Izberite Gorenjsko kreditno banko za svojo banko LETO XXIV. — številka 28 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka b» Tržič — Izdaja CP Gorenjski tisk Glavni urednik Anton MlklavMč ~~ Odgovorni urednik Albin Učakar 2_t A S I L O SOCIALISTIČNE Z 1971 KRANJ, sobota, 10. 4. Cena 50 par Ust izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik* In sicer ob sredah ln sobotah ZA GORENJSKO Uspešno enoletno delo Marijan Bizjak, novi predsednik sveta gorenjskih občin S četrtkovo osmo sejo sveta gorenjskih občin na Jesenicah je bilo končano enoletno delo posvetovalnega in koordinacijskega organa, ki bil ustanovljen, da obravnava vsa pomembna vprašanja za vso Gorenjsko. Čeprav na seji niso posebej ocenjevali enoletnega dela, lahko vseeno ugotovimo, da je bilo Uspešno. Res, da zgolj števi-*° sej (osem) ne more biti nierilo za delo, vendar je svet na vseh sejah obravnaval več Pomembnih vprašanj in na nmogih področjih začrtal enotno politiko in delo ter tudi ukrepanje. Zato lahko Pričakujemo, da bo ta najvišji posvetovalni organ na Gorenjskem v prihodnje na Podlagi delovnih izkušenj lahko še učinkoviteje obravna- val skupna vprašanja in usklajeval glede nekaterih vprašanj za zdaj še različna stališča. Da bo delo v prihodnje še kvalitetnejše, napovedujejo tudi nekatere spremembe, ki so jih na četrtkovi seji vnesli v statut sveta. Tako bo svet imel v prihodnje pet stalnih komisij: za družbeno ekonomski in samoupravni razvoj Gorenjske, za notranje zadeve in narodno obrambo, za socialno varstvo in zdravstvo ter zaposlovanje, za kulturo, prosveto, izobraževanje in telesno kulturo in komisijo za gospodarstvo in finance. Razen tega so na seji v statut vnesli še dve novosti. Svet bo imel v prihodnje poleg predsednika še podpredsednika in profesionalne- Aktualni problemi gospodarstva **Prenjska, 9. aprila -Med dvodnevnim obiskom v Sloveniji sta člana zveznega izvršnega sveta Inž. Marko Bule in Dragiša Joković danes obiskala Gorenjsko. O vplivih »tabiiizacjjsk^ ukrepov na gorenjsko gospodarstvo sta se najprej pogovarjala v industriji gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Sava v Kranju, v kranjski Iskri in nazadnje še v tovarni Elan v Begunjah. A. ž. ga tajnika. O slednjem so imeli nekateri člani različna mnenja, nazadnje pa so se sporazumeli, da je enoletno delo pokazalo, da je za kvalitetno in še boljše delovanje mesto profesionalnega tajnika utemeljeno. Ker traja mandat predsednika sveta eno leto in je sedanjemu predsedniku Stanku Kajdižu ta dolžnost prenehala, so na seji za novega predsednika sveta izvolili predsednika tržiške občinske skupščine Marijana Bizjaka, za podpredsednika sveta pa je bil izvoljen dosedanji predsednik sveta in predsednik radovljiške občinske skupščine Stanko Kajdiž. Na seji so tudi sklenili, da bo svet že na prihodnji seji obravnaval priprave in izvajanje različnih samoupravnih in drugih dogovorov, za kar bodo gradivo do 15. maja pripravili občinski sindikalni sveti. Menili so tudi, da bi bilo treba v delovni program sveta med drugim vključiti tudi obravnavo nekaterih negativnih družbenih pojavov in delo davčnih služb in obravnavo o stikih z zamejstvom. Nazadnje so obravnavali problematiko invalidov in borcev NOV na Gorenjskem in nato ostro obsodili zločinski napad na naše veleposlaništvo v Stockholmu. A. žalar Manj gostov - več prenočitev ^^^■»»»•■■•»■■■■sssssssBMSsiSisssssBBMBBiiisssssss« 7. stran Aprilsko sporočilo 1941 8. stran Koroški umetniki v Kranju m 9. stran Trda kokrška vsakdanjost 13. stran m Oglejte si bogato izbiro konfekcije v Blagovnici — KRANJ Kokra, Kranj V prodaji najnovejši modeli ženskih plaščev, kostimov in kril za pomlad kot tudi moških oblek, suknjičev, hlač, plaščev in še druge prvovrstne konfekcije za vsak okus Za obisk se priporoča BLAGOVNICA KOKRA, KRANJ Štipendije Problem vse večjega pomanjkanja strokovnih kadrov na domala vseh področjih našega družbenega in gospodarskega razvoja nas z resnimi in občutnimi posledicami opozarja in svari. Stara praksa omahovanja in negotovega odlašanja pri podeljevanju štipendij se nam neverjetno slabo obrestuje in že krepko maščuje. Podeljevanje štipendij zaradi samega podeljevanja, simboličen znesek nekaterih štipendij v popolnem neskladju z življenjskimi potrebami študentov in učencev, nesoglasje med potrebami našega gospodarstva in željami ter hotenji prosilcev za štipendije so bile stalne in značilne slabosti dosedanje, povsem nenačrtne politike štipendiranja. Kako zelo smo pri tem grešili in kako zelo zavirali nadaljnji uspešni razvoj našega gospodarskega in družbenega sistema, lahko spoznamo na vsakem koraku. Delovne organizacije in kolektivi uvajajo novo tehnologijo in modernizirajo proizvodnjo, toda ob tako velikem pomanjkanju strokovnjakov ostajajo v stiski in nemočni. Prav zaradi tega že postavljajo pod nujno zaposlitev več strokovnjakov, več šolanih ljudi. Ob raznih variantah čimhitrejšega odpravljanja nezaželenih posledic je obveljala najboljša in najbolj smotrna: sistematično, načrtno štipendiranje in kreditiranje. Torej nagrajevanje, ki bi privabilo več dobrih dijakov in učencev, ki bi se, seznanjeni s področji dela, zavestno odločali za tiste smeri študija in se usmerjali v tiste poklice, kjer nam strokovnega kadra primanjkuje. Osnutek družbenega dogovora, ki ga sprejemajo v obravnavo občinske skupščine, uveljavlja novi cenzus višine štipendij. Družbeni dogovor o štipendiranju in kreditiranju veleva take zneske, ki bodo v skladu z življenjskimi potrebami in se bodo vsako leto tudi povečevali glede na porast življenjskih stroškov. Vsekakor pa velja: štipendije in kredite naj bi dobivali tisti študentje, ki bodo v slabšem materialnem položaju, oddaljeni od kraja šolanja in bodo dosegli boljši učni uspeh. Pommebno pa je tudi to, da bodo štipendije podeljevali predvsem tistim, ki se bodo odločali in usmerjali v deficitarne stroke. Po družbenem dogovoru naj bi bila letošnja višina štipendije ob prispevku staršev za študente 710 din, za dijake pa 640 din. V prispevku staršev pa se računa polovica dohodka na člana družine in otroški dodatek. Razliko med višino letošnje štipendije in prispevka staršev pa bi kot štipendijo dodeljevale tista podjetja in organizacije, ki bodo štipendije pač javno razpisale, D. Sedej X. SPOMLADANSKI SEJEM OD 10. DO 19. APRILA j kranj Posvetovanje o družbeni samozaščiti 0 Na zadnji, 20. seji v tej mandatni dobi se bo v ponedeljek popoldne sestal izvršni odbor občinske konference socialistične zveze. Tokrat bodo pregledali pripravljeno gradivo za sejo občinske konference SZDL in se pogovorili o nekaterih organizacijskih pripravah na konferenco. Razpravljali pa bodo tudi o predlogu žirije za podeljevanje priznanj OF in o programu javnih razprav o ustavnih spremembah. A. Ž. 0 V soboto, 3. aprila, je skupina mladincev iz kranjske Iskre obiskala svoje tovariše v tovarni Konus v Slovenskih Konjicah, kamor jih je povabil tamkajšnji mladinski aktiv. Kranjčani so si najprej ogledali tovarno, nato pa sta se sestala predsedstva obeh mladinskih aktivov. Po srečanju je bilo športno tekmovanje ter družabna prireditev. —jk KAMNIK tft Pred kratkim je bila seja predsedstva občinske konference zveze mladine Kamnik, na kateri so razpravljali o programu praznovanja dneva mladosti. Beseda je tekla tudi o organizaciji štafete mladosti, o pripravah na konferenco o telesni kulturi in o ustanovitvi komisije za splošni ljudski odbor pri predsedstvu občinske konference ZMS. Po vseh šolah bodo razpisali tekmovanje za najboljši spis in risbo z naslovom Mejniki revolucije. Od najboljših spisov bodo natisnili knjigo v tisoč izvodih in jo razposlali po šolah. Na dan mladosti 25. maja bo javna oddaja v kino dvorani z naslovom Spoznavajmo domači kraj. Prav tako bo tistega dne tradicionalni troboj mladincev in mladink iz Kamnika, Domžal in Šentjurja pri Celju v streljanju, šahu, krosu, nogometu, rokometu in namiznem tenisu. J. V. RADOVLJICA £ Na pobudo komisije za odnose in sodelovanje z zamejskimi Slovenci pri občinski konferenci socialistične zveze se je v sredo popoldne sestal širši politični aktiv radovljiške občine. Na posvetu je o problemih zamejskih Slovencev na Koroškem govoril predsednik zveze slovenskih organizacij v Celovcu dr. Zvvitter Franc. £ Radovljica, 9. aprila — Popoldne je bila volilna konferenca občinske organizacije zveze mladine. Po sprejetju pravil občinske konference zveze mladine so razpravljali o delu organizacij ZM v občini med dvema občinskima konferencama in o prihodnjih nalogah. Izvolili so tudi novo vodstvo občinske organizacije zveze mladine. A. ž. ŠKOFJA LOKA 0 Na zadnji seji predsedstva ObSS pred nekaj dnevi so se pogovarjali o razpravah v zvezi s sprejemom splošnega družbenega dogovora in samoupravnem sporazumevanju. Dogovorili so se, da bodo pripravili širša posvetovanja ob pomoči ljudi, ki delajo v republiških institucijah. Povabili bodo politične delavce iz delovnih organizacij, predstavnike samoupravnih organov in vodilne uslužbenec ter vse zainteresirane občane. Namen razprave je vzbuditi zanimanje za izdelavo kvalitetnih dogovorov in samoupravnih sporazumov. Posvetovanje bo v drugi polovici aprila. -lb tržič % Skoraj istočasno kot v Kranju so tudi Tržičani začeli s pripravami za enomesečno obsežno akcijo skrbi za čistočo na vsem območju občine. Prvega sestanka pred dobrim tednom se je udeležilo 31 predstavnikov zdravstvene službe, občinske skupščine in inšpekcijskih služb, delovnih organizacij in društev. Pretresli so najbolj akutne probleme snage v občini in se odločili, da napravijo načrt dela. Da pa leta ne bi bil zgolj enomesečna kampanjska akcija, so se odločili, da bo zajemal poleg intenzivnejšega programa v mesecu čistoče (med 15. aprilom in 15. majem) tudi program za celotno letošnje leto in za dolgoročne ai.cije. Navzoči so imenovali posebno komisijo, v kateri so predstavniki sanitarne inšpekcije in zdravstvene službe, občinske skupščine, komunalnega in stanovanjskega podjetja, turističnega društva in krajevnih skupnosti, za predsednika komisije pa so izvolili Mirka Majerja. Ta komisija se je prvič sestala preteklo sredo in sprejela obsežen načrt za takojšen začetek akcije. Ta predvideva razgovore s predstavniki krajevnih skupnosti in delovnih organizacij o konkretnejših oblikah skrbi za ureditev okolice, precejšnje dolžnosti oziroma doslednejše izpolnjevanje le-teh pričakuje tudi od komunalnega podjetja. Namestili bodo večje število košaric za odpadke pred lokali. Ustrezna predavanja in obveščanje prebivalstva o poteku akcije je prevzel lokalni radio, z različnimi dejavnostmi pa se bo vključila tudi šolska mladina. Posebno skrb bodo posvetili olepšavi mesta in okolice (obnova pročelij, okrasitev oken, balkonov in teras s cvetlicami ter ureditev reklamnih napisov), za kar bo skrbelo turistično društvo. To društvo je razpisalo tudi lepe nagrade za učence, ki se bodo v tej akciji najbolj izkazali: brezplačne izlete po ožji domovini. »-ok Odbor za družbenopolitični sistem in notranjo politiko pri republiškem zboru republiške skupščine in republiška komisija za državno varnost menita, da je treba pregledati, kako se izvajajo sklepi in priporočila o civilni zaščiti, ki Jih Je pred dobre pol leta sprejela republiška skupščina. Na podlagi takšnega mnenja je bilo v četrtek dopoldne na Jesenicah posvetovanje o družbeni samozaščiti. Posvetovanje je pripravil Medobčinski svet ZK za Gorenjsko, udeležili pa so se ga predstavniki vodstev gorenjskih družbenopolitičnih organizacij In predsedniki gorenjskih občinskih skupščin ter predstavniki uprave javne varnosti Kranj. Na posvetu je uvodoma pojasnil sklepe in priporočila republiške skupščine In dosedanje delo Martin Košir, predstavnik službe državne varnosti pa je obrazložil vlogo in orisal naloge službe pri organizaciji in delu družbene samozaščite. Ob tem je bilo ugotovljeno, da je za zdaj * Sloveniji le malo občin oziroma občinskih skupščin obravnavalo dokumente repubt!kc' Menili so tudi, da je treba poživiti dejavnost in izvajanje programov v vseh družbenopolitičnih organizacijah, delovnih organizacijah, samoupravnih skupnostih itd. Posebno nalogo pri tem pa imajo socialistična zveza, sindikati, sveti za narodno obrambo in sveti za notranje zadeve pri občinskih skupščinah, Šole, delavske univerze in drugI. A. Ž. Javne razprave V torek se bodo v kranjski in radovljiški občini začele javne razprave o predlaganih ustavnih spremembah. V Kranju sc bodo sestali sekretarji organizacij zveze komunistov, predsedniki sindikalnih organizacij in predsedniki krajevnih organizacij SZDL, kjer se bodo med drugim dogovorili o organizaciji in poteku javnih razprav na terenu. V Radovljici pa se bo ta dan sestal širši družbenopolitični aktiv, kjer bo ustavne spremembe pojasnjeval član predsedstva re- Štafeta mladosti na Gorenjskem Letošnja štafeta mladosti s pozdravi predsedniku Titu bo v torek potovala po Gorenjski. Z Vršiča jo bodo v Kranjsko goro prinesli mladi planinci, od koder bo ob 8. uri nadaljevala pot skozi Mojstrano proti Jesenicam. Po 10-tninutnem postanku na Jesenicah jo bodo mladi Izročili mladincem radovljiške občine. Po 20-minutnem programu, ki se bo začel v Radovljici ob 9J55 bodo štafetno palico ponesli proti Tržiču, kamor bo Štafeta prispela ob 10.55. V Kranju bo Štafeta >b 11.45, od tod pa bo po 20-minutnem postanku nadaljevala pot proti škofji Loki. Iz Škofje Loke pa bo ob 12.40 nadaljevala pot proti Ljubljani, kamor bo prispela ob 13.20. publiške konference socialistične zveze Božo Kovač. V radovljiški občini so se že sporazumeli, da bodo javne razprave v krajevnih organizacijah socialistične zveze trajale od 15. do 25. aprila. Ta čas bodo namreč na terenu tudi delovne konference krajevnih organizacij socialistične zveze. Občinski sindikalni svet pa bo poskrbel, da bodo javne razprave stekle tudi v delovnih organiza- cijah. Program javnih razprav so začrtali tako, da bodo v krajevnih organizacijah v glavnem obravnavali sistemske spremembe v ustavi, v delovnih organizacijah pa b°" do podrobneje obravnavali ekonomske spremembo. O pripombah, mnenjih "fl vprašanjih na terenu in v delovnih organizacijah pa b° nazadnje razpravljal še druz-benopolitični zbor ali občin* ska skupščina. A. Skupščina občine Jesenice razpisuje na podlagi 13. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SR*> št. 20-220/65) prosto mesto sodnika pri Občinskem sodišču na Jesenicah Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za sodnika, predpisane v 40. členu temeljnega zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SFRJ št. 7-82/65) naj se priglasijo komisiji za volitve in imenovanja Skupščine občine Jesenice v 30 dneh po objavi. Komisija za volitve In imenovanja Skupščine občine Jesenice Obveščamo potrošnike gradbenega materiala, da prodajamo vse vrste peska in gramoza. Naročila sprejemamo vsak dan od t- *p 14. ure v komerciali uprave podjetja v Kranju, Mladinska 1, tel. 21475. Se priporočamo! Komunalni servis Kranj r J-flTOPMIIMPI! Obiščite nas na F jMUVUlklilUa Gorenjskem sejmu 5%popust ••kredit POHIŠTVU Potrošniki! Mercator Če si želite opremiti vaš dom, potem se odločite za nakup v blagovnici Mercator v Tržiču. Velika izbira spalnic, dnevnih sob, kuhinj ter drobnega sobnega pohištva, pralnih strojev, hladilnikov, štedilnikov itd. Nakup je možen na potrošniško posojilo do 1.000.000 S din brez porokov ter brezplačno dostavo na dom. Za vaš dom dobite vse pri Mercatorju Žrebanje bo v Škofji Loki 18. avgusta Veliko nagradno žrebanje GORENJSKE KREDITNE BANKE Za vlagatelje, ki do 31.7.1971 vlože na hranilno knjižico ali devizni račun — 2000 din — vezano na eno leto — 1000 din — vezano na dve leti — obnovijo v navedenem času rok vezave Za vsak navedeni polog en žrebnl listek Za večji polog več žrebnlh listkov Prva nagrada AUSTIN 1300 5 denarnih nagrad po 2000 din 5 denarnih nagrad po 1500 din 10 denarnih nagrad po 1000 din 10 donarnih nagrad po 800 din 1U lunarnih nagrad po 600 din 10 denarnih nagrad po 400 din 49 denarnih nagrad po 100 din Hranilne vloge °brestujemo: — navadne 6 % vezane nad 1 leto 7 % "— vezane nad 2 leti 7,5 % Sredstva na deviznih računih obrestujemo: — navadna 5,5 % v devizah 0,5 % v dinarjih — vezana nad 1 leto 7,5 % v devizah Novosti iz kmetijske mehanizacije Sodeč po napovedih bo že na letošnjem spomladanskem sejmu v Kranju (odprt bo danes ob 10. uri) prevladovala kmetijska mehanizacija. Obiskovalci bodo lahko prvič videli nekatere kmetijske stroje, ki jih proizvajajo podjetja v Italiji, Nemčiji in Švici. Izvedeli smo tudi, da se je prav v zadnjih dneh število razstavljavcev od prvotnih 65 povečalo na 91, od tega bo posredno (prek uvoznikov) ali neposredno sodelovalo 20 tujih firm. Razstavljavci kmetijskih strojev (stroje bo moč kupiti v dinarjih ali devizah) pa razen tega obljubljajo, da bodo med sejmom prikazali delovanje posameznih strojev. Razstavljavci avtomobilov pa so povedali, da bo na sejmu moč videti tudi nekatere nove vrste tujih avtomobilov. Za vzdrževanje hiš Stanovanjsko podjetje Kamnik upravlja 118 zgradb, v katerih je 788 stanovanj. Stanovanja so last 29 kamniških delovnih organizacij, ki so upravljanje zaupala stanovanjskemu podjetju. Za vzdrževanje teh stavb bo letos na voljo 130 milijonov S din. Polovica teh stavb je bilo zgrajena po vojni. Četrtina stavb je starih od 20 do 60 let, ena četrtina pa nad sto let. Takšna starost stanovanjskih zgradb prinaša malo denarja, zahteva pa znatna sredstva za vzdrževanje, ker so v starih stanovanjih nizke stanarine. Ce bi želeli zadovoljiti vsem letošnjim potrebam, bi potrebovali še enkrat toliko denarja (četrt milijona S din). Letošnji program vzdrževanja stanovanj predvideva predvsem zamenjavo dotrajalih mizarskih izdelkov (oken, vrat in podov), zamenjavo električne in vodovodne Instalacije J. Vldic Glede popustov pa tole: Za vse razstavljene izdelke, ki bodo naprodaj, je za 2 odstotka zmanjšan občinski prometni davek. Posamezni razstavljavci oziroma proizvajalci bodo odobravah še poseben popust. Občinski prometni davek ne bo zmanjšan za 2 odstotka le za prodajo avtomobilov. A. 2. Znižanje in podražitev Pod predsedstvom Mitje Ribičiča je bila v sredo v Beogradu seja zveznega izvršnega sveta. Na zasedanju je bil najprej sprejet predlog skupščinske komisije o izločitvi ostanka državnega kapitala iz sredstev bivših državnih bank. Zato bo ustanovljena posebna komisija, ki bo do konca aprila pripravila predloge za to izločitev. Zvezni izvršni svet bo predlagal zvezni skupščini spremembe in dopolnitve temeljnega zakona o ugotavljanju in delitvi dohodka. Republike naj bi bile v prihodnje pristojne tudi za določanje podrobnejših načel in meril pri delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Ko so razpravljali o znižanju carin za uvoz osebnih avtomobilov In avtomobilskih delov, so sprejeli predlog, da se carine za uvoz osebnih avtomobilov znižajo na 40 odstotkov, za uvoz kompletnih sestavnih delov za montažo na 35 odstotkov in za uvoz delov in motorjev za proizvodnjo osebnih avtomobilov na podlagi dolgoročne proizvodnje na 25 odstotkov. Tako so carine za uvoz avtomobilov in avtomobilskih delov za 10 odstotkov nižje od dosedanjih. Zaradi težav tekstilne, usnjarske in gumarske industrije je zvezni izvršni svet sprejel tudi predlog zveznih sekretariatov za gospodarstvo, za finance in za zunanjo trgovino ter zvez. zavoda za cene, da se na račun znižanja maloprodajnega prometnega davka ustrezno zvišajo prodajne cene za tekstil, usnjene in gumijaste izdelke. Razen tega pa se cene tem izdelkom zvišajo za 3 do 5 odstotkov. Največja Murki na razstava Murka Lesce bo danes v festivalni dvorani na Bledu odprla največjo razstavo, kar jih je do zdaj pripravilo v različnih krajih na Gorenjskem to podjetje. Na več kot 800 kvadratnih metrih bo prek deset znanih proizvajalcev pohištva prikazalo nove proizvodne programe za letos in prihodnje leto. Razen tega pa bo na razstavi (izdelke bodo tudi prodajali) velika izbira angleških tapet. Obiskovalci bodo lahko izbirali tudi med različnimi novimi vzorci zaves in preprog. Kupcem bodo na razstavi zavese tudi brezplačno sešili. Pri nakupu raz- ličnih izdelkov pa bodo obl-skovalcem pomagali tudi strokovnjaki. Posebej pa velja omeniti, da bo podjetje Gorenje iz Velenja tokrat prikazalo letošnji proizvodni program, v katerem so: pralni stroji, štedilniki, hladilniki In TV sprejemniki. Od proizvajalcev pohištva bodo s svojimi izdelki sodelovali: Meblo, Brest, Marles, Stol, Alples, Krasoprema, Stol Miren, Garant in nekaj proizvajalcev iz sosednjih republik. Razstava bo odprta vsak dan (tudi ob nedeljah ln med prvomajskimi prazniki) do 5. maja. r -3 WhUPM? fM M Obiščite nas na r ^LUVLNUttLthJ Gorenjskem sejmu 5%popust ..kredit POHIŠTVO Ne manj kot 200 din! Na pravkar končanih skupščinah krajevnih združenj borcev NOB po škofjeloški občini — združenj je 29 z okroglo 3000 člani — so veliko govorili o zgodovinski dejavnosti, o spomenikih in obeležjih. V nekaterih krajih pa so že začeli zbirati denar in se pripravljati na razvitje svojih praporov. To velja zlasti za Davčo, Sv. Lenart in Les k ovco. Tako hočejo vsaj ob 30-letnici vstaje proslaviti nekdanje dogodke. Kot so na seji sekretariata občinskega zbora ZZB ocenjevali letošnje skupščine, je značilen premik borčevskih organizacij v žarišče splošnih družbenih problemov svojih krajev. Včasih so se razprave vrtele zgolj okrog priznanj, priznavalnin in drugih socialnih problemov posameznikov. Zadnja leta je tega vedno manj. Tako so pri Sv. Lenartu, Martinj vrhu v Davči in po drugih gorskih krajih mnogo govorili o perspektivah kmečnega turizma, o šolstvu, o delu krajevnih skupnosti in podobno . Splošna ugotovitev je, da so bile te skupščine z veliko udeležbo, v glavnem od 30 do 40 odstotkov, kar je zelo veliko, in kar je še važnejše, da se borci vedno bolj uveljavljajo kot močna družbenopolitična organizirana sila. Na seji so še sprejeli sklep o letošnjem merilu pomoči borcem za letovanje, o nabavi oblek za vseh 21 praporščakov in o organizaciji seminarja za vodstva krajevnih združenj. Prav tako so se zavzeli za to, da bi morale biti najnižje priznavalnine v višini 200 dinarjev mesečno, kot to velja za socialno pomoč potrebnim občanom. K. M. Kurirčkova torba krenila na pot V torek popoldan je krenila iz Dražgoš na pot kurirčkova torba. Ob tem dogodku so učenci osnovne šole Železniki in podružnične šole v Dražgošah pripravili manjšo slovesnost pred spomenikom padlih v Dražgošah. Udeležili so se je tudi predstavnik republiškega zbora ZZB NOV Viktor Stopar, predsednik ZZB NOV Skofja Loka Tolar Ferdo, predsednik DPM škofja Loka Vidmar Franc in predstavniki ZZB NOV Selške doline. Učenci so ob spomeniku padlih recitirali in zapeli nekaj partizanskih pesmi. Po končanem programu je Viktor Stopar izročil kurirčkovo torbo trem učencem — kurirjem dražgoške osnovne šole, ki so jo odnesli do znamenite Bičkove skale. Tam so torbo predali učencem osnovne šole Železniki. Kurirčkova torba bo ponovno krenila na pot v ponedeljek, ko jo bodo šolarji iz Železnikov odnesli proti Bohinjski Bistrici. Na Rovtah jo bodo predali učencem osnovne šole iz tega kraja. Od tu bodo kurirji nesli torbo na Bled, Jesenice, Radovljico, v Tržič, v Kranj in od tu v Ljubljano. Včeraj ob trinajstih so pri spomeniku padlih v Dolenji vasi učenci osnovne šole iz Selc prejeli od škofjeloških šolarjev lokalno kurirčkovo torbo, ki je pred nekaj dnevi krenila iz Zirov. — ib Pogovori o delu mladih Prejšnjo soboto in nedeljo so bili v Zireh, Gorenji vasi in v Selcih sestanki političnih aktivov, na katerih so razpravljali o delu