Resna beseda našim Qlo"o-.<al;-i Vrnot 17 mnfiborsVp <-\tnlir>p tlflS 16 proS'l, naj opozorimc naSa oblasti, oivilna Kekor s* jasne, na čudno postopanje s kmetskim prebivals* voni. Da se v Avstriji, posebno pa< pri nas na Staienskem. kjer namestnikuje znani ,,prijatelj" slovenskega kmeta, grof Clar.v, ne postopa s kmetom prevoi1' lepo, to nam niti povdarjati ni treba. Naglašati I>a moramo, da se pritožbe o nečednem postopanju raznih uradov in vladnih nastavljencev s kmetskim |-,]'ebivalstvom množijo dan za dnevom. Obl-astva s s v o j i m i protikmetskimi o d r e d b a m i in nasilnimi naslopi gojijo i n pospešujejo nezadovoljstvo med naSim 1 j u d s t v o m. Z raznimi pretirano strogimi rekvizicijami se jemlje našim domoljubnim Ijudem veselje do dela in s tem tudi veselje do domače grude. Kako vse drugafie postopajo oblasti z mestno gospodo! V nasledn.iem samo neka.] primer, kako oblasti, uradniki-tiijci in razni nastavljenci merijo z dvojno mero. 1. Rekvizicija živil. Na kmetih morajo rekvizicijske komisije stikati po vseh kotih, da ne bi kaj ostalo skritega. Po mestih imajo bogataši nakupičene velike zaloge žita, moke, fižola, kave, sladkorja in vsega, kar potrebujejo. V mestu pa se nič nc rekvirira. Ce je krompir kmetu slabo obrodil, mu onlast tega ne ver.iaine. lr^\\v:Z tr'5:, A" ~- ,;° ^'l^mdai. Grozi se mu §e a kaznijo, odvzame razen betvioe semnnskega skoro ves krompir. Mnoge mestne hiše pa so fiez mero preskrbljene s krompirjem. A tem se ničesar ne odvzame, temveč jim še mora kmet odstopiti od svojih skromnih zalog. Rekvizicijsfce komisije, žitni komisijonarji in prevzemni uslužbenoi postopajo mnogokrat s km«tom tako neprijazno, da ub rečemo surovo, kakor da bi kmet ne bil njih dobrotnik. ampak podložnik — suženj. Oblasti s tem podpihujejo iskro nezadovoljnosti v icmetovem srcu. 2. R e k v i z i c i j a ž i v i n e. O. tem pogiavju prihaja dandanašnji od vseh strani Slov. Stajerja loliko pritožb, da je groza. Nakupovalci, posebno še nemškutarski mesarji in barantači, pašujejo v bem oz-ru tako kot bi res bili na TjurSkem. Enemu posestniku vzamejo živino do zadnjega repa, drugetnu, ki je mogoče njih prijatelj, pa puš<5ajo veCinoma vee. ijadje raajejo z glavami in se vprašuijejo: Ali je oblast slepa? Zakaj ne mara upoštevati naših pritožb? Dogaja se eelo, da se kmet, ki prosi odloga za odtiajo nujno potrebnih volov, kaznuje z globo 100 K, dasiravno je oddal vole pri drugi oddaji. Seveda oblast ne mara niti odgovoriti na take proSnje. Ce si se vozil v jeseni po železnici iz Maribora proti Gradcu, ai pred postajo Pesnica videl kakih 30—50 glav goveje živine na travniku. To je žMna baranta&a Praha, večinoma samo taka gaveja živina, ki je namenjena za prekmjčijo, a ne za obdelovanje posestva. Prahu pa ni ireba živine oddati niti približno v toliki meri kot bližnjim kmetom. Grof Clary dela med kmetsko živino in živino meščanov še posebno razliko Meščanom mest Gradec, Maril)or, Celje in Ptuj ni treba oddajati živine živinoprometnemu zavodu , a.npak jo lahko ,,po svoje" prodajo, kakor le hoftejo. \li je meščan boljši državljan nego kraet? Oblast sama goji s takim postopanjem med ljudstvom nezaupanje do oblasti i n neti nezadovoljnost. o. O ;> r o s t i t v (!. \-' rues-i. ':x ~,: *p-u > . .r- govec, ki je le nekaj zavojčkov ,,Frankove kave" in« take reči prodal kaki stotniji, oprdščen od vojaške blužbe. Na kmetih pa se ubogemu kmetskemu vdov- cu, ki ima na 40 oralov velikem posestvu samo stara rnater in 6 mladoletnih otrok, ne da niti vefitodenski dopust, še man.j se ga j>a oprosti od vojaške službe. Kraetski Ijudje morajo krvaveti, bodo postali invalidi, v mestih pa je oprošfien skoro vsak agent, uradnik,  in celo krepki, za fronto sposobni gledališki igralci.  