ŠtcT. 38 — Uto VI. PTUJ, 18. septembra 1953 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI UREDNIŠTVO Ot OPRAVA PTUJ »iLO. a NAUSTROPJt rEi,£f(»i 81 iSe ČEKOVNI RACUM PRI NARODNI BANKI, PODRUŽNICA PTUJ STEV S43-T-3De CBBJDJE UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIF VRABL JOZB ROKOPISOM VRAČAMO - TISKA MARIBORSKA TISKARNA .JTNA NAROČNINA 400 DIN POLLETNA 200 dtn ČETRTLETNA tOO 0» Cena din 10.— Do druge svetovne vojne Je upravljalo bogato muzejsko gradivo, ki so ga izkopali do- mači in tuji strokovnjaki v Ptuju in okolici, predvsem rim- ske najdbe, Muzejsko društvo. Med okupacijo'so ostale muzej- ske zbirke, kolikor toliko nedo- taknjene, le v cerkveni steni na Vidmu vzidani rimski nagrob- nik legionarja M. Petronija Klasika je bil odpeljan v Gra- dec. Utrpeli smo še en> ^rgu- bo, rekel bi, najlepši umetnost- ni spomenik v Ptuju, minorit- sko cerkev z razkošno L>aro'^'io fasado. Po vojni pa je naša ljudska oblast to bogato zaklad- nico materiala in duhovne kul- ture zaščitila s tem, da jo je prevzela v svojo upravo, ki naj jI stoji ob strani s svetom in dejanjem novoustanovljeno mu- zejsko društvo. Upravo je do julija 1948 vodil A. Smodič, za predsednika Muzejskega dru- štva je bil izvoljen prof Fr. Stiplovšek. Nove, širše naloge so stopile pred obe instituciji: poleg klasične je potrkala na duri tudi staroslovenska arheo- logija, nadalje etnografija In treba je bilo dokončno urediti Vinarski muzej, V muzeju so se kopičili novi predmeti iz zasebnih zgradb in gradov našega okoliša. Nainrej so bila ooravljena najnuineiša dela: zaščitna lopa za Orfejev spomenik, popravila v muzeju, prekritje Vinarskega muzeja. V tej obilici dela je nam pri^tko- čii na pomoč novopostavljeni kustos dr. Josip Korošec, ki je v naslednjih dveh letih odkril z denarno pomočjo naše oblasti in SAZU na Ptujskem gradu razen ilirskih in rimskih naidb predvsem čez 200 starosloven- rfrih CTobov z bogatim nakitom fn staroslovansko svetišče, ure- jal bogati grajski inventar, pri čemer mu je z vso vnemo po- magala njegova žena Pavla Ko- rošec kot ku-^tos umetnostno zgodovinske zbirke, a sta oba vrhu tega delila z nami še osta- le skrbi in težave, ki jih je na- laf^^lo delo v mureiu Prva neoficialna otvoritev mrizeja se je izvršila v prvem kulturnem tednu nove države, 3. ff^bruFtna 1946 z razstavo slo- venske knjige in partizanskega tiska. Vsepovsod so se zbirke urejevale, predmeti čistili in in- ventariziraii. Pokazalo se je po- manjkanje prostorov, težava, ki je do danes nismo premagali. Vendar smo že 1. maja 1946 priredili razstavo gotskih kipov, slik in gtaroslovanskih pred- metov, ki nam jih je obrazložil dr. J. Korošec. 20. oktobra je bil ob navzočnosti predstavni- kov naše oblasti odprt tudi Vi- narski muzej. Število članov društva je naraslo na 150. V letu 1947 so se kot omenje- no, ob veliki denarni pomoči vršila izkopavanja na gradu, po- pravila fasada bivše dominikan- ske cerkve in prepeljali po- membnejši kamni (gotika) iz ruševin minoritske cerkve v muzej. Odkopane predmete je bilo treba zaščititi in restavri- rati. pri čemer nam je nudila vso pomoč Marija Skrabarjeva. Da bi delo laže in hitreje pote- kalo, je bila dodeljena za ne- kaj ur tedensko muzeju prof. Jal-^n Anica. Bogata muzejska knjižnica (samo iz Ormoža je prišlo ."ieOO zvezkov) je prešla v novo Studijsko knjižnico, ki jo je najprej upravljala Rajka Smodič. Misel koncentracije tu ir. tam razmeščenih predm^+ov je rodila sklep, da se v lapida- rij spravi vse klasično-arheolo- ško, doslej neobjavljeno gradi- vo na Gradu, v križni hodnik se razmeste srednjeveški pred- meti, na Grad pa pride kultur- nozgodovinski material. Arhiv in etnografska zbirka sta ostala v ozadju. V Ptuju bodo trije ! muzeji: Mestni Ferkov. Kultur- nozgodovinski in Vinarski. Julija leta 1948 je prevzel vodstvo prof. Fran Baš z nalo- go, da reorganizira administra- cijo, inventarizira In uredi pred- mete in poskrbi za nove prosto- re. Tajniške posle v Muzejskem dništvu je prevzel Fran Gumi- lar, upravi pa je bila dodelje- na Urbas Tončka, ki naj bi ure- dila etnografsko zbirko. V tem letu je dobilo Muzejsko društvo v Ptuju novo nalogo: naj ne bo samo svetovalec in pomočnik muzejski upravi, temveč naj prevzame varstvo spomenikov (ostalih in spomenikov NOB) v ptujskem okraju. Muzejsko dru- štvo je pristopilo kot podruž- nica k Zgodovinskemu društvu za Slovenijo. Leta 1949 je mu- zej prev?:'^'' orar^ z vsemi noslop- ji v svoj delokrog In sezidal ob podnožju grajskega griča na- sproti »octilrie »KToTr« svet . nov zid. Dne 1. maja je bila oficialna otvoritev vseh muzej- skih oddelkov. Zapustila sta nas dr. J. Korošec in soproga, ker je bil prvi poklican na ljubljan- sko univerzo. V tem letu sta morala uprava in društvo izvr- šiti dve nalogi: zavarovati ar- heološki teren na Gradu in ostanke zidovja minoritske cer- kve ter urediti prostor okoli nje. Konec leta je bil upravnik F Baš premeščen v Ljubljano in upravo je prevzel direktorij dr J. Kastelic, dr. J. Bratanič, Fr Gumilar. Tudi leto 1950 nam je stavilo težke zahteve: dobiti nove pro- store. urediti etnografski odde- lek, NOB oddelek, popraviti strop v II. nadstropju na Gra- du. urediti arhiv, spisati kroni- ko, pripraviti galerijo slik. Dela etnografskem oddelku je prevzela T. Urbasova, ki se je posvetila študiju etnografije in ktos diplomirala, a je žal pre- meščena v Maribor. Pri resta- VT"f;:ii slik in za ga- lerijo je bil pritegnjen akad. slikar Jan Oeltjen in društvu j6 vselej rad priskočil na po- moč slikar Janez Mežan. Dru- štvo je kot zaupnik Zavoda za spomeniško varstvo v Ljublja- ni pregledalo v mestu in okoli- ci vse zgodovinsko znamenite zasebne In javne stavbe in po- slalo seznam s potrebnimi pri- pombami omenjenemu zavodu. Dr. J. Korošec in P. Korošec sla odkopala na Turnlšču pri Ptuju grobišče s prazgodovin- skimi in ------- ' ■ " ■ ostaltnaml. V letu 1951 se je tkalnica preselila in izpraznjeni prostori odkazani etnografski zbirki. Uprava in društvo sta nim svetom, da bi se skupne za- d ugodr-^ rešile. Arhiv in kronika sta še vedno ostala pa- storka v muzeju. 90-letnico pok. vseuč. prof. in ptujskega rojaka di M. Murka smo proslavili s prodavaniem prof. dr. Kotnika. Za predsednika društva je bil 27 marca 1951 izvoljen okrajni prosvetni inšpektor Sepec Ka- rel. 22. julija t 1. je bil slovesno Odprt oddelek NOB na Gradu. Proslave se je udeležil in govo- ril ob otvoritvi minister dr. J. Potrč. Da bi društvo svoje delo Vo1i intenziviralo in ga med ljudstvom populariziralo ter ■'.višalo število članov, ki je v 'adnjih letih padalo, je ustano- vilo tele sekcije: arheološko, et- nografsko, zgodovinsko, umet- lostno-z^odovinsko in spome- -Vo (NOB), Konec leta 1951 je '1 direktorij razpuščen in za ••n-rovniVa ie bil imenovan dru- štveni tajnik Fr. Gumilar. V tei dobi smo speljali ka- nalizacijo pri II. mitreju na "'g. Bregu, zasteklili okna ptuj- '-ogorske cerkve in se lotili po- javila stropa na gradu. L. 1951 'e univ. prof. dr. Jos. Klpmenc -.rpVnnaVal PO Tiq Bregu teren ob mitreiu. pri '^emer je Muzejsko društvo Ptuiu nud'"'n 'pnmoč. ''Terodajni faktorji so nakazali '"■nko vsoto za -^onravila v mu- zeju in na ^adu, v proštijski ■'n ptujskogorski cerkvi in za iz- ''Cj. „vanje, kar vse so izdatno "cdprle tudi domače orea-n^-r^^- ^^'e. Sfe-triin članov je v letu ■'^52 poskočilo, prostor okoli ■^'noritske cerkve je urejen, 'rff? rmiToir>Tn je nastal č^den "''■'•k. ki ima za nlf^^a TirpditPTr največ zaslug bančni ravnatelj v pok. A. Matevžič, ki je kot ljubitelj narave in rož brezplač- no oskrbel lepotično grmičevje in ga tudi sam posadil. 19 ok- tobra 1952 smo ob udeležbi od- ličnih zastopnikov znanosti In oblasti odkrili na Drstell pri Ptuju spominsko ploščo pok učenjaku dr Matiji Murku, 22. novembra odprli galerijo slik na gradu. 