mladinske organizacije na vasi in možnostih za njeno delo. Sestanki so bili sklicani tudi v MARKU KATARINA izdelava copat vam nudi bogato izbiro moških, ženskih in otroških copat po ugodnih cenah na spomladanskem sejmu v Kranju! PRIPOROČA SE MARKIČ KATARINA, Bečanova 1, Tržič Škofji Loki in v Železnikih, vendar so zaradi premajhne udeležbe odpadli. Predvsem je beseda tekla o prostorih, kjer bi mladi lahko delali in kjer bi lahko uredili mladinske klube. V Selcih in Gorenji vasi so ta problem hitro rešili, medtem ko v Žireh niso našli ustrezne rešitve. Podobni sestanki so že bili in še bodo v nekaterih drugih krajih. Rezulta- te pogovorov bodo posredovali občinski skupščini z željo, da bi le-ta vplivala na KS, da bi v svojih proračunih upoštevale tudi mladinsko organizacijo in mladim pomagale pri reševanju vprašanja primernih prostorov. Za sejo skupščine bo predsedstvo občinske konference ZMS pripravilo tudi poročilo o delu mladih v lanskem letu in program dela za letos. — ib Klub Giorgioni na Javorniku Na Javorniku in Koroški Beli potekajo živahne priprave in razprave za ustanovitev mladinskega kluba, ki bi se imenoval po znanem medvojnem revolucionarju mladincu Edvardu Giorgioniju. Glavna naloga kluba naj bi bila v združevanju mladine iz vseh krajev jeseniške občine in njenem usmerjanju na tista kulturna področja, kjer mladina zdaj ne sodeluje dovolj aktivno. V klub naj bi se vključevali mladi ustvarjalci in tisti mladinci in mladinke, ki imajo veselje do kulturno-umetniškega dela. Vsako leto naj bi organizirali poleg literarnih večerov okoli štiri kulturne prireditve, najboljšim in najbolj delovnim mladincem, kulturnim in družbenopolitičnim delavcem pa bi podeljevali tudi Giorgionijeva priznanja. D. Scdej Zadnji dan popisa prebivalcev Danes je potekel rok, do katerega morajo popisovalci popisati vse občane v določenem okolišu. Po prvih podatkih, ki smo jih dobili pri občinski popisni komisiji v Kranju, je popis v glavnem že končan, saj je bilo že do 6. aprila v kranjski občini popisano 70 odstotkov prebivalstva. V zadnjih dneh pa so popisovalci obiskovali le še občane, ki jih prej ni bilo mogoče dobiti doma. Popis je torej končan, če pa iz katerega koli vzroka kdo ni bil popisan — to pomeni, da nima odrezka popisnice za centralni register prebivalstva — naj to sporoči osebno ali po telefonu občinski popisni komisiji v Kranju. V rednem delovnem času naj to sporoče na številko 22-621, popoldne pa do 19. ure na številko 22-620. Povedo naj tudi, ob kateri uri pričakujejo popisovalca. Zdaj je tudi že znano, da so nekatere gorenjske občine izbrane v vzorec za kontrolo točnosti popisa. Ni pa še znano, kateri okoliši bodo ponovno popisani. Po končanem popisu je namreč treba 5 ('o prebivalstva ponovno popisati, da bi se ugotovilo točnost odgovorov in s tem točnost in vrednost popisa. Kontrola popisa bo izvedena v kranjski, trži-ški in jeseniški občini. Občani, ki bodo še enkrat popisani, naj to sprejmejo z razumevanjem, saj je kontrola popisa pač sestavni del popisa prebivalstva. Prve ocene popisa so enotne v tem, da so občani z veliko mero razumevanja spremljali in pomagali pri tej akciji, zato občinske popisne komisije tudi menijo, da bodo zbrani podatki dali pričakovane rezultate. Komisija za volitve in imenovanja Skupščine občine Kranj razpisuje na podlagi 57. člena Zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS št. 18/67 in 20/70) ter na podlagi 89. člena Zakona o osnovni šoli (Uradni Ust št. 9/68 in 14/69) naslednja prosta delovna mesta ravnateljev: 1. Gimnazija Kranj 2. Mlekarskega šolskega centra Kranj 4. Osnovne šole Simon Jenko Kranj 5. Vzgojno-varstvenega zavoda Golnik. Na razpis se lahko prijavijo kandidati, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: pod tč. 1. in 2.: učitelj srednje šole z visoko izobrazbo ustrezne smeri in vsaj pet let vzgojno izobraževalne prakse; pod tč. 3.: najmanj višja izobrazba ustrezne smeri in vsaj pet let vzgojno izobraževalne prakse; pod tč.4.: učitelj osnovne šole, ki izpolnjuje pogoje, določene po zakonu o osnovni šoli in ima vsaj 5 let vzgojno izobraževalne prakse. Zaželena praksa na višje organiziranih osnovnih šolah; pod tč. 5.: najmanj srednja vzgojiteljska šola m vsaj pet let vzgojno izobraževalne prakse. Rok za prijavo je 15 dni po objavi. Kandidati naj vložijo pismene prijave, kolkovane z 1,00 din, življenjepis, dokazila o strokovni izobrazbi in praksi ter potrdilo o nckaznovanju na naslov: Komisija z* volitve in imenovanja skupščine občine Kranj, *r6 revolucije 1. SLAVENIJALES 0biščite nas na C JHbUiHiIiUiIIIHn Gorenjskem sejmu 5%popust -kredit POHIŠTVO V torek je bila v Železnikih tiskovna konferenca, na kateri so člani prireditvenega odbora za Proslavo 25-Ietnice kovinarstva Selške doline, seznaniU novinarje z razvojem Nika, Iskre in Tehtnice ter programom prireditev. (Ib) — Foto: F. Perdan Srebrni jubilej kovinarstva v Železn Prireditveni odbor za proslavo srebrnega jubileja kovinarstva Selške doline je v torek sklical tiskovno konferenco, na kateri *o novinarje seznanili z razvojem NIKA, Iskre in Tehtnice. Navzoče, med njimi predsednika skupščine občine škofja *-oka Zdravka Krvino, je pozdravil predsednik prireditvenega Odbora direktor Iskre Železniki ing. Alojz žumer. V razgovoru »novinarji sta sodelovala tudi direktorja podjetij NIKO in mca ter predstavniki samoupravnih organov in družbenih organizacij vseh treh kolektivov V uvodu je bilo rečeno, da 27- aprila praznujejo 25-letni-°o kovinarske industrije, ki Se je razvila iz majhnega obrtnega podjetja Niko. To le bilo ustanovljeno 27. aprila 1964. leta, ko sc je v produktivno zadrugo združilo Petnajst kovinarjev. Za predsednika so izvolili Nika Zu-mra, ki je zadrugi dal prva Osnovna sredstva. Po njem So zadružniki poimenovali Ppdjetje — Niko. Ustanovitev Niika je vzeta kot obnova kovinarske dejavnosti v Selški dolini in pomeni nadaljevanje železarstva, v kate-rem so imeli Železniki skoraj Bedernstoletno tradicijo. ..Leta 1962. se je Niko pripoji** Iskri in spremenil naziv Jn dejavnost. Začeli so izdelovati elektromotorje. Že čez leto dni se je stari obrat ponovno osamosvojil in nada- ljeval s proizvodnjo pisarniških potrebščin. Postopoma so stare stroje in opremo zamenjali z novimi, tako da je danes obrat skoraj povsem moderniziran. Podobno kot nekdaj v produktivni zadrugi, so tudi sedaj največ napravili sami, saj so s posojili krili le 20 odstotkov investicij. Najvažnejši izdelek Iskre so elektromotorji. Izdelajo jih več kot milijon letno. Zelo hitro se povečuje tudi proizvodnja gospodinjskih aparatov. Predvsem je tu treba poudariti sodelovanje z italijansko firmo Girmi, zahod-nonemško firmo Braun in angleško firmo Hoovver. '""j naglem večanju proizvodnje so stari prostori postali pretesni, zato so zgradili tvvo proizvodno halo, ki jo bodo slovesno odprli 27. aprila. Tehtnica je bila ustanovljena 1. 1959 in je imela prve prostore v nekdanji sodarni podjetja LIP češnjica. Tam so tudi začeli izdelovati laboratorijske tehtnice. To proizvodnjo so prevzeli od Nika in leta 1964 vpeljali še proizvodnjo centrifug in mešalnikov. Ker se je proizvodnja večala, so si morali zagotoviti nove prostore, v zadnjem času pa so tudi precej spremenili proizvodni program. Na to je največ vplivala sklenitev kooperacijske pogodbe z za-hodnonemško firmo Sauter v lanskem letu. Ta bo dobavljala Tehtnici dele za avtomatske precizne in analitske tehtnice, v zameno pa ji bodo pošiljali sestavljene tehtnice. Vrednost menjave znaša 300.000 mark letno. Staro proizvodnjo tehtnic bodo postopoma opustili. Vsa tri podjetja zaposlujejo prek 1000 delavcev in so zrasla iz majhne produktivne zadruge s 15 zaposlenimi, katere 25-letnico ustanovi ive bodo proslavili na osrednji proslavi, ki bo v Železnikih 27. aprila. L. Bogataj Tovarna klobukov »Šešir« Škofja Loka razpisuje v skladu z določbami zakona o prometu z zemljišči in stavbami (Ur. list SFRJ, št. 43/65, 57/65 in 17/67), po sklepu delavskega sveta z dne 1. aprila 1971 javni natečaj za prodajo objekta »HOSTA« v Škofji Loki v Hosti Izklicna cena je 140.000 din (Stoštiridesettisoč din). Vse stroške v zvezi s prenosom lastninske pravice (davek na promet nepremičnin in pravic, stroški sodnega postopka itd.) plača tisti, ki bo pridobil lastniško pravico ali pravico uporabe. Javni natečaj bo z zbiranjem pismenih ponudb, ki jih je treba poslati komisiji za javni natečaj pri Tovarni klobukov »šešir« škofja Loka do 27. aprila 1971. Ponudbe bo odprla in javno pregledala komisija dne 28. aprila 1971 ob 8. uri. Ponudniki lahko prisostvujejo odpiranju ponudb. Ugodnejši ponudnik je tisti, ki ponudi višjo ponudbeno ceno in ugodnejše plačilne pogoje. Ponudba mora vsebovati: a) podatke o ponudniku b) predmet c) znesek, ki ga ponudnik ponuja in rok plačila d) potrdilo o vplačani varščini v višini 10 9b od izklicne cene. Varščino je treba nakazati na račun sredstev Tovarne klobukov »šešir« škofja Loka št. 5151-1-797. Varščino udeleženec natečaja izgubi v korist sredstev, če odstopi od ponudbe, ko je v natečaju že uspel. Ponudbe je treba poslati v zapečateni ovojnici na naslov: Tovarna klobukov »šešir« škofja Loka, s pripisom ZA JAVNI NATEČAJ. Komisija za javni natečaj Na X. spomladanskem sejmu v delavskem domu v Kranju od 10. do 19. aprila vam s posebnim sejemskim popustom po znižanih cenah nudimo ženske in moške čevlje po najnovejši modi. KERN STANKO, Kranj, Partizanska cesta 5. Modna konfekcija KRIM obrat Kranj sprejmemo več kvalificiranih krojačev in šivilj za nedoločen čas Možnost dobrega zaslužka. Prijave sprejemamo vsak dan od 6. do 14. ure v pisarni obrata OZD Kranj, C. JLA 5. Oslovemjales ,obiščite nas na S J UHU IHIIIUIIHHII Gorenjskem sejmu 5%popust •• kredit POHIŠTVO rMEi ii£MtiiffiiiifiiEiiiiiiit(;ijifiiTi'i!iiii!C!i;iFitfiii{rivifiiiii£iin Kiiiiiiiiiiifiittiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii..........iriiiiEir^ I DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE je založila za SLOVENSKO AKADE- | I MIJO ZNANOSTI IN UMETNOSTI Prvo knjigo gospodarske in družbene zgodovine Slovencev: ZGODOVINA AGRARNIH PANOG I Zgodovina agrarnih panog je eno od temeljnih del naše sodobne zgodovin-| ske znanosti. V njej je življenje in delo slovenskega kmeta prvič sistema-I tično prikazano in osvetljeno z vseh strani, kolikor je to mogoče na osnovi I dosedanjih znanstvenih raziskovanj in spoznanj. I PRVA KNJIGA ZGODOVINE AGRARNIH PANOG je posvečena gospodariš stvu kmečkega življenja skozi stoletja. Razdeljena je v šest temeljnih I poglavij: I £ KOLONIZACIJA IN POPULACIJA; I 0 AGRARNI PROIZVODNJI NAMENJENA ZEMLJA (vrste zemljišč, enote agrarne posesti, kolektivna kmečka posest, enote individualne posesti, poljska razdelitev); S 0 ORODJE IN NAČINI (poljedelsko orodje, urbanizacija zemljišča, poljedelski obdelovalni načini, kulturne rastline, vrtnarstvo, vinogradništvo, hmeljarstvo, sadjarstvo, živinoreja itd.); I 0 ORGANIZACIJA ZA NAPREDEK AGRARNE PROIZVODNJE, SPECI-| ALNO ŠOLSTVO IN STROKOVNA LITERATURA; I % DOMAČIJE IN NJIH POVEZAVA (kmečka hiša, gospodarska poslopja, kmečka naselja); S 9 GOSPODARSKI OBRAT KMETIJE 1 Avtorji so naši najuglednejši zgodovinarji: Franjo Baš, Pavle Blaznik, : Bogo Grafenauer, Milko Kos, Stane Mihelič, Vilko Novak, Ema Umek, I Vlado Valenčič, Sergij Vilfan, Fran Zvvitter, Josip Žontar. i Med prilogami velja posebej opozoriti na ZEMLJEVID AGRARNE KOLO I NIZACIJE SLOVENSKE ZEMLJE, ki predstavlja življenjsko delo akade- 1 mika prof. dr. Milka Kosa. I PRVA KNJIGA ZGODOVINE AGRARNIH PANOG je izredno bogato ilu- | stri rana. I Poleg 650 strani velikega formata ima Se: I — 80 strani slikovnih prilog na umetniškem papirju, I — več sto risb, grafičnih ponazoril in zemljevidov. I CENA: Celo platno 230 din. I Kupcem prve knjige sporoča založba, da je druga knjiga Zgodovine agrar-| nih panog v pripravi in da bo šla predvidoma prihodnje leto v tisk. 1 KNJIGO DOBITE V VSEH KNJIGARNAH IN PRI ZASTOPNIKIH I ZALOŽBE. NAROČILA SPREJEMA IN NUDI UGODNOST OBROČNEGA I PLAČILA. IA s «%=^^ Državna založba Slovenije, Ljubljana, Mestni trg 26 Razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti upravnih organov Skupščine občine Kranj razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. šefa odseka za proračune j in sklade v oddelku za finance 2. proračunskega kontrolorja v oddelku za finance 3. davčnega inšpektorja v davčni upravi Pogoji: od 1. do 3.: višja strokovna izobrazba in 5 let delovnih izkušenj. Kandidati naj pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo razpisni komisiji upravnih organov skupščine občine Kranj, Trg revolucije 1, najkasneje v 15 dneh od dneva objave. Gostinsko in trgovsko podjetje Central Kranj objavlja prosta učna mesta za poklice: natakar kuhar prodajalec Učna mesta so v hotelu Evropa in v restavraciji Park v Kranju, v hotelu Bor-Grad Preddvor, v hotelu Kazina na Jezerskem in trgovini Delikatesa v Kranju. Pogoj za sprejem: uspešno končana osemletka. Za gostilno Delfin v Kranju pa sprejmemo v redno delovno razmerje KV kuharico. Nastop službe 1. 5. 1971. Prijave sprejema splošni sektor podjetja Kranj, Maistrov trg 11 Komunalni servis Kranj sprejme v uk večje število vajencev za poklic steklarja pleskarja polagalca podov mizarja tapetnika zidarja kamnoseka teracerja cementarja Pogoji: dokončana osemletka ali 6 oziroma 7 razredov osnovne šole z možnostjo nadaljnjega izobraževanja; starost največ 17 let; zdravstvena sposobnost. Glede sprejema v uk naj se starši z učenci zglasljo v kadrovski službi podjetja v Kranju, Mladinska ul. »• ,......i;:i!iiiitiiNiiiiiiiii!Hi!:!:ii:>:!::!ii:i::H!imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiimmim •MiHiimi...........iiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiimiiiiimiimiiiiimi.....iiiiiiiuiiuiiiimmiiiiiiiiiiiiitiiifiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiii^ ......iiiiiiiiiinii m...........mi.....iiiiiiin TOVARNA OBUTVE alpina ŽIRI Cenjeni potrošniki, oglejte si lepo izbiro spomladanskih in letnih modelov ženske in moške obutve v prodajalni Alpina Kranj in v prodajalnah na Jesenicah in v Škofji Loki. Prejeli smo tudi večjo pošiljko ženskih sandal in moških čevljev po znižani ceni. Za obisk se priporočamo! '»"iHHiiiiiiimmmiimimimmiiMMiimiiim ......iiiimimiiimiiiiiiiimim........iimiiiiiiiiiiiiui V hotelu Creina zimski bazen Pred kratkim so v hotelu Creina v Kranju odprli zimski bazen in savno. Objekta nista namenjena izključno hotelskim gostom. Za kopanje v bazenu je treba odšteti 15 din, čas pa je omejen na 4. ure. Uporaba savne velja 20 din, kopanje v bazenu in savni skupaj pa je 25 din. Manj gostov -več prenočitev V torek zvečer je bila v prostorih delavskega doma v Kranju plenarna konferenca Turističnega društva Kranj. Občni zbor je namreč vsaki dve leti. Konference so se udeležili tudi predstavniki kranjskih gostinskih in turističnih organizacij, občinske skupščine, Komunalnega servisa in pionirskega turističnega odseka na osnovni šoli Franceta Prešerna. Predsednik društva Stane Tavčar je v obširnem poročilu navedel, da je imel Kranj lani v sezoni 55 zasebnih turističnih sob s 110 ležišči, izven glavne sezone pa 23 sob z 51 ležišči. Te sobe so dopolnilo hotelskim zmogljivostim, na katerih Kranj šepa, zato bo treba tak način turistične dejavnosti še podpirati. Lani je bilo v teh sobah 1203 domačih in tujih gostov, ki so ustvarili 8.165 prenočitev ali 6,8 prenočitve na enega gosta. Predlanskim pa je bilo v kranjskih zasebnih turističnih sobah 2.318 gostov, ki so ustvarili 7.202 prenočitvi. Torej, čeprav je bilo lani manj gostov, se je število prenočitev povečalo. To pomeni, da se je bivalna doba povečala, vseeno pa se moramo vprašati, zakaj takšen padec števila gostov, saj jih je bilo leta 1969 kar 1.115 več kot lani. Nekaj vzrokov je znanih. Lansko vreme turizmu ni bilo preveč naklonjeno, samo mesto pa ni bilo podobno urejenemu in umirjenemu kraju, temveč je bilo podobno velikemu gradbišču. Zaradi tega je marsikdo odšel naprej, čeprav je imel sprva namen ostati nekaj dni v Kranju. O raznih gradnjah in popravilih cest sredi največje sezone bomo morali v prihodnje več razmišljati. Znani so tudi podatki, koliko gostov so imeli lani kranjski hoteli. Hotel Creina je začel šele oktobra poskusno obratovati. Do konca leta je bilo v njem 1.467 gostov, ki so ustvarili 3.295 prenočitev. Evropo je obiskalo 7.760 gostov, kar je nekaj več kot leto prej. število prenočitev pa je padlo. Hotel Jelen pa je imel lani 13.047 gostov, predlanskim pa 13.259. Torej, malenkosten padec, pri prenočitvah pa porast. Hotel na Šmarjetni gori je bil med glavno sezono zaprt. In še Dijaški dom. Lani je v njem prenočevalo 347 domačih in 1 tuji gost. Predlanskim pa kar 1.709 več. Zato se je število prenočitev znižalo za 90 odstotkov, če bo tudi v prihodnje tako, potem z Dijaškim domom kranjski turizem ne more več računati, kar bi bila velika škoda za mladinski turizem! Predsednik Tavčar je nato obdelal še ostalo društveno dejavnost. Pohvalil je mladinski turistični odsek na osnovni šoli Franceta Prešerna, ki bi ga lahko posnemale tudi ostale šole. Kranjsko društvo je prav tako organiziralo Gorenjski večer, priredilo vrsto predavanj in izletov, stalno pa so pošiljali poročila na Turistično zvezo Slovenije o prostih posteljah po hotelih in pri zasebnikih. Škoda, da nekatere recepcije teh poročil sploh pošiljale niso, čeprav je taka ^blika brezplačna in učinkovita propaganda. Društvo je izdalo lepo število razglednic in prospektov ter turističnih vodičev, razen tega pa se je vključilo v akcijo »April, mesec čistoče«. V razpravi se je pred nas razgrnila karta kranjskih »kamnov spotike«, ki mestni čistoči niso v okras, če bi jih naštevali, bi porabili preveč prostora. Ostro so grajali tiste, ki nalašč in brezobzirno smetijo mesto in lomijo koše za odpadke, katerih je sedaj v Kranju okrog 200. Zanimivo je, da so letos postavili nove, vendar mnogi od teh niso več celi in nepoškodovani. Ob razpravi o kranjskih zaščitenih hišah in ostalih objektih je nekdo dejal, da to ne pomeni, da se hiše, ki je zaščitena, nihče ne sme dotakniti in jo pustiti, da razpada, ampak jo je treba prenoviti ter vzdrževati! Na koncu so sprejeli letošnji delovni program, ki obsega kar 43 točk. Stalne prireditve bodo ostale tudi letos, veliko pozornost pa bodo posvetili čistoči in vzgoji prebivalstva, ki je prvi pogoj, da bo naše mesto v prihodnjo lepše in privlačnejše za domače in tuje turiste. J. Košnje*. 2 Miha Klinar Aprilsko sporočilo 1941 Predigra ZA NAPAD NA SOSEDE POTREBUJEŠ OLJE, ROPAR! A MI BIVAMO OB CESTI, KI K OLJU PELJE (Bertolt Brecht, Berlcht der Scrben) S toj adino videva vlada se ob priključitvi Avstrije 15. marca 1938 k Hitlerjevi Nemčiji ni vznemirjala. Le kako naj bi se, ko pa je Stojadino-vič živel še pod vtisi parade, ki jo je njemu na čast samo dober mesec poprej priredil Hitler v Berlinu in dal za jugoslovansko časopisje izjavo, da je njegova želja 'bila in je še vedno, da bi bila Jugoslavija krepka, močna in svobodna država'. In nedotakljivost te 'krepke, močne in svobodne države' so po Stojadinovićevi izjavi za tisk 'predstavniki nemškega Reicha potrdili tudi po priključitvi Avstrije'. Zato pa je toliko bolj zaskrbljeno ocenjeval zasedbo Avstrije letak centralnega komiteja komunistične partije Jugoslavije, tajno razmnožen in prav tako tajno raztresen v vseh krajih po Jugoslaviji. Na tem letaku je bilo z vso zaskrbljenostjo in naravnost preroško jasnovidnostjo med drugim tudi napisano: S priključitvijo Avstrije je Hitler dobil v klešče bratsko Češkoslovaško. Zdaj je samo vprašanje dni, kdaj bodo nad njenim mirnim prebivalstvom zabrnela fašistična letala. Nemški fašizem postopoma in dosledno izvaja svoj peklenski načrt, da bo spremenil vse narode srednje in juinovzhodne Evrope v svoje suinje in v topovsko hrano v svojem dokončnem obračunu z demokratizacijo, zlasti pa z njeno trdnjavo — Sovjetsko zvezo. Hitlerizem ni 'prijatelj in dobri sosed', temveč zakleti sovražnik svobode in neodvisnosti jugoslovanskih narodov. .. Včeraj je Hitlerjeva soldateska poteptala svobodo avstrijskega ljudstva, danes že pripravlja udarec proti češkoslovaški, jutri pa bodo njegove čete vdrle čez Karavanke v Jugoslavijo. Letak je obsojal tudi Stojadinoviča in njegovo politiko: S svojo izdajalsko zunanjo politiko trga Jugoslavijo od njenih zaveznikov ter jo prodaja Hitlerju in Mussoliniju. S tem odpira vrata Jugoslavije fašističnim zavojevalcem. To pa je bila resnica, ki so jo razširjali lahko samo ilegalni letaki in ilegalni časniki: »Politične razmere, v katerih živimo so take, da ne more priti v javnost nobeno poročilo, nobena beseda, ki bi bila neljuba današnji vladni stranki (JRZ — jugoslovanski radikalni zajednici, v katero je dr. Korošec strpal samovoljno tudi Slovensko ljudako stranko. — op. p.). Cenzura je taka, kot je bila samo še pod livkovićevo diktaturo. Vlada bombardira cenzorje sleherni dan Z odloki, kaj se ne sme in kaj se mora pisati. Posebno je prepovedano pisati proti našemu najhujšemu sovražniku — Hitlerjevim agentom in nacistični propagandi.