v gotovini Poštnina plačana
Leto VIII, št. 123	Ljubljana, sreda 25. maja 1927	Cena 2 Din
UpravnUtvo: LJubljana, PreJernor« ulica iu 54. — Telefon it. 3036.
loseratni oddelek: Ljubljana, Preier« lova ulica št. 4. — Telefon št 149*
Podružnici: Maribor, Aleasandrora it 13 — Celje. Aleksandrova cesta
Račun pri postnem cele. zavodu: Ljub-iana St 11.843 - Praha čislo 78.180. Wien, Nr 105.141.
■s lihaja ob 4. natraj. wp
Stane mesečno Din »5-—; za inozemstvo Din 40'— neobvezno.
Oglasi po tarifo.
Urednifttvo i
Ljubljana, Knaflova ulica itev. s/L Telefon št. 1072 in «804, ponoči tudi St. «»34.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Prelom med Veliko Britanijo in Rusijo
Angleška vlada hoče izvajati zadnje posledice
Na podlagi najdenega materijala je angleška vlada sklenila, da predloži parlamentu v odobritev svoj sklep, naj se odpove trgovinska pogodba z Rusijo in da se zahteva odpoklic sovjetske trgovinske delegacije in misije iz Londona in da se istočasno odpokliče angleški poslanik v Moštvi, — Končna odločitev jutri. — Macdonald svari pred posledicami preloma
Ljubljana, 24. maja. Daues je padla odločitev v Londonu. Angleška vlada je sklenila prekinje-nje trgovinskih in diplomatskih odnošajev s sovjetsko Rusijo.
Prekinjeuje trgovinskih in bržkone tudi diplomatskih odnošajev med Anglijo in sovjetsko Rusijo je gotovo najvažnejši dogodek novejšega mednarodnega političnega razvoja. Saj ie ve-levažna faza v odnošajih med dvema vodilnima svetovnima državama, je prelom med obema najmočnejšima in najtipičnfcjšima predstavnikoma dveh sovražnih si gospodarskih, družabnih in političnih sistemov, med katerima ue more biti kompromisa. Domneva, da so ipak možui mirni odnošaji med njima, da je mogoče celo trgovinsko in sploh gospodarsko sodelovanje med meščan-sko-kapitalistično in komunistično-so-vjetsko državo, se je s tem izkazala za napačno. Po tem velevažnem dogodku, ki ni treba, da bi imel za posledico oboroženi konflikt med njima, se morajo prav gotovo pričakovati prej ali slej ■ posledice v celokupnem sistemu, v političnih kalkulacijah in v vsej praktični izvedbi načel in naziranj.
Očividno je, da je Velika Britanija od velike rudarske stavke, ki je tako jasno razkrila boljševiške težnje napram Angliji. premišljeno in dosledno krmarila v ofenzivo zoper sovjetsko Rusiio. Veliki uspehi Kantoncev so sicer napravili vtis, kakor da ic Anglija v defen-zivi in kakor da se komaj še brani pred zmagovito ofenzivo sovjetske propagande, ki .ie pretila, da mobilizira Azi-iate zoper velikobrifanski imperij. Toda kakor v velikem podjetju angleškega strajka. prav tako je podlegla sovjetska Rusija tudi na Kitajskem in zadnji tedni so pokazali jasno angleško diplomatsko premoč. Razkol med Kantonci. ki se je izvršil kakor nalašč po angleških željah, nastop Cangtsolina zoper sovjetsko poslaništvo v Pekingu, to iti še drugi dogodki na Kitajskem so razkrili, da Moskva tudi v tej smeri ne more računati na uspeh.
Nadaljnje ie Anglija aranžirala zelo spretno. Najprej ie angažirala Italijo zoper sovjete v Kini. tiato z ratifikacijo besarabskega protokola v Evropi. Nato je povabila Francijo v London in utrdila z njo zvezo v trenutku, ko je nastopila zoper sovjetsko misijo v svoji prestolici. kar ni bilo težko raztolma-čiti kot akcijo napram sovjetom.
Po teh temeljitih pripravah je prešla angleška vlada v končno potezo, pre-kinjenje odnošajev s sovjetsko Rusijo. Evropske velesile in vrsto manjših tra-bantov ima na svoji strani in težko je danes še zanikati izolacijo Moskve. Da bi mogel Čičerin v zadnjem trenutku bistveno spremeniti potek dogodkov, je zelo malo verjetno.
Ves svet se bo vpraševal te dni. kaj sedaj. Na to danes ne more nihče odgovarjati. gotovo pa je. da je pričela velevažna doba. ki ue bo mogla ostati brez posledic za evropsko politiko, bodisi doma kot napram inozemstvu.
"Nemogoče ie zanikati fakt da je v vnanji politiki sovjetske Rusije kričeče notranje nesoglasje. Po eni strani podpira z vsemi silami prevratne težnje v inozemstvu, osobito napram Angliji, po drugi strani pa ostaja efektivna moč sovjetske Rusije mnogo za prevratno propagando. Ce naglasa sovjetska Rusija. da se po pekinških in po londonskih dogodkih ne da izzvati iz svoje miroljubnosti, je nemogoče videti v tej taktiki samo miroljubnost; vidi se jasno. da zaostaja sovjetska moč daleč za njenimi željami. S takim nesorazmerjem se ne da vršiti uspešna vnanja politika. to bo morala sedaj uvideti tudi Moskva.
Pri tem se sovjetska Unija niti ne more opirati na idejno pomoč inozemstva, kar bi njeno silo izdatno povečalo. Kakor tudi vzbuja angleška taktika krepko nasprotje levičarskih opozicij v meščanskih državah, se ipak ne da prezreti, da svetovna demokracija, niti socijalistična. ne stoji s svojimi simpatijami na ruski strani, marveč je kvečjemu, moglo bi se reči. nekako nevtralna. In to telita mnogo.
Sovjetski organi so v zadnjem času naglašali ponovno svoje simpatije do naše kraljevine. Toda ako se vprašamo, kaj hi nam danes mogla efektivnega nuditi. Moskva, je odgovor zelo maio obetajoč: moralnih simpatij nam itak ne manjka. Zato ie Mitileneu lahko upravičeno izrekel domnevo, da ostaneta Jugoslavija in Češkoslovaška v svojem stališču do Moskve zelo oprezni.
London, 24. maja (lo.) Danes je podal min. predsednik Baldwin v spodnji zbornici poročilo o preiskavi v prostorih »Arkosa«.
Tajni sovjetski agenti
Miti. predsednik je izvajal: »Že več mesecev je policija s sodelovanjem vojaških oblasti nadzorovala delovanje tajnih agentov, ki so se skušali polastiti velevažnih listin glede angleške oborožene sile. Tekom večmesečne preiskave ni bilo mogoče se odtegniti dojinu, da so delovali ti agenti za račun sovjetske vlade in da so prejemali instrukcije od članov ruske trgovinske delegacije, ki je tudi poskrbela, da so se prepisi in fotografije dobljenih listin pošiljale v Moskvo. Neki angleški državljan, ki je v zaporu in ki je bil uslužben pri letalskem oddelku, je priznal, da .ie ukradel dve važna listini. Tajna organizacija, s pomočjo katere je aretiranec prišel do listin, je lyla sedaj razkrita iu njena zveza s siično rusko organizacijo dokazana.
Zadnje čase je izginilo tudi več listin strogo zaupnega značaja. Preiskava je dognala, da so bile listine prenesene v
prostore sovjetske trgovinske delegacije
in tam reproducirane s pomočjo fotografskega aparata. Na podlagi teh dogodkov ie vlada odredila preiskavo prostorov »Arkosa«.
O preiskavi je poročal min. predsednik sledeče:
»Policijski častniki so takoj zasedli prostor za fotografiranje in prostor računskega uradnika Antona Millerja, ki ie bil v tesni zvezi z delovanjem tajnih agentov. V prostorih za fotografiranje .ie našla policija na delu nekega Kolinga, v dokumentu podpisanem po -.filmskem, ki je bil do nedavno načelnik oddelka za nakazila sovjetske delegacije in obenem agent glavne špi.io-naže i 11
tajne propagande za Evropo.
se priporoča Koling za mesto, ki ga je imel doslej na podlagi prejšnjega delovanja. Dokument povdarja velike Ko-liugove zasluge za tajno propagando v inozemstvu. Kolinga so priporočile tri osebe, ki so nadzirale tajne špijonaž-ne oddelke. Pri Kolingu so našli tudi tiskovine za članstvo
gibanja narodnih manjšin.
Zanimivo luč na sovjetsko propagando meče pismo, datirano 3. novembra leta 1926, naslovljeno na Jilinskega, ki vsebuje odredbe za poučevanje komunističnih agitatorjev na ladjah »Arkosa«, katerih naloga bi bila, da razširijo
komunistično propagando
med posadke angleških ladij. Med drugim pravi pismo: Moštvo se mora skrbno iz&rati, m :5-;cer po možnosti med črnci, Hindi in med drugimi zatiranimi narodnostmi. Sadovi te propagande so se jasno videli pri zadnji pomorski stavki. Prostor, v katerem je bil Anton Miller. :e bil v zvezi s prostori šefa ruske trgovinske delegacije Klinču-ka. Millerja je zalotila policija, ko je ravno sežiga! neke listine. Nato je nastala borba med policijo in Millerjem, tekom katere je padla Millerju iz žepa listina, v kateri so biii naslovi za dopisovanje s komunistično stranko v .Ameriki, Mehiki, v južni Afriki, v južni .Ameriki, Avstraliji in Novi Zelandiji.
Ti dokumenti dovolj dokazujejo
obstoj subverzivne organizacije,
ki stoji pod direktno kontrolo sovjetskih oblasti. Preiskava ie nadalje dokazala, da se je vodila iz sovjetske hiše vojaška špijonaža in subverzivna propaganda širom celega briškega imperija. V protiangleško propagando je bilo vpleteno tudi osobie »Arkosa*.
Ruska vlada je odgovorna za delovanje trgovinske delegacije. Določbe trgovinske pogodbe prepovedujejo vsako direktno ali indirektno propagando proti britskemu imperiti.
Sovjetska akcija na Kitajskem
Sovjetska vlada .ie n. pr. vedno zanikala. da bi bil Borodin zastopnik sovjetske vlade na Kitajskem, toda vlada je prišla v posest brzojavke, v katerj naznanja komisarijat za zunanje zadeve sovjetskemu zastopniku v Pekingu, da dokler ne bo imenovan sovjetski poslanik v Pekingu, naj so-drug Borodin prejema instrukcije direktno iz Moskve. Vsa politika kuo-
mintanga se mora voditi v sporazumu z Borodinom. Na ta način so bila zatrdila Litvinova in Rosenholza, da Borodin ne predstavlja sovjetov, neresnična in so bila dana edinole v upanju, da se prevari angleška vlada in javnost glede
protiangleške propagande,
katero je razvijal pod okriljem sovjetske vlade Borodin.
Protiangleška propaganda pa se ui omejevala samo na Kitajsko. Tako je prišla angleška vlada v posest neke brzojavke, v kateri javlja sovjetski odpravnik poslov v Londonu komisarijatu za zunanje zadeve v Moskvi, da tvorijo glavno oviro za protestno propagando proti kitajskim dogodkom poročila, s katerimi se
mistificirajo krogi delavske stranke.
Da propaganda proti angleškim nasilnostim na Kitajskem uspe, bi bila potrebna uradna poročila hankovske vlade o dogodkih v Nankingu. Prepis teh poročil naj bi se poslal delavski stranki iu »Daily Heraldu«. Tako se predlaga med drugim, naj angleške delavske organizacije pomorejo kitajskim delavcem.
Iz navedenega lahko razvidi, je nadaljeval min. predsednik, zbornica, da je sovjetski zastopnik urgiral poročila z namenom, da vodi politično propagando v Angliji. Končno je odposlal 13. aprila sovjetski zastopnik v Moskvo nastopno brzajavko: »Dvomim zelo, da pride do preiskave našega poslaništva. Vendar pa bi bilo koristno, ako bi se trenotno pošiljanje dokumentov naših prijateljskih sosedov iz Londona v Moskvo in obratna ustavilo.«
Min. predsednik je zaključil: »Navzlic tem
kršitvam trgovinske pogodbe
je vlada pokazala potrpežljivost, ki je menda edina v mednarodnih odnošajih. Prošlega februarja je vlada v najsve-čanejši formi obnovila svoj protest in opozorila, toda brezuspešno. Diplomatski odnošaji tvorijo, ako so sistematično in namenoma prekršeni in zlorabljeni, nevarnost za mir. Zato je vlada sklenila, ako se v četrtek zbornica ne bo izjavila proti, da odpove trgovinsko pogodbo z Rusijo in zahteva odpoklic trgovinske delegacije in sovjetskega zastopništva v Londonu in odpokliče angleško zastopstvo v Moskvi. Kljub vsem tem sklepom bo »Ar-kos« v zakoniti meri lahko nadalle deloval in vlada je pripravljena, da po preklicu privilegijev, ki jih dovoljuje četrta, peta in šesta točka trgovinske pogodbe, odredi vse potrebno, da se dogovore potrebne trgovinske olajšave med obema državama.
London, 24. maja d. V vseh političnih krogih se z veliko napetostjo pričakuje povratek predsednika parlamentarne delegacije angleške delavske stranke Macdonalda, ki se je mudil več mesecev v Ameriki in ki dospe danes popoldne v London, da se udeleži jutrišnje seje parlamentarnega kluba delavske stranke, na katerem se bo sklepalo o stališču, ki ga bo zavzela delavska stranka z ozirom na namero vlade, fla prekine vse odnošaje s sovjetsko Rusijo. Današnji »Evening Standard« objavlja brzojavko, ki jo je poslal Macdonald ua povratku s parnika »Beren-garia« in ki je vzbudila v vseh političnih krogih veliko pozornost. Macdonald naglasa v tej brzojavki, da bi zna-čil popolni prelom odnošajev s sovjetsko Rusijo težak udarec za angleško trgovino in priznanje diplomatske nesposobnosti ter odobravanje policijske racije, ki je izzvala le vtis melodram-ske farse. Ves svet se,bo rogal, angleški sovražniki bodo dvignili glave in najvemejši prijatelji se ne bodo mogli otresti vtisa, da je Anglija v težavnem položaju. Mednarodni učinek tega koraka bo obstojal predvsem v ojačanju revolucionarnih elementov m jim dal priliko, da svojo akcijo le še svobodnejše in močnejše izvajajo. Prelom ne bo izražal moči, marveč slabost.
Kai pravijo v Moskvi.
Moskva, 24. maja (be.) Listi pišejo, da pušča prekinjenje diplomatskih odnošajev med Anglijo in Rusijo sovjete popolnoma hladne. Ta korak bo škodil edinole angleški trgovini, poslabšal gospodarsko stanje v Angliji in tako raz-vel revolucionarno gibanje angleških delavcev. Pogajanja za prenos ruskih naročil iz Anglije v Italijo se nadaljujejo.
Nevtralnost Francije v angleško-ruskem sporu
Francija se ni sporazumela v Londonu glede skupnega nastopa proti Moskvi. — Očividna čičerinova popustljivost v vprašanju petrolejskih koncesij Franciji na Kavkazu. — Komentarji pariških listov
Pariz, 24. maja (be) Vlada ie sporočila Londonu, da se ne vmešava v angleško-ruski spor in zato lahko neodvisno odloča o svojih odnošajih do Rusije.
Pariz, 24. maja. d. Nenadni Čioerinov prihod, ki je bival že dalje časa v nekem francoskem kopališču, je izzval v tukaj« šnjih političnih krogih živahine komentarje. Splošno se spravlja v zvezo z angleško od* ločitvijo glede preloma odnošajev med An« glijo in Rusijo. Domneva se, da ima Čiče« rinov poset v Parizu predvsem namen, pri« dobiti francoske vodilne kroge za to, da v slučaju preloma angleikossovjetskih od* nošajev ne slede angleškemu vzgledu. V poučenih krogih pa tudi zatrjujejo, da ima Čioerin dalekosožna pooblastila, da uredi vprašanje priznanja in likvidacije ruskih predvojnih dolgov v Franciji ter da prista* ne v tej zadevi na nadelj ne koncesije, ako bo Francija ohranila dosedanje diplomat« ske odnošaje s sovjetsko Rusijo. Vsekakor pa je jasno, da se bodo tozadevna poga« janja, ki so že več mesecev na mrtvi točki, z navzočnostjo čičerina znova potrenila in ni izključeno, da bo prišlo do končnega sporazuma, ker bo Rusija po vseh znakih zelo popustljiva.
čičerin je včeraj takoj po svojem priho«
du odšel na Quai d' Orsav, kjer je itnei daijši razgovor s tajnikom v zunanjem mi/ nistrstvu Berthelotom.
Pariz, 24. maja. s. Poincare in Briand sta danes sprejela Čičerina. Kakor se izve, so se državniki razgovarjali o vprašanju ure* ditve dolgov ter podelitve petrolejskih kon* cesij na Kavkazu Franciji, čičerin je vztra« jal na tem, da se ti dve vprašanji obrav« navata skupno, dočim hoče Francija, da se razpravlja o teh vprašanjih ločeno.
Pariz, 24. maja. r. <L 0 J o u r n a U piše, da čičeriiiov poset nikakor ni prišel nepričakovano in da pomenja le izvršitev potovalnega programa, ki je bil že prej določen. Vendar pa naglaša <Journal>, da je presenetljiva koincidenca, ker prihaja čičerin v času, ko je angleška vlada priailjena izvajati težke posledice zaradi gotovih sovjetskih činov, ki v Angliji niso osamljeni.
cP e t i t P a r i s i e n» piše, da je umlji-vo, če je čičerin zelo zaposlen z mednarodnim položajem in da je vsled tega mogoče, da bo o njem razpravljal z Briandom. Dopust, ki ga je francoski poslanik v Moskvi zaprosil od zunanjega ministrstva, nima nobene zrveze s tem vprašanjem ter mu je bil dovoljen že mesec dni prej.
<L' O e u r e» pravi, da francoska vlada po sporazumu v Londonu ni vezana r nobenem vprašanju, ki je r zvezi * Moskvo.
Začetek direktnih pogajanj z Italijo
Italijanska vlada je popustila ter sporočila naši vladi, da se določi način za direktna pogajanja. — Rumunski zunanji minister o aktualnih vprašanjih. — Važna sprememba v italijanskem zastopstvu v Tirani
Beograd, 24. maja, p. Danes opoldne ie imel italijanski poslanik general Bo-drero daljši sestanek z zunanjim ministrom dr. Marinkovičem. Temu sestanku pripisujejo poseben pomen zato. ker znači začetek direktnih pogajanj med našo državo in Italijo. O današnjem sestanku doznava vaš dopisnik, da je gospod Bodrero izročil našemu zunanje-, mu ministru noto, ki stremi za tem, da se urede predhodna vprašanja slede direktnih pogajanj, ki se imajo pričeti med Beogradom iu Rimom. Nota je spisana v prijateljskem tonu. je bolj formalnega značaja ter se tiče predloga Italije o načinu, kako naj bi se vodila ta pogajanja. Naše zunanje ministrstvo gleda z optimizmom na nadalj-ni razvoj dogodkov.
Beograd, 24. maja. p. Današnji listi so priobčili informacijo, da se je rumunski minister zunanjih del g. Mitilineu ponudil za posredovalca v italijansko-jugo-slovenskem sporu. Danes popoldne je posetil rumunski minister na našem dvoru g. Emandi zunanjega ministra g. dr. Marinkoviča ter ostal ž njim v razgovoru nad eno uro. Po končanem po-setu je g. Emandi izjavil vašemu dopisniku. da vesti o posredovanju g. Miti-linea v italijanSko-jugoslovenskem sporu niso točne in so brez podlage.
Pariz, 24. maja (pa.) V razgovoru z novinarji je rumunski zunanji minister Mitilineu odločno povdaril soglasnost mišljenja držav Male antante. Minister je izrazil željo, da bi se jugoslov.-ita-lijanski konflikt prijateljsko rešil. Minister upa, da bodo dovedli razgovori med Rakičem in Mussolinijem do ugod-
nih rezultatov. Zunanjega ministra Marinkoviča smatra Mitilineu za zelo izkušenega in sposobnega diplomata. Rumunija želi prijateljsko rešitev spora med Jugoslavijo iu Italijo toliko bolj. ker je z obema državama vezana s prijateljsko pogodbo. Mitilineu smatra ita-iijansko-madžarsko pogodbo za element, ki more pospešiti proces pomir-jenja, ki pa mora imeti za posledico ju-gosiovensko-madžarski sporazum, ako si hoče zagotoviti Madžarska trgovski tranzit preko Reke. To dejstvo lahko tvori prvi korak k gospodarski obnovi Podonavja. Da se to doseže, meni Mitilineu, da bi bil potreben locarnski pakt osrednje Evrope.
V trenutku, ko namerava Anglija pretrgati z Rusijo diplomatske odnošaje, ne moreta niti Beograd niti Praga opustiti svojega opravičeno opreznega stališča do sovjetske Rusije. Ruska krivda je. je nadaljeval minister, ako niso vzpostavljene diplomatske zveze med Rusijo in Rumunijo. Končno je Mitilineu izjavil, da poljsko-ruska pogodba Rumunijo nikakor ne vznemirja, ker ima do Poljske popolno zaupanje.
Praga, 24. maja, d. Po zanesljivih poročilih iz Beograda se pripravljajo iz-premembe pri italijanskem zastopstvu v Albaniji. Dosedanji italijanski poslanik v Tirani baron Aloisi bo moral zapustiti svoje mesto. Zamenjal ga bo dosedanji Iegacijski svetnik Sola, ki je bil svojčas prideljen italijanskemu poslaništvu v Beogradu. V' beograjskih političnih krogih spravljajo to spremembo v zvezo z bližnjimi pogajanji med Beogradom in Rimom.
Češkoslovaško in nemško posojilo Rusiji
Sovjeti hočejo nakupiti v ČSR in v Nemčiji poljedelske stroje proti posojilu 50 milijonov zlatih mark
vratek svoje delegacije z mednarodne gospodarske konference, na kateri so se vršili tozadevno neoficijelni razgovori med češko-
Praga, 24. maja. d. Med vodilnimi zastopniki nemške in češkoslovaške industrije so že delj časa v teku pogajanja glede skupne kreditne akcije za sovjetsko Rusijo, ki je pripravljena, naročiti v Nemčiji in v Češkoslovaški večji kontingent poljedelskih strojev, zahteva pa kot pogoj posojilo v znesku 50 milijonov zlatih mark. Tako češkoslovaška kakor nemška industrija sta pristali na ta pegoj. vendar pa le. ako obe državi prevzameta primerno garancijo.
Nemška vlada se je načelno izjavila za to in je pripravljena prevzeti garancijo do 60 odstotkov, dočim češkoslovaška vlada še ni zavzela svojega stališča, ker čaka še pa po-
slovaško in sovjetsko delegacijo. Nemška in češkoslovaška industrija bi prevzeli vsaka polovico posojila in bi se tudi vsa naročila razdelila na polovico.
" češkoslovaška industrija poljedelskih strojev polaga na to akcijo veliko važnost, ker bi bila s tem zasigurana zaposlitev te industrijske panoge za daljšo dobo. Vladni krogi akciji niso nenaklonjeni in se zato splošno računa, da bo posojilo za sovjetsko Rusijo ▼ d ogledni dobi perfektuirano.
Lindbergh poleti tudi v London
Nadaljne svečanosti v Parizu. — Lindberghov polet simbol
mednarodnega miru
Pariz. 24. maja. s. Predsednik Doumergue je danes posetil letališče Bourget, kjer si je ogledal Lindberghovo letalo. V letalski lopi se je nato vršil banket, katerega se pa Lindbergh ni udeležil, ker je bil opoldne gost ameriškega kluba. Pri govorih se je izrazilo upanje, da bo poštni in potni letalski promet postal vedno večji ter bo vplival tudi na zbližanje med narodi in utrditev miru. V tem smislu se mora Lindberghov polet smatrati kot simbol miru med narodi. Jutri bo Lindbergh letel nad P;irizom.
Kakor poročajo iz Newvorka, sta dve pa-
roplovni družbi povabili Lindberghov« mater, naj se odpelje v Evropo, da bo mogla čim • prej videti svojega sina. Gospa Lindbergh je hvaležno sprejela to ponudbo, vendar pa bo odpotovala šele takrat, ko ji bodo znani nadaljni načrti sina.
Kakor poroča <Chicago Tribuno, bo Lindbergh v soboto letel v Bruselj, odkoder bo nadaljeval svoj polet v London. Tam ostane dva do tri dni, nato ae bo vrnil preko Švedske in Nemčije zopet v Pariz. (Glej poročilo na 6. strani !
G. Vukičevič se vrača šele danes
Boj med obema strnjama v radikalni stranki — Ost«- nastop dr. Žerjava proti zakonskemu projektu o policijskih prestopkih. Interesantne določbe novega zakona o odvetnikih. — Dobili bomo tudi ženske advokate
gih razprava v zakonodajnem odboru o po-licijsko-kazenskem zakonu. Posl. dr. Žerjav vodi zelo energično ofenzivo proti reakci-jonarnim dolo&am tega projekta, ki bi dal ako postane v sedanji obliki zakon, policiji skoraj neomejeno kazensko oblast na vseh poljih vsakdanjega življenja ter občutno ogroža tudi koalicijsko pravo državljanov. Dr. Žerjav je zahteval brisanje cele vrste takih določb ter je deloma uspel odn. so bSi dotični §§ rezervirani, da se o njih ponovno sklepa. Živahen interes vlada tudi za določbe novega odvetniškega zakona, ki je bil včeraj predložen zakonodainemu odboru Po tem projekta bo advokatura v bodoče dostopna tudi ženskam. Pripravlialtia doba bo trajala 5 let, 3 v odvetniški pisarni, 2 pri sodiščih. Dovoljeno bo aa se odvetniki pismeno naprej pogodijo s strankami o nagradah za zastopstvo. Vendar veli a za vse slučaje, da stranka da odmeriti stroške sodišču. Odvetniki v bodoče ne bodo mogli postati župani ali člani občinskih sodišč, ako ne resigniraio na svojo prakso. Vseučilišči profesorji prava ne smejo izvrševati odvetniškega poklica. Za območie vsakega apelacijskega sodišča se ustanovi posebna odvetniška zbornica s posebnim disciplinarnim sodiščem sestoje čim iz 3 članov. Ustanovi se tudi poseben odvetniški pertzljski fond. Inozemski odvetniki — Slovani bodo smeli, ako dobijo naše državljanstvo s privoljenjem ministra pravde izvrševati odvetniški poklic. Projekt vzdržuje princip svobodne advokature, kakršen je danes uveljavljen v Sloveniji.
Beograd, 24. maja. p. Proti pričakovanju se min. predsednik Vukičevič danes ni vrnil v Beograd, temveč je obvesti! svoie kolege da prispe šele jutri popoldne ob 5.
V prestolici je v ostalem vladal danes skoraj popolni politični mir. Tudi skupščinski odbori niso zborovali, ker je pravoslavni praznik sv. Cirila in Metoda. Med radi-kalskm* prvaki se je vršilo več konferenc, v katerih se razpravlja o tem, kako poravnati spore v strank:. Navzlic vsem optimističnim trditvam so nasprotstva rieizglajena in reči se mora, da je jedmstvo radikalne stranke danes ie še formalnost, v resnici pa se vedno jasnejše vidi, da se obe glavni strmi re date več zlepiti. Pašičevci, ki se čutijo v narodu močnejše nego njihovi nasprotnik: centrumaš! se vedno bolj zavedajo, da jim bo današnja vlada, čim pride do razpusta parlamenta stregla po življenju m da se jim bo boriti z obstanek. Zato skušajo še pravočasno dobiti glavni odbor stranke popolnoma v svoje roke. Da bi se to ne zgodilo preprečujejo centrumaši z raznimi izgovori sklicanje glavnega odbora. Okoli tega se sedaj sučejo pogajanja radikalskih prvakov. Borba med obema kriloma je pričela ter se bo ob razpustu parlamenta razvila, kakor vse kaže. do velike ostrosti. V zvezi s tem se danes ponovno trdi. da bo takoj, po razpustu skupščine vstopil g. Ma-ksfeiKfvič, najhujši nasprotnik pašičevcev, kot notranji minister v vlado. Radikali obeh kril se v ostalem zavedajo, da bodo volitve radfkalsko stranko znatno decimirale.
Mnogo pozornosti vzbuja v političnih tro
Zakaj je naša državna politika nejasna?