2. decembra pa pro- slavili 70-letnico etnografa dr Fr. Kotnika, nekdanjega pred- sednika in sedaj častnega člana našega društva V arhiv smo dobili novo moč, ki gradivo pregleduje in ureja. Muzej ima okrog 25 tisoč predmetov (raz- stavljenih nad 6000), najmočnej- ši je arheološki oddelek z nad 14 000 predmeti, največje zani- manje pa vzbujata kulturno- zgodovinski in NOB oddelek. Pred nami je S® dokončna ure- ditev etnografskega oddelka In problematika arhitekturnih spo- menikov gradu v Ormožu, Vel. Nedelji in Domavi. Vurberški grad ie zapisan propasti. In še nekaj je Muzej potrebuje novih prostorov in novih — starejši bodo kmalu odšli — kvalifici- ranih moči. V dneh od 18. do 20. sept. t L, ko obenem zborujejo v Ptuju slovenski zgodovinarji, slavi Muzejsko društvo v Ptuju svojo 60-letnico. Pri tej priliki je iz- dalo SVOJ zbornik, odkrilo spo- minski plošči na hišah, kjer sta živela ptujska lokalna zgodovi- narja Simon Povoden in Ferdi- nand Raisp. Da se je mogla naše delo uspešno odvijati, gre predvsem zahvala našim oblastem, od naj- višje do najnižje, za izdatno gmotno in moralno pomoč mu- zejski upravi m odboru Muzej- skega društva pa priznanje za predano službo kulturni ustano- vi in ljudstvu. Muzejsko društvo v Ptuju naj živi, cvete in raste! A. F Slišal sem, da bodo za 60-1 letnico Muzejskega društva j uredili v Mestnem muzeju v, Ptuju numizmatično zbirko. Da bi kaj več zvedel o teh pripra- vah, sem se napotil v muzej in tam zastavil nekaj vprašanj: 1. Koliko novcev šteje nu- mizmatična zbirka ptujskega muzeja in kakšnega značaja je ta zbirka? Odgovor: Zbirka šteje 3349 novcev, okoli 1500 je rimskih, nekaj je predrimskih, in sicer keltskih, nekaj bizantinskih, ne- kaj srednjeveških, drugi pa so novoveški novci. Naša denarna zbirka ni kom- pletna, ker ne zajema novcev vseh dob in dežel, ampak je lo- kalnega značaja. Prikazuje nov- ce, ki jih je uporabljal človek v ptujskem okolišu od najsta- I rejših časov do danes, razen no- ' vejših novcev, ki so tudi iz tu- jih dežel in kontinentov. 2. Kako in kje boste novce razstavili? Odgovor: Novci bodo razstav- iljeni tako, da bodo prikazani v časovnem zaporedju od rimskih preko bizantinskih in srednje- veških do novejših. Za razstav- ljanje novcev nimamo niti pri- mernega prostora niti lepih vi- trin. Da bi novci zaradi tega le- žali v skladišču in čakali na primeren prostor, nI opravičlji- vo. Odločili smo se, da jih raz- stavimo v baročnem refektorijti dominikanske zgradbe. 3. Zakaj po vašem mnenja ta prostor ni primeren za tako razstavo? Odgovor: Baročni refektorij je sam s svojim stukatumim stropom in freskami taka umet- nina, da vanj ne spada nobena zbirka, razen baročno pohištvo in slike, ki bi ne kvarili harmo- nije tega prostora. Tudi drago- ceni Laibov oltar v tem prosto- ru ne nudi s celoto zadovolji- vega vtisa, toda za to gotsko umetnino nimamo drugega pri- mernejšega prn-'^ -3. 4. Kakšna je vrednost vaše denarne zbirke? Odgovor: Lahko rečemo, da ima naša denarna zbirka mno- ge dragocene novce, kakor so rimski republikanski iz dobe pred n. št., krasno izdelani grški novci, kovani v južnoitalljan- skih mestih v rimski dobi v gr5Vi '-'^'Tini in obliko\'nI teh- niki. Posebno vrednost predstav- lja 30 zlatnikov naše numizma- tične zbirke 6. Iz katere dobe so zlatniki? Odgovor: Zlatniki so iz dobe rimskega cesarstva, nekaj je bi- zantinskih, nekaj pa benečan- skih dukatov, eden pa keltski. ^Nadaljevanje as drugi strani) Drugi govor predsednika Tita_ o tržaškem vprašanju, ki ga je 1 imel preteklo nedeljo v Splitu,' je prinesel še več jasnosti gle- de stališča Jugoslavije do re- šitve tega vprašanja. Z njim ni bilo samo odgovorjeno Pelli — predsedniku italijanske vlade, ki je istega dne v Rimu na ne- kalčšni proslavi začetka borbe Rimljanov proti Nemcem po- navljal tiste fraze o Trstu, kot smo jih tolikokrat slišali iz ust De Gasperija, temveč tudi Ja- sno postavljeno načelo, da bo vsaka brez sporazuma z Jugo- slavijo izvedena sprememba v coni A pomenila napadalno de- janje, ki bo nanj Jugoslavija znala primemo reagirati. Pred- sednik Tito drugega odgovora Pelli tudi ni mogel dati na nje- govo neodgovorno besedičenje o tem, da bodo Italijansike čete ostale tako dolgo na jugoslo- vanski meji, dokler ne bo re- šeno tržaško vprašanje. Pella je še predlagal, naj bi Izvcdh v Trstu plebiscit, kakor da so Tržačani in Slovenci sploh po- zabili na 30 let trajajoče razna- rodovanje in razganjanje sl(v venskega In hrvaškega prebi- valstva na področju sedanjega STO in okupirane Julijske kra- jine in Istre, na poitalijančeva- nje slovenskega in hrvaškega prebivalstva teh krajev, na na- silstva, pobijanje, požiganje in uničevanje slovenskih vasi, na Bazovico in druge kraje, kjer so pokopane žrtve divjanja itali- janskih imperialistov in faši- stov, na neštevilne krivice, ki jih je doživelo slovensko in hr- vaško prebivalstvo teh krajev v Ca- ska izgradnja mesta Ptuja (4 mi- lijone), Osnovna .Šola Grajena (2 676.569), Okrajne coste in mo- stovi (2,251.670), Vodovod tn ko- mun. izsr. Ptuj (2 milj.), OLO Ptuj (1.500.000). ostnli pa vsoto od 128.000 do 800.000. Pri obravnavanju posameznih investitorjev in vsot je bilo v diskusiji ponovno preizkušeno, kje so investicije l^lj in kje manj potrebne. Subvencl5a za kulti.imi dom »Jože Lacko« v znesku 4 mililcme je odpadla, ker ima odbor za izvršitev del do konca letošnjega leta dovolj j lastnih sredstev in matej-inla. Močno je prizndeta postavka za vodovod in komunalno i7,f»radnjo | Pt^ija. ki :> od prwtnih 13.615 ; tisoči din znižana na 2 mlliiona v korist stanovanjske izgradnje rie-nih živali, odbiranjem prvovrstnih živali z& nagrade ter z ogledom lepo v dve vrsti razstavljene rodov- niške živine. Slabo Je bilo edi- no to, da si razstave niso ogle- dali razven častnih izjem vsi živinorejci iz okoliških vasi, ki jih življenje iz dneva v dan bolj sili k razmišljanju, kako bi trebalo gospodariti, da bi dalo njihovo gospodarstvo to, kar potrebujejo sami, njihove dru- žine in celotna družba. Vse de- lo, trud in ostalo je bilo name- njeno čim širšemu številu ž.^vi- norejcev, ki bi morali v tem videti zaželeno in dolgo priča- kovano priliko praktično spo- ziMti razlike med slabo in dobro živinorejo. Po uspehih razstave se vidi, da manjka ve- čbii živinorejcev zaupanje v to. da je mogoče dosegi z živi- norejo večji gospodarski doho- dek Premalo je volje in zanima- nja, da bi jim odprla za to oči razstava v domačem kraju, kar jih ne more stati mnogo časa, truda in stroškov Kar so navzočim povedali na koncu razstave tov. Molan, inž. Petemel in inž. Titam iz Ptuja, Ljubljane in Murske Sobot«, ki so bili kot strokovnjaki v oce- njevalni komisiji, je le vsota izkušenj, dognanj in izsledkov naprednih živinorejcev v naši domovini in tudi z drueih stra- ni sveta. Poudarili so, da lahko pride pri nas v živinoreji do večjega napredka, če bodo živi- norejci mersto tarnanja nad sko- po zemljo, nad suho živino, nad slabo mlečnostjo krav itd. sto- rili vse, da bo prišla tudi živija« do obilnejše jn izdatnejže krnia, ob kateri ne bo samo životarila, temveč tudi dala močiio in zdravo pleme, več mesa in mle- ka, skratka za živinorejca več dohodkov, ki mu bodo omogo- čili tudi do boljšega standard« in do lažjega plačevanja druž«- benih obveznosti. J3a"jše bo, ko se bodo v vasi vsi bavili z ro- dovniško živino, ko bodo ra vaseh vsi živinorejci upoštevali prvovrstne plemen.s.ke bike in zavračali nepriznane bikce. Pit tem je potrebna volja, razuma- vanje jn adločnost vseh živino- rejcev Prispevki Kmetijskih zedi-ug Gajevci (11.000), Muretinci (5000), Moškanici (11.000). Pod- gorci (5000), Gorišnicn (3000), Slonici (10.000). Cirkulane (7000), Markovci (20.000), Bu- kovci (P.000>, OLO (30 000) in OZZ (30.000) so omogočili raz- delitev nagrad od 500 do 4500 dinarjev privatnim re:encem 89 najboljše ocenjenih bikov, kr*iv in telic v spodbudo, da bodo nadaljevali z začetim rodovni- škim delom. Zraven tega p in grbi fevdal- cev in mest Ali se ne odraža n? njih nekultura srednjega ve- ka z nppl^menostjo, versko mračnostjo in nazadnjaškim fevdalnim gospodarstvom? O vsem tem se boste lahko pre- pričali, ko boste obiskali muzej in si ogledali numizmatično zbirko. Stavil bi rad še nekaj vpra- šanj, a v muzeju imajo prav malo časa, ker pripravljajo tudi spominsko razstavo Muzejskega društva in etnografsko zbirko. Pridno sodelujejo nekateri čla- ni MD. Da bi -ne motil pri d«^- In, sera se poslovil, kar zado- voljen s podatki o denarni zbir- ki,^ ki bo prav gotovo vsakemu obiskovalca povedala mnogo več kakor pričuiofe vrstice, -c Probl««!!! cfravsfee^is mos^ii vedsso bolj fs^reč LjudsJd odbor mestne občine Ptuj je v po.sebnem dopdsti Iz- vršnemu s\'etu Ljudske skup- ščii>e LRS, 9. sept. obrazložil kritično stanje dravskega cest- nega mostu, ki bi moral biti najpozneje leta 1954 obnovljen ali zgrajen nov mo^t, sicer lahko pride ob porušitvi tega mostu zaradi narasle Drave do daljže prekinitve cestnega pro- meta Ptuj — Maribor preko Dravskega polja, kar bi povzro- čilo narodnemu gospodarstvu in obrambnim ciljem nepopravlji- vo filcodo. VLADIMIR DEDIJER: (Nadaljevanje odlomka iz knjige: Josip Broz-Tito, prispevki za življenjepis.) V LepKjglavi so morali vsi ob- sojenci delati. Tovarna »Pcnka- la«, ki je prodajala svoje izdel- ke po vsej državi, je bila prav- zaprav Lepoglava. Tudi Josip Broz je moral delati. Uprava iiaznilnice ga je zaposlila kot mojstra v elektrjčni centrali ali v »elektrarni«f, kakor so jo ime- novali v Lepoglavi. Ta centrala z dvema Diesel-motorjema in gener.itorjcma, je bila v kaznil-! niči sami. likreti je imal Josip Broz kot najvišji v »elektrarni« ! pravico hoditi po vsej kaznilnici s poskusno elcktričTio žarnico in kleščami v rokah. Kadarkoli se je kaj pokvarilo, so poklicali Jo- sipa Broza, da bi popravil. Upravnik kaznilnice je nekate- rim meščanom v Lepoglavi do-, voljeval poklicati Broza, da jim je popravljal okvare na električ-. nem omrežju ! Januarja 1930 so v kaznilnico Lepoglavo iz Srcmske Mitrovice prerr.e<^5l! Mošo Pijade. O svo- jem bivr,n,iu z Josipom. Brozom v Lepoglavi pripoveduje: »Dokler je bila naša skupina na robiji v Mitrovici, smo redno pritihotapljali časnike in v njih prebrali poročilo o obravnavi proti Josipu Brozu. Z nami je bilo dotlej na robiji več delav- cev, ki pa se niso držali naj- bolje, pač pa je Brozovo vede- nje pomenilo za nas veliko pri- dobitev. Govorili smo: »Končno je prišel na robijo delavec, ki je revolucionar.