PnSfrtfna ttfafema ▼ Rotovfni Leto XI., št. 263 Ljubljana, sreda 12. novembra 1930 Cena 1 Din Upravništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 5 - TeletoD it. 3122 3123. 3124 3123 3126 Inseratm oddelek: Ljubljana, Selen« burgova ul - Tel 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13 — TeletoD št 24^5 Podružnica Celje. Kocenova ulica št 2 - Telefon št 190 . Račum pri pošt ček zavodih: Ljub« liana št. 11 842. Praha cislo 78 1so Wen št 105 241 Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5 Telefon št 3122. 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Te« lefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul 3 Teleton št. 190 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu Poostritev krize v Avstriji? Vaugoin ne namerava odstopiti — Njegov načrt za ponovni razpust parlamenta in nadaljevanje proti- marksistične borbe Dunaj, 11. nov. d. Izid volitev je sprva izzval v krščanskosocialnih krogih silno konsternacijo. Seipel in Vaugoin sta mnogo izgubila na avtoriteti. Oba skušata sedaj situacijo popraviti. Včeraj in danes so se vršila med krščansko socialnimi voditelji dolgotrajna posvetovanja o nadaljnji taktiki stranke. V dobro informiranih krogih se govori, da vlada Vau-goin-Seipel nikakor ne misli položiti orožje. Ker je vlada pri volitvah ostala v manjšini bi morala demisionirati. Teoa ne bo storila. Ker računa s tem, da je vsako paktiranje Schobrovega bloka s socialnimi demokrati nemogoče. Na drugi strani se zdi zaenkrat za izključeno, da bi Schober bil pripravljen stopiti v vlado pod Vaugoinovim vodstvom. Na teh predpostavkah je zgrnjen Vaugoinov načrt. Njegova vlada, iz katere tudi heimwehrovska ministra ne mislita izstopiti naj bi po nemškem receptu ostala kot manjšinska vlada na krmilu, zanašajoč se na to, da jo Schobrovci, med katerimi so ostro protisocialistični elementi jako močni, ne bodo strmoglavili. Scho-bra samega naj bi se držalo v previdni rezervi z obljubo, da bo od meščanskih strank postavljen za predsedniškega kandidata pri volitvah predsednika republike, se vršijo marca prihodnjega leta. Ako bi se ideje manjšinskega kabineta dalo izvesti vsled odpora Schobrovega 1 oka potem je Vaugoin odločen parla-i- nt ponovno razpustiti. Zatrjuje se, da za to idejo pridobil tudi predsednika j publike Miklusa. V tem slučaju bi se te j parlament 9. decembra sploh ne sestal temveč bi bil ta dan razpuščen in bi nove volitve bile razpisane za mesec marc. Medtem bi vlada nadaljevala ostro protisocialistično politiko, razorožila in razpustila vse socialistične obrambcne organizacije in skušala reorganizirati Heimwehr, tako da bi mogla računati na večino pri novih volitvah. Taki projekti gotovo obstojijo. Koliko se bodo pokazali izvršljivi, je še vprašanje, ker je nesporno, da vkrščansko-so-cialni stranki nikakor ni vse zadovoljno z Vaugoinovimi metodami in ker se zlasti gospodarski krogi bojijo, da bi iz nadaljevanja politične krize se mogle razviti jako kritične gospodarske razmere. Solnograd, 11. nov. d. Včeraj se je vršila razdelitev preostankov mandatov od posameznih volilnih list za Gornjo Avstrijo, Solnograško, Tirolsko in Pred-arlberško. Na podlagi teh preostankov, so bili izvoljeni še štirje krščanski so-cialci, trije socialisti in Heimwehrovci in sicer Wermer, ter minister Starhemberg in Huebert. Od narodno gospodarskega bloka pa poslanca Prodinger in Poppa. Ravno tako so se vršile razdelitve poslanskih mest na volilne preostanke v Gradičanski, Štajerski in Koroški. Krščanski socialisti so dobili tri mandate, narodno gospodarski blok 2, Heimweh-rovci 2 in socialisti 1. Nova štajerska deželna vlada Gradec, 11. nov. d. Na podlagi številk poslanskih mest novo izvoljenega štajerskega deželnega zbora, bo sestavljena nova štajerska deželna vlada iz treh krščanskih so-cialcev, treh socialistov, 1 zastopnika narodno gospodarskega bloka in 1 Heimwehrovca. Dr. Steidle bo demisijoniral Inomost, 11. nov. d. Včeraj so se razširile med heimwehrovskimi krogi vesti o demi-siji dr. Steidla vvodstvu Heimvvehra, to pa zaradi tega, ker je doživel ta pri nedeljskih volitvah popoln poraz. aZnimivo je, da je večina tirolskih Heimwehrovcev zadovoljna s tem, da bi Steidle podal ostavko. Priprave za največji proces v zgodovini V Moskvi so objavili obtožnico proti 1800 članom industrijske stranke - Obtoženi so veleizdaje Moskva, 11. novembra, s. Obtožnica ki je naperjena proti kontrarevolucijo-narni organizaciji industrijske stranke in ki jo ie podpisal državni pravdnik Kri-lenko obtožuje obtožence med drugim, da so pristopili k škodljivim organizacijam. Te so imele za cilj z raznimi sredstvi kar najbolj oškodovati gospodarsko obnovo sovjetske unije in na ta način spodkopati tla sovjetske vlade in olajšati uspostavitev oblasti buržuazije. Obtoženi so stopili v zveze z organizacijo onstran meja, ki je obstojala iz v inozemstvo pobeglih sovražnikov Rusije, bivših lastnikov nacionaliziranih obratov, ki so v inozemstvu osnovali tako zvani trgovski in industrijski komite. Obenem so obtoženi potom tega trgovinskega in industrijskega komiteja stopili v zločinske zveze z vladnimi krogi Franciie. ki so pripravljali vojno proti Rusiji. Z bivšim francoskim ministrskim predsednikom Poincarejem in zunanjim ministrom Briandom ter po na- vodilih teh državnikov s častniki fran<-coskega generalnega štaba izdelovali načrt za napad proti sovjetski Uniji. Vse to pomeni akt neposrednega izdajstva države. Moskva, II. novembra, g. Proces, ki ga pripravljajo boljševiški mogotci proti specialistom, ki so v Rusiji izvrševali sabotažne akte, bo najbrže največji proces v kriminalni zgodovini sveta. Obtoženih je približno 1800 oseb. ki so večinoma že v zaoorih Obtožnica obsega približno 30.000 besed, v njej se omenja kot pomagač protirevolucionarjev tudi lord Churchill. Obtožnica tudi za-I trjuje, da se je nameravala proglasiti 1 Ukraj 'na kot »meddržava« pod skupno trancosko-poljsko upravo, vendar kot samostoina država. Na čelu protirevolu-cionarnesja komieteja je stal francoski general Jeane. Dalje so bili v tem komiteju zastonniki francoske, poljske in ru-i munske generalitete. Poraz bolgarske vlade pri okrožnih volitvah Stranke vladne koalicije so dobile 44 odst. manj glasov kot pri zadnjih volitvah - Napredovanje ekstremnih strank Sofija, 11. novembra, d Pri okrožnih volitvah, ki so se vršile po vsej Bolgariji, je doživela vlada znatno oslab-ljenje svojih pozicij. Po vladnem komunikeju je bilo oddanih pri teh volitvah za vladni blok »Demokratskega zgovo-ra« 44 odst. manj glasov, kakor pri zadnjih volitvah. Zaradi tega pa so znatno narasli glasovi opozicionalnih strank. Vladne stranke so utrpele oosebno občutne izgube v mestih. Posebno velik je bil padec vladnih glasov v Sofiji, kjer je ime! pri poslednjih volitvah »Demokratski zgovor« še 46.000 glasov, sedaj pa lih je dobil samo 9000. Zanimiv je porast glasov desničarskih in levičar- skih radikalov, to je komunistov in pa skrajnih desničarjev v narodno liberalni radoslavovski stranki. Vladni listi pripisujejo nazadovanje vladnih glasov predvsem splošni gospodarski krizi, ki tare bolgarsko ljudstvo. Nekateri od njih tudi napadajo vlado ter ji očitajo, da posveča premalo pozornosti gospo-S darskmi vprašanjem. Vsi so pa složni v tem. da zahtevajo od vlade, naj v zadnjem hipu posveti večjo pozornost gospodarskemu vprašanju, ker sicer lahko doživi pri prihodnjih pomladanskih volitvah v sobranje hud poraz, i » Reorganizacija angleške industrije £°.7do"> n- AA. Ministrski pred« Sednik Macdanald je ponovno proučil sta. nje reorganizacije angleške industrije. Da se ojaci vladno sodelovanje pri reorgani« zaciji produkcije in prodaje industrijskih izdelkov, je bil imenovan za glavnega sve. tovalca v industrijskih zadevah pri mini« strstvu dela sir Horace \Vilson. Njegov urad bo sodeloval s trgovinskim ministr« stvom. Balkanska tiskovna federacija Bukarešta, 11. novembra AA. Po atenskih sklepih sestanka odbora za balkanski tisk se vrši prva konferenca v Sofiji, da sklepa o pravilih udruženja. Nato bo sledila v Bukarešti vrsta konferenc b balkanski federaciji tiska, o posameznih tehničnih vprašanjih. Demisija belgijske vlade Bruselj, 11. nov. s. Kabinet je demisijo« niral, ker so liberalni člani izstopili iz nje« ga. Demisijo Iiberalnh vladnih članov je izzvalo dejstvo, da je udruženje liberalne stranke s svojim sklepom glede prepove, di komulacije profesorjev Gentu desavri« ralo ministra za znanost in umetnost ter ostale liberalne ministre. »Do X« bo letel preko Atlantika London, 11. novembra AA. Po prihodu letala »Do X« v Anglijo je inž. Dornier izjavil, da bo nemško veleletalo skušalo v kratkem preleteti Atlantski ocean. Izobčen duhovnik Rim, 11. novembra AA. Kongregacija »Sacrum officium« je ekskomuaicirala francoskega duhovnika Josipa Turneja v Rennesu, ker ->e objavil modernistične in razkolniške spise. VELIČASTNA MANIFESTACIJA HVA LEŽNOSTI JUGOSLAVIJE FRANCIJI V navzočnosti kraljevske rodbine, vlade, francoskega odposlanstva in ob udeležbi ogromne množice naroda je bil včeraj v Beogradu odkrit spomenik hvaležnosti Franciji Beograd, 11. novembra, p. Jugosb- venska prestolnica je včeraj in danes v znamenju pomembnih svečanosti. V imenu vsega jugoslovenskega naroda manifestira hvaležnost Jugoslavije Franciji za nesebično podooro, ki jo je prež'! veliki in plemeniti francoski narod nam v najtežjih urah naše nedavne zgodw-ne, v svetovni vojni, kakor pozne:e vse do danes, pri učvrstitvi v herojski neenaki borbi in s tolikimi žrtvami pridobljene svobode. Beograd je kot prestolnica Jugoslavije tolmačil to hvaležnos' vsega naroda s tem. da ie postav. na najvidnejšem mestu na Kalemegdanu »spomenik hvaležnosti«, ki nai pozne rodove in pokolenia opozaria na težke preizkušnje, ki jih j2 v najtežjih časih prestalo v skupni borbi prekal.eno^ nrj-jateljstvo med jugoslovanskim in francoskim narodom. Spontano :n navdušeno je Beograd t idi pri tej priliki manifestiral neDokolebijivo vernost vsega naroda do Francije, s katero hoče tudi v bodoče stati budr.J na straži, da '.čuva mir in zasigura trajne uspehe irestane-ga skupnega trplienia na bojnih poljanah. Poleg odličnih gostov i7 Francije z ministrom de Ribesom na cela s-" se e-kom včerajšnjega dne ln minu e noči zbrali v Beogradu zastopn Ki raznih ei-ganizacij, društev in korporacij iz cele države, tako da se lahko reče, da je bil na slavnosti zastopan ves narod. Prihiteli so bivši bojevniki, invalidi, držav-niki in politiki, nekdanji dobrovoljci in emigranti, ki so se skupno s francoskim narodom borili za velike ideje enakopravnosti in svobode. Poleg šumaiin-skih kmetov so se zbrali seljaki iz Hrvatske in Slovenije, v bratski slogi se družeč z intelektualci iz vseh delov naše domovine. Radosu.o je bilo svidenje nekdanjih bojevnikov, ki jih je usoda razkropila po doseženi zmagi na vse strani. Beograd sam pa je kot srce Jugoslavije verno tolmačil čustvovanje vsega naroda in države. Malo je bilo doslej v prestolnici svečanosti, pri katerih bi narod tako spontano in enodušno izrazil svoje razpoloženje. Uvod v svečanost povodom odkritja spo« menika hvaležnosti Franciji so tvorili vče« rajšnji sprejemi francoskih gostov. Zvečer je vlada v Gardnem domu priredila sve« čan banket na čast francoskim gostom. Udeležili so se ga vsi v Beogradu navzoči člani vlade, člani diplomatskega zbora m mnooi odlični predstavniki našega javnega življenja. Na banketu je zunanji minister dr. Marinkovič pozdravil drage francoske goste z daljšim govorom, v katerem se je toplo spominjal svoječasnega gostoljubja in prijateljstva, s katerim ie francoski na« rod sprejel naše begunce in jim izkazal med svetovno vojno vso ljubezen. Naš na« rod se hvaležno spominja tistih dni in je v znak te hvaležnosti postavil spomenik, ki bo znova učvrstil prijateljstvo, ki veže oba naroda. Danes je bil Beograd, ki je ves v zastst« vah in zelenju, že na vse zgodaj na nogah. Na vsakem se je razodevalo praznično razpoloženje. Cele procesije naroda v pe« strih narodnih nošah so prihajale iz bližnje in daljne okolice že v prvih jutranjih urah. Ko je jesensko solnce prodrlo jutranjo meglo in razlilo svojo m;lino nad prestol« ni c o, so bile ulice že polne naroda. Z ju« tranjimi vlaki so prihaiale številne depu« tacije iz notranjosti države. Med drugimi je prispelo tud- 300 hrvatskih seljakov s štirimi pevskimi zbori, ki so se na potu v Južno Srbijo ustavil5 v Beogradu, da se udeleže današniih svečanosti. Na ko'odvo* ru so bili bratsko sprejeti od Šumadincev, in seliakov s Kosovega polja ter zastopni« kov beograiske občine Z zastavami in godbo na čelu so seljaki odkorakali na Ka« lemegdan, kjer je bila okrog zastrtega Me« štrovičevega spomenika zbrana ogromna množica, ki ie d^šlrce vihamo pozdravila. Slavnostna akademija Današnje pomembne svečanosti so bile otvorjene s slavnostno akademijo, ki se je vršila v slavnostni dvorani nove univerze. Prisostvovali so ji člani vlade, zastopniki diplomatskega zbora in elita beograjske družbe, Nj. Vel. kralja je zastopal ge« neral Pekič, pred univerzo pa je nepregled« na množica dajala duška svojemu razpolo« ženju z vzkliki Francij' in Jugoslaviji. Akademija je bila veličastna manifestacij ja hvaležnosti in vdanosti Franciji. Ko so oficijelni francoski odposlanci v spremstvu francoskega poslanika vstopili v okusno dekorirano dvorano, so bili deležni viharnih ovacij. »Živela Francija!« »Vive la France« je odmevalo v dvorani in pred univerzo. Akademijo ;e otvoril akademski pevski zbor »Obilič«, ki je zapel marseljezo. Fran« cosko narodno himno so poslušali vsi na« vzoči stoje, nakar je prvi povzel besedo rektor beograjske univerze dr. Vlada Mi« trovič, ki je uvodoma pozdravil francoske goste ter nato spregovoril o tradicional« nem pri jateljstvu, ki veže jugoslovenski in francoski narod. Za njim sta govorila rek« tor zagrebške univerze dr. Josip Belobrk, ki je poudaTial kulturne zveze med Fran« ciio in Ju« godb, marveč zveza duš in src, ki bo tra« jala iz veka v vek. Nato so govorili še dir. Bogdan Popovič, dr Svetislav Marodič in prof. Pineau, rek« tor akademije v Poitiersu, ki se je zahvalil za to iskreno manifestacijo ljubezni m ver« nosti do Francije. »Kakor v preteklosti,« je dejal govornik, »bomo tudi v določno« sti delili z vami vse dobro in zlo. Združe« ni po duši in srcu hočemo skupno stopati po poti miru in čiovečanstva. Zveze, poro« ie:ie v krvavih bitkah na bojnih poljanah, naj negujejo tudi bodoča pokolenja v od« kritosrčnem prijateljstvu.« Z odpet jem na« še državne himne je bila akademija za« ključena. Povorka Izpred univerze se je nato formirala ogromna povorka. Na čelu so korakali ča» stitljivi francoski veteranci s petimi zasta« vami, nato pa so sledili francoski odposlan« ci v spremstvu članov vlade, generaliteta in razne deputacije, društev in organiza« cije. Publika je ob vsej poti do Kalemeg« dana tvorila špalir. Francoski gostje so bili predmet osebne pozornosti in koderkoli so se pojavili, so jih navdušeno pozdravljali. Odkritje spomenika Kalemegdan je bil ves v zastavah, jugo« slovenskih in francoskih. Okrog spornem« ka, zastrtega z zavesami, se je zbrala ogromna množica. Pred spomenikom so bili razmeščeni seljaka in seljakinje v narod« nih nošah. Na desni strani je bila postav« ljena tribuna za kraljevsko rodbino, člane viade in povabljene goste. Ko so francoski gostje prispeli k sporne« n;ku, ni bilo ovacij ne konca ne kraja, foč« no ob 11. so prispeli Nj. Vel. kralj, kralju ca, prestolonaslednik Peter, knez Pavle in kneginja Olga. Prihod kraljevske rodbine je množica pozdravila z navdušenim vzkli« kanjem kralju, Jugoslaviji in Franciji V največji tišini je nato povzel besedo predsednik pripravljalnega-odbora prof. Miljanič, ki je uvodoma pozdravil Nj. Vel. kralja, francoske odposlance m člane vlade. Povodom obletnice prem rja je predlagal v počastitev padlih žrtev eno« minutni molk. Nato je s kratkim govorom odkri spomenik. Ko je padla zavesa in se je pokazal veličastni spomenik, vzorno de« lo našega najboljšega kiparja Meštroviča, zbranim množ cam, so zaorili klici »Živela Francija!«, godba je intonirala francosko državno himno, častna četa pa je oddala častno salvo, dočim so v ozadju Kalemegda« na zagrmeli topovi. Nenavadno solnčni dan je svečano razpoloženje še bolj dvig« nil. Ko so se ovac:je nekoliko polegle, je prof. Miljanič izročil spomenik v varstvo mestni občini. V imenu beograjske občine je prevzel spomenik župan Milan Nešič Poudarjajoč, naj ta veličastni spomenik odočim rodovom priča o veličini hvaležne duše in herojiz-ma našega naroda. Prestol« niško mesto Beograd bo čuvalo ta spome« nik na vse večne čase. Govor francoskega ministra Viharno aklamiran je nato stopil na govorniški oder vodja francoskega odposlanstva minister Champetier de Ribes in se z daJjšim nagovorom zahvalil za ta veličastni izraz prijateljstva med Jugoslavijo in Franc.jo. Mej orugiim je uciu*: »Kakor je knez Peter Karadjordjevič si štel v čast, da je stavil svoj meč v službo Francije, tako zna Francija 60 let po porazu in 12 let po zmagi na dan 11. novembra kot spomin na 11. november 1918., ki je napravil konec morij in ki pomeni zarjo novega miru, hraniti ta spomiii. Vojaki z Mar-ne in Verduna prihajajo, da pozdravijo bojevnike z Vardarja in Bitolja. Francija ve, kaj je zvestoba. Francoska vlada je izvolila odrediti, da njen minister za penzije, vaš vojni drug, vam izrazi to zvestobo. Ona ni mogla bolj počastiti vašega naroda. Prisotnost Vašega VeGičanstva in kr. vlade pri posvetitvi spomenika Franciji in množice ljudstva dokazujejo, kako gledate to hvaležnost Mi prosimo, da sprejmete našo hvaležnost in divljenje Francije. Mi smo vam hvaležni za to, ker ste izbrali tako mesto, da slavite Francijo nedaleč od spomenika sinov-junakov vašega naroda. Francija je ponosna, da '> liku, ustvarjenem od umetnika tako od'lčne nacije. ki hoče služiti izključno piuva svobodi. Mi vemo, da vi ljubite Francijo vedno in enako. Francija pa vas ljubi v miru enako kot vas je ljubila v vojni. Skupno smo preživeli zadnje spomine boli in slave. Skupno trpljenje in skupne muke pa zdru- žujejo še bolj kot zmage, duše narodov in poedincev. še močnejši kot iepi spomini in uspehi naših dveh narodov, so skupne žrtve, skupne boli in skupno trpljenje. Morali smn se boriti ramo ob rami in prestati največje težkoče. Ostali smo verni zastavam domovine. Pakt edinstva, ki smo ga sklenili na bojnem polju, mora po naši in vaši volji služiti ideji miru, da po strahotah in trpljenju vojne umiri svet. Kar pa pomeni kri za vojno, to pomeni delo za mir, delo, za katero je potrebno innogo volje in innosio trpljenja. Naša naroda sta mnogo pretrpela v vojnah, toda kot je bil do zdaj čas vojn, tako naj bo od zdaj čas miru. Mi imamo potrebno moč in potrebno trpljenje, ki ju bomo uporabili za učvrstitev miru. Pomen spomenika hvaležnosti Končno je spregovoril o pomenu in namenu tega spomenika v imenu vlade minister dr. Kumanudi, ki je v globoko zasnovanem govoru poudaril hvaležnost Jugoslavije Franciji za velike zasluge, ki jih ima plemeniti francoski narod za osvobo-jenje in uedinjenje Jugoslavije. Med drugim je dejal: Ta hvaležnost ni rezultat praktičnega izkustv a in tudi ni prišla po uradnih zvezah niti ne na podlagi kake diplomacije. Še več, hvaležnost do Francije bi ostala tudi tedaj, kadar bi prišlo do raznih nesporazumov. Tu ne gre za hvaležnost države kot abstraktne celote niti ne naroda kot slepe mase. To naše čustvo je nekaj drugega in je edino te vrste v svetovni zgodovini. To je čustvo, ki je s svojim plamenom osvojilo vsa naša srca. Začetek mu je čisto duhovnega značaja. Izvor mu je v razpoloženju duhovnih dogodkov polne topline. V dnevih naše nesreče, ob izgubi domovina, ko smo se znašli v skupni borbi je toplina francoskega srca dala nam vsem svojo hišo, odprla je bolnice za mlade in stare, sa ponižane in zapuščene, ki so iskali ohrab-ritve in podpore. Takih stvari nikoli ue pozabljajo oni, ki so jih preživeli, temveč jih čuvajo kot amulet. To je izvor hvaležnosti Franciji in zato je ta hvaležnost čista ia globoki, zato ta spomenik stoji tukaj tako osvetljen v krogu tači, da se njegov sijaj ne more gledati. V tem čustvu je želja vseh nas, da priznamo z vsem srcem pred celim svetom, da ljubimo in spoštujemo bratski narod in bratsko zemlja Francije in hočemo, da to ostane v sreči in nesreči in da vedno plamti v nas hvaležnost do Francije.