// LJnMjana, nedelja, 10. aprila 1949 DRHDNISTVO IM UPRAVA: LJUBLJANA KNAFLJEVA ULICA ŠTEV. • TELEFON 53-22 DO 55-28 ROKOPISI SE NE VRAČAJO IZHAJA VSAK DAN RAZEN PONEDELJKA teto X., Štev. 85. — Posamezna Stervflkn 2 din NSKRA1NI ODDALKS LJUBLJANA TELEFON »32 SS-2S POSTNI ČEKOVNI RAČUN LJUBLJANA ŠTEV *-90601-1 O G t 4SI PO CENIKU MESEČNA NAROČNINA «5 DIN GLASILO O S O B O O I L R O N O E M I J E III. KONGRES LJUDSKE FRONTE JUGOSLAVIJE GOVOR MARŠALA TITA Beograd, 9. aprila Davi je v veliki dvorani gardijskega doma na Topčideru, kjer je bil pred devetimi meseci zgodovinski V. kongres KPJ, začel zasedati III. kongres Ljudske fronte Jugoslavije. Veliko kongresno dvorano na Tcp-čideru krase državne in partizanske zastave, velik emblem značke LF Jugoslavije in doprsni kip tovariša Tita. Malo pred začetkom kongresa se je zbralo poleg gostov nad 1600 delegatov iz vseh krajev naše države. Mnogi izmed njih imajo na prsih udarniške značke, rede in medalje dela. Kmalu po 9. uri je stopilo v kongresne dvorano predsedstvo zveznega odbora Ljudske fronte Jugoslavije s tov. Titom na čelu, ki so ga delegati pozdravili stoje z viharnim ploskanjem ln dolgotrajnimi ovacijami, ki so trajale okrog 10 minut. Hkrati s tovarišem Titom so vstopili v dvorano sekretar zveznega odbora tov. Blagoje Ne-škovič in člani predsedstva tovariši Milovan Djilas, Gjuro Pucar, Josip Vidmar, Dimitar Vlahov, Franjo Gazi in Vladimir Simič. Ko so se manifestacije polegle, je spregovoril predsednik zveznega odbora Ljudske fronte Jugoslavije tovariš Tito: »Tovariši in tovarišicel Začenjam III. keng'-es Ljudske fronte Federativne ljudske republike Jugoslavije. Pozdravljam vas, tovariši in tovarišice delegati In delegatke, prav tako pa pozdravljam tudi vse navzoče goste. Predlagam, da izvolite delovno predsedstvo, ki bo vodilo delo kongresa. Izvolitev delovnega predsedstva Na predlog tov. Dušana Petroviča-Sane so bili izvoljeni v delovno predsedstvo: Josip Broz-Tito, Edvard Kardelj Aleksander F.ankovič, Milovan Djilas, Moša Pijade, Ivan Gošnjak, Boris Kidrič, Blagoje Neškovič, Franc Leskošek, Petar Stambolič, Vladimir Balearic, Djuro Pucar, Miha Marinko, Lazar Koliševski, Blažo Jovanovič, Djuro Salaj, . Vida Tomšič, Milijan Neoričič, Ivan Ribar, Dimitar Vlahov, Vladimir Simič, Franjo Gaži, Josip Rus, Svetozar Vukmanovič, Koča Popovič, Ninko Petrovič, Rodoljub Colako-vič, Dzavid Nimani, Šoti Pal, Cvetko Uznovski, Hinko Križman, Josip Vidmar, Milan Popovič, Duško Brkič, Zaim Sarac, Jovan Veselinov, Spašeni ja Babović, Vicko Krstu lo vič, Vlado Zečevič, Vlado Segert, Peko Dapčevič, Dobrosav Tomaševič, Zlatko Sremec in Giusto Massarotto. Navzoči delegati so stoje z dolgotrajnimi vzkliki pozdravili člane delovnega predsedstva. Dnevni red kongresa V imenu delovnega predsedstva se je zahvalil Josip Vidmar in predlagal tale dnevni red: 1. Politični referat — referent predsednik zveznega odbora Ljudske fronte Jugoslavije tovariš Tito. à ovariši in tovarišicel Dovolite mi, (L: vas najprisrčneje pozdravim in da želim najboljše uspehe delu III. kongresa. zehm v prvi vrsti poudariti velik pomen 1X1. kongresa Ljudske fronte Jugoslavije. Prvič, ker predstavljajo na tem kongresu delegati nad 7 in pel milijona članov graditeljev socializma v naši državi (ploskanje). To je torej kongres najvećje, najbolj množične organizacije vseh J-Msnih državljanov naše države. Drugič, ker boste na tem kongresu lanko pokazali velikanske rezultate ustvarjalnega dela delovnih ljudi socialistične Jugoslavije, ker si boste c ogli medsebojno povedati skušnje iz raznih krajev naše države, ugotoviti r2zne nedostatke, sprejeti nove skiepe o še večji aktivnosti in prizadevanju članov Ljudske fronte tako v mestih kot na vasi. Tretjič, ker je ta kongres v času, ko ne samo trajajo, marveč se stopnjujejo obrekovanja in napadi na našr državo, na našo Partijo, na našo Ljudsko fronto, katera je bila že od trenutka, ko so izdali zloglasno resolucijo Inforrabiroja, ena glavnih tarč za te napade. Ljudska fronta Jugoslavije kaže pn graditvi socializma v naši državi prav tako kot v vojni v polni meri svojo vrednest in nujnost svojega obstoja. Danes več ne postavljamo vprašanja, kako dolgo bo še potrebno, da obstoja Ljudska fronta. Danes je prav tako t : jna, kakor je biia nujna med vojno. Morda celo bolj, ker nam je enotnost ljudstva danes bolj potrebna kakor kdaj koli, ker z vseh strani napadajo to enotnost naših narodov. Samo s še večjo utrditvijo Ljudske fronte in enotnosti ljudstva bomo mogli vzdržati vse napade na našo državo oziroma na enotnost naših narodov in zgraditev socializma. (Ploskanje.) Tovariši ln tovarišicel Naša Ljudska fronta je danes nekaj popolnoma drugega, kot je bila recimo 1346 ali celo 1947 teta, ker se v procesu politične, kulturne in gospodarske aktivnosti, v borbi za zgraditev socializma v naši državi neprenehoma razvija in idejno krepi pod vplivom izvajanja linije n/.še Partije. Ljudska fronta se krepi kvantitativno in kvalitativno, ker socialistična zavest vedno bolj prodira v milijonske množice delovnih ljudi naše države, združene ▼ Ljudski fronti. Kako velikanskega pomena je Ljudska fronta pri graditvi socializma v naši državi, vidimo že iz tega, da Je dala Ljudska fronta v letu 1948 nad 329 milijonov prostovoljnih delovnih «r, kar pomeni skupno s prostovoljnimi vožnjami vrednest okrog 9 milijard dinarjev. Kaj to pomeni? To pomeni, da je v množice članov Fronte, ki zajemajo velikanski del naših delovnih kmetov, široko prodrla socialistična zavest. To pomeni, da je Ljudska fronta Jugoslavije disciplinirana organizacija, ki predstavlja milijonski delovni koiektiv delovnih ljudi socialistične Jugoslavije. Kot dokaz za to vzemimo samo ustanavljanje delovnih zadrug, ki je v zadnjem času zavzelo takšen obseg, kakršnega se nismo nadejali. Od drugega plenuma CK KPJ je bilo ustanovljenih okoli 2008 novih delovnih zadrug. (Ploskanje.) Tako imamo danes nad 3300 kmečkih obdelovalnih zadrug z okrog 200.000 kmečkimi gospodarstvi. Ali bi bilo to mogoče brez največje aktivnosti Ljudske fronte na vasi? Razume se, da to ne bi bilo mogoče. Skiep II. plenuma Centralnega komiteja o kmečkih obdelovalnih zadrugah je sprejela Ljudska fronta na vasi kot svoje socialistične obvez- nost in Jo oživlja z največjim poletom. Danes ni v naši državi niti ene vasi, niti ene naselbine, v kateri ne bi govorili o kmečkih obdelovalnih zadrugah, v kateri člani Ljudske fronte, komunisti in nekomunisti ne bi razlagali sklepov II. pienmna CK KPJ. V vseh naših vaseh se je razplamtela prava borba za ustanavljanje vedno novih kmečkih obdelovalnih zadrug. To je borba za sociaiizem na naši vasi in v tej borbi dosegajo člani Ljudske fronte velikanske uspehe. (Ploskanje.) Kako nesmiselni so, tovariši, napadi na našo Ljudsko fronto, na KPJ, ki se še danes ponavljajo in ki govore o tem, da se je Komunistična partija Jugoslavije utopila v Ljudski fronti Obrekovalca gonja ni socialistično prakso — Dovolite mi, da se sedaj dotaknem gonje, ki jo vodijo proti naši državi voditelji držav ljudske demokracije in ZSSR. Verjemite mi, da o tem ni lahko govoriti. Ti napadi so takšnega značaja, da je človeka naravnost sram, da jin mera omenjati, ker prihajajo od voditeljev tistih držav, ki se nikdar ne bi smeli posluževati tako nedostojnih sredstev nasproti tako zasiužni, zavezniški državi, kakor je Jugoslavija. Nočem tukaj danes braniti naše države pred temi nezaslišanimi napadi, ni nam je treba pred ničemer braniti (vzkliki: Tako je: — delegati 30 vstali in ob ploskanju vzklikali: »Tito — Partija! »Tito — CK!«), ker vse to blato, s katerim danes blatijo našo državo, pada na tiste, ki jo blatijo. Navedel bom samo nekatera izmed številnih dejstev in sicer tista, ki najboij zgovorno obtožujejo iniciatorje ln avtorje teh napadov in za katere na naši strani ni nikakega opravičenega razloga. Kadar nas napada in blati reakcionarno imperialistično časopisje, tedaj je to popolnoma razumljivo, ker so takšna sredstva pri tem časopisju v navadi, toda, kadar nas napada socialistično časopisje, kadar hoče tem žalitvam in obrekovanjem pripisovati značaj domnevne kritike, tedaj moramo proti temu najbolj ostro nastopiti in imenovati to tako, kakršno je. Odveč in nesmiselno je braniti se pred takimi stvarmi, temveč jih je treba najostreje obsoditi kot protimarksistično, protilenini-stično ravnanje, s katerim delajo velikansko škodo naprednim gibanjem na svetu. (Vzkliki: »Tako je!« — Ploskanje.) Vsi tisti, ki nas iz držav ljudske demokracije in ZSSR danes tako neodgovorno in surovo obrekujejo in histerično zmerjajo, imenujejo ta obrekovanja, žalitve in psovke nekako socialistično kritiko. To sploh ni res, to nima nit skupnega s socialistično kritiko. Tako sta zmerjali, žalili in obrekovali mlado sovjetsko republiko in njene voditelje v prvih letih revolucije razlaščena ruska buržoazija ln mednarodna reakcija. To blatenje naše države ln naših voditeljev je tistemu do pičice podobno. (Ploskanje.) Vem, tovariši, da bodo nasprotniki vseh barv obrnili vsako besedo, ki bo tu izgovorjena. Mnogo besed bodo obrnili in razlagali na svoj način, kot je navada v zadnjem času pri naših »kritikih*. Popačili bodo smisel jasnih stavkov in tako naprej. Vem prav tako, da se bodo našli v naši državi in izven nje nekateri, čeprav maloštevilni omahljivci ali tisti, ki bi najraje prespali današnjo in v resnici precej mučno situacijo, ki se bodo pritoževali, da na tem kongresu spet govorimo o teh stvareh. Tem bi podobnim ljudem moramo itd. Zamislite si našo Ljudsko fronto, v kateri je pol milijona članov Par* tije, nad poldrug milijon članov sindikatov, poldrag milijon članov Ljudske mladine, naši delovni kmetje, naša ljudska inteligenca itd. Takšno ljudsko fronto zlonamerno primerjajo z neko začasno koalicijo buržoaznih strank in govore o nekem stapljanju Komunistične partije Jugoslavije v to Ljudsko fronto. Težko si je misliti večji nesmisel, kakor je ta trditev. Mi, tovariši in tovarišice, moramo varovati in še bolj utrjevati ta naš velikanski politični in delovni kolektiv, ki je zrasel v procesu revolucionarne borbe, z revolucionarnimi parolami, borbe proti okupatorju. (Ploskanje.) ma ničesar skupnega s O gonji proti naši državi jasno povedati, zakaj govorimo o tem na tem kongresu: Prvič, o tem govorimo danes zato, ker neopravičeni napadi na našo državo, na našo Partijo in vodilne osebe ne samo niso utihnili in se ublažili, marveč jih nadaljujejo z vedno večjo srditostjo, brezobzirnostjo, pertidnostjo na razne načine. Drugič, danes govorimo o tem zato, ker so na tem kongresu zastopniki nad 7 in pol milijona članov Ljudske fronte in je potrebno, da kot zastopniki te največje politične organizacije naše države povedo vse, kar mislijo o vseh teh napadih in obrekovanjih na socialistično Jugoslavijo. (Ploskanje.) Tretjič, danes govorimo o tem zato, da bi se vsi delovni ljudje Jugoslavije popolnoma zavedali, kakšne nevarnosti se skrivajo za to nezaslišano gonjo proti naši državi, ki jo vodijo v državah ljudske demokracije in ZSSR in zaradi katere si vsa svetovna reakcija veselo mane roke, ker ji dajejo vsak dan novo in novo gradivo, ki se ga v polni meri poslužuje kot sredstvo za borbo proti naprednim silam v kapitalističnib državah, posebno pa proti državam ljudske demokracije in ZSSR. Naši narodi morajo vedeti, da se za to onemoglo kampanjo skrivajo nameni, ki nimajo ničesar skupnega s socialistično prakso. Prvo, kar se skriva za to onemoglo gonjo, Je namen, da bi izzvali zmedo v naši državi in razbili enotnost naših narodov in da bi z notranjim razdorom uničili vse, kar smo dosegli s tolikimi žrtvami in kar nam je najdražje zaradi tega, ker smo se prepričali, da se imamo samt^ tej doseženi enotnosti zahvaliti za vse svoje uspehe v obnovi in zgraditvi države. Našim brezprincipielnim kritikom bodo te moje besede seveda preostre. Gotovo jih bodo označili in po svoje razlagali po radiu in tisku kot napad in celo kot sovražen napad na države ljudske demokracije in ZSSR. Rekli bodo, da je to nacionalistični napad na njihovo dobrohotno kritiko. (Smeh.) V čem je danes, tovariši in tovarišice, ta »kritika*, vsi dobro veste, to vedo vsi naši državljani, ki so poslušali radijske oddaje Tirane, Budimpešte, Prage, Bukarešte, Sofije in Moskve. Sto in sto protestnih pisem in brzojavk naših delovnih ljudi z vseh strani naše države ogorčeno govori o tem, s koliko bolečino sprejemajo naši delovni ljudje vse te nSpade in obrekovanja. Ta pisma govorijo o tem, s kakšnim ogorčenjem odgovarjajo naši ljudje na vse te nerazumljive pozive za uničenje vsega tega, kar smo do danes s tolikim trudom ustvarili. Tovariši in tovarišice! Ali imamo pravico reagirati na te protirevolucionarne pezive in jih najbolj ostro obsoditi? Seveda, imamo pravico, ker s tem branimo pridobitve naše težke osvobodilne borbe, branimo graditev socializma v naši državi, branimo enotnost naših narodov, branimo načela internacionalizma pred vnašanjem metod, ki so značilne za reakcionarno imperialistično prakso. S tem se borimo za pravo resnico in žigosamo laži in obrekovanja kot neprimerna sredstva v medsebojni kritiki socialističnih držav. (Ploskanje.) Farizejsko nas obtožujejo, da zasledujemo sovražno politiko do ZSSR in držav ljudske demokracije. Ljudje, ki dnevno spremljajo, kaj pišejo in govorijo proti naši državi in vodilnim osebam v zadnjih desetih mesecih, morajo priti do logičnega zaključka, da m* kongres LFJ odboru za sklicanje svetovne konference za mir v Parizu Beograd, 9. aprila. Tretji kongres Ljudske fronte Jugoslavije je poslal odboru za sklicanje svetovnega kongresa za mir v Parizu to-le brzojavko : »Ul. kongres Ljudske fronte Jugoslavije pošilja odboru za sklicanje kongresa za mir pozdrave in želje za uspeh pri akciji za mir med narodi. Ljudska fronta Jugoslavije, ki zbira v svojih vrstah najširše množice delovnih ljudi naše države in im« okrog 8 milijonov članov, čvrsto podpira akcijo, ki jo vodijo danes miroljubne in demokratične sile proti poskusom, da bi izzvali novo svetovno vojno ter reševali odnose med narodi in državami s silo. Narodi Jugoslavije v toliko trdneje in odločneje podpirajo borbo za mir. ker so