« Tako poroča ilegalni Slovenski poročevalec, nov partijski ilegalni list, čigar prva številka je izšla julija 1938, druga pa oktobra 1938 prav zaradi v uvodnem članku omenjenih političnih razmer, a še bolj, da bi v skladu z načeli ustanovnega kongresa Komunistične partije Slovenije opozarjal slovensko ljudstvo na fašistično nevarnost in ga pozival k akcijski enotnosti v boju proti poizkusom fašizacije države in nevarnosti, ki preti Slovencem in drugim narodom Jugoslavije s strani Hitlerja in Mussolinija. Slovenski klerikalni vrh je v tem času že zabredel pod Koroščevim vodstvom na pot, ki ga je leta 1941 pripeljala do narodnega izdajstva, s tem pa povzročil opozicijo v svoji stranki in celo razkol, do katerega je prišlo zlasti v vrstah krščanskega delavstva, ki se niso hotele pokoriti Koroščevim zahtevam, da bi se Jugoslovanska strokovna zveza (krščanski socialisti) vključila v Jugoras, zeleni sindikat, ki ga je ustanovila JRZ po zgledu fašističnih korporativnih sindikatov v Italiji in Nemčiji. Odpor proti fašizaciji krščanskega delavstva je bil izredno močan predvsem v industrijskih krajih. Na Jesenicah na primer se večina krščanskega delavstva ni uklonila Koroščevi zahtevi. Raje je sledila jeseniškim komunistom. Ti so po uspeli julijski stavki 1935 dali pobudo za ustanovitev Medstrokovnega akcijskega odbora, ki je združeval v svojih vrstah vse tri delavske strokovne organizacije: marksistično Zvezo metalurških delavcev, Narodno strokovno in krščansko Jugoslovansko strokovno zvezo, iz katere je izstopil le neznaten del članstva in se včlanil v Zvezo združenih delavcev, v slovensko filialo zelenega fašističnega Jugorasa. Ta akcijska enotnost je kmalu prerasla v gibanje za akcijsko politično enotnost delovnega ljudstva proti politiki JRZ, ki se je pri nas na Gorenjskem naslanjala na lokalne voditelje, kakršni so na primer bili v nekdanjem radovljiškem srezu (tako so se uradno imenovali okraji — op. p.) advokat dr. šmajd, v kranjskem pa dekan škrbec in krščanski kmečki voditelj Brodar. Treba je poudariti, da je bil dr. Anton Korošec pred letom 1935. v očeh slovenskih vernikov vzor pobornika za pravico slovenskega naroda do lastne narodne samobitnosti in samostojnosti. K temu je pripomogel njegov spor z Živkovičem in jugoslovanskimi nacionalisti v JNS, ki so zanikali samobitnost slovenskega naroda. Zaradi tega je bil dr. Korošec nekaj časa tudi interniran. Toda ko je leta 1935 postal minister za notranje zadeve v Stojadinovićevi vladi in pobornik politike Jugoslovanske radikalne zajednice, se je sam začel ogrevati za jugoslovanstvo in jugoslovansko nacijo, s tem pa, seveda, tudi za fašizaci-jo Jugoslavije. Zato so se na primer že leta 1936 ob priliki praznovanja štiridesetletnice Delavskega katoliškega prosvetnega društva na Jesenicah organizatorji te slavnosti razočarali nad Koroščevim poborništvom za slovenstvo, ko se je obregnil ob slovenske trobojnice, češ da so prepovedane in da odloka o tej prepovedi iz časov Zivkovičevega režima ni še nihče preklical. Mimo tega se je dr. Korošec obregnil tudi ob jeseniško krščansko delavstvo, češ da je prišlo pod vpliv komunistov. S tem se je večini krščanskega delavstva na Jesenicah šc bolj zameril, povzročil pa je tudi razkol v politični organizaciji SLS na Jesenicah. Nastala je krščanska opozicija, ki jo je proti Koroščevi politiki na Jesenicah zastopal in vodil dr. Aleš Stanovnik (nad njim so se ko-roščevci, kasnejši belogardisti maščevali med okupacijo, ko so ga po likvidaciji narodnega izdajalca dr. Natlačena ustrelili kot talca — op. p.). Obenem je dr. Korošec takrat napovedal, da 'komunističnih' stavk ne bo več trpel. In res so se njegove napovedi še isto leto uresničile v času velike tekstilne stavke v Sloveniji. Stavko kranjskih tekstilcev je zadušil z orožniki, še bolj pa je delavstvo po vsej državi razburila novica o zadušitvi železarske stavke v Zenici, ko so orožniki streljali v delavstvo in pri tem ubili nekaj delavcev. Zadušitev stavke so zahtevali nemški delničarji, ki so vložili v tistem času svoj kapital v modernizacijo zeniške železarne. Sploh so si Nemci čedalje bolj lastili pravico ukazovanja jugoslovanskim oblastem, kaj se v Jugoslaviji sme in kaj se ne sme. KDO ODLOĆA V NAŠI DRŽAVI? sc je julija 1938 vpraševal Slovenski poročevalec, ko je poročal, da je oblast zaplenila brošuro HITLER-JEVCI V SLOVENIJI na zahtevo nemškega veleposlanika v Beogradu. Pod tem naslovom je poročal tudi o premestitvi dr. Fellacherja, po rodu Korošca in zavednega Slovenca ter organizatorja slovenskih nai odnoobrambnih svetov na ozemlju, ki ga je ogrožala peta kolona. Dr. Fella-cher je bil pred premestitvijo v Celje državni tožilec v Ljubljani. Kot človek, ki ga je skrbelo slovenstvo onstran Karavank pa tudi v Sloveniji, je sklical v Ljubljani Narodni svet vseh društev. Premestili so ga na zahtevo nemškega veleposlanika in z obtožbo, češ da ni cenzuriral nekega članka o koroških Slovencih. Poročati o nacističnem nasilju nad koroškimi Slovenci je bilo prepovedano. Zato je Slovenski poročevalec -z leta 1938 pisal tudi o tem: •Če so v sedanji Nemčiji (zavedni) Avstrija državljani druge vrste, so pa Slovenci in Hrvatje tretje vrste. Videti je, da se nacisti prizadevam da naš živelj v Avstriji popolnoma iztrebijo Z obličja zemlje. Slovenskim in hrvaškim učite.' Ijem so ukazali, naj zaprosijo premestitev v po-polnoma nemške kraje. Namen je jasen: ko ne bo med našim življem nobenega slovenskega učitelja več, ne bo nobenih ovir več za polujčenje slovenske šolske mladine. Tako delajo z vsemi slovanskimi manjšinami v Nemčiji, v tisti Nem-čiji, ki zmerja in psuje Čehe kot zatiralce nemške manjšine, čeprav je le-ta imela na češkem vse narodne pravice.* V tej številki Slovenskega poročevalca Je ohranjeno tudi pretresljivo poročilo o usodi znanega pobornika za pravice koroških Slovencev župnika Poljanca: »Še nam je v spominu veliki pobornik za Pra' vice Slovencev. To je bil župnik Poljanec, ki le umrl kot mučenik, ker je do konca čutil s svojim narodom na Koroškem. Slovenci, nikoli *6 pozabimo njegove mučeniške smrti! Naši časniki, časniki v naši državi, niso smeli poročati resnice o njegovi smrti. To je naša svoboda! Hlapci smo, hlapci naših največjih zatiralcev, naših krvnikov. Resnica o smrti župnika Poljanca pa je: Takoj po priključitvi Avstrije so vrgli nacisti žup~ nika v ječo, kjer je strašno trpel. Večkrat mi* po celih pet dni niso dajali nobene hrane. K° so ga zaprli, je imel devetdeset kilogramov, čel nekaj mesecev, ko so ga izpustili, pa samo & sedeminštirideset kilogramov. KRVNIKI NAŠEGA NARODA SO GA V JBćt ZASTRUPILI. To je dokazano! V jed so mu šali zdrobljeno steklo. Zavoljo tega so mu zgniu vsi notranji organi, njegova smrt je bila potem neizbežna.« O tem legalni slovenski tisk ni smel poročati« Zato je poskrbela vladna in banovinska cenzura« če je cenzor »spregledal' kak članek o nacističnem zatiranju koroških Slovencev, ga je čakala usoda dr. Fellacherja. Jugoslovanska vlada je na' daljevala prohitlerjevsko in promussolinijevsko politiko kljub temu, da je v Jugoslaviji naraščalo ogorčenje proti taki vladni politiki. Poleti '93° sta pravo razpoloženje slovenskega na roda (i° seveda tudi drugih jugoslovanskih narodov) P°" kazala predvsem dva zleta: vsesokolski zlet V Pragi in Mednarodni mladinski katoliški tabor v Ljubljani, na katerega so prišli tudi čehoslo-vaški Orli. Ta tabor ni izpadel tako, kakor si Je želel slovenski voditelj JRZ dr. Anton Korošec. O tem poroča Slovenski poročevalec v svoji julij" ski številki 1938: »Katoliški mladinski tabor v Ljubljani (od 26-do 29. junija 1938) naj bi po izjavah nekateri* vidnih vladnih predstavnikov imel glavni namen pokazati knezu Pavlu in Stojadinoviću, da im*1 dr. Korošec vse katoliške Slovence za seboj tn da slovenski del JRZ z uspehom pobija slovenski separatizem in vodi Slovence v tabor jug0" slovanskega unitarizma ... Visokim gostom seveda ni bilo znano, da je bilo med dese t tisoči, ki so prišli na katoliški mladinski tabor, VELIK-NEZADOVOLJSTVO PROTI POLITIKI SEDANJEGA VODSTVA SLOVENSKEGA DELAJUGU' SLOVANSKE RADIKALNE ZAJEDNICE. Samo zaradi neodločnosti opozicionalnih katoliški voditeljev (opozicije v SLS, ki se je p<> letu 1935 oblikovala v katoliških delavskih vrstah in ^a(? liško inteligenco) to nezadovoljstvo ni prišlo izraza. ■ ... Vodstvu prireditve se je posrečilo, da P reditev ni dobila slovenske narodne martH^iji rije. V sprevodu sta bili SAMO DVE NARODI* ZASTAVI pri narodnih nošah, na Stadionu P nobene. SLOVENSKE NARODNE ZASTAVE V BILE NAMREČ PREPOVEDANE. Koroški umetniki v Kranju Pesnik Andrej Kokot Gorenjski muzej in zveza kultumo-prosvetnih organizacij občine Kranj sta priredila v renesančni dvorani v "•estni hiši v Kranju v Petek, 9. aprila, ob 19. uri literarni večer koroškega pesnika Andreja Kokota. Nekaj se mora zgoditi Nekaj se mora Zgoditi. ne bom miroval in pustil, da o meni govorijo, kot da sem mrtev. Ne bom pustil da nad mano gradijo trdno plast svojili sanj. •Ve, tako le more ostati! Hočem živeti, čeprav premikam samo liste Pravičnih besed. Premikal jih bom tako, da bodo opazili niojo prisotnost. ^e, mirovati ne smeš, Če hočeš, da te ne Pokopljejo živega. Kajti nekaj se vedno dogaja in tudi Igodi. *-e ti je v dobro Premikaj skale, Ce ti je v smrt, delaj čudo. Pesem je iz Kokotovih pcs-$£; ki so izšle v Celovcu 1970. leta pod naslovom Ura Vcsti. Oceno k pesmim je na-plsal Mitja Mejak: Pesmih Andreja Kokota . yeč folklorne idiličnosti sicer pozna staro bolečino, a jo premaguje z notranjo odločnostjo in uporom. Poleg tega je v teh pesmih izrazita težnja, da se v duhu in besedi približajo sodobnosti, da ujamejo korak z današnjo slovensko liriko in tako postanejo njen sestavni del. Za to v pesmih Andreja Kokota tudi ni več starega romantičnega besedišča niti ne tiste splošne razumljivosti, ki je v preteklosti morala biti domala obvezna za pesništvo, porojeno iz takšnih razmer, v kakršnih so se porodili Kokotovi stihi. Pesmi Andreja Kokota so iskrena izpoved osebnih stisk, bolečine in upanja, ljubezni in brezupa, torej tistih večnih človeških občutij, ki so od nekdaj poglavitna sestavina liričnega sporočita. Razmišljanje o tem, kaj je življenje in kaj pomeni smrt, sta v središču Kokotove lirike; ravno v pesmih, ki pojejo o teh prastarih usodnih vprašanjih, je pesnikova misel najgloblja in najizvirnej-ša. Andrej Kokot je v njih čuteč in razmišljajoč pesnik; čustvo in razum se prepletata in dopolnjujeta ter sestav- ljata občuteno in prepričljivo lirično tkivo. V teh pesmih je mnogo bolečine, tudi obupa, toda volja do življenja in boja z naravo, usodo in stvarnimi razmerami je močnejša od bega v brezup. In še o nečem pogosto pojejo Kokotove pesmi: to je vprašanje pesnikove usode, pomen njegove besede in njenega odmeva. Tudi te pesmi so nadvse iskrena izpoved pesnika, ki se z izjemnim naporom in v izjemnih razmerah hoče vzdigniti iz anonimnosti in sporočiti svojo misel širšemu občestvu. V teh pesmih, ki govore o usodi domače slovenske besede, pa je tudi širša vet java Kokotove tir tke; osebna bolečina postane pomembna za čas in prostor, v katerem so pesmi nastale. Vztrajanje pri pesmi in pesniški usodi pomeni tudi vztrajanje pri dediščini očetov. S tako mislijo, ki se od osebnega občutja povzpne do splošne pomembnosti, so pesmi Andreja Kokota zanimiv in spodbuden prispevek k sodobnemu slovenskemu pesništvu. Likovnika Zorka VVeiss in Gustav Janusch po' «e domoljubne bolečine sni starctn vzorcu, kakršne Pre°f /V'' "avajeni pogosto v Vre OStL Dr"Z° občutje $Qfr?Cma ie pesmi, občutje 'Zavesti, tudi ponos, ki Kulturno udejstvovanje Slovencev na narodni meji zaradi 50-lelne ločitve od matice ni ne ne more biti tako v osrčju naroda. Kulturno delo na Koroškem je predvsem narodno obrambnega značaja, kar velja predvsem za literarno in glasbeno področje. To je naravno, ker je bila beseda na Koroškem v teku zgodovine izpostavljena hudemu nacionalnemu pritisku in bi la celo obsojena na smrt. Zato ni čudno, da je slovenska kultura na tem izpostavljenem koncu v zadnjih desetletjih bila več ali manj samo-rastniška, preprosta in ljudska. Za likovno umetnost to ne velja v isti smeri, ker veljajo za to druge zakonitosti. Likovni umetnik je podvržen splošnim tokovom te umetnosti, ki jo na svoj način uresničuje. S svojim narodom pa ga veže jezik, zavest in domovina. Veseli smo, da sta bita za razstavo izbrana dva koroška Slovenca, da lahko predstavita svoja dela v Go-renjskem muzeju v Kranm. Ta razstava je nadaljnji člen prizadevanj Slovenske prosvetne zveze za stalno kultur no izmenjavo z ma'ičnim narodom. Za tako povezavo se naša organizacija že v->.s čas dosledno trudi in se ob tem tudi zaveda, da je tako sode lovanje za vsako etnično skupnost življenjsko valno. I a razstava našim umetnikom daje možnost, da se s svoii-mi deli predstavijo rojakom v matični domovini. Ocene, ki jih bodo ob tej priložnosti deležni, pa naj jim pomagajo do primernega mesta na tem področju umetnosti. Blaž Singer Razstava, ki sta Jo priredila Gorenjski muzej in zveza kulturno-prosvetnih organizacij občine Kranj, je bila odprta v petek, 9. aprila, v stebriški dvorani mestne hiše. HI i k lova Zala na sovodenjskem odru člani KUD »Boštjan Jezeršek« iz Sovodnja v Poljanski dolini tudi letos pripravljajo uprizoritev dramskega dela. Jutri ob 15. uri bodo v dvorani zadružnega doma Sovodenj gledalcem predstavili Miklovo Zalo. Društvo na Sovodnju je eno redkih še delujočih kulturno-umetniških društev v Poljanski dolini. V čem je vzrok, da društvo še dela? Pravijo, da predvsem bogata igralska tradicija in pa nekateri zanesenjaki. Še vsako leto uprizorijo vsaj eno delo, poskusili pa so že tudi po dve. Zaradi prezaposlenosti igralcev dveh niso zmogli. Igranje Miklove Zale so imeli v načrtu že več let. Zaradi raznih težav je to delo prišlo na vrsto šele letos. Vloge so razdelili točno pred dvema mesecema. Pričele so se vaje, najprej dvakrat tedensko, zdaj pa skoraj vsak dan. Na vsaki vaji morajo igralci vzdržati vsaj po tri ure. Težava je tudi v tem, da so igralci v službi na različnih izmenah. Nekateri igralci so morali zadnji teden izkoristiti kar dopust. Poglejmo, kdo bo igral glavne vloge: Miklova Zala — Mira Peternelj, Mirko — Filip Kr/išnik, Scrajnik — Viljem Šifrar, Almira — Zinka Slabe, Trcsoglav — Sedej Mirko in poveljnik Turkov — Bašelj Tine. Seveda tudi ostali igralci, kar trideset jih bo nastopilo, ne zaslužijo nič manjše pozornosti. Prav vsi so požrtvovalno obiskovali vaje. Delo s skupnimi močmi režirata Ignac Kržišnik in Franc Pintar. Velike težave imajo tudi z odrom. Zaradi velikega števila igralcev je rnnogc pretesen. In kako bo v nedeljo? Pričakujejo, da bo dvorana polna. Gledalci iz teh krajev namreč najraje gledajo starejše igre in veseloigre. Velikokrat se je v majhno dvorano sovodenj-skega zadružnega doma nabilo tudi po 500 gledalcev. Tudi v nedeljo jih manj verjetno ne bo. Ce bo nedeljska predstava uspela, bodo z Miklovo Zalo gostovali tudi po sosednjih krajih. J. Govekar Žal, bilo je drugače o gostovanju pa je poročal jeseniški Radio, Železar, Delo in Glas. In kar neverjetno se mi zdi, da o koncertu ne bi slišali tudi člani ostalih jeseniških pevskih zborov, ki so sedaj tako zelo užaljeni, ker jih organizatorji niso posebej vabili. Tov. Polde Vlaga z Jesenic je v prispevku, ki je bil objavljen v zadnji številki Glasa, med izčrpno poročilo o gostovanju italijanskega pevskega zbora Segizzi vpletel nekaj svojih domnev in trditev. Le-tc pa so po mojem mnenju zelo nekorektne in nelogične, za organizatorje koncerta neupravičene, za sam pevski zbor Jesenice pa povsem neumestne. Pisec omenja v uvodu sestavka, da pevski zbor Jesenice deluje na Javorniku, ob koncu pa z obžalovanjem sprašuje, zakaj so priredili koncert na Javorniku in ne v prenovljeni dvorani gledališča na Jesenicah. Pri tem pa pozablja na pojasnilo, zakaj naj bi bila dvorana na Jesenicah bolj primerna za gostovanje. Pripomnim naj le, da je dvorana na Javorniku nova in velika in akustično primerna. Znano nam je tudi, da se jeseniški ljubitelji zborovskega petja udeležijo pač vsakega koncerta in da je ob gostovanju tako spoštovanega in kvalitetnega j)evskega zbora, kot je Segizzi, še najmanj važno, v katerem kraju občine bo zbor nastopal. Drugi »žal« pisca, da jeseniški občani niso bili dovolj seznanjeni z gostovanjem, je do kraja neutemeljen in netočen. Že teden dni pred koncertom so na vseh vidnih mestih na Jesenicah in okolici viseli zelo veliki lepaki. Pisec sestavka pravi, da ie goste pozdravil predsednik ZKPO občine, v isti sapi pa postavlja za tretji »žal« ugotovitev, da se koncerta niso udeležili družbenopolitični delavci. Seveda bi bila prisotnost le-teh boljše jamstvo za tesnejše stike med dvema državama na kulturnem področju, vendar menim, da je koncert tako zelo uspel, da je povsem odveč govoriti o možnostih za boljše sodelovanje. Člani obeh zborov ;& se namreč dogovorili, \a bodo tudi v prihodi-jc sodelovali in iz.menjavali medsebojna gostovanja. Nelogična in neumestna :e trditev, da nastop našega zbora med odmorom le dokazuje, da bi morali pri nas posvetiti zborovskemu pet u več pozornosti. Mislim, da je pevski zbor Jesenice dosegel tako kvalitetno rast in take uspehe, s katerimi se ne more pohvaliti prav noben jeseniški pevski zbor. Čeprav gostujočega zbora še ne dosega, pa le pevski zbor Jesenice lahko dostojno zastopa zborovsko petje v naš: občini. D. Sedej Marljivi kinoamaterji Pred zadnjo premiera v Prešernovem gledališču Od 16. do 18. aprila bo v delavskem domu pri Jelenu na Jesenicah IV. medklubski Festival amaterskega filma. Festival organizira jeseniška filmska skupina Odeon v počastitev 30 letnice OF in 30-letnice vstaje jugoslovanskih narodov. Filmska skupina Odeon je organizirala vse štiri festivale amaterskega filma pri nas. Na prvem so prikazovali in ocenjevali 40 filmov, na drugem 80, lani je bilo 135 prijav, letos pa pričakujejo rekordno udeležbo, saj bo sodelovalo okoli 160 filmov. Posebna žirija bo za prikazovanje v konkurenci izbrala 18 filmov, nekaj pa jih bodo prikazali tudi izven konkurence. Festivala se bodo tako kot doslej udeležili kinoklubi in posamezniki iz vse države, kot gostje pa bodo prisostvovali tudi predstavniki kino-klubov lz Italije in Avstrije. Le-tl letos še ne bodo tekmovali s svojimi filmi v konkurenci. Organizatorji upajo, da bo festival drugo leto s so- delovanjem kinoklubov iz- zamejstva dobil mednarodno obeležje. Najbolje ocenjeni filmi bodo dobili stalne plakete Že-lezar, Planinska zveza bo nagradila najboljši film s planinsko tematiko, občinski svet ljudske tehnike pa najboljši film o ljudski tehniki. Za organizacijo festivala bo nekaj denarja prispeval občinski svet Ljudske tehnike, nekaj denarja bodo organizatorji dobili z reklamnimi oglasi, nekaj bo prispevala tudi občinska konferenca SZDL. Prav nič ne dvomimo, da bodo člani filmske skupine Odeon tudi letos festival vzorno organizirali in pripravili, že večkrat so dokazali, da znajo z delom in voljo orj-lično pripraviti festival, ki organizacijsko zahteva veliko truda in prizadevnosti. Tem skromnim in marljivim fantom večkrat ni odveč niti pot na svoje stroške. Prav zaradi tega ne zaslužijo le naše pohvale, ampak tudi naše razumevanje in vsestransko pomoč. D. Sedej Zaradi adaptacije gledaliških prostorov Je Prešernovo gledališče v Kranju v letošnji sezoni pripravilo šele dve premleli. Na tretjo premiero se člani dramske skupine pri Prešernovem gledališču pripravljajo prav sedaj. To bodo Policaji Slavomira Mrožeka. Premiera je predvidena za 23. april. Zadnja premiera Leskovče-vih Dveh bregov je po splošni oceni zelo uspela. Igro je umetniški svet sprejel že lani v gledališki program, ker sodi delo med zanimivejše gledališke stvaritve pri nas. Že predvojni kritiki so igri napovedovali dolgo življenje, danes pa gledamo v igri, nekoliko prečiščeni in popravljeni, pot naše drame od družbene kritike in satire, a tudi od romantičnega simbolizma k umetnosti (France Vodnik). Režiser Marjan Belina je dobro izkoristil igralske možnosti kranjske amaterske sku- pine, tako da mu je uspelo ustvariti dogajanje na odru osredotočeno v enem samem konfliktnem žarišču. Predstava je kot že rečeno zelo uspela, vendar pa je bil obisk pod pričakovanji. Deloma je vzrok za to zelo pozna premiera, saj je gledališka sezona v glavnem že pri kraju. Sredi aprila, to je 13., 14-in 15., bo v Prešernovem gledališču gostovalo celjsko ljudsko gledališče s Strindbergo-vo Gospodično Julijo. V začetku maja pa bo še zadnjič v tej sezoni gostovala ljubljanska Drama z dvema predstavama skupaj — Strniševi-ml Žabami in Anouilhovim Orkestrom. »Koncert iz naših krajev« v Preddvoru V okviru praznovanj 900-letnice bo jutri dopoldne ob devetih v kulturnem domu v Preddvoru Koncert iz naših krajev, ki ga bo organizirala RTV Ljubljana. To bo prvi neposredni radijski prenos iz tega kraja, zato organizatorji želijo, da bi bili obiskovalci točni. Program bo zanimiv, saj sodeluje vaška godba pod vodstvom Maksa Kumra, ansambel Ota Roma s pevko Zlato Kozmus, trio Rudija Varondinija s kvartetom bratov Zupan in moški zbor z Bele pri Preddvoru. -jk 650 let Tržiča Dolgo vrsto imen Tržičanov srečamo v poročilu o izdelkih tovarnarjev Kranjske, Koroške, Štajerske, Salzburške in Poanižja na 3. industrijski razstavi v Ljubljani leta 1844 (Bericht iiber sammtliche Erzeugnisse, vvelche fiir die dritte, zu Laibach im Jahre 1844 veranstaltete ... Industrie = Ausstellung ... eingesehickt vvorden sind. Gratz, 1845). Med 284 razstavljavci je razstavilo svoje izdelke na tej razstavi kar 23 Tržičanov, kar zgovorno dokazuje, da je bil Tržič v tem času industrijsko eden najbolj razvitih krajev v teh avstrijskih deželah. Pred to razstavo je društvo za pospeševanje in podpiranje industrije in obrti v teh deželah priredilo že dve razstavi: 1. 1838 v Celovcu in 1. 1841 v Gradcu. Poročili o prvih dveh razstavah nam nista dostopni, iz poročila, ki je pred nami, pa izvemo, da so nekateri izmed tržiških razstavljavcev tudi na njih že razstavili svoje izdelke. Razstava v Ljubljani je bila odprta od 3. do 22. septembra. V sedmih razstavnih prostorih v Virantovi hiši in v reduti se je zvrstilo 17 oddelkov, od katerih je vsak združeval po več sorodnih panog. Za razstavljeno blago je bila razpisana podelitev 4 zlatih, 12 srebrnih in 24 bronastih medalj ter večjega Števila priznanj. Izdelki, ki so bili deležni katerega od teh odlikovanj že na prejšnjih razstavah, niso mogli znova dobiti odlikovanja, so pa, če so se na tej razstavi ponovno izkazali, v poročilu posebej pohvaljeni. Preglejmo najprej tržiške odlikovance, naštete v uvodnem delu poročila (str. XXI-XXXII)! Srebrno medaljo z diplomo sta prejela tovarnar Rajmund Jabornigg v. Altenfels »za izdelovanje odličnega in zelo iskanega az/.alonskega jekla in za zelo živahno trgovanje« ter Jožef Pehare, lastnik ročne in valjčne tiskarne bombažnih tkanin, »za čisti tisk, žive barve, odlično apreturo in za cenenost izdelkov, spričo česar je tovarna med trgovci na zelo dobrem glasu in ima velik odjem.« Že na eni prejšnjih razstav pa je prejela srebrno medaljo c. kr. privilegirana pilarna barona v. Dictricha, katere podelitev je podjetje tudi na tej razstavi upravičilo. Bronasto medaljo z diplomo sta prejela nogavičar Franc Napret »za lepo barvanje, trpežnost in cenenost njegovih izdelkov, ki gredo zelo v promet« in usnjar Vincent Polak »za velikopoteznost njegovega podjetja in za izvrstno izdelavo raznovrstnega priznano odličnega usnja.« Že prejšnja leta pa je enako odlikovanje dobil tovarnar bombažnih tkanin in barvar Gašper Polak. Od 51 podeljenih priznanj so jih devet dobili tržiški razstavljavci: Stanislav Kiler, fužinar v Pristavi, »za posebno lepo in čisto valjano železo, odlične osi za vozove in za znaten promet te fužine«; čevljar Matevž Klopčaver »za nenavadno cenenost in zaradi velike množine izdelanih čevljev«; Leopold Mallv, usnjar »za dobro kakovost in za lepe barve raznih vrst usnja«; Valentin Mallv, usnjar, prav tako »za dobro kakovost in za lepe barve raznih vrst usnja«; čevljar Jožef Megušar »za izredno cenenost čevljev, izdelanih v velikih množinah«; košarka Marija Pole »za posebno lepe kose in žage«; Mihael Primožič, izdelovalec furnirjev od Sv. Katarine, »za lepe in zelo iskane furnirje«; nogavičar Franc šarabon »za dobro in ceneno blago, ki gre dobro v denar« in Andrej Tekster, umetelni ključavničar, »za lepo in natančno izdelane decimalne tehtnice.« Že s prejšnjih razstav so prinesli taka priznanja domov in so se jih tudi tokrat izkazali vredne: kosarja Franc Ahačič in sin, izdelovalec safiana Jožef Dev in Ignac Ceme. Posebej počaščene pa so se verjetno čutili tisti, katerih razstavljene izdelke je odkupil sam cesar Ferdinand I. ob svojem obisku razstave. Vsega je odkupil izdelke 21 razstavljavcev v vrednosti 782 gld. 6. kr. Od Cemcta je kupil kos za 11 gld. 28 kr., od Megušarja ženske čevlje za 3 gld. 9 kr., od Dictricha model arteškega vrtalca vodnjakov za 13 gld. 40 kr. Cesarica od Tržičanov ni kupila ničesar, zanimala se je pač bolj za vezenine, damske rokavice, vaze in cvetlice), pač pa se je nadvojvoda Janez, ki je kupoval vsega pri sedmih razstavljavcih, ustavil tudi pri Megušarju in Klopčaverju in od njiju kupil otroške čeveljčke. Pojdimo po tem uvodu še mi malo po razstavi od oddelka do oddelka (str. 1—122)! Ustavili se bomo pri številkah, pri katerih bomo našli Tržičane. Odd. I, 2. Gospod Ignac Ceme, tovarna kos v Tržiču na Kranjskem, je razstavil 26 različnih kos in 1 slamoreznico, za katere je menila ocenjevalna komisija, da so zelo prizadevno izdelano blago; zato je bilo gospodu razstavljavcu, čigar izdelki so bili že na prvi notranjeavstr. industrijski razstavi v Celovcu odlikovani s častno diplomo, po 1. čl. pravil o podeljevanju odlikovanj to odlikovanje znova potrjeno z diplomo. 