« Govor ministra dr. Kumanudija je izzval viharno odobravanje. Združeni pevski zbori so ob spremljevanju godbe zapeli ju-goslovensko državno himno, s čimer je bila svečanost odkritja spomenika zaključena. Kakor pri prihodu, tako so bili kraljevska rodbina, francoski gostje in člani vlade tudi pri odhodu predmet viharnih ovacij. Banket Ob 13. je bil prirejen na čast francoskim gostom svečan obed, ki sta se ga poleg drugih udeležila francoski minister za pokojnine Champetier de Ribes in francoski poslanik Dard. Ob 3. popoldne so gostje posetili francosko šolo, ogledali si njene prostore, zanimali se za pouk in upravo ter izrekli vodstvu željo po čini najboljših uspehih v njegovem prizadevanju, ki služi prav tako za učvrstitev medsebojnih prijateljskih odnošajev med obema narodoma, zlasti v njeni najmlajši generaciji. Avdijenca francoskega odposlanstva Ob 16.30 so bili člani francoskega odpcu slanstva z ministrom De Ribesom na čelu sprejeti od Nj. Vel. kralja, kraljice in pre» stolonaslednika Petra v posebni avdijenci na Dedinj u. Francoski minister De Ribes je pri tej priliki izročil prestolonasledniku Petru red častne legije I. stopnje, s kate« rim ga je odlikoval predsednik francoska republike. Obenem je odposlanstvo izro> čilo darove francoske republike za vse tri jugoslovenske kraljeviče. Prestolonaslednik Peter je dobil otroški avtomobil z električ« nim pogonom, kraljevič Tomislav krasno zbirko vojakov, kopijo francoske armade, kraljevič Andrej pa krasnega konjička. Pozdrav predsednika francoske republike Beograd, 11. nov. AA. Nj. Vel. kralj je sprejel od predsednika francoske republi« ke Gastona Doumerguea tole brzojavko: »Globoko ganjen od priznanja, ki sc da» nes izkazuje Franciji, hitim, da Vašemu Veličanstvu in vsemu jugoslovenskemu na« rodu, tako tesno združenemu v čustvih s francoskim, pošljem svoje pozdrave. — Vdani Gaston Doumergue.« Fašistični tisk je razburjen Trst, 11. novembra M Tudi fašistični tisk se bavi z odkritjem spomenika hvaležnosti Franciji v Beogradu in komentira ta dogodek, ki mu je zopet povod za ljuto napade na Francijo in Jugoslavijo. »Picco-lo« je celo izračunal, koliko je stal spomenik In koliko bodo stale vse te svečanosti ter vprašuje, kdaj bo Jugoslavija postavila spomenik hvaležnosti Italiji, saj je bila tudi Italija zaveznik Srbije v svetovni vojni. V zvezi s tem ponatiskuje »Piccolo« članek znane M. Durhamove, ki je v »Manchester Guardlanu« te dni izrazila svojo skrb za usodo Italije, češ. »ia je v položaju Avstro-Offrske 1. 1914, ogrožena od ambicioznih Slovanov. Po avstrijskih volitvah Volitve v Avstriji so končane. Njihovega izida niso nestrpno pričakovali samo v Avstriji, kjer so od njega prizadeti neposredno, marveč je bilo zani-mnaje za avstrijsko volilno bitko zelo veliko tudi pri nas in do vseh drugih srednjeevropskih državah. T3 koncentracija politične radovednosti je imela svoj pog'avitni izvor v dveh momentih. Prvič je volitve v Avstriji vodila krščansko-sociialna stranka v koaliciji s heimvvehrovci; pri tem na je posebno mnogo tehtalo dejstvo, :Ja je prevzel sedanji poveljnik avstrijskih fašistov, grof Starhemberg, notranje ministrstvo ter pričel uvajati praktike, ki so imele že značaj uvoda v nasilno prisvojitev oblasti ter ukinjanje državljanske in politične enakopravnosti. Skratka, bila je podoba, da je Sei-pel že izročil heimwehrovcem predu-iem na obljubljeno dovoljenje za terorističen nastop proti političnim nasprotnikom in za vse druge načrte, ki so bili tem v zvezi. Zato ni čuda. da je vse demokratično razpoložene elemente v Avstriji pormdlo veliko ogorčenje o-i)er te načrte, osobito, ko se je heim-•vehrovska »bodočnost« uveljavljala po Sterhembergu na tako grob način. Drugič pa je zanimanje za avstrijske volitve zrastlo posebno v inozemstvu v zelo veliki meri spričo dejstva, da se e eksperiment s heiimvehrovci, to se pravi strmoglavljenie dr. Schobra, razpust parlamenta in razpis volitev, pojavil ravno v dobi, ko je svet presenetil uspeh hitlerjevcev v Nemčiji. Očividno ie ta uspeh napravil ogromen vtis na avstrijske fašiste; zrastel jim je apetit, krščanski socijalci so hoteli izrabiti domnevano konjunkturo, nadejajoč se s sigurnostjo heimwehrovske zmage, — in tako se je Avstrija tako rekoč čez noč znašla v klerika!no-heimwehrov-skem režimu ter v volitvah, ki naj bi prinesle realizacijo zasnovanega programa. Za inozemstvo pa je bilo ogromne važnosti ravno vprašanje, ali se je tudi med avstrijskimi volilci tako katastrofalno ojačil duh šovinističnega nacijona-lizma in revanških teženj, ki bi mogel v zvezi s hitlerjevskimi prizadevanji prinesti prav neprijetne in gotovo nepotrebne napetosti v srednji Evropi. Težko je bilo vedeti, kako razpoloženje vlada v Avstriji, saj se tudi Hitlerjevega uspeha nihče ni nadejal, prav gotovo pa ne v tolik5 meri. Nedeljske volitve so čez noč razfci-strile situacijo. Pokazale so predvsem, da je heiimvehrovski pokret delo raz- meroma zelo maloštevilnih prenapete-žev in da se niti od daleč ne more primerjati s hitlerjevsko poplavo v Nemčiji; kolikor pomeni, pomeni le v vrstah krščanskih socijalcev. Dalje so volitve pokazale, da je Sel-pel igral na slabe karte, da ni dovolj dobro presojal :iiti lastnih pristašev, ki imajo očividno manj smisla na Steidle-jeve in Starhembergove eksperimente, nego si misli vodstvo stranke. Zdi se, da tudi nimajo smisla za take kočljive posle, kakor je bila afera z vodstvom državnih železnic, s Strafello in vsem, kar se je razkrilo ob oni priliki. Tako vsaj se da sklepati iz znatnega nazadovanja krščansko-socijalnih glasov. Da je bilo res tako razpoloženje med avstrijskimi volilci. se vidi posebno dobro tudi iz razmeroma lepega uspeha Schobrovega bloka, ki je združil na svoji strani zelo znaten del demokratičnega meščanstva. Socijalna demokracija se je Izkazala kot trdna fronta, ki ji ves hrupni »anti-marksistični« naskok n< mogel niti najmanj do živega. Ohranila je svoje pozicije in celo za spoznanje nanredovala; pri tem seveda ni gotovo, ali se kaže v uspehu samo absolutna trdnost in komoakfnost njene strankarske organizacije ali pa jo je nekoliko ojačil tudi dotok z meščanske levice, ki se je bala heimwehrovsko-klerikalne reakcije, pa se ni dovolj zanesla na možnost odpora pod Schobrovim vodstvom. Volitve so tedaj pokazale veliko stabilnost avstrijskih političnih razmer, pokazale so sosedom, s kakšnimi razpoloženji morejo računati, kar pomeni pač obilo v primeri z volilnim izidom v Nemčiji. Tako presojo potrjuje tudi dejstvo. da se kljub napeti situaciji niso mogli niti najmanj okrepiti komunisti, prav tako pa tudi ne druge ekstremi-stične frakcije. Za nas v Jugoslaviji so pomenile avstrijske volitve tudi interesanten inter-mezzo v politiki slovenske manjšine na Koroškem. Nismo hoteli pred volitvami načenjati vprašanja, ali je bilo oportuno vezati slovensko stranko ter slovenske manjšinske zahteve na uspeh krščanskih socialcev in z njimi koaliranih heimwe-hrovcev. znanih do skrajnem nacijonal-nem šovinizmu. Rezultat volitev priča, da se vezava ni obnesla: pa tudi brez tesra' dokaza se nam zdi. da je bila politična situacija na slovenskem Koroškem nekoliko paradoksna. Avstrijske volitve torej niso prinesle nikake odločitve. Kake bodo njihove posledice, pa bodo pokazali bržkone že prihodnji dnev;. Ob obletnici poslovanja banske uprave Priznanje in zahvala vršilca banskih dolžnosti dr. Pirk-majeria uradništvu banske uprave Ljubljana, 11. nov. AA. Vršilec dolžnosti bana dravske banovine g. dr. Pirkmajer je pozval načelnike oddelkov, naj danes ob 12. uri skličejo sestanek vseh nameščencev oddelkov ter jim prečitajo naslednjo okrožnico: Danes, ko je minulo leto dni, odkar sa je začelo delovanje kraljevske uprave drav« ske banovine, zrem nazaj na to dobo ln vidim, da so bih v tem času vsi naši urad« niki ter sploh vsi naši nameščenci na svo» jem mestu pri izvrševanju dolžnosti za uresničenje velikih ciljev, postavljenih z zakonom o nazivu in razdelitvi države na banovine in z zakonom o banski upravi, če se je bilo v začetku treba še«le pri« vaditi na skupno delovanje državnih in hanovinskih nameščencev ter so se mora« le prebresti razumljive težkoče. ker je bilo treba pretrgati s preteklostjo ter postaviti upravni aparat na solidno podlogo enako« sti pri izvrševanju dolžnosti in deležnostt pravic, lahko danes z zadovoljstvom kon« statiram, da sta dobra volja na eni stram in uvidevnost na drugi strani rodila po« voljen rezultat, ki omogoča mirno in smo-treno delo v našem obsežnem področju Porabljam to priliko, da izrazim svoje prU znanje in vso zahvalo vsem in vsakomut naših nameščencev, ker se popolnoma za« vedam, da gredo uspehi našega dela v naj« večji meri na račun marljivosti, vestnosti in požrtvovalnosti osobja Obenem napro« šam, naj vztraja vsak tudi v bodoče v po« žrtvovalnem delu, imajoč pred očmi sve» tel vzgled in visoko zamisel Njegovega Veličanstva kralja ter prizadevanja kra« ljevske vlade pod predsedstvom g. genera« la Petra 2ivkoviča, ki se vzgledno trudi, da nam ustvari urejeno in mogočno domo« vino ter pravo srečo naroda. Praznik premirja v Londonu Velike spominske svečanosti sirom vse Britanije — Poklonitev pred grobom neznanega junaka London. 11. novembra. AA. Obletnico premirja, ki je napravilo pred 12 leti konec svetovni vojni, so praznovali v vsem imperi ju z običajno slovesnostjo. Vršile so se pred spomeniki padlih vojakov in v vseh cerkvah službo božje. Dvominutni molk ob 11. so izvajali povsod. Velika glavna slovesnost ob 5!robu neznanega junaka v 'NVhitehallu je bila bolj slovesna nego lani, ker ji je prisostvoval tudi krali. Prisotni so bili nadalje ministrski predsedniki dominijonov, angleški ministrski predsednik Macdonald, indijski vladarji in drugi odlični člani indijske konference. \Vhitehall je obkrožala ogromna množica občinstva, ki je napolnila do zadnjega kotička tudi sosedne ulice. Okoli groba so stali oddelki trgovske in ribiške morna- rice in bivši bojevniki ter žene. Na grob je položil angleški kralj krasen venec nekaj pred 11. uro. Kraljica v spremstvu princese Marije, voj-vodinje yorške in drugih odličnih oseb, je gledala z okna preprosto slovesnost, ki je bila otvorjena kot običajno s streli iz topa. ki so dali znamenje za dvominutni molk. Po molku je bila intonirana pesem o zadnjem poročilu, nakar je prisostvovala množica službi božji, ki jo je bral londonski škof. Po maši so trobili trobentači budnico, nakar so odpeli pevci kitico narodne himne. Nato se je pričelo romanje k grobu, ki traja ves dan. V spomin na padle sorodnike in prijatelje je na tisoče ljudi položilo vence na vznožje spomenika. Potek rusko-kitajskih pogajanj Kitajska delegacija želi pospešitev pogajanj - Sovjeti zahtevajo obnovitev starega posestnega stanja v Mandžuriji Moskva, 11. nov. AA. V zadnjem času je bilo več sestankov med Karahanom in kitajskim poslanikom Mehtehsuijem. Isto« časno je Čangsuhlijang poslal sovjetski vladi prošnjo, v kateri poziva ruska oblast« va naj stavijo predloge, da se pospeši po« tek kitajsko=sovjetske konference. S tem v zvezi je Karahan poslal Moh= tehsuiju pismo o kitajski železnici ter o vzpostavitvi delovanja sovjetskih konzula« tov ter sovjetskih gospodarskih ekspozi« tur. Sovjetska vlaga vstraja na tem, da se prepreči delovarffe belih gard ob kitajski železnici - in da ni mogoče izpremeniti režima na kitajski železnici drugače kakor s pristankom druge pogodbene stranke, to je sovjetske oblasti ali pa z nakupom želez, niče od s*ram Kitajske, k-kor predvideva rusko=kitajska pogodba iz leta 1924. Izvr« šitev te pogodbe, kakor tudi glavnih do« ločb protokola v Habarovsku bi tvorilo Celjska konferenca ministrov z zastopniki naroda Velika množica Je kraljeve odposlance iskreno pozdravila — Večurni sestanek ministrov z zastopniki srezov in občin o potrebah in željah prebivalstva po mnenju sovjetske vlade edino pravilno podlago za uspešen potek sedanje kitajsko-sovjetske konference. Pretepi na berlinski univerzi Berlin, 11. nov. g. Na berlinski univerzi je prišlo danes do spopadov med sociali« stičnimi in narodno socialističnimi dijaki. Člani levičarskega nemškega dijaškega udruženja so razširjali letake, v katerih so .pozivali dijake naj opuste radikalizem in naj se zavzamejo za republiko. Oddelki narodno socialističnih dijakov so trgali so« cialističnim dijakom te letake iz rok ter jih uničili. Položaj je postajal vedno ne« varnejši, tako da so morali poklicati po« licijo, ki je izpraznila preddvorišče univer« ze m naredila red. Celje, 11. novembra. Ministri gg. dr. šverljuga, dr. Srškič in dr. švegel so prispeli v Celje že v ponedeljek zvečer, davi pa se je pripeljal tudi g. inž. Sernec. Pred poslopjem Mestne hranilnice na Krekovem trgu je bila že davno pred deseto uro zbrana velika množica ljudstva, zastopnikov vseh spodnještajerskih srezov, javnih korporacjj, društev in celjska šolska mladina. Točno ob 10. uri so prišli vsi štirje mindstri, ki jih je pred Mestno hranilnico pozdravil župan g. dr. Gori-čan. Podčrtal je veselje celjskega in okoliškega prebivalstva nad prihodom članov kraljevske vlade in omenjal narodnostne boje, ki so se nekdaj odigravali na vročih celjskih tleh. Ko je končal, je celjska želez-ničarska godba zaigrala državno himno, na kar se je za županov pozdrav s toplimi besedami zahvalil minister dr. Srškič. Nato so se podali ministri ter zastopniki mesta Celja in srezov v zborovalno dvorano celjske Mestne hranilnice, kjer se je ob 10.20 začela konferenca. Otvoril jo je župan dr. Goričan s kratkim nagovorom v katerem je izjavil m. dr.: »Slovenci se dobro zavedamo velikih časov, v katerih živimo. V našo državno politiko je z energično gesto posegel naš ljubljeni kralj in z januarskim manifestom napravil konec strankarstvu in partizanstvu, ob enem pa podal program narodnega in državnega edinstva Posledica tega manifesta je zakon od 3. oktobra. Odpravljene so zgodovinske meje, plemenski in nenaravni naziv države je izročen preteklosti. Ustvarjen je jugoslovenski narodni program. Od zmage jugoslovenske ideje je odvisna vsa naša bodočnost in delo za njeno popolno uresničenje je najviišja dolžnost vsakogar. Rešitev posameznika in države je samo v uresničenju velikega jugoslovenskega programa« župan je zaključil z vzkliki kralju, predsedniku vlade, in navzočim ministrom. Ko so se polegle ovacije, je v drugem delu svojega govora na kratko orisal najnujnejše potrebe Celja in okolice, predvsem regulacijo Saviinje, zgradbo sodne palače, carinarnice itd. Nato so se vrstili drugi govorniki, ki so v kratkih besedah orisali potrebe in želje svojih krajev. Govorili so m. dr. predsednik okrožnega sodišča dr. Vidovič, ki je tudi omenjal zgradbo justične palače, la- ški župan dr. Roš, ki je opozarjal na bedo rudarjev v trboveljskem revirju, na regulacijo Savinje in druge potr-be prebivalstva, celjski okoliški župan Mihelčič, ki je omenjal hmeljsko krizo, ravnatelj Rogaške Slatine dr. šter, trgovec Bruder-man iz Konjic, Turk za šmarski srez, dr. Bratkovič za slovenjgraški, Vogrinec za gornjegrajski srez, Drofenik iz Št. Jur-ja ob j. ž. za mestne in trške občine, Viu-ko Kukovec za obrtništvo, Svetek za delavstvo, rudar štruc za trboveljske rudarje, župan Jereb iz Konjic, predsednik trgovskega gremija Stermecki, župan Kova«; iz Loke pri Z. m., župan Zorenč od 3v. Petra pod Sv. g., dekan 2agar iz Nove cerkve, sadjarski nadzornik Goričan, Dokler iz Vojnika itd. Na izražene želje sta odgovarjala mini« stra inž. Sernec in dr. Švrljuga. Njuna go« vora so vsi navzoči poslušali z veliko po= zornostjo in ju često prekinjali z odobra* vanjem in pritrjevanjem. Z velikim odobravanjem je bil nato sprejet predlog župana dr. Goričana, da se od-pošljeta brzojavna pozdrava Nj. Vel. kralju in predsedniku vlade, nakar je bila konferenca ob 13.10 zaključena. Ministri so se podali s povabljenimi gosti, okrog 70 po številu, v hotel >. Evropo«, kjer je bil v vrtni dvorani prirejen banket. Med banketom je prvi nazdravil Nj. Vel. kralju župan dr. Goričan, nakar je izrekel zdravico kraljevski vladi in njenim navzo čim članom obč. svet. dr. Vrečko. Minister pravde dr. Srškič je izrazil svoje in svojih tovarišev navdušenje nad divno Slovenijo in apeliral na složno delo za čim lepšo bodočnost Jugoslavije. Ministrov govor je bil sprejet z burnim odobravanjem, nato pa so govorili še direktor Lilek, dr. Hrašovec, župni sla-rešina SKJ Smertnik in minister dr. Švegel. Ministri so se ob 15.45 odpeljali z avtomobili v Maribor. Celjsko olepševalno in trujsko-prometno društvo je vsem udeležencem banketa poklonilo lepo zbirko fo-tografičnib posnetkov mesta Celja in njegovih znamenitosti v ličnem etuiju. Vse mesto je bilo odeto v državne zastave Ljudstvo je v gostih gručah čakalo na Krekovem trgu ves čas konference in banketa ter sc je poslovilo od zastopnikov vlade z živahnim pozdravljanjem. Navdušen sprejem ministrov v Mariboru Nova manifestacija jugoslovenske straže ob meji — Svečana seja občinskega sveta — Prisrčni pozdravi na potu od Celja do Maribora Maribor, 11. novembra. Maribor je danes ob prihodu odposlancev Nj. Vel. kralja ministrov dr. Srškiča, dr. Švrljuge, inž. Serneca in dr. Švegla zopet na manifestanten način pokazal, da hoče biti zvest čuvar najskrajnejše severne meje naše države. Mesto je bilo en sam gozd državnih praporov in po ulicah se je pričelo že kmalu popoldne nenavadno živahno vrvenje. Mlado in staro, vse je hitelo na Glavni trg in nestrpno pričakovalo visokih gostov. Ves obširni trg je bil nabito poln občinstva vseh stanov in slojev. Obisk v Celju se je nekoliko zakasnil, zato je ministrska kolona potem z naglim tempom nadaljevala pot proti Mariboru. Spremljal jo je ves čas mariborski okrožni inšpektor dr. Schaubach Le bežen je bil pogled na šolsko mladino v Vojniku, ki živahno vzklikala in mahala z ročicami kraljevskim odposlancem v pozdrav. Zelo kratek, a izredno prisrčen je bil sprejem v slavnostno okrašenih Konjicah, kjer so bili pred sreskim načelstvom zbrani zastopniki državnih oblasti, občine, Sokoli in gasilci v krojih, šolska mladina ter mnogoštevilno občinstvo, ki je vztrajalo kljub naletavajoče-mu dežju. Gg. ministrom je izrekel dobrodošlico sreski načelnik dr. Trstenjak, v imenu trške občine pa se je zahvalil za obisk župan notar dr. Jereb, ki je izrazil neomajno vdanost prebivalstva vladarju in njegovi vladi. Megla je že legla medtem nad pokrajino. Mladina, ki je pričakovala visoke goste ob državni cesti, se je zaradi dežja morala že umakniti, toda plapolajoče zastave po krnet-skih domovih so oznanjale veselje prebivalstva nad prihodom naših državnikov. Ministri so se ustavili samo še v Slov. Bistrici, kjer sta jih pozdravila župan dr. Schaubach in sreski načelnik dr. Hacin, nato pa je z veliko naglico odhitela proti Mariboru, kamor so vozovi prispeli ob 17.15. V Mariboru Čim so pridrveli čez državni most, se je začulo od vseh strani gromko vzklikanje. Dekleta so obsipala ministre s cvetjem iu godba je zasvirala koračnico. Odlični gostje so odšli skozi gost špalir med navdušenimi ovacijami na magistrat, kjer so jim bili v posvetovalnici najprej predstavljeni številno zbrani predstavniki državnih in civilnih oblasti, nakar se je takoj pričela slavnostna seja občinskega sveta, katere so se udeležili vsi občinski svetniki in tudi mnogo občinstva. Ministri so sedeli na predsedstveni tribuni. Sejo je otvoril župan dr. Juvan med živahnimi ovacijami občinstva