morali v minuli vojni v borbi za svobodo žrtvovati T-,780.009 ljudi in ker so jim osvajalci spremenili domovino v razvaline. Vdani mirnemu socialističnemu delu za obnovo in zgraditev svoje države, narodi Jugoslavije odločno poduirajo vsako akcijo, ki namerava krepiti mednarodno sodelovanje in stoji kot en mož na straži miru in svobode ter neodvisnosti svoje države. to ne prihaja z naše strani, ker to najbolje dokazujè vsakodnevna praksa. Moral bom navesti nekaj zgledov iz te vsakodnevne prakse držav ljudske demokracije in ZSSR proti naši državi. Tovariši in tovarišice; Takoj po resoluciji Kominforme in pozivu na notranje razbijanje naše socialistične države so začeli v teh državah sistematično propagando proti nam. Ta propaganda se je krepila in dobivala čedalje bolj sovražni značaj, brž ko so naši »kritiki* videli, da poziv na vstajo ni uspel, se pravi, da v naši državi ni nikogar, da bi izpolnil te čudne želje vodstev nekaterih komunističnih partij. Predno bom nadaljevat, bi rad, da Jasno ugotovimo, kaj je pomenil ta poziv in če je bil dobrohoten prijateljski poziv zaradi nekakih simpatij do naše izmučene in s krvjo napojene države, ali pa je pomenil nekaj popolnoma dragega. Razumljivo je, da ta čuden poziv ni mogel priti iz kakih simpatij do nove Jugoslavije, marveč je prišel ne> le kot rezultat vnašanja nesocialističnih metod v odnose med socialističnimi državami, temveč tudi kot priprava za uresničitev določenih ciljev, ki nimajo nič skupnega z marksističnimi in leninističnimi pojmovanji o enakopravnosti in suverenosti malih narodov, o pravilnem gledanju na reševanje nacionalnega vprašanja, o pravici vsakega naroda, da sam svobodno odloča o svoji usodi, o prostovoljnosti odločanja vsakega naroda, ali bo in kdo se bo združil z nekim dragim narodom ali odcepil od njega, kadar to ne bi bilo v njegovem interesu. (Ploskanje.) Torej, ta zloglasni poziv na nasilno strmoglavljenje današnjega vodstva Jugoslavije z odgovornega položaja, je pomenil poskus, da bi izzvali državljansko včjno v naši državi in je sovražno početje proti zavezniški in vrhu tega še socialistični državi. (Ploskanje.) Take vstaje ponavadi organizirajo razni imperialisti v nekaterih polko lonialnih deželah. Toda komunistom je taka praksa popolnoma tuja in boriti se morajo proti taki praksi na svetu. Nastane vprašanje, če so tvorci te zloglasne resolucije sploh dobro premislili, kaj delajo, ko so poslali ta poziv. Ce so, tedaj so bile njihove namere do naše socialistične države protirevolucionarne, pa če avtorji resolucije še tako opravičujejo to svoje ravnanje z nekakimi »višjimi* cilji. (Ploskanje.) Vam vsem je znano, da so v državah ljudske demokracije od' vsega začetka intenzivno vodili propagando, češ 'da bo Jugoslavija prešla v imperialistični tabor, da se bo v naši državi ponovno vrnil kapitalizem in več podobnih neumnosti. Določili so celo rok 14 dni do 2 mesecev itd. (Smeh.) Toda minilo Je 10 mesecev, a prerokovanja raznih zlonamernih prerokov se niso uresničila. V naši državi se ni povrnil kapitalizem, pač pa naša država zanesljivo in zelo uspešno gradi socializem, o čemer se lahko vsakdo prepriča na dejstvih. Naša država ni zabredla, niti ne more zabresti v imperialistične vode in vsakdo se lahko o tem prepriča na dejstvih. Ako pa navzlic tem dejstvom nekateri ljudje v vzhodnih državah in komunistično časopisje še danes vztrajno trdijo, da bomo odšli ali da smo celo že odšli v Imperialistični tabor, kakor govore in pišejo zadnje dni, tedaj dobivalo te trditve zavestno sovražni značaj do naše države, ker so lažnive in so plod načrtno preračunane zlonamerne propagande, da bi kompromitirale našo socialistično državo v očeh naprednih ljudi, zlasti pa delavskega razreda izven naše države. Ko pravim izven naše države, tedaj s tem (ažurnem, da se ta sovražna propaganda servira javnosti izven naše države, ki ne pozna resničnega stanja pri na» in nima skoraj nobenih možnosti zvedeti, kaj pravzaprav delamo v naši državi, s kolikimi napori in požrtvovalnostjo do samood povedovanja sl grade naši delovni ljudje boljši in srečnejši jutrišnji dan — socializem. Našega delovnega ljudstva ne more ta lažna propaganda preslepiti, temveč nasprotno, le-ta ga samo razburja, ker vsakdo jasno vidi, da je neresnična in sovražna in preračunana, da b» onemogočila zgraditev socializma v naši državL Kršitev pogodb o kulturnem sodelovanju Rad bi se dotaknil pogodb o kulturnem sodelovanju, ki jih imamo z državami ljudske demokracije in ZSSR. Kako mi izpolnjujemo tč pogodbe in kako navedene države? Vzemimo kot prvi primer gledališč e. V seziji 1947/48 smo uprizorili pri nas 88 del tujih dramskih piscev, 48 del samo ruskih pisateljev. V seziji 1948/49 je bilo na repertoarju jugoslovanskih gledališč 61 del jugoslovanskih piscev pri 66 predstavah, 43 del piscev ZSSR in raških klasikov pri 26 predstavah, 3 dela piscev iz držav ljudske demokracije pri 7 predstavah, 11 del angleških piscev pri 16 predstavil II del francoskih pisateljev pri 20 predstavah in 9 del dragih piscev pri 31 2. Poročilo o delu Ljudske fronte Jugoslavije — referent tovariš Blagoje Neškovič. 3. Programska deklaracija in statut Ljudske fronte Jugoslavije. 4. Poročilo o finančnem poslovanju zveznega odbora Ljudske fronte Jugoslavije. 5. Poročilo komisije za tekmovanje in nagrajevanje zveznega odbora Ljudske fronte Jugoslavije. 6. Izvolitev zveznega in nadzornega odbora Ljudske fronte Jugoslavije. Nato je kongres izvolil sekretariat, overovatelje zapisnika, komisijo za pregled finančnega poslovanja, verifikacijsko komisijo, kandidacijsko in volivno komisijo. Poleg tega so izvolili tudi komisijo, ki bo stavila predlog programske deklaracije in komisijo za izdelavo statuta Ljudske fronte Jugoslavije. Zatem so kongres pozdravili stavniki množičnih organizacij in Jugoslovanske armade. V imenu Zveze sindikatov Jugoslavije je pozdravil kongres podpredsednik glavnega odbora Ivan Božičevič, v imenu Jugoslovanske armade general Rukavina, za Ljudsko mladino Jugoslavije Mico Rakič, za Zvezo borcev NOV Jugoslavije Velja Stojnič, za Antifašistično fronto žena Jugoslavije Bosa Gvetlč in v imenu Glavne zadružne zveze Dobrosav Tomaševič. Po krajšem odmoru je imel tični referat predsednik Zveznega odbora Ljudske fronte Jugoslavije Josip Broz-Tito: GOVOR MARŠALA TITA NA III. KONGRESU LJUDSKE FRONTE predstavah. Izmed del Jugoslovanskih danji praksi proti najini ljudem, ki piscev so uprizorili v ZSSR samo Nuocevo s Gospo ministrico!!. V Romunij niso uprizorili niti enega dela naših piscey. Na Madžarskem sc uprizorili samo 1 na podeželskem odru. V Bolgariji so uprizorili samo 2 reprezentativni deii in na deželi nekaj manjših, Na Češkoslovaškem so uprizorili ne-' katera reprezentativna dela, na Poljskem pa, kot je videti, nobenega. Po podatkih, ki jih imamo glede prevodov naših del v jezike držav ljudske demokracije, sta bili na Poljskem prevedeni samo 2 deli naših piscev, 4 dela, ki so že bila v tisku, pa so zavrgli po resoluciji Inlormbiroja. Na naš jezik pa je bilo prevedenih iz poljskega 12 del, od katerih 3 po izdaji resolucije. Iz bolgarskega je bilo prevedenih na naš jezik 9 del do resolucije in 3 po resoluciji Inlormbiroja. Romuni niso ničesar prevedli iz našega jezika, pa niti mi z njihovega. Z madžarskega jezika so bila prevedena na naš jezik 3 dela do resolucije in 2 deli po resoluciji, naših del pa Je bilo prevedenih na madžarski jezik 15 do resolucije. V 1948. letu je bilo v Jugoslaviji tiskanih vsega skupaj 3421 del, cd tega je bilo 2631 domačih in 790 prevedenih. Od prevedenih je bilo do 1. Jutija 1943 310 sovjetskih del, od 1. Julija do konca leta pa je bilo prevedenih še 279 del iz ruščine. Od sovjetskih del je 74 •/» celotnega števila naših prevodov. Iz naših jezikov so bila prevedena v ruščino samo tri dela. V Albaniji, Romuniji in Pirinski Makedoniji so nasilno zaprli naše knjigarne. Kinematografija. V ZSSR niso do danes predvajali nobenega našega filma, čeprav smo poslali že 5. nov. 1346 po Soveksport-filmu v Moskvo dokumentarne fiime »Julijska Krajina», »Prvi maja, »Tito na Hrvat-skema, »Parada zmage«, »V imenu ljudstva« in »Nova dežela«. Nadalje smo poslali 16. avg. 1947 v Moskvo naslednje dokumentarne filme: »Mladinska proga«, »Idrijsko živo srebro«, »Resnica o Pulju« in »Prvi maj 1947«. Toda c-d vseh teh filmov niso nobenega predvajali, čeprav je bilo to leta 1345 in 19-1", ko še ni bilo niti resolucije, niti takih nenormalnih odnosov. Na našo intervencijo smo dobili 19. februarja 194S odgovor Soveksport-fil-ma, v katerem je za vse filme rečeno tole: »Predvajanje teh filmov v ZSSR sedaj ni možno«. Zakaj ni bilo možno, o tem ni v odgovoru niti besede. Obrazložitev so dali samo za dva filma, in sicer za film »Mladinska proga« in »Tito na HrvatskemG. Za prvega so rekli, da je predolg, za drugega pa, da Je zastarel (smeh). 19. februarja 184S smo poslali v Moskvo naša umetniška filma »Slavica« in »To ljudstvo bo živelo«, toda tudi teh filmov niso nikoli predvajali v ZSSR in so jih končno vrnili našemu veleposlaništvu v Moskvi. Pri nas pa smo od osvoboditve do danes uvozili iz ZSSR in predvajali 192 umetniških fiimov, 189 kratkometražnih, 31 doigometražnih dokumentarnih filmov in 145 tednikov, skupno 557 filmov. Ali so močnejši dokazi od teh, ki bi lahko tako Zgovorno zanikali trditve, da stojimo na nekem sovražnem stališču do ZSSR? Ali ni farizejsko trditi, da Je pri nas ničvredno samo vodstvo, da pa je ljudstvo dobro? (Vsi delegati so vstali in ploskali.) Zakaj so se v ZSSR izogibali, da bi popularizirali napredek jugoslovanskih narodov, ki je do neke mere prikazan tudi v teh filmih in za katere so že leta 1945 in 1847 onemogočili, da bi jih predvajali v ZSSR, če goje do jugoslovanskih narodov, kakor trdijo, simpatije? Mislim, da danes že velikanska večina naših delovnih ljudi to ve in jaz o tem »zakaj« ne bom tukaj več govoril. (Ploskanje.) Iz Češkoslovaške smo doslej uvozili in prikazali skupno 25 fiimov, med njimi 13 umetniških. Od dveh naših filmov, ki so jih predvajali na Češkoslovaškem, in sicer »Nesmrtna mladost« in »To ljudstvo bo živelo» so zadnjega prepovedati na festivala v Marl an škili Lažnih, namesto njega pa so predvajali angleški kriminalni film. (Smeh.) Na Poljsko smo po sporazumu poslali 9 naših dokumentarnih filmov, ob koncu Januarja 3343 pa tudi film »Slavica« nato pa film »To ljudstvo bo živelo«. Po resoluciji Informbiroja so nas iz Poljske obvestili, da sprejmejo fiim »To ljudstvo bo živelo«, da pa »Slavico« odklanjajo. Pozneje so odklonili SHm »Nesmrtna mladost«, pa tudi že prej sprejeti film »To ljudstvo bo živelo«. Zadnjega so odklonili z utemeljitvijo, da Je njihovo občinstvo sito gledanja vojnih filmov. (Smeh.) Ml smo uvozili 4 poljske filme, enega od teh pa danes pri nas predvajamo. Marža! Tito je navedel nato kršitve kulturnih sporazumov po madžarski in romunski vladi in nadaljeval: Navetiel sem tu nekaj primerov, kako m! izpolnjujemo svoje obveznosti, ki niso znani našemu širšemu občinstvu in kako jih izpolnjujejo naši vzhodni zavezniki. Ali vzemimo dalje tisto, kar je znano našim narodom, ni pa znano narodom teh držav, katerih voditelji nas napadajo. Tovariši in tovarišice! Kakšen vtis b! dobi« ijudje v teh državah, če bi poslušali in razumeli naše radijske oddaje, ki čestokrat prenašajo narodno glasbo, pesmi in govore o kulturnem ter gospodarskem razvoju v teh državah? Ali nismo tudi po resoluciji v r.cši'a radijskih oddajah in našem tisku vsak dan govorili In pisali samo najlepše o Sovjetski zvezi? Ali tega ne del2mo v aajvečji meri tudi danes? Ali Je mogel kak naš delovni človek opaziti do danes, da J« naša propaganda v osnovi spremenila svoje stališče v odnosu do držav ljudske demokracije In ZSSR in odgovarjala na enak način? AH Je žalila z različnimi zaničljivimi izrazi, lažmi itd. vodilne ljudi teh držav? Seveda ni, in to vsakdo ve v naši državi. Poglejte pa, kaj govore in pišejo proti” našim voditeljem v teh državah, kakšne podlost! uporabljajo v vsak- predstavljajo najvišjo ljudsko oblast. Pri nas se to nikdar ne bi moglo zgoditi, kajti naši ljudje vedo, da je taka praksa lastna fašističnim in najreak-cionarnejšim krogom na sveta in njihovemu tisku. Pri nas ve vsakdo, da so se takih sredstev posluževali proti deželi socializma, Sovjetski zvezi, med revolucijo in po revoluciji, sovražniki Sovjetske zveze. Zaradi tega naš tisk še nadalje vsak dan seznanja jugoslovanske množice z borbo deiovnih ljudi držav ljudske demokracije in ZSSR pri graditvi socializma. Tisk v teh državah pa ne prinaša o graditvi v Jugoslaviji tako rekoč niti besede. Od 1. januarja do 10. februarja letos je posvetila n. pr. »Borba« populariziranju ZSSR 21,07'/« prostora svoje zunanje politične rubrike, populariziranju držav ljudske demokracije 8,35'/«, Informbiroju pa 730 * «. »Politika« je posvetila populariziranju ZSSR 10,1 */«, državam ljudske demokracije 8,2 •/«, Informbiroju pa samo 2 •/«. »Rad« posveča ZSSR 16,16*/., državam ljudske demokracije 6,43 Informbiroju pa 1,37 V«. »Oslobodjenje« piše o ZSSR v 1933 •/«, o državah ljudske demokracije 835 ':«, o Iniormbiroju pa 0,75*/«. »Nova Makedonija« posveča ZSSR 22,9 •/«, državam ljudske demokracije 6,09'/■. Informbiroju pa 5,74 */• itd. itd. Od 30. februarja do danes se to sorazmerje pri nas ni zmanjšalo in naš tisk še nadalje seznanja naše množice z uspehi delovnih ljudi v državah ljudske demokracije in ZSSR. Medtem ko tisk teh držav z malimi izjemami sploh ne piše o graditvi socializma v Jugoslaviji. Tovariši in tovarišice! Navedel sem nekaj primerov, kako mi izpolnjujemo svoje obveznosti do ZSSR in držav ljudske demokracije. Sedaj mi dovolite, da vas vprašam, ali Je tako naše stališče prijateljsko ali sovražno? Globoko sem prepričan, da ste vsi mojega mnenja, da je to dosledno prijateljsko stališče neke socialistične države in da ni točno, da je sovražno. »(Tako je!