Od režima narodnega edinstva do režima «sporazuma» in
samo srbij an sk e vlade
(Od našega beograjskega rednega pol. sotrudnika.)
do
* Beograd. 23. maja 1927.
Zašto je naša državna politika toJiko 1&» bava, nestabilna, bezgkva? Zašto ima toli«
ko kriza bez uzroke, toliko menjanja kur. za bez razlaga? Čemu toliko vrludanje i lutanie bez plana i programa?
Več krfskom deklaracijom, pa proklama* cijom I. decembra, vidovdanskim Ustavom, c-snovka je aepokoiebljiva naše države i de. ja nerodnog j edinstva. Ona je otac i maj. k« Jugoslavije. Nafe je kraljevina nacijo. naLna država, država jednog naroda sa tri imena.
Usljed politi ako partijskih trikova i pe. sara najednoč je prokl&movana urbi et or. bi. kao državna politika, politika »sporazu. ao. Vazda treba, da se na novo cspora. Ttimevaju* tri «rplemena» i samo ona vla. de, koja zastupa večicu Srba, večinu Hr. veta i večine Sk>venaca — prave je vlada. To je imao da bude princip. Medjutim baš eni, koji su ga proidamirali. vladali su pol. druge godine bez ijednog Slovenca. Onda se ta ista politika, pretvorila jednotn eska« motažom o vlacu Srba i Slovecece — bez Hrvata. Do duše tek na kratka dva i po meseca.
Polovicom aprila u uskršnoj noči oni isti •sporazumaši® izbaciše i Hrvate i Sloven. ce, predjoše preko njih i u svojim stran, kam a i sastaviše vladu iz samih Srbija, aaca. Gdje je ostala politika csporazuma*, gdie narodnog j edinstva?
Kitko se uostalom ne bi čuaio, da se me« njanjem kurza menjaj u i ljudi i partije Nitko se ne bi toliko čudio, kad bi napu. stanjem politike, »sporazuma*, nestalo i njegovih protagonista, pa kad bi ih zame. niii dosledni nosioci principa narodnog je. dinstva. Neka se oprobaju jedni pa drugi. Tako biva drugdje.
Mi pak imamo specijalitet, da jedni te isti političari mogu da vode sasvim suprot. ne politike — samo. kad ostanu na vlasti.
Sada, ovaj čas, oni isti, koji so se u ve» like ešofiraii za »sporazum », čepeli zbog toga veiiku Demokratska stranku, kažu hladnokrvno: »Nije potrebno, da buau u vladi baš i Hrvati i Slovenci — dosta je, da oni, koji su u vladi, dalde sami Srbijan. ci, imadu u programu narodno jedinstvo ... Tako je nedavno pisala beograjska »Prav. da».
Može i to biti. kai*o pokasuje. fakat, da ova vlada postoji. Ali, da li ovakovo ske. kanje iz ekstrema u akstrem jedcih te .istih ljudi, može uliti veru u nekakove njihove principe? \e potkapa li se u narodu svako verovanje u iaejnu, dakle moralnu baru onih, koji upravljaiu ovom državom? A mo že li se živieti bez ideja?
Evo ova Marmkovič«Vukičevičeva vlada rešila se je slovenečkih klerikalace i poče. lo se na sva usta šaputati, da ima tenden. cu, da ih oslafci kod izbora Razne konte, rencije kot samog predsednike vlade g. Vu« kičeviča dale su obilne hrarie ovim verzi, vama. Potisnuti Pašičevce. oslabiti klerikal. ce i radičevce — u tom se je imela sadr« žari negativna strana izbora e parole dane. šnje vlade. Malo ic mršavo, ali ipek btr nešto.
Nije prošio ni mesec dana a ova je pas rola doživela Ad Izbor Državnog odbore klasičen je primer bezgievosti. bezprtnoipi« jeinosti ove vlade. Pre svega je sasvioc kompromitovano i ono malo dobra, što )c r>ik> sadržano u misli, da se osnuje tej Dr« žavni odbor. Nisu birani ljudi po sposob. nosti. e kamoli po kakovoj stručnoj opre. mi nego po tome. kome da se dede — nu> ve dijurna. Osnovana je dakle institucije ze sinekure, a ne ze štednju. Onda se po. šlo dalje u stilu: od čiteve opozicije zapele je t« čast jediao klerikalce Smodeja!
Otknde crvekove i ovolike neetalnost. prroroamliivost kod uprrvljača državnih?
Meni izgled« otuda. Sto neki od njih mi. sle. da je državne poli ribe prosto neke sa. svim obična veština. Meni oni izgled«ju. kao sredovečni aflsemate. Mešaj u u retosti
sad ovo, sad ono, pa de vidimo, šta če
tzačil
Politika im je alkemija. Ne pozaaju ele«
mente, žive organizme, nego mešaju kako im padne u glavu. A onda. od te meševine o čeku je — zlato. ono. što ime da bude naj. bolje Pri tom se oslanjaju samo na vlast, koju drže u rukama To im je sve snage, ona čudotvoma moč. koja ime da sve reši. Grade od krova Ne znadu, da i vlast mo. ra da ime stalnu i čvrstu podlogu. Neibrže su vlasti, sile bile one, kojima je bio vt« hovni princip: kontinuitet, tradicija, stal. nost, umeten ost.
Još smo sirov narod, nerazvijen. Da ima prevrtljivih poiedineca stranaka — nika. kevo čudo Ali zato upravljači državnog broda treba, da ttrn jače ispoliaveju čvrste linije svoje plovidbe.
A šts je sed s korupcijom? Sta je s istrež nom anketom? Nema više kampanje, nema istrage. Kao da je nestalo i one stare ko« rupcije. a nove pogotovo da nema — toli. ki je mir. Mladi Pašič slobodno šeče ulica, me. Najpre ie pravio posl ove. jer mu je otac bio predsednik vlede. onda ie tnorao da beži iz zemlje, jer je sin Pašidev A sad je miren i slobodan.
Tako mi je ovih dana govorio vrio ugle« dan redika! ne visokom mestu Smeškeo se
I u odnosu — prame korupcije menja se naglo i brzo naša državna politika...
Razprtije v SLS oostajajo vedno hujše
Iz krščansko sorijainih krogov smo prejem. sledeče informacije:
O razprtijah te krizah v SLS, ki so v zvezi z znaaiiiit atesrainE med dr. Stanov-nikom in glavnim tajniikorri SLS. kaplanom Gairovškoim na ani strani in med ot. Sta-novaikoan in med njegovim bivšim odvetniškim kompanionom dr. Natiačenom na drugi strana se doznavajo nove podrobnosti
Govonnišiki dnel med dr. StanovrnkoiB ic kaplanom Oairovškom na taboru krščanskih socijalcev je z dvojnega stališča zanimiv. Predvsem naan potrjuje, da se dr. Stanovnik ne bo dal kar take odžagan, »najmanj pa od kakega kaplana«, kakor se je izrazil pri Sv. Joštu. Mož je pri tesn o&mo mislil na svoje rodbirtske zveze z tiabljan-skwn škofom. Zcačllao ie da je večata krščanskih socijafcev pri Sv Joštu ploskaia dr. Stanovrnkovatm: napadu aa \wisrvo SLS ter očitno pokazala, na kaiteri strani so niece simpatije
Dr Stanovmik je izjaviš, da bo de»vai naprej v SLS kot »vojščak«. To pometr z druginr besedami da nikakor ae namerava vreči puške v koruzo in da ie s svojo akcijo šele v začetku Strah kj vlada v vodstvu SLS pred dr Stanovnikovo akrijc, je najbolie razvidna iz (ir Staaovtukovega odkritja, da ie dr NarJačec pozval velike ga župana nai sedai ne razpiše občinskih volitev v Ljubljani. Ta gesta vodstva SLS je siko karakteristična za sedanje razpoloženje v SLS ki se je vedno izdajala za •pobotnico« avtonomije, ki pa jo potepta in potiači 5e kAšneam: njenemu vodLine-mra advokaru to gre dobro v njegov poli-tčsc račun.
Dtr. Natiaoetaova in tendenci i a pri veE-kem županu pa tudi potrjuje, da se vodstvo SLS pripravlja na nadaise borbe z dr. Staawirikom Iz dobro poučenega všra se poroča da je dr. Staoovttfc.' že določen naslednik v osebi finančnega nadsvet-nika AB»na Zaica.
Vodstvo SLS namerava g. Zajca kandidirat: aa žapansko me.sw pr bodoSh ob- j čiasScih vofitvah. Mož se 5e doslej izkazal poslušnega izvrševafca strankinih tdcazov in se je zsnal spretiK) prfflagodiiti večinskim vetrovom v vtraniti Obenem je agresiven borec stare šole. Na vsak ua5n ie perso aa grata v taboru SLS, fcl oob, da doma- j
gogiia z raznim: »cejovsEOfi ljudstvi« in drueiEui specžjakterami krščanskih socajai-cev ce vleče več ki da kaže, povrniti se aa predvojno Maijo strogo konservasivc ega
Jderikalizima Ti gospodje v SLS pravijo, da je krščanski soajafiaem doieral svoje vlogo, ker delavstvo trvideva, da je bii od SLS imSljen samo kot Km in prazna vaba. Pravijo tudi. da se bodo dosegli večji uspehi z borbo proti »-brezverstvu« socialističnih organizacij, kakor pa s sodjali-stSčoim prilčzovanjem. Naravno je razočaranje v krščansko sorfjainih krogih o grom no.
Bližnja prihodmjos: bo pokazala, aa kateri točki in pri koiesn ^•praša^j^ bodo trčile suroje v SLS, ki se sedaj pobijajo skupaj, ki kdo bo zmagal.
Značilno za materijalistjčao raapoiože. uše gotove klike v SLS .ie tudi to. da se je te dni razgovarfalo rudi o možnosti in o eventualnosti škofove smrti. Škof je namreč dr. Stanovnfkov sorodnik in zato se proti dr. Stanovnmi še ni upala razbesneti vsa jeza gotovih prvakov SLS.
Z ozirom na kritične dogodke v SLS so dobffl duhovniški cenzorji, ki so prideljeni vsaki od redakcij listov SLS navodila, da strogo pazijo na članke in dopise v podrejenih jim feiih ter čuvajo nad tem, da se v nobenem oziru ne krši discsjpiana.
Politične beležke
«V gostilni pri Mačku, tam za vodo...»
dobivajo, kakor vse kaže, listi zagrebške Tipografije sedaj redno svojo politično hrano iz Slovenije. Včeraj smo citirali, ka» ko je «Jutr. list« odkril »kapitulacijo* SDS ter smo nekoliko pošegetali zagrebške T5« pografijine državnike. Očividno smo se jim prav hude zamerili, kajti še istega dne so se odločili, da razpustijo SDS. Kakor nam javljeio iz Zagreba, poroča namreč sincrč. ni «Večer» o »Rasami samostalnih demo« krat*>. Na srečo s* je katastrofa dogodila le tam za vodo in zato zaenkrat ne bo imele prehudih pos'edic (Zagrebškim ko« legom na znanje: žel nam čas in prostor ne dopuščata, da se še nadalje bevimo s šegavimi telegrami iz Ljubljane Če jim je p.av, se nejdemo enkrat vsi skupaj pri Mačku, pe se veseuc pomenimo o crasapiit* ce de bi molestirali javnost.)
Mednarodna akcija proti fašizmu
Dunaj, 24 maia. d Včerej je bila tu orvo.jena konferenca mednarodne komisije za obrambo proti ftšizmu. Konfcrenci, k»« tere se udeležujeio zastopniki Avstrije, Ju. goslavije, Češkoslovaške, Poljske, Letonije, Belgije m Nemčije, predseduje avstrijski poslanec dr. Deutsch. Svoje zastopnike s 3 odposlale tudi organizacije italijanskih emigrantov v mozemsrvu, predvsem iz Francije in Amerike. Mednarodne komisija za obrambo proti fašizmu hoče združiti vse one organizacije v posameznih drža. vah, ki po vzorcu avstrijske republikanske obrambne zveze delujejo za demokracijo, svobodo m napredek delovnega razreda. Komisija vzdržuje zveze tudi z Madžarsko m Francijo.
Rusija in Društvo narodov
Ženeva, 24. maja a Ne mednarodni go. spodarski konferenci, ki je bila včerej za. kij učena, se je aa koncu razvila važna po« lirična odvmonstracijaj«. Predsednik ruske delegacije Osinskij je sicer v umerjeni, ven« dar pa nič manj odiočrr formi označil sta. lišče sovjetov do Društve narodov. V svo« ji izjavi je naglasil, de sovjetska Rusija ni Slanica Društve narodov in nima niti na. mena, da to sploh kdei postane, ker Dru. štva narodov ne smatra za mirovno insti. tucijo, marveč le za. orodje vladajočih veie» sil, d« drže mele narode in državice ne v a. jetih.
Pred bolgarskimi volitvami
Sofija, 24. maja d <J u t r o» poroča iz vladnih krogov, de pride neposredno po iz« vTšsnih volirvah do -ekonsrrukci ie kabine, ta. Spremembe se izvrše pri treh ministr. stvih Novoizvoljeno narodno sobranje b se sestane 15. junije t L bo že »tvorila nova vlada Pozitivno pa se še ne ve. ako bo Ljapčev zopet ministrski predsednik.
De Pinedo se je izgubil?
Rim, 24. maja o. Ministrstvo za aeronav tiko je izdalo komunike v katerem sporoča javnosti, da je De Pinedo odletel z ameriske-ge kontinenta v praven proti Asorsktm otc' tom, kamor je imel prispeti v pondeljek ponoči. Vsled neznanih zadržkov je De Pinedo nemara zgrešil pot na oceanu, tako da ni mogel v temi najti Azorskib otokov. Komunike smatra da je De Pinsdo moral pristati na oceanu. Predsednik vlade je poeval brezžično vse italijanske ladje ki so v bližini mesta, kjer ie mora! De Pinedo pristati, naj takoj okreneio ladje in iščejo iz-eubljenege povelpiika
Kewyork. 24. maja. o. Časopisna ageotura Radiocorporstion of Amerika objavlja poročno. da je neka jadrenica izsledila De Pi-neda in ge rešila.
Tržaške manifestacije in demonstracije
Francoska narodna obramba
Pariz. 34. maja. a Zbornic« je Jan.a> po« poldne nadaljevale debato o zakonskem načrtu glede splošne vojne organizacije Poslanec Daladier je izjeviL da je po nje* govem mnenju potrebno imeti v vsakem obmejnem kraju po eno divizijo, ki bo pn. pravi jen a vdušiti vsak upor ali vpad
Nov Čangkajškov uspeh
šuuthaj. 24. maja. s- General Cangkajšei je pod vzel nov napad proti severnim kitajskim ostam. Po brezžično semkaj dospelih vesteh sta dve njegovi diviziji prekoračili Jangtse. ne da bi naleteli na poseben odpor, tete Šungfuangfanga so se takoj umaknile vzdolž kanala
Ob priliki poseta
lt Trst, 24. maja.
Kralj Viktor Emanuel je danes ob 830 prispel semkaj s posebnim vlakom. Na kolodvoru so ga pričakovali zastopniki senata in zbornice, admiral Thaon de Revel. generaiisimns Diaz. videmski princ, prefekt občinski komisar, vsi tržaški poslanci in senatorji itd. Pred kolodvorom Južne železnice in po vseh ulicah, ki vodijo k Sv. Justu, so bile razvrščene čete vojaštva, miličnikov, šolska deca in fašistične organizacije. Mnogo fašistov je prispelo v Trst s posebnimi vlaki tudi z dežele. Opaziti je bilo razmeroma veliko število fašistov iz slovenskih krajev Jnlljske Krajine. Za kordonl na u!!cab se je nabrala precejšnja množica radovednega občinstva.
Po pregledu častne čete ie kralj stopil v avto in se ob ovacijah množice odpeljal proti katedrali, kjer ga ie sprejel škof Fogar. Podal se je nato v kraljevski četrt, večjo skupino novih hišic, ki se dvigajo nad Rocolom. Ob 10. uri se je kralj povrnil na Glavni trg, kjer se je vršil defile vojske in dveh legij fašističnih miličnikov. Poda! se je nato peš v prefekturo. kjer se je moral dvakrat pokazati na balkonu. Oh 11.30 je odšel na parnik »Helouans. kjer se je vTšil obed Po sprejemanju na ore-fekturi in po kratkem izletu v tržaškem zalivu se je kralj odpeljal na Greto, kjer ie prisostvoval prižiganju »Svetilnika zmage*. Ob 20.15 se ie z vlakom odpeljal iz Trsta.
Iredentistične manifestacije ob sprejemu dalmatinskih Italijanov
O priliki prihoda italijanskega kralja v Trst so se pripeljali v nekdanjo izvozno !uko stare Avstrije dalmatinski Italijani z ladjo «Paiatino». Kakšen je bil njih sprejem in kakšne tendence so se pokazale ob te.i priliki, nai govori PoroSlo.
Tržaški tisk s cPiccoIom* in <Popo-lom» na čelu. je že dolgo prej delal razpoloženje za »zatirane brafes v Dalmaciji. Povdarialo se je. da je treba italijansko avtohtonost (!) v Dalmaciji ohraniti. čuvati in braniti Isto tendenco je pokazal obisk Dalmatincev. ki so se pripeljali s svojim emblemomm — sinjo zastavo. Zastav te vrste ie bilo več in vse so imele na vrhu privezan žalen flor. S to zastavo je bila okrašena tudi ladja, ko je dospela v pristanišče.
Ko so se Dalmatinci izkrcali na pomolu. ie množica začela urnebesno tuliti in vzklikati. Cula se je znana popevka «Dopo morti. in sepoltura par-leremo italian» in podobne pesmi. Ljudje so vzklikali Dalmaciji, kralju in Mussoliniju. pa tudi D' Annunziju.
Med dalmatinskimi posetniki Trsta so bili tudi nekateri, ki žive v Jugosla-vij. Tako ie n. pr. prišel pogledat italijanskega kralja cav. Verban iz Sibeni-ka. Foretich iz Splita, Zogliani iz Tro-gira in drugi. Zadnji ie nosil sinjo zastavo s florom.
Dalmatinci so se uvrstili v sprevod in demonstranti so pri obhodu prepevali pesem neodrešene Dalmacije. Ljudje ki so postajali na cestah, so morali pozdravljati manifestanie po rimskem običaju z iztegnjeno roko. Ko je šel sprevod mimo vojne ladje »Premuda*. so se pokazali na krovu častniki in moštvo. ki so pozdravljali demonstrante.
Sinje zastave s črnim florom so bile povsod vidno izpostavljene, tako da ie prireditev imela izrazito iredentističen značaj. Na trgu Verdi je pozdravil ma-nifestante ing. Gobol. ki ie nagovoril in poslal pozdrave dalmatinskim Italijanom v imenu črnih sraic. Cobol je silno povzdigoval Mussolinija. ki skrbi za dobro usodo Italijanov v prihodnosti.
Nadaljni govorniki so povdariali. da .ie bila domovina v zadnji vojni pohabljena. A Italijani naj ne bodo v strahu: dokler živi Benito Mussolini. bo že bdel nad Dalmacijo in skrbel za dobro usodo dalmatinskih Italijanov.
italijanskega kralja
Dalmatinsko združenje (Societa Dal-matica) je izdalo letak, v katerem naglasa italijansko ekspanzivnost ter poziva Italijane v Dalmaciji nai vztrajajo, dokler ne napoči čas. ko bo združila mati domovina vse otroke v svojem naročju.
Preiskave.
Vse hiše, ki stoje v ulicah, po katerih se je vozil kralj, so bile pod strogim policijskim nadzorstvom. Po stanovanjih so se vršile preiskave neprestano; v enem in istem stanovanju ceio po večkrat Policisti so iskali orožje, opozarjali stanovalce in dajali navodila kako se morajo zadržati meč parado itd.
Na oknu stanovanj so smeli prisostvovati le domači ljudje, vsak tujec ie moral biti iavijen policiji, stanovanjski gospodar ie bil odgovoren za vse, kar bi se utegnilo pripetiti po domačih a*i tujih osebah. Prepovedano je Mo metanje šopkov raz okna Vršile so se hišne preiskave pri osumljenih Slovencih ter inoremcih.
Policija na nogah.
Po mestu je kar mrgolelo policistov, posebno pa detektivov, ki so prišli domačim v ojačenje od vseh stran!. Vse ulice so bile strogo zastražene.
Po načrtu.
Zdelo se je da se ustvarja neki t as troj po določenem načrtu, da se hoče ljudstvo navdušiti, razpalhi v njem šovinistične strani. In to na razne načine. Najprej ie začel Mano Nordio, urednik lista >15 Piccolo« pri občevati nesramne članke o zatiranji Italijanov v Dalmaciji. Takoj nato, so organiziral: prihod italijanskih visokošolcev v Gorico, kjer je njim in Goričanom govorS prosiuli TuratL Skoro istočasno so prišli v Jul. Krajino »višji« vojni pohabljenci, ki jim je na-čeloval sam veliki pohabljenec Carlo De1-croix. ki ie izustil več nacionalističnih govorov v Trstu in Gorici In končno prihod polovice vsega italijanskega brodovja v Trst in ž njim sam kralj.
Demonstracije.
Že v nedeljo zvečer so poskušali mladini organizirati demonstracijo. V močni gruči so prepevali po ulici Acccedotto 5n končno zavili proti tiskarni »Edinostic. V zadnjem trenotkn so se ustavili pred kavarno »San Marco«, nekaj časa vzkHral: Ttafcii h: Mussoliniju, nato pa se klaverao porazgubili. Demonstracija n! uspela! Isto. toda v večjem obsegu, se je ponovilo včeraj rvečer.
Pobeljeni grobovi.
Ulice, po katerih se je vczE kralj so bile vse olepšane. Mestni magistrat je vse ulice preSakova! in očedE. Hišni lastniki so dobili nalog pobeliti hiše. Staro zldovje ie bilo maskirano z zelenjem in zastavami. Magistrat ie da" razobesit! nekaka cerkvena bandera s fašističnim znakom. Na mnogih krajih so vise?e dalmatinske zastave s čr-n:m florom.
Že v nedeljo je prispelo v Trst voiašrvo od raznih strani r godbo. Tudi fašisti so jo stek nili nekje. Včeraj popoldne okrog 5. ure so priredil! z godbo obhod po glavnih ulicah. Ljudstvo ie precej apatično — pač pa so navdušeni fašisti, policist! fc vlšf državn: nameščenci. S tem pa nočem reči. da bi bil kralj morda obsovražen; toda rudem iz naših krajev «-pompoznost> preseda — Naše ljudi so sSEi k spreteom kraSa Ponekod so fašij; poslali Slovencem vabila v katerih se pozivajo naš! ljudje naj se udeleže sprejema kraiia — v fažistovskft uniformah. Črne srajce so na razpolago, v Trstu so tod-; državne zastave v določenih trrcr-lnal-; po znižani cen!!
AretacBe.
BSo ie aretiranih več Hudi. med nitmi mnogo naših. Med drtrgimi je bil aretiran tudi urednik »P-jčkegs PriiateKa«. g M;ho-vHič. Bfi Pa :e v nedeljo okrog 1. ure ponoči izpnščen. Govori se. da mu ie shižbt-ioči uradnik izjavi! tole: »Preježf smo ukaz. da ne smemo aretirati nobenega Slovenca, zato Vas izpnščam. Javite rofekom, naj to upoštevajo in naj ne počenjak) stvari, k! b: utegnile razburiti naše mase ter v tem slučaju re moremo iamčit? za vašo koio!«
Nemška politika ostane nespremenjena
Zanimiva izvajanja dr. Stresemanna v Freiburgu na Saksonskem. — Nemška zunanja politika se ne sme prenagliti
človek misliti na spremembo nemške dosedanje zunanje politike.
Dr. Stresemann je v svojem nadaljnem govoru odločno svaril pred precenjevanjem nemške zmožnosti in moči in je ostro nastopil proti pretiranim vestem, ki povzročajo le nepotrebno vznemirjenje.
Na koozu svojega govora se je dotakni! mdi notranje politike m je ostro kritiziral uradniško politiko nemških natšjonalr^v. Njegov rnrnr je izzvenel * protest proti zlorabi narijonalirma. ki ne sme postiti dopna. Tndj Nemčija se bo morala navodili, ds bo gledala v stranki malenkost in le v domovini veličino.
Draidane. 24. maja d. Zunanji minister dr. Stresemann je na vel. shodu v Freiber-gu obširno razpravljal o nemški zunanji politiki ter naglasil. da mora ostati ta politika tudi v bodoSe nespreroeniens-
Dr. Streeemaim stoji na stališču, da s* jr treba strog« varovati vsakeea prenaflenja in Dalo ca vlade je. da iibere pravi trenutek, ko je treba pokreniti to ali ono mnanjepo lirično vprašanje. Vsaka misel n» revanJo na novo voino. bi bila rloein nad narodom in državo Naloes današnje generacije je v prvi vrsti, da stori vse. da obvaruje prihodnjo generarijo pred grozotami nove svetovne vojne. Vtesnjeni v nespremenljivo geosrafično lesro. bi moral le abnormalen
Grofovska polemika o madžarskem kralju
Nasprotstva med legitimističnim voditeljem grofom Andrassy-em in grofom Bethlenom.
Budimpešta. 24. ma«. d Med grofom Ao-dnaejjem ia ministrskim predsednikom Bethlenotn se je vnela v zadnjem času ostre polemika zaradi rešitve madžarskega kraljevskega vprašanja. Grof Bethlen je nedavno podal potom ofkijeine madžarske agen-ture daljšo izjavo, v kateri naglaša med drugim. da kot ministri predsednik ne more in ne bo nikdar dopustil, ds bi se to vprašanje s katerekoli strani skušalo v doeledni 4obi praktično rešiti. Zaradi te izjave ga je sedaj ponovno ostro napadel grof Andrag<ry. ki povdarja da ta izjava ni primerna za parlamentarnem ministrskega predsednika in bi kvečjemu pristojala kakemu diktatorju
Na ta nanad je pod?' grof B«>tbl«D novo izjavo. v kateri naglasa med drueim: Jaaoo je, da ima moja od grela Andra«yja
citirana izgava dvojni pomen: Prvič je jasno, da bom prepreS z vsemi sredstvi, da ha kraljevsko vprašanje postalo sopet aktualne y zven" s takimi dogodki, kakor so se odigrali v nedavni preteklosti, katerih pa se nieem udeležil jaz. marve? gro* Andrassv Nadalje mod hotel v svoji tzjavi nagla siti. de se popolnoma zavedam tvojih dolžnosti k^' ministrski predsednik Id ds bom tudi v psr lamentu nastopil proti temu. da bi priš na dnevni red zopni kraljevsko vprašanj Jaano pe je. da bi takoj, ako bi parlamer ne osvojil mojega rtališfe. izvajal posledir-
Prizanašajte
planinski Boril
Naši kraji in
Smrt nacijonalnega delavca
ir v»i •»
Kasikovica
V	Sarajevu je v nedeljo, dne 212. t. m. pomoči umrl Jfflbola KaSkovič, Iti so ga avstrijske oblasti od okupacije Bosne in Hercegovine dalje neprestano preganjale iu ga za<piraile radj njegovega prosvetnega delovanja. Pokojnik je bil L 1861. rojen v Sarajevu, kjer je dokončal srbsko osnovno šolo in malto ŠW letnike srbske gimnazije. Gtanlniazijisfcih študij ni mogel nadaljevati, ker so Avstrijci zaprti srbsko gimnazijo^' Zarto je KaSkovfič odšel v Somfoor, kjer je dokončali študije na tamošnjem učiteljišču, nakar se je posveti z vso vneano učiteljskemu poklicu. Postal je L 1884. učitelj srbske osnovne šole v Sarajevu, ki jo Je vzdrževala srbska pravoslavna cerkvena občina. Koncem 1. 1885. je začel skupno z dvema tovarišema Nikolo Sumomjo in Božom MkaSnov»čem izdajati »Bosansko vilo«, ki ji je posvetil vse svoje moči. Za njegove težke bolezni i. 1891 so avstrijske okupacijske oblasti zahtevale od srbske pravoslavne cerkvene občine, da mora odpustiti Kašikoviča kot učitelja nia osnovni šoli, ako ne odloži uredništva »Bosanske vile«. Ko je Kašikovič zvedel za avstrijslfci pritisk na občino, je odločno izjavil: »Ne zapuščam »Bosanske vile«, nego svoje učiteljsko mesto«.
