Stev. 264 trnupiatau v umnim«!mm mupaa rrrsiu, v sodom 12« novevnora mi m^amrzira smmnra iso sromm lemiK /llui »trhaji — fzvzemfi ponedeljek — vsak dan zjnrraj. — Uredništvo: trtica sv. .Frančiška Asiškega štev. I. nadstropje. — Dopis! naj se pošiljajo irred-i.fitvtt. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — |zdrjate!| In odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik tiskarna Edinost. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 7.—, pot leta L 32.— in cei > leto L «0.—. — Telefon uredništva in uprav« štev. 11-57. EDINOST Posamezne številke v Trstu In okolic? po 20 stotin!c. — Oglasi ac računaj c v širokosti ene kolone (72/«'«>. — Oglasi trgovcev in obrtnikov itrrt pa 10 slot^ osmrtnice, zahvale, poslanice In vaMla po L 1.—, ojlasi dena.ni i zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 2) stot bcssia, najmanj pa L >. — Oghs; naročnica in reklamacije seooSIiaio iz'iliučđo narav* J-din^ti. v Trst i, ulici sv Frančiška Asiškega Štev. 20, U nadstropje. — feieton areJaist™ in uprave IUSt! ITALIJA IN JUGOSLAVIJA Danes je preteklo leto dni, odkar je bila v Rapallu sklenjena pogodba med zastopniki vlad Italije in Jugoslavije, po koji so bile nele urejene meje med obema državama, ampak v zvezi s tem je prišlo med obema državama tudi do neke zveze v svrho obrambe malih skupnih interesov. Čeprav se je v Jugoslaviji smatral rapallski dogovor katastrofalnim za to državo, tako da so se tam ob tej priliki razobesile črne zastave in prirejale žalne manifestacije, so vendar oficielni in tudi širši političari kraja biii mnenja, da pride po tej pogodbi do dobtih odnosajev med obema sosednima državama. Nihče ni bolj interesiran na vprašanju razmerja med Jugoslavijo in Italijo od Jugoslovenov, ki so po rapallski pogodbi prišli pod Italijo. Vsako nerazpotoženje proti .Jugoslaviji dobi takoj tu v mejah Italije svoj odziv, predvsem v teh r.aših krajih in posledice more najnepo-srednejše občutiti naše ljudstvo. Predvsem v našt?m interesu M lorej bilo, ko bi med cbema državama prišlo do čim korektnej-ših razmer, in zato le z žalostjo konstatiramo; da se ni uresničilo naše upanje, da se bodo po definitivni ureditvi mej med Jugoslavijo in Italijo težke razmere, ki so vladale v teh naših krajih, spremenile na bolje. Žal, se te razmere niso spremenile na korist našega življa in enega od glavnih razlogov temu dejstvu moram nesumljivo iskati v nepovoljnih odnošajih med kraljevino Italijo in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Potr---' nr \ -mreč, da si ne zakrivamo oči in ..^uiitsi' O z dejstvi ter da ne ver» jamemc ^Icpo, ako zunanji minister ene ali druge države govori o »dobrih odnošajih« do sosednje kraljevine, ali, kakor se je izrazil pokojni jugoslovenski ministrski predsednik Vesnić, o »prijateljstvu Jugoslavije do Italije.« Kdor le čita časopise obeh narodov, bo siccr našel umerjenih glasov, ali osnovni to;i tega časopisja z obeh strani je tak. da ne pokazuje baš posebne medsebojne naklonjenosti. Včasih in v gotovem časopisju pa zavzema ta ton obliko pravega neprijateljstva. To javno .mnenje, ki se odraža v časopisju, pa je žal objelo tudi široke plasti obeh narodov. Ugotoviti moramo torej, da odnošaji med obema narodoma niso dobri. Ker mora to, kakor smo že gori izvajali, predvsem in najbolj občutiti na svoji koži ravno naš živelj, ki je pod Italijo, je dobro, da poiščemo razloge in povode, ki so to stanje povzročili Naše sile so preskromne in naš glas mnogo prešibak, da bi si mogli domišljati, da moramo bistveno kaj na tem spremeniti. Ker pa ne želimo le v lastnem interesu, da bi se to razmerje zboljšalo, nego smo prepričani tudi, da bi tako zboljšanje bilo v interesu obeh prizadetih držav in narodov, smatramo, da je potrebno o tem predmetu razpravljati in si biti glede položaja na čistem, kajti le tako bomo mogli — čeprav v le skromni meri — doprinesti k eventuelnemu zboljšanju. Tu je treba takoj omeniti, da je popolnoma napačna argumentacija, da napetost razmer veliki državi, kakor je Italija, ne more škoditi. Tudi v Jugoslaviji so ljudje, ki mislijo, da Jugoslaviji ne more Škoditi, tudi če njeni odnošaji do Italije niso dobri. Vsi, ki tako mislijo, dokazujejo le, da so kratkovidni prenapeteži. Gotovo j'e, da bi bil: dobri odnošaji obema državama na korist. Predvsem ne gre podcenjevati Jugoslavije. To je država, ki je po obsegu le malo manjša od Italije in ki ima skoro 14 miljo-nov prebivalcev, kar je že samo na sebi vsakega uvaževanja vredno število, ki pa bode pri poznani rodovitosti zdrave jugo-slovenske rase v bližnji bodočnosti gotovo jako narastlo. Pri tem ne smemo izpustiti iz vidika dveh važnih dejstev: prvo je to, ca se bo v bližnji prihodnosti gotovo izvršilo zbližan je med Jugoslavijo in Bulga-riio; na tem zbližan ju dela danes vsa Bolgarska, uradna in neuradna, s polno paro. Če do danes to stremljenje v Jugoslaviji še ni našlo tistega odziva, ki ga Bolgari žele, je razlog v tem, da je vendar še preblizu tisti čas, ko so agenti nemškega hlapca in po nesreči bolgarskega kralja Ferdinanda hujskali proti Srbiji na najsramotnejši način. Toda danes stojijo ti zločinci, na čelu jim bivša odgovorna Ferdinandova vlada in s tem moralno seveda tudi Ferdinand sam, pred obtožbo celega bolgarskega naroda. Če se Bolgarom posreči — in današnja vlada ima najboljši namen — da bode točno izpolnjevali sankcije, ki jih jim nalaga neuwillski mir, potem pri srbijanskeir seljaku, ki ne samo ne pozna sentimentalnosti, ker je preveč realen, ampak zna \ svoji realnosti biti tudi do skrajnosti požrtvovalen, ne bo več ovire, da se sme Bolgarska približati Jugoslaviji. Taka Velika Jugoslavija bo velesila, ki bo suverene gospodarila na Balkanu in bo mejila na Jadransko, Egejsko in Črno morje. To mora zlasti Italija imeti pred