Jn še tiste redke oprošče!>ee s kmetov vpcMiciijejo  kar zaporedoma- Tako je bilo n. pr. začetkom rnese-  ca decembra vpoklicanih kar 5 slovenskih županov;  da bi pa biJ vpoklican tudi kak mestni župan na  Štajerskem. nismo mogli izvedeti. Ce kak posestnik  oobi oprostitev, a je na fronti, ali kje v ozadju, ga  v nmogih slufiajih- poveljniki ne |iusti'o domov, češ:  lvtm se o oi^rostitvi ni nič poročalo, ali pa se inu  k."atkomalo zabrusi v obzaz: ,,Vas ne odpustimo!"  Tn tako mnogirn poteče rok oprostitve, a se ga ni še  pustilo ne ene ure domov. Tako je bil ves trud s prošnjo in vsi stroški zaman. Mestni ljudje si v ta- kih slučajili seveda vedo dobro jiomagati. Sicer pa se proti njim itak postopa zelo popustljivn. Zakaj se tako ravna s ifmetom, ki vendar prideluje živila za  vso državo? S temse zopet-gojinezaupa- nje kmetskega prebivalstva doobla- sti 4. Obfievanje uradnikov. Nedavnoja jtni tožila kmetska ženica, da je bila pozvana v neki %apuš6inski zadevi pred sodnijo. Prišla je ob dolo6eiH uri. Cakala je in 6akala, a uradiiika ni bilo. MMtem se je za njo nabralo ve6 gosposkooble6enih Ijuoi. Ko so se odprla vrata sodnikove sobe, je hotela vjrfopiti ženica kot prva. A uradnik jo je zavrnil,  češ: Vi imate ča« fiakati. In poMical je v sobo kar  zaporevHiia same gosposkooblečeue gospe. Kmetska  ženica \ morala čakati, a je čakala zaman. Ob 12. uri ji $ prišel sluga pravit. da naj pride popoldan, kor ,,gredo gospod obedovat." Takih slučajev je v naših uradlih na stotine. Uradniki dajejo povsod prednost gospodi, kmeta pa zapostavljajo. S t a k i m postopanjem uradništvo ne bo gojilo pri kmetskem ljudstvu zaupanja do uradništva. * 5. D a v k i. Vsak srednji in tudi mnogoteri mali posestnik dobi dlandanes predpis dohodninskega tlavka. Kmetsko Ijudstvo se z davki- tako .pntiska, <la je že od sile. Kako prizanesljivo pa se dostikrat navija davčni vijak v mestih? Vsled vedno hujgih davfinih bremen ni nobenočudo, Se postane kmet nezadovoljen. 6. O d 1 i k o v a n j a. Kmetsko ljudstvo, posebno kmetski župani, vršijo v vojski velikaiisko deio v blagor države. Kmetski župan se mora sedaj en dan veS truditi in storiti v uradnih zadevah en dan vfič korakov, kakor marsikateri ufadnik v mest« v enem tednu ali v enem mesecu. In vendar prediaga,jo oiirajni glavarji in c. kr. namestnik pred Tsem le aep*ne uradnike in druge meščane za odlikovanja , kmeJsk-h pa ne. Naši možje se sicer ae puu]j za odJikcvanja, toda oblasti si siem nebodo p :• i (1 o h i 1 a z a a r 8 n j a, ?5e b o d o f m • i o t ak o zajiostavlj f.le. Kmetski stan je temeli državi, on da.i* ttežavi najvefiji krvni davek, on nosi največja bremeaa^ a miib lemii sa uradniki-tiijoi [»rozirajo, zapo«f«ytfSajo, kakor kakega brezr.ravnega čioveKa. i reoa >9 meue in odlofinega nasto])a, da se odpravijo le ai razmere.