Delal je neumorno za prosveto svojega naroda. Trpeti je moral neprestane šikane od sirarni avstrijskih oblasti. Vedno so ga preganjal. L. 1896 je bil Kašikovič odlikovan od carigrajskega sultana z redom Me-džedije III. reda To odlikovanje so Avstrijci smaftralli kot politični protest oto-miamske vlade proti okupacijskim oblastem. L. 1910 je proslavila »Bosanska vila« 20-letmico svojega književnega obstanka. Prt tej .priliki je bil Nbola Kašikovič odlikovan od srbskega kralja in črnogorskega kneza Nikole in sicer z rediam sv. Save 111. raareda, odnosrao z redom Kneza Danila III. razreda. Tik pred izbruhom svetovne vojne pa je bil pokojnik odlikovan od ruskega carja Nikolaja z redom Sv. Ane HI. reda.
Že dva dni pred napovedjo vojne Srbiji je biil pokojnik kot talec aretiran od po-litirnih oblasti v Sarajevu. Avstrijci so mu naprtili radi veleizidlaje veEk politični proces. Bil je obsojen na 10 let težke ječe. Tudi njegova soproga Stoja in trije sinovi so morali prestati ob izbruhu svetovne vojne težka preganjanja. Vsi so bili obtoženi veleizdaje. Soproga Stoja in sin dr. Predrag sta bila obsojena na smrt na vešalih. Posrečilo se je jima končno, da sta se rešila vešal s pomočjo našega kralja Aleksandra. ki je po posredovanju španskega kraji j a izpostava! na Dunaju pamilaščenje in spremembo bazni v večletno ječo.
Prevrat in osvobojenje našega naroda izpod avstrijskega jarma 1. 1919 sta prinesla tudi KaSkovidevi rodbini svobodo. Ka-Skoviič se je po prevratu z vso dušo posvetil kulturnemu delu in prosveti naroda v Bosni Smrt mu je prekrižala vse že zasnovane načrte.
Blag bodi spornim velikemu rodoljubu in trpinu Nikoli Kašikovidu!
Sokolske svečanosti v Beogradu
Tekme moškega in ženskega naraščaja. — Zmagovalka dijakinja Olga Ja-kovljevič.
Beograd, 24. maja
V	Beogradu so se včeraj, v ponedeljek pričele sokolske slavnosti, ki sta jih priredili župd Beograd in Bačka. Pri teh slavno® tih nastopa edino le moški in ženski naraščati, hbratu tudii dijaki in dijakinje srednjih šol iz Beograda, Z enima, Panče-va, Rume in Palamke. V nedeljo, done 22. t m so pričeli mladi Sokoliči v posameznih skupinah prihajati v Beograd V ponedeljek so se vršile tekme obeh naraščajev, ki so trajale na Košutnjaku od 7. zjutraj do 3. popoldne. Tekme so pokazale razveseljiv napredek Sokolstva v Beogradu in Bački. Nastopile so pri tekmah najprej posamezne vrste, nato pa posamezniki. Pri tekmah vrst je zmagata naraščajuišba vrsta Sckoila v Zeraurau, ki je prejela bat darilo naraiščaijski prapor in srebrno vazo, darilo »Ženskega pokreta«. Pri tekmah posameznikov je bila kot prva zmagovalka gimnazijka Olga Jakovljevič, ki je pri tek-
mah dosegla predpisana najviše šfcevfilo točk a), drugi je bdi dijak Borivoje Lazič z 29 točkaimi in tretji Svetozar Miljkovič, niehaniški vajenec z 28 točkami. Zmagovalka pripada sokolskemu društvu Beograd I., zadnja dva pa sokolskemu društvu Beograd »Matica«. Med Beograjčani so vzbudile sokolske tekme veliko pozornost. Vsi priznavajo, da je beograjski Sokol zelo napredoval in da stremi za čim večjo popolnostjo.
Dantes na pravoslavni praznik sv. bratov Cirila in Metoda so bile sokolske slavnosti naraščaja zaključene z velikim sprevodom in javnim nastopom v Košutnjaku. Tekem se je v ponedeljek udeležilo okoli 1000 ženskega in nad 1500 moškega naraščaja. Ves čas sokdskih svečanosti ni bilo nitj najmanjšega incidenta, povsod je vladala prava sokolska disciplina.
Morilec Valentina Žica
v v
oproščen
Split. 24. maja
Pred porotnim sodiščem v Splitu je bil včeraj končan proces proti Marku Grginu, ki je bil obtožen umora voditelja splitske Orjune pokojnega Valentina Žica, kakor tudi proti Mate Grginu, ki ]e uradnika Md-livoja Žilo tako težko ranil, da je postal trajno nesposoben za delo. Po govoru državnega pravdnika dr. Mičina je govoril zastopnik prizadete rodbine dr. Ljuba Le-ontič, predsednik direktorija Orjune. Na-gilašal je, da je pokojni Valentin Zic postal žntev maščevanja, da ni ubil Joče Grgina in zato os vata eii bffla na mestu Apeliral je na porotnike, naj bodo pravični, da za-doste pravici in vesti. Narto je govoril bra-nitelj Matfca in Mate Grgina dr. Butič. Porotniki so soglasno »a stavljeno jim vprašanje glede krivde odgovorili, da Marko Grgin ni kriv umora, glede uboja pa je sedem porotnikov vprašanje zanikalo, trije pa so ga potrdSli. Prav tako so zanikali za Maitaja Grgina umor, glede uboja pa jih je sedem odgovorilo z »ne«, pet z »da«. Na tretie vprašanje glede težke telesne poškodbe uradnika Žile je devet odbornikov vprašanje potrdilo, trije pa so ga zanikali, četrto vprašanje glede trajne nesposobnosti Malivoja Žile je osem porotnikov vprašanje zanikalo, štirje pa potrdili. Na podlagi tega porotniškega pravdoreka ie sodišče oprostilo oba obtoženca Marka in Mate Grgina. Državni pravdnik je prijavil proti oprostilni sodbi ničnostno pritožbo ter zahteval, da ostaneta oba obtoženca še nadalje v zaporu do končne rešitve kasa-cijskega sodišča. Tej zahtevi je sodišče ugodilo. Tudi zastopnik prizadetih dT. Le-oratič se je pridružil državnemu pravdniku ter prijavil poleg ničnostne pritožbe tudi priziv
Rop v litijski okolici
Obiskovalcem Svete gore nad Litijo je gotovo znana vasica Cirfcuše, ki leži v dolinici potoka Mačkovne. Tam živi 651etni mlinar, ki ima za svoje bližnje sosede tnalo trafiko. Ker miu je zaloga tobaka že pošla, je odšed preteklo soboto, dne 31. maja v bdžnjo litijo, kjer si je nabavi v glavni trafiki potrebno. Isti čas ie kupoval v trafiki tudi neki tujec cigarete. Videl je, kako ie plačeval Janez Avbelj, kot je ime mlinarju iz Mačkovne. svod račun to da me je ostalo še nekaj nad tisoč dinarjev.
Ko je opravil Avbelj vsa svoja pota, je odšel v gostilno, kjer se mu je pridružil omenjeni tujec. Med obema se ie razvil pogovor in ko je vstal Avbelj z namenom, da odide domov, se mu je pridružil še njegov sopivec, češ, da ima tudi v tistem kraju svoj posel.
Zavila sta že z glavne ceste na stransko pot, ko je tujec naenkrat izvlekel dolg kuhinjski nož ter podrl Avblja na tla Nato mu je iztrgal denarnico ter zbežal z njo v gozd v smeri proti Savi. Avbelj je sicer klical na pomoč, toda kralj napada je bil v samoti. Napadenec je imel sicer pri sebi revolver, a brez patrom.
Ko je prišel ves prestrašeni Avbelj domov, je odposlal svojega sina ta hlapca na zasledovanje tujca. Ker so domnevali, da je ropar brisane kremi k bližnji železniški postaji na Savo, je odšel sin tja, a se je par minut pred njim večerni vlak že odpeljal proti ZManemu mostu.
Napadalca zasleduje sedaj žandarmerija, ki ima že dokaj jasne in točne podatke o
ljudje
njem. Napadeni Avbelj se je pri napadu tako prestrašil, da so morali pozvati litijskega zdravnika dr. Ukmarja.
Silno neurje v Dalmaciji
Split, 24. maja.
Kakor na gornjem Jadranu, tako je tudi ob dalmatinski obali vladala ponoči stra« hovita nevihta, ki je povzročila ob obali ogromno škodo. V okolici Šibesnika je pa« dala debela toča, ki je uničila oljkove na« sade in vinograde. Ponekod v mestu je to* ča razbila šipe. V Splitu samem je nevihta pokvarila električne napeljave in je bilo mesto brez električnega toka.
Nevihta in toča v Slavoniji
Po poročilih iz Osijeka vlada nad celo Slavonijo veliko neurje. Velik razmah je zavzelo neurje nad kraji Valpovo, Belišče, Bistrinica in Darda. Po teh krajih je 22. t. m. padala tudi toča, debela kakor lešnik. Povzročila je mnogo škode na polju. Žito je povsod na poljih mnogo trpelo. Tudi vinogradi so pretrpeli velike škode. Po toči je nastalo veliko deževje in preti nevarnost, da bo uničena v teh krajih vsa pomladanska setev. Veliko neurje je vladalo tudi v okotioi Vukovara in Bršadina. Tam je velik vihar prevrnil celo vagone, ki se nahajajo na železniškem tiru že od I. 1918 naprej med Borovim in Daljo. Nekaj časa ie bil promet na progi med Daljo in Vin-kovci prekinjen, ker so se ti vagoni prevrni® na glavni tir. Neurje nad Slavonijo traja še dat je.
Min. predsednik v kriminalnem muzeju
Min. predsednik dr. Velja Vukičevič je v nedeljo kot notranji minister poseli beograjski kriminalni muzej, ustanovo notranjega ministrstva Zanimal se ie za razne fotografije, dafctffloskopične odtiske in drugo. Zanimal se je tudi za dresuro policijskih psov, ki so nastopili v njegovi navzočnosti. Končno, bo je že hotel zapustiti muzej, so ga naprosili za dovoljenje, da se odtisne njegov prst. G. Vukičevič se je nasmehnil in ponudil kazalec, da so ga odtisnil. Na ta način bo imel muzej tudi prstni oditisek šefa naše vlade. G. Vukičevič je prvi minister in prvi predsednik vlade, ki mn je policija odtisnila prst.
Hiša skrivnosti
I.	del: Kadar jezero molči . . .
II.	dal: Zmota Justlce
III.	del: Pota usode
IV del: Triumf ljubezni
Orjaški velefilm v glavni vlogi odlični Rus: IVAN MOŽUHIN (znan iz filma Carjev sel) pride v K... D...
Zaradi izgubljenega dinarja v smrt
Bamardžmski sejem v Vau-ažcfcnu je eden velikih sejmov, kamor prfžerao hrvatski kmetije mnogo živine. SeEiak Imibro Gjura-oac iz Knjestaca je oa sejmu prodal svojo kravo za 2000 Din. Šel je domov. Doma pa je s presenečenjem opazil, da mu je izginil ves izkupiček. Drugače zelo šaljivega in veseljaškega Imbra je to silno potrto. Vso noč je premišljeval, kam naj bi izginil denar. Proti jutru je vstal, vzel seboj britev in odše! v Mev, kjer se je zaklenil. Nato si je z britvijo prereza! vrat Umri je zaradi izkrvavijernja. Zjutraj so ga sosedje našli v hlevu mrtvega v mlakulži brvi.
„V Jugoslaviji je lepo živeti!"
Mladi Madžar Afcila Kerenyi je pred leti sklenil, da prepotuje peš ves sveft. Prišel je v Jugoslavijo, a tu se mu je tako do-padlo, da je nadalino potovanje po svetu prekinil in začel veselo živeti po raznih krajih naše Jugoslavije. Povsod na kmetih je ttžival veliko gostoljubje seljakov, naučil se je prav dobro srbski. Zabaval je seljalke, a jim obenem prodajal igralne karte. Na svojem potovanju po Jugoslaviji se je seznanil tudd z mlado pustolovko, doma iz Zagreba Potovala sta po Slavoniji do Beograda in od tam dalje v smeri proti Kosovski Mitrovica. Tu je mladi Kerenyi predstavljal svojo znanko bot ženo in govoril napram oblastem, da potuje oko® sveta jim kazal tudi dokumente. Policijskemu pisarju v Mitrovici ni šlo v glavo, da vodi poti okoli sveta ravno skozi Kosovsko MS- j trovioo. Dal ju je aretirati in odpeljala v j Beograd, da ju od tam izženejo v domovin- j sbo občino. Pred beograjsko mestno upra- J vo je mladi Madžar Kerenyi izjavil odkrito in prostodušno, da je opustil potovanje j okoli sveta, ker ie uvidel, da se v Jugosla- j viji ga prav lepo živeti s prodajanjem kart. ! Med drugam je omeniral: »Tu živi najboljši i narod na svetu. Da mi ni ta narod izkazoval tolikega gostoljubja, ja® bd bil že davno nekje tam v Indiji. Hotel sem prepotoval vso lepo Jugoslavijo.« Z zelo težkim srcem je Kerenyi odgovarjal na vprašanje, če je njegova sopotnica v resnici prava žena. NekoBko se je zamislil in naito odgovoril: »M poročena. Našel sem jo v Za- i grebu ter jo nagovoril, da naj gre z menoj i
Brez konkurence
so naši lastni izdelki pomladanskih oblek in površnikov JOS. ROJINA, Aleksandrova c. 3.
na pot okoli sveta, ker težko je Iti sam na itako daljno pet.« Madžar Kerenyi je pričel svoje potovanje v Nemčiji L 1925 ter je dospel v Beograd L 1927. Iz Beograda so mJadega Madžara odjgonsk&n portom poslali raa Madžarsko, njegovo prijateljico pa v Zagreb. Zagrobčanka je bila tega vesela, ker se je rešila večnega potovanja iz kraja v kraj. Naveličala se je tudi skitalca Kerenyia.
Novo kolo - nova sreča!
Meseca julija prične novo (14.) kolo državne razredne loterije. Ta loterija obsega 250.000 srečk 125.000 dobitkov »n 12 premij, ki se izplačajo v gotovini brez odbitkov. Žrebanje se bo vršilo v petih razredih, v začetku vsakega meseca od julija do konca decembra 1927.
V I. razredu bo izžrebanih 2500 dobitkov v znesku 1,493.000 Din, v II. razredu 2500 dobitkov v znesku 1.768.000 Din, v III. razredu 2500 dobitkov v znesku 2,108.000 Din, v IV. razredu 2500 dobitkov v znesku 2,406.000 Din, v V. razredu pa 115.000 dobitkov v znesku 74,300.000 Din, skupaj torej 125.000 dobitkov vrednih 82,075.000 Din. Za prvi razred, ki bo izžreban 8. julija,
stane ceila srečka Din 100__, polovica Din
50__in čet r lirika Din 25___ Srečke za 14.
kolo pridejo v promet 8. junija.
Prv; in največji prodajalec srečk državne razr. loterije v Sloveniji je naš domači zavod: Zadružna hranilnica r. z. z o. z. Ljubljana, Sv. Petra cesta št 19.
Naš zavod nudi svojim igralcem take ugodnosti, kakršne ne more nuditi noben drug prodajalec srečk.
Vodimo strogo in točno evidenco vseh prodanih srečk. Objavljamo v raznih slovenskih dnevnikih in tednikih številke pri nas kupljenih izžrebanih srečk tako, da je vsak igralec takoj obveščen, dali je njegova srečka izžrebana. Našim igralcem je vsako kupovanje žrebnih list nepotrebno. Nd jim treba pregledovati celo vrsto žreb-niH list.
Vse izvedo iz domačih dnevnikov. Na željo naših naročnikov izžrebane srečke zamenjamo brez vsake odškodnine, ker je tem lažje, ker se lahko v našem zavodu vsakdo osebno oglasi.
Zato je pametno, da kupi ali naroči vsakdo srečke pri nas.
Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana.
Sv. Petra cesta št. 19.
Prvi in največji prodajalec srečk državne razredne loterije v Sloveniji. 6.433
Nova pot na Grmado in Šmarno goro
O tem zamimfivem predmetu sta predavala v okviru »Društva za narodno zdravje v Ljubljani« v ponedeljek, dne 23. t. m. zvečer pred lepim številom občinstva v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani gg. Josip VVester, inšpektor prosvete v p., in dr. Žavbo Lapajme, podpredsednik »Društva za narodno zdravje«.
Brvi govornik nas je s postojanke na Ljubljanskem Gradu vodil v duhu kot planinec po raznih geoloških formacijah' kot Dolenjsko hribovje, Dolomiti, Kras, Alpsko predgorje, Kamniške planine, Karavanke in Julijske Alpe ter se ustavil v Mednem pod Grmado. Od tu nas je potem popeljal preko Save, V&rč in večinoma po robu Grmade skozi »hamimček« — mimo nekega gada — na vrti in preko sedla na Šmarno goro. Sedlo ba z oziram na svojo po vetrovih zaščiteno lego, primemo visočino, lahek dostop, nemegten svež znak in bogastvo sotačnah žarkov, zaslužilo večje pozornosti, zlasti onih ljubljanskih' prebivalcev, ki so preko tedna priklenjeni na razne delavnice, pisarne in zatohla stanovanja ter onih, katerim čas in sredstva ne pripuščajo daljših večdnevnih izletov. Novo pot pa nam Je predavatelj predo&J še v ta namen napravljena h' skioptičmh slikah, ki so pokazale tudi idiličen kraj bodočega novega kopališča na Savi pri Mednem. Svoje zanimivo izvajanje je inšpektor zaključil z zgodovino Šmarne gore po Valvazorju in z besedami Prešerna:
»Vi, ki hodite na sveto Šmarno goro, blagor Vam. hvalit Mater, v nebo vzeto, al sorje odlašavcam!«
Kot drugi govornSk je g. dr. Zivko La-pajne opozarjal navzoče na razna obolenja, n. pr. rahitido, revmaitdzem, j etiko itd., bolezni. ki se umSkajo in celo izginejo ob blagodejnem vplivu UitravijoEčastih žarkov na telo. Oni so neprecenljivo in najcenejše sredstvo, ustvarjajo pa v telesu tudi odporne sile in rezervo moči. Ln ravno teK satačndh žarkov je tako bogata naša bližnja Grmada ta šmarna gora! Poslužimo se darov, ki nam jih maH priroda nudi v nepo-sredm bližini Ljubljane in v neizčrpni mnr,-žira!
Vljudno naznanjam, da presen lim svoj
zobni Atelje
iz Slovenjgradca v Celje in iste= ga otvorim
1. junija 1.1.
v hiši Jadranske podunavske banke v 1. nadstropju, Kocenova ulica 2, vhod na dvorišču.
H. Hinko Zagoričnik,
dentist.	6135* a
Polasnfla. znižane »ozne karte prospekta za
potovanja v Švico
Uradna Švicarska prometna pisarna
Wleo, L Sehvarzenbergerplatz 18.
Čebelica Maja
Preteklo nedeljo nas je ZKD presenetila s prelepo »Čebelico Majo». Mnogo smo že čuli o tem največjem filmskem umotvoru, toda nedeljska predstava je prekosila vse naše pričakovanje. Ni čuda, da je svetov« no zračna filmska tvornica Kultur Film A, G. v Berlinu delala na tem ogromnem dolu ob največjih težkočah cela tri leta z bresprknerno vztrajnostjo.
Vsebina filma jc posneta po slavnem ro« manu \V. Bonselsa, čegar knjiga je doživc« la 6 tisoč izdaj in je prestavljena v vse svetovne jezike, celo v hebrejščino. Tudi mi Slovenci imamo krasen prevod izpod peresa našega priznanega pisatelja V. Levs stika.
Režijo filma je vodil Wolfram Junghaus, ki nru je pisatelj Bonsels stal krepko ob strani z nasveti in navodili. Film nam ne podaja Ie navadnega opisa čebelinega živ« Ijenja, temveč pisatelj in režiser sta se po« stavila na stališče čebelice same ter iz nje> nih občutkov opisujeta naravo, ki jo ob« daja. Zato gleda mala Maja s strahom gro«
Metuljček pripoveduje čebelici Maji svoje čudne doživljaje od jajčka do metulja.
zovite gozdne pošasti, ki so mnogo večje od nje in katerih si do tedaj nikakor ni mogla predstavljati. Kako se ustraši, ko ugleda gozdnega zajčka, mlade ježe! Tudi glistasdeževnica je zanjo velikanska kača, katere se boji in jo s strahom ter neza« upanjem ogleduje.
Pa tudi s stališča znanosti in filmske tehnike moramo povdariti, da je bilo pri tem filmu ustvarjeno nekaj ogromnega. Male žuželke same na sebi niso hvaležen filmski objekt, kajti snimanje prizorov, ki predstavljajo boje med posameznimi hrošči in čebelico, so vse prej kot zaželjene in priljubljene filmskim operaterjem; toda ravno te težkoče so izdelovalce filma izred« no mikale. Z brezprimerno vztrajnostjo so
Čebelica Maja pomaga kavalirskemu govnaču na noge.
šli na delo in gotovo so. morali čakati me« sece in mesece zaželjeni trenotek, ki ga vi« dimo danes na platnu. Vsaka scena nam predstavlja zgolj pravo naravo in ni ni« kjer, kakor nas zagotavlja \V. Bonsels sam, umetne prevare in pomoči. Vsi prizori so polni ljubkosti, predvsem pa omenjamo pogovor Maje z metuljčkom belinom, ki opisuje neuki čebelici ves svoj življenjepis od onega trenotka, ko je izlezel kot gose* niča iz jajčeca pa do svojega rojstva iz bu< be. Ljubek je prizor kramljanja Maje s hroščem govnačem, ki mu reši zaljubljena Maja življenje, za kar se ji kavalir pozne« je revanžira ter jo oprosti iz krempljev so« vraga — pajka. Kako zanimive so slike, ki kažejo razvoj kačjega pastirja, rojstvo stru
Čebelica Maja in mala vila.
penili kač iz jajc, razcvit prelepe bele vri« niče itd, vse to so slike, ki ostanejo vsako« mur, ki si ogleda ta film neizbrisno v s po« minu.
Film se ponavlja v četrtek'na praznik 26. t. m. ob 9.30 m 11. dopoldne.
Zvezi kulturnih društev pa priporočamo, da vztraja in hodi tudi nadalje na tej za« črtani poti. S svojo neumorno delavnostjo in agilnostjo si je pridobila v Ljubljani ogromen stalen krog obiskovalcev njenih poučnih predavanj in predstav, ki kljub lepim pomladanskim nedeljskim jutrom ne izpuste niti enega sporeda in vedno s po» hvalo ter priznanjem zapuščajo hram kina Matice.
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama:
Sreda, 25.: »Mnogo hrupa za nič». D.
Mariborsko gledališče
Sreda, 25. «Rigoletto». B. Kuponi. Navadne
operne cene. Četrtek, 26.: «Pri belem konjičku®. Kuponi
Slovo ljubljanske opere od Sarajeva. Zadnji dve predstavi ljubljanske opere v Sarajevu sta bili Verdijev <Ples v ma3kah> in Beethovnov <Fidelio>. Sarajevski listi zelo hvalijo obe predstavi, posebno zadnjo. Pevci so bili od avditorija sijajno pozdravljeni. Slovenski klub v Sarajevu je poklonil ravnatelju Poliču lovorjev venec. Ljubljanska opera je doslej skoraj absolvirala svoj program tudi v Dubrovniku in se odpelje prihodnje dni v Split.
Rasstara ▼ Jakopičevem paviljonu, ki je sedaj spopolnjena, se bliža svojemu zaključku. Naši mojstri imnrasijonisti Jakopič, Sternen, Vesel in Jama, stebri slovenske moderne umetnosti, ki so ji pridobili svetovno ime, so razstavili svoja izbrana starejša dela in množico svojih novih stvaritev. Stalna razstavna publika je pokazala mnogo zanimanja za to umetniško prireditev, v celoti
pa je efekt razstave močno pod povprečnim uspehom. Mojstri, M so vse svoje življenje posvetili umetnosti, so doslej prodali vsega le dve sliki, kar je z oziroma na kvaliteto razstavljenih del vsekakor borno. Slovenska inteligenca naj si ogleda razstavo še zadnje dni; zaprta bo v četrtek, 26. t. m. zvečer. Izbor razstavljenih slik bo poslan na jesensko razstavo slovenskega slikarstva v Prago. _ Narodna galerija.
Šaljapin v Beopadu. Listi poročajo, da je Narodno gledališče v Beogradu sklenilo z ruskim umetnikom Šaljapinom pogodbo za eno predstavo. Svetovni umetnik bo pel dne 26. t. m. Borisa Godunova.
Jngoslovenski koncert v Pragi. V praškem Mozarteumu se je pred dnevi vršil le»p koncert jugoslovenske glasbe. Največ točk je imel na programu Josip Mandič. Drugi komponist, lri se je predstavil praškemu občinstvu, je bil Jovan Bandur, tretji Slavko Osterc, četrti Josip Štolcer - Slavenski. Kritika priznava prvenstvo Štolcerju, katerega primerja s Hindemithom. O Ostereu se izraža pohvalno in podčrtava njegovo zvezo z domačo slovensko pesmijo. Spored so absol-virali: ga. Gabrijela Horvatova, ki je pela pesmi in Gustav Mareni, violinsko sonato, ki je bila na sporedu, je igral Oton Blaha, klavirske komade pa sta izvajala Josip Bartl in Predrag Milojevič.
Domače vesti
*	Prižgtte kreaovt! Spomin na majsko deklaracija % katero je nai narod pred desetimi leti neizprosno terja! svojo pravico do svobodnega žfvfje^a, se proslav1,29. na. ja po ce« Store«}ji kar najsvečaneje. Zvečer pa nai morijo po vseh gorah in griHh daleč preko meja naše svobodne domovine vidni kresovi, sfanbo! naše pSameneče tebe za i do domovine in upanja v boljšo bodočnost našega naroda.
*	Brošura o majski deklaraciji ie včeraj izšla in je bila odposlana vsem, ki so ic na-ročfli. Brošuro priporočamo vsem govornikom pri slavnostnih prireditvah v spomin na desetfetmco majske deklaracije m spkA vsem. ki jih zanima potek tega zgodovinskega dogodka. Brošura ofcsega 20 strani in stane 3 Dir., po pošti 25 para več. Naroča se jo pri Jugoskrvensfc: Matici v Ljubljani.
*	V vsak šolski razred dekteracSsko di' pIobk). V soboto 25. t. m. dopoldne se v vseh šolah proslavi trenotek. ko se }e pred desetimi leti v dunajskem parlamentu S-tala naša deklaracija. Želeti je, da do tesa -enotka visi v vsakem šolskem razredu de kiaTadjska diploma, ki naj si jo mladina sama nabavi pri Jugoslovenski Matici tt Din 10 in jo primemo okrasi. Tako bomo res v duhu is resnic! med našo mladino pro-slavffi ta spomin. Prosimo vsa ravnateljstva m nčiteljsrvo, da na tak način vcepi ra -talno spomin deklaracije aa naših šolah.
*	Imenovanje v finančni službi. Za oddri-i'ega šeia delegacije ministrstva financ v Zagrebu je imenovan g. Anton Gnus.
*	Prihod Poljakov v Beograd. Večja skupina poljskih industrijalcev in trgovcev prispe 27. t. m. iz Varšave v Beograd. Poseben sprejemni odbor »stoječ iz uglednih beograjskih todustrijcev m trgovcev, pripravka potjskim gostom iskren sprejem.
+ Himen. V Zagreb:: se je v nedeljo poroči! Celjan g. Rudolf Fajgeb, uradnik Osred urada z o. d. z gdč. Marijo Vrisk o-vo iz Novega mesta. G. Fajgeij je naš vrH somišljenik in med zagrebškim: JugosJov. SokoH-SJovenci eden najagilnejših Sanov.
*	Nabori v ljubljanskem varnem okrasa.
V	območju komande ljubljanskega vojnega olcruga vrle se nabori kakor sledi: <r Novem mestu: Dne 27., 2S., 3D_ 81. maja in 1. junija 1927. V Trebnjem: 2. junija 1927.
V	Žužemberku: Da* S. in 4. junija 1927.
V	Kočevju: Dne t>- 7.. E. in 9. junija 1927.
V	So-ražici: Dne 10. in 11. junija 1927.