« ploskanje). Na takem stališču more biti same zavezniška prijateljska država, kakršna je nova Jugoslavija, ki je tako v preteklosti, kakor tudi danes že stokrat dokazala svoje prijateljstvo do svojih vzhodnih sosedov in ZSSR. Ce pa imajo vodilni ljudje v teh državah našo obrambo ali žigosanje teh laži in klevet v njihovem tisku za sovražno stališče, potem zelo greše s čisto moralnega stališča, in sicer s stališča socialistične morale. Vedeti bi morali in verjetno tudi vedo, da imamo pravico braniti se in razpravljati, kot bi morali vedeti tudi to, da ne bi smeli komunisti v svojem tisku niti v radijskih oddajah uporabljati taka nedovoljena sredstva, kakršna so laži, klevete in podtikanja proti neki socialistični državi kot je naša. Sedaj pa, tovariši in tovarišice, nadaljujmo in poglejmo kako izpolnjujejo prej omenjene države druge svoje obveznosti iz pogodbe o kulturnem sodelovanju, prijateljstvu in medsebojni pomoči nasproti Jugoslaviji. Takoj po sprejemu resolucije Informbiroja se je propaganda v teh državah popolnoma preusmerila. Prenehali so pozitivno pisati o naši državi in začeli so z različnimi napadi. Sovražno stališče časopisja in radia držav ljudske demokracije in Sovjetske zveze Tovariš Tito navaja in razčlenjuje številne primere sovražnega stališča časopisja in radia Češkoslovaške in Poljske. »Tudi sovjetski časopisi in radio nas vedno bolj napadajo in zavzemajo stališče, ki ga nikakor ni mogoče imenovati prijateljskega. Navajam nekoliko primerov: Radio Moskva je imel 18. iebruarja letos oddajo proti nam, kateri lažnivo navaja padanje naklade »Borbe«, čeprav se je ta naklada v zadnjem času celo zvišala. V oddaji spravljajo to v zvezo z domnevnimi napadi v »Borbi« na tovariša Stalina in CK VKP(b). Vsakdo pri nas ve, da to ni resnica, ker naše časopisje niti ni napadalo tovariša Stalina niti tega ne more napraviti. Odkod je radio Moskva vzel ta članek za svojo oddajo? Vzel ga je iz tako imenovanega asopisa »Nova borba«, v katerem pišejo izdajalci in dezerterji iz naše države. 9. marca je radio Moskva zopet imel oddajo, v kateri so bile težke žalitve in izmišljotine o napadih na našo državo in državne voditelje. Nadalje, 9. marca je radio Moskva prinesel ob ustanovitvi Instituta za družbene vede v Beogradu izmaličene in izmišljene stvari o tem, kako pri nas prepovedujemo proučevanje nekaterih poglavij zgodovine VKP (b) itd. Radio Moskva je 16. marca prinesel članek Lajimana, v katerem je rečeno, da ameriški reakcionarji in njihovi prišepetovalci razširjajo po časopisju, radiu in ustno laži, ki jih je »Titova klika« vrgla v promet. Lajtman trdi, da proti Jugoslaviji ne vodijo nobene gonje, temveč samo kritizirajo sovražno politiko jugoslovanske vlade nasproti Sovjetski zvezi in državam ljudske demokracije. Isti radio je prinesel 1. marca članek Gligorijana, objavljen v časopisu »Za trden mir, za ljudsko demokracijo«, ki skuša s citati iz nekih zahodnih časopisov dokazati domnevno izdajstvo socialističnega tabora po Jugoslovanskih voditeljih s tem, da uvaja gospodarske zveze z zahodom. Ko najbolj surovo žali jugoslovansko vodstvo, navaja med drugim tudi pisanje časopisa »Gazette de Lousannec, ki trdi, da se »v Jugoslavijo vračajo nedičevci in četniki iz vseh krajev sveta, da bi stopili na stran Tita in postavili sebe na oltar Jugoslovanskega patriotizma.« Gligori-jan pravi, da se take stvari zares dogajajo v Jugoslaviji in dodaja, da izražanje reakcionarnega časopisja ZDA in zahodnih držav nehote izdaja »Titovo kliko« kot orodje v rokah imperialistov, kot izdajalce in sovražnike Sovjetske zveze in držav ljudske demokracije. Kar zadeva Gligorijana, ki v organu Koininforma najde prostora, da izraža zaupanje v verodostojnost zahodnega reakcionarnega tiska in propagande sploh, ne verujejo njemu in njegovi »Gazette de Lousanne« niti sami četniki, zbrani okrog ameriškega »Srbobrana«. Ta časopis Je, kakor poroča atenski radio v neki vesti 18. marca, »dobil poročilo iz Jugoslavljea, v katerem je rečeno, da »siavni« čet-niški komandant Karadžič in drugi četniki križarijo po Jugoslaviji in neusmiljeno kaznujejo zločine, »Borba pa se vodi«, — pravi ta časopis — »na življenje in smrt«. Cetniško glasilo »Srbobran« je torej demantiralo glasilo Kominforma, mi pa vemo, itakšen nesmisel je eno In drugo. (Smeh). Na splošno vzeto, imajo radio in časopisje Moskve v odnosu do Jugoslavije radi navado, da navajajo razne časopise, med katerimi so tudi izdajalski časo-pisek »Nova borba« in časopisi držav ljudske demokracije itd. Ob istem času, ko naše časopisje in radio vsak dan prinašajo prijateljske članke in radijske oddaje, poudarjajoč uspehe Sovjetske zveze na kulturnem, gospodarskem in političnem polju, pa časopisje in radio Moskva zavzemajo stališče, ki je popolnoma nasprotno našemu, t. J. prijateljskemu. Posebno zadnjih 14 dni sta se sovjetsko časopisje in radio tako razmahnila v svojih napadih na nas, da sta skoro zasenčila madžarsko propagando proti nam. Moskovski časopisi in radio so se preje posluževali citatov iz madžarskih časopisov in časopisov drugih držav, danes pa Je že nasprotno, ker se Jim zde izrazi, ki jih uporabljajo proti nam v državah ljudske demokracije preslabi. Madžarski časopis »Figetlen Ma-gyaroszag« z dno g. marca prlnata članek, prebran v moskovski radijski oddaji, v katerem so takele neumnosti: »Gospodarski zlom Jugoslovanskih nacionalistov se posebno kaže na vasi. Titovci pravijo, da se bodo kulaki mirno vrasli v socializem.« Dalje pravijo: »Politika jugoslovanskih nacionalistov pomaga obogatitvi kulakov, to pa pomeni nenehno padanje življenjskega standarda srednjih in malih kmetov.« Oni pravijo, da se Socializem v Jugoslaviji izgrajuje na svoj poseben način. Ta poseben način jih je pripeljal do tega, da se položaj kulakov danes utrjuje, razpada pa Zveza delavcev in kmetov. Zadružnemu gibanju grozi uničenje.« Kaj pravite na to čudovito ugotovitev? — »Gospodarsko stanje države postaja vedno bolj kritično.« Glejte, take in podobne zlonamerne laži širijo sedaj s polno paro moskovski časopisi in radio. Kakšna je propaganda v madžarskem časopisu in radiu proti naši državi? Vsak človek v naši državi to dobro ve, ker ta propaganda in njen sovražni značaj ne zaostajata za propagando, ki jo Je vodilo horthyjevsko časopisje, v mnogočem pa celo prekaša laži, posebno glede ponarejanja dejanskega stanja pri nas in lažnivih obrekovanj. Podobno je, tovariši in tovarišice, z Romunijo. Romunski državni in partijski voditelji so zavzeli po resoluciji Informbiroja sovražno stališče proti naši državi, čeprav imamo s to sosedno državo pogodbe o kulturnem sodelovanju, o prijateljstvu in vzajemni pomoči in čeprav smo tej sosedni državi dokazali naše prijateljstvo s konkretnimi primeri. Sovražna politika romunske vlade proti naši državi se ne kaže samo v vedno bolj srditi, lažnivi in žaljivi propagandi proti naši državi in našim državnim voditeljem, temveč tudi v raznih izzivanjih in preganjanjih naše narodne manjšine v temišvarskem okraju. Zapiranja in slabo postopanje so tam vsakdanji pojav. Bolgarija je po izdaji resolucije Informbiroja spremenila svoje stališče do naše države. Bolgarske vodilne osebe so poteptale vse pogodbe med Bolgarijo in našo državo. Razbili so tisto bratstvo in prijateljstvo, ki smo ga mi gradili s tolikimi žrtvami, ker smo verovali, da nobena naša žrtev, ne materialna ne politična, ni prevelika, da bi mogli uresničiti resnično prijateljstvo z bolgarskim narodom. Toda bolgarsko partijsko in državno vodstvo je sistematično razdiralo in še danes razdira prijateljske vezi med narodi Jugoslavije in Bolgarije, skovane iz krvi in solz. To vodstvo se ne ozira niti na težnje lastnega naroda, ki Se vedno goji simpatije do naše države. Kajti bolgarski narod ne more pozabiti,' kaj vse je nova Jugoslavija napravila za Bolgarijo, tako v materialnem, kakor v političnem smislu. (Ploskanje.) Čeprav smo zvezani s pogodbami o prijateljstvu, vzajemni pomoči in kulturnem sodelovanju, je uradna bolgarska propaganda proti Jugoslaviji enaka, če ne še hnjša kakor je bila pod fašističnim režimom kralja Borisa. Obrekovalni in žaljivi značaj pisanja tega časopisja se je razmahnil do nezaslišanega obsega. Dobivamo vtis, da so nekateri teh ljudi tako popolnoma izgubili vsako spoštovanje, da so stopili na isto stopnico z albanskimi avanturisti, ki nimajo niti pojma, kaj Je dovoljeno in kaj ni dovoljeno državnim voditeljem, kadar gre za mednarodne odnose. (Smeh, ploskanje.) Kako daleč so pripeljali bolgarski voditelji, se vidi iz tega primera: Pred kratkim je izšel v bolgarskem časopisju obrekovalni članek o procesu protestantskih duhovnikov, v katerem je med dragim rečeno, da je jugoslovanska delegacija na pariški konferenci zakrivila, da je angloame-riški blok zvedel, da namerava Jugoslavija odstopiti svoj del reparacij Bolgariji in so bile zaradi tega nato Bolgariji povečane reparacije, tako da Je Grčija dobila toliko, kolikor bi sicer znašale skupne reparacije Grčiji in Jugoslaviji. Ta članek ima namen, da bi iz tega obrekovanja izvlekel sklep, da Jugoslavija prav za prav ni ničesar poklonila Bolgariji. Razumlji- vo je, da si je težko izmisliti večjo podlost, kot je ta, preračunana pa je nato, da bi pokazala bolgarskemu narodu, da nima za kaj biti hvaležen novi Jugoslaviji, skratka, njen cilj je, da bi izzvala sovraštvo bolgarskega ljudstva do Jugoslavije, čeprav bolgarski narod nikakor ne more razumeti te obrekovalne gonje proti naši državi. Mogel bi našteti brez števila raznih drugih dejstev, ki, žal, jasno govore o sovražnem stališču bolgarskih voditeljev do naše države, toda s tem bi se tukaj predolgo zamudili. Toda ne gre samo za propagando, temveč za mnoge nevarnejše primere tega sovraštva. Vzemimo samo stališče do Pirinske Makedonije, kjer so znova začeli izvajati velikobolgarsko politiko, nato primere zapiranja naših državljanov v Bolgariji, posebno v Sofiji in druge. Za vse to nosi polno odgovornost bolgarska viada. V Albaniji, tovariši in tovarišice, sami veste, kaj se godi proti nam. O tem zares ni treba tu govoriti, ker bi bila vsaka beseda preslaba, da bi označila ravnanje albanskih voditeljev. Lahko bi samo rekel, da ljudje, ki so danes v Albaniji v državnem vodstvu, sploh ne obvladajo samega sebe, da so izgubili vsako moč razsojanja in škoda je samo, da mora albanski narod zaradi tega trpeti, ker so vodilni albanski megalomani uničili tiste pristne in prijateljske vezi, ki so bile med našima dvema državama. Hotel bi še poudariti, da naši državni predstavniki tam zelo težko in skoraj nemogoče delajo. Uslubenci našega poslaništva in njihove družine ne morejo na cesto, ker so izpostavljeni raznim šikanam in napadom varnostnih organov in vsem mogočim žalitvam. Neprenehoma vlagamo proteste, pa nič ne pomaga. Vse to zelo koristi reakcionarnemu časopisju in radiu za njegove imperialistične cilje. Pišejo in govore o domnevni vstaji v naši državi, o premikanju čet na obeh straneh naših meja, o gospodarskih težavah naše države in raznih drugih izmišljenih stvareh. Tudi za to vam bom navedel nekoliko primerov: Londonski »Observer« se v poročilu 13. marca sklicuje na članek, objavljen v organu Informbiroja, in prinaša svoj članek pod naslovom »Nevarnosti za Jugoslavijo«, v katerem pravi med drugim, da delajo priprave za ustanavljanje neregularnih proti-titovskih sil za operacijo v Jugoslaviji iz oporišč sosednih držav Madžarske, Albanije in Bolgarije, in sicer »po vzorcu grških uporniških sil«. Atenski radio je 18. marca javil iz Londona, da na podlagi obvestil iz Rima in Trsta potrjujejo, da Je moskovski radio objavil, da se je začela vojna proti Titu po okrajih in vaseh. (Smeh.) Pariško časopisje je 13. marca pisalo tudi o koncentraciji čet ob jugoslovanski meji. Londonski »Daily Expressa Jih imenuje čete Kominforme, radio Rim, »Glas Amerike«, agencija »Associated Press« in druga glasila reakcije prav tako širijo te in podobne laži, sklicujoč se na oddaje radijskih postaj ter tisk Moskve in držav ljudske demokracije, zlasti pa na glasilo Kominforme. V moskovskem radiu je Lajtman — kakor sem že malo prej dejal — trdil, da »Titova klika« spravlja v promet laži, ki jih širijo ameriški reakcionarji in njihovi prišepetovalci in da se po državah ljudske demokracije in ZSSR ne vodi zoper Jugoslavijo nobena kampanja, marveč se samo graja sovražna politika jugoslovanske vlade nasproti njim. Ali je to kampanja ali kritika ali so to plodovi kritike? Ali so to laži, ki jih je »Titova klika« sprožila? Ali je to naperjeno proti narodom Jugoslavije in državi Jugoslaviji ali je samo kritika jugoslovanske vlade? Nobene grožnje niti z Zahoda niti z Vzhoda nas ne bodo odvrnile s poti socializma Tovariši in tovarišice! Iz vsega, kar sem navedel, je jasno razvidna neka linija naših »kritikov« in ta je: Z vsemi mogočimi lažmi in podtikanji prikazati nas kot državo, ki bo v najkrajšem času, ako že ni, znova postala kapitalistična. Zakaj to? Zakaj ljudje iz Informbiroja tako strastno žele našega povratka v kapitalizem? Na to ni težko odgovoriti, kajti če so nam jasni pravi nagibi odnosno cilji, ki Jih imajo ti »kritiki« proti Jugoslaviji, tedaj je razumljivo, da se je za uresničenje teh ciijev mnogo laže boriti proti naši državi, če jo pokažejo kpt kapitalistično, kakor pa proti državi, ki gradi socializem. To seveda ne velja za naše narode, ki dobro vedo, kaj mi delamo in kaj gradimo. Toda to Je potrebno za neobveščene napredne množice na vsem svetu, ki vedno bolj dvomijo v dobronamernost in resnicoljubnost naših »kritikov«, zlasti po tem, ko se ni uresničila prerokba, da bomo v najkrajšem času pristopili k zahodnemu bloku in obnovili kapitalizem v naši državi. Prav nasprotno. Naprednim delovnim množicam izven naše države je vedno bolj jasno, da mi zares gradimo in da bomo zgradili socializem v svoji državi (ploskanje). Glejte, zato je zlasti zad-njfe dni tudi nastala prava histerija in poplava laži o Jugoslaviji v tisku in radijskih oddajah tistih držav, ki imajo z nami pogodbe o zavezništvu in kulturnem sodelovanju. Kakor je znano, tovariši in tovari' šice, so začeli v ZSSR in v državah ljudske demokracije nagovarjati naše študente in učence v gospodarstvu, naj se več ne vrnejo v našo državo. Na razne načine izvajajo pritisk na naše otroke, ki so mu nekateri slabiči, čeprav maloštevilni, tudi podlegli in ostali v teh državah. Toda niso ostali samo pri tem, da v svojih državah nagovarjajo ljudi, naj se