ministrom. V svojem pozdravnem govoru je med drugim poudarjal: »Mesto Maribor je doletela danes izredna čast in velika sreča, ka. more v tej zgodovinski dvorani, v kateri se je odločevala dolga desetletja usoda obmejnih Slovencev, pozdraviti štiri ministre kraljevske vlade. Naša radost je tem večja, ker prihajate k nam kot zaupniki našega viteškega vladarja, ki mu je ves Maribor iz vsega srca vdan, ter kot intimni sodelavci prvega pomočnika Nj. Vel. kralja gosp. predsednika vlade. Mesio Maribor s svojo okolico leži na najsevernejši točki naše lepe Jugoslavije, toda na narodno ogroženem ozemlju. Zato se pri nas strankarski boji niso nikdar vršili v tej meri in s to ostrostjo kakor drugod po državi. Narodna nevarnost je blažila strankarske strasti in nestrpnosti. V tej dvorani se dolga, dolga leta ni smela izpregovoriti slovenska beseda. Obmejni Slovenci smo bili na svoji rodni zemlji tujci in državljani druge vrste; nismo imeli svojih narodnih šol, naš jezik so zaničevali, zatirali in zapirali so narodno zavedne ljudi. Ko je bilo trpljenje najhujše, nam je prinesla zarjo svobode srbska vojska in z velikim navdušenjem in veseljem ter z globoko hvaležnostjo smo pozdravili prevrat, ko smo po več stoletjih radostno dočakali narodno osvobojenje in se združili z brati Srbi in Hrvati v mogočno Jugoslavijo. Gospodje ministri!. Vi ste prišli kot odposlanci našega vladarja in gosp. predsednika vlade k nam, da se pri zastopnikih naroda informirale o njegivih potrebah. Imeli pa boste tudi priliko, da spoznate pravo razpoloženje naroda. Slovenski del našega naroda je brezmejno vdan in globoko hvaležen svojemu viteškemu vladarju in vzvišenemu kraljevskemu domu. V ogromni večini cdobrava smernice kraljevega manifesta od 6. januarja 1929. Nyš narod odobrava in s hvaležnostjo zasleduje veliko delo naše kraljevske vlade pod vodstvom predsednika vlade gosp. Petra Živkovica. Vsak razsoden in objektiven državljan mora in more videti, kako velikansko delo se je izvršilo v tem kratkem času. Mi vsi hočemo posvetili vse sile brez razlike na bivše stranke, da to vlado podpremo in da ji pomagamo doseči one cilje, ki nam jih je postavil prvi sin našega naroda Nj. Vel. kralj. Župan je zaključil z vzklikom: Naj živi Nj. Vel. kralj, živela Jugoslavija, dobro nam došli gospodje ministri h Govoru je sledilo dolgotrajno ploskanje in vzklikanje vladarju, kraljevskemu domu, Jugoslaviji in ministrom. Ko so se ovacije polegle, je vstal minister pravde dr. Milan Srškič in se v kratkem govoru zahvalil za pozdrav. Po ministrovem govoru so se dvignili vsi navzoči s sedežev in priredili gg. ministrom viharne ovacije. Nato se je župan dr. Juvan zahvalil ministru dr. Srškicu za govor in zaključil svečano sejo. Med navdušenimi ovacijami občinstva so se odpeljali ministri v hotel »Orel?, kjer Je bila prirejena intimna večerja. Jutri ob 9. se bo vršilo v dvorani Kazine sprejemanje deputacij. Dr. Korošec v Splitu Split, 11. novembra n. V Split je došel bivši minister dr. Anton Korošec, ki je popoldne napravil izlet z avtomobilom v Omiš. Vodovod na kaštelanski rivijeri Split, 11. novembra n. Dela pri zgradbi vodovoda Solin-Kašteli-Trogir so končana. Vodovod je zgradila država za 11 milijonov dinarjev ter je tako kaštelanska rivi-jera dobila nadaljnjo možnost za razvoj ;io modernega morskega kopališča. Hmeljski trg žatec, 11. novembra h. Tendenca uanes zelo mirna, cene neizpremenjene 350 do 550 KC. Francoski tisk o svečanostih v Beogradu Pariz, 11. novembra M. Celokupni francoski tisk posveča beograjskim svečanostim veliko pozornost in razpravlja o prijateljskih in zavezniških odnošajih med obema državama. Vsi listi poudarjajo, da noben drugi narod ni pokazal tolike hvaležnosti kakor baš jugoslovenski, ki si je sam v svetovni vojni pridebil nevenijive zasluge za francosko stvar. Ta čin jugoslovenskega naroda je še bolj poglobil n učvrstil vezi iskrenega prijateljstva, preizkušenega v težkih lirah ter je garancija r* bodočnost obeh narodov. Francija se klanja padlim junakom Pariz, 11. novembra s. Na današnjo obletnico premirja se je vršila dopoldne ob 11. na grobu neznanega vojaka svečanost, katere so se udeležili predsednik republike in mnogo oficielnih osebnosti. S topovskim strelom se je naznanil pričetek enominut-nega molka. Na koncu svečanosti je pariška posadka defilirala pred grobom neznanega vojaka. Pogreb slikarja K. Crnčiča Zagreb, 11. nov. n. Danes popoldne je bil izredno svečan pogreb pokojnega pro« fesorja akademije in znamenitega jugoslo« venskega slikarja Klementa Crnčiča Pogreba se ie udeležilo izredno mnogo občin« stva, zlasti intelektualcev, med njimi tudi zagrebški nadškof dr. Bauer, predsednik Jugoslovenske akademije, vsi profesorji slikarske akademije in dijaki, zastopniki gospodarskih in raznih kulturnih ustanov Grob pokojnika je bil >-es zasut s cvetjem Ob njem sta sc poslovila od pokojnik > prof. Branko Šenoa in prof. Artur SchneT der. Izgon naših državljanov z Reke Zagreb, 11. novembra, n. »Novosti« poročajo s Sušaka, da so začele fašrstR:-ne oblasti izganjati naše ljudi z Reke. dasiravno imajo po nettunskih konvencijah pravico do izvrševanja obrti. Tedni je bilo pozvanih več jugoslovenskih državljanov, večinoma mesarjev, ki stanujejo na Sušaku, a izvršujejo svojo obrt na Reki, na prefekturo, kier jim je bilo sporočeno, da se moraio takoj preseliti na Reko in postati italijanski državljani, ali pa bodo izgnani ter jim bo zabranjeno nadaljnje izvrševanje obrti. Med prizadetimi ie nastalo zaradi tega postopanja fašističnih oblasti veliko razburjenje, ki je tem bolj upravičeno, ker je na Sušaku mnogo italijanskih trgovcev, ki stanujejo na Reki, a imajo svoje trgovine na Sušaku. Nihče jim ne krat: njihovih pravic ali ovira njihovega poslovanja. Tržaški in drugi italijanski listi so že pred tedni najavili »radikalno očiščenje« obmejnih provinc in očividno gre sedai za izvajanje teh napovedi. Zasliševanje prič o katastrofi »R 101« London, 11. nov. A A. Sodišče, ki pre« iskuje vzroke katastrofe zrakoplova R. 101, je včeraj zaključilo zasliševanje prič. Prihodnja razprava bo 3. decembra, ko bo imelo sodišče pred seboj poročila teh« nikov in strokovnjakov o vzrokih kak'« strofe. Na včerajšnji razpravi so častniki, ki so se udeležili poleta zrakoplova R 107 pri letalski svečanosti v Hendenu, izpovedali, da se jc zdel zrakoplov zelo težak, in da je izgubljal plin. Poveljnik zrakoplova »R 100« Booth je dejal, da so bili častniki zrakoplova »R 101« zadovoljni > poskusnimi poleti. Izrazil je pa mnenje, dr. so častniki stali pod vplivom imperijalnc konference in želje, da se posreči polet » Indijo. Nemiri na Kubi San Jago de Kuba, 11. nov. g. Včerai ■v poznih večernih urah je prišlo do hudili spopadov med orožništvom in dijaki, ki so demonstrirali. Dijaki so imel protestno zborovanje proti predsedniku Mahadu. Pri; .šlo je do krvavega spopada, pri katerem je bilo več oseb ranjenih. En dijak je bil ubit. Znižanje cen živil v Nemčiji Berlin, 11. nov. d. Nemški vladi se je po» sfečilo po dolgotrajnih pogajanjih z zvez > pekov, mesarjev in prodajalcev mleka do« seči, da so ti pristali na znižanje cen kruha, mesa in mleka. Po mnenju ministra z\ prehrano bo na ta način izdalo nemško ljudstvo v Berlinu 8 milijonov mark mam za hrano, v vsej Nemčiji pa 100 do 15" milijonov mark. Lov za nevarnim razbojnikom Šibenik, 11. nov. n. Razupiti razbojnik Todor Medic, ki ga orožniki iščejo že par mesecev, je pričei ponovno ropati v se« verni Dalmaciji. Da bi napravili konec njegovim zločinom, so oblasti organizirale vsestransko zasledovanje in je danes sre« sko načelstvo v Šibeniku izdalo tudi pro* glas na narod, v katerem se prepoveduje v občinah Stradinu, Vodicah, Tijesnu, Si« beniku in Drnišu pastirjem ponoči vsak izhod in sicer v času od 6. zvečer do 6. zjutraj, dokler ne bodo Medica vlovili. Prav tako je prepovedan seljakom v teh krajih v času od 10. zvečer do 5. zjutraj vsak izhod iz vasi. Oblasti morejo dovo» liti izjemo le v izrednih slučajih. Finski zakon o zaščiti države Berlin, 11. novembra s. Kakor javlja -Lokalanzeiger« iz Stockholma, je danes opoldne finski parlament s 132 proti 66 glasovom sprejel tako zvani lapovski zakon, ki je v zelo ostri obliki naperjen proti komunizmu. Meščanske stranke in meščanska levica so glasovali za ta zakon. S tem je lapovski pokret dosegel svoj najvažnejši cilj. Vremenska napoved Dunajska vremenska napoved za sredo: Vreme se bo dalje poslabšalo, temperatura bo padla. V 2 do 3 dneh slana. Naši kraji in ljudje 11.-11. ob 11. Ljubljana, 11. nov. Na današnji dan pred 12. leti točno ob 11. dopoldne je bilo podpisano premirje, s katerim je bila zaključena svetovna voj. na ki je zahtevala milijone človeških življenj in povzročila miljardno škodo. Na današnji dan točno ob 11. so bile ustavljene sovražnosti na vseh frontah in angel miru je zopet razprostrl svoja krila čez ves svet. Dvanajst let je minilo, toda rane, ki jih je povzročila svetovna vojna, še niso za-celjene. Posledice je čutiti na vseh straneh. V spomin na veliki dan, v spomin na konec svetovnega klanja in na hekatombe žrtev, že več let večina evropskih držav proslavlja ta dan na posebni način: z dve-minutnim molkom točno ob 11., ko je bil podpisan pakt premirja. Ti dve minuti sta posvečeni onim milijonom, ki so padli na fronti, onim katerih grobovi so neznani, onim, ki jih je usoda vojne zanesla na vse štiri strani sveta in položila bogve kje v hladni grob ... Vzgledu drugih kulturnih držav sledi tudi Jugoslavija. V Zagrebu in Beogradu že več let na ta dan prirejajo pietetne spominske slavnosti, letos pa se je prvič ta čin pietete vršil tudi v Ljubljani in sicer po šolskih zavodih. Po vseh srednjih šolah, na učiteljišču in ženski realni gimnaziji, so se vršila predavanja, posvečena herojem svetovne vojne, obenem je bil mladini razložen pomen dveminutnega molka, vršila pa so se tudi predavanja o odkritju spomenika hvaležnosti Franciji. Posebno lepa pietetna svečanost se je vršila na ženski realni gimnaziji. Ob 11. je bilo z zvoncem dano znamenje za dve-minutni molk, nato so se vse gojenke zbrale v telovadnici, kjer je profesor dr. Pretnar opisal važnost in pomen Društva narodov za svetovni mir in poudarjal, da se istočasno vrši v Beogradu zgodovinska spominska svečanost: odkritje spomenika hvaležnosti naši veliki zaveznici in prijateljici Franciji. Tudi na gospodinjski šoli je za dve minuti točno ob 11. počivalo vse delo. Na III. državni gimnaziji v Beethovnovi ulici je bilo točno ob 11. dano z zvoncem znamenje, dijaki so vstali s sedežev in se z dveminutnem molkom poklonili manom žrtev svetovne vojne. V vseh razredih so se vršila predavanja o svetovnem miru, o odkritju spomenika hvaležnosti Francije, o Društvu narodov, o haaški konferenci itd. Slične spominske proslave so se vršile tudi na realki, na I. in II. gimnaziji, na učiteljišču in po drugih zavodih. Predsednik vlade med narodom Pri lepem sprejemu g. ministrskega predsednika v Zgornji Šiški je bila najbolj navdušena mladina osnovne in meščanske šole. Gospod predsednik je bil prijetno presenečen in se je ljubeznivo informiral o šolskih razmerah šišenske občine. O vsem ga je podrobno poučil ravnatelj šole g. Pleničar. Na sliki je predsednik Živ« kovic v razgovoru z upraviteljem g. Pleničarjem. V sredi g. podban dr. Pirkmajer. Sprejem predsednika vlade v Št. Vidu, kjer so se k pozdravu zbrali vsi prebivalci šentviške in okoliških občin. Pred šolo ga je z lepim govorom pogumno nagovorila Marica Luštrekova, učenka učiteljice ge. Cilke Murnove. Vzradoščen je g. general sprejel po pozdravu od deklice velik šopek svežih rož in ji v spomin podaril zlatnik. Zborovanje učiteljstva litijskega okraja Ljubljana, 10. novembra. Danes se je zbralo članstvo okrajnega učiteljskega društva iz litijskega okraja k zborovanju v ljubljanskem Mestnem do« mu. Zbor je ob prav lepi udeležbi učitelj« stva tako iz litijskega kakor tudi višnje« gorskega okraja otvoril predsednik g. Pel« ko, šol upravitelj iz Toplic pri Zagorju. Ljubljanska učiteljica gdč. Vodetova je obravnavala vprašanje: »O delu učiteljic«. Med drugim ie omenila, da je učiteljic dve tretjini, ostanek tvorijo učitelji. Tako društvene, kakor tudi banovinske in cen« tralna uprava UJU so v rokah — učite« Ijev. Nr.glašala je potrebo društva učite« ljic, ki si bo zgradilo lasten dom za učite« Ijice. kjer naj bo penzionat za upokojenke. Litijski šolski upravitelj g. Rostohar je podal zanimivo poročilo v seji širšega od« bora ljubljanskega p overjeni št v a UJU, ki se je vršila včeraj v Ljubljani. Nad vse zanimiva točka dnevnega reda pa je bilo predavanje ljubljanskega vseuči« liškega profesorja g. dr. Ozvalda o pome« nu družinskega življenja za vzgojo. Gospod profesor, ki je pred nedavnim obravnaval podobno vprašanje v Maribo« ru, se je dotaknil življenja deteta, otroka in mladostnika. Prikazal je razliko socijal« nega življenja v zajednici — rodbini in družbi. Nujna potreba rodbinske reforme zahte« va trdnih etičnih in gospodarskih tal. Dru« žina ne rabi samo dobrih mater, tudi oče« tovstvo je prav tako sveto kakor materin« stvo O tej stvari se je že mnogo pisalo zanimive so misli filozofa dr, Masarvka, ki poudarja potrebo patriarhalne družinske vzgoje. Klic po kolektivizaoiji vzgoje ie sicer močan, a ima ta stran slabe uspehe. Novega človeka ne bomo vzgojili, če po« rušimo sedanje družinske temelje, naša doba zahteva preporod družine. Bogato je bil g. profesor aplavdiran za svoja izvaja« nja, članstvo pa je izreklo željo, da ob pri« hodnjem zborovanju čuje njegove misli o socijalni pedagogiki. Zagorska učiteljica gdč. Vrščarjeva je podala referat o potrebi reformiranja po« uka ženskih ročnih del na osnovni šoli; tu je nanizala precej lepih utisov, ki jih je dobila na nedavnem kongresu jugosloven« skih žen. Zatem je bilo lepo uspelo zborovanje zaključeno. Nenadna smrt Antona Burgerja Novo mesto, 11. novembra. Še včeraj čil in navidez dobrega zdravja — a danes leži brat Anton Burger na mr« tvaškem odru v mestni hiši... Neizprosna smrt nam ga je ugrabila ravno sredi nje« govega razmaha in dela. Podlegel je kapi. Pokojnik je bil rodom iz Postojne, sin ugledne narodne rodbine, rojen 25. aprila 1864. Absolviral je ljubljansko realko in stopil v službo pri davčnem uradu. Poro« čil se je s hčerko znane ljubljanske rodbi« ne, Faniko Rohrmanovo, ki mu je rodila dve hčerki in dva sinova. Služboval je v Ribnici in Novem mestu in slednjič je bil premeščen k delegaciji ministrstva financ v Ljubljani, kjer je dosegel čin inšpektorja in kot tak stopil v pokoj. Njegova delavna natura pa ni mogla mirovati. Prevzel je mesto dirigenta tukajšnje podružnice Ljub« ljanske kreditne banke, kjer je vestno in marljivo deloval več let. Danes ga je nenadna smrt iztrgala iz naše srede. Pokojnik se je v zasebnem živ« ljenju udejstvoval predvsem pri Sokolstvu. Že kot mladenič je posvetil vse svoje moči razvoju in procvitu Sokolstva. bil je so« ustanovitelj novomeškega Sokola, njegov društveni podstaTosta in župni blagajnik. Daleč naokoli je bil splošno znan in spo« štovan. Bodi mu ohranjen časten spomin, preostalim naše iskreno sožalje! Nezgoda tovornega vfaka Rimske toplice, 10. novembra. Nedavno so pričeli s popravljanjem proge med Laškim in Rimskimi toplicami, ker nameravajo popraviti most na Zgornjih Vrtečah. Direkcija železnice v Ljubljani je odredila, da se v ta namen pričenši z nedeljo zapre tir na tej progi za čas 24 ur, da bo delo pri popravljanju mostu in mostnik podstavkov neovirano. Tovorni vlak št. 545, vozeč proti Zida« nemu mostu, ima na naši postaji le kratek postanek. Zaradi oviranega prometa na začasno enotirni progi pa je imel danes več« minutni postanek na stranskem tiru. Ko je bil dan ob 13.02 signal za odhod, se je pričel vlak pomikati s stranskega na glavni tir. Vlak, ki je imel priklopljenih dol« go vrsto tovornih vozov, je privozil že do spodnje čuvajnice in preko kretnice, ter pričel voziti že hitreje. Še preden pa je eden petrolejskih vozov privozil na kret« nico, je skočil s tira. Ker je strojevodja privozil že za ovinek, ni več slišal signalov »Stoj!« in je vlak tako vlekel iztirjeni voz preko 100 m daleč. Značilno je. da so pri tem ostali vožovi tesno sklopljeni in da je iztiril le en voz. Službujoči kret« nik Ivan Pečnik, ki je opazil nesrečo baš v trenotku, ko je voz iztiril, je pričel da« jati signale in je opozarjal tako dolgo, da so jeli zavirači na vozovih urno zavirati vlak. Ko se je vlak ustavil, so odklonili vozove sprednjega dela in je po nekaj Krvno, kožno in živčno bolni dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice urejeno prebavo. Specijalni zdravniki silnega slovesa spričujejo, da so z učinkom staro preizkušene »Franz Josefove« vode zadovoljni v vsakem oziru. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. minutah sprednja polovica voz nadaljeva« la pot v Zidani most. Na kraj nezgode so takoj prihiteli šei postaje, progovni mojster in drugo osobje, nadalje sekcijski šef, kakor tudi mnogo delavcev iz Zidanega mosta in Celja, ki so pričeli z delom in so iztirjeni voz v nekaj urah dvignili zopet na tir. Že okrog 15.28 je rezervna lokomotiva z Zidanega mosta iahko odpeljala ostale vozove zad« njega dela v svojo postajo. Materijalna škoda ni posebno velika; razbit in polomljen je bil le voz in kretnica, ki jo je raztrgal iztirjeni voz, ko je drsal po tleh. Drugi tir je sicer ostal odprt, vendar je nesreča povzročila kljub temu znatne zamude vlakov, predvsem opoldanskega br« zovlaka. • Nesreče ni izmed službujočih zakrivil nihče; zgodila se je na prav istem mestu kakor spomladi. Kretnica je bila v redu ln vzrok nesreče je le v skrajno slabih vozovih. Zanimivo je dejstvo, da je ta vlak spremljal isti zavirač kakor spomladi, ko je pri takratni nezgodi le po srečnem naključju ušel smrti. Tragična smrt kmečkega dekleta Št. Lamoert, 11. novembra. V samotni vasi Senožeti so sredi noči Zoretovo družino zbudili obupni klici, ki so prihajali iz podstrešne sobice, kjer je spala hčerka Tončka. Starši so našli svojo hčer zvijajočo se v strašnih bolečinah in po sobici je dišalo po oeto^i kislini. Takoj so napregli konja, naložili nesrečno dekle na voz in se odpeljali proti savski postaji. Eden od domačinov pa je hitel naprej po litijskega zdravnika. Starši so se zavedali, kako potrebna je nujna zdravniška pomoč in storili so vse. da bi jo dosegli. Usoda pa je hotela drugače. Še predno je dospel litijski zdravp:k na Savo, je smrt rešila mladenko vseh muk, telesnih in duševnih. Nesrečna Tončka ie obupala, ker ji je svet odtujil fanta, s katerim sta se ljubila par let v domači vasici. Žalostni starši so truplo nesrečne hčerke odpeljali domov ter z jesenskim cvetjem okrasili mrtvaški oder. Jutri bo splošno priljubljeno 211etno dekle, s katerim sočustvuje ves okoliš, na šentlamberškem pokopališču položeno k večnemu počitku. Vlom v hotel v Rimskih toplicah Rimske toplice, 11. novembra. Sedaj se je menda zopet začela sezona nočnih tatinskih obiskov. Že nedavno smo poročali o poskusnem drznem vlomu v naš poštni urad, ko smo imeli v noči od ponedeljka na torek že drugi obisk v hotel »Nova Pošta« pri kolodvoru, ki je pa noč« nemu obiskovalcu dobro uspel. Tat je pri« šel od zadnje strani, kjer se mu je zdel kraj najugodnejši za delo in kjer je potem na oknu posebne sobe razrezal šipo, Jo odtrgal z okna in se potem splazil v sobo, odkoder je imel potem prosto pot v vso ostale pritlične prostore. Ko je stopil v gostilniško sobo si je tat poželel marsikaj. Privoščil si je precejšnjo množino likerja, ki ga je najbrže odnesel, stikal je po predalih, odkoder je izmaknil večjo množino Vardar in Drina cigaret, dočim so ostale Zeta cigarete nedotaknjene; pobral je tudi še okrog 25 komadov Kuba cigar, namizni prt in še docela nov in dobro ohranjen gramofon z vsemi gramofonski« mi ploščami, ki jih je imel g. Bradač. Vlo« n Dreyfus Dutri premiera v Elitnem kinu Matica Proces proti art. kap. Dreyfusu, obtoženemu špijonaže in veleizdaje. — Usodepolna justična zmota. — Glavne osebnosti, ki so igrale v tej tragični aferi veliko vlogo. Alfred Drey£us (Fritz Kortner) JLucie Dreyfus (Grete Mosheim) Emile Zola (Heinrich George) Major Esterhazy (Oskar Homolka) mileč je odnesel stvari v skupni vrednosti 3500 Din. Tat je z ukradenimi stvarmi ne-znanokam izginil. Predal, kjer so bile ci» garete, je odprl z letvijo, ker se še pozna, ko je odlomil les; v namizni prt pa je najbrže zavil ukradene stvari. Značilno je to, da je to že drugi vlom v gostilniške prostore g. Bradača. Že pred dvema mesecema je poskušal vlomilec in je vdrl v prostore, pa je bil takrat pre» gnan, ker je udri na sprednji, pročelni strani. G. Bradač, ki trpi občutno škodo, je za« devo prijavil orožnikom in upajmo, da bodo naši orožniki brezvestnežu kmalu na sledu! T Aretacija nevarnega vlomilca Ljubljana, 11. novembra. Ko sta korakala predsnočnjim okrog 23. stražnika Ivan Breznik ter Albin Gerkman po Dunajski cesti v namenu, da obhodita revir za Bežigradom, sta nenadoma zapazila v delikatesni trgovini Marije Antičevi-čeve na Dunajski cesti 37 sumljivo luč. »Kdo bo tako pozno šaril po lokalu?