očmi, ker bo te njena soseda. Drugo važno dejstvo, ki danes ne prihaja v pošte v, je Rusija, čim se njene razmere konsoltdirajo. Ni dvoma, da bo Rusija, ki je bila vedno zaščitnica balkanskih Slovanov, prenesla svojo zaščito ija Jugoslavijo, odnosno na bodočo Veliko —1-----_I__u i___ ____ (Ob obletnici rapallske pogodbe.) Rusijo in jugoslovensko državo ni nobenih interesnih nasprotij. Velika pogreška je torej podcenjevati Jugoslavijo. Naravnost smešno pa je smešiti Jugoslavijo zbog takozvane nekulturnosti in balkanstva. Kdor je imel priliko opazovati kraje zapadne kulture z vsemi dobrotami, pa tudi slabimi posledicami moderne kulture in hiperkulture, in kdor pozna ta čvrsti in sveži rod, ki ga predstavlja jugoslovenski seljak, Iti je^ vkljub svoji nepismenosti, obično bolj pošten in človeški, nego kak »zapadni inteligent«, ta zna da se v Jugoslaviji stvarja in dviga zdrava in krepka demokracija še narav« nih,_ ali bistrih in svežih ljudi, ki predstavljajo velik m važen element energije, dela in vs.varjanja ... Današnja jugoslovenska vojaka, ta najboljša organizacija te države nam nudi najboljši primer in dokaz zato. Prvi razlog spora med novo jugoslov. državo in Italijo so tvorile pokrajine, ki sta jih jednako zahtevali zase obe državi. Ta spor je zdaj končan, ne sicer po naši želji, nasprotno, naše zahteve, naše želje, naš glas se sploh ni upošteval. Ali danes ne moremo drugega nego ugotoviti dejstvo: da je spor končan. H h: ie^a izvsjaii vse logične posledice. Italija se je pred končanim sporom posluževala metode: div ide et impera, ter je upala, da bo, če se ta metoda obnese, njen položaj v sporu ojačal. Poznan je slučaj princa Borghese, ki ga je jugosl. ministrski predsednik Stojan Protič zavrnil kot ital. poslanika na srbskem dvoru, ker ni imel akreditiva za vladarja kraljevine SHS. Bolj čudno je, da se od gotove ital. strani še danes smatra ta metoda za primerno. To je popolnoma pogrešeno, ker bo ostalo brez-npešno. Jugoslavija obstoja in plemenski spori, če dobivajo še tako jako obliko, ostanejo vendarle samo notranji spor, ki ne samo da države ne bodo razbili, ampak izginejo, kadar se pokaže zunanja nevarnost. Dokaz so podale ravnokar vse politične stranke brez razlike, o priliki prihoda bivšega kralja Karla na Ogrsko Še celo Radić je podal s predsedništvom svoje stranke, jako lojalno izjavo, in mobilizacija 3 letnikov se je izvršila v celi državi brez namanjše neprilike! Sploh so politični spori v Jugoslaviji bolj znak jakosti nego šibkosti. Jugosloveni so sprevideli in vedo, da je nova država nele el-niška enota, ampak tudi gospodarska in politična potreba. Ti razlogi pa so za obstoj države jačji nego krajevni plemenski spori. In ravno za Italijane bi značilo slabo poznati postanek svoje države, če bi iz raznih težav hotela delati take skrajne sklepe. V Jugoslaviji postaja splošno prepričanje, da je večji del nekaterih neuspehov v zunanji politiki zadnjega časa pripisovati ital. diplomaciji, ki da pri vsaki priliki skuša škodovati jugosl. interesom. Nesrečni izid Koroškega ljudskega glasovanja, nagla evakuacija Baranje, albanski napadi itd. itd. — vse to se piše na račun ital. diplomacije. Še eno mogočno dejstvo je, ki v preveliki meri doprinaša k zastrupljevanju medsebojnih odnošajev. Kdor čita namreč ital. časopisje, mora iz velikega dela tega tiska dobiti vtis, da vladajo tam preko granice turške razmere. Po poročilih teh časopisov bi bilo Jugoslavija morala že večkrat propasti. Najneverjetnejše vesti se časih poročajo. Ni še 2 meseca, da so razni ital. časopisi poročali, kako so »Hrvati« zavzeli Sarajevo, zapodili Srbe preko Drine itd., točno so se imenovali polki po številkah in častniki po imenih. Slučajno sem dva dni potem, ko sem bil čital te vesti, sam v Sarajevu, kjer se nobenemu še sanjalo ni o takih stvareh; nasprotno, baš tedaj se je otvorila deželna razstava... In take vesti v ital. časopisih niso redke. Eno od najvažnejših dejstev, ki provzro-čajo slabe medsebojne odnošaje, je tudi postopanje z našim življem v mejah Italije. Vsak dogodek, vsaka krivica, storjena na našem življu tu, se registrira tam preko ... Napačno bi bilo tudi misliti, da se registrira samo v Ljubljani, ali k večjemu še v Zagrebu; ne! Registrira se zlasti in prav posebno v Belgradu. To je dejstvo! To so v glavnem razlogi nepovoljnim odnošajem med obema državama. Ali je ta v korist Italiji? Ne! Predvsem ne v tistem pogledu, kjer misli Italija, da mora največ doseči: na gospodarskem polju. Italija rabi surovine za svoje industrije in teh surovin ima Jugoslavija v izobilici, le da niso še izrabljene. Italija b« mogla imeti veliko polje gospodarskega razmaha na Balkanu zlasti tudi, ker bi tam dobila trg za svoje industrijske izdelke. Dejstvo je namreč, da Jugoslavija nima še svoje industrije, in je tako brzo še ne bo imela, ker manjka tehnično sposobnih ljudi in kapitala. Uveljavljajo se zato tam že strokovno sposobni ljudje in kapitali francoskih, čeških, angleških, amerikanskih, pa tudi avstrijskih in nemških, podjetnikov; le italijanski so izključeni. Zakaj? Zato, ker je vzdušje med obema državama tako, da nimajo ital. trgovci, industrialci in kapitalisti niti poguma, da gredo s svojimi podjetji v Jugoslavijo in bi jim ne bilo to danes z ozirom na omenjeno atmosfero priporočati. Italijanska diplomacija, ki je hotela pridobiti Balkan za svojo gospodarsko polje, se more iz dosedanje izkušnje uveriti, da gre napačno pot. Edino pot sporazuma bi mogla privesti do cilja; a nas interesira .poudariti, da ta pot vodi preko nas, Jugo-j slovenov v mejah Italije, i Ivan Marija Čok« Juffoslaviia Jugoslovenske Sete zasedle skoraj no Albanijo BELGRAD, november. Prava nesreča za državo je, ako ima za soseda sličen stvor, kakor je albanska »država«. Albansko pleme je že