju, kjer sta se tekmeca razšla brez zadetkov, igrišče pa sta morala predčasno zapustiti kar dva domžalska nogometaša. Najprej je drugi rumeni karton prejel Adam Gnezda Čerin v 72. minuti in nato še Gaber Dobrovoljc osem minut pozneje. Poraz proti Olimpiji v 6. krogu, ko so Domžalčani dvakrat medlo posredovali ob dveh zadetkih Fantje bolj kot kadarkoli prej potrebujejo složnost. prvi četrtini prvenstva in odigranih devetih krogih je najmanj v zadnjih letih, ko so si Domžalčani tudi ob koncu sezone priigrali nastop v kvalifikacijah Evropske lige. Lani so po prvi četrtini vknjižili točko več, pred dvema letoma tri. V sezoni 2015/16 so imeli 'na kontu' že 16 točk, sezono poprej pa izjemnih 25 od skupno 27 možnih - osem zmag in neodločen rezultat! »Takšen je nogomet. Enkrat ti da, drugič ti vzame,« je rek, ki se ga v zadnjem obdobju večkrat sliši okoli domžalske ekipe. In to še kako drži. Domžalčani resda ne navdušujejo, kot so v drugem delu lanske sezone, a še zdaleč ne igrajo slabo. Tako so 19. avgusta izgubili v Gorici z 0:1, a trikrat zadeli okvir vrat, zgodba je bila podobna mesec dni pozneje, 16. septembra, ko so doma izgubili proti Triglavu (0:1) in dvakrat zatresli vra-tnico. Na zadnji prvenstveni tekmi 9. kroga proti Mariboru so resda re-mizirali z 2:2, potem ko so 'vijolični' dvakrat zadeli nasprotnikovo in tudi lastno mrežo, a v samem zaključku bi lahko posegli po treh točkah, vendar se Damir Skomina ni upal pokazati na belo točko po prekršku nad novincem v rumenem dresu Gregor- tekmeca za zmago 2:1, smo omenili že v prejšnji številki. »Vse bolj se kaže, da smo v zadnjem prestopnem roku izgubili nekaj pomembnih stvari, ki so nas krasile v preteklosti, s čimer smo že bili prisiljeni vnesti določene korekcije v našo igro. Pred nami je nova zgodba, z novimi obrazi. Potrebnega bo veliko dela,« panike ne zganja 35-letni trener Domžal Simon Rožman, ki mu pritrjuje najboljši igralec lanske sezone prve lige in letošnji dolžnik Senijad Ibri-čic: »Imamo kakovost, odlično delamo, tako da sem prepričan, da bomo kmalu spet z nasmeški odhajali z zelenic. Težko je pričakovati, da spremembe v moštvu ne bi vplivale na našo igro. Ko z nekom igraš nekaj mesecev, točno veš, kakšne bodo njegove reakcije in vse to vpliva na točnost podaj, število doseženih zadetkov, čvrstost v fazi branjenja.« Domžalčani ne smejo čakati na poljub sreče, ki pa ga vseeno krvavo potrebujejo, da se - ne le vrnejo na mesta, kamor si želijo -, ampak predvsem znova začnejo igrati, kot so v drugem delu lanske sezone. Ko so postregli z najboljšim napadom v ligi. Domen Jarc FOTO: WWW.NKDOMZALE.SI Prevoz in spremljava otrok in starejših Prevoz skupin s kombiji ali enoprostorci Prevozi na letališča, v zdravilišča, bolnice ... Za starejše in invalide opravimo nakupe, pripeljemo stvari, odnesemo napotnico, prevzamemo in dostavimo zdravila, odnesemo pošto ... V.V V prvem delu prvenstva NK Roltek Dob v odlični formi Naša članska ekipa NK Roltek Dob je v prvih šestih krogih trikrat zmagala in dvakrat remizirala ter le enkrat priznala premoč nasprotniku. nk roltek dob Dobljani, ki so v novo sezono vstopili z občutno prenovljeno zasedbo, so se, kot še nepora-žena ekipa, v 4. krogu 2.SNL pomerili z letos izjemno ekipo ptujske Drave in jo ugnali z 1:2. Za 'Modre' iz Doba sta se med strelce vpisala Matic Mlakar, ki je v 54. minuti zadel za vodstvo 0:1, in Gaber Petric, ki je zadel za povišanje vodstva na 0:2. Edini gol za domače je v 90. minuti dosegel Nastja Čeh, ko je znižal rezultat na 1:2. Dobljani so v 5.krogu doma gostili sila neugodne Primorce, NK Ankaran Postojna, in ga zanesljivo odpravili s 4:1. Mrežo gostov je v 20. minuti načel Denis Petrovič, nogometaši NK Ankaran Postojne pa so z golom Patrika Bordona v 36. minuti rezultat izenačili na 1:1. Ko je že kazalo, da bosta ekipi odšli na odmor z remijem, je bil z enajstmetrovko za Dobljane uspešen kapetan Klemen Kunstelj in postavil rezultat polčasa 2:1. V 2. polčasu je sledil pritisk Doblja-nov, najbolje pa se je pred vrati gostov znašel Gaber Petric, saj je kar dvakrat matiral gostujočega vratarja Matoše-viča, in sicer v 63. minuti ter v 92. minuti tekme, ko je tudi zadel v polno za končnih 4:1. Nogometaši naše članske ekipe NK Roltek Dob so v 7. krogu II. SNL doma gostili NK Fužinar Ravne in prvič v letošnji sezoni 'okusili grenkobo' poraza, saj so Korošci 'Modre' iz Doba ugnali z 'minimalnih' 0:1. Dobljani so imeli skozi celotno srečanje več pobude in so ves čas napadali vrata nasprotnika ter si priigrali številne priložnosti, a so žal vsi po- skusi ostali le pri priložnostih. Še najbolj 'bolijo tiste 100-odstotne' priložnosti, saj so se naši nogometaši kar dvakrat sami soočili z vratarjem gostov, a jih razpoloženega Tilna Marči-ča ni uspelo premagati. Na drugi strani pa so si gostje priigrali priložnosti s protinapadov, in le eno takšnih so v celoti tudi izkoristili, in sicer v 85. minuti tekme, ko je po globinski podaji v polno zadel Žan Medved. K temu je bržkone botrovalo stotnih priložnosti, a žal nismo zadeli. V nogometu je pač tako, da če ne daš--dobiš, in mi smo bili na koncu kaznovani za neučinkovitost. Ekipi Fužinar-ja čestitam za zmago, ki so si jo priborili s srčno igro in malce sreče, a sreča je vsekakor sestavni del športa,« je v izjavi za javnost o tekmi povedal glavni strateg 'Modrih' iz Doba. Poraz nam zagotovo ne bo dal spati, a treba se bo zbrati, in nadaljevati prvenstvo z dvignjenimi glavami. tudi dejstvo, da so Dobljani od 67. minute igrali z igralcem manj, saj je bil zaradi rumenega kartona predčasno 'pod prho poslan' Gaber Petric. Kljub vodstvu gostov se naši nogometaši niso predali do zadnjega sodnikovega piska, zato jim, ne glede na izgubljene točke, čestitamo za srčno borbo na tekmi. Nenad Toševski, trener NK Roltek DOB: »Ni prijetno izgubiti na tak način. Ustvarili smo si kar lepo število 100-od- Pred nami so še številne zahtevne tekme, saj je prvenstvo v 2. SNL še dolgo, nasprotniki pa v dobri formi. Med ekipami so praktično minimalne razlike, saj je vsaka napaka lahko hitro kaznovana. Čestitke 'Modrim' iz Doba za srčno borbo in dober izkupiček točk! Vsi za šampione iz Doba! Gregor Horvatič Stiki z javnostjo NK Roltek Dob Kadeti NK Roltek Dob v minulih treh krogih do popolnega izkupička, mladinci do 'piškave' točke U-17 in U-19 nk roltek dob U-17: Kadeti so nanizali tri zaporedne zmage in ugnali Brinje Grosuplje, ljubljanski Slovan in novomeško Krko. Nogometaši naše U-17 nogometne selekcije NK Roltek Dob, ki jo vodi trener Nedo Miletič, so v 2. SKL-zahod že v polnem in zmagovalnem ritmu, saj so v minulih treh krogih trikrat zapored ugnali nasprotnika. Tako so v 3. krogu z visokih 4:0 doma ugnali NK Brinje Grosuplje, za Dobljane pa so v polno zadeli Jan Ce-rar, Tijam Kladnik in Klemen Justin, ki se je med strelce vpisal dvakrat. V 4. krogu so Dobljani doma gostili ljubljanski ND Slovan in ga ugnali z 2:0, med strelce pa sta se vpisala Tijam Kladnik in Nejc Lun. Najtežje so Dobljani vse tri točke osvojili na gostovanju pri novomeški Krki, saj so do polčasa že zaostajali z 2:0, a so v 2. polčasu z odločnejšo igro uspeli rezultat celo obrniti v svoj prid. Za Dobljane sta se med strelce vpisala Jan Cerar in Klemen Justin, ki je z dvema goloma tudi poskrbel za zmago 'Modrih' iz Doba. U-19: Mladinci v minulih treh krogih do remija in dveh porazov Bojan Komatovič, trener naše U-19 selekcije NK Roltek Dob, ima v uvodnih krogih prvenstva v 2. SML-za-hod malce več skrbi, saj navkljub borbeni igri svojih varovancev z izkupičkom točkovne bere nikakor ne more biti zadovoljen. Namreč, mladinci iz Doba so v minulih treh krogih le enkrat zmagali, dvakrat pa so bili boljši gostje. Visok poraz so utrpeli v 3. krogu, ko jih je z 1:4 doma ugnal NK Brinje Grosuplje, za Dobljane pa je gol dosegel Žan Letnar. Sledil je tesen in domač minimalni poraz z 0:1 proti ljubljanskemu Slovanu. Še najboljšo predstavo so mladinci iz Doba prikazali na gostovanju pri novomeški Krki, kjer so se po vodstvu z 1:0, za katerega je poskrbel Dino Zenkovič, morali zadovoljiti 'le' s točko, saj so Dolenjci uspeli v 73. minuti prek Dželadinija rezultat izenačiti na končnih 1:1. Na skupni lestvici 2. SKL in 2. SML--zahod kadeti in mladinci NK Roltek Dob trenutno zasedajo 6. mesto. Čestitke ekipama in trenerjema 'Modrih' iz Doba Nedu Miletiču in Bojanu Komatoviču za osvojene točke. Vsi za šampione iz Doba! Gregor Horvatič Stiki z javnostjo NK Roltek Dob Foto: G. H., Press NK Roltek Dob LETNIK LVIII | SEPTEMBER 2018 | ŠTEVILKA 9 slamnik | 33 slamnik@kd-domzale.si ŠPORT Vroče novice iz NK Kalcer Radomlje Na zelenicah Športnega parka Radomlje je vsak dan zelo živahno. Po uspešno izpeljanem zadnjem terminu tradicionalnega počitniškega tabora - Poletni nogometni šoli in športno aktivnih počitnicah je naše člansko moštvo skupaj s kadeti in mladinci že globoko zakorakalo v jesenski del sezone. NK KALCER RADOMLJE Kadeti in mladinci znotraj tekmovanja prve slovenske kadetske in mladinske lige ponosno in uspešno branijo barve ru- menih bojevnikov. Po odigranih petih krogih se lahko pohvalimo s skupno trinajstimi osvojenimi točkami in 7. mestom na lestvici. Priprav je konec, začelo se je zares Košarkarji Helios Suns so opravili s pripravami, zdaj pa jih čaka boj na dveh frontah, saj se po nekajletnem premoru vračajo v jadransko ligo, tokrat ABA 2. Na domačem parketu se sicer državno prvenstvo začenja sredi oktobra. kk helios suns Točno dan pred izdajo tokratne številke Slamnika, v četrtek, 27. septembra, so košarkarji Helio-sa odigrali prvo tekmo letošnje sezone lige ABA 2. V Skopju so gostovali pri makedonskem MZT-ju, kar je bil njihov krstni nastop v tem tekmovanju. Priprave nanj so bile dolge in naporne, v zadnjem obdobju pa tudi z veliko tekmovalno noto. Na začetku septembra so na pripravljalnem turnirju na Madžarskem najprej zabeležili dva poraza. Močno oslabljeni se niso mogli enakovredno