« Januarja 1930, ko je bila naša skupina premešče- na iz Mitrovice v Lepoglavo, v tem ko sva Pera Grubor in jaz kot »prirastka« čakala pred ko- palnico, da bi prišla na vrsto, je pristopil k nama Broz in pove- dal svoje ime: »Joža«. Josip Broz je delal v »elek- trarni. majhni električni cen- trali, ki je preskrbovala z elek- triko kaznilnico in okoliške vasi. V tej »elektrarni ; sta bila tudi dva Diesel-motorja z generator- jema V sosednji sobi je bila' stružnica, na kateri je stalno j delal Bil je vcd^a part''ske or- | ganizacije v kaznilnici. Tito, jaz In še neki delavec smo bili de- lar\miška celica, ker so mene premestili kot Titovega pomoč- nika v »elektrarno«. Prost: čas popoldne, zlasti pa zvečer, smo posvečali naši izobrazbi. 3 pičlimi sredstvi, ki smo jih takrat imeli, z nekaj knjigami, pa tudi z malo znanja smo organizirali tečaj in začeli delati. Zunaj je bil položaj stra- šen. Partijske organizacije so bile razbite, v Zagrebu ni bilo ničesar, tako da zunaj nismo mogli imeti malone nobene opo- Sele malo pozneje smo lahko po tovariših, ki so odhajali z rO- bije, pa tudi m} pismeno nekoli- ko pripomogli k poživitvi par- tijske organizacije v Zagrebu . . . Broz je svoj prosti čas preživ- ljal T branjem kakor vsi tova- riši, se pridno učil in pripravljal. Ker je kot elektrotehnk lahko hodil zunaj obzidja, se je Tito v Lepoglavi v krčmi Fidlerice in v nekaterih pri\-atnih stano- vanjih sestajal g tovariši iz Za- greba. kakor na primer s Pajom Gregoričem V »elektrarni«, kjer sem bil nekakšen Titov pomoč- nik, sem večino časg porabil za prevajanje »Kapitala«, in bog- me, Tito me je poučeval, kako je treba ravnati z Diesel-motor- jem Tn prav ko sem se tega naučil in ko bi bil moral pre- vzeti elektrarno, so Tita preme- stili v Maribor, mene pa odpo- klican z dela. To se je zgodilo takole: Najprej so nas preme- stili v novo poslopje, Broz pa je ostal po dogovoru v starem po- slopju za zvezo. V novem po- slopju so bili tovariši, ki so mi- slili na pobeg. Neki nevaren kri- minalec je zasnoval načrt oziro- ma prikazal tako nekaterim to- varišem v našem poslopju, da bo prišel iz novega poslopja v staro, potem pa bo organiziral pobeg vseh ostalih. Potrebno je bilo samo, da bi mu pomagali. Njegovemu načrtu so nasedli trije tovariši iz novega poslopja. In kriminalcu se je posrečilo priti iz starega v novo poslopje ter dobiti delo v neki delavnici. Nekega dne je srečal Josipa Brozp in mu razložil svoj načrt ter dogovor s tovariši iz novega poslopja Broz ga je takoj za- vrnil in povedal to meni. Tudi jaz sem se z njim strinjal. Cez nekaj časa se je temu kriminal- cu posrečilo pobegniti. Pobegnil je čez zelo visoke strehe. Neke- ga jutra pa so Broza iznenada pozvali, naj pripravi civoje stva- ri. ker pojde v Maribor. Bili smo vznemirieni. Vedeli tudi ni- ?mo, da pojdejo v Maribor tudi ti«ti trije tovariši iz no^-cea po- slopja, ki so bili nasedli krimi-, nalčevemu načrtu. Sele nekaj časa po odhodu Josipa Broza in tistih treh tovarišev je postalo očitno, zakaj so jih premestili v Maribor. Neki kaznjenec je be- gal po Slavoniji, se spopadel z žandarji, ubil enega izmed njih in, kakor kaže, pripovedoval o svojem begu, o dogovoru s to- variši iz novega poslopja in pri tem omenil tudi ime Josipa Broza. To je bil vzrok, da so Jo- sipa Broza in še tri tovariše pre- mestili v Maribor.« Ko je Josip Broz leta 1935 po prestani robiji odšel v ZSSR, je napisal daljše poročilo o razme- rah na robiji z naslovom »Iz življenja komunistov na robiji v Jugoslaviji«. Navajam del te- ga poročila, katerega kopija je v arhivu CK KPJ. »Tu navajam kratek odlomek iz mojega srečanja in doživetja z M. Pijado in še nekaterimi to- variši v lepoglavski kaznilnic!. Rad bi vsaj približno opisal ne- katere tovariše, zlaiti tovariša M. Pijado, ki že deset let trpi v kaznilnicah Jugoslavije. Pravim v kaznilnicah zato, ker so tova- riša Pijado skupaj s še nekate- rimi tovariši že dvakrat preme- stili iz Mitrovice v Lepoglavo in zdaj iz Lepoglave v Mitrovico. To pogosto premeščanje iz kaz- nilnice v kaznilnico se dogaja zato, ker režim meni, da so ti ljudje nevarni miru in redu v kaznilnicah, če ostanejo dlje na enem kraju. T^ premeščanja so združena z raznim trpinčenjem, ki ga počenjajo tako žandarji na poti, kakor tudi uprava kaz- nilnice, kamor tovariši pridejo. Zaradi takšnih premestitev in trpinčenja je izgtibil svoje mla- do življenje tovariš Zlatko Snaj- der. Navajam primer, kako tova- riše trpinčijo, ko jih gonijo :z kaznilnice v kaznilnico: tovariš Pijade mi je pravil, bri ko jc prišel v Lepoglavo: »Ko so nas v Mitrovici prignali na dvorišče, so nam začeli žandarji groziti, da nas bodo pobili kot zajce, če bi se med potjo le ganili. Nato jih je hujskal še upravnik ka2- nilnice, znani sadist in krvnik komunistov v Mitrovici. Pušič. Žandarji so nas vso pot sr.^cm- Ijali z grožn,1ami in psovkan-;;. Jaz in moji trije tovariši smo dobili vtis. dg se žandarji res pripravljajo, da bi nas pobili, potem pa razglasili, da smo ho- teli pr>b?gn'ti. To je b''lo lola 1929 in 1930 v »modi'. Ko .smo prispeli na postajo v I.^oglavi, je bila temn-, noč (do karni^inice [ je kakih 800 korakov). Žandarji so se postavili za nam: in nara zagrozili, da bodo takoj streljali, Ptuj, 18. septembra 1953 PTUJ5>K1 rtLNlK Stran 3 T3i ftonlereDi! II bo f Piii u DoMio še več Na zadnji mestni izredni Icon- ferenci Zveze komunistov v Ptuju je nanizal sekretar MK ZKS tov. Nunčič Stane vrsto pojavov iz življenja in dela ne- Icaterih, članov, ki niso v skladu z ugledom ZK, z borbo komu- nistov za izgradnjo družbenega gospodarstva in življenja, v skladu s sklepi VI. kongresa ZKJ ter drugega pisma CK ZKJ. Najizrazitejši je pojav napač- nega razumevanja in tolmače- nja demokracije in posledic, da posamezniki v širši ali ožji di- skusiji ne računajo pri včasih nepremišljenem, drugič prera- čunanem, večkrat tudi prikrito j sovražnem tolmačenju sociali- j stičnih ciljev, da bodo imeli i opravka z borbenimi komunisti, ' zato tudi večkrat nemoteno kljub navzočnosti komunistov i opravijo svoj posel. Kolikor pa ,^;re za dobronamerne ljudi, ki imajo namen s koristnimi pred- logi in sodelovanjem pomagati političnemu aparatu in ljudski oblasti odpravljati razne napake in nepravilnosti, je prav tako nepravilno s strani neaktivnih 1-omunistov, da jih pustijo brez rpore, brez pojasnil" in odgovo- ra na stavljena vprašania. Tudi ti računajo s tem, da bodo naj- prej pri komunistih našli razu- mevanje za dobronamerno delo. Kjer pa si komunisti v prvem niti drugem primeru ne upajo posegati v t)orbo ali diskusijo, ni mogoče govoriti o njihovem ugledu, simpatijah in poveza- nosti z ljudstvom Isto je v pod- jetjih. kjer si posamezniki raz- lično, predvsem pa nepravilno tolmačijo delavsko upravljanje, kjer se dosledno ne izvajajo so- cialistični principi gosi^arje- nja. Tov. NunČiČ je navedel pri tem celo konkretne najnovejše primere iz raznih ptujskih pod- jetij ter terenov Socialistične zveze, in razne prilike, kjer so se člani Socialistične zveze bolj izkazali kot nekateri komuni- sti. Največ izkušenj je s sestan- kov, sej, zborovanj, proslav in manifestacij, ob katerih se v Ptuju vedno znova sprašujemo: »Kje so komunisti?« Pri odkri- vanju raznovrstne škode v pod- jetjih, se sprašujemo: »Kaj so delali komunisti? Kdo se je bo- ril proti tej ali oni škodi in za- kai je ni preprečil?