neštetokrat dokazalo, da je za svojimi sosedi neznansko zaostalo. V koliko je na tem samo krivo, v koliko so njegovi nekdanji gospodarji Turki skrbeli za njegovo stagnacijo, kaj bi bilo treba ukreniti, da bo v Evropi možno, o tem naj samo premišljuje. Dejstvo je, da je sosedstvo Albancev neznosno. Kako oni pojmujejo samostojnost in svobodo, dokazujejo dogodki v zadnjih letih. Kadar se jim zljubi, oziroma kadar rabijo živino in žito, planejo v oboroženih tolpah čez mejo, vderejo v vasi, koljejo, požigajo, pustošijo ter vlečejo živino in mlade ženske s seboj v gorovje. Zgodovina nas uči, da so šli tudi drugi narodi skozi dobo takega državnega življenja, vsekakor pa je udejstvovanje svojega državnega bistva na ta način le tedaj možno, ako so sosedi voljni kaj takega prenašati. Čez eno leto že nadlegujejo Albanci neprestano Jugoslovene. Zlasti pa so postajala njihova izzivanja v zadnjem času neznosna. Čuditi se je temu malemu plemenu, kako je drzno. Sicer pa kaže, da ni osamljeno, da ima nekoga za seboj, kateremu je mnogo na tem, da zadene Jugoslavijo kaka škoda. Leto in dan je jugoslovenska vlada mirno prenašala albanska izzivanja, leto in dan se je omejevala na to, da je prosila pri velevlastih, naj posredujejo in red naredijo. Leto in dan so morale biti čete na meji vsak čas pripravljene na napade z albanske strani. Čete so se morale čezdalje bolj pojačevati, kar je povzročalo državi občutne izdatke. V zadnjem času pa se je ugotovilo, da je organizirala tiranska vlada pravcato regularno vojsko z vso moderno c premo proti Jugoslaviji. Samo artilerije nima. Odkod je dobila sredstva in material, ni težko uganiti. Končno je jugoslovenska vlada uvidela, da bi bilo nadaljnje čakanje v neizmerno škodo državi. Spoznala je, da bo mir na meji šele tedaj, ko bodo stale tudi onstran meje jugoslovenske čete. Vsako nadaljnje odlašanje bi bili tolmačili Albanci kot slabost in bi bili svoje vpade na jugoslovensko ozemlje le še pomnožili. Vlada je tedaj smatrala za umestno, dati svojim četam na albanski meji ukaz, naj prekoračijo demarkacijsko črto in zasedejo deželo večnih nemirov. Vlada je s tem svojim korakom zopet enkrat pokazala svojo moč, kakor je z dolgim potrpljenjem dokazala svojo dobro voljo. Vojska je sprejela ukaz vlade z velikim zadoščenjem, ker je na tako povelje že delj časa nestrpno čakala. Poveljnik jugoslovenskih čet, ki so vkorakale v Albanijo, je general Krsta Smiljanič. (General Krsta Smiljanič je med Slovenci dober znanec izza časa, ko je bil v Ljubljani poveljnik Dravske divizijske oblasti). General Smiljanić je že pred časom izjavil poročevalcu »Slovenskega Naroda«, da pričakuje vsak trenutek povelje, da prične z vojnimi operacijami proti Albancem, in govoreč o potrebnem nastopu proti ar-navtskim tolpam je s poudarkom naglašal: »Ako pride do teh operacij, potem Vam jamčim, da ne bom prej miroval, preden naše čete zmagovito ne prodro do Jadranskega morja in do Drača!« Kakor je general Smiljanič napovedal, tako se je tudi zgodilo. Po osemdnevnih ljutih bojih so jugoslovenske čete prisilile Albance, da so se na vsej črti umaknili. Jugosloveni so postopno zavzeli mesta Lu-zijo, Oroše, Lješ in Meduo. Skader utegne pasti zdajpazdaj jugoslov enskim Četam v roke. Že vesti od 7. t. m. so naznanjale, da se nahajajo jugoslovenske izvidnice jedva 30 km daleč od Tirane, glavnega mesta Albanije. Zadnje vesti pa pravijo, da so dosegli Jugosloveni pri Draču morsko obal. S tem krepkim zamahom je Jugoslavija zopet enkrat pokazala, da se ne šali. Tega ni pokazala samo Albancem, temveč tudi vsem onim, ki Albance skrivaj ali odkrito podpirajo. Jugoslovenska država je s svojim odločnim korakom postavila zopet na laž vse tiste činitelje v državnih mejah in izven njih, ki venomer odrekajo jugoslovenski vojski discipliniranost in zmožnost. Naj bo končni izid kakršensibodi, eno je gotovo: nastop Jugoslavije bodo u važe vali in primerno cenili njeni prijatelji m neprijatelju Konferenca o Taisti BELGRAD, 10. Namestnik finančnega ministra g. dr. Krizman je včeraj dopoldne sklical konferenco o valutnem vprašanju. Konferenci so prisostvovali Člani finančnega sveta, bivša finančna ministra dr. Velj-kovič in dr. Marinkovič, delegati belgraj-ske borze, zastopniki belgrajske trgovske zbornice in predsednik zagrebške borze Dušan Plavšič. Konferenca je soglasno ugotovila, da danatnji km dinarja ne odgovarja njegovi faktični iiaihmali in gospodarskem alsaju države, do je padec povzročil položaj uvocofaijtv zasadi obveznosti ▼ inozemstvu. Konferenca je na- glašala, da se energično podvzamejo vsi potrebni Ukrepi: 1. glede prometa z devizami n valutami, kakor tudi glede uvoza osobito luk su snega blaga; 3. monopolizacija prometa z devizami in valutami na ta način, da »Narodna banka« prevzame devize in valute na tržišču in jih stavi na dispozicijo državi za nakupovanje dinarja v inozemstvu in uvozničarjem za izplačilo njihovih obveznosti v inozemstvu. To trasakcijo deviz in valut naj vodi posebna organizacija, sestavljena iz bančnih, industrijskih in trgovskih strokovnjakov. Na ta način bi se dosegla kontrola uvoza, preprečila devizna špekulacija in arbitraža na škodo dinarja. Dr. Krizman je dobil na konferenci za to potrebna pooblastila. Za tihotapce deviz in valut bo uvedena najstrožja kazen. Zakon o prisilni poravnavi, ki velja za Hrvatsko in Slavonijo, se ima raztegniti na yso državo. Konferenca je prišla do sklepa, da bi na ta način mogli trgovci in uvozničarji brez moratorija preboleti težko finančno krizo. Vpliv začasnih odredeb proti valutni špekulaciji BELGRAD, 10. Posvetovanje o izboljšanju valute in vladne odredbe, katere so bile sprejete na predlog namestnika finančnega ministra dr. Krizmana, so momenta-no imele povoljen uspeh. Že na včerajšnji belgrajski borzi je bilo