V	velikih Laščah: Dne 13. in 14. junija 1927
V	Ložu. Dne 15. in 17. junija 1927. V Cerknici: Dne IS. in 2o. nmija 1927. V Logatcu: Dne 21- 22. ra 28. junija 1927. Na Vrhniki: Dne 24. in 25. junija 1927. V Lukovici: Dne 27. in 28. junija 1927. V Kamniku: Dne 30. junija in 1- 4.. 5. in 6. julija 1927. V Kranju: Dne 7, 6.. 9- 11, 12. in 13. julija 1927. Na Jesenicah: Dne 14., 15. in 16. julija 1927. V Radovljici: Dne 11, 19. in 20. julija 1927. v Skoiji Loki: Dne 21, 22, 23, ia 35. juiiia 1927. V LJubljani ra nabornike mestnega magistrata. Dne 26. 77, 26., 29. in 30. julija 192;. V Ljubljani za nabornike -reškega poglavarstva Ljubljane izvzemši one, ki pridejo na Vrhniko: Dne ].. 2.. 3., 4., 5, 6. ia S. avgusta 1927.
*	Vsesiovansfc i zdravniški kongres *
Varšavi, Kakor srn - is poročali, se vrši v bližnjih dneh v Varšavi vseslovansld zdravniški kongres. Izmed slovenskih zdravnikov se udeležita kongresa predsednBc zdravniške zbornice m mestni fizik dr. M. Rus ter šef-zdravnfe pri direkciji državnih železnic v Ljubljani dr. Tičar.
*	Smrtna kosa. V Dragem pofju, občina Sv. Jurij ob Taboru ie umri posestnik g. Franc Kovač v 90 letu starosti. Pokojnik }e bi' vedno vre: naprednjak, vzoren gospodar, ter je oče g. Josipa Kovača, tržnega organa liiAriianske mestne občine. — V Mokronogu je včeraj umrl g. Peter Stred, trgovec in posestnik Pogreb bo Jutri ob 3. popoldne. N. v m. p.!
*	Ustanovitev Jngostov.-čeSkostov. lige v Zagrebu. V pondeijek. dne 23. t. m. ie bila končno t uči v Zagrebu definitivno cstanov-Ijena Jugoslov. češk oslov. liga, s čimer se je organizacija JC lig v naši držav* znatno spopoln&a in bo delovanje nedavno ustanovljenega Saveza JC Se znatno amotre-nejše. Za predsednika lige je bH izvoljen vseučSrški profesor dr. Josip ŠiloTtt, v odbor pa: dr. 3asai*ek. proktrist BeloševM šolski inšpektor Bogisovič, biv£ podbao dr. Bošnjak, kapetan Dfkič, pral. dr. Eslh, poštni nradn& Janjar.in, po&ovsfc Kuzma-novič direktor Jagobanke Edo MartcovK, ing. Stevan Markovič, vice komu! Paviov-sky, obL šolski nadzornik Pestičefc, advokat dr. Radoševič, betebski konzul hi direktor »Save« Rajčen; general Radovanovid, vsenčiiiski prošesor Smetanka. advokat or. Borkcvič, predsednik Češke besede Karel Toiia, preds. Saveza dotorcvoMcev Vasfije-vič, banski svetnik dr. ZoriSč in namesal-
NE REKLAMA
temveč kvaliteta je prinesla svetovni sio-ves vkiriKrvaintm čašam znamke
„W E C KM
Zato zahtevajte pri vašem trgovci \Vecka Zratno znižanje ceni Tovarniška zaloga: Krekov trg 181 pri tv. FRUCTUS. LJob-ttana	J5£-a
[
Svetovna maika: Cenire de Ron|t mandarine Bourjola - Pari*
]
naznanilo.
tdof ir -med leto« prvovrstno in n»> modernem - ikarljo, naj naroči le pn tvrdki
Ivan Martine,
tebni slikar tn pleskar, LJUBLJANA,
Ijanska cesta 20. x &aefcanofee aa&fae oeoe! x
ki: dr. šalek učitelj Karel Korinek. prot Nagy, trgovec Somodij; revizorji proL Ju-šič, direktor giniti. Musolte. In dr. Ivo Ra-žen. Pri slučajnostih so obSirno spregovo-rfK o JagosSov čeS: oslov. vzajemnosti češki konzaž Odor. Para. advokat dr. Radiševlč, prm. dr. Iiešič, dr, SSovič, indnstriiaiec AJek sander, o organizatorlčnem bližnjem delavnem programu lig ter saveza pa dr. Avg. Reianan, Id je tudi pozdravil novo posestri-co v imem mariborske lige. medtem ko je posUaia IjnbBanska t za brzojavni pozdrav. Zbor je tndi sprejel predlog, da se vrši med posameznimi ligami čim živahnejši stik, prihodnje leto pa kongres vseh !5g h Češkoslovaške ln Jugoslavije v Beogradu.
*	Razpust osfefkega mestnega zastopa. Po porofiffifc iz Osjeka bo tamkajšnji mestsi zastop, ki je ba IzvoOen dne 13. marca, a se doslej ni mogel konstituirati, v kratkem razpsščen. Nove volitve se bodo vrSlle koncem junija baje že pod novim ve?9ri® županom Kot najresneffi kandidat za vefflcega župana se imenuje dr. Mfleskc Rado ti č, prnir referent pri osjeSkem velfkem župana.
*	štirtstoletniea Subotlce. V Subotici se je te dni konstituira! odbor za prosiavo štl-ristodetnice ustanovitve mesta St^otice, ki se vrši početkam meseca decembra letes. Za predsednika slavnostnega odbora sta bila izvoljena velik! župan Dušan Manoflovič in dekan rariditae fakuhete dr. Mlodrag Ačimovič. Obenem se proslavi tudi itiristo-Jttoica carj2 Jovana. kateremu se pri tej prfEki postavi spomenik.
*	Smrt znanega zagrebškega notaria. S noči je umri v Zagrebu popularni lavni be-ležnrk Milan Mihaiiftiac, ld je bC ne samo med Zagrebčani, marveč daleč naokoli znana osebnost hi je užival povsod ugled in spoštovanje. Dosege! Je starost 54 let
Priporočam veliko za/ogo lepih
BIRMANSKIH DARIL
po znatno znižanih cenah.
A. FUCHS, zlatar
ŠELENBURGOVA ULICA ŠTEV. 6. Zamenjajn tudi za staro zlato in srebro
*	Poset gornjega Jadrana. V Grikvenid se je prošio nedeljo vršila seja Zveze za tejski promet. Ugotovfio se ic. da se je poset naših kopališč na gornjem Jadram v primeri z lanririm letom letos podvojil Cene so se letos znižali« za 10 do 30%. V penzijmih znaša cena za osebo povprečno 60 do 70 dinarjev dnevno. Promet je zadovoljiv; le na linij; Praga-SuSak se pogrešajo direktni vagon!.
*	Beda upokojenih orožnikov. Prejel! smo Vsak dan se čita v »Stovenco« koliko dobrega so klerikalci narediK za ljudstvo, ko so bfH v vladi, čas b! bH, da bi tod! povedali kaj so storili za upokojene orožnike Obljub smo dobili pahio od njih in pri tem je toda ostalo. Kdo je kriv, da ne dobimo dra-ginjstSi dakiad zase in za družinske Cane Izplačanih kakor drugi države: upokojenci. Klerikalci, ki so glasovali ra sedanji fm zakon so krivi temu. Upokojeni orožniki dobivamo draginjske doklade zase no 9 Din in za družinske člane po 3 Din dnevno. AH ni to sramota? Tudi državni svet ie odloči! da se nam morajo draginiske doklade izplačevati po zakonu iz leta 19M. a klerikalci se dares delajo nevedne n pravijo, da sploh niso vedeli za £L 163 finančnega za-krraa $ katerim so nam ni našim dndSssktm članom napravili očitno krivice. Kaj piše »S?ovenec* 16. januarja 1927. ra uboge upokojene orožnike: Za mesec marec Se do danes nismo prejeli pokojnin vzrok je pos. Zebotu znan, zakai ne posreduje v tej zadevi po svoji dolžnosti?
*	Naš! veterinarski gojenci v inozemstvu. Naše kmetijsko ministrstvo je sklenilo, da pošlje prihodnji mesec petnajst absoh-iranit veterinarjev kot gojence v inozemstvo, kjer se bodo specijaKzirali v bakteriotogiji.
*	Odkritje Stodžefičevega spomenik » NiSu bo dne 1. junija na svečan način odkrit spomenik narodnemu tastaku Sindže!iču. Za to prifiko Je prometno ministrstvo dovolilo polovično vožnjo na državnih železnicah za vse udeiežence slavnosti.
*	Predstavniki visoke tole letenia v Ljubljani Da občinstvo nudi res pravi užitek o priHki velikega letalskega mišnga dne 26. jtmija v Ljobijaci. ie aero-kwb izpostaval udeležbo najboHSft nflotov iz Zagreba tn Novega Sada. Posebno vrsto med njimi predstavljajo pfioti-kjvci. ki pridejo ca prireditev iz Novega Sad2 m ki bodo Izvajali akrobacije, katere predstavijaie v letalstvo prav za prav visoko šoto avijatike Važnejše panoge te šole obstojajo predvsem v izva jsajo toopinga. ki ga ie kot prvi !*vaiaJ Francoz Pfegoud na aparatu tipa Bleriot (enokrovnik) tn ki obstoja v Dreokre-a aparata v zraku na način, kot to izvedejo tokrvadc; s takozvanim saHomortare. Taka Arobacija druži v sebi dve sestavin: in to hrbtni let, kar zaači. da vod« pfiot letalo preokresjeno. pri čemer visi z glavo proti zesJMji, dočim nta kolesa aparata obrnjena proti nebu. in pa pikiranje (Sturzfhig), pri katerem saoji aparat skoro navpično obrnjen proti zemlji. Vsaka izmed teh dveh sestavin tvori sama zase tudi akrobacijo, ki zahteva veliko vadrfijlveet aoarata ia seveda dovoiino spretnost pilota. Ako pri startanju pfiot prehitre dvigne ietalo od zemlje, aH če v večji vifiini letalo izgubi ra brzini vsied preostrega kota v vzpenjanju, nastopi takorvano drčanie na krile, s katerim ie v zvezi včasih tudi vrte nie aparata okrog dolžinske njegove osi, k! ga pilot radi nalivajo sveder (Stopelziefcer). Ta Izvajanja. k! jfr. z modernimi aparati moremo vr Siti svoie^-olteo, spadajr med isto vrsto le-ania. kaiar smo aavodli zsorai. '-ako cia jih moremo imenovati prav tako akrobate, H
B. 1. A. motocibl
3'/? HP. 493 ee. 0. B. V.
je prekosi! pri tekmi v Samoboru (Pleši vica) dne 22. t m. vse tekmece, ceio motocikle s 1000 cc. dosegel nsj-boli čas in dospe! prvi cilj.
Gen. zastopstvo B. S A. JUGO-AUTO d. z o. z. Liubljana. Dmujtki c. 36.
trfefon 35^6.
Telefoa
Porfzastopstva v Sloveniji: Divjak 1 Gustinflc, Maribor Spruschli a, Ptul I Auto delavnica Hasebach, Celje
so pa " marsikakem azirc še bolj opasne kot looping, rollteg aii kaj sličnega. Moteno drčanje na krilo, okreti, pri katerih leži aparat nagnjen do in preko 45°, spirale in f.gu-re sestavljene tz akrobacij, k: smo Jft navedli uvodoma, vse to tvori letenje, k* predstavlja vi6oko letalsko šolo to Id ga bodo v najrazličnejših nijansafc vtšlH naši pCotl-lovc! na letalskem mitingu Dne 26. junija torej vsi na vojaško vežbališče pri LJubljani * Prevzem zdravilišča Rogaška Slatina v last mariborske oblastne skupščine. Prejeli smo hi priobčtrjemc: Z azhor-! na poročile v Vašem cenjenem listu o svečanem prevzemu zdravilišča v last in opravo mariborske oblasti Vas prosimo, da popravite poročilo v toliko, da prevzem zdravilišča ni bi' zvezan z nikakmrl svečanostmi, temveč se je izvršfl popoln cm i interno s tem, da Je zdraviliško cradriSrvo in delavstvo pozdravilo brez vsakSi svečanosti svojega novega gospodaria.
Jutri na praznik
dne 26. maja ob 16-30
prvo kolo drž. nogometnega prvenstva.
Prvak ljubljanskega nogom. podsaveza
Mi ■ 1.1?. Milki 11
Tekma se vrši ob vsakem vremenu
na igrišču ILIRIJE
Predtekma ob 15. ari. 6US*
— Velika izbira raznega perila, modnih bluz, nogavic, vezenin itd. — se dobi po no nizkih cenah pri Ign. Ljubljana, Sv. Petra cesta.
Iz Ljubljane
*	Avtomobilska nesreča v Saraievu. Pri
Cengič-vffi v saratjevski okolici se je pred-snočnim pripetila avtomobilska nesreča. Av roraobf., v katerem sta se vozila dva oficirja s svojima soprogama se je na ostrem ovinku prevrnil v cestni jarek. Vsi potniki so bili ranjeni, posebno težko pa šofer. Avtomobil, ki je prišel na pomoč je ranjence prepeljali v bolnico.
*	Iščejo se dediči pokojnega Mihaela Strelca, rojenega 34. avgusta 1. 1875, ki je umrl v Ameriki. Javijo naj se rzseijeniške-
komisarijatu v Zagrebu.
*	Ko spite, so Vaši sovražniki tu. delu. Milijarde bacilov Vas napadajo, a Vaša usta so carpripravnejši te?ec. Branke se! Čuvajte sebe ia svoje zobe uporabljajte: S ar gov Kalodont!	146
*	Bodite previdni! Svoje dragoceno perilo smete prati ie s Schicbtovins terpentino-vim milom, ker sicer razpade.
*	Člani Posavske podružnice Slov. planinskega društva Zidan most. ki so dafi legitimacije potrditi, aaj jfr dvignejo pri svojih poverienikih.	790
*	Adresar advokata i kr. lavnih bllježnika v kraljevini SHS s pristoiberikoci odvetniških poslov pa Hrvatsko in Slavonijo Je izšel. Dobiva se pri Josipu Vania. Zagreb. Draskovičeva 36-111.	792
*	Pri zastajaj očem telesnem odvajanju napetem telesu, odvečni želodčni kislini, glavobolu, razdražljrvosti občutku tesnobe, spiošnih slabosti, utrujenosti pospešuje pri-rodna grenčica »Franz-Josef« brez truda m bolečin lahko izpraznitev. Najznamenitejši zdravnik: tega stoletja so vodo »Franz Josef« z velikim uspehom porabljal: pri moških, ženskah ln otrocih.
*	Čudežne zdravilne uspehe dosežete pri revmatizmu, krčih, cevraigiiah (ischias), pri živčnih iu ženskih boleznih, pri zapae-nJc ŽIL motenju preossove. ostareiostl. kron kožnih boleznih, svoje telo okrepčate in Pomladite, ako napravite kuro v starodavnem radioemanacijskem termalnem kopališču Toplice pri Novem mestu (Dolenjske Toplice) 36— 35" C Postaja Straža-Topiice (3 km). Sezona od 1- maja do 30 sept Ves modern komfort Prospekte na zahtevo Pošts 'elerrsi in 'eieinn	142
je naalov velikega ameriškega pusto.
lovnega filma, k; Vam ga v kratkem
prinese
ELITNI KINO MATICA
u— Politično io gospodarsko društvo za šentpeterski ta kolodvorski okraj priredi
skupno % enakim društvom za vodmatsk: okraj dne 25. t. m. ob 20. v gostihii pri Zupančič: javno predavanje o tecrd »Stara Ljubljana«. Predava g učitelj Pr. Potočnik, člani omenjenih društev te prhate*!! nap-ed ne misli so uljadno vab'jed.
u— Kino predstave v Šiški. ZKD bo prirejala v salonu g. Batiča (Reininghaas) v Šifici vsak petek ktaopredstave prosvetnega značaja. Predstave orično za šolsko mladino ob 1SJ0 za odras!e pa ob 20. Prva predstava se vrši 27. t. m. Na sporedu je New-York m njega okolica. Vstopnina le 2, 3 tn 4 Din. Opozarjamo predvsem stariše šolskih otrok, da pošSjaJo mladino redno k predstavam, ki imajo namen dopolnjevat: ia lajšati Scrfsk; pouk.
c— Čebelica Maia. Zveza knžturafh društev priredi danes v sredo ob 14-3C poučno predstave s tem f£!mom za šolsko mladino te dijaštvo. Šolska vodstva, ki se nameravajo udeleži?! z dijaštvom te predstave, imajo znižano vstopnino ta vseh sedežih a 2 Dir., ako kupijo vstopnice v predprodaii za celokupni zavod pri blagajn! ktea Matice Vstopnice se dobe od 10. da.be. Popoldanska blagajna se otvori ob 14. Za ostalo publike se predvaja film Jutri v četrtek (na praznik) ob 930 in 11 dopofcine.
u— Trgovski obrati ob nedelja}) is praznikih. Grem::' trgovce-,' v Ljubljani ponovno opozarja sa skfep občnega zbora z dne 29. marca t L, v zmislu katerega mora delo v trgovskih oj>rat& počivati ob naslednjih praznikih: L januar (Novo leto). 6. iancar (sv. Trije kraf^V iS. marec (sv. Jožef), velikonočni pocedeljek, Vnebohod (prranak-ISv), binkoštni ponedeljek, Sv. Rešuje Telo, 29. junij (sv. Peter in Pave!). 15. avgust Vnebovzetje), 1. november (Vsi sveti), 1. december (praznik Ujeditjenja), S. december (Brezmadežno Spočetje), 2a. december (Božič), 26. december (sv. Štefan). Obenem opozarja Gremij svoje član t. da Je v gre-mijalneai okoiišu nedebsk! počitek obvezen za vse trgovske obrate brez izjeme. — Načelstvo.
o— Regulacija GradašSce. Mestni magistrat ljubljanski naznanja, gs se vri! ustna razprava glede prispevkov za regulacijo Gradaščice v progi od KotezBe - Vofaovič hi Q!mfičice do državne železnice dne 2. Junija 1927 ob 9. uri dopoldne v občinski pisarni na Viču, h kateri se vsč prizadet! vabijo rad1 morebitufe ugovorov.
n— Udruženje Jmrosloreitskft taženjerjer ta arhitektov — sekeS« LJubljana vabi ca Sansk: sessanek, ki se bo vrli! v petek, dne 27. maja ob 20. v družabnem lokah v Kazini. Na dnevnem redu bo podrobna razprava o programu letošnje davce skupščine v Zagrebu. Do tega dne naj vsakdo definitivno prijavi L taJsBra tvojo sd^fi« ter navede Se sledeče podatke: Imena so-potujočffe rodbinskih Sssov, da-t naj se mr preskrb! stanovanje in sa ke?iko oseb, koliko vstopnic hoče za predstavo v Narodnem g5eda!i5ču in ake se bo udeiežf! Meta n2 PlitviSka iezera.
n— Električni zadruga r Sp. Šiški opozarja svoje čSane na razpis izrednega občnega zbora, ki se bo vrffi v nedefio dne 29. maja 06 9 dop. v dvorani g. R. Batiia (Rei-nirgbaus) ns Prattkopansk: cesti, i dnevnim redom: Poročilo načetsrva ia nadzorstva o snovante drržbe, ki naj izrablja vodno sfio na Savi ter oddaja intereseotosr električni tok ter od3o£*tev o evewtuatee>m vstope naše zadruge v to družba Ce bi občni zbor ob datočest! url vslec slabe udeležbe zadružnikov ne bS sklepčen, se bo po* ure pozneje vršil drugi obče! zbor. ki bo sklepa! ofr vsakem številu Banov (B. 39 zadrufcHi pravil.	791
u— Pevsko drnftvo »Sara« priredi na praznik dne 26. maja t l društveni izlet na ?v Goro. — ZbiralSEe ofc 7.15 zjutrej na glavnem kolodvoru, odhod ob 7.43 z vlakom do ie! postaje Sara. — Od tn 2 uri hods na Sv. Gora —— Zs pnhfBo skrbi vsak sam Povratek z večernim vlakom. — V slučaju slabega vremena izlet odpade. — Pevci in ljubitelji petja, porabimo praznik za pole! v svobodno narero!
n—- Stavbenike hi tehnična podiet a ot>ozfiriem na n»o» bogato arfoeo svet-lonimeea skicnega in povrneta papir >a naiholiSt znamke ter vse ostale tehnične potrebščine do zelo ugodnih cenah Tvrdka M. Tičar. Linbflana. 130 u— Društvo »Treznost« priredi svoj redni sestanek v sredo 25. t m. ob 7. zvečer na moškem cStelJišču Predava ga. Ba-tfcva-NadSfček o tem! »Zenstvo in alkoholno vprašanje«.
B— Pozor. Zatekel se je mSad doberman, k! čuje na ime »R»*va»«. Odda naj se gt prsti prtenerai natradi 5v Petra cesta It. 28 n— Zopet poskušea saaoooer. V splošne bolnico so včeraj opoldne prepeljali z avtomobilom reSBne postaje 19 letnega Friderika C h Vevč. Nesrečnež je v napadu tre-nofne duševne zmedenosti, zrvžll dopotdne večjo kofičino lizoia Zvijajočeta »e v n?h bofiečb?ah se Ka nad domač1 hi take} pr?kHca!: Bdrzvrrika. efeenem na tndi že telefonirali v LiubHans po rešite! avte V bolnic' so mladeniču takoj :zoral; želodec, ven-dar ic uiesovo stazsit kritična
Iz Maribora
a— Jugoslovenska Matica v Mar&oru va
bi ca svečano proslavo, ki jo prredi ob prl-HJd desetletnice majske deklaracije v nedeljo dne 29. maja po sledeče—, programu: Ob po! 10. zbirališče šoiske mladine društev in ostaiega občirsrva na glavnem trga. Nastop godb in zveze pevskih društev. Ob 10. otvoritev tabora po predsedniku Jugoslovenske Matice g Deteii, nato slavnost ni govor predsednika J. M. g. prof. Sušnika. Po končanem taboru okrog 11. se formira obhod skozi Gosposko ulico v mestrti park. kjer se vrši slavnostno odkritje spominske plošče. Pri otvoritvi govori poseg predsed-nOta J. M. predsednik Zveze kulturnih društev g Skala in zastopnik mestne občine. Mesto bo ta dan v zastavah.
a— Nov župan % Marenbergu. Na snočnj: seji občinskega sveta v Marenbergu se je izvršila volitev novega župana na mesto nedavno umrlega žtzpana Neutierja. Izvoljen Je bč s 5 nemškim: glasovi g. Siegbert VV-ectscbur, solastnik znane marenberške usnjame. Slovenski odborniki (4) so oddal: svoje pasove dosedanjemu podžupanu g. Praprotn&u.
a— Himen. V Limbušu se je poročil včeraj g Peter Burja, tenorist mariborske opere z gdč F ranico Kocuvan ovo. operno pevko v Mariboru.
a— Brošura o duhovniškem procesu. Kakor javljajo socialistični časopisi, bo izšla o znanem duber/nrške-n procesu posebna brošura, ki bo prinesla po stenografskem zapisniku podroben potek cele razprave. Seda: izhaja poročSo v socriaSstifcem listu »Volksstterme« v Mariboru.
a— Ljudska univerza v Mariboru. V petek, 27. maja je veleteteresantna mladinska prireditev iz sveta skavtizma. Predava g. Penko -z Ljubljane in sicer na podlagi zelo lepih planinska sfik o temi: h romantike skavtskega življenja. — Izlet na PlitviSka Jezera se vr£ ob Bmkoštft in sicer 4. 5. in 6. junija. Ministrovo saobračaja je dovolilo vefck popust Plačati je treba le četrtinsko vožnja Ustneme in pismene prijave se spre JemaJo ob položitvi 100 Dta. Točni program se objav* v najkrajšem času.
a— Mariborska blDetarna. S 23. t m. se h v prometni pisarni Tnjsko-prometne rve-ze na A'eksmdrov! cesti 35 otvorila prodaja voznih kan za vse relacHe tu in inozemskih železniikih prog Tajsko-prometaa rve za izvršuje prodajo kart kot poslovalnica »Putnika« v Beogradu. BSJetama ima md: zastopstvo »Jadranske pkn-ithe d d.« te* izdaje karte za vožnje po morju do vse*: pristanišč naše obale. Pri cekuoc kart Jadranske piovidbe velja posebna ngodrosr za primer, če se že pr: nastopu vožnje nabavi tud: povratna karta, ker se v tem sh> ča?s dovoS precejšen popust, za prvi razred 30 za drugi razred 20%. Voza! listk: se lahko kupijo tudi v©£ dni pred nasteporr vožnj.e sa isto ceno kakor pri železniški Kasatei.
Iz Celja
e— Pometajte pred lastnim pragom!
Celjska kleroradHcaina nemška koalicija rl Je izmisHla poleg silnega terorja in pritiska s katerim skuša vplivati na manj zavedne In gospodarsko šibke voifice za občinske volitve tudi ta volftm manever, da po svojih dcžwo honoriranfls priganjačib in po »Sloveacs« širi zlobno izraiffieno in lažnji-vo vest. češ demc*rut! ! mee sebo! sisc več edini. S tem hoče seveda prikriti svojo lastno revščino, katero je pokazala zlasti = tem, da si niti ena izmed korfiranfe srrank cf upala v voHbrf boi s samostoteo kandidat no !isto, dočim ie SOS s rvoiic dosledno narodnim te naprednim programom ter s pametno gospodarsko pofitfto v Celje na ugled; in po števf.u tako narasla, da sc prav nič ce bo!! raznfc cehskft radScalov. lri se v svoj! brezpomembnost! skrivajo ra klerikalno kvto hi za bivšo ceSsko ivsrri-lakanarvc te nemškutarfje. O notranjfc razmera}: drurft strank pisati pa nimajo t: ljudje cficakoršae legjtjmaciie. Saj v njihovih strankah vlada na vse*; koneft te krajih razkroj. Radikalna partija v Skn-eniji ima danes že skoro toKko strm. koiikor šteje pristašev. Klerikatea duhovniška komanda Je pa tudi resno ogrožena, odkar Izpregle-čmjo m se apiraio terorizmu cdo vodite e osebe v SLS, ker nI hujšega absolutizma od onega, s katerim pase polhikujoč: duhovnik svojo krotko čredicc. Hic Rhodus, bic sala!
e— Glasbena Matica v CeSn bc priredila dve javni produkciji gojeacev h sicer I. produkcijo v četrtek, dne 36. t m. ob poli uri dopoldne, n. produkcijo dr.e 27. t m. ob 7. zvečer. Nastop": bodo gojene; prva fitirib letnikom- klavirske in vijolmske šole. Mla<finski zhor bo nastop!! pri m. produkciji Pri prvih dveh nastopih ni vstop^ir.e, vendar bo tadajaJe ravnateljstvo Glasbene Matice posebne sakazriee. brez katerih se ne bo dovoH! pristop. IE te H'. produkci:a se bosta vršili 31. maja in I. hmija z vstopnina
e— Koncert vojaške godbe v Celit: se bo vrši v prid Rdečega križa na praznik dne 26 t m. ob S. zvečer na vrtu. v stečaj:: slabega vremena pa v veliki dvoran: Ceif-skega doma. Vstopnina prostovoiina.
e— Mesečni žlrtajskl sejen v Celju, ki se vrS vsak prvi pondeljek v mesecu, bo v juniju v torek 7. junija, ker je v pondeljek prazni.
e— n. mladinski dan w Cel« V nedebo dne 29. sais bo priredfa celiski sokohks žnpa IL »rtadmsk! dar »družen z razviden! naraičajskega jK-apar« cedjskeca StAc^a. Mladinski dan in razvitje bo v telovadnic: in na dvorišču mestne osnovne šole s sledečim sporedom: 1. Po priboau jutranjih vlakov župna tekma naraščata in dece. 2. Cfe 9 iricuinje tt popoidansk: aaston. 3. Ob U. predavanje v posli ve majske dekiaracije v teSovadnici mesme osnovne Ma. 4. Ob pol 16. javrsa teiovatfea z razvitjem prapora in razglašenjem izid« tekem. Sodelovala bo žtlezmčarsta godba »Sk>gt< iz L^tijiM.
Kopališče
v solnčni dolini reke Vaha (Slovaška), 70 stopinj Celzija, vulkanski žvepleni vrelci t neprimerljivimi uspehi lečenja pri ishiasn, zevmi, protinn, eksndatih. Dobra pensiona v
»Thermia Palače« Ia, »Pro Patria« lia, že počenši od Kč. 50.—. Krasen naravni park, tenis, oteežne kopeli, 3 in pol nre od Dunaja.