kosati z domačo ekipo Egis Kormend, ki je bila boljša s 105:74. Druga tekma je bila veliko bolj izenačena, a se je izraelski Bnei Herzliya vseeno veselil tesne zmage s 87:82. V domžalski vrsti je izstopal novinec Doko Šalic, ki je na prvi tekmi dosegel 24 točk, na drugi pa 17, in takoj dokazal, da je vodstvo kluba opravilo odličen posel s tem, ko ga je pripeljalo v Domžale. Šalic je bil ob še enem novincu v domžalski ekipi Miroslavu Pašajlicu znova strelsko najučinkovitejši z enajstimi točkami na tekmi proti ekipi Avtodor Saratov. A ruski prvoligaš je bil preveč razpoložen proti še vedno okrnjenim Heliosu in je prepričljivo slavil z 89:67. Sredi meseca so domžalski košarkarji nato v Poreču odigrali dve prijateljski tekmi proti ruskemu drugoligašu Temp Sumz Revdi. Helios Suns je zabeležil visok poraz z 59:82, v drugo pa je bil boljši za točko z 68:67. Pašajlic je na obeh tekmah skupaj dosegel 36 točk. Helios Suns je sklop priprav zaključil na Slovaškem, kjer je na mednarodnem turnirju Golden Eagle Cup osvojil tretje mesto. Začelo se je z nesrečnim porazom proti domačinu Levicki Patriot, kjer je Pašajlic zgrešil met za zmago ob koncu srečanja. Slovaki so bili boljši s 74:73, strelsko sta pri Dom-žalčanih izstopala Aljaž Bratec s 17 in Nikola Gajic s 16 točkami. Na drugi tekmi so domžalska 'Sonca' premagala Ostravo z 78:71, za konec pa je trener Jovan Beader proti poljskim Gliwi-cam priložnost ponudil tudi mlajšim igralcem, ki pa se niso mogli enakovredno kosati z razigranim tekme- Doko Šalic, ki je avgusta prišel iz Partizana, je na pripravljalnih tekmah dokazal, da zna biti odlična pridobitev za Helios Suns. cem (53:83). Svetla točka te tekme je bil Urban Durnik z 20 točkami in šestimi skoki. »Do uigranosti nam vseeno manjka še precej. Ekipo je pestilo nekaj poškodb, nazadnje Šaliceva, in precej reprezentančnih obveznosti, zato bo ekipa potrebovala še nekaj časa, da se začuti. Se pa veselimo izziva v ligi ABA 2, za katero verjamem, da je v skladu z usmeritvijo kluba in njegovih pokroviteljev, istoča-snopa nov, velik košarkarski izziv. Upam, da nas v dvorani podpre čim več zvestih navijačev, za katere se bomo maksimalno potrudili,« je pred začetkom tekmovalne sezone dejal kapitan domžalske košarkarske barke Beader. Na delu boste njegove varovance lahko v jadranski ligi prvič videli 3. oktobra, ko v Domžale prihaja srbski Vršac. Domen Jarc FOTO: HTTP://HELIOS-SUNS.SI Nuša najboljša Slovenka na svetovnem prvenstvu, Jan znova rekordno Atletski september je bil pester in uspešen tako na domači kot mednarodni sceni. Z dobro igro se lahko pohvali tudi naša članska ekipa, ki je kljub nekaj nesreče v prvih štirih krogih tekmovanja 2. SNL v zadnjih dveh krogih uspela vknjižiti dve zmagi. Doma so ugnali Jadran iz Dekanov z rezultatom 5:1, v gosteh pri NK Brda pa so bili uspešni trikrat in tako slavili z rezultatom 1:3. Ne smemo pozabiti tudi naših mlajših selekcij, ki že vse od avgusta trenirajo s polno paro in beležijo lepe rezultate. Izpostaviti gre starejše dečke, ki si v 1. MNZ ligi s 100-odstotnim izkupičkom točk, skupaj z ND Slovan, delijo 1. mesto na lestvici. Vse nadobudne nogometaše na tem mestu vabimo, da se nam pridružijo pri treningih nogometa v Športnem parku Radomlje. Skupaj lahko postanemo še boljši! Naše aktivnosti in uspehe lahko spremljate na facebo-ok in instagram profilu, prav tako pa je dodobra zaživel tudi Youtube kanal - NK Radomlje TV. Hočemo, zmoremo, smo - rumeni bojevniki! Gala Andrič Rebolj Foto: Matic Robida ak domžale Nuša Mali in Maja Per sta nastopili na svetovnem prvenstvu v gorskih tekih, pionirji so medalje pobirali na domačem državnem prvenstvu. Atleti iz Atletskega kluba Domžale so se po poletnem oddihu dokazovali na številnih terenih in tekmovanjih. Odlični mlajši mladinki, Nuša Mali in Maja Per, sta se pred odhodom na svetovno prvenstvo v gorskih tekih v Andoro dokazali na Atletskem pokalu Slovenije za starejše mladince in mladinke. Nuša je z osebnim rekordom 19:43,88 slavila v teku na 5000 metrov, Maja pa je presenetila z bronom v teku na 400 metrov z ovirami. V mali evropski državici, stisnjeni med Francijo in Španijo, sta nato 16. septembra zastopali Slovenijo na vrhuncu sezone v gorskih tekih. Nuša je na zahtevni, sedem kilometrov dolgi progi s ciljem na dobrih 2400 metrih, še enkrat več dokazala svoje gorsko-tekaške in vzdržljivostne sposobnosti. S 24. mestom je skupaj s članom Timotejem Bečanom posegla po najboljši slovenski uvrstitvi, čeprav je bila dober kilometer pred ciljem še v igri za prvo dvajseterico. Maja je v cilj pritekla na 46. mestu, proga je bila za mlado atletinjo enostavno predolga in prezahtevna. Ne gre pa spregledati dejstva, da bo Nuša v tej kategoriji tekmovala še dve leti, Maja pa celo tri. Na domačih tleh so isti vikend blesteli mladi metalci pod vodstvom trenerja Danila Emberšiča. Na prvenstvu Slovenije za pionirje in pionirke U-16 so osvojili kar sedem medalj. Zlata disciplina je bil znova met kladiva, kjer je Jan Emberšič ob zmagi štiri kilograme težko orodje zalučal 68,39 metra daleč, kar je tudi nov pionirski klubski rekord. Njegov uspeh je s tretjim mestom dopolnil Matic Križman (43,13). Še uspešnejši sta bili domžalski pionirki Lucija Florjančič in Janina Drolc, ki sta poskrbeli za dvojno zmago. Lucija je kladivo vrgla 41,67 metra daleč, Janina je zaostala le dober meter. Matic se je na oder za zmagovalce zavihtel še v suvanju krogle, kjer ga je dosežek 14,89 metra pripeljal do srebra, bronast je bil še en Domžalčan Alan Radič (13,20). Met dneva je vseeno pripadel Matevžu Kosemu Todo-rovicu, ki je prav v zadnji, šesti seriji meta kopja zablestel z novim osebnim rekordom 46,60 metra in se iz četrtega prebil na drugo mesto. Blizu meda- Dacia Sandero MULTIMEDIJSKI SISTEM MEDIA NAV EVOLUTION* KAMERA ZA VZVRATNO VOŽNJO' lje so bile na atletski stezi tudi pionirke Alja Gabrovec, Lina Merše, Eva Ha-sanagič in Maruška Vuk v štafeti 4 x 100 metrov, saj jim je na šestem mestu do brona s časom 52,45 zmanjkala le sekunda. Jan Emberšič je sicer že na začetku septembra na ekipnem prvenstvu Slovenije za mlajše mladince še četrtič letos izboljšal klubski rekord v kategoriji mlajših mladincev. Marca je pet kilogramov težko kladivo iz njegovih rok poletelo 53,58 metra, zdaj že odkrito trka na šestdesetico. V Velenju ga je ob zmagi zalučal kar 59,39 metra daleč. Jan Emberšič iz tekme v tekmo podira svoje in klubske mejnike. Tekmovalni zaključek sezone na stezi je bilo letos znova ekipno prvenstvo za člane in članice, ki je potekalo 22. in 23. septembra na Ptuju. Atletski klub Domžale je tokrat posegel po šestem mestu v ženski in osmem v moški konkurenci. Rezultatsko najvidnejši posameznik je bil z drugim mestom v teku na 100 metrov Luka Ma-rolt, ki je odlično odtekel še v štafeti 4 x 100 metrov. Skupaj z mladinci Tadejem Gabrškom, Nejcem Povšetom in Anžetom Kovačičem je sicer osvojil osmo mesto, a z odličnim časom 44,98, kar je celo četrti dosežek v zgodovini kluba v tej zanimivi tekaški disciplini. Domen Jarc Dacia. Zanesljiv partner GRZS. Kamen na kamen palača, štrukelj na štrukelj Dacia. Odpelji Dacio za ceno štruklja: € s na dan! ROK ZA ODDAJO Naslednja številka Slamnika izide v petek, 2. novembra 2018. Rok za oddajo prispevkov je v ponedeljek, 15. oktobra 2018, do 12. ure. Pri vsakem prispevku mora biti jasno razvidno, kdo je avtor prispevka, podpis fotografa in komentar k fotografiji. Rezerviraj testno vožnjo na www.dacia.si * Odvisno od različice, na voljo z doplačilom." Velja ob nakupu preko Dacia Financiranja. Več informacij o ponudbi, pogojih nakupa in informativni izračun mesečnega obroka je na voljo na dacia.si. Poraba pri mešanem cikLu 3,5-8,6 1/100 km. Emisije CO:: 90-127 g/km. Emisijska stopnja: EUR06B in EUR06C. Emisija NO/: 0,0083-0,0364 g/km. Emisija trdnih delcev: 0-0,00001 g/km. Število delcev (x10"): 0-0,01. Ogljikov dioksid (CO:) je najpomembnejšitoplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija, d.o.o., Dunajska 22, 1511 Ljubljana. Vaš trgovec v Domžalah AVTO SET - SETNIKAR, DRAGOMELJ TEL.: 051 22 SC 19; www.avtoset.si 34 I slamnik številka 9 | september 2018 | letnik lviii ŠPORT slamnik@kd-domzale.si V Smučarsko skakalnem klubu Sam Ihan z ljubeznijo v zraku upihnili 70 svečk Na skakalnicah v Ihanu je bilo v soboto, 8. septembra 2018, nadvse veselo in zabavno. Vsi zbrani so seveda v zraku čutili ljubezen, ki jo je tam možno čutiti že 70 let, saj Smučarsko skakalni klub Sam Ihan v letošnjem letu praznuje ta častitljiv okrogli jubilej. ssk sam ihan Na praznovanju so se spomnili vseh zaslužnih članov kluba več generacij, ki so s svojim prostovoljnim delom, zanosom in ljubeznijo do smučarskih skokov skrbeli za razvoj kluba in skakalnih objektov v Ihanu. Obenem je bilo praznovanje poklon najlepšemu športu na svetu, smučarskim skokom. Osrednja prireditev, ki jo je vodila Taya Damjan, priznana radijska voditeljica, se je začela s tekmovanjem v smučarskih skokih za pionirke in pionirje ter nato nadaljevala z uradnim delom, na katerem je predsednica kluba Špela Rojc podelila zahvale vsem, ki skrbijo, da klub diha s polnimi pljuči. Med njimi je šla posebna zahvala nekdanjemu predsedniku Petru Korošcu, ki je dve desetletji uspešno vodil krmilo kluba. Ob tem se je predsednica zahvalila vsem, ki so pomagali pri pripravi te prireditve, ki jih je zaposlovala že od pomladi, in tudi vsem pokroviteljem prireditve. Praznovanja se je udeležil tudi Ljubo Jasnič, predsednik zbora za smučarske skoke in nordijsko kombinacijo pri Smučarski zvezi Slovenije, ki je predsednici in klubu čestital za visok jubilej, ter izročil kipec zlatega bloškega smučarja. Čestitke klubu je izrekel tudi dolgoletni glavni pokrovitelj kluba Anton Sedelj-šak iz podjetja Sam, d. o. o. Na dogodku so pripravili tudi razne delavnice za otroke, med njimi so se lahko preskusili na mini Planici, manjkal pa seveda ni bogat sreče-lov. Za