4. Gospod Rajmund v. Jabornigg, lastnik jcklarne na Slapu pi"1 Tržiču na Kranjskem, je razstavil 8 zabojev različnih vrst jekla. Tovarniška znamka je SLAP. Gospod razstavljavec, čigar odlično azzalonsko jeklo se v Trstu tako očitno loči od izdelkov drugih, je vpeljal za njegovo izdelavo pred 4 leti izboljšan način s pokritim ognjem, po katerem raztezajo jeklo ob občutnem prihranku oglja le z oddano toploto in po katerem so proizvodnjo povečali za več kot tretjino. Zaradi velikega prometa, odličnega blaga in zaradi tega, ker gospod Rajmund v. Jabornigg kot prvi na Kranjskem uporablja ta zboljšani in koristni način izdelave jekla s pomembnim prihrankom oglja, mu je bila priznana srebrna medalja z diplomo. 16. Gospod Jurij Ahačič, lastnik kosarne v Tržiču na Kranjskem, in 17. Gospod Ignac Ahačič, lastnik kosarne v Tržiču na Kranjskem, sta poslala na razstavo: kose, slamoreznice, žage, lopate, krampe itd., ki i1" kupujejo tako v deželi kot v sosednjih pokrajinah in ki so jih ocenili kot dobro in ustrezno blago. 19. Gospod Stanislav Kiler, fužina v Pristavi pri Tržiču na Kranjskem, je razstavil: 75 kosov kovanega železa kot kovno železo, obroče za kolesa ,osi za vozove, železne mreže, obroče za sode, podkve in pločevino, izdelke, ki so jih zaradi izredne lepote, čistosti in nizke cene ocenili kot povsem vredne častne pohvale z d i p 1 o m o. J- W» Prvi oddih ELITA KRANJ na X. spomladanskem sejmu v Kranju od 10. do 19. aprila v delavskem domu do 50% znižane prodajne cene! • ženski plašči • ženski balon plašči • ženski hlačni kostimi • ženske obleke iz diolen loof ta • moške obleke • moški balon plašči • moške hlače • otroška oblačila • ženski puloverji in jopice • žensko in moško perilo • nogavice vseh vrst • posteljnina • odeje • zavese • garniture • tekači • preproge Blago, ki vam bo na voljo, je moderno, kvalitetno in poceni! Oglejte si modno revijo, ki bo vsak dan ob 18. uri v avli občinske skupščine, kjer boste lahko videli oblačila, ki smo vam jih pripravili za poletje. Marija Rogelj Na spomeniku ob cesti v Kokri je dolga vrsta imen, žrtev nacizma tega malega kraja. Gre za spomin na krvavo maščevanje Nemcev nad domačini. Zaradi napada partizanov na nemški tovornjak v tej dolini, so 20. julija 1942. vrsti. Vse žene in otroke pa so gnali v Šentvid in od tam v koncentracijska taborišča, domove pa so požgali. Na spomeniku vzbujajo pozornost trije priimki Rogelj. Domačin je vedel povedati, da so to bili vsi moški; oče in trije sinovi Hališevi, se pravi z domačije, ki je z belo streho pod krvavškimi gozdovi lepo vidna s ceste. V kuhinji so bili zbrani skoraj vsi domači. Petinosem-desetletna Marija Rogelj je začela obujati bridke spomine na tisto žalostno jutro. Letos bo tega že 29 let. Osem otrok je vzgojila; pet hčera in tri sinove. Nihče od sinov še ni bil poročen. Lepo so se imeli doma, čeprav so bili hudi časi, kot pravi mama Hališeva. Najstarejši Peter, Martin in mlajši Janez so imeli vedno kakšna pota, opravila. Delali so pač vsi za partizane. Tistega dopoldneva pa je zgubila vse; moža, vse sinove, dom . . . »Po toliko letih, mama, ko so rane tistih časov zaceljene, kako se počutite, kako živite? Imate pokojnino, dobite kaj vsak mesec po pošti?« »O, dobim. Vsak mesec 200 dinarjev. Imam za kako kavo, za nogavice. Sicer pa sera doma in razumemo se. Tu jo poročena hčerka Julka, s katero sva bili tudi v taborišču skupaj. In Anica, hčerka jo bila. Drugih tisto jutro niso dobili doma.« »Pa zdravje?« »Se kar. Ja, tega pa no smem pozabiti. Lani so mo borci poslali na počitnice na Jelovico. Deset dni sem bila, Kako je bilo to lepo! Za vso so poskrbeli. Kakšni stroški so to! Zelo sem bila vesela. Spoznala sem toliko drugih ženic. Ena je bila 90 kilometrov naprej od Ljubljane. Postali sva prijateljici. Tudi ona je preživela hude stvari. In kako lepo se je videl Triglav! Ja, nekaj res lepega.c »Ste že bili kdaj prej na podobnih počitnicah?« »Uh, kje pa! Kam pa gro kmečki človek? To je bilo prvič.« »Bi še šli?« »O, ja. Zelo rada. Ampak, ne morem zahtevati. Veste, kol ko jih to stane. Na morja pa ne bi šla, čeprav ga ša nisem videla. Na Jelovici jo bilo res lepo.« ROGELJ I.FRANC ROGEL) JANEZ EL) PETER JTROS JANEZ^ ^PECNIKJOŽE JULIJA 1942. Spomenik v Kokri. — Foto: F. Perdan leta navsezgodaj Nemci za-slražili vse ceste in vdrli v hiše. Vse moške so zgnali v tamkajšnje gostišče, kjer so se po daljšem strahovanju, spraševanju in mučenju morali uleči na trebuh s sklenjenimi rokami za tilnikom. Nemci so jih streljali kar po Se vas kdo spomni, pride ...?« »O, ja. Se Bergant (pred-sedniik ZB) pride večkrat. Za novo leto je prinesel kavo, piškote, bonbone in nekaj denarja. Tudi Povšnarjeva Lojzka (tajnica ZB) je talco pnijazna.« Ob mislih na njeno skromnost, preponižno hvaležnost za prvi oddih in ob vtisih na tisto tragično ponedeljkovo dopoldne 1942 sem ji zaželel še veliko veliko zdravja in zadovoljstva. K. Makuc OSLOVEM JALES 0biščite nas na L JMlUlUNiUMlin Gorenjskem sejmu 5%popust -kredit POHIŠTVO .$- Transturist VABI NA ZANIMIVA POTOVANJA Z LETALOM: Sicilija ETNA, CATANIJA, TAORMINA od 7. do 10. maja in od 25. do 28. junija 1971 Torino od 21. do 24. maja 1971 Milano od 4. do 7. junija 1971 Rim od 11. do 14. junija 1971 Leningrad — Moskva (8 dni) vsak teden od 27. aprila do 28. septembra 1971 v sodelovanju z agencijo Yugotours. PROGRAME IN INFORMACIJE VAM NUDIJO NASE TURISTIČNE POSLOVALNICE V ŠKOFJI LOKI, RADOVUICI, NA BLEDU IN V UUBUANI, ŠUBIČEVA 1. Te dni je v središču pozornosti štiriindvajseti kongres komunistične partije Sovjetske zveze. Minulo soboto se je končala prva polovica kongresa. Mnenja o kongresu so v svetovnem tisku precej različna, kar je seveda jasno. Nekateri ameriški komentatorji menijo, da se je Leonid Brežnjev v svojem večurnem govoru v bistvu zavzel za priznanje teritorialnih sprememb v Evropi po 2. svetovni vojni. Ko se je zavzemal za razveljavitev Varšavskega in Atlantskega pakta in odpravo tujih baz, je — po mnenju ameriškega komentatorja Jamesa Restona — v bistvu računal s tem, da bi potem bila Rdeča armada vodilna sila v Evropi. Tako Brežnjev kot Gromiko sta se zavzela za razširitev oziroma normalizacijo odnosov z Združenimi državami, pri čemer je Gromiko konkretno omenjal tudi razgovore o Zahodnem Berlinu, Srednjem vzhodu, evropski varnosti in omejitvi strateškega oboroževanja. Ostro pa je Brežnjev napadel kitajska po- Poenostavljena podoba sveta litična stališča ter poudaril, da je predvsem od vodstva LR Kitajske odvisna smer nadaljnjih odnosov med obemi državama. Z jugoslovanskega stališča je na 24. kongresu zamolčal obstoj sveta neangažiranih držav. Vse neuvrščene države je nekako pospravil v »rezervni sklad« vzhodnega oziroma zahodnega bloka. Tudi diskutanti na kongresu niso omenjali neuvrščenih, kaj šele, da bi spregovorili o 3. konferenci neangažiranih lani v Lusaki. Zunanjepolitična ocena dosedanjih referatov na 24. kongresu KP SZ torej kaže, da je za Sovjetsko zvezo In njeno partijo svet razdeljen na dve polovici: na vzhod in zahod. Vmes, sodeč po besedah Brež- njeva In drugih, ni ničesar. Vsa vprašanja naj se torej rešujejo s stališča Vzhoda ali Zahoda. O takšni preživeli delitvi sveta pa lahko mirno rečemo, da je — če nič drugega! — močno poenostavljena podoba sveta in naše dobe. Predsednica izraelske vlade Golda Meir je zavrnila egiptovski predlog, naj bi se izraelske čete umaknile z vzhodnega brega Sueškega prekopa, nakar bi to plovno pot spet odprli. Na kongresu združene izraelske laburistične stranke je Golda Meir dejala, da si Izrael sicer želi, da bi bil Suez spet ploven, vendar ne za ceno umika s Vaš denar je vreden več pri nakupu na X. spomladanskem sejmu od 10. do 19. aprila v Kranju v paviljonu v Savskem logu ECovinotehna Celje, lovnica Fužinar Jesenice pralni stroji peči televizorji hladilniki GORENJE štedilniki izredni popusti pri nakupu z gotovino # kredit brez obresti in porokov brezplačna dostava na dom posebna prodaja blaga z lepotno napako Sinaja in iz Gaze. Sueški pr*-kop ni ploven že od junijsM vojne leta 1967 in sedanje tir jave Golde Meir povezujejo z ameriško pomočjo Izraelu. Izvenameriškl komentatorji namreč ugotavljajo, da se I** rael ne bo umaknil, dokler ne bo dobil krepkega »opozorila« iz ZDA. Izrael zavlačuj« krizo, predsedniku Nixonu p» je to najbrže pogodu. Prihodnje leto so namreč volitve z» novega predsednika ZDA hI Nixon bi si brez dvoma rad obdržal in še pridobil sbnpa-tije ameriških Zidov. < ljudje in dogodki V Čilu je na občinskih volitvah politično In moralno zmagala levičarska koalicija ljudske fronte pod vodstvom čilskega socialističnega predsednika Salvadora Ailendeja« Ljudska fonta je dobila absolutno večino glasov (52 °/°)> opozicijski stranki demokri-stjanov (ki so še naprej najmočnejša politična stranka v čilu) in desničarskih nacionalistov pa 48% glasov. Zmag« koalicije je tudi osebna zmaga predsednika Allendeja, W je po volitvah Izjavil, da taksni rezultati in potek volitev pobijajo desničarske trditve* da marksistični režim ni demokratičen in da ne dovoli svobodnih volitev. V ZDA vihra borba mnenj »pro et contra« glede Por°jJ nika Calleya, ki je bil zaradi tega, ker je ubil aH ukazal pomoriti več kot sto južno vietnamskih civilistov, obs*T jen na dosmrtno ječo. Medtem ko se eni zavzemajo J° napovedujejo, da bi moralo na zatožno klop sesti še ve« podobnih ljudi, pa so predstavniškemu oV-m ameriškega kongresa predložili resolucijo, ki zahteva popolno pomilostitev poročnika WHliam» Calieya. Demokratski poslanec Ed Edmundson je izrekel mnenje, da je ta dokument izraz »najglobljih občutkov večine Američanov«. Hkrati poročajo, da je po sodbi p'0" šča »Bojna himna poročnika Calleva« postala bestseller. HOTNIMIObiščite nas na rJSllUVbNMALba Gorenjskem sejmi. 5%popust -kredit POHIŠTVO Trda kokrška vsakdanjost Pol na f° Kokre je v teh dneh izredno mikavna. Drevje * obeh bregovih doline je v znamenju pomladi, tik ob cesti Šoj86. °°hoti spomladansko cvetje, ki omami marsikaterega 8voTao ^a ustav* m naoere Šopek cvetja ter z njim obogati p0^kP°lHi smo se v kokrško dolino, o kateri smo, po pravici h*« no» bore malo pisali. Cas, ki je naš nepopustljiv gospo- dar Ijali nam ni dopuščal" da bi obiskali še več ljudi in pokram-* njimi. Vseeno upamo, da smo vsaj v grobem ujeli vsakodnevni kokrškl utrip. Le redki so ljudje, ki ne bi bili zadovoljni, če so o njih napiše beseda ali dve, posebno, če so Udaljeni od mestnih središč in naraščajoče ter ubijajoče asfaltne džungle. Prav tako je prav, da čim več ljudi ve, kako ljudje' ^terih domačije so pribite na strme rebri 600, 00 al» več metrov visoko. ŽALOSTNEM POGORI-JE ZRASTEL NOV DOM Šestega mj',a lani je Glas Ponesel žalostno novico o Požaru v Kokri. Skopo poro-jlk> se je glasilo: »V nedeljo, • niaja, okoli pol osme ure h!tf^r ^e ^bruhnil požar na in gospodarskem poslopju Stanka Polajnarja iz Ko-kre št. 45. Pogorelo je ostreš-le na hiši ter gospodarska Poslopja, škode je za okoli 200.000 din.« . Iz kasnejših poročil smo bedeli, da so bile posledice rdečega petelina pri Palajnar- jevih strahotne. Štiričlanska družina je ostala brez vsega in vaščani ter ostale organizacije so nesebično priskočite na pomoč. Starša sta se preseliila v o/.gano svinjsko kuhinjo, sinova Tomaž in Rok pa sta dobila topli dom pri znancih in sorodnikih. Oče Stanko in mati Marija, čeprav oba še mlada, sta z družbeno pomočjo začela graditi nov Slaparjev dom. Tako je domače ime pri Polajnar-jevih. Nemalo smo se začudili, ko smo sc zadnjič ustavili pred novo stanovanjsko hišo, skednjem in hlevom. Na žalostnem pogorišču je lrej Krč. — Foto: F. Perdan Pogled na novo Polajnarjevo domačijo v Kokri. — Foto:F. Perdan zrastel popolnoma nov dom. »15. aprila smo začeli zidati. Hišo smo pokrili 13. no vembra, hlev pa decembra,« je pripovedovala gospodinja Marija, okrog katere sta se motala poldrugo leto star Rok in tri- in polletni Tomaž. »Na novo leto sva z možem zapustila staro »stanovanje« v svinjski kuhinji in se preselila v novo klet. To je bilo najlepše novoletno darilo. Kmalu sta prišla domov tudi sinova. Tomaž se je kar hitro privadil na novo okolico, Rok pa ne. Vse se mu je zdelo tako novo.« Slaparjeva domačija je pod streho. Gospodinja je pripovedovala, da sta z možem garala podnevi in ponoči, dan za dnem. Vseeno je dela še čez glavo. Najprej bosta vzidala okna in vrata, stavbo ometala ter zgradila svinjak, da bodo lahko tudi prašiči pri hiši. Goveja živina in konj so že v hlevu. Zidati letos ne nameravata. Kljub temu bosta potrebovala veliko peska in apna. Upata, da ga bosta dobila. Srečni, da je na Slaparjc-vem že zras>tol nov dom, smo odvijugali v globoko dolino pod nami. Cesta je gozdna, ne najboljša, a peljati se da. Spotoma sem premišljeval, kakšno veselje in koliko volje do dela imajo ti ljudje, da premagujejo kruto naravo, ki jim kdaj odreže tudi tanj.ši kos kruha. Spomnil sem se tudi Senkove hiše v Kokri, ki jo je med lanskim neurjem pesek skoraj zasul in močno poškodoval. Šenka ni bilo doma. Videli pa smo, da se je tudi on, čeprav sam in upokojen, lotil deJa. Sledov lanske povodnji je vedno man j. TRDO PRIGARAN KRUH Po nekajminutni vožnji od zapuščenega kokrškega kamnoloma navzdol smo pri cerkvi zavili levo in se zagrizli v breg. Naš cilj je bila Pstot-nekova kmetija, na kateri gospodari Andrej Krč, in leži 750 motrov visoko. Z glavno prometno žilo ga veže tri kilometre dolga gozdna cesta, ki jo je kranjsko Gozdno gospodarstvo lani temeljito popravilo, letos pa jo bodo še posuli z gramozom. Nekaj časa teče ob robu globokega prepada, ki se konča v strugi Kokre ob glavni cesti, potem pa zavije v izredno gosto raščen gozd, ki ga je zasadil nekdanji lastnik, lesni trgovec Dolenc. Danes je družbena last, upravlja pa ga Gozdno gospodarstvo. Sreča nam je bila ta dan res naklonjena. Iskali smo Krč Andreja. Ko smo se že bližali njegovemu domu, smo srečali možakarja srednjih let, ki je šel s konjem in vozom v dolino. Za vsak primer smo ga pobarali, če je on mogoče Krč. Bil je. Namenjen je bil v trgovino. Rade volje je pokramljal z nami. »Visoko so naše domačije, kaj. Moja je 750 metrov visoko, sosedova, Roblekova, pa kar 900 metrov. Peš boste morali do nje. Tale vaš avto (beri spaček) bo težko premagal strmino.« S čim se največ ukvarjate tule v Kokri, smo vrtali v Krča. »Ljudem, ki stanujejo ob glavni cesti, je edini zaslužek tovarna in delo v gozdu. Kmetje, večina ima svoje domačije visoko na robovih, pa se največ bavimo z lesom. Vendar ne mislite, da je to lahek zaslužek. Kje pa! Posebno če si sam za delo. Pomagam si z upokojenci, kar ni poceni. Najmanj pet jur-jev na dan, pa še hrano in pijačo zraven. Včasih je bilo drugače, ko je bilo doma več ljudi. Sedaj vsak raje odide v dolino. Moji otroci že sedaj pravijo isto. Bojim se, da smo mi zadnja generacija na tako visokih kmetijah ... Da, da. Velliko garanja je potreb- no, da posekan les spremenim v denar. Mnogi, nepoučeni, mislijo obratno.« Višinski kmetje ste. Ali imate zato davčne olajšave? »Eno leto smo jih imeli in smo plačali le socialno, letos pa kaže, da jih ne bo. Samo prva akontacija je znesla 90 tisoč starih dinarjev. Ne vem, kako bo naprej. Davke bi nam morali res zniža M. če hočeš kaj kupiti, si takoj ob milijon. Samo kosilnica stana toliko, kaj šele ostali stroji.« AM vam je mogoče že kd3 predlagal, da bi se začeli ukvarjati s turizmom? »Tega nam še m nihče predlagal. Ne vem, kako bi uspeval. Tudi vikendov še mi pri nas. Ljudje bolj silijo na ono stran, pod Krvavec in Ambrož. Naši kraji se zdijo ljudem preveč dolgočasni. Zgodi se, da včasih tudi teden alđ več ne srečamo človeka. Ob lepih nedeljah pride kdo na izlet.« Kaj pa pozimi. Kdo vam orje cesto? »Ponavadi jo zorjem sam. Prav tako tudi bližnjico, tako da imajo otroci krajšo pot do šole. Poštar k nam ne prihaja in pušča pošiljke v dolini. Kadar gre kdo dol, jih vzame. Imamo pa radio na plošče in časopise, tako da smo vsaj malo na tekočem. Tudi televizor bi kupil, vendar poleti ni časa zanj.« Spet v doiino. Mudilo se nam je, ker je kazalec žo močno prekoračil drugo uro. Vendar »fajronta« še ni bilo. KAJ BI BREZ TRGOVINE? Težko bi brez nje. Ljudje, čeprav naj oddaljenejši, jo imajo blizu. Do Preddvora ali Fužin bi se vozili najmanj eno uro. V sedanji trgovini lahko kupijo vse, kar potrebujejo za življenje. Vendar smo med našim potepanjem po Kokri izvedeli, da želi lastnik hišo, v kateri je trgovina, popraviti in mora zato prepotneben lokal ven. Ljudje si tega najmanj želijo in zahtevajo, da trgovina v Kokri ostane, če ne na sedanjem mestu, pa kje drugje. O tem bo zanesljivo še beseda. J. Košnjek Obiščite nas na Gorenjskem Sejmu JUGOBANKA LJUBLJANA, Titova 32 LJUBLJANA, Celovška 106 CELJE, Titov trg 7 Vabimo vas, da se poslužite bančnih storitev, ki vam jih nudi JUGOBANKA s svojimi poslovnimi enotami v Jugoslaviji in preko predstavništev v tujini. —- zbira hranilne vloge občanov — vodi devizne račune občanov — opravlja vse storitve na podlagi varčevanja v Jugoslaviji in tujini — daje kredite za stanovanjsko izgradnjo in potrošniške kredite Jugoslovanom na začasnem delu v tujini JUGOBANKA omogoča, da svoje prihranke položijo tudi pri tujih bankah s katerimi imamo posebne aranžmane o dvojezičnih in trojezičnih knjižicah in to v ZR Nemčiji, v Avstriji in Švici. Prihranke v markah, šilingih in frankih na teh knjižicah se lahko prav tako dviga v teh državah in v Jugoslaviji pri vseh filialah JU-GOBANKE. Banka v Celju posluje vsak delavnik, razen sobote, od 9. do 12. ure in od 13. do 17. ure. KMETOVALCI! Kmetijsko živilski kombinat Kranj obvešča: 1. da od 29. 3. 1971 dalje odkupuje na odkupnem mestu Klavnica Kranj, Savska c. 16 vse vrste živine vsak dan od 7. do 13. ure. Za dostavo živine na Klavnico priznamo do 50 din na glavo odrasle goveje živine, za teleta in prašiče pa do 10 din; 2. da prodaja vse vrste reprodukcijskega materiala za kmetijsko proizvodnjo v trgovini Šenčur 88; 3. da prodaja koruzo, pšenico, pšenično krmilno moko, krmila za krave molznice in krmila za perutnino v skladišču Kranj, Cesta JLA št. 1 (bivši Beksel); 4. da prodaja kmetijske stroje proizvodnje PASOALI, VOGELNOOT, OLT, LEMIND, IMT in druge v prodajnem prostoru Kranj, Cesta JLA št. 1 (bivši Beksel). Verjetno pa je v najtežjem stanju družina Kristla in Darinke Rajhard. Omenil sem že, da ta družina stanuje v karoseriji avtobusa ob cesti med Bledom in Podhomom. Notranjost avtobusa je majhna in nizka. Ko sem jih obiskal, je Darinka s škarjami strigla petletnega sina, nato pa ga je okopala v škafu. Petčlanska družina spi na dveh preprostih posteljah, če lahko tako imenujem ležišča. Ponoči je pozimi v avtobusu tak mraz, da zjutraj ne morejo odpreti vrat. Ker pa gre Darko zjutraj v šolo na Bled, mora oče najprej s sekiro razbiti led, da se lahko odpro vrata. Potrebno je kuriti več ur preden se notranjost avtobusa segreje. Darko pa gre povadi ves premražen v šolo. Kristl je prejšnja leta delal pri LIP na Bledu, zaradi bolezni pa je zapustil službo. Poleti brusi nože, škarje in druga rezila od Bleda do Bohinja, pozimi pa je doma. Družina dobi mesečno 20.000 S din socialne podpore za otroke. Zato je Darinka prisiljena, da išče hrano pri dobrih ljudeh na Bledu. Povedala mi je, da ne gre nikoli po vaseh, ampak samo na Bled, kjer pozna nekaj dobrih družin. Na poti je šesti otrok in že tako težak položaj tc družine bo z otrokom dobil novo breme in nove obveznosti staršev. Krist pravi, da bi si rad poiskal delo, toda težjih del zaradi bolezni ne more opravljati. Darinka in Kristl sta se pritoževala, ker jih patro-nažna sestra noče obiskati, pa čeprav pričakujeta otroka. CIGANSKI JEZIK Vsi gorenjski Cigani doma govorijo izključno ciganski jezik. Zmotno je mnenje, da se lahko vsi Cigani med seboj sporazumejo v ciganskem jeziku. Romunski, francoski, fin- Indije (področje Inda in Gangesa). Zato nam tudi poreklo ciganskega jezika kaže na cigansko pradomovino. Druga zanimivost je v tem, da cigani sploh nimajo svoje pisave in svojih knjig-Skorajda neverjetno je, da so brez knjig in pisave ter kulturnih nosilcev svoje pripadnosti ohranili ciganski jezik. Tudi na tem področju se kaže ciganska žilavost. Zgodovina pozna nešteto narodov, ki so bili močni in nekoč nosilci kulture, pa je za njimi izgij nila sled ali pa so se pomešali z drugimi narodi. CIGANSKI KRALJI Decembra lani smo v Delu lahko prebrali naslednjo novico: »Na tradicionalni ljudski prireditvi za izvolitev carja Romov dubi-škega okraja se je sinoči v hotelu v Bosanski Dubici zbralo več ko tisoč gostov, približno prav toliko pa jih je ostalo brez vstopnic. Vsi so hoteli biti zraven pri izvolitvi ciganskega carja, ki bo do 6. januarja prihodnjega leta reševal vse ciganske probleme, skrbel za umrle in za tiste, ki prihajajo na svet. Na prireditvi, znani pod imenom »Zbonje«, se je za carski naslov potegovalo osem ljua/ štirih različnih narodnosti. Car postane tisti, ki z zobmi naj spretne je zgrabi jabolko, Prl" trjeno na niti, ki visi s stropa. Najspretnejsi je bil Enes Vojnikovič, ki je tako že petic postal ciganski car. Takoj po kronanju je novega carja Romov dubiškega okraja sprejc v avdienco predsednik občinske skupščine Bosanske Dubicc Svetozar Mečava. To je bila 151. volitev carja Romov v tem kraju.« Jože Vidic (6) Cigani nekoč in danes ski ali gorenjski Cigani se med seboj ne razumejo. Imajo različne dialekte. V ciganskem jeziku se gorenjski Cigani lahko sporazumejo z italijanskimi, avstrijskimi in nemškimi Cigani. Ce pa se srečata Cigan z Dolenjske in Cigan z Gorenjske, morata govoriti slovenski, da bi se razumela. Dolenjski in hrvaški Cigani imajo skupni jezik, prav tako prekmurski in madžarski. Omenil sem že, da gorenjski Cigani govorijo tako kot avstrijski in nemški Cigani. Ta podatek kaže, da so gorenjski Cigani pred sto leti prišli iz notranjosti Avstro-Ogrske monarhije. Očitno je tudi priimek Rajhard nemškega porekla. Lahko je opaziti, da ciganski otroci slabo govorijo slovensko. Posebno učitelji lahko opazijo, da imajo ciganski otroci težave s slovenščino. To ni čudno, če vemo, da se otroci najprej naučijo ciganskega jezika in šele potem slovenskega. Ko sem Marjetko Rajhard, mlado cigansko mamico iz Radovljice, vprašal, v katerem jeziku govori z enoletno hčerko Monijo, je brez pomisleka odgovorila: »Najprej jo bom naučila ciganskega, potem se bo pa že naučila slovenskega.« Ciganologi so ugotovili, da več kot polovica besed ciganskega jezika izvira iz severne Iz tega časnikarskega poročila lahko sklepamo, da je v Bosanski Dubici volitev cig3° skega carja pravzaprav turistična priredite*! Organizirali so jo v hotelu, obiskovalci s^ plačali vstopnino, zmagovalca je sprejel Pr^ sednik občine. Za pojasnilo še to: Cigani set>t-imenujejo Romi, kar pomeni ljudje (Ro-m-človek). ie Okrog ciganskih kraljev oziroma carjev j, spredenih veliko zgodb, vendar moramo ločiti resnico od legende. Cigani so že od nekdaj radi bahato govorili o svojih kraljih, seved za svoj račun. Cigani so marsikatero P°" membno osebnost speljali na led. Tako *j 1930. leta na Poljskem Cigani organizirali laZ' no kronanje nekega Mihajla II. in ga Pr0^ glasili za kralja evropskih Ciganov. Slovesnosti se je udeležil predsednik poljske repu ' like, ki sploh ni naslutil, da prisostvuje lazn komediji. Pred nekaj leti so reporter j i največjih svCj tovnih časopisov prisostvovali pogrebu Ivlm^ Rosetto, »edinstvene kraljice Ciganov«, k1 ^ umrla v Lendinari v severni Italiji. Rečeno je že bilo, da so prvi Cigani PrC.? 500 leti v Evropi imeli svoje vojvode. V tistuj časih niso govorili o ciganskih kralji'1 1 carjih. Ti naslovi so med Cigani začeli krožiti šele v dobi romantike. -^SLDVEJIIJAIES 0biščite nas na l jVMUVIliliUAUUli Gorenjskem sejmu 5%popust pqh|5 o sobota — .10. aprila 1971 RADIO Poročila poslušajte vsak dan ?b 5-> K 7., 10., 12., 13., 15., 22., 23., in 24. uri ter rajski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7. in 24. ««1 ter radijski dnevnik ob 9., **• 13., 15., n., 22., 23. in 19.30. 