« V Ptuju je 472 komunistov. Od teh je le del takih, ki so pre- vzeli v terenskih organizacijah Socialistične zveze naloge, ostali so se obratno otepali funkcij in z njimi vse odgovornosti za po- litično delo v najbližjem krogu svojega življenja in delovanja, med množico, s katero imajo največ stika in prilike za uspeš- no delovanje. V medsebojnih odnosih se kaže pretirana občutljivost in nekritičnost med posameznimi člani ZK. Vsako opozorilo na napake se -vzame kot osebni na- pad. Z zavednostjo in disciplino komunistov je lopo število ne- skladnih izjav užaljenih posa- meznikov, ki sicer sami kaj radi kritizirajo, ne da bi imeli vo- lio odpravliati nepravilnosti. Neznajdljivost v samostojnem, nedirigiranem političnem delu je marsikje pustila svoje posle- dice. Sestanki izostajajo, so ne- pripravlieni ali pa začenjajo in končujejo z vprašanjem, kaj de- lati, do začetka dela pa ne pri- dejo. Ta pojav kaže predvsem na to, da taki člani navadno ni- so seznanjeni niti s tekočimi problemi iz tiska niti s sklepi VI. kongresa ZK.I pa tudi ne z vsebino pisma CK ZKJ. To ni čudno, saj kaže statistika na- ročnikov političnih in znanstve- nih listov bore revno sliko. V tem tiči nedvomno tudi tjlavna krivda vse politične nezaintere- siranosti. ki prej pomeni za- ostaianje za dogodki kot pa vse oslalo V referatu sekretarja tov. Nunfif^a navedene slabosti čla- nov ZK so se odražale tudi na konferenci. Skromna diskusija po referatu ni pokazala na pra- ve vzroke takega stanja pri de- lu članstva in na rešitve, ki jih zahteva tako stanie. Poudarieno je bilo. da je pri komunistih sramoten strah pred diskusijo, pred odkritim razgovorom s soČlanstvom. Ni si mogoče med T>oHtičnimi prvoborci zamišljati ljudi, ki se bojijo pred javnost- jo braniti cilje socializma in iz- ražati svoje mnenje glede raznih problemov. Priznati je treba, da je bil to- kratni referat tov. sekretarja izčrpen in konkreten in da je pustil odprtih vrsto vprašanj za diskusijo, ki pa je nI bilo dovolj. Predvolilni sestanek v Gorlšnlcl v nedeljo, 13. t. m. je bil v GoriSnici predvolilni sestan^, katerega se je udeležil na pova- bilo vaških odborov SZDL tov. dr. Jože Potrč. Po uvodnih be- sedah predsednika obč. odbora SZDL je prevzel besedo dr. Jože Potrč, ki so ga člani plenuma na enem izmed sestankov v mese- cu avgustu predlagali za svoje- ga kandidata kot poslanca v Zvezno skupžčino. Na sestanku je bilo zbranih 110 članov, kar moramo reči, da je zelo slaba udeležba za celo občino. Neko- liko je sigurno vplivala na ude- ležbo prva razstava plemenske živine, ki jo je organizirala tu- kajšnja rajonska plemenska po- staja v Markovcih, na drugi strani pa lahko ugotovimo, kako malo zanimanja kažejo naši ljudje za vsa važna dogajanja doma in po svetu. Prav zaradi pomanjkanja zanimanja za do- ganja v svetu bi morali naši ljudje s povsem drugačnimi očmi gledati na vse reforme, ki jih Tjaša oblast uvaja v našem družbenem, gospodarskem in političnem življenju. Predava- telj je v poljudnih besedah, smiselno in opirajoč se na do- godlce v zunanjem svetu, tolma- čil našim ljudem našo notranjo gospodarsko in politično situaci- jo, povezal naša notranja doga- janja z zunanjim svetom, pri- kazal gospodarski, politični in kulturni razvoj naše države in naših narodov v zadnjih letih ter s tem v zvezi prišel tudi na tiste stvari, ki trenutno zade- vajo našega človeka, to je, za- kon o odpravi viničarskih od- nosov, zemljiškem skladu, dav- kih in davčni odmeri. V diskusiji, ki se je pozneje razvila, si lahko opazil, da naši ljudje ne razumejo osnovne tež- aje tega zakona, da gledajo vse to iz ozkega, svojega osebnega vidika, nikakor pa se ne morejo sprijazniti s tem, da socialistična država s takim} in sličnimi za- koni odpravlja v osnovi izkori- .?čanje človeka po človeku, ki Je zlasti v halo^kem predelu naše republike še najbolj ukoreninje- no. Sele po temeljiti razlagi in dopolnitvami, ki jih je dal tov. dr. Potrč, so le nekateri razu- meli nujnost takih zakonov in uredb, pa čeprav zadene marsi- koga to v živo. Zsi naše ljudi je to prava gospodarska revolucija, kjer bo v glavnem tudi čas opravil svoje. Ko bi naši ljudje redno priha- jali na take in slične sestanke, bi lahko marsikaj opravili mno- go laže in hitreje, kar bi bilo nam vsem v korist, če hočemo doseči tisto, za kar se vse člo- veštvo bori, to je lepše in udob- nejše življenje. Do volitev, ki bodo 22. novembra tega leta, bomo še mnogo razpravljali na naših sestankih, dolžnost vsa- kega zavednega in poštenega Slovenca in pravega jugoslovan- skega socialističnega patriota Pa je, da se takih sestankov v pol- nem številu udeleže. leseniška oMIna se tokrat ni izkazala Izgon iz občine še ni pomoč iz stiske v soboto, 13, t. m., se je zna- šel LOMO Ptuj pred svojevrst- nim problemom. Iz Jesenic je pripotovala z jutranjim vlakom v Ptuj tov. Skrabelj Katarina s 16 dni starim sinčkom v naroč- ju v spremstvu dveh organov LM in uslužbenke Mestnega sveta za zdravstvo in socialno politiko z Jesenic po nalogu predsednika občine Jesenice v soglasju z načelnikom Notranje uprave. Spremstvo je prineslo s seboj dopis Mestnega sveta za zdravstvo in socialno politiko, v katerem glasi zaključni od- stavek: »Ker je pristojna v Vaš okraj in ne spada v našo občino, pro- sim, da jo sprejmete in o na- dal;mjem odločate sami«. Občinski odbor Jesenice se je, kakor se zatrjuje v spremnem dopisu, od 13. marca t, L dalje bavil e problemom stanovanja, zaposlitve in vzdrževanja tov. Skrabelj Katarine. Ker pa )t ni mogel dodeliti stanovanja, izpo- slovati zaposlitve, niti podpore brezposelnemu, jo je glede na nevarnost, da ne bi v stiski za- padla nemorali, odposlal iz svo- je občine v Ptuj. In v soboto zjutraj je dobilo tričlansko spremstvo z Jesenic v Ptuju pri LOMO pismeno potrdilo, da je v redu »pripeljalo« tov. Ka- tarino Skrabelj s 16-dnevnim otrokom v pristojno ptujsko mesto. Tak postopek s tovarišico Ka- tarino Skrabelj občini Jesenice pač ni v čast, to tem manj, ker bi morala imeti dovolj izku- šenj, da se s proletariatom v taki ali drugačni stiski tako ne postopa, še manj pa z materjo, ne glede, aU je zakcmska ali ne- zakonska. Tekom 7 mesecev je imel občinski odbor Jesenice dovolj časa z dopignico, pismom, telefonično ali brzojavno sporo- čiti »pristojnemu« ptujskemu mesta o nerešljivem problemu tov. Katarine Skrabelj. Te poti ni našel Ta se mu je zdela bolj birokratska kot odprava matere drugi dan po odpusta iz porodnišnk;e s 16-dnevnim otro- kom, v dežju, brea hrane, v tri- članskem spremstvu z vlakom v Ptuj. Stotina ljudi se je spra- ševala ob pogledu na mater z otrokom v takem spremstvu na poti na vlak, na vlaku in na poti z vlaka, kaj je le zagrešila ta ženska, da ima tako moCno ^remstvo? V Ptuju je bilo več težjih problemov, vendar jih je ta re- šil z večjo občutljivostjo do so- človeka, ne glede, ali je ta ali oni zašel po lastni ali tuji kriv- di v življenjsko stisko. Izganja- nje nepreskrbljenih ljudi iz kra- ja, ta stari, birokratski ukrep protiljudskih oblastnikov, je na- ša ljudska oblast zamenjaJa^ z novim ukrepom, z reševanjem ljudi iz stiske in ta pomoč bi morala biti na Jesenicah, v de- lavskem centru, enaka pomoči v »pristojnem« Ptuju. Držav- ljani Jugoslavije so v svoji do- movini na pristojnem kraju in imajo sami pravico odločati, kje bodo živeli- Tov. Katarina Skrabelj in njen 16-dnevni otročiček sta se končno telesno in duševno se- grela ter odpočila v prijaznejši domači okolici, kjer sta našla streho in večje razumevanje, pomoč in podporo za pot iz stiske. Tudi na 6reou bamo volili za poslance lov. dr. Potrča, tov Stropnikovo in lov. iIoloi3atrJevo Na zadnjem sestanku Sociali- stične zveze na Bregu, ki se ga je udeležilo nad 135 članov, je obveljal predlog, da bosta kan- didirali za republiška poslanca tudi za Breg tov, Lojzka Strop- nik in tov. Anica Holobar, za zveznega pa tov. dr. Jože Potrč. O velikem dosedanjem politič- nem in gospodarskem delu m pomenu zvezne in republiške skupščine je govoril zastopnik MOSZ Ptuj tov. Stane Nunčič, Prišel pa je na vabilo terena na sestanek tudi predsednik komi- sije za izvajanje zakona o zem- ljiškem skladu. Ker se je na se- stanku kot osrednje vprašanje obravnavalo vprašanje novih volitev in izbire kandidatov, ni prišlo ob pozni uri do gospodar- skih vprašanj, na katera potre- Ijuje ljudstvo raznovrstna i>o- jasnila. Nekaj vprašanj je pri- hranjenih za prihodnji sestanek. Na tem sestanku se je prija- vilo lepo število članov in članic SZ z Brega med krvodajalce kot odgovor na tekmovalni