Obaveščenja glede domačega zdravlje-nia daie:
L. SCHBEIBEB, Zagreb, Akademični trg t
Iz Kranja
r— Mantfestacija ob obletnici majniSka deklaracije. Tukajšnja podružnica Jugoslo« venske Matico priredi proslavo lOletnice majniške deklaracije z veliko spominsko manifestacijo. V soboto čine 28. t m. ob 20. bo v gledališki dvorani Narodnega do« ma slavnostna akademija, v nedeljo po ziidnji službi božji pa manifestacijski ob* hod z domžalsko godbo. Popoldne bo pri« redila v Zvezdi godba ljudski koncert
r— Narodna Čitalnica v Kranju vabi sv o« je člane, da se v polnem številu udeleže manifestacijskega obhoda, ki ga bo v ne» deljo 29. maja dopoldne v proslavo lOlet* niče majniške deklaracije priredila podruž« niča Jugoslovenske Matice.
r— Važen davčni razglas za privatne uslužbence. Davčno oblastvo kranjsko po« zivlja glasom razglasa ljubljanske delega« cije ministrstva financ vse privatne usluž« bence (med katere spadajo tudi kvaKfici« rani trgovski in obrtniški pomočniki) in samoupravni nameščenci in funkcijonarji, da radi odmere davka v smislu čl 79. VL finančnega zakona za leto 1927/28 vlože do .30. junija t. L pri tukajšnjem davčnem oblastvu takse prosto prijavo vseh svojih službenih prejemkov, ki jih prejmejo v te« koSem letu bodisi v denarju aili naturali« jah. Davku so podvrženi vsi prejemki ka« kor plača, mezde, draginjske doklade, ho« norarji itd. Pravilnost prijave mora potr« cfiti službodajalec s svojim podpisom. Za plačilo davka jamčijo službodajalci, ki ga smejo odtegniti od prejemkov ob izptače. vanju. Prijave podati so zavezani usiužben« ci sami, sicer se davek odmeri na osnovi uradnih podatkov.
r— Izlet kranjske podružnice SPD k Val« vszorjevi koči pod Stolom danes popoldne, /družen z odborovo sejo, je odpovedan.
r— Rekfamacijsko volilno postopanje. Pretekli pondeljek je bilo zaključeno re« kla/macijsko postopanje radi volilnih ime« nikov mestne občine kranjske. KeT so ime« niki volilnih upravičencev skrbno sestav« lični, je bilo vloženih samo 39 reklamacij, od teh 25 za vpis, ostale pa za izbris volil« cev. Značilno je, da je delo za naše radi« kak (malkontente) opravil klerikalec \Vatzl.
h Trbovelj
t— Poskusen samomor. V Hrastniku si je v tkzv. <rFantovskem domu» v samotno* rilnem namenu z britvijo prerezal vrat 24» letni rudar Rudolf Pogačnik. Našli so ga v mlaki krvi in ga takoj odnesli v rudniško bolnico, kjer se bori s smrtjo.
t— Neznan utopljenec. Železničarji s trboveljske postaje so opozorili orožnike, na leži v Savi pri hrastniškem tunelu otro« ško trupelce. Ko so prišli orožniki na me« sto, so ugotovili, da je namišljeni otrok mrtev psiček. Zato pa so odkrili nedaleč od omenjenega kraja truplo nekega 451et« nega moškega, ki je moralo že dalje časa ležati V vodi. Pri mrliču niso našli nobenih dokumentov, iz katerih bi se dalo sklepati, odkod je. DoSli zdravnik ni mogel ugoto« viti nobenih poškodb, tako da je upravi« čena domneva, da gre za samomor. Ne« znanca, čegar identitete niso mogli odgnati, so pokopali na župnijsko pokopališče.
t— Nesreča pri rudniku. V Hrastniku se je na lesnem skladišču pri Stihu ponesrečil družinski oče Anton Zupane. Odpeljali so ga z zlomljenim križem v rudniško bolnico.
t— Razstava Obrtnega društva. V nede« Ijo se je vršila slovesna otvoritev I. vaje« niške in pomočniške razstave, ki jo je pri« redilo Obrtno društvo TrbovljoHrastnik« Dol v Trbovljah. Številne povabljence je pozdravil predsednik g. Koren, ki je prosil župana, naj otvori razstavo. Župan Siter je nato po lepem govoru, v katerem je po«
vdarjal, d« ao obrtniki brbtiiče občine. Se«
sar se zaveda tudi občinski zastop, otvoril razstavo. Zatem je čestital k vzorno uro jeni in pomembni razstavi za obrtniški stan in za kraj Trbovlje zvezni tajnik g. Žab« kar iz Celja. Ko se je ie zahvalil vsem, ki so pripomogli, da se je razstava priredila, ključavničarski vajenec g. GuSka in se je zahvalil predsednik g. Koren občinskemu predstojništvu za izdatno pomoč, se je vr. Sil obhod po razstavnem prostoru. Poset občinstva iz domačih revirjev jc bil ne« ravnost rekorden. Samo v nedeljo si je razstavo ogledalo do 3000 ljudi. V ponde« Ijek in torek je razstavo posetilo po 700 ljudi. Razstavljene so poleg izdelkov obrt« no*nadaljevaloe šole pletenine, ženske in moško obleke, čevlji, kleparski izdelki, mi« ze, stojala za cvetje, kasete, krste, oljnate slike, kipi, vzorci fiodranja, napisne table, ključavnice, štedilniki, kotli, banje, lasni izdelki rtd Razstava je odprta samo še da« nes in jutri od 8. do 12. in od 2. do 6. zve> čer. Vstopnine ni. Prostovoljni prispevki se hvaležno sprejem« za vajeniški izlet.
t— Izlet rudarske nadaljevalne šole Da« nes napravi dvodnevni poučni izlet v Za» greb rudarska nadaljevalna šola v Trbov« fjah.
t— Spomladanska inšpekcija pri rudnika. Na ispekciji, Id se vrli vsako četrtletje, se mudita v Trbovljah za akcijonarje TPD. roozemca Ranzinger in Veladini. Spremlja« ta ju ravnatelja gg. Radnaj in Hemrich iz Ljubljana.
Iz Zagorja
z— Promenadnt koncert. Rudniška god« ba je priredila v nedeljo pred rudniško re« stavracijo od 11. do 12. koncert. Godba se je pod marljivim vodstvom g. Godine po« množila na 30 godbenikov, katere je v krat kem času izvežbal, da lahko z uspehom na« stopijo povsod. Želimo, da prirede še več takih koncertov.
z— Občni zbor podružnice Slov. planin» skega društva za litijski okraj se vrši 26. t m. in ne kakor je bilo pomotoma poro« čano v nedeljo 22. t. m.
z— Poroka. V soboto se poroči bivši agilmi načelnik zagorskega Sokola g. Mir« ko Jesih z gdč. Josipino Bevc. Bilo srečno!
z— Krajevni odbor UVl. v Zagorju je priredil a pomočjo dramatičnega odseka UVL iz Ljubljane dne 15. maja v dvorani »Sokolskega doma« v Zagorju igro «Dru» žmska sreča». Odbor se iskreno zahvaljuje društvu «Sokol» za odstopitev brezplačne dvorane, kakor tudi dobrotnikom.
z— Električna zadruga je imela svoj red« ni letni občni zbor pri razmeroma pičlem številu članov. Poročili g. Kolenca in bla» gajnika g. Lazarja sta bila brez ugovora soglasno sprejeti. ZadTuga sc je rešila naj. večjih bremen in se razvija vsako leto ugodneje, tako da se je na obč. zboru že razpravljalo o pocenitvi električnega toka. Iz gospodarskih razlogov se to vprašanje še ni moglo definitivno rešiti, pač pa se je poblastilo načeistvo, da v tem sklepa do konca tekočega leta. Tudi v Kotredežu in ebč. Ržiše se snujeta novi zadrugi, tako da bo naša dolina najbrže v kratkem elek« trificirana.
Iz Ptuja
j— Iz seje mestnega sveta. V soboto dne 21. t m. se je vršila 4. redna seja mestne« ga sveta. Udeležilo se je je samo 14 od« bortvikov od 25, kar kaže skrajno slabo za» nimanje za občinske zadeve. Opravičeno je izostalo le majhno število članov mestnega sveta. Med drugim je župan poročal, da se je končno doseglo popravilo Grajenskega mostu od železniške uprave in je most že izročen prometu in da se je tudi ukrenilo vse potrebno, da železnica osigura že toli. ko grajano obrežje Grajene, Nadalje, da jc izdal magistrat stroge odredbe zaradi čiščenja ulic in hodnikov ter da pride tudi že pri prihodnji seji računski zaključek mestne občine za leto 1926 v razpravo. Podvzeli so se koraki zaradi najetja poso« jiia v svrho zidave stanovanjskih hiš in se bo o zadevi pozneje končnoveljavno skic« palo. Na predlog šolskega nadzornika go. spoda Gorupa je dovolil mestni svet po. trebne prostore v «Mladiki» brezplačno za čipkarski tečaj pod pogojem, da prispeva potrebno kurjavo in razsvetljavo okrajni zastop, ker se bo udeležilo tečaja več go« jenk iz okraja kakor iz mesta. Prošnji An. tona Lipovška za izjavo o krajevni potrebi koncesije perijodičnega prevažanja oseb z avtomobilom na progi Maribor«Sv. Pettn je obč. svet ugodil z ozirom na to, da se ta proga po potrebi v najkrajšem času po. daljša od Sv. Petra preko gornjega Diipte. ka v Ptuj in obratno. G. Ani Umreitig, biv. ši upraviteJjka Dijaškega doma v Ptuju v
Dne 21« maja so bile Izžrebane
sledeče srečke, kupljene pri Zadružni hranilnici r. z. z o. z., v Ljubljani, Sv.
Petra cesta St. 19. Po Din 2000,— so zadele srečke št 15.457, 121.656, 4.494.
500— 80 zaddc S*™-'- u m- 76.733, 76.749, 100.737, 5.739, 5.754, 15 459 15.435, 18.163, 18.166, 30.927, 30.971, 30.953. 40367. 40.598, 40.506. 53.420. 53.404, £«8 66.607, 66.689, 91.759, 91.738, 115.613, 115.686, 9.701, 11.506. 11374. 11395! 11S 11358 20.816, 23.463, 23.488, 47.707, 47.794. 48395 59321, 71360, 71345. 71.870. 71342, 83209 86.378. 86.340, 86379, 96.934, 111.111. 120.197. 120.189, 904. 901, 116.270, 116.280 9154' 9.155, 9.143, 9.139, 9.170, 9.161, 48.609, 48.689. 70.467, 70.465, 95341, 95.802. 9sW 93.889,111.750,111.829. 121.503. 121317. 121377. 121.674. 121.691, 121322, 121657 24.390, 24.379, 71342, 98.266, 98.292, 121377, 105.720.
Izplačevanje dobitkov od 15. junija do 28. septembra t l. Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra cesta 19.
Vremensko poročilo
Meteorološki zavod » Ljubljani 24 maja 1927.
Višina barometra 30R.S
Kraj
Cas
»pazovanj^
oo
Ljubljana (dvorec) , t .
Maribor , , * Zagreb . , ■ » Beograd • • » Saraievo < t . Skopije ... • Dubrovnik • • Praha . , . , , Split . i < , >
7.
a
14
21.
8.
7.
/651
762-2 762-7
764-9
765-2
7567 7b0 7 766-h 755 3
a S
7-y
17-9 138 12*0 13-0
120 17-0 8-0 130
H *
Smer vetra 'r brzin t » metrih
88
35 53 41 60
94
31
42
W 6
S 1 E 2 NW 8 SE 2
W 6 SE 4 SW 8 NNE 20
o
■52
P
10 3
5 9
Padavine
Vrsta
dež
del dež
del dež
nevihta
« m <o I. ar*
3.2
Z0 40
5.0 11.0
10.0
Solnce vzhaja ob 4.23, zahaja ob 1931. luna vzhaja ob 138, zahaja ob 11.12
Najvišja temperatura danes w Ljubljani 18.6 C, najnižja 44 C
Dunajska vremenska napoved ca sredo: Lepo vreme ne bo več dolgo trajalo Tržaška vremenska napoved za sredo: Lahni severni vetrovi, nebo večinoma jaano
temperatura od 13 do 20 stopinj, morje nekoliko razburkano.
1
Schichtavo
terpentinovo milo
2. odlika:
Velik

in priročen kos
Takšen velik kos olajša pranje, ker da takoj toliko pene. kolikor maihef kos po daljšem pranju.
1.	Terpentin v milu.
2.	Velik in priročen kos,
3.	Prijeten duh.
4.	Slike iz pravljic za izreza nje.
5.	Milo je v zavitku. 5. Svetla barva. 7.	Razkuženje perila.
času Avstrije, živeči sedaj v Olomucu na Moravskem, se je priznala izjemna pokoj« nina po 300 Din mesečno od 1. I. 1927. Pri slučajnostih se je vnela živahna in ostra debata o spomenici tukajšnjih mizarjev, v kateri obtožujejo mestno upravo ozir. po« grebni zavod, radi izdelave rakev v lastni režiji kakor tudi raznih drugih mizarskih del za lastno potrebo. Izkazalo se je, da je tozadevna obrtna pravica mestni upravi zares uoasnila, zato se je, sklenilo za obrt takoj prositi in prijaviti obč. mizarja kot poslovodjo. Zaradi površnega nadziranja mestnih podjetij, češ da so vsled tega ve. činoma pasivna je predlagal, da se v spo* menici navedeni očitki napram upravi pre« iščejo po kompetentnem odseku ter nered, nosti odpravijo. Pritrdili so mu tudi obč. odborniki dr. I. Fermevc, Spruschina m Stendte, nakar se je predlog soglasno spre« jel. Javni seji je sledila tajna seja, v ka« teri se je razpravljalo o nakupu Domini, kan.ske vojašnice.
j— Zobni atelje Rudolf Reich (Ptuj) ostane zaprt od 25. maja do 10. junija. 794 j— Zlata igla izgubljena. V četrtek dne 19 t. m. je izgubila neka gospa na potu od Ornigove pristave do doma na Ljuto» merski cesti zlato damsko iglo (brošo) z briljantom. Najditelj se naproša, da jo od« da varnostni straži na Florjanskem trgu.
Iz Laškega
I— NaraSčcnje klerikalne moči v Laškem Dosedaj so pri vseh občinskih volitvah kle. rikalci spravili skupaj 34 podpisov za kan. didatno listo. Pri sedanjih jih ne dobijo in prosjačijo radikale in Nemce za pomoč. Pa bo še težko šlo!
I— Občinske volitve. Rok za vlaganje kandidatnih list teče od 23. maja do 1 ju. nija t L Kot prva je vložila SDS svojo li« sto, katere nosilec je sedanji župan dr Fr. Roš. Nasprotniki se silno trudijo, da se« stavijo listo, pa se jim ho to komaj posre« čilo kliuh temu, da je SLS v ta namen de« legirala dr. Godniča in ga poslala v La« ško Sedaj je gotovo, da se je pošteni del NRS ločil in no5e za koalicijo s klerikalci ;n skupino Fret/e ničesar vedeti. O ckkanu se pripoveduje, da se bo uklonil in podpisal listo poleg Fretzeja, ki nadleguje volilce, da se ga koma i otepa io. Dr.' Godnlč bo moral uvideti, da so v Laškem za njegove mahinacije mnogo neprikladnejša tla neno v Celju.
Duhovniki in organisti
(Nekoliko odgovora »Slovencu«)
Pod tem naslovom je »Jutro« objavilo dopis o razmerah orgamistov ter samo malo pokazalo kako duhovščina postopa z organisti in skrbi za nje. »Slovenec« z dne 21. t. m. ie na ta dopis odzovaril pod istim naslovom Odgovor pa je takšen da le potrjuje vsebino dopisa v »Jutru«.
»Slovenec« pravi, da »Jutro« izrablja bedni položaj organistov. Orranistj pa vemo, da to ni res. Mi cffw »Jutru« jako hvaležni da poroča o naišem žalostnem položaju. Saj orgamisit' mimaroo lista, kjer bi se lahiko pritožili proti krivicam, ki se nam sodijo. Ali nai o tem pišemo v »Slovencu«, »Slov Gospodarju«, »Domoljubu«, »Cerkvenem Glasbeniku«? Vse te liste ima v rokah duhovščina m noben dopis ne hi bil priobčen
Dopisnik pravi v »Slovencu«, da se Je na občnem zboru To^aiiistov z vso resnostjo obravnavalo vprašanje zavarovanja orgairistov. AH morebiti ne ve, da Je Pokojninski zavod v svojem dopisu na ta občni zbor izjavil, da nima z izterjevanjem prispevkov in z zavarovanjem nikjer toliko posla kaka' ravno pri organistfh! In zakaj? Ker se ž uprti'ki branijo orgaraiste zavarovati tn plačevati zanje premije! Ali Je to morebiti krščanski socijalizem v praksi? »Slovenec« tudi piše. da organi st, ta' nru le delo na koru izključno le vprašanje želodca, ne spada na kor! Torej orgamist na] lepo dela za čast božjo brez želodca! V kratkem upamo v »Slovencu« najti oglas, v katerem bo razpisana služha organi sta. Ofevnr' pogoj bo, da bo — brez želodca! AH se ne zavedate, kako ste smešni? Takšno oporo ima torej organist pri duhovščini, da mu še želodca ne privošči! Res velika sferb in ljubezen! »Slovenčev« dopisnik piše o eks-orgainistu, ki naj bi bil dopisnik Jutra«, kar ^a ni res. Dopisnik »Jutra« je aktiven organist, ki ima, hvala bogu. dobrega župnika, boli ga pa srce, ko vidi žalostno stanje drugih tovarišev. Zato je pisal te vrstice, pa bo tudi v naiprej še kaj poročal. Gradiva Je zelo veliko. »Slovenec« tudi trdi. da si bodo orgamlsti svoje težave uredili s pomočjo stanovske organizacije. Kako, ko pa večina duhovščine tej organizaciji nasprotuje? Znarri so slučaji, da or-ganisf ne sme biti član organistovske orga-nizacfie. ker s.cer lahke izgubi službo.
Brez usmiljenja bomo graja® in bičali, kar Je slabega, pa tudi pohvalili kar se bo za nas storilo korisitnega! Organist.
Gospodarstvo
Omalovaževanje domačega obrtništva
Pod naslovom <Iz obrtniških krogov> je izšla v <Jutru> notica, ki omenja nabavo uniform za Celjski mestni pogrebni zavod ter zahteva pojasnila.
Predvsem bi bil v to poklican celjski mestni magistrat vendar hoče odgovoriti krojaška mojstrska organizacija, kolikor ji je o zadevi znano. Ker so bile stare uniforme Pogrebnega zavoda že obrabljene, je bilo umestno, da se je celjski magistrat zanimal za nabavo novih. Mestna uprava se je že I. 1923. obrnila na nekega celjskega krojaškega mojstra za proračun, ki ga je tudi dobila. Na tej podlagi ge je stavila postavka v to svrho v letni proračun mestne občine. Čakalo pa se je z razpisom še do julija 1925. Zelo ugodne ponudbe celjskih krojačev so bile vložene pravočasno.
Iz nerazumljivih razlogov pa se je oddaja tega dela zavlačevala do pričetka 1. 1927., ko je prišel po naših informacijah potnik od dunajske tvrdke Tčmler Amor ter prevzel to dobavo. Ni nam sicer znano, pod kakimi pogoji, govori pa se, da se je plačalo samo carine več, kakor bi znašala polovica zneska celjskih ponudnikov. Po cenitvi zapriseženih izvedencev pa so te uniforme majhne vrednosti ter ne pristojajo in so se morale dati celjskemu krojaču v popravilo. Povdari-ti moramo, da to delo ni bilo v tekočem letu razpisano in tako je naročilo, pa naj bi bilo po komurkoli izvršeno, pravno neveljavno. Krojaška mojstrska organizacija ni raziskovala, kdo je povzročil to oddajo, ki je upravičeno razburila obrtniške kroge v Celju, pač pa se je obrnila na velikega župana mariborske oblasti s prošnjo, da se zadeva preišče ter se krivci kaznujejo. Prepričani smo, da bo veliki župan od povzročiteljev škode zahteval vsaj odškodnino, če že ne bi razveljavil naročila.
Izgovor, da se je obrnil mestni magistrat po informacije v Ljubljano, Maribor in Ptuj, ki so baje take nabave izvršili tudi na Dunaju, je tisto žalostno poglavje, ki pravi, da se oddajajo dela preko domačinov v inozemstvo ter se poleg tega še blati domače obrtništvo, češ, saj ni zmožno takega dela. Domačega obrtnika pač poznajo, kadar gre za davke, delo in zaslužek pa se nudita tuje-rodoem. Da o vržemo sramotenje domačih krojačev, češ, da ti niso zmožni tega dela, navedemo, da so bile zadnje uniforme za prvi razred izdelane v Celju pred 30 leti ter so še danes norabne. To dokazuje vestnost in poštenost domače obrti. Nehajte z zapostavljanjem domačega obrtništva!
Hmeljarjem Slovenije
Uničujoča peronospora ae ne prikazuje le na Češkem, nego tudi v Nemčiji, v BaČki in tudi pri nag v Sloveniji,.
Hmeljarsko društvo v 2alcu si šteje v svojo dolžnost, da opominja vse hmeljarje k vestnemu opazovanju svojih hmeljskih nasadov in na vsa priporočena obrambna sredstva zoper hmeljske škodljivce. Obrambnega delovanja bi se morali poprijeti vsi hmeljarji, kajti le potem je upali na zaže-IJemi uspeh. 0 uporabi obrambnih sredstev se je temeljilo razpravljalo ob priliki letošnje glavne skupščine 13. marca. 0 oframb nem delo se je pisalo tudi po časopisih. Poiščite dotične številke in pazljivo preberite navodila. Vsi hmeljarji na obrambno delo!
Tržna ooročOa
Živinski sejem v Maribora (24. t. m.) Sejem Je bil živahen. Prignanih je bilo 21 konj, 8 bikov, 148 volov, 383 krav in 27 telet, skupaj torej 597 komadov. Povprečne cene ra kg žive teže: debeli voli 8 — 8.50, poldebeli 730 — 7.75, plemenski voli 630 — 7, biki 7J50 — 7.76, debele krave 7.25 — 7.75, plemenske krave 5 — 6, krave klobasarice 2.75 do 4, motene in breje krave 5.50 — 6.50, mlada živina 6—9, teleta 730 — 9 Din. Prodanih je bilo 300 komadov, od teh v Avstrijo 29. Mesne cene: goveje meso 8 — 18, telečje 1030 _ 20, svinjsko meso 15 — 2750 Din.
Dunajska borza za kmetijske produkte 123. t. m.) Neugodna ameriška poročila o stanju posevkov so povzročila čvrsto tendenco na ameriških terminskih tržiščih. Tudi na dunajskem tržišču je bila tendenca prijazna, vendar se cene niso dvignile, ker se je malo povpraševalo. Uradno notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine: pšeniea: domača 44.50 — 45, madžarska Tisa (79/80 kg) 5030 — 51; rž: madžarska 42.25 — 42.50; turščica: 25 do 26; o v e s: rumunski 34 — 34.50.
= Stanje hmeljskih nasadov oa Češkem. Zveza hmeljarskih društev v 2atcu (ČSR) poroča z dne 20. t. m.: V zgodaj obrezanih nasadih raste mlada trta bujno in se deloma že privezuje, deloma je pa že 1—1.5 m visoka. Pozno obrezani nasadi zaostajajo v razvoju, ker jih nadlegujejo bolhači. Obrambna sredstva zoper nje se pridno uporabljajo. Sedaj je vreme toplo in suho. Nujno bi potrebovali izdatnih padavin. V nekaterih nizkih legah se je od včeraj tuintam opazovala mnha afis, povzročiteljica hmeljskih uši. Nadalje se je predvsem na drugoletnih na-
sadih brezdvonmo konštatirala uničujoča peronospora in so se hmeljarji pozvali k obrambnemu delu.
= Obrtna banka SHS pričela poslovati.
Ker so vsa pripravljalna dela končana, je pričela v pondeljek poslovati Obrtna banka SHS v Beogradu.
= Zamenjava obveznie Vojne škode. Kakor je bilo pričakovati, se iz Beograda de-mantira vest o prisilni zamenjavi obveznie Vojne škode v komade po 5000, odnosno 10.000 Din nominala. Zamenjava obveznic je prostovoljna ter se more izvršiti le tedaj, če ima lastnik najmanj 5 ali 10 tekočih šve-vilk iste serije.
= Spomenica lesnih trgovcev. Lesni iu-dustrijci Slovenije so poslali prometnemu ministru posebno spomenico, v kateri ga opozarjajo na težkoče, ki bodo nastale, ko 9topi v veljavo nova naredba generalne direkcije državnih železnic glede prevoza lesa in lesnih izdelkov.
= Konferenca zagrebških gospodarskih krogov glede eventualnega povišanja lokalne tarife. V soboto se Je vršila v prostorih zagrebške Trgovske in obrtniške zbornice konferenca zagrebških gospodarskih krogov, na kateri se je razpravljalo o ukinjenju, odnosno povišanju najnižjih postavk 28. in 29. blagovne tarife. To povišanje bi znatno podražilo prevoz premoga (namenjenega za Vojvodino), drv (v lokalnem in izvoznem prometu), taninskega lesa, umetnih gnojil in njihovih sirovin, železne, kromove in manganove rude (za izvoz), boksita in opeke. Voznina bi se povečala za povprečno 50 %. Po vsestranski diskusiji je bilo ugotovljeno, da bi to povišanje tarif povzročilo gospodarstvu veliko škodo, ker bi bil onemogočen izvoz ter bi naše gospodarstvo zopet izgubilo mnoga komaj zavojevana tržišča. Deficit državnih železnic se g takimi ukrepi ne more odpraviti, ker bi promet omenjenih vrst blaga znatno nazadoval. Saniranje naših železnic bi se moglo izvesti edino z znižanjem in normaliziranjem izdatkov. Zagrebška zbornica bo stališče zagrebških gospodarskih t rogov sporočila prometnemu ministrstvu.
= Optimistična izjava Thennisa glede uspeha svetovne gospodarske konferenee. Ob priliki svojega zaključnega govora na svetovni gospodarski konferenci je predsednik Theunis izjavil, da uspeh konference daleko presega pričakovanja. Sklepi konference, ki so bili s strani delegatov 50 držav sprejeli po večini soglasno, ne morejo stati bre? močnega vpliva na bodočo gospodarsko poli. tiko držav. Svetovna gospodarska konferenca se razlikuje od konference v Genovi v tem, da je postala izhodišče cele vrste konkret. nih akcij.
Borze
24 maja.
LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 8450—85, Vojna škoda 344—345, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 195—197, Ljubljanska kreditna 150—0, Merkantilna 89 — 100 (98), Praštediona 850 _ 0, Kreditni zavod 160 — 170, Trbovlje 0 — 490, Vevče 130 — 0, Stavbna 55 — 65, Sešir 104 — 0. — Blago: Tendenca za les čvrsta, za deželne pridelke zelo čvrsta. Zaključenih 19 vagonov lesa.
ZAGREB. Vojna škoda ae je trgovala na včerajšnji višini, in sicer kasa po 343, za junij po 344, za julij pa po 346. _ Deviza na Italijo je bila zaključena po 311.5; v Curihu je ob zaključku borze notirala 28.45 blago, popoldne pa je nazadovala na 28.25 blago. Notirale so devize: Dunaj 799.9 — 802.9, Berlin 1547.83 — 1350.83, Italija 310.5 do 3123, London 276.10 — 276.90, Newyork ček 56.70 — 56.90. Praga 168.20 — 169, Curih 1003.5 — 1096.5; efekti: bančni: Narodna 4670 — 4720, Eskomptaa 9(5 — 96.5, Po-ljo 15.75 — 16.25, Kreditna Zagreb 93 — 95, Hipo 61 — 62. Ljubljanska kreditna 150—0, Obrtna 40 — 43, Praštediona 850 — 800, Jugo 93 — 93.25, Zemaljska Sarajevo 140 do 150; industrijski: Drava 570 — 610, Dubro-vačka 420 — 425, Vrbovsko 340 — 0, Šečera-na Osijek 500 — 610, Gutmann 285 — 295, Slaveks 125 — 130, Slavonija 28 — 29, Trbovlje 485 — 490, Union 306 — 3073, Vagon 42 - 46, Vevče 132.5 - 140, Danica 170 do 190; državni: invisticijsko 84.75 — 85, agrarne 513 — 51.75, Vojna škoda promptna 343.75 - 344.50, kasa 343.75 _ 34450, za maj 344 - 34450, za junij 345.75 — 346.25, za julij 348- 849.