10. APRILA kah in plesnih melodijah — 20.05 Svet in mi — 20.20 Operni koncert - 21.45 Večer s sopranistko Liso Dclla Časa — 22.15 Okno v svet — 22.30 Ko se prebudi pomlad ... — 2355 Iz slovenske poezije 11. APRILA 4.30 Dobro jutro — 8-10 Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Četrt Ure z orkestrom Vieroslav Matušik — 9.50 Zavarovalnica Sava radijskim poslušalcem 1015 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje go-stc — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Blaž Arnič: Pesem planin — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Poje mezzoso-Pranistka Cvetka Ahlin — 1330 Priporočajo vam — 14.10 Glasbena pravljica — 14.30 Vedri zvoki z domačimi ansambli 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Pesmi in plcs> jugoslovanskih narodov J~ 16.00 »Vrtiljak« — 16.40 "obimo se ob isti uri — JJ10 Gremo v kino — 17.50 Kitara v ritmu — 18.15 04-^cvi iz opernih odrov — i«45 S knjižnega trga — j9-00 Lahko noč, otroci — *9-15 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča — 20.00 No-Ve melodije — 21.15 Parada zabavne glasbe — 22.20 Od-2?Ja za naše izseljence — «05 S pesmijo in plesom v n°vi teden ^mgi program , 13.05 kov _ 6.00 Dobro jutro — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.33 Orkestralne skladbe za mladino — 9.05 Koncert iz naših krajev — 10.05 še pomnite, tovariši... — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo _ n.50 Pogovor s poslušalci — 12.10 Na današnji dan — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z domačimi ansambli — 14.05 Vedri zvoki s pihalnim orkestrom RTV Ljubljana — 14.30 Humoreska tega tedna — 14.50 Orgle v ritmu — 15.05 Iz opernega sveta — 16.10 Nedeljsko športno popoldne — 18.00 Radijska igra — 18.44 Zabavna glasba — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Zaplešite z nami — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Pavla Kosca — 20.00 Pelleas in Melisanda — 4. in 5. dejanje — 21.05 Lahka orkestralna glasba — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Od popevke do popevke Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Pionirski tednik — 14.25 Glasbeni variete — 15.35 Jugoslovanski pevci popevk — 16.05 Naš podlistek — 16.20 Deset minut z orkestrom Jae^ues Denjean — 16.40 Popevke na tekočem traku — 17.35 Glasbeni mozaik — 18.40 Z ansamblom Indcxi in Pro arte — 19.00 Kulturni mozaik — 19.05 Igramo za vas — 20.05 Miirike-jevc pesmi Huga VVolfa — 20.30 Pota našega gospodarstva — 20.40 Glasba za godala — 21.45 Mali koncert komornega zbora RTV Ljubljana — 2.15 Večer umetniške besede — 22.55 Skrjabinova klavirska glasba — 23.55 Iz slovenske poezije 13. APRILA 14. APRILA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Operna matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.20 Iz glasbenih šol — 9.40 S pevcema Eldo Viler in Bracom Korenom — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Nastopajo tuji in domači pihavci — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Po domače — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Majhen koncert lahke glasbe — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Čajkovski: Hrestač — suita — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Na obisku v studiu 14 — 17.10 Jezikovni pogovori — 1725 Naša glasbena galerija — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Odlomek iz opere Jano-šik — 18.40 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Glasbena medigra iz studia — 20.15 Glasbeni večeri RTV Ljubljana — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Popevke jugoslovanskih avtorjev nom — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni tokovi sedmih desetletij — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Med novejšimi posnetki orkestra Slovenske filharmonije — 23.00 V gosteh pri tujih radijskih postajah — 23.30 Ameriške popevke Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Igrajo majhni ansambli — 14.25 Glasbeni variete — 15.35 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe — 16.05 Naš podlistek — 16.20 V ritmu cha cha — 16.40 Sestanek ob juke boxu — 17.35 Glasbeni mozaik — 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Sodobna baletna glasba — 21.00 Naš intervju — 21.10 Dva prizora iz Kogojevih Črnih mask — 21.45 Komorni jaz/. — 22.iS Mednarodna radijska univerza — 22.30 Iz našega koncertnega življenja — 23.35 Koncert za altsaksofon in orkester — 2355 Iz slovenske poezije 13.05 Paleta zabavnih zvo- gasbenih beni 14.05 Iz filmov in revij — 14.25 Glas-. — variete — 15.35 Jazz na JJjBem programu — 16.05 Po-pcvke slovenskih skladateljev 16.40 Sobotni mozaik — l84n GlasDcni mozaik — u Igrajo majhni ansamb-19.05 Večer ob popev- kdaja ln tiska CP »Gorski tisk« Kranj, Ulica Moše Pijade — Naslov uredništva in uprave lista: K^nJ. Trg revolucije 1 8tavba občinske skupščin—Tek. račun pri SDK * Kranju 515-1-135 — Telefoni: redakcija 21-835 , 86°; uprava lista, ma '^oglasna in naročniška služba 22-152. — Naročnica: letna 32, polletna 16 r*n. cena za eno številko 50 Para. Mali oglasi: be-JJna 1 din, naročniki imajo l0*/o popusta. Neplačanih °tfasov ne objavljamo. Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov _ 14.00 Operetne melodije — 14.35 Radi ste jih poslušali — 15.00 Izletniški kažipot — 15.15 Glasbeni variete — 16.35 Slovenski pevci zabavne glasbe — 17.00 Ples ob petih — 18.00 Za vsakogar nekaj — 19.00 Naši kraji in ljudje — 19.15 Z orkestroma Michael Collins in Boston Pops — 19.40 Jugoslovanski pevci popevk — 20.05 športni dogodki dneva — 20.15 Odlomki iz opere Gioconda — 20.50 Večerna nedeljska reportaža — 21.00 Melodije za godala — 21.45 S hamburških koncertnih odrov — 23.25 Nocturno z orglami — 23.55 Iz slovenske poezije 12. APRILA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Cicibanov svet — 9.40 S pevcema Krunoslavom Sla-bincem in Gabi Novak — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.10 Eksotični ritmi iz ruskih oper — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo pihalne godbe — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Iz del mojstrov lahke glasbe — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Poje zbor tehnične srednje šole — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Iz operetnih odrov — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Signali — 18.35 Interna 469 — 19.00 Lahko 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.35 Igrajo Veseli plan-šarji in ansambel Mihe Dov-žana — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Dva odlomka iz opere Partizanka Ana — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Lepe melodije z orkestrom Percy Faith — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Glasbena tribuna mladih — 14.30 Godala v ritmu — 14.40 Na poti s kitaro — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Majhen recital tenorista Mitje Gregorača — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Rad imam glasbo — 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 V torek na svidenje — 18.45 Narava in človek — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Borisa Franka — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Radijska igra — 21.43 Lahka glasba — 22.15 Francoski samospev — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 S popevkami po svetu Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 Popevke s slovenskih festivalov — 16.05 Radi ste jih poslušali — 16.40 Rezervirano za mlade — 17.35 Glasbeni mozaik — 18.40 Francoske popevke — 19.00 O avtomobilizmu — 19.10 Mladina sebi in vam — 20.05 Slovenske narodne pesmi — 2030 Na mednarodnih križ-potjih — 20.40 Večerni con-certino — 21.45 Pevci od včeraj in danes — 22.20 Žive misli — 22.40 Razgledi po sodobni glasbi — 23.55 Iz slovenske poezije 15. APRILA Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Glasbeni variete — 1535 Jazz na drugem programu — 16.05 Z ansambloma Korni grupa in Mladi levi — 16.40 Melodije za vsakogar — 17.35 Glasbeni mozaik — 18.40 Z orkestrom Werner Miiller in Kurt Edel-hagen — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Za ljubitelje in poznavalce — 21.00 V korak s časom — 21.10 Janaček: Mladost — suita za pihala — 21.45 Z jugoslovanskih festivalov jazza — 22.15 Ljudje med seboj — 22.25 Večeri pri slovenskih skladateljih — 23.55 Iz slovenske poezije 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.35 Popevke slovenskih avtorjev — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Madame Butterflv — prizor iz 1. dejanja opere — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Poslušajmo in primerjajmo pesmi mladih — 14.30 Z orkestrom Sigurd Jansen — 14.45 Mehurčki — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Pesmi S. Festerja poje zbor Roger VVagner — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Portreti skladateljev lahke in zabavne glasbe — 17.10 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana — 18.30 četrt ure z orkestrom Montematti — 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofo- 16. APRILA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.35 Narodne pesmi z juga — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Slovenske violinske skladbe — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z ansamblom Zadovoljni Kranjci — 1330 Priporočajo vam — 14.10 Iz albuma skladb za mladino — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Napotki za turiste — 15.35 Glasbeni intermezzo — 15.40 Bach: Brandcnburški koncert — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Rad imam glasbo — 17.10 Človek in zdravje — 17.20 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Virtuozna klavirska glasba — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Toneta Kmetca — 20.00 Naj narodi pojo — 20.30 Top-pops 13 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 Z orkestrom Franck Pourcel — 16.05 S slovenskimi pevci zabavne glasbe — 16.40 Popoldne ob sprejemniku — 17.35 Glasbeni mozaik — 18.40 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana — 19.00 Odmevi z gora — 19.28 Zabavni akordi — 20.05 Radijska igra — 20.50 Naši skladatelji za pihala — 21.45 S koncertnih odrov jugoslovanskih filharmonij — 2355 Ix slovenske poezije TELEVIZIJA, LU 10. APRILA 9.35 TV v šoli, 16.25 Državno prvenstvo v košarki — srečanje CZ : Lokomotiva in Jugoplastika : Oriolik (RTV Zagreb, Ljubljana), 18.00 Obzornik, 18.15 Narodna glasba, 18.45 Holandski dragulji — serijski fiLm, 19.15 Mozaik, 19.20 Sprehod skozi čas, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Glasbena križanka, 21.35 Rezervirano za smeh, 22.05 Nepremagljivi — serijski film, 22.55 TV kažipot, 23.15 Poročila (RTV Ljubljana) LU 11. APRILA 8,55 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 930 Po domače z ansamblom Franca Flereta (RTV Ljubljana), 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Beograd), 10.45 Mozaik, 10.50 Otroška matineja: Pika Nogavička, Skrivnosti živali, 11.45 TV kažipot — Športno popoldne in Nove melodije, 18.10 Narobe roka pravice — angleški filan, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 2030 3-2-1 (RTV Ljubljana), 2035 Humoristična oddaja (RTV Sarajevo), 2135 Videofon (RTV Zagreb), 2150 športni pregled (JRT), 2220 Poročila (RTV Ljubljana 12. APRILA 9.05 Odprta univerza (RTV Beograd), 935 TV v šoli, 10.30 Nemščina, 10.45 Angleščina (RTV Zagreb), 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli — ponovitev, 15.40 Nemščina — ponovitev, 15.55 Angleščina — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Francoščina, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.38 Napoved sporeda (RTV Ljubljana), 17.40 Mendo in Sla vica (RTV Zagreb), 18.00 Risanka, 18.15 Obzornik, 18.30 OF država v državi, 19.00 Mozaik (RTV Ljubljana), 19.05 Mladi za mlade (RTV Skopje), 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik. 20.25 3-2-1, 20.35 Dokaz pod zemljo — film iz serije VOS, 21.15 Večer z Mihaelom Strojem, 21.40 Poročila (RTV Ljubljana) Osijeku (RTV Zagreb), 17.05 Madžarski T V pregled (RTV Beograd), 17.45 Pika Nogavička — film, 18.15 Obzornik (RTV Ljubljana), 18.30 Glasbena oddaja (RTV Zagreb), 19.00 Mozaik, 19.05 Od filma do fiilma, 19.20 Po sledeh napredka, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Teh naših 50 let, 21.35 Gilbert Be-caud, 22.25 Poročila (RTV Ljubljana) LU 13. APRILA 9.35 TV v šoli, 10.40 Ruščina (RTV Zagreb), 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli — ponovitev, 15.35 Ruščina — ponovitev, 15.55 TV vrtec (RTV Zagreb), 16.10 Angleščina, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 Tiktak: Umba Kumba in pisana kamela, 18.00 Obzornik, 18.15 Niso samo rože rdeče, 19.00 Mozaik, 19.05 Sodobno gospodarstvo, 19.30 Starši in otrok, 19.40 Pet minut za boljši jezik, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 2035 Suha veja — italij. film, 22.05 Nokturno, 22.25 Poročila (RTV Ljubljana) LU 14. APRILA 8.15 TV v šoli, 1455 Mednarodni nogometni turnir v LjJj stabilizator elra 15. APRILA 9.35 TV v šoli, 10.30 Nemščina, 10.45 Angleščina (RTV Zagreb), 11.00 Francoščina (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli — ponovitev, 15.40 Nemščina — ponovitev, 15.55 Angleščina — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 18.00 Glasbena pravljica, 18.15 Obzornik, 1830 Skrivnosti živali, 19.00 Mozaik, 19.05 Enkrat v tednu (RTV Ljubljana), 19.20 Vse življenje v letu dni — serijska oddaja (RTV Beograd), 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 2035 Četrtkovi razgledi, 21.40 Petrov: Zlato tele, 22.20 400 let slovenske glasbe, 23.00 Poročila (RTV Ljubljana) 16. APRILA 9.30 TV v šoli (RTV Zagreb), 11.00 Angleščina (RTV Beograd), 14.40 TV v šoli — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Glasbeni pouk, 16.40 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 Zlati cekin — otroška pesem iz Balogne, 18.15 Obzornik (RTV Ljubljana), 18.30 Glasbeni dnevnik (RTV Beograd), 18.50 Mestece Pcyton — serijski film, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Skrivnostna soseda — angleški film, 22.30 Izkažimo se — quiz, 2330 Poročila (RTV Ljubljana) Kranj CENTER 10. aprila amer. film AMERIŠKA VESELA PARADA ob 10. uri amer. barv. film GOLOROKI ŠERIF ob 16. in 20. uri franc. barv. film ŽENSKI SANATORIJ ob 18. uri premiera nem. barv. filma PEPEK, STRAH ZA PROFESORJE ob 22. uri 11. aprila amer. film AMERIŠKA VESELA PARADA ob 10. uri nemški barvni film PEPEK, STRAH ZA PROFESORJE ob 13. in 19. uri, amer. barvni film GOLOROKI ŠERIF ob 15. uri, francoski barvni film ŽENSKI SANATORIJ ob 17. uri, premiera ameriškega barvnega filma DIABOLIK ob 21. uri 12. aprila nemški barv. film PEPEK, STRAH ZA PROFESORJE ob 16. in 18. uri, premiera amer. barvnega filma DAN ZEMLJEPOSESTNIKA ob 20. uri 13. aprila nemški barv. film PEPEK, STRAH ZA PROFESORJE ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIČ 10. aprila francoski barv. film ŽENSKI SANATORIJ ob 16. uri, franc. barv. film HI-BERNATUS ob 18. in 20. uri 11. aprila franc. barv. film HIBERNATUS ob 14. in 16. uri, amer. barv. film GOLOROKI ŠERIF ob 18. uri, franc. barv. film ŽENSKI SANATORIJ ob 20. uri 12. aprila ameriški barvni film GOLOROKI ŠERIF ob 16. uri, nemški barv. film ŽIVLJENJE V DVOJE ob 18. uri, franc. barv. CS film OROŽNIK SE ŽENI ob 20. uri 13. aprila amer. barv. CS film SAMOMORILSKI KOMANDOSI ob 16., 18. in 20. uri Tržič 10. aprila premiera franc. barv. CS filma OROŽNIK SE ŽENI ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. filma DAN ZEMLJEPOSESTNIKA ob 22. uri 11. aprila franc. barv. CS film OROŽNIK SE ŽENI ob 15. in 17. uri, premiera amer. barv. filma 100 PUŠK ob 19. uri, premiera nem. barv. filma PEPEK, STRAH ZA PROFESORJE ob 21. uri Kamnik DOM 10. aprila premiera amer. barv. filma BITKA ZA SAN SEBASTIJAN ob 16. in 20. uri, nemški barv. film ŽIVLJENJE V DVOJE ob 18. uri, premiera amer. barv. filma DIABOLIK ob 22. uri 11. aprila amer. barv. film BITKA ZA SAN SEBASTIJAN ob 15. in 19. uri, nemški barv. film ŽIVLJENJE V DVOJE ob 17. uri, premiera amer. barv. filma DAN ZEMLJEPOSESTNIKA ob 21. uri 12. aprila amer. barv. film BITKA ZA SAN SEBASTI JAN ob 16. in 18. uri 13. aprila premiera amer. barv. filma KRVAVI PLEN ob 18. in 20. uri Krvavec 11. aprila danski film JAZ ŽENA — II. del ob 16. in 19. uri Radovljica 10. aprila amer. barv. film BODALO ob 18. ura, amer. barv. film BOSTONSKI DA-VITELI ob 20. uri 11. aprila amer. barv. film BODALO ob 16. uri, araer.-nemški barv. film SMRTONOSNI STRELI NA BROD-WAYU ob 18. uri, franc. barv. film MADAME BOVARY ob 20. uri 12. aprila italij. barv. film DRAGO BOM PRODAL SVOJO KOZO ob 18. uri, slov. barv. film RDEČE KLASJE ob 20. uri 13. aprila nemški barv. fi^ ČARLIJEV STRIC ob 20.tfl» Bled 10. aprila amer. barv. fito1 VRAŽJA BRIGADA ob 17. & 20. uri 11. aprila amer. barv. fthB VRAŽJA BRIGADA ob 15., 1»-in 20. uri 12. aprila italij. barv. ril10 PREMIČNI CILJ ob 17. ^ 20. uri 13. aprila italij. barv. fi^° PREMIČNI CILJ ob 17. & 20. uri Jesenice RADIO 10. aprila nemški barv. filt° SIROTA S ČUDEŽNIM GLASOM H. aprila nemški barv. film SIROTA S ČUDEŽNIM GLASOM 12. aprila italij. - španski barv. film SIERRA NEVADA 13. aprila i talij .-amer. barv« film ŽENA JE IZGINILA Jesenice PLAVŽ 10. aprila italij .-amer. barv. film ŽENA JE IZGINILA 11. aprila italij. amer. barV-film ŽENA JE IZGINILA . 12. aprila nemški barvnj film SIROTA S ČUDEŽNIM GLASOM 13. aprila nemški barvn' film SIROTA S ČUDEŽNIM GLASOM Dovje-Mojstrana 10. aprila jugoslov. barv« film LJUBEZEN IN KLETVICA 11. aprila amer. barv. film IDEALNA PESTUNJA Kranjska gora 10. aprila amer.-sovj. barv« CS film VVATERLOO 11. aprila franc.-nem.-itaUJ' barv. film KATARINA, D& VOLJ SI LJUBILA 13. aprila italij.-špan. barv. film SIERRA NEVADA Javornik DELAVSKI D°M 10. aprila amer. barv. fi'171 IDEALNA PESTUNJA 11. aprila italij. - španski barv. film SIERRA NEVADA* amer.-sovj. barv. CS fil"1 VVATERLOO škofja Loka SORA 10. aprila amer. barv. f>Ir? UJETNIKI VESOLJA ^ 17.30 in 20. uri 11. aprila slov. barv. RDEČE KLASJE ob 17.30 i« 20. uri, amer. barv. i''1" UJETNIKI VESOLJA °° 15. uri 12. aprila amer. barv. f''111 SPIJON V ZELENEM KLObuku ob 19. uri 13. aprila nem.-italij. f'1;"1 SMRT V RDEČEM JAGUARJU ob 20. uri Železniki OBZORJE 10. aprila amer. barv. fUjJ1 SPIJON V ZELENEM KLO buku ob 17. in 20. uri H. aprila nem..italij. SMRT V RDEČEM JAGUAR" JU ob 17. in 20. uri REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 1. KRAJEC, 7. MAKETA, 13. MATURA, 14. ANILIN, 15. J*P*A, 16. OKARINA, 17. TOJA, 18. AMOL, 19. SAS, 20. KA-*JLIR, 23. EMA, 26. GARE, 27. ALAN, 31. PARMENA, 33. "'•ARE, 34. ORIENT, 35. BRODAR, 36. SKANSI, 37. POROKA. IZŽREBANI REŠEVALCI ba*!eSitev nam je poslalo 117 reševalcev. Od teh so bili izžre-ani naslednji: 1. nagrado (30 din) prejme Darja Pintar, Kranj, adižarjeva 5; 2. nagrado (20 din) prejme Tatjana Trilar, auovljica, Cankarjeva — vila blok V; 3. nagrado (10 din) , Prejme Andrej Rozman, Kranj, Podreča 20. Nagrade vam °omo poslan po pošti. Nagradna križanka maV?DORAVNO: L del tka,ske8a stroja, 7. način odplačevati (množina), po delih, 12. član taborniške organizacije, vre, an' &r> lur« 15. začetek abecede, 16. denar določene 19 .nosti' ,8- pristanišče na zahodu filipinskega otoka Luzon, Ka *!le srbonrva§kega jezikoslovca in književnika Stefanoviča ^aradžića, 21. mednarodni jezik, ki se ni uveljavil, 22. ruski Pa C il' pou^no glasbilo; vlačuga, 26. lesena opazna plošča, ^nelka, 27. pokopališče znanih mož v Ljubljani, kraj umrlih, Izd Pnestorn Bagdadom, 13. tvorec moderne Japonske, k|;»(l„H"ni; Uldi J;'P»>iiski namiznoteniški as, 17. hiša iz brun, kr^i . a' ^0. pomanjsevalnl izraz za okrepčllno pijačo, 23. 26. a°a j» United Nations, Združeni narodi, 25. Josip Jurčič, Itidii ^r,*ka hazardna igra na karte, 27. gorovje na meji 30. ,n Burme, 28. Noetov sin, začetnik semitov (Judov), hiersj, na razburkani vodi, rezultat penjenja, 33. električna *"ak Cnota (po JWa»u), 34. Radio industrija Zagreb, 37. R°rJerrf kernično prvino erbij, 39. kraj In reka pod Kirgiškim *H j^jj v ZSSR, tudi del imena kitajskega predsednika (... loterija PREŠERNOVO GLEDALIŠČE Poročilo o žrebanju srečk 14. kola 8. aprila 1971 U ešitev pošljite do četrtka, 15. aprila na naslov: Glas, % nT8 rcvo,"ciJe 1, Kranj, z oznako Nagradna križanka Na8rade: L: 30 din, 2.: 20 din, 3.: 10 din. o^^ENJSKl MUZEJ V KRANJU — V Mestni hiši je na UrtlettioS a'na arnco'°^ka. kulturnozgodovinska, etnografska, °llprta Stnoz8odovinska zbirka. V galeriji v Mestni hiši je ' razstava del slikarja Maksima Scdeja ml. ^la r^r<^ni stavbi v Tavčarjevi ul. 43 je v I. nadstropju od-rr°Piu zhirka Slovenska žena v revoluciji. V II. nad- er>jsk° "a °8lcd etnografska zbirka Planšarska kultura na V p * 8alCrj.t:SCrriovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej, efam oV 'st' stavbi pa razstava slikarjev Saše Kumpa in a S,uioniča. ^ ure ^Sk.e in muzejske zbirke so odprte vsak dan od 10. do ln^d 17. do 19. ure. Srečke so zadele končnicami din 10 'A 30 44360 500 67280 1.000 104510 10.030 280440 10.000 479660 10.000 81 10 95231 500 98291 500 081211 10.000 655651 10.000 92 10 782 50 4202 200 519002 10.000 586802 10.000 03 20 36293 500 86073 500 568123 10.000 713443 10.000 4 6 42764 506 96444 1.006 128404 50.006 327024 10.006 783294 150.006 5 6 50935 506 84435 505 439945 10.006 16 10 46 10 07746 510 275886 10.