pozij/ II. terena. SE DOLGO PO SESTANKU V CIRKULANAH DISKUTIRAMO V Cirkulanah se še sedaj dls- kutira o zborovanju, ki se ga je v Cirkulanah udeležil 6. sept. t. 1. poslaniški kandidat za repu- bliško skupščino tov. Mirko Bračič. Sestanka se je udeležilo lepo število prebivalcev iz oko- lice Cirkulan. Pojasnil nam je razne nejasnosti v zvezi z zako- nom o zemljiškem skladu in o odpravi viničarskih odnosov ter poslušal naše pripombe in pred- loge glede davčnega predpisa Seznanili smo ga s predlogom o ustanovitvi samostojnega kme- tijskega gospodarstva Cirkula- ne, Za prihodnji sestanek ima- mo pripravljenih vrsto novih problemov in vprašanj in smo prepričani, da nam jih bo znal tudi pojasniti. * Novi odloki v uradnem listu v uradnem listu LRS št. 30 z dne 12. septembra t. 1, so ob- javljeni sledeči novi odloki: Odlok o sklicanju Ljudske skupščine LRS. Odloki ljudskih odborov: (361) Odlok o javnem redu in miru na območju okra- ja Ljubljana-okolica; (362) Od- dlok o določitvi pavšalnega po- vračila stroškov za službena potovanja oziroma terenska dela na območju okraja Murska So- ; bota; (363) (3dlok o prodaji sta- novanjskih hiš iz splošnega ljudskega premoženja na ob- močju mestne občine Kamnil^:; (364) Odlok o hišnem redu na območju mestne občine Ptuj; (365) Odlok o javnem redu in miru na območju mestne ob- čine Tržič. Uspel m adinski festival v C rkovcih 6. t. m. je bil v Cirkovcih mladinski festival. 2e v zgod- njih urah se je zbrala mladina pred šolo, kjer so bila razna tekmovanja, ker sta postali od- bojka in atletika priljubljeno razvedrilo naše mladine. Po končanem tekmovanju je bila veselica. Zal je bila ude- ležba na veselici nezadovoljiva ter je pri mladini upanje, da si bo z zbranimi sredstvi uredila kulturni dom, naenkrat precej splahnelo. Hvalevredno je dejstvo, da so člani upravnega odbora KZ, predvsem pa njegov predsednik, podprli prizadevanje mladine ter ji nudili vsestransko pomoč. Enaka hvala gre tudi občinske- mu odboru ter nekaterim posa- meznikom. Med zabavo se je našel nekdo, ki je ukradel zastavo. Malo- pridneža bo LM gotovo v krat- kem ugotovila ter poučila o tem, da lahko odnaša neznano- kam samo svoje stvari. Mladina v Cirkovcih je po- stala zelo delavna ter zavzema vedno vidnejše mesto med osta- limi organizacijami. V časopisju vsak dan beremo o predvolilnih pripravah, se- stankih in drugem, kar prlca o delavnosti Organizacij Sociali- stične zveze. Pri nas v Cirkov- cih pa še davno ni bilo nobe- nega sestanka, da bi volivci lahko razpravljali o tekočih go- spodarskih in drugih zadevah, ki jih zanimajo. Upamo, da bo naš odbor SZDL v doglednem času prekinil svoje počitnice ter začel kazati večje «nake svoje- 'ga življenja. k-C V koncertni dvorani Glasbene šole v Ptuju so se zbrali na prvem sestanku v torek, 15. sep- tembra t. L, starši otrok, ki so vpisali v začetku tega šolskega leta svoje otroke v to šolo, otroci in učitelj stvo. Ze po številnem vpisu učen- cev in udeležbi na sestanku se je videlo, da mnogi starši pra- vilno pojmujejo, kaj pomeni za otroke glasbena vzgoja. Glasbe- na šola ne vzgaja otrok v glas- bi samo z namenom, da posta- nejo poklicni glasbeniki, temveč je njen namen mnogo širši. Vzgaja mladino, da bo znala lo- čiti dobro glasbo od slabe, da bo vedela in čutila, da dviga glasba kulturno stopnjo vsake- ga posameznika in s tem vse- ga naroda. Glasba človeka no- tranje urejuje, mu vzbuja čut za lepoto in resnico. V tem je tudi razlog, zalcaj naša ljudska oblast žrtvuje Za tovrstno iz- obrazbo visoke vsote, t. j. za kulturni dvig naroda. Letos je v Glasbeno šolo vpi- sanih 148 otrok iz delavskih, kmečkih in meščanskih dru- žin, 40 otrok je na novo vpisa- nih, rn to iz vseh predelov okraja, zlasti dijakov, osnovno- šolcev in predšolskih otrok. Z igranjem na klavir se želi se- znaniti 81 učencev (ki jih bo učilo 5 učiteljev), na violino 37 učencev, 11 več kot lani (3 učit.), na čelo 4 učenci (1 učit.) in 12 učencev na trobila (1 uči- telj). Vpisanih je tudi 14 učen- cev 6—8 let starih, ki bodo v pripravljalnem oddelku ob igri in petju prejemali prve nauke o glasbi. Ravnateljica šole tov. Srolova je govorila o namenu in pome- nu glasbene šole, o povezavi staršev z učiteljstvoon, o razu- mevanju staršev za naloge učencev" v zvezi z obiskovanjem glasbene šole, o razdelitvi časa za pouk in za vaje na šolskih instnmientih. Starši in učenci so z zanimanjem poslušali in videlo se je, s kakšno resnostjo so starši navezali svoje otroke na ix>uk glasbe. S tem je bil namen sestanka dosežen. Zanimiva je pri celi stvari ugotovitev, da kaže vedno več staršev iz vrst delavcev in kmetov iz bližnje in daljne oko- lice zanimanje za glasbeno vzgo- jo svojih otrok. Zanimanje za učenje na violino bo, kot kaže, kmalu dohitelo število učencev pri klavirju, kar je vsekakor razveseljivo, zlasti glede na dej- stvo, da ne primanjkuje violi- nistov samo pri nas, temveč po- vsod na svetu. K odpravi te vrzeli bo torej Ptuj ob prizade- vanju učiteljstva in učencev doprinesel svoj častni delež. Kmalu bo zopet skozi okna Glasbene šole v Ptuju po Can- karjevi ulici in Hrvatskem trgu slišati ob vsakem dnevnem ča- su in pozno zvečer prvotno še neurejene, pozneje vedno sklad- nejše zvoke in melodije. ŠV brž ko bi opazili kako sumljivo gibanje. Tako smo prehodili to pot v razpoloženju na smrt ob- sojenih, pričakujoč vsak trenu- tek, da bodo počili streli ali da nas bodo zabodli v hrbet. To počenjajo na ukaz hlapcev krva- vega režima, da b, tako priredili borcem delavslcega razreda pred- smrtne trenutke. M. Pijade je prišel v Lepogla- ro s tovariši Cakijem, Grubor- jem in Cipčičem. Dotlej pa smo bili v Lepoglavi samo trije ko- munisti, ker smo bili obsojeni, preden je prišla aa krmilo voj- nofašistična diktatura, državno sodišče pa je vse pošiljalo v Mi- trovico. Prihoda tovariša M. Pijade smo bili zelo veseli, zlasti jaz. Meni se je posrečilo, dobiti ga Za delo v kaznilnigki električni centrali, kjer sem tudi jaz delal kot elektrotehnik. Tu sva ostala skupaj, dokler me za kazen niso premestili v marit>orsko kaznil- nico. Tu sem imel priložnost, spoznati značaj in življenje tega našega tovariša, ki je bil leta 1925 obsojen na 20 let robije in vse to zaradi muhavosti režima, ki je takrat mislil s to kaznijo zastrašiti S. Radiča, ko je ta po- toval po E\'ropi in se napotil celo v Rusijo. Tovarišu Pijadu so Vo kazen pozneje znižali na 12 let (lani je bil tudi on med' drugimi obsojen na dve leti, ker! je prepeval revolucionarne pe&- mi, tako da mora presedeti sku paj 14 let robije.) Tovarišu Pi- jadujezdaj kakih 48 let, zaradi muk, ki jih je doslej prestal na robi j i, pa je videti mnogo sta- rejši. Tovariš Pijade je študiral na slikarski akademiji v Miin- chenu že pred vojno. Pozneje je kot umetnik delal v Parizu, kjer je bil večkrat lačen kakor sit. Med svetovno vojno se je mudil v Makedoniji, kjer je bil na- meščen na neki gimnaziji kot učitelj risanja in je nekaj časa celo nadomestoval ravnatelja gimnazije. Takoj po vojni je za- pustil državno službo, zapustil slikarstvo in se kot komunist posvetil novinarstvu. Na prvem jugoslovanskem novinarskem kongresu v Sarajevu 1. 1920 je bil izvoljen za prvega tajnika tega združenja, ki je bilo usta- novljeno na tem kongresu za VSo SHS. Njegovo ostro pero je cesto zadelo nasprotnike delav- skega razreda v SHS. Urejeval je in neutrudljivo delal za raz- ne komvmistične časnike in re- vije. Po prepovedi Partije in revolucionarnega tiska je svoje delo nadaljeval, dokler ga konč- no niso aretirali in 1. 1925 zaradi tiskanja ilegalnega partijskega glasila obsodili na 20 let robije. Ko je prižel na robijo, ni klonil, ni prekrižal rok. Videl je, kaj manjka delavskemu razredu Ju- goslavije, videl je, da je treba prevajati marksistično literaturo. Delavskemu razredu v Jugosla- viji je bila potrebna marksistič- na izobrazba, to največje orožje v boju zoper buržoazijo. Lotil se je dela. S pomočjo še nekega to- variša je prevedel v naš jezik veliko Marksovo delo »Kapital«. Prevedel je tudi »Bedo filozo- fije« in še nekatera dela. S temi svojimi deli je storil proletaria- tu naše države velikanske uslu- ge. Svojo komunistično dolžnost je doslej dostojno izpolnjeval. Tovariš Pijade se na robi jI ukvarja tudi s slikanjem. Ker je kaznilnica obzidana z visokim zidom, smo uredili zadevo tako, da je lahko slikal s strehe elek- trarne, ki je ravna. Naslikal je več krasnih pokrajin. Ko je iz- črpal obzorje s strehe, je začel slikati oblake, v čemer je res velik umetnik — to so njegove najlepše slike. Pri meni v elek- trarni je s posebno ljubeznijo pazil na stroje, ko so obratovali. Cesto je izrazil željo, da bi po- stal delavec-kovinar. Drugače pa je še zmeraj tisti stari borec. | Spričo kake krivice, ki jo stori uprava, zna vzrojiti ne glede na disciplinsko kazen, ki ga čaka.