opažati, da so vsi tečaji raznih deviz in zdravih valut znatno padli. Tako n. pr. je deviza za Pariz, katere zadnje dneve absolutno ni bilo mogoče dobiti na borzi in katera je v izvenbor-znem prometu notirala 800 dinarjev, včeraj na belgrajski borzi padla na 595 dinarjev. Ta padec deviz in zdrave valute najbolje dokazuje, da padec dinarja ni gospodarsko in finančno naraven, marveč povzročen po brezvestni špekulaciji. Italija S konference v Portorose. — Vjuni sklepi o železniškem prometu PORTOROSE, 11. Posebni odbor komisije za promet je prišel na včerajšnji seji do zelo važnih sklepov o prometu med posameznimi državami srednje Evrope. Šlo je za to, da se zagotovi raba vagonov, ki so skupna last nasled. držav, na železnicah vseh nasledstvenih držav. Ti vagoni so stali dosedaj zastonj, ker ni bilo še ni-kakega tozadevnega dogovora med prizadetimi državami, kar je bilo evropskemu prometu na veliko škodo. Odbor 4e enoglasno sklenil, da se bodo že od 1. januarja 1922. začele uveljavljati določbe do govora v Stresi tudi kolikor se tiče vozne ga materiala, ki je skupna last nasledstve nih držav. Ta vozni material pa se bo začel lahko takoj rabiti. Na vagone, ki pridejo na ta način v promet, se bodo prilepile posebne znamke z imenom tiste države, v kateri se sedaj nahajajo. Te znamke pa seveda ne bodo imele pri končni razdelitvi voznega materiala nikakega vpliva na pripadnost dotičnih vagonov. Italija bo dobila na ta način v začasno posest 2000 vagonov od tega skupnega železniškega materiala. Drugi odbori so razpravljali o olajšavah pri prehodu potnikov in blaga iz ene države v drugo. Bilo je tudi sklenjeno, da se bodo pristojbine za potrjevanje potnih listov znatno znižale. Pri uredbi tega vprašanja bodo služila za podlago priporočila mednarodne konference za potne liste, ki se je vršila v Parizu meseca oktobra 1920. pod okriljem Zveze narodov. ZAKLJUČITEV FAŠISTOVSKEGA KONGRESA. Hodi spopadi med fašisti in komunisti v Rimo. RIM, 11. Včeraj se je zaključil fašistovski kongres. Kakor znano, je bilo sklenjeno, da se bo fašisiovska organizacija izpremenila v politično stranko. Sklenilo se je razen tega, da se centrala stranke ustanovi v Rimu. Po dolgi in burni razpravi o vprašanju, kako naj se nastopi proti železničarjem, je premagalo stališče Mussolinija, ki je trdil, da pomeni dejstvo, da se bodo fašisti odpeljali v vlakih, ki jih bodo vodili sami, zmago za fašiste. Nato so se izvolili člani centralnih organov. V izvršilni odbor so bili izvoljeni Mussolini, Grandi, Mar-sich, Dudan, Sansoretti, Bolzon, Bianchi, Cotza-Bini, Bastianini, Tancredi tin Postiglio-ne. Centralni odbor bo sestavljen od 12 članov, ki bodo zastopali posamezne pokrajine. Julijsko Benečijp bc zastopal Conforto, Zader m Dalmacijo Smolo, Sterace Tridentinsko. Nato se je zaključil kongres. Popoldne se je vršil napovedani obhod po mestu in mimo grobnice neznanega vojaka. Fašisti so korakali v vojaških vrstah, razdeljeni po posameznih pokrajinah. Bilo jih je baje nad 30.000. Tekom obhoda je bilo občinstvo prisiljeno sneti klobuke. 2e tekom obhoda je prišlo do manjših spopadov s komunisti m ljudskimi arditi, po obhodu pa so se vršili po nekaterih delih mesta pravi boji. Tekom dneva so bile 4 osebe ubite V bolnišnico je bilo sprejetih nad 150 ranjencev. Fašisti so hoteli vdreti tudi v urade lista «Paese», toda policija, ki straži list že nekoliko dni, je napad preprečila. Večji del fašistov namerava baje ostati v Rimu, dokler se ne dokonča stavka, ld se še vedno nadaljuje. Tramvaj ne vozi in listi tudi ne shajajo. O poteku stavke je izdala agencija Lc Petit Parisien% pripominja, da je v začetku priznavala tiransko vlado samo Italija, dočim sta jo sedaj priznali tudi Francija in Anglija. Francoska pomoč Rusiji PARIZ, 11. Predsednik francoske repu«, blike Millerand je sprejel pred včerajšnjim Nausena. Nausen se je Millerandu toplo zahvalil za prispevek 5,000.000 frankov, ki jih je francoska zbornica dovolila kot pomoč stradajočemu prebivalstvu nekaterih ruskih pokrajin. Anatole France dobil Noblovo nagrado STOCKHOLM, 3. Švedska akademija je prisodila Nobelovo -nagrado za književnost francoskemu pisatelju Anatolu France. Preuredba francoske armade PARIZ, 11. List »La France Milrtaire« piše, da so bili nameni parlamentarne komisije, ko je sklenila na svoji seji od 9. t. m. že znane resolucije, sledeči: 1. Da se ustanovi ministrstvo za državno hrambo, katerega naloga bo, da prouči z gospodarskega, socialnega in vojaškega stališča vsa vprašanja, ki se tičejo varnosti države; 2. da se armadni zbori odpravijo kot orga-nične enote. Divizije bodo največje enote v armadi. Ustanovila se bodo posebna vojaška poveljstva, katerim bodo poverjene priprave ne samo za vojaško, temveč tudi za gospodarsko in industrijsko mobilizacijo. __ Anglija Anglija in italijansko - turška pogajanja LONDON, 11. Državni tajnik za zunanje zadeve Harmsworth je izjavil v dolnji zbornici, da je angleški vladi znano, da sc v Angori nahaja uradni zastopnik italijanske vlade. Na vprašanje nekega poslanca, ali je bila sklenjena posebna mirovna pogodba med Italijo in Angoro, je držami tajnik opozoril na dejstvo, da so bile govorice o sklenitvi takega miru s strani italijanske vlade uradno zanikane. Položaj v Albaniji. — Izpraznitev Albanije LONDON, 10. V spodnji zbornici je izjavil zastopnik vlade Harmsworth, da so jugoslovenske čete zasedle Lurijo in Oroše ter da prodirajo še dalje. Veleposlaniška konferenca se je v soboto zjedinila glade albanskih mej. Ta dogovor se sporott in-teresiranim strankam, na kar se povabi jugoslov enska vlada, da umakne svoje čete z albanskega ozemlja. Angleška vlada izjavlja, da pripoznava službeno vlado v Tirani kot veljavno vlado za vso Albanijo. Albanska vlada se je znova obrnila do Zveze narodov. Upati