(XX) 751936 10.000 17 20 47 10 80137 1.000 334567 10.000 470437 10.000 768357 10.000 788 100 3718 200 72428 1.000 7t>!68 2.000 9 6 85329 1.006 85999 2.006 92609 506 SOBOTA, 10. aprila, ob 10. uri za IZVEN: KLJUKCEV ROJSTNI DAN in ČAROBNA SKRINJICA - lutkovna predstava NEDELJA, 11. aprila, ob 16. uri za IZVEN: — A. Lesko-vce: DVA BREGOVA TOREK, 13. aprila, ob 19.30 za red PREMIERSKI — A. Strindberg: GOSPODIČNA JULIA — gostuje SLG iz Ce-lJa Poročili so se v KRANJU Drnovšek Miran in Eršte Vanja r^hirli so V KRANJU Perčič Angela, roj. 1906, Krainer Jože, roj. 1898, Filip-čič Jožefa, roj. 1903, Bogataj Ivana, roj. 1890, Vidakovič Vinko, roj. 1923, Lcskovcc Jakob, roj. 1909, Jankovič Anton, roj, 1889, Mede Marija, roj. 1906. V TRŽIČU August Osebek, roj. 1889 in Janez Jazbec, roj. 1903. NEDELJA TRŽIČ — ob 10. url: na rokometnem igrišču osnovne šole heroja Grajzerja tekma moške ZRL Tržič : Slovan (Djurdjcvić — Bukovac). KRANJSKA GORA — ob 10 uri na rokometnem igrišču v Martuljku tekma ženske SRL Kranjska gora : Piran (Vidmar). JESENICE — ob 10. url: na odbojkarskem igrišču tekma moške ZOL — zahod Jesenice : Vukovar. SELCE — ob 9. uri: tekma ženske LCRL Alples B : Slovan b (Hvasti) ob 10. uri: tekma ženske SRL Alples : Slovan (Sereg). ŠKOFJA LOKA — ob 10. uri: na rokometnem igrišču v Puštalu tekma ženske LCRL šešir : Sava (Humer). KRANJ — ob 9. uri: na zimskem bazenu prijateljsko vaterpolsko srečanje pionirjev Triglav : Primorje. ob 10. uri: srečanje mladinskih moštev. Pari 1. kola 1. gorenjske rokometne lige: Tržič : Jesenice (Zupan), Alples : Križe B (Pi-čulin), Sava : Žabnica (Lov-še), Šešir : Kr. gora (Jeruc), Kranj B : Radovljica (Šušter-šič); — gorenjska liga: Stor-žič : Preddvor (Bernard) Alples B : Krvavec (Bašar), Duplje B : Besnica (Konjar), Kranj C : Radovljica B (sobota — Teran), šešir B : Dijaški dom (Arh). Pari gorenjske rokometne lige: člani: Preddvor : Alples, Lesce : Naklo, Podbrezje : Šenčur, Bela : Kranj, Trboje : Kropa; mladinci: Tržič : Jesenice, LTH : Triglav; pionirji: Predoslje : Alples, Podbrezje : Šenčur, Jesenice : Triglav B, Kranj A : Kranj B, Triglav A : LTH, Naklo : Trboje, Tržič : Lesce. -dh Trzni pregled V KRANJU Salata 5 do 6 din, špinača 7 do 10 din, korenček 3 do 4 din, slive 3 do 4 din, jabolka 2 do 3 din, pomaranče 5,50 din, limone 6 din, česen 8 do 10 din, čebula 3 din, fižol 5 do 6 din, pesa 3 din, kaša 4 do 5 din, motovileč 10 do 12 din, kumare 8 din, ajdova moka 5 do 6 din, koruzna moka 3 do 4 din, surovo maslo 15 do 16 din, smetana 12 din, orehi 22 do 24 din, sir skuta 6 din, sladko zelje 3 din, kislo zelje 4 din, kisla repa 3 din, cvetača 5 do 6 din, krompir 1 din; čebul j ček 10 do 12 din za liter, jajčka 0,60 din, klobase 5 do 6 din. V TRžICJ Solata 6 din, špinača 10 din, korenček 4 din, slive 4 din, jabolka 2 din, pomaranče 5 din, limone 6 din, česen 10 din, čebula 3 din, fižol 7,50 din, pesa 3 din, kaša 5 din, čebulček 10 din, fige 7 din, banane 7 din, med 12 din, ajdova moka 4,80 uin, konizna moka 4,20 din, surovo maslo 20 din, smetana 10 din, orehi 28 din, sir skuta 7,50 din, sladko zelje 330 din, kislo zelje 3,50 din, kisla ropa 3,50 din, cvetača 6 din, krompir 1 din, jajčka 0,60 din. NA JESENICAH Solata 4,50 do 8 din, špinača 6 din, korenček 2 do 8.50 din, slive 5,40 din, jabolka 5,40 din, pomaranče 5,20 din, limone 5,30 do 5,70 din, Česen 9,30 din, čebula 3,50 din, fižol 6,90 do 7,50 din, pesa 2,50 din, kaša 3,70 din, čebulček 13 din, kumare 12 din, por 4 din, ajdova moka 6 din, koruzna moka 2,25 din, surovo maslo 22,50 do 29 din, smetana 13,80 din, orehi 27 din, sir skuta 7,10 din, sladko zelje 2,90 din, kisla repa 2,90 din, cvetača 5,50 din, krompir 1,20 din, jajčka 0,55 do 0,60 din, klobase 4,20 din. KAVA ŽIVIL-A. V NOVI 0 EMBALAŽI O ŠE fi BOLJŠA * [\ GLAi [ij Na poenostavitev in pocenitev pridelovanja krompirja močno vpliva pravilni izbor strojev in njihova pravilna uporaba. Vedno več kmetov se pri tem odloča za skupinsko nabavo in rabo kompletnih linij, ki zajemajo • stroje za predsetveno pripravo zemlje • avtomatski sadilnik • stroje za oskrbo in nego nasadov ter • škropilnico Da bi z delovanjem teh strojev seznanili čim več kmetov, prireja Kmetijski institut Slovenije prikaze delovanja teh strojev, in sicer: v ponedeljek, 12. aprila, ob 10. uri v Kmetijski zadrugi Cerklje ob cesti Voklo—Trboje. Vabimo kmete, da se predvajanja strojev udeležijo v čim večjem številu. Kmetijski institut Slovenije Kmetijska zadruga Cerklje Komunalni servis Kranj razglaša naslednja prosta delovna mesta: 1. gradbenega delovodja z gradbeno delovodsko šolo in nekaj let prakse 2. zidarja (KV za polaganje florbita in perlita) 3. tapetnika (KV za tapetniška in dekoraterska dela) 4. ter večje število kvalificiranih POLAGALCEV PODOV PLESKARJEV STEKLARJEV PEČARJEV KAMNOSEKOV ZIDARJEV TUDI PK TERACERJEV CEMENT ARJEV Prijave sprejema splošni sektor v Kranju, Mladinska ulica 1. Razglas velja do zasedbe delovnih mest. Graditelje stanovanjskih hiš in ostale potrošnike obveščamo, da nudimo v maloprodaji vse vrste parketov in rezanega lesa najboljših kvalitet po konkurenčnih cenah. Izbira in nakup bo v maloprodajnem skladišču na Primskovem, Ručigajcva cesta, telefon 22698, int.4. Se priporočamo! Komunalni servis, Kranj Blok naj bo prijeten dom Naše stanovanje je naše majhno kraljestvo. Prav je, da ga zaljšamo in kitimo. Bolj kot je majhno stanovanje bolj dosledni moramo biti z vzdrževanjem reda, da nam ostanejo naši prostori, v katerih počivamo, prijetni Naš dom je večji kot se zavedamo. Tudi okolica našega stanovanja je naš dom. Žal enega prostora skoraj nikjer ne uporabljajo za bivanje, in to je najlepši prostor: balkon, ki nas povezuje z okoljem in kjer lahko zaužijemo svež zrak, se sončimo ali ob kavi pokramljamo s prijatelji. Naše podnebje omogoča, da bi balkone ali lože uporabljali od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Za zasenčenje bi lahko uporabili srednje velike vrtne senčnike ali zagrinjala, kar bi videz našega bloka poživilo. Namesto tega spreminjamo balkone v sušilnice, kjer se prav trudimo, da z visoko napetih vrvi visijo rjuhe ali drugo perilo. Kdor hoče sušiti perilo na balkonu (ker je prelen, da bi ga nesel v sušilnico, ali kjer je arhitekt pozabil urediti sušilnico), bi to lahko storil na nižjih stojalih, ki jih je moč pospraviti. Na teh se lahko z malo spretnosti prav tako sušijo celo rjuhe ali večji kosi perila. Žal so balkoni odlagališča starih škatcl ali nepotrebne navlake, na njih čistimo čevlje, z njih stepavamo prašne krpe. Dokaj neprijetno je, ko iz Zgornjih balkonov priplavajo na naš balkon lasje, čiki, perje, celo pljus umazane vode lahko priteče od zgoraj. Čeprav nimamo strožjih predpisov o uporabi stanovanj — zasebnih ali tistih v družbenem upravljanju — bi se morali kot ljudje vesti dostojno. Več ima nekdo samodiscipline, bolj svoboden človek je in lažje živi v skupnosti. V hišah, kjer je več stanovanj, imamo v souporabi več dodatnih prostorov. Del kleti ali del podstrešja še sodi k stanovanju. Kar pozabljamo, da smo solastniki in so-uporabniki tudi hodnikov, stopnišč, sušilnic, pralnic, klubskih prostorov, prostorov za mladino in morda še česa. Če bo stopnišče lepo, bomo Že ob vstopu v hišo občutili veselje in prav tako gost, ki nas obišče. Negujmo te prostore kot del našega stanovanja, čeprav ga počisti ob določenih dnevih čistilka. Prav nič ni sramotno, če počistimo kdaj kakšno smet, ki jo je iz- gubil kdo drug. Morda bo olupek, razbito steklo ali polito olje vzrok za padec starejšega človeka, nosečnice ali kogar koli, ki je lahko celo naš najbližji. Čeprav priporočamo sprotno čiščenje vsem souporabnikom prostorov, se pa iz izkušenj, ki jih imamo, nikakor ne strinjamo, da ponekod za čiščenje skupnih prostorov nimajo plačane či-stilke. Kjer ni čistilke, so komaj za silo pospravljeni le tisti prostori, ki vodijo neposredno do stanovanj. Če le ena stranka slabo počisti, se ostalim zdi neumno, da bi podpirale lenobo drugih, čeprav so potem v umazanem bloku doma. če ne bomo prav kmalu sprejeli ostrega zakona o vzdrževanju stanovanj, bomo pač zgled, kako je moč v kratkem času uničiti draga stanovanja, do katerih smo se tako težko dokopali. Kar poglejmo, kakšni so naši bloki že po nekaj letih. Čistoča in varnost v stopniščih ali drugih komunikacijskih prostorih bo ohranjena le, če bomo imeli privite vse žarnice, če bodo žarnice na pravih mestih in bodo dajale dovolj svetlobe. V temnih hodnikih ni mogoče dobro pospraviti, lahko se spotaknemo ob kakšne predmete, Zgrešimo stopnice ali doživimo neprijetno presenečenje od kakšnega nepridiprava. Stopnišča, ki leže v sredini hiše, bi bito za primer, kadar zmanjka električnega loka, obvezno poslikati s pasom svetleče se barve. Kjer so v blokih določeni prostori za odlaganje, smeti, so le-ti zvečine hudo zanemarjeni. Smmd se širi po stanovanju. Smeti po tleh pa tistega, ki prinese nove smeti, ne spodbude, da bi za seboj pospravil, če je smeti stresel mimo. Smeti naj stresa v smetnjak le starejša oseba, da se otroci ne bodo ob smetnjakih okužili. Stopimo pred blok. To je naša okolica, tudi tu smo solastniki, Kaj vse leži pod našimi okni. Pogosto stojijo prav pred vrati ali pod balkoni smetnjaki. Pepel in prah, ki se dvigata iz smetnjakov, se dvigata do plenic, ki se suše na balkonu, skozi odprto okno v sobe tistih, ki so v pritličju. Muhe ležejo jajčeca na odpadke hrane, ličinke, ki se izležejo, zlezejo v zemljo in prilezejo spet kot mlade muhe že po štirih tednih na prosto. Morda bomo sedaj razumeli, da ni samo grd vi- dez okolice, kjer so streseni smeti naokrog, ampak so nam smeti nevarne, saj omogočajo hitro razmnoževanje muh. Mušja nadloga širi nalezljive bolezni. Smetnjaki morajo stati na tleh, ki so asfaltirana ali zabetonirana, da pre* kinemo razvoj muh. Saj je nezaslišano, da v na novo zgrajenih blokih ali naseljih najdemo že zdaj zgodaj spomladi prve muhe. Ob hišo spada zelenje, spada cvetje, spada grmičevje iti drevje. Zelenje preprečuje prašen je, zadržuje vlago V tleh in s tem tudi povzroča, da se v hudi vročini ne dvigne temperatura tako visoko. Zelenje drevja uporablja ogljikov dvokis, ki ga je v mestih preveč, in nam vrača kf sik. Zelenje vpliva pomiri* joče na človeka in vpliva na boljše počutje. Zato čuvajmo naše zelenje, ne ustvarja*10 bližnjic prek trav, ne parkirajmo avtomobilov na travi in ne uničujmo lepih cvetU*' nih nasadov ob naših blokih ali v parkih. Rože in zelenje so last tistega očesa, ki v* gleda in ne tistega človeka, ki jih uničuje. Bodimo zgled drugim v sp°" štovanju in vzdrževanju na$e okolice. Po cestah naj od nas ali iz naših avtomobilov *e letijo odpadki. Predvsem le' po bi bilo, da bi mlad človek pokazal svojo vzgoje*05 z vzornim vedenjem. Od wB* kako bomo oblikovali svet danes, je odvisno, v kakšne*1 bomo živeli jutri. dr. Ana Kraker Zavod za zdravstveno varstvo Kranj S EN TA skladišče Kranj, Tavčarjeva 31. tel. 22-053 Kombinati, kmetijske z3' druge, posestva, kmetovalci! Odkupujemo pšenico & vse vrste žitaric po najj" višjih dnevnih cenan. Kmetovalcem plačamo gotovini pri prevzemu. Prodajamo najkvalitetnejšo moko, krmilno m<£ ko, koruzo, pšenični zdro in koruzni zdrob. Skladišče je odprto od 7.3 do 16. ure vsak dan tuo v soboto. Humus 5%popust V Obiščite n Gorenjskenj RATA*! as na sej m OKU | IA Razcestja MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) TV. DEL 198 kn • ko bi se ji to takrat posrečilo! Ko bi ne c () tiste bolezni! In ko bi ji potem v hotelu os^t-\ ne odPOvedali službe! Ali ko bi vsaj niot V Tannovi šivalnici kljub bednemu in sra-j no.nizkemu zaslužku, ki ga jim je Abraham Po n h °tel ^e znižati» ona Pa sc mu Je postavila k J° , in skušala pregovoriti tudi druge šivilje * stavki. »Le zakaj? Le zakaj?« ji t ^h'3 bi' Potrpela kakor druge. Ne bilo bi del t3 poudarjati, da 1e socialistka in drugim sliš i am' ^ so se v stranu pokrižale, če so samo res' Desedo socializem, skušala dopovedati 0 nico.o kapitalističnem izrabljanju in potrebi taPniZlranega boja delavcev in delavk proti ju h"111 "človeškemu ali .nekrščanskemu' počet-ja b0Satašev nasproti ubogim ljudem ali ,krist-tak°m ' kakor so P° domače govorili takrat in 2cv° nenotc izpovedovali resnico o prepadu, ki boif m^ oogatirni in revnimi .kristjani', med red la§- in ub°8im ljudstvom, o bogatem raz-. u- ki bogati na račun ubogega, nekrščansko Ranega delavskega razreda. Ja, ne bilo bi ji treba iztegovati jezika, da slah3 štirinaJsturno delo že tako ali tako pre- oo plačane, še manj pa bi ji bilo treba pre- ■jevati druge delavke, da bi Tann, ko bi sc Sv . skupaj in postale nepopustljive v boju za /VJ* Pravice, ne mogel bogateti brez njihovega * m bi moral popustiti. tjs, ^očna je bila proti strupu, s katerim so in jiT e zasipali pamet ubogih ljudi s prižnic dan- ^eja.li neobčutljive za resnico in za vsak-aftfrjK krivice. Te naj bi vdano in ponižno pre-*• Tako bi namesto pravičnega plačila v .dolini solz' prejeli za vdano in ponižno prenašanje krivic in trpljenja bogato in večno plačilo v nebesih. — Ne ubogati lastnika, ki ti daje delo in kruh, je prav taka pregreha, kakor ne spoštovati očeta in mater. To je greh proti četrti božji zapovedi. In kdor greši proti njej, ne bo dobro živel, kakor pravi božja zapoved. Tisti, ki mislijo drugače, bodo kaznovani na tem in onem svetu. Tako so pridigali in še vedno pridigajo po cerkvah. In človek, ki veruje in se boji pogubljenja, bo vdano prenašal krivice, pa če bi moral delati za drobtino, ki pade z gospodarjeve mize. Morda bi bilo res bolje, ko bi se takrat po teh naukih ravnala tudi sama. Potem bi je Tann ne postavil na cesto in jo tako porinil naravnost na pot za Francem, ki se je oglasil iz Graza. Kolikokrat je že premišljala o tem. Sla je za njim, doživela njegov polom v Hartbergu, po vrnitvi v Trst pa je zapadla novim utvaram, ki so se porušile šele v Penzbergu ob najdbi tistih pisem. Ja, takrat se je njeno življenje sesulo vanjo. Že takrat je začutila, da je med njo in Francem zazeval prepad, ki ga ni več mogoče premostiti. Takrat in kasneje, ja, vse do nedavnega je čutila, da ni stvari, ki bi jo še mogla z možem zbližali in da je bil zakon med njim in njo že od vsega začetka usodna napaka. To napako bi mogla v Innsbrucku, ja, samo v Innsbrucku popraviti. Samo tam bi lahko brez tuje pomoči zaživela svoje življenje. Mar se ji ni delo ponujalo samo od sebe? Ko bi ostala tam in šivala, bi prav gotovo zaslovela kot ugledna šivilja. Lahko bi zaslužila dovolj zase in za otroka, ki bi očeta prav gotovo ne pogrešal, saj je bil še dojenček komaj leto dni star Pa je storila novo napako. Šla je po otroka v Borjaho in nato z otrokom v Trst k Francu. Rada bi sc mu pokazala, da se je postavila na lastne noge in da ga z otrokom ne potrebujeta več. Napuh je bil to in skrita želja, da bi Franca ponižala in ranila, v resnici pa sc je potem ponižala sama. — Zaradi otroka, — je takrat rekla. »Zaradi otroka,« bi rada rekla tudi sedaj, a čuti, ja, šele sedaj popolnoma jasno čuti, da je lagala sama sebi. Napuh jo je gnal v Trst in ne želja, da bi z otrokom pretresla moža in ga spomnila, da bi moral tudi on skrbeti za sina, za svojo kri. Tako je bilo, potem pa je podlegla trenutnemu moževemu občutju, ki ga je morda samo igral. »Ja, prav lahko,« je sedaj skoro uverjena v to. «Pa bi moral skrbeti! Vseeno bi moral skrbeti!« si pravi in misli, ne več na takratno svoje ponižanje pred Francem, ki ga takrat v Trstu sploh ni čutila, marveč na svoje sedanje ponižanje v Bencdiktenbeuernu. Ponižanje, ki je boleče, mnogo bolj boleče kakor misel na takratno tržaško ponižanje, ki se ga zaveda šele sedaj. »Igral je. Igral,« je prepričana. »Naj igra tudi sedaj! Igra pred šestnajstletnim sinom, če bo še mogel igrati, kakor je igral pred dobrimi štirinajstimi leti vpričo nje. »Naj mu pove iz oči v oči! Sama naj uredita med seboj!« pravi. Ja, preveč je ponižana, da bi mogla po vsem, kar se je zgodilo, biti še priča svojega ponižanja pred Slavkom. Ni mogela čakati, da bi se Slavko vrnil iz Penzberga Raje bi bila mrtva, kakor da bi morala stati pred sinom ponižana zaradi noči, v kateri si jo je Franc jemal kakor vlačugo, potem pa pljunil nanjo in ji pokazal vrata. »Kaj pa je bilo vse tisto drugega kakor pljunek, umazan pljunek naravnost v dušo,« občuti Francove besede z večjo gnusobo, kakor ko bi ji Franc v resnici pljunil v obraz. »Ja, to je pljunek v dušo!« In ta pljunek je še vedno v njej. S takim pljunkom v duši ni mogla stopiti pred Slavka. Morala je proč. Proč s prvim vlakom. Morala v Berlin. »A zakaj? Zakaj prav sem?« Pred Lehmanna si ne bo upala. Tega sc je zavedala že v Munchnu. Pa je vseeno kupila karto za Berlin in se na smrt izmučena pripeljala sem. Jo je morda v Berlin pognala misel, da je Slavku že pred odhodom na Bavarsko rekla, da se bo morda odpeljala v Berlin zaradi izterjatve medvojne podpore, ki ji je niso po odhodu z Bavarske pošiljali v Borjano. ^akaj ni več petja na vasi? (12 — konec) Mudska pesem in današnje popevke kr"^0 malo anketo »Zakaj ni več petja na vasi?« smo pri n'n>nih Ure'dnikovi mapi je sicer še nekaj pisem, zvečine ano-hud0 ' ki so prišla v zadnjih dneh; med njimi je tudi nekaj jih pu11?-1?2snih' zafrkljivih. Te pleve smo izločili od zrnja in c> So °n strani. Veseli nas, da je bilo zrnja več kot plev, OJgovonaSi 1>ra,ci v glavnem prizadeto, resno poskušali najti Vrstn?m na vpra5anJ«i ki smo ga zastavili. Objavili smo (po ,e?Iiiki) yCdu) odB°vore tehle bralcev Glasa: Niko Tušek (2e ^Ž|£ (lic. " -■-•■"•■» licuiv. imuuvivv (uiai»;i .ivm.*, *i-anc lJ"Eaka), Ivan Sivec (Moste), Mili Pavlin (Podbrezje), F- Mrak°^ek (Cačak>. Antonija Benedik (Mošnje), Brničan, Je), T ' Franc Potočnik (Bukovica), Antonija Pravs (Hrast-LeSat ?nZ Nastran (Rudno), Jože Ambrožič (Poljšica), Minka S.kuPno t V!C) 'n Franc Krničar (Grabče). R'Hja( 2aK°r.c^ *6 pisem, 16 mnenj o tem, zakaj petje na vasi iz-Spre'«ini- Se naša narodna pesem tako hitro in tako močno ^ ja, komercializira, propada. u radirz!i"tava,nj.u P*«« Pičnian (Britof), Franc Kimovec (Hraše), Jože strnil'' OD koncu ankc dali !rr"'l Oflo^,------ • še to govore "> Povc- ludskY° ln °no ° usodi "nase Jfeto ra^Smi- zla^i nekda-,hl R5Si*"»« Petja. Ne anketa bi ^Je f°ren-jskc folklorne ?ra,»sko - 8edanJ°s« le eno pn petja ni . --umu, da S^Povsen^* ljudska pe k > 2, zamrla, da stare kaksna Pozna **mr5 stara reč dob rirni kvečjemu še ženica. Vse to Jad:kovan je starimi časi je res značilnost vsake generacije in vsakega časa. Z vsemi ostalimi šegami in navadami, z načinom dela in življenja sploh se je (in se še) spreminja tudi ljudska pesem. Res je, da so bile spremembe včasih počasnejše, včasih za več generacij skupaj skorajda neopazne, toda to ne pomeni, da se življenje ni spreminjalo, z njim pa tudi ljudska pesem, petje ob delu, fantovsko petje ipd. Hitrejši tempo življenja, značilen za 20. stoletje, posebno za čas po drugi vojni, je vzrok tudi za hitrejše spremembe v folklori. Te spremembe so dosegle takšen obseg, da marsikdo raje govori kar o propadu in o nastajanju novega kot pa o spremembah. To pa je seveda napačno. Petja in pesmi, kakršnih se spominjajo še naši starejši bralci (ali pa za to vedo po pripovedovanju svojih staršev), resda skoraj ni več. Vzrok: za to ni več potrebe, zakaj okoliščine, v katerih so včasih peli (fantje na vasi, ob raznih delih, ob koledarskih in življenjskih praznikih itd.), so se tako temeljito spremenile, da pesem, ki jih je spremljala, ne more več živeti, »ker za njen obstoj ni več pravega raz.loga«, kot pravi dr. Zmaga Kumer (»Usoda naše ljudske pesmi«, Mohorjev koledar 1971, str. 134). Takole nadaljuje: »Brž ko postane ljudstvo iz ustvarjalca in ohranjevalca pesmi lc njen poslušalec, petje pa prevzamejo razni zbori, ansambli in radio, se začne proces nekakšne razlastitve, ki privede do tega, da sega mladina po popevkah, ljudska pesem pa postaja vse bolj muzejski predmet.« Skoraj vsi odgovori naše ankete so bili usmerjeni v trditev, da ljudska pesem in petje izginjata, da ju že skoraj ni več. Bralci so pisali, kdaj (ob kakšnih priložno- stih) so včasih peli in kje so vzroki, da tega danes ni več. Prvo in poglavitno mesto med vzroki ima nedvomno korenito spremenjen način življenja, ki je po eni strani izključil potrebo po nekdanjem načinu petja, po drugi strani pa poskrbel, da ljudje na druge, modernejše, lažje načine zadovoljujejo svojo potrebo po glasbi (radio, televizija, plošče itd.). Glasbo imajo ljudje še vedno radi, to dokazujejo tako številne domače in tuje popevke kot tudi tako imenovana narod-no-zabavna glasba, ki jo nekateri obsojajo kot izraziti kič, drugi pa so trdno prepričani, da so to res stare domače narodne pesmi, le da jih ne pojo več fantje na vasi, ampak različni poklicni ali amaterski ansambli in zbori. Vse to seveda ni več nekdanja ljudska pesem, vezana na določene kraje in na določene sloje prebivalstva, vendar kljub temu živi med nami, je del folklore sedanjosti, ki ni več le kmečka, saj je bolj ali manj izenačena z mestno ali masovno kulturo (za to poskrbijo množična komunikacijska sredstva), vendar je ne smemo prezreti. Priljubljeno narodno-zabavno vižo ali popevko (čeprav ne slovensko) z vrha top-pops lestvice brunda tako kmečki fant na traktorju pri oranju kot po modi oblečena najstnica ob kavici in cigareti v mestni kavarni. Pri narodno-zabavni glasbi gre za navezanost na tradicijo, na folklorne elemente 18. in 19. stoletja, čeprav skomercializirane, prilagojene današnji poprečni stopnji izobrazbe, mentalitete, interesov in pogojev, medtem ko pri popevkah o kakšni tradiciji sploh ne moremo govoriti, pa bi bilo bržkone napačno trditi, da ne gre za določene oblike folklore sedanjosti, za določene oblike ljudske kulture, ki seveda ni več ozko omejena na določeno področje, ampak je — vsaj pri nas — že kar internacionalna. Prava, klasična ljudska pesem, vezana na določen čas in kraj pa na določen sloj prebivalstva, je prav gotovo že skoraj izključno predmet zgodovine, torej muzejski eksponat. Ne le pri nas, temveč ruda drugje po svetu. Pa ni treba, da bi nam bilo hudo zavoljo tega, saj je to povsem normalen proces. Andrej Triler Komunalni servis Kranj obvešča občane in delovne organizacije, da ima v svojem sestavu tudi tapetništvo, ki nudi poleg tapetniških in dekorativnih storitev tudi dobavo in montažo švicarskih karnis ter vseh vrst zaves s solidno izvedbo po konkurenčnih cenah! Novost! Na zalogi imamo vseh vrst zaves iz steklenih vlaken — nevnctijive. Naročila sprejemamo v Kranju, Titov trg 22, telefon 21-294. Priporočamo se! Psihiatrična boh»!ca Begunje na Gorenjskem razglaša naslednja prosta delovna mesta: a) več medicinskih sester b) skladiščnika Poleg splošnih pogojev se za delovna mesta zahteva: pod a): srednja šola za zdravstvene delavce; pod b): trgovska šola s prakso. Poskusno delo Je 4 mesece. Rok za sprejemanje prijav je do zasedbe delovnih mest. Turistično prometno podjetje Creina Kranj Komisija za delovna razmerja razpisuje za šolsko leto 1971/72 naslednja prosta učna mesta: 10 kuharjev 10 natakarjev 20 avtomehanikov 5 avtoelektričarjev 4 avtokleparje 1 avtoličarja 4 strugar je 4 ključavničarje 1 rezkalca Kandidati morajo imeti dokončanih 8 razredov osnovne šole, biti zdravstveno sposobni za opravljanje poklica in ne starejši od 18 let. Poleg tega razpisuje eno prosto delovno mesto maserja v hotclr. Prošnj? < I kaiKiid:«■< pc i.,v.-jo komisiji za delovna razmerja podjetja do 10. maja. Sc nekaj besed je treba zapisati o bukovniku Matiji Nagllču z Zgornje Bole. Sedanji rod — tudi domačini, celo hišni sosedje — tako malo ve o svojem zanimivem rojaku, da ne bo odveč pripisati še kak odstavek o starem Kosmatu. Veljavnih mož, talentiranih samoukov, naša srenja ne sme pozabiti. Predlagam celo — le kaj bi utegnilo biti narobe, če to store? — da Beljani vzidajo v Na-gličevo rojstno hišo spominsko ploščo, vsaj skromen kamen, ne kak imeniten ollai-ček z napisom: V TEJ HIŠI SE JE 20. 2. 1799 RODIL MATIJA NAGLIC, p. d. KOSMAT BUKOVNIK SLOVENSKI Ali pa le: 1799—1854, Matija Naglic, bukovnik slovenski. RESNICO POISKATI Govorili smo že v prejšnjem zapisu o Nagliče-vih »halištrih«, v katere je zapisoval kratke vsebine prebranih knjig. Poglejmo sedaj, kako so bili pisani ti seznami, za katere je bukovnik sam rekel: »To imam zato spisano, da vem resnico poiskati.« Nagličev zbornik »haii-štrov« obsega 540 strani formata 4°. Seznam je bil natanko oštevilčen, tako, da je mož »resnico« takoj našel, ker je bflo vedno pripisano, kateri »platoi« v knjigi govori o snovi pridige. Primer: »Kaj za en Nauk se najde u Pridigah ali u Bukvah Paškala Skerbinca, dru-kane 1814. — Pridiga za per-vo nedelo u Adventu. Koku se more pokora delati... plate] 1. — Pokora more biti hitra brez odlašanja, nauk za taiste, kter le iele pokoro de- lat, pa je vender ne delajo ... platcl 3 — Pokora more biti resnična brez hinavske golfi-je, Nauk za taiste, ktir so spokornike le na videz, ne v sercu in v resnice ... platcl 7. Pokora more biti stanovitna... platel 12. — Itd. Seveda je vse pisano v takrat veljavni pisavi bohori-čici. NAGLICEVA BIBLIOTEKA a kratko smo že povoda, i, kako stare in dragocene slovenske knjige je imel Naglic v svoji knjižnici. Mirnega srca je i/.daJ zanje celo majhno premoženje. Sicer precej skopuški možak, ni stiskal, kadar je kupoval knjige. Za to stvar mu je denar gladko šel iz rok. In nikoli ni za to potar-nal. Očitno je bil Naglic izrazit ljubitelj slovenske knjige. Še dandanašnji poznamo to zvrst idealistov: raje si pretrgajo pri jedi in pri obleki, da si le ustvarijo knjižnico. Praznih rok odidejo — ko pride čas — v neznano, potomci pa navadno ne vedo, koliko ljubezni je vložil pokojnik v te knjige ... In jih raznesejo, porazgube, ali pa celo v papirnice prodajo . .. Tudi Nagliičeve knjižnice m več. Le iz njegovih »hali-štrov« vemo, kaj vse je bukovnik imel na svojih policah. Le nekaj nas/lovov teh knjig, ki so vse bifle seveda nabožne vsebine: Krščansko premišljevanje za ubožne ljudi, Bukve od Antikrista, Hitra inu glatka pot proti -nebesam. Ta srečna in nesrečna večnost, Zvesti tovariš, Dobro opominjanje za bolnike, Nebeško blago. Molitve za vojake in podobno. — Takih knjig je imel Matija Naglic neki toliko, da »bi jih z enim konjem ne mogli ped jati«. bero nega. Najstarejša knjiga, z letnico natisa 1675, je vsekakor bila »Spokorjeine Ene i DO* nithne Gresknize katira Je skusi resvetlevne boshje ena Velika Svotniza postal>la.