« sta se spraševala in objela ju je temna slut* nja. Brez pomisleka sta stopila do hiše, kjer pa sta takoj zapazila na dvorišču neznanega moškega, ki je ravno prenašal ve« liko lestvo. Neznanec je takoj postal po« zoren na korake, zaradi česar se je obrnil in spoznal v opazovalcu stražnika. Takrat pa je že popustil lestvo in bil po par sko« kih pri ograji. Zavihtel se je čez in iz« ginil v temo. Eden stražnikov je takoj po« hitel za njim in ga že skoro prijel. Nežna« nec pa je odskočil in nadaljeval beg v cik« cakastih skokih. Slednjič pa se je nežna* nec vendarle precej utrudil. Nenadoma s« je pripeljal nasproti na kolesu delavec Vil« ko Dragar. ki je zastavil bežečemu pot in tako preprečil njegov pobeg. Čim pa je skušal stražnik neznanca prijeti, se je ta zoperstavil in z vso silo sunil stražnika v brado. Na pomoč je prišel nato še drugI stražnik in šele nato se je posrečilo obe« ma, da sta skrajno nasilnega moža ukro* tila in ga aretirala. Odpeljala sta ga nazaj do Antičevičeve trgovine, kjer se je izka* zalo, da sta prijela skrajno drznega vlo« milca, 321etnega Vinka Hrovata. stanujo« čega do pred kratkim v Zvezni ulici 13 v Mostah. Hrovat je nameraval že dalje časa vlomiti v trgovino Antičevičeve in si je že popreje ogledal položaj. Lestev je na* šel na dvorišču in jo prislonil na zid, tako da je dosegel straniščno okno. Skozi to okno se je nato splazil v notranjost hiše in dospel v trgovino, ne da bi povzročil kak ropot. V trgovini je od časa do časa posvetil z žepno svetilko, luč pa sta k sreči opazila pozorna stražnika. Hrovat kt je že 8 krat predkaznovan zarndi vlomov in tatvin, je najbrže tudi to pot iskal de« nar, ki ga pa ni našel. Zaradi tega se je moral zadovoljiti z raznim delikatesnim blagom, ki ga je bilo notri v izobilju. Kradel pa je tako previdno, da bi celo oško« dovanka komaj opazila kak primanjkljaj. Privoščil si je tudi vina, ki si ga je nalil do grla. Na stražnici so Horvata preiskali in našli pri njem veliko zalogo sira, salam in raznih konzerv. Hrovatu je stopilo vi« no v glavo šele pozneje, ko je moral krot« ko sedeti na stražnici, pričakujoč, da ga odvedejo v zapor. Postalo mu je nenado« ma slabo in je jel bruhati. Moža so danes izročili v sodne zapore, kjer bo najbrže precej dolgo čakal, da si bo spet privoščil vina in klobas. Spored I. mladinske predstave zvočnih filmov Ljubljana, 11. novembra. Kakor smo kratko poročali, bo uvedla ZKD posebne otroške in mladinske pred« stave zvočnih filmov. Pri teh predstavah se bodo predvajale razne humoreske a znanim veselim klubom Rantaplan. nada« lje filmi, kjer bodo nastopale govoreče ži« vali, psi, žabe, miši in naposled produk« cije znamenitih pevcev, virtuozov in vsakokrat najnovejši zvočni žurnali. Mladinske predstave zvočnih filmov bodo nudile tedaj mnogo zanimivega za našo deco, bo* do pa gotovo ugajale tudi odraslim, zlasti onim, ki si žele zabave, smeha pa tudi kaj poučnega. Prva predstava bo obsegala nasledhje točke: 1. Najnovejši zvočni tednik. 2. Jan Garberov jazzband (predvaja tri skladbe: »NVashington and Lee S\vings«, »Oh Babv« in »That's My \Veakucis Now«); 3. Geor« Washington "(slavni baritonist — zapoje pesem »Sonnv Boy«); 4. Na nebotičniku (zvočna šala v dveh činih, v glavnih vlo* gah izvrstna humorista Stan Laurel in Oli> ver Hardy); 5. V fini družbi (zvočna hu» moreska, v glavni vlogi Charlie Chase). — Spored je tedaj izredno bogat in pester: nudil bo slehernemu gledalcu mnogo zanimivega in lepega, zlasti pa je poskrblje« no za obilo zabave in smeha. Zaradi ve« likega zanimanja za te predstave v vseh krogih občinstva bo blagajna odprta vselej eno uro pred pričetkom predstav in naj si občinstvo vstopnice čimprej naba? vi. Cene ostanejo kljub velikim nabavnim stroškom izredno nizke in sicer od 2 Din dalje do 10 Din za sedež v loži. Predstave se bodo vršile v petek in soboto ob pol 15., v nedeljo pa ob 10. in 11. dopol* dne. Žrebanje v drž. raz. loteriji Zadnji (milijonski) razred Včeraj dne 10. t. m. so bili izžrebani sledeči večji dobitki: 20*000 Din srečka štev.: 77.076 10.000 Din srečke štev.: 80.448, 81.455, 89.387 4.000 Din srečke štev.: 25.071, 34.935, 36.392, 38.474, 62.638, 77.701, 78.188, 87.625. Izžrebane manjše dobitke bomo javili vedno naknadno. Komur je bila sreča izžrebana za manjši dobitek, naj nam jo vpošlje, da mu pošljemo neizžrebano srečko, da bo mogel igranje nadaljevati na visoke dobitke. Zamenjava srečk je neobvezna za nas in jih bomo zamenjavali le kratek čas, ker je le malo neizžrebanih oziroma neprodanih srečk na razpolago. Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c, 19 Domače vesti * Desetletnica Rapalla. Danes izteka deseto leto. kar ie bila v Rapal-1« na italijanski rivijeri podpisana pogodba, ki je določila današnje meje med Jugoslavijo in Italijo. * Povratek princa Pavla in princese Ol-}•:<■ v Beograd. V ponedeljek sta se z istim vlakom, s katerim so prispeli francoski g -s t je, vrnila iz Bohinja v Beograd princ Pavle in princesa Olga s sinčkom princem Aleksandrom. * Imenovanja v vojaški službi. S k r. ukazom so postavljeni: za vojnega atašeja na Dunaju generalštabni artiljerijski podpolkovnik Dragotin Pavlovič, za vojre-ga atašeja v Madridu generalštabni ko-? jiški polkovnik Dimitrij Predič, za pomočnika upravnika vojne akademije (višjega tečaja) generalštabni polkovnik Marko Mihaljevič, za vršilca dolžnosti načelnika štaba poveljstva kraljeve garde pa generalštabni polkovnik Dragoljub Mi-hajlovič. Za poveljnika 125. letalske skupine VI. letalskega polka je postavljen major Oskar Umek, za vršilca dolžnosti peveljnika I. letalske skupine I. letalskega polka kapetan I. stopnje Adalbert Roguij, za vršilca dolžnosti poveljnika III. letalske skupine IV. letalskega polka kapetan I. stopnje Ferdo Gradišnik, za vršilca dolžnosti poveljnika aerodroma VI. letalskega polka kapetan I. stopnje Fran Rus ter za vršilca dolžnosti poveljnika aerodroma I. letalskega polka kapetan I. stopnje Joža Župančič. Dalje sta imenovana: za referenta artiljerije pri poveljstvu Boke Ketorske artiljerijski podpolkovnik Valentin čop in za poveljnika II. bataljona peš-polka kraljeve garde major Rudolf Staa-fer. * Za inženjerja arhitekture ie diplomiral preteklo soboto na tehniški fakulteti ljubljanske univerze s prav dobrim uspehom g. "mest Franz. Čestitamo! * Zelena Štajerska, žal, ni tako zastopa* ra v Vodnikovi družbi, kakor bi bilo žele« ti. Morda je temu vzrok nekaka tradicija, ca so na Štajerskem bolj uspevale one or* mizaciie, ki so imele svoje središče v Ma* t [.boru. Toda organizacija te vrste, kakor e Vodnikova družba, mora imeti svoje središče v kulturnem centru, zato pa sku* a s svojimi knjigami zadovoljiti članstvo vseh pokrajin. Danes je pristop k taki družbi enako kulturna potreba vsake či* tajoče hiše kakor narodna dolžnost vsake* ga Slovenca. * Fruncoski dnevnik o Iti Rini. Pariški j Le Quotidien« prinaša pod naslovom Odiseja Ite Rine« zanimiv intervju z našo rojakinjo. Opisuje po pripovedovanju gdč. Ide Kravanjeve, kako se je udeležila tek-•novanja lepotic v Jugoslaviji in kako se ;;e naposled sama podala iz Ljubljane v Berlin ter se začela udejstvovati pri filmu. Na koncu razgovora je Ita Rina pro-: iln, urednika > Quotidiena«. naj objavi v livojem listu, da ona ni čehoslovakinja, ka-/or to mnogi menijo v Franciji, temveč čista Jugoslovenka. Urednik pristavlja k i.emu: - Moja naloga je, da objavim te besede gospodične Ite Rine«. * Poziv prijateljem francoskega jezika :n kulture v radovljiškem okraju. G. dr. Štempihar z Jesenic nam je poslal: V radovljiškem okraju, ki je središče tujskega prometa v Jugoslaviji, še ni društva, ki bi sistematično gojilo popularno znanje francoščine in prijateljske stike s plemenitim prijateljem našega naroda, s Francijo. Na pobudo francoskega instituta in g. konzula Men vili ej a sem prevzel nalogo, da izvedem pripravljalna dela za ustanovitev takega društva. Brez prejudica za drugačni sklep bodočnosti zamišljam Jesenice kot sedež društva glede na odlične prometne zveze z Radovljico, Bledom in Kranjsko goro. Vsakogar. zlasti pa prosvetna društva v okraju prosim, da mi sporočijo po dopisnici naj- KINO IDEAL Premiera! Novo! Veliki ruski film iz dna velemestnega življenja SENCE ULICE (Onostran ceste) V glavnih vlogah LISSI ARNA Predstave ob 4., pol 8. in 9. zveč. Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v LJubljani dne 11. novembra 1930. Številke za označbo Kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra 3 temperaturo. 4. relativno vlago v %. 5. smer in brzino vetra. 6. oblačnost l—10. 7 vrsta nadavin paoavme v mm. Ljubljana 7, 762.2, 1.9, 96, ESE2, 10 me* gla, megla. Maribor 7, 765, 3, 95, N2, 2, —, —. Mostar 7. 764.8, 5, 94, mirno, 0, —, —. Zaoreb 7, 765.5, 6, 84, NNE2, 3, —. —. Beograd 7, 765.2, 6, 92, SE2, 3, —, —. Sara* jevo 7, 768.3, 1, 93, mirno, 0, —, —. Skop* I je 7, 768, 0.1, 94, mirno, 0, —, —. Kumbor 7 763.7, 8, 993, mirno, 0, —, —. Split 7, 764..3, 11, 75, NE2, 3, —, —. Rab 7, 764.3, 12 86 NW2, 3, —, —. Vis 7. 763.6, 10, 82, \T4. 0, —, —. Temperatura je bila v Ljubljani najvišja 7.0, najnižja 1.6. Maribor 3. Mostar 4. Za* greh 5. Beograd 5. Sarajevo 0. Skoplje 0.1. Kumbor —.' Split —. Rab —. Vis —. _ Solnce vzhaja ob 6.52, zahaja ob 16.35. Luna vzhaja ob 21.47, zahaja ob 13.14. kasneje do 16. t. m., ali bi bili pripravljeni udeležiti se pripravljalnega sestanka, ki naj bi se vršiil 22. t. m. na Jesenicah okrog 17. skupno s predavanjem g. Veya, lektorja irancoščine na ljubljanski univerzi. Predavanje bo, ako preimem zadostno število prijav, da se bo dalo presojati, s kolikšnim uspehom utegne društvo delovati. Obstoječa prosvetna društva opozarjam, da se bo našla oblika, ki bo preprečila, da bi ustanovitev zamišljenega društva pomenjate oslabitev obstoječih. * Propaganda jugoslovenske Krščanske zajednice v Angliji. V Beograd se je vrnil Percy Siters, ravnatelj »Krščanske zajednice mladih ljudi v Jugoslaviji«, ki je bil pet mesecev na propagandni turneji po Veliki Britaniji. Imel je okoli 100 propagandnih predavani o Jugoslaviji, v kateriji je opisoval napredek Jugoslavije od osvoboditve do danes. Njegova izvajanja je spremljal po seben propagandni film, ki je baie dobro seznanil poslušalce z razmerami v Jugoslaviji. Film predočuie razen posameznih mest in krajevnih lepot tudi narodne noše in obi-čaie ter posebno razvoj Beograda v zadnjih letih. Naša delovna sposobnost je zjutraj največja Za zajtrk vnese skodelica okusne koncentrirane krepilne hrane OVOMALTINE v naše telo v malem obsegu in brez nepotrebnega balasta, veliko hranilno vrednost, ki nam omogoči, da ohranimo svojo delovno sposobnost nezmanjšano. Dobiva se povsod. Velika škatla 56 Din; srednja škatla 32 Din; mala škatla 16 Din. 156 * Zloraba geografskih nazivov izvora za vinogradske proizvode. »Avala« objavlja: Po zakonu o konvenciji o trgovini in plovidbi med Jugoslavijo in Francijo, sklenjeno dne 30. jan. 1929 v Parizu (Uradni 1. št. 249 iz 1. 1929), je v čl. 15. vsaka zloraba geografskih nazivov izvora za vino-gradske proizvede prepovedana. To velja v prvi vrsti za nazive vinogra.dski/1 proizvodov, n. pr. šampanje.-, konjak itd. (naštete v Uradnem listu št. 242 iz 1. 1S.j.<>, če nisc res ov'ginalni. Omenjeni zakon je stopil v veljavo 15. maja 1929 in se je naša vlada obvezala, da bo v osemnajstih mesecih od dne, ko stopi zakon v veljavo, po zakonu postopala. Ta rok poteče s 15. novembrom t. 1. na kar se opozarjajo producenti in prodajalci vinogradskin proizvodov, da se izognejo zakonskim posledicam ki so predvidene za slučaj zlorabe originalnih nazivov francoskih vinogradskih proizvodov. Originalne nazive smejo torej uporabljati le za originalne francoske vinogradske proizvode, ki pa morajo imeti listino o izvoru. Take listine morajo po carinskih predpisih spremljati vsa vina, ki se uvažajo iz Francije. * Pletarski tečaj pri banovinski kmetijski šoli v Rakičanu pri Murski Soboti. Ker so mnogi kmetovalci, ki so zaradi večnega deževja še močno zaposleni pri jesenskih delih, izrazili željo, da se pletarski tečaj, ki ga je nameravala prirediti banovinska. kmetijska šola v Rakičanu že 10. t. m., prične malo pozneje, je uprava sklenila pričetek pletarskega tečaja odložiti za 14 dni. Brezplačni pletarski tečaj za kmetovalce pri ban. kmetijski šoli se torej prične nepreklicno v ponedeljek, 24. t. m. Ker je na razpolago dovolj prostoia, bo uprava lahko sprejela še precej tečajnikov. Pridni tečajniki bodo na koncu tečaja nagrajeni. Interesenti naj se čimprej javijo v pisarni omenjene kmetijske šole. + Novinarskemu društvu v LJubljani je gosp. E. G. Hoppe, diplomiran dentist v Celju, poklonil 50 Din za društvene namene. * Posledice naglega narasta Drave. Iz Osjeka poročajo, da je Drava v ponedeljek začela naglo naraščati in se že domala razlila preko nasipov. V dolnjem delu mesta je že razdrla nasip in se razlila po Banovi ulici. Prebivalstvo hrvatskega Posavja je v velikih skrbeh. Na banat-ski strani je Drava že v soboto poplavila precejšen del polja. * Prevoz mrtvega ciganskega kneza. Pred tedni je prišla v Križevce skupina ciganov iz Srbije, ki je vodila s seboj medveda. Nesreča pa je nanesla, da je med nevihto strela ubila voditelja skupine Petra Vasiljkoviča, ciganskega poglavarja iz vasi Mečkovca v okolici Kragujevca. Mrliča so pokopali na pokopališču v Križev-cih. Toda vsa ciganska vas je zahtevala od njegove družine, da oskrbi prevoz v domači kraj in so posamezni družinski glavarji prispevali k poravnanju stroškov. Preteklo soboto so Vasiljkoviča izkop-ili in preložili v kovinasto krsto, nakar so Najlepši okras vaše sobe so I povečave vaših posnetkov od plošč in filmov, katere vam dovršeno napravi drogerija KANC Ljubljana — Maribor ga v posebnem sprevodu prepeljali v do mači kraj. * Pod voz je padel. V ljubljansko splošno bolnico 30 pripeljali posestnika Antona Hrovata iz Ambrusa pri Novem mestu. Hrovat je bil v ponedeljek zaposlen v gozdu, kjer je nabiral listje za steljo. Ko pa se je vračal s precej naloženim vozom iz gozda proti domu, se mu je na strmem klancu voz prevrnil. Nesreča je hotela, da je Hrovat prišel pod voz, pri čemer je dobil hude notranje poškodbe. Poleg tega mu je voz zlomil tudi desno nogo v kolenu. * Drevo ga je ubilo. Kakor smo že po ročali se je pripetila v soboto v Kokri nad Kranjem huda nesreča. Pri podiranju dre ves v gozdu je nasekana bukev padla na 22 letnega posestnikovega sina Alojzija Virnfka in mu stilnila prsni koš. Obenem je ena izmed vej oplazila fanta tudi po glavi in mu prebila lobanjo. Mladega ponesrečenca so naslednji dan, v nedeljo, prepeljali v splošno bolnico v Ljubljano, kjer so prvot no upali, da ga ohranijo pri življenju. 2e v nedeljo zvečer pa se je njegovo stanje nenadoma poslabšalo in je že okrog 18. podlegel poškodbam. * Deska ga je ubila. V Osjeku poprav ljajo vojašnico generala Jankoviča. V po. nedeljek so delavci C -prvega nadstropja metali deske na dvorfc>J\ Delavec M>io Blaževič je pri tem imel nalogo paziti, da deske ne bi zadele koga mimoidočega. Nesreča pa je nanesla, da je ena deska ravno njega zadela na glavo in se je nesrečni 271etni delavec takoj zgrudil mrtev. * Nesreča zaradi spiašenega konja. Iz Slovenjgradca nam pišejo: Župnik iz Sv, Miklavža, znani koroški narodnjak iti rodoljub g. Fran Treiber. se je z vozičkom, ki ga je upravlja! hlapec, po opravk:h pripeljal v mesto. Prav, ko je hotel zaviti proti Zadružnemu domu se je pripeljal po cesti neki avtomobil, katerega se je konj tako ustrašil, da je z vso srlo potegnil v nasprotno smer in zadel v hišo magistra Vavpota. Pri hudem udarcu je padel g. župnik z voza in se precej ranil na glavi. Splašena žival je divjala naprej in pokopala še hlapca pod vozom Hlapec je dobil samo lažje poškodbe Voz se je zaradi silnih stresljajev preklal na dvoje. Ranjenca je takoj g. Tišlar s svojim vozom prepeljal v tukajšnjo bolnico, kjer so jima nudili prvo pomoč. Ker so se rane izkazale kot manj nevarne, sta bila oba ponesrečenca oddana v domačo oskrbo. * Tragedija v Lahovčah. V nedeljo zve* čer se je v vasi Lahovčah pri Komendi, fa* ra Cerklje, odigrala grozna drama. V go* stilni pri Štruklju je sedel 68 letni posest* nik Janez Dežman, po domače imenovan Meršelj. Na poti domov ga je tik pred Dež* manovo hišo pričakal 25 letni Jože R., ki se je začel z njim prepirati. Dežmanova žena je cula prepir, stekla je pred hišo, prijela moža za roko in ga hotela potegniti v vežo. Toda R. je v tem hipu sprožil karabinko in krogla je zadela nesrenčega Dežmana v prsi, da je bil takoj mrtev. Po krvavem zločinu je R. pobegnil. Orožniki, ki so bili obveščeni o strahovitem zločinu, so moril* ca zasledovali, toda, kakor nam poročajo iz Kamnika, ga doslej še niso izsledili. Naj* brž je R. izvršil samomor. Vzrok prepira in krvavega zločina ni točno znan, dejstvo pa je, da sta se Dežman in R. večkrat pre* pirala. Včeraj ob 15. se je VTŠila obdukcija trupla nesrečnega Dežmana. Izvršil jo je dr. Polec iz Kamnika z asistenco dr. Mat* jašiča in v navzočnosti sodnika dr. Gru* ma, ki vodi preiskavo. Komisija je ugoto* vila, da je krogla vstopila na levi strani prsi in izstopila nekoliko nižje na desni. * Velike številne zimske izlete prireja vsak mesec Francoska linija Cie, Gle Transatlantique preko Sredozemskega morja z luksuznimi parniki v razna znamenita mesta Severne Afrike. Romantična solnčna Severna Afrika Vam nudi vso udobnost zabave in razvedrila. Izletne skupine obiščejo vsa znamenita mesta Severne Afrike dežel Alžira in Tunisa skozi Biskro ob puščavi Sahare z udobnimi avtobusi. Izleti se vrše i>z Marseilla od novembra do aprila po 14 dni. Cene izredno nizke. Vsa natančna pojasnila kakor tudi prospekte daje zastopnik Francoske linije v Ljubljani Ivan Kraker, Kolodvorska ulica 35. * Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. Iz Lfublfane u— Deputacija Vodnikove družbe, ki so jo tvorili predsednik Rasto Pusto-slemšek, knjiž. referent dr. Ivan Lah in tajnik dr. P. Karlin, je v ponedeljek poklonila g. min. predsedniku krasno v rdeče vezano, z zlatim napisom in po- 1©7« smo znižali cene čevljem. da omogočimo ukuji vsakomur Ljubljana, S*. Petra Kr»ni, Giavni trg. cesta 2č>. —Hotel Tratnik Vsakovrstm nerremoeijm športni čevlji — V hiši Kreditne banke Jadran Čevlji »o »si ti dobrega blaga ter so ročnega izdelka vedno v talogi. 