popestritev je poskrbel tudi frizer Gašper Kramar iz Hair City, saj je za prireditev skakalcem in trenerjem naredil nove pričeske. Na odru pred publiko je poskrbel za novi pričeski Jerneja Damjana in Tilna Bartola. Za dodatno atrakcijo sta poskrbela nek- OBČINA DOMŽALE Judoisti, udeleženci EU projekta na Malti Mlade judoistke in judoisti so se septembra na Malti izpopolnjevali o človekovih pravicah, socialnem vključevanju ter boju proti psihičnemu in fizičnemu nasilju med mladimi. danja skakalca Milan Zivič in Uroš Peterka, ki sta na ihanski skakalnici K20 skočila v tandemu. To je bil do zdaj sedmi izvedeni skok v tandemu. Vrhunec prireditve je bila dražba predmetov, ki so jih v ta namen izročili najboljši skakalci kluba Jernej Damjan, Tilen Bartol in Jure Šinkovec, ki so bili seveda prisotni tudi na prireditvi. Jernej Damjan je za dražbo izročil svojo startno številko s podpisom slovenskih smučarskih skakalcev na olimpijskih igrah 2018 v Pjongčangu. Prav tako je izročil tudi svoje srečne smuči s podpisom. Ti-len Bartol je podaril podpisano čelado, ki ga je spremljala na zadnjih olimpijskih igrah. Jure Šinkovec pa je podaril podpisane smuči z zgodovinske zmage v Obersdorfu leta 2012. Na dražbi, vsi predmeti so dobili nove lastnike, so zbrali 860 evrov, ki jih bo klub namenil skakalcem, treningom in opremi, saj čutijo, da se trudijo z vsako kapljico potu. Program prireditve, ki so se je udeležili tudi številni nekdanji in zdajšnji skakalni asi, med njimi tudi Primož Peterka, je z glasbeno točko popestrila pevka Špela Sever, po zaključku uradnega dela pa je za pravo zabavo do jutranjih ur poskrbel nekdanji skakalec Dejan Zunic z bandom. Besedilo in foto: Miha Ulčar Na evropskem projektu, ki se ga je udeležilo 59 mladih iz Estonije, Nemčije, Belgije, Madžarske, Gruzije, Slovenije in Malte so judoke poleg skupne vadbe juda sledili delavnicam, razpravam, izpopolnjevanju angleškega jezika, kulturnim dejavnostim in tim-skemu delu. Namen mednarodnega projekta je prenos znanj in orodij za učinkovito odpravljanje psihičnega in fizičnega nasilja med mladimi ter spodbujanje medkulturnega dialoga. Judoke so se z Malte vrnili polni novih vtisov, novih znanj in prijateljstev po vsej Evropi. Judu poleg športne komponente pripisujemo še poučevanje filozofije, izobraževanje ter sistemski pristop k osebnostni rasti in načinu življenja. V Judo klubu Golovec omenjene vidike uspešno prepletamo skozi razvojne projekte. Tako imenovani evropski projekti so pogosto zgodbe o uspehu, kjer na vnaprej določeno temo sodelujejo projektni partnerji in njihovi člani iz različnih evropskih držav. Teme so aktualne in družbeno odgovorne kot na primer prostovoljstvo, integracija, vključenost, solidarnost ali enakopravnost. Namen razvojnih projektov je prenos znanja med udeleženci in spoznavanje primerov dobrih praks iz vse Evrope. »Razvojni projekti so več kot le mednarodna vpetost našega kluba; prvenstveno gre za mreženje in sklepanje novih prijateljstev ter širjenje novih znanj s pomočjo enotnega - judo jezika, ki je vseskozi rdeča nit medkulturnega sodelovanja evropske judo družine,« pove Nuša Lampe, direktorica. Prostovoljstvo je način neformalnega učenja, prijateljstva in t. i. aktivnega državljanstva. »Ker judo ustvarja zdravo družbo in ima moč povezovanja, se nam je zdelo pomembno, da sodelujemo pri tovrstnih projektih,« še pove Nuša Lampe. Socialna vključenost je vidnejša tema evropske kohezijske politike, ki se spodbuja tudi skozi šport v projektih; ti vključujejo pridobivanje široke palete znanj na določeno temo ter sočasno izpopolnjevanje juda na mednarodnem nivoju. Judo poudarja in-kluzivnost kot vrednoto v lastni filozofiji in judoke na tatamiju govorijo univerzalni judo jezik, ne glede na njihov socialni ali ekonomski status, njihovo barvo polti ali veroizpoved. Mladi, vključeni v projekte, usva-jajo nova znanja in veščine tudi izven tatamija. Skozi delavnice soustvarjajo zanimive zgodbe, nadgrajujejo znanja tujih jezikov, se učijo medkulturnosti, strpnosti, potujejo po Evropi ter zrelostno in osebnostno napredujejo. Špela Lampe, Judo Domžale Foto: Judo Domžale Uspešen nastop kamniških vaterpolistov na evropskem prvenstvo U-19 v Minsku Sedem let je od zadnje uvrstitev katerekoli slovenske reprezentance na evropsko prvenstvo v vaterpolu. Fantom U-19 je letos končno uspelo in tako so v zadnjih avgustovskih dneh uspešno zastopali slovenske barve v beloruski prestolnici Minsk. vaterpolo Ekipa je pod vodstvom selektorja Aleša Komelja poletela iz Benetk na Dunaj, vendar so zaradi letalske zamude za nekaj časa 'obtičali' na dunajskem letališču. Nekoliko neprespani so se na prvi tekmi spoprijeli s hrvaško reprezentanco. Po odličnem začetku so na koncu priznali premoč favorizirani hrvaški reprezentanci, ki je bila na koncu četrta. Sledile so tekme z reprezentancami Turčije, na koncu bronaste Španije in Gruzije. V vseh tekmah so se kljub porazom dostojno upirali. Šesti dan so igrali za končno 15. mesto in po hudem boju premagali Veliko Britanijo. Tretji najboljši strelec turnirja je bil Aljaž Troppan. Evropski prvaki so postali vaterpolisti Grčije. Blaž Briški, Rok Bergant in Luka Sokler Iz vrst kamniških vaterpolistov so se evropskega prvenstva udeležili Blaž Briški, Rok Bergant in Domžal-čan Luka Sokler. Vsi trije so bili nosilci igre. Blaž in Rok sta se s tem prvenstvom tudi poslovila od mladinskih vrst, ki sta jih kar nekaj let odlično zastopala. Najmlajši udeleženec evropskega prvenstva Luka Sokler pa ima še veliko možnosti za dokazovanje, kjer bo nedvomno dobil veliko podpore v mladem talentiranem rodu kamniških vaterpolistov, ki so že na seznamu slovenske reprezentance. Čestitke slovenski vaterpolski reprezentanci U-19, še posebej Blažu, Roku in Luki, vsi trije so člani Vaterpolskega društva Kamnik. Aleksander Sokler POIŠČITE NAS TUDI NA FACEBOOKU SLAMNIK glasilo občine domžale LETNIK LVIII | SEPTEMBER 2018 | ŠTEVILKA 9 slamnik@kd-domzale.si slamnik | 35 ŠPORT na kratko Treningi so se začeli S septembrom so se začeli treningi v klubu in prizadevni člani že pridno trenirajo, da bi dobro pripravljeni pričakali različna tekmovanja. KLUB BORILNIH VEŠČIN DOMŽALE Kljub borilnih veščin Domžale med počitnicami niti slučajno ni počival, saj so si mladi in starejši člani nabirali kondicijo ter nove spretnosti in znanja na različnih taborih, najuspešnejši pa so sodelovali tudi na različnih pripravah, tudi državne reprezentance. Posebej aktiven je njihov predsednik Marjan Bolhar, tudi promotor športa, predvsem pa odličen kickboxer, ki je pred kratkim na njihovo željo obiskal Kickboxing klub Murska Sobota, vodil trening kickboxinga in pomagal reprezentantom, ki jih v kratkem čakajo pomembne tekme. Na prošnjo avstralske izbrane reprezentance je Marjan Bolhar v septembru odpotoval v Italijo, kjer jim je pomagal SANKUKAI KARATE KLUB DOMŽALE Pod toplim soncem v objemu čudovitega Arboretuma smo se karateisti predstavili obiskovalcem. Mimoidoči so lahko dobili informacije o aktualnem vpisu, otroci so lahko pobarvali pobarvanke in naglavne trakove, tisti najpogumnejši pa so se lahko preizkusili v čisto pravem treningu karateja. Naučili smo jih nekaj osnov, ki so jim izredno pomagale, ko so se v naslednjih dneh udeležili treninga po lokacijah v Sloveniji. Če tudi tebe zanima, kako izgleda karatejski trening in česa vsega se lahko naučiš, nisi prepozen! Vpis v za-četniške skupine je namreč podalj- Zakaj je ples nekaj najboljšega, kar lahko storiš za svoje telo? Vsi dobro vemo, da si veliko ljudi želi plesati in da jih pogosto ustavi dvom, da niso dovolj dobri. plesna ŠOLA miki Ples je gibanje, in vsakdo med nami lahko najde svoj način plesnega izražanja, le dovoliti si je treba. Ples združuje in povezuje. Plesati se lahko vedno naučimo, nikoli ni prepozno. Pomembno je, da se opogumimo in ne razmišljamo, koliko znamo, ampak, kaj bi se radi naučili. Nekaterim ustrezajo svobodnejše plesno izražanje, plesne terapije in ples, povezan z duhovnostjo, drugim zvrsti, kot so hiphop, balet, latino, sodobni ples, swing, break dance, step, jazz, flamenko, standardni, družabni, trebušni plesi, folklora ... Možnosti je nešteto, zato vsakdo lahko najde nekaj zase ali v začetni ali nadaljevalni skupini. Nekateri imajo raje individualne ure, na katerih se plesni pedagog lahko posveča osebi, paru ali skupini. Te so primerne tudi za tiste, ki jim delo onemogoča stalen urnik. Kot vemo, Kubanci plešejo na ulici ... plešejo prav vsi: otroci, mladi, starejši, povezujejo se in s tem tudi skrbijo za svoje zdravje. seboj tako različni, hkrati pa enaki, saj so vsi povezani z glasbo, se lahko najde sleherni posameznik. Na družabne plese lahko pridete v paru ali sami, prijateljske vezi se stkejo v obeh primerih. Nič ni narobe, če svoje prve ali nadaljevalne plesne korake začnemo sami, saj se takrat najbolj naučimo plesne drže in pravilnih korakov. Ali ste vedeli, da je ples skriti jezik duše, je sreča, zabava in je dober za zdravje? Plesnemu podiju lahko rečemo tudi popotovanje, saj na njem z neskončnim številom korakov lahko v pol ure izgubimo tudi do 300 kalorij. Pomembno se je zavedati, da ples vpliva na krvnožilni sistem, zmanjšuje stres, izboljšuje kondicijo, razteglji-vost, fluidnost, fizično moč, koordinacijo, ravnotežje, koncentracijo, kratkoročni spomin in prostorsko orientacijo, dviguje samozavest, izvablja pozitivna čustva, je način komunikacije, druženje, zabava ... pri večdnevnem urjenju kickboxinga pred svetovnim prvenstvom. To je bilo zanj veliko priznanje, saj je bil edini iz Evrope, ki ga je avstralska reprezentanca prosila za pomoč. V septembru so člani kluba sodelovali pri akciji Še zadnjič, Očistimo Slovenijo. Našemu Klubu borilnih veščin Domžale so se priključili pripadniki športne enote Slovenske vojske, s katero so čistili obrežje Kamniške Bistrice. Kot pa smo že pisali, Marjan Bol-har trenira borilne veščine tudi ekipo