je, da bo ju^osloven- mka Vlada spričo odločbe velepeslanižke konference odpoklicana svoje čete, akcija njena pa je tako težka, da je angleška vlada naprosila generalno tajništvo Zveze narodov, da naj nemudoma interpelira Zvezni svet glede aplikacije člena I. na sedanjo situacijo, da se store potrebne odredbe za slučaj, ako bi se jugoslovenska vlada še nadalje upirala obveznostim, ki jih jej nalaga pogodba. Konferenca v W«shiagtouu. LONDON, 11. Listi javljajo iz Washingtona: Danes in jutri stopa konferenca za razoroži-v drugo vrsto, ker uradni amerikanski krogi kakor tudi amerikanski aarod izkazuje časli neznanemu vojaku. Vendar se je vršilo nekoliko pogovorov med raznimi delegati. Angleški delegati so sicer zelo optimistični glede izida konference in so pripravljeni urediti vse, kar je v njihovih močeh, da ji zagotovijo uspeh, smatrajo pa, da morajo biti tudi druge stranke pripravljene na koncesije, kakor so oni, ker samo brez egoizma in z odkritosrčnostjo more imeti kak uspeh konferenca, ki se mora boriti s tolikimi težkočami in ki bo morala reševati zelo kočljiva vprašanja. Doslej sc mora le na splošno soditi o stališču, ki ga bodo zavzeli posamezni delegati, ker dokler sc ne začnejo dela, nočejo nikakor izraziti svojega mnenja. Včeraj so prispeli Balfour, angleška, novozelandska in avstralska delegacija. Odgodi te v delovanja v angleškem pari&menlu, LONDON, 11. Angleški parlament je bil od-goden do 30. januarja. Če bodo razmere zahtevale, bo lahko sklican tudi pred tem rokom aii pa pozneje. V prestolnem govoru, s katerim se je zasedanje parlamenta odgodilo, se ugotavlja, da so zastopniki dominiov soglasno sklenili, da mora biti angleška pomorska wla enaka pomorski sili vsake druge države. Glede Gornje Šlezijc pravi kralj, da upa, da bosta obe stranki lojalno izvršili nasvete Zveze narodov. Kralj ugotavlja nadalje, da se je na Madžarskem končno vzpostavil mir in govori o naporih angleške vlade, da bi vzpostavi- j la mir na bližjem vzhodu. Anglija in zavez- j niki bodo porabiii prvo priložnost, da ga vzpostavijo. V govoru se tudi omenja z optimizmom vvashingtonska konferenca. Kralj ugotavlja nadalje, da povzroča položaj na Irskem velike skrbi in poziva britanske in irske voditelje, naj pokažejo potrpežljivost in zmernost, da se končno potom prijateljskega sodelovanja ustanovi trajen mir. Lio v d Georgeove izjave o Medžarski. LONDON, lf. Lloyd Georgc je izjavil v zadnji seji dolnje zbornice,da madžarska vlada obljublja, da se bo ravnala po izjavah zaveznikov, ki ne bodo c'ovolili povrnitve nobenemu i Habsburgovcu. Madžarska obljublja, da bo vprašala zaveznike za mnenje in privolitev, ko bo šlo za rešitev vprašanja prestola. Razo-rozevanje Maožarske se nadaljujejo s precejšnjo zakasnitvijo zaradi zadnjih dogodkov. Države Male «*itente niso zastopane v kontrolni komisiji, ker trianonska pogodba tega ne predvideva. Llcvd George je zaključil, poudarjajoč, da bi mogla -Madžarska, če se zavezniki vmešajo in je ne puste, da reši sama svoje ?adeve, mooia zavzeti stališče, katero bi moglo povzročiti vojno, katere pa svet noče.e Rusija Petrograd se spremeni v mednarodno pristanišče REVELJ, 11. Tz Petrograda javljajp, da se vrše pogajanja med Anglijo in sovjetsko Rus {jo glede petrofradskega pristanišča, ki naj bi prižlo pca mednarodno upravno kontrolo. Anglija zahteva odstop komisarja Žinovjeva. Hvstrijs lre!ja obletnica ustanovitve avstrijske repeh-ike. DUNAJ, 11. Oh prliiki tretje obletnice ustanovitve avstrijske republike je socialistična stranka napovedala za 12. novembra na Dunaju 23 Ihu&Icih shodov. Izdala je tudi proglas. v katerem proslavlja republikansko ustavo, ki more edina privesti do priklopitve k Ncaičiji. A72 Lrijsko-a:adžavska pogodb«. DUNAJ, 11. V komisiji za vnanje stvari je kacc'er poročal o burgenlandskem vprašanju. Komisija je bila fe 13. oktobra pooblastila1 kancierfa, da nadaljuj« pogajanja* ki so se za-i cela v iienetkah. Sedaj je soglasno izrazila že-j I)o, naj bi se pospešila potrebna ratifikacija1 benečanskega dogovora s strani parlamenta,! ki naj se izpopolni z dogovorom, sklenjenim! na podlagi izida plebiscita v Šopronju. Jugoslavija m Albanija pozvani pred Zvezo aarodov ŽENEVA, 11. Jugoslovenska in albanska vlada sta bili povabljeni, naj pošljeta svoje I zastopnike na izredno sejo odbora Zveze narodov, ki se bo vršila 18. novembra in na kateri se bo razpravljalo o jugosloven- Dnevne vesti Stavka kovinarjev. Primorske ladjedelnice počivajo dalje. Gospodarji vztrajajo pri svoji zahtevi, da se morajo plače znižati, dočim se delavci dalje upirajo lem zahtevam, ki jih smatrajo vsaj za pretirane. Shod osrednje delavske organizacije, ki se je vršil pred kratkim v Veroni, ni nikakor spremenil položaja. V Trstu je stavka še vedno splošna, dočim ee je v tržiško ladjedelnico povrnila kaka tretjina delavstva, t. j. okoli 1000 od 3000 zaposlenih delavcev se je zopet javilo na delo, kljub temu da je ta ladjedelnica znižala plače za približno eno petino. To so večinoma kovinarji, ki so vpisani v italijansko delavsko zbornico. Glasom poročil pa delo počiva tudi v Tržiču, ker se z eno tretjino delavcev nikakor ne more v zpostaviti navadni obrat. POZOR VOLILCI, ki niste bili vpisani v volilnem imenika o priliki rarfnjifi volitev is ld niste ie vložili prošnje xa vpis v volilni imenik. Glasom naknadne uradne razglasitve je še danes, dne 12. novembr*, čas za vloiitev prošnje. Kdor je ni vložil, naj to danes stori. Danes je zadnji dan. Taksa na Ivksus pri pohištvu in njegovih pritiklizah. Finančna direkcija za Julijsko Benečijo objavlja: Po nekem novem ministrstve-nem odloku, ki je v veljavi že cd 18. oktobra 1921., se pri prodaji pohištva ne jemlje več za podlago cdmerejnju takre tip ali vrsta lesa, iz katerega je pohištvo napravljeno, temveč edi-nole