CUBIH. Devize: Beograd 9.J36. Berlin 123.185, Newyork 51931. London 25.25, Pariz 20.36, Milan 28.45, Praga 15.40, Budimpešta 90.65, Bukarešta a 15, Sofija 3.75, Varšava 58.10, Dunaj 73.20.
DUNAJ. Devize: Beograd 12.4560 d<, 12.4950, Berlin 16731 — 168.41, Budimpešta 12330 — 12339, Bukarešta 4.3125 — 4.8325 London 34.4350 - 34.5350, Milan 38.64 do 38.74, Newyork 708.75 - 711.25, Pariz 27.75 do 27.85, Praga 20.9875 — 21.0675, SofMa 5.10625 _ 5.14625, Varšava 79.19 — 7947, Curih 136.31 — 13631; valute: dinarji 12.4250 - 12.4850. dolarji 706.05-700.05.
Deviza Beograd u ostalih benafc: w R» en 59.22. v Berlinu 7.406.
»Kolumb zraka" pripoveduje svoje vtise
Lindbergh, abstinent in nekadilec, opisuje svoj polet čez Atlantski ocean. — Sreča isto kar usoda. — Indukcijski kompas, najzanesljivejši pripomoček poleg Wrightovega motorja. —
Srečanje z ribiči — Zemlja, Evropa! — Težka orijentacija nad Parizom__Opasni entuzijasti.
Kaj sodi Lindbergh o prekooceanskih poletih v bodočnosti. — Iz Newyorka v Pariz brez francoskega vizuma, brez perila in obleke, pač pa z denarnim čekom. — Rekordni polet, Amerika
se pripravlja na nove zračne tekme
Pariz živi še vedno pod svežimi dojeni zmagovitega Lindberghovega poleta. Jedva 20 letni letalec je danes na Francoskem tako popularen, da ga ženske zasipajo z ženltnimi ponudbami. Matere krščajo otroke na njegovo ime, društva vsega sveta tekmujejo, kako ga bodo dekorirala; med čestitkami je najti pošto kronanih glav in preprostih mož. brzojavke Amerike, njegove druge domovine Švedske, Francije, Nemčije, Italije, Anglije, Španije — z eno besedo celega sveta.
Francoska vlada je okrasila v znak veselja poslopje zunanjega ministrstva in hišo piezidenta republike z ameriško zastavo. Pariški aeroklub dela načrte za sr>omentk, ki bo stal na Le Bourgetu ter bo predstavljal odhod Nungesserja in prihod Lindbergha. Letalec prejema neprestano ponudbe za angažmane. ki ga bodo napravile za enega najbogatejših self-made-manov njegovih mladih let v Ameriki. Samo West Coat Thea-ter v Los Angelosu nudi Lindberghu vsoto 100.000 dolarjev. Vdova po industrijalci Deutshu de la Meurthe je dala nakazati Lindbergu darilo 150.000 frankov, družinam Nungesserja in Co-lija pa 100.000 frankov. Švedi pripravljajo velikansko denarno zbirko. Itd.
Takega veselja in navdušenja kakor po Lindberghovem prihodu ni videl Pariz že od sklenitve premirja. Ugiba se, kakšen bo prihodnji Lindberghov let in se govori, da pojde zmagovalec čez Pacifik v Avstralijo ali na Filipine. Lindbergh je oblegan od slavnih mož in jedva kljubuje vsem, ki bi ga radi videli, ž njim govorili, mu stisnili roko. In poleg vsega tega prenaša vso to nadlego s stoičnim mirom in z brez-primerno hladnokrvnostjo — kar ni baš v zadnji vrsti zasluga njegovega zmernega življenja. Zmagovalec Atlantika je namreč abstinent in ne kadi tobaka.
V naslednjem nudimo našim čitate-ljem priliko, da spoznajo Lindberghov polet iz njegovih lastnih besed. Letalec pripoveduje:
Kako sem preletel Atlantik.
»Ljudje me imajo za srečnega človeka. Sreča pomeni njim isto, kar meni usoda. Jaz si to stvar tolmačim drugače. Mislim namreč, da tiči moja sreča v mojem aparatu, v letalu, ki mu sizur-no ni para na svetu. Samo s tem zračnim konjičkom sem mogel preleteti 6000 km daljave ne da vmes pristal. Seveda ni važen samo motor; enako važni so vsi instrumenti, katere sem imel s sabo in o katerih sodim, da so najboljše vrste. Vse to skupaj je pripomoglo k mojemu uspehu. Jaz imam pri vsem le neznatne zasluge.
Vreme v splošnem ugodno, čeprav motno.
Drugi činitelj, ki je pripomogel k mojemu poletu, je bilo vreme. Reči moram, da je bilo zelo ugodno. Sicer ni bilo tako lepo, kakor so ga napovedale meteorološke postaje. V enem delu poleta me je celo dražila misel, da bi okrenil aparat in šel nazaj. Toda takoj sem se zavedel, da bi ta umik pomenil zame sramoto in morda tudi pogin. Zato sem se strumno držal svoje prvotne odločitve m letel naprej proti Parizu.
Dokler nisem zapustil novofundland-skega ozemlja sem imel srečo z vremenom. Potem se je začelo obračati na slabše. Nebo se je zmračilo. Nastala je noč. Prišle so moralične in fizično najtežje ure. Zašel sem v snežni metež, o katerem je splošno znano, da je letalom zelo opasen. ker lahko prekucne aparat v par minutah. Pred sabo.
FINA IN NAJCENEJŠA
oblačila za gospode in dečke za birmo in druge prilike izgotavlja po meri ele« gantno samo tvrdka Drago SCHWAB, Ljubljana.
nad sabo, na levi in desni nisem videl nič; na krilih se je začela delati ledena skorja. Moral sem se dvigniti kolikor mogoče vispko. Povzpel sem 3000 m pod oblake in sem v tej višini vzdržal do jutra . . .
Zmeren tempo.
Šlo je gladko. Neprestano sem kontroliral svoje aparate, primerjal njihove kazalce s karto, ki je ležala pred mano in si dajal poguma. Aeroplan je letel zmerno, s tri četrtinsko normalno brzino. Motor je deloval brezhibno. Niti' najmanj nisem občutil, da bi bil aparat pretežak, čeprav sem naložil mnogo olja in bencina.
_ Bil sem pa pripravljen na vse. Izključeval nisem možnosti, da se bom morda moral spustiti na morje. O tem sem razmišljal posebno tedaj, ko sem zabredel v snežni metež. Vso mojo pozornost je absorbiral aparat. Neprestano primerjanje instrumentov mi je krajšalo sicer dolgi čas. Izborno mi je služil periskop, o katerem pa so se raznesle že cele legende in bajke, češ da je bil moj sedež na letalu prenizek. V resnici mi je periskop služil samo pri startu v Ameriki in pri spuščanju na letališču v Parizu.
Naprave so mi ves čas natančno kazale, kje se nahajam. Parkrat sem pogledal navzdol in sem videl, kako plavajo na oceanu ledene gore. Taki pogledi so me zmrazili. Dobro, da sem bil toplo oblečen. Samo to me je rešilo. Spanec me ni popadal, opojnih sredstev nisem zavžival in dobro mi je delo posebno to. da sem letel zelo visoko. Kadar sem čutil, da popuščajo živci, sem za hip zamižai in si predstavlial. da sedim pri volanu v avtomobilu. Tako me je minilo. Strašna realnost morja pod menoj je dobila milejšo podobo.
Na Oceanu.
Položaj je bil tak. da sem moral leteti časih nad meglami, časih pa pod oblaki. Snežni metež je traja! dolgo in mi je zelo nagajal. Dajal sem si poguma, v čemer mi je bil dober tovariš motor, ki je krasno tekel. Vsako uro sem skrajšal svojo dolgo pot za 100 milj. Mislil sem samo na Francijo. Držal sem v rokah krmilo in pazil na redovito obračanje mašinerije. Kadar sta me navdala strah in groza, pa sem začel misliti na tovariše letalce, ki lete na normalnih progah ter so mnogokrat prisiljeni vzdržati v zraku v še hujših okoliščinah. Tako sem se hrabril in srčil m sem se imel samo za majhen delec velikega življenja okoli sebe. Tudi na to sem mislil, da bodo kmalu v podobnem položaju kakor jaz tisoči in tisoči, ki bodo leteli čez Ocean z istim, mogoče tudi z večjim rizikom. Tako sem prebil noč, ki je bila neprijetna posebno radi tega, ker nisem vedel kam letim, dočim mi je bila situacija podnevi vsak trenutek jasna.
Smer mojega letala je bila tako precizna, da nisem krenil nikoli v stran več nego za 200 m. Vsako napako sem popravil sproti Čim dalje sem letel, tem lepše je bilo. ker me je podžigala zavest, da imam že polovico pota za seboj. Tudi to me je navdajalo z zaupanjem, da postajajo vremenski izgledi čedalje boljši.
Indukcijski kompas.
Pripomoček, ki je bil poleg motorja največjega pomena zame, je bil indukcijski kompas. Imel sem radi previdnosti poleg njega še navadno busolo. Toda ponavljam, da sem se ravnal ves čas samo po indukcijskem kompasu in da sem bil ž njim na moč zadovoljen. Deloval je brezhibno. Tu moram zopet ponoviti besede o srečnem naključju, ki ga ljudje pri meni tako radi povdarjajo. Moja sreča je bil vsekakor predvsem ta kompas. Njegov princip obstoji v medsebojnem vplivanju magnetnega polja zemlje in lokalnega magnetnega polja, ki ga ima kompas sam na magnetno iglo. Kadar je igla stala na ničli, sem vedno vedel, da letim prav. Če
pa se je igla premaknila, sem videl da krenem v stran in sem se obrnit zopet tako, da je igla kazala na ničlo.
Ribiška flotilja.
Ko se je napravil velik dan, sem ugledal na morju ribiške ladje in prva človeška bitja na Oceanu. Spustil sem se nižje, napel svoje moči in zakričal z vsem svojim glasom. Vprašal sem ribiče, če letim prav proti Irski. Odgovora nisem dobil, bodisi, da me niso čuli in razumeli, bodisi, da jih nisem razumel jaz. Videl sem pa natančno, kako so strmeli v aeroplan z odprtimi usti.
Zemlja, zemlja!
Dobro uro po srečanju ribiške flotilje sem uzrl zemljo. Kakšni občutki so me obvladali v tistem trenutku, ni mogoče popisati. Ugotovil sem obalo in sem si rekel, da letim čez Irsko. Spustil sem se zopet nižje in začel primerjati teren s karto. Kmalu se je odprla mojim očem najdivnejša panorama. Videl sem. kako se igra deca na obali in sem se spomnil na svoja detinska leta. Toda spomini me niso smeli predaleč zanesti. Šel sem pogumno naprej, preletel Anglijo in dosegel La Manche. Pogled na Cherbourg me je navdal z nepopisnim veseljem Pripravljale so se mi pa že nove težave.
Kje je letališče?
Ko sem letel nad Seino, sem se prepričal. da se spušča noč v Evropi po zneje nego v Ameriki. Zahvalil sem Boga. Pol ure pozneje sem krožil nad Parizom Luči je bilo toliko, da so me kar slepile. Reflektorji so metali snope svojih žarkov naokoli. Pred očmi se mi je dvignila vitka piramida, v kateri sem spoznal Eifflov stolp. Obkrožil sem Pa riz. da bi lahko natančno ugotovil točko. kjer se lahko spustim na tla. Velikanska množina ostrih luči je zmedla mojo orijentacijo. Hangarja nisem mogel nikakor izslediti. Skuša! sem si pomagati z Morsejevim aparatom, žal, brez uspeha. In čutil sem se neskončno majhnega, zapuščenega in samega.
V strahu, da se bliža sedaj najtežavnejši moment, sem krenil proti severovzhodu. Po mojih računih bi moralo ležati letališče Le Bourget tamkaj. Pozneje sem videl, da sem se motil. Begalo me je pa še nekaj drugega. Kadar se v Ameriki spušča aeroplan na zemljo, ugasnejo navadne luči, reflektorji pa se pojačajo in pomnože. Tukaj je bilo pa čisto narobe. Svetloba je ostala neizpremenjena. Iskal sem z očmi mesta, kjer bi mogel pristati. In moral sem krotiti svoje živce, ki so postajali nemirni. ko sem videl, da ni nikjer nobenega aerodroma.
Med množico.
Šele dolge vrste avtomobilov so mi slednjič pokazale točko, ki se je izkazala za cilj. Ko sem razločil tloris, sem se spustil v mirnem tempu k tlom. In zopet so nastale komplikacije. Bal sem se, da bom pristal sredi ljudi, katerih je bilo neskončno morje. Ah, ta sprejem je bil res najopasnejši trenutek v celem mojem poletu! Ko sem bil na zemlji, ne vem kaj se je zgodilo z menoj. Dvignili so me na rame in me nosili okoli, letalo pa je postalo plen množice, ki se je vrgla nanj kakor gladna zver na žrtev.
Odvedli so me. Jaz pa sem gledal nazaj in videl, kako trgajo žice. cefrajo koščke platna ter sukna in režejo lesene dele. Obšla me je žalost in bojazen, da bodo aeroplan čisto pokončali. Storiti pa nisem mogel nič. Zadnje kar sem videl, je bila debela palica, s katero je razbijal tolščak po krilih aeroplana. Hotel sem se obrniti, da obranim aparat, toda moji spremljevalci, ki so me vlekli v avtomobil in me peljali pod neko lopo. kjer sem se oblekel v francosko uniformo, so mi prišepetavali naj. se ne mudim, ker je gneča življensko opasna.
Moja letalska karijera, ^ Moja letalska karijera s poletom iz Newyorka-v Pariz nikakor ni zaključena. Če bi mislil na to. bi se gotovo ne
Lafcadio Hearn:
Ošidori
Bil je nekdaj sokolar in lovec, imenovan Sonžo, ki je stanoval v pokrajini Mutsu.
Odšel je nekega dne v lov, a naletel ni na nobeno divjačino. Pod noč se je odpravB domov ... Bil je truden in zasopel. Skoro pa dospe do široke reke, zelo globoke, ki jo je bilo preiti. Daleč proč. v nočni megli, ki se je spuščala, zapazi dvojico ošidorov, tistih divjih povodnih ptic, ki se na daljnem vzhodu štejejo za najizrazitejši primer ljubezni in zakonske zvestobe. Dvojica je mirno plula eden poleg drugega.
Čeprav se govori, da to prinaša nesrečo, ako se ubije ošidor, je Sonžo vendar dvignil lok in pomeril na dvojico, ker je bil gladen. Strela je šinila skozi prostor in prebodla samca . . . Samici se je posrečilo, da je pobegnila ter izginila v visokem trsju. ki je ro-bilo nasprotni breg reke. Sonžo nese svoj plen domov in si pripravi večerjo.
Tisto noč je imel čudne sanje.
Sanjalo se mu je. kako je mlada, ja-ko lepa žena stopila v njegovo sobo in mu obstala pri zglavju. Plakala je tako gorko in silno stokala, da si je Sonžo mislil: srce ji bo počilo od žalosti
Neznana lepotica mu reče:
<Zakaj, o zakaj ste ga ubili . . .? Kaj vam je naredil? Zakaj je bil on kriv? Midva sta bila toli srečna v Akanumi.. Vi ste ga usmrtili . . . Razumete li vso težino svojega zločina? A vi ne morete doumeti vso podlost in srepost svojega hudodelstva . . . Ustrelivši mojega tovariša ste me vi obsodili na smrt! . . .
Svojega moža ne bom preživela ...»
In z obupnim glasom, ki ga je trgal jok, je izpregovorila le-te stihe: Hi kukureba Sesoiši mono to Akunuma no Makoino no kure no Hitori ni go uki.
«Na koncu dne sem ga pozvala, naj me spremi. Sedaj po toliki dobi srečnega razmerja, kako je turobna usoda nje. ki mora sama spati v senci trsja!»
Zatem je kliknila ponovno: «Ah! vi ne veste, kaj ste storili ... Ali jutri, ko pridete v Akanumo. boste razumeli!*
Prikazen ie dolgo strmela v Sonža. nato pa izginila.
Brž ko se je drugo jutro prebudil, so bile sanje tako jasno lovcu v pameti, da so ga trpinčile. Domislil se ie besedi: «Ali jutri, ko pridete v Akanumo. boste razumeli* in sklene takoj odriniti
tja, hoteč se preveriti, da njegove sanje niso nič drugega ko sanje.
Požuri se torej v Akanumo . . . Kakor hitro je prišel do reke, uzre ošido-rovo ženko. ki plava osamljena. Videča ga ni poskušala pobegniti. Nasprotno, nameri se proti njemu in ga motri z bistrim pogledom . . .! Medtem mu pride čisto blizu, se nenadoma udari s kljunom, tako da si razpara lakotnico, ter umre pred očmi osuplega lovca . . .
Sonžo si obrije glavo in postane redovnik!
i: Velika premijera! Popolnoma novo! Elegantno! Moderno!
Nočna lilija...
Sedem dejanj o moderni devojki, ki je zgrešila pravo pot življenja ... Vrtinec strasti. — Flirt. — Šminka. — Jazz. — Mlade devojke in lahkomiselni kavalirji — Izdajniški bankovci — Skrivnostna suknja. — Ljubezen. — Pusto« lovščine. — Ponočno življenje. — Kaplja sreče v morju izkušnjav in simpatični
STARINAR IZ AMSTERDAMA
to so glavni momenti te prekrasne in ganljive drame. — Sijajna igra. — Lepi igralci. — Izvrstna režija. — V glavni vlogi krasna in temperamentna DIO» MIRA JACOBINI in najboljši karakterni igralec, slavni \VERNER KRAUSS.
Predstave kot običrjso: 4., pol 6«, pol 8. in 9.
Prednaznanilo: Veliki senzacijonalni film KU«KLUX*KLAN.
ELITNI JONO MATICA nafte**? kino v Ljubljani Tel. 212'
KlCCAVICE
z zn amko in žiaom
^Killir
naj bol is z,na j t r p ežn ejse, zotp najcenejše
podal še na pot. Skušal bom napraviti kak polet tudi v Evropi. Toda vse to je še v rokah bodočnosti.
Kaj mislim o transoceanskih poletih? Menim, da je to samo vprašanje denarja in da bo čas tudi ta problem rešil kakor se spodobi človeškemu napredku. Treba pa bo vsekakor razčistiti vprašanje monomotorja in plurimotorja. Mogoče se bo obnesel tip trimotorja.
V Pariz sem prišel brez francoskega vizuma, a hvala Bogu, me ni nihče vprašal po potnem listu! Tudi perila in obleke nisem prinesel s seboj: preobleči so^ me mogli šele na ameriškem poslaništvu. Pač pa sem se za vsak slučaj preskrbel s čekom, katerega bom vnov-čil pri banki, na katero se glasi. S tem denarjem si bom kupil najpotrebnejše; košulje. nogavice, čevlje, kravate, rokavice in kar se še nosi v Parizu. In upam tudi. da se bom v Parizu pošteno zabaval.®
*
Polet Lindbergha je stal 25.000 dolarjev. od katerih odpade 15.000 dolarjev na aparat. Letalec je prinesel s seboj tudi 2 pismi, kateri je izročil adre-satom v Parizu. Prvo je bilo od tvor-ničarja. ki je napravil «Ryan». Charlesa Laurenceja. drugo od sina bivšega ameriškega prezidenta Roosevelta. Za ti dve pismi ponujajo že danes bajne vsote.
Rekordni polet v vsakem oziru.
Lindbergh je preletel v 33 in pol urah 6000 km. Povprečna hitrost njegove vožnje znaša 179 km na uro. S tem je potolkel vse dosedanje rekorde in se postavil nad francoska letalca Co-steja in Rignota, ki sta bila dosedaj na prvem mestu s 5396 km distančnega poleta.
*
Poleti ostalih ameriških letalcev so po srečno uspelem Lindberghovem podjetju večinoma odpovedani. Sigurno je. da «Miss Colirmbia* ne bo letela iz Amerike v Evropo, ker ie Chamberlain že odpovedal polet. Pač pa je verjetno, da poleti ta letalec čez Honolulu. Napovedujejo se še nove zračne tekme od Nove Fundlandije čez Spitzberge na Sanduichske otoke, na Japonsko in na Malajski Arhrpel.
Iu tri na praznik
dne 26. maja ob 16-30
prvo kolo drž. nogometnega prvenstva.
Prvak ljubljanskega nogom. podsaveza
i I. fifl Mllti 1 K.
Tekma se vrši ob vsakem vremenu
na igrišču ILIRIJE
Predtekma ob 15. uri. 6115-a
Mussolinijev horoskop
Kdo bi slutil, da sta dva izrazita diktatorja naše dobe, Mussolini in Kemal paša podvržena mističnim in okultnim silam bele magije. Kemal paša je nedavno prepovedal sleherni spiritistični in teozofski pokret na Turškem ter določil za ljudi, ki bi prestopili meje te zabrane. drakonične kazni. Paralelen pojav je v Italiji preganjanje prostozidarjev. Med obema diktatorjema torej obstoji čudna vzporednost.
Dunajski ekskluzivni krogi, ki imajo zveze z okultisti, se posebno živahno bavijo z Mussolinijevim okultizmom. Italijanski diktator je silno radoveden na svoj horoskop in neprestano izpra-šuje, kakšna bo njegova bodočnost. Neki dunajski astrolog je letos postavil Mussoliniju horoskop, ki pravi, da bosta letos nanj izvršena dva atentata, ki Pa se bosta izjalovila.
Italijanski diktator je tako podvržen zagonetnim okultnim problemom, da sprašuje po svoji usodi tudi jasnovidce. Neki medij mu je nedavno povedal, da bo umrl čez toliko in toliko let na neki gotovi bolezni.
Čudovito je, da je postavilo kakih 20 avstrijskih in nemških astrologov isti horoskop. Mussolini je baje popolnoma zaverovan v te prorokbe in priseže nanje. Saj je znana njegova izjava, po predzadnjem ponesrečenem atentatu Angležinje Miss Gibson: < Verujem v te stvari. Neki jasnovidec mi je povedal, d?, mi atentati ne morejo škodovati!« Mussolini se ima tudi za neranljivega in je v tem oziru nekoliko sličen madžarskemu grofu Tiszi. Toda kakor je zaglavil madžarski Tisza. tako se lahko zgodi, da bo enkrat usodna roka prekrižala tudi načrte italijanskega diktatorja.
Primorsko pismo
Opice in opičja ljubezen. — Zastave in cvetje za slepce! — Zaprisega dijaštva.
Na Primorskem, v maju.
Te dni so prispeli v Trst vojni pohab« ljenci. Vsa čast jim! Ali da se javno raz« stavijo, to pač nikakor ne gre. Laški listi sami ne vedo, kako naj bi jih imenovali. Imenujejo jih orvelepohabljence», madpo« habljence», «ve!ike oohabljence* in ne vem še kako, a že dan prej so bili zidovi po mestu prelepljeni z zeleno«belo«rdečimi le« paki, ki so napovedovali njihov prihod in pozivali občinstvo, da naj kar najsloves« nejše sprejme «velepohabljence Italije*. Pred prihodom se je zbralo poleg vojaške godbe in fašistične milice na kolodvoru in po ulicah vse, kar je fašističnega, zlasti pa mladina z lastnimi godbami, zastavami in praporci in seveda tudi veliko drugega občinstva. Pohabljence so potem v spremstvu godb, zastav in častnega fašističnega spremstva vozili v avtomobilih po mestu do hotela, kjer je bilo pripravljeno stanovanje. Vsepovsod krik in vik, obsipanje s cvetjem, mahanje z zastavami itd. Za pohabljence-slepce, ki vsega tega ne morejo videti in bi gotovo rajši nego v avtomobilu, s cvetjem posutem, čepeli v najbednejši koči ob suhi polenti, a vsaj z enim živim očesom v glavi.
Ali za Italijana mora biti tako. Svojo ljubezen — ali je resnična ali samo hlinjena, se ne vpraša — mora izkazovati na najbrup-nejši način, s krikom in vikom, godba, zastavami, obhodi, cvetjem, vobče tako, da vidi in ve ves svet. Kakor ga vidiš, da kakor opica svojega mladiča lize in maže svojega otroka povsod, na ulici, pred ljudmi, v javnem lokalu, kjerkoli in ob vsakem času, Ja se resno in trezno misiečemu človeku mora že naravnost gabiti, ravno tako prinaša lo svojo opičjo ljubezen tudi v javno narodno življenje in usanja svoje komedijanstvo z narodno žalostjo in veseljem, dobitvami in žrtvami, pri čemer ga pač malo briga, kaj misli in čuti predmet njegove »ljubezni«. da ima le on sam svoj užitek pri stvari.
Kdor pozna s te strani Italijane, se pač ne čudi, da so tisti, ki so jim stali nasproti v svetovni vojni, že marsikaj pozabili, kar 90 preživljali v gromu topov, treskanju granat in boju na nož, da pa jim ne izgine nikdar iz spomina laik »mamma mia!« in pa tisto ogabno medsebojno objemanje in po-ljubovanje laških vojnih ujetnikov, ko so se čutili na varnem in so marsikedaj eelo, ne da bi jih bil kdo silil, izblebetali vse, kar so vedeli v svoji vojski. In ni izključeno, da je bil med pohabljenci, ki so jih včeraj proslavljali in obsipali z ljubeznijo, kdo. ki je postal na tak način žrtev koga. ki mu je včeraj klical >ewiva« in >eja, eja, eja ala-lž.!« ter ga obmetaval s cvetjem!
Istočasno, ko so v Trstu z vso, naravnost prekipevajočo »ljubeznijo« sprejemali vojne pohabljence, je v Gorici fašistično visokošolsko dijaštvo — baje so jih nagnali skupaj okoli 15.000 _ v prisotnosti in po besedah samega generalnega tajnika fašistovske stranke Turatija prisegalo večno ljubezen in zvestobo domovini, fašizmu, Mussoliniju. Pomislite si, da so ti tisoči dijaštva po svojem starem običaju uganjali že ves prejšnji dan in celo noč po mestu take strahovite, vse meje presegajoče neslano šale in že nara- -nost prava pravcata pobalinstva, da je morala biti vsa Gorica prepričana, da so se vse blaznice Italije izpraznile v Gorico, takoj nato pa — zaprisega: «. . . Ponesite g seboj to svojo mladost, ki je bila danes krščena v dobroti, lepoti in moči, vrnite se in dajte, da bom jaz (Turati) mogel zaklicati svojemu poglavarju, vašemu poglavarju, da omladina Italije, učeča se omladina Italije, ko si je ogledala to zemljo mučeništva in jo poljubila, prisega, da je vredna (sposobna) za vsako preizkušnjo, za vsako tveganje, za vsako drznost!« In na goriškem Travniku je zaoril en sam krik: 5Prisegam!«
In v Ajbi, kjer se je v prisotnosti Turatija odkril spomenik visokošolskemu dijaku, podporočniku Luhru. ki ga je tamkaj pogoltnila Soča! Generalni tajnik stranke je 'govoril tudi tu in dejal, da gori?iemu prebivalstvu ni treba, da bi poznalo italijansko prosi ost, ker je Italija tako bogata, da mu jo dane? khko zataji vso. Za Posočane je dovolj, da poznajo današnio italijansko zgodovino. j Dovolj nam je, da poznate junake naše muke in trpljenja, da čutite gorečnost in moč našega poglavarja, našega Vodje. Ke vem, če ne pride nekega dne "semkaj med vas, ker je preveč zaposlen v svojem delu. svojem prizadevanju, svojem prepotrebnem ustvarjanju. Ali prepričan sem, če pride nekega dne semkaj med vas, da boste re Kanal e&nke ponorile, kar so storile vse italijanske žene, da vzamete sto je otroke in mu jih ponesete naproti, da se jim nasmehne s svojimi čistimi, jasnimi očmi in ram razkrije. da eel svet dobrote rre ra njim v veličastni Inei preporojene Italije, ki koraka napram svoji nsodi. okrepljerana po vseh svojih mučenikih. poidrarljana od Tgeh svojih upov!«
Ali si morete predstavljati še večje komedijanstvo?