profesionalnih košarkarjev. Če vas o tem zanima kaj več, poglejte na spletno stran teambolhar.si. Vera Vojska Foto: M. B. Sankukai karateisti na Čarobnem dnevu V nedeljo, 9. septembra 2018, je v Volčjem Potoku potekal Čarobni dan, ki smo se ga udeležili tudi Sankukai karateisti. Vsak se lahko nauči tisto, kar ga najbolj zanima. Seznam družabnih plesov je dolg: angleški valček, bača-ta, balboa, disco hustle, boogie-woogie, blues, dunajski valček, gorenjski valček, gorenjska polka, čačača, pop polka, pasodoble, bossa nova, foks-trot, jive, quickstep, lambada, lindy hop, mambo, merenge, modern jive, rock and roll, ameriška, nemška koračnica, rumba, salsa, samba, slow-fox, swing, tango, in zagotovo so še kakšne nove, tudi kombinirane možnosti. V vseh teh ritmih, ki so si med Zaradi vsega naštetega ogromno ljudi obožuje ples in glasbo. Za ples res nikoli ni prepozno. Na tečaj se lahko vpišete kadarkoli, s partnerjem ali brez njega. Ta teden se lahko v Plesni šoli Miki v Zgornjih Jaršah pridružite tečajnikom družabnih plesov: salsa v paru, orientalski plesi, jazz za dame, plesomanija (hiphop), kinvital, družabni plesi, joga, salsation, connect, salsa za dame, nirvana. Več informacij dobite na www.mikiples.com. Barbara Zonta Plesna šola Miki KK PIRUETA Maja odhaja na pokal Evrope 2018 V dneh od 30. oktobra do 3. novembra 2018 bo potekalo tekmovanje v umetnostnem kotalkanju za pokal Evrope 2018. Tekmovanje se bo odvijalo v španskem mestu Fuengirola poleg Malage. Udeležila se ga bo tudi tekmovalka Maja Trojanšek iz domžalskega Kotalkarskega kluba Pirueta. To je za klub velika motivacija, da je postala Maja članica državne reprezentance, in se bo udeležila tako velikega tekmovanja, kot je pokal Evrope. Namreč, to tekmovanje je za kategorije, v kateri nastopa Maja, enakovredno evropskemu prvenstvu. Kajti evropsko prvenstvo je za kategorije od kadetov (12 let ) pa starejših, medtem ko ima Maja komaj 9 let. Maja bo nastopila kar v dveh disciplinah, in sicer v obveznih likih in prostem kotalkanju. S pripravami je že začela v avgustu in do odhoda bo trenirala vsak dan po nekaj ur. Na tekmovanju bo podlaga parket, zato so tudi v klubu vse sile usmerili v iskanje prostora za tre- ninge, ki imajo parket in je seveda primerne velikosti (40 krat 20 m), kar je v naši občini skoraj nedosegljivo. Na državnem prvenstvu je pokazala, da ima vse potrebno znanje za tako veliko tekmovanje. V klubu tako z nestrpnostjo pričakujejo rezultate, ki bi dali vzpodbudo tudi ostalim mlajšim tekmovalkam, da se povzpnejo v reprezentančna mesta Slovenije v umetnostnem kotalkanju. Besedilo in foto: KK Pirueta šan do 4. oktobra, zato te vabimo, da se nam pridružiš. Obiščeš nas lahko v Domžalah, na Krtini, v Dragomlju, Lukovici in Mengšu, pa tudi v Radomljah, na Rodici in v Trzinu. Treningi potekajo pod vodstvom strokovnih trenerjev, ki imajo s poučevanjem veliko izkušenj, zato kar brez skrbi. Pridi in se nam pridruži! Več informacij o urnikih treningov na posamezni lokaciji lahko najdete na naši spletni strani www.sankukai. org, lahko pa pokličete tudi na telefonsko številko 031 231 440. Se vidimo! Tjaša Š. Savšek 36 | slamnik številka 9 | september 2018 | letnik lviii X __ _ __ __ slamnik@kd-domzale.si šport Z lepimi dnevi v jesen Začetki jeseni so v Planinskem društvu Domžale vedno zanimivi. Vpisi v različne šole, v športno plezalno šolo za otroke in za odrasle ter v alpinistično šolo, nam vsako leto pokažejo, da je športno plezanje še vedno precej priljubljeno pri mladini, alpinizem pa v Domžalah tudi Začetek namiznoteniške tekmovalne sezone 2018/19 Priprave na novo sezono smo začeli že konec julija oziroma v začetku avgusta, najprej s pripravami v Kranjski Gori, nato pa v naši dvorani v Mengšu. ne zamira. planinsko društvo domžale Ob pogledu le malce nazaj imamo še vedno veliko veselja ob ogledovanju slik z nedvomno nadvse uspelega prečenja mladinskega odseka od Bače do Krajcarice, od Podbrda do menjeno tudi drytoolingu. Za spoznavanje s skalo, za dober trening, veselje - čisto blizu vašega doma. Nadejamo se lepih jesenskih dni, v katerih lahko markacistom uspejo še zadnje letošnje obnove poti, mogoče nts mengeš Nismo pa ostali samo doma, udeležili smo se še nekaterih medregijskih, državnih in mednarodnih priprav (Logatec, Radlje, Split). Gostili smo tudi številne igralce in igralke iz sosednih klubov in tako popestrili domače treninge. Poskrbljeno je bilo tudi za najmlajše, kjer ni manjkalo zabavnih igric, sladoleda in drugih dobrot našega 'sladke sosede' - tov: pri mlajših kadetih je Luka Jokic osvojil 1., Andraž Kramžar pa 3. mesto, pri kadetih Aljaž Goltnik 1. mesto, pri mladincih Rok Trtnik tudi 1. mesto. Pri kadetinjah je Gaja Kobetič osvojila 1., Brina Markič 3. in Živa Markič 5. mesto. V Puconcih je že naslednji vikend (8. septembra) potekal letošnji 1. odprti turnir za mladince in mladin- Od Podbrda do Trente Trente. Štirje dnevi hoje po najlepših koncih Julijskih Alp - povzpeli so se tudi na Kanjavec -, ki so jih mladinci opravili z odliko, so jim gotovo pustili neizbrisljiv pečat. Tako se kalijo nove generacije. Nadvse dobrodošla je nova pridobitev domžalskega domačega plezali-šča v Knezovih skalah na Šumberku, tam je alpinistični odsek z imenom in oceno težavnosti označil vse smeri za plezanje. Tako lahko plezalni vodnik pustite kar doma. Nekaj smeri je na- Veselje po uspehih na tekmovanju v Murski Soboti je še veliko postoriti v našem Domžalskem domu na Mali planini ali pa le iskati mir in navdih za naprej v gorah, kjer je po poletju mnogo manj gneče. V oktobru sta predvidena dva pohoda, zahtevnejši ter družinski, alpinistični tabor, za vse aktivnosti in točne datume pa nas spremljajte na spletnih straneh pdd.si. Srečno v gorah! Aleš Kermauner, Planinsko društvo Domžale Foto: Matej Ogorevc slaščičarne Flere. Zato z optimizmom, energijo in pripravljeni na izzive zremo v novo sezono 2018/19. Zdaj pa k tekmovanjem. V Murski Soboti je za začetek sezone (1. septembra) potekal 'pregledni turnir', kjer smo preizkusili svojo formo. Odrezali smo se odlično, nekaj rezulta- ke U-18. Dosegli smo imenitne uspehe; pri mladinkah je 1. mesto osvojila Katarina Stražar, Tara Kobetič 3., pri mladincih pa Rok Trtnik 3. mesto. Še nekaj novic iz sicer zelo bogate mednarodne scene. V Varaždinu ravno v času pisanja prispevka poteka po kvaliteti in številčnosti izredno močan turnir pod okriljem svetovne namizno-teniške zveze (ITTF) - Junior and Cadet open za mlade v kategorijah U-15 in U-18. Takoj zatem odpotujemo v Španijo (Allicante) na evropsko člansko prvenstvo (posamezno in dvojice), kjer bosta barve slovenske članske reprezentance branili tudi naši Ana To-fant in Katarina Stražar. O uspehih bomo poročali v naslednji številki. Pa še napoved mednarodnega tekmovanja, ki bo potekalo v Sloveniji; od 15. do 21. oktobra bo v Celju svetovno prvenstvo za invalide v namiznem tenisu, član slovenske reprezentance bo tudi naš Luka Trtnik, 20-letni Dom-žalčan, ki je svojo tekmovalno nami-znoteniško pot začel (in jo še nadaljuje) v našem klubu (NTS Mengeš) pod vodstvom trenerja Davida Orešnika. Luka je že s samo uvrstitvijo na svetovno prvenstvo uresničil del svojih velikih sanj, je pa to hkrati tudi potrditev uspešnega in strokovnega dela v našem klubu. Na vseh tekmovanjih, tudi mednarodnih, pa seveda aktivno sodelujejo tudi naši sodniki. V oktobru se začenjajo tudi tekmovanja v namiznoteniški ligi (SNTL). Letošnjo sezono imamo v 1. moški SNTL kar dve ekipi, kar še dodatno govori o kvaliteti našega dela. V tem trenutku se še ne ve točen termin prve tekme, ki bo domači derbi med našo prvo in našo drugo ekipo, bo pa to nekje med 1. in 5. oktobrom - točnejše informacije bodo na voljo na spletni strani NTS Mengeš in na naši facebo-ok strani. Pridite nas pogledat in navijat - lokacija naše dvorane je v Mengšu, Slovenska cesta 39 (poleg Slaščičarne Flere). BEsEDILo in Foto: JANEz Peti piknik domžalskih šahistov V nedeljo, 2. septembra, je potekal že peti tradicionalni piknik Šahovskega društva Domžale v baru Sahara na Viru. Na balinišču se vedno kaj dogaja Ob treningih ljubiteljev balinanja vseh generacij in prijateljev tega športa, ki se vedno radi vračajo na urejeno pokrito balinišče na Količevem, Balinarski športni klub Budničar Količevo na balinišču pripravlja tekme v drugi balinarski ligi Slovenije in vsako leto organizira vrsto tradicionalnih turnirjev. šah Piknika se je udeležilo več kot 30 članov društva, skupaj z družinami. Odigrali so tudi prijateljski turnir, praktične nagrade pa so zagotovili kar igralci sami, najboljši na turnirju pa so jih izbirali. Sodelovalo je 20 udeležencev, odigrali so šest kol v pospešenem nar, Skok in Borštar s po 4, Rudi Olenik Čampa, Bratko in Petra Grošelj s po 3,5 itd. Turnir je vodila Špela Orehek, piknika se je udeležil tudi najboljši član društva, velemojster Burak Firat iz Turčije, ki pa na turnirju ni igral. Mladina se je z mentorji udarila še v košarkaški bšk budničar količevo Pri njihovi izvedbi sodelujejo različni klubi, še posebej pa so Budničarji ponosni na turnirje, ki jih organizirajo že več desetletij. Med njimi so tudi letos pripravili že deseti mednarodni turnir za pokal Občine Domžale, ki je v začetku avgusta na balinišče na Količevem privabil 16 Kot odličnim organizatorjem je bilo BŠK Budničar tudi letos zaupano eno od final državnega balinarskega prvenstva. Tokrat so gostili tekmovanje članov v natančnem izbijanju, v katerem se je pomerilo 19 tekmovalcev, med njimi tudi domača tekmovalca Jure Lončar in Aleksander Požar. Finale sta sodila domača sodnika Sta- Zmagovita trojica petega turnirja s pokali in nagradami (z leve): Jure Plaskan, Bojan Osolin in Marjan Karnar šahu. Dokaj zanesljivo je zmagal Bojan Osolin pred Plaskanom, tretji je bil Kar-nar pred Skokom in Borštarjem, zaradi boljšega buholca. Gostitelj turnirja bar Sahara z organizatorjem Mirkom Čoka-nom je priredil