prodajna cena. Kadar prekoračijo cene mimma, ki jih določa odlok, je treba plačati odnosno takso. — Isto velja za prilikline k pohištvu: za odeje, preproge, okvire, preproge iz kožuhovine, ogledala itd. — Cene, ki jih določa odlok glede pohištva, veljajo samo za to in ne tudi za kake morebitne mramornate plošče, za kaka vložena ogledala, kristale in šipe; za vse to se odmeri taksa posebej. Kadar prekorači cena teh predmetov določeni mini-| m um, so ti predmeti podvrženi taksi na luk-' sus, tudi če dotična aj emičnina ne sodi med j ene, ki so klasificirane kot luksusne. — Taksa se zaračuna pri vsakeir kosu, tudi če se je prodal posebej. — Trst, 1. novembra 1921. — Podpredsednik in ravnatelj financ. Tržaško kolesarsko društvo «Balken» naznanja, da priredi v nadeijo, 13. t. m. izlet v Kozino. Kolesarji iz Trsta in okolice se zberejo ob 10. uri predpcldne pred svetoivanskim * Narodnim •demoni* ter se odpeljejo skupno skozi «Lovec=» proti Bazovici. Člani openskega odseka in drugi, ki stanujejo v zgornji okolici, naj bodo točno ob 10. uri in pol v Bazovici, odkoder se vsi skupaj odpelejjo proti Kozini. Med potjo je strogo paziti na red. Oni, ki nimajo koles, se lahko odpeljejo z jutranjim vlakom. Podisti gredo tudi peš v Kozino. Zberejo naj se v to svrlio ob 8. uri tudi pred svetoivanskim ' Narodnim domom*. Povratek se določi pozneje. V slučaju deževnega vremena se izlet prenese na prihodnjo nedeljo. — V nedeljo, 27. t. m. se bodo razdelila darila za «Prinicrsko prvenstvo leta 1921». Pevska druživa so naprošena za sodelovanje. Člane opozarjamo, da poravnajo zaostalo članarino. Posestniki blokov so naprošeni, da iztrjujejo članarino redno in h mesečno oddaje ]o. Primorani smo še v zadnje opozoriti vse one, ki niso šc vrnili nabiralcih pol, da to nemudoma store. Odbor. Slovenski pravniki so vabh'etii na sestanek Ju. se bo vršil danes 12. novembra 1921. ob 8. uri zvečer. ♦ KNJIGE «GOFI5KE MATICE*. Poverjeni« Ivo «G. M.» (S. Francesco d'Assasi 20, L sprejema naročila, oz. naročnino (5.— L) za knjige «G. M.» zadn'4 krat danes od 18—19. Pevsko društvo «3irija»>. Danes ob 20. turi se bo vršil prvi sestanek, in »cer v prostorih otroškega vrtca. Člani se prosifo, da se tega sestanka polaoštevilno 5n točno udeleže. Odbor. iz trliikega življenja Tržaška burja; cela vrsta nesreč. Tudi pred včerajšnjim, kakor prejšnja dva dni je razsajala po tržaških ulicah kakor tudi po okolici rnečna burja, ki je metala ljudi ob tla in odkrivala strehe. Zdravnik rešilne postaje je bil proti večea-u; telefonično pozvan v ulico Nicold Cigotti, kjer je potrebovala nujne zdravniške pomoči neka ženska, katero je biia vrgla burja ob tla. Zdravnik je dospe! z avtomobilom v ulico C. Cancellieri. Od tu pa ni mogel avtomobil ne naprej ne nazaj: burja je žvižgala, da je kar, jemlaJa sapo, korci so leteli s streh, kot toča itd. Ko je videl zdravnik, da ne more avlo-; mobil dalje, je stopi! i?, avtomobila tn se od- • pravil peš k bolnici. Prišel ie s težavo na lice ! mesta in hotel dati bolnici, in sicer Antoniji Kocijančičevi prvo pomoč, a se je pri tem spomnil, da je pozabil v avtomobilu kovček s potrebnimi zdravili. Kljub tema je dobila Ko- čjančičeva prvo pomoč, * => * V ulici Raffaele Sanzio (pri Sv. Ivana) je odkrila burja streho hiše št. 55. Škoda znaša 20, tisoč lir. V norišnic! pri Sv. Ivanu je podrla burja! verando. j Zvečer okoli 7.30 je izbruhnil v Lloydovij palači na trgu deli'Unita ogenj. Vsaj tako so! trdili nekateri uslužbenci, ki so telefonirali z vseh strani Lloydove palače na postajo ognje-gascev. Kmalu potem bo priili na lice mesta ognjegasci. Dimnik je bil zamašen s sajami. Radi tega se je ustavil dim v dimniku. Ko je j bil dimnik prenapolnjen z dimom, je najbrž | ! potegnila močna burja in potlačila ves dim { i skozi peči v pisarne. Uslužbenci so mislili, da ! je že vsa palača v ognju; zato so telefonirali! ognjegasccm. To je bilo vse. * * * Evo imenik onih oseb, ki so najbolj občutile burjo: 58 letna Ana Capon, stanujoča na Goldoni-cjvem trgu št. 12, se je ranila pri padcu na desnem kolenu in na obrazu. 41 letni Josip Spazzapan, stanujoč na Vr-deli št. 1162, se je ranil na obrazu. . 62 letni Josip Filodire, stanujoč v ulici XX Settembre št. 73, je padel in se ranil na čelu, Kompromitujoča okrožnica. Vitezu Ciampo-j liju je prišla te dni v roke okrožnica s sledečo j vsebino: «Se svari lastnik tvrdke, naj zapre jutri syojo lasino delavnico. Če se to ne bo zgodilo, so naši oddelki pripravljeni na vsako eventualnost. To je bilo sklenjeno tudi v smislu, da morajo zapustiti lastniki svoje delavnice. — Komunistični oddelki Jwxdet.» ! Vitez Ciampoli je dal pred včerajšnjim zjti-; traj ob 10. uri razpostaviti pred delavsko zbornico, kjer so imeli ob Usti uri stavkujoči . delavci shod, večji oddelek stražnikov. Ko se; ie končal shod, so zapustili delavci zbornico in se odpravili po ulici Mad /amna proti Garibal-dijevem tekališču. Na tem Vogalu je dal vitez aretirati tri oddelke delavcev, obstoječe iz 16 j oseb. Ali so bili aretirani radi okrožnice? ) Roparski napad v nlici Sv. Mifcaela. Ni dol-j go od tega, ko smo poročali, da je bil napaden j in oropan na slaborazsvetljeni, samotni ulici j Sv. Mihaela neki železničar, ko se je vračal s službe proti domu. Danes beleži kronika zo-; i pet roparski napad, ki se je prigodil v isti; ! ulici, in ni izključeno, da sla ista tolovaja, ki sta napadla železničarja, napadla ribiča, o ka-• terem poročamo na tem mestu. Prcrdjaiec rib Franc Rossetti, stanujoč v uli-i ci del Bosco št. 47, se je vračal preteklo noč proti domu. Med potjo — kakor rečeno v ulici Sv. Mihaela — sta ga napadla dva tolovaja s samokresom v roki. Toda hladnokrvni Ros-seitii je zgrabil prvega tolovaja za prsa in ga udaril s pestjo po glavi, da se je zavalil kot I snop