Ljudje smo in nič človeškega nam ni tuje. toda kar se uganja zlasti v sedanjem času v Italiji z »domovinsko ljubeznijo«, s poveliče vanjem fašizma in oboževanjem njegovega vodje, pa vendar presega že vse meje. Kje je tu kaj moškosti in človeškega dostojanstva?! Ali si morete predstavljati našega človeka, da bi govoril našemu" narodu na tak način?!
Iz novosti državne licejske knjižnice v Ljubljani
(Priobčuje dr. Joža G Ion ar.)
(Izreii in shrani! Se boljše pa je, če izrežeš posamezne naslove, ki te zanimajo, jih nalepiš na karton in sproti alfabetično urediš!) Almanach, dsterreichischer, auf da« Jahr
1916. Leipzig 1915. (43.177.)
s.: LUp Ilj
!ymaH AnocTaia.
Za-
Atanasijevi6 Ks Beorpaa 1926. (42.761.)
Barle J.: Remete. Povjesni podaci. greb 1914. (42.960.)
Bausteline. Festschriit, Mas Koch zum 70. Geburtstage dargebracht. Breslau 1926. (42.882.)
Borghese G.: L' Italie moderne. Pans 1913. (43.142.)
Ch&rmatz B.: Oesterreich als Volkerstaat. Wien 1918. (43.206-3.)
Cyllenius B.: Tabulae rhetoricae. Venetiis 1571. (II 43.321.)
D' Annunzio G.: Oaa Hapo«y cpncKOM. Phm 1916. (43.231.)
Dilthcv W.: Einleitung in die Geisteswi> senschaften. Leipzig 1923. (II 45.134—1.)
Dopsch A.: Oesterreichs geschichtliche Sendung. Wien 1917. (43.206—1.)
Dvorak I. A.: Dejiny Cechflv ve statu South Dakota. Chicago 1920. (II 43.346.)
Foerster Fr. W.: Weltpolitik und Welt-gewissen. Miinchen 1919. (42.901.)
Gebetbuch, Christkatolisches, fiir wahre Anbeter Gottes. Von einem k. k. Beamten. Wien 1810. (43.277.)
Giannone P.: Delle opere postume tomo secondo. In Venezia 1768. (II 43.329.)
Haumant B.: La Yougoslavle. Pariš 1919. (43.164.)
Hevesi L.: Oesterreichische Kunst im 19. Jh. Leipzig 1903. (II 43.342.) Hirc Dr.: Gorski kotar. Zagreb 1898. (II
43.334.)
Hoppe 0.: Svensk-tysk ordbok. Stockholm 1901. (42.944.)
Hrvati, Znameniti i zaslužni, te pomena vrijedna lica u hrvatskoj prostosti od 925— 1925. U Zagrebu 1925. (ni 43.300.)
Iliev A. T.: CnoMeHn. Cocjtfia 1926. (II 43.337.)
Jedra. Almanah krščanskog demokratskog daštva. Sibenik 1926. (42.964.)
Jovanovie J.: IIperjieaH 3a MytaicH pyiHH paj y BapoOToj mKOJiz. Beorpaa 1926. (42.799.)
Justinianus: Novellae. Ed. C. E. Zachariae a Lingenthal. Lipsiae 1881—4. (43.209.)
Kjell£n B.: Die GrossmSchte und die Weltkrise. Leipzig 1921. (43.047.)
Kobatsth B.: Die osterreichische Volks-wirtscha!t. Wien 191S. (43.206—4.)
Kndelja I.: IlepBaja roAOBnrnma lejcocao-BanKoi penyfijiHKH. HpKyrc£ 1919. (43.207.)
Kukuljevic-Sakcinski, L: Narodna moralna »naga južnih Slavena i hrvatske političke stranke. U Zagrebu 1865. (43.201.)
Landtman G.: Papuan Magic in the Buil-ding of Houses. Abo 1920. (42.769.)
Maksimovič V.: Brnita Ha 5pera^nnnM 17. s,o 25. jyaa 1913 rojj. Beor. 1926. (42.838.~i
Mattachich G.: Aus den letzten Jahren. Memoiren. Leipzig 1904. (43.249.)
Merck B.: Index. Darmstadt 1910. (II 42.686.)
Migula W.: Pfianzenbiologie. Leipzig 1926. (II 43.347.)
Militar Fr.: CBerosap Minerah h aeroBO ao6a. Hobh Caa 1926. (43.003.)
Slourret F.: L' ancien regime: SVIIe et XVI Ile siScles. Pariš 1920. (II 42.713-6.)
Njegovan VI.: Naša kemijska industrija. Zagreb 1922. (43.064—2.)
Parlamentar, Der. Politisches NVochenblatt. Wien 1880. (III 43.298.)
Pavlovie Ž. G.: PaT CpSaje ca AycTpo-YrapcKOM 1914. roj. Beorpajs 1924(11 43.3 50.)
Pogonowski: llirvzmistowiariszczyzna Lwow 19 4 (42 '91)
Pola stolječa šumarstva 1876—1926. U Zagrebu 1926. (II 43.312.)
Popovič J. M.: H3 cpncite nponurocTH. Beo-rpaa 1923. (43.068).
Ratselbuch, Deutsches. Aus alten und neueu Quellen gesammelt v. L. Tetzner. Jena 1924. (42.970.)
Sala A.: Von etlichen kraitigen und hocli-be\verthen spagyrischen Medicamenten. Wandesbeck 1624. (43.000.)
Schissel v. Fleschenberg 0.: Novelleu-kranze Lukisans. Halle a. S. 1912. (42592—1.)
Schwertieger B.: Der Fehlspruch von Ver-sailles. Deutschlands Freispruch aus belgi-»chen Dokumenten 1871—1914. Berlin 1921. (42.775.)
Sergovskij N. G.: Teopaa oraeBoro crpaxo-Bairaa. Jbj6jbiaz 1924. (II 42.726).
Slovenec. V Celovcu 1865-67. (II, III 43.325.)
Soch^n P.: Kroje a svadba v Lopašovg na Slovenaku. V Praze 1905. (II 42.668-110
Spisak KBbnra v KfbaatHHnH cpn. Ben. raMHa-3H)e KapjOBaiKe. Y CpeM. Kap.roBmrna 1905. (42.891).
Spomenici, Stari srpskl, y jjracHoj CpCHja, Ca npearoBopo.M B.t. P. IleTKOBHha. Beorpaa 1924. (42.850).
Sto slovenskih ludovfch ballžd. Bratislava 1923. (42.941.)
Strašimirov D. T.: XpHcro Botcb Ka-ronoeT h 5KypBa.ihct. FIiobjhe 1897. (43.133).
Teichmiiller G.: Lehrgang der Schaltungs-schemata elektrischer Starkstrom-Anlagen. Miinchen 1921. (III 43.308.)
Tentzel A.: Philosophus medicus de peste. Das ist Von Natur und Cur der Pest. Nort-hausen 1627. (43.001.)
Trombelli G. G.: Arte di conoscere 1' ela de codici. Bologna 1756. (II 43.335).
Irachtenalmanach fur das Jahr 1847. Mit 12 Darstellungen chinesischer Costume. Graz 1846. (43.281.)
Veselovskij A. N.: Pa3ctaHna b oS.iarH pyc-CKH3C jryxoBHHi cthiob. CaHKTneTep6ypr 1879— 83. (42.762).
Vossler K.: Italienische Literatur der Ge-genwart. Heidelberg 1914. (42.923.)
Wagner B.: Briefe an eine Putzmacherin. Wien 1906. (43.222.)
Wrede Alph. Phr. v.: Geschichte der k. u. k. Wehrmacht. \Vien 1898. (II 43.349.)
Zupančič B.: Zur Asiomatik der Methode der kleinslen Quadrate. Wien 1913. (40.715.)
Šport
Higiiena ust.
Higilena zobovja je isto tako važna kot čistost lic in rok — Va>no je pa tudi, da si izbe remo pravo sredstvo: Pebeco pasto za zobe. Ista je sestavljena na znanstven1 podlagi.
PEBEC<) pasta za zobe
Pričetek' državnega prvenstva
Gradjanski : Ilirija Jutri v četrtek se vrši na igrišču Ilirije ob 16JO prva tekma za prvenstvo dritave. V izločilni tekmi, katere zmagovalec bo nato tekmoval po sistemu na točke za dr* žavno prvenstvo, se sestaneta drugoplasi* rani klub Zagreba in prvak Slovenije. Na» sprotnik Iliriji je državni prvak G-radjan* ski, ki je v srvoji zadnji prvenstveni tekmi proti Croatiji pokazal, da je zopet v for» mi in da je treba z njim resno računati v prvenstvu. Gradjanski spada v nogometno elito ne samo v Jugoslaviji, temveč uživa tudi v najmočnejših nogometnih centrih Evrope dober sloves. Omenjati odlike tega moštva bi bilo odveč. Gradjanski je še vedno v boju za državno prvenstvo poka« zal vse svoje znanje ter je nad vse častno zastopal Zagreb. Tudi topo t gre v boj pro= ti Iliriji kot favorit. Za to tekmo si je osi* gural svoje kompletno moštvo s Cindri* čem in Gillerjem. Zadnjega ima Ilirija v dobrem spominu, vsaj ji je pred letom dni zabil v državnem prvenstvu sam pet golov.
Moški internacijonalni in dam-ski nacionalni meeting Ilirije
V nedeljo je na svojem igrišču priredila Ilirija moški internacijonalni in damski nacijonalni meeting. Prireditev je mnogo izgubila na zanimivosti, ker sc ni pojavil na startu noben inozemskih atletov in smo od vodilnih naših klubov ASK P ris morja in Ilirije pogrešali mnogo najboljših atletov. Od zunanjih udeležencev moramo zlasti omeniti Hašk iz Zagreba, ki je po» slal močno atletsko gardo, kljub temu pa nas ista ni zadovoljila, ker smo od nje pri* čakovali mnogo več.
Po našem mnenju je prireditev b2a pri* rejena nekoliko prezgodaj z ozirom na svoj razpis, ker se razni naši najboljši atleti ne nahajajo v polnem treningu, vsled česar se tudi niso udeležili tega tekmovanja. Rezultati so bili sledeči:
1.	Dame 200 m: 1. Jermol M. 30.2, 1 Tratnik, 3. Medveš (vse IL).
2.	Skok v višino z zaletom: 1. Jakupič (Hašk) 170, Z Jamnicky (H.), 3. Kal!ay (H) 4. Medica (Pr.), vsi 165 cm. Žreb je določil placement zadnjih treh. Lep uspeh juniorja Medice.
3.	Tek 100 m: 3 predteki. Finale: 1. Jam* nickv (H.) 11.4, 2. Stepišnik 1 m za prvim, 3. Habič oba IL).
4.	Dame met krogle 3.62S fcg: 1. Bernik 10.315, 2. Tratnik 8.735, 3. Jermol S. 8.675 (vse II.).
5.	Dame met kopja 800 g: 1. Bernik 21.18, 2. Jermol S. 20.45, 3. Tratnik 20.16 (vse U.).
6.	Hoja 1 km: 1. Režek II. (II.) 4:34.2, 2. Kmetič (Tržič).
7.	Dame skok v daljavo: 1. Tratnik 4.53, 2. Bernik 4.18, 3. Pevalek 4.04 (vse II.).
S. Met diska: 1. Messner (Hašk) 33.28,
2.	Slamič (Pr.) 33.09, 3. Banko (II.) 29.05.
9.	Dame 80 nr 1. Bernik 11, Z Jermol M.,
3.	Jermol S. (vse II.).
10.	Tek 800 m: 1. Furlan, 2. Močan (oba Pr.), 3. NVallner (Ptuj). Prvi je prispel na cilj Thaller (Hašk) v 2:08.4, bil pa je dis* kvalificiran radi pre topa proge.
11.	Dame met diska 1.5 fcg: 1. Tratnik 23.55 m, Z Jermol S. 21.82 (obe 11.).
12.	Met krogle: 1. Ferkovič (Hašk) 10.62, 2 Pečnik 9.46, 3. Petkovšek 9.3S5 (oba Pr.).
13.	Tek 3000 m: 1. Slapničar (Pr.) 10:01, 2. Kumer (Marathon), 3. Vedriš (Hašk). Najlepša točka dneva. Slapničar z lahkoto in z velikim naskokom zmaga. Ob močnej« ši konkurenci bi znatno izboljšal rezultat. Žgur (Maribor) in Zuccato (II.) se nista plasirala.
14.	Štafeta 4 X 100 m (2 štafeti): 1. Iliri* ja (Režek, Pavšič. Habič, Stepišnik) 47.8, 2. Hašk (Hellebrandt, Kallay, Rittig, Jam» nicky), 2 m za Ilirijo. Hašk izgubi radi sla* bih predaj, zlasti prve.
Točki met kopja in skok ob palici, pri katerih sta se pričakovala nova ju gosi o* venska rekorda, sta radi dežja odpadli.
II. internacionalna avtomobilska in nacionalna motociklistič-na dirka v Zagrebu
Naše včerajšnje poročilo o nedeljskih dirkah moramo izpopolniti še s sledečimi podatki: Dirke se je udeležila tudi kate. gori j a motociklov s prikolicami, in sicer 4 tekmovalci. Dospeli so na cilj kot 1. Val* ter Stuzzi (AIS 500 ccm), član Motokluba Ljubljana v 56:35.5, 2. V. Jakužič (Har> ley Davidson 1000 ccm) 60:34, 3. Fischl (In» dian 750 ccm) 1:44:253. — Krasen stil, v katerem je vozil g. Stuzzi, se je opazil zlasti 120 m pred ciljem, prehitel Jakužiča ter kot prvi pasiral cilj. Kot sovozačica je bila gdč. M. B. edina dama v kategoriji motociklov. — Neglede na razred motorja so pasirali vozači, 17 po številu, cilj v mu stopnem redu: 1. Strban (BSA 500 ccm), 2. Sarutaučec (Guzzi 500 ccm), 3. Regui (H. Davidson 1000 ccm), 4. Gredel (G. Rhone 500 ccm). 5. Stuzzi (AJS 500 ccm s prikolico!), 6. Pavlia (Puch 250 ccm). G. Stuzzi je prejel za svoj lepi uspeh krasen bronast kipec športnika, darilo predsednic ka Zagrebškega Avtokluba g. Bošnjaka. Kipec je razstavljen v izložbi trgovine Ker* te na Aleksandrovi cesti
Službeno iz ■ LNP. Seja p. o. danes v sredo ob 20. v kavarni Evropa. Na sejo se ponovno pozivata gg. kapetana rez. mo* štev ASK Primorja in Hermesa v tekmi
dne 8. V.
Službeno iz upravnega odbora JHS. Prihodnja redna seja upravnega odbora JHS. se vrši v sredo dne 25. t. m. v dam« ski sobi kavarne Emona, Gospodje se vljudno naprošajo, da se seje sigurno ude* leže.
Jutrišnje prireditve na Igrišču ASK Primorje. Jutri v četrtek na praznik, od* igrajo juniorji ASK Primorje prijateljsko tekmo s komb. rez. in jun. SK Slovana, in sicer ob 9. dopoldne. — Ob 10.30 nastopi SK Slovan v treningtekmi proti SK Slaviji, katera je dosegla lep uspeh prošlo nede* ljo proti Hermesu. V tej tekmi bo prešz* kusii Slovan nekatere nove moči, ki nima* jo še pravice za nastopanje v prv. tekmah. Popoldne ob 14. odigrajo prijateljsko tek* mo SK Jadran in ASK Primorje. Tudi v tej tekmi bosta oba kluba preizkusila ne* katere nove igralce. Vse tekme se vrše na igrišču ASK Primorje, Dunajska c.
SK Ilirija, nogometna sekcija. Danes, v sredo ob 18.30 uri važen obvezni sestanek I. moštva radi jutrišnje tekme z Gradjan*
skim ŠK, katerega se mora udeležiti dedot če moštvo: MiklavSč, Kreč, Pleš. Betaem, Jenko, Volkar, DeMeva, Zupančič Lado, Gabrijel in Ivan, Oman, Verovšek, Dobr* let, Vrhovnik, Pevalek Jos.
SK Jadran. Danes popoldne od pol 2. dalje delo na igrišču. — Tajnik.
/1SK Primorje, nogpm. sekcija. Danes, v sredo, ob 18. naj bo jun. in rez. moštvo na igrišču radi jutrišnjih tekem. Vso opre« mo je prinesti seboj. — Načelnik.
Prvi nočni tek v Celju. Celjski športni klub priredi dne 26. t m. na praznik ob pol 21. uri svoj prvi nočni tek po celjskih ulicah. Proga je dolga 3000 m, razdeljena na 7 etap, ki se bodo pretekle v štafetah po 2 krat 800, 2 krat 400, 2 krat 200 in 2 krat 100. Teče se izpred kolodvora, kjer je start in cilj, po Prešernovi u., Ljubljan* ski c., Vrazovem trgu, Prešernovi ul., Ko« lodvorski, Cankarjevi c., Kralja Petra c, Prešernovi uL, Vrazovem trgu, Prešernovi ul. na kolodvor, tako, da preteče vsak te« kač progo po dvakrat. Lahkoatleti SK Ce« lja imajo za konkurente dobro trenirane nogometaše svojega kluba in lahkoatlet* sko moštvo dijaške organizacije Sloga ter obeta biti boj med imenovanimi prav oster in interesanten.
ASK Primorje. Lahkoadetska sekcija. Danes točno ob 1830 na igrišču sestanek lahkoatletske sekcije, h kateremu so na« prošeni še sledeči gospodje: sveto. Dekle* v a, Gregorič, Pinterič, 2orga. Sancin B-, Vindiš Josip, Sketelj Ivan, Arhar, Zor, Ka« lin Danilo, Letnar. Saksida, Oek in Vem* čina.
Kvalifikacijska vožnja Staničeva koča * Krma je odpovedana. — JZSS.
SK Slavija. Danes točao ob 1930 pri Štoru seja poslovnega odbora. Istotam ob 20.30 sestanek vseh nogometašev. Prosi se točne in polnoštevilne udeležbe.
Trbovlje : Svoboda. Kljub deževju se ie vršila v nedeljo v Trbovljah tekma med SK Trbovlje in SK Svoboda Ljubljana. Re* zukat 1 : 1 (0 : 0). Trbovlje je igralo s št!« rimi rezervami
Športno društvo Vrhnika priredi dne 26. t m. kolesarski izlet v Borovnico»Pe» kel. Zbirališče na glavnem trgu. Odhod točno ob 13. Vabimo vse kolesarje oz. ko« Iesarice iz Vrhnike in okolice, ter upamo, da se gotovo polnoštevilno udeležite.
Dopisi
DOMŽALE. Pri povratiku od svojega pa-ciieinta sa je v sdx»to, dne 21. t m. med avto vožaijo zlomil roko oter. zdravnik e. dr. Hočevar. Želimo mu skorajšnjega okrevanja.
ŠKOFJA LOKA. Podiružmca Jugoslovenske Matice pa redi 25. maja ob 20.30 v dvorani pri »Baiaintu« proslavo lOIetinice maj-nfrške deklaracije. Vabljeni vsi. V čertsrtek, dne 26. rrtaja bo narcisna dan.
ROVTE. Dne 24. t. m. je tekaj umiri v starosti 83. let daleč na okroz znani posestnik Jakob Kune. BU je do!®o vrsto let občinski svetovalec in član logaškega cestnega odbora Bal je vedno naprednega mišljenja Zelo sa je prizadeval za zgradbo ceste Logatec-Rovte-Žiri. Lahka mu zemlja!
LOKA PRI ZIDANEM MOSTU. Letos poteče 400 let, odkar je početinSk sJovenske književnosti Primož Trubar prevzel župnijo v Loki pri Zidanem mostu. — Neki neznani zlito v ©c ima to odurno navado, da na našem pokopališču nasajene rože ia drevesca uničuje. Ne moremo si misliti da bi bil kdo naših občanov taiko brez vsake
pitet&te. Opozarjamo orožnike, naj skušajo izsledili tega aičvredaeža
CERKNICA. V četrtek, na Vmebohod, ob 8. zjutraj priredi ZKD. v prostorih sokol-sfee teUorvadmice kino-predstavo. Proizvajal se bo Sta »Newyoi&«. Ker je to eden izmed naSepišah poučnih filmov vabimo k obširni udeležbi.
SLOV. BISTRICA. V soboto, dne 28. iiaja ob 8. zvečer priredi drama-tski odseK konjiškega Sokola v Slov. Bistrici v hote-iu »Beograd* Niikodemijevo komedijo: »Uči-teHtaa*. Med odmori in po igri svira &-taMški orkester iz Stov. Bistrice.
PONOVA VAS PRI GROSUPLJEM. Dne 15. maja t 1. je b&a otvoritev ti&ajšniih podzemeljskih jam oa Taboru wi Ponovi vasi. BU je krasen dan. Takoj zjutraj so pričeli prihajata obiskovala na prijazen
griček na Tabor kjer je pristna utrdba še iz turških časov. Udeležba je bila ogromna. Obiskovalci so se pohvalno izražali, ko so si ogledali podzemska čuda krasnih kap-dkov-
ČRNOMELJ. črnomeljska mestna godba ie nekoč slovela kot ena najboljših na Do-ieojsikeim. Danes ae moremo tega več reči ker se na žalost v godbo unaša politika. S prihodom kapetaika v Črnomelj so se razmere še boli poslabšale kljub temu. da imamo na občhii glasbeni odsek ki je na žalost samo na oacirju. Vsled isitrig ie propad d sokolski orkester in namesto naprednega naraščaja v mestni godbi, so nam vzgoM zapet večinoma kfcrikafal naraščaj. Naša mestna godba pa ne sme pozabiti- da ima cilj, da vzgaja in oplemeetjuje in da mora vsled tega stati na neiki višji stopnji. Igranje ponofiaih podokrtic za par kovačev, kš priletijo na ulico, svirartje v gostilni za par IMrov vina ie za vaške godce. Prav nemilo je narodna javnost občutila, da je nedavno pri pogrebu velezaslužnega staroste Sokola Josipa Judniča nszaria iz Stranske vasi mestna godba Dostavila tako visoke cene, da iih je bilo nemogoče sprejeti. Današnji kapetaik čraomeljske mestne godbe je bil mre) kaspetaik fanfare separaSsijžme-ga Sokola v Karlovcu. Pod njegovim vodstvom so se naši godci naučili le preveč tujih, deloma neakusrrih koračnic, a vendar imamo Slovenca toliko svojih narodnih komadov. Grajati maramo, da se naš godbenl naraščal pušča v neko gostilno v bližini Črnomlja kjer se pleše in igra ob nedeljah do poznega večera. Merada se je fante ori tej oriliki napajalo z vinom in 15. t n so naraščajniki mestne godbe igrali celo do 10. ponoči, na mizo oa so jim nosili Štefan za Štefanom. Okrog poj 11. ponoči se le vrnil naraščal v Črnomelj. Odvleklo se je mladeniče še v neko Črnomelj sko gostilno. Sifeio žaflostno je bilo gledati na cesti nekatere pijane mladeniče, ki so se ob polnoči z inštrumenti vračali domov. Pri tem Da po našem mnenju godbeni naraščaj sploh še ni sposoben za iavrte nastope ker še preslabo igra. Naj nam bo dovoljena resna beseda: Glasba ima namen, da opJemeni mladega človeka da ustvari v njem razpoloženje za vse dobro, za resno ta trezno delo. ne sme oa biti prilika da ga z alkoholom že v nežni mladosti »po godčevsko* sprijazni. Ko bi imela danes v naši napredni občini sposobnega naprednega kapelnika, ne bi bil danes Sokol v Črnomlju brez svojega orkestra in ne bi bila napredna občina brez dobre godbe. Za 3000 Din siksoro mesečne plače bi lahko občina dobila v resnici izvrstnega kapelnika.
JESENICE. V potek, dne 13. t m. je predvajala ZKD v Kino-Radio film Ne\v-vork. To je velepoučm film. kakršnih bi si želeli več Za mladino se ie vršila posebna predstava, a žal da mladina meščanske šole. ki bi od predvajanja največ pridobila, ni smela k tej mladinska predstavi. — V
nedeiljo je pohitel naš Sokol na Hruško, v krog svojih ljudi, ki cenijo jeseniško sokoi-sko delo. Popoldanski javni nastop in večerna akademija, ki se ie vršila v prostorih našega vrlega g. Ocepka. sta privabila nebroj zavednih Hrušičanov. — V sredo ob .pol 9. zvečer predava pri »Mesarju« tov. Mnovije o napredna mašili. Imenovani je duša vsega naprednega dela v našem kraju in izreči mu moramo na tem mestu svoje popolno priznanje.
HOČE. Zadnjo nedeljo ie imeia GMD, podružnica Hoče in Slivnica svoj letni občni zbor. Podružnica šteje 136 članov, vendar Pa ie balo zborovanje bdi plčJo obiskano. Po zborovanju je predaval uSteli g. Ciček o »Teritoriialnem pomenu slovenskega ozemlja in o nalogah narodno-ob-rambnih društev«. Žal. da je to predavanje slišalo tako malo ljudi. G. ravnatelj je med drugim tudi omenil kako Nemci temeljito raziskujejo Sp Štajersko ter pišejo o tem obširne znanstvene razprave in da si moramo mi iskati znanstvenega gradiva za lastno domovino mri tujdh. Priporočal je. naj bi vse naše šole in društva pristajale k Zgodovinskemu društvu v Mariboru. V domoananstvu potrebuje posebno učiteljstvo obilo gradiva, ki ga naide v društvenem glasilu: »Časopis za zgodovino in narodopisje«. Proučnjmo in zanimajmo se za našo grudo, da nas bo ljubezen še bolj priklenila na lastno domovino in da se nam ne bo treba učiti o naših domovih ori tujcih. Prihodnji občni zbor CM podružnice se bo vršil v Slivnici.
Izjava
Podpisana izjavlja, da ni plačnica za dol« gove, katere bi napravil njen mož Mat. Pra« protnik, četudi na njeno ime.
REZKA PRAPROTNIK, trgovka 795	Središče ob Dravi
Thalnf molster
za Northrop in
fttalni nadmoister
se iščeta za takoj.
Tekstilna teorn ca mite Risttt i Sinova, 51 IS. 6124
0CAR1NJENJE
vseh uvoznih, izvoznih ia tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TUKK, carinski posrednik. Ljub* Ijana, Masarykova cesta 9, nasproti cari* oarnice. — Revizija pravilnega zaračunava« nja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačna
Parni stroj
100 HP, ležeči, z enim cilindrom, Ste* phensonova zavora, z ekspanzijskim zašunom, 70 tur na minuto, radi elek* trifikacije valjarne se po jako nizki ce* ni odda. Pismena vprašanja na Zug* mayer i Gruber, tovarna bakra v Slov. Bistrici.	6119»a
Splošni register
k letnikom od 1919. do 1926. Uradnega lista ljubljanske in mariborski oblasti.
Sestavil
Dr. Albin Ogris
Cena Din 56.— po pošti D 58.—
Naroča se pri knjigarni
Tiskovne Zadruge v Ljubljani
Prešernova ulica štev. 54
(nasproti glavne pošte).
+

Sfolarna v Sodražici
nudi po tovarniških cenah mehanične in zaklopne stole za gostilne, kina in telovadirce, nadalje mize, stojala za cvetlice itd. — Specijaliteta: Raztezni naslonjač z platnom. Ceniki na razpolago. — Zastopstvo: Ljubliana, Kolodvorska ulica št. 18.
■■■■»»■■■■■■■nnumaamranmaauB
modro galico 98/99%
špecerijsko blago, kavo, riž, olje, moko, slanino, mast. koruzo, razno žganje Ud. ter
praieno kaoo
nudi najceneje na veliko in malo veletrgovina
Anton Kolenc & drugovi, Celie
Lastna pražarns za kavo. Trgovci, zahtevane cenik
Potrti od žalosti naznanjamo, da je
naš iskreno Ijubl;eni soprog in oče, gospod
Peter Strel
irgooec in posestnik
danes v 53 letu starosti po daljši bolezni mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb se bo vrši v četrtek, dne 26. maja ob 3. uri popoldne na tukajšnje pokopališče.
Mokronog, dne 24. maja 1927.
Hlo|zl!a strel, soproga. Slaoko in Franci, sinova.

Zahvala.