prijetno presenečenje, saj je najboljšim trem ob jubilejnem petem turnirju zagotovil lepe pokale. Vrstni red: Osolin 5,5, Plaskan 5, Kar- in nogometni tekmi, nekateri so se pozabavali tudi na vrtnem šahu. Okvirno so določili tudi termine domžalskih šahovskih šol v šolskem letu 2018/19, in sicer za višjo šahovsko šolo za mlade in predvidoma dve šahovski šoli za otroke. Začetek vseh šol bo v drugi polovici septembra. Jože Skok Najboljši na finalu v natančnem zbijanju ekip iz Hrvaške in Slovenije. Vsi tekmovalci so pokazali veliko borbenosti, hrabrosti pa tudi veselja z balinanjem, najboljša pa je bila tokrat ekipa iz Mengša, pred balinarji iz Matulj, Opatije in Strahovice. Balinarji s Koli-čevega so jim pripravili prijeten dan tudi s pomočjo donatorjev: Občine Domžale, gostišča Park Domžale, Gostinskega podjetja Trojane in Hiše daril v Arkadiji z Vira. ne Zavbi, ml., in Cveto Lanišek. Prvo mesto je osvojil Mitja Kragelj iz Pivke, drugo Aleš Krobot, Velenje, tretje Marko Jagodnik, Ilirska Bistrica, in četrto Klemen Sosič, Sežana. Gostitelji so bili pohvaljeni za odlično organizacijo in prijeten balinarski dan na Količevem. Poleti so balinarji gostili tudi turnir veteranov. Med 16 ekipami je zmagalo Društvo upokojencev Kamnik. Z dobro obiskanim turnirjem so tako orga- nizatorji kot udeleženci še enkrat več dokazali, kako priljubljen je balinarski šport v jeseni življenja. To ugotovitev je potrdilo tudi Društvo upokojencev Trzin, ki je ob pomoči BŠK Budni-čar Količevo na balinišču pripravilo imenitno tradicionalno srečanje bali-narjev iz društev upokojencev gorenjske regije. Tudi na tem tekmovanju ni manjkalo točnih metov, predvsem pa veselja in druženja. Balinarski športni klub Budničar tekmuje v drugi državni ligi in se v letošnjem letu lahko pohvali s samimi zmagami. Z dobrimi rezultati računajo tudi na tekmah do konca leta in vabijo vse prijatelje balinanja, da jih obiščejo - kot balinarji ali le ljubitelji tega športa. Pred klubom je v oktobru še tradicionalni jubilejni balinarski turnir gostincev, na prijetno srečanje z balinanjem pa bodo povabili tudi vse člane in članice, ki pridno delajo v klubu. Vse je treba pohvaliti, še posebej pa Staneta Zavbija, ml., in Darka Svetlina, neumorna prostovoljca, brez katerih ne bi šlo. Zato je toliko bolj obsojanja vreden vandalski napad na prostore balinišča, v katerem so neznanci povzročili klubu precejšnjo škodo, ki jo bo klub zelo težko nadomestil, saj tako balinišče kot prijetne prostore kluba in okolico največ vzdržujejo s prostovoljnim delom in lastnimi sredstvi. Vera Vojska Foto: BŠK Budničar Količevo LETNIK LVIII | SEPTEMBER 2018 | ŠTEVILKA 9 slamnik | 37 slamnik@kd-domzale.si Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo, in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo. Janez Medvešek V SPOMIN Pavla Jeran 20. 9. 1918-16. 1. 2002 Tomaž Jeran 14. 12. 1909-11. 10. 1998 Ob 100-letnici rojstva naše mame in 20-letnici smrti očeta se ju s hvaležnostjo za vso njuno ljubezen in skrb in v zadovoljstvu, da se naš rod ohranja in širi, spominjamo sinovi Milan, Maksimiljan in Matija z družinami, šest njunih vnukov in dvanajst pravnukov, ki sta jih težko pričakovala, a žal ne dočakala. Dragim staršem V SPOMIN Minilo je žalostno leto, odkar sta se poslovila od nas Marija in Anton Andrejka roj. Capuder z Vira pri Domžalah V mislih sta, besedah naših, ostali so živi spomini. Čas jih ne rani, vedno so z nami kot misel hvaležna na vaju. Hvala vsem, ki ju ohranjate v lepem spominu in postojite ob njunem grobu. Hčeri Greta in Mateja z družinama Ni se ti uspelo posloviti, moral si čez noč od nas oditi... Morda že kmalu srečamo se spet, čez leto, dve, morda čez mnogo let ZAHVALA V 67. letu se je od nas mnogo prezgodaj poslovil naš dragi mož, oči in ata Mihael Dimc iz Depale vasi Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem za izrečena sožalja ter podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se g. župniku Klemenu za lepo opravljen obred in sveto mašo, Pogrebni službi Vrbančič, gasilcem, kvartetu Krt in trobentaču ter cvetličarni Jožefa Vesel, s. p., za lepe cvetlične aranžmaje. Posebna zahvala pa družinam Podgorelec, Gregorin, Purkart in Ahtik. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu. Vsi tvoji, ki smo te imeli radi. Ni res, da si odšel - nikoli ne boš! Ujet si v naša srca z najlepšimi spomini. In vsak naš korak boš spremljal v tišini! ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 80. letu starosti sklenil naš dragi mož, oči, tast, dedi in pradedi Mihael Hribar iz Zaboršta, Šumberška cesta 4 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjene sveče, cvetje, svete maše ter za vso pomoč in podporo. Zahvaljujemo se g. župniku Klemenu Svetelju za lepo opravljen pogrebni obred, gospe Marjeti Cerar za prebrano berilo in tolažilne besede, Pogrebni službi Vrbančič za brezhibne storitve, trobentaču za odigrano Tišino ter Cvetličarni Omers za lepe cvetlične aranžmaje. Posebna zahvala dr. Darji Manfreda in sestri Klari Golob za vso zdravniško oskrbo, podporo njemu in nam v času njegove bolezni. Zahvala tudi Urgentni službi ZD Domžale. Hvala vsem, ki ste ga skupaj z nami pospremili k zadnjemu počitku in ga boste ohranili v lepem spominu. Vsi njegovi Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno, in nikdar ne more umreti. (Svetlana Makarovič) ZAHVALA V 89. letu starosti nas je zapustila naša skrbna mama, babica, prababica, sestra in teta Alojzija Klopčič po domače Golovčeva mama iz Krašnje Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala dr. Eriku Breclju iz Onkološkega inštituta, ki jo je spremljal od samega začetka bolezni pa do konca, za njegovo strokovnost, prijaznost in toplino do bolnega človeka. Zahvaljujemo se tudi gospodu Antonu Potokarju za lepo opravljen pogrebni obred in Pogrebni službi Vrbančič za brezhibne pogrebne storitve ter kvartetu Krt. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, bili del njenega življenja in jo boste skupaj z nami nosili v svojih srcih. Vsi njeni Avgust 2018 Ni bogat tisti, ki veliko ima, ampak tisti, ki veliko da. Erich Fromm V SPOMIN Letos je minilo 20 let, odkar te ni Jakob Nartnik iz Štude Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi Mesec naj boža te v noči brez zvezd... Roman ZAHVALA V 53. letu nas je prezgodaj zapustil sin, oče, brat, stric in nečak Roman Jug iz Srednjih Jarš 26. 8. 1966-5. 9. 2018 Hvala vsem za besede tolažbe, izrečeno sožalje, sveče in cvetje. Hvala prijateljem, ki so ga obiskovali v času bolezni in osebju VDC Stara gora, ki so skrbeli zanj zadnje leto. Hvala vsem, ki so poskrbeli za lep obred in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Roman, počivaj v miru pri svoji nani in očetu. Vsi njegovi Je čas, ki da, in je čas, ki vzame, je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zazreš se v spomine. ZAHVALA 7. septembra je za vedno zaspala naša Tončka Mislej roj. Hruševar z Vira Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, za sveče in cvetje ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za iskrene objeme in tople stiske rok. Iskrena hvala tudi župniku g. Aleksandru Ureku za opravljen obred. Vsi njeni Mirno in spokojno si zaspala, v večni sen od nas odpotovala. Naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto vračaj se nam v sanje. ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 95. letu starosti sklenila naša draga mama, babica, prababica, sestra in teta Marija Robida rojena Vode iz Domžal, Gostičeva 16 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so jo imeli radi in so jo obiskovali, ter pevkam ŽPZ Stane Habe, ki so jo z njej tako drago pesmijo pospremile na njeni zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 67. letu sklenila naša draga žena, mami, mama, sestra in teta Cirila Rode roj. Pavli s Krtine Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in darove, Pogrebni službi Vrbančič ter gospodu župniku Juretu Ferležu za čustven govor in lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni di h V SPOMIN 18. avgusta je minilo 10 let, odkar je sklenil svojo življenjsko pot Tone Stare iz Turnš Hvala vsem, ki se ga še spominjate. Vsi njegovi 38 | slamnik številka 9 | september 2018 | letnik lviii OBJAVE slamnik@kd-domzale.si Tako tiho, skromno si živel, takšno si tudi življenje imel, zdaj rešen vseh si bolečin, za tabo ostal bo lep, a boleč spomin ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 69. letu sklenil naš dragi mož, oče, dedek, brat in stric Jakob Rems s Krtine 5 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izrečena sožalja, cvetje, sveče in denarno pomoč. Zahvaljujemo se tudi dr. Olgi Ložar, ki mu je stala ob strani vsa leta njegovih bolezni. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. (Simon Gregorčič) ZAHVALA V 84. letu je tiho odšla naša draga Marija Vesel - Mimi z Vira pri Domžalah Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za sočutne besede, izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku Pavletu Juhantu za lep pogrebni obred in sveto mašo, pevcem zasedbe Krt , trobentaču in Martini za lepo izpeljan govor. Hvala dr. Olgi Ložar in patronažni sestri Miri Savnik za vso izkazano pomoč in nasvete. Hvala tudi Pogrebni službi Vrbančič. Sin Miran z družino Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, saj veste, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 73. letu starosti sklenil naš dragi mož, oče, dedek in stric Stanislav Zabret Podrečje (1946-2018) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja ter podarjeno cvetje in sveče. Še posebej se iskreno zahvaljujemo prijateljici Miri, sosedi Poloni ter Nadi za vso skrb in pomoč pri negi. Hvala tudi oskrbovalki Comett oskrba in Pogrebni službi Vrbančič. Žena Pavla, hči Irena in sin Stane z družinama sprejem zahval in v spomin je možen vsak delavnik med 10. in 12. uro, v sredo pa tudi med 15. in 17. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti slamnik@kd-domzale.si. Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja. Nenadoma utihnil je tvoj glas, le delo tvojih pridnih rok ostaja. ZAHVALA V 75. letu nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, ata, brat, stric, svak in tast Peter Potočnik iz Doba Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za vse podarjene sveče, vsak ljubeč stisk roke, vsak objem in vsako iskreno besedo tolažbe. Hvala tudi Tjaši Hrovat, Urošu Steklasi in kvartetu Krt za čudovito odpete pesmi. Posebna zahvala Veri Vojska iz zveze borcev in Mateji Potočnik za ganljive besede o atovem življenju. Še posebna zahvala g. župniku Juretu Ferležu za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Ata, nikoli te ne bomo pozabili, vedno boš z nami. Vsi tvoji SIMHX Domžal« Masljeva 11, 1230 Domžale Kamnik Ljubljanska c. 21A (Duplica) tel. 01 724 16 56 tel. 01 831 17 96 PRENOVLJENA SPLETNA TRGOVINA: wwwjimfix-slo.com flVTODEU - flVTOMEHflMIKfl - VULKflNIZERSTVO ZAHVALA Gospodu, ki mi je nesebično pomagal ob manjši prometni nesreči pred prodajalno Kruhek v Dobu, se za pomoč iskreno zahvaljujem in želim vse dobro. Vida iz Doba MALI OGLASI Taxi Domžale - prevozi oseb -spremstva starejših - najceneje. Taxi Domžale - dostava stvari. Taxi Domžale - z nami na izlete. Taxi Domžale - z nami v toplice. Taxi Domžale - najceneje na letališče. t: 040 6O8 421 Prodam gorenjsko žensko narodno nošo. t: 040 817 040 V bloku na Ljubljanski cesti v Domžalah oddamo za nedoločen čas polkletni prostor z oknom, 15 m2. Cena 50 €. t: 041 910 698 Inštrukcije, najcenejše: angleščina, fizika, matematika. t: 051 775 200 Selitveni servis - najcenejši. Selitveni servis - selitve in prevozi večjih stvari dostava prevozi iz trgovin vam domov. t: 030 455 955 Frizerski salon v obratovanju prodam ali oddam. t: 041 628 996 Postrešček - vse vrste uslug česar ne morete - storimo mi. Postrešček - prevoz invalidov. Likanje - pospravljanje, gremo po nakupih za vas -vam delamo družbo, zabavamo prevoz invalidov - spremstva k zdravniku, v gledališče. t: 030 455 955 Brezplačen odvoz vseh kovinskih predmetov, pralnih strojev, odsluženih koles, plinskih jeklenk in akumulatorjev. t: 040 78 00 78 Odkup vozil od letnik 1998 naprej, cela, lepa, karambolirana ali v okvari. t: 041 774 816 Hišno pomočnico, polni delovni čas, išče družina z otroci iz Domžal. t: 041 891 890 Nudimo vam razrez cistern za kurilno olje. t: 040 872 078 Male oglase sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, v sredo tudi med 15. in 17. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti: slamnik@kd-domzale.si OBČINA DOMŽALE OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU ZA ZAKUP TRŽNEGA PROSTORA IN PRODAJO NA TRŽNEM PROSTORU ZA LETO 2019 Občina Domžale na svoji spletni strani www.domzale.si v zavihku »Objave/javni razpisi, naročila, objave/aktualni« objavlja JAVNI RAZPIS ZA ZAKUP TRŽNEGA PROSTORA IN PRODAJO NA TRŽNEM PROSTORU ZA LETO 2019. Rok za prijavo na javni razpis teče od dneva objave tega obvestila do 31. december 2019. Datum: 11. 9. 2018 Številka: 4301-24/2018 Občina Domžale, župan Toni Dragar OBVESTILO O NAMERI O SKLENITVI NEPOSREDNIH POGODB ZA ZAKUP NESTANDARDNIH ZAPRTIH STOJNIC NA TRŽNEM PROSTORU V DOMŽALAH ZA LETO 2019 Občina Domžale na svoji spletni strani www.domzale.si v zavihku »Objave/javni razpisi, naročila, objave/aktualni« objavlja NAMERO O SKLENITVI NEPOSREDNIH POGODB ZA NAKUP NESTANDARDNIH ZAPRTIH STOJNIC NA TRŽNEM PROSTORU V DOMŽALAH ZA LETO 2019. Rok za prijavo na javni razpis teče od dneva objave tega obvestila do 22. oktobra 2018. Datum: 11. 9. 2018 Številka: 3302-18/2018 Občina Domžale, župan Toni Dragar OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU CELOLETNIH ŠTIPENDIJ ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE V OBČINI DOMŽALE ZA ŠOLSKO LETO 2018/2019 Občina Domžale od dneva objave tega obvestila na svoji spletni strani: www.domzale.si/objave/58 pod rubriko »javni razpisi, naročila, objave/aktualni« objavlja JAVNI RAZPIS CELOLETNIH ŠTIPENDIJ ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE V OBČINI DOMŽALE ZA ŠOLSKO LETO 2018/2019. Rok za prijavo teče od dneva objave tega obvestila do ponedeljk, 15. oktobra 2018. Predmet razpisa, pogoji, višina štipendij, obrazci, dokazila, merila in drugi pogoji prijave so objavljeni na navedeni spletni strani. Datum: 28. 9. 2018 Številka: 1103-2/2018 Občina Domžale, župan Toni Dragar V SPOMIN Marija Robida (1923-2018) Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in na veselje. Prava in ena sama za vse življenje, je zapisal pesnik Tone Pavček, in ta misel še kako velja za gospo Marijo Robida, od katere smo se v septembru zadnjič poslovili na domžalskem pokopališču. Vse življenje je prizadevno in srčno delala na humanitarnem in kulturnem področju. Rodila se je 13. septembra 1923 v Vinjah pri Dolu. Iz lepega, a skromnega otroštva v številni družini je odšla v svet, končala učiteljišče in postala, kar si je želela že od malega, učiteljica. Še prej je bila vojna, v kateri je bila gospa Marija zelo naklonjena NOB. Pomagala je, kjer se je dalo in zaradi aktivističnega dela postala članica Zveze borcev. Takoj po vojni je najprej učila na Vrhpolju, v Zlatem Polju, kjer je bila mnogo več kot učiteljica, saj je za otroke skrbela tudi kot mati in oskrbnica - vsak dan ves dan. Nato je poučevala v Moravčah, do upokojitve pa v Lokah pri Kamniku. Povsod se je aktivno vključevala v delo društev, zlasti kulturnih in humanitarnih. Rdečemu križu je tako ostala zvesta vse življenje. Aktivna je ostala tudi po upokojitvi in selitvi v Domžale. Pridno je delala v domžalskem društvu upokojencev in Rdečem križu, v katerem je dolga leta opravljala delo blagajničarke. Z možem Karlom sta skrbela za sina Andreja, danes uspešnega obrtnika, in sina Matjaža, ki je bil kljub drugačnosti odličen športnik. Vključila se je tudi v društvo Sožitje in z Matjažem doživela številne prijetne trenutke, za katere je bila iskreno hvaležna. Posebej srečna je bila v Ženskem pevskem zboru Stane Habe. Bila je ustanovna članica ter dolga leta prizadevna pevka in organizatorka. Prejela je veliko priznanj, najbolj vesela je bila tistih od krajev, kjer je delala, pa tudi bronaste plakete Občine Domžale, ki jo je za kulturno in humanitarno delo prejela leta 2004. Bila je srčna učiteljica z dušo in srcem, kar so potrdili tudi njeni nekdanji učenci, ki so se množično udeležili pogreba, na katerem so se od nje z besedo in pesmijo poslovile tudi pevke Ženskega pevskega zbora Stane Habe z zborovodkinjo Mariko Haler. Sreča je, če ti je v veselje pomagati drugim, mi je povedala v enem od pogovorov, pa tudi, da je delčke sreče našla prav v vsakem delu življenja: učiteljevanju, kulturno prosvetnem delu, v humanitarnem Rdečem križu in Sožitju, pri upokojencih, posebej pa pri petju v zboru. Zadnji del življenja je srečna preživela v Domu upokojencev Mengeš, kjer so jo domači redno obiskovali zelo zadovoljni z oskrbo, s pesmijo pa so jo obiskale tudi pevke. Hvala, gospa Marija, za vso srečo in veselje, ki ste ju srčno delili vse življenje, domačim pa iskreno sožalje. Vera Vojska Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 87. letu sklenil naš dragi mož, oče, dedek, stric, bratranec in tast Franc Žle (1931-2018) iz Štude pri Domžalah Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja in darovane sveče ter darove za sveto mašo. Hvala zdravnici dr. Pogačar Zajc za vso zdravniško oskrbo, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem, gasilcem PGD Študa, Cvetličarni Ksenija in Pogrebni službi Vrbančič. Počivaj v miru, dragi ata! Vsi njegovi LETNIK LVIII I SEPTEMBER 20l8 I ŠTEVILKA 9 slamnik@kd-domzale.si slamnik I 39 Iv NAGRADNA KRIŽANKA PISMA BRALCEV Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Prispevki za rubriko Pisma bralcev morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter kontakt, na katerem je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Odziv Civilne iniciative Zaboršt Domžale na stališče investitorja V Slamniku št. 8 je bilo objavljeno stališče investitorja do pripomb Civilne iniciative, ki pa je zavajajoče. Investitor vabi javnost na javno razgrnitev in javno obravnavo Odloka o OPPN območje D29 Brinje1, ki je bila 12. 9. 2018, sam pa tam ni bil prisoten. Glede na pomembnost odloka za krajane, občino in investitorja smo prisotni krajani pričakovali tako župana Domžal kot lastnika oziroma vsaj predstavnika investitorja. Očitno smo za njih krajani nepomembni in celo moteči. Kakšno je že poslanstvo ter namen občine in izvoljenih predstavnikov? Leta 2014 je bila javna razgrnitev in takrat so bile podane pisne pripombe takratnega vodstva KS Slavka Šlandra, za katere krajani sploh nismo vedeli. Takrat smo nasprotovali preveč megalomansko zastavljeni stanovanjski gradnji. Zemljišča, ki jih je investitor Logo odkupil od prejšnjega investitorja, so bila in so še vedno (GURS) - kmetijsko zemljišče - namenska raba stanovanj- ska. Investitor je tudi dve parceli kupil od Dars, na javnem zbiranju ponudb (Uradni list RS št. 44/2016 z dne 24. 6. 2016 točka 4). Občina Domžale je 31. 3. 