155-1 A » •• Smučarji, spertniŠci I 15582 t' r a v k a r je izšel SMUČARSKI IN ZIM-SKOSPORTNI CENIK katerega pošljemo vsa-emu na zahtevo brez-' ačno. Pišite takoj na ervo gorenjsko raipo-•iiljalnico Ivan Savnik, Kranj 85 (Drav. ban.) Kompletno garnituro kuhinjske posode aluminijaste ali emajlirane sive, rujave, modre itd., prvovrstnih kvalitet nudi v največji izberi tvrdka z železnino 14709 STANKO FLORJAN6I6 LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 85. Ljubezen svojega moža si ohranite, ako pazite na skrbno nego svojega telesa. Uporabljajte radi tega za svojo vsakdanjo intimno toaleto preizkušeno sol za izplakovanje (ISLA SPtiLSALZ), ki zanesljivo čisti in prijetno diši. Proizvaja se v kopališču Ischl in se dobiva v vseh trgovinah te otroke, svetilom opremljeno knjigo »V borbi za Jugo-slavijo«, ki jo je družba lani in predlanskim izdala. G. ministrski predsednik se je živo zanimal za razvoj Vodnikove družbe, posebno pa se je in-teresiral za število njenih članov. Ko mu je deputacija povedala, da bo število članov naraslo na 20.000, je predsednik vlade izjavil zadovoljstvo in želel družbi nad večji uspeh. K včerajšnjemu poročilu še kratko dostavljamo, da so skupno s predstavnicami ženskih društev pozdravili g. predsednika tudi ruski begunci. bivajoči v Ljubljani, ter so se mu najprisrčnejše zahvalili za podporo in naklonjenost, ki so je bili doslei deležni. u— Pevski kvartet Glasbene Matice ljubljanske, ki ga tvorijo gg. Pelan Vladko, Završan Dušan, Završan Ivan in Skalar Josip, bo koncertiral v ponedeljek 17. t. m. v veliki kazinski dvorani. Na sporedu bodo naslednje pesmi: Gustav Ipavic: Savska; Ma-šek: Strunam, Ha.idrih: Pesem, pojdi milo-glasna; Aljaž: Divua noč; Foerster: Milica; Jenko: Vabilo; Pirnatova: Pomlad in jesen; Svetek: Vojakova ljubica; Dev: Še ena; Adamič: Prošnja; Mirk: Jutro; Juvanec: Šopek; Prelovec: Nageljni rdeči; Pavčič: Dekle med rožami; Ravnik: Kam si šla mladost ti moja; Mirk: Kolo. Izredno bogat in pester program naših najlepših, po večini liričnih zborov. Kvartet jih je že neštetokrat pel po vsej ožji domovini z najlepšim uspehom. Zato ima med našim občinstvom izredno mnogo prijateljev, ki bodo brez dvoma posetfli njihov ponedeljkov koncert. Začetek ob 20. Predprodaia vstopnic v Matični knjigarni. Knna.fte samo PENKALA BATERIJE ker gorč najdalje! 300 u— Marija Nablocka povabljena k zvočnemu filmu. Priljubljena gledališka umetnica ga. Marija Nablocka je dobila te dni od nekega filmskega podjetja zelo laskavo vabilo, naj bi dala gledališču slovo in se posvetila zvočnemu filmu. Kako se bo odločila, še ni znano. Če nas bo zapustila, jo bomo gotovo težko pogrešali. u— Iz gledališča. Drevi se bo pela Straussova opereta »Vesela vojna«. V četrtek se bo pel »Lohengrin* s Šimencem v naslovni partiji. Kot Elsa nastopi prvič na našem odru Majdičeva, dalje bodo peli večje partije Thierryjeva, Primožič, Križaj in Grba. Sodeloval bo pomnožen operni zbor. Dirigent ravnatelj Polič. Za abonma C. Vstopnice je mogoče tudi rezervirati. Številka telefona 2231. — Drama uprizori drevi izvirno slovensko dramo »Kraljična Haris«. Ker bo to zadnja uprizoritev tega dela, še prav jjosebno opozarjamo vse one, ki se zanimajo za naše izvirno dramsko literaturo. Za abonma C. u— »Simba«, kulturni film ZKD. V petek 14. t m. bo predvajala ZKD v kinu Ideal film »Simba«, ki je najboljši od vseh dosedanjih živalskih in naravoslovnih filmov iz življenja afriškega pragozda. Filmska kamera je topot ujela slike neverjetne lepote in nam pričarate divje zveri: leve, slone, hijene, opice, razne ptice, vse kakor žive v naravi. Ta film si mora vsakdo ogledati, užitek mu je zasiguran! Predstave ob 4., pol 8. in 9. zvečer. Cene od 2 Din dalje. u— Znanstveno predavanje. Drevi ob 20. bo v dvorani Delavske zbornice znanstveno predavanje. Predaval bo dr. škerlj o važnosti miljeja za prostitucijo. Ta predavanja so važen pripomoček za vzgojo mladine. K temu predavanju imajo pristop samo ženske. Pobirajo se prostovoljni prispevki za luč in kurjavo. Udeležite se predavanja! u— Pouk o cepljenju sadnega drevja priredi podružnica Sadjarskega in vrtnarslje-a društva v Ljubljani v sredo 12. t. m. ob 19.45 na univerzi v dvorani mineraloškega instituta. Poučeval bo gospod Josip štrekelj. Ker bodo s poukom združene tudi praktične vaje v cepljenju, priporočamo udeležencem, naj po možnosti prinesejo s seboj cepilne nože. Namen tega predavanja je usposobiti vse prijatelje narave v tem zanimivem opravilu. Največ veselja Vam bo donašalo tisto drevje, ki ga boste sami cepili. Vstopnine ne bo. u— Ureditev kanalizacije na Poti v Rožno dolino in v Levstikovi ulici. Na Poti v Rožno dolino že več kakor mesec dni polagajo velike kanalske cevi od prvega železniškega prelaza dalje.'Gre za glavni odvodni kanal. Polagajo jih prav globoko. Cev! polagajo in urejajo kanalizacijo tudi v Levstikovi ulici, kjer ie v zadnjem času zraslo več novih, prav modernih vil. u— Pevski zbor Glasbene Matice. Vaja mešanega zbora danes v sredo ob 20. u_ Pevsko društvo »Slavec« v Ljubljani priredi v soboto, 15. t. m. ob 20. v »Ljudskem domu« Martinov večer s prav pestrim sporedom. (Godba, ples, petje, komični nastopi itd.). Točilo se bo dobro domačo kapljico in se postreglo z dobro jedačo. Prijatelji petja rn vesele zabave iskreno vabljeni. u— Pozor pred nakupom kolesa. V soboto mi je bilo ukradeno iz veže V. mestne hiše za Bežiigradom kolo znamke Torpedo št 433.854, črno pleskano, skoro novo, vredno 2200 Din. Svarim vsakega pred nakupom. Kdor bi pa kaj zvedel o nJem, ga prosim, da mi proti nagradi javi. Slavko Puterle, V. mestna hiša za Bežigradom. Ljubljana. u— Neroden obisk. Krojaški pomočnik France Nakrst, stanujoč v Hrastjah št 7 jc prijavil, da je te dni posetil njegovo stanovanje neznan zlikovec. Neznanec se je počutil v spalni sobi čisto domačega Oblekel je Nakrstov suknjič in površnik, si prilastil tudi čevlje in si nadel na glavo še čepico. Nakrst je našel v sobi V6e raz- metano, dočim manjka za storilcem vsaka sled. Zlikovec je oškodoval Nakrsta za okrog 500 Din vrednosti. u— Aretacija. Predvčerajšnjim ponoči je policitja aretirala nekega D K., ki je v nekem gostilniškem lokalu ponuja! v nakup različne dragocenosti Ker K. ni mogel pojasniti, kje je dobil prstane in drugo dragoceno blago, je mora! v zapor, dočim skuša policija dognati, odkod bi izvirali zaklenjeni predmeti. Samo še danes ob pol 8. in 9. zv Has*ry LledtSse v veselem filmu dveh pustolovcev ROBERT m BERTRAM Pri vseh predstavah vsi a U .i -sedeži po U t Telefon 2730 KlJlO BVOH u— Popravila najiincjših čevljev in snežk sprejema ANTON ŠINKOVEC, POD TRAN-CO. u— Poceni in okusno se obleči ie umetnost. Prepričajte se in oglejte si izložbe renomirane tvrdke P. Magdič, Ljubljana, Aleksandrova cesta 1. Iz Celja e— Zgradba palače Pokojninskega zavoda. Na stavbnem prostoru na vogalu Raz-lagove, Vrvarske in Koienčeve ulice so delavci te dni pričeli z izkopavanjem temelja za novo trinadstropno stanovanjsko palačo Pokojninskega zavoda. Ker so že vsa ostala stavbna dela tudi oddana, je pričakovati, da bo stavba najpozneje v poletju 1931 pod streho in da se bodo stranke mogle vseliti že prihodnjo jesen. Zanimanje za ta stanovanja je v Celju izredno veliko, zlasti ker pričakujejo najemniki napram današnjim cenam stanovanj v mestu za srednji sloj znosne najemnine. e— Francoski krožek priredi v četrtek ob 20. v Narodnem domu literarno predavanje. Predaval bo lektor g. M. Vey iz Ljubljane o zanimivem predmetu: »Pesniki Parnasa«. Vstop je prost vsakomur. e— Krajevni šolski odbor za mesto Celje bo imel v petek ob 18. izredno važno sejo v zborovalni dvorani mestne osnovne šole. e— Celjsko Obrtno društvo bo priredilo svoj Martinov večer v soboto v vseli prostorih Narodnega doma. Zavedni Celjani naj posetijo prireditev v čim večjem številu! Iz M&rifmra a— Današnji program za poset ministrov v Mariboru. Danes, v sredo 12. t. m. ob 9. dopoldne v dvorani I. nadstropja gledališča sestanek in konferenca z zastopniki mesta ter obmejnih okrajev, da se odposlanci kralja informirajo o željah prebivalstva. Ob 13. bo pri »Orlu« slavnostni banket, ki se ga udeleže povabljeni zastopniki društev in korporacij. Ob 15. se odpeljejo z avtom preko Ptuia in Varaždina v Zagreb. a— Admiral Koch na poti skozi Maribor. Mariborski odbor Jadranske straže je povabil Nika Bartuloviča in admirala Koclia, ki sta bila minule dni v Pragi, da se na po-vratku v Slovenijo ustavita tudi v Mariboru. Medtem pa je tajnik Jauranske straža Bartulovič v Pragi obc-lel, tako da se vraes danes samo admiral Koch, ki se ustavi tudi v Mariboru, da si ogleda in spozna razmere za še uspešnejši razvoj mariborske Jadranske straže. Vsi odborniki mestnega in oblastnega odbora so naprošeni, da pozdravijo admirala Kocha pri njegovem prihodu v Maribor popoldne ob prihodu p roške za brzovlaka. a— Ljudska univerza v Studencih. V četrtek 13. t. m. predava g. profesor dr. Je-hart o Palestini. Predavanje bodo spremljale skioptiene slike. Začetek točno ob 19. Vstop prost. a— Cercle irancais. V petek 14. t. m. bo prišel g. M. Vey, profesor za francosko književnost na ljubljanski univerzi, v Maribor predavat o francoskih pesnikih. Predavanje bo v »Vesni« ob 20. Prijatelji lepe francoske besede so dobro došli. Vstopnine ne bo. a— Iz gledališča. V četrtek 13. t. m. se bo ponovila opereta »Lutka«. Sodeluje kot gost g. Harastovič, dirigira g. lierzog, re-žira Trbuhovič. — Pri ponovitvi operete »Škrjančkov gaj - v soboto, 15. t. m. bo pela zagrebška subreta gdč. Milka Michlova partijo Marice. Zaradi velikih simpatij, ki jih uživa v Zagrebu, bo njeno gostovanje v Mariboru vsekakor zanimivo. a— Umrla sta: v ponedeljek zvečer v bolnici 56 letni preglednik fin. knotrole Anton Falk, včeraj zjutraj pa v Jadranski ulici 75 letni delavec Anton Poiše. a— Higijensko razstavo priredi Mariborski znanstveni dom v Konjicah od 16. do 23. t m. a— Darilo. Družina \Veingerl-Flucher ;e darovala namesto venca za umrlo gosoo Marijo Gruber mariborskemu reševalnemu oddelku znesek 100 Din. Srčna hvalaJ a— Komunistični proces v Beogradu. V ponedeljek 10. t. m. se je vršila pred državnim sodiščem v Beogradu razprava proti štirim Mariborčanom, Goltesu Antonu. Zalokarju Milanu, Letonji Štefanu, in Jenisy Maksu, ki so bili obtoženi po zakonu o zaščiti države. Zalokar. Leton.ia in Jtnisy so bili oproščeni vsake krivde in kazni, dočim je bil obtoženi Anton GoMes v odsotnosti obsojen na 7 let robi.ie. a— Nezgoda na Aleksandrovi cesti. Včeraj popoldne je okoliški posestnik čarkelj stal s svojim enovpreženim vozom pred Klišekovo gostilno blizu železniškega prehoda Na vozu je imel tri teleta, snredaj pa je sedela tudi posetnica Julijana Ploj iz Oseka pri Sv. Trojici Nenadoma se je zaletel v voz od zadaj luksuzni avto ter ga pievrnil. Julijana Ploj je padla z voza in dobila večjo rano Prvo pomoč- ji je takoj nudil mestni zdravnik dr. Ludovik Novak. Iz Kranja r— Gostovanje Narodnega gledališč^. V petek bo gostovala na naših deskah ljub* Ijanska drama. Ob 15 se bo vršila dija* ška predstava Sehillerjevih »Razbojni* kov. Ob pol 21. pa se nam predstavijo z »Gospo ministrico«-, ki je dosegla v Ljub* ljar ■ velik uspeh. Opozarjamo, da se dobe vstonkc v prcdprodaii v trgovini g. Hlebša. . n , ,., r— Kronika letnega sejma. Ponedeljkov obiCajni jesenski letni sejem k, bi se mo* ral vršiti že na dan Vernih dusje bil jako dobro obiskan Posctmkov je bilo mnog« z vse Gorenjske: najbolj pa so bile zastopa. ne okoliške vasi. \ idi se, da sc je poljsko delo končalo in da hoče vsakdo kar naj, h0lje vnovčiti poljske pridelke. Veselo razpoloženje ie vladalo zlasti popoldne po costilnah. prišlo je tudi do prepirov in pre* tepa Težje je bil poškodovan Aljančič Jo* sip kateremu je nekdo razbil z kozarcem noš Posetili so nas tudi dolgoprstneži. \ bpžini Kumrove gostilne je bila ukradena Rozmanovi Mani iz Dupelj košara, v kate* ri jc bila nova volnena jopica in vec kg fižola. Tatvino sta izvršila dva brezposeln na delavca, ki pa ju je orožnik Dražmarsc kmalu spTavil v zapor. — Izza zamrezen h oken «!cda tudi živinski prekupčevalec Sta* re iz. Gorič, ker se jc v neki gostilni v trez* nem stanju grdo izrazil o državi in Sokolu. »leoffe Lo&e šl— Radio, ki nam izza trgovine g. An* tona Ješeta prireja stalno konccrte na Glavnem trgu v Škofji Loki. je imel po* sebno lepo število poslušalcev preteklo ne* del jo. ko sc je vršila slavnostna seja ljub-, lianske občinske unrave Govori ministr* skega predsednika Petra Zivkoviča in liub* Ijanskcga župana dr. D:nka Puea sta bila dobro razumljiva. šl_ Okrasitev grobov. Mladina škofje* loškega okraja se jc za letošnje praznike Vseh svetnikov povsod prav uspešno uve* 1 javila pri krasitvi grobov s cvetjem, ze* lenjem in svečicami. Poleg že navedenih šol se je pomudila z delom med gomilami rudi reteška mladež pod vodstvom upra* vitelja g. Edvarda Vidica. Otroci so gro* bove zares okusno okrasili. Z Bleda ti— Hotel »Beograd« je dala prekrstiti niča gospa Raitharckova v hotel »Uni* Krajevni šolski odbor ie nabavil za n>itflciiah tudi god* bi Sokola in kovinarjev. Za krsto so stopali težko prizadeta mati in ožji sorodniki po* kojnika ter tisočglava množica delavcev, prijateljev in znancev pokojnega Bahuna. Bodi pokojniku lahka žemljica! Iz Novesa mes.fr: n— C. M. podružnica ptiredi v nedeljo i6. t. m. pravljično popoldne za deco. Go* spa lika Vaštetova bo pravilu pravljice v novi dvorani osnovne šole. Iz Litije i— Predavanje. Danes 12. t. m. bv; pre* dava! v prednjaški sobi v Litiji br. Veko* slav Bučar o Sokolstvu m njegovi organi* zaciji. Obvezno za vse, posebno za novo vstopivše člane. Začetek točno ob 20. Brez vstopnine. Iz Šoštanja št— Osebna vest. Učiteljica na tukaj* šnjem otroškem vrtcu gospa Rutar*Šašlova je premeščena v istem svojstvu v Štore. Želimo ji v novem službenem kraju mnogo uspeha in iste priljubljenosti, kakor jo je uživala med malčki in med odraslimi pri nas. št— Še je čas, da se prijavijo ljubitelji lepe knjige kot člani Vodnikove družbe. Prijave sprejema do sobote 15. t. m. po* verjenica Vodnikove družbe za Šoštanj in okolico učiteljica gdč. Gusta Janežičeva Iz Poljdasa po— Smrtna kosa. V isti noči je zahte* vala bela smrt v Lušečki vasi kar dve žrrvi. Umrla je za pljučnico ga. Gajškova, mati io otrok, od katerih živi šj S 'n so vjoho* ma še prav majhni. Skoro istočasno je o>* iskala smrt hišo g. Cviterja. Umrla mu ie žena za isto boleznijo. Šele pred kratkim sta prišla iz Amerike, da bi v domovini preživela jesen svojega živhenja. V n-.ide* 1 io popoldne se je vršil pogreb obeh p~>* kojnic skupno. Udeležilo se je zelo vel-, ko število ljudi: prihiteli so celo iz oida* Ijenega Podčetrtka, kjer je bil slednje roj* stm kraj. Ga. Cviteijeva ic bila na zeljo pokopana po ameriškim siVemu, in to ta* ko, da so spustili krsto z njenim trip'orn ne naravnost v zemljo, ampak v poseben nalašč za to pripravljen lesen zaboj, ki so ga po tem pokrili m nato šele jamo z zem< 1 io zasuli. Oocma pokojnicama prijazen spomin, preostj''m iskreno sožalje' Iz Gor, Radgone gr— Osebna vest. Posle carinskega od* delka v Gederovcih je 9. t. m. prevzel tu* kajšnji carinski uradnik g. Josip Ivančan, ker je prejšnji vodja g. Vladimir Tadeje* v c odpoklican na novo službeno mesto v Split. gr— Vojaški grobovi na pokopališču pri Sv. Petru v Gornji Radgoni so bil to leto za praznik Vseh svetih izredno lepo okra* šeni. Vsa popravila in okrašenje številnih vojaških grobov je izvršila ob prostem ča* su tukajšnja šolska mladina pod vodstvom učitelja g Mirka Vidmarja. gr— Nesreča pri delu. V mizarski delavnici g. Karla Hojsa v Gornji RadgoDi se je minili četrtek 6. t. m. pripetila nesreča mi* zarskemu pomočniku Kralju iz Črešnjev* cev, in sicer mu je stroj poškodoval desno roko na ta način, da mu je odrezalo mezi* nec in del prstanca. Prvo pomoč mu je nu* dii tukajšnji zdravnitk okrožnega urada za zavarovanje delavcev g. dr. Vipko Čremoš* n.k Poškodovanec se nahaia v zdravniški oskrbi doma. GOSPODARSTVO Zveza trgovskih gremijev in banovinski proračun Ker se bodo v kratkem pričela dela pri sestavljanju novega banovinskega proračuna, je Zveza trgovskih gremijev za dravsko banovino po zaslišanju trgovskih gremijev predložila kr. banski upravi obširno spomenico, v kateri ponovno opozarja na ostrine sedanjega banovinskega proračuna, ki so globoko zarezale v gospodarsko in davčno moč trgovstva. Zveza ie v tej spomenici ugotovila, da znašajo doklade na državne neposredne davke v vseh banovinah 15 do 30%, edino v dravski banovini 40%. Ker tako visoka doklada preobčutno obremenjuje gospodarstvo, je Zveza izrazila željo, naj se ta doklada zniža in prilagodi dokladam v drugih banovinah. Tudi trošarina na alkoholne pijače je previsoka, zlasti če primerjamo dohodke iz "te trošarine s številom prebivalstva. Pri sedanjih težavnih razmerah povzroča banovin-ska trošarina od 1 Din na liter vina težkoče tako trgovcem kakor tudi vinogradnikom. Visoka trošarina tudi še poostruje nazadovanje vinskega konsuma. Zveza zalo predlaga, da se trošarina zniža za vino na 0.5') Din. za mošt pa na 0.25 Din pri litru. Trošarina na bencin od 1 Din pri kg je uvedena le v dravski banovini in povzroča trgovcem z bencinom veliko škodo. Številni av-tomobilisti si nabavljajo bencin v savski banovini, kar je pri gostoti prometa med^ obema banovinama za trgovce prav občutno. Tudi v interesu tujskega prometa bi bilo potrebno to trošarino ukiniti. Končno zahteva Zveza ukinjenje trošarine na premog in električni tok. ki' je prav tako uvedena le v dravski banovini in težko bremeni ter draži produkcijo Zaradi svojega velikega gospodarskega pomena bi se načeloma ne smelo nalagati trošarine na premog in električni tok, ki se naj v novem proračunu ukine. Spomenico je Zveza predložila tudi vsem trgovcem in industrijcem, ki so -člani banskega -sveta. = Zopet znižanje našega indeksa cen. Pravkar objavljeni indeks cen Narodne banke za oktober nam kaže, da je nivo naših cen v trgovini na debelo ponovno nazadoval. Skupni indeks za oktober znaša nam reč 80.9 nasproti 82.8 v septembru, 87.7 v avgustu in 88.8 v juliju. Kakor v septembru je tudi v oktobru padec indeksa pripisati nazadovanju žitnih cen, v večji meri so v oktobru nazadovale tudi živinske cene. Za skupnino rastlinskih proizvodov je namreč indeks nazadoval od 78 na 77.3, za skupnino živalskih proizvodov od 95.6 na 93.3 in za skupino industrijskih izdelkov od 7S.2 na 75.4. (predvsem zaradi pocenitve moke). Ako primerjamo indekse za oktober zadnjih let, dobimo naslednjo sliko: Proizvodi Totalni rast. živ. industr. indeks okt. 1928 138.5 111.9 95.9 107.3 okt. 1929 106.6 106.6 89.9 S6.S okt. 1930 77.3 93.3 75.4 80.9 V gornjih številkah se najbolj zrcali znaten padec naših cen v zadnjih 2 letih. = Tudi beograjska borza uvaja kotiranje državnih papirjev brez kupona. Ob priliki uvedbe kotiranja Blairovega posojila na naših borzah sla zagrebška in ljubljanska borza opustili način kotiranja ~tel queK to je skupno z naraslo vrednostjo kupona in sta uvedli način kotiranja v odstotkih nominalne vrednosti brez narasle vrednosti kupona, kakor je običajno na inozemskih borzah, zlasti v Ne\vyorku. S tem je bilo omogočeno enostavno primerjanje naših tečajev Blairovega posojila z ameriškimi, izostale pa so tudi sicer neizogibne spremembe tečaja ob priliki zapadlosti kupona, ki se je moral na dan zapadlosti odbiti od tečaja. Beograjska borza je navzlic očividni prednosti kotiranja v odstotkih brez kupona vztrajala pri starem načinu >.tel quel". Zaradi te razlike v načinu kotiranja so bili tečaji naših dinarskih državnih papirjev na beograjski borzi, zlasti tik pred zapadlostjo vsakokratnega kupona, navidezno vedno višji; kotacij Rlairovih posojil pa brez kompliciranega računa sploh ni bilo mogoče primerjati, kajti tečaju SO na zagrebški borzi za 7% Blairovo posojilo je odgovarjal beograjski tečaj (v dinarjih za 1000 dolarjev nominala z različno naraslo vrednostjo kupona) od 43.000 — 47.000 Din. Da bi vsaj pri Blairoviii posojilih olajšala primerjanje domačih tečajev s tečaji v inozemstvu, je beograjska borza za dolarske papirje kmalu nato uvedla kotacijo v odstotkih nominalne vrednosti, toda z vštetim kuponom, tako da so se tečaji še vedno razlikovali za naraslo vrednost kupona. Sedaj pa je končno sklenila, da s 1. decembrom uvede za papirje s fiksno obrestno mero isti način kotiranja, kakor velja v Zagrebu in Ljubljani, kar ie gotovo pozdraviti, kajti potem bo mogoče točno primerjati tečaje vseh borz v naši državi. = Anketa o kritični situaciji lesne trgovine. Ker !e zaradi splošne gospodarske depresije in velike konkurence inozemskega lesa zašla naša lesna trgovina v zelo kritičen položaj, je Zveza trgovskih gremijev za dravsko banovino v Ljubljani sklicala anketo lesnih trgovcev dravske banovine, ki se bo vršila v četrtek, 13. t. m. ob 2. popoldne v mali dvorani Celjskega doma v Celju. Ker se bo na anketi razpravljalo o korakih, ki se imajo podvzeti za omiljenje sedanje težke situacije, so vabljeni vsi lesni trgovci dravske banovine, da se je udeleže. — Uradne ure pri carinarnicah in centralnih carinskih blagajnah so počenši z 11. t. m. vsak dan dopoldne od 8. do 12., jropol, dne pa od 14. do 17. ter ob sobotah od 8. do 14. = Novo rekordno število brezposelnih v Nemčiji. Po pravkar objavljeni statistiki, se je število brezposelnih v Nemčiji v drugi polovici oktobra nadalje povečalo za 136.000 in je ob koncu meseca doseglo novo rekordno višino 3.258.000. Od teh brezposelnih prejema 1,561.000 redno brezposelno podporo, 511.000 pa izjemno podporo. = Konverzija posojila orl 550 milijard Din. Največje posojilo Anglije je 5% vojno posojilo, ki je bilo izdano v nominalni vrednosti 2 milijard funtov šterlingov (550 milijard Din). Ker ima angleška vlada že od lani po emisijskih pogojih pravico odkazati to ogromno posojilo, namerava sedanji finančni minister Snowden pretvoriti to poso-iilo iz 5% v 4%. Tako bi samo na obrestih prihranili na leto 20 milijonov funtov ali 550 milijonov Din. Taka finančna operacija je glede na ogromno višino posojila seveda več ali manj riskantna, kajti imetnikov obligacij ni mogoče prisiliti, da bi pristali na znižanje nominalne obrestne mere in bi ob priliki konverzije lahko zahtevali izplačilo posojila v gotovini. Ce bi %'eliko število imetnikov zahtevalo izplačilo, bi bila seveda vsa finančna operacija ogrožena. Ker pa je danes obrestna mera v Angliji zelo nizka, je verjetno, da bo ogromna večina obligacl-jonarjev pristala na znižanji obrestne mere. BORZE 11. septembra. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda danes ponovno za malenkost okrepila, vendar je bila zaključena le za aranžma po 431. tudi investicijsko posojilo je bilo nekoliko čvrstejše in se je trgovalo po S7.5 — 88. Tečaji dolarskih papirjev pa so ostali v glavnem nespremenjeni; do prometa je prišlo le v 7% Blairovem posojilu l>o S2.75. Med bančnimi vrednotami so bili zaključka v Praštedioni po 027, v Jugoban-ki po 78 — 7S.0, v Poljodelski po 58 in v Unionabanki po 191; n\ed industrijskimi papirji pa je prišlo do prometa v Trboveljski po 37G. v Gutmannu po 135 — 136 in v Šečerani Osijek po 29S —- 300. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.735. Berlin 13.445—13.475 (13.46), Bruselj 7.8774. Budimpešta 9.8S5. Curih 1095.9, Dunaj 793.85 —796.85 (795.35), London 273.95—274.75 (274.35), Newyork 56 38, Pariz 220.92— 222.92 (221.92). Praga 167.06—167.86 (167.46), Trst 294.50—296.50 (2-95.50). Zagreb. Amsterdam 22.705 — 22.765, Dunaj 793.85 — 796.85, Berlin 13.445—13.475, Bruselj 787.74, Budimpešta 988.5. London 273.95 — 276.75, Milan 294.0 — 296.6, Ne\v-vork ček 56.28 - 57.48. Pariz 220.92—222.92, Praga 167.06 — 167.86 Curih 1094.4—1097.4. Curih. Zagreb 9.128. Pariz 20.2525, London 515.45, Bruselj 71.88. Milan 26.975. Madrid 59.3, Amsterdam 207.45, Berlin 122.79, Dunaj 72.59, Sofija 3.73, Praga 15.285, Varšava 57.75, Budimpešta 90.20, Bukarešta 3.06. Efekti Ljubljana. 8% Blair 92 bi.. 7% Blair 82 bi.. Celjska >60 den.. Ljublj. kreditna 122 den., Praštediona 930 den.. Kreditni zavod 170—180. Vevče 124 den.. Ruše 280—300 Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 431 — 432. kasa 430 — 432, za december 431 — 431.5, za februar 420 — 4'.'4, investicijsko 87.5 — 87.75, agrarne 51—54. 8% Blair 9! — 92.25. 7% Blair 81.75—82, 7% Drž. hipotek, banka 80.75 — 81.5. 6% begluške 70 — 72: bančne vrednote: Praštediona 927 — 930! Union 191 — 193. Jugo 78 — 78.25, Narodna 8050 — 8100. Srpska 189 — 100. Zemeljska 129 — 131, Pol jo 56 do 5C.5. Ljubljanska kreditna 56 — 56.5; industrijske vrednote: Narodna šumska 25 den.. Našička 9» O — 1000, Gutmann 133.5 do 135, Slavnks 52 — 35. Slavonija 200 den., Drava 237 bi.. Šečerana 298 — 330, Brod vagon 85 — 120, Vevče 124 den., Isis 40 do 45. Dubrovačka 3i)8 — 400, Oceanija 215 do 245, Trbovlje 375.5 — 376.5. Magovftsa tržišča LES -h Ljubljanska borza (11. t. in.) Tendenca za les nespremenjena. Zaključeni so bili 3 vagoni, in sicer 2 vajpna bukovih drv in 1 vagon jelovih desk. Nudijo se borovi brzojavni drogovi (dolž. 8—12 m, debelina na vrhu 11—16 cm). ŽITO = Žitni trg. (11. t. m.) Na chicaški borzi so včeraj tečaji za pšenico ponovno in ob» čutno nazadovali in je decemberska pšeni* ca prvikrat padla pod 70 centov za bušelj. Notirala je namreč 69 tri osminke ccnta nasproti 73 tri osminke centa v soboto. Ta novi padec cene pripisujejo vestem o ugodnih izgledih za letošnjo pšenično leti' no v Argentini, pa tudi v Avstraliji. Pod uplivom nizkih ameriških tečajev je pšeni» ca danes tudi na budimpeštanski borzi po» novno nazadovala, in sicer za marc od 15.36 na 15.06. Na našem tržišču se to na-zadovanje zaenkrat še ni poznalo, vendar je tudi pri nas računati z nižjimi cenami, če se ameriški tečaji ne bodo naglo zopet zboljšali. 4- Ljubljanska borza (11. t. m.) Tendenca za žito nespremenjena. Zaključkov 111 bilo. — Nudi se (franco slovenska postaja, po mlevski tarifi, plačljivo 30 dni): pše-uica: baška. 80/81 kg po 200 - 202.5: srbobranska. 80. kg in gornjebaška, 79 80 kg po 197.5 — 200; baška. 79 kg po 185 do 187.5; baranjska. 79/80 .kg po 182 do 185: ječmen: ozimni. 65/66 kg po 155—157.5: koruza: baška. stara po 147.5 — 150; baška. nova, umetno sušena po 132.5 — 135; pri navadni voznini po 137.5—142; baška, času primerno suha. pri navadni voznini po 122.5 — 125; oves: baranjski po 182.5 do 185; moka: sOg* po 340 - 345. + Somborska blagovna borza (11. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet 412 vag. Pšenica: baška, potiska, 80 kg 140 do 145; okolica Sombor, 78 kg 127.50—132.50; gornjebaška, 79 /80 kg in banaška. Bega, 79 kg 137.50—142.50; sremska, 78/79 kg 127.5 _ 132.5. Oves: baški 135 — 140. Ječmen: baški, 64/65 kg 100—105. Ko ruza: baška stara 92.50—97.50; nova, umetno sušena 77.50—82.50; nova, času prini suha 60—65; za dec.-jan. 65—70. Moka: baška :>0g« in »Ogg 1 245—255, »21 215—225; >5« 190—200: 160-170; >8« 75—80. Otrobi: 70—80. Fižol: baški uzančni 250—260. mešani 145—150. + Novosadska blagovna borza (11. t. m.) Tendenca mlačna. Promet: 34 vagonov pšenice, 1 vagon ovsa, 17 vagonov koruze, 1 vagon moke in 1 vagon otrobov. Pšenica: baška in južnobanaška, 79/80 kg 130 do 132.5: baška, Tisa, šlep, 79/80 kg 130 do 145- gornjebaška, 79/80 kg 137.5 — 142.5; sremska. 78 kg 130 — 132. Oves: baški, sremski 135 — 140. Ječmen: baški, sremski. 63/64 kg 102.5 — 105. Koruza: baška, sremska, stara 90 — 95; nova 60 — 62.5; za december - januar 65 — 67.5; za marc - maj 80 — 82.5; sremska. nova, umetno sušena 75 80. Moka: baška i'»g< in -Oggi 240 do 250; >2< 210 — 220; :5 180 — 190; x6 150 — 155; >7« 105 — 110; »8t 77.5—82.0. + Budinipeštanska terminska borza (11. t. 111.) Tendenca mlačna. Promet miren. Pšenica: za marc 15.06 — 13.07, za maj 15.16 do 15.17; rž: za marc 8.78 — 8.80; koruza: za maj 11.52 — 11.54, tranzitna za maj 9.32. Užitek in zdrav Ptlte le KA kofeina prosto zrnato kavo mm CT8P1 Slovenci v osiaviji Nadaljnji govori s slavnostne večerje, ki jo je deljo priredil v Ljubljani predsednik vlade v ne* Včeraj smo že objavili govore prvih treh govornikov na pomembnem nedeljskem banketu v hotelu Unionu. Za gg. prof. Suš-iukom, dr. Kramerjem in Ivanom Pucljem so govorili še gg. Ivan Hribar, dr. Ravnihar, podstarešina SKJ Gangl, predsednik županske zveze Novak, tajnik Delavske zbornice Uratnik in pisatelj Finžgar. Bivši poslanik in pokrajinski namestnik Ivan Hribar je v svojem govoru raztolmačil brezpravni položaj, ki je v njem živelo slovensko ljudstvo v tuji državi. Že tedaj smo se na* slonili na našega močnejšega brata Srha in veliki naš blagoprkojni kralj Peter Osvoboditelj in junaška srbska vojska sta nam pridobila našo današnjo svobodo. Brezplodne strankarske borbe v lastni dr* žavi je prekinil Nj. Vel. kralj Aleksander z aktom z dne 6. januarja in dal sedanji vladi nalogo, da zgradi našo domovino in da jo privede do zaželjenega cilja, do Ju* gostovcnstva. Zadivljeni stojimo pred se* danjim delom naše vlade. Kot najstarejši prisotnih politikov želim, da bi pri vseh opazil čvrsto voljo, podpreti našo vlado. Ako bomo iskreno sodelovali pri tem veli* kem' delu, bomo dosegli svoj cilj. Dr. Vladirair Ravnihar je v svojem govoru dejal: Vzradoščeni smo bili, ko smo zaznali vest, da nameravajo sam g. predsednik vlade in drugi gg. ministri stopiti v stik s prebivalstvom v dravski banovini, s S.o* venci. Vidim v tej kretnji izraz demokra* cije. one demokracije, ki smo jo pogrešali pod bivšim parlamentarnim režimom. Naj* višji odgovorni državni činitelji iščejo kontakta z narodom, da mu po eni strani obrazlože svoje poglede na državno delo, po drugi strani pa, da se pouče neposred* 110 o njegovih težnjah, potrebah in željah narodovih. Odkrito povedano, občudujemo delo vla* de izza 6. januarja Njeno delo in strem* ljenjc na poenostavljeni decentralizaciji in jilocenitvi uprave je vse hvalevredno. Na* ravnost kolosalno pa jc njeno zakonodaj* no delo. V kratki dobi jc nadomestila. Kar je bil zamudil bivši parlament v 10 letih svojega sterilnega obstanka. Vse programatične izjave, vse deklara* cijc gospoda predsednika vlade in njenih ministrov podpišemo brez pridržka. Jugoslavija je za vse nas aksijom, Jugo* slavija pod žezlom vzvišene vladarske hiše Karagjorgjevičev! Nihče tega bolj ne ob* čuti kakor baš mi Slovcnci, ki imamo v močni, enotni, zdravi Jugoslaviji vso svo* jo eksistcnco. Kakor si ne moremo misliti Jugoslavije brez Slovencev, prav tako niso mogoči Slovcnci brez Jugoslavije. Predsednik Zveze slovenskih županov g. Novak jc uvodoma pozdravil predsednika vlade in kraljevske ministre in v imenu zveze po* dal pregled vprašanj, ki so postala za na* še občine aktualna. Navedel je velike žrt* ve in davščine, ki jih nalagajo novi zako* ni občinam in je prjsil za podporo vlade. S tem v zvezi je omenil tudi velike daja* tve po banovinskem proračunu. Svoja izva* janja je govornik zaključil z besedami: »Jugoslavija je tudi naša slovenska nacijo* naliia država in da med nami ni človeka, ki nc bi čutil, da Slovencem nikjer drugod pod božjim solnccm ni mesta nego v Jugo* slaviji. Mi smatramo Jugoslavijo za sveti* njo, ki jo bomo povsod in vselej in tudi s svojo krvjo in svojimi življenji branili.« Prvi podstarešina Sokola kraljevine Jugoslavije Engelbert Gangl je v zanosnem govoru poudarjal: Veseli me, da morem pozdraviti pred* sednika kraljevske vlade v mestu, kjer sc jc pred 70 leti pričela razvijati sokolska misel. Ta sokolska misel je postala posoda naše domovinske ljubezni, ki ne pozna kompromisa in ki ne išče satisfakcije, mar* več se samo želi žrtvovati za domovino, delati za narod in za svojega kralja in okrepiti trajne stike z velikimi slovanski* mi narodi. Mi SokoLi se veselimo današnje* ga dne in smo ponosni, da moremo v pri* sotnosti predstavnikov naše državne obla* sti povedati jasno in odkrito: Hočemo biti in ostati stebri narodnega in državnega edinstva, ki je vzniklo iz krvi naših bratov, ki so padali na vseh frontah Najin zlati BO JANČEK se je za vedno poslovil od naju in odšel med nebeške krilatce. Pogreb najdražjega sinčka bo v četrtek, dne 13. t. m. ob pol 4. uri popoldne izpred splošne bolnice na pokopališče k sv. Križu. Ljubljana-Zagreb, dne 11. novembra 1930. Polde in Valči Drnovšek. tega sveta, ki so prehodili Golgoto našega naroda — Albanijo in med katerimi ima tu= di naša Ljubljana svoje zastopnike. Izvr= šujoč svojo nacijonalnc in državno do!ž= nost vabim v prisotnosti zastopnikov kra* lievske vlade kot zastopnik izvenstrankar-škega Sokola danes vse one, ki čutijo fJsto in s prekaljeno domovinsko ljubeznijo s svojim narodom, da stopijo v naše sokoL ske vrste in pod naše sokolske zastave in da jih ponesemo naprej čiste, svete in ne= skaljene. Danes želimo, da bi te besede odjeknile tudi med dobrimi izvenstrank&r* skimi jugoslovenskimi ljudmi in da poklo* nimo vsak svoj trak zastavi, ki nam io je poklonil Nj. Veličanstvo na beograjskem zletu. To naj bo skromen znak čistega pa* tri jotizma in velikega zamaha našega slo* vanskega čutenja. V smislu teh stremljenj slovanskega in jugoslovanskega sokolstva. ki zase ne išče ničesar, dvigam to čašo z željo, da bi prilil tri kaplje svoje krvi: pr* vo v čast onih, ki so dali svoja življenja za našo svobodo, drugo v čast onih, ki se* daj tako iskreno mislijo 'n delajo v seda* njosti, in tretjo v čast onih, ki bodo postali še večji, še iskrcnejši in še modernejši Ju* goslovcni, nego smo mi Zdravo Nj. Vel. kralju, kraljevskemu domu, predsedniku vlade in kraljevski vladi! Naslednji govornik tajnik delavske zbor* niče Filip U?*atss£k je dejal: Pri reševanju velikih političnih vprašanj delavstvo naše države nc more stati v pr* vin vrstah. Toda oni imajo naravno tudi v teh vprašanjih svoje nazore. S tega mesta morem konstatirati, da so zavzemale naše delavske organizacije že več desetletij sta* lišče jugoslovanskega nacijonalnega edin* stva. To stališče so delavci zagovarjali tu* di še v časih, ko je bilo nevarno. Zato je umljivo, da tega naziranja niso opustili. Drugo, kar lahko izjavim, je to, da se de* lavci zavedajo tega, da so napori kraljev* ske vlade za konsolidacijo javne uprave, izenačenja zakenodajstva in ozdravljenja gospodarskih razmer v velikem interesu dela-sstva. Zlasti slede delavci z velikim zanimanjem delu za zavarovanje delavcev za primer onemoglosti, zboljšanju zavaro* vanja za primer brezposelnosti in reformi obrtnega zakona. Kakor povsod po svetu čutimo tudi v tej banovini težko gospo* darsko krizo. Tu hočem poudariti samo tole: Brezposelnost pritiska čedalje bolj na naše delavstvo. Število delavskih rodbin, ki zro s težko skrbjo v bodočnost, gre v stotine in tisoče. Potrebno je, da poskrbita javnost in država za njihovo usodo in da se zanje sfori, kar je mogoče. V zadnjih letih so bili trenutki, ko so se delavci bali, da njihovega g'asu na naj* višjih mestih ne bodo dovolj upoštevali S hvaležnostjo ugotavljam, da ta bojazen ni biia upravičena. Kraljevska vlada je omogočila in omogoča strokovnim delavi skim organizacijam, da zagovarjajo povsod delivško stališče. S tem ne ravna samo v mti-resu delavstva, temveč vsega gospo* darstva in same države. Tisoči delavsK'h gospodarstev so prav tako sestaven in nu* jen del našega gospodarstva, kakor tvor* niče in druga podjetja. Kraljevska vlada je med drugim tuui s tem obiskom dokazala, da upošteva mte* rese vseh in tudj delavstva. Zato računam s soglasjem delavstva, ako se vam, gospod predsednik in gospodje ministri, najprisrč* nejše zahvalim za vaš obisk in za vel ko ljubezu vost, ki ste z njo vedno poslušali spcmtnice in zastopnike delavstva. Zadnji govornik je bil pisatelj žtsoEsIk Frata Finžgar Govoril ie takole: Božja usoda je bila, da se jc v davnini slovensko ljudstvo naselilo na tako čudo* vito lepi košček zemlje. Toda ta košček leži tam. kjer se križajo ceste od vzhoda do zapada. Zato so šli preko naše zemlje roji narodov, so šle velike vojske. Hudo je biio trpljenje slovenskega naroda. Pa to še ni bilo najgore. Po tej zemlji so izte« zali roke severni in zapadni sosedje, tuji nam po krvi. Bili «0 nam gospodarji, mi zanje manj vredni hlapci Jasno je, da so se ob prvem svitu nacijonalne zavednosti orijentirali slovenski kulturni delavci, med katerimi so stali trdno slovenski duhov* niki, proti jugu. Ko smo mladi teologi se* deli pred dr. Krekom, nam je zaklical: »Vse naše velike reke teko proti jugu. Tja glejte! Naša bodoča zgodovina se bo od* igravala tam kjer sta Beograd in Zagreb.« Slovenska duhovščina je bila že pred uedinjenjem jugoslovensko orijetirana in poslej ni enega več, ki b: ne bil z vso du* šo za našo narodno državo Jugoslavijo. V svojo novo široko domovino pa smo vsi bratje nekaj prinesli Mali slovenski narod je prinesel to, kar je imel: svojo zemljo, svoje srce in ž njim svojo materi* jalno in duhovno kulturo. Slovenci vemo, da smo izročili te svoje kulturne svetinie močnejšima bratoma v dobro varstvo in ne moremo pozabiti obljube Ni. Vel. kra* l.ia, da hoče varovati našo zemljo in našo slovensko bitnost v okrilju Jugoslavije Slovenska duhovščina se dobro zaveda. , kako težka jc naloga vlade v teh časih m j kako plemenita. Kraljevska vlada bo un'-* l la v duhovščini vedno trdno oporo vere. morale in državne zvestobe. In kakor je že nekdaj Srb, Hrvat in Slovenec otel Evropi krščansko civilizacijo s svojo krvjo, tako naj danes močna Jugoslavija s pravičnim redom pod sat tlim žezlom Nj. Vel. kralja j Aleksandra obvaTje narode pred valom 1 brezbožne anarhije. Iz življenja ln sveta Konferenca ob »okrogli mizi" v Londonu Konferenca, ki se je udeleže najuglednejši mogočniki iz Indije, se vrši ob okrogli mizi, da ne nastane spor, komu gre odličnejše mesto. Slika nam prikazuje od leve na desno: Lorda Sankeya v noši predsednika tega zborovanja ter tri najvplivnejše maharadže: iz Bikanirja, Kašmirja in Patiale. Čudna zgodba Družina arhitekta Auerja v Berlinu-Charlottenburgu je deset dni pogrešala 131etno hčerko Evo, ne da bi zvedela, kara je odšla. Končno ie prejela <>d begunke sledečo dopisnico iz Laubeua v Šleziji: »Draga mama in dragi oče! Šla sem iz šole mimo ulice Lietzensee in srečala neznanega gospoda, pa uie je tako čudno pogledal, da res ne vem, kaj se je potem zgodilo. Nenadno sem bila v Laubenu. Zdaj ne morem i> mov, ker stane vožnja 10 mark. Pošljite mi denar takoj. Lačna sem in mraz je, ker ne vem, kje sera izgubila plašč V hotelu so mi rekli, naj grem na postajo. Sem tudi šla. a rekli so mi. da roi ne morejo dati brezplačne vožnje. Nikar ne mislite, da ni vse to resnica. Saj ne vem, kaj se je zgodilo, in '.jočem samo domov Eva«. Na drugi strani dopisnice pod pečatom »Pošta Vie-torija Hotel« je bilo še zapisano: »Oni gospod je imel rjavo obleko, srajco s plavimi progami, siv površnik in klobuk, zelene oči. lebele ustnice, rjave čevlje in črne nogavice«. Oče je takoj po telefonu vprašal v hotelu, se -es tam nahaja njegova hči. Odgovorili so mu, da 'e res prenočili sama v hotelu in ne more plačati računa. Eva se je prijavila kot visokošolka Volk, 20 let stara. Ti podatki se niso zdeli dvomljivi, ker je izredno velika in močna za svojo starost. Auer je obvestil policijo in pripeljal hčer iz Slezije domov Policija ne ve, kaj pomeni ta čudna zgodba. Najbolj verjetno je, da je postala Eva žrtev neznanega hipnoziterja, ki ji je dal povelje, naj se prijavi v hotelu kot študentinja Volk. Nenavaden učinek debelosti Na sodniji v Berlinu-Schonebergu visi že leta tožba radi sleparstev proti neki Jadvigi M., ki je pa doslej niso mogli obsoditi radi prav nenavadnega vzroka. Obtoženka je namreč težka celih 340 funtoV in zato niso mogli imeti proti njej doslej nobene razprave, čeprav vlagajo najrazličnejši trgovci na nje račun vedno nove tožbe in je število ovadb naraslo že na 26. Obtoženka se sploh ne more ganiti iz hiše. Sedi neprestano doma v bližini telefona in kadar si zmisli, pa naroči telefonično vsakovrstno blago, ki si ga daje pošiljati domov, na kar ga proda ali podari sosedom, ne da bi ga plačala. Zdravniki so mnenja, da ima ženska zamaščene možgane in srce in da je nekoliko slaboumna, v splošnem pa popolnoma odgovorna za svoja dejanja. Telefona ji ne morejo vzeti, ker ga nujno potrebuje, da pozove pomoč v primeru, če bi se ji dogodilo kaj hudega. Pred leti so jo z veliko težavo in v posebnem širokem vozu prepeljali na sodnijo. Da je lahko vstopila v sodno dvorano, so morali odpreti obe krili vrat na stežaj in iztesati so ji morali posebno obtožno klop. Takrat so jo oprostili in odtlej so se izjalovili vsi poskusi, da bi jo spravili na novo razpravo. Pot do sreče Znani francoski biolog Lachovski, po rodu Rus in profesor v Čollege de France, je objavil zanimivo delo »Znanost in sreča«. Po številnih eksperimentih z belimi mišmi, žabami in slič-no mur-eniško živadjo je potrdil oni nauk, ki ga že davno poznajo filozofi: sovraštvo in skrbi so vzrok vseh nesreč. Človek, ki hoče dolgo in mirno živeti, ne sme ljudi zavidati in črtiti. Ta zaključek je dokazal z neštevilnimi skrižalkami. krivuljami in številkami. Morski prašički, ki stalno opazujejo drugo, bolj prosto skupino istih živali, shujšajo, obolijo in podležejo sklerozi kljub najboljši hrani, ker so jim baje nevoščljivi. To je zelo zanimivo, a žal avtor ne pove, kako naj premaga v cunje zavita mati s premraženim otro- čičkom v naročju zavist napram ženi, ki drvi s svojim dojenčkom v luksuznem avtomobilu Ali bo reva toliko pametna, da si bo rekla: »Ne smem ji zavidati: to bo zvišalo moj krvni tlak in pokopalo moje zdravje .