} Nekoč je kaznilniški učitelj, kij je tudi režimski vohun, pa tudii cenzurira pisma, mučil nekega mladega tovariša zato, ker v pi-1 fimu ni nečesa napisal po učite- ljevi volji, Pijade je šel k uči- telju posredovat in pri tem sta se sprla, ker je ta šolmošter na- zval komuniste bandite. Učitelj je oba poslal na raport. Na ra- poriu se je ravnatelj prepričal, da učitelj nima prav in hotel je kaznovati samo tistega mladega delavca, proti čemur je Pijade protestiral in zahteval, naj ka- znujejo tudi njega. Seveda so mu ugodili in vrgli so ga v »sa- mico« ... Na robi j i je še nekaj tovari- šev, ki prestajajo robijo že 14 let. Dva izmed njih, tovariša Caki in Stejič, sta bila obsojena prvi na dosmrtno robijo, drugi pa na s^nrt, zaradi poskušenega atentata na regenta 1. 1921 Toda tudi Stejiča so pomilostili na do- smrtno ječo. Režimu se -e posre- čilo oba duševno streti s straš- nimi mukami, najprej na poli- ciji, kjer so ju v glavnjači zve- rinsko mučili, pozneje pa tudi v ječi. V mitroviški kaznilnici sta presedela v težkih okovih in v strogih temnicah 7 let. Od na- daljnega mučenja in trpinčenja v kaznilnici sta postala ta dva i heroja delavskega razreda du- ševna pohabljenca. Toda v sve- tlih trenutkih sta bila zmeraj navdušena borca pripravljena! vsak hip za nadaljnjo borbo, I Tudi z najstrašnejšimi mukami in dolgotrajnim trpljenjem ju režim ni mogel streti. Tovarišu j Caki ju je blizu 60 let. Preden je { prišel na robijo, je bil znan In priljubljen in voditelj vojvodin- skega proletariata. Vsakikrat, kadar se je.v ječi bil boj z gla- dovno stavko, je tovariš Caki zdržal do konca. Tako je bilo v 15-dnevni gladovni stavki 1. 1927 v Mitrovici. Potem je bila krat- ka uspešna stavka 1. 1931 v Le- poglavi, potlej druga 16-dnevna gladovna stavka v Lepoglavi 1. 1931. Fizično in duševno izčrpan je ta starec rajši umrl v boju, kakor da bi bil stavkokaz ali da bi se dal celo od lastnih tovari- šev pregovoriti, naj jž, kajti tovariši so upoštevali njegovo stanje in mu predlagali, naj ne stavka. Tovariš Stejič je že 14 let v Mitrovici, njega režim ne premešča v druge zapore, ker se je prepričal, da je Stejiča s strašnimi mukami skozi dolga leta umsko tako onesposobil, da mu ni več nevaren. Stejič je ' res postal umobolen ^.aradi vseh | muk, ki jih je moral pretrpeti. Na primer, vsakogar stalno pre-' pričuje, da je izumil patent, po katerem lahko človek s snegom kuri peč, da mu je kar vroče v sobi. Razen tega patenta pripo- veduje, da jih je izumil še več. vsi ti patenti pa izvirajo iz sne- ga in leda. Zakaj tovariš Stejič kar naprej fantazira prav o sne- gu in ledu, mar ni to značilno? Iz tega se da sklepati, kako strašno je moral trpeti v vseh sedmih letih, vkovan v težke okove, ki so mu strašno poha- bili noge v mrzli temnici, kjer niti v najhujši zimi ne kurijo. Od vseh muk in mraza napol zblaznelemu se je v možganih vgnezdila fiksna ideja, da lahko človek iz snega in ledu napravJ toploto. Da je mogel spričo vse- ga tega ostati živ, je vzrok ta da je tovariš Stejič fizično silno močan. Razume se, da Je seda.1 tudi fizično strt, zbolel je za škrofulozo itd. Odkar so jelj prihajati na robijo novi tovariši- komunisti, je njegov razum spe: počasi oživel, zlasti ko se je po- srečilo tovarišem dobiti ga med- se. V nenehnem občevanju s to- variši je začel počasi okrevati, umstveno in fizično. Toda po gladovnih stavkah so ga ponov- no vrgli med kriminalce, ker režimu ne gre v račun da bi zblazneli komunist spet ozdravel. Stran 4 PTUJSKI TEDNIK Ptuj, 18. srptcmbra 1953 V zadnjem času smo videli v Ptuju več inozemskih avtobu- sov in osebnih avtomobilov z izletniki in potniki, ki potujejo skozi Ptuj, se v njem za kra- tek čas ustavijo in ogledujejo zanimivosti. Pri izletnikih in potnikih je že navada, da si v naglici ogledajo hiše, ulice, vo- zila, zlasti pa obnašanje ljudi in vse ostalo, saj je to tudi nji- hov namen potovanja. Nekateri izmed njih ne štedijo dragoce- nih filmov za slikanje vsega, kar se Jim pač zdi po svoje za- nimivo. Ničesar jim ne uide, kar se da uporabiti v korist ali ško- do propagande o življenju v naši domovini, ko gre za prija- telje ali površne poznavalce naše domovine. Nekateri celo v zahvalo za gostoljubnost po krivdi posameznikov, ki so brez hrbtenice, časti in ponosa ko zagledajo tujca,, v časopisih opi- sujejo svoje vtise, ki jih do- kumentirajo s slikami. Ob zadnjih obiskih tujcev, ki jih resni in zavedni državljani niti niso opazili, ker to niti ne pomeni zanje neki posebej za- nimiv pojav ob važni cestni zvezi Zagreb-Maribor, smo lah- ko odkrili poleg že znanih še nekaj novih posameznikov, ki eicer zatrjujejo, da se sploh ne zanimajo za ničesar. Ko jih vi- dimo nied tujci, pa tega n© bi več verjeli. In kako je torej v resnici? Kdo bi res verjel n. pr. Francu Maleku, uslužbencu poliklinike v Ptuju, doma iz Sp, Hajdtne, da se on ne zanima za drugo kot za službo in za dom. In vendar to ne drži. On bi vedel tudi natančno povedati, k^ko so te pred kratkim pripeljali v Ptuj izletniki iz Avstrije, kako so bili oblečeni, kako so govo- rili, kaj so jedli in pili, koliko denarja so imeli, kako so bili prijazni itd. Cim je zvedel za- nje, je takoj pohitel med nje in spraševal s hlapčevsko po- nižnostjo od enega do drugega, če nima slučajno kateri izmed njih filma, ki bi ga on kupil, ker da so naši domači filmi zanič. Ponižno se je zahvalil vsakemu za ljubezniv odgovor, da mu žal ne morejo ustreči. Za ceno svojega hlapčevskerga ponižanja je opogumil enega izmed potnikov, da je začel po- nujati na prodaj igle. Možakar jc bil verjetno prepričan, da bo z iglami najbolj ustregel naro- du, o katerem je slišal, da hodi raztrgan. Sele, ko ga je zavr- nila neka državljanka. Je skril svojo šaro. Tudi čevljar Bru- men Ivan iz Ptuja se ne zanima za ničesar: niti za domače slav- nosti, sestanke, prireditve, pro- slave itd. Nenadoma se je zna- šel v gostilni Beli križ med iz- letniki iz Avstrije, čakal na nji- ho\'' pogled, prijazno besedo, ci- gareto ali celo četrt vinčka, pri- pravljen zbrbljati za najmanjSo vljudnost in uslugico vrsto lafi, moledovanj in komplimentov neznanemu tujcu ne glede na lastno [»nižanje m sramoto, ne glede na sramotitev svojega narodnega ponosa, ponosa vsa- kega resnega državljana sociali- stične Jugoslavije, ki Je pri vsem naprednem zunanjem sve- tu tako dobro zapisan. Kmalu bi se bil Brumen do solz razjo- kal ob pripovedovanju, kako je v Jugoslaviji slaoo, ko se dru- god taki kot Je on, lahko vozijo v avtomobilih itd. Iz sočutja do Maleka in Brumna ter nji- ma podobnih bi si utegnilo v sosednji Avstriji res nekaj na- ivnežev misliti, da bo treba tudi drugo leto pnnesti s seboj igle, cigarete in drugo za deli- tev takim siromafikom .., Glede na sHčne primere bi morala ptujska gostinska in tr- govska podjetja dobro razmisli- ti, če ni v njihovem kolektivu kateri uslužbenec, ki je napram domačim ljudem največkrat sla- be volje, utrujen in počasen, ko se znajde pred tujcem, pa bi se raztopil od prijaznosti in si obrusil noge ob prizadevanju, da bi tujca čim prej, čim vljud- ne je tn čim pravilneje postre- gel. Kako malo in^ namreč ta- ko obnašanje skupnega z zahtevo po vljudnosti napram delovnim ljudem in po ustrežljivosti na- pram strankam in gostom. Ka- ko naj smatra domačin ali tuji gost tako obnašanje za srčno vljudnost in dobrohotno ustrež- Ijivost, ko pa je lahko prej na svoje oči videl, kako malo je bilo tega prej napram doma- čim ljudem. Kako se ne bi zga- bilo domačinu ali tujcu tako hlapčevstvo, ki je preračunano na brezpomembno napitnino v gostinskem obratu in taka vljudnost, ki izvira iz potrebe po deviznih fickih, ne pa Iz srčne kulture. Druga svetovna vojna je po- kazala, kakšne posledice je ime- la za narode Jugoslavije pre- mala budnost vseh zavednih državljanov napram posamezni- kom, ki so najprej z malimi, pozneje z vedno večjimi simpa- tijami in hlapčevskimi usluga- mi pečatili usodo marsikatere- mu zavednemu državljanu pri tujcih. Mislim, da ni prezgodaj n'ti prepvozno, da naše ljudstvo vsa- kemu takemu posamezniku na licu mesta izreče glede tega svojo odločno besedo. Ce se iz izkušenj minulega desetletja ta ali oni ni ničesar naučil glede narodne zavesti, glede materin- ščine, glede škodljivega in sra- motnega hlapčevstva ter