2016 izdala potrdilo o namenski rabi zemljišč št. 3502-270/2016 in št. 3502269/2016 z osnovno namensko rabo zemljišč - območje stanovanj! Investitorju nihče ne zanika pravice do stavbnega zemljišča, se pa noče ali ne zaveda, da ima vsako stavbno zemljišče določeno tudi namensko rabo. Območje Zaboršt ima stanovanjsko! Investitor navaja, da je »pripravil osnutek prostorskega akta in izvaja vse postopke priprave OPPN«. Kdo pa pripravlja prostorske akte in OPPN - Občina Domžale ali vsak investitor po svojih željah? Investitor navaja, da bo gradil objekt za tehnične preglede za osebna in tovorna vozila. Ali investitor in Občina Domžale poznata evropsko direktivo, ki prepove- duje rakotvorni benzen v bivalnem okolju? Slovenija mora direktivo upoštevati. Investitor je predlogu priložil prometno študijo. Merjenje je bilo en dan in ne vsaj nekaj dni, kar bi dalo realno sliko. Že zdaj so težave v prometu na tem območju. Po predlogu v študiji že zdaj križišča niso ustrezna, po predlagani semaforizaciji pa bi promet obstal na celotnem območju Domžal in tudi širše. Študija ne zajema predvidenih gradenj na tem območju, npr. parkirišča in promet tovornjakov, kar bi povzročilo prometni kolaps. Kopališka cesta je edina priključna cesta na avtocesto za širše območje Domžal, Kamnika, Mengša, Trzina ... Obljube so o mestni vpadnici z zelenjem in drevesi - na čigavem zemljišču? Samo na območju investitorja? Kaj je z vplivnim območjem zaščitenega Šumberka? Kje bi bila predvidena peš pot od Šumberka do Kamniške Bistrice? Čez 18.000 m2 novega asfalta, stavbo tehničnih pregledov, med tovornjaki? Kje je varna pot za šolske otroke in pešce? Bi tovornjaki s tehničnih pregledov zavijali na Krumperško ulico na dvoriščih hiš nasproti? Kot zanimivost je Občina Domžale (ali investitor, kot sam navaja), zahtevala soglasje Direkcije RS za vode, v katerem je navedeno tudi Ue2 - območje bencinskega servisa!? Je župan kot predlagatelj OPPN dal investitorju bianco menico, da lahko gradi, občina pa mu bo spremenila OPPN? Občina Domžale bi morala po zakonu sprejeti OPN do konca 2012, pa ga še vedno nima. Sklep o začetku priprave OPPN za območje D29 Brinje je izdan 28. 8. 2017. Občina, ki nima sprejetega OPN, lahko spremembe OPPN izvaja pod pogoji, ki jih določa 29. člen ZPNa-črt. Na tem območju, ki je sicer tudi stavbno zemljišče, je namensko stanovanjska gradnja. V novem predlogu OPN za Domžale je načrtovana gospodarska cona Že-lodnik kot bodoča nosilka gospodarskega razvoja. Tam bo dovolj prostora za dejavnosti, ki so v drugih državah izven bivalnega okolja. Tehnični pregledi v Trzinu in Lukovici že zdaj zadostujejo potrebam Domžalčanov, trgovin pa imamo tako ali tako že preveč. Krajevna skupnost Slavko Šlander je že v letu 2014 na svoji seji 17. 6. 2014 obravnavala predlog predloženega prostorskega načrta območja D29/1 Brinje 1, ki je predvideval gradnjo nove stanovanjske soseske in trgovsko poslovnih objektov, ki ga je izdelal Locus, d. o. o., po naročilu Ceeref, d. o. o. Na seji sveta KS je bilo predlagano kar nekaj pripomb na predloženi prostorski načrt, predvsem so se nanašale na promet, predlog je bil, da se naredi prometna študija, študija obremenitve okolja, komunalno ureditev in določitev višine stanovanjskih objektov. Glede na količino poseljenosti je bil predlog tudi za izgradnjo vrtca. V letu 2017 smo na krajevno skupnost spet prejeli predlog OPPN za območje D29/1 Brinje 1, ki smo ga obravnavali na seji 23. 11. 2017 s predstavitvijo, kjer je bilo povedano, da se namera- Domžale z vašimi programi ne pridobijo nobene dodane vrednosti, razen onesnaženja okolja in hrupa. J. Kikelj imate kapital, očitno pa nimate poštenih namenov, saj ste se izognili priložnosti povedati krajanom, zakaj želite umazane in hrupne dejavnosti pripeljati na prag Zaboršta. Zaboršt se ne da! Civilna iniciativa Zaboršt Domžale predstavnik Ivan Pšag va graditi trgovsko-poslovni objekt, in sicer trgovinsko središče z ustreznimi parkirnimi prostori, tehnične preglede za tovornjake in osebne avtomobile in trgovino Ortosana s pripomočki za invalide. Člani sveta KS Slavka Šlandra smo povedano vzeli na znanje in podali mnenje s pripombami, ki se nanašajo na ureditev komunalne infrastrukture, celotnega prometnega režima in okoljevarstve-no problematiko, nikoli pa nismo ne v prvem in ne v drugem primeru dali soglasja k gradnji, saj krajevna skupnost ni investitor in ni odločujoča stranka v postopku pri sprejemanju občinskega prostorskega načrta. Še enkrat poudarjamo, da KS v vseh takšnih ali podobnih primerih poda samo mnenje ali predloge. Marjan Ravnikar predsednik KS Slavka Šlandra Domžale Pojasnilo krajevne skupnosti k sprejemanju OPPN D29/1 Brinje 1 NAGRADNA KRIŽANKA 8 Nagrajenci, ki so pravilno rešili križanko v glasilu Slamnik št. 8-2017: Betka Nikovski iz Domžal (dve vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu Franca Bernika za sezono 2018/2019) NAGRADNA KRIŽANKA 9 Alenka Mijovic iz Škofje Loke (dve vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu Franca Bernika za sezono 2018/2019) Stanka Kekec iz Domžal (dve vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu Franca Bernika za sezono 2018/2019) Kulturni dom Franca Bernika, p. p. 2 l230 Domžale Nagrade podarja: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, Ljubljanska cesta 61, 1230 Domžale Rešitev križanke je: GAJIN SVET NAGRADNA KRIŽANKA 9 Nagrajuje Kulturni dom Franca Bernika Domžale Nagrade: Trikrat po dve vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale za sezono 2018/2019 Pravilno geslo križanke nam lahko pošljete do ponedeljka, 22. 10. 2018, na naslov: Uredništvo Slamnika, Ljubljanska c. 61, 1230 Domžale. Imena izžrebanih dobitnikov nagrad bodo objavljena v naslednji številki. AVTOR: PARJENJE PISATE-GREGA SRNJADI, UICA RIHTAR GAMSOV NJAHN OBVEZNA NEOŽENJENOST SREDSTVO DUHOVNIKOV NEKA- ZA TERIH VEROIZPOVEDI, HLAJENJE BREZŽENSTVO DOMOVINA ANAMTTOV IGRALEC NEESON SP. SLIKAR (FRANCISCO) NATRUEV SILIKAT REGULATOR NAPETOSTI PRIVLAČ- STROPNA OPEKA REKA SKOZI MÜNCHEN ZELO VELIKA NESTRUPENA TROPSKA KAČA. UDAV PODZEMNI ŽUŽKOJED S ČRNIM KOŽUHOM POLDRAG KAMEN ZA NAKIT SNOV, KI DAJE PRIJETEN, PLEMENIT VONJ POKRAJINA VŠPAMUI AVSTKUSKA IGRALKA NEKDANJI IZRAELSKI DIPLOMAT IN POLITIK (ABBA) VZPOREDNI GREBENI NAPOJ NEMŠKI PISATELJ (THOMAS, ROMAN BUDDENBROOKOVI) SOL SEČNE KISLINE RUSKI KMET, TLAČAN GLAVNO NEKDANJI MESTO NORVEŠKI GEORGIE POLITIK V ZDA (TRYGVE) ZA POLTON ZVIŠANI TONE MANJŠA TRGOVINA DVOŽIVKA PESNIK S KOLO- S ŠIROKO GRUDEN NIALNIM GLAVO BLAGOM OKUSNA MORSKA RIBA SKANDIN. DROBIŽ ČLOVEK BREZ IMENA SKRBNOST, BRIGA GOTOVINA NEKD. NORV. SMUČARSKI TEKAČ AUNLJ BIATLONKA GREGORIN ZAHODNA SOSEDA IRANA ZGORNJA OKONČINA AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA IN PEVKA MINNELU NEUREJENOST SMUČAR. SKAKALKA KUNEC GOSTILNIČAR ALIA TKAČEV ATENSKI ŠPORTNI KLUB ČECH PETO NASLOVNI JUNAK GOTOVČEVE OPERE PTICA ROPARICA MAČJI IZTREBEK RODOVITNA POKRAJINA V SRBIJI NOVO SREBRO POMOČ: CELIBAT-brezženstvo, KARNEOL-poldrag kamen za nakit, KOLONIALE-trgovina s kolonialnim blagom, MONTA-stropna opeka, MUZIK-ruski kmet, tlačan, PRSK-parjenje srnjadi, REGLER-regulator napetosti, SODALIT-natrijev silikat io | slamnik slamnikova izvidnica ŠTEVILKA 9 | SEPTEMBER 2018 | LETNIK LVIII slamnik@kd-domzale.si Delo občinskih redarjev Če se le da, ne izrekajo glob. Ste že kdaj napačno parkirali svojega jeklenega konjička? Zagotovo ste ga, če ne drugače v naglici, ker se vam je mudilo. Čeprav ste vedeli, da ste naredili prekršek, ste se hitro odpravili po opravkih, misleč, da tega ne bo nihče opazil. Pa se je vseeno to zgodilo, saj vas je ob vrnitvi na vozilu že čakalo obvestilo občinskega redarstva z globo za storjen prekršek. Ni nam treba posebej razlagati, da je bil takrat, ko ste prebirali obvestilo redarstva, 'ogenj v strehi', strele jeze pa so letele proti občinski stavbi in občinskim redarjem, ki pa so samo opravljali svoje delo. Kot boste lahko prebrali v nadaljevanju, ne zaradi tega, da bi polnili občinsko blagajno, temveč zaradi tega, da se občanom in obiskovalcem zagotovijo parkirna mesta, pešcem pa proste pločnike, varne prehode, poti in podobno. Je pa tovrstni nadzor nad mirujočim prometom in skrbjo za varnost v prometu samo ena izmed nalog občinskih redarjev. Njihovo celotno delo vam bomo predstavili v naši tokratni Slamnikovi izvidnici. V Domžalah znotraj občinskega inšpektorata delujeta dva občinska redarja. Po besedah Franca Kozinca, vodje inšpektorata, so pri načrtovanju redarske službe na Občini Domžale upoštevali strukturo občine in potrebe po tovrstni službi. Velika ali pa turistična mesta imajo namreč drugačno strukturo kot pri nas, kjer imamo dve strnjeni središči (mesto Domžale in na Viru), ostalo pa so bolj ru-ralna območja. Prav tako je mobilnost ljudi v večjih mestih in turističnih krajih večja kot pri nas. Domžalsko občinsko redarstvo v skladu z zakoni in odloki zagotavlja naloge nadzorovanja varnega in neoviranega cestnega prometa v naseljih, varovanje cest in okolja v naseljih in na občinskih cestah zunaj naselij, skrb za varnost na občinskih javnih poteh, rekreacijskih in drugih javnih površinah, varovanje javnega premoženja, naravne in kulturne dediščine ter vzdrževanje javnega reda in miru. Najpogosteje se občinski redarji srečujejo s kršitvami parkiranja na nedovoljenih mestih Najpogosteje se občinski redarji srečujejo s kršitvami parkiranja, ki se nanašajo na parkiranje na prehodih za pešce, pločnikih ali v območjih za pešce, kolesarskih pasovih, pešpoteh, na prostorih za invalide, na ozkih nepreglednih mestih, intervencijskih poteh in na površinah, ki niso namenjene parkiranju. Po besedah Kozinca je v samem mestu Domžale parkirnih mest dovolj, zagotavlja pa se jih z modrimi conami, ki so namenjene občanom in drugim obiskovalcem, ki obiskujejo razne institucije ali pa se podajo po opravkih. Na modrih conah je časovna omejitev parkiranja, kar pomeni, da morajo biti ljudje pri tem ažurni in da označujejo svoj prihod. Pri tem je treba omeniti, da je institut modre cone določen z zakonom in pravilnikom o prometni signalizaciji. Večina mest se je odločila, da bo imela plačljive cone, za modre brezplačne cone pa se je odločilo bolj malo občin. Kozinc še pravi, da tisti, ki hodijo v Domžale, institut modre cone poznajo dobro, kar kaže tudi stanje na terenu, saj kršitev ni veliko, ljudje pa vozilo, ki ga parkirajo na modri coni, označujejo s parkirnimi urami. Če se le da, ne izrekajo glob Seveda marsikdo kdaj reče, da ni vedel, da je parkiral na modri coni ali pa da ne pozna tega instituta. Zaradi globe, ki jo prejmejo kršitelji, so redarji pogosto tudi filtri, saj morajo s strani kršiteljev poslušati tudi zmerljivke: »Za takšno delo moraš imeti trdo kožo, saj slišiš marsikaj. Izogibamo se mestom, kjer bi šlo za tako imenovano nabiranje denarja. Zaradi tega imamo malo pritožb. Redno pa nadziramo mesta za invalide in parkirišča v bližini prehodov za pešce, ki vplivajo na varnost pešcev. Izrekamo pa tudi ustna opozorila, če se v času ugotovitve kršitve na mestu pojavi kršitelj, in da s svojim vedenjem redarju jasen signal, da mu je žal in da bo opozorilo zadosti, mu redar izreče ustno opozorilo. Nismo namreč inkasanti, kakor običajno pravijo kršitelji, ko prejmejo globo. Naš pristop je tak, da smo servis ljudem, ki jim želimo zagotoviti parkirna mesta, proste pločnike, varne prehode za pešce in podobno. Ljudem tudi razložimo, zakaj smo aktivni na določenem področju, in če se le da, ne izrekamo glob. Je pa seveda del naše službe tudi to. Če beseda ne zaleže, potem bo zalegla globa.