« Eksperimenti s prašički ničesar ne povedo onernu, ki ga mučijo dolgovi in neplačano stanovanje. Kako bo mogel takšen mož misliti: »Rajši ne mislim na te skrbi, ker mi krajšajo življenje .« Želeti bi bilo. da bi dodal avtor svojim temeljitim teoretskim izvajanjem še praktične nauke o poti do sreče ! Lovci na glave Minuli teden se je po vsem časopisju pojavila vest o groznem pokolju na otoku Formozi. Med veliko telovadno prireditvijo so domačini napadli japonske priseljence in ubili 25 moških. 23 žensk in 38 otrok Moškim so pore zali glave in jih odnesli s seboj kot znamenje svoje strahotne zmage Domačini so namreč na glasu kot grozoviti lovci na človeške glave Med plemeni kakor tudi nad posameznimi naselbinami divja večna vojna Vedno zalezujejo drug drugega, da bi svojim sosedom vzeli glavo in jo prinesli v rodno vas, kjer se hranijo odsekane glave na posvečenih krajih O teh divjih prebivalcih in o njihovem življenju poroča članek »Lovci na človeške lobanje« (s slikami), ki ga priobčuje najnovejša številka tedenske revije »Življenje in svet«. Kratke suknjiče za športnike, lovce, turiste, smu-ške drese, kompletne, najceneje pri tvrdki Drago Sshwab, Ljubljana Bodoča vojna Vse države brez izjeme se na tihem pripravljajo na bodočo vojno. Zdaj v Londonu zbranim zastopnikom domi-nionov je britsko vojno ministrstvo predvajalo nekatere bodočih vojnih grozot. Na vojne vaje v Aldershotu povabljeni ministri in drugi politiki <30 jih gledali samo od daleč ter niso mogli razločiti podrobnosti predvajanih strojev. Kljub temu je naredila slika nove »motorne vojske« nanje zelo globok vtis. Oklopni avtomobili, topovi in celo letala z bombami so se premikala brez ljudi. Vse njih kretnje so vodili iz daljave po radiu častniki z mikrofonom na čeladi. Stroji so premagovali vse zapreke: tanki so pregazili močvirje, zruvali in v trske drobili debela drevesa ter z lahkoto predrli 45 cm debel zid. Kako malo bo veljalo v boju s temi stroji človeško življenje! Dreyfus Največja vohunska afera sveta. Ob koncu preteklega stoletja je Drey-fusova afera dvignila mnogo prahu ne samo v Franciji, temveč usodna justična zabloda je odjeknila po vsem kulturnem in civiliziranem svetu. V naslednjem hočemo podati kratek kronologičen pregled afere, katero nam obeta nazorno predočiti film »Dreyfus«, ki se nam baš napoveduje. Dne 15. oktobra 1894. je bil na podlagi lahkomišljeno izdelanih indicijev aretiran židovski artiljerijski stotnik Dreyfus, obtožen veleizdaje, postavljen pred vojaško sodišče, spoznan za krivega, degradiran in obsojen na dosmrtno prognanstvo ra Vražji otok (francoska Guayana). Nad štiri leta je nesrečnik trpel v železje okovan v majhni, šestnajst kvadratnih metrov široki celici. V Parizu pa sta se m-d tem časom borila njegova žena in njegov brat Matej za razveljavljenje groznega krivdoreka in dokazanje njegove nedolžnosti. Polkovnik Picquart, načelnik v generalnem štabu, najde prve dokaze o Dreyfusovi nedolžnosti in osumi majorja Esterhazyja; toda Picquartovo odkritje je raznim visokim osebam v vojnem ministrstvu zelo zoprno in zato so moža kaj kmalu prestavili v Tunis. Major Esterhazy je bil sicer postavljen pred sodišče, toda kljub jasnim dokazom njegove krivde oproščen. Tu je nastopil Emil Zola s sv .-jim znamenitim člankom »J'accuse«, Katerega je Georges Clemenceau priobčil v svojem listu »Aurore«. Prisluhnila je Evropa in ves svet. Zola jeva slava je napravila afero Dreyfus mednarodno. Na zahtevo vojnega ministrstva je prišlo do procesa proti pisatelju Zolaju. Zolaja so obsodili, a je ufcežal pred obsodbo v Anglijo; njegovo glavno pričo, polkovnika Picquarta, so odslovili iz armade, areti rali in vrgli v ječo. 30. avgusta 1898. je priznal končno polkovnik Hem-y potvorbo, radi katere je bil Dreyfus nedolžno obsojen. Dan nato si je Henry v ječi prcre-zal vrat. Ta samomor je razburil vso Evropo. Esterhazv, glavni krivec, je zbežal v Anglijo. Dreyfusova obsodba se je razveljavila, polkovnika Picquarta so postavili na svobodo. Vnovič je prišel Dreyfus pred sodišče in vnovič so zmagali zli duhovi. J? i so dosegli, da so nesrečnega moža ponovno obsodili na 10 let ječe. Kmalu nato pa je bil Dreyfus pomiloščen in končno, ko se ie njegova nedolžnost izkazala, rehabilitiran in kot major zopet sprejet v armado. Polkovnik Picquart je bil povišan v generala, nedolžno trpeči Dreyfus pa je dobil najvišje francosko odlikovanje, križec častne legije. Ta največja justična zmota in usodna vohunska afera nam bo predočena v izvrstnem govorečem filmu, ki ga napoveduje Elitni kino Matica. Naslovno ulogro Dreyfusa predstavlja sloviti F r i t z K o r t n e r, igralec velikih potenc. Lucijo, njegovo ženo. predočuie Greta Mosheim. v ostalih ulogah pa nastopajo same prvovrstne umetniške sile kakor Heinrich George (Emile Zola), Albert Bassermann ( polkovnik Picquart), Oscar Homolka (major Esterhazy), Paul Bild (Georges Clemenceau), Bernhard Goetzke (general Pellieux), Fritz Kampers (odvetnik JLa-bori). Izvleček iz programov Sreda, 12. novembra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.40-Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 17.30: Koncert radio - orkestra. — 18.30: Predavanje o Karlu Mayu. — lv>: Ruščina. — 19.30: Socijalno - gospodarska zgodovina človeštva. _ 20: Prenos iz Zagreba: I. večer historijske glasbe. — 22: Napoved časa in poročila. Četrtek, 18. novembra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 17.30: Otroška ura. — 18: Otroška glasba. — 19: Srbohrvaščina. — 19.30: Geologija naše zemlje. — 20: Prenos opere »Lohengrins: iz gledališča. — 22.30: Napoved časa in poročila. — Plošče. BEOGRAD 12.45: Narodne pesmi s kitaro. — 16.30: Koncert radio - kvarteta. — 20.30: Koncert radio - orkestra. — 21.30: Narodni dueti. — 22: Poročila. — 22.20: Koncert orkestra balalajk. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Koncert orkestra balalajk. — 20: Prenos opere iz Ljubljane. — PRAGA 16.S0: Koncert iz Brna. — 18.25: Pevski koncert. — 19.20: Igra. — 20.30: Kabaretni program. — 21: Simfoničen koncert. — BRNO 16.30: Popoldanski koncert. — 18.30: Otroške pesmi. — 19.20: Balalajke. — 19.55: Klavirski koncert. — 21: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 17.45: Komorna glasba. — 20.30: Orkestralen in pevski koncert. — 22.15: Violinski koncert. — 23: Godba za ples. _ DUNAJ 15.20: Plošče. — 19.35: Lahka godba. — 20.30: Dramski večer. — 22.05: Lahka godba orkestra. — BERLIN 19.30: Orkestralen koncert. — 20.35: Dramski večer. — Godba za ples. — FRANK-FURT 19.05: Instrumenti orkestra. — 20: Orkestralen koncert. — 22.45: Godba za ples. — LANGENBERG 17-30: Večerni koncert. — 20: Koncert orkestra. — 21: Mo- Dijaški izgredi v Kairu Po zadnjih vesteh se je nacionalistično gib >.nje v egiptskem glavnem mestu zelo poostrilo. Slika kaže zbiranje dijakov umetnostne akademije, ki so jo hoteli zažgatL derna glasba. — Nočni koncert in ples. — STUTTGART 19.05: Ves program iz Frank-furta. _ BUDIMPEŠTA 17.40: Orkestralen koncert — 19.50: Veseloigra. Prosveta Repertoarji LJUBLJANSKA DRAMA Začetek ob 20. Sreda, 12.: Kraljična Haris. C. Četrtek, 13: Gospa ministrica. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Petek, 14. ob 15.: Razbojniki. — Ob pol 21.: Gospa ministrica. Gostovanje v Kranju. Sobota, lo.: Sveti plamen. D. LJUBLJANSKA OPERA Začetek ob 20. Sreda. 12.: Vesela vojna. B. Četrtek, 13.: Lohengrin. Gostovanje gosp. Marija Šimenca. C. Petek, 14.: Zaprto. Sobota, 15.: Mascotta. Izven. Ljubljanska opera La Mascotte. Kc-nčne smo tudi pri nas naredili, ne korak. ampak velik skok v modeno gledališko metnost. ?La Mascottec saiiia po s; bi take l ie arno - vsebinsko kot inuak,i!no za našo dobo skoioda brezpomembna stvar je v rokah Bratka Krefta in Nika atritofi postala popolnoma nova vrednota in s . jo z njeno uprizoritvijo, tega se moramo predvsem zavedati, začela nova doba gledanja in vrednotenja gledaliških uprizoritev, ki .,e morala piiti in ki se je napovedovala ž'3 delj časa. Predhod i Krefta je bil v open deloma n. pr. tudi gosp. Debevec z insce-nacijo Bravničarjeve sšentflorijanske doline«:. »La Mascotte« v izvedbi Krefta pomeni gladek prelom s staro režijsko šaro, sveta šablona in komodni šlendrian sta pahnjena s prestola, tu ni favoritov in outseider-jev, v kakršni meri jim to snov ne predpisuje že sama, vsak sodelujoči je enako vreden, moderni princip kolektivnosti izločuje vsako uveljavljenje individualističnih teženj v škodo mase. fiksirana sta točen stil in karakter igranega kosa, kakor si ju je zamislil režiser, posamezne moči so tesno spojene v organski ansambel, v homogeno celoto. Opereta s temi modernimi gledališkimi sredstvi je postala umetnina, enotna in zaokrožena in zato zadovoljiva. Delo opernega ali operetnega režiserja je doka i bolj komplicirano, kot ono dramskega. s-Bistvo opere, pa tudi operete leži v muziki,« pravi dr. Wallerstein, izvrsten poznavalec moderne režije. Beseda, gesta, kostum, dekorativna odrska slika, barva, luč, vse mora slišati tn slušati muziko. Ta izpreminja zakone igralske umetnosti, ona zahteva gotove slike, je pogoj za gotovo svetlobno moč in barvo, skratka: pronicanje vseh teh sredstev z muziko ustvarja enotnost. Vsaka muzika pa zahteva svoj stil. Režiser se bo posluževal drugačnih sredstev v romantični, drugačnih v klasicistični, drugačnih v moderni itd. muziki. Groteskno - stijizacijski stil, ki se ga v »La Mascotte*: poslužuje Kreft, se mi zdi Audronovi muziki in vsej operetni vsebini silno primeren. Z vsemi slikami je Kreft tudi dokazal, da je režija ustvarila odrsko sliko, da je primarna režiserska misel, sekundarna šele notranja snov in misel dela, ki si jo lahko režiser po svoje preustvari in prekroji, da ustreza sodobnosti. Posebno je treba naglašati dosledno uveljavljanje Kreftove situacijske režije. Ona je najvišjega pomena za ponazoritev dejanja, njej se morata podrediti beseda in ton, ona je tudi krepkejša in učinkovitejša kot ta dva oba. Umno je določil distanco posameznim osebam in grupam, se zavedal prostornosti odra, izrabil vse dimenzije, prikazal publiki vse dejanje iz točno določene oddaljenosti. K vsemu pa je bilo treba najožjega stilnega sodelovanja kapelnika, dekoraterja, kostumerja, baletnega in svetlobnega mojstra. Lahko rečem, da se je vse v zelo veliki meri posrečilo. Nekateri sodelujoči, še v sponah dosedanje režije živeči, so se le iztežka vdajali nevidnemu, a zato silno energičnemu in sugestivnemu hotenju režiserja, morda nekateri njegovih intencij niso razumeli, morda jih premalo uvaževali, zopet drugi pa so se izkazali kot izredno dostopni in ainbicijozni (ga. Španova, Janko, Peček itd.), zbor in balet sta storila v polni meri svojo dolžnost, kostumni načrti Uljaniščeva so imenitni, modeli girlov istotako in le dosledno bi bilo, da bi se med uverturo pokazala cela vrsta sodelujočih, od režiserja, do kulisnega delavca, kajti vsi so pripomogli k uprizoritvi dela, obenem pa bi bil to moderen izraz kolektivnega dela, kakor ga n. pr. označuje z navedbo vseh sodelujočih ruska knjiga. Videl sem n. pr. v moderni režiji »Trigro-ševo opero« v Pragi in še to in ono ter z velikim zadovoljstvom pozdravljam enako započeto delo Bratka Krefta. Dostopne tej režiji — mutatis mutandis — so vse opere in operete, ki bodo s tem doživele prero-jenje in pridobile nov interes publike. »Le Mascotte« je srečen začetek, ki ga je zlasti za vse moderno in novo zavzeta mladina, ki je zrelost bodočnosti, sprejela z naj-živejšim odobravanjem in navdušenjem. Tako gosp. Bratko Kreft, kot kapelnik N. Štritof in sodelujoči so bili deležni gromkih in dolgotrajnih aplavzov. Nova doba se ne more zaustaviti. Lahko uničimo nekatere njene vrednote, a le začasno. Tem zmagonosneje se bodo dvignile, ko pride zopet njihov čas. Zahtevamo, da Bratko Kreft postane iz gosta reden član našega odra« Preizkušnjo je prestaL —e. Menci Klement Crnčič Kakor smo že zabeležili, je umrl v Zagrebu slikar M. K. Crnčič, eden najboljših hrvaških slikarjev starejše generacije. Rodil se je 3. aprila 1865 v Brucku ob Muri, kjer mu je bil oče častnik; slikarstvo je študiral na dunajski in monakovski Umetnostni akademiji, za gledališko dekorativno slikarstvo pa se je špecijaliziral v Koburgu. L. 1895. je ustanovil skupno z Belo Csiko-sem - Sessijo v Zagrebu slikarsko šolo, ki je 1. 1907. prešla v državno upravo. Tu je deloval kot profesor vse do upokojitve. M. K. Crnčič je bil pretežno kraji nar, vendar je zapustil tudi lepo galerijo portretov. Znameniti so njegovi zagrebški motivi, marine in primorski pejsaži. Bil je tudi dober ilustrator, grafik in karikaturist. Pokojni M. K. Crnčič si je s simpatično noto svojih slik in s svojim obsežnim zna njem pridobil mnogo častilcev in priznanja Tako je bil že L 1919. med prvimi izvoljen v umetnostni razred Jugoslovenske akademije. Umrl je po dolgoletnem in plodovitem delu. ki bo še dolgo ohranilo sloves njegovemu imenu. Novi založniški program »Tiskovne zadruge«, ki je bil v nedeljo in delno včeraj priložen »Jutru«, je vzbudil splošno pozornost, ker doslej ni bila pri nas navada, da bi v tako lepi obliki iskali kupcev knjig. Prvi odzivi so zelo povoljni; že v ponedeljek m v torek je prinesla pošta lepo število naročnikov. Čitatelje opozarjamo, da naj ne uničijo prospekta; oni, ki se še niso naročili, na[ ob prvi priliki znova preudarijo.4ali ne kaže naročiti lepih, cenenih in velezaniml-vih zbirk »Tiskovne zadrugec?! Zakaj n; je večje in ljubeznivejše prijateljice nego je dobra knjiga. Danes prihaja knjiga zopet do ugleda- časi povojne nesolidnosti, kričavo-sii in praznote minevajo. Znanje in duševna plemenitost zavzemata svoje prejšnje mesto v omikani družbi. Zato nastaja tudi "t>-ireba domačih knjižnic, ki so prej b'ie v dobrih hišah znak kulture. Kdor hoče ■m«r*' res dobre kr-jige. bo naročil zbirke ^tiskovne zadrugec. Najkrajša pot je: izn.-ž na prospektu naročilnico, jo izpolni, ['.-arkiiaj in odpošlji. Ker je prva knjiga že v tisku in bo natisnjena v določeni naklodi. se utegne zgoditi, da je zamudniki ne bodo dobili. Prip' ročljivo je tedaj, da se vsak ljubitelj slovenske knjige čim prej odloči za naroč.itev te ali one zbirke, ozi.-onia •-s>t» zbirk >I slcvne zadrusei. Šport Nogomet v Zagorju Zagorje, 10. novembra. V nedeljo popoldne ob 14. sta se src* čali na zelenem polju moštvi SKZ in »Ru« darja« iz Hrastnika, ki je prejšnjo nedeljo v nekoliko spremenjeni postavi z lahkoto odpravilo športni klub zagorskega pro« svetnega društva z 0 : 9. Zato je vladalo za včerajšnjo tekmo veliko zanimanje, ln se je ob napovedanem času zbralo čez 250 gledalcev, ki so z veliko napetostjo in Ie» po disciplino opazovali potek zelo borbe« ne igre. Priporočamo pa, da se občinstvo v interesu igre ne vmešava v odločitve sodnika, ker s tem samo bega igralce m jih po nepotrebnem spravlja v bolj »bor« beno« razpoložen i e, kot je to v korist športa. Visoko zmago 7 : 0, koti 11 za Zagorje, ie zagorska enajstorica odločila zase s cmiselnejšo igro, z večjim elanom m voljo do zmage. Tako obramba z vratarjem, be« ki in napadalni trio zaslužijo polno pri« znanje, le govorenje med igro naj v bodo« če čisto izostane. Gostie so mnogo trpeli zaradi skrajno neugodnega igrišča. Vendar pa gre poraa največ na račun premalo smiselnega na« pada in na upad borbenosti po drugem golu. Graje vredno je neutemeljeno opo» rekanje sodnikovim odločbam. Tudi poraz je treba prenesti. V splošnem se gostje posebno v drugem polčasu niso mogli znajti pred stalnimi napadi domačinov. Pr« vi polčas je nudil izenačeno igro s spora« dičnimi prodori, iz katerih sta rezultirala za Zagorje dve, za Hrastnik ena enajst« metrovka; prvi dve sta bili zastreljani pred zadnjo je zagorski vratar bravurozno ubra« nil svoje svetišče. Šele koncem polčasa ja padla prva bomba Prvi polčas 0 : 1 za Zagorje. Vso iniciativo drugega polčasa je imelo v rokah Zagorje, ki je imelo več od igre, dočim se je »Rudar« ubijal z nepo« trebnimi protesti. Sodnik je bil po sodbi neinteresiranih športnikov kakor tudi po igri, Hrastničanov samih, na mestu. V dru« gem polčasu je padlo 6 goiov za Zagorje. Končni rezultat 7 : 0 za Zagorje bi bil lahko še večji in bi popolnoma odgovarjal tako z ozirom na tehnično kakor moralno višino obeh moštev. V zagorskem moštvu je igral svojo pr« vo tekmo za ta klub učitelj g. Fink. Z nje« govo premestitvijo v Bukovico bomo tz« gubili izbornega trenerja. Prepričani smo, da ne bo to njegova zadnja tekma in da bo še marsikaj dosegel za naš klub. Zabili so gole: Fink 3, Košmerl 2, Poljšak 2. Prihodnjo nedeljo, 16. t. m. bo bržkone gostovalo prvo moštvo SK Litija, na kar že danes opozarjamo. SK Tržič : SK Morava (Ljubljana) 4:2 (2 : 1). V nedeljo je gostovalo pri nas mo« štvo SK Morava iz Ljubljane, ki je s svo« jo dovolj lepo tehnično igro napravilo naj« boljši vtis. Napadalna vrsta ni mogla šte« vilčno uveljaviti vsega znanja, ker je ime« la v obrambi Tržiča neprodoren zid. Do« mačini so se pokazali v prav dobri luči ia igrali skrajno požrtvovalno, najboljši mož v enajstorici je bil vratar g. Liebner. Mo« štvu se zelo pozna pomanjkanje treninga. Tekmo je objektivno in energično sodil g. Osebek. Moštvo Morave je bilo v celoti boljše in je doseženi rezultat izražen pre» visoko. Motokolesarski klub Ilirija opozarja članstvo, da se udeleži jutri ob 3. pop. (iz dež. bolnice) pogreba g. davč. kontrolorja Jakoba Drola, ki je bil eden najstarejših in uglednih biciklistov ter član »Kluba slo« venskih biciklistov Ljubljana 1887«. LNP (službeno). Danes v sredo ob 19, seja poslovnega odbora, ob 20. seja uprav« nega odbora. ASK Primorje. Prosim gg. L. Volčiča, H. Stepančiča, M. Vončino, M. Jančigaja, J. Windiša in V. Saksido, da se zanesljivo udeleže sestanka v sredo 12. t. m. ob 20. v kavarni Emona. Smučarji SK Ilirije. Danes ob 18. tre« ning v cross=country teku za vse tekmo« valce. Zbirališče na igrišču. Seboj prine« site topel dres in žepne svetilke. Trening je obvezen zaradi bližajočega se gozdnega teka, ki se bo vršil predvidoma 23. t. m. Po treningu kratek sestanek na igrišču za« radi dogovora o nabavi opreme. SK Ilirija (table^tenis). Danes ob 19. strogo obvezen sestanek za vse sekcijske člane v klubovih prostorih. Ob 17. pa se vrši trening za prvo skupino. Iz uradnih in drugih sMknil! ©fmv Dražbe nepremičnin: Pri okrajnem sodi« šču na Vranskem dne 5. dec. ob 9. zemlj. knj. k. o. Zaplanina; vi. št. 21; cenilna vrednost Din 172.788.10. Najmanjši ponu-dek Din 115.192. — Pri okrajnem sodišči v Murski Soboti dne 19. dec. ob 9. zemlj knj. Murska Sobota 5*6 vi. št. 244 Ceniln« vrednost Din 86008.75, najmanjši ponude! Din 57.340. — Pri okrajnem sodišču \ Šmarju pri Jelšah 31. dec. ob 9. zemlj knj Javorje polovica vi. št. 172, cenilna vred nost Din 10.485.30. Najmanjši ponudek Dii 7023-54. CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492. 