na da. Drugi tolovaj se je . . . zbal moč-; nega ir.oža in pobegnil, pustivši na tleh nezavestnega tovariša. Vesti z GoriSkega f * Dramatični krožek Goriške Slovenske Omladine gostuje v nedelje dne 13. t. m. v Kanalu pod okrilejm tamošnje Čitalnice, igrala se bo F. S. Finžgarjeva ljudska zgodba «.V e-r i g a >. Igra prične točno ob 15. uri v dvorani Gasilnega Doma. Shod vojnih oškodovancev ▼ Števerjacu. V nedeljo, dne 6. t. m. se je vršil ob 3. uri popoldne v Števerjanu shod vojnih oško- j dovancev, ki ga je imel naš poslanec dr. i Kari Podgorink. Shod je bil dobro obiskan! kljub temu, da so bili sklicati shod radi nesporazumi jenja že ob 10. uri dopoldne, in so nekateri zborovali 2e tedaj in spre* jeli resolucije. Ob ponovnem zborovanju popoldne pa je g. poslanec v dolgem in temeljitem pogovoru razjasnil položaj mejnih oškodovancev, kako daleč je že akcija, da se vojna odškodnina čimprej in v polnem obsegu izplača kakor tudi vse, kar zanima danes vojnega oškodovanca. Zbrani so sprejeti znova resolucijo, ki jo je g. poslanec šc dopolnil in so se z zadovoljstvom razšli. Shod v Komnu. Pret. nedeljo se je vršil shod tudi v Koranu. Predmet: Vojna škoda. Shod je bil sijajno obiskan in je kaj lepo izpadel. Tatvina v cerkvi. Kot poročajo, je bila dne 5. nov. okoli 2. ure popoldne okrade-na cerkev v Mariji Celje. Tat je vlomil skozi vrata v zakristijo, kjer je vzel srebrni kelih, nato je zlomil še v cerkev, odprl s silo tabernakelj in odnesel ciborij, Najsvetejše je položil na korporal pred tabernakljem. Odnesel je tudi meden na-b iralnik za miloščino, o katerem pa ni bilo nad 5 L denarja. Tudi ciborij je bil vreden le kakih 50 L. Tatova sta Kila dva, klatila sta se po krčmah v Ligu pod M. C. in pravila, da čakata na 6 glav živine, ki r ima priti iz Jugoslavije. Imela sta kape na J glavi, gamaše na nogah, govorila sta oba jezika in si ogledala vse hiše v Ligu. Ob 2. pop. sta izvršila svoje delo in šla ob 5. uri v vas Čelenco pri Kanalu. Tam sta « dejala, da sta davčna revizorja. Pila sta ] vermut in ga plačala z ukradenim drobižem iz pttičiee. Prijel jih kljub sumljivemu vedenju seveda ni nihče in sta še danes na prostem. | VOJNIM OŠKODOVANCEM i Iz krogov živinozdravnikov nam poro-■ rajo, Ja je poginilo že mnogo konjev, ki | so }ih jiejeli naši kmetje na račim vojne I odškodnine. Konji so prišli iz Nemčije. — togimi je predvsem i/j»rc :neraba pcdn?o;a. Agitacijski odbor v -Gorici in državni j poslanci se naprošajo, da posvetijo tudi j temu vprašanju vso pozornost. Prizadeti i vojni oškodovanci, posebno naš kmet bi bil naravnost gospodarsko smrtno zadet, ako pomislimo, da bi v tem slučaju izgubil za vsakega konja 6000—7000 lir. Potrebno je, da zberemo vse slučaje. Poživljamo predvsem prizadete vojne oškodovance, da prijavijo slučaj pogina pismeno ali ustmeno. Posebno poživljamo tudi župane, duhovnike in učitelje, sploh vse, ki čitajo naše časopisje, da opozore prizadete vojne oškodovance na naš poziv. Prijavi naj se: Ime in priimek voj. ošk., naslov, datum ^izročitve konja, datum pogina; occnjena vrednost konja, kakor tudi vzrok pogina! Vsi slučaji naj se prijavijo: dr. J. Bitež-nik, Gorica, Via Carducci št. 4. Vasi! te Istre Uboj v Marezigah. Orožniki v Mareziguh so osumiti krasta Ivana Babica, da je bil on ti3ti, ! ki je za časa volitev organiziral napad na fašiste. Znano je. da je takrat obležal > v Mare-zigah četvero fa&stov. Včeraj zjutraj so orožniki izvršili preiskavo v hiši Babiča. Mož je iz zadržanja orožnikov spoznal, da se ga misiijo polastiti in se je baje skušal upreti. Orož. Vito i,Latone je ustrelil kmečkega posestnika ju-[ nažko v prsi. Bnjbič je ostal na mestu mrtev. SCn£Ii@va®§f in »msin^sš Dostojevskega stoleimca. Dne 11. novembra !.t. 1. je preteklo IClijet, odkar je umrl vclilti I ruski romanopisec veodor Mihaj!ović Dostojevski, najboljši poznavatelj človeške duše. — Več o niero bo v nedeljski «Edinosti». - : Trsi, dne 11. novembra 1921. A' " I Jstlransha banka..................130 Ccsuliclj «*•»•••••• Dđi-natia .■>••••»••*••••*•• GcrolimicU 1500 Libera Tricsilna | Lloyd . . .................1375 Lnssino ...........................140 Occasla 250 Premuda 345 Tiipcovich 275 Ampelea...............................595 Cement Dalmatia.......................316 Cement Spalato , »...«•«•••*•■• 270 Taja valuta a« tržaškem trgu Ggrskc krone........ • • • 2.05 — 2.25 avstrijsko nemške krone.......—.50— —.60 češkoslovaške krone 26.75— 2775 diiiarji ..............34.--36.— Ičjf................16 50- 17.50 n ari-ara' 100 izvodov «Tedenskih slik* prodam po ugodni coni. Štefan E>lažič, Via delle Scuol^ nuove 22, I. . * 2076 ANDREJ ŽNIBERŠIČ, tovarna usnja v II. Bi-j sLrici išče več izurjenih strojarskih pomoč-; nilccv. 203!; KRONE, goldinarje in srebro plačujem več kot drugi. Via Valdirivo ši. 36, II. nadslr. 2087' ■ i ■■ . i - i BOLEZEN na gobcu in na parki jih ozdravi se v kratkem. Mnogo let preizkušeno zdravilo se dobi v lekarni v Sežani. 53 ..... i » i . i ZALOGA vseh zdravil z& ljudi in za živine v lekarni v Sežani. ' 53 NOVE POSTELJE za L 95.—, vzmeii L 55T—, volnene žimnice L 130.—, nočne omurice,' umivalniki, chiffonicrs, omare, popolno pohištvo za sobo po izredno nizkih ccnah.' Fonderia 3. 2080 KRONE srebrne in zlate, plačuje po najvišjih cenah Pertot, Via S. Francesco 15, II. 50 POz.OKi Srebrne krone in zitito ."»o uajviljih cenah plačuje edini grosist Bcjleli Vita, Via Madonnina 10, L 3S ČAJ odpr? in v zabojčkih po L 1.