kleče- plazenja napram tujcem, mu je treba dati nauk, da se to na- uči, že preden je dokončno za- pisal z dejanji svoje ime med nepopravljivce. Z uprisoritre Remeere ^^Lfcitelfice Parle" na ptu skem odru v soboto, 12. in v nedeljo, 13. t. m., je obiskalo Ptuj IZUD »Ruda Sever« iz Gorlšnice in gostovalo v gledališču z Rem- Čevo »Učiteljico Pavlo«. Drama »Učiteljica Pavla« je eno najboljših Ren^evih del. V njej je obravnaval pisatelj življenje podeželske učiteljice, ki je v naši preteklosti zani- malo precej naših pisateljev, saj sta se ukvarjala pri Hrvatih s podobno snovjo že Senoa v povesti »Branka« in Gjalski v »Djurdjici Agičevl«, pri Sloven- cih pa Finžgar v povesti »Sa- ma« in za njim Remec v drami »Učiteljica Pavla«. Drama sama kaže, da je bil Remec kot pisa- telj pod močnim vplivom mo- deme in da ga je poleg stilnih In vsebinskih posebnosti, ki so tipične za Remca kot literarno osebnost imel močan vpliv nanj v omenjeni drami predvsem Cankar, saj zasledimo v »Uči- teljici Pavli« precej reminescen- ce na prizore iz Cankarjevih dram. »Za narodov blagor« in »Hlapcev« in v izraznih poseb- nostih celo iz »Lepe Vide«. Drama je zaradi pomanjkanja impulzlvnosti dejanj in zaradi dolgih dialogov predvsem v prvih dveh dejanjih precej tež- ka zlasti za podeželsko gledali- šče z diletantskimi igralcL IZUD »Ruda Sever« iz Go- rLšnice in njegov režiser Zlatko Sugman kot gost je imel te- žavno nalogo, ko je kljub mno- gim zaprekam postavil na oder tako delo, kot je Remčeva »Uči- teljica Pavla«, ki raste iz etič- nih in ljubezenskih konfliktov glavnih oseb in v kateri zahte- va vsak lik gledališko precej dovršeno osebo. Igralci iz Gorišnice so poka- zali, da imajo sicer Se precej pomanjkljivosti, da pa se lahko lotijo tudi težjih del in da jih ob dobri strokovni pomoči lahko tudi zadovoljivo rešujejo. MatjaSlčeva je bila kot osred- nja oseba učiteljica Pavla pre- malo prepričljiva, predvsem v prvih dejanjih. Večkrat je iz- padla teatralno, v svojo vlogo se v nekaterih prizorih ni do- volj vživela. Ce pa p>omislimo, da je morala nažtudlratl vlogo v najkrajšem času, vidimo, da bi se pod dobrim vodsiv^om res lahko še razvila. Študent Ograd- nik je bil Zlatko Sugman, ki Je po prepričljivosti in doživetosti svoje vloge puščal vse ostale igralce daleč za seboj. Do po- sebno močnega poudarka je pri- šlo to v prizorih z učiteljico Pavlo. Trškega oblastnika, oho- lega oblastnega veleposestnika Gruntarja je igral Lojze Matja- šlč, ki je bil v neicaterih pri- zorih dovolj prepričljiv, ni pa se v celotj vživel v vlogo člo- veka, kateremu se klanja ves trg in Id je prepričan, da mu mora pripadati učiteljica prav tako kot vse ostalo premoženje. Razveseljivo pa je pri Matjaši- čevem razvoju, da se je v pre- cejšnji meri otresel teatralnosti in da skuša biti čim naravnejši. Okrog teh tekmecev za učitelji- co Pavlo, ki bojuje v sebi hud boj, ki še narašča ob zavesti, da tudi Ogradnik ni tisti, ki ga je iskala ob Gruntarjevi brez- dušni ljubezni, so nanizane ostale manj važne osebe. Žup- nika, Ogradnikovega strica, je igral Fegug v vlogi, ki ni naj- lažja, a se je v njo v celoti vži- vel in tako ustvaril kar simpa- tičen lik. Učitelj Eržen, Petek, je pokazal, da ima precej igral- skega talenta, čeprav Je bil tu in tam še neprepričljiv. Njegovo ženo, Gruntarjevo sestro Milko, je igrala Vesenjakova, ki je bila v celoti premalo jasna. Plesalko Carmen Je igrala Horvatova. Vloga je že v igri precej epi- zodna In Carmen slabo poveza- na z Gruntarjem. Horvatova je vzbujala premalo videza cir- kuške igralke, ki naj noS{ na sebi pečat velemestnega življe- nja, pokazala pa je kljub temu, da ima za oder precej talenta. Pavlini naslednici Rodičevl, ki jo je Igrala Tušakova, je manj- kalo nekaj učiteljskega. Simpa- tičen pa je bil Plohi, pijanček Kopriva, medtem ko je bil šol- ski voditelj Meden — Fric v vlogi lažimoralnega vzgojitelja večkrat prav dober, tu in tam pa neprepričljiv. Pomembnejša v igri Je še vloga Pavline matere, ki Jo Je igrala Roškarjeva. Njena Igra je večkrat zbledela, čeprav si je močno prizadevala. Vse osta- le vloge so manj važne in zato njihovi igralci niso mogli poka- zati docela, kaj zmorejo. Kljub tem in §fe nekaterim po- manjkljivostim Pa so dokazali igralci iz Gorišnice, da imajo vsi dovolj talenta in da so Inh- ko lotijo tudi težjih vlog. V primeri s prejšnjimi vpri- zoritvaml kaže »Učiteljica Pa- vla« lep napredek, pohvaliti pa Je treba tudi prizadevnost igral- ske skupine. Hudo pa je motil pri nekate- rih igralcih njihov govor, ki je bil močno pobarvan s tipično narečno barvo vokalov e in o In nekoliko kostumi, ki bi mo- rali biti prikrojeni pri nekaterih osebah vsaj neko viko oblekam iz naše preteklosti. -b- Za gospodinjstvo je perilo dra,. gocena imovina, zato moramo z njim skrbno ravnati Zlasti je važno, da gospodinja ve, ka- ko je treba prati. Takrat pe- rilo najbolj trpi. Vsaka varčna in praktična gospodinja stremi za tem, da perilo lepo in čisto opere, pa vendar kar najbol pri- zanesljivo in da porabi pri tem čim manj časa in truda. Mož- nost ima, da uporablja,preicku- šene pralne pripom^ke in se ravna po navodilih. Preden perilo namočimo, mo- ramo ločiti belo, pisano in vol- neno perilo ter nogavice. Belo perilo namočimo čez noč v raztopini sode, da se vsa uma- zanija odloči. Za pisano in dru- go perilo je najbolje, da ga na- močimo v čisto deževnico. Iz te vode nato perilo ovijemo, ga namilimo, zmencamo in izplak- nemo. Za kuhanje perila je naj- boljši lug, ki ga pripravimo z mehko vodo. AU pa v trdo vo- do stresemo kakršnegakoli pral- nega pripomočka, ki ima to lastnost, da veže in izloči iz vo- de rudninske snovi ter jo tako omehča. Od številnih praškov za namakanje in pranje naj se gospodinja posluži tistega, v ka- rega ima po lastni izkušnji naj- več zaupanja. Posamezne kose perila nami- limo najprej na eni, nato pa še na drugi strani V lonec aU ko- tel naložimo naenkrat le toliko perila, da ga lahko obračamo in da ga lug pokriva. Perilo naj vre 15 minut in medtem ga mo- ramo večkrat premešati. Ko ga jemljemo iz kotla, ga še enkrat pregledamo in zdrgnemo ma- deže, ki so Se ostali Kuhano perilo pustimo, da se ohladi, na- to ga izplaknemo najprej v to- pli, nato še v mrzli vodi dokler ni čisto. Izpla;kovanje je zlasti važno. V tkanini ostalo milo je vzrok, da nam perilo v omari porumeni Oprano belo perilo obesimo na sonce, barvasto pa po mož- nosti v senco. Ce bomo še isti dan likale, potem poberemo pe- rilo, ko je še nekoliko vlafaia Sicer ga pa pred likanjem na- škropimo in riožkno. Razumlji- vo je, da bomo perilo zlagale in liksde sede, če je le mogoče. Seveda mora biti deska za li- kanje primemo visoka, da roke preveč ne trpe. Le poškropljeno perilo, čipke in p^obno lika- lo stoje, ker moramo z likalni- kom močno pritiskati Ko Je perilo zlikano, ga mo- ramo, če je vlažno, razpostaviti po rnizi, da se dodobra posuši šele nato zložimo enake kose skupaj in jih spravimo v omara. Vsaka gospodinja naj si za- pomni, da peremo občutljive tkanine samo v mlačni vodi, ker jih s kuhanjem lahko samo tmičimo. Perilo iz umetne svile je najbolje prati v mrzli vodi, ne smemo ga preveč drgniti in ožemati niti uporabljati moč- nega luga, ki škoduje zlasti bar- vi, Tanko svileno perilo namo- čimo v raztopini milnih kosmi- čev. Likati ga ne smemo s pre- vročim iskalnikom. Rojstva, poroke in smrti videm pri ptuju Rojstva: Vindiš roj. Kmetec Marija iz Dravinjskega vrha 19 je rodila hčerko; Zemljak roj. Fidler Anica iz Pobrežja 86 Je rodila sina; Sitar Terezija iz Barislovcl je rodila hčerko; Pe- trovič roj. Zupanič Ana iz Ju- rovc 3 je rodila hčerko; Muzek roj. Zemlar Roza iz Vidma 33 je rodila hčerko; Cebek roj. Murko Marija iz Zg. Pristave 41 je ro- dila sina; Furek roj. Glažar Ka- ta iz Zg. Pristave 23 Je rodila sina; Nemec Elizabeta iz Dra- vinjskega vrha 58 je rodila sina; Vindiš roj. Mlakar Ana iz Va- reje 60 je rodila hčerko. Porok v avgustu 1953 ni bilo. Smrti: Amuš Andrej, roj. 1899, iz Ljubstave 8; HabjaniČ roj. Malek Rozalija, roj. 1914, posest- nica iz Zg. Pristave 2; Letlč roj. Muzek Marija, roj. 1877, iz Po- brežja 88; Peter Martin, roj. 1893, iz Pobrežja 19. Živinski sejem v Ptuju dne 15. sept. 1953: Na živinski sejem v torek, 15. sept. 1953, je bilo prignanih: 3 žrebci, 78 kobli 26 konj, 12 do enoletnih žrebet, 11 eno- do dveletnih žrebet, 12 bikov, 27 volov, 15 juncev, 125 krav, 67 telic in 11 telet Prodano je bilo: za rejo: 19 kobil, 10 konj. 8 do enoletnih žrebet, 6 eno- do dvoletnih žre- bet, 1 bik, 7 volov, 7 juncev, 56 krav, 26 