« Določenim območjem zaradi zagotavljanja varnosti posvečajo več pozornosti Kozinc nam razloži, da dajejo določenim parkiriščem večji poudarek kot drugim. Predvsem tam, kjer se v bližini parkirišč nahajajo prehodi za pešce, kar je zaradi varnosti pešcev nujno. Ena izmed takšnih točk je modra cona ob stanovanjsko-poslovnem objektu SPB-1 na Ljubljanski cesti v Domžalah. Včasih se zgodi, da so ljudje leta svoje vozilo parkirali na določeno lokacijo, ki niti ni bilo parkirišče, pa se je zaradi določenih razlogov ali pa tudi pritožb občanov to spremenilo. V takšnih primerih po besedah Kozinca uberejo mehko varianto: »Ljudi poskušamo s preventivnim delom opo- zoriti, da njihovo početje ni pravilno. Z obvestili jim damo signal oziroma jim sporočamo, da ne želimo, da parkirajo tako, ampak da parkirajo tam, kjer je dovoljeno. V večini primerov občani upoštevajo obvestila.« Ljudje pozabljajo, da je živa meja živa S sogovornikom se dotakneva tudi posegov v varovalne pasove cest. Občani, ki na svojih parcelah ob cesti posadijo živo mejo, pozabijo, da je meja živa ter da se njuni višina in širina spreminjata. Večina ljudi lepo skrbi in vzdržuje žive meje, še vedno pa jih je nekaj, ki jih je treba stalno opozarjati. »Zato velja ob tej priložnosti opozoriti na to, da posaditi živo mejo pomeni tudi odgovornost do ostalih, saj neurejena in razraščena živa meja vpliva na varnost v prometu. Zato naj jo občani lepo vzdržujejo in poskrbijo, da bo na mestih, kjer vpliva na preglednost in varnost prometa ustrezno urejena,« opozori Kozinc. Vsako leto imajo kar nekaj prijav glede te problematike, pa tudi sami na terenu zaznavajo te probleme. Prav tako izvajajo tudi določene aktivnosti znotraj Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, kjer dajo poudarek na varnih poteh. Pred začetkom šolskega leta morajo kar nekaj občanov 'pocukati za rokav', da uredijo žive meje. Skrb za urejenost zelene rekreacijske osi Velik poudarek dajejo tudi na urejenost rekreacijske osi, ki jo dnevno uporablja veliko število ljudi, kar pa tudi pomeni, da se tam dogaja marsikaj. Ljudje se tam rekreirajo, sprehajajo in družijo, pride pa tudi do tega, da jo nekateri uporabljajo narobe. Tu velja izpostaviti mopediste, tudi voznike osebnih vozil, jahače, sprehajalce psov in podobno. V tednu mobilnosti so skupaj s policisti PP Domžale na rekreacijski osi izvajali skupni nadzor, kjer so opozarjali na kršitve. Odlaganje odpadkov v naravo Ena izmed nalog občinski redarjev je tudi nadzor nad odlaganjem komunalnih odpadkov. Pri tem je treba izpostaviti, da so po zakonu v pristojnosti redarske službe komunalni odpadki. Po besedah Kozinca ljudje na splošno ne ločijo pojem komunalnih odpadkov od gradbenih in nevarnih odpadkov, zato tudi pričakujejo, da se ukvarjajo z vsemi vrstami odpadkov. V njihovi pristojnosti so odpadki, ki izvirajo iz gospodinjstva, se pravi komunalnimi odpadki. »Ob našem delu redno nadziramo vse lokacije, za katere vemo, da ljudje tja radi kaj zapeljejo. Se je pa z leti stanje na tem področju zelo izboljšalo. Po eni strani zaradi tega, ker imamo v domžalski občini sistem odvažanja komunalnih odpadkov zelo učinkovit, po drugi strani pa so različne čistilne akcije, ki v naši občini potekajo vsaj enkrat letno, stanje močno izboljšale. Se pravi, da je odpadkov v naravi zelo malo,« pojasni Kozinc. Odloženi odpadki v naravi so kot seme, ki ga vržemo v zemljo V preteklosti je bilo mnogo nedovoljenih odlagališč odpadkov, reševanje tega problema pa so se pred leti lotili sistematsko s sanacijami. Od takrat naprej redarska služba skrbi za to, da se morebitna novonastala odlagališča čim hitreje in čim bolj učinkovito sanirajo: »Ko prejmemo informacijo, da je nekdo na neko območje pripeljal komunalne odpadke, poskušamo prek javnega komunalnega podjetja Prodnik čim hitreje zagotoviti, da se odpadki odpeljejo in mesta očistijo. Če se neke odpadke pusti predolgo, je podobno kot seme, ki ga vržemo v zemljo. Ljudje vidijo, da je nekdo nekaj odložil, nato pa tudi sami tja pripeljejo svoje odpadke.« Veliko moči vlagajo v to, da se zagotovi čim čistejše okolje Kako je pa z nevarnimi in gradbenimi odpadki? »Če zaznamo ali pa smo obveščeni, da so nekje odloženi odpadki, ki so v pristojnosti državnega inšpektorata, jih obvestimo, oni pa potem ukrepajo. Pri tem pa tudi sami poskušamo sodelovati v čim večji meri. Tako na občini kot na inšpektoratu vlagamo veliko moči v to, da se zagotovi čim čistejše okolje. Največ takšnih odpadkov je gradbenih. Velikokrat se zgodi, da ljudje z gradbenim materialom nasipajo poti ali pa določen gradbeni material stresejo v naravo. Z vidika ekologije so ti odpadki nevarni samo iz enega razloga. So signal, da bo nekdo pripeljal še kaj drugega, prav tako tudi estetsko ni lepo, če se v naravi bohoti kup gradbenih odpadkov,« obrazloži Kozinc. Včasih poskušajo določeno območje zaščititi tudi z dodatnimi ukrepi, kot so postavitev zapornic, verig ... Pri tem sodelujejo z lastniki zemljišč. To je tudi eden izmed načinov, s katerim ljudem sporočajo, da naj tega ne počnejo. Za kršitelje, ki odlagajo odpadke v naravo, ni milosti Trenutno je v Domžalah zelo popularna destinacija za odlaganje odpadkov pod nadvozom avtoceste. Prav zaradi tega je Dars tam že postavil kamere. Občinski redarji so tam že večkrat posredovali pa tudi našli osebe, ki so tam stresle odpadke. Če je pri kršiteljih parkiranja velikokrat uporabljeno ustno opozorilo, pa v primeru odlaganja odpadkov v naravo po besedah Kozinca ni milosti. Če kršitelje dobijo, kar se pogosto tudi zgodi, sledi denarna kazen, prav tako morajo tudi počistiti za seboj. »Sistem, ki je bil vpeljan na Občini Domžale, pa tudi naši redni pregledi, nadzor in hiter odziv, deluje dobro. Strmimo k temu, da je naše okolje čisto in urejeno,« doda Kozinc. Ne psom, lastnikom je nerodno, če jih zalotijo redarji Tudi s psi oziroma njihovimi lastniki se občinski redarji pogosto srečujejo, predvsem v smislu nepravilne skrbi za pse in zagotavljanjem fizičnega varstva psov (uporaba povodcev). Po besedah Kozinca se marsikdo, ki ima psa, sploh ne zaveda, kaj pomeni imeti psa. Nekateri lastniki pse spuščajo vsepovsod, kar povzroča neprijetnost in strah pri ljudeh, ki se psov bojijo. Potem so tu še pasji kakci, za kar pa občinski redarji nimajo pristojnosti, da bi za to lastnike psov kaznovali: »To je čista kultura ljudi. Ljudje se ne zavedajo, da so kupili psa in da je treba zanj skrbeti. Se pravi, da tisto, kar pes povzroči, da se za njim počisti. Žal pa nimamo zakonske podlage za to, da bi lastnike psov kaznovali. Jih pa v primeru, če jih zalotimo, opozorimo. Takrat je ljudem običajno nerodno, poiščejo kak izgovor in seveda počistijo za psom.« Je pa to nekakšno sivo področje, saj je tega zelo veliko. Zapuščena vozila Občinske redarje zaposlujejo tudi zapuščena vozila. Če zaznajo ali pa so obveščeni, da se nekje nahaja zapuščeno vozilo, izdajo odredbo o odstranitvi, večina ljudi pa potem to tudi stori. Pri tem je treba pojasniti, da je zapuščeno vozilo tisto, ki se nahaja na javni cesti ali javni površini. Če se zapuščeno vozilo nahaja na zasebnem zemljišču, je to stvar zasebnika. Pri tem se s sogovornikom dotakneva tudi večjih parkirišč pred večstanovanjski-mi stavbami, kjer se tudi pogosto zgodi, da se tam znajde kakšno zapuščeno vozilo. Ker gre v večini primerov za zasebne parkirne prostore, občinsko redarstvo tam ne sme ukrepati, zato naj se v takšnih primerih stanovalci obrnejo na upravnika. Ta pa naj poskrbi, da se vozilo odstrani in uniči. Zagotavljanje javnega reda in miru »Zagotavljanje javnega reda in miru je ena izmed stvari, ki jih mi v okviru rednih nadzorov izvajamo na terenu. Največkrat se pri svojem delu srečujemo z brezdomci, ki jih tudi opozarjamo na kršitve določenega reda, ki velja na javnih površinah. Moteče je tudi beračenje, vendar ga niti ne zaznavamo. Druga zgodba pa je vandalizem, ki je zelo pogost, dogaja pa se večinoma ponoči. Mi nočne službe nimamo, saj to potegne za seboj marsikaj, tudi dodatno osebje. Poskrbeti je treba za lastno varnost. Ne moremo si privoščiti, da bi redar v težavah ostal sam. Javni red in mir je zelo široka in specifična tema, zato na tem področju redno sodelujemo s policijo,« pove Kozinc. V prihodnosti se bo treba prilagajati novim izzivom in trendom S sogovornikom se dotakneva tudi tega, če se je mogoče pojavila potreba po okrepitvi občinskega redarstva. Kozinc pravi, da v Domžalah ni neke večje problematike, ki bi zahtevala večji in močnejši nadzor ter s tem okrepitev občinskega inšpektorata oziroma re-darske službe: »Naša ocena je, da je stanje dobro, saj vse tiste segmente, ki jih želimo obvladovati, obvladujemo. Naša vizija je, da smo servis ljudem, zato poskušamo z našim delom ljudem zagotavljati kvaliteto življenja in da se počutijo varne, prijetno, da lahko parkirajo ter brezskrbno preživljajo svoje življenje.« Se bo pa po njegovih besedah verjetno v prihodnosti treba prilagajati novim izzivom in trendom. □