— prodaja trgovce-f? in kavamarjein Srečko Bajt, Idrija, 1744 ZLATO in srebrne Vrooe plaćđiu ve£ kot dru^! kupci. Albert Povb. arar. Maz/iai 46 (v feiiitid drvenega trga). ^ ~ TfiBli MfiiijS^ s cirkularno žago in elckt/ičnlm motorjem. Cenjene ponudbe pod „LES'A, 908 na upravriištvo. Srebrne krone in zlaio plačujem po najvišjih cenah RL0}Zrj POVH Trst, Piazza Garibaidi št. 2 (prej Barritra) ^ podlistek j DAMIR FEIGEL. Od Rima do Plavi (Še nekaj opombo v na fronto.) Pred ženskim učiteljiščem. Od leve, od desne so prihajali starčki in starke, žene «n otroci. Poslopje jih je žrlo, nenasiten moloh r vedno cdprtim žrelom. Šc pred dobrim mesecem je užival moloh drugačno hrano. Srčkana dekleta in ljubke gospodične s smehom na rožnatih licih, z veselo brezskrbno s t jo v očeh in neutešenim hrepenenjem v srcu so stopale črez prag; pisani trakovi, beli predpasniki, okrašeni slamniki. Celo iz črnih oblek je vela radost nasproti. Slika, vredna svojega »stvaritelja: miru! In sedaj?! Ljudje, prihajajoč po ulici in izginjajoč v poslopje, so bili zbegani, izmučeni. Trudna jim je bila hoja, težka mala cula v desnici. Še so se opažale pri mladini pisane, svetle obleke, toda prevladovale so le temne barve. Resnost na Hcih, skrb v očeh, resigna-cija v srcu! Celo iz svetlih oblek je vela žalost nasproti. Stika, vredna svoje ust vari tel jice: vojne I Skoz okna so gledali otroci, pod okni »o se sJišUe plenice in vihrali temnomodri in rdeči povajl. Družine inozemcev. »Odpeljejo se aa ukaz politične oblasti mccof iz mesta v taborišča m cd tam črez Švico domov,» mi je razložil moj sosed in mi prihranil s svojo postrcžljivostjo radovedna vprašanja. «Će si nakanil posloviti se od svojega ideala, sem prišel pravočasno, da ti prihranim moralnega mačka. Takoj z mano!» Prijatelj Svetlin me jc bil potepljal po ramenu. Pri zadnjem ukazu se mu je pa skrčila dlan v pest io ker je ostalo v pesti tudi nekaj moje suknje, sem moral z njim. «Še hvaležen mi bodi L« z mano! Dajces si moj gost! Buteljko rizlinga plačam->, je godrnjal. Čudil sem se. Svetlina ni bilo več spoznati. Kdo bi mu bil pripisal tako odločnost, tako eneržijo?! Svetlin, ki je prebil ves svoj prosti čas v licealni knjižnici, Svetlin, ki je pisal znanstveno knjigo, Svetlin, ki si je privoščil edino le ob nedeljah eno uro iz prehoda po božji naravi, kjer je zgotavljal v mislih najmanj dve novi poglavji, ta Svetlin je govoril o idealih, o mačku in buteljkah 1 Nepojmljivo' Neverjetno! Halucinacija I Če bi počila pred mojim nosom granata in č* bi skočila iz nje pečena go«, bi ne ostnnel tako. Začudenje ni spravilo nobene besede iz mojih ust. «Izborno igraš svojo ulogo, ugrabljena binka! Ko začu ješ mojo povest, planei mi okrog vratu in mi porečeš: rešitelj, hvala lit | Toda seda? pa le proč od tu. ne oziraj se večl i Čim prej te odstranim od ognja, tem varnejše bo tvofe slamnato srce I Zapomni si: samo enkrat je človek aemnentn če nima takrat pri sebi pametnega, izkušenega svstovavca, ka-krinega imaš ti dočajno danes v moji osebi, se mu tako godi, kakor se je godilo meni. Tebi je sreča milejša b Nič nisem razumel prijatelja- Koga. česa me je nameraval rešiti? Ideala? Kaj ima opravit« moje in še celo slamnato srce z interniranimi družinami? Od strani sem pogledal Svetlina, ki se ie oklenil moje roke, boječ se, da mu ui-dem. Nič sumljivega nisem opazil. Oči jasne, Hca sicer nekoliko bleda, gotovo je še pozno v noč nadaljeval svoje delo. Iz celega obraza se je zrcalila nekaka razposajenost, katero sem občutil tudi na lastni koži, kajti Svetlin me je opetovano uščipnil. Nova uganka zame! Svetlin se je posfingil! »Buteljko vina na mizo, drugo pa na led U je ukazal Svetlin v gostilni. Strmel sem in molčal. «Pij in poslušaj!» Kaj sem hotel nego poslušati?*^ Nobene besedic? še nisem bil izprego-voril, a Svetlin ni tega niti opazil. Za me je ta vojaa nemečal Se par poglavij in moja razprava bi MU končana. Temeljito delo! Zakiev*W je mnrfo Atmttja. Iznenada, — bil sam pravkar dokončal tri in dvajseto P odo. — nnian ■ •avra4aik vmbd in licealna ! j knjižnica se je zaprla. Lahko bi bil šel v zaledje nadaljevat in končavat svoje delo, toda • ne! zavedel sem se, da živim v vojnem ozemlju. Nekaj sem hotel imeti tudi od tega. Vedel sem, da pridejo sem mnogi potki raznih na-1 rodnosti Vsi se ustavijo v mesta. Kako lahko ;!ai Človek izpopolni svoje znanje v etnografiji, j sociologiji, dialektologifi in narodni psihologiji! Z dvema nadporočnikoma, Poljakom in Cehom, sem se že seznanil. _ Odkril sem nov neizčrpen vir. Mnogo zanimivih podatkov sem si zapisal. In pri tem novem studencu sem se navadil piti! Kaj me tako gkdaš? Piti sem se navadili Sestanki se vrše navadno zvečer, moji informatorji so žejni in prej nisem vedel, | da je žeja nalezljiva. Zraven tega me prega-1 njajo sovražni izstrelki po ulicah in jaz rao-i ram v bližajo gostilno. Sovražnik uničuje kulturo, mene pa ne bo! Ko pridem zopet na ulico, prižvižga šrapnel in jaz smeknem že v drugo krčmo. Taka samoobramba pa vodi do pijančevanja. Po dolgih letih hude suše je moral izbruhniti vihar tudi pri meni. In ni mi žal! Kaj to, če je tudi naslednji dan glava nekoliko težka, boljSa težka od prestreljene] Spoznal sem, da se nobeden ne brani vina tu ob fronti. Eni hočejo poguma, drugi iščejo pozabljanja, j tretji preganjajo dolgčas in četrti se skrivajo ; v gostilne. Pijemo ga pa vsil I - (Dalje). zlatičine, lisičje, dihurjeve, vidrine, jaz-bečeve ter zajčeve plačuje po najvišjih cenah. D. WINDSPACH, Trst, Vir Cesare Battisti (Stadion) št. 10t I!, nadstr. srtbrci m fiupultm po zulsanlff: ceno h ter plačujem 5 st. več kot drugI Via Pondares 6, 1. desno. najstarejši sMi t'e m. M Tržaška mBm in hranilnica registrovana zadruga z omejenim poroJKom, ttradufe v svoji lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19, I. n. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje po 4% ^m. večje in stalne vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, raenjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru, Drcfine are za stranke od 9 fo 13. Ob nedeljah in prazniki U je urad zaprt. Št. telef. 25-67.