telic; za zakol: 4 ko- bile, 11 bikov, 9 volov, 22 krav in 6 telic. Cena živine, prodane za rejo: kobile 17.000 do 58.000, konji 24 000 do 54.000, žrebeta (do leto stara) 10.000 do 25.000, žrebeta (eno- do dvoletna) 17.000 do 50 tisoč, voli 35.000 do 48.000, junci 16.000 do 38.000 krave 22.000 do 46.000, telice 16.000 do 36.000; za zakol: kobile 33 do 49 din kg, biki 70 do 95, voli 73 do 92. kra- ve 48 do 90, teUce 60 do 92 din za kg. Kupci so prišli iz Radgone, Maribora. Preloga, Ptuja, Va- raždina, Bjelovara, Krapine. Ze- line. Zlatara in Šoštanja, živina pa je bila prignana iz Ptuja, Celja. Maribora. Rogaške Slati- ne, Varaždina Ivan ca, Zlatara, Novega Marofa in Ljutomera. Rolsivo v ptujski bolnišnici v časa od 8. do 15. septembra 1953: Petejc UrSula iz Krčevine 10 je rodila Petra; Zlbrat Albina iz Ljubljane, Smartinska 24 — Stanka; Horvat Erika iz Po- brežja 12 — Brigito; Šeliga Ma- rija iz Stogovc 18 — Ljudmilo; Svajgelj Marija iz Velikega vr- ha št. 35 — Anico; Kovačič Šte- fanija iz Središča 114 — Albi- na; MatJaSič Ljudmila iz Stojnc štev. 18 — Miro; Prošenjak Ge- ra iz Brstja 9 — Ignaca; Vido- vič Friderika iz Ptuja, Znldari- čeva 9 — Stanka; Novak Fran- čiška iz Mihalovc 44 — Miro- slave; Kukovec Terezija iz Rot- mana 19 — Terezijo; Car Jožefa iz Kidričevega — Viktorja; Bog- danovič Mirjana Iz Ptuja — Bo- risa. smrti: Kosi Viktor, roj. 1907, jz Pod- gorc 67; Majcen Slavica iz Pod- vinc 9; Foršnerič Jože, rojen 1900, iz Rogoznice 58. 4LI sn ZE potavnali naročnino ? atletsko tekmovanje na gimnaziji Ob pričetku letošnjega šol- skega leta so dijaki priredili nekaj športnih tekmovanj in dosegi v posameznih discipli- nah precej lepe rezultate. teki: 100 m: Osterman 11,6, VidoviC 11,9 (izv. konkurence). 200 m: Osterman 35,5, Sluga 26,6 (izv. konkurence). 1000 m: Vihar 2:59,0, Vimer 3:11,1 (oba 8. razred). skoki: Daljina: Osterman 5,95 m (6. r.), Vidovič 5,34 m (izv. kon- kurence). Troskok: Osterman 11,90 m (6. r.), Vidovič 10,60 m (izv. kon- kurence). meti: Krogla: Vidovič 13,35 m (izv. konkurence), Osterman 12,35 m (6. r.), Vihar 12,04 m (8. r.). Kopje in kladivo brez mer- jenja Kostajnšek, Osterman. Med nižješolci je dosegel naj- lepši rezultat Cimerman 13,5 sek na 100 m. V odbojki je osmi razred pre- magal 7. razred 3:0 (15:11, 15:13, 15:5). V rokometu je zmagal osmi razred proti celokupni gimna- ziji 15:9 (7:2). Zal je moralo zaradi slabega vremena odpasti plavanje p« tudi waterpolo, za katerega je med dijaki precejšnje zanima- nje. Organizacija Je bila zado- voljiva. Dijaki pa si še žele med šolskim letom podobnih prire- ditev, pozimi pa tekmovanje v smučanju in hockeyu. -nik, * SAH Brzotumir Šahovskega dru- štva Ptuj za mesec september bo 22. t. m. ob 19, uri S tem otvarja SD Ptuj šahovsko leto 1953-54 ter vabi ljubitelje ša- hovske igre, da se včlanijo v društvo. Igralni dnevi so ob tor- kih in četrtkih v mali dvorani Komiteja ZK s pričetkom ob 19. uri. mestni kino ptuj predvaja od 18.—21. sept: Maja v tan^^icL nemški film. — Tednik: Istrske poti. ^ „ 22.-24. sept.: Najsrečne^ dnevi Vašega življenja, anglešBa film. — Tednik: Najstarejši ne- prijatelj. _ MALI OGLASI Izgubila sem denarn!a> v Pbi- ju pri gostilni »Novi svet«. Najditelja prosim, da jo pro- ti nagradi vrne v pdsami Mestnega muzeja. Rjava denarnico sem izgubila 2 železniško legitimacijo, oseb- no izkaznico in 1200 din. Najditelja iHT)sim, da mj de- narnico in dokumente vrne na naslov, ki je v izka®nicL Prodam čistokrvnega psa volčje pasme, starega 10 mesecev. Pernat Ludvik, Ptuj, trgovi- na NA-MA. ZAMENJAM enosobno stanova- nje na Vičavi za enako ali večjo prazno sobo na Rogoz- nici. Naslov v upravi kdor bi mi posodil 20.000 dinarjev za dobo 1 leta, bi mu plačala obresti po dogovo- ru v naravi ali denarju. Vpra- šati v upravi. DELAVCA za opravljanje živino sprejme kmetijsko posestvo na Ravnem polju. Vprašati v upravi Mlekarne Ptuj. Cene na ptujskem živil- skem trgu v sredo, dne 16. sept. 1953 za liter, kilogram ali komad: Vrtnine: čebula 25, česen 80, fižol (luščcni) 40, fižol (stročni) 20, paprika 20, paradižniki 30 do 35, krompir 10, kumare 10, kumare (za vlaganje) 30, peter- šil 10, pesa (rdeča) 20, solata (endlvija) 30. solata (v glavah) 40, zelje (rdeče) 10, zelje (v gla- vah) 6. Maščobe: maslo (surovo) 400. zaseka 230. Žitarice: ječmen 35 do 40, oves 35. pšenica 40." Perutnina: kokoši 250 do 400, piščanci 250 do 600. Sadje in sadni izdelki: bre^^kve 30 grozdje 60, hruške 35. jabolka 20. «;live 20, kis 20. Mlečni izdelki: m>ko 20, smetana 120, sir 30 do £0. Jajca 12. Nakuone rene nn vHiko pri Rožniku, Ptuj: Krompir 7.50 jabolka 13 14, 15. slive 8 do 10, hruške 12 14, fižol 20 do 28. paradižniki 15, panrika 13, zelie 3. rd^^p na- prika 10, endivija 8 do 10 din. V Markovcih so se pomenili s^atsi s so Po o letošnjem delu Da sc odnosi med šolo in do- mom v Markovcih izboljšujejo, je pokazalo ljudstvo tega šol- skega okoliša v nedeljo, dne 13. septembra t 1., ko se je zbralo v tako velikem številu na rodi- teljskem sestanku, da ni bilo prostora v veliki učilnici in je moralo stati na hodniku. 2^to- panih je bilo 327 učencev. Učiteljstvo je na sestanku podčrtalo naloge in smotre bo- doče vzgoje in potika, ki jih stavi j a pred nas današnja dmž- bena stvarnost. Vse to bo mo- goče doseči le v primeru, če se bo še povečala povezava doma In šole. Učiteljstvo je priprav- ljeno tudi v bodoče na rodi- teljske sestanke po vaseh s kratkimi vzgojnopoučnimi pre- davanji in nasveti, ki naj bi služili staršem kot vodilo pri vzgojnem delu in za pomoč učencem pri njihovem delu. Ker pa se nahaja v tukajšnjem šolskem okolišu nekaj takih staršev, ki ne prihajajo niti v šolo niti v vasi na roditeljske sestanke, bo take starše učitelj- stvo obiskalo na njihovih do- movih ter vzpostavilo povezavo tudi z njimi. Šolsko vod.stvo je tudi ob- jasnilo ljudstvu pomen rednega pouka kot osnovni predpogoj za uspešno šolako delo in dober učni uspeh. Predvsem pa je bi- la poudarjena potreba osemlet- ne šolske obveznosti, kajti tudi današnjemu kmečkemu člove- ku ni dovolj, da zna samo brati in pisati, temveč mora svoje gospodarstvo voditi in uprav- ljati z razumom, če hoče, da bo lahko obstajal, sicer ga bo tek časa onemogočil. Razgovora je bilo tudi o ob- novi šole, ki je letos dobila no- va šolska okna. Na šoli pa Se mnogo in mnogo manjka, o če- mer se je ljudstvo pogovorilo in uvidelo materialne potrebe tn proračunske težkoče, zato se je odločilo, da zbere še letos v obliki krajevnega samoprispev- ka nekaj denarja, da se bo res lahko izvršilo pleskanje novih oken. S to svojo odločitvijo Je ljudstvo ponovno pokazalo ra- zumevanje za pomen šole, ki vzgaja tudi s svojo zunanjostjo in urejenostjo. Odobrava na- daljnjo obnovo, kot so obnova stranižč, vodnjaka, žlebov in pleskanje zimanje fasade Šol- skega poslopja, pri čemer priča- kuje, da bo tudi ljudska oblast razumela težave, težnje in po- trebe tukajšnje šole ter poma- gala, če že ne z izrednimi kre- diti za obnovo, kot so bile tega deležne nekatere šole okraja, pa vsaj z zvišanjem rednega proračuna v novem proračun- skem letu. Na konca roditeljskega se- stanka Je bilo še govora o bll- žajočah se volitvah, ki bodo imele velik pomen tudi glede na enotnost m stmjenost v gra- ditvi naše srečnejše bodočnosti. nesreča |ih |e spravila v ptujsko bolnišnico Med najtežje ponesrečence zadnjega časa moramo žal pri- števati Ko j C Ivana iz Ptuja, Volkmarjeva cesta 2, ki je pri- šel pod avto in je dobil na obeh nogah ntmogo hujše po- škodbe kot so poškodbe Kola- rič Martina Iz Spuhlje 51, ki ga je nekdo pri kovaču Erhatiču na Sp. Bregu pri Ptuju z lopato udaril po glavi. Poškodbe Cuš Franca iz Hlaponc 5 na glavi in rebrih vsled padca pod voz so resnejše od poškodb 4-letnega Gojkovič Dušana iz Sp. Hajdine 27, ki mu je na vozu odtrgalo j nekaj prsta na levi nogi ali od j poškodb Korbun Avgusta iz ptujskega novega naselja 9. ki je padel s kolesa in si poškodo- I val koleno. Brez posledic pri padcu s kolesom pa tudi ni ostal Bokša Jože in Per.šetinc 43. Majerič Ana iz Destemika 48 in Marija Rutar iz Kidriče- vega takoj po padcu nista sodl- de, da jirna bo morala poškod- be na nogi in rebrih pomagati zdraviti bolnica, kamor je mo- ral tudi Jože Vorih iz Virja 25, ki se je po nerodnosti pri reza- nju kruha poškodoval levico. Nipiš Friderik iz Kicarja 128 Je prišel v bolnico po krivdi krave, ki ga je poškodovala. Rojs Franc ii Pavlove pa kljub spretnosti pri delu ni mogel preprečiti, da ga ne bi udarilo drevo v trebuh, zaradi česar je moral v Ptuj na zdravljenje.