Ob smrti našega predragega soproga, očeta, brata, strica in svaka, gospoda
dr. Antona Krem zarja
smo prejeli toliko izrazov sožalja in soču* stvovanja, da nam je nemogoče zahvaliti se poedincem. Dovoljujemo si tedaj izreči tem potom svojo iskreno zahvalo vsem, ki so nam izkazali v teh težkih trenotkih svojo naklonjenost. Posebno se zahvaljujemo za« stopnikom oblastev in uradov pred vsem g. velikemu županu ljubljanske oblasti, prvemu drž. pravdniku g. dr. Ogoreutzu, podpreds v'iš. dež. sodišča g. dr. Rogini, čč. duhovščini in nadalje vsem drž. pravdnikom iz Ljublja* ne in drugje, čč. sestri predstojnici ženske kam. iz Begunj in vsem prijateljem in znan-cem, ki so pokojnika v tako častnem števi* lu spremili na njegovi zadnji poti. Hvala tu* di za prekrasne vence, ki sta jih poklonila vi5. drž. pravdništvo in pa viš. dež. sodišče,
Ljubljana, dne 24. maja 1927.
6133	Žalujoči ostali.
M. Zeraco*	im
Papežinja Favsta
Romu
Henrik 111. je baš tedaj gledal skozi okno.
»Kaj hoče ta človek?« je vprašal oficirja, ki je sta! blizu njega.
»Vprašat pojdtm, sire.« je odvrnil oficir.
»Recite jim, nai ne bodo preveč surovi z njim,« je povzel kralj. »Ligarj: me itak že opravljajo, da sem hugenot in zakleT sovražnik menihov.»
»Kaj želite, častiti oče?« je vpraša! oficir, ko je stopil k Jacquesu Clementu.
»S kraljem moram govoriti,t je rekel menih s trdim glasom.
»Do njegovega Veličanstva ne more vsak kar tako.«
"Iz Pariza prihajam.« je dejal nato Jacques Cldment: »s smrtno p e varnost jo sem prinesel kralju važna pisma. £
»Pisma iz Pariza? Oho. to je draga stvar!... Dajte, velečastiti. dajte!.. .<
.lacques Ciement je potegni! izpod halje sveženj pisem ter pomoli! eno izmed njih oficirju:
»Naj.kralj prečita tole. Če se mu bo rdelo vredno, naj me pokliče predse: vsekako dobi ostaia pisma samo iz mojih rok. ne druga če.--
Vsebina pisem mu ie bila neznana: Favsta mu iih ie dala še sinoči in ga je naučila, kako naj govori.
Uverjen. da ie menihu do nagrade, .ie oficir pokimaj z glavo in ic odnesel pismo Henriku III. Jacques Ciement je ostal pred vrati pod nadzorstvom straže. Njegov obraz ie bil tako vesel in zadovoljen. da so vernik: Šepetali med seboj: »Gotovo je prinesel njegovemu Veličanstvu dobre vesti...< A v tem se je vrnil oficir in
mu je mignil z roko. Menih se je vzravnal Njegov obraz ie postal mahoma bied kakor smrt in se je izpremeni! tako, da ga stražniki skoraj niso spoznali... Jacques Ciement je vstopil!...
V sobi, kamor so ga odveli, ie našel Henrika IIL sedečega v naslanjaču, okoli katerega je stalo neka; višjih oficirjev. Kralj se je jedva ozrl na meniha:
^Slišim, da imate še več pisem. Dajte mi jih,« je rekel z maio-marnim glasom.
»Sire.« ie odgovoril Jacques Ciement, i pisma so majhnega pomena: glavno je to. kar vam imam povedati.« »Nu, govorite... Kaj je novega v Pariza?...« »Sire, govoriti morein samo med štirine očmi To, kar imam do vašega Veličanstva, odloča o življenja in smrti...-
Henrik III. je mignil z roko. Oficirji so se obotavljali Šeie ko je migni! v drugo, so odšli. Jacques Ciement je gleda! za njimi, dokler mu niso izginili izpred oči
»Evo vam pisem, sire,« je dejal nato in pomolil kralju ves sveženj.
Kralj ie odpečatil prvo pismo in ie začel citati, mrmraje: »Dobro... izvrstno... Oh, to je kakor nalašč!... Ir vi. vele-častiii. kaj ste hoteli povedati?... Poslušam...<
Beseda, ki mu je bila iia jeziku, se je izpremenila v strašen vzkrik: Jacques Ciement se je bii s spačenim obrazom skloni! k njemu in v rok; se mu ie zabliskalo - bodalo.
»•Pogini, Herod!« je zarohnel. »Povedati sem ti hotei to, da je prišla zate ura smrti!...«
Te besede še niso bile izrečene, ko je Henrik IIL začutil v života nekaj mrzlega. Hotel je vstati pa je pa! nazaj: opazil ;e, da je ves krvav in da mu tiči v trebuhu bodalo, zasajeno prav do ročnika. Menih ie med tem že odstopi! in prekriža! roke...
Vse to, od predaje pisem pa do krika, ki ga je kralj zagnal, ni trajalo delj kakor pet sekund. Soba je bila mahoma spet polna oficirjev in vojnikov, ki so zgrabili meniha.
»Sire,i je vprašal Criilon, *kaj se je zgodilo? Ah va» je ža^i..-«.
Tedajci pa so zagiedali tisto, česar izprva niso opazili: bodalo v kraljevem životu in kri, ki je lila od njega!...
»Joz. hudobni menih!< je zastoka! kralj z usihajočim glasom. i-Zabodei me je!...«
Še tisti mah se ie zrušil Jacques Ciement pod bazdovanom enega izmed stražnikov; drugi mu je prožil samokres v uho; trije ali štirje so ga Ieli prebadati z meči; preje nego v minuti je bil ena sama strašna rana. Se drgečočega so ga vlekli iz sobe b sc ga vrgli množici ki je dria vkup, da ga ie dobesedno raztrgala na kose. Obupni viki. iavk, preklinjanje in grožnje proti Parižanotr. so se kakor val razlile iz hiše v mesto...
Kraljica Katarina je med tem umirala v svoji sob;. Njene oči, nekdaj tako ostre in gospodujoče, so se kalile; njena usta, še včeraj tako zaničljiva, so se krivila od make te drgetaje hlastala po zraku: v prsih ji je hropio in roke. te roke, ki so toliko let držale resnično oblast nad usodami Francije, so iznemogio tipale po odeji, kakor bi jo hotela potegniti više k sebi, da ii ogreje v smrtnem mrazu zastajajoče srce.
In časih je obmirovala. Njena zrkla so se stekleno uprla v strop, roke so ji obležale nepremično, grgranje v prsih je utihnilo in utrip žile je zastal...
Ruggieri, ki ie stal ob postelji, se je b:' že nekajkrat skloni: k njej, meneč, da je mrtva.
<Blagor j:!» je mrmral sam pri sebi. cBiagor ji. ki odhaja, ne da bi vedela, kaj se je zgodilo!..
Zakaj on je vede!... Bi! je izmed prvih, ki so začeli prestrašeno vpitie iz kraljevih soban. Ne da bi koga vprašal, je uganil kaj pomeni: v njegovih zvezdah je bilo zapisano, da preti kralju pogin! ...
»Blagor ji! Preveč strašna bi bHa materi smrt. če bi ji poveda':, da sin umira od morilčevega noža!
MaUvglasi
hfosvcdc. w tu t- cLop^s*, dc&itsji euiiih- oplascv.
podat. na. Oglasni od. '(UUj> -Jedra.' JmJjLoao. Vrtšc^uooa. 4.. TtL S t. zdgz
JLaJL oglasi, hi/Ui £yo v posr^dooaLn^- </s, rccuaL ru.	ohcuuioa. uiako. btscda. čCpas-.—Afaj-
manjši, zasssJL Vin, 5-. Pristojbina, za> /ifro Dicj-.
1)) c pristojbin*. upada, ti obutem, t Bjoročdon*, su • cat J* oglasi/ a* pnobalo. Čtkomu, racuA, par tu, Lra. ■ cuiruct Cjiibjpiia.st ttiji.
tuuiuc, <Lop<j<*iKyifa, uu oglasu trgovskega, ah. rtJtloMA&a. značaja,: vsaka, btstda/ J?wt» n. — Naj* ruiAjšt zjusu, VU, to~- Vristojbuui, za, ri/ro J)uu 5V
so
Trst
Reataeraat *AQa Fcftua**
;■> največ;* ir
Boe jv.taikcrr ir trg^ov-*fT. Vsaki roerttf mtc.
C&r*
Damske slamnike
'j.-revfieJUAii » Mik črva-»-* ~«o rajrovejs	—
Nori r-I 33 Ka 2 a p r e j. '."onm »iaarafko* £fcrabar. Domžal*	145
Spretno prodajalko
za trgovino t d e i. n i k i sprej3r«ne. To^zn^t ?tro» 1» :r	m a nja v šiva-
li.;-«	Femodbe t
ra v«dbo ' z jih b ii	r*r-5 «I>e£iiDd> rta
cr*a*r.i	* Ju?ra>.
Naznanilo
Re:	pr?vrrla tiro;sc
Prež llcf.ije 1-tezn potoa dosedsajim s si D? uoT-rs. ci ti odi. jali' r_*. otople- pri--crpr*";' Isdf^f« vsa ▼ - t V*.
rno ?	T.tz.
Harlev Da>idson
T—9 E?. 7	prc~
u 10.000 Fififfi^ ■m pesmdbfl o^las

rr^či-r
Knjig*

Goethes NVerke
vtr>i»t. Trodiin. SisicT t
Strojnika
:r r f -. i; č:.brc iEiičene-ra. r .^c-Srte:	t:
■	pri v.-.? rod^ju,
električni n«pel;*vi ir mestsl:. • takoj f^tjc«t vi Čopovem.	K
turji". ?r:- :. Frsiic iUr-Z— ,	Pmls ?.
!S3B6
Izurjeno pletiljo
. tt: . N fi. ' - r t -. f f >
Zastopnike
t«	— TS^ Jli-OiiUTi^"
lleds ktre. Cssj. rosaibe
jt ZKfSist- T.-.. F Memaric.
Kt-bo- :ras? r --j
Avtotaksa
Vei«rrt>»i?«. ti prortraj*-1 jo ^Afcso. ss; rti- : BSE9	5.» nartor:'
Alojii- Dnr.ik. Jffogei.
1
----j
Kolpo rterja
' ^rods)" r- c si:ualif
t woob24ft«c r«-:	b&-
ir- itd sTTr?;measr.. It-V* fciirtek VprsžsTi pri .CoJDa
ST	:sss:
Šlužinčad
ki.^g-: scharic-e. riitka-tiet. tiiif iti. dobe aj. i*i;t 111 i b & r Becjn-da ii: « tria*? ▼ b:::- Lko-ac=d;a. Becm	11
13038
Kovaški pomočnik
inf« sjtošLib kc vafch iel. -:• siTirbt . :	r
oclaaoeri c "Tf'.kTi - -a;
Botrice, pozor!
Z.ate thane poe^i predan K&sirr r crlassez: c-ids^a ♦.Jatra.. "	1SSS.
Kompletno spalnico
te]-- ugodso pr^d^TT. >"sel-v t oplssjen oddeUai «Jnt!«»	!SJTf
Obleko
Kot skladiščnik
eveai. psitik iifea slaibo ss tato,i al: -crT- t. V«sč se- .	in iialija--
ftepi jfiika. Opravljsl t: i. čr^ra Tnsae-Cel.;.
rji :jrl.AT
7K-d ers^ko .7---7T -: Tn,.
irKl: nr-lr-c. ir fi^era. vol-serra b^ft. E3 aočiers posr^vda. predal. eš . Ti Pi. yaV.^T r ocL
cddairu «Jstr«». IsSTE
Otroški voziček
.-'b?c ohrEiie-. l&fcek, po dam oN' I Katic* r c r" y - t - !t ■	. ;..:r-5 >.

Oddaja k ošnje
Peres: kmetovalci, irvoKki k lastniki kottj!
V oetnei. T— prsdk V-f-dne 35. t. ts- od 10. Br« Liprtj s-e bo odd»-jCt v ssjei letofeijk kot-z^a Trsrf 7.T Dolrilirjevses »E.JSfm V	ob
Savi. Saeiaa-ei r-b 19. zri doroic-e istega dne ti doni" v i-narT-er;. ISIS?
Trgovino
prcE.-etr.ss krajn v nAjfcit. S'a&lCT	oddelku
Sobico
odiacL K»S1ct V ozlasaam oddelk® cietrsi :«S8D
POTNIKE
za L:ublisao .a okolico. Kranjsko in Sta'ersko n£:boljš-; iorserje išče renomlrana tvrdka ra prodajo krema aa čevlje itd,
Ernest XIX
Parno v črtasta cd
153S1
5uxM
Mesarji, gostilničarji
t-«,-; tikoj ta oddsji vsi
B^čih psir, dobri i-stv Ceni poaidse s kratkim C j.Ticai-cm vitae in savedbe ie;ererc feil^VcSŠ? lafoi j -"»vo .Jutra' pod.Stalna dobra eksistenca'.
tei cJctra> pod tn»£ko cBatihiniii?«!.	160141
Sobo z vso oskrbo
c-dfospods. S&sicv v orlsfnen oddelka »Jntri».
16S58
Pohištvo
Šoferska šola
itobr»ru>	prai-
tirao in teoretjeno ts =oetr;ne resa« flcferje) Dame ia rcisnr-Je srreje-dnevne peni te=e-
IJii is E»?s> t>rren — tiro^fete. An:-> SSa. Zar-eb fteric' IS. tei-f.- ::-9"	12?
Vj+cflam,
Vrhniško opeke
crsoTei-ri: areoos ta e«-tev» ctrr» ttirf! Eajeetejf Lorro tri«, Trsovtki po
atu U	točna!
«

00. črno potirano tn niči ii
na:eea še^ena. novi mc.deme^e iid&tand. nita in t T- i:;-- gvene Ksoeca	pc
nirki eeni proda Ig. LJubljana, retisneks
in roJ-in na;-napet-11 ve-vredno Sepie. c. £1.
1SSTČ
Kavarno
2 lepo encnaJsjvrc: rdki r več-s=_ fsmaijikEa zre--.z na ErTaBskec: prodam. Fiansna vpiražar;. na r^l cideleik c^ntra> lo-d ~ ma>.	I«S2T
Kolesarji!
Korespoodent
in trg. pomočnik
. -'V7 -ifl' =ttc-ke. dobita •ttJbe v Ijiiijttt. positdbe v. .".p'kKr: oddeiek
3 čevljarske
pomočnike
Mxe.i!L&iE ak-" Hr&r* in v hiši. * pc — T-. Pibe^nt. T-e^Ijarek-. meiMer - Metliki. JSS6S ________________
Sobo z vso oskrbo!
--..kT	JfiSoČ f
i>teoogranioo
w etrejeafike. pesdeksac.
hffreuft. čn t ke Fteffiorra:.;e. spremne fJ-■"srsiška -.-.arn! ' SeSektj--» M »e: na dol.TT irr*i--jLSe. Ponudbe na opasan • -.-I c*ntra> pod t^Jrc J. 3.*	KK9
Hotel, vratarja
veščega nemščine :n italijanščine, kavcije zmožnega, z dobrimi spričevali sprejme bo tel Štrukelj. Pocrebno se osebn<~> predstaviti.
Službo
..... 7> k, slepe al; ka: - lln-jfa	ta :aioj. —
>*as!-: r ▼ orlasnHn «detkx c.lntra* ood ;:fr.
35i5>J
Kmečka natakarica in kuharica
-'fc-riša iK* sinIS: » fo-stilmi al kunin^. Zna tudi : ii:; ali pcaneje. Poicot^ na ociaa. oddejei «.Ts»»» w>3 šifre 19»	IčidSt"
Vdova
Neirt« ki ratnn-.e f ci. si v *easkc. iH-r sluibe kot
»ti ▼
Kporo rospcdm.n. Pre tsdi k'	Pcnndl^ pod
12«wtl;rra 4ti> ca opiasn. '-iek	'-•vg^
iar>r r- i.-:.	c. ;
saloje ^vokoiet aajnorej- i fcw tipa Tribrna E«kard. j Cnaarpicn. &'.yria. Bianktsi, ■ Paro:. Perla. Diamant te i od 1380 Din naprej - : Pnersačka	Dnn-
itd Oenik- fc»itt» Prodaja ta obreke — Tri-F. B. L_ to-arna dvckrlee in otroškO	;
Prodata košnje
I. K n e • :j Ljubljane bo prodajal na Vitebobod. dne aaja t. 1. sT-ojc tn^-o rs obe IsKčaJi koSnji. Pro-aaj« ee priJne ob J. tri popoldne tri Antrdkcvetr
kcrol— r Sovdn"' ?Skd.
5SC4:
Seno in otavo
lepi, Trtsc od dim v ko¥-rjb pole? Ljubljane., skupno 6.. 15.000 ic. Xj£;t pore
16*14
Letošnjo košnjo
favčar.T-eca trsvnEka n
SeSlgra-dcn: odda P. Ser?":..
Kupim
Lisičje
kov. Lj^bjana	SI
Pisalni stroj
Opalorrapi. epeme parti- j H---. pevrie nc-:e. Coacoae j >ooen: ccoia Jtandelj; — j LjnMjsna. Stari tre :7HL i issre-a
ia v « e n-ifs » 5 r e od i iivjačli tcpve in azej-ljr»o dobro plača D Zdra- ' vil. Ljnbl.itna. Plcrijajiaka
Ugodna prlSa! i Delikates. trgovina
; t njtrkovalnirc — ;?po | c premi; ena — pnleg stano-■ 'ran;e. klet in* ImSinia. e mvrTT*or.^cn. na ..rrm-etsi ce-s'J v Ljnbljani. rad; pregretja dmfera podaja, pičeni naprodaj. — Pcjacnlla aaie " " hotel; ctvon*.
is:::
.Mešano trgovino
1 dobre išofo. v lepem indo-. striješem kraju, crt-ren fce-
iMsnice. pripravne ca ; sko ;>seb: . ra.di m^elitve j prodam r.rot; takojšnjertn j tlačile. Penticbe pc>d kidrc tLepa eišssecma	na
i o-iasni :-dde!ok <Jso>.
Pisarniško sobo
v v^^kem pruldčjti odda nakt; Pcke jm-sid na^-c.! r Ljnlljsni. A>kiani-ora t-• i?-i
Delavnico
Sk '-saio obrt — -■ rve.mi.-o — take; r.- s,.— Kasior t rlasDenr cd 5e.ltr
Zakonski par
išt^ c-pre."'jfgt Mbe in ki- j fcisje t 1. jsnijem — ne nad <00 r-in. — Vailcv m. | crlasni oddeilek tjttrt* pod 1 cStanorsnje 12». 1SS12 1
Stanovanje
sobo ia kniinjo ts5e tnima strsnka irei ctrok Gre rsdi na	Fnnsčbe na oflafni c-ddelfi ejetra* pod < Sna.! en in po?.en>. 1Š5S
Mlade pse
Id te-dnrv stirt, čistokrvne C-eSalterrijerje t rodovrd-kca tiroda dr. Jote BiT-ie.k — Gerknic«	UJTO

Zlato zapestnico
t cbeitkoE sem itrnl^a o-d | fcrteLi^ Tratnik dn &oapo- i
tke ic* 15. Naalc v pnve ! orlaeni oddelek «.Jntra>. | 1S3S9 j
Pes doberman
se je tas^ke* t Smaitoe ob i Savi 1.	;ssi; j
Zlapestno uro
sretme. r -~ ^sr-»MeSknm sem .mirila od : Prtil dc kciodT^ra.. rojsten I najdttil; aa; jo odda ;roti i narr»ci v or'a£nem c-ddel- I kn	1SS95 j
netim naseArdiri^t^riJLne. nartirLeirepente
ncgm^rrabm^rp ri^^rju itd JmjV^aiz^pzl
Stanovanje
1—5 ecb t ktiinj; reli 1 limpre;	"-.1-*^-"-. :
stranka Ponadbe na Ofl \ šifro I 15X1 j
Kanarček
oddelek «.Jutra> ped
je ni-el na Klrji. Ha nog-: j ima cbrooek. Vrnite ta v!
Grobarje^ nlicj it^rl U. i 1S3®
3—i sobe
t vsemi prostornin-; priti-1 klinim; 3'čem v -rvi sttr- , bi, r vselitvijo na jaean.. Pcnndl* na A"c-tna C m**- 1 sv. Ljubljana.	1SŠS9
---- !
Stanovanje
—i sok, kn-ti je in priti, j klin ii^če v s-tari ali seri' 'tisi mirna stenja — Po-ro-dbe na c.rle^ni oddelek <Jrtrs> 00: sidro t?.. 0.> 1S3S8
Tračnice
prenosljivi kotosekj
v rabi enem doceia po- j rabnem s:anju 7 i 12 trs fHtifila prodaja ceno
janiiM
Ha Kanalu 10.
TeJeion T—II
Prodaja KonUurznesa blaga.
\7 konkurrni zadevi Miloša bimončiča iz Sevnice ! se vrši
dne 23. maja 1927 ob 19. uri
■
prodaja trgovskega biaga v cetoti ter prodaja pohištva na drobno. Najnižji ponudek za trgovinsko blago v celoti znaša 5000 Din. Natančnejši pogoj' nrodaie se izvedo pri upravniku mase	ol2g
dr. R. Jesenko, odvetniku v Sevnici.
ulica
47
cOdol* prazne steklenice
11 p * j * C-ore-tja Artcr i tiissvv tliorika ti '
Opremljeno sobo
Katera restavracija
V\lj?ia. V vzela br-ljte 15-ietrrc 5ek> v knkisjo kot i-r -nli - V*.' _ laiio t*-fce;. Gen;, -icnndbe e na-t-vte-r- r- na?!-*". 1, ra tv-t-r cr* - *metek cJt-Vi,-	tes?
-6SPT
Zastopnika
u rre>^a;e drv. »	in oclja iSčeBtc n
rakci. Cenjen* TtTClsdV na - r'&sri	»Jirtrt- peč
.A-flrr 7"	HKTP
Mehatskar. obrti
►	rad i t « f i 1 JSeri n-lademi'.. t i.- ^ * r.r!»»L
>	• . t-*-.. -
Prodajalka
Botri, pozor!
-i: prodam krasno
zlato uro z verižico
enamke .Sc.taffnan.s.erV — ▼ op8«jfrro cidelkt; »'rtra.	If3?l
Osle za kose
r>n v« berTasraj!.*	rci
Srrer A Kcmr Lichljna.
160S4
Ko>-asko orodje
prodam kodr-.rt'-- k',; oddeUcr *Jv.tra >	'
it L
pMifbcrs rbodcic ir bl •SS j	15330
Enoletno deklico
p i dam v skrbno cdfojo 2 j
— asjajE ▼ bIS- i . Lino C-ali • r^ Gorer.i&tc- j " Poruibe 1 naredbo sega jri5T»fvLa poč Eifrt- i <£iiDietna deklic** r* o^L i oodežek «Jutra>.	i
Na dobro hraoo
ian^č-r Err*j2aKr.	l
a!: gwpc>d;cae • 1. jažjac. t z^zzrz. a. Kaflc r f
orl^aSiFir - -j-^f.Ijrs <.Jtcfer»>.'
IfS95
Starejšo gospo
2	mrrjsi^a
rs čororBn? c*e.fcrbe. K»-5jrrT* pcrp oclessu
16MS
Kdor oglašuje, ta napreduje!
Zobozdravniki! Kuouite aovsod Ig domačo koso
Zobotehniki!
Atelje s tehnikom brez prakse ro ugodni ceni naprodaj > Sloveniji. Ponugbe pod ,Ugodna prilika' na cglasn; oddelek .Jntra".
K Kajetan Ahacu
VENECIN"
Tržič.
C-rjl
93
Srebrne krone
ci^sje a aaii dob.-* l Saira. Ljtb^iana Prtie? sem «5ea l	»
i?
Bukove remelme
110 X 110 ms	TL ;
Cfc-	r—;
600 tanta&rr i iarrv tU Al. Jv^ndaBor — • rr os . «>orr	i
n*.	!
Opremljeno sobo
>:r\ t voeebiEBi r-toč-cjm ir koo&ira.-o isoeni t srečir:
-- odsoteii.. Pocsd! aa Aioir? Cournaarr Lhib-
Mesto bišiiika
e~a»ir v HarfVrc Kajc-
riSca ? — ^^'kT.jnm. i M r*cz7c» rs* ^r-^tr-
Vt.
Fino knbartco
»tajw * četee rs SK^eOBeo if 1. jc-:jfas »hittfj - <Ktb. —
prafc^r ▼	iz
šasi trrnTisi. i^re	T
s-^rc ali deželi. C«j. ponudbe ra Trrra** n,»
DekOca
Brizgalnico
p-T.est&v te
»Ii riV;=>p t- -Vbrer >t,aaju. rcotrn: 2upss5tvo rr. f- - x»ri>f K
lt&44

'."—"t. —j	s . razr
šr > iS.	»eeta učen-
k« r t.	PorDdb. sa 1
"rV<-Jtt-Tu> »vi '
tPostCT er«.	•
Brivski inventar
-t-crr ntr. poceni t*"odam. J Ks-rle* t otiasn-m odtfetkv 1 <Jat-j.	j |
Bele čevlje
na;fin->. kvalitet p« t- j DvodlTlSnSko biŠO 4- I>ie in bele flor soc*-1 i.-- rr- 15 Kn prodaja Trkst -htri-. Krete. i»
".Čl 55
Lepo sobo
OČ&B3E Nr^TT:	J
al: rc»spt.	t orla>-. j
>dieltc «jfctrs>.	j
Sobo v Mariboru
r dri.	P©2iw5he i
ra og-ifcsi.:	c-lutrs-- j
poč >:frr- «p-*1 • - t v'-, oč> j
Mladenič
»•- erbofc-nščae. it»!ij»a-; e?»e. F'f i» ^talijsfiek* j et<oocr«fije.. Ke eiofS- j PceiiVe na ofiae. ocdfielek i po* psPir? ^Otrka* {
Puško
dr-brr ^Lrirjsap pr>lsan. — j K a oclrd x r-rlf.v.	t
j na ppoonetoeiB prostoru ; Lj«3>!j*xi a!; Krsr;r. c 2."-j rcstOE. prof^r: f-tarrrs-
• iv z r— ra or'*sn-
Hiša
sobi
Šiviljo
f kacltaJoa iS—30.tit»0 Kn | vprejne kot cmrabcšcc
dobre idore »djettje. Pc-, ntidSe na ^laeni oddelek €.~z~b> »d značk t cTVo-
Eihnica 95».	1
SenUve
Obrtnik
e.iEoetc.^en. rrtec.irJi."-n. 41. j let s:xr. t odrailr Lioerfcc.. ; abetinent.. cera^. eta-ntjoč t t sč'.--r cbljtideieir. mefcn : na dereli. šel; ezAnit t rrv I spedične ali voovo f *^-t..- | ieniItopKe rr-5 girc
l;a> na	c-d- ■
3e3ek ».'men.	HdTl j
ie izredno uankujoča voda proti
revmatizmu in lšiasu, želodčnim in črevesnim boleznim ter za nego ran
Dobite sope t v vsaki iri-.-—■. Skladišče za grosiste:
ISIS d. d. Liubljana.
ipiraii LE petreb^ine po c Likih t* nai t ralesi
drorerijt AVTOS KA5C. sUora. LjobljMi
ZJdovft* ciiea	L
Apareti r trgovini ca oglei — Zaiievafa
cenfk rz osli ootrebSHne
be pod '"rr-t r fr <» T—
Kompletno feditnico
doiwe očrarj-nc i cra?to-lesa- ptr-datr.. 1. .i-rT eri»«n-ir točeJkn .turra.
16»
j v 1;cb..-i.... ' okolirl. d Jeti j 1 ftarv. ob?t.; ječ* ;t f ecb 1 ksHaje- sl -.lrV in 596 s.- j V— a- r-ocent oaproda; Pc- j i nsol^ -a oc.art.i oldekk j i ^tnrs> ood k fcc cSolsčna ;
i ief-».	iSSo- •
Majhno sobico
frepr-—; ;■ i r^-nljmc^ išče ffosr«>i t- sredini mesta s 1_ jejr.. — p---oclafn; odd-lek cPrrorostM.	?«;*6
2 opremljeni Sobi
i£čOB f X. ."'-	Porod- !
V ivd	T.-aj
4«ba». j
OhMb Frsae Foci
cloas
iTotui3-nrnh^ tntco T- ; -cl^r-esr	<-Jrv«>.
j
Srečna bodočdoh
IVrip^ Tn«3iH"
Akyčj Novak, V« « Ljabipm.