3492 0€dor hoče da M mu pomlfm po p o iti naslov ali GaGo drugo informacijo ticočo mo malih oglamov naj priloii v *namGah a sicer ne ho projml odgovora t « ZmMmVrn CENE MALIM OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsa-km beseda l Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro J Din. Vse pristojbine ie aposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. Tla&Covt maCift ogCa&ov tn druge informacije tičoče se oglasov, se dobijo tudi v podružnicah »JUTRA* v flovetn mestu in na Ljubljanska cesta št. 42 pri kolodvoru št. 100 Male oglase in inserate naročajte v naših podružnicah. si pridobi trgovec, če kupi PLETENINE iz zaloge po partijskih cenah v tovarni 347 CIRIL VAJT, Celje ssssisst Damska frizerka rsiada. OLdukrka in dobra T'Xina ondulerka, dobi takoj mesto. — Ponudbe na briško zadrugo v Mariboru 47 i 50-1 \llajšo kuharico jif-m za slovensko oli^elj v Za-irebu Naslov v oirlas. oddelku »Jutra«. 47744-1 Učenca y ira.ve.aa in poštenega, v ■t govino mešanega blaga f rejme takoj Ciril Žur-u. . podlehnik pri Ptuj«. 47US7-1 Trgovski pomočnik ! Najmanj 2000 Din Dekle Stavbno parcelo Apnenco I Dve sobi v dobrem stanju oddam v ! zračni in solnčni, pripravni najem. Poizve se na Slapu za zakonca brez otrok, odpri Tržiču. 47702-17 dam. Električna razsvetljava, predsoba, balkon, vrt. | Naslov v oglasnem oddelku Boljšo gostilno j "Jutra«._47' "i"23 ali restavracijo vzame v na- ! jam kavcije zmožen na- o ... -__ prednjaik. o ž e n j e n. brez Solidno gOSpOdlCHO me»ane stroke, dobi takoj mesečno lahko zaslužijo in-| ki zna kuhati ir. vsa do- j » izmeri 7000 01' prodam v i >»tro>k najraje okro" Ljub- sprejmem lo. t. m kol so- službo v vetjem kraju. — teligentne zgovorne dame mača dela, želi službo v j bližini kolodvora Vižmarje ■ j:^' ali 'Da Gorenjskem stanovalko k fini gespodič- Keflektirn se le na samo- s m-o-Jajo d a m skega pred- boljši hiši. Naslov v oglas. . St. Vid Parcela je priprav Cenjene dopise na o-lasni ni uradnici, v lepo sobo v ,rm«il-.n».*l.< , .1 rhl 1 - .. . T -, » .-.» . 4 TOHil •} no m no .4 , >., ,.. . . * . C stojno in pošteno moč. Po- meča v bivši mariborski oddelku »Jutra«, ložiti mora kavcijo v iz- oblasti. — Pišite takoj na | nosu 1"—80.000 Din. Po- podružnice »Jutra« v Ma-nudbe na oglasni oddelek riboru pod šifro »2000«. »Jutra« pod šifro »Zanesljiv | 47755-3 pomočnik«. 47763-1'____ 47300-ž Dobro krojačico iNatakariCO I iščem 7.a par dni na dnm. pošteno, staro 18—20 let, i Poljanska cesta 15. V. 12. sprejmem takoj v resiavra- 47805-3 c i jo v večjem kraju. "'Lah-_____ ko je tudi začetnica. Polo- fcti mora 8—10.000 Din kav- StrOjnO in TOČnO eije. Ponudbe r.a oglasni ! oddelek »Jutra« pod šifro i delO »Lupi dohodki«. 47707-1 ; sprejmem po zelo nizkih Kot kuharica ali gospodinja iščem službo za takoj. Ponudbe na podružnico Jutra v Novem mestu pod šifro »Dobra gospodinja 221«. 47700-2 Manufakturist manufakturistinja in železninar vsi prvovrstne moči, z več- 1 j cenah. Naslov v oglasnem i --Jutra«, oddelku »Jutra«. 47803-3 Gospodična vajena vseh hišnih del in kuhanja, gre k otrokom. Naslov v oglasnem oddelku Služkinja-knharica k: je zdrava, snažna in i. -a vedenja, dobi slu! ho takoj v Ljubljani. — '. ati mora okusno kuhati j dansko hrano ln snažno I " J - podjetju . avljati htsna dela. Le J -- ' •-- zmožne •>v v oglasnem oddelku i t""'"?1*", ! služefi se nudi poštenim a .-..-o, ! bo plačilnih zahtevkov po-; , ' i hr,inp :n st:,„^anja pod j agil. zastODnikom »Perfektni v tej stroki« na : za obiskovanje privatnih oglasni oddelek »Jutra«. 17703-1 47823-2 Pletilja s strojem 8/00 sprejme de- _ lo, ali gre s strojem na j letno prakso, vešči obenem d?m ~ najraje v L.iublja- j tudi mešane stroke, zdravi Ponudbe na oglasni ' C /vojaščine prosta), 'dobijo s oddelek »Jutra« pod šifro i. januarjem 1031 namešče- | »Takoj 300«. 4/S09-3 nje v večjem podjetju v i se ui>ošteva. i ">ost.u. n:" deželi. Ponudbe s : Takojšen in zanesljiv za-glasnem oddelku | Prai':fI ..^Pnccval m naved- služek se milii p„,štenill ' .-.,-„,! bo plačilnih zahtevkov po- , ' 4J.-i.sdl .. . , ... ............. .....,.i fl o*l I 7QCfnntiil/Am Med Letos ni potrebno, da je Vaša hiša brez medu, ker dobite zajamčeno čistega po Din 14 kg »Proda« d. na za tovarniško oodjetje, ali 5—6 manjših «tavbišč. Poizve se v St. Vidu — Vižmarje št. 100. 41087-20 Lepa posestva / obsežnimi polji, travniki, sadonosniki tn gozdi, v ravnini pri glavni cesti, ne daleč od kolodvora m nekaj malo v bribu, pa tudi v krasni legi ima na prodaj Pavel Sedovnik, ve leposestnik. Vič pri Dra vogradu. 44047-20 Stavbišče vrt z 200 raznovrstnimi sadikami, v izmeri 2300 in5 blizu kolodvora v letovišču na Gorenjskem poceni prodam. Pojasnila daje Peter šimnic. Vič 16 pri Ljublja ni. oddelek »Jutra« pod šifro centru mesta. Naslov pove Naprednjak«. 44401-17 . oglasni oddelek »Jutra«. 47709-23 (SSSSSSS^ Stanovanje 2 sob, verande, kopalnice, vseh pritiklin in vrta oddam s 1. decembrom 1930. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 47740-21 2 stanovanji onosobno in trisobno, i vsemi pritiklinami odda Torkar v Zg. Šiški 199 — pri novi šoli. 47731-21 Lepo sobo z vhodom iz stoipnjdc, elektriko in- kopalnico oddam na Domobranski cesti 17/1. 47794-23 Prazno sobo s souporabo kuhinje od dam na Viču štev. 16 — Ljubljana. Opremljeno sobo oddam v Groharjevi ul. 5. 47812-23 Prazno sobo za 300 Din takoj oddam Gospodu K. Želim dopisovanja, ne sestankov. »Večer«. 47835-24 Mala I. ,, , . , Svidenje jutri v četrtek eni osebi v I-ranciškanski u d01>0idDe prcd kino ulici. Naslov pove oglasni Tivoli 478.-,-' ->4 oddelek »Jutra«. 47854-23 Sobo z 2 posteljama v bližini pošte iščem. Plačam 400—0<10 Din. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Soliden par« 47847-23 Strojnika • o m obilo \Volf. v bii-ubija ne iščemo za Ponndbe i navedba :;a oglasni oddelek pod šifre »Trezen 43314-» Hišo ali vilo o"?".. Sv." Petra cesta 25 ^stanovanjsko, z vrtom Poskusite malo količino! I kl.'!"m v oddaljenosti do 20 47708 5 minut iz mesta. Ponudbe z natančnim opisom, Dvosob. stanovanje 47801-20, solnčno. s pritiklinami, v prizcmlju. blizu banske palače oddam s 1. februarjem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro 'Mirno in solnčno stanovanje« 47722-21 Učenca au! : akturo sprejmem trgovino pri »Zvonu« — iHiana, Pogačarjev trg j . 3. 47780-1 Kroj. pomočnika dobro izurjenega v velikem in majhnem delu, sprejme takoj Leopold Uric. modno krojaštvo — Toplice pri Zagorju. 47S29-1 Sobarico ! 20—30 let staro, perfektno * "" I v likanju in pospravljanju kuhar!™ i sob (turli za ^čenje par- AUndriLU I ketov) iščem za takojšen f wtriče-frploli v gospodinjstvo — vali pridejo v poštevi To-»•■:*a tričlansko »batelj jCn naslov se izve v Gre- . v No«) Gradiški. Mesto trorčireri ulici 4. vrata 3, Oblastveno koncesijonirana f-talno. postopanje zelo do- Maribor. 47850 1 b-i.. V hiši tudi sobarica, j_____ Ponudbe na naslov: Irena , •r!V'::. ?,Tr''"n dir^tJ,r:!' Inkasanta ■i vr>V(•"].■* tiima u nroj ,, (iradi-V. 47705-1 Jflt1^ 'D strank z na.šimi. povsod VOZ neobhodno potrebnimi |>0(,nlnoma nov Ja(jrav,j]v. predmeti. - Ponudbe pod l„£ Q tAm„i.,n» »L. »Hiter zaslužek 10« oglasili oddelek »Jutra«. 47830-3 Prva oblast koocesljonirans šoferska šola Prodaialko pridnega, najraje državne-j ga urad. vpokojenca sprej-! mem. Ponudbe na. oglasni Ca mernik. Ljubljana Llunaiska eesta Stev 30 -Jugosato) teletoc St. 2236 Pouk ln Dnktičnt vožnje 251 šoferska šola Goiko Pipenbacher Ljubljana, Gosposvetska 12. Teorija vožnje. 47750-4 Gimnazija kod kuče 7 večletno pra »ura k-ot pošlo vodki jo v tr-povino z meša r. i m blagom. ; iKastop takoj. Naslov pove oglasni oddelek Jutra , orlrlelelc »Jutra-, pod "šifro Svaki čovjek kome j V:-;- ' .«838-1- trebila gimnazij, na. Praktikantinio ',--«,.> 1 začetnico sprejmem v trg. -i I1J--1 ■-----------... ........ je po- aazij. naobraz-ba. a ne može oolaziti re- ček s kompletno novo konjsko »premo in majhno rujavkasto kobile prodam vsied preselitve. Pojasnila iaje Ivan Knez. Koprivni ca pri Rajhenburgu. 45097-6 Puhasto perje čisto, čoftano kg po 4S Din druga vrsta po Din 38 kg čisto bele gosje kg po 130 Did in čisti puh kg po Din 250 Razpošiljam po pošt nem povzetja L. Brozovič. Zagreb, [lica 82 kemična čistilnica perja. ?62 Premog trboveljski, šlezijskl. tngi. in koks dostavlja na dom »Ilirija« d. z j. t Dunajska cesta št. 46 — Miklošičeva e 6. TelefOL št. 2S-20 ln 25 95. Kovinasto peč s cementno pečico, zr.amke etnico gradnje in ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Dom«. 47761 20 Gostilno - žago 2 polnojarinenika. velepro-metno. pri Mariboru za Din 500.000 proda Posredovaini-ea v Mariboru, Soilna ul. št. 30. 47771-20 Vilo v Celiu nov o zidano, enodružinsko, s -1 sobami, takoj ugodno iprodam. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. 44364 Enosob. stanovanje sobo, kuhinjo, predsobo event. tudi kopalnico, iščem za mirno stranko treh oseb za februarski termin v neposredni bližini mesta. Pismene ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Enosobno stanovanje«. 47670-21 ITdohno stanovanje obstoječe iz 3 sob. kuhinje, kopalnice in drugih pritiklin takoj oddam Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 45292 21 Katera gospodična ali vdova, stara 35—50 let, ki je dobra gospodinja, naobražena in 47809-93 ' niiroljubna, z nekaj goto-^ ' j vine, bi takoj poročila 48 let starega vdovca z dve-mi odraslimi otroci, ki je na obrazen, čedne postave ... u-,.-, i in v stalni služibi z dobro poštena osebi ah zakonce-' Ia6o> _ Rcsne ponudbe s ma. Naslov pove oglasu polnim naslovom na oglas. oddelek »Jutra« pod šifro »Tajnost, diskretna«. 47790-2" Prazno sobo s štedilnikom takoj oddam pove oddelek »Jutra«. 47775-23 Ooremlien«! ^nH,« ob Taboru oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 47815-23 Opremljeno sobo takoj oddam dvema osebama. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 47808-23 Prazno sobo takoj oddam v Močnikovi ulici št. 5, pritličje. Likvidacijski odbor društva »Zoo« proda po zelo nizki ceni volka, šakala, gamsa itd. Informacije daje Egger, Mestni trg 11., »Pod skal-eo«. 4-3247-27 Lep pes Doberman. zvest čuvaj, po nepretirau ceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 47810-27 it Žit di IŠ ■ Proti izpadanju las m bolezni lasišča ie >Ine«« elino aspešno sredstvo. — Lonček 38 Din. — »Inee«. Ljubljana. Merosodna ulic« st. 1. 44341 24 Enodružinsko hišo Tri in štirisobna 2 sobi. kuhinja kabinet in StanOVama iprit.iklvne. z vodovodom m .. _ ,. elektriko oddam s 1. de. P^?™ T Ce('J,n .J5™ cembrom za 700 Din. Ogle- ^on/ortom za takoj ali podati med 11. in 15. uro. z"eJe" NaS''>T Moste, Koroščeva ulica 4. >Jntrai-47757-20 Dva gospoda sprejmem na stanovanje po 1.30 Din. event. s hrano po 550 Din mesečno. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 47814-23 Vprašanja življenja Grafološki institut, Ljub-47734-23 'inna, Linhartova štev. 28. Dostavite 10 vrst rokopisa, rojstvo, podpis, naslov in 5 želja. Honorar 50 Din. 47795-24 Opremljeno sobo event. z uporabo kuhinje oddani 2 osebama ali zakonskemu paru v Jenkovi i ulici 13/1, desno. 47810-23 Dva gentlemana iščeta za privatne plesne večere dve elegantni partnerici, do^bri plesalki, visoke in srednje postave. Cenj. naslove na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Carneval 31«. — Tajnost častna zadeva. 47820-24 Lep pianino z močnim glasom, radi selitve poceni proda Kos, Kolodvorska ul. št. 26/11. 45138-26 Zaščitna plošča avto-kolesa. aluminijasta, ie bila izgubljena od Domžal do Ljubljane. Proti nagradi jo je izročita pri tvrdki Ivan šribar, Ljubljana. Gosposvetska cesta štev. 13. 47793-28 Entlanje 1 m po 1 Din. izdelovanji damskega perila, strojno In ročno vezenje zastorov, po steljnib preprog, pred Usta rija, šivanje pletenin oa enU stroj, po konkurenčnih cenah. M. Sedovnik. Flo-rtjansks 6. 358 30 Lovske čevlje garantirano nepremočljtv« 12 rujavega ingl. krom* po 185 DiD pošilja po pov zetjn S. Golik. nična cipe larija. Delnice. Savska ha novina. 43351-34 Za I O. ZJr. c -M* OT.. V i e a a oc » * » S.« se ^ - ^ l-s r g s j 2**5 S a, t S s © » C - c © s 4: | ^ s S « 5« i*6 ^ ^ ^ ^ S o S" w 2 © * ■Ci S Telefon 2059 **Pre raog f \ suha dn a Poeainik, Bohoričev® 5. ogl. ndd. 45249-21 Mestni kožuh Zračno stanovanie Veliko zračno sobo v centra mesta oddam šivilji. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 47817-23 2 sob, kuhinje in pritiklin. j z decembrom odda Urban- Cf»Kr> čič. Hrenova ulica št. 19. , C3IIOO 47786-31 ' 'ftP0 opremljeno, z elek-• I triko, parketi in separira-1 nšm vhodom oddam s 15. dovne škole zbog bijede »Mars«, skoraj nerabljeno, podložen z Genotten mač- n . , . i novembrom Naslov v trn-l ili zbog starosti, osobito visoko nad 1 m, zelo upo- kami in perzianskim ovrat- DVOSOO. StanOVame ; ^delku »jutra« 47811-žj 5 ugodni ceni na prMklinami oddam. Na-i ' zvaničnici i namještenci rabno za pisarno, s cevmi nikom po I pisarno, pnnuiibe na oglas, privatni i državni, mogu prodam za 60% fakturne prodaj pri tvrdki \Vanek. slov j>ove oglasni oddelek i j oddelek »Jutra« pod šifro steči školsku kvalifikaciju cene. Naslov v oglas od- , 6v. Pt-fi cesta štev. 9. »Jutra«. 47785-21 ! »Pridna« 47839-1 , pomoču Vidovičeve Dopis- i delku »Jutra«. 47781-6 47710-13 Pek. vajenca * iirano in stanovanjem v j ' I kuče iz" svezaka za =amo h-:, drugo __po dogovoru. Mlado POStreŽnicO uke ' na osno v n pismenih spre me Marija Bajzclj. ze- — • •• - ne Škole učeči kod svoje I iii*.u i," epi.„L-, tt ! Klavir Itzniiki št. 8. 47759-1 1 ki ma prati, sprejmem za! 'nstrflkoija Direkcije. Dva- {dobro ohranjer. (Konzert Hnoot rv.l V,-« -__f______________.. . * A . ___ Žagar <(•••!«! niesto na žagi vene-c:jank:. Na«!»v v osrlnsncm prekajevalne in delikates- ... ..., ■ i , ....... Ji .ii rj. , , , ■■ - i " " > " Lniiii.ijvi. |iiuil.l.l l- I vos dan. Naslov pove ogl. deset odabramh profesora fh",gel) znamke »Reinhold« oddelek Jutra«. 47S-11-1 f."adjuju u Dopisnoj ško- dalje veliko _ li. Prospekte šalje bezplat- Prodaialko odlelku -Jutra-. ialje bezplat-no Vidovičeva škola. Sarajevo, Kralja Aleksandra ulica br. 65. 47725-4 Opremljeno sobo | zračno, s posebnim vhodom . , . Solnčno stanovanje U hrano oddam. Gostilna Lrno Zimsko sukmo 2 sob in kuhinje takoj od- »Jadran«, Sp. Siškai Cer-dobro ohranjeno poceni dam. Naslov v oglasnem »etova uuca 31. 47822-23 prodam v Prisojni ul. 3/1. oddelku »Jutra«. 47783-21 i Vpokojenca sprejmem takoj kot inka-f.rita. Naslov v oglasnem! oddelku rJutra«. 47789-1 ne stroke, z znanjem hr- i____________ l vaščine in nemščine, sprej- j mem v buffet Ponudbe s j NemŠČinO, laŠČinO ! sliko na naslov: Pavao . Hafner. Zagreb, Praška 9. ! IH franCOSCinO 4.857-1 poučuj e M. N.. Novi 45756-1 i Odvetniškega kandidata Dekle za vse z zr.anjem nemščine in hrvaščine, ki zna tudi dnbro kuhati, iščem za Zagreb. «|mem s l. januarjem Ponudbe s sliko na naslov "!"'•!. Ponudbe na oglasni Hafner Pavao. Zagreb, oddelek »Jutra« pod 'šifro . PraSka ul. 9. 47S5S-1 »Vestnost in marljivost«. | ------ 4779S-1 1 _______________________i Sluiro h koniem j neoiženjenega. ki zna ja-i hat.:, za jahalno društvo Fran.jo Prernele. iščem. Pojasnila daje dr. st. 5/1 levo. trg 47797 4 Kroj. vaienca Inštruiral bi dijaka ali dijakinjo resen osmošoilec. Ponudbe pod »Osmošolec« na oglas, oddelek »Jutra«. " 47853-4 Uadte kredenco z marmornato ploščo, za jedilnico desno.' 47806-13 ^finovanic eno- ali dvos.-lino iščem Sobico čisto in. prijazno, s separatnim vhodom oddam. — moško kolo prodam do 20. nov. t. I. Poizve se v Ljubljani, Mi ,. Lep, siv plašč • iiv- «■ i . 'i » icvi-iu a . kakor tudi bo„ato oira5pn s kožuh„. decembrom za dve osebi •N'T,-;0V v oglasnem oddelku vino, za dekle 16—18 let, Cenj. ponudbe na oglasni »Jutra«. 47825-23 in preprost plašč za žen- oddelek »Jutra« pod šifro '--------- sko srednje postave, nekaj »Lepo stanovanje«. 47782-21 oblek za deklico 10—12 klošičeva cesta 28/1 levo. % ter veliko o m a r o iz 4'°0'--™ mehkega lesa prodam. Na- Lepo sobo s posebnim vhodom, v pritličju ali prvem nadstropju ]'•: i ij-ka cesta 29 s ■ flarska zveza. Go-79-1 F. Luekmann, Gradišče 4'l ' 3 Nov radio Bakren kotel za perilo in kopalno banjo kupim. Ponudbe z -navedbo , oddelek Jutra«'. cene na naslov, ki ga pove oglasni oddelek »Jutra«. 47S04 7 Decimalno tehtnico Stanovan'<1 ov pove oglasni oddelek 1 solnčno, 3 sob, takoi od- oh tramvajski progi išče Jutra« 17846 . 2 ,jaln v nov.j vili. Naslov starejši gospod, pri dru- oglasnem oddelku Jutra z,'u br" otrok ali sorod-478°1-°1 "il!0'T- Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod šifro -----— ,jaD odsoten«. 47824-23 Kostum orijen^lke (Turkinje) za veliko in močno osebo, iščem na posodo. Naslov pove oglasni Natakarico -21 let staro sprejme ■j Janko Kramžar. re-vracija, Prevalje. 47706-1 ra 47R-,n 1 ?tir!cev,ni ™ zvočnik proda kupim. Ponudbe na o-la«n! fcou-i za vsako sprejemljivo ceno oddelek »Jutra« pod šifro --------------buffet na Celovški cesti — »Vaga«. 47777-7 utM^a^. nasproti pivovarne Union. a 47844-9 — —:— ifif.*< Rf»rkf»I (phlnle^ Oskrbnika . iščem za samostojno vod- brivskega »ovodograjene, oprem- ______Iljene privatne smučarske pomočnika I koče na Zelenici pri Tržiču Stanovanje 2 sob i.n kuhinje, v pod-47843-12 pritličju takoj oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 47820 21 Prikolico G. Th Rotman: Samba m Joko Vesela levja zgodba. 107. .Toj, jo j! t« je konj. ki beži z nesrečnim »obiiom na glavi! S poti, če vam je življenje « »eliko zalogo čiito fnha« nog pena kg po O 48—. druga vrst kg po D 38—. čisto belo gosje kg po D 130___ in čisti puh kg po U JS0—. Razpošiljam po poštnem povzetju. Modroei punicni z volnom staneiu 6iimo Dia 750--- L. BROZOVIC, ZAGREB Ilica 82. ELEKTRO- LIKALNTKE lončke, peči, vse vrste aparatov, uapeljave gradi, popravlja, predelava HAVLICEK FRAN konces. elektrotehn. podjetje Sv. Petra cesta 5. Telefon št. 3421 Franc Scagnetti Metelkova al. 19 prodaja la trboveljski premog in suha bukova drva. Telefon št. 3293. 41470-6 Zastav® s aH brez grba, čisto volnene, garantirane barve, v lepi izdelavi Izdeluje tn razpošilja: IOSIP VVINKLER, Subotica, poštni predal 48,'d. Dustrovani cenik brezplačno. 82 Pišite takoj takoj po brezplačni veliki KATALOG tovarne glasbil, gramo fonov u) barmonik Meinel & Herold prodatna podružnica Maribor, it«. 1G1-b in tudi Vi boste imen dobro trodbo ld veselje v hiši 2SJ Tovarno perila dobro vpeljano, z vsem inventarjem in kroji, v Sloveniji, ugodno PRODAM. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro ..»Takoj prodam«. 15588 Pristopajte k Vodnikovi družbi OCARINJENJE vseh uvoznih in izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK, carinski po srednik, LJUBLJANA, Masarvkova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po men deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. 8f ZAHVALA Za številne pismene in ustmene izraze izkazanega sočutja, ki smo jih prejeli ob prerani smrti naše ljubljene soproge odnosno hčerke, sestre in nečakinje, gospe Marije Meserko roj« šturtr se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, darovalcem krasnih vencev in cvetja, pevskemu društvu Kra-kovo—Trnovo za v srce segajoče žalno petje in končno vsem prijateljicam in prijateljem, ki so našo drago po-kojnico v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti. še enkrat vsem in vsakemu posebej: Bog plačaj! Zadušnica se bo darovala v stolni cerkvi v ponedeljek ob 7. zjutraj. 15587 Ljubljana, dne 11. novembra 1930. 2aluioči ostali. Urejuje Davorin Ravtjen. Izdaja za konzorcij »Jutra« A doti Ribnik ar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeišek. Za inseratni df ie odgovoren Atotsu Novak. Vsi v Uubtam.