izjavijo proti naši Partiji in njenemu vodstvu, tem' več so začeli s takimi nagovarjanji v vseh državah, v katerih so obstojala in obstojajo naša predstavništva. In res, našli so se tudi taki, ki so izdali svojo socialistično državo. Spočetka smo dvomili, zakaj nagovarjajo naše ljudi, naj izdajo svojo državo, vendar smo postopoma popolnoma razumeli stvar, ko smo videli, za kakšne cilje gre. Danes že vemo, da se ti izdajalci pripravljajo na sovražno delovanje zoper svojo državo, da mora teh par desetin izdajalcev služiti kot »zdrav elementa za razne akcije itd. Tovariš Tito je podal na kratko živ-lenjepise nekaterih izdajalcev naše države in nadaljeval: »Takšni so v glavnem tisti, ki so Izdali svojo Partijo in svojo socialistično domovino. Orisal sem samo nekaj glavnih, kar bi vzelo preveč časa, če bL,o tem obširneje govoril. Omenil bom samo še zadevo nekega našega bivšega oficirja, ki se je šolal v ZSSR. Ta oficir se imenuje Kos in je doma iz Slovenije. Med razpravo proti znanim gestapovskim agentom iz taborišča Dachau pozimi 1947-48 je eden izmed obtoženih odkril tega Kosa kot agenta gestapa. Tedaj smo ga dali nadzorovati in zares se je tudi v šoli pokazal sumljiv. Takrat sem osebno zahteval od našega vojaškega atašeja v Moskvi, naj z največjo opreznostjo privedejo tega oficirja v državo, da bi ga tukaj postavili na zatožno klop. Toda stvar je postala težja in ta je bil eden izmed prvih, ki so se izjavili za Informbiro in proti naši Partiji. Sedaj igra ta ugotovljeni agent v Moskvi eno izmed glavnih vlog v klevetanju naše države in njenega vodstva. \j Toda taki in podobni primeri so tudi v drugih državah ljudske demokracije. Vzemimo samo zadnje aretacije ▼ Bolgariji kot primer. Tam so te dni odkrili in pozaprli mnoge voditelje bolgarske KP, ki so obtoženi, da so bili v službi nekaterih tujih kapitalističnih obveščevalnih služb. Nekateri izmed teh ljudi so bili v glavnem najbolj vneti obrekovalci naše države in naših pa tudi že prej. Zadržal se bom samo pri Trajče Kostovu, članu Politbiroja CK KP Bolgarske. Med vojno je bil pod režimom kralja Borisa Kobur-škega aretiran in zaprt z neko skupino komunistov. Čeprav je bil znan kot eden izmed glavnih voditeljev, je vendar fašistični režim samo njega pustil pri življenju iz njegove skupine, vse druge pa je pobil. Zakaj? Razumljivo je, da je imel za to neki razlog. Mi smo ga imeli že dolga leta za nekakšnega agenta in o tem so nekateri tovariši že zdavnaj povedali svoje mnenje. Toda tisti, ki bi lahko dali natančne podatke, kakor so io bili policijski funkcionarji Borisa Koburškega, Gešev in drugi, so pravočasno pobegnili v Carigrad aii zahodne države. Seveda je več kot verjetno, da so ti dali tam vse podatke tudi za Kostova tuji obveščevalni službi, ki je to tedaj dobro izkoristila. Danes imamo v rokah dokaze, da so v nekaterih komunističnih partijah med funkcionarji agenti nekaterih kapitalističnih držav. (Ploskanje in vzkliki: »Tako je!«) Te ljudi so v glavnem zasnubili tedaj, ko so biii v rokah gestapa, podobno zadevi Hebranga in nekaterih drugih v naši državi. Za Hebranga Imamo tudi velikansko dokazno gradivo več živih prič, ko so ga zasnubili ustaši takrat, ko je bi! v zaporu. Da bi si rešil življenje, so morali plačati s svojim življenjem mnogi in mnogi pošteni ljudje, komunisti in nekomunisti. Dar.es ne nameravam govoriti o tem, katere obveščevalne službe so se posluževale in se danes poslužujejo takih moralnih propallc za dosego raznih svojih ciijev. Toda nam tudi teh nekaj ilustracij lahko služi za to, da razumemo, kakšna umazana sredstva danes uporabljajo in kakšne mračne sile so danes zapletene v to gonjo proti nam ln v razne poizkuse, da nas razbijejo. Lahko vam, tovariši in tovarišice, povem samo to, da dobivamo vsak dan vedno več dokazov v roke o sovražnem delovanju raznih obveščevalnih služb tako z Zahoda kakor z Vzhoda. Organi naše državne varnosti budno pazijo na delovanje raznih vohunov, ki snubijo ali poskušajo snubiti naše državljane v civilnem ali vojaškem sektorju (ploskanje). Bilo je že več takih tujih obveščevalcev prijetih pri delu s takimi dokazi, da jim né morejo pomagati nobena izmotavanja, da se opravičijo. Tovariši in tovarišice! Taki ali podobni tistim izdajalcem izven naše države, ki sem jih omenil, so tudi tisti maloštevilni ljudje, ki so se tudi v naši državi obrnili proti naši Partiji In narodom. Pri najmanj 25*/t izmed njih boste ugotovili, da imajo ali slabo preteklost ali popolnoma bolne ambicije, da so strahopetci in omahljivci ali pa razredni sovražniki, kulaški sinovi ali četniški in ustaški elementi, razni belogardisti itd. Vsi ti se danes skrivajo za Informbirojem v svojem sovražnem delovanju proti Partiji in ljudstvu. Vse to, tovariši, kaže, kako breznačelna je borba proti naši državi in Partiji, ko se v svoji propagandi proti nam poslužujejo takih propallc. Kako gleda na vse to reakcija zapadnih kapitalističnih držav? Seveda se ta reakcija prisrčno veseli vsega tega in njen tisk in radio, pomagata kolikor moreta, da se ta prepad še bolj poglobi. V ta namen se zahodno reakcionarno časopisje in radio poslužujejo vseh mogočih laži in podtikanj na naš naslov. In ta reakcionarni tisk in radijske postaje pišejo ln neprestano govore, češ da nimamo druge poti kot na Zahod, da moramo prej ali slej opustiti svoj komunistični ponos in priti v njihov tabor itd. Da bi reakcionarni tisk čim bolj poglobil ta prepad, ki ga Je napravila resolucija Informbiroja, torej ne po naši krivdi, si vsak dan izmišlja v*e mogoče laži ln klevete proti nam, kot n. pr. da prodaja Jugoslavija velikanske količine strategičnih surovin Zahodu, da ameriška vlada proučuje vprašanje pomoči Jugoslaviji, da se Je Tito se- voditeUev po reeoUidJI Informbiroja, ' »tal ■ predstavniki ' Zahoda, da »e Tito na Brionih razgovarja s predstavniki Zahoda itd. Ta moj domnevni sestanek na Brionih si Je izmislilo italijansko časopisje že lansko jesen, sedaj pa si je znova izmislilo isto laž v času, ko sem se v resnici ves marec tam mudil na oddihu. Pri tem si je moralo izmisliti tudi to, da sem se tam trikrat sestal, kajti drugače ne bi mogli »pojasniti«, zakaj sem moral biti tam ves mesec. Plačano italijansko časopisje je vsekakor najbolj lažnivo, ker sl redno izmišlja najneverjetnejše stvari. Nekako sredi marca si je italijanski profa-šistični tisk v Trstu izmislil zelo neumno laž, češ da v coni »B« streljajo topovi, ker je izbruhnila revolucija prav v tej coni, da v Istri operirajo protititovski partizani, ki so porušili progo med Trstom in Puljem itd. in o izmišljenih partizanskih »borbah« v naši državi, ki so samo v možganih pokvarjenih ljudi. Danes se pišejo ne le v reakcionarnem zapadnem tisku, temveč se te izmišljotine obilno eksploatiraj© tudi v tisku držav ljudske demokracije. Vse take in podobne izmišljotine ponatiskuje nato ostali tisk, zlasti pa komunistični v nekaterih državah kot n. pr. v Franciji («Humani tč«) in drugih. V zadnjem mesecu Je nastala prava vojno-hujskaška histerija reakcionarnega zahodnega tiska in radia, ki Je predvsem preračunana na to. da vzbudi strah in nemir v naši državi in onemogoči mirno delo pri izpolnjevanju petletnega plana. Neprestano pripovedujejo in pišejo o neki dozdevni koncentraciji čet proti jugoslovanski meji v državah ljudske demokracije in ZSSR, o gibanju naših čet v obmejnih conah itd. Vse to je preračunano na to, da bi ustvarili vojno psihoze in nezaupanje med narodi naše države ter narodi držav ljudske demokracije in ZSSR. Zapadni tisk bi lahko razdelili na tri vrsto po načinu tretiranja odnosov med našo državo in državami ljudske demokracije in ZSSR. V prvo kategorijo spada zelo maloštevilni tisk v zahodnih državah, ki skuša biii objektiven in prikazuje ljudi približno natančno. V drugo kategorijo spada reakcionarni in vojnchujskaški tisk, ki si izmišlja vse mogoče laži in podtikanja samo, da bi še bolj zastrupil ozračje, zlasti kar zadeva nas ter države ljudske demokracije in ZSSR. V tretjo kategorijo spada tisti reakcionarni tisk, ki je najmanj številen ter ne nastopa odkrito vojnohujskaško, čeprav deluje v tej smeri. Ta tisk piše sumljive pohvale na naš naslov, zavzema stališče navijača na boksarski tekmi, vendar prav tako 7 namenom, da bi s temi svojimi »pohvaia-i mi« škodoval naši državi in nas kompromitiral pri naprednih množicah na svetu, žalostno je, da na to te trike s pohvalami obilno uporabljajo tisk ln radijske postaje v državah ijuots demokracije in ZSSR kot dokaze, ki morajo po mnenju naših »kritikov« potrdili njihove klevete ln prerokba. Ta kievetniška kampanja v zahodnem reakcionarnem tisku postaja v toliko močnejša in ndbvoznejša, kolikor bolj postaja reakcija prepričana, da z nami ne more sklepati sporazumov, da ne bomo nikdar krenili s poti socializma, da bomo ostali dosledni v borbi za mir, ki jo vodijo napredne sile sveta. Histerične ugotovitve lista »Monde« in drugih, da ne moremo viseti v zraku, temveč da moramo čim-prej pristopiti k zahodnemu kapitalističnemu bloku, bodo ostale samo gias vpijočega v puščavi. Nobena ustrahovanja na z Zahoda in z Vzhoda nas ne bodo omajala v našem načelnem stališču doslednih pristašev marksizma-leninizma, ne bodo nas vrgla s poti socializma (vsi delegati so vstali in dolgo časa odobravali. Delegati vzklikajo KPJ in Centralnemu komiteju). Vem, da se bodo zopet pojavili »kritiki« po vzorcu kakšnih Duciosov, Ra-kosijev, Paukerjeve, potem kakšnih Lajtmanov, Gligorjanov in mnogih drugih podobnih kritikov, ki mi bodo morebiti govorili, da zaman obljubljam zvestobo marksizmu-leninizmu, ker Je naša trditev o našem nacionalizmu in jadranju v kapitalizem točna, ker jo je napisal in podpisal Informbiro. Ne oziraje se na to, kar se Je v Jugoslaviji res dogajalo in kar se dogaja, ne oziraje se na to, kakšne dokaze smo podali za svoje opravičilo, bi mogel na to odgovoriti z znanim izrekom: «Eppur sl muove«. Tovariši in tovarišice, po vsem, kar sem tu navedel, bi mogel kdo zastaviti vprašanje: In kaj sedaj? Sovraži na» reakcija na Zahodu, nimajo nas radi na Vzhodu, ali moremo tako naprej? Razume se, da moremo ker moramo, kajti zaenkrat ni drugega izhoda. Ne moremo prisiliti naših zaveznikov na Vzhodu, da bi nas ljubili, ker so si vtepli v glavo, da ne bodo popustili ln da morajo doseči svoj cilj. Kakšen pa je ta cilj, mi že vemo. Tudi mi smo se trdno odločili, da ne bomo odstopili od tega, kar je pravilno in pravično, kar je v interesu zgraditve socializma v naši državi, kar bo ohranilo svetinje naše osvobodilne revolucionarne borbe, kar koristi narodom naše države, kar je v interesu ljudstva v naši domovini in obenem v interesu internacionalizma sploh. (Odobravanje). Toliko o tej propagandi in o napadih na našo državo. Na koncu bi dodal samo še to; Ce naši »kritiki« ali mednarodna reakcija pričakujejo, da bomo zaradi vseh teh laži ln kievet zgubili živce, ali storili kakršnekoli nepremišljene korake, da bomo napravili kar koli, kar bi bilo v nasprotju z našo revolucionarno preteklostjo, z našimi načeli itd, tedaj se bodo zelo zmotili. Prav tako se bodo zmotili vsi tisti vojnohuj-skaški elementi v kapitalističnih državah, ki računajo, da morejo glčde na težak položaj, v katerem se danes nahaja naša država, zaradi staliSSa vzhodnih držav proti nam. deiati v svojih vojnih načrtih kakršne koli kombina-ije z nami. V tem pogledu bo naše stališče ostalo tako dosledno, kakor je bilo do sedaj. Borili se bomo za učvrstitev mira, proti vsem vojnim huj- GOVOR MARŠALA TITA NA lil. KONGRESU UUDSKE FRONTE ikačem. Nadalje bodo vsi nail skrlti-kl« in vsi, ki nam ne želijo dobro, zaman Čakali, da nas bodo tl napadi bodisi moralno, bodisi fizično strli. Kolikor krutejša Je ta gonja in kolikor nesramnejše so klevete, toliko bolj raste v nas revolucionarno prepričanje, da moramo vzdržati in biti neuklonljivi prav zato, ker je ta propaganda takšna, nemarksistična, ker zmanjšuje ne samo ugled socialističnih metod v odnosih med socialističnimi državami, temveč mere povzročiti celo katastrofalne posledice za nadaljnji revolucionarni razvoj v svet», ker se za vsemi temi klevetami in izmišljotinami proti naši državi in našim voditeljem skriva revizionizem, sc skriva odstop od marksizma - leninizma. Klevete in Izmišljotine pa morajo nadomestiti pomanjkanje teoretičnega pojasnila glede tega revizionizma, ker v teoriji marksizma - leninizma naši Bkritlkia ne mere jo najti opravičila za tako svoje stališče glede vprašanj o odnosih med socialističnimi državami (odobravanje). Naša najvažnejša naloga — zgraditev socializma Drugo, kar Je zelo važno in zaradi česar moramo vzdržati vse te napade, je to, ker moramo Izvršiti največjo revolucionarno nalogo: zgraditev socializma v naši državi, ustvariti veselo bodočnost našim deiovnim ljudem in pokazati delavcem po vsem svetu, kaj morejo doseči narodi male države kot je naša, če poznajo svoje sile, če so enotni in če se zavedajo moči te enotnosti ter če Jih vodi tako preizkušena in monolitna Komunistična partija, kot je naša .a (Odobravanje). Ko je nadaljeval o nalogah Ljudske fcer.te, je tovariš Tito podal rezultate j. e izvršitve plana v prvem četrtletju tega leta. Rekel je: »Ob ugotovitvi, kako smo v glavnem izvršili plan industrializacije in elektrifikacije v prvem četrtletju tega leta, ob ugotovitvah kaj je do sedaj doseženega, moremo biti kar zadovoljni, ker smo uspeli doseči naslednje rezultate (v odstotkih): indeks izvršitve plana znaša v rudarstvu 98,2, v težki industriji 90.3, ■■ m ti ki industriji 94,6, v industriji ljudskih republik 97,4, skupaj za vse naštete vrste 95,2. Vsemu temu je treba dodati še pojasnilo, da je indeks povečanja industrijske j proizvodnje po planu za 1949 v primeri z letom 1348 130, da znaša pro-3r,t izvršitve celotnega plana v prvem, četrtletju 22•/• cd indeksa povečanja, đa je indeks zvišanja izvršene industrijske proizvodnje v primeri s četrt-.im povprečjem v letu 1948 114,6 V«. ' ar se tiče zunanje trgovine, to je izvoza in uvoza, je zadeva v celoti tikale: Do danes smo sklenili trgovske odnose s 26 državami, brez najmanjših političnih koncesij sil umikov : naših načel. Četudi so nas zaradi •?ga histerično klevetali naši »kritiki«, nam je posrečilo v glavnem za to ; -:o za našo industrijo preskrbeti surovin, kot so: nafta, bombaž, volna, koks, valjano železo itd. Torej ni ne-arnosti, da bi se zmanjšala proizvod-rja za široke potrebe naših delovnih Mudi, temveč narobe, izvršena bo čisto po našem letnem planu. Do sedaj so t ve naše tovarne delale s polno močjo :n s tem omogočile, da smo že v prvem četrtletju tega ieta povečali obvezno preskrbo z nekaterimi najvažnejšimi artikli, kot so tekstilije, obutev in ’VckOliJCO tSŽS g.lgfjA »’"fiji naroči! v inozemstvu za našo kapitalno gradnjo. Predvsem mšsiim pri tem na stroje in strojne naprave za našo težko industrijo in elektrifikacijo. Zaradi ekonomskega pritiska nekaterih vhodnih držav proti naši državi smo •gabili na času, predno smo uspeli 5 oskrbeti naročila teh sirejev in strojnih naprav v raznih kapitalističnih državah. Najprej je bilo treba povečati naš izvoz v te države. Tako smo si preskrbeli plačilna sredstva za tisto, kar smo morali in kar moramo uvažati, da moremo uspešno nadaljevati izpolnjevanje petletnega plana. Lahko vam povem, da smo tudi tu že prebrodili največje težave in zagotovili večji del strojev in naprav, ki so nam bili potrebni, đa bi mogli sami izdelovati y naši državi razne stroje in naprave ne samo za lahko, marveč tudi za težko industrijo, kot so visoke peči, martinarne itd. Od zadnjih je nekaj že izdelanih in v pogonu, prva visoka nova peč našega izdelka pa bo prav tako kmalu v pogonu, Prav tako' so izdelane v domači industriji naprave za pridobivanje nafte, za racionalizacijo in mehanizacijo rudarstva itd. (Ploskanje.) Odkar so začeli proti naši državi to nerazumljivo gonjo in gospodarski pritisk, se je razvii prt naših delovnih ljudeh vseh kategorij, tako pri delavcih, kakor pri strokovnjakih in učencih, neviden ustvarjalni polet. Naši socialistični državi dajejo vsak dan razne nove izume, racionalizatorstvo in novaterstvo pa sta postata že množična. Naši delovni ljudje dajejo največje napore, da bi doprinesli čim več k izpolnitvi petletnega plana. Ze danes izdelujemo v državi veliko število raznih strojev, aparatov itd., ki smo jih morali še pred nedavnim uvažati in plačevati s tujo valuto. Toda nam je potrebno še marsikaj In mi dajemo največje napore, da zberemo plačilna sredstva, ker nam nikdo ne daje nič na upanje. Na ta način čakajo naše delovne ljudi in Ljudsko fronto kot celoto še vedno tako važne naloge kot je sečnja gozdov in kopanje raznega gradiva za izvoz, ker ima les zelo važno mesto v izvozu. Dalje Je zelo važno za izvoz povečanje pridobivanja bakra, svinca, premoga in drugih rud, ki so prav tako sredstvo za plačevanje tistega, kar uvozimo za industrializacijo in elektrifikacijo. Zahodni in vzhodni tisk porabljata na hektolitre črnila in barv za pisanje o tem, kako gremo neogibno v kapitalistični tabor s tem, da trgujemo z Zahodom. Razumljivo Je, da je to navadna neumnost, ki Jo modrijani z vzhoda širijo, da bi nas čim bolj očrnili, zahodDa reakcija pa Jo razširja, da bi nam čim bolj škodovala in še bolj poglobila prepad med nami in naprednimi silami v svetu, posebno še med nami in državami ljudske demokracije in ZSSR. Kako je s to stvarjo? S to stvarjo je tako, da nam na zapadu delajo precej velike težave pri nabavah nekaterih najvažnejših strojev in naprav. Pripovedujejo torej več kot Je res o tem, da nam sedaj zapadnjak! neovirano prodajajo, kar želimo. Ali hočemo ml trgovati, se pravi. kupovati vse, kar nam je potrebno in prodajati tisto, kar moremo, da bi mogli plačati nabavljene stroje itd.? Razumljivo je, da hočemo. Bil bi zločin proti naši socialistični državi, če ne bi deiali tako. Oni nam stroje in naprave, mi pa njim tisto, kar imamo In kar moremo dati, denar za blago in obratno. Ce žele na tej podlagi trgovati, je prav. Ce nočejo, od nas vendar ne morejo ničesar več pričakovati. To sl mora vsakdo zapomniti. (Ploskanje.) Sedaj pa nekaj besed o preskrbi naših državljanov. Obrekujejo nas, da izvažamo živila itd. Kako je s to stvarjo? Beiih žit, kot so pšenica in druga, sploh ne Izvažamo. Maščob je bilo letošnjo zimo premalo, da bi mogli zadovoljiti naše potrebe v prvem in drugem četrtletju letošnjega leta, dokler se ne bodo zredile svinje, ki Jih redimo. Zaradi tega smo se morali zateči k nabavi maščob v Inozemstvu. Morali smo kupiti in še kupujemo 1500 vagonov maščob, da bi mogli zadovoljiti naše potrebe za prvo polletje. Ob sedanjih domačih možnostih bi nam manjkalo vsega 500 vagonov maščob, toda dokler ne priredimo domače masti, bomo uvozili 1500 vagonov s pogojem, da bomo potem 1000 vagonov vrnili, ker bi nam sicer to zelo omajalo plačilni fond za razne naprave in stroje. Glejte, tako je stvar z Izvozom živil in nič drugače, ker ml porabljamo danes mnogo več, kot so porabljali pred vojno. Tako smo n. pr. v 1948. letu odkupili 873.S63 ton belega žita, ali 33.95od predsedstvom Frederica Jolliot-Curie in ob udeležbi predstavnikov tujih delegacij, so obravnavali delovni načrt kongresa, ki bo v Parizu od 20. do 25. aprila. Glavni tajnik Svetovne sindikalne federacije Louis Saillant je v imenu pripravljalnega odbora predlagal, naj bi prišle na dnevni red kongresa tele točke: 1. Razkrinkavanje tekme v oboroževanju In izdatkov v vojne namene. 2. Obravnavanje mednarodnih problemov; prizadevanje, da se le-tl rešijo s pogajanji, ne pa z uporabo sile; obsodba napadalnih vojaških paktov; obsodba napada na Organizacijo Združenib narodov in poudarjanja pomena vloge OZN pri reševanju mednarodnih problemov. 3. Žigosanje propagande priprav za vojno in preganjanja, katerim so izpostavljeni zagovorniki miru na svetu in tudi razkrinkavanje vojnih hujskačev. 4. Spoštovanje suverenosti in nacionalne neodvisnosti narodov, obsodba tujega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav, obramba načela, da narodi sami odločajo o svoji usodi. Krsto s posmrtnimi ostanki- Franca Pasterka - Lenarta so v petek, 8. aprila, pn Dravogradu prepeljali čez mejo na Koroško. 9. aprila je poteklo 6 let, odkar so nacistični krvniki umorili 13 koroških Slovencev, med katerimi je bil tudi Jurij Pasterk iz Lobnika, brat Franca Pasterka-Lenarta, prvega komandanta I. koroškega slovenskega partizanskega bataljona. Tedaj je namreč zasedal v Celovcu zloglasni Volksgerichthof iz Berlina, ki je sodil 37 koroškim Slovencem in Slovenkam, aktivistom Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško. Poleg 13 smrtnih obsodb je izrekel proti vsem drugim 24 aktivistom dolgoletne kazni težke ječe. Med obsojenci so bile tudi žena na smrt obsojenega Jurija Pasterka, Katarina Pasterk in sestri Pasterka Franca-Le-narta Nana in Tina. Smrtno obsodbo nad vsemi 13 žrtvami za svobodo Slovenske Koroške so avstrijski gestapovski rablji izvršili 29. aprila 1943 z obgljavljenjem na dvorišču Rossauer-kasame na Dunaju. Londonski radio je tedaj potvarjal resnico in javil v svet, da so bili na smrt obsojeni avstrijski borci za svobodo; zlobno je zamolčal, da so bili vsi na smrt obsojeni junaki koroški Slovenci, borci za svobodo Slovenske Koroške. Poleg teh 37 koroških Slovencev je Volks- geriehthof pozneje obsodil še ostalih 113 Slovencev in Slovenk, ki so bili istočasno jeseni 1942 aretirani in prepeljani v zapore v Celovec. Ko so na smrt obsojene 11. aprila 1943 vklje-njene odpeljali na Dunaj, so pri odhodu iz zaporov klicali svojim tovarišem in tovarišicam: »Povejte vsem doma, da smo umrli za našo slovensko domovino, za osvoboditev Slovenske Koroške«. Sledili so še nešteti procesi proti koroškim Slovencem pred Volksge-richthofi v Celovcu, Gradcu in na Dunaju, nešteto smrtnih obsodb je bilo še izrečenih. Toda vse to divjanje in načrtno uničevanje koroških Slovencev j?o nacističnih zvereh ni moglo zatreti osvobodilnega gibanja. Čimbolj so nacistični klavci in domači šovinisti divjali, čim boij so morili, tembolj se je na Koroškem širila ideja Osvobodilne fronte in partizanstva. Stotine in tisoče žrtev padlih za svo-bodo Slovenske Koroške so nam opomin in hkrati dolžnost, da ne odnehamo od borbe do končne osvoboditve Slovenske Koroške in uspešne zgra-divte socializma v skupni domovini Jugoslaviji. 5. Obsodba Ideje o gospodarski blokadi, razširjanje gospodarskega sodelovanja, da bi se gospodarski odnosi med državami opirali na načelo popolne enakopravnosti. 6. Množična udeležba organizacij žena na Svetovnem kongresu pristašev mir.u. 7. Zbiranje pristašev miru ln ustanavljanje organizacij za obrambo miru v vseh državah, da bi se ustanovila svetovna fronta miru. Saillant je nato izjavil, da bosta na kongresu ustanovljeni dve veliki ko-misiji: komisija za izdelavo manifesta, s katerim se bodo narodi sveta seznanili s sklepi kongresa in organizacijska komisija, ki bo imela nalogo izvesti akcijo kongresa. Saillant je na koncu predlagal ustanovitev stalnega mednarodnega komiteja za obrambo miru, čigar naloga bi bila, da organizira in koordinira delo nacionalnih komitejev za obrambo miru v vseh državah. Med razpravo o referatu Louisa, v kateri je poleg predstavnikov Francije, Italije, Anglije, ZSSR, Brazilije, Argentine, Nemčije, Venezuele, Madžarske in Češkoslovaške govoril tudi predstavnik FLRJ Cedomlr Mindero-vlč, »o bili sprejeti Saillantovi predlogi. KOLEDAR Nedelja. 10. aprila: Cvetna nedelja. Ponedeljek, 11. aprila: Rada, Leon. Torek, 12. aprila: Sava. SPOMINSKI DNEVI 10. IV. 1940. — Nemčija napade Dansko in Norveéko. 10. IV. 1943. — Ustanovljeni V. (Gregorčičeva) in VI. (Gradnikova) brigada. 11. IV. 1941. — Italijani rasedli Ljubljano. 11. IV. 1945. — Podpis pogodbe med Jugoslavijo in ZSSR. DEŽURNA LEKARNA Centralna lekarna. Tromoatje. Trg Franceta P rečema 5. NEDELJSKA DEŽURNA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA Ljubljana: dr. Mis Franta, Poljanska cesta 15. telefon 32-84. do ponedeljka do 8. zjutraj. Celje: dr. Fišer Jože. Kržičnikov« ud. % do ponedeljka do 8. zjutraj. Maribor: dr. Jože Furlan, Ulioa heroja Staneta 12. do ponedeljka do 8. zjutraj. • Vozni red na pionirski progi. Od nedelje 10. aprila dalje vozijo na pionirski progi vlaki po naslednjem voznem redu : dnevno redno: odhod s postaje T V 15. ob 8.30 ln 16.10, povratek s postaje Trnovski gozd ob 9.15 in 16.55 ; samo ob nedeljah: odhod iz postaje T V. 15 ob 14.20 in 17.30. povratek iz postaja Trnovski gozd ob 15.05 in 18. Narodna galerija prosi vodje skupin, ki žele vodstvo po galerijskih zbirkah, da javijo upravi svoj obisk vsaj en dan pred obiskom Galerija je odprta ob torkih, četrtkih in nedeljah od 10. do 13. ura O kirurgiji ožiija bo govoril prot. dr. Bo-židar Lavrič ob številnih slikah na poljudno znanstvenem predavanju prirodoslovnega društva v torek ob osmih v mineraloški predavalnici na univerzi. — Vstopnic« dobite pri vratarju. Zgodovinsko društvo za Slovenijo v Ljubljani sklicuje za sredo 18. aprila prvi članski diskusijski sestanek. Predaval bo fov. dr. Bogo Grafenauer o temi Problem nastanka države karantanskih Slovencev In njenih družbenih temeljev. Sestanek bo v knjižnici Narodnega muzeja v Ljubljani ln se bo začel ob 8. url zvečer. Vabimo k številni udeležbi. — Odbor. Medicinci! V torek, 12. aprila bo ob 7. uri v predavalnici ortopedske klinike za študente medicine predavanje »Fizioterapija kot profilaksa v šolski higieni«. Predaval bo prof. dr. Brecelj Bogdan. — LSM medicinske fakultete. Strokovna sekcija zobozdravstvenih delavcev Slovenije, vabi članstvo na redni množični sestanek, ki bo v sredo 13. t. m. ob 20. url v predavalnici kemičnega Instituta medicinske fakultete v Ljubljani. Lipičeva ulica 2. Uprava »Zobozdravstvenega vestnika« naznanja, da ie izšla 5—6 številka. Reklamira se na naslov »Zobozdravstven! vestnik« Ljubljana, Lipičev» ulica 1. Ustanovni občni zbor Kuiturno umetniškega društva na Viču bo v ponedeljek, dne 11. t. m. ob 20. uri v Prosvetnem domu (prej Mladinski dom) na Viču. Na ustanovni občni zbor so vabljene vse viške množične organizacij« ln sindikati. Pripravljalni odbor. Ustanovna skunščina Foto in kino amaterske zveze Slovenije bo danes 10 aprila na sedežu Giavnega odbora Ljudske tehnika Cekinov grad. Celovška cesta. 23. «dalja, 10. in Krofli. Ponedeljek: Zapeto. aprila, o aprila, ob Izven. Ljubljani 20: Potrč: Lacko Torek. f2. aprila, ob 90: Petrov: Otok mim. Red B. Sreda- 13. aprila, ob 20: Petrov: Otok mira. Zaključena predstava za LSM. Opera v Ljubil ani Nedelje- 10. aprila- ob 90: Verdi: Traviata. Premiera. laven. Torek. 12. aprila. ob 20: Mnsocgakl: 9o-ročimski sejem. Zaključena predstava 7,a sindikata GLEDALIŠČE V MARIBORU Nedelja. 10. aprila, ob 15: Ingolič: Lik of. Ob 20: Baletni večer: Rlmeki^iCcrsa- kov : Caprìccio espaniole» Cb. d', Gluck: Don Juan. Borodin: Poloroki »lesi. Izven. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE MESTNI DOM Nedelja. 10. aprila ob 15.: A T Linhart: Veseli dan ali Matiček se ženi. Zadnjič. Predprodaja vstopnlo v Mestnem domu od 10 do 12. ter eno uro pred začetkom. Prihodnji teden bo premier», novega dela. GLEDALIŠČE LM »KAJUH« Mladinska dvorana (Frančiškanska ui 5) Nedelja, ob 20: fekvarits: Izri- za živ- ljenj«. Predstava za sindikate. Ponedeljek, bb 20. Skvarilo: Izpit za življenje. Predsčva za sindikate. Torek, ob 20: Skvarkin- Izpit za življenje Gostovanje v Vevčah. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE - KRANJ Nedelja, 10. aprila ob 17: A. T. Linhart: Matiček »e ženi. — Gostovanje Alenk« Sveleiov«. članice ljubljanske drame, v vlogi Nežke. 9S0-n Sehtpetrski ljudski oder. Komenskega ulic« 12-1. Nedelja 10 aprila ob 20.: M. Hribnlk: Mostovi Predprodaj« vtrtopnlc v nedeljo od 10 do 12. Komenskega ulici 12-1. Led «e prebit Delanj« va» pri Senožečah ▼ posto inskem okraju je ena izmeti mnogih kraških vasic, ki v času osvobodilne borbe niso »tele od strani, pač pa «o •e v celoti vključil« v splošni upor proti sovražniku. Zato tudi okupator hi prizanašal: ropal, moril in požigal )e. kar se je le dalo. Osem domačinov le vrgel v goreče hiše ln tako so padi« prv« frtve, a vas ni klonila in je častno izvršila svojo nalogo kakor na tisoče drugih slovenskih vasi. Ko je prišla svoboda, je bila vas precej porušena; mnogi otroci so o»tali brez očetov in ten- brez mof. Ostala pa je dobra volj« hi trdna vera v boljšo bodočnost. Nesreča je ljudi še tesneje povezala med seboj, tako da je bila vas kakor ena družina: sosed je pomagal sotedu in obnova v Dolenji vasi je šla dobro naprej. Pobuda, ki jo je dala OF v lan-«kem letu ra gradnjo zadružnih domov, J« našla ▼ Dolenji vazi splošen odziv. Na množičnem sestanku ja rekel tov. Medved: »Kaj se vam zdi, ali ne bi tudi mi pričeli z delom, da si postavimo svoj zadružni dom, saj sedaj nimamo niti prostora za zborovanj«, niti dvorane za kulturne pri- reditve?