« V svoj seznam je Naglic vpisal to knjigo takole: »Halishter is bukovz svete Margarethe Cortone — »po-korjenje te imenitne greshni-ze — od nje oboiga shivlenja-Leta drukane 1675.« STARINSKI JEZIK tevilni bralci mojih za* iPisov so mi nekajkrat . - >\rdali, kako radi pre* kaj starinsko nap'«3' To je ljubezen do starin, pa četudi so Je besede i0 ne kak z!at medaljon. • • Priložnost je sedaj, da ključi m zapisek, posvečf1 staremu bukovniku z ZgornJ* Bele, z izvlečkom o »imen'1' ni grešnici Margareti«. »Rojena je bila Margaret^ Cortone v Desheli Plorenz <* lc-ti vassi Aliviano, o 'et taushent due sto sedem 'n pedesset.« Knjiga slika ^\ gareto kot navadno očit>*j grešnico, ki je živela na e strani pregrešno s svoji"1 I? spodarjem, ki pa je bil Q njen, zaradi česar se je s,in ■ jezila njegova žena, na d1"11^ strani pa je zapeljeva1? P mestu mladi svet »koker et» lopa, vesel la napreipo lena f= prostituLka), al **j prepovedana Krama; srezn je biu, kateri ni na to Kr3"' poglcdou, srezhen je biu, K teri m per te Krami obste > inu sapelan biu.« Seveda,je to le Pretira^ legenda. Zgodovinska reS^$ je precej drugačna. J se je Margareta leta 124' trgu Laviano blizu Per"*jjj> Ko je odrasla, je ^T^L svoje starše in šla v tn 1 od domačega trga °&~gZy mesto Montepulciano. Pila je v službo nekega j" Bitnega gospoda, ki je bl ja neoženjen. 2 njim je v nedovoljenem razmerju ^ lih devet let. — In to Jc ves njen greh ... ^ Bila je pač vkovana v ne — včasih so bili seniki odvisni od svojih darjev le malo manj kol . nji — mladega, bogatega ^ koživca. Po njegovi srnn ^ dekle opravljalo Pokor£'|3 v lih dvajset let je Pr tj,-ai takrat zelo strogem " grešniki maziljeni Z°€hkrono in škriat> J boste vsi prisiljeni niti smrti vrat (Gregorčič) Dež uje. Kako žalosten dan. Vse okrog "en? je sivo. Sivi so ljudje, sivi so avto-nob,i, ki hitijo po cesti. Da, prav vse je sen V sivino- Tudi v moje srce sc je na-Nula. žalostna sem. Vprašam sc: »Zakaj?« e najdem si odgovora. Zdi se mi, kakor se je čas ustavil. Stojim ob oknu in žer m' da se obenem tudi moje sanje in ka i ZaviJeJ° v ta plašč sivine. Od trenut-V 5° .trcnutka sem bolj žalostna. Zakaj? . željo po prostosti. Stene dušijo in tesnijo. Tudi pesem dežnih aPeli Joku t vZa,OStna' Podobna je otroškemu žalostnj| a "^Jib radovednih, pa vendar 2 otroko POglcdov. Postane mokra ženska tla Jiesk robu v naročju. Sama, samcata sedi onč ?este »n zre v svet. V ta bogati, u oi.Svet zreJ° njene solzne oči. °Pazuio,^0£na.m' da nisem edina, "ki jo Upiraliom'jTudi 2 drugih oken se vanjo *e opOKu~ac!0vedni pogledi. Toda nihče sc •n ji rno"^ da bi jo povabil v stanovanje ugoce ponudil hrane. Smili se mi žena z otrokom. Majhne bele ročice se vzdigujejo proti bledemu materinemu obrazu in prosijo hrane. Toda mati nima hrane. Nima niti strehe, pod katero bi ubranila nežno otroško telo pred bičajo-čimi dežnimi kapljami. Zdaj je moja žalost dosegla vrhunec. Sploh ne vem, kaj je na tem širnem svetu še veselega! Ali morda v svojih srcih čutijo zadoščenje tisti, ki sc vozijo v lepih avtomobilih, ki imajo topel dom in zadosti hrane, ki s prezirljivim smehom na obrazu gledajo revne ljudi? Mogoče. Toda ne bodo ga čutili dolgo! Zadoščenje bo pošlo. Bogati bodo nekoč izenačeni z revnimi. Kje? V grobu. Tam bomo vsi enaki. Z juga prihiti lahen vetrič, kot bi ga nosila ptičja krila. Zaziblje vejice v bližnjem grmovju in jih rahlo požgečka, da se prebudijo, še isti trenutek se z njih usujejo goste dežne kaplje, kakor bi padali biseri. Sivina se počasi umika iz mojega srca. Nekaj spoznam. Vsaj enkrat bomo vsi ljudje izenačeni. Vsi, ne glede na raso, bogastvo in vero. Žena z otrokom pa je izginila. Zdenka Valjavec, 7. r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič ca mi je celo rekla: »Joj, kako si grda!« Nekega dne nam je tovariŠica dala nekaj žog in rekla, naj se žogamo vsak nekaj časa. Neka deklica pa, namesto, da bi jo dala meni, jo je rajši nesla nazaj, češ da se nobeden več noče žogati. Bilo mi je hudo. Deklice so se mi dobrikale le takrat, če sem imela kaj dobrega. V šolskem vrtcu je bilo bolje. Deklice, s katerimi sem hodila v šolo, so me rade sprejele v družbo. Še zmerom pa me je mučila misel, kako bi si pege odstranila. V tretjem razredu smo se učili o živalih in tudi o pegasti sovi. TovariŠica nam je to žival opisala in povedala njene navade, nato je zazvonilo in tovariŠica je odšla. Neka deklica, ki je sedela v drugi klopi, je rekla tako glasno, da sem jo slišala: »Oh, zdaj se bom morala naučiti še nemarno pegasto sovo. Joj, kako je grda, ker ima pege!« Nato je utihnila. Vedela sem, da je ves čas mislila name, pa je še rekla: »Tebi pristajajo«. Tudi od drugih sem jih slišala, kakor da sem pege sama napacala na obraz. Soseda pa je rekla: »Z leti bodo izginile.« Ali naj mar poslušam očitke, dokler res same ne bodo izginile? »Ne.« Zato jih vsak dan spravljam z obraza. Peče, toda raje potrpim, kakor pa da bi vedno poslušala: »Joj, kako si grda!« Markun Zdenka, 5. č r. osn. šole Stane Žagar Kranj z vratolomno hitrostjo brzijo domov. Postavila sem rekord. V petih minutah sem bila gotova in že smo bili v avtu. Sedaj sledi drugo dejanje te tragikomedije. Prizorišče: cesta, nabito polna, počasno pomikajoča se kolona, avto eden izmed tisočih. Skozi okno opazujem jezne obraze žena in berem jim Z ustnic, kako vpijejo na svoje može — šoferje. »Vozi hitreje! Do Peytona je le še štirideset minut!« »Daj mi mir s tem tvojim bolnim mestecem! Pa ti vozi!« odgovarja živčni mož. Podobno jc tudi v našem avtu. Minute minevajo druga za drugo; še dvajset minut, petnajst minut. Vzdušje je napeto, bliža se eksplozija. Končno smo doma. Kot nori se poženemo po stopnicah. Tretje nadstropje. Odklenemo, slečemo plašče in Že sedimo pred sprejemnikom, vsi zadihani in izmučeni, a srečni. Tu se začne tretje dejanje, ki pa ga vsi tako dobro poznamo, da ga niti omenjala ne bi. Zanimiv je morda le še konec te male dirke — dolg za-tegel vzdih: »Da mora biti že konec!« Lučka Kajfež, 8. a r. osn. šole Simon Jenko, Kranj V pouk Crngrob Crngrob — imena si ne znamo razložiti, lahko pa poslušamo legendo o nastanku. Mestni glavar je hotel preprečiti zidanje tako visokega cerkvenega stolpa, zato se je sam povzpel na zidarske odre okrog zvonika. Prav takrat pa je močno zapihal veter in glavarja je Vtglo v globino. Pogrcznil se je v zemlja. Tam, kjer je njegov grob, pa je zrasla črna trava. Crngrobska cerkev je eden najpomembnejših spomenikov likovne umetnosti na Slovenskem. Nastala je v 13. stoletju — v dobi romantike. Kasneje se je razvijala in šele leta 1858 dobila današnjo obliko. Posebnost so zlati oltarji, ki sodijo med najlepše pri nas. Zanimive so tudi freske. Cerkev ima seveda še druge zanimivosti. S ŠOLSKIH KLOPI /Z\ ŽIVIL. A. KRANJ ZA VAS ZA VSAKOGAR ODLIČNA KAVA /ae\ ŽIVIL./V KRANJl ZATO NE IZABI NAŠIH [TMMVINAH NAJBOLJŠO KAVO / DOBITE ŽIVIL. A. KRANJ Sonja iz Ljubljane: V maju vežem birmo 12-letni deklici, zato vas prosim za nasvet: kako naj bo deklica ob tej priložnosti oblečena. Vzorec blaga prilagam. Ker je blaga dovolj, naj bi imela obleko in plašč do tal. Kakšne dodatke naj ji kupim? — Sama bom imela lahek volnen plašč v drap barvi. Rada bi imela obleko iz diolen loita. Kakšne barve naj bo? Marta: Obleka za deklico je enostavna, saj je blago čipkasto in bi bili kakršni koli dodatki povsem odveč. Zapenja sc zadaj na zadrgo in ima pokončen ovratnik. Ob vratu je nekoliko nabrana, v pasu pa je stisnjena z elastitko, ki pa ne sme biti premočna. Elastika je napeljana v štiri vrste. Obleka je brez rokavov, podložena pa je s svilo. Plašč se ob vratu zavezuje s trakom. Sprednji spodnji del je zaokrožen. Rokavi so na ramenih nabrani , v zapestju pa stisnjeni z elastiko oziroma s trakom. Plašč je prav tako podložen s svilo, le rokavi so brez podloge. Deklica naj ima rokavice in čevlje v beli barvi, prav tako naj bo bela tudi majhna torbica. In še to. Vaša obleka naj kar bo iz diolen lofta. Izbirajte med svetlimi toni zelene, violet, rjave in rjaste barve. Blago je lahko tudi vzorčasto. Obleka naj bo enostavna, v princes kroju. Nega usnja S toplejšimi dnevi bomo spet poiskali v omari svoj usnjen plašč ali suknjič. Preglejmo ga, če smo ga pozabili v jeseni dati v čistilnico, ali ga sploh še lahko oblečemo. Usnjen plašč ali suknjič bo ostal dolgo lep in mehak le, če ga bomo pravilno negovali. Taki plašči se na ialost zelo hitro maiejo. čistimo jih tako, da jih rahlo zdrg-nemo s suho penasto gobo. Mastne dele okoli ovratnika in rokavov poskusite očistiti z navadno radirko. Oblačila iz svetlečega usnja pa negujemo tako, da jih zdrgnemo s krpico namočeno v glicerin ali vazelin. Pustite stati maščobo na usnju 48 ur, nato osvetlite z mehko krpo. Usnjeni naslonjači ali drugi predmeti v stanovanju prevlečeni z usnjem se radi iz-suše, tako da usnje popoka. Od časa do časa je treba te predmete namazati s tekočim vazelinom. Pustite, da se maščoba vpija vsaj en dan. Nato usnje zdrgnite s kakim sredstvom za nego usnja, ki pa ne vsebuje terpentina. Kotiček za ljubitelje cvetja Vrt v aprilu PIŠE INŽ. ANKA BERNARD Veselimo se prvih pomladanskih cvetic v vrtu: žafranov, botaničnih tulp, arabis, grobeljnikov, forsitij, narcis in hiacint. Prve znanilke pomladi so že odevetele. To cvetje je na naših vrtovih zelo redko: jarice, pravi jasmin, teloh, nekateri irisi in še zelo redke japonske grmovnice. Čebulnice imajo za rast zelo omejen čas, zato jih pognojimo z mešanim mineralnim gnojilom, da bodo lepše cvetele. Ko cvetovi ovenejo, jih potrgamo, da se ne izčrpajo s tvorbo semen. Medtem ko v vrtu že marsikaj cvete, pa šc lahko uspešno presajamo mnoge okrasne rastline od okrasnega drevja, grmovja do trajnic. Cvetočih rastlin raje ne presajajmo. Presajamo jih po cvetenju ali jeseni. Vse ostale pa lahko presajamo, dokler preveč ne odženejo, ker so takrat preveč občutljive. Manjše rastline lahko uspešno presajamo tudi med letom, vendar je bolje, da to stori vrtnar. Mnogo lepih okrasnih grmovnic in trajnic, ki so primerne za manjše vrtove, dobite v Kranju v vrtnariji pri pokopališču vsak dan ob torkih in petkih tudi popoldne do 18. ure. Presajamo tudi vrtnice, vendar pa jih je treba po sajenju osuti, da se bolje ukorcninijo. Sadno drevje in jagodičevje mora biti že obrezano in škropljeno z ustreznimi škropivi proti boleznim in škodljivcem. Vrtnice in okrasno grmovje mora biti prav tako obrezano in seveda brez zimske zaščite. Vrtnice tudi pognojimo z mineralnimi gnojili, da bodo lepše cvetele. Pognojiti je treba tudi trato, ki jo bo treba že kmalu kositi. Stalna košnja trato izčrpava, zato ji moramo vrniti vse odvzete snovi. Spomladi pognojimo z mešanim gnojilom, kasneje med rastjo pa z dušičnim in kalijevim gnojilom. Aprila lahko že sejemo in sadimo večino zelenjavnic na prosto, prezgodaj pa je šc za kumare, papriko, paradižnik in fižol. Tudi zeleni je na prostem še prehladno. Pelargonije, fuhsije, petunije in ostale rastline za okna in balkone še ne smejo v tem mesecu za stalno na prosto. Prek noči jih puščamo zunaj od sredine maja dalje, ko ni več slane in nočnega mraza. VNETJE REBRNE MRENE ALI PLEURITIS III. Včasih imamo tudi vnetje rebrne mrene brez Izliva. To nabiranje tekočine ali izliv kot to imenujemo, ima lahko različne posledice. Ce je količina izliva manjša, ne pride do bistvenih težav pri dihanju in delovanju srca, pri velikih količinah izliva pa so te funkcije lahko hudo motene. Da bi to lažje razumeli, moramo vedeti, da se lahko nabere samo 1lni ltabJanskega mesta Bologne zaradi spolzke proge °val p?nesrečil. Bergamonti se je pred leti že težje poško-na kamniški progi. ■ t)ir]f n No Veri t°Patijski progi ^ ma|a nc bo- Prestavljene so in lastna t° jeseni- Tako bo Prireditev v Škofji Loki edina r'rediteir ug°slav'ji v prvi polovici leta. Zato pričakujejo ■h zaradi odpovedi Opatije šc večje število gledalcev. Jt° Že v doanjG b° na standardni škofjeloški progi. Prireditelji Le'(tliovaingOVoru s Cestnim podjetjem Kranj glede popravila ^a Pon G P.roge- Večjih izboljšav cestišča sicer nc bo, mora-I * Poviti cesto na nekaterih mestih. I ase 5 Končni1211^3-6 ^° verieino izračunaval računski center to lllutah. R - rezultati bodo tako znani že po približno pel acunski stroj bo prirediteljem precej olajšal de ■tih >lo. -jg Drsalno eJski klub na Bledu Na ft>e in ff °dbora b°do de-v ^dovi ii*lUge orSanizaci je Sldne ™eK °bčine danes tB,e^ L telu Jelovica Siski kVStan°vile drsalno C£ /e nr , V Programu PostnVlden°' da bi rit0 dJSr?Poma gradili drsališče, pod njim pa olimpijski plavalni bazen. Člani pripravljalnega odbora so prepričani, da bo ustanovitev kluba pozdravila predvsem mladina, podprli pa jo bodo prav gotovo tudi drugi, saj naj bi klub pripomogel k še hitrejšemu razvoju turizma in zimskega športa na Bledu. A." Ž. Iskra-Elektromehanika Kranj želi zaposliti nove sodelavce, in sicer: 1. večje število delavk za delo v montažah in obdelovalnicah; 2. 5 delavcev za delo pri obdelovalnih strojih, v skladiščih ter pri transportu; 3. 3 snažilke Pogoji: pod tč. L: 6 razredov osnovne šole, starost 15 do 35 let; pod tč. 2.: starost nad 18 let; pod tč. 3.: starost 25 do 45 let. Pismene prijave pošljite na kadrovski oddelek naše tovarne do 30. aprila 1971. Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj razpisuje JAVNI NATEČAJ z zbiranjem pismenih ponudb o prodaji naslednjih nepremičnin: a) poslovni prostori gostišča Stari Mayr, Titov trg 16 v Kranju, s skupno površino 267 m2 Prednostno pravico za nakup ima sedanji najemnik .teh poslovnih prostorov; b) poslovna stavba Zg. Jezersko 78 (bivši Počitniški dom ŽTP) s skupno površino 238 m2. Pismene ponudbe je treba dostaviti do vštetega 26. 4. 1971 na naslov Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj. Na kuverti je treba pripisati: Natečaj. Podrobnejše podatke o natečaju lahko dobite v splošnem oddelku podjetja. Posvet gorenjskih halinarjev Na posvetu gorenjske tekmovalne skupnosti v balinanju, ki je pri občinski zvezi za telesno kulturo Jesenice, so sodelovali predstavniki klubov iz Kranja, Radovljice, Lesc in z Jesenic. Ni pa bilo nikogar iz Škofje Loke. Na posvet so se dogovorili glede terminov za gorenjska prvenstva: 14. maj — I. kolo četverk v Kranju, 23. maj — II. kolo četverk v Radovljici, 5. junij — prvenstvo v dvojkah na Jesenicah, 19. junij — prvenstvo posameznikov v Lescah, 18. sept. — prvenstvo v izbijanju v Radovljici. Z Felc 3&3 Obiščite nas na Gorenjskem sejmu oPopust VRATA« OKNA agrotehnika Zahtevajte prospekte, cene in ponudbe pri: AGROTEHNIKA, export-import, Ljubljana, Titova 38 AGROTEHNIKA, poslovalnica Celje AGROTEHNIKA, poslovalnica Maribor AGROTEHNIKA, poslovalnica Murska Sobota AGROTEHNIKA, poslovalnica Ljutomer AGROTEHNIKA, poslovalnica Poreč Vsa ostala pojasnila in informacije dobite pri AGROTEHNIKI Ljubljana, zastopniški oddelek, telefon številka (061) 315-555 interno 312 Kupcem so na voljo traktorji: Tip DM Lit Asch D 2506 22 KM 8.866 1.507,840 62.975,2 2.420,42 D 3006 30 KM 9.369 1.593,385 66.548.— 2.557,73 D 4006 35 KM 10.447 1.776,721 74,205.— 2.852,03 $ menjalnik 8 prestav naprej, 2 nazaj £ avtomatska hidravlika kategorije I. £ zračno hlajen diesel motor z direktnim vbrizgavanjem £ traktometer £ komplet elektrooprema £ dvojna sklopka — dvostopenjska 0 možnost bočnega pogona kosilnice £ možnost spreminjanja koloteka, spredaj in zadaj £ nihajno vezana prednja prema z vzmetenjem 0 diferencialna zapora £ širok asortiment dodatne opreme po želji kupca ENOSTAVNA OSKRBA Z NADOMESTNIMI DELI IZ DOMAČE PROIZVODNJE (TAM)! Tovarna KHD-DEUTZ sprejema direktna vplačila za svoje izdelke od jugoslovanskih delavcev zaposlenih v tuji111' kakor tudi za njihove svojce v sporazumu 2 Agrotehniko Ljubljana. Devizni znesek lahko nakažete na »VVestdeutsche Landesbank Koln Konto 4400 Traktorenverkauf Jugoslavien« agrotehnika & OBIŠČITE NAS NA GORENJSKEM SEJMU, KJER DOBITE VSE OSTALE INFORMACIJE export — import, ljubljana, titova38 Priporočamo se za obisk! ^BOTA - 10. aprila 1971 AGROTEHNIKA vam nudi iz svojih konsignacijskih skladišč: LW 19 ) specialne samonakladalne prikolice MENGELE za seno in svežo krmo * specialne trosilce hlevskega gnoja MENGELE, nosilnosti od 2 do 4 tone * specialne trosilce hlevskega gnoja MENGELE s pogonsko osjo izdelano specialno za hribovite predele Cene Samonakladalna prikolica: DM Asch Lit USA % Za vse izdelke tovarne MENGELE je zagotovljen servis in rezervni deli LW NICO —16 m3 4.679.— 33.220,90 798.986,— LW NICO—17 m3 4.738,— 33.639,80 809.060,— 1.294,53 LW 17 5.060,— 35.926,— 864.045,— 1.382,52 17 S 5.699,— 40.462,90 973.161,— 1.557,10 19 —19 m3 5.425,— 38.517,50 926.373,— 1.482,25 19 —22 m3 5.760,— 40.896,— 979.200,— 1.573,76 19 S 6.214,— 44.119,40 1,061.102,— 1.697,81 LW21 — 21 m3 5.992,— 42.543,20 1,023.193,— 1.637,16 LW 21 —24 m3 6.326,— 44.914,60 1,080.227,— 1.728,41 L\V LVV LW LW exp0rt — import, ljubljana. titova 38 OBIŠČITE NAS NA GORENJSKEM SEJMU. KJER DOBITE VSE OSTALE INFORMACIJE Priporočamo se za obisk! CENE: traktorske obračalnike sena HEUBLITZ-VARIATOR traktorske obračalnike sena MlNIBLITZ-EXPORT ttiotorne kosilnice ALPINIST izdelke renomirane avstrijske tovarne VOGEL & NOOT Vsa ostala pojasnila in informacije dobite pri Agrotehniki, Ljubljana, zastopniški oddelek, telefon št. (061) 315-555 int.312 Blago Asch DM USA $ Lit j traktorski obračalnik HEUBLITZ-Variatcr kpl. s kardanom 8.473,— 1.193,— 326,— 203.670,— traktorski obračalnik MINIBLITZ Export kpl. s kardanom 6.250,— 880,— 240,50 150.250,— motorna kosilnica ALPINIST 1,20 m 10.815,— 1.523,— 416,— 260.000,- obračalnik HEUMAGD 6.930,— 975,60 266,60 166.600,— kombi naprava WIESEL — osn. stroj 10.526,— 1.482,— 404,85 253.025,— kombi naprava WIESEL — obrač. 5.330,— 750,00 205,00 128.100,— kombi naprava VVIESEL — kosilnik 4.207,— 592,20 162,— 101.120,— 7% AGROTEHNIKA f4fe LJUBLJANA OS KONSIGNACIJE V konsignacijskem skladišču italijanske firme FERRARI lahko izberete zelo kvalitetne specialne traktorje in enoosne traktorje, jakosti motorja od 9 KS pa vse do 40 KS. Traktorji »Ferrari« imajo štiri pogonska kolesa in so zaradi svojih specialnih dimenzij zelo okretni. Lahko jim dodamo vse potrebne priključke! Traktor „Ferrari" tip Ml 65 prvovrstna tehnika za izredne pogoje vsestransko preizkušen motor, ekonomičen pri delu, dolga življenjska doba upravljanje traktorja izredno lahko zaradi majhnih dimenzij traktorja, majhnega rajdnega kroga in hidravličnega krmila izredna okretnost, 8 hitrosti naprej, 4 hitrosti nazaj, 4 hitrosti za delovno orodje-frezo, kosilnico itd. Nudimo vam: ENOOSNI TRAKTOR MC 60, 12 KM, cena: 330.800 Lit ta 4156 N din TRAKTOR MC 60 PT, 4 pogonska kolesa, 18 KM, cena: 938.720 Lit in 11.794 N din TRAKTOR MC 60 PT, 4 pogonska kolesa, 25 KM, cena: 1,016.750 Lit in 12.774 N din TRAKTOR MT 65, 4 pogonska kolesa, 30 KM, hidr. volan, cena: 1,473.250 Lit in 18.510 N din TER PRIKLJUČKE: O pluge eno in dvobrazdne, preobračalnike % okopalnike za vse traktorje % kosilnice za vse traktorje £ prikolice od 1900 kg nosilnosti Servisi in rezervni deli so zagotovljeni! agrotehnika Ji sxport — import, LJUBLJANA. titova 38 OBIŠČITE NAS NA GORENJSKEM SEJMU, KJER DOBITE VSE OSTALE INFORMACIJE Priporočamo se za obisk! TIP Lit DM USA $ g. Carina ta stroški din Kosilnica 13 KS, 110, 127 cm, bencin/petrolej, z diferencialom 250.500,— 1.468,— 400,80 10,421,— 3.260,00 Kosilnica 13 KS, 127 cm, benc/petr., elektr. vžig 300.500,— 1.766,— 480,80 12500,— 4.100,80 Kosilnica DIESEL 110, 127 cm — navadna 300.500,— 1.760,- 480,80 12.500,— 4.100,00 Kosilnica DIESEL, 127 cm, elektr. vžig 350.500,— 2.055,— 561,00 14.585,— 4.830,00 Snopovezalka za BCG 200.500,— 1.174,— 320,80 8.340,— 2320,00 škropilnica 160.000,— 936,— 256,00 6.656,— 1.460,00 Mlin Bruni i 86.000,— 504,— 138,00 3.578,— 900,00 Zaga cirkular 35.000,— 205,— 56,00 1.456,— 450,00 AGROTEHNIKA LJUBLJANA KONSIGNACIJA BCS elektrotehna Ljubljana Poslovalnica Kranj, Prešernova 9 Ne pozabite!!! V času spomladanskega sejma bo naša trgovina še posebej skrbno založena. Za vas smo pripravili veliko izbiro 0 elektromotorji za razne kmetijske stroje £ instalacijski material £ radioaparatov Ugodni pogoji za nakup na kredit! Obiščite nas in prepričajte se lestencev hladilnikov pralnih strojev štedilnikov 0 televizorjev Q tranzistorjev % gramofonov it"** Obiščite nas na X. Spomladanskem sejmu od 10. do 19. aprila v Kranju • L ŽIVIL-A KRANJ Podjetje za PTT promet Kranj sprejme na delo za nedoločen čas: 1* 3 diplomirane elektroinženirje Pogoj: clektro fakulteta II. stopnje — šibki tok; 2. elektroinstalaterja za telefonske instalacije v stanovanjih K Pod ^diclati naj se zglase osebno v splošnem oddelku JetJa ali dostavijo pismene prošnje. Proti prhljaju in za rast las uporabljajte DROGESAN lasno vodo. Kozmetična obrt P. Šinkovec Kranj, Prešernova ulica 19 KMETOVALCI ! INA — PETROKEMIJA KUTINA vam priporoča, da dognojujete posevke spomladi s 150 kg K.AN a ali 250 do 300 kg kompleksnega gnojila NPK 12:12:12 ali 200 do 250 kg NPK 17:8:9 ali z 75 kg UREE. OD 10. APRILA DO 5. MAJA VELIKA RAZSTAVA IN PRODAJA V FESTIVALNI DVORANI NA BLEDU ZAVESE DOMAČA Id TUJA PROIZVODNJA ZIDNE TAPETE LEYLAND - ANGLEŠKA PROIZVODNJA PREPROGE PERZA, FRIŠ, VELVET, BUKLE, TVID NAPRAVITE VAŠ DOM PRIJETNEJŠI! mu rli a Slovenija Poslovalnica Kranj, Titov trg 1 t. Poslovalnica Kranj, C, JLA 10 Cl w Obiščite naš paviljon na spomladanskem sejmu v Kranju od 10. 4. do 19. 4. v novih prostorih v Savskem logu NAKUPU KOLESA ALI MOTORNEGA KOLESA VAM NUDIMO UGODEN SEJEMSKI POPUST Prepričajte se — zadovoljni boste! Kmetovalci! NA SPOMLADANSKEM GORENJSKEM SEJMU V KRANJU od 10. do 19. aprila se bomo predstavili z novim razširjenim programom kmetijskih strojev WkW —» i*%.^+m Na sejmu boste lahko dobili tudi informacijo o odkupu živine, lllOVOST« nakupu reprodukcijskega materiala za kmetijsko proizvodnjo, nakupu koruze, pšenice in ostalih krmil, odkupu kmetijskih pridelkov Vabi vas Kmetijsko živilski kombinat Kranj KOMPAS KRANJ Vabimo vas z avtobusom ud 24. - 25. aprila na Dunaj Cena 280 din in od 1. - 3. maja v Benetke, Cortino in na Grossglockner Cena 360 din Vse informacije in prijave pri KOMPAS Kranj Kmetijsko živilski kombinat Kranj objavlja prosto delovno mesto analitika tržišča Posebni pogoji: visoka ali višja šola ekonomske ali komercialne smeri in znanje enega od svetovnih jezikov. Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe z dokazili o strokovnosti in opisom dosedanjih zaposlitev sprejema uprava KŽK Kranj, Cesta JLA 2. Objava ostane v veljavi do zasedbe delovnega mesta. KMETIJSKA ZADRUGA Bled prodaja ves za kmetijstvo potreben REPRODUKCIJSKI MATERIAL. Poleg tega prodaja in tudi nudi GRADBENI MATERIAL Posebno opozarjamo, da razpolagamo z večjimi količinami vseh vrst opečnih izdelkov iz domačih opekarn in iz uvoza. Sprejemamo naročila in jih v najkrajšem času opravimo. i ogla f^#tv*«i£ •] Prodam mlado KRAVO FPUPAlVJ j teletom, 50 do 80 kg tež* PRAŠIČE in DERO (pMf Prodam GRAMOFON Ste-reo S PLOŠČAMI, TRANZISTOR SALYO-CATASYNO, USMERNIK 6 voltov. Poizve se ob sobotah in nedeljah na naslov: Rožac Oskar, Stara Loka 28, škofja Loka Prodam večjo količino semenske CRNE DETELJE. Srednja vas 48, Šenčur 1686 Prodam 1000 kg SENA in vprežno KOSILNICO v dobrem stanju. Šmartno 28, Cerklje 1709 Prodam rabljeno OPEKO špičak. Vopovlje 20, Cerklje 1710 Posodim BETONSKI MEŠALEC. Zalog 67, Cerklje , 1711 Nujno prodam 700 KOKOŠI zaradi pomanjkanja krme, stare 11 mesecev in odlične nesnice rjavih jajc. Cena 15,00 din, nad 20 kokoši popust. Jamnikar, Podutik 49 pri Ljubljani 1712 Posodim STROJ za betonske kvadre. Vprašati v trafiki Cerklje 1713 Prodam PRAŠIČKE. Pšenična Polica 8, Cerklje 1714 Prodam večjo količino SENA in OTAVE ter BARAKO (uto). Ogled v nedeljah dopoldne. Studen Jože, Panger-šica 6, Golnik 1715 Prodam dva meseca stara PSA. Oštir Martin, Zalog 6, Golnik 1717 Prodam prvovrstno 1500-li-trsko CISTERNO. Cena po dogovoru. Kalan Jože, Bistrica 143, Tržič 1718 Prodam sedem mesecev staro TELIČKO za pleme. Šenčur, Gasilska 36 1719 Prodam 60 kg težkega PRAŠIČA. Anlonin, Vodice 1719 Prodam kombiniran MIZARSKI STROJ 50 cm, poravnalni, skobelni, vrtalni, krožna žaga in FREZER, BRUSILNI STROJ na trak, »PREŠO« z železnimi vijaki — vse v brezhibnem stanju. Naslov v oglasnem oddelku 1720 Ugodno prodam vprežni OBRAČALNIK za seno. Pra-protna Polica 26, Cerklje 1721 Prodam PRAŠIČKE. Nasov-če 10, Komenda 1722 Prodam PAS (sklepank) za narodno nošo. Urh Kati, Breg ob Savi 42, Kranj 1723 Prodam SEMENSKI KROMPIR cvetnik in igor, 1300-litrski gnojnični SOD in traktorski PLUG pasquali. Strahinj 65, Naklo 1724 Ugodno prodam malo rabljen BRZOPARILNIK — pre-kucnik. Ogled v Zabreznici 46, Žirovnica, pri Kovaču 1725 Gole, "Višeinica 15, Žg. rA je & Prodam HRASTOVE lty HE. Zalog 52, Cerklje 1JS Prodam globok OTROs^ VOZIČEK. Jezerska cesta? Kranj fl Prodam SEMENSJj KROMPIR igor. Vovk, H'2 ce 14, Lesce 17 Prodam dva ŠTEDILNI^ na drva in električnega h štiri plošče. Legat, Naklo J Prodam malo rabljen f bok OTROŠKI VOZIČEK |J KOTEL za karbid in manj JEKLENKO za kisik ~<**1 je za avtogenično varjeni Grašič, Kranj, Cankarjev^ j Ugodno prodam SP°^f OTROŠKI VOZIČEK. Ko*& čeva 3, Kranj Prodam 700 kg j iuu.au i /uu R.k ^ 'X SKEGA KROMPIRJA cvdfo A K___x: x_ ta »' Mavčiče 48 Prodam rabljene ^'crf, GRABLJE, VILE in NICO. Luže, Šenčur Prodam KROMPIR ig°r3|, | seme in SENO. CfcT 0$ v Kranj • star«' Prodam šest tednov •> PRAŠIČKE. Sp. Brnik ^ ENODNEVNE PlšCAl^f. vsako sredo, SVEŽA CA in 1 LETO STARE *• KOŠI pa tudi ob sobot* po zelo ugodni ceni P daja valilnica v Nak'e Prodam stenski O^t^g, * NIK, ZABOJ za PgA(j. KAVČ, dva FOTELJA, 1* mj, ZISTOR deluks BledV^U ran SOD za mast, »L*. $ NIK himo in TELEVIZIJ* stabilizatorjem. Naslov lasnem oddelku ^ Prodam globok 2 VOZIČEK. Lavrič, ZuP^g čeva 15, Kranj jrt \ Prodam lončeno P^,vet' i PEČ na olje. Arh, GosP0^ ska 4, Kranj po Prodam SENO in k"«1 PESO. Dorfarje 20, Prodam dva PRAŠKA Jj zakol in dobro ohraflj .„ SLAMOREZNICO z veri*> j Puhalnikom. čirče 25, N-^j Prodam šest tednov si** PRAŠIČKE in KRAVO s^j ličkom. Zalog 41, CcrkU£ Ugodno prodam ? irtt^tm hrpr nanje*- A* DRUŽIN brez panj«*' flo« panc Vinko, Šenčur, r ^ va 29 ali Vektor Kranj- ^ fjeloška 1 Prodam šest tednov J?4* PRAŠIČKE. Vogljc 73 GORENJSKA OBLAČILA KRANJ obvešča cenjene potrošnike, da je za spomladanski sejem v Kranju pripravila ugoden nakup 2a BTi ke konfekcije Izkoristite enkratno priložnost! IZREDNO ZNIŽANE CENE Prodam TRLEVIZUO. Zgo-fe 5, Begunje *745 .PioJam vprežne GRABL.1E. Z8- Brnik 70 1746 prodam sest tedov stare PRAŠIČKE. Lahovče 61 1747 .Prodam semenski KROM-PIR igor. Sp. Brnik 25 1748 Prodam 300 kg ležkefB J^KCA za rejo. Ambrož 6, brklje 1749 .Prodam PRAŠIČKE. Dvorje 411 Cerklje Prodam dva ^ -~«n ova PRAŠIČKA, jj « sedem tednov. Velesovo ' brkljo PRAŠIČKA, sovo 1751 H0fi^Um SEMENSKO GRAJO v 111 CEiJELE. Nasovče ' Komenda ilStT^Q,n_vkoreninjene i ^ulKF 1752 GISTD^n vk°reninjene LE-'Wlkn E in PUSPANOVE i3 . 1K-E. Naslov v oglasnem p 1753 PiR0Uain semenski KROM-'Eor in dezire. Žerjavka 1745 r« 'K°r i, '^^l^dnil. kt^^\ seli'tve ugodno pro-^Uvid ohranjen kratek lK- Cesta 1. maja 13, 1755 HLEVSKI GNOJ. - Prebačevo 13, Kranj p«Xioa, 1756 CMrTV,lloVo lescno OlATO-As Z HARMONIKO BES- Tel— ■ , g! a- AS , . '"^iviu.NlMJ 1 I Vrno Mrstno in trik™' J * M°ste 37, Komend; , Pr0 * 1 *E- Grad 43, ( ^Vi&\\^!avtomat.ič *'J0 RR - Niš 1757 količino ^SJ** . vecio Molzno Pma eillčno 19, Tržič 1753 IT stare Cerklje 1759 ično TE Mlaka \/rodam"J 17o0 V t. PLEMENSKEGA atl^ 6. Preddvor I g* POCINKANE CE-lorkar, 1762 šolske. 1 K° PRlkf\VSno TRAKTOR-' !Nj}'ico kiper in j ter10 SkSiR°J candy. Veji Loka 1813 Prodam šest tednov stare JARCKE. Cešnjica 17, Pod-nart • 1814 Prodam osem mesecev brejo KRAVO simentalko, težko 550 kg. Pokopališka 28, Ko> kriea, Kranj 1815 Prodam SEMENSKI KROMPIR igor. Olševek 11, Preddvor 1816 Prodam dobro KRAVO mlekarja), KONJA za vsa knieć-ka dela in osem mesecev starega BIKA. Krč Jane/. Koki-ški log 10, Kranj 1817 Poceni prodam rabljeno TELEVIZIJO. Gregorač, Kidričeva 33, Kranj 1568 Kupim LATE za kozolec. Sp. Duplje 51 1763 Kupim LES za ostrešje. Naslov v oglasnem oddelku 1764 Kupim BETONSKI MEŠALEC. Pretnar Filip, Podbivz-je 53, Duplje 1765 Kupim rabljena železna VRTNA VRATA in nova GARAŽNA VRATA. Kranj Kokr-škega odreda 1 1766 MOTORMAVG?JlA Prodani dobro ohranjeno motorno kolo »COLIBRI«. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Lapuh, Radovljica, Cela talcev n. h. 1767 Prodam OSEBNI AVTO VW 1200, letnik 1961. Lom 22, Tržič 1768 Ugodno prodam FIAT 1300, modre barve, letnik 1966. Ogled popoldne. Gosposvot-ska 4. Kranj 1769 AMI 6 prodam. Cesta koki-škega odreda 1, Kranj. Doma po 15. uri 1697 Zelo ugodno prodani dva FIATA 600 D, letnika 1961, lahko tudi po delih. Markič, Sn-ahinj 61, Naklo 1770 Prodam motorno kolo JA-WA. Murnik Branko, Velesovo 47, Cerklje 1771 Prodam dele KAROSERIJE fiata 750. Kalan, Planina II. Kranj 1772 Prodam MOTORNO KOLO pucb 250. Ogled možen vsak dan pri Ribiški družini Bled, Kidričeva 4 1773 Kupim MOTORNO KOLO MZ 125 ccm. Jankovič Franc, Britof 303, Kranj 1774 Prodam GARAŽO, šorlijeva 23, stanovanje 15, Kranj, telefon 23-347 1775 Prodam MOPED T-13. Šu-bic, Naklo 67 1776 Prodam DIFERENCIAL in POLOSOVINO za fiat 1300. Žerjavka 4, Smlednik 1777 Prodam VW, letnik 19m) za 11.000 din. Dr. Keše, Sp. Duplje 15 1771 Prodam FIAT 1300. štempi-har, Ulica L maja 12, Kranj 1772 Prodam AMl-6, letnik 1965. Ovsiše 23, Podnart 1773 Ugodno prodam AVTO SI M CA 1000GLS, letnik 1966. Mar-kun Marinka, Cesta na Brdo 44, Kokrica 1774 Prodam FIAT 600 za 360.000 S din, registriran, v voznem stanju. Galetova 14 (pri Projektivni žagi) Kokrica, Kranj i STANOVAHU Iščem SOBO in kuhinjo ali dve sobi v Kranju ali okolici. Reje, Hrib 5, Preddvor 1775 Iščem ENOSOBNO STANOVANJE. Plačam 400 din. Informacije v nedeljo od 10. do 13. ure na tel. 23-946, Kranj 1776 ZAMENJAM dvosobno komfortno STANOVANJE z veliko kuhinjo za manjšega s centralno. Informacije na tel. 23-221, Kranj 1777 Fant in dekle iščeta ENOSOBNO STANOVANJE ali večjo sobo v Kranju ali okolici. S. Rozmana 3, Kranj 1778 Ste*-----♦ . r Obiščite nas na Gorenjskem sejmu oPopust VRATA*0KIMA Zakonca brez otrok, mirna in poštena iščeta skromno SOBO v Kianju ali okolici. Ponudbe poslati pod »400 din« 1779 TROSOBNO, skoraj novo STANOVANJE na izredno sončni legi v Izoli, ZAMENJAM za enakovredno v Radovljici ali okolici, za samostojno hišo doplačam. Ponudbe poslati pod »Sončni Jadran« 1800 KOMFORTNO STANOVANJE oddam za več let na Poljščici nad Podnartom. Ponudbe poslati pod »Primerno za upokojence ali vikend« 1801 Fant išče neopremljeno SOBO v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 1802 POSESTI Prodam ENOSTANOVANJ-SKO HIŠO s centralno kurjavo in vrtom v bližini Kranja. Ogled 11. in 12. aprila. Franc Sk\arča, Trboje 84, Smlednik 1803 Od Kranja do Kokrice kupim manjšo HIŠO ali parcelo. Ponudbe poslati pod »takoj« 1804 PARCELO na lepem kraju v Škofji Loki zelo ugodno prodam. Kržišnik, šk. Loka, Novi svet 7 1805 Na Gorenjskem v okolici Bleda prodam manjše GOSPODARSKO POSLOPJE, možna predelava v stanovanje. Ponudbe poslati pod »Bled« 1806 V ožjem centru Kranja prodani \scljivo, enodružinsko, komfortno HIŠO. Vseljivo takoj. Pismene ponudbe poslati na naslov v oglasnem oddelku L807 Takoj sprejmem MIZARJA z urejeno vojaščino in amaterskim šoferskim izpitom. Služba je v Ljubljani. Samsko stanovanje preskrbljeno ostalo po dogovoru. Ponudbe poslati pod »Zanesljiv« 1808 V Ljubljani sprejmemo v službo pridnega DELAVCA z urejeno vojaščino. Samsko stanovanje preskrbljeno, ostalo po dogovoru. Zaželeno je veselje do plastične oziroma lesene stroke. Ponudbe poslati pod »MARLJIV« 1809 Manjša dru/ina, brez otrok, iz Ljubljane, takoj sprejme DEKLE za pomoč v gospodinjstvu. Pogoji ugodni. Mehanizirano gospodinjstvo, posebna soba. Lahko je začetnica ali mlajša upokojenka. Ponudbe poslati pod »POŠTENA« 1810 Sprejmem GOSPODINJSKO POMOČNICO. Vključno varstvo otroka. Plačam dobro, hrana in stanovanje zastonj. Nastop takoj. Naslov v oglasnem oddelku L8H Z majem iščemo UPOKOJENKO do 6 ur dnevno za pomoč pri gospodinji. Naslov v oglasnem oddelku 1812 Kmetovalci in obiskovalci sejma! Obiščite nas na Gorenjskem sejmu. Kupili boste lahko po znižani ceni pottinger prikolice — 15 m za devize, maraton obračalnike za seiu, ter ostale kmetijske stroje po konkurenčnih cenah. >iM boste lahko razno orodje vse vrtnarske potrebščine, semena ter cvetlice. Se priporoča Kmetijska zadruga Sloga, Kranj Razgrajači na postaji milice V ponedeljek, 5. aprila, okoli sedme ure zvečer je skupina mlajših moških na Kokrici ovirala patruljo prometne milice pri njenem delu. Skupina se je zbrala okoli službenega avtomobila In začela miličnike, ki' so ugotavljali prometni prekršek nekega občana, izzivati. Ker so ovirali delo prometnih miličnikov, so jih le ti pozvali, naj se odstranijo. Najbolj glasen v skupini je bil Marko Vu-jisie. Miličnika sta ga spravila v službeni avtomobil in prepeljali so ga na postajo milice, kjer so ga pridržali do izstreznitve. Vsa skupina kakih 15 fantov pa se je z avtobusom pripeljala v Kranj in odšla na postajo milice, kjer so od dežurnega miličnika zahtevali, naj se Vujisič izpu- Manj kraj, a več pretepov Po podatkih službe javne varnosti na Jesenicah je bilo lani v jeseniški občini kaznovanih 308 storilcev zaradi 360 kaznivih dejanj, kar je za 52 kaznivih dejanj manj kot leto prej. V vrsti kaznivih dejanj je največ navadnih tatvin — 121, tem slede vlomne tatvine — 68, kazniva dejanja zoper življenje in telo — 37, in manjše tatvine — 36. Lani so bile v jeseniški občini tudi štiri roparske tatvine, šest goljufij, šest posilstev, sedem odvzemov motornih vozil in 75 ostalih kaznivih dejanj. Od tega so 45 kaznivih dejanj povzročili mladoletniki in otroci, ki so kradli 19-krat, 15 krat pa vlamljali. Leta 1970 je bilo v občini 498 prometnih nesreč, kar je za 17 več kot prejšnje leto. Pet nesreč se je končalo s smrtnim izidom, 107 s telesnimi poškodbami, 386 pa le z materialno škodo. Tudi pri kršitvi cestno-prometnih predpisov je bilo lani kar 960 predlogov za uvedbo postopka ali 151 predlogov več kot v letu 1969. Delavci postaje milice so mandatno kaznovali 976 kršilcev cestno-prometnih predpisov in javno opozorili 4966 oseb. Lani se je 497 jeseniških občanov in ostalih zagovarjalo zaradi kršitve javnega reda in miru, kar je za deset odstotkov več kot leto prej. Na prvem mestu je kaljenje nočnega miru — 155 primerov, pretepi na javnem kraju — 86 primerov, klateštvo, beračenje in krošnjarjenje — 48 primerov. Delavci postaje milice so posredovali največkrat — 251-krat — v gostinskih obratih in lokalih v Kranjski gori, Podkorenu in Ratečah ter hotelu Korotan, Kazini in na Pošti, na javnem kraju, v stanovanjih in v delavskih naseljih. D. SedeJ sti. Med razgrajanjem na dvorišču postaje milice je pripeljal službeni avtomobil »marica«, iz katerega je izstopil miličnik Milan Stojako-vič. Ko je videl razgrajače, jih je pozval naj mirujejo in se odstranijo. Tedaj pa ga je Dušan Beber, star 22 let, z Mlake tako udaril v obraz, da je miličnik padel in obležal. Razgrajači so se nato razbe-žali. Dušana Bebra so našli še isti dan in ga zaslišali. Proti njemu je vložena ovadba na občinsko javno tožilstvo, ostali razgrajači pa se bodo zagovarjali pred sodnikom za prekrške. Dušan Beber ni prvič kršil javnega reda in miru, podobno dejanje, da je nekoga hudo udaril, pa je storil že lani. KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT Kranj obrat Kmetijstvo objavlja javno licitacijo za prodajo osnovnih sredstev: VEČ PLUGOV, VEC PRIKOLIC, ŽITNI KOMBAJN, KOSILNICE IN RAZNIH DRUGIH STROJEV Licitacija bo v ponedeljek, 12. aprila, ob 18. uri v Mehaničnem servisu Šenčur, Kranjska cesta 4. Zahvala Ob bridki izgubi naše drage sestre in tete Angele učiteljice v pokoju iskrena hvala vsem sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in vence. Posebno smo dolžni zahvalo gospodu župniku Slapšaku za tako obilne obiske in tolažbe v času njene dolge bolezni, dr. Novaku, med. sestri Anici, Mari Gruden, sestrični Tinci ter sosedi Dori. Zahvala vsem, ki ste jo obiskali in ji lajšali trpljenje. Prisrčna hvala č. duhovščini za spremstvo in obrede ter g. župniku Bahorju za poslovilne besede ob grobu in vsem pevcem. Prav tako še enkrat vsem, ki ste jo v tako lepem številu spremili na njeni zadnji poti, najlepša hvala. Sestra Micka in brat Janez z družino Kranj, 9. aprila 1971 MSOTIJALES 5"„popust VRATA« OKNA nesreče PADEL JE S TRAKTORJA Na cesti tretjega reda v vasi Gaberk pri škofji Loki se v sredo, 7. aprila, ob eni uri zjutraj pripetila hujša nezgo Voznik neregistriranega traktorja Franc Habe je vozu škofje Loke proti Gorenji vasi. Na blatnikih traktorja » sedela Milan Cimerman s Suhe in Ljubo Radosavljevič pr tako s Suhe pri škofji Loki. Med vožnjo je Radosavljev padel s traktorja in se hudo ranil. V kritičnem stanju so «' prepeljali v ljubljansko bolnišnico. PADEL S KOLESOM Na Ljubljanski cesti v škofji Loki je v četrtek, 8. apjj zvečer padel s kolesom kolesar Peter Ravnikar s Kamniti1 S poškodbo na glavi so ga prepeljali v ljubljansko bolnis L. «*• S Posredujemo prodajo karamboliranega osebnega avtom obila ŠKODA 100, leto izdelave 1971, prevoženih 1000 ko1' Začetna cena 11.500 din. Ogled vozila je možen vsak delovni dan od 10- ^ 12. ure pri Zavarovalnici Sava, PE Kranj v KranJu' Pismene ponudbe z 10 % pologom od začetne cene spre' jemamo do srede, 14. aprila, do 12. ure. Zavarovalnica Sava, PE Krani PODJETJE ZA STANOVANJSKO IN KOMUNALNO GOSPODARSTVO KRANJ RAZPISUJE v dogovoru s SGP Projekt Kranj kot investitorje10 javno zbiranje ponudb za nakup 120 garaž v garažni hiši Triple* °* kompleksu stanovanjske soseske Vodovodni stolp v Kranju. V garažni hiši bo na razpolago: 16.000 din, 17.000 dxD' 15.000 dm- 40 garaž v kleti z informativno ceno 40 garaž v pritličju z informativno ceno 40 garaž v nadstropju z informativno ceno Cena je informativna, dokončna cena bo določena ^ resentom-kupcem 1 mesec pred predajo garaž v rabo- i#l. Rok izgradnje objekta je predviden v decembru^ ' b Gradnje objektov in sklepanja kupoprodajnih p^pri-se bomo lotili le v primeru, da se bo na ta razP1*^, javilo prek 50 % kupcev za predvideno Število g Ob prijavi na ta razpis položi vsak interesent 500 -jju, varščine, katera se upošteva pri dokončnem P1 oziroma se vrne, kolikor zaradi prenizkega števila -pv cev ne bi prišlo do gradnje objekta. Vrstni red P^ti se upošteva pri izbiranju garaže, katero je možno ^i-takoj ob vložitvi ponudbe in plačilu varščine. *° ,Qitffi ku, ki ne bi sklenil kupoprodajne pogodbe, P° varščina zapade in se mu ne vrne. -v Prijave je treba oddati pismeno pri »p°d')c}iix z?t'a JtA vanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj«, C®* jjjjrj, 6/V. nadstropje, soba št. 15, najkasneje do 24. • O rezultatu razpisa in o event ualnem datumu S{^S^ odajnih pogodb bodo vsi prijavljenci o kupoprodaj pismeno Podjetje za stanovanjsko komunalno gospodarstvo SGP Projekt Kranj sobota — 10. aprila 1971 Pogovor tedna Milena Kordež: Malo nas je Pretekli četrtek, ko v našem uredništvu delamo s polno paro za sobotno Številko, je bil ravno !• april. Športni urednik mi je namreč dejal, da bo uredništvo obiskala smučarska tekačica kranjskega Triglava 17-letna dijakinja 3. letnika pedagoške gimnazije v Ljubljani in z njo naredim pogovor tedna. Nisem mu verjel- Ko pa je nekaj po 18. uri vsa nasmejana vstopila in se opravičila za zamudo, mi ni drugega kazalo, da jo ob zaključku letošnje smučarske sezone predstavim našim bralcem. • Kdaj ste sc spoznali * smučarskim tekom? Triglav drugi Na zimskem prvenstvu Slovenije v plavanju za starejše pionirje in pionirke je nastopilo 61 tekmovalcev iz 8 klubov. Prvo mesto je osvojil Fužinar iz Raven, kranjski Triglav pa je zasedel drugo mesto. Kranjčani niso izkoristili prednosti domačega bazena in so nastopili z maloštevilno ekipo (le 4 pionirke in 6 pionirjev). Najuspešnejši plavalec Triglava je bil Sandi Troha, ki jc na 200 m mešano postavil pionirski rekord SRS. Naslove prvakov so osvojili še Jože Strgar in Breda Šarabon. P. Didič Gorenjska rokometna liga Jutri začetek S prvim spomladanskim kolom bodo jutri startali tudi rokometaši v obeh gorenjskih rokometnih ligah. Priprave za spomladansko sezono so bile pri vseh ekipah zadovoljive. Najresnejša kandidata v prvi ligi za osvojitev najvišjega naslova sta prav gotovo ekipi Alplesa in Jesenic, ki sta prezimili z enakim številom točk. V drugi ligi pa imajo največ možnosti za uvrstitev v prvo gorenjsko ligo ekipi Kranja C in Besnica. Lestvica pred prvim spomladanskim kolom v prvi gorenjski ligi: »Leta 1964 sem prvič pripela ,dilce' na tekmovanju gorenjskih osnovnih šol v okviru tekmovanj Po stezah partizanske J.il... • __ ...... ___t_____x„ SfcT" ^cr se pa pa^ P^em Kordež in je skoraj vsa naša vo i a' povezana 8 tem zimskim športom, sem leta 1966 pod ustvom trenerja Gašperja začela resno .oratl' tekaško 8n,učino.« • Vaši dosedanji uspehi? j *^sekakor drugo mesto na letošnjih zimskih balkanskih Prv V Mavrovem in 37. mesto na evropskem mladinskem *nv nStVU v Nesselvvangu (ZRN), kjer je bil moj zaostanek za p a^ovaIko le 2,43 minute. Bila sem tudi druga na državnem Yk-nstvu m sanica zmagovalne Štafete, ki je osvojila naj-J8" državni naslov.« U*. Kako to, da je v Sloveniji pri dekletih tako malo zani-j n.)a ravno za smučarske teke in kje so vzroki, da imamo Peščico članic? ^»Res je. V mladinski konkurenci se nas še dovolj .preganja' o d g o v o r i V škofjeloški občini je pet osnovnih šol s podružnicami, nekaj poklicnih šol in gimnazija. Med učenci jc veliko vozačev, ponekod celo več kot polovica. Zaradi velike oddaljenosti od šole, slabega materialnega stanja staršev, alkoholizma in drugega, je veliko problemov, ki bi jih morala reševati socialna služba. Vendar niti ena šola nima sistematiziranega delovnega mesta socialnega delavca. Franc čeplak, ravnatelj osnovne šole žiri: »šola nima socialnega delavca. Nimamo denarja. Tudi od občinske skupščine ne moremo pričakovati denarja za te namene. Obstaja pa velika potreba po socialnem delavcu. Na območju žirovske šole je še precej revščine, ponekod vlada alkoholizem in neurejene družinske razmere. V zadnjem času so se spet pojavile nekatere nalezljive bolezni, , vendar nimamo človeka, ki bi raziskoval vzroke. Zato smo se povezali s patronažno službo zdravstvenega doma v 2i-reh. Patronažna sestra ima boljši dostop do družin kot učitelj in bo razredniku oziroma učiteljskemu zboru lahko vsaj poročala o stanju, s katerim se bo seznanila ob obisku po nalogu šole ali na pobudo zdravstvenega doma. Upamo, da bomo tako lahko obdelali vsaj najbolj krilične primere in odkrili vzroke učenčevega neuspeha in mu tudi skušali pomagati.« Jelovčan Vinico, ravnatelj osnovne šole Gorenja vas: »Vse strokovne službe na šolah so v loški občini slabo razvite. Vzrok je predvsem v pomanjkanju denarja. Ce bi tega imeli, bi na šoli v Gorenji vasi takoj razpisali delovno mesto socialne delavke, tako pa ga ne bomo niti jeseni, ko sc bomo preselili v novo šolo. Mislim, da bi nam socialna delavka lahko veliko pomagala, saj je med 900 otroki, ki hodijo v našo šolo, veliko takih, ki žive v zelo slabih razmerah. 82 odstotkov učencev se v šolo vozi in večina so doma iz hribovskih krajev. Od doma nimajo spodbude za šolsko delo, marsikje pa vlada veliko pomanjkanje ali pa se staršem zdi škoda denarja za otroke. Nekaj povezave imamo z občinsko socialno službo. Javljamo ji le najbolj kritične primere, največkrat, ko je že resno ogrožen telesni ali duševni razvoj otroka.« Lojze Malovrh, ravnatelj gimnazije v škofji Loki: »Na gimnaziji se več kot polovica dijakov vozi iz Poljanske in Selške doline in od drugod. Vendar vožnja nanje ne vpliva. Sicer pa za »potepanje in podobno« nimajo časa, ker imajo dosti šolskih obvez. Ce pa kje pride do težav, veliko pomagajo razredniki, ki učence in njihovo socialno stanje najbolj poznajo in socialna služba občine. Nanjo se obračamo zlasti zaradi štipendij socialno šibkih dijakov. Če socialna služba sama, oziroma občina ne more dati štipendije, jo skušamo dobili drugje. Pri delu z učenci, ki v šoli niso uspešni pomaga tudi šolski psiholog (predavatelj), socialnega delavca nimamo.« L. Bogataj JOŽE ŠOLAR iz Ncmilj nad Besnico, lani je srečal Abrahama, ima doma kopico priznanj in pohval za dolgoletno delo na kulturnem in prosvetnem področju. Za Joža to ni nič čudnega, saj je že od ustanovitve dalje predsednik kulturnoumetniškega društva Mali vrh Nemilje-Besnica in vodja folklorne skupine, ki je med najstarejšimi na Gorenjskem. Razen tega je bil deset let predsednik krajevne organizacije Zveze borcev, dela pa tudi v ostalih organizacijah in društvih. Njegovo največje veselje pa je organizacija kulturnega življenja na vasi. »Nekdo mora organizirati delo in ga voditi,« pravi Šolar. »Vaščani potem radi pomagajo. V Nemiljah in na Podblici smo zgradili kulturni in gasilski dom. Posamezniki so opravili tudi prek 1000 prostovoljnih delovnih ur, pa še material so dajali. Razen tega smo z izkupičkom od iger kmalu po vojni postavili lep spomenik NOB. Posebno sem vesel, da se je končno tudi naša mladina organizirala, kar pa ne pomeni, da prej ni bila aktivna. Sodelovala je pri KUD in folklori, samo svoje organizacije ni imela.« Šolarjev Jože je bil v NOB. Opravljal je odgovorno nalogo kurirja štaba škofjeloškega odreda, ki ga je vodil Blaž Ostrovrhar. Komandant je bil pesnik in je padel pred osvoboditvijo. Jože hrani njegove, v partizanih izdane pesmi s posvetilom: Tovarišu Jožetu! Bodi hraber partizan, dokler ne bo svobode dan! Položaj, 26. 11. 1944. Današnji portret ledna je že v partizanih rad igral. Spominja se, da so igrali številne skeče, na primer Bedaka, švabski obisk, Tri zaostale ure itd. Igral je tudi kot vojak po osvoboditvi, žilica mu še danes ne da miru in je zato, lahko rečemo, duša kulturnega živ-Ijanja v Nemiljah in na Podblici. To še ni vse o Jožetu. Navdušen čebelar je. Na njegovih panjih so dragocene končnice. Malo takih na Gorenjskem. Rad vam pokaže svoj čebelnjak in vas povabi v hišo za težko javorjevo mizo. Ob šilcu domačega, zaseki, jabolkih in kruhu ne zmanjka besed. Ure se spremene v minule in lega vam ni treba biti žal. Komaj čakate, da Šolarjevega Jožeta iz Nemilj spet obiščete! — j k JESENICE Tudi letos sodelujemo na spomladanskem gorenjskem sejnH* v Kranju z veliko in ugodno ponudbo ^gospodinjski [aparate električne svetilke pohištvo teknil konfekcijpJ|P Obiščite naš paviljon ^ zadovoljni fe«58*6 z nakupom