« Sklep je bil »prejet in z delom so začeli brez odlašanja. Se celo tekmovanje so napovedali vsem gradiščem zadružnih domov v okraju, kje bo prej zrastel zadružni dom. Težave so bile včasih take, da je tov. Medved kar z glavo majal, klonil pa le ni. Njemu so sledili kakor eden vsi vaščani in zadružni dom v Dolenji vasi je bil otvorjen prvi v okraju. Vaščani so bili upravičeno ponosni na to svojo veliko zmago. Danes imajo v zadružnem domu trgovino in v dvorani so bile že prve kulturne prireditve. Zadružno gibanje, ki je zajelo letos mnoge naše vasi, je v Dolenji vasi našlo še posebno plodna tla. Potem, ko je bila v vasi prvič sprožena misel o kmečki obdelovalni zadrugi, je bilo nekaj časa vse tiho. Ali prvo seme je padlo in aktivisti so šli na delo. Na sestanku vaške celice KP, na množičnih sestankih OF in vse povsod se je to vprašanje obravnavalo. S težavo si je misel o zadrugi utirala pot, ker kar so domači in okr. aktivisti na množičnih sestankih in v razgovorih s posamezniki sezidali, to so hoteli na »kritem sovražniki soci- alizma podreti s prigovarjanjem, češ: »Ob zemljo boste, ob vse vas bodo spravili.« In marsikdo, dasiravno »e je že odločil, je začel za trenutek zopet dvomiti: »Kaj ko bi nas le na led spravili, nič se ne ve?« Ustanovitev kmečke obdelovalne zadruge v Markovcu pri Starem trgu — prve v okraju — pa je razgibalo tudi kmete v Dolenji vasi. Pripravljalni odbor je začel z delom z vso vnemo. »Ako ne pohitimo, nas bo še marsikdo prehitel!« je jezno zagotav-Ijav tov. Medved. In res, odstranjene so bile še zadnje ovire in 28. marca se je zbralo 25 družinskih poglavarjev na ustanovnem občnem zboru z namenom, da si postavijo svojo zadrugo, v kateri bodo skupno gospodarili. Pred začetkom zborovanja si videl može, ki so zamišljeno in brez besed sedeli v preozkih šolskih klopeh, le tu pa tam sta dva staknila glave skupaj in si šepetaje na ušesa nekaj pogovorila. Na drugi strani pa so v živahnem pogovoru sedele gospodinje. Tudi kopica pionirjev je bila v dvorani. Čeravno se niso popolnoma zavedali velikega trenutka, vendar so vedeli, da to ni navaden sestanek, pač pa, da je za njihovo vas nekaj zelo važnega. Zato so stali skoraj brez besed in čakali, kdaj bodo pričeli. O zadrugi so jim precej govorili že v šoli. Pionirček Franc Može. star 12 let, je nekaj dni pred ustanovitvijo vprašal mater »Lojzno«, če bo tudi ona stopila v zadrugo. Ko mu Je odgovorila, da bo brez nadaljnjega, ji je odgovoril: »Tudi jaz bom pristopil, ko bom imel svoj »prtošel«. (Hotel je reči, ko bo postal gospodar.) Nastala je tišina. Sestanek se je začel. Tov. Jože Prhavec. ki se je ravnokar vrnil iz šestmesečnega zadružnega tečaja, je s slovesnim glasom pozdravil sekretarja okrajnega komiteja KPS, zastopnike okraja in vse navzoče: nato je predlagal dnevni red. »Vse je v redu, ako pa bo prišlo še kaj, bomo obravnavali pod točko razno,« «o pritrjevali navzoči. Točko za točko so nato previdno in počasi obravnavali. Posebno je bil razgovor živ, ko so obravnavali pravila zadruge. Skrbno so vpraševali, ako jim ni bilo kaj jasno. »Zdaj je čas, da se pogovorimo,« jih je vzpodbujal delovni predsednik Prhavc. Vprašanje gozda so uredili na ta način, da ostane kot ohišnica, medtem po bodo listje skupno V.Vupntno »a Zemljo BO določili v višini 20°/*. Vsak delazmo-žen član bo letno napravil najmanj 150 delovnih dni. Pojasnjeno jim je bilo tudi, da ta pravila veljajo za dobo enega leta In da jih bodo lahko potem spremenili oziroma dopolnili. »Tako je!« se je oglasil prileten mož. »Takrat bomo imeli že nekaj izkušenj in bomo lahko marsikaj izboljšali.« Določili so tudi, da zadruga najame lahko posojila največ milijon in pol. Ko so proučili pravila tako, da so bila vsakomur jasna, so jih soglasno sprejelL Posebno je postalo živahno, ko so prišli do volitev. »Ja, to je pa najbolj važno, kdo pride v upravni odbor zadruge,« je tovarišica Vovkova zašepetala svoji sosedi, ki ji je kimaje z glavo pritrjevala. Med tem časom so bili dani predlogi: Miro Meže, Franc Vidmar »Medved«, Anton Tominc, Grahor Franc, Jakob Ferfila. Jože Prhavc in drugi. Predlogi so bili dani na glasovanje in novo osnovana zadruga je dobila svoje vodstvo. Ob koncu »o zadružniki sprejeli proizvodni letni plan, po katerem bodo dvignili število goveje živine od 37 na 100 glav, zredili bodo 15 plemenskih bikov «Lvo-rjave pasme. adaptirali bodo 8 hleve, dokončno uredili zadružni dom ln pripravili vse potrebno: načrte, teren in gradivo, da bodo prihodnje leto lahko začeli z ' gradnjo gospodarskih poslopij, ki jih bo zadruga potrebovala za »voj razvoj. Med letom bodo uredili kolarsko-kovaiko delavnico. Poleg tega bodo poskrbeli, da bo vsak košček zadružne zemlje najboljše obdelan. »Led Je prebit in vsakdo ima danes v naši vasi možnost, da pristopi v zadrugo.« je zadovoljno pripomnil tov. Medved po končanem sestanku. »Prepričan sem, da bodo tudi ostali naši kmetje kaj radi to storili, ko bodo videli, da je le v skupnosti moč in da socializem na vasi ni nobena pošast, kar sovražniki socializma radi prikazujejo.« Tako je bila ustanovljena tudi ▼ Dolenji vasi kmečka obdelovalna zadruga, ki je zajela tretjino vaških gospodarstev in ki so ji zadružniki dali ime »Gaberk«, Ime, ki ga je imel okrožni komite KPS za to področje v času borbe. Dan ustanovitve zadruge pa bodo zadružniki vsako leto praznovali kot zadružni praznili Bratina Stefan ŠT. 14 pr!i:.< a v bakro tisku : Delo na Čast K3j'isre=u naše Fronte — Kmetijska obdelovalna zadruga v Stični — Gradbena dela — Z mednarodnega tedna v Planici — Umetnine pridnih rok — Naša ljudska gledališča — Slikar Rihard Jakopič. v besedilu : Oh III. kongresu Ljudske fronte — Trgovina med socialističnimi državami — Makarska v svobodnem življenju — Pot v zadrugo — Prof. dr. Mirko Roš, tehnik svetovnega slovesa — Friderik Chopin — Pesnik Branko Radičevič — Filmski obzornik: Jekleno srce — Srečanje na Labi — Poljski lilm v boju za socializem — Cestna železnica izboljšuje promet — Utvare in resnica o atomski energiji — Lunin mrk 13. aprila — Lotosov Zaliv (kitajska črtica Sun-Lija). Poleg: tega kulturne in filmske zapiske, ve derno razvedrilo, križanko, radio, karikaturi violinista prof. Karla Rupla ln barotinista. Kozlevčarja itd. aTovariš« izhaja vsak petek in stane mesečno 25 din, posamezna številka 8 din. Uprava je v Ljubljani. Seien-burgova ulica — telefon 38-96. ES '-K.r' ni o LJUBLJANA UNION: sovjetski film »Pomlad* (brez tednika. — MOSKVA: avstrijski film »Otroci Pr atra*, tednik. Jutri zadnjikrat. — SLOGA: francoski film • Nesrečniki« I. ded, tednik- Predelave. ob 15. 17, 19 in 21. — Matineje ob 10. uiii „ TE IG LA V: sovjetski barvni film »Pravljica o zemlji sibirski« tednik. Predstave ob 15.30, 17.30 in 19-30. ÉISKÀ: francoski film »Serenada«, tednik. Predstave o»b 16. 18 in 20. MABIBOS PARTIZAN: nemški film »Kemija in ljubezen«, tednik. — UDARNIK: ameriški film »Veliki diktator«, tednik. Predstave ob 14.30, 16.30, 18.30 in 20.30. — POBREŽJU: sovjetski film. »Ruziio vprašanje«, tednik. CELJE METROPOL: sovjetski film »Prva plesalka*, tednik. — I>OM: sovjetski film »Oiok brez imena«, tednik. KAMNIK: sovjetski film »Učenka prve-g a razreda«, tednik. KLANJ MESTNI: francoski film »Kape- Fra V,**s tednik JESENICE MESTNI: sovjetski film -Sliva:. tednik. PTUJ fraocosVi film «Beli valček, rednik. — UNION in MOSKVA v torek 11. t. m. premiera angleškega filma »Oliver Tivtost«. po romani Dieckensa! KINO DOMŽALE: 14. aprila oh 18. uri film in predavanje o važnosti in po-r; leknegH oddiha. Brezplačno. DOSTAVLJANJE ZAKLJUČNIH RAČUNOV ZA L. »48. Pri sprejemanju zaključnih računov državnih gospodarskih podjetij republiškega pomena za leta 1948. smo ugotovili. da pošiljajo podjetja nepopolne zaključne račune, aliasti ne prilagajo vseh predpisanih prilog. Zaradi tega odrejamo. da morajo podjetja v bodoče (ks stavljati izvode zaključnih računov, ki so določeni za Ministrstvo za finance LRS. izključno preko pristojnih glavnih direkcij, kjer teh ni pa preko pristojnih resorov. Glavne direkcije oziroma reeori prejete zakliučne račune podjetij pregledajo, v koliko so kompletni z vsemi prilogami, in jih v tem primeru takoj isti dau predložijo Ministrstvu za finance LES s spremnim dopisom- v katerem podrobno navedejo vse priloge. V kolikor zaključni račnni niso kompletni, oskrbijo glavne direkcije in resori najprej vse manjkajoče priloge in šele nato izročijo celotni material oddelku za finančne plane Ministrstva za finance LRS. , , Bilančni obrazci za trgovinska podjetja so bili medtem dotiskani in naj jih republiška in lokalna podjetja naročijo direktno pri Državni založbi Slovenija Ljubljana. Mestni trg št. 26, Ministrstvo za finance LRS POZIV Vse člane bivše železničarske zadruge na Jesenicah, ki niso pristopili k Nabavni in prodajni zadrugi pozivamo da do 15 julija 1949 dvignejo svoje deleže. Pristopivše člane k Na bavni in prodajni zadrugi Isto tako pozivamo da do tega reka dvignejo članske izkaznice. Po tem roku ne-dvignjeni deleži se prepišejo rezervnemu skladu zadruge. — Uprava Potrošniške zadruge. POZIV Vse člane bivših zadrug Splošne gospodarska A konsumnega društva Gospodarske zadruge Koroška Bela. ki niso prijavili svoje članstvo in tudi ne odjavili svoj odstop Nabavni in prodajni zadrugi Jesenice, pozivamo, J. a — 1 r 4 1 4 a f (1 4 fl v. «inerii/. e.FcvIe Koncert pevskega zbora »Tine Ro- JanCtf, ki bo v torek 12. a-prfla ob 20. v Filharmoniji, ima trod e len spori d. V I. delu so umetni zbori, II. del obsega zbore na Prešernov tekst, v III- delu pa je po večini naša narodna pesem. Zbor vodi skladatelj Vari'::: Mirk. Vstopnice knjigama muzi- Spored klavirskega koncerta pianista Marijana Lipovška. Bach : Italijanski koncert. Schuman : Sonata čisli::.!. Chopin: Balada g-mol, Debussy: 4 preludiji. Lipovšek: 2 miniaturi, Smetana: Slepička. Albeniz: Soquidi-]&. Koncert bo v četrtek 14. aprila ob 20. v Filharmoniji. Predprodaja Knji erama muzikali j. Pevski Zbor Glasbene matice ljub- Tiske je naštudiral impozantno Ber-: ■ zovo delo za soli, zbor in orkester »I’austovo pogubljenje« Pod vodstvom dirigenta Mirka Poliča bodo izvajali to delo solisti : Zlata Gjungjenae. Jogi.: Gostič. Tomo Neralič in Lado Korošec. dalje pevski zbor Glasbene Mati e in orkester Slovenske filharmo-n:je. Koncert bo v torek 19. aprila ob 20. v unionski dvorani. •Krade nastop Giaebene Matice n • Vrhniki. SPORED ZA NEDELJO Poročila so ob: 8.30. 12.30. 14.30, 1? SO in 22. uri Slede važnejše oddaje: 5 V7. A. Mozart: Koncert za violino in orkester A-duru ; 8.45 Narodni plesi ; 9. Iz naših delovnih kolektivov. Reportaža iz Trbovelj ; 11. Poje sindikalni ženski zbor tovame »Pletenina« n v. Jožeta Hanca; 11 30 Samospeve Rada Simonitija, pojo slovenski umettila : 11 30 Antonin Dvorak: Trio v f-acki. Izvajajo: Nada Jevdjenljevič-Br&ndl. Hilda Lobe in Ksenija Ogrin (preros iz Maribora); 13. Pol ure za pionirje in cicibane — Zgodbe iz na-rc d n ve sv-- bodi ine borbe; 13.30 Za v«a-k- gar nekaj : 14.45 Slovenskem narodne p- srni : 15. Oddaja za naše podeželje — Predavanja: Politični pregled — Janez Brleč: kmet. partizan, borec za socializem na vasi — Pekre-Limbuš . Gospodarske uredbe — Zdravstveno Predavanje : O gripah — Križarske vojne — Miško Kranjec : Odlomka iz romanov »Pisarna« in »Pod zvezdo«. Vmes polo in igrajo : Tamburaški or-k'sier p v. Matka šljakoviča; Helena Plevel in Rezika. Koritnik. Avgust Stanko. Mali orkester Radia Ljubljana p v Alberta Dermelja. Zbor Slovenske filharmonije in drugi; 19. Radijski dnevnik; 19.10 Slovanski simfonični pi^si : 20. Nova Jugoslovanska lirika : Kovačič: Jama; 21. Kaj bo prihodnji teden na sp-oredu, 21.20 Popularni operni koncert. SPORED ZA PONEDELJEK Poročila so ob: 6 10. 7., 13 30 15.30, 19.30 In 22. uri. Slede važnejše oddaje: 6.20 Igra Tamburaški orkester p. v Matka šijakoviča ; 7 10 Odlomki iz znanih oper: 14 Pesmi in plesi raznih narodov; 14.30 Kulturni pregled; 14.40 Igra Mali orkester Radia Ljubljana p. v. Alberta Dermelja; 15.10 Poje Slovenski sindikalni kvintet; 15-45 Ennio Porrino : Sardinija — simfonična pesnite-v; 18.30 Ing Ivan Tuma: O sladkorju ; 18.45 Francoske samospeve poje sopranistka Manja Mlejnik. pri klavirju Marijan Vodopivec; 19. Radijski dnevnik; 19.10 Drobne ekl ad be velikih mojstrov; 20 Narodne pesmi jugoslovanskih narodov; 21. Popularni večerni koncert; 22.30 Igrajo vurliške orgle; 22.40 Igra Veseli kvartet; 28 Nekaj podoknic. Obvestila Poverjeništvo za lokalni promet MLO v Ljubljani poziva v z e lastnike motornih vozil in priklopnikov, ki se niso odzvali pozivu alt pa poziva za tehnični pregled motornih vozil Iz katerega koli vzroka še niso prejeli da 86 javijo v dneh od 14. do 26. aprila t. 1. na pregled. Komisija za tehnični pregled bo poslovala v navedenem času od 7 do 14 v Groharjevi ulici za vse zamudnike. — Dne 26. aprila 1949 preneha komisija z rednim tehničnim pregledom motornih vozil. — Poverjeništvo za lokalni promet za glavno mesto Ljubljana v Ljubljani. VREMENSKO POROČILO hidrometeorološke službe STANJE J. APRILA: Hladni zračni tok, ki Je zajel Evropo, je povzročil »nežne padavine v večjem delu Evrope-V severni Skandinaviji je nastopil mraz do —26* C. Od Britanskega otočja pa se bliža visok zračni pritisk, ki bo ustavil nadaljnji dotok hladnega zraka VREMENSKA NAPOVED za nedeljo ». aprila: Pretežno Jasno, zjutraj mraz do —5* C in slana, popoldne še zmerni severovzhodni vetrovi in temperatura do + 15“ C. da do 15. julija 1949 prijavijo svoje članstvo v pisarni Potrošniške zadruge na Jesenicah. Delavska ulica št. 10 svrho ureditve članskega imenika in da prejmejo članske izkaznice. — Isto tako velja, za vs« novo pristopivše člane po letu 1945. ) Nabavno in prodajno zadrugo, da do tega roka dvignejo nove članske izkaznice Prijave po določenem roku se ne sprejemajo in se njih morebitni deleži prepišejo korist rezervnega sklada zadruge. Uprava Potrošniške zadruge Jesenice. OBISKI V ŽELEZARNI STORE ŽELEZARNA STORE sporoča, da sprejema obiske zastopnikov različnih podjetij in ustanov izključno samo ob torkih in petkih od 8 do 12 — Vsakodnevni obiski onemogočajo redno delo in ovirajo proces proizvodnje, zato smo morali omejiti obiskovaln! čas. — Prav tako bomo odklonili vse brezpomembne obiske tudi v zgoraj navedenem času — V ostalih dneh železarna Store ne sprejema obiskov. SPOROČILO Generalni konzulat češkoslovaške republike v Ljubljani sporoča, da zaradi likvidacije svojega urada preneha poslovati 30 aprila 1949. — Od tega dne prevzame njegovo agendo Generalni konzulat češkoslovaške republike v Zagrebu. Prilaz Jugoslovanske Armije br- 10, v katerega pristojnost bo o t slej spadala tudi Ljudska republika Slovenija. CEPLJENJE PRAŠIČEV MLO glavnega mesta Ljubljane poziva vse rejce prašičev, ki žele. da se cepi zaščitno njihove prašiče proti rdečici, da prijavijo najpozneje do 20. t. m- število prašičev za cepljenje. Cepljenje, se bo Izvršilo najpozneje do 15. Junija. — Poverjeništvo za kmetijstvo in gozdarstvo MLO Ljubljana. KMETIJSKE ZADRUGE. POZORI Sončnično seme iz Vojvodine smo razposlali vsem OZKZ. oziroma Okrajnim podjetjem za odkup poljskih pridelkov. KZ ! Dvignite pri OZKZ. oziroma Odkupnem podjetju, naročeno seme ln ga oddajte pridelovalcem, ki bodo sejali sončnice. Seme za bučnice pa bomo poslali prav tako, v naslednjih dneh. Za pridelek 100 kg sončnic ali bučnic je potrebno 1 kg do 1.50 kg semena. ■OLJARNE«, Ljubljana. VALILNICA ST. VID sporoma, da se v tekočem tednu v četrtek dne 14. aprila izjemoma ne sprejme v valjenje jajca od privatnikov, ker je ta dan rezerviran ie za državni sektor. — Ob tej priliki prosimo ekonomije državnega sektorja, da sl za vse četrtke poprej rezervirajo prostor v valilnih strojih. Stranke, ki so prinesle jajca v valjenje pa prosimo, da po možnosti prevzamejo piščance ob sobotah popoldne. UPRAVA. OBVESTILO Na temelju odločbe Vlade LRS štev. S-zak. 87 z dne 2. febr. 1948 so se združile 1. »Lanenka», tovarna tehničnih olj ln fimeža, Ljubljana-Moste, Tovarniška ulica 41 ; 2. »Tovarna Jedilnega olja«, Vlr- Domžale. In 3 »Tovarna olja ln firnežev«, Britof pri Kranju, v eno podjetje z nazivom ■Tovarne jedilnega in tehničnega olja«, Ljubljana, ali skrajSano: »OLJARNE», Ljubljana. Sedež podjetja le v Ljubljani. Tovarniška 41. Obrati pa se nahajajo v Ljubljani, na Viru ln Britofu. Telefon štev. 23-03 ln 33-31, poštni predal št. 67. Tekoči račun pri podružnici Narodne banke v Ljubljani št. 6-46104-0. Operatlvno-upravno vodstvo: Glavna direkcija živilske industrije LRS pri Ministrstvu za industrijo LRS v Ljubljani. RAVNATELJSTVO Moderne galerije potrebuje za čas razstave impresionistov več paznikov. Prijavite se v ponedeljek ali torek — v uradnih urah. 12856-4 INŠTRUKTORJA MATEMATIKE za višje razrede gimnazije iščem. Naslov v oglasnem oddelku. 12843-4 PERICO ki škrob! ovratnike — iščem. Naslov v oglasnem oddelku. 12801-4 SA MOSTOJNA ADMINISTRATIVNA MOČ z znanjem jezikov, išče popoldansko zaposlitev. Ponudbe pod Samostojna na ogl. oddelek 12719-4 NORMIREC gradbene stroke s terensko prakso, za ustanovo v Ljubljani dobi zaposlitev takoj Ponudbe pod Normirec na ogl. odd. 12473-4 HLAPCA h konjem sprejmem ‘akoj. Vsa oskrbo, plača po dogovoru. Hra-deckega cesta 30. štepic. 12248-4 MLADO DEKLE za varuhinjo malega otroka, zdravo in snažno, iščem za nekaj ur dnevno pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na : ' K Novak, Ika št. 106 pri Opatiji. 11998-4 KUHARICO, dobro gospodinjo, sprej me takoj ekonomija Grmače. Šmartno pri Litiji Hrana in stanovanje v hiši, plača po dogovoru. 12623-4 DOBRO FRIZERKO sprejmem za nekaj ur dnevno takoj Naslov v ogl oddelku. 12578-4 PRODAM ^Haiiogfasi ZASLUŽEK 9PQRTNO KOLO. novo ali dobro ohranjeno. kupim. Ponudbe oglas, oddelku pod »Športno kolo«. 12794-4 UPOKOJENA URADNICA želi honorarno zaposlitev v sindikalnem ali počitniškem domu ob morju. Ponudbe podružnici SP v Kranju pod značko «Morje«. 12788-4 GOSPODINJSKO POMOČNICO, starejšo, k trem osebam sprejmemo za nekaj ur dnevno. Hrano in stanovanje v hiši. Poizve se: Ljubljana. Stari trg 32-11, desno. 12654-4 PEKOVSKEGA POMOČNIKA Išče takoj za nekaj ur dnevno parna pekarna Podgorelec, Bohinjska Bistrica. Gorenjsko 12862-4 POŠTENO P08TREZNICO Iščem trikrat na teden za popoldanske ure. Detelova 5-1, levo. 12701-4 ZA GOSPODARSKO in gospodinjsko delo na manjšem posestvu v Hrvat-skem Zagorju Iščemo zakonca ali samostojno ženo. lahko tudi z otrokom. Ponudbe na: Voljaveo, Zagreb. Jurkovičeva 3. 12730-4 DVE ŽENSKI ln enega moškega potrebujem za nekaj ur dnevno. Javiti se: Strossmayérjeva 4. 12406-4 FOTOGRAFSKEGA pomočnika (za laboratorij. fotografskega vajenca za fotografsko stroko In snažilko za nekaj ur dnevno sprejme Univerza v Ljubljani (Geodeski oddelek), — Aškerčeva štev. 29. 12405-4 ZLATO za zobe in zlate uhane z bi serom prodam. Pehani, Bleiweisova cesta 3-11 12660-5 BERKEL TEHTNICO, specialno, dvo-kilsko, priporočljivo za delikatese, bifete, ugodno prodam. Dvorakova ulica 12-III. 12697-5 SUHE BOROVE PLOHE, 4 m dolge, 5 cm debeline, prodam. Ponudbe z navedbo cene pod »Suhi« na oglasni oddelek. 12684-5 FOTOGRAFSKI APARAT »Voigiliiii-der«, 6x9, in 3 zlata nalivna peresa ugodno prodam Naslov v podružnici SP Kamnik. I2S61-5 NOVO PREŠITO ODEJO prodam. Ponudbe pod Odeja na oglasni oddelek SP. 12667-5 JAVLJAMO VSEM MENZAM, DUR-restavracijam, prehrambenim obratom in ustanovam, da imamo na zalogi večje količine vložene kisle čebule, sušene zelene, kislega zelja in repe. Cene dnevne. Razpošiljamo v lastni embalaži proti vrnitvi. Javite potrebe ! MLO »Sadje«, Celje, Stanetova 23, telefon 390 12785-5 ČEBELE 6 Až panjev z izdelanimi sati /odam. Naslov pod čebele v podružnici ŠP Celje. 12226-5 NOVO ŠPORTNO JADRNICO, večse-dežno, poceni prodam. Natančne podatke dobite: Ljubljana, Carja Dušana 8 12665-5 KOBILO, bosanko. 4 leta staro, prodam za 22.000 din. Naslov v oglasnem oddelku. 126S9-5 PISALNI STROJ, dobro ohranjen — prodam. Naslov vogl. odd. 12872-5 ROČNO BLAGAJNO, železno, in šestilo za srednjo šolo prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 12201-5 ŠPORTNI VOZIČEK, dobro ohranjen, prodam Ogled v nedeljo Okiškega ulica 12. 12771-5 ŠIVALNI STROJ Singer, pogrezljiv, malo rabljen, prodam. Naslov v ogl. oddelku 12752-5 RABLJENO SPALNICO iz trdega lesa z mrežami prodam. Ogled od S—11. Naslov v ogl. oddelku. 12769-5 RABLJENO KUHINJSKO OPRAVO in manjši električni kuhalnik na dve plošči prodam. — Trnovo, Cerkvena št. 19, na dvorišču. 12770-5 GOJZARJE ženske, skoraj nove, predvojne, št. 39 — prodam. Ogled do; poldne. Naslov v ogl. odd 12758-5 4V2 kg AMERIŠKE KAVE in. slamoreznico prodam. Naslov v oglasnemod-delku. 12755-5 ZENSKO KOLO prodam. Florijanska ulica 19, I. stopnišče. Ogled od 10 dalje 12756-5 DVE' BIRMANSKI OBLEKI, lepi — prodam. Kolodvorska ulica štev. 8; pritličje. 12757-5 SPALNICO, dobro ohranjeno, kompletno, z vložki, masivni oreh, prodam. Nadalje šest foteljev, zofo, brušeno ogledalo 80x170 s psiho in mizo ter dva stola z mizico. Ogled v nedeljo dopoldne Albanska 6 Bežigrad (Ravnihar). 12717-5 4 m PLATNA za fazone, nov moški svileni dežnik, nekaj lepega porcelana in stekla ter tri rolete za okna prodam. Naslov v ogl. odd. 12795-5 BATERIJSKI RADIO Telefunken na tri valovne dolžine, zamenjam za aparat na električni tok ali prodam. Vprašajte: Zagreb. Nova ves 47-III, levo. 11999-5 ŠIVALNI STROJ Singer prodam, že-rovnik, študentovska 7-1. 12772-5 VEČJI ŠTEDILNIK, že rabljen, za vzidanje. primeren za večjo družino ali kako menzo prodam — V račun vzamem tudi zidno opeko. Podgora št 20. St. Vid nad Ljublj. 12778-5 CEMENT, 60 vreč. prodam. Horvatič, Celje, Križišnikova 8. 12858-5 RADIO »Blaupunkt«, 6+1 cevni, tri valovne dolžine, prodam. Ogled od 7 naprej v ponedeljek. Naslov v ogl. oddelku. 12/98-5 LEŽAJ s prestavami ln žico ter rtove pedale prodam. Ogled v nedeljo — Švajger Jakob. Stanežiče 40, pošta St. Vid nàd Ljubljano. 12847-5 MOTORNO KOLO »Puch« 200 ccm prodam po ugodni ceni. Ljubljana, Celovška cesta 204. 12850-5 KRATEK KLAVIR znamke »Stingi« prodam. V račun vzamem dober radijski aparat. — Vabič. Preddvor 47 pri Kranju. 12846-6 KOBILO, devet let starcu prodam. — Rudnik 63, Martinec. 12844-5 JEDILNI SERVIS, kompleten, s priborom, čajni in vinski servis, vse prvovrstno, prodam. Ponudbe pod Kompleten na ogl. oddelek. 12845-5 LEPEGA OVČARJA, ilirskega, starega dve leti, z rodovnikom, dresiranega prodiam. Naslov v ogasnem oddelku. 12841-5 ŽAGANJE dobite pri republiškem tesarskem podjetju »Tesar«. Ljubljana, Parmova ulica 45. 12808-5 ČEVLJE št. 42, črne, semlš-lak, prodam. Naslov v ogl. odd. 12805-5 SERVISA za črno in belo kavo prodam. Naslov v ogl. odd. 12803-5 MOŠKO OBLEKO, spomladanski plašč,' par ženskih oblek in spomladanski plašč prodam. St. Vid, Poljane številka 53-1. 12804-5 SERVIS za belo kavo za šest oseb — prodam. Ponudbe s ceno pod Porcelan na oglasni oddelek. 12800 -6 ROČNI ELEKTRIČNI VRTALNI stroj prodam. Naslov v ogl. odd 12835-5 VELIKO PALMO ln velik kaktus prodam. Naslov v ogl. odd 12833-5 UNRRA KAVO v dozi, 10 kg koruznih izdelkov, očala do 10 let za kratkovidne, steklenic» ribjega olja in likalnik na oglje ■ podstavkom prodam ali zamenjam. — Dermotova št. 13. Stadion. 12S18-Ó ČRNO BLAGO za kostim ln 3 kg prave kave prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 12814-5 POSTELJICO, otroško, avetlozeleno lakirano, 1 50x0.80, kompletno z žimnico ln prešito odejo prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 12815-5 SVi m BELE SVILE prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 12816-5 RADIO prodam. Ogled v nedeljo. — Hrenova 12. 12827-5 ZABOJČEK, podolgovat za radio ln zlato zapestno verižico prodam. — Detel jeva 2, I. nadstr. 12748-5 ŽELEZNO POSTELJO prodam. Cerkvena ulica 21, pri Brecnlku, Trnovo. 12542-5 DEŽNI PLAŠČ za 1*—18 letnega fanta prodam. Naslov v ogl. odd. 12700-5 UMETNINA v Ljubljani. Vegova 10 prodaja in posreduje vseh vrst preproge. stilno pohištvo, slike, porcelan, starinske umetniške ln umetnoobrtne predmete. 11221-5 MOŠKE ČEVLJE, nove, št. 42Vi, zelo močne, z dvojnim podplatom, prodam, za 4000 din. Pugljeva štev. 16, podpritličje, Kodeljevo. 12 670-5 VIOLINE, dobre šolske, prodam — din 2000—2800. Tratnik, Šola, Erjavčeva cesta 19. '12669-5 ŽENSKI SPOMLADANSKI PLAŠČ, nov. sive barve in smučarske hlače prodam. Ogled od 14. do 19 Nasiov V oglasnem oddelku. 12631 5 ŽEPNO URO, dobro, prodam Naslov v oglasnem oddelku. 12713-5 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK in 1 kg nežgane kave prodam. Stergar. Ja-vorškova ulica 7. pri šoli v Zgornji Šiški. 12712-5 SII ALNI STROJ z dolgim čolničkom dobro ohranjen, prodam. Sv Petra cesta št. 42, pritličje 12711-5 DVA FILMA 6x9 prodam. Dopoldne pri Slak Mariji, Tržaška cesta 4-11. desno. 12649-5 MOTORNO KOLO NSU 100 ccm prodam ali zamenjam za dober radio Nahtigal, Srednje Gameljne 37. št. Vid nad Ljubljano 12434-5 OVCO brejo, veliko, in ovna prodam. Šiška. Pod hribom 5. 12465-5 ŽELEZNO POSTELJO prodam. Ljubljanska ulica 13. 12677-5 ZA NSU. 350 ccm. prodam razne dele ali zamenjam za prestave. Naslov v oglasnem oddelku. 12643-5 JEDILNICO v krasnem starem slogu iz hrastovine, prvovrstno ohranjeno, prodam zelo ugodno — St. Praznik. Zagreb, Branimirova 33 12782-5 MEDENO DETELJO, enoletno, ki Je opisana v Čebelarju št. 9 leta 1948, sem dobil iz Amerike. Prijateljem ln znancem jo nekaj odstopim Mihael Omahen. Višnja gora. 12675-5 FINO BLAGO za ženski plašč prodam. Ponudbe pod Volneno na oglasni oddelek. 12691-5 RAZPRODAJA raznih stvari : Hvalni stroj, umivalnik z porcelana, -edlar-ski stroj, stoječa lestva 4 m dolga, pisalna miza. gumijasta preproga za avto, nekaj delov za bieikelj Naslov v oglasnem oddelku. 12746-5 INVALIDSKO PODJETJE KOMISIJA, Ljubljana. Stari trg 4. ima v komisijski prodaji razne tehnične oblačilne in druge predmete, kakor tudi pohištvo. Poslužujte se pri nakupu naše organizacije. 12195-5 PIŠTOLO, novo. kal. mm 9, znamke »Astra«, takoj prodam Potrebno nabavno dovoljenje — Rode Lojze — Kamnik. 12332-5 ULLSTEIN: Weltgeschichte, 6 knjig, izdaja 1910. bogato ilustrirano, in druge knjige — prodam. Naslov v oglasnem oddelku '2346-5 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, skoraj nov. prodam Ogled v nedeljo od 10 do 12 Vodovodna cesta št 27-1. gimnazija. 11857-5 MOTORNO KOLO »Ardie«, 200 ccm, dobro ohranjeno, prodam. Ogled v popoldanskih urah. Naslov v oglas oddelku. 12606-5 VRTNE JAGODE, sadike, prodam. — Rojina, Lepodvorska štev 15. Ljubljana. 12404-5 VOZ, srednje težki, za dva konja, do bro ohranjen, prodam Poizve se: Rožna dolina. Cesta 11-14 12541-5 PRAŠIČKA štiri meseca starega, prodam. Naslov v oglasnem odd. 12614-5 GUMO, 2.50x19 prodam. Bezlaj, Gunc-Ije št, 16. št Vid. 12673-5 SIVE SEMIŠ ČEVLJE št. 37. nove prodam., Naslov v ogl odd. 12731-5 OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK — prodam. Viška cesta 5, Vič. 12674-5 RADIO znamke »Telefunken«, dobro ohranjen. 5 + 1, tri valovne dolžine, prodam. Naslov v podružnici SP Zagorje ob Savi. 12734-5 ZENSKI ZIMSKI PLAŠČ za manjšo postavo in plinski kuhalnik z enim grelcem prodam. Ponudbe pod Plašč na ogl. odd SP Celje. 12737-5 VELIKO MIZO, raztegljivo. ■ šestimi tapeciranimi stoli iz orehove korenine jjlrodam. Kovač. Gradi». Radovljica. 12739-5 KUPIM PIANINO ALI KRATEK KLAVIR kupim. Ponudbe oglas, oddelku pod šifro »Dobra mehanika«. 12753-6 SAMSKO SOBO. kompletno, novo ali dobro ohranjeno, kupim proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe, oglas, oddelku pod »Trd les«. 12838-6 SPALNICO, kompletno, novo ali dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe oglasnemu oddelku pod »Nujno«. 12791-6 RJUHE ALI BLAGO kupim. Ponudbe ogla.«, oddelku pod »Nujno«. 12790-6 LOVSKEGA BRAKA kupi Janša Joža. Jesenice, Obrtniška 24. 12787-6 NIŽJA INDUSTRIJSKA SOLA tovarne verig nujno potrebuje »tricikelj« dobro ohranjen in hladilnik Frigidaire. Cena po dogovoru. — Ponudbe na nas! I. K. S., Tovarna verig Lesce. 12784-6 KUPIMO OGNJEGA9NE APARATE tipe »Minimax«, »Gmvjr« in podobno. Planinsko društvo Ljubljana. Masarykova cesta 14/11. 12783-6 SIČEVO RAČUNOVODSTVO kupim plačam dobro. Godler, »Oskrba«, odsek za kemikalije, Ljubljana, Resljeva cesta 1. 12624-6 GRAMOFON kupim. Ponudbe : Ivanc, št. Jernej, Dolenjsko. 12607-6 DVE ODEJI, novi ali dobro ohranjeni, kupim, event, dam kot protivrednost šest -novih rje prostih žlic, ostale v denarju Ponudbe pod Volna _6 na oglasni oddelek, 12596-6 LOGARITMICNO RAČUNALO, žepni format, kupim ali dam zanj nov brusilni strojček. Ponudbe pod R-s_kala na ogi. oddelek. 12597-6 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, dobro ohranjen kupim. Naslov v podružnici SP Kranj. 11974-6 PIANINO, dobro ohranjen, kupim Pismene ponudbe pod Planino na ogl. oddelek. ' 11140-6 SPOMLADANSKI ŽENSKI PLAŠČ, temnomoder, lz finega predvojnega blaga za močnejšo postavo, kupim. Ponudbe pod »Dobro ohranjen« na ogl oddelek. 12510-6 ŠIVALNI STROJ »Singer« nov, z okrogim čolničkom, pogrezljiv, kupim Ponudbe: Ljubljana-šiška, Ga-letova št. 17. Turk Fanika. 12864-6 SESALEC za prah — nov ali dobro ohranjen, kupim. Ponudbe pod Sesalec na ogl oddelek. 12707-6 ŽIMO kupim. Ponudbe z navedbo cone in količine pod žima na oglasni oddelek 12760-6 VELIK BOBEN, po možnosti z vsem priborom — kupi Gozdarski tehni-kum Poljanska cesta 2. 12718-6 BELE OTROŠKE ČEVELJČKE številka 30—31 kupim. — M. Sajovic. Mestni trg 8. 12754-6 KNJIGE : izdaje Modre ptioe, Hrama in Nove založbe kupuje v vsaki količini Knjigama in antikvariat Mladinske knjige. Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 3. S. P. 4-M KNJIGE, znanstvene, poljudno znanstvene In druge, domače in tuje kupuje Knjigama ln antikvariat Mladinske knjige Ljubljana. Frančiškanska ulica št. 3. SP. 3-M CANKARJEVE ZBRANE SPISE, celotne ali posamezne dele. kupi v vsaki količini Mladinska knjiga. Frančiškanska ulica 3. S P. 34-6 KNJIGO : Obručev : Metode geoloških proučevanja terena. Geološki kompas ln višinomer kupim: Naslov v glasnem oddelku. 12810-6 DELOVNO SOBO. moderno, lahko kombinirano s spalnico ali v drag! kombinaciji, kupim. Plačam dobro. Naslov v oglasnem odd. 12809-6. »KRALJICO PEČI« kupimo. Ponudbe na : Hidroelektroprojekfc Ljubljana, Resljeva cesta 18. 12821-6 ŠTEDILNIK, lep. bel. emajliran, kupim. Vič Ločnikarjeva 14a. 12829-6 CERKVENI GLASBENIK. — Kupimo letnike 1900. 1904—1912, 1916, 1927— 1930. 1935. 1937, 1944. župni urad Vrhnika. 12342-6 STAR OTROSKT VOZTČEK, cvet samo ogrodje, kipim. Naslov: Konda Jože, Vič, Sattnerjeva 17. 12538-6 VITRINO ali malo knjižno omaro, orehova korenina, kupim Ponudbe pod Moderno na ogl odd. 12521-6 KOMPLETNI rezkalni vaijčni stol in gladki, novejšega tipa. dolžina 30 do 40 cm, kupim. Pečnik Ciril. Studenice pri Poljčanah. BIRMANSKO OBLEKO, roza aii modro, za 10 let staro kupim, za protivrednost dam pravo kavo Naslov v podružnici SP Trbovlje 125S2-6 CRN KOSTIM, eleganten. za srednjo postavo, kupim. Ponudbe pod Monte na podružnico SP Kranj. 12553-6 POL METRA BLAGA »Organdi« kupim ali dam prekajeno meso. Naslov v podružnici SP Kranj. 12555-6 ŽARNICO za »Volksempfenger«'VU 2 kupim prot! dobremu plačilu Oplotnik Ernest, Trbovlje. Loke 232 ob Savi 12559-6 1 kg ČOKOLADE ali kakava kupim ali dam protivrednost Naslov v ogl. oddelku. 12600-6 ŽELEZNO BLAGAJNO, stoječo, kupimo takoj. Naslov v ogl odd. 12539-6 NYLON NOGAVICE št 9V2 kupim — Naslov v oglasnem oddelku. 125599-6 PRAVO KAVO in trenčkot kupim. — Ponudbe pod Trenčkot na oglasni oddelek 12529-6 DVODELNO OMARO, rabljeno ali novo iz mehkega lesa in klavirsko harmoniko na 80 basov kupim. Naslov v podružnici SP Celje 12859-6 ELEKTRIČNI MOTOR 1 ks — trifaznega kupimo. Pismene ponudbe z navedbo cene na naslov: Marija Štefančič. Grosuplje št. 47. 12468-6 FRIZERSKE APARATE za ženski salon in ogledala kupim Urban Jeli-sava. Zagreb, Martičeva 45. 12518-6 RADIO vodilne znamke 5—6 cevni z magičnim očesom, nov ali malo rabljen, kupim. Cena po dogovoru. Valentič Jože. Prešernova št. 22. Jesenice. 12386-6 RADIO, kvaliteten aparat, magično oko, kupim. Ponudbe pod Ljubljana-Litija na ogl. oddelek. 12347-6 INVALIDSKO PODJETJE KOMISIJA. Ljubljana. Stari trg 4. sprejema v komisijsko prodajo razno pohištvo ln vsakovrstne dobre ohranjene predmete. 12194-6 FOTOGRAFSKI POVEČEVALNIK 6x9 s kondenzatorjem in Epi-diaskop — kupim — dam tudi po želji protivrednost. — Foto - Anatol — Raj-henburg. 12608-6 EKSPRES APARAT za kuhanje kave, jedilni pribor vsako množino, srebrn, krom ali druge vrste hladilno električno napravo Frigidaire, avtomatično tehtnico, parkete, skodelice, krožnike, kozarce, vrtne stole, pisalni stroj, računski stroj, kupimo — Ponudbe pod Hotelsko podjetje Morje na oglasni oddelek SP Maribor. 12392-6 PISALNI STROJ kupimo. K. F., čem-šenlk. 12639-6 MAJHEN VOZ zapravljivček za poni ja kupim Ponudbe pod Zapravljivček na podružnico SP Kranj. 12378-6 ELEKTRIČNI ŠTEVEC 110 V. AEG — prodam. Naslov v ogl. odd. 12188-6 BENCINSKI MOTOR. po možnosti nov. od 4—5 ks kupim. Naslov oglasnem oddelku 12474-6 DVE LESENI BARAKI, vsaka za 20 ljudi, kupimo Ponudbe na Podjetje za sečnjo lesa, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 13. 12664-6 UMETNINA. Ljubljana, Vegova št. 10. kupi in posreduje vseh vrst preproge. stilno pohištvo, slike, porcelan, starinske umetniške ln umetnoobrtne predmete. 11242-6 LUŽNI KAMEN zamenjam za surovo maslo ali drva. Naslov v oglasnem oddelku 12S23-7 PISALNI STROJ Torpedo, brezhiben, prenosljiv normalna, pisava zamenjam s podobnim z najmanjšo pisavo Naslov v ogl. odd. 12802-7 NEPKEM1CNINE ENODRUŽINSKO HI5TCO ped hribom št. Vida a.ii Rožnika z malo zemlje kupim. — Ponudbe pod 250—300 na oglasni oddelek. 12794-8 POSESTVO okogii 20 oralov, z malim vinogradom, gozdom. parcelami, njivami, sadonosnikom, eno uro cd Maribora prodam Ponudbe pod Lepa lega na podružnico Slovenskega poročevalca Maribor. 125 67-8 MALO HIŠICO (weekend) na Gorenjskem kupim Ponudbe pod Weekend na oglasni oddelek. 12662-8 ODDAM NJIVO za gnoj na Kranjskem polju Naslov v podružnici SP Kranj. 12726-8 HIŠO ali PARCELO kupim na Vodnikovi cesti v bližini Šišenske cerkve. Ponudbe na ogl. odd pod Vodnikova 1949. 1162S-8 V NAJEM ZAMENJAM GOJZARJE St. 36. močne, dobro ohranjene. zamenjam za št. 38. Naslov v oglas, oddelku. 12S40-7 HARMONIKO (Hohner, 80 basov, malo rabljeno) zamenjam za novo ali dobro ohranjeno športno kolo. Ponudbe oglas, oddelku pod »Hohner«. 12793-7 PLATNO ALI KARKOLI ZAMENJAM za žensko športno blago za spomladanski plašč. Naslov v podružnici SP v Celju. 12786-7 ZAMENJAM KROMPIR ln delno doplačam za kompletno dobro ohranjeno zložljivo železno posteljo. Naslov v oglasnem bddelku. 12613-7 ZAMENJAM nov RADIO znamke AEG šestcevni s tremi valovnimi dolžinami — za šivalni stroj, pogrezijiv z okroglim čolničkom. Naslov: Veble. Gledališka 4-II. Ogled od 13 do 14 ln od 18 do 20. 12641-7 MAST zamenjam za dobro olje. Naslov v oglasnem oddelku. 12GS7-7 OMARO, nočno omarico in posteljo, dobro ohranjeno1, zamenjam za dobro moško kolo. Naslov v podružnici SP Kranj. 12552-7 ZAMENJAM OVCI za mlade prašiče Gameljne 12. 12069-7 NOV PREDVOJNI češki PORCELAN in steklo ali razna živila zamenjam za »Vlgantol« ali »ribje olje«. Naslov v podružnici Slovenskega poročevalca Jesenice 123SS-7 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK zamenjam za športnega, event, prodam. Šušteršič. Nunska 3a 12403-7 ZA MOŠKO OBLEKO., dobro ohranjeno, za srednjo postavo, dam suho meso. mast ali druga živila. Ponudbe pod Obleka na ogl. odd 12580-7 PRAVO KAVO zamenjam za belo ali enotno moko. koruzne izdelke pa za jajčka. Naslov v ogl. odd. 12767-7 ZAMENJAM MOŠKO KOLO. novo. za žensko, lahko tudi pokvarjeno ali za radio. Log 4 pri Brezovici 127 65-7 BELO OBLEKO za birmo prodam ali zamenjam za živila. Naslov v oglasnem oddelku. 12764 7 SEME črne detelje zamenjam za moko ali za kaj drugega. Opekarska cesta št 38. Ljubljana. Trnovo. 12750-7 SPALNICO iz trdega lesa. čisto, zelo dobro ohranjeno, zamenjam za 5—6-cevni prvovrstni radio svetovne znamke. Ponudbe pod Ugodna prilika na oglasni oddelek. 12749 7 ZAMENJAM 40 hrastovih kolov 14x 14x2.60 za cement, drugo po dogovoru. Vrhovci 61, Vič. 12789-7 KROMPIR zamenjam za koruzno moko. Doma dopoldne Naslov v ogl. oddelku 12759-7 ZAMENJAM MAST, suho meso in kavo za gradi ali za dobro moško volneno blago. Naslov v oglasnem oddelku. 12722-7 LEP DEKLIŠKI PLAŠČEK za 10 do 12 letno zamenjam za krompir. Naslov v ogl oddelku. 12714-7 MOŠKO KOLO. novo. zamenjam za novo kuhinjsko opravo. Ponudbe pod Zamenjava na ogl oddelek 12708-7 PRAVO KAVO zamenjam za sladkor ali čokolado Naslov v oglasnem oddelku. 12776-7 RADIO-ŽARNICO Aktoda 2 A 8 — kupim, deloma zamenjam za živila Naslov v podr. SP Celje. 12860-7 PUŠKO FLOBERT kaliber 5.5, zamenjam za 6 kg sladkorja — Demšar Anton, Rakek 13. 12854-7 PRAVO KAVO zamenjam za namizno olje. Ogled v nedeljo dopoldne Na-slov v oglasnem oddelku 12851-7 LUŽNI KAMEN zamenjam za živila ali prodam Naslov v oglasnem oddelku. 12800-7 DECIMALNO TEHTNICO z uteži, dobro ohrai.jeno. zamenjam za rabljeno moško ali žensko kolo ali dobro ohranjeno ogrodje Florijanska ulica št. 29. I. nadstropje. 12834-7 SEMENSKI KROMPIR, bel oddam po dogovoru. Naslov v og. odd 12747-7 ŠUNKO dam za blago za o tornano. — Ostalo doplačam. Naslov v oglasnem oddelku 12796-7 BUKOVA DRVA 7 «menjam za cinkano pločevino. Franc Bokalič, Mengeš. 12326-7 NOVO ŽELEZNO ČRPALKO, veliko, za gnojnico zamenjam za koruzo — Naslov v podr SP Kranj 12556-7 RADIO, petcevni, svetovne znamke zelo lep glas, zamenjam za dobro k \virsko harmoniko. Ponudbe pođ Radio-harmonika na oglasni oddelek SP. 12412-7 V NAJEM oddam približno 9000 m2 dobre orne zemje blizu Stadiona — Poiasnila: Cerkvena ul. 1-1 12812-9 GOSPODINJSKO POMOČNICO, veščo samostojne kuhe, za nekaj ur dnevno. sprejmem Dr. Boh. Ljubljana. Gledališka 16 12^99-9 GARAŽO vzamem v najem kjer koli. Naslov v ogl. oddelek. 12820-9 SOBE - STANOVANJA DVOSOBNO STANOVANJE, lepo, prostorno v sredini mesta, zamenjam za lepo trisobno aii dvosobno s kabinetom v Vidu. Zgornji Šiški ali najbliž.ii okolici. Ponudbe pod Sončno na oglasni oddelek. 127 66-10 MLAD ZAKONSKI PAR išče prazno, malo. večjo sobo. po modnosti v centru mesta ali blizu tramvajske proge. Zaloška cesta 24. 12"51 10 Z UPOKOJENCEM v dobrem stanovanju zamenjam dvosobno stanovanje. Ugodna prilika za nemoteno ::ivi;A-nje Naslov v ogl. cdd 12“"5-10 IŠČEM PRAZNO SOBO v centru aii v bližini. Kdor mi jo preskrbi, mu vrnem uslugo. Ponudbe pod Prazna soba na ogl. odd. 12~"“-10 UPOKOJENCI POZOR! — Zamenjam malo kuhinjo s sobico v centru mesta. zelo ugodno za eno osebo — za enosobno stanovanje ali za večjo sobo. Ponudbe pod šifro Brezplačna selitev na oglasni oddelek. 12813-10 ZARADI SLUŽBE zamenjam lepo enosobno stanovanje s predsobo pri Tobačni tovarni za skromnejše stanovanje v Šiški. Ponudbe pod ^kremno na oglasni oddelek. 12832-10 SOBICO iščem ; pomagala bi pri gospodinjstvu. Ponudbe pod Pomoč na oglasni oddelek. 12831-10 MLAD ZAKONSKI PAR iz Vojvodine, ves dan odsoten — išče prazno ali opremljeno sobo Petrov Vlado. Sv. Petra cesta 3, brivnica. 12S22-10 SOBO s posebnim vhodom vzamem v najem pri boljši družini. Ponudba pod Soba na ogl. odd. 11627-10 OPREMLJENO SOBICO ali mesto sostanovalke išče poštena tovariš-ca. -Ponudbe pod Mirna na oglasni oddelek SP. 12540-10 VELIKO SOBO in veliko kuhinjo s pritiklinami vhod posamezno, v pritličju. v bližini centra, zamenjam za enosobno vezano kjer koli. Ponudbe pod Miren na ogl. oddelek. 12661-10 LEPO ENOSOBNO stanovanje s pritiklinami v Stražišču — Kranj zamenjam za enakega ali večje v okooci vodovodnega stolpa Naslov v poor. SP Kranj. 11452-10 RAZNO IZGUBLJENO TABLICO za kolo številka 14234 prosim oddati proti nagradi : šelenburgova ulica štev 4 — Mlakar. 12 S 63-14 IZGUBILA sem DENARNICO od Tyr-ševe čez polje do žal z gotovino, izkaznico OF. sindikalno knjižico in živilsko karto TD. Poštenega najditelja prosim, da vrne vsaj dokumente na ime Anica Lenič, pletilja pri Pogačniku, šiška. Samova ulica šte-vika 6. 12-4-14 NAJDEN JE BIL ETUI z nalivr im peresom Vprašati pri Vogrin. Litijska cesta 48. 129i”-14 VZETA MI JE BILA DENARNICA z denarjem in dokumenti v Na-Ma (Bata) pri špecerijski blagajni v dolnjem prostoru v četrtek 7. aprila ob pol 18. Oseba je poznana in naj vrne vsaj dokumente na naslov v njih., da ne bo imela posledic. 12591-14 ZLATO ZAPESTNO URO sem izgubila 8. t. m na tramvaju št 4 od bolnišnice do kolodvora ali od kolodvora do Okrožnega urada v času od pol 8 do 8. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne proti nagradi v Cegnarjevi ulici 6. pritličje, desno. 3 2853-14 IZGUBIL SE JE PES. nemški dolgo-dlakar, lovski» temnorjave barve, dolg. kosmati rep devet mesecev star. Sliši na ime Muc Pogrešamo ga od dne 6. aprila 1949 od S zjutraj iz Bolgarske ulice 17 Ljubljana. — Poizvedbe poslati proti nagradi v Gajevo ulico 9-. IZOS, Ljubljana, telefon št. 54-43. 12842-14 Umrl je v 95. letu starosti nad ”1 oče. stari oče in tast JOŽEF GRADNIK posestnik v Medani (Brda) Pog-reb bo v nedeljo popoldne dne 10. aprila 1949 Medana 9 aprila 1949 Družine Gradnik. Toro«. Man-iS, Juretič, in ostalo sosedstvo mmmmmmmum + V neizmerni žalosti javljamo žalostno vest. da nas je za vedno zapustila moja dobra žena in naša zlata mamica ŠTEFI ZIBLAR roj. Ziiterer Pogreb bo v nedeljo 10 aprila ob 17 iz hiše žalosti na farno pokopališče TržliS, 8. aprila 1949 ZalujoSi ostali. Umrl je v svojem tihem domu v starosti 84 let KARL KUNZ Po njegovi želji smo ga 7 aprila t. 1 ob 16 tiho in, skromno pokopali na farnem pokopališču v Mokronogu na Dolenjskem. Mokronog, Ljubljana. Gr&s. Dunaj. Celovec 8 aprila 1949 Globoko užaloščeni. X Umrl ml je moj dragi v ■ 74 letu JOHAN TIROL Pogreb bo v nedeljo popoldne ob 15.30 z Žal. iz kapelice sv Petra Žalujoča žena Ana ln ostalo sorodstvo. Urejuje uredniški odbor, Ljubljana, Knafljeva ulica ter. I^U. - Telefon uredništva is uprave tev 55-22 do 55-26, telefon uprave za ljubljanske maroćnike štev. 38-23. - Tiskarna